Bokgoni bono ga bo fitlhelelwe fela , e bile gankitla bo nna teng mo maemong a ga jaana .
Mme ka dingwaga tsa 2013 / 2014 re bone thobo e pila mo diheketareng tse 250 .
E akaretsa batlhankedi ba ba direlang setšhaba ka fa tlase ga boeteledipele jwa sepolotiki jwa khansele e e tlhophilweng le makhanselara a a tlhophilweng .
MOFUTA WA MOGALA
Se , se ne sa lebisa kwa megopolong e e fosagetseng e e neng e bolelwa ke mmoki wa Negritude , Leopold Senghor ka go re : " SeGerika ke sona se nang le tlhaloganyo mme SeAforika ke maikutlo fela " .
Ke madi a mantsi thata ka heketara , mme ka nako e , a feta poelo e bontsi jwa bantshakuno ba e dirang .
Phuthego e ne e beilwe go keteka nako le matsapa a setlhopha se a dirisitseng go tsweletse pele lenaneo la go bona balemirui ba ba ka tlhabololwang .
4.2 Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng o tshwanetse go amogela dipholo tsa ditlhopho kgotsa go ema kgatlhanong le tsone semmuso le kwa go kwalwa a tlhatlhele ngongorego ya gagwe kwa Ofifsing ya Kgosi .
5 / 1 Go dira tšhono ya ditshwaelo go tswa maphateng a mangwe
Mo lenaneo la 2 go tseiwa gore bokana ba kumo e e ka kgonwang e a supiwa mme e ka kgonwa ka go dirisa ditokelelo tse di supiwang , ka boyotlhe ba ditshenyego tse di tlhamaletseng go supa mo dikgaolong tse di farologaneng tse di ka dirisiwang go jwala dijwalwa mme le tlholthwa ya ntlhe ya tsalomadi .
Se , ke karabo e mabadi a dingwaga di ka nna 350 tsa karogano le kgatelelo , a di tlhokang go tswa mo motlhalefing gompieno jaana .
Gakolola batsayakarolo gore re dira tirwana eno go lemosa batsayakarolo ka ga dikgwetlho tse di leng teng mo tlhabololong ya togamaano ya woto le gore ga re na nako ya go leba kgato nngwe le nngwe ka botlalo , ka jalo , re tla kgona go tsaya metsotso e le 10 go ya go e le 15 mo kgatong eno mme fela setlhopha seo se tshwanetse go tlhagisa pono ya sona mo lobakeng leno .
Pusoselegae e na le maikarabelo a dithulaganyetso le ditirelo tsa motheo , ditirelo tsa loago le pabalelo ya lona , tsamaiso le thulaganyo ya morafe , le dithulaganyo tsa mmasepala
Tiriso e e siameng ya mekgwa ya taolomofero go sale gale mo setlheng e tlaa thibela kgaisano le semela mabapi le bongola le monono le go thibela go ungwa ga peo go go ka tlholang kgotlelego moragonyana ;
Mokgwa o banna le basadi ba tsewang le go tshwarwa ka teng mo setšhabeng ke nngwe ya dipilara tsa tsamaiso nngwe le nngwe ya sepolotiki , ikonomi le loago .
Fa go jwalwa morago ga nako ka bomogote bo bo leng kwa godimo go ka jwalwa boteng go tlhokomela gore peo e nne gaufi le bokgola bo bo leng teng .
Thulaganyo ya botsamaisi ya pusoselegae e bulegetse setšhaba
KGAOLO YA 13
Ka fa go le lengwe khanola yona ke sejalo sa mariga - ke yona sejalo se le sosi sa dipeo tsa oli se se sa tshabeng segagane .
Thobo ya me ya mmidi ya ntlha e ne e le ditono tse 4 ka heketara mme ngwaga o kwa ntle ga go nna teng ga komelelo le ditlhaselwa tse dingwe ke kgonne go bona ditono tse 7 , 8 tsa mmidi ka heketara .
Ke kgaolo e kana kang e e jwetsweng mmidi ?
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Kumo e e kwa godimo e tlhola e nna tiro e e thata go didiriswa tsa go roba tsa kgale .
A mmu o bongola mo go lekaneng go kgontsha tlhogo ?
Batsamaisatiro
Go nna teng ga kotlo - mmidi o ka nna kotlo e e siameng ya diruiwa ka mariga le fa go le komelelo .
1.Pitso ya go loga maano
O ne a dumela fa maitemogelo ao a ne a fepa megopolo ya gagwe mme a mo kgontsha go leba kgololesegong ya semowa .
Mo Aforikaborwa re na le dithulaganyo tse di farologaneng di le mmalwa tsa thuolefatshe .
MO GO LEMOGENG -
Go botlhokwa gape go netefatsa gore mefuta e ya didiriswa e tlhola e ntse pila tota ka gore gantsi nako e botlhokwa thata fa e dirisiwa .
Mapodisi a ka tshwara motsibogi fa a tlola taelo ya tshireletso mme go dumelwa gore a ka ntsha mongongoregi kotsi .
Dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero tse di lolameng
Botsa dipotso tse di fatang kgang le go nna maleba - sekai , fa o tlhoka go bona dikakanyo le megopolo ya baagi go tshwaela mo dipotsong tsa bakgatlhegedi , botsa o re ' A o ka supa di le nne tsa ditlhokego tse o bonang e le tse di tshwanelwang ke go potlakelwa thata mo morafeng wa lona ? ' .
Yona e kwaletswe kholomo ya ka gale ya ga Es'kia Mphahlele mo Tribute magazine ka 1997 .
Tshugo e e boteng jwa go feta 25 cm e na le kgono ya go thuba dipane tse dipopota tse di dirilweng ke pharakano ya maotwana , fela e ka nna ya se nne tharabololo ya pakatelele go oketsa kgotsa go bebofatsa thobo ya dijalo e e kwa godimo .
Go raya gore , jaaka Mphahlele a tlatsa : " Moeteledipele yo o itlotlang o farologanya fa go bonwa ene phoso , setheo kgotsa thulaganyo e a e direlang .
Dirisa Heroin ( junk , smack , ska , H , sugars , nyaope ) ka dinako tse dingwe
7 . A madi a a dirisitsweng mo porojekeng a tlaa sala mo baaging ?
Mme , le tsona tse di takilweng , mo miusiamong di beetswe go nna direkoto tsa hisetori , go sedimosetsa le go rotloetsa dikokomana tsa isagwe .
Go molaodi wa Lenaneo la Tlhabololo ya Baumisi la Grain SA , Jane McPherson , moletlo o e ne e le ntlha ya maemogodimo mo ditiragalong tsa tsa ngwaga tsa Grain SA .
3.3 go aba dithata dingwe tsa bookamedi tse pele di neng di beetswe Kgotlakgolo , go di naya Komiti ya Bookamedi le Mananeo tumalanong le tsamaiso ya taolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Mo kgatong ya 2 tshedimosetso e e kgobokantsweng e a sekasekwa go be go buisanwa ka ga yona mo ditlhopheng tse dinnye .
Tsa bolemirui di ka nna :
Go tlhatlhamololwa ga Ubuntu jaaka mokgwa wa go tshela , go dirile gore go nne bonolo gore dikgopolotlhotlhwa tseo di sa siamang jaaka tsa go sireletsa ditshiamelo tsa bareki go fekeetsa dintlha tsa maitemogelo a botshelo jwa bantsho .
Nta re lebe sekao fa tlase fa re bone gore se ka diriswa jang .
Mphahlele o elétsa go nna teng ga diporojeke tse di tshwanang tsa boagisani tse di ka lereng ' tshitsinyo ya temogo go bontsi jo bo leleanyeng ' .
Mokgwa wa go baakanya lekidi , morago go ga lema jaaka go le tlwaelo kgotsa ka go dirisa go suga mmu go sireletsa go tla tlhoma gore go tla dirisiwa polantere ya mofuta ofe .
Boikaelelo jwa khonferense ke go bula foramo ya gore go tshwarwe motlotlo ka ditlhogo tseno tsa saense tse di kopanyang bomankge ba puo le ba semolao le go rotloetsa go kopanngwa ga bomankge ba puo , banetetshe ba saense le boramolao go tswa mo dikarolong tse dingwe tsa lefatshe .
Raikonomimogolo wa Grain SA , Wessel Lemmer , o rile Aforikaborwa o ntsha ditono tse 8 , 6 tsa dimilione tsa mmidi ka ngwaga , ntswa a na le kgono ya go ntsha ditono di le dimilione di le 12 .
Fa go ka direga , kgato ya kgalemo e tshwanetse go dirisiwa .
Diforomo mo ditsebeng tse di mmalwa tse di latelang ke tsela e ntle go simolola fa o batla go dira tekanyetso ya ditlhokwa ka kakaretso .
Gajaana palo ya baamegi mo Tumalanong eno e fitlha go dinaga di le 193 le setšhaba sa Yuropa .
Bogadi bo ne bo tsewa jaaka mpho go balosika lwa monyadiwa ; go supa boitumelo le go emisetsa tokololo ya lelapa e jaanong e yang kwa lelapeng le lengwe .
E ne e le maemo a a tsitsibosang .
2.4 Maikarabelo a Konokono a Mafapha
Go sweditswe :
Fa go na le gore bodirelo bo konteraka batho go dira tiro e e leng kwa godimo , ke boikarabelo ba mong wa bodirelo go tlhokomela gore badiredi ba ba nne le setifikeiti ya boitekanelo e e filweng ke ngaka e e kgonang go lebelela tse di leng botlhokwa tsa mofuta o ka ntlha ya Boitekanelo bodirelong le Polekego .
Fa dikoloi tse di gogiwang ke dipholo kgotsa ditonki di le teng di ka dirisiwa go thothela dikgetsi kwa di kgobokanwang teng go bolokiwa .
Maitlhomo ka gotlhe
Fa e le gore re batla go naya batho ba lefatshe dijo re tshwanetse go dirisa kgaolonyana e nngwe le e nngwe ya lefatshe go bona kumo .
Netefatsa gore di bolokilwe ka pabalesego go fitlha di silwa ;
3.5 Mekgwa le malepa a go tsaya metsotso
Mmidi morago ga mmidi ( go jwala-nngwe )
Tlhokomela go se fokotse tuelo ya ba botlhe go lekana la ' tuelotlase ' jaaka molao o gatelela .
Setlhabi mo maleng
Tlhomamisa gore dipofelelo di tshwere sentle mme di tshase ka kirisinyana .
Balemirui ba ba dirisang gagolo ba dira yona tiro e ka go dirisa didiriswa tsa go roba tsa segompieno .
Diporojeke tsa setlhopha sa 2
La bofelo , gakologelwa gore fa o tsere matsapa otlhe go tlhama lenaneo , o se ke wa le faela golo gongwe le go sa tlholeng o le šeba gape .
( x ) ditlolomolao tsa thobalano tse di dirilweng ke bana ;
Kgato ya go mela ya mmidi ya V6
rarabolola bothata le go batla tharabololo ya dikgwetlho .
Tlamelo ya Lefatshe gajaana e kwa godimo thata , mme e digela ditlhotlhwa kwa tlase .
go dira gore temokerasi e tsenelele go feta ntlha ya boemedi mo dithulaganyong tse di ntsi tsa botsayakarolo .
Go fitlhelela setšhaba sa go nna jalo go tla tlhoka phetogo ya ikonomi le matsapa a a itsetsepetseng a go aga bokgoni ba naga .
Mphahlele o nopola lekwalo la terama la ga Zakes Mda la Dark Voices Ring :
4.16.4 Motlatsa-Modulasetulo a ka nna a se letle potso go botswa fa a akanya gore ga e amana le se go tlotlwang ka sone kgotsa gore ga e maleba .
Gore go dirwe eng mme le gore go dirwe jang go ne go sekasekiwa e bile go ne go supiwa .
Maemo a mmu go kgona go uma
O ne a reka polase ya diheketara tse 560 eo diheketara tse 200 tsa yona e leng lefatshe la temo .
5.4 Matlole a woto a a laolwang ke tlhokego
Go rekisa
Tshola le lengwe fa gae mme le lengwe le nne mo koloing .
Mofuta o wa dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero di tla bolaya dimela tse di rileng , ke gore , fa re batla go bolaya mefutafuta ya majang e e leng mefero mme re sa batle go bolaya dimela tse di nang matlhare a a leng bophara .
( b ) go tlhomamisetsa batho ba ba boutang gore Khomišine ya Ditlhopho ga e na tlhaolele epe ;
Batsamaisi ba woto ba tshwanetse ba tlhomiwa sentle ka go kwalelwa lekwalo .
Go gatelela gore Letsatsi la Thobo la NAMPO ke mo go ka buiwang teng , mo go ka tlotliwang teng e bile mo go ka kopanwang teng , " ga oketsa jalo e le De Villiers .
Mme go nna molato tota fa ditlhopha tsa go nna jalo tse di ipelang ka setso sa bona di letlelelwa go simolola go itshupa ka mokgwa o o kgatlhanong le boitemogo jwa rona jwa Botho jwa Seaforika .
Boteng jwa go jwala ke sentimetara tse di ka nnang 5 go ya 7 , 5 go netefatsa gore dimela di mele ka tshwanelo .
( 6 ) Molawana wa 50 ( 1 ) ( d ) wa " Criminal Procedure Act " o diragadiwa mabapi le lobaka lwa diura di le 48 , jaaka go umakiwa mo go molawana ono .
IDP tiro 1 / 5 : Tshekatsheko ya manno
26 . Tsela e e latelwang fa go sekasekiwa go bewa ga ngwana mo lefelong le le rileng
Molemirui wa Ngwaga
Ke tshwanetse go duela karolotuelo ya inšorense sebaka se se kana kang ?
Thekiso yotlhe ( ke tlhotlhwa yotlhe ya go dirisiwa go balabala lekgetho ) ya ditiragalo tsotlhe tsa bolemirui di sa fete R1 , 5 milione ka kgaolonako ya dikgwedi tse 12 ;
Ntlha e nngwe e e loalang go thatafala ga mmu ke bokana ba disalela mo mmung , fa di le ntsi go ka se thatafale mme fa di se teng thatafalo e ka direga mo go leng mosola go balemirui ba ba sa lemeng mme ba suga mmu fela .
Naya kgothatso le thuso go aga boitshwaro bo bo siameng go nna molemirui tota .
Mo bantshakunong ba dijalo mo dikgaolong tsa pula ya selemo mo Aforikaborwa , bogolosegolo ba ba nnang mo dikarolong tsa dikakgwatata mokato o ke nnete ya letsatsi le letsatsi .
Mphahlele o re bolelela gore Isaac Matlare ke ene a tshitsintseng gore Khomferense ya Barutabana ba Afrikan ya 1950 e tseye thitokgang ya : Education to Change Society .
ba tlaa kgona go rotloediwa le go maatlafatswa ke tiragatso .
Motho ka sebele o tshwanetse go matlafadiwa go tsaya ditshwetso ka , le go laola matshelo a ba bangwe .
Nako e e tshitshintsweng ya ditirwana tsa Kgaolo ya Bobedi : Diura di le 2 metsotso e le 30
Go dira lotseno ; le
Tlhaloso e e tseneletseng le dipalopalo tsa teng e ka amogelwa fa go botswa mmankgakga - go lokolola mmu le ditshupetso tsa go dirisa monontsha .
O tshwanetse go dira eng ka madi mangwe le mangwe a a yang go baamegi ?
Jaaka e le ntlha e e siamisang , dplg , jaaka lefapha le le gokaganyang , e tlaa rulaganya diabe le maikarabelo a tlamelo ka mafaratlhatlha go ralala mafapha otlhe a puso .
Gakologelwa gore jaaka palo ya matlharekutu e oketsega go nna 300 go feta mo sekweremetareng semela sa korong , mo masimong a go omelela , ka tlwaelo se lekalekantsha ka go fokotsa palo ya dithaponyana mo seakong .
( a ) Kgonagalo ya gore ngwana a ka nna kotsi mo go ene ;
52% ga ba fitlhelelwe ke dipalangwa tsa botlhe
Re leka go lebelela kgwebo ya bolemirui ka bophara le go tshegetsa molemirui go kgona go dirisa metswedi ya tlholego e e leng teng go ena .
Katlego ya teng e tlaa ikaega ka gore dipholo di tlaa bo di nonofile jang mo go nyeletseng mefero le disenyi mo dijwalong tsa mariga jaaka korong le mo dijwalong tsa selemo jaaka mmidi , sonobolomo le disoyabini .
LETLHOMESO LA TSEOKAROLO LE TSHWANETSE LA AKANYEDIWA GO SA LE GO ŠWA MO KGATONG YA TOGAMAANO A POROJEKE , GORE GO TSAMAISIWE LE GO NETEFATSA GORE TOMAGANO YA DITIRAGATSO TSEO , MO LEANONG LA POROJEKE KA TSELA E E RULAGANENG .
Go tswelela go leka dipoo le go bolaya tse di nang bolwetse .
Pegelo go baagi ka ga diporojeke tsa CBP tse di akareditsweng mo IDP le tekanyetsokabo .
Go dirisa MXIT
Fela maloba ke ne ke utlwetse go buiwa mo seromamoweng ke molokolodi wa kgoberego mo go tsa dipolotiki le bolemirui ka bophara , mme a re se se botoka se molemirui a ka se dirang ke go tswelela go dira se a se dirang le go se dira ka kgono yotlhe ya gagwe e a e tshotseng .
Dithoto
Tshedimosetso e tserwe mo khosong ya tsamaiso ya kgwebo ka tshwanno ya Marius Greyling
Fela le gale , go tshela llaeme go botlhokwa thata mo tokafatsong ya thobo mo mebung e e botlha .
Modiko wa ntshokuno - mmu , tshugommu , tlhopho ya mofutapeo , taolomofero le nontsho ;
Kgololosego ya go itlhophela ke ya gago " a rialo .
O ka tlhama jang Lenaneotsamaiso la Ntshokuno ?
Tlhola maemo a dipeipi tsa metsi go netefatsa gore ga di botabutabu ka ntlha ya kgotlelo ya oli .
Ka go dirisa dibolayamefero morago ga go jwala go ne go netefatsa bolaodi ba mefero mme go ne go le pila .
Re tlhaselwa ke bothata bo bongwe gape bo e leng kgang ya bakwaledi ba dikadimo tsa madi ba lefatshe ka bophara ba ba dumetseng go fokotsa bokana ba palo ya diheketara mo Afrikaborwa tsa bolemirui tse ba ka thusang ka tsone kwa kgaolong ya Bokonebophirima .
Go lebelela mafatshe a mangwe gaufi le rona
( ii ) go tlhagelela ga ngwana kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ; kgotsa
Mmaraka wa selegae
Roundup e kgomarela dikarolwana tsa mmu mme e nna boseng e bile ga e kgone go dira sepe .
Go lema le go jwala dijwalwa ke tiragalo e e diregang kwa ntle mme molemirui o tlhoka pula go kgona .
Fa a ne a neelana ka Puo ya Maemo a Porofesense ( SOPA ) , Tonakgolo Senzo Mchunu o rile le fa botlhoki bo tswelela , porofense e bone phokotsego e kgolo ya bana ba bokete jo bo kwa tlase mo setlhopheng sa ba dingwaga tse di kwa tlase ga tlhano go tloga go 44 go ba le 1 000 ka 2010 go ya kwa tlase ga 14 go ba le 1 000 .
Tota tota tiriso e e siameng ya eneji ke tokafalo mo ditiragalong le dikuno tseo di fokotsang kelo ya eneji e e diriswang mo tiragalong .
5.3.1 Kgotla ya Setso ke Kgotla e e tlhomilweng go ya ka Karolo 6 ( 1 ) ta Molao wa Bokone Bophirima Noo o buisiwang mmogo le Molao wa Thulaganyo e e nang le maloko a le 18 e modulasetulo wa yone e leng Kgosi .
Lebelela dintlha jaaka bokana ba palo ya dimela tsa gago .
Batho ka kakaretso ba rulaganyetsa letsatsi la bona kwa pele mme ga go molemo go solofela gore ba pitlaganye pitso e e sa solofelwang mo ditirong tsa bona tsa letsatsi .
1 . Kwala ka thulaganyo gore a woto e nngwe le e nngwe e supile morero o o rileng , ka go ela tlhoko go lekanya go go gokeletsweng mo morerong o o maleba , ke woto e nngwe le e nngwe ( go tloga go 0- o sa bolelwa go fitlha go 5- o o botlhokwa thata ) .
Go lekalekanya thaere ke tiro ya go lekantsha boima ba thaere go kopantsha le leotwana fa le tsamaya gore le dikologe sentle ka bonako .
Ka itlhophelo , go ka nna maleba go dira tiro e kwa kgatong ya tshimologo ya tebosešwa ya IDP , go lekanyetsa kgatlhego ya go leba sešwa merero ya IDP e e rulagantsweng go ya ka boleng .
Go ela dikgomo tlhoko
( 4 ) Rejisetara e ka tlhatlhobiwa ke motho mongwe le mongwe yo o ka dumelelwang .
Laola mefero ka sebolayamefero se se sa tlhopheng .
Le gale , botlhokwa ja go tlhoma mekgatlho e e tlhomameng ya botsweretshi le ya setso gore e direle merafe ya Bantsho , bo santse bo le teng le mo Aforikaborwa wa gompieno .
Maitlhomo a 1 .
GO BOIMA GO TLHALOGANYA GORE KADIMOMADI E NNYE LE E KGOLO DI DIRA JANG .
Bokonebophirima
Bontsi jwa naeterojene le foseferase mo motshetelong di hupilwe kgotsa tshwerwe ke dibodi , mme di siamela semela fela fa di bola .
Lefatshe la poraefete la mong le ka dirisiwa jaaka tshireletso mo dikadimong , fa e le gore lefatshe le le hirilweng le lefatshe la morafe ona ga a kgone go dirisiwa jaaka tshireletso .
1 ) Go duela Mmasepala direiti le ditirelo .
Re tshwanetse go gakologelwa gore ka motlha wa Tlhaolele , Aforikaborwa e ne e tseega jaaka naga ya Sekeresete ; mme mo go yona naga e go tweng ke ya Sekeresete eo , Bantsho ba ne ba tsewa e se bana ba Modimo e leng Rraabona tota .
Go supa ditsela tse dingwe tsa go dira
Molemo wa setso wa Bophirima o bona molwetse e le mmele fela , fa wa maAfrikan ona o leba go feta mmele wa motho fela ka go bona bolwetse e le jo bo tshwanetseng jwa alafiwa .
Aterese ya bonno ; le
Ikgolaganye le Ofisi ya Molaodi wa Mmasepala gore o bone lenaneo la maina a ba bagolo ba go ikgolaganngwang le bona mme o be o a mametlelela mo bukanatshedimosetsong .
Moporofesara Mphahlele o na le bonnete jwa gore go amogelwa fela ka bontsi ga baithuti ba Bantsho mo diyunibesithing tse pele e neng e le tsa Basweu fela mo Aforikaborwa , ga go a tshwanela go nna yona phitlhelelo .
Go ntse le tlwaelo mo baadiming ba madi ya go rotloetsa bantshadikuno go dirisa borakonteraka ba temothuo go bereka masimo a bona le go jala dijalo .
Ditlhokego tsa gago ke dife ?
( l ) tuelo ya motho mongwe , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , mokgatlho o o neelanang ka thuso ka ntlha ya tatlhegelo e a e boneng
Go a tlhalogangwa , mme mathata ka ntlha e ke gore bojang ga bo na nako ya go ipaakanya .
Mofuta wa pitso ( ya ka gale kgotsa e e kgethegileng e e bileditsweng go buisana ka ga setlhogo se se kgethegileng ) .
Metswedi ya mmasepala e dirisiwa go tswaka mafelo a metsemagae le a metsesetoropo le go feteletsa ditirelo go batho ba ba tshelelang mo lehumeng .
Metswedithuso e emngwe
Thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso
Dalai Lama o lemoga le go amogela kgogolego ya mmu jaaka tlalelo e e tshosang fela e e sa ntseng e tla re nanabelela ka setu .
A o boloka dikhophi tsa kgale tsa Pula / Imula
Ditlhotlhwa tse di kwa tlase tsa dithoro di tsenya kgatelelo e kgolo thata mo go nneng le poelo ga ntshokuno ya dijalo .
15.3 Thulaganyo eno ga e oketse kgotsa ga e ntšhafatse lobaka lope lwa tiro ya leloko lepe la mafapha a tsamaiso a RBN kgotsa ditlamo mme moo go kgonegang gone , e tla ama lobaka lo lo setseng lwa nako ka nako ya fa Thulaganyo eno e tsenngwa mo tirisong .
Ga go ngwana yo o tshwanetseng go iletswa phitlhelelo ya ditirelo tsa boitekanelo tse di mosola .
Pontsho ya tsa Boitekanelo ya Aforika le konkerese e tla sibololwa Motsheganong kwa lefelong la Johannesburg Expo , Nasrec , Aforikaborwa .
Fa o fitlhela dintho mo kumong ya gago go botlhokwa go kopa thuso mo setswerereng sa dintlha tse .
Leba , mme o bone fa IDP e akaretsa diporojeke dingwe tse di matshwanedi , tse go ka dirwang mo go tsona .
Dintlha tsa tiragatso tse di neetsweng .
Gape le gape , re lemogile gore go na le dithulaganyo tse di wetsang balemirui di ntse di ipaya go ba thusa .
DITLHOPHO TSA GANGWE LE GAPE
Matlole go ya ka tlhokego
Moumatlhaka o tshwanetse go akanya ka kelotlhoko dintlha tsa papatso tsa mofuta mongwe le mongwe wa tlhaka o o tla ungwang mo sefalaneng sa mefuta ya tlhaka , tota ka bobedi ba setlha sa mariga le sa selemo mo polaseng ya gagwe , pele a dumelela ditlamego tsa letlole go jwala tlhaka .
Ditlamorago tsa pula le marothodi a pula mo mmung o o sa aparang gammogo le se se ka dirwang go fokotsa tshenyo e e tlholwang ke dipula tse di bokete ke tsa botlhokwa go gaisa mo montshadikunong mongwe le mongwe .
Letla motsayakarolo a le mongwe kgotsa ba babedi gore ba abelane maitemogelo a bona o be o ba botse gore go tshwanetswe go dirwe eng go tokafatsa maemo , fa maikarabelo e le a a sa siamang .
Go tla diragala eng ka Dirisefe tsa Teko tse di leng teng ?
Tumalano ya tshutiso ya didirisiwa e tlhokega leng gape tumalano ya kabelano ya mesola e tlhokega leng ?
Go tswelela pele ga tiro le maemo a tiro e e dirwang go tshwanetswe go laolwa .
Bokana ka dimilemetara tsa metsi ka sentimetara mo mefuteng e e farologaneng ya mebu e kgonwa go bonwa mo Lenaneo 2 .
Go dirisa lefatshe go re naya ntshokhumo , go na le dintlha tse di riling tse re tshwanetseng go di akanya :
Ka go kopantsha , go na le dijo go botlhe , mme ke gore go na le ba bangwe ba ba sa kgoneng go di reka kgotsa go di bona go di reka .
Setshwantsho 7 - Fenebelete e e sa tsenngwang sentle
Fa a gwetlha ba ba neng ba le teng kwa dikalogong , le setšhaba ka kakaretso , Mphahlele o bua gore
﻿Ditlamo tsa Tirisano
Go tshela ga mmidi ka Aspergillus fungi le afalatokosini
Botlhe ba tshwanetse go dumela gore metsotso e nepagetse ka metsotso e le pego ya semolao ya dikopano .
Maidi a tshwaetsega bonolo mo maemong a ngodiego ( sekao : go ntsha lefetlho ) .
Mefero e tshwanetse go laolwa fa e sale menana , e gola ka go phorosela le pele ga e naya dimela kgaisano .
Kwala dintlha tse di botlhokwa mo tšhateng .
Hhokego ya tirise ya didiriso tsa pabalesego ;
Matsapa a go dira se a tla tsaya tsia lemorago le setso sa ngwana .
Netefatsa gore dinosele tsotlhe di dire ka tshwanelo .
Ntlha e ke nnete tota go go jwalwa ga kanola .
Tekanyetsokabo ya mmasepala
Diheketara tse 1 510 .
Kobo ( jacket ) ya metsi ya enjene ;
Setlhopha sa batho se se tlhophilweng ke batlhophi kwa karolong ya selegae go nna badira ditshwetso ba pusoselegae .
Re dumela gore nngwe ya ditharabololo ke go tlhoma kelotefo ya thomeloteng mo koronnye .
Ntlha ya gagwe e ne e le gore fa mogopolo wa bapatikwa o sa ntse o kaelwa ke mopatiki , bapatikwa ba ka se bone tšhono ya go gololosega , ka ntlha ya gore bapatikwa ba tlaa tswelela go itekanyetsa seemo ka maemo a ba a susumeditsweng ke mopatiki .
Pele ga tlhogo .
Se , ga se bontshe kutlwelobotlhoko .
Pele go ne go tsaya motho a le mongwe ka nako e e rileng e le ura ka go dirisa didiriswa tse di rileng go fetsa tiro e e rileng .
Dintlhakgolo tse o tshwanetseng o di fetise
Tshwetso nngwe le nngwe e e ka ga matlotlo e e nang le go nna le kutlwalo mo ditshenyegelong kgotsa mo lotsenong e tshwanelwa ke go tshegetswa ka mabaka .
Mafelo a a leng mo Baaging
Ke tumelo ya me e e tletseng gore re tshwanetse go tsaya HIV le Aids jalo .
go leba motho mo matlhong ka tshwanelo
Tsamaiso ya tsa Pharakano le Matlhotlhapelo 10111
Gape se na le dikgaolo tse di dikologang le tse di tshikinyang jaaka dikopantsho , dibering le diketane go feta metšhene e mengwe mme jalo se tlhoka tlhokomelo le lerato go feta e mengwe .
Se gantsi se fa pele mo polantereng mme ka gale se fitlhelwa mo dipolantereng tsa-go- sa-lemeng gotlhelele ( no till ) foo go nang le dibodi tse dintsi mo godimo ga mmu .
Kaedi ya ASALGP e tshisinya gore mmasepala o tshwanetse tlhagisa thulaganyo ya botsayakarolo jwa setšhaba ya ngwaga gore mmasepala le baagi ba itse gore ke ditiragalo dife tse di tlang le go solofelwa eng mo go mongwe le mongwe .
Go lebagana le kgalefo ya batho ba bangwe
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi o dirana le tumelelo pele ya kutlwisiso ka go tlhoka , mo karolo 82 ( 2 ) le ( 3 ) , gore pele go neelwa tetlelelo bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tshwanetse go kgotsofadiwa ke gore :
Botsalano le motsweletsakgang
Ka ditekotlhotlhwa tse go supa gore ga go tlhokege gore o boloke kumo ya gago ka gore tlhotlhwa ya go e boloka le go tlhokomela ka nako e telele e ka go jela poelo .
Go mo kgatlhegelong ya montshadikuno go dira diheketara tse dinnye ( mmalwa ) le mo kgatlhegelong ya rakonteraka go dira diheketara tse dikgolo ( dintsi )
ITSHOKELANO YA POLOTIKI Kgolosego ya go bua , ya go amega mo lekokong lengwe le lengwe le o le eletsang le go ngoka kemonokeng ka tokologo .
" Tiro e ya go utlwelana-botlhoko ke karolo e e tlang fela ya mowa wa setšhaba . "
BANNA BA KA TSHAMEKA KAROLO EFE ?
Kungo ya legato le ke togamaano e e dirang e e akaretsang :
Boleng jo re bo nayang kgololosego ya rona bo tshwanetse bo age tikologo ya bosiami- e e amogelang kgololosego ya ba bangwe fela jalo , ka go lekana .
A go na le didiriso mme a go na le ditshiamelo tsa go phepafatsa diterekere le didiriso ?
Fela gape go boammaaruri gore o ka se ke wa tsamaisa kwa ntle ga tshedimosetso , ya ka fa gare le kwa ntle .
Dikgaolo tse mmidi o re o umang o dirisiwa e ka nna : 1 ) go jewa ke batho ; 2 ) go fepa diruiwa ; 3 ) go o fetola go nna mafura a tshelo ; mme le 4 ) go nna setatšhe , se se fetololwang go nna didiriso mo matlong jaaka bojalwa , tswina , poletšhe , sekgomaretsi , enke , pente , tsa go ntlefatsa le aseperene .
Fa mmasepala o tokafatsa palo e e utlwalang ya dikgono mo badiring o ka nna mo maemong a a botoka a go rebola ditirelo ka nonofo le ka bokgoni go tswa mo maphateng a ona .
6.1 Go amogela semmuso sekoloto sa lobaka lo lo khutshwane le sa lobaka lo lo leele se se fitlhang go mo e ka nnang R50 milione .
Go tla go letla go swetsa ka tshwanelo ka dintlha tse di tseneletseng tsa maano a gago go kgona go bona maikaelelo a o a tlhomileng .
Metsi a metswedi
Leano le tla tlamelana ka tsepo ya kgato e e tshwanang go kgabaganya ditheo tsotlhe tsa Aforikaborwa .
Khomišene ya Ditirelo tsa Sesole ( Defence Force Service Commission ) :
Dintlha tse dintsi ka mo go lekaneng gore motlhankedi wa Mmasepala a kgone go itse mokopa-tshedimosetso sentle ;
Go buisana ka gore a go na le mathata a a amileng go tsengwa tirisong .
Kwa bofelong , University of the North , ka kaelo ya naga ya Tlhaolele ka nako eo , ya gana go thapa Moporofesara Mphahlele go nna moporofesara wa Thuto ya Seesimane ka gonne : " e ne e se pholisi ya puso ya bogareng go letla bantsho go etelelapele mafapha a a jaaka la Seesimane " .
Dr Laubscher o nyetse Annemarie mme o na le basetsana ba babedi le mosimane .
Leka go se nne o boelela mo mathateng fela .
Tsela
Ditlamorago tsa mokgwa o o kelotlhoko e bile o laolwa ke melao wa molebo wa dikomiti tsa diwoto ke gore dingwaga di le tlhano morago ga go nna teng ga pholisi ya dikomiti tsa diwoto , go na le phetogo e nnye le kakanyo ka mokgwa o dikomiti tsa diwoto di neng tsa tlhomiwa ka teng .
Mo dingwageng tse , ka bomadimabe temothuo e ntse se se sa rategeng mo bašweng ba Aforikaborwa jaaka tlhopho ya boitshediso .
Dikomiti tsa Diwoto di ka dirisa ditheo tse go neela ditshwaelo mo ditshwetsong tse di amang baagi .
Dilekanyo tsa metsi a a nowang tsa pH di tshwanetse go nna magareng ga pH ya 6 , 5 le 8 , 5 .
Dipalopalo ka Tsa Pholo
Go tlaa tlhongwa ramolao yo o tlaa aroganyetsang molekane wa gago le bana thoto .
Gape ke rua dikgomo tse dinamagadi tse di ka nnang 200 .
Mokgwa wa tsamaiso : Dipara
Fa o sa batle go dirisa itlhophelo ya sethibelakgatselo mo polokong , ke mokgwatiriso o o siameng go tlosa pompo ya yunite ya sekgatshi mme o e boloke mo bobolokelong go emela setlha se se latelang .
Batho ba bantsi ba rua diruiwa , mme ba se kae ba lemoga gore diruiwa di ka nna motswedi wa puseletso go balelapa fa kgomo e ka tsala namane ka ngwaga nngwe le nngwe .
Go ntsha dijalo sekgwebo go tlhoka selekanyo sa togamaano se se kwa godimo .
Seabe sa puso mo tlhabololong ya bantshadikuno ;
Dintlhakgolo tsa pholisi
Dinosele tsa difene tse di leng sephaphathi gantsi di dirisiwa go gasa go phatlhaletse ga dibolayamefero tse dintsi le dibolyaditshekegi tse dingwe fa go tlhokiwa marothodi a bokana bo bo leng fa gare ;
Rorela dijalo kwa difaleng tsa selegae .
Ka Mafelobeke ( Lamatlhatso le Sontaga )
Mphahlele o batlisisa , gareng ga tse dingwe , mofuta wa boitemogo jwa bantsho mo United States le Aforikaborwa .
khamphani e dišere tsa yone di kgonang go rekwa le go rekisiwa motlhofo
Re ntse re buseletse madi jaaka go latela :
Gantlha ga tsotlhe , a re lebelele tiro .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto
Go tswelela , beng ba dipolase ba kopiwa go bega pego ka tiriso ya dikhemikale , tiriso ya ditswelantle tsa diruiwa le tiriso ya metsi go nosetsa mo dipolaseng tsa bona .
Fa a fitlha fa dintlheng tsa go ranola tsa puo ya gagwe ka ga : The Role of Writer in the Afrikan Renaissance , Mphahlele o gatelela gore tsosoloso e e botlhokwa ya Afrikan e tshwanetse ya tsepama mo : " go-ikitseng , boitshupo jwa bosetšhaba , tlhaloganyo ya hisetori ; tshwaragano le go farologana ga ditso le maikemisetso a go amogela hisetori e e re nyenyefaditseng , mo mefameng yotlhe ya go arogana ga baagi . "
Maikarabelo a gago jaaka mong-legae
Temothuo ke kgwebo mme kgwebo e ka phologa fela fa mo pakateleleng e ka dira dipoelo , ngwaga le ngwaga , go aga dipolokelo tsa kgwebo .
Tsunami - seabe mo ditshupetsotekelelong ;
O jetse diheketara tse 110 tsa mmidi , le tsa sonobolomo tse 145 kwa Senekal , gammogo le diheketara tsa mmidi tse 60 le tsa sonobolomo tse 75 kwa Ventersburg .
Tsweetswee , se dire gore ntlha e e diragalege mme o fitlhe selotlelo mo ba ba kgonang go dirisa ditšhefu ka tlhokomelo ba ka se boneng teng !
Mo pusong ya maloba ya Aforikaborwa , tsibogo e e jalo e akaretsa botlhatlhobi , kiletso , botshabi , pogiso tota le polao .
Ga a a nna le tshwanelo ya go tsena sekolo ; mme ga go a mo thibela go nnetefatsa toro ya gagwe ya go nna molemirui .
Mosola thata
Pampiri e Tshweu mo Pusongselegae ke letlhomeso la pholisi ya bosetšhaba ya ntlha ya pusoselegae mo pakeng ya morago ga kgethololo le tlhaolele ( apartheid ) .
Mofuta o o tshwanetseng ke o o nayang bokana ba kumo e e kwa godimo ka maemo a kgono ya go uma e e supang phetogo go kgona .
Dikolo tse , tse di neng di beetswe Basweu fela , di ne di neelana fela ka tšhono ya thuto e e botoka ka lebaka la gore di ne di na le ditlamelo tsa seemo-godimo e bile di tlametswe botoka go gaisa sekolo sengwe le sengwe sa motseseteropo .
Go tshegetsa fa go jwalwa ka sejwalapeo se kgona go tsenelela mo mmung ka go se na kgobokanyo le mangwete a disalela mo mmung .
Dikomiti tsa Diwoto di tsewa e le mekgatlho e e ikemetseng ka boyona , e e sa tshwanelang go tsaya letlhakore .
( b ) ga e amogelesege jaaka bopaki mo nakong ya kopo ya beili , go ikarabela mo tatofatsong , mo tshekong kgotsa ka nako ya katlholo , fa ngwana a tlhagelela kwa kgotlatshekelo .
Se ke tiro ya Modulasetulo le mokwaledi .
Go tsamaya ka lebelo le le kwa godimo ka yunite ya sekgatshi mo tshimong .
4.3.1 Go tsaya molao wa puso tsia go dira ditshwetso 45
4.4 TLHABOLOLO MO BAAGING
Fela le gale mong o na le tshwanelo ya dikgogelolekgetho tsa sebele ka esi tsa gale .
11 . ditopo tse dingwe tse di tlhagisiwang ke batsayakarolo .
Gakologelwa gape gore fa o phapafaditse terekere letsatsi le letsatsi , o tlaa lemoga ka bonako ditutlo tse dintšhwa le mathata a mangwe .
Dipotso tse di latelang ( Q25 & Q26 ) di ka ga dino " tsa selekanyo sa ka gale " di le mmalwa tse di titietsweng kwa madirelong le go rekisiwa
Tshekatsheko e e tseneletseng ya tshedimosetso e neela setlhopha sa togamaano lemorago le le feletseng mmogo le kitso ya maemo a baagi , mathata , ditso , mekgwa , ditsamaiso le boleng .
Re kgona go goroga jang ?
Maemo a nnete ka popego mo tshimong a tlhaloswa ka go re go nne metsi a a leng 50% le mowa o o leng 50% gare ga dikarolwana tsa mmu .
Peomolao e e ka ga pusoselegae ikaeletswe go tlhoma thulaganyo ya temokerasi e e tshwaraganetsweng mo magaeng . .
Palo ya ditshwene e ile godimo mme tsa simolola go senyetsa batho thobo mme gape tsa tlisa malwetse .
Bokana ba maemo a khemikale e e dirisiwang e e atlanegisiwang ya mmidi o o fenyang klaifosate go lekalekantsha tshenyegelo le mmidi o o tlwaetsweng e supiwa fa tlase fa .
Go botlhokwa go tlhola le go tlamela dithaere tsa gago ka dipaka ka gore go tlamela dithaere tsa diterekere jaaka go tshwanetse go oketsa bokgono .
Tse tsotlhe ke ditšhelete tse di leng thata go kopantsha le sengwe se e leng sona .
Dithulaganyo tsa diphetogo tsa maemo go ya go a mangwe
4 . Go tlhasela motho mme a sa ntshiwa kotsi e e masisi .
PHASALATSO LE TSHEDIMOSETSO
Ka 1997 o ne a swetsa go boela kwa temothuong ka seo e ne e ntse e le tiro ya batsadi ba gagwe ka gale .
Dikgwebo
Pele ga Mayuropa ba ipha Aforika , basadi ba ne ba tseega jaaka batho mme ba tlotlwa jaaka ditokololo tsa setso sa Afrikan tse di nang le maungo , maikarebelo a bona e le go lema .
PAIA e tlhalosa gore , gore e kgone go sireletsa tshedimosetso ya poraefete ya motho wa boraro yo e leng motho wa tlhago , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go lekola gore a go golola tshedimosetso e e kopiwang le go e naya mokopatshedimosetso ' go ka fetola tsela e e sa tlhokegeng ya go senola tshedimosetso ya poraefete ' ( leba dikarolo 34 le 63 tsa PAIA ) .
A go nnile le katiso ya go dirisa dikaedi tsa bong bo bo akaretsang badiri botlhe ba taolo ya porojeke ?
Kakanyo ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong
" Loeto lo ne lo le mosola mo go nna mme ke dumela gore bontsi jwa sekolo , fa e se sekolo sotlhe , bo ikutlwa jalo .
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 o na le dikaelo tse di botlhokwa thata tse di amanang le dikomiti tsa diwoto .
Fa go bonala dikgaolo mo go melang mefero teng o itse gore mokgweetsi wa gago o ne a sa lemoge nosele e e neng e thibegile kgotsa sengwe sa mofuta oo .
2 : Sebipo sa mmu se se pila .
Go mosola go simolola sengwe ka go ipotsa dipotso tse di leng botlhokwa jaaka :
A go na le phetogo mo phitlhelelong ya lefelo la mafulo
Matlole
Gantsi mo dikwalong tsa ga Moporofesara Es'kia Mphahlele , re fitlhela dikgang tse di ipoeletsang .
Dikomiti tsa Diwoto di tlhamiwa ka tshwetso ya khansele .
Gautshwanyana , ke nnile lesego go amogelwa kwa kopanong ya HSRC kwa Kapa kwa kgang e ne e le " A kamogelo ya lefatshe e ka fetola bophelo ba bahumanegi ? "
Go ya ka Mararang a Matlhotlhapelo le Bong , tsweletsopele ya bong le tekatekano mo diporojekeng tsa tlhabololo e tla netefatsa gore :
12.1 go laola tsamaiso ya letsatsi le letsatsi ya Kgotlakgolo ;
paka ya tiro
Fa tse o di lokelang di le pila , tse o tla di ntshang le tsone di tla nna pila .
1.5 le dire dilo ka tsela e e tla solegelang molemo Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
O tlhoka lokwalo-bopaki gore o bone kadimomadi e kgolo .
Dibako tsa sehumanego di a farologana fela go na le dintlhana tse di tshwanang mo modikong o o setlhogo o wa khumanego - lotseno lo lo kwa tlase , ntshokuno e e kwa tlase , botlhokakitso .
Badiri ba kabo ba thusitse Mohumagadi Smith jang ?
DITSHENYEGELO tsa ditirelo ; le
Leano la kgwebo ga le rulagangwe fela go amogela boikanyo ba motho yo a go adimang madi mme ke sediriso go wena go rulaganya lenaneo la bolaodi ba kgwebo ya gago le go tlhoma dikeletso le maikaelelo .
Dithaere tse di tletseng mowa thata di fosa go gata sentle mme ka go dira jalo di sega mela mo mmung tse di dirang gore mathoko a thaere a senyege .
Palo ya dikgetsi tse di rekiwang
Fela jaaka letlalo la gago le sireletswa ke bontle bo bo thata bo bo thibelang marang a a bogale a letsatsi le disenyi tse dingwe , fela jalo mebu ya rona e tlhoka sebipo mo godimo se se e sireletsang .
A re eleng tlhoko tiragatso e le tiro ya tsamaiso ya boraro .
Se se ne sa diragala gareng ga San le Nama mo dikgetsing tsa Hoodia le Sceletium .
Hutshe ya lefatshe - go baya letlotlo la gago mo tshireletsegong
Mofuta wa mathata a bohuma
Botsamaisi
Molemipotlana wa Ngwaga
Go oketsa dintshetsontle , ka go tsepa dikarolo tseo mo go tsona Aforikaborwa a setseng a na le matseno le go tlhagelela ka magetla fa wa go bapiswa , jaaka meepo , dikago , ntshodikuno ya dinonofo tsa magareng , temothuo le go dira ka mokgwa wa tiriso ya ntshokuno wa agro ( agro-processing ) , thuto e kgolwane , bojanala , le ditirelo tsa dikgwebo .
Go thatafatsa bophelo ba balemirui ba rona gape , ba mo maemong a setshwantsho sa lefatshe lotlhe - go diragala eng ka go uma ga kumo kwa mafatsheng a mangwe le gape go bonwa tlhotlhwa e kana kang teng kwa go diragatsa tlhotlhwa e rona re e boning mo Afrikaborwa .
Elmon William Mthombothi wa kwa kgaolong ya Khumbula kwa Mpumalanga , o eletsa go nna molemiruitota yo a nayang batho ba bantsi tiro mme a ntse a rulaganya dintlha tse di nayang tiro ka bontsi mo go tlaa thusang go fokotsa tlala mo lefatsheng la rona .
Le fa dikeletso tsa sepolitiki tsa tokologo di ne di le botlhokwa ka nako e Mphahlele a kwadileng se , ka 1990 , o bolela gore thulaganyo ya thuto e ne e tshwanetse go thusa go samagana le merero e tharabololo ya sepolitiki e sa e kgoneng .
O bolela gore , go fenya mmogo tlhaloganyo ya go nna batswasetlhabelo , e e dirang gore Aforika a phele a ntse a batla tshegetso ya basweu , go tshwanetse ga tla pele mo lenaneong lengwe le lengwe la tlhabololo la Afrikan .
Go tlhabatlhaba kgotsa go swa bokidi go dikologa molomo
Sethosa
Ka tiragalo e Grain SA e ka bona kumo ya tiro ya yona e e tseneng mo lenaneong le .
Fa dijwalwa tse di fetotsweng go utlwana le glyphosate di jwalwa , go ka lokelwa glyphosate gape morago ga go jwala go laola mefero e e tlhogang fa go setse go jwetswe .
10 . Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong le Bosupi jwa Tshobokanyo
Go nna le tlhaloganyo e e tseneletseng ya gore kgwebo ya gago e ne e tsamaya jang ka setlha se se fetileng , tsaya nako go tsamaya mo polaseng ya gago ka go simolola mo kantorong ya gago o ntse o tswelela go ya kwa setorong o bo o ya kwa didiriswa di leng teng mme la bofelo o tsene mo masimong le mo nageng .
( a ) fa ngwana a sena mmueledi wa semolao , magisetera yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse a tlhalosetse ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ka ga tiragatso ya molawana wa 82 ( 1 ) , mabapi le go nna le mmueledi ;
Patlisiso ga e tlhoke tetlelelo kwa ntle ga gore ke patlisiso ka ditshedi
Mme , o gapeletsa gore " botho jwa lefatshe lotlhe " bo amogele meetlo le boitshupo jwa setso sa MaAfrikan ka tekano .
Mafapha a puso a a amegang mo tsamaisong ya melao e e rileng .
Re solofela gore re tla go bona kwa Bekeng ya go roba ya Nampo !
O tshwaiwa phoso fa dijo di se yo , fa dijo di tura kgotsa boleng jwa dijo bo le bokoa .
Go tswalela
Kgato ya 2 : Metswedi ya lenanetema
Tse di tlhokiwang go dirwa go leka go baakanya tshenyo e ke :
Mmaraka o tlhalosiwa jaaka lefelo le barekisi ba ba ratang ba kopanang le bareki ba ba ratang mme ba fetise dikuno kgotsa ditirelo ka tlhotlhwa e e dumelanweng .
Go tlamela ka ditaelo tsa phepafatso tse di kgethegileng tse di ka tlhokegang ;
Mefuta ya monontsha le tiriso ya teng
Go tshwanetse ga tsewa ditshaeno tsa go amogelwa ga diphuthelwana le matlhare a diketelo tsotlhe tse dirwang ke batlhokomedi .
( a ) Kgonagalo ya go fetisetsa kgetse kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka molawana wa 50 kgotsa wa 64 ;
Nngwe ya tshedimosetso eno e ka ne e kwadilwe pele ga nako ke baitseanape ba CBP .
Mmidi ka fa gongwe , ka o tlhoka naiterojene e ntsi , o tlhoka mmu o o se nang asiti e ntsi .
Balemirui ba kwa Brazile , le le leng lefatshe le le umang disoya ka bontsintsi mo lefatsheng ka bophara , ba simolotse go itlwaetsa go jwala ka bontsi mefuta ya go mela go-se-lekalekane .
o Di tshole fela tshedimosetso e e maleba e e tlhokegang
Mo dikgaolong tse go jwalwang tlhaka , re itse gore go tlhokega maatla a diterekere a makana kang go dirisa leafatshe - re itse gape didiriswa tse di tlhokiwang .
Jaanong rulagana lenaneo le lengwe go kwala ditseno le ditshenyegelo tse dingwe tsotlhe tse o sa kgoneng go di bapisa le kgaolo e le nngwe fela jaaka tisele , paakanyo ya tse di senyegileng , motlakase , dituelo tsa badiri , inšhorense , tsa go kwala , tsalo e e duelwang , tsalo e e amogelwang , madi a hiri a a amogelwang , tse di itseweng e le ditseno le ditshenyegelo tsa bogotlhe tsa kgwebo .
Mo go yona o bontsha " bokao " jwa go ya botshabelo , go tswa mo ditirong tsa baboki jaaka Keorapetse Kgositsile le Mongane Serote .
Tona o rile bontshakuno jwa temothuo bo ntse bo wela tlase ka monokela e bile Aforikaborwa o reka dikuno tsa temothuo go tswa ntle ka bontsi jo bogolo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Ke boikarabelo ba molemirui go nna le kitso yotlhe ka ntlha ya go dirisa dikhemikale tse ene a di dirisang .
Dirisa leano la tiro le le tlhamilweng mo tiro ya 2.2 tlatsa thempoleite ya letlhomeso la lloko mo tsebeng e e latelang .
MADI LE MELATO Letlole la maloko le akhaonto ya lefetiso Diakhaonto tsa maloko ka bongwe 67 , 200 , 734 Madi a a tla abiwang 3 , 110 , 374 Madi a a beetsweng kwa thoko Diakhaonto tsa madi a a beetsweng kwa thoko 0 + Madi otlhe & Madi a a beetsweng kwa thoko 70 , 311 , 108 Melato e e seng ya gone jaanong Madi a ditshiamelo a a sa tleleimiwang 1 , 135 , 393 Melato ya gone jaanong Diphuduso tsa madi tse di tshwanetseng go duelwa 6 , 788 , 248 Madi a ditshiamelo a a tshwanetseng go duelwa 5 , 313 , 733 Go ntshiwa ga madi a a tshwanetseng go duelwa 0 Diakhaonto tse di tshwanetseng go duelwa 218 , 092 12 , 320 , 073
Ga ke itse
Molao gape o letla bommasepala go neela ditlogelo , dipusetso le diphokoletso tsa direiti go ditlhopha dingwe tsa beng ba dithoto , jaaka beng ba dithoto ba mmasepala o ba kayang e le ba ba tlhokang .
Go Tsewa ga Matlo a a Kolotwang
16.5.2.3 Foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla nna e e kwadilweng ka mokgwa o o tshwanang jaaka go tlhalosiwa go SEKEJULE 13 .
Go leletsa megala go ya mo dinomoreng tsa founo ya mogala
( ii ) fetisetsa kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko jaaka go tlhalosiwa go ya ka Kgaolo ya 7 ; kgotsa
Go thusa go tlhotlhwafatsa baneeladitirelo
Ka letlole la poelo e e tlhalositsweng melawana e tlhalosa kabelo ya leloko ga mmogo le poelo ya go rola tiro e e tlhalosiwang go ya ka fomula .
Bontsi jwa bantshadikuno ba dijalo jo bo atlegileng bo na le lephata la thuo mo tirong ya jona ya temothuo .
Sedikologa se tshwanetse go kgona go dikologa sentle mme menwana mo go sona e tshwanetse go nna jaaka e tshwanetse ka gore fa go ntse jalo go tlaa netefatsa gore ditlhogo tsa disonobolomo tsotlhe tse di leng teng di tsene mo mpeng ya motšheneng mme e bile go fokotse tatlhego .
Ke ka ntlha ya lemorago le mo Mphahlele a fitlhang kwa Tiisetsong yona e ya Afrikan Affirmation : " go na le diketso le mafoko tse di kayang bosemorafe jwa basweu tse ope a ka se keng a di netefatsa kgotsa go di paka fa di diragala kgotsa di buiwa , mme e le tse rona ' batho ba mmala ' lefatshe lotlhe ka bophara re nang le tlhago e e sedimogileng sentle gore re ka lemoga . "
Go ka dirisiwa sentle go lebelela pharologanyo ya maemo a fosofeite mo kgaolong e nngwe le e nngwe .
( e ) go dira gore maloko , bathapiwa le batlhankedi ba Khomišine ya Ditlhopho , le motlhankedi-mogolo wa ditlhopho , ba kgone go tsena mo dikopanong tsa phatlalatsa , go gwanta , go dira ditshupetso , go tshwara dirali le ditiragalo tse dingwe mo setšhabeng tse di rulagantswen ke Khomišine ya Ditlhopho ;
3.1.4 Seabe sa mokgatlhegedi mo PMS
Go tlhola matlha a nako go tsosolotsa boikgantsho le boipelo mo baaging ka go gopola mmogo tse di diragetseng .
Lefatshe le le abilweng
John ke tokololo ya Lesomo la Boithuto la Kestell mme o setse a tsene dikopano tse dingwe tsa dithutiso tsa Grain SA tse a boneng di mo thusa tota .
Go tlhangwa ga tiori ya Thuto ya Bophirima go susumeditswe thata ke maemo a loago le politiki .
Tsamaiso
Fa ba ne ba ka dira jalo , o ne a dumela gore ga ba kitla ba ipona jaaka maZimbabwe , maKenya kgotsa maTanzania - mme ba tlaa ipona jaaka maAfrikan - jaaka go boletse moporesidente wa pele wa Tanzanian , Mwalimu Julius Nyerere .
Tlamelo ya polantere
O letla baagi go leba go diriwa ga go tsaya dithswetso ga pusoselagae .
Nna sekao se se siameng go makawana le makgarejwana .
Anna o nna kwa Lichtenburg , Kgaolo ya Bokonebophirima .
Jaaka go ntse ke dirisa bolemirui mo diheketareng tse 8 tse di ka lengwang mo Dambaton mo kgaolong ya Fernie mo Mpumalanga .
O bua gape gore ga go setso se se botlhokwa go gaisa se sengwe .
Baema-nokeng ba Ratoropo
Dikholomo # 2 le 3 : Ditshupo le Bopaki
Mo ketelong eno ya kwa tliliniking , ngwana o tla kalwa mme a lekolwa ke mooki go bona gore ga a na matshwao a TB .
Fa bokana ba lefelo gare ga dintlha tse pedi mo tshimong ba itsewe , bokana ba palo e e dirisiwang e ka bonwa sentle fa terekere le polantere di tsamaya jaaka go tlwaetswe .
Go tsaya karolo ka tsela ya go tsietsa batho
Fa o reka dilo , dirisa kitsiso go tsweng mo tekanyetsong le lenaneo la go laola kumo la gago .
Poloko ya mmidi e na le mosola go molemirui .
Go feleletsa , go kgona go laola kgwebo ya bolemirui ya gago sentle o tlhoka mongwe go nna morulaganyidipalo wa gago go go tshegetsa ka bolaodi ba madi bo bo siameng mo kgwebong ya gago .
7 . ditšhelete tsa mmasepala le tekanyetsokabo ( Dikarolo tse di maleba tsa 15 le 16 tsa Pusoselegae : Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala wa 2003 )
Motho yo o itlhaloganyang o nna a ipaakantse sentle e bile o itse gore ditoro tsotlhe di tlhoka ditsenngwateng tsa matlole go dira gore toro e fetoge boammaaruri jwa bosakhutleng .
Kgotsofetse thata
Disonobolomo di kgona sentle mo mmung o o tlhomametseng , o o leng phepha ka lekidi le le baakantsweng sentle pele ga nako .
Mme gone , sengwe sa didirisiwa tse di maatla go di gaisa se motho a ka se dirisang go newa tshedimosetso ke tsela ya semmuso ya go kopa go newa tshedimosetso e e dirwang go ya ka PAIA , e kaelo eno e tla go thusang go e dira .
Fa motho yo o nang le TB a gotlhola , a ethimola , a tshega kgotsa a opela , megare ya TB de golololelwa mo moweng .
Dipatlisiso go ya pele di sa ntse di tlhokega go lekelela tirisego ya dilo tse mo nageng .
O KHALIBOREITA POLANTERE JANG ?
Diheketara tse 4 tse di naya mafulo a a lekanetseng kgomo kgotsa poo ngwaga yotlhe .
Ketleetso ka matlole go ditheo tseo di batlelang bangwe ditiro go ba kgontsha go tlhaola le go baakanyetsa baithuti bao ba falotseng materiki lefelo la tiro .
Tsela ya go sekisa ngwana yo o dingwaga tse di ka fa tlase ga 10
DITLHALOSO , MAIKAELELO LE KAEDI YA DITAOLO TSA MOLAO
Ke botsalano ba go " wina-wina " fela !
Setshwantsho 1.1 : Palogare ya pula ngwaga le ngwaga e lekanyediwa ka mm / ngwaga
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Mo Aforikaborwa , le fa re na le hisetori e telele ya kgatelelo le go amogwa ditsarona ga Batho-bantsho , ba ba neng ba tsewa jaaka maAfrikan go tewa ' bammala ' le maIntia - ka tsela nngwe batlhankedi ba thuto ba reteletswe ke go bona mosola wa go dira gore dikwalo le hisetori tsa seAfrikan di nne ntlha ya botlhokwa ya kharikhulamo go tloga go Mophato wa 1 . ' Afrikan ' e raya dikwalo le hisetori ya kontinente .
3 . badirisi le badirisi ba ditirelo
Gape , motlhatlhobi wa ditiro ga a a tshwanela go duelwa fa a tlhatlhoba lefelo la bodiro kgotsa fa a naya thuso mabapi le tiriso ya melao .
Ke utlwile baeteledipele ba dikgwebo tsa ditokelelo ba bua go tshwana ka balemirui ba tlhaselwa ke mathata a tlala e kgolo mo lefatsheng ka bophara .
Bogakolodi bo eme mo maemong a go tshegetsa yo mongwe ka go supa tlotlo le go amogela botsalano gare ga batho ba babedi .
( b ) fa go le botlhokwa go dira taelo ya go-
Se , se raya gore bakgatlhegedi le batsayakarolo ba tlhoka go itse gore go solofetswe eng go tswa mo go bona .
Ka " Letsatsi la Moletlo " ka ngwaga la Grain SA balemirui ba ba kgonneng go kgona go netefatsa ditoro tsa bona kwa ntle ga mathata go feta ba amogetse go lemogiwa jaaka go tshwanetse .
Go botlhokwa thata go tlhopha mofuta o o tshwanetseng kgono ya mmu le tlelaemete mo kgaolong ya gago .
( e ) Ke gantsi go le go kae o ileng wa nwa galase e le 1 kgotsa 2 tsa mofuta ope fela wa nnotagi mo letsatsing le le lengwe ?
e seng go gapeletsa maikutlo a me , mme e leng go etelelapele le go dira le komiti ya woto go netefatsa boleng jo bo kwa godimo jwa leano , le e leng la baagi botlhe
Lentswe La Batho : Enabling active citizen participation at local government level ( Lentswe La Batho : Go kgontsha botsayakarolo mo baaging ba ba matlhagatlhaga mo legatong la pusoselegae ) , 2005 , e tlamelwa ka matlotlo ke ba Swedish International Development Agency le Charles Mott Foundation .
Ditshupetso tsena gantsi di bonala mo matlhareng a kgale , mme go mela ga dinoko go a ema e bile go bonega e kete semela se hubile .
250 ton Club : Ditokololo tse dintšwa tsa Mophato wa Ditone tse 250 ( boronso ) , go tsweng molema : Jack Kokoma , Thulane Mbhele le Pieter Chabalala .
Kgwedi e nngwe le e nngwe ya bobedi , dipitso tsa komiti ya woto le go tladiwa ga foromo ya pegelo go :
Patlisiso ya sešweng e re gopotsa gore tlhotlheletso ya baeteledipele ba setso e sekametse kwa diporofenseng tse di rileng e bile kwa magaeng a diporofense tseo .
Le gale , go botlhokwa go nagana gore mo Kgaolong ya Mpumalanga , go jwalwa ga mmidi go ne go le morago ga nako ka ntlha ya komelelo ka kgwedi ya Diphalane 2014 .
Fela fa o setse o na le tshedimosetso yotlhe ka ga mefero e e leng bothata jwa gago , o tlaa bo o le mo maemong a a botoka go e laola setlha se se latelang - nna o le malalaalaotswe gore o tle o fenye ditlhabano , kwa bofelong o fenye ntwa !
E mengwe ya melawana e e maleba e e ka nnang le mosola mo Dikomiting tsa Diwoto e akaretsa :
16.4.4 Seabe le ditiro tsa modulasetulo e tla sa :
Motlhokomedi o tsamaisa terasete go ya ka ditaelo tsa kano ya terasete le Molao wa Taolo ya Thoto ya Terasete , 1988 .
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse dinnye
Dintlhathuto tsa khoso
Porojeke
Ke ntlha e e tlisetsang go jega le go bofega ga dibering gantsi .
Go kokoanya tshedimosetso ya CBP ya mabaka a togamaano ya mekgatlho e mengwe
Mokwadi wa kwa Borithane o tumile thata ka dibuka tsa gagwe tsa Animal Farm le Nineteen Eighty Four - dibuka tse e ne e le dikanelo tsa " dipuso tsa botlhe le taolo ya tsona mo monaganong le mmele " , mme mo mafokong a ga Orwell " ditshenyo tse di bakileng go nna teng ga ikonomi e e mo bogareng " .
Go ema gare ke tiragalo ka ntlha ya molao fa modiredi le mothapi mongwe le mongwe a ka tlhalosa maemo a kgetse fa pele ga molaodi wa CCMA .
Bobegakgang bo tshwanetse go ba thusa go ithuta meetlo ya loago le setso .
( e ) taelo ya go tsena sekolo ka kgapeletso ;
Tselaleano e e golaganeng mo taolodisenying gantsi ke yona e e nonofileng - mekgwataolo e a kopanngwa go gatelela palopalo ya ditshenekegi le go lekanyetsa tshenyo ya ditshenekegi .
Metsemagae e na le dikgwetlho tse dikgolo .
Ditsela tsa go tokafatsa boikarabelo jwa mmasepala mo diwotong gore di dire ;
Ke koketso e e makatsang mme go tlhokiwa togamaano le tiro e ntsi go roba mofolo ka nako .
Tiriso ya monontsha o le osi fela , ga go kitla go tokafatsa thobo foo botlha jwa mmu bo boitshegang .
Go nna teng ga lona go bonalwa gantsi fa go na le kgatelelo mo dimeleng tsa korong mme di sa kgone go tsaya le go dirisa dibolayadisenyi tse di dirisiwang .
Masimo a a sireletswang ke marino a thibela kgogolego .
dipaka tsa katiso ya thuto di dikhutshwane e bile di a farologana go tila go borega
Ba Basweu ba ne ba le mo matlhakoreng otlhe - e le ba ba tshegetsang le ba ba ganetsang tlhaolele .
Ke eng se woto e batlang go se fitlhelela ?
Di ka dirisiwa gape go lebelela dikgaolo tsa mmu le dillaga tsa teng go ya boteng bo bo ka nnang dimetara tse 1 , 2 ka boteng .
2.4 Lemorago la pholesi ya CBP
Go rekisa mmidi wa gago ke kgwetlho , mme balemirui ba tshwanetse go tlhola ba lebeletse phetogo ya tlhotlhwa e bile ba ithute go swetsa jang go bona tlhotlhwa e e kwa godimo e e ka kgonwang fa ba rekisa - mme fa tlhotlhwa e oketsega morago ga wena o rekisitse kumo ya gago , go botlhokwa gore wena o kgotsofalele tlhotlhwa e o e amogetseng le dintlha tse di dirileng gore o e rekise fa o e rekisa .
Dithibelelaphefo tse di ka nna di le setlhare se le sengwe kgotsa ditlhare di le nne ( 1 - 4 ) di bapile kgotsa diporosente di le lesome ( 10% ) tsa lefatshe mme go se fokotse tshimo le kumo ya teng .
Motswedi :
Tiro ya yone ke tsweletsa pele tsamaiso eno , go e tokafatsa le go atolosa go dira ga yone .
Go tshwanetse go tlhaloganngwe gore batlamelakamatlole ga ba batle go latlhegelwa ke madi - ba tlhoka go beeletsa madi a badirelwa sentle ka botlhale .
Go thusa mafapha a a santseng a kgaratlha , Kabinete e rebotse go tlhongwa ga yuniti mo teng ga Lefapha la Togamaano , Tshekatsheko le Tlhotlhwafatso go tswelela go sala morago mafapha a a kgaratlhang .
( c ) maemo a thuto , bokgoni jwa go kgona go tlhaloganya le mabaka a ka fa gae le a tikologo ;
Mo masimong a a tlhaselegileng dimela tsa ntlha tse di swabileng gantsi di tlaa tlhagelela morago ga malatsi a le 40 go ya 50 morago ga jalo , fela bontsi jwa dimela bo tlaa swaba morago ga go thunya .
Fa o sa tsee tsia tiro ya tsamaiso e e leng botlhokwa o tla bo o fokotsa kgono ya kgwebo ya gago .
Ditirelo tsa Poso / Ditlhaeletsano ka Didirisiwa tsa Eleketeroniki
2.6.4 Batlhokomedi ba Porofešenale
Re tshegofaditswe go nna le madi a puseletso a re a filweng ke Lefapha la tlhabololo ya magae le lefatshe kwa Bokonebophirima , Foreisetata le Mpumalanga , mme gape le madi a puseletso le kumo go balemirui ba ba kwa Bokonebophirima go tsweng Lefapha la boloemirui le tlhabololo ya magae .
Diporojeke tse di retelelwang go amogela tekanyo ya bong ya dintlha tse di jaaka lehuma ,
Mme mo ditsong tse dingwe , go tle go twe " tlotlo e a direlwa " .
1.11 go rotloetsa dikamano tse di siameng le lefapha la puso le a dirisanang le lone ;
Seno se ne sa tlisa leano la bosetšhaba le le sisintsweng , leo le golotsweng ka Ngwanatseele 2011 .
Lebelela korong ya gago ya mariga go bona bongadube le bosai ka go tswelela mo kgweding ya Phukwi .
Fa kopano e busediwa morago ka ntlha ya kaelo e e ntshiwang ke polelwana eno ya semolao ya 10.9 , kitsiso ya go busetsa kopano morago e tla ntshiwa ka mokgwa o o tlhalosiwang ke polelwana eo ya semolao mme ga go kitla go tlhokega go ntsha kitsiso epe ya go busediwa ga kopano morago kgotsa motlotlo o o tlileng go tshwarwa kwa kopanong e e buseditsweng morago .
Disefo di tshwanetse go tlholwa gape le gape go bona gore ga go na diphatlha le gore ga go na tshenyego e e ka emisang tiro e e diregang .
( vi ) e akaretse mabaka mangwe a a leng ka ga thuto , tiro , boitapoloso le tsa maphelo a ngwana jaaka di tlhokagala ; mme
CBP e ikaelela go samagana sa ntlha , ka go maatlafatsa baagi go itogela maano , sa bobedi , go thusa pusoselegae go tlhaloganya le go tlhokomela ditlhokego tsa ditirelo , le sa boraro , go thusa pusoselegae go nna le tsibogo mo baaging .
Mo athikeleng ena ke tlaa rata go tlhalosa mosola wa go jwala disonobolomo mo ngwageng e e tshwanang le e re leng mo go yona .
Seetebosigo 2006
Mo thebolong ya tirelo ya mmasepala go na le diporojeke tse di tsweletseng , jaaka tlhokomelo ya ditsela , mo mabakeng a a ntseng jalo , mokgwa o o tlhalosiwang mo o ka se nne maleba .
8 . Go dira ditsereganyo go netefatsa gore tikologo e a tshegetsega e bile e kgona go emelana le mathata a mo nakong e e tlang .
Sekao , dikatso tsa beng ba tlhakanelo ya ditshwanelo tsa thoto ya boitlhamedi di ka dira dipoelo tse dikgolo mo isagong fela fa patlisiso ka ditshedi e nna kuno e e ka rekwang .
Fa terapa e dikolosiwa tšheine e goga go dikologa maotwana a kere a a kwa morago .
Sala morago ditshupetso tsotlhe tse di filweng fa godimo fa go netefatsa kgono .
Leina le lengwe la puso ya fa selegae e e botlhokwa .
Thulaganyo ya go robola ka go somarela le yona e na le mathata a a tshwanetsweng go tlhokomelwa .
Bathati ba mmasepala ba direla tsamaiso le go tsenyatirisong dipholesi tsa khansele .
Fa tekanyetso e rulagangwa jaaka go tlhalositswe mme e dirisiwa jaaka go tlhalositswe e nna sediriso se se pila go laola kgwebo - se go baya mo maemong a go laola kgwebo .
Dipalopalo tsa dimela .
O sa ntse o ka kopa go newa tshedimosetso ke setlamo seno e bile molao o sa ntse o batla gore se berekane le kopo ya gago .
Dikgono tse di batlegang
Dihamole
Dimela tse di tlaelang Borono di supa go se mele le maronthotho a masetlha kgotsa a masweu mo matlhareng ka meradi e merokwa e e kukumogang e kete ke lelota e le tshupetso ya go tlhaela B.
Jaanong o tshwanetse go agela mothapi mongwe le mongwe faele ya gagwe .
Khomišene e dira dikatlenegiso ka ga kotlo ya bana , mme e thusa batsadi le bamalapa go fedisa sediko sa bohuma , le go neelana ka paakanyo e e gaisang ya bana ba bannye- go akarediwa tshisinyo ya gore ngwana mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le thuto ya dingwaga di le pedi ya pele ga sekolo .
Tlhaloso ya mareo a SAFEX
Kgaolo 4 Ditirwana
Fa o sa jwale , o ka se kgone go roba .
Tsamaiso ya 1 e amana le legato la tiro le ditlhokego tsa tshegetso ya komiti mo go diragatseng diporojeke tsa woto go dirisiwa didiriswa tsa woto ( Mofuta 1 diporojeke ) .
Maemo a motho yo o tlhatlhelang boikuelo jwa mo teng ga setheo mo boemong jwa motho yo mongwe . . . . . 
Sediriswa sa go jwala e le sekao ke selo se se leng botlhokwa thata mo kgwebong ya gago .
Seemo sa mebaraka ya boditšhaba se fetoga ka bonako , ka jalo go thata go itse gore melawana e ka fetoga jang magareng ga tlhopho ya leidi la thobo .
Gape re tshwanetse go supetsa baswa ba segompieno gore bolemirui ga se tiro e thata fela mme go se na poelo epe .
Jaaka nngwe ya dikgato tsa ntlha mo tsamaisong e e nonofileng ya kgwebo ya temothuo , go botlhokwa go swetsa ka maitlhomo .
MAPODISI A TSHWANETSE GO TSIBOGELA JANG TIRISODIKGOKA YA MO TENG GA LELAPA ?
Setlhogo sa ngwaga ono se tlhoma mogopolo mo dilong tse pedi tsa konokono : dithuto , go ela dilo tlhoko le go tlhama ditlhogo go tsa mo Dikhonferenseng tsa nako e e fetileng tsa Puo le Tlhabololo le seabe se puo e nang le sone mo go tshegetseng tlhabololo go simolola ka 2015 go fitlha ka 2035 .
" Setho sa Afrikan , gonne se ikaegile ka dikamano tsa tlhakanelo mme se lebile tokafatso ya go nna teng ga motho , ga se kgetholole ; se a akaretsa . "
Ke tiro e e tshwanetseng go nna boikarabelo ba Lekgotla la Diparaka le dithulaganyo tse di tshwanang ka go dirisana mmogo le balemirui le beng ba bangwe ba lefatshe .
Go ka fitlhelwa gore go ka nna botoka fa ba bangwe ba simolola go batla tiro e nngwe ka go na le " sebaka " se se kana fela go dirisa batho mo kgwebong jaaka e ntse .
Baagi , Ditirelo tse di Kgethegileng le tsa Botho
Kgwebomongesi ga e na bogonetshwaraganelo .
Se seno se se dirang tota , merero e re ka bong re e lebile ke ya gore o ka nna jang le setheo se se tla gapeletsang babeeletsi go tlisa peeletso e e tlhokegang le gore o netefaletsa jang badirisi gore batlamedi ga ba ba ise kwa baphepafatsing ?
Dikgato tse di setseng di akareditswe jaaka karolo ya ditiro tsa togamaano ya CBP le IDP ga di tlhoke go dirwa gape mme di tshwailwe .
Jalo maemo a a leng ka fa tlase ga 7 a supa botšarara mme a aleng kwa godimo ga 7 a supa alekale .
Go uma bokana ba ditono tse 10 ka heketara go tlaa tlhoka tekanyetso ya bokana ba naiterojene bo bo leng gare ga dikilogeramo tse 200 go tse 250 ka ga ne kgotsa ga tlhano ka metsi a a gasetswang ke sediko fa dimela di ntse di mela .
Boikanyego le katlego ya porojeka nngwe le nngwe go ikaegile ka tshegetso ya batho ba ba ikaeletsweng go iponela molemo go tswa mo ka porojekeng .
( 6 ) ( a ) Fa go tlhophiwa phaposo ya kgetse mo tshekong go tswa mo maemong a bobedi jaaka go umakiwa mo karolong ya molawana wa ( 4 ) mabapi le ngwana yo o-
Thagiso ya Cocktail jaaka mohuta o mošwa mo sekemanosetsong sa Taung e ntse kgwetlho e e masisi e go kopanweng le yona .
Ka jalo rakonteraka o tshwanetse a itlamele ka tsotlhe gore a netefatse gore o tlaa fitlhelela dikemo tse di batlegang .
5.1 fa le tlogela go nna Mokhanselara ,
Ke mmatlisisi yo o batlang go itse ka ga kitso ya setso e e tsamaelanang le didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae go dira patlisiso e seng ka maikaelelo a kgwebo .
Kopano ya setlhopha se se tona le baagi ka kakaretso fa dipoelo tsa tiro ya beke tse di akaretsang Tsela ya mmapa , dipoelo tse di matlafaditsweng le tshedimosetso mabapi le dipoelo dingwe le dingwe go buisanwang ka ga tsona mme go dumalanwa le baagi ka ga dintlha tse e leng tsa botlhokwa .
Fa bantshadikuno ba atlegile mo kopong ya kadimo ya bona , ditheo tsa matlole di ngomaela go ba adima a dipaakanyo le tlamelo tsa metšhine - kwa ntle ga ditlamelo tse di ka dirang sentle ga ba kitla ba nna bantshadikuno ba bagwebi .
Khansele ya re e tshweregile mme ditokololo tsa Komiti ya Woto di ikutlwa di tlogetse kwa ntle .
Re nnile le tshegofatsho go tsweng Phuthego ya 2012 .
6 . Mekgwa ya ka Setlha
Bogale -sebui se se bogale se dumela mo goreng ' ke siame ' , tlhaloganyo e e tswalegileng , moreetsi yo o bokoa , yo o okameng botlhe , yo o laolang batho , o buela kwa godimo , o tshosetsa batho , o pelokhutshwane .
Tiiso ya thibelo e dirwa bogolosegolo ka go baya masimo leitlho ka ponalo ya malwetse le thefosanyodijalo .
Sesupo sa rusu e e metšhala ka tlwaelo ke dikuruganyana tse ditshetlha kgotsa tse dibonamune tse di bonalang di le metšhale mo matlhareng .
Mefero e ka supiwa e le dimela tse di sa batleweng mo dijwalong tse di rileng .
Ka bophara , go na le mefuta e mebedi ya thulaganyomedi - moditona ( modi mongwe o moteleletelele , o o maatla thata o o ka nnang le medithoko e le mmalwa ) le thulaganyomedi ya medimotlang ( medi e mentsi e e golelang dintlheng tsotlhe mo mmung ) .
Photo 2 : Go tlhama llaga ya masalela a dijalo mo boalogodimong jwa mmu ke ntlha ya botlhokwa mo temothuong ya tshomarelo ( TT ) .
Motsadi / motho yo o tlhokometseng ngwana / bana a ka kopa tlamelo mo motsading yo mongwe yo o nang le maikarabelo a go duela tlamelo .
Mabapi le sekao se , go tsewa gore badiredi botlhe ba katisitswe mme ba na le bokgoni .
Tlhaelo ya tirisometšhine e e lekaneng ; le
GO LATEDISA DILO LE GO NNELA DIPEGELO : Go gatelela gore go neelwe dipegelo ka ga diporojeke tsa mmasepala le ditirelo ka nako le nako kwa Dikomiting tsa Woto le kwa dikopanong tsa baagi mo diwotong tsa bona gore baagi ba tle ba nne le tshedimosetso ka ga tswelelopele kgotsa ka mathata a a leng teng .
go netefatsa gore metsotso e phatlaladiwa go fitlhelela ditokololo le gore e faelwe mo lefelong le le sireleditsweng .
Mokgwa wa go bouta moo makoko a neelwang palo ya ditulo go ikaegilwe ka palo ya batlhophi e e bonweng ke lekoko lengwe le lengwe .
Diteko tsa ntlha tsa bokana ba kumo ya setlha sa 2014 ka diheketara tse 82 000 tse di jwetsweng , di supa gore kumo e ka nna ditono tse 125 000 .
Mofuta , bokana ba ditlhka le boima ba tsona ke dintlha tse di supang palo ya dimela .
Dithulganyo tsa dikopano le ditirelo tsa bokwaledi
Tlholego ya kobelo ya lorole e thibela bogolo jwa mowafalo ya bongola jwa boalotlase le boalogodimo jo bo bolokilweng go tswa porofaeleng ya mmu .
Thulaganyo ya go dirisa ofisi e e tlwaetsweng e botlhokwa .
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Jaaka ya lotseno lwa magareng , Aforikaborwa e tshwanela ke go gaisana mo mabakeng a dikuno le matshwaokgabo a a gaisang , mmogo le go tsena mo dikanaleng tsa phatlhalatso ya lefatshe tse di atlegileng .
Matlole otlhe a phenšene a tshwanetse go ikwadisa kwa go Mokwadisi wa Matlole a Phenšene kwa FSB .
Ke monna yo o kgonang go ikgolaganya , mme batho ba setse ba ntsieditse ka go dirisa bopelonolo ba me .
Go letsa mogala go ya kwa difounong tse dingwe tsa mogala
Ka setlha sa 2013 / 2014 kumo ya me e ne e le ditono tse 6 ka heketara .
( iii ) gore a go tlhokega tshekatsheko nngwe ya ngwana e e nang le dintlha tsotlhe jaaka go umakiwa mo go molawana wa 40 ( 1 ) ( g ) ;
Ba leka go tlhopha dilo le ditiragalo tse di rileng tse di tla kgotsofatsang botlhokwa ba bona ka mo maemong a lotseno la bona .
Dikanego tsa ngwaga le ngwaga tsa ditšhelete di tshwanetse go akaretsa dintlha ka ga mothamo wa dituelo tsa batsamaisibagolwane le ditshiamelo le dithuso tsa makhanselara , mmogo le madi a a saletseng kwa morago a a kolotiwang ke makhanselara mo mmasepaleng .
Ke gona mo maemong a a khumanego ya mmele le mowa , bogadi , jo bo simologileng bo kaya tlotlo mo mosading , bo fetogileng tlwaelo ya go reka le go rekisa basadi .
Go na le mabaka magolo a le thataro go reng mmasepala o tshwanetse go nna le IDP :
Bonolo
mafelo a go latlhela matlakala
Go botlhokwa thata go netafatsa gore peo ya gago e tshotswe ka go dirisa sebolayaditshenekegi le sebolayamethuthuntshwane ka gore go netefatsa tshireletso ya tsone ka nako ya go simolola go mela .
Go ne go na le dikgaolo dingwe , segolo bogolo go dikologa Gauteng le dikarolo tsa bophirima tsa Mpumalanga tse di itemogetseng komelelo e e maswe go gaisa fa e sale 1912 .
Maemo a pH a a kwa godimo a oketsa kgono ya sebolayamefero go bolaya mefero , mme jalo nako ya se se salelang e a fokotsega .
Go ka tsoga mathata afe , sekao e le mofuta wa mmidid wa GMO kgotsa nnyaaya .
Mefuta e mentšhwa le e e farologaneng e a tlhaolwa go bontshiwa go dira botaki jwa Palamente karolo ya leeto , go na le bokhutlo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Tsebe ya 2 , Kaedi ya Bafatlhosi mabapi le CBP , AICC LE Ditiro tsa Tlhabololo
Bogole : . . . . . 
4.3.1 Go rarabolola dikgetse dipe tsa semolao tse di leng kwa godimo ga boleng jwa R100 000.00 mme idle ka fa tlase ga jwa R1milione .
" Robert Sobukwe o ne a bonagala a ne a na le tumelano e e makatsang ya botshelo le tshepo mo bokgoning jwa batho go dira poelano fa gare ga melatswana e mebedi ya botho e e farologaneng tota - e bong wa sepolotiki le wa bodumedi . "
Tlholego e rata go re thusa go kgona teko ya rona go uma dijo .
Mphahlele o dumela gore kgwetlho ya ba ba ineetseng mo tsosolosong ya botho jwa Afrikan , ke go tlhoma ditheo tse di tlaa tlhomamisang sebaka sa go rekolola botho jwa Afrikan go ya ka melawana e e beilweng ke bona ka nosi .
12.5.5 Go tlhomamisa gore go nna le kamano fa gare ga Puso le mafapha a e seng a Puso a metshameko .
Bokoa bo bongwe gape ke go se kgone go tlhaloganya gore go dirisa bolemirui e le kgwebo go farologana gagolo le go bo dirisa go iphedisa fela ka go na le ditlamorago tse di farologanang gagolo .
Tatlhegelo ya matlhogela
Le ga le go tsena mo tiragalong e Mmasepala o tshwanetse a ineela go go tlamela ( e ka nna ka boene kgotsa metswedi e mengwe e e netefaditsweng ) :
Ruta badiri ba gago , buisana le bona mme dirisa didiriswa le dilwana tse di siameng go kgona go thibela tshenyego e e tlisiwang ke dituelo tse di kwa godimo tse di setseng di oketsegwa gape ka 1 Mopitlwe 2014 ka bolekgolong ba 6 , 4 .
( b ) batla tshedimosetso go tswa mo mothong mongwe le mongwe yo o tsenelang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go e dirisa mo boemong jwa tshedimosetso e a nang le yona kgotsa go utlwisisa sentle tshedimosetso e a nang le yona ; le
Go tshwanetse go akanngwe thata ka seabe le tiro ya Komiti ya Bosetšhaba ya Ditekanyetso tsa Dijalo pele go tshikinngwa diphetogo tse di ka nnang le kamego e e maswe go ya pele mo bantshakunong .
( i ) Dikakgelo tse di bulang le go amogelwa ga botlhe
Fa mmu o omeletse go feta go tlhokega kgogego le maatla e ntsi , mme mmung o bulega ka go nna dikgwethe tse dikgolo tse di tla tlhokang go lengwa gape go thubiwa .
Go kgona go bona kgono yotlhe ya dithaere le sepalangwa sa gago , maotwana a tshwanetswe go tlhamalatswa gore sengwe le sengwe se tsamaye ka go tlhamalala le ka bonnete .
Ngangisano e , e ne e se ntšhwa e bile e ne e tlwaelegile mo Aforikaborwa .
Ka go ya le tekatekanyo ya katione go lekalekantsha kalaka ka kalaka ya kalsetiki go tla thusa go baakanya tekatekanyo ya katione ya kalaka mo mmung .
Dikgaolo tsa mmopa di seteswe ka kgogedi ya motlakase e e kgatlhanong mme di na le sefatla se segolo .
Go le gantsi , mo godimo ga go batla pusetso ya tsa sepolitiki , o ikuela go bareetsi ba gagwe go tsaya maikarabelo ka sebele .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Tiisetso e ya Afrikan e kwadilwe ka 1973 , fa Moporofesara Es'kia Mphahlele le balelapa la gagwe ba ne ba le kwa botshabelo .
Motlatsa-Modulasetulo Mosupi
Go a itumedisa gore jaaka morutegi , ditiori tsa Moporofesara Es'kia Mphahlele ka gale di batla itharabologelo ya Botho jwa Seaforika , tseo di gatelelang gore re tshwanetse go batla dikarabo godimo ga kitso ya rona ; mme lefatshe la semowa , le neelana ka kgonagalo ya seno .
Gangwe ka beke
Dimela tse di tlhaelang kotlo ya naiterojene di supa go se kgone go mela sentle ka di le sesame e bile di le khutswane .
Boteng botlhe ba letlhare bo ka jewa .
Lefapha la Bolemirui le Tlhabololo ya Magae le batla koketso ya kumo le ditiro .
( d ) taelo ya moreetsa-kgetse go ya ka molawana wa 24 ( 4 ) , ( 5 ) kgotsa 6 , kgotsa a gapeletsega go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , mme a se ke a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso kgotsa a se ke a nna go fitlha a bidiwa , molawana wa 24 ( 7 ) le diphetogo tse dileng mo go ona , o tshwanetse go diragadiwa khatlhanong le ene .
Tlhomomogopolo mo teff - se se seng monawa .
Keletso ke gore kgomo e bo e le nemeru gape mo dikgweding di le tharo morago ga go tsala gore e kgone go ka tsala gape mo kgweding eo ngwaga le ngwaga .
( d ) fa go tlhokega , a romela ngwana kwa go ngaka , mokgwa o o matshwanedi , gore e lekanyetse dingwaga tsa gagwe .
Konteraka ya ditirelo ke tumelano magareng ga mmasepala le moneeladitirelo gore a tlamele ntlha e e rileng ya tirelo ya mmasepala mo pakeng e khutshwane ( e ka nna ka ngwaga kgotsa di le pedi fela ) .
Leloko lepe la mafapha a baloodi yo a belaelwang gore o tlotse molao ono wa dikgato-kgalemo kgotsa yo o dirang tlolomolo epe kgotsa a sa dire sengwe mme seo se tsewa e le tlolomolao ka fa tlase ga molao , o tla bulelwa kokoano ya dikgato-kgalemo jaaka go tlhalosiwa fa tlases .
Mphahlele o e baya jaana : " dikwalo tse di bontshang boitlhamedi " .
( 4 ) ( a ) Ngwana yo o atlhotsweng go ya ka molawana ono , o tshwanetswe go isiwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša le le umakiwang mo taelong , ka mokgwa o o tshwanetseng , mme e se ke ya nna morago ga kgwedi e le nngwe morago ga go dirwa ga taelo .
Buka e ya tiro le Kaedi e kwadilwe ka Sekgowa mme bafatlhosi ba ka tlhoka go fetolela dingwe tsa diteng go puo ya tlhopho ya batsayakarolo .
Go e dirisa ke go tsweleletsa pele boitshwaro go fetsa ditiro tsotlhe jaaka o logile maano ka madi a o a tlhomileng .
4.2 Tekanyetsokabo ya mmasepala
Mme ka jalo go botlhokwa go nna le ditlapele .
Kgaoganya kitso le kgono go tshegetsa mosimolodi .
Seesimane
Kana o a ikemela kgotsa o na le moemedi wa thulaganyo ya bathapi yo a go emelang go tlaa nna mosola go wena fa o na le tse di latelang :
RBP e batla go tlhomamisa gore maloko a Mahube a tla nna le lotseno go tswa mo dišereng ; ka jalo RBP e tla adima Mahube madi go duela leloko lengwe le lengwe la Mahube madinyana a a rileng ngwaga le ngwaga go fitlha ka 2015
Go ithuta : Go tshola direkoto tsa diporojeke go kaya gore bankatshedimosetso ya kitso e nna teng , e nnele diporojeke tsa isago , k.g.r. se se leng nnete mo go lekanyetseng kabo ya isago .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
fa gare ga serapa 19 le serapa 20 , serapa se se tsentsweng e tla serapa 19 ( a ) .
Tlosa mateng a belofo gore mowa o tswe mme o tsentshe phaepe e sesame mo phatleng ya belofo o be o bula metsi gore a tsene .
Ba thapile badiredi ba le robedi le bakgweetsi ba le bararo ba diterekere .
Balemirui le balaodi ba na le boikarabelo go netefatsa gore tiriso ya dikhemikale e diragala ka go dirisa didiriswa tse di leng pila , diaparo tsa tshireletso tse di tlhokiwang di aperwe mme gape le ka kitso e e leng botlhokwa ka ntlha ya tiriso ya teng .
Ga re kgone go tlogela go dirisa pampiri .
' Selo se segolo se o ka se dirang ke go repa mme o tseye seo ka tlhaofalo . . . '
Diphatlhana tsa nosele di sa ntse di ka fetoga , bogolosegolo fa ditswako tse di kgobalang , jaaka dipoere tse di kolobediwang , di dirisiwa gangwe le gape .
Khaliboreišene ya peo le monontsha ;
Go maketa kwa ntle ga setlamo
Tsweetswee lebelela sekao sa Lenaneothulaganyo la 1 sa kitso e e amogetsweng go tsweng ditlhatlhobo tsa nnete tse di tserweng kwa polaseng mo Foreisetatabotlhaba .
Tekatekano ya boekonomi le bobaeoloji ba thefosano ya dijwalwa ka nakokhutswane le nakotelele ya dithulaganyo tsa go uma mo Kapaborwa fa go dirisiwa korong le tlhaka / majwang a a fulwang ; le
O tla letsa megala e le mentsi go tswa mo founong ya mogala ( Telkom ) go ya kwa diselulafounong ka ntlha ya phokotso-ditlhwatlhwa e ntšha ya direiti tsa go leletsa diselulafouno
kaelo e nngwe e e botlhokwa ke kgaolo e e ka ga sekoloto e e supang pharologano magareng ga kadimo ya paka e khutshwane le peeletso ya madi ya paka e telele .
Baagi ba kgona go sala tswelelopele ya mmasepala morago ka dipegelo
Mo dingwageng tse 21 tse di fetileng , Puso e nnile le katlego e kgolo mo go netefatseng gore Maaforikaborwa a fitlhelela thuto e e siameng le ditirelo tsa boitekanelo tse di nang le boleng .
Fa go setse go tshwerwe dingangisano tsa molaotlhomo ke komiti , o isiwa kwa NCOP gore o boutelwe .
Kaelo ya ga Es'kia Mphahlele ka ga diphitlhelelo tsa temokerasi mo netefaletsong e , e direga fa a senola dipotsolotso tse a di tsenetseng fa a ne a batla phatlhatiro kwa University of the North ka bo1979 .
Lekgetho le le duedisiwang mo matlong / dikagong .
MME e bile ke MME o o leng botlhokwa tota - buseletsa e bile lekalekantsha lenaneo le maano a gago gape le gape ka ngwaga e nngwe le e nngwe .
Byline : Tshedimosetso e bonwe go tswa mo Kaeding ya Tlhagiso mo Ntshokunong ya Korong
Ditshwanelo tsa batho di tlaa tshwana go sa lebelelwa bomorafe , mmala le bong ;
( a ) Ke gantsi go le go kae o ileng nwa digalase di le 12 kgotsa go feta tsa mofuta ope fela wa nnotagi mo letsatsing le le lengwe , ke gore , motswako ope wa meteme , dibotlolo kgotsa digalase tsa biri , digalase tsa waene , kgotsa digalase tse di nang le digalagala / bojalwa jo bo bogale jwa mofuta ope fela ?
74 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e boneng ngwana molato o o tshwanetsweng ke faene , e tshwanetse gore pele e ntsha faene e-
" dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko " go tewa dipatlisiso jaaka di kailwe mo Kgaolong ya 7
Di ka tlhokiwa go diragala gangwe le gape ka nako e nngwe le e nngwe ; go botlhokwa thata fa dimela di simolola go tlhoga go fitlhela di le bokana go fitlhela dimpa .
Dituelo le ditefo .
khalethibeitha ( boalopeo )
Mo dipitsong go sekwasekwa ditlhogo tse di latelang :
Go Senolwa ga Tshedimosetso ya Semmuso / ya Khupamarama
E , e ne e le ona maemo a maAforika ka nako e o .
10.3.6 Go patelela kgotsa go leka go patelela Maloko ka go a tshosetsa go tsaya karolo mo tirong epe kgatlhanong le thato ya bone ;
KPA Ntlha e e Botlhokwa ya Tiro
Mphahlele o kwadile se ka Phukwi 1996 mo kholomong ya gagwe ya ka gale mo makasineng wa Tribute .
Thabo o tsweletse go gola jaaka montshakuno mme o batla go ithutela pele .
supa mafelo a a nang le mathata le mafelo a a nang le tšhono , sekao mafelo a go dirwang bosenyi mo go ona , mafelo a a tshilafaditsweng
Lemorago la bolaodi ba papatso
Seno se ka nna le ditlamorago tse di seng monate gonne diphetogo ga di monate mme ba bangwe ba tlaa di gana .
Jaaka sekao , tsibogo e ka nna go omana , go itaya , go bua kgotsa go itlhophela go tswa mo maemong ao .
Bosupi jo bo maleba le asaenmnte
Palotlase ya batlhokomedi ba ba tlhokegang kwa kopaneng e e amogelesegang .
Maemo a ga jaana a leano la go tsenya tirisong thulaganyo ya tlhaolo ?
Dithulaganyo ts Tsenyomowa ya Difala ke selotlele .
Maikemisetso a moya wa setho a galalela jaaka ntlo ya lesedi fa bontsi ba rona bo ganelela mo diphitlhelelong tse , re nyatsa gotlhegotlhe maemo le tsholo e e seng ya setho .
Ba tshwanetse go kgona go rotloetsa boikanyego ka go ka kgona ka katlego jaaka bantshakuno ba bašwa .
Tsamaiso
1 . Kwala fela ditšhono , dikgônô ( Sediriswa 2A ) le matshosetsi a a ka nnang kotsing ( Sediriswa 2B ) a supilwe go bonala jaaka a a botlhokwa go ralala diwoto tsotlhe .
Dintlha tsa di buisanelwang :
Tikologobophelo e felela morago ga matsatsi a a ka nnang 25 go ya a le 60 ka go tsamaelana le maemo a thempereitšha .
Badiri mo teng ga mokgatlho kgotsa porojeke
Go tsenya tlhogo thata mo mabakeng a a letsatsi le letsatsi go ka nna kotsi mo go itshetseng ga pakatelele ga kgwebo ya bolemirui fa go tlhola gore montshakuno a tlhokomologe ntlha ya togamaano le tsamaiso tse di masisi tsa bolemirui .
Ditshwanelo tsa Molaotheo tsa setšhaba le tsa sepolotiki
2 . Leina : . . . . . 
Go a kgonega gore mmasepala o ka itokafaletsa le go atolosa thebolelo ya ditirelo ka go tokafatsa bokgoni jwa ona .
Ga go sepe mo dikaeding tse se se tshwanetseng go akanngwa go fetola ditshwanelo tsa semolao tse di teng le ditlamego tsa baamegi jaaka go tlhalositswe mo Melawaneng ya NEMBA le ya BABS .
Kemonokeng ya batsadi
Batsaya karolo ba tla abelana maitemogelo a bona le setlhopha sotlhe .
Kgakgamalo e kgolo mo go nna e ntse go bona fa bantshakuno ba simolotse go dirisa mekgwatiriso ya ntshokuno ya segompieno ( go sa lemeng ) mo setlheng sa 2009 / 2010 ka katlego e kgolo .
Mme mokopa-tshedimosetso yo o dirang kopo ka dilo tsa poraefete o tshwanetse go duelwa dituediso tsa go bona rekoto le tlhagisiwa ga yone seša .
Gompieno kgotsa maabane
Karolo e e latelang e tlhagisa lenaneo la fa dikgolaganyo tsa tlaleletso magareng ga ditiragatso tsa CBP le IDP di ka diragalang teng ka go bontsha dikgolaganyo tse di ka nnang teng go tswa mo kakanyong kgotsa tiragatso ya CBP .
Go na le dintlha di le pedi tse di botlhokwa tsa tshomarelo tse di tlhagelelang mo patlisisong ka ditshedi : ( 1 ) tsweletso le dikutlwalo tsa tikologo tsa kotulo kgotsa kgobokanyo ; le ( 2 ) tshomarelo ya mesola ya paltisiso ka ditshedi .
William ke montshakuno yo o atlegileng e bile gajaana o dira temothuo mo diheketareng tse 900 .
Dipampiri tsa dipuo tse di tlileng go neelwa ( tsa mafoko a le 300 ) di tshwanetse go bo di rometswe go batsleganyi e leng , Tim Parks ( skrapmito@gmail.com ) le Edoardo Zuccato ( edoardo.zuccato@iulm.it ) , ka di 15 Sedimonthole 2012 .
( iii ) kgetse e tsholotswe .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Fa loruo lo fudisiwa mo masimong morago ga thobo kgotsa nako efe le efe magareng ga dijalo , katisegelo ya mmu kgotsa " kgobotlego ya mmu " e ka diragala ka ntlha ya kgatako ya ditlhako tsa dikgomo le dinku .
FA MONGONGOREGI A SA ITUMELA KGOTSA A SA KGOTSOFALELA TIRELO E E NEELWANG KE SAPS MABAPI LE TIRAGALO YA TIRISODIKGOKA YA KA FA LAPENG , A KA GOROSA NGONGOREGO YA SEMMUSO GO BOKWALEDI MO DIKANTORONG TSE DI LATELANG :
Tseokarolo ya ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto le bathati ba mmasepala e gatelela gore tota CBP ke ntlha-tshwaraganelo gare ga mmasepala le woto .
9.2.11 Bojanala ;
Rre Tefetso Bernard Phitsane jaaka tokololo e e seng ya khuduthamaga ya Board of the Passenger Rail Agency of South Africa .
Le ke lengwe la mabaka a ke dumelang gore o tshwanetse go simolola kwa tlase kwa ntle ga dikadimo tse di bokete - gore fa sengwe se ka fosega , o se ke wa latlhegelwa ke sengwe le sengwe .
" ' Thuto ' , ka fa go je lengwe , ke thulaganyo ya kgolô ka go ithuta , ka fa teng kgotsa ka fa ntle ga sekolo .
Referens
( c ) ditlolo-molao tse a kileng a bonwa molato ka tsona , diphaposo tsa kgetse mo tshekong mo nakong e e fetileng kgotsa ditatofatso dingwe tse ngwana a iseng a di sekisediwe ;
Go nna le seabe ga baagi mo puso-selegaeng go laolwa ke kgotlathemolao go akaretsa le Molao wa Ditsamaiso tsa Bommasepala wa Puso-selegae , wa ka 2000 ( Molao wa bo 32 wa ka 2000 ) le Molao wa Dithulaganyo Tsa Bommasepala , wa ka 1998 ( Molao wa bo 117 wa ka 1998 ) .
Khoso ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase ;
( i ) mofuta wa kgobalo e ngwana a e boneng , kgotsa gore ngwana o amegile go le kana kang mo maikutlong a a tlisang go sa iketlang ga tlhaloganyo ya gagwe ;
E raya Kaelo eno mo go PAIA e e kwadilweng le go phasaladiwa ke Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa , jaaka go laetswe mo go Karolo 10 ya PAIA , go thusa batho go dirisa PAIA le go e tlhaloganya .
Jaanong , o setse o itse gore ga twe - FA O SA LEKALEKANTSHE , O KASE KGONE GO LAOLA .
8.2 Go bopa , go tlhama , go baya leitlho , le lekola le go sekaseka dipholisi tsa RBN go tla ikaega ka dikaelo tse di leng go SEKEJULE 21 fano se se tlhabololwang nako le nako .
Direkoto tse di kopilweng ga di na mabaka a go ka ganwa ka tsone a a ka fa tlase ga PAIA .
Go itshupa sentle gore balemirui ba ne ba lebagane le ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di oketsegileng mo go boitshegang thata go feta ditlhotlhwa tsa dijo tse di oketsegileng tse badirisi ba lebaganeng natso .
Tlhola maemo a thogetso .
Loga maano pele ga nako ka ntlha ya maemo a ngwaga o , tlhopha peo e e go tshwanetseng mo polaseng ya gago , mme o jwale palo ya dimela e e tshwanetseng bokana ba metsi bo bo leng teng mo mmung .
Ditshwanelo tsa baagi le tsa polotiki di kaiwa e le ditshwanelo tsa ntlha tsa lotso .
O dirisa sekao sa Yunibesithi ya Lebowa ( e ga jaanong e bidiwang Yunibesithi ya Limpopo ) , o ikuela kgatlhanong le tlhomo ya barutegi ba ba tsamaisanang le dipolotiki tse di rileng , jaaka sengwe se a tsibosang fa se ka fetola mokgwa o o gatelelang mo diyunibesithing tsa Bantsho mo Aforikaborwa .
Ka go rofosana dijwalwa tse di jwalwang go fokotswa malwetse mo tikologong e e rileng .
Fa o sa tlhokomele boitekanelo le tswelelopele ya diruiwa tsa gago , diruiwa ka botsona di ka se tlhokomele puseletso ya madi go wena !
Akanyetsa nako e ba tla e tlhokang go leba dimatheriale sešwa , go tlhama ditokomane , akanya le go batlisisa gore ba tle ba ipaakanyetse pitso ya gago ka botlalo .
( 10 ) Fa go tlhokega gore Palamente , go ya ka Molao ono , e letlelele nngwe ya melawana , ditaelo kgotsa ditaelo tsa bosetšhaba , Palamente e tshwanetse go dira jalo mo dikgweding di le thataro morago ga gore di bewe fa pele ga Palamente , fa go sa dirwe jalo , di tla tsewa gore di letleletswe ke Palamente .
David o simolotse go dira temothuo gape ka 2008 .
O tlhalosa gore Maboritani / Maesemane ba ne ba gapeletsa tsamaiso ya bona ya thuto go Maburu le Maaforikanere .
Litheresi ya setso e na le ntlha ya go maatlafatsa e e ka bonwang e sa eletswe ke boradipolitiki ba maemo a a kwa godimo ba ba ratang go nnela ruri mo maemong .
Go se tlhoge sentle ga medi ya dimela tse di jwetsweng ;
Se se ka tlhoka gore mokopi a tlamele bosupi jwa boitseanape go netefatsa maemo a setšhaba , le tshedimosetso ka ga setšhaba le bosupi jwa gore o batlile dikwalo tse di teng go bona tshedimosetso e mme o lekile go supa , bona le go rerisana le batshodi ba ba matshwanedi ba didirisiwa kgotsa kitso .
Ka Mafelobeke ( Lamatlhatso le Sontaga )
Ba nee nako ya go dira se mme jaanong o tlhophe setlhopha se se farologaneng go supa gore ba ne ba tlaa lebana
Bokhutlo
Mo mmasepaleng otlhe go na le disenthara tsa boitekanelo di le 2 fela .
( b ) Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba
Le ga le , gompieno , fa morago ga dingwaga tse di fetang 25 , megopolo eno e setse e aname .
Mo TT montshakuno gape o tshwanela go dirisa ka botlalo boleng jwa dijalo tse di farologaneng mo thulaganyong ya thefosanyodijalo le mmidi .
Go fitlha fa gautshwane jaana , go ne go na le botlhalenyana jwa tlwaelo jwa gore mmidi o mohibidu o siametse fela diphologolo ( loruo ) mme e seng go jewa ke batho .
Kakanyo nngwe le nngwe ya kgwebo e simolola botshelo fela jaaka tlhaka ya peo - e phuthetswe le go tlhalosiwa mo togamaanong ya kgwebo .
Dithemphereitšha
Letlhomeso le tla netefatsa kgokagano , go rerisana le thuano magareng ga khansele ya sedika le bommasepala ba selegae .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Mogare wa teng o ka lwadisa korong , bali , tritikale , raie le mefuta e mengwe ya majang .
Serulagantsha- mela
Fa o hirisa ntlo yotlhe , o tshwanelwa ke go ya go batla bonno felo gongwe .
Balemerui fa gongwe ba tla leka go lekalekantsha tlheletso ka topo ka go tlwaetsa bokana go tsamaelana le tlhotlhwa .
Montshakuno wa ngwaga
Fa tiragalo ya gago ya bolemirui e diragala ka go nna teng ga mafulo le masimo a a bapileng , tlhokomela sentle gore go fokiwa ga segasetswa go wela mo mafulong go ka bolaya diruiwa .
5 . ( 1 ) Ngwana mongwe le mongwe yo o latofadiwang ka tlolo-molao mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , o tshwanetswe go romelwa kwa go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , gore a sekisiwe go ka molawana wa 9 .
SEKEJULE 14
Gape SARS e tla ntsha ditokomane ka Mokwalo wa Difofu go di naya ba ba di kopang .
Dirisa garawe ya sepete go epa go dikologa semela ka kelotlhoko mme o ntshe medi le dithompola tse di golang dingwe le dingwe mmogo .
A ntshodikuno e tlaa dirisediwa go itshedisa kgotsa e tlaa rekisiwa ?
Jalo , kitso ya ditiragalo e tshwanetse go kgobokangwa , lekalekantshwa e bile e rulagangwe ka go e kwala .
Go tlhofofatsa go bonwa ga ditsha tsa temothuo
Boloka boleng jwa metsi ;
Se ga se tshwane le fa go ka twe Modimo " o ne a sa itsege " .
Pitso ya ithulaganyetso-pele , pulo le ditlapele di tshwanetse go nna mo bosigong kgotsa mo mafelong a beke go netefatsa gore botlhe ba nna teng ; le
( i ) Le tshwanetse go neelana ka maitshwarelo ka lebaka le le utlwalang go monnasetulo wa komiti fa a ka se kgone go tsenela kopano .
Go tsenngwatirisong ga botsayakarolo go kaya :
Tlhopho ya sebopego sa kgwebo e emela nngwe ya dintlha tsa tlhomo tse di masisi thata tsa kgwebo e ntšhwa .
Ke solofela ka pelo ya me yotlhe gore gongwe kwa ntle kwa re tlaa kgona go bona batho ba ba nang maemo a a kwa godimo ba mmuso go tlhaloganya bonnete ba dikgwetlho tse di re emetseng .
Go tlhola o baakanya go tlaa netefatsa kgono e bile go tlaa bonala mo bokaneng ba thobo .
Pele ga phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi kgotsa kitso ya setso e ka simolola , tumelelo pele ya kutlwisiso go tswa go beng ba mefutafuta ya ditshedi kgotsa kitso ya setso e a tlhokega .
( ii ) akaretsa katiso ya batho e e ba thusang go tlhaloganya ka ga bosiamisi jwa ngwana ; le
Roundup ke sebolayamefero se se sa tlhopeng mme e tlaa bolaya mefero ya mefuta yotlhe mo tshimong .
Ga go ope yo o tshwanetseng go itse ka ga masimo a gago , dijalo le nosetso go go feta ( gaisa ) .
Taolo ya disenyi mo mmiding ;
O tshwanetse wa ya kwa morekising a go fe lokwalo-bopaki le le leng mo leineng la gago .
Setshwantsho 3 : Re ne re itumetse gape go amogela Tautona ya Lesotho , Pakalitha Mosisili .
Go buisa ke kgono e e kwa godimo mo thulaganyong ya go ithuta ka gonne go kgona go ithuta go ikaegile mo go ranoleng le go diragatsa kitso e e bonweng ka kwa teng le ka kwa ntle ga go tsena sekolo go go rulaganeng .
Babatlisisi bangwe ba re 80% ya tlhaeletsano ke ka diketso tsa mmele , go raya gore , se re se dirang ka mmele wa rona , sefatlhego , matlho , kgotsa segalo sa lentswe la rona fa re bua .
Kelelo ya mowa mo radiethareng e tsidifatsa metsi le go phasalaletsa mogote mo moweng .
Go tsengwa tirisong ga porojeke - go tsenya porojeke tiriso ya leano mo tirong
Bontsha kitso tsamaiso ya thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala le taolo ya tiragatso mmogo le botsayakarolo ba Komiti ya Woto .
Kakanyo e le thuto jaaka " palo ya ditiragalo tse di dikologang mo ditikong tse di senang bokhutlo , go se e e ipoeletsang . . . " e lemoga ka mo bonnete jwa rona bo leng marara ka teng .
Kgwetlho e tona ke ya ka fa teng - e e lebisiwe mo moweng wa maAforika .
Ke simolotse go dirisa bolemirui ka nako fa thoko dingwaga tse di ka nnang 20 tse di fetileng mme ke rulagantse kitso e ntsi mo dingwageng tseo .
Enjene le kgateleo maatla .
1.1 Moadimiwa o solofetsa Moadimi , gore mo Nakong ya Lounu o tla -
Jaanong , ke go reng batho ba tlhola ba batla naga gape le gape ?
Boikaelelo bogolo jwa go ab a dithata ke :
Taolomofero ke nngwe ya dintlha tsa temothoro e e bakang ditatlhegelo tse di boitshegang mo ntshodikunong - dibeke tse tharo tsa ntlha tsa botshelo jwa mmidi ke tsa botlhokwa thata .
1.2 Fa go diragala Tiragalo ya go se dire go ya ka Tumalano -
Sekao sa setshwantsho sa tshekatsheko sa Venn
Go itshepa kgotsa go nna le tlhaloganyo e e bulegileng - motho yo o bulegile go ka reetsa dikakanyo le ditshitshinyo tse dintšhwa , o reetsa ka tlhoafalo , ga a atlhole batho , o kgona go tsaya ditshwetso , o a itshepa mme o dira gore batho ba nnisege .
DIREKOTO TSA GO BONWA MOLATO LE DIKATLHOLO
Mangwe a mabaka ano a go sa ntshe tshedimosetso ke a a tlhomilweng ke molao , mo go rayang gore motlhankedi wa tshedimosetso ga a tshwanela go ntsha tshedimosetso fa lengwe la mabaka a go sa ntshe tshedimosetso le ka kgona go supiwa .
dikgato tsa nako e e fetileng , tse ebile ka dinako dingwe di neng di le setlhogo , tse di neng dirwa kgatlhanong le bangwe ba bana ba ;
Lefatshe le le supiwang ke la kwa Foreisetatabotlhaba .
Kopo ya go newa tshedimosetso e e tshwerweng ke setlamo sa poraefete kgotsa sa puso e dirwa ka go tlatsa foromo ya kopo ya PAIA le go e romela kwa setlamong se se maleba .
GORE tshwetso ya EM 112 / 2004 ya Meyaramogolo ya la 20 Phatwe 2004 e TSWEWE TSIA
Bantshakunopotlana jaaka tshetla
Tlhabololo ya ikonomi ya selegae ke tirisanommogo mo gare ga pusoselegae le batsaya karolo ba bangwe go tlhola ikonomi e e itekanetseng le e e nnetseng ruri mo lifelong la mmasepala .
O tshwanetse go dira se ka mokgwa o tlhaloganyegang gape o totobetse go motshodi wa kitso ya setso , o dirisa dipuo tsa selegae kgotsa bafetoledi fa go tlhokegang teng .
Picture 6 : Modiko wa bolwetse - pôlôseako le pôlôtlhakagare
Ditshupo tsa ntlha tsa tshenyo ka petometsi di ka bonala morago ga diura tse 24 , bogolosegolo mo malatsing a a bothitho letsatsi le tlhabile .
Gakologelwa gore leano le le kwadilweng fela ka puo e le nosi le tla nna le babuisi ba ba lekenyeditsweng le go diriswa ke baagi ba ba lekanyeditsweng .
Tlamelo ya sekgatshi
Kganetso epe e e ntseng jalo e tla romelwa go Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo , yo tshwetso ya gagwe e tla nnang ya makgaolakgang le e e se kitlang e ganediwa .
GO TSENNGWA TIRISONG GA TSAMAISO YA GO TLHAOLWA GA MAANO A METSI
Bathotshwaraganelo ba na le tshwanelo ya go nna ditokololo tsa semphato fela jaaka batho ba tlhago .
Batho Pele : e akaretsa merero e e tlhagelelang mo Molaotlhomong wa Ditshwanelo , sekao , tshwanelo ya mongwe le mongwe e e sa fetiseweng ya seriti ga gagwe jaaka motho .
Ditlamorago tsa semolao tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Ga ke bereke , ga ke a tshwaragana le go batla tiro
Boima bo bo dira gore terekere e kgone go gata sentle mme e se tlhelele ka e ka dirisa mafura go feta .
Akanya ka ga mongwe yo o thatafalelwang ke go bua le ena ?
Ke tlile go buisa dipolelo dingwe tse batho ba di buileng ka mokgwa wa bone wa botshelo ka kakaretso .
Koporasitlhabololo ya Kapabotlhaba - tlamelo ka matlole go bantshakuno ba ba tlhabologang ;
Porogeramo ya matlole a go simolola e diretswe go thusa batho ba ba sa kgoneng go adima madi a ba a tlhokang go ka simolola dikgwebo go tswa go ditheo tsa kadimo ya madi tse di tlwaelegileng .
Go supilwe gore go dirisa mogoma wa phalo go ka dira gore metsi a a ka nnang dimilemetara tse 12 , 5 a ka latlhega mme go dirisa mogoma wa go feela le go sega go ka latlha metsi a a ka nnang dimilemetara tse 4 go tsweng mo mmung o o fa godimo .
Baagi ba le bantsi ba nna mo matlong a mannye kgotsa mo mekhukhung ka fa morago ga matlo ao .
Setlamo se sengwe se se rekisang monontsha - Omnia - se dira tiro e ntle thata ya go adima balemirui madi ka tsalo e e kwa tlase thata .
Ditlha tsotlhe tse ke dintlha tse o tshwanetseng go di ela tlhoko sentle pele o simolola go roba .
Go tlhomamisa gore ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa kgotsa tsa kabelano ya mesola di tlhokega leng
Le gale , gantsi ga go kgonege go fetola dintlha tse tharo ka nako e le nngwe fa o simolola go fetola .
Biko o bolela gore batho ga se tsela ya go isa bokhutlong , mme tsela e felela mo go bona .
Monontsha ke nngwe ya tse di leng tlhotlhwa e e kwa godimo thata ya go jwala tlhaka mo masimong a a omeletseng le mo a a nosetswang .
Dipuisano tse di rulagantsweng fela mmogo le batlamedi-ka-ditirelo ba ba supilweng mo setshwantshong sa Venn .
Bomosola bo lokelwa fa kumo e robiwa , e thothwa , e kgethiwa , e tlhophiwa , e bolokiwa , e phuthelwa , e abiwa mme ka mafelelo e rekisiwa .
Ka jalo tshedimosetso e tlhoka go kgobokanngwa , ka bontsi jo bo kgonagalang mme go ka dirwa fela ka go buisa , reetsa , go ela tlhoko le go kwala .
Dimela jaaka mmidi le disonobolomo fa di sa le boleta di ka sengwa ke phefo kgotsa motlhaba o o fokiwang mme go ka fokotsa kumo kwa mafelelong .
( iv ) dintlha tsa ngwana tsa go latela tshweetso , fa go tlhokega .
3.1.3 go okamela go tlhamiwa ga melao e e tshwanetseng go ikobelwa le go tsenngwa tirisong ga yone , mela le dipholisi tsa RBN .
Go dirisitswe mofuta wa dinosele o o fosagetseng ( gakologelwa go dirisa dinosele tsa khoune go kgatsha mo dimeleng , le dinosele tsa sesarasari go kgatsha mmu ) .
Kopa tokololo ya SAPS e e dirang ka kgetsi ya gago go atlanegisa mongwe go go thusa .
Batho Pele ke polelo ya Sesotho e e kayang gore ' Batho ba tla Pele ' .
O tla lekolwa gangwe ka kgwedi go bona fa go sa ntse go na le megare mo segotlholong sa gago .
IDP ke sediriswa se se botlhokwa se se netefatsang gore diporojeke tse di supilweng le go dirwa ke mmasepala di tsamaelana le ditlhokego tsa baagi .
Dipoelo ; maikaelelo a : Poelo ya tlhabololo kwa bokhutlong jwa porojeke ( dikungo tse di solofetsweng tsa setlhopha se se ikaeletsweng ) .
Ga se bommasepala botlhe ba ba ka nnang le dikomiti tsa diwoto e bile bao ba leng maleba go ya ka molao ka ntlha ya mofuta bona wa mmasepala , ba dira jalo e le morero wa go itlhopela .
Diporojeke tse dingwe tsa mafaratlhatlha di akaretsa :
Ke feditse dithutego tse di latelang : Bolaodi ba polase , Go baakanya diterekere le tsamaiso ya tsona , Go jwala disonobolomo le mmidi , mme gape le Tiriso ya monontsha .
Kgono ya mere ya mothuthuntshwane e a farologana mme more wa mothuthuntshwane o o laotsweng o o kgonang bolwetse bo bo supilweng o tshwanetse go tlhophiwa .
Tuelelo ya ditirelo
Batsayakarolo ba arolwa ka ditlhopha tsa 5
Baakanya ditokomana tsa leano go sa le gale ka ntlha ya gore gongwe dilaptops kgotsa didiriswa tsa go kwalwa di tlhoka go rulaganngwa .
Go tlamela ka diteng , Melao e e tshwanetseng go ikobelwa , le melao ya mokgwa-tsamaiso wa Kgotla ya Setso e e nang le baemedi ba bantsi ba Morafe wa Segosi wa Bafokeng , diabe le ditiro tsa Kgotla ya Setso , molao wa boitshwaro wa maloko a Kgota ya Setso ; le go tlamela ka dilo tsotlhe tse di tlhokegang .
Potso e nngwe ka ga pholisi mabapi le khansele e ka nna go tlosa ditlhopho go ikaegiwe fela ka dikomiti tsa diwoto tse di tlhagisitsweng kgotsa go dirisiwe gape didirisiwa le matsapa a mo go maatlafatseng thulaganyo ya ditlhopho .
Mo lefatsheng le le siameng sentle fela , fa ngwana a tlhokomelwa , a tlotlwa , mme a godisiwa go nna le botho le go tlhokomela ba bangwe , go tla tlisetsa maikutlo a go batla go tsweletsa pele bolosika , mo botshelong ba mo lelapeng le mo tirong .
Mphahlele o dumela le go ganetsantlha ya gore ka dinako tsotlhe bakwadi ba tshwanetse go sekaseka morafe o ba tshelang mo go one le go itshekatsheka ka bobone .
2 . Bolelela makhanselara a diwoto go tlhagisa le go phasalaletsa tshoboko kwa dikomiting tsa diwoto ;
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Tsenelo ya botlhe
Palo ya ditlhaka mo tlhogong le boima ba ditlhaka
Fa Komiti-Khuduthamaga e dirile lobaka lo lo fetang lwa dingwaga di le tharo ( 3 ) mme kafa tlase ga dingwaga di le nne ( 4 ) tsa lobaka lwa bone lwa tiro , ka go gakololana le Lekgotla la Dikgosana , Kgosi etla tlhoma Komiti ya Nakwana gore e diragatse tiro ya Komiti-Khuduthamaga go fitlha lobaka lwa tiro lwa komiti e e fedisitsweng le fela .
Thalotlhakore
6.1 Morago ga go netefatsa lenaane la maina a a tlhophilweng list le go buiwang ka lone go Polelwana ya Semolao ya 4.2 fa godimo , Khomišine ya Ditlhopho e tla baakanya kgotsa e tla dira gore go baakanngwe , dipampiritlhopho tsa Lefelo lengwe le lengwe tse id bontshang sentle dintlha tse di latelang :
Supa ditlhopha tse di farologaneng mo baaging .
Bosupi jwa go nna le kitso ya bosenyi
Moatlhodi wa Matlole a Phenšene
14.9.2.5 maikano ape a botho kgotsa a a amanang le pego ya ditšhelete ya Leloko ;
Tumelelo pele ya kutlwisiso ( PIC ) - Tumelelo pele ya kutlwisiso ga e a tlhalosiwe mo CBD , fela dintlha tse di botlhokwa di tlhalosiwa ka tlwaelo jaaka :
Diphedi tsotlhe di na le dijoneme .
Kaedi ya tiragatso ( mo kaeding e )
Salari kgotsa or megolo ya tiro ( go akaretsa le a go ipereka )
Nna ke akanya gore nako e gorogile gore mongwe le mongwe wa rona a simolole go fetola dilo - tsaya maemo a go thibela batho ba ba leng metlhampepe mo ditiragalong - bao ba ba phedisang ke mofufutso wa gago , fa ba tshwanetse go phela ka mofufutso wa bona .
Babegadikgang bangwe ba bantsho ba ganana le kakanyo e .
Diforomo di ka bonwa go PAIA .
12 . DITEKANYETSO TSE DI AMOGELESEGANG :
Seno se akaretsa maikarabelo a tseokarolo ya baagi , jaaka e le karolo ya tiragatso ya IDP .
moreetsi a ka utlwa kakanyo ya motho yo mongwe mme ka jalo a tlhaloganya le go sedimogelwa ke ntlha eo thata
Dikgwebo tse dingwe di tseneletse go oketsa madi mo polaseng jaaka go sila mmidi le korong , go phuthela dinawa , go godisa dinamane ka go di fepa mo sakeng , go gama , go rua dikolobe , go rua dikgogo , go gamola tswina ya maungo , le tse dingwe .
Kgannyana e rometswe ke molemirui yo o rotseng tiro
Rolo ya pampiri e tshetlha
( b ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tsa gagwe ka tsela e e tlhalosiwang ;
2.1.11 " Morafe wa Segosi wa Bafokeng " o raya universitas personarum , o o tshelang go ya ka setso sa one , ditlwaelo , dingwao le mekgwa jaaka baagi ba setso ba ba lejwang jalo go ya ka Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao
20 . Tse dingwe
Ditokololo tsotlhe tsa ko-opo ba ne ba direla Rre Andrew Makkink mo polaseng ya gagwe e e neng e rekwa go Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntshwafatso ya Agrariane ka 2011 .
4.9 Batho ba ba tlhophang maina le ba ba a tshegetsang ba tla dira dilo tumalanong le ditshwanelego tsotlhe tsa go nna maloko tse di leng go polelwana ya semolao ya 1.2 fano .
Bothata
E kgaoganya tshekatsheko ya banna le basadi - mathata a bona , ditlhokego , le phitlhelelo go maatla le didiriswa .
Fa woto e le kgolo rulaganya dikopano mo mafelong a a fetang bongwe gore ba itse se se diragalang .
17 . Tse dingwe
( d ) neelanwe kwa lefelong le ngwana a tla kgonang go le fitlhelela ;
Bo tlhoka kitso e ntsi , thata ya botho le kgono .
Fela le gale ga go na lebaka la gore go reng balemi ba kgwebo ba ka se ke ba dirisa mokgwatiriso o ka gore bojang jwa napier ke dijo tsa loruo tse di gaisang mo polokong .
Bantshakuno ba ba tlhabologang ba tlhoka nako le kemonokeng , mme fa porojeke e gola go feta , dilo di a senyega mme kwa bofelong porojeke e a retela .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Bokonteraka jwa Temothuo
A lo batla go kopana le Setlhophathutano sa bantshakuno ba bagwebi e bile ke eng lo gopola gore go mosola go dira jalo ?
Gakologelwa gore dijalo tsa khurumetso tsa monawa di oketsa dilekanyo tsa naeterojene ka go e gopa go tswa lefaufaung , fa e le gore dijalo tse e seng tsa monawa di tlaa dirisa naeterojene ya mmu e e teng le dikotla tse dingwe .
Peoleitlho le go lekanyetsa diporojeke ka tlhomamo ba ntse ba begela baagi ka tswelelopele ya tsenyotirisong ke tsela e e mosola ya go itlhola .
Kgaisano e e gagametse tota fela re itumetse go bega gore bafitlhelelamakgaolakgang ba bararo ke Thando Lolwane , Malefane Makubo le Koos Mthimkhulu .
35 . A o kile wa tsamaya wa dirisa diokobatsi dipe , o dirisa nnale ?
Dintlha ka bonako
Botokololo jwa setlhophathutano
Dintlha tse di leng botlhokwa ka bolaodi
Malefane : Malefane Makubo o tlhalosa Lorato lwa gagwe mo temothuong .
Ka nako e mo karolong ya ntshodikuno tsa dijalothoro , bantshadikuno ba šebane le tlalelo ka ba sa tlhole ba kgona go ntsha dithoro ka ditlhotlhwa tsa gajaana .
Tshotlako ka tsa thobalano ya batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong , katiso ya batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong , go baya mo phatlalatseng kgotsa go dira gore batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong ba bone phonokerafi , kgotsa go dirisa batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong , go bona sengwe go tswa mo go seo , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 23 , 24 , 25 le 26 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " ka 2007 , ka go latelana ga yona .
Jaanong ya nna gore boemong jwa go lopa gouta pele ka sekgemetšhane sa pampiri , ba ne ba ananya pampitshana eo ka se ba se batlang ka gore motho yo ba mo fileng pampitshana , o ne morago a ka ya go lopa gouta eo .
" Ke setšhaba se se sa itekanelang fela se se tswelelang ka go itlhamela ditlhopha tsa batho le fa se bua le go opela kagiso le tshwaragano le go bontsha moano wa sona . "
Mafaratlhatlha a a tlhabolotsweng sentle a ditsela
Netefatsa gore tsa loago , ikonomi le tikologo le tsona di bontshwa mo mmapeng .
Palopalo ya dimela - a tota e mosola ?
Re etela sekolo se sengwe le se sengwe ka kgweditharo ya ntlha , ya bobedi le ya boraro go bontsha setlhopha se le sengwe gape le gape .
Matlole
Nnete ke nnyaaya - jalo o tshwanetse go laola letlotlo le leruo la gago sentle .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP 6 : Yona e dirisiwa mo ngwageng wa 3 mme ga se karolo ya karolo eno ya kaedi
Jalo tlhatlhobo ya dimiligeramo tse 51 e lekang le dikgaolo tse 51 mo mileoneng .
Seesimane / Seburu
Batsamaisatiro
Go nna le tiragatso ya ditherisano e mo go yona tsamaiso ya tlhaolo e dirisiwang go lebilwa dintlha tsotlhe ekholoji , loago le ikonomi , go tlhalosa maemo a a solofelwang a isago .
Tlamelo ya letsatsi le letsatsi ya terekere ya gago
Fa o ka amogela motšhenefatso go tsweng lefapheng le , re tla leka gore o se duele morokotso ( kgotsa o o leng kwa tlase ) mo kadimong ya go lokela dijwalwa .
Go sireletsa tshedimosetso ya poraefete ya motho wa boraro 48
Fa e sale tshimologo ya kgaisano ya Montshakuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa Grain SA , go ntse le bafenyi ba ba latelang :
Gakologelwa gore mefero e e leng thata go feta go laolwa , e supa gore go dirisiwe bokana kang .
Mo dingwageng di le lesometlhano Es'kia Mphahlele a ntse a kwadile athikele e , re bone thekenoloji e dirisiwa ka dilekanyo tse di farologaneng mo diphaposiborutelong , lefatshe ka bophara .
Kgomo e le nngwe e tlhoka dilitara tse ka nnang 40 tsa metsi ka letsatsi mme gape go oketsa gabedi fa e anyisa .
Thulaganyo ya dijwalwa tsa go busetsa poelo ka bonako
Dipatlisiso tsa bannaleseabe ba EMIA di bontsha tiriso e e kwa godimo ya dipoelo tsa EMIA mo Bathong ba ba Neng ba sena Ditšhono ( PDI ) le difeme tse beng ba tsona e leng basadi .
matsapa a a totobetseng a ka diriwa go matlafatsa ka go netefatsa botsayakarolo ba bona mo ditiragalong tsa botsayaditshwetso le tsenyotirisong le go tlhaola kgoreletsego e tona le kgonagalo ya diphetogo .
Gape , seno se amana le direkoto tse go tlhagisiwa ga tsone e leng tshiamelo .
Ruta ditsala tsa gago tsa balemirui ka mosola wa dikgwa mme o ba tlhotlheletse go jwala tse dintšhwa
( b ) Magiseterata yo a sa diriseng tshekatsheko go ya ka temana ya ( a ) , o tshwanetse go kwala mabaka a go tsaya tshweetso e e ntseng jalo mo rekotong ya tsheko .
Dikgwebomongesi gantsi di itsamaisediwa ke beng .
Go sa fitlhelele madi a kotlô ya bana
Le fa go le jalo boeteledipele jwa bona bo fitlheletse go le gonnye tota .
Mmidi o o o bolokang o ka sengwa ke :
Setlha sa lekgetho - setlha sa lekgetho go motho a le mongwe fela ka tlwaelo se simolola ka kgwedi ya Phukwi mme se felela ka kgwedi ya Ngwanatsele ( go baduedi ba lekgetho la go se tlamelwe ) , mme ba ba duelang la tlamelo nako e oketsegwa go fitlhela kgwedi ya Ferikgong go duela ka go dirisa eFiling .
Tlhagiso ya bona go CBP , e ikaegile mo ditaolong tse di tsepameng tsa botshelo .
Dikomti tsa Woto ke mosele o o tlhomameng wa tlhaeletsano magareng ga baagi le khansele .
O saenela konteraka ka tlhotlhwa e e ruleng , go reng ?
Mo bophelong botlhe ba gagwe , Mphahlele o bontshitse boineelo jo bo tebileng mo go ithuteng .
Tiragatso e e akaretsa tse di latelang :
Gape re rekisetsa ditono tse di ka nnang 240 000 le dilo tsa korong tse di jewang ke diphologolo ka ditono tse di ka nnang 20 000 .
Laela batsayakarolo go iponela molekane mo moleng le motho yo o lebaganeng le ena .
o Diporojeke tsa IDP , kgatelopele ya tsenyotirisong le maatla ;
Taolomofero e e gaisang e tshwanetse go tswelediwa mo pakeng e e masisi e .
Kgato ya 1
Dikao tsa thefosano tse di ka dirisiwang ka go dirisa dijwalwa tsa senawa mo sedikongnako sa dingwaga tse tlhano ( bokana ba kgaolo ya tshimo bo a lekalekana ) .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Bokonteraka jwa Temothuo
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno / Letshwao kgotsa Kgatisomonwana Letlha le Nako
( i ) selekanyo sa madi a a tshwanetseng go fudusiwa a a mo Letloleng a Leloko le jaanong e leng leloko la thulaganyo e nngwe ya letlole la go rola tiro ga se ise se fudusediwe mo thulaganyong e e ntseng jalo ; kgotsa
Tebosešwa ya dithebolelo tsa mafaratlhatlha tsa dipusoselegae e tla tsepama mo paakanyong ya mafaratlhatlha .
puisano ka ga PMS le tsenyotirisong ya yona mmogo le tshekatsheko
Fomula ya masea ya soya e dirisediwa masea a a ilwang ke diporoteine tsa mašwi a kgomo a a pasetšhuraisitsweng .
Grain SA ke matlho , ditsebe le molomo wa bantshakunothoro botlhe mo tikologong ya temothuo e e oketsegang go nna matswakabele , e e itemogelang kgatelelo e e oketsegang go tswa dithateng tse di ka fa ntle jaaka kgaisano ya lefatshe lotlhe .
Go tsenyatirisong leano la woto
Bogolosegolo mo setlheng sa selemo se se fetileng dipula di nele thari thata ka jalo nako e e gona e ne e le botlhokwa go gaisa metlha yotlhe .
3 . Go tlhomiwa le go amogelwa ga Kgosana
Bokao joo ke baagi ; tikologo ya dikamano tsa tlhago , tse di tshwaregang le tsa setho tse motho yo mongwe le yo mongwe e leng karolo ya tsona .
Diphepafatsomowa
Matlole a ne a tsenngwa mo tshupatlotlong ya banka ( R29 258 m ) .
Fa se ntse se tswelela mo se simolotseng teng go tlaa simolola go rokwafala mme go tlaa oma .
Dikao tsa botshobolo mo lelapeng e ka nna :
Sila dithoro go dira bupi le folouru ; le
Dimela tse di se nang medi e e tlhogang sentle di sokola thata fa di se na fosoforo e e lekaneng mme go botlhokwa thata go lekalekantsha maemo go netefatsa go mela ga dimela fa di sa le tse diswa mo go tla tlisetsang go mela ka go lekana e bile go tlaa fokotsa tatlhego ya mmidi fa go robiwa .
Makoa - Monna yo o setse a fedisitse dintlha tsa makoa a gagwe e bile o dira temothuo e e nang le poelo e bile e e tswelelang .
Fa mosima wa go epiwa pele ga go lengwa o epilwe o ka tsena mo mosimeng wa lebelela mmu o o fa godimo go ya disentemetara tse 30 go ya go tse 40 mo o ka bonang llaga e e gateletsweng .
Re tshwanetse go e dirisa go aga setšhaba se se kitlaneng , se rena kagiso e bile se momagane .
Dišere dipe tse di tla salang e tla nna tsa Mahube mme e tla nna dišere fela tse di tlwaelegileng
Maloko gape a rotloediwa gore e nne tiro ya bona go netefatsa le go tlhola dikanego tsa ditshiamelo tse ba di amogelang ka ngwaga kgotsa go kopa dikanego tsa sešeng tsa ditšhelete go lebelela tiro ya letlole la bona .
Aterese
Go dira jalo mo tikologong ya Swartland ga go kgonege ( fela fa o na le metsi a go nosetsa ) .
mokopa-tshedimosetso yo o tlhatlhelang boikuelo jwa mo teng ga setheo o tshwanetse go duela tuediso e e duelelwang boikuelo , fa e le teng .
Boitshimololedi go le gantsi bo kaya mokgwa mongwe wa kabelo kgotsa wa tuelo e e ka lebisang kwa kgolong ya kgokagano ya tshegetso , e e leng mo mokhanselareng wa woto .
Fela le gale fa kgwebo e ka dira tatlhegelo , dilo di ka fetoga .
Polelo ya Inšorense ya tshenyo / tatlhego
Go tlhomola pelo go lemoga gore go tsholwa bana ba le bantsi jalo mo lefatsheng le ba ba se nang dijo .
Mo mmung o o boketekete wa mmopa ( 10% - 20% ) mo kitlano e leng teng mme mo go lengwang , leotwana la terekere le le leng mo forong ya mogoma le tla gatelela mmu go kitlana mmu go feta .
Dirisa bothekeniki ba motheo wa taolo ya dikgotlhang go netefatsa ditshwetso tse di nonofileng mo maemong a dikgotlhang tse di ka runyang mo tirong ya Dikomiti tsa Diwoto
29 . Pegelo go baagi pele ga tsenyotirisong
﻿MAREOTSHUPO A TUMELANO YA LOUNU
Go tshegetsa phitlhelelo ya maikaelelo
Ba tswelela go dira ka madi a a adimilweng .
Go na le palo ya mefuta e e farologaneng ya dipolantere fela kgopolotheo ya motheo e a tshwana - go na le yunite e e bulang mmu , mokgwa wa go tshela monontsha le mokgwa wa go nopola peo le go e jala ( latlha ) ka kelo e e eletsegang .
Fa disele e ka rekwa ka bontsi , ke mang yo o ka tlhokomelang tiriso ya yona ?
Dikao tsa dikuno ke dijo , diaparo , dikoloi , fenitšhara le bonno ( ntlo ) .
Bakwadi mo lefatsheng le le tlhabologang ba angwa ke hisetori ya bokoloniale mme ga ba ka ke ba kgona , fa dikwalo tsa bona di fekeetswa ke maitemogelo a .
4.1.3 Go buelela pholisi ya Lekgotla
Dipolelo tse di ntseng jalo di na le nonofo ya go tlhoma ditshwanelo , dipatlafalo le maikarabelo .
Go ka direga gore boleng jwa dišere tsa RBP bo nne kwa godimo mo malokong a Mahube
Batsayakarolo ba ne ba kopiwa go tsenela dikarolo di le 2 tsa diura di le 3 ka beke .
O ikutlwa jang ka tshwetso ya Komiti ya Woto ya go tshwara kopano ka nako e ?
Laola mefero ya majwang ka dibolayamefero mo thulaganyong ya legume / kanola .
Disalamorago tse di ka bolaya batho , diruiwa le dijalwa .
Kgwedi yotlhe e beetswe thoko go ka keteka kgaratlho ya baša ba Aforikaborwa kgatlhanong le puso ya tlhaolele .
Athikele e e tserwe mo Sesupatsela sa go uma Korong se se tshegetswang ke Terasetse ya Ditlhaka tsa Mariga .
Mokgwa o o thibela phetlhu dingwaga tsa palonyana fela go e thibela go oketsega ka go jwala mmidi wa mofuta wa Bt .
2.2.4.2 go se obamele ditlamelo tsa bonto ya dikago , tumelano kgotsa ditsholofetso dife tsa konteraka tseo e leng karolo ya tsona ; le / kgotsa
Go tswa ditirong tsa CBP tsa togamaano go ya mo go tsa IDP
Gangwe le gape mo puong ya gagwe , Mphahlele o nopololela bareetsi ba gagwe ba Amerika dintlha tsa legae la gagwe Aforikaborwa .
Mo go ene " go fisegela go itse ke letshwao la gore o na le botshelo , e seng fela go tshela . "
Se se amanang le tse di fa godimo , tekanyetsokabo ya mmasepala le botsayakarolo jwa baagi mo tshekatshekong ya tekanyetsokabo
Fela le gale di ka fetoga mo pakateleleng ka ntlha ya phetogo ya thulaganyo ya ntshodikuno .
Photo 4 : Johannes Simelane ke molemirui mo sedikeng sa Balfour mo Mpumalanga mme o lema diheketara tse 300 tsa mmidi .
Ditshwaelo tsa baagi di ka nna tsa se tsewe tsia .
Go na le dintlhapuisano di le dintsi mabapi le ditshwantsho tse pedi mme pharologano mo dithobong tse di tlaa robiwang magareng dijalo tse e tlaa bo e le ka nttha ya tse di latelang .
Kutlwalo
Ka dinako tse dingwe go nna le tlhokego ya gore go nne le pegelo e e kgethegileng ka ga lekala la photefolio , ka jalo fa mong wa photefolio eo a itse ka ga se , a ka ikgolaganya le baagi ka ga ntlha eo mme a kgona go begela komiti ka tshwanelo .
Go ka nna mosola fa o ka bona tshenyo e e ka diragalang .
Diseke ya go meta ga se sediriso sa go meta se se siameng jaaka sefetlho .
Thulaganyo ya baagi
Lenaane le le mo tsebeng e e latelang le bontsha ditsela tse di farologaneng tse Dikomiti tsa Woto di ka tsayang karolo ka teng mo magatong a a farologaneng a thulaganyo ya tekanyetsokabo .
Fela le gale kwa bokhutlong mabaka otlhe a supa kwa botennye jwa tsamaiso mme mo lobakeng lwa kgwebo ya temothuo - tsamaiso ya polase .
Go reng re tshwanetse go somarela bongola mo mmung ?
1.3 Popego ya Kaedi
Tirego e ya tlamelo le poloko e e feleletseng e akaretsa dikgato di le tlhano .
Lereo ' lefelo le le kgethegileng la bonno ' ga le a lekanyediwa ka melelwane ya gajaana kgotsa ya maloba ya sepolotiki ( sk . melelwane ya diporofense kgotsa melelwane ya metsemagae ya maloba ) fela le tshwanetswe go tlhaloganngwa mo bokaong jwa dithulaganyo tsa setso .
Katoloso e ka tlhola tswapogo ya tatso , fela mafura le kholesetorolo di a fokotsega .
Go laola keretiti ya polase
29 . Pegelo go baagi pele ga tsenyotirisong
Fa gongwe ke gona fa go senyegileng teng ?
2.1.16 " Ngwao " e raya dingwao , melao le ditso , ditlwaelo le mekgwa ya maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
E ka nna ya tlaleletswa fa diaterese tsa batho di fetoga kgotsa go tla ditokololo tse dišwa mo foramong .
Re na le thulaganyo ya kemonokeng e re itshegetsang ka yona fa mathata a le teng .
Fa a kwala mo kholomong ya gagwe ya ka gale ya Tribute magazine ka 1998 , Es'kia Mphahlele o bolela ka ga go fetogela kwa go itebaganyeng le lefatshe ka bophara ka kwa ntle go go tshosetsang go itebaganyeng le lona go tswa ka kwa teng ; mme seo e le lenaneo le le eteletsweng pele ke tlhabololo ya seAfrikan e e mogopolo wa yona o mogolo e leng lwelwa thuto .
Modiri mongwe le mongwe o tlaa tlamela ka dintlha tsotlhe tsa bogodimo go katoga dijalo tsa boleele jwa dipane tse di farologaneng mo mefuteng ya dinosetsidikologi tsa bona .
Melao le melawana e mešwa go akaretsa le thulaganyo ya go leba pele ba ba neng ba ikgatholositswe mo ditirong , tekatekano ya go thapa le maatlafatso ya ikonomi ya Bantsho , di tlholetse Bantsho ditšhono tsa ikonomi mo go Aforikaborwa wa morago ga Tlhaolele .
13.4 Moo go nang le Kutle e e fetang e le nngw gone mo teng ga Kgotla , Modulasetulo wa Kutle nngwe le nngwe o tla nna leloko la ex officio la Khuduthamaga .
Mafaratlhatlha a a tlhabolotsweng sentle a ditsela
Tlhagiso mo tirisong ya nosetso le modiko wa sehaetereloji ;
Fa bongadube ba nna palo e e kwa godimo dipodilekgwana tse dintsi di goroga go ba ja , le gale fa ba le ba bantsi thata o tshwanetse go kopa thuso go ba ba itseng go ba gasa ka tšhefu .
Tlhabololo ya Tsa Bojanala
' Eya kwa bathong
Khoso ya Tsamaiso ya Tirisometšhine .
Khansele e e tlhophilweng ke foramo e e botlhokwa ya go dira ditshwetso ka ga di-IDP .
Go ya ka Mphahlele ba " thubagantse le go senya mewa ya batho . "
selekanyo sa waene mo galaseng e e mo magareng ( 150 ml ) KGOTSA
Se dire ka fa tlase go motšhene o o ka go welang .
A lekwalokao ke tlhokega ya semolao ?
Ka nogola ke bone ditono tse di ka nnang 57 , 5 tsa ditamati mme ngwaga o ke bone ditono tse 75 tsa ditamati .
Go bolaya mefero pele ga go jwala ;
Kanola e na le go senyega gagolo ke bongadube ka nako ya fa e simolola go mela .
( b ) fa go le jalo , go tshwanetswe ga dirwa patlisiso e e kwa thoko ka ga bokgoni jwa ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ya gore a ba ka kgona go duela madi a a akanyediwang go nna a beili kgotsa madi mangwe le mangwe a a a ka tshwanelang ; mme
Sekema sa Bonto ya Peelelo ya Botsayakarolo ke eng ?
" Basadi ba rona ba na le maatla .
Ka nako e athikele ena e kwalwa bontsi ba dikgaolo tse di umang mo masimong a a sa nosetsweng ga di na metsi mo mmung a a lekaneng go simolola go jwala .
Karolo 39 ya Molawana wa Dithulaganyo wa Mmasepala , 2000 o neela meyara wa mokhuduthamaga tiro le komiti-khuduthamaga kgotsa komiti e e kgethegileng ya bakhanselara e e tsamaisang tlhabololo ya PMS le go e neela khansele .
Lenaneo la go thapa barutegi le togamaano ya tlhabololo ya dinonofo tsa dipusoselegae le tshwanetse go tlhagiswa go ngoka bakopatiro ba boleng jo bo kwa godimo .
Puso
TOIL Ikhutsiso
Mo mabakeng a mantsi , go tlhokega tuediso ya gore go berekanwe le kopo ya semmuso mme go berekana le yone go ka tsaya malatsi a le 30 .
Kgang eno ya lekwalopaka la mo inthaneteng le le tlhatlhobiwang ke dithaka e tlhomile mogopolo mo thanolong ya maboko mme Justin Clemens , Ali Alizadeh , Simon West , Jan Owen and Alice Whitmore ke bone ba tlamelang ka one : http://www.nla.gov.au/openpublish/index.php/ALLITRA /
Ditlhotlhomiso tseno di tla thusa go tlhaola badiragatsi ba ba bokoa , go ikaegilwe ka maduo a baithuti gape di tla letla tshegetso e e maleba ya bagokgo le barutabana .
Lenaneo le le tseneletseng la go lokela sebolayamefero pele le morago ga go tlhoga ga mefero le botlhokwa thata go laola mefero mo dijwalweng . ( Sebolayamefero se se neng se tura thata ke sone se se neng se sa kgone ! ) .
Seabe le tiro ya diCDW ke go gokaganya baagi le dikarolo tsotlhe tsa puso le mafapha .
O bolela gore , ka ntlha ya go batla go fitlhelela maikaelelo a , e ne e le karolo ya ba ba simolotseng Council of Black Education and Research ka 1980 .
Mmu o o siameng morago ga temo ka go dirisa disalelwa o utlwala o le boleta o le botlhofo .
Mela ya dikonturu e thusa go laola le go nyafatsa lebelo la metsi morago ga pula mme mmu o newa tšhono ya go monyela tlamelo ya metsi e e botlhokwa .
Paracetamol jaaka Panado
Ka go dirisa thefosano ya dijwalwa e e siameng bothata ba teko bo fokotsa go se bone kumo ga gotlhe .
Fela jalo , Es'kia Mphahlele le ene o tshotse kakanyo ya gore ditso tsa maloba di tshwanetse tsa susumetsa isagwe e e botoka mo Bantshong .
Dikaelo di ne tsa tlhagisiwa ka gonne bontsi jwa dimmasepala di ne di tlhoka tshedimosetso e ntsi mabapi le ka moo Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetseng go tlhamiwa ka teng .
Go na le mefuta e e farologaneng ya ditlamelo tsa go gasa jaaka tse di gasang go se gatelele , tse di gasang ka go gatelela , tse di dirisang mowa le tse di dirisiwang ka diatla .
Bontsi ba rona re ntse mo pitsong re kgwarakgwara fela se re neng re gopola gore ke metsotso , mme morago ra lemoga gore re tlogetse tshedimosetso e e botlhokwa kgotsa tsona dintlha tseo ga di ise di ke di dirisiwe .
Kganetso ya kutlwano le tirisanommogo mo tirong ;
Tekanyetso e tla nna karolo ya ditirwana tsa thutokatiso mme batsayakarolo ba tla nna le tšhono ya go wetsa asaenemente ya tekanyetso mo thutokatisong .
Tshekatsheko ya ikonomi Tshedimosetso ya motheo ya ikonomi , mekgwa , dikgono le maparego
Gakologelwa gore fa phologolo e le mmele o mogolo gona e tlaa ja dijo di le dintsi ka letsatsi go itlamela .
Fa tiro eo e dirwa , baagi ba ka se tlhole ba ipona e le batswasetlhabelo ba ba senang mosola ba ba sa kgoneng go itirela sepe ; ba bolelelwa gore ba dire eng ke boradipolotiki ka nako tsotlhe .
akareditsweng mo IDP le tekanyetsokabo Pegelo mo baaging ka ga diporojeke tsa CBP tse di akareditsweng mo IDP le mo tekanyetsokabong
tshupetso e e siameng mo setšhabeng ka moo mokgwa wa dikomiti tsa diwoto o ka dirisiwang mabapi le tlhaeletsano e e tokafetseng le khansele le gore go ka solofelwang eng mo go utlwagalang go tswa mo thulaganyong eo .
Setšhaba se na le tshwanelo ya go tsenela dikopano tsa dikomiti le go tsaya karolo mo Ditheetsong tsa Phatlalatsa .
Bontsi jwa dikwalo tsa gagwe bo bontsha bokgoni jwa go nna mmatlisisi le motsomi wa molebo o , mo thutong .
O kgona go jwala tse 6 mme ka ntlha ya botlhokwa ba dišhelete o ne a sa kgone go jwala kgaolo yotlhe .
Re feleletse beke ya Thobo ya NAMPO e e neng e le pila tota .
Tharabololo e e tseneletseng ya motshotelo wa mmu mo heketareng e nngwe le e nngwe e tshwanetse go dirwa ka go tsaya diteko mo mmugodimong ka boteng bo bo leng dimilimetara tse 150 go tse 160 mme le mo lageng e e latelang ka fa tlase .
Re sisinya dikgato di le tharo go sireletsa metswedi ya tlhago ya naga ya rona .
Nngwe le nngwe ya diphokotsokgono tse di leng fa godimo di tshwanetswe go kgaogangwa mme nngwe le nngwe e tshwanetswe go sekasekiwa go bona gore fa kae le jang o ka kgona go oketsa kumo ya ngwaga o o fetileng .
Tebelelopele go tlhalosa phokotsa e kgolo ya nonofo go simolola go mela ya bali fa e bolokiwa morago ga go robiwa .
25 Leano la go tsaya kgato
Didiseke tsa dikoltere tsa peo le monontsha
Dipuo tse dingwe
Lefapha la Merero ya Tikologo le Bojanala ( DEAT ) le balekane ba lona mo diporofenseng
Ya Porogorama ya Bokgoni
Jurie Mentz ( Molokaganyi wa Tlhabololo wa Grain SA ) le Jane McPherson ba naya bafenyi dikhii .
Kgololo ya ngwana ka beili
Tlhotlhwa ya kumo e e sa fetogeng gantsi e kgonisa balemirui go loga maano sentle le go nna le kgono ya go loga maano ka ntlha ya gore ba ka jwala mmidi o mo kana kang ka setlha se se latelang .
Fa o ka kgona go dira poelo e nnye ka heketara mo lefatsheng le o nang nalo , ke madi a tlaleletso a o neng o ka se ka wa nna le ona .
Go tlaa bo go se botlhale go sa tsheleng ditoiso tseo dikhemikale tse di nepagetseng tse di atlanegisitsweng ka heketara .
Ka lebaka la palo e ntsi ya baša ba ba sa direng , Setšhaba sa Aforikaborwa se ikantse thata bagolo ba ba tsayang-karolo mo ikonoming go neelana ka dithulaganyo tse di tshegetsang baša .
Phoso mabapi le go bewa ga ngwana kwa lefelong le le rileng
Sebolayatlhatshana se tshelwa morago ga dijalo di se na go jalwa fela pele di tlhagelela fa godimo ga mmu .
Mokgwa wa katiso wa Lenaane la Pusoselegae la Maatlafatsa o o tshegediwang ke GTZ o akaretsa dikgato tse di latelang :
Tirego ya go roba
Tshedimosetso e bonwe go tswa kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno le thekiso ya mmidi e e tsweletseng .
Dipotso tse di tshwanetseng go arabiwa :
Boineelo mo go diriseng mekgwa ya botsayakarolo .
Dikarolwana tse di botlhokwa tsa katiso
Go busetsa go morafeng o ba naya maswabi a thobo go otla dikgomo tsa bone mme o ba naya le disalela tse di salang mo tshimong morago ga thobo go fudisa diruiwa tsa bone ka nako ya mariga .
Go ya ka tsa kgwebo go na le dikgato di le mmalwa tsa taolo ya sebokophetlhi .
( i ) thotloetso ya go lemoga seriti le botlhokwa jwa ngwana
( b ) mekgabiso le ditebego tsa lefelo lengwe le lengwe ; le
diragatsa molao go netefatsa gore babatlisisi ba ditshedi ba obamela mabaka a tumalano ya kabelano ya mesola le / kgotsa tumalano ya tshutiso ya didirisiwa ; le
tlhalosa twantsho ya phetogo mabapi le bong
Dipholo tsa sekaommu se di tlaa neela seemo sa gajaana sa dikotla mo mmung , mme selekano sa dikotta se se tlhokang go tlalelediwa , go ya ka dipholo tse , se tlaa balelwa .
Fela ga se disupi tsotlhe tse di tshwanetseng go balega .
Dithata , taolo le ditiro tsa Modulasetulo wa Kgotlakgolo
Gape ba tshwanetse go amogela kgono ya bolemirui ka go tsena dithutiso , dithutiso ka go dira le matsatsi a balemirui .
E ke potso e e masisi !
Fa o le lesego go kgona go tswelela go dirisa kgwebo ka setlha se se latelang , tse o di rutilweng ka dikgwedi tse di fetileng , di tshwanetswe go dirisiwa mo lenaneong la gago la kgwebo .
Peo ya mefero ka dimilione e tlhola e le teng mo heketareng e nngwe le e nngwe e e lengwang mme e ipaakanya go simolola go mela ka nako e metsi a leng teng mme tlelaemete e e tshwanetse .
Palopalo
Go na le sediko sa go tsala le go boela gabedi kgotsa gararo ka ngwaga .
IDP ke sediriswa se se botlhokwa mo go diriseng didiriswa tse di leng teng go fitlhelela ditlhokego tsotlhe mo tikologong .
Go dira jalo go ka kgaoganngwa go ya ka ditiro tse di latelang :
Molao ono , o bidiwa " Child Justice Act " , 2008 , mme o simolola go tsengwa tirisong ka kgwedi ya Moranang ngwaga wa 2010 , kgotsa letlha lengwe le lengwe pele ga foo , le le beilweng ke Moporesidente ka go itsise batho semmuso mo Kuranteng ya Molao .
GEP e rulagantse palo e e bonalang ya Dithuso tsa Papatso tse di tlaa go thusang gore o tle ka mekgwa e e utlwalang tota gore o fitlhelele mmaraka o o eletsang .
Sireletsa botlase le dikouletere kgatlhanong le rusu ka go di mota ka kirisi kgotsa ka pente e e thibelang rusu ya botlase jwa mogoma .
Popego le bogolo jwa diphatlhana tsa diseke di botlhokwa go netefatsa gore ke peo e le nngwe fela e e tlaa tsenang mo phatlhaneng le go thibela peo go tlamela fa e tshwanetse go wela kwa ntle .
Re lemogile gore fa nako e ntse e ya , dipalo tsa ditokololo di wela tlase ka gore e le fela bantshakuno ba ba nang le kgatlhego le tlhaloganyo ya bogwebi ba ba salang go tswelela .
Balemirui ba tshwanetse go tlhokomela gore go tswelela go jwala mmidi le dijwalwa tse dingwe tse di dirisiwang ke mofero o jaaka mabele go tlaa oketsa palo ya mofero o thata .
Boleng jwa peo bo ka tswa bo le kwa tlase - peo e e tsofetseng kgotsa e e lwalang e e nang le phesente ya melo e e bokoa .
Ntlha e nngwe e e leng botlhokwa thata ka bolaodi morago ga go robiwa ke go laola mefero .
Mo megaleng yotlhe e wena ka bowena o e leditseng ka selulafouno ya gago , o letsa mefuta e e latelang ya megala gantsi go le go kana kang . . . . .
2.2 Boikaelelo jwa dipholisi tsa RBN ke go tlhalosa melaometheo ya kaelo le ya taolo e ditiro tsa RBN di theilweng mo go yone .
Lefapha la tsa Biotekanelo
Ka bophara , mofuta e e golang morago ga nako e telelenyana e phala mefuta e e golang ka bonako .
Tlhokomela go fisa ga dilthare tse ka di ka simolola go tlhoga gongwe le gongwe le mo masimong .
Kakaretso
Gape o ka nna wa batla go boloka madi a a lekaneng go duelela bana ba gago go ithuta kwa logatong lwa thuto e kgolwane .
Kgato ya 5
Tlhabololo ya Bokgoni go Balemisi
Go dirisa tshedimosetso ya togamaano e e kwadilweng mo maanong ka bobedi go susumetsa ditiro tsa togamaano tsa ditiragatso ya togamaano e nngwe .
1 . DIPHITLHELELO
Tlhaelo ya ditsenngwateng .
Mareo a a mosola 8
Matšhaena a ribolotse tofu mme gape ba dirisa mefuta e e farologaneng ya setshaso sa soya jaaka senatetshi .
( 4 ) ( a ) Lepodisi , fa go kgonega e ka ne e le le le tshwareng ngwana , le tshwanetse gore ka bonako , mme e seng morago ga diura di le 24 morago ga go tshwarwa , le itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , wa tikologo e ngwana a tshwerweng kwa go yona , ka go go tshwarwa ga ngwana , ka tsela e e tshwanetseng .
Batho Pele Handbook : A Service Delivery Improvement Guide ( Bukanatshedimosetso ya Batho Pele : Kaedi ya Tokafatso ya Thebolelo ya Ditirelo )
MaAfrikan a ne a dumela gore ntlha e nngwe le e nngwe mo setšhabeng e tlhagisiwe mo dingangisanong tse di tseneletseng go fitlhelela " kutlwano " .
3.4 Mefuta ya didirisiwa le ditsamaiso tsa kgobokanyo
Tetlelelo e a tlhokega fa go romelwa ntle didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae go tswa mo Aforikaborwa , mo dikgatong tsa thibololo le kgwebo ya patlisiso ka ditshedi .
Go boammaaruri gore sepe fela ga se a tshwanela go ntshiwa go se ope yo o se batlang .
Ka setlha se se fetileng ke jwetse diheketara tse di ka nnang 60 tsa mmidi mme ke solofela go jwala diheketara tse 90 tsa tlhaka ka setlha se se latelang .
MTA = tumalano ya tshutiso ya didirisiwa
DITSHENYEGELO TSA TSAMAISO
Badiri le batho go tswa ka kwa ntle ga mokgatlho kgotsa porojeke
1.1.2 neela Moadimi dipego tsa kgatelopele kgwedi le kgwedi pele ga kgotsa ka letsatsi la Kgwebo la bo 10 la kgwedi nngwe le nngwe ;
Kananyo e e kopantsha bareki le barekisi mme e naya kgono ya go bona tlhotlhwa jaaka e ntse .
Sebako se segolo sa pipelo ke setatšhe se sentsi le faeba e e silegang e le nnye mo rešeneng .
Ikopantshe le aterese e e latelang , e bong www.uFiling.co.za kgotsa www.ufiling.gov.za.
Tšhata ya tsa Meepo e tlhomilwe go ya ka melawana ya karolo 100 ya Molao , No 28 wa 2002 wa Diminerale le Tlhabololo ya Didiriswa tsa Petoroliamo ( MPRDA ) .
Mo go Mphahlele kakanyo ke thulaganyo ya setšhaba , ke karolo ya go ntlafala , go nna karolo ya " kgolo ya tlholego ya motho ka nosi " jaaka a e baya .
3.3 Mabaka a a tlang pele ga go ka tsaya CBP
Mme , ga se go bona koketso ya kumo ka bonako fela .
LETLHA LA PEGO : _______________________________
Tlhaeletsano e e utlwalang e akaretsa go kgona go dira ka kgalefo le ka matshosetsi .
( j ) go romela kwa ba nayang gona dikgakololo kgotsa thuso ya kalafi ;
Kerafo 2 : Tlhotlhwa ya oli e tala ya boditšhaba le ditshenyegelo tsa holoseile tsa disele .
Bobegakgang jwa go nna jalo bo kopantswe le go ruta setšhaba gape bo tla neela badirisi ba didiriswa tsa bobegakgang bokgoni jwa go farologanya dintlha le maikutlo kgotsa kgasakgaso e e itlhametsweng ya puso ka ga dintlha tse di botlhokwa tsa setšhaba .
Go simolola re na le poloko ya tlhaka e e kwa tlase thata mo lefatsheng la rona ka ntlha ya thobo ya setlha se se fetileng e e sa lekaneng .
Ke mang yo o duelelang selulafouno ya gago ?
Kgaolo ya B : Melato e e maswafalang e e tlhokang kgalemelo ka lekwalo .
DNA - Re itse botlhe gore tlou e tsala tlou , thutlwa e tsala thutlwa mme go ntse jalo go diphedi tsotlhe .
Aterese ya poso :
14 DIKOPANO TSA KGOTLAKGOLO
Mphahlele o bona tharabololo ya Seaforika ya go nna jalo ya kgotlhang e nonofile go feta go kopa boitshwarelo go go se nang boikwatlhao mo selong se se kgakala se e seng karolo ya tema e mo go yona go diragatswang kgaratlho ya batho .
Gape , go fetolela patente mo kunong go ka tsaya dingwaga di le dintsi , go kaya gore mesola e ka diega thata .
6.3 Lenaneo la tiro ya togamaano ya IDP
Mo go ba ba itumelelang setso sa maAforika go ka nna ba ba sa tsheleng setso sa maAforika , e seng ka go rata , mme ka ntlha ya go rutlololwa ka medi ke makoloniale mo go lereng se Mphahlele a se bitsang a re ke go tseewla boswa go go akanngwang .
( Tekanyetsokabo - ya nnete ) x100
Itse mefuta ya peo
Setlha sa go uma se se rileng
Ba ka tlhabolola maemo a bona ka go simolola khamphani go rebola ditirelo kgotsa ba tsena mo kgwebisanong le mekgatlho e mengwe kgotsa baagi .
Tseno di tlhoka ditsereganyo tsa ka bonako :
Seruiwa se le sengwe se tlhomiwa e le kgomo ya nama e e bokete bo bo leng 450 kg e na le namane kgotsa e se na namane e e tlhokang bokete bo bo leng 10 kg ya dijo tse di omeletseng .
Mokgwa wa bofatlhosi : Tiragalo e e dirwang ke motho mongwe le mongwe
Ditheo tse dingwe tsa patlisiso di tla tlhoka go bona pele kgololo ya maitsholo .
Ka nako ya NAMPO 2009 , ditokololo tsa 250 Ton Club le bantshadikuno ba ba tsweletseng ba le mmalwa ba ne ba lalediwa go tsena pitso .
Mokgatlho-kgwebo ke mokgatlho o o ikemetseng ka nosi wa batho ba ba seoposengwe ba maikaelelo a bone e leng go nna le dilo tse ba di tlhokang le go fitlhelela mekgele ya bone ya ikonomi , ya loago le ya setso ka setlamo se ba se kopanetseng se se laolwang ka tsela ya setemokerasi le se se tsamaisiwang go ya ka melaometheo ya mekgatlho-kgwebo .
Diporojeke / Dipatlisiso
Go se nne le maemo a a siameng ka ntlha ya maikutlo ( go ikutlwa o ' sa itumele ' fa o batla ) go ka go isa go tse dingwe tse di latelang :
Ditšhaba tsa fa gae di na le dithulaganyo tsa setso kgotsa tsa tlwaelo tse di di dirisang go dira ditshwetso mme tsona di ka tsaya palo ya mekgwa e e farologaneng .
2 / 2 Maitlhomo
Le mororo se e se maitlhomo tota , bantshakuno ba bantsi ba rata go nna le go tsamaisa kgwebo ya temothuo ka ntlha ya tsela ya botshelo jo bo siameng .
Dikomiti tsa Diwoto di ka bona tshedimosetso go tswa mo metswedi e e farologaneng .
Go batla tsela le tshupetso
Lefapha le Puso ba rata go amogela tshegetso ya Australia South Africa Local Governance Partnership ( ASALGP ) le German Agency for Technical Cooperation ( GTZ ) go dira gore sediriswa / dibukana tse di tlhokegang thata tse di nne teng le go tswelela go amogela European Commission ka tshegetso ya yona mo go fetoleleng dibukana tse .
K : Go nna le kakanyo e e edileng , maloko a tshwanetse go tlhopha batho ba ba ka ba tshepang .
Fa uriamo e tlhakatlhakana le metsi e nna tšhefu go diruiwa .
Sekao : mo dikgaolong tse dikgolo tsa Foreisetata tlwaelo ke 6ha ka kgomo ( LSU ) kgotsa yunite ya seruiwa se segolo .
Seno se tshwanetse sa dirwa ke CBP
Go ne go na le diteko tse di leng lesome tse di neng di rulagangwa ke Jurie Mentz wa Grain SA , tse di neng di lebeletse mosola wa go dirisa mmidi o o kgonang Roundup go tsamaelana le go dirisa go suga gannye fela le go laola ka dikhemikale .
Kaedi ya 4 : Kaedi ya go katisa Bathusi ba Togamaano e e Totileng-Baagi : Kaedi 4
Go botlhokwa gape go rabolola kutlwano e e siameng gare ga wena le morekisi wa peo go amogela tlhaloganyo e e tseneletseng ka ntlha ya mefuta ya dipeo tse di rekisiwang .
3.7 Go bona tumelelo Pele ya kutlwisiso
Go netefatsa gore go tshwaela go akareditse e bile go ka fitlhelelwa ke dikomiti tsa diwoto
Ka 1983 Isaac o ne a bona tšhono mo kgwebong ya baamogelabaeng mme a reka sekahotele .
O tla tlhoka tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi go tswa kwa DEA .
Go fetoga le gona go ka diragala : fa poo e e se nang bolwetse e gwela kgomo e e nang bolwetse le yona e tlaa tshelwa ka bolwetse .
Go tlaa diragala gape fa maemo a naiterojene le kalsiamo a le kwa godimo go feta .
Go botlhokwa go gakologelwa gore naeterojene ke kotlo e e tlholang e tlogatloga mo semeleng mme mme ditshupetso di simolola go bonegwa mo matlahreng a kgale a a leng kwa tlase mo semeleng gaufi le mmu .
12 . Dibouto tsa maloko
Ntlha e ga e a siama .
Boemong jwa go tsenya-tirisong mekgwa ya katiso e mešwa le go rotloetsa barutwana mo phaposiborutelong , go dirisitswe madi a le mantsi go batlela barutwana ba ba diragang bokoa , thuso .
( 2 ) Tsheko ya poraefete go ya ka molawana wa 7 wa Criminal Procedure Act , ga e a tshwanelwa go dirwa kgatlhanong le ngwana o kgetse ya gagwe e fapositsweng mo tshekong go ya ka Molao ono .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Go na le mefuta e e farologaneng ya dipolantere fela kwa motheong kgopolo e nngwe fela - go na le yunite e e bulang mmu , mokgwa wa go tshela monontsha le mokgwa wa go nopola peo le go e rothetsa ka kelo e e eletsegang .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
( i ) kgololo kgotsa tlhatlhelo go ya ka Kgaolo ya 4 , segolo-bogolo molawana wa 27 o o mabapi le ditlhopho tsa go bewa mo lefelong le le rileng kgotsa mo tlhokomelong ya motho yo o rileng pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong le go dirwang dipatlisiso kwa go lone , go fitlha modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa ngaka e tlhagisa kakanyo ya yona ka ga dingwaga tsa motho yoo , kgotsa go fitlha maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa motho yoo kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mme morago ga foo lepodisi le tshwanetse go tshola motho go ya kakanyo kgotsa tlhotlhomiso .
Ga re tlhakanye bantshakuno le balemisi mo khosong mmogo , ka gore balemisi ba tshaba go botsa dipotso tse di ka ba upololang fa pele ga bantshakuno .
A re setse re fetile dipolotiki tsa mekgatlho mo go feletseng , gore re lemoge gore mogopolo o montle o tshwanetse wa tsewa tsia , go sa kgathalasege gore o tswa mo go mang ?
Latela ditaelo tsa modiri ka togetso .
Thulaganyo e , e tura thata go e tsweletsa .
Go na le mefuta e le meraro ya kokoano-kakaretso ya Kgotla mme yone ke :
Ka dinako dingwe ba itemogela ditatlhegelo tse di boitshegang ka ntlha ya tshenyo mo metsweding ya tlhago , jaaka kgogolego ya mmu ka nako ya dipula tsa morwalela , ka gore ba lebetse gore " thibelo e gaisa kalafi " .
Go lekalekantsha bokana ba tshenygo bo tla dirwa ke motho yo nang kitso ka ntlha e .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 7 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya 2 / 9 / le ya 2 / 10 ya IDP go swetsa ka ga ditsela tse dingwe le go supa diporojeke .
Go meta monontsha
Ka mokgwa o mongwe fela jalo , bophelo le bona ke leeto ; le gale , leeto la bophelo le ya mafelong a a farologaneng , mme mafelo a a a fetoga jaaka o gola ebile o tswelela ka bophelo .
Bontsi ba masimo a a mo Foreisetatabotlhaba .
yo o tlogedisiwang tiro ka ntlha ya go bo mothapi wa gagwe a fokotsa badiri mo tirong kgotsa a fokotsa setlhopha se se rileng sa badiri ,
Fa dintlha tse di fokotsang kgono di supilwe go belaela mo go ka bo go gatelela ditswelelopele tsa go uma le tsa ditšhelete di kgonwa go fokotswa , di ka laolwa e bile di ka lekalekantshwa .
Gajaana o lema mmidi , dinawa le merogo mengwe mo diheketareng di le nne tsa masimo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Go kgona go laola / lekanyetsa ditshenyegelo tsa selulafouno ya gago
" Ga re ka ke ra tlhola re kgona go tsaya ditheo tsa rona tsa thuto jaaka dithoto tsa bathati bangwe , sk. e ka nna botsamaisi kgotsa Puso .
Ka ntlha ya dikoloi , diterekere , metšhene le didiriswa :
Re solofela go ba amogela ka NAMPO ya 2015 ba le ba rona tota !
Dipara tse dingwe ba dirile jang tiro e ?
Dintlha dingwe jaaka pula le metsi a a tsamayang mo teng ga mmu di na le tshusumetso mo go nneng teng ga dikotla mo mmung .
Frans o rata go godisa kgwebo ya gagwe le go reka polase e nngwe .
Kgaolo e e direlwang ke setlhopha
Tshwanelo ya go thusiwa ke Puso mo lebakeng la fa motho a sa kgone go itlamela .
Se , se kaya gore Dikomiti tsa Diwoto di tla tshwanelwa ke :
Dintlhakaelo tse , di dirile jaaka letlhomeso e bile di ne tsa tsenngwa mo mererong ya selegae .
Ditekanyetsokabo tsa ngwaga di tlhoka go baakangwa ke bommasepala .
Maemo a seloago le sepolotiki a a farologanang a dinaga tsa Afrikan , mmogo le go ya bokapitaleng le go tswa mo tlhakanelong lefatshe ya setso , e ne e le bopaki ba gore botho ba Afrikan bo timeditswe ke tsenyeletso e e oketsegileng ya seemo sa Yuropa sa ikonomi . "
Go kaya malwetse a mmidi
tshwetso ka Tona go thapa setlhopha sa boikuelo le gore setlhopha seo se tla nna jang ( karolo 95 ( 1 ) ( a ) ;
KGAOLO YA 10
Go dirisa dikhemikale go butswisa ke ntlha e nngwe kwa ntle ga go kgaola , tota fa dimela di tshwarana kgotsa fa go na le mefero e mentsi e e tlhogileng morago ga nako ya go gasetsa sebilayamefero .
Gakologelwa gore tlhotlhwa e e tlhomilweng ga e a kopantshwa le tlhotlhwa ya go thotha kumo jaaka go ntse ka dijwalwa tse dingwe tse di rekisiwang .
Fa o batla kitso gape romela emeile go lawrence@grainsa.co.za .
Rre FS Mufamadi , Minister for Provincial and Local Government at the National CBP Workshop , e e neng e tshwerwe ke ba Mmasepala wa Selegae wa Mangaung , Bloemfontein , 2002
Batho ba tsaya karolo ka go aba didiriswa , sekao , tiro go bona dijo , madi kgotsa dilo dingwe .
( b ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo loago , o tshwanetse gore morago fela ga phasalatso nngwe le nngwe e e umakiwang mo temaneng ya ( e ) , a neela khopi ya phasalatso-
go maatlafatsa baagi go diragatsa bokgoni jwa bona jaaka badirisani le puso
Ka maswabi , dintlhakaelo tse di ne tsa tsewa e le dikaelo tsa semolao e bile mo dintlheng tse dingwe di ne tsa kaiwa e le tsa taolelo go na le go nna tsa go bona dilo ka bolebo wa bona .
Bokana ba kumo ya gago fa o simolola go lema bo ne bo le bokana kang ?
( 2 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka dira taelo ya gore tsheko e fetisediwe kwa kgotlatshekelo ya ngwana ya bosiamisi go ya ka molawana wa 47 ( 9 ) ( c ) , gore e ye go reediwa teng go ya ka Kgaolo ya 9 , mo lobakeng lwa-
O dirisa lereo'ntšhwafatso'jaaka lefoko le lengwe le le kayang tsosoloso .
Maitlhomo a motheo ke go dira le go tsweletsa poelo .
Yuniti ya Thuto le Katiso ya Tlhabololo le Temokerasi :
Go nna o le esi mo lefifing kgotsa mo lefelong le le senang ope kgotsa go le bosigo .
O buile ka moo Grain SA e dirileng tshekatsheko e e tseneletseng ya diterekere le metšhine ya bantshakuno ba le 42 mo Foreisetata le go kopa LTDT go thusa bantshakuno ka R2 , 5 milione ka teng go di baakanya .
Lotaneng - lomagantswe mmogo , ka dikarolo tse di kopantsweng go nna selo se le sengwe se se feletseng
Karolo ya 6 e tlisa ditiro tsa kgolaganyo , didiriswa tsa go bayaleitlho le go lekanyetsa magareng ga IDP le CBP mo dingwageng tsa 1 le 2 ;
Tsela ya togamaano e e tlhamilweng mo kaeding e ikaegile ka ditheo tsa boiphediso jwa leruri .
Setshedi se segolo se se nna mo bathong , " se baka gore botshelo bo dire botshelo " , ke Modimo yo o " itseng gotlhe , yo o bonang tsotlhe " kwa ntle ga popego , go akaretsa sengwe le sengwe mme ka ga jalo se golagane le dipopego tsotlhe tsa botshelo , ke go re batho , diphologolo , botshelo jwa dimela , lefatshe , loapi , lefatshe lotlhe . . .
Mo mafelong a Ngwanatsele 2004 go bewe kitsiso mo kuranteng ya tikologo , tse dingwe go bewe mo ditshupatlotlong tsa badirisi botlhe , go tshwarwe dipuisano mo Radio Grahamstown mme Makhanselara a Diwoto ba tshware dipitso mo ditikologong tsa bona tse di farologaneng go sedimosetsa badirisi gore badirisi ba ba saletseng kwa morago ka disuga tsa ditirelo ba tla kgaolelwa metsi go tloga ka la 01 Sedimonthole 2004 .
Bontsi ba dimaekerobo le / kgotsa khemo
e e ikaegile mo dithateng mme e seng mo ditlhokegong
Netefatsa gore lolea le budulele kgotsa le goge mowa ka maatla mme le gore go se nne dithubego le diphatlha mo metatong ya dipeipi .
Le gale , go rua diruiwa go tlisa dikgwetlho - go di naya dijo le go di phedisa ka go se bolaiwe ke malwetse ke tiro e kgolo tota .
Dikgala di dileele thata go ka tsamaiwa
MORANODI/MOTHO YO MONGWE YO O TLHALOSANG TUMELELO KA KITSO . . . . . ( MAEMO ) :
Disupetso tsa tuelo le tsa kamogelo ;
Dipalopalo tsa bosenyi , mathata a magolo a pholo
Rulaganya letlhare la go itshaena mme le tsamaisiwe mo go ba ba tsenetseng pitso .
Fa go lebiwa tumelo le thuto , dithulaganyo tsa seeng di ne tsa itsisiwe mme ka dinako dingwe di ne di fokotsa go bonala ga ditumelo tsa semowa tsa setso le seabe sa mefuta ya thuto .
Kopanyo ya maano a diwoto a a maleba go supa dithitokgang tse di tswelelelang le go thusa go tlhamiwa ga maano go ya ka maitlhomo a IDP .
Ditokololo tsa 250 Ton Club ( ba ba ntshang go feta ditono tse 250 tsa dithoro ka ngwaga ) , le ba 500 Ton Club ( ba ba ntshang go feta ditono tse 500 tsa dithoro ka ngwaga ) le bona ba ne ba tsewa tsia mo moletlong o .
Nnete ke gore o gatelelwa ke molao wa SARS go nna le makwalo a ngwaga nngwe le nngwe go ya go dingwaga tse tlhano tse di fetileng .
Thuto e tla bo e tsepile mathata , e mothofaditswe mme e amogela ditlhokwa tsa batsayakarolo tsa maikarabelo le go ikaela tsela
Lekgotla la Dikgosana le tla tshwara kopano e le nngwe dikgwedi dingwe le dingwe tse pedi ka nako , letlha le lefelo le le tlhomilweng ke Modulasetulo .
Ka boemo ba mofuta o bokana ba kumo bo ne bo farologana , ke go re , go ne go robiwa dithumpunyana tse di botlhofo thata ka mafelelo fa go ne go jwalwa ka mafelelo a setlha sa go jwala .
Tsaloseša ya maitsholo .
Dingwe tsa dipoelo di akaretsa :
Mesola ya go nna tokololo ya Setlhophathutano ke eng ?
Go na le mefuta e e farologaneng ya dibolayamothuthuntshwane e e ka dirisiwang go laola bolwetse bo mme e ka nna ya dikhloronitrile , distrobilurini , ditriazole le kopantsho ya distrobilurini le ditriazole .
Fa e le gore nngwe ya dithoto tse di dira bokoa , peeletso yotlhe ya ga e kitla e dira bokoa ka gonne go na le dithoto tse dingwe tse di ka tswang di dirile sentle thata .
( b ) ngwaga mongwe le mongwe morago ga foo , a neele Palamente diripoto tseo .
Dirisa dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj ) gangwe kgotsa gabedi
Gona re mo mathateng gonne ke dingwaga bontsi ba maAforikaborwa ba tshelela mo kgatelelong le thuto e e ikaeletsweng go ba fenya .
Gantsi diromelantle tsa rona ke palo e nnye ya kgwebo ya lefatshe .
Ke tsene le dithutiso tse dingwe jaaka Botekatekano le Boeteledipele , tse di neng di tlhomilwe ke dithulaganyo tse di rutang tse dingwe .
3 . Maemo a go Dumalanweng ka One a Dikomiti tsa Photefolio
Neelano ka tiriso ya madi le tetlelelo
Diphulo tsa naga tsa tlhago le tse di jetsweng
Nngwe ya dintlhakgolo tsa thulaganyo ya thuolefatshe ke go adima madi , gantsi motho o tlhoka go neela ka tshireletso .
Metlhape ya dikgomo e e tshetsweng mo masimong a mmidi go fula masalela a dijwalo le yona e tlaa bo e katisetse mmu mo maemong a a kgobotlegang kgotsa mmu o o nang le petometsi .
Go botlhokwa go gakologelwa gore mesola e ka farologana go ya ka bogolo le nako , mme badirisi ba ba farologaneng ba ka rata go aba mefuta e e farologaeng thata ya mesola .
Dikarolo tse rileng kgotsa tse go dumelanweng ka tsona kgotsa dintlhakaelo tse di dirisiwang go lekanyetsa tiro ya mmasepala , sekao , thebolo ya ditirelo , thibelo ya bosenyi .
Diketane tse di tswarang leswe le go rusa di tshwanetse go logediwa gangwe le gape .
Ntle le kutlwisiso e e siameng ya ditotiwa le dibontshi tsa tlhabololo jaaka di tlhagelela mo IDP , le bokgoni jwa go se kopanye dilo tse kwa dikarolong tsa tsona tsa diwoto , dikomiti tsa diwoto di ka se kgone go solofelwa go neelana ka tshedimosetso ya tekelelo kgotsa ya boleng ka ga ditogamaano tsa thebolo ya mmasepala le tiro .
Banna ba lebisa dikatlego tsa bona go mabaka a a iketlileng
Tshedimosetso e kokoantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo , ka Marius Greyling .
Thokgamo e thusa moeteledipele go nna le boikanyego , e seng go nna le tlhaloganyo fela .
O tshwere sekoropo , ga o batle tiro ya leruri
O ne a simolola go dira temothuo ka boena ka 1978 go fitlha 1982 fa leuba le ne le mo pateletsa go tlogela .
Jaaka rre Dunlop a rile , kwa ntle ga tlhakatlhakanyo le ntwa mo dikwalong , ga ba leke go rulaganya dijo tse di makatsang tsa " Boseforenkenstaine " mme ba leka go tswelela go bona mekgwa e mentshwa go naya batho ba lefatshe ba ba ntseng ba oketsega ka palo dijo mo lefatsheng le le fokotsegang e bile le sa tshwanele ditiragalo tse di diregang .
DIPHITLHELELO MALEBANA LE TONA SHABANGU
Laola tlelaemete ;
Ka 2.30pm badiri ba boa mme ka nako e sebaka sa gagwe se goroga go setse go le thari thata .
Diwoto tsotlhe
4.3.1.5 Fa go dirwa terafote ya pholisi go tshwanetse ga tlhalosiwa ka phepafalo gore a kgato epe kgotsa kgang e e tlhalosiwang mo pholising ke e molao o reng e dirwe kgotsa e dirwe fa go tlhokega ka go dirisa mafoko " tshwanetse " kgotsa " e ka " .
8 . Mo karolong ya E , tshedimosetso ya porojeke e tshwanetse go kokoanngwa ka diwoto fa go kgonega .
Fekese :
Foreisetata
Ke tla rekisa kumo ya me jang e bile leng ?
Seesimane / Seburu
Ke melawana efe ya pholo e o tlaa tshwanelang go e tshegetsa le gona go tlaa mo ja bokae ?
Bolemirui ke tiragalo e e gwetlhang jaaka setlha se sengwe le se sengwe se farologana mabapi le sa pele mme jalo ga o itse go solofela gore go tlaa nna jang .
Go botlhokwa gore go swetswe ka dithulaganyo mabapi le matlole go ya ka tlhokego , pele ga togamaano ya woto e simolola , gore fela fa maano a diwoto a fediwa go nne le kgaotso e khutshwane pele ga ditekanyetsokabo tsa diwoto di amogelwa mme matlole a ka simolola go dirisiwa .
10 . Komiti ya woto e bolela kutlwisiso ya woto ka ga kgatelopele ya tsenyotirisong ya porojeke le maatla go akanyetswa jaaka karolo ya tshedimosetso e e dirsiwang mo ditirong tsa IDP peoleitlho le tekanyetso kgotsa kwa Foramong ya mmasepala ya CBP .
Naga e e hiriwang
( 2 ) Lefelo le le tlhophilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , le tshwanetse go siamela go se kgorelediwe .
Jurie Mentz ke morulaganyi wa kgaolo wa gagwe .
Re dira jalo re lebeile nnete .
Masimo a poraefete mo kgaolong ya setsha sa tekelelo kwa Matibidi .
Dintlha dipe go ya pele tse di amanag le dikopo tsa go newa direkoto .
se rekoto e leng teng ka sone .
Go tlhaloganya dintlha tsa botlhokwa tsa modikotshelo wa sesenyi go botlhokwa go go kgontsha go tsaya ditshwetso tse di botlhale mo taolong ya sona .
Mo pakeng e khutshwane , pholisi e tlhoka go tsiboga ka bonako go sireletsa tikologo ya tlholego le go itebaganya le ditlamorago tsa phetogo ya tlelaemete .
A setlhopha sa peotlhotlhwa se akaretsa moitseanape wa peotlhoptlhwa ya tsibogelo ya bong ?
Kgatelelo ya maboriki e tshwanetse go setelelwa mme e kopantshwe .
Ke ditšhanele dife tsa konokono tsa thelebišene tse di ka tshwanelang fa Telkom e ka batla go buisana kgotsa go dira papatso ya dikumo tse diša le ditirelo ?
Ka dinako dingwe dikadimo di rebolwa thari .
Tshwetso ya gagwe ke gore matlhale le go kgotsofalela kitso ga di tsamaisane .
dikolo tse lesome di tla tlhabololwa go nna dikolo tsa tirelo e e tletseng ka maiteko a go akaretsa bana ba ba nang le ditlhoko tse di kgethegileng .
Ka 2001 o ne a dira kopo ya kadimo kwa Land Bank , e o neng a e abelwa ka 2002 .
Batsamaisi ba dipolase ba tsaya ditshwetso ka tiriso ya lefatshe letsatsi le letsatsi go ya fela ka maemo a mmaraka , dipholisi tsa mmuso le dipharologantsho tse di kgethegileng tsa lefatshe ka bolona .
Motswedi :
Bafetodi ba selegae / ba dinaga di sele le batlhagisi
Akanya mathata go thobo ya gago mme o swetse gore ke mokgwa ofe o o tla go tlisetsang madi mme gape gore ke mokgwa ofe o o tla go se tlisetse mathata fa o boloka mmidi wa gago .
GORE Pegelo ya Kgatelopele ya Kgwedi le kgwedi go tswa Lephateng la Molelo le Phaloso la Bokaedi jwa Ditirelo tsa Baagi le Loago , ya paka ya la 26 Phukwi 2004 go fitlha go la 25 Phatwe 2004 e TSEWE TSIA .
Dikopano tse 5 di ne tsa tshwarwa e bile di ne tsa sekaseka dintlha tse di latelang
Tsaya nako go utolola ! ...
Gape gakologelwa tlhopho ya leloko kgotsa maloko
Bogonetshwaraganelo le boikarabedi
Ka kgato ya sebokwana mo sedikobophelong sa phetlhu se senya mmidi le mabele gagolo mo dikgaolong tsotlhe mo se fitlhewang teng mme tota mo Afrikaborwa .
Mongwe o ne a e buelelela mo go nna
O ka bo gongwe o na le lebaka le le utlwalang la go itumela jaaka mo dikgaolong tse dintsi tsa naga maemo a loapi a ne a siame e bile re itemogetse dipula tse dintle .
Mašwi a soya ka tlhago ga a na dielo tse di bonalang tsa khalesiamo .
Mathata a a simologa teng foo mme baagi ba akanya gore Komiti ya Woto e tshwanetse go dira sengwe ka bothata jo .
Go na le manaba a le mararo mo polokong ya bongola jwa mmu :
Ka 2009 o ne a nna mongwe wa bantshakuno ba ba tsweleletseng ba Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Masimo a a dikang dingwaga tse dintsi ;
Ke feditse thutiso ya Thutiso ya dikonteraka , Go seta didiriswa , Tlhokomelo ya diterekere le Tshimologo ya go uma mmidi .
6.4.1 mo lantlheng go kgotsofatsa merokotso e e tshwanetseng go duelwa kgotsa e e sa duelwang ;
Dikgato mo tswelelong ya dimela
E simolola mo bekeng ya go dira togamaano mme e tshwanetswe go lekwa go konosediwa mo bekeng e e latelang .
Tlhomamisa gore ba tirisanommogo ba tsaya mefuta efe ya kumo ; tsena di tshwanetse go nna tlhopo ya gago ya ntlha .
Mokgwa wa bofatlhosi / phatlhoso : Puisano e e tsenetsweng ke botlhe
Batsadi ba tshwanetse go kaela bana ba bona mo dintlheng tse .
DIKOLOBOTO TSE METSI A TSENANG KA TSONE
Dikgotlatshekelo tsa ngwana le ditsheko tse di akaretsang bana
lemoga bonnete jwa ditlolo-molao tsa gajaana mo nageng le tlhokego ya go di thibela pele di dirwa , ka go dirisa mokgwa o o maleba wa go tlhabolola le go kopanya bana ba merafe yotlhe ka maikaelelo a go fokotsa kgonagalo ya go boeletsa tlolo-molao ;
Go tsamaisa dikamano le beng
Ditlhaselo tsa sešweng go Batswantle
Boikuelo bo patilwe ke mabaka a tshwetso ya motlhankedi wa tshedimosetso/mothusa-motlhankedi wa tshedimosetso , fa go kgonega , dintlha tsa motho ope wa boraro yo rekoto e amanang le ene , e e ntshitsweng ke motlhankedi wa tshedimosetso/mothusa-motlhankedi wa tshedimosetso ka . . . . . ( letlha ) go molaodi yo o maleba .
( ii ) go nna le dintlha tsa ditirelo le thuso e e tshwanetseng ya newa ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
Dithulaganyo di mo kgatelelong e e kwa godimo mme tota ditutlo tse dinnye tse di sa bonaleng di ka nna le maatla a a lekaneng go tsenelela mo letlalong la gago kgotsa leitlhong la gago .
Go dirisa ditlhatlhobi tsa katisegelo
Dibolayamefero tse di gasetswang pele ga go jwala di gasetswa mo mmung fela pele ga go jwala kgotsa fela morago ga go jwala .
Botsayakarolo ba baagi le matlhagatlhaga a setšhaba di botlhokwa gore temokerasi le tlhabololo di tswelele .
Jaaka go ntse o na le diheketara tse 60 tse di lengwang le naga ya mafulo e e ka nnang diheketara tse 771 tse di leng tsa gagwe .
4 . Go tlhaela ditheo tse di tlhamaletseng tse di tshwanang tse di mabapi le thebolelo ya ditirelo tsa mafaratlhatlha a a ka nnelang ruri .
Tiro e nngwe e e botlhokwa ya mmasepala ke go batlisisa gore ditlhokego tsa baagi ke dife le gore ke mokgwa ofe o o botoka o o ka ba tlamelang ka ona :
Monontsha wa LAN wa go nna dithoro o ka fitlhelwa gape mo ditlhakanotlhakanong tse di nang naeterojene , fosofate , potasiamo , sebabole , kalsiamo le maganesiamo .
Boteng jwa modi o o leng boteng go feta e mengwe bo ka bonwa .
Le mororo mabaka oobedi a na le ntlhanyana ya boammaaruri , botlhokwa jwa go tlhoma dintlhaphitlhelelo - le e bile go le mathata le nako e telele e e tlhokegang - ga bo ka ke jwa gatelelwa go feta fa .
Bolaodi ba thefosano ya dijwalwa bo tshwanetse go dirisiwa ka go lemoga ntlha e .
Bolaodi ba boitlhokomedi bo dumetse go dira jalo ka botlalo mme ba dirisa kgaolo ya lekgetho ( la ngwaga ya kgwebo eo ) e e ka nnang 20% go tsweletsa phetogo .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase
Dikere
Metsi a a thata , ke gore metsi a a nang diione tsa maganesiamo le kalsiamo ( alkaline ) go feta , a ka dira gore glyphosate le diteng tse dingwe mo sebolayameferong di simolole go dira tiragalo ya bokhemikale mme go nne matswai a a sa nyerologeng .
Go tlamela ka diholo mo baaging le go di tlhokomela
Jaaka dikopano tsa komiti ya photefolio ya IDP , ditheetso tsa tekanyetsokabo ya mmasepala le tsona di neelana ka botsayakarolo jwa dikomiti tsa diwoto jaaka lephata le lengwe la mo setšhabeng .
Athikele e tserwe mo Mosupatseleng wa go uma Korongrticle adapted from the Wheat Production manual .
( b ) Nna le seabe mo go ageng bokgoni jwa baagi baselegae , go tsaya karolo mo mererong ya mmasepala le makhanselara le badiri go godisa tseokarolo ya baagi .
Fela ka sona selekano se , tshwaetso e isa kwa dilekanyong tse di oketsegileng tsa Setlelerotinia mo mmung .
Go maswabi go bona gore go na le balemirui ba ba nang naga e ba sa kgoneng go e dirisa ka gore ga ba na didiriswa le metšhene kgotsa ditokelelo tsa go uma - ke yona kgwetlho ena e re lekang go e rarabolola .
( i ) dingwaga di le tlhano di se na go feta , morago ga letlha la go bonwa molato mo lobakeng lwa tlolomolao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolomolao ; kgotsa
Afrikan Affirmation e , e tserwe go tswa mo pampiring e e kwadilweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka 1983 , mme e phasaladitswe mo bukeng : ES'KIA .
Khepetlele ke lereo la madi a a tshwaregang le dithoto tse di sa suteng tse dingwe jaaka dikago , logora , masaka , dithoro le tse dingwe le dithoto tse di sutang jaaka dipalangwa , didiriso , diterekere , loruo lo lo tsalang le ditsenngwateng tsa ntshokuno le tse dingwe .
2 . Ka ntlha ya go akanyediwa ga ditshenyegelo le tsamaiso ya dilo , didirisiwa tsotlhe tsa eleketeroniki tse di jaaka eFiling , e@syFile , webosaete ya SARS , interanete ya SARS , mmogo le lefapha la tsa badiri , lefapha la ditheko , le diporokeramo tsa ditšhelete di tla nna ka Seesemane .
Go maswabi gore ba bangwe mo go rona ba tsaya nako ya go ikhutsa morago ga thobo mme ba emela pula , kgotsa setlha se sentshwa go re tsosa go simolola ditiro .
pele le morago ga go baakanya dijo ;
Mekgwa e e farologaneng e mentsi ya go meta peo e dirisiwa go netefatsa katoganyo ya peo e e nepagetseng .
Mphahlele o gatelela gore go ya ka setho sa Afrikan , motho ga a farologanngwe ke se a nang naso , mme o farologanngwa ke se a se dirang ka tse a nang natso .
2 . A diporojeke tse e ka nna tse di nnetseng ruri ?
Ka go nna matlhagatlhaga le go nna le seabe mo mererong ya baagi , baagi ba netefatsa gore :
Badiri ba ba dirang tlase ga diura tse 24 ka kgwedi go mothapi ;
Ditheo tsa sepolotiki
Tshotlako ya mowa , ya molomo le ya saekholoji
Ke dikhemekhale tse di sa diriseng glyphosate .
Bolemirui bo na le mathata a mantsi mm eke nnete gore a tla go tlela - re leka go rarabolola mathata jaaka a re tlela .
2.1.1 " Leloko laBaommaaruri la Morafe wa Segosi wa Bafokeng " le raya leloko la motho yo ka tlhago e leng wa Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa motho yo boemo jwa gagwe bo fetotsweng gore a nne Mofokeng ;
" mogolo yo o tshwanetseng " go tewa motho mongwe le mongwe yo e leng leloko la balelapa la ngwana , go akaretsa monnawe yo a leng dingwaga di le 16 kgotsa go feta , kgotsa motlhokomedi yo go umakilweng ka ene mo molawaneng wa 1 wa Molao wa Bana ;
Es'kia Mphahlele o tlhaloseditse dialogane gore mo setsong sa Afrikan , kakanyo ka ga lelapa e feta ya go nna lelapa le le feletseng la batsadi le bana - le fetela le kwa go borangwane , bommangwane , bonkoko le borremogolo , ditsala tse di tlwaetsweng ke lelapa gammogo le baagisani .
GO KONOSETSA POE LE KGOELETSO YA BOKGONI
Fa go le selemo mme go le bollo go ka direga mo nakong e e ka nnang matsatsi a a leng 17 .
Le fa maemo a ikonomi ya lefatshe a le bokoa , le ditlabakelo tsa naga di tlhaela , Tekanyetsokabo ya 2015 e santse e kgonne go supa maikemisetso a Puso a go tokafatsa matshelo a batlhoki .
Mo eseing ya gagwe , The Writer in a Changing Society , Ngugi o ema ka la gore : " Mokwadi o tsibogela tikologo ya loago , e e fetofetogang , ka semelo sa gagwe se se feletseng . "
Petelelo kgotsa petelelo e motho a akanyang gore go siame fa a betelelwa ka tsela e e ntseng jalo , jaaka e umakiwa mo go molawana wa 3 le wa 4 wa " Criminal Law Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 ( Molao wa 32 wa 2007 ) , ka go latelana ga yona .
Go ikaegilwe ka maitemogelo a a fetileng , dintlha dingwe tsa katiso di ne tsa tlhola kgatlhego e ntsi le matlhagatlhaga go na le dikarolo tse dingwe tsa lenaane .
Go bewa kwa ntle thata ga baipei
Mmu o mmidi o jwetsweng mo go ona o ne o na le ditlhaelo mme go itshuoa sentle mo setshwantshong gore ga go a tshwelwa monontsha o o nepagetseng .
30 . Go tlhalosa sentle gore ditaelo tsa molao malebana le tuelo e e thari ya morokotso morago ga malatsi a le 60 di dira fa fela Leloko le ithaopela go fudusetsa madi a ditshiamelo a a gogilweng kwa thulaganong e nngwe ya letlole la madi a go rola tiro ;
Athikele e Afrikan Affirmation e e tserweng mo go yona e totile dikgwetlho tsa go fetola thuto .
( d ) fa e le gore go na le kgonagalo ya go tlhatlhela ngwana morago ga go tlhagelela lekgetlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , lefelo le ngwana a tla bewang kwa go lona kwa lefelong le le tlhalosiwang la tlhokomelo ya ngwana le moša , go ya ka molawana wa 29 kgotsa wa 30 ;
4 . Seabe le tiro ya Kgosana
4.2.3 Go boloka tolamo ka nako ya dikopano tsa Lekgotla
Ka kakaretso dikuno e ka nna dijo , tlhale , dikota kgotsa diphologolo tsa naga .
4.1.2 Maloko a le supa ( 7 ) a a setseng a a dirang 40% ya Kgotla ya Setso a tla tlhophiwa ke baagi .
Sekao se sengwe e ka nna kwa Foramong ya IDP koo tshitshinyo go tswa mo setlhopheng se se rileng e tsibogelwang ka tsela e e sa siamang .
Jaaka borafilosofi ba bantsi , Mphahlele o ne a kgatlhegela , e bile a sekaseka thata , dipotso tsa setšhaba tse di mabapi le gore go dirwa jang le ke ka ntlha ya eng , gore a tle a senole se se fitlhegileng e bile se sa tlhaloganyege ka gangwe .
Mokgwa wa CBP o tlamela bommasepala ka ditsela tsa go natlafatsa dintlha tsa botsayakarolo mo IDP ya bona , ka go rialo o ba thusa go nna le seabe se segolo mo diwalong lwa Mabudusatsela la Molao wa Dithulagnyo .
Dibokwana tse di suleng di ka bonalwa mo magodimong a matlhare a dimela mme tekotekano e ka ntlha ya botshelo e ka thusa thata fa dintlha tsotlhe di lekalekane .
Kwa bofelong ICASA e tla maatlafadiwa , e tla tsaya kgato mo matlhakoreng otlhe a ke a boneng le thulaganyo e e bapileng mo maphateng a mangwe .
O tla fitlhelela go le gontsi mme le pitso ya gago e tla atlega go feta fa o naya batlapitsong nako e ba e tlhokang go ithulaganya .
Ka ditlhophathutano , bantshakuno ba simolola go amogela tshedimosetso ka ntshokuno ya dithoro .
E ne e le sengwe se se ka dirwang ka dinako tsotlhe , se bonala mo go dirisaneng ga batho le ba bangwe gammogo le dilo tsotlhe tse e leng tsa tlhago .
( b ) ngwana ga a nne kwa legaeng la gagwe kgotsa kwa lefelong lengwe le le tshwanetseng ; kgotsa
Fa letsatsi la bofelo la palo eo e e balelelwang ka tsela eo le wela mo letsatsing le e seng la tiro , letsatsi la bofelo le tla tsewa e le le le latelang e leng la tiro ;
Tiro ya go tlhopha balemirui ke yona e e leng bokete tota e bile ke yona ntlha e e nang mathata go feta mo lenaneong - ke mang yo a tshwanetseng go fiwa puseletsomadi .
Fela le gale , go suga mmu ga go bonolo - go batla maikatlapelo .
Dipapatso le go baya ditlhwatlhwa
Dikonteraka mo Safex di supa tlhotlhwa ya korong e e ka silelwang go besa borotho e ka nna R3 600 ka tono mo kgweding ya Diphalane , R3 639 ka tono mo kgweding ya Sedimonthole , R3 709 ka tono mo kgweding ya Mopitlwe 2015 mme e ka nna R3 744 ka kgwedi ya Motsheganong 2015 .
2.4 Phitlhelelo ya setshedi sa fa gae le kitso
Leano le le Tswakilweng la Metswedi le gapeletsa tlhwatlhwa e e okameng ya khabone .
Jaanong go na le mekgwa e mengwe efe e e leng teng ?
Lenaane la phasalatso
Jaaka montshakuno , kgotsa lelapa ( household ) , o na le eng ? ( ga re botse : " O batla kgotsa o tlhoka eng ? " ) .
Maemo a bosa a botlhokwa thata mo temong ya sejalo sa garase .
Go ja dimela kgotsa peo go tlisetsa tlhakatlhakanyo ya mala le setlhabi mo mpeng mo go itseweng e le tshokeletso mo dipitseng .
Go rwala maikarabelo le bothati jo bo tlhokegang go fetolela dithulaganyo tse go diragadiwa ; le
Go tlhoma komiti e e gokaganyang kago ya matlo le kabelano ya lefatshe .
5.19.5 Ditekanyetsokabo tse di kgethegileng tsa ditiragalo tsa bosetšhaba le go tlhaga ga masetlapelo ;
( b ) fa go na le lebaka le le dirang gore lepodisi le dumele gore ngwana o tla tswelapele ka ditlolo-molao , fa a ka se ke a tshwarwa ;
Tlhola mothamo wa oli ya kerenkekheise .
Go ka kgonega go jwala go ya mo kgweding ya Sedimonthole mme ntlha ya tshenyego ya dimela ka gore ga di a butswa sentle e a oketsega fa go ka tla serame kwa mafelelong a nako ya go mela .
Dipoo ka tlwaelo di tshwanetse go tlholwa dibeke tse nne go ya tse thataro pele di simolola go gwela .
Go mafaratlhatlha ao a tlisang dipoelo tsa ditšhelete , sekoloto sa go aga dikago se tshwane go nna mo matlakeng a dibalanse tsa dikgwebo tsa puso kgotsa dikhamphani tsa poraefete tseo di dirang tiro ya tsona .
Aroganya batsayakarolo ka ditlhopha di le nne .
ditšhono tse di nang le boleng tsa botsayakarolo le boetapele ba basadi di tla batliwa ( sought ) .
Go godisa tlhabololo e e lomagantsweng le tiriso e e lekaneng ya lefatshe ka 2005 .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Mapanta a difoki mo dijwalela tsa malea a tshwanetse go tloswa mme a fetolwe ka gore go gagamala ga lepanta go go seng pila mo sefoking go ka se goge mowa go lekana go kgona go tshwara peo ka mo dipoleiteng .
Ba na le šere ya beng mo Telkom , ba kgonne go gapeletsa puso mme ke bona ba ya kwa pusong ba re , " fa o ka dira sengwe go re gobatsa , fa o kganela go tlhatloga ga ditlhotlhwa tsa rona , fa o sa thibele ICASA go re dira dilo tse di bosula jaaka go thibela tlhatlogo ya ditlhotlhwa tsa rona , go siame , go tla diragala eng ka šere ya gago ya mong , go siame ? "
Se , se kaya gore Komiti ya Woto ke yona mosele o baagi ba ka o dirisang go tsenya dingongorego , go tlhagisa dintlha kgotsa go sedisisa ditlhokego tse di rileng .
Ba rata lefatshe le diphatlha tse di bulegileng thata , kgotsa ba itumelela kemonosi e temothuo e ba nayang yona go tswa go dipopegotheo le maikemisetso a ofisi le setlamo .
Mo lefatsheng le re tshelang mo go lona gompieno go bonala e kete batho ba ka bakela ba bangwe kutlobotlhoko fa fela e le gore ka letsatsi la sedumedi motho o ka nna a kopa boitshwarelo kwa Modimong .
Setlhopha se mmogo le Motsamaisi wa CBP ba tlaa nna le maikarabelo ka gotlhe mo tiragatsong ya CBP mo mmasepaleng .
Ka gore go na le dintlha tsa go tura thata , mathata a kgogolego le go boloka ga metsi balemirui ba tshwanetse go leka go se leme thata mme go dirisa go suga ga mmu go somarela fa mofuta wa mmu o dumela gore go dirwe jalo .
Tsela e le nngwe e o ka bolokang kgotsa wa beeletsa madi a gago isago ke go baya madi mo CIS .
Ka jalo ditlamelo tsa ka ngwaga kgotsa tse pedi ka ngwaga di ka kopanngwa le dikgaotso tse dingwe le go dirwa ka nako e le nngwe tsotlhe .
Ke dintlha dife tse ke tshwanetseng go di akanya ka polokelo ?
Ga se phetogo ya tlhotlhwa fela e e tshwanetsweng go tlhokomelwa mme gape le thefosano ya dijwalwa e e fokotsang kgono ya mathata ka mekgwa e e rileng .
Melvin Ncede ke molemirui yo a sa simololang kwa Kgaolong ya Chris Hani District Municipality ( NGCOBO ) kwa Kapabotlhaba .
Ke yona nako eo ya ngwaga gape !
Tiriso ya dipuo mo diporofenseng
Go Tlhomiwa / Go Dira ga Dikgotlatshekelo tsa Mmasepala
Go tsamaelana le dikakanyo tsa gagwe ka ga go fetola thuto , go arabela ditlhokego tsa merafe ya Bantsho , Moporofesara Mphahlele o tshitsintse : Ditheo tsa Thuto tsa mofuta o mongwe tsa maAfrikan mo Aforikaborwa , mo athikeleng e ya 1990 .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Ditlhokegokgolo di le Nne tsa motheo ke :
O swetsa ka ga tuelelo ya tiro ya nako e e feteletseng e e tlhokegang , mesepele jj . ; le
Ka nako tsotlhe dirisa mekgwa e e supiwang mo setshwaong mme se tlhakatlhakanye dilo jaaka o rata .
Bobedi di akaretsa metsotso e le 30 ya dijo tsa motshegare .
Letlhomeso la lloko le lebega jaana
Mananeo a tlhabololwa e buile a dirisiwa ke batho ba ba ka fosang , ga se tiriso ya lenaneo fela .
Leka cocaine ( coke , snow , powder , flake le / kgotsa crack , rock ) gangwe kgotsa gabedi
Go itlhalosa sengtle gore mekgwa e e dirisitsweng e tshwanetse ya bo e tlhametse go tshwanela sentle tshimo e e rileng mo polaseng nngwe le nngwe mme leano la tshomarelo le tshwanetse le dumelane le maitlhomo a montshakuno ka sebele .
Lenaneotlhatlhobo la terekere ya gago - karolo 2
5.3.14 Dituediso tse di batlegang tse di duelelwang Maikuelo a mo Teng ga Setheo
6 . Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo le Tsela ya Tsenyotirisong ( IDP )
Setshwantsho 2 : Go baakanya tshimo ya gago sentle pele ga nako go botlhokwa thata go netefatsa go tlhoga ga peo , go mela ga dimela le go bona thobo .
maemo a ditšhelete , go akaretsa madi a a saletseng kwa morago ( jaaka go tlhagelela mo dikanegong tsa ditšhelete )
GO NEELANA KA METHEO E E BOTLHOKWA , MEKGWA LE DITSAMAISO TSE DI TLHOKEGANG GO KGONTSHA DIMASEPALA MO KGATELONGPELE YA GO BAYA SETŠHABA MO MAEMONG A MANTLE A BOTSHELO LA A IKONOMI , LE GO NETEFATSA GORE GO NA LE PHITLHELELO E E TSHWANANG YA DITIRELO TSE E SENG TSA TLHWATLHWA GODIMO GO BOTLHE .
Tiisetso e ya Afrikan e tserwe mo go : Notes towards an Introduction to African Humanism , ya ga Es'kia Mphahlele e e kwadilweng ka 1992 morago ya phasalatswa mo bukeng ES'KIA .
Molao wa Togamaano wa Mmasepala le Tsamaiso ya Tiragatso , 2001 e gokaganntswe mo Molawaneng wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 .
mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Fa mafulo a tlhago a se a boleng jo bo siameng dikgomo di latlhegelwa ke nama ka bonako , mme ga a tlhole a kgona go tlamela dikgomo ka dikotla tse di tshwanetseng mo sebopegong sa dilekanyo tsa poroteine tse di ka di fulang mme go sa le jalo gape dilekanyo tse di kwa godimo tsa " lignin " di tlhola gore dikgomo di je bojang bosenene ka di fitlhela gore e bosula mo go maswe .
22 Lwetse
Sekema sengwe le sengwe sa Peeletsommogo se tshwanetse go letlelelwa le go kwadisiwa ke Mokwadisi wa Dikema tsa Peeletsommogo kwa Botong ya Ditirelo tsa Ditšhelete go ya ka Molao wa Taolo ya Dikema tsa Peeletsommogo , 2002 ( " Molao " ) mme o tshwanetse go tsamaisana le ditshiamelo tsa Molao .
Go dira tekanyetsikabo ya dituelelo : Go bona gore madi otlhe a a fopholeditsweng a tlaa abelwa jang dintlha ka bonosi jwa tiro .
Setšhaba se tshwanetse go abelana mesola e e tlhagelelang mo patlisisong ka ditshedi tse di dirisiwang mo sedirisiweng sa bona sa setshedi sa fa gae kgotsa kitso ya setso .
BAAGI BA NA LE TETLA YA GO KOPA MABAKA A A KWADILWENG FA TIRO YA TSAMAISO E BA AMILE MO GO MASWE .
Go kgonisa sediriswa sa go jwala go naya boteng le go katoga ga peo mo go lekaneng ;
Fa ba ne ba ganana le ditso le dingwao tsa baditšhaba , ba ne ba sa amogelwe kgotsa ba kganelwa ka mokgwa mongwe .
Dipalopalo tsa ngwaga wa 2000 tsa badirisi ba metsi ba bagolo ba ba latelang , mo Aforikaborwa , di bontshiwa fa tlase .
Kgatelelo e ntsi go feta go kgona go bona poelo mme balemirui ba tlhoka go dirisa madi gore a mo direle go mo tsalele poelo .
Ka nako tse dingwe , go tla buisanwa ka ga dintlha tse di tsosang thulano ya dikakanyo kwa komiting ya woto .
( 4 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) , e tshwanetse go-
Fa montshakuno a tshwanela go reka peo ya leidi ka ditshenyegelo tse di kwa godimo , selekanyo sa tsamaiso ya gagwe le sona se tshwanetse go gola jalo .
Tlhatswa metšhene mme o tlose peo e e setseng .
Netefatsa gape gore o nne le lenaneo la nako ya boikhutso mme le foromo e e tlatswang go kopa nako ya boikhutso .
E dira go mongwe le mongwe , tota le mo go moporesidente wa puso
Jaaka na ke bona ke tla re tse di dirileng gore ke tswele pele ke dithutiso tsa Grain SA tse ke di tseneng mme gape le dikgakololo tsa morulaganyi wa ka wa Grain SA .
Gakologelwa gore o tshwanetse go lekalekantsha go laola - boloka tsotlhe ka tshwanelo , supa letlotlo le leruo lotlhe mme o rulaganye lenaneo la bolaodi sentle .
Jaanong ke akanya gore seo ke phoso e kgolo .
Balemirui ba magae ba kgakala thata le balemirui ba bagwebi mme go na fela le palonyana ya balemirui e nnye e e dirang temothuo mo selekanyong sa bogwebi .
Go dirisa mandrax ( buttons , mandies , mx , whites , pilisi ) ka dinako tse dingwe
" Go se ipaakanye go raya gore o ipaakanya go tlhaela " , ke go re o ka itshenyetsa gagolo fa wena kgotsa moemedi wa gago wa thulaganyo ya bathapi le ya theetsong le sa ipaakanye sentle .
Go ka kgonega go bona dimela ka matlharekutu a le lesome ka korong e telele e e jwetsweng ka kgwedi ya Seetebosigo .
A Dikwalo tsa Aforika di tlhotlheletsa maitlhomo a batho mo Aforikaborwa ?
Go botlhokwa go fetisisa gore o jale palo e e nepagetseng ya peo ka heketara gore o tle o kgone go fitlhelela palo ya dimela e e eletsegang ka heketara .
O dirisa pakete efe ya Closer ?
Didiko tsa bogolo jo bo farologaneng tseo di emetseng botlhokwa jwa batlamedi-ka-ditirelo
Gantsi go botoka go feleletsa se gona fa tshimong gore go se ke ka gope ga nna le tsiakanyo ya dikao .
Boleng jwa diyunite tsa loruo jwa go fudisa loruo lwa boima jo bo farologaneng .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka nako nngwe le nngwe ya tshekatsheko ya ngwana , a ka buisana le motho mongwe le mongwe yo o ka neelanang ka ga tshedimosetso e e tlhokegang mo tshekatshekong , go akaretsa motšhutšhisi , lepodisi kgotsa moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Goreng kgolagano e e ka nnang teng e le botlhokwa ;
( c ) go dirisa seokobatsi se se jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines ,
Fa motswasetlhabelo a batla go bula kgetse , tokololo ya SAPS e tshwanetse go bula dokete mme e e kwadisetse go batlisiswa .
Temogo :
Mo ngwageng wa ditšhelete wa 2015 / 16 , ECDC e solofelwa go tlhola ditšhono tsa ditiro di le 7 000 , Coega di le 8 797 mme ELIDZ di le 5 500 .
Mekgatlho ya dikuno e tshwanetse go amega mo tlhabololong ya bantshakuno mo lephateng la yona ; e bile
di kgone go boelediwa ka tlhomamo gore go ntšhafatswe , go atoloswe le go tokafadiwa
Qwemico - go nna le seabe mo Malatsing a Balemirui le go gakolola ka dikhemikale ;
Lemorago ka kakaretso la baagi ( dipalopalo le hisetori )
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula / Imvula .
Tshwaya gore ke mefero efe e e tlhagelelang thata mo masimong afe .
Se , se kaya gore ka gale di na le tshwaelo e nnye thata kgotsa tlhotlheletso mabapi le kabo ya didirisiwa .
Fokotso e e fetang ya kumo e direga ka ntlha ya mathata fa leledu le tlhoga .
A kobiwa mo tirong a ba a iletswa go ruta gotlhe mo Aforikaborwa .
Beng-gae ba ne ba anya setso le mekgwa ya maYuropa , e le ka ntlha ya go ithuta puo ya mokoloniale , le go nna baamogedi ba dithulaganyo tsa bothati jwa sepolitiki tse di gapeletswang , ikonomi , tumelo le thuto .
Seruiwa se se tlhokomelwang sentle e bile se otlwa ka tshwanno se ka kgona go fola ka bosona ka go dirisa maitlhabelo a sona go lwantsha ditwatsi go nna le boitekanelo !
Ga go tlhokege ditetlelelo fela o tla tlhoka go bona tumelelo go tswa go motshodi wa kitso ya setso le go bona tumelelo ya bona pele ya kutlwisiso .
Fa lotseno lwa terasete lo aroganngwa magareng ga bajabowa ba bantsi , mme bajaboswa ba ba se na metswedi ya lotseno e mengwe , go ka feleletsa mo kelokgethisong e e nonofileng e e kwa tlase mo dipoelong tsa terasete .
Dikarolo tsa semela
Phesente e potlana ya disoyabini e dirisediwa go jewa ke batho ka tlhamalalo .
Se se leng botlhokwa ke tsela e Komiti ya Woto e ka supang mosola wa yona mo baaging ka teng .
Ke go re ba re re se tshoge e bile re se dire diphoso .
O ne a tshitshinya gore setlhopha mmogo le batsamaisi ba sone ba akgolwe mme go romelwe molaetsa wa kakgolo kwa go bone wa go bo ba dirile sentle .
Botsamaisi Jwa Ofisi / Ditaelo
3.4 Kgato ya 2
Diporofense tse di farologaneng di ntse le mananeo a se , fela ga go na thulaganyo e e tlhomameng .
Diphetogo tsa ditiragalo mo lefatsheng ka bophara tota le mo lefatsheng la rona ka dintlha tsa kumo , tota gape le go uma go feta botlhokwa ga mefuta e mengwe ya kumo kgotsa go tlhoka ga yona , tsotlhe di tswelela go fetola tlhotlhwa ya kumo mme go tsamaelana le tlhakatlhakanyo mo dimarakeng .
Dithaere tsa kwa morago tsa terekere di isewe godimo go tloga fatshe nngwe le nngwe ka nako gore go se nne boima mo go tsona .
Go neela Khansele pegelo ka ga kgatelopele dikgwedi dingwe le dingwe tse pedi ;
Go tokafatsa taolo ya baagi mo tlhabololong
Tlamelo - didiriso tsa tiriso e e kwa godimo
Se se tlhola nwelelelo e e bonako le mowafalo ya bongola e e fokotsegileng .
Mmasepala o phasaladitse kwa diofising tsa khansele , kwa dikolong , kwa ditleliniking tsa selegae le kwa mafelong a mangwe fela a botlhe gore Komiti ya Woto e tlaa rulaganngwa le gore seabe le ditiro tsa yona e tlaa nna eng .
Dintlha tse di ka nnang teng tse di ka fetolang bolaodi mme di tshwanetse go tseiwa go oketsa thobo di tlhalosiwa go latela .
E neela badiri ba pholisi ditsengwa ka ditlapele tse di farologaneng mo gare ga banna le basadi mo ditlhokegong tsa tshenyegelo .
Bommasepala ba tsamaisitse tlhagiso ya maina le mekgwa ya teng ka ditsela tse di farologaneng le go kopanya tsela ya tlhagiso ya maina le ya ditsela tsa ditlhopho kgapetsakgapetsa .
E ke nako e e siameng ya go alafela loruo lwa gago dinwamadi tsa ka fa teng ( dibokwana ) le tsa ka fa ntle ( dikgorola ) .
Thuso go swetsa
Kitsiso e ntshitswe dibeke di le pedi pele ga nako e na le dintlhakgolo tse di tlaa tlhagisiwang kwa kopanong e le dintlha tse dikgolo tsa IDP .
Didiriswa
Go tsayakarolo
Kaedi e e tsewa e le motheo o o utlwalang thata o go ka tseelwang ditshwetso tsa peotshenyegelo mo go ona .
GO KGONA GO NETEFATSA TLHABOLOLO E E TSWELETSENG , go a tlhokega go kgontsha go lemoga botlhokwa ba bong ba banna le bong ba basadi jaaka dibopiwa tse di farologaneng tse di tlaleletsanang .
Ka dikomiti tsa diwoto di tlhagisitswe go netefatsa gore dikakanyo tsa setšhaba di tseelwa tlhogong , go neela maloko a dikomiti tsa diwoto diphotefolio tse di rileng ke tsela e nngwe ya go netefatsa gore se se a diragala .
Tlamela ka mafelo a a bulegileng le mafelo a boitapoloso ; le
Lefelo la tuelo ya phenšene
Ke tiragalo e e siameng go tlosa makapa otlhe morago ga go jwala , go a tlhatswa sentle le go a baya ka mo teng ga setoro kgotsa phaposi ka gore monontsha ke selo se se leng bogale se se jang thata .
Bokete jwa go laola sebipo sa mmu mo popegong ya kobelo .
Thompolofatso e , e bokoa , ka jalo tlhaelo ya naeterojene , e tlaa bonala mo dimeleng ka bongwe ka bongwe ka matlhare go setlhefala kgotsa botalanyana jo bo botsatsa , kgotsa mela kgotsa dibata tsa dimela tse di setlhefetseng kgotsa hubileng .
Tšheka selekanyo sa selogetsi mo tereneng ya maatla .
Se gape se dirwa marara ke khansele ka boyona ka go nna le ntlha ya sepolotiki ya lekoko go go tswelelang pele .
4.1.2 Dikopano tsa Lekgotla di tla tsenngwa ka matlha le ka dinako tse di rulagantsweng go ya ka sekejule se se amogetsweng semmuso go sa le gale kgotsa ka tsela e go tla rulaganngwang ka yone go ya ka sone .
Mothusi
Setso sa Afrikan se ruta go ya ka lemorago le : " ke se ke leng sona ka wena , le wena o se o leng sona ka nna " .
Bantshadikuno ba bagwebi ba selegae ba dirisa mefuta efe ya bolemirui ?
Botsa dipotso tse di latelang :
O ne a dira mo polaseng mme ka 1963 a simolola go dira kwa Senwes .
Thebolelo ya ditirelo
Nagana mafoko a a reng : " Se dirise madi a bokamoso gompieno " .
Gore kgwebo e tswelele pele sentle e tshwanetse go tsamaisiwa ka tolamo .
Fetola oli le difelitara , netefatsa gore peteri e sa siame , fetola difelitara tsa mowa .
Ditlhopha tsotlhe tsa puso ya babotlana , dibotokgakololo , dikhansele le bathati ba tlaa tseelwa maemo ke ditokololo tsa temokerasi tsa boipuso .
10.6 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Lekgotla la Dikgosana
Ba tlaa tlhoka katiso mo :
Ka gonne ' dinagamagae ' di ne di tlamelwa le go laolwa ke puso ya tlhaolele , di ne di ikemetse ka leina fela mme di sa itaole gotlhelele .
Setlhatswamowa ( Air cleaner ) se ka thibana ka ntlha ya leswe , le go tlhola tiriso e e kwa godimo ya leokwane le tatlhegelo ya maatla ;
DITIRO TSE DIKGOLO TSA KOMITI YA WOTO ke go netefatsa gore baagi mo diwotong tsa bona ba tsaya karolo le go itsisiwe ka ga ditshwetso tsa khansele tse di amang matshelo a bona .
Tokomane ya Togamaano ya Woto
O dirisa diheketara tse kana kang ?
Naga
Ka bobedi ba berekela phetogo .
Fa gongwe o ka kgona go jwala ditlhatsana tse di setseng di tlhogile ka fa tlase ga ditlhare tse di remilweng mme ga go tlhoke tiriso ya madi .
Bofulo le dikgwa tse di jetsweng ; le
Go botlhokwa go kgetha mokgwa o wena o o tlhaloganyang mme o o dirise ka tshwanelo .
Go na le mefuta e le meraro ya bommasepala .
Go botlhokwa thata go sireletsa manno a dinotshe mo masimong a disonobolomo .
Fa re tshwanelwa ke go dira gore ntšhwafatso ya temothuo e dire mo Aforikaborwa , re tlhoka go tshwaragana , go ithuta go tshepanago kopanya lephata le go dira gore temothuo e tsee maemo a yona a a tshwanetseng jaaka pinagare ya itsholelo ya rona ya magae .
Fekese :
FA MOLAO O SE KITLANG GO DIRISIWA GONE
Porogerama ya GEP ya Tsamaiso ya Matlole ( GEP's Financial Management Support ) e tlaa thusa wena mogwebi , gore o tsamaise matlole a gago ka nonofo , o dirisa thulaganyo e o e baakanyeditsweng ya tshegetso :
Kwa bofelong re tshwanetse go tswelela go ikuela mo pusong ya gajaana go thusa bantshakuno ka thulaganyo e e utlwalang , e e tlamegileng le go sireletsega ya dikadimo tsa ntshokuno .
Go dira le go tlhaeletsana le batho ba dikgatlhegelo tse di farologaneng le mamorago go ka tlhola kgotlhang .
Setlhopha se se ikaeletsweng sa Porogorama ya Bokgoni
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e masisi fa go tweng tlolo-molao e ne e dirwa ke motho , setlhopha sa batho , kgwebo kgotsa setlhopha sa batho se dirisanang mmogo go fitlhelela maikaelelo a a rileng mmogo le leano la sephiri le le dirwang ke batho ba ba rerang go dira sengwe se se seng mo molaong .
Fela go tlhalosa go tsweleletsa tlotlo e - pele ga go ne go na le madirelo le thulaganyo ya madi le ditšhelete ( mo patleng ) , batho ba ne ba phela ka go dirisa tse di leng teng mo nageng mme ba ne ba uma tsotlhe tse ba neng ba di tlhoka go phela le go dira .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com .
Go bonolo gore o bone gore " dintlha tse di runyang ' di dirwa ke eng ka go leba fela ditiro tse batho ba neng ba tshwanetse go di dira .
Maloko a Lekgotla la Dikgosana a tla tseelwa dikgato tsa Molawana wa Dikgato-Kgalemo wa Mafapha a Balaodi ba RBN .
( f ) " taelo ya tlhokomelo le kaelo " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , go baya ngwana ka fa tlase ga tlhokomelo le kaelo ya motho yo o nang le kitso mme a neelana ka kaelo kgotsa thaka ya gagwe gore e tlhokomele le go kaela ngwana ka maitsholo a gagwe .
( b ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a pabalesego le tshireletso
Mmasepala o tla tshwanela go swetsa ka maemo a tirelo e o ka e rebolang .
Ke bodiredi bo bogolo tota bo Mme Mdluli a bo dirisang , mme madi a ene le baagisani ba gagwe ba a bolokang a ka dirisiwa go reka dilo tse dingwe tse di leng botlhokwa jaaka go duela dikolo , go reka ditlhare le diaparo tsa bana .
Dikao tsa maikarabelo
2.5 Tseokarolo jaaka e solofetswe mo IDP
Go na le mefuta e mentsi ya inšorense mme ditiragalo tse di leng teng go dirisa inšorense go fokotsa bokana ba diphatsha tsa tshenyegelo di a tshwana .
Go a itumedisa le go jesa monate le go tsitsibolola madi go abelwa lefatshe - fela !
Molemirui o tshwanentse go leka go lema fa go na le metsi a a lekaneng mo mmung .
Peo ya soya e dirilwe ka 38% poroteine , 15% dikhabohaetereite tse di tlhaologang , 15% faeba ( tlhale ) le 14% bongola le diminerale .
Potso : Go diragala eng fa tokololo ya komiti ya woto e fudugela kwa wotong e nngwe ?
Ka bomadimabe , tshedimosetso e e gona e e gaisang ka nako e e rileng , ga se yona ntlha fela e e ka netefatsang tshwetso ya thekiso e e siameng .
Le fa noga e ka swa setopo sa yona se jewa ke diboko le ditshenekegi tse dingwe .
Sethalo sa mathata se fetolelwa go sa maitlhomo ka go fetolelela se se bakang se sengwe le se sengwe mo puong e e siameng .
Kgolagano ya borotebente ke kgolagano e e lebelo ya inthanete .
Maikaelelo - nna le maikaelelo a a itshekileng a o eletsang go a fitlhelela
12.2.1 Go Okamela Thuaganyo ya Konokono ya RBN
( b ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tsa gagwe ; mme
Nako e e ka sutelwa go robolela disonobolomo le disoya go fa go fetswa go robiwa kwa ntle ga fa disalelamorago tsa dimela di tlhokiwa go dirisiwa e le mafulo .
Ke nako ya gore mongwe le mongwe wa rona a ipotse - " nna ke naya kabelo efe go aga le go fetola Afrikaborwa ? " .
Go reka dikilogerama tse 80 , tlhotlhwa e ka nna R400 ka kgwedi ( ka kgetsi ) .
Ditokololo tsa baagi tse di emelang dikgatlhego tsa ditlhopha tse di farologaneng di tlhophiwa kwa kopanong ya setšhaba ( ka go emisa matsogo kgotsa baloto ya semmuso ) go dira mo Komiting ya Woto .
O rulaganya tiragatso ya togamaano ;
O begela mokhanselara wa woto ka ga kgatelopele ya tiragatso ya togamaano , fa go tlhokegang teng ;
12.10.2 Ofisi etla tlhoma bakwaledi ba Komiti ba ba tla dirang ditiro tsotlhe tsa tsamaiso tsa Dikomiti tsa Photefolio le go romela pego go Mokwaledi wa Kgotla ka ditiro tse di ntseng jalo .
Se tswelele go lekaleka go bona gore ke mofuta ofe o o go tshwanetseng fa o batla go jwala ka bontsi .
Go na le batho ba ba nang kitso go go phala .
Palo ya go rekisiwa
Fa ke ne ke simolola bolemirui ke ne ke uma mmidi o o ka nnang tono e le nngwe ka heketara .
Ntlha e e ka nna kgoreletso ka gore gantsi go rekilwe dikhemikale le monontsha wa mofuta o o tshwanetseng mmidi mme jaanong go tlhokiwa go rekwa e mengwe .
Re tlhoka go golagana le dithulaganyo tsa kemonokeng tsa rona go tswa mmusong , Lefapha la Temothuo le balemisi ba ba tlhokang go thusa bantshakuno ka kitso le bokgoni ka tlhokomelo ya lefatshe .
16.4.4.1 go tlhomamisa gore Komiti ya Bookamedi le Mananeo e kopana gangwe ka kotara ;
Mesola e mengwe e akaretsa tirisano mmogo ya patlisiso ka go nna le seabe ga baithuti ba dithuto tsa morago ga go aloga le inteseteri , kabelano ya ditshwanelo tsa thoto ya boitlhamedi tse di tlhagelelang mo patlisisong le kanaanelo ya batlamedi ba phitlhelelo mo dipholong tsa patlisiso .
Dikarolo tsa bong tse di lebang ka leitlho le le lengwe di tla tlhotlheletsega mme tiro e e sa lekanelang mo gare ga banna le basadi e tla tlodisiwa matlho .
Dikgatlhego tsa bona tsa sepolotiki
Fa mebu ya gago e sa noniswe ka go dirisa monontsha o montsi , kgotsa fa bokana ba palo ya difosofata bo le kwa tlase go ka jwalwa mabapi le go dirisa monontsha mme o beiwe ka fa tlase le fa thoko go katogile peo .
Motswedi wa Setshwantsho : HGH Pharmaceuticals
1.4 Maitlhomo a dikaedi
Go kgaola le go kgobokangwa ga kanola go tlhokiwa go dirwa fa phetogo ya mmala wa ditlhaka e le 50% go ya 60% , fa go simololwa ka tiragalo e pele ga nako ( fa go le 45% ) go ka tlisetsa tatlhego ya kumo e e ka nnang dikilogerama tse 200 ka heketara .
Go ntse fela jalo mo kgopolong ya diporojeke tsa tlhabololo , moo go nna beng ba dikakanyo tsa porojeke e leng go diragatsa dikungo tsa leruri .
Lenane le tsibogetse jang ditlapele tsa ditlhopha tse di totobetseng tse di ikaeletsweng mo gare ga basadi le banna ba ba neng ba amega ?
Se se ka fitlhelelwa ka go dira lenane la dikgato tse di tshwanetseng go tsewa go tlhagisa matshwenyego le go akaretsa leano la go siamisa matshwenyego a ka nonofo , go supiwa se se tshwanetseng go diriwa go tsenya tirisong tshwetso kgotsa go thala leano la tiragatso le le nang le ditiro le dipaka go wetsa ditiro tseo .
Batho ba setlhopha se o se emetseng tsene sekolo gio fitlha kae ?
Ditharabololo dingwe go laola katisegelo ya mmu di sobokantswe fa tlase :
A maemo a loapi ka nako le morago ga tshelo a dumelana le maemo a a rebotsweng ?
Mo maetong a gagwe o lemoga gore , le fa batho ba santse ba šakgaditswe ke dipolao tsa bana ba dikolo , bontsi bo lebega bo rotloeditswe ke moya wa dikgonagalo tse dišwa .
Lefapha la Merero ya Tikologo ( DEA ) le tsamaisa melao e gape le dira jaaka ntlo e e tlosang , kgotsa ntlhathakanelo ya bosetšhaba , ya ABS .
18.14 go baakanya maikano a a kwadilweng pele ga kopano epe fela ya maloko a Kgotlakgolo , a Komiti ya Bookamedi le Mananeo le a Dikomiti tsa Photefolio fa go tlhokega gore maitlamo a a ntseng jalo a amogelwe le go a romelela Komiti ya Bookamedi le Mananeo gore e a akanyetse , e tsenye ditshwaelo mo go one le / kgotsa e tsenye diphetogo ;
Jaaka re ntse re bua kadimo eo e busitswe pele ga nako mme jaanong re dirisa kgwebo ka madi a a sa adimiwang .
Se , se ne sa akaretsa tshedimosetso ka botlalo mo lekwalodikgang la selegae e e neng ya tlhagisa lenaane la tlhagiso ya maina a a dumeletsweng la woto nngwe le nngwe .
19 . ( 1 ) Tagafara e e kwaletsweng ngwana go ya ka molawana wa 54 wa Criminal
Se ke se se eletsegang ( maikaelelo ) se se naya ntshokuno e e kwa godimo ya kgomo ka ngwaga kwa ntle ga go tsenya bokoa mo go yona .
Ka setlha sa go uma dijwalwa tsa selemo , re ne re dirisa lenaneo la go thusa balemirui ba ba ka nnang 855 ba ba dirisang bolemirui ba boitshegetso ba ba leng bahumanegi , mongwe le mongwe go jwala heketara e le nngwe ya mmidi .
Ditshupetso tse , di botlhokwa thata mme di supa gore , go tsaya sekao , kitlano kgoboko ya mmu e kwa godimo kgotsa kwa tlase .
Mathata a mwnagwe a a fokotsang tlhotlhwa ya gago kwa disilong ke :
Kgato ya 3 : Go ntsha lenanetema
( b ) kwala mabaka , mo rekotong ya tsheko , a go tlhatlhelwa ga ngwana kgotsa a gore ke ka ntlha ya eng ngwana a tshwanetse go nna a ntse a tlhatlhetswe ;
' Go sa itshepe ga gago go go tswang mo dilong tsa nako e e fetileng go a tlhagelela .
Go tlamela bantshadikuno ba ba tlhabologang ka kemonokeng ya setegeniki .
R93 dimilione mo go baakanyeng ditshenyo tse di bakilweng ke merwalela mo mafelong a a akaretsang Petrusville , Prieska North , Neilersdrift go ya Kakamas le Blouputs .
Go ntshetsa tlhabololo ya tikologo metswedi le maikatlapelo a tikologo , go utlwala ka go dirisa matlole a mannye , go ya ka ditlhokego , a a neelwang ke pusoselegae ;
Dikomiti tsa Diwoto le Badiri ba Tlhabololo ya Baagi ( CDWs )
TIRO 1 Supa banna-le-seabe ba ba farologaneng le maikarabelo a bona mabapi le leano la ditirelo .
E akaretsa gape ditiro tsa go thibela fa go bonelwang pele mathata gona , go lekanya tiragatso ya nnete le tiragatso e e rulagantsweng .
Sonobolomo
Go botlhokwa thata gore didisiki di tsene boteng bo bo rileng gore khemikale e kgone go laola ka boteng bo go tlhokiwang go bolaya mefero e e tlhogang .
Leotwana le a tlosiwa go lokela bereng ya leotwana e e jegilweng .
Tlhopho ya ga Es'kia Mphahlele ya tlhaloso " kitso ya mmannete " , mo Afrikan Affirmation e , e tsibosa gore kitso ga e fitlhelele maemo a a tshwanang , mme e batla bokgoni ba go e tlhatlhoba .
Dipotso tse di tshwanetseng go arabiwa
Bolwetse bo bo bonala ka nako ya go thunya dithunya kgotsa fela morago ga go thunya dithunya .
Maitemogelo a boditšhabatšhaba a bontshitse fa botsayakarolo jwa baagi le jwa setšhaba e le karolo e e botlhokwa ya taolo e e maatla e bile e le e e nang le maikarabelo mo karolong ya selegae .
" Magora ( diterata ) a a siameng a dira baagisani ba ba siameng " .
Konteraka le mong wa lefatshe - go tshwanetse go dirwe eng , le gona ka seemo sefe ?
Jaaka sekao
Thata e o e dirisang e tlaa go naya maikutlo a gore o lebagana le tswelelopele ya bokamoso ba kgwebo ya gago mme go tlaa go naya phisego ya go tswelela go lwa ntwa ya go kgona go tswelela pele mo bophelong .
Go na le ditlamorago tse di molemo le tse di bosula mo go rekiseng ntlo ya gago :
Fa kanola e robiwa go dirwe fela jaaka fa go robiwa tlhaka ya rape .
go se ba dirise ditiro tse di ka tsenyang matshelo a bona , thuto , boitekanelo ba tlhaloganyo kgotsa mewa ya bona , kgolo ya thotloetso le go phela mo setšhabeng , mo kotsing , mme
Ditlhotlhwa di oketsega kgwedi le kgwedi - se mmogo le dikoketsego tse dingwe tse di umakilweng di dira gore poelo e belaetse thata .
Letlelela montshakuno go simolola ka se o nang naso - go simolola ka bonnye mo lefatsheng le lennye go babalesegile . ( Gakologelwa gore yo o batlang go dirisa lefatshe la gagwe o falotse go fitlha gajaana ka lotsenonyana lo a nang nalo .
Ga go na nako e e tlhomilweng ya go tsalwa ga dinamne .
Baagi / komiti ya woto , ka ga diporojeke tse di amogetsweng mo IDP ( sk . ka radio ya setšhaba , makwalodikgang a setšhaba ) ; le
Go tlhomamisa phetogo ya mmala sentle , diteko di tsiewe ka go dirisa makape a a ka nnang 100 mo tshimong yotlhe .
go ngangisanwa mo kopanong ka tshitshinyo eno , ga go kitla go amogelwa tshitshinyo e nngwe go ya pele kwantle ga tse di latelang :
Mo tlhaoleleng babuisi ba ba tlhaga ba Dikwalo tsa Bantsho e ne e le ditokololo tsa boto e e tlhaolang .
Fa go bapiswa le boemo ba boditšhabatšhaba , mafaratlha a ICT mo Aforikaborwa a mo maemong a a maswe go fetisisa .
( ii ) diphologolo dingwe le dingwe tse di sa tlwaelegang , dimela kgotsa ditshedi tse dingwe , kwa ntle ga diphologolo tse di sa tlwaelegang , dimela kgotsa ditshedi tse dingwe tse di kailweng mo tema ( a ) ( iii ) ; le
Ka botlhokwa ditlhankana tse di tshwanetse go ba teng ka mafelo a kgwedi nngwe le nngwe .
Se se latelang ke tshobokanyo ya dikaelo e khutshwane mo peomolaong ya pusoselegae e e amanang le botsayakarolo jwa setšhaba
( i ) Ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
Nngwe ya diabe tse ofisi e , e nang le sona mo kgogakanyong le pusoselegae ke go runa dipholo tsa tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala o mongwe le o mongwe .
Dirang tiro ya go bona makwalo bonolo ; le
Fa a ntse a gola o ne a itumelela go rua dikgomo le go jala dijalo .
Go na le mekgatlho e le mmalwa thata e e tsayang karolo .
Puso ya porofense le Lefapha la Metsi le Kgeleloleswe mmogo le Rand Water , di bopile semphato go tlamela baagi ba Mpumalanga ka metsi .
Sediriswa sa 6 : Kopanyo ya maano a diwoto go ya ka merero e e rulagantsweng go ya ka boleng jwa IDP
Masimo a a nang le P le K tse di sa lekanang sentle , a tlaa tlhoka P le K ya tlaleletso mo nakong e e tlang ; fa e ne e se ka ditsenngwateng tsa motshetelo .
morago ga go ethimola kgotsa go mina ;
Tlhomela ditekanyetso tsa bokana ba pula gotlhe mo tshimong e e jwalwang korong e e nosetswang ka senosetsa sa pinagare go lekalekantsha le go bapisa bokana ba metsi a a gasiwang le mosetelo mo lebokosong kwa pinagareng .
O tlhoka go itse ditshenyegelo tsa ntshokuno tsa gago , dipoelo le gore madi a ya kae .
43 . ( 1 ) Tona , fa morago ga go rerisina le MEC wa pusoselegae le pusoselegae e e rulaganeng e e emelang dipusoselegae naga ka bophara , e ka -
Netefatsa gore o dira sengwe le sengwe ka nako e e siameng - o se emisetse sepe metsotso ya dikgobalo .
Dirisa dibolayadipeba tse di sa bolaeng dinonyana jaaka marubise le digootsane .
Bafenyi botlhe ba rile ba tsene dithutiso tsa Grain SA mme ba ntse ba ruta badiredi ba bona ka go ba romela kwa dithutiso di leng teng .
( i ) sedirisiwa sa lotsalo sa tshimologo ya motho ;
Go nna le maikaelelo le go a fitlhelela ;
Dikgang tse di latelang di bopa ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng :
Bokgakala ba molemi go tsweng Randfontein ke ntlha e e supiwang go balabala pharologano ya balemi ba bangwe mme e ka fetoga ya nna gare ga R110 go ya R560 ka tono .
Letlhomeso la Pholisikakangwa ya Bosetšhaba la Botsayakarolo jwa Baagi , 2005 .
Lotseno lwa rente
Gape go mosola go dira ditotiwa le dibontshi tsa thebolo ya ditirelo
Peo ya maijwadi e ka simolola go tlhoga le go mela ka mokgwa o o makatsang ka nako ya Dikgakologo mme tota ke mofuta mongwe fela wa mofero ka o sa mele fa molemirui a o batlang teng le ka nako a o batlang .
Ntlha e e botoka e , e ka dira gore o boloke madi ka o thibela tse di robegang mme di tura thata go baakangwa .
Le na le diteng tsa letswai le sodiamo tse di amogelesegang ;
Dikgono dingwe tse di ka thusang motsamasi di akaretsa :
E ne ya nna kakanyo e e ratiwang tota .
Tekanyetsokabo ke thulaganyo ya matlotlo .
Matlwana-boithusetso a a thibaneng , go kagale go bakwang ke fa go folasiwa kuranta kgotsa sengwe se e seng pampiri ya thoilete .
Ke sala ke le mongwe wa khuduthamaga ya Grain SA go tsweng 2005 mme gape ke modulasetilo wa lenane la Grain SA go tlhabolola balemirui .
Thusa go tshegetsa boikanyo mme gape go kgothatsa bokgoni mo dikgaolong tsotlhe tsa bolemirui .
A na le bokgodi
Diporojeke
Dirisa bolthole fela fa go tlhokega ruri mme o ntse o lemoga gore go senya tikologo thata .
Fa e le gore pampitshana eno ya tshedimosetso le foromo ya tumelelo di ne di ranolwa kgotsa di tlhalosediwa motsayakarolo , tsweetswee kwala leina la moranodi yoo fano kgotsa motho yo o tlhalosang foromo ya tumelelo ka kitso mmogo le mesaeno ya bone :
Ga Es'kia Mphahlele a ne a dira tlhagiso eka 1993 , Afrikaborwa o ne a le gaufi le go simolola leeto le le neng le tlaa dira gore maAfrikaborwa ba diragatse tshiamelo ya go tsaya karolo mo ditlhophong lwa ntlha mo nageng ya bone ya botsalo .
David o nyetse mosadi yo o maatlametlo , Evelena - o kgweetsa diterekere mo masimong .
2 . Phesente ya malapa a a bonang letseno le le kwa tlase ga R1 100 ka kgwedi le ka kgona go fitlhelela ditirelo tsa motheo .
Tse ke manane a a tlatsiwang ke batsamaisi ba porojeke mme di neela tshosobanyo ya maano a porojeke .
Tshegetso e e seng ya Matlole ; Kopa dikhoteišene go tswa go batlameladitirelo
Keleka , o bo o tlhomamise thata maemo a bosa jaaka pula le kapeso ya maru le themphereitšha nako yotlhe ya motshegare kgotsa bosigo .
Ditsamaiso tsa peoleitlho , tekanyetso le tshegetso ya tsenyotirisong
" Ga se gantsi re ithulaganya go ya ka maemo a a rileng go tswa mo bosetlhogong jwa go nna merafe , e ka nna ka tsa seikonomi , ideoloji kgotsa setlhopha sa loago fela .
Tiro ya bo 7 ya kgolaganyo ya IDP e ka ga go kokoanya diporojeke tsotlhe tse di tsitsintsweng ke diwoto go supa tse di ka akaretswang mo IDP .
Re batla go ba kae ?
Mefuta ya monontsha
SEKEJULE 11
Tlamelo ya ditirelo ( O&M )
Pego ya tsa badiri .
Ka 2003 , moporesidente Thabo Mbeki fa a bua le ditokololo tsa South African National Editors ' Forum , le ene a lemogile mokgwa o wa lenyatso go maAfrikan a mangwe , mo maAforikaborwa a mantsi , o gakolotse babegadikgang ba Aforikaborwa go gakologelwa gore e ne e le maAfrikan pele ba nna babegadikgang .
Tekanyetsokabo ya mmasepala e tshwanetswe e tlhamelwe go arabela ditlhokego tsa motheo tsa baagi .
Molemirui mongwe le mongwe , le fa a dirisa lefatshe le le kana kang , o kopana le ntlha ya gore e tla nna mang yo a tla nnang le boikarabelo mme le gore mokgwa o tsadiso ya gagwe e tla tswelela pele fa a sa tlhole a kgona kgotsa fa a tlhokafala .
Ga go na sekao se se botoka sa Tiisetso e ya Afrikan go gaisa kgang ya botshelo jwa ga Es'kia Mphahlele ka namana .
KGAOLO 6
( O nna teng fa batsayakarolo ba sa kgone go buisa kgotsa go kwala kgotsa ba sa kgone go dira tumelelo )
2.7 Tshedimosetso e e tlhokegang go rerisanela ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola
Lotseno lo lo bonweng go tswa mo dingweng tsa motlhape lo ntse lo ka nna le seabe se segolo mo go kgontsheng morui go kgona go bona furu ya mariga e e tlhokegang go tlholela pelo ya motlhape e e setseng maemo a a kgonegang a a siameng thata go kgonwa go tsamaisiwa sentle mo dikgweding tsa mariga .
Mo setlheng se se tlang , o buisanela go hira diheketara tse 500 tsa tlaleletso go tswa moagisaning yo o se nang kgatlhego ya go lema lefatshe le .
Neela dilo di le tlhano tse di ka go thusang mo go siamisetseng kopano .
Kotsi e nngwe ke gore inšorense e netefatsa fela go fitlha 65% ya ditshenyegelo - ke mang a tla rwalang mathata a a setseng .
Ga go tlhole go na le nako ya go " kgakgaria le go jala " - ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di kwa godimo mme ga go ope yo o ka kgonang go emelana le go diragatsa mekgwatiriso ya temothuo e e bokoa .
Pele , barwa ba bararo ba Mme Mdluli ba ne ba mo thusa go lema , go lokela peo mo mmung le go gasa monotsha ka diatla .
Maatla , maitlhomo ka gotlhe le phitlhelelo : maatla a tlhabololo ka bophara a porojeke e nang le seabe mo go ona .
gore ba se tlhatlhelwe , kwa ntle ga fa go lekilwe ka gotlhe gore go se nne jaalo mme go sena se se ka thibelang seno , mme fa ba tlhatlhetswe , e nne lobaka le le khutshwanyane fela , le le matshwanedi ;
Dithulaganyo tsa ditherisano di tshwanelwa ke go dirisiwa go tloga kwa tshimologong go netefatsa gore lenaneo la tlhabololo le tlhokometse ditlhokego tsa ditlapele ka tsela e e nepagetseng mo bathong ba ba amegang .
E bile ga se lekwalo go tswa go mong wa pele mme ga le ka ke la emelwa ke maikano a a saennweng kwa seteišeneng sa sepodisi .
Sekao , kwa mmasepaleng wa selegae wa Emalahleni dikomiti tsotlhe tsa diwoto di ne tsa bega gore di ne di na le botsayakarolo jo bo lekanyeditsweng mo tshekatshekong ya IDP le mo thulaganyong ya tekanyetsokabo .
Gape , gore e nne le maatla , temokerasi e e rotloetsang botsayakarolo jwa setšhaba gape e batla baagi ba ba tsayang maikarabelo a go tsaya karolokarmo temokerasing .
Bomphato ba ba latelang ba ka farologanngwa :
Pampiri e Tshweue rotloetsa pusoselegae go tsepama dipoelo tsa tlhabololo , jaaka :
Dire tsa tlhago ke boreku tse di mamarelang mmu .
Diporo
Ba dira kokoanyo , tiragatso ya kopanyo ya maitlhomo / merero / maano a CBP le IDP ;
Fa di le teng go kwala fa go ntse go ya
Palopalo ya dimela - a tota e botlhokwa ?
Ke gatelelwa ke go kgona sengwe le sengwe se ke se lekang mo bophelong .
Jaaka rona re setse re itse ka ntlha ya puseletsomadi go balemirui mo ngwageng o re lemogile gore fa nako e ntse e tswelela mme molemirui a ntse a le tokololo ya lenaneo la rona , mme a ntse a tswelela go tsena dithutiso tsa rona , dipholo le tsona di bonalwa di le pila .
Ka go dira jalo go tlaa fokotsa go utswiwa mme o nna molaodi yo o supang gore o a kgona jaaka re supile mo athikeleng ka mmuso o o sa re rateng .
Jan ke montshakuno yo o rotseng tiro le yo o tumileng thata le yo o nang le khumo ya maitemogelo e e boitshegang mo temong ya korong ( gareng ga tse dingwe ) , yo o nang le pelo ya go fetisetsa se a se itseng go matlafatsa montshakuno .
Fa montshakuno a sa kgone go neelana ka tshireletsomolato , moadimi o ka nna a gana go adimisa ka madi , gonne a boifa gore o ka latlhegelwa ke peeletso ya gagwe .
Tiro e nngwe gare ga ditiro tse dintsi tse di leng botlhokwa tse molemirui a di dirang ke go tlhola a ntse a atlhola dijwalwa tsa gagwe go thibela mathata .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rwetseng tiro .
16.3.17.1.1 Okamela tekanyetsokabo ya RBN .
Botsamaisi jwa Bajete
Badiri ba kwa mmasepaleng ba buisa lekwalodikgang le go nwa tee .
Diheketara tse 20 le go feta
Tsweetswee , fa o rata go roba kumo e e siameng , leka go jwala ka nako ya letlha le le siameng - go ka supa pharologano e kgolo mo kumong e o ka e bonang .
A ka nna gape yo o rwalang maikarabelo a go tlamela ditirelo tsotlhe kgotsa go tlamela karolowana ya tsona fela .
Neela dipara tseo metsotso e ka nna lesome go dira jalo .
Le mororo a dirile dikopo tse dintsi kwa Lefapheng la Merero ya Lefatshe , o iteile sefolletse .
Modirapolaseng
Go kgobokanya tshedimosetso e e leng teng
Ga go tlhokege , gore fa jaaka Mphahlele a buelela MaAfrikan a beng-gae ba " dirise ka botlalo megopolo e e kokoaneng ya tsotlhe tse re tlhokang go di itse ka ga botlhokwa jwa go nna Afrikan . "
Dikgono tse di tlhokegang
MOTSAYAKAROLO :
Le rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
87 . Go tloswa ga direkoto tsa dipono-molato dingwe le ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Bolaodi ba mefero
A fa Komiti ya Ditekanyetso tsa Dijalo e ka emisa go dira ditekanyetso , a ga go ne go dirwa tekanyetso ya dijalo ya bosetšhaba ?
5.3.3 KAFA FOROMO YA KOPO E TLADIWANG KA GONE
Morago ga dingwaga tse tlhano , ke batla go nna motho ka bonna oka go feta jaaka ke ntse jaanong . ke se na sekoloto sepe .
Tsaya sekao sa mmu
Tlhogo ya disele tsa ntlha tsa dithaponyana e ka bonwa ka fa tlase ga galase e e tonafatsang mme e re naya tshupetso ya gore diako di ka nna kana kang fa di thunya morago ga kgato ya go ragoga .
Go ithuta go dira temothuo , go raya go itsenya mo mathateng - fa batho ba tshwanela go nna bantshadikuno , ba tlaa dira diphoso .
Fa togamaano ya kgwebo e e akaretsang thulaganyetso ya molapoelogotlhe ya sejalo sengwe le sengwe , e ne e thadilwe mo ngwageng o o fetileng , methamo ya tota e e dirisitsweng gammogo le ditshenyegelo tsa teng , di tshwanetse go tshwantshwanngwa ka kelotlhoko le tekanyetsokabo ya tshimologo .
Gotlhola madi
" Ke betwa ke pelo fa ke bona bagolo ba fetlha dintwa ka go sa rate dinaga tse ba di tshosetsang , mme ba eteletsa makolwane pele kwa ntweng , ba bo ba ba kgala fa ba gana go swa . "
Melao e mengwe go thusa fa go arabiwa dipotso go tswa mo baaging .
Le fa pula e nele , bojang ga bo ise bo tlhoge go lekana go fulwa mme diruiwa di sa bopame - nako e ke nako e molemirui a tshwanetseng go emela diruiwa tsa gagwe nokeng mme o tshwanetse go netefatsa gore di amogele dijo ka tshwanelo .
Mphahlele o ne a tsholeditse setso le dingwao tsa Afrikan - e bong mokgwa wa botshelo o o gatelelang tlhakanelo ya tsweletso ya setšhaba .
Re amogela mekgatlho e e latelang le diphasalatao tsa bona tse tokomana e e ikaegileng ka tsona :
Dikobelo di nonofile thata go feta khurumetso ya bokhukhu .
Kwa tshedimosetso e e tsewang teng mo tiragatsong le dikungo tsa IDP ;
Aforikabowa e itsewe e le legae la letlotlo la ditsompelo tsa tlhago , e na le 10% ya dimela tse dintsi tsa mefuta e e farologaneng tsa lefatshe , 7% ya digagabi tsa lefatshe , dinonyane le diamusi , 15% ya ditshedi tse di itsegeng tsa kwa mabopong a mawatle , le ditšhese tsa mefuta yotlhe mo melelwaneng ya yona .
Karolo ya botlhokwa ya go rulaganya leano la tiragatso le togamaano , go akaretsa dithulaganyo tsa botsamaisi tsa go tsenyatirisong CBP .
Ke sebusetsamodumo yo o thusang go botsa dipotso ka polase ya gago gore o itse sentle gore ke ditiro tse dife tse di siameng tse o tshwanetseng go di dira le gore o se fose fa go sa tlhokege gore o latlhe madi ka ntlha ya tshenyego .
Theewatersvlei e tsamaisiwa ke lekoko la batho ba ba leng bane ba ba emetseng malapa a bona .
Tlhaeletsano
Lebaka la gore go tlhoma ntlhaphitlhelelo mo kgwebong ya temothuo go bokete le go ja nako , ga le fokotse botlhokwa jwa yona , mme e bile bo gatelela lebaka la gore e tlhoka tlhokomelo e e kgethegileng .
Le fa go na le dipoelo tse di jaana , go tla tswelela go nna le palo ya dikhutshana tsa AIDS mmogo le bana ba ba tlhokang tshegetso ya puso dingwaga di le dintsi tse di tlang .
Dipotso tse di latelang di tla go thusa gore o neele karolo e sebopego se o se batlang .
Fa tshimo e ka dirisiwa e le mafulo morago ga go jwalwa kanola ka ngwaga e e latelang mme go jwetse ka fa tlase ka luserene kgotsa mafulo a go fodisa mme go na le mathata a mefero ya matlharebophara , molemirui a ka tlhopha go jwala mofuta wa CL .
1.11 " Tshitshinyo " e raya tshitshinyo epe kwantle ga tshitshinyo ya semmuso , e e dirwang le go tshegediwa ka nako ya kopano ;
Go na gape le lefelo la baipei le le simolotseng dingwaga di ka nna ntlhano tse di fetileng .
Boleng jwa mmidi wa bofelo go gorosiwa kwa difaleng go tswa bantshakunong , bo ka tswa bo le kwa tlase ka ntlha ya dipula tse dintsi tse di amogetsweng mo setlheng sa thobo mme gape bo ka tlhola gore ditlhotlhwa tsa fa tshimong tsa mmidi wa boleng jo bo siameng di tlhatloge .
Ga go kitla go tsosiwa kganetso epe ka go letlelelwa ga bouto epe kwantle ga fa e le kwa kopanong kgotsa kwa kopanong e e buseditsweng morago e bouto e e neng ya ganediwa kwa go yone e newang kgotsa e ka nnang ya newa kgotsa ya thendariwa mme bouto nngwele nngwe e e sa letlelelwang kwa kopanong eo e tla nna e e amogelesegang ka ntlha ya mabaka otlhe .
Thuto ka gale ke tiragatso ya maikaelelo .
Tlhalosa :
Thuso ya motsadi
Sekaseka le setlhopha sengwe le sengwe o botsa gore ke goreng ba ne ba tlhopha karabo eo
Dipitso tsa go tsaya ditshwetso di diragala mo legatong le le rileng .
Maloko a letlole la na le tshwanelo ya go bona melao le letlole le ditatamente dipe tsa lone tsa ditšhelete kgotsa dipalelelo .
Teko ya Mhlungweni - tshenyego e e tlisitsweng ke sefako .
Badiri ba bangwe ba ka kopiwa go tloga mo tirong , mme go ka tlisetsa kgatelelo mo dintlheng tse dingwe tsa tsamaiso ya polase ;
Taolo ya sekoupu , šedulo le phetogo ya dituelo : go laola diphetogo go ralala porojeke . ' Phetogo ya Sekoupu ' ke fa go dirwa diphetogo tse nnye ka bontsi mo go feletsang e le sekoupu se se farologaneng le se se neng se solofetswe kwa tshimologong mme gantsi ke sona se bakang go retela ga porojeke .
Tiriso ka ngwao
Ke gona foo re dirang phoso - simolola go uma merogo / maungo / dijwalwa / peo fa o kgonang teng - le fa e le mo jaratanyaneng ya gago .
TLAA e abile ditlhaloso dingwe tse di utlwalang sentle malebana le mokgwa o dikgogo tsa madi tsa tlhalo di tla duedisiwang lekgetho ka one .
Tlhatlhobo le tirelo ya diterekere le didiriswa tsa go jwala pele ga nako ya go jwala
Temothuo yotlhe fela e ama tiriso ya lefatshe .
Tlhokomelo le tshireletso ya dikhutsana tsa AIDS le magae a a amilweng ke HIV / AIDS
( Kerafo 2 ) : Ditshenyegelo tsa tefamorwalo go tla Aforikaborwa ( ka US$ / tono )
R12.00 Go bona khopi ya rekoto ya mantswe. R17.00
Pampitshana e neetse gape le letlha la ditlhopho , lefelo le nako mme ga laletswa babouti ba ba kwadisitsweng gore ba tsenele ditlhopho tse .
Lebaka la gore dibaesekele di nne bonolo go di tšhoba go tlhatloga lekgabana fa dikere di fetolwa ke ka ntlha ya se se bidiwang rašio ya kere ( rašio ya bolebelo ) .
Gongwe Mmasepala o nnile le bothata go go fitlhelela .
O sa batla go kgona eng ?
Molokaganyi wa Tlhabololo wa rona kwa Mpumalanga , Jerry Mthombothi , o buile le Elias Pangane go kwala athikele e mo kgatisong ena ya Pula Imvula .
Setshwantsho sa 3 : Sediriswa sa go suga mmu se phatlalatsa disalela ka go lekana .
SETHIFIKEITI SA THUTO YA DINONOFO YA
" Ela tlhoko " go tse di tlhokang go elwa tlhoko ka bonako ; le
Mphahlele o akgola go feta selekano karolo e e tserweng ke Rebecca , mosadi wa gagwe yo o rategang ya go tlhokomela bana ba le bane le go phutha lelapa .
Ke kgakololo efe e re ka e nayang bantshakuno ka ga go adima madi ?
Temothuo ke lephata le le anameng thata mme o tlhoka go tlhaloganya mabaka a a farologaneng a mantsi .
4 . Ke eng se e leng se se botlhokwa ka maemo a mo baaging ba rona ( dintlha tse di botlhokwa tse di tlhagelelang mo tshedimosetso e e kopantsweng mo dipoelong tse di eleletswang ke setšhaba ) ?
Molaotheo 1996 )
3- Baagi ba ba itekanetseng ba ba otlegileng sentle ba se na HIV
Ditshenyegelo tse di fokoditsweng tsa kobamelo ya bolaodi , bogolo segolo mo difemeng tse dinnye le tsa magareng .
Magatwe ao , ga se nnete .
BONA PIC
A tlamelana ka sediriswa sa go tlhatlhoba gore a maikaelelo a a rulagantsweng a fitlheletswe .
( b ) a tlhatlhetswe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele ga tshimilogo ya tsheko , ga e a tshwanelwa go busetsa tsheko morago lobaka lo lo fetang malatsi a le 30 ka nako ;
Leba matshwao a a kwa tlase le a kwa godimo , a a ka bong a tshwailwe ka " full " " add " kgotsa " safe " .
Tota , Mphahlele o nganga gore bobegadikgang ga bo diragatse tiro ya bone ya setso ya go nna sediriswa sa phetogo ya loago .
Fa di tlogelwa , tota mo masimong a a sa lengweng , dipeba di nna monate mme ga go na ope yo a di tshwenyang le go di tlosa - ntlha e e botlhokwa go balemirui ba ba dirisang go-se-leme kgotsa ba ba sugang mmu gannyane .
Bontsha kitso ya IDP le ditšhono tsa Komiti ya Woto le botsayakarolo ba setšhaba .
Boitekanelo ba dimela bo tlaa se nne pila mme le kgono ya go mela e tlaa tlhokega , mo go tlaa tlisetsang dimela tse di sa kgoneng go naya bokana ba kumo e e tlhokiwang .
Lefatshe la botlhe ( la ga Mmasepala )
Mmu o o boteng wa Westleigh o ka tshwara dimilimetara tse di ka nnang 150 tsa metsi , go tsamaelana le bontsi ba pula e e nang kwa mafelelong a selemo le mokgwa wa temo o o dirisiwang .
TIRO 1 Tsaya tsia gore a leano la tiro le o le tlhamileng le fitlhelela ditsela tsotlhe tse di latelang ?
go tlhoka botho tse rona , jaaka Mphahlele , re tshwanetseng ra ganana le tsona fa re di bonang teng .
Moporesitente Jacob Zuma o neetse Ditona tsa Setlhopha sa Bosiamisi , Thibelo ya Bosenyi le Tshireletso gammogo le Ditona tsa Tlhabololo ya Dikgwebopotlana , Kgwebisano le Intaseteri le Tlhabololo ya Loago tiro ya go samagana le maphata otlhe a a maleba go batla tharabololo .
( d ) go ela tlhoko ga go tsengwa tirisong ga togamaano ya bosetšhaba ya melao le Molao ono ;
Bokgoni jwa go dirisana le batho le jwa go tlhagisa .
6.2 Ga go motho ope yo o tla nnang leloko la Kgotlakgolo fa ba tlositswe mo maemong ao a bone kgotsa fa ba tlhophilwe go nna maloko a Lekgotla la Dikgosana kgotsa a Kgotla ya Setso , go ya ka ditaelo tse di maleba tsa Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Lekgotla la Dikgosana le kgotsa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso .
Ba dire thata mme ba gatelele pele ba ntse ba sa ikane go huma ka bonako .
Go reka bonnye 20 000MW tsa motlakase o o ntšhafatsegang ka 2030 , go romela teng motlakase go tswa mo kgaolong , go emisa go dirisa diteišene tsa motlakase tse di dirisang malatlha tsa 11 000MW le go oketsa dipeeletso go tiriso e e atlegileng ya eneji .
Go dira gore botlhe ba kgone go fitlhelela tlhokomelo ya boitekanelo ya maemo a a kwa godimo , e e duelesegang .
Ya ntlha ke gore ka metlha ya ga Sobukwe , tumelo e e ne e le kwa godimo ga tsotlhe e ne e le ya seKeresete e e neng e le ya semolao ya puso , yona puso e , e ne e gatelela maAforika .
Kokamo Daniel Mocwiri o belegwe ka 1949 mo motseng wa Siberia mo Bokonebophirima ( gaufi le Mareetsane ) .
Balemirui ba babedi ba ka nna le palo e e tshwanang ya peo mo heketareng , sekoa e le peo e e leng 16 000 ka heketara - mme Molemirui wa 1 o dirisa sejwalela se se bayeng peo ka go se tshwane , ka tse dingwe gaufi le tse dingwe mme tse dingwe go katoga go feta go tse dingwe ; e bile Molemirui wa 2 o dirisa sejwalela se se tlhokometsweng sentle , se se kgonang , se se jwalang ka go tshwana fa se baya peo go katogana ka ga tshwana , e le disentimetara tse 34 .
Ga bobedi , ka go dirisa tekanyetso molemirui o tlaa kgona gape go farologanya gare ga mefuta ya ditšhelete ( madi ) tse di tlhokiwang - ditšhelete tsa go reka didiriswa ( sekao ke terekere ) kgotsa ditšhelete tsa go dirisiwa go uma kumo .
4.3.1.9 Fomete ya dipholisi ya ditlamo tsa RBN e tshwanetse go tshwana le go terafotiwa ka mokgwa o o tshwanang , fonto le bogolo jwa fonto .
Botsamaisi jwa madi a a tsenang le a a tswang : thulaganyo ya go laola madi a a tsenang le a a tswang mo kgwebong
Go reng re tlhama Ditlhophathutano le gore o ka se simolola jang ? ;
Klaifosate 450 ka maemo a dilitara tse pedi ( 2 ) mo heketareng ya diteng tse di dirang go tlhakana le metsi le dikoketso tse di rileng di ka gasiwa pele ga go jwala ka tlhotlhwa e e ka nnang R100 ka heketara .
Go fedisa diphoso le go retelelwa ( ka go gatelela phitlhelelo , lobelo , tshiamo , khupamarama , tsibogo , tshekatsheko le katiso ) .
Go phuthelwa ga tshedimosetso ya CBP mo lobakeng lwa IDP
Mongwe le mongwe wa balemirui ba le 16 ba ba ne ba na le botsalano le mogakolodi yo a neng a na le maitemogelo a go tsamaisa polase mme a na le lorato go tlhabololo ya mafatshe .
O tshwenngwa ke eng totatota . . . '
Botsayakarolo mo dikomiting le mo diforamong - dikhansele di tshwanelwa ke go tlhama dikomiti le diforamo tsa dikgakololo , tse di jaaka foramo e e lotaneng ya tlhabololo .
Fa o ikaelela go nna montshadikuno wa dijalo wa mogwebi , ga go ne go tsaya lobaka go lemoga botlhokwa jwa tirisometšhine - diterekere , ditlamelo le metšhine .
Dikaedi di dirilwe gonne bommasepala ba le bantsi ba ne ba tlhoka tshedimosetso e ntsi go ba kaela gore Dikomiti tsa Diwoto di ka tlhamiwa jang .
Go phasalatsa le go ikagela tshegetso
12.8.2.5 Go tlotla le ditlhogo tsa setlamo sa RBN ka maikarabelo a bone .
Supa ditlhokego tsa baagi , mme o tshitshinye diporojeke tse di ka tokafatsang matshelo a batho ba mo wotong .
Setlhopha sa 1 : akanya se o tla tlhokang go bo o se rulagantse pele ga pitso
mo khaontareng tse o ka tswang o di nole mo dikgweding di le 12 tse di fetileng .
21 TSHIMOLOGO , GO TSENNGWA TIRISONG LE GO NNA LE MATSWELA
Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase
Balemirui ba bangwe ba fokoditse bokana ba mmu o ba jwalang korong mo teng mme ba bona go le botlhokwa go e jwala mo thefosanong ya dijwalwa e e leng mmidi , disoya , mmidi , korong , disonobolomo , le tsa mafulo a mariga jaaka habore le ditritikale .
Go thibana ga mosȇle wa khitšhene kgotsa phaposi-botlhapelo .
Maitlhomo go ya ka dipoelo tsa ditlapele .
Nako ya boikhutso
Leba tshedimosetso e e bonweng ka nako ya motsamao wa karoganyo .
Le gale , go botlhokwa gore o nne le kitso ya go laolo ditšhelete .
Se se baka go tlhoka go dirisiwa ga diheketara tse dintsintsi tsa lefatshe la temo ka mong a sa batle go ipona a latlhegelwa ke go nna le lefatshe .
Medi e inyalanya le phetogo mo nitamong ya mmu ka go golela kwa dikgaolong tse di se nang le kemelano e nnye ka jalo ga e ne e sutlhelela bonolo mo dipaneng tse di popota mo porofaeleng ya mmu .
O tlhagelwe ke kotsi ya mo tseleng ?
( e ) go nna teng ga bonno kwa lefelong le le siametseng tlhokomelo ya ngwana le moša .
Khansele e phasalatsa thentara ya go abela baagi diphuthelo tsa dijo .
Tuelo e e tlhomameng
Le gale , ka go ela tlhoko kumo ya bolemirui , molao wa theletso ga o diragale sentle mo Afrikaborwa .
Popego ya mmu e tokafala nako nngwe le nngwe fa semela se tlhoga medi le go golela mo mmung o o katisegetseng .
Re ka lekalekana gore bala e le nngwe ke furu e e ka nnang 250kg .
Go e dirisa o tlhoka thuso ya moemedi yo a ka go thusang ka kitso ya gagwe ya dimakhete go go emela nokeng ka Thekiso ya kumo ya gago .
Dintlha tsa go uma tsa go jwala korong e e nosetswang ka kgwedi ya Seetebosigo 2015
Bokgoni jwa go amogela kganetso ke ponagalo e kgolo ya temokerasi - go letla dikakanyo tsa motho , tse ba bangwe ba ka nna ba se dumelane natso , gore di lekelelwe , ka go dirisa tlhopho e e lokologileng ya baloto .
Balemirui ba ka laola tse dingwe , mme e seng dintlha tsotlhe tsa ditlhotlheletso tsa theletso .
Diporojeke tsa go dira ka tshipi
tokafatso e e oketsegileng ya dieelo tsa thebolelo ya ditirelo
Nnete ke gore , go tlhokomela ditlamelo tsa gago ke kgato ya ntlha ya go tlhomamisa tlamelo ya gago .
Phapogo mo ntlheng e , e ne e le Woto ya 95 ya kwa Diepsloot , mo Planact e tlhalositseng kgolagano e e tswelelang pele le ditherisano magareng ga komiti ya woto le tsamaiso ya kgaolo ya Khansele ya Toropokgolo ya Johannesburg .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Le fa go sena , go santse go ka kgonagala go itebaganaya le batshegetsa ka matlole ka tlhamalalo .
Go botlhokwa go nna le go rulaganya le go nna le leano le le tlhamaletseng la tiro , mme jalo o tshwanetse go tswelela o ntse o tsaya kgato e nngwe le e nngwe e e leng botlhokwa ya setlha se se latelang mo kakanyong ya gago e bile o ntse o akanya dipotso tsa gago tsotlhe tse o batlang go di botsa moitsebolemirui yo a go thusang gore o se dire diphoso tse di ka go senyetsang tšhelete e bile o latlha nako e e leng botlhokwa ya go jwala .
Go loga leano la tatelano go ka tlhaloswa e le tiragalo e e tswelelang , mo lelapeng go tsamaelana le dintlha tse di fetogang , go loga leano la go tsweleletsa kitso , bothakga , bodiredi , bolaodi le bomong ba kgwebo ya lelapa gare ga ba losika le lengwe , go itsewe e le mosimolodi yo a rolang tiro le ba ba mo latelang .
( 7 ) Go netefatsa gore dikakanyo tsa batho botlhe ba ba leng teng di tsewa tsia pele go dirwa tshweetso ka ga ngwana , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse go-
Morago ga matsatsi a a ka nnang 55 go ya 60 morago ga go ntsha leledu , ditlhaka di na le boima go feta ba go oma , mola wa setatšhe o tsweletse go nna mo ntlhaneng ya ditlhaka mme di bonala fa di le mo bogolong ba tsona .
Woto e dirile jang leano la yona ?
Fa o kgona go utlwelela kgakololo , o amogela dithutiso tse di siameng mme o etelelwa gape le gape ke ba ba go thusang go go tshegetsa e le ba ba siameng o tla nna o lemofala .
25 . Morero mongwe le mongwe wa go dira tlolo-molao , go tlhotlheletsa motho go dira tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo Setlhopheng seno .
Fa go ntse jalo , balemirui ba tlabo ba le mo mathateng ruri ka bonsti ba bona ba rua dikgomo go kgona go phela ka e le poelo e esi ya bone .
Ka go dirisa mafoko ano a a botlhokwa , batsayakarolo ba kwala setatamente sa pono .
Karolo e e latelang e tlhagisa lenaneo la fa dikgolaganyo magareng ga teng go ya ka kutlwisiso ya tiragatso ya IDP mme e bontsha dikgolaganyo :
O agile dikolo mo Mafikeng go tloga ka 1970 mme a bereka kago ya ntlha ya gagwe ya metlhatlagano e mebedi gona mo Mafikeng .
Molao ono o batla gore mafapha a puso a amogele pholisi ya dipuo mme a umake bobotlana dipuo tsa semmuso di le tharo tse di tla dirisediwang mabaka puso .
Go tlhokega go oketsa kotlo ka go dirisa monontsha thata .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Boima jwa diterekere bo oketsegile go tswa go ditono tse tharo ka bo1940 go ya go feta ditono tse 20 tsa diyuniti tse dikgolo tse di gogang ka maotwana a mane a tsa segompieno .
Khopi ya Tsebe nngwe le nngwe ya A4
( b ) mo go akaretsang go tsaya mmotokara
Ka jalo dikhemikale di a kopantshiwa fa masimo a montshakuno a na le mathata a ditlhaga le matlharephaphathi ka bobedi jwa ona .
Go botlhokwa go akanya ka dikgato tsa bontshadikuno tsa ngwaga o o fetileng tsa dintlha tse di farologaneng tsa ntshodikuno mo polaseng ya gago fa o simolola ka tirego ya togamaano ya popego le matlole tsa setlha se se latelang .
John o dirisana mmogo le Jack Mofokeng , yo e leng mongwe waabo .
Mmidi o ka bontsha ditshupo tse dintsi jaaka tshweufalo ya matlhare a mantšhwa .
Se ga se ka ke sa kgonwa ka go dira motlholo wa letsatsi le le lengwe .
Selekanyo se se duedisiwang lekgetho Kelo ya lekgetho
Mefuta e e farologaneng ya batlamedi ba ba akantsweng ke molao
Di tsena sentle mo mmung go tsena boteng ba disentimetara tse di ka nnang 175 mme di ka dirisiwa sentle go tsaya dikao mo magodimong a mmu tota le mo boteng ba mmu .
Balemirui ba Magae ba dira dikopo kwa lenaneong la ASGISA le le berekang lefatshe la merafe kwa ntle ga go akaretsa beng ba lefatshe .
Go ya ka Tonakgolo , ditirelo tse di tokafaditsweng tsa borotebente di tla thusa puso ka go tlholela batho ba porofense ditšhono .
Se sengwe gape ke gore ditlamorago tsa tshilafalo ya metswedi ya eneji e ore e dirisang ga jaana di nna le seabe mo phetolong ya tlelaemete mme ka jalo re tshwanetse go fokotsa go iukaega ka maokwane a fosele a khabone mme gape re fokotse le kelo ya khaboneokesaete e e ntshetswang mo moweng go netefatsa bokamoso jo bo itekanetseng jwa rona le bana ba rona .
( 3 ) Fa magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , a lemoga gore , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo tlhophilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) ga a dira tiro ya go ela tlhoko gore ngwana o latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , kgotsa ga a ka a istise magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore ngwana ga a latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , magiseterata , magisetera yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go batlisisa gore ke ka ntlha ya eng modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo o tlhophilweng , a sa dira ka fa a neng a tshwanetse go dira ka teng , mme fa go fitlhelwa gore phoso ke ya modiredi wa tsamaiso ya e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong kgotsa ke ya motho yo o tlhophilweng-
Go fitlhelela dikhomphiuthara
Tsamaiso e na le patlisiso , puisano , theetso letumelo .
Buisa dikgang
Ditlhatlhobo tsa mmu di lekalekantshiwa le maemo a a tlwaetsweng a kitsommu go supa gore ee kgotsa nnyaa dintlha tse dingwe di kwa godimo kgotsa kwa tlase .
Bogole bo tshwanetse go tsenyeletswa mo dithulaganyong tsotlhe , fela lemogiwe gore ga go tlhagiso e e ka akaretsang tsotlhe .
Leina la gago le dintlha tsa kgolagano le , fa go kgonega , thomeletso ya motho yo o saenang tumalano .
o go tlhola maemo a botsayakarolo jwa baagi , jo e leng sengwe sa tshwanelo mo go bommasepala botlhe ( go tsamaelana le MSA ) ;
Re leboga Terasete ya AgriSETA , e leng Maize & Winter Cereal Trust go thuso ya bona go tshegetsa lenaneo le .
Pele ga go simolola ga nako ya go jwala re tshwanetse go nna le leano la tiro go laola bolwetse .
Tlhaeletsano ke thulaganyo e e marara ka gonne e akaretsa batho ba ba mo dikarolwaneng tse di farologaneng .
Setlelerotia se segolo mo diakong se robiwa mmogo le ditlhaka .
Maloko otlhe a letlole a ka kgona go bula AF Online mahala mo atereseng ya www.afonline.co.za
Maikaelelo a DVA ke go neela batswasetlhabelo ba tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa tshireletso e e tletseng kgatlhanong le tsholomakgwakgwa mo teng ga lelapa eo molao o ka neelanang ka yona .
3.3 Dipotso tse di bodiwang gantsi ka ga ditetlelelo
Ditiro tsa thekiso di tsenyeletsa dikgato tse di farologaneng tse di dirwang mo tsamaong ya kuno go tswa kemong ya tshimologo go ya popegong ya bofelo ya yona jaaka ya modirisi .
Fa go sa nne jalo mme o swetsa go jwala kumo e ba tirisanommogo ba sa e tseyeng o tlaa tshwanela go leka ka bowena o le nosi go bona makhete e mo o ka rekisang kumo ya gago .
Modiri mongwe le mongwe wa mmasepala o tlhoka go nna le konteraka ya tsamaiso ya tiragatso .
( a ) go tlholwa ga katlholo jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 307 wa " Criminal Procedure Act " ; kgotsa
( ii ) newa tagafara go ya ka molawana wa 19 ; kgotsa
77 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana-
Fa dipolase di wa , dikgwebo tse dikgolo tsa mo mebileng di a wa .
Ka fa letlhakoreng le lengwe , makhanselara le maloko a Komiti ya Woto a ka kaya fa baagi ba sa tsenele dikopano , disešene tsa pegelo kgotsa disešene tsa mo phatlaletseng tsa go batla kemonokeng ya dikakanyo le dikgopolo .
Tlhaloso ya tsamaiso ya polase
O se ke wa kgatsha mo motshegareng mo mabelong a phefo a a kwa tlase le mogote fa go na le tlhatlogo ya mowa e e kwa godimo .
Ikgolaganye le motsamaisi yo o kwadisitsweng wa Bonto ya Botsayakarolo .
Legato la go bayaleitlho mo tirong ya dikomiti tsa diwoto
Go tswa kwa kae ?
Go bolelela gore o latlhe jang maselela a kuno .
Ke " Tlhomamisa sesupatlotlo sa me sa uFiling " jang ?
Se letle badiragatsi ba bangwe kgotsa batsayakarolo go bona dikarolo .
Mphahlele o ranola botso jaaka e le kakanyo ya " go nna wa " setlhopha se se rileng sa batho , ka diponagalo tsa tshwano le pharologano e e amanngwang le temogo e e jalo .
Setlhatswamowa se ka phunyega marobana le go letla leswe go tsena mo enjeneng , le go tlhola konalo pele ga nako ;
Boalogodimo jwa mmu bo a gotela mme se se oketse mowafalo .
Fa e bewa ka mokgwa mongwe , Maaforika a ka ikgolola jang ?
Tlhamo : Dikgaolo tsa ditlhophathutano
Motswedi : Myles Mander
" Teff " e dira sekhukhu se se gaisang sa mmu mme go gola ka motlele ga sona go hupetsa mefero e e sa batlegeng .
Jaaka mokwadi , o tsaya kakanyo jaaka " go thenya ga pelo ga ka gale " ; ke " naga ya dikgopolo , kitso , kakanyo le maikutlo " .
Ditheo tsa tlwaelo tsa thuto jaaka dikolo le diyunibesithi , di lekanyeditswe ke tumelo ya Bophirima e ba e dirisang le ditso tsa bona tsa ditheo .
Tlhatlhoba peo .
Kwa ditikologong tsa kwa bophirima ( Caledon ) go amogelwa pula e e ka nnang 75% ka mariga mme gape e e ka nnang 25% ka selemo , mme gaufi ga Mosselbay go fetoga go nna 50 / 50 .
maemelofofane
Fela le gale , fa o le montshakuno gompieno , o ka iphitlhela o patelesega go adima madi go tsena mo ntshokunong .
Ngwana yo o tshwanetsweng go atlholwa go ya ka Kgaolo eno
Baeteledipele ga ba a tshwanela go lekanyetsa tlase botlhokwa ba go tlhatlhosa boeteledipele ba bona .
Tshedimoso e e leng teng ya lemorago
Netefatsa gore maemo a metsi a siame ( tlase ga 14% ) .
Bakonteraka ba bangwe ke balemirui , ba ba tshegetsang baagisani ba bone fa bone ba feditse go lema masimo a bone .
Go le gantsi go thata go rulaganya kopano le batho ba le bantsi , segolo fa o tshwanetswe ke go ikgolaganya le mongwe le mongwe ka nosi .
Tiro nngwe le nngwe e e nang le ditlamorago tsa matlotlo e tshwanelwa ke go tlhalosiwa le go amogelwa mo tekanyetsongkabong .
Nna le bopelotelele le thata ya go direla toro ya gago .
Fa bokana ba mmopa , disalela kgotsa dibodu mo mmung di le tse dintsi , bokana ba sebolayamefero bo tshwanetse go okediwa go laola mefero ka tshwanelo .
Fa go le komelelo diriuwa di ka fula dimela tse dinnye tsa mokhure mme di ka swa .
lenaneo la matlotlo la dingwaga di le 5
Motswedi : Setheo sa Bosetšhaba sa Mefutafuta ya Ditshedi sa Aforikaborwa
Dikoketsego tsa tlhotlwa di supiwa mo Lenaneong 2 , fa tlase
Seno se ka tsewa jaaka tšhono ya ikonomi e e sa dirisiweng .
Mekgwa e e akaretsa boikanyego jwa tlhaloganyo le maitsholo , le itshokelano magareng ga makoko a a gaisanang .
Motswedi !
Mo tsebeng e nngwe le e nngwe , o neelana ka semika se a agelelang mo go sona se se supang kgolagano magareng ga ditiragalo tsa kgatelelo le go amoga batho tsa bona , setso le dikwalo .
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi wa NEM : Kgolagano ya Kgwebo ya Boditšhaba ya Melawana ya Ditshedi tse di mo Kotsing ya go nyelela ( No .
Fa o itse ditiragalo tse di dirilweng mo tshimong e nngwe le e nngwe mabapi le mofuta wa mmu wa teng , maemo a motshotelo mo mmung le maemo a mathata ka mefero go tlaa supa gore go jwalwe mofuta ofe wa dijwalwa mo lenaneong la thefosano ya dijwalwa .
Ke boikuelo jwa tokologo .
Dilo tse di tsenngwang mo tekanyetsokabong e ka nna :
Bokoa bo bongwe ke gore ga re na tshilo ya rona e e ka silang mmidi wa rona .
Malwetse a a bonala boutsana mo dingwageng tse di omileng .
ditumelano tsa thebolo ya ditirelo
KAEDI YA MOTSAMAISI
Tshenyego e e tlaa nna tlhotlhwa e e ka emang mo togamaanong a ditšhelete le tekanyetso fa go lebelelwa tiragalo ya go jwala dijwalwa .
O fenenkolola inthanete mo founong ya gago
Fa kgagamalo ya lebanta e siame , fela lebanta le sa ntse le relela , gona bokete jo bo feteletseng e ka nna jona bothata .
Tsaya peo ya mmidi kgotsa ya korong ya kgale mme o e jwalele dipeba .
Aterese ya Tiro :
Go simololwa jang go samagana le morero wa go leka go rulaganya le go sedifatsa morero o , ke dikarolo dife tse di maleba tsa tsereganyo ya puso mme gape ke dikarolo dife tsa ikgogelo morago tsa puso mme ke dife tsa ditsela tse di farologaneng tsa dipataganelo tsa poraefete / batho le gore a go na le ditsela tse di farologaneng tsa pataganelo tse di ka dirwang ?
Se nne moikgogomosi go feta go se kgone go kopa thuso le kgakologo e bile utlwela se o se amogelang .
Tiriso ya dibolayamefero e kgonegwa ka go se ribole mmu .
Lenaneo la 12 : Dituelelo tsa togamaano e e totileng-baagi
Ka ga dikwalo , Mphahlele o bua gore ka gale basekaseka dikwalo ba batla tsela e e bonolo ka go tsepa fela temana le " molaetsa " mme ba tle ka dipolelo tse di ikgopolelang , kwa ntle ga go leba tiro ya loago ya dikwalo tseo .
Motho o ka nna sebete wa re maikaelelo a kakaretso kgotsa a botlhokwatlhokwa e ka nna go dira poelo mme ka tsela eo poelo e e itshegeleditseng .
Sesupetso sa tsamaiso sa kgwebo ya gago ;
Go tswa kwa dintlheng dingwe - segolo ba ba leng mo letlhakoreng la go amogela thata - -bakwadi ba solofelwa go tshegetsa mokgatlho o o batlang go diga ba ba leng mo maemo a go busa .
Fela le gale o tlhoka go leba fela diketekete tsa diheketara tsa lefatshe la morafe , gammogo le lefatshe lengwe le le abilweng sešwa , go ka lemoga gore go nna molemirui ke kgwetlho .
7.2.2 nna tokomane e e amogelesegang kgatlhanong le Moadimiwa go kgotlatshekelo ngwe le nngwe ka maikaelelo a go bona katlholo kgatlhanong le Moadimiwa .
Morago ga matsatsi a a ka nnang 5 go ya 8 diphesente tsa go mela di ka balwa go tsweng mo palong ya dipeo tse di melang .
A go na le dithapolo mo go diriseng mmidi wa Bt go tshwantshanya taolo ya tlwaelo ya sebokophetllhi ?
Tiisetso ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) ya gompieno e tserwe mo puong e e neetsweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka 1989 kwa Sekolong se Segolo sa Bankuna kwa Nkowankowa , gaufi le Tzaneen kwa Limpopo .
Petelelo ke bosenyi mme ke modiramolato fela yo a tshwanetseng go pegwa molato .
Mothuthuntshwane o mela go tloga mo ntlheng ya seako ( dithale ) go ya kwa tlase .
Nna ke re o se tseye maemo a go adima kgotsa go dirisa madi a yo mongwe fa o reka sediriswa se sentshwa .
Leka gore o se ke wa bua thata ; reetsa se ba bangwe ba se buang mme o netefatse gore ba tlhomama mo lenanetemeng .
Sediriswa sa bo3 : Databeise e e sekasekang ya baneeleditirelo e tshwanetse ya dirisiwa jaana :
3.1 Melao e botlhokwa ya Batlhokomedi
Re le eletsa Keresemose e e tlhogonolo le Ngwaga o mošwa !
Metsotso e nna maleba fa e kwalwa ka tsela e e bonolo .
Baagi ba swetsa ka go kopana le go tlhopha komiti go lebisa bothata jo kwa khanseleng ya toropo ka tlhamalalo .
O ka reka sekao sa konteraka e e siameng ya go aga kwa lebenkeleng la dibuka kgotsa wa kopa Mmasepala go go naya yona fa e le teng .
Di-KPI di tshwanetse go sekasekiwa ngwaga le ngwaga ke mmasepala jaaka karolo ya ona ya thulaganyo ya tshekatsheko ya tiro e bile fa mmasepala o tlhabolola IDP ya ona , o tshwanetse go sekaseka di-KPI tsa ona .
Go thuba mo tlung , e ka ne e le go ya ka molaong o o sa kwadiwang kgotsa o o kwadilweng , ka maikemisetso a go dira tlolo-molao .
Jalo , o ka kgona go loga maano a a siameng ka tiriso ya madi jang fa o dirisa pego ya madi e e sa siameng ?
CBP e agetswe mo kopanong ya tse : togamaano ya baagi e tshwanetse ya maatlafatsa baagi , mme e tshwanetse ya isa kwa wotong e e tokafetseng , taoloselegae le maano a mekgatlho e mengwe le ditirelo .
Mokgatlho
Puso ya Porofense
Setlhogo
Tlhaeletsano e bokoa fa gare ga rakonteraka , Komiti ya Woto le baagi .
O na le karata ya kgwebo kgotsa tokomane ya semmuso e e ka supang gore o direla setlamo / setheo se ?
18.3 go tlhomamisa gore maloko a Kgotlakgolo a itse melao yotlhe le molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o o amanang kgotsa o o amang RBN le go begela dikopano dipe tsa Kgotlakgolo ka matswela le diphelelo tsa yone ;
phetiso ya matlole ka mokgwa wa ileketeroniki kwa akhaontong ya moamogeladitshiamelo .
Mo ditikologong tse pula e ka na go lekana le dimilimetara tse di ka nnang 600 , tshwaro ya metsi e ka lekana le kwarata ya pula e e nang ka ngwaga .
Fa o kgatlhwa ke go ithuta go umiwa ga korong e e nosetswang ka fa tlase ga digasetsametsi tsa sedikologa ikopantshe le balemirui ba bangwe mo dikgaolong tse , tsweetswee .
Dipotso tse di bodiwang kgabetsa
Simolola ka phepotlaleletso go sa ntse go na le kobo ya bojang e e bonalang mo nageng le pele diphologolo di latlhegelwa thata ke maemo .
Mo puong ya gagwe , e e phasaladitsweng mo bukeng ES'KIA , o sekaseka botlhokwa jwa dikwalo le seabe sa mokwadi , mo setlhogong : Literature : A Necessity or a Public Nuisance ?
Mokgwa wa phatlhoso : tiro ka ditlhopha
O tshwanetse wa buisana le Mokhanselara kgotsa Komiti ya Woto ya kgaolo ya gago mme o kope gore ntlha e e batlisisiwe le gore Mmasepala wa Selegae a fetse tiragalo e .
Tshedimosetso e tswa mo Khosong ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase
Mo tlhagong ga go sepe se se sa fetogeng gotlhelele .
Mefuta ya disalela tsa dimela
Netefatsa go buisa setshwao sa sebolayamefero se o batlang go se dirisa sentle tota , ka gore tse dingwe di dirisiwa ka botsone fela mme tse dingwe di ka tlhakatlhakangwa le digasetswa tse dingwe .
Bokana ba diafalatokosini bo bo leng bontsi bo ka bolaya diruiwa , tota dikolojwane , dikolobegadi tse di dusang , dinamane le dikokwana .
( ii ) mo dinakong tse di tlhalosiwang mo lekwalong la kitsiso go ya ka molawana wa 18 kgotsa tagafara go ya ka molawana wa 19 .
Togamaano ya botsayakarolo e tshwanetse e akaretse
Ka gonne tekanyetsokabo e e simolola ngwaga pele ga nako , Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa ke go neela pegelo fa morago ga go rerisana le baagi .
Kgaolo e godile ka lebelo mo ngwagasomeng o o fetileng , ka tiragatso e e tiileng ya diminerale , temothuo , tlhaeletsano ka megala le bojanala .
Ditirelo tsa dimmitara ( kopotuelo / go busediwa ditshenyegelo tsa go dirisa metsi le motlakase )
Kgatokgolô 8 : Kgato ya go šetlega
Tiragatso ya tshekatsheko ya ditlhokego tsa bong
Sediriso se sengwe mo ' motsitsana ' wa gago ke thulaganyo ya ditshupetso tsa direferense le makwalotshupo .
Setšhaba se se tlhabologileng se rotloetsa tlhabololo le kutlwano ya baagi .
TUMELELO PELE YA KUTLWISISO
Go tshwanetse go tlhongwe rakonteraka go dira tiro .
Go buisana ke gotlhe .
Se bogolosegolo ke ka ntlha ya gore ditiragatso tse di siameng ga di a supiwa mo patlisisong ya dikomiti tsa diwoto e e dirilweng go simolola ka 2001 .
Go go gatelela go dirisa thulaganyo ya go laola ditšhelete tsa gago sentle mme go go thusa go nna molaodi o o kgonang ntlha ya ditšhelete .
Bogone jwa ditsenngwateng le ditirelo - ditsenngwateng le ditirelo tse di bonwang botlhofo di fokotsa ditshenyegelo .
Balemirui ba tlhaselwa ke koketso ya tlhotlhwa ya ditokelelo , tlhotlhwa ya kumo e e tlholang e fetoga ( ka ngwaga o mongwe e kwa godimo fela go fetoga ka go wela tlase ka ngwaga o o latelang ) , pelaelo ka maemo a bosa , go direga ga masenene a tlhago mme le botlhokwa ba pabalesego .
1.1.2 tlhagiso epe kgotsa netefaletso e e dirilweng ke Moadimiwa go ya ka Tumelano e e bontshang go bo e sa nepagala fa e ne e dirwa kgotsa e tsewa e dirilwe kgotsa e boeleditswe ; kgotsa
Go tlhagisa dikaelo tsa ditirelo
Boupi ba mmidi bo na le diporoteine tse dintsi mme bo tletse ka dikalori tse di kwa godimo .
Ntlha e e thusa gape fa disalelamorago tse dingwe di tlogelwa go thusa go jwalwa kumo e elatelang go ya go e nngwe .
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
( j ) go romela kwa ba nayang gona dikgakololo kgotsa thuso ya kalafi ;
Molemirui e ne a jwala mmidi , a o roba mme a a o isa kwa koporasing moo a neng a duelwa tlhotlhwa e e neng e setilweng go feta gompieno .
A dibuka tsa me di ntse di tshotswe sentle ka nepo ?
Disupetso mo tikologobophelong
O netefatsa gore dithulaganyo di dirwa ka natla ;
Fela terasete e tsewa jaaka motho yo sa nyalang yo o nang le tetla ya dikgogelolekgetho tse di rileng .
Ka tlhotlhwa ya gajaana ya korong ( mo setlheng se se tswang go feta se , bantshakuno ba paletswe ke go fitlhelela R2 000 ka heketara ) , o tlaa tlhoka go bona thobo ya ditono tse 2 , 5 ka heketara gore o kgone fela go tshela .
73 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya ngwana e e boneng ngwana molato ka tlolomolao , e ka fetisetsa kgetse kwa-
Go dirisa mantswe a a ka dirang gore batho ba tsogele puso kgatlhanong .
Bong jwa lefatshe ;
Ba ka kopa bakhanselara gore ke goreng fa kgatolopele e diegile mme ba tshitshinya ditsela tsa go fitlhlelela maano ka mokgwa o o nonofileng .
Ke ba le kae ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 18 ?
Bomphato ba ba sa tlhageleleng le ba sephiri .
Maemo a sesupetso sa gago sa go adima a tlaa kwalwa e bile a tlaa sekasekiwa ke thulaganyo e nngwe le e nngwe e wena o e kopang go go adima madi go kgona go duela go lokela kumo ya gago ya jaanong le ya ka moso .
O na le tshwanelo ya go tsaya dikgato tse di oketsegileng tsa semolao fa Motlhankedi wa Tshedimosetso a gana , kgotsa fa go tsewa gore o gana gore o bone rekoto e o e kopileng fa o dirile dilo tsotlhe tumalanong le dipatlafalo tsa Molao fa o dira kopo eno .
tlhalosiwang ka botlalo mo mokwalong wa pholisi kgotsa a a tshwanetseng
Ka 1989 Michael o simolotse go dirisa bolemirui mo kgaolong ya lefatshe e a neng a e hira mo Masepala sa Welkom .
Tlhamego ya sete e ntšhwa - e leng kgolo tota .
Kabosešwa ya Lefatshe la Tlhabololo ya Temothuo ( LRAD )
Ka go dirisa kitso ya thekiso o ka oketsa tlhotlhwa le poelo mme o ka kgona go bula ditsela go kgona go rekisa kumo ya kgwebo ya gago jaaka o rata kwa pele .
Go tsenela dikopano tsa Dikomoti tsa tiro ya Lefapha .
go neelana ka tshwaelo ka ga thulaganyo ya botsayakarolo le tshwetso ya bofelo e e tlhagelelang
Tuediso eno ke ya ditshenyegelo tsa go batlwa ga rekoto le go dira khopi ya yone .
Tlhabololo ya maikaelelo
Go laola mefero
Mokopi o begela Tona
Kgato e e latelang fa go lekalekantshwa ke go tsamaisa segatsetsa sa gago dimetara tse 100 mo nageng e e tshwanang le kwa o yang go se dirisang teng mme wa tsaya nako le lebelo mo go tlhokegwang go kgona dimetara tse 100 .
Bokgwebo ba ditlhaka bo itumelela tswelelopele ya go tlhola go buisana le balemirui ka bophara .
Go ne go ka nna molemo fa puso e ne e ka itharabologelwa go thusa bantshadikuno ka letloatshireletso le le batlegang .
Meiyara o tlhophiwa ke khansele go gokaganya tiro ya khansele .
Pampiri e Tshweu ya Pusoselegae , 1998 le Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala wa 2000 di dumela gore go tsaya karolo ke ntlha ya botlhokwa mo temokerasing ya rona le gore botlhe ba ba akarediwang mo dimmasepaleng , ba bona moputso o o lekanang , seno se raya baagi ba naga , borradipolotiki le badiredipuso .
Tlaleletsa ka tshedimosetso e e mo dintlheng tsa khoso .
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go lebelela sentle gore go na le mefuta efe ya mefero mme o bue le morekisetsi wa dikhemikale gore go dirisiwe dikhemikale tse di tshwanetseng e bile di lokelwe ka tshwanelo .
Go dirisa bolemirui go bona Poelo ;
10.4.5.1 ditshwanelo tsa leloko la baagi di se kitla kgotsa di ka se kgone go diragadiwa ka botlalo ke Lekgotla la Dikgosana kgotsa ke Komiti ; kgotsar
Ka 2030 , Aforikaborwa e tshwanetse ya bo e na le tsamaiso e e akaretsang ya tshireletso ya loago eo e akaretsang madithebolo a tshireletso ya loago , dipoloko tsa go tlogela tiro ka kgapeletso , dipoelo tsa matshosetsi ( jaaka botlhokatiro , leso le bogole ) mmogo le dipoloko tsa go tlogela tiro ka boithaopo .
Pegelo ya ngwaga le ngwaga e tlhagisa tshedimosetso ka ga :
Sesupetso sa mekgwa ya dikgato tsa kgalemelo le thulaganyo ya dikgato tsa kgalemelo ; le
Matonkomane , kgotsa manôkô - jaaka balemirui ba a itse gape , a tlhoka tlhokomelo e e tseneletseng mme tuelo e ka nna go tlatsa diatla - kgotsa dikgetsi tse di tletseng !
e tshegediwe ke matlole a diwoto a a tswang mo go mmasepala
" Ke amogela gore kgaratlho ya me ke loeto mme ga nkake ka fitlhela bofelo ba lone ke santse ke le mo botshelong .
( b ) fa go le jalo , go tshwanetswe ga dirwa patlisiso e e kwa thoko ka ga bokgoni jwa ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ya gore a ba ka kgona go duela madi a a akanyediwang go nna a beili kgotsa madi mangwe le mangwe a a a ka tshwanelang ; mme
Kitso e naya matshelo a rona maitlhomo .
Dimametlelelo tsa Tsamaiso
Le fa go ntse jalo , go tlhotlheletsa le go amogela tshwanologo ga se go tlhoma dintlha fela , kgotsa go ithuta go baya boleng mo dipharologanong tsa batho fela go tlhoka go tlhama kamogelo le go thotloetso ya tlotlo le itshokelano e e kopanetsweng .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Dintlha tsa megala ka botlalo .
Go diragala eng ka kopo ya tetlelelo morago ga gore e neelwe DEA ?
Kgama thulaganyomedi ya dijalo kago e tlhokisa mowa le go rotloetsa malwetse ;
Tlamelo ya terekere ;
Diikonomi tsa dinaga di le dintsi tsa Aforika di godile ka bonako mo ngwagasomeng o o fetileng , mme tsa fokotsa bohuma mo go bonalang lwa ntlha mo nakong ya halofo ya ketesome , mme kontinente e e a utlwalega jaanong mo ditheong tsa lefatshe .
Lefapha leno le ikarabela ka go dira gore go nne motlhofo go nna le tikologo e e siameng mo teng ga Rustenburg , e dipeeletsomadi tse di farologaneng tsa mo gae le tsa kwa dinageng di sele di ka tokafadiwang mo go yone gore go rotloediwe kgolo ya ikonomi ya selegae , go tlhabologa ga yone , go nonotshiwa ga yone , go tlamela ka dipalangwa le ka ditshono tsa gore batho ba bone ditiro .
Tshimo
Ba ba ka abang kemo e e siameng ya setso sa Aforika ga se fela ba ba tshelang le maAforika mme ke ba gape ba itumelelang le go tshela setso sa Aforika .
Mo dingwageng tse tharo tse di tlang , tekanyetsokabo e tla abiwa jaana :
Mariga a tlaa tsena morago ga selemo le letlhabula tse di bongola thata .
Khumo ya Aforikaborwa ya ditshedi e gogela kgatlhego ya borasaense le mefuta e mentsi ya maphata a intaseteri- e e jaaka diintaseteri tsa dikhemisi , thekenoloji ya ditshedi , temothuo , melemo ya dimela , dijo le dino , peo , tshireletso ya dijalo , le tsa ditlolo .
Ke lebeletse ngwaga wa 2015 ka boitumelo e le ngwaga o re tlaa kgonang go tlola dithata tse di kwa godimo tse di leng fa pele ga rona .
Batsamaisatiro
Lefatshe la gago le tshwanetse la bo le le mo kgaolong eo pula le mohuta wa mmu di letlang ntshokuno e e nang le poelo ( mmu o o lopapadia le pula e nnye ga di kgontshe go dira temothuo e e nang le poelo ) .
Tumalano mabapi le go Thusana ga dinaga ka bobedi magareng ga Tsamaiso ya Ditirelo tsa Melelwane - e tlhoma motheo wa go tlhoma molelwane wa ditiro tsotlhe .
Togamaano ya beke
Sekao , fa e le gore ke morero o o amang boitekanelo , badiri ba tsa boitekanelo , balwetse , bagakolodi ba tsa tlhokomelo ya kwa gae , bagakolodi ba baagi jj e ka nna batho ba yang go tlhokagala go ka akarediwa .
Dikwalo di ngoka kgatlhego ya mmuisi ya " go isa kwa sethong , botho le maemo " ka mokgwa o Mphahlele a e bayang ka teng .
Monwge le mongwe wa rona o na le boikarabelo go dira thata le go dirisa naga e re amogetseng .
Dikopano tsa Thulaganyo
O a amogelwa !
Batsayakarolo ba kwala ditsibogo tsa bona mo kgatisong ya dikgang gore di tle di buisanelwe ke beng .
Diphetogo tsa tlelaemete di ka fokotsa ntshodikuno ya dijo , mmogo le go nna teng ga metsi a a diriswang mo matlong , ka ditlamorago tsa dipaterone tsa dikhudugo le dikgotlhang .
( e ) tshedimosetso nngwe le nngwe e e ka tlhokagalang mo tshekong .
Jalo maemo a sesupetso sa pabalesego mo dipolaseng a dumalane gare ga Agri SA le Mmuso ka ditshupetso tsa go tsena mo dipolaseng le mefelo a ditiro a teng .
Gore o kgone go lekanyetsa bothata jwa katisegelo ya boalotlase mo masimong mo polaseng ya gago go tshwanetse go dirwe patloboleng e e tseneletseng thata .
Fa disaense tsa Bophirima di ganana le se ka go se bona e le dikinane fela , mo go MaAfrikan ke nnete e e feletseng .
E seng morago ga malatsi a mabedi .
Go tshwanetse go dirwe eng ?
Go tshela go diragala jang ?
Thekiso ya Dikumo
Dibering le disili ;
Koketso kgotsa phokotso ya boima ba gago ;
Mphahlele o boeletsa ka go re MaAfrikan ba se ke ba etseetsega mme ba rulaganye ; fa a ne a rotloetsa go tlhomiwa ga boitlhamedi jwa botsweretshi mo setšhabeng jaaka mo mminong , go kwala le tse dingwe .
TOTOBETSENG - mo maikaelelong a ditirelo tse di rebolwang
Ke simolotse mo diheketareng tse nne mme kumo ya me e ne e le ditono tse 0 , 8 ka heketara .
Se fele pelo - o tlaa kgona go itsholetsa gape .
Go dira lotseno ka go nna mong wa lefatshe , ka jalo go na le dikarolo tse pedi :
dinnoutu tsa thuto
Tse dingwe
Montshakuno o kgona go bona mosola mo karolelong ya mmaraka e kgolo ;
Dikwalo ga di tseye maemo a tiragatso .
go supiwa ga dintlha mo baaging .
Morago ga go sekaseka maemo a ditiragalo tse go tsamaiso ya kgwebo ya polase mme tota le gore maemo a tuelotekano e ntshwa e tla fetola tiriso ya batho jang , molemirui kgotsa mothapi o tshwanetse go nagana dintlha tse dingwe tsa mo go tse di lateleng .
Mo go yona , o tlhobaediwa ke maemo a bana ba godisetswang mo go ona , bontsi bo tshwanelwa ke go gola pele ga nako .
Ditshupo di araba potso ' Re tlaa itse jang gore re atlegile ? '
Khansele e ka rolela maikarabelo mangwe go dikomiti tsa Diwoto .
Madi a a amogelwang boemong jwa ditlhoko ke lotseno lwa kgwebo .
Diphitlhelelo tse dintšhwa mo ditiregong tsa ntshokuno , thekenoloji le didiriso tse dintšhwa , mefutapeo e mentšhwa , ditlhabololo mo mebarakeng di tlhoka go elwa tlhoko gangwe le gape .
Go ipaakanyela nako e tsididi ya mariga mo dikgaolong tsa nagagodimo , majang a naga a boloka kotlo mo meding a ona ka mafelelo a selemo pele ga serame sa ntlha .
Lotaganeng
Tshiamiso .
Go bewa kwa kgolegelong
PAIA e naya Ma-Aforikaborwa otlhe tshwanelo ya go bona direkoto tse di tshwerweng ke puso , ditheo tsa puso le ke ditlamo tsa poraefete .
( Nopolo go tswa Grain SA Newsletter week 10-12 / 03 / 2010 )
Maikarabelo a bona ke go rotloetsa batsayakarolo .
1 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente ,
Dintlha go ya pele
Maitlhomo a Kaedi e ke gore batsamaisi ba CBP ba :
Kalaka ga e ture ; ntlha e e oketsang tlhotlhwa ke tuelo ya go e thotha .
Ke a ba tlotla .
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Maemo a tshimologo ke go refosana mefuta ya sejwang jaaka mmidi le mefuta ya matlharebophara jaaka disonobolomo , disoya kgotsa dinawana .
Ke tlkoka go kgona go ditisa inthanete gore ke itlose bodutu
Boleele jwa sepane ga bo tlhoke go lekalekana ( uniform ) mme bo ka farologanngwa go tsamaelana le maemo a tshimo kgotsa go tlamela sebaka magareng ga terase le boalogodimo jwa mmu mo sefatleng se se kgokologang .
( e ) go romelwa kwa kgolegelong e le yona tsela ya bofelo e e ka dirisiwang mme e le fela lobaka lo lo khutshwane le le matshwanedi .
Ban a le lenaneo - togamaano yaw ate - le go tsenya mo tirisong ga yona mmogo le go e ela tlhoko mme tshekatsheko ya togamaano yaw ate e ba naya karolo e ba e tsayang nako le nako mo ngwageng .
Dijwalwa tsa senawa di fokotsa maemo a go fosa go uma .
Se akaretsa -
( f ) ditla-morago tsa go tlhoma kitso ya bosinyi go ya ka molawana wa 11 , fa e le gore kgetse e tshwanelwa ke go fetisediwa kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go ya ka Kgaolo ya 7 ;
Fa go ka diragala kotsi go tshwanetswe go dirwe patlisiso e e tseneletseng go kgona go bona gore e tlisitswe ke eng mme le gore go beiwe dintlha tsa tshireletso gore go se direge gape .
Mogote o o feteletseng ( jaaka lekhubu la mogote ) o ka dira gore matlhogelanyana a gaupane ka go oma .
Tsamaiso ya Polase ka Poelo ; le
Go botlhokwa go netefatsa gore dibuše , dibering , dithaeroteente tsotlhe le bokoso ya kgweetso di mo maemong a a siameng .
Bommasepala ba na le dikgatlhegelo tse di farologaneng mme ba ka fitlhela e le gore ba gaisana .
Bolengtlhotlhwa jwa mmaraka
Tiro e e tlwaelegileng ke gore dikomiti tsa diwoto di rerisiwe ka ga dikakangwa tse di dirilweng .
Dibolayadimela jaaka ngadube kgotsa motlhwa di ka bolaya matonkomane a gago .
E matlafatsa karolo ya Palamente , eo e leng go emela batho le go netefatsa puso ka batho ka fa tlase ga Molaotheo .
Lebelela dimela le mmala wa matlhare a tsona .
Mota dibulaforo , dikhurumetsi tsa thipa kgotsa diseke , le dikgaolo dingwe le dingwe tse di politšhilweng ka oli kgotsa kirisi go thibela rusu .
Lefetlho le tla tloga le gola go fetsa mme le ka se bonalwe go tsweng bogodimo ga matlhare e bile leledu le tla simolola go tswa mo dipiding tse di leng kwa godimo .
Go nna le setlha se se siameng go supa kgono ya lefatshe la gago fa o dira tsotlhe ka tshwanelo .
Bommasepala ba na le dikgatlhego tse di farloganeng mme ba ka iphitlhela ba gaisana .
Bagolo ba me ba ne ba le balemirui mme jalo lorato le me la go dirisa bolemirui le tswa go bone .
Tlhotlhwa ya mafura GA E DIRISIWE mo ditirong tse , ka ntlha ya gore tlhotlhwa ya oli e ntse e fetoga mme bakonteraka ba bantsi ba tlhomamisa tlhotlhwa ka heketara kwa ntle ga tlhotlhwa ya mafura .
Gape go sa ntse go sa kgonege go tlhomamisa kgaolo ya boalogodimo jo bo jetsweng gammogo le thobo e e ka bonwang - e sala go nna tekanyetso .
Go botlhokwa thata gore re se dumele gore madi ke tharabololo ya mathata otlhe a balemirui ba a fitlhelang .
Kemo 3 - Bantshakuno ba Bogwebi - Ditono tse 250 le go feta
( c ) fa go na le lebaka le le dirang gore lepodisi le dumele gore ngwana a ka nna kotsi mo go motho yo mongwe ;
maemo ke a a jang mo baaging ?
Batla dibuka le tse di kwadilweng ka dintlha tse o di fitlhelang mo polaseng ya gago , go tla go thusa go tsamaisa ditiragalo sentle e bile o ka fitlhela o amogela kitso le kgono go leka dilo tse dintshwa go oketsa kumo mo polaseng ya gago .
Mo dikgannyaneng tse di fetileng kgopolo ya tsamaiso ya polase e buisanetswe gammogo le kgwetlho ya sematlole ya tsamaiso .
Mo Tiisetsong e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e e kwadilweng ka 1993 e le karolo ya puo kwa Yunibesithi ya Bokone Moporofesara wa seakatemi yo o tlotlegang Es'kia Mphahlele o rotloetsa bareetsi ba gagwe ka maatla go dira sengwe .
Torong ya kgaoganyo e tshwanetse go tlholwa e bile e phepafatswe .
12.10 GO TLHOMIWA GA DIKOMITI
Ntlha e e ka tlhotlheletsang bokana ba kumo mo ngwageng e e rileng ka pharologano ya tlelaemete e e fitlhelwang mo tikologong kgotsa kgaolong ke mokgwa wa go mela wa disoya .
Re batla go akgola Thabo ga mmogo le mokwaledi wa gagwe Lebo ka ntlha ya boikgolego , phisego le boipofo bo bona ba neng ba ntse ba bo supa ka setlha sotlhe .
le mefuta e mengwe ya melemo ya kalafi e ba sa bolelelwang ke modiredi wa tsa kalafi kgotsa ke ngaka gore ba di dirise
Mokgwa wa go dira ditiro tse di tshegetsang kgolaganyo go ikaegilwe ka motseletsele wa didiriswa tse di ka thusang tiragatso ; le
Re ikopantse le ba Agri-SETA ka Diphalane 2010 go kopa kemonokeng ya bona ya lenaneo .
Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo di tla amogelwa kwa kopanong e e latelang ya Kgotlakgolo
Kgatiso ya Language Rights Monitor 2008 e gone jaanong .
go oketsa ditsela tse di leng teng tsa kotlhao tsa bana ba ba bonweng molato ;
Gape loga maano e bile o tlhome mekgwa ya go fokotsa tshenyego ka ntlha ya diphatsa .
Faene kgotsa dikatlholo dingwe boemong jwa faene
Gape kanola e na le kgono ya go dirisiwa e le mafura a go tsamaisa dikoloi , jaaka go setse go dirwa mo mafatsheng a mangwe a kwa Yuropa .
Mmidi ke dijo tse di nayang nonofo mme o gakologelwe gore nonofo ga se se se tlhokiwang fela ; diruiwa tsa gago di tlhoka le koketso ya poroteine .
O tla dirisa mofuta wa mmidid o o leng YYYGGG .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
E , e sa ntse e le yona fankase e e tlholang mouta o mosweu wa dinawa tsa soya , dinawa tsa gale , khanyola le dijalo tse dingwe tse di tlhaselegang botlhofo .
( d ) tsaya dikgato tsa go tokafatsa tiragatso e e mabapi le ditlapele tseo tsa tlhabololo le maikaelelo mo diikaelelo tsa tiragatso di sa fitlhelelweng : gape
Molomo o dira tshimologo ya tirego yotlhe ka gore dijo di tshwanetse go jewa .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V9
E seng ditekeletso le bokhutlo e seng thulaganyo
Fa molao o laela gore : ' ga ba tshwanelwa go letlwa go ema " sebaka thata " , seo ga se kgone go lekanyetswa , ka gonne batho ba ba farologaneng ba ka ranola " sebaka thata " ka go farologana .
Kgopolo e ne ne ya gatelelwa ke dipholisi tsa paka ya Kgethololo tseo di neng tsa dira gore e nne tlolomolao go bolaya diphologolo mo mafelong a mangwe seo e leng ditiragalo tseo di neng tsa iletsa go tlotla meetlo ya leso e e botlhokwa go bantsho mme morago ya fedisa tlhomamo ya tikologo ya baagi .
19 . Morero wa go dira tlolo-molao , go tlhotlheletsa motho go dira tlolo-molao kgotsa maiteko a go dira tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo Setlhopheng seno .
go dira letlhomeso la boikarabelo go nna la setheo gore bakaedi le badiri ba rweswe boikarabelo jwa thebolelo ya ditirelo
Motsereganyi o tlhoka go ikanngwa ke matlhakore a a amegang mo kgotlhannye le go ba netefaletsa gore seabe sa bona ke go bona tharabololo e ba dumelelanang le yona botlhe .
Athikele e kwadilwe ke Lawrence Luthango , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya balemirui la Grain SA .
Gakologelwa go se lebale gore o tlaa nna le disalela mo masimong morago ga nako ya thobo .
Go na le palo e kgolo ya bantshadikuno ba ba tlhabologang ba ba seng beng ba lefatshe le ba le lemang - lengwe ke lefatshe le le hirilweng , mme bogolo jwa lona lefatshe ke la morafe ( lefatshe le ke la Puso mme le tsamaisiwa ke pusomorafe ) .
Go ka epiwa mesima e mentsi ka fa go ka kgonegang ka teng , sekao dimitara tse 100 go ya 200 dingwe le dingwe ; fa o tsamaya o nyokanyokela .
Didiriswa tsa thobo tsa segompieno di dirisa dintlha tsa dieleketeroniki tse dintsi e bile di kopantsha dieleketeroniki le dibelofo tse di rulaganyang tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa thata ke ba ba itseng tiriso ya tsona mme ba kgona go di seta e bile le go di tlamela .
Setšhabeng , ripoto ka ga kgatelopele le dikgwetlho .
Dikomiti tsa Diwoto ke letlhomeso la mokgatlho ( mmogo le mekgatlho ya bannaleseabe ) mme di tshwanetse go emelwa mo Kemeding ya Foramo ya IDP le mo ditlhopheng tse di matshwanedi tsa IDP .
Buisa metsotso - netefatsa gore ke pego e e nepagetseng ya kopano e e fetileng .
Dikarolo tsa bong ke maitsholo a a ithutiwang mo setšhabeng se se rileng , baagi kgotsa ditlhopha dingwe tsa loago .
Dikoketsego tse di tswelelang tsa ditshenyegelo tsa ditsenngwateng - sebako sa tshwenyego
Di CDW di dira jaaka maborogo mo gare ga baagi le puso mme di tshwanetse go dira gaufi thata le bakhanselara le Dikomiti tsa Diwoto .
Boleng jwa lefatshe jo bo fokotsegileng .
O TSHWANETSE GO DIRA TEKO YA TB .
Mokgwa o o akaretsang gotlhe o botlhokwa gore o tseye tsia ditshwaragano tse di leng teng fa gare ga mafapha le go netefatsa gore di lotaganngwa mo go rulaganyeng mananeo a mmasepala ka botlalo jwa ona .
Ka maemo ana go botlhokwa gore batlhatlhobi ba ditiro ba tlhome peelano le mong wa polase pele ba tsena .
" Tiro ya batho ka kakaretso ke go bontsha maikaelelo a ba nang le ona a go ikalafela go tlhoka go tlhabologa ga bona . "
Seabe sa puso ke sefe mo temothuong mme ba se fitlhelela jang ?
( 2 ) Motšhutšhisi , mo lebakeng la tatofatso e e umakiwang mo go Setlhopha sa 1 sa ditlolo-molao , fa e le gore kgetse ga e ise e faposiwe mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 , kgotsa mo lebakeng la tlolo-molao e e umakiwang mo go MametleleloSetlhopha sa 2 sa ditlolo-molao , morago ga gore a-
Ka bomadimabe bantshakuno , jaaka dikgwebo tse dingwe tsotlhe , ba na le mathata ka kwelotlase ya ikonomi e e akabatsang .
Fela go na le bannaleseabe ba bangwe ba ba boifang gore dirisa mmidi jaaka motswedi o mongwe wa maatla go ka tlhatlosa ditlho tlhwa tsa sejosegolo le go tshosetsa tshireletsego ya dijo mo setšhabeng se se ikantseng mmidi go tlamela batho ba sona ka sejo sa motheo .
Photo 1 & 2 : Tlamelo ya metšhene ya gago ka tlwaelo ke nngwe ya ditiro tse di leng botlhokwa tota mo polaseng ya gago .
Kgato ya 2
Semolao le Setso
Dijwalo dingwe di tlhoka go rojwa sentle ka nako e e maleba .
Ga go monate go bona naga ka nako e ya ngwaga .
Go tsaya dikao go tsenelela go ka dirwa mo tshimong e nngwe le e nngwe mme go ka supiwa masimo a mangwe mo go tsaya ga dikao go ka diregwang ka letlha le letlha mo ngwageng .
4.1.2 Gape Lefapha le tlamela ka ditirelo tsotlhe tsa go laola ditšhelete , go tshegetsa botsamaisi jwa ditšhelete le go naya mafapha a mangwe le lekgotla la Mmasepala kgakololo ka tsa ditšhelete ka boikaelelo jwa go tlhomamisa gore tsamaiso ya tsa ditšhelete ke e e siameng .
Ela tlhoko ditlhokego tsa baagi le ditlhokwa fa o rulaganya ditiragalo jaaka ditlhokego tsa puo kgotsa nako fa batho ba bantsi ba le teng , le fa go kaya go dira diphetogo mo dithulaganyong tsa gago
Tlhokomela go se dirise mekgwa e e latelang ya go leka go fokotsa kgatelelo :
Consequences - Ditlamorago tsa tsibogo ya gago e nnile eng ?
Jalo , go tlhoga ga medi ya dinode ka bonako ke sephiri sa go fokotsa kopakopano ya medi ka tshimologo ya setlha mme go tla thusa semela sa mmidi go kgona sentle fa go ka tla mathata a komelelo .
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno Letlha le Nako
Go tsenyeletsa CBP mo di-SDBIP le di-KPI tsa mafapha a maphata
Kapa Botlhaba : Sexhosa , Seaforikanse , Seesemane
Go rutiwa , tota go rutiwa ka Thutiso ya go uma Mmidi , go butse matlho a me go bona bolemirui ka tshwanelo .
Karololo 208 ya Molaotheo e tlhoka gore Tona ya Sepodisi e tlhole Bokwaledi ba Sepodisi boo bo dirang ka tlhamalalo ka fa tlase ga taelo le maatla a Tona .
Veld.doc : Naga kwa Foreisetatabotlhaba e e nang Tlhogokgolwane e e sa bonaleng e le matlhokwanyana a masweu fela .
Ke mang a ka dirang kopo ya tlamelo ?
O ne morago a bona dipoloma ya Tsamaiso le Tlhabololo ya Botlhe go tswa UNISA .
Go fetolelwa go nna magare a a leng ditono tse 1 , 12 ka heketara .
Tiisetso e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan e tlhasela magatwe a morago ga 1994 , ka basweu ba le bantsi , ba ba neng ba ikamanya le Mayuropa , jaanong ba re ke MaAfrikan .
Khemikale ya Roundup le peo ya go kgona Roundup di tsamaelane sentle .
Khomišene e gateletse gape gore mapodisi otlhe a tshwanetse go newa katiso ya thuso ya potlako ya motheo .
Rulaganya matlhapitso a ngwaga otlhe kwa tshimolong ya ngwaga gore ditokololo di tle di kgone go dira dithulaganyo tse di tlhokegang go tsena dipitso .
Sebolayatlhatshana se tshelwa mo mmung morago ga tshugo ya semotšhine fela go sa le nako pele sejalo se jalwa .
Bokanakang jwa kuno
AJENDA YA KGOTLAKGOLO YA RBN
4.2.1.4 Go bona gore a go tlhokega thuso
Ditshenekegi , dinonyana kgotsa diamusi tse dinnye di ka tswa di jele dipeo pele di ka tlhoga .
Mo letlhakoreng je lengwe ka Botho jwa Seaforika , sebaka se se tshwanang le sona se beetswe thoko go nna lefelo la phodiso .
Moporofesara Mphahlele o bua gore babegadikgang ba Aforikaborwa ba tshwanetse ba nne mo bogareng jwa serala ka go tlhoma lenaneotema , mo go direng gore naga e , e nne ya Afrikan - e seng ka go nna le baeteledipele e seng felafela , e leng ka bonnete .
Ditiro tsa konokono tsa Lefapha leno ke :
Thebolelo ya go fatlhosa ngwana yo e seng wa gago R860
Gape go nnile le ditiragalo tsa maiteko a go nna le tumelano go kgabaganya makoko a sepolotiki .
Ntlha e , le gale , e tlisa dipotso tse dintsi mme ga se mokgwa o o ka tswelelang go dirwa mo nageng e e botshe .
Netefatsa gore go nne oli e e lekaneng mo enjeneng ka dinako tsotlhe mme le gore o nne o lokela metlhotlho ya oli e mentshwa .
Ka sekao fa nako ya go jwala e thibelelwa mme nako ya go jwala e fokotsega , balemirui ba ka dumela go fetolela go peo ya mmidi e e kgonang go gola ka bonako pele ga serame se ka o bolaya .
Dilo di tlaa siama morago ga kgwedi , o tlaa bona . '
Sethosa
Kemonokeng ke boitshwaro ba ikokobetso , maitsholo , le kamano e e ikaegileng ka gore moemanokeng ka gale o itse go gaisa yo a mo emeng nokeng . .
Sekao , go fopholeditswe gore go tsaya dingwaga di le 10-15 le ditshenyegelo tsa $802 ya dimilione go tlhagisa mosola o montšhwa , go akaretsa ditshenyegelo tsa dithetelelo .
Ruri go reetsa ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa mo tlhaeletsanong .
Mofuta wa tiragalo
Dithutiso tsa Grain SA tse ke di tseneng le tsone di thusitsa thata go nkgonisa go tswelela pele le go kgona .
Ba ne ba dirisa motshetelo mo masimong a bona - go ya fela ka gore ba na le o o kana kang , kgotsa gore ba ka kgona go gasa o o kana kang pele ga nako ya go lema .
Balemirui ba ba simololang gape ba a ganelwa , ka ntlha ya go amogela madi go dirisa metšhene - e le nnete ya gore bontsi ba bone ba kgona go dirisa kgaolonyana e nnye ya lefatshe fela .
Jaaka kgato ya pele , tetlelelo go tswa kwa lekaleng la Mawatle le Mabopo ( OC ) la DEA e tshwanetswe go bonwa pele ga kgobokanyo
Dintlha tse di tshwenyang bantshadikuno ba babotlana
b ) Tshekatsheko ya beng
Mo masimong mo dilekanyo tsa mmu tsa P le K di supang gore di lekane patlego , go akanngwe fela ka mosola wa monontsha wa naeterojene .
šere nngwe le nngwe ke ya selekanyo se se lekanang sa madi
2.14 " Kgotla ya Setso " e raya kgotla ya setso ya RBN e e tlhomilweng go ya ka Molao wa Bokone Bophirima wa wa Ngwao le Taolo ;
Re tlhoka setšhaba se se itshepang , se se kgonang go ipetlela botshelo ; se se tiileng jaaka bomme ba ba mo metse-setoropong le mo magaeng ba ba tlhokomelang dikhutsana tsa AIDS ; jaaka monna wa kwa Limpopo , yo o simolotseng feme ya tshireletso ; jaaka batho ba ba bonang lotseno ka go dirisa matlakala a modiriswa-gape .
2 Buisanang ka ga ditiro tse jaanong di tlaa tshwanelwang ke go diragala go busetsa porojeke mo tseleng .
Es'kia Mphahlele o kwadile Tiisetso e ya Afrikan ka 1998 , mo kholomong ya gagwe ya ka gale e e neng e phasalatswa mo makasineng wa Tribute .
O se ke wa bula dinosele fela le go o tlogela o tshologela mo mmung .
Gakologelwa gore motlamela ka dikhemikale ofe le ofe o theogetse thata mo setlheng , mme o ka nna a se ke a kgona go go tlhokomela go lekane mabapi le thuso ya tswakanyo ya dikhemikale ya ditanka le atejufante le go baya dikelotshelo leitlho .
Kwa palo ya ditulo ( 10 ) e santseng e gagametse mo kemeding ya magae go a kgonega go nna le kemedi ya maloko a baagi ka jalo go somarela ditulo tse di mmalwa mo dikgatlhegong tseo , sekao , balemirui le dikgosi , ba e leng baamegi ba ba botlhokwa thata go kgabaganya woto yotlhe .
Metswedi : Grain SA , Safex le Statistics SA ( Sagis Webpage ) .
Go botlhokwa go netefatsa gore diketane di gagametse sentle e bile di dikologa di sa tshikinyege .
go dira mmogo le baagi ba selegae le balekane ba bona .
Le fa bokana ba kumo ya 2014 e ne e se kwa godimo jaaka go ne go solofelwa ( tono le kgaolo ya tono ya 1 , 4 kwa ntle ga e e neng e solofelwa ya 1 , 6 ) , balemirui ba sa itumeletse kanola mme le mosola o e tlisetsang mo lenaneong la thefosano ya dijwalwa .
Bontsi ba balemirui ba tsaya nakonyana ya beke kgotsa dibeke tse pedi tsa go ikhutsa , mme tota ke nako gape ya go tswelela go loga maano ka setlha sa kumo se se tlang .
( 3 ) ( a ) Kopano ya setlhopha sa balelapa e tshwanetswe go tsereganngwa ke motsereganyi wa kopano ya lelapa , mme e ka nna modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa moneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong yo a umakilweng mo go molawana wa 56 ( 1 ) .
Go na le megare e mengwe e e leng teng e e tlisetsang malwetse a a farologaneng mo koronnyeng , jaaka rusu ya kutu , Forasiamo mo tlhogong , maranthotho a glume , bunte ya karanala , maswe a a foforegang , maswe a a nkgang , megare ya metšhalo mo mmiding e e feteletswang ke ditlolelamatlhare tse di nang megare mo teng ga tsone mme di feteletsa bolwetse fa di ja semela , mme gape le mouta .
go tsamaisa tlhomamiso ya dikopo tsa modirisi ka ga botlhokwa jwa kitso ya setso le / kgotsa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae tse di bonweng ;
Fa o batla go nna montshakuno wa dijalo kgotsa merogo , o tlaa tshwanela go reka diterekere le didiriso gore o kgone go lema mmu .
A ka dirisiwa ka boikanyo go simolola go lokela monontsha mo mmung .
Ntlha e e ne e le mosola wa nnete ka ntlha ya puseletso ya madi .
12.2 go baya leitlho , go laola , go okamela le go tsenya tirisong ditiro tsotlhed tsa Kgotlakgolo ;
Ke yona kgang e e e dirang gore go le botlhokwa thata go tlhokomela le go ela tlhoko bolwetse bo le go thibela tswelelopele ya bona mo masimong fa bo filthelwa mo dijwalong tsa gago .
Fela fa peo e setse e jetswe , go ka na pula ya sephaphathela e ntsi mme ya papiela mmu le go tlhola legogo le le thata le le thibelang peo e e melang go tlhagelela .
Mo setlheng sa tshemelelo sa selemo , ka gale go mo lebelong la go bona tiro yotlhe e dirilwe mo nakong e e leng teng .
go netefatsa gore maemo a a solofeditsweng le boleng jwa ditirelo ka gale ke jwa maemo a a kgonagalang a kwa godimo ( go Tlhagisa Dikaelo )
Go botoka gore tiro yotlhe e dirwe ke setlhopha sa batho gore tiro ya go tsaya sekao e kgonwe go laolwa le go tlhokomela gore batho botlhe ba dire tiro ya bone e bile go gatelelwa gore go kwala ga lefelo le go tserweng sekao teng go dirwe ka bonako fela foo .
Potso ke gore a o kgona go latlhegelwa ke madi ?
Tlhalosa maikaelelo le maitlhomo a metsotso ya dipitso
Go tlhophiwa ga ditlhaka go tlosa tse di fetotseng mmala pele di dirisiwa go jewa ke batho go tlaa tshegetsa go fokotsega ga maemo a bokana ba afalatokosini .
Sa bobedi , o bua ka gore ke tshwanelo ya batho go swetsa ka ga ntlha ya setso sa bona e ba batlang go e tshola le e ba batlang go e tlosa .
Malapa a eteletswe pele ke basadi kgotsa banna ?
Go dumelwa gore kgono ya mokgwa wa go-se-leme go uma mmidi o ema ka maoto a mane a a leng boitshwaro , kumo e e bonweng , mofuta wa mmu le sediriswa sa go jwala sa mofuta wa go-se-leme .
Dikgomo - go tlamela dikgomo tsotlhe ka dilatso tsa mariga , go tlamela dinamane tsotlhe ka dijo tsa tlaleletso , go kgwisetsa dinamane tsa ntlha , go tlhomamisa boima jwa tsona le go tshuba dinamane tsotlhe serope , go dousa dinamane ka molemo o o akaretsang wa dibokwana le go tlhomamisa boima jwa diphologolo tsotlhe .
98 . ( 1 ) Ditsheko tsotlhe tse mo go tsona bana ba latofadiwang ka tlolomolao , tse di neng di tlhatlhetswe pele ga go simolola ga Molao ono , mme di sa konosediwa pele ga go simolola ga Molao ono , di tshwanetse go tswela pele mme di konosediwe ka gotlhe e kete Molao ono ga o ise o letlelelwe .
Tsamaiso ka gotlhe
Setso se le se ntsi se se sa ntse se le teng sa maAforika se fetotswe bontle le go fetolwa mo bonneting jwa tsona mme bontsi go le gantsi bo dirisiwa botrlhaswa go kgotsofatsa dikgatlhegelo tsa bopelotshetlha , di nna le seabe bogolo mo go nyatseng boswa ba Aforika .
Khansele e tshwanetse go kopana bonnye gane ka ngwaga .
Go supa ditlhopha tsa baagi , ditlhopha tse di mo matshosetsing le baneeladitirelo
( i ) Pusoselegae , e rerisiwe ka ga ditlhokego tsa tlhabololo le ditlapele tsa yona .
Ditlhopha tsa loago di ka bo di tlhaotswe ka nako ya pele ga dithulaganyo mme tsa netefadiwa mo kopanong ya go kgakola baagi fela ditlhopha tsa tlaleletso di ka tlhaolwa ka nako ya dithulaganyo .
Kampo mokgatlho wa mofutapeo o o emang nokeng ?
Go dira gore dipoloko le dipeeletso di kgonege le go nna karolo ya mokgwa wa gago wa go tshela , go botlhokwa gore o lekanyetse seno .
Gore e dire sentle , llaeme e tshwanetse gore e tshelwe ka tekatekano mo boalogodimong mme e bo e lemelelwe mo mmung .
Go na le mekgatlho e le mmalwa thata e e leng matlhagatlhaga .
4.4.1 Mokwaledi wa Kgotla ya RBN o tla ikarabela ka go baakanyetsa ka Ajenda go ya ka 4.2 ( b ) fa godimo ;
Didiriso le tlamelo
Go balemirui ba ba seng gaufi le lefelo la mofuta o ba Food and Agricultural Organisation ba laola go dirisa Mokgwa wa Letswai le Morufa ( The salt jar method ) .
Gakologelwa gore mokhanselara wa woto o tshwanetse a lekalekanye ditsholofetso tsa woto ya gagwe le tsa lekoko la gagwe la sepolotiki .
Tlhola maemo a mathale o ntse o lebelela gore ga go na fa a jegilweng teng fa a kopana le a mangwe le fa a kopana le dipofelelo tsa motlakase .
Tseokarolo ya thotloetso ka ga dilo tse di tshwaregang
Ditiro tsa togamaano ya CBP go ya mo ditirong tsa togamaano tsa IDP .
Fa o re o feditse , go botlhokwa go boela morago go lebelela gape le gape la bofelo go tlhola gore tsotlhe di siame ka gore re ka fitlhela re lebetse go bofelela kgotsa go bofolola tota le le busetsa sengwenyana ;
Fa go se na bolemirui re ka se nne le dijo mme re tlaa bolaiwa ke tlala .
5 . Ke eng se re ratang go se fitlhelela ( pono , maikaelelo le maano le diporojeke kgotsa ditiragalo go ka fitlhelela maikaelelo ) ?
Letsatsi la moletlo
9 . Q : Mesola le masula a go beeletsa mo Dikemeng tsa Peeletsommogo ke eng ?
E tlhoka gore baagi ba begelwe ka ditogamaano tse di tswelelang le poeletso ya tsona ka gonne ditirelo di a nonofa le go kgotsofatsa fa go dirwa jalo .
14.9.7 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di saeniwa ke Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo ;
E ne e le ponelopele e e rotloetsang , mme e nyemisitse Mphahlele mooko gonne e ne e tlhaela tiragatso e e tseneletseng go ntšhwafatsa le go batla mekgwa ya se-Afrikan mo thutong le dikarolo tse dingwe tse di botlhokwa tsa botshelo mo Aforikaborwa .
Araba dipotso tse di latelang
Maungo a a bonalwang a simolola go gola morago ga nakonyana mme a ka gola go nna disentimetara tse 4 ka bophara e bile a na le mebitlwa gotlhe .
Mogokaganyi wa rona yo mošwa koo ke Naas Gouws mme re mo eleletsa kgolagano e telele le lenaneo le balemirui ba ba tlhabologang botlhe .
5.1 Tshedimosetso e e Bonwang Motlhofo / Tshedimosetso e e sa Bonweng Motlhofo
Mo lebakeng la dinawa tsa soya , thanthanyego ya maungo e ka diragala mo tshimong jaaka dijwalo di butswa .
Ke ditšhelete tsa gago tse di dirisiwang mme o ka fitlhela o duela go feta mme go tlaa fokotsa kgonego ya kgwebo ya gago
Nako e e siameng ya go tlhokomela didiriso tsa gago ke fela mo bokhutlong jwa setlhajwalo sa gago .
Fa ba sa kgone go konosetsa pono ya bona , ba fitlhe kwa ba ka kgonang go fitlha teng .
Di bontsha ka mo porojeke e e ntseng mo tekanyetsokabo e e dumelanetsweng le gore a kgato e ka tsewa go busetsa dilo mannong
Puso e tshwanetse gape go tsenya tirisong melao le matlhomeso a a maleba a bobuisi gore mafaratlhatlha a diriswe ka katlego mme le ditefelo di tlhomiwe .
Se se bidiwang " tlhatso ya madi " ( money laundering ) mme e bile ga se jele dinaga dibilione ka ngwaga fela , se sa ntse gape se tlamela ka metswedithuso mo borukutlhing jwa boditšhaba go gola .
Mo dipading , dikhutshweng le pokong ya gagwe , o bontsha batho se ba leng sona le se ba ka nnang sona .
Nngwe ya ditshitsinyo tse dikgolo e leng go tsenngwa ga ngwaga o le mongwe wa dithuto magareng ga materiki le yunibesithi ; jaaka di-A-levels mo dinageng tse di jaaka Nigeria , Uganda , Tanzania .
Supa diporojeke tse di akareditsweng jaaka tsa IDP jaaka di ka nna le bokgoni jwa go nna porojeke e e tshegetsang le / kgotsa kungo ya selekanyo , jaaka go tsitsintswe .
Diphiri tsa kgwebisano ;
Fa kere e nnye ya rona e dikologa gangwe fela kere e tona ya rona e tlaa dikologa 1 / 5 .
2.4.1 go kaela ka go diragatsa dikgato tse di tshwanetseng go tsewa le go tlamela
Leano la Tiragatso / La Ditiro
11 DITHATA , TAOLO LE DITIRO TSA MODULASETULO WA KGOTLAKGOLO
Katiso
Jaanong ke itse gore go ka kgonega mme ke solofela gore morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa kgona go bona kumo ya ditono tse 10 mo heketareng .
Ga go na molao ope o o gatelelang molemirui go dirisa thefosano ya dijwalwa ka go tshwana mo masimong otlhe a a leng mo polaseng ya gagwe .
Ka 1979 , Venda e ne ya itlhophela go nna naga e e ipusang mme ya nna Rephaboloki .
Letla sekganekgatsetso go dikologa le mathompo a " boom " .
Tshwetso ya tsamaiso e tshwanetse go nna mo molaong
Fa mebu ya gago e le boteng thata , gona mathata a gago a temodijalo a tlaa nna kwa tlase .
Nako ya theko e tshwanetse go dirisiwa ka tshwanelo .
Mo go tsa boditšhabatšhaba , diporofaele tsa batho tse di jaaka tseno ka gale di amanngwa le matseno a a tlhatlhogang , kgolo ya ntshodikuno ya ka bonako , dipoloko tse di kwa godingwana , le dieelo tse di tlhatlhogang tsa maemo a botshelo .
Go tlhofofatsa thulaganyo ya go bona thuso ya madi .
Fa o sekasekile kgwebo ya gago mme o ikutla e kete o ka se kgone sengwe se se leng botlhokwa o tshwanetse go tlhaloganya go dira se se tlhokiwang .
( b ) O tla itsisiwe gore o duele bokae jaaka tuediso ya kopo .
Tekanyetso e tshwanetse go tsamaiswa mo wotong ke ditokololo tsa Komiti ya Woto ka mo tlase ga tlhokomelo ya mokhanselara wa woto gape le ka tshegetso ya tsamaiso ya mmasepala .
Molomo wa go ntsha monontsha
Dišere tsa mahala di tshwana le dišere tse di tlwaelegileng tsa RBP e bile boleng jwa tsone bo a lekana
Pampiri e , e kwadilwe ka nako ya fa go runya ngangisano ka ga seabe sa motaki mo setšhabeng .
trap : Lenaneotlhabololo la Balemirui
IDP e e kannweng
Dikhemikale tsa temothuo di ka nyeletsa dijalo tsa gago , go na le go di sireletsa , fa di sa tshelwe go ya ka dikatlanegiso tse di rebotsweng le ka kelotlhoko e e tlhokegang .
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di ka akanngwang ka taolobolwetse ya thibelo .
Jaaka fa go ka fitlhelwa , mofuta o o go tshwanetseng o ka phala mefuta e mengwe ka go feta tono e le 0 , 5 kgotsa go feta ka heketara mme go ka tlhoma ntlha ya go kgona kgotsa go fosa .
Sireletsa botlase le dikouletere mo rusung ka go di mota ka kirisi kgotsa pente ya sithebelarusu ya botlase jwa mogoma .
Se se raya gore go bua fela ka ga go tsaya karolo ga go a lekana , mme se se botlhokwa ke selekanyo le boteng jwa tseokarolo .
Go itlhaganisetsa kgatelopele , go oketsa temokerasi le go aga setšhaba se se akaretsang go gaisa , Aforikaborwa e tshwanetse go fetolela diphetogo tsa sepolotiki go nna naga e e nang le ikonomi e e itekanetseng ya botlhe .
Ka lesego go na le mabaka a a farologaneng a go laola mefero e e tlhogang pele ga go bonala ga dimela tsa mmidi mme go na le dintlha tse di leng botlhokwa go tlhalogangwa pele go dirisiwa lenaneo la go gasetsa .
Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Mmasepala 2003
Fa o tshwanela go nna montshadikuno yo o tswelelang , o tshwanetse o kgone go duela dikadimo tsotlhe tsa gago - baya dilo tsotlhe mo pepeneneng mme o letle ba ba nang le bokgoni jwa matlole go go thusa .
Kitso yotlhe e o e tlhokang o e fitlhela mo letlhakoreng la thaere .
Go tlamela Dikonteraka ka matlole ( e e itseweng gape ka la matlole a go tlosa maparego - go tlamela kgwebo e e abetsweng konteraka ya go neela ditirelo )
CBP ke tsamaiso e e tsereganyang dikarabo tsa baagi mo Tlhabololong ya Togamaanong ya Motlhakanelwa .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go romelwa ga kgetse go ya go tlholwa ka nako ya fa go na le sengwe se se sa siamang se se diragetseng ka nako ya tsheko
Letlole le le etleediwang ke Mothapi
1 Seno se raya letlha la kopano le go neng ga dirwa maitlamo ka lone .
Fa o tlhopha lefelo le le kgakala thata e bile go le thata go le fitlhelela kgotsa le le mo go sa babalesegang o ka se bone tsibogo e o e batlang .
go tlhatlhoba nonofo ya thebolelo ya ditirelo .
Mmu o o maemo a kwa tlase o ka dirisiwa go jala majang go fudisa diruiwa mo polaseng .
( tsweetswee tlhalosa )
Senotlele ke go tlhola o ntse o tlhola dijwalwa tsa gago go tlhokomela le gore o kgone go dirisa lenaneo la go thibela malwetse fa sengwe se bonalwa .
Go nna le founo ya mogala , selulafouno le tirelo ya inthanete tostlhe fela go tswa go motlamela ka ditirelo
4 . Tiriso ya molao
Kwa bofelong ke fitlheletse palopalo efe ?
Fa go dirisiwa motshetelo wa dikgomo tshelo e e utlwalang e ka nna 20T / ha kgotsa 20 kg / 10² .
Thuto ya sekolo ya boleng e e nang le dieelo tse di gaisanang mo lefatsheng tsa puiso le dipalo .
Ditshedi tse di boletsweng tse di Mo kotsing ya go nyelela kgotsa tse di Sireleditsweng ( TOPS ) kgotsa ditshedi tse di boletsweng mo CITES di ka romelwa ntle ka tetlelelo ya thomelontle e e tshwaraganeng ya BABS / CITES kgotsa ya BABS / TOPS , kgotsa ditetlelelo tse di kwa thoko tsa BABS / TOPS / CITES .
Ntlha ya go rekisetsa mang ke ntlha e e leng botlhokwa go akangwa mme dintlha tsotlhe tse di leng teng di tshwanetse go lebelelwa sentle .
Mogwebi o tshwanetse a bo e le mong le modiri mo kgwebong eo ;
Jaaka sekao , mokhanselara yo o sa tswang go tlhophiwa a ka bonwa e kete o fitlhelela metswedi le lotseno lo lo oketsegileng mme a bo a se ke a tshepagala .
Go botlhokwa go tlhokomela dintlha tse tsa pele-go-jwalwa ka dikgwedi tsa Seetebosigo le Phukwi .
9 . Tsela ya go sekisa ngwana yo o dingwaga tse di ka fa tlase ga 10
rulaganya diikaelelwa tsa tiragatso ya mmasepala
Ditshupetso tse di tswang mo ditekong tsa lenaneo la thefosano ya dijwalwa ka nako e telele kwa Langgewens di supa sentle koketso ya bokana ba korong e e bonwang mo lenaneong la thefosano ya dijwala .
Pegelo e ka akaretsa matseno ka ga ntlha e e rileng ( e ne e le eng , seabe sa gago ke eng , lebaka la gore o nne le seabe ke lefe ) le gore go tserwe kgato efe le gore go tlhoka gore go dirwe eng gape .
Molemirui mongwe le mongwe o tla fitlhela ka go dirisa kitsotlwaelo ya gagwe le go leka go dirisa monotsha ka go oketsa le go fokotsa bokana mo kgaolong e nnye go simolola , ke eng se se siametseng polase ya gagwe .
Tsela e le yosi ya go itse gore a o dirile sentle ke go ipeela seemo mme o itekanye go ya ka seemo seo .
2.1.15 " Moeteledipele wa Setso " o raya Kgosi , Kgosana le / kgotsa Mmusi wa Nakwana ; kgotsa Kgosana ya nama o sa tshwere
Klerk o lora go ipona a na le polase e e leng ya gagwe ( e bile a tshwere lekwalo la kano ya bong ) .
Kgaolo ya naga mo mongwe a ka agang ntlo mme a nna teng ka kagiso le pabalesego go na le tsotlhe tse di tlhokiwang , jk . metsi , motlakase le bophepa .
Ke netefatsa fano gore motsayakarolo le / kgotsa wa losika lwa gagwe / tsala / moemedi wa semolao yo a mo emetseng o dumetse go nna le seabe mo patlisisong eno .
- go itebaganya le dipotso tse di thata tse di amang setšhaba sa rona .
Gare ga melao e , e e bogologolo go dirisiwa ka letsatsi le letsatsi , e re yang go e lebelela ke :
Dithata : Thata ya me ke go dira thata le phiso ya go tswelela pele .
Seelo se sa yuniti ke sa barutwana ba ba dirang mo Komiting ya Woto kgotsa setheo sa pusoselegae , moo phitlhelelo ya bokgoni kgatlhanong le seelo se e tla oketsang boleng go tiro ya mongwe .
Batswelwamosola ba ne ba sa tlhokwe go nna mo polaseng ;
SETLHOPHA SA 2 SA DITLOLO-MOLAO
Fa re tlhatlhoba dintlha tse di rulaganyang kgono ya go uma kumo ka botlalo mo thulaganyong ya go nosetsa korong ntlha nngwe le nngwe e tshwanetse go rarabololwa go tsweng ditshupetso tsa ditiragalo le tsa ditšhelete tsa pele tsa go uma korong gore ditlhaelo le diphoso di supiwe mme di baakangwe .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno le thekiso ya mmidi e e tsweletseng
Fa e le gore o ya go dirisa taolo ya sekhemikale :
( ii ) bana ba ba nang le dingwaga di le 12 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Tsweetswee lo boe gape lo tle go bontsha ba ba sa bonang .
Gajaana bantshakuno ba dirisa bokana ka diheketara di masomeasupa tsa lefathse la temo fela go sa ntse go na le masimo a magola a le mantsi .
Dithebolelo
Go ntsha Dikoko tsa nama di le 40 000 ka kgwedi go di rekisetsa XXX Chicken Wholesalers
Tiro ya bo2 ya kgolaganyo ya IDP e ka ga go kopanya kutlwisiso e e tlhalosang le e e di sekasekang tse di totileng woto ka ga merero ya tikologo le manno .
Fa phatlha ya belofo ya gago e emisitswe jaaka go tshwanetswe , metsi a tla simolola go dutla fa maemo a a tlhokiwang a fitlhetswe .
e thusa ka go tlhama thulaganyo ya kgwebo
Gape go mo dikgatlhegelong tsa dikgwebo gore maemo a go tlhoka tekatekano a fokodiwe .
Ka tsela e , dikwalo jaaka di tswa mo puong , di dira jaaka " tiragatso ya go-ikitse " .
Jalo dipotso tse di leng botlhokwa tse di tshwanetsweng go botswang ke :
Mo pading ya gagwe , Father Come Home , Mphahlele o bapisa thuto mo metsaneng ya maitirelo ya Mashite le Sedibeng .
Gauteng Enterprise Propeller ( GEP ) ke setheo se se tlhomilweng ke Puso ya Porofense ya Gauteng , mo tlhokomelong ya Lefapha la Tlhabololo le Tsweletso ya Ikonomi , se na le taolelo e e kgethegileng ya go tlamela diSMME ka tshegetso mo Porofenseng ya Gauteng ka dithuso tsa matlole le ka dithuso tsa mofuta o mongwe fela .
3.2.2 Dikao tsa katlego ya tiriso ya melao ya BP
( b ) Tsamaiso ya tetlelelo ya semmuso e e umakiwang mo temaneng ya ( a ) ( ii ) , e tshwanetse go nna le-
Le fa go ntse jalo , naga e tshwanetse go ipaakanyetsa go itemogela , go ithuta go tswa go maitemogelo , le go amogela ditlhagiso tse di farologaneng go fitlhelela maikaelelo a a tshwanang .
16.3.17.1.5 Go tlotla le Dikomiti tsa Boruni tsa diboto tse di farologaneng .
Grain SA e na le boraikonomi ba ba beileng go wa le go tlhatloga ga ditlhotlhwa leitlho gammogo le metsamao ya mebaraka mme ka bonako jo bo kgonegang ba sedimosetsa bantshakuno mabapi le diphetogo tse di ka amang kgwebo .
Thobo
Morokotso - tefelo ya tiriso ya khepetlele ya kwa ntle kgotsa ya kadimo ;
Lenaneo : Kabelo yotlhe le bolekgolong ya kumo ya mofolo o o umiwang mo Afrikaborwa .
Kgato ya1 - Ikitsiso
10.3.5 Go dira ditshitshinyo kgotsa go di tshegetsa tse di ka felelang ka gore go dirisitswe madi kwantle ga tetla ;
E tlhagisa se khansele e yang go se dira , ka moo e ya go se dira ka teng le ditshenyegelo tsa go tsibogela ditlhokego tsa baagi .
Tlhokomela gore tshedimosetso e e akareditsweng mo ditumalanong ka bobedi e tla abelanwa le mmatlisisi wa ditshedi , DEA le komiti e e tlhophilweng ya DEA e e sekasekang ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi .
Ke mokgwa wa bonweenwee go kopa go tlamelwa ka matlole mme o sa tlhagisa seemo sa matlole sa gago se feleletse .
Mesi ya khabone mmogo le ya digase tse dingwe di fetola tlelaemete ya lefatshe , mme ka go dira jalo e tlisa tshenyegelo go lefatshe ka bophara eo e tla itemogelwang ke bahumanegi ka go se lekane .
Tshenyo e kgolo e diragala mo ditlhogong ( diako ) mme tlhaselego e kgolo e ka dira gore ntshodikuno ya sonobolomo e se nne le dipoelo .
53 . ( 1 ) Go ya ka molawana ono-
Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse go-
Tatelano ka maemo ya thobo ya dithoro mo seemong sa tsamaiso se se teng e tlaa nna :
Di naya diphedi tsa dikgwa manno mme di ka thusa dijwalo .
Taolomofero ya semotšhine e maleba thata pele ga jalo ( go tshola tshimo e le phepa ) le ka nako ya dikgato tsa pele tsa kgolo ya sejalo .
Dikgang tse di molemo ke gore e tla imolola ba lotseno lo lo kwa tlase le lo lo magareng malebana le lekgetho la lotseno ; koketso ya dithebolelo tsa loago tse di tlamelang baagi ba ba dikobo di magetleng mo setšhabeng sa rona , fa madi a mantsi ona a tla dirisediwa thuto le boitekanelo .
( 5 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo o matshwanedi yo o umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse gore fa ngwana a latetse ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , sentle , a neele motšhutšhisi yo o tshwanetseng ripoto e e jalo .
( b ) Nngwe-tharong ya tuediso ya go bona tshedimosetso e duelwa ke mokopa-tshedimosetso e le dipositi .
( a ) go kopa maitswarelo go go dirwang ka molomo kgotsa ka lekwalo mme go lebisitswe kwa go motho yo o rileng kgotsa batho ba ba rileng kgotsa mokgatlho o o rileng ;
o phasalatse pegelo ya ngwaga ka ga tiro ya makhanselara , ya badiri , ya setšhaba le dikarolo tse dingwe tsa puso
Mogatso ga a go neele madi , o tla fela le dijo le ditlhokwa tse dingwe go tswa kwa motseng .
Masole a a fetang 58 , 000 a Amerika a ne a latlhegelwa ke matshelo kwa Vietnam .
MAITLHOMO
Malatsi a Balemirui
Morufa otlhe o ka bola mme llaga ya peo ya wa , go tlogela fela letlhotlholo le lesetlha le le kgasafetseng , le le akaretsang dingatana tsa lekgotshwana , tse di phephethang ka setlelerotia se segolo .
Sediriswa sa 2 B : Totobatso ya dipoifo le matshosetdi a tsa tikologo le tsa manno tsa mmasepala-ka bophara go tswa mo pampering ya tshedimosetso e e totileng baagi ya tsa tikologo le tsa manno
2.2.2 Botsayakarolo jwa Botsamaisatiro
Dikelo tsa morokotso tse di kwa godimo kgotsa kwa tlase tsa gajaana le tsona di tlhotlheletsa balemirui ka gore balemirui ba bantsi ba bereka ka lotseno lo lo adimilweng ka bontlhanngwe kgotsa lotlhe .
Kaelo eno e thusa ka tshedimosetso ya Molao wa Thotloetso ya go Newa Tshedimosetso ( PAIA ) Molao wa bo 2 wa ka 2000 .
Mme seo ke akanya gore ke toragatso ya go ithuta .
Le gale , go setse go supilwe gore molemirui o tshwanetse go ikana go rekisa tlhaka ka tlhotlhwa e e dumetsweng mo konterakeng a itlhokometse .
Ka jalo go botlhokwa gore dikaedi tse di lejwe fa go rulaganngwa kgwebo ya go dira patlisiso ka ditshedi .
Tsaya dikarabo go tswa mo ditlhopheng .
Sediriswa sa IDP sa bo4 B : Pampiri ya tshedimosetso ya mmasepala ka bophara le tsa bong go ya ka setlhopha go tswa go SWOT ya ditlhopha tsa baagi le tse dingwe tsa bong / bohuma ( Tiragalo ya bo14 )
Dikwalo di ka dira gore re itlhaloganye botoka , ka go re thusa go lemoga gore re abelana isagwe e e tshwanang le batho ba kontinente ya Afrikan ba feta bilione e le nngwe , rona re ka nna dimilione di le 50 fela .
Kemelano le komelelo .
Moletlo , borobalo , dijo , tsotlhe di ne di phatshima go feta !
2.1 Kgato ya go supa porojeke kgotsa go e sekaseka
A lefatshe le gaufi le motsesetoropo foo bogodu e ka nnang bothata ?
Re tshwanetse go gakologelwa gore batho ke motho ka sebele mme ba tshwanetse go laola botshelo jwa bona .
Matsapa a puso a tshwanetse go gokaganngwa mme teponako e tshwanetse go nepiwa .
Togamaano go jwala kumo e e latelang e simolola fa kumo e e leng mo tshimong e robiwa .
Ka 1961 Aforikaborwa e ne ya tlogela Commonwealth go nna Rephaboliki .
Batsamaisi ba matlole Go dira le go tsamaisa dithulaganyo tsa matlole tse di amanang le dituelo tse di amanang le togamaano le tiragatso ya tsenyotirisong ya CBP ka tiriso ya matlole go ya ka tlhokego ;
Go amega thata ga makoko mo dikomiting tsa diwoto go na le kotsi ya go anamisa bothata joo mo mererong ya setšhaba ya selegae .
Ka madimabe re latlhegelwa ke mmugodimo ka bonako bo bo makatsang .
Bodiri - go go rayang batho ba ba dirang mo polaseng ka fa tlase ga mong / motsamaisi
Ba basha ba ba neilweng tetlelelo-semmuso : Salomina Smith : Thanolo ya Seesemane-Aforikanse ; Gene Claassen : Thanolo ya Seesemane-Aforikanse ; Julius Mazibuko : Seesemane-Sesotho go tolokela gongwe le sebui
Fela jalo , go tsibogela ditlhokego ga rona mo thulaganyong ya thuto ya rona go batla kakanyo e kgolwane , gore thuto e nne loeto lo lo tlhotlheletsang ditlhaloganyo tsa baša .
3.1.3 Ke mang yo o rulaganyang PMS ?
Tsela e e Tsenang
Setso sa Afrikan go le gantsi se amanngwa le didiriswa tsa setso tse di fitlhelwang mo miusiamong .
Mo dikgaolong tse dingwe tota fa go dirisiwa mefuta e mentshwa ya mmidi diako di butswa ka bonako mme di kgonwa go robiwa morago ga nako e e seng telele .
Go rulaganya le go gokaganya netefatso
Maikarabelo , mediro le ditiro tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Palo ya dikhophi tse di tlantsweng . . . . . 1 800
Go jwala le go dirisa dibolayamefero mme gape le go dirisa mekgwa e e rileng go suga mmu ka tshwanelo ka nako e go ka fokotsa kgatelo ka ntlha ya mefero mme ntwa e a fokotsega .
( x ) Motlotlo o moša
Ngwagasome di le tharo morago ga Mphahlele a tshwaetse jaana , filosofi ya thuto e ntšhwa e re e tlhokang go le kana , e ne e tlaa tlhoka go akanyetsa maemo a mo Aforikaborwa .
Ba ka kopa dikonteraka tsa tumalano go dira , ditshupetsotuelo , ditshupetso tsa katlego le faele ya modiredi mongwe le mongwe .
Afrikan Affirmation e , e senola tsholofelo ya gore ka tsosoloso ya Afrikan e e mosola , Aforikaborwa e ka ntsha maitsholo a botlhe a a tshwanang a a fetang se se laolwang ke melao ya rona .
Diruiwa tsa Ralph ke dinku tse 1 500 tse dinamagadi le dikgomo tse 140 tse dinamagadi tsa mofuta wa Bonsmara .
Boteng bo go jwalwa ka bona bo ka tlhokiwa go fetolwa fa letsatsi le ntse le tswelela mme bokana ba metsi mo mmung bo fetoga .
Lenaneo le ka logelwa maano nako e telele pele ga nako ya go dirisiwa mme e tlaa laolwa ke mofuta wa dijwalwa tse o tlaa di jwalang .
Ga ntlha ke go fokotsa kgogolego gantsi ka gore disalelamorago le medi ya teng tse di tlogetsweng di bofa mmugodimo mme di thibela kgogolego ya mmu .
Ka 2006 o ne o kgona go hira diheketara tse dingwe tse 65 tsa mmu wa temo wa kgono e e kwa godimo gaufinyana le ena .
Letlhomeso la peomolao le la pholisi
Kutlwalo ya seikonomi le ya loago mo khanseleng e tlhoka gape kelotlhoko mme khansele e ka tlhama Foramo go rulaganya maano a a akaretsang baagi botlhe .
Filosofi ya thuto e ne e tlotlomatsa dikeletso tsa Basweu mme e tsholetsa maitemogelo a Basweu fa e ne e kgaphela maitemogelo a Bantsho kwa thoko .
Se se dira fa tshwetso e ka ama setšhaba .
O tshwanetse go kgona go tswelelapele fa mathata a go wela mme o dire thata TOTA ka tlhaloganyo !
Bontsi ba mafatshe a , a ipaakanyetse go fetola le go apaya disoya go kgona go di boloka jaaka mo morong wa soya , tempeh , natto le miso .
14.9.6 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong , fa go tshwanela , di tshwanetse go amogelwa kwa kopanong e e latelang ya Kgotlakgolo .
Tiro ya bo3 ya kgolaganyo ya IDP e ka ga go kopanya tshedimosetso e e tlhalosang le e e sekasekang ya ditirelo tse di totileng woto le baneeladitirelo ba ba dirang mo sedikeng sa mmasepala mmogo le kutlwisiso ya woto mo go mmasepala jaaka moneeladitirelo .
 [ Dira tlamelo ya palo ya ditokololo tse di saenang tshwetso
Mo go direng IDP , Dikomiti tsa Diwoto di tshameka karolo e e botlhokwa mo go neelaneng ka tshekatsheko ya dikakanyo tsa baagi le ditlhokego tsa bona tse di ka akarediwang mo go IDP e bile gape le mo go tsereganyeng tshekatsheko ya go tsenngwa tirisong ga IDP le ka fa mmasepala o dirang ka teng mabapi le IDP .
Paka e e tlhaloswa jaaka pakasebakeng mo modikotshelong wa sejalo , mo se tshwanetseng go tsholwa se se na mofero go thibela tatlhegelo ya thobo .
Tshomarelobolemirui
O tshwanetse go ikgolaganya le mang go bona thuso fa o e tlhoka ;
Montshadikuno yo o Tlhabologang wa monongwaga ke Labious Manoto go tswa sedikeng sa Mooifontein mo Bokonebophirima .
Tlhola maemo a diela mo betering .
Ke tla re ke go dira thata , go thuswa ke morutisi wa me le dithutiso tsa Grain SA e le tsona dintlha tse di dirileng gore ke kgone go tswelela pele .
Ditiro le mmereko wa botlapelo jo bo kwa godimo di ka tsewa jaaka ditiro tsa botlhokwa jo bo kwa godimo / potlako e e kwa godimo .
Ditlhotlhwa tse di kwa tlase tse di bonweng mo dikunong , gammogo le ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa ditsenngwateng , di ntse le seabe se segolo mo go reng bantshadikuno ba bantsi ba bo ba tlhobogile ntshodikuno ya dithoro .
Logôgô ga lo thibele fela nwelelelo ya pula ya tlaleletso , mme gape lo rotloetsa tiro ya tsamaosetshikana , e e omisang mmu .
Se ba se dirang ke go netefatsa gore ditlhokwa tsa basadi di akareditswe le go rebolwa .
Tshupa , fankase le baketheria di ngotla botshelo jwa peo .
Morago ga pitso metsotso e a tlanngwa mme e phasalaletswe kwa batsayakarolong
Fa go dirwa thalotlhakore pele ga go jalwa metsi a a leng teng mo mmung a bonwa e le madi mo banking .
6.2 Kgotlakgolo ya RBN kgotsa setlamo kgotsa setheo sepe se sengwe se se sikarisitsweng maikarabelo , sk .
Fa o batla kitso gape o ka e kopa ka go romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Dintlha tse di leng mosola tse dingwe ke :
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Bokana bo bo amogelwang : 20% ya dimela di supa gore dingadule di teng .
Tlhopha setshwantsho se le sengwe mme o laletse setlhopha go tlhalosetsa botlhe ba ba tsenetseng khoso .
29 . ( 1 ) Moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao nngwe le nngwe a tlhatlhelwe mo lefelong la ngwana le moša le le tlhalositsweng .
Go nnile kgatlhego e kgolo ka mokgwa wa go-se-leme tota ka ntlha ya koketso ya ditshenyegelo le tlhotlhwa ya mafura .
POTSO KE : " NNA NKA DIRA ENG ? "
Ka 1994 Palamente ya nako eo e ne ya tlhatlhamololwa mo Tšhembareng e : tiro e e bontshang bofelo jwa kgethololo , le melao ya yona .
( b ) Fa magiseterata yo o dirang dipatlisiso a tswela pele kwa ntle ga motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya ka temana ya ( a ) , o tshwanetse go kwala mabaka a tshweetso e e jalo ka fa rekotong ya tsheko .
Lenaneo la ntshokuno ya dijo le le sephara le wela tlase ngwaga le ngwaga mme ke balemi ba se kaenyana fela ba ba thusiwang ke lenaneo le go jala dijalo tsa bona .
Bolwetse jwa setlelerotinia ( sclerotinia ) mo disonobolomong
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
dinnoutu tsa thuto
Batla thuso / tshegetso go ba ba itseng ditiragalo tsa ditšhelete ;
20.4 Melao eno ya Taolo e ka nna ya tlhabolola nako le nako ka go latelaw mokgwa-tsamaiso o o tla tlhomiwang ke Kgotlakgolo .
( a ) Gore a tlolo-molao ke e e masisi fa e supang gore ngwana o na le setlwaedi sa mediro e e tlholang tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko ;
Leina la lekwalotshimologo le tserwe mo ntlheng ya gore makwalo a ke a ntlha kgotsa ke a mathomo a a supang go laola madi .
Go raya gore , o bua gore kharikhulamo e e rutwang mo dikolong tsa tlwaelo ga e rulaganyetse bana bophelo ba morago ga sekolo , mme e akanyeditswe go ba ntsha ka mogoso le go ba lekanyetsa .
Batsadi ba gagwe ba ne ba mo romela kwa Ficksburg a le dingwaga di le pedi go nna kwa polaseng ya ga rangwaneagwe le rakgadiagwe kwa a goletseng teng .
Dikokomana tsa isagwe di ikantse rona go bolokela ntshodikuno ya isagwe mmu .
Nka reka kae Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto ?
Go tlhokomela le go lekanyetsa tiragatso ya thebolelo ya ditirelo ke thulaganyo ya go tlhatlhoba tswelelopele go ya kwa phitlhelelong ya maikaelelo a a setseng a beilwe mme go tlhokega gore kgaoganyo nngwe le nngwe e kgolo ya akhaonto ya tekanyetsokabo e e tsamaelane le karolo 27 ( 4 ) ya PFMA .
Batlhalefi ba tshwanetse go tlhatlhoba dipholisi le diporogorama tse di tsenngwang-tirisong , mme ba abelane diphitlhelelo tsa tsona le setšhaba .
Maemo a bokana ba bogalaka / boalekale mo mmung a supiwa ka go dirisa lereo ph .
( b ) Magiseterata yo a sa diriseng tshekatsheko go ya ka temana ya ( a ) , o tshwanetse go kwala mabaka a go tsaya tshweetso e e ntseng jalo mo rekotong ya tsheko .
O kgatsha masimo ka sebolayatlhatshana sa pele ga tlhogo , go reng ?
16.3.9.1 boemo jwa tsa ditšhelete , go atlega le go nna mosola ga tiro ya botsamaisi ya Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ; le
Disonobolomo gape di na le kgono ya go mela mo tlelaemeteng e e bollo e e omeletseng e e leng teng mo bontsing ba kgaolo ya go uma mo Afrikaborwa .
Leano le tlhalosa dikatlenegiso tsa tlhabololo ya metsesetoropo e e atlegileng .
Dipotso tse di latelang di ka ga ditlamorago tsa go dirisa diokobatsi
3.1 Dipoelo tsa CBP
Fela fa masimo a setse a omile dikgomo di ka busediwa gape paka e e rileng .
Ka go kwala pampiri e , Mphahlele o ne a tlhalosa tumelo , politiki , bothata jwa loago le ikonomi , tsa Aforika .
Kganelo ya mofero
Seno se raya gore motlhankedi wa tshedimosetso a ka nna a senola tshedimosetso kgotsa a ka nna a se e senole .
Molemi yo a ntseng a tlhabololwa wa ngwaga wa Grain SA / Absa ke Maurice Mthandeki Boki wa kwa Matatiele yo a amogetseng kamogelo ka Diphalane 2013 kwa Midrand , mo Gauteng .
Tshekatsheko ya ditiro tsa thekiso e e fetileng
Khansele e dirisitse tsela efe , baagi bona ba dirisitse tsela efe ?
Fa o sa itshepe go dirisa pene le pampiri , leka go dirisa segatisi kgotsa , fa o le motlanyi yo o bofefo , tsamaya ka lepothopo kwa pitsong .
Mmasepala ga o ise dikakanyo ba baagi mo tlhogong .
Ke neo e kgolo go feta tsotlhe tse re setseng re di amogetse mme re leboga tirisano ya ABSA le John Deere Ditšhelete .
Dipaka / Dinako
Moalo wa Palamente o tlhoka go dirisiwa fa go gogiwa madi mo akhaontong ena .
Molemirui wa Grain SA / ABSA / John Deere wa Kgwebo ya Tiriso ya Ditšhelete ya Motlha o Monthswa wa ngwaga , 2015 ke Solomon Masango .
Jaaka batho re ka bona madi fela ka go bereka go bona lotseno .
Kwa Amerika , soya e ne e tsewa fela e le kuno ya seintaseteri mme e seng go dirisiwa jaaka dijo pele ga bo1920 .
Mphahlele o re gwetlha go akanya ka tlhoafalo fa !
Bokgoni jwa go tlhagisa . )
Fa thulaganyo ya Makgotla a tlogelwa go fetogile go tsenelela mme balemirui ba ne ba tshwanelwa go nna balaodi ba papatso gape .
14.9.2.7 maikano otlhe a a dirilweng .
Metsi a a tlhwekileng a na le pH ya 7 mme metlhaoloso e mengwe e tlhaolosiwa ka kamano le boleng jo .
Folete ( mo setsheng se le sengwe fela le ntlo )
Kgolo ya segompieno mo metšhineng e mentšhwa , e e ka bonwang kwa Letsatsing la Thobo la NAMPO ngwaga le ngwaga , e bontsha moele wa koketsego ya maatla ( horse power ) kgotsa tekanyo ya dikhilowate tsa metshine ya polase e e tsamaisiwang ke enjene .
Bokoa ba me ke gore ke tlhoka go laola tiriso ya nako ya me ka ke solofela go thusa batho go tswelela pele le go ba thusa kgona ka bobona mme go ja nako e ntis ya me .
Bolemirui ke tiro e e sa feleng e e tlholang e tswelela go tlhoka gore o dirise mmele le boboko le mekgwa e mengwe ka letsatsi le letsatsi .
6 . ( 1 ) Gore go tle go lemosege gore ditlolo-molao di masisi go le kana kang go ya ka Molao ono , ditlhopha tsa ditlolo-molao di kwadilwe ka tatelano e e latelang , mme di simolola ka setlhopha sa ditlolo-molao tse e leng tse dinnye :
Letsholo le le tsweletseng la phasalatso
gatelela gore bong ka bobedi bo na le ditlhokego , dikgatlhego , kitso le maitseo a a farologaneng a a bopang diitshimololelo tsa Komiti ya Woto .
Batho ba ba nang le bogole
A dintlha tsa bong di ne tsa siamisiwa ka totobalo ke lenane ?
Fufula bosigo
5.1.5 Ajenda ya Pitso e tla phasaladiwa le go fetisetswana bobotlana malatsi a le 21 pele ga letlha la Pitso ;
2 Tsamaiso
Jenny Mathews , Modulasetilo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA
Fa Setho sa Afrikan se le botlhokwa thata mo dipholising tsa diphetogo , bogolosegolo thuto , go na le tsholofelo ya gore re ka tlogela bonosi , mme ra tlhama sengwe se segolo .
Ka re le balemirui re tshwanetse go dira ka boyotlhe ba rona go leka go bona kumo e e kwa godimo .
Ditirisano
Komiti ya woto e tshwanetse , ka bophara , go nna mosele wa tlhaeletsano mo baaging botlhe ba ba nnang mo wotong e e rileng .
MOETELEDIPELE O DUMELA DIPHOSO
4- Go fitlhelela bokgoni jo bo bapatsegang jo bo agelang bašwa ditšhono
O weditse dikerii kwa Yunibesithing ya Potchestroom mme a simolola go dira jaaka morutabana mo Sekolopotlaneng sa Monnapula ka 1975 mme a tswelela go ruta foo go fitlha ka 2008 .
Go fokotsa tlhotlhwa ya go uma ditono tse 4
mokgwa o le teng ka molao ( ke gore , o lebega o siame mo pampiring ) fela fa o tshwanetse go tsenngwa tirisong , didirisiwa tse di botlhokwa ga di teng .
Diteko tsa mebu gape di tseiwa ka mafelelo a setlha .
4 Go tsengwa tirisong
PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA MO TIRONG -GO GWEBA KA SCELETIUM TORTUOSUM ( KANNA ) 28
Setlhopha sa Bosetšhaba sa Tiro se nnile le seabe mo kgopolong le mo sebopegong sa mojulu .
Go Laola Kgonagalo ya Go Nna le Ditatlhegelo Tsa Madi mo Tirong / Pholo le Tshireletsego .
Dinonyane jaaka bophakalane , dintsu , botlhangwe , digootsane tsotlhe di tsoma magotlo .
5.5 Go rulaganyetsa tiragatso ya togamaano ya woto
Mo tumelanong ya go lema ditele , motho yo mongwe gantsi o tlisa lefatshe mo semphatong , fa motho yo mongwe ena a tlamela ka ditsenngwateng gammogo le metšhine le go dira tiro .
Go meta ka sefetlho ( auger )
Go nyatsa thulaganyo ya TRC ga ga Mphahlele ga go lekane le go kgatlhegela ipusolosetso mo dilong tse di botlhoko , go ikaegile ka boitshwaro jwa setho sa Afrikan .
" Go palelwa ga dithulaganyo tsa thuto tsa Third World ( go akaretsa le Aforikaborwa ) go bakilwe ke khumanego , go itlhoka le phitlhelelo e e kwa tlase .
A disele e tlaa rekwa le go rekisiwa ka tlhotlhwa e e tshwanang , kgotsa setlhopha se tlaa dira poelo e nnye , e e ka diresediwang go duelela dingwe tsa ditshenyegelo tsa tlamelo ?
Mosola wa go ijwalela mmidi wa gago o o ka dirisang mo gae o simolola ka nako e go nnang kotlo mo diakong tse ditala mo go tlalang mmopo o o boleta ka mo teng ga matlhare , o o siameng go apeiwa mo pitseng kgotsa go besiwa mo isong go jewa ke balegae la gago .
Pele ga gotlhe o tshwanetse go itse polase ya gago le dineo tsa yona .
Morago ga go tlhalosa maemo a bona motsereganyi o soboka dintlha , a bo a netefatsa le matlhakore gore a o di tshwere sentle .
O kgona go netefatsa jang gore maemo a dimela a nne pila ?
Go ya ka dintlha tsa sematlole , maitlhomo a ka tlhagisiwa e le poelo e e siameng mo peeletsong , fela go dira dilo bonolo , a re re go dira poelo .
Morago ga go wetsa lenaneothoto la didiriso tse di gona , molemi o tlaa itse gore ke diterekere tsa tlelase le bogolo bofe tse di gona le tekanyo ya dikhilowate tsa nngwe le nngwe .
Dijalo tsa dipeo tsa oli di lemelwa bogolo oli e e mo dipeong tsa tsona .
Go na le melawana e e tshwanetsweng go dirisiwa fa o dirisa thulaganyo ya thefosano ya dijwalwa .
Maikuelo a mo teng ga setheo laolwa ke Ratoropo-Mogolo kgotsa ke Sebui sa Mmasepala kgotsa ke motho yo Lekgotla la Mmasepala le mo tlhomang go nna molaodi wa boikuelo ( Molaodi yo o Maleba ) .
Fa didipositi tsa banka di duela morokotso , dišere tsona di duela dikarolelo .
Montshadikuno wa ngwaga
Fa e buiwa ka mokgwa o o farologaneng , Bantsho ba leba se se tlholegang go tswa mo Afrikan ka letshogo mabapi le se se tla diragalang , le fa go le gantsi ba amogela gotlhe ba sa sekaseke se e leng sa baditšhaba .
Go jesa diruiwa ka go dirisa dijo tse di rekwang go ka felela go go jela madi a mantsi a a lekanang le fa o e rekisa .
Ke yona ntlha e , e e supang gore ntlha ya bolaodi bo bo gatelelang botlhokwa ba ditsatlholego e ka se gatelelwe go feta .
Fa pula e nele thata ka letlhafula , ka mariga le nako pele ga go jwala mmu o tla nna metsi thata .
Ditlhopha tsa diporojeke di dirisa dibontshi go ela tswelopele tlhoko .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
" Motaki ke ntlha e e masisi ya baagi ba gaabo mme maatla a setso ka ga gagwe a tshwanetse , fa a tota e le motaki , a mo rute go tlhagisa ditlhologelelo , ditatlhegelo le dikatlego tsa batho ba gaabo . "
DiRQO ke sete ya maitlhomo ka botlalo le ka tiriso ya dinomoro a a tlholosiwang go maano mangwe le mangwe .
( 5 ) ( a ) Lefelo lengwe le lengwe la Bosiamisi la Ngwana le tshwanetse go tlhoma komiti ya tsamaiso , e e nang le badiri ba maemo a a kwa godimo ba Lefapha la Bosiamisi le Ntshetsopele ya Molaotheo , Ntshetsopele ya Katlaatlelo loago le Ditirelo tsa Tshiamiso mmogo le Ditirelo tsa Sepodisi sa Aforikaborwa , Boto ya Neelano ya Thuso ya Semolao le mafapha mangwe a a tsamaisanang le ona a puso .
10.2.10 go godisa lotseno lwa ngwaga yotlhe ;
Go bega dipholô tsa dingangisano tsa batho ka ga maano a tshwetso le maano a mangwe fela .
Montshakuno a ka fenya jang llaga ya katisegelo ?
Gape , bokana ba thobo e e ka rekisiwang ya ngwaga wa 2014 / 15 e ne e le golo tota , e ne e lekalekantshwa go nna ditono tse di ka nnang dimilione tse 14 , 3 , mo go neng go gatelela tlhotlhwa ya mmidi gape .
Go botlhokwa go tsaya tsia gore melao ya ditirelo e botlhokwa mo togamaanong e e akaretsang ya tokafatso ya ditirelo .
14 . TSHIMOLOGO YA THULAGANYO , GO TSENNGWA TIRISONG GA YONE LE MATSWELA A YONE
Metsi jaanong a boela gape kwa enjeneng go tsaya mogote o montsi gape .
3 . Tshedimosetso ya lemorago e e leng teng
Togamaano tlhaeletsano - Bommasepala ba tlhama ditogamaano go nefatsa gore tlhaeletsano e diragatswa ka matsetseleko .
Ba tlhophiwa dingwaga dingwe le dingwe tse tlhano go nna karolo ya khansele ya mmasepala .
( Go akaretsa le Ratoropo , Motlatsa-Ratoropo , Sebui le ba ba nang le maikarabelo )
Thobo ya gago ke bophelo ba gago mme fa o dumela gore bontsi ba yona bo latlhwe o tlabo o ithuntsha mo leotong .
kgotsa go ba baya mo tlhokomelong ya losika , batsadi kgotsa tlhokomelo nngwe ; e e maleba ;
Yo o nang nae ka fa molemeng ke Jerry Mthombothi ( mogokaganyi wa Mpumalanga ) , mme ka fa mojeng ke Pat Shiba ( motsamaisi wa Ndwandwa Trust ) .
Go ya ka ditshwetso tsa khansele , Dikomiti tsa Diwoto ga di na thata epe ya semolao .
" kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana " go tewa kgotlatshekelo e e tlhomilweng go ya ka " Criminal Procedure Act " , tsamaiso ya kopo ya beili , go ikarabela mo tatofatsong , tsheko kgotsa katlholo ya ngwana
Ditlhotlhwa tsa mebaraka tsa isagwe le taolo ya mathata di tlaa tlhomamisa gore ke motswako wa dijalo dife o o tlaa tshwanelang bolemirui jwa gago .
Tiro
15 . GO KOPA GA MALOKO GORE GO TSHWARWE KOPANO
Tlhabololo le Bong
Fa polantere e sa dire sentle ka ntlha ya tlamelo e e bokoa , gona dipholo tse di ka nnang ke thobo e e kwa tlase go na le e e neng e solofetswe .
Tsaya tsotlhe ( Vrotpooitjie )
Paka e e simololang ka Moranang 1994 , ngwaga morago ga puo e , e ka bonwa jaaka fensetere e re ka fitlhelelang kakanyo e re e tseetsweng kgatlhanong le puso ya dingwaga di le 18 .
Dintlha tsa tota tsa tumelano di tlaa farologana go ya motho ka motho - mo mabakeng mangwe e ka nna go arogana dipoelo ( le mororo se se ka nna bokete go balelwa ) , kgotsa karolo ya dikuno .
Fa go na le dibanta tse pedi , mme e nngwe e tshwanela go ntshiwa ka ntlha ya lebaka lefe fela , o tshwanetse o di ntshe tsotlhe , o tsenye tse dintšhwa gore nngwe le nngwe ya tsona e rwale kgagamalo e e tshwanang le ya e nngwe .
Jaaka Mphahlele a bua mo ikwalotshelong ya gagwe ya bobedi , Aforika My Music , fa o " Naya batho thuto e e bokoa , tlhaloganyo e tlaa lemoga .
Tsweletsopele ya tekanyetsokabo
Go fitlhelela bokgoni jo bo bapatsegang go agela bašwa ditšhono
Fa dikgaolo tse dingwe di sa bofelelwa sentle di simolola go tshikinyega mme di ka bofologa tsa senya tse di dikologang e bile di ka bolaya mokgweetsi kgotsa modirisi .
Naya batsayakarolo metsotso e ka nna 10 go fitlha go 15 go konotela tiro .
Fa namane e tsalwa go sa siame e ka se kgone go ntsha mašwi jaaka go tlhokiwa mme namane e ka se nne e e pila mme gape kgomo e ka se kgone go tshwara go dusa gape mo dikgweding tse di latelang tse tharo morago ga go tsala jaaka go tlhokiwa .
Go fetsa ga thulaganyo ya Mmuso ya go kgona go ntsha oli mo tlhakeng le go gatisa kitsisiso ya teng ( 1 Dipahalane 2015 ) e tla tlhotlhetsa botlhokwa ba tsa tlhaka le tsa oli mo gae thata .
Athikele e kwadilwe ke Ian Househam , Morulaganyi wa kgaolo wa lenaneo la tlhabololo ya balemirui ya Grain SA .
Khemikale
Karolo 74 ya Molao wa Ditheo , 1998 e thadisa ka ga ditiro le dithata tsa Dikomiti tsa Diwoto mme e totobatsa gore :
Fankase e gola ka go phorosela mo morufeng , e o bodise le go tlhola maesiliamo o mosweu le disetlelerotia tse dintsho tse dikgolo tse dintsi .
( a ) Ditlolo-molao tse di leng mo Setlhopheng sa 1 ;
Go botlhokwa gore motsamaisi wa IDP a supe mefuta yotlhe ya ditirelo tse di golaganeng le tatelano ya ditiro kgotsa maikarabelo a setheo mo batsamaising , pele ga tshimologo ya tiragatso ya CBP .
o Ditirisanommogo le mekgatlho ya selegae e tshwana le mekgatlho e e seng ya puso , mekgatlho ya tumelo di ka neelana ka serala gore dintlha le tshedimosetso di neelwe baagi le gore baagi le bona ba tsiboge .
Moithuti mongwe le mongwe o tshwanetse go itumelela ntlha ya go nna le mogakolodi mme o tshwanetse go tsaya tsotlhe tse a di tlhokang go tsweng mo botsalanong bo .
Mekgwatlwaelo ya ntshokuno le dikgaolo tse di jwetsweng disonobolomo , disoyabini le matonkomane di bontshiwa mo tšhateng e e fa tlase .
1.2 LETLOLE LA DITUELO TSA MODIRI LE MOTHAPI
Go mo mading a gago ! "
Fa o le setšhaba sa fa gae se se tlamelang didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa o abelana kitso ya gago ya bogologolo le mmatlisisi wa ditshedi o tla tshwanela go tlamela ka tlhaloso ya setšhaba , leina le maemo a motho yo o emetseng setšhaba mo ditherisanong le dintlha tsa kgolagano tsa moemedi yoo .
Buisanang mo kopanong e e tsenelwang ke batho batho .
Gakologelwa gore masimo a a tlhaselegileng thata a ka tswa mo ntshodikunong ya sonobolomo lobaka lwa dingwaga tse dintsi thata .
Seesimane
Dintlha tse di ka nna mofuta wa bolemirui o o dirisiwang , maemo a mokgwa wa go roba , mofuta wa sediriswa se se jwalang se se dirisiwang mo polaseng , bolaodi ba mefero le diruiwa tse di leng teng mo polaseng .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
16.7.3.6 e e ka felelang ka gore go dirisiwe madi kwantle ga tetla ;
Tshekatsheko ya lemorago la tshedimosetso
4.4 Go dira Tekanyetsokabo e e botoka ya thebolelo ya ditirelo
Tlhokomela go apara diaparo tsa tshireletso jaaka go laelwa .
Ditlelafo tsa diatla di aparwe mme di tlhatswe sentle pele di rolwa .
TAOLO YA MOLAO Go na le melao e e bolelelang batho se ba ka se dirang le se bas a tshwanelang go se dira .
Khoso ya ntshodikuno ya mmidi e e tsweleletseng ya balemi ba ba tsweletseng
Mphahlele o dumela gore go keteka Letsatsi la Aforika , e tshwanetse ya nna tiragatso ya mogopolo o o tshelang o o nang le kutlwalo e e maatla .
Dintlha tse pedi , tiragalo le mogodisi , di laola foo " delta endotoxins " di tlhagisiwang teng mo semeleng le gona ka bogolo jwa bokae .
Ka diphokotsego tse di teng - balemi ba ka jala kae dithoro ;
nna sekao ka go duela direiti tsa bona le lekgetho la ditirelo
Masalela a dijalo a sala mo boalogodimong jwa mmu .
Ba bangwe ( tsweetswee tlhalosa )
Dikomiti tsa diwoto ga se ' batlhokomela dikgoro ' tsa baagi
Ntlha e ya go nna teng ga dijo di raya gore din ne teng go malapa otlhe .
Ke lebaka le le ultwalang gore go itemogelwa ditatlhegelo tse di kwa godimo ka ntlha ya tlhaselo ya sebokophetlhi .
Go tsena mo ntlong ya mongongoregi ntle le tetla
Jaaka a tshwaetse morago , ka 1995 : " Bagateledi ba na le bokoa jwa go tshaba go tshwaiwa diphoso mo pepeneneng , mme tota ba tlhoile batlhalefi ba ba utololang ditsela tsa puso tsa bobodu , ba dira e le leitlho la batho . "
Ke ne ka wetsa khoso le go amogela setifikeiti .
Senosetsisedikologi se dirilwe ka ditshipi le dipeipi , tse di tshegeditsweng ka dikgala tse di ka nnang dimitara tse 50 mo foreiming ya maotwana a mabedi .
Ka tlwaelo ntlha ya botlhokwa ya ntlha ya go kgona go adima madi ke go nna le sengwe kgotsa dilo tsa boitshireletso .
Go ipereka
Dirisa mokgwa wa botsayakarolo - basadi le banna ba tsaya karolo mo matlhomesong a ditekanyetso tsa thulaganyo , mo tsenyotirisong ya tsona , le mo dipuisanong tsa diphitlhelelo tsa bona .
Tekanyetso e ka nna sediriso se se ka go thusang go bona miakaelelo ya gago .
Go botlhokwa go goga tuelo e e tseiwang ke disilo go tsweng mo tlhotlhweng e e supiwang ke Safex go bona tlhotlhwa ya " mo pateng " ya korong e e umiwang mo polaseng ya gago .
Kumo e e seng ya maemo a a kwa godimo e ka se tlise peola ya madi a mantsi .
Didiriswa tse di fa tlase fa di tlhalositswe ka dikao tsa ditlhaka tse di sekameng .
Go thusa komiti ya woto go neela baagi ka ga tlhatlhobo ya leano la woto
Boleng ba metsi go botlhokwa thata .
Re dumela gore jaaka palo ya batho e oketsega , rona re tshwanetse go tswelela re ntse re dirisa diphetogo tse di tliswang ke bophelo ba segompieno .
3 . Bong le tetatekano mabapi le tlhabololo ya diporojeke
Tlhotlhwa ya disoya e ntse e nna gare ga R5 , 117 ka tono ka kgwedi ya Mopitlwe ya 2015 mme ya fokotsega ya nna R4 , 535 ka tono ka kgwedi ya Motsheganong ya 2015 .
Balemirui ba bangwe ba hira masimo kgotsa ba lema kgakala le kwa diruiwa tsa bona di leng teng .
Porojeke ya tshingwana
Tiro ya 2.3 :
Tirelo ya Metsi - e akaretsa go tlhomiwa ga tsamaiso e potlana e e sa tureng ya go tlamela ka metsi , go dira ga yone , go e laola , go akaretsa le go tlhokomelwa ga yone le go tlhabololwa ga ditirelo .
18.8 go baakanyetsa le go rulaganya dikopano tsa ngwaga le ngwaga le ditiragalo tsa Kgotlakgolo , tsa Komiti ya Bookamedi le Mananeo le tsa Dikomiti tsa Photefolio ka go gakololana le Ofifsi ya Kgosi ;
Mofuta wa mmidi o o tlhokang setlha se sekhutswane o ka jwalwa go dikologa mathata a komelelo mme o ka dirisa metsi mo tshimologong ya setlha .
Ke sediriswa se se dirisiwang ka kgetsi e e nang peo mo legetleng mme fa se tlhabelwa mo mmung se lokela peo e le nngwe ka boteng bo bo setilweng .
DIKGATISO
FA TSHUPO YA TSHIMOLOGO YA POROJEKE E DIRILWE kgato e e latelang ke go loga maano ka botlalo , gore porojeke e tshwanetse go tsenngwatirisong jang .
Balemirui ba na le boikarabelo go sireletsa tota le mo dinakong tsa mathata go tlhokomela gore go nne dijo go batho ba lefatshe la rona .
Mmanuale wa setlamo sa puso o tshwanetse go supa gore ke tshedimosetso efe eno e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko .
Mo foreiming ya lloko ( go tlhaloswa mo kgaolong e e tlang moragonyana ) tshoboko e bontsha dikgato tse di farologaneng tsa maitlhomo
A ke dirisitse thefosano ya dijwalwa ?
Mofodisadiphologolo yo a leng gaufi le wena a ka dirisa diteko tse di farologaneng , sekao e le go tsaya difalo mo ditshukong tsa dipoo le go di medisa mo laboratoriamong ya nnete go bona gore bolwetse bo teng naa .
go supa go tlhaloganya le go tlhalosa tlhaeletsano le ditiro tse di abetsweng Dikomiti tsa Woto
Go ntse fela jalo le ka politiki ya Afrikan ya setso .
Ka go nna molemirui , o tshwanetse go gakologelwa gore o naya lefatshe la gago sengwe se se leng botlhokwa thata - re go lebogela dijo tse re di jang !
Go tshwanetse go gakologelwe gore ka kakaretso temothuo e dirwa ka maikaelelo a go dira dipoelo .
Lenaneo 1 : Ditshelo tse di atlanegisitsweng
Jaaka nna ke bona e ka nna ka dintlha tse di latelang :
5 . Thebolelo ya ditrelo : Go tsengwatirisong dikgwetlho le tekanyetso
Tiriso ya dipuo mo diporofenseng
O se letlelele ka gope semela sa mofero go dira peo , bontsi jwa mefero ya motlhogelaruri e ka ikatisa ka peo le dikutwana .
Go tsaya mo kitsong le dikakanyo tse di ntshiwang jaaka karolo ya tiragatso ya togamaano ya woto .
Khomišene e atlenegisa gape gore dipolao le ditlhaselo tse di diragetseng magareng ga 11 le 15 Phatwe di fetisediwe go Bokaedi ba Botšhotšhisi ba Baagi , go tswelela ka dipatlisiso le go tlhola gore a go na le motheo wa go ka sekisa .
Ka go dira ka ditlhopaha batsayakarolo ba sekaseka potsopatlisiso le go kaya se e leng nnete le se e leng maaka .
Ga di mosola gotlhelele
Mo tshekatshekong ya leano la porojeke , go supiwa ditsela tse di farologaneng tse di tlhabolotsweng mme go tlhophiwa e e siameng go feta jaaka tsela ya go tlisa ditharabololo tsa mathata .
Sediriswa sa go dirisiwa mo kgatong e : Tool tree to select strategies , dplg
Fa go dirisiwa ditshelo tse di se nang sepe tsa dikhemikale le dibolayadisenyi tlhokomelo a sa ntse e tseiwe jaaka e kete di sa na le tšhefu .
Tlogela mekgwa e e sa siameng ;
Bagolo ba me ba ne ba le balemirui mme ke goletse mo polaseng e bile bagolo ba rona ba ne ba duela sekolo le diaparo tsa rona ka madi a ba a boneng fa ba ntse ba jwala merogo e ba neng ba e rekisa .
Go tsaya malatsi a le 5
TSHWETSO YA MOTLHANKEDI WA TSHEDIMOSETSO / MOTLATSA MOTLHANKEDI WA TSHEDIMOSETSO E NETEFADITSWE / TSHWETSO E NTŠHA E EMISEDITSWE
( a ) dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana ;
Ke sa batla go rutiwa Bolaodi ba Ditšhelete .
2 diura go tlhatlhoba
1 / 4 B Tshekatsheko ya tsa tikologo
Otlhe a a tshwanetseng go latlhwa a tshwanetse go latlhwa sentle mme a se ke a bo a dirisediwa sepe gape .
Matlhare a ntlha a supa phetogo ya mmala go nna setlha mme nekrosise ( go swa ga disele ) e simolola kwa dintlheng tsa matlhare .
Mo lefelong la botlhe ( sk . bara , shebine , disco , tlelapa , hotele )
Gagamatsa ditirelo tsa tlhokomelo ya motheo le go atolosa mananeo a boitekanelo mo ditikologong , jaaka mananeo a modiredi wa boitekanelo yo o dirang mo tikologong ya baagi le babelegisi , mmogo le thuto ya boitekanelo .
Motswedi wa netefatso
Pontsho ya tsa Boitekanelo ya Aforika le Konkerese 9-11 Motsheganong , 2011
Ba bangwe ( tsweetswee tlhalosa )
Ka re le balemirui ba ba ikarabetseng re tshwanetse go jwalela diruiwa tsa rona furu .
Alemanaka ya jalodijalo ya mo polaseng ya gago ke yona e tshwanetseng go laela ditiro tsotlhe ka kgwebo ya gago .
Le gale , kwa ntle ga mathata a go hira naga , ke tiriso ya naga mo go leng botlhokwa - naga e e sa dirisiweng ga e na mosola go ope mme ga e kgone go naya sengwe go pabalesegodijo mo malapeng kgotsa mo lefatsheng la rona .
Jaaka Mphahlele a paka - " ga go bonolo " ka gonne " re latlhegetswe e bile re amogetse ka gonne re tsieditswe go tsena mo hisetoring ya Bophirima . "
PMP e netefatsa gore tshedimosetso e e bapisegang e tlaa kokoanngwa ka nako le nako , mme ka go rialo , seo ke sediriswa sa botlhokwa tota .
Referense
Mosele wa tlhaeletsano wa komiti ya woto
Tirego e e tshwanetse go simolola ka bonako fela morago ga thobo ya sejalo se se fetileng .
Boeletsa go fitlhela maikaelelo a kwalwa .
Mo togamaanong go tshwanetse go dirwe kelotlhoko e e kgethegileng mo go reng :
PHAPOSO YA KGETSE MO TSHEKONG E E DIRWANG KE MOTŠHUTŠHISI MABAPI LE DITLOLO-MOLAO TSE DI NNYE
Go botlhokwa gore , pele o tlhopha potefolio e o ka beeletsang mo go yona , o tlhaloganye pele gore o beeletsa mo go eng , le gore o sekaseke ka kelotlhoko palogotlhe e o itlamang go e beeletsa .
ke mang yo o tshwanetseng go lalediwa
Diseporokete di tlhotlhetsa lebelo le šafote e dikologang ka lona .
Thulaganyo
diseporei tsa di-aerosol , jj . )
Go bona tshedimosetso ka botlao ikgolaganye le tleliniki e e gaufi nao kgotsa
Sekao , fa baagi ba swetsa ka go se nne le seabe mabapi le ka moo khansele ya bona ya selegae e dirang ka teng , ditshwetso tse di amang matshelo a bona a le tsatsi le letsatsi di tla tsewa ntle le go reetsa dikakanyo tsa bona .
Setshwantsho 3 : Gakologelwa go tlhola o ntse o leka go dira dilo ka tshwanno .
Thulaganyo e , e tshwanelwa ke gore e netefatse maikarabelo le go tsweletsa phitlhelelo ya ditumelano magareng ga baagi le khansele .
Khoso ya tlhabololo ya dikgono ya balemisi
Araba dipotso tse di latslang
Boitlhamedi le dikakanyo tse dišwa ga di tswelelepele mo maemong a a ntseng jalo .
Bommasepala ba ba dirileng CBP ba tlaa tlhoka go bayaleitlho legato la tiro la dikomiti tsa diwoto e le sesupo ka kakaretso sa seabe sa tiragatso ya CBP ( jaaka tiragatso ya tshwaraganelo le thotloetso ) go ralala setsha sa ona sa taolo le kgatelopele mo tsenyotirisong ya diporojeke tse .
trap : Tirisometšhine
Mmasepala wa Blesbok o ne wa kgona go kokoanya tekanyetsokabo ya bokana ka R1 milione ka ngwaga wa ntlha wa ditiro tsa ona tsa Dikomiti tsa Diwoto ( WC ) .
Leloko le le okametseng la Exco :
Thuto , go ya ka Mphahlele , e diragala ka fa teng le ka fa ntle ga sekolo , mme e ka ga go kokoanya kitso le maitemogelo gore go godiswe bokgoni jwa tlhaloganyo ya motho mme a kgone go dirisana le tikilogo ya gagwe ka go e sekaseka .
Go nna jalo ke supa go nna ga me e le mongwe wa lekoko la dithutiso tsa Grain SA .
Porofaele ya dinonofo tsa ditirelo tsa setšhaba ke seipone sa porofaele ya dinonofo tsa bosetšhaba .
Seporokete se setona se diterapa di mametletsweng mo go sona ke sona " mokgweetsi " ( se na le maatla ) mme seporokete se sennye se se mo leotwaneng la morago ke " sekgweetso " .
Go lokela klaifosate ka mokgwa o o tlwaetsweng wa go suga mmu go ka tlhokiwa go buseletswa gape le gape pele ga nako ya go jwala .
Dintlha tse di amanang le lefatshe le mmu
Neela ditlhopha metsotso e le 30 gore ba tlhame tekanyetsokabo ya tsamaiso ya mmasepala o ba o akantseng .
O na le phisego go bolemirui mme gape ke motho yo a leng moikokobetsi .
Go jewa ntsoma
Metsi ga a kgone go nwelelela mmopa bonolo mme go bokete mo dimeleng go fitlhelela metsi .
( ix ) go ntshiwa ga setifikheiti se se tlosang rekoto ya bosenyi ya ngwana , e e umakiwang mo go molawana wa 87 ( 5 ) ( b ) .
Mo tsamaong ya nako , Bantsho ba ne ba boela kwa goreng ba tshwaetsane .
kaya
Pholisi le letlhomeso la peomolao tsa Aforikaborwa di batla go tokafatsa baagi ba bal eng matlhagatlhaga gape baa mega mo go tsamaiseng tlhabololo ya bona
E AMOGETSWE KE MOTLHANKEDI WA TSHEDIMOSETSO/MOTLATSA MOTLHANKEDI WA TSHEDIMOSETSO GO TSWA GO MOLAODI YO O MALEBA KA ( letlha ) . . . . . 
Tsamaiso ya 2 ya M & E : Peoleitlho , tekanyetso le tsamaiso ya 2 ya tshegetso : diporojeke tse di totileng Woto le ditiro tse di tshwanetseng go tshegediwa ka metswedi ya ka kwa ntle
Ke batho ba le kae ba ba tshwanetseng go tshela ka polase ?
maano a a etelediwang kwa pele a RBN .
Tiro e , ka tlwaelo , ke tiro e e dirwang ke modirelwa yo a leng setswerere , mme o tshwanetse go tlhokomela gore di tshwanetswe go isiwa kwa di ka direlwang teng .
Bolemirui ke tiragalo e e tlhokang tlhaloganyo mme rona botlhe re tswelela go tlhola re ithute .
Disonobolomo gape di kgona sentle thata fa go na le go ungwisiwa mo go siameng .
Ka kakaretso tse di latelang di ka nna dintlha tse di tlhotlheletsang tlhopho ya kgwebo :
Kelotlhoko e e botlhokwa ya maloko a dikomiti tsa diwoto le baitseanape ba mmasepala mo go swetseng ka ga neelotiro mo dikomiting tsa diwoto e tshwanetse go nna tshomarelo ya kemonosi ya dikomiti tsa diwoto .
Kwa mafelelong o kgaoganye thekiso ya kumo ya gago .
1.3 Batlhokomedi ba letlole la Terasete ba sa le ba ikana gore ba tla abela RBN Dišere jaaka mojaboswa wa Terasete ( " Kabo " ) .
12.5.6 Go tlhomamisa gore dipholisi , mananeothuto le matsholo a metshameko , diatshe , setso le merero ya baša e tsamaisanngwa le mekgele e megolwane e e logetsweng maano segolobogolo ya RBN le ya naga ka kakaretso
Ditheetso tsa setšhaba mo Palamenteng di tshwerwe ka 2- 4 Tlhakole 2010 .
GORE tshwetso ya EM 111 / 2004 ya Meyaramogolo ya la 19 Phatwe 2004 e TSWEWE TSIA .
Go runyarunya fela ga ditlhaselo tsa letlhoo-go-baditšhaba go bontsha gore re santse re lwela go amogela " itharabologelo e ntšhwa " e go goroga ga yona re go kaetsweng rotlhe ke temokerasi .
Dintlha tse di tlisitse dithulaganyo tse di farologaneng mo kgaolong ya bolemirui ya go lema tlhaka tse di thusitseng go rulaganya tiriso ya naga ka go dirisa bolemirui .
Aterese ya imeili : language@sars.gov.za
Maloko a ka ikgolaganya le Moatlhodi wa Matlole a Phenšene ka tlhamalalo fa ba batla go isa ngongorego .
3.3.1 Tsenyotirisong ya katlego ya melao ya Batho Pele mo lephateng la puso
Ka jalo , ba nyatsa basadi .
E AMOGETSWE KWA PHOKENG KA DI ____ KA LETSATSI LA _________________________ 2015
Tswelela go tsaya teko ya mmu e bile tswelela go lokela difosofate le potase jaaka go tlhokiwa .
Maitemogelo a a nonotshang a go ithuta-ka-namana a tlisa tsela nngwe e e gakgamatsang boemong jwa " go senya nako ka go ithabisa ka dilo di senang boleng " .
Ke mong wa didiriswa tsa bolemirui tse di latelang : Diterekere tse tharo , e nngwe ya Landini , e nngwe ya Farm Track le Fiat 6555 , mogoma o le mongwe wa ditshekosediko , mogoma e le mongwe wa go thuba mmu ka ditshekosediko , rotabatore e le nngwe , segasetsa se le sengwe le sediriswa sa go jwala se le sengwe .
E totobatsa gape le moo pusoselegae e tlaa amogelang lotseno go tswa teng .
Maemo mo mebarakeng ya lefatshe ke setlhotlheletsisegolo mo ditlhotlhweng tsa selegae .
Setshwantsho 1 - Ngwanaitseele
Sa ntlha
Sediriswa se se fa tlase se tlhalositswe ka dikao ka ditlhaka tse di sekameng .
Fa o sa kgone go dira tiro ya tshugommu le go jala , saena konteraka le motlamelakatirelo go sa ntse go le kwa pele thata .
Ditlamorago tse di sa siamang tsa TB e e sa alafegeng ke dife ?
Mmidi gape e ka nna sejalotlhobaelo se se ka dirisiwang mo leanothefosanong la dijalo la pakatelele mo polaseng .
Moporofesara Alf Stadler , tlhogo ya nako eo ya Political Studies kwa WITS - fa a bua a kgatlhiwa ke puo ya ga Mphahlele - o lemoga botlhokwa jo mme o bolelela bareetsi ba gagwe gore : " toro ya ga Es'kia Mphahlele ke setshwantsho sa seAforika - ke toro ya go busetsa boitshupo jwa setso . "
E ke kgwetlho e e lebaganeng bakwadi gompieno .
Kgaolo ya Mophato wa Ditone tse 250 ya boronso e file disertifikaite le dibatshe go ditokololo di le thataro .
Tirego yotlhe ya go jala mmidi e lebisitswe mo go ntsheng peo .
Kgatelelo ka ntlha ya komelelo , dithempereitšha tsa maemo a 26oC - 30oC mme le go bapa le ditshenekegi le tshenyego ya ditlhaka go tsweletsa go tshela ga diafalatokosini mo tshimong .
5.1.3 Tshwetso ya Pitso e dirwa go ya ka dibouto tsa bontsi jwa maloko otlhe a RBN a a leng teng mo Pitsong .
Mo Afrikaborwa dijwalwa di jwalwa ka dinako tse di leng mafesetere a mannye a mo tlelaemete le mmu go siameng mme togamaano a go kgona ditshenekegi le tikologobophelo ba go mela ga dimela go ka nna bokete .
dira lenaane la maemo a a leng teng ka nako eo mo lefelong la bona
Bophuthatswana e ne e le ngwe ya dinagamagae tse di ne di dirilwe ke puso ya tlhaolele ka maipato a gore ke boipuso jwa Bantsho .
Bontsi go feta ba palo ya dimela bo tla fokotsa kgono ya dimela tse di lwelang metsi mo mmung , dikotlo , le phatlha e go ka melang teng mme ga di ntshe medi e e ka kgonisang semela go tselela .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse tsa nna le seabe se se tiileng mo tsamaisong ya tiragatso ka gonne PMS ke sediriswa se se mosola sa go sala tswelelopele ya tiragatso ya mmaepala morago kgatlhanong le diikaelelwa tsa tiragatso le ditshupokgolo tsa tiragatso tse e di ipeetseng .
O ne a utlwana le Molaodi wa Kgaolo wa Grain SA wa gagwe , Johan Kriel , yo a reng ka ene : " Monna yo ga a kgome boboko ba gago fela , mme gape o kgoma pelo ya gago .
GO TLHAMA LETLHOMESO LA TOGAMAANO
Moporofesara Mphahlele o re gakolola gore , mo setsong sa Afrikan " go nna mongwe " go botlhokwa thata go feta " go nna le sengwe " .
Kopano ya ntlha
Peo ya disonobolomo ga e a tshwanelwa go jwalwa boteng go feta .
O kgonne go hira lefatshe la mmu o o nonneng mo Mmasepaleng wa Fouriesburg paka ya dingwaga tse tlhano .
Gape gakologela gore ntlha e nngwe e re neng re ntse re e gatelela ke gore sengwe le sengwe le mongwe le mongwe , mo bolemiruing , le fa e le mong / molaodi kgotsa badiredi , se se dirwang kgotsa se se sa dirweng fa se le botlhokwa , e amana le poleo / tshenyego ya kgwebo .
Fa ketana e simolola go se dire sentle e tshwanetse go fetolwa ka bonako .
12.1.3 Komiti ya Photefolio ya Boswa le Hisitori
Fa o tshela dikhemikale , ela tlhoko tse di latelang :
Setshwantsho sa 1 : Mefero e gaisanya le dimela tse dinnye .
e tlhalosa letlhomeso la taolo le pholisi ya patlisiso ka ditshedi , phitlhelelo le kabelano ya mesola mo Aforikaborwa ;
87 . ( 1 ) ( a ) Fa kgotlatshekelo e bona ngwana molato ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolomolao , go bonwa molato le katlholo di wela kwa thoko mme ga e nne rekoto ya go bonwa molato ya ngwana yo , mme rekoto ya bosenyi ya ngwana yo , e tshwanetse gore , go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) , ( 3 ) le ( 5 ) , ka kopo e e kwadilweng ke ngwana , motsadi wa gagwe , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ( yo a bitswang fano gore ke modirakopo ) , ka tsela e e tshwanetseng , e tshwanetse go tlosiwa morago ga lobaka lwa-
Disalelamorago tsa mofolo di ka dirisiwa e le kotlo ya diruiwa .
Morago ga dingwaga tse tlhano , ke tla rata go ipona ke le molemirui yo a kgonang , go kgona go dirisa kitso yotlhe e ke e amogetseng ke ntse ke dira .
Kitso e e ka dirisiwa go sekaseka bokana bo bo leng botlhokwa go jwala kumo e nngwe le e nngwe .
1- Tshireletsego le pabalesego kgatlhanong le bosenyi ba tirisodikgoka le tshotlako ya mo malapeng
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekrii ya Bolaodi ba Tikolgo .
O botsa dipotso tse wena o ise o di akanye .
( b ) Moreetsa-kgetse yo o dirileng taelo nngwe le nngwe e e umakiwang mo temaneng ya ( a ) , o tshwanetse go bolelela tlereke ya kgotlatshekelo go itsise-
O laolang madi a a tsenang jang : thulaganyo ya go laola madi a a tsenang le a a tswang mo kgwebong .
Karolo ya D : Maitlhomo , maano , diporojeke
Bula matlho a gago o ntse o tlhomile nko mo dijwalweng mme ante setlha sa go roba sa gago se nne pila tota .
Seno ga se kitla se ama tlhokomelo ya gago ya kalafi , go direlwa ditirelo dipe tsa puso le fa o le mothapiwa kgotsa o se mothapiwa kgotsa go direlwa ditirelo tse dingwe tse o tshwanelegelang go di direlwa mo lefelong leno la pholo .
Badirediloago ba ba dirang mo merafeng ya setso ba tshwanetse go tlhaloganya gore go sa tshwenyegele batho ga go ba wetse matswalo .
Metsi a tshwanetse go nna a a leng phepa a se na maswenyana ape .
3 . Legato la boraro ke go netefatsa gore ditiragatso tsa CBP le IDP le dikungo di golagane ; mme
14.3 go fitlhelwa a na le molato wa go tlola molao wa setso , molaomotheo wa mokgwa wa boitshwaro o tla dirang gore a tlosiwe mo maemong a gagwe a go nna Mokhuduthamga .
39 . ( 1 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong o tshwanetse go-
Ke mo Lefapha la Bolemirui le tshwanetseng go tsena ka go dira jaaka go latela :
Ka go kgona go dira jalo ba fokotsa bokana ba bokoa ba bona mo dimakheteng tse di ntseng di fetoga mme ba itshireletsa go bolaiwa ke makhete e e ka welang tlase ka nako e ba robang fa makhete e ka tlala thata ka kumo e ntsi e e rekisiwang .
Dikaelo tse dingwe tsa peomolao tse di amanang le botsayakarolo jwa baagi mo tsamaisong ya mmasepala , di akaretsa Molao o o sa tswang go dirwa wa Pusoselegae wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala wa 2003 .
Sekao , kakaretso ya bagakolodi ba setegeniki e mosola fa baagi ba tlhopha maano le diporojeke go fitlhelela maikaelelo , ke gore , mo letsatsing la bone mo tsamaisong ya togamaano .
Tsenyotirisong
Dingwao tse le diponagalo di akaretsa kakanyo ya terama , pontsho ya mo phatlalatseng ya maikutlo le go kgomana ka mmele .
Go agaseswa ditoropodikgolo tsa Aforikaborwa , mme ditoropo le mafelobonno kwa metsemagaeng ke porojeke e eraraaneng ya paka e telele , e e tlhokang diphetogo tse dintsi le maikaelelo a sepolotiki .
Dimonocotyledone di simolola go mela ka go tsweleletsa letlhogela le le lengwe fela mo godimo ga mmu mme didicotyledone di tsweleletsa dipopegotlhare tse pedi kgotsa tse tharo tse di itseweng e le dicotyledone godimo ga mmu .
Tumelano le tetla di tlaa tlhokega , e seng fela kwa tshimologong ya porojeke le go ralala dikgato tse di farologaneng .
Go aga porofaele ya woto e ka nna sengwe se se itumedisang .
Mo nopolong eno , Tagore o tota a tlhalosa tumelo ya gore maiteko a rona le boiphitlhelelo mo botshelong di fitlha kwa bokhutlong mo nakong ya matshelo a rona ka bongwe ka bongwe jwa rona , mme seo ke karolo ya letlotlo la boikaelelo jwa batho mo lefatsheng ka bophara , kitso , le go tlhaloganyana go go tswelelang- go tswa mo tshikeng e ngwe go ya go e e latelang .
Bukakwadiso ya Dithoto le Melato
Go sa ntse go ka nna le kganetsi - selekanyo sa kgogolego ya mmu se lekalekana ka tlhamalalo le selekanyo sa mmu o o khurumediwang .
Tlhomomogopolo mo Setlhophathutanong sa Uphuzane
( 4 ) Sesupo sa lekwalo se se umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , se tshwanetse go newa moreetsa kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana mme se tshwanetse go nna karolo ya rekoto ya tsheko .
Fa o na le kadimomadi e kgolo ya ntlo , banka e tlaa go tsholela lokwalo-bopaki .
Bokgoni jwa bobapatsi bo na le tshusumetso ya botlhokwa mo ditlhotlhweng tse di amogelwang ke bantshadikuno mme ka jalo le mo lotsenong lwa bona .
Kgato 10 : Seabe sa mokwaledi
Ga go na sediriswa , mme kemedi ya komiti ya woto e e amegang e tshwanetse go tsayakarolo mo tiragatsong ya porojeke ya IDP e e amanang
Mmueledi wa Batho ba ba Gobetseng le ba ba Tshwerweng o tlhagisitse magatwe a gore Rre Cyril Ramaphosa ke modi wa dipolao tsa kwa Marikana le gore o tshwanetse go rwesiwa maikarabelo a dintsho ba badirameepong ba le 34 .
Mokgwa wa tiriso ya CBP
Dikakanyo tsa bona le ditsibogo tsa bona ga di kopiwe
Tlhola mapanta tota a a dirisiwang mo feneng e e gogelang mowa .
la gore ke eng fa pholisi e tlhokega le gore e tlile go rarabolola mathata afe .
Seno se dira gore baithuti ba le bantsi ba tlhoke phitlhelelo ya thapo .
Re solofela go rotloetsa batho ba bantsi go simolola ka go le gonnye mo lefatsheng lefe fela le ba ka le fitlhelelang , ba lootse bokgoni jwa bona , mme ba nne mo seemong sa go oketsa bogolo jwa tiro ya bona .
O gogela bareetsi ba gagwe go akanya thata ka botshelo ba semowa ; mogopolo wa kgolagano e e raraaneng le maatla otlhe a a mo dilong , jaaka ditumelo tsa maAsia , maYuropa a kwa botlhaba , botho jwa seAforika , jo bo tlhomilweng mo ditumelong tsa ditso tsa Afrika- gore go nna teng go gaisa go nna le dilo .
Go botlhokwa go itse gore ke eng se se go tlhotlheletsang go dirisa diritibatsi .
( b ) Yo e leng tlhogo ya lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša kwa ngwana a atlholetsweng go ya kwa go lona go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , fa ngwana a konosetsa katlholo eo , o tshwanetse go neelana ka ripoto e e leng go ya ka mokgwa o o tshwanetseng , kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo kwa teng , mme a na le dikakanyo tsa gagwe mabapi le maikaelelo a a leng matshwanedi a katlholo e e umakiwang mo go molawana wa 69 , a a fitlheletsweng mmogo le kgonagalo ya go busetsa ngwana mo setšhabeng kwa ntle ga gore a ye kwa kgolegelong lobaka le lengwe gape .
Tsenya dipone tse di dirisang eneji sentle kwa gae , mo kantorong le kwa femeng .
Ditlhakatlhakano tse di na le ditlamorago tsa maitlhomo a go senya go itshepa ga maAforika le boipelo jwa bona .
Mo diketeneng tse ditelele tsa dikhonfeyase le dielebeitara , thepo gantsi e tlhatlhobiwa ka go goga ketane mo bogareng jwa letlhakore le le lengwe ka sekale sa seporeng le go lekanya thepo ya kgogo ya khilogerama e e atlanegisitsweng .
Puo e o eletsang gore rekoto e ntshiwe ka yone ;
Morero ke go kgontsha ditsamaiso tse pedi tse go refosana tshedimosetso , go tshegetsana ka thuso ya setegeniki , le go dira ditekanyetso , diketelo le ditlhotlhomiso mmogo le go dirisana go fitlhelela nonofo ya ditiro .
Re na le ditokololo tse dingwe tse di ikanyegang le boineelo mo Setlhophatirong sa rona .
Gore re tle re tlhaloganye Mphahlele , re tshwanetse go tlhatlhoba bokao jwa lereo -nyenyefatsa .
Diporojeke le ditiro
18 . Mekgwa ya boitshwaro ya Khuduthamaga
Ntlha e e fa godimo e raya gore R300 000 ya ntlha ya madi a ditshiamelo a go kgaolwa mo tirong ga e kitla e duedisiwa lekgetho mo boemong jwa R22 500 jaaka go tlhalosiwa mo lenaanethalong la lekgetho la go gogwa ga madi a ditshiamelo .
Ditheo tsa ditirelo ( jaaka SAPS , lefapha la Boitekanelo , jj . )
Moemedi o tshwanetse go netefatsa gore o rutegile ( o weditse ka katlego tlhatlhobo ya AVCASA ) ; le
Go reng bantshakuno ba tlhoka go nna le seabe mo tiregong ya tlaleletsoboleng ?
Enhancement programme for Ward Committees , councillors & officials ( Porogerama ya Tiisetso ya Dikomoti tsa Diwoto , bakhanselara & batlhankedi ) , Mojulu 3 , Planact , 2001 , tsebe 50
Barekisi ba peo ba tlhabolotse mefuta e e farologaneng ka mekgwa ya go mela go farologana go kgona maemo a tlelaemete a a farologaneng mme dikgaolo di ka kopiwa go thusa ka tlhopho ya mofuta o o ka jwalwang mo tikologong ya gago .
Baša ba dingwaga tsa 1970 ba nnile le seabe se segolo mo go bopeng isago ya naga ya rona .
Go pila go dirisa dilaboratori tse di itseng maemo a mmu mo tikologong ya gao e bile e e dirisang ditlhomamiso tse di tlwaelegileng .
Lekwalo la kamogelo la tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego le romelwa
Ka ntlha ya medi e e tsenelelang boteng ya disonobolomo , o tlaa fitlhela gore ka nako ya komelelo jaaka ngwaga e re e boneng e di tlaa kgona go mela go phala dijwalwa tse dingwe tsotlhe mo polaseng ya gago .
Go na le maidi a mmidi wa Bt a a farologaneng a le mantsi , mme mangwe a ka nna ditiragalo tsoopedi tsa sebokophetlhi sa mmidi le sebokomedi sa mmidi .
go supa le go tlhaloganya seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo go tseyeng ditshwetso tsa Khansele le go rwala maikarabelo a yona
Go tlosiwa ga matlakala a dipampiri le go a dirasešwa
Fa kgomo e sa fepiwe sentle , ga e ne e kgona go tshwara poo le go tsala ngwaga le ngwaga .
Melao e e laolang bolaodi ka gale e a tsietsa , mme e tlhakanya pholisi le molao .
Montshakuno o dira mmidi , sonobolomo le sukiri go tswa kgalalelong ya letsatsi !
Motsamaisi wa IDP- tshoboko
8 . Ditshitshinyo tsa semmuso le ditshitshinyo tse di neng tsa diegisiwa go tswa go dikopano tsa nako e e fetileng
Fa o na le kgono ya go boloka disonobolomo tsa gago , go ka nna mosola go nna o sa di rekisi go fitlhela kgwedi ya Sedimonthole fa tlhotlhwa e oketsega .
10.2 Palo e e batlegang ya dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana
Mareo a Financial Times ke lenaane-foko la mareo le le mosola la mareo a tsa ditšhelete le le kwadilweng ke Financial Times : http://lexicon.ft.com /
Go a kgonega mo bantshakunong go dira dikopo tsa dikadimo tsa ntshokuno go tswa kwa Land Bank , dikgwebo tsa temothuo ( Senwes , OVK , NWK , MGK , GWK ) , dikoporasi tsa temothuo ( VKB ) , dibanka tsa kgwebo , ditheo tsa tlhabololo ( Koporasitlhabololo ya Temothuo ya Mpumalanga - ( MADC ) , Banka ya Uvimba kwa Kapabotlhab , j.j Setheo sa kadimiso ga se patelesege go adima madi - tsotlhe di na le matshwaotlhopho le dipholisi tsa tsona tsa kadimiso .
Botlhaba
Mabulukomo ( Eucalyptus Grandis ) le Mabolekewatele ( Acacia Mearnsil ) ke ditlhare tse di tlwaelegilweng go jwalwa e le dithibelelaphafo mo Aforikaborwa .
O tlhoka go tsaya temothuo jaaka kgwebo , mme gangwe le gape go tlhokega go :
Gakologelwa :
Molao wa Kgaoganyo ya Lotseno o tlhamilwe ka 1997
Tlhokomela
Palo ya peo e e melang le palo ya dimela
Enjene
Re tshwanetse go dira mmogo go fetolela ponelopele ya rona ya ditshiamelo tsa bana go diragaletswa ngwana mongwe le mongwe , gongwe le ngongwe kwa ba leng teng le ka dinako tsotlhe tsa letsatsi .
Diphetogo mo dipholesing , maano le tiro ya isago
Tebosešwa e ne lebelela dielemente tse di farologaneng tsa tšhata ya tsa meepo go tsenyeletsa le go nna mong , theko le go amogela tirelo le tlhabololo ya kgwebo , kaonafatso , tekatekano thapo le tlhabololo ya didiriswa tsa setho .
Ikgakolole ka go buisa kgannyana e , foo dikarolwana tse di farologaneng tsotlhe di bontshiwang le go tlhalosiwa .
Porojeke e e tshwanang mo diwotong tse dingwe
Go dira ka go ntsha dikuno thata go kaya go dira ka botlhale mme e seng fela go dira ka natla .
Go sa tlhoge sentle ga dipidi gantsi go supa nako ya go se tlhoge sentle ga leledu fa le tswa morago ga lefetlho le simolotse go gasa mmudula kwa ntle go supa e le gore ga go a nna mmudla ka tshwanelo ka gore lefetlho le gasa mmudula o o lekaneng sesadi se le sengwe bokana bo bo ka nnang 2 000 go ya 5 000 !
Lekidi le le boleta le mosola go disonobolomo tse di simololang go mela mme go oketsa kgono ya tsona go tswelela ka bonako .
tshedimosetso ka tse di tlholang mabaka a e leng diltlapele / mathata
Katiso ya malatsi a le 14-15 le go rulaganya
O tshwanetse go bona kgakololo go tswa bathong ba ba maitemogelo , fela fa e le wena o laolang o ka tsaya ditshwetso le go di diragatsa ka nako e e nepagetseng .
Go nna bonolo go tlhokofadiwa go oketsega fa o le mo teng ga legae la gago mo mabakeng a a latelang :
Ke seabe sefe se Komiti ya Woto e nnileng le sona mo go fetiseng tshedimosetso magareng ga khansele le baagi mo kopanong nngwe le nngwe ?
Seno se akaretsa go katisa batsamaisi le batsholadikwalo , matheriale wa go tlamela , go rulaganya dijo , dino , dipalangwa le mafelo a a togamaano a woto e nngwe le e nngwe .
Jaanong setshwantsho se ntse se supa gore lefatshe gape le gape le ntse le ya go busetswa go beng ba bantshwa kwa pele mme rona ba botsalano ba bolemirui re tshwanetse go bona ditiragalo tse di rileng tse di ka re kgonisang go tswelelapele mo dikgwebong tsa bolemirui e bile le go di oketsa gore di gole .
O tla lekolwa gangwe ka kgwedi go bona fa go sa ntse go na le megare mo segotlholong sa gago .
Taelo ya tshireletso , gape e itsewe e le taelo ya go ganela kgotsa tsereganyo ya boganka , ke taelo ya kgotla e e rayang gore yo a dirisang botshobolo o tshwanetse go katoga mme le go tlogela go rumola e bile go tlhomiwa maemo a a thibelang mosenyi go tswelela go romula batho ba a ba romulang .
Sekao , tokololo e e emetseng balemirui e ka newa photefolio mo Temothuong kgotsa tokololo ya Komiti ya Woto e e leng morutabana e ka dira mo photefolio ya Thuto .
Dintlha tse di ama ditshedinnye tse dintsi tse di mo mmung tse di bolayang setlelerotia .
Tlhama tatelano ya ditiragalo tsa baagi
Lonmin gape e reteletswe ke go tsenya tirisong mekgwatshireletso e e lekaneng go netefatsa pabalesego ya badiri ba yona .
Mo go Afrikan Afirmation e , Es'kia Mphahlele o tshwaela ka ga boitemogo ga Bantsho le mowa wa go kopana mo Aforikaborwa .
Se , se ka nna gape le ditlamorago tse di bonalang mo ponelopeleng , maitlhomo , maano le diporojeke tsa IDP .
Go amiwa ga motswa-setlhabelo ke tlolo-molao
Mefero ya majwang le malwetse - ga se mathata ( korong ya gangwe fela le korong-legume / kanola ka thefosano ) .
17.3.4 Go dira ditshitshinyo kgotsa go di tshegetsa tse di ka nnang le dipholo tse di se kitlang di kgonega kgotsa e e ka bakang tiriso ya ditsompelo e e senang tshomarelo , e e sa atlegeng le e e senang mosola kgotsa e go ka diregang gore e se ka ya kgona go dirisiwa ;
Motlhankedi
Setshwaokaelo se tlaa :
Kakanyo e , e maleba thata le Aforikaborwa .
Dikago tsa baagi jaaka dikolo , ditleliniki , dikokelo , sepodisi , emelense jj .
Sediriswa se se fa tlase fa se tlhalosiwa ka dikao ka ditlhaka tse di sekameng .
Gopola gore motsayametsotso o rwele maikarabelo a go dira kelelo e e siameng .
Go atolosa go nna seoposengwe le kutlwano mo setšhabeng ka go dirisa ditalente le metswedi mengwe ya maAforikaborwa otlhe , fa go ntse go tsewa dikgato tse di gagametseng mo go baakanyeng go tlhoka tekatekano go go tlhodilweng mo nakong e e fetileng .
Fa o ne o ntse o le mo sekolong sa poraimari o ne o lora dithoro tsa go ya sekolong sa sekondari ; mo sekolong sa sekondari o ne o lora dithoro tsa go ya kolejeng ; mo kolejeng o ne o akanya tiro e o neng o ya go e dira ; go bo go tla nako ya go nyala / nyalwa , nako ya go nna le ntlo , nako ya go nna le bana , jalo le jalo .
Kelotlhoko le tlhotlhomiso tse di tsweletseng
Ditlapele tse di mo IDP & direkoto tsa Komiti ya Woto di tshwaela mo pegelong ya diporojeke go tswa kwa mafapheng a mmasepala
Go gokaganya IDP le ditiragatso le dikungo tsa CBP ke tiragatso ya go tsaya karolo ga botlhe le go boaboelediwa .
Ke jaaka Mpahlele a kwadile dikwalo tse di jaaaka GT Express , RDP goods and all that , mmogo le The Gravy Train , mme the ARDEEPEE goods train e bontsha dilo tse karolo ya batho ba ba rileng ba Aforikaborwa ba itumelelang tsona mme go sa akarediwe bontsi ba batho .
1.8.4 Kwadiso ya Dibonto tsa Kakaretso e e Sireletsang dithoto tse di sutang ;
Go Kwadisiwa ga Makwalotetla a go Tsena mo Ditsheng tsa Metsi
16.6 Go Fedisiwa ga Komiti ya Bookamedi
Se e ka nna tharabololo ya pakakhutshwane , le gale go tlhokega katiso le pebofatso e kgolo gore bantshakuno ba ithute go tsamaisa didiriso tse .
Logetsa motšhine otlhe jaaka go atlanegisiwa mo kaeding ya modirisi .
Jalo go tlhopha ga mofuta wa sebolyamefero , bokana bo se ka dirisiwang ka teng le mokgwa o se ka dirisiwang go tshwanetse go elwa tlhoko thata .
Yona e akaretsa go netefatsa gore ditiragalo , tshedimosetso le ditshwetso di tsena le go tswa mo tiragatsong ya IDP di agegile e bile di gokagantswe sentle .
Malatsing ano , go na le ditlamelwana tsa seeleketeroniki ( GPS ) tse di kgonang go balela kgaolotota ya masimo ka diheketara ka go dirisa dikgolagano tsa satelaete , fela go na le batho ba le bantsi ba ba sa kgoneng go fitlhelela thekenoloji e .
Go tlamela ka ditirelo tsa tleliniki
1 . mokgwa wa ga jaana wa pusoselegae
Mo nakong e e fetileng , bomaitseanepe ba dikwalo tsa Afrikan ba tlhagisitse gore dilwalo tsa bosetšhaba di ka nna teng fela fa di kwadilwe ka puo e e akameng tse dingwe , jaaka Seesimane , seFora kgotsa sePotokisi , le fa e bua kanelo ya setšhaba e e ruanyang batho ka " metheo le maikutlo a a tshwanang . "
( * ) " Ga e maleba " e raya gore mofuta wa tiro kgotsa boemo jo go buiwang ka jone mo potsong e ne e se jo bo go amang
Dikgang tse di latelang ga di a kgona go felelediwa mo kopanong e e fetileng mme di ne tsa diegisiwa gore di lejwe mo kopanong eno :
Gape e akaretsa dikgato tsa go thibela fa go solofelwa mathata .
Ee , le mororo mebu e e motlhaba thata mo llageng e e marose e tlogela metsi a mantsi go minyega .
Senosetsidikologi se na le kgono e e faphegileng ya go tshela dikoketsego tse dinnye tsa metsi gantsinyana .
DITIRO TSA KGAOLO YA 6 :
Maemo a dithoro tse di bolokilweng a laelwa ke tirisano e e matswakabele magareng ga dithoro , tikologo ya makero le maekero le ditshidinyana tse di farologaneng go akaretsa ditshidinnye tse di jaaka mouta , ditshenekegi , dintana , dirugi le dinonyane tse di ka tlhaselang .
Morago ga dipula tse di bokete , thuba logôgô lo lo ka bong lo tlhamegile mo godimo ga mmu .
Batho ka bontsi ba ja dinawa mme di ka lengwa gongwe le gongwe mo Afrikaborwa .
Morago ga go fetola mokgwa o tiro e dirwang ka teng kgotsa le go fetola motho yo a e dirang ka go mo naya thutiso kgotsa le go fetola metswedi , go ka tsaya metsotso e e ka nnang go fetsa yona tiro eo .
Go lekolwa ka papiso
Ka ntlha ya gore tlhaga e e anama ka peo , medi le menamo , taolo e e feletseng ya tlhaga e , e tlhoka go tlhaloganngwa go go feletseng ga modikotshelo , tlhaloganngopopego le ikatiso ( ntsifatso ) tsa yona .
Bolaodi ba botsamaisi ba kgwebo ya gago bo bo siameng bo tla go naya ' maikutlo a a monate ' ka ntlha ya kgwebo ya gago mme fa go kopiwa makwalo go tla nna botoka go a bona ka bonako .
Mefuta e mentsi ya amino asete e e leng botlhokwa e bopa poroteine le dibaetamene tsa B , C , E le K mme tota le diminerala jaaka kalsiamo , tshipi , maganesiamo , manganese , fosoforo , poptasiamo , sidiamo le senke .
Ka yone tsela eo , Puso e nna le ka go itlhophela .
Ka go dira seno , tokololo e tshwanetse go neela mongongoregi khophi ya Kitsiso le go e tlhalosa ka puo e a e tlhaloganyang .
Mofuta wa disalela tse di salelang mo mmung o tla laela gore sediriswa sa go jwala se setiwe jang ka se tshwanetse go sega disalela go tsenelela mo mmung go kgona go lokela peo ka go tshwana le ka boteng bo bo tshwanang bo bo rileng gore e kgone go simolola go tlhoga mo mmung .
Dikarolo tsa bong di amiwa ke bogolo , maemo , semorafe , lotso , tumelo , gape le ka tikologo ya thutafatshe , ikonomi le sepolotiki .
Setlhogo : Go ruta kakanyo ( 1993 )
Gape ke thusa balemirui ba bangwe mme ke ba naya dikgakololo e bile ke ba tlhalosetsa gore ba dire jang go uma kumo , tota mofuta ofe wa peo le dibolayamefero tse di dirisiwang .
Mokgwa o , o tlhagisiwang mo kaelong e o itshetletse mo mefuteng e mebedi ya dikgolaganyo .
Mo tokomanneg e , Mphahlele o araba potso : A go a kgonagala go akaretsa setso sa Seaforika mo thutong ya rona ?
Le badiri ka nna / ba ke tsenang le bone sekolo / kholetšhe
Fa o ithaya o re ditrichomoniasise di fitlhelwa fela mo metlhapeng e megolo , nagana gape , disetutu ga di tlogelwe , mme tota le magamo a na le kgono ya go thelegelwa .
Bokana ka diperesente di le 64 tsa ditiro tsa EPWP di neetswe basadi , diperesente di le 39 bašwa fa peresente e le nngwe yona e neetswe batho ba ba nang le bogole .
O tshwanetse go tsaya dikao tsa mmugodimo le mmutlase ka bobedi .
Motlhankedi yo mogolo
Bontsi jwa dibanka tsa kgwebo le dikgwebo tsa temothuo ke babapaletsi ( agents ) ba diinšorense tsa dijalo - bona kgakololo mo mothong yo o itseng gore o ka mo tshepa .
Ntshokuno ya Sonobolomo go Balemirui
Go fitlhelela ponelopele eno go tlhoka dikgato mo dikarolong dikgolo di le tlhano :
1.1 " Modulasetulo " o raya modulasetulo wa Kgotlakgolo yo e leng Kgosi kgotsa , fa Kgosie seyo , Motlatsa-Modulasetulo ;
Molao
A setlhagodi se setetswe ka bopharamela jo bo tshwanang le jwa polantere ?
Go supa bopelotshetlha go boporaefete ba batho ba bangwe .
Bagwebi ba ba dirang mo Gauteng
Go dirisa dibolayadisenyi ka bokana bo bo sa siameng , mekgwa ya go gasa le bokana ba marothodi go ka tlisetsa mathata a a fetang a go gasa go tshwanetseng go a fokotsa ka gore go fokotsa bogale ba dibolai mo lefelong mo di gasiwang teng .
Gore o kgone go nna mo seemong sa go diragatsa maano a gago a ditiro tsa isagwe le go fitlhelela maitlhomo a gago a kgwebo ya gago , go tlhokega go rulaganya sentle le ka nako .
Bantshakuno ba tlhagisa mabaka a mantsintsi a gore go reng ba sa boeletse peo mo peong ya leidi , jaaka ditshenyegelo tsa peo tse di kwa godimo , tlhaelo ya matlole ka nako ya jalo , go sa nneng teng ga peo ya maidi , tlhokego ya go reka monontsha , pharologanyo e nnye kgotsa e e se yong mo thobong , tlhaelo ya nyalantsho , poloko e e bokoa le boleng jwa tiregiso e e bokoa ya mefutamaidi a kgwebo e e gona .
go tlhoka katiso go netefatsa gore ditlhokego le mathata a batho di sekegelwa
Fela itse gore diphetogo ke tse dife go thothela kumo ya gago go tsweng mo polaseng ya gago go fitlha go disilo tse di ipapisang le Safex tse di leng gaufi le polase ya gago pele o tlhoma tlhotlhwa e o tshwanetseng go amogelela kumo ya gago .
Fa korong e ka jwalwa mo tikologong ya gago ka go naya poelo e ka dirisiwa mo thefosanong ya dijwalwa ka dijwalwa tse dingwe le mafulo a a jwalwang go fokotsa diphokotsokgono tsa go uma tse di ka nnang teng morago ga nako e telele .
( c ) fitlhelela ditlhokego tsa ngwana tse di rileng ;
10 . Maloko le Mokgatlho o a Golaganeng le One
Dintlha tsotlhe di ka dirisiwa go leka go fokotsa tshenyego ya dijwalwa le go bona kumo ka botlalo mme kwa mafelelong tlholego e ka tlhola e go kolopa ka mathata le matlhaselo ka dinako tsolthe .
Lenaane le , le tshwanetse le akaretse dikopano tsa komiti ya woto le dikopano tsa kgaolotlhopho e bile le tla thusa go kgontsha ditokololo tsa komiti ya woto go rulaganya dinako tsa bona tsa ngwaga otlhe
3.3.4 go tsenngwa mo kgolegelong ;
Gantsi go na le ditshenyegelo tse di sa akanngweng fa go rulaganngwa jalo ya dijalo - fa tlase go latela sekao sa mefuta ya tshugommu e e ka tlhokegang mo nakong ya tirego ya ntshodikuno ya dijalo :
Mmusakgotla o laola ditsamaiso tsa Ntlo go tswa fao .
Mathata a a simologa teng foo mme baagi ba akanya gore Komiti ya Woto e tshwanetse go dira sengwe ka bothata jo .
Makhanselara a diwoto a tshwanetse go rerisana le Dikomiti tsa Diwoto pele ba dumelela tekanyetsokabo .
Dirisa polaka ya dintlhatharo kgotsa adapotara ka mogala o o gokeletsweng fa go tshwanetseng .
Go laola mefero ka dibolayamefero tse di sa tlhopeng tse di di bolayang .
Go tshwanetse ga nna le motsamaisi wa tiragalo ya CBP , e bong Motsamaisi wa CBP .
Ke kakanyo e e siameng gore Komiti ya Woto e rulaganye kopano e e kgethegileng ka bonako jo bo ka kgonagalang go dira thulaganyo ya kgato ya ngwaga le ngwaga .
TSHEGETSO E E SENG YA MATLOLE :
Boikemedi
Kamano ya bona ya polotiki ga e a tshwanela go tlhotlheletsa go tlhophiwa ga bona .
Jalo , go faela go tshwanetswe go dirwa ka mokgwa o o :
Metswedithuso ya setho le sebopego , e e umakilweng mo tlhalosong , le yona e tsewa jaaka dintlha tsa ntshokuno e bong tsamaiso , bodiri , lefatshe le khepetlele .
Mokhure o ka mela go nna metara le kgaolo ya metara e le 1 , 5 mme gantsi o fitlhelwa o mela ka lesitlha ka mo teng kgotsa mabapi le masimo a gago .
Go dikgwetlho di le mmalwa tseo di tlhokang tlhokomelo , go akarediwa go tlhaela go go feteletseng ga dinonofo , tsamaiso e e marara ya gareng ga dibuso , maemo a a kwa godimo a bogwenegwene , boikarabelo jo bo bokoa , melao ya bookamedi e e sa lekanang , le hisetori ya fifatsa mela magareng ga lekoko le naga .
Mo kgwebong ya temothuo mong / motsamaisi o tshwanetse go tsamaisa dikgaolo tse di latelang :
Go suga mmu jaaka go tlwaelegile
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go ishmael.tshiame@wctrust.co.za .
A lo na le ditekanyetsakabo tsa lelapa , fa go le jalo , di na le eng ?
Dintlha tse di tshwenyang di a tlhagisiwa le mafelo a a nang le botlhokwa mo setšhabeng a bewa kwa godimo .
Le fa go ntse jalo , monna-le-seabe mongwe le mongwe o tshwanelwa ke go tlhaloganya ka botlalo gore a ka nna le seabe jang mo porojekeng ka botlalo jwa yona .
Tlhopha batho ba le babedi mo setlhopheng sengwe le sengwe gore ba nne Bafatlhosi .
Thulaganyo
Lebang ditlhagiso tsa ditlhopha tse di farologaneng mme lo buisanele ditshwaelo lotlhe .
Tshedimosetso ka FSP e e dumeletsweng e ka bonwa kwa webosaeteng ya FSB kgotsa dinomoro tsa lefelo la kgolaganyo tse di sa duelelweng .
Dipoo tse di lwalang di tshwanetse go bolaiwa .
Le ope / ke le nosi
A sediriso sa temothuo se kwadiseditswe sejalo se se kgethegileng ( mo Aforikaborwa ) le go bolaya mofero , boswa kgotsa leroborobo le le rileng ?
Botsayakarolo ka tiragatso
Diphaephe tse Dikgolo tsa Tsamaiso ya One
Leina la porojeke ;
Taolelo ya FSB ke :
Go le gantsi mo tshimologong ya botsalano jwa mofuta ofe kana ofe , maphata a a amegang a dumelana ka se se tshwanetseng go dirwa mme ba solofela tse dintle fela go tswa go matlhakore otlhe .
Mme fa a le mongwe fela a ka go isa kwa Lefapheng la Bolemirui mme batlhokomedi ba ditiro ba go bona phoso ba ka go thibelela go tswelela ka kgwebo ya gago mme go ka nna mathata a a makatsang .
Go botlhokwa go fetola megopolo le dikakanyo tse di sa siamang , ditiragalo tsa dikakanyo , kgotsa dikakanyo tsa letlhakore le le lengwe ka seka-setlhopha fa re batla go tlotla ditshwanologo tsa setso .
go netefatsa gore ditlhokego tsa dituelo tse di tsweletseng di sireletsegile
Dipuisano le batho ba ba botlhokwa
Didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae
( Mokwadi wa go bapa , Rre Nemadodzi o ne a le molaodi wa teko yo a neng a na le boikarabelo ba go tlhokomela teko . )
NCOP kgotsa nngwe ya dikomiti tsa yona di ka amogela diphetišene , kemedi kgotsa ditlhagiso go tswa go ditheo kgotsa batho bangwe le bangwe ba ba nang le kgatlhego .
Athikele e kwadilwe ke Vusi Ngesi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabolo ya Balemirui la Grain SA kwa Maclear .
Ditirelo tsa Lekgetho tsa Aforikaborwa ( SARS ) e na le maikarabelo a go kgobokanya letseno .
porogerama ya dipeeletso tsa didiriswa tsa kgwebo tsa dingwaga di le 5
Batsayakarolo ba akanyetsa dipotso tse di fa tlase , ka dipara .
Ditirelo tsa Setegeniki
Fa dikgaolo tse dingwe tse di tswelelang pele di supilwe o ka swetsa go oketsa dikgaolo tse mme o fokotse tse di sa tsweleleng pele sentle go kgona go tlhotlhetsa tswelelopele ya kgwebo ya gago .
Bolaodi ba mefero le disenyi
Molemirui ona wa dingwaga tse 46 o tsaya bolemirui tsia mme jaaka go ntse o jwala mmidi le merogo .
14 . Go fedisiwa ga Komiti-Khuduthamaga
ka ga botlhokwa jwa go nna le kgakololo ya bongaka le thuso le botlhokwa jwa go nna le post-exposure prophylaxis ( PEP ) ya tshwaetso ya HIV kwa ntle ga tiego , mme fela go ise go fete diura tse 72 morago ga go dirwa molato .
Dipaakanyo
Ka ntlha ya fa badiri bangwe ba tlosa pompo pele ga poloko , tlhomo ya dibelofo tse di tswalang mo matlhakoreng oobedi go ka bebofatsa tirego e .
Tlhomamisa boteng jwa botsayakarolo mo ditiragalong le ditheo tsa temokerasi
botlalo mo ikonoming , mo botshelong jwa sepolotiki le loago jwa naga , ba tshegediwa ke thuto ya boleng jo bo siameng , tlhokomelo ya boitekanelo , dipalangwa le ditirelo tse dingwe tsa motheo .
Ka 2005 Thoko o kopane le motlhankedi wa mmuso wa kokeletso yo a neng o mo ruta ka bolemirui mme ka 2009 o kopane le Mshefane ( Jurie Mentz , Morulaganyi wa Kgaolo wa SA Grain ) yo le ene a mo rutileng dilo tse di leng botlhokwa ka ntlha ya bolemirui .
Mekgwatsamaiso e e bokoa le e sa direng sentle e dira gore go nne bokete gore batho ba rwale maikarabelo , mme seo ka gale se dira gore go se nne ope yo o nnang le boikarabelo .
Michael a re o ikutlwa a ipaakanyetse bokamoso .
Go phepafatsa , logetsa kgotsa go setela motšhine o o tsamayang go ka go tlisetsa kgobalo .
Se , se kaya gore bakhanselera ba e leng karolo ya go tlhama PMS ba tshwanetse ba bolelane ka botlalo ka ga tekanyetsokabo ya mmasepala le ka IDP .
Ditshenyegelo tsa go dira kopo ya PAIA ke bokae ?
Ditshupetso tse dingwe tse di supang maemo a mmu tse di amang ditshupetso tse di tlhopilweng
( b ) dingwaga di le 14 kgotsa go feta , ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao , lepodisi le tshwanetse go tlhatlhela ngwana kwa seleng ya mapodisi kgotsa lefelo la tlhatlhelo .
Setlomo sa kitso ya bolthole bo bo bolayang manong se tshegetsa mokwa o wa go dirisa mekgwa yotlhe e e leng teng : " Tiriso ya mekgwa e e leng ya tlholego , mekgwa e e dirisang didiriswa , tiriso ya dikhemikale , thefosano ya dijwalo , go koba disenyi le go dirisa monko go di goga ke dilo tse dingwe tse di ka dirisiwang e le mokgwa wa PBD . "
Tsweetswee ikgolaganye le Marion mo atereseng ya office@translators.org.za gore a go neye Pholisi ka botlalo ya Letshwaoina la SATI le khopi ya gago ya semolao ya leinatshwao leno .
Ke dintlha dife tsa temothuo ya gagwe tse a ratang go di tokafatsa ?
A tshedimosetso e bontsha go tlola molao ka tsela e e masisi .
O lebisa se , kwa kitsong ya dipolotiki , ya ngwana wa Montsho go tswa bonnyeng , a tshwanelwa ke go phela mo dikhuduegong le tiriso-dikgoka tse di bakwang ke puso ya nako eo .
Peo ya mokhure e ka jewa ka phoso ke bananyana mme ba ka swa .
Go dirisa dithalotlhakore tse di rileng mo tshimong nngwe le nngwe
Mme go se nne ope go tswa ka kwa ntle yo o laolang gore go latlhwe eng go tsewe go bo go tlhabololwe eng .
Setempe sa semmuso go supa gore tumalano e rekotilwe , le letlha .
Fela ela tlhoko gore o tsaya nako mme maiteko a ntlha ga a ne a atlega , 100% .
C - a e fa gaufi le dilotsotlhe dipalangwa , jalo le jalo
Go fokotsa seelo sa ditswaetso tse dintšha go tla fokotsa mokgweleo wa topo mo tsamaisong ya boitekanelo jwa setšhaba .
Ngwaga o ke jwala diheketara tse 90 ka dijwalwa le diheketara tse 25 ka mafulo mme ke bona ditono tse 2 , 2 ka heketara .
Mefuta ya kanola e kgaogangwa ka dikgaolo tse tharo , e e tlwaetsweng , e e kgonang triazine ( TT ) le e e kgonang imidazolinone ( Cl ) .
Batlhalefi ke ba ba buisang thata , " ba thata ya bona ya go akanya e agang e ntse a sila " ; bao ba
Johannes Kokome , Motsamaisi wa Ntshokuno ya Garase kwa Botitielong jwa Aforikaborwa ( South African Breweries ) mo Taung .
Fa konalo e diragala mabanta a tsamaela kwa tlase mo dikhuting tsa leotwana .
Maitlhomo a polantere ke go jwala peo le monontsha mo mmung ka nepagalo ka fa go ka kgonegang e le go netefatsa tlhogo e e siameng ya kelo ya jwalo e e kwa godimo ka tshelo e e nepagetseng ya monontsha o o tlhokegang .
Kwa ntle ga setheo
Khene ya biri , kwa tlase ga 3% ke tlhotlhwa ya bali .
Bolaodi ba madi bo ka ranolwa e le ntlha ya tiragalo e e tlhokomelang tsa madi tsotlhe tsa kgwebo ya polase .
Kwa gaabo tsala / ba losika
Mphahlele o bua gore ' le fa go sena gore setso se ka se fetoge , kitso le yona e tswelela go tlhabologa . ' O farologanya magareng ga ' go tsena sekolo le kitso ' mmogo le ' thuto ' .
Balemirui ba ba lemang mo masimong a a hiriwang kgotsa a magae gaufi le metse ba latlhelelwa ke disalela ka di fulwa ke diruiwa tsa batho ba bangwe tse di tsamayang jaaka di rata .
O eletsa tirelo ya founo ya mogala go letsa le go amogela megala kwantle ga ditirelo tse di oketsegileng tse di neng le boleng
Mo puong ya ga Es'kia Mphahlele ka ga Setho sa Afrikan go batlisisiwa tsela e re ka tlhaloganyang gore go anya go go diragala jang le gore re ka go fenya jang : Itshepe pele .
Go rekisa tlhaka
Batswagosele kgotsa ditlamo tsa dinaga di sele di tshwanetse go dira kopo ya ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi kgotsa tsa thomelontle mmogo le batho kgotsa ditlamo tsa Aforikaborwa .
Se se tsosang kgatlhego le kamano , ke palogare ya thobo ya bosetšhaba e e fitlheletsweng magareng ga disoyabini le sonobolomo jaaka e bonala mo tšhateng e e fa godimo .
Maikaelelomagolo a kabo e e lekalekanang ke go kgontsha bommasepala go neelana ka ditirelo tsa motheo mo malapeng a lotseno lo lonnye le go tlhokomela ditsamaiso .
Ke solofela gore mekgwa e ya bolaodi e ka fetoga fa re ntse re ya pele mo nakong .
Mo magatong a botlhokwa a tiragatso ya CBP , go ka nna botlhokwa go akaretsa bagakolodi ba / baneeladitirelo tsa setegeniki go tswa mmasepaleng , diNGO kgotsa lephata la poraefete , go tshegetsa go tlhamiwa ga maano le diporojeke .
10.3.1 Modulasetulo o tla dira gore Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo ba romelele Kgosana nngwe le nngwe kitsiso ka kopano .
Botsayakarolo jwa setšhaba bo neela baagi tšhono ya go buisana le puso ka ga dintlha tsa tlhabololo ya sona .
Kgotlelego ya loapi
Ka gonne moduelalekgetho o ntse a dira jalo mme a ka nna a se tlhole a dira go ya kgakala .
Ascospores tse di fokilweng go tswa masimong a a gaufi
Fa e le kgwebo ya temothuo se se tlaa tsenyeletsa ditlhokego tse di jaaka lefatshe , metsi , phulo , tlamelo ka matlo bodirelo , bogamelo , didiriso tsa nosetso , dipalangwa , metšhine , diterekere , dithulusu , bodiri kgotsa bothapiwa , madi le batsamaisi .
10.2.7 go batla le go eteletsa kwa pele mekgele ya boleng jo bo kwa godimo ya go ditogamaano le diphelelo Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng tsa ngwaga o o latelang wa ditšhelete
Dibolayamefero tse di gasetwang fela morago ga go bonala ga dijwalwa
O tlhopetswe bolengthoro jo bo tokafaditsweng ; le
( ii ) dintlha tsa tlolomolao mabapi le tshweetso e e dirilweng ;
Nku go akaretsa kwana ee dusiwang
Kopantsho ya dithekenoloji tsa segompieno tsa bolemirui , mefutafuta ya didiriswa , diteko , dipuisano , go tsweleletsa thusano , monate wa go nna molemirui le bosa bo bo monate di netefatditse gore NAMPO 2015 , e e neng e tshwarwa gaufi le Bothaville mo kgaolong ya Foreisetata beke e e fetileng , e tsholetse kgono ya yona e le pontsho ya boloemirui e e phalang tsotlhe mo Afrikaborwa .
E nna badulasetilo mo dikopanong tsa botlhe , go akaretsa le kopano ya ntlha , kopano ya go sekaseka ditlapele , le kopano ya go neela dipegelo .
Re ka nna ra tsweletsa puisano moragonyana .
Botlase jwa dimela tse di swabileng tse di bontshang dikgato tse di farologaneng tsa tshimologo ya kankere le go bola .
Bojang jwa Napier jo bo jalelwang go nna moamogelamoeng yo o eletsegang mo mmiding bo dirisiwa jaaka tselataolo mo balemipotlaneng .
Go ka itebaganngwa le dikgwetlho tseno fela ka go fetola mokgwa o naga e dirang ka ona .
Karabo ya gagwe e ne e nkgakgamatsa ka gore leano la gagwe e ne e le go di tlogela gore dibatana tsa naga di di tlose !
Tshelo e e nonofileng ya lenaneonontsho le le rulaganeng mo sengweng le sengweng ka go latelana e tlaa tlhomamisa ntshokuno e e kwa godimo ya thobo e e kwa godimo .
O tshwanetse go buisa ditshwao gape le gape fa o reka lebotlolo la tšhefu le le ntšhwa ka gore dikgakololo di ka fetoga morago ga go bonwa dintlha tse dingwe fa tšhefu e dirisiwa .
Go oketsa botsayakarolo le dieelo tsa go aloga , ka tlhopho ya dikerii ya dingwaga di le nne e kopantswe le thuto ya kgabaganyo ( bridging ) le tshegetso e nngwe ya diyunibesithi go thusa baithuti ba bantsho ba ba tlhokang , go ka tlisa dipoelo tse di kwa godimo .
Ditirelo tsa motheo tse di botlhokwa tse bommasepala ba tshwanetseng ke go netefatsa gore a mafelo a bona a na le tsona ke :
19 . Tagafara
Foreisetata
Go bona tharabololo e e mosola go botlhe go ka tlhoka go kopanya baamegi ba ba farologaneng go fitlhelela dipholo tse di siameng .
Gakologelwa gore kgono ya go bolaya ya dibolayamefero e kwa tlase fa dimela di sa mele ka bonako mme di gatelelwa ke sengwe jaaka botsididi , komelelo kgotsa bollo go se mele .
Ditshireletso tsa mafatshe di tshwanetse go direlwa balemi bogolosegolo ba basadi .
Athikele 39 Tlhokomelo ya Tshokololo Puso e tla tsaya dikgato tse di maleba go tsweletsa pholo ya mmele le ya saekholoji mmogo le go busetswa mo loagong ga bana ba batswasetlhabelo sa go tlhokomologwa , go diriswa bosutlha , go sotlwa , le mokgwa mongwe le mongwe wa go tsholwa kgotsa go kgalengwa ka nyenyefatso .
mekgwatiriso ya ona mo tsamaisong le thebolelo ya ditirelo go fitlhelela ditlhokego tsa baagi
Tsamaiso
Kgato 3 - Bega kgatlhanong le go lekanyetsa tiragatso .
go tlhagiseng dithulaganyo tse di maleba go fitlhela ponelopele le maikaelelo a bommasepala
Phitlhelelo ya ditirelo tsa tshegetso
Dintlha tse tlhano tsa go gakologelwa
Ka ntlha ya tswako e e kwa godimo ya poroteine le oli , disoyabini di tsewa jaaka sejalo sa motlholo sa lefatshe .
WRCS ke karolo ya mefuta e e anameng ya ditsereganyo tse di kobiseditsweng maano ka maitlhomo a go tlisa tekano fa gare ga tiriso le tshireletso ya maano a metsi .
Kgaolo 4 : Ditiro
Go tlhoka poelo ga ntshokunothoro e e seng ya nosetso mo Aforikaborwa .
matlafatsa dithoto , tlhokego ya dithoto , kgonagalo ya phitlhelelo ya dithoto mo isagong , dikgwetlho tsa kwa ntle tse setlhopha se lebaganeng le tsona , mo setlhopheng sengwe le sengwe sa baagi ba go nnileng le dipuisano le bona .
Kgolagano e , e ka kgonega fela fa maAforika a tsibogela botlhokwa jwa go ratana le go latlha kilano e e lerweng ke bosemorafe le gore batho ba tlhaga mo karolong efe ya kontinente ya Aforika .
Tsamaiso
Ela tlhoko makwalo otlhe kgotsa dikitsisiso tsotlhe tse o di amogelang tota ka bonako ka go di lokela pele mo difaeleng tse di latelang :
Dithulaganyo tse di botlhokwa tse di kgontshang CBP go dira , sk . tlhaeletsano , Ditsela tsa go tlamela woto ka matlole .
Ga go lebaka kwa ditšhelete tsa tokelelo di tlaa tswang teng mme re tshwanetse go lekalekantsha le go balabala go netefatsa gore kgwebo ya rona e re naya poelo .
Mphahlele o bua felo gongwe gore rotlhe ba medi ya rona e leng mo Aforika , re tshwanetse , re itlhophele , re le seopasengwe , re itshupe jaaka BANTSHO kgotsa maAFRIKAN .
Tlhopha metsotso ditlhokwa pele ga o e neela .
Le fa Roundup 360 e sa supiwe go dirisiwa mo mmiding le mo disoyeng , fa gongwe e ka dirisiwa , mme bokana ba palo bo bo latelang bo tshwanetse go dirisiwa :
12.2 Moemedi wa motlhophiwa e tla nna leloko le lengwe la Kgotla ya Setso .
Go nna le kgethololo ke bonnete ba go thuba maikutlo a tirisanommogo .
Tlhotlhora le go phepafatsa dikgamelo tsa monontsha , sebolayatlhatshana le sebolayatshenekegi , gammogo le matlase a kgamelo ya peo go thibela go rusa le jego .
Fa o lekanyetsa molemi kgaolo , yo go bonalang a batla go itse bogolo jwa masimo ka diheketara , o tlaa aroganya disekwere metara ka 1000 go bona palo ya diheketara ( sutisa phegelwana mafelo a le mane go ya molemeng ) .
Se ke sona se dirang gore bantshakuno ka kakaretso ba bonwe e le banewatlhotlhwa go na le go nna babayatlhotlhwa e bile ke sona se togamaano ya thekiso e montshakuno a e tlhophang e tshwanetseng go nna tshwetso e e akantsweng ka kelotlhoko le e e rutegileng , e dirilwe pelenyana thata pele ga setlha sa jalo .
Go na le melemo e mentsi e e rekisiwang - e mengwe e ka tlhabelwa , e mengwe e ka tshasiwa mme e mengwe e ka nosiwa ( e tshelwa mo leganong la seruiwa ) .
Ga re leke go bona maduo a karata ya BEE mo go ba ba tlamelang ka ditsenngwateng .
Ba ne ba tlwaetse go lema ka mok gwa wa bogologolo wa " derde deel " foo ba neng ba lema masimo ka dipholo , le go tlamela ka ditsenngwateng mme e re fa nako ya thobo e tla ba bo ba amogela fela nngwetharong ya dijalo .
Fa masimo a gago a dirisiwa ke rakonteraka mongwe yo mogolo , gona akanya thata le ka tshwanelo gore o ya kae le gore go tlaa go tsaya lobaka lo lo kae go nna molemi go na le go nna mohirisalefatshe !
Gape , buisana le badiri ba gago go kgona tiro , ba ka go makatsa ka mekgwa e ba ka go e rutang .
Disonobolomo di ka jalwa mo dikarolong di le dintsi tsa naga koo pula e fetang 475 mm le gofitlha 675 mm ka ngwaga .
Tlhabololo e e amanang le go bonwa ga dimmanuale tsa PAIA tsa ditlamo tsa puso le tsa poraefete .
Bakgweetsi ba bangwe ba sianisa go feta fa ba jwala mme go diragala gore peo e " tlole " e bile go bonala fa dimela di katogile go se tshwane mo moleng .
Go fopholediwa gore ka ntlha ya tlhaelo ya metsi , ke fela 178 000 ya diheketara tse e ka tlhabololwang mo isagweng .
Setlhopha se se dirang
Go na le batho ba bantsi mo lefatsheng ka bophara ba ba se nang polase ya bona - mme gape go na le batho ba bantsi mo lefatsheng ba ba jwalang dijwalwa ( dijo ) mo kgaolong e nngwe le e nngwe ya lefatshe e ba ka e bonang .
Go na le bantshakuno ba le bantsi mo kgaolong ya Taung / Hartswater ba ba nang le masimo a nosetso , gammogo le dikgaolo dingwe tsa Bokonebophirima le Foreisetata .
FA O NA LE DIPOTSO , LETSA KGOTSA O YE KWA BANKENG .
Bongola gape bo sa ntse bo tlhokelwa go rotloetsa kumaganyo ya masalela a sejalo se se fetileng le go oketsa diteng tsa humase mo mmung , ka jalo go dirwa dikotla tsa sejalo se se tlang .
Fa meno a simolola go fela diketane di tlaa simolola go fosa mme go tlaa tlisa mathata a mangwe a mantsi .
Le tla go thusa gore o bone gore a o fitlheletse se o kaileng gore o tla se dira .
Ka madinyana a o neng a a bolokile le ka thuso ya kadimo go tswa Land Bank , William o kgonne go reka polase ya Verblyden mo sedikeng sa Senekal .
Fa mokopatshedimosetso a sa arabe lekwalo la gagwe kgotsa a sa baakanye foromo mo lobakeng lo lo lekaneng sentle lwa nako , Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a gana go mo naya kopo .
Ditiragalo tsa CCMA , go simolola ke tsa Thuanyo .
Go amega mo ditsamaisong tsa moletlo wa Puo ya Pulo ya Palamente ke nngwe ya tsela eo setšhaba se ka nnang le seabe ka teng mo Palamenteng ya bona .
boemo jwa mo dikgweding di le 12 tse di fetileng .
Tekanyetsotlase ya tirisomadi ya gago ka bowena .
Mokgwa o wa go suga mmu o rategwa thata mo lefatsheng .
Go raya gape gore dijwalwa tse di jwalwang go latelana di nne tsa mofuta o o farologaneng ka mofuta .
Fa bontsi ba batsayakarolo ba fitlhelela dii-meili go ka siama gore o dire lenaane la phasalatso la eleketeroniki gore o tle o se ke wa tshwanelwa ke go tlanya gape diaterese tsa dii-meili nako le nako fa go na le pitso .
O dirile sentle Thabo !
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanelwa ke go netefatsa gore a di itse ditshupo tse kgolo tsa tiragatso le diikaelelo tsa tiragatso tse di neetsweng mo IDP ya mmasepala wa bona gore le bona ba kgone go sekaseka kgatelopele .
Nako : diura di le 2
Go tshwanetse ga bo go nnile le mekgwa wa bosetheo e e netefaleditseng babeeletsi ba kwa ntle gore puso ga e ka ke ya tlhoka go tlhomama ka dinako .
Tseno di akaretsa Kemedi ya Foramo , ditlhopha tse di dirang ka porojeke le ditiragalo tsa leano .
Tsweetswee , netefatsa gore dikatlanegiso tsa go tlhakatlhaka ga diteng tse di dirang le bokana ba ditokelo tsa metsi mme le bokana botlhe ba go lokelwa ka heketara ba diteng tse di dirang bo tlhokomelwe sentle .
go diragadiwa ga thulaganyo e e nonofileng ya tiragatso le tsamaiso
THANOLO YA TIRISODIKGOKA MO TENG GA LELAPA GO YA KA MOLAO WA BO 116 WA TIRISODIKGOKA YA MO TENG GA LELAPA WA 1998
Go laelwa gore go kopiwe thuso go ba ba itseng molao go tsenelela pele go kwalwa makwalo kgotsa dikitsiso go badiri gore dikgetsi tsa CCMA le tshenyego e se nne teng .
Kgato ya 2 : Tiro ya setlhopha se se tsepameng
Alan o dirisa bolemirui kwa Suurbraak le Constantia mo kgaolong ya Kapaborwa .
bulegileng
Go ka tlhokegwa go tlosa phaepe gangwe le gape gore mowa o kgone go tswa gape .
Rekoto ya ditshisinyo e ne ya elwa tlhoko le go bewa fa pele ga khansele
Go na le mefuta e le mentsi ya tsamaiso ya porojeke e e dirisiwang mo lekaleng la tlhabololo .
Mafaratlhatlha a thuto a a bokoa , dipholo tsa tshegetso mo magatong a a kwa tlase a kitsopuiso le kwalo le motheo o o bokoa wa bokgoni .
Go tlhokiwa thempereitšha gare ga 15°C le 22°C le metsi go tlhotlheletsa bolwetse bo go simolola le go tswelela .
Sefako se ka tlhola tshenyo e e boitshegang mo matlhogeleng .
Karolo ya 7 e tlisa ditiro tsa kgolagano le didiriswa magareng ga IDP le CBP mo ngwageng wa 3 go ya pele .
data ( tshedimosetso ) e e totobetseng ka bong e tla kokoangwa
Ditsenngwateng tsa dijwalo di ka nna R5 000 ka heketara - se le sona se fitlhelela R500 000 ya ditsenngwateng tsa ntshokuno .
Gape go ka thusa go itse gore
SEKEJULE TLHALOSO TSEBE 1 LENAANE LA MAKGOTLA A RBN 19 - 21 2 MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA KGOTLAKGOLO 22 - 69 3 DIKOMITI TSA PHOTEFOLIO 70 - 81 4 MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA KGOTLA YA SETSO 82 - 113 5 MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA LEKGOTLA LA DIKGOSANA 114 - 130 6 MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA MAKGOTLA 131 - 152 7 GO ABA MAIKABELO 153 - 165 8 MOKGWA WA BOITSHWARO 166 - 172 9 MELAO YA TAOLO YA MAFAPHA A TSAMAISO A RBN 173 - 201 10 SEKAI SA AJENDA YA KGOTLAKGOLO YA RBN 202 - 203 11 SEKAI SA DITSHWETSO TSE DI DIRILWENG MO KOPANONG 204 - 208 12 SEKAI SA REJISETARA YA BA BA LENG GONE 209 13 SEKAI SA FOROMO YA MOEMEDI WA MOTLHOPHIWA 210 - 211 14 SEKAI SA MAITLAMO 212 - 214 15 FOROMO YA GO BEGA MOROKOTSO 215 - 218 16 SEKAI SA PEGO YA TIRO YA MO LEFELONG 219 - 221 17 SEKAI SA PEGO YA KOMITI 222 18 SEKAI SA REJISETARA YA DIMPHO 223 - 225 19 REJISETARA YA TSHITSHINYO 226 - 227 20 REJISETARA YA MAITLAMO 228 21 DIKAELO KA GO BOPIWA , GO TLHAMA , GO BAYA LEITLHO , GO LEKOLA LE GO SEKASEKA DIPHOLISI TSA RBN 229 - 244
Ba bantsi mo go lona ba adimile madi go kgona go jwala dijwalwa tse o tlhokang go di roba .
Dirisa mefutafuta ya dilo tse pedi kgotsa go feta go go tshegetsa go nna le kgono ya theko .
Tlhotlhwa ya bokamoso ya mmidi o mosweu e e rekisiwang ka kgwedi ya Phukwi 2014 e ka nna R2 , 130 ka tono go ya R2 , 220 ka tono ya mmidi o moserolwana .
Ka setlha se mo dikgaolong tse dingwe balemirui ba ba tlogetseng diruiwa go fula mo masimong nako e telele mme ba se dire tiro ya go fetola mmu go o robola le go o tsentsha mowa ka nako , ba ne bas a kgone go jwala ka nako e e rileng .
Dintlha tse di tlhotlheletsang kumo
Dintlha tse pedi di tla tlhotlheletsa tshwetso ya gago - ga ntlha : bokana ba kgwebo ya gago mme ga bobedi : kitso ya gago ka ntlha ya ditšhelete .
Motswedi !
TSHEDIMOSETSO YA PORAEFETE YA MALOKO A BADIRI GO YA KA KAROLWANA 34 ( 2 ) ( F ) YA MOLAO O O AMANANG LE
2.1.1 . Bokgoni jwa go reetsa
Ka go tshela dikhemikale ka nepo le go tshola direketo tsa ditshelo tse , bantshadikuno ba setse ba falotse ditlhokego tsa tshireletso ya dijo tse di maswe thata .
Ditlhopha di dira tiro di netefatsa gore di dumelana mo gare ga bona ka dintlha tse di botlhokwa thata mme ba bege ka nako ya tsenelo ya botlhe .
Boleng le ditshenyegelo tsa inšorense ya ditsenngwateng ;
Dingwaga di le 15 - 16
Dintlhananolo tsa go adimela temothuo madi
Mokwaledi wa Kgotla o tla dira gore Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo di rekotiwe le go bolokwa ka pabalesego tumalanong le Mokgwa-Tsamaiso wa Mmanuale wa Mokwaledi wa Kgotla-Kgotla .
MAANO A ISAGO
Go baakanya ga tshimo go dirilwe ka go dirisa terekere le sediko mme go gasiwa go dirilwe ka diatla .
( iv ) bana ba ba nang le dingwaga di le 13 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Dikomiti tsa Woto di na le tshwanelo ya go botsa dipotso ka gore ' go tsena le go tswa ga madi ' go rulagantswe sentle , go tlhokometswe jang le gore go latedisiwa ke mamatlotlo le khuduthamaga kgotsa komiti ya mmeyara .
Setshwantsho 1 : Ditekanyetso di bonwa di na le mesola e metlhano go kgwebong
DiKPI tsa Bosetšhaba
3 . Boemo jwa Kgotla ya Setso
9.1.9 go tsaya karolo mo mananeong a go tlisa tlkhabololo a bommasepala , mafapha a porofense le a bosetšhaba a puso ;
Ka leboko le le lebisitsweng go mosadi wa ga Sobukwe , e bong Veronica , Mphahlele o akgola le go tlotlomatsa seabe sa gagwe jaaka molekane wa ga Sobukwe , yo , ka mafoko a ga Mphahlele : " o ne a na le Mangaliso . . . a emetse ka gale go mo neela ... go tswa mofuthung wa lelapa se motho a ka se bonang fela mo go tlamparelweng ke mosadi wa gagwe ... netefaletso e e fetang mmilione ka palo " .
Mongwe le mongwe yo o dirang mo lefelong la tlhabololo ya setšhaba yo o ratang go tokafatsa matshelo a batho o tshwanetse go itse go dirisa didiriswa tse .
Ka jalo re ikuela go Lefapha la Boitekanelo le la Matlotlo a Bosetšhaba go batla ditharabololo , " ga rialo Ngaka Ramathuba .
Ka nako tsotlhe o tshwanetse go itse bokana ba mmopa mo mmung o o leng fa godimo gore dibolayamefero tse di bopetsweng mo ataraseneng di kgona go gasiwa ka go lekana le ka tshwanelo .
Polase ya ga Phillip ke diheketara tse 197 , mme e dueletswe gotlhe .
Go Rekwa ga Dibuka
Jalo go botlhokwa thata go nna le tlhaloganyo fa go batliwa kgakololo ka ntlha ya go bona ditswamorago tse di pila mme tikologo e sa senyege .
Ga go re o tla tswelela go nna le dikotlo go fitlhela mafelelong !
E supa dintlha tse di rileng tsa togamaano le tlhabololo tse di tsewang e le tse di botlhokwa ke baagi mo wotong .
Tlaleletsoboleng
MEFUTA E E FAROLOGANENG YA BADIRISI BA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE LE KITSO YA SETSO
Go tlamela ka kemonokeng ya setegeniki le tshegetso .
Dikungo ; dipholo : Dipholo ka tlhamalalo , dipholo tse di bonalang tse porojeke e di neelang , ditotobatso tsa tse di neelwang .
Fa re sa tseele seno tlhogong , re tlaa iphitlhela re lebane le bantshakuno ba thuto e e bokoa , ba bokgoni jo bo bokoa .
Lenane la mefero e e leng botlhokwa go laolwa le tla nna le mefuta ya matlhare a a leng bophara le majang le tlhaka .
Kamano e e ka tlhola konalo ya ka bonako ya matheriale o o phuthetseng mabanta mme o tlaa fokotsa thata botshelo jwa lebanta .
Thefosanyo ya dijalo ;
Ditaelo tse di leng teng di tshwanetse go nna le tlhokego ya boruni jo bo tletseng le kgatiso e e lekaneng ya ditiro tsa sepodisi .
Kanola e jwetswe go tsweng magareng a kgwedi ya Moranang go ya tshimologong ya kgwedi ya Motsheganong .
Gopola : beng ba ka nna karolo ya go feta setlhopha , e bile beng ga se fela ba ba tsosang modumo !
Kwa ntle ga go itebaganya le taolelo e kgolo ya bona ya go tlamela le go tsweletsa diSMME ka thuso , ditirelo tsa GEP di akaretsa le tse di latelang :
Molao wa Thotloetsa ya go Newa Tshedimosetso wa bo 2 wa ka 2000
Ke ne ke jetse sejalo sefe , mme a e ne e le tlhopho e e siameng ?
Fa go ntse go netefatswa dikgaolagano tse di maatla le baagi ba fa gae , dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go tila go nna batlhokomela dikgoro , sk , go leka go nna ' lentswe le losi fela ' la baagi ba fa gae .
Kago ya loago lwa bong
Go tshwanetse go nne le tshedimosetso gore mongwe le mongwe mo moleng wa dijo a itse ka ga ditsheneyegelo .
Togamaano go tsenelela go ka simolola ka kgwedi ya Phatwe ka go lebelela mefuta ya mmu le kgono ya mmu tota le mafelo a mangwe a a ka dirisiwang go jwala mmidi kgotsa mefuta e mengwe ya dijwalwa .
7 . Rekota thulaganyo ya setlhopha
( l ) tuelo ya motho mongwe , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , mokgatlho o o neelanang ka thuso ka ntlha ya tatlhegelo e a e boneng
Fa o swetsa gore o tla rata go tlamela didirisiwa tsa gago tsa ditshedi tsa fa gae le / kgotsa kitso e e tsamaelanang le tsona ya setso go mmatlisisi wa ditshedi , o tla tshwanela go dira tumalano e e tlhagisang gore mesola e e tlhagelelang mo patlisisong eo ya ditshedi e tla abelanwa jang le wena jaaka motlamedi .
Ditumelo tsa kwa ntle di ne tsa busa fa Ditumelo tsa Setso tsa Aforika di ne di le mo maemong a a kwa tlase .
Michael gape ke modulasetilo wa Lekoko la Dithutiso la Masilonyana la Grain SA kwa Theunissen .
( i ) newa kitsiso ya sekwalwa go ya ka molawana wa 18 kgotsa 22 ;
( 2 ) Molawana wa 56 ( 1 ) ( c ) wa " Criminal Procedure Act " o o tlhalosang ka ga go dumela molato le tuelo ya faene , ga o dirisiwe mo lobakeng lwa lekwalo la kitsiso go ya ka Molao ono .
Le fa go na le ditshwaragano tse di leng robedi fela mo modikgolong wa semela sa soya go lekane go naya semela sa soya naiterojene e e lekaneng go kgonisa semela sa soya go naya kumo e e lekaneng .
Rulaganya tshoboko ya IDP
Tsela tshweu ka setlha se !
Thaseke 1 Buisang pontsho e e latelang mmogo
La boraro , re tlaa lebelela kutlwano mo lapeng mme tota le gore jaaka maemo a maikutlo a gago a ka tlhotlheletsa ba lelapa la gago jang , mme gape le go fetola .
Setlhopha , se eteletswepele ke ' Bafatlhosi ' , se tshwanetse go tlhalosa ditlhopha tsa batho mo baaging ba sona mme se ba kwale mo faeleng , le gore fa diphetogo di ne tsa nna teng , ke diphetogo tsa mofuta mang tse di nnileng teng mo baaging ba sona mo dingwageng di le mmalwa tse di fetileng mme se dire lenane la ditlhopha tse di bokoa thata le tse di sireletsegileng segolo , sekao , setlhopha se se ka sireletsegileng e ka nna diporofešenale mme se tlhopha se se bokoa e ka nna batho ba ba simololang go batla tiro .
O akaretsa difeisi tsa thulaganyo , tsa go sala morago le tshedimosetso le ditshekatsheko tsa tiro tsa ngwaga le ngwaga .
Ntlhatebo ya rona ya tlhopho e ne e akaretsa tse di latelang ; montshakuno o tshwanetse a bo a ntse a na le seabe mo lenaneong la rona bonnye dikhosokatiso di le tharo , a bo a nna mo kgotsa gaufi le polase mme a bo a le montshakuno wa mmatota .
Le na le matlapa a mmalwa kgotsa a se yo gotlhelele ; le
Ke akanya boitumelo le go leboga ga tlholego - fa pula e na , mmu o amogela metsi ka boitumelo , mme demela di a leboga .
Tlhamo ya Khuduthamaga
Kgaolo ya bolemirui mo Afrikaborwa e tlhaselwa ke ditiragalo tse di farolganeng - ka fa gongwe go na le balemiruikgwebo ba bagolo ba ba kgonang , balemiruikgwebo ba ba bapang le balemirui ba lefatshe ka bophara ka go kgona , mme ka fo gongwe gape go na le balemirui ba ba iphedisang ba ntse ba tshwere mathata go naya malapa a bone dijo
A o itse gore
Tshwetso ka Tona go batla tshwaelo ya setšhaba ka ga tumalano e tshwanetse go ikamaganya le karolo 4 ya PAJA .
Fa go dirwa taelo ya tlhalo morago ga 1 Mopitlwe 2009 mme mogatsaagwe leloko yo ene e seng leloko la letlole a tlhophile go amogela selekanyo sa madi a a seatleng ; kgotsa
Bosupi jwa go nna le kitso ya bosenyi
Mo kgaolong e re tla lebelela mekgwa ya go suga mmu e e tlwaetsweng le ya go somarela , mme gakologelwa gore re tlhoma matlho mo Kapabophirima ka mmu o o seng boteng le pula e e nosetsang , gore go suga mmu go somarela e nne tsela e e tsamaiwang .
Gladys o ntse a le motho yo a itirelang ka go baakanya le go roka diaparo mo setšhabeng .
ya Lenaneo la Dinonofo
Lefatshe ke la ditlhopha tsa batho , mme ga go botlhofo go bona khepetlele ya ntshokuno .
Mesola ya go nna tokololo ya setlhophathutano ke efe ?
Ntsha maswe le peo e e ka nnang teng mo dibining tsa peo le monontsha mme o netefatse gore dipolate tsa go jwala tsa sediriswa sa go jwala di teng mo di tshwanetseng go nna teng e bile le gore di dira sentle .
Tlhaeletsano e e seng ya molomo ke ' tsela ' e o itsholang ka yona mo mothong yo o mo reeditseng .
Komiti ya setegeniki e e kopanang gangwe mo kgweding tse pedi .
Cornė Louw , Raikonomimogolo : Ditsenngwateng , Grain SA
Fa di ka robiwa morago thata montshakuno o ka itemogela ditatlhegelo tsa thobo tse di kwa godimo ka ntlha ya thanthanyego .
( c ) dirisa seokobatsi se se jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines , tik le anabolic
10.9 Modulasetulo , ka tumalano ya maloko a Komiti ya Setso e e nang le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe , a ka nna a busetsa kopano morago nako le nako le go tswa lefelong le lengwe go ya kwa go le lengwe , mme ga go kitla go tlotlwa ka sepe kwa kopanong epe e e buseditsweng morago kwantle ga se se tlogetsweng se sa felelediwa go tswa kwa kopanong e e neng ya busediwa morago .
SE EMISE PHEKOLO YA GAGO KWA NTLE GA FA O BOLELELTSWE KE NGAKA KGOTSA MOOKI KGOTSA NGAKA
Go netefatsa matlole go ya ka tlhokego , le a togamaano
Setlhogo le Tlhaloso
Ya Porogerama ya Bokgoni
Bantshakuno ba ne ba tlhama thulaganyo ya go latsa masimo le thefosanyodijalo-sengwe se se tshwanang le tatelano , ya korong , mmidi , sonobolomo le korong .
Fela fa o setse o na le lefatshe , dintlha tse dingwe jaanong di tlhoka tlhokomelo .
O sa tsoga sentle e bile o sa na le thata ka boboko bo bo ka logang maano ?
Malwetse a a farologaneng a tlhoka maemo a a farologaneng go gola ( ata ) .
Bakgatlhegedi ba botlhe ba , ba nna le seabe mo go tokafatseng ditirelo le go nonofisa thebolelo .
Tiro 1 ya kgolaganyo ya CBP : Go kokoanya tshoboko ya tshedimosetso go tswa kwa kgatong ya tshekatsheko ya IDP
Disoya di tlhoka bokana bo bo ka nnang dikilogeramo tse 85 tsa naiterojene ka tono ya kumo e e ungwang .
Go kwala leano la kgwebo
O tshwarwe ke mapodisi ?
Bolemirui ke tiragalo e re e dirang go tsamaelana le tse di leng mo tikologong .
Go a lekalekana .
Mo Aforikaborwa dibopego tsa molao tsa terasete di a tlhaolwa .
Sefetlho sa monontsha
Kapabophirima jaanong e na le pharologano ka boyona e e ikemisang ka dithekiso kwa Paarl e seng kwa Randfontein .
Fa o sa kgone go araba dipotso tse , gongwe o tshwanela go buisa kaedi ya gago kgotsa go tsenela thuto e nngwe .
Le gale , go santse go na le dipotso tsa gore a rona , re le maAforikaborwa , a re amogetse mekgwa ya setso sa kontinente ka botlalo , e re leng ba yona !
Go supa le go laola baeteledipele
Go siame go botsa gore ke eng se se dirisiwang mo tikologong ya gago mme o loge leano go setlha se se latelang .
Dipitso tsa kgaolotlhopho di fa gare ga mokhanselara wa woto le ba kgaolotlhopho go neelana ka pegelo ka gale le dikakanyo fa gare ga mokhanselara wa woto le banni .
Maiteko a tekelelommu ke go fopholetsa kgono ya mmu go tlamela dijalo tse di golang ka dikotla tse di tlhokegang le go dupa mathata a mmu afe le afe a a ka kgoreletsang kgolo le tswelelopele ya dijalo e e nonofileng .
Tekanyetso ya bokana ba kumo le thadiso ya tlhotlhwa
3.1 Mo malatsing a le 10 ( some ) morago ga go dirwa ga kitsisoya letlha la ditlhopho , Ofifsi ya Kgosi e tla tlhopha Khomišine ya Ditlhopho e boikarabelo jwa yone jwa go dirisana le Ofisi ya Kgosi e tla nnang go tsamaisa thulaganyo ya ditlhopho go simolola ka maina a a tlhophilweng go fitlha go amogelwa ditifikeiti tsa dipholo .
Fa go na le tshenyego o tshwanetse go itsese moemedi wa inšorense wa gago ka bonako le go mo naya kitso e e tlhokiwang - mofuta wa tlhaka , tshimo efe , kgaolo efe , bokana ba kumo e e ka bo e bonwe , letlha , jalo le jalo go simolola go tlhoma topotuelo .
Di kgone go tshwarelela tirego ya thobo ; le
Ba tsaya karolo mo go tlhatlhobeng maano a tiro le ditekanyetsokabo tsa diwoto ;
Bontsi ba dikgaolo tse di umang ka bontsi thata mo Afrikaborwa di na le mafelogare a tirisanommogo mo o ka isang kumo ya gago teng mme ba tla e boloka mo disilong go fitlhela nako e o batlang go e rekisa .
Omnia ka phokotso ya tlhotlhwa ya monontsha .
Go botlhokwa go nna le tshedimosetso yotlhe eno mo tšhateng .
Go netefatsa bopelonomi
Bokonebophirima
Ke madi a a salang morago ga go goga a a dirisiwang go duela dilo tsa mo gae le tse di tsamaisang bolemirui ka letsatsi le letsatsi .
( 2 ) Tshedimosetso e e neetsweng ke motho mongwe le mongwe kgatlhanong le ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse dirwang pele ga tsheko , ga e a tshwanelwa go dirisiwa mo kopong nngwe le nngwe ya beili , go ikarabela mo tatofatsong , tsheko kgotsa mo ditsamaisong tsa katlholo .
Go lema go somarela
Motšhine wa senosetsidikologi o dikologa mo sebopegong sa peipi sa motheo mo mpeng ya tshimo , gore ka jalo karolo e e nosiwang ke popego e e tshekeletsa go akaretsa dikarolo tsa ditshekeletsa tse di kwa tlase ga 360° .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go petra@procare.co.za kgotsa o ka leletsa mogale go PROCARE mo 0861 7762273 kgotsa 021 873 0532 .
Go laola mothuthuntshwane wa Karnal Bunt ;
Bothata ba dibokwana bo re lemositse tekatekanyo ya tlholego .
Matlhare a disoya ke dijo tse di ratwang ke disenyi ka di naya manno le dijo tse di nang kotlo mme ke ona matlhare ana a a nayang dimela nonofo ya go medisa makape le ditlhaka tse di tlatsang makape .
Ka go tlhoka lesego , filosofi ya thuto e e tsentsweng-tirisong ke tsamaiso ya morago ga Tlhaolele e reteletswe ke go siamisetsa barutwana thuto e kgolwane le lefelo la tiro , mo go lekaneng . . .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Grain SA : Tlhagiso mo Ntshodikunong ya Sonobolomo
Kopanyo ya dišere le dipabalesego tse dingwe tse di laolwang mo boemong jwa babeeletsi ke motsamaisi wa peeletso .
Tlhotlhwa ya Safex ya bokamoso ya korong e e ka silwang go besa marotho e tsamaya mo go ka nnang R4 163 ka Diphalane 2015 go R4 371 ka Phukwi 2016 .
Lefapha la Patlisiso le Poloko ya Direkoto
Setsidifatsi ke seedi se se dikologang mo thulaganyong ya tsidifatso , se tsaya mogote go tswa kobong ya metsi ya enjene go tsena mo radiethareng go fetisediwa kwa moweng o o kwa ntle .
Dijalo tse tsotlhe tse ga di tlhaselege bonolo ka Setlelerotia jaaka sonobolomo , e bile dingwe nako nngwe ga di senyege le go senyega . .
Tlamelo ke go feta fela go " logetsa karolo e e lelang ' .
A ga go tlhokege bosiamisi ?
Ka re bone dikarolowana tsa polantere , gammogo le metheo ya thulaganyo ya go meta ya peo le monontsha - potso ke gore dikarolo tsotlhe tse di dikologa jang ?
Le fa puo e na le botshwantshi , molaetsa ona o a tlhaloganyega : e ga se nako ya go nna motswasetlhabelo yo o itlhobogileng , go bona nako e e fetileng diphoso kgotsa ditiro tse di maswe tsa bagateledi .
Taolomofero e tshwanetse e totisiwe go thibela kgaisano le dijalo , gammogo le go thibela mofero go dira peo , ka go dira jalo o ipaakanya sentle go gaisana le sejalo se sengwe mo nakong e e tlang .
Sekoa se ba se tlhomelang balemirui ba bangwe se pila tota - re ka kgona go fenya mathata a rona ba botlhe mme ra bona maikaelelo a re a itlhometseng .
Mokaedi-Kakaretso wa Merero ya Selegae , Mkuseli Apleni , o rile DHA e ikgolagantse le mekgatlo ya badiri pele e tsaya tshwetso ya go fetola diura .
4.4 Dithulaganyo tsa Dikomiti tsa Diwoto
Dumedisa Rre TH Tobo modirithata le molemirui yo a dirang go tswelela pele wa motse wa Kwa Ndunge mo Bizana , yo a dirisang bolemirui ka go jwala mmidi , dinagwa , disoya le mabele .
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka nako nngwe le nngwe ya tshekatsheko , a ka buisana mo sephiring le motho mongwe le mongwe yo o leng teng .
Go laola mefero
Go tlhokomela dithaere tsa gago
12.3.1 Go tlhaola ditlhoko-kakaretso tsa Baagi malebana le Pholo le Tlhabololo ya Loago .
Lefapha la mmasepala le le rwalang maikarabelo a go tshegetsa tsenyotirisong
Jalo balemirui ba bantsi ba gatelelwa ke molato wa sekoloto , tota sa go duela ditokelelo , se se sa kgongweng go duelwa ka botlalo kgotsa fela le e seng .
ditsela tsa go itsise setšhaba ka ga merero e e sekasekiwang ke khansele le thulaganyo e e letlelelang tshwaelo ya setšhaba
Tshwaelo
GORE go tlhotlhomiswe gore go tlhokega bokae go dira porojeke e
E laetswe go busetsa batswasetlhabelo seriti le go ba tsosolosa ka go tlisa ditshitsinyo tse di ka latelwang go lefisa batho melato ya bona .
Sediriswa se se siameng se se phatlhalatsang ditlhotlhori ka go lekana se botlhokwa thata gore go se nne kgobokanyo ya ditlhotlhori mo tshimong .
Dibering
Go robola ka go somarela go farologana le go lema jaaka go tlwaetswe ka ntlha ya gore mmu ga o menolwe mme disalela tsa dimela di sala mo mmung go thibela kgogolego ya mmu ( phefo le metsi ) .
Ditshwanelo ga di nosi din a le maikarabelo .
Go jalwa ga dijalo tsa selemo go dirwa jaanong ka go itsewe gore dimela di ka se nne le llaga ya kgatelelo e e ka thibelelang medi ya tsone go tsenela boteng ga e teng mme di ka tlhoga go tswelela pele go naya pholo e e tshwanetseng ka setlha se se tlang .
Dipotso tse di latelang di ka ga maikutlo a batho malebana le tiriso ya diokobatsi
EYA KWA BATHONG , ITHUTE GO TSWA MO BATHONG , RULAGANYA LE BATHO , DIRA LE BATHO
Fa didiriso tsa temothuo di le gona , gantsi di mo maemong a a bokoa go ka dira .
Go na le dipotso tse di leng botlhokwa tse o tshwanetseng go di ipotsa go tlhaloganya gore ke goreng o tlhoka morutisi , mme morutisi a ka go thusa go di araba morago .
Go Anamisa Motlakase
Karolo ya setšhaba ( thulaganyo ya ditiragalo tsa loago le ditirelo mo setšhabeng )
Gakologelwa botlhofo jwa go nyalantsha sebaka magareng sa maotwana mo yuniteng e e gogwang go tlaa tsamaelana le a terekere mo katoganyong ya mela ya polantere ya gago ya phitlhelelo e e bonolo ya dilaodi go tswa setilong sa mokgweetsi .
Tokololo e tshwanetse go itsise mongongoregi ka ga ditshiamelo tsa gagwe le diphekolo tseo di leng teng .
" Setso se sengwe le se sengwe se na le go nna le tse di sa amogelesegeng le tse di befelang , mme fa se tlhabololwa , re solofela gore se bontshe kitso ka ga tse , le go di tlhagisa ka ditheo tse di tlaa di tlosang maikutlo a a sa batlegeng a . "
Tiisetso e ya Seaforika e kwadilwe mo bokaong jwa puo ya kaloso kwa Yunibesithing ya Venda kwa Moporofesara Es'kia Mphahlele o neng a bua ka phitlhelelo ya Aforika le lefelo la batlhalefi mo merafeng ya Aforika le Aforikaborwa .
Batsayakarolo ba dira ka ditlhopha tsa batho ba le robedi mo setlhopheng
Ka nako ya tsenelo ya botlhe , batsayakarolo ba supa dithulaganyokgolo tsa bosetšhaba le tsa porofense tse di dirilweng go netefatsa gore diporogerama tsa bosetšhaba le tsa porofense di gokagana le ditlapele tsa mmasepala .
Ngwaga o go nnile mathata ka ntlha ya dipeba gape - ke sesupetso sa gore tekatekano ya tikologo e fetotswe .
7.10.2 gore potso e busediwe morago go ya go akanyediwa go ya pele ;
Gore dikomiti tsa diwoto tse di rulagantsweng sentle kgotsa ditheo tse dingwe tse di jalo di teng mo 30% ya diwoto mo ngwageng wa 1 ;
Kgang e e kwaletswe balemirui ba ba tshwanetseng go akanya ka mosola wa dinoga mo masimong le mo nageng e seng mo tikologong ya legae jaaka mo ntlong le mo lapeng .
baakanya / go itsise mokhaselara wa Woto ka ga kgatelopele ya tsamaiso ya togamaano , fa go tlhokegang teng
Go tsaya ditshwetso - swetsang lo bo lo dumelane le batsayakarolo kwa pitsong ka ga tiragatso ya tseo-ditshwetso .
Sekao , fa tokololo kgotsa setlhopha go tswa mo baaging se ka kopa thuso mo Komiting ya Woto mme ditokololo tsa komiti ya woto tsa ikutlwa e le gore setlhopha seo ga se na maemo mo baaging bao se se tla nna le khuetso ka moo motho yoo kgotsa setlhopha seo se tshwerweng ka teng le gore ntlha ya bona segolosetona e tshotswe jang .
Ditheo tse Dikgolo Tsa Ikonomi
Ponelopele ya setlha se se latelang e supa koketso ya Boitumelo .
Ba tshwanetse go itse gore bolemirui ke kgwebo e e bakang ditiro .
Go se supe kgono mo tirong e e dirwang ;
Se gape se tla lekanyetsa bokgoni ba mongwe go fetola tumelo ya gagwe , kgobelelo , pono ya dilo / maemo ka letlhakore le le lengwe .
Fa maemo a a siameng a tlelaemete a tswelela go nna teng , lefatshe la rona le mo maemong a go bona thobo e e pila tota .
Ke phaphamiso ya thuto ya tlhaloganyo ya motho go leba maemo le go bona dilo ka tsela e e tla dirang gore go bonale gore ditiro tse di jaaka tshenyo ya dithoto tsa baagi ka bokao jwa morago ga tlhaolele ga e utlwise mmaba botlhoko , mme e senya motho ka boena .
Tlhotlhwa ya disonobolomo ke R5 287 ka kgwedi ya Seetebosigo 2013 mme ke R5 561 ka kgwedi ya Sedimonthole 2013 .
Golo gongwe o tlaa batla go bona setheo sa matlole go batla thuso mme ba tlaa batla tshedimosetso e ntsi thata ka wena le kgwebo ya gago .
Ke le tlhotlheletsa go akanya ka kgono mme le go dira ka mokgwa o o supang kgono kwa ntle ga go dumela gore dikakanyo ka mathata le go fela pelo go go gamole maatla .
Montshakuno mongwe le mongwe a ka dirisa rakonteraka yo o nang le metšhine e e setetsweng mmidi le / kgotsa sonobolomo .
Botlhokwa jwa June 16
SWOT ya ditlhopha le le ditlhopha tsa bohuma / bong
Mo maemong a , Mphahlele o ne a ba tsibosa fa " baitimokanyi ba tlaa tswelela go tshela " .
Ka lenaneo la rona la tlhabololo re gatelela ntlha ya go bona molemirui yo a ka tswelelang a le nosi go tswelela mme ga re batle " go lemela " batho ba bas eng mo polaseng .
Peo ya korong e jwetse boteng bo bo siameng go kgonisa go tlhoga ga medi ya bodedi ka fa tlase ga matlharekutu .
Ditsela tse di latelang di ka thusa go fitlhelela se :
Baagi ba rulaganya kopano e bile go dumelanwa ka kemedi ka ga batho ba ba neetsweng tiro ya go kopana le batho ba ba tlhokang magae mabapi le maemo a phaka .
Ba tsaya maikarabelo a go netefatsa tiko e e tletseng ya CBP mo diwotong tse 6-8 ;
Ka go dirisa mokgwa wa tshomarelo wa bolemirui le go oketsa disalela mo masimong e bile le go laola mafulo ke solofela go oketsa maemo a bokana ba khabone mo masimong a me , mme tota le go aga diorganeseme tse dinnyennye e bile le go oketsa botshwarelo ba metsi go kgona go bona ditono tse 2 , 5 mo heketareng ya korong le kanola ya ditono tse 1 , 5 mo heketareng .
( c ) Ditaelo tsa ntlha tse di ntshiwang , di tshwanetswe go neelwa Palamente pele Molao ono o tsengwa tirisong .
Ditshenyegelo tsa ntshokuno ya mmidi le lotseno ;
lekala la kgwebo , pholo kgotsa la thuto
Dipoelo - a porojeke e ka fitlhelelwa ka go boelwa , a dikungo di tlaa fekeetsa dituelo ?
Mo godimo ga moo mmasepala o tshwanetse a abela woto e nngwe le e nngwe matlole a mangwe go tsenyatirisong maano a diwoto go rotloetsa baagi go tswelelapele , ka bonako fela fa leano la woto le konotetswe .
Madi a , a ka dirisiwa gape go konotela diporojeke tse baagi ba tshwaraganeng natso .
Mokgwa wa go duela
( 5 ) Kopano ya Motlhakanelwa e ka laletsa-
Neela dipegelo fa o botswa mo dithulaganyong tsa dikopano tsa go kokoanya tshedimosetso
Khaleboreišene ya polantere ;
bokoso ya litara ya bojalwa jwa momela e na le dino di le 3 ;
E ne e le tiragalo ya hisetori mo a neng a leboga Moporofesara Karl Tober ka go bo a dirile gore Afrikan Literature e nne Lefapha mo Wits University - e le lona la ntlha la mofuta wa lona mo yunibesithing mo Aforikaborwa .
Kopana le Bafitlhamakgaolakgannye ba Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa Ngwaga
( Go akaretsa maano a a Lomagantsweng le Diporogorama )
Jwala mefuta e e nang kgono ya go naya kumo e ntsi e e kgonang go fenya malwetse a a itseweng e bile le go kgona go thibela ditshenekegi .
Ke ipona ke le molemirui yo o kgonang yo o umelang lefatshe dikumo tsa maemo a a kwa godimo .
Bakopatshedimosetso ba tshwanetse go dirisa Foromo B ya PAIA go dira boikuelo ka tshwetso e e dirilweng fela ke mafapha a bosetšhaba , a porofense kgotsa a mmasepala a puso malebana le go newa tshedimosetso . ( Go bona tshedimosetso go ya pele ka maikuelo a mo teng ga setlamo leba Karolo 3 ya Kaelo eno ) .
Thuto e re letla gore re tlhaloganye seabe sa rona mo botshelong mme e re letla gore re lebe maemo a magolo le " go lootsa menagano ya rona go efoga ditlaleletso kgotsa dipheteletso " .
A o akantse ka boleele jwa setlhakgolo le go rulaganya peo sentle ?
Motho o e bona ka go ikatisa le go ikgapha ka boene .
Tshola metsotso ya dipitso tse di fetileng e siame le matheriale mengwe fela e o ka e tlhokang .
trap : Kakaretso
Puisano ka ga dituelelo le dikungo ka MAYCO / EXCO le Khansele ;
Pele ga go roba
ditotiwa tse di rileng tsa thebolo ya ditirelo le tlhabololo ya mafaratlhatlha tse di ka tlhokomelwang ka dibontshi tsa diwoto tse di tlhalositsweng sentle
Go thata go tswelela fa wena o le mongwe yo a sa amogeleng sepe !
" Go rotloetsa go tsaya karolo ga baagi le mekgatlho ya baagi mo mererong ya dipuso- selegae . "
Ka letsatsi la borobedi Modimo a lebelela parataese e a e bopoileng ka leano la gagwe , mme a re : " Ke tlhoka motlhokomedi ! "
Go dira gore go nne le ditsela tsa tlhaeletsano mmogo le tirisano-mmogo magareng ga baagi le khansele .
Sekao , tsamaiso ya diphetogo ya segompieno e ka tsenngwa-tirisong mmogo le maano a a jaaka go tla ka kakanyo ya kgwebo jaaka setšhaba mo teng ga setšhaba - karolo ya se se feletseng .
Kemedi ya semolao kwa dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko
Seesimane
Fa dithekenoloji tse dišwa tsa elektroniki di tlwaelega di rekega , di ka nna kgato e e siameng ya go godisa tlwaelo ya go buisa .
Sediriswa 2 : Moakanyetso wa porojeke le thadiso ya lenanenetefatso
Tirelo ya diura tse di leng 200-go-300
Di re tlamela gape ka diminerale le tlhale " .
E tlhoka boetapele , dipholisi tse di siameng , balaodi ba ba nang le dinonofo le badiri , mela ya boikarabelo e e tlhaloganyegang , mekgwatsamaiso e e maleba , mmogo le ya tiragatso e e lolameng ya melao .
Kgato ya 2
Tlhaloso le Dipharologantsho tsa popego
( c ) rotloetsa kamogelo ya ngwana ka balelapa le setšhaba ;
Dimethabolaete wa sekontari ke dikhomphaotile tse di ntshiwang ke ditshidinyana tse di tshelang go akaretsa meuta , tse di seng botlhokwa mo kgolong fela di botlhokwa thata mo diphologolong , batho le dimela .
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka dumelela batho ba ba lateng go nna teng mo tshekatshekong :
2.9.1 Go amogela mesola ya madi 19
Ke ntse ke ithuta ka go tsena dithutiso tse dikhutshwane tse di tlhomiwang kwa Kholetšheng ya Cedara .
Go uma ga dijwalwa tsa selemo tota le tsa mariga go tsamaelana le go jwalela diruiwa tse dinnye le tse ditona furu go okeditse tiro ya diterekere le didiriswa go tswelela ngwaga yotlhe .
Ka go na le dikgaolo tse dintsi tse di dikologang kgotsa tse di tshikinyang mo sedirisweng sa thobo jaaka dibering tse di sa bonweng tiro ya go di baakanya le go di tlhola e ka se dirwe fela pel ga nako ya thobo .
Dikomiti tsa Diwoto ka jalo di tlhoka go nna le boitshepi , kitso le bokgoni gore di kgone go fitlhelela tiro e .
Fa go tla mo go tsa puo , Mphahlele o tlhalosa gore ke mongwe wa bakwadi ba le bantsi bao ba itsitseng Sekgowa jaaka puo ya kwa tirong , puo ya go ithuta , puo ya tlhaeletetsano ya sepolotiki mo setšhabeng seo se buang dipuo tse dintsi mme e seng leleme la bantsho .
TB e ka phatlaladiwa jang ?
Pulo ya mmasepala-ka bophara e rotloediwa thata go tlhama " tsoseletso " ka fa teng le ka fa ntle ga mmasepala .
Medi e e siameng e tswelela jaaka dikala tsa setlhare , ka medinnyane e mentsi , mme medi e e thibelwang e nna kgaraga e bile e nna boi mo e sa kgoneng go tsenelela teng .
Ka go dira seo , mokwadi ka gale o iphitlhela mo maemong a a botlhokwa ka ga merero e e amang setšhaba .
Dipotso : Moh Phumla Williams ( Sebueledi sa Namaotshwere sa Kabinete ) 083 501 0139
bafatlhosi
Bontsi bo na le lefatshe le dimetšhine ( dingwe ga di mo maemong a a siameng ) , ba a katisiwa le go engwa nokeng , fela ba tlhoka madi .
( d ) fa e le gore go na le kgonagalo ya go tlhatlhela ngwana morago ga go tlhagelela lekgetlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , lefelo le ngwana a tla bewang kwa go lona kwa lefelong le le tlhalosiwang la tlhokomelo ya ngwana le moša , go ya ka molawana wa 29 kgotsa wa 30 ;
Go na le go tshola barutwana jaaka baamogela-tshedimosetso fela , o ne a tsosa kgatlhego mo barutabaneng ya go tlhola tikologo e e siametseng go ithuta moo barutabana le baithuti ba ka ithutang mmogo , moo kitso e leng tiro ya go itemogela , le moo baithuti ba ka itemogang teng jaaka setšhaba , ba lemoga kontinente le lefatshe la bona .
Mokgwa wa go fatlhosa : Ditlhopha tse dinnye
Tshenyegelo ya ntshokuno ya dijalo e kwa godimo mo e leng gore ga o ka wa kgona go letla mefero go dirisa monontsha o o totisitseng dijalo tsa gago .
buisa matherialewa go ithuta
Matlharephaphathi ;
Katlego ya gagwe mo temothuong ke ka ntlha ya togamaano e e siameng le go dira ka natla .
Karolo ya 152 - maitlhomo a pusoselegae ( a ) go rotloetsa kamego ya baagi le mekgatlho ya setšhaba mo mererong ya pusoselegae .
Setshwantsho seno se tsweletse go tokafala ka bonya , mme fela dikgwetlho di tswelela go nnateng , go akarediwa le mo Southern African Development Community ( SADC ) , eo e lebaganeng le mathata a a amanang le mafaratlhatlha , maparego a kgwebisano le bobusi .
Referense !
Thata : ke kgona go dira thata , ke a itlhotlheletsa , ke rata bolemirui , ke motlhokomedi wa kgwebo , ke kgona go leka maleko , ke utlwana le batho mme ke direla boikaelelo .
Memorantamo wa Kutlwano ( MoU ) wa Ditherisano tsa Sedipolomate o tla tlhoma tsela ya dipuisano tse di tswelelang tsa sedipolomate mo mererong ya Aforika le merero e mengwe e dinaga ka bobedi di nang le kgatlhego mo go yona .
R4.1 dibilione go aga le go tshegetsa dilaeborari tsa botlhe ; le
Jurie Mentz , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Go kwala mo go Mphahlele , e ne e le tlhotlheletso e e botlhokwa mo " go rekotiweng ga hisetori ... kakanyo le maikutlo a motho , go kgontsha kanamo ya tlhabologo " .
Boikuelo jwa mo teng ga setheo bo tshwanetse go nna le setlhogo sa boikuelo jwa mo teng ga setheo , mabaka a a tshegetsang boikuelo , le go akaretsa tshedimosetso epe e nngwe e e maleba e e itsiweng ke motho yo o tlhatlhelang boikuelo .
E kgontshitswe ka thuso ya ditšhelete ya European Union mo lenaaneng la " Expanding and Strengthening Community Based Participation in Local Government " la Lefapha la Puso-Tshwaraganelo le Merero ya Setso ( CoGTA ) .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go netefatsa gore dikakaknyo tsa ditlhopha tsotlhe tse di farologaneng tsa kgatlhego di emiwa nokeng le go amogelwa ka moo go kgonagalang
A katlanegiso ya monontsha e tsamaelana le kabelelothobo ya gago ?
Fa diako di ka lekalekantshiwa go lekana ka bokete ba tsona tekatekano e ka nna ya nnete mme e ka dirisiwa sentle .
Thulaganyo ya dijwalwa tsa go busetsa poelo ka bonako
( 4 ) Tsamaiso e e tlhalosiwang mo go molawana wa ( 3 ) ga e thibele tharabololo nngwe mo molaong mongwe .
( k ) rotloetsa seriti le botho jwa ngwana , le kgolo ya go nna le mogopolo wa gore ke motho yo o botlhokwa , le bokgoni jwa go nna le seabe se se se se rileng mo setšhabeng .
Dintlha-kgokagano tsa Motlhankedi wa Tshedimosetso / Bathusa-Batlhankedi ba Tshedimosetso
La gale , ka go dirisa bolemirui ba tshomarelo ka dithulaganyo tsa go se leme le go lema gannye fela , balemirui ba bantsi ba dumela gore go mosola go tlogela disalela mo masimong gore di bole mme di tsene mo mmung .
Gakologelwa go tsela metsi go lekana bokana ba halofo ba tanka .
o diragatsa ditshwetso tsa ba thulaganyo ya tsa dipolotiki le batlhankedi ba puso ba dipolotiki ba Mmasepala .
Fa o sa itse gore maemo a go tsala a dikgomo tsa nama tsa gago ke 60% fela , o tlaa laola ntlha efe go oketsa palo ya dinamane ?
O ka akaretsa dintlha dife gape mo lenaanenetefalsong ?
Molao wa Mmasepala wa Direiti tsa Maatlo 2004
dipholô .
Seesimane
Mme matlotlo ana le ona a tlhoka tlhokomelo ka go tswelela .
Tlhaka e e tsheletsweng e tshwanetse go latlhwa ka gore afalatokosini e na le kgono ya go boela mo e neng e le teng mo sedikong sa go dirisa dijo ka go tshela mo mašwing kgotsa mo nameng .
Thulaganyo ya mananeo a kemo-nokeng ya go thusa bogwebi go laola kgwebo le go e maketa ka katlego .
Sekwalwa sa letlhomeso la lloko se neelana ka tshoboko ya dikarolo tsa botlhokwa tsa porojeke ka tsela e e tlhomameng .
Sekao , fa o tshwaragane le tsamaiso ya ntshokuno o ka bo o ntse o tshwaragane le tsamaiso ya matlole , tsamaiso ya theko le tsamaiso ya bodiredi .
Le gale , go supiwa gore , ka gore go na le mathata , go tlhokiwa kitso le madi go dirisa Safex , ba ba simololang go ithekisetsa ba dirise maano a go se itlhaganele go kgona go rekisa tlhaka ya bona ka tshwanelo .
Netefatsa gore go na le thulaganyo e e tshegetsang direkoto tsa maano a diwoto , ka dikhomphiutara le diporintara gore diwoto di di dirise , kgotsa batlanyi go tlanya thempoleite tse di kwadilweng ka seatla ( fa mmasepala a na le metswedi e e lekaneng e ka nna lepothopo e le nngwe mo setlhopheng , jaaka di neetswe ka sekao ke Thekwini ) .
Ka tsela e bokao jwa boagi bo atolosetswa kwa merafeng ya Maaforika go akaretsa tsela e Maaforika ba ka tshelang mmogo ka kutlwano jaaka setlhopha se le sengwe sa setso , se se anameng mo lefatsheng lotlhe ba na le batho ba bangwe ba e seng karolo ya ditlhopha tsa setso tsa Aforika .
Itse gore ga re na dikantoro mo metseng yotlhe mme o tla tlhoka go kopana le motho yo a leng gaufi le wena go bona mokgwa yo o ka nnang mongwe wa lenaneo la tlhabololo .
Ditiro tsa botlhokwa
Tlhopho , thothetso , khurumetso le katelo ya peo ke ditiro tse di masisi thata mo tirong ya ntshokuno ya dijalo .
Kwa ntle ga kadimo ya ntshokuno , go bonala fa montshakuno a ka nna a se ke a nna le diranta tse milione tse a di tlhokang go jala diheketara tse 200 ;
Ka go dirisa sebolayathuthuntshwane ka bonako tshenyego e e tlisitsweng ke bolwetse e ka bo e fokotswe gagolo .
Ga ke itse
O ka nna wa ya gae ka khopi e e sa saeniwang ya foromo eno ya tumelelo go ya go akanya ka yone kgotsa go tlotla ka yone le ba lelapa kgotsa ditsala pele ga o dira tshwetso .
Mo mabakeng a mangwe a a lesego ka ntlha ya mekgwatiriso ya thefosanyodijalo le taolomofero e e nepagetseng o ka fitlhela go ka tswa go le kgonego fela ya bothata jwa mofero wa matlharephaphathi wa sengwaga mo masimong a gago .
Gareng ga tse dingwe , ditshitshinyo di tshwaela ka seabe sa nnotagi mo loagong le ikonoming le ditlamorago tse dingwe tsa tiriso e e botlhaswa ya nnotagi gammogo le phetogo mo intasetering ya nnotagi .
Re tshwanetse go tswelela go batla mekgwa e e ka re thusang go fokotsa thatlhago e .
Fa karabo e le ee , o utlwile eng ? tsweetswee tlhalosa
60 . ( 1 ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo le Katlaatlelo Loago , mmogo le Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo mmogo le Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Ditirelo tsa Sepodisi sa Aforika Brwa , ba tshwanetse go dira le go tlhokomela rejisetara , jaaka go tlhalositswe , ya bana ba go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong kgatlhanong le bona go ya ka Molao ono , e e tshwanetseng go akaretsa-
Batho gantsi ba dirisa diritibatsi tse di tlwaelwang ba ntse ba na le kitso ya gore di tlisetsa mathata a loago , a mmele le a maikutlo mme gape le kwa tirong .
Ditekano
Gape o bonako go naya temogo go mosadi wa gagwe Nunu , yo a neng a mo tshegetsa mme e le morutabana dingwaga tse dintsi .
( a ) Fa go na le lebaka le ele dirang gore lepodisi le dumele gore ngwana ga a na aterese ya bonno ya leruri ;
Lepodisi le le gololang ngwana yo o tlhatlhetsweng go ya ka molawana wa 22 mme le bo a mmaya ka fa tlase ga tlhokomelo ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , le tshwanetse gore ka nako e le gololang ngwana ka yona , le neele ngwana le motho o le mo gololelang mo tlhokomelong ya gagwe lekwalo la kitsiso go ya ka molawana wa 18 .
Dikgaolo dingwe di tshwanelwa sentle ke mefuta mengwe ya temothuo .
KGAOLO YA 11
Baithuti ba arabe dipotso tse di fa tlase ga legato le ba le neetsweng .
74 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e boneng ngwana molato o o tshwanetsweng ke faene , e tshwanetse gore pele e ntsha faene e-
Mokgwatiriso o o netefatsa gore pula ya selemo ya gale fa e na e tsenelela mo mmung go sale gale ka fa tšhono e letlang ka teng .
Tshenyegelo e e leng thata go balabala ke tlholthwa ya mafura le go baakanya tse di senyegang mme fa o na le ditlhaka tsa kgale o ka di dirisa go lekalekantsha e le tshimologo .
( iii ) go dira kgonagalo le go rotloetsa tiriso e e tshwanang ya mokgwa wa maitsholo , maemo le ditsamaiso , go netefatsa gore mapodisi otlhe a kgona go dira ka dikgetse tsa bosiamisi jwa ngwana ka tsela e e matshwanedi , e e dirang sentle kwa ntle ga go senya nako le kelotlhoko , le go naganela maikutlo a batho ba bangwe .
Balemi ba ba jwalang peo ya disonobolomo go e rekisa e le peo gape ba supile gore ba a kgona mo Afrikaborwa , ka kitso e ntsi e ba e tsereng ka go leka le go leka gape mme le wena o ka e dirisa .
Ditiro tsa konokono tsa Lefapha leno ke : -
Go tlhokiwa metsi go simolotsa go dira ga kalaka mme kalaka e dira ka boiketlo thata mo mmung o o omeletseng e bile go ka tsaya ngwaga le go feta go lekalekantsha phethogo ya maemo a pH mo mmung .
Molao wa Bosetšhaba wa Tseisomolato
MAITLAMO A KGOTLAKGOLO ____2013
Lenaneo la Kagoseša le Tlhabololo kgotsa Reconstruction and Development Programme ( RDP )
Baamegi botlhe mo wotong ba rotloediwa go nna le Botsayakarolo mo dikomitipotlaneng tse di leng maleba mo dikarolong tse ba di kgatlhegelang .
Gakologelwa go tsaya teko ya mmu gore o kgone go itse go reka monontsha o o siametseng masimo a gago .
Tse dingwe
Go botlhokwa go lemoga gore 75% ya kgaolo yotlhe e e jetsweng dijalo e diragala mo halofong e e kwa ntlentle ya molagare .
Mokhanselara jaaka e le modulasetulo wa komiti , o tshwanelwa ke go tsenela kopano le ena .
Letlole le ne le sena madi ape a lefetiso go a kgaoganya go ya ka Molao wa Matlole a Phenšene .
Pele ke ne ke kgona go roba diako tse di bodileng tsa mmidi tse di tlatsang koloi ya dipholo tse di ka nnang dikilogeramo tse 250 ka mafoko a segompieno .
Disalela tse tsa metsi mo mmung , le gale , di ka oketsa maemo a sodiamo mme go ka ngwetefatsa mmu go nna " thata " mme go nna thata go o dirisa ka didiriswa e bile go thibela medi ya dimela go kgona go tsenelela mo go one .
13 Mopitlwe
Ke nnete gore ka ngwaga ya komelelo balemirui ba tshwanetse go solofela go amogela dikgatelelomorago fa gongwe le gape , mme go tshwanetse go nne boikaelelo go kgona go amogela dikgatelelomorago tse jaaka go kgonwa gore kwa mafelelong , mosima o se nne bokana bo o sa kgoneng go tswalela kwa ntle gape .
Go dirisiwa mehuta e le mebedi mo dienjeneng tsa segompieno :
Khonferense ya Se-Aforika ya Puo ya Motse-Setoropo le ya Baša : 5-6 Phukwi 2013 , Yunibesiti ya Cape Town .
Lenanetekolo la letlhare la dikgopolo
Mo Afrikaborwa dikoporasi tse di itseweng ke NWK , SENWES , SUIDWES , TWK , AFGRI le GWK .
Go maleba gonne le mo dinakong tsa jaanong , le fa kgololesego ya sepolitiki e bonwe , Bantsho ba santse ba sena kgololesego ya botlhale .
Lefatshe la gago le ka nna le didirisiwa tse di kgatlisang tsa ditshedi tsa fa gae gore di batlisisiwe .
Bomogote go kgona go jwala bo tshwanetse go nna pila .
Dijo tsa diruiwa ;
Tlamelo ya didiriso
Go dirisa Amphetamines ( sk . speed , pep , dexies , bennies , CAT ) gangwe kgotsa gabedi
Didirisiwa tsa thutatshelo , go tshwana le dirisiwa tse dingwe tse di botlhokwa , ga di abiwe ka go lekalekana mo lefatsheng .
Ke tlhokego e kgolo mo Komiting ya Woto gore e nne le seabe mo tlhabololong ya togamaano e e tla siamisang go itebaganya le dithulaganyo tsa mmasepala mo tikologong ya bona mo pakeng ya dingwaga di le tlhano .
Fa go lekiwa go oketsa poeletso ka mmidi mme go sa tlhalogangwe gore botšarara ba mmu bo ntse jaaka fa go agwa moago o motona tota mme go sa beiwe motheo wa kokereite pele - moago otlhe o tla wela fatshe .
Maikaelelo a tiro ya kgolaganyo ke go :
( 2 ) Molao mongwe le mongwe o o dirilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , pele o phasaladiwa mo Kuranteng ya Melao , o tshwanetse go letlelelwa ke Palamente .
Kereiti 9 / Std 7 ( Form II )
Tlhopho ya sebopego sa kgwebo ke tshwetso ya botlhokwa thata fa o tlhoma kgwebo e ntšhwa .
Nnela ruri ( seikonomi , seloago le tikologo , le ka ditheo ) ; le
28 Neelano le tetlelelo ya tiriso ya matlole
Molaetsa wa ngwaga o moswa
Dineotiriso ke ' seatla sa tshegetso ' fela go go kgonisa go ema ka maoto .
matlafatsa baagi gore ba kgone go ithulaganyetsa dilo
Tiriso mo maanong
Fa motho mongwe a sa itumelele tshwetso ya PFA , o ka nna a dira boipiletso kwa Kgotlhatshekelong e Kgolo .
Jalo , fa re latlhegelwa ke matlhare a a leng botlhokwa thata , re fokotsa bokana ba kumo ya rona .
Oketso lotseno la malapa mme tsweleletsa pele maphelo a balemirui ba ba dirisang gannye .
Melo e e bokoa ke nngwe ya ditlhodi tse dikgolo tsa kemo ya bofelo e e bokoa .
Nako e e beilweng
Mme jaaka hisetori e supa , fa bobodu bo tsena , puso e latlha temokerasi le go kganela go bonwa diphoso .
Go tsaya karolo ga go a tshwanela go nna fela se se dirwang ke baeteledipele kgotsa ba ba tsenelang dikopano kgotsa ba ba tsamaisang dikopano .
nna baithaopi ba ba dirang mo Diphaposing tse di maleba tsa Batswasetlhabelo kwa diteišeneng tsa sepodise kgotsa mo Ditikwatikweng dingwe tsa Matlafatso ya Batswasetlhabelo mo setšhabeng .
Se se ka tlhoka matsapa a tshwaraganelo mo karolong ya Komiti ya Woto e e tlhalosang maitseo a a amogelesegang / a a sa amogelweng , dieelo-dinnye tsa phitlhelelo ke dife gape ke dikgato dife tse di tsewang fa dieelo tse di sa fitlhelelwe
Fela le gale go botlhale go reka kgotsa go adima borommu ya barele le go tsamaya o nyokanyokela le tshimo yotlhe go tswa kwa godimo go ya tlase , o na le batho ba babedi , yo mongwe a tshotse kgetsi ya sekao sengwe le sengwe le go tsaya pelo mo botennye jo bo seng magareng ga 15 le 20 cm fela jo bo sa feteng 20 cm .
e e kwa godimo ya dialogane tsa Basweu kwa Yunibesithi ya Pretoria , o rotloetsa ka bonolo ba ba
73 . Dikatlholo tse di busetsang go nna teng ga bosiamisi
go tlhoka bokgoni
Kgokaganyo
" Morafe wa Segosi wa Bafokeng " o raya universitas personarum , o o tshelang go ya ka setso sa one , ditlwaelo , dingwao le mekgwa jaaka baagi ba setso bao Molao o ba lebang jalo go ya ka setso sa one , ditlwaelo , dingwao le mekgwa le go ya ka molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao wa Repaboliki ya Aforikaborwa ;
Pilara e ya dikamano tsa baagi e feleletsa e le maikaelelo a Botho jwa Seaforika a go dira gore go nna teng ga batho go nne botoka .
Tiro e kgolo ya Dikomiti tsa Diwoto ke go thusa makhanselara a diwoto a a tlhophilweng ka mokgwa wa temokerasi go diragatsa taolelo ya ona sentle go emela batho ba woto .
Moporesidente wa nako eo , Nelson Mandela e ne e le ene sekgantshwane sa poelano .
Fa go na le ditokomane tse di tshegetsang go tsenngwa tirisong ga pholisi , di ka nna tsa umakiwa fano .
Ditlhogo tsa mafapha le batlhankedi-bagolwane go tswa mo mafapheng a mmasepala le a puso
Go netefatsa gore maAforikaborwa otlhe a kgona go fitlhelela metsi a a phepa a pompo mo magaeng a bone .
Go boammaaruri gore le mororo go na le ketsaetsego le go se kgotsofale mabapi le kabosešwa ya lefatshe mo bathong fela , go setse go rekilwe dipolase tse dintsi ka tsela ya moreki yo o ratang le morekisi yo o ratang mme e bile go sa ntse go le boammaaruri gore ke fela dingwe tsa dipolase tseo di setseng di roletswe mo bajabosweng ba ba setseng ba supilwe go amogela lefatshe .
Tekotekanyo e ka se tlose thoromo e e bakiwang ke leotwana le le konegileng .
Ka moletlo wa pulo le ditiragatso tse dingwe tsa Puso , Flame of Remembrance e tuka mo Palamenteng go tlotla botlhe ba ba weleng mo dintweng tse di tsenyeletsang Aforikaborwa .
Tebosešwa e ne e lebelela dielemente tse di farologaneng tsa tšhata ya tsa meepo go tsenyeletsa le go nna mong , theko le go amogela tirelo le tlhabololo ya kgwebo , kaonafatso , tekatekano thapo le tlhabololo ya didiriswa tsa setho .
O ne a itshwareletse ka kakanyo ya gore maatla a a akareditsweng a basweu , a a tsereng dingwagakgolo go kgotlhagana , a ne a sa ye go busetswa morago fela ka ntlha ya kakanyo ya ' poelano ' .
Batla diphatlha tsa go tswelela , go ithuita , maitemogelo le ditšhono .
Ke dikgatlhego tsa bomang tse di direlwang thata ke tiro ya tlhaeletsano ?
Bohibidu
Go botlhokwa go loga maano go reka mefuta e e seng ya BT e e tlaa gatelelwang go jwalwa ka konteraka mabapi le e e leng ya BT go sireletsa tikologo go dikologa tshimo ya mefuta ya BT .
Tshegatso ya CBP ya tsenyotirisong
Palo ya matlharekutu mo sekwereng go ya khutlong le khutlong : 200
Fela go romela teng , ditema tse di latelang di tshwanetse go tsewa tsia :
Go tla dirisiwa sebaka sa dikgwedi di le somenne go senka batsayakarolo mo patlisisong eno .
Teko ya bokana ba kumo ya mmidi - loga leano la go bona e kgolo
Bokana bo ba madi bo ka lekalekantshwa le bokana ba tshenyego ya go uma ka heketara .
1 . Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa
Fa go na le kgagamalo mo gare ga ditokololo tsa Komiti ya Woto le mokhanselara ga go yo o ka diragatsang thomo ya gagwe go direla setšhaba mo go bona ka bobedi .
Ka 1960 o ne a godisiwa go nna motlhatlhobi , mme a tlogela setlamo se ka 1972 .
Monna wa moFora o akantse a nyatsa bakaulengwe ba gagwe le bakoloniale ba bangwe , fa a kwala a re :
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews mokwaledi wa Pula / Imvula .
Referense :
A dikgatotaolo kgatlhanong le tlhaselo di diragaditswe ka nako ya kgatokgolo e e laetsweng ke kaedi tsa tiriso ?
Teponako ya dijwalo e tloga e le ya botlhokwa go gaisa tsotlhe - fa o ka jwala thari thata , ga o kitla o bona dijwalo .
Netefatsa gore o dumela gore o ka se duela .
Setshwantsho sa 1 : 20% ya dimela e thelegetswe .
thusa pusoselegae le mmasepala go tlhaloganya le go buisana ka ditlhokego tsa thebolelo ya ditirelo mo baaging
Go kgona go laola mefero mo mmiding go tlhoka mokgwa o o dirisang lenaneo la go dirisa mmu ka bophara le le tsamaelanang le go suga mmu ka didiriswa le ka go dirisa dikhemikale go laola mefero .
Hisetori ya Aforikaborwa mmogo le maitemogelo a dinaga tse dingwe e bontsha gore tshwaragano le go utlwana ga setšhaba di botlhokwa go fitlhelela maikaelelo a loago le ikonomi .
6.3 The Boto ya Bakaedi e tshwanetse go boloka RBN e itsisitswe ka botlalo ka ditiro tsa setlamo ka nako le ka metlha .
Bontlhanngwe ba " thuto e ntšhwa e " ke go ithuta botho jo bošwa jwa " go aba-le-go-amogela " , jwa go kokoanya le go itemogela ditso tse di farologaneng le go " di nyalanya " mo botshelong jwa motho jwa sebele .
10.10 Kwa kopanong epe ya Maloko a Kgotla ya Setso go tla dirwa tshwetso ka maitlamo a go bouta mo kopanong ka go tsholetsa diatla .
Go botlhokwa go dirisana mmogo le ditsatlholego .
Nnete e fa kae ?
Bokana ba kabelo go tshenyego go reka ditokelo go tlaa nna go oketsega ka ngwaga le ngwaga - ngwaga wa 1 = 25% , wa 2 = 40% , wa 3 = 60% , wa 4 = 80% mme morago ga ngwaga wa 5 go tswelela molemirui o tshwanetse go duela ditokelo tsa go kgona go uma ka botlalo .
Balemirui ba ba se nang mafelo a go boloka kgotsa go baya kumo ya bona ba tshwanetse go nna kutlwano le motsamaisi wa disilo tse di leng gaufi le polase ya bona .
Maikaelelo a a farologanang - ditokololo tsa baagi di ka nna le maikaelelo a a farologaneng go ya ka maemo a seloago , sepolotiki le ikonomi .
Fa sengwe se mela , se tsaya dikotlo le dimeierale mo mmung , mme o a fetoga .
Tatelano ya go dira ditiro mo ofising ya gago ke ntlha e wena o ka e rulaganyang - ntlha ke go ela tlhoko ditiro tse ka tlwaelo .
Molao o diretswe go netefatsa gore botsayakarolo jwa baagi e nne selo sa nnete e bile bo rotloediwe .
Kgono ya phudiso
Sengwe le sengwe se re se bonang gompieno se tswa mo diphologolong le mmu , mme se e ntse maitemogelo a magolo mo go nna .
Tomagano mo tirong ya maphata a mmasepala le ditheo tse dingwe tsa puso
Se le sengwe ke " sebaka se se neetsweng " se se kayang ditšhono tse di neelwang ke puso mabapi le botsayakarolo .
Taolomofero
Ka dikomiti tsa diwoto di ikaegile thata mo mokhanselareng wa woto fa a golagana le khansele , tiro ya mokhanselara ka jalo e nna botlhokwa .
Terasete ya sekonteraka e tlhomiwa ka tsela ya konteraka mme e dirisiwa jaaka sebopego sa kgwebo .
Mo athikeleng ya kgwedi e e fetileng re ne re supa gore CCMA e ne ya tlhomiwa e le mokgatlho o o ikemetseng , o o seng wa sepolotiki , o o swetsang mathata .
Ranta Khepetlele e e duetsweng
Mo godimo ga Kaelo ya Karolo 10 e e reng PAIA e tshwanetse go kwalwa ke Khomišine , Gape PAIA e batla gore setlamo sengwe le segwe sa puso , mmogo le ditlamo tse dintsi tsa poraefete , di tlhagise mmanuale o o nang le tshedimosetso ya gore PAIA e dirisiwa jang go fitlhelela direkoto tsa bone .
Ba se leke go bona madi a mantsi ka bonako go nna mohumi mme ba tshwanetse go boloka le go tlhokomela le letela kgwebo ya bona go tlhabololwa le go nna le kgono ya go tswelela .
Maikarabelo a tsamaiso ya tiragatso a nna mo magetleng a motsamaisi wa mmasepala .
" Lefelo la Tirelo ya Bosiamisi jwa Ngwana " go tewa lefelo le le tlhophilweng go ya ka molawana wa 89 ;
3.1 . MOLAO 24 WA MATLOLE A PHENŠENE WA 1956 ( KA MOKGWA O O FETOTSWENG KA TENG )
tsentse tirisong tiko e e tletseng ya CBP mo 30% ya diwoto
Kitso ya me ka bolemirui le phisego go tlhola ke ntse ke batla go ithuta ke pinagare ya kgwebo ya me .
Motswedi : ES'KIA ( tsebe 31 )
Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Go photha mmidi le didiriso tse di maleba ;
Leuba le tlile e bile le fetile ka dinako tse di leng kwa morago ga rona - re tshwanetse go netefatsa gore ga le re senyetse ruri !
3 . DITHATA TSE KGOSI E SALANG KA TSONE
Gakologelwa gore ditlhopha di tla nna le potso e e tshwanang .
Dipitso tsa ditherisano di diretswe go dira gore beng ba ba ba maleba ba letlane ka kutlwano .
Mo netefaletsong e ya setso sa Afrikan , Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a bua kwa moletlong wa dikaloso tsa Yunibesithi ya Vista ka 1995 .
Anne-Marie jaanong o tla nna motlatsa-modulasetolo .
bafatlhosi
Peoleitlho le tekelelo ya katisegelo ya mmu
O ka tlhoka go laletsa batho ba ba mmalwa mme o tshisinye ditsela tse di mmalwa .
Kwalela maano otlhe a diwoto go ya ka setlhopha , le woto e a supilweng mo go yona palo ya batho go ya ka diwoto , mofuta wa mathata ( go akaretsa selekanyo fa se le teng ) le lemorago / bokao jo bo anameng bo amana le setlhopha se se amegang .
Fa go ntse jalo go tla bo go loketswe mefuta e mngwe ya mebu mo tshimong .
Medi e e tshegatsang semela ( medi ya dithumpunyana e e bonalang ) e tswa mo dithumpunyaneng tse di leng ka fa godimo ga mmu .
Go koafala le go se itshepe ga barutwana ba Bantsho go supiwa ka monwana segolo fa go lejwa maikaelelo a kgatelelo a a akareditsweng mo hisetoring eo .
Fa Mphahlele a ne a gatelela ditshwanelo tsa gagwe mo tiisetsong e ka 1982 , gore " . . .thuto jaaka e le yona e rweleng setso e tlaa tlamela tlhaloganyo ka maatla a go kgarameletsa dikakanyo ka kwa ga legora le le batlang go lekanyetsa kgolo ya rona , " o ne lemogile gore sekolo le thuto ya tlhaolele di ne di dirisetswa gore Bantsho ba tlhokomologiwe .
Go kgatsha mo phefong e e tsubutlang le maemo a bosa a a farologaneng .
Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa ke go nna le kitso le go nna le seabe mo ditlhabololong , maikaelelo le thebolelo ya ditirelo mo mmasepaleng .
Phitlhelelo e e sa lekanang ya tlhokomele ya boitekanelo e e tlhotlhwatlase
Tlhalosa :
Setshwantsho 2 : Tlhokomela e bile tlhola o ntse o baakanya didiriswa tse o di tshotseng .
Tlamelo
2 Ditiro tseo di tshwanetse go diragala ka thulagano efe ?
Ba dumelana ka ga ditlapele le ka moo di ka tsenngwang ka teng mo go IDP
Ntlhakgolo ke tlhaelo ya tshedimosetso ka ga palo ya P. sidoides e e tlhaga le ikatiso ya setshedi se .
Go botlhokwa go lebelela ka kelotlhoko gore go tlaa dirwa eng mo kgaolong ya naga .
Ditlamorago tsa ditlamelo tse ke :
KGAOLO YA 3
Mo dikgaolong tse di omeletseng tsa lefatshe motlhwa o kotsi tota .
Mokgwa o ba neng ba dirisa bolemirui ka teng o ntlhotlheletse go nna molemirui yo ke leng ene gompieno .
Nako e e teng e e sa lekanang go batla ditšhono tse di ka tlisang lotseno
14.6.3 Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo o tla abela maloko a setšhaba manno mo bobogelong jo dikopano tsa Kgotlakgolo di tshwarelwang mo go jone .
sekao :
Diruiwa tse di tlhola di tsamaya letsatsi lotlhe mme di felela di ja ditšhekase le maswe a mangwe a a di bolayang .
KAROLO YA 3 : GO LEKANYETSWA GA DINGWAGA , MAITEKO A GO
O iponela maitemogelo le kitso e e mosola tota
Kgaoganya kitso ya gago
Go tlhoka matsapa : Go kgona go leka megala le go amogela melgala o le gongwe le gongwe , ka nako nngwe le nngwe le ka tsela e o batlang ka yone
Teko ya Mhlungweni - mmidi o o supang dibola pele sefako se o sentse .
Go tlhamalatsa dintlha bolaodi bag ago ba ditšhelete ba ngwaga e e rileng , a re re ya 2012 / 2013 , e tshwanetse go simolola ka go tlhama tekanyetso .
Ke mokgwa ofe o o siameng go tlhophiwa ?
Akanya ka ga ditaolo tse di latelang gore di tle di go kaele mo karoganyong ya baagi a mo Wotong fa o dira CBP :
Gakologelwa gore fosofate ga e sute mo mmung mme e nna serašwa / minerale kgotsa e bofega mo mebung go tsamaelana le dintlha tse di farologaneng .
Rre Nxumalo o bone kumo e e siameng mo tekong .
Fa go ne go na le dithunya tse di diritsweng , tsona di tshwanetse go thopiwa mme tsa tsholwa mo tlhokomelong ya sepodisi .
Kaelo ya sesupetso
Go laola ga mefero pele e bonala go diragala morago ga dijwalwa di setse di simolola go tlhoga e bile di bonala mo lekiding .
Ba bangwe ba ka tsaya nako e telele go fetsa mme ba bangwe ga ba ka ke ba goroga le e seng kwa mafelelong .
Porofense e tlhodile ditšhono tsa ditiro di le 35 222 ka CWP , le di le 155 235 ka EPWP , go feta dipalo tse di neng di solofetswe .
Ke nako jaanong ya gore le wena o di tsee tsia e le go tlhomamisa gore di tlaa bo di le mo maemong a go go thusa gape mo setlheng se se tlang .
Nnete : Ga go na mofuta ope wa batho o o betelelwang le gone mokgwa wa botshelo le semelo sa motlhokofadiwa ga di dire pharologanyo epe .
GO TLAA DIRAGALA ENG FA O BEGA MOLATO WA THOBALANO KWA MAPODISING ?
Sele nngwe le nngwe e na le ditaelo tse di rileng ka ntlha ya go bopa disele tse dingwe le dikgaolo tsa disele tse , tota le dikgaolo tsa dikgaolo tse .
Go dirisa diruiwa go ka fokotsa diphatsha gagolo .
Le gale , re ka itaola go dirisa nako e e leng teng ka tshwanno .
go ntsha dijo tse dintsi ka go dirisa bonnye
Phoso , se ke tla se kayang e le phoso ke na le bonnete jwa gore puso ga e ne e se bona jalo , e ne e le go rekisetsa feme e tshwana le SBC e leng setlamo sa megala sa kwa Amerika e e laolang kgwebanosi kwa US e bile e itse go sireletsa dikgwebanosi gape e itse go tlhotlheletsa babayamelawana mo mebusong .
2.11 Go latela ditumalano
( b ) a buisane le lepodisi le le dirang dipatlisiso tsa kgetse mme le supa gore kgetse e ka faposiwa mo tshekong .
Bothata jo bogolo jwa komiti ya woto ka ga ditiro tsa yona bo amana le go bewa mo go sa tshwanelwa go tswa mo go se se tshwantseng go nna kaelo e e dumeletsweng ya tlhabololo , e leng IDP .
Go botlhokwa gape go itse gore a masimo ke a nosetso kgotsa nnyaya - gakologelwa gore temo ya nosetso e batla tsamaiso e e gagametseng thata , fela gape e mathata mannye ka gore o ka nosetsa dijalo fa go tlhokega .
Fa lerothodi la metsi la pula le wela mo mmung o o sa sireletswe le na le maatla a a lekaneng le a lerumo .
Go na le boleng jo bogolo go nna karolo ya setlhophathutano ka balemirui ba kgona go arogana dikakanyo le go tlhagisa ditlhokego tsa katiso tsa bona gammogo le go abelana kgakololo le kemonokeng .
Ditshupetso tsa botlhokwa 57
Malwetse a a farologaneng a rusu le mouta a tshwanetswe go fodiswa .
Ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto le bakhanselara ba ka bona se jaaka poeletso ya dikarolo tsa bona .
Temothuo
Ke sebolayamefero se se sa tureng mme se laola mefutafuta ya majang sentle .
Sebokwana se ka supiwa mo dimeleng ke ditalama tse diinye tse dintsho tse di leng masepa a tsone , mme morago ga nakonyana o tlaa bona tshenyego e e itseweng e le tshenygo ya dihala .
Ditshekeletsa tseno di thusa go nna teng ga megopolo e mentŝhwa , botlhami , jalo jalo .
Molao wa #5 : Ipeele dikgono tse di ka kgonwang
Dingwaga di le 19 kgotsa go feta
Ka nako ya pula e ntsi , gantsi maesiliamo o mosweu o tlhagelela mo botlaseng jwa kutu , ke sona o bidiwang " mouta o mosweu " ( white mould ) .
11.1 Mabaka a phatlhatiro
Bontsi jwa dithoro bo tshwelela go oketsega .
( b ) Fa e le gore sebaka se o se neilweng ga se a lekana re kopa gore o kwale mo pampiring e nngwe kwa thoko o bo o e tshwaraganya le foromo eno . .
Puso ya Porofense ya Bokone Bophirima e beetse thoko madi a feta R100 dibilione go tokafatsa mafaratlhatlha mo pakeng ya MTEF .
Bantshakuno ba tshwanetse gape go swetsa gore ba ya go rekisa kuno ya bona kae le gona jang :
Dibaesekele gantsi di na le leotwana la kere le legolo , le le mametleletsweng terapa le mokawana wa maotwana a kere a bogolo jo bo farologaneng , mo leotwaneng le le kwa morago .
( a ) mo dikgweding di le pedi morago ga tshimologo ya Molao ono , le simolole go dirisa le go kwala dintlha tse di botlhokwa tsa togamaano ya melao kwa Palamenteng ;
( i ) mofuta wa kgobalo e ngwana a e boneng , kgotsa gore ngwana o amegile go le kana kang mo maikutlong a a tlisang go sa iketlang ga tlhaloganyo ya gagwe ;
Setlamo e nna sa khansele mme se rwala maikarabelo a tiragatso ya sona .
A o na le bokanakang jwa madi jo bo tlhokegang ?
Selekano se se nepagetseng sa thepo se botlhokwa mo tirisong e e siameng ya diketane .
Itlame go katisa motsamaisawoto a le 1 go tswa mo wotong e nngwe le e nngwe mme o ba tshegetse ka dituelelo tsa mesepele le dijo mo pakeng ya tsenyotirisong
( ii ) tlhaloso ya mabaka a a bakileng kgobalo kgotsa maitemogelo a a tlisitseng maikutlo a go sa iketlang ga tlhaloganyo ; le
Tsela e le yosi fela ya go iketlisa šafote ke go fetola bogolo jwa diseporokete tse di amanang le kgweetso ya šafote .
Molokololo wa Makhanya o ne o tlhasela ka maatla ka 2013 , fa dipalo tsa semmuso di supa gore 8% fela ya ditopokabelo tsa lefatshe tse 76 000 tse di dumetsweng di tlhophile go kopa gore lefatshe le busetswe go batho ba ba tlhomileng topokabelo .
88 . ( 1 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , morago ga go akanya ka ga ditshitshinyo tse di dirilweng ke Boto ya Melao ka ga Melao ya Dikgotlatshekelo , e e tlhamilweng ke molawana wa 2 wa Boto ya Melao ka ga Melao ya Dikgotlatshekelo , 1985 ( Act No . 107 of 1985 ) , a ka dira le go tsenya tirisong melao mabapi le lebaka lengwe le lengwe la Molao ono .
Disenyi ka fa gongwe di kgona go ntsifala ka palo le ka bokana di ntse di senya dimela jaaka di tswelela go ja matlhare le makape .
Di ka farologana mo ditikologong tse dingwe le tse dingwe .
Fa jaanong kepego ya menwana e fitlheletse kgato eo mesele ya metsi e ka se tlholeng e baakanngwa botlhofo , ke gona go tlaa bong go fitlheletswe kemo ya kgogolego ya kepo .
Mo morafeng wa baVenda ga go sepe se se dirwang go sa buisanwa le rakgadi ( makhadzi ) wa lelapa .
Tshelo ya nontshogodimo
Ke kgwedi ya Ferikgong mme ditsenekegi di tlaa dira mo dijwalweng tsa lona - tsweetswee , tlhokomela ka go tlhola le ntse le lebelela mathata - tlhokomelo ya lona e ka boloka dijwalwa tsa lona .
Kgato ya ntlha ya go supa gore go tlhokiwa peo ya mofuta ofe wa kanola , ke go itse gore maemo a mefero mo tshimong ke afe .
Fa motho o akanya gore dipalopalo tse di bontshang gore dilekanyo tsa monono wa mmu mo borwa jwa Aforika di wela tlase le diteng tsa dibodi tsa mmu mo temong e e seng ya nosetso di a fokotsega , gona hee , go setse go na le mabaka a a siameng a mantsi go akanya ka mesola ya go jala dijalo tsa khurumetso , bogolosegolo fa dipula tsa morago kgotsa ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa ditsenngwateng le ntshokuno tse di oketsegang - diponagalo tsoopedi tse di itemogelwang mo setlheng seno , di ka thibela montshakuno go jala mmidi .
Go se suge mmu go dirisiwa e le ntlha e e leng botlhkwa go fokotsa khabonedaeokosaete mo moweng , ke go re mmu o siame go boloka khabone e e leng mo moweng .
Mme mo ngwageng jaaka e go ka nna thata go dira jalo ka gore re tlhoka madi otlhe a re ka a bonang go tswelela pele .
Batho ba ka tsaya karolo ka go tlhama ditlhopha go fitlhelela maitlhomo a a ikaeletsweng a a amanang le porojeke .
Es'kia Mphahlele o ne a na le mogopolo wa gore ditiro tse di sa siamang jaaka bobodu ke maungo a tshenyego ya setso .
Bona kgakololo ya moitseanape
Kgaolo 3 Tlhatlhobo : Go kwala
Jenny Mathews , Modulasetilo wa lenane la Grain SA go tlhabolola balemirui
( b ) tlhokego ya gore ngwana kgotsa motho mongwe yo o neilweng dithata ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , gore o tshwanetse go tlhagelela gape kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka letsatsi kgotsa matsatsi a a tla bewang ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , gore go tle go lebelelwa ripoto ya tswelopele nako le nako .
Tlhotlhafatsa katlego kgotsa tlhaelo ya kumo ya gago
Go tlhaela kalsiamo go bonala ka bonako fa semela se simolola go mela ka ntlha ya gore matlhare a maswa a supa mmala o motala o o tlhapileng mme tota le maronthotho a masweu kgotsa meradi mme a ka nna a konegela morago .
Mokgwa wa tlhokomelo : Ditlhopha le Kopano
Thomeloteng ya Nama
Disekamotsu tse dihibidu di emetse tatelano mo thulaganyong ya dijwalwa tsa go busetsa madi ( korong - kanola - korong - dilupine ) mme disekamutso tse diserolwane di emetse thulaganyo ya dijwalwa / mafulo ( kolovere - korong - kolovere - korong ) .
O tlhotlheletswa ke eng ?
Tlhaeletsano ke tsela e e mela mebedi .
Mofuta wa ntlo
Tshedimosetsokakaretso ka masimo a gago
Mo go yona , Mphahlele o neela tshwaelo e e botlhokwa ka ga tsela e batho ba dirisang Modimo ka teng go fitlhelela dikgatlhegelo tsa bona .
Lefelo le hirilwe
Laola tlhotlhwa ya disele le mogala ka kgwedi le kgwedi .
Nontsho e e feleletseng .
O amogetse dithutiso le tshegetso go tsweng kwa Grain SA mme le ka thuso ya morulaganyi wa kgaolo , Johan Kriel , yo a ntseng a tlhotlheletsa Willem fa go na le mathata a ntse a le teng fa a tlhokega .
trap : Ntshodikuno
24 . Tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego
Batla lebaka le le tota e leng sebakwa sa kgalefo ya gago .
Go balabala tshenyegelo ka heketara go sengwe le sengwe , o tlhoka go balabala bokana ba tlhotlhwa e o yang go e tlhoka ka heketara go atisa le bokana ba tse di lokelwang .
7.5 maitlamo ka Kgotla ya Setso a go tlosa leloko le le ntseng le sa nne gone kwa ntle ga lebaka mo dikopanong tsa rona tse di latelanang tsa Kgotla ya Setso .
La ntlha , ka o le molemirui o tshwanetse ka dinako tsotlhe go nna le lenaneo la go thibela tshenyego .
Supa kgaolo ya lefatshe e e tlaa dirisiwang go uma fa go jwalwa korong , ka gore e laela kgono ya go fetoga le go fenya malwetse ya mefuta ya korong e e ka dirisiwang .
Tshoboko ya IDP
Ditlhaka tse dinnye jaaka tsa disonobolomo di botlhofo thata mme di ka " wela fatshe go timela " botoka fela ka nako ya thobo .
Fa o le mong wa lefatshe le o lemang mo go lona , fa gongwe moadimisamadi o tlhoka go go kopa tetla ya go kwadisa bonto kgatlhanong le setlankana sa kanobong sa thoto eo .
2.2 Tsela ya go tlhama lenanetema le le maatla
THOTO KE NTLO E E LENG YA GAGO LE SETSHA SE E AGILWENG MO GO SONA .
Ee , o rata go nna molemirui mme tota nnete ke gore o batla go bona madi , jalo kgwebo ya gago e tshwanetse go supa gore e kgona go go naya madi .
JAAKA GO TLHAGISITSWE MO NAKONG E E FETILENG BOTSAYAKAROLO JWA BAAGI ke ntlha e e botlhokwa ya pusoselegae e e nonofileng .
Tswalelo ya tsamaiso : seno se raya go saenolola ga botlhe ba ba tsayang karolo mo porojekeng le go tlhomamisa konosetso ya ditokomana tse di amanang le porojeke .
Dithoro tse di kotutsweng di a silwa go gamola dioli .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Polase ke ya diheketara tse di ka nnang 253 mme tse 135 di ka dirisiwa go lengwa ka mmu o o kgono ya bogare .
( 2 ) Ngwana yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go itsisiwe ke moreetsa-kgetse ka ga ditshwanelo tsa gagwe mabapi le go dira aphili le ka ga kemedi ya semolao le ka ga tsamaiso e e siameng ya go diragatsa ditshwanelo tseno .
Tshobokanyo
Balemirui ba nosetsa ka metsi a a tswang mo metsweding ya mefutafuta .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go konosetsa ripoto ka bonako jo bo ka kgonegang mme e seng morago ga dibeke di le thataro morago ga letlha le ripoto e kopilweng ka lona .
Inside Africa House ke nngwe ya botaki ba Palamente ba selegae : e tswa mo setlhareng sa Mimosa sa dingwaga di le 350 se se neng sa futswelelwa kwa borwabotlhaba ka 1892 .
Go efoga go kgotlela dibering , ka gale phimola dikgokedi pele o logetsa .
Tshimologo , ka mofuta mongwe le mongwe wa kgotlhang ke go supa se kgotlhang e leng sona .
( c ) fa go fitlhelwa e le gore phoso ga e ka fa letlhakoreng la ngwana , moreetsa-kgetse a ka-
Aforikanse
Setlelerotia se ka bonwa mo meditlhakoreng e megolo le mo moditoneng .
Thalotlhakore
Porofense
Tlhagiso : balemi ba mmidi
Baeteledipele ba setso ba na le dithata tse di sireleditsweng le ditiro tse di bopang dikamano tsa bona le bommasepala .
Lo ka nna lwa le dirisa jaaka mosaeno wa imeile ya lona kgotsa mo dikarateng tsa lona tsa kgwebo , ditlhogo tsa makwalo , Ditshupa-sekoloto , webosaete , dibukana le mo dipapatsong .
Ka jalo go tlaa bo go se botlhale go nna kelotlhoko e kgolo mabapi le togamaano le thulaganyo , o bo jaanong o itlhokomolosa tiragatso .
Leba leano la tshingwana le letlhomeso la lloko le ba le tlhametseng porojeke ya tshingwana e e dirang lotseno ( mo ditirong tsa 2.2 le 3.1 ) .
Ditheo tse robedi tsa Batho Pele
Gape , fa go tlhophiwa mokgwa o , dikgetsi di tshwanetswe go tlatswa ka go tshwana , di tswalelwe ka moroko o o gagametseng mme di beiwe ka thulaganyo e e tokafatsang go di bala mme gape e e tokafatsang go feela ga bodilo ba lefelo le di beiwang mo teng .
Athikele e kwadilwe ke Lawrence Luthango , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Tiragatso
Botsa batsayakarolo gore ba go neele dikao tsa dilo tse ba ka di akaretsang mo ditshenyegelong le lotseno fa ba dira tekanyetsokabo ya lelapa .
Tlhatlhoba sonobolomo e seng bini .
Poelo ya pholisi e ikaelela go go baya mo maemong a a tshwanang le a o neng o le mo go ona pele ga tiragalo ya tatlhegelo .
Baagi botlhe fa thoko ga noka
Dira patlisiso
Peeletso ya ka gangwe e e diriwang le mmeeletsi .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlhoka gore di itse Melao e .
Tsamaiso ya Dikhomphiutha ya Dilaeborari
Kgaolo 3 Tlhatlhobo : Go kwala
Tlhotlhwatekatekano ( breakeven ) e tlhalosiwa jaaka tlhotlhwa eo mo go yona ditshenyegelo tsa tlhamalalo le tse di sa fetogeng tse di lekalekanang , di akareditsweng go fitlhelela poelo gotlhelele ya lefela ( zero net profit ) .
O tsamaisa kgwebo ya mofuta ofe mo gae ?
4.5 GO EMA DIKGWEBO NOKENG
Go tsweng 15% ya metsi mo mmiding , tshenyego ya mmidi e a direga ka gore mokobo le dibaketeria di kgona go phela mme go oketsa go nna bollo gape e bile go gogela metsi mo mmiding o o bolokilweng gape .
Le gale , go na le borai ba gore tlhotlhwa ya go dirisa konteraka e ka nna ya oketsega go feta - go se kgonwe go dirisiwa ke balemirui ba bantsi .
Sekao , fa motho a tsiboga ka mafega , ka go omana , ditlamorago ke gore yo o omanngwang le ene o tlaa tsiboga ka ona mokgwa oo .
Disonobolomo di sokodiswa ke mefero le komelelo ya magodimo a mmu
O neng wa palelwa ke go dira se se neng se lebeletswe mo go wena ka ntlha ya go nwa ga gago ?
Merero e , e tshwanetse go kwalwa mo kholomong ya ntlha .
1 . O akanya gore go thata kgotsa go motlhofo go le go kana kang gore o bone nngwe le nngwe ya diokobatsi tse di latelang , fa o ne o ka batla sengwe sa tsone ?
Oketsa poelo ya gago ka loruo
Fela gape bantshakuno ga ba kitla ba ganela gore dipoelo di botlhokwa mo kgwebong ya bona ka ditsela tse di farologaneng tse dintsi .
Katisegelo ya mmu e diragala fa dikarolwana tsa mmu di pitlaganngwa thata mme sebaka sa marose se se magareng ga tsona se fokodiwa .
Dikhemikale dingwe di tlhoka pula morago ga kgatsho gore di nonofe - fa go se na pula gona ga di ne di dira .
Go tlhoma mokgwa wa tsamaiso ya bosiamisi e e malebana le bana , ba ba kgatlhanong le molao mme ba latofadiwa ka ditlolomolao , go ya ka fa mokgweng o o botlhokwa wa go tshegetsa Molaotheo le maitlamo a boditšhabatšhaba a Rephaboleki ;
Peo ya disonobolomo e jwalwa go se boteng .
16 . Tlhabololo
Ke eng se se botlhokwa ka ga maemo ?
Morago ga go lebelela ditlhomamiso tsa mmu tse o di amogetseng go tsweng kwa laboratoring o ka kgona go atlanegisa mofuta wa monontsha o o siameng go dirisiwa .
Bantshakuno ba sikologa jang lebaka la gore gale go tlhokega gore ba neelane ka tshireletsomolato go ka bona tseisomolato ya ntshokuno ?
Goreng batho ba kgatlhegela bantshadikuno ba ba tlhabologang ?
Go uma le go rekisa ga se dilo tse pedi tse di ka kgaogangwang jaaka ba bangwe ba rata go re bolela ; bogolo ke tiragalo e e ntseng e tswelela go fetola kumo go nna sengwe se se ka dirisiwang ke modirise wa sone .
Selekanyo sa dituelelo tse di fopholeditsweng tsa tsenyotirisong ( le go tsamaisa porojeke ) .
Karolo 19 e tlhoka bommasepala go :
" Dikgogakgogano tse di ntseng di gola mo nageng e go tloga ka 1948 di a fokotsega .
5 . Tlhatlhoba serulaganyetso go ya ka tiragatso ya IWRM ;
Fa o batla go romela sedirisiwa ntle o tla tlhoka tetlelelo go tswa kwa bothating jo bo maleba jwa porofense fa sedirisiwa se o ikaelelang go se romelantle se sa wele mo kgobokanyong ya ditshedi tse di tlositsweng mo lefelong la tsona mme di sireleditswe tse di jaaka moseamo , herbarium , genebank kgotsa kgobokanyo ya setso e e kwadisitsweng .
Komiti ya Woto e ka laletsa baemedi go tswa mo ditlhopheng tse di farologaneng tse di nang le kgatlhego , tse di jaaka ditlhopha tsa basadi , tsa kgwebo , tsa dingaka tsa setso , mekgatlho ya setšhaba gore di tsenele e le nngwe kgotsa tse pedi tsa dithutano moo go tla tlhagisiwang thuto ka ga Lenaneo le le Lotaganeng la Tlhabololo le dikakanyo tsa gore go akarediwe eng mme di sekasikwe ka tsenelelo .
Inšorense
Nyalantsho ya terekere le sediriso e masisi .
O ntsha sonobolomo , mmidi le korong ka katlego .
14 . DITHLAGANYO TSA TEKANYETSOKABO TSA KGOTLA YA SETSO
Tlhomamiso ya tlhotlhwa e tsaya tsia dintlha tsa ntshokuno tsotlhe jaaka maemo a tlelaemete le a mmu , patlego ka badirisi , setoko se se gona le mmidi o o sa ntseng o tshwanetse go gorosiwa , kelokananyo le dikelomorokotso tsa selegae mo khepetleleng e e adimilweng , ga reng ga tse dingwe .
3 . Go Ikobela Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho le thulaganyo ' ya ditlhopho
Mokopatshedimosetso
Pusoselegae e oketsega go nna mo kotsing ya mathata a botsalano jwa sepolotiki , sekao , ditiro tsa go tsaya letlhakore le kemonokeng e e sekamelang bao ba nang le maatla kgotsa ba na le tlhotlheletso mo lekokong go na le bao ba nang le bokgoni jo bo netefaditsweng jwa boeteledipele kgotsa bokgoni jwa porofešenale .
Bokhutlo
b ) tsamaisong ya ditšhelete
Molemirui wa ngwaga
Referense
Grain SA e ntse e tswelela go dira go fetola maemo a le go leka go tlisa kutlwano , mme re setse re simolotse go tsweledisa maano a mangwe a a ka tlisang kgono ya go nna go tswelela ka bokamoso - sengwe se se sa tshegetsweng ka dineo fela .
Bonalatsa tse o di dirang e bile nna le botho .
Mo dingwageng tse nne tse di fetileng re ntse le dikgannyana di le mmalwa ka VAT .
Le gore setheo se batla go leba dintlha tse di mabapi le go se itshepe - go go amang barutwana ba Bantsho .
Mo godimo ga moo , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla tshwanelwa ke go supa gore go senola tshedimosetso e e kopilweng go tla bakela boemo jwa ditšhelete le jwa ikonomi ya Aforikaborwa mathata .
Ba tshwanetse ba tlhomamise ditlhokwa tsa baagi ba bona mme ba di romele kwa khanseleng .
7 . Petelelo kgotsa petelelo e motho a akanyang gore go siame fa a betelelwa ka tsela e e ntseng jalo , jaaka e umakiwa mo go molawana wa 3 le wa 4 wa Criminal Law Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 ( Act No . 32 of 2007 ) , ka go latelana ga yona .
4 Phatwe - 9 Phatwe
Ee , tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e sa ntse e tlhokega , fela ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola ga di kitla di neelwa go tshegetsa kopo ya tetlelelo .
360 g / litara
go fitlhelela ditlhokwa tsa baagi ba ba humanegileng go gaisa mo setšhabeng
Athikele 11.3 Baemedi ba le bane ( 4 ) bao mongwe le mongwe a emelang dikgatlhego tsa bantshakunothoro ba bogwebi ba bantsho le ditlhophathutano mo dikgaolong tsa tirelo tsa botlhaba le bophirima ( jaaka go umakiwa mo athikeleng ya 7.7 ) .
Go laola mefero
Sekai : Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo le a siamisiwa .
Motho yo o neilweng seemo se sa yunite o kgona go supa le go tlhalosa diabe le maikarabelo mo teng ga setlhopha sa porojeke , gammogo le go supa go tlhaloganya dikaelo le ditsamaiso tsa setlhophatiro sa porojeke .
Ke tlhtlhelediwa ke bolemirui mme ke batla go bona madi go kgona go phela ka tshwanelo .
Fa kopo ya PAIA e romelwa go setlamo se e seng sone sa puso , Motlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo seo o tshwanetse go fudusetsa kopo eo kwa setlamong se se tshwanetseng sa puso mo malatsing a le 14 morago ga a sena go amogela kopo e bile o tshwanetse go itsise modirakopo ka phuduso eo ka lekwalo .
Tiro eno e konosediwa ke setlhopha se se nnye sa baagi se se neilweng maikarabelo a go kwala togamaano ya bofelo .
Tswirinyo ga e diragale fela mo medirong kgotsa mo mefuteng mengwe ya mabanta , fela e ka diragala thata mo mesong e e tsididi , e e bongola kgotsa mo maemong a a dithole .
Fa o sa itse gore go dirwa jang , eya kwa bankeng o kope thuso .
Gape re na le Palamente e e duleng diatla tota !
Metswedi e e mmalwa ya kgotlhang e akaretsa :
( Tlhalosa ) : . . . . . 
( i ) romela ngwana kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka lengwe le lengwe la mabaka a a beilweng mo go molawana wa 50 ;
CBP e godisitswe go akaretsa dikgolagano tse di kwa ntle le beng ba ba kwa ntle le bokgoni jo bo kwa tengteng go tsenyatirisong CBP
Dibokwana tse di dinnye thata mme di ka senya gagolo fa palo ya tsona e oketsega go feta .
Go tlhoma dikhansele tsa AIDS tsa kgaolo .
( i ) go tlhalosetsa ngwana maikaelelo le mokgwa wa go botsa dipotso mo dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko ;
Kgato ya 3
Tlhokomela gore o nne le lenaneo la bolaodi ba batho le le siameng tota le thulaganyo ya ditiro tsotlhe e e supang ditiro tsotlhe mo polaseng ya gao .
Setlhopha sa baagi ba ba dirang
Ditokafatso tse dikgolo di dirilwe mo methaleng e mešwa ya mmidi mme fa molemi a dirisa peo e e nepagetseng , go ka tokafatsa thobo ya gagwe go bonala .
Bontsi ba mmidi bo setse bo jwetswe jaanong , mme balemi ba ba jwalang disonobolomo le dinawa ba tlaa ntse ba jwala kumo ya bona ka tsholofelo e kgolo .
Tlhomamiso le tlamelo ya ditlamelo tsa go gasa
OVK e tlametse Samuel ka thuso ya ntshodikuno ya dijalo tsa selemo , fa VKB e mo thusitse ka matlole a ntshodikuno ya korong .
Ga ntlha pele ga gotlhe , pelo ya gago yotlhe e tshwanetse go nna mo bolemiruing ka gore go tlhoka go dira thata , go loga maano sentle mme gape le bopelotelele bo bontsi .
Akanya go nyalantsha polantere ya gago go kgona go ka kgatsha kento e e tswakilweng ka tlhamalalo mo godimo ga peo mo mmung o o bongola fa morago ga thaene ya peo kgotsa sebudi sa diseke ya kouletere .
Tshedimosetso e tswa mo kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno le thekiso ya mmidi .
Gore diphatlhatiro di ka tladiwa jang
O solofela gore o tla amogela mesola mengwe le mengwe leng e e tswang mo tirisong ya sedirisiwa kgotsa kitso ya setso ?
Ntlha ya bofelo e e leng botlhokwa mo lenaneong la kgwebo ke tekanyetso ya tsamaiso ya dijwalwa tse di tla jwalwang .
Mo dikgetsing dingwe go ka nna thata go supa setšhaba se se tlametseng kgotsa se se tshotseng kitso .
Buka ya tiro le Kaedi
O solofela gore go botlhokwa go nna o lebeletse kwa pelele go loga maano pele ga nako go a dirisa ka seltha se se latelang .
Therisano - baagi ba neelwa tshedimosetso ka ga porojeke kgotsa ka ga ntlha e bile ba kopiwa go tshwaela .
Go fedisa bohuma le go fokotsa go tlhoka tekatekano , ikonomi ya rona e tshwanetse go golela ka bonako ka tsela e maAforikaborwa otlhe a iponelang dipoelo go tswa mo go yona .
( 10 ) Fa go tlhokega gore Palamente , go ya ka Molao ono , e letlelele nngwe ya melawana , ditaelo kgotsa ditaelo tsa bosetšhaba , Palamente e tshwanetse go dira jalo mo dikgweding di le thataro morago ga gore di bewe fa pele ga Palamente , fa go sa dirwe jalo , di tla tsewa gore di letleletswe ke Palamente .
Re kgonne go kgwedisa rre Dirk van Rensburg , tokololo ya maloba ya komitikhuduthamaga , go tswelela go nna tokololo ya setlhophatiro .
Bontsi ba medi e e tlhogang ka nako ya bophelo ba semela sa korong ke medi ya bobedi e e tlhogang go tsweng dikgaraga mo kutung le matlharekutu ka fa tlase ga mmu .
Bamedisi ba ka baakanya phoso e ka go gasa matlhare ka monotsha ka gore go tlhoka dikotlo go ka senya go tlhoga ga matlhare jaanong .
Kapabotlhaba
Se se botoka go gaisa mo taolomoferong ke go thibela mefero gore e se gole gotlhelele .
14.7.2.3 ya kgwebo kgotsa tshedimosetso ya sephiri ya kgwebo ya motlamela ka dikumo ope fela kgotsa tshitshinyo ya dipeeletsomadi tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa fa go tlotlwa ka motho ope yo mongwe yo o ithaopelang go nna motlamela ka dikumo ;
Tlhogo ya setlamo sa poraefete e ka nna ya ithaopa nako le nako go dira lenaane la tshedimosetso e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko go tswa kwa setlamong sa poraefete kwantle ga gore o dire kopo ya semmuso .
Dibolayamefero gape di kgaogangwa ka mefuta ka ntlha ya mokgwa o di bolayang mefero ka teng mme go ka nna go tlhakana tiragalo ya dithugisi tsa semela , diporoteine kgotsa ditiragalo tsa boboikhemekale tse dingwe tse di diragalang mo semeleng .
Balaodi ba Kgaolo Johan Kriel le Danie van den Berg ba ne ba leboga maloko a Lekoko la Baatlhodi ba ba tsamaileng dikilometara tse di ka nnang diketekete mme ba na le bothata ba go tlhopha bafenyi ba setlhopha se sengwe le se sengwe .
Go ela dikgomo tlhoko
Porogeramo ya matlole a go simolola e tlhokomela ditlhokego tsa dikgwebo go fitlha go R2.5 milione .
Es'kia Mphahlele o ne a na le kakanyo ya gore seabe sa bobegadikgang ga se fela go neela babuisi tshedimosetso le go ba itumedisa .
Kgaisano e e kgoreletsa kgolo ya dijalo le go dia go gola , ka jalo e fokotsa thobo ya dijalo .
O tshwanetse go nna le tshireletsego go dirisa masimo nako e telele gore o kgone go dirisa mekgwa e mentšha e e leng botoka e .
Balemirui ba ntse ba bona dikgwetlho , ka ditokelelo , bosa le bokana ba thobo , go roba le go rekisa kumo ka tlhotlhwa e e lekaneng .
Tlhola dintlhana tsa go tshasa kerisi tsotlhe pele ga nako ya go jwala mme tota le go tswelela fa go ntse go jwalwa go kgonisa tsotlhe tse di dikologang go tsamaya sentle .
Gape ke tshegofaditswe go amogela kitso ya Go uma Soy Sip ka 2014 fa Maradu a Soy a goroga .
diporojeke tse di supilweng .
Lotsenotota morago ga tuelolekgetho le ka aroganngwa ke ditokololo ka tsela ya dikarolelo .
Monongwaga o ntse sekao se se siameng go bontsha bantshakuno gore go dirisa taolomofero ya sekhemikale ke yone fela tsela !
Lenaneo le le tlhamaletseng la bolaodi ba badiri le le tshegetswang ke go kwala tsotlhe tse di diregang ke motheo wa go laola badiri ka tshwanelo .
Kgaolo ya furutala e tla nna teng go jwala korong ka setlha se se latelang fa tlhotlhwa e ntse e le kwa godimo go kgona go bona poelomadi morago ga tekotekanyo ya ngwaga .
Go nna thata ga mmugodimo go thibela semela go tswelela kwa ntle mme go dira gore semela se konege le go mela ka go sekama e bile le go swa pele se bonala kwa mafelelong .
Botsweledi
Ke ntshe go le kana kang ?
Go sa tlhamalalang ga leotwana ( pulley ) ke bongwe jwa mathata a o tshwanetseng go a tlhokomela ka nako ya tlhatlhobo ya gale le gale .
2.3.3 Sekoloto sengwe le sengwe sa Lounu ka natlho ya letlha la konosetso kgotsa letlha la konosetso leo le atolositsweng se tla duelwa ka botlalo ka letlha leo .
Kopa lenaane la batlapitsong , mmogo le tshedimosetso e nngwe ka ga maikaelelo a pitso .
Ka khutsafalo Mphahlele o ne a lemoga gore Bantsho ba ne ba sa fenngwa fela ka sebele mo patlelong ya ntwa mme le mo go ya setso tota .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka nna le seabe se se mosola mo ' go tseneng le go tswa ga madi ' a mmasepala ka go :
Mokgwa wa go suga mmu jaaka mokgwa wa go lema wa kgale kgotsa mokgwa wa go se suge mmu kgotsa gannye fela .
Baamogedi ba phenšene ba ba diegisitsweng tuelo ;
Fa o dumetse gore go tlaa jwalwa mefuta efe ya dijwalwa mo masimong afe o tlaa tlhoka go dira dipalopalo .
Korong ya mariga ( korong e gantsi e jwalwang ka letlhafula kgotsa mo mathomong a mariga ka go tlhoga bogolo go le mariga ) e na le nako e telele go tlhoga fa e bapisiwa le korong ya dikgakologo ( korong e e jwalwang ka dikgakologo ka nako ya go mela gantsi mo selemong mo dikgweding tse di leng bollo ) mme e na le kgono go feta go naya kumo .
2.1 Maloko otlhe a Kgotlakgolo a tla tsenngwa ka go lekaleka mo Dikomiti tsotlhe tsa Photefolio mme Komiti nngwe le nngwe ya Photefolio e tla nna le bobotlana Mokhanselara wa Setso a le mongwe ;
Go botlhokwa go lemoga mosola wa thefosano ya dijwalwa go oketsa bokana ba kumo e e ungwang mo polaseng mme gape le bokana ba tuelo ka botlalo ba thulaganyo .
Dikamogelo
Phetogo le yona ke nnete : Fa pula e khutla go na mme go nna bollo , setlha se a khutswafatswa e bile go bonwa kumo e e ka nnang kwa tlase thata .
Se e nnile karolo ya Leano la Tlhotlhwafatso la Bosetšhaba go sekaseka nonofo ya lenaneo le mo go tshegetseng batlhagisi le barekisantle ba Aforikaborwa .
Jaaka go ntse , tlhotlhwa ka heketara e fetogafetoga gagolo go ya ka kgaolo e nngwe le e nngwe .
Motho o nna le maikarabelo a magolo thata a tshiamo , " a fa gongwe a sa kgoneng go itshokelwa " .
Bakhanselara ba woto le Komiti ya Woto ba boleletse baagi gore go tlaa nna le kopano ka la 20 Phukwi ka 7 : 00 maitseboa kwa Holong ya Toropo .
Kgaolo ya khutlotharo e balelwa jaana :
Ke tlwaelo go ya ka ngwao go tshuba naga ya mofuta mongwe le mongwe go ' tsweletsa ' tlhogo ya bojang bo botala ka dikgakologo .
Setshwantsho sa 2 : Go fisa disalela mo tshimong go fetola popego ya mmu le ditiragalo tsa ditshedinnye mo mmung .
rotloetsa baagi go nna beng
Disupetso tse di tlwaelegileng di kaya :
Mo athikeleng e nngwe re tlhalositse gore go botlhokwa thata go tlhola o ntse o itse gore dimakhete di ntse jang .
di netefatsa gore go nna le ditlhaeletsano e e siameng magareng ga khansele le baagi
Fa terekere e le leswe ga o ne o kgona go bona mathata a mašwa .
se Ditshupokgolo tsa Tiragatso ( KPI ) di se tsweletsang
Motswedi : ES'KIA ( tsebe 148 )
Kgaolo 1 Ditiro
Dintlha tse dingwe tse di tshwanetseng go lemogwa ke bokana ba polase , mefuta ya mebu le maemo a go uma ya dijwalwa le furu , tlelaemete le go na ga pula , dikgaolo tsa go jwala dijwalwa tse di ka umang sentle , dikgaolo mo go ka jwalwang furu , mefuta ya dijwalwa tse di ka jwalwang mo tikologong , thulaganyo ya go nosetsa , maemo a go dirisa metšhene le didiriswa , maemo a diruiwa tse di leng teng , kitso ya go laola , maemo a thulaganyo , le kgono ya go fitlha kwa dimarakeng tse di leng mo tikologong kgotsa le tse di seng gaufi .
Leka go bona tumelano e e tlaa tshwanelang botlhe ba ba leng mo kgotlhanong . ( Ke jaaka go twe " o latlhegelwa ke tse dingwe mme o boelelwa ke tse dingwe " ) .
Bantshadikuno ba ba tlhabologang ba bonala ba sa kgone go fitlhelela thulaganyo ya phetolelo ka jalo gantsi ba tswelela go jala dijalo mo lefatsheng le le sa tshwanelang , kgotsa ba le latlhaganya le sa dirisiwe - tsoopedi ga se ditsela tse di siameng .
- Batho ba setegeniki ba ba rwalang maikarabelo
TT e ka thusa go thibela kgogolego ya mmu .
Kapa Bokone : Aforikanse , Setswana , Seesemane
Ka dinako dingwe kitso e tsewa e le ya ' setšhaba ' fa e abelanwa thata ke palo ya ditšhaba tsa fa gae go sa totobala gore ke setšhaba sefe se se tlhagisitseng kgotsa se se ribolotseng kitso .
Ka go gongwe batlhatlhobi ba mafapha mangwe / dithulaganyo dingwe ba na le tsiamelo ka molao ya go tsena mo lefelong go dira ditiro tsa bone .
Mmogo le motsamaisi wa woto ba kwala maano a woto ; le go
O tshwanetse go tswelela a ntse a tlhokomela metšhene mme a ntse a e setela go netefatsa gore e dire jaaka go tshwanetse .
Kwalelano - tse ke makwalo a a yang kwa baaging kgotsa makwalo a a rometsweng ke komiti .
Mo ngwageng o o fetileng go feta batho ba le 2000 , ba tsenetse dithuto katiso tse di tlhagisitsweng ke lenaneotlhabololo la balemirui la Grain SA .
E tserwe go tswa mo tlhalosong ya Bokwaleding ba Commonwealth
Ke bereketse Lefapha la Bolemirui mo Mpumalanga ke le Motlhokomedi wa Ditswelelo dingwaga tse di leng 40 .
Mmidi o jalwa mo masimong a nosetso a a ka nnang diheketara di le thataro .
Akanya ka batho ba o ba itseng ba e leng batlhaeletsani ba ba nonofileng mme o battle se se ba dirang jalo .
Dimela tsa mmidi tse di nang le dijini tse di kgona go ntsha " delta endotoxin " ka jalo di nne botlhole mo ditshenekeging tse di ka tlhaselwang ke poroteine ya sebopego seo .
Tlhatlhoba dipeipe le dipompo tsa haeteroleki - a di mo kemong ya go dira e e siameng kwa ntle ga go dutla ?
KGAOLO YA 3
( 5 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshang katlholo , e tshwanetse go balela kwa pele lobaka lwa kgolegelo ka palo ya malatsi a ngwana a a ntseng kwa kgolegelong kgotsa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , pele a newa katlholo .
12.3 Maloko a tla tsenngwa mo Dikomiti tseno ka tshwanelo mme Modulasetulo wa Dikomiti o tla tlhomiwa ke Kgosi
Mabaka a go dira boikuelo
Gore o bone gore o ka dvusa mmu wa gago botoka jang .
Lenaanetirong ke motheo o wena o simololang go balela tuelo ya sebaka se sengwe le se sengwe sa tuelo mme le go rulaganya setlhankana sa tuelo se se tla fiwang modiredi mongwe le mongwe ka letsatsi la tuelo .
Re ne ra thuswa gape ke monnawe Motsamai .
Selo se sengwe se se re tlhaselang ke ntlha ya tuelopalotlase - re tlhoka go duela badiredi ba rona re ntse re na le mathata a a ntseng a re tlhasela .
Es'kia Mphahlele o tiisa ka gore , kwa moding wa dikhuduego go ne go le ntlha ya go itshepa .
Dikopano tsa Komiti Tse di Tshwarwang fa di Tlhokega
Tumelano ya tirisano ke setlankana sa poraefete sa mokgatlhotekanyetsi mme se laola dintlha tse di amang tsamaiso le dithulaganyotsamaiso tsa kgwebo , gammogo le maikarabelo le ditlamego tsa ditokololo .
Baeteledipele ba setso le balaodi ba itsisitswe
4 Mopitlwe 2008
Go tlaa tlhokega gore go netefadiwe gore dithulaganyo tsotlhe tsa botlhokwa tsa diwoto di dirilwe mabapi le tseokarolo ka nosi kgotsa ka ditlhopha , Mananeo a dinako , mafelo le dikarolo le maikarabelo mo pakeng ya tiragatso ya malatsi a le 6 .
Gale ditshenyegelo tse di a tswelela go sa kgathalesege gore ke nako efe ya ngwaga kgotsa setlha .
Seako se se itekanetseng mabapi le diako tse pedi tse di tlhokileng naeterojene fa di mela .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Tlhagisa kgalefo ya gago fa go tlhokega , go babalesegile go diira jalo kgotsa go le maleba .
Dikomiti tsa Diwoto ke dikomiti tse di gakololang tse di ka dirang dikatlenegiso mo ntlheng nngwe le nngwe e e amang woto .
South African Local Government Association ( Mokgatlho wa Puoselegae ya Aforikaborwa )
Le gale , re solofela gore setlha se se latelang se tla nna le mathata ka ntlha ya dilo tse re sa kgoneng go di laola mme go tse di salang : Re lebelela pele go bona tswelelopele e ntle ka ntlha ya botlhokwa ( le tlhotlhwa e e kwa godimo ) go re kgonisa go tswelela pele .
Go itse go simolola ka go lekolelwa TB
Go a thusa go tsaya tshedimosetso eno le go e baa mo setshwantshong se se supang ditlhagiswa tsa boemo jwa tikologo kgotsa dintlha tsa tlhabololo mo karolong nngwe le nngwe le go di tlhalosa ka mokgwa wa tsona mo Wotong jaaka ka sekao se se ka fa tlase se supa
Bontsi ba bakonteraka ba dira tiro ya go baakanya masimo ka go lema la go suga mmu mme tota le go gasa dikhemikale le go roba .
Kalaka ke popego ya kalsiamo e e leng teng mo tikologong e e oketsang maemo a pH mo mmung .
Go tlhamilwe go ithuta go go sekasekilweng le porogorama ya go tsholetsa / tlhatlosa , go akaretsa tshegetso e e tlhokegang ( go dirisiwa beng ba ba maleba ) ;
Komiti ya Bommeyara
Tlogela go tshwenngwa ke dilo tse o ka se kgoneng go di fetola .
Polase e na le diheketara tse 200 tse di ka lengwang mme gape le tse 800 tsa naga mme Khaya o dirisa kgwebo ya tlhakatlhakano ba na le diruiwa tse dintsi le badiri ba le bane ba ba di tlhokomelang .
Lenaneo la 7 fa tlase fa le soboka dikarolwana tse di farologaneng tsa ditiro ka nako ya Togamaano le Tsenyotirisong , le supa gape batho le dithulaganyo tse di botlhokwa tse di tshwanetseng go akarediwa , le matlole a a tlhokegang .
O ne a tlhola a ya gae ka mafelo a beke ka gore go ne go le kwa a itumetseng teng .
Go thata tota go tlhoma bokana ka heketara .
A ke tlaa boloka kuno ya me le go rekisa moragonyana fa patlego e le kwa godimo kgotsa fa mmaraka o sa tlala thata ?
" Letlhomeso la lloko ke sediriswa se se dirisiwang go thusa go tiisa kakanyetso ya porojeke , tsenyotirisong le tekanyetso .
Matlhare a ka senyega ka mekgwa e mebedi , la ntlha - tshenygo ka ntlha ya nnadule le dibakateria mme la bobedi - ka ntlha ya disenyi .
Palamente e itlamile mo go fitlhelelweng ke setšhaba sa Aforikaborwa ka go tlhama ditšhono tebang le kamego le botsaakarolo jwa botlhe : banna le basadi , ba ba rutegileng kgotsa nnyaa , ba ba dirang kgotsa ba sa dire , ba ba itekanetseng le batho ba ba nang le bogole , ba ba humanegileng ( bogolosegolo kwa metseselegae e e humanegileng ) , le ditlhopha tse dingwe tse di ikaeletsweng : go kgobokana le go tlhagisa maikutlo a bona mo mererong e e amanang le ditlhoko tsa bona tsa motheo .
baakanya le go tsereganya tsamaiso ya togamaano mmogo le motsereganye wa Woto le maloko a komiti
Matlakala a a omileng
dintlha tsa khoso
Dituediso tsa go dira kopo
Bokana ba metsi mo mmung go tswelela le bona bo tlhomamisiwa ke bokana ba motlhaba , kgogodi kgotsa mmopa mo dikgaolong tsa mmu tse medi ya dimela e kgonang go tsena mo teng .
Tirisano mmogo e tsweletse gajaana garenga ga Unibesithi e le nngwe ya Aforikaborwa le di le pedi tsa kwa Amerika go ithuta ka lotsalo le le farologaneng mo mofuteng o le mongwe wa ditshedi ' polymorphism ' ( Chlorocebus aethiops ) .
Go botlhale ka gale go bona kgakololo mo baitseanapeng ba kotlo ya diphologolo ba selegae ka tswako e e siameng gonne setlhopha sengwe le sengwe sa loruo se tlaa nna le ditlhokego tsa kotlo tse di farologaneng .
Go kgatsha masimo ka dikhemikale tse di farologaneng
Sekao , fa khansele e batla go rulaganya matlha a dikopano tsa khansele a ngwaga , ga e a tshwanela go ikgaolaganya le baagi fela baagi ba tshwanetse go itsisewe ka ga matlha gore bat le ba nne teng fa ba eletsa jalo .
Diweposaete tse di botlhokwa le dikgolagano 69
Ke dirisa ka fa tlase ga R250 ka kgwdedi
KGAOLO YA 3
Go utswa le Tirisobotlhaswa ya Ditshedi - Lereo le le dirisiwang go tlhalosa tsela e dikgwebo kgotsa babatlisisi ba dirisang botlhaswa didirsiwa tsa ditshedi kgotsa kitso ya setso ka thulaganyo ya patente .
Bothata ga se thulaganyo ya thuolefatshe - bothata ke tsamaiso ya thulaganyo .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
( b ) oketsa kgotsa go diragatsa mofuta mongwe wa phaposo ya kgetse mo tshekong ; kgotsa
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Tsenelo ya botlhe le ditlhopha tsa bone ka bone
Go sa ntse go le botlhokwa go laola tlhaga e mo ditlhofing gammogo le mo ditseleng ka gore dikgaolo tse di ka nna motswedi wa tlhaselosešwa .
Mmu o o siametseng go simolola go baakanya lekidi o kgona go sugasugwa gare ga menwana .
4 . Go senyetsa motho thoto ya gagwe ka swele , mo madi a a akarediwang a sa feteng R1 500 .
Serwalwa sa Sebui sa Palamente se ne se bolokilwe mo Khaseketeng ka dingwagangwaga . ( consider for a pop-up )
E dirisa ditsela di le dingwe ka dinako tsotlhe le tse dingwe tse e sa di diriseng thata go le kalo .
Dikomiti tsa diwoto ga se ditheo tsa semolao tse di ka kgonang go dira ditumelano kgotsa tsa isiwa kwa kgotlatshekelong ka ntlha ya diphoso , tsamaiso e e sokameng kgotsa bobodu .
Dintlha tsa go laola mefero
18 Lwetse
Ke dipotso tse di ka botswang .
Fa go dirisiwa segasetsa , baderedi le gona ba tshwanetse go apara diaparo tse disireletsang , tota fa go dirisiwa terekere e e bulegileng .
Dikgaolo tsa nako ya go mela
Legato 2
Dimaekhothokosine tse di ithutilwe ka bophara go tloga 1961 foo setlhopha sa Aspergillus flavus se se botlhole thata e leng " aflatoxins " di se na go tlhaolwa .
Gape , ba tshwanetse ba tlhomiwe sentle ka go kwalelwa lekwalo
Itlhophelo e e swedietegang thata e e raya gore o ka itlhophela go dira se ka ditlhotlhwa tsa mmidi di le kwa tlase moo a eletsang go bona tsela ya go oketsa molapeolo mo sejalong kgotsa o ka rekisa mmidi wa gagwe o ntse fela jalo fa ditlhotlhwa tsa mmaraka di amogelesega .
Mo LFA ditshupo ka nako nngwe di bidiwa ' ditshupo tse di netefatsegang ' .
Dipuisano tse di jalo , di kgontsha baagi go supa gore phoso ke eng ka bona le tikologo ya bona .
Ke yo ke leng ene , kwa ntlhe ga kwa ke leng teng kgotsa yo ke nang le ene .
Botsalano ba lebaka-sephetho bo tlhokiwa go tseiwa tsia mme bo tlhalogangwe pele ditiro tsa go thibela kgotsa go baakanya di ka dirwa go tila le go thibela tlotlololo ya mmu .
Ka jalo tshwetso ya go jala go sale gale kgotsa morago e tlaa ikaega ka dipolokelo tsa metsi a mo mmung ka nako ya go jala , mine gape le ka gisetori ya bogale le ipoapoeletso ya dikomelelo tsa selemobogare .
Fokotsa nako e go buiwang mo mogaleng ka go botsa le go bua tse di leng botlhokwa fela .
Fa o latela botshelo jwa tsona , o inopolela kitso ka ga gago le seabe sa gago mo setšhabeng .
Se ke ditono di le dimilione tse 22 , 3 kwa tlase ga phopholetso ya Tlhakole 2007 - se se tlhodile koketsego e e gakgamatsang ya tlhotlhwa ya korong ya boditshatshaba .
Ene le Motsamaisi wa CBP le Bomankge , ba tsenele katiso ya ditiro tsa kgolaganyo le didiriswa tsa go begela . .
Morokotso o o yang go o duela e tla nna R54 965 , mme go a re pusetso e e yang go bonwa mo dingwageng tse tlhano tse di latelang e tla fokotswa ka R54 965 .
Bokana ba kumo e e bonwang e ditswamorago tse di latelang :
Ga go na ditshwanelego dipe tse di batlegang tsa gore motho a nne leloko la boto eno , mme go ka thusa fa motho a kgatlhegela go dira tiro ya botseleganyi le go kgatlhegela dimakasine , mmogo le go nna le bokgoni jwa go nna mokwadi , .
Mokgwa o o dirisiwang le pusoselegae ya tlhabololo o gatelela botlhokwa jwa bosenangbofitlha , maikarabelo , therisano , tlhokomelo ya botsayakarolo jwa setšhaba le ditshwaraganyo .
Maphata oobedi a dumelana gore tiro nngwe e tlaa dirwa ka tlhotlhwa nngwe .
Ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa ntshokuno ya mmidi ka ntlha ya koketsego ya leokwane ;
O tlaa ya a sa bolelelwa .
Le fa go nnile le diphitlhelelo mo go tlhameng dikomiti tsa diwoto mo nageng , bommasepala ba santse ba itemogela dikgwetlho tse dikgolo mo go direng gore dikomiti tsa diwoto di nne le maatla .
( b ) Fa go dirwa taelo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go-
( d ) tlhabolola tirelo mo bathong jaaka e bonelwa kwa pele mo go Molao ono ka go tlhabolola togamaano ka didiriswa tse di leng teng .
Palogotlhe ya bolengtlhotlhwa jwa madi a a beeleditsweng e kgaoganngwa ka dikarolo tse di lekanang tse di bidiweng morokotso wa botsayakarolo kgotsa diyuniti .
Tlhalosa gore go dira setshwantsho sa pono ke karolo e e botlhokwa ya tlhabololo ya woto ka gonne pono e le ' toro ' ya baagi .
Itse bokana ba bophara ba sediriswa sa go gasetsa sa gago le palo ya dinosele tse di dirisiwang .
PONO
Ka 2006 Willem a reka polase , LA Riviera mo kgaolong ya Theunissen go tsweng Rre PHS Bezuidenhout .
Letswai le lentsi mo mmung le senya dimela ka tiragalo e e tlwaetsweng ya gore metsi a elela go tsweng fa le se teng ka bontsi , go le mo meding ya semela , go mo le leng teng ka bontsi go le mo mmung .
Kgotlelego ya loapi mo dikgweding tsa mariga
Makoko a mannye a na le ditheo tsa ona mo mokgweng wa kemedi ka tekatekano ( PR ) e bile ke karolo e e botlhokwa ya khansele .
KE MOAFORIKA . . .
o na le maikarabelo a go bua ka ditiro le dišedule tsa dikopano mo mokhanselareng wa kemeditekatekano .
Palo e e tseneletseng e ka dirisiwa go tlhomamisa gore go jwalwe gape kgotsa go amogelwe gore dimela di tla kgona mme kumo e tla sala e nna jaaka go akangwa .
Kwa pulong ya Brenthurst Collection of South African Art ka 1991 , Mphahlele o gakolotse bareetsi ba gagwe go leba botaki jwa seAforika ka leitlho la tumelo ya seAforika .
3.1 Mo dintlheng tse dingwe dikomiti tsa diphotefolio le tsona di ikgolaganya le batsayakarolo ba ba botlhokwa le baamegi ba ba amiwang ke morero kgotsa ba ba leng maleba mo go ona go nna le ditshwaelo tse dingwe mo diforamong tsa selegae , sk , Foramo ya Dipalangwa kgotsa ya Motlakase .
Go seng teng ga dikai tsa basadi
Tlhotlhwa ya tshireletsego e tlhongwa mo tikologong e nngwe le e nngwe ya bolemirui kgotsa ka tlwaelo mo kgaolong ka semolao ka go dirisa tlwaelo le maemo a go wa ga sefako mo tikologong eo .
Mmu o le botsarara ( mo ditikologong tse pula e sa ne thata ) o o dirang gore molemirui a se bone ntshokhumo kwa ntle a gore a gase taka e e turang .
Dimela di oma di ntse di sala di le tala mme di monate fa di jewa .
Kaelo ka PAIA e e dirwang ke Komišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa
Nngwe ya dikgwetlhokgolo tsa gompieno ke tlholoditiro - ditiro di ka tlholwa mo lephateng la temothuo , fela re tshwanetse rotlhe go tlhaloganya sentle gore temothuo e batla boineelo le diura tse ditelele .
Efoga tlopelo ya monontsha wa bogwebi .
Veld.jpg : Tlhogokgolwane e e tlositsweng gare ga kgwedi ya Phukwi , morago ga pula e e ka nnang dimilimetara di le 40 e nele ka Seetebosigo .
Fa go se tshwane e le , ka go dirisa sekao , R200 ka tono tshenyego ya gago ya go uma e tshwanetse go ema mo maemong a a ka nnang R3 100 ka tono .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 2 : Yona e tshwanetse go dirisiwa mo ngwageng wa 3 mme ga se karolo ya karolo eno ya kaedi
Go phela sentle ga diruiwa tsa rona go botlhokwa !
Go tlhoka go laolwa le maatla ;
6 . Tiriso-dikgoka ya fa phatlhalatseng .
Morero : " Go tloga mo ponong go ya tiragatsong , Kgaolo e e latelang ya Aforika " .
b ) Khansele e tshwanetse go amogela mokgwa wa kemedi jaaka go tlhagisiwa ke Karolo ya 53 ya Pusoselegae : Molao wa Mekgwa ya Mmasepala wa 1998 go potlakisa thulaganyo ya ditshwetso le ya tsenyotirisong .
Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa kwa Nelspruit wa rona , o etetse Thomas Ncongwane mo polaseng ya gagwe mo kgaolong ya Gert Sibande , kwa Mpumalanga .
Photo 3 - Nako ya go simolola go supa maungo morago ga go wa ga matlhare a mabolomo .
Puo ya Pulo ya Palamente ya Moporesitente le tiro ya ela maemo tlhoko ga maikarabelo a Palamente
Gangwe le gape bantshakuno ga ba itumele fa dikopo tsa dikadimo tsa bona di ganwa , fela le gale , fa o sa kgone go busa dikadimo , kwa bofelong o tlaa goelediwa jaaka yo o jelweng ( tšhonneng ) mme go tlaa latela dilo di le pedi tse di maswe .
Kgaisano e e ka tlhola kgotlelego ya peo ya dijalo , thobo e e fokotsegileng kgotsa phokotsego mo bolennye jwa peo ya dijalo .
Mphahlele o boaboeletsa gore : " Re tshwanetse ra neelana ka dikakanyo . . . re ikatisetse go akanya , go tlisa dikakanyo tse di phepafatsang maikutlo a rona . . . tse di susumetsang kgolo ya rona le go e kaela sentle . "
Mokgwa wa go se robole
Ka go tsepama mo go maatlafatseng bokgoni jwa baagi gore ba kgone go samagana le mathata a bona , diporojeke tsa leruri di dirilwe mme bokgoni jwa tikologo bo tiisitswe .
A ntse a etse se tlhoko , Mphahlele , mo tiisetsong e , o lemoga fa Setho sa Afrikan gantsi se sa bonwe sentle jaaka kinane fela ya pele ga paka ya thekenoloji .
Paka e e masisi e simologa go tswa kgatong ya matlhare 3 - 8 ( Kgatokgolo ya matlhare 4 -10 fa nko ya lefetlho e bonalang mo kutung , kgotsa V2-V6 ya dikgato tsa botshelosemela ) .
trap : KAKARETSO
KGAOLO 1
Dipalo tse di ka fetolwa le go baakanngwa ngwaga le ngwaga .
Kwa bofelong , tshedimosetso e o re nayang yone e botlhokwa fela thata , ka jalo leka go araba dipotso ka tsela e e nepagetseng le e e boammaaruri ka moo o ka kgonang ka gone .
Bonnete bo re bo lebeletseng ke gore bokana ba mmidi o o silwang go jewa ke batho bo ile kwa tlase gagolo .
Botshelo jwa ga Mphahlele ke sekao se se siameng sa molebo o , mo thutong .
Go phatlalatsa dipholisi
Lesokolela kgotsa setlhabi mo batlaseng jwa mafatlha
E duelelwang pele
Mefuta e mengwe ya dimela e tlhopa mefuta e e rileng ya mebu jaaka ; mmidi o mela sentle go feta mo mmung o o eleletsang metsi sentle o o leng boteng wa mmala o mohibidu le borokwa mme disonobolomo di rata go mela mo mebung ya mefutafuta ka go phala mmidi mo mmung o o nang mmopa le motlhaba .
Kwa ntle ga boemo ba go tlhola o ntse o ipata , tsaya nako go rarabolola lenaneo la gago la go laola ka go tsenelela .
Dilo tse di leng pila di go naya leina le le tlotliwang ; tse di bosula di go naya leina le le maswe mme go maswabi go itse gore ke nnete tota se Benjamin Franklin a kile a se bua fa a ne a re , ' Go tsaya ditiragalo tse dintsi go aga leina le le tlotliwang , mme go tsaya tiragalo e le nngwe fela e e leng bosula go le latlha ! ' Fela sešeng Warren Buffet o rile , ' Go tsaya dingwaga tse 20 go aga leina le le tlotliwang mme go tsaya metsotso e metlhano go le latlha ! '
Botsamaisi jwa Tsamaiso ya Dipalangwa
MOSUPI ( Fa a le teng ) :
Fa o na le TB e e sa phekolegeng le HIV o tla tlhoka go tsaya melemo ya TB mmogo le diARV .
GORE dikatlanegiso tsa pegelo di tsenyeletswe mo pegelong ya tebo ya porofaele ya matshosetsi ya Leano la Tsamaiso ya Matlhotlhapelo le ya Leano le le Lomagantsweng la Tlhabololo .
Temogo ya maphata a magolo a tiragatso ya woto
d ) Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000
Ka go dirisa mefutafuta e mentsi o ka fokotsa diphatsha gantsi .
2 . Kwala tshedimosetdo ya motheo e e amanang le porojeke e nngwe le e nngwe e e neetsweng ke makgotlana e e amanang le badiri ba lephata ka go latelana ga bona kgotsa motho mo mmasepaleng yo o leng maikarabelo mo mofuteng wa porojeke e e tsitsintsweng ( sk . diporojeke tsotlhe tsa ditlhongwa mo " PI 1 " di kokoanyediwe mo thempoleiteng e le nngwe ) .
Go dira tshwetso ya go neelana ka tetlelelo ka ntlha ya tshedimosetso e e sa lekanang go ka sekasekwa seša fa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo ise bo neye mokopi tshono ya go tlamela ka tshedimosetso go ya pele .
Ditiragalo tsa Kgaolo 4
Mo polaseng go na le mefuta e mebedi e e farologanang yap ego - ya ditšhelete le ya kumo .
Maemo a kananyo a fetoga ka letsatsi le letsatsi , a tlhotlheletswa ke dintlha tse dintsintsi , mme di tlhotlheletsa tlhotlhwa ya kumo ya diromelwateng le diromelwantle .
Gore o tle o bone seemo se se kgonegang se se gaisang sa dijalo tsa gago .
Fa korong ya mariga e jwalwa morago ga nako mo setlheng nako ya go kgona go dirisa bollo go mela e a fokotsega , mme bokana ba kumo le bone bo a fokotsega ka go tshwana .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Go palelwa ga kgwebo go tlaa tlhola go tšhona ga mong ka sebele .
Go dirile gore ba malapa a mantsi ba kopane go rulaganya Tlhokomedi ya thoto mme ba amogela kano ya bomong ya naga .
Tsela nngwe ya go fitlhelela se ke go tshegetsa baagi ba ba tlhokang ka go ba tlamela ka dithebolelo tsa loago .
4.5 Tlhabololo ya Ikonomi ya Selegae ( LED )
Kalaka e fokoditse maemo a botšarara mme e dirile gore mmu o kgone go medisa dimela sentle .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo11 : Yona e tshwanetse go dirisiwa mo dingwageng 1 , 2 le 3 mme e setse e akareditswe mo karolong 6 ya kaedi e
Tekatekanyo ya katione e e siameng tota jaaka go supiwa fa tlase fa ke Ca : 60% - 70% , Mg : 10% - 20% , K : 2% - 5% le Na : 0 , 5% - 3% .
Go Tlhaola Setsha
Ke tiro ya balemirui ba Afrikaborwa go batlisisa mokgwa o o siameng go uma disoya ka tshwanelo go kgona go oketsa bokana ba kumo ya tsona .
Dikgato tse dingwe gape tse o ka di tsayang go laola tuelo e e oketsegweng ke fa gongwe go motšhinifatsa go fetola kgwebo ya gago go nna kgwebo e e sa diriseng badiri go feta .
Palelo ya tlhotlhwa ya montshadikuno wa mmidi e e fitlheletsweng kwa sefaleng e ka sobokwa jaana :
Tshwetso ya setlamo sa poraefete e tla sekasekwa ke kgotlatshekelo mme tshwetso e tla dirwa ke dikgotlatshekelo gore a tshedimosetso e ntshiwe kgotsa nnyaa .
Go tota go sa kgonege go nna montshakuno wa mogwebi kwa ntle ga gore o bo o na le diterekere le didiriso . ( Mo mabakeng mangwe montshakuno o ka tlhoka rakonteraka go repa , kgotsa go photha , jalo le jalo , fela o tshwanetse go kgona go itirela bontsi jwa ditiro , le fa e se tsona tsotlhe ) .
Go kokoanya tshedimosetso : go batla dikhotheišene / ditlhwatlhwa , dikopo , ditlhagiso jj .
Dintlha tsa pholisi , sekao nomoro ya pholisi , karolotuelo le gore e tshwanetse go duelwa leng , poelo le gore e ka duelwa leng , ke dithoto dife tse di sireleditsweng , diphapogo le dikano ;
Supa mekgwa e go ntseng go dirwa ka yona
Mo dikgaolong tse dingwe le gale fa mong wa lefatshe a letla motho yo mongwe go le dirisa , o latlhegelwa ke tshwanelo ya tiriso ya lefatshe leo .
Tiro le tiriso di tshwana fela le tsa mo thulaganyong ya themosetate e le nngwe fela yona e letlelela bokgoni jo bo oketsegileng .
Kgaolo e kgolo ya masimo e ka dirwa mo motshegareng le bosigong ka thuso ya dithulaganyo tsa GPS .
Go dirisiwa go ga sepolitiki go nyenyefaletsa barutwana dipoelo tsa thuto le go nyatsa mosola wa barutabana mo setšhabeng .
Geographical Information System GIS ) kgotsa Tsamaiso ya Tshedimosetso ya Jeokerafi
Tiro le poelo ya botlhokwa ya Palamente ke go emela batho le go netefatsa Palamente ka batho fa tlase ga Molaotheo .
Mefuta yotlhe e e ka dirisiwang go besa borotho e supiwa ka dintlha tsa maemo a poroteine , boima ka heketolitara le palo ya go wa .
Bafatlhosi ba ka tshwanelwa ke go dira leano la maitsiboa kgotsa a le mabedi go kopanya baagi le go dira leano lengwe motshegare .
Ntlha ya kumo
Itse palo ya diheketara tse tanka e le nngwe e gasetsang .
Motsayakarolo
LEBOKOSO la T le tlamela dintlha di le dintsi ka ga mefuta ya mesola e e ka solofelwang mo maphateng a a farologaneng mme LEBOKOSO la U le khutshwafatsa mangwe a mabaka a a tshwanetseng go tsewa tsia fa go sekasekwa mefuta ya dikatso .
Sediriswa 4 : Peotlhotlhwa e e masisi ya bong
Mmasepala o tlamela tekanyetsokabo le go tlhokomela tiragatso ya moneelatirelo go netefatsa gore tirelo eo ke ya boleng jo bo siameng le gore e dirwa go ya ka tekanyetsokabo e e rebotsweng .
O setse o atlhotse bokana ba tekatekano ya kumo ?
Diketane di na le mokgwa wa go naya mathata fa di sa tshasiwa oli le fa dikopantsho di senyega .
e tlamela ka ditirelo tsa morago ga tlhokomelo go SMME e e thusitsweng
Dikwalo di botlhokwa mo monaganong le mowa fela jaaka ditiro tsa baeloji di ntse mo mmeleng . "
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Mo botshelong jwa kgomo , maikaelelo ke gore e tsale ngwaga le ngwaga ( mo kgweding e e tshwanang ) .
Fa e le gore o tlhoafetse ka go nna montshakuno wa mogwebi yo o itshegeleditseng - ikwadisetse VAT le Lekgetho lwa Lotseno .
24 . Go batla gore bagatsaagwe maoko le bana ba bone ba Phenšene ya bone e duelwang go tswa mo Letloleng ba reke Phenšene go tswa go Setlamo se se Kwadisitsweng sa Inšorense ka leina la bone fa Letlole le ka tswalwa ;
Referense !
Re tlotla bao ba ba dirileng thata go kgona go fenya mathata otlhe a a neng a wetse mo tseleng ya bona .
Go tlamela ka tlhokomelo ya boitekanelo jwa tikologo
Ka go rialo , boleng jwa tllhaeletsano bo botlhokwa e le tota .
Gantsi mebepe ya mafatshe a morafe ga e teng .
Kgato ya 2 - Motsereganyi
TLHAGISO YA DITENG
( i ) taelo ya go thibela ngwana go eta , kgotsa go ya kwa lefelong le le tlhalositsweng ;
Ga ba ka ke ba di rulaganya fa di sa thuse sepe .
( iii ) tshwarwa go ya ka molawana wa 20 , malebana le tlolo-molao eo ,
( Jaaka o tlhabolotswe ke Komiti ya Tiro e e nang le Maikarabelo mo go tsa Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo
Kwala ba ba leng teng .
Bokana ba tokelo e bo ka fokotswa mo mebung e e nang mmopa le mokata .
Tsamaiso ya matlole ;
Palo ya tse o di amogelang e tla ikaega ka palo e o nang le yone ya Diyuniti tsa Kotula
Dimaikorobia tsa mmu tse di nnang tsamaelano le go kgona go ntsha dikotlo mo mmung ya dimela mme go tsweletswa ka go nna le tekatekano gare go dijwalwa tsa mariga le tsa selemo le ka go dirisa thefosano ya dijwalwa tsa mofuta wa bojang .
Tlhalosa sentle gore fela fa ba amogetse pitso ba solofelwa go nna teng , .
Go neelana ka tshekatsheko ya IDP , bogolosegolo tiro ya IDP ya 1 / 2 , kakanyo e e tshwaraganeng , e e kopaneng ya merero ya botlhokwa ya tlhabololo jaaka e tlhaloganngwa ke baagi / kgotsa beng ba ba kwa tlase .
Go na le kgokologo ya morwalela e tona mo methulameng e e mokong .
14.1.1 Maloko a Kgotla ya Setso a tla etelela pele mo go direng tshekatsheko ya ditlhoko tumalanong le Thulaganyo ya Konokono ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng mo mafelong le mo dikgaong tsa bone tse di diriwang ke metse yotlhe ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Le fa Aforikaborwa a fetogetse kwa thulaganyong ya sepolitiki ya temokerasi , go a itshupa gore ntle le motheo wa maatla a sepolitiki , temokerasi e le nosi ga e ka ke ya fetola setšhaba se go sa lekaneng ga sona go ntseng go oketsega .
Thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso e akaretsa :
Fa go romelwa kopo go setlamo sa puso , go tshwanetse ga umakiwa puo e go eletswang gore rekoto e ntshiwa ka yone .
5.2.7. Lefapha le le tlhophilweng le le nang letaolo ya go amogela pholisi semmuso , go e fetola le go e tlhabolola
Seno ke Tiisetso ya Seaforika e e tshotsweng mo puong ya ga Es'kia Mphahlele e e dirilweng ka 1997 .
Kgogolego ya mmu wa temothuo o o botlhokwa thata mo Aforikaborwa e ka rwesiwa botlhokakitso jwa batho le tiriso e e botlhaswa ya lefatshe .
Ntlha ya 10 e ikaelela go isa palo ya batho ba ba se nang phitlhelelo e e tsepameng ya metsi a a phepa ka ngwaga wa
bala diboutu le go bega dipholo tsa tsona ;
Ga go molato fa ditlhopha tsa merafe di ipela ka go itshupa ga bona mo lefelong le le rileng .
Thaere e e pegilweng boima jo bo fetileng kgotsa e pompeletswe kwa tlase e tlaa pharama kgotsa e obege mo go maswe mo maemong a a jaana , ka kgonagalo ya go phanyega mo karolong e e kwa godimo ya lobotanathoko , le go onala ka bonako , mo meleng e e ka fa ntle .
Mo ditlheng tse pedi tse di fetileng , bantshakhuno ba korong ba tshwaragane le tseitsi ya gore ga ba ka ke ba ntsha korong le go dira poelo - ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di kwa godimo thata , fa tlhotlhwa ya kuno yona e le kwa tlase thata .
( 2 ) Fa ngwana-
Se se akaretsa bogolo ( size ) le mothamo wa metšhine , e ka nna terekere , sedirafuru se se itsamaisang , mogoma o o gogwang wa diforo tse dintsi kgotsa megoma ya didiseke tsa meno a a sephara .
Ba Grain SA ba ne ba tshegetsa tlhomo ya tente ka Bekekgolo ya Bolemirui ( 18 - 21 Lwetse 2013 ) kwa Bredasdorp go kgobokantsa ditokololo tsotlhe tsa Grain SA , ba ba dirang tiro ya go uma tlhaka le bakwadi .
Go bonolo go phasumela fela mo kgaolong , le go tsepamisa mogopolo mo go se batho ba se nang naso le go ikaketsa ka go ithaya o re o a bathusa ka go ba direla sengwe le sengwe se o akanyang gore ba tshwanetse go se direlwa .
Dikaelo tse di fopholediwang tsa moloiso wa Naeterojene ( N ) , Foseferase ( P ) le potasiam ( K ) mo motshetelong wa dikgomo ke
( tsweetswee tlhalosa )
Fa thuto e sa amogelwe le go kgatlhegelwa ka tlhaloganyo e , Mphahlele o bontsha gore go ka tlhagelela mokgwa wa tlwaelo o o senyang , o o reng : " a re palelweng rotlhe ka gonne fa lo atlega re tlaa le ntshetsa kwa ntle " .
Mo kopanong ya ntlha ya Ntlokokoano Bosetšhaba , Maloko a Ntlokokoano Bosetšhaba a tlhopha Batlhankedibakaedi ba Ntlo .
DIPHAPOSI TSE DI MALEBA TSA BATSWASETLHABELO
Re tlhoka go busetsa dingwao tsa lelapa le mekgwa e e nonofileng ya go dira .
Go tlhama sedulo e e tletseng ya togamaano & dithulaganyo go akaretsa dirori , dijo , direkoto jj .
Gape , sekaseka bothata le mogakolod wa sekhimikale wa gago mme o dire taolo ka tolamo .
Tshegetso ka thuso ya Bokgoni ( Katiso ) ;
Re kwa kae ?
10.2.15 go akanyetsa le go amogela semmuso , dikanego tsa ditšhelete di tlhabolotswe kgotsa di sa tlhabololwa , tse di amanang le botsamaisi , taolo le tsamaiso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , go tlhomiwa ga motlhankedi yo o tla tlhokomelang diakhaonto tsa banka tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( b ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tsa gagwe ; mme
Se ke tšhono e gantsi e fosiwang ke bantshakuno .
Mabaka a a gore goreng go sa jalwa lefatshe lotlhe la temo ?
E batlisisa malepa mangwe a tsamaiso ya kgotlhang le go neelana ka matseno go bokgoni jwa motheo jwa tsamaiso ya kgotlhang .
Matlole a a sa dirisiwang ka tshwanelo ;
Dipeeletso tse di kwa godingwana , tseo di tshegetswang ke mafaratlhatlha a botoka a botlhe le dinonofo , di tla dira gore ikonomi e gole ka bonako mme e ungwelwe go feta .
3.3 " Dikaelo " ke ditokomane tse di kwadilweng tse di tlhalosang go ya pele dipholisi / mekgwatsamaiso mme di
Kgono ya go dirisa go boloka ga mmidi ke go go dira ka tshwanelo ka go se tsee ' dikgabaganyo ' .
Khansele e netefatsa gore ke dikarolo tse di fe tse di amogetseng tshegetso .
" Masimo a a mabe le a a leswe " a sonobolomo
Ga go tlhokege gore o na le lefatshe le le kana kang - re ka go thusa go dirisa lefatshe la gago ka tshwanno .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V12
Ditšhono tse di ka tlhagang - morafe o o agileng gaufi o ka nna le ditlhoko tse di rileng , jaaka merogo kgotsa nama .
Rusu ya disoya e itsewe gape e le Rusu ya disoya ya Asia mme e tlisetswa ke pathojene e e itsweng ka leina la Selatene e le Phakopsora pachyrhiza .
Setlamo sa puso
Go tshwanetswe go tlhamiwe letlhomeso ka go rerisana le bommasepala botlhe ba selegae mo sedikeng .
Tseno ke dielemente dikgolo tsa Botho jwa Seaforika " .
Go busetsa morago ditlamorago tsa tlhaolele tsa sebaka .
G boeletsa se ba se buileng e le go netefatsa fa o tlhalogantse motho sentle
Beng le maikarabelo a bona
16.3.7 go tlhaola le go tlhama maemo-katlhodi a kgatelopele ya go tsenngwa tirisong ga maano , mananeo le ditirelo tse go buiwang ka tsone go polelwana ya semolao ya 16.3.3 above a ka lekolwang , go akaretsa le ditshupo tsa konokono tsa go dira tiro tse di amanang le Kgotlakgolo ;
Go dumelwa gore go tseiwe teko e le nngwe mo diheketareng tse di ka nnang lesome kgotsa tlase ga bokana go netefatsa maemo a a leng teng .
Leba mmogo le batsayakarolo tshedimosetso e e mo kgaolong ya 3 pele ga ba dira tiro .
Re ikwatlhaya thata fa seo se diragetse. "
Rre Jan Botha go tswa Thaba'Patchoa o tlhagisitse ditshwenyego di le mmalwa mo boemong jwa bantshakuno ba ba tlhabologang ka nako ya Khonkerese ya Grain SA ya ngwaga le ngwaga ka 9 Mopitlwe 2011 .
O re gopotsa fa maemo a a bodileng a , a ka itlhokomolosiwa - go tshwanetse ga dirwa go sa iphitlhwe gore go mekamekanwe le ntlha e .
Melao e e latelang e e kaelang e tlamela ka letlhomeso la botsayakarolo jwa setšhaba :
Ke lemogile eng ka ditekanyo tse tsa mmu ?
Tlhopho ya lenaneo la go gasa e tlaa tshwanela go tsamaelana le maano a thefosano ya dijwalwa a bokamoso go thibela polao ya dijwalwa tse di tlaa jwalwang ka ditlha tse di latelang ke dikhemikale tse di salelang mo tshimong .
Dithulaganyo tseo di sa atlegeng , boikarabelo jo bo arotsweng le dithomo tse di kgabaganyanang di iletsa go tsenngwa tirisong ga dipholisi tseo di leng teng .
Tshela mo boalopeong jo bo baakantsweng sentle mo malatsing a mararo morago ga go jwala .
Diponagalo tse tsotlhe tse di farologaneng di tla akaretsa ditogamaano tse di farologaneng mo kabelanong ya mesola .
Go kgona go bona kgono ya go dirisa madi go tlaa go ruta go laola madi a o a direlang .
La ntlha , o baya pharologanyo magareng ga go tsena sekolo le kitso .
Fa o fitlhela gore diteko tsa gago di a felela , mokgwa o o botoka ke go batla gore ke ditiro tse dife tse di tla tlisang tshenyo e nnye fa di sa dirwe .
Setatšhe se simolola go nna teng mo ditlhakeng .
Fa basadi e le bona karolo ya baagi e e tlhophololwang go gaisa , dikgopolo tse di diriswa go botlhe ba re ba kayang ba ' farologane ' kgotsa ' ba sa tshwane le rona ' .
Sekgala magareng ga mela
Go supa le go rulaganya go y ka boleng ga diporogorama le diporojeke go botlhokwa go sireletsa dipoelo tse di tlaa ungwelang baagi thata .
Vincent o goletse mo polaseng ka batsadi ba gagwe e ne e le balemirui .
Molao wa patlego o laela gore fa tlhotlhwa ya thoto e le kwa godimo , thoto e a go rekwa go le gonnye le vice versa .
Batho ba ne ba sa patelediwe go bega dišuga ( dikoloto ) tsotlhe tse ba nang natso .
Fa kopo ya go newa tshedimosetso e ka nna ya ganwa 46
Boradipolotiki ba Amerika jaaka Marcus Garvey le Booker T.
Tlholego ke ntlha e kgolo ya kgatelelo mo bolemiruing mme re tshwanetse go kgona go fetola maano a rona go tsamaelana le diphetogo tsa tlholego setlha sengwe le sengwe .
Gakologelwa gore balemirui ba fepa batho botlhe mo lefatsheng le la rona mme fa lefatshe le le sa dirisiwe sentle go uma kumo e e tlhokiwang e bile batho ba simolola go bolaiwa ke tlala , lefatshe le lentle le la rona le ka se kgonwe go busiwa .
Ke mang a tlaa tsholang rekoto ya gore diterekere di tlaa baakanngwa leng ?
Mo go ketekeng Letsatsi la Aforika , go tloga ka di 27 - 29 Motsheganong , Gauteng e tlaa itumelela moletlong ya mafelo a beke e e bidiwang Sanaa Aforika , Mowa wa Mokete o tlaa apesa pelo ya moretheto le mowa o o matlhagatlhaga o o ka go tshwara nngwe ya botaki jo bo itumedisang , jo bo monate , mmino le go feta .
O simolotse temothuo ka go lema mmidi , mantonkomane , lotlhakasukiri le dijalo tse dingwe .
Sa bofelo , re tla amogela ditshwaelo le ditshitshinyo dipe kgotsa dipotso ka madi a ditshiamelo a letlole le tlamelang ka one , dipeeletso-madi , ditiro tsa letlole ka kakaretso kgotsa ka tshedimosetso epe e e leng mo pegong eno .
Go gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa go lolola ngwana ka boena , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
O tlaa bona kae matlole a gago ?
Mothamo wa dikotla tse di leng mo motshetelong le go monyelwa ga tsona ke dimela , go farologana go ya ka lefelo go ya lefelong .
Baemedi le Maloko 116 14 .
Se , Mphahlele o se akgela mo kakanyong e e phoso ya go re " go nna le dithoto " go botlhokwa thata go feta " go nna le bowena. "
Lekwalo le le ka akaretsa melao le melawana e e tsamaelanang le tse di latelang : tsamaiso ya thapo , nako ya go dira , tsamaiso ya tuelo , go se yong mo tirong , nako ya boikhutso le tsamaiso ya teng , go rola tiro , dintlha tsa boitekanelo le tshireletso mo tirong , go tlogela tiro , tiriso ya didiriswa , diaparo tsa go sireletsa , kamano mo tirong , dibonase , baeti , kagomatlo , diruiwa , thwalo / thotho , jalo le jalo .
Ngwaga o mošwa o simolotse mme re solofela gore o tla nna o o tshegofaditsweng go rona botlhe - ngwaga wa kagiso le kumo e e pila .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Maemo a tekanyetso a a dirisiwang mo phaposong ya kgetse mo tshekong
Fa lenaneo la togamaano le setse le tlhamilwe ke Komiti ya Woto , mmasepala kgotsa setheo , go nna botlhokwa gore le fetolelwe mo lenaneong la tiriso .
Ka gore fa gongwe re tshwanetse go jwala disonobolomo tsa rona ka kgwedi ya Ferikgong go ya tshimologong ya kgwedi ya Tlhakole , thempereitšha ka nako e e ka oketsega go nna 32°C - 35°C , mme dithemperietšha tse kana ga di a tshwanela go simolola go tlhoga ga peo ya disonobolomo .
Kotlo e botlhokwa go kgonisa semela go simolola go tlhoga fa pula e na ka selemo .
( c ) ngwana a latofadiwa ka gore o dirile tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao ;
thusa mokhanselara wa woto go buisana le baagi ba ba nang le seabe mo ntlheng , mme a dire le badirammogo mo baaging gore seo se tswele tiro ya komiti ya woto mosola ;
Go lema ga bantshadikuno go tlaa bewa leitlho ka dinako tsotlhe go netefatsa gore go latelwa mekgwatiriso ya temo e e siameng .
Matlhare a dikgopolo tsaa porojeke ke ' dilo tse di kwadilweng ' tse di tshwanetseng go baakanngwa le go romelwa kwa khanseleng kgotsa kwa mafapheng a karolo .
Go dira jaaka leletamotse mo botennye jwa ditirelo le dikuno tse di abelwang bantshakunothoro ;
Maitemogelo a tiriso ;
Tuediso ya kopo ( fa e le teng ) : R  . . . . . 
Se ke bothata jo bogolo gonne dilwana tse di tura mo go maswe mme mafapha a puso ga se gantsi ba abela balemirui ba ba ikemiseditseng le ba tota , didiriso tse .
Fa gongwe o ka tlogela diruiwa gore di tsene mo masimong a mmidi diura tse di rileng letsatsi le lengwe le le lengwe gore di fule mmidi di o fetse .
Ka ditamati ke ne ke bona ditono tse 10 ka heketara , mme jaanong nka bona gare ga ditono tse 25 go ya tse 30 ka heketara .
Balemirui ba bangwe ba rata go laola bokana ba tse diruiwa di di fulang mme ke yona ntlha e e dirang gore ba tlosa disalela mo tshimong .
Mathata a go dirisa bakonteraka
Setso sa maloba se iponatsa mo meetlông ya rona e e farologaneng , kwa manyalong , diphitlhong le ka mo re tlhagisang mmino wa rona le kopelo ka gona .
Montshakuno wa Ngwaga wa 2010 - Foreisetata e tsere sekgele gape !
Re ka ithuta go kgona go laola metsi .
Bokana ba kitlano ba mmu bo tshwanetswe go tlhokomelwa pele molemirui a tlhopha mokgwa wa go suga mmu .
Ga o a tshwanela go emela go amogela khemikale e o yang go e dirisa .
Morago ga ditherisano tse ditelele le Lefapha la Bosetšhaba le a Diporofense , re ne ra dumelana go dira porojeke ya tekeletso kwa Foreisetata mme tswelelopele e eme jaana gajaana :
Molao o kaya gore :
Ditselakgolo le Ditselakgolo tse di Kwadisitsweng
FSB e dirile mme e tsenya tirisong togamaano , ka tirisano le batsayakarolo ba bangwe , ka maikaelelo a go tlhabolola mananeo a a maleba le ditshimololo ka intaseri ya ditirelo tsa ditšhelete go itsise le go ruta badirisi le ba go nang le kgonagalo ya gore e ka nna badirisi ba dikumo tsa ditšhelete le ditirelo .
Go tlhagola fa gare ga mela ya dijalo tsa gago
Ka R2000 ka tono ya mmidi o tlaa tshwanela go bona palogare ya 2 , 75 ya ditono ka heketara fela gore o boelwe ke ditshenyegelo tsa ditsenngwateng le madi a khiro .
Go feta moo , dipalelelo tse ga di a tshwanela go dirwa gangwe fela fela - ditlhotlhwa tse di sa tsepamang le maemo a a fetofetogang a mebaraka , a tlhola gore dipalo tse di ye tlase le godimo mo e leng gore ka dinako dingwe tlaleletsoboleng e ka nna le poelo , fa ka dinako dingwe go ka se nne jalo .
Se se tshwanetseng go totobala ke gore balaodi ga ba tshwanelwa gore ba bonwe e le baitseanape ka ga dintlha di le dintsi tsa tlhagiso ya kuno ya tlhago .
Maemo a bokana ba mmopa mo mmung
Lenaneo mo dikolong la dingwaga tse di fetileng tse tharo le tsweletse pele tota ka go ruta baithuti mo Afrikaborwa ka bophara botlhokwa ba bolemirui mme gape le supile botlhokwa ba lona ka le gateletse go tlhoka kitso ga baithuti le barutabana ka maemo a bolemirui .
Maatla a bokoloniale - magareng ga bona , mebuso ya maBorithiše , maPotokisi , maFora , maDutch , maBelgian le maJeremane - e tlhomile mebuso e e sa letlelelwang go gagamatsa taolo ya bona ka go ba ja-ntsoma , ka go ba tsietsa le go ba tshosetsa ka sesole .
Ka e le nako ya boeleketeroniki bontsi ba puisano le kutlwano ba rona bo diragala ka go dirisa difounu - disele kgotsa tsa mefuta e mengwe .
Ditsamaiso tsa Dipitso le go Begela
O tlhotlhelediwa ke eng ?
( b ) mo lobakeng lwa ngwana yo o nang le dingwaga tse di ka fa tlase ga 14 , goya ka molawana wa 276 ( 1 ) ( h ) wa Criminal Procedure Act .
Ga go ntsi gangwe mme ka ngwaga go ka nna ntsi go feta .
Thaere e e borethe e ka se kgone go ragela tota fa go le metsi mme ke go re tiriso ya teng ga e a siama mme go tla oketsa tshenyego ka ntlha ya go dirisa mafura , tikologo le tsenyego ya terekere .
Gape Molao o kopa bommasepala go tlhagisa mekgwatsamaiso , dithulaganyo le ditsela tsa botsayakarolo jwa setšhaba .
Ka dintlha tsa go laola komelelo le go uma ipotse dipotso tse di latelang :
" Tsosoloso e tshwanetse ya thusa go bopa sešwa tlhaloganyo ya rona ya go nna teng , gammogo le tikologo ya rona . "
Mefero e e leng botlhokwa go laolwa mo mmiding
Tshireletso ya bana ba ba tlhatlhetsweng kwa setokising sa mapodisi
( 3 ) ( a ) Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , ka dithata tse a nang natso , mo lobakeng lwa tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 3 , a ka supa , ka lekwalo , gore kgetse e faposiwe mo tshekong fa go na le mabaka a a sa tlwaelegang , jaaka go sweditse jalo Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba mo ditaelong tse di ntshitsweng go ya ka molawana wa 97 ( 4 ) ( a ) ( iii ) .
Dirisa mananeo a a tseneletseng a go loalo mefero le ditshenekegi go kgonisa le go laola dijwalwa go tsweng letsatsi la ntlha la go jwalwa .
Tsela e , Mphahlele a buang ka yona , a ganana le ditshwaelo tsa ga Robert ka ga go ratana ga banna le banna ba bangwe , ke gore a tlhago e ka tlhola selo se e seng sa tlhago ?
Mmeyara o pega tlhogo ya setheo sa metsi molato .
Maemo a go tlhoga ga mefero le maemo a metsi mo mmung a tshwanetse go tlhola a lebelelwa .
Tshomarelo ya bongola
E akaretsa mmasepala otlhe mmogo le baagi mo mmasepaleng oo go bona ditharabololo tse di nonofileng go gaisa go fitlhelela tlhabololo e e tsweletseng .
Ditlamelo tsa go gasa dibolayadisenyi gantsi di na le dikhemikale tse di setseng mo tankeng , mo mathompong le mo pompong ya tsona .
12.3 Foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla kwalwa ka seatla sa motlhophi kgotsa sa moemedi wa gagwe yo o tlhomilweng semolao .
8.30 go fitlha ka 9.00
( f ) Le tshwanetse go amogela molao wa go nna mo pepeneneng go rotloetsa go phuthologo , boikanyo le botshepegi mo baameging botlhe mo thulaganyong ya botsayakarolo ; go rotloetsa go nna le nnete le tlotlo mo seriting sa moamegi mongwe le mongwe ; le boineelo jwa botlhe mo maitlhomong a a botlhokwa a thulaganyo mo kgatlhegong ya go siama go go tlwaelegileng ;
Le gale , re tla leka go supa dintlha tsa lotseno le tshenyegelo ka go dirisa dikao .
Re solofela gore botlhe ba kgonne go jwala mmidi jaaka ba ne ba batla mme gape le disonobolomo .
Mokgatlho wa Baagi
Re utlwa gore batho bangwe ba na le mafatshe a matona , fa batho bangwe bona ba na le ditokana fela tsa lefatshe .
1 Tlhakole
2 x dibanteje tsa khutlotharo
Motswedi : PhytoTrade Africa
( 4 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka ya go buisana le motho mongwe le mongwe yo a seng fa lefelong la tshekatsheko , yo o nang le tshedimosetso e e mabapi le tshekatsheko , mme fa go na le tshedimosetso nngwe e e bonweng , ngwana o tshwanetse go itsisiwe ka ga yona .
Motswedi wa metsi
Monongwaga go ntse le masimo a go ntseng bokete go bona dijalo mo gare ga mefero mme tatlhegelo e se se e lereng mo moleming e tlhomola le moloi pelo .
E tlhalositse gore badiri ba Lonmin ba bonala sentle mo dividiong le mo ditshwantshong ba tshotse dibetsa tse di kotsi kwa dikopanong tsa botlhe kgotsa mo mafelong a botlhe .
Go rotloetsa kgolo e e bonako , le e tlholang ditiro go kaya go itebanya le dikgotlhang tseno ka mokgwa o o bulegileng le o o ikanyegang .
Gape go ka bonwa e le go jeswa maswe fa wena o le mongwe yo a nang inšorense mme o ntse o emela kgaolo e nngwe ya kumo nokeng , ke gore ke wena yo a tshwanetseng go duela kgaolo e nngwe le fa o na le inšorense .
7.1.5 tshitshinyo ya semmuso ga e kitla e tsewa tsia fa leloko le le e tlhagisitseng le seyo mo kopanong e go tlileng go tlotlwa ka yone mo go yone ;
Mabapi le maikarabelo , mo tiragatso ya sepodisi le ditlamorago tsa yona di bakang dipotso , mo go tlhokegang dipatlisiso tse dingwe , Tona le Mokhomišenara wa Bosetšhaba ba tshwanetse go ela tlhoko fa ba neela puo mo phatlhalatseng kgotsa ba buisana le ditokololo tsa SAPS .
Bakhanselara ba Woto le Dikomiti tsa teng
Bogolo thata mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga .
Bantshadikuno ba iphitlhela ba le mo thateng ya boutlwelobotlhoko jwa ditheo tsa kadimo tse keletsokgolo ya tsona e seng sepe fela fa e se poelo .
Balemirui ga ba na go raya ka ntlha ya bokana ba tlhotlhwa ya kumo ya bona .
Maloko a Palamente le baeng ba kopiwa go kgabaganya tapeiti e khibidu le go tsaya manno a bona mo phaposing le manno a a tlhophilweng ka gonne tapeiti e tla tswalwa mo metsotsong e le 4 .
242893 : Bontsha kutlwisiso ya pholisi le letlhomeso la semolao e e kaelang tiriso le thulaganyoKomiti ya Woto ( 6 )
Le fa kgato ya thibololo ya patlisiso ka ditshedi e tlhoka fela disampole di le dinnye , kgato ya kgwebo e ka tlhoka didirisiwa di le dintsi go fitlhelelwa , e tlhagisa dipotso ka ga go kotula go feta selekano le kutlwalo ya tikologo .
Molao wa FSB , o laolela FSB go tlhabolola mananeo le ditshimololo ka ditheo tsa ditšhelete le mekgatlho e e emelang intaseteri ya ditirelo tsa ditšhelete go itsise le go ruta badirisi le ba go kgonagalang gore e ka nna badirisi ba dikumo tsa ditšhelete le ditirelo .
Jaanong ke itse gore dikuno di tshwana le dikhonofoleike ga di tlhage bonolo fela jaaka rona re akanya .
Kwa tshimologong go ne go tsewa gore mongwe le mongwe o tlaa amega mo polaseng , fela fa nako e ntse e tsamaya , go lemosegile fa mathata a oketsegile jaanong go setse bajaboswa ba se kae mo polaseng go dira tiro , fela maemo a bona ga a sireletsega .
( e ) Fa ngwana a ise a amogelwe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , moretsa-kgetse o tshwanetse go dira dipatlisiso mme a tseye kgato e e matshwanedi , e e ka reng morago ga go akanya ka bopaki jo bo kwadilweng , a akaretse go neelana ka katlholo nngwe mo boemong jwa e e neng e ntshitswe , kwa ntle ga fa ngwana a atlhotswe go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) .
Mo malatsing a le 7 a a fetileng
4 ) Re ne ra akanya gore re ka e bitsa . . .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Mme , fa re dirisa mosola wa go jwala dijwala tse di farologaneng tse re ka di dirisang , re ka leka go laola maemo a a sele go kgona go bona sengwe .
Fa dipotso tsotlhe di setse di arabilwe tsaya dikarabo go tswa mo ditlhopheng .
( i ) gore a nne teng mo kopanong ya botlhe kgotsa gore a se ka a nna teng mo go yone , go gwanta , go dira ditshupetso , go dira rali kgotsa tiragalo e nngwe mo setšhabeng ;
Ditlhopha di na le tlwaelo ya go tswa mo lenanetemeng .
Kgaolo 3 ya Molao wa Bosetšhaba wa Metsi ( National Water Act , 1998 ) ( Molao 36 wa 1998 ) , " NWA " , e diretswe tshireletso e e botlalo ya maano a metsi mme o tlamela le ka motseletsele wa maano a a kobiseditswe go fitlhelela tshireletso eo jaaka go tlhaolwa ga maano a metsi .
TSHEDIMOSETSO E E TLHOKEGANG YA DITUMALANO TSA TSHUTISO YA DIDIRISIWA LE / KGOTSA KABELANO YA MESOLA
9.1.1 go diragatsa merero ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng go ya ka dingwao le go dira ditiro tse dingwe tse di abilweng go ya ka Dingwao go ya ka molao wa kgotlatheomolao le molaotheo ;
Ka go dira gore mmanuale ono o kgone go bonwa mo webosaeteng ya setlamo sa puso , fa se na le yone
Tlhola mo dikampeng tsa gago ka nako le nako ka nako ya selemo go bona fa bojang bo fulwa go feta .
Mofuta o wa go samagana le botshelo o fetola kopano e nngwe le e nngwe ya seporofešenale go nna maitemogelo a a tlhotlheletsang moporofešenale , ka go tlisa dikgono tsa bona tsotlhe tse dišwa le go tlhaloganya go nna le go golola maikatlapelo a mašwa .
Steve Biko o ne a e bitsa a re ke " tlhagafalo ya bantsho le go tlhoafalela go nna batho ba nnete " .
Tlhagiso mo Khosong ya Ntshokuno ya Sonobolomo .
Kgaolo 3 Legato la 2 : Togamaano ya tsenyotirisong
Mabaka a madi
Tiragalo ya 1 : Fa go na le dipharologano tse dikgolo magareng a dithulaganyo tsa dipoelo tsa CBP go ya ka boleng le merero ya IDP , kgotsa fa e le fela palopotlana ya dipoelo tsa woto tse di rulagantsweng go ya ka boleng jo bo tshwanang le merero ya IDP , gona go na le gore merero ya IDP ga e e thaelwa go lekane mo go e e totileng woto mme ka jalo e ka nna ya se tsibogele go lekana thulaganyo ya batho .
Go Rulaganyetsa le go Tshwara Ditiragalo Tsa Boitapoloso
Lefapha la Cooperative Governance and Traditional Affairs le ne la arabela ditlhokego go tsa go bommasepala lemaloko a Dikomiti tsa Diwoto mabapi le gore modulo ono o nne teng ka dipuo dingwe tsotlhe tsa Aforikaborwa .
E ne e le tlhabololo go tswa mo " motsemagaeng go ya kwa ditoropong le go ya kwa ditoropongkgolo " moo re boneng go tlhaloganya ga rona ga tlhabololo ya sešweng .
Go na le bagodisi ba le bantsi ba ba farologaneng mme tlhopho ya mogodisi le yona e ama le gore go ntshiwa delta endotoxins kae le gona e e kana kang mo semeleng sa mmidi , go isa kwa dipharologanong mo maiding .
Rre Mong wa Tshilo o baleletse gore ditshenyegelo tsa me tsa dikelo ka Motsheganong 2010 di tlaa nna :
Mo malatsing a le 30 a a fetileng ?
Go atolosiwe mebaraka ya dithoro .
Re kgonne go fetsa diteko tsotlhe tse re di akantseng tsa Maize Trust , Sorghum Trust , Winter Cereals Trust le tsa Oil and Protein Seeds Development Trust .
Ntlha e nngwe ya go thusa ke go dirisa haraka e e dikologang go thuba thatafatso ka maitseboa fa go le bollo mme letsatsi le fisa - mme fa bogodimo ba mmu bo omile sentle .
9.00 go fitlha ka 10.00
Ka mafoko a mangwe fa o jwala mela e e katogileng disentimetara tse 90 , go raya gore o tshwanetse go jwala dipeo tse nne ka metara go nna le palo ya dimela e e lekaneng .
Kumo ya ka ya ntlha e ne le ditono tse 6 , 5 tsa korong mo heketareng .
O tlaa omisetsa kae dithoro go fitlhelela ditengbongola tse di nepagetseng ?
Palo e e kwa tlase ya dinamane e ne e le teng mo go tsotlhe mme ka simolola go lebelela jaaka metlhape e rulagantsweng ka teng jaaka ke tswelela mo kgaolong e nngwe le e nngwe .
12.6.1 go tlamela ka dikumo tsa thobo le dipholisi tsa go lema ka diruiwa le maano a teng .
Tsamaiso e e botoka ya tshedimosetso ya molwetse e e tshegetsang dikai tsa bogareng le tlhokomelo ya kwa gae .
Tlhaelo ya kitso kgotsa bokgoni jwa bobapatsi ;
Se , se kaya go nna le seabe mo go ithuteng le go imaatlafatsa gore o kgone go bona dikarabo tse di kabong di sa bonala .
O ka se kgone go reka Sekema sa Peeletsommogo ya thoto ka tuelo ya kgwedi ya tebiti .
Sekao se ka tseiwa go tsweng mo kgetsing mme sa lokelwa mo mabokosong go siama go romelwa kwa laboratoring .
Le fa khansele e ka dira melao e e laolang maemo a ka fa tlase ga ona batho ba ka tshwanelwa ke go tlogela botokololo jwa bona , morero o o santseng o tshwanetse go rarabololwa ke gore a setlhopha sa kgatlhego se ka khutlisa botokololo jwa moemedi wa sona yo o tlhophilweng .
A o tsere dikaommu ?
" Thitokgang ya bosakhutleng - ya motswasetlhabelo yo o goeletsang go tswa mosimeng o o boteng gore mogateledi a mo neeletse llere - e ka se ke ya dira .
14.7.2.8 go amogela Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong tsa karolo epe ya kopano tse di neng di tlotlwa le go rarabololwa mo kopanong e e tswetsweng .
Boineelo go ditlhagiso tsa peeletso ya dithoto ya setšhaba le ya poraefete .
Go nna teng ga mefero le mefuta e e rileng ya mefero e e ka bonalwang e ka rulagangwa ka go dirisa dikgaolo tse di latelang .
Bomasepalaa ba selegae le ba ditoropokgolo ba tshwanetse go tlhoma dikomiti tsa diwoto .
Tshenyo e ka dirwa mo pakeng e khutshwane thata .
Go se latele dikatlholo dingwe
( a ) e ka kgona go supiwa go ya ka molawana wa 11 , a ka-
Thulaganyo ya yona ke efe ?
Afrikaborwa e uma mefutafuta ya kumo , mme athikele e e tlaa kwalwa re lebeletse mmidi , tota dintlha tse di fetolang tlhotlhwa ya mmidi .
Ditiro kgotsa mmereko tse di nang le tshusumetso mo lotsenong le / kgotsa ditshenyegelong le / kgotsa tse di amang badiredi bag ago , sekao , fa ba tlhoka go dira nako e e feteletseng , di tshwanetse go tsewa e le tsa botlhokwa .
Ayanda ( 24 ) o weditse kereiti ya 12 kwa Sekolosegolong sa Mtshezi le go bona Setifikeiti sa N3 mo Civil Engineering kwa Kholetšheng ya Botegeniki ya Berea kwa Durban .
242896 : Bontsha kutlwisiso le go dirisa melao e e ikadileng ya Komiti ya Woto le go diragatsa go tsaya karolo mo dithulaganyong tsa mmasepala ( 10 )
Bontsi jwa bantshadikuno bo itemogela mathata ka ditlamelwana tsa segompieno - sekao , Lefapha la Temothuo la Mpumalanga le abetse ditlhopha dingwe tsa bantshadikuno diterekere tsa ditlamelwana tsa segompieno tse ba sa kgoneng go di dirisa kgotsa go di khaliboreita .
Swetsa ka ga mokgwa o o botoka wa go neelana ka tshedimosetso .
E ikaelela go tokafatsa nonofo mo go lekanyetseng itekolesego , go tokafatsa momaganyo le tirisano le diporofense le go tlhoma Boto ya Itekolesego ya Bosetšhaba jaaka molekanyetsi go samagana ka nonofo le itekolesego e e seng mo molaong .
Tlhola gore dipeipi ga di a phanyega .
Ditšhono tsa ABET di lekanyeditswe mo sedikeng .
Go feta nngwe tharong ya batho mo Aforikaborwa ba tshelela mo " dinageng tsa boipuso " tsa maloba , mme bontsi ba setlhopha seno bo kgaphetshwe kwa thoko mo go tsa ikonomi .
Ikopantshe le rona mo loetong le le makatsang go kgona maemo a a kwa godimo...maemo a maikutlo a a kwa godimo a ka nna a gago - re tla dira gore go diragale !
Ka go dira jalo go tlaa thibela koketso ya kgono ya mefero e e tlhokiwang go bolaiwa go thatafala mme le go kgona go fenya bokana ba tlhakatlhakano ya dikhemikale tse di gasetswang kwa ntle ga gore go dirisiwa mokgwa o o tlwaetsweng wa go lema kgotsa mokgwa wa go suga mmu go o somarela .
Khomišene e dira ditshisinyo tsa diphetogo tsa setheo go siamisa tiragatso e e bokoa le e e sa lekaneng ya ditirelo tsa setšhaba le dipuso selegae .
( b ) aphili kgatlhanong le katlholo jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 309 ( 4 ) le wa 316 wa " Criminal Procedure Act " , molawana wa 25 wa Molao ono , o o dirang ka ga go gololwa ga bana ka beili , o a dira .
Bolwetse bo le bona bo fitlhelwa mo tikologong e e leng metsi thata e bile go le bollo ka mongola thata .
Bukana e e tlaa go bolelela :
Re baya go go molemo mo go rona - moya wa motho , o o ka bidiwang go twe ke Modimo - mo kotsing e e boitshegang. "
Duela diposite .
7 Ditiro tse di ikaegile ka dintlhakaelo tsa tlhomo ya dikomiti tsa diwoto tse di tlametsweng ke SALGA mo Lokwalotshedimosetsong la Molao la Pusoselegae la Vol . 3 No . 1 Moranang 2001 .
Fa dibokwana tse dinnye tse di sa laolwe di ka rwala maikarabelo a nyeletso ya diako e e feletseng .
12.3.2 Go tlhama mananeo Pholo a go fedisa mathata a ga jaanong jaana a a amanang le pholo .
Metsi a semela se ka a dirisang a a ka tshwarwang ke mmu wa mofuta wa mothaba ke dimilemetara tse 40 ka metara , mo mofuteng wa mokata a ka nna dimilemetara tse di ka nnang 80 ka metara mme fa e la mofuta wa kgogodi le mmopa a ka nna dimilemetara tse 150 ka metara .
Go lokela monontsha go siamisa go tshwanetse go dirwe dibeke tse dintsinyana pele ga nako ya go jwala go kgona go naya monontsha nako ya go nyerologa le go tlhakatlhakana le mmugodimo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Kgono ya tswelelopele e e tshegetswa ke go tlhola go tshegetsa ka dithutiso le go dirisa dintlha tsa thekenoloji go kgona mo dipolaseng .
Go sa tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Bagakolodi ba ba pila ke ba ba ratang ditiragalo tsa bona mo polaseng ya bona thata mme ba tlhotlhletsa ba bangwe go dira se bona ba se dirang !
Dituediso tseno di kwadilwe go Mametlelelo G fano gore go nne motlhofo go di bona .
Botsayakarolo jo bo diragalang mo " dibakeng tse di neetsweng " ka kakaretso bo kaiwa e le botsayakarolo jo bo rulaganeng kgotsa botsayakarolo ka taletso .
Mo kgannyaneng e re tlogela puisano ka ditlamo le dikoporasi ka gore ka botsona ke dintlha tse dikgolo tse di tshwanelang go ema ka botsona mo dikgannyeng tse di tlang .
14 . Dithulaganyo tsa tekanyetsokabo tsa Kgotla ya Setso
Ka gonne tse e le diboloko tse di agang mo semeleng , salefore e nna karolo e e tlhomameng ya popego ya semela .
Araba dipotso tse di latelang :
Ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong ;
Mabaka a lefatshe
Malepa mo setshwantshong se ke go lepa semela sa mmidi .
Balemirui ba bantsi ba dirisa ditirelo tse di neiwang ke diko-opo tsa bona go fokotsa tshenyegelo ka thekiso ya kumo ya korong ya bona .
Leano le le tshwanang le le esi le botlhokwa go kgonisa konosetso e e atlegileng ya porojeke .
Lenaneo la Tiragatso la Porojeke
Mo mmung amoniamo e fetoga go nna naiterate , mme fa go diragala go na le diaione tse 3 tsa haiderojene tse di lesetswang mo mmung .
Tlamelo ka bophara
Netefatsa gore pula e e nelang mo mmung e tsenelela mo mmung , le go tshola boalogodimo bo le mo maemong a a eletsegang .
o tla ithuta ka ga melao e e maleba mo dikomitng tsa diwoto .
7.10.3 gore go akanyediwa ga potso go busediwe morago ;
Maitlhomo a ditlhophathutano ke go tshwara dipitso gangwe le gape tse mo go tsona go buisanwang ka dintlha tsa ntshodikuno ya dithoro - go nna tokololo ya setlhophathutano gape go kaya gore o kgona go tsenela dikhosokatiso tse dintsi tse di tlhagisiwang ke Grain SA ngwaga otlhe .
Netefatsa gore didiriswa tsa go roba tsa gago di nne le disefo tse di di tshwanetseng e bile le gore di dire jaaka di tshwanetse .
Mo lenaneong la gago , re dumela gore re dirise madi ka boitshwaro tota - ga re a tshwanela go reka fela ka gore mmuso o re file madi a go reka .
Go laola mefero ka nako e go botlhokwa thata ka gore go fokotsa kgaisanyo ya dimela go bona metsi le dikotlo mo mmung le go kgonisa peo e nnye go tswelela go nna semela se se emeng sentle .
Mokgwa o o lemogilwe ke morutegi wa maloba wa University of Cape Town , Moporofesara Mahmoud Mamdani , yo o umakileng ka 1998 mo African Renaissance Conference , gore maAforikaborwa a le mantsi a ne a bua ka ga Aforika jaaka e kete Aforikaborwa ga se karolo ya kontinente .
Matlhajalo - jaaka a laotswe ke ARC / setlamo sa dipeo ;
Ka tsela e , Mphahlele o kaya gore " Se se leng botlhokwa mo go Moaforika e tshwanetse ya nna botlhokwa jwa go bua ka ' matshwenyego a setšhaba ' ; mmoki o bona botho le bontle jaaka dilo tse di sa kgaoganeng " .
Madirelo a go Itshekisa Metsi
Mo bukeng e , e e neng e rulagantswe ke Molefi le Kariamu Asante e e bidiwang African Culture , Molefi o ne a tlhagisa fa nngwe ya matlhotlhapelo a a itemogetsweng ke maAforika e le gore morago ga Makoloniale ba ba amoga lefatshe le boitshupo jwa bona jwa setso , Makoloniale ba ne ba sa kgotsofalela tshenyo e .
Dimmotlolo tse di rulaganeng e bile di tsentswe tirisong tsa botsayakarolo ga di ne di dira fa :
Ke jwala mmidi , disonobolomo le disoya e bile ke rua le dikgomo tsa nama .
﻿Porogeramo ya Tshegetso ka Matlole
Go jala
Ka 1992 o kgonne go reka terekere ya Ford 6600 ka madi a o neng a a adimile kwa Agribank .
Ke dirisa bolemirui mo tikologong ya Theunissen mo dikgaolong tsa masepala tsa Masilonyana le e kgolo ya Lejweleputswa mo Foreisetata .
Go busetsa - gakologelwa gore o le molemirui o ntse o itirisa go uma le go rekisa kumo ya bolemirui go kgona go tswelela pele ka tsa ditšhelete .
4.11 Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong tse di Saenilweng
Sekao :
Netefatsa gore mananeo a woto a na le bonnete e bile a ka fitlhelega
Le fa go ntse jalo , fa bohuma le go tlhoka tekatekano di fokodiwa ntle le diphetogo tsa dipatereone tsa thuo tseo di bonalang , kgatelopele ya naga eno e tla nna e e tlhakatlhakaneng le e e dikgaruuru .
Ntlha e ke ntlha e e leng botoka ka gore go ka se nne le tlhogo e e latelang mo tshimong e e sa nosetsweng e e omeletseng .
Gangwe fela fa terekere e setse e rekilwe , ditshenyegelo tse di tlhomameng malebana le yona , jaaka tatlhegeloboleng , morokotso , dilaesense le inšorense , di tlhomame .
Motlhala wa thulaganyo eo ya thuto e e botlhole o santse o le teng le morago ga dingwaga di le masomepedi .
Dikgolagano tse di akaretsa tsa ditiragatso le dikungo .
Ka go dira jalo re ka netefatsa go jwalwa ga dijwalwa ka tshwanelo mme re ka solofela go bona kumo e e leng pila .
Es'kia Mphahlele o dirisitse lereo " mokgatlho wa tsa setso " go tlhalosa " batho ba ba sa itsegeng gammogo le ditlhopha tsa taolo " tse di tsayang-karolo mo ditumelanong tse .
Ka 1935 koloi ya Ford nngwe le nngwe e ne e na le soya mo modirong wa yona .
Re kokoanya kitso mme re tlhotlhe dikakanyo le mekgwa .
Bokana ba lefelo le o akanyang go jwala disonobolomo , mmidi , disoya le dijwalwa tse dingwe bo tshegetswa ke bokana ba pula e re ka e amogelang ka dibeke tsa mafelelo a kgwedi ya Lwetse le ka kgwedi ya Diphalane .
Tlhalosa dikgono tsa gago
Porojeke e ikaelela go golaganya mefuta yotlhe ya dipalangwa .
Tshenyo ya dithoto
Disalela tsa dimela tse di setseng morago ga go roba .
Gatelela gore ba bangwe ba go thuse go kgona mathata a a go welang mme ba go tshegetse ka go go naya maano a go kgona go tlosa mathata ao .
b ) Lokwalopuso lwa Mabudusatsela la Pusoselegae la 1998
Mabapi le maitlhomo a lekgetho terasete e tsewa jaaka motho ya o sa nyalang / nyalwang .
TB e e sa phekolegeng ke efe ?
Go kgontsha pula e e tlaa meng go nwelelela mo mmung .
Tshekatsheko
4.5.2 Gape pholisi e ka nna ya nnale dikarolo tse di latelang tse go sa patelesegeng gore e nne le tsone :
Go tshola mo sephiring tshedimosetso e go neelanweng ka yona kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Fa sedirisiwa se tshotswe ke mong wa lefatshe wa poraefete , tumelelo ya gagwe e a tlhokega .
Palo ya 2011 e supa gore kumo yotlhe ya disoya ya ditono tsa meteriki tse 251 , 50 ( MMT ) ka go tsamaelana le mafatshe e ntse jalo : USA 83 , 2 ka 33% , Brazil 72 , 0 ka 29% , Argentina 48 , 0 ka 19% , China 13 , 5 ka 5% , India 11 , 0 ka 4% , Paraguay 6 , 4 ka 3% , Kanada 4 , 2 ka 2% mme a mangwe e le 13 , 1 ka 5% .
" Dinaane tsa Afrikan , dikinane , dikgang , diane le maboko a ne a fetolelwa ke maYuropa le maAmerika mme ga jaana maAfrikan ka bontsi ba kokoanya ditlhangwa tsa bona tsa molomo .
DITLHOPHO TSA PUSOSELEGAE TSA 2000 =
Fa seruiwa sa gago se tlhola se tshwerwe ke tlala mme se bopame maitlhabelo ga a kgone go dira tiro ya ona mme se tla simolola go lwala .
Mothamo : Thapa batho ba ba dirang dišifiti tse pedi tsa batlhokomedi ba le batlhano ba dikoloi .
3.3 Batho Pele le bodiredipuso
Matlole a go go simolodisa kgwebo ( go tlamela kgwebo e e simololang gotlhelele ka matlole )
segolo jang mo dieelobg tsa diyuniti :
Go setse fela kgannyana ya matlhotlhapelo e e tshwanetseng go tlôtlwa ka go tlhaloganya ka nnete se se re diragalelang . "
Puso e tla tshegetsa batlhokomedi botlhe le botlhe ba ba emelang batsadi mo maikarabelong a a go godisa bana .
Ka nako nngwe o ka kopiwa go tsaya metsotso mo pitsong .
Karolwana nngwe le nngwe ya lefatshe mo Aforikaborwa , le mo lefatsheng , e na le kano ya bong ( title deed ) .
Dintlha tse di sa akarediweng
( b ) Fa ngwana a tlhagelela fa pele ga moreetsa-kgetse ka lekwalo la tshwaro kgotsa ka tagafara e e umakilwang mo temaneng ya ( a ) , moreetsa-kgetse o tshwanetse a botsa ngwana gore ke ka ntlha ya eng a sa tlhagelela kgotsa a sa dira ka fa taelong kgotsa a sa nna go fitlha a bidiwa , mme a dire tshweetso gore a phoso e ka fa letlhakoreng la ngwana gore a se ke a tlhagelela kgotsa nnyaya .
Pholisi e tshwanetsego newa setlhogo go supa setlhogo sa yone .
Leano le amogelwa ke baagi kwa pitsong ya kgothakgothe
Letlha le nako di dumelanwa ke botlhe kwa kopanong .
Fa lenanethuto le sa go tlamele ka tlhotlheletso e e lekaneng - buisa !
1 . Se na le letlha le le totilweng go fitlhelela maemo a a batliwang a tirelo .
Kemo 2 - Bantshakunopotlana - 10 ha - ditono tse 250
18.16.8 terafote ya ditshwetso tse di dirilweng ke Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio .
Batsayakarolo ba tla fetola sekwalwa sa lefoko ka lefoko sa pitso go nna metsotso ( lebelela mametlelelo A ) , ba ntse ba gopola dintlha tse di builweng ka ga go tsaya metsotso .
Dikomiti tsa Diwoto di ka dira seno ka go tshegetsa le go thusana le baagi go bolotsa letsholo .
2-3 dibeke
Motho o ne a ka bua go le gontsinyana ka ga gore tsela ya Thuto e e Lomaganeng e tlisa tsela e nngwe ya thuso go bana ba Bantsho ba ba tswelelang go nna ba thulana le ditshwantsho tsa seYuropa , dinaane le setso , tse di leng dišwa mo matshelong a bone le bokao jwa bona .
ofisi / yuniti / motho ka nosi yo o rwalang maikarabelo a go netefatsa gore go na le tshedimosetso mo šedulung .
Dirisana mmogo le balemirui ba bangwe go lwantsha dipeba - ga re kgone go fenya dipeba mo ntweng fa re sa dirisane mmogo go laola boagi ba tsona .
Ga se mosola go bokana ba kumo fela mme tota le go maemo a peo a tla nna godimo fa dinotshe di dira tiro e ya go dulafatsa mmudula .
Go dira lotseno ka go nna mong wa lefatshe ka jalo go na le dikarolo di le pedi :
Setori sa matlhotlhapelo a mosadi wa Khoi Krotoa , yo o neng a le lekgoba la ntlo ya ga Jan van Riebeeck , e le ngwana mme morago a kolobetswa ' Eva ' ke beng ba gagwe ba ma-Dutch , se senola botlhoko jo bo bakilweng bothata ka bojona .
Mo masimong re bona dilekanyi tsa dithemphereitšha tse dintsi tse di sa berekeng - se se kotsi thata mo terekereng ya gago gonne fa selekanyi se sa bereke ga o ne o itse fa enjene e gotela go fetisa mme go ka bolaya .
Molaodi wa Kgaolo wa gagwe wa Grain SA ke Vusi Ngesi yo a leng mo Maclear .
Le fa tshotlako ya basadi e ile magoletsa mo setšhabeng , tshotlakako ke selo se sešwa mo setsong sa Afrikan .
Fa dingwaga tse di sa siameng di kopantshwa go lebelela dingwaga tse tlhano kgotsa go feta magare a kumo a ka supa fa go se pila e bile ke go latlha madi fela go jwala mofuta mongwe wa dijwalwa .
5.16 go amogelwa semmuso ga leano le pholisi ya botsamaisi , tsamaiso le taolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng le Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ; go tlhomiwa aga Komiti ya Bookamedi le Mananeo ya Kgotlakgolo ;
Ba ne ba tlhagola ka mabogo , ba laola disenyi ka tsela e ba ka e kgonang le go roba ka mabogo - kwa ntle ga go itse gore tota ba ne ba jetse diheketara tse kae , e bile ba sa itse le gore ba robile dithoro tse di kana kang .
Go tswa kae ?
Molemirui yo a nang phisego go bolemirui yo o dumela gore fa o gola mo polaseng pelo ya gago e tlaa tlhola e le mo polaseng .
Tiragatso ya CBP mo sedikeng sotlhe sa mmasepala e tshwanetse ya diragala pele ga dikgato tsa tshimologo mo tiragatsong ya togamaano le tebosešwa ya IDP .
Lenaneo la letlotlo ka kgwedi : Motsheganong 2014
Fufula bosigo
Ditshwetso tsa kansele di tshwanetse go tsewa ke khansele e e tlhophilweng ka mokgwa wa temokerasi , e e senang bofitlha gape e na le maikarabelo .
Go ka diragala eng - monontsha ga o a rekia pele ga nako mme ga o a lokelwa ka nako e e rileng ?
Thuto , mo magatong a a farologaneng , e iponatsa jaaka go sela dikgakololo , go etsisa go be go latelwa ke go tlhama .
Batsayakarolo ba dira le go wetsa ditiro tse di neetsweng mo tsebeng ya 43 .
Mo athikeleng ya gagwe ya setlhogo : My Destiny is Tied to Africa , Es'kia Mphahlele o tshwaragane le dilo tse dintsinyana - tsholofelo e e tlisitsweng ke kgaratlho kgatlhanong le bokoloniale mo Aforika le maswabi a se Aforika wa morago ga bokoloniale a nnileng sona .
Dilo tsotlhe tse a di tlwaetseng di a tsewa mme moya-botshabelo o ikutlwa a le mo lebaleng .
Enoch o dirisa bolemirui mo tikologong ya Piet Retief mo kgaolong ya Mpumalanga mme morulaganyi wa gagwe wa kgaolo ke Naas Gouws .
Mphahlele o gakolotse dialogane tsa Basweu tsa WITS tsa nako eo ka gore , Tiro " ke go iteba ka sebele , go itlhatlhoba le go lekanyetsa dilo mo bokaong jwa hisetori .
Ditheo tsotlhe tsa setšhaba , go akarediwa makgotlatheramelao le dikgotlha , di tshwanetse go netefatsa gore maungo a tlhabololo a bonwa ke ba ba humanegileng go gaisa le ba ba kgaphetsweng kwa thoko thata , mme ka go dira jalo di thibela matsapa a a ka nnang teng a gore batho maemo a kwa godimo ba sireletse dikgatlhegelo tsa bona fa baagi ba ba senang maatla bona ba sa iponele sepe .
Thabo ( Du Toit ) a tla a siana go masimong a me go tla go nthusa .
Tlhabololo ya setso le boswa .
Montshadikuno yo o go dirisang jaaka rakonteraka o na le ditsholofelo dingwe ka tiro e e tshwanetseng go dirwa .
( b ) Fa go na le ngangisano kgotsa pelaelo gore tlolomolao nngwe e ngwana a bonweng molato mo go yona mo nakong eo e tshwana le yona kgotsa e masisi go feta e go nang le rekoto ya yona , go tla dirisiwa kakanyo ya leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi .
Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso ( PMS ) ke letlhomeso le le tlhalosang ka moo sekele ya mmasepala le thulaganyo ya tiragatso ' go tlhokomela dilo le go di tlhatlhoba , go di sekaseka , go di bega le go tokafatsa go tla dirwang ka teng ' .
Ka kakaretso tlamelo e e bokoa ya polantere e tlhola mathata a semekhenike a a farologaneng a le mmalwa a a tsalang go jalwa ga ditlhaka di se kaenyana tse di thubegileng .
Letlha la bofelo la go tswalelwa ga ditshobokanyo tsa dipuo tse di tlileng go neelwa mmogo le la dikokoano tsa go tlhabana botlhale le metlotlo ya ditshitshinyo tsa phanele e ka di 31 Phukwi 2013 .
Se lepodisi le tshwanetseng go se dira fa le gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao
Fa e le gore go ntse go sa tsholwe direkoto tsa ditiragalo tsa tshimo nngwe le nngwe , jaanong ke nako e e siameng ya go kgona go dirisa deitha ya ngogola go simolola thulaganyo ya go tshola direkoto .
Mo dipitsong tsa kgabetsa tsa ditokololo tsa mekgatlho e mentsi , motsamaisi o dira le monnasetilo go akanya lenanetema .
Mokgwa o mongwe ke go di epela mosima mo go se nang metsi teng kgotsa mo metsi a ka se kgoneng go tsena .
4 Ditlamorago tse dikgolo jaanong di tshwanetse tsa supiwa mme tsa kwalwa fa godimo ga bothata jo bogolo .
Go reka didiriswa fa go dirisiwa bolemirui ga go kgonwe go se nne teng MME go tshwanetse go nne le tlhaloso ya bonnete .
Tekanyetsokabo e e fetileng
Fekese : 014 594 1089
Katlanegiso ya tiriso ya monontsha e tla sekasekiwa mo athikeleng e e latelang .
Fa o itse gore go na le batho kgotsa mafelo a a fokotsang kgono ya gago go gana diritibatsi o tile batho ba le mafelo a .
Go bonagala sentle gore balemirui ba , ba ba nang dikgwebo tsa bolemirui gaufi le Orania , ba le balemi ba korong e e nosetswang go phala bontsi ba balemi ba korong e e nosetswang mo lefatsheng .
Fa e sale go tloga ka Moranang 2007 tlhotlhwa ya boditšhaba ya dikuno e oketsegile ka tsela e ( Lenaneo 1 le Kerafo 1 ) .
Koketso ya ditsenekegi jaaka dibokwana tsa disoya ka botsona di ka fokotswa fa go dirisiwa lenaneo le le tlhomang tekotekanyo gare di dijwalwa tse di farologaneng mme di sa tlhaselwe ke ditsenekegi tse di tshwanang ka ngwaga le ngwaga .
Tatlhego ya madi ke nnete mme fela fa go ka laolwa ka tshwanno .
14.1.1 Kgotlakgolo e tla bitsa dikopano tse di tlwaelegileng fela tse di okametsweng ke Modulasetulo wa Bookamedi le Mananeo bobotlana gangwe ka kotara ka nako le kwa lefelong le le kailweng ke Kgosi , mme Kgosi e tshwanetse go ntsha kitsiso ka kopano eo malatsi a le somenne pele ga yone .
SUPA GORE A TETLELELO E A TLHOKEGA 44
Bosetšhaba mo Aforikaborwa bo tshwanetse , go ya ka Es'kia Mphahlele , go batla go thibela pheeketso ya merafe ya ditlhopha tse dinnye ke ditlhopha tsa merafe tse di nang le lesego la go busa mme di na le batho ba bantsi .
Go roba go tsenyeletsa tiro e kgolo le masisi ya kgwebo ya temothuo nngwe le nngwe .
Gape makhanselara a diwoto le ona a tshwanetse go rotloediwa go sekaseka thulaganyo e kwa kopanong ya ntlha ya komiti ya bona ya woto , e bile fa go tlhokega ba nne le maano a go tokafatsa kamogelo le temoso ya setšhaba ka ga komiti ya woto .
Fa o emela korong e e kwa morago go butswa , mothale o o bonako ole o tlaa bo o leleane fa fatshe mme o tlaa go latlhegela .
O tla kgona go kopana le ba botlhe ba ba re nayang tsa go lokela - peo , monontsha le dikhemikale , ba ba rekisang didiriswa mme gape le ba diterekere .
( c ) kgonagalo ya go gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa go golola ngwana ka boena , go ya ka molawana wa 24 ;
11 . ( 1 ) Puso e tshwanetse go supa kwa ntle ga pelaelo epe gore ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 mme a le ka fa tlase ga di le 14 , o na le kitso ya go kgona go farologanya molemo le bosula le gore ka nako e a neng a itlhophela go dira se a se dirileng , o ne a na le kitso e e jalo .
Masimo a dijalo a a akaretsang
Kgato ya 5 - Go tsenya togamaano ya rona mo tirisong
Dipolase tse dikgolo di aname le naga mme go ka nna ditshenyegelotlase go ka rorle kwa difaleng tsa bogwebi ka tlhamalalo go tswa kwa masimong go na le go bereka go tswa masimong go ya sefaleng sa polase mme morago o bo o rorelwa kwa difaleng tsa bogwebi .
TSHWANOLOGO E TSHWANA LE MOSAIKI : batho botlhe ba ba bopileng mokgatlho ba tshwana le mangathwana a mosaiki ; botlhe ba farologana fela ba nyalelana go dira ngatana e le nngwe .
Ka kgatelelo e e ntseng e oketsega go tsweng mo lefatsheng ka bophara ya go gaisana mo dimakheteng le kgono e e neiwang go kgona go reka le go rekisa mo maemong a Dithekiso tsa Bolemiru tsa kwa Johannesburg Stock Exchange ( JSE ) , go botlhokwa go feta ka segompieno go phala maloba gore molemirui a nne le kitso ya tsamaiso ya dimakhete le tiriso ya teng mme tota le mekgwa ya go tlhoma tlhotlhwa ka go dirisa dintlha tse a ka di dirisang .
Batsayakarolo ba lebisiwa lenaanenetefatso mo karolong 3.4 ya dintlha tsa khoso jaaka motswedi .
Morago ga dibeke tse tharo kgotsa tse nne dimela tsa mmidi di tlabo di swabile di setse di omile mme di ka kgonwa go silwa ka tshilo .
Malefane o ne a tlogela mo polaseng eo le go direla VKB - a re o ne a amogela mo go itumedisang mme se sa mo kgontsha go nyala mosadi wa gagwe ( e ne e le R10 ka kgwedi ) .
Mmu o tshwanetse go tshwenngwa go le gonnye thata ka fa go ka kgonegang ka teng .
Kgang ya difero tse di fisitsweng ke kgang e go buiwang thata ka yona ka gore ga twe ke fa go fisiwa difero tsona tse , tse di fisiwang go thibelela melelo e e sa kgonweng go laolwa , fa go simololwa melelo e e tswelelang go tuka e sa kgonwe go laolwa .
Ditshwaetso tsa Alternaria di bontshiwa ke go tswa ga dintho tse dintsho mo dikutung , dikgopo tsa letlhare , le ka fa morago ga tlhogo ya sonobolomo .
Madi a a dirisitsweng kgwedi e
( b ) Go bona rekoto ka sebopego se o e kopang ka sone go ka nna ga ganwa mo maemong a a rileng .
1.2.3 Go maatlafatsa botsalano
Tsamaiso ya dikonteraka
Mo godimo ga go tshasa selogetsi mo diberinnye ka sethunya sa togetso , mekgwa ya katelo le go gasa le yona e ka dirisiwa .
Go dira mmogo go fitlhelela maikaelelo a a rileng a leano go tla thusa go aga boikanyego mo teng ga ditheo .
Le fa mabaka a a le teng , se se leng botlhokwa ke ka moo a fitlhelelwang ka teng .
Boriki ba seatla bo tshwanetswe go bofiwa , dikere di nne di sa tshwara mme enjene e timwe .
Tsamaiso ya diporojeke
Dibodi tse di oketsegang ka ntlha ya koketso ya masalela a dimela di ka tokafatsa popego le bonontsha ba mmu .
Le fa togamaano e simolola le go tsamaiswa ke mmasepala , CBP e kaya tirisanommogo fa gare ga woto le mmasepala .
Terekere ya gago kgotsa diterekere tsa gago ke sengwe se le sengwe sa botlhokwa thata mo polaseng ya gago - kwa ntle ga terekere tiro yotlhelele ya gago e tlaa bo e lekanyeditswe ka tiro e nnye e o ka e dirang ka bowena , kgotsa o dirisa maatlakgogo a diphologolo .
Ke nako ya go nna motsayakarolo yo o matlhagatlhaga mo go itireleng bokamoso .
Tshekatsheko
Mo go bao ba ba neng ba kgona go jwala , ba dirisa kadimo kgotsa khepetlele ya bona , tshimologo ya setlha e ne e omile mme maemo a go jala a ne a le maswe .
Gakologelwa go seta sekale se ntse se na le bakanyana ya sona go sepe pele o simolola go ketefatsa .
O ka le dirisa go phala yo mongwe go tlhokomela ba lelapa la gago e bile le go bona poelo .
Seno ke go gopola mogwanto wa baša o diragetseng ka Seetebosigo 1976 .
Go dirisiwa dintlha tsa tlhopho tse di bogale fa go kgethiwa balemirui ba ba simololang ba ba ka thusiwang ka go dirisa mananeo a .
Ditšhelete tse di tshwanetse go akaretsa tšhelete ya go reka mafura , dithaere , ditiro , dilaesense , inšorense le tse dingwe tsa go tlamela didiriswa .
7.9 Fa tumelelo ya go gogelwa morago ga tshitshinyo ya semmuso kgotsa ga tshitshinyo e sena go newa , ga go na leloko lepe le le tla buang ka tshitshinyo eo ya semmuso kgotsa ka tshitshinyo eo ;
( b ) tsene kwa sekolong se se rileng ;
17 . ( 1 ) Ditsela tsa go tlisa ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ke ka-
Lekgotla ke kokoano-kakaretso ya Kgotla kgotsa Kutle e e kokoanngwang go ya ka setso le dingwao tsa RBN e e kopanelang go rarabolola mathata a a amang segolobogolo Kgotla le RBN ka kakaretso .
( b ) kwala netefaletso ya motšhutšhisi mo rekotong ya tsheko ;
Malwetse a a tlwaelegileng
35 . Maikaelelo a tsheka-tsheko
Dirisa kitso e e rileng / ditshupetso ka dintlha tsa dipharologantsho tsa mefutafuta , dipalo tse di supang kgono le tshwanelo ya mefuta ka nako e telele tse di leng teng go molemirui .
Tshekatsheko ya metswedithuso - khepetlele le batho ;
Sekai : Mmaseppala wa Kgaolo ya Cacadu o itshimololetse ka go dira tse di latelang go tlhokomela HIV / AIDS :
Kgolagano le mmasepala
- Ditshenyegelo tsa poloko
Maitlhomo a matlhare ke go monyela marang a letsatsi le go dira feketori ya go direla semela dijo .
Leano la tiragatso le tlhamiwa le bo le amogelwa ke Khansele
Go siame go bula dipeo tsotlhe mo moleng ka go di epolola ka monwana le go tlosa mmu o o fa godimo ga dipeo .
Phillip o nyetse Julia mme le mororo Julia a na le tirothutego ya gagwe - ke morutabana kwa Kgotsong ka fa ntle ga Bothaville - o tseneletse thata mo ditirong tsa temothuo mme o thusa Phillip thata mo polaseng .
Peo ya semela sa Mokhure ke botlhole go batho .
Ka 2002 o ne a simolola ka temothuo mo lefatsheng le le leng teng .
Morero : Boitemogo jwa Setšhaba
Tshobokanyo ya tshedimosetso ka ga tekanyetsokabo ya mmasepala ka ga ditsela le thulaganyo ya go neela dipegelo
Le ditsala
Tlwaelo e ne e sa bolo go nna e e isang kwa dikakanyong tse dintšhwa go na le tomaganyo ya tsona gore batho ba ba tlholegileng mo kontinenteng ya Afrikan le kwa gongwe fela , ba tswelele go nna batswasetlhabelo ba bo-imphiriale jwa bosemorafe le jwa setso .
Ke rata go dira temothuo mme ke dumela gore go na le ditšhono tse dintsintsi tsa tiro .
Go tlhomiwa ga Sekolo se Segolwane sa Bantu ( gajaana se bediwa Sehunelo ) .
Tlaleletsoboleng
Paakanyo ya Enjene ya Motheo go Balemirui
Dikirii ya Masetase
Puo ya Pulo ya Palamente gape ke ka ga go keteka le go aga setšhaba sa rona .
Humase ya mmu le sekgomarelo sa koloide sa mmopa mo mmung di laisitswe ka fokotso mme di goga kotlo e e laisitsweng ka koketso e bile di e tshwara mo lefelong mo mmung mo e ka tseiwang ke medi ya dimela .
Bokana ba kotlo nngwe le nngwe e e tloswang ke dijwalwa bo itsega go tsweng mo dipatlisisong mme go supiwa ka tlwaelo go le dielemente kgotsa kopantsho ya dielemente tse di filweng fa godimo ka dikilogeramo , digeramo , dimiligeramo , ( go le bokana ba palo mo mileoneng ) ka tono ya ditlhaka kgotsa matlhokwa a a tlositsweng mo go tse di robilweng .
Ke eng se se go tlhotlhetsang ?
Moreetsi - motsamaisi o tlhoka bokgoni jwa go reetsa , bona kgaolo ya 2 gore o bone tshedimosetso ka ga bokgoni jwa go reetsa .
Tlhomamiso ya maemo a mmu , fa ditlhomamiso tsotlhe tse di leng botlhokwa di kopiwa go laboratori , di tshwanetse go supa ka tlhokego e e leng tlasetlase ya mameo a naiterogene ( N ) , fosoforo ka go bonwa e le fosofaite ( P ) , kalosiamo ( Ca ) , maganesiamo ( Mg ) , potasiamo ( K ) , sodiamo ( Na ) , salofare ( S ) le senke ( Zn ) mme gape le maemo a asiti kgotsa pH mme gape le maemo a tekatekanyo ya kalosiamo , maganesiamo , potasiamo le sodiamo .
( iii ) go netefatsa go nna teng ga didiriswa go kgona go tsenya mo tirisong diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , jaaka ka fa go tshwanetseng ga nnaka teng .
Lenaneo la 9 le bontsha foromo ya go saenela dituelo tsa meputso e e seng ya ka gale , ya fa go dirilwe sengwe ;
Motsamaisi yo rwalang maikarabelo
Kopana le France Madlebe Sangovana , molemirui mo kgaolong ya tsamaiso ya Mbozisa kwa Mthatha yo a lemang mmidi , o rua diruiwa e bile o jwala merogo mo polaseng ya gagwe .
Sesupetsoteko sa lotseno se se rileng
POTSO 1 Neela lenaane la didiriswa tsa tlhatlhobo tse o ka di akaretsang mo leanong la thebolelo ya ditirelo gore o tlhatlhobe kgonagalo ya thebolelo ya ditirelo mo mmasepaleng wa lona .
Pula morago ga nako fa le fale
Go se lokele bokana ba naeterojene bo bo tlhokegwang ga gotlhe gangwe go dimela tsa gago go ka go naya maemo a go kgona go e lokela ka go dirisa tokelobogodimo morago ga go simolola go mela ga dijwalwa tota fa o lemoga gore e a letlhaga ka ntlha ya pula e e nang thata morago ga go jwala .
Referense
Mokgweetsi ga a a tshwanela go kgweetsa terekere fa a nole bojalwa kgotsa senotagisi , kgotsa fa a dirisa diritibatsi sa mofuta mongwe .
4.2 e tla dira ditiro tse dingwe tse di ka tlhalosiwang .
Disekerete di le 26 - 35 ( tse di tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Dipoelo tse di ka nnag teng tsa tlhokomelo ya tswelelopele :
Fa a ntse a dira mo polasenfg kwa South Dakota , Gavin Mathews e tsere setshwantsho se sa disalela . ( Setshwantsho : Gavin Mathews )
( Melawana ya 6 ( 1 ) ( c ) , 30 ( 1 ) ( c ) , ( 2 ) le ( 5 ) ( a ) , 52 ( 3 ) ( a ) , 53 ( 2 ) ( b ) , 54 ( 2 ) ( b ) , 76 ( 3 ) ,
Dikomiti tsa diwoto di ne di tlwaetse go ela tlhoko IDP le thulaganyo ya go e tlhabolola .
Jaaka kumo e ntse e oketsega mo legaeng ka ntlha ya bolaodi ba mofolo bo bo ntshwafatswang sediriswa sa go fotlha se ka fetolwa go se se ka kgonang go sefa le go kgaoganya mmidi ka diemo jaaka go tlhokegwa fa se ntse se tlosa bo bo sa siameng .
Go nna modiri wa nakwana
Popego ya modi ke motheo wa thobo e e pila
Tekanyetso ya bofelo ya porofense
Letlhare la semela le hema ka dikgeleswana tse dinnye tse di mo sefatleng sa letlhare .
Se , se tshegetswa ke Letlhomeso la Pholisi la Bosetšhaba la Botsayakarolo jwa Baagi , 2005 , le le tlhalosang botsayakarolo jwa baagi jaaka ' thulaganyo e e bulegileng , e e nang le maikarabelo e batho ka nosi le ditlhopha mo baaging ba ba tlhophilweng ba ba ka amoganang dikakanyo le go rotloetsa tseo ya ditshwetso ' .
Ba tshwanelwa gape go netefatsa gore baagi ba itsisiwe ka ga tshedimosetso , gore e ka bonwa kae le gore ba ka e fitlhelela jang .
Re leka go kgaoganya dithulaganyo tsa bokgoni tse di ka dirisiwang le lona ka dikgwedi tse di latelang .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Dipotsolotso mo baaging
Mametlelelo
5.2.10.1.2 gore boemo / mokgwa / tiro ya DITLAMO TSA RBN ke efe malebana le kgang eo ; le gore
Go tsamaya o tlhamaletse ka maoto a le mabedi go ne go sa kaye gore o motho .
Dipofelelo tse , fa gongwe , di ka bofololwa mme di ka phepafatswa go tlhomamisa gore di dire sentle .
Dintlha ka botlalo tsa rakonteraka yo o tlaa go direlang tiro .
Badiri ba ba amogelang neo ya mmuso ( batsofi ) ; kgotsa
Go tshegetsa badiragatsi ka sekema sa inšorense ya go se thapiwe e e kgethegileng le go tlhatlhoba mananeo a ditshegetso ka matlole tsa dikgopolo tseo .
Mekgwa yotlhe ya go tshwara le go boloka e tshwanetse go netefatsa gore tshenyego e nne e nnyane fela .
Ga go na go tlhabanyetsa mo temothuong ya tshomarelo
Leloko le le iseng le role tiro pele mme a tlogetse tirelo ya mothapi yo o amegang pele ga letlha la go le gale la go rola tiro , jaaka go tlhalositswe mo melawaneng , go tlogela mo letloleng ditshwanelo tsa leloko tsa ditshiamelo tsa go nna jalo jaaka di ka tswa di tlhalosistswe mo melawaneng .
12.7 go okamela lefelo le a nang le taolo mo go lone jaaka fa Kgotlakgolo e laela
Referense !
Bolemirui bo dirisiwa jang ?
Lenaneo lotlhe le le etleediwa ke Grain Trust , Maize Trust , Winter Cereals Trust , Oil and Protein Seed Development Trust , le Sorghum Trust .
( Moraba wa Seesimane ke moraba wa semmuso )
1.1 go dira ditiro tse le di neilweng ka boikanyegi , ka tlhagafalo , ka go tshepega le kwantle ga go fitlha sepe ;
Fa mefero e setse e dirile peo , peo le yona e tlaa mela le go gakatsa bothata .
Maikaelelo a kgwebo a tshwanetse go nna jaaka lefetlho le le tsamaisang sekepe ; fa o se na maikaelelo a gore o batla go ya kae ka kgwebo ya gago , go na le bogongwe gore o thule mafika !
Basadi ba ba aparang diaparo tse di senolang mmele ba laletsa petelelo .
14.7.2.1 go dirilwe tshitshinyo malebana le seo go ya ka Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa ;
Tomaganyo
E nthutile gore go na le metswedithuso e mentsi e e nang le boleng jo bogolo mme jaaka batho re tshwanetse go e tsaya tsia .
( b ) e ka tshwarelwa kwa kgotlatshekelo kgotsa kwa lefelong lengwe le lengwe le le siametseng .
Buka ya direkoto .
Gantsi batho ba go botsa ka maikutlo a gago ka thekenoloji e ntšha
Basadi bangwe gape ba ngongoregela go tsamaya ka maoto kgotsa go namela dithekisi ka mafifi go ya gae .
Monica o tokafaditse ntshokuno ya mmidi ya gagwe ka go dirisa kitso le bokgoni tse a di boneng ka go nna tokololo ya Grain SA .
O ka nna wa kopa khopi ya seteitemente sa gago mme Motlhankedi yo o Tlhotlhomisang a ka dira dithulaganyo tsa gore o fiwe khopi .
Poloko ya bongola ;
Tlamelo ka Madi / Madi a a Tswang Kwa Pusong a go Thusa Kgwebo
Go laola katisegelo ya mmu
Palo ya dimela e e ka tlamelwang ka kgaolo ya yunite ya tshimo e ikaegile bogolosegolo ka selekano sa metsi a a mo mmung a a leng teng .
Es'kia Mphahlele o kgalema kgatlhanong le go tsaya tselana e mo go yona bangwe ba " konopang batlhalefi ka matlapa " , ba ba bitsa ba ba kgonang " ba-maemo " ba bo ba tiisa kakanyo e ka kgole e e bolayang ya gore : " Tlayang , re palelweng mmogo , gonne fa lo atlega re tlaa lo beela kwa thoko . . . "
Maemo a maikutlo a a siameng ke go nna le kagiso ka bowena , tse o di dirang , mme le kwa o yang teng , ka bowena mme le ka ba bangwe ba o kopanang nabo - tota le kwa tirong !
Afrikan Affirmation e e kwaletswe kholomo ya ga Es'kia Mphahlele ya ka gale mo Tribute Magazine ka 1991 , e tlhalosa boleng jo Moporofesara Es'kia Mphahlele a bo bonang mo go ithuteng-ka-namana .
dithulaganyo tsa go samagana le diphatlhatiro
Graph caption 2 : Ka ngwaga wa 2012 , baithuti ba le 90 232 ba etetswe mo Afrikaborwa .
Palamente ya Rephaboliki ya Aforikaborwa e tsaya karolo mo mekgatlhong e e mmalwa ya Aforika , go tsenyeletsa Palamente ya Dipuso tse di kopaneng ( PAP ) le Foramo ya Palamente ya Setšhaba se se tlhabologang sa Borwa jwa Aforika ( SADC PF ) .
" Ga go na moAfrikan ope yo o akanyang sentle yo o ka lokologang aa porofeta tatlhego mo karolwaneng epe ya setšhaba . "
Gakologelwa dintlha tse thataro tse ka togetso ya diketane :
Mo dikgaolong tsa kgonogodimo , methale ya tulafatso e e bulegileng e tlaa fokotsa melapoelo .
Leotwana lengwe le lengwe le tshwanetse go pompelwa ka selekano gore sepalamo / terekere e tsamae sentle ka botlalo .
Tshedimosetso e tswa mo kaeding ya Ntshokuno ya Sonobolomo e e Tsweleletseng
Maemo a ditirelo
Fa o jwala dijwalwa tsa selemo fela go tlhokega gore o lokele madi a mansti go reka diterekere tsa segompieno le didiriswa tsa go gasa ka di le botlhokwa go kgona go dira ditiro tsa go suga mmu , go jwala le go gasa pele ga go jwala le ka dinako tsotlhe dibolayamefero mo nakong e khutswane e e leng teng go kgona go uma kumo e e siameng .
12.6.10 go tlhomamisa gore go na le ditsela tsa go somarela le go sireletsa tikologo . .
Maphata a a farologaneng a puso a tlhotlheletsiwa go dira mmogo ka mokgwa wa kopano go mekamekana le ditlhokego tsa tlhabololo mo karolong ya selegae .
Kitso e , e supa gore bolaodi bo bo tshwanetseng ka nako ya go jwala e ka thusa go tlhogisa medi e e leng botlhokwa go semela fa se tswelela go tlhoga .
Re tshwanetse go netefatsa gore se re se dirang go mmu go ka se kgone go thibela ba ba latelang go o dirisa jaaka rona re o dirisang jaanong go uma dijo .
Maikaelelo ke go :
Mo setlheng sa ntshodikuno se se fetileng se , ditlhotlhwa tsa dithoro tsotlhe di tlhatlogile go utlwala e bile go ne go kgonega go dira dipoelo .
Go tlhatlhobiwa ga bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi
Molao wa Maemo a Botheo a ( BCEA ) , 75 wa 1997 mabapi le Tswetelelo ka Dikgaolo 13 ya Bolemirui ;
Bomadimabe bontsi jwa batho ba ga bo a katisiwa le go nna le maitemogelo mo mofameng wa ntshokunothoro .
Leina la tlelaente Mofuta Mofuta wa kgwebo / tiro Boleng jwa madi a a letetseng go duelwa kgotsa a a duetsweng
Mofatlhosi o abelanaka mekgwa e e mmalwa mo go nonofeng ga kopano kgotsa thutokatiso .
Ntlha e e go kgonisang go fenya ditiragalo tse di seng pila ke go laola - loga maano , rulaganya , dirisa e bile laola jaaka o kgona .
Batho bao ba nang le bolwetse jwa sukiri ba ka bona TB bonolo ka gonne tshoutiso ya bona ya mmele e bokoa .
Go tsaya ditokololo tsa Komiti ya Woto sebaka se se kana kang gore di nonofe mo tirong ?
Thekiso ya dithoro .
Se , se lebagane le molao ofe wa Batho Pele
Tsamaiso ya puso e e tshwaraganetsweng ya Aforikaborwa e marara , fela kgwetlho eno ga se maipato a maikarabelo a a sa diragadiweng .
Ditlamo tsa tlamelo ya ditsenngwateng
Fa paakanyo ya mmu e sa dirwa ka botlalo , ga go bonolo go baakanya seemo morago ga dijwalo di jwetswe .
Bokoa ke gore fa gongwe ke galefa ka bonako thata .
Mefutapeo ya tshingwana gantsi ga e a siamela thobo ka motšhine o o robang ka gore diphotlwa tsa teng di na le tlwaelo ya go thubega fa di butswa .
La bofelo , ikopanye le bao ba ba tlhoafaletseng go neelana ka kemonokeng e e siameng mo bantshakunong ba ba akanyang TT jaaka sengwe se se botoka .
Go dirisa dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj ) ka dinako tse dingwe
DIPHITLHELELO
GO BAKHOI LE BASAN BA MEWA YA BONA E E TLHORONTSHANG TSHAROLOLO E E GAISANG YA KAPA E NTLE . . .
Fa phitlhelelo ya sedirisiwa kgotsa kitso ya setso ( kgotsa ka bobedi ) e batliwa mo setšhabeng sa fa gae , tumelelo pele ya kutlwisiso go moemedi wa bona yo o tlhophilweng .
Go gapa Katiso ya Batsamaisi
Go ja madi a mantsi go fetola kgotsa go baakanya tlelatšhe .
Tirelo e e diragala ka ntlha ya go ntsha oli ya enjene .
Kgang e e botlhokwa e tla lebelelwa kgantele gape go tsenelela .
Tshwetso e e tsewang ke kgotlhatshekelo ya molao kgotsa lekgotlha .
Tlhalosa gore fa se se dirwa mo tikologong ya baagi , motho yo yo e kwalang a ka dirisa metsotso ya mokwaledi , direkoto tsa baagi le dintlha tsa mofatlhosi fa go kgonega .
Baemedi ba tsona , ba e leng dibanka , dikoroporasi kgotsa batho ka bongwe ka tlwaelo , ba direla kgaolo ya bolemirui e nngwe le e nngwe mme ba ka kopiwa go go naya dinopolo go dijwalwa tse di farologaneng go di sireletsa mme ba ka go naya polesi fa ba lekalekantse bokana ba masimo le bokana ba kumo e e ka bonwang mme gape le tlhotlhwa ka tono fa di netefaditwse .
Lebaka le le leng botlhokwa le le tshwanetsweng go tlhokomelwa pele go simololwa go jwala , ke bokana ba kumo e e tlhokiwang .
gore o di dirise ?
Fa o akanya go lokela kalaka mo masimong a mangwe , tiragalo e le yona e tshwanetse go fetswa ka dikgwedi tsa Phatwe kgotsa Lwetse ka go tlhokomela maemo a mebu e e leng teng mo masimong a .
Re dumela gore jaaka re setse re supile mo diathikeleng tse dingwe pele ga ena gore bolemirui ga se mokgwa wa go tsweleletsa bophelo o o botoka jaaka go buiwa .
4.1.1 Boikarabelo jwa Lefapha leno ke go tlamela ka ditirelo tsa bajete tse di akaretsang go tlhomamisa gore bajete ya ngwaga le ngwaga ya Mmasepala , gareng ga tse dingwe , e na le : -
2.1.2 Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ; le
Tlhomamisa gore disireletso tsotlhe di tswalelwe mme tswalela mafelo a a ka nnang kotsi jaaka didikologi tse di ka kapang seatle kgotsa letsela la seaparo mme tsa go gogela mo didikologing .
Boloka dilogetsi mo diduting tse di phepa tse di tswalegang thata .
A wena o tlhoka tshedimosetso ya ka fa o ka dirisanang ka gone le batho ba ba nang le
Ga ntlha ke tiro e mongwe le mongwe a e dirang ka letsatsi le letsatsi mme ga bedi ke boikarabelo ba go laola ditiragalo le togamaano kgotsa tsamaiso ya ditiragalo mme le bomong ba polase le dilo tse di leng mo go yona .
( b ) boleng jwa tshireletso , mekgabiso le dikarolo tse di botlhokwa tsa lefelo .
Pitso e e tsamaisiwang sentle e tlhoka :
Ka nako e , bantshadikuno bangwe ba mo maemong a a itumedisang go tlamelwa ka matlole ke kgwebo nngwe ya temothuo mme ka jalo ba kgona go fitlhelela kabo ya llaeme go tswa go Maize Trust , gammogo le fosefeite le inšorense ya ditsenngwateng ( mo masimong a bona a mmidi ) .
Diporojeke ke ditiko ka tlhago mme di tlhoka tekanyatso ka gale le togamaano gape fa di tsenngwatirisong .
Ke ditlhopha di fe tsa baagi tse o leng leloko la tsona ?
Gangwe fela fa mmugodimo o latlhegile , go batla go sa kgonege go o bona gape .
Go jwala ga disoya go fedile , go jwala ga mmidi go tla bo go fedile kgwedi ena , mme go jwala ga disonobolomo le dinawa go tla nna go tswelela .
Tsosoloso ya thekenoloji kwa Kapa Bphirima
3.2 Kgotla ya Setso e tla dira ditiro tsa yone e okametswe ke Puso ya Porofense ya Bokone Bophirima jaaka go tlhalosiwa mo go karolo 9 ( 2 ) ya Molao wa Bokone Bophirima .
Buka ya ga Plaatje , Native Life in South Africa - e e gatisitsweng ka 1915 , e bile a itsege thata ka yone , e kwadilwe e le kemokgatlhanong le Native Land Act ya 1913 .
Afrikaborwa e umile ditono tse di ka nnang 800 , 000 ka setlha se se fetileng kgotsa ka mafoko a a magwe ditono tsa meteriki tse 800 .
Ditirisano tsotlhe ke tsa nnete ka ntlha ya thulaganyo .
Ke go tlhola o ntse o refosanya dijwalwa o ka oketsa nako e bolwetse bo e tlhokang go phela pele bo bona semela se se ka se phedisang .
Sediriswa se se mosola go se dirisa mo legatong le ke teko ya ' Fa-Gona ' jaaka e bontshiwa mo tsebeng e e latelang .
Maitlhomo a a totobaditsweng mo letlhomesong , a kopantswe le tiro , motswedi le dišedulo tsa tlhotlhwa , a neelana ka tshedimosetso e e tshegetsang tshekatsheko ya kungo ya dituelo .
Legato la boraro la thulaganyo e ya go lebelela tlhokomelo le tlhatlhobo ya bafatlhosi ba bantšhwa ba ba sa tswang go katisiwa .
Konosetsa ka go soboka kgato e nngwe le e nngwe .
Supa bobelokgale le tswetelelo .
Dinosetsidikologi tsotlhe di agilwe go tswa mo dikarolong tsa motheo tse di latelang :
Tlhabololo le Bong ( GAD )
ngwana mongwe le mongwe mo mephatong ya R go fitlha ka 9 o tla amogela dibuka tse pedi tsa serutwa sengwe le sengwe mo dirutweng tsa botlhokwa ngwaga le ngwaga ;
Go na le dikakanyo tse di botlhokwa tseo di tshwanetseng go sekegelwa mo dipoelong tsa diminerale .
E e fa gare
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Akanyetsa maemo mo tsebeng ya 68 mme o dire le molekane go supa mokgwa wa go samagana le kgotlhang o o dirisitsweng mo go nngwe le nngwe ya tsona .
Gangwe ka kgwedi
Go ntse monate le kgakgamalo go bona tlhabologo ya monna yo - mo dingwageng tse dikhutshwane tse tharo o eme a tlhomogile gare ga banna jaaka montshadikuno wa nnete yo o nang le lorato lwa mmu le temodijalo , gammogo le temogo ya kgwebo e e bogale .
Go baakanya
Nako ya go jwala
Rulaganntsweng
Ena e tshwanetswe go minololwa kgotsa go tlatswa gangwe kgotsa gabedi ka ngwaga go netefatsa gore maswe mo metsing le diela tse di leng teng ka ntlha ya mowafatso di tloswe .
Go dirisa bolaodi bo bo tshwanetseng go tla thibela tshenyo e e bonwang mo disoyeng tse .
Fa go ntse jalo , Molaodi a ka kwadisa motho yoo mo Kgaolong ya A , B , C , E kgotsa F.
Ditsokotso tse di mmalwanyana o dirisamothama o monnye ( go fitlha 10% ya mothano wa tanka ya sekgatshi di botoka thata go gaisa go tlatsa tanka lepeepee gangwe fela ka metsi a a phepa .
E ka nna bokgakala ba dikilometara tse 5 kgotsa tse 7 .
gore pele ga ngwaga wa 1994 , Aforikaborwa , jaaka naga , ga e ise e neele bana ba le bantsi ba yona , segolo-thata bana ba batho-bantsho , tšhono ya go tshela le go itshola jaaka bana , mme ebile gape gore bana bangwe , ka ntlha ya maemo a ba iphitlhelang ba le mo go ona , ba ne ba iphitlhela ba tlotse molao ;
LAN - tokelobogodimo bo bo rategwang
Swetsa ka ga madi a o ka a rebolang ka go leba se se kopiwang ke barekisi ba bangwe ba matlo a a tshwanang le eo .
A o setse o tsere dikaommu tsa gago ?
Sekgatshi - sekgatshi se se tshwanetseng se se mo seemong sa go dira se se siameng se se ka kgonang go khaliboreitiwa go ntsha selekano se se nepagetseng sa khemikale .
Gakologelwa gore o letleletswa go batla gore badiri ba gago ba dire ka tshwanelo le ka nako e e amolesegang .
Se ke ka ntlha ya gore mo kakanyong ya ga Sobukwe maemo a tikologo a Aforika ga se a a dirilweng ke maAforika mme ke a a itiretsweng ke bapatiki ba maYuropa ba ba ne ba kgaoganya Aforika ka ntlha ya maitlhomo a bona a a tletseng bopelotshetlha .
Kapabotlhaba
Ka 1961 e ne ya bidiwa Gallery Hall fa Aforikaborwa e nna Rephaboliki .
Mphahlele o botsa gape ka ga mokgwa o o bonalang mo karolong e nngwe ya bakwadi gore ba ikgotsofatse ka go kwala ka ga maemo a bahumanegi , mme ba sa dire sepe ka ona .
Tlosa dilekanyokgatelelo tsotlhe mme o khurumele diphatlhana tsotlhe mo sekgatshing .
Fa re sekaseka tikologogolo mme , tota tlhaselo e e tlhamaletseng ya dintlha tsa sepolotiki jaaka go tlhabolola le go busetsa naga mo dikhampaning ka ntlha ya tatlhego ya ditšhelete tse di ka bo di nnile teng fa naga e ne e ntse e dirisiwa go uma bokana bo bo ka kgonwang , tiragalo e e tshwanetseng go tswelela go busetsa naga e e ka dirisiwang go uma kumo e botlhokwa thata mme gape e botlhokwa go tsweletsa pele dikgwebo tse di rekisang ditokelelo tse di leng botlhokwa .
Baša ba tlhoka temoso ka ga HIV / AIDS .
Go botlhokwa go gakologelwa fa ditokololo tsa baagi di tswa mo ditsong , lotso , dipuo kgotsa ditumelo , bogolo le fa e le mo setlhopheng sa dikgatlhego tse di farologaneng .
Rraagwe e ne e le molemirui , fa mmagwe e le mooki .
Sekao , poloto ya dimmitara tse 10 ka dimitara tse 10 ( 100 m² ) e ka tshelwa kgetse tse pedi tsa llaeme , fela ya tlhoka 2 kg ya monontsha .
Tsela e ntle ya go simolola , ke go laletsa motho yo e leng leloko la bogologolo mo setlhopheng gore a bolelele ba bangwe ka ga ditiragalo tsa pele tse a di gopolang .
Omnia e le morekisi wa monontsha ka mafoko a yona a go tswelela pele : " Aga tlhotlhwa ya bareki ka go tsweletsa kitso " , e ntse e dira mo kgaolong ya go tlhabolola balemirui , ka nnete dingwaga tse robongwe e le thulaganyo ya go tshegetsa kadimo ya madi le go naya kitso le go tshegetsa dithutiso mme gape le go kopantsha balemirui le tshegetso mo dikgwebong tsa bolemirui .
Ntlha ya dipuisano :
Dithoro di tlamela ka motswedi o o phothoselang wa dikotla mme tshenyo e e bakwang ke ditshedinyana tse di umakilweng fa godimo mme e bidiwa tshwagafalo ya sebaeloji .
5.3.5 Ditshenyegelo tsa go dira dikopo
2 . Pitso ya baagi ya pulo
Bokana ba peo e e sa lekaneng go tsena mo dipoleiting tse sejwalela sa gago go tlaa tlhakatlhakana maemo a dimela ( palo ya dimela ) .
Go dira tekanyetsokabo e e botoka go tokafatsa thebolelo ya ditiragalo .
Bali ke tlhaka e e jwalwang mo dikgaolong tse di nang kotlo e ntsi mo mmung mme tota le mo dikgaolong mo kotlo mo mmung e se ntsi thata .
Tshegetso e e anameng go ralala setšhaba e botlhokwa go kgona go tsenya leano tirisong ka katlego .
Dijini ( Genes ) go tswa mo Bt di ka tsenngwa mo dimeleng tsa dijalo go di kgontsha go ntsha botlhole jwa setshenekegi , ka jalo di kgone go emelana le disenyi dingwe .
RBP e tla tswelela pele go dira tiro ya moepo ka katlego kwa moepong o o leng gone wa Boschkoppie
mafelo a kgaolo a woto , a a kopilweng gore a romele kemedi e e tlhophilweng go dira mo Komiting ya Woto .
Dikhutsana di tlhoka thuso .
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno Letlha le Nako
Fa gongwe , tumelano le lefapha e laola gore kgaolo e nngwe ya madi e tla duelwa ka letsatsi le le rileng - madi a ka diega kgotsa kgaolo e le nngwe fela ya madi e ka duelwa .
go tlamela baagi ka dilo tse ba di tlhokang ka lepotlapotla ka go ba direla ditirelo ka go lekalekana , ka tsela e e nang le matswela kwantle ga go kgaotsa , go ya ka fa Mmasepala o kgonang ka gone .
Merwalela le maruba .
Go na le mefuta e e farologaneng ya bonno e o ka e hirisang :
Go runya ga dikhuduego fa baagi ba ipelaetsa go bontsha tsielego mme eseng fela ka ntlha ya gore neelano ka ditelo e bonya , fela gape ka ntlha ya gore baagi ga ba reediwe ka tlhoafalo .
Segompieno go na le dikhampani tse dintsi tse di dirang glyphosate , mme ga go re e siame ka maemo kgotsa ka go lekana mo sebolayamefero se ba se rekisang .
Tlhaoloso ya bolemirui bo bo rulagantsweng sentle e tshwarwa ke lefoko go rulaganya sentle - ke go re o dira ditiro ka go di rulaganya jaaka o ka kgona .
12.4 Foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla nna e e kwadilweng ka mokgwa o o tshwanang le wa foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e e bidiwang SEKEJULE 13 .
Go ka fetolela go tlhotlhwa e e ka nnang go feta R5 000 ka tono ya mmidi .
Monontsha ;
Ka re le balemirui go na le botlhokwa gore re leke mekgwa e re ka e dirisang go rulaganyang dipolase tsa rona go tshegetsa ditikologo tse di ratwang ke dinotshe mme re se di kobe .
Togamaano e e ikaegileng mo setšabeng e tlhoka leano le le kelotlhoko e bile le na le thulaganyo go netefatsa gore e a atlega .
( b ) Moeteledipele wa Lefelo la Rekoto ya Bosenyi la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , o tshwanetse gore , go ya ka kopo ya modira-kopo , ka lekwalo , a netefatse gore rekoto ya bosinyi ya ngwana e tlositswe .
Kitso e ka ntlha ya maemo a ditšhelete e ka nna sesupetso se se supang gore go ka dirisiwa ba ba kae ba lelapa mme gape mo maemong afe ka ntlha ya mokgwa o ba ratang go phela ka teng .
Ditokololo tsa Masione ba ka rata go tshwarela ditireloModimo tsa bona mo lifelong le le bulegileng gaufi le metsi go kgonisa kolobetso .
Ditiro tsa konokono tsa Lefapha leno ke : -
Go na le dintlha tse dintsi tsa jalo ya mmidi tse di ka tsamaisiwang botoka - tota le mo balemipotlaneng .
A o loga maano , go rulaganya , go diragatsa le go laola thulaganyo ya phudiso ya gago sentle ?
Ditlolomolao tse di sekasekiwa ke setlhopha sa forensiki kwa DMA ba ba ka romelang ditlolomolao tsa go nna jalo kwa Komiting ya Kgatelelo ya Kobamelo ya Molao ya FSB .
Dintlha tse di botlhokwa tsa tshedimosetso ya khansele tse di batlang tsibogo ya tlhamalalo kgotsa mo thulaganyo e nngwe e tlhokegang , di tshwanetse go sosobanngwa le go tlhalosiwa sentle gore khansele e tle e tsiboge .
Dira dithulaganyo le rakonteraka nako e sa le teng .
A ka bonwa molato wa go se ikanyege kgotsa wa bogodu .
Ke ya go ntsha eng ?
Ditsholofelo tse di kwa godimo tsa katlego ya isago
o tla lemoga melawana ya maitsholo a ditokololo tsa komiti ya woto e e tla go kaelang ka ga maitsholo a gago jaaka tokololo ya komiti ya woto ;
Ditono tse 1 , 84 ka heketara x R3 600 ka tono = Lotseno lwa R6 624 ka heketara .
26 . TSHIMOLOGO , GO TSENNGWA TIRISONG LE GO NNA LE MATSWELA
Leano la go tsya sekao sa mmu
Phela bophelo bo o bo rutang .
Tlhaloso ya ditirelo tse setlamo sa puso se di direlang maloko a setšhaba , le gore ba ka dira jang gore ba direlwe ditirelo tseo .
Go reng tsamaiso ya porojeke e le botlhokwa mme e ka thusa setlhopha jang go fitlhelela maitlhomo a bona .
O simolotse go dira ka go dira mo dipolaseng tsa bantshakuno ba bagwebi mme a tlhatloga jalo mo tirong go tswa go modiri fela go nna mokgweetsi wa terekere le go feleletsa a le foromane .
Setshwantsho sa 2 : O nne o ntse o tlhola rusu mo dijwalweng tsa gago .
Gagamatsa meburu le diboutu tse di repileng ( ka kgagamalo e e lolameng ) .
Mme , nte ke le bolele , go tlhola le lebelela dijwalwa tsa lona go ka nna mosola thata , mme gape go ka thusa go thibela tshenyego ya madi fa o ka kgona go lemoga bothata pele ga go senyega mme wa kgona go bo thibela .
Ka 1910 , ka go tlhamiwa ga Palamente , dikokoanyo tse din e tsa nna Bobeelobuka jwa Palamente .
Motshetelo o gasiwe ka tekatekano .
Dikwalo
Mokopatshedimosetso o tshwanetse ga duela dituediso tsa poso tsa go tlisediwa direkoto tsa kwa a nnang gone ke setlamo sa puso le sa poraefete .
O kopilwe ke Komiti ya Woto go tlhalosetsa baagi Thulaganyo ya Tiragatso ( PMS ) - ka bokhutshwane tlhalosa :
1 . Kwala diporojeke tsotlhe tse di neetsweng ke diwoto mo nomoreng ya sedika ya porojeke , go nolofatsa go rekota le go bapisa / go tlhola kwa gongwe .
Foromo B e romelwa kwa go ene Motlhankedi wa Tshedimosetso / Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso yo o ganneng kopo ya ntlha , yo morago ga moo a tla kopiwang go e romela go motho yo o mo maemong a magolwane .
Molemirui mongwe le mongwe o itse ka go tsenelela gore madi a dirisiwe fa kae ;
Go laelwa gore palo ya dimela e farologana go tsweng dikilogeramo tse 100 ka heketara go ya dikilogeramo tse di ka nnang 120 ka heketara mo go nayang dimela tse 250 000 le 325 000 mo heketareng .
Borulaganyi e leng gore mang o tlaa dira eng , se tlaa diriwa leng , se dirwa kae ( kabo ya metswedithuso ) .
Netefatsa gore o dira tshekatseko e e tseneletseng mo diterekereng le ditlamelo tsotlhe gore o tle o se ke wa leka go bereka masimo a magolo go feta ka moo didiriso tsa gago di ka go letlang .
Lenanetema le baakantswe
Kgatlhego e e kgethegileng
Balabala bokana ba tshenyegelo , bokana ba kumo e e ka bonwang , poelo le pusetso ka botlalo e e ka nnang teng ka thswanelo .
Maina a bontlhopheng a gatisitswe mo pampiring ya baloto mme batsayakarolo kwa kopanong ba kopilwe gore ba boutele ba le 10 .
Kotsi ya go jala dijalo mo tshimong e e omileng ;
TOTOBETSENG ( SPECIFIC ) - a molao wa ditirelo o bolela ka totobalo gore go lekanyetswa eng ?
( e ) Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba o tshwanetse go tlhama dirutwa tsa katiso , tse di tshwanetseng go-
Tirisometšhine
Kgato ya V14 e simolola dibeke tse 7 morago ga tlhago mme ka ya V15 semela se mo maemong a a ka nnang matsatsi a a leng 12 kgotsa 15 go tloga go simolola go supa leledu .
Tirisanommogo ke sengwe se balemirui ba kopanang ka ntlha ya go tlhokana go kgona go tswelela pele ka gore ga ba kgone ba le nosi .
20 Maano go ya ka maikaelelo
Di tlhagise fa tlase :
Setlhopha 1 Ditokololo tsa baagi go tswa mo setlhopheng sa baša
10.2 Palo e e batlegang ya dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana
Mo lobakeng lwa molawana ono , setatamente sa kamego ya motswa-setlhabelo go raya setatamente se se ikanisitsweng se se dirilweng ke motswa-setlhabelo kgotsa motho yo a letleletsweng ke motswa-setlhabelo go dira setatamente mo boemong jwa gagwe , mme se supa ditlamorago tsa mmele , tlhaloganyo , go tshela mmog le batho kgotsa maemo a tsa madi , tse di dirilweng ke tlolomolao mo go motswa-setlhabelo .
Pharakano e ntsi kgotsa didiriso tsa tshugo tse di dirisiwang jaanong di tlhola gore mangwete kgotsa moraga wa mmu , di elelele mmogo go nna mmopa o o dilegileng o o tshume .
Seno se ganetsana le mokgwa wa bakapitale wa go godisa thekenoloji gore e tseele batho ditiro .
Fa go kgonegang teng boloka didiriso ka fa gare , mme o tlose bokete mo dithaereng .
Go tshwanetse ga nna le mankge a le mongwe mo diwotong di le 6-8 ;
Tiro ya Batlhokomedi ba Letlole ke eng ?
Gape ga go na dikhemikale tse di kwadiseditsweng taolo ya tshwabo kgotsa tshwaetso ya " ascospore " mo sonobolomong .
2.5 Se Motlhokomedi a tlhokang go se itse pele ga a amogela go thapiwa
Tshegetsa motsamaisi wa woto mo tsamaisong ; le go
Dikopo tseno e ne e le tsa batho ba poraefete fela ba ba neng ba batla go ranola dilo dingwe ka ntlha ya mabaka a bone a poraefete , diagente , dikgwebo , ditheo tsa thanolo , kgotlatshekelo ya mmagiseterata , setlamo sa tsa meselepe , setlamo sa dipapatso , motlhagisi wa bidio. morulaganyi wa ditiragalo , setlamo sa PR , le setheo sa katiso
( Go akaretsa Lekgotla , Komiti ya Bakhuduthamaga , Bakhanselara-Potlana , Dikomiti Tsa Photefolio le dikomiti tse dingwe )
Ema kgatlhanong le tshenyo ya madi a mmasepala a ba utlwelang ka ga ona mme ba kope gore go nne le dipatlisiso .
Ka se a se buang go na le balemirui ba bantsi ba ba simolotseng ka thuso ya Lenaneo la Tlhobololo ya Balemirui la Grain SA .
Ntsho ya ntlha ke pharologano ya lefelo ( e e leng tshenyegelo ya thoro e e baletsweng go tswa sefaleng se se kgethegileng seo go ya Randfontein ) e e phasaldiwang ke Safex ka ngwaga .
Dimela tse di oleng
Mefero e tswelela go kgona go fenya se re lekang go e bolaya ka teng , mme gape re itse gore ditshenyegelo di tlola di okediwa .
Tlhagiso mo mmiding - balemisi
Go ithweswe ditlelafo ka dinako tsotlhe .
Tlhaloso ya thulaganyo epe kgotsa taelo ya gore motho a ikgolaganye , a romele dingongorego tsa gagwe kgotsa a nne le seabe mo pholising kgotsa gore a rotloetse go tlhamiwa ga yone ; kgotsa go diragadiwa ga bolaodi kgotsa tiro ya maikarabelo a setlamo sa puso .
PFA e ka se kgone go tsaya ditshwetso ka dingongorego tse amanang le dikema tsa lefetiso la madi a a beetsweng thoko jaaka dišere a matlole a go rola tiro le dingongorego tse di amanang le go tswalwa ga letlole .
Ga a kgone go bonela pele gore e tlaa na leng le kae mme ka jalo o ka diegisiwa ke se .
Tshedimosetso ka Ditshupo le go tsengwatirisong ga porojeke ya motheo
O sa batla go kgona eng ?
1 . Tshupo
Ke tshikinya gore re nee batho botlhe kemonokeng e ba e tlhokang mo lefatsheng le ba setseng ba na le lona , gore karolwana nngwe le nngwe ya lefatshe e ntshetse setšhaba sa rona dijo .
Fa o laola nako ya gago ka botlhale le ka kgono o tlaa fola poelo ka nako yotlhe e go jwalwang .
Dithulaganyo tsa kopano ya Lekgotla la Dikgosana di tla dumalana le Melao ya Taolo ya Mafapha a Balaodi ba RBN e e nang le diphetogo gore e tshwnele maemo a a kgethegileng a Lekgotla la Dikgosana .
Fa re ne re ka dira se , go ne go ka se nne le nako ya go dira sepe gape gonne go batla go nna gore mongwe le mongwe o lora go nna le lefatshe le go nna montshakuno .
Gannye : Mefero e e phatlaletswe mo masimong .
O se ke o a tshela Glyphosate fa semela se le mo ngodiegong ( botsididi , komelelo kgotsa go betwa ) ka gore se se tlaa ama monyelo bosula .
7.1 Lobaka lwa tiro lwa Kgotlakgolo e tla nna dingwaga di le tlhano ( 5 ) fa e le tiro ya Kgotla ya Setso le ya Moemedi wa Balaodi mo Baaging .
Moporofesara Mphahlele mo ntlheng e , o bua ka ga maemo a a utlwisang botlhoko moo ba le go nna le dikgwebo ba senang natso mme ka ntlha ya go nna fela ka fa morago ga khaontara ba sotlakaka bareki ba ba bonang ba le kwa tlase ka maemo a ikonomi .
Dithoto tsa tlhago
Phitlhelelo ya nosetso
( i ) newa kitsiso ya sekwalwa go ya ka molawana wa 18 kgotsa 22 ;
Ke diheketara di le kae tsa phulo ya tlhago ?
Moitsewe ke botlhe , Viktor Frankl , o kile a re , " Fa re sa tlhole re kgona go fetola maemo a sengwe , re gatelelwa go iphetola . "
Ka jalo mo mokgokolosong , mmu o tlaa kgoromelediwa kwa tlase mme kwa bofelong o latlhegele lefatshe le le kgethegileng le o tswang mo go lona .
( b ) mmogo le leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa matlotlo , le tlhotlhomise ditulelo tsa tshegetso le megolo ya batho bao .
Botengialo le thekeneki ya jalo
Mogatsaake / molekane / leloko la lelapa / tsala / mogwebisani wa me ke mong wa dišere mo setlamong se se tlamelang ka tirelo kgotsa se se rekisang kumo e go tlotlwang ka yone
Thekenoloji ya Tshedimosetso
Samuel ke motho yo o bonang ditšhono mme a dira leano go dira lotseno lwa tlaleletso .
Kgaolo 4 ya Molao e ikuela gore go nne le botsayakarolo jwa baagi mo go rulaganyeng : e bolela gore bommasepala ba tshwanetse ba ' rotloetse le go tlhola maemo a gore mmasepala wa selegae o tseye karolo mo mabakeng a mmasepala , go akaretsa le dipaakanyetso le tshekatsheko ya lenaneo le le lotaneng la ditlhabololo tsa ona ' ( Kgaolo 4 , karolwana 16 ( a ) ( i ) ) .
Lenaneo 1 : Kelotshelo e e nepagetseng ya kgaolo e e rileng .
Go kgweleanya dintlha mekgwa e o tshwanetseng go e lebelela e tshwanetse go akaretsa go swetsa go dirisa lenaneo la go dirisa dikhemikale go laola mefero ka nako ya go jwala ya mefuta e e tlwaetsweng ya mmidi kgotsa go dirisa dikhemikale tse di nang glysophate le mefuta ya mmidi e e kgonang dibolayamefero tsa mofuta o .
Disefo tsa Uaene le disekerini : Ka gale dirisa disefo le disekerini fa sediriso se le mo tiragatsong .
Maina ka botlalo le sefane : . . . . . 
Serame mo setlheng sa go sa le gale se ka bolaya matlhogelanyana .
Motlho ke tlhaga e e patlameng , e e namang ya motlhogelaruri e e anamang ka menamo le medi .
Dithuto ga se ditlhokego , ke ditlhokiwannete .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Go rotloetsa go dirwa ga dilo kwantle ga go fitlha sepe , go sikara maikarabelo le go laola ditlamo tsotlhe ka tsela e e nang le matswela tsa puo le tsa poraefete , ka go tlhomelela le go ruta mongwe le mongwe go tlhaloganya ditshwanelo tsa bone go ya ka PAIA gore ba kgone go tlhaloganya ditshwanelo tsa bone malebana le ditlamo tsa puso le tsa poraefete , go tlhaloganya maikarabelo le tiro ya ditlamo tsa puso , le go tlhatlhoba ka tsela e e nang le matswela ditshwetso tse di dirwang ke ditlamo tsa puso tse di amang ditshwanelo tsa bone le go nna le seabe mo ditshwetsong tseo .
Molao wa #4 : Tswelela pele ka phisego
Ka jalo Tona o tla dirisa PAIA jaaka kaedi ka ga gore ke tshedimosetso efe e e tla phasaladiwang fa a ikaelela go phasalatsa tumalano ya kabelano ya mesola gore go tshwaelwe .
Tshweetswee umaka ditšhanele di le tharo tsa konokono tse o akanyang gore di ka tshwanelafa tse Telkom e ka dirang papatso ka dikumo le ditirelo mo go yone ?
Khoso ya Tsamaiso ya Polase go bona Poelo
Go tla oketsa boleng gape mo bathong ka nosi ba ba batlang go nonotsha boithutedi mo pusongselegae le mo tsamaisong ka kakaretso .
Go kopanya Aforikaborwa ke sengwe se se botlhokwa mo tiragalong ya go fokotsa bohuma le go tlhoka tekateano mme ke poelo e e tlhamaletseng ya phokotso e e atlegileng ya bohuma .
Go ela tlhoko le go tsenya mo tirisong
Morago ga katiso , di ne tsa supa boineelo jo bo ntšhwafaditsweng jwa go tsaya karolo ka matlhagatlhaga mo tshekatshekong ya IDP le mo thulaganyong ya tekanyetsokabo .
Fa o sa dirise sebolayamefero sa gago pele ga go jwala , ke nako jaanong go lokela sebolayamefero pele ga tshimologo ya go mela ga peo .
Kitso ke maatla mme KELOTLHOKO ke leina la !
Metsokotso e le mmalwa o dirisa selekanyo se sennye ( e ka nna 10% ya mothama wa tanka ya sekgatshi ) e botoka go na le go tlatsa tanka ka gangwe ka metsi a a phepa .
Mo dingwageng tse di fetileng ntshodikuno ya dithoro e ntse mo kgatelelong e e boitshegang .
Dibolayamefero tse di kgomang di senya ditogwa tsa semela tse di kopanang natso fela fa e gasetswa mo semeleng .
( 2 ) karolo ya molawana wa ( 1 ) ga e dirisiwe fa aphili e kwadilwe go ya ka molawana wa 84 .
Go nna le palogotlhe ya letlole le le nnelang ruri go tshwanetse go fitlhelela diphesente di le 30 tsa GDP ka 2030 , ka dipeeletso tsa setheo sa botlhe di fitlhelela diphesente di le 10 , go itemogela khuetso e e tsweletseng ya kgolo le ditirelo tsa malapa .
Ke ka kgatlhanong le lemorago le la hisetori gore Mpahlele a bo a dira tlhagiso e ya gore maAforika ga ba ka ke ba bona kemonosi fa ba tswelela go ikaega ka ditshwaelo tsa batho ba sele ba kwala ka ga maAforika .
Dilaesense
Tiragalo e e siameng fa go na le nako ke go lokela sebolayamefero sa Treflan ka tshimologo ya dikgakologo .
Gape go go kgonisa go tlhokomela go tswelela disenyi jaaka tshupa le morotwane tse di ka senyang mmidi o o bolokilweng thata .
Dikakanyo ke dintlha tsa ka fa ntle tse di ka amang maitlhomo a porojeke .
Pusoselegae : Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Mmasepala , 2003 ( MFMA ) o golagane thata le Molao wa Dithulaganyo wa Mmasepala ( MSA ) , 2000 ka gonne bobedi e dira ka dithulaganyoo tsa ka fa gare mo pusoselegae , dithulaganyo tsa ditherisano le ditsela tsa go tokafatsa go nna le maikarabelo .
Ga go na ope yo a ka tlang go wena go go naya madi a o ka a adimang .
Tse dingwe ( tlhalosa ) . . . . . 
Tekanyetsokabo e e fetileng
di tlhalosa dintlha tsa molao wa puso tse di tshwanetsweng go tsewa tsia fa go diriwa ditshwetso ;
Ga re leke go naya batho ditšhono tsa temothuo ba ba ntseng le ditšhono mo malobeng .
Go na le bantshadikuno ba se kae fela ba ba nang le madi a a lekaneng go ka jala dijalo kwa ntle ga go dira dikadimo .
Disoyabini - sejalo sa motlholo sa lefatshe
Ke nako e baitseanape ba neng ba sekaseka ditlamorago tse di sa siamang tse di fetileng le go tlhama dikakanyo tse dintšhwa go lebilwe go tsosolosa thulaganyo .
Medi e ya ntlha e dirisa dijo tse di leng mo peong mme e nna yona medi tota ya semela se sešwa go ya nako e matlhare a matlhano a nna teng .
Tlhotlhwa - re tshwanetse go lekaleka go bona gore ke mang o a duelang tlhotlhwa e e leng kwa godimo , ka gore , le fa tlholthwa e nna e seteswe go tsamaelana le SAFEX , go na le bareki ba ba ka dumelang go duela tlhotlhwa ka koketso ka ntlha ya bonolo le maemo .
Go fela ka bonako .
O tshwanetse go ipaakanya go duela tlhotlhwa e e tlhokiwang .
Fa o ya go dirisa ntlo ya gago jaaka kgwebo o gopole gore o mo kgaolong ya bonno mme ga o a tshwanela go tlisa ditiro dipe tse di tlaa kgoreletsang kgotsa go tshwenyana le boitekanelo jwa baagisani ba gago .
Go na le ditsela di le dintsi tse se se ka diragalang ka tsona , sekao ka dituelo kgotsa ka diporojeke tsa tlhabololo ya setšhaba ( bona MAMETLELELO 3 go bona tshedimosetso go ya pele ) .
Go dirisa tshedimosetso e e kgobokantsweng mo nakong ya kgato ya ntlha , kgato ya bobedi e akaretsa tshekatsheko e e tseneletseng le go matlafatsa tshedimosetso eno .
6 . KAMANO FA GARE GA KGOTLAKGOLO LE DITLAMO TSA RBN LE DITHEO
ditiro tsa mmasepala
4 . Mo karolong ya D , maitlhomo , maano , diporojeke , rekota ponelopele ya mmasepala mo moleng o o fa godimo ( ponelopele ya mmasepala ) ;
( 2 ) Fa ngwana a laetswe gore a tlhagelele kwa botsereganying jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , molawana wa 61 ( 2 ) , ( 4 ) , ( 5 ) , ( 6 ) , ( 7 ) , ( 8 ) le ( 9 ) o a diragadiwa mmogo le diphetogo tse di leng ka fa tlhalosong ya ona .
Go gana kopo
Lefelo le le tletseng botlhokotsebe fa thoko ga dithabene bosigo
Go ka wela dikgaolakgang tse dife ?
Jaaka re le Grain SA , re tlaa dira tsotlhe ka thata yotlhe ya rona go tswelela go direla lona , balemirui ba rona .
Ke solofela gore ka le le balemirui le kgonne go bona thobo e e siameng kwa ntle ga mathata a mantsi a re a boneng ka setlha se se fetileng .
O feleletse ka go re : " A nte re tswelelepele ka tiro e e siameng " .
Go go balemirui ba ba dirisang gannye
Tirisanommogo ya go tlisa temoso le phitlhelelo ya ICT magareng ga badira ka setso gore ba tseye tšhono ya go gola ga diketane le diphatlalatso tsa dijithale .
Matshosetsi a temokerasi a tlholega le mebuso yotlhe - matshosetsi ke gore go a kgonagala gore baeteledipele botlhe ba sepolitiki ba se ke ba diragatsa maitlhomo a temokerasi .
Go feta dilo tsotlhe , go nna Afrikan ke kgolagano ya setso , go amogela dingwao dingwe tsa motheo tse e leng tsona Afrikan .
8 . Tsamaiso
Molaotheo ke molaomogolo wa Aforikaborwa .
Tiriso-dikgoka ka sedumedi , sepolitiki kgotsa ka mokgwa mongwe , di kgaphela ntle ba e seng ba ditlhopha .
Mo isagweng bagwebi ba ka mekamekana le ditiro tsa seikonomi mme ka go dira jalo ba kgontsha batho go godisa maemo a bone a botshelo mo tsamaong ya nako .
Fela fa o setse o simolotse , o mo tseleng ya go nna montshadikuno wa mogwebi .
Tsamaiso ya bogokaganyi - botsalano le tlhaeletsano ;
Sekai , fa o neela pegelo ka ga IDP nna le khopi pele ga nako mme o e buise .
2 . Botsayakarolo ba baagi mo ditiragalong tsa temokerasi le ditheo
Bommasepala botlhe ba tshwanetse go netefatsa gore taolo e e siameng ya diwoto le dithulaganyo tsa go nna le seabe di a tlhomiwa .
1.4.5 ga a tshwanela go neelana ka dinetefaletso , kgotsa didiriswa tseo go ka buisanelwang ka tsona ntle le ditšheke tseo di rebolwang mo tirong e e tlwaelegileng ya kgwebo ;
Tiragalo e e tlwaetsweng mo ditikologong tse dingwe mo go nosetswang teng ke thefosano ya mmidi le korong ka go dirisa mofuta wa mmidi o o tlhogang ka bonako .
Fa o sa itumelele jaaka dilo di tsamaya , botsa dipotso mme o utlwise mokonteraka mathata a o nang ona - " Ngwana yo a sa leleng o swela tharing " .
40 . ( 1 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go kwala ripoto ya tshekatsheko ka mokgwa o o tshwanetseng mme e na le dikgakololo mo dintlheng tse di latelang , fa go le matshwanedi :
Go feta tsotlhe , ke naga e e leng gore moAforikaborwa mongwe le mongwe a ka e bitsa legae ka boipelo .
tekanyetsokabo
KITSISO YA LEKWALO , DITAGAFARA LE TSHWARO
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
SAPS e tshwanetse go neelana ka thuso ya seporofešenale , e e fitlhelesegang e bile ba go utlwela botlhoko , wena motswasetlhabelo wa bosenyi le / kgotsa tirisodikgoka fa o bega kgetse , gape le ka nako ya dipatlisiso tsa bosenyi .
Mo bokaong jo jwa sepolitiki re ka se fokodiwe .
Ka jalo , bukanatshedimosetso e , e tla felela e oketsa seabe sa baagi mo ditshwetsong tse di tsewang ke dikhansele le bommasepala .
Athikele eo e digela ka thuto e e botlhokwa ka gotlhe ya moithuti le morutabana : BOKAO .
72 . Dikatlholo tse di ikaegileng mo setšhabeng
Mabaka a a ka dirang gore mmasepala o tlhophe tsela eo ke gore mmasepala o mongwe , ditheo dingwe ( diNGO kgotsa diCBO ) kgotsa ditlamo tsa poraefete di ka bo di na le didiriswa le dinonofo tsa tsamaiso e e botoka tsa go tlamela ditirelo tseo .
O na le kitso ka kgwebo ya gagwe .
Ka kakaretso , o ne o tla naya ditiro tse o di umakileng tseno maduo afe ?
Di ka nna tsa farologana le tsa gago .
KAROLO 1 11
Dilitara tsa disele ka ngwaga
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e ka nna ya sekasekwa ngwaga le ngwaga mme ditlhabololo dipe tse di dirwang go tswa mo tshekatshekong eo di tla senngwa tirisong le go nna le matswela le go amogelwa ke Kgotla ya Dikgosana le go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Kwa bokhutlong Es'kia o re rotloetsa gore re atlarele kgopolo ya gore rona jaaka Maaforikaborwa re matlafadiwa ke go itumela ka mogoso mme re koafadiwa ke go ganelela mo ditumelong tsa rona tsa semorafe le boitshupo ba ditso tse di farologaneng .
Pabalesego ya dijo
Jalo , tekanyetso e tshwanetse go tshegetsa molemirui go kgona go bona maikaelelo a kgwebo ya gagwe , mme jalo tekanyetso e tshwanetse go nna mmanete le ammaaruri tota , mme gape e gatelela botlhokwa ba go nna le makwalo a mo go kwalwang tsotlhe tse di diragalang .
bokgoni jwa go tlhaloganya dikarolo tse di farologaneng tsa baagi
1.1.8 ka nako efe fela mo Nakong ya Lounu palogare ya ditshenyegelo tsa Moadimiwa ( tsa kgwebo le tsa maikaelelo ) di feta palogare ya dithoto tsa Moadimi ( tseo di lekanyeditsweng ka tsela e e tlhomameng ) ka kelo eo go ya ka kgopolo ya Moadimi , e amang ka tsela e e sa siamang bokgoni ba Moadimiwa ba go diragatsa ditlamego tsa gagwe go ya ka Tumelano ; kgotsa
12.1.1 Go tlhama dipholisi tsa Thuto le go di baya leitlho .
kwala ditatamente di le tlhano tsa dipoelo tse di botlhokwa
Jannie De Villiers ( CEO-Grain SA ) o rile ponelopele ya bantshakuno ba ba tlhabologang mo Aforikaborwa ke go ba dira karolo ya moelemogolo wa ikonomi .
Tharabololo ke lekwalokao la bonnete le le tshwailweng ka mela la Afrikaborwa .
Gompieno go tlwaelegile go feta ka paka e le ya tshika tse di fetileng , gore batsadi ka bobedi ba dire kwa ntle ga legae .
KGAOLO 4 : DIPOTSO TSE DI BODIWANG KGAPETSAKGAPETSA
Ditlhopha tsa direkoto tse di tshwerweng
Gona go ka diragalang fa ba ka swetsa go dirisetsa lefitiso la bona mo ntshokunong ya ethanolo ( sekao fela ) mme e seng go romela ntle ?
Nnete ke gore kelotefo ya thomeloteng e ka tshwanelwa go duelwa mo go sengwe le sengwe se se tlisetswang mo nageng e se tlisetswang mo teng .
A tekanyetso ya ditlhokwa / dipatlisiso tsa motheo di akaretsa dipotsolotso tsa banna le basadi gape di emela baagi ka bophara ( baša / batsofe , metsemagae / metseseteropo , tlhaolo ya semorafe ? )
Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo ya mmasepala wa lona
O ne a dira mmogo le batsadi ba gagwe mo lefatsheng la morafe go fitlhelela a lemoga tšhono e e tlang ka ba Merero ya Mafatshe ya go hira lefatshe ka thulaganyo ya kgonego ya go reka .
Phetogo mo tlhotlhweng ya boditšhaba e ka tlhola phetogo mo dilekanyong tsa tlhotlhwa ya tekatekanoboleng ya thomeloteng .
Etelelapele dipuisano tse mo go tsona batsayakarolo ba akantshanang ka ga tsela e go dira porojeke e e matswakabele go feta go lebegang go kgonega ka teng . ( Tsaya porojeke e le nngwe go tswa mo setlhopheng se sengwe le se sengwe mme o di kwale mo sebontshing kgotsa folipitšhateng . )
( ii ) fa a sa dumele maikarabelo , dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di tswela pele go ya ka Kgaolo eno ; le
Go Tlhatlhobiwa ga Dikago
Melao ya Batho Pele e tlhagisitswe go fitlhelela maitlhomo a a latelang a togamaano :
Kgaolo e e tsholang ditlhaka .
O na gape le maitemogelo mo maemong a bokhuduthamaga le bosengbokhuduthamaga mo mofameng wa kgwebo .
Referense
Gape o tokafaditse thekeletso ya terata .
Go tlhlosa gore goreng melao ya Batho Pele e le botlhokwa mo pusong .
Tuelo e e kwa godimo ya dijo ke sethunya sa go tlisa tlhakatlhakanyo mo lefatsheng .
Dipula tsa dikgakologo di na ka merwalela e e kwa godimo le e e maatla mme e ka tlhola selekano se se boitshegang sa tshwagafalo ya mmu , kgogolego le tatlhegelo ya monono mo boalogodimong jo bo sa sirelediwang .
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Korong ;
Go tlosiwa ga direkoto tsa ditaelo tsa go bonwa molato le tsa diphaposo tsa kgetse mo tshekong
28 Tlhakole
Mona kitso e e amogelwang ka ntlha ya bothata ba go laola mefero mo polaseng ya gago e tlaa kgonisa lenaneo la go laola mefero go tlhabololwa e bile le go dirisiwa .
Dikopano tsa baagi : Pegelo ka ga tekanyetsokabo e e tshitshintsweng
Bokgoni jwa go fodisa ; le Maatla a Mowa
Morago ga go ribega mo marigeng , fela fa medi le menamo di godile sentle , go ka kgatshiwa ka dilitara tse tsa " Glyphosate " mo setlheng sa dikgakologo se se latelang - dira pakatetelo ya dibeke tsa tharo pele o tswelela ka paakanyommu ya setlha sa selemo se se latelang .
9.1.12 go abelana tshedimosetso le go dirisana mmogo le makgotla a mangwe a setso mo teng ga Porofense ya Bokone-Bophirima ; le
Seelo se , se tla nna le seabe mo go tlhoafaleng ga motho ka nosi mo go batleng tsela ya go itlhabolola mo pusoselegaeng le tsamaiso ka kakaretso .
Bokana ba tsenelelo bo maketse balemirui ba bantsi .
' Ga se maitsholo a mantle ao ...
Fela le gale , fa o simolola go bereka diheketara di le mmalwa o tlaa batla go dirisa metšhine gore o kgone go dira tiro e ntsinyana mo nakong e khutshwane .
Bonnye ba mateng a matlhare bo bo tlositsweng ke sesupetso sa ntlha sa gore dibokwana di thubile .
tokafatsa boleng jwa mananeo
Togamaano ya woto mo diwotong tsotlhe
Lenaneo la Letlole la Ditiro le dumetswe mme re na le barutisi ba le 17 mo nageng go thusa balemirui bao ba go itlhokomela ba le 1 700 go jwala mmidi le dinawa .
16.4.4.4 go tlhomamisa gore Komiti ya Bookamedi le Mananeo e ngaparela melao ya Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ;
Lotseno lwa ngwaga le ngwaga
Dintlha tse di latelang di tshwanetse go go akanngwa fa go dirwa tlhabololo ya togamaano ya Woto
5.1.4.3 Tlatsang maikaelelo a Grain SA , di tlaa tlhaolegela botokololo jwa Grain SA .
Go leba ka molebo o sele , akanya ka setshwantsho se se latelang .
Makoko a a latelang a sepolotiki a na le baemedi mo Lekgotleng la RLM :
Motsamaisi wa porojeke ke motho yo o tlhomilweng go netefatsa gore porojeke e a fediwa .
A maemo a tshimo koo dijalo di jetsweng a mo logorong lwa ditlhokego , sekao , bongola jwa mmu le mofuta wa mmu ?
IDP e e kannweng
( c ) Ditaelo tsa ntlha tse di ntshiwang , di tshwanetswe go neelwa Palamente pele Molao ono o tsengwa tirisong .
Gakologelwa gore fa mosidi a batla go reka korong , o lebelela boleng le tlhotlhwa .
Lekalekantsha boima ba diteko tsa peo tse di ka nnang 100 mme o sete sediriswa sa go jwala sa gago go jwala mo go ka nnang palo e e leng dimela tse di ka nnang 350 , 000 ka heketara .
Dintlha tse di siameng tsa thefosano ya dijwalwa
Mowafalo le phufulelo ;
Setlamo se kgona go dira ka nosi thata go na le fa e le lefapha la mmasepala se ntse se dira mo taolong le tlhokomelo e e feletseng ya khansele .
DNA e na le ditaelo tse di tlhokiwang go diriswa ke sephedi go kgona go tswelela go phela , go gola mme tota le go tsala tse di tshwanang ka mofuta .
Kakanyetso ya kgonagalo ya tshegetso go tswa didikeng kgotsa diporofenseng , sk . mo go thuseng ka katiso ;
Go tlatsa foo o tlaa :
Ke rata go romela didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kwa ntle .
Ga go na kgonagale gotlhelele
Di kgobokanye go ya ka go farologana ga tsona mme o dire leano la go fitlhelela maikaelelo mabapi le dintlha tsa setlhopha sengwe le sengwe .
Ditokomana tsa ka fa teng - sk . dipegelo tsa kgwedi kgotsa kotara , dilloko tsa tiro le mesepele , metsotso ya dipitso
Di duela ditokololo ka ditiro le dikamogelo tse ba di tlhokang fela .
Balemi ba tlhoka go lekanya - lekanya tshimo , mmu , dikotla , pula , dithemphereitšha , palopalo ya dimela , kelonontsho , trelo ya dibolayatlhatshana le diboladisenyi le thobo .
( b ) se sa akaretse -
Gape , fa peo e lokelwa sentle , e kgona go medisa medi e e nang dinode mme go botlhokwa gore boteng ba go jwalwa bo lekane gotlhe mo lekiding .
Athikele e kwadilwe ke Raymond Boardman , Molemirui le Morutisi wa kwa Ventersdorp , Kgaolo ya Bokonebophirima .
Pharologano ya motheo e tshwanetse go dirwa magareng ga kelo ya phetogo e e tlhagisiwang ke tsereganyo ya motho .
Dithunyakhutlo le dithulaganyo tsa dikhutlo le tsona di ka gokelelwa kwa bofelong jwa motšhine go oketsa kgaolo e e kolobediwang mo dikhutlong kgotsa go akaretsa dikgaolo tsa tlaleletso .
7 . DITHATA TSE DI ABETSWENG DITLAMO TSA RBA
Fa leano le konotetswe , le goroswa go molaodi wa CBP gore matlole-kakanywa a letlelelwe go tswa mo tekanyetsokabong .
Mo godimo ga dithata tse Kgotlakgolo e nang le tsone go ya ka dingwao le setso sa RBN , fa nako e ntse e tsamaya e ile ya tlhama tsamaiso e e diragatsang dithata tsa yone ka yone .
go tlhomiwa ga yona kwa batho ka kakaretso ba itsisiweng ka ga tsamaiso eo .
Molao o o dirisiwa go sireletsa bathapi le badiri botlhe , kwa ntle ga :
( i ) go tlhalosetsa ngwana maikaelelo le mokgwa wa go botsa dipotso mo dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko ;
Ba ka go makatsa - ba ka kgona go go naya dikakanyo tse di leng pila tota .
f ) Molao wa Thotloetso ya Phitlhelelo ya Tshedimosetso wa 2000
Go bona makwalotshimologo o tshwanetse go nna le mokgwa wa go a baya ka tshwanno ka go a rulaganya sentle .
Fa sengwe se bofilwe go feta kgotsa se gatelelwa , se tlose gagotlhe go tlhola bothata .
Go aga tsweletso ya tikologo le tsosoloso .
Palamente ya rona ya temokerasi e ipela ka hisetori ya kemedi ya basadi .
Motlhankedi wa Tshedimosetso le Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso
A re : " Lefapha la Thuto le Katiso le gogile dinao thata go tsiboga fa Dikwalo tsa Aforika di ne di kopelwa manno " .
Polokelo le Ditlhaeletsano
" Faela " go faeliwa morago ga go fetsa tiro e e tlhokiwang .
Tshimo e e ka thatafalang botoka fela ke e e lemilweng gabedi kgotsa gararo mme mmu o le boleta thata .
( b ) go dirisa ngwana mo go tsa phonokerafi ya bana kgotsa go bona sengwe ka tsela efe kapa efe , go tswa mo phonokerafing ya bana , jaaka go tlhalosiwa ke molawana wa 20 wa ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Mphahlele o ikemetse ka matlhagatlhaga kgatlhanong le thuto ya tlhaolele gonne a ne a itse ditlamorago tsa teng : go bona thuto e e bokoa , go nna baithuti ba kitso-potlana .
Ditshenyegelo tse di tlhomameng
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Fa se se dirilwe dikholomo tse dingwe di tlaa tlhoka go tladiwa jaana :
10 . Ditshitshinyo tsa semmuso tse di ntšha
Ke tlaa rata go nna mosupatsela go banana botlhe ba ba ratang go nna balemirui .
( 8 ) Fa batsaya-karolo mo setlhopheng sa kopano ya balelapa ba sa fitlhelele tumalano ya togamaano , kopano e tshwanetswe go tswalwa mme modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong o tshwanetse go busetsa kgetse kwa go magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , gore go tle go sekasekiwe mofuta mongwe wa phaposo ya kgetse mo tshekong .
Go botlhokwa gore go nne teng kitso e e tseneletseng ya tsamaiso ya ditšhelete mo lefatsheng go dirisa lefelo la thekiso le sentle , mme balemirui ba bantsi ba ikanela modiredi go ba supetsa tsela kgotsa go ba emela mo thekisong .
" Re tshwanetse go ikgolola mo kakanyong e e dirang gore re ipone jaaka badiradibe ba ba tlhabisang ditlhong , ya go ikila ka ntlha ya go sa bone Modimo mo go rona . "
Tlhola dikarolo tse di onetseng kgotsa robegileng le go baakanya pele setlha sa jalo se se latelang .
JAANONG / FA ditlhong ka ga HIV di sa thibele batho go etelwa
" Ka ntlha ya fa re se na diporogerama tsa thuto ya bagolo le katiso moo re ka nolofatsang dikgopolo tse di boima tse di jaaka ' temokerasi ' , batho ka kakaretso ba nna ka botlhokakitso le ditumelo tse e seng tsa nnete mo go tlhomolang pelo , bogolosegolo ba ba kwa metseselegaeng , kwa merafe e nang le dikutlakutla mo go feteletseng .
Bokana ba monontsha o o lokelwang bo farologana go ya ka molemirui mongwe le mongwe , mme gantsi bo nna gare ga dikilogeramo tsa naiterojene tse 30 go ya tse 50 ka heketara
Molao wa Tshiamiso ya Pusoselegae ( 1993 )
Dintlha tse ke tse dingwe fela tse di ka tlholwang .
Biokanyego ke ntlha e e siameng , mme o tshwanetse go tlhola o ntse o nna le kitso e e rileng ya kumo le thuso e e neiwang ke barekisi ba bangwe .
( c ) Diokobatsi tse dingwe tse di umakilweng mo go potso 2 ?
Bo re thusa go ithuta dithuto tsa se se fetileng gore re tsene mo isagweng re le batho ba ba botoka , ba ba itumelelanang boemong jwa go batla go ripitlana .
Fa o bona kgatelelo e ya tlase ka boiketlo morago ga nako , go ka nna mathata ka thaere a a tlhokiwang go lebelelwa kgotsa fa gongwe belefo ga e a tsena sentle mme go dutla mowa e biIe go tlhokiwa gore go lokelwe e ntshwa .
BATHO PELE , KE PHETOLELO YA SESOTHO YA ' PEOPLE FIRST ' , KE ITSHIMOLOLELO YA GO DIRA GORE BADIREDIPUSO BA NEELE NAKO E NTSI MO TIRONG YA BONA , GO LEKA GO DIRA MO GO GAISANG MABAPI LE THEBOLELO YA DITIRELO LE GO ITLAMA GO TOKAFATSA THEBOLELO YA DITIRELO E E TSWELELANG .
Mo puong e , e e phasaladitsweng mo bukeng : Es'kia Continued , Moporofesara Mphahlele o re tsamaisa loeto go ralala kgolo ya Dikwalo tsa Afrikan le go tlhagelela ga mokwadi wa Afrikan .
Fa o bona masimo a mantšhwa a o sa itseng , ka dinako dingwe go bokete o abelela mefero e o tlaa e fitlhelang foo .
Gongwe tsela e e botoka ya go tlhatlhoba tlhamalalo ke go dirisa mola o o tlhamaletseng fa gare ga matlhakore a maotwana ( pulleys ) ( Setshwantsho 2 ) .
Boeteledipele ke kgono ya go kgonisa kgotsa mme le go tlhotlheletsa ba bangwe go dira tiro ka tumelo le ka kutlwano go e fetsa .
DITIRELO TSA LAEBORARI
Sesupotso sa Poelomadi se se bontshang karabo ya go dirisa madi - poelo / tatlhego ya madi mo kgwebong ya gago .
Sekao sa tiriso ke ; gare ga dikgwedi tsa Diphalane le Tlhakole ngwaga le ngwaga , tlhotlhwa ya mmidi mo gae ka bopahara e fetolwa ke ntlha ya maemo a bosa .
16.3.5 go dira dipotsolotso ka ga dipego tse di amogetsewng go tswa go / Dikomiti tsa Photefolio tse di farologaneng pele ga kgang e rarabololwa ;
Go tlhaloganya fica fa o bula tshupatlotlo
Fela go le gantsi di kgoreletsa go reetsa ga gago mme di nyemise ba bangwe mooko .
Lebaka la gore motho ke kgotsa e ne le motlhankedi
( a ) a tlhatlhetswe kwa kgolegelong , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele tsheko e simolola , ga e a tshwanela go busetsa tsheko morago lobaka lo lo fetang malatsi a le 14 ka nako e le nngwe ;
Fokotsa go bola ga diako le mouta wa fumonisin B1 mo mmiding wa mefuta ya Bt
7 . Leloko ga le a tshwanela go kopa , go kopa mo go ba bantsi kgotsa go amnogela sepe sa go mo atswa , mpho kgotsa go direlwa sengwe ka gonne le ene a diretse mongwe sengwe gore-
Ke ka ntlha yang fa GEP e ne ya tlhongwa ?
Fa fela dithulaganyo tsotlhe di feletse , baamegi gape ba a bonwa mo lenaaneng la thutano ya katiso le lenaane la bofelo la ditlapele tsa katiso .
Ditiragalo le Maano a Bommasepala le Dididka le Matlhomeso
Kabelanopoelo le tuelolekgetho
Dipharologano tsa Setso
Ditlhakatlhakanyo tsa dilo tse di nang matswai a mantsi ( jaaka dikotlo tsa foliare le dibolayamefero tse dingwe ) di ka fetola popego ya dibolayadisenyi tse dingwe e bile di ka fokotsa tirsano ya tsona .
go se kopanngwe le bagolo , le go aroganya basimane mo basetsaneng , fa ba tlhatlhetswe ;
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go NcubeE@arc.agric.za kgotsa o ka mo leletsa mogala mo 018 299 6100 .
Maemo a sodiamo a laola gore mmu o letswai kgotsa nnyaa .
Tlhaloso ya CBD e ka ga ditiro tsa bogologolo tsa patlisiso ka lotsalo tse di jaaka go tlhatlhoba didirisiwa tsa lotsalo tse dintšhwa kgotsa dikhemikhale tse di tla tsenngwang mo mesoleng e mentšhwa .
" Khoso ya Thulaganyo ya Polase le Tshekatsheko ya Metswedithuso " , e diretswe go thusa bantshakuno go sekaseka metswedithuso e ba nang nayo mme ba rulaganye gore ba ka e dirisa botoka jang gore ba kgone go dira temothuo ka poelo le itshegeletso .
Bogolo ba morafe le tswelelopele ya ngwao ya ona bo ka bonwa mo mokgweng o diphologolo tsa ona di tsholwang ka teng .
Dikgaolo tsa pula e e fetang 500 mm / ngwaga le mowafalo e e kwa tlase ga 1 800 mm / ngwaga , di akaretsa bogare jwa nagagodimo , kgaolo ya lobopo ya botlhaba , le kgaolo ya pula ya mariga .
Ka nako eo , go setse go le morago ga nako go lekalekantsha bokana ba ditokelelo tse di tlhokiwang , go tshwantshanya tlhotlhwa le go otara dilo go amogelwa ka nako .
Bokgoni jwa go kwala metsotso
Seno se ka thusiwa ka go logetsa ketane ka oli fa e sa ntse e le bothito le go e tsamaisa nako e khutshwane .
E tshwanetse go nna mo matlhomesong a bosetšhaba a pholisi a a tlhagisitsweng ke mafapha a a maleba a bosetšhaba a puso .
Rraagwe e ne e le modirapolaseng fa mmaagwe e ne e le modiralapeng .
Kgono ya go tlhomamisa kalaka
E ka nna motheo wa diphetogo e bile e ka aga dikamano tse dišwa jaaka fa batho ba tlaabo ba lemoga le go ithuta se se bakang kgotlhang .
e e baakanyeditsweng go romelwa go kgotlatheomolao epe ( mme e ise e romelwe )
Diporojeke di ka ranolwa di tshwana di le tsosi mme e bile di akaretsa sengwe se sešwa .
Go dirisa diritibatsi ke bolwetse mme fa bo sa tlhokomelwe bo tlogelwa fela bo tla senya bophelo ba gago le maphelo a ba o ba ratang .
Dimela tsa disoya di kgona go fenya tatlhego e e ka nnang 35% ya bokana ba matlhare go fitlhela nako ya go thunya dithunya .
Sekao , fa morumo wa thaere o sa nna ka tshwanelo mo remeng , kgatelelo ya pompelo e e kwa godimo mo teng ga thaere e ka thuba morumo kgotsa reme ka maatla a thunyo .
Tagafara
kokoanya le go kopanya tshedimosetso ya kgatelopele ya go tlhabolola dithulaganyo
Ka ntlha ya dipholisi le mananeo a a fetileng , go na le diporojeke di le mmalwa tse di reteletsweng .
Dinanetheko ( jaaka disupetsotheko , disupetsotuelo , disupetsotuelo tsa mafura ) ;
( a ) fa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya molawana wa 40 ( 1 ) ( g ) , a ka naya kgakololo ya gore go dirwe gape tshekatsheko ya ngwana e e nang le dintlha tse di feletseng kgotsa fa a ka naya kgakololo e e jalo ka nako e go tshwarwang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka yona , mme magiseterata yo o dirang dipatlisiso a kgotsofetse gore go na la mabaka a a dirang gore go dirwe tshekatsheko e e jalo ; kgotsa
1 . Ke batho ba le mmalwa fela ba ba dirang
Go ka tlhalosiwa ka setshwantsho jaana :
Katiso e e lekaneng : Go tshwanetse ga katisiwa setlhopha sa batho ba le ba babedi se se tla dirisanang mmogo le Komiti ya Woto ya selegae .
" A re rotloetseng baithuti ba rona go tla mo go se se kwadilweng ka tlhaloganyo ya go batla maitemogelo , lerato la go ithuta , tiro le bokgoni jwa botshelo . "
Ka jalo go mo dikgatlhegelong tsa morafe wa temothuo otlhe gore ditshelo tse di atlanegisitsweng di latelwe jaaka tumelo .
Maikaelelo a pholisi le tse di kwa setlhoeng go rebolwa di dira motheo wa seo puso e tla tshwanelang go se dira mo ngwageng o o latelang .
Ka kgato e ya go mela ya semela sa mmidi se tsena mo maemong a go uma morago ga dibeke tse 8 morago ga tlhago .
Gantsi re tswelela ka bophelo letsatsi le letsatsi tota le ngwaga le ngwaga re ntse re busetsa tse re di dirang jaaka re tlwaetse mme ka go makatsa , re eletsa gore dilo di ka bo di fetogile .
Taolomofero ka khemikale
2 . Tsamaiso ya Ditlhaeletsano le Tshedimosetso ya Puso
KGAOLO 3 : MELAO
Bukanapego ka tshwanelo e na le dintlha tse di latelang :
Jalo kotlo e e ka bo e setseng e sa dirisiwa ke mofuta mongwe wa dijwalwa mme e tseneletse mo botennyeng ba mmu e ka dirisiwa ke mofuta o mongwe wa dijwalwa tse di tseneletsang medi boteng ba mmu go nna jaaka pompo e e tsayang kotlo boteng mo mmung .
Moelamaemotlhoko o tshwanetse a tsereganye kgotlhang a dirisa dikgato tsotlhe tse 4 .
Re dira eng ?
DVD e dirilwe ka tsela e e leng gore go na le mafelo a le mararo a go ka emisiwang mo go ona gore motlhagisi a buisane le baithuti ka diteng tsa yona .
Kutlwalo ya kgogolego ya mmu ke bothata tota mme go balemirui ba palo e nnye fela ba ba nayang kgang e kelotlhoko ka gore ba bona bonolo fela kgotsa ba lekalekantsha tatlhego ya mmugodimo wa bona .
( 2 ) Go dira maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa ngwana , moreetsa-kgetse a ka-
Athikele e kwadilwe ke John Mathews , molemiruitota le mokwadi wa Pula Imvula .
Malefane o ne a rata polase mme o simolotse go dira mo polaseng a le dingwaga di le 12 .
PAIA e ka dirisediwa go tlhomelela batho ka tshedimosetso e ba ka e dirisetsang go latofatsa puso fa e sa ba direle ditirelo tsa motheo tse di jaaka tlamelo ka matlo , metsi le kgelelo ya leswe la matlwana .
( 2 ) Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , ka go nna le dithata , go ya ka ditaelo tse di ntshitsweng ke Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba go ya ka molawana wa 97 ( 4 ) ( a ) ( i ) ( aa ) , mo lobakeng lwa motho yo-
( a ) akanya ka ga ripoto ya tshekatsheko ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mme e tlhalosa-
( b ) ngwana a le dingwaga di le 14 kgotsa go feta ;
MAIKARABELO A MODIRISI FA A REKA PHOLISI YA INŠORENSE YA PAKA-KHUTSHWANE
Tsela ya go bona madi o dirisa ntlo ya gago
Dipotso tse di bodiwang kgapetsakgapetsa ka ga Dikema tsa Peeletsommogo ya Pabalesego
Beke ( Mantaga - Labotlhano )
O tla fitlhela dinonyane le mekgatitswane gaufi le mesima ya tsona di ntse di ja ditshoswane tse di setseng morago fa di neng di jwa .
Tlhaolele e tlogeletse Bantsho motlhala wa go nna ba tswelelo e e kwa tlase .
" Ba leka go emela tumelo ya bona le maitsholo jaaka nnete e e senang botwe-sepe " .
Setlamo sa inšorense se tlaa dirisa tshedimosetso go ya ka tlhagelelo le bokete jwa ditleleime go tlhoma diporimiamo ka selekanyo se se tlaa se kgontshang go duela ditleleime go tswa mo palogotlheng ya diporimiamo tse di duetsweng mme go sa ntse go sala sengwe go duela ditshenyegelo tsa tsamaiso le go bona poelo .
Tiisetso e ya Afrikan , e e tswang mo eseing ya : South African Literature Versus Political Morality , e kwadilwe ka 1983 ya phasaladiwa mo bolumung e e bidiwang : ES'KIA .
Kwa tiragalo e diragetseng kwa teng ?
2.3 Boto ya Letlole le Nako ya go nna mo Kantorong
Go na le mefuta ya go mela ka mpkgwa o o leng gare ga mefuta e mebedi mme go oketsa kgakantsho go arologanya mefuta e fa balemirui ba bona mokgwa wa go mela wa disoya mo masimong .
Maemo gare ga mela ka tlwaelo gantsi ke disentimetara tse 76 , tse 90 kgotsa metara ya 2 , 3 .
Bothata ba go oketsa tlhotlhwa ka go kopantsha kumo le tiragalo ya teng ; le
Tlhatlhobo ya ditekanyetsokabo tsa matlole go ya ka tlhokego , tsa woto
Poelo ya madi e ke e bonang fa ke dirisa bolemirui le yone e a ntlhotlheletsa .
( 2 ) Fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a sa kgone go bonwa morago ga go tsaya matsapa a a leng matshwanedi , mme tiego nngwe gape e ka kgoreletsa dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana kgotsa tsamaiso ya bosiamisi , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka ntsha taelo ya gore ngwana a se thusiwe ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao .
Go ya ka ntlhatebo ya ga Mphahlele , ga go kgonagale gore go ka tsewa lefapha la setšhaba jaaka le le thibelwang mo matshwenyego a baagi ba bantsho .
Kgannyana e tla ka montshakuno wa maloba
Mo go Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o ne a sa tshwenngwe ke tlhaloganyo e potlana le boeleele jwa banna .
Seesimane
Go tlhagisa melawana ya ditirelo
Bontsi ba diteko tse di ka nnang lesome di kgonne ka ngwaga wa ntlha .
Motho yo o tswang kwa dinageng di sele a ka dira kopo , fela kopo ya go nna jalo e tshwanetse go nna ka kopanelo le molekane wa moAforikaborwa .
Lefelo la bobolokelo le tshwanetswe go phephafatswa e bile le go kubetswa go tsenelela go tlosa mae a tshupa a a ka nnang teng go tsweng ngogola .
Boetapele jo bo tsepilweng
Ntshodikuno ya baeyoethanolo go tswa mmidi ga e latlhiwa gotlhelele
O tsepamisitse mogopolo mo kgodisong ya dikgatlhego tsa bantshakunothoro botlhe ba Aforikaborwa .
A leka ditheo tse dingwe tsa thuto le bobegakgang , nakonyana .
Botsa ba koroporasi ba gago gore ba akanya gore tlhotlhwa ya disoya ka Motsheganonge 2015 e ka nna kana kang fa ba lebelela " teko " .
R590 dimilione di abelwa Green Fund mo pakeng-gare , go thusa mo diporojekeng tsa togamaano tsa tikologo ka semphato le lekala la poraefete .
Go netefatsa tiriso ya seikonomi , e e botlalo le e e babalesegileng ya terekere , e tshwanetse go tlamela le go direlwa ka tolamo .
Tlhomamisa gape gore o nna le lekwalotsamaiso la nako ya boikhutso .
Jaaka dinaga tse dingwe , Aforikaborwa , fa e sale ka 2009 e bontshitse kgolo e e kwa tlase ya ikonomi le koketsego ya sekoloto sa puso .
Nna le tlhaloganyo ya go itse mokgwa le nako ya go mela ya mefutafuta ya mmidi , ka go sa tshwane le ka mesola e e sa tshwaneng go ditikologo tsa go mela tse di farologaneng .
Setlhopha se tshwanetse go nna le molaotheo , o o nang le maikaelelo le maitlhomo a a senotsweng sentle ;
Fa matlole a tlhaela difala tse dipotlana di le mmalwa tsa mothamo wa ditono di ka nna 30 di ka agiwa , tse di tlaa dirang karolo ya thulaganyo ya pereko le poloko ya dithoro e e ka rulaganngwang go tswa tshimolong go ka nna tshimologo ya tlhomo ya thulaganyo e e akaretsang e e diretsweng fela methamo ya ntshokuno ya isagwe ya montshakuno .
Mo go ba bangwe , setso sa Afrikan se emelwa ke meetlo ya bogologolo le dilo tsa botaki tse di ka bewang fela mo miusiamong .
1 . Pampiri e Tshweu ka ga Pusoselegae ya 1998 : Go tlaleletsa ponelopele ya Batho Pele peomolao e , e tlhagisa
( i ) dira gore motho yo o leng botlhokwa a nne teng mo go konosediweng ga dipatlisiso , a tlhagelele kwa dipatlisisong ;
Mo ditlhopheng tsa lona sekasekang dipotso tse di latelang lo be lo kwale dikarabo tsa lona mo tšhateng ya filipi
Yuniti ya Botsayakarolo jwa Setšhaba e thusa dikomiti tsa diwoto mabapi le kgokaganyo ya dikopano tse kgotsa phatlalatso ya dikopano tse .
Ditshenyegelo di kwalwe mo kholomong e
Dira dipalelo tsa gago ka kelotlhoko e kgolo ;
Go thibana ga thulaganyo ya tsidifatso ;
O ne a na le tumelo e kgolo mo maatleng a batlhalefi ba neng ba a lere mo pusong le mo merafeng , se e leng ditlhaloso tse di tlhalefileng .
( i ) e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao ; le
Disekirine tsa dinosele tse di senyegileng ;
Mo lenaneong lena o tshwanetse go supa gape bokana ba tlhokomelo e e tlaa tlhokiwang - dikgamu , pente , tsa go phepafatsa , tsa go aga , mme jalo le jalo .
1 . Molao wa Tiriso ya Dipuo tsa Semmuso o batla gore SARS e umake dipuo tsa semmuso di le tharo tse di tla dirisediwang mabaka a puso .
Dikobelo : Dikobelo di dirisiwa jaaka khurumetso ya tshireletso e e tshelwang go dikologa dimela go thibela mowafalo ya bongola , kgatselo ya medi le kgolo ya mefero .
ke letlole la poloko ya phenšene kgotsa letlole la poloko ya dituelo tsa modiri le mothapiwa .
Dintlha tse pedi tse di botlhokwa thata go bona kumo e e siameng mme tlhabololo ya tsona e diragala ka kgato ya V10 go ya V17 .
Montshakuno o tshwanetse a bo a ne a le tokololo ya setlhophathutano mme a bo a tsenetse bonnye dikhoso tsa Grain SA tse di maleba di le tharo / nne .
Dikungo tsa ngwaga wa 1
Paka e nngwe ya tiro e e ratiwang ke dingwaga di le tlhano .
Go tšheka sejana sa magweregwere a lookwane
Tiriso ya diritibatsi e ka tswelela nako e telele mme e ka felela e le go ikaega ka tsona .
Fa e le gore o tlhoafetse ka temothuo , bona lefatshe , le fa e ka nna la bonnye jo bo kana kang , mme o simolole .
Mokgwa wa go sekisa ngwana fa a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10
3.3 Diponagalo tsa metsotso e e siameng
Ga go ope yo o batlang gore go nne jalo ka rekoto ya gagwe bogolosegolo fa o itse gore o tlaa batla go adima madi mo isagweng gape !
Batlamela ka ditsenngwateng ba ba latelang ba ne ba tseelwa tsia tshwaelo ya bona :
Go fufula go feta , molomo o o omeletseng , bogatsu mo mesifeng , go opiwa ke tlhogo , diso mo mpeng , kgatelelo ya madi e e kwa godimo , go sirama mo dikobong , go tlhola o lapile , kokoketso ya keletso ya dijo , go rota go feta le go bipelwa .
Botlhokwa jo bo kwa godimo / potlako e e kwa tlase ;
Jaanong re tlile go bua ka go dirisa selulafouno .
Fa pula e e lekaneng e sa ne go oketsa metsi a a leng mo mmung mme go kgonisa go suga mmu go jwala , balemirui ba tla gatelelwa go fokotsa bokana bo bo jwalwang ba mmidi le disoya .
Mphahlele o ne a lemogile ka nako eo- ka 1983 - gore katlego le go amogela botlhale go tswa mo go tsona go ikaegile ka maemo a a lekanyeditsweng ke ba Bophirima .
Ntlha e ntletse fa ke le mo tseleng go tswa Tshwane go ya Johannesburg mosong ono .
Ditirelo le didiriswa tsa thuto tse di sa lekanang
Mo go gopoleng Letsatsi la Aforika , re nna le nako ya go ntšhafatsa boineelo jwa rona mo go rona , mo kontinenteng ya Aforika le ngwaoboswa e e arolelanwang le kwa re yang gona .
Seemo se se kwa tlase sa fosefeite ya mmu ;
Woto e e tsitsinyang porojeke ;
Ka 1992 o ne a hira polase e a dirang temothuo mo go yona gajaana .
Togamaano e tlhoka go ka tlhalosiwa mme e kwalwe ka botlalo mo mmasepaleng mongwe le mongwe .
Magenesiamo ( Mg )
Sedirisiwa sa go tsaya sekao sa mmu se kgona go tsentshiwa botoka mo mmung mme se ka dirisiwa go tsaya sekao sa mmu mo magodimong le mo teng ga mmu .
Korong e e nosetswang .
Gona ke nnete gore ga re ka ke ra falola tse di fetileng .
Afrikan Affirmation ya gompieno e tserwe mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwaletseng Tribute Magazine ka Tlhakole 1990 .
Fela , babatlisisi ba nna le nako e ntsi ba ntsha ditiriso tse le go di dira diteko go bona gore di bolokesegile le gore di dira sentle pele ga di ya kwa mabenkeleng .
Tshitshinyo ya semmuso ya tsela e e elediwang ya go bouta e tla tlisiwa kwa kopanong gore go amogelwe e e tla dirisiwang .
Ga go na melao tota ya gore balalediwa ba itsesiwe leng ka ga pitso , mme go ipha tlhaloganyo le tlotlo go tshwanetse go nne teng .
Yona e ka nna ka kopano ya pegelo kgotsa ka dipampitshana .
Letshoroma malatsi a le mararo kgotsa go feta
A dikarolo tsotlhe tsa sekgatshi di mo maemong a tiro a a siameng ?
Mo tiragatsong , le gale togamaano le thulaganyo gantsi di dirwa ka nako e le nngwe .
Fa montshakuno a batla go adima madi go lema korong , moadimi o tlaa sekaseka thobo ya pakatelele , tlhotlhwa e e solofetsweng ya korong le ditshenyegelo tsa go ntsha sejalo .
Dikgaolo tse di sefang di tlhoka tlamelo go tswelela go netefatsa gore kumo le disalela di tlhaolwe sentle .
Kwala ntlha e tiragatso e tlhokegang mo go yona le tokololo ya komiti e e tsayang maikarabelo .
Yo o tsayang dikao a ka lebelela go tsenelela mafelong a a tshwanang ka boteng le popego ya mmu .
Kgaolo ya boronso ya mokgatlho wa ditono tse 250 e file disertifikeite le dibetšhe go balemirui ba le robongwe : Iyay'phandela farming , Musi Twala Mpumalanga , Victor Mahlinza , David Mongaoto , Victor Mongaoto ( motlatsamodulasetilo wa Grain SA ) , Thabang Tshepe , Lebohang Khitleli , Joel Ralekhetla le Frans Mokoena .
Pharologano magareng a tekanyetsokabokgolo le ya tiriso
Le mororo go le jalo , biusa ka gale setshwaokaelo sa sekganelakgatsetsa netefatsa gore setlaa dira sentle mo maemong a mariga a gago .
Nomore ya go ikgolaganya le ene :
Peomolao ya pusoselegae e dirilwe molao go neelana ka tšhono go baagi go keleka gore puso e dira tiro ya yona .
Peo e tshwanetse go gatelelwa mo mmung o o metsi gore e kgone go gogela metsi a a ka lekanang le 30% ya bokete ba yona ka go e kgonisa go simolola ntlha ya go mela ka bonako .
Go farologana le sethibelakgatselo sa " automotive " ga se botlhole thata jalo mo diphologolong .
Setshwantsho 1 : Go dumelwa gore palotlase ke gore go tshwanetse go tseiwe teko e le nngwe mo diheketareng tse di leng lesome .
Go ya ka Molao wa Lekgetho la Lotseno wa Aforikaborwa , lotseno go tswa mo Dikemeng tsa Peeletsommogo ya Thoto di tsewa jaaka morokotso .
Re ruana jang ?
Tshegetso ka tsa Badiri
Ditlhaka di ka beiwa le peo ka tiriso e e kwa tlase go nna ' sesimolodi ' mme di ka lokelwa dimilimetara tse di leng 50 go tloga fa tlase le fa thoko fa peo e beiwang teng go fokotsa ntlha ya go senya semela .
( a ) fa le naya ngwana , motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , tagafara , le-
O dirise tlhobolo ?
Motho mongwe le mongwe yo o leng montshadikuno kgotsa molemi wa dithoro o ka nna tokololo ya Grain SA .
Athikele me kwadilwe ke Raymond Boardman , Molemirui , Morerisane le Morutisi wa kwa Ventersdorp , Kgaolo ya Bokonebophirima .
Botlhokwa ba dikotlo ( ka heketara ) ba kanola bo tshwana le ba korong .
Jalo , lenaneo la bolaodi ba kumo ke lokwalo le le tlhalosang kgato nngwe le nngwe ya thulaganyo ya go uma ya kgwebo e e rileng .
Fa e le gore o ya go tlhagolela dijalo morago ga tlhogo , a setlhagodi se ka dirisiwa mo bopharamoleng joo ?
Busman o dirisa lefatshe go jwala mmidi , kibikibi , matonkomane , motsoko le merogo .
Ka mokgwa o o tlwaetsweng , disalela tsotlhe di ka busetswa mo mmung pele ga go jwalwa ga tlhaka e ntshwa , ka go dirisa mekgwa e e farologaneng e e tlwaetsweng mo tiregong e .
Go dulafatsa mmudula
Oketsa ditiragalo tsa dibolayamefero .
Go dira leokwane le oli tse di tlaa dirisiwang ke didiriso tsa temothuo ; le
THULAGANYO YA BALAODI
Ke yona ntlha e e e dirang gore naga e botshe e ka fulwa go feta fa go na le diruiwa tse dintsi mo kampeng e le nngwe ka nako e telele ka dikgwedi tsa selemo .
Sediriswa se se dirisiwang le leano la go lema boteng bo bo kana kang , go sa lekane kgotsa go lekana , go tlhomamisiwa gantsi ke tlwaelo , jaaka go le tlwaelo go tsweleletsa bolemirui ka bowena kgotsa mo polaseng ya moagisani wag ago , ntlha ya go sireletsa mmu , go thibela mofero kgotsa go sega mmopa o o ka nnang teng .
Kopa batsayakarolo ba ba kopang ntlha mo lenanetemeng go golagana nao nako e e seng ka fa tlase ga matsatsi a le mabedi pele ga pitso , ka kopo ya bona le nako e ba ka e tlhokang go e tlhagisa . .
Tsaya tsia : Setlha sengwe le sengwe , kgaolo e e leng tharong e fiwa dijwalwa tsa senawa .
Metlhotlho ya mafura e mentshwa e tshwanetse go lokelwa fa dilo tsotlhe di fetolwa .
Dikgolaganyo tse di akaretsa tsa tiragatso le dikungo .
Go ithuta-ka-namana go na le dipoelo di le dintsi mo loagong : go go rotloetsa go batla ba bangwe ba ba tshwanang nao ba o ka abelanang nabo ; ba ba go tshegetsang e bile o ka lekeletsa dikakanyo tsa gago ka bona .
Go Nna le Seabe ga Baagi / Kokoano ya Dikgato-Kgalemo
Motlhankedi wa dipatlisiso o tlaa itsise motswasetlhabelo ka ga -
Teropo ya ngoka bašwa go ba ntsha mo go nneng ba metsemagae le mo meding ya setso sa bona .
selekanyo sa biri , cooker kgotsa cider mo motemeng wa yone wa ka gale wa 330 / 340 ml , botlolo kgotsa galase e kgolo , KGOTSA
Fela le gale go na le dilo dingwe tse o tshwanetseng go simolola go di akanyetsa mo setlheng se se latelang .
Neela dikao tsa ka moo wena o ka dirang ka teng mo wotong ya gago .
Memorantamo o tshwanetse go tiisa gore a bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo kgotsofaditswe ke gore go nnile le tshenolo ya didirisiwa le tumelelo pele ya kutlwisiso gape Tona o tshwanetse go rebola fela tumalano fa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tiisitse se .
Pego ya kumo kgotsa ya ditšelete ?
O tshwanetse go boloka bongola ka bontsi jo o ka bo kgonang mme gape o tshwanetse go tshola masimo a gago a se na mofero ka dinako tsotlhe .
Maitlhomo a ditsha tsa ditshupetsotekelelo ;
Mefero e e simololang go tlhoga boteng thata mo mmung le yone e ka kgona go fenya sebolayamefero fa medi ya yone e simolola go tsenelela mo mmung mo go se nang sebolayamefero teng .
Ngatana e e botlhokwa e , e phasalaleditswe mo phasalatsong ya anivesari ya Es'kia Institute ya 2012 : A Lasting Tribute .
Thefosana ya dijwalwa ga e na mosola go laola rusu ya disoya jaaka e kgona go laola tshenyego ya serkosepora , maronthotho o marokwa kgotsa kukumogo ya matlhare .
" Mugabe o tshwanetse a bo a ne a ile dijong tsa motshegare fa Robert a bua mafoko a " , go bua Mphahlele .
Motsheganong 2007
Sekao se se emetseng tshimo ka dikgaolo tse di farologaneng e tla lokelwa mo sekaong sa tshimo yotlhe .
Motswedi :
2 / 7 Sedika ka bophara / Leano dithutano ka ga tlhabololo ya kgaolo
Koketsego ya botsaakarolo jwa basadi mo go direng molao go ka tlisa tlhabololo ya phitlhelelo ya ditirelo tsa motheo , jaaka matlo , thuto le loago .
Molao wa Ditheo wa Pusoselegae , 1998 o neela melawana ya go tlhopha Dikomiti tsa Woto - SALGA e tlhomilwe go dira ka merero ya pholo .
10.30 go fitlha ka 11.00
Tekanyetsokabo e tshwanetse ya nna go ya ka ditheo tsa go se fitlhe sepe le go nna le boikarabelo
Molaotheo , mo ponelongpele ya phokotso ya ditshwanelo tse di botlhokwa mo mabakeng mangwe , o gatelela botlhokwa jwa dikgatlhegelo tsa bana , mme o bo o di beela kwa thoko go di naya tshireletso e e itlhaotseng , go neela bana ba ba tlolang molao tshireletso , gareng ga dingwe , tshwanelo ya-
Gotlhe fela ke ka go rulaganya .
( e ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tlhabololo ya katlaatlelo loago , le tshwanetse la ntsha setifikheiti sa tetlelelo ya semmuso ka fa go tshwanetseng ka teng , mo go porograma nngwe le nngwe le mo go moneelana-ka- tirelo mongwe le mongwe wa phaposo ya kgetse mo tshekong yo o letleletsweng semmuso go ya ka molawana ono .
33 . Go letla gore tatediso e telele ka mo go lekaneng mmogo le ditshenyegelo tsa tsamaiso di akanyediwe fa go balelelwa madi a ditshiamelo a a sa tleleimiwang ;
Le gale , go kwala le go rulaganya ditlhankana tsa bolaodi ba ditšhelete mo kgwebong ya gago go botoka fa go dirwa mo legaeng - ke wena kgotsa mongwe wa lelapa la gago kgotsa mongwe yo a tlhomilweng go dira tiro e .
Karolo ya 151 ( 1 ) ( e ) - e pateletsa dimmasepala go rotloetsa kamego ya baagi le mekgatlho ya setšhaba mo pusongselegae .
Dipolata tsa tshireletso
( 2 ) Fa ngwana-
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Komiti ya Woto e tsaya karolo mo dikgato tsa ditiragalokgolong tsa mmasepala .
Go kgaoganya foreimi mo diforeiming tsa baagi mo diporojekeng tsa kgwebo
Morago ga go tlogela sekolo ka 1977 o simolotse go dira kwa Sasol a le mokgweetsi wa phesodi .
O ka tlhatlhela boikuelo mo teng ga setlamo leng ?
Madi a peeletso a a nyalanang le mathata a a tlhagelelang
Ka 1992 , ba ne ba kopa Corplan , e bong Mokgatlho o e seng wa Puso ( NGO ) wa baagi o o neng o le mo East London , gore o ba thuse ka go kwala le go tsenya tirisong togamaano e e maleba ya LED .
A Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nthusa go dira kopo ya PAIA ?
Sa ntlha poelo ke sesupo sa katlego ya ditiro tsa montshakuno mme , go ikaegilwe ka dipoelo , montshakuno o kgona go rulaganyetsa katoloso kgotsa ditlhabololo , tse di tlaa tokafatsang katlego ya gagwe ya pakatelele .
B : Merero e e kgabaganyang
Bana ba na le tshiamelo ya go sireletswa kgatlhanong le tsholo e e sa lolamang kgotsa kgethololo epe ka ntlha ya bong , morafe , bogole kgotsa setlhopha ( khumo kgotsa khumanego )
Heketara ya mmu o o metilweng wa go fitlha boteng jwa 15 cm e bega ditono di ka nna 2 400 go ya ka temogo , kgobokano le katisegelo ya mmu .
( b ) mo lobakeng lwa motho yo o sa thapiwang ke Puso , magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go itsise Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago .
Sesupetso sa nako e e siametseng go roba ga mmidi go dira letseto ke fela fa mmopo mo seakong o simolola go bobetsega le gape pele ga matlhare a mantsi a simolola go oma .
LETLHA LA TSHEKATSHEKO E E LATELANG ____________________________ MOFUTA : ___________________________
Go tshwarwa
Jalo go botlhokwa thata go laola go uma le go rekisa mme tota le madi a gago ka mokgwa o o ka kgonang ditiragalo tse di se bonelweng pele .
Boloka didiriso tse di sa direng : Fa di sa dirisiwedidiriso di tshwanetse go bolokwa - go tswa mo tseleng .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go johank@grainsa.co.za .
Letlole ga le boloke fela maemo a a oketsegang a lekgetho mme le boa le letla leloko la letlole go goga madi mangwe jaaka kgogo ya ka gangwe ( karolo ya teng kgotsa ka botlalo ) .
Dimekheniseme tsa go meta tsa motheo tsa peo le monontsha
Thulaganyo e e netefatsa gore majwang a a leng monate a sa fulwe go feta mme mefuta e e seng monate e se kgone go tswelela go mela gotlhe mo nageng .
Eno ke tiro ya setlhopha ka sekao sa banni ba emela baagi ka bophara , e e akaretsang go kwalwa kgotsa go tlhama mmapa .
Ba kgonne mme kwa mafelelong a nako ya thobo go tlile serame sa tlwaelo mo Foreisetata sa senya .
Baithuti ba amogetse diDVD sentle mme go na le kgatlhego mo barutabanang le baithuting go amogela kitso gape .
Baetapele ba setšhaba se se tlhabologileng ba emela baagi mo dintlheng tse di leng gaufi le dipelo tsa bona mme ba tshwanetse go tsewa tsia .
Ke rekoto e e tlhomameng ya puisano .
O gatelelwa go fetola tlhomamiso ya ditlamelo tsa gago fa ditlha tse di fetoga kgotsa fa o simolola go dirisa khemikale ya mofuta o mongwe .
Se se lekana le ditlhaka tse 300 mo go 100 m .
O nyetse Josephine Mndawe ka 1964 - yo o tlhokafetseng ka 2003 .
Senosetsidikologi ke peeletso e kgolo thata , mme ka gore e tlhomilwe kwa masimo mme e sa bolokwe mo setorong sa metšhine , fa gongwe bajadi ba batla ba lebala ka tlamelo ya motheo , e ba tshwanetseng go akanya ka yona .
Makwalotetla a go Dirisa Ditsha Tsa Ditlamo tse Dingwe le Makwalotetla a go Tsena mo Ditsheng tsa Tsone
( b ) mo lobakeng lwa motho yo o sa thapiwang ke Puso , magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go itsise Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago .
Go nna montshakuno wa mogwebi go raya go ntsha go feta ka fa wena le lelapa la gago le tlhokang ka teng .
Fa sengwe se fosega mme ra bo re sa bolelele o mongwe , re feleletsa re dirile diphoso tse di tshwanang le tseo go na le go ithuta mo go ba bangwe " .
Dikgwebo le tsona di tshwenyega ka ga diphetogo mo tikologong ya bolaodi mmogo le dipholisi tseo di ka tlhatlosang ditshenyegelo .
Netefatsa dithulaganyo tsa go dira le mong wa didiriswa tsa go roba yo a go direlang go netefatsa gore didiriswa tsa gagwe di nne teng mo polaseng ya gago fela fa kumo ya gago e na le bokana ba metsi bo bo amogelwang go robiwa .
Tsela e e siamneg go gaisa ya go batla didiriswa le metswedi go tsenya leano tirisong ke go godisa ikonomi ka bonako .
Go botlhokwa go tsholetsa mmu matsatsi a a ka nnang 3 - 4 morago ga go jwala ka go dirisa " Duisendpoot " go netefatsa gore peo yotlhe e e leng mo mmung e kgone go tlhoga ka go tswa mo mmung .
Se , se tlhola botshepegi mo baameging
Boteng ba go jwala le mekgwa ya go jwala
O ka dira kae kopo ya tlamelo ?
Ke monnamogolo yo o matlhagatlhaga yo o ikemiseditseng go ithuta ka dinako tsotlhe .
Fa di setse di tlhamilwe ditshupo di tshwanetse tsa tsenngwa mo letlhomesong la lloko .
Ditsiboso ka tlamelo ya serobi ( seteropore )
Se se raya gore fa o na le terekere ya 60kW o na le maatla a terekere a a lekaneng go kgona diheketara tse 120 ( mo ditlheng tse dintsi .
Go thibela gore seno se diragale , puso e tshwanetse go tshegetsa le go putsa botsayakarolo jwa baagi mme baagi ba tshwanetse go :
Fa mefero e le e mentsi e thibela sediriswa sa go roba go dira ka bonako , e bile e tlala mo thobong ka go e naya monko o o maswe mo go tla nayang thobo seemo se se kwa tlase kwa disilong kgotsa go tla tsaya madi gape go phephafatsa tlhaka ka go tlosa peo ya teng .
Ke fela karolwana e nnye ya bokgoni jwa tsidifatso jwa dienjene e tlhokegang mo merwalong e e botlhofo , tota le mo maemong a bosa a a bothitho .
Kgotsa , jaaka sekao , fa motho a tila kgotlhang mme a tsamaya , bothata bo ka runya gape moragonyana jaaka bo se kile ba rarabololwa ka nako ya kgotlhang .
( d ) tlhotlhomisa gore a kgetse e tshwanetse go fetisediwa , go ya ka molawana wa 50 , kwa kgotlatshekelo ya bana jaaka go umakiwa mo go molawana wa 42 wa " Children's Act " ;
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Ka go sekaseka ga ntlhana ya go mela go ka dirwa ka dinako tse di latelanang go bona gore go diragala eng ka go tlhoga ga korong .
Tshekatsheko
Morago ga go bona tumelo ya go dirisa masimo o tshwanetse go loga maano a go tsaya sekao sa mmu gore se lekalekantshwe .
Ke teng fa , fa lorato lwa gagwe lwa dikgomo tsa Bonsmara le medileng teng .
Dikitsiso tsa Botsalano Tse di Amogetsweng go tswa go / Rometsweng kwa Ditlamong tse di Kwa Ntle
Tumalano ya Kabelano ya Mesola
Mo tiregong ya togamaano le thulaganyong , tiragatsong le taolong , motsamaisi o tlhoka gape go nna le boineelo mo ditirong tsa botsamaisi tsa gagwe tse dingwe .
Se e ntse maitemogelo a a itumedisang thata mo go nna .
Kakanyokgolo ya tiisetso e ke gore bokao jwa botshelo jwa motho go le gantsi ga bo sedimoge fela ka gangwe le gore o tshwanetse go dira ka natla go bona bokao jwa gago .
Ditshwanelo tse , di ama kamano magareng ga ditlhopha tsa batho le dinaga mmogo le setso le puso .
Bokana ba oli ya dimela e e jewang
1.1.9 ntle le tetla e e kwadilweng fa fatshe pele ya Moadimi -
Kadimo ya dingwaga tse tlhano ya R100 000 e jele R130 000 fa kadimo ya dingwaga tse di lesome ya R100 000 e jele R155 000 .
Molemirui yo mongwe le yo mongwe o tshwanetse go nna le tsela e e bulegileng e a ka e dirisang go buisana le morekisi wa gagwe .
Dipotso tsa tshekatsheko ya bong
Tshedimosetso yotlhe e e kokoanngwang ka nako ya patlisiso , go akaretsa le tshedimosetso ya poraefete le tshedimosetso ya patlisiso ( pampiri ya dipotso e e tladitsweng , foromo ya hisetori ya tsa kalafi ) di tla bolokwa e le khupamarama .
Temothuo ke mothapi wa botlhokwa .
Go thunya le go segega mo thaereng ; le
Ditheo tsa segompieno , go akaretsa le tsa thuto , ga di mo mothong e bile di tlhomame .
O di dirisetsa eng ?
Bacillus thuringiensis ( Bt ) ke baketheria ya mmu e e ntshang botlhole jwa setshenekegi .
Athikele 11 Go tsewa ka dikgoka le go se buswe Puso e tshwanelwa ke go thibela le siamisa go tshola bana ntle le tetla kwa mose go go seng mo molaong , ke motsadi kgotsa motho wa boraro .
Tlamelo
Mo tiisetsong e , Moporofesara Es'kia Mphahlele o tsosolosa botlhokwa jwa go nna le kgolagano le lefatshe la semowa .
Dikonteraka di saennwe ke GEP , motlamelatirelo le Setlamo sa Tirisano
BoCDW ke metswedi e e totileng baagi batho ba ba dirang mo gare ga baagi go tswa kwa ba tlhophilweng teng , kwa ba nnang teng le mo go ba bal eng maikarebelo mo ditirong tsa bona .
Mo tikologong eno , metsi a bonwa go tswa mo dipompong tse di dirisiwang ke batho botlhe mme ke dipompo di le tharo fela mo tikologong eno .
Ka mafoko a mangwe , fa kopo ya mabaka e neelwa , letsatsi le kopo e amogotsweng ka lona ga le badiwe mo palelong fela letsatsi le mabaka a neetsweng ka lona le a badiwa.11 Ditetlelelo di tshwanetse go neelwa mo nakong e e amogelesegang .
Ka madimabe ke bonnete bo bothata ba go jwala dijwalwa mme le fa bolaodi ba gago bo le pila jang , fa go se na metsi ga go na dimela .
Tsweletso ya boikuelo
togamaanong ya woto e kgaogantswe ka maphata a le mararo .
2.11 Go latela ditumalano 22
Balemirui ka tlwaelo , ka go tlhomamisa le go kopantsha maemo a kumo e e ka bonwang mo tikologong e ba leng mo go yona , ba ka swetsa tlhotlhwa ka tono e e tshwanetsweng go dirisiwa fa ba tsaya tshireletsego .
Go fitlha ga jaana , dintlo di le 223 591 di agilwe fa e sale ka 1994 , mme di jele puso bokana ka R13 dibilione .
( b ) Fa go dirwa taelo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go-
Mothatimogolo wa tatelano ya ditiro le mokhanselara wa photefolio o tshwanetse a dirisa tshedimosetso e jaaka karolo ya tiragatso ya go tlhama maano a IDP , go :
Foreisetata
Mphahlele o ne a akanya gore maAforikaborwa otlhe a tshwanetse go leba gape botlhokwa ba kamano ya bona le kontinente ya Afrikan .
Leba Komiti ya Metswedi ya Dikomiti tsa Diwoto go bona tshedimosetso ka botlalo mabapi le ditiro le ditiragalo tsa komiti - dplg / gtz
2 . Batlamedi
Ka gore go tlhokega tota mabanta a supa go fitlhelela ditlhokego tsa maatlakgogo a tiragatso , bokete jo bo feteletseng bo tlaa khutswafatsa botshelo jwa lebanta le lentšhwa thata .
Ke mang yo o tshwanetseng go dira tiro mo polaseng ya gago ?
Go tsaya semela sa Moklhure se le sengwe fela mo heketareng se se robiwang le mmidi go senya thotho ya mmidi .
Dielemente dingwe tsa ntshokuno ya dijalo di botlhokwa mo go maswe mo go boneng katlego .
Mo puong ya gagwe Tona o rile lefapha le ikaelela go thusa bantshakuno go efoga go jewa ka dithulaganyo tse di farologaneng tsa kemonokeng mo go bona fela o rile bantshakuno ba tlaa newa fela paka ya kutlwelobotlhoko ya dingwaga tse tharo nako eo mo go yona ba tlaa tlhokang go bontsha gore dikgwebo tsa temothuo tsa bona di mo maemong a a lolameng .
Ditlhogo tse di sa phothwang fa fatshe .
Fa metlhogelaruri e le gona , akanya go dirisa mekgwa ya go-sa-lemeng gotlhelele , gore o tle o laole mefero sekhemikale .
Ka kamano e e tlhamaletseng ya sebele - ditlhophathutano , ditekotshupetso , malatsi a bantshakuno , kgaisano ya montshakuno wa ngwaga le lenaneo la montshakuno le le tsweleletseng ;
Go botlhokwa gape gore le wena o ikemele jaaka kganarite .
Bontsi jo bo fetang 50% tsa makhanselara a a leng teng mo kopanong , fa fela a bopa khoramo .
Jaanong batho ba ne ba rarabolola bothata ka go batla sengwe se se neng se amogelwa ke mongwe le mongwe .
Nako : diura di le 2
Tlhola kgatelelo ka mo teng ga thaere ka kgwedi le kgwedi
Tlhagisa peo go dirisiwa mo kgwebong ;
Mokgwa o o gabedi wa kemedi ya woto le kemedi ka tekanyo o kaya gore baagi ba na le baemedi ba ba tlhophilweng ka tlhamalalo ba ba rweleng maikarabelo a bona , go fetisa le go samagana le matshwenyego a bona .
Leina la moeteledipele kgotsa monnasetulo wa pitso .
Netefatsa gape gore o gasetse bokana bo bo rileng , ka gore fa o gasetsa bokana bo bo fetang bo bo tlhokiwang , kgotsa bokana bo bo sa lakaneng go bolaya mefero , go ka tlisetsa kgono ya mefero go fenya sebolayamefero se o se gasetang .
E ROTLOEDITSWE KE BATHO
Fa go se na direkoto tsa histori tse di kwadilweng tsa tshimo nngwe le nngwe , jaanong ke nako e e siameng go dirisa dipalotshedimosetso tsa ngogola go simolola thulaganyo ya botsholarekoto .
Bolemirui ke tiro e thata e e dirwang ka nako yotlhe e bile e naya poelo e e kwa tlase mme balemirui ba tlhoka go nna le phisego go e dira kwa ntle ga go bona madi a mantsi tota le gore ke tlwaelo fela .
Mo ditiragalong tsotlhe tsa bolemirui lenaneo la go gasetsa le botlhokwa go bona thobo e e siameng .
Ntlha ya " go kgarametsa " e fiwa ke dimela tse di ntshang dikhemikale tse di kobang phetlhu jaaka semela sa Desmodium uncinatum ( silverleaf desmodium ) se se kobang phetlhu go se kotame mo mmiding .
Ka tebogo go na le ditlhare tse di rekisiwang tse di oketsang maikemo a semela e bile di sireletsa semela go malwetse .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 11 : Go tsayakarolo mo ditirong tsa IDP tsa 5 / 3 Go naya batho ditšhono tsa go tshwaela .
O ka reka kae ditsenngwateng ?
Mo maemong a me jaaka leloko la Kgotlakgolo
Tshenyegelo ya menontsha ke nngwe ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa tlhamalalo tse dikgolo mo lenaneong la bojaladijalo .
Diporojeke le ditiragalo
Kwa go setseng go epilwe metsi , mme a sa dire , puso ya Mpumalanga e tla ntšhwafatsa mesima e mo dikgweding tse tharo go ya go tse tlhano tse di tlang go netefatsa gore batho ba tlamelwa ka metsi .
63 . ( 1 ) ( a ) Ngwana mongwe le mongwe yo kgetse ya gagwe e rometsweng kwa kgotlatshekelo ya ngwana go ya ka molawana wa 49 ( 2 ) , o tshwanetse go tlhagelela kwa kgotlatshekelo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse e e jalo go ya ka Kgaolo eno .
Re phela ka tse re di amogelang ; re bopa bophelo ka tse re di nayanang - Winston Churchill
E SAENNWE JAAKA TOGAMAANO E E LETLELETSWENG E E TLHAGISITSWENG KE WOTO YA 27 , YA MMASEPALA WA X
Tsweetswee itlhatlhobe mme fa o na le mogare , bona kalafi .
A ditlhopho di tshwarwa gangwe le gape mo go kgotsofatsang go mekamekana le mathata a tiragatso e e bokoa ya ditokololo tsa Komiti ya Woto ?
Kitso ya setso e e sa itsiweng ka botlalo ke setšhaba sa fa gae se se e tlhagisitseng kgotsa se se e ribolotseng , e kaiwa ka tlwaelo e le ya ' setšhaba ' .
Bokete ba peo bo ne bo le kgaologeramo e le 0 , 7 ka bogare .
Nnete ke gore go jala mmidi go bonetse go le bonolo mme tlhotlhwa le yona e ntle thata e bile bontsi jwa batho bo tlaa dika bo dirile dipoelo tse dikgolo monongwaga .
Tlhotlhwa mo dingwageng tse di fetileng go lekalekantsha le tlhotlhwa ya dijwalwa tsa selemo e nyerolotse go uma ga korong mo dikgaolong tse dintsi .
Peo e e lekanang ya boleng jo bo kwa godimo ka phesenthe e e kwa godimo ya tlhogo , botlhololo jwa mefuta ya maidi a a itsegeng , le kgololesego ya dipeo tsa mofero le malwetse , e tshwanetse go tlhophiwa go fokotsa mathata a ntshodikuno .
Kopano e itsisiwe gape ka kopano ya ditherisano tsa thulaganyo pele , ditlhopha tse di farologaneng tsa loago tseo di tlhaotsweng mo kopanong di ka tsenngwa mo lenaaneng .
Masimo a a fisitsweng .
( e ) tshekatsheko ya dipalopalo tse di umkiwang mo ditemaneng tsa ( a ) go fitlha go ( d ) ; le
Tima monithara ka gale fa o feditse go dirisa khomphuthara ya gago kwa tirong .
William o dirisa kopanyo ya tlamelo ka matlole go tlamela dijalo tsa gagwe ka matlole - madi a gagwe le dikadimo tsa ntshokuno go tswa VKB le Land Bank .
Molao wa Tshireletso ya Tshedimosetso ya Poraefete
Kgopolo e e anameng e ya thuto ya bagolo , o e tlhalosa e le kitso-kwalo le litheresi ya setso .
Aga bokgoni jwa go loga maano , dikomiti tsa diwoto , Bomankge ba CBP , le dithulaganyo tse di tsweletsang pele CBP ;
Go robalana le masea , bana ba bannye le batho ba bagolo ga go kitla go fodisa Aids .
Tokololo ya Komiti ya Woto e ka ikutlwa gore baagi botlhe ba karolo e e rileng ya lefelo la bona ke batsietsi kajalo tshitshinyo nngwe le nngwe ya thebolelo ya ditirelo kgotsa diporojeke e ba e dirang e ikgatholosiwe .
A o ka hira terekere le sediriso fa o se na tsa gago ?
Montshakuno ga a dire poelo e e lekaneng go nna mo maemong a go ithekela diterekere le didiriso tsa gagwe .
Go tlala thata go go itemogelwang mo dikolong tse di leng teng , go go gakatswang ke bofudugedi .
E ne e le kabo ya motho ka sebele ( e sa tlhole e le kabo ya lelapa ) , se se neng se raya gore ditokololo di le dintsi tsa lelapa le le lengwe tse di neng di fetile dingwaga di le 18 ba ne ba tshwanelwa ke kabo ;
Bontsi ba seo se lemogiwang jaaka ' tshwanologo ' se tlhageletse ka ntlha ya dintlha tsa kamano ya maatla le kabo ya didiriswa .
Dikarolo tse di farologaneng tsa puso di a golagana mme re tlhoka go batla ditsela tsa go netefatsa gore di dirisanammogo ka katlego .
10.3 Go dira maitlamo ka dikgang dipe fela tse di tlhagang go tswa go ditiro tsa Kgotlakgolo tse di leng mo polelwaneneng ya semolao ya 10.1 go ya go ya 10.2.17
Tse di bosula ke gore :
Seemo sa botshepegi se raya gore ga go tokololo epe e e tlaa letlang dikgatlhegp tsa yona go thulana le tsa mokgatlhotekanyetsi .
A mongwe le mongwe a reke modutonyana o o tletseng disele mo karatšheng ya selegae , a kampo setlhopha se tlaa nna le tanka e kgolo e mongwe le mongwe a ka pompang disele mo go yona ?
Go botlhokwa go e reka .
Laola mefero ka nonofo mo mmiding
Dimmotlolo tse di rulaganeng e bile di tsentswe tirisong tsa botsayakarolo ka kakaretso di dira fa baagi ba di bona di le mo molaong gape di siame , mo go nang le boineelo jwa sepolotiki mo tsenyotirisong ya tsona e bile di na le maemo a semolao .
Leka go supa dikgato tse di dirisitsweng ke bararabolodi ba mathata .
Jaaka sekao : pitso e akanyetsa dikakgelo tsa Leano la Tlhabololo le le Lomagantsweng , kgotsa pitso ya akanyetsa leano la go aga tsela e ntšhwa e e ralalang tikologo e e rileng .
Thuto e e siameng e bipolola palo e kgolwane ya ditšhono , dikgotlhang tse di simololang , maikemisetso le dikgapeletso , tse yona thuto e e maatlafatsang motho go di rarabolola .
Ke ya go jala metswako efe ?
Diparaka , Mafelo a a Bulegileng a Botlhe le Ditshingwana
Netefatsa gore mefero e e melang ka bonako e laolwe ke go dirisa dikhemikale kgotsa ka go dirisa sediriswa se se tlhagolang ka go se menole mmu thata gore metsi a latlhege .
Botsamaisi jwa Maemo a Tshoganyetso le Masetlapelo
Go tlhabolola IDP
Fela le gale modipeo ( gene ) wa RR o setse o tsentswe mo mefutapeong ya soyabini e e farologaneng e mentsi mo e leng gore tokafatso ya lotso ka boyona ga e a tlhola kwelotlase epe ya pharologano ya lotso , jaaka go bontshitswe ka thuto ya pharologano ya lotso ka 2003 .
( ii ) mo mogwantong ope , mo ditshupetsong , mo raling kgotsa mo tiragalong epe mo setšhabeng .
maano a diwoto tsotlhe a lejwa sešwa
1 . MATSENO
Go na le mefuta e mentsi ya bolaodi e e supilweng go nna mefuta e e siameng mo tlhaselong ya go sireletsa dineo tsa tlholego .
( 8 ) ( a ) Fa ngwana a latofadiwa le ngwana yo mongwe kgotsa bana ba bangwe , go ka tshwarwa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ka nako e le nngwe fa magiseterata yo o dirang dipatlisiso a kgotsofetse gore seo se tla nna ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa bana bao .
Maemo a kotlo mo tshimong a ka lebelelwa mme menotsha e e leng botlhokwa e ka lokelwa ka go dirisa didiriswa tsa go jwala tse di laolwang ke mananeo a diGPSe .
Fa , ke teng fa thuto ya mofuta o mongwe e tlhokegang teng , e bile ke lona lebaka la gore Es'kia Institute e bo e tsweletsa ponelopele ya ga Mphahlele ya thuto ya filosofi e e ikaegileng ka Setho sa Afrikan .
Bosetšhaba ( mo Aforikaborwa ) Patlisiso kwa ntle ga patlisiso ka ditshedi e e diriwang mo Aforikaborwa Se ga se tlhoke tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi , fela o ka tlhoka tetlelelo ya kgobokanyo le / kgotsa
Re tshwanetse go gakologelwa gape gore balemirui ba bantsi ba ba amogelang puseletsomadi ga ba a lema masimo go feta dingwaga tse di ka nnang tse dintsi ka gore ba ne ba na le mathata a a farologaneng mme masimo a a tlhoka go lengwa gape le gape go kgona jwala le go bona kumo .
Sethalo 2 : Ditragalo tsa CBP
Araba ka ee kgotsa nnyaa go mokgwa mongwe le mongwe o o ka ratang ba buisana le wena ka one
Gore o kopane le dithulaganyo tse di leng teng tsa Grain SA , mme o ye dikopanong tsa teng , o tsene dithutiso ka go tswelela - le go buisa Pula / Imvula yotlhe ka kgwedi le kgwedi !
Dikomiti tsa Diwoto di na le ditšhono ya ditshwaelo mo khanseleng ka go tsenela dikopano , go dirisana le Bakhanselera ba Woto le go nna le kgolagano le ditlhkego tsa baagi .
Motho wa semolao
Monna le ene a ka dira tiro e bonolo jaaka go se sepe se se mo kgoreletsang go ya mebentleleng , go apaya dijo , le go fepa ngwana .
BMP e ne ya fetswa mo magareng a 2011 le go phasaladiwa gore go tshwaelwe ka yona .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go ian@grainsa.co.za .
Tekanyetsokabo ya jaanong
Fa kgwebo ya gago e sa le nnye mme o sa kgone go duela khompiutara go rulaganya tiriso ya madi go dirwa ka go kwala .
Mofero ke eng ?
TSAMAISO YA GO TSHWARAGANA LE DINGONGOREGO
Mong wa pele jaanong o tlaa tswa mo ntlong mme wena o tlaa tsena .
Radio ke tsela ya tshedimosetso e e maatla thata go fitlhelela balemirui mo mofameng o o tlhabologang .
Molemirui o tlhoka kitso ka dintlha tse dintsi tse di forologanang , jaaka baeoloji , akoronomi , kitso ya bomakheniki , bolaodi ba batho , go jwalwa ga dijwalwa , go rua diruiwa , thekiso ya kumo le boekonomiki , go naya tse dingwe fela , go kgona go aga kgwebo e e kgonang ya bolemirui .
( 5 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka dumelela motho mongwe le mongwe yo o nang le kgatlhego kgotsa yo o ka nnang le seabe mo tshekong , go nna teng .
Togamaano ya polokesego ke eng ?
Maikarabelo
Tlhotlhwa e ka oketsega gape le gape mme wena o setse o rekisitse tlhaka ya gago e e seng ntsi ka tlhotlhwa e e kwa tlase thata mme go sa tlhokegwe .
Go botlhokwa le go balela tshenyego :
3.3.2 Tsamaiso ya ditiro tsa Komiti ya Woto
Akanya gape gore ke eng se se dirileng gore leotwana le senyege , fa gongwe ntlhana ya sengwe jaaka letlapa mo tshimong .
Go tlhokomela dijwalwa go botlhokwa fela jaaka go di jwala .
Fa o kwala porofaele ya gago , tsenyeletsa tshedimosetso e e mo mananeong a a fa tlase , fela se tshwenyege thata ka dithutego tsa gago tsa sekolo - se ga se sona sa go tshega le go tlhonama sa ditšhono tsa gago go bona katlego .
Bokhutlo
Mme fa lefatshe le supa tlhoko , ga go na se se thibelang bokana ba mmidi o o ka jwalang .
rulaganya MOTHAMO wa ditirelo tseo
Dikopano tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Tiragalo nngwe le nngwe ya Tsamaiso e tshwantse go rulaganngwa sentle .
Tiragalo e ne e tletswe ke batho ba ba ka nnang 80 ba madirelo a korong .
93 . Togamaano ya Bosetšhaba ya melao
( b ) tlhatlhelwa ka fa tlase ga maemo a go tshwanetsweng ga gopola gore bana ke batho ba ba utlwusiwang botlhoko bonolo mme maemo ao a fokotse kotsi e e ka diragalelang ngwana oo , go akaretsa kotsi e e ka tlholwang ke bana ba bangwe ;
Ditshenyegelo tsa ditirelo
Go senaya thoto , jalo le jalo .
Mo dinageng tse dintsi tsa lefatshe , batho ba fitlhile mo ba tsayang senkgwe jaaka tshwanelo mme e seng tshiamelo .
Fa e laolwa sentle ofisi e tla nna pelo ya kgwebo ya rona ka dintlha tsa togamaano , thulaganyo , tiriso le bolaodi ba kgwebo .
Setsotsi ) , dipharologano tsa puo le go fetoga ga yone , Tiriso ya puo e e sa tlwaelegang , go e fetola le go e tswakanya le tse dingwe , jj .
Dirisa motheo o go laola batho e le moamuso sentle
Metsotso ya khansele e phasaladitswe mo baaging .
Masimo a a senyegileng le mmu o o swagafetseng .
Togamaano ka boyona ke tiragatso ya malatsi a le 6 mo wotong , mmogo le tiro ya ithulaganyo le komoti ya woto , le direkoto .
BASADI , BAŠA LE BATHO BA BA NANG LE BOGOLE
Makoa a thuto ya morago-ga-tlhaolele a netefatsa seo .
Tswela kwa ntle o ntse o tsamayatsamaya mo polaseng ya gago , o ye kwa masimong , o baakanye dikgora le ditsela tse di senyegileng .
baakanya setatamente sa maikaelelo a a rileng mabapi sa maikaelelo a a dirang .
10.3.3 Go dira tshitshinyo kgotsa go e tshegetsa e e ka tswang e thulana le Melao eno ya Taolo kgotsa molao ope fela , go akaretsa le Dingwao tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Polelo e e mo teng ga kemo ka lefoko ( puo ) e e dirilweng kwa Bankuna High School kwa motsesetoropong wa Nkowankowa , gaufi le Tzaneen .
Togamaano ya sengwaga ( annual )
Athikele e kwadilwe ke Petra Nel wa PROCARE .
( d ) dikgatlhego le polokesego tsa setšhaba se ngwana a nnang mo go sona ; le
Bogolo jwa dikarolwana tsa bojang jo bo jelweng fa e fula di dikgolo , mme ka jalo kgomo e kgobola bongwe jwa bojang le go bo tlhafuna lwa bobedi go dira gore dikarolwana di nne dinnye le go bo tlhakatlhakanya le mathe ( a a tlhokelwang tshilodijo ) .
Phepafatsa beterii .
Go tsosa boineelo
Es'kia o bua gore ditopo tsa metsesetoropo di ne tsa rotloetsa batho go nna batho ba ba nyatsang tlhaloganyo ya porojeke ya baagi botlhe e e itsegeng jaaka Ubuntu , eo e leng botlhokwa go Botho jwa Seaofirika go ya ka Es'kia .
Maina a ditokololo tsa komiti tse di leng teng .
Ditshwanelo tsa badirisi , ditheo tsa temokerasi le tlhabololo ya baagi ke dingwe tsa ditlhogo tse matsapa a a thuto ya bagolo e e bopilweng a tshwanetseng a di rarabolola .
Re ka se ka ra efoga go duela lekgetho , fa re itumelela mesola yotlhe e e duelelwang ka makgetlho .
Se se tona mo gare ga ditlhabololo tseno tse ke go runya ga diikonomi tseo di tsweletseng go gola ka lebelo , bogolosegolo kwa China , India le Brazil .
Amogelesega
Madi a a ka bonwa fela ke bantshakuno ba SLAG , LRAD le PLAS , fela ka bomadimabe ga a ka ke a bonwa ke bantshakuno ba mo lefatsheng la morafe ( le mororo go ya ka rona tlhabololo ya magae e tshwanetse go akaretsa dikgaolo tsa magae ) .
Paakanyo ya didiriso le metšhine
O gatelela botlhokwa ba botsalano bo bo siameng le balemirui ba bangwe le bagakolodi ba ba mo thusang ka ntlha ya go loga maano .
Tshotlegomowa e ka tlhaloswa e le maikutlo a go se kgone go kgona , bohutsana le maikutlo ka bophara go se nne le kgono .
Balela palogare ya dipalo tse di bonweng go ya ka botlhokwa le phitlhelego ya ditirelo go ya ka maphata , go ntsha dikutwisiso tsa woto ka ga ditirelo le baneedi ba tsona go ralala mmasepala .
Selogetsi se tshwanetse se tsenelele mo malokololong a ketane .
Tirego ;
Tshupetso ya tshugo ya mmu e pila pele ga nako mo moleng .
1.1.3 Dithata le ditiro tsa bommasepala
Ishola kgaolo ya bodirelo e le phepa : Dikgaolo tse di makgerokgoro le dibanka di laletsa dikotsi .
Re itumelela dirapoto tse re di amogelang ka ntlha ya koketso ya kumo fa ditšhefu di dirisiwa go bolaya mefero ka tshwanelo .
Ka bokao jo bošwa jo , banna ba maAfrikan ba simolola go tsaya basadi jaaka di-tsa-bona , tse di ka rekwang mme tsa rekisiwa .
Kantoro ya Kgaolo ya Sedibeng
Mme re tlaa tlhola re kgona go nna le bogongwe ba gore go tlaa diragala eng .
Foreisetata ba le16 ( le ba le 4 ba ba sa tsweletswa pele ) ;
Ka go dirisa tlhotlhwa ya go rekiwa
Tiro ya go baakanya ntlo ya dikgogo ya 3 e tshwanetswe go laolwa gangwe ka letsatsi tota ka mafelelo a letsatsi - a tiro e dirilwe sentle ka tswanelo jaaka go tlhokegwa ?
tsamaelana le go lekanyetswa ga tsona
Botsayakarolo mo ditiragalong tsa thulaganyo le botsayaditshwetso bo na le mosola wa tlaleletso wa go oketsa maikutlo a boineelo go bong ba maikaelelo a leano
Supa , kopanya , le go totobatsa merero ya botlhokwa e e totileng baagi
Ditlhotlhwa tsa dijo tse di tlhatlogang , bogolo segolo tsa dijokgolo , di tlhageletse thata mo pontsheng mo dikgwedinyaneng tse di mmalwa tse di fetileng , e bile badirisi ba iphitlhela ba kgamiwa ke tlhotlhwa ya borotho e e kwa godimo .
Motsereganyi wa Matlole a Phenšene ( PFA )
Go dumela go kopana le batho ba o sa ba itseng o le esi morago ga o sena go kopana le bona mo di-social media networks ( Facebook , BBM , Mxit , Twitter , WhatsApp jalo jalo . ) .
Ka tlhago ya jona dikwalo di tshwanetse gore di nne kgatlhanong le tsamaiso ya puso ka gonne di tlhagisa botho ka dikgonagalo tsa tsona le bokoa , jaaka motswedi wa kitso le ntšhwafatso ya kgapetsakgapetsa ya puo .
Seabe sa setšhaba se tlhamilwe go ngotla sekgala sa loago magareng ga batlhophi le ditheo tse di tlhophilweng .
Fa paka ya komelelo e leelefala , barui ba tshwanetse ba akanye go tshola loruo mo dikgaolong tse dinnye le go lekanyetsa tshenyo e di e tlholang mo dimeding tsa tlhago .
Go tlhabela mokento ke one mokgwa o mongwe o o dirisiwang ke barui go supetsa maitlhabelo a diruiwa tsa bone malwetse .
Lo tsene ka boteng mo hisetoring ya setso le botshelo jwa yona . "
Ditirelo tsa Banka tsa Motseregayi :
Itulafatso ke tirego ya go tsaya mmudula mo semeleng se le sengwe le go o tshela mo maledung a sona semela seo .
Go na le ditiro tse di tshwanetseng go dirwa pele ga go simolola go jwala ( go suga mmu , go sega mmu le go baakanya lekidi ) .
12.1 Kgotlakgolo e tla tlhoma Dikomiti tsa Photefolio tse di latelang gore di dire go ya ka SEKEJULE 3 fano :
Ke tshotswe e bile ke godisitswe ke batsadi ba ba neng ba dirisa lefatshe la kwa magaeng mo tikologong ya bolaodi ya Balasi mo kgaolong ya Qumbu .
Selekanyo se se nepagetseng le teponako e e tshwanetseng mo tirisong ya dibolayatlhatshana ke ya botlhokwa thata .
Ka re le balemirui re rwele thoto ya go naya morafe dijo .
Mabolokelo le bodirelo di siame .
O dumela gore Setho sa Afrikan se tlaa sedimosetsa barutwana mokgwa wa go tlhaloganya lefatshe la bona .
Dirisa sethuntshamowa , peipi ya metsi kgotsa pompo ya dithaiere go tlosa maswe .
Fela go supa , re itse botlhe dibala tse di sediko tsa furu .
GORE pegelo e e tswang go Khudutsamaga ya Leano la Tlhabololo e TSEWE TSIA .
Go a thusa go dirisa tekanyetso ?
Fa go ka nna nako e go se nang metsi mme gwa nna kgatelelo ya dimela ka di tlhoka metsi go tlisetsa fokotso ya ditono tse pedi kgotsa go feta ka heketara .
Kwa tshimologong , fa o bereka tshimo e potlana , o ka nna wa kgona go e bereka ka mabogo , kgotsa wa dirisa selemi se se gogwang ke diphologolo ( ditonki kgotsa dipholo ) .
Ditlhaelo : Ke na le mathata a go utswelwa diruiwa mme gape le gore ga ke kgone go rekisa diruiwa tsa me ka gore ke dirisa lefatshe mabapi le Kruger National Park mme kgaolo e ya lefatshe e supiwa e le ya " red line " ka gore go na le bolwetse ba tlhakwana-le-molomo .
3.5 Kgato ya 3
Bogona jwa khepetlele ( madi ) go tsweletsa ntshodikuno ;
( e ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tlhabololo ya katlaatlelo loago , le tshwanetse la ntsha setifikheiti sa tetlelelo ya semmuso ka fa go tshwanetseng ka teng , mo go porograma nngwe le nngwe le mo go moneelana-ka- tirelo mongwe le mongwe wa phaposo ya kgetse mo tshekong yo o letleletsweng semmuso go ya ka molawana ono .
Go se tagwe go oketsa nako e e ka dirisiwang .
Roundup ke sebolayamefero se se kgonang go bolaya mefuta e le mentsi ya mefero tota mefero ya matlhare a a sephaphathi .
Fa o kenta dikgomo tsa gago , kopa thuso go ngaka ya diruiwa e e leng mo tikologong go go thusa ka lenaneo le le tshwanetseng la go kenta .
O na le difouno di le kae tsa mogala tse di nang le dinomore se di farologaneng tsa founo mo ntlong ya gago ?
Fusetsa , tshwaya , dousa le go kala dinamane tse 100 .
Kgolo ya ka bonako ya ikonomi le e e akaretsang
Khoso
Fa go ka diragala go tshwanetswe go begwa ka bonako .
Go tsena sekolo go farologanngwa ka ditlhatlhobo tsa ka gale le go fitlhelela kwa dikereiteng tse di tlhomamiseditsweng kwa pele - go falola kwa sekolong , mo dikholetšheng kgotsa kwa diyunibesithing fa thuto yona e bopa tlhaloganyo e kgolo ya go nna teng ga motho .
Ka 2001 diporofense tse pedi , Gauteng le Kapa Bokone , di ne tsa neelana ka dintlhakaelo go tsibogela kopo ya thuso go tswa mo go bommasepaleng ba le bantsi ba ba neng ba se na bonnete mabapi le ka moo ba kang dikomiti tsa bona tsa diwoto ka teng .
Mo teng ga dithulaganyo tse di tlhalositsweng fa godimo fa go na le mekgwa e e farologaneng ya go hira ka dinako tse di farologaneng e e kgweleanyang ditumelano kgotsa ditirisano tsa go hira gare ga balemirui ka bobona kgotsa ditlhopha tsa balemirui le beng ba naga ba setlamo sa poraefete le ba mmuso .
Tlhagiso ya dikaelo tsa motheo tsa semola le tsa pholisi ka gale e mosola .
Mo karolong go tlhalositswe ka dibopego tsa kgwebo tse dingwe tse di fitlhelwang mo Aforikaborwa .
Kitso e e filweng fa godimo fa e supa sentle mosola wa dijwalwa tsa senawa fa di dirisiwa mo thulaganyong ya thefosano ya dijwalwa .
10.3 Kgotla ya Setso e tla bitsa kopano e e kgethegileng fa maemo a batla jalo .
Ditetlelelo tsa phaetosanitari di tshwanetswe go bonwa kwa Lefapneng la Temothuo , Dikgwa , le Botshwarelo jwa Ditlhapi ( DAFF )
Phuthologo le boikanyego mo tshwetsong ya puso le mo tsamaisong ya ditšhelete mo setšhaba ( ke gore , baagi le banni ) se ka kgonang go itse ka moo baemedi ba bona ba ba tlhophilweng ba busang mo boemong jwa bona .
Puo eno ya ga Mphahlele e e tlhotlholetsang maikutlo , e ka ga botlhokwa jwa bokwadi , go tswa tshimologong ya bone e le ba puo , bo tlhalosiwa ka meetlo , poko , botswerere ba puo , dinaane tsa Aforika le ditlhabologo tsa bogologolo .
Mo pakeng e khutshwane jalo , tšhono e e siameng e tlhagelela gangwe fela mo mabakeng a le mantsi .
Dithutiso tsa Grain SA di nthusitse go kgona tse ke di lekang .
Go botlhokwa go tlhopha moagi yo o siameng .
Supa didiriswa le didiriso ka go momarela , ka go penta kgotsa ka go tshwarisa dipalo .
Temothuo ka gale e raya go dira ka natla .
Jaaka go itshupa mo puisanong e e fa godimo , go adimisana ka madi go na le mathata , mme go na le dintlha di le dintsi tse di tlhokang go tsewa tsia pele go kopiwa kadimo .
Di thusa go tshwara mmu gore mmu o nne pila .
Bontsha kutlwisiso mme o tlhalose seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo bo tseyeng ditshwetso ba khansele le maikarabelo .
Kopana le ba bangwe ba ba rekileng mo go ene go ba botsa dipotso ka ga thuso ya gagwe .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
20.3 Letlha la go simolola ga Melao eno ya Taolo e tla nna letlha le KGOSI e le amogetseng semmuso ka go e saena ;
Go raya gore totatota lebanta le a relela mme le tshwanetse go batlisisiwa .
Moenjenere o tlhalosa gore tekanyetsokabo ya tlhokomelo e fokoditswe mo dingwageng di le tharo tse di fetileng mme jaanong metsi ga a nwege .
Ke sekao se sengwe gape go supa gore phapho e ka nna bothata gagolo go balemirui ba mme gape le gore go bona thuso go tlhola go le tiro e thata .
Kwa bofelong jwa kgato ya tshekatsheko ya baagi , tlhatlhobo le go netefatsa tshedimosetso e e matlafaditsweng .
Buka ya Metswedi e khutshwanyane ya dikomiti tsa diwoto , e tlhalosa se CBP le IDP e leng sona le kgolagano ya tsona .
go dira mmogo le baagi ba selegae le balekanemmogo ba bona .
Fa mabanta a a repileng gantsi a baka go relela , sebako e ka nna bokete jo bo feteletseng .
Tsamaiso ya mmasepala e na le batlhankedi ba mmasepala .
Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng ; -
A nako ya tshelo e tshwanelana le e e rebotsweng , sekao phakela thata kgotsa thapama thata ?
18.16.9 go romela diphuthelwana tsa kopano go maloko a Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio malatsi a le [ 14 ] pele ga kopano ;
Mmu , metsi a mmu le monono wa mmu ;
Thulaganyo ya go robola ka tshomarelo
O re senolela puisano e e mo teng ga gagwe e e mabapi le gore a go ineela go no go bakwa ke go ikgodisa , kgotsa ke go direla ba bangwe .
Boitshwaro jwa boikaegi ( bo simolotswe ke puso ya maloba le thulaganyo ya dinagamagae le go tswelediwa ke dikema di tshwana le Massive Food Scheme sa Kapabotlhaba ;
Fano re tlaa ama dikakanyo di le mmalwa .
Boineelo jwa makhanselara le bathati mo togamaanong le tsenyotirisong , mme go tshwanetse go nne le mongwe yo o netefatsang gore e a dirwa ( ke ka moo mmasepala o tshwanelwang ke go tsaya boineelo le maitlamo ) .
Taolo ya sebokophetlhi le disenyi tse dingwe ;
Bantshadikuno ke selotlele sa katlego
Ditsamaiso tse le didiriswa di ka dirisiwang mmogo le ditlhokego tsa ditiro tsa tsenyotirisong , peoleitlho le tekanyetso e e totileng woto , ( jaaka fa di totobaditswe mo Kaeding ya Motsamaisi ) .
Seabe sa Setšhaba mo Pusongselegae
Mme , o a itse gore , fa kgololesego e bonwe , dikakanyo tse di tlhotlheleditseng bomorafe di simolola go nyelela .
Ga bone , go tsamaelana le melawana le melao ya Thulaganyo ya go Laola Melato ya lefatshe le Molao wa Tshireletso ya Moji ga go na setheo se se ka go adimang madi kwa ntle ga go kwala mo pampiring .
Mo dikarolong tse dingwe , didiriswa tsa dikgaolo di ka neelana ka ditirelo mo boemong jwa bommasepala bao ba senang le metswedi e mentsi , fela seno se tshwanetse go etelelwa pele ke bommasepala go tila go nyatsa boikarabelo jwa temokerasi jwa go neelana ka ditirelo .
Go botlhokwa gape go lemoga gore bontsho ga e a nna setlhabelo sa kgethololo le kgatelelo e e tshwanang .
Athikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Thulaganyo e ya bomong ba naga gantsi e supiwa ka lekwalo la " tumelo-ya-go-tshola " le , jaaka go ntse jaanong , le se na maemo ka molao mme le gale le fitlhelwa ga gotlhe mo dinageng tsa magae tsa maloba .
Mo mabakeng a le mmalwa foo go ka nnang le go tlhoga gape , dimela di ka alafiwa bongwe ka bongwe .
Kgato ya 5 : Netefatsa gore dilo tse di nyerologe sentle e bile di tlhakatlhakanyege sentle mo tankeng pele dilo tse dingwe di lokelwa .
SEKEJULE 19
Ka ngwaga e e fetileng bolwetse ba trichomoniasise bo simolotse go bonalwa gape mo Afikaborwa .
Mphahlele o kopa batho ba ba nang le dithata go bona dingongorego tsa baithuti ka tsela e e siameng jaaka tlhomamiso ya gore baithuti ga se fela katoloso e nnye ya merafe e ba tswang kwa go yona .
10 . P : A batlhokomedi ba ka bonwa molato ka ditshwetso tsa bona tse di fosagetseng ?
E ne e le tlwaelo ka bophara ba lefatshe , e bile go ntse go le jalo gantsi mo lefatsheng , mme go ntse go fokotsega mo dinakong tsa segompieno .
Mekgwa ya Bofatlhosi : Ka bobedi
Gape e aba tšhono go tlhokomela togamaano le go tsenngwa tirisong ga IDP .
Mme gape go na le go faela gape - " Ga ke rate tiro ya dipampiri mme go na le tiro ya go faela gape e e tshwanetsweng go dirwa " .
KGAOLO 3
Dikomiti tsa Diwoto di na le dithata tse di tswang mo melawaneng e mengwe , jaaka Molao wa Nnotagi , 2003 , o o tlhokang gore Komiti ya Woto e tshwanetse go rerisiwa pele laesense ya thekiso ya bojalwa e rebolelwa mafelo mo tikologong e e rilng .
Dikopano tsa baagi di tlamelana gape ka ditšhono tsa go neela dipegelo le go abelana tshedimosetso mme ka gonne go le gantsi di tsenelwa ke batho ba le bantsi , tšhono ya go buisana ka ga dilo ka tsenelelo e a fokotsega .
Fa e le gore o dirisa metsi a sediba , a sediba sa gago se kwadisitswe ?
Mmu o o bokoa le masimo a a nang le mathata a a sa lemiwang ( masimo a lopapadia ; a tserweng ke phefo , a a nang le petometsi kgotsa masimo a a sentsweng ke dinonyane ) ;
Ga re dirise borakonteraka ba basweu go lema masimo a bantsho .
( 3 ) Patlisiso e e dirwang pele ga tsheko e tshwarwa mabapi le ngwana mongwe le mongwe yo a tlhalosiwang mo go molawana wa ( 2 ) morago ga fa a sena go sekasekiwa , kwa ntle le fa kgetse e-
Jalo go ka nna ga tswelelwa pele go godisa kumo fa balemirui ba lefatshe la rona ba tswelela go jwala disonobolomo .
Puo ya diatla , Mokwalo wa Difofu
Kgaolo ya 4 e dira boikuelo mo go bommasepala go tlhagisa mowa wa taolo ya mmasepala e e dirisanang le puso e e rulaganeng ka kemedi ya taolo ya botsayakarolo .
Ditshupetso tsa ditekelelo di ntse le tshusumetso mo dipoelong tsa tiriso ya dikhemikale le monontsha .
Leka go se dirise didiriswa tse di fetolang mmu kwa ntle ga sa " duisendpoot " fela fa pele ga go bonalwa ga dimela .
Go botlhokwa gore motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng a fetse nako le balelapa le ditsala .
Go tlamela ka madi go kgontsha katisosešwa ya balemisi .
Fa o okeditse kgono ya sediriswa sa go jwala sa gago go dimela tse 4 go ya go tse 6 o tlaa kgona go jwala diheketara go feta tse o neng o di jwala ka nako e e lekaneng .
Re ka bo re ntse re ipotsa ka ga botlhokwa ba tokologo ya seakatemi le go tlhongwa ga Motlatsa-Mokanseliri wa Yunibesithi , go go rotloeditseng esei e , ya ga Es'kia Mphahlele .
Mokgwa o o kgonneng sentle mo masimong o ka bonwa mo ditshwantshong tse di leng mo athikeleng e .
Go botlhokwa gore beng ba dipholisi ba tlhome leina la yo o inšorang ( le e leng se se farologaneng le mogakolodi ) yo o tla kwadisang kotsi le dintlha tsa pholisi le gore yo o kwadisang inšorense o kwadisitswe go dira jalo pele a tsena mo tumelanong .
DI DIRA GORE MSA E DIRE SENTLE
A kgaolo ya gago e amogela serame mariga ?
1 Moranang
A o tla swetsa ka bowena kgotsa o ya go kopa yo mongwe go go thusa ?
Re itse jang gore re jwale peo boteng bo bo kana kang ?
Sethalo se , se bontsha ditšhono tse di tsitsinngwang tse di anameng tsa dingwaga tsa 1 le 2 tsa CBP .
Dikeletso tsa morago ga go jwala
Bogolo thata mofero ya matlharephaphathi ya sengwaga .
O tshwanetse go tlamela fela tshedimosetso fa fela o sweditse gore o tla letla mmatlisisi wa ditshedi phitlhelelo ya didirisiwa tsa gago tsa ditshedi tsa fa gae le / kgotsa kitso ya setso .
( 2 ) Ditshupo tsa tiragatso tse di rulagantsweng di tshwanetswe tsa akaretsa ditshupo tse kgolo tsa kakaretso tsa tiragatso jaaka di neetswe go ya ka karolwana ( 1 ) , go ya mo go reng ditshupo tse di dirisiwa mo mmasepaleng o o amegang .
Sekao , jaaka go supiwa mo thalotlhakoreng fa godimo , mmu o o fa godimo o o leng tlhakatlhakano ya mmopa le motlhaba o ka tshwara dimilimetara di le 25 tsa metsi mo boteng ba dimilimetara tse 150 tsa mmu .
Setlhopha sa baagi ka kakaretso se kopana lobaka lwa diura di le pedi , fa go kgonagala ka Lamatlhatso maitsiboa , kgotsa ka nako e e siametseng batsayakarolo .
5.1.1 Pitso ya Kgotha-Kgothe ke Pitso kokoano-Kakaretso ya maloko otlhe a mmatota a Morafe wa Segosi wa Bafokeng e ka mo go kgethegileng e epiwang , e rulaganngwang le go okamelwa ke Kgosi go ya ka setso sa RBN le go laolwa ga yone ke ditaelo tse di maleba tsa Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi .
5.2.10.1 Mokgwa-tsamaiso o o tshwanetseng go latelwa go tlhomamisa gore pholisi e a ngaparelwa le go kaela ditiro tse di tlhokegang o tshwanetse go tlhaolwa fano .
Khukhwane e ntsho ya mmidi - khukhwane e e godileng e ntsho , e ka nna bogolo bo bo ka nnang dimilimetara tse 12 go ya tse 15 ka bolele , mme e kgona go fofa kgakala .
Polase ya gago a fa kae , mme e diheketara tse kae ?
Ka dinako dingwe o tlaa dirisa phepo ya tlaleletso fela go tshegetsa diphologolo tsa gagwe mo dikgweding tsa mariga fa ka dinako dingwe tshalelo e e utlwalang ya matlole kwa bankeng e ka mo kgontsha go netefatsa gore mafusediwa a gagwe a tswelela go oketsa boima letsatsi le letsatsi .
Tlhaeletsano e e nonofileng e thusa go aga ikanyego ya setšhaba , tshepo le tshiamo mo gare ga ba amegang
Tshedimosetso , phatlhoso , o dira ka kgotlang
Ka go tsamaelana le go dirisa maano a gago " Dira tse di leng botlhokwa ka tshwanelo " mme dirisa madi fela jaaka o laolwa ke tekanyetso .
18.10 go tlhomamisa gore go itshwarwa sentle ka thulaganyo mo dikopanong tsa Kgotlakgolo , tsa Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio ;
Ga go morago ga nako go epa mosima go sekaseka tlhabololo ya dimela tsa korong mo masimong a a leng mo polaseng ya gago .
Ntlha ya go tlhoma Terasete e gatelela gore mongwe wa baemedi wa tona o tshwanetswe go tlhophiwa ke thulaganyo ya balemirui ba ba sa tlhabololwang .
Dineo tse di leng teng ke ntlha ya pele e e tshegetsang ditiragalo tsa gore go tlaa ungwa eng mme le gore maemo a kumo a tlaa siama naa .
( ii ) kgona go duela madi a a rileng , moreetsa-kgetse o tshwanetse go baya ditaelo tsa go golola ngwana ka beili mme e nne madi a a tshwanetseng mo tlase ga mabaka ao .
Go na le mefuta e meraro ya ditirisanommogo :
Leuba ke bonnete bo bongwe ba tlholego mme rona balemirui re dirisana mmogo le tlholego mme jalo re tshwanetse go dumela se e se re latlhelang sona tota le fa re sa se rate .
Taolo ya saekele ya porojeke e ikaegile mo saekeleng ya porojeke mme e tsaya tsia dikarolo tsotlhe tsa porojeke mo tsamaong ya nako yotlhe ya porojeke .
Dintlhakgolo tsa Melao le Dipholisi .
Lenaane la dikhutshwafatso
DIDIRISIWA LE DITIRO TSE DI SA AKAREDIWANG MO PEOMOLAONG
KGAOLO YA 2
9.1 e e kailweng ke Kgotlakgolo kgotsa ke komiti gore ke ya poraefete kgotsa ya khupamarama ;
Sekao , O se ke wa dira modumo thata , bogolosegolo mo bosigong .
Bantshakuno ba simolotse go jala korong ya mariga mo legoleng la selemo kwa foreisetatabotlhaba ka dingwaga tsa bo 1950 .
Tlhaelo ya kitso le bokgoni jo bo maleba
Setšhotlho se se salang se na le kotlo ya poroteine e e kwa godimo mme se dirisiwa go otla diruiwa .
Tlhaeletsano e maphata a mabedi .
Gape o tla tshwanelwa go duela madi a a kopiwang go buseletsa lekwalokao .
Thulaganyo yotlhe ya thebolo ya ditirelo e nna mo Pepenenenga le go Bonalatsa , go ikaegile ka tlhatlhobo ya e e tseneletseng ya setšhaba , se se ya go dira jaaka bafatlhosibafatlhosi , ba batla Tshiamiso ya tirelo ya maemo a a kwa tlase e bile ba gatelela gore ba tshwanetse go bona Boleng jwa madi . "
Mogodungwana
Se se akaretsa go itlhaba ngololo fa ba bangwe ba dira sengwe se se sa amogeleseng .
Didiriswa tsa kgolaganyo mo Kaeding ya Motsamaisi wa CBP
Kgaolo e nngwe le e nngwe ya nako ya go mela ya mmidi e tshwanetse go logelwa leano mme go dirwe jaaka go rilwe tota le fa go le nako ya thobo , go rekisiwa le go bolokwa .
Tumalano e tshwanetse go bua gape gore ke mang yo o tla duelang ditshenyegelo tsa tsheko , tsereganyo kgotsa thuso .
Hisitori ya PAIA
Foramo e tshwanetse go netefatsa gore tshedimosetso ya M&E e a buisanelwa le merero e e amanang le dikgato tsotlhe tsa CBP e golagantswe le IDP e swediwe .
O se ka wa tlisetsa bowena kgotsa kumo ya gago kgotsa bareki ba kumo ya gago kotsi ka go se dirise tšhefu ka tshwanelo !
TB ke bolwetse jo bo tlholwang ke mogare o ka gale o amang mafatlha , mme o ka ama gape le dikarolo tse dingwe tsa mmele .
Puso ya Porofense ya Gauteng e beetse thoko bokana ka R160 dimilione go tokafatsa le go ribolola bokgoni jwa ikonomi ya metsesetoropo .
1.18 . " Ngwao " e raya dingwao , melao le ditso , ditlwaelo le mekgwa ya maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Ditirelo di tshwanelwa ke go rebolwa JANG
Ditiro tsa Badulasetilo di akaretsa :
PFA ga e kitla gape e tsaya tsia dingongorego tse di amanang le go tswalwa ga letlole .
Modiri mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le konteraka ya tsamaiso ya tiro mo di-KPI di tlhagelelang , konteraka e , e ka dirisiwa go ba rwesa maikarabelo mabapi le go dira kgatlhanong le di-KPI tse .
A WENA o a amogela kgotsa ga o amogele go dirisa ga batho sengwe le sengwe sa tse di latelang ?
Ditona di tshwanetse gape le go samagana le maemo a loago le ikonomi a go bonalang e le ona motlhodi wa ditlhaselo tse , gore ntlha e e rarabololwe ka nonofo le ka tirisanommogo .
Dijwalo tsa soyabini tse di lekanetseng ka nepo di tlaa bontsha kgolo e e kitlaneng le matlhare a botala jo bontsho .
Ka go nna le kitso o na le maatla a go rerisana .
Se neelana ka kaedi mo go batho ba ba tsayang karolo mo tirisong ya Child Justice Act .
Fa a boela kwa go Afrikan Affirmation ka boyona , Mphahlele o tsepama mo thutong .
( a ) motšhutšhisi , fa e le gore kgetse e ne e fapositswe mo tshekong ke motšhutšhisi go ya ka molawana wa 41 ( 1 ) kgotsa kgetse e fapositswe mo tshekong kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko go ya ka molawana wa 49 ( 1 ) , a ka tsaya tshweetso ya go tswela pele ka kgetse , mme go tla diragadiwa molawana wa 49 ( 2 ) le dipohetogo tse di tlhokagalang go ya ka bokao ;
Karolo ya 16 ( 1 ) ya Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala wa 200 o tlhalosa gore mmasepala o tshwanetse go tlhola mokgwataolo ya masepala o o supang tokafalo ya kemedi ya semmuso .
Go reka ga didiriswa tsa mo polaseng ga go a tshwanela go nna tshwetso e e tseiwang ka bonako fela mme bogolo e tshwanetse go nna tshwetso e e tseiwang morago ga go nagana sentle le go loga maano sentle e le tshwetso ya papatso fela .
buisa makwalodikgang le go reetsa radio , segolobogolo fa e le gore ba na le radio ya baagi mo lefelong la bona , kgotsa thelebišene
Molemirui ka boene ke mongwe wa tiro dingwaga di le nne mme morago ga moo o tshwanetse go tswelela a le nosi ka boene .
3 Ditshenyegelo tsa dipaakanyo le tlhokomelo
Fa a ntse a gola , o ne a disa loruo lwa batsadi ba gagwe .
Jaanong jaana re buisanela tokafatso ya tsamaiso ya ntshokuno mo polaseng .
Le dingaka di ipelaeditse go bona mepusto e e botoka gammogo le maemo a thapo .
2.6 A o na le bogole bongwe jaaka go tlhaloswa ke Nolao wa Tekatekano wa Thapo ( Wa bo 55 wa 1998 ) ?
Go Rulaganya / Go Tlamela ka Tsone
( a ) tlhatlhelwa fa a sa kopaneng le bagolo gona , mme basimane ba se ke ba tlhakana le basetsana ;
2.2.4 go diragatsa le go tsenela Tumelano e ke Moadimiwa gankitla go -
go rotloetsa go dirwa ga dilo kwantle ga go fitlha sepe le go sikara maikarabelo a ditiro tsa one ka go dira gore batho ba kgone go bona tshedimosetso ;
1.1 KAROLWANA 32 YA MOLAOTHEO WA REPABOLIKI YA AFORIKABORWA , MOLAO WA BO 108 WA KA 1996 - WA GO KOPA GO BONA TSHEDIMOSETSO .
Balemirui ba ba umang ka bonnye ka tlwaelo ba ikumela fela go dirisa mo legaeng mme ba ka kgona go rekisa bokana bo bo fetang bo botlhokiwang ka ngwaga e e siameng .
Mabapi le batlhankedi , re godisitse porojeke go nna le batlhankedi ba leruri ba le 17 , le ba bangwe ba le 13 ba ba dirang ka konteraka .
Ditlhaelo tsa kotlo
POTSO 4 Dipholo tse kgolo tsa maphata a dipholo ke dife ( diKRA ) ?
Komiti ya Woto e tshameka karolo e e botlhokwa mo go netefatseng le go bona gore baagi ba tsaya karolo .
Go dumelanwe . . .
Diphopholetso
﻿LETLHARE LA DINTLHA : TLAMELO
Ka jalo , mosola wa ranta wa monontsha wa pakakhutshwane o lekana le tshenyegelo ya monontsha o o tla tshwanelang go rekwa ka motshetelo o ne o sa tshelwa .
Tsamaiso
O tlhagotse mefero ?
( c ) dira taelo e e matshwanedi e e tla thusang ngwana le balelapa la gagwe go latela mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong o o neng o dirisiwa mo tshimologong , mme go na le mabaka a a fetotsweng kgotsa a a okeditsweng , kgotsa a se yo .
Lefelo le lengwe ( tsweetswee tlhalosa )
Mofuta wa tirelo / lephata
3 . Thadisa ka ga ditsamaiso le mekgwa ya gore ditshwaelo tsa dikomiti tsa diwoto di fetisetswe go motsamaisi wa IDP ;
Batho ba ba rekang dijo go tswa mo ditshingwaneng
Kwa tshimologong ya kgwedi ditogamaano tsa beke nngwe le nngwe ya kgwedi , di ka thalwa .
Fa lo ne lo ka bua go fetanyana ka ga puso e lo tshisinyang gore e ka tlhameIwa mafaratlhatlha seo se raya mokgwa wa go nna beng wa batho o o fetang fa kgotsa botsamaisi jwa thulaganyo eo ya mafaratlhatlha .
Tlhabololo - kgatelopele le kgolo ya paka e telele
Dingwaga tse di fetileng ;
Botsamaisi - motho kgotsa batho ba ba tsayang ditshwetso mabapi le tsamaiso ya kgwebo .
Go bonolo , fa pula e sa ne ( jaaka go diragetse mo dikgaolong tse dintsi ngogola ) , ga gona dijalo .
Thulaganyo ya maano Maikaelelo a Maano a Lefapha Pegelo
Ruta batswasetlhabelo ka ga dipatlisiso tsa sepodise le ditsamaiso tsa bosiamisi .
Go reng o dira temothuo ?
4 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt ,
Setshwantsho sa 1 : Peo ya semela sa mokhure ke botlhole tota .
Go na le dikgato di le mmalwa tse di dirang tiko ya kgotlhang .
O ka akaretsa makwalo mangwe le mangwe a o a kwaletseng setšhaba , metsotso le dikgatiso tsa dikopano , kgotsa diphamfolete tse o di rulagantseng go tlhalosa se o yang go se dira le gore goreng mo kopong ya gago .
Maikaelelo a pholisi ke go neela ka letlhomeso la thebolo ya ditirelo le le tshwarelelang , le lekalekana e bile le kgonagala go badiri le setšhaba mo tikologong ya Palamente .
Molao wa Mmasepala wa Direiti tsa Dithoto 2004
Ka manaane a diNGO kgotsa a mangwe , tlhagisa le go dirisa mekgwa ya tlhokomelo le tlhatlhobo mo wotong o be o ipaakanyetse tshwaelo mo tshekatshekong ya ngwaga le ngwaga ya tsamaislo ya tiro .
Tatlhegelo ya dimela tse dinnye ( seedlings )
Go atolosa ditšhono tsa go tsaya karolo mo metshamekong go tla thusa go netefatsa gore ditlhopha tsa metshameko di emetse dikarolo tsotlhe tsa setšhaba .
1 Go sireletsa
Nnadule e e sa bonaleng sentle e , e dira peonyana ka bontsintsi , e rata go mela mo moriting mo go leng metsi e bile e fitlhewa gongwe le gongwe mo ditikologong tse di farologaneng .
O bona kae ditsenngwateng tsa gagwe ?
Dijwalwa tse dintsi di kgona go mela fela mo mafelong a a rileng ; jalo o tshwanetse go se jwale mefuta ya dimela tse di sa meleng sentle mo tikologong ya gago e leng mo go yone .
Matonkomane
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotsweng tiro .
Go atlanegisiwa ka jalo gore fa o ntse o ikantse taolomofero ya semotšhine fela , go akanngwa ka tshwetso ya go reka " spray rig " se se tshwanetseng .
Se , o se bona e le selo se se swabisang , segolo mo gare ga bao ba tsweletseng ka thuto jaaka pitso .
Bommasepala le bona ba tshwanetse go dira tshekatsheko e e kelotlhoko gape e le ya botsayakarolo ya maitemogelo a dikomiti tsa diwoto le metheo ya kitso ya selegae pele ba ka rulaganya katiso e nngwe ya dikomiti tsa diwoto le manaane a koketsokitso .
Tiragatso yotlhe fela ga e na poelo .
Go amogela dikadimomadi botoka fela gantsi go tlisetsa ditshupamolato tse di kwa godimo go feta le ditshenyegelo tse di sa duelweng .
Go aga inšorense ya boitekanelo jwa setšhaba ke maikaelelo a a botlhokwa .
Kgwetlho e kgolo go Willem e ne e le go bona ditšhelete tsa tokelelo .
Ga go mosola mo dinakong tsotlhe go bolelela mongwe le mongwe dilo tsotlhe
Madi a mantsi le nako e ntsi go a senyega ka go tlolatlola gare ga ditiro .
Go oketsa go uma ga bali ya go bedisiwa go bona majwalwa mo Afrikaborwa ka go gatelela tiriso ya mefuta e mentshwa ; le
Tsweetswee , tlhokomela gore diphoso di tlhola di nna teng .
Ranta Khepetlele e e duetsweng
Ba ntshitse poroteine ya Bt e e bolayang mme ba e lokela mo jenomeng ya mmidi gore mmidi wa GMO o kgone go uma poroteine ya Bt e e bolayang .
Mojulu o wa Dikomiti tsa Diwoto ke karolo ya leano la dplg go abela ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto mmogo le SETA ya Pusoselegae , ditifikeiti .
Maiteko a tlhotlhomiso a a dirwang ke magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
Kwa Suurbraak ngwaga o ke jwetse diheketara tse di ka nnang 90 tsa dijwalwa , diheketara tse 25 ka mafulo mme ke sa na le mafulo a a sa jwalwang a diheketara tse 50 a naga fela .
O na le tshwanelo ka molao go duela sekoloto se sengwe le se sengwe .
Tlhaloso ya boleng ba mmu e amogelwa ka tlwaelo e le go se tshwane go ya le maikaelelo a yo a lekang go e tlhalosa .
Mo nakong e e tlang fa o reka llofo ya borotho - Gakologelwa montshakuno wa korong yo o senyegetsweng ke madi gore a kgone go ja .
Le gale , ka mafelelo a letsatsi modiredi A o tshwanetse go bega go bolaodi mme buka ya makwalo e tshwanetse go tlhokomelwa le go laolwa go netefatsa gore e kwadilwe sentle .
Motswedi : ES'KIA CONTINUED ( tsebe 8 )
O gatelela gore o feditse dingwaga di le someamararo a le kwa botshabelo ( exile ) , mme di le someamabedi tlhano tsa tsona a ruta Seaforikanse .
Tsamaiso ya teng e supa dikgato tse di tshwanetsweng go tseiwa go bontsha bolaodi khutsafalo e e leng teng .
Pula e e neleng morago ga go roba disoya e ne e le dimilemetara tse 30 pele ga go robola mme go nele gape dimilemetara tse di ka nnang 20 go ya nako e go jwadilweng le morago ga go jwala mme go nele dimilemetara di le 16 mo dimeleng tse di jwetsweng .
Gape ke tlaa rata go oketsa bokana ba thobo ya me .
Ditokololo tsa komiti ya woto di tlhophiwa ke baemedi ba bona gore ba emele dikakanyo tsa bona .
ya ntlha
Sediriswa sa go jwala , polantere , ka nnete ke sediriswa se se leng botlhokwa go feta mo polaseng .
Tsela e ka yona mmasepala o rulaganyang mokgwa wa tlhabololo ya togamaano , paka ya dingwaga di le tlhano .
Ba ne ba le bana ba le robedi - basimane ba babedi le basetsana ba barataro .
Dikhansele di tshwanetse go gakologelwa dintlha tse fa di tlhomamisa paka ya ofisi :
Batho ba tlhoka go ikutlwa ba reeditswe e bile ba tlhaloganngwa .
Setshwantsho sa 3 : Tlhokomelo ka go latelana gape le gape ya thulaganyo ya go nosetsa e botlhokwa thata .
21 Phatwe
KAROLO YA DINAGA TSE DI KOPANENG TSA AFORIKA ( AU ) MO KONTINENTENG
Tima didiriswa mo leboteng fa di sa dirisiwe , bogolo kanako ya tiriso e e kwa godimo ya motlakase magareng ga 7 le 10 mo mosong le 6-8 maitseboa .
Ntlha e , e botlhokwa go e itse ka gore fa go setiwa didiriswa tsa go jwala go jwala dikilogerama ka heketara di se setiwe go jwala kwa tlase ga tekanyo kgotsa kwa godimo ga tekanyo .
10.1 Maloklo a Kgotla e tla nna batho ka bongwe kgotsa lelapa go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
Gakolgelwa go loga maano ka ntlha ya go jwala kumo ka mokgwa o wena o ka bonang kumo ka bontsi bo o ka bo kgonang , ka go le mosola go kgwebo ya gago mme gape ka ntlha ya go ntsifala ga batho mo lefatsheng ba ba tlhokiwang go neiwa dijo .
Lekgetho mo diseleng le tlaa tlhatloga ka 17 , 5c litara , fa e le gore lekgethwana la Letlole la Dikotsi tsa Ditsela le tlaa tlhatloga ka disente tse 8 litara .
Mesima e e epiwang ke dithakadu e nna dikgogometso tse di kopanang ka fa tlase ga mmu .
Dibolekgolo tse tsa mefuta e mengwe ya mebu ke mokata ka motlhaba 43% kwa tlase , motlhaba ka mokata 31% kwa tlase , motlhaba ka mmopa le mokata 12 , 50% kwa tlase , mmopa ka mokata 0% kwa tlase le mmopa ka 0% kwa tlase .
Ka bomadimabe , ka tlhanyaololo le pitikololo ya mmu , dipeo tsa mofero le dithoro tse di tlhotlhoregileng go tswa thobong e e fetileng di kopana le mmu o o bongola , mme di tlhoge .
Go laolo - dira ka tolamo !
Ba tsenela Katiso ya Bakatisi ;
O ka dirisa didiriswa tse di latelang :
Semela ka boyotlhe ba sona se tlaa nna le bokana bo bo fokotsweng go dirisa fotosintese mme semela se tla tlhoka maatla go naya kumo e e rileng .
Ke tlhotlhediwa ke ditokololo tsa lefapha la dithutiso la Grain SA .
Batsayakarolo ba abelana maitemogelo a ba nang le ona mabapi le thebolelo ya ditirelo , e ka nna a a siameng kgotsa a a sa siamang .
Kitso e ka nna le boleng jo bogolo go babatlisisi ba ditshedi .
Jaanong dikao di ka nna tsa nna tsa tshwantshanngwa gangwe le gape mo isagong mme diphetogo tse di farologaneng mo mabakeng a monono wa mmu di ka bewa leitlho ka nepagalo sentle fa nako e ntse e ya .
20 . DISEKEJULE
Lefapha la Matlotlo a Bosetšhaba ( NT ) le balekane ba lona mo diporofenseng
Bojang bo bo maemo a a kwa godimo ke semela se se setseng se le semela mo tikologong go nna dingwaga tse di ka nnang dimilione mme fa se ka tlogelwa se a ijwala mo tikologong ya nako go fulwa le go swa fa tladi e tshuba naga go nna mafulo .
Dikhemikale di kotsi mo tikologong mme di tshwanetse go dirisiwa fela fa go tlhokega tota .
( b ) madi a a bonwang ka tsela e e seng ka fa molaong , e e tlhalosiwang mo go Kgaolo ya 3 , ya " Prevention of Organised Crime Act " wa 1998 ( Molao wa 121 wa 1998 ) .
Ka moo o tshwanetseng go neela tiro ka teng
Badirisi ba thulana le mathata a itlhopelo .
Karolo ya E : Tshedimosetso ya diporojeke
Gakologelwa , setshedi se sengwe le se sengwe se na le maemo mo tikologong le tiro e se tshwanetseng go e dira mme fa re se tlosa go tla tlisetsa kgatelelo go tsotlhe tse di salang .
KAROLO 2 16
Mo boammaaruring , lefatshe lotlhe le re le adimilwe - re batlhokomedi fela ba lefatshe mme fa re swa lefatshe le tlaa sala .
Tlhola gore go se nne mo tisele e dutlang teng .
Kofi le ikwadiso
Katlego ya tiragalo e ikaegile mo botsayakarolong jwa maemo a kwa godimo jwa maloko a diwoto mo togamaanong ya woto .
O kgatsha masimo ka sebolayatshenekegi ( kgotsa o gasadithorwana ) , go reng ?
Tirego
( d ) tekanelo ya mofuta o o go neilweng kgakololo mo go ona kgotsa o o tlhophilweng mabapi le maemo a ngwana , mofuta wa tlolo-molao le dikgatlhegelo tsa setšhaba ; le
Athikele e kwadilwe ke Jurie Blom , Makheniki yo o rotseng tiro le mokwadi wa Pula Imvula .
Ka moele wa dipitso tsa setlhophathutano , ba bone kitso ka go kgona go buisana le go golagana ka dipoelo le dithapolo tsa mekgwatiriso ya go jala e e nepagetseng .
Thata ya me ke gore ke batla go dira thata go naya ba legae la me dijo go ikgodisa .
Pele o ne a sa kgone go reka peo ya ' kgona roundup ' e e turang mme o ne a tlhoka go boloka madi ka dikgwedi tse dintsi go kgona go e reka la ntlha .
Bofelela kgetsana ya polasetiki mo peiping e e ntshang monontsha gore o tshware monontsha o o tlaa o kalang moragonyana .
Kwala dipoelo gp tswa ditlhopheng tse di farologaneng tsa baagi mmogo le tlhokego ya dithoto e e tshwanetsweng go tilwa .
( a ) Molao ono , fa go fitlhelwa gore motho yo ke ngwana ; kgotsa
O na le mefuta efe ya mmu ?
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 4 : Yona e tshwanetse ya dirisiwa mo ngwageng wa 3 mme ga se karolo ya karolo eno ya kaedi
Gakologelwa gore temothuo e tlhoka tlhokomelo ya gago letsatsi le letsatsi .
Mphahlele o kaya gore bosemorafe , kgobelelo ka ntlha ya bong , letlhoo le poifo go batho ba ba ratanang le ba bong bo le bongwe le badingwana ba tlaa nna ba ntse ba le teng , fela ga re a tshwanela go ba letla go itaola ka rona .
Batsholadišere ba tsaya karolo mo dikotsing ga mmogo le mo dipoelong tsa setlamo se ba beeletsang mo go sona .
A o na le maitemogelo mangwe ka dikonteraka tsa thekiso ?
( 4 ) Lepodisi , le tshwanetse gore ka tsela e e tshwanetseng-
Ka fa tlase ga Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) go na le dikakanyo tse dikgolo tse Moporofesara Es'kia Mphahlele a lotologileng ka tsona mo tirong ya gagwe e telele , jaaka morutabana , mokwadi le moakatemi .
Sekao , ka go dira ditlhagiso go dikomiti kgotsa go bannasetulo ba dikomiti mo boemong jwa baagi kgotsa ka go rulaganya dikopano le go dira ditshwetso kgotsa go ba laletsa go kopana le maloko a baagi .
go tlhaola kgang ya boikuelo jwa mo teng ga setheo le go tshwaraganya khopi ya foromo ya ntlha ya kopo le dimametlelelo ,
Mmu o na le bokgoni jwa go boloka metsi mo diphatlhaneng tse dinnye mo gare ga dikarolwana tsa mmu .
Gakologelwa gore go botlhokwa go itse bogolo jwa masimo a gago gonne dipalelo tsotlhe tsa tekanyetso ya gago di thaelwa mo palong ya diheketara tse di amegang .
Maikaelelo a Molao
1.1.11 " Moporemia " o raya tlhogo ya Komiti-Khuduthamaga ya puso ya mo Porofense le moeteledipele wa sepolotiki wa Porofense ya Bokone Bophirima jaaka go tlhalosiwa mo molaong o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Batshodi ba kitso ya setso , ba ba nang le kitso e e rileng ka ga sedirisiwa se se batlisisiwang .
Se se raya gore serame se kgonne go wela garase mo dikgatokgolong di le dintsi tse di farologaneng go tswa fa e ne e le dimpa , fa e tsala , fa e le mo kemong ya tege , tota le fa e ne e butswa .
Puso e ka se kgone go emela ditlhokwa tsa baagi botlhe .
Thoko o simolotse go tsena sekolo kwa Ngwadi Primary School mme a tswa ka Seemo sa 2 .
Thefosano ya dijwalwa
Mmasepala o dumelana le baagi ka ga thulaganyo ya tiro
Go botlhokwa go feta go dirisa metsi a a leng phepa tota mme gape le go dirisa setlhakantshwi fa go dirisiwa dikhemikale ka di ka se kgone go dira fa maemo a Ph a sa siame mo metsing a a seng phepa .
Ka kakaretso , matlhajalo a a siameng thata a ka bonala jaana : mo dikgaolong tsa botlhabana tse di tsiditsana , go tloga tshimologong ya Ngwanaitseele go ya bekeng ya ntlha ya Sedimonthole ; mo dikgaoiong tsa bogare , go tswa bekeng ya bofelo ya Ngwanaitseele go ya bofelong jwa Sedimonthole , mo dikgaoiong tse di omileng tsa bophirima go tswa dibekeng tsa babei tsa bofelo tsa Sedimonthole go ya bogare jwa Ferikgong .
Boy o tsaletswe mo polaseng kwa kgaolong ya Middelburg ka 1948 koo rraagwe a neng a dira jaaka modiri wa polase .
PAMPITSHANA YA TSHEDIMOSETSO LE YA TUMELELO KA KITSO YA
Mekgatlho e e Seng ya Puso
Kgaolo ya 7 ( Karolo ya 152 ) ya Molaotheo e tlhagisa maitlhomo a Pusoselegae .
Maphata otlhe a Aforikaborwa a ne a amogela patlisiso jaaka tekolo e e siameng e bile e sa tseye letlhakore .
Malatsi a ntlha a mabedi a ka ga kokoanyo ya tshedimosetso ya togamaano ya maemo mo wotong , e latelwa ke letsatsi le mo go lona tshedimosetso e sekasekwang le go tshwaraganngwa , go latelwe ke malatsi a le 2 a togamaano ka ga isago , le letsatsi le le lengwe la togamaano le go rulaganyetsa tsenyotirisong .
Naya metsi a a phepha go tswelela ;
Tlhamo ya Boto ya Botlhokomedi e supiwa mo Ntlheng ya go Tlhomiwa ya Terasete mme e abela tse di latelang :
Laolo go jwala ga gago ka mokgwa o o ka itseng gore o na le maemo a go nna le maatla a diterekere ka nako e go tlhokiwang ditiro tse dintsi jaaka fa go jwalwa , fa go sugiwa mmu le fa go robiwa .
Setsha - Tlhopho ya setsha sa dipitso e ka ama ba ba tshwanetseng go tsenela pitso , ka go rialo setsha se tshwanetse go fitlhelega , se nne le manno a a lekaneng go tsaya palo e e solofetsweng ya batlapitsong , se bo se nne le ditlamelo tse di tlhokegang , sk , ditilo le ditafole .
Ditiragalo tsa Kgato-telele
Itogaganye le dithulaganyo tsa bolemirui go kgona go bona kitso go balemirui ba ba setseng ba kgonne le go bona mosola ka botlalo wa thekenoloji le patlisiso .
Dikgono - Monna tia - ka ditlhako tse dikgolo - motlhala o mogolo - o o tlhokang go salwa morago .
Kwa bofelong , mabanta gantsi a gagamadiwa go fitlhelela foo mabanta kgotsa dibering di senyegang teng .
Tshedimosetso e tserwe go tswa go ditshwantsho mo Linton Stone , sekao se se itsegeng lefatshe ka bophara sa botsaki jwa letlapa jwa Aforikaborwa .
Thitokgang ya Palamente ya 2011 ke " Go keteka letlotlo la kgololosego ka go matlafatsa kgokagano magareng ga Palamente le Batho " .
A tseno di tshosediwa ke metswedi ya tshilafatso ?
6 . Tsamaiso ya boitekanelo jwa botlhe ga e mo maemong a a kgatlhisang kgotsa go tsweletsa boleng .
O tlhalosa gore fa o etse-tlhoko tlwaelo ya basadi le basetsana ba selegae ya letsatsi le letsatsi , go rwala dijo le dikgong , e ne e le " karolo ya go gola " mo dingwageng tse di fetileng , mme mo go ene e fetogile " tiragalo ya go swa " .
Taolo ya Pharakano / Tiragatso ya Molao wa Pharakano
Fa batshodi ba kitso ya setso ba fetswa go supiwa o tla tlhoka go :
Lekidi le le leng boleta e bile le lekalekane
GEP le GDARD di tlaa tshwaragana mmogo go dira mo mmarakeng ka go tsamaisa letsholo la go bapatsa le go tlhotlheletsa baagi go lemoga le go itse porogeramo e .
Mojulo ono o kwadilwe ke EISA
Teko ya Emanweni gaufi le Estcourt , KwaZulu-Natal
Mokgwa o o gabedi wa kemedi ya diwoto le ya tekanyo o kaya gore baagi ba na le baemedi ba ba tlhophilweng ka tlhamalalo ba ba rwaletseng maikarabelo , go samagana le go tlhokomela matshwanyego a bona .
Ditshwanelo tsa baamegi
Mebu ya mmopa o montsi e dirilwe ka dikarolwana tse dinnye tse di lekalekanang tse di tshwaraganeng thata .
Moporofesara Mphahlele le ene o ne a ikutlwa tsitsipano e , mme a itlhophela mokwadi-morutabana - moagi wa tse dišwa , e seng mosenyi wa tse dikgologolo .
1 . Phesente ya malapa a a fitlhelelang motheo wa metsi , phepafatso , motlakase le kolelo ya matlakala .
Tsela e e sa itsiweng ga e ka ke ya latelwa kwa ntle ga kakanyo nngwe ya maitlhomo a a elediwang .
Tlhotlhwa ya korong mo tekanyetsong ya SAFEX e mo tikologong ya R3 400 ka tono go fitlhela kgwedi ya Mopitlwe ya 2014 .
Gape dinaga tse dingwe di na le ditshenyegelo tsa ntshokuno-tse di kwa tlase - sekao : ditlhotlhwa tsa disele le monontsha tsa bona di kwa tlase ga tsa rona .
Kaedi 2 ya Batsamaisi ba Togamaano e e Totileng-Baagi e neelana ka manaeno a mangwe . .
Dithulaganyo Tsa go Letla go Nna le Seabe / Go Tsaya Karolo ga Baagi
Go itsosa
KE SETLOGOLO SE SE BAYANG MALOMO MO MABITLENG A MABURU . . .
Athikele 27 Boemo ba botshelo Bana ba na tshiamelo ya boemo bo bo lekaneng ba botshelo , fa batsadi ba palelwa ke go dira se , ke tiro ya puso go dira jalo .
O ne a ya go aga kwa Lombaardslaagte koo Labious a tsaletsweng teng ka 1948 .
Poloko e e babalesegileng ya mmidi ;
Fa montshakuno a sa rebole tirelo ya matlole , rakonteraka le ena o tlaa bo kgwebo ya gagwe e se na isagwe .
Setshwantsho sa 4 : Ditiro tsotlhe di tshwanetse go dirwa ka nako e e rileng fa kanola e robiwa . ( Motheo : Lefapha la Bolemirui , Australiabophirima ) .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jane@grainsa.co.za .
Tshwanelo ya mokopa-tshedimosetso ya go bona rekoto ya Mmasepala e akaretsa tshwanelo ya go bona rekoto e e nang le tshedimosetso ya poraefete ka mokopa-tshedimosetso , kgotsa ka motho yo o direlwang kopo eno .
Kaya1 : Thembalekhaya Nkuhlu , mongwe gape yo a leng mofitlhelelamakgaolakgang wa Molemirui yo a tlhabololang wa ngwaga wa Grain SA .
Go nonotsha bokgoni jwa bakhanselara gore e nne badiri ba diphetogo mo baaging ba bona , ba tlhaeletsane botoka , le go nna le kemedi e e nonofileng ,
9.2 Maloko a malapa a Kutle kgotsa Dikutle a a welan ka fa tlase ga Kgotla e e boletsweng .
Go e bona mo papatsong ya thelebišene
Dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana di tla bulegela setšhaba sotlhe kwantle ga fa bontsi bo dirile tshwetso e e leng kgatlhanong le go dira gore kopano eno e bulegele setšhaba sotlhe kgotsa ntle le fa e le gore Modulasetulo o laela ka tsela nngwe e sele .
Go bonala mabadi a malele a a leng bosetlha go ya borokwa .
Go feta foo , mohiri a ka nna a gana go duela madi a a dumelanetsweng .
GEP e tlaa neela le tshegetso e e seng ya matlole go diSMME tse tsa temothuo gore di tle di tsamaisiwe jaaka ditheo tsa seporofešene .
Mo lebakeng la dijalo tsa palogare jaaka fa godimo , go tshwanetse go busediwe dikotla tse di minnweng tse di lekaneng go netefatsa gore dijalo tse di latelang di tlaa fitlhelela thobo e e solofetsweng .
( d ) go tlhalosa maikarabelo a ngwana le a motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao .
Re tshwanetse go tswelela go leka go netefatsa gore go nne dijo tse di leng botlhokwa go ditshetsana go lekana gore di se simolole go dirisa dibodu .
Dithoto mo sebopegong sa madi a a seatleng kgotsa a a batlileng go nna a a seatleng .
Go phutha dikaommu
go kgonagala , tlhalosa dikarabo tsa gago go ya ka maitemogelo a gago mo Wotong ya gago .
Mesola ya go nna le morutisi ke go tsweletsa go fatlhoga ga nnete le go fetoga ka go go thusa go fatlhoga , go go kgothatsa go fatlhoga le go go letla go supa ditoro mo bophelong .
ditheo di tlhomiwe gore go nne le botsayakarolo mo baaging
Eno ke kgato e e batlang tiragalo ka mokgwa wa tsibogo kgotsa karabelo .
Neeletsano e e nonofileng ( e e pila ) - ba losika ba utlwana ka nnete mme ba tsaya tsia se ba bangwe ba losika ba se buang .
Maemo a fosoforo a a ntsifadilweng morago ga dingwaga mme a le mo moemong a a leng botlhokwa a kgona go boloka madi a mantsi ka go lokela monontsha o o lekaneng go roba kumo go bona mafulo ka go lekana .
Go raya gore o kgone go duela madi a go hira , go duela madi a ditokelelo mme tota le go duela didiriswa tse di tlhokiwang le tse dingwe tsa bolemirui se di leng botlhokwa go tsweleletsa kgwebo ya bolemirui .
1.00 go fitlha ka 2.00
Ka kakaretso boleng jwa lefatshe bo ntse le go oketsega mo tsamaong ya nako mme tlwaelo ya lefatshe ka bophara ke gore lefatshe le le nang le kgono ya ntshodikuno le ruiwe ke batho ba le mmalwa fela .
waene e e nonotshitsweng , port , vermouth , sherry , jj .
Ke lona lenaneo la kumo la gago .
Tshedimosetso e jaanong e tshwanetse ya tsamaisiwa ka thulaganyo ya peoleitlho le tekanyetso ya IDP le Foramo ya CBP ya mmasepala .
Setshwantsho sa 2 : Go laola mefero pele ga go jwala .
10.00 go fitlha ka 10.15
Ke setse ke feditse Tsenelelo ya go uma mmidi mme gape le dithutiso tsa Tlhabololo ya botswerere .
Ka jalo ga go na lekgetho la tlhamalalo le le kgethisiwang kgwebo , fela mong o kgethisiwa ka seemo sa sebele sa gagwe mo dipoelong tsa kgwebo .
2 . Mefuta e mengwe ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang
Seetebosigo 2003
Go dira tlhopho e e nepagetseng montshakuno o tshwanetse go nna le tlhamalalo le maikarabelo , maitemogelo a tiragatso , kitso ya setegeniki , kitso ya kgwebo le tshedimosetso ;
Bane le bona ba ka tshwarwa ke bolwetse jwa mafatlha ( TB )
Letsatsi le lengwe le le lengwe le na le diura tse 24 fela .
( ii ) fa a sa dumele maikarabelo , dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di tswela pele go ya ka Kgaolo eno ; le
Ka gore rona ba Khuduthamaga ya Grain SA re sweditse go thusa balemirui ba bantšhwa , ba rona ba lenane la Grain SA go tlhabolola balemirui ba similotse ka ngwaga wa 2000 .
Syndol , Disprin , Welconal , Myprodol , Gen-Payne , Synap Forte , Stilpane ) ...KWANTLE ga gore o bolelelwe ke ngaka kgotsa ke modiredi wa tsa kalafi
Fa go sa tlhamalalang go tshwantshiwa mo Setshwantshong 1 , go etegeditswe , go sa ntse go bontsha sebako se sengwe se se tlwaelegileng sa botshelo jo bo khutshwafetseng jwa lebanta .
2.9 Go konosetsa ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola 19
Go seng teng ga motlhokomedi wa pele
Tsa matlole ( metswedi e e tlwaelegileng ya setlhopha seno ya lotseno ke efe )
Sireletsa tiro : Dirisa ditlelempe kgotsa baese go tshwara tiro .
Nnete ke gore bali ke tlhaka e e kgonang gotlhe e e nang thata e e ka lemogwang kwa pele ( Newton et al . 2011 ) .
Bogonetshwaraganelo le boikarabedi
100 . Setlhogo se se khutshwane le tshimologo
Setshwantsho se se bontsha dikarolo tsa tsela ya tshilo ya dijo ya kgomo .
E ne ikaeletse go kokoanya le go laola matlole mme ba tsenya ditogamaano tsa LED mo tirisong .
Go a tlhalogangwa ka ntlha ya thobo , ka go fetoga ga kumo mo dikgaolong tsa go farologana ka bokana ba go na ga pula , mme e seng ka dintlha tsa go suga mmu , go jwala le go gasetsa ga dikhemikale mo go sa fetoseng .
Se le sona se ka akarediwa ka fa tlase ga melawana ya boitshwaro jwa dikomiti tsa diwoto .
Go botlhokwa go lekalekantsha pele go tleleimiwa fa tshenyego e se ntsi thata .
Komiti ya woto e , go ikaegilwe ka bokgoni jo bo leng teng le didirisiwa , e ka dira patlisiso ya ngwaga le ngwaga ya kgotsofalo ya thuso ya komiti mo go direng ditiro le dithata tsa yona .
Fa ranta e ka fokotsa maemo a yona mabapi le ditšhelete tse dingwe tsa mafatshe a mangwe go feta R10.00 ka tolara ya US phetogelelo e tla tlhokisa tlholthwa go oketsega gape .
Mola o mošwa wa 400 kilovolts o tla tlamela motlakase kwa mafelong a Kathu / Hotazel .
Le fa go ntse jalo ga go tlose botlhokwa ba kumo e go dimakhete tsa mo gae .
Sebidi o ipotsa gore ke ka ntlha ya eng fa Mphahlele a se kile a nna naletsana ya dipolitiki jaaka bangwe ba balekane ba gagwe .
Tiragatso ke go dira ka tota le ka diatla se se neng se logetswe maano le go rulaganngwa .
Ka ntlha ya patlego e e golang ya thwalo ka sekepe , ditshenyegelo di batlile di imenaganya gabedi monongwaga .
Katiso ya Bosetšhaba ( kgotsa ya porofense ) ya bomankge ba CBP
" Fa go se na dikwalo tsa bosetšhaba tse di tlhaloswang ke bontle jo bo utlwanelwang , maikutlo le ditlhobaelo tse dikgolo , Bakwadi ba Aforikaborwa ba iphitlhela ba bua , ba rekota ba bo ba boeletsa metshameko go tswa dikhutlhwaneng tse di farologaneng , ba bua le ditlhotshwana tse dinnye. "
4.1.3 Ditirelo Tsa botsamaisi jwa tsa ditšhelete di akaretsa : -
Fa mmu o le metsi go feta , o a kitlana mme megoma ya meno a a tsenelelang e tla tlhokiwa go dirisiwa morago go ribola kitlona e .
Tla re matlafatseng kgonagalo mmogo !
Maemo a senke a tshwanetswe go lekalekangwa jaaka a tlhokegwa ka mebu e mentsi ya rona e supa tlhokego ya teng .
Fa re lebelela maemo a mmidi , jaaka go supega , kemo ya dimela le mmala wa tsona bo tla kgatlha bontsi ba batho .
Babatlisisi ba dinaga di sele
Dintlha tsa ba ba tlamelang Mmasepala ka ditirelo
( 2 ) Maikaelelo a rejisetara ke go tshola rekoto ya dintlha tse di umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 1 ) mabapi le dikgetse tsa bana tse di fapositsweng mo tshekong ya semolao ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosinyi go ya ka Molao ono-
Kgagamalo ya lebanta
Go botlhokwa go tsamaya mo masimong a gago mabapi le moitsedikhemikale yo a di rekisang go supa mefuta ya mefero e e fitlhewang teng .
( b ) Setlhopha sa 2 , fa go na le mabaka a le mantsinyana ebile a a gapeletsang gore go newe katlholo ya go ya kwa kgolegelong ; kgotsa
Fa sesugammu se sa dirisiwe , ga go dirwe sepe mme peo e jwalwa fela jalo mo mmung o o nang disalela tsa setlha se se fetileng .
Madirelo a go Tlhotlha
Tshedimosetso e e tlhokegang ya tumalano e tshwana go le go nnye le e e tlhokegang mo tumalanong ya tshutiso ya didirisiwa ( bona LEBOKOSO LA I ) .
Go ntsha diphousetara tse di ka pegiwang mo dipoteng mo mafelong a a dirisetswang dipitso tsa baagi , kgotsa mo lefelong lengwe le lengwe le le fitlhelegang bonolo , di ka thusa go anamisa tshedimosetso .
Ba ba leng matsetseleko ba ka go thusa fa a batla go kopa go adima madi .
Dithoto le disuga - a ke tsa gago kampo o a di kolota
Fela gape phetolelo , ya lefatshe la temo go nna phulo e e jetsweng ke tirego e e turang le ya pakatelele .
O bone seo ka Microsoft , o bone seo ka IBM kwa tshimologong .
Go tsayakarolo
Tiko ya go loga maano e tshwanetse ya totobadiwa le go tlhalosega ka botlalo mo mmasepaleng o mongwe le o mongwe .
Go tswa kae
Seabe sa setšhaba se batla dipopego le ditheo go kgontsha baagi go tlhagisa matshwenyego a bona , go tlhagisa dintlha , go lemoga ditlhokwa le go fitlhelela ditharabololo tse go ka dumelanwang ka tsona go fitlhelela ditlhokwa tse le matshwenyego .
Lefatshe le ne le bona dikakanyo tsa Aforika di sa siamang , mme kontinente e bonwa e sa tlhabologa gotlhelele , e humanegile , e faraferwe ke tshenyo e e feteletseng le go nna moamogedi wa dineo go tswa Bophirima , motlatsa-poresidente wa nako eo o ne a goeletsa gore go nne le ntšhwafatso ya botsalano jwa kgolagano ya dinaga tsa Afrikan mo sepolotiking , ikonomi le tsweletso ya saense le kampano mo mererong ya setso .
Puo e e direlwa kwa Palamenteng kwa Kokoanotshwaraganelo ya Kokoano Bosetšhaba ( NA ) le Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense ( NCOP ) .
1 . Pitso ya togamaanopele
A o jwala dijwalwa fela mo mmung o o kgonang ka kgono ya go tshwara metsi ?
Tshotlako ya mmele
Fa go na le sediriswa sa go jwala se se emeng mo setorong sa gago o tlaa tlhoka go reka se sengwe fela fa seo se sa kgonwe go dirisiwa gape .
Ke rua diruiwa tse di leng dinku , dipodi , dikgomo le dikolobe e bile ke dijwalwa go fepa diruiwa tsa me .
Ditogamaano ga di kitla di tsepama mo matlafatsong ya basadi , jaaka tlhabololo ya ditirelo tsa loago , ditsamaiso tsa ditshegetso tsa bana , ditikatikwe tsa basadi , le mafelo mangwe a a babalesegileng .
Motswedi :
Setlhatlhobi se dirwa ke khounu ya tshipi e e tshekeletsa ya dikerii tse 30 ka šafote ya kgweetso le selekanyi sa kgatelelo .
Fa go dirisiwa bokana go feta mo go supiwang teng , kgatelelo ya go kgona e a oketsega mme dimela tse dingwe tse di kgonang di ka tswelela go ntsifala .
Dingwe tsa dikgwetlho tse di mo jesetsang kgobedung ke ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di kwa godimo le ditlhotlhwa tse di kwa tlase tsa dithoro .
Go tlhama ditlhagiso go ya IDP
Go simolola ga rusu ya disoya e tlhotlheletswa ke dithempereitšha tse di ka nnang 12°C go fitlhela 29°C ka maemo a a siameng gare ga 18°C le 28°C mabapi le bokana ba metsi mo moweng godimo ga 90% ka diura tse di ka nnang 12 go latelana .
Ke didiriswa dife tse o nang le tsona kgotsa tse o kganang go di fitlhelela ? ( sekao , didiriswa tsa go dira , metšhini , thelefounu )
( i ) mo nakong ya diura di le 48 morago ga go tshwarwa ga ngwana , mme e nna a tlhatlhetswe , jaaka go tlhalosiwa jalo mo go molawana wa 20 ( 5 ) ; kgotsa
Ntlokokoano Bosetšhaba ( NA ) e tlhophiwa mo dingwageng di le tlhano mo ditlhopong tsa naga .
Ke ntlha e e siameng go kopantsha batsayadibetšhe le bolemirui ; ntlha e e botlhokwa e le go leka .
DIKGANG TSA SEMOLAO
Maitemogelo a boditšhabatšhaba a supa gore maikaelelo a sepolotiki le tiragatso e e tsweletsegang ya ditogamaano tse di nepagetseng , di ka fokotsa bogwenegwene mme tshepo ya setšhaba ya busediwa mannong .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
" Se se oketsang lesego ke tlwaelo ya go tlhokomela diphatlha le go kopantsha lerato go kitso le kgono e e tseneletseng le ponelopele . "
Go na le mananeo a go gasetsa a mantsi a a ka dirisiwang mo dijwalweng tse di fetotsweng ka bojenetiki le tse di tlwaetsweng pele ga go jwala , ka nako ya go jwala mme le morago ga go jwala .
Go siamisa
DITLHALOSO
Ntlha ya thulaganyomaano e ka supa gore tlhakatlhakano ya dikgwebo tse di tshegetsanang di ka dirisiwa go tswelela pele .
Molaotlhomo o montšhwa o fetisitswe kwa palamenteng ya Aforikaborwa ka 2003 - Molaotlhomo wa Ditshwanelo tsa Lefatshe tsa Semorafe .
16.7.3.4 e e ka tswang e thulana le Melao e e tshwanetseng go ikobelwa , Ngwao kgotsa le molao ope , go akaretsa le Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya mafapha a taolo a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Ditokomane tse di gorositsweng di sekegela ditlhokego :
Bogodimo go katoga dijalo
Ke mosimane wa borobongwe wa bana ba le lesome le bobedi ba ga Stention le Francinah Lolwane .
E ne e le maitemogelo a a digang seriti sa motho ; pontsho e e tlhamaletseng ya go tlhoka go ikemela ga naga ya Venda , le go tlhokisa batho ba yona motheo wa nnete .
Fa karolo nngwe e jetswe maidi a e seng a Bt , gona dibokophetlhi le dibokomedi tsa mmidi dingwe le dingwe tse di tswang mo dikgaolong tse di tlaa tlhaselwa ke Bt .
Jaaka gale , re tshwanetse go tlhaloganya gore fa moporofesara Mphahlele a bua ka ga ' thuto ' , ga a kae ' go tsena sekolo ' .
Ditshingwana tse di dirang
Tsamaiso ya diporojeke tsa mofuta wa 2 e tlhalositswe fa tlase fa .
Jaaka go ntse ditshupo di supa gore go tlaa nna kumo ya mmidi gantsi go feta kopo mo lefatsheng ka bophara le mo go la rona .
Go tlhoma mokgatlhotekanyetsi , maipolelo a tlhomo , a patilwe ke tuelelo ya tlhomo , di tshwanetswe go neelwa kwa go Mokwadisi wa Mekgatlhotekanyetsi .
1 / 7 Go dira palogare ya tekanyetso ya merero ya ditlapele ya IDP go lebilwe merero ya CBP ya botlhokwa e e rulagantsweng go ya ka boleng
Baemedi ba IDP mmogo le badiri ba mmasepala ba ba dirang mmapa wa mmasepala , go le gantsi ba dienjenere kgotsa badiri ba mmasepala ba ba dirang mmapa wa mmasepala e bile a katisitswe go tlhokomela mabaka a a tsa meago kgotsa mafelo a a go sa agiwang sepe mo go ona , go na le ka fa batho ba tshelang ka teng kgotsa go buisana le baagi .
Go gaswa ga sebolayamefero kwa Kapabophirima .
Kumo
Se se raya gore le fa go na le dikgwetlho tsa loago le setšhaba , go botlhokwa gore re se felele mo maemong ao e leng gore matshwao a katlego e tla nna fela bokgoni ba go busetsa maeto a rona kwa morago .
Bokoa : Ga ke a rutiwa go tlhaloganya kgwebo .
Go tlhomamisa gore dijo di nne teng jaaka go tlhokegwa jaanong le kwa pele .
Go dirisitswe diforamo tse di leng teng le tse di kailweng fa godimo .
Gore leano la tatelano le nne pila go ipapisa le botlhokwa ba ba lelapa go netefatsa gore go nne kgwebo ya bolemirui go tswelela .
Lekgetho la tlamelo - go rulaganya le go duela ga lekgetho la tlamelo ke batho ba le bangwe fela ( diIRP6 ) ke 31 Phatwe ( kgaolo ya 1 ) , 28 Tlhakole ( kgaolo ya 2 ) le 31 Lwetse ( kgaolo ya 3 ) .
( b ) rotloetsa maikutlo a motho yo o rileng a a tlisang tekatekanyo mo magareng a maemo a ngwana , mofuta wa tlolo-molao le dikgatlhegelo tsa setšhaba ;
Go botlhokwa gape go apara diaparotshireletso mo bodirelong .
Dikomiti tsa Diwoto di maleba le baagi ka ditsela di le tharo , sa ntlha ke jaaka baemedi ba baagi , sa bobedi ka go aga botsalano le baagi , mme sa boraro ke ka go nna le maikarabelo .
Bantshakuno ba " tofu " le mašwi a soya , ba rata mefutapeo ya poroteine e e kwa godimo e e tsetsweng go tswa mo disoyabining tsa morogo tse ka tlholego di tlisitsweng mo United States go ya bofelong jwa bo1930 .
Ka se sebaka go nna le poelo ga ntshokunothoro , go mo go reng bantshakuno ba ba tlhabologang ga ba kgone go ntsha dithoro dipe ka itshegetso .
( v ) motšhutšhisi ;
Mokgwa o o dirilwe ka bomo go dirisa didiriswa tsa botlhe tse di tshwaraganetsweng , mme le go di kopanyetsa mo mokgweng o o ka kgonang go dirisiwa ke woto nngwe le nngwe kgotsa pusoselegae e e ineetseng go dira togamaano e e maatlafatsang e tshwaraganetswe , fa e le gore ba katisitswe pele .
Bokana ka heketara
Tlhamalatso ya bong e kaya :
bolelwa ka tlhamalalo
Kitso ya khomphiutara ;
Go tshwanetse go lemogwa gore go uma , go rekisa le diphatsha tsa madi di a tsamaelana .
tlhabolola hisitori ya Woto , go akaretsa ditiragalo tse dikgolo
Ka ntlha ya kwelotlase ya ikonomi ka 2009 , setheo tsa poraefete se ntse se goga dinao go beeletsa maemo a yona a a itekanetseng a merokotso go bokgoni ba ntshodikuno .
Go tswelela go leka gape le gape go tla fokotsa mathata a go tlhoma tekanyetso .
E bontsha setlhoa sa ntwa ya go nna kgatlhanong ga baša ba Aforikaborwa , eo e simolotseng ka 1976 e be e tswelela go fitlhela kgorogo ya temokerasi ka 1994 .
( 3 ) Leloko la Komiti ya Motlhakanelwa , le ka tlhopha modiri wa maemo a kwa godimo ka fa Lefapheng la lona go nna moemedi go tsenela kopano ya Komiti mo boemeng jwa gagwe .
Go tlhomamisa dinako tsa tokelelo le go uma go botlhokwa go kgona mo bolemiruing .
Ditshwao mo ditšhefung di tla tlhalosa dintlha tse di siameng go dirisa tšhefu e bile le mo dijalong dife mme gape di tla tlhalosa ' tiriso mo nageng ' ka go supa mefero , disenyi le malwetse tse di ka di lwantshang .
Basadi ba tlogetswe kwa ntle .
Ga se ka gale a boning dikarolo tsa metšhine gonne tsotlhe tse di diragala ka boKeresemose le Ngwaga o Mošwa , foo batho ba le bantsi ba ratang go tsaya khunologo .
7.4 go tlamela maloko a Kgotlakgolo ka dintlha tsa bošeng ka maitshwaro a a siameng , dikgang tsa semolao le tsa taolo e e siameng ka metlha ;
E rotloetsa go nna le maikarabelo le go dira dilo mo mpaananeng .
Karolo ya 4 le ya 5 tsa Kaedi ya Tsamaiso CBP / IDP di tlhalosa se go tlhokegang gore se diragale fela fa tshweto e e sena go tsewa .
Le fa go ntse jalo mo ngwasomeng o o fetileng , meepo ya fa gae e reteletswe go nyalanya kgolo ya mo lefatsheng ya go ntshetsantle diminerale ka ntlha ya mafaratlhatlha a a bokoa , mmogo le matlhomeso a dipholisi a taolo a a iletsang dipeeletso .
Fa molemi a tshwanelwa go jwala gape ka ntlha ya peo e e sa tlhogeng kgotsa ka ntlha e nngwe kwa ntle ga tshenyego ka sefako a ka itsise khampani mme dijwalwa di tla nna di sireletswega go tshenyego ka sefako .
S.O.S - boloka mmu wa rona
Re rutilwe gore re dumele fa re sireletsegile go feta fa re le mo ditlhotshwaneng tse di rileng . . .
Mo nageng nngwe le nngwe , mokgatlho o ka dirwa ke batho fela ba ba sa itsegeng le ditlhopha tse di tshegetsang maemo a a rileng - e ka nna mo thutong , tiro , tumedi jalo le jalo - tse ba di tsholang di itshekile . "
Ka Lesego re kgonne go buisana le diteišene tsa selegae - Setsoto FM , Radio Qwaqwa , Barberton Community radio , Alfred Nzo Community radio , Radio Zululand le Mafikeng FM .
O na le tshwanelo ya go tsholwa ka tekano , le tlotlo ya seriti le sephiri sa gago , go fa tshedimosetso , go amogela tshedimosetso , go sirelediwa kgatlhanong le kgobatso e nngwe gape , go fiwa thuso , go fiwa phimolokeledi le go bona pusetso .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
O tlotlomaditse go kgaratlha le go obaobega ga basadi .
Kopano e rulaganya lenanatema la beke go akarediwa sekedule sa dikopano ka dikemedi tsa ditlhopha tse di farologaneng tsa loago .
Fa re setse re amogetse dikatlanegiso e bile re tlhaloganya se mebu ya rona e se tlhokang go kgona ka setlha se se tlang , re ka otara monontsha .
( a ) tlhalosa ditikologo tse Lefelo la Bosiamisi la Ngwana le dirang mo go tsona , mme eka nna le palo e e rileng ya ditilogo , dika-ditikologo kgotsa ditikologo dingwe le dingwe tse di tlhomilweng go ya ka molawana wa 2 wa Magistrates ' Courts Act , 1944 ( Act No.32 of 1944 ) ;
Paakanyo
Ke lema mmidi o mosetlha le o mosweu mo diheketareng tse 4 , mo heketareng e le 1 ke lema dinawa tsa sukiri mme mo e 1 gape ke lema ditapole .
Lefapha la pusotshwaraganelo le merero ya setso le tsibogetse dikopo tsa bommasepala le ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto gore mojulo o o nne teng ka dipuo tsotlhe tse dingwe tsa Aforikaborwa .
Dikao tsa inšorense ya paka-khutshwane di akaretsa inšorense ya koloi , ntlo , bogodu le molelo .
TLHOKOMELO E NNYE MO BATHONG BA BA TSHELANG KA MOGARE WA HIV
Tshwenyego ya ntlha e a e tlhagisitseng ke selekanyo se se kwa tlase sa pH .
Fa motho a ntse a tswelela pele ditlhoko le tsona di ne tsa tswelela pele go fitlhelela selekanyo se se kwa godimo sa ditlhoko tsa segompieno .
Tiragatso ya dikgato le ditiro tse di rulagantsweng di totisitswe maitlhomo a kgwebo .
Basadi ba ka tsaya karolo mo go direng molao ka go boutela mokgatlho wa sepolotiki o ba naganang gore o ka emela dikakanyo le matshwenyego a bona botoka kwa Palamenteng .
Dikgaotso tsa tirelo tse dingwe le tsona di a bokelana .
Maloko a letlole a na tshwanelo ya go tlhopha bonnye halofo ya maloko a boto ya letlole .
15.1 Bontsi jwa Maloko a ka nna a kopa KGOSI , ka go dirisa Motlatsa-Modulasetulo , ka go kwala gore a bitse kopano e e kgethegileng .
Ditsela tsa go samagana le kgotlhang
Go tlhaloganya ka kakaretso ditiro tsa mmasepala bogolosegolo tsa woto le komiti ya woto ;
Dirisa rejisetara ya tsenelo go dira lenaane la phasalatso la batsayakarolo ba dipitso .
Gape , ditiragalo tsa go apaya bojalwa di naya batho ba bantsintsi ditiro mo Afrikaborwa ka bophara ka go oketsa kgwebo mo mefelong a a rileng le mo malapeng ka go oketsa pabalesego ya dijo .
Tsamaiso ya baneela-ditirelo
3 . Fa mmatlisisi wa ditshedi a sa tlhoke phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ( sekao , gonne di mo thotong ya gagwe ) mme ga a dirise kitso ya setso , ga go tlhokege ditumalano .
Ka jalo fa o dirisa lenaneo le le fa godimo , o ka kgona go bona gore go tlaa tlhokega bokanakang go fitlhelela thobo e e kobilweng .
Go tshwanetse go dirwe tse di latelang :
Tsamaiso ya Tiragatso ya Mmasepala
Mo athikeleng e , Es'kia Mphahlele o tsibogela lenyatso la ga Moporofesara Addison Gayle Junior yo fa a sekaseka buka ya ga Mphahlele Voices in the Whirlwind and Other Essays , a buang gore buka e , e ikaegile thata mo Sesweung .
Dithulaganyo tsa go adima madi ga di batle go nkadima madi mme go supa go tlhaela le go se kgone .
Ke feditse dithutiso tsa Tshimologo go lema Mmidi le Go tlhokomela diterekere mme ke sa batla go tsena thutiso ya Go baakanya diterekere ka gore ke tla bo ke kgona go baakanya tse di senyegileng kwa ntle ga dilonyana fela mo terekereng ya ka ya Massey Ferguson 135 .
Tlamelo le tuelelo ya disele ?
1.15 go ikgogela morago mo dithulaganuyong tsa kgotla kgotsa tsa komiti fa kgang eo e akanyediwa ke kgotla kgotas ke komiti ntle lefa kgotla kgotsa komiti e swetsa ka gore kgatlhego e eseng ya ka tlhamalalo ya mokaedi mo kgannyeng eno ga se ya sepe kgotsa ga e maleba .
Banna le basadi ba amega mmogo mo tirong e e umang , fela mefuta ya ditiro tse ba di dirang e farologana thata mme go le gantsi di kgaogantswe go ya ka dikarolo tsa bong .
Miakutlo a gago ka ntlha ya thekiso
Ditiro tsa foramo di akaretsa :
Gakologelwa gore tsamaiso e akaretsa go loga leano , go rulaganya , go diragatsa le go laola .
Sediriswa sa IDP sa 4 A : Pampiri ya tshedimosetso ya bohuma ya mmasepala-ka bophara , ya setlhopha ka setlhopha
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Setlhophathutano sa Khanyayo mo pitsong ya setlhophathutano .
Mo mabakeng a mangwe ditšhaba tse dingwe tsa fa gae di ka nna le kitso eo mme di ka kopa go akarediwa mo tumalanong ya kabelano ya mesola .
Bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo ka se neelane ka tetlelelo kwa ntle ga gore bo kgotsofadiwe ke gore :
94 . ( 1 ) Go tlhomiwa fano Komiti e e bediwang Komiti ya Motlhakanelwa ya Bosiamisi ya Ngwana .
DBSA Banka ya Tlhabololo ya Aforikaborwa
Ka o le mokgwebi , o ntse o batla thuso ka madi kgotsa go adima madi , o tlhoka direferense tse di tswang go batho ba bangwe kgotsa dikgwebo tse dingwe mo o setseng o ikagatse leina le le tlotliwang ; mosupatsela yo o tlaa go nayang sesupetso se se tlhalosang gore o motho o o nang boikarabelo mme gape le sesupetso se se fiwang ke motho yo a leng mongwe yo o tlotliwang mo setšhabeng .
O ka bo o sa duele madi , fela gakologelwa gore o tlaa o latlhegelwa ke lotseno lo lo boitshegang .
Metlhape e e nang dikgomo tse dinamagadi tse ka nnang 50 e ne e na le diname tse 5 go ya tse 10 fela .
Sekao ke gore , le fa mosola wa go keteka dikhuduego tsa baithuti tsa 1976 mo Aforikaborwa , o ka nna wa se kae sepe mo bašweng ba gona jaanong , gona ga ba ka ke ba gana gore ke karolo ya tlwaelo e .
Lenaneo le , le netefatsa gore balemirui ban ne le kitso le kgono go kgona go abelela go pabalesegodijo mo lefatsheng .
Re fa kae ?
Hlatswa le go tsokotsa dinkwana tsa dinosele , mebele ya dinosele mme o tlhole dibelofo , Di boloke mo sebolokelong se se tshwaileng .
Khomišene e atlenegisa gore go dirwe dipatlisiso tse di tletseng ka fa tlase ga Bolaodi ba Botšhotšhisi ba Botlhe kwa Bokone Bophirima , ka maikaelelo a go netefatsa maikarabelo a bosenyi mo ditokololong tsotlhe tsa SAPS ba ba nnileng le seabe mo ditiragalong tsa lefelotiragalo la bo1 le bo2 .
Ga o kgone go tsaya fela gore o ka fiwa inšorense jaaka o batla , ka dikhampani tsa inšorense di sa gatelelwe go naya inšorense fela go mongwe le mongwe jaaka ba rata .
Setlhogo se se khutshwane le tshimilogo
Bokhutlo
Ke rapela gore setlha se sentshwa se tla re naya kgono ya go jwala dijwalwa go kgona go naya lefatshe la rona dijo - pabalesegodijo le go nna le dijo ka borona go itshegeditse ka kgono ya rona .
Kgang ya gore mmuso o tshwanetse go batlela batho dijo tse di sa turang e lekalekantshwa le kgang ya pabalesegodijo morago ga nako go tswelela gore go nne nnete fa balemirui ba ka kgona go tsweletsa dikgwebo tsa bone mo tikologong mo tlhotlhwa e ntse e fetoga e bile le dimakhete di sa kgonwe go tshepiwa .
Diphetogo tse di tlhokiwang di tshwanetse go dirwa pele ga go jwala jaaka diteko di supa fa di sekasekiwa mo laboratoring .
Fa o tlhatlhobetswe HIV le go fitlhelwa e go tshwere , itlhatlhobele le TB .
Mme mo lefatsheng la segompieno ka ditokeleo tse di turang le tekanyetso e e gagametseng le koketso ya dikilogeramo tse 300 ka heketara tsa kumo di ka nna phapaano gare ga go lekalekana kgotsa go bona poelo .
Mme morago ga go bona kemonosi , bontsi jwa baeteledipele ba mekgatlho ya kgaratlho ya pele ba fetoga babusaesi mme ba tsweletsa tlwaelo ya bagateledi ba bona ba bakoloniale .
Seesimane
Sekgatshi
Lenaneo le la Grain SA le badirisanimmogo ba bona le re supetsa gore re tlhabolole baumi ba ba kgonang go tswelela le ba ba netefatsang pabalesegodijo go bana ba rona jang .
Karolwana 32 le yone batla gore molao wa bosetšhaba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o dire gore tshwanelo eno e diragadiwe , mme o tshwanetse go dira gore go nne le dikgato tse di utlwalang tseo di ka tseiwang go fokoletsa puso mokgweleo wa botsamaisi le wa tsa ditšhelete .
Mo mosong o montle , " go tsamaela dikgakologo " mo Bloemfontein bantshakuno ba ba tlhabologang ba amogetse tseotsia e e ba tshwanetseng go tshwaela mo temothuong ya naga .
Diura tse 50 tsa tiriso dingwe le dingwe ( ka beke )
Kwa bokhutlong jwa 2009 , RBP e ne ya reka dišere tse di oketsegileng gore e nne mong wa khamphani ka selekanyo se se fetang halofo ya sone ( 67% )
Maemo a go tlhatlhela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
MOLAO-KAKANYWA WA BOSIAMISI WA NGWANA
Kaedi ya Tsamaiso ya CBP / IDP
43. A o ( a ) kile , mme fa karabo e le ee , ( b ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng wa okelwa go dirisa ...
Diruiwa di senya nonofo fa di tlhoka go tsamaya kgakala go ya go nwa metsi mme go boloka madi go atumetsa metsi go diruiwa kwa ntle ga go di tsamaisa kgakala go nwa metsi .
Seno se tla tlhoka boineelo jo bogolo go dipatlisiso le tlhabololo le kgwebofatso ya tsona , e leng lefelo la dithulaganyo tse di atlegileng le dikgopolo tsa ikonomi e e atlegileng .
O ne a sutisediwa kwa Sekolong sa Lomati Dry mo mophatong wa bongwe ( kereiti 3 ) mme a falola mophato wa 6 ( kereiti 8 ) ka 1971 .
Mo maemong a a omileng a a mogote mefero e ka nna mo ngodiegong e e kwa godimo gore monyelo ya khemikale mo marothoding e nne nnyennye tota .
Seemo sa yuniti sa 123464
Go ikaegile ka kgato ya kgwebo , mo mabakeng a mangwe bajadi kgotsa batlhagisi ba ditshedi tse di rileng ba ka akarediwa .
Boleng ba metsi le maemo a pH a teng go na le phetho e e tseneletseng mo kgonong ya sebolayamefero se o se dirisang .
Kabelo ka ngwaga e nntse e oketsega fa lenaneo le tsweletse pele go tsamaelana le tlhabololo mo kgaolong ya Kapabophirima le Kapaborwa .
Tsietso e re direla serai mo tselaneng ya matlhotlhapelo a a tlang , se kitso ya mmannete e ka dirang gore re belaele .
Mo Aforikaborwa setšhaba se ka se kgone go fitlhelela bosetšhaba jo bo kgonagalang gore se fitlhelele ntlha ya boikanyego jo bo kwa thoko jwa merafe e lebiwa ka boikanyo .
Diforomo tsa pegelo ya woto di tlaa nna botlhokwa go dirisiwa ke mefuta yotlhe e mene ya diporojeke .
Kgwedi ena Ian Househam o bua le David Mongoato yo a dirisang bolemirui kwa Hanover mo kgaolong ya Matatiele .
Kgato ya 1 : Kitsiso ya pitso
Re na le tlwaelo ya go ikaketsa ka dilo tse re di jang , diaparo tse re di aparang mme gantsi ga re leboge se bontsi jwa balemirui ba re se direlang .
Go mosola go nna le dipitso tsa togamaano-pele mo wotong e nngwe le e nngwe , go sedimosetsa baagi ba woto ka ga tiragatso ya CBP e e tshwanetseng go latelwa le go ithulaganyetsa tiragatso ya togamaano ya beke e e tlang .
Referense
Aterese ya imeili
Ka gore kitlagano e diragetse go elela ga metsi go a diragala mme ga a tsenelele mo magodimong a mmu , e bile go tloswa magodimo a mmu go feta mme go tloswa kotlo mo mmung .
Korong e na le kgono e e makatsang go kgona go busetsa kumo go tsamaelana le maemo a go kgona go mela le go tswelela .
47 . ( 1 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse go tsamaisa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka tsela e e se nang melao e e gagametseng , ka go botsa dipotso , go buisana le batho ba ba tlileng kwa dipatlisisong ka maikaelelo a go bona dikarabo ka ga sengwe le go bona tshedimosetso , mme o tshwanetse go nna le rekoto ya tsamaiso e e jalo .
Fa e le mofuta wa TT , o ka dirisa Atrazine kgotsa Simazine go laola mefero , mme gakologelwa gore dibolayamefero tsa di ka diriswa fela mo mofuteng wa TT .
Ka gale tlhalosa ka botlalo gore wena , montshadikuno , o tsaletswe kae , o goletse kae , le gore o nnile jang le kgatlhego le go amega mo temothuong .
Jaaka go buisanwe mo Kgaolong ya 4 dikgato tsa ntlha tsa go lekanyetsa ditirelo ke go tlhama Leano la Tsamaiso ya Tiragatso ( PMP ) .
Thata ya go rebola ditumalano tsa kabelano ya mesola le ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa ga e ise e romelediwe .
Bantshadikuno ba tobane le mathata a a bokete a le mmalwa mo papatsong ya dikuno tsa bona jaaka :
Kgotsa mopepetletsi ? ( Bomadimabe ke gore botlhe ga ba bue se se tshwanang ka gale ) .
Ntlha e e leng botlhokwa ke molokololo o o tseneletseng wa maemo a ditšhelete mo kgwebong ya polase jaaka go ntse mme gape le jaaka go ka nna isago .
450 g / litara
Ka 2030 , ikonomi e tshwanetse ya bo e le gaufi le thapo e e tletseng , e neela batho dinonofo tseo ba di tlhokang , e netefatsa thuo ya ntshodikuno e phatlhaletse mme e kgona go gola ka bonako , e bile e neelana ka metswedi ya go duelela dipeeletso tsa botho le matlole .
Botlha jwa mmu le botlhokwa jwa llaeme
Tlhatlhobela dithaere tshenyego kgotsa mowa o o kwa tlase .
Loga leano la go rekisa mmidi
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Tiragatso ya leano la porojeke : Go dira ditiro tsotlhe tse di kwadilweng mo leanong la porojeke .
Fa bangwe ba re ba lebagana le balekane ba banna bao ba ba sotlakakelang go tsenela dikopano ba tlogetse malapa a bona .
" Ee , e re sedimoseditse ka foo dijo tse re jang di tlang ka teng kwa go rona , le gore di dirwa jang .
Didiriswa tsa mmasepala di dirisetswa go akaretsa mafelo a setoropo le a selegae le go atolosetsa ditirelo kwa bathong ba ba tshelelang mo lehumeng .
Glyphosate mo disoyeng morago ga go bonala .
Dibokwana di ja matlhare , lotlhaka le diako tsa semela sa mmidi .
Fa o sa netefatse gore o ka romela kae sekaommu sa gago , ikopanye le mogokaganyi wa porofense wa gago wa Lenaneotlhabololo la Balemi la Grain SA ( maina le dinomore tsa megala di tlhagelela mo tsebeng e e ka fa morago ya Pula-Imvula e ) .
Mo maemong a pusoselegae , tsamaiso ya ditšhelete e na le maikaelelo a le mane a motheo :
E ka nna gore o dumela gore setlhopha sengwe sa batho se bontsha maitsholo a e leng a karolo nngwe fela , a a se farologanyang le ba bangwe .
Dipholisi tse di amanang le yone :
Ke leboga dibui tse tharo go bo di semositse thata merero e e botlhokwa malebana le ditirelo tse di mafaratlhatlha .
Go tlhagisa ditshwantsho gape di bo di kgona go bonwa mo tsebeng nngwe le nngwe ya A4
Sekaseka sešwa seemo sa matlole sa kgwebo yotlhelele ya gago .
Setso sa sepolitiki se se ikaegileng ka kgaisano ya bomorafe , kgotsa maemo a ikonomi a a ikaegileng ka tiriso ya maatla a morafe , ga di ka ke tsa se tlisa .
Mmasepala o tshwanetse wa rerisana le baagi pele o tlhama ditshupo tsa tiragatso mme o letle baagi gore ba tseye karolo mo go sekasekeng thulaganyo eo ya tshekatsheko .
Go tlhoka senke ke ntlha e e fokotsang go mela ga dimela mme go e tlhoka go tshwanetswe go baakangwa ka go dirisa monontsha o o nang senke go lekana .
Tlhokomelo : Baagi ba ka kgona go kopa mmasepala go tlhopha komiti ya baemedi ba baagi go tlhokomela dithulaganyo le go gakolola mmasepala ka ga ditlapele tsa katoloso ya ditirelo le tokafatso .
Ntlha nngwe e e kgatlhang
Tebosešwa ya CBP 2006 / 7
Kafa tlase ga lekgetlo le le lengwe ka kgwedi
Maikarabelo a semolao a go latlhegelwa ke lefa ka ntlha ya go latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Ka 2009 , Enoch o ipapisitse le Lekoko la Dithutiso la Donkerhoek fa le simolola mme o ntse a le mongwe wa lona ka boitumelo .
7 . Dithata le ditiro tsa Lekgotla la Dikgosana
Ka go rialo o tlabo o na le metsotso e le 10 ka kwa ntle mme fa lo fetsa pele ga nako , batho ba tla kgotsofala .
Kroonberg e mo Botlhaba ba Foreisetata gaufi le Puthaditjhaba .
Megopolo ya gore dikuno tse di turang di nonofile thata go na le tse di tlhotlhwautlase ga se boammaarri ka gore dikuno dingwe tse di tlhotlhwatlase di tlamela ka taolo e e gaisang thata .
O batla gape go oketsa palo ya dikgomo tsa nama mo polaseng .
Tekanyetsokabo e direlwa ditlhokego tse di sweditsweng tsa ngwaga .
Go ya ka ena , ga go thuse sepe go bua ka tlhokego ya go tiisa bosetšhaba mo ditlhopheng tse di farologaneng tsa batho , ka mokgwa o e leng kgopolo fela e bile o sa kgonege .
Dirisa thefosano ya dijwalwa .
Tshenyo go dikutu tsa mmidi le seako di setse di tlisitse phokotso ya kumo e e ka nnang 50% e e bonweng mo ditokologong mo go nosetswang teng , le mo tikologong ya Teemane , ka nako ya go lema ya 2012 .
Rulaganya le go itlhoma jaaka moporofešenale
KGAOLO YA 14
Tse di akaretsa :
Gale tuelo ya thekiso e tlaa duedisiwa ke kgwebo ya temothuo kgotsa setlamo se se gwebisang fa mmidi o sa rekisiwe ka tlhamalalo kwa mosiding wa mmidi ( sekao , mmidi o rekisiwa ke kgwebo ya temothuo mo boemong jwa molemi ) .
7 . Dintlha tse di tswang go ditshwetso tsa Kopano e e fetileng
Ditshupo tsa ditlhaelo tsa sinke di tlhagelela jaaka tlelorosise ya ditshikanatlhare le tshetlhafalo ka kakaretso ya matlhare a a kwa godimodimo .
Boikaelelo jwa PAIA ke go rotloetsa gore go nne le setšhaba se mo go sone batho ba Aforikaborwa bo kgonang go newa tshedimosetso go ba kgontsha gore ba diragatse le go sireletsa ditshwanelo tsotlhe tsa bone ka botlalo .
Mafatshe a a kwa kgakalakgakala , a e kete , ga a go amogele jaaka o ka ithaya , mme a reetsa khorase ya ba ba itirang e kete ba go amogela .
Go ka nna fela gore dinosele di ne di thibane .
Ka poko le ka go kwala dikwalo tsa Afrikan go ralala kontinente , o fitlhelela setlhogo sa gagwe , a thadisa mo dipuisanong tsa gagwe ka ga maitemogelo a gagwe ka namana .
13 . Dikgang tsa ditšhelete
Go thusa batlhankedi ba mmasepala le baeteledipele ba ba tlhophilweng go tsibogela baagi sentle kwa lefelong la bona , botsayakarolo jwa setšhaba le kamego di botlhokwa .
Pele ga tlhogo ya dijalo
Dintlhakaelo di thadisa ka ga ntlha e le nngwe ya motswedi mo ditheong tsa pholisi tse dikgolo ka ga tshiamelo ya mafaratlhatlha a a nnetseng ruri le thebolelo ya ditirelo .
O ka dirisa mofuta wa motho jaaka o o mo sekaong sen se ka fa tlase
Jaanong ke ya go tlhotlhomisa gore ke ditiro tsa boiphediso dife tse nka di bonang fa ke batla go tsena mo temothuong gonne ke bone gore batho ba ba se nang bokgoni ba ba sa direng le bona ba ka nna le tshwaelo - se se rayang gore go ya go tlholwa ditiro mme matshelo a mantsi a tlaa fetoga .
Kopano e e ne etetswe morago ke kopano ya lekoko la bothekenikale ka 25 Ngwanatsele 2014 mo go neng go tswelelwa go tlotla ka diphetogo tse di supilweng .
Palogotlhe ya mabaka a kgwebo le a botho e tshwanetse go fitlha kwa go 100% fa e tlhakanngwa
Dikgakololo tsa tshireletsego
Ditiro tsa Kgaolo 2
Go ntse jalo ka dingwaga tse di fetileng mme balemirui ba bone tlhotlhwa e e kwa tlase go feta .
Tshela fela fa moragonyana mo boalopeong jo bo baakantsweng sentle .
70% ya batho ga e fitlhelele metsi a a phepa
A ise a nne le bokgoni
( b ) Mo mabakeng mangwe a a sa tlwaelegang , fa go sa kgonegeng gore ngwana a newe tagafara fa pele ga motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a le teng , ngwana o tshwanetse go newa tagafara mme khophi ya tagafara eo , fa mabaka a letla , e tshwanetse ya newa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , mme ngwana mmogo le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba tshwanete go netefatsa gore tagafara e amogetswe ka go saena kgotsa ka go dira letshwao .
Go boloka metsi mo mmung ;
e lebisitswe mo bathong
Mo go Moporofesara Es'kia Mphahlele go nna le dikakanyo tse di edileng ke motswedi wa go kwala , wa go fetela ka kwa go tse di tlwaelegileng .
Go tlhokega ga dijo le go oketsega ga palo ya batho le gona go ntlhotlheletsa go batla gonna mongwe ya a batlang go uma dilo tse di ka jewang .
12 DIBOUTO TSA MALOKO
Tshimo e e legola ke tshimo e e tlogetsweng go nna fela e sa lengwe morago ga thobo ya kanola / dilupine , go kgona go fetola mofuta wa kumo mo thulaganyong ya thefosano ya dijwalwa , go oketsa bokana ba metsi , go laola mefero le disenyi le go oketsa phetolo ya mmu .
Bomme le borre , tapeiti e khibidu e tswaletswe semmuso .
Ditiro tse tsa go supa ditirokgolo ts porojeke di direga mo Kgatong ya go Supa Porojeke .
Go gasa dibolayamefero ga me go kgonne jang ?
Khoso e , sa yona ke go lemotsha moithuti ka dikarolo tsa enjene le gore di lomagana jang .
O tshwanetse go ikakanya sentle pele o ka tsaya tshwetso ya go e rekisa .
8.2 go baya leitlho , go laola , go okamela le go tsenya tirisong ditiro tsotlhed tsa Lekgotla la Dikgosana ;
1 . DITLHALOSO
6 . Dipalangwa
Buka e ne ya tlhagisiwa morago ga kgolagano , puisano le ditherisano le bommasepala le dikomiti tsa diwoto ka paka ya 2000-2005 .
Bayer - go nna le seabe mo Malatsing a Balemirui ;
( i ) modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong fa a dira tshekatsheko ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 5 ;
TSENYOTIRISONG YA KATLEGO YA BATHO PELE E TLA KAYA ' BODIREDIPUSO JO KA NNETE BO NANG LE BOIKOKOBETSO E BILE GOTLHELELE BO LE MAATLA GAPE BO NONOFILE ' .
Go oma go diragala ka selekano sa go ka nna 5% ka beke go ya 20% , mme morago ga foo go nne le nyafalo mo tiregong ya go oma .
Gantsi re amogetse dikgang tsa boitumelo ka phitlhelelo ya lefatshe , mme ka ponyo ya leitlho fela re bo re buisa dikgang gape tsa go retelelwa ga yona porojeke eo .
Go tsele tsa banna ?
Go tsitsinngwa gore go nne le batsamaisi ba mmasepala ba le bantsi go ka nna kotara ya woto ( k.g.r.fa mmasepala e le wa woto tse 24 , go ka nna bonnye batsamaisi ba mmasepala ba le 6 ) .
Dinosele tsa setopo se se leng khuti di naya marothodi a a leng a mannyane mo ga a mangwe mme di dirisiwa go gasa dibolayaditshenekegi le dibolayamefero tse di kgomarelang tse di tlhokang go tsenelela mo marulelong a matlhare .
Fa nngwe ya tsona e tlhaela , bolwetse ga bo ne bo gola .
Thobalano magareng a motho le phologolo , e e umakiwang mo go molawana wa 13 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 .
Fa maemo a sa siama mo dinageng tse dingwe tsa thomelontle , ba tshwara dijo tsa bona go di itirisetsa , mme ga re ne re kgona go di reka .
Mo maetong a gagwe Mphahlele o lemogile hisetori ya Aforika .
Dikarolotsamaiso tsa didiriswa tse di sa khurumelwang di kgona go bolaya modiredi ka bonolo .
2 . Ruanyang diporojeke go ya ka boleng , mme lo di lekanyetse ka selekanyo sa 1 go fitlha go 5 , fa 1 e leng boima thata go tsenngwatirisong mme 5 e le bonolonolo .
Ke nako ya go jwala mme ke nako gape ya go lemoga dintlha tse di leng botlhowa tsa bolaodi tse di ka go thusang mo polaseng ya gago ka nako e .
Ditshenyegelo tsa diterekere le didiriso di kwa godimo .
Diporojeke ya Matlo
Ke phekolo efe e e ka thibelang TB ?
Jaanong o ka tsaya tshwetso gore ke phologolo efe e o tlaa e rekisang mme ka go dira jalo , o dire lotseno .
tiriso ya bofelo ya sedirisiwa kgotsa kitso ;
12.5 go okamela dikomiti tsotlhe tsa Kgotla ka go di kopanya go tokafatsa
Ga go na molemirui ope yo a ka reng o itse tsotlhe .
Ntshokuno ya dithoro mo Aforikaborwa e mo kgatelelong .
Galase e e mo Magareng
Ke nontshogodimo efe e e tla tshelwang ?
Nngadule e ka tlisa go fisega ga gotlhe ga matlhare .
23 . Letlhare la togamaano ya porojeke ya IDP
Tshenyegelo ka bogotlhe
A kgone go tsamaisa dipitso tsa baagi / kgothakgothe ;
( ii ) dira gore taelo e itsisiwe ba ba tshwanetseng , ka mokgwa o o tshwanetseng ;
Le fa go le jalo , Mphahlele o bontsha gore go tsibogela go bonwa diphoso go go jalo go laolwa fela ke bokgoni jwa moeteledipele go farologanya se e leng go bona ene diphoso , le go bona diphoso go go totileng tsamaiso .
Tekanyo ya ditlhokwa le thuto ya kgonego - go bona se se tshwanetsego diriwa le gore go tla kgonega go le kae go fitlhelela porojeke , se gape se itsegeng ka paka ya go tlhaola
( 4 ) Fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a sa itsisiwe gore a nne teng jaaka go umakiwa mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , kgotlatshekelo ya ngwana , ka nako nngwe le nngwe ya tsheko , e ka kwalela kgotsa ya laela gore motsadi , mogolo yo o tshwanetsng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , a kwalelwe gore a nne teng mo tshekong .
Tsela ya thekiso e na le mathata a mantsi mme e fokotsa kgono ya bona go gaisana le balemirui ba bangwe mo lefelong la thekiso go bona tlhotlhwa e e kwa godimo kwa thekisong .
Go na le mosola gape ka molemirui a ka rekisa kumo e e setseng e fetotswe go dirisiwa jaaka e ntse e bong boupi kgotsa mmidi o mosetlha o o thubilweng go fepha diruiwa kgotsa dikgogo .
Go ya ka Karolwana 10 ya Molao , Khomišini ya Ditshwanelo Tsa Batho e kwadile kaelo e e nang le tshedimosetso e e ka batlwang ke motho yo o eletsang go dirisa tshwanelo epe e e tlhalosiwang ke Molao .
Ntlha e e turang thata ya tsamaiso ya motlhape wa nama ke paka ya phepo ya mariga ; ka jalo e tshwanetse go tsamaisiwa ka kelotlhoko go netefatsa gore melapoelo e itekanetse .
( b ) dingwaga di le 14 kgotsa go feta , ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao , lepodisi le tshwanetse go tlhatlhela ngwana kwa seleng ya mapodisi kgotsa lefelo la tlhatlhelo .
Kgaolo 4
Athikele e kwadilwe ke Petra Nel wa PROCARE .
thulaganyong ya tsamaiso ya togamaano
Dišekejule 117 21 .
o go rotloetsa botsayakarolo jwa baagi , jo bo tshwanelwang ke go dirwa segolo go lebilwe ditlhopha tse di tlhokomologilweng kgotsa ditlhopha tse di kgapetsweng thoko le tekatekano ya bong go ya ka maemo le bokgoni jo bo mo mmasepaleng .
Kemedi ya Grain SA e ne ya bona tšhono ya go bua ka maparego a mantsi mo katlegong ya yona mme ba ne ba buelela bontsi fa ba ne ba bua ka tlhaelo ya phetiso ya lefatshe gonne go fa lefatshe fela ga go a lekana , mme ba rile molebo o o akaretsang mo polaseng nngwe le nngwe o tlhoka tlhabololo le kemonokeng mo pakeng e e atolositsweng .
5 . Biri ( e e titietsweng kwa madirelong , e bo e rekisiwa mo khaontareng sk.Black Label , Amstel , Castle
Fa o naya selatswa sa mariga , o tshwanetse go netefatsa gore diruiwa di nne le kgono go bona matlhokwana le metsi a a phepa .
Elias o dirisa bolemirui gare ga Mkhuhlu le Hazyview mo diheketareng tse di leng 50 mme o tlaa batla go nna molemiruikgwebo mo dingwageng tse tlhano tse di latelang .
Go supiwa sentle gore go botlhokwa go feta go tlhokomela le go baakanya polantere ya gago pele ga nako fa o batla go bona kumo e e kwa godimo ka mafelelo a setlha se .
Dikemedi tsa dikomiti tsa diwoto tse di amegang di tshwanetse tsa tsayakarolo mo Setlhophatirong sa porojeke sa IDP se se amanang
Soil : Lefatshe le la kwa Foreisetatabotlhaba le baakangwa selemo se se tlang go jalwa .
Fa bantshakuno ba rona ba ne ba ka dira poelo mo koronnye ya bona , ba ne ba ka jala korong e ntsi .
Medi ya semela sa soyabini e ka fitlhelela boleele jwa dimmitara tse 1 , 8 mo setlheng .
Ditirwana tsa Kgaolo 2
Tirego ya thekiso e dira tshwaraganyo ya botlhokwa magareng ga bantshadikuno ba dijo le badirisi mme e tlhotlhelediwa ke ditlamelwanaseloago , thekenoloji le melao le mekgwa ya setšhaba .
3.2 Mosola wa go kopanya ditheo tsa bong le tekano mo diporojekeng tsa tlhabololo
Tsweetswee , leka go dirisa mekgwa e e leng saentifiki e e logetsweng maano mo polaseng ya gago mo dijwalweng tsotlhe tsa mefutafuta tse di jwalwang
Ditirelo tsa seenjeniri le tsa matlo
Kwa magaeng mo kgaolong ya Bokonebophirima mo naga e fulwang go feta o fitlhela diketekete tsa diolo tse di sediko tsa dintlhwa .
Diako di ka nna bokete bo bo lekaneng fela kwa mafelelong fa di omile sentle e bile di godile .
Go ka nna :
" Ga re bolo ikuela gore go okediwe tekanyetsokabo ya ditirelo tsa motheo mo go bommasepala ba rona ba selegae , ba e leng gore le fa go na le diphitlhelelo tse dikgolo , ba tswelela go itemogela tshalelomorago ya mafaratlhatlha , " ga rialo MEC Dube-Ncube .
5 . Bagakolodi le madi a ba a duelwang
Badiri ba porofešenale ba boitekanelo ba ba katisitsweng botoka
Batho ba ba lwelang ditshwanelo tsa ditlhopa tse di sa emelwang sentle
Tuko ya ka fa gare e kaya go šwa ka fa teng , ka jalo enjene ya tuko ya ka fa gare ke nngwe e e fisang lookwane ka fa gare .
Ke segokaganyi mo gare ga baagi le mmasepala .
Motsereganyi wa Inšorense ya Paka-khutshwane
Ka ditena tse dingwe tse di tlhokiwang , jaaka Puseletso ya Lefatshe , thuso ka ditšhelete tsa ditokelelo le tsa diinšorense , ke bona go le thata go le eletsa kumo e ntsi ka 2015 , mme , fa ditena tse di ka amogelwa ka 2015 , re lebeletse pele go bona dithobo tse dintsi tse tlaa gorogang .
nna sediriswa se se botlhokwa sa go dira ga baagi , le
Ka tlwaelo , le fa semela se sa tlhoge ka mariga , maemo a medi mo mmung ka fa tlase ga semela a tshwana le go tlhoga ga semela ka fa godimo ga mmu ka mariga le ka selemo .
Balemirui ba ba nang kgono ya go bona poelo gape le gape ba bona mathata a a tliselwang ke selo se se bidiwang kgatelelo ya tshenyegelo-tlhotlhwa ka ntlha ya gore tlhotlhwa ya tse o di lokelang ( ditshenyegelo ) e oketsega go feta tlhotlhwa ya tse o di rekisang ( kumo ) .
Lebaka le le botlhokwatlhokwa go akanngwa ke kemo [ kgotsa maemo ] a ditirelo di tlamelwang ka ona .
Se pateletse montshakuno go dirisa rakonteraka , mme bogolo mo thuse go tlamela didiriso tsa gagwe le go dira ka se a ka se kgonang ka boena .
Go akarediwa go go jalo , go tlhagelela fela morago ga gore baemedi ba ba tona ba tseye ditshwetso .
Gape e tshwanetse go tsaya tsia metswedi e e leng teng go mmasepala .
Go diragala eng morago ga Puo ya Pulo ya Palamente ya Moporesitente ?
Mo malatsing a le 30 a a fetileng ?
Tota le mo go kotamang difofane teng go ne go dirisiwa sentle ka go ne go gorogile difofane le dihelikopetara tse di ka nnang 365 ka matsatsi a a leng nne ka nako ya NAMPO .
2 . Komiti ya Woto e neela baagi tshedimosetso gangwe le gape
Ikwetlise ka gale
Fa Kgosana e sena goamogelwa ke Kgotla o newa Kgosi .
o Fa o na le ntlo ya ketleetso mme o e rekisa mo dingwageng di le 8 tsa tekanyetso o tlaabo o tlola molao .
Ke ithutile gore balemirui ba na le seabe se segolo mo matshelong a rona gonne ba re jwalela tse re di jang le gore merogo yotlhe e re e jang e tswa mo mmung o o molemo .
Loruo lo go naya nitamo le go thusa ka kelelo ya lotseno .
Dijalo di mo boutlwelobotlhokong jwa maemo a loapi ( komelelo , morwalela , sefako , segagane , serame le diphefo ) ; le
Go-se-leme go ka kgonwa mo mefuteng ya mmu ya mokata mme balemi ba bantsi ba kgona sentle ka go-se-leme e bile ba amogela mosola wa go tshomarela mmu tota go tswelela ka gore mesola ya mokgwa wa go-se-leme go tsenelela e bonala fela morago ga dingwaga tse di ka nnang nne kgotsa tlhano ka tiriso ya moklgwa o .
Se tlaa oketsa tswelelopele ya kgwebobolemirui ya gago ?
Kerafo 1 : Ditlhotlhwa tsa monontsha tsa boditšhaba .
Khuetso ya phetogo ya tlelaemete e ama lefatshe ka bophara mme go tshwanetse ga fitlhelwa ditharabololo tsa lefatshe ka bophara , mme go sekegelwe maemo a kgaolo le a bosetšhaba .
Ba kope go araba dipotso tse di mo Thasekeng 2
Mokgwa wa go dira ditiro tse di tshegetsang dikgolagano go ikaegilwe ka motseletsele wa didiriswa tse di ka thusang tiragatso ; le
Dibereng di tshwanetse go tshasiwa kerisi mme diphaepe tsa dinosele di tshwanetse di khupelwa gore di se fiswe ke letsatsi .
Tumelano ya Dibetsa / Arms Deal e ne e santse e tlaa diragala .
Mo maitekong a go tlhaloganya gore Mphahlele o ne a re eng fa a ne a re " bokgoni ba go kwala bo tsweletsa thuto " , go botlhokwa gore re tlhaloganye gore o ne a kaya kgotsa a tlhaloganya eng ka ga " thuto " .
Dirisa tiragalo eo jaaka tshimologo ya lobaka .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Puo ya kakaretso ke gore sebokophetlhi sa mmidi se tlhola tatlhegelo ya 10% ka ngwaga ya sejalo sa mmidi , fêla tatlhegelo ya sejalo sotlhe e ka diragala .
Sekao go ka dirwa palelelo e e botlhofo go bona kgonego ya poelo ka go tlaleletsa boleng ka go sila mmidi go dira bupi jwa mmidi .
Se se dirile gore go tlhamiwe Diforamo tsa Kemedi tsa IDP tse di mabapi le botsayakarolo jwa setšhaba .
Tlhopho kgotsa tiriso e e sa tshwanelang go ka gobatsa batho , diphologolo , dimela , mebu kgotsa dithoto tse dingwe .
Gakologelwa gore dijalo tse di siameng di kaya peo e ntsi - peo e e phepa e ntsi .
Dikatlanegiso - O tlhoka go nna le seabe se segolwane mo malatsing a balemirui le dikhoso go bona diphetogo le kitso tse di botoka le tsa gajaana .
Balemirui ba bantsi gape ba simolotse go dirisa mokgwa wa go jwala dijwalwa tsa mariga godimo ga tsa selemo .
Inšorense ya sefako e botlhokwa thata ka kgethego mo ntshodikunong ya korong gammogo le disonobolomo fa di sa le dinnye .
Tlhaloganyo e le ya tlhaolele , e Moporofesara Mphahlele a nepileng fa a re " e itshetlegile mo gare ga rona " , e tshwanetse ya tlosiwa .
Tlhaloganya dikgolaganyo tsa botlhokwa gareng ga tiragatso ya CBP le IDP , le go nna le ditiro le didiriswa tsa go golaganya bobedi jo ka botlalo ;
Motlhagise
Mo go bao ba fisegelang go nna bantshadikuno , mme ba se na lefatshe kgotsa metšhine , bothata bo bokete le go feta .
Dikelotshelo tsa dikhemikale tsa taolomofero e e nonofileng di tlhatloga ka bonako go ya le tlhatlogo ya diteng tsa mmopa tsa mmu .
Buisa tsotlhe se o ka di kgonang , mme e seng tse di tlatsang pampiri fela .
O bona sebakwa sa mathata a lefatshe e le botswapelo jwa ba ba busang ka go batla go rua ba ba gananang le ditshokelelo , boemong jwa go ba letla gore e nne bona le go batla go tshela ka kutlwano ka dikakanyo tsa bona .
Lotseno - Ditshenyegelo tsa ntshodikuno = Lotseno gotlhe - Ditshenyegelo tse di tlhomameng = Lotsenotota la polase ( Poelo / Tatlhegelo )
Mokgwa wa go jwala dijwalwa ka ngwaga le ngwaga go okeditse botšarara ba mmu ka boiketlo mme ga go a naya masimo nako ya go ikhutsa mo go fokoditseng bokana ba kumo .
Fa maemo a ph a a tlhokiwang a fitlhelwa go botlhokwa go netefatsa gore maemo a bokana bo a se fetoge , ka go tlhotlheletsa molemirui go tswelela go tsaya diteko tsa mmu gape le gape ka ngwaga le ngwaga , kgotsa morago ga nako e pula e neng e na ka bontsi go feta .
Go nnela kwa thoko go go tlhotlleleditsweng ke tlhaolele go ne ga phatlalatsa naga le baagi , ka maikutlo le ka tsa botlhalefi mo kontinenteng ya Afrikan ka bophara .
Babeeletsi le bona ba sedimosiwa ka gale ke motsamaisi ka gonne ba romelelwa dikanego tsa go le gale le dipegelo tsa peeletso .
1.1 Letlhomeso la Aforikaborwa la go Laola Patlisiso ka Ditshedi , Go Kgona go di Bona le go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone 2
Go abelela kgotsa ditekelelo tse di sa nepagalang di ka baka :
O tlhotlheletswa ke eng ?
Dikakanyo di neelana ka motheo wa leano la tsamaiso ya matshosetsi .
4 . sala morago dintlha , boleng le bokgoni jo bo tlhokegang mo mokatising yo o nonofileng / mofatlhosi
Ka nako tseo , barutabana ba ne ba sa mo akgolele dikgono , ba ne ba mmitsa yo o sa " tlhabologang " .
Legoro la thekiso ya dijo le ama setlhopha sa boraro ; le tlhotlheletsa ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo ka ditiro tsa tlaleletsoboleng , ditlhotlhwa , ditshenyegelo le ditogamaano tsa tshekelo ( procurement ) .
Ke bosetlhogo fa baithuti ba yunibesithi ba sa kgone go itshepa , go tshepa botlhale jwa bona , kwa ntle ga thuto e e re dirang gore re dumele gore re sireletsegile thata fa re le mo ditlhotswaneng tsa rona tsa boikakanyetso .
Pele , fa go sa le Makgotlataolo , a ne a laola papatso ya dikumo tsotlhe sa dipolase .
52 . ( 1 ) Morago ga go akanya ka ga tshedimosetso yotlhe e e maleba e go neelanweng ka yona kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kgotsa ka nako ya tsheko , go akaretsa gore a ngwana o na rekoto ya dikgetse tse di kileng tsa faposiwa mo tshekong , kgetse e ka akangwa go faposiwa mo tshekong fa-
Gape ke itumetse go nna le balemiruitota ba ba nthusang e bile ba a ntshegetsa ka kitso le thuto .
Tebogo go bophelo le boitumelo bo re bo bonang mmogo .
Tlamelo ka dijo e e ikanyegang ya ngwaga otlhe
Bosetlabošweng mo ntlheng e , ba ikaegile mo phetisong ya bokgoni le kemonokeng e e tswelelang , se e leng ponelopele ya MTBD .
Tsa tlhago : tsona di dira tikologo ya selegae mme di akaretsa lefatshe , ditlhare , metsi , mowa , tlelaemete le dimenerale .
O ka solofela eng ka motlhatlhobi . . .
Re romeletse ba ba iseng ba duele dipeeletso tsa bone kgakololo , mme re tlile go tlhabolola lenaane la rona le re nang le maloko mo go lone fa lekwalopaka leno le sena go tswa .
Gona jaanong ke molemirui mo polaseng ya diheketara tse 1 178 mo tikologong ya Cedarville kwa Kapabotlhaba .
Jalo go mosola go tsaya teko ya metsi a o a dirisang go netefatsa boleng ba ona le maemo a pH a ona e bile go batla dikgakololo go bommankgakga ka go laola tirego ena morago ga moo .
Dikamano le Baagi / Dipuisano le Bone
Mofuta mongwe le mongwe wa mofero o tshwantshitswe sentle ka ditshwantsho tsa peo , semela se seswa le dimela tse di godileng mme ke sediriswa se se botlhokwa go kgona go supa peo gore puisano pele ga nako e kgone go nna teng gare ga molemirui le barekisi ba dibolayamefero ka ntlha ya ditlhakatlhakano tsa dibolayamefero tse di leng teng go laola mefuta le bokana ba mefero e e leng teng mo masimong a gago .
Go bonala nnete ya gore Aforikaborwa ga e bontshe go farologana le dinaga tse dingwe jaaka baeteledipele ba yona ba na le bothata jwa go agasešwa setšhaba se se senyegileng .
Ke sa batla go mo naya tebogo ya me ka botlalo ka ntlha ya go nthusa le go ntshegetsa , e seng fela go nna mme le go balemirui ba bangwe .
DINTLHA TSA KHOSO
Masimo a a dirisiwang go jwala mmidi tota le go fudisa diruiwa di latlhegelwa ke diminerale morago ga nako ka ntlha ya go tlosa ga kumo ka gore ka bodedi dimela le diphologolo di goga kalsiamo go tsweng mo mmung go e dirisa .
Tharabololo ke eng ?
Fa go na le go tshikinyega go gonnye fela bering eo e tshwanetse go ntshiwa mme go lokelwe e ntshwa .
Botsa morekisi wa dibolayamefero wa gago ka go ka botsa dipotso tse dintse tse o batlang go di botsa pele o simolola go gasa dikhemikale .
Maikaelelo a Lenaneotlhabololo la Balemirui ke go tlhoma le go tsamaisa ditsha tsa tekeletso koo bantshakuno ba ka lemosiwang ka mesola ya paakanyo ya mmu e e nepagetseng , nontsho , tlhopho ya mofutapeo , taolo ya mofero le disenyi le thobo .
O sa batla go kgona eng ?
Go tshwanetse go latelwe dikgato di le mmalwa go netefatsa gore lenaneotekelelo la tshelollaeme e e utlwalang le la nontsho le tlaa tshwanela ditiro tsa temothuo tsa gago .
Athikele e kwadilwe ke Jurie Mentz , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
neelano ka methalethale ya dikatlholo tse di maleba tse di siametseng ditlhokego tsa bana .
Sekema sa Bonto ya Peelelo ya Botsayakarolo ke eng ?
Thata
Ka jalo dithaere di tshwanetse go bewa mo kgaolong e e tsiditsana , phepa le lefitshwana , gape kgakala le metšhine e mengwe jaaka dikoloi , dijenereitara le dimomaganyi ka gore gase e e kgwiwang ke didiriso tse di jalo e tlhola maphanyego mo rabeng mme , kwa bofelong , go ganana ga mmele wa thaere .
Madi a a
Go botlhokwa gore molemirui a tlhokomele gore mathata a a ka nna teng .
Legogo ga le thibele fela tsenelelo ya dipula tse di latelang mme gape le rotloetsa tiro ya khaphilari e e omisang mmu .
Metsi a ne a lekane mo gontsi .
Kgato ya 4
O sa batla go kgona eng ?
Basadi ba bua ba re ba beteletswe fela gore ba ipusolosetse mo banneng .
MEFUTA E E FAROLOGANENG YA BADIRISI BA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE LE KITSO YA SETSO 25
Ka gore go ka nna koketso ya kumo ka go dirisa mekgwa le mefuta e mentshwa e bile go ka nna lefetiso , mme thekiso ya mmidi o o omileng e bile o kgaogantswe le maswe tota o le mo maemong a a tlhokiwang e ka oketsa lotseno la malapa mme go ka tsweleletsa bophelo ba balemirui ba ba dirisang ka bonnye kwa pele .
Kamogelo ya palo ya dimela e tla amogelwa ka letlha la go jwala gape .
Nnete ke gore o ka kgona go oketsa peolo ya madi fa o amogela diteko tse , mme go tlhoma maitlhomo jaaka go oketsa gabedi kumo ka 2030 le ditokelo tse di tshwanetsweng go fokotswa ka 33% go tlhoka go dirwa .
Ka dipaka tse di mogote le komelelo , semela se kgona gore matlhare a menagane ka nako ya karolo ya letsatsi e e mogote thata mme ka go dira jalo se boloke bongola .
Sekao , go ka tswa go ka nna ditshenyegelotlase go hira rakonteraka wa terekere e kgolo ka didiriso tse di e tshwanelang , go dira temo ya motheo , go repela kwa teng kgotsa ditiro tsa go desa .
Gape ke monnasetiulo wa Boto ya TIPS mme ke na gape le Melvin Ayogu , Moporofesara wa tsa Iconomics kwa Yunibesithing ya Motsekapa .
2 . Ditšhono tsa botsayakarolo ba Komiti ya Woto mo leanong le le ikaegileng ka setšhaba
Kwa ntle ga maitemogelo a a lekaneng , montshakuno ga a itse le pharologano magareng ga didiriso tsotlhe , e bile o ka tswa tota a se na le kitso ya go di setela sentle , kgotsa gona go di dirisa ka botlalo ; le
Taolomefero ya me e ne e le jang ?
Fa matlhare a ketekiwa ka maoto , diatla kgotsa didiriswa go utlwala monko o o seng monate .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto e tshwanelwa ke go tsenelwa dikopano tsa khansele gore ba nne ba ntse ba na le tshedimosetso ka e le baemedi ba baagi le go ba kgontsha go neelana ka pegelo mo baaging .
Dintlha tse di farologaneng di fitlhetswe di oketsa Tsaya tsotlhe jaaka mmu o o motlhaba , mmu o o alekale , mmu o o se nang kotlo le o o sa eledise metsi sentle , tokelelo ya palo ya peo go feta tshwanelo , mebu e e nang dingwe tsa organiki go feta , mme gape le go tlhoka Manganese le Naiterojene .
Balemirui ba bangwe , ka go lebega e le go tlhakanya tlhogo go tlhasela go jwala disoya , ba kgonne go fetsa go jwala fela gare ga 20 le 24 Sedimonthole .
Ka jalo motho a kare bantsho mo lefatsheng ka bophara ba ne ba tshwaraganngwa ke maikaelelo a a tshwanng e leng go lwa kgatlhanong ke kgatelelo ya semorafe .
Ba tshwanetse go lema lefatshe bogolo pele ba dirisa boborukutlhi .
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Dipholisi le dithulaganyo tsa pholisi
33 . Mo malatsing a o neng wa dirisa ka one dilo tse di umakilweng fa tlase mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , ke ka nako e efe motshegare o neng o dira jalo ?
Ke dirisitse bontlhanngwe jwa poelo ya me go tlamela ntshokuno ya setlha se se latelang ka matlole .
netefatsa gore ditlhokego tsa ngwana mongwe le mongwe yo o tlolang molao le maemo a gagwe , di a sekasekiwa ;
Fa lefatshe , khepetlele le botsamaisi di adimilwe kgotsa di hirilwe , mabaka a ntshodikuno a itsege jaaka mabaka a kwa ntle .
Mokgwa wa tsamaiso ya polase go " dikologela pele " o tlhomamiswa ke bokgoni ba moeteledipele , mokgwa o badiri ba dirang tiro ya bone le ntlha e mathata a welang kgotsa nyaa .
Go tlhama tekanyetsokabo ya tsamaiso
6 . Go duelela lounu
o okamela kopano ya Komiti ya Ratoropo
Mogoma o ne o dirisiwa go menola mmu mme morago mmu o ne o sugiwa ka go lema gape le gape fa tlhaka e setse e mela .
Enoch o dirile a le modiri mo polaseng dingwaga tse di ka nnang 30 , gagolo ka dinku le dikgomo .
Kgosi e na le dithata tse di latelang mme e ka nna ya a naya Motlatsa-Modulasetulo , e leng thata ya :
Fa enjene e sena go ema , letlelela metsotso e se mekae gore oli e fologele mo paneng ya oli .
Go tshweufatsa pelo go bona se batho ba ka se kgonang le fa gongwe mathata a mantsi a le teng .
Setlhopha 5 Baetapele ba kgwebo ya selegae , ditlhopha tsa sepolotiki le foramo ya sepoldisi ya baagi
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Molao wa Bokwaledi ba Baagi mo Sepodising ( Wa bo 2 wa 2011 ) o tsibogela karolo 208 ya Molaotheo mme e bile gape o tsaya tsia karolo 206 ya Molaotheo eo e letlang Lekgotlakhuduthamaga la Porofense go diragatsa ditiro dingwe tsa tlhokomelo tseo di amanang le sepodisi .
Gape e tlamela ka moduto wa seedi o o lekaneng go tsamaisa thulaganyo ya tsidifatso ka nonofo .
Lefapha la Bolemirui le bone ba ne ba ntshegetsa ka go ntsentsha dithutiso tse dikhutswane tsa ditiragalo tsa bolemirui .
Fela morago ga go fela ga " Ntwa ya Maburu " ka 1901 , phetogo e e nnileng teng ya bomong ba naga ya bafudugedi go tsweng mo bogotlheng ba lefatshe le bolaodi ba naga ke merafe ya kgale ya Bantsho e tlisetse kgogologo e e ntseng e tswelela ya bomong ba " tshiamelo " kgotsa " letleletso " mme gape le bomong ba naga ka tlwaelo bo bo neng bo le ba batho jaaka go ne go ntse .
Thuno ya ka fa gare ya tiriso ya matlole sk . matlole go ya ka tlhokego
O ka rata gape go tlhopha moitseanape yo o ikemetseng ka nosi yo o tla kgonang go sekaseka maemo a tswelelopele le go go gakolola ka ga ditlamorago .
Ke rata go nna le kitso e ntsi ka paakanyommu , tshomarelo ya metsi le thuo ya diphologolo .
Go tlatsa makape : Dibokwana tse 43 go 57 mo dimeleng tse 10 .
o go rulaganya ditlhokego tse di lekaneng tse di tlhamaletseng tsa ditsela tse go tsewang karolo ka tsona , tse di tlaa dirisiwang ke bommasepala botlhe ka go latela melao ; le
IDP , tekanyetsokabo ya mmasepala , tsamaiso ya tiragatso ya ditiro tsa mmasepala , diporojeke tsa tlhabololo ya ikonomi ya selegae .
Maikarabelo a moithuti ke afe ?
Ga go na ope yo o tlaa go direlang tiro e .
Dipelo tsa rona di na gape le malapa a batho ba ba neng ba bolawa morago ga 16 Phatwe 2012 ba dintsho tsa bona di sa akarediwang mo tirong ya dipatlisiso tse .
lenaneo le le lotaneng la tlhabololo le go dira ditekanyetsokabo
Tsweetswee , simolola gona jaanong ; gongwe le gongwe kwa o ka medisang sengwe - o tla duelwa mme gape o tla bo o sireletsa lefatshe ka ntlha ya komelelo ka gore ke dimela tse re di jwalang tse di ka re thusang ka matlhotlhapelo a matona a ga komelelo ya lefatshe le ntsho ya CO2 .
Karabo e ne e le pila tota .
( b ) fa go le botlhokwa go dira taelo ya go-
Sekao sa go bega go go ikaegileng ka mokgwa wa tsamaiso ya tiro se ka akaretsa se se latelang :
Gavin Mathews , Bachelor ya Bolaodi ba Tikologo , UKZN
Galase e nnye ( 120 ml wine )
Disoyabini di ka fetolwa go ntsha phopholego le ponalo tse di tshwanang le dijo tse dingwe tse dintsi .
( b ) go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) , morago ga tshekatsheko ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 5 ; le
Dira madi a a tla tlhokegang mo tirong nngwe le nngwe mme o tlhakanye madi otlhe a ditshenyegelo
Palopalo ya dimela ka kgaolo ya yumte e botlhokwa thata go feta bopharamola jo bo kgethegileng .
Ke bojang bo bo maemo a a kwa godimo mo mafulong a dikgaolo tse dintsi .
Motswedi : Ulrich Feiter
Didiriswa tse di jwalang tse di dirisang monotsha wa ditlhaka di kgonwa go setelwa ka bonolo go lokela monotsha mo mmung o o lekaneng sentle go dirisiwa ke dimela jaaka go ratwa .
Mo go tswaleng mokhino o , dplg ka tirisanommogo le dikarolo tsa mafapha ba ne ba tlhama dintlhakaelo tse ka molebo o o ikaeletsweng o o maphatamantsi go tsibogela dikgwetlho .
Ka mofoko a mangwe 90% ya bokana ba tlhotlhwa ya motšhene e gogiwa ka nako e e ka nnang dingwaga tse 10 .
Go tsibogela se , Lefapha la Merero ya Metsi le tlhomile Tsamaiso ya go Tlhaolwa ga Maano a Metsi ( WRCS ) e e laetsweng ka tlhomamo ke Melawana malebana le karolo 12 ( 1 ) ya NWA .
Se ke kgang ya nnete kgotsa maemo a botshelo a nnete a a diragetseng , a mo go ona batsayakarolo ba tshwanelwang ke go dirisa nonofo le kitso tsa bona go ikatisa gore a ba ka kgona go samagana le maemo ao fa a ka tlhaga .
Le gael , maano a gantsi a ka se kgonege ka ntlha ya botlhokwa ba madi tota go molemirui yo a simololang .
Le gale , go tlaa nna madi a a dirisiwang sentle .
E dira sentle
Tsela ya go thapa ditlhogo tsa mafapha e tshwanetse go tlhagiswa mme e akaretse bobedi dintlha tsa sepolotiki le tsa botsamaisi .
KAEDI YA MOTSAMAISI
Ditirwana di le pedi tse di latelang di rotloetsa kitso ya ditiragalo tsa tse di diragalang ka motlha le ditiragalo tsa Kgato-telele .
Ke nako e e thata go semela mme go botlhokwa gore o go se nne mathata fa go nontsha go direga .
Se itumelelaa maemo selemo a a lola le go gola sentle mo mebung e e monyegileng sentle .
Batsamaisi ba diporojeke ba ka latedisa jang tswelopele tsa diporojeke le go netefatsa gore di tswelela fela jalo ?
Kgaolo 3 Dikomiti
Tlhokomela go se fudise go feta ka go fudisa palo ya diruiwa ga feta .
Balemirui ba ba dirisang bolemirui go phela fela gantsi ga ba na didiriswa go netefatsa go ungwa ga mmidi o o maemo a a kwa godimo go tsweng go jwalwa go fitlhela go jewa ga ona .
Nna , ______________________ ke ikana fano gore ke kgatlhegela ntlha e e leng mo teng ga ajedna e go tla tlotlwang ka yone le go direlwa tshwetso ke Lekgotla .
Ga o a kgotsofala gotlhelele
Ditshupetsotekeletso
Dimela tsa mmidi di dirisa marang a letsatsi pila tota mme ke difetolela go enaji tse di makatsang .
( viii ) mongwe le mongwe yo o letleletsweng ke motsereganyi wa setlhopha sa balelapa go tsenela kopano .
( a ) go batsadi ba gagwe kgotsa mogolo yo o tshwanetseng ; kgotsa
Thekeletso , kgotsa tlhaelo ya yona , ke bothata jo bo boitshegang thata jo bo lebaganeng le bantshadikuno , bogolosegolo mo dikgaolong tsa semorafe koo diterata di utswilweng , le go letla dikgomo le dihutshane go gobea jaaka di rata mo masimong .
3.1 Tlhaloganyo ya basadi
Kgwebo e tshwanetse ya bo e na le beng ba palo e e kwa godimo ya Batho Bantsho ( bonnye beng ba yona ba Bantsho e nne 51% ) .
Batlhalefi ba Aforikaborwa ba tshwaragane , ba lebagane le kgwetlho e e rileng ya go batlana , go ralala karoganyo e e tlhamilweng ke maatla a politiki ya loago ya bokoloniale le tlhaolele e e fetileng .
Dikarolo tse di botlhokwa di akaretsa :
O nna le seabe ka go ithaopa :
Go fitlha motshegare
Pharologantsho ya tlhopho e tshwanetse go akaretsa katiso le maitemogelo a temothuo mo malobeng .
Tseno go tswa
Go retelelwa ga kabosešwa ya lefatshe - supa phatlha mo mmarakeng
Go ntsha dipholwana tsa dikgwedi tse 20 di le 200 go tswa mo nageng go di rekisetsa YYY Supermarket .
( ii ) setheo sengwe le sengwe le moneeladitirelo yo mmasepala o tseneng mo tumelanong le ena go rebolela baagi ditirelo .
Tlhopho le maemo a korong e e ka dirisiwang go besa borotho e rulagangwa ka dikgaolo tse nne tse di supiwang ke maemo a poroteine , boima ka heketolitara le palo ya korong e e wang .
Maemo a thapo a a rulagantsweng ke Khomišene a sisinya gore ditiro tse dintsha di ka bonwa go tswa go dikgwebo tsa fa gae , le go difeme tse dinnye le tsa magareng tseo di tsweletseng go gola .
Ke tsene sekolo se segolo go sekae
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno Letlha le Nako
( e ) fa tlolo-molao e dirilwe mo tlase ga mabaka a a tlhalosiwang mo taelong ya bosetšhaba e e umakiwang mo go molawana wa 97 ( 5 ) ( a ) ( ii ) .
Setlhopha se tshwanetse se nne le popego ya botsamaisi jo bo dirang - lo se letle setlhopathutano sa lona go tsewa ke batho ba e seng balemirui tota - se ga se a tshwanela go nna serala sa mananeo a sele ;
16 . SETLHOGO SE SE KHUTSHWANE :
Le wena o ka kgona go abela malapa dijo le go pabalesegodijo ya leaftshe la rona mme tota le go re ikemisa ka borona ka ntlha ya dijo .
13 . Letlhare la tshedimosetso ya tsa manno le tikologo
Ka maikutlo a gagwe a setšhaba , bakwadi ba Aforika gantsi ke bakwadi ba morafe ; " ba opela ka lentswe la baagi " .
Ntwa gare ga motho le dibatana e setse e tswa go lwa go tsweng nako ya Bebele mme e ntse e tswelela go bokamoso .
tsa boditšhabatšhaba , ka , gareng ga tse dingwe , go tlhoma tsamaiso eno e e
Ka tsholofelo le amogetse pula e e lekaneng mo go sa mediseng dijwalwa fela , mme le mefero .
Motlhankedi wa Tshedimosetso / Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Le gale , melawana ya letlole e ka iletsa motho go nna motlhokomedi fa motho a bonwe molato wa :
Batsadi le bana ba bogile mo thulaganyong e .
Baagi ba neela " barutegi " diporojeke tsa bona , mme baeteledipele ba bašwa ba na le dikakanyo tsa bona .
Fa o akanyetsa go simolola kgwebo e ntšha kgotsa o na le kgwebo e e solofetsang e e ka kgonang go nna kgwebo e e nang le diporofete kgotsa kgwebo e potlana e o e tsamaisang kwa gae kgotsa fa sekhutlong sa mmila , o ka ikgolaganya le GEP go bona thuso .
Batho ba bolaile dibatana tse di jang dipeba mme jaanong re tshwanetse go dirisa ditšhefu tse di bolayang go feta .
Dintlha tse dingwe tsa botlhokwa go di gakologelwa ke tse : ka gale khurumela belofo ya thaere ka sekhurumelo sa lorole ; o seke wa itaya thaere kgotsa reme ka hamore fa kopano e sa ntse e tletse mowa ; o se ke wa dirisa tšhupu mo thaereng e kgolo kgotsa potlana go na le ka fa go laetsweng ; efoga go dirisa ditšhupu tse di mataraganeng kgotsa tsutsubaneng ; tlhomama fela mo bogolong jwa direme jo bo atlanegisitsweng ke modiri ; e bile o se ke ka gope fela wa leka go thula , go momaganya ( weld ) , gotetsa kgotsa boreisa direme tse di senyegileng .
Ka mokgwa o o tshwanang , tikologo ya sekolo le yona e ne e ka nonofisiwa , le silabase ya dikolo .
Ka tumelo , go kwala ditiragalo tse dingwe jaaka tiriso ya mogala / sele go bokete , mme fa o leka o ka kgona go kwala tsotlhe jaaka go tlhokegwa .
Kwa gae kgotsa legaeng la lelapa le lengwe
Molaotlhomo o wa Tokafatso , o tshitshinya ditokafatso mo teng ga Molao wa Tikwatikwe ya Matlhale a tsa Matlole ( Molao 38 wa 2001 ) .
Lenaneo la lefapha la selegae
Diphetogo tse dingwe mo tetlelelong di tla ikaega ka maemo a tetlelelo , bothati jo bo neelanang ka tetlelelo le mabaka a tetlelelo .
WF MOTSAMAISI WA WOTO
KGAOLO YA 1
Go simolola ka bonako !
Mme mo dikgaolong tse dingwe , gongwe tse dišwa , kwa go lemogwang go retela ga mmakete ka lebaka le kgotsa lele go tlhokega mekgwa e mešwa ya ditsereganyo mme ke akanya gore potso e ke ka e tsenyang mo ditlhaloganyong tsa batho ke gore go simololwa jang go samagana le morero o .
Dirisa thefosano ya dijwalwa le dijwalwa tsa furu e tala .
Setshwantsho 5 : Gary le rraagwe , Galant Toontjies , ba bapile le koloi ya mo polaseng e nngwe ya bona .
Go raya gore tiragalo ka gangwe fela e ka nna serala sa go bula tiragatso , ka tshegetso ya metseletsele ya ditsela tsa go sedimosetsa baagi , jaaka ka media , go pegwa ga dikitsiso , go isa makwalo kwa baneng ba dikolo le kwa dipitsong tsa makhanselara .
Le mororo tlhaolele e ne e fedile dingwaga tse tharo tse di sa tswang go feta , matshosetsi a mašwa a ne a akaretsa go thuba malapa a Maaforika a ne a bonala ka bontsi mo ditšhabeng tsa Maaforika .
Khansele ya mmasepala e ka phatlhalatsa Komiti ya Woto fa e retelelwa go fitlhelela maikaelelo a yona .
Dithaere di tshwanetswe go lekalekantshwa gape le gape fa di lokelwa mo leotwaneng totatota morago ga go baakangwa .
Ka ke le mothusapaakanyo mo thutong ya Boenjenere ba Makheneke , ke thusa balemirui ka go baakanya le go tlhokomela diterekere , metšhene ya mo polaseng le didiriswa tsa bona .
Aforikaborwa e na gape le dikhamphani tseo e leng baetapele mo lefatsheng mo ditheong tse di jaaka dikago le ditsela .
Batho ba gakologelwa :
Go tlhoka tsa tlhaka le tsa oli go ntse go oketsega thata .
Ditshenekegi , dinonyane kgotsa diamusi tse di potlana di ka tswa di jele peo pele e ka mela .
O rekile polase ya gagwe ya Lemoenkloof mo sedikeng sa Jagersfontein ka 2006 ka kadimo go tswa Landbank .
Mo bekeng e e fetileng
Go na le mabaka a mantsi mo montshadikuno a seng tokololo ya kgwebo ya temothuo epe , kgotsa a sa kgone go fitlhelela kadimo go tswa kgwebong ya temothuo , kgotsa mo makgating a mangwe , koo go se nang kgwebo ya temothuo ( jaaka kwa Kapabotlhaba ) - se se raya gore montshadikuno ga a kgone go dirisa kemonokeng e ya Terasete ya Mmidi .
1.3 Matlole a pholisi ya inšorense ya go rola tiro
Sekao , dihaeterofaete ( reisi ) di inyalantse sentle go fenya maemo a peto mo mmung .
Gore re tsamaisa jang kgotlhang , ke kgwetlho .
5 / 2 Dithutano tsa nyalanyo ya legato la Sedika
Kwantle ga bana
Go sireletsa
Dikgwebo , mekgatlho ya bodiri le puso di tla tshwanelwa ke go dira mmogo go bona ikonomi e e golelang ka bonako .
Dikokoanyo tsa dithalwa le ngwaoboswa di bolokilwe mo Palamenteng , tsa kwalwa mo tokomaneng le go bolokwa ke kantoro ya dithalwa ya Palamente mme di setšhaba se ka di fitlhelela go ka di bona .
Go botoka fa ofisi e le kgaolo ka boyona e e dirisiwang e le lefelo la tsamaiso mo go kopantshwang , tsamaiswang , dirisiwang e bile le mo go bolokwang kitso ya bolaodi .
go tlosa dintlha tse di nang le tshusumetso mo tlhabololong
Motsayakarolo le wa losika / tsala / moemedi wa semolao ba e tlhalogantse .
Jaaka go bonala mo mekgwatlwaelong ya ntshokuno ya disoyabini go na le patlego e e oketsegang ya kuno .
Itse metsi a gago le maemo a pH a teng
Tlhotlhwa ya disele
Gakologelwa go tlhokomela disenyi ka dinako tsotlhe pele di kgona go senya gore o kgone go dirisa dintlha tsa go di bolaya pele di simolola go go senyetsa dimela .
go fetola maano a a dirisiwang go ya ka ditebosešwa
Le gale , ka go nna mongwe yo a nayang tiro go batho ga o na tlhopho e nngwe kwa ntle ga go dumelana le molao , mme go na le mesola mo teng .
Balemirui ba bangwe ba tlhopha go dirisa sediriswa se se jwalang ka gore ba kgona go jwala peo mo mmung ka go dirisa mokgwa wa go se leme .
Patlisiso ke thulaganyo ya go batla karabo ya potso .
Baemedi be etelelwa pele ke Tonakgolo ya porofense e nngwe le e nngwe , yo o leng mongwe wa baemedi ba ba kgethegileng .
" . . . ga re a tshwanela go tsaya setso jaaka sediriswa sa kwa miusiamong .
La ntlha o ka romela kopo go Lefapha la Ditiro go go fetolela maemo , mme ke tiragalo e e ka tsayang nako e telele e bile ga se gore ba tla dumela .
Tshimologo ya setlha sa selemo e ntse bokete thata le go oma .
Go baakanya dikanego tsotlhe tse ke morwalo o o gatelelang mme ka fa gongwe go mosola tota .
Gantsi kgasetso ya dikhemikale e tlaa tlhokiwa go busetswa gape le gape go bona kgono .
Go latelanya ditiro : Go rulaganya se se tlaa diragalang .
Malebana le boikuelo jo bo bolwetsweng Lekgotla le ne la newa malatsi a le 7 go rarabolola mathata a a tsositsweng mo go jone .
Fela jalo le tumelo ya gore Aforikaborwa e ka tsaya tsela e nngwe go isa phitlhelelong ya thuto , jaaka fa thuto e santse e sa katise motho " go akanya le go dira jaaka modiredi wa setšhaba " .
GEP e dira ditirelo dife ?
Bantshakuno ba rotloediwa go tsaya thekiso tsia fa ba rulaganya ntshokuno ya bona ya setlha .
Go tila tlhakatlhakano , dikaedi tse di dirisa kitso ya setso le kitso ya dilo tsa fa gae ka thefosano go kaya selo se le sengwe .
Maloko a Kgotla ya Setso , kwantle ga modulasetulo , a tla tsena mo maemong a tiro eno ka lobaka lwa ntlha lwa dingwaga di le tlhano ( 5 ) mme a tshwanelegela go tlhohiwa gape a tlhophelwa lobaka lo longwe gape lwa dingwaga di le tlhano ( 5 ) .
go tsereganya dikopano tsa togamaano ya baagi
( b ) kwala netefaletso ya motšhutšhisi mo rekotong ya tsheko ;
Fa ba sa batle go kgaola dikeetane tsa khumanego le kgatelelo , balwela-kgololesego ba ba pele ka nako nngwe ba tlhanogela bagabona , boemong jwa go lebagana le go kgalwa ka ntlha ya go retelelwa ga bona .
Motswasetlhabelo a ka solofela gore batsayakarolo botlhe ba mo thuse sentle , tebang le seriti le bosephiri jwa gagwe ka mokgwa wa kutlwelobotlhoko .
O weditse lokwalo lwa matiriki mme a ya go dira kwa Gold Fields mo Vaal Reefs go tswa 1974-1976 .
( ii ) ba itsise ka ditshwanelo tse ngwana a nang le tsona ;
Go aga ditikologo tsa baagi tse di babalesegileng
Le fa Aforikaborwa e na le molaotheo o o golololesegileng mme le melao yotlhe ya kgethololo e tlositswe , tshwaragantsho e na le mathata a le mantsi .
Kilano ( kgono ya dilo fa di kopana e fokotsega go nna bokoa go feta kgono ya tsona ka bongwe le bongwe . )
Maemo / tiro ya tokololo kgotsa moelatlhoko .
Mphahlele o ikuela go morafe le barutwa ba Bankua gore ba ipele ka sekolo sa bone mme ba tlotle bathei ba sone le baithuti ba sone ba maloba , ka go leka thata go se tlhokomela le go se tlhabolola jaaka tikatikwe e e atlegileng ya thuto .
Gore bolaodi bo atlege , go botlhokwa gore molaodi a nne la maikano go ditiro tse dingwe tsa gagwe tsa bolaodi jaaka go etelela pele , go tlhola a buisana , go tlhotlheletsa , go dirisa ba bangwe tiro ya go laola , go rulaganya , go tsaya tswetso le go tshegetsa boitiso .
gape MFMA e tlhagisa Tirelo ya Poelo ya Ditšhelete tsa Mmasepala .
Fa di rulaganya go akaretsa baagi , Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go akanya ka ga :
Mosola wa dikomiti tsa diwoto o ka sobokanngwa ka mokgwa o o latelang :
E fitlhelwa kwa bokhutlong jwa PAIA , mo webosaeteng ya Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa , le mo diwebosaeteng tsa dikhamphani tse dingwe tse di farologaneng tsa poraefete .
Baamegi ba ba tlamelang phitlhelelo ya didirisiwa go bonolo gore ba supiwe fela go na le dikgwetlho tse dikgolo mo go supeng ditšhaba kgotsa batho ba fa gae ba tiriso ya didirisiwa tsa bona tsa fa gae kgotsa ba kitso ya bona ya didirisiwa e abelanang mo patlisisong ka ditshedi .
Seako ( Setshwantsho 1 ) se na le ditsejwana tse di rulagantsweng jaaka menwana , di le 3 - 7 tsa boleele jwa 3 - 6 cm .
Tlamelo
go rulaganyeng didirisiwa ka ditlapele tsa tlhabololo .
12 . Go gapa motho ka dikgoka .
Balemirui gantsi ba gatelelwa ke ntlha ya gore ba na le madi a a lekaneng go reka tisele , peo le monontsha mme ba jwala dijwalwa go se na dikhemikale tota le go tlhoka madi a tokelogodimo ya monontsha .
Sepikara o tlhophiwa ke khansele mm e ke monnasetulo wa khansele yo o gapang dipitso . ( Bommasepala ba babotlana ba ka nna ba se nne le sepikara se se tlhophilweng ) .
Kgosana
IKWADISETSO YA MOITHUTI YA LENANEO LA DINONOFO
Dikhukhwane tsa mmidi tse dithamaga dibokosegi , khukhwane ya " doodhouertjie " le dikhukhwane tsa harpalus tse di godileng di ka tlhola tshenyo e e boitshegang mo matlhogelanyaneng , mme di ka fokotsa palopalo ya masimo a a nang le tlhogo e e siameng go nna mo dilekanyong tsa ntshodikuno tse di se nang dipoelo .
Baeteledipele ba setso ba ka thusa ka go bolotsa letsholo la go batla didiriswa tse di ka emelang dikgong tseo ka go batla ditsela tsa go ka busetsa mmu mo maemong a a siameng .
go gwetlha khansele ka ga tiragatso ya yona mabapi le IDP ka go tsenela dikopano tsa khansele gore ba tle ba bewe mo dinakong le go itsisewe ka ga kgatelopele
Jaaka go tlhalositswe mo diathikeleng tse di fetileng o tshwanetse go kwala makwalo a tshimologo otlhe go kgona go rulaganya makwalo a madi a mararo a a botlhokwa go laola madi ka tshwanelo mme gape go bontsha katlego ya kgwebo ya gago .
Lefapha le na le Tlamelokamatlole ya Llima / Letsema , e e tlhametsweng go tlhabolola bantshakuno ba dithoro , fela le ne la swetsa go dirisa madi ano jaaka lona le bona . ( Re itse sentle gore Lefapha la Temothuo la Gauteng le ntshitse ditsenngwateng ka Mopitlwe 2011 , tsa dijwalo tse di ka bong di jwetswe ka Ngwanaitseele 2010 , mme re bolelelwa gore ba Bokonebophirima le Foreisetata ba busitse ditekanyetsokabo tsa bona di sa dirisiwa ) .
Es'kia o rotloetsa se ka go tlhalosa gore badimo ba Maaforika ba ne ba keteka tsela e ya go tshela .
Ka diteko tsotlhe tse go ne go bonala sengwe se se tshwenyang mo go tsotlhe .
Go Rarabolola Mathata a Tsa Tikologo
Kwa ntle ga temothuo ga go ne go nna le diaparo le dijo le setlaagana .
Ke ne jetse mofutapeo ofe , le gona ke eng se se dirileng gore ke swetse jalo ?
Ka gore go fetogile dintlha tse dingwe tsa Molao wa Maemo a Botheo a Botiro nako ya tshegofatso e tlositswe .
Sekao ke fa balemirui ba sa batle gore go tlisetswe mmidi mo nageng ya bone ka bontsi go tsweng moseja mo go ka fokotsang tlhotlhwa ebone ba e amogelang mme jalo ba batla gore kelotefo e nne ntsi gagolo jaaka go kgoniwa gore go thibele go tlisetsa mmidi mo nageng .
Katologanyo ya peo - Katologanyo gare ga dimela e kana kang ?
" Kgaolo ya thuano " ke kgaolo e mo go yona o ikutlwang o nnisegile .
Di dira eng mme di mosola jang go balemirui ?
Tlhaeletsano e bokoa fa gare ga rakonteraka , Komiti ya Woto le baagi .
Bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tlhoka go botsa dipotso di le pedi tse di botlhokwa .
Motsamaisi wa IDP , ka tshegetso ya Motsamaisi wa CBP le bomankge ba tlaa tshwanelwa ke go tsaya karolo ya botlhokwa mo go ageng dikakgelo le dikungo fa gare ga ditiragatso tsa CBP le IDP .
Motshotelo ka bokana bo bo amogelwang ka bonnye go emela dikilogeramo tse 9 tsa fosofate ka tono ya kumo e e ka bonwang o ka dirisiwa e le sesupetso ka bophara go lokelwa mo tlhakatlhakanong e e ka dirisiwang .
ka go dirisa dipholo tsa thulaganyo ( sk . lenaneo la woto le IDP ) kgotsa go itsise ditiro tsa lenaneno tse di tlhagelelang mo thulaganyong e nngwe ;
Maitemogelo a tiko e e tletseng ya CBP go tswa mo ithulaganyong ya pele , go fetela kwa tsenyotirisong le M&E , go golaganya CBP le IDP ya tsona , le dithulaganyo , kitso le dithulaganyo tsa go tsweletsapele CBP ;
Ikonomi e e golang , tlhatlhogo ya matseno a thapo , kwelotlase ya go tlhoka tekatekano , mokgwa wa thuto o o tokafalang , maemo a a siametseng kgwebo le metsamao ya ditiro di tla nna le karolo e e botlhokwa mo go kopanyeng maAforikaborwa otlhe .
Ke dirise mmidi wa Bt kae mo tirong ya me ?
Afgri - tirisano mo mafelong a ditekelelo ;
Fa re re go rulaganya pego go kopana dintlha tsotlhe tsa go rulaganya pego jaaka ditshupetso tsa go uma , ditshupetso tsa tiriso ya madi , ditshupatso tsa tiriso ya badiredi le ditshupetso tsa tiriso ya didiriswa .
Se , se tla dirwa go le gantsi kgwedi le kgwedi , e ka nna ka Labotlhano wa bofelo wa kgwedi .
71 . Diriporoto tsa pele go ntshiwa katlholo
Tsamaiso ya go tshwara ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Buisa dikao tsa ditatamente tsa maikaelelo tse di ikaegileng mo dipoelong tse di supilweng mo Tirwanang ya
Bereka fela bogolo jwa masimo a o ka kgonang go a bereka sentle .
Maitlhomo a tiro nngwe le nngwe
A rebolelwa bommasepala kwa ntle ga go ba beela mabaka ape le go tlaleletsa lotseno lwa bommasepala .
Moporofesara Mphahlele o ne a tsibosa batho kgatlhanong le kgang e e fosagetseng ya gore go tsena sekolo go tshwanetse ga dirisiwa le go bonwa jaaka madirelo , mme kitso e bonwe jaaka dithoto tse di rekisiwang .
8 . Kwantle ga tetla ya Kgotlakgolo kgotsa komiti , leloko ga le a tshwanela go senolela ope yo o tshwanelang tshedimosetso epe ya poraefete kgotsa ya khupamarama ya lekgotla kgotsa ya komiti .
Dipoelo tse di solofetsweng
Ka mafoko a mangwe o tlaa bo o inšoretswe kwa tlase ga ditshenyegelo tsa ntshokuno .
Mphahlele o lemogile gore go gontsi mo go tlhokang go dirwa , bogolosegolo mabapi le go fetola thuto , go gwetlha puisano , dipatlisiso le tlhabololo " mo letsomong la ntlhakaelo le ditlharabololo " .
Ka lebaka leo , bakwadi , fa ba tsweletsa seabe sa bona jaaka baelatlhoko ba loago ba ba botlhokwa , ba tshwanetse go bontsha merero le maitemogelo mo setšhabeng sa bona .
Jaaka go ka lemogwa peo ya disoya ke dijo tse di leng pila tota tsa batho le diruiwa .
Atikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Morulaganyi wa Kgaolo ( Kapabophirima ) wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui .
Ditaolo tseno di na le tshimologo ya tsona mo ditaolong tse ditona tse di leng mo go Millennium Development Goals , e e tlhalosiwang mo go Kgoeletsong ya Mileniamo ( Millennium Declarationya ) 2000 e e tlhalosang gore :
O di tlhokomela sentle gape le gape e bile le pele ga go di dirisa go thibela gore di senyege ka nako ya go jwala le go roba ?
O anegela ka foo melawana ya puso ya tlhaolele , bogolosegolo e e ne e ileditse Bantsho go nna le lefatshe , e ba itsa go tsamaya ka kgololosego , e ba fudusa ka bogagapa go tswa mo mafelong a bone , go ya mafelong a bomotsesetoropo kwa ba ne ba sitlhamololelwa teng , le tsamaiso ya tiro ya majako , e e somotseng mowa wa boagisani mo malapeng a le mantsi a Bantsho .
8.3 Dintlhapaakanyo
Fa dilo tse di sa tsamaye sentle motšhene wa gago otlhe o ka se kgone go dira pila jaaka o tshwanetse go dira .
Mo mabakeng mangwe , jaaka mo disonobolomong , go tlwaelegile go dirisa rôlôêgê go thuba legogo la boalogodimo le le ka bong le tlhodilwe ke pula mo tshimong e e jetsweng .
E tlhalose tsweetswee .
Ka jalo re ka berekela mo go R1 615 ka tono ya mmidi go ka tsena mo kgwatlheng ya montshakuno ka tlhotlhwatuelelo ya thoro ya R215 go ya R225 ka tono .
Dibolayamefero tse di gasetswang mo mmung
Sekai , mo nakong e e fetileng , bakwadi ba Aforika ba ne ba tswelela go tlhalosa le go tlhalosasetswa botho jwa Aforika kgotsa boitshupo jwa Aforika , ba tlhotlhomisa se se kaiwang ka go nna Moaforika ka nako ya sephetho sa dithata tsa hisetori , e ka nna bokgoba , seabe sa merafe ya baruti ba barongwa , bokoloniale kgotsa mo lebakeng la Aforikaborwa , e leng la tlhaolele .
Morago ga nako , tiriso ya mefuta ya menontsha mo mebung ya mefutafuta jaaka go laetswe go tsamaelana le bokana ba kumo e e ungwang go ka fitlhelwa go itshupa fa o ba isetsa dikao tsa mmu .
Fa gongwe go tsweng mo morerong o o fa godimo , o ka lemoga gore leano la kgwebo ga se sengwe se mongwe a ka se go kwalelang a ntse mo ofising ya gagwe .
Tiriso ya motshotelo
Kgato 21 : Diporojeke tsa Mmasepala le tse e leng itshimololelo ya bona
1 . Tlhaeletsano le tiro e e neetsweng Dikomiti tsa Diwoto
15 . O ne wa newa jang nnotagi sentle lekgetlo la ntlha ?
Mekgwatiriso ya tshomarelo jaka go lema ka dikonturu e letla tloso e e babalesegileng ya lefetiso la metsi a a welang mo tshimong kgotsa e tlhagisa tshireletso kgatlhanong le diphefo tse di ka senyang .
Difenebelete le ditšheine ;
Aforikaborwa e tlhoka setheo sa poraefete se se atlegileng seo se beeletsang mo bokgoning jwa ntsho dikuno .
Ga go re ga re a tshwanela go dirisa monontsha .
Buisa lenaane la dipotso le batsayakarolo
Lemoga gore tekanyetso e tshwanetse go nna gaufi le bonnete jaaka go kgonega .
Se se thata go bewa leitlho , ntle fela le fa e le gore ditekanyetsokabo di ' di totobaleditswe basadi ' , ' di totobaleditswe banna kgotsa ditrirwana tsa ' bong ' .
Sepodisi se ne se tshwanetse go bo se letile go fitlha letsatsi le le latelang mo leano la go dikaganyetsa , le le neng le se kotsi , le ka bong le diragaditswe .
Gotlhola go feta dibeke di le pedi ( kgotsa fa o na le HIV , go gotlhola nako e telele )
Go tlhophilwe batlhokomedi ba ba ikemetseng ka nosi ba letlole ka ntlha ya bokgoni jwa bone jo bo seng kana ka sepe
Leka cocaine ( coke , snow , powder , flake le / kgotsa crack , rock ) gangwe kgotsa gabedi
Tsotlhe tse , di dira gore dikgatiso tsa makwalo-dikgang di tswelele sebaka sa dikgwedi di ka nna pedi tsa ngwaga .
Dimphato gale di dirisiwa thata ke barutegi jaaka dingaka le babueledi .
Sebopego se rekoto e ntshiwang e le ka sone , go e newa le dikgato tsa semolao
O se ke wa baya dikakanyo tsa gago kwa pele .
Thibela konalo le tshenyego tse di tlhotlhwagodimo tse , ka go tsaya metsotso e se kae letsatsi lenqwe le lengwe pele o dumisa terekere ya gago , go dira tlamelo e e latelang mo terekereng :
Tlhokomela gore mofuta mongwe le mongwe wa khemikale le kopantsho ya dikhemikale di o dirisiwe fela jaaka go supiwa ka go lemoga gore dimela tsa mmidi di nne kana kang e bile le gore tsa mefero di nne jang .
ditshupo tsa ditshwaelo
Setlhopha se ka tlhabolola gape mmapa mongwe o o supang gore ba rata go bona Woto ya bona e ntse jang mo isagong .
Referense !
Kopantsho ya metšhene
7.3 ya go romela ngongorego go Kgotlakgolo kgotsa go komiti epe ya lekgotla : kgotsa
Ntlha e kgolo e e tlhotlhetsang kgono ya me ke tshwaelo ya me go dira thata ka ke sa ipona ke le modiredi fela mo polaseng ya Hanover e seng modirisi .
Motshetelo o na le ditshwaetso tsa botlhokwa di le pedi mo dipharologantshong tsa mmu :
Se ke ka ntlha ya gore Molao wa Matlotlo wa Senthara ya Matlhale wa 2001 ( FICA ) o tlhoka dibanka kgotsa dikgwebo tsa temothuo go nna le tshedimosetso e e kgethegileng ka badirisi botlhe le go baya leitlho le go bega ditirisano tse di belaetsang tse di ka tswang mo dikunong tsa bosenyi .
Ditlhagiso tsa diporojeke mo IDP ;
Bupi bo gadikilwe le go silwa mo hamoremeleng .
Tebosešwa ya CBP
Kwa ntle ga dikgatelelo tsotlhe tse tsa ba ba rulaganyang dimela tse dintshwa ba gakatswa ke kgono e e leng teng mo thekenolojing ya dimela ka bojenetiki mme rre Dunlop o rile dintlha tse di gakatsang go feta di sa tla go naya balemirui ntlha ya go tlhopha didiriswa go mo tshegetsa mo kgwebong ya gagwe ya bolemirui .
Bokhutlo
Kgaolo ya C : Melato e e tlhoafatsang e e tlhokang kgalemelo ka lekwalo la bofelo ka molato wa ntlha .
Netefatsa gore go na le ditshwaelo tsa baagi le tshekatsheko ya togamaano ya tiro gore e bontshe ditsholofelo tsa baagi ba selegae .
Tlhotlhwa e e tlholang e fetoga ke bothata bo bo setseng bo supilwe mo bolemiruing ba segompieno .
FA MOTSWASETLHABELO A BEGA KGETSE KWA SAPS , O TSHWANETSE GO THUSIWA JANG ?
oketsa go dira ga baagi le go fokotsa go nna ba ba ikaegileng ka puso .
Ke thulaganyo e e botlhokwa e e neelang tsibogo ya go sa le gale ya go sa dire kgotsa go dira e seng jaaka go solofetswe , go santse go le gale go na le go lemoga go setse go le thari .
Temothuo e sala go nna kgwetlho mme fela fa ke ithayang ke re mongwe le mongwe o utlwile sentle ka taolomofero , ke etetse masimo mme ke fitlhetse mathata a a boitshegang ka mefero , bogolosegolo " Yellow Nut Sedge " , " Uintjies " le monakaladi .
O ne a tlhaloganya gore bothati jo bo thaileng thulaganyo ya thuto mo setšhabeng , bo ne bo filwe marapo a go akanyetsa isagwe ya setšhaba seo .
Dikhemikale le kgaso ya tsona
Wena le lefelo le o nnang mo go lone , lo tlhophetswe patlisiso eno kwantle ga go latela thulaganyo epe e e rileng .
Ka go netefatsa gore batsayakarolo mo thulaganyong ya CBP ba a emelwa mo ditiragalong tse di maleba tsa IDP ka ditheo le dithulaganyo tse ga jaanong di neelwang mo mokgweng wa IDP o o tlhagelelang mo Paketeng ya Kaedi ya IDP ( segolobogolo Foramo ya Kemedi ya IDP le Ditlhopha tsa Tiro tsa Porojeke ) .
1 . batlhophi
Re tlelwa ke nako ya mathata tota , mme ke ona mathata ana a a re rutang go tswelela go leka le go nna thata .
Kabinete e amogetse go rebolwa ga Molaotlhomo wa Diinšorense ( Insurance Bill ) go bona ditshwaelo mo baaging .
Ke bona TB e e sa phekolegeng jang ?
" Mo ditumelong tsa bogologolo , banna , modimo le diphologolo ba ne ba sa nnele mmogo lefela , matshelo a bona a golagantswe .
Dithulaganyo tsa madi , dikoroporasi , ba ba go adimang madi go lokela kumo , ba ba fetolang kumo go e rekisa e le selo se sengwe , jalo le jalo , fa gongwe di dira dilo tse o sa di tlwaeleng .
Ka nako e letlhare le lentšha le ka bonalwa ka matsatsi a leng a mabedi kgotsa a mararo mme medi e e tshegetsang go tsweng mo thumpunyaneng ya borataro e simolola go mela e bile medi ya mafelelo e nnile telele e bile e mentsi go tsenelela boteng bo bo ka nnang dimetara tse di leng 1 , 5 go ya 2 , 5 e netse e tsewelela go dikologa semela .
Fa , Mphahlele o farologanya setho sa Afrikan le setho sa Bophirima .
Batho ba ka nna 44 ba tlhokafetse fa bontsi ba gobetse .
Tlaleletsoboleng
Mmoki wa mosadi wa MoAforikaborwa , Lebo Mashile , o tlhagisitse se sentle fa a ne a itlhalosa jaaka " motantshi yo o akanyang " le " moakanyi yo o tantshang " .
Tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi Tona
Dikudubele ka tlwaelo ga di bonalwe mo letsatsing .
" Dikholeji tse ga jaana di setse di dira .
Morutisi o go thusa thata go tswelela pele ka go go fatlhoga le go go tlhabolola mo nakong ka botelele .
Lenaneo la go laola morago ga go simolola go tlhoga le tshwanetswe go logelwa maano pele ga go simolola go jwala mme le nne ntlha e nngwe ya lenaneo la go laola mefero .
Setatamente sengwe le sengwe ka mofuta wa batho go le gantsi se bona batho bao ka letlhakore le le lengwe fela .
Botsayakarolo jo bo atlegileng jwa baagi bo kaya gore ba dira tiro e e botlhokwa magareng ga ditlhopho .
Fa o bua le William o lemoga ka bonako gore ke monna yo o batlang go atlega .
Go retelelwa ke go rebola ditirelo ka tekano , dibuka tse di tlhokwang ke bana ba dikolo , fa e le mo thutong , mo dikolong tse di neng di itlhokomolositswe tsa Bantsho , ke bopaki ba se .
Segolobogolo botsweretshi jo bo bonwang tota , bo neelana ka tshedimosetso e e bonwang ya bonnete jo , ka gonne bo le ka kwa ntle ga rona , bo re letla go nna moo re ka tsibogang , go senola le go sekaseka ditsibogo tsa rona ka tsela e potlako ya botshelo jwa letsatsi le letsatsi bo re e iletsang .
Hisitori ya PAIA 13
Go maswabi gore go ka se nne manno mo Bothaville mme fa o akanya go robala teng , o tshwanetse go rulaganya marobalo mo toropong e e leng gaufi le Bothaville .
Oli e e mo kerekekheiseng e ka nna leswe , le go tlhola konalo e e boitshegang mo dikarolong tsa enjene ka fa gare .
( e ) Ngwana mongwe le mongwe o tshwanetswe go tsholwa ka mokgwa o o akanyang ka ga boleng jwa setso le ditumelo tsa gagwe .
KGAOLO YA 6
Neela mmasepala wa selegae ditokomana mme o netefatse gore di teng go ka bonwa ntle le mathata .
Re galeletsa tlhabololo ya balemirui
Ka bonako fa letlole le se na go kwadisiwa , boto ya batlhokomedi e tshwanetse go tlhomiwa .
Sekai Dikomoti tsa tiro ya Lefapha la Kgwebisano le Madirelo le dira ka dintlha tsotlhe tse di amanang le lefapha leno .
Go baya tsenyotirisong leitlho
Tota le molemipotlana yo monnye o tlhoka go akanya ka go dirisa taolomofero ya dikhemikale - ditshenyegelo tsa go dirisa dikhemikale di kwa tlase thata go na le tlhagolo ya mofero ka mabogo kgotsa metšhine , taolo e e ka nnang go tloga pele ga dijalo di tlhagelela fa godimo ga mmu , taolo e ka dira lobaka , e bile mefero ya tlhaga le ya matlharephaphathi e ka laolwa ka bobedi .
Fa batho ba ntse ba tswelela pele , ditlhokego le tsona di ne tsa tswelela pele , mme ditlhokego tsa ntshodikuno le / kgotsa go dira dithoto tsa nna karolo ya botshelo .
Madi a mangwe gape a dumetswe go dirisiwa go lekalekantsha kgono ya go oketsa kgono go tiisa maemo a kumo ya korong .
Tlhagiso ya mana le tlhopho ya dikomiti tsa diwoto e ne gantsi e diriwa ka tsela e e sa tlwaelegang .
2.3.1 Lounu e tla laolwa le go tsamaiswa go ya ka mareo a Moalo wa GEP mmogo le mabakakemo le mareo a tumelano e ; go fitlhela Lounu e duelwa ka botlalo .
Go nnile le kgatelopele e ntle mo go tsa thuto go tloga ka 1994 .
Dikgwetlho
Mo go Mphahlele , thuto ke thulaganyo ya go nna motho yo o mosola ka botlalo , yo o kokoaneng , yo o sa feleleng mo go arabeng fela , mme a na le go itshepa go ka tlhotlheletsa , ditiragalo mo setšhabeng sa gaabo .
Molemirui yo a simololang o tshwanetse go ithuta ka mmu wa rona le bolemirui mme o tshwanetse go rata mmu e bile o tshwanetse go dirisa mmu .
A maeto a go ya go bayaleitlho
Mongwe le mongwe yo o tsayang-karolo o fitlha le kwa dikarolong tse dingwe tsa botshelo , mme seno se atolosa go ikakanya ga motho ka sebele ; go atolosa patlelo ya motho ya kitso gonne o lemoga fa kitso ya gagwe e nna le seabe mo mothong yo o tletseng yo a mo thusang .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso ga setlamo sa poraefete e na le ditlhopha tsa direkoto le tlhaloso ya direkoto tseo tse di kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko :
Ditlhokego di ka lekanyediwa ka mekgwa e le mentsi e e farologaneng .
Modulo ono o dirisa dikwalwa tse di dirilweng ke mekgatlho e e latelang ka tshegetso e e sa duedisiwang ya badirammogo ba boditšhabatšhaba .
batsamaisi
Se , se botlhokwa mo ditirong tse dinnye tse di dirisang dirobi tse di tshwanang go roba sonobolomo le mmidi .
Dikadimomadi tse di dirilweng ke puso
Ipue tsweetswee .
BSA = tumalano ya kabelano ya mesola
Baatlhodi ba ba tlhomilweng ba tla sekaseka tshenyego go dimela mo tshimong morago ga go tlhomamisa maemo a dijwalwa pele sefako se wa .
Yona e kwadilwe ka 1998 e kwalelwa kholomo ya ka gale ya ga Es'kia Mphahlele , mo Tribute magazine .
Palo e e tla supa nnete fa re tsaya diteko tse dingwe gangwe le gape mo tshimong .
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo tshupong ya ga Es'kia Mphahlele ka 1983 ya seabe sa sepolitiki sa mokwadi , mo setšhabeng .
Diphalane 2007
( c ) fa go fitlhelwa e le gore phoso ga e ka fa letlhakoreng la ngwana , moreetsa-kgetse a ka-
Batho Pele e tla gore ' mongwe le mongwe yo o dirang mo bodiredingpuso a nne motlotlo go nna modiredi wa batho ' e bile melao e e robedi e e tlhagelelang mo peomolaong e bopa motheo o mo go ona nnete ya pusoselegae ya tlhabololo e e ikaegileng mo ditlhokegong tsa baagi ba selegae e ka kgonang go simolola go diragala .
Maikaelelo a patlisiso ke go rulaganya lotsalo go tlhomamisa gore setshedi se ga se na dimelo tsa botho mo patlisisong .
Bolwetse bo ka gola fela fa maemo mo tikologong a tshwanetse , semela sa moamogedi se le teng , mme le jona bolwetse bo le teng .
Pholisi mo tikologong e e fetogang
KA NAKO TSOTLHE go tshwanetse go nne metsi go nna kgaologare ga tanka mo tankeng pele go lokelwa glyphosate kgotsa 24D .
Le fa Aforikaborwa e ka fitlhelela kgolo ya GDP e e kwa godimo ga diphesente di le 5 ka ngwaga , mme le thapo ya tlhatlhoga ka bonako mo ngwagasomeng o o latelang , go tla tswelela go nna le tlhokego ya mananeo a go nna jalo .
Mo karolo 4 ya PAJA motsamaisi a ka tlhoka go tshwara patlisiso kgotsa a dira kitsiso le tsamaiso ya tshwaelo pele ga go diriwa tshwetso .
( h ) thibela go tsholwa ga ngwana ka tsela e e supang gore ke motho yo o sa siamang le go thibela ditlamorago tse di sa siamang ka ntlha ya go sekisiwa ka fa mokgweng wa tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi ;
Sediriswa se se fa tlase se tlhalosiwa ka dikao ka mokwalo o o sekameng .
Go bona thuso go ka tlhoka go ya go tsena thutiso kgotsa go etela moagisani fela .
Go fotlha ga mmidi go raya go tlosa ditlhaka tsa mmidi go tsweng mo diakong mme balemirui ba ba dirisang gannye go dirwa ka diatla morago ga go roba diako go tsweng mo tlhakeng ka diatla fa go robiwa .
Go gasa dikhemikale morago ga dimela di setse di thunya ga go a siama ka go senya madi fela , ka gore tshenyego e ntsi e setse e dirilwe .
Bommasepala ba ba dirang pusoselegae ba neetswe dithata le ditiro tse di rileng .
Pele ga tlhogo kgotsa go sale gale morago ga tlhogo .
Kwa ntle ga ditiro tsa bobatlisisi mabapi le ntšhwafatso ya lefatshe le togamaano ya thekiso , o ne gape a le tokololo ya setlhophatiro sa ga Tonakgolo ya Kapabokone , se se riwesitsweng maikarabelo a tlhotlhomiso ya go tlhomiwa ga , bantshadikuno ba nosetso ba ba tlhabologang .
Ka 1957 Mphahlele o ne a ya go nna kwa Aforika Bophirima koo a kopaneng le bakwadi jaaka bo Wole Soyinka le Chinua Achebe .
Fa o amogetswe mo inšorenseng ya ditsenngwateng gona setlamo se go netefaletsa ditono tse di rileng kgotsa lotseno ( go na le dipholisi tse di farologaneng tse di dirang ka go farologana go le gonnye ) .
Sesupetso sa 1 se supa dithutiso tse di tlhomilweng ka ngwaga ya 2015 mme Lenaneo la 1 le supa thutiso e nngwe le e nngwe ka palo ya batho ba ba e tseneng .
Bokana ba kumo ba mofuta mongwe le mongwe mo polaseng ya gago bo ka dirisiwa go tlhopha mofuta o o siametseng polase ya gago .
Se se ka ganetsanelwa go ya go ile .
17.3.7 Go tlola Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa ; le
Phasalatso - sk . kgololo ya lekwalodikgang ka ga ditiro tse di tlaa dirwang ; tirisano go ralala diwoto le go fetela ka kwa ntle
A wena o dirisa lefatshe le o ka le dirisang jang ?
Letlha la go simolola go jwala le la go fetsa go jwala mo dikgaolong le setilwe morago ga go dira dingwaga tse dintsi mme fa o sutetsa letlha lena kwa ntle ga nako e o simolola go inaya mathata a go fosa le go latlha tlhotlhwa ya ditiro le ditokelelo tsa gago .
4.1.3 ditshenyegelo tseo ga di a lekanyetswa mo nako e e riling ; le / kgotsa
Karabo ya ntlha ke " Nnyaya " .
Tshugommu ya motheo e botlhokwa thata , mme se se botlhokwa le go feta ke gore ditiro tsotlhe tsa tshugommu di dirwe ka nako e e siameng .
3.3 Go amogela semmuso ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo
Mokonteraka mongwe le mongwe gape o na le bokana ba tshenyegotota e e farolganang. ( Sekao se le sengwe - diterekere tse di sa lekaneng le didiriswa tsa go jwala le go roba tse di farologaneng di tlhoka kitso e e farologaneng go di dirisa - jalo go tlaa fetola bokana ba tuelo ya badiredi ) .
Go akaretsa baagi
Tsamaisa terekere sekgala sa dimmitara di ka nna lesome , mme o tlhole gore a mela yotlhe e a bereka .
E tlhoma tiragatso e e tshwaraganetsweng go rotloetsa le go logela merero e e kwa tlasetlase maano le ka mo e ka amanang ka gona le e e atologileng ya mmasepala .
KITSISO YA LEKWALO , DITAGAFARA LE GO TSHWARWA
Mme fa o tsaya maphata , fa o tsaya merero ya dipalangwa tsa botlhe , gipotso di santse di le dintsi : Seabe sa lephata la tsa botlhe ?
Gape di tlamela ka kaelo ya seabe sa batlhankedi mo go thuseng batho go rerisana le go konosetsa ditumalano le go tlhalosa gore ditumalano tsa kabelano ya mesola di tla tlhotlhobiwa jang .
( b ) mekgabiso le ditebego tsa lefelo lengwe le lengwe ; le
O robalane le mongwe kwantle ga go dirisa khontomo ?
Bogolo thata mofero ya matlharephaphathi ya sengwaga .
Mefero e e senyang dijwalwa e ka tlhaloswa ka bophara ka go forologanya gare ga ya go phela setlha se le sengwe le ya go phela go tswelela morago ga setlha .
Go na le diphelelo di le mmalwa tse di ka nnang tsa nna gone fa motho a isa kgetsi ya PAIA kwa kgotlatshekelong .
Kgethololo ya boraro - LAOLA maemo - ke yona kgethololo e e siameng .
18.16.10 go ya ka 14.6.2 , go sekaseka dikopo tse di tswang go maloko a setšhaba gore a newe tetla ya go nna teng le go nna babogedi mo dikopanong tsa Kgotlakgolo ;
Tiriso ya mafura e oketswa gantsi ke ntlha ya ' tikologo ' e e oketsegwang mme ke go re dithaere tse di leng boleta di dira gore motšhene o dire go feta .
Mosupologo 9
Nako e gorogile go tlhoma Molemirui wa Ngwaga
Dipeelo tse go dumalanweng ka tsona ka kutlwano ( MAT ) - Tumalano e e fitlheletsweng gareng ga batlamedi ba didirisiwa tsa lotsalo le badirisi mo maemong a phitlhelelo le tiriso ya didirisiwa , le melemo e e tla abelanwang gareng ga batho ka bobedi .
Tiro e e tshwanetseng go dirwa :
Go tswa tshwantshanngong magareng ga ditlhotlhwa tsa konteraka tsa Safex le ditlhotlhwa tsa borotho tsa dikgwedi tse di tsamaelanang , go ka lemogwa gore tlhotlhwa ya korong e tlhatlogile ka lebelo thata go na le tlhotlhwa ya borotho ( Kerafo 1 ) .
Kopana le batlhomagani ba rona go nna molemirui wa ngwaga
Kwa mafelong a ditoropo kwa dikgatlhego tse di rileng di kgabaganyang mafelo , go ka nna mosola go nna le kabelo e e kwa godingwana ya ditulo e e neelwang ditlhopha tsa kgatlhego .
Ka go dirisa sediriswa sa gagwe se sentshwa go ne go tsaya matsatsi a le mararo fela go fetsa tiro ya go lema le go jwala .
Boemong jwa go rekisetsa koporasi ya dithoro ya selegae tono e le nngwe e ya mmidi , Rre Molemi o ka fetolela mmidi wa gagwe o mosweu go nna bupi jwa mmidi go jewa ke batho .
Batsayakarolo ba bangwe gab a tshwanela go utlwa molaetsa .
Se se tlaa kgontsha serori go rwala morwalo o o tshwanang go tshwantshanya le thaere e nnye ka kgatelelo e e kwa godimo , fela se fokotsa go sega metlhala e e boteng mo mmung , kgotsa se se itsegeng jaaka phato ( compaction ) .
3 . Tlatsa tshwaelo kgotsa katlanegiso mo kholomong ya bo4 , tsa tshupo e nngwe le e nngwe .
Ka nako ya go jwala e e setseng e re tletse ena rona re le balemirui re tlaa tshwanela go akanya re eme ka maoto mme re fetoge go tsamaelana le tikologo jaaka e ntse .
( 2 ) Fa go na le kgonagalo ya gore taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong e ka dirwa , moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , yo o supilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , , o tshwanetse go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
2.6.3 Batlhokomedi ba ba Ikemetseng
( d ) taelo ya moreetsa-kgetse go ya ka molawana wa 24 ( 4 ) , ( 5 ) kgotsa 6 , kgotsa a gapeletsega go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , mme a se ke a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso kgotsa a se ke a nna go fitlha a bidiwa , molawana wa 24 ( 7 ) le diphetogo tse dileng mo go ona , o tshwanetse go diragadiwa khatlhanong le ene .
Go tswa kwa kae ?
8 . Go bontsha ditaelo tsa molao melabana le go gogwa ga selekanyo sa madi ape go tswa go Madi a Letlole le a Kolotang Maloko a a duelwang mogatsaagwe leloko yo e seng leloko la letlole pele ga Leloko le rola tiro ;
Ba tla itse gape gore ba ka dira eng mme gape le tse ba sa tshwanelang go di dira .
5 . Matlo
FA O NA LE MANGWE A MATSHWAO A , ETELA TLELINIKI E E GAUFI NAO GO DIRA DITEKO TSA SUKIRI .
Dintlha tse dingwe tse di ka fitlhelwang tse di leng mosola ka go dirisa go-se-leme ke :
tlaleletso
Se se kaya gore mabaka a ditshwetso tsa Tona go rebola kgotsa go se rebole tumalano le mabaka a ditshwetso ka bothati jo bo neelanang ka ditetlelelo go neelana kgotsa go se neelane ka ditetlelelo a tshwanetse go tlhagisa ka tsela e e bontshang gore tshedimosetso yotlhe e e maleba e ne ya tsewa tsia .
Mmu ke kopantsho ya tse di farologaneng mme mefuta ya mebu e rulagangwa ka maemo a motlhaba , kgogodi le mmopa mo kopantshong e .
Ke gore o tlhole gore tlhogwana ya go sela , sedikologa , marokgo a a leng mo tlhogwaneng , disefo le sebokotikologo mo motšheneng di sa dira sentle mme tota le sebokotikologo se se ntshetsang ditlhaka kwa ntle go wela mo bakeng ya koloi .
Pampitshana eno ya tshedimosetso ke ya go go thusa gore o dire tshwetso ya gore a o tla rata go nna le seabe .
Tiriso ya mefuta ya mmidi wa BT e dirile taolo ya sebokophetlhi go nna bonolo thata - semela se se diretswe gore se kgone go emelana le tlhaselo ya sebokophetlhi - tota ga o tlhoke le gona go peita dijalo .
Se se thibela rusu go senya didiriso le go leelefatsa botshelo jwa tsona .
Botlhokwa ba go uma bali , e le mofuta wa tlhaka e nngwe , fa go dirisiwa thefosano ya dijwalwa ga bo kgongwe go lebalwa .
Kopano eo , e bidiwa " kopano ya kgaolotlhopho ' .
Dikgang tsa matlotlo
Go tseneletse disalela , mosutele , kotlo le dibolayamefero moi mmung ;
ditsibogo tsa ka bonako tsa ditlhaeletsano tsa bona tse di kwadilweng kgotsa tsa molomo , go akaretsa dingongorego kwa khanseleng ya mmasepala
Tsenyotirisong ya maano a diwoto ka diwoto
Ntlha e e sa siameng ya go jwala-nngwe ke gore go tsweletsa kgobokanyo ya melwetse le disenyi tse di senyang dijwalwa tse mme go tswelela go tlisetsa tatlhego ya kumo .
Le gale , go botlhokwa go lokela dimela tse di nang le peo mo mosimeng o o leng boteng bo bo fetang disentimetara tse 60 e bile di khupetswe kgotsa di fiswe .
Tlhotlhwa ya mmidi ya boditšhaba ke karolo e kgolo thata mo palelong ya ditlhotlhwa tsa tekatekanoboleng ya thomeloteng le thomelontle .
Gift Mafuleka o tsholetswe go mokgatlho wa ditono tsa 500 go kgaolong ya polatina ya balemirui ba ba umang ditono tse 1 500 tsa mmidi ka ngwaga .
go kgona go fetogafetoga le go nna tse di tshelang tota .
Gape go botlhokwa gore go ikgolaganngwe le ba ba tlileng go amiwa ke pholisi e go tshitshintsweng gore e dirwe kgotsa e e tlileng go tlhabololwa ka nako ya fa go dirwa terafote ya yone gore go bonwe ditshwaelo tsa bone .
Tlhola gore diphaepe le dikoltere tsotlhe di nne pila ka go se phanyege kgotsa go senyega .
Go tshwanetswe go tlhokomelwa gore Tona a ka neelana ka tetlelelo ka ditlhokego tsa tlaleletso .
Go ne go le botlhokwa go batla mokgwa wa go fokotsa ditshenyegelo tsa didiriswa ka ledi la naga le ne le itemogela kwelotlase ( recession ) .
11.2 Go emisediwa ka modiri yo mongwe / Go tladiwa ga diphatlhatiro
PAIA ga e letle ditlamo tsa puso go tlhopha Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso ; mme Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa tshitshinya gore ba dire jalo gore mokopatshedimosetso a solegelwe molemo le gore a se ka a nna le mathata .
Mokwaledi
Ka paka e kgaolo ya matlhare e oketsega gatlhano go ya gasome , fa boima jwa kutu bo oketsega gamasometlhano go ya galekgolo .
Mo selemong fa medi ya sonobolomo e e golang e kopana le setlelerotia , setlelerotia se a tlhoga mme se tshwaetse medi .
Batho ba ba se nang ditiro tsa leruri ba ka itirela botshelo mo dipolaseng tse di potlana - go iphepa le go fepa ba lelapa la gago ke tlhoko ya motheo e e ka tlhokomelwang ke temothuo le tota mo selekanyong se se botlana thata .
1 . A ke buisitse kgotsa go tsenela tlhagiso mabapi le diiteng tsa White Paper ka ga PusoSelegae , 1998 ?
Dipusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 1998 wa re :
Bakhanseleara ba woto le Komiti ya woto ba bolelela baagi gore go tlaa nna le kopano ka Mosupologo wa La 10 Phukwi ka 10 : 00 mo mosong kwa Holong ya Toropo go tla go buisanwa ka IDP .
" Ke ne ke dira kwa toropong mo gare ga beke mme mafelo a beke ke tla gae go tlhokomela tsa temo , " ga rialo Labious .
Mo lenaneong la rona la tlhabololo ya balemirui re simolotse go dirisa " pabalelo ya kgono " - jalo o ka se nne le kgaolo ya lefatshe e o ka e dirisang go nna le kgono , mme o ka bona tlhaka ka go lekana mo kgaolong e o e dirisang .
Badiri ba Tlhabololo ya Baagi
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go tlhama le go diragatsa thulaganyo e e tlaa thusang go fetisa tshedimosetso e e maleba go ya go le go tswa mo baaging go ya kwa khanseleng le go tswa kwa khanseleng go ya kwa baaging .
Baya polantere mo dibolokong maotwana a sa kgoma lefatshe kgotsa bodito .
Ga go na pelaelo ya gore dikgong tsa go gotsa molelo di botlhokwa thata , mme go botlhokwa gore dikgwa tse leng teng di dirisiwa ka tlhaloganyo .
Dikai tsa polokesego di tshwanetse go bonwa ka dinako tsotlhe mme ga go a tshwanela go nna sengwe fa pele ga dikai tse .
Fa o na le TB mme o sa tseye phekolo ya gago jaaka o eleditswe ke ngaka kgotsa mooki , megare e nna bodipa go dilwantshamalwetse le diritibatsi tseo di dirisetwang go phekola TB e e tlwaelegileng .
Go na le tlhaelo ya barutabana mo dirutweng tse di rileng , seo se ntsha bana mo sekolong se ba isa go se sengwe .
Tlhalosa letlhomeso la semolao le dikaelo tsa go tllhamiwa le ditiragatso tsa Dikomiti tsa Woto
Dirisa ditlhotlhwa tsa Safex o kgaole tuelo ya disilo le tekatekano e e badilweng sentle go ikaelela bokana ba kumo ya mmidi bo o tlaa tlhokang go e roba , le go e boloka le go e rekisa mme tota le bokana ba poelo ka mmidi e o ka kgonang go e bona .
etlelela matlole-kakanywa a a mabapi le khansele le lenane la dintlha tse go neelanweng ka ga tsona mo go IDP
togamaano e tshwanetse go lebisiwa mo bathong le go ba naya dithata
Kumo ya mmidi e robiwa ka beke ya ntlha ya Seetebosigo mme morago disalela tsa mmidi di a fisiwa kgotsa di a ngatwa go kgona go bula tshimo gore korong e jwalwe .
Fa maAfrikan ba itumelela go nna teng ga Modimo , ga ba ikae ba na le kitso go gaisa Yo o kwa Godimo - MaAfrikan ba dumela gore yo o kwa godimo o thata gore batho ba ka mo tlhaloganya .
Go oketsa manno nmo metsetoropong go tshegetsa dipalangwa tsa botlhe le go fokotsa go okaoka .
A lo ka nthusa ? "
Dipego di tshwanetse go nna le data e e leng nako ya go lokolola e le ple kgotsa morago ga go jwala , lefelo le tshimo e leng teng , hisetori ya go uma , bokana ba thobo , tiriso ya dibolayadisenyi , tiriso ya dibolayamefero , mofuta wa mmu , dipego tsa diteko tsa mmu , mathata a go laola disenyi le mefero mme gape le kgono ya dibolayamefero tse di dirisitsweng .
Bothata ba balemirui ka bontsi ke tlhotlhwa e e tlhokiwang go dirisa bolemirui go kgona go simolola go uma kumo mo kgaolong ya lefatshe ka gore gantsi e feta bokana ba tlhotlhwa e e ka boelang morago ga go roba kumo .
( a ) tlhotlhomise gore a go sa ntse go tlhokega gore ngwana a tlhatlhelwe kgotsa nnyaya le gore go bewa ga ngwana kwa lefelong le le rileng go matshwanedi kgotsa nnyaya ;
Go tlhoka tsamaiso ya tiriso ya lefatshe le togamaano go isitse kwa tlhabololong e e sa rulaganngwang le boipei .
Poroteine ya soya e tshwana fela le ya dipeo tsa monawa tse dingwe .
( b ) fa kgetse e ise e faposiwe mo tshekong , kgotlatshekelo ya ngwana , mo lobakeng lwa go ikarabela mo tatofatsong le tsheko , e tshwanetse go akanya ka ga ripoto ya tshekatsheko e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , e e umakiwang mo go molawana wa 40 , mmogo le bopaki jotlhe jo bo tlisitsweng fa pele ga magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele kgetse e faposiwa mo tshekong kgotsa pele ga go bonwa molato , go ya ka se se ka diragalang pele , mme bopaki e ka nna jo bo akaretsang ripoto ya tshekatsheko e e kailweng mo karolong ya molawana wa ( 3 ) .
Ka 1996 o ne a simolola temothuo ka dikgomo le dinku mo lefatsheng la morafe kwa Fouriesburg .
( a ) go gweba kgotsa go tsenya dikolo , dithunya , dithuthupi kgotsa dibolai dingwe ka bonweenwee mo nageng ;
Se dirise dilo tse dintsi mo tankeng e le nngwe kgotsa leka go dirisa metsi a mantsi fa go tlhakatlhakangwa go gasetsa .
Jaaka go tlhalositswe mo kgaolong ya 3 Dikomiti tsa Diwoto di dira karolo ya botlhokwa mo go tsamaiseng tiragatso ya bathati ba mmasepala .
Boteng ba mmu bo tlhomamisa kumo ya dimela mme le puseletso ya polase ka gore go naya bokana bo medi ya dimela e kgonang go tsaya metsi mo teng mme gape le kotlo e e leng botlhokwa .
O ne a tlhola a botsa dipotso fa a ne a ntse a folosa tisele mo dipolaseng , a ntse a oketsa kitso .
Tsona di akaretsa :
Ke dirisa bolemirui mo polaseng e e bitswang Hanover mo kgaolong ya Matatiele , mo Kapabotlhaba .
Bontsha kutlwisiso mme o tlhalose taolo ya tiragantso ya mmasepala le seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo tsamaong .
Aga maemo a a go tshegetsang mme o ntse o bona e bile o rutega .
Jenome - Mo kitsong ya segompieno ya sebaeoloji le bojenetiki , jenome ke dire tsa bojenetiki tsa sephedi .
Fa o lemoga bothata bo pele ga nako ya go supa dibola go na le maemo a gore ga go a senyega .
Fa o sa kgone go bona batshodi ba nnete ba kitso , kgotsa fa kitso e tshotswe ke ditšhaba di le dintsi mme go le thata go supa setlhopha se go tshwanetsweng go rerisana le sona , o tshwanetse go ya kwa DEA go bona thuso le kgakololo .
Tekolo ya Asaenmente ya Motho ka nosi ke motlamedi wa katiso 71
( b ) go akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong , a tlhotlhomise mo ngwanang gore a o dumela maikarabelo a tlolo-molao , mme fa ngwana-
R3.5 dibilione di abelwa Lefapha la Dikgwebopotlana go thusa mo kgodisong le katisong ya dikgwebopotlana .
Disoyabini tse di sa apewang , go akaretsa le tse ditala ka mmala tsa boramolekwane , di botlhole mo bathong , dikolobe , dikoko , tota a ke re diphologolo tsotlhe tsa mala a molamongwe .
Maikaelelo
Job o amogetse kgatlhego go bolemirui go tsweng rraagwe yo a mo tshegetseng e bile a mo ruta tsotlhe tse di itseng gompieno ka bolemirui .
Thomelontle - Go ntshetsa ntle kgotsa go sutisetsa mo lefelong le le mo Rephaboliking ya Aforikaborwa go ya kwa nageng e nngwe kgotsa kwa metsing a dinaga di sele ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Tshekatsheko ya tshedimosetso ya matshelo e e kgobokantsweng e dirisiwa mo go SWOT YA ditlhopha tsa baagi .
Lucas Serage go tswa Sasol Fertilisers - monontsha mo ditekelelong le go nna le seabe mo Malatsing a Balemirui ;
( v ) motšhutšhisi ;
Ka ntlha ya dikhutsafalo ba na le tsamaiso e e ka dirisiwang .
Karolo ya 1 : Bokao jwa boditšhabatšhaba jwa Botsayakarolo jwa Setšhaba mo Taolong ya Selegae
Go fitlhelela se , bommasepala ba tshwanetse go rulaganya le go laola tsamaiso ya tsona , go lekanyetsa kabo le togamaano go netefatsa maemo a a tlotlegang a botshelo go baagi botlhe le go kgaratlhela ditlhokego tsa baagi tsa ikonomi , le loago .
Ka maemo a go lekalekantsha botlhokwa ba kumo ya tlhaka ka bokana mo lefatsheng , bali e tseiwa e le ya bone mo mefuteng ya tlhaka morago ga mmidi , reisi le korong , mme ka bogotlhe e mo maemong a bosomenngwe , e bile e jwala mo lefatheng ka bophara .
Bantshakuno ba batla go itirela temothuo , e seng go e direla .
Nna ke Fiona go tswa Yunibesithing ya Motsekapa .
Morago ga dingwaga di le lesomenngwe a bona thutego e e kwa godimodimo ya seakatemi , dikerii ya bongaka mo Bokwading jwa Boitlhamedi ( Creative Writing ) le Yunibesithi ya Denver , kwa Colorado kwa United States of America .
Fa o ka simolola go itsewe o le motho yo a tsietsang , go tla tsweletsa kgwebo ya gago morago .
Go tlhama maano
12 Leloko ga le a tshwanela go dirisa , go tsaya , go amogela kgotsa go solegelwa molemo go tswa go poropathi epe kgotsa matlotlo a a e leng a ditlamo tsa RBN , a a laolwang ke yone kgotsa a a tsamaisiwang ke yone mme leloko leo le sena tshwanelo ya go dira jalo .
Phitlhelelo e e sa lekanang ya paka le go sa tlhomamisiweng ga mekgwa ya boipei
1.3 Go tlhomamisa gore bokgoni jwa setheo bo lolamisitswe gore go tokafadiwe boleng le tirelosetšhaba
Gale go na le ditshenyegelo tse di amanang le tshekatsheko ya dikaommu fela gakologelwa gore ka go dirisa diranta tse di makgolo a le mmalwa go ka go bolokela dikete tsa diranta mo ntshokunong ya dijalo .
Ka mafoko a mangwe , go kgona go buisa ke sona se a se bayang kwa pele mo kgolong ya thuto .
Lefapha la Pusotshwaraganelo le Merero ya tsa Setso le rata go akgola bommasepala bao , ba ba tlhomileng Togamaano e e totileng-Baagi ( CBP ) jaaka tsela ya go akaretsa baagi mo neelong ya ditirelo .
Go tsenelela ga metsi a pula le gona go ne go kgonega morago ga go lema .
Kotsi e e mo magareng
Ditshupokgolo tsa tiragatso di thusa pusoselegae le baagi go lekanyetsa diphitlhelelo .
Baemeditshireletso ba ba leng mo bodirelong ba tshwanetse go netefatsa gore disupatshireletso di bonalwe ka dinako tsotlhe .
Ka dinako tsotlhe o kwale bokana ba pula e e neleng ka lone letsatsi le e neleng ka lone ka gore fa gongwe o ka lebala go kwala .
Go ne go dumelwa gore nako e fitlhile ya gore bantshadikunothoro ba bantsho ba ba tlhabologang ba nne le lefoko le go buisana ka dintlha tse ba bonang di le botlhokwa .
Tlhalosa bokgona le bokoa ba gago
Molao wa Aforikaborwa o tlhagisa mekgwa e .
Tsela e akaretsa diKgato di le tlhano tse di itlhaotseng mme Kgato nngwe le nngwe e ikaegile mo go e nngwe .
Montshadikunothoro yo o tlhabologang wa ngwaga
2.5 Komiti ya Photefolio e ka nna ya go tlhopha ka tumalano batho bape ba e seng maloko a Kgotla gore ba dire mo maemong a bogakolodi
Mo kgatong ya kgolo , dimela di na le medi , dikutu le matlhare .
Gape ke tsene dithutiso tse dingwe le tse dingwe tse di tlhomilweng ke Lefapha la Bolemirui mo kgaolong ya Mpumalanga .
Go tsenyeletsaponagalo ya bong le tiragatso ya dithulaganyo tsotlhe .
Ke mabapi le go ntsha le go dirisa tshedimosetso e e sobokantsweng mo sedirisweng sa 1 sa M & E , se se dirisetswang go supa le go tlamela dikomiti tsa diwoto ka tshegetso le ka ditsereganyo tse di di tlhokang , le go netefatsa gore mathata a a runyang mo dikomiting tsa woto a rarabololwa ka nako .
Gape sekaseka dibering tsa maotwana a kgatelelo mme di fetole fa go tlhokegwa .
Dikopano tsa Kgotla di tshwarwa go ya ka ditaelo tsa Melao ya Taolo ya Mafapha a Taolo a RBN mme fa go tlhokega di a fetolwa gore di tsamaisane le dipatlafalo tsa Kgotla .
Apleni o rile badiri ba refosana magareng ga diura tse tsa tiro , gore go nne le thefosanyo e e siameng mo go direng ka boLamatlhatso .
Pampiri e Tshweu ya Pusoselegae ( 1998 )
Malwetse
Kwa Lefapheng la Bolemirui ke tsene thutiso Go uma Merogo .
GO LEBA MOTHO GO SUPA FA O NA LE KGATLHEGO MO GO SE A SE BUANG .
Buisa ka molemirui yo a tlhotlheletsweng yo , yo a dumelang go dirisa tshomarelo le go dirisa mokgwa wa go se leme mo bolemiruing .
THULAGANYO YA GO TLHOKOMELA TSWELELOPELE E NA LE
( tshobokanyo ya tshedimosetso )
Fa a jala sejalo , molemi o tshwanetse a bo a rulaganya go fitlhelela palopalo ya dimela e e rileng e e atlanegisitsweng .
Ke se se batlegang go ya ka Molawana 24 wa Molao wa Matlole a Phenšene le lekwalo la semmuso la PF 86 la go gakolola maloko ka diphetogo dipe tse di dirilweng tsa letlole .
O tlhagisa gore go na le maAforikaborwa a a ikemetseng mme a na le maitlhomo a a tshwanang le ene , a a ikaeletseng go aba kitso ya one , letlotlo la one la thuto , le bokgoni mo kagong ya thuto e e lekalekaneng , e e nang le boleng go Aforikaborwa yo montŝhwa .
3.1.2 Botlhokwa ba dipholisi le melawana ya mmasepala
DiGD di a kopantshwa mme di kopantshwa le tsa letsatsi le lengwe le le lengwe jaaka setlha se ntse se tswelela .
Mme jaaka Mphahlele a bontsha ka botlhale , thuto ga e ka ke ya itlhokomolosa dikeletso tsa batho tsa sepolitiki .
Megala go ya mo dinomoreng tsa bosetšhaba
Balemirui ba ba tsofetseng ga ba letlege go bona thuso ya matlole jaaka dikadimo go tswa dibankeng mme ga ba kgone go oketsa lefatshe le ba le lemang ka madinyana a ba nang nao .
Kabinete e akgola baamogedi botlhe le go ba lebogela seabe sa bona .
Go sekaseka tshedimosetso
Lawrence Luthango , Morulaganyi wa kgaolo wa lenaneo la tlhabololo ya balemirui la Grain SA
Jalo go botlhokwa thata go kgona go supa mefero ka go dirisa maina a Selatene le a a dirisiwang ka tlwaelo .
Go isiwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
CBP e a tlhatlosiwa , go akarediwa dikgolagano tsa kwa ntle le beng ba ba kwa ntle le bokgoni jo bo tiisitsweng go tsenya CBP tirisong .
Thata : La ntlha , ke bone dikgono tsa bolemirui tsa go lema dijwalwa , tse ke di rutilweng ke badiri ba Grain SA mme gape le ba bangwe ba Lefapha la Bolemirui .
Ditiro tsa pebofatso
Tlhokomela go se dire phoso e e tshwanang le e ka go sa itse .
Jaanong botsa ba A gore a ba ne ba solofetse eng fa ba boela mo phaposing le gore ba ikutlwile jang fa balekane ba bona ba ne ba ba reeditse .
SARS e sweditse ka gore e tsenye dipuo di le nne tsa semmuso tse di latelang jaaka dipuo tsa SARS : Seesemane , Sezulu , Sesotho le Seaforikanse .
Mo Tiisetsong e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) , e e neetsweng kwa Yunibesithi ya Fort Hare ka 2003 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o gakologelwa boswa jwa sepolitiki jwa ga Mangaliso Robert Sobukwe - moporesidente wa ntlha wa Pan Africanist Congress .
Netefatsa gore o minolosa tanka ya sekgatshi ka mokgwa o o tsamaisanang le setshwaokaelo sa sebolayasenyi .
Sobukwe , e ne e le moreri yo o senang maemo wa kereke ya Wesele e bile a ikaeletse go diga puso e e e neng e itlhoma e le ya seKresete le go busetsa maAforika mo setsong sa bona se baanimisa-tumelo ba seKresete ba neng ba leka go se nyeletsa .
Kgang e ke ya ntlha ya tse pedi tse di tlaa kwalwang ka ntlha ya boleng ba metsi mme di tlaa letelelwa ke motlotlo ka ntlha ya botlhokwa ba tiriso ya metsi le dintlha tsa mmu tse di tshwanetsweng go elwa tlhoko fa korong e e nosetswang e jwalwa .
Go fetsa :
Tshegetso mo tsenyotirisong ya M&E
Basadi ba ne ba fiwa boswa ba dithoto mme banna ba sa fiwe sepe .
Mme Mdluli gape o rekisa mmidi kwa Winterton go bona madi ka kgobokano e le ya poelo , mme go ja madi a mantsi thata go thota mmidi fa o isiwa kwa makheteng ya kwa teng .
Aforikaborwa ke nngwe ya dinaga di le 192 eo e saenneng Khonebenšene mme gape e solofeditse lefatshe le le siametseng bana .
Thulaganyo ya dikomiti e tlhalosiwa mo leemoletloeng mo inthaneteng la Boitlhokomelo ba Tlhaka ya Mariga ( www.wintercerealtrust.co.za ) .
( a ) ke tsamaiso ya pele ga tsheko ya melao e e sa gagamalang e go botswang dipotso mo go yona ; mme
Tlhokomelo e e kgethegileng e tlhoka go neelwa netefatso ya gore mananeo le diporojeke tse di supilweng ke setšhaba di tsaya tsia ntlha ya gore basadi ba dingwaga di le 15-24 ba na le tshwaetso ya HIV le AIDS ka bontsi .
Seno se ka gogela kwa kgotlhannye jaaka IDP e aba le go supa diporojeke .
1.1 Letlhomeso la Aforikaborwa la go Laola Patlisiso ka Ditshedi , Go Kgona go di Bona le go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone
Patlisiso eno e rulagantswe go ya ka Declaration of Helsinki ( tshedimosetso ya yone e ntšhafaditswe la bofelo ka : Diphalane 2008 ) , eleng mokgatlho o o malebana le ditshitshinyo tseo di kaelang dingaka mo patlisisong ya tsa kalafi eo batho ba tsayang karolo mo go yone .
LEGATO 2 Go lomaganya tshedimosetso ya mananeo
( b ) go dumelela ngwana , motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa motho mongwe le mongwe yo o leng teng go botsa dipotso le go tlhagisa dintlha , tse go ya ka magiseterata wa dipatlisiso , di leng tshwanetseng mo lebakeng la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
MaAfrikan a tshwanetse a tlhaloganya tsa paka e e fetileng gore ba tle ba kgone go samagana le tsa paka ya jaanong , le go lebagana le isagwe .
Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Thulaganyo ya Dibontshi tse di Botlhokwa tsa Tiragatso e tlhagisitswe go maatlafatsa dikomiti tsa diwoto go tlhatlhoba tiragatso ya mmasepala mo maemong a woto le go neelana ka tshwaelo e e rulaganeng go bommasepala .
Metsotso e tshwanetse ka gale ya se ke ya tsewa ka maikutlo le go sokama .
Dikomitipotlana di tsamaisana le mafapha a bo-mmasepala mme di ka tlhongwa ke khansele fa go tlhokega .
Fa temokerasi e e gololosegileng e fetelediwa , e feletsa e le puso e e bokoa , e e senang bokgoni .
Mmasepala o tshwanetse wa rebola ditirelo di le dintsi mo go kalo moo e leng gore ga o kgone go tlhomama mo ditseleng tse di botoka tsa go rebola dingwe tsa ditirelo tse di kgethegileng .
Di eme jaana :
( a ) tlhatlhelwa fa a sa kopaneng le bagolo gona , mme basimane ba se ke ba tlhakana le basetsana ;
Se se tlhola paka ya tsalo e telele , se se tlaa letlang methale ya tulafatso e e bulegileng go tulafatsa ka dipaka tse di khutshwane tsa ngodiego e e kwa godimo ( sekao ngodiego ya bongola , themphereitšha , jj ) .
marijuana , pot , tlhaga , hashish , weed )
Go tla direga gore dimela di se tlhoge ka nako e le nngwe kgotsa go tlhokiwe dimela mo meleng .
An African View , " e phasaladitswe mo bukeng Es'kia , o tlhatlhoba botlhokwa jwa dikwalo .
8.3 Fa a tlositswe mo maemong a gagwe a go nna Kgosana kgotsa Mokhanselara wa Setso kgotsa Moemedi wa Balaodi mo Baaging ka ntlha ya lebaka lepe le le umakiwang mo molaong go akaretsa le dilo tse di latelang mme ga se tsone tsotlhe :
13.3 Mo lobakeng lwa ditokololo tse di umakilweng mo athikele 11.2 le 11.3 go ya ka maipolelo a a kwadilweng a tsona , di tlaa amogela karolo e tona ya lotseno lwa temothuo lwa tsona go tswa mo ntshokunong le thekisong ya dithoro .
Fa e le gore dimametlelelo tsa monontsha , sebolayatlhatsana le sebolayatshenekegi di ne di tshasitswe oli fa polantere e bolokwa di phimole gore di ome .
Thuto ya mofuta o , e Steve Biko a neng a e goeletsa , e ne e maatlafatsa .
E AMOGETSWE SEMMUSO KA DI _____ KA LETSATSI LA _________________ 2015
Dirisa selekantshokgatelelo sa dithaere go tlhola kgatelelo mo thaereng ; mme
Bokana ba kumo jaaka go filwe fa godimo bo supa bogare ba ditono tse 3 , 39 ka heketara .
8 . Seabe sa Kgotla
Le ga le tshwetso e e tlhoka go dirwa fela kwa tshimologong go netefatsa gore legato la dintlha tse di tserweng le lekane e bile le tlhomame go ralala diwoto .
Se lokele naeterogene e e fetang dikilogeramo tse 45 fa go jwalwa .
Se dirise maemo a gago ka go tlhola o ntse o bolela badiri gore ke wena mong wa kgwebo mme ba dire jaaka o laela .
Tumelo ka kakaretso mo go tlhokeng bokgoni ga basadi
Go bona ditšhono tsa tiro tse motho o ka di bonang ka dilo tsa temothuo go nkgwetlhile go akanya .
DIMPHO LE DITIRELO TSE DINGWE GO TSWA GO SETLAMO TLHALOSO YA MPHO MOTSWEDI WA MPHO BOLENG JWA MPHO
Ka go dirisa go suga ga mmu gannye fela , peo e jwalwa mo mothalong o mo sesame fela fa mmu o bulwa gannye fela , mme mmu ga o ribolwe le e seng fa gare ga methalo e .
Tlaleletsoboleng
Tlhalosa seabe sa Komiti ya Woto mo go tseyeng ditshwetso ga khansele .
Ka gore re dirisa bolemirui mo lefatsheng la boselegae re tlhoka thuso ya go ithekela polase e e leng ya rona , gore re kgone go jwala dijwalwa ka go oketsa mme gape le go kgona go rua diruiwa tse dintsi gape gore re kgone go oketsa poelo ya rona mo kgwebong ya bolemirui .
Re letile ka tsholofelo go amogela ditshwantsho tsa dibenara go tswa bagokaganying ba porotense - a benara e e gaisang e fenye !
Montshakuno o na le polokelo ya gagwe
Fa e bewa ka mokgwa o mongwe , banna ba ba nyatsang le go sotlakaka basadi , go le gantsi ba dira jalo ka ntlha ya gore ba sa ithate bona ka bobona .
Se se tla thusa baagi go dira ditogamaano tsa bona mo isagweng , mme se se tla fokotsa go ikaega go bafatlhosi ba kwa ntle .
Baithuti ;
O ka tlhama jang leano la ntshokuno ;
Maloko a Komiti ya Woto ba ka tshwanela ke go sekaseka go rotloetsa go akarediwa ga manaane a phitlhelelo mo ditekanyetsokabong tsa IDP kgotsa mo ditekanyekabong tse dingwe .
( iii ) fa go na le magatwe a a reng go dirilwe tlolo-molao ya tsa thobalano le ngwana jaaka e tlhalosiwa mo go di Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 ( Act No . 32 of 2007 ) ; kgotsa
Seboko se se ka dira tshenyo e kgolo thata mo mmiding wa gago mme o tshwanetse go nna o butse matlhoka gale - gantsi go tloga ka Ferikgong , ngwana le ngwaga .
Maitlhomo
Dipalelo tsotlhe tsa methamo ya maatla a terekere , disele , peo , monontsha le dikhemikale tse re tlaa di dirisang mo setlheng seno , di ikaegile ka bogolo jwa tshimo .
2 . Tsamaiso ya IDP , jaaka karolo ya ditiro tsa IDP tsa 2 / 9 le 2 / 10 e akanyetsa go akaretsa porojeke e e tsitsintsweng ya CBP mo tiragatsong ya IDP jaaka porojeke ya IDP ( bona tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo7 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 2 / 9 le 2 / 10 le Sediriswa sa 7 ) .
Ga se batho botlhe mo lefatsheng la rona ba ba nang kgono ya go nna le kgaolo ya naga e e lekaneng - ba bangwe ba dirisa heketara e le 1 go ya tse 2 mme ba bagwe ba dirisa dihekerata tse di ka nnang makgolo go feta .
Gakologelwa jalo gore fa o ka nna wa nna kwa gae o ntse o emetse pula kgotsa fa gongwe lesedi la letsatsi , mme o ntse o gatelelwa ke mathata , bogolo dirisa nako eo sentle mme o nne o ntse o leka go dira ditiragalo tse o ka kgonang go di laola .
E ne ya khutlisiwa ke Treason Trial , jaanong bo1960 e nna ngwagasomewa tidimatso .
Mphahlele le ba bangwe ba ne ba kobiwa mo ditirong le go iletswa go ruta gongwe le gongwe mo Aforikaborwa .
Ke simolotse dingwaga tse tharo tsa go feta ka go jwala dijwalwa fa ke ne ke jwala diheketara tse 45 ka korong le habore mme ke roba ditono tse 1 , 5 ka heketara .
Tsona di dira sentle thata mo meferong e mennye kgotsa menana .
Dituediso tsa go newa direkoto tsa setlamo sa poraefete ke :
Mefuta ya disoya e utlwana thata le dithaletso tsa lefatshe tsa go wela le tsa go dikologa tota le bogodimo ga lewatle mme gape le bogale ba marang a letsatsi .
Tsamaiso ya polase ke tiro e e rileng e e amanang le togamaano le thulaganyo .
rarabolola
Ka tshwanelo setshaba sa rona se tlhoka ponelopele e e tlhapileng ya go tswelela pele le go thuśa dithotloetso tse di tshwanetseng .
Se se ka nna le kgatelelomowa e e siameng ( positive ) kgotsa e e sa siamang ( negative ) .
Modiredi yo a apereng diaparo tse di sireletsang ka tshwanelo , o ntse a tlhakanya dikhemikale .
8.4.2 Leloko le le batlang go lotlega morokotso wa lone wa ditšhelete le tla dira jalo ka yone nako eo fa go sena go bidiwa ntlha kgotsa tshitshinyo ya semmuso e e leng malebana le morokotso oo .
Matlhakonosetso a go wetsa ditiro ke afe ?
Pholesi / mokgwatsamaiso ka ga tiro , nako e e feteletseng / TOIL / mesepele
Lekwalo la Mabudusatsela la Batho Pele , 1997 le kaya ka tlhomamo gore mafapha a a mo maemong a bosetšhaba le la porofense a tshwanelwa ke go nna le dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiragatso tse di akaretsang go rulaganya dibontshi tsa thebolelo ya ditirelo le go lekanyetsa tiragatso .
Ke feditse thutego ya TlhaboloIo ya Molemirui ka ntlha ya molokololo wa mmu mme ke tla rata go dira thutego ya Bolaodi ba polase le Bolaodi ba badiri .
Samuel o tsene sekolo kwa Reitz mme a falola Grade 8 .
Ntwa ya bomong ba naga gare ga batho mo Afrikaborwa ke e e marara go feta go leka go e tlhaloganya mo athikeleng ena .
Kemedi ya ditlhopha tsa bakgatlhegedi - Ke dithulaganyo dife tse di leng teng gore ke bone ditshwaelo go tswa kwa ditlhopheng tse di farologaneng tsa bakgatlhegedi ?
Re tshwanetse go thusa baagisane ba rona mo Afrikaborwa go nna morafe o o ikemetseng o o sa tlhabiseng kgala o o itirelang go bona se o se itirelang .
Foromo ya PAIA
Dikgato tsa go mela tse dingwe tse di leng botlhokwa jalo di nna teng fela fa semela sa amogela dikgaolo tsa go fisa tse di lekaneng bokana bo se bo tlhokang ka nako yotlhe ya go mela .
12.2 Kgotlakgolo e ka nna ya fedisa kgotsa ya tlhoma Dikomiti tsa Photefolio e le nngwe kgotsa tse di fetang e le nngwe go ya ka fa mafapha a RBN a tlhokang ka gone .
Go tlaa dirisiwa sediriso sefe ?
Ke tsene gape dikopano tsa lekoko la dithutiso , mo re rutwang mekgwa e e rileng ya go dirisa bolemirui , e e tshwanetsweng go salwa morago ka letsatsi le letsatsi .
Bothati jwa Katiso le Thuto ya Lephata la Inšorense .
Tekanyetsokabo ya 2015 e e tlhagisitsweng ke Tona Nhlanhla Nene e adilwe ka nako e naga e neng e le mo gare ga dikgwetlho .
9 . Komiti ya woto e netefatsa tseokarolo ya dikemedi tse di maleba tsa diwoto mo tsenyotirisong ya porojeke le go begelela baagi gabedi ka kgwedi .
d ) Dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go rulaganngwa sentle , go nna tse di siameng gape le go nna le didirisiwa gore di tle di kgone go diragatsa manaane a tsona a dikopano le taolelo ya tsona .
Kwala dikarabo tsa bona ka fa teng ga kgolokwe .
Fa o sa kgone go botsolodiwa mo nakong eno re tla beelana nako le wena mo letlheng la moragonyana .
Ba bantsi gape ba ne ba gatelela tlhotlhwa ya go aga botsalano le balemiruikgwebo mme gape le dikgwebo tsa bolemirui ka bophara .
Fela fa thobo e tsene e rekisitswe :
Mokgwa wa bolemirui o baka dintlha tse dintsi go tlhakanyega .
O tshwanetse go sekaseka bokana ba metsi mo mmung mo polaseng ya gago ka ntlha ya dipula tse di neleng pele ga go jwala le morago ga go jwala .
Ditshwaelo :
Tebaganyo ya ka e tlaa nna go tlhaba dikolobe le go fetola nama ya tsona mo polaseng mme e bile go se rekise dikolotswane fela .
Di tlhoka go nna le maikaelelo mme le mo / batho yo / ba o / ba tsamaisang pitso o / ba tlhoka go nna le maikaelelo a a sedimogileng a a / ba batlang go a fitlhelela .
Pitso ya tshimologo le dikomiti tsa diwoto go bua ka ga dintlha tsotlhe tsa togamaano , dikarolo tse ba tlhokang go di dira , tse di tshwanetseng go direga mo dibekeng tse tharo pele ga togamaano ya woto ;
( 3 ) Fa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e sa dumalane le mabaka a togamaano e e dirilweng kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , kgotsa tsamaiso nngwe ya go busediwa ga bosiamisi , kgotlatshekelo e ka ntsha katlholo nngwe e e leng go ya Kgaolo eno mme e bo e kwala mabaka mo rekotong ya tsheko gore ke ka ntlha ya eng e ntshitse katlholo eo mo boemong jwa togamaano .
Le mororo bantshakuno ba supile gore dijalo tsa monawa di ka tokafatsa dithulaganyo tsa temodijalo tsa bona , ba sa ntse ba paletswe go atologela kwa go jaleng monawa .
" Lefapha la LTDT le na le lenaneo la Tshomarelo ya Lefatshe le le dirang tiro e e manontlhotlho , fela tekanyetsokabo e nnye thata mme lefatshe lona le gogolega ka bonako jo bo sitisang go itepatepanya le yona " .
A ke ka tlhatlhela kopo kwa kgotlatshekelong kgatlhanong le tshwetso ya setlamo sa puso ?
( ii ) Pholisi e madi ao a ditshiamelo a ntshiwang ka yone e kgaoditswe nakwana kgotsa e khansetswe ;
Go fokotsa kgogolego ya bophadiphadi le melatswana
Bokana ba tsamaiso
Montshakuno yo o tlhabologang ke montshakuno wa dijo wa mogwebi yo o tlhogang .
Balemirui ba ne ba bua ka botsalano bo bo siameng tota gare ga bona le batshegetsi ba Grain SA ba ba thusitseng ka go ba naya dikeletso mo masimong a bona .
Dikomiti tsa Diwoto di ka dira dikatlenegiso ka mabaka a a amang woto go mokhanselara wa woto , kgotsa ka mokhanselara wa woto go toropokgolo , khansele ya selegae dikomiti tsa khansele .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Dikemo tse di tlhomilwe ke modiro wa metšhine gammogo le maitemogelo a pakatshelo mo bodirelong .
Thefosano ya dijwalwa le diruiwa
Tsweetswee buisa pego eno ka kelotlhoko ka gonne ditiragalo tseno di ka nna tsa ama dithulaganyo tse maloko a itirelang tsone tsa go rola tiro .
4 . Tiragatso ya IDP , jaaka karolo ya ditiro 3 / 1 le 3 / 3 go fitlha go 3 / 9 e netefatsa gore dikemedi tsa diwoto tse di maleba di tsaya karolo mo togamaanong ya porojeke ya IDP .
O kgona go lebelela go katoga ga peo mo meleng ka go epolola peo mme o lekalekantshe bokanagare ba go katogana ga peo .
Monontsha
Mosola wa ntlha wa go medisa mmidi wa gago ke disalela tse di salang mo tshimong morago ya thobo .
Captions : Setshwantsho 1.1 : Tiro ya tshenyegelo gotlhe
Afrikaanse SkryfGoed 4 ke serweboleta se se nang le sedirisiwa sa go tlhatlhoba mopeleto sa Aforikanse , sedirisiwa sa go tlhatlhoba thutapuo ya Aforikanse , buka ya Aforikase ya makaelagongwe le tlamanyi .
Ka gonne IDP e akaretsa botsayakarolo jwa bakgatlhegedi ba ka nna mokawana , go botlhokwa mo mmasepaleng gore o amogele mokgwa o o maleba le go tlhoma dipopegotheo tse di maleba go netefatsa botsayakarolo jo bo nonofileng .
Dikao tsa ditshenyegelo tsa ntshodikuno ke monontsha , peo , dibolayatlhatshana , konteraka , melemo ya loruo , dilatswa , leokwane , badiri ba nakwana , materiale wa go phuthela le ditshenyegelo tsa thekiso .
Kapabotlhaba
Karolo ya 1 : Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo
Aterese ya Poso :
16.4 Komiti ya Melao ya Taolo e tla ikarabelela kwa go Kgosi ,
Mokopatshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo kgatlhanong le tshwetso e e dirilweng ya setlamo sa puso ka ntlha ya mabaka a a latelang :
Ngogola re tlhomile 250 Ton Club go amogela katlego ya bao ba setseng ba ntsha ditono tse 250 tsa dithoro ka ngwaga mme e bile ba le gaufi thata go bidiwa " bantshadikuno ba bagwebi " .
( 4 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka nako ya tsheko , e tshwanetse go netefatsa gore dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana di tshwanetswe go elwa tlhoko , mme go fitlha foo-
Athikele 4 Go tsenngwa tirisong ga ditshiamelo Puso e tshwanetse go dira tsotlhe tse e ka di kgonang go tsenya tirisong ditsiamelo tse di mo teng ga Khonebenšene T
Dipampiri tsa dipuo tse di tlileng go neelwa tsa mafoko a le 400-500 di tshwanetse go bo di rometswe ka imeilego motseleganyi wa moeng ( paul.bandia@alcor.concordia.ca ) ka 1 Moranang 2013 .
9.30 go fitlha ka 11.00
BOSUPI KGOTSA MOTSWEDI WA NETEFATSO
Go tsaya karolo mo lobakeng lwa go bona sengwe
Ke simolotse bolemirui ka setlha sa dingwaga tsa 2011 - 2012 fa ke ne ke simolola go rua dikgomo , ke tshegetswa ke motsholwantlha wa me Morapedi , leina la setlamo sa me ke Pinnacle Agricultural Holdings .
5 / 3 Go dira tšhono ya ditshwaelo go tswa kwa bathong
Motlho - Cynodon dactylon - go bonala o tlholega kwa Boboatsatsi jwa Aforika kgotsa Asia .
Monontsha o lokelwa ka fa tlase ga peo gay a fa thoko .
Mo go Mphahlele bataki ka kakaretso ba itse go tlhaloganya e bile ba kgona go tlisa diphetogo le ditiragalo tse dišwa mo merafeng ya bona .
4.2.4 Go tlhomamisa gore Bakhanselara ba itshwara go ya ka Mekgwa ya Boitshwaro
( i ) diura tsa kgotlatshekelo tse di tlwaelegileng ;
Mokgwa o wa go jwala ditlhare go thibelela phefo o mosola ka gore dimela tse dintsi di tshwengwa ke phefo mme gape metsi a mowafala go feta go tsweng mo tshimong e e se nang dithibelelaphefo .
Mo tshekatshekong e ya 1984 e e ka ga go itshepa ga batho , Mphahlele o supa gore " ga go na letsatsi la ' bosetšhaba ' le go ikaeletsweng go tsholetsa tlotlo ya montsho ya hisetori e e leng ya gagwe . "
Mefuta e mebedi e e itsweng ka maina a selatene a Datura ferox e le mokhure o mogolo le Datura stramonium e le mokhure o monnye .
Sekema sa Peeletsommogo ya Dipabalesego ke eng ?
Ga a botse gore kumo e tswa kae .
Go Phepafatsa Dikoloboto tse Metsi a Tsenang ka Tsone
Batlhokomedi ba Letlole ke bomang ?
1 . Kwala lenaane la ditiro tse porojeke e tlaa tlhokang go di dira gore e tle e atlege
Kgaolo ya 2 : Khutliso ya Botokololo ka Leloko la Komiti ya Woto le go Tlatsa Diphatlhatiro10
Phillip o loga maano mme a dira sentle thata - mme o golagane sentle thata le bantshadikuno ba bagwebi ba tikologo ba ba mo thusang fa a kopa thuso .
Se ke nako e e siameng ya go sekaseka gore go diragetseng mo setlheng se se fetileng le go tlhatlhoba dintlha tsa tsamaiso le ntshokuno tse di farologaneng tsa dijalo tse di ntseng le seabe mo go tlhomamiseng kwa bofelong boleng le thobo ya sejalo .
E mela botlhofo le go gola ka go phorosela .
Thata : Ke kgona go dira thata e bile ke batla go kgona go bona tswelelopele
16.5.1.5 Kwa kopanong epe ya Maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo leloko lengwe le lengwe le le leng gone ka namana kgotsa le le nang le moemedi , le tla bouta gangwe fela .
Mo maemong ao , go lebilwe nnete ya gore makoko mangwe a sepolotiki a tsere maikarabelo a go kokoanya baagi go nna le seabe mo ditirwaneng tsa woto , ga go makatse gore bontsi jwa dikomiti tsa diwoto di bonwa di sekametse mo makokong a sepolotiki .
Jaanong o ne o ka ananya kgomo ya gago ka 30g ya gouta .
Chinua Achebe o o bonala go feta botlhe mo tshikeng eo ya bakwadi , o phasaladitse Things Fall Apart ka 1958 - dingwaga di le 17 pele Mphahlele a kwala Tiisetso ya Dikakanyo le Ditumelo tsa Afrikan .
1 . bao ba ba neelanang ka phitlhelelo ya IBR
Gakologelwa gore thulaganyo e e pila ya maikemisetso a tiriso ya badiredi e lekana le bolaodi ba badiredi bo bo siameng mme go mosola go kgona kwa ditheetsong tsa CCMA .
( a ) mo lobakeng lwa ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , go ya ka molawana wa 276 ( 1 ) ( h ) kgotsa ( i ) wa Criminal Procedure Act ; kgotsa
Disalela tsa mmidi di ka ngatiwa go naya diruiwa kgotsa go fetolwa go nna monotsha e bile go dirisiwa gape mo masimong .
Ke tlaa rata go tsena dithutego tsa Go simolola go jwala Disoya , Mabele le Dinawa mme gape le Katlholo ya Dineo le Togo Maano .
Patente - Mofuta wa tshireletso ya thoto ya boitlhamedi e e teng mo ditseno gareng tse dintšhwa , e akaretsa kgato e kgolo e e tla dirisiwang mo kgwebong , intasetering kgotsa mo temothuong ( Molao wa Dipatente No . 57 wa 1978 ) .
Athikele 10 Poelantsho ya balelapa
Dikgato tse di leng botlhokwa go balemirui ba ba se nang mmidi o montsi
Metsi a a seng kwa botennye , a kgotlelega ka ntlha ya tiriso ya matlwana a mesima
go tlhama dikamano tsa tiro le beng botlhe
Tiriso metsi .
12.4.1 Go tlhama Maano le Dipholisi tsa go tlhoma molao , taolo le kagiso .
4.4 Go Baakanyetsa Ajenda
Go tlhongwa ga Yunibesithi ya Sefako Makgatho go tlamela ka tšhono e ntle ya tlhabololo le katiso ya bašwa ba dirutegi tsa boitekanelo ba ba tla nnang le seabe se se siameng mo matshelong a Maaforikaborwa a mantsi a a santseng itemogela botlhoki le go se fitlhelele ditirelo tsa boitekanelo .
( ii ) ngwana a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 ; kgotsa
MME batho ba amogela molaetsa wa katiso
Gakologelwa gore Glyphosate ke sebolayamefero se se sa tlhopheng mme dimela tse di tlhokiwang di ka swa .
Malatsi a le robongwe morago ga moo , ka di 11 Tlhakole 1990 , Nelson Mandela o ne a gololwa go tswa kwa kgolegelong morago ga dingwaga di le 27 .
Ena ke tekanyo ya go supa kgono ya mmu go tshwara dikgaolo tsa katione tsa kotlo tse di leng botlhokwa .
Jaaka :
1 / 5 Tshekatsheko ya tsa manno
Jaanong re tlaa setse re itse gore ditshupetso tsena di ne di supa nnete kgotsa nnyaaya ?
Lefapha la Temothuo le ne le na le kemonokeng e nnye ya go dira mo polaseng kgotsa e seyo gotlhelele ;
Maitlhomo a ditekeletso ke go supetsa mekgwatiriso e e gaisang - monontsha / go se nang monontsha ; kelo ya jalopeo e e nepagatseng / e ntsi thata kgotsa e nnye thata ; taolomofero e e siameng / go se nang taolomofero .
" Kitso e e tseneletseng ya tikologo ya motho ya setho le ya dilo ke karolo ya motheo mo kitsong ya boagi jwa motho . "
Gore o kgone go dira temothuo ka katlego le kitso , go tlhaloganya go go siameng ga dimela , diphologolo , metšhine le tsamaiso di tlaa tlhokega .
Mo mabakeng oo mabedi tlhatlhogo ya ditoropofatso le dieelo tsa thuto e e botoka e ne le metlhodi ya seo .
Dirisa setshwantsho sa France
44. Batho ga ba tshwane malebana le go amogela kgotsa go se amogele ga bone go dirisa ga batho dilo tse di rileng .
Ditshwaelo :
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
53 . ( 1 ) Go ya ka molawana ono-
Jaaka mokgatlho wa kontinente , e lebeletse kagiso , tshireletso le tlhomamo , mme e kwa bogareng jwa go ntšhafatsa kontinente
Mo letlhakoreng le lengwe ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka akanya gore di begetse batho fela batho ba ba ba tlhophileng ga ba tlhaloganye kgatelelo kgotsa ditirego tsa khansele le gore dikopo tsa bona di isege .
O ka re go na le batho ba ba akanyang gore go na le mongwe o o tla ba kwalelang leano la kgwebo le le tla ba humisang ka bonako .
Go Tlhongwa ga Dithulaganyo Tsa Tlhabololo
( iii ) motswa-setlhabelo wa tlolo-molao e go tweng e dirilwe , motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , fa go tlhokagala , le motho mongwe le mongwe yo o tlhophiwang ke motswa-setlhabelo go ka mo tshegetsa ;
Ka dikomiti tsa diwoto di na le seabe se se jaaka kgolagano magareng ga baagi le makhanselara , ditlhopho kgotsa tlhamo ya dikomiti tsa diwoto e tshwanetse go diriwa ka tsela e e siameng e e matshwanedi mo khanseleng eo , fa fela batho botlhe ba ba amegang ba dumela tsela e ka yona e yang go tlhagisiwa ka yona .
GEP e na le palo e e bonalang ya dithuso tsa Tshegetso ya go Ithulaganya go go thusa ka go tlhama dintlhakaelo tsa go tsamaisa kgwebo le go lemoga makoa a a ka tlhokang tlhokomelo ya gago .
Tlhola kgatelelo .
Khoso
Mo dikgweding di le mmalwa tse di sa tswang go feta , re ntse re kopana le tokololo nngwe le nngwe ya setlhophathutano ka sebele , ka maikaelelo a go kgobokanya tshedimosetso ka motho mongwe le mongwe mabapi le palo ya diheketara tse di jetsweng , palo le maemo a diterekere , dipolantere , dikgatshi le didiriso tsa tshugommu .
Michael o nyetse Dorah mme ba na le bana ba le bane , basetsana botlhe .
Go reka diterekere le didiriswa go botlhokwa pele go lemalengwa go simolola - go lemalema gape go ka se nne teng fa pula e sa ne .
Katisa bantshakuno ba bantsho go tlhaloganya mabaka a gore ba dira eng , ba se direlang .
79 . ( 1 ) Fa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a begela kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore ngwana ga a latela taelo ya katlholo e e ikaegileng mo setšhabeng e e ntshitsweng go ya ka molawana wa 72 , kgotsa katlholo ya go busetsa bosiamisi e e ntshitsweng go ya ka molawana wa 73 , kgotsa a sa duela faene , go busetsa s se neng se tserwe ka nako ya tlolo-molao kgotsa tuelo ya tshenyegelo kgotsa kutlo-botlhoko e e kwadilweng mo go molawana wa 74 , ngwana , ka mokgwa o o matshwanedi , a ka tlisiwa kwa kgotlatshekelo ya ngwana ya bosiamisi e e neng e ntshitse katlholo ya kwa tshimologong , gore go tle go dirwe dipatlisiso tsa gore ke ka ntlha ya eng ngwana a sa latela taelo .
Dipolate tse di botlhokwa ka gore ditlhogo tsa disonobolomo di elela mo godimo ga tsona fa di tsena mo motšheneng .
Roundup ke mofuta wa sebolayamefero se se tlwaelegileng go bolaya mefero ka go sa tlhophe dimela tse di bolaiwang mme e bolaya semela se sengwe le se sengwe se e se kgomang .
Godisa methalethale ya diphologolo tse di tlhaga ,
Le fa bokana ka 3.2 dimilone tsa malapa di bone dipoelo go tswa mo dikagong tse dišwa tsa matlo , le gore ditirelo le mafaratlhatlha di reboletswe baagi ba le bantsi , go dirilwe kgatelopele e e lekanyeditsweng mo busetseng morago go tlhoka tekatekano ya dibaka .
Ka pontsho e , e e leng e kgolo go feta mo Aforika , o ka bona didiriswa tse dintshwa tse di tlhabolotsweng go uma tlhaka go balemirui botlhe .
Mokgwa wa bolemirui o o tlwaetsweng kgotsa mokgwa wa tshomarelo o ka tlhoka mekgwa e e farologaneng ya go laola disalela tsa korong mo masimong .
Go botlhokwa thata gore go nne mo diruiwa di ka nosiwang teng mo kampeng e nngwe le e nngwe .
Fa go na le sengwe , tiragalo eo e tlisitse dikhuduego .
Pono mabapi le . . . . . Woto
Go maswabi go itse gore diphetogo tse dingwe tse di tlhagisitsweng ( mefuta e mentshwa e e nayang kumo e ntsi mme ka phokotso ya maemo ) di tlaa tsaya nako e telele go dirisiwa go kgona go fetola maemo jaaka a ntse ka bonnete .
Setlhophatiro sa Bosetšhaba se nnile le seabe mo togamaanong le kago ya mojulo o .
Go amogela kitso gape romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Palamente e rwesa Bokhuduthamaga boikarabelo jwa go atlanegisa tekanyetso kabo ka go botsa dipotso tsa Palamente , go nna le dipuisano tsa palamente mabapi le dintlha tse di botlhokwa le ka go tshisinya go boutela ditshitshinyo tsa dintlha tse di amanang le tiro ya puso .
Go tserwe mo http://www.goodsafariguide.com .
Togamaano e dirwe ka nako go kgona go dira thulaganyo ya kgwebo e e duleng diatla le go golagana le bagakolodi ba ba dirang dikatlanegiso tsa monontsha .
Bogolo thata ditlhaga tsa sengwaga .
Boenjenere ba bojenetiki ba dijwalwa ka nnete ke eng
Morero : Botho jwa Seaforika & Setso
O batla go kgona eng ?
Jalo ke le eletsa tumelo ka bontsi ka 2016 .
Afrikaborwa ke lefatshe le lengwe la mafatshe a le 50 a a jwalang disoya .
Mafapha otlhe a tlhoka go tlhama ' manaeno a makala ; ditogamaano tsa tiragatso go netefatsa gore di neela mafaratlhatlha a mmasepala a a maleba le a a ka nnelang ruri mo lefapheng leo .
Mme boitemogo jwa setlhopha sengwe le sengwe sa setso bo kgethegile mo go sona mme bo tshwanetse go nna le sephetho sa tlhaloso e e lokologileng ya go nna jalo ya tikologo go na le e e laoletsweng ke ditlhopha tse di rileng tsa setso .
Deitha ya dipholo e ka fitlhelelwa ka " Ground Information System " ( GIS ) gore tšhate ya mmala ya tshimo e kgone go bontsha pH , khalesiamo , makenisiamo , fosefeite , salefore , naeterojene , dikotlannye le dipharologano tsa ditekelelommu tse dingwe e kgone go tlhagisiwa , e e nayang setshwano sa pharologano kgotsa selekano sa bothata jo bo rileng mo tshimong .
Fa batla kitso gape , o ka romela emeile go lean.hanekom@wenkem.co.za .
5.4.2 Go tlhama leano la tsamaiso ya tiragatso
Ke mang a tlaa go gakololang ka peo e e nepagetseng ?
Tlhola selekanyo sa oli ya kerenke .
1 . P : Ke eng se se dirang gore motho a siamele go nna motlhokomedi ?
Tseosekao ya mmu - go kgontsha go tshela dilekanyo tse di nepagetseng tsa llaeme le monontsha o o tshwanetseng tota ;
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go lawrence@grainsa.co.za .
Direkoto tse di nang le kgakololo kgotsa maikutlo ;
Dintlha tsotlhe tse di dira thata go go lemosa gore o jwale kumo ya mofuta ofe .
Ditshwantsho tse di latelang di arogantswe ka ditlhogo di le tharo , ebong :
Gantsi ba ba jwalang peo kgotsa ba ba rekisang peo ba go naya tlhopho gare ga mefutafuta e e leng ya go mela pelepele , le ya go mela pele go ya go e e melang bogare ya mmidi o mosetlha mme ya mmidi o mosweu ba na le e e melang pele , bogarepele , bogare le bogaremorago .
Kokoano Bosetšhaba e bopile Komiti ya nakwana go laola le go ela tlhoko gore go nna le kabo ya ditirelo mo tlase ga thitokgang " Go dira mmogo go netefatsa gore kabo e e boleng ya ditirelo e tlisiwa bathong " .
Lenaanela la metswedi e mengwe e e botlhokwa ya tshedimosetso ya PAIA .
Mogala wa thuso go basadi ba ba tlhokofadiwang
Ditharabololo tsa mathata di ka bonwa go tswa mo ditokololong tsa setlhopha ;
Re boloditse ntwa kgatlhanong le MEFERO
Mefero ena e bopilwe go nna thata le go kgona mme go dira gore go nna thata go e laola .
Kgato ya 4
Ntlha e e leng botlhokwa go feta mo bolemiruing ke go jwala .
Go botlhokwa go gasetsa ka nako e e rileng .
Kgaolo 3
Kgato e e tlogelwang ke Grain SA ka go tlhoma baumi ba bantshwa e ne e tsweleletse pele fa ofisi ya boraro e ne e bulwa kwa Kapabotlhaba mo Maclear ka 15 Phatwe ngwaga o .
Netefatsa gore o nne le lenaneo la go gasetsa dikhemikale kgotsa la go laola mefero morago ga go jwala .
Ditlhopha tse di dirwa ka badiredi ba Grain SA , baitseanape , bantshakuno ba ba kgethegileng mo Khuduthamageng .
Go ka nna gore o setse o na le melato go feta kgono ya gago ya go duela , mme le fa go ntse jalo , ba tlaa go naya kadimo gape ka ntlha ya gore o duetse melato ya gago pila jang mo dinakong tse di fetileng .
Diheketara tse di tla jwalwang
A go na le dithapolo tse dingwe mo go diriseng mmidi wa Bt go tshwantshanya le mekgwatiriso ya tlwaelo ya taolodisenyi ?
Go Okamela le go Tsamaisa Tshedimosetso ya Ikonomi mo GIS
Le gale , didiriswa tse di filweng fa godimo ga di thuse sepe fa di sa dirisiwe ka tshwanelo .
Go rotloetsa molao wa molaotheo wa puso e e siameng , maphata otlhe a tsamaiso ya puso a kopiwa go latela melao e e tlhagelelang fa tlase :
Balemirui ga ba kgone go ithekela didiriso le diterekere tse e leng tsa bona ka ditlhotlhwa tse ba di amogelang mo dithorong tsa bona tse di kwa tlase mme poelo e le nnye .
Go botlhokwa go setela sediriswa sa go jwala sa gago go jwala 8% kgotsa 10% go feta bokana bo o bo batlang go letlela peo e e ka se simololeng go mela , peo e egateletsweng go feta le tshenyego ka ntlha ya ditshenekegi .
Kabinete e etse tlhoko pegelo ka ga Tlhotlhwafatso ya go Tsenngwa Tirisong ga lenaneo la Dipoelo la papatso ya dithekisontle le Thuso ya Peeletso le go amogela leano la tsibogo le tokafatso ya bolaodi ka Lefapha la Kgwebisano le Intaseteri .
Fa Es'kia a ne a dira polelo e ka 1993 mo pampiring e setlhogo sa yona e neng e le " Go ruta Kakanyo " , o ne a tlhalosa maitshetlego a loago a o neng a nna le Maaforikaborwa a mangwe a mantsho mo go ona , segolo go tloga ka dingwaga tsa bo1950 .
Motho ga a tlhoke ramolao go dira kopo ya go newa tshedimosetso go ya ka PAIA .
Active Citizenship : Local government supplement ( Baagi ba ba Matlhagatlhaga : tlaleletso ya pusoselegae ) , EISA , 2005 .
Moloawana ona o ne o le mofuta wa ntlha wa go ntshwafatsa kgaoganyo ya naga morago ga 1994 .
A : O ka nna wa fetela kwa dipotefoliong tse dingwe , ke gore , o rekisa morokotso wa gago wa botsayakarolo mo potefoliong mme o beeletsa gape madi ao mo potefoliong e nngwe .
KGAOLO 3
Dikhophi tsa dipampitshana di neilwe dikantoro tsa porofense tsotlhe mme di newa maphata otlhe a a nang le kgatlhego .
Ditlhare di tsaya go rengwa ka go farologana .
Tekanyetso ya dingwaga e e dirwang ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng batlola-molao go ya kwa kgolegelong
Go dirisa Foramo ya Mmasepala ya CBP ya go ithuta ka go kgabaganya mo mekgatlhong le ka tsa peoleitlho le tekanyetso
Nomore ya mogala : . . . . . 
Go na le didiriswa tse di lemogilweng tse di tlhamilweng gore go bonwe gore diphitlhelelo tsa porojeke ke eng le gore go ka itsewe jang gore a tota di a fitlhelelwa .
Bogolo le lobaka lwa tatelelo ya poelo ka jalo e tlaa farologana go tswa montshadikunong go ya go yo mongwe , go ya ka mabaka a sebele a gagwe le bogolo jo a ikemiseditseng go ntsha tatelelo ya poelo ya gagwe setlhabelo boemong jwa ditlapele tse dingwe .
Thulaganyo ya tsidifatso
Maloba ke ne ka tsena mo lebenkeleng go reka phaletšhe - ke ne ka tshoga fa ke bona tlhotlhwa ya dikilogeramo tse 5 tsa boupi e le R25 , 99 .
( iv ) phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Mo go Mphahlele , mowa o wa bommogo o emetse tumelo ya nnete .
Mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga le ditlhaga dingwe .
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Tatlhego ka ntlha ya ditšhelete le go bogisiwa e e latelang morago ga go fisiwa e ka nna tatlhego ya dithoto le ditiro .
Dikarabo di isiwa kwa baaging pele ga go tsengwa tirisong
Tlhaelo ya dithulaganyo tsa go abela peo : Mo dikgaolo tse di leng kgakala le ditoropo , tlhaelo ya go bona peo ke bothata bo bogolo go balemirui ba ba batlang go tswelela go jwala dijwalwa tse .
Tlhokomelo e e ka go thusa go se nne le kemiso ya tiro e o sa e batleng , e e ka diragalang gantsi fa go se na nako ya go emisa didiriswa .
Go ya ka Mphahlele , se ke " kgolagano ya semowa " - e bong maitemogelo a a tshwanang a a re kopanyang .
Koketsotlhotlhwa
Go Amogela Molao wa Bosetšhaba wa Dikaelo le Ditaelo
Setshwantsho : Victor Mongoato , Modulasetilo wa Setlhophathutiso sa Tlhabololo ya Bolemirui sa Grain SA .
Setshwantsho sa 2 : Netefatsa gore dikarolo tsotlhe di mo maemong a go dira sentle .
Tsela e le nngwe fela e e nonofileng go samagana le mathata a botlha jwa mmu , ke go tshela llaeme mo mmugodimong .
Go meta peo - polantere ya dipolata
Gape go na le bosupi bo le bontsi jo bo bontshang gore fa bokgoni jwa bosetšhaba jwa saense bo le maatla , dinaga di tla nna le maatla a a siameng a therisano mo go tlhagiseng ditumalano tse di siameng .
Metsi a tlaa nna le mefuta ya kotlo e e leng botlhokwa go phedisa dibakateria tse di leng mo mmung le mo meding ya dimela mme gape le go kopana le kotlo e e leng mo mmung .
Leano la Bosetšhaba la Tlhabololo le ikaelela go fokotsa bohuma le go tlosa go tlhoka tekatekano ka 2030 .
Go na le bantshakuno ba ba nang le lefatshe la ntshokuno ya dijalo le mo go lona gompieno go jala dijalo mo go lona go se nang poelo ( ka ntlha ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng / tlhotlhwa ya kuno / kgonontsho ya lefatshe ) .
Tekanyetso e tla ikaega mo kutlwisisong ya kakaretso ya diteng ka kakaretso ke batsayakarolo .
Ba kopiwa gore bobotlana ba dire jalo ka ditsela tse di latelang :
Ditlhokego le ditlamelwana di tlhotlhelediwa ke mabaka jaaka mofuta wa kgwebo , bogolo , nako , jj .
Kwa kopanong mokhanselera wa woto le Komiti ya Woto ba itsise batho ba ba tsenetseng kopano gore ba sweditse gore go tlaa siamela baagi mme ka jalo ba gakolotse khansele ka ga diporojeke tse di tshwanetseng di akarediwe .
Jaanong ke bona ditono tse di ka nnang 7 , 5 go ya 8 mo heketareng .
IDP tiro 1 / 10 : Go kokoanya dipholo tsa tshekatsheko ya morero o mongwe le o mongwe wa setlapele
ditokomana tse dingwe tse di neelanang ka tshedimosetso e e mabapi le maemo a merero ya ditšhelete tsa mmasepala .
22 SETLHOGO SE SE KHUTSHWANE :
Dikgolego tsa ditiragalo bolemirui
Sesupetso sa 1 : Dithutiso tse di tlhomilweng ka 2015 ka tshegetso ya Maize Trust .
Ke afe a maemo a a a tshotsweng ke banna ?
Ka bophara kumo mo masimong a a leng mo ditikologong tse pula e sa neng ka go tshwana mo Afrikaborwa ga e kwa gidimo thata ka gore ga go kgonwe go bonelwa pele gore e tla na bokana kang .
Go fitlhetswe gore , fa balemirui ba bas a kgone go netefatsa tiriso ya tisele ka go supa bukanapego , SARS e batla gore tlhotlhwa ya tisele ya dingwaga tse pedi e e kopilweng ke molemirui e busetswe go SARS .
Mphahlele o bontsha gore " . . . ga o ka ke wa ithuta puo o sa anye dithulaganyo tsa kakanyo ya yona le setso sa yona " ka gonne puo e rwele ditlwaelo le mekgwa ya setso .
Mongwe o tlaa tswelela jang go nna o dirisa tlhokomelo ya go thibela tshenyego ?
Nako e ne e ntse e tswelela mme ka 10 Diphalane 2014 , go ne go loketse balemirui ba ba ka nnang 855 madi a bone .
di kgonwe go tlamela ka madi mo nakong e e tswelelang ;
O ne a lemoga gore o santse a ka nna morutabana .
Metsi a a na leng letswai a bopa mmu o o " thata "
( g ) go tsayha dikgato tsotlhe tse di tlhokegang go tlhomamisa :
1.3.1 o tla kgona go diragatsa tiro go ya ka diponelopele tsa madi a seatleng ;
Tlhaeletsano e e tokafatseng magareng ga mmasepala le baagi e ka thusa khansele gore e tlhomamise ditlhokego tsa baagi le gore a di a fitlhelelwa .
Karolo 33 ya Molaotheo e tlamela gore mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya tiro ya tsamaiso e e ka fa molaong , e e amogelesegileng gape e siame ka tsamaiso le gore mongwe le mongwe yo ditshwanelo tsa gagwe di amilwe ka tsela e e sa siamang ke tiro ya tsamaiso o na le Tshwanelo ya go newa mabaka a a kwadilweng .
Sediriswa se se dirisiwa ka nako ya moakanyetso kgotsa tlhakore la thulaganyo
Go farologana le se batho ba se akanyang , maikutlo a a siameng a ka kgonwa jaaka o ka kgona boitekanelo ba mmele .
1.3.1 bong bope fela bo tla akaretsa le jo bongwe gape jo bo leng gabedi ;
Dintlha tse di leng botlhokwa ke go dirisa mefuta e e tshwanetseng nako ya go gola mo polaseng ya gago .
Ka dinako tse dingwe letlhare le tlaa tshwaetsega ka Setlelerotinia mme fankase e tlaa bodisa lonono lwa letlhare ( Petiole ) mme kwa bofelong e fitlhelele kutu go tlhola polôlotlhakagare .
Gape ba ka tlhola gore lekwalo la ditsamaiso tsa kgalemelo le khouto ya teng di teng .
Tsona di akaretsa go dira patlisiso e e agegileng sentle e rulagane ka ga dintlha le tshedimosetso yotlhe ya botlhokwa , o kokoanya ditokomana tsotlhe tsa semolao le go sekaseka dikotsi tse di ka lebaganwang le go tsamaisa kgwebo ya gago ka katlego .
Phetlhu e ka se kgonwe go bolaiwa go e fetsa mme molemirui o kgona go e laola le go e fokotsa e le sesenyi se se leng teng se se fokotsang poelo ka go dirisa mekgwa e e rileng mo gare ga maemo a a supang kgono morago ga nako e telele .
Sediriswa sa bo4A le B sa IDP : SWOT ya ditlhopha tse dingwe le tse dingwe tsa bong le bohuma go tswa Tiragalong ya 14 ya CBP
16.5.3 Palo e e batlegang gore go tshwarwe dikopano tsa Komiti ya Bookamedi le Mananeo
Go arabela tikologo ka tlhamalalo go tsenya thuto ya bagolo mo mokgweng wa botshelo wa setšhaba , go bula tsela ya go bo tlhama thuto sešwa .
Le fa go le jalo , maAfrikan a tshwanetse a ipele ka go nna le seabe mo go tlhabologeng ga lefatshe ka go bina le ka mmino ka gonne mmino , go bina le poko ga se fela maipolelo a maikutlo mme ke maipolelo a go bontsha fa ba akanya .
Ka mafelo a kgwedi e nngwe le e nngwe dikabelo tsotlhe tsa mothapi le badiri di tshwanetse go neiwa SARS gare ga matsatsi a le supa morago ga mafelo a kgwedi .
Go thata go tlhaloganya gore ke ka ntlha ya eng fa le morago ga dingwaga di le lesomenne , re ise re bone maiteko a a bonalang a go tsenya-tirisong porogerama e e ntseng jalo .
( ii ) bana ba ba nang le dingwaga di le 12 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Go na le botokololo jo bo farologaneng jwa mokgatlho o , fela jo bo tlwaelegileng thata , ke jwa ditokololo tsa bogwebi jo bo tletseng le ditokololo tsa setlhophathutano .
Fa go dirisiwa mogoma wa didisiki e le mokwa wa go lema jaaka go tlwaetswe , ke go re fa go dirisiwa sebolayamefero sa mofuta wa trifluralin , tiragalo e e siameng ke gore khemikale e tlaa tlhakatlhakana sentle le mmu go tswenelela bokana ba halofo ba boteng bo didisiki di setetsweng go tsenelela mo mmung .
KEMEDI YA SEMOLAO
Ja dijo tse di itekanetseng
DiKgato tsa nako e e rileng
Setlhopha se se botlhokwa sa Bafatlhosi ba le babedi mo Wotong nngwe le nngwe , se se dirang le Komiti ya Woto , ke tsela e e siameng .
3.7 Kgato ya 5
Fa themosetate e bulega , setsidifatsi se se bolelo se elela go tswa mo enjeneng go ya kwa radiethareng le go boa .
7. Koporasikgaso ya Aforikaborwa
O dira eng gore o thatafalelwe ke go bua le ena ?
Lefapha la Temothuo - ditekelelo tsa dijalo , go tshwara dikhosokatsio ;
Ka 1932 - 1933 Setlamo sa Dikoloi sa Ford se ne sa dirisa e ka nna $1 250 000 mo dipatlisisong tsa soya .
Leka go etela dipolase le diteko tsa mefutafuta tse di kana jaaka o kgona go kgona go tlhopha ka kitso .
June 16 e ne ya itsisiwa go nna letsatsi la khunologo la setšhaba ke puso ya temokerasi ya Aforikaborwa morago ga 1994 .
Ka kakaretso ditlamelwana tse di tlhokegang tseo di arogantshitswe jaaka botsamaisi , lefatshe , khepitale le badiri .
Mphahlele ke mongwe wa bakwadi le batlhalefi ba Aforika ba ba bonang phenyo ya go tshola batho ka nosi ba e keteng dithotsela , ba ba tlhotlhelediwang ke puo ya maikutlo go dira sengwe kwa ntle ga go nna le tlhaloso e e humileng ya tikologo ya loago .
Tlhatlhobela thulaganyo ya tsenyomowa go dutla .
Ka gale go tsaya nako e telele go supa didirisiwa tse di botlhokwa le ditiriso tsa tsona .
Kopano ya setlhopha sa balelapa
Molokololo wa teko ya mmu e e boemo e ka naya karabo e e farologaneng le ya mmugodimo mo sebolayamefero se tshwanetseng go dira tiro ya sona .
Maitemogelo a a bontsha seo se ka fitlhelelwang fa baetapele le badiri ba ineetse go dira mmogo go tokafatsa tiragatso .
11.1 go kgoreletsana le ' setlhopha sa botsamaisi kgotsa tiro ya tsamaiso ya lefapha lepe la ditlamo tsa RBN ntle le Kgotlakgolo e laetsa ka tsela nngwe go dira jalo :
Phatwe
Inšorense ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng mabapi le mekgwatiriso ya temo e e amogetsweng .
Se , se ka nna botlhokwa segolobogolo kwa mafelong a mantšhwa a a atologang ka bonako jaaka Diepsloot kwa Planact e e itemogelang kgonagalo ya mekgatlho e mentšhwa ya baagi go gola ga lefelo le atologa ka bonako ka kgorogo ya baagi ba bantšhwa le go ikabela lefatshe .
Motswedi :
ditirelo tsa pholo tsa mmasepala
Moporofesara Es'kia Mphahlele o farologanya tumelo le tumelo e e fetotsweng go nna setheo , e e leng botlhokwa mo go tlhaloganyeng Tiisetso e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan .
( b ) sa akarediwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go nna teng ka ntlha ya fa a tlhakatlhakantse , a nyaditse kgotsa a kgoreleditse tshekatsheko kgotsa go le ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana kgotsa tsamaiso ya bosiamisi , gore a se ke a nna teng .
5 . Tsela ya go sekisa bana ba ba latofadiwang ka ditlolo-melao
Batsamaisatiro
tlhaloganya ka fa dintlha tse e leng tsa botlhokwa di tlhagelelang ka teng , dintlha tse di tlhabololwang mo wotong le gore di tsamaisana jang le lefelo le di leng mo go lona .
Mo go ka bonalwang kitso teng
Ke ka kgona go dira ditshenyegelo tse di kana kang mme ke ikemiseditse go amogela tlhotlhwa e e kae / jang ?
Go suga batho go a tura e bile go tsaya lobaka lo loleele .
Fa o na le maemo a a ka nnang 80% go ya 85% ya go mela ga peo e o e itshwaretseng tekanyetso e ka setiwa go sedirswa sa go jwala pele ga nako ya go jwala .
Baagi ba lefelo la baipei ba itemogela go opa ga tlhogo go go tseneletseng le ditshwaetsego tse di tswelelang tsa mo sehubeng .
Setlha sa go jwala se se tlang se supa se le go nna se se thata tota .
Tlhola mabadi a togetso ( welding )
MMASEPALA MONGWE LE MONGWE O NA LE KHANSELE , E E TSHWANETSENG GO RERISANA LE BAAGI BA SELEGAE MMOGO LE BATSAYAKAROLO BA BANGWE MABAPI LE PUSO YA MMASEPALA OO .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Karabo e mo thulaganyong ya molekhule e e bitswang deoxyribonucleic acid ( DNA ) , e e nang ditaelo tsa sebaeoloji go rulaganya mofuta mongwe le mongwe wa sephedi jaaka go tlhokegwa .
2.6.2 Batlhokomedi ba ba tlhophilweng ke Mothapi
Ditshupetso tsa bolwetse
Tekanyetsokabo ya boitekanelo e amogetswe
16 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng ka ga go tshola diritibatsi tse di sa dumelelwang ke molao , kwa ntle ga tlolomolao e e umakiwang mo go Item ya 17 ya Setlhopha seno , mo bontsi jo bo akarediwang bo sa feteng R500 ka tlhwatlhwa .
12.2.6 Go baya leitlho tiro ya Boto ya Thendara ya RBA ka go dirisa Kgotla ya Setso .
O ngangela gore tlhomo ya temokerasi ka 1994 , le mewalana ya yone ya kgololosego ya bobegadikgang e e bapileng le ditshwanelo tsa baagi , e kgaratlhile go gola mo bobegadikgannyeng .
DIPALOPALO ( kwantle ga go akaretsa dintlha tsa poraefete tsa batho )
Re ne ra tshegofala monongwaga go nna le Rre Schalk Viljoen go tswa Kapabophirima yo o itetlileng go direla mo setlhophatirong sa rona .
Sa ntlha , ka go dirisa tiriso ya nngwe ya ditsamaiso ( ke gore , togamaano ya woto le IDP ) go itsise ditiragalo tsa togamaano tse di diragalang ka fa tsamaisong nngwe .
Tlhago ya go nna tiko ga tsamaiso ya porojeke e gogetse kwa go supeng ditiragatso tse di tlhalositsweng go go ralalang dikgato tsa porojeke .
24 Moranang
Dikaedi di le tharo di tlhagisitswe gape di dira karolo ya tokomane e :
( c ) bitsa motho mongwe le mongwe go tla go neelana ka sekwalwa , tshedimosetso kgotsa ditatamente tse di tlhalosiwang mo go temaneng ya ( b ) ; kgotsa
Ga go ise go direge
Fa mafapha a a tshwanetseng a sena go e amogela semmuso labofelo , kgato e e latelang e tla nna ya go rulaganya le go tlhama mokgwa wa go buisana le botlhe le go phasalatsa pholisi e ntšha .
Fa temothuo mo Aforikaborwa e tshwanela go atlega le go itshegeletsa , re tshwanela go nna le ntšhwafatso ya boammaaruri mo madirelong gore re kgone go bua re le ntswe lengwe .
( i ) akaretsa katiso mo ditaelong tse di umakiwang mo karolong ya molawana ono ;
Madikodiko a maemo a tlhotlhwa ya diruiwa ga e tsamaelane le ya dijwalwa .
Bogolo ( size ) jwa mofero le jona ke jwa botlhokwa thata go fitlhelela taolomofero e e atlegileng .
7.3 Go dirisa tshedimosetso ya tlaleletso ya CBP mo tiragatsong ya IDP : ditiro le didiriswa
Ntlha ya go kwala pego ya maemo a bosa ke go kgona go boela morago mo go yona go leka go bona mekgwa e e rileng jaaka bosa bo fetoga .
Mphahlele , morutabana le mokwadi , o ne a goga kwa pele mo twantshong ka botlhale , ya Tlhaolele , o kaile jalo ka 2003 gore : " Bokgoni jwa go kwala bo tsweletsapele thuto " .
Logetsa motšhine kgotsa sediriso sotlhe go ya ka dikatlanegiso tsa kaedi ya modirisi .
Jaaka a re , " Maikaelello a go tlhama dikwalo e ka nna gore a tlhokomologilwe kgotsa a gategile , ke go re , jaaka tiragalo ya setso le tokafatso , ketso ya puo e e sa lebalegeng ka dikgonagalo tse di fetang selekanyo . "
Go sa latele ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
O na le tshwanelo ya gore " Nnya " go thobalano e e sa babalesegang .
Bukanatshedimosetso e , e diretswe bakhanselara le ditokololo tsa diwoto go ba tlamela ka tatelano ya dikgato tse ba ka di tsayang fa ba dira mo dikomiting tsa bona tsa diwoto .
Mekgwa ya ditirisanommogo
Bokonebophirima
Re tlhoka go :
Lenaneo la 17 , fa tlase fa , le neelana ka tebalebo ya mefuta ya tshegetso ya tsenyotirisong le tsamaiso e e amanang ya go bayaleitlho .
Tirisometšhine
Mananeo a go gasa
Ntlha e e diragetswe ka gore go tura go feta go balemirui , sekao e le go nna le terekere fa go sa lengwe masimo a matona - e ba sa kgoneng go dira ba se na yona , mme ga go mosola go ithekela terekere e e emang mo meriting e sa dirisiwe .
Tshupo ya ditlhopha tsa baagi
Moamuso o o leng botlhokwa thata mo polaseng nngwe le nngwe , le fa e le e e masimo a matona , a a omeletseng kgotsa ya naga fela mme tota le e e nosetswang go tsenelela e nnye , ke mmu .
Jaaka tokololo e e tletseng ya Grain SA , o lalediwa ke gona go tsena pitso e e mo kgaolong ya gaeno , e e rulagantsweng ke mogokaganyi wa porofense yo o direlang setlhophathutano sa gago .
Fa re jwala mmidi go o dirisa mo gae mme re o dirisa ka mekgwa yotlhe e e kgonegwang jaaka o ntse o mela , re tlaabo re medisa boitekanelo le nonofo go balegae ba rona , diruiwa tsa rona le mebu ya rona , mme ke eng se se ka phalang maemo a ?
Batsayakarolo ba arolwa ka ditlhopha tsa tharo .
Lenaneothulaganyo la 1 - Sesupetso sa dikarabo tsa tlhatlhobo ya mmu
Ntlha ya go se di bolae e feteletse go lopa tuelo go barekisi ke balemirui .
Fa go dirisiwa madi a mantsi mme go sa kokoanngwe a a lekaneng go raya gore mmasepala o tla feleletsa o tšhonne .
Se , se ka fitlhelelwa ka go dira le baamogeladitshiamelo ka mokgwa wa kgolagano le go di tsepamisa mo dikgwetlhong tse di botlhokwa tsa tlhabololo le merero e e lemogilweng ke baamegi ba ka fa gare le batlamedi ba ditirelo ba kwa ntle .
pH ya mmu e e kwa tlase ga 5 , 7 kgotsa go feta 7 , 3 .
Se , se raya gore motho o tshwanetse a dire sengwe gore a bone tlotlo .
Ke mokgwa oo montshakuno a dirang mekoto le diforo ka nako ya tshugommu le jalo , go fetola tshelokelelo ya merwalela gore e kgokologe ka tlhamalalo le mokgokolosa mme ka fa go kgonegang ka teng go leka go kgabaganya mokgokolosa .
Ga o kgonwe go emisetswa .
Go makatsa gagolo go bona dikoloi tse di ntshang mosi ka fa tlase fa di tsamaya mo ditseleng tsa rona , gantsi e le gore oli ga e fetolwe jaaka go tlhokiwa .
Se , se tlhoka go reetsa batho ka go ba utlwelabotlhoko .
Tlamelo ka matlole e e tshwanetseng ya terasete , e mela mo dithotong tse di tlhaotsweng ke mosimolodi mo kanong ya terasete .
Ka 2007 o ne a nyala Nonhlanhla Mavuso , mme ga ba na bana .
9 . Boitshwaro jwa Leloko la Dikomiti tsa Photefolio kwa Dikopanong
Konosetso
Tlhatswa mmu , leswe le makgome a kirisi mo didirisong mme o pente gape mafelo a a kgobogileng le a a onetseng .
Ba ne gape ba patiwa ke Dr Limakatso Moorosi ( mojeng ) , tlhogo ya Lefapha la Temothuo mo Foreisetata .
Mafapha a puso a tletsetletse ka batlhankedi ba ba duelelwang go dira tiro , fela bontsi ga bo na ditsompelo .
Ditirelo le didiriswa tse di sa lekanang tsa thuto
Medi e kopana le setlelerotinia mme sona se a tlhoga le go tshwaetsa medi ; fankase e tswa semeleng go ya semeleng se sengwe ka medi .
Ka 2007 tshwaetso ya HIV / AIDS e fokoditswe ka diperesente di le 20 mo bašeng le mo bomme ba ba baša , mo go Woto ya 10 , diperesente di le 75 tsa dikhutsana tsa HIV / AIDS di itekanetse , di tsena sekolo ka tlhomamo mme batsofe ba newa tshegetso e ntle gore ba kgone go tlhokomela dikhutsana .
Monontsha
Maikutlo a boipelo a bontsi bo a itemogelang kwa dikalogong tse a tshwanetse a ya kwa tlase kwa ditlhatlhobong tsa makgaolakgang tsa sekolo .
Sediko sa go gasetsa metsi se tshwanetse go setiwa go tsamaya ka dinako tse di rileng go kgona go dirisa tlhotlhwa ya motlakase fa e le nako e sa ture thata .
27 . Go kwalwa ga leano la woto
R7 dibilione di tla abelwa thebolelo ya tshalelomorago ya mafaratlhatlha mo dikolong go tlhoma mafaratlhatlha a mašwa mo dikolong tse 510 le go tlamela dikolo tse 1 120 ka metsi , tse 741 ka kgeleloleswe le motlakase go tse 916 .
Re tsibositswe ka go re : setšhaba se tlaa duela tuelo e kgolo fa diphitlhelelo tsa temokerasi di tlogelwa .
O kwala jaana : " Fa baeteledipele ba maemo ba ne ba simolola go lwela maungo a thulaganyo ya bokoloniale - dipeeletso tsa Yuropa le Amerika - kontinente e ne ya aparelwa ke dintwa tse dikgolo tsa bomorafe , di tlogela tshenyo , leuba le polao ya setšhaba .
Morero mongwe le mongwe wa go dira tlolo-molao , go tlhotlheletsa motho kgotsa batho go nna kgatlhanong le puso kgotsa maiteko a go dira tlolomolao e e umakilweng mo Setlhopheng seno .
Mmidi o o seng wa Bt o tsenelelwa ke phetlhu ka tlwaelo mme sala o tlhoga .
Dirisa kgono ya lona yotlhe e bile se khutle go buisana le barutisi ba lona , mme gagolo nna le tumelo go Modimo le gore Ene o tlaa go naya tse di leng botlhokwa go bona thobo e e ka re kgonisang go naya morafe dijo .
Tlamelo ka Matlo e e akaretsang Tsamaiso ya go Renta ; Dikema tsa go Tlamela ka Matlo , go agiwa ga matlo , diporojeke tsa matlo .
2 . diabe , ditiro le maikarabelo a dikomiti tsa diwoto mo maemong a ga jaana a pholisi , a peomolao le a tiragatso ya mmasepala
Maikaelelo e le go tsweleletsa ditiragalo tse di tlhamaletseng ka ntlha ya ditiro le go swetsa mathata fa a ka nnang teng mo tikologong ya go dira .
Go tlwaelegile gompieno go utlwa batsadi ba bapisa lebelo la botshelo jwa segompieno le ditlhokego tsa bona tsa seikonomi , le mekgwa e e itekanetseng le maatla a tshika tse di fetileng .
Fa o ananya Diyuniti tsa gago tsa Mahube ka dišere tsa RBP , Letlole le tla goga lekgetho .
Seno se tsaya nako e e ka nnang ura e le nngwe le setlhopha se se botlhokwa sa mefuta e e farologaneng ya batho ba ba kileng ba nna baagi mo Wotong lobaka lwa dingwaga di le lesome .
TLHATLHOBO : Baagi kgotsa baemedi ba bona ba ka nna gape ba nna le seabe mo tlhatlhobong ya baneeladitirelo ba ba ka lejwang , go nna le seabe ga baagi mo tlamelong ka ditirelo le go tlhokomela batlamela-ka-ditirelo .
Phatwe 2004
Ga ba tshwane le baithuti ba ba tlogelang sekolo , ba ka se ke ba tsweletsa dithuto , ga ba bone ditiro mme ba dirwa gore ba ikutlwe ba sena mosola .
( i ) tlhokomela tiragatso , gape
Fa mong wa polase a itse gore go na le kgono ya gore mollo o o sa laolweng o ka tuka mo tikologong e a leng mo go yone , o tshwanetse go e tlosa kgotsa o tshwanetse go tlhotlheletsa yo a nang morwalo wa go e tlosa , jaaka moagisani , go e tlhokomela .
Mme ke sone seo fela .
Mmuso o lemoga gore balemirui ga ba kgone go phela fa go na le ba bangwe ba ba amogelang madi go feta fa ba rekisa ntshokhumo ya bona mme ntlha e e tshwanetswe go lebelelwa e bile e baakangwe :
Logetsa bering ya tsamaiso ya tlelatšhe .
Lekalekantsha maemo a mmu .
Go tsenngwa tirisong go go atlegileng ga leano leno go tlhoka boetapele jo bo tiileng jwa puso , kgwebo , bodiri le setšhaba .
( b ) Mo lobakeng lwa temana ya ( a ) , Setlhopha sa 5 sa ditlolo-molao tsa Molao ono , e e seng karolo ya Molao ono , ga e na dithata ka fa molaong , mme e tshotse tlhaloso e e feleletseng ya kopano le kamego ya Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi le Molao ono .
Kemedi ya ditokololo tsa Komiti ya Woto , makhanselara le badiri ba khansele e a bewa go tsamaisa dipotsolotso le go akanyetsa dithentara .
Maemo a a kwa tlase a mmidi o o bonwang o fokotsa tlholthwa ya teng mme go senya puseletso ya mmidi gotlhelele .
Mokgwa ( ka sebopego tsa dipotsopatlisiso kgotsa dipotsotherisano ) o o ikaelelang go batlisisa dilo tse di rileng mo setšhabeng tse morago di yang go dirisediwa mefuta e e rileng ya ditharabololo .
Go uma ga disoya ke kumo gagolo ya dioli tsa dimela mo lefatsheng .
Go kopana le tlhotlhwa ya ditono tse 4 tsa mmidi
14.3 Fa Komiti-Khuduthamaga e feditswe , Kgosi e tla laela gore go tlhophiwe Komiti-Khuduthamaga e ntšha mo kgweding e le nngwe ( 1 ) morago ga fa Komiti-Khuduthamaga e sena go fedisiwa .
Ikonomi e e golelang ka bonako e bile e arogana ka ditheo tse di ntsha e tla bula ditšhono tsa difeme tse beng ba tsona e leng bantsho le dikgwebo tse dinnyane , tseo di rotloetsang kgolo e e akaretsang .
FA O LE MONNASETULO WA PITSO :
Tirelo e e molemo go barekedi ba rona
e tshwanetse go se tseye letlhakore mme e dire ditiro tsa yona kwa ntle le letshogo , kgotsa go direla ope molemo .
A mmidi ke ona sejalo fela se se tsenyeleditsweng Bt ka lotso ?
2.4.2 go rotloetsa tiro e e nang le matswela mo ditlamong tsa RBN
Maikaelelo a gago a tshwanetse go nna go dirisa gangwe le gape ga go dirisa founu e le maitemogelo a a pila tota .
Diporogerama tsa mafaratlhatlha a mmasepala , tirisano , ikokoanyetso ya tshegetso le peoleitlho
Mphahlele o bua ka gore jaaka e le karolo nngwe ya lenaneo la thuto ya Bantsho ba tlhoka go buisana ka ga tshimologo ya setso sa bona .
Ikopanye le Grain SA go bona ditlhotlhwa tsa sešwengšweng , tse di ka dirisiwang jaaka sediriso sa therisano .
Fa o na le TB mme o sa tseye phekolo ya gago jaaka o eleditswe ke ngaka kgotsa mooki , megare e nna bodipa go dilwantshamalwetse le diritibatsi tseo di dirisetwang go phekola TB e e tlwaelegileng .
O teng go thusa dibanka go tsamaisa sentle melato e e boitshegang e naga e nang le yona le go thibela kadimiso e e botlhaswa ka dibanka
( iii ) neelano le thotloetso ya tiriso ya maitsholo a a tshwanang ebile a a solofetsweng , maemo le ditsamaiso , go netefatsa gore badiri botlhe mo mafapheng a bona , ba kgona go dira ka dikgetse tsa bosiamisi jwa ngwana ka tsela e e matshwanedi , e e dirang sentle kwa ntle ga go senya nako le ka kelotlhoko le go tlhaloganya maikutlo a batho ba bangwe
Fa o dirisa kelotlhoko le tlhokomela e e lekaneng go tutusa tse o di loketseng mo mmung o tlaa fitlhela gore tse o di ntshang mo mmung di le dintsi tota .
Molao o tlhagisa sentle ka moo mokgwa o e seng wa tshwetso wa madi o ka tlhokegang go lekanyediwa ( ka go emisa ditshutiso ) mo go nang le ditlolo tse di masisi e bile di tswelela pele ka go tlola Molao [ Karolo ya 5 ( 2 ) ] .
Tiro ya mokhanselara ke go netefatsa gore ditirelo tsa motheo di a rebolwa le gore tlhabololo e a tsweletswa mo dikarolong tse a di emelang .
Kgono : Phisego , boineelo mme gape le gore ke motho yo a dirang thata .
Ba kopiwa gore bobotlana ba dire jalo ka ditsela tse di latelang :
Netefatsa gore khemikale e kwadiseditswe go dirisiwa le sonobolomo le go latela ditaelo tsa leibole thata .
E go naya tshedimosetso yotlhe e o e tlhokang gore o newe direkoto dipe fela .
5.4 E kaiwa ka phoso gore ke Kgosana ;
Balekane ba batsadi ba bas a nyalwang ba tlhoka go temoso ka ga tiriso ya dikhondomo .
Go dirisana le baagi
Ka nako ya Ntwa ya Lefatshe II , disoyabini di ne tsa nna botlhokwa thata kwa North America le Europe , bogolo thata jaaka dikemedi tsa dijo tsa poroteine tse dingwe le jaaka motswedi wa oli e e jewang .
Leng : Labobedi 17 Mopitlwe 2008
Kumo ya ka ya ntlha e ne e le ditono tse 10 mo heketareng mme jaanong nka bona ditono tse di ka nnang 12 , 5 go ya 13 mo heketareng ( go a nosetswa ) .
Ga go na mekgwa e e tshwanetseng ya go tlhotlha bajaboswa ba ba tshwanelang kabosešwa ya lefatshe .
Nngwe ya ditshupo tsa yona ke go sa golaganang ga batho , le lefatshe le le sa tlhaloganyesegeng le la tlhago fela moo botshelo le dikamano tsa botsala di tlotlegang di somarelwa .
CBP e maleba fela mo go bommasepala ba ba ineetseng tota go tsayakarolo e e kwa godimo ga baagi , go godisa temokerasi le tseokarolo ya baagi mo tiragatsong ya tlhabololo
Tlhokomela : tshola disireletsi tsa mabanta tsotlhe le dithebe di le mo mannong .
O rulaganya jang lenaneo la go laola batho le le siameng ?
4 . Fa e le gore mabaka otlhe a semolao ga a kgotsofadiwa mo tumelanong e , ntle le ditlamelo tsa -
Kumo ya me fa ke simolola go lema e ne e le ditono tsa mmidi tse di ka nnang tse pedi mo heketareng .
Go dira ditshitshinyo tsa go nonotsha Molao
( b ) gore a ngwana o kile a bonwa molato mo nakong e e fetileng ;
Seteišhene sa mapodisi
Le fa baeteledipele bangwe ba ntsheditse maikutlo a mo pepeneneng , nnete ke gore , ba ne ba sa rotloetse kgatelopele ya basadi .
Bukanatshedimosetso ya Botsayakarolo sa setšhaba mo taolong ya selegae e e kwadilweng ke Susan Ferguson ASALGP Motlhankedi wa Porojeke le Carol Low .
Tsholola le go emisetsa oli mo dikerebokosong tsa maotwana a kgweetso otlhe le dikerebokoso tsa pinagare ya kgweetso .
Gantsi go bonalwa fa go ne go le tsididi e bile le fa go ne go le metsi nako e telele mo mebung e e botšharara kgotsa e e nang motlhaba .
Rramatlotlo
Go rotloetsa setšhaba go tshegetsa leano , le go ribolola maiteko a setšhaba a go fokotsa bohuma le go tlhoka tekatekano ka dipeeletso le thapo kgotsa go tlhola ditiro .
Dijwalo tse di farologaneng tse di jetsweng ka go atamelana thata go se na sebakakgaogano magareng ga tsona .
Mo tirisong e bopetswe go fetolela maatla a a tswang mo go tukeng ga lookwane ( fuel ) go nna mo sebopegong se se mosola .
Temothuo ya segompieno e e nang le poelo e ka se fitlhelelwe kwa ntle ga kitso e e siameng ya taolomofero ya sekhemikale le tshelo e e nonofileng ya yona ka sediriso sa kgatsho se se nepagetseng .
Tiragalo
Ke tswelela go tlhola ke ntse ke batla kitso ya go itokafatsa le go tsweletsa pele tiriso ya bolemirui ya me mme e bile ga ke tshabe go botsa balemirui ba kgwebo ba ba leng baagisani ba me go ntoma tsebe ka mokgwa o selo se dirwang ka teng .
Fa go iwa kwa maanong le diporojeke tse di amanang le merero le maitlhomo a a maleba a ditlapele tsa IDP , motsamaisi wa IDP o tshwanaetse a batla go supa woto , ditokololo tsa baagi ba ba ipeileng mo go tlhameng le ka megopolo ditharabololo tsa diporojeke tse di supilweng .
Ke nagana gore selo se se dirileng gore ke kgone go tswelela pele ke gore ke a itirela .
( a ) Dingwaga le tsela ya ngwana ya go akanya jaaka mogolo ;
Tlhaeletsano e diragatswa jang ?
Mefero e simolola go gaisana le dijalo fela fa e setse e tlhabolotse thulaganyomedi ya leruri - fela fa e fetile kgato ya botlhogela .
Victor o itumelela bokamoso ba bolemirui mo Aforikaborwa mme o solofela gore balemirui ba segompieno ba tla kgona go ikemela go kgwetlho nngwe le nngwe e e ka tlelang bolemirui isago .
Ka setlha se se fetileng balemirui ba bantsi ba sala ba lemoga gore tsenyo e kana kang fa ba bona matlhare a a menweng a le mantsintsi .
23 TLHABOLOLO
Kanobong
Katogodijalo e ka farologana go tswa magareng ga dimitara tse 4 mo modirong wa porofaele e e kwa godimo , go ya go dimitara tse 0 , 3 mo modirong wa porofaele e e kwa tlase .
Fa o ka lebelela sentle matlhare a mangwe a matala a ka bonwa .
E ntsha lenaane la dikarolo tse di tsewang ke mekgatlho e e farologaneng mo setsheng sa beng le kutlwisiso e e totileng baagi ka ga gore go botlhokwa jang , go thusa jang e bile go akanngwa ba fitlhelega jang .
Khansele ya mmasepala e na le dithata go dira ditshwetso mabapi le tiragatso ya dithata tsa mmasepala kgotsa go fetisa melawana e e amang mmasepala .
Ditshupetso tsa ntlha kgotsa ditshenyego tsa ntlha tse di bonwang ka tlwaelo ke diphatlhanyana tse dinnye kgotsa ' dišhoto ' tse di phungwang ke dibokwana mo matlhareng .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Kwantle ga bana
Lotseno le tshenyegelo
Maitemogelo a a hisetori a popota mme rona , beng ba ba farologaneng ba hisetori eo , re " batla go tlhaloganya hisetori jaaka sebako , sephetho , dipholo le disete tsa bokao " .
Batsayakarolo ba ikutlwile jang ka ' dikarolo tse ba di tshamekileng ' babogedi bona maikutlo a bona a ntse jang ?
Tlhatlhamano ya maitlhomo
Seetebosigo 2004
botsayakarolo
Ditheetso tsa tekanyetsokabo ke dikopano tse di kgethegileng tse go neelwang tshedimosetso tse bakhanselara ba woto ba tshwanetseng ke go di dirisa gore ba buisane ka ga ditlhabololo mo tekanyetsokabong le go tlhalosa mo di farologanang teng le la ntlha .
Matonkomane
Lenaneo la tlhaeletsano la Komiti ya Woto le tlaa akaretsa :
Diterasete ga di lekanyetse palo ya basimolodi kgotsa bajaboswa kgotsa go fitlha boitshupo jwa batlhokomedi .
bakete ya litara e le 1 kgotsa jeke ( " skaal " )
Ga re na metsi a go nosetsa mme re jwala dimela ka go sa nosetse .
Athikele e rometswe ke molemirui yo a rweleng tiro .
Tshwaro e e babalesegileng ya dikhemikale tsa temothuo ;
O ne a re Grain SA e itumelela balemirui ba ba tlhabologang .
trap : Tlamelo
Tshedimosetso ya tirisomatlole mo matloleng a tiragatso ya mmasepala go tshegetsa tiragatso ya tsenyotirisong ya woto , diporojeke tsa yona ( bona Karolo C ) .
4.4 Kgosi e tla romela Kgosana ya motlhophiwa go Moporemia wa Porofense ya Bokone-Bophirima mme ene o tla naya motho yono yo o tsewang e le Kgosana setifikeiti sa kamogelo go ya ka Karolo 19 ( 4 ) ya Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi wa bo 2 wa ka 2005 ( Molao wa Bokone Bophirima ) .
Tlhotlhora le go tlhatswa dibokose tsa monontsha , dibolayatlhatshana le dibolayadisenyi , gammogo le mase a dihopore tsa peo go thibela rusu le jego .
Go tlhakanya amoniamo salefeite le Glyphosate go ka nna botlhale mo mabakeng a a rileng .
Tlhakatlhakno e e ka kgonang e ka nna pyrethroide go tsamaelana le methomyl ka go e gasa ka bokana bo bo ka nnang digeramo tse 100 nngwe le nngwe mo metsing a a ka nnang dilitara tse 200 mo heketareng .
Go diragalang fa bantshakuno ba na le molato o o saletseng ?
70 . Ditlamorago tsa tlolo-molao mo go motswa-setlhabelo
( iii ) Go bouta go tla dirwa go simolola ka 07h00 go fitlha ka 18h00 ka letsatsi la ditlhopho .
Go balemirui ba ba jwetseng korong ngwaga o mo masimong a legola a a siamisitsweng sentle ka metsi a a lekaneng mo mmung ba na le maemo a dimela a a siameng e bile di tlhoga sentle ka matlharekutu a mantis .
( i ) ya tlhalosetsa ngwana ka ga maikaelelo le lobaka le a tshwanetseng go fitlhelelwa ka lona ;
Ke ba ba latelang :
Tsweletso ya botsayakarolo mo pusong ya mmasepala e tshwanetse ya farologanya magareng ga :
Go utlwisa maikutlo a mongwe botlhoko .
KGAOLO YA 6
Go tlamelana ka tlhokomelo e e atlegileng ya boagi mo go SAPS le go etleetsa karolo ya Tona ya Sepodisi .
Ka mafoko a mangwe , fa o ijwalela mmidi go dirisa mo lelapeng la gago ( tono e le nngwe ka ngwaga ) , o ka boloka go feta R200 ka kgwedi .
Bokonebophirima - Tonie Loots
Netefatsa gore ditaodi tsotlhe di dira sentle .
A ditirelo tse di newang di leka go efoga go nna le tshusumetso e e kotsi mo tikologong ?
Mo tsamaisong ya e e fetileng ya IDP , baemedi ba ne ba tsaya karolo e e tona - go le gantsi ba dira ka fa tlase ga mathata a a rileng .
Bupi jwa soya ke masalela a salang morago ga tlhotlho ya serarolosi sa oli go tswa makakabeng a soyabini , jo bo nang le diteng tsa 50% tsa poroteine ya soya .
Tlhokomela gore modiko wa didiseke tsa dikoltere tsa peo le monontsha ga o a jegwa , ke go re gore ga di a jegwa go nna nnyane go feta gore di tlise mathata a go se kgone go lokela peo le monontsha boteng bo bo tlhokiwang .
Maemo a metsi gare ga 12 , 5% go fitlhela14% ke jaaka go tlhokiwa mme teko e nnye e e siameng e ka dirisiwa go lekalekantshwa kwa silong e e leng gaufi .
Dikakanyo tse di bakileng affirmation e , di tlhagile fa Mphahlele a le mo maetong go ralala Aforikaborwa , a a a tlhalosang e le " patlelo ya polao " .
Bollo bo buseletse morago e bile fa gongwe bo thibetse tulafatso ya mmodula mo masimong a mangwe mme go tsamaelane le nako ya go jwalwa ya dimela .
Fa tlhotlhwa e le kwa tlase , go rekisa kuno ga go na poelo , mme go tlamelwa ka bokanakang jo bonnye fela .
Re tota re leboga gore go bo go na le batho ba ba tsayang nako ya bona go re lemosa ka ga dilo tse mme re letetse loeto lo lo latelang ka botswapelo " .
Ga go duelwe sepe ga nna lekoko la kgotla .
( c ) ntlha ya gore ngwana o na le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme o ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , mme ka jalo o tsewa a se na kitso ya bosenyi ;
kgogo ya madi a tlamelo mo moputsong wa moikarabedi ( taelo ya kgapelo ) .
Mo letlhabuleng ( Tlhakole le Mopitlwe ) , popego ya tlhaga e a fetoga mme e tseela dikotla kwa tlase mo meding go tlaa dirisiwa go falola mo dikgweding tse di tsididi tsa mariga .
Dithulaganyo gape di ka dirwa gore setšhaba se kopane le Maloko a Palamente le go tsenela ditheetso tsa setšhaba kgotsa dikopano tsa Komiti .
Tsamaiso ya tlhakatlhakanyo mo tankeng
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Dikgwebo tsotlhe di na le khuetso mo tikologong mme rona ga re a farologana le bona .
Tshedimosetso ya Laeborari le Ditirelo
o na le maikarabelo a go bitsa kopano ya tikologo ya ditlhopho go tlhopha ditokololo tsa komiti ya woto ;
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
SARS e tla phasalatsa dikitsiso tse di kgethegileng ka dipuo tse di maleba tsa dinaga di sele kwa mafelong a bogorogelo mo nageng .
( f ) tlhotlheletsa neelano ya motswa-setlhabelo ka sesupo sa sengwe se se tla mo tswelang mosola kgotsa go mo neela sengwe jaaka sesupo sa go mo tlhatswa diatla ka ntlha ya tshenyegelo kgotsa botlhoko jo a bo utlwileng ;
FA tlhokomelo & thuto di neelwa
Kago e tsweletse pele kwa dikolong tse dingwe tse 20 ka fa tlase ga lenaneo la ASIDI .
Mme o leke kgono ya bona pele o ba tlhoma mo tirong .
Dijwalwa tsa senawa mo thefosano ya dijwalwa - maitemogelo ka go dira
Afrikan Affirmation , e e tserweng mo athikeleng eo , e senola go swaba ga ga Mphahlele le kgalefo fa a lebane le boitimokanyi le botlhoka-kitso .
Ka mokgwa o mongwe o ka isa ditlhopha tsa dipeo go motho yo a kalang kwa disilong yo a tlholang a na le dikala tse di siameng .
( b ) fa go dirwa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko tsa motlhakanelwa go ya ka temana ya ( a ) , go ka dirwa ditshweetso tse di farologaneng mo lebakeng la ngwana mongwe le mongwe .
Ka nako e korong e ka lekalekantshiwa gore metsi a le ka 13 , 5% .
Go reetsa ka thata go kaya gore o bona lefatshe ka matlho a motho yo mongwe .
Thuto e ne e le botlhokwa mo go laoleng phetogo e e golang , ya tlhabologo e e fetogileng go tswa mo dikgonong tsa merafe e e tsepameng .
E tlhoka tetlelelo e e tshwarageng ya thomelontle le ya patlisiso ka ditshedi e e neelwang ke Tona
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Ga go na botlhole jo bo ntshiwang ke setlelerotinia mo peong ya sonobolomo , fela kgotlelego e kgolo ka setlelerotinia ga e amogelesege mo tirisong ya batho le diphologolo .
Dikomi tsa Diwoto di ka thusa baagi ka go ba tlamela ka tshedimosetso e .
Fa go jwalwa ka go se suge mmu , tsaya tsia gore o ka re mmu o robolotswe go feta 20% , mme fa gare ga mela e go jwalwang teng mmu o kolopelwa go tsweng mo meleng e go jwalwang teng mme o tlositswe go khupetsa mmu fa gare ga mela .
Go na ga pula go farologana gare ga dimilemetara tse 400 go dimilemetara tse 900 ka ngwaga .
Ka 2007 , tshwaetso ya HIV / AIDS mo bašeng le go bomme ba ba baša e fokotsegile ka diperesente di le 20 Wotong ya 10 , diperesente di le 75 tsa dikhutsana tsa HIV / AIDS di itekanetse , di tsena sekolo ka tlhomamo mme batsofe ba tshegediwa sentle mo go tlhokomeleng dikhutsana .
Tlhobaelo ya me ke gore , ka maitemogelo a me , ke ka lo boloka mo khutsafalong e ntsi .
Fa o batla go itsisiwe seno ka mokgwa o sele , re kopa gore o o tlhalose o bo o re naya dintlha tse di tlhokegang gore re kgone go dira go ya ka kopo ya gago .
Le fa go se na tlhaloso e lenngwe ya temokerasi , go na le melao e ka kakaretso e amogetsweng e e ka dirisiwang mo dipontshing tsa temokerasi .
Tlhokomelo le tshekatsheko
Khansele e ne ya kopa NGO ya kgaolo go neelana ka khoso ya motheo ya katiso .
Dilo tsotlhe tse re di lebeletseng mo diathikeleng tse re setseng re di kwadile .
Dipotsolotso tseno di tla dirwa ke batho ba ba katiseditsweng go di dira .
( i ) tekanyetso ya dingwaga tsa ngwana , fa dingwaga di sa itsiwe ;
16.2 Maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo
Tshegetso ka tse di dirisiwang
KGAOLO YA 8
10.2.12 go tlhoma letlole le le tla dirisediwang tsamaiso le le lekaneng sentle , go ya ka kgopolo ya Kgotlakgolo , gore go dirwe tiro ya go laola le go tsamaisa merero ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Go ntshiwa eng ?
Ba ba kopang lekwalokao la ntlha ba tshwanetse go naya makwalo a a latelang go Lefapha la Dikgang tsa Magae kwa ofising e e gaufi ya lefapha kgotsa kwa Kosolate ya Afrikaborwa ya moseja - Foromo BI-9 , e tladitswe ka enke e ntsho .
Go bokete go bopa maitlhomo mo kgwebong ya temothuo ka gore maemo ga a tlhomama e bile gape ga a bonelwe pele .
Kelelo ya tšhelete ya porojeke mo pakatshelong ya porojeke ( e rulagantswe kwatara nngwe le nngwe go amogela dingwaga tsa matlole tse di farologaneng tsa metswedi e e farologaneng ya matlole ) .
Ditirelo tse di dirilweng kgotsa dikuno tse go tlametsweng ka tsona , di rekisiwa ke dikgwebo mme madi a a bonweng go tswa ditirelong le dikunong tse ke lotseno lwa kgwebo .
Setshwantsho sa 1 : Go tlhopha mofuta o o tshwanetseng polase ya gago go ka ntsifatsa bokana ba kumo ya gago .
Athekele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula / Imvula .
Seesimane
Ke feditse gape Tlamelo ya Didiriswa le Diterekere e e leng thutiso ya SSK , Go bedisa beine le tse dingwe e e leng thutiso ya Unibeseti ya Stellenbosch , mme gape le Go dira Tšhisi le Go rua Dinotshe .
Ke mofuta ofe wa tlhophololo o o sa ntseng o le teng kgatlhanong le basadi ?
9 . Go Okediwa ga Ditaelo tsa Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho
Sekano sa naga a Aforikaborwa ke letshwao le legolo le le bonalang la Puso .
Ka gonne katiso e ne e diragala gantsi ka diura tsa tiro ke maloko fela a Dikomiti tsa Diwoto a a neng a sa dire a a neng a kgona go e tsenela .
Gakologelwa gore re baletse gore go ja R400 go otla kgomo e le nngwe ka kgwedi .
Re sweditse go tlhoma kgaisano ya bantshadikuno ba ka maikaelelo a go tsaya bonontlhotlho tsia mo legorong le .
Tshedimosetso ya tsa ditšhelete , ya kgwebo , ya saense kgotsa ya setegeniki eo go ka diregang gore go senolwa ga yone go bakele kgwebo ya motho yoo wa boraro mathata ;
4.3 DITHATA TSE DI ABETSWENG MOKHUDUTHAMAGA-MOGOLO
Komiti ya Woto e ka nna le diporojeke tse di kgethegileng tse e leng ditlapele tse di supilweng mo tsamaong ya thulaganyo ya lenaneo le le totileng baagi .
Botlhokwa jwa go nna motho mo Afrikan ke botho jwa semowa ; botho jo bo golaganyang motho le setšhaba le tsa tlhago le tse di sa tlhaloganyegeng .
Dintlha tse di botlhokwa tsa naga e e botshe
% go tshenyego
Athikele e kwadilwe ke Naas Gouws , Morulaganyi wa Kgaolo , Belfast , Mpumalanga .
Go rulaganyetsa isago
- Dintlha tse di runyang mo metsotsong
Phitlhelelo ya tirisometšhine
Dikatlanegiso tse di ka dirisiwa go supa tsela go thusa go tlhaloganya mefuta ya thekiso e mentsi ya dibolayamefero le tlhakatlhakano ya tsona tse di rekisiwang mo makheteng .
baagi kgotsa kemedi ya bona e ka nna le seabe gape mo go tlhatlhobeng baaneladitirelo ba ba ka tlhophiwang , botsayakarolo jwa baagi mo tlamelong ya ditirelo le mo tlhokomelong ya go dira ga baneeladitirelo .
Mo dikgaolong dingwe batho ba bangwe ba ka buisanela go dirisa lefatshe le le jaana ( ka go fa mong dingwe tsa dikuno tsa lefatshe leo kgotsa go mo duela rente ) .
abela ditokololo tsa Komiti ya Woto lenanetema pele ga pitso fa le setse le amogetswe .
Fetolela tlhokego ya dithoto go nna dipoelo tse disolofetsweng .
Ditheetso tsa mmasepala di letla Dikomiti tsa Woto go tsaya karolo mo tlhabololong ya tekanyetsokabo ya mmasepala .
Tona o amogetse sentle seabe sa mekgatlho ya dikuno mo tlhabololong ya lephata le le " fitlheletseng gore bantshakuno ba bagwebi ba tataise ka botswapelo balekane ba bona ba ba golang le go arogana bokgoni le kitso ya botlhokwa le bona . "
Lotseno lo lo amogetsweng go tswa mo mothong yo o rentileng thoto .
Lefelo le le maleba le tshwanetse la : le fitlhelege , e nne le le tlwaelegileng , le nne le ditlamelo tse di lekaneng .
Tsweetswee kwala leina la motho yo e neng e le mosupi wa fa go dirwa tumelelo eno fano , mmogo le mosaeno wa gagwe :
Tlhola dikarolo tse di onetseng le tse di robegileng le go di baakanya pele ga setlhajalo se se latelang .
O tla lemoga phetogo ya mmala mo matlaseng a tlhaka go nna setlha le go fifala go nna ntsho .
Khomišene e amogela leano la dintlha di le supa leo le tlhagisitsweng ke tsamaiso ya tshiamiso ya bosenyi , eo e sekasekwang ka botlalo mo Kgaolong ya 12 .
( a ) ka go baya letlha , nako le lefelo le kopano e tla tshwarelwang kwa go lona ; le
Diporogorama tsa ikatiso , go ruta le gona e seng fela dikhoso tse di kgethegileng , mme mo dinageng tse di ntseng di le mo selong se nako e telele .
Maidi a mmidi wa Bt ke itlhophelo e e nonofileng le ya seikonomi kgatlhanong le dikalafi tsa dibolayatlhatshana tsa tlwaelo , fa tiro ya disenyi e e kobilweng e le mo ditekanyong tsa botlhokwa tsa seikonomi .
Rre Nkosi o akanya gore batho mo motseng ga ba akanye e bile ga ba tshwenyege jaaka ena , jaanong ba lelapa la gagwe ba a kgoreletsega gonne thepe ga e tswalwe .
Tsamaiso ya Diporojeke le Tsamaiso
( 3 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka fa kopong ya motšhutšhisi kgotsa mmueledi wa ngwana wa semolao , e ka laela gore go dirwe tshekatsheko ya kitso ya bosinyi mabapi le ngwana yo o umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , ka tsela e e tshwanetseng , e dirwe jalo ke motho yo o letleletsweng , mme e tshwanetse go akaretsa tshekatsheko ya bokgoni jwa go akanya , maitsholo a go itse molemo le bosula , maikutlo , tlhaloganyo le maemo a ngwana mo setšhabeng .
4.2 nngwetharong ya maloko a a ntseng jalo a Kgotla e tla nna basadi ;
o na le maikarabelo a go netefatsa gore go rulagantswe šedule ya dikopano , go akaretsa le : dikopano tsa komiti ya woto , dikopano tsa kgaolotlhopho le dikopano tse di kgethegileng ;
Kgakololo ya gagwe ke go tlogela dinotshe fa di leng teng fa di sa bifeleng batho kgotsa diruiwa ka di le botlhokwa go bolemirui tota le go dimela tse di leng mo nageng .
Fela jalo mo morafeng wa rona wa segompieno , rona rotlhe re rata go adima madi mo bathong ba bangwe mme ga re rate go boloka madi a rona .
Pabalesegodijo e e seng teng e kgopisa ba ba sa kgoneng ba setšhaba jaaka ba ba tsofetseng , basadi le bana .
Fa o ikaegile ka taolo ya semotšhine , netefatsa gore tiragatso nngwe le nngwe ( tshugommu ya motheo kgotsa tlaleletso ) e bolaya mefero gotlhelele .
Ke tsela ee oketsang go tsaya karolo ga baagi mo tsamaisong eno , go lemoga dintlha tse di tshwanetseng le taolo ya neelano ya ditirelo .
Papettlana e , e fitlhelwa ka dipuo tsotlhe tsa semmuso tsa Aforikaborwa
14.1.2 Maloko a Kgotla ya Setso ka go dirisana mmogo le Lefapha la Matlotlo le Lefapha la Kgwebo la Morafe wa Segosi wa Bafokeng a tla tlhomamisa gore , ka letsatsi kgotsa pele ga letsatsai la bofelo la kgwedi ya Phukwi ngwaga le ngwaga go baakanngwa terafote ya tekanyetsokabo e bo e romelelwa Kgosi gore e tsenye ditshwaelo tsa yone le dingongorego tsa yone mo go yone ;
Go ya kwa tiisong ya temokerasi e e tshwaraganetsweng .
Ka nako e go na le dikgaolo tse dintsi kwa naga e senyegileng ka ntlha ya go fulwa go feta mme ke ipotsa gore ba ba tlang ba ka se itse gore naga e ne e ntse jang pele ?
" Kitso ya mmannete e tsoma bokao ba nnete ka fa tlase ga boalo jwa yona le go go maatlafatsa go dira dilo go ya ka yona . "
( 7 ) Fa se se kaiwang ke karolo ya molawana wa ( 3 ) se sa diragadiwe , tsamaiso e e umakiwang mo go molawana wa 24 ( 7 ) ( e ) e a diragadiwa , mmogo le diphetogo tse di tlhokegang go ya ka fa tlhalosong .
5.3.7 Karabelo le Thuso go tswa go Motlhankedi wa Tshedimosetso
Maikaelelo a 7 : Netefaletso ya tsepamo ya tikologo e na le diphitlelelo di le tharo :
Ka ba lelapa la gagwe ba ne ba ntse ba tshwere mathata a go kgona go bona dijo tsa ngwaga mo dingwageng tse di fetileng , o kgona go , kwa ntle ga mathata , go bona dijo tse ba di tlhokang e bile le go kgona go rekisa tse di sa tlhokiweng .
Mananeo a tiriso a tshwanetse a tlhokomelwe ka tlhomamo go netefatsa gore a sala a ntse a tlhamaladitswe le maikaelelo a lenaneo la ditogamaano .
Khoso ya ntshodikuno ya korong ya balemi
Dinawa gantsi di kgona go tswelela fa go omeletse go phala mmidi .
Thefosano ya dijwalwa ke tiragalo ya go jwala mefutafuta ya dijwalwa ka dingwaga tse di latelanang mo tshimong e le nngwe .
E ka nna gape ya akaretsa melato ya semolao e o e kolotang batho .
Gakologelwa gore le fa peo ya mmidi e bonega e le selo se se thata , ke medinyana e mentshwa e mennye e mesesane e e tshwanetseng go mela mo lekiding mme e na le mathata go mela mo mmung o o kitlaneng .
Bolwetse le ditlamorago tsa bona tsa pholisi ya setšhaba di tla tswelela gongwe tshikeng e le nngwe kgotsa di le pedi tse di latelang .
Go mosola fa go le jalo ka gore go naya batsofi ba ba simolotseng kgwebo maemo a go bona ba ba latelang ba tsweletsa pele tse ba di simolotseng .
Dikopantsho tse dintsi
Gantsi mo go bonalwang tshenyego e ntsi go ka nna botoka go gasetsa kotlo ya folio e e leng tlhakatlhakanyo ya dikhemikale le kotlo tse di tlhotlheletsang go mela ga matlhare .
Ga o tle go duelelwa go nna le seabe mo patlisisong eno .
Maloko a le 10 a tlhophiwa ke baagi mme ba tshwanetse go emela dikgatlhego tse di farologaneng tsa baagi mme e tshwanetse go nna le kemedi ya basadi e e lekalekanang le ya banna .
Ditlapele di a farologana ka gore mabaka ga a tshwane mo dipolaseng .
Dimaethokosine di amegile mo metseletseleng ya malwetse a batho le diphologolo le / kgotsa malwetse le a a tlhagelelang mo dithorong tse di farologaneng .
Bong le tekano mabapi le diporojeke tsa tlhabololo
Fa go na le mola o o tlhaetseng go tlhoga ( ka ntlha ya go sa direng sentle ga polantere ) mola o o ka jalwa fela ka bonako fa bothata jo bo lemogiwa .
Gape ke amogetse tshedimosetso e e fa godimo e e kwadilweng ( Pampitshana ya Tshedimosetso ya Motsayakarolo le ya go Dira Tumelelo ka Kitso ) , ka e buisa le go e tlhaloganya e e malebana le patlisiso eno .
Mo lebakeng le maloko a sa ntse a na le tshwanelo ya go tlhopha bonnye 50% ( diporesente tse someamatlhano ) ya maloko a boto .
Bolaodi ba disenyi le bolaodi ba nngadule ka bobedi bo tshwanetse go dirisiwa ka mokgwa wa go lotana .
Le gale go molemirui o monnye go mosola go jwala mofuta wa legume o o ka jewang mo legaeng , jaaka dinawa .
Katiso ya badirisi ( operators ) ?
Fa o leba dingwe tsa dipotso tse di fa godimo , o tlaa itse gore karabo e tlaa nna " ee " kgotsa " nnyaya " sekao , o dirile se kgotsa ga o a se dira .
Ntlha ya go fitlhelela molelo
Botokololo jwa setlhopha
Kwa ntle ga mefuta e megolo e ya didirisiwa tsa ditshedi , ditšhaba tsa Aforikaborwa le batho ba na le kitso e e seng kana ka sepe ya setso ka tiriso ya didirisiwa tsa ditshedi ka maikemisetso a go dira melemo , a phepo le a tlhokomelo ya sebele .
O rotloetsega go saena konteraka ya diheketara ka bontsi jo bo kgonegang gonne seo ke lotseno mo go ena .
Dipholo tsa patlisiso .
tetlokokotletso
Go fitlhelela ditirelo tsa motheo jaaka thuto , metsi le loago , bong jo bo sa lekalekaneng , lotso , le dikamano tsa maemo a batho mo setšhabeng di nna le tlhotlheletso e kgolo . .
Ditiragatso tsa botlhokwa : Go supa lebaka la go dira ditiro tse di botlhokwa .
Tokololo e nngwe le e nngwe e e tsayang karolo mo porojekeng o na le maikarabelo a go dira karolo ya gagwe ka tsela e e tsweletsang maikaelelo a porojeke le go netefatsa katlego ya yona .
Melato ya Thobalano e tlhalosiwa mo Molaong wa Bosenyi ( Melato ya Thobalano le Merero e e Tsalanang ) Molao wa Paakanyo , 2007 ( Molao wa No 32 wa 2007 ) e akaretsa kgobatso ya thobalano , go pateletsa kgotsa go dira gore batho ba ba ka fa tlase ga dingwaga tse 18 kgotsa go feta go bogela melato ya thobalano , ditiro tsa thobalano kgotsa go itapola , go bontsha ditshwantsho tsa bana ba ba robalanang kgotsa ba ba apotseng go batho ba ba dingwaga tse 18 kgotsa go feta , go amogela ditirelo tsa thobalano mo mothong yo o dingwaga tse 18 kgotsa go feta , go rekisa batho ka maikaelelo a thobalano kgotsa petelelo .
( a ) akanya ka ga ripoto ya tshekatsheko ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mme e tlhalosa-
Pegelo kgotsa woto ( tlatsa leina la woto kgotsa nomore ya yona )
Dikitsiso tse , fa di dirisiwa ka tshwanelo , di tla netefatsa gore go bonwe kumo e e siameng ka nako ya go uma ya 2013 / 2014 .
Seabe sa botsayakarolo jwa temokerasi ke go itsise , go rerisana le go tshwaela mo ditshwetsong tseo mo tsamaong ya lenaneo la go rulaganya / tsaya ditshwetso .
Go tuelo tota go bona gore go ka kgonwa go bonwa kumo e e siameng thata fa balemirui ba dira jaaka ba tshwanetse - paakanyo ya mmu , go laola mefero , palo e e siameng ya dimela le monontsha .
( c ) e seke ya kgoreletsa go ya sekolong ga ngwana ;
Eno ke patlisiso e e ikemetseng ka nosi e bile ga e kitla e ama ka tsela e e sa siamang ditirelo dipe tse o di direlwang ke puso le fa o le mothapiwa kgotsa o se mothapiwa .
" Bommasepala ba na le Maanotlhabololo a a Momaganeng ( diIDP ) a mo go ona maano otlhe a lenaneo la Go boela kwa Tshimologong a tla tsenngwang , mme seo se tla thusa mo go tsenyeng tirisong NDP mo go bommasepala . "
Kumo ya me jaanong ke ditono tse di leng 4 , 5 ka heketara .
Ke tsene dikhoso tse dintsi : Matseno go Mmidi , Korong , Disoya , Go tlhokomela terekere le didiriswa tsa teng , Go baakanya enjene , Mmidi go tswelela , Go atlhola dineo mo polaseng le tse dingwe tse dintsi gape .
Diteko tsena di tlhakatlhakangwa sentle mo kgamelong mme kgaolo ya teko e e lokelwa mo mapokosong a a nang polasetiki jaaka a fiwa ke dilaboratori tse di farolganeng .
Mo gare ga thebe go na le ditshwantsho tsa batho ba Makhoi , baagi ba pele ba lefatshe .
E nonotsha go nna teng ga batho , le ditshedi tsotlhe .
BOTO YA DITIRELO TSA DITŠHELETE
Maikaelelo e Lenaneotlhabololo la Balemirui ke go ema nokeng baitshupi ba ba gaisang ba ba tlhagogileng mo thulaganyong ya setlhophathutano .
Se o ka se dirang ka go itshilela kgotsa go o isa kwa tshilong ya mmidi e e gaufi go o sila mme a tla go tsaya bupi jwa mmidi jo bo phakejilweng moragonyana .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go johan@grainsa.co.za .
Mosola thata
Dibako tsa thobo e e kwa tlase le gore o ka tokafatsa jang thobo ;
( i ) dintlha tsa ngwana mongwe le mongwe
Mo go Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o bontsha gore bomorafe jwa Bantsho " bo fitlheletse maitlhomo a bona a go kopanya ditlhopha tsa merafe go fenya kgaratlho ya kgololesego . "
Bonnye , go tsweletsa le jaaka go eletsega , go tokafatsa dipholo tsa matlole le maemo a matlole a kgwebo .
Go botlhokwa thata gore botlhe ba ba amegang mo tlhabololong ya bantshadikuno ba dire ka boikanyego le serodumo .
Metswedi : Dintlha tsa khoso
Dikobelo gape di thibela kelelo ya merwalela ya boalogodimo , le go fokotsa bokgoni jwa bolebelo le tsamao ya yona .
Moshe le Jesu Keresete ba goletse kwa Egepeta- Aforika .
Fela le gale dintlhakaelo tse di kgethegileng tsa polase : bogolo jwa polase , mmu , tlelaemete , metsi , badiri le dithoto tse dingwe tse di gone , di setse di tlamela ka karabo ya potso dingwe tse di gone , di setse di tlamela ka karabo ya potso e .
2.2.1.1 Molaotlhomo wa Ditshiamelo ( 1996 )
Go ikwadisa kwa ofising ya kgaolo jaaka modirelwa
Matheo a kakaretso a inšorense
KPI le bao ba nang le maikarabelo mo ditirong tse di farologaneng ba tshwanetse ba supe le bona gore go nne le mekgwatiriso ya go tlhokomela tswelelopele .
Jaanong batho ba simolola go boifa gore gouta e ba nang nayo e ka utswiwa .
Ga a ise a rutiwe poko ka mokgwa oo e itsiweng gompieno .
Botlhaba ba lefatshe bo tla nna golo thata mme bo tla tswelela go gola thata ka ntlha ya go ja tlhaka ka dingwaga tse 5 go ya tse 10 tse di latelang .
2 . Dira medumo e e rotloetsang go neela batho thotloetso le kamogelo - ' Ehee ' , ' uh-hunh ' , ' Ke a bona ' .
Tlhokomela gore botelele ba ntlhana ya go tlhoga go tswa mo mmung ya mofuta o o tlhophiwang bo lekane fa go jwalwa boteng mo lekiding le le omeletseng .
Inšorense ya molato wa motho ka namana : E sireletsa ditshenyo mo mothong kgotsa mo thotong e e seng karolo ya ntlo ya gago ; le
KGAOLO 3
Fa ditokololo tsa Komiti ya Woto di sa dire dipegelo ka metlha le go buisana le baagi , kgagamalo e ka nna teng .
Kapabotlhaba - Ian Househam
KGAOLO YA 13
Tshedimosetso e e mo setšhabeng - Tshedimosetso kgotsa kitso e e setseng e le teng ka mekgwa ya phasalatso kgotsa ka mekgwa e mengwe ; mefuta ya phasalatso , ditlhamo kgotsa ditsweletso tse di sa sireletswang ka tetlokhopi kgotsa dipatente .
METLHAGOLATSELA YA SETŠHABA 21
Fa o fosa go dira jalo go ka direga kopantsho e e sa batlegweng .
Go ya ka rona , fa re ka matlafatsa balemisi ka kitso e e tlhokegang re tlaa kgona go thusa bantshakuno ba bantsi thata , le go isa bontsi jwa bona kwa bontshakunong jwa kgwebo .
( 6 ) Fa ngwana a sa thusiwe ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao mme ngwana a kopa thuso , moreetsa-kgetse a ka tlhopha moela-tlhoko yo o ikemetseng , ka mokgwa o o tshwanetseng , gore a thuse ngwana .
A Aforikaborwa o na le madi a boditšhaba a a lekaneng go kgona go duelela diromelwateng ?
Karolelo ya maAforikaborwa e e tshelelang kwa metsemagaeng e wetse tlase ka bokana ka dintlha tsa diphesente di le 10 fa e sale 1994 .
Dintlha tse di supang ditiragalo tsa lenaneo ka ngwaga o
le le leng teng ?
Dipampitshana tsa tshedimosetso di baakantswe le go ntsifadiwa mo dipuong tse supa ( Seesimane , Seaforikanse , Sethosa , Sezulu , Setswana , Sesotho le Sesotho sa Leboa ) .
Go ntsha dijalo tsa boleng jo bo botoka .
Ka mefero le go opiwa ke tlhogo le ditšhefu tse di bolayang mefero !
Go Tlhokomea Dikago Tsa Dilaeborari Gore di se Senyege
Go tlhopha dinosele
Mo dingwageng tse di ka nnang 55 , bantshakuno ba fitlhelela kgato e .
Leba Kaedi mabapi le Tlhomo le Ditiro tsa Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala , lokwalodikgang lwa puso la nomoro ya 27699 , 24 Seetebosigo 2005
Dikobelo tsa tlhago di ka nna setoroi , matlhare , lotlhaka , lorole lwa petlo kgotsa dibetlela tse di adilweng mo godimo ga lefatshe .
6 . Go Tlatsa diphatlhatiro mo teng ga Lekgotla la Dikgosana
ŠEDULO YA TOGAMAANO YA DIKGWEDI TSA LWETSE LE DIPHALANE 2004
Ga go epe ya ditsibogo tse e e sa tlwaelesegang kgotsa e e seng ya tlholego - gakologelwa gore go na le ditirelo tse di leng teng go go thusa ka letshogo , go akaretsa Mananeo a Maatlafatso ya Batlhokofadiwa , basaekholoji , bagakolodi , badiri ba tlhokomelo ya boitekanelo , badirediloago , bathapi , ditsala balelapa kgotsa ditokololo tsa kereke .
2.3.2 Lounu e tla simolola ka letlha la tshaeno mme ya konosetswa dikgwedi di le ___ morago ga letlha la tshaeno .
Potso 1 A tshekatsheko ya ditlhokego tsa bong e dirilwe jaaka karolo e tona ya tekanyetso ya ditlhokego le kakanyo ?
( ii ) kgato nngwe le nngwe e e leng matshwanedi mo go ngwana , balelapa la gagwe , mabaka a a tlwaelegileng , a a tsamaisanang le melawana e e leng mo go Molao ono ; mme
Go putsa matloa a phatlhalatso a kgwebo go phatlhalatsa le go nna batshodi ba botsweretsi .
Dithulaganyo tsa bokgoni tse di kgonisang kwa Kapabophirima ( Kgaolo ya 1 )
Re ntse re ne re batla go itogaganya le bokgoni nako e telele , mme fa polase gare ga dipolase tsa rona e rekisiwa re bone phatlha ya go simolola tiro e .
Lefapha la gagwe gape le tlaa bo le tsepamisitse mogopolo mo tlhabololong ya boradipoloto le bantshakuno ba bagwebi fa ka fa go le lengwe a amogetse gore go ntse le kwelotlase ya peeletso mo lephateng , ka jalo ga jaana mmuso o rulaganya peeletso ya mafaratlhatlha mmogo le Lefapha la Dipalangwa .
Fa o batla go dira temothuo , ga o tlhoke go nna mong wa lefatshe - dira thulaganyo e e laolesegang mme o simolole - motho yo o ka se keng a nna molemirui ka gope , ke motho yo o se keng a simolola .
Ke bua ka disoya le mabele ka gore ke dijwala tse di leng tse dintshwa mo dikgaolong mo go jwalwang teng .
Baša ba amilwe thata ke HIV / AIDS .
Morago ga dingwaga tse dintsi tsa go kgobokanya kitso disupetso tse di tlhamaletseng tsa maemo a go dirisa monontsha go bona bokana ba kumo e kana kang di setse di tlhomilwe mo Afrikaborwa ke balemirui ba ba dirisanang mmogo le ba ba batlisisang mo tikologong ya monontsha le go medisa dimela .
10 . Maikuelo
SE SE TLHOKA MAFAPHA OTLHE A PUSO GO NETEFATSA GORE TIRO YA BONA YA TSAMAISO E MO MOLAONG , KA TSELA E E ITEKANETSENG LE E E LOLAMENG .
Yo mongwe wa losika : Tsweetswee e tlhalosa :
Mo tlhamong e ya 1994 , o bua ka ga " ditogamaano tse di isang kwa phitlhelelong ya dikamano tsa setho le ketelelopele mo politiking , ikonomi le mo kgwebong " .
( e ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago ;
TSAMAISO YA MATLOLE
Mokgwa o , o tlhamilwe mo Porojekeng ya Dinaga di le 4 le Aforikaborwa , Uganda , Zimbabwe le Ghana , mme o lolamisitswe mo kgatong ya bobedi mo Aforikaborwa go tloga 2003-5 , kwa e neng ya lekiwa ya ba ya boelelwa go ikaegilwe ka maitemogelo a balekeletsi ba le 8 : Nkonkobe ( E Cape ) , Greater Tzaneen le BelaBela ( Limpopo ) , eThekwini le Msunduzi ( Kwazulu-Natal ) , Mangaung le Maluti-a-Phofung ( Free State ) le Mbombela ( Mpumalanga ) .
Baagi bona ba akanya gore Rre Nkosi o makgakga e bile o mafega .
Go na le dikabokgotlhang tse di kgonegang di le mmalwa mabapi le tiriso ya diterekere le didiriso tsa morafe , tsona di a latela :
A o na le melato e mentsi ?
Naeterojene e botlhokwa mo ditiregong tsa botshelo le kgolo mme e godisa ;
Temogo , tlhokomelo le thulaganyo ya ditlhokego , go akaretsa katiso ya motheo mo mokgweng wa patlisiso
Jaaka re tsenya paka ya bone ya Aforikaborwa wa temokerasi mo tirisong , botsayakarolo jwa baagi , go totilwe segolo thulaganyo ya botsayakarolo jwa diwoto e nna karolo e e lejwang segolo mo mmotlolong wa rona wa tlhabololo ya pusoselegae .
Batlhokomedi ba ke dibanka tse dikgolo mo Aforikaborwa .
E bokete go laolwa , e thata mme e gaisanela ka bogale bongola le dikotla mo mmung le dijalo .
O tshwanetse go oketsa maemo a bolaodi ba gago mo bolaodi bo rayang go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola .
Ntlha e e botlhokwa ya go ithuta ke go botsa dipotso tse di rileng mme di tla ntsha kitso e ntšhwa le tlhaloganyo .
Baagi le bona ban a le ditshwanelo tsa nnete tsa go tsaya kgato kgatlhanong le puso fa ba dumela gore ditshwanelo tsa bona di gatakilwe. 
14.5.1 Moemedi wa motlhophiwa e tla nna Leloko le lengwe la Kgotlakgolo .
Go botoka go re balemirui ba bantsi ba setse baakantse masimo pele ga nako mme mmu tsotlhe di siame go jwala .
4.2.1 Tsamaiso ya matlole ke eng ?
Pele kumo ya korong e ne e le ditono tse di ka nnang 220 mme tsa dilupine di le 50 ( ke ditono tse 1 , 5 mo heketareng ) .
( b ) e e tshwerweng ke Mmasepala kgotsa e e leng ka fa tlase ga taolo ya one ; le
Thuto e baakanyetsa ngwana botshelo jo bo matlhagatlhaga jwa bagolo mo tikolong ya loago e e gololesegileng le go gapeletsa tlotlo go motsadi wa ngwqana , boitshupo ba gagwe ba setso , puo le meetlo , le go ditso le meetlo ya ba bangwe .
Selo se o se tlhokang se se latelang ke kitso - temothuo e na le mefama e mentsi .
Go somela SMS kwa Telkom
Diheketara
Ditekelelo tsa pH , P , K , Ca , Mg , Na le phesentheije ya tlopelego ya esete go tlhakana le tse di latelang , tse di tlhokang kopo e e tlhaolegileng , S ( fa laboratori e na le didiriso go tlhatlhobela se ) , Zn ( HCL ) , phesentheije ya mmopa le ditlhokego tsa llaeme , ke jona bonnye jo bo tlhokegang .
Ke kgona go re balemirui ba ba simololang ba tshwanetse go itse gore dijo di tswa mo bolemiruing .
Athikele e e leka go go naya kitso ka bophara fela ka ntlha ya inšorense ya kumo ya dijwalwa .
Tebo ya Seaforika ( 1983 )
Fa go le maemo a a di siametseng go ka nna masika a mantsinyana a a ka tsenelelang mo dijwalong tsa gago gabedi le go feta mo setlheng se le sengwe mme fa o jwetse morago ga nako go ka kgonegwa gangwe fela ka setlha sa selemo .
Rotlhe re tshwanetse ra bo re tlwaetse polelo e e reng fa o sa kgone go lekanya ga o ka ke wa tsamaisa ( if you cannot measure , you cannot manage ) .
Go sala morago ga sodiamo karbonaite
( a ) dirisang puo kgotsa go itshwara ka tselwa e e ka tsosang : -
Setlhogo sa pholisi se tshwanetse go kwalwa ka puo e e sa raraanang e e tla tlhaloganngwang ke motho yo o sa rutegang .
Ditsholofelo tsa batho
Go ne go tlaa nna jang fa rašio ya kere ya rona e le 1 : 3 ?
Badiri ba mo dipolaseng ba na le motheo mo ba ka buang se ba se utlwang .
Bantshadikuno ba ba tsweletseng mo Bokonebophirima ba ba engwang nokeng ke Amos Njoro , ke ba ba latelang :
Setshwantsho 2 - Megala ya motlakase e e tletseng dioli
Fa lo diragaditse kgato e , arabang dipotso tse di latelang :
Letlhomeso le tla kaela kgolo ya thulaganyo ya IDP mo mmasepaleng o mongwe le o mongwe wa selegae .
Dipotso tse di tshwanetsweng go arabiwa :
Molaetsa wa gagwe mo go bona ke wa gore : " fa o batla go fitlhelela kgololesego ya gago o tshwanetse wa tsaya dikgato ka bowena .
go tlhaloganya pharologano magareng ga :
Ka tlwaelo mo metareng , go tsaya boteng bo medi ya dimela e kgonang go tsenelela ka setlha , mme le go tsaya mekgwa e e farologaneng ya go bopiwa ya mebu e e leng mo dikgaolong go ka tshwarwa dimilemetara di le 135 le go feta ya metsi a semela se ka a dirisang .
Tlhalosa botlhokwa jwa thulaganyo e e totileng baagi le gore Dikomiti tsa Diwoto di ka tsamaisa thulaganyo e jang .
Fa o na le bolwetse jwa sukiri o tshwanetse go dira diteko tsa TB .
Kumo ya dinawa tse di omileng
Fa ba katisitswe ba tshwanelwa ke go tlhatswiwa diatla le go newa sephuthelwana sa dijo .
Tlamela ka inšorense ya dijalo ; le
Kereiti 11 / Std 9 ( Form IV , NTC II )
3 . Phesente ya tekanyetsokabo ya didiriswa tsa kgwebo tsa mmasepala e tota e diriseditsweng diporojeke tsa kgwebo tsa ngwaga o o rileng wa matlotlo go ya ka IDP ya mmasepala
Karabo e simolola ka kitso .
Komiti ya Bookamedi le Mananeo e na le thata ya go :
Go tsamaelana le dithuto tsa katiso ya dingwaga di le dintsi mo karolong ya baagi le setšhaba , maikaelelo a buka ke go tlhola kakanyo e e tseneletseng magareng ga badirisi ba yona go na le go tlhagisa fela lenaane la ditaelo .
Seako gantsi se tlhoga mo nokong ya borobedi ya semela .
POTSO 2 Dikarolwana tse dikgolo tse PMS e tshwanetseng ke go nna le tsona ke dife ?
Banna le basadi ba tshameka karolo e e lekalekanang mme e bile e le botlhokwa mo go fetoleng dikamano tsa bong mo setšhabeng .
Mo tshekatshekong e e ka ga pusoselegae ya Aforikaborwa , re bona melao e e dirang ya botsayakarolo mo boikuelong jwa :
O rile o dumela gore go go tshwanetseng go dirwa go sa le gontsi go netefatsa phetiso e e atlegileng ya lefatshe gape le gore bantshakuno ba bantšhwa ba ba setseng ba le mo dipolaseng ba tlhoka go newa tseotsia e e kgethegileng ; mo kgaratlhong ya go bona katlego .
Thalotlhakore
Fela le gale go na le dipharologano mo tlhaselegong ya maidi ke setlelerotinia .
Go tlhopha masimo - Ke dirisitse masimo a a tshwanetseng go jwala dijwalwa tsa me ?
Thulaganyo ga Papiso ya Bolaodi ba Disenyi ( PBD ) e tlhola e rategwa e le mokgwa o o siameng wa go laola disenyi mme go botlhokwa go loga leano go tlhasela disenyi ka go dirisa dintlha tsotlhe tse di leng teng kwa ntle ga go dirisa dibolayadisenyi fela .
Yona ka gale e farologana le dimmotlolo tse di dirisiwang mo lefatsheng ke botlhe .
Dira se se tlhokiwang go fodisa kgwebo ya gago le go jesa lelapa la gago .
Mtabane Egnar wa Sekolo Lere-La-Thuto
Dikgwetlho le dipoelo di tla nna kago ya togamaano .
Fela le gale gakologelwa gore ga o tlhoke go nna mong wa lefatshe go nna montshadikuno .
Pele o simolola go phepafatsa sekgatshi sa gago , netefatsa gore o boeletsa setshwaokaelo sa sebolayasenyi se o se tshetseng .
Didiseke tse di khurumetsang
Pharologano gare ga mefuta ya go mela go-se-lekalekane le mefuta ya go-lekalekana ke efe ?
Ban a le tiro e ntsi ka nako ya thobo mme gantsi ba tsaya tiro e ntsi go feta mme wena o tshwanetse go ba emela fa seemo sa mmidi wa gago se ntse se ya tlase e bile moko wa teng o ntse o tlhofofala go fokotsa boima ba kumo ya gago go sa tlhokegwe .
Fa gongwe o mo maemong a go kgona go duela dikadimo tsa gago le go nna le madi a a go salelang .
Seabe sa Puso mo temothuong ke sefe le gona e se diragatsa jang ?
Go nna molemirui wa mogwebi
Kgato ya go mela ya mmidi ya V18
Malatsi a le 2 go ya go a le 3 ka kgwedi
FA BENG-MAGAE LA NTLHA BA BUISA BUKANA E , BA TLAA KGONA GO TSAYA DITSHWETSO KA KITSO KA GA GO NNA LE NTLO .
Go na ditshupetso tse di sa belaelweng tse di supang gore fa thefosano ya dijwalwa e dirisiwa ka go fetola mefuta ya dijwalwa ka tlhaloganyo le ka lenaneo le le siameng la thefosano ya dijwalwa go lekalekantsha go uma , poelo ya madi le kgono ya tikologo ga tswelela pele sentle .
" Ga go thuse sepe go iphora re re lefatshe le tlaa namolwa ke poko , dikinane kgotsa botsweretshi ka kakaretso .
Ke ka nna jang tokololo ya Grain SA ?
Batho ba bantsi ba tla bo ba jwetse disonobolomo tsa morago ga nako ka ntlha ya dipula tsa morago ga nako mo kgaolong ya Bokonebophirima le Foreisetata - mefero e tlhola e le teng fa dimela di sa le nnye .
Balemirui ke batlhokomedi ba parataese
Dithulaganyo tsa A go D di arologangwa di le dithulaganyo tsa go uma tsa nnete , mme tsa E go H ke dithulaganyo tsa tlhaka / mafulo .
Fa go sa tshwane dipharologano di tshwanetse go lokololwa le go tlhaloswa go baakanya diphoso fa go tlhokegwa .
Bakhanselara ba ba tlhophilweng
Mo go tlhokiwang go feta , go tlaa go bolokisa madi .
Tiisetso ya Afrikan e e tswa mo puong ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele kwa Yunibesithing ya Bophuthatswana ( Yunibesithi ya Bokone Bophirima , jaanong ) ka 1983 .
Mo ngwageng o tla bona ditshenyegelo le matseno .
Tse dingwe ( tlhalosa . . . . . ) . . . . . 
Ga jaana , diopedi tsa Aforikaborwa tse di neng di tshwanetse go ya go bontsha bokgoni jwa tsona kwa ntle ga melelwana ya Aforikaborwa , jaaka BigNuz kwa Zimbabwe , Kelly Khumalo le Casper kwa London , ba ne ba tshwanelwa ke gore dikonsarata tsa bona di phimolwe ka ntlha ya ditlhaselo tse .
( c ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a katlaatlelo loago le
go siamisa tiragatso e e bokoa
Go romela pego gangwe ka ngwaga kwa Palamenteng
Pampiri ya dipotso e e tladitsweng le foromo ya hisetori ya tsa kalafi ga di kitla le ka motlha di ntshiwa mo Setheong sa Aurum , mo Johannesburg .
Fa o ise o nagane gore o tlile go di naya dijo jang , go botoka go rekisa tse dingwe go bona di swa di se na dijo kgotsa metsi .
Se se raya gore re duelela bantshakuno ba boditšhaba kuno e e tlametseng bagabona ka ditiro mme o dirisitse ditlamelo tsa bona tsa dithoro .
Kapabotlhaba
2 ) Ke tla bona jang tshedimosetso e ?
Tshenyego e kgolo ke ya kgobelegano le sekgala . 95% ya batho ga e na ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo .
Ditherisano
Balemirui ba bantsi ba jwala dimela tse di tsharang mmu jaaka habore kgotsa bojang ba rye ka tshimologo ya mariga fa metsi a sa le teng mo mmung , mme go ikaega ka bokana ba metsi a a leng teng mo mmung .
Bantshakuno ba bagolo ba tlaa bo na le ditshiamelo tsa go tshwara fela karolo ya bogolo jwa sejalosegolo se se ntshiwang .
Lenaneo la go laola mefero
Ke eng se se dirang gore mmu o nne botšarara ?
Le fa go ntse jalo , go tshitshinngwa gore pholisi e nne le dipatlafalo-potlana jaaka go tlhalositswe mme e dirwe ka fomete e e tsentsweng fano .
Kwala dipotso mo tšhateng .
Ditirisanommogo :
6.16 Go romela tshitshinyo kwa go Kgosi le go KGOTHA-KGOTHE gore e rekisets setlamo se sengwe matlotlo a sone otlhe kgotsa bontlhanngwe jwa one .
Mokwaledi wa Kgotla o ne a buisa boikuelo jo bo neng bo amogetswe go tswa go baagi ba Luka .
Khouletere ya diseke e e bulegang
Mokgwa o mongwe o o dirisiwang gantsi mme o tsaya nako e ntsi , ke go thaisa ka dijo .
Boeletsa kgato e go fitlhelela o bona dipholo tse o di eletsang
Tiisetso e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan e tswa mo dieseing tsa ntlha tsa ga Moporofesara Es'kia Mphahlele tse di ka ga tshekatsheko ya dikwalo tsa Afrikan , ya 1975 .
Maano a mangwe a ka nna go oketsa bokana ba madi a o ka a adimang , go rulaganya maemo a molato wa go busetsa sekoloto , go kopa go duela tsalo ya madi a o a adimileng fela , go fokotsa kgotsa go tlogela tiragalo e e sa supeng poelo ya madi , mme / kgotsa go rekisa didiriswa kgotsa dikoloi tse o sa di tlhokeng .
Ngwaga e nngwe le e nngwe e na le dikgwetlho tsa yona , mme ka dingwaga tse dingwe re ka se kgone go kgona ka ntlha ya ditiragalo tse re ka se kgoneng go di laola .
Palamente e na le dintlo di le pedi
Palo ya maAforika a a neng a ipela le go sa swabele ditumelo tsa Aforika tsa maloba , e ne e le kwa tlase , ka ntlha ya fa makoloniale a maYuropa a ne a kaile fa ditumelo tsa maAforika e le tsa go tlhoka tlhabologo le tsa boheitene .
botlolo ( 330 / 340ml )
Temogo ya badiri e ka laolwa jang ?
( i ) pele Molao ono o tsengwa tirisong , le kwale togamaano ya melao le tsamaiso ya melao e e tla dirisiwang mo tetlelelong ya semmuso jaaka go umakiwa mo temaneng ya ( a ) ( i ) le ( ii ) kwa Palamenteng ;
Kemedi nngwe le nngwe ya porofense e na le boutu e le nngwe go tlhopha mo boemong jwa porofense ke moeteledipele wa kemedi .
Motlhapologo o o fifetseng
Mokgwa wa CBP o neela bommasepala mokgwa wa go natlafata lebaka la go tsaya karolo mo Tlhabololong ya Togamaanong ya Motlhakanelwa .
Kabelanopoelo le tuelolekgetho
Ka sepinatšhe ke ne ke amogela gare ga R2 000 le R3 000 fa ke roba mme jaanong ke amogela R30 000 fa ke roba .
61 . Kopano ya setlhopha sa balelapa
BOTO YA MERERO YA THEKISO YA DITSHA 011 731 5600
Dipalangwa
Le gale go na le bantshadikuno ba bangwe ba ba tlhabologang ba ba sa kgoneng go jala mmidi , kgotsa ba sa kgona go bona thebolelo ya kadimo ya ntshodikuno go tsena ka kgwebo ya temothuo e bile ga ba na kemonokeng ya llaeme , fosefeite le inšorense .
Foreisetata
Lefapha la tsa badiri la go katisa badiri le go ba tlhomelela .
Diporojeke
Le tlamela gape lenaane la dipotso ka mefuta ya tsona tse Dikomiti tsa Woto di tshwanetseng tsa di botsa fa di buisana mo thulaganyong ya thebolelo ya ditirelo .
O rotloetsa gore , mo hisetoring ya rona mo thulaganyong ya thuto ya kgatelelo , re tlhoka filosofi e ya Setho sa Aforika go re fetisa mo maemong a tlhaloganyo e e amilweng ke bokoloniale - e e tlhaelang boipelo ba sebele le go itshepa .
Mosola wa kemedi ya foramo ya IDP
Tsidifatso ya mowa e dirisiwa bogolo mo dienjeneng tse dinnye kgotsa difofaneng gonne go bokete go romela mowa kwa dintlheng tsa mogote tsa dienjene tse dikgolo tsotlhe .
Setlhopha sa Tiro sa Bosetšhaba se nnile le seabe mo go tlhameng dintlha le sebopego sa mojulu o .
Ka gonne " oats " le korong e le losika , go ne go batla go sa kgonagale go bolaya " oats " kwa ntle ga go utlwisa korong botlhoko .
Temothuo e e gokaganeng .
Go baakanyetsa sejwalo sa korong se se tlang sa gago
Isaac o nyetse Lerato mme ba tshegofadiwa ka morwa le barwadi ba le babedi .
Teponako le mokgwa wa tshelo ya motshetelo di tlhomamisa nonofo ya tirisopoeletso ya dikotla .
Boleng jwa matlotlo a šere nngwe le nngwe : šere ya boleng jwa khamphani
Ka nako e , dipolantere di tshwanetse tsa bo di setse di feditse tiro ya tsona ya botlhokwa ya go tsenya peo le monontsha mo mmung - jaanong ke nako ya tsona ya go bona tlhokomelo e nnye fela :
15.2 Kgotlakgolo ya RBN e tlhoma Dikomiti tsa Photefolio tse di latelang tse seabe sa tsone e tla nannag go okamela diphotefolio tse di farologaneng tsa RBN le ditlamo tsa yone tsa :
Jaanong akanya gore ke dinnotagi dife tse o di noleng maabane , fa e le gore o ne wa di nwa ...
Puo e ya 1995 e tlhalosa gape boteng jwa kakanyetso ya ga Mphahlele ya phetogo ya Aforikaborwa , le lebaka le le botlhokwa le le tlhokegang go tlhabolola setšhaba sa rona , go tloga go sa botšhaba-ntsi go ya kwa go sa tlhaolweng go ya ka merafe .
Ga go ka moo bantshakuno ba ka kgonang go letla e ka nna tatlhegelo ya seikonomi kgotsa dikutlwalo tse di maswe tsa tikologo tsa go letla mmu go gogolega kgotsa go fokiwa ke phefo .
Papatso ya Tlhaka
15.2.4 Komiti ya Photefolio ya Tshireletsego le Pabalesego
HIV / AIDS e sutiseditswe mo diofising tsa meyara le mokaedi wa mmasepala ka go lemoga fa HIV / AIDS e se ntlha ya merero ya lefapha la pholo le le nosi .
Mokgwa wa go jwala / boteng
Fa go ne go na le dithunya tse di diritsweng , tsona di tshwanetse go thopiwa mme tsa tsholwa mo tlhokomelong ya sepodisi .
DITLHOPHA TSA BAITSEANAPE
Phepafatsa le go tsokotsa dintlhana tsa dinosele , mebele ya nosele mme o tlhatlhobe dibelofo .
Mogodungwana
Ka dinako tsothe , tiro ya go kwala e tshwanetse go ganelela mo tsweletsong ya batho .
TSHEDIMOSETSO KA POROJEKE
Jaaka maloko a SATI , lo rotloediwa go dirisa letshwaoina la SATI go bontsha gore lo maloko SATI le gore o ineetse mo tirong ya lona .
Loga maano ka dilo tse dinnye tse di ka go thusang go bona madinyana a a ka thusang go tswelela ga lelapa la gago - tota le fa go le fela go go gatelela go dirisa diatla le tlhaloganyo ya gago - mme gape le gore disentenyana tse dingwe le tse dingwe di a thusa !
Go Fitlhelela Tshedimosetso mo Boemong jwa Baagi ba Gaeno , SAHA ( e ka bonwa mo atereseng ya www.saha.org ) .
La bofelo morago ga go roba re tshwanetse go tlhokomela megoma le tse di dirisiwang go suga mmu .
Go tsaya karolo go tlhoka gore batsayakarolo botlhe ba lalediwe go tsaya karolo , go akaretsa puso , setšhaba , kgwebo , badiri le maphata mangwe a baagi ba naga .
Fa o jwetse morago ga nako mo setlheng , tlhopha mofuta o o golang ka bonako .
Jaanong o ka botsa potso : " Ke di dirile tsotlhe , jaanong ? "
Kamego ya tlaleletso e e tlang ka dikhombaene , diterekere le ditereilara tse dikgolokgolo le motlhala wa dithaere ka nako ya thobo , mo maemong a petometsi a mmu a a itemogetsweng monongwaga , a tlaa bo a katisetse mmu go feta ka fa go tlwaelegileng ka teng .
Reka ka ditlhotlhwa tse di kwa tlase ka fa go ka kgonegang , fela o gatelele boleng ;
Mo go latelang ke sekao sa thulaganyo ya go laola nako ya gago , letsatsi ka letsatsi go tlatsa beke - akanya gore o tshwanetse go dira eng beke e e latelang , kwala ( togamaano ) , tsentsha se mongwe le mongwe a se dsirang ( rulaganya ) , dira tiro ka letsatsi le le rileng ( dirisa ) mme tshwaya tiro go supa gore e dirilwe ( laola ) .
Tlhopho , jalo , khurumetso le katelo ya peo ke ditiro tse di masisi thata mo ntshodikunong ya dijalo .
Maitemogelo a dikomiti tsa diwoto go kgabaganya naga ga a tshwane .
Gantsi go na le phetogo mme ba boifa se ba se itseng .
Go samagana le dingongorego
Polase e e nang diterekere le didiriswa tse di pila e tlhabololwa ka botswerere .
Fa kgomo e setse e godile fa e tsala lwa ntlha gona hee , e tlaa tsala dinamane di le mmalwa mo botshelong jwa lotsalo lwa yona .
Molaetsa o o yang kwa setšhabeng , ke ka ga boleng jo yunibesithi e bo bayang mo seabeng sa setšhaba mo thulaganyong e .
Rašio ya kere
Goreng re tlhoka go tlhaola maano a metsi ?
Go swetsa ka ga mofuta wa katiso ya batsamaisi o o ka siamelang go nna teng ga batho , le gore ke mang yo o tshwanetsweng go katisiwa mo ngwageng wa ntlha le wa bobedi , a katisiwa ke mang . .
Tiro 1 Leba Molaotheo , supa dikarolo di le tharo tse di tsweletsang puso ya temokerasi mme o tlhalose ka moo dikarolo tse di supilweng di tsweletsang puso ya temokerasi ka teng .
( a ) Malebana le ditaelo tsa tlhalo tse di ntshitsweng fa gare ga 1 Ngwanaatsele 2008 le 28 Tlhakole 2009 :
Dikgatokgolô
Nako ya thobo e fela ka kgwedi e mme ke solofela gore ba bantsi mo go lona ba itumeletse bokana ba kumo e ba kgonneng go e bona .
Ka mekgwa yotlhe , o ne a rata borutabana .
Mašwi a soya a ka fetolelwa go nna yogerete kgotsa go tlhakatlhakatshwa le dikutlwano tse di monate mme di rekisiwa di le seedi se se nowang jaaka yogi-sip .
Leka go tlhomamisa gore a kgalefo e lebisitswe kwa go wena ka namana .
Setshwantsho 2 : Tsaya teko ka boteng bo bo ka nnang dimilimetara tse 150 mo mmugodimong ka dimetera tse di leng lekgolo .
Kgaolo 5
Bontsi jwa balemirui ba ba sa ntseng ba dirisa lefatshe le ba tsofetse mme ba ikantse diphenšene .
Mefutafuta e botlhokwa go lekalekantsha maemo gare ga dithulaganyo tsotlhe tse di dirang gore lefatshe la rona le tswelele pele , jaaka :
Go tsaya medikologo e 5 ya kere e nnye ya rona go lekana le modikologo o 1 wa kere e tona ya rona .
Go ka nna gape gore ee kgotsa nnyaa re uma kumo ya bolemirui e e leng botlhakwa .
Ka go tlhoka lesego , dituelo tsa diphenšene ka ditšheke go tswa kwa pusong go nnile le kutlwalo e e bokete mo mmarakeng o .
Molao Ditirelo tsa Metsi , 1997
Ka kwa ntle ga Aforikaborwa , mo kontinenteng yotlhe , bakwadi ba ne ba ganetsa bokoloniale .
Gape o senka gore bommasepala ba tshwanetse go tsaya ditlhokego tsa bahumanegi le batlhoki ba mmasepala tsia fa ba rulaganya .
Ba di dirisa letsatsi le letsatsi mme ba tshwanetse go itse go di tlhokomela .
96 . ( 1 ) Komiti ya Motlhakanelwa e na le maikarabelo a tlhabololo ya togamaano ya bosetšhaba ya melao ya bosetšhaba , e e umakiwang mo go molawana wa 93 ( 1 ) , e e tshwanetseng go akaretsa-
Karolo eno e tlhalosa ka ga se mofatlhosi kgotsa bafatlhosi ba se dirileng go tlhabolola togamaano eno le gore ke bomang ba ba neng ba tsaya karolo mo go yona .
boikarabelo jo bo kwa godimo le taolo
Kitsiso e tshwanetse go nna le dintlha tsa letlha , nako , lefelo le fa go kgonega , ajenda ya kopano .
( iv ) rulaganyetsa ngwana ditirelo tsa tshegetso ;
MMASEPALA MONGWE LE MONGWE O KOPIWA SEMOLAO GO TLHAGISA MOKGWA WA TSAMAISO YA TIRO ( PMS ) O O TLA TOKAFATSANG NONOFO LE MAATLA A MOKGATLHO , GO RWALA MAIKARABELO A TIRISO YA DIDIRISIWA TS MMASEPALA LE GO SUPA PHITLHELELO YA DITLAMORAGOI .
Kwa ntlheng lebelo la mowafalo le kwa godimo mme le fokotsega ka bonako .
Tsona di akaretsa :
go letsa mogala wa botho
THIBOLOLO YA PATLISISO KA DITSHEDI LE THOMELONTLE YA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE 27
Kadimo nngwe le nngwe e na le maphata a mabedi :
Thulaganyetso ya metšhene
Letlha la bofelo le maemo a konteraka
Go roba
Kemedi ya SALGA e tlhophiwa ke komitikhuduthamaga ya yona go tswa mo setlhopheng sa baemedi ba Makgotla a Puso Selegae mo diporofenseng di le robonngwe .
o Tshegetso e e tlhokwang ke komiti ya woto ;
Ditlamorago - a sediriso sa temothuo se ka nna le kotsi mo thulaganyong ya thefosanyo - ka mafoko a mangwe , mo dijalong tse di latelang ?
Mmitara wa nepagalo wa boleng o o nang le sebatlisisi o ka rekwa mo marikisetsong a selegae ka ±R850 .
Tshekatsheko e dirwa ka go tsena mo mosimeng o tshotse hamore ya jiolojisete kgotsa sediriso sa seatla se se maleba ( penknife ) le go remarema mmu go tswa kwa godimo go ya kwa tlase , mme o tsweletse go ela tlhoko diphetogo kgotsa dipharologano dingwe tse di diragalang go ya le porofaele .
Elatlhoko
Mabapi le mathata a go lema go na le didiriso tse di teng go lema le go jala kwa ntle ga go tshwenya dikobelo .
Seesimane
1.11 . " Komiti ya Bookamedi le Mananeo " e raya komiti ya Kgotlakgolo e e nang le Baduladitulo ba Dikomiti tsa Photefolio le Mokwaledi wa Kgotla ;
TIRISO YA MOLAO , KITSO YA BOSINYI YA BANA BA BA NANG LE DINGWAGA TSE DI KA FA TLASE GA 14 LE MABAKA MANGWE A A LENG KA GA DINGWAGA
Le fa PAIA e tsaa tsia go nna teng ga melao e mengwe e e amananag le go laolwa le go senolwa ga tshedimosetso le direkoto , mo maemong a mo go one molao o lekanyetsang tshwanelo ya go newa tshedimosetso go sa tshwanela e bile o thulanang le melaotheo ya go dira dilo kwantle ga go fitlha sepe le go sikara maikarabelo , go tla iwa le molao wa PAIA .
Khoso ya Tlhabololo ya Bokgoni ya Balemirui ba ba tsweleletseng
Go tswa go mang ?
Ditlhopha di neelwa leano la ditiro le le sa kwalwang sepe mme ba dire tiro 2 .
Go dira jalo go ka go tsentsha mo mathateng tota .
Phepafatsa mmu , matlakala le bomoto jwa kirisi mo didirisong mme o pente mafelo a a kgobogileng kgotsa a onetse .
Ke leka go reetsa matlhakore otlhe a kgang
Thulaganyo ya ka gale ya go emisetsa modiri ka yo mongwe go ikaegile ka gore a leloko le ne le boutetswe kgotsa le tlhomilwe e tla latelwa .
8.2 Ga go na motho ope yo o tshwanetseng :
Molemirui yo o bonang kumo e e leng kwa godimo go tlaleletsa gantsi key o o tlhokomelang maemo a pH mo mmung mme ga a dumele gore maemo a nne a ntse a fetoga go feta .
Kwa diwotong tse di totileng sebaka , jaaka kwa dikarolong tsa metsesetoropo , mokgwa o bonolo go dirisiwa .
Go uma disoya
( a ) Mophato , bokgoni jwa go akanya , mabaka a selegae le a tikologo , dingwaga le bogolo jwa kakanyo , tsa ngwana ;
3 . Dikomiti tsa Diwoto le dithulaganyo taolo tsa tiragatso
Go thibela phokelelo ya sekgatsho mo dijalong tsa gago
E agilwe ka 1904 , Marks building e tsenya makokokgatlhanong le badiredi ba bona .
Phetogo ya sepolitiki mo Aforikaborwa ga e a tlosa tlhokego ya ditheo tsa thuto ya mofuta mongwe .
Thulaganyo eo e ne e tsamaisiwa le go tshegetswa ke tlhaolele e e mo molaong e e itshetlegileng mo maitsholong a a maswe a sepolitiki a Aforikaborwa .
Dipapatso tsa Dikuranta
Dintlha tse di tlisetsang go ikaega ka diritibatsi
Maikutlo ke ka moo motho o ikutlwang ka teng e ka nna bontle kgotsa maswe ka mongwe kgotsa ka tiragalo .
Dikadimo tsa ntshodikuno
Go logetsa ketane go
Le e bile motho a tshwanela go nna bori ka kgakololo , go sa ntse go na le batho ba ba siameng ba ba ikanyegang ba ba ka go thusang - ba batle o tla ba bona .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Ka go dirisa nako gare ga go jwala le go roba go tlhola , go direla le go baakanya dipalangwa le didiriswa tsa mo polaseng o ka kgona go dikologa go latlha nako e e botlhokwa ka nako ya go jwala .
O ka nna wa eletsa go nna le ntlo mme ka go boloka dipositi ya go reka ntlo o ka nne wa tsenya kopo ya kadimo ya madi a go reka ntlo mme fa kopo ya gago e atlega , o ka nna wa ipaakanyetsa go reka ntlo .
Ka maswabi diwoto di ne di tlhagelela ka nomore fela ntle le mmepe o o maleba ka jalo ke bonnye fela jwa baagi ba ba neng ba kgona go nyalanya maina a bontlhopheng le diwoto tsa bona tse di rileng .
" Ee , go boammaaruri gonne ke ithutile gore go na le dikarolo tse dintsi mo temothuong .
Taolo le tiriso ya Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa
Khumanego , mmogo le koafalo e e tlhagisang , ka poifo ya tshireletsego ya dijo tsa selelapa .
Malatsi a le 3 go ya go a le 4 ka beke
Palogare e , ya go na ga pula e tlaa neelana ka kaelo e e siameng thata ya gore ke dijalo dife tse di ka jalwang mo kgaolong e e totobetseng mo maemong a e seng a nosetso .
Go oketsa go kgona ga badiri ba dipolase le balemirui ba ba dirisang bolemirui gannye ke kgopolo e e neng e ntse e amogela kelotlhoko go tswelela mo maemong otlhe a makala a bolemirui mo dingwageng tse di fetileng .
Rusu mo matonkomaneng a gago
Ka gore melato kgotsa kgwebo e sala go nna maikarabelo a mong , khutliso ya ditiro e tswala kgwebo ka botlalo .
Tiro ya Komiti ke go batlisisa tswelelopele ka ga thebolo ya ditirelo le gore dikgwetlho ke dife kwa mafelong a go nnileng le dikhuduego go ba kgontsha go kwalela Kokoano Bosetšhaba pegelo e e tlhaloganyesegang , ditshitshinyo tse di fitlhelesegang le tsenyotirisong ya leano .
Ditlhotlhwa tsa morokotso wa botsayakarolo o phasaladiwa mo makwalokgannyeng a letsatsi le letsatsi mme di teng ka tlhamalalo mo motsamaising wa sekema sa peeletsommogo yo o dirileng peeletso le ena .
Go kopanya maAforikaborwa otlhe ka maikaelelo a a tshwanang a go fitlhelela katlego le tekatekano .
Fa o ka fosa go duela maemo a gago a go adima madi gape a busetswa morago .
Matseno go tsamaiso ya porojeke
Fa thompolafatso e sa itumedise , motho o ka tlhatlhoba gore ke dintlha dife tse di se keng tsa tlhokomelwa ka nako e .
Le fa semela sa Desmodium uncinatum se tswa kwa Amerikaborwa e bile se mela ka nako ya komelelo , se ka kgona mo tikologong mo go leng komelelo dikgwedi tse tharo e bile se fitlhelwa mo ditikologong mo pula e na ka bontsi mo Afrikaborwa .
Ke batla go netefatsa gore bana ba me ba nne le bokamoso mo lefatsheng le .
Nako ya thobo e ntse e atumela mme go sa ntse go le palo e ntsi ya masimo a a tletseng mofero .
Ditiro tsa letsatsi hoko 1 le 2
Nnete ke gore Afrikaborwa e ntse e tlhoka go batla dimakhete mo e ka rekisang mmidi wa rona .
Motho yo o dirang kopo o bidiwa " mokopatshedimosetso " .
Thuto yona a re , e na le go le gonnye go e go dirang mabapi le thulaganyo e e tlhomameng ya go tsena sekolo gonne e tshwanetse e akaretse kitso , go akanya ka ga dikakanyo tse dišwa le go e sekaseka gape .
Go matlafatsa tsamamiso ya tshiamiso ya bosenyi .
Re solofela gore ngwaga ena e tlaa tlisa tuelo go le kgonisa go jwala gape ka ngwaga e e latelang .
Tokafatso ya thebolelo ya ditirelo le go kgotsofala ga baagi e sala go nna selekanyo se segolo sa tiragatso .
Go ka dirwa ke ba dikonteraka ba ba nang didiriswa tse di tlhokiwang go boloka nako .
Go netefatsa tseokarolo e e tseneletseng le kgatelopele go ya tharabololong , motsereganyi o tshwanetse a lekeletsa go obega ga maemo a lekoko le lengwe le le lengwe : a swetse gore o tlaa tsaya merero ka tatelano efe , a swetse gore a go tlhokega dipitso tsa ditlhopha di kgaogane ; a tsepame mo dikgatlhegong le ditsholofelo tsa setlhopha se sengwe le se sengwe , e seng maemo ( ke gore , ntlha e ba ikemang ka yona ) ; a ntshe mekgwa e mengwe e mentsi e e ka kgonagalang a e kwale ; a rotloetse dikgolagano le dikananyo , sekao : kgonagalo ya go tlhoma tleliniki ya nakwana le matlwana fela kwa rankeng ya ditekesi mme IDP e elatelang e akaretsa dirala tsa bagwebi le tleliniki e e dirang ka botlalo ; Bopelela dikarolo tse di utlwanelwang .
Go fula go feta go tla fetsa kotlo ya majang a a simolotseng go tlhoga mme a ka se kgone go tlhoga medi e e ka bo kgonisang go ntsha matlhare a a botlhokwa thata ka selemo .
( v ) rulaganya kopano , e e tshwanetseng go tsenelwa ke ngwana , motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ebile e ka tsenelwa gape ke motho mongwe le mongwe yo o kgonang go neelana ka tshedimosetso mabapi le kopano e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) ; kgotsa
Setshwantsho 1.2 : Palogare ya mowafalo ngwaga le ngwaga e lekanyediwa ka
Balemirui ba bantsi ba tsaya kadimo ya go lokela dijwalwa - ba adima madi kwa kgwebong ya bolemirui kgotsa kwa bankeng tota le kwa Bankeng ya mafatshe .
E le tsa tsamaiso ya dithuto le baagi
14.1 Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana e ka nna ya fedisiwa ka
Khomišene e tlhometswe go batlisisa le go neela pegelo ka ga kgatako ya ditshwanelo tsa botho tsa motlha wa tlhaolele .
Mo ditekong tsotlhe go ne go supiwa gore ditiragalo tse di siame .
" botsereganyi magareng a motswa-setlhabelo le motlola-molao " go tewa tsamaiso e e kailweng mo go molawana wa 62 .
" Hisetori ya gago e lopa botshelo jwa gago , " Sonia Sanchez , mmoki wa Moaforika le Moamerika , o boleletse Es'kia Mphahlele jaana fa a ne a ipaakanyetsa go boela mo Aforikaborwa ka 1977 .
dikgwebo
Didirisiwa tse di farologaneng di laolwa ke melao le ditsamaiso tse di farologaneng .
Se ke tiro ya mokwadi le tlhotlhwa e a tshwanetseng go ikemisetsa go e duela , go ya ka Mphahlele .
Maemo a pH mo molokolong wa gago o tla go supetsa tsela .
Re solofela gore le tlaa kgona go jwala gape ka setlha se se latelang .
( b ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , tse di umakiwang mo temaneng ya ( a ) , di tshwanetswe go dirwa-
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Phillip o rata metšhine thata mme o tlhokomela diterekere le didiriswa tsa gagwe tsotlhe sentle .
Diporojeke dingwe tse di supilweng ka nako ya CBP e tshwanetse go tlhabololwa go nna ditshitshinyo tse di tla isiwang go IDP ka gonne din a le tshedimosetso e e botlhokwa ka ga ditlhokego tsa baagi , mmogo le ditharabololo tse di leng fa baaging , mme fela di ka nna tse di tona go ka tsengwa tirisong kwa Wotong .
Tsamaiso ya lekgetho e tshwanetse go dirwa mo dintlheng tsa diragalo tsa Terasete ya Disereale tsa Mariga le dikabelo jaaka di tlhomilwe ke Tona a dumetseng ka dintlha tsa tiriso ya lekgetho .
Go ya pele , re tlhoka go tlhaloganya boleng jwa botsweretshi mo go tsweletseng botho jwa rona le tlhokego ya go nna le disenthara le mekgatlho e mentsi ya botsweretshi le setso .
tlhabano ya nyutlelia
Taolo ya mofero
Go tsholetsa lentswe go netefatsa gore ba utlwa ntlha e ke e tlhagisang
Le ga le maatla a seo a ka senolwa botoka ke fa re se tlhalosa re bo re se tlhalosa , re sa ikaega ka ditumelo tse dingwe e le ka bo-sona. "
Leina la Latene la Tlhogokgolwane ( Maragomagolo ) , jaaka bojang bo bo tlwaelegilweng go itsewe , ke Themeda Triandra mme bo fitlhelwa mo dinageng tsa mefuta yotlhe mo Aforikaborwa e bile bo bonwa bo le botlhokwa thata bo le bojang bo bo botshe ba naga go fulwa ke diruiwa .
Gape , go fetoga , ke boikarabelo ba mothapi go supa gore go kobiwa kgotsa mo go tsositseng kgang ka modiredi go siame e buile go tsamaelana le molao .
DIPOTSO TSE DI BODIWANG KGABETSA
Go feta foo disoyabini di ka ntsha bonnye poroteine e kana ka gabedi ka heketara go na le morogo kgotsa dijalothoro dingwe fela tse di dikgolo .
Mo Aforikaborwa re ka tlhaselega bonolo ke maemo a loapi a a fapaaneng , mme go na ga pula go go sa lekalekaneng le go sa ikanyegeng go dira gore lephata la temothuo le tlhaselwe bonolo ke ditshwaetso tsa komelelo .
" Re tshwanetse ra tsaya loeto lwa dikakanyo , tshedimosetso le tlhaeletsano gore re tle re itemogele tsosoloso ya itharabologelo , go tsenyetsa kitso ya rona kwa teng le katoloso ya dikakanyo . "
Ka re le balemirui re sala re le mo maemong a go kopa pula go Modimo .
Mphahlele o supa dikgoreletsi di le mmalwa mo African urban community organisation mo Aforikaborwa gareng ga tsona go le makala a dipolotiki le lehuma .
Feleletsa ditirelo kgotsa batlamedi-ka-ditirelo ba ba setseng .
Tokafatsa tsamaiso ya pholisi ya ikonomi le go tsenya tirisong .
Ikonomi e e tswakaneng le e e tsenyeletsang ya kwa metsemagaeng
Tlhomo
Ntshokuno ya peo ya khanyola e farologana magareng ga ditono tse 31 000 go ya 40 000 ka ngwaga , mme e wetse tlase go tswa go 30% ya ntshokuno ya soyabini go ka nna 5% .
Go Tlamela ka Go Itshekisiwa ga Metsi a Matlwana a Boithomelo
14.4 Kitsiso ya dikopano
Fa dituelelo di ka fopholeletswa kwa godimo gona go ka nna thata go bonela porojeke matlole .
O nonofile thata ka fa semekhenekeng , se se bonalang sentle ka maemo a a kgatlhisang thata a didiriso tsa gagwe .
Go ba kopa go neela pegelo pele ga pitso go tla ba gapeletsa go ngotla dikakanyo tsa bona le go tiisa maemo a bona pele ba tsena mo phaposing ya pitso .
Tšheka kgagamalo ya mabanta a kgweetso .
Mo legatong la tlamelo ka ditirelo ke moo go dirwang dilo le go di tlhokomela teng , e bong yona tlamelo ya nnete ya ditirelo .
Tšhono ya go reka e e gaisang
Fa tsosoloso ya diporojeke tse e tshwanela go atlega , go botlhokwa thatathata gore sebako sa thetelelo se tlhaloganngwe - mme se se tlaa tlhaolegela bothata bongwe le bongwe .
Ke kgona go reka le go rekisa dinku mme ke batla go oketsa kgaolo e gape .
Khansele , le fa go ntse jalo , e dira melawana ya go tlhopha maloko a Komiti ya Woto .
Go tlhoma kgwebo ya temothuo ya gago
dumelane gore ke bomang ba ba tla akarediwang mo setlhopheng sa bafatlhosi
Mo bathong ba ditso tsa Afrikan , dikinane di lemosa batho gore re ikaegile ka ba bangwe , le gore bonosi ba rona bo tswa mo go nneng karolo ya setšhaba .
Ke nnete gore go botoka fa molemirui a ka reka dilo jaaka peo , monontsha , tse di gaswang le mafura ke tšheletetota ya gagwe .
Ka nako tsotlhe dira jaaka go supiwa mo setshwaong .
Fa ditlhopha di na le karabo e e tshwanang , netefatsa gore setlhopha sengwe le sengwe se nna le seabe .
3 ) Ke mofuta ofe wa dikago o o leng teng mo wotong ?
Maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong
Mo bodirelong go tlhokiwa gape go nna teng modiredi yo a tlhomilweng ka molao go dirisa didiriswa le go tlhabolola lenaneo le le supang gore sepanyeletsi se dirisiwa jang .
Re baakanya , ntsifatsa le go phasalatsa lokwalodikgannyana lo lwa kgwedi le kgwedi ( lwa ditsebe tse 8 le ditshwantsho tsa mmala o o feletseng ) , ka dipuo di le supa - English , Afrikaans , Setswana , Sesotho , Sesotho sa Leboa , Sethosa le Sezulu .
O se boife go tshuba senosetsidikologi , go ka go duela thata .
Mo marigeng Setlelerotinia se tshela jaaka setlerotia mo mmung le mo matlakaleng a dimela .
Dimicrobiside di tshwanetse go neelwa basadi botlhe ba dingwaga di le 16 le go feta .
Molemirui yo mongwe le yo mongwe o tshwanetse go sekaseka sentle gore ke mokgwa ofe o o kgonwang go dirisiwa go tswelela ka go nna go sireletswa mmu le go oketsa bonontsha ba mmu .
WENA O MONTSHWA - go kgona maemo a a kwa godimo ka maikutlo a gago !
11.2 Motlatsa-Modulasetulo yo gape e tla nnang Modulasetulo wa Lekgotla la Dikgosana ;
3.1 Diforamo tsa Diphotefolio
Re baetapele mo go tsa temo - mme jaanong ke tshono ya rona ya go nna baetapele mo go tsa tiriso e ntle ya eneji le go somarela eneji .
Ke dirisa bolemirui kwa Senekal mo kgaolong ya Foreisitata .
Go tsamaisa tiragatso ka gotlhe
" Diporojeke tsa mafaratlhatlha tse di konoseditsweng mo ngwageng o wa ditšhelete di akaretsa dikolo tse tharo tse dišwa e leng Sekolopotlana sa Letlotlo Naledi kwa Bothaville , Sekolopotlana sa Nthutuzelo kwa Bultfontein le Sekolopotlana sa Lister Skosana kwa Parys .
Ka go gakololana le batho ba ba tshwanetseng , go akanyediwa gore a pholisi e ntšha e a tlhokega go rarabolola kgang kgotsa bothata .
E tlhwatlhwatlase go gaisa kgokagano ya mogala
( ii ) Morago ga mo , motho yo o boutang o tla suta fa sekerining mme o tla tsenya pampiritlhopho ya gagwe mo lebokosong la ditlhopho a bo a tswa .
Go ruta monagano ka tsela e le gona go ruta maikutlo a motho ka nosi ka ga se se diragalang mo tikologong ya gagwe gore go tlhotlhomisiwe tsibogo e e ka mo tswelang mosola .
Mmasepala o tshwanetse wa tlhama diKPI tsa diyuniti tsotlhe tsa ona , tsa badiri ga mmogo le tsa baneeladitirelo .
tlhatlhobo - leano le tiragatso ya leano ka bobedi )
Jaanong go na le dipuo tsa go baamoga lefatshe kwa ntle ga tuelo le go le abela bantsho .
Go botlhokwa go kgona go thalelela tswelelopele ya tiro e nngwe le e nngwe mme ka lesego Grain SA e na le ditlhakatshupetso tsa botlhe ba ba leng mo lenaneong la tlhabololo .
10.6.2 maina a maloko a a leng teng le go kwala a ba ba seyong mo kapanong ;
Tlhamo e e fopholediwang ya peo ya soyabini ke 40% poroteine , 21% oli , 34% dikhabohaetereite le 5% molora .
SELEKANO ( Phetogo e tshwanetse ya dirwa go le kana kang ?
17 . Ditsela tsa go tlisa ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
( a ) Go rotloetsa le go tlhola maemo a a dirang gore baagi ba nne le botsayakarolo mo mererong ya mmasepala , go akaretsa mo go IDP , mo thulaganyong ya tsamaiso ya tiro , mo go tlhokomeleng le mo go sekasekeng tiro...thulaganyo ya tekanyetsokabo , ditshwetso tsa togamaano le mo ditirelong tsa mmasepala
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala o tsepama mo thulaganyong le tsamaiso ya ka mo teng ya mmasepala .
E tlhalosa ka ga merero ya selegae ya Aforikaborwa ga mmogo le dikamano tsa yona mo Aforika le moseja .
Ditlhopha tsa baagi
Maemo a tlelaemete mo kgaolong ya bolemirui e o leng mo go yona .
( b ) Mo lobakeng lwa temana ya ( a ) , Setlhopha sa 5 sa ditlolo-molao tsa Molao ono , e e seng karolo ya Molao ono , ga e na dithata ka fa molaong , mme e tshotse tlhaloso e e feleletseng ya kopano le kamego ya Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi le Molao ono .
3.2 Palo ya maloko a Lekgotla la Dikgosana e tla fetolwa go ya ka fa go tlhokegang ka gone go ikaegile kagore a Kgotla kgotsa Kutle e fedisitswe kgotsa gore a go tlhomilwe e ntšha .
Tlamelo ka metsi e e tlhaelang .
Mo moletlong o o neng o tsaya maikutlo ka 1994 , Rre Mandela o ne a amogelwa jaaka Moporesitente ya ntlha e e tlhophilweng ka temokerasi. ( maybe a link to the speech )
( 9 ) E ka dira dikatlanegiso ka ga morero mongwe fela o o amang woto mo mokhanselareng wa woto kgotsa mo khanseleng ya selegae , komitikhuduthamaga le meyara .
Phitlhelelo go metsi a a nowang a a babalesegileng , motlakase le thuto ya bo mapimpana ya boleng e ka golola basadi mo go direng tiro e e sa duelelweng mme ya ba thusa go batla ditiro .
Konotela le go dumelana ka ga matlole go ya ka tlhokego ya woto
bosiamisi kgatlhanong le bosenyi ya bana ;
Ditokololo tsa baagi di ka nna botlhokwa mo go supeng mabaka a gore goreng maitlhomo a sa fitlhelelwa . '
E tlamelana ka letlhomeso la diporogerama tsotlhe tsa puso mo legatong lengwe le lengwe go netefatsa fa mafelo a a sa tlhabololwang mo nageng le ona a akarediwa mo thulaganyong e .
Ka nako ya go mela e e fetileng re lemogile balemirui ba bantsi go feta ba ba jwalang disonobolomo ka ntlha ya botlhokwa ba pula le go na ga yona morago ga nako .
Go a kgonega go sekaseka le go araba potso e e bothekeniki thata .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Seesimane
Tshekatsheko e dirwe ke mosekaseki wa Setlamo sa Tirisano
4.2 Tsamaiso ka gotlhe ya CBP
Nako e e siameng ya go jwala dimela tsa mofuta o e supiwa gagolo ke lefelo le o nnang mo go lone le maemo a tlelaemete .
( i ) faposa kgetse mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 fa ngwana a latofadiwa ka tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 1
Dintlha dingwe tsa botlhokwa go ka gakologelwa :
Tsebepele : Kwa morago , go tsweng molema : Louw Steytler ( modulasetilo wa Grain SA ) , Brienne van der Walt ( Wa Absa ) , Maurice Boki , Jannie de Villiers ( Moeteledipele wa Grain SA ) le Ian Househam ( Morulaganyi wa Kgaolo ya Kapabotlhaba wa Lenaneo la tlhabololo la balemi ) .
Nosetso ya mmidi
Tharabololo-mathata e e tlhakanetsweng
SARS e tla toloka ka Puo ya Diatla ya Aforikaborwa kwa makaleng ka go e refosana le dipuo tse dingwe le go ya ka sekejule se se tlhomilweng go sa le gale .
Sekao A :
8.3 Go boloka rekoto ya mananeo otlhe le maitlamo a Lekgotla la Dikgosana
Diako tsa bogare - digeramo tse 180 ; le
PUSOSELEGAE E E NONOFILENG KE PUSOSELEGAE E E INEELETSENG GO DIRA LE BAAGI LE DITLHOPHA MO SETŠHABENG GO BONA DITSELA TSE DI TSWELEDITSWENG GO FITLHELELA DITLHOKWA TSA BONA MATHERIALE , IKONOMI LE LOAGO LE GO TOKAFATSA BOLENG BA MATSHELO A BONA .
Ke dirisitse bokae go ntsha dijalo ?
Ntlha e e tla tswelela go nna maikaelelo .
Tiisetso ya Ditumelo-kakanyo tsa Setho tsa Afrikan e kwadilwe ka 1990 mo tshimologong ya puso ya temokerasi mo Aforikaborwa .
Go sa kgathalasege dintlha tse di neetsweng tsa tshobokanyo eno , diteng tsa tshobokanyo eno ke tsa go aba tshedimosetso fela , e bile di tsamaisana le ditaelo tsa kgatiso e e sa khutshwafadiwang ya Pholisi ya Dipuo ya SARS e e amogetsweng ke Mokomišinari wa SARS ka di 13 Motsheganong 2015 .
Diheketara tse di jwetsweng ka setlha
A tsotlhe di sa le teng ?
Batlhagisi ( presenters ) ba ne ba tlhophiwa mo dikgaolong di le lesome tse di farologaneng e bong Foreisetata , Bokonebophirima / Gauteng , Kwazulu-Natala , Kapabotlhaba le Mpumalanga .
Ka go dira jalo , Mphahlele o dumela gore di ka thusa mo ' tsosolosong ya go ithusa , le go itemoga ' ga batho .
Jenny Mathews , Modulasetilo wa lenane la Grain SA go tlhabolola balemirui
Ditona tsa Khabinete di tlhoka go neela mabaka a tiriso ya madi a mafapha a bona .
Ga e a laolelwa ke Puso kgotsa ke setlamo sepe gore go dirwe patlisiso mo badiring mo Aforikaborwa .
Karolo e ya matseno :
Se se kaya gore modirisi yo o batlang go nna le phitlhelelo mo lefatsheng la gago le go kgobokanya sedirisiwa sengwe le sengwe se se teng mo lefatsheng la gago o tla tshwanela gore a bone pele tetlelelo ya gago gape a go neye tshedimosetso ka ga se a batlang go se dira ka didirisiwa le dipholo tse di solofetseweng ke dife .
Bukanatshedimosetso e tshwanelwa ke go buisiwa ga mmogo le ditlhokego tse di maleba tsa semolao , Dintlhakaelo tsa Bosetšhaba , Tlhomo le Go dira ga Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala , 2005 le Buka ya Metswedi ya Dikomiti tsa Diwoto tsa Bosetšhaba ( cogta le GTZ 2005 ) .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Nnete : Petelelo ke sebetsa se se dirisiwang go nna le maatla le taolo mo mothong yo mongwe .
Ke kgwedi ya Seetebosigo , go botlhokwa go nagana go lokela naeterojene ga ntlha e bile go ka nna botlhokwa go dirisa sebolayamefero sa morago ga go simolola go mela ga peo gape le gape .
O goletse mo motsaneng o mme a simolola sekolo mo Sekolopotlaneng sa Driekoppies ka 1959 .
3 . Jaaka leloko la Komiti ya Woto ke kopana le setšhaba gangwe le gape mo karolong ya me go reetsa ditlhokwa tsa bona le matshwenyego a bona
Pusoselegae ke eng ?
Bolosika bo bo siameng mo setlhopheng bo naya motho tshegetso , kgotatso le bobelotlhomogi mme ke dilo tsotlhe tse a di tlhokang go kgona go phela sentle le go nna motho yo a nang botho .
Go ka nna bonolo go tlhagisa makoko a a botlhokwa a sepolotiki a a setseng a le teng a emetswe mo khanseleng e bile go nna thata gore khansele e reetse sengwe le sengwe se se ntšhwa go tswa mo setšhabeng sa selegae ka bontsi jwa dipegelo bo tlaa sutlhelela ka ntlha ya tiriso ya didiriswa tsa lekoko .
Go gaisana go fokotsa kgono ya dimela tsa dijwalwa go gola sentle , mme jalo go fokotsa bokana ba kumo .
Leano la tiragatso
Tiragatso e akaretsa mekgwa e e tswakaneng e e batlang dikakanyo tse di atileng mme e dirisa ditiragatso tsa go ithuta tse di feletseng mme di agegile .
DIKGATO TSE DIKGOLO TSA TSAMAISO YA POROJEKE
Dikgaolo tse di kwa Borwa
Sclerotinia e kgona go phela nako e e ka nnang dingwaga tse supa mo mmung .
Bommasepala ba tsaya dipalo tsa dimmithara tsa tiriso ya metsi le motlakase ka kgwedi o bo o duedisa ditirelo go ya ka tshwanelo .
Go ne ga bitswa bantsho le basweu gore botlhe ba tlamperele ponelopele ya go se kgethololane ka bosemorafe - go itshwarelanwe mme go gatelwe pele .
Kwa ntle ga gore montshakuno a bo a na le khepetlele e e lekaneng go dira kwa ntle ga kadimo , montshakuno o tshwanetse a bo a le mo kemong ya go ka newa molato , gore a tle a kgone go ka fitlhelela kadimo ya ntshokuno ( molao wa tseisomolato o mošwa o dirile gore go nne bokete thata mo bantshakunong go fitlhelela dikadimo mme ka jalo ga ba kgone go tswelela pele ) .
Ka motlha wa bokoloniale le tlhaolele kamano e , e ne e tlholwa ke sekgala , botlhokakitso , le maikutlo a go nna mogolo go feta ba bangwe .
ba dire jaaka setheo se se tlaa bolotsang baagi gore ba nne le tiro mo wotong .
Lokwalo la taolelo ya gago la CCMA ;
Ntlha e nngwe e e leng mosola ka mananeo a diwoto ke gore ke didiriswa tse go ka dirwang dipegelo ka ona , diphitlhelelo tsa kgwedi nngwe le nngwe di ka lekanyetswa kgatlhanong le lenaneo la ditiro .
Kgwebo ya bolemirui ke kgwebo e e leng thata go tsweleletsa pele go feta mme go bona poelo go tlhoka bolaodi bo bo tseneletseng tota .
O tsene sekolo sa mo polaseng go fitlhela a falola Seemo sa 7 .
Fa gongwe di ka feta bokana ba kumo mme ke tshupetso e e ka thusang balemirui go swetsa gore disalela di kana kang mme gape le gore mosola wa tsona o ka nna kana kang .
Mokgwa wa go olela motshetelo .
go siamisa bokao jwa go dira ga bodiredipuso
Fa go tliwa mo tiragatsong o gakololwa gore o dire eng , leng .
Mo pontsheng / mo mmileng / ka fa tlase ga borogo / mo sekgweng
Tona a ka tsaya tsia gape kopo kgotsa a isa boikuelo go MEC yo o maleba kgotsa kwa setlhopheng sa boikuelo ( karolo 94 ) .
Gale ditogamaano tsa kgwebo di lebisitswe ka kgethego kwa go kgobokanyetseng maiteko a kgwebo matlole .
Maotwana a thoro
3.6 Go supa batshodi ba kitso ya setso
Ka 2010 , Grain SA e simolotse lenaneo la dikolo ka thuso ya Maize Trust .
dipaki di le 4
Motswedi wa tshedimosetso
Dithutano di ka tshwarwa magareng ga Komiti ya Woto le baemedi ba baagi le / kgotsa magareng ga kgansele le Komiti ya Woto moo khansele e tlhagisang dintlha le go bona dikakanyo tsa Komiti ya Woto , kgotsa e tlamela Komiti ya Woto ka tshedimosetso e e di tlhokang , sekai , tekanyetsokabo mme Dikomiti tsa Diwoto di tsaya tshedimosetso e go e isa kwa baaging gore ba e tsibogele
Selekano se se oketsegileng sa ditlhaka tse di thubegileng se fokotsa botshelo jwa poloko thata .
Maemo a pH mo masimong a a sa lengweng a tshwanetse go tlhokomelwa sentle mme go mosola go nna go tlhola maemo a pH mo nokong ya magodimo a mmu mo masimong a a sa lengweng gape le gape .
Bangwe ba baagi ba galefile ka gonne ba ntse ba le mo lenaaneng la tetelo ya matlo sebaka se se leele mme ba re ga go molemo gore baagi ba ba neetsweng matlo go a rentisa ka gonne se , se kganela baagi ba bangwe go bona matlo .
Gangwe le gape Telkom e rata go buisana le badirisi ba yone ka dikumo le ditirelo tse diša .
Paakanyo
Phitlhelelo e e bokoa ya di mmaraka ;
Ga go na ope yo a tlaa go direlang tiro e .
Dikaelo tse ke tsa batlamedi , badirisi le balaodi ba tiriso ya ditsompelo tsa thutatshelo le tsa dijini le tsa kitso ya setso e e tsamaelanang le tsona , gape di tlhalosa mokgwa wa tiriso ya tsone o o dumalanang le molao .
Mefuta e e farologaneng ka ntlha ya go gola ya disoya le mokgwa wa go mela di ka tlhotlheletsa bokana ba tsenelelo ka maemo a a farologaneng a go mela a dimela .
Tlhokomelo ya dikaommu
Sengwe le sengwe se go fitlha gajaana se builweng ka maitlhomo se ka sobokanngwa ka kgopolotheo e le nosi .
Mong mongwe le mongwe oo molelo wa naga o ka simololang kgotsa wa šwa mo lefatsheng la gagwe , kgotsa wa anama go tswa mo lefatsheng la gagwe , o tshwanetse go dira le go tlamela tsela ya molelo ka fa lotlhakoreng lwa molelwane wa gagwe magareng ga gagwe le lefatshe le le mabapi .
A ke tsere ditekanyo tsa mmu gore ke itse mokgwa o ke tshwanetseng go nontsha mmu ?
Go ka nna ga se kgonege go tsibogela ditlhokego tsotlhe , mme ka mokgwa o o ka kgonegang Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go batla poelo e e maleba e e ka tswelang baagi mosola .
Dirisa diselešase tsa letsogo go sega bojang le dimela tse di sa šwang fa pele ga molelo o o tlang .
Go swetsa gore o tlaa jwala mofuta ofe wa dijwalwa fa gongwe go ka naganelwa dingwaga tse di rileng pele o di jwala fa o dirisa lenaneo la thefosano ya dijwalwa le le rulagantsweng sentle .
Go kgweleanya maemo a dikgang , mo Afrikaborwa dintlha tsa ditiro di laolwa ke melao e e ka nnang lesome .
Go tuelo e e monate go etela balemirui mo dipolaseng tsa bona le go bona ka bowena tse Lenaneo la tlhabololo la balemirui la Grain SA le se dirang mo dipolaseng le mo bophelong ba balemirui ba re kgonang go dirisanammogo le bona .
2.6.2 Batlhokomedi ba ba thapilweng ke Mothapi
Batho ba ka akaretsa mabaka a mangwe mo tumalanong e fa ba rata go dira jalo .
Boalogodimo jwa jwalo jo bo baakantsweng sentle bo kaya , boalogodimo jwa mmu jo bo boruma jo bo se nang dibodi ts di ka monyelang dingwe tsa dikhemikale tse di tshetsweng .
Dibolayamefero
Bolaodi ka tlholego bo oketsa ditiragalo tsa dibatana tsotlhe mo polaseng mme go netefatsa gore dibatana di se tshosetswe e bile di se tsongwe .
Tlhatlhobela ditutlo mo thulaganyong ya tsidifatso ya enjene , thulaganyo ya togetso , thulaganyo ya lookwane le mo tikologong ya dillaemo le dikarolwana tsa haeterokoliki .
Ke maitsholo ka kakaretso a bantshadikuno botlhe a a tlhotlheletsang ditlhotlhwa .
Dintlha tse di latelang di tlhoka go akanngwa :
3 / 3 Go akanyetsa ditsitsinyo tsa diporojeke go 3 / 8 ; go sekaseka megopolo e mengwe .
16.3.9.2 go tsenngwa tirisong ga Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotlakgolo .
Nako ya leano ( e tshwanetse go nnamo gare ga ngwaga le di le 5 )
Thuto e neelana ka ditlamelwana tse di re kgontshang go tlhatlhoba lefatshe la rona .
Peo e ka tswa e jaletswe kwa teng thata mme se se kgoreletse semela go tlhagelela fa godimo ga mmu .
dikgoropaditsela jj .
Ditaelo tsa setlhopha se se dirang
tlhama Dithulaganyo tsa Tsamaiso ya Tiragatso ( Performance Management Systems - PMS )
( b ) Tlhwatlhwa nngwe le nngwe e e fetotsweng e tlhalosiwa mo temaneng ya ( a ) , pele ga phasalatso mo Kuranteng ya Molao , e tshwanetswe go newa le go letlelelwa ke Palamente .
Go dira dilo ka tsela ya gago ke go leba gore go tla eng pele ga dikgatlhegelo tsa motho go sa lejwe gore go ka tlhakanelwang eng se se tshwanang .
4.3.1.7 Dipholisi di tshwanetse go kwalwa ka paaka jaanong kasekai :
E tla tswela batho ba le bakae mosola ?
Batho ba nna le botsayakarolo ka go kopiwa ditheo tsa kwa ntle go fitlhelela maitlhomo a a setseng a tlhagisitswe
Mometso o o leng tšhupu e e o golaganyang le molomo wa mogodu wa ntlha ( o o bidiwang mogodu ) .
Disoya ke dijo tse di leng botlhokwa go lefatshe le le tlholang le tswelela pele , tota le mo Afrikaborwa mo palo ya batho le diruiwa e nste e oketsega .
Ka Motsheganong mo ngwageng o o tlang , mafelo otlhe a a tla bo a golantswe ka lebelo la bonnye 10Mbps ka fa tlase ga tumalano e mme ka Phatwe 2018 , bontsi jwa mafelo a a tla bo a golagantswe ka dikheibole tse eseng tsa terata ( fibre optic ) mme diperesente tse 90 tsa mafelo a di tla bo di itumelela lebelo la 100Mbps fa diperesente tse 10 tsona di tla bo di itumelela lebelo la 1Gbps .
Re batla go nna fa kae ?
Fa go bapiwa le kgotlhang ka go ganetsa go ka tswelela go tlisa mathata mo dikgaolong tsotlhe tsa bophelo ba gago .
BelTerme ke bobolokelo-tshedimosetso jwa mareo jo bo tshegediwang ke Fédération Wallonie-Bruxelles .
Fa o dirisa mokgwa wa go suga mmu go tshomarela tikologo mme o tlhophile mofuta o o kgonang glyphosate , o netefatse gore sediriswa sa go jwala , lenaneo la go laola mefero , didiriswa tsa go gasetsa le kgono ya didiriswa tse tsa gago di siame .
Fa mongwe a leba tshotlo e e diragaletseng Bantsho , go akaretsa go tloga ka nako ya ga Jan Van Riebeeck , go tseelwa le go amogwa lefatshe , di ne di kganelwa ke molao wa matsenelela .
Rraagwe Labious o ne a tswa kwa Koppies mo Foreisetata .
Jaaka fa go ka dirisiwa tse di nang atrazine kgotsa simazine mo lenaneong la ngwaga o di ka senya merogo le dimela tsa tlhaka jaaka korong , habore le diterikale tse di ka jwalwang go nna kumo ya ditšhelete mo patleng kgotsa tse di ka nnang furu go diruiwa tsa gago .
Mabaka a ditshenyegelo , paakanyo , jang , leng le eng
Lotlela ditšhefu ka dinako tsotlhe !
Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e tserwe mo puong ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele's kwa Miusiamong wa Hisetori wa selegae mo Durban ka 1995 .
A go ama setšhaba ga tshedimosetso fa e senolwa go feta kgobalo e e ka nnang gone .
Go ya ka Mphahlele , motsweretshi o batla gore batho ba ikutlwe ba bo ba tlhaloganye pele ga go tsaya kgato .
Tiro e gantsi re a e lebala mme re e beela " letsatsi la pula " le gantsi ka maswabi le sa goroge ka botlhokwa ba lona mo dinakong tsa segompieno .
Fa o lokela monotshagodimo morago ga nakonyana mo setlheng go botlhokwa gore tlhokomela maemo a bosa ka o sa batle gore go ne pula e e nang ka magadima fela morago ga go lokela monontshagodimo , ka go ka dira gore mmu e tloswe ke metsi a a elelang ka bonako .
tumalano e tshwanetse go tlamela gore madi mangwe le mangwe a a amogetsweng ka ntlha ya tumalano a tla duelwa mo Letloleng la Terasete la Patlisiso ka ditshedi ; le
Go etelwa ke morulaganyi wa kgaolo wa Grain SA , Lawrence Luthango go nnaya tsholofelo go dira go feta .
Tshwetso ya tsamaiso e tshwanetse go amogelesega
Ke feditse ka dithutiso tsa Go uma Mmidi , Tlhokomelo ya Diterekere le Dikonteraka .
Maeto / Ditlhatlhobo
Tlhokomela diela tsa metsi go fokotsa tshenyego ya morwalelo o o ka go welang .
Metsi a a dirisiwang mo dintlong a ka tsholwa go nna " boleta " ka go lokela sodiamo go emela kalsiamo le magenesiamo .
Katiso ya Batsamaisi ba tiro
Katiso ya Bakatisi mo legatong la kgaolo
Kgaolo 4 Tlhatlhobo : Puisano
PAIA e tlhalosa ditsela tse di farologaneng tsa go newa tshedimosetso go tswa go setlamo sa puso kgotsa sa poraefete .
Kgomo nngwe le nngwe e ka tlhoka bala e e sediko e le 1 , 2 ka kgwedi .
Khoso ya nosetso ya mmidi
Go maswabi ka gore go na le ba bantsi ba ba batlang e bile ba ba ka kgonang , mme ga go na ba bantsi ba ba kgonang go fenya mathata a .
Dituediso tsa maikuelo a mo teng ga setlamo ke bokae ?
Diketane tse di gagametseng thata
Tsibogo e e golang ya go tlhoka go somarela tikologo e bontsha fa bantshakuno ba segompieno ba boela gape kwa thefosanyong ya dijalo tsa khurumetso ka ntlha ya mosola o di o nayang .
Balemirui ba kgona sentle go " laola tshenyego " le go nagana ba eme ka maoto go bona kgono ya go baakanya fa dilo di senyega e bile tsa dimetšhene di robega .
kaelo mo go ngongoregong le MEKGWATIRISO YA GO BAAKANYA .
Moneeladitirelo -katiso
Mekgwa ya tshugo ya tshomarelo , e e akaretsang ditiro tsa tshugo e e fokoditsweng , e potlana kgotsa e e sa dirweng gotlhelele , e ka fokotsa katisegelo ya mmu mme kwa bofelong ya fokotsa ditshenyegelo tsa tshugo ka kakaretso .
Dibering tsa thibelakgotlhego di tlaa onala fa di sa logediwe sentle .
Fa go le jalo go tla naya letsatsi le phefo kgono ya go omisa .
Setshwantsho se se fa tlase se thala magato a ditiragalo tsa neeletsano
Ka modiro ka 2014 , kwa Mme Mdluli a tlhomilweng e le Molemirui wa go Iphedisa wa Ngwaga , Rre Kobus Steenekamp , moeteledipele wa Monsanto mo Afrikaborwa , o ne a kgatlilwe gagolo ke kgonego ya gagwe gore a dumele go mo tshegetsa ka go mo naya tshilo ya Hippo e nnye go mo thusa go tsweleletsa kgwebo ya gagwe gape .
Batsamaisi ba CBP
Tirego yotlhe e simolola ka tlhabololo ya motho - dintlha tse dingwe tsotlhe di tlaa latela seo .
Go baakanya enjene ke tiro ya botegeniki jo bo kwa godimo e bile ke fela batho ba ba rutegileng ba ka lekang go dira se .
Theipi e e kgomaretsang kgotsa sekgomaretsi ( sk . poresetiki , bluetaka ) go kgomaretsa tšhate mo dipoteng
Ka ntlha ya mabaka a matlole , thekenoloji e dirisiwa segolo mo diphaposing tsa dinaga tse di humileng .
Go na le mefuta e meraro e e farologaneng ya Dikema tsa Peeletsommogo , e bong Sekema sa Peeletsommogo ya Dipabalesego , Sekema sa Peeletsommogo ya Dithoto le Sekema sa Peeletsommogo ya Dibonto tsa Botsayakarolo , sengwe le sengwe se tlaa tlhalosiwa .
Lookwane lo tuka ka fa tlase ga kgatelelo mme jaaka rotlhe re itse , fa sengwe se tuka , se ntsha mogote .
Fa o tšheka ditutlo mo thulaganyong ya lookwane lwa disele kgotsa thulaganyo ya haeteroliki , dirisa semikana sa khateboto kgotsa logong .
Dikemedi tsa dikomiti tsa diwoto tse di amegang di tshwanetse tsa tsayakarolo mo Setlhophatirong sa porojeke sa IDP se se amanang
( b ) Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba a ka supa fela gore kgetse e faposiwe mo tshekong go ya ka temana ya ( a ) morago ga fa a-
Fa nako e sentswe , ga e kgone go busetswa .
Disalela tse di ka tlogelwa go fulwa ke diruiwa mme di busetswa mo mmung ke diruiwa kgotsa ka go di busetsa mo mmung ka go lema kgotsa go suga mmu .
molaokatiso
Jaaka re setse re tlhalositse mo diathikeleng tsa pele inšorense ke mokgwa wa go laola mathata a diphatsha ka go tlosetsa mathata a a ka re welang go baemedi ba kgwebo ya inšorense .
Tumalano ya Kabelano ya Mesola - Tumalano ka foromo ya Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS , e e konoseditsweng gareng ga mokopi wa tetlelelo le moamegi .
Ba tswelela go tshameka karolo e botlhokwa mo setšhabeng , ebile puso ya temokerasi e ineetse go tlhabololo ya baša , jaaka baeteledipele ba isago le balebeledi ba kgolosego e re e fentseng ka natla .
Koketso tlhotlhwa
Fa madi a a ka se ke a lekana ditshenyegelo tsotlhe , o ka a dirisa jaaka dipositi ya kadimomadi kwa bankeng , kgotsa o ka reka didiriswa tsa kago tsa madi a o nang le ona .
Go tlaa nna go tlhola o ntse o tlhola e bile e tlhokomela dimela tsa gago .
Ponelopele ya ditlhotlhwa tsa kuno ; le
Go itsewe e le go swa ga pelo mme matlhare a ka tlosiwa ka bonolo fela .
E ka tlholwa ka go epa mesima ya teko kgotsa ka go dirisa penetrometara .
2 Ditshenyegelo tsa kakaretso
" Rre Du Plessis o nthusitse thata go rotloetsa kgatlhego ya me mme ka reetsa Mme Jane McPherson ka tlhoafalo fa a bua mo Lesedi FM ka temo ya dithoro , mme ke ne ka rotloetsega thata go diragatsa toro ya me , " ga rialo Maphale .
Go tlatsa foo , e neelana ka sekao sa tsamaiso ya tiriso ya matlole go ya ka tlhokego e a abetsweng woto go tshegetsa tsenyotirisong ya leano la yona
Moragonyana ba boela kwa Makouspan kwa ba neng ba simolola ka temothuo , kwa Simon a belegetsweng le go golela teng .
6.5.1 tuelo e nngwe ya madi go ya ka lenaneo la dituelo ; le / kgotsa
E ne e jwalwa ka go dirisa dipetlwana tsa go jwala le peo ya mmidi o o kgonang Roundup ka bokana bo bo ka nnang dimela tse 45 000 ka heketara .
Sediriswa sa thobo se se tlhokomelwang sentle se tla nna monate go dirisiwa mo masimong mme se tla thusa go oketsa kumo e bile se tla netefatsa gore tiro ya thobo e dirwe ka nako e e tlhabilweng ka tshwanelo .
Kanoko ya seikonomi ya dipoelo tsa peeletso ( thobo ) .
Tlhakanya dikao tsotlhe tsa mmutlase go tswa tshimong e le nngwe mme o tsee sekao sa 1 kg go tswa mo motswakong .
Go bolelela baeteledipele ba setso - mo ba leng teng , bogolosegolo mo metsemagaeng go botlhokwa gore baeteledipele ba setso ba bolelelwe ka botlalo , gore ba tle ba tsee karolo mo thotloetsong le mo tiragatsong ya togamaano le mo tsenyotirisong ya yona ;
Tshedimosetso ke selekanyo sa pula gammogo le gore e ka solofelwa leng , malebana le kgaolo nngwe le nngwe ya Aforikaborwa e e teng . ( botsa Lefapha la Temothuo la selegae ) .
Kgaolo ya bo 2 Tlhatlhobo : Go kwala ka botlalo
Tlhotlheletso - khansele ya selegae kgotsa mokgatlho ' o itira ' o o rerisanang gore thulaganyo e nne mo molaong ntle le gore therisano ya nnete e nne teng .
Molao o akaretsa ditlhopha di le pedi tsa baamegi ba tumelelo pele ya kutlwisiso fa porojeke ya patlisiso ka ditshedi e bonwe .
Aforikaborwa e tla lebega jang ka 2030 ?
Dintlha tsa kganetso fa go se dirwe ke : " Ga re a amogela difomo tsa gago " kgotsa " Difomo tsa gago di latlhegilwe " .
3.4 Dituelelo tse di tlhamaletseng tsa go dira CBP
Mo botsalanong jo " maemo " a kgatlhanong le " batho " kgotsa " setšhaba , " mokwadi o tshwanetse a tlhophe letlhakore , mme e nne tlhopho kgatlhanong le bosetlhogo jwa dipolotiki , bobusaesi le bobodu .
3 / 7 Dikungo tsa diporojeke
TIRISO YA KAKARETSO YA TSWELETSO YA KGWEBO YA PATLISISOKA DITSHEDI 29
Boleng jwa dišere tsa Letlole la Mahube ke bokae ?
Karolo 1
O kaile gore " gompieno ... ditiro tse dintsi tsa tsamaiso ya bosetšhaba mo nageng e di na le medi ya tsona mo setsong se ntlhatebo ya sona le bomaleba tse di nang le seabe se segolo thata go feta botlhalefi . "
Rakonteraka wa poraefete .
Didiriso tse dintšhwa di tura bobe mme bontsi jwa bantshadikuno ba ba tlhabologang ga bo di fitlhelele , mme go na le ditheo di le mmalwa fela , fa di le teng , tse di ikemiseditseng go tlamela theko ya didiriso tsa temothuo tse dikgologolo ka madi .
Seabe sa puso
Tshwarang ka thata tiro e lo e dirang .
Go ya ka bokao jwa borwa jwa Aforika , o amega ka mafolofolo mo kgwebong ya temothuo kwa Namibia le Botswana .
Ke tlaa go naya se o se batlang ka moso . "
" Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba " go tewa motho yo o tlhophilweng go ya ka molawana wa 10 wa " National Prosecuting Authority Act " wa 1998 ( Molao wa 32 wa 1998 ) ) ;
Go ne go itshekile gore basadi ke balemirui , fela ba na le go le gonnye go ba go buang mo magaeng kgotsa mo setšhabeng .
Mmidi wa Bt o tshwanetse o dirisiwe fela foo bothata jwa tlhaselo ka sesenyi se se totilweng e leng kwa godimo .
Pharologano gareng ga tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola ke eng ?
Le mo komelelong e re e boneng ka setlha sena diheketara tsa gagwe tse 13 di ntshitse ditono ka bogare tse 4 , 5 ka heketara .
Dithulaganyo tsa diwoto di tshwanetse go akaretsa :
Tirelo ya sedumedi ga e ka ke ya tshwana .
Ka mokgwa o go tlogelwa 30% ya disalela mo tshimong go khupetsa mmu .
Kgangkgolo e Mphahlele a neng a bua ka yona e ne e le seabe le dikgwetlho tse di ka nnang teng go lebagana le babegadikgang ba Bantsho mo pusong ya morago ga tlhaolele .
Sa bobedi , bakwadi bangwe ba Afrikan , fa Dikwalo tsa Afrikan tse di bonwang jaaka mofama wa thuto di santse di simolola , gantsi di ne feleletsa di batla go tlhagisa maitemogelo a Afrikan , jaaka fa a kaya mo go yona tlhamo eo e le " e e selekang , e tlhagelela gangwe le gape " ya gore re tlile go amana le bakoloniale " .
Latelang ditaelo tseno mo ditlhopheng tsa lona tse di nnye .
Gore paka ya tiro e tshwanetse go tsaya sebaka se se kana kang
Tlhaloganyo ya bong le tiriso ya m tshekatsheko ya bong ya motheo ke didiriswa tsa botlhokwa tsa Dikomiti tsa Diwoto mabapi le tlhabololo .
Mo go ene , mo tshimologong ya bo1980 , tlhaloganyo ya setso sa botlhami mo bakwading ba bantsho ba Aforikaborwa e ne e se teng ka ba ne ba " kgaogantswe le ba ba tlileng pele ba ba neng ba didimaditswe ke bathati ba sepolitiki " , mme go feta foo , ba ne ba " amologantswe mo setsong sa Afrika-ka-bophara sa ditlhaka. "
thaopo , ditlhatloso le dikarogano
Kgaolo e , e tlamelana ka tlhaloso ya thulaganyo ya IDP le ditšhono tsa Dikomiti tsa Woto le tsa Baagi gore ba tseye karolo .
Bokete ba ditlhaka go tsweng mo boketeng ba seako se sennye sa bobedi bo ka nna digeramo tse 100 mo semeleng sa mmidi go tswelela go nna digeramo tsa 300 mo semeleng sa mofuta o o nang seako se le sengwe fela .
Jurie Mentz , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Ka ntlha e nngwe , bomorwaabona ba ikemiseditse go itatlhela mo thekenolojing ya segompieno le mekgwatiriso ya kgwebo e e nang le riseke le go amogela dikgwetlho tsa nako eno .
Thuolefatshe
Mafelo a Batsamaya ka Dinao
O kwadile gore maatlafatso ya ikonomi ya Bantsho ga e kitla e fitlhelelwa go fitlha " go netefatswa thuto ya botlhe ya boleng jo bo kwa godimo , re itlhamela thulaganyo ya tshegetso e e feletseng e e nonotshang go tlaleletsa go ithuta go go rulagantsweng ga kwa phaposiborutelong , le go fitlha re tsena mo thutong ya bagolo e kgolo e e kgarametswang ke tlhokego e e tlang pele ya go rarabolola mathata a loago le ikonomi " .
Golola disilentara tsa haeteroliki kgotsa o di somole gotlhelele go thibela diroto tsa silentara go rusa .
2.3 Mmenejara-Mogolo mo ditlamong tsa RBN o tla nna molalediwa wa leruri wa Komiti ya Photefolio e e maleba ;
( a ) batlisise ka ga bokgoni jwa ngwana , batsadi ba gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , go kgona go duela faene , e ka nna ka gangwe fela kgotsa ka dipaka tse di farologaneng ; le
8.4.1 Mokwaledi wa Kgotla o tla dira gore go bolokwe rejisetara ya merokotso ya maloko tumalanong le SEKEJULE 15 ;
Balemisi ba tlhoka go katisiwa sešwa , ba newe bokgoni sešwa le go rotloediwa - go na le palo e ntsi thata ya balemisi ba mme ba tshwanetse ba bo ba thusa bantshakuno kwa masimong .
Se se na le kutlwalo e e totobetseng mo sekaleng le mo mofuteng wa mesola e e abelanwang .
( 3 ) Pele ga maikarabelo mo tatofatsong kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , moreetsa-kgetse o tshwanetse gore , go ya ka mokgwa o o tshwanetseng a-
Bagodi ba kgotosiwa
Ke molao o tlhagelelang mo Molaotheong wa rona wa temokerasi wa gore Puso e ka dirisa madi go latela tetla ya Palamente .
A porojeke ya CBP e tlhola tšhono go ka tshegetswa ke mmasepala , go lebilwe dipotso tse di latelang :
Mme gape go na le ba bangwe ba ba nang ditsala kwa mmusong ba ba thusang go neiwa .
Go fa sekao , kwa United States , e e leng yona montshakuno wa mmidi o mogolo mo lefatsheng , temo ya mmidi o mosweu e arabela fela kwa tlase ga phesente e le nngwe ya ntsho ya mmidi ya selegae yotlhelele , bogolosegolo o ntshiwa go ya ka temo ya konteraka ka ntlha ya mmaraka o o lekanyeditsweng thata .
Mo tlelaemeteng mo go leng bollo ka metsi mo moweng go tsweleletsa go mela ga mothuthuntshwane wa mefuta ya Aspergillus .
Go netefatsa kgolagano ya CBP le IDP le diphetogo tse di tlhokegang .
Ee , mo mabakeng a le mantsi , tlhokego ya madi e ntse bongwe jwa mathata , fela go gorometsa madi mo porojekeng ga go ne go rarabolola sepe e bile gantsi go tlaa tlhola dikgotlhang tse dintšhwa ka jaana batswelwamosola ba ba neng ba latlhegetswe ke kgatlhego le go tlogela porojeke , ba tlaa boa gape , ka tsholofelo ya go bona madi mo porojekeng e e tsosolositsweng .
Gautshwane jaana bobegakgang bo bonala bo bega thata ka bosenyi le bonweenwee .
Nonofo ya khurumetso ya mmu
Lekwalo le la tebogog re rometswe ke Metsiatsile Anna Mutloane , ( yo a itseweng e le Nanikis ) .
Lotlhokwana lwa mokgwaro lo le longwe lo ka nyeletsa diketekete tsa diheketara tsa lefatshe la temothuo .
Amogela kgakololo go ba ba itseng le baemedi ba barekisi ba peo ba ba itseng tikologo mme o rerisane le bona ka ntlha ya gore o ka jwala mofuta ofe wa mmidi .
Kgwetlho e e lebaneng Bantsho le gore ba ithute sešwa bokao jwa boAfrikan mme ba tle ba kgone go nna le boAfrikan mo teng ga bona .
2.1.4 " Go sa tshwanelege " go raya go sa kgone kgotsa go sa tshwanelegele go dira tiro e motho a e neilweng go ya ka Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ;
Go feta halofo ya baagi ba Aforika ba kwa tlase ga dingwaga tse 20 .
Dipotsolotso ke fa o tlotla dikgang dingwe le mmatlisisi lo le babedi fela .
Go nna teng ga bongola mo mmung ke ntlha e le yosi ya botlhokwatlhokwa mo ntshokunong ya dithoro mo Aforikaborwa mme ka jalo go masisi thata gore ditshugo tsotlhe tsa mmu di totisiwe nwelelo e e kwa godimo ya metsi mo mmung le go fokotsa mowafalo .
Gakologelwa go akaretsa dituelelo tsa tsamaiso mo tekanyetsokabong , jaaka megala , poso , tsa go kwala tsa ofisi .
Disupetso tsa Grain SA ke di fatlhololo mme dithutiso tse di fiwang ke Grain SA di thusa thata .
Motlolo o wa taolo o ntse o le teng kwa United States go tloga ka 1870 .
Mo go ithuteng go go anameng ga gagwe jaaka radithuto le ra-setho , Es'kia Mphahlele o amogela kamano magareng ga ' go tsena sekolo ' le ' thuto ' , le fa gona a re bobedi jo ga bo tshwane . ' Go tsena sekolo ' ke thulaganyo e e tlhomameng , ya mephato e e latelanang e bile e lekanyeditswe , ditlhatlhobo le setifikeiti .
O tla newa gape melemo e mengwe go thibela tshwaetso ya mafatlha .
" Dikgato " tsa molemirui di ka supa bokana ba kumo kwa mafelelong .
go nna moreetsi yo o siameng
Ka Ngwanaitseele , 2008 , o ne a tlhophiwa Modulasetilo wa setlhophathutano se .
Tiro le thuto e tla letla baagi go tokafatsa matshelo a bona .
1.12 go rotloetsa melaometheo ya puso ya temokerasi le setšhaba se se gololesegileng ; le
Ka jalo mong o rwala maikarabelo a magolo a go tlamela ditiro tsa kgwebo ka matlole go tswa metsweding ya gagwe .
1 . Fa o tlhama tekanyetso ya gago o setse o kgona go ribolola tekanyetso ya kumo jaaka go tlhoka badiri fa o simolola go roba .
Letseno le le tswang mo katlegong e kgolo ya thekiso ya molemo o le mongwe le legolo go feta poelo ya setlamo se se tlhagisang poeri e ntšhwa ya go tlhatswa go tswa mo ditsheding tse dinnye fela dikotsi le ditshenyegelo tse di tsamaelanang le R&D mo go tlhagiseng molemo o montšhwa di dikgolo go feta tseo tsa tlhagiso ya poeri e ntšhwa ya go tlhatswa .
Khoso ya Ntshokuno ya Korong ka Nosetso .
( a ) go dira madi ka tsela e e seng ka fa molaong , jaaka go tlhalosiwa mo go Kgaolo ya 2 ; kgotsa
Katiso ya diNGO le diCBO tsa woto mo tlamelong ka ditirelo tsa tlhokomelo ya kwa gae
Fano , Mphahlele o tsepamisitse dikakanyo tsa gagwe mo dipolelong tsa boikgogomosi tse di buiwang ke dikarolo dingwe tsa setšhaba ka ga maemo a banna ba ba ratanang le banna ba bangwe .
Komiti ya Woto e emela dikgatlhego tse di farologaneng tse di akaretsang mekgatlho ya baagi kgotsa baduela direiti , mekgatlho ya tlhabololo , mekgatlho ya badiri , mekgatlho ya kgwebo , ditlhopha tsa basadi , baša , le mekgatlho e e ikaegileng ka tsa sedumedi .
Dieelo tsa tsalo tsa maAforikaborwa a basweu di simolotse go wela tlase ka dingwaga tsa bo1950 le 1960 , fa dieelo tsa tsalo tsa maAforika di simolotse go wela tlase fa dingwaga tsa bo1970 di wela le mo tshimologong ya dingwaga tsa bo1980 .
Ga re ise re bone katlego gope mo bathong ba ba batlang go nna balemirui ba bontlhanngwe - temo ya dithoro e go batla o feletse mo go yona .
Tlhakole 2004
Go botlhokwa go feta go thuba llaga e e katisegetseng e pele ga jwalo , ka go dirisa dithaene tse di matshwanedi ( kgotsa tiro ya go repa ) .
7 . Go bontsha gore Maloko a duelwa go ya ka Ditshenyegelo Tsotlhe Tsa Khiro ;
diragatsa diporogerama le go lekanyetsa katlego ya tiragatso ya bona .
Thaseke 2 Buisanelang dipotso tse di latelang :
Tlhola o ntse o dira mme dira dilo tse o neng o nntse o batla go di dira mme o sa bone nako ya go di dira .
10.12 Fa dibouto di lekana , modulasetulo wa kopano e go tsholediwang diatla kwa go yone o tla nna le tshwanelo ya go bouto gape kgotsa go latlhela bouto ya makgaolakgang .
Go tlhaeletsana ka ga tse di ribolotsweng
Motswedi !
Ke go re terekere e ka se kgonwe go dirisiwa matsatsi a a ka nnang a mararo kgotsa a mane fa e ntse e baakangwa .
Dipampitshana tse di ne di le teng kwa NAMPO mme di tlaa tswelela go dirisiwa ka gale .
Ka go kwala o tla kgona go nna mo maemong a go tlhama ditshupetso tsa tiriso ya ditšhelete - Sesupetso sa tekatekanyo , Sesupetso sa matseno le Sesupetso sa go elela ga ditšhelete .
Fa mmu o menolwa , jaaka fa go lengwa , maemo a dikotlo tse di leng mo mmung a a fetolwa .
Setlhogo : Dikwalo : Tlhokego kgotsa go tshwenya baagi ?
Ntlha ke gore ga go na metsi a a lekaneng go tshwara tsotlhe e le boeledi / motswako / tlhakatlhakano .
Mo bošweng jwa gagwe , o ne a ya sekolong , a tsena a tswa mme fa a le dingwaga tse lesomepedi a se tsena ka tlhomamo .
Go lala o tsoga gape le gape , ( o robala go feta kgotsa ka bokhutswane fela ) ;
Lokela monontsha jaaka go tlhokiwa , mme go botlhokwa go se lokele naiterojene go feta ka nako ya go mela ga dimela ka gore go ka tlisa phokotso ya bokana ba oli mo ditlhakeng e bile le go thuntsha morago ga nako .
Go gakologelwa tlhaloso ya ga Es'kia Mphahele ka ga se thuto e tshwanetseng go se dira mo tlhaloganyong ya moithuti go tla thusa baagi gompieno go efoga diphetotekanyetso le dipheteletso mo maitekong a go ngokela kgatlhego ya ba ba busang mo mathateng a bona .
Tshugo ya mmu ka mariga kwa Tweespruit kwa Foriesetatabotlhaba .
Mefutapeo e e amogetsweng ya ARC / setlamo sa dipeo ;
Le thusa gape go supa selekanyo sa maikarebelo le boikarabelo jwa batsamaisi ba diporojeke le beng ba bangwe .
Tlhola dithaere tsa didiriswa mme di baakanye kgotsa di fetole fa go leng botlhokwa .
Fa 30% ya lefatshe e tshwanela go nna mo thuong ya batho ba ba neng ba gateletswe mo malobeng , re ka solofela gore 30% ya dikuno tsa temothuo e tlaa ntshiwang ke bantshadikuno ba : jalo he , 30% ya ditsenngwateng tsotlhe tsa temothuo e tlaa rekwa ke bantshadikuno ba .
Bodiri bo tsewa jaaka tshenyegelo ya ntshodikuno ya gale le / kgotsa e e sa tlhomamang .
Tshwenya setopo sa motho yo o tlhokafetseng kgotla go tshwenya lebitla .
Kgaolo 5 Tlhatlhobo : Dipuisano
Diterekere tsotlhe di a farologana fela re tla buisanela dintlha tsa kakaretso di sekae .
Dipotso tse di bodiwang kgabetsa
Ga go na ba ba ratang go dirisa lefatshe go lema kgotsa go rua duruiwa ( PTO e ne ya isiswa go ba ba latelanang e le boswa mme yo e leng mong wa lefatshe leo ga itse go dirisa lefatshe kgotsa o dira go gongwe kgotsa o tsofetse kgotsa o a lwala . )
2 . Kwala setlapele se sengwe le se sengwe sa IDP mo moleng wa ntlha .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
FA E LE GORE O NTSE O :
Modulasetulo o tla bula kopano mme a buise lenanetema kgato ka kgato .
Go nnaa le motswedi o mogolo o go ka tsewang mo go ona fa dilo tse dingwe di ka elwa tlhoko .
Khansele le ba ba rweleng maikarabelo a mokgwa wa dikomiti tsa diwoto ba tshwanetse go gakologelwa gore dikgatlhego tsa nako e e rileng le tsona di botlhokwa e bile di ka akarediwa bonolo mo dikomiting tsa diwoto ka go di laletsa e le baamegi ba ba kgethegileng fa morero o o maleba o tshwanetse go sekasekiwa , kgotsa fa ditlhopha tseo di kopa tshwanelo ya go kopana le komiti ya woto / go e bolelela sengwe .
( 11 ) Maloko a dikomiti tsa diwoto a tlaa tsaya karolo mo diforamong tsa ditlhopha tsa baamegi .
Molemirui wa Bofalodi wa Ngwaga ( molemirui yo a umang mo lefatsheng le le leng kwa tlase ga diheketatra tse 10 ) : Joconia Mthethwa .
Fa gongwe go ka nna fela jaaka nna ke lemoga mme ka go kwala tsotlhe tse di diragalang mo loaping nka kgona go bona le go sekaseka tse ke di kwadileng go netefatsa tse ke di lemogang ka bonna .
Latedisa se ka dipuisano tse di mabapi le tlhokomelo le tlhatlhobo ya dithulaganyo tse .
( c ) Fa ngwana a tsamaisiwa ka sejanaga go ya kgotsa go tswa kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kgotsa go tswa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ga a tshwanela go pagama le bagolo : Fa go sa kgonagaleng gore taelo eno e latelwe , lepodisi le tshwanetse gore mo nakong ya diura di le 48 , e neele moreetsa-kgetse , ripoto e e mabapi se se jalo mme a tlhalosa mabaka gore ke ka ntlha ya eng taelo e sa latelwa .
Mametlelelo 7 ya Melwanwana ya BABS e tlamela tokomane ( foromo ) ya MTA e e tshwanetsweng go tladiwa le go saenwa ke motlamedi le modirisi wa IBR .
Se se ka tlhola gore masimo a se tlhole a lemiwa sonobolomo mo dingwageng tse dintsi .
( b ) dirisa cannabis ( matekwane , marijuana , pot , tlhaga , hashish , weed ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Go netefatsa gore letlole le tsamaisiwa le go laolwa ka mokgwa o o seng bofitlha e bile o sa gobelele , gore go na le kobamelo ya melawana ya letlole , le gore melawana e tsamaisana le peomolao e e maleba .
Tekelelo e siame fela go ya ka fa sekao se se phuthilweng mo tshimong .
( 2 ) Pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko-
Athikele e kwadilwe ke Lawrence Luthango , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA , Mthata .
Bommasepala ba ka se kgone go duelela diporojeke tsa kgwebo mo pakeng ya ngwaga o le mongwe .
Morago ga nakonyana diphatlhanyana ka go dikologa di bonala mo makukynyeng a disoya .
Boto ya Ditirelo Tsa Ditšhelete e ne ya newa pego ya go sa boelwa ke madi ape a lefetiso mme ya amogelwa semmuso ka 9 Phukwi 2009 .
Gore ke kgone go bula imeili , difaele le ditokumente tse di amanang le tiro ke le kwa gae
Pusoselegae : Molao wa Direiti tsa Matlo , 2004 o neela tshedimosetso ka ga dituelo tsa direiti tsa matlo ka bommasepala botlhe mme o ama gape le matlo a pele a neng a wela ka kwa ntle ga melelwane ya mmasepala .
Tlhagiso ka kgatiso ya Grain SA .
Tlhalosa botokololo ba Komiti ya Woto , popego le ditiro tsa yona .
Le ne le dumelana mme se le neng le se dirisa se ne se lekana ka tlhotlhwa ka go tshwana .
5.4 Kgotla ya Dikgosana
Ditshwanelo tsa ikonomi le tsa loago 1 2 3 4 5
Khoso ya borakonteraka
Go ka bo go na le dikgatlhegelo tse di gaisanang go tswa mo diwotong tse di farologaneng mo mmasepaleng mme dikgatlhegelo tse di tlhoka go tsewa tsia fa go rulaganngwa PMS .
Ba loga maano , ba gagamatsa dikgole , mme ba phela ka tsholofelo mo dipelong tsa bona .
" Go a ntshwenya ka moo batho ba ratang go bontsha , le go phareita tumelo ya bona ya Sekeresete , ba bua dipuo tse di kwa godimo , go feta jaaka ba ka bua phatlalatsa ka ga tumelo ya bona ya badimo kgotsa go bua ba phuthologile ka ga ditoro tsa bona tsa setso sa bogologolo . "
Setshwantsho sa dipalopalo tsa SWOT mo setlhopheng sengwe le sengwe sa baagi
Legato la pusoselegae
sekaseka go tsengwa tirisong ga togamaano .
Bokgoni Jwa Badiri le Maduo a Bone
Kokoanya le go phasalatsa tshedimosetso ya pegelo ya woto
11.1.2 tlamela ka kaelo-kakaretso ya sepolotiki , a ka nna a baya leitlho mme , go ya bokgakaleng jo bo batlegang a ka okamela tiragatso ya maikarabelo a a neilweng Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , mme ga a tshwanela go kgoreletsa go diragadiwa ga maiakarabelo ao ;
Mareo
Bopelontle le lerato ;
Maitlhomo a go tlhopha ditokololo tsa 250 Ton Club go ya Khonkereseng le go tlhopa ditokololo tsa Khuduthamaga go tswa mo go bona , go tlaa netefatsa gore bantshakuno ba dithoro ba bantsho ba tsenela Khonkerese le go dira mo Khuduthamageng mme e seng batho ba e seng bantshakunothoro ba motheo .
Fa gongwe go se go tlhamalela jaaka re tlwaetse ba Bokone le Borwa , mme go boreo go tiriso ya go ja tlhaka .
gore go nna botlhale ga se kaelo gongwe ya go nna moakatemi .
Fa o sa jwale sepe o tla bona gore ka mafelelo a ngwaga e e latelang le gone go ka se nne sepe .
Gantsi montshadikuno o tshwanela go adima bontlhanngwe kgotsa bogotlhe jwa ditsenngwateng .
Mmu o rata go tshwana le dimpa tsa rona - o dirisa metsi go tlhaolola ( go sila ) , dilo tsotlhe jaaka monontsha le dikotlo tse dingwe tse di leng mo mmung .
Leng thulaganyo e e ka fetolwang bonolo .
Go ka tseiwa gore go jwala morago ga 15 Ngwanatsele ga mefuta ya nako go mela e le gare go khutshwane mo Foreisetata ga go a siama .
Maemo a a a tlwaetsweng a kitsommu a tlhomilwe mme a rulagantswe go supa thulaganyo nngwe le nngwe ya kgaolo nngwe le nngwe ka go kopantsha diteko ka nako e telele le kitso ya botswerere ya baitsemmu , baruti kwa diyunibeseting , ba ba dirang monontsha le ba ba rekisang mme gape le bokana ba kumo e e bonwang ke balemirui mo ditshimong .
Go duela lekgetho go tlhokiwa ditlhankana tse dingwe morago ga ngwaga ya ditšhelete mme ga di kgonwe go dirisiwa go laola ditšhelete tsa go tsamaisa kgwebo ya gago .
3.3.2 Tlhokomelo ya tiragatso
Pula / Imvula ya kgwedi e , e tlaa gatisa metseletsele ya dikgannyana tse di amang bantshakuno ba ba sweditseng go akaretsa mmidi mo setlheng sa selemo se se tlang sa ntshokuno ya dijwalo .
Le ga le mo go bao ba ikemiseditseng go godisa temokerasi , e na le dikungo tse di bonalang jaaka di tlhagisitswe fa godimo .
Sediriso sa nosetso ka mosarasarane se se itsamaisang sa ntlha se ribolotswe ka 1948 le go kanwa bong ka 1952 ke Frank Zybach kwa Colora botlhaba kwa Dinageng tse di Kopaneng tsa Amerika .
Dipegelo di tshwanetse go :
Batho ba ba tshwanetseng go nna teng fa go dirwa tsheka-tsheko
Go na le dingongorego go tswa mo go beng ba mabenkele gore barekisi ga ba duele rente ka jalo ba kgona go rekisa dilo tsa bona ka tlhotlhwa e e kwa tlase e bile gape ba tlogela ditshila mo tselanengthoko ya dinao fa ba phutha ba leba magaeng a bona .
( e ) tekanyetso ya dingwaga e e dirilweng ke ngaka
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Fa se dikologa , monontsha o tshwara mo difulutung tsa sefetlho le go gogolelwa go ya bokhutlong jwa molongwana wa kgamelo ya monontsha .
Lefatshe le botlhokwatlhokwa thata , mme fa o na le lefatshe , o rwala maikarabelo a go le dirisa .
Ka gonne pusoselegae e le foo ditirelo tsa baagi di diragalelang teng , go botlhokwa go netefatsa le go ngoka tshegetso mmogo le go tsaya karolo ga setšhaba .
e neelana ka tshobokanyo ya tsweletso e e tshwanetsweng go latelwa fa go diriwa kopo ya tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi ;
Khansele e tshwanetse gape go sekaseka tekanyetsokabo ka yona nako eo .
Ka ntlha ya dipharologano tsa thalotlhakore ya ditšhelete le tsweletso ya patlisiso le tlhagiso ya diintaseteri tse di amegang mo tirisong ya kgwebo ya didirisiwa tsa lotsalo .
Maikaelelo ka athikele e ke go bontsha dintlha tsa go tsweleletsa bokgoni tse di kgonang go dirisiwa e bile tse di ka nnang sekao go mo go ka kgonwang .
lephata la intaseteri le le tla gwebang ka kuno ;
O araba potso e e botlhokwa e e bodiwang gangwe le gape : ke eng se se farologanyang setho sa Afrikan le botho jo bongwe ?
Ke ithutile go le gontsi mo loetong lo , bogolosegolo gore ditlhokego tsa batho ba bantsi di tswa mo madirelong a temothuo .
Go sireletsa kitso ya bona ya bogologolo gore e se utswiwe , ditšhaba tse dingwe di tlhodile tatabeisi ya kitso ya setso go rekhota kitso ya bona ya setso jaaka botaki jwa pele .
Ditlhokego tsa mmu go jwala disonobolomo
Fa thekenoloji eo e seng teng ditiro le didiriswa le tsona di ka nna tsa dirisiwa .
Go ka tlhokega go nna mekgwa e e farologaneng kgotsa go ka supa moreki a le mongwe fela , mme go tshwanetse go kgonwa go fetolwa e bile le go lebelelwa gape le gape .
E le nngwe fela
Go nna teng ga data ya mola wa motheo ya boleng e kaya gore dibontshi gantsi di akaretsa elemente ya go tlhoma dintlha .
Dintlha tse di tlhotlheletsang leano la go rekisa
Jaaka go kailwe mo diphitlhelelong tsa dipatlisiso , dikomiti tsa diwoto tse di tlhophilweng ka fa tlase ga dithulaganyo ttse di bokoa gape tse di nang le diphesente tsa ditlhopho tse di kwa tlase di tshwanetse go bulegela kakanyo ya kemedi ya kgatlhego ya maloko kgotsa ya nako e e rileng le fa e le mo nakwaneng fela .
Bantshakuno ba tlhola khumo ya mmatota , ba ntsha boleng jwa nnete , go tlhoga go tswa mo peong le lesedi la letsatsi le kuno e e re otlang , sebopegommele le seikonomi .
Tetlo ya go dirisa mo lefatsheng la morafe ; le
NCOP e tlhopha Batsamaisi go tswa mo gare ga maloko a yona ;
Go oketsega ga maemo a asiti mo dikgaolong tse di farologaneng go ka lekalekantshwa mme go ka baakangwa .
Didiriswa : Khophi ya mmasepala ya IDP , CBP le Kaedi ya ya 2 ya IDP ( AICDD le Ditiro tsa Tlhabololo ) , PowerPoint ( fa o e batla ) .
Ee tota ke Sedimonthole mme ngwaga o tla kwa bokhutlong .
Re solofela gore dipula di tlaa tla ka nako mme di tlaa tswelela go na jaaka go tlhokiwa gore mongwe le mongwe a kgone go bona thobo e e lekaneng go naya ba malapa a rona dijo mme tota le batho botlhe mo Afrikaborwa .
Ka ntlha e re kopa gore o gatelele tlhagiso e ya gore re batla go dirisanammogo le mmuso go fetola tatlhego ya 90% go nna poelo ya 90% .
Digalase di le 12 kgotsa go feta
Le fa tokomana e le ya kakangwa fela ( e tlaa konosetswa ka Sedimonthole 2007 ) e tlaa neela ditokololo tsa Komiti ya Woto thadiso ka ga ka moo ba ka netefatsang gore ba bona botsayakarolo jwa botlhe mo go ba thuseng go dira ditiiro tsa bona jaaka dikemedi tsa baagi .
Maikaelelo ano a tlaleletsa maikaelelo a a tlhagisitsweng mo Tseleng e Ntšha ya Kgolo .
O tsose dikomang / dintwa ?
Mekgwa ya go tlhatlhela dingongorego
kutlwalo mo tikologong go neelana ka tetlelelo e tla nna botlhaswa kgotsa e tla fokodiwa le go baakanngwa ( Molawana 7 ( 2 ) ( a ) ) ;
4.4.2 Fomete ya Ajenda e tla batla e tshwana thata ka moo go ka kgonegang kagone le ya SEKEJULE 10 .
Letlha la botsalo
Ke maswabi gore balemirui ba bantsi go feta , tota ba bantšha ba ba sa simololang ba fengwa ke phefo fa e senya dijwalo tsa bona .
Mesola le dikgwetlho : Tlhomo ya dikomitipotlana tsa diwoto
Nako ya go jwala e tla laolwa gape ke gore a o tlaa kgona go nosetsa dijwalwa kgotsa nnyaa .
Tshekatsheko e e tseneletseng ya gore go tlhokiwa go dirisiwa mefuta efe le go loga maano go tsenelela go tlhomamisa lenaneo la go gasa le le tla dirisiwang go tla netefatsa gore bokana ba dimela mo heketareng bo wena o bo batlang bo nne teng e bile o kgone go bona kumo e e siameng e e ka go buseletsa ditšhelete .
Ke yona ntlha e e e gatelelang balemirui go loga maano go tswelela le go rulaganya dikonteraka le SAFEX kgotsa le dikgwebo tse di rekang mmidi pele ga nako .
Mokwa o wa go baakanya mmu ka tlwaelo o dirwa ka go dirisa mogoma wa ditšhesele mme ke mokgwa o o rategwang ka gore go fitlhetswe gore fa mokgwa o o dirisiwa go sala bokana bo bo ka nang 15% go ya 30% go oketsa disalela tse di salang mo mmung .
Tlaleletsoboleng
Seabe sa puso ke eng mo tsamaisong ya tumelelo pele ya kutlwisiso ?
Kwantle ga bana
Tirisano ya Grain SA
Palo ya dimela mo heketareng , bokana ba mefero le mefuta ya mefero di farologana go ya ka polase le polase .
Gakologelwa gore go tsaya melemo yotlhe ya gago letsatsi lengwe le lengwe mo nakong ya bonnye dingwaga di le pedi ke tsela fela eo ka yona TB e e sa phekolegeng e ka alafiwang !
Matlo a le mantsi a senyegile mo go maswe
Mo tikologong eno , metsi a bonwa go tswa mo dipompong tse di dirisiwang ke batho botlhe mme ke dipompo di le tharo fela mo tikologong eno .
Jwala diheketara di le mmalwa mme o di dire sentle thata - se ikgame ka tiro le ka tekanyetso ;
Fela le gale , inšorense ya ditsenngwateng , fa e amogetswe e simolola go dira fela fa dijalo di setse di tlhogile , ka nako eo tota bontsi jwa ditshenyegelo bo setseng bo dirilwe .
Sekao :
Ke mang yo o ka ikgolaganyang le ena go beeletsa mo Sekemeng sa Bonto sa Peelelo sa Botsayakarolo ?
Madi a Badiri
Go tsamaisa phokotso ya go kgobelegana ga tlhokego ya matlo ka bokana ka go feta 10% ka ngwaga .
Dingwaga di le 11 - 12
Seno se kgontshitswe ke thuso ya matlole go tswa European Union ka fa tlase ga Porogorama ya " Tseokarolo ya Katoloso le Tiiso e e Totileng Baagi mo Pusoselegaeng " ya Lefapha la Pusotshwaraganelo le Merero ya Setso ( CoGTA ) .
Thekiso ;
( iii ) fa e le mmueledi-motona wa semolao , mokgatlho o mmoeledi- motona wa semolao yo a leng leloko la ona .
Ntlha e e ne e le tlwaelo mme e simolotse go tlogelwa morago ga go goroga ga metšhene e metona ka ntlha ya gore go boloka dijo ke tiro e e tlhokang tiro e ntsi .
diporojeke di tsiboga ka mokgwa o di matlafatsang baagi ba selegae le basadi
Kalaka ke karolwana e e dirisiwang go fokotsa botšarara ba mmu le go buseletsa tekatekano e e leng botlhokwa go tshwanela bokana ba kumo e e tlhokegwang .
Ke go re go gasetswa , go phepafatswa , go segiwa , go sugiwa , go phatsa mmu , kgotsa go dira sengwe le sengwe se se leng botlhokwa mo masimong a gago go kgona go jwala .
O TLHALOGANYE
O bua gape a re ' Dikwalo ditlhagisa setshwantsho sa batho jaaka se ne se ntse , le ka mokgwa o o se leng ka teng le ka foo se solofelang go nna ka teng ' .
Bontsi ba barui ga ba na dipoo mme ba solofela gore dipoo tse di leng teng di tlaa gwela dikgomo tsa bona .
Go na le matshosetsi a gore lenaanetema la tlhabololo la Aforikaborwa le ka retelelwa ka ntlha ya fa puso e palelwa ke go le tsenya tirisong .
Badiri ba tlhabololo ya baagi le bona ba ka thusa go ka kokoanya tshedimosetso go neela Komiti ya Woto .
Go tshwanetswe go baakangwa ka go tshwanela mme go dirisiwe monontsha o o siameng .
Mafaratlhatlha a ikonomi , ditiro , ditiriso , dikananyo , dipeeletso le ntshodikuno .
Ditokololo tsa Komiti ya Khansele di dirisa metsotso ya khansele go tlhola gore a ditshwetso tse di tserweng di a latelwa .
DIPOTSO TSE DI BOTLHOKWA TSE O KA BATLANG GO DI BOTSA YO E KA NNANG MODIRISI PELE O NEELANA KA TUMELELO
6 . Mekgwa ya ka Setlha
Molemirui o tshwanetse go busetsa madi a a admilweng .
Ke setlhophathutano sefe se se dirileng benara e e gaisang ?
Go supa maemo a go laola mefero ka tshwanelo ka go kopantsha dikhemikale tse di agilweng mo sulcotrine le atrazine morago ga go jwala .
Dipholisi ka bontsi di tlamela gore o tshwanetse go duela madi a tlaleletso , fela ga se dipholisi tsotlhe tse di dirang jalo .
3.5 Kitsokakaretso
Taolo ya Bosetšhaba ya Tikogologo ( NEM ) : Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ( No . 10 wa 2004 )
Pele o ka simolola go phpafatsa sekgatshi sa gago , netefatsa gore gore o buisa setshwaokaelo ya serelasenyi se se dirisitsweng .
Dithemopoleite tse di mosola tse o ka di dirisang
Bonno bo abilwe mo dolomaeteng
Ke jwala mmidi le disonobolomo e bile ke rua dikgomo tse di ka tlhabiwang .
Go dirwa ka go tsaya bokana ba metsi ka kgamelo a a gasiwang ke nosele e le nngwe mo nakong e e lekaneng le nako e e tseiwang ke segatsetsa sa gago go tsamaya dimetara tse 100 .
Ka bomadimabe se se tla ka nako eo ka yona togamaano ya baeyofuelo ya rona e nona e tlhokang go tsweledisiwa go tswa kwa pusong , fa re le gaufi fela le ditthopho , Ka ntlha ya se re itemogela ketsaetsego mo badiramaikemesetsong ka go tswelela pele go a ka ditlhabololo tsa baeyofuele mo Sub-Sahara ya Aforika .
Go na le mekgwa e mentsi e e farologaneng ya go hira naga mme dintlha tsa go siama le dintlha tsa go nna bokoa di ka lebelelwa go tsenelela .
Go rotloetsa seabe sa mekgatlho ya dikuno mo tlhophong ya bajaboswa gammogo le mo kemonokeng ya bantshadikuno .
Letlha la go jwala
Ka fa gongwe re ne re itumeletse pusetso madi go balemirui ya mmuso mme ka fa gongwe re makaditswe ke komelelo e e tseneletseng mo kgaolong ya Bokonebophirima ba dikgaolo tsa rona tsa go uma .
Diphetogo tsa matlotlo di a tlhokega go atolosa tlhwatlhwa ya khabone go rotloetsa ikonomi e e atlegileng le peeletso go dithekenoloji tse di tala .
Dintlha tse di gagametseng tsa loago , di tshameka karolo e e botlhokwa .
Kgotsa mogakolodi go tswa kgwebong ya temothuo yo o neelang ka kadimo ya ntshodikuno ?
Kgololesego ya puo 116 15 .
MEC wa Pusotshwaraganelo le Merero ya Setso kwa KwaZulu-Natal , Nomusa Dube-Ncube , o amogetse koketso ya tekanyetsokabo ya mafaratlhatlha go bommasepala , e karolo e kgolo ya yona e tla yang kwa KwaZulu-Natal .
Matshwenyego a ba nang le ona letsatsi le letsatsi
Go mela ga dithumpunyana go ne go isitswe morago mme dimela di ne di sa amogele bollo go lekana ka nako ya dibeke tse tharo go fitlhela tse tlhano fa go ne go le botlhokwa morago ga go simolola go mela .
Togamaano e e totileng-baagi ke mofuta wa togamaano e e tshwaraganetsweng e e akanyeditsweng go tlhabolola tiragatso ya baagi le go golaganya Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomagantsweng ( IDP ) .
O raya motho ope wa tlhago kgotsa mankge mo go tsa molao yo e seng mokopatshedimosetso , kgotsa setlamo se kopo ya go newa tshedimosetso e romelwang kwa go sone .
Fa o rulaganya inšorense ya kumo o tla tlhokiwa go naya mepe ya polase ya gago mo go supiwang masimo a a dirisang inšorense , dinomoro tsa masimo le dikgaolo , bokana ba kumo e e ka nnang teng , bokana ba kumo e e bonweng dingwaga tse tlhano tse di fetileng ( fa palo e le teng ) le tekatekano ya mofuta wa mmu ya dingwaga tse pedi tse di fetileng .
Ke ka go kgoma ka letlalo kgotsa ka go hema mowa o o nang tšhefu mo go ka bolayang .
Phetogo e e eletswang
Fa go dirisiwa kgetsana e kgologolo ya monontsha , netefatsa gore e tlhanolotswe gonne tlhaka nngwe le nngwe ya monontsha e lekane go tlhotlheletsa dipholo .
Bolaodi ba mefero
Tikologo ya boraro ya medi e medisa medi mme ke go re semela se kgona go gogela dikotlo ka bontsi e bile go raya gore tokelelo ya monontsha e tswhanetse go nontsha mmu ka dikotlo go siamisa go feta .
Maemo a palo ya dimela a a tshwanetseng ;
Ke mokatisi yo o go rutang gore o dirise bolemirui jang gore o kgone go fenya mo bophelong .
Bolengtlhotlhwa jwa mmatota jo bo bonweng go romela mmidi teng bo ka nna R 2 894 ka tono go gorogela kwa Randfontein .
Mo go bangwe , go retelelwa ga boeteledipele jwa sepolitiki jwa Bantsho , go tsenyatirisong diporogerama tse di tlhomameng tsa boitshupo jwa itharabologelo ya boagi , go raya go ikgatholosa go go botlhoko go go isang kwa ditlamoragong tsa thulaganyo ya tlhaolele tse di sa tlhabololeng motho - le e e tlileng pele ga yona , bokoloniale - mo batswa-setlhabelong ba yona .
Dithapolo tsa go jala maidi
Tshekatsheko ya metswedithuso - popego le semekhenike ;
Ke ditshenyegelo dife tse di teng fa go diriwa kopo ya ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi le thomelontle ?
Patlisiso eno e tla dirwa mo balwetseng ba le 1480 ba ba okelwang HIV .
Lebaka le ke tiragalo e e leng botlhokwa ka go go thusa go loga maano ka ntlha ya ditiro , poloko le thotho ka nako ya go roba .
Kitsiso ya kgololo Porofense e e maleba kgotsa setheo sa puso se se nang le taolo kgotsa e le mong wa lefatshe ( sk .
Tlhaloso ya kgatlhego :
Ditlhaka di supa gore go kgaolo ya boraro ya batho ba ba nnang mo Aforika go ya borwa ga sekaka sa Sahara ba ba bolaiwang ke tlala ka letsatsi le letsatsi - bolekgolong bo bo leng kwa godimo mo lefatsheng .
Phetogo go tswa dithulaganyong tsa puso ya pele go nyalana le ditiso tsa mmasepala tsa gompieno ga go a felela ka gonne mmasepala ga a itlhoma ka botlalo mme o tlaa tlhoka tlhokomelo e tona .
Mofenyi o tlaa begwa kwa moletlong wa 250 Ton Club ka Phatwe 26 , 2010 .
Bolemirui ke kgwebo jaaka e nngwe le e nngwe mme o tshwanetse go bona poelo fa o batla go nna mo polaseng .
Rotloetsa ditlhakanelo gare ga setšhaba le bommasepala mo tsenyotirisong ya diporojeke ;
Ka 2009 o ne a swetsa go jala masimo otlhe mme a kgona go jala diheketara di le 135 tsa sonobolomo le tse 40 tsa mmidi .
O TLHAELETSANE MO GO BONALANG
10.30 go fitlha ka 11.00
Setshwantsho 1 : Disoya tse di senana mo tshimong e e laolwang ka tshwanno .
mela ya bokana ba metara e le 0 , 90 - go lekalekantsha dimetara tse 11 , 1 fa go lekalekanwa .
Dithutiso tse re di amogetseng go tsweng bathusanyi ba rona le tsona di a tlhotlheletsa .
Medi ya ntlha
Dipoo tse di nang bolwetse ga di kgonwe go fodisiwa mme dikgomo tse dinamagadi di ka fodisiwa fa dipoo di tlhaolwa dikgwedi tse di ka nnang tharo .
Fa mmidi o itulafatsa , moloko mongwe le mongwe o nna o koafala .
Bokgwebo ba bolemirui ke go uma kumo e batho ba e tlhokang ka go bona poelo ya madi ka go bapisa le go fetola dintlha tse nne tsa go uma , ke go re naga , tšhelete , tiro le bolaodi go na kumo e e ka dirisiwang jaaka dijo kgotsa / le tlhale .
Fa o batla kitso gape , romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
O ka nna le bonnete jwa gore batsayakarolo ba tlhaloganya gore mang o tshwanetse go dira eng , ka go khutshwafatsa dintlha tsa tiragatso mo i-meiling .
A ngwaga o moswa o le tlisetse tuelo ya ditiro tsa lona .
Go sireletsa Tshedimosetso ya Patlisiso 52
Balemirui ba ba simololang , ka ntlha ya go nna baswa , ba se na dingwaga tse dintsi , kgotsa ba ba simololang fela mo bokgwebong , fela jaaka go ntse , ba tshwanetse go lemoga dintlha tse di latelang :
Motsheganong 2010
Gape , fa go na le bolwetse ba diruiwa , seruiwa se se lwalang se ka simolola go lwala gape - le fa se ka supa gore se setse se fola - ka gore mmele wa sone o setse o koafaditswe .
Ikopantshe le dithulaganyo tsa ditšhelete ( dibanka ) , dikgwebo tsa bolemirui , Banka ya Dinaga , Grain SA , Lefapha la Mmuso la Bolemirui , Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Mabaka a Naga , mafapha a a tshwanetseng a dikgaolo , le dithulaganyo tse dingwe go amogela kitso .
baagi
Ke tla dira eng ?
Go tlaa supa gore bokana ba mafura bo kwa tlase thata ka 18% mme le bokana ba poroteine bo le palo e e kwa tlase thata .
Tsaya diteko ka tlhokomelo le ka maitlhomo mme gopola bokana ba tshimo fa o swetsa gore o tlaa tsaya diteko tse kana kang mo dintlheng tse di supilweng .
Morago ga go tsaya kgwebo e , o ne a e atolosa go nna lebentlele le le tona ka 1975 .
Tlhaola dikarolo tsotlhe tse di nyalanngwang tsa polantere tse di dirisiwang go khaliboreita ( diseporokete , dikere le dipolata ) .
Re ntse re jwala diheketara tse 30 tsa luserene gape , go nna diheketara tse 54 go kopana .
( d ) baakanya dikgakololo tse di mabapi le kgololo kgotsa tlhatlhelo le go bewa mo lefelong le le rileng ga ngwana ;
O thusa mo thotloetsong ya baagi ;
Mongwe wa mefama eo , se se bonalang sentle thata , ke mo mefameng ya merafe - bašwa ga ba mo temothuong .
Fapa dintlho mo diatleng tsa gago go thibela kgotlelego fa o dira ka dijo .
Fa o rulaganya tekanyetso e gopola maano a mangwe ka go lebelela kgwebo ya gago gape .
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1989 , mo kholomong ya gagwe ya ka gale e e neng e phasalatswa mo makasineng wa Tribute .
KGAOLO YA 11
Mathata a basadi
semela sengwe le sengwe , mofuta , setshedi , letswa , lotswakwa kgotsa karolo e e nonneng ya ditshedi dingwe le dingwe tsa fa gae kgotsa ya diphologolo dingwe le dingwe , dimela kgotsa ditshedi tse dingwe tse di kailweng mo temana ( i ) ; le
14.1.6 Fa Kgotlakgolo e sena go e amogela semmuso le pele ga letsatsi la ntlha la kgwedi ya Diphalane ngwaga le ngwaga , maloko a Kgotla ya Setso a ka nna a romelela Moporemia tekanyetsokabo gore a e amogele semmuso ;
Go araba potso e re tshwanetse go supa disenyi tse di rileng mo maemong a pele .
Dikao dingwe ke tse :
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse tsa kgona go tsibogela kgotlhang ka tsela e e agang .
Nako e e gaisang ya go tsaya sekao ke fa o na le nako ya go dira tiro e e maatlametlo , fa o ka kgona go atlhola ka matlho mo kgaoganyong ya tshimo go ya ka dikgaolo tsa tseosekao tse di tshwanang le ka nako e e tshwanang le yona eo ngwaga le ngwaga morago ga thobo kgotsa mo ntlheng e e tshwanang mo thefosanyong ya dijalo .
Tiro
Tiriso ya metheo e e tshegetsang botlhokwa ba naeterojene e kaiwa ke maemo a mmu le botlhokwa ba dijwalwa go sebabole le potasiamo .
Ntlha e ka tlwaelo e dirwa ka go dirisa mofuta mongwe wa go suga mmu mme go ka kgaogangwa ka dikgaolo tse di rileng go tsamaelana le ditiragalo tse dingwe mo polaseng ya gago .
Ditsela-Botseno tsa Dijanaga
RENTE YA BONNO KE MADI A A DUELWANG MONG WA PELE WA NTLO FA MOREKI A NNA MO NTLONG PELE GA NEELO E E TLHOMAMENG E DIRWA .
Tse dingwe tsa disenyi tse di bonala ka fa ntle ga kgomo jaaka dikgofa , matsetse le dinta .
Fa go lebelelwa kgono ya ditiro re tshwanetse go lemoga gore go na le dintlha tse pedi tse di leng botlhokwa e bong batho ( badiri ) le didiriswa ( metšhene , didiriswa , jalo le jalo ) .
Dilaesense
( 4 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao gore a ye kwa kgolegelong , o tshwanetse go supa fa ripotong gore a ngwana o na le maikaelelo a go amogela maikarabelo a tlolo-molao e a latofadiwang ka yona .
O ka lemoga fa go leng thata mo mmung gore o kgone go itse gore o leme jang go kgona go sega thatafatso e .
Lenaneo le le ka dirisiwang go tswelela go laola letlotlo le tshwanetse go nna teng e bile le dirisiwe go nna le kitso ya tse di ka tlhokiwang .
Tshaeno ya motlamedi wa katiso / motlhatlhobir :
Mokwadisi ka go kwala le go ka mabaka a go nna jalo , a ka dira tseno jaaka go tlhotlhomisitswe ke Mokwadisi :
Bonnotlhago - Lefelo le setshedi kgotsa setšhaba sa ekholoji se tswang teng ka tlhago ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Go lebagana le kgalefo ya gago
Go dumelwa gore fa gongwe sengwe se ka robega , tota le fa e le selo se sentshwa se se ka robegang letsatsi la ntlha se dirisiwa .
Ntlha ya botlhokwa ya ntlha ya go tsaya sekao sa mmu ke go tlhomamisa maemo a kotlo a mmu a tshimo kgotsa naga ka go rileng mme le ka go supa bonnete ba maemo a mmu go tsenelela .
Ka 1983 o ne a swetsa go ya Johannesburg kwa a dirileng teng jaaka mokwaledi wa rakonteraka wa moagi sebaka sa ngwaga .
Ga gona sepe se se bonolo ka temothuo , mme bantshakuno ba tsamaisa mefama e mentsi , mme ba lebane le mathata a magolo .
Palogotlhe ya mabaka a kgwebo le a botho e tshwanetse go fitlha kwa go 100% fa e tlhakanngwa
O begelela mankge wa CBP ka gale ka ga kgatelopele ya togamaano ;
Dikarolo tse di botlhokwa tsa tiro mo wotong ke tseo di lemogilweng ka Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo ( IDP ) le tsela ya tsenyotirisong .
9 . Fetogela kwa go seteleng ga diterekere le didiriso tsa bophara jo bo feletseng le jo bo lekantsweng jwa maotwana le didiriso gore go tle go diragadiwe thulaganyo ya taolo ya pharakano mo tirong ya temothuo yotlhe .
3.1.1 Goreng tekanyetsokabo e le botlhokwa ?
Re tshwanetse ra gakologelwa gore maatlafatso ya bagolo e botlhokwa fela jaaka maatlafatso ya baša , mo go ageng setšhaba se se tsweletseng pele .
Mphahlele o kwala ka kgalefo e e bonalang , mo makasineng wa Tribute , fa a bua ka ga batlolamolao ba " ka kutlobotlhoko le khutsafalo e e sa tlhalosegeng " : " Ke goreng re busetsa batho mo letshogong le kutlobotlhoko , re kopa babolai go tlhagelela , ba ipobola mme ba re letla go ba itshwarele ? "
Poelo kaR2145 , 00 ka tono
Bagolo mo lekokong la rona ba na kitso ya tlhago go rua diruiwa .
Kitso ya tiragalo e supile gore balemirui ka tlwaelo ba gakologelwa tse di leng pila le kumo e tona fa dingwaga di ntse di feta mme go supa le bontsi ba poelo ya ditšhelete .
( c ) tse di mabapi le nngwe le nngwe ya ditlapele tsa tlhabololo le maikaelelo kgatlhanong le ditshupo tse kgolo tsa tiragatso jaaka di rulagantswe mo ditemaneng tsa ( a ) le ( b )
Thibela go sisa ( seizing ) ga diphini le dibušing ; le
Labotlhano 13
Go uma disonobolomo
Tiro ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kglegelong , ya go dira tshekatsheko ya bana
Moporofesara Mphahlele o dirisitse kgopolo ya kgoreletsego e e dikgoka e thuto e neng e le mo go yona mo Aforikaborwa , go tlhalosa tirisano ya baagi le baithuti , ka go ikemela
Ka gonne setlhopha se tsaya tshwetso le gore didiriswa di dirisiwa jang , ka jalo ba tshwanetse go tlhokomela metheo eo kgotsa ditiro tseo .
Di kwale mo kholomong ya ntlha .
Ga re atlanegise gore o dire jaaka koporasi .
Bo tokafatsa seriti magareng ga baagi le mmasepala .
Dilaeborari tsotlhe tsa puso
Go nolofatsa tiragalo ya botsayakarolo
Dikomiti tsa Woto di nna gape karolo ya sediriswa kgotsa kanalepotlana ya tshedimosetso go tswa kwa khanseleng ya mmasepala go ya kwa baaging .
MOKGWA WA GO RARABOLOLA KGANETSANO
3 . Dikaedi tsa ditaolo
Thata yotlhe kgotsa tetla e e neetsweng motho kgotsa setlhopha sa batho go dira mo boemong jwa ba bangwe .
2.9 Go tsenya CBP jaaka karolo ya tiko ya mmasepala ya togamaano
Diphatlha tsena di lebega jaaka diphatlha tse di dirwang ke marumo a sethunya sa dihala fa se dirisiwa go thuntsha sengwe .
( 2 ) Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse go nna le-
Dikhoso tsa Ntshokuno ya Mmidi le Garase mo Nosetsong
Netefatsa gore o nne o ntse o boela morago go lebelela gore peo e simolotse go tlhoga sentle .
thulaganyong ya go amogela , go rulaganya le kelotlhoko ya diphetišene le dingongorego
Ntlha ya puisano :
Tshwanelo ya tlhabololo ga e amogelwe e le tshwanelo mo molaong wa boditšhaba e bile ga e a akarediwa mo molaong wa Aforikaborwa .
Seno se ka akaretsa go letla matlhakore go ngunangunela fa thoko , go dira le letlhakore a bo a ya go bua le le lengwe , go kopanya matlhakore le go thalathala tumelano e e kgotsofatsang matlhakore otlhe .
Batlhokomedi ba kwa gae ba simolola go lekola batho mo malapeng a bona
Pula ka ngwaga ( mm )
Ka tsela e , go ka fitlhelelwa kgabaganyo ya bosetšhaba ya merafe e e tlhokegang go tswela botlhe mosola .
Batlhokomedi ba ba Tlhophilweng ke Mothapi Batlhokomedi ba Letlole ba ba Tlhophilweng ke Maloko
Dijwalwa di ikemesitse sentle ka ntlha ya bolaodi ba gagwe mme o lebeletse pele go kgona go roba ditono tse 6 ka heketara .
Kgwebomongesi e dira karolo ya boswa jwa mong .
Le gale , fa go tlhophiwa mofuta wa peo , tlhokomela gore go nna le mokgwa mongwe jaaka go nna le dipidi tse dikgolo kgotsa tse dintsi kgotsa tse di tseneletseng kgotsa go supa bothata kgotsa go nna le matlhare a a emeletseng ga go nnetefatse gore go tla bonwa kumo e e kwa godimo .
2.2 Batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso
Mo bolemiruing , boeteledipele bo tla pele ga bolaodi .
Diporojeke ga di latele paterone ya mola o le mongwe , ke ditiragatso tsa tiko .
Moragonyana o ne a reka terekere go suga mmu sentle le ka bonako .
Ka tlwaelo go lekane go epa mesima e e seng e mentsi mo tshimong go dira thalotlhakore e e tseneletseng go naya kitso ya maemo a mmu mo tshimong eo .
Go nosetsa
Woto : 1 Moeteledipele wa setlhopha : Ntsilo Nomore ya mogala dinomore : 073 434 0357
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di nonofile thata fa di neetswe diphotefolio go ya ka ditheo kgotsa makala ao di setseng di dira mo go ona .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile jurie@grainsa.co.za .
FOROMO YA GO BEGA MOROKOTSO
Boleng jo bo tlaleleditsweng mo tiregong ya thekiso ya dijo bo tlotlomatsa ditirego tsa bontshadikuno mo temothuong .
23 . Tiro ya lepodisi fa le gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao
Go botlhokwa gape gore dighere mo gare ga dighere tse dingwe di bofiwe sentle e bile le gore di dikologe sentle .
Tlamelo ya terekere .
Gonne foseferase e sa ye kgakala mo mmung le fa e tshetswe pele kgotsa e tshelwa ka nako ya jalo .
( b ) go dumelela ngwana , motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa motho mongwe le mongwe yo o leng teng go botsa dipotso le go tlhagisa dintlha , tse go ya ka magiseterata wa dipatlisiso , di leng tshwanetseng mo lebakeng la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Seno se botlhokwa ka gonne se tla go thusa go lemoga ditlhokego tsa baagi .
Go lemoga le go tlhama diporojeke tsa tshupetso
Malatsing ano , diponelopele tsa maemo a loapi di nepagetse e bile bontsi jwa makhubu a komelelo le bometsi , di bonelwa pele dikgwedi tse dintsi go sale gale - dirisa tshedimosetso e ka tshwanelo .
15 . Diokobatsa-ditlhabi le / kgotsa tse di rekwang mo khaontareng
Dikgannyana dingwe
Ba tsitsinya gape le go akanyetsa diporojeke tse dikgolwane mo teng ga IDP , mme maano a diwoto a dirisiwa go sedimosetsa IDP .
Tlhola bolatsi bo bongwe le bo bongwe gore bo sa jegwe thata ka go tlaa fetola boteng bo polantere e tlaa kgona go lokela peo mo mmung .
Yona , e batla go tsaya ditshwetso go go bulegileng le mokgwa o o lebaganeng le batho .
3.2 go tlhalosa dithata , ditiro le diabe le maikarabelo a Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Ofisi ya Kgosi ;
Setlhopa 2 Ditokololo tsa baagi go tswa mo mokgatlhong wa basadi
o Fa o sa reke ntlo e nngwe ka yona nako eo , o tlaabo o latlhegelwa ke sesagago se se boleng-godimo le boswa jwa bana ba gago
AU e kopantse kontinente ya Aforika go bua ka ga dikgwetlho tse dintsi tsa yona tse di jaaka kgotlhang ya dibetsa , phetogo ya tlelaemete le bohuma .
Tsela e PAIA e kwadilweng ka yone e batla gore ditlamo TSOTLHE tsa poraefete di kwale mmanuale .
( 3 ) Lepodisi , le tshwanetse gore ka tsela e e tshwanetseng-
Dintlhakgolo tsa pholisi
Sekao , togamaano ya kgwedi le kgwedi ya Motsheganong 2011 , e ka nna jaana :
Setlhopha sa Batlhankedi ba Puso ba ba dirang mola go supa Tlotlo , bao ba amogelang Moporesitente mo Palamenteng , e dirwa ke Maaforikaborwa a a tlwaelesegileng .
Go lekanyetsa tshegetso e e tlhokwang ke dikomiti tsa diwoto
DITLHOGO LE DIREKOTO TSE DI TSHWERWENG KE MMASEPALA WA SELEGAE WA RUSTERNBURG
Bongola jwa mmu le dipalopalo tsa dimela ;
Leka dipotso tse di latelang :
Ditshwanelo tsa bona tsa go nna le botsayakarolo ga di tseelwe kwa tlase ke batlhankedi ba mmasepala le baeteledipele
Fela le gale fa o simolola go ntsha dijalo go rekisa , o tlhoka go akanya ka thekiso ya dijalo .
Ditlamelo tsa PAJA di tla nna maleba mo ditshwetsong tse di mo Molaong wa Mefutafuta ya Ditshedi kgotsa mo Melawana ya BABS e sa tlhalosang ka totobalo gore mabaka a tshwanetswe go neelwa .
O sa batla go kgona eng ?
Ntshifalo ya mokhure e ka nna teng fa go jwalwa disonobolomo tse di nang matlhare a a bophara fa go dirisiwa thefosano ya dijwalwa le mmidi .
Go lokelwa ga monontsha wa naeterogene ka ngwaga le ngwanga mo mmung le gona tsweleletsa go oketsa maemo a botšarara ka boiketlo morago ga nako .
Mo Setswaneng go na le polelo e e reng : motho ga a iphetse .
Mo bukeng ya gagwe : Botho jwa Seaforika jwa ga Es'kia , e e phasaladitsweng ka 2009 , Lesibana Rafapa o kaya gore Mphahlele o tsaya fa tsuololo ya puso e e dirisang kakanyo e e nang le maitemogelo a ba ba ganetsang ditlhabololo tsa setšhaba e bulega fa pele ga bona , mme e le yona e e nonofileng go feta pele .
Go sa ntse go se na dikaelo tsa tlhopho ;
Diteko tsa mebu di ka tseiwa pele ga nako mme go tlaa re letla nako go lokolola popego ya mmu wa rona le go sekaseka tse di leng botlhokwa go lokelwa mo mmung .
Tseosekaommu le tekelelo ya mmu
Morago ga nakotelele , go jwala-nngwe go aga tikologo mo disenyi le malwetse a ka tswelelang .
Tatlhego ya madi e ka nna teng fa mefero e sa laolwe .
Go dirisa lenaneo le le tshwanang ngwaga le ngwaga go ka tlisetsa mathata a gore mefero e ka simolola go fenya dikhemikale .
Fa go se na sekai sepe sa foromo ya dipegelo , re go neela yona mo tsebeng e e latelang , e o ka e dirisang . ( Ga o tlhoke go tlatsa dintlha tse dintsi . )
Mokgwa o o dirisiwa thata kwa Kapabophirima .
Direkoto tse di tswang ka bongwe tsa beng ba ditsha
Kakanyo le tiragatso tsa motlha wa gompieno di ka tswakanngwa le botlhale ba botshelo ba segae ba pele ga thekenoloji .
Matlhajalo
Nnete ke gore re tshwanetse go uma dijo tse di ka jewang ke ba morafe wa lefatshe la rona mme re tshwanetse go tswelela ka bophelo gore re kgone go araba dipotso tse di tseneletseng go nna badirisi ba lefatshe , go lema le go rua - gagolo ka gore re rata go lema le go rua mme ga re rate go dira selo se sengwe !
Ditiro tsa moneelana ka tiro
Go bona se o se batlang mo kgatisong eno ya Kaelo ya PAIA 7
Batsayakarolo ba dira ka dipara ( ba buisana ka go bapa ) le go akantshana ka dikarabo ( ba neele metsotso e le 10 go ya go e le 15 gore ba akanye ka ga dikarabo ) .
Tlhatlhoba selekanyaseedi sa thulaganyo ya tsidifatso
Bokafantle jwa sekgatshi le jona bo tshwanetse go tlhatswiwa .
9.1.3 go ya ka ditaelo tsa Molao wa Bokone Bophirima , go berekana le ditšhelete tsa baagi ba setso ;
Dipholo tsa tshekatsheko ya mmu di tsentswe mo lenaneong la rona e le gore go netefadiwe dikatlanegiso .
Magare a palo e a bophara ka palo ya 250 000 e lekana mebu e e leng magare mme 400 000 e le mo mebung e e amogelang pula e ntsinyana .
65 . ( 1 ) Go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) le wa ( 5 ) , ngwana o tshwanetswe go engwa nokeng ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , mo tshekong kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana .
Kgwedi e le nngwe
Ka maswabi ga se dikgwebo tsotlhe tse di batlang go re thusa ka go re tlisetsa tse re di tlhokang - ba bantsi re tshepisa gore ba tla re thusa mme ga ba dire jalo .
Kgato ya 3 : Go dira togamaano ya isago
4.3.1.1 Pholisi epe e tshwanetse go rulaganngwa , go terafotiwa le go phasaladiwa ka tsela e e
Gape e ne e le lebaka la go naya badiri ba rona dithutiso gore ba kgone go simolola go laola kgwebo e e leng ya bona ka boiketlo e bile e ntse e tswelela pele .
Mphahlele o dumela gore thuto e tshwanetse ya nna maleba le dikgwetlho le ditlhokego tsa baamogedi ba yona .
Matlhomeso a lloko ke mananeo a a tlatswang ke ba ba tsamaisang porojeke .
Mafapha a Temothuo a Diporofense a na le palo e ntsi ya balemisi ba ba nang le kitso ya dibuka ya temothuo , mme ba batla gotlhelele ba se na kitso kgotsa bokgoni jwa tiriso .
Go tlaa nna botlhokwa tota go lekalekantsha bokana bo bo filweng ke mofuta mongwe le mongwe wa dijwalwa tse o di jwetseng go kgona go bona kgono ya tsona mo polaseng ya gago pele o di jwala gape kwa pele .
Korong - tsa go fodisa / kolovere - korong - tsa go fodisa / kolovere ; le
Tlhaeletsano e e utlwalang e kaya tlhaeletsano e e nang le maikarabelo a a rileng .
16.4.3 Fa Modulasetulo a seyo , o tla ntsha taelo ya gore Motlatsa-Modulasetulo a dire mo boemong jwa gagwe go diragatsa seabe le ditiro tsa Modulasetulo jaaka go tlhalosiwa mo Melaong e e tshwanetseng go ikobelwa .
( b ) laela ngwana gore fa a sa latele taelo ya katlholo , a ka tlisiwa gape fa pele ga kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore go dirwe dipatlisiso go ya ka molawana wa 79 .
Ke malwetse a fa godimo ga mmu ka kgolo ya bolwetse e e tshwanang .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V6 go ya V7
" Motlhalefi ' o nnile le monko o o bosula go tloga ka dingwaga tsa bo50 - ka ntlha ya motlhala wa kgatelelo le boganana .
Go na ga pula ga tlhago ga go diragale tota ka nepo ka nako e e tlhokegang ya sejalo se se rileng sengwe le sengwe .
Baagi botlhe ba tshwanetse go fitlhelela ditirelo tse ba tshwanetseng go di amogela ka go lekana
2.5 Didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya Setso e e tlhakanetsweng
Lefelo ka go reka Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto
Dikelo tsa sebolayatlhatshana tse di kwa tlase gantsi di dirisiwa mo mmung o o magelejwa o o nang le dibodi tse di kwa tlase , fa e le gore dikelo tse di kwa godimo di dirisiwa mo mmung o o boleta wa dibodi tse di kwa godimo .
Maikaelelo le maitlhomo mangwe a akaretsa methalethale ya dikgwetlho , dingwe tsa botlhokwa tsa tsona e leng :
Fa o belaela maitsholo mangwe kgotsa o sa nnisege ka ga mongwe yo o sa itseweng mo tikologong , ikgolaganye le sepodisi .
tsenela dikopano tsa phatlalatseng tsa khansele
" Ga gona kwa o ka iphitlhang teng kgotsa o ka sielang teng mme o ithuta go lebagana le botshelo " , ga rialo Isaac .
Kgato ya 5 : Tekanyetsokabo mabapi le matlole-kakanywa
Gore maloko a tshwanetse go tswa mo tirong leng
Gotlhe go fitlha ga jaana
Fa melao ya ditirelo e setse e supilwe go botlhokwa gore go supiwe netefaletso ya mekgwatirso go kgontsha tlhokomelo ya tswelelopele e e dirilweng go ya kwa go fitlheleleng melao .
Ka ntlha ya tlhago ya semela sa matonkomane se se melang modi o mokima o le mongwe mmu o o seng boteng le o o gateletsweng ga o a siama .
Mefero e ka laolwa ka khemikale .
Dibering di tshwanetse go tlholwa ka letsatsi le letsatsi fa motšhene o dirisiwa mme le pele o beiwa .
Dintlhwa tse di dirisa bojang bo bokhutswane bo bo omileng bo bo leng fatshe mme di a bo fetsa gore go sale sepe .
Seabe se se botlhokwa sa baagi mo thulaganyong ya tshekatsheko le tlhatlhobo ya tiragatso se gatelelwa ke ditlhokego tse .
Ga go na tlhokomelo ya kwa gae
Gantsi bolwetse bo tswa mo mmung e seng go tswa mo dimeleng tse dingwe .
Thabo o batla gore letsatsi lengwe a bo a le montshakuno wa mogwebi , o rata thata go ka bereka le bantshakuno ba bagwebi gore a kgone go bona maitemogelo a magolo .
William ke tokololo ya setlhophathutano sa Senekal mme o tsenetse dikhoso tse dintsi tsa katiso tsa Grain SA .
 [ Mason Durie , motlatsamokanseliri kwa Yunibesithing ya New Zealand , Maori wa fa gae ] .
4 MAIKARABELO A A BOTLHOKWA A MAFAPHA
Molaotheo o kaya mokgwa o o Moporesitente a tshwanelang go laola letseno .
Mo dikgaolong tse di kgakala thata le ditoropo , balemirui ke bona ba sa ntseng ba reka bontsi jwa lefatshe la temothuo koo dipoelo tsa bofelo mo ditirisong tsa temothuo e leng kaedikgolo ya boleng jwa polase .
( b ) e tshwanetse gore mo dikgatong tsotlhe tsa tsheko , segolo-bogolo ka nako ya go ganetsa ngwana ka dipotso , e netefatse gore tsheko e matshwanedi mme ga e mafega le gona e siametse dingwaga le go tlhaloganya ga ngwana .
Fa go setse go tlhotlhomisitswe gore ke ditirelo dife tse di tshwanetseng tsa atolosiwa kgotsa tsa tokafadiwa go tlhomiwe tatelano ya mokgwa o di tlaa diragalang ka ona gore mmasepala o ka swetsa ka ditsela tse di botoka tsa go fitlhelela seo .
Go roba gape ke ntlha e e leng botlhokwa mo sedikong sa go uma kumo .
Teko e , e ka dirwa dimetara di le 30 go tsweng kwa tshimologong ya tsimo fa sediriswa sa go jwala se setse se tsamaisiwa ka lebelo le le lekaneng go fitlhela bonnete .
Ka lemoga gore jaanong ke tshwanetse go nna mosupatsela go balemirui ba bangwe ba ba simololang .
Ditiro / diporojeke tsa go tsenyatirisong
Dipeeletso tsa tuelo ya tebiti - o ka nna wa duela ka gale sekai , ka kgwedi , mo teng ga akhaonto ya gago ; le
Ditekanyetsokabo tsa bong ga di a kgaogana le ditekanyetsokabo tsa basadi gape ga di a ikaelela fela go oketsa ditshenyegelo mo mananeng a a tobileng basadi .
Fa o simolola kgwebo kgotsa boiphediso jo bošwa , o tlhaela maitemogelo mme go a kgonagala gore o dire diphoso .
go bona ditsela ka nako eo tsa go dira togamaano le go leba gore di ka rarabololwa jang
Potso : Komoti ya woto e ka dirisa jang tshedimosetso e ?
Bokanakang jwa Kuno
Gore o thibele tshenyo ya ditshenekegi mo dijalong tsa di tlhogang tsa gago ?
Botlhaba
Nna o ntse o disitse bana le bagodi mme o ba thuse fa ba le mo mathateng .
Karolo 4 kk 72-78 ya Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , wa 1998 o na le ditshiamelo go Dikomiti tsa Diwoto .
Diporojeke tsa setlhopha sa 3
Jalo go botlhokwa go ela tlhoko go puo ya mmele jaaka sefatlhego se dirisiwang , segalo sa lentswe , tiriso ya diatla , tebelelo ka matlho mme tota le boitshwaro .
TEKOLO YA KOBAMELO - DITLHOKEGO TSA TAOLELO YA TSAMAISO 48
Go nyelela ga mefuta ya ditshedi go go bakwang ke ditiro tsa batho go tswelela ka Lobelo lo logolo thata .
Dinaga tsa thomelontle tse di botlhokwa thata
Ditlhopha tsa tiro kgotsa dikomiti tse di beilweng mo setšhabeng go wetsa diporojeke tse dingwe di tla iponela mosola go tswa mo kitsong ya motheo ya tsamaiso ya porojeke .
" Ee , ke dumela gore rona jaaka batho re tsaya dilo tsa temothuo botsatsa .
La ntlha ke merwalela e e leng ditlamorago tsa boalogodimo jo bo thata gore metsi a ka nwelelela kgotsa pula ya matlakadibe e e sa lething nwelelelo .
Batsayakarolo ba tla ka se ba neng ba ka se akaretsa mo lenaanetefatsong go rulaganya lenanetema .
Motswedi : Ulrich Feiter
Go na le kgopolo e e fosang ya gore bali ga e oketse maemo a pabalesego ya dijo .
Peo ya disoya e na le oli ya soya le diporoteine , tse di leng bokana bo bo ka nnang 60% ya bokete ba disoya tse di omileng .
Go sekaseka maikaelelo-magolo mo togamaanong .
( a ) lepodisi , go ya ka fa dingwageng tsa ngwana le tlolo-molao e a latofadiwang ka yona , le tshwanetse go akanya ka lefelo le ngwana le moša ba bewang kwa go lona go ya molawana wa 27 ( a ) ; kgotsa
go kwala dintlha tse di nepagetseng tse di senolang dikakanyo tsa ditokololo
( 3 ) Pele go dirwa tshweetso ya go tlhatlhela kgotsa gore ngwana a nne a ntse a tlhatlhetswe kwa kgolegelong , moreetsa-kgetse o tshwanatse go akanya ka ga kgakololo e e mabapi le go baya ngwana kwa lefelong le le rileng , e e leng ka fa teng ga ripoto ya tshekatsheko ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , tshedimosetso e e umakiwang mo go molawana wa 40 ( 2 ) le bopaki bongwe le bongwe jo bo mabapi le seo , jo bo tlisitsweng fa pele ga gagwe , go akaretsa , fa go leng matshwanedi , bopaki mabapi le-
Dipeo di tshwanetse di jalwe ka go lekana le boteng bo tshwane .
Dithuto tse di ka ithutwang ka setlha se tse di ka dirisiwang ka setlha sa go uma sa 2015 / 2016
25 . Kgololo ya ngwana ka beili
Lobelo lwa go ya pele lo tshwanetse go fokodiwa fa diteng tsa bongola jwa peo di fokotsega go fokotsa tatlhegelo ka tlhotlhorego fa ditlhogo di tsena mo serobing .
Netefatsa gore baagi ba tlhaloganya tshobokanyo ya tekanyetsokabo le dintlha tsa bothokwa tse di maleba le woto .
Fa šafote e dikologa ka bonako , gona go tlaa jalwa peo e ntsi .
Sekutara .
Se se ithutilweng mo tiragatsong se tshwanetse go diragadiwa .
Di / Pitso tsa pulo , kwa batho ka bontsi ba sedimosetswang ka ga tiragatso ya togamaano a woto , le dipitso tse go netefatswang moo go tsona , le ka ditiro di le mmalwa tse di siameng tsa togamaano tse di ka dirwang .
Ka bokhutshwane , go na le dipharologano tse di botlhokwa fela fa gare ga Letlole la Mahube le Letlole la Kotula .
Dingwe tsa ditshwanelo tsa maloko a baagi di akaretsa :
Ke gona fela o tlaa kgona go fetlha poelo e e siameng mo peeletsong ya gago !
Ka 1978 ba ne ba hudugela kwa Delareyville mme ba amogela diheketara tse 100 go tswa mo pusong .
Kitsiso ya Puso : No .
O ne a nyetse moswi Evah Khumalo ka 1964 .
Setlha sa go roba disonobolomo , disoya le mabele sa 2013 - 2014 se tlhoga se simolola .
Dirisa dilo tse dingwe go gotsa molelo
Go phasalatsa tshedimosetso ya madirelo mo maphateng otlhe a a nang le kgatlhego le go amega mo lenaneong - go na le bantshadikuno le balemisi ba bantsi ba ba tlhokang go itse ka lenaneo le , le ka ga eng le gona ba ikopanye le mang go bona tshedimosetso .
Felo gongwe o bua ka ga metseseteropo ya Aforikaborwa e e ikgatholositsweng kgotsa matlakala a a kgobelelaneng mo mebileng ya yona .
Go kgona go bona poelo molemirui o tshwanetse go kgona go dirisa go nona ga mmu o a o tshotseng go feta .
Mojulo o , o tsere dimatheriale tse di tlhamilweng ke mekgatlho e e farologaneng ka tshegetso ya balekane ba yona ba boditšhabatšhaba .
Bantshakuno ba ba atlegileng ba nna mo polaseng le go naya temothuo ya bona 100% ya nako ya bona ;
Mo go lekeng go bona karabo re tlhoka gape go bua gore ga re dire eng .
Fa re ne re simolola ka bolemirui , re ne re tlhola re bona tono e le 1 mo heketareng .
Ditshwetso mo khanseleng di tsewa fela ke makhanselara mme Dikomiti tsa Diwoto ga di tsee ditshwetso mo dipitsong tsa khansele
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanelwa ke go nna le ditokololo tse di tlhophilweng tse di sa feteng 10 tse di emelang dikgatlhegelo tse di farologaneng tsa baagi .
O ne a tlhomile mogopolo thata mo dikgwetlhong tse di lebaneng bantshakuno ba ba tlhabologang le go palelwa ga puso ke go ba thusa .
Khopi ya tshedimosetso ka ga baagi le gore ka moo ba farologanang ka teng mo wotong , go go thusa ka go kokoanya porofaele ya woto ya gago
Mphahlele o ne a nyatsa kakanyo e .
Setšhaba sotlhe sa Aforikaborwa se ne sa tshoga .
Re a go thusa
Go rulaganya ditiro tsa diporojeke go ya ka ditlapele - go tlhama leano la tiragatso
Jaanong go setse go roba sejalo le go se rekisa - o tlhoka go balela gore tono nngwe le nngwe e go jele bokae go e ntsha le lotseno lo o lo boneng mo go yona gore o tle o kgone go bona gore a o dueletswe matsapa agago kgotsa nnyaya .
Mo letsatsing le le tlwaelegileng la kgomo , e tlaa tlhoka go fula diura di le robedi ( go ja digwata ) , mme tse dingwe tse robedi e tlaa bo e robetse , mme tse dingwe tse di robedi e tlaa di dirisetsa go otla .
Bongola jwa mmu , pula e e botlhošwana kgotsa tshugokakadio di ka tlhokega go fitlhelela taolomofero e e siameng ka dibolayatlhatshana tsa pele ga tlhogo tse dintsi .
Fa bogwenegwene bo amogelesega mo pusong , bo tla ama ditsela tseo ka tsona setšhaba se itshwarang .
Go tsaya sekao sa mmu
Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e senola boineelo jwa ga Es'kia Mphahlele mo porofešeneng ya go ruta le botlhokwa jwa thuto , mme gape ka bophara , maatla a yona mo setšhabeng .
togamaano e tlhoka boineelo go tswa mo go bakhanselara le badiredi-semmuso mo go direng togamaano le go e
Tiriso ya nako e e fetileng ga se kaedi ya tiriso ya isago .
6 . Phesente ya tekanyetsokabo ya mmasepala e tota e dirisitsweng mo go diragatseng leano la ona la bokgoni mo tirong .
Bomankge ba CBP ba tlhoka go kokoanya tshedimosetso e gore e tle e dirisiwe ke ditlhopha tse di farologaneng , mme dingwe tsa didiriswa di akareditswe mo Kaeding e .
2 / 2 Maitlhomo
Dimekhenesime tsa polantere tse dintsi di katisegetsa mmu go le gonnye go dikologa peo e e jadilweng .
Ga o ka ke wa kgona go nna o sena founo ya mogala
1 . Tumelano yotlhe ( kwa ntle ga ditemana tse go builweng ka tsona mo go 4 ) e ikaegile mo go kgotsofadiweng ga mabaka a a tshwetso ya semolao a a latelang , e leng -
Mosola wa Maloko a Setšhaba mo eleng maemo tlhoko
5.3 PBR ya ga jaana ke ___ %
Lenaneo la tekanyetsokabo
Tshosetso
Kgaolo 3 Tlhatlhobo Dipuisano
O bone tswelelopele e e makatsang mme bokana ba kumo ya gagwe bo oketsegetswe go tsweng ditono tse di ka nnang 3 , 5 ka heketara go nna ditono tse 6 ka heketara .
Botsayakarolo jwa baagi bo a tlhokega gore go fitlhelelwe ditlhokego tsa semolao tse di tlhalositsweng mo Molaong wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 le Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 .
4.3 Mojaboswa wa Bogosana o tlhaolwa ke ba ntlo ya Bogosana yo morago ga moo a rolelwang go Kgotla jaaka mojaboswa wa setulo sa bogisi sa Bogosana .
Tlhabologo e akaretsa go rulaganya-sešwa dikamano tsa baagi , ka jalo e dira phetogo e kgolo ya loago , jaaka e setšhaba sa rona se leng mo go yona .
O ka nna a tshwanela go hira kgono ya tlaletso kgotsa a hira borakonteraka go dira ditiro tse dingwe tsa motheo .
Nngwe ya dithuto tsa botlhokwa go ithuta go ya ka taolomofero ke go fedisa gotlhelele dibako tsa kgotlelego .
1.10 go rotloetsa mekgwa e e siameng ya puso ya tirisano , thulaganyo e e kopanetsweng ya tlhabololo , tlhabololo e e kgonang go itsetsepela le tirelosetšhaba ;
Maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong ke go-
Morero : Go itumelela Dikwalo
Letlalo le lel serolane kgotsa matlho a a serolane
1 / 8 Tshekatsheko ka boteng ya merero ya ditlapele
5 . Mafapha a tatelano ya tiro a a maleba mo mmasepaleng a tsenyatirisong ya diporojeke jaaka tsa IDP le go netefatsa tseokarolo ya dikemedi tsa diwoto tse di maleba .
1.2.3 200 ya Dišere tsa B Preference mo Royal Bafokeng Metix Proprietary Limited ( " Dišere tsa Metix " ) ; le
lehuma
Sefemedi se se repileng se ka roroma , sa ntsha modumo o o tenang le go ka tlhola tshenyego ya motšhine fa se ka wela mo tseleng ya dikarolo tse di tsamayang .
mekgatlho ya dikgwebo
Gatelela gore go nne le pegelo e e rulagantsweng go tswa kwa khanseleng go ya kwa Komiting ya Woto .
Poelo ya khepetlele ya pakatelele e e amanang le koketsego ya boleng jwa lefatshe mo nakong e telele .
Fa lekidi le sa lekalekane sebolayamefero se ka wela mo mangweteng mme se ka se kgone go thibela tshimologo ya go mela ya peo ya mefero .
Tseokarolo ya setšhaba e tshwanetse go tlhomamisiwa go netefatsa gore baagi botlhe ba na le tshwanelo e e lekalekanang ya go tsayakarolo , le go neelana ka letlhomeso le le tlhaloganyegang la borulaganyo ;
Tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e ne ya neelwa go laola thomelontle ya didirisiwa tsa lotsalo la tshwene ya Vervet go tshola taolo ya Aforikaborwa ya didirisiwa tsa lotsalo fa di neeelwa ditheo tse dingwe tsa patlisiso ( batho ba bangwe ) .
Boitshwaro ba motho bo ka tlhotlheletsa dintlha tsotlhe tsa bophelo e seng tsa bolemirui fela .
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mmidi ;
Batho ba ba mo tumalanong ya kabelano ya mesola ba tla tlhoka go dumela gore se se tshwanetse go diragala leng le jang le gore ga kae .
dituelo gotlhe
Nako e e tsitsinngwang mo ditirong tsa Kgaolo 1 : Ura e le 1 metsotso e le 45
Minolosa oli ya kgale mme tshela e ntšwa .
Ditiro le dithata tse dingwe di neetswe bommasepala botlhe .
Go sale gale pele ga jalo
Tsepamo .
Di fokotsa palo ya diphologotswana tse di senyang .
( b ) kopa sekwalwa sengwe le sengwe se se tlhokegang , tshedimosetso kgotsa setatamente go tswa mo go motho mongwe le mongwe ;
O simolotse sekolo mo Siberia , a ya Mareetsane mme a wetsa Kereiti 12 kwa Sekontaring ya Itlotleng .
Go ka solofelwa gore morago ga dingwaga tse pedi tsa kalafi e , motlho o tlaa bo o laolesegile .
Molaotheo o pateletsa pusoselegae dira tiro ya tlhabololo ka go neela pusoselegae ditiro tse di riling tsa tlhabololo .
Re saletswe ke ntlha ya go leka go dirisa tse di setseng mo masimong jaaka re ka kgona .
Le fa dikgaolo tsotlhe tsa go laola di le botlhokwa , ke ntlha ya go laola madi a kgwebo ya bolemirui e e kopantshang tsotlhe .
Bokana ba kumo ya korong e e nosetswang bo ntse bo oketsega mo ditikologong tse go jwalwang korong e e nosetswang ka go oketsega go tsweng bogare ba ditono tse 6 , 5 mo heketareng go fitlhela ditono tse 10 mo heketareng ka fa tlase ga senosetsa sa pinagare .
1.2.2 Kemedi ya baagi
Go feta kgwedi e e fetileng
Laesense ya go kgweetsa ya mofuta wa karata e e amogelesegang ya gago .
Dibusetso tsa UIFdi ka dirwa bonolo le ka kgono mo inthaneteng .
Mo tikologong e mo go yona ya selegae , phitlhelelo ya montsho e neng e gatelelwa , Mphahlele o ganeditse gore phitlhelelo ya Maamerika a Maaforika mo ngwagakgolong wa bo20 e ne e arabelana le Maaforikaborwa a mantsho .
Mafoko a a botlhokwa a merero
Pula e e neleng ka selemo , tota ka kgwedi ya Ferikgong , e kgonne go tsweletsa dimela go fitlhela kwa mafelelong a setlha , le gale .
Dikwalo jaaka e le botsweretshi di tlhoka go phaphamisa tlhaloganyo .
5.4 DIREKOTO GA DI BONWE / GA DI YO
Dikomiti tsa Woto di botlhokwa mo go tsamaiseng tekanyetsokabo mo baaging le go tsamaisa neelo ya dipegelo go tswa mo baaging go ya kwa mmasepaleng .
Mo thulaganyetsong ya kgato kgotsa ntlhaphitlhelelo efe kana efe e nngwe , o tshwanetse go netefatsa ka botlalo gore maitlhomo kgotsa tiro e e kgethegileng e , l di tsamaelanang le ditlapele tsa gagwe ka sebele le go tlhakana le maitlhomo a kakaretso .
Se , se tlhotse go se tshwane go kgabaganya diwoto .
Go botlhokwa go rulaganya gore o ya go dira ditokafatso jang .
ReferenseReferense
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi o tlamela gore puso e tshwanetse go netefatsa gore ditumalano gareng ga batlamedi le badirisi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso e e tsamaelanang le tsona di siame gape di a lekalekana .
Ke dife tse di ka emang lobakanyana lo lo leele ?
Go naya :
Nnete : Nnyaa e raya nnyaa ka dinako tsotlhe .
( e ) kotsi nngwe le nngwe e ngwana a ka nnang yona kgatlhanong le pabalesego ya maloko a setšhaba ;
Dikago tsa setšhaba
Mesola ya kanola
Kgogolego ya mmu ke tiragalo e e tlhagelelang ka tlwaelo mo tlhagong fa phefo kgotsa metsi a tlosa mmugodimo go o isa go gongwe mme go ka dira gore ditono tsa mmu tse d irileng di tloswe mo heketareng ka ngwaga .
Dikungo tse di ntshiwang ke diporojeke e ka nna tsa leruri .
16.7.3.2 e tla tlhagisang dikai , megopolo , ditshitshinyo tse di pegang motho molato , tse di kgobang kgotsa tse di sa siamang ;
Magale a a tsenang mo mmung a sediriswa se se siameng a tsenelela botoka mo mmung , tota le fa mmu o omeletse o le thata .
Mabanta le dilata tsotlhe a onala ka tsela nngwe morago ga go dira nako e e rileng .
Go tlamela ka dikadimomadi tse di nang le dikumo tse di latelang :
19 . Molao wa Ditlhopho
Balemirui ba ba nang diruiwa tse dintsi ba fitlhewa ba rata go jwala mafulo a mariga kwa ntle ga korong .
Sekao , motho o ne a ka ananya kgomo ka dikgetse tse tlhano tsa mmidi .
KGAOLO 4
Romelela batlapitsong khophi ya bofelo ya metsotso ka gangwe fela .
Sekao sa foromo ya pegelo go tswa go mmasepala e mametleletswe mo tsebeng e e latelang .
Letseno le legolo la Puso ke lekgetho .
Mekento e setse e tlhabolotswe go thibela malwetse a mantsi a a ka bolayang diruiwa .
Mesola mengwe ya go dirisa bakonteraka
Boleng le mothama wa peo di botlhokwa mo poelong ya tiro ya temo yotlhe .
Go samagana le ditiro tsa IDP tsa go akanyetsa , ka go netefatsa gore ditlhokego tsa woto di tserwe ka mo go lekaneng
Fa go nang le maitsholo a bokwagodimo , baithuti ba banadikerii ba na le go leba ba ba yang go ba ruta ka kgopolo e e fosagetseng ya gore ba ba amogelang thuto go tswa mo go bona kgotsa ba ba rutang ga ba botlhale .
O tlhoka go itsise Tona le Merero ya Tikologo ka ga maikaelelo a gago a go dira patlisiso ka didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ka maitlhomo a kgwebo .
Gape ke mongwe wa lekoko la dithutiso la Grain SA , mo ke feditseng dithutiso tse dikhutswane jaaka Tshimologo ka go uma Mmidi , Bolaodi , Tekatekano le Togamaano a mo Polaseng mme gape le Tlhokomelo ya Terekere le Go seta Didiriswa .
Ke tla batla go uma ditono tse 12 tsa diterebe tsa mofuta wa Shiraz kwa Constantia mme ke bedise beine ya me ka setshwao sa me se e leng sa Constantiavale .
Ka kakaretso go kgona go phasalatsa , go tlhama kungo e kgolo ya sepolotiki go lekanyeditswe kwa tlase ;
Go apara diDašiki tsa maAforika le dibaga go ka tswa go le molemo , mme ga go a lekana .
Go na le dintlhakemo tsa seloago le setso tse dintsi mo ntlheng ya maidi kgatlhanong le OPV .
Dibolayamothuthuntshwane
Letlalo le lel serolane kgotsa matlho a a serolane
Ka 2007 phetlhu e e kgonang mefuta e ya mmidi e ne e simolola go bonalwa mme go tsweng nako eo mathata a ne a oketsega fela .
Madi a a amogetsweng
Sa ntlhantlha o tlhoka go kokoanya tshedimosetso ya setegeniki yotlhe go tswa motsweding ofe fela o o nang nao .
Setlhogo : Go ya kwa Tlhalosong ya Kagosetšhaba ( 1996 )
Basupiwa ba Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa 2011
9 . GO ABA MAIKABELO
John o nyetse Jeanette ( yo o rutileng dingwaga tse 30 mo Sekolopotlaneng sa Senekal , e bile bana ba bona ba setse ba nyetse / nyetswe ) .
Maemo a go kgona go uma a polase go tlhomamiswa ke boteng ba mmu , mofuta wa mmu , maemo a mmu , magare a bokana ba pula e e nang mo tikologong mme gape le maemo a tlelaemete mo tikologong ka bophara go tsamaelana le bolaodi bo bo siameng ba moamuso wa mmu .
Thalotlhakore
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo o tlhophilweng ke magiseterata yo o umakilweng mo go molawana wa 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go bitsa botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao .
Go na le mefuta e e farologaneng ya botokololo jwa mokgatlho , mme mefuta e e tlwaelegileng ke ya ditokololo tsa balemi ba kgwebo le ditokololo tsa ditlhophathutano .
Hosa disefo mme o di tlhatswe ka letsogo mo metsting a sepa ( gakologelwa go rwala ditlelafo tse di emelanang le khemikale ) , di tsokotse mme o bo o di boloka kgotsa o di busetse gape mo sekgatshing .
bafatlhosi
Gore lenanetema le rulaganngwa ke mang go laolwa fela ke maemo .
Karolo 2
Ditselatheo go samagana le mathata
Tlhopha laboratori eo gangwe le gape e tlhatlhobelwang tlhatlhobo ka sewelo ya tekelelo ya khaloboreišene ya bokgoni jwa tekelelommu ke Mekgatlho ya Akeronomi .
Tiragalo e ke sengwe se se senyang madi le nako mme se thibelwe .
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhopha di le dinnye , ditherisano tsa tsenelo ya botlhe
Kwa ditlhopho di neng tsa tshwarwa , tsona di ne tsa tlhakatlhakanngwa le go / kgotsa go se tsenelwe .
Rema ka botlhale
Boleng jwa thuto go bontsi jwa baithuti ba bantsho bo bokoa .
Re tswelela go nna mo maemong a go leka go rekisa mmidi wa rona go ba ba kwa moseja mme jalo re tshwanetse go gatelela go oketsa maemo a kumo ya rona gore dimakhete tseo di batle go reka tlhaka ya rona .
Didiriso tse re jwalang ka tsona le tekatekano di tshwanetse go dirisana sentle go netefatsa kopano e e siameng gare ga mmu le peo .
Diterekere le dimatšhine
O tshwanetse go tlamela fela tshedimosetso e fa fela o sweditse gore o tla letla mmatlisisi wa ditshedi go fitlhelela didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
Go tlhamaletse gore kgatelelo ya ntlha ya Tsweletso ya Afrikan e tswa mo puong e e ka ga Bantsho ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele e bong - maAforika , baMmala le maAsia - ke setlhopha se se neng sa " senngwa ke Yuropa " .
Victor Mahlinza o lema gaufi le Estcourt mo KwaZulu-Natal mme tlhalosa gore balemiruyi ba tswelela pele ka dintlha tse di farologaneng mme ban a le mathata ka nako ya thobo ka gore ga go na disilo mo ba ka bolokang kumo ya bona jalo ba tshwanetse go laisa kumo ya bona mo dilloring go ya thekisong ka ditsela tse di seng pila .
Didiriswa tse go gaswang ka tsona di tla go thusa go dirisa ditšhefu ka tshwanelo - kgotsa nnyaa !
Kakangwa ya ditlhagiso tsa diporojeke go akaretsa tsa CBP
Mokgwa wa CBP o ikaegile ka tsela ya maano ya tlhabololo mo sedikeng sa mmasepala .
O tlhotlheletswa ke eng ?
Jaanong oli e a tlhokololwa , e tswakelwa go dirisiwa mo ditirisong tse di farologaneng mme fa gongwe e dirwa mowa .
Go kwala athikele e e leng palo ya mafoko a a ka nnang 800 ka setlhogo sa boeteledipele - ke kgwetlho tota !
Ditshwantsho 9 le 10 ke tsa tekelelo kwa Dundonald , botlhaba go ya Swalsing go tswa Badplaas .
Ditshupoponagalo tse di tlwaelegileng ke tshwabo ya matlhare ya tshoganyetso , polô ya medi le kankere ya botlase jwa kutu .
Fa o se na thulaganyo ya go faela dilo o tla senya nako ka go tlhola o batla dilo .
Batho fa ba nna mo bokolonialeng ; ba gapeletswa go inaakanya le setso sa bakoloniale mme ba ganetswa go obamela sa bona . ba nna le botho jo bo gabedi , bo tshwaeditswe ke setso sa boditšhaba ; mme Mphahlele fa , o raya tumelo ya boditšhaba .
tlhatlhoba tiragatso kgatlhanong le maikaelelo a togamaano le go di phasalatsa mo dipegelong tsa ngwaga
Mafoko a a tlantsweng a a gatisitsweng ka segatisamantswe mo tsebeng nngwe le ngwe ya A4
Go ne go lekane go fisa mefero le go e busetsa morago gore ka nako ya go tlhoga ya mmidi e ne e sa kgone go tswelela go gaisana le dimela tsa mmidi .
Khirisetso ya lefatshe la dijalo kgotsa phulo go modirisi yo mongwe ; le
2 . A go na le ditumalano tse di tiisang tumelelo le gore di siame gape di a lekalekana malebana le kabelano ya mesola ?
Efoga go tlatsa ka go tlhakanya dijalo tse dintšhwa le dijalo tse dikgologolo .
O tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele e bile o kgone ?
Pele ga 1994 , fa tlhotlhwa ya korong e ne e laolwa ke Lekgotla la Korong , korong e ne e jwalwa mo lebaleng le lengwe le le lengwe le molemirui a ka le bonang mo polaseng ya gagwe .
Dintlha mo 3.2.1 - 3.2.5 .
Kgatellophetelelo ke kotsi e kgolo mme e ka tswa e tlholwa ke :
Dintlha tse dintsi ka mo go lekaneng go kgontsha motlhankedi wa Mmasepala go bona rekoto , le nomore-tshupetso , fa e le gore mokopa-tshedimosetso o a e itse .
Dikao tsa go dirisa diritibatsi fa bagolo ba lelapa kgotsa ditsala di di dirisa .
Seno e ka nna ka ga go ima ga baša , HIV le AIDS kgotsa ntlha nngwe le nngwe e baagi ba e supang e le botlhokwa .
Afrikan Affirmation e , e tserwe mo puong e Es'kia Mphahlele a e buileng kwa pulong ya Exhibition of the Brenthurst Collection of Southern African Art , mo Johannesburg , ka 1991 .
Bonnye maloko a le mararo a Komiti ya Woto a tshwanetse go nna teng nako tsotlhe mo bekeng ya togamaano , mme bangwe ba tsaya karolo fa go kgonegang teng .
( i ) ya go tlhalosa ka kgololesego se gantsi ba se dumelang le go tlhagisa maikutlo a bone ;
Baagi , mabapi le dipitso tsa kgakolo , matlha a tsona , nako le maikaelelo ( sk . ka tiriso ya radio ya setšhaba , makwalodikgang a setšhaba , diphousetara ) ;
Dikopano tse dintsi tse di tlhomameng , tse di jaaka tsa kgwedi le kgwedi , di a atlenegisetswa gore dikomiti tsa diwoto di tle di nne le ditšhono tse di lekaneng tsa go tsepamisa mogopolo mo dilong tsotlhe tse di farologaneng tse ba tlhokang go di dira .
Gajaana go ja $73 / tono go rwala korong go tswa Argentina ka sekepe , le $88 / tono go rwala korong ka sekepe go tla Aforikaborwa go tswa maemelakepeng kwa Gulf ( Kerafo 2 ) .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
( 6 ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago , o tshwanetse gore , ka mokgwa o o tshwanetseng , e tlose rekoto ya taelo ya phaposo nngwe le nngwe mo tshekong e e dirilweng mabapi le ngwana go ya ka Molao ono , ka letlha le ngwana a tshwarang dingwaga di le 21 , kwa ntle ga fa ngwana a bonwe molato ka tlolomolao nngwe pele ga letlha leo kgotsa fa a sa latela taelo eno ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Phimola mafasetere , mabone le diipone sentle gore go kgone go bonwa fa go na le dilo tse di ka senyang dithaere ;
Pula e e feteletseng le yona e ka ama boleng jwa garase .
37 . ( 1 ) Tshekatsheko ya ngwana e ka dirwa kwa lefelong lengwe le lengwe le le tlhaotsweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mme e ka akaretsa kamore kwa seteišeneng sa mapodisi , kgotlatshekelo ya magiseterata , dikantoro tsa Lefapha la Katlaatlelo loago kgotsa Lefelo la Bosiamisi la Ngwana .
Fa Motlatsa-Modulasetulo a sena go dira kitsiso ya dipholo tsa palo ya dibouto , leloko ka bongwe le ka nna la kopa gore boutu ya lone e rekotiwe kgatlhanong le tshwetso .
( c ) Fa ngwana a tsamaisiwa ka sejanaga go ya kgotsa go tswa kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kgotsa go tswa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ga a tshwanela go pagama le bagolo : Fa go sa kgonagaleng gore taelo eno e latelwe , lepodisi le tshwanetse gore mo nakong ya diura di le 48 , e neele moreetsa-kgetse , ripoto e e mabapi se se jalo mme a tlhalosa mabaka gore ke ka ntlha ya eng taelo e sa latelwa .
Fa leano le se teng go isa bomong le boikarabelo go yo mongwe ka tshwanelo , tlhakatlhakano e nna teng mo lelapeng mme go tlisa dintwa gare ga ba lelapa go tswelela nako e telele tota morago ga go tlhokafala ga mong wa polase .
Kgwebo ( eng )
Ditekanyetsokabo tsa ngwagantsi
Lebaka le legolo le le dumalanang le patlisiso ka ditshedi ke gore tiriso ya mefutafuta ya ditshedi e ka tlhola thotloetso ya ikonomi go boloka sedirisiwa .
Tomagano
Rona ba Grain SA , re le itumelela Keresemose o o pila mme re solofela gore ngwaga wa 2014 o tla le tlisetsa boitumelo .
Fa o simolola sengwe se sešwa go na le paka e mo go yona o sa diragatseng ka botlalo - go fela jalo ka bantshakuno .
Mo nakong e ya ngwaga , dimela tsa mmidi mo dikgaolong tse dintsi di godile sentle mme go a kgonega go lemoga ditlhaelo tsa dikotla .
Dikantoro tseo di le somaamabedi di ne tsa dirwa sentle le go tlamelwa ka ditshenyegelo tsa bokana ka R300 000 .
Dikonteraka tsa ditirelo
Ema o reetse pele gore batho ba bangwe ba reng e bo e nna gona o ka tlhagisang kakanyo ya gago .
Le fa go na le mabaka moo dipholisi di tshwanetseng go fetolwa gona , ka gale puso ga e tseye tsia ditlamorago tse di sa siamang tsa diphetolo tse ditona tsa dipholisi mo neelanong ya ditirelo .
Batla disupetso tse di supang tshenyego kgotsa manga mo thaereng .
Go thusa montshakuno go ntšhwafatsa le go tlamela diterekere le didiriso tsa polase tsa gagwe .
Tlhogokgolwane mo polaseng ya gago
Referense !
Phatwe- Lwetse
Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa monongwaga ke Samuel Moloi go tswa Fouriesburg kwa Foreisetata .
Maikaelelo a tsona ke :
Ke bojang fela .
Ba bangwe ba go uma ba setse ba jwala furutala go fepha diruiwa kwa ntle ga disalelamorago tsa masimo a korong .
Matshwenyego mo koketsegong ya go se lekane mo mekgweng ya kananyo gareng ga ditšhaba tsa badirisi ( tse ka gale di leng kwa pele ka thekenoloji mme di humanegile mo ditsheding ) le ditšhaba tsa batlamedi ( tse ka gale di humanegileng mo ikonoming mme di humile mo ditsheding ) le temogo e e golang go batlamedi ka boleng jwa didirisiwa tsa bona tsa ditshedi , e dirile gore go nne le ditumalano tsa boditšhabatšhaba le dipholisi le melao ka ga maemo a bosetšhaba tse di ikaelelang go baakanya go se lekane ga kgwebisano mo didirisiweng tsa ditshedi .
Thibela konalo le tshenyego e e turang e ka go tsaya metsotso e se kae letsatsi lengwe le lengwe pele o dumisa terekere go dira tlamelo e e latelang mo terekereng :
Thulaganyo e le e dirisang e dira jang tota , mme se lona le se dira ke eng ?
Direkoto tsa kopano
Mokonteraka o tshwanetse go nna senatla mme go tlhokiwa gore a dire mo masimong a molemirui ka tlhokomelo le tlotlo .
Letlhare la tshekatsheko ya boiphediso ( letlhakore le le lengwe )
O na le botsalano jo bo siameng le baagisani ba bantshadikuno mme o bua bontle thata ka bantshadikuno ba bagwebib ba bane ba ba mo thusitseng mo dingwageng tsa gagwe mo polaseng .
Ke tsela efe e e gaisang go fedisa mefero eo mo dijalong ( thefosanyodijalo taolo ka metšhine kgotsa taolo ka dibolayatlhatshana ) ?
Go bapala ga metšhene ya bolemirui le didiriswa tsa teng go tshwanetswe go dirwe ka mokgwa o o supang botlhale le boikarabelo .
Fa o na le TB e e sa phekolegeng le HIV o tla tlhoka go tsaya melemo ya TB mmogo le diARV .
q ) Amb Griffiths Mandlenkosi Memela ( Mekgatlo ya Baagi ) ;
16.5.1.1 Modulasetulo , ka go dirisa Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo ba ka nna ba bitsa kopano e e kgethegileng , e bobotlana go tshwanetseng ga ntshiwa kitsiso ka yone malatsi a le supa ( 7 ) , ya boikaelelo kgotsa maikaelelo mangwe a a rileng e mo go yone go se kitlang go tlotliwa ka sepe se sele fa e se fela ka se se bileditsweng kopano eno .
Referense
Selekano sa tiro ya komiti ya woto , ditlhokego tsa tshegetso tsa bona le kutlwisiso ya woto ka ga tsenyotirisong ya diporojeke tse di maleba tsa IDP ( bona Karolo A ) ;
Dibolayatlhatshana di sa ntse gape di dira ka ditsela tse di farologaneng di le pedi - dingwe di dira ka go ama ( kgoma ) fa dingwe di dira ka go monyela .
Huku le ditlamelo mme o tlhole dithulaganyo tsa dikuki ( lifts ) le haeteroleki .
Diwoto 1-4 : Phitlhelelo ya botlhe mo tlamelong ka metsi a a ka rwalwang le metsi a temogo balemi mo dinakong tsa komelelo
Thalotlhakore
Tuelo / ura
Jaaka re le Grain SA re solofela go nna le kgono ya go thusa balemirui ka madi mo setlheng se se ntshwa .
Fa o batla kitso gape romela emeile go johank@grainsa.co.za .
Masalela a a ntseng fela a setso jaanong ke sediriswa sa go phela sa mewa e e neng e tshela ya tshwaragano ya batho .
Didiriswa tsa pholisi go rotloetsa setheo sa poraefete go fetola dipaterone tsa bong di akaretsa dikarata tsa maduo , melao ya theko ya dithoto , dithulaganyo tsa dilaesense ( jaaka mo ditlhaeletsanong ka megala le meepo ) mmogo le tshegetso ka matlole ya tlhabololo .
Kgale fa balemirui ba ne ba tlwaetse go rekisa mmidi wa bona ka thulaganyo e e tlhamaletseng e e laolwang ke mmuso , mo matsatsing a segompieno ga go na thuso ya mmuso mme tlhotlhwa ya mmidi e tlhomiwa fela mo tikologong ya papatso mabapi le melao ya theletso le topo .
Ditiragalo tse di mmalwa tsa tlhagiso ya dikomiti tsa diwoto
Khiriso ya lefatshe e fetogile , go tswa go tsela ya bantshakuno ba ba simololang go tsena mo temothuong go ya go tsela ya bantshakuno ba ba itshetletseng go fitlhelela lefatshe la tlaleletso le go atolosa kgwebo ya temothuo ya bona .
7.16.6 mabaka a go dira maikano ga Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio ;
lekalekanang le go fitlhelega ;
Ka ditsela tse , pholisi ya setšhaba le dikgato tsa botlhe di tlaleletsa matsapa a motho mo mmarakeng wa bodiri ka go tlamela bahumanegi ba ba dirang ka matshelo a a tsweletsegang .
Ke ditogamaano tsa bong tse di ntseng jang tse di tserweng ke lenane ?
Balemirui ba bantsi ba ipona e le baitsegotlhe mme ga ba rate go botsa dipotso , se nne jalo !
Netefatsa go tima didiriswa tsa go nna jaana kwa leboteng .
Maikaelelo a a tshwanetswe go kwalwa mo bukeng kgotsa mo gongwe mo leboteng mo o ka kgonang go tlhola o buisa se o se kwadilweng go go gopotsa gore o batla go tsamaya tsela efe le go go tlhotlheletsa go kgona se o se batlang .
28 . ( 1 ) Ngwana yo a tlhatlhetsweng kwa lefelong la mapodisi o tshwanetse go-
( b ) go kwala togamaano e e tshwanetseng ngwana le mabaka a a tshwanetseng .
Go bosula fa rona , re le barui , re tshwanetse go tsaya boikarabelo go otla diruiwa tsa rona .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Batlhankedi ba Transkei ba bofefo go netefaletsa Mphahlele gore maemo a ke a nakwana fela mme a tlaa siamisiwa fa nako e ntse e ya .
Thefosano ya dijwalwa le dijwalwa tsa senawa
Letlotlo le supa tsotlhe tse o di dirisiwang go kgona go uma kumo mme le emetse madi a o rekang ka ona kgotsa a o a bonang ka go rekisa kumo ya gago .
Kgaolo
Khoso ya Tlamelo ya badiri ba polase
Tlhokego ya thuto ya bagolo e e atologileng e teng ka gonne bagolo ba le bantsi ga ba ise ba wetse dithuto tsa sekontari , ka mabaka a a farologaneng .
E rile Iselamo e le fa tlase ga matshosetsi kwa Mecca , moporofeta Muhammad o ne a laya balatedi ba gagwe go falalela kwa Ethiopia mo taolong ya ga Kgosi e a neng a e kaya e tletse tshiamo .
Bokgoni jwa tsamaiso ya Diporojeke .
Metshameko e tshameka karolo e e botlhokwa mo go rotloetseng boitekanelo le tshwaragano ya setšhaba .
Ga se gore mefero ke " maswe " fela .
Dithulusu tsa seatla tse di sa tshwaraganang .
Fa ba ntse ba tsamaya mo phaposing ba bona difolipitšhate go tswa ditlhopheng tse di farologaneng ba ka kwala ditshwaelo tsa bona ka tlhamalalo mo pampiring .
O kopana le mathata a go ema - fa metšhine e dira ka thata dithobego di nna gona , mme seo ke se se ka se bonelweng pele .
Tiro ya go segela disalamorago e le nngwe fela e dirilwe ka kgwedi ya Phatwe pele ga go jwala .
Kopo ka lokwalo go Molaodi go dirisa Kgaolo ya D.
Lefatshe la temo le le gona
Setshwantsho sa 2 : Netefatsa gore ntlha e nngwe le e nngwe e dikologe e bile e dire sentle ka go se tshwarwe ke sengwe .
Sethalo se se mo tsebeng e e latelang se bontsha dingwe tsa merero ya botlhokwa tse di tshwanetseng tsa akanngwa .
Katiso mo tsenyotirisong
2.2.4.3 go tlolamolao kgotsa go se diragatse go ya ka tumelano eo e leng karolo ya yona moo e leng gore go na le ditšhelete tse di adimilweng ;
Phetogo ya sepolitiki mo Aforikaborwa e ne e ka fedisa melao le ditheo tse di neng di tshegetsa bosemorafe , mme di tlhame melao e mešwa , ka tsholofelo ya gore metswedi e , e tlaa abiwa ka tekatekano .
Se , se ka akaretsa go rulaganya diphamfolete le dipampitshana go itsise baagi ka ga ditiragalo .
Polase ya rona e mo kgaolong ya Swartland , mo lefelong le le bidiwang Hopefield mo Kapabophirima .
Bontsi ba makoko a a dithutiso a na le balemirui ba ba ka nnang 80 kgotsa go feta , mme go Grain SA go tlhaloganya gore re dira le bomang , botlalo ba tsotlhe tsa motho di a kgobokangwa , jaaka go nna teng ga didiriswa , bokana ba kgaolo le thoto ( dikgomo , dinku , dipodi le mokgwa wa thwalo ) .
SETLHOPHA SA 2 SA DITLOLOMOLAO
Re supilwe tiragalo mo Kapabotlhaba mo mokonteraka a jele R3 500 go baakanya , go jwala le go gasetsa masimo a balemirui .
( a ) mo dikgweding di le pedi morago ga tshimologo ya Molao ono , le simolole go dirisa le go kwala dintlha tse di botlhokwa tsa togamaano ya melao kwa Palamenteng ;
Gantsi sefetlho se dikolosiwa ke kgweetso ya tšheine go tswa leotwanakgweetsong la mo mmung .
Go na le diporojeke tse di ka nnang 58 tse di tlaa amogelang thuso go tsweng Boitlhokomelo ba Tlhaka ya Mariga go dira dipatlisiso ka korong , bali le habore mo ngwageng e e latelang .
R3.1 dibilione di tla abelwa sekema sa basari sa Funza Lushaka .
Pelargonium sidoides ke semela se se dirisiwang thata mo Aforikaborwa le Yuropa mo ditshwaetsong tsa khemo , sehuba le mofikela ( ' Umckaloabo kwa Jeremane ' ) .
Dikomiti tsa Diwoto di emela dikgatlhego tsa baagi mo diporojekeng tse di tlaa ba amang , mme ba tshwanetse go tsayakarolo mo go tsona thata jaaka go ka kgonega .
Tshobokanyo
Mong mongwe le mongwe wa polase ga a a tshwanela go gana go thusa go leka go tima mollo o o sa laolweng fa a kopiwa go thusa .
Tlhaolosa gore goring melawana ya batho pele e le botlhojwa jaana mo pusong
Fa batlhabolodi ba thoto ba tsenya kopo ya kadimo mo sekemeng , sekema se kwadisa bonto mo thotong mme thoto e nna pabalesego ya kadimo .
Taologo e ketane e e dirang mo tirelong ke ka ntlha ya go onala ga matheriale wa phine le " bush bearing " fa godimo .
KAROLO 5
Mo megaleng yotlhe e mong wa ntlo a e leditseng ka founo ya mogala , ke leng labofelo go neng ga lediwa mefuta e e latelang ya megala . . . . .
Ka 1983 , Dikwalo tsa Afrikan di ne di amogelegile go le gonnye jaaka mofutakwalo o o wa motshwanaesi mo lefatsheng la bokwadi , di sa nonofela thuto ya seakatemi .
dumalana ka leano la kgolagano mabapi le baagi le batlamedi-ka-ditirelo .
Mo Kgaolong eno─
Maikaelelo
Bommasepala ba tshwanetse go netefatsa gore batho ba nna le ditirelo tsa motheo tse ba di tlhokang mo karolong ya bona , segolo jang tse di amanang le boitekanelo jwa baagi , pabalesego , le maemo a a isegang a botshelo .
Re dumela go tlhabolola balemirui ba bantsho ba ba tla tswelelang pele .
PAIA e ka dirisediwa go kokoanya tshedimosetso e batho ka bongwe ba ka e dirisetsang go diragatsa ditshwanelo tsa bone jaaka tshwanelo ya go bouta le tshwanelo ya go kopana mmogo ka kgololesego .
Fa o netefatsa gore o tlhaloganya gore go tlhokega go dira eng mo temothuong , gona ke nako jaanong ya go oketsa , bogolo jwa masimo a o a dirisang .
Setshwantsho sa lekwalokao se tshwanetswe go tseiwa ke modiredi mme la nnete le busetswe go mong wa lona .
( c ) akanya ka ga phokotso ya madi a beili , fa go le matshwanedi ;
Karolo e e latelang e tlhagisa lenaneo la fa ditiragatso tsa IDP le CBP di ka golaganang teng , ka go bontsha dikgolagano go tswa IDP :
KGAOLO ENO E TLHALOSA KA BOTLALO Kgato nngwe le nngwe ya CBP e e tlhalosiwang ke Kaedi ya AICDD ya CBP .
Bolaodi bo ka dirisiwa go roba mmidi o o pila go feta kgotsa disonobolomo tsa maemo a a kwa godimo tota kgotsa dijwalwa tse dingwe tse di leng botlhokwa thata .
Botlhokwa ba bolosika bo bo siameng mo lelapeng
Fa go sekasekiwa dintlha tsa melato ya go gana go dira gantsi go fitlhelwa gore ke go sa itse ka bolaodi ba batho le tiriso ya teng jaaka tiriso ya lekwalotsamaiso latuelo .
Fa go le jalo banka e tshola lokwalo-bopaki go fitlha o fetsa go duela molato .
Molao wa Taolo ya Matlhotlhapelo , 2002 o tlamelana ka pholisi ya taolo e e lotagantsweng ya matlhotlhapelo e e tlaa itebaganyang le go thibela le go fokotsa matshosetsi a matlhotlhapelo , o lebile ditsela tsa go fokotsa go tsenelela ga matlhatlhopelo a , tshiamo ya ditirelo tsa tshoganyetso le go tsiboga ka bonako le ka nonofo fa go na le matlhotlhapelo le go somarela dilo pele matlhotlhapelo a itelekela .
A go na le tirego nngwe e e ka tshwanelang polase e , e nka e dirisang go tlaleletsa boleng mo dingweng tsa dikuno tse ke di jalang ?
Mopolotiki , yo a emetseng morafe nokeng ;
Thuso eo , e akaretsa legato la go ipaakanya , la go latedisa dilo le la go neela dipegelo le tshekatsheko ya ngwaga ya tiragatso .
Tlhabololo ya Diintaseteri go akaretsa le Ditiro tsa go Tlhama
" Kinane ke boitlhamedi fela bo re dumelang mo go bona rotlhe ka ntlha ya maatla a e a susumetsang mo go rona .
Dipotso tse di latelang di ka ga dikgang dingwe tse di kgethegileng
Go senngwa ga botshelo jwa tshwaragano go tsamaile mmogo le batho ba ba tsayang meetlô le mekgwa ya maatla a bokoloniale ka bontsi , ba ineela mo dikgatlhegelong tsa botshelo jwa diteropokgolo jo e leng sekao sa dikeletso tsa ba bophirima tsa go nna le khumo ya dithoto .
Ka maemo a a makatsang gagolo go le bothata tota go molemirui .
Taolo le thulaganyo
Go tlhokega ka potlako dpholisi tse di maleba , taolo le dithulaganyo tsa ditheo go fitlhelela se .
Maemo a kotlo mo mmung a tlhola a le ntlha e e leng botlhokwa fa laolwa go jwalwa ga dijwalwa .
Fa o sweditse go reka kgotsa go dirisa didiriso tsa gago , netefatsa gore sediriso se tlametswe le go khaliboreitiwa sentle ka nepagalo .
Athikele e kwadilwe ke Susan Engelbrecht , Mobuisani wa Grain SA .
Batho ba ba tshelang le go lema mo kgaolong e le nngwe ba na le mathata a a tshwanang mme ba ka ithuta go tswa mo go yo mongwe ;
Balemirui ba ba itseng gore maemo a a ka nna teng mo dipolaseng tsa bona ba tshwanetse go tlhola ba tlhokomela go bona bolwetse bo mo disoyeng tsa bona .
CBP e godisa maatlafatso , ka jalo e tlhoka boineelo mo tseokarolong ya botlhe gore se se feletse e le tiro le maatlafatso ya baagi .
( iv ) modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , fa e le gore ga se ene motsereganyi wa kopano ya setlhopha sa balelapa ;
Batho ba ba katiseditsweng ditshingwana tsa merogo
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e kwadilweng mo molaong , e bogolo jwa kotlhao jo bo beilweng ke molao , e le go romolwa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dikgwedi di le tharo kgotsa faene ya lobaka loo , e e badilweng go ya ka " Adjustment of Fines Act " wa 1991 , ( Molao wa 101 wa 1991 ) .
Go rulaganngwe dinako tsa dikopano tsa kgaolotlhopho ka nako jaaka karolo ya thulaganyo ya dikopano tsa ngwaga .
Lobelo le le tshwanetseng ke dikilometara tse di ka nnang 6 go ya 8 ka ura .
sekaseka ngwaga le ngwaga ditlhokego tsa baagi le ditlapele tsa mmasepala le maano a go fitlhelela ditlhokwa tseo le go akaretsa baagi mo dithulaganyong tsa mmasepala .
Dibontshi tse dintle di :
Ditshedi tse dingwe tse dinnye le tsona di dirisa mesima ya tsona mme di ja dijo tse di di tlogelang .
Bobeng ba naga
Go tlhagafatsa badiredi , ba tlhoka gore ba bo ba rotloeditswe .
O tlaleletse ka go leboga ba mophato wa go tlhabolola balemirui ba Grain SA ka ntlha ya tshegetso ya bona go balemi ba bantsho .
Ipotse gore tirisommele ya go bua e tsamaelana le se se buiwang .
Thata : Ke na le terekere e nnye le didiriswa tsa teng mme ke kgona go lema masimo a me .
Togamaano e ka dira sentle fa fela batho mo wotong ba lemoga gore go dirwa togamaano le gore dikakanyo le ditshitshinyo tsa bona di mosola mo tlhabololong ya leano la woto .
( e ) gore tlolo-molao e masisi go le kana kang .
Se , se na le ditlamorago tse di eletswang tsa go dira gore batho ba ba ruilweng ke bokoloniale ba koafale mme ba laolege bonolo .
Fa a araba , Mphahlele o ba ruta nngwe ya maemo a botlhokwa a Es'kia Institute , fa a re : " dithulaganyo tsa thuto ga di rekwe fa khaontareng ; di fetoga jaaka sengwe se se tlhangwang ke batho mmogo se ikaegile ka boitshupo jwa setso . "
ke pholisi ya go rola tiro ;
Go dira dikitsiso ka Radio
Letlhabula ke nako e e siameng ya go peita motlho .
Fela jalo ka ntlha ya teko e e tseiwang go tlhokomela bophepa .
Dikgwebo , bodiri le mekgatlho e e tlhabologileng ke ditlhopha tse di farologaneng mme ka gale ga di bue dilo tse di tshwanang .
Bantshakuno ba tlamela ka ditiro le nitamo mo dikgaolong tsa magae .
Mabelo a a kwa godimo a silintara / rotoro kgotsa matheriale o feteletseng go tswa dikokoleng .
Paka e e masisi ya taolomofero
( d ) kgonagalo ya gore ngwana a ka romelwa kwa porogrameng ya batlola-molao ba thobalano , tiriso-botlhaswa ya diritibatsi kgotsa porograma nngwe ya kalafi e e tseneletseng .
Ka 1975 basekaseki ba le bantsi ba dikwalo tsa Afrikan ba ne ba katisiwa kwa ditheong tsa Yuropa , gantsi ba ne ba dirisa dikgopolo tsa dikwalo tsa Seyuropa le mekgwa ya go di sekaseka .
Gakologelwa gore difenebelete di tshwanetse go tsamaya mo matlhakoreng a maotwana a gale , e seng fa tlase ga khuti .
Ke mogolo wa bana ba ba leng supa , o nyetse Preline mme o na le bana ba le rataro ba ba leng ba gagwe mme ba bagolo ba babedi , Leaan le Jacques ba tlhophile go direla kgwebo ya bolemirui ya lelapa , Swart Boerdery .
( 3 ) Ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , ka nako e a newang katlholo ka yona ka ntlha ya tlolo-molao , mme yo a ka se keng a atlholwa go ya ka fa karolong ya molawana wa ( 2 ) , a ka newa fela katlholo ya go ya kwa kgolegelong fa a bonwe molato ka tlolo-molao e e umakiwang mo go-
Matseno a Kgosigadi a kago ya NCOP
( b ) tlhalosetsa ngwana ditshwanelo tsa gagwe le se a tshwanetseng go se dira mo tsamaisong e e leng go ya ka Molao ono , ka tsela e e tshwanetseng dingwaga le go gola ga tlhaloganyo , tsa ngwana ;
Gantsi dimela di a huba .
( c ) go tshwarwa , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 20 .
Se tlogele dipeba gore di ntsifale jaaka di rata - loalo bothata ka bonako , pele di simolola go epolola peo e e simololang go mela .
Bukanatshedimosetso e e neelana ka dintlha tse di mosola thata le dikakanyo tse di siameng tse di bonalang mabapi le go tsamaisa dikomiti tsa diwoto .
Ga di mosola go le kalo
Kampa e e laolwang ka tshwanelo ya tlhogokgolwane e tla supa matlhare a mahubedu ka mariga mme a mabududu ka nako ya go tlhoga ka selemo .
uFiling ga e dirise pampiri mme thomelo ya tlhomamiso e dirwa ka bonako le ka tlhokomelo .
Ba bantsi mo go lona , fa le ntse le buisa athikele ena le setse le bone mathata go kgona go amogela ditokelelo , tota gaufi le nako ya go jwala .
Setlhopha sa fatlhosi se tshwanetse go ntšhwafatsa tshedimosetso nngwe le nngwe e e tlhagiswang mme ba dire ditshiamiso gore tshedimosetso e e akarediwang mo teng ga leano e nne e e netefaditsweng ke setlhopha se se anameng sa baagi .
Tsweetswee , se emele ba semmuso go go tlisetsa ditokelelo - tshwara poo ka dinaka mme o itogele maano .
Mo tikologong ya tlhabololo ga se dikgwebo tse dikgolo tsa bolemirui fela tse di balwang...diphetogo tse dinnye di kgona go fetola maphelo kwa magaeng - ke ntlha e e leng botlhokwa !
Ngwaga
12.11.4 go rulaganya ditiro tsa Dikomiti tsa Photefolio .
Maikutlo a gago a ntlha e nnile eng fa o ne o bana tšhate ya mosadi le monna ?
Malebana le dithaere , dingwe tsa dintlha tsa botlhokwa ke go nyalanya mofuta wa thaere le tiriso e e ikaeletsweng ( seretse , motlhaba , j.j ) , go tlhomama mo dikaelong tsa modiri wa serori mo bogolong jwa dithaere le kgethelo le , se se botlhokwa go gaisa , go nyalanya tlatsomowa ya thaere go ya ka boima jwa morwalo le maemo a boalo jwa lefatshe le go dirwang mo go lona .
Balemirui ke isagwe ya rona !
Go lekalekantsha ga digasetsa
Boeteledipele le bolaodi ga se dintlha tse di tshwanang mme di farologana go menagane .
Mmidi o dirisa sebabole ka bontsi .
Afrikan Affirmation e ke karolo ya puo ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele ya dikapeso tsa dialogane kwa Yunibesithi ya Natal ka 1983 .
Katlholo ya bokanatsalotota le borai ba teng go modirelwa
Netefatsa gore peo e omile ( botshelo jwa peo bo imena gabedi , mo phokotsegong nngwe le nngwe ya 1% kwa tlase ga ditengbongola tsa 13% ) .
Neelana ka kgakololo ya thibelo ya bosenyi .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo a itsisitsweng ke lepodisi gore ngwana o neilwe lekwalo la kitsiso , tagafara kgotsa gore o tshwerwe , o tshwanetse go dira tshekatsheko ya ngwana pele ga gore a tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tsa di dirwang pele ga tsheko , mo dinakong tse di kwadilweng mo go molawana wa 43 ( 3 ) ( b ) .
Gale thobo e e ka wediwa pele ga thobo ya mmidi e simologa .
Mareo a tsamaiso ya porojeke a ka farologana go ya fela ka setheo se se a tsenyangtirisong .
Santlha , o bua ka ga Afrikan Consciousness , e a dumelang gore o ne a kgona go e bona gape morago ga nako ya gagwe kwa Nigeria , Ghana le felo gongwe le gongwe mo kontinenteng .
SWOT ya ditlhopha tsa baagi
Go tlhagelela kakanyokgolo ya gore go sa tlotle botshelo ke go sa tlotle motho .
Pegelo e e ka ga ditshenyegelo le tsamaiso ya matlotlo di teng go bonwa ke botlhe
Mosola
Bontsi jwa bona bo tsene mo dikampeng tsa sesole mo dinageng tsa boagisani , teng kwa kgaratlho ka dibetsa e neng e gokaganngwa .
Go tokafatsa boleng jwa thuto gore bana botlhe ba nne le thuto ya bobotlana ba dingwaga di le pedi ya kwa keretšhe , le gore bana botlhe ba ba mo go Kereiti ya 3 ba kgone go buisa le go kwala .
Porojeke e akareditse go thapa go aga tsela ya 20 km mme go ne go tlhokega gore 30% ya badiri e nne basadi .
Gakologelwa tse di latelang :
Kgaolo ya pontsho e ne e okeditswe ka diheketara tse pedi ngwaga o go naya baeng kgono ya go bona dilo tse di farologaneng ka bontsi tota .
Mphahlele o kwadile Tiisetso ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan ka 1982 , dingwaga di le thataromorago ga dikhuduego tsa 1976 , ka nako e thulaganyo ya thuto e ne e faraferwe ke dipholisi tsa puso ya tlhaolele .
Nka dira eng go oketsa go kgona ?
a ) Thulaganyo ya mmasepala le tsamaiso ya tiro
Mebu e oketsega gape ka bogalaka fa re dirisa monontsha o o nang amoniamo .
" Le fa setso se ka se kgone go tsepalala , kitso e tsamaya ka tsela ya tswelelopele , e re isa kwa diphitlhelelong tse dintŝhwa ka dinako tsotlhe .
Metsotso ke rekoto ya kapele e e kwadilweng ya pitso kgotsa theetso .
tirisanommogo fa gare ga batsayakarolo
Kabinete e supile boitumelo go Maaforikaborwa otlhe a a tlileng ka bontsi go nna le seabe mo kgolaganong ka tlhamalalo le baemedi ba baagi ka nako ya Beke ya Bosetšhaba ya Imbizo e morero wa yona e neng e le " Mmogo re Isa Aforikaborwa kwa Pele " .
Bobegakgang bo pega Tona ya Merero ya Metsi molato .
Phepafatsa difiltara , tlhola dipompo , tlhola dinosele mme o tsokotse tanka gape le gape .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com .
Gajaana karolo ya baeteledipele ba setso mo tsamaisong e ntšhwa ya puso , ga e tlhalosiwe sentle .
Maemo a a ka nna teng ka bonolo mo ditikologong tse di leng bollo fa go nosetswa kgotsa fa pula e tswelela go na nako e telele .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Jaaka ke bona ke tlaa leka go kgona ditono tse 2 , 8 ka heketara tsa habore .
Bokonebophirima
Togamaano e tota e tshwanetse go nna tiro e e masisi tota ya montshakuno ka ntlha ya gore ke yona motheo o ditiro tsa temothuo tsotlhe tsa gagwe di thailweng mo go ona .
Go pateletsa bana go bogela melato ya thobalano le go senola kgotsa go supa dirwe tsa mapele , phatlha ya marago ( phinya ) kgotsa mabele a basadi ( mo gape go bidiwang go bontsha ka bonako ) .
Thekiso e e atlegileng e kaya go nna le thoto e e tshwanetseng , mo lefelong le le tshwanetseng , ka tlhotlhwa e e tshwanetseng le ka nako e e tshwanetseng .
Gape go na le ba bangwe ba reng ba ka dirisa mekgwa e e sa saimeng go reka le go rekisa mme ga kake ba tshwarwa .
2.3.3 Dimmanuale tsa PAIA tsa ditlamo tsa poraefete 22
Bomankge ba CBP
Nako ya go gasa le tiriso ya dikhemikale
Thepereitšha e e kwa tlase ya metsi e ka tlisetsa go se tlhakatlhakanye sentle ga tse di tlhakatlhakangwang .
Tshwetso ya go e tsaya ga e a tshwanela go tsewa botlhofo .
Dinosele tsa sekgatshi di thibane ( setshwantsho 5 ) .
Kgaolo 2 Legato la 1 : Togamaano ya dikungo kgotsa dipholô
trap : Montshadithoro wa Ngwaga
Tiro 2 Leba molaotheo , mme o supe tiro le karolo ya puso ya porofenseporofense le kamano ya yona le pusoselegae .
Ka go tsamaya fela mo godimo ga mmu , o ka utlwa maemo a kgatelelo .
Kgaolo e e ba thusa ka go tlhotlhomisa se pusoselegae e leng sona le gore maikaelelo a yona ke afe ?
ATERESE YA TULO :
Fa godimo ga ditshwantsho tse pedi tse di bontshang sebokophetlhi mo mmiding .
Tshekatsheko ya mekgwa e e farologaneng ya bomong ba naga
Dikomiti tsa Diwoto ke metheo e e tsewang tsia , e e dirang jaaka baromiwa ba baagi gore dillo tsa bona di tsewe tsia .
Pharologanyo ya felo ka nnete ke bokana ba tshenyegelo ka ntlha ya tlhotlhwa ya go thotha kumo go tsweng mo polaseng go e isa go lefelo la thekiso kwa Randfontein mo Gauteng mme SAFEX e fokotsa tlhotlhwa ka bokana ba ntlha e pele ba go duela .
Baagi ba tlhoka go tsaya karolo mo thulaganyong ya go thala tekanyetsokabo , fela jaaka ba dira mo thulaganyong ya IDP .
Diteko tsa dijwalwa mo polaseng di ne di jwadilwe ke Wilmar Adams wa kwa Suurbraak Grain Farmers Cooperative tse di neng di lebeletswe e bile di sekasekiwa ka 3 Diphalane .
Go netefatsa tseokarolo ya kemedi ya diwoto mo tiragatsong ya IDP ; le
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Bapisa magare a ditono tse di bonweng mo lefatsheng le bokana bo wena o bo boneng mo polaseng ya gago .
Go botlhokwa go rulaganya lenaneo la tiriso pele nako ya go jwala e simolola .
Tshololo ya metsi a dikgwanyape
Tsela ya go rekisa ntlo ya gago
K : Mothapi o thapa batlhokomedi ba mothapi .
Go lobaka re lemogile gore re tshwanetse go atswa bantshakuno ba ba dirang sentle le mororo ba lema lefatshe le lennye thata .
Fa re akanya ntlha e ntshwa ya thulaganyo ya go duela badiri mo dipolaseng ka go tlhaloganya kgatelelo e e e tlisetsang mo tirisong ya madi mo kgwebong ya polase mme tota le gore re ka dira eng , rona balemirui re na le dikgethololo tse tharo - tlogela , maemo a gore " ke tshwanetse " , mme le go laola .
16.7.3.5 e e ka nnang le dipholo tse di se kitlang di kgonega kgotsa tse di ka bakang tiriso ya ditsompelo e e senang tshomarelo , e e sa atlegeng le e e senang mosola kgotsa e go ka diregang gore e se ka ya kgona go dirisiwa ; le
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di jaaka disele le monontsha di a re bolaya .
Go botlhokwa go tlhaola bolwetse jo bo atileng foo mme o tlhophe mofutapeo o o tshwanetseng tota .
Tota ka disonobolomo , molemirui a ka bo a dirile tsotlhe tse di leng botlhokwa go dirwa go tsweng go baakanya ga lekidi go fitlhela go jwala ka boteng bo bo siameng le palo e e tshwanetseng ya dimela mme go botlhokwa go gakologelwa gore dimela tsa disonobolomo di na le mokgwa wa go se nne le thata ka nako ya go simolola go tlhoga .
Kwa ntle ga ditiragalo tse o ntse e tswelela go nna molemiruikgwebo yo o kgonang .
Go kgona go tokafatsa bolaodi ba gago go botlhokwa go laola ka tshwanelo .
Ba tlaa gakgamalela go bona se ke se boneng gompieno .
Letlha le bofelo le e tlhabolotsweng ka lone :
Lefelo le tshekatsheko e tshwanetsweng go dirwa kwa go lona
Jaaka e le karolo ya setšhaba , bataki ba tshwanetse ba kgone go batla bokao jwa maemo a Afrikan jaaka a amana le tlhaselo ya tlhaloganyo le moya ka Bokoloniale jwa Yuropa .
Tse dingwe
Boteng jwa go jwala - A ke kgonne go jwala boteng bo bo tshwanetseng ?
O sa batla go kgona eng ?
Dikomiti tsa Photefolio tsa Kgotlakgolo 115 - 116 13 .
2 . Go buisa maina
Nete ke gore , ke molemirui yo a jwalang go itllhokomela fela yo a nang kgono ya go laola bokana ba madi a a a lokelang mme o kgona go nna a ntse a leka go fokotsa ditokelo , go na le mosola mabapi le ba ba jwalang ka bontsi thata ba bokana ba poelo ya bona e ntse e tlhaselwa ke bontsi ba madi a a tlhokiwang go lokelwa pele ba bona poelo e e lekaneng .
Sa botlhokwa ka ga Setho sa Afrikan ke gore botshelo ke pinagare mo tlholegong ka gotlhe , mme ditshedi tsotlhe di na le kgolagano .
Fa o le setlabošweng , simolola ka bonnye mme o godise kgwebo ya gago ka iketlo ( lekanyetsa mathata a gago ) ;
( a ) kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letlelelng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go tlhokomela gore ngwana o latela taelo ya katlholo e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 2 ) , le go naya kgotlatshekelo ripoto ya kgatelo-pele , ka mokgwa o o tshwanetseng , mme e supa gore taelo e a latelwa ; le
Nako nngwe dipolata tse ga di a gagamadiwa kgotsa ga di yo gotlhelele .
Gangwe mo dinkgweding dingwe le dingwe di le pedi o tla lekolelwa go bona fa go sa ntse go na le megare mo segotlholong sa gago .
Athikele 2 Go se kgethololwe ditshiamelo tsotlhe di lebisitswe kwa baneng ka go lekana .
Bantshakuno ba rona ba botlhokwa go gaisa - ba dira ka natla ba rwala mathata ba ba tlamelang batho ba Aforikaborwa ka dijo le ditiro .
Go gakololwa go loga leano go ya ka ngwaga o o magareng le go nyalantsha maano fa maemo a a maswe a ka tlhagelela mo tsamaong ya ngwaga .
DITAELO-KAKARETSO
3 ) Netefatsa gore o tlotla dipeelano tsotlhe tsa kwa tleliniking morago ga moo gore ngwana a kalwe le go lekolelwa ditokafalo .
Ditshwantsho 1 le 2 e sale tsa tshimo ele kwa Kapabothaba - e e nang le mefero ga e a ka ya kgatshiwa ka sebolayatlhatshana sengwe fa e le gore e nngwe e ne ya kgatshiwa fela morago ga jalô - pharologano e mo pepeneneng !
Disilo kwa Bodenstein , gaufi le Coligny mo kgaolong ya Bokonrebophirima , ke ntlha e nngwe e o ka e dirisang go boloka mmidi wa gago , fa o nna mo tikologong eo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
( ii ) Seteišene se go boutiwang mo go sone se tla nna le senthara ya go bouta e e emelang seteišene seo se go boutiwang mo go sone se lefelo la sone e leng la bogolo jwa dimitara di le 100 kgotsa go feta moo go le dikologa dira gore motho yo o boutang a gone go latlhela bouto ya gagwe mo sephiring .
Tuelo ya nako e telele - Tuelo e e diriwang mo tlhagisong e e botlhokwa e ntšhwa kgotsa mo kgatong ya tumalano ya patlisiso ka ditshedi .
Tsela ya bophara jwa dimitara tse thataro ka boalogodimo jo bo lekalekanang e batlega magareng ga dintlha tsa phaefote .
Bokana ba kgwebo ya gago ya bolemirui bo ipapisa le botelele ba nako e o kgonang go dirisa polase e o e hirang ka ntlha ya go reka metšhene e o ka e dirisang ka gore go tsaya tlhotlhwa e e kwa godimo ya madi mme puseletso ya madi ao e mo nakong e telele .
Tshedimosetso ka polase e a e tsamaisang .
Tiriso ya mmidi o o swabisitsweng ke leuba
Go tlhobaetsa gagolo .
Mosima wa thalotlhakore wa sekweremetara o o tsenelelang mo maemong a medi go fitlhela dimetara tse di leng 1 , 2 go ya 1 , 5 mo mmung o o maemo a a kwa godimo go se na mmopa o ka dirisiwa ka mekgwa e e farologaneng go tshegetsa go loga maano a go dirisiwa ka setlha se se tlang fa go jalwa .
Lefelo le e leng mo go lona
Elmarie Schoeman , motshwaedi mo Pula / Imvula
Fa jaaka fankase e gola mo teng le godimo ga ditogwa , disetlelerotia di a tlholega ; bontsi bo tlhagisiwa mo pelong ya kutu e e bodileng le mo meding jaaka fa semela se swa .
Fa a boloka mmidi wa gagwe mo tshilong e e leng gaufi o netefatsa gore o tla nna le dijo ka tlhotlhwa e ena a e setileng go kopantsha le tlhotlhwa ya poloko , kwa ntle ga koketso ya tlhotlhwa ya dijo e e ka nnang teng .
E dirisiwa jang mo Komiting ya lona ya Woto ?
Go oketsa dithomelontle tsa mmidi ;
Jalo o batla go rerisana go amogela tlhotlhwa e e kwa godimo jaaka go ka kgonegwa !
Dira dipatlisiso tsa kgetse seporofešenale , go akarediwa pegelo ka ga kgatelopele e e dirilweng mo kgetseng eo .
Mphahlele o akgola baboki ba Bantsho ba paka e , gare ga bona : Don Mattera , Sipho Sephamla , Achmat Danghor , Chris van Wyk , Essop Patel , Njabulo Ndebele , Arthur Nortje le Keorapetse Kgositsile .
Dintlha tsa thuto , bokgoni le tlhabololo ya dikgwebopotlana tsa baša di tlhageletse thata mo tekanyetsokabong ya ga Tona ya Matlotlo Pravin Gordan , mo ngwageng wa ditšhelete wa 2011 / 2012 .
Tshasa dibulaforo , dithipa kgotsa dikhabara tsa didiseke le dikarolo tse dingwe tsotlhe tse di pholetšhilweng ka oli kgotsa kirisi go thibela go rusa .
Bolaodi ka boitirelo ke ntlha ya bofelo ya go laola mme bo dirisiwa fela fa go lekilwe mekgwa yotlhe e e dirisang tlholego jaaka e ntse .
Go na le bao ba ba kgonang go reka dijo mme gape go na le bao ba ba sa kgoneng go di reka - ga se gore go na le botlhokwa ba dijo mo leafatsheng .
10 . GO BUSEDIWA DITSHENYEGELO TSA GO NNA LE SEABE MO PATLISISONG :
Mphahlele ga a kgatlhanong le ditheo ; o kgatlhanong le setheo se se imaatlafatsang ka makoa a ba bangwe , se itebelela se sa tsweletse maikaelelo a se a tlhametsweng .
peditharong ya bontsi jwa maloko a a leng teng mo kopanong e e bileditsweng boikaelelo joo morago ga fa komiti-khuduthamaga e sena go fitlhelwa gore ga e a felela kgotsa fa e sa dira ka tsela e e solegelang RBN molemo .
Molao wa Boitshwaro ;
Tlhaelo ya kitso le phitlhelelo ya thekenoloji
Bokaedi jwa Dipalopalo tsa Temothuo jwa Lefapha la Temothuo la Bosetšhaba jo bo kgobokanyang tshedimosetso , bo suga deitha le go dira ditekanyetso tsa semmuso .
Gongwe jaanong ke nako go ipotsa - katiso e e na le tshusumetso efe mo mekgwatirisong ya temothuo ya balemirui ?
Ke eng se se tlisang kgogolego ya mmu ?
Tsenekegi e ke tsenekegi e e sa tlhokomelweng jaaka go tlhokiwa mme tshenyego e e ka nnang teng e ntsi go feta bokana bo re bo lemogang .
go fopholetsa ditshenyegelo tsa ga jaanong tsa ngwaga oo wa ditšhelete .
Leano la thefosano ya dijwalwa le ka nna la dingwaga tse pedi go ya tse tharo tota le go fitlhela dingwaga tse tlhano .
Phitlhelelo ya mebaraka
Basdi ba lebisa katlego ya bona go mabaka a a sa iketlang
Mosele wa tlhaeletsano
( 6 ) Magiseterata wa dipatlisiso a ka kwalela kgotsa a laela gore motho mongwe le mongwe yo go nneng teng ga gagwe go ka tlhokagalang mo lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , a nne teng .
Ntlha ya ntlha ya go tloga ya dilo tsotlhe ke gore go nne poelo go tswelelela ka nako e e rileng .
29 . Go tlosa taelo ya go letla Batlhokomedi ba Letlole go naya Maloko dipholisi ka bongwe jaaka karolo ya madi ape fela a ditshiamelo a a kompa a a tshwanetseng go duelwa go ya ka Melao ;
Fa ngwana a beilwe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , kwa seleng kgotsa lefelo la tlhatlhelo la mapodisi kgotsa kwa kgolegelong , mme motho yo o amogelang ngwana a lemoga gore go dirilwe phoso mabapi le go tshola ngwana kwa lefelong leo , motho yoo o tshwanetse go dira ka fa taelong ya kgotla-tshekelokgotlatshekelo , a bee ngwana mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , mo seleng ya mapodisi , mo lefelong la tlhatlhelo kgotsa mo kgolegelong , mme e re ka bonako jo bo kgonegang , fela e se ke ya nna morago ga letsatsi le le latelang la go ya kgotlatshekelo , ka tsela e e tshwanetseng , a romele ngwana kwa go moreetsa-kgetse yo o dirileng taelo e e jalo gore a baakanye phoso .
Go botlhokwa gore molemirui mongwe le mongwe a nne le dibuka tse : Common weeds of crops and gardens in SA ISBN : 978-1-86849-399-9 le Alien Weeds and Invasive Plants in SA ISBN : 1-86849-192-7 , tse di ka bonwang ka bobedi kwa ARC .
Maitlhomo a polantere ke go tsenya peo le monontsha mo mmung ka nepagalo ka fa go ka kgonegang , e le go netefatsa gore go nne le tlhogo e e siameng ya kelojalo e e feletseng ka tshelo e e nepagetseng ya monontsha o o batlegang .
Tshwetso ya khansele e amogela tumelo e e tshegetsang CBP le gore mmasepala o itlamile go dira ditlhokego tse di totobaditsweng fa tlase fa ;
O tselela gape go ya kwa pele ga tlhokego e , go godisa maano a legato la woto le tiragatso ya baagi , ka go rialo o tlhabolola le dintlha tse dingwe tsa pholesi ya puso jaaka Letsema le Vuk'uzenzele , go tsosa setšhaba le baagi go akanyetsa matshelo a bona , ka go ithaopa .
Netefatsa gore setlhopha se tlhaloganya pharologano magareng ga ' botlhokwa ' le ' phitlhelelo ' .
Bala dimakasene tse di leng teng , bala mo inthaneteng fa o e tshotse .
O ka lemoga batho ba ba sa laoleng nako ya bona ka tshwanelo botoka fela - ba bonwa ba ntse ba dira go tswelela , ba tlhola ba dira mme ba tla go bolela gore ba mo tirong ka dinako tsotlhe , ditiro ga di tlhokomelwe mme go nna tlhakatlhakanyo .
Taolomofero
Matlhare a a botlhokwa thata go semela go kgona go simolola go tlhoga medi e mentšhwa fa nako ya go tlhoga e simolola ka dikgakologo .
Fa mongwe le mongwe yo a nang kgaolonyana ya lefatshe a jwetse kumo mo kgaolonyaneng eo , re ka bo re na le magae le lefatshe le le nang pabalesegodijo mme re ka bo re nnile morafe o o ikgogomosang .
Go golaganya CBP le IDP go tlhola tshono ya go netefatsa gore IDP e itsetsepetse mo ditiragalong tsa selegae mme neela bokao go ditlhokego tsa botsayakarolo jwa Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala , 2000 .
Baya dilo tse di kgonang go tuka jaaka parafene , peterole , mafura mo lefelong le le babalesegileng , ke gore kgakala le dipolaka le mokgwaro .
Melao yotlhe ya tsela e tshwanetse go dumelwa .
O maswabi ka ntlha ya gore mo boemong jwa go ganetsa se , thulaganyo ya bobegakgang jwa bantsho mo Aforikaborwa , e tsweleditse dikgonagalo tsa go nna jalo tsa go nna le botsadi jo e leng jwa boditšhaba .
Kgaolo ya 1 Tlhatlhobo : Tshekatsheko
Tiriso e e tswelelang ya mogoma wa sekara le go dêsa ka boteng jo bo tshwanang go ka tlhola dipane tsa tshugo tse di maswe kgotsa dillaga tse di katisegetseng fela fa tlase ga boteng jwa tshugo mo mebung e mentsi .
Go netefatsa gore ditiro tsa dinonofo , tsa setegeniki , tsa seporofešenale mmogo le tsa botsamaisi di bontsha sentle matlafatso ya se se bopang naga eno mo go tsa lotso , tsa bong le tsa ba ba nang le bogole .
Go Dirwa ga di SMME ( Dikgwebo Tse Dinnye , Tsa Bogolo jo bo mo Magareng le Tse di Potlana )
Setšhaba se na le batho ba ba nang le mamorago a a farologaneng , dikgatlhego tse di farologaneng , ditso tse di farologaneng , ditumelo tse di farologaneng , bomorafe le ditlhopha tse di nang le letseno .
Mmala wa botala jo bo letobo kgotsa botala jo bopududu .
4.3.1.6 Puo e e sa tlotlomatsweng bong bope e tshwanetse go dirisiwa , ka sekai : " chairperson " ka Seesemane mo boemong jwa " chairman " .
Bontsi ba one bo ne bo na le dingwaga di le 23 .
Lebaka la se ke gore ditsomi tsa tlhago di ka nyelediwa ka tsela e , e bile go ka agega kemelano kgatlhanong le sebolayatshenekegi .
Motlhankedimogolo
" Go se nne le sepe sa rona , kwa ntle ga rona " ke moono wa mongwe wa mekgatlho ya batho ba ba nang le bogole , mme ruri o maleba tota !
Mme o ka nna wa ikutlwa o sa phuthologa mo maikutlong le go tshwenyega mo tlhaloganyong ka ntlha ya go araba dipotso ka maitemogelo a gago a go tlwaelana le go bo go twe o na le HIV , go nyonywa le ka mathata ape a go nwa melemo ya go okelwa HIV .
Ke mathata afe a a tlwaelegileng a botlhokotsebe le tirisodikgoka a a amang basadi ?
DIPOROGORAMA TSA MAATLAFATSO TSA SALGA
Fa karolo 2 e bua ka ga motheo wa CBP - mokgwa , metheo , kgolaganyo le theomolao , le se CBP e se akaretsang , Karolo eno e batla go akanyetsa ditlamorago tsa go dira CBP , ka dikungo tsa nnete le ditshenyegelo tsa go dira jalo .
Diyuniti tsa tleliniki e e tsamayang
Maemo a go tlhoga a mefero a botlhokwa - mefero e mennye e kgonwa botoka fela ke sebolayamefero , mme gape fa matlhare a setse a le magolo le fa mefero e setse e tswelela go mela go tlaa oketsa kgono ya sebolayamefero go tseiwa le go bolaya .
( b ) Ngwana ga a tshwanelwa go tshwarwa ka tsela e e makgwakgwa go feta ka fa mogolo a neng a ka tshwarwa ka teng fa a ne a le mo maemong a jaalo .
Ga re batle go akgola balemirui ba fela , mme re batla go ba lebogela teko ya bona - go se nne le lona , re ka se nne le dijo !
Go bega pego jaaka go tlwaetswe ka go kwala tsotlhe ka seatla go sa dirisiwa ke balemirui ba bantsi .
Dikhuduego tsa 1976 di tlogetse bašwa ka bontsi ba Bantsho ba nyemile mooko , ba utlwile botlhoko ba tlogetse thuto mme ba tswa mo Aforikaborwa ka ditlhopha , go ya go tsweletsa thuto fela e e neng e utlwana le ntwa ya bona , ka nako eo .
Re tla tlhalosa go latela ka bokhutswane mefuta e e farologaneng ya malwetse mangwe a a tlisiwang ke mabaka a le ditshupetso tsa teng mme gape jaaka re ka a alafa .
Setlhopha se se ikaeletsweng
Ke batla go nna molemirui yo a kgonang ke boene .
1.21. " Moeteledipele wa Setso " o raya Kgosi , Kgosana le / kgotsa Mmusi wa Nakwana kgotsa Kgosana ya nama o sa tshwere .
Mo go a mane a , a mararo a ka laolwa - mofuta wa mmu ga o kgonegwe .
Medi ya dinode e tshegetsa semela sa mmidi mme ke ona o o gogang metsi le kotlo ka bontsi tse semela sa mmidi se di tlhokang ka nako yotlhe ya go mela ga sona .
Sediriswa sa IDP sa bo2 B : Totobatso ya mmasepala ka bophara ya makoa a tsa tikologo le tsa manno le matshosetsi go tswa dipampiring tsa tshedimosetso ya CBP ya tikologo le manno
Fa e dirisiwa ka tshwanelo tekanyetso e nna sediriso sa go laola se se siameng tota go tsweleletsa pele kgwebo e bile se ntse se gatelela boitshwaro ba go dirisa madi mo kgwebong ya gago .
Labious o falotse Grade 8 ka 1966 , mme morago a wetsa Khoso ya boagi ka 1969 .
Motho mongwe le mongwe yo a dirisang kgwebo ya bolemirui o tlaa supiwa go kwadisiwa ka kgaolo ya D , ( e le kgaolo ya nako ya go duela lekgetho , go nna le dikgaolonako tsa dikgwedi tse 6 tse di felelang ka matsatsi a bofelo a dikgwedi tsa Tlhakole le Phatwe ) fa ditshupetso tse di latelang di le teng :
tlhatlhobo ya maemo a a leng teng a ditlhabololo
Ba tshwanetse go tsaya bolemirui tsia mme ba bo bone e le kgwebo e seng tlosabodutu fela .
16.4.1 Kwa kopanong ya ntlha ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo morago ga kopano ya ntlha ya go tlhomiwa boša ga Kgotlakgolo morago ga ditlhophokakaretso tsa Kgotla ya Setso , Kgosi e tlhopha Motlatsa-Modulasetulo go tswa mo gare ga maloko a maša a Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
Khabone mo mmung e fokotsegile go maemo a a kwa tlase thata mme go tlisa koketso ya botlhokwa ba monontsha mme gape le tshenyego e e kwa godimo ya go jwala .
Balemirui ba tshwanetse go buisa ka dintlha tse gore ba kgone go loga maano go kgona go gamola diphetogo tse fa di direga ka go dirisa lenaneo la thefosano ya dimela le le tlhomilweng ka tlhaloganyo .
Potso 5 A phitlhelelo ya maikaelelo a bong e tla lekanyediwa ka khuetso ya dithuto le peotlhotlhwa ( ditlhatlhatlhobo ) ?
Fa Melaotlhomo e e jalo e fetisetswe ke Kokoanobosetšhaba , e e isiwa kwa NCOP gore e boutelwe .
Go nna bothata fa ditiragalo tsa batho di oketsa tiragalo e .
" Delta endotoxins " tse di gasitsweng mo dimeleng di nyelela ka bonako fa di kopana le lesedi la UV .
Dirisa ditshwantsho tsa ntlha tse 4 , tse dingwe di ka dirisiwa fa go tlhokega .
Koketso ya thuto le dithutiso ka go dirisa mekgwa e mentshwa ya go uma fa go dirisiwa mefuta ya mmidi o o bopilweng ka go dirisa bojenetiki o o kgonang go fenya mefero , go dirile gore kumo e oketsege go tsweng kgaolo ya tono ya 0 , 5 ka heketara go ya ditono tse 6 ka heketara .
Tshenyego e e rileng ka ura
Go tsaya karolo mo IDP , go na le ditlamorago di le nne tse di tona :
Khomišene e atlenegisitse gore go tlhomiwe Setlhopha sa Baitseanape , se se nang le :
Dikoloto tse di saletseng kwa morago ( kwantle ga dintlha tsa poraefete )
Fa maphata a sa fitlhelela tumalano , kgetse e ka fetisediwa kwa kgotlatshekelo go dira ditlhotlhomiso tse di tlhomameng .
Lefapha la tsa Boitekanelo
Maemo a kumo a ngwaga ya 2011 a supa go nna ntsi ga disoya ya dimela tsa dioli ka maemo a a leng 56% kgotsa ditono tsa meteriki ( MMT ) tse di ka nnang 251 , 5 ya kopantsho ya kumo yotlhe ya lefatshe e e ka nnang ditono tsa meteriki tse 452 , 5 .
( c ) Go tlhagelela ga ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go tsewa e le go tlhagelela ga gagwe lekgetlho la ntlha kwa kgotlatshekelo e nnye , go ya ka molawana wa 50 wa " Criminal Procedure Act " .
Kgolaganyo ya CBP le IDP Kgato ya V :
Phetlhu e na le kgono go senya kumo e e siameng tota .
Go reng tlhabololo ya bantshakuno e tsaya lobaka jaana ?
Mo dikarolong tsotlhe tsa puso baagi ba tshwanetse go netefatsa gore ba nna le seabe mo dipuisanong tse di mabapi le go tlhamiwa ga melao e mentšhwa ka go tsenela ditheetso tsa mo phatlalatseng kgotsa ka go dira ditlhagiso .
Mongwe le mongwe yo o amegang mo tiregong ya tiragatso e e kgethegileng tshwanetse go itse gore mang o tshwanetse go dira eng , leng , ka kemo efe le kwa ba teng .
Seemo le gale se ka farologana fa lefatshe le ka bonwa ka theko ya kabo ( LRAD ) , kgotsa ka go jewa boswa , kgotsa ka kadimo ka dikelo tsa morokotso tse di etleediwang ( jaaka go ntse ka thulaganyo e tshikinngwang e ntšhwa ya Lefapha la Merero ya tsa Mafatshe e e bidiwang Proactive Land Acquisition Scheme ( PLAS ) .
Dintlha tsa ngodiego dingwe di ka ama malwetse a dimela .
Gakologelwa gore fa o thuma kgotsa o tlhapa o se ke wa goduma metsi a a sa babalesegang .
O dirisiwa fa kae mo mmasepaleng ?
Ntle le fa e le gore karabo eo e e lebetsweng e tshwanetse go tlhagisiwa mo kopanong e e latelang ;
Bakgaoganyi ba ne ba tshwanetse go adima madi go kgona go amogela kgaolo ya bona mo khampaning .
Tlhomamiso eno ya seAfrikan e nopotswe mo puong e Mphahlele a neng a eme balalediwa ka yone ka motlha o o , mme e bidiwa Tlhabololo ya Boagisani e e mabapi le go ikitse , go itemoga le natlafatso e e kopanetsweng .
Nako : Diura di le 4
Diruiwa tse dintsi go feta le go fudisa go feta go oketsa ntlha ya gore mmu o epolowe mme ka jalo kgogolego ya teng e ka diragala ka bonako fela mme bothata bo bo fitlhelwa gantsi mo nageng e e fudisiwang kwa magaeng ka ntlha ya gore ga go laolwe ka tshwanelo .
1 . Temokerasi le botsayakarolo
Ditshitshinyo tsa yona di ikaelela go fokotsa ditshenyegelo tsa go tshela mo malapeng a a humanegileng le mo dikgwebong ka diphetolo tse di lepilweng tsa ikonomi e e potlana , bogolosegolo go dipalangwa , ditirelo tsa botlhe , tlhaeletsano ka megala le dijo .
( b ) e tshwanetse-
Di tlamilweng ke nako : Se se raya gore pheletso kgotsa poelo e e lekanyediwang e na le letlhala ikaelelo .
MFMA , 2003 e laela gore bommasepala ba ntshe dipegelo ka ga tswelelopele ya thebolelo ya ditirelo mo mafelong a a farologaneng .
Mmidi o mosweu o tshwana fela le o mohibidu go ya ka sebaeloji le moloko ( genetical ) , le mororo go na le pharologano mo ponong ka ntlha ya go se nne teng ga ditaki tsa oli ya kherothine mo tlhakeng eo e ka tsela nngwe e tlholang mmala o mohibidu mo thorong .
Go tsaya dikgato tsotlhe tse di maleba go netefatsa gore dikabelo di duelwa ka nako kwa letloleng ;
Fa o se mongwe wa Losika Y , o tshwanetse go itse gore dikakanyo tsa bone di ntse jang gore o kgone go ba etelela pele go nna bagolo ba ba kgonang , go boeletsa , go uma dijo go losika la bone le le tlaa ba latelang .
Fa gongwe leano la gago le ne le le go jwala mmidi mo masimong a gago a otlhe , mme jaaka go ntse jaanong nako ya go dira jalo e a felela .
TIRAGALO YA GO LEKANYETSA BOKAO BA BASADI LE BANNA GO TIRO NNGWE LE NNGWE E E RULAGATSWENG , GO AKARETSA MELAO , DIPHOLISI KGOTSA MANANE , MO LEFELONG LENGWE LE LENGWE GAPE MO MAGATONG OTLHE .
Batla mafelo a go rekisa ntshokhumo a a siameng ; mme gape
Ditlamorago tseo di tliswang ke go kgaratlha ka mogoso di tlogela sebaka se le nnye sa bao ba tsenang mo mmarakeng wa bodiri .
Ke motheo wa kitso , o itse dilo tse wena o batlang go di utlwa le go tlhaloganya gore o dire eng jaanong .
A o tlhokomela gore o ja eng , o dirisa dino jang , o a goga , o a ikatisa ?
go diriwa ke motho yo o dumeletsweng ke molao go dira tshwetso kgotsa thomeletso e e dumeletsweng gape e amogelesegile go dira tshwetso
Go na le dibolayadimela le malwetse a mefutafuta a a ka tshelelang mo matonkomaneng mme a senya kumo e bile a go utswetsa morokotso .
Ditlamo
Ntlha ya 11 e ikaelela go kgona go dira ' tlhabololo e e botlhokwa ' mo matshelong a batho ba ba ka nnang dimilione di le
Kgato e ya tsenyotirisong e tlaa dirwa ke tebosešwa , go fetola maano le go begela ka tsela e e tswelelang .
Mefuta e ya go lema go somarela mmu e dira gore go sale bokana bo bo ka nnang 30% ba disalela mo mmung .
ditshwanelo tsa baamegi di sireleditswe ;
Diporojeke tse di totileng diwoto tse di tsenngwang titisong ka metswedi ya mong ;
Dingwaga ( Nako )
Ka mo teng , se na el boitekanelo , se na le kotlo e e pila mme se monate ?
Go kokoanya le go tlhagisa tshedimosetso ka tsela e go thusa batho gape go tsepama mo ntlheng e ba leng mo go yona , boemong jwa go susumetswa ke motsayakarolo a le mongwe kgotsa ba le ba babedi ba ba buang thata .
( c ) mongwe le mongwe yo go nneng teng ga gagwe go tlhokagalang mo lobakeng lwa tshekatsheko .
Go ka tlhotlheletsa dintwa mme go ka tsweletsa morago kutlwano gare ga wena le bone .
Go tsaya karolo mo Foramong ya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo - e rotloetsa botsayakarolo mo foramong ka tlhamalalo kgotsa ka kemedi ya Komiti ya Woto fa ditheo tsa bommasepala tsa botsayakarolo ka bophara di se teng .
Sekao :
1.7 " Kgosi " o raya mojabogosi yo o kwa godimo wa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , yo nako le nako , a lejwang jalo go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Fa go na kokoanokopanelo ya Dintlo , sekao fa go newa Puo ya Pulo ya Palamente ke Moporesitente , go nna le manno a tlaleletso fa fatshe magareng fa dikarolo di le pedi go neela maloko a Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense madulo .
Diporojeke tse di atlegileng di tlhoka go tlhaloganya gore dikgwetlho tse di ikepetse mo seteng e e rileng ya dikamano tsa maatla le go sa lekaneng ga loago go go tlhokang tlhokomelo go siamisa bothata .
Gape go na le kgonagalo ya gore ditšhaba tse di farologaeng tsa fa gae tse di abelanang kitso ya setso di ka kopana mme di a swetsa mmogo gore di tla tlamela jang tumelelo ya tiriso ya kitso ya bona ya setso , buisana ka ga dintlha tsa tumelelo eo , tlhomamisa gore di tla abelana jang mesola e e tlhagelelang mo tirisong ya kitso ya bona .
Ditshenyegelo tsa kumo di ka nna R3 500 go ya R5 000 ka heketara go tsamaelana le lenaneo la monontsha le bokana ba kumo e e ka bonwang mo kgaolong .
Batho ba e seng ba setšhaba sa fa gae se se tlhagisitseng kgotsa se se ribolotseng kitso e le bona ba ka lemoga kitso e ka go ithuta ka ga yona mo dibukeng , mo dijenaleng , mo bobegakgannyeng kgotsa mo dipuisanong le ditokololo tsa setšhaba .
Pele o saena konteraka tsaya matsapa a a kgethegileng go batlisisa maemo a didiriso tsa rakonteraka .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
9.2.6 Go Diragadiwa ga Tshiamiso ;
Laela batsayakarolo go feleletsa tiro e e fa tlase .
Dipholosi tsa ditirelo le melawana
Malebana le karolo eno Molao wa Bokebekwa wa bo 51 wa ka 1977 o lejwa e le molao o o laolang direkoto tse di amanang le mekgwatsamaiso ya go duelela go ya go letela tsheko kwa ntle le mekgwatsamaiso e mengwe e e tlhomilweng .
Tekelelommu ya diteng tsa mmopa le yona e letla kelo ya dibolayatlhatshana e e nepagetseng mo lenaneong la taolomofero .
go tshwantshanya maano le go tlhopha a a itekang ;
Setlhopha se sengwe sa baagi se batla IDP e akaretsa tokafatso ya ranka ya ditekesi e e leng teng jaaka fa e se na matlwana kgotsa lefelo la bagwebi .
BOKAEDI LE KGWEBISANO BOKAEDI TIRO YA KGWEBO
Bokana ba poelo mo dipolaseng tse dinnye bo nnye tota .
PMS e ka se nne teng e le nosi mme e tshwanetse e tsamaelane le IDP .
Ka e le kgwebo ya gago le madi a gago o ka dira jaaka o rata e bile o ka dirisa madi jaaka o rata .
Tlhatlhoba gore a dipoelo di fitlheletswe ( selekanyo , boleng , nako ) .
Tshupo ya maano a pele le tshedimosetso ya bobedi / e e tlang morago .
Mefutafuta ya Ditshedi - E kaya pharologano gareng ga ditshedi go tswa mo metsweding yotlhe go akaretsa , ditikologo tsa lefatshe , mawatle le tse dingwe tsa metsi le mafelo a ekholoji a e leng karolo ya tsona mme e kaya gape mefutafuta mo ditsheding , gareng ga ditshedi , le ditikologo ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le CBD ) .
Boraro , go supa maikemelelo a a oketsang ( jaaka e le go batho ba bangwe kgotsa ba dikgwebo tse dingwe ba ba itumelang go ikopantsha le wena ) go tlaa go thusa mo kgwebong ya gago .
Lefatshe
Batho ba ba yang go tswelwa mosola ba tshwanetse go tlhaloganya tsereganyo , ba batla kemonokeng , mme ba letetse go bona mosola .
Akaretsa batswelwamosola mo lenaneotlhabololong la katiso le bokgoni le le tsamaisiwang ke mokgatlho wa kuno wa bantshakuno wa selegae , e le gore go golaganngwe bantshakuno ba bantšhwa le lephata la bogwebi fela di tloga .
Go ka kopantshwa le dikgwebo tsa bolemirui tsotlhe , fa e le kgwebo ya bolemirui e kgolo kgotsa e nnye .
Mokgwa o tshwanetse go netefatsa gore :
Mo Tiisetsong e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan o etsetlhoko gore go na le go dira ditumelo go nna mekgatlho - jaaka Sekeresete le Iselamo - gore MaAfrikan a di obamele e ne e se moetlo o o ka dirwang gangwe ka beke fela .
Go tlhola go le pila go agelela dikgetsi mo dikoteng kgotsa mo dipeleteng tsa legong gore di se nne fatshe .
Direla korong bobolokelo fa e le e sa kgonwe go rorelwa kwa difaleng ka tlhamalalo go tswa mo tshimong .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Fa go na le lebaka le le utlwalang , molaodi wa boikuelo wa Mmasepala o tla amogela boikuelo jwa mo teng ga setheo jo bo tlhatlhetsweng morago ga nako ; e leng morago ga fa letlha le le beilweng la go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo .
5.2.1 Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e tsenelwa ke Lekgotla la Dikgosana ke Kgotla ya Setso ya RBN e modulasetulo wa yone e leng Kgosi .
Mphahlele o tshwaela ka go re setso se sengwe le se sengwe se na le go nna le tse di sa amogelesegeng le tse di befelang .
Go botoka go senya madi mangwe mo meentong le go thibela malwetse , go na le go latlhegelwa ke phologolo go sa tlhokege .
Peo ya disoya e ka farologana ka boima go tsweng boima bo bo ka nnang kgaolo ya geramo e e leng 0 , 12 e le nngwe go kgaolo ya geramo e e leng 0 , 18 e le nngwe e le peo e e rekisiwang .
KGAOLO YA 5
( e ) kotsi nngwe le nngwe e ngwana a ka nnang yona kgatlhanong le pabalesego ya maloko a setšhaba ;
O ne a dumela gore ponelopele e e jalo ya setso e tlaa rotloetsa maAfrikan ka tsela e e siameng .
Ketelo e e godisitse dikamano tsa dinaga ka bobedi ka go tlhongwa ga Khomišene ya Dinagapedi gammogo le go saena ditumalano tse tharo le Dimemoratamo tsa Kutlwano tse pedi .
Se se tshwanetsweng go elwa tlhoko fa ngwana a tshwanetse go gololwa kgotsa go tlhatlhelwa morago ga go tshwarwa
Go maswabi go itse gore go tlaa tlhola go le batho ba bangwe ba ba tlaa lekang go tsaya phaposane mme go botoka go ba supa - masimo a tletse mefero , mmala wa dimela ga o a siama mme bokana ba palo ya dimela mo tshimong bo kwa godimo kgotsa kwa tlase ga palo e e siameng .
Se ke mokgwa wa ga Es'kia Mphahlele , o a akgolang ka gale seabe sa basadi se se ikgatholositsweng , mo hisetoring ya lefatshe .
Tlhokomela gore sediriswa sa go gasa ga se dutle tšhefu ka ntlha e ga se go senya fela mme e ka senya tikologo .
Bommasepala ba tshwanetse ba akaretse diKPI tse di ka diregang mo PMS ya bona .
Netefatsa gore mabanta otlhe o nne a gagametse e bile e tsamaye a tlhamaletse .
( 2 ) Moreetsa-kgetse a ka golola ngwana yo o umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) -
Bana ba na le tshiamelo ya go bona tshedimosetso go tswa kwa metsweding e e farologaneng le dikgopolo tsa mefutafuta .
( 3 ) Kgakololo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( g ) e ka dirwa ka fa tlase ga lebaka kgotsa mabaka a a latelang :
Balemirui ke batho ba ba sa rateng go tlhoma moemedi mo tirong ya bona .
Tlhotlhwatokelo e godimo thata mme fa tiro e sa dirwe ke nna go tla tlisa ditatlhego .
Jaaka go kailwe fa godimo , moo dikomiti tsa diwoto di nnang teng jaaka sebopego sa molao wa botsayakarolo jwa baagi , go na le tlamego mo mmasepaleng go akaretsa dikomiti tse mo go tlhagiseng dibontshi tse di botlhokwa tsa tiro le ditotiwa le tlhokomelo .
Di tshwanetse go beiwa mo lefelong mo go omileng teng gore di se ruse mme fela pele ga go di busetsa go dirisiwa di tshasiwa oli kgotsa di ka lokelwa mo oling ya kgale matsatsi a a rileng .
YSS e le nngwe e lekana le kgomo e e feditseng go gola e le nngwe ( go feta dingwaga tse pedi ) .
2 . GO RULAGANYA MELAO YA DITIRELO
Reggie Mchunu , Pannar - peo ya ditekelelo le go nna le seabe mo Malatsing a Balemirui ;
O lwa go kgona go tswelela pele ka kgwebo ya gago mme o ikagela bophelo .
Tona o tlhoka go kgotsofadiwa ke gore o bone tumelelo pele ya kutlwisiso pele a neelana ka tetlelelo .
Go tlotla Maaforikaborwa a a nnileng le seabe mo tsweletsong ya temokerasi , Moporesitente Jacob Zuma o tla neelana ka Dikgele tsa Bosetšhaba ka Letsatsi la Kgololosego kwa Union Buildings .
( b ) maemo a bobedi ke a a dirisiwang mo go ditlolo-molao tse di umakiwang mo go Setlhopha sa 2 le sa 3 sa ditlolo-molao .
Thuto ya gagwe e dira gore go tlhokege " .
Isona di tlhotlha mattakala le dilwana tsa seeng tse di ka thibang dinosele le go fokotsa tiragatso ya sekgatshi .
Kgaolo ya A : Melato e potlana e e tlhokang go kgalemelwa ka molomo fela .
Maemo a ntshokuno le mekgwa ya temo a batla a tshwana gotlhelele .
Komiti ya Bosetšhaba ya Ditekanyetso tsa Dijalo ke mang ?
Kopana le Batlhophiwa ba Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa 2010
Setshwantsho sa 2 : Mmu o pila e bile o bolete .
Le neela thulaganyo ya ditiro tse e leng ditlapele mo kgaolong .
Dikgato tse di siameng di tlhametswe go tlhola seriti le tlotlo ya batho botlhe
Gongwe mo ntlheng e 60% ya malapa a ne a bona maemo a tirelo a a neng a tlhokega ) .
Batshegetshi ba ba netefatsa gore madi a Maize Trust e dirisiwe ka tshwanelo .
Khoso ya tlamelo ya ditlamelo tsa tiragatso e e kwa godimo
( e ) Batho ba ba kaiwang ba sa tsoga sentle mo tlhaloganyong ;
Bolekane mo ditirelong tsa mmasepala ( MSP ) ke tumelano magareng ga mmasepala le moneeladitirelo .
2 . Molokololo wa madi le maano .
Jaanong a re bue ka tiriso ya ( a ) dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . ) , ( b ) cannabis ( matekwane , marijuana , pot , grass , hashish , weed ) le ( c ) diokobatsi tse di jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines , tik le anabolic steroids .
( b ) ngwana a rometswe go ya go dirwa tshweetso ya bolwetse jwa tlhaloganyo kgotsa go sa direng sentle ge tlhaloganyo , go ya ka molawana wa 77 kgotsa wa 78 wa Criminal Procedure Act .
Mefuta e e farologaneng ya mmu e direga ka go farologana mme e mengwe e thatafala go feta e mengwe .
Go bona tshedimosetso ya tlaleleletso ikgolaganye le tleliniki e e gaufi nao kgotsa
Diteng tsa oli ya dithoro tse dinnye ( jaaka korong ) ke 1% - 2% fela ; mme tsa dipeo tsa oli tse dingwe di simolola ka 20% ya dinawa tsa soya go feta 40% mo disonobolomong le khanola .
Botho jwa Seaforika ke jwa semowa , tumelo ya jona e e kwa teng ke gore Thata ya Botshelo kgotsa Setshedi se Segolo se mo gare ga rona mme se kopanya botshelo jotlhe , e ka nna batho , diphologolo kgotsa dimela , kgotsa dielemente tse di sa tsheleng tsa lefatshe lotlhe .
A go na le tlhabololo ya matamo kgotsa ya mokgwa
Jaanong dirisa makwalo a nnete go rulaganya sesupetso sa mongwe le mongwe yo a dirisanang le ene sentle jaaka go ntse .
Tlhola ditutlo tsa oli - di se ka tsa nna gona .
Mphahlele o ne a bua ka kitso ya hisetori e telele ya bokoloniale , gotlhe mo kontinenteng ya Afrikan .
Tshegetsa polantere ka diboloko ka maotwana a sa kgoma lefatshe kgotsa bodilo .
Fa di setse di rebotswe , di romelwa kwa bagatising le go phasaladiwa ka mmetela .
Fa semela se lwala kgotsa fa disenyi di le teng matlhare a tla simolola go senyega .
Go mefutafatsa go raya go kopantsha mefuta ya bolemirui e e sa tlhaselweng ke diphatsa tse di tshwanang .
Dipowana di kgonwa go fola , mme dipatlisiso di supile gore dipoo tse di nang dingwaga tse pedi go feta , di na le maemo a go se fole fa di tlhabelwa .
SARS e tla leka ka natla go dirisa dipuo tsotlhe tsa semmuso di le 11 tsa naga ya rona mo porofenseng fa e tlotlisana le baduedi ba lekgetho kwa makaleng a rona .
Mo dikgaolong tse dintsi , morago ga go simolola go tlhoga , matsatsi a a bollo le a a tsididi a simolotse go nna teng ka go latelana mme masigo a le tsididi thata ka kgwedigare ya Ngwanatsele .
( b ) akaretse ntlha ya go diragatsa gape bosiamisi , e maikaelelo a yona e leng go busetsa dikgolagano mo maemong a mantle morago ga se se diragetseng , go akaretsa kgolagano le motswa-setlhabelo ;
Fela seo e nna tsibogo ya nako eo fela ; phokelelo ya yona e nna ya nakwana fela .
Rotlhe re angwa ke mafolofolo a tlhago le go ikutlwela-botlhoko go go tsamayang le dingwaga go tloga kwa bošweng go ya bogolong .
Go na le kgonagalo e kgolo tota
Go tlhasela motho mme a sa ntshiwa kotsi e e masisi .
Go dirisa Tsela ya Letlhomeso la Tikologo ( gammogo le didiriswa tse dingwe ) go thusa ditlhatlhobo / tshekatshekotsa botlhokwa di le mmalwa ( go akaretsa beng , mathata , maitlhomo le maano ) .
Kwa tshedimosetso e e tshwanetseng ya tsewa gona mo tiragatsong le dikungo tsa IDP ;
( i ) tlhokomelo ya tsa maphelo e e tshwanetseng le ya ka bonako mo lobaleng la bolwetsa bongwe le bongwe ; le
TB e e sa phekolegeng ( MDR TB le XDR TB ) e tlholwa ke mogare o o tlholang bolwetse jo bo tlwaelegileng ba mafatlha bo bo nnileng bodipa go phekolo e e tlwaelegileng e bile bo le thata go phekolega .
Ke dilo jaaka :
Tshekatshekoseemo ya didiriso ?
O tshwanetse go kwala lenaane la madi otlhe a dipoloko le dipeeletso tsa gago ka fa tlase ga ditshenyegelo mme se se tla go thusa go netefatsa gore o baya madi ka gale go tlamela isago ya gago .
Didiriswa
Palo ya balemirui e oketsegwe go nna 850 ka ngwaga go fitlhela e le balemirui ba le 3 400 ( ka ngwaga e e fetileng go ne go dirisiwa diheketara tse di leng 10 200 go uma kumo ) .
Gongwe ka letsatsi leo re tlaa bo re na le kitso ka go lekana gore , jaaka boraditiragalo ba maikutlo re tlaa bo re dira hisetori ya setso kgotsa ya batlhalefi . "
5.2.4 Seabe sa baagi mo diMSP
botsayakarolo jwa baagi le bona bo thusa go netefatsa gore puso e na le maikarabelo le gore e diragatsa taolelo ya yona .
Kwa bofelelong : Grain SA ba na le batho ba ba itseng tsotlhe go tlhabolola balemirui go tswelela go tshegetsa bolemirui mo lefatsheng le la rona .
Go dirisa bolemirui ke maikutlo a phisego , tumelo le ditlamego tse di sa feleng - ga se kgwebo ya " huma ka bonako " , mme le gale , go ne go tlaa nna monate fa balemirui ba ka kgona go phela ka tshwanno mabapi le tiro e ba e dirang , kwa ntle ga go nna go wetswa ka gore ba ga ba na metšhene e ba e tlhokang .
GO KANWA GA METSOTSO
Tlhaloso e e feletseng e bonwa mo go Kaedi ya AICDD .
Ke nako e e siameng go keleka masimo a gago gore o tle o lemoge mathata a o tla thulanang le ona ngwaga o o tlang .
Go na le mathata a mantsi a a tsamaelanang le tlamelo ka kemonokeng mo bantshadikunong :
TSHEKO KWA KGOTLATSHEKELO YA BOSIAMISI YA NGWANA
Kgato e e latelang e tla nna go tsaya teko ya mmu mo masimong a gago a otlhe mme o di ise go sekasekiwa gore o kgone go bona maemo a pH , bogalaka , mme gape le maemo a dielemente tsa makro le mikro mo mmung .
Mofuta wa sediriswa se se jwalang se se dirisiwang mo polaseng le gona go tlaa laola gagolo bolaodi ba disalela morago ga go roba .
Diketane di tshwanetse go tlhokomelwa mme di tshasiwe ka oli , balemirui ba bantsi ba di tlosa gotlhelele fa sedirswa se sa dirisiwe mme ba di bolokela mo di sireletsweng teng .
10.3.3 Ga go kitla go berekanwa le kgwebo epe kwa kopanong e e kgethegileng ntle le fa seo se tlhalositswe mo kitsisong , kwantle ga tumalano ya Dikgosana tse di leng teng mo kopanong .
5.18 go akanyetsa le go rarabolola kgang epe e Kgosie e rometseng go Kgotlakgolo , Kgotla ya Setso kgotsa Lekgotla la Dikgosana ;
Fa ba ya kwa dingakeng tsa Setso ba ne ba dira jalo mo sephiri ng ka ntlha ya gore ba ne ba ka golaganngwa le go tlhoka tlhabologo .
SE , KE NNETE MO LEFATSHENG LOTLHE E BILE GA GO NA PHAROLOGANO MO AFORIKABORWA .
Boeleng ba lebaka lena ke gore re tlaa tlhola ka dinako tsotlhe re phela mo dinakong mo dilo di senyegang mo dikgwebong tsa bolemirui mo Afrikaborwa .
Bana mo motsaneng wa Mashite ba tshwaragane le tiro mo setšhabeng mme ba siamisetswa matshelo a a mosola a segolo .
Mofuta le boteng jwa mmu di na le seabe se segolo mo tseoditshwetsong ya gore ke sejalo sefe se se tshwanetseng go jalwa - dijalo dingwe ga di ka ke tsa jalwa mo mebung e e lopapadia .
Go babalesegile go na le go dirisa mabigo a gago e bile go golola mabogo a gago oomabedi go dirisa sediriso .
Mongwe ke ene mong wa gagwe mme go tsamaelana le mesola le ditshwanelo tse dintsi tse di leng pila tota .
Kadimo go tswa go morekisi wa didiriswa tsa kago : Bangwe ba barekisi ba didiriswa tsa kago ba bagolo ba rebola dikadimo .
Disupetsokotsi le tsona di tlhomiwe fa ditshelo tse di se nang sepe di beiwang teng .
Dintlha di le nne tsa matlafatso ya batswasetlhabelo ke -
Natie Visser wa kwa Sannieshof ke moemedi wa barekisi ba peo le dikhemikele .
Khomišene ya Bong e rotloetsa tlotlo mo tekatekanong ya bong mme e dira ka go sireletsa , tlhabolola le go fitlhelela tekatekakno ya bong .
DEA e tlamega go :
Tlamelo ya dipolantere le nyalantsho ya didiriso tse di tlhokegang tse di sa wediwang di tshwanetse go dirwa go sale gale mo go Diphalane .
Tekanyetso e nngwe e e fetileng mo tesekeng ya me fela maloba e ne e supa R2 000 ka heketara " go supa balemirui " - ke matlhabisa-ditlhong !
Fa ba tlhophilwe ka tsela e , tshedimosetso e tlaa nna mosola thata mo IDP , le fa go sa akarediwa diwoto tsotlhe ;
Disoya mo thefosanong le disoya .
Mothulama wa mmu o ntse jang ?
Seabe se se ka kgonegang sa baeteledipele , e le setlhopha se se rileng sa kgatlhego mo komiting ya woto , se tlaa ikaega ka dipholo tsa ditherisano magareng ga puso le tshwaragano ya baeteledipele ba setso .
O ikaelela go dirisa kitso efe ya setso ?
Ga go na lefelo le lengwe le le phalang lefelo le go go naya kitso ka dintlha tsa thwalelo , thekiso , tlhopho , mophutho , bokana le jaaka sengwe se tshwantshwa mme bogolo ba tsotlhe le boleng .
Le mo gare ga maemo a kgatelelo Mphahlele o lemogile , jaaka a bolela mo Tiisetsong e ya Afrikan gore , go amogela setso sa Afrikan jaaka maatla , barutwana ba ba akanyang sentle ba ka lokolola ditlhaloganyo tsa bona .
Batho ba tsaya karolo ka go bolelelwa se se sweditsweng kgotsa se se setseng se dirilwe .
Pôlôseako le pôlôlotlhakagare e tlhagelela mokabagangwe fale le fale , e bile di latela dipaka tsa pula e ntsi .
Tlhotlhwa ka tono ya mmidi wa mo gae
DEA e neela BSA le / kgotsa MTA go Tona gore a e rebole
' Keteko ya Kgwedi ya Baša '
Tlhopho ya peo
Boloka dilekanyi foo di ka se keng tsa gatsela kgotsa senyega .
Ka temogo e e tletseng ya gore batho ba ka se nnele ruri mo lefatsheng , lego tshwenyegaka ntlha ya segopotso se se tshwanetseng go fetisetswa mo isagong .
Ditiro tsa IDP
DITIRO TSA KGAOLO YA 1
Gakologelwa gore go botlhokwa jang go uma kumo e e enneng , e e leng phepa ka maemo a metsi a a siameng .
Neelwang ka mokgwa o siametseng -
Mokgweetsi mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le laesense ya go kgweetsa terekere .
Mosola o mongwe wa go jwala disonobolomo ke gore tlhotlhwa ya ditokelelo ga e kwa godimo jaaka ya fa re jwala mmidi .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Palogare
Modiko wa ntshodikuno o moleele ( go tswa paakanyong ya mmu go ya thobong ) .
Karolo 3
Go tsena ga madi a a seatleng go go sa lekanang ka dinako tse di farologaneng tsa ngwaga , go tlaa thusa go tlhagisa gore ke leano la thekiso le le gaisang lefe le le ka latelwang .
Madi a go sala ka tono e le 1 ya mmidi
Tsentsetirisong tiko e e tletseng ya CBPmo diwotong tsotlhe ;
Lenaneo ke tshoboko ya batsayakarolo , ditiro tsa bona le kamano le Komiti ya Woto .
Latela dikatlanegiso tse di thadilweng fa tlase go naya dibering le dišafote botshelo jwa tlamelo jo bo feletseng .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jannie.bruwer@bayer.com .
Batsayakarolo ba nna ka ditlhopha di le nne le go tlhama thulaganyo e e feletseng ya botsayakarolo jwa setšhaba ya baagi ba bona .
tlosa kgotsa go ikgatholosa ka bomo dikakanyo le megopolo e e farologaneng ya bakgatlhegedi .
Mo dikgaolong tse dingwe go botoka go tlhopha le go dirisa balemirui ba ba pila ba ba tlwaetseng bolemirui go nna baeteledipele .
La bobedi setlhankana sa tekatekanyo se se supang maemo a ditšhelete a kgwebo ya gago .
Dithaere tsotlhe di tshwanetse go lekalekantshwa ka gore ga di boima bo bo tshwanang gotlhe mo tikologong .
Boikaelelo jwa karolo eno ke go sireletsa tshedimosetso e e tlhokwang mo dikgotlatshekelong le ya go tlhoma melao .
Go na le botokololo jwa setlhophathutano jo bo jang R10 , 00 ka tokololo ya setlhophathutano ka ngwaga .
Sekao sa tiragalo go nna - ka mafelo a kgwedi ya Ferikgong 2015 mo sesupetsong sa kgwedi sa ditiragalo tsa kalafi go ne go supiwa gore go kopilwe madi go duela molemo o o amogetsweng ka kgwedi ya Ferikgong 2015 e le R463 , 36 go kwadilwe gape .
Ela tlhoko maemo a tlelaemete .
E tsewrwe go tswa mo go Go ithuta ka ga Pusoselegae , Motheo wa patlisiso ya sešweng ( FCR )
seta diikaelelwa , tlhokomele le go sekaseka tiragatso e e ikaegileng ka ditshupo tse di tshwarantsweng le IDP ya bona
Go kgaoganya ditsha ka bongwe ka dikgaolo tsa tsone
Fa kabelano ya mesola e ka ema e le nngwe ka dinako dingwe ( motlhala fa phitlhelelo ya kitso ya setso fela e seng phitlhelelo ya sedirisiwa e tlhokega ) , tumalano ya tshutiso ya didirisiwa ga e ke e neelwa e le nngwe , ka gale e tsamaya le tumalano ya kabelano ya mesola .
Mo go yona , Mphahlele o kwala ka ga ditshwano le dipharologano magareng ga Bantsho ba Aforikaborwa le Dinaga-Kopano , ka go bontsha dihisetori le maatla a ditshusumetso tsa ditso le botlhale , magareng ga ' mafatshe a mabedi a mantsho ' a .
le ne le tlhometswe tshiamelo ya badiri ba bathapi ba ba farologaneng ;
" Re butse Dikholeji tsa Temothuo tsa Madzivhandila le Tompi Seleka kwa tshimologong ya ngwaga o .
Diripoto tseno di tshwanetse go akaretsa setheo sa matlole se se tlhagisang ka botlalo matlole a a setseng a dirisitswe .
Go dirisa disalela mo tshimong ka tshwanelo
Lenaane le le fa tlase le bontsha diphopholetso tsa ditirelo tsa 1999 / 2000 tsa Greater Johannesburg Metropolitan le Dikhansele tsa Selegae .
Kabelanopoelo le tuelolekgetho
Go sedimosa popego ya Dikomiti tsa Diwoto le go supa diabe le maikarabelo a ditokololo .
Fa e le gore o ka tswa o dirisa R4 000 ka heketara mo ditsenngwatennye tsa ntshokuno , VAT mo madding ao ke R560 ka heketara .
Malapa a mantsi a dirisa heketara e le nngwe kgotsa diheketara tse pedi mabapi le magae a ona , mme bontsi ba naga e e ka lengwang e bapile le noka ya Mlambonja mo go se kgonweng go dirisiwa didiriswa e bile go na le diruiwa tse di tsamayang jaaka di rata e bile di senya sengwe le sengwe se se jwalwang .
Batsayakarolo ba dira mo ditlhopheng tsa batho ba le 4 go ya go 6 mme ba tlhama leano la mmasepala la go dira ditiro .
Sekedule sa togamaano ya Woto
Ka kakaretso boleng jwa lefatshe bo ntse le go oketsega mo tsamaong ya nako mme tlwaelo ya lefatshe lotlhe ke gore lefatshe le le mosola le se fapaanelwe ke beng ba le bantsi .
Go tlhabolola le go tokafatsa mekhukhu mo lefatsheng le le maleba .
Mekgwa wa go logetsa diketane
Tuelo e e tlaa tswa mo mading a a duelwang ke moreki wa ntlo ya gago .
Ditiro tsa IDP 3 / 1 Go tlhama ditlhophatiro tsa diporojeke ; le
Tlamelo
Mo Aforikaborwa , tshwaragano ya sepolitiki e sale e tla mme a gona seo se diragetse ka dikwalo go tloga ka bo1980 , fa Mphahlele a ne tshitsinya : " Gongwe letsatsi le tlaa tlhaba le bakwadi ba bantsho le ba basweu mo Aforikaborwa ba tlaa iponang ba tlhasetse mmogo maitsholo a sepolitiki a dinako tseo . "
Grain SA le bogakolodi
( a ) tswela pele ka mofuta o o jalo wa phaposo ya kgetse mo tshekong kgotsa go se na mabaka a a fetotsweng ;
Ke ba setlhopha sefe sa bogolo ka dingwaga , bong , boemo ba tiro
Bokana ba tuelo ya inšorense go tlhomiwa ke mofuta wa tlhaka , bokana ba kumo ka heketara , tlhotlhwa ya mofuta wa tlhaka ka R / tono , kgaolo e nnang mo go yona ( dikgaolo tse dingwe di thubiwa ke sefako go feta tse dingwe ) , tse di bitswang poelo ka go se welwe ke tshenyego le bokana bo bo tla tseiwang ke molemirui fa a welwa ke tshenygo .
Tsereganyo ke tiragalo e e dirwang ka thuso ya motho wa boraro , motsereganyi / motsenagare kgotsa morarabolodi .
2 Tsamaiso
Palogotlhe ya ditshenyegelo tsa ntshodikuno ya dijalo e kwa mankalankaleng - magareng ga R4 000 le R5 000 ka heketara ( go ya fela ka gore ke sejalo sefe , kae , j.j ) .
MELAO E E TSAMAISIWANG KE FSB
Dikgannyana tsotlhe
R15 ka ura kgotsa bontlhanngwe jwa yone , kwantle ga ura ya ntlha , e tlhoka go duelelwa go batla rekoto le go baakanngwa ga yone
Ka matsatsi a segompieno ka dikhemikale tse di siameng tota tse di leng teng , ga o a tshwanela go nna le seipato sa gore go na le mefero mo masimong a gago - e bile ga o a tshwanela go ema mo letsatsing mo tsimong o ntse o tlhagola .
Ga a a tshwanelwa go nna le tshiano .
Ditshupo tse di latelang di tshwanelwa ke go nna karolo ya PMS ya mmasepala mongwe le mongwe go fitlha mo goreng di ka dirisega mo mmasepaleng oo .
Potso e e tshwanetswe go arabiwa .
Tšhono ya go rotloetsa phatlalatso ya ditšhelete tsa mmasepala ka mokgwa wa IDP
Matseno a go uma Mmidi ;
Ya tshedimosetso / ya kgakololo
Bafatlhosi : CBP e tlhoka setlhopha sa bafatlhosi se se ikemiseditseng e bile se se katisitsweng , se se tlhaloganyang sentle tsamaiso le go e diragatsa sentle le ka katlego .
Ke leboga thata , Alan .
Go ikanya go dira sengwe mme wa se se dire - " Ke tlaa boela go wena .
2 . ba nne le seabe mo go tseyeng ditshwetso , mo dithulaganyong le mo diporojekeng tse khansele kgotsa tse mmasepala o tsenang mo go tsona mme di na le mosola mo wotong .
Ditokololo tse di neelwa dikhopi tsa metsotso me ba abelane tshedimosetso eo le ditokololo tse dingwe .
Dikgatlhego mo mokgatlhotekanyetsing di ka jewa boswa e bile mokgatlhoitekanyetsi o ka reka sešwa dikgatlhego .
Fa o ka tshokane o ntse le mebu e e lopapadia , seo ga se matlhotlhapelo - go raya fela gore o tlaa tshwanelwa ke go swetsa gore ke dijalo dife tse o ka di jalang ka poelo mo mmung oo ( kgotsa ka ntlha e nngwe , mafulo a o tshwanetseng go a jala go dirisa mebu e e humanegileng e ka poelo ) .
go ka fokotsa tsitsipalo go neela motho sebaka sa go tlhagisa bothata jwa bona kgotsa kakanyo ya bona , go tlisa lesedi mo tsitsipalong eo kgotsa le fa e le letlhoo foo
Boineelo ba maemo a botshelo a a amogelesegang bo tla netefatsa gore malapa otlhe a ka tsaya karolo mo ikonoming ka botlalo .
Motswedi : ES'KIA CONTINUED ( tsebe 330 )
Tlhokomelo ya metšhine ya gago fa lethuuthuu le fedile
Ka jalo go botlhokwa thata go beela thoko masimo a boteng jwa mmu jo bo farologaneng le mefuta ya mmu mo dikgaolong mo masimong a a sa emeleng tshimo yotlhe .
Re jale mmidi o monnye le go emisa go betisa mmaraka ;
Dirisa lenane mo tseng e e latelang go dira lenaneo la dithaseke tse di dirilweng ke mosadi le monna mo lapeng mo diureng di le 24 mo tsebeng ya tšhate pitikololwa ya pampiri .
Ngwaga e e maswe le gale e ka tlisetsa tshenyegelo ruri .
Mela e mesesane e supiwa foo thobo e e solofetsweng e leng kwa godimo , koo pula e leng kwa godimo , koo go nang le mothulama mo tshimong le koo taolomofero e tlaa dirwang ka khemikale ( ga go kgonege go laola mofero ka metšhine mo meleng e mesesane ka gore terekere ga e ne e nna le gona go tsamaya mo dipakeng tse di fa gare ga mela ) .
SE , SE FAROLOGANA LE GO MO GOTOLELA MATLHO FELA
Go ithuta-ka-namana go kgontsha botlhe ba ba tsayang loeto lo go ikgolola mo ditekanyetsong tsa kitso tse di dirilweng ke ba bangwe .
Go na le ditsela tse dingwe tsa go tsaya karolo mo Palamenteng mme tseno di tsenyeletsa go bouta mo ditlhophong , go ikwadisa mo mokgatlhong wa sepolotiki , go ngoka le go tsenela ka go ithaopa mokgatlho o e seng wa puso , go ikgolaganya le bo MP , go dira ditshwaelo le go romela diphethišene go Palamente .
6 . KAMANO FA GARE GA KGOTLAKGOLO LE DITLAMO TSA RBN LE DITHEO
WRCS ke tsamaiso ya dikgato e mo go yona maano a metsi a farologanngwang go ya ka ditlhopha tse di rileng tse di supang ponelopele ya boeteledipele ya bodutiso ka go tsaya tsia maemo a ga jaana a ditlabelo tsa metsi le go tlhalosa dintlha tsa ekholoji , loago le ikonomi tse di ikaegileng ka leano leo .
Go tlaleletsa mo go se , go nna teng ga yona mo bogareng jwa toropo go dirile ntlha e e rulaganeng tota ya dikgolaganyo tsa ditheo tsa tlhabololo tsa ka kwa ntle le baagi ba selegae .
Tšhata ya tsa Meepo e tlhomilwe go ya ka melawana ya karolo 100 ya Molao , No 28 wa 2002 wa Diminerale le Tlhabololo ya Didiriswa tsa Petoroliamo ( MPRDA ) .
Seabe sa dikomiti tsa diwoto mo tsamaisong ya tiragatso ya mmasepala se tlhagelela ka botlalo mo kgaolong e e latelang .
Ditsamaiso tsa dipitso le go Begela
Taolobolwetse
MOLAO O O TSAMAISANG KWADISO YA MATLO MO AFORIKABORWA KE MOLAWANA WA KWADISO YA MATLO WA 47 WA 1937 .
Philip ke montshadikuno ka tsalo - o belegetswe mo polaseng ka 1952 mme ka dikgakologelo tsa bonyana jwa gagwe ke thuo ya loruo le ntshodikuno ya dijalo .
5.3.6 Dituediso tse di batlegang
Khopi ya mafoko a a gatisitsweng ka segatisamantswe
Diforomo4 tse di beilweng mo Melawaneng ya BABS di dirilwe go diragatsa ditlhokego tsa taolelo ya Molao mme ka jalo go botlhokwa gore ditumalano di latele fomate e e beilweng le gore go na le tsibogo e e feletseng gape e le maleba mo karolong nngwe le nngwe ya foromo .
O tlaa kgona go ya ga kae kwa polaseng ?
Tlhalosa ditiragatso tsa go tshitshinya le go tlhopha ditokololo tsa Komiti ya Woto
Netefatsa gore dikgaolo tse di mabapi ga se motswedi wa peo ya mofero ;
Go ntsha go tlhaloganya go go sa bonaleng sentle go feta ga dikutlwisiso tse di totileng woto , mmasepala jaaka moneeladitirelo , boemong jwa go kokoanya dipalo tsotlhe tse di amanang le mmasepala jaaka moneeladitirelo , go ka kokoanngwa dipalo tse di amanang le tatelano ya ditiro e nngwe le e nngwe kgotsa maikarabelo a setheo mo teng ga mmasepala ( k.g.r. ditsela le metsi a matlakadibe , ditirelo-setšhaba , jj . ) .
10.2 Go sa kgathalasege ntlha ya 10.1 fa godimo motho yo o nnang leloko la Kgotla e ka nna mosadi yo o nyetsweng ke leloko la Kutle le le welang ka fa tlase ga Kgotla ;
Go roba , poloko le thekiso ;
Botlhokwa ba ntlha e ke gore matlharenyana a a sireletsang peo ya kanola a bulega bonolo thata fa a omeletse mme go latlhega ga peo go ka dira gore go senyege , mme fa go na le metsinyana mo mowing , matlharenyana a kgona go tshwarela e bile ga a kgone go bulega bonolo .
Ditshenyegelo gotlhe tsa go ntsha dijalo di kwa godimo thata - magareng ga R4 000 le R5 000 ka heketara ( go ya fela ka gore ke sejalo sefe , kae ) .
12.2.2 go baya leitlho tiro ya Lefapha la Ditsha .
Kgolagano e e tseneletseng le puisano le dikomiti tsa diwoto e tshitshinya fa tse di latelang di tshwanetse go elwa tlhoko :
Ba leka ka dinako tsotlhe go godisa kitso ya bona le go tokafatsa go tlhaloganya ga bona , ba abelana matlhale le baithuti ba bona .
Tota , fa o akanya gore , go sa kgathaletsege gore o golola jang ditirelo , ka gale go na le lephata le le golegilweng ka gonne ga o ka ke wa tsaya gabedi mola wa tlamelo ka ga se kgotsa motlakase kgotsa metsi le fa e le megala go fitlha go modirisi mme wa rarabolola bothata jwa mmaele wa bofelo .
Palogare ya tlhotlhwa ya oli e tala e oketsegile ka 63 , 2% fa e sale go tloga ka Moranang 2007 .
Go jwalwa ga mmidi go diragala jaaka go tlwaetswe .
Kabinete e amogetse pegelo ya sešweng mabapi le tshekatsheko ya go duela bareboladitirelo mo matsatsing a le 30 morago ga go amogela tshupatuelo ya semolao .
Tlhokomela kgatiso e e latelang go bona kitso e e tsweleletseng ka batshegetshi ba Grain SA go netefatsa tswelelopele ya bolemirui mo Afrikaborwa .
Fa kgwebo e ka tswelela pele ka tlhotlhwa e e amogelwang mo dimarakeng ya dijwalwa e ka tswelela pele sentle .
Teko ya Dukuza - go se suge le masimo a a phepafetseng .
Letlhomeso la Pakagare la Ditshenyegelo la 2005 ( MTEF )
Dipopego tse di fetotsweng tsa dijini tse di tsenngwa mo dimeleng tsa mmidi .
Mebuso e e nang le dithata e ka nna teng e bile e teng tota e sa nyatswe ka ntlha ya diphoso tsa yona kgotsa e nyatswa ke setšhaba ka kakaretso ka ntlha ya diphoso tsa yona . "
Morutabana le morutwana ba dirisana mmogo ka gale , ba abelana maitemogelo a bona le kitso .
Teko ya bokana ba kumo mo Foreisetatabotlhaba mo masimong a a sa nosetsweng e supa gore e ka nna ditono tse 1 , 5 go ya tse 2 fa pula ya go latelela e ka na ka kgwedi ya Diphalane .
Buisanang ka thulaganyo ya dikopano tsa ngwaga mme le bone gore a le ka se ke la fitlhelela tumelano ka gore go tshwarwe kopano efe leng
Tshwara dikopano le baagi le bakgatlhegedi ba ba amegang .
Le tlhaola ditlapele tsa maemo a kwa godimo , mme mo mabakeng a mangwe ditatelano tse di kgethegileng .
Sediriwsa sa CBP sa 1 : Tshoboko ya IDP go thusa mo kokoanyong ya tshoboko ya tshedimosetso ya IDP , e tshwanetse ya dirisiwa jaana :
Ntlha ya puisano :
Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA e ne e tlhagisa gape kgoroso ya kamogelo ya mekgwa e e farologaneng jaaka dithutiso , thulaganyo ya Lekoko la Dithuto , Bafenyi ba molemirui wa ngwaga , lenaneo la rona la dikolo le le tswelelang le tse dingwe tse dintsi .
Ka ntlha ya peresente e e kwa godingwana ya banna ba ba dirang le e e kwa tlasenyana ya ba ba sa direng , porojeke e dirile pharologano e kgolo go maemo a ikonomi a banna le malapa a bona .
Go botlhokwa thata gore montshadikuno mongwe le mongwe a tsee tsia tlelaemete le mathata a mangwe mo ntshodikunong ya tiragatso .
Dikgonagalo tse di tlhagisiwang ke dijalo tsa khurumetso tsa thefosanyo tse di jalwang mo setlheng se se metsi fa montshakuno , ka ntlha ya lebaka lengwe fela a paletswe ke go jala dijalo tsa gale tsa gagwe mo setlheng se se metsi , go itumedisa thata .
12.9.2 Okamela tekanyetsokabo ya RBN .
Karolo ya dithuto e dirisa mokgwa wa botsayakarolo .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka nna tsa dira gape jaaka ditokololo tsa komiti .
Ka 2008 , Ochieng Okwangi yo a nang dingwaga tse 29 , yo o leng molemirui wa boitlhokomelo mo Kenya , o umile ditono tse di leng 0 , 12 ka heketara tsa mmidi mo tshimong ya gagwe ya diheketara tse 1 , 5 .
Rulaganya lenaneo la go tlhola .
Ditokololo tsa Woto di tlhoka go dira go ya mo go netefatseng gore baagi ba bona ba amogela thebolelo ya ditirelo .
Taolo ya mofero le disenyi .
Go amana kgotsa go bontshiwa ditshwantsho tsa batho ba ba robalanang kgotsa ba ba sa aparang ,
61 . ( 1 ) ( a ) Kopano ya setlhopha sa balelapa ke tsamaiso e e seng ya semmuso e maikaelelo a yona e leng go kopantsha nngwana yo o latofadiwang ka tlolomolao le motswa-setlhabelo , ba engwe nokeng ke bamalapa a bona le batho bangwe ba ba tshwanetseng , kopano e e tsenetswe ka batho ba ba umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) ( b ) , mme mo go yona go dirwa togamaano ya gore ngwana o tla baakanya jang ditlamorago tse di tlhodilweng ke tlolomolao .
Batsamaisatiro
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Maikaelelo a dintlhakaelo ke go :
Peo , ka jalo , ke yona motheo wa katlego kgotsa pheilo ya dijalo tse di jetsweng .
Ke mowa fela o o mo thaereng o o e kgontshang go rwala morwalo , mme badiri ba dithaere jaaka Goodyear ba tlhomamisa makesimamo ya dikelothwalo tsa thaere nngwe le nngwe mo ditekanyetsoboleng tse di kgethegileng .
A dikgatotaolo kgatlhanong le tlhaselo di diragaditswe ka kgato ya kgolo jaaka di rebolwa ke dikaelo tsa tiriso ?
Lefelo la manno
Se se dirwa ka mokgwa wa go rerisana ka setlhopha mme se ka tsaya lobaka la diura di ka nna pedi go ya go di le tharo .
Makwalotetla a go Dirisa Ditsha Tsa Ditlamo tse Dingwe
Mo karolong ya bofelo ya Ditlhabolo tsa Togamaano ya Motlhakanelwa , ba ne ba neelana fela ka ketleetso ya matlole mo tsamaisong .
Nka dira jang boikuelo jwa mo teng ga setlamo ?
Kgono ya go tshola kgopolotheo ya seikonomi mo tlhaloganyong , e raya gore montshakuno o tsamaisa kgwebo ya gagwe go ya ka dikgopolotheo tsa seikonomi tse di siameng tse di tlaa tlhomamisang go nna ga gagwe mo kgwebong nako e telele .
Le fa dijwalwa tsa senawa di ka dirisiwa go oketsa kumo mo thulaganyong ya jwala dijwalwa , le tsone di na le dikgatelelo fa di jwalwa .
Setlha sa go uma sa 2014 / 2015 se ne se le thata go balemirui ka nako e go neng go le metsi le gape ka nako e go neng go omeletse go refosana kwa ntle ga tlwaelo .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go petra@procare.co.za kgotsa o ka leletsa mogala go PROCARE mo 0861 7762273 kgotsa 021 873 0532 .
34 . Go tsenya se se rekotilweng mo go Mametlelelo 1 mo ditaelong tse di amanang le go duelwa ga bagatsaagwe maloko le bana ba bone Diphenšene go tswa mo Letloleng .
Baeteledipele go tswa mo dikarolong tse di farologaneng tsa baagi ba tshwanetse go tlhotlhelediwa go ipaakanyetsa beke ya togamaano le go tokafatsa maemo a baagi a go nna beng ba togamaano le go tsaya karolo mo go tlhameng tsamaiso .
( b ) golola ngwana ka boene go ya ka molawana wa 24 ( 2 ) ( b ) , mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 , kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao ; kgotsa
( 2 ) Molawana wa 58 o a diragadiwa ka diphetogo tse di tlhokagalang go ya ka ona , mo go ngwana o a sa lateleng taelo nngwe le nngwe e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
Tse ke ditshenyegelo tse di ka amanang le tsamaiso ya tiro ya polase yotlhe - ke ditshenyegelo tse di ka se keng tsa amanngwa ka tlhamalalo le go jalwa ga sejalo se se rileng seo .
Go tswelela go lebelela go tlaa tlhomamisa gore mmu wa gago , ka dimela tsa korong tse di jwetsweng di leng teng le maemo a tsona jaaka di mela , o tlaa kgona go tsaya metsi a a dirisiwang .
Montshadikuno o ka tshwanela go duelela tseosekaommu .
Ke go bona gore segasetsa se tshwanetse go feta .
Togamaano e e ikaegileng mo setšhabeng e ka nna le seabe mo tsamaisong e e dirang sentle ya IDP .
( a ) gore e kgone go fitlhelelwa ke-
Mo nakong e e fetileng , fa motho a ne a kgaolwa mo tirong ka ntlha ya lebaka le le rileng , mme motho yoo a ise a tshware dingwaga tsa go ka amogedisiwa madi a ditshiamelo a go rola tiro e ise e nne nako , madi a ditshiamelo a motho yoo a neng a nna le tshwanelo ya go a newa go tswa mo letloleng la go rola tiro a ne a lejwa jaaka go goga madi a ditshiamelo e ise e nne nako ka ntlha ya mabaka a lekgetho mme ka jalo a ne a kgethisiwa madi a a kwa godimo thata go gaisa madi a ditshiamelo a go rola tiro .
Fela jaaka bakwadi ba Maamerika a Maaforika kgotsa kakanyo ya Bosetšhaba jwa Bantsho e ne e tlhotlheletsa bakwadi ba Aforika , ditso le dikakanyo tsa Bophirima le tsona di ne di tlhotlheletsa bakwadi ba .
Maitlhomo a dikaedi ke :
Gape ba na le balemirui ba ba ruang diruiwa ba ba amogelang thuso le tshegetso go tsweng kwa BKB .
Maloko go simolola ka 30 Seetebosigo 2008 417 + Maloko a masha 42 + Diphuduso go tswa kwa matloleng a mangwe 1 - Madi a a gogilweng 15 - Dintsho 5 - Ba ba rotseng tiro 4 - Diphuduso go ya kwa matloleng a mangwe 68 Maloko go simolola ka 30 Seetebosigo 2009 368
Ga se bommasepala botlhe ba ba nang le pholisi ya ditiragatso tsa dikomiti tsa diwoto .
8 . MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA SETLAMO , MELAWANA , DIPHOLISI , MEKGWA-TSAMAISO , LE MELAO YA TAOLO
40 kgotsa go feta
48 . ( 1 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso , go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) le wa ( 3 ) , a ka busetsa tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko morago lobaka lwa diura di le 48-
Palo e e setse e rata go lekana le palo ya go mela ya peo e e rekisiwang jaaka e supiwa mo letswaong le le mo kgetsing .
Dilegume di oketsa naeterojene mo mmung mme disalela tsa dimela tse dingwe di ka naya ditshenekegi tse di farologaneng manno tse di tshwanetseng go laolwa pele go jwalwa .
Aroganya baithuti ka ditlhopha tse dinnye mme o neele setlhopha sengwe le sengwe potso e e neetsweng fa tlase fa .
6.8 batho ba mo nakong e e fetileng ba neng ba tlositswe mo go nneng maloko a Kgotla ya Setso le ;
12 . Dikopano tsa Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana
Mokgatlo wa badiri wa South African Medical Association Trade Union ( SAMATU ) o amogetse koketso ya tekanyetsokabo ya tsa boitekanelo le thuto , ka ntlha ya fa o re makala oomabedi a botlhokwa gore tsamaiso ya tlhokomelo ya boitekanelo e dire sentle mo Aforikaborwa .
Atlhola didiriswa tsa gago tsa go jwala .
PCM e netefatsa gore diporojeke di maleba , di a kgonagala mme le ditshiamelo ke tsa leruri .
Go jala dimela o tlhoka tse di latelang :
Puso ya selegae
Gongwe go na le tshilo mo tikologong e e tlhokang mmidi o mosweu wa maemo a a kwa godimo .
( a ) Dingwaga le tsela ya ngwana ya go akanya jaaka mogolo ;
Se dumele go wela mo sedibeng sena sa go tsaya go baakanya lekidi la go jwalela mmidi wa gago teng e le tironyana e e sa elweng tlhoko .
Go jwalwa ga korong go tshwanetse go diragala mo maemong a lekidi le le leng phepha le metsi a a leng teng mo go lona .
Ga ke bereke , ga ke a tshwaragana le go batla tiro
Di tshwanelwa ke go tshwarwa ka dinako tse di tlhomameng go kgontsha komiti ya woto go ithulaganya ka mokgwa o o utlwalang .
Lebokoso la thusopotlako la fa gae
Fa makwalo a a se teng ga go kgonegwe go laola madi a kgwebo ya gago ka tshwanno .
4.17.2 Ga go na leloko lepe kgotas Motlhanked ope yo o tla letlwang go tla mo kopanong fa a sa apara semmuso .
3.4 Botlhokwa jwa Batho Pele mo pusong
Setshwantsho 1 : Rre Molefe ( ARC ) o tsaya teko ya mmu mo tekong ya naga kwa Barberton .
Kgolagano le dikomiti tsa diwoto e tshitshinya gore maloko , a a neetsweng diphotefolio go sa kgathalesege maemo a ona a mokgatlho mo setšhabeng , go na le kgonagalo ya gore a nne matlhagatlhaga go le gonnye le ditiro tsa mmasepala .
Mo makgating a le mantsi masimo a ne a kgobotlega gore bantshakuno ba ka tlhagola mo gare ga mela e bile mo makgating a le mantsi bantshakuno ba fentswe kgatlhanong le mefero .
Mekgwatiriso ya temothuo e fetoga ka lebelo le le boitshegang - tiriso ya dikhemikale mo taolong ya mofero le disenyi , mekgwatiriso ya go sa lemeng le tiriso ya dipeo tse di tokafaditsweng lotso ( GM ) mme bangwe ba bantshakuno ba rona ba ba godileng ba tshwere bothata go amogela go fetoga .
Re ne ra bulela matlole a mašwa ano tshupapolokelo ya banka fa thoko a le nosi - ka go re mongwe wa batswelwamosola a nne mokanammogo .
Setlhopha ka kakaretso jaanong se buisana ka ga tsona , go dira ditshitshinyo mabapi le diphetogo le go kwala dintlha tsa bofelo .
Go sweditswe :
Maemo a mmidi o o jewang jalo a tlhoma maemo a maphelo a batho le diphologolo .
Mo nakong e e fetileng , dituelo go tswa mo letloleng la go rola tiro go ya mo letloleng la bajaboswa di ne di sa duedisiwe lekgetho .
Fa a goroga o fitlhela molao o moleele e bile tsena mo moleng .
Go dirisa mekgwa ya go uma go buseletsa gape le gape .
Puso ya Aforikaborwa e tlhomile ditshwanelo tsa batlhokofadiwa le maemo a thebolo ya ditirelo ya batlhankedi tse di bontshang se o nang le tshwanelo ya go se solofela fa o bega molato kwa SAPS le gore o dire eng fa ditshwanelo tsa gago di sa tshegediwa .
Sekao , fa morero o akaretsa baša , tshedimosetso e ka neelwa ka diteišene tsa radiao ya baša kgotsa ka tiraglo e nngwe , jaaka tiragalo ya metshameko , e baša ba amegang mo go yona .
komiti ya woto ga e tlamelane ka foramo ya gore ntlhopheng yo o latlhegelwang a lwele ditlhopho tsa mmasepala gape .
Tota le , kamano e e akaretsang ya maemo a Afrikan , e netefatsa setlhopha sa batlhalefi ba batlisisa maemo a Bantsho a loago , ikonomi le politiki , go-ya-go-ile .
Setlha sona sena re amogetse melaetsa ya gore balemirui ba bantsi ba bone phetogo ya bokana ba kumo e e ka nnang ditono tse 4 ka heketara go ya tse 6 ka heketara mo masimong a mmidi a a amogetseng pula le monontsha ka go tshwana mme baitsemebu ba re ke selo se le sengwe fela se se ka tlisetsang phetolo e kana - bokana ba palo ya dimela e e farologanang .
Go direla woto ditšhono tsa go tsepamisa tshekatsheko ya yona mme e efoge go boeletsa togamaano ka woto
Molebo ( trend ) - borotho jo bosweu )
Samuel o ikaegile ka ntate Pinki mme o dirisa maitemogelo a gagwe a dingwaga tse dintsi .
Ke palo efe ya dimela e e leng botlhokwa go e leka ?
Dintlha tsa phepo - ba ja dijo di le kae ka letsatsi , ba ja eng , le gona ba se ja ka setlha sefe ?
1.2 Dintlhakgolo tsa Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Melawana ya BABS
O ne a simolola go dira jaaka modira mo ntlong ka 1960 kwa Plaston .
Ga go a lekana go nna fela montshakuno yo o siameng yo o itseng go bereka mmu ka matsetseleko , makheneke yo o tlhotlhwa kgotsa morui yo o manontlhotlho - ke go feta moo !
1 . Dirisa diketso tsa mmele go tlhola maemo a a siameng ka maitshwaro a a sa buiweng ka molomo , sk .
Ntwa kgatlhanong le ditumelo tsa maAforika e ne ya tswelela .
Netefatsa kumo ya disonobolomo e e siameng ka setlha se
1.18 " Kgotla ya Setso " e raya kgotla ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e tlhomilweng go ya ka Molao wa bo 2 wa ka 2005 o o buisiwang mmogo le Molao wa bo 41 wa ka 2003 ;
Tseno le tshenyegelo ya kgwedi 2012
Fa masimo a le metsi , terekere e e gogang sekgatshi e ka tsena mo masimong thata pele ga terekere e e gogang sediriso se se tlhagolang .
Disalela gantsi di tlogelwa di le mo meleng mo masimong a mo go robilweng , ka dikgaolo gare ga dimela di se na sepe .
Balemirui go feta mo lenaneong la rona ba na le diruiwa tse dintsi go feta .
Tomagano / Tsenyeletso ya matsapa mmogo le tirisanommogo e e kwa godimo e a tlhokega go netefatsa gore tlhamalatso ya bong e dira jaaka mokgwa wa bongwe ( holistic ) o o ikaeletseng phetogo ya popego e e tlholang le go tlhotlheletsa bong bo bo tlhokang tekatekano , go na le go tsepama mo tsereganyong e e sa felelalng. .
" Ka ntlha ya lorato lwa me lwa temothuo ke ne ka simolola go dira temotho nakwana ka 1975 .
Ntlha ya bofelo e re yang go e tlhalosa ke diruiwa tse di leng teng mo masimong morago ga nako ya go robiwa - ke go re fa o na le diruiwa mo polaseng ya gago .
16.5.2.1 Moemedi wa motlhophiwa e tla nna Leloko le lengwe la Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
German Agency for Technical Cooperation ( Setheo sa kwa Germany tsa Tirisanommogo mo go tsa Setegeniki )
Fa o batla go romela sedirisiwa kwa ntle o tla tlhoka go bona tetlelelo ya thomelontle e e tshwaragaeng le ya patlisiso ka ditshedi .
Go botlhokwa gape go tlhomamisa gore tiragalo e fetswe pele ga nako gore metsi a mafelelo a mariga le a tshimologo ya selemo a kgone go tsenelela mo thalotlhakoreng ya mmu mme a ka bolokelwa setlha sa selemo se se tlang sa go uma .
Se leke go fokotsa palo ya dimela tsa disonobolomo jaaka re leka fa re jwala mmidi ka nako ya fa re ka bona gore go ka nna komelelo .
Dikomiti tsa Woto di na le seabe se segolo mo thulaganyong ya go dira tekanyetsokabo ya thebolelo ya ditirelo .
Botsa batsayakarolo mo pitsong ya beng potso e lenngwe ka nako .
MAFISA ke eng ?
Fa karabo e le ee , o utlwile eng ? tsweetswee tlhalosa
Molao wa Inšorense ya Tatlhegelotiro , 30 wa 1996 .
Togamaano ya dikgato tsa ditiragalo - e thusa porojeke go tsamaya ka thelelo gape ka mathata a se kae fela .
Badiri ba Tlhabololo ya Ikonomi ke bo mang ( CDWs ) mo wotong gape ke karolo efe e ba ka e tshamekang mo go tshegetseng Komiti ya Woto ?
Setshwantsho sa thuto jaaka tlhatlhamano ya ditiko tse di phatsimang , se Es'kia Mphahlele a se bayang fa pele ga rona , se gopotsa motho dipontsho ya dithunyi tse di phatsimang jaaka molelo .
Komiti ya Woto e ka dira tekanyetso ya kgotsofalo ngwaga mongwe le mpngwe go ba thusa go dira tiro ya bona .
Fa o tlogetse thekiso ya gago e bile o sa netefatse gore o direng , etela kgwebo ya temothuo ya gago e e gaufi , kgotsa bagwebi ba dithoro le go bona kgakololo ka fa go ka kgonegang ka teng .
Ka jalo go botlhokwa thata go laola kgwebo ya bolemirui ya gago ka mokgwa o o ka lekang go kgona mathata a o sa a gopoleng kgotsa fela le go fokotsa tshenyo ya teng .
Sebolayatlhatshana se tshelwa mo mmung morago ga tshugo ya semotšhine le paakanyo ya boalopeo fela pele go jalwa mme se tlhakanngwe le dinoko di le mmalwa tse di fa godimo tsa mmu go dirisiwa didiriso tsa tlhakanyo tse di farologaneng .
Metlha ya go ruta ya ditlhopha tsa boithutiso di tla tshwana mo lefelong le lengwe le le lengwe mme batlhabolodi ba tla tswelela go tshwara Matsatsi a Balemirui , tota le go ruta mo dikgaolong tsotlhe .
Re tshwanetse go tlhaloganya se se rotloeditseng Mphahlele mo botshelong jwa gagwe jo boleele , e bong go dira gore ditumelo tsa semowa tsa Afrikan di itsewe botoka go lebilwe lemorago le le dirileng gore kgolagano e bokoloniale le tlhaolele di neng di na le yona mo tshikeng ya Afrikan pele , di se tlhole di utlwala .
Goroga ka nako e e setilweng .
Diponagalo tsa motho ka sebele
Go tshwanetse gore go nne karabo go potso e - o tshwanetse go kgona go supa kgono e ka go dirisa bolaodi ba madi sentle .
Maloko a Komiti ya Woto a ka botsolotswa ka ga ditiragalo tse di mo baaging , kgotsa radio ya baagi e ka dirisiwa go phasalatsa tiragalo kgotsa go kopa kgopolo ka ga porojeke e e rulagantsweng .
Ditokololo tsa komiti ya woto ba tshwanetse le bona ba tsayea karolo mo togamaanong mo bontsig ba nako jo bo kgonagalang .
Go tshwanetse go gakologelwe gore go ya fela ka tshugo ya dirite , sejalo se ka tlhoka menontsha ya senaeterojene ya tlaleletso ka ntlha ya kgololo e e bonya ya dikotla tse di sa ntseng di le mo masaleleng a dijalo .
Go tshela montshogodimo mo dijalong tsa gago
Dikgaratlho tsa setšhaba sa Bajuta , tota ka dinako tsa beibele le dipolao tsa magareng ga sentšhuri ya bo masomepedi , di kwadilwe sentle .
Go isiwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
Go rarabolola bobedi ditlhaelo tsa dinonofo tsa setegeniki le tsa bolaodi , puso e tshwanetse go tsaya kgato ya paka e telele ya go tlhabolola le go godisa dinonofo tse e di tlhokang ka go betla tsela ya ditiro tse di rupeletsweng , tlhokomelo le kaelo mmogo le bodirisanimmogo le diyunibesithi le dikolo tsa bolaodi .
Oli ya disoya e kgonwa go ntshiwa ka tshwanelo fela ka go dirisa mokgwa wa go busetsa tse di dirisiwang go kgona go ntsha oli jaaka go le tshwanelo go tsweng mo dinaweng tsa disoya .
( iii ) fa go na le magatwe a a reng go dirilwe tlolo-molao ya tsa thobalano le ngwana jaaka e tlhalosiwa mo go di " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 ( Molao wa 32 wa 2007 ) ; kgotsa
Go tlhomamisa ' setšhaba ' ?
O tla re itsise nako le nako jang ka ga tswelelo pele e e tswelelang mo patlisisong le mo tlhagisong ya gago ?
Kokoanyomatlole a ntlolehalahalaya sekolo
Kgolagano e , e amana le tlhobaelo ya ga Mphahlele ya se a se bitsang " go nna teng ga badimo " , mo setsong sa Afrikan .
basadi le banna ba na le ditlhokwa tse di kgethegileng gape di farologane
Ka tlwaelo potso e tlaa tlhola e botswa - " Ke kgona go uma jang kumo e e siameng ? "
Gore di bonwe mahala go tswa go setlamo sa puso .
Dikhemikale tsa simazine le atrazine , di ka dirisiwa mo mefuteng ya TT .
Buisetsa batsayakarolo dikwalwa tsa ' maikaelelo ' mo tsebeng ya 69 mo dikwalweng tsa serutwa .
( 2 ) Phaposo ya kgetse mo tshekong e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) e tshwanetswe go dirwa-
Dintlha tse di tlhotlheletsang ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo
O tla newa gape melemo e mengwe go thibela tshwaetso ya mafatlha .
Kgato 2 : Tlhaloganya seabe sa dikomiti tsa woto
Rekhemisi kgotsa Modiredi wa tsa kalafi yo o dirang ka diokobatsi
Kgwebo ya disereale tsa mariga e ikana go tshegetsa le go tsweleletsa tlhabololo ya balemirui ka go tlholtheletsa tlhabololo ya balemirui ba ba supang kgono go nna balemirui ba ba ka tswelelang go oketsa pabalesegodijo mo Afrikaborwa .
Nna le lenaneo la go gasetsa le le tlaa netefatsang gore go se nne phenyano le dimela tsa dijwalwa .
Ka kitso go ka netefatswa gore letlotlo le le tlhokiwang go kgona go uma kumo le teng e bile ke lone le le tlhokiwang le bokana ba teng tota le gore le teng ka nako e le tlhokiwang ka teng mme gape gore go na le letlotlo go se fete bokana bo bo tlhokiwang .
Sekema se sa ntšhwafatso ya kabolefatshe le sona se tlile ka setlhopha sa mathata a mangwe a sona a mašwa :
Mametlelelo 4 : Sekao sa tshwetso ya setšhaba
Dirisa batho ba ba nang le maitemogelo a nnete go tlhatlhoba polase le go thusa batswelwamosola ka leanotiro le le ka diragadiwang go tsenya polase mo ntshokunong ; le
Bokana ba kumo ya korong e e nosetswang e e ka bonwang
Dithaere tse di fokoditsweng mowa gore di nne boleta di ka dirisiwa mo dikoloing go phatlhalatsa boima ba tsona .
Mesola le dikgwetlho : Diphotefolio
Semela sa korong se na le kgono e e makatsang go dira gore dikutu tsa teng tsotlhe di simolole gangwe go supa ditlhogo le go butswa kwa ntle ga dinako tse di sa tshwaneng go simolola go tlhoga ga dikutu .
Sepikara o tla bua le mokhanselara wa woto ka ga se mme a netefatse gore mokhanselara wa woto o tlhaloganya seabe sa gagwe mo go beyeng Sepikara mo dinakong le gore a tsibogele dikomiti tsa woto .
AFORIKA LE DITIRAGALO 2011
1 Mafaratlhatlha Dilo tse di leng karolo ya mafaratlhatlha di ka akaretsa :
Go tlaleletsa mo thusong e ya boitseanape gape go ka nna le botlhokwa mo go thapeng ' mogakolodi yo o ikanyegang'6 go thusa ka ditherisano gareng ga baamegi le go netefatsa gore ditšhaba di a tshegediwa go tlhagisa ditumalano tse di siameng gape di lekalekana .
Dikgaolo tsa tiragatso tse dikgolo .
Bakgaoganyi ba o batlang go ba naya bokgoni ba tshwanetse go nna le lerato le tsholofelogo ya go kgona ka bolemirui mme gape le tlhotlheletso ya go batla go kgona .
MaYuropa ga ba a tsena ba ipha mafatshe a bona fela , le go pega melao ya seeng mo go beng-gae , mme ba gateletse kitso ya bona ya setso le mekgwa ya botshelo .
Dikgaolo tsa bagaisi ba Molemirui wa Ngwaga tse di latelang di itsesitswe :
Dikgwetlho tsa kwa ntle tse setlhopha se lebaganeng le tsona / tlhokego ya dithoto / maemo a a kotsi
Ngadule ga e supe peo mo dimeleng tse di lwalang , mme e supa kgobokano ya hyphea e tshweu , fa Sclerotinia e bonala mo kutung .
Fa tiro e le mo kgatong ya kgwebo ya patlisiso ka ditshedi , tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e a tlhokega .
tshenolo e baamegi ba dumelelang tlamelo ya phitlhelelo kgotsa kabelano ya kitso ;
Dingwaga di le 19 , kgotsa go feta
Kgono ya go loga maano go tswelela go kgona go atlhola bokana ba kumo go netefatsa thekiso ya mofolo le go bona tlhotlhwa e e siameng ya setlha mo makheteng .
Fa palo ya masetlelara e ntse e oketsega taolo ya makoloniale a Maborithine e ne ya anama , Maburu a ne a se ke a itumelela dipholisi tsa basweu-se-ka-bona .
Go thusa baagi ka go tlhagisa le go senola ditlhokego tsa bona
Nna le boitshwaro ka setlha sotlhe sa go mela ga mmidi .
Disalela tsa mmidi ke mojo o o leng teng ka bontsi ka nako ya mariga mme fa o oketswa ka diporoteine , dibitamini le diminerale ke mojo o o ka dirisiwang sentle go tsweleletsa diruiwa ka nako ya mariga le dikgakologo go fitlhelela fa dipula tsa setlha se sentshwa di simolola go na .
5 Dikabelo tsa dithoto tsa kgwebo
16.3.9 go sekaseka ka fa Morafe wa Segosi wa Bafokeng o dirang tiro ka gone ka boikaelelo jwa go tokafatsa :
Pharologano - baagi ba a farologana ka dikgatlhego tse di farologaneng , dikakanyo tse di farologaneng le dikgopolo tse di farologaneng .
Jala dijalo tsa gago bonnye 100m go tswa masimong a mangwe , kgotsa o jale mmidi wa gago dibeke tse tharo pele kgotsa morago ga dijalo tse di gaufi , gore e ntshe lofetlho ka dinako tse di farologaneng .
Di nna teng go tlhokomela tse ditokololo tsa tsona di di tlhokang ;
Ke tlaa rata gape go simolola mo go fepiwang go gonnye mo polaseng ya me .
" Seaforika ke ntlha e e sa kgethololeng ya tshwaragano ya ditso tsa Aforika e e ikaegileng ka bodumedi jwa bona jo bo tshwanang .
Nako : diura di le 4 le metsotso e le 30
Bommasepala botlhe ba tshwanelwa ke go :
Ke nnile le sebaka se se lekaneng sa go botsa dipotso mme ( kwantle ga go patelediwa ke ope ) ke ikaya ke siametse go nna le seabe mo patlisisong eno .
Ke lema korong , bali le dilupine mme ke rua le dinku mo diheketareng tse 600 kwa tikologong ya Genadeshoop mo kgaolong ya Kapabophirima .
Didiriswa : Dipontsho
O sa batla go kgona eng ?
Netefatsa gore maemo a metsi a nne pila mo redietareng e bile le gore ga a dutle .
Ke mang yo o tla duelelang ditshenyegelo ?
( g ) rotloetsa poelano magareng a ngwana le motho kgotsa setšhaba se se amilweng ke tshenyegelo kgotsa kutlo-botloko e e tlhodilweng ke ngwana ;
Ke go feta baeng ba le 25 000 ba ba etelang Palamente ngwaga nngwe le nngwe .
Lefapha la Merero ya Tikologo le ntse le na le seabe ka tlhagafalo mo go ruteng batho dikgono tsa tiro le go tswa letsholo la go ba ruta ka dipatlafalo tsa semolao fa e sale Molao wa Mefutafuta yaDitshedi o tlhongwa .
( a ) ga di a tshwanela go tshola ngwana ka tsela e e seng matshwanedi , e e ka utlwisang ngwana botlhoko kgotsa e e ka tlholang kotsi mo mmeleng kgotsa mo tlhaloganyong ya ngwana ;
Lesai le le rokwa la korong - lesai le ke ditshedinyana tse di borokwa bo bo tseneletseng ka mmele o o ka nnang sediko .
KATISO LE GO TLHABOLOLWA GA DIKGONO TSA TIRO
9 Mopitlwe 2001
1 / 4 C Tshekatsheko ya tsa setheo
Tiragalo ya tiro e emana le ba legae .
Bokonebophirima
Beng ba dišere ba a duelwa fa khamphani e dira porofete e ntsi
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Degri ya Bachelor ka Bolaodi Tikologo .
Karabo : Komiti ya woto e ka e dirisa mo go ageng leano la bona la ngwaga .
Go sekaseka tlhogo ya medi le go lekelekantsha kumo e e ka bonwang
Dira ka dikhemikale tsa temothuo ka diaparo tsa tshireletso tse di maleba .
Kabinete e amogela Ketelo ya Semmuso kwa Jakarta , Indonesia ya Moporesitente Jacob Zuma ka 19 go fitlha ka 20 Moranang , e e tla sekasekang maemo a dikamano tsa dinaga ka bobedi go netefatsa phitlhelelo ya ' Leano la Tiro ' la dingwaga tse tlhano , jaaka le buisanetswe ke maphata a mabedi kwa Pretoria ka Ngwanatsele 2014 .
O ka nna wa kopa Letlole go go thusa go rekisa dišere tsa gago tsa RBP mme o amogele madi
KGAOLO YA 6
5 . Go tlhotlheletsa ditsibogo tsa bong , tekatekano le pharologano
Nna ke molemirui wa sesadi mo tikologong ya Lichtenburg mo kgaolong ya Bokonebophirima .
Moporofesara Mphahlele kgaphela-thoko pegelo e a re ga e na boikanyego , polelo e , le ya baeteledipele ba bangwe ba tlhaolele go akaretsa F.W. de Klerk , yo o ganetseng gore dipholisi tsa National Party tsa bosemorafe di ne di sa direlwa go amoga Bathobantsho ditsabona le go ba tlosa seriti sa botho .
Batho ba nna le seabe fela go bona madi .
Mo motshetelong wa dikgomo ke fela 20% ya N yotlhe , le bokana ka 40% ya P yotlhe e siametseng go dirisiwa mo ngwageng wa ntlha wa tshelo .
Togamaano a sediko sa mofolo
Motswedi :
E saenilw ka di ____________ letsatsi la _________________ kwa _____________________
Maemo a a siametseng go fiswa ga difero mo polaseng a tshwanetse go supiwa .
Ditlhaloso tsa mafoko
Mebu e e katisegetseng go feta e na le dibaka tsa marose di le mmalwanyana fela tse dikgolo e bile di na le kelo e e fokotsegileng ya tsenelelo le monyego ya metsi go tswa llageng e e katisegetseng .
Metsi a a leng mo mmung le maemo a mmu
BOKWALEDI BA BAAGI MO SEPODISING
Ditlhokego tsa tlwaelo tsa katiso
Maina ka botlalo le sefane : . . . . . 
Simolola fa mme o latele metsu
A o na le tumelanokhiro ya semolao ?
Nna leloko la setlhopha sa dithutiso .
Tekanyetsokabo e dira jang ?
Keerfontein e diheketara tse 460 mo go ka lengwanag tse 172 .
Sekao se se fa godimo se bontsha gore nako le nako fa kere ya terapa e dikologa gangwe kere ya seporokete mo leotwaneng la morago e dikologa gabedi go go dirang bonolo go tlhatloga lekgabana .
Bantshakuno ke bagwebi mme poelo e botlhokwa thata mo boitshegeletsong .
Moporesitente o tsamaya mo Parliament Street go ya kwa tšhembareng ya Kokoano Bosetšhaba go ya go neelana ka puo ya Bosetšhaba ya ngwaga le ngwaga mo kopanong ya matlo a le mabedi a Palamente .
( iii ) didiriswa tsa go ela tlhoko diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , mabapi le bokgoni jwa bona go neelana ka tirelo e e nang le boleng go fitlhelela maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong le bokgoni jwa bona go rotloetsa kobamelo ya ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Ke tsela e ka yona re ka itemogelang boitumelo jo bo tletseng jwa maitemogelo a thuto .
( Mamaretsa khophi e e netefaditsweng ya ID )
Go nna teng ga ditshwaragano tsa baketeria ya rhizobium mo modikgolong wa semela sa soya ke ntlha e kgolo e e leng botlhokwa go kgona go medisa disoya sentle .
letlha la go simolola le go fetsa
Botsayakarolo sa setšhaba
Tlamego e mo go mokopi go senola ka botlalo tshedimosetso yothe e e maleba .
Maikaelelo ke go :
Go ya bokgakaleng jo go kgonegang ka jone , go maketa kwantle ga setheo ka go tlhaeletsana le baduedi ba lekgetho go tla dirwa mo porofenseng go dirisiwa dipuo tsa porofense eo jaaka go bontshitswe fa godimo .
Dintlha tse di runtseng go tswa kwa kopanong e e fetileng - ntlha e e akaretsa dintlha tse di buisanetsweng kwa kopanong e e fetileng tse ditokololo tsa komiti di neng di tlile go bega ka tsona .
Fa tiragatso ya togamaano yona e simololwa , e bo e gokaganngwa ke mmasepala , CBP ke tshwaragano fa gare ga woto le mmasepala .
Tlhaloso e e tlhamaletseng ya Boitemogo jwa Bantsho ka Bantu Biko e bua ka se se tshwanang se se itseweng , e netefatsa fa meetlo ya Afrikan e tshwanetse e nne yona ntlha e e re kaelang mme e se kwa tlase mo meetlong ya Bophirima .
Kwa ntle ga lefatshe , ba ne ba sena se ba ka itsweletsang ka sona .
Dikhopi tsa kaelo eno ka dipuo tse di farologaneng di ka bonwa mo webosaeteng ya www.sahrc.org.za ka fa tlase ga dikonopo tsa " Publications " morago ga moo ya " Legislation " .
Tshupo ya selekano sa morero ?
Maikaelelo a ntlha a lenaneo le ke go ba thusa go kgona go bona ditoro tsa bona di diragala , " a bolela jalo .
Segopotso sa Letsatsi la Aforika ke go tlhagisa karolo e Aforikaborwa e e tsereng mo morerong wa kontinente
Ke nnete gore ngwaga ona ka ntlha ya komelelo , bokana ba go uma bo ne bo se jaaka go ne go tshwanetse .
TOKAFATSO YA THEBOLELO YA DITIRELO TSA SETŠHABA E TSWELELA GO NNA KGWETLHO E E TLHOKANG MAITLAMO A BADIREDIPUSO BOTLHE GORE BA DIRELE GO SE FITLHELELENG MAIKAELELO A PUSO FELA MME E NNE GAPE LE GO KGOTSOFATSA DIKELETSO TSA BAAGI TSA GO FITLHELELA DITIRELO TSE DI NANG LE BOLENG LE GO NNA LE BOTSHELO JO BO BOTOKA GO BOTLHE .
Potso eno le fa e kgobera maikutlo , e a koafala fa re tlametswe ka kitso ya gore re bomang - hisetori ya rona - le ya ditlhabologo tse dingwe .
Batlhokomedi ba letlole mmogo le batlamela ka ditirelo ba tla araba ngongorego mo malatsing a le 30 , jaaka go tlhalositswe mo Molaong .
Tse di ne di akaretsa kolelo ya matlakala , metsi , kelelo ya leswe le motlakase .
Tharabololo ya mathata
Moneelatirelo o tlhoka go beeletsa madi a le mantsi gore a atolose le go tokafatsa ditirelo tsa gagwe .
Maize Trust e neile dithutiso go balemirui ba ba fetang palo ya 1 000
Simon Mazwi go tswa Makouspan , porofense ya Bokonebophirima ;
Mafatshe a boipuso a kgale ke kgaolo e e ke nnang 13% ya lefatshe la Afikaborwa mo go ka nnang diheketara di le dimilione tse 18 ( le gale ke kgaolo fela e e leng mmu o o ka dirisiwang go jwalwa ) , mme mo lenaneong la go tlhabolola balemirui la SA Grain , re na le balemirui ba ba iphedisang ba ba ka nnang 3 500 .
Balemirui ba bantsi ba ba dirisang dithulaganyo tsa go-se-leme ba tlaa jwala fela mo mmung o o bipetsweng ke disalela tsa furu ka setlha se se latelang .
Dikadimomadi gantsi di neiwa ga gotlhe le gotlhe , mme go bonega e kete di le tharabololo e e pila go rarabolola melato ya ditšhelete .
Mo ditsong tsa bophirima boitshwarelo jwa molato wa go nna jalo ke mofuta mongwe wa boitshwarelo jo bo boitshepo jo bo bonwang ka moetlo wa kereke .
( i ) akaretsa katiso mabapi le ditaelo tsa bosetšhaba e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana ono ;
Bommasepala bangwe ba ka amogela lotseno le le tswang mo dipeeletsong kgotsa le le tswang mo tsadisong ya diakhaonto tse di saletseng kwa morago tsa baagi .
Fa go tlhokiwa kumo e e kwa godimo bokana ba tsotlhe tse bo tshwanetse go okediwa .
JSE ke lefelo la mmaraka wa botlhe la dišere
Direkoto tsa kopano
Monsanto - Peo ya ditekelelo le tirisano ka Malatsi a Balemirui ;
( ii ) go itsise ngwana ka ga mofuta wa tatofatso kgatlhanong le ena ;
Mmasepala o tlhoka go ka naya bakhanselara tshedimosetso pele ga kopano e e tshwarwang pele ga kopano ya mmatota
Tsela e e botoka e baporofešenale ba ka lootsang letswalo la boagi ka yona ke go tsaya-karolo mo diporojekeng tsa tlhabololo ya baagi , tse di nang le tlhagiso e e bonalang ya letswalo la boagi .
Anglo Platinum le Royal Bafokeng Platinum , nngwe le nngwe ya tsone e kile ya bo e le beng ba halofo ya khamphani e o e berekelang ya BRPM
O tshwanetse go oketsa kitso ya gago ka ntlha ya ditšhelete gore o kgone go buisana le ba ba nang le kitso - ke kgwebo ya gago !
O ikaelela gape go tlhagisa dikgato tseo di batlang go netefatsa gore dikarolo tsotlhe tsa naga ( go akarediwa sepodisi ) di dira ka natla go tlosa tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa .
Gape e ka nna ya dirisediwa go tlamela ka tshedimosetso ka nako ya fa e tlhamiwa le gore ke eng fa pholisi eno e rulagantswe ka tsela e e rulagantsweng ka yone .
Re dira ditlanegiso mapabi le karolo nngwe le nngwe .
Ke tlwaelo go dira jalo mo thulaganyong ya go se suge mmu mme go mosola thata go maemo a mmu .
O tshwanetse go akanya :
4.1 Togamaano e e tswakilweng ya kgolo le tlhabololo ya mmasepala
Mphahlele o tlhalosa gore , le fa go na le ba ba batlang go bidiwa " coloured " e bong bammala , ene o bona lereo le le nyenyefatsa .
DEA e itse sentle tharaano e go lebanweng le yona mme e tla tsaya se tsia fa se akanya kopo ya gago ya tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi .
O tshwanetse go tswelela go bua le molemirui mme a mo itsese gore o tlaa kgona go goroga leng .
Melawana e e diriwang ke pusoselegae .
Referense
Go tokafatsa boleng jwa ditirelo ;
4.2 Go farologanya gareng ga ditiro tse di farologaneng , ditetlelelo , le bothati jo bo neelanang ka ditetlelelo
Tlhagiso go diphetogo
Tlholego le maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Leloko la Kgotla ya Setso le tla tlogeola tiro fa le :
Ditekanyetsokabo di se ke tsa direlwa mo sephiring !
1.3 Dikomiti tsa diwoto di tshwara Diporogoramo tsa ona tsa Dikopano tsa bobedi ( dikopano tsa ditherisano ) le setšhaba kgotsa baamegi ka ga merero e tswang mo khanseleng mmogo le merero mengwe le mengwe e mešwa e e amang baagi ba mo wotong .
Ka nako e ke kwalang athikele ena , pula ga e a na mo dikgaolong tsa go jwala ka selemo - botlhe ba tlhobaetse setlha se se tlaang .
Leeto la go bona molemirui yo o tlhabologang wa Grain SA wa ngwaga ya 2012 le diragetse ka kgwedi ya Seetebosigo ya ngwaga e .
Gape mmasepala o tshwanetse a bona gore a ka se duelele badiri ba mmasepela ba ba dirang , go dira nako e e feteletseng , ba ka gale ba dirang diura tse dintsi , ba tsaya nako le mo boikhutsong , kgotsa ba dira ka tsela e nngwe .
Go dirisa mefutafuta go raya gore o kopantshe dilo tse di sa tshwaneng ka diphatsha tse di ka di welang .
LED Tlhabololo ya Ikonomi ya Selegae
Fa o sa duele ka tlhomamo , banka e na le tetla ya go dira kopo kwa kgotlatshekelo go rekisa ntlo ya gago , gore e boelwe ke madi a yona .
Mmu o a tshela , o tlhoka dijo , metsi le mowa .
Ikopanye le diitshimololelo tsa setšhaba tse di rutang ka merero ya tekano ya bong le go fa tshegetso ya batlhokofadiwa .
Lekwalo la Mabudusatsela ka ga Pusoselegae , 1998 le atolosa ponelopele ya Batho Pele , e e neelang lenaane jaaka mokgwa wa go fitlhelela pusoselegae e e tlhabologang :
O lemogile gape gore go ka nna bonolo thata fa ba ba gateletsweng ba ka ikgolola ka sebele go na le ka setso .
Ditshwaetso tsa katisegelo mo sebakeng sa marose .
Dimmasepala tsa selegae di a farologana e bile di tshwanetse go nna botlhale mo go boneng ditharabololo tsa tsona tsa mathata tse di ka itemogelang ona mo baaging ba tsona .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
2 / 8 Go sekaseka kakanyo e nngwe ;
Dikomiti tsa diwoto di Ikemetse ka nosi go tswa mo makokong a dipolotiki .
Kwa Constantia ke jwetse diterebe tsa mofuta wa Shiraz mo heketareng e le nngwe ka mokgwa wa go di agelela .
MO GARE GA BAKGATLHEGEDI BA GO TLHAMILWENG GAPE PALO E E RILENG YA DITHEO TSA GO DIRA DIPHOLISI , GO RULAGANYA , KGOKAGANYO , PEOLEITLHO LE GO NEELA DIPEGELO .
Gore dikopano di tshwanetse go tshwariwa ga kae
Go lemoga merero e e botlhokwa
Lekwalo la Telkom / lekwalo le le tlang ka tlhamalalo
Masimo a a leng phepa a oketsa kumo .
Gantsi o dirisetsa selulafouno ya gago go romela di-SMS
Thusa phitlhelelo kwa ditleliniking tse di tsamayang mo metseselegaeng le mafelo a a kwa ntlentle
Lebelela dinnoutu mo go 1.3.1.4 le mo go 1.5 go bona tshedimosetso e nngwe .
Le fa go le botlhokwa go akaretsa dikomiti tsa diwoto mo dithulaganyong tsa ditherisano tse di yang go tlhotlheletsa ditshwetso , neelo ya dithata e tsholwa ka kelotlhoko .
SEKEJULE 17
Ikopanye le seteišene sa maemo a bosa sa selegae ( ARC ya Mmu , Tlelaemete le metsi mo Pretoria mo ( 012 ) 310-2500 mme o bue le Derieck Vermaak ) .
Ntlha e balabadiwa e le tshupetso ya bokgono ba mmu go golola naeterojene go dimela tse di melang .
Kgaolo 1 & 2 Tlhatlhobo : Dipuisano
Mefero e e tlhogang go sale gale ka nako e le nngwe le dijalo e tlhola tatlhegelo ya thobo e kgolo go na le mefero e e tlhogang morago fa dijalo di setse di tlhomame .
Go bala dipeo tse di tshwanetsweng go jwalwa re gakologelwe diphesente tsa go mela tsa peo mo letswaong mo kgetsing ya peo e o e rekileng .
( iii ) fa e le mmueledi-motona wa semolao , mokgatlho o mmoeledi- motona wa semolao yo a leng leloko la ona .
Bakhanselara ba tlhophiwa go nna maloko a lekgotla la mmasepala ka lobaka lo lo tla felang fa go tlhophiwa lekgotla le le latelang .
Kitso ya dikwalo e le esi ga e a lekana - bantshakuno ba ithuta mo maitemogelong a dingwagangwaga .
Didiriso tsa gagwe tsotlhe di tlhokometswe thata le go bolokwa mo setorong .
Noolwane e simologile kwa tshimologong ya " temokerasi " ya Aforikaborwa ya gore go fitlheletswe temokerasi e e tletseng ka go bouta mo pusong e e neng e tlamilwe , mme ka jalo e tlaa diragatsa go ya ka ditsholofetso tse di leng mo molaotheong .
A : Go ya thata ka mofuta wa potefolio .
Peo e tshwanetse go jalwa boteng jo bo kae ?
Kwa ntle ga pula , dintlha tse dingwe di mo kgonong ya gago mme o ka swetsa gore o tla bona kumo e e pila kgotsa nnyaya .
Ke batho bafe gape ba ba ka go emang nokeng ?
Pholisi e ikaelela go netefatsa gore didiriswa tsa matlakala di latlhiwe ka tsela e e babalesegileng go fokotsa kgotlhelego , go oketsa tirisosešwa le go netefatsa gore matlakala a a dirilweng go tswa mo Palamenteng a tsholwa go ya ka dikaedi tseo di leng mo go yona .
Go ka nna botok mo montshakunong go hirisa lefatshe le a sa le diriseng , fa a golela mo kgwebong .
Ka fa gongwe fa lerothodi la pula le betsa sebipo , le a thubega go nna marothodinyana a mannye a a elelang ka boiketlo go tsena mo mmung go sa senyege sepe mo mmung .
RBP e tla adima Mahube madi go duela merokotso go fitlha ka 2015 ; Kotula e tla tswelela go duela merokotso e e tlwaelegileng fela
MOETELEDIPLE O REETSA PELE
O ne gape a tlhopiwa jaaka motlatsamodulasetilo wa komiti .
go ikgolaganya le mekgatlho ya baagi kgotsa ditlhopha tse nang le kgatlhego tse di ka amiwang ke dipuisano tse di rileng kwa kopanong ya khansele .
Ke ya go jala jang dijalo tse ?
Ga go na kgono e e leng botlhokwa go molaodi jaaka kgono ya go buisana le go utlwana sentle le ba bangwe go supa maikelelo a a oketsang temogo ya kgwebo .
Se , se botlhokwa go go thusa gore o itse sentle se seabe sa gago e leng sona jaaka tokololo a komiti ya woto ;
Ke nako ya go boeletsa le go lebelela setlha se se fitileng sa selemo se , ka dintlha tse dintsi , se nnile se sethata go feta dingwaga tse di fitileng .
Go na le dintlha tse dintsi tse di farologaneng gore go nne jalo mme e e leng ya ntlha ke ka gore ga go sale disalela tse dintsi mo godimo ga mmu , mo go fokotsang bokana ba matlhare le tlhaka tse di leng botlhokwa thata mo godimo ga mmu .
O na le tumelo ya go dirisa diheketara tse 2 tse di ka lengwang le diheketara tse 50 tsa mafulo a a dirisiwang ka go kgaogangwa , mme heketara e le 1 e ne e ntse e jwalwa mmidi go feta dingwaga tse dintsi .
Fa semela sa mmidi se ise se supe seako ka mmopo kgono ya go se sila ga e teng .
tshegetso ya maikutlo
Matshosetsi a magolo thata mo katlegong ya ditiro tsa bolemirui ke se ka dinako dingwe se bidiwang " bosetlhogo jwa potlako " ( the tyranny of the urgent ) .
Lenaneo le ke karolo ya bofelofelo ya mo tseleng ya bontshakuno jwa bogwebi .
Se se botlhokwa ke gore , tshwetso ya go ntšhwafatsa kgotsa go tlhabolola tetlelelo mo karolo 93A ga e tlhoke boikuelo .
Jalo mathata ke gore re tla kgona jang go loga maano a tiriso ka setlha se se ntšhwa sa go jwala se se tlang mo maemong a ?
Ditiro tsotlhe mo kgwebong ya gago di tshwanetswe go tshegetswa ke tlhaloso e e tseneletseng ya tiro nngwe le nngwe mme e ka dirisiwa go tlhoma batho ba bantshwa .
Botlhokwa jo bo kwa godimo / potlako e e kwa godimo ;
TLHOPHO KE YA GAGO .
Go gaisana go farolagana go ya ka mefuta ya dijwala le ka mefero e mengwe le e mengwe - e ka tlisetsa phokotso e e ka nnang 10% kgotsa e e ka tswelelang go nna 98% ya bokana ba kumo .
Mo leetong la gagwe , Mphahlele o ne a tshwanelwa ke go ela tlhoko dipina tse baithuti ba kholetšhe ya Venda ba neng ba di opela ka seAforikanse .
Dipatlisiso malebana le Ditirelo tsa ba Pele ba Neng ba Tlodisiwa Matlho
Ditaolo tse di botlhokwa mo go tsepamiseng matshelo a batho , di akaretsa :
( a ) ye go ipega nako le nako kwa mothong yo o rileng kgotsa kwa lefelong le le rileng ;
Balemirui ba ba jwalang korong e e nosetswang gape ba tshwanetse go lebelela sentle kgono ya go bona poelo ka kumo ya korong e e latelang ka go tshegetswa ke bokana bo ba kgonneng go bo bona ka ditlha tse di fetileng .
Ikwadisetso ya Lenaneo la Dinonofo ya moithutu 67
Maikarabelo le ditiro tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Fa batsayakarolo botlhe ba nnile le seabe , emela mela yotlhe go fetsa mme o botse motho wa bofelo mo setlhopheng sengwe le sengwe seo ba se utlwileng , morago o botse motho wa ntlha se a se buileng .
Ka bokhutlo , ka gore go thata go bona madi a a ka adimiwang se eme go fitlhela letsatsi le o tlhokang madi .
Tsene thutiso ya Matseno a go uma mmidi .
Fa go boutelwa Melaotlhomo e kwa NCOP , porofense e nngwe le e nngwe e na le boutu e le nngwe .
Fa o ka dirisa mekgwa ya go boloka mme o ka isa mmidi wa gago kwa dimarakeng jaaka o rata , go tla naya kgwebo ya gago mosola go kgona go bona poelo e e kwa godimo e e ka kgonegwang .
( b ) fa kgetse e ise e faposiwe mo tshekong , kgotlatshekelo ya ngwana , mo lobakeng lwa go ikarabela mo tatofatsong le tsheko , e tshwanetse go akanya ka ga ripoto ya tshekatsheko e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , e e umakiwang mo go molawana wa 40 , mmogo le bopaki jotlhe jo bo tlisitsweng fa pele ga magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele kgetse e faposiwa mo tshekong kgotsa pele ga go bonwa molato , go ya ka se se ka diragalang pele , mme bopaki e ka nna jo bo akaretsang ripoto ya tshekatsheko e e kailweng mo karolong ya molawana wa ( 3 ) .
Dikhosokatiso
Ditlhogo tse di robegileng kgotsa silegileng .
Baetapele bano ba rwala maikarabelo a go netefatsa gore boipelaetso le go tlhagisa dingongorego di dirwa ka seriti le tlotlo .
2 . Thotloetso ya Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho
13 . MATLOTLO A KGWEBO
Tshegetso
Molemirui o tshwanetse go netefatsa gore tlhaka e tla butswa leng go robiwa mme a ntse a akanya gore bosa bo ka fetoga mme tlhaka e ka tsaya nako e telele go tlhoga le go mela tota le go oma sentle .
Re tlaa tsenya matlho thata mo ditiregong tse mo isagweng .
Seno se tlaa thusa go supiwa ga ditokololo tsa baagi tse di maleba le / kgotsa baneeladitirelo ba ba ka tsayang karolo mo dipakeng tsa leano la tiro la IDP .
Go botlhokwa thata gore togamaano ya ditšhelete e e nepagetseng e dirwe pele go ka jalwa sejalo sefe kampo sefe .
Porojeke e tlhaotswe ke jang le gona ke mang ?
6 . DITHATA TSE KGOTLAKGOLO E SALANG KA TSONE
Gore go rarabololwe bothata jo , Ditlamo tsa Tirisano di ka dira dikopo ka go latela nngwe ya mekgwa e e latelang ya go dira dikopo : Tshegetso ya GEP ya Matlole kgotsa go Sekema sa Dingokelo sa Ditlamo tsa Tirisano ( Co-operatives Uncentive Scheme - CIS ) go tswa go ba DTI .
Ditlhopho tsa go rekisa mmidi wa me ke dife ?
Amogela ditsibogo go tswa mo ditlhopheng .
Metsotso e diretswe go neela thadiso ya se se diragetseng mo pitsong , e seng gore mang o rile eng .
Ka ngwaga o Langa o jwetse diheketara tse 110 ka mmidi mme o kgonne le go jwala diheketara tse 12 ka dinawa tse di omisiwang .
Leina la ntlhopheng
Se se dira jaaka tsela magareng ga mogodu ( wa ntlha ) le ntshothwane ( mogodu wa boraro koo monyelo ya metsi e diragalang gona ) .
16 . SETLHOGO SE SE KHUTSHWANE :
Phologolo
Ka mo teng ga didiriswa tse go na le dikarolo tse di tlhokiwang go tlholwa gape le gape jaaka disefo , diaugere , dibudulamowa , dipolaite tsa go jwala le dibakumi .
Bereng e e " kgomarelang " e tlaa tlisa diase tse di dikologang gagolo mme go tlaa kgaoganya tatelano ya go baya peo mo mmung .
Boemong o ka dirisa nako ya gago go nna le ba lelapa kgotsa go buisa buka buka e e siameng .
CBP e tlaa thusa gape go katisa badiri ba ba totile kgaolo .
Mo mabakeng a fa kganetsano e tsoga fa gare ga modirisi le modirisi yo o nang le tumelelo mme e sa kgone go rarabololwa ke modirisi yo o dumeletsweng , e tshwanetse go romelwa kwa go SRO yo o maleba , pele ga ngongorego e tsenngwa kwa FSB .
Go lekanyetsa tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego
Tlhaelo ya batsewasekao - bantshakuno botlhe ke bantshakunopotlana kgotsa ba ba tshelatshelang ; le
A neetse seabe se se itshekileng sa bakhanselara ba woto le Dikomiti tsa Woto .
Ka molapoelo o o mo kgatelelong e e boitshegang , ga go batlege le e seng phosonyana .
Mmaraka wa selegae le ona ke karolo ya tirego e , ka gore o :
Dikhuduego tsa 1976 di tshwanetse tsa bewa mo bokaong jwa dithuto tsa ga Biko tsa Black Consciousness .
Di tlaa amogela kirisi ka pelo e tshweu .
Tiriso e e feleletseng ya metswedithuso ya tlhago .
Matsatsi a mabedi kgotsa a mararo pele ga go ntsha leledu , kalanyana ya bofelo ya lefetlho e bonalwa ka boyotlhe , ka tlwaelo le bonala lotlhe mme leledu ga le ise le tswe lotlhe mo piding .
Mabelo a a kwa godimo ga a tshwanela go kgama silintara le disefo tsa kgaolo e e di kgaoganyang kwa ntle fela ga mo dijalo di pitlaganeng thata .
Disetlelerotia di tlhagisiwa ke mogare ( peo ) mme di tlamela ka itshupo e e siameng ya bolwetse .
Khansele e tshwanetse gape e netefatse gore IDP e tsamaelana le ditlhokego tsa molao pele e ka amogelwa .
Go lekalekantsha kgono ya korong pele ga thobo ;
Kamogelo
Mebu e e katisegetseng e gape e fokotsang thefosanyo ya mowa magareng ga boalogodimo le medi .
Mo dikgaolong tse dingwe tsa mo Foreisitata tsa maemo a go naya bogare ga bokana ba kumo , go gola ka bonako ga mefuta e mengwe ya mmidi e e jwalwang mo bekeng ya bofelo ya kgwedi ya Diphalane le Sedimonthole go ne go tshwana ka go naya ditono tse di ka nnang 3 , 2 go ya 3 , 5 ka heketara .
Se se itsege jaaka tlhotlhwatekanyo ya thomelontle e e akanngwang .
Dira jaaka bukana ya motheo ya baofisiri le bakhanselara ba ba rulaganyang ditlhopho , ba ba dirang dipegelo ka Dikomiti tsa Diwoto , le go neela metswedi e e tlhokegang tsa ditiro tse di nonofileng .
Go nna teng ga mehutapeo ya Roundup Ready go ka dira taolomofero go nna botlhofo thata .
Se , se ne sa nna le ditlamorago tse di neng di solofetswe tsa go kgaoganya MaAfrikan ka merafe e e kgaoganeng e e neng e na le dipharologanyo tse di ka se rarabololegeng .
Jaaka e ne e le motho yo o tsamaileng lefatshe - dinaga tsa Bophirima le tsa Aforika - o ne a lemogile gore le fa dinaga tseo ei ka ne e le tsa temokrasi , di ne di na le botho jo bo nang le boitimokanyi fale le fale .
Ka gore Afrikaborwa ke lefatshe le le rekang korong kwa mafatsheng a mangwe go botlhokwa go lekantsha bokana bo bo ka bonwang ka heketara ba korong ka botlalo mo dikgaolong tsa di nosetsang go boloka madi a a tswelang kwa mafatsheng a mangwe .
Leina la motlamela ka katiso :
Go ntse le mathata a a boitshegang mo tlwaelong e mme go ithutilwe dingwe tsa dithuto tse di tlhotlhwagodimo thata .
Ba supe didiriswa - Dikomiti tsa Diwoto di beilwe jalo gore di itse gore ke didiriswa dife tse di leng teng mo baaging ga mmogo le gore di lekanyeditswe go dirisiwa go fitlha fa kae le gore khansele e ka di dirisa jang .
Fa o tlhakatlhakanya dibolayadisenyi mo ditlamelong tse di nang disalamorago tsa dikhemikale tse dingwe o ka senya dijalwa kgotsa diruiwa .
Go ntsha dijalo ka ditlha tsa pula le komelelo .
Dikomiti tsotlhe tsa diwoto di dira ka botlalo di ikaegile ka maano a tsona ;
Nnete ke gore jaaka go setse go supilwe gape le gape fa dilo di senyega gantsi ke ka gore bolaodi ga bo mo maemong a a siameng .
Gakologelwa gore go nna teng ga mefero mo losing la tshimo ga se sesupetso se se ka dirisiwang go supa gore go na le bokana kang bofe ka mo magareng a tshimo .
Maemo a kananyo ya Repo jaaka go ntse ke 5 , 75% .
Netefatsa gore o ka kgona .
1.1.2 " Bannakgotla " e raya Motlhokomedi yo o tlhaolwang ke Dikutle kgotsa Kutle yo o welang ka fa tlase ga Phuduso ya Kgotla e raya thulaganyo e e tlhalosiwang mo go Mametlelelo M.
Se e leng mathata ke gore fa o rulaganya tekanyetso o se na makwalo a tshimologo o tla bo o tshwanetse go kopantsha poelo le tshenyegelo ya madi gotlhe .
Mo boleming tota mo ditikologong tse go jwalwang mo masimong a a omeletseng sediriswa sa go jwala se ka setiwa go jwala ka disentimetara tse di ka nnang tse 10 go netefatsa gore peo e beiwe mo mmung o o leng metsinyana .
E ka ga go ntsha le go dirisa tshedimosetso e e sobokantsweng go ralala diwoto go tswa mo Sedirisweng sa 1 sa M & E , e e amanang le kgatelopele , ditlhokego tsa tshegetso le tiriso ya matlole a a laolwang ke tlhokego a a abetsweng woto .
Go botlhokwa gore go amogelwe pegelokarabo , ditshwaelo le ditshitshinyo go tswa kwa bathong kgotsa kwa ditlhopheng tseo le gore fa go kgonega , di akarediwe mo pholising e go tshitshintsweng gore e dirwe ka go tsenya diphetogo kgotsa ditlhabololo mo go yone .
Nomore ya mogala : ( 011 ) 484 8300 .
Tikologo - Lefelo le le fetogang la semela , phologolo le ditšhaba tsa ditshedi tse dinnye le tikologo ya tsona e e sa tsheleng di dirisana jaaka yuniti e e dirang ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Grain SA gape e ne e dirisa dintlha tsa disele ka beke ya Letsatsi la Thobo mme go ne go supiwa gore dilo tsotlhe tse di daragalang di ka supiwa jaaka di diragala ka go lokela ditshwantshos le kitso tota le go araba dipotso jaaka di botswa .
Ntsha go tswa go metsotsio ya mokwaledi , direkoto tsa baagi le dintlha tsa mofatlhosi .
Bogolo jwa diterkere le kgonokgogo ya tsona kgotsa maungotiriso a tsona , di tshwanetse go sekasekwa mmogo le bogolo le kgonotiro ya didiriso tse di gona .
Tshiamelo ya tlhabololo e amogelwa jaaka Tshiamelo mo molaong wa boditšhabatšhaba gape e akareditswe mo melaong ya Aforikaborwa .
Afrikan Affirmation e e tswa mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwaletseng kholomo ya gagwe ya kgwedi le kgwedi ya Tribute Magazine , ka setlhogo sa : A Teacher in Search of Truth .
O kgala kakanyo e ya kgololesego pele ga thuto , mme o tlaleletsa ka gore , mo bathong bangwe le baeteledipele ba sepolotiki : " botlhale ' bo kaya tiro e e kwa godimo e e dirwang fela ke ba ba lesego , boemong jwa maatla a tlhago , a a sa itseng sepe , a a bokowa fela a tlhaloganyo . "
Go ne go na le katiso e e maleba e nnye thata , kgotsa e se yo gotlhelele ;
Taolomofero e tshwanetse go totisiwa go thibela kgaisano le dijalo , gammogo le go thibela mofero ga ungwa peo mme ka jalo o a itshamatlhela go gaisana le dijalo tse di tlang moragonyana .
E sireletsa gape le dikgatlhegelo tsa baagi ka gonne e fokotsa tšhono ya bobodu .
Katiso - go neetswe dikhoso dife ?
Go feta dingwaga tse 2
Jenny Mathews , modulasetilo wa lenaneo la tlhabololo ya balemirui la Grain SA
Dithitokgang tse dingwe tse go bonwang di le botlhokwa go thusa bagolo go samagana le merero ya loago , di akaretsa : botshelo jwa lelapa le botsadi ; maitsholo a badirisi ; go nna mokgatlho wa kgwebisano le merero ya badiri ; molaotheo ; dintlha tsa hisetori .
Aforikaborwa e na le diabe tse di tona mo setlhopheng sa dimetale sa polatinamo , gauta , ditaemane , manganese , malatlha , tshipi le yuraniamo .
( iii ) Lekwalo
Ditebogo go molao o mošwa le tirisano ya boditšhaba , bathati gajaana ba kgona go itaya disenyi botlhoko fa go botlhoko tota - mo sekgwameng .
Le mororo o ise o robe dijalo tsa ga jaana , nako ke yona e ya go simolola go akanya ka sejalo se se latelang se o se rulaganyetsang go se jala .
Fa ba nna mongwe wa lenaneo le puseletsomadi ba re " ba filwe madi le foromane " .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo 5 : Go lekanyetsa tsibogelo ya IDP ya merero ya ditlapele go ya ka CBP ya botlhokwa e e rulagantsweng go ya ka boleng .
Athikele e kwadilwe ke molemirui wa morosatiro .
Mofuta wa mmu le bokana ba mebopa mo mmung go tlaa diragalelwa go lekalekantsha bokana ba dikhemikale tse di ka dirisiwang .
Re ithutile gape gore fotosenthisise e diragala mo dimeleng tse ditala le tlelorofele e tswa dimeleng tse ditala .
Karolo ya 2 : Peomolao le Pholisi
Katela dithulelo tsa gago go tshola ntlo ya gago e thuthafetse mariga e bile e le tsiditsana selemo ntle le thuso ya eleketeriki .
Go ne go tsaya dibeke tse tharo go jwala heketara e le nngwe fela .
Ka ntlha ya gore go suga mmu go kamego ya ditshenyegelo e e kwa godimo , go botlhale go ka tsaya se jaaka kgaolo ya go fokotsa ditshenyegelo tsa ntshokuno .
Mofuta wa taolomofero
Puso ya temokerasi e setse e tlhamile Setheo sa Bosetšhaba sa Tlhabololo ya Baša ( NYDA ) , seo e leng gore se neetswe dithata ke molao go ka mekamekana le dintlha tsotlhe tse di amang baša , go tloga kwa pholising go ya kwa tlhabololong .
Jalo go botlhokwa go kgona go reka sedirisiwa se se kopantshitsweng jaaka go le botlhokwa mo masimong a gago a a farologaneng go tlisetswa mo polaseng ya gago pele ga nako ya go jwala e e tshwanetseng .
Batho Pele e kaya gore mafapha a bosetšhaba le a porofense a tshwanetse go nna le dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiro e e akaretsang go tlhagisa dibontshi tsa thebolo ya ditirelo le tekanyetso ya tiro .
Letlha . . . . . 
Setlhopha sa tsa matshelo le ikonomi
Go ya ka Kgato ya Dithulaganyo :
Mo maemong a a omileng a mmu wa motlhaba , phefo e e fokang e nonofile go katela matlhogelanyana fa a leka go tlhagelela fa godimo .
Go tswa nakong e re ka se keng ra e gopola , maAfrikan ba tlhalogantse le go itumelela ntlha e .
KE TLA ITSE JANG ?
Dikuno tsa soya di dirisiwa gape jaaka diemedi tsa tlhotlhwa e e kwa tlase mo dikunong tsa nama le koko .
Bokwaledi ba Baagi bo na le thomo ( magareng ga maikarabelo a mangwe ) ya go lekola le go tlhatlhoba ikamanyo le DVA ke SAPS le go atlenegisa dikgato tsa neelo ka ditirelo e e tlhabologileng .
DiKPI di buiwa ka botlalo mo go 3.2
5.2.5 Ditlhaloso le mareo
Tshwetso e tshwanetse gape go tlhalosa gore setšhaba se itse sentle ka ga porojeke ya patlisiso ka ditshedi le gore se dumelela tumalano ya kabelano ya mesola ( bona MAMETLELELO 4 ) .
Poelo ya tlhabololo kwa bofelong jwa porojeke
( iv ) go laela modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go tlhokomela motsamao wa ngwana go ya kwa lefelong le le tlhalosiwang go ya ka taelo , go ya ka go latela taelo , mme le go begela kgotlatshekelo ka lekwalo fa ngwana a amogetswe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana la moša .
Ka jalo seo se kaya gore re batla go le gontsi fela re na le didiriswa tse dinnye go ka bona tseo re di batlang .
Go ya ka diphetogo tsa lefatshe ka bophara , metsamao ya batho go tloga kwa magaeng go ya ditoropong e solofetswe go tswelela , mme ka 2030 , bokana ka diphesente di le 70 tsa batho di tla be di nna mo metesetoropong .
Fa o bona molelo mo ntlong ya moagisani wa gago kgotsa mo tikologong ya tsela , begela Ditirelo tsa Tshoganyetso ka bonako .
Tsenyeletso ya ba ba kobo-di-magetleng mo togamaanong ( mme didiriswa di tshwanetse go netefatsa gore go supiwa ba ba kobo-di-magetleng le boiphediso jwa bona bo sekasekwa ) ;
Repoto e e tlaa rulagangwa ke ba SA Grain Laboratory , ba ba tlaa lebelelang gape le maemo a korong e e tswang moseja .
Mekgwa ( strains ) mengwe ya Bt e bolaya ditshenekegi ka botlhole jo bo bidiwang diporoteine tsa keresetale tsa setshenekegi ( insecticidal crystal proteins ) kgotsa " delta endotoxins " .
O na le tsiamelo ya go netefatsa maemo a motho yo a reng ke ene motlhatlhobi wa ditiro , pele o dumela gore a tsene mo lefelong la botiro .
Mo godimo ga serwalwa sa batho ke buka e e butsweng ( e e emelang Molaotheo ) , ka moropa o o biletsang baemedi ba setšhaba kwa indaba .
Bohuma ke kgwetlho e basadi ba le bantsi ba Aforikaborwa ba lebaganeng nayo , bogolosegolo basadi ba kwa metseselegaeng .
Batho ba bangwe ba a re tlhotlheletsa , mme go tswelela go supiwa ka mokgwa o re dirisang madi ka teng .
Bokgoni kgotsa maitemogelo a a meleba le tšhono e o e rebolelwang
Ntlha e ke nonofo e e siameng tota go nna le yona fa go tsoga tshoganyetso , mme potso e tshwanetswe go botswa ; bokana kang ba ditiragalo tse di ka bo di femilwe ka go dirisa ditogamaano tse di logilweng pele ga nako ya go simolola ga setlha , tota le go baakanya mme le go laola .
Koketso ya naga e e jwetsweng ka dikgaolo e ne e le diheketara tse 104 000 mo Foreisetata , tse 42 000 mo Mpumalanga , tse 16 000 mo Bokonebophirima , tse 10 000 mo Gauteng le tse 7 000 mo KwaZulu-Natal mme go lekana mo go tse dingwe .
Ke tsela e e rulaganeng e e setang ditshupo tsa tiragatso tse di kgontshang pusoselegae le baagi go tlhatlhoba diphitlhelelo kgatlhanong le ditshupo tse di setileng .
Lenaneo le bone katlego .
( ii ) akaretse katiso e e dirang gore batho ba dire se se kgonagalang mabapi le bosiamisi jwa ngwana ; le
O ka se ke wa bolelela montshakuno go " simolola " , o bo gape o re a " emise " - o tshwanetse gore a direng ka lefatshe fa re sa ntse re emetse gore maemo a ntlafale ?
Gale se tlhakanngwa le dinoko di le mmalwa tse di fa godimo tsa mmu , go dirisiwa didiriso tsa tlhakanyo tse di farologaneng .
( ii ) a laele ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , go nna teng kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ka letlha , nako le lefelo tse di beilweng .
Diswetso ka ntlha ya gore go dirisiwe mekgwa efe ya go uma mme tota le gore ke efe e e tlaa nayang poelo ka tshwanno di tshwanetswe go tseiwa .
Ditshwanelo tsa ikonomi .
Leba 24 ya dintlha tsa khoso .
Gangwe le gape ke ka nako ya Phuthego ya Grain SA ke lemoga khumo ya pharologano e e leng teng ya balemirui ba rona .
Dipegelo tse di tlamela baagi ka ditsela tsa go tlhokomela kgatelopele .
Go na le mathata a mantsi go feta fa o rekisa thobo yotlhe ya ditono tse 3 ka heketara fela ka gangwe fa setlha se simolola e bile o ka bona tono e le 1 ka heketara .
Tsweetswee buisa pampitshana eno ya tshedimosetso eno o bo o tlhomamise gore o a e tlhaloganya pele o akanya ka go nna le seabe mo patlisisong eno
Ka kakaretso mefero e laolwa semotŝhine kgotsa ka go dirisa sebolaya tlhatshana - kgotsa ka go dirisa kopano ya mekgwa yoobedi .
4.13 Ba ba seyong mo kopanong
Gantsi sesupetso sa go ja semela ga go bolae .
Boramatlole le intaseteri ba e dirisa jaaka selekanyetsi go netefatsa gore bathapiwa ba bona ba na le dikgono tse di rileng tsa motheo , boemong jwa go beeletsa mo go tlhameng didiriswa tse di maleba .
Mesola eo e ka nna dikabelo tsa dithoto / ditirelo , tse di jaaka tlholo ya ditiro le tshegetso ya diporojeke tsa ditlabakelo .
go tlhomamisega ga matlotlo a mmasepala .
Khoso ya motheo ya Ntshokuno ya Mmidi .
Dithata le ditiro tsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kwa tshekatshekong
Botlhami
Le gale , ba bangwe ga ba tlhaloganye sentle ba itlhoma go kaya gore maikaelelo a molebo wa kutlwano ke go gapeletsa batho kgotsa merafe e mennye ka go ba tshosetsa go amogela megopolo ya bontsi .
Fa kgang e isitswe kwa CCMA modiredi le mothapi ka bobedi ba tlaa biletswa kwa kopanong kwa CCMA .
Fa montshakuno a tshwanela go lema diheketara tse 100 , o tlaa tlhoka go adima R450 000 .
Kgotlakgolo ke setlhopha sa bobedi mo go tse dikgolo se se dirang ditshwetso sa RBN morago ga Pitso ya Kgotha-Kgothe .
( c ) ntlha ya gore ngwana o na le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme o ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , mme ka jalo o tsewa a se na kitso ya bosenyi ;
Tlhalosa tshedimosetso mo dintlhathutong tsa khoso go tloga ka 3.1 go ya go 3.2 .
15 . Go kopanya dipoelo tsa SWOT
baagi ba tsaya karolo mo tshimologong le mo direng dipholisi
Bantshadikuno ba ba tlhabologang ke " baithuti " mme ba tlhoka kemonokeng , katiso le pepetletso .
Ditlhopho tsa mehutapeo .
Ka tsela e , lenaneo la badingwana le ka nyatsega mme la khutlisiwa .
Pebofatso ya Balemirui
( 2 ) Motšhutšhisi , fa a tlisa bopaki kgotsa a neelana ka mabaka pele ga katlholo , a ka akanya ka ga dikgatlhegelo tsa motswa-setlhabelo wa tlolomolao le ditlamorago tsa tlolomolao mo go motswa-setlhabelo , mme fa go kgonegang teng , a neele kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana setatamente sa motswa-setlhabelo sa ditlamorago , jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
Go tswa mo baemeding ba ba 32 ba Khonkerese , baemedi ba le bane ( 4 ) ba ka tlhophiwa go nna mo Komiting ya Khuduthamaga ya Grain SA .
Ditlamelo tse di mo maemong a a sa itumediseng
DITLAMO TSA TIRISANO
Moswagadi / motlholagadi
Se se tlaa thibela dipeo go tlhakatlhakana le peo ya mmidi ; le
Bana ba gagwe ba ne ba golela mo mafatsheng a sele , ba tlositswe kwa meding ya bona .
Tiragalo ya go suga mmu go somarela e tsweletse pele kwa Kapabophirima le kwa Kapaborwa mo dingwageng tse 15 tse di fetileng go nna mokgwa o o dirisiwang ke balemirui ka bontsi lefa e le mofuta mongwe wa mokgwa o fela .
3.3.1 Go tsamaisa kopano
Tsamaiso ya theko ( theko ya ditsenngwateng le dithoto tsa ntshokuno ) ;
Kgono e ke mosola o rona re le balemirui re tshwanetseng go o tshwara - mme jalo simolola go kwala pego eo ya gago gona jaanong !
A o ka rata go tsaya karolo mo go tsenyeng tirisong ga togamaano ya Woto ?
( 5 ) Fa magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e fitlhela gore kitso ya bosinyi ya ngwana ga e a kgona supiwa kwa ntle ga pelaelo , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi jwa ngwana , fa go le ka fa dikgatlhegelong tsa ngwana , e ka laela gore ngwana a isiwe kwa go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go tsaya dikgato dingwe go ya ka molawana wa 9 .
Ke kakanyo e ntle gore o rulaganye dikopano ka nako gore o tle o kgone go dira lenaneo la ditiro tsa ngwaga .
Go laola ka dikhemekhale
14.7.2 Maitlamo go ya ka polelwana ya semolao ya 14.7.1 a ka dirwa fa fela :
Tlhagelelo ya tiro e e mosola e ka tsaya dingwaga di le mmalwa .
Molao o laola gore mong mongwe le mongwe o tshwanetse go laola lefelo la tiro la gagwe ka mokgwa o motho kgotsa batho ba ba kopanang le dibolayadisenyi le dikhemikhale ka mokgwa mongwe le mongwe ba sa bolaiwe ka mokgwa mongwe le mongwe .
" Mo tiragalong yotlhe e , toropofatso le go kgona go tshela di ntse di tsweletse go latlhegelwa ke ditso tsa rona : tlotlo ya bagolo , boagisani , dimametlelelo tsa boagisani , mowa wa go nna teng ga badimo , ditirwana tse di maleba tsa maso , le dikamano tse di tiileng tsa loago .
Afrikan Affirmation e ke tshwaelo ya ponelopele ka ga seemo sa thuto ya rona morago ga dingwaga di ka nna 30 , bogolosegolo fa motho o akanya ka ga tshwetso ya ga Mphahlele ya go re : " O ka se ke wa bua ka ga go itshepa ntle le go akanya ka ga thuto " Seno ke thuto e e tshwanetseng ya salwa morago ke bathati ba thuto fa re batla go efoga go dirolola motlhala wa bopelokgale ba 1976 .
Fa o na le dikhophi tsa IDP kgotsa batsayakarolo ba sa itse IDP sekaseka diKgato tse di mo tsebeng 33 , ka go tlhalosa Kgato nngwe le nngwe le go tlhalosa gore Kgato nngwe le nngwe e nnile le khuetso jang mo go IDP .
Fa o sa batla go tlosiwa mo goi lone , ikgolaganye le rona ka bonako .
Thulaganyo 1 Dipalopalo tsa lenaneo la puseletsomadi
Netefatsa pabalesego ya boitsholelo
Bontsi jwa dikarolwana tse tsa katiso di ne tsa maatlafadiwa ka dikomiti tsa diwoto ka dikatiso .
Legato la bobedi la thulaganyo le tlaa lebelela merero ya diteng e e mabapi le tsamaiso ya selegae le dikomiti tsa diwoto .
Bokgoni jwa go tshola bongola le ;
Tlhola selekano sa setsidifatsi le themphereitšha gangwe le gape .
5 . Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998
Rakonteraka o dirisa batho ba ba tswang kwa ntle , ba bas a tlwaelang tikologo e , mme mo mabakeng a mangwe diphuthelo tsa dijo ga di goroge kwa go ba ba di diretsweng .
Mekgwa ya Boitshwaro e tla fetolwa ka tshwanelo gore e tsamaisane le maemo a a kgethegileng a a tshwanelang Lekgotla la Dikgosana .
Itse semala sa mmidi sa gago
Go aba gape 7% ya lefatshe la temo mo dingwageng tse tlhano ka tiriso ya dikarolo tsa Porogorama ya Kabelano ya Lefatshe .
Montshakuno mongwe le mongwe o tlhoka go dirisa nako go dira dipatlisiso ka kgono ya polase ya gagwe .
Ke go dirisa ditlhaka tse di neiwang ke Sagis le lekoko la tekanyetso ya bokana ba kumo go ka bonwa gore bokana ba naga e e jwetsweng ka disoya ka setlha sa 2014 / 2015 bo oketsegetse ka diheketara tse 184 000 go fitlhela diheketara tse 687 300 ka teko ya bokana ba kumo e e supang ditono tse 942 850 ka maemo a a ka nnang tono le kgaolo ya 1 , 37 ka heketara .
Fa re sa ikitse , Mphahlele o tlhalosa gore , maAfrikan a tlaa tswelela go etsisa meetlo le dikeletso tsa Yuropa le tsa Bophirima .
Go kgobokana disalela le go di sila go raya gore go na le tse di ka fiwang diruiwa go feta mme nnete ke gore go dira jalo go oketsa tshenyo e e tshwanetsweng go tlhokomelwa .
O ithutile ka tsela e e nepagetseng ya go dira sengwe le sengwe - se dire ka tsela e e nepagetseng .
( c ) go tsayha dikgato tsotlhe tse di tlhokegang go tlhomamisa :
Letlha le ntlo e neelanweng ka lona mme fa e rekilwe mo mothong , tlhotlhwa ya yona .
thusa mokhanselara wa woto go bolelela baagi ka ga ditshwanelo tsa bona le ditiro tse ba nang le tetlelelo ya tsona jaaka setlhopha mme ba dire jalo ba bua ka lentswe le le lengwe ;
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go petra@procare.co.za kgotsa o ka leletsa mogala go PROCARE mo 0861 7762273 kgotsa 021 873 0532 .
Bommasepala ba bangwe ba ka neelwa dithata le ditiro tse di farologaneng go ikaegile ka gore ke mofuta ofe wa mmasepala ( wa toropokgolo , wa selegae kgotsa wa sedika ) le nonofo ya bona go diragatsa dithata le ditiro tsa bona tse ba di neetsweng .
Ditekotekanyo di teng go go thusa go lekalekantsha bokana ba go gasa ba tlamelo nngwe le nngwe .
( ii ) dingwaga di le 14 kgotsa go feta , ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao , lepodisi le tshwanetse go akanya ka go tlhatlhela ngwana kwa lefelong le le tshwanetseng la tlhokomelo ya ngwana le moša , fa lefelo le le jalo le le teng mme go na le sekgala , kgotsa fa lefelo kgotsa sekgala se se teng , kwa seleng ya mapodisi kgotsa lefelo la tlhatlhelo ; kgotsa
Kano ke sediriso sa semolao se se dirisiwang go abela tshwanelo .
Go tlhomiwa ga Motlatsa-Mokanseliri kgotsa Mokhuduthamaga-mogolo wa yunibesithi , ke tiragalo e mo go yona go romelwang molaetsa wa botlhokwa kwa setšhabeng sa rona .
Re lemogile gore ka ntlha ya pateletso ya tirisomadi , balemirui ba ba tlhabololwang ba le bantsi ga ba kgone go duela badiredi ba bona tuelo e e siameng .
Ditshupetsotekeletso le malatsi a balemirui di mo tseleng
Bodirisanimmogo magareng ga dinaga , difeme le batho bo tla gagamatsa go tswakanngwa ga ikonomi le loago , mme ka go rialo bo tlisa dieelo tse di kwa godimo tsa kgolo le tlhabololo .
Nete ke gore , dikotlonnye di tlhokiwa gagolo go dirisiwa mo sedikong sa bophelo ba semela sa mmidi mme go molemirui mongwe le mongwe go kgona go bona kumo e ntsi jaaka go ka kgonegwa , go botlhokwa go tlhola go tsaya diteko tsa mmu go sekasekiwa .
Go uma ga korong mo go fetang botlhokwa ba batho kgotsa bo bo seng pila , gantsi ka ntlha ya go na ga pula go feta ka nako ya go robiwa go dirisiwa e le dijo tsa diphologolo .
Dikgato tsa pabalesego ?
Fa e ka letlelelwa go tswelela ka kgololesego mo dilekanyetsong tsa tikologo , re dumela gore moeletlamelo mo ntshodikunong ya dibaeyofuele o tlaa tlhotlhola ntshodikuno ya temothuo tota , mme ka go diya jalo , o fedise phokotsego e e tswelelang mo ntshodikunong ya dithoro le dipeo tsa oli .
Dikomiti tsa Diwoto di ka dira dikatlenegiso go mokhanselara wa woto yo morago a tshwanetseng go fetisetsa dikatlenegiso tse di maleba tse go Sepikara wa mmasepala ka dipholisi tse di amang woto .
diseporei tsa di-aerosol , jj )
( vi ) lepodisi lengwe le lengwe ;
27 . Go tlosa mafoko a a reng ' tuedisokotlhao e e fetang R100 ' mo Molaong o o laolang go tlogedisiwa tiro ya go dira jaaka Motlhokomedi wa Letlole ka gonne jaanong palo e le kwa tlase thata go ka nna le bokao bope ;
DIPHITLHELELGO KGATLHANONG LE AMCU
( a x e ) kgotsa ( c x d )
Leidi le le rileng le ka tlhophelwa kemelano e e kgethegileng ya disenyi le malwetse kgotsa itshokelo ya komelelo .
Diporojeke tsa setlhopha sa 1
Lenaneo la ditirelo tsa bareki : lenaneo la go tshola bareki ba gago ba kgotsofetse e bile ba itumelela kgwebo ya gago ka dinako tsotlhe o latela thulaganyo le melawana e o e akantseng ka tsenelelo .
Mokgwa o Es'kia Mphahlele a itumelelang ditlhangwa tsa Afrikan ka ona o maleba le mo mokwading wa gompieno .
Tse di dirisiwang go rwala le go lokela monotsha le tsone di tshwanetse go phephafadiwa sentle go thibela borale .
Rekisa ka mekgwa e e farologanang , go tila go amogela tlhotlhwa e e tshwanang .
Lefelo la baeng le fa posong ya bogologolo , e jaanong e leng karolo ya tikologo ya Palamente .
Go tswa tlholegong ya motho , motho ka gale o tlhoka sengwe go tshela .
Kgwebo e tshwanetse ya bo e dira mo teng ga melelwane ya Porofense ya Gauteng ;
Gore o netefatse gore ntshodikuno ya sejalo e tlaa nna poelo .
Go phepafatsa sediriso sa sekgatshi
21 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e kwadilweng mo molaong , fa bogolo jwa kotlo jo bo beilweng go ya ka molao e leng go romela kwa kgolegelong lobaka lo lo fetang dingwaga di le tlhano kgotsa faene mo boiemong jwa lobaka loo , e badilwe go ya ka Adjustment of Fines Act , 1991 ( Act No . 101 of 1991 ) .
Mmidi o le kotlo ya diruiwa
Basadi mo Tlhabololong
Go ka nna 5 500 ya peo e e leng kgolo mo kilogerameng mme go ka nna 8 300 ya peo e nnye mo kilogerameng ka sesupo .
Ka ntlha ya go reka ka letlotlo ( go reka terekere , didiriswa , bene ) le gona go go gatelela go dirisa boitshwaro go se reke fela jaaka o rata .
( a ) neela tshedimosetso e e mosola ka ga bokgoni jwa go dira tiro sentle ;
Ka ntlha ya lebaka leno , RBP ga e a lebelela go duela merokotso epe e e tlwaelegileng bobotlana mo dingwageng di le 3 tse di latelang
Ka go dirisa thekenoloji ya segompieno ( dikhompiutara ) go kgonegwa go dira tiro e le go nna le ditshupetso tsa tiriso ya madi fa di tlhokiwa tota fela morago ga go reka kgotsa go rekisa sengwe .
Dišofole , diharaka le digarawe di ka dirisiwa go dira tsela ya molelo go thibela molelo go anama .
Kabinete e amogetse seralwa sa Setlankana sa Pholisi ya Itekolesego ( National Gambling Policy Document ) se se tla phasaladiwang mo Kuranteng ya Puso go bona ditshwaelo tsa baagi .
Mo kotareng ya ntlha go etetswe dikolo di le 180 koo DVD e neng ya tshamekelwa baithuti .
Tlhopha mofuta o o tla kgonang mo tikologong e o leng mo go yona .
Dikgatelelo mo go umeng ga dijwalwa tsa senawa
2.5.1 Ditheo tsa tshegetso
Tshola masimo a gago a se na mofero paka yotlhe go tswa thobong ya dijalo tse di fetileng go ya jalong ya sejalo se se latelang .
Tshekatsheko
O ka solofela leng serame sa bofelo sa ngwaga ?
GEP e ne ya tlhomelwa go tokafatsa kgolo le tlhabololo ya ikonomi mo Gauteng , ka go rotloetsa di-SMME gore di nne le seabe mo ikonoming e bontsi bo nnang le seabe mo go yone ka go dirisa madi le ka tsela ya go se dirise madi
Mo dingwageng tse di tshwanang le setlha se se fetileng se , o ka bo o kgonne go thapa rakonteraka , fela go bua boammaruri , kakanyo ya rona ke gore fa o batla go nna molemirui wa mogwebi , o tlhoka go nna le didiriso tsa gago .
Fa badiri ba gago ba sa ngongorege , go siame , ga go na mathata .
Tlhopho ya mofuta
Gape , fa o batla gore tiro e dirwe ka bonako , didiriswa le metšhene le tse dingwe tse di dirisiwang di tshwanetse go nna mo maemong a a siameng e bile din ne teng fa di tlhokiwa .
Se se se tshwanetseng go bopa tshedimosetso e ;
( tsweetswee tlhalosa )
Tlosa leswe le rusu e ntsi mo ketaneng pele o logetsa .
Fa re loga maano ka ditiragalo tsa rona tsa setlha se sentšhwa gape ke nako ya go nagana ka mokgwa o re yang go tlhagola mefero mo ditshimong tsa rona .
Bokgoni jwa go tlhaeletsana ;
Ke tla arabela potso ya phetogo ya setheo .
Khansele ya mmasepala e tshwanetse e tlhatlhobe gore e fitlhelela maikaelelo a yona jang ?
TLHALOSO TSEBE KGAOLO 1
Boemong jwa leano la go dikaganyetsa , go ne ga diragadiwa leano la tlhaselo , le le neng le na le makoa a le mmalwa .
Ka tsela eno teko ya go ama ga yone setšhaba e phimola mabaka a mangwe otlhe a go gana ka tshedimosetso .
( iv ) e tlhalose maikarabelo a ngwana le a motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
A diteng tsa ditirwana le mokgwa o o dirisitsweng di maleba gape di fitlhelela ditlhokwa tsa banna le basadi go sa kgathalesege lemorago la bona la lotso , sedumedi , kgotsa ikonomi .
Ba ithuta se ba leng sona ; go itshepa le go lemoga ka mo ba ka tlisang phetogo ka teng .
Dinkunturu le meselemetsi
Lenaanenetefatso
E , ke karolwana e e botlhokwa , segolo mo mafelong a magae , moo tshegetso ya bona e thusang thata mo go tlhagiseng dikgwetlho tse di rileng : sekao , go rema ditlhare go dira dikgong mo lefelong le le rileng mme ka go dira jalo ba tlhola kgogolego ya mmu e e tseneletseng .
Ka madimabe , kitso e gantsi e dutla morago ga nako , mme batho ba simolola go itse gore balemirui bafe ke batsietsi .
Kgatelelo ya bong ke tiriso ya maatla ka maikaelelo kgotsa ntle le maikaelelo a go kgaphela thoko aroganya , le go ja basadi ntsoma ka tumelo ya gore banna ba gaisa basadi .
Motlhankedi wa Tshedimosetso / Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Maikarabelo
Setshwantsho 7 : Palo e e ka nnang 69 584 ya batho ba etetse NAMPO ngwaga o .
Dišere tse di adimilweng ke dišere tse di kgethegileng tsa RBP tse e leng tsa Mahube mme RBP e ile ya adima Mahube madi go di reka :
Go Tlhama Ditshono tsa go Bona Tiro
Mphahlele o bua gore boemong jwa go tsibogela ditlhokego tsa thuto ya Aforika re tsere " hisetori ya maYuropa , matshwenyego a bona , dipoifo tsa bona , dikomano tsa bona tsa sedumedi , dikakanyo tsa bona tsa thuto , ditumelano tsa loago , ditiori tsa sepolitiki le mekgwa ya teng " .
Ga di Tshwane ka popego mme di ka nna 0 , 5 ya milemetara go ya dimilematara tse 3 ka bolele .
Molemo wa go dirisa ntlo ya gago go tsamaisa kgwebo ke gore o tlaa somarela madi gonne ga o duele rente .
Go tokafatsa boleng jwa maano ;
Kgwetlho ke go dirisa ditšhono fa go ntse go sirelediwa maAforikaborwa -bogolosegolo bahumanegi - kgatlhanong le matshosetsi a a amanngwang le dipaterone tse dintšha tsa dipeeletso le kgwebisano .
Balemirui ba bantsi ba bona lotseno lotlhe e le poelo mme ba e dirisa go ithekela tse ba di tlhokang fela go makala fa ba tlhoka madi go reka tse di leng botlhokwa go simolola go jwala ka setlha se se latelang .
Tlhotlhwa ya go boloka e ka tseiwa e le disente tse 0 , 71 ka tono ka letsatsi .
o Go tlhama diporojeke tse di thusanang tsa IDP le tsa CBP tse di tshwanang natso ; kgotsa
Fa o se mong wa polase , mmolelele ka totobalo gore tota molelo o šwa fa kae .
Maikutlo ke ka moo motho o ikutlwang ka teng e ka nna bontle kgotsa maswe ka mongwe kgotsa ka tiragalo .
Kgato ya 4 - Ditlamorago
Seno se bakwa ke fa oli , mafura a a mogote , dijo le moriri di tshelwa mo moseleng wa leswe .
( d ) foromo ya ikwadiso ya sekolo , ripoto ya sekolo , sekwalwa sengwe se se jaaka seo , setifikheiti sa kolobetso kgotsa sa sedumedi se se tshwanang le sona ; kgotsa
Mefuta e mebedi e ya kgaratlho e se ke ya tlhakatlhakanngwa ; bogolosegolo , mokwadi a se ke a gogelwa mo mofuteng wa politiki le ikonomi , mme a tsepamise mogopolo mo go ntlafatseng setlhangwa sa gagwe gore se tlhagelele jaaka " tiro ya botsweretshi " .
Melelo e ka thibelwa jang
Kemonosi e e bonweng ke Maburu kwa bofelong , e tlhagotse tsela ya go amogwa go ya pele le kgatelelo go batho-bantsho mo Aforikaborwa .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Mofuta o motelele wa matlhare a makima o ka rekisetswa ba difuru mme mofuta o o nang maemo a a kwa godimo a porotoine o rekisetswa ba go sila .
TIRO 2 Ke mekgwa efe e go ka dirisanwang le banna-le-seabe ba ka kwa ntle ka yona .
Se se kaya gore fa peomolao e dira tlamelo ya tsamaiso ya boikuelo , tshekatsheko ya semolao e tla tlisiwa fela fa ditsweletso tseo tsa boikuelo di konoseditswe ( le fa Molao o sa dire tlamelo ya kgotlatshekelo go golola motho mo ditlhokegong mo mabakeng a a kgethegileng le fa go le mo kgatlhegong ya bosiamisi ) .
Kakanyo ya me e tlhagafala thata . . . "
E sa dirwe ka tlwaelo e bile e sa imetswa meetlô , e le tumelo jaaka maitemogelo a semoya . "
Kamego e e rulaganeng ya baamegi mo dikomiting tse di rileng tsa Khanseleba ba rulaganeng , segolobogolo fa tsona e le dikomiti tse di leng ka ga merero ka paka ya botshelo e e lekanyeditsweng go na le ditheo tsa leruri
O tlogetse sekolo morago ga go falola mophatho wa botlhano ka 1959 .
9 . ( 1 ) Fa go na le lebaka le le dirang gore lepodisi le nne le pelaelo ya gore ngwana yo a naganelwang gore o tlotse molao o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , ga a tshwanela go tshwara ngwana , mme o tshwanetse gore ka bonako a ise ngwana kwa-
Sekao , kwa Canada , go bua le mopalamente wa khomišhene ya matlotlo , mokgatlo wa NGO o supile khuetso e e farologaneng ya tsamaiso ya jaanong ya mosola wa lekgetho go dipeeletso tsa tholotiro ya poraefete go banna le basadi , tsweletso ya letsholo go aga seša sekema sa tholotiro se se etleetswang ke puso .
Ka o le molemirui go botlhokwa gore o leke go tlhaloganya ditswamorago mme o se dumele fela tse di leng mo dikgatisong ya khompiutara .
Metsi - go jala o tshwanetse go bereka mmu ka tsela o o tlaa tsholang metsi mo puleng , fa o le lesego go tswa mo nosetsong .
Molaodi yo a sekang kgang a ka botsa dipotso jaaka :
Kwa bofelong re tlhophile Martie Willemse go tswa ga Noline Products , mo DVD ya ntlha , le PW van Wyk go tswa Agri TV mo DVD ya bobedi .
Tshotlako ya mmele
Ikemisetse go nna o ba itsese ka maemo a ditiragalo fa o ntse o leka go tswelela pele .
Go ikaelela go fitlhelela nnete go kaela batlhalefi ba ba ikanyegang , mme e rile mo puong ya gagwe ya go amogela tlotlo e , Mphahlele o ne a bua phatlalatsa a dintlha dingwe tse di popota tse di ka ga mathata a a lebaganeng le yunibesithi ya Bokone .
Go dira menontsha e e tlaa dirisiwang mo ntshodikunong ;
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Gape mefutafatsa mokgwa o wena o rekisang kumo ya gago go fokotsa kgono ya diphatsa tse di ka tlisetswang ke phetogo ya tlhotlhwa go go senyetsa .
Porofense e tla itlhaganedisa thibelo ya tshwaetso ya HIV ka mokgwa wa mme-go-ya-leseeng ka go fokotsa tshwaetso ka tlhamalalo .
Fa rakonteraka a dirisediwa kgaolo e tona , gantsi pakanyana eo e a fosega , se se ka dirang gore montshakuno a latlhegelwe ke dijalo tsa gagwe ( go jala kgotsa go pieta thari ) .
Aroganya baithuti ka ditlhopha di le thataro o neele setlhopha sengwe le sengwe lengwe la magato a IDP gore ba buisane ka ga lona , go akaretsa le legato la ipaakanyetso .
Minolosa le go tlatsa gape terena ya maatla ka selogetsi .
Kwa bofelong , o na le wena go ikaraba .
Korong e tlaa goga dikilogeramo tse 22 tsa naiterojene , tse 3 , 8 tsa fasofate , tse 4 , 30 tsa potasiamo le tse 2 , 50 tsa sebabole ka tono e nngwe le e nngwe ya tlhaka e e umiwang .
Potso e kgolo mo lebakeng leno ke : Re itemogela jang hisetori mo kontinenteng ya Aforika ?
Ditheo tsa sepolotiki tsa mmasepala di diriwa ke baemedi ba ba tlhophilweng kgotsa bakhanselara .
Lwa bobedi , e mo thusa go tlhaloganya tirelo le kopano ya gagwe le ba bangwe jaaka e le ya porojeke ya lefatshe ka go ikala ga lone .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Dikgato tsa ditiragalo di tshwanetse go utlwanelwa ke batsayakarolo botlhe mme direkoto tsotlhe tse di kwadilweng di itshekile di tshwanetse go nna teng go sekasekwa ke batho .
Ditsereganyo tse di tlhamaletseng tsa ka bonako go tlhasela bohuma
Mo botshelong ba segompieno , metswedi ya kgatelelo e ka nna sengwenyana fela se e seng kgang e kgolo jaaka modumo o o tlhobaetsang go ya go phetolo a kgolo e e fetolang bophelo gagotlhe jaaka leso la mongwe wa lelapa .
Maikaelelo
Rita Andreas : Mmueledi - Sele : 076 790 1066
tlhaloganya botlhokwa le boitumelo ba go tsaya karololo mo tlhabololong . .
Komiti ya Woto e ka tlhopha go neela diphotefolio go ditokololo tsa Komiti ya Woto .
Dituelelo tsa katiso ( TOF , makhanselara - bo-HOD )
Tlhotlhwa ya korong e e neng e ntse e ya kwa tlase e gateletse balemirui go se jwale korong ya mariga mme ba simolotse go jwala mefuta e mengwe ya dijwalwa .
Tsamaiso
Kwa kopanong ya Grain SA ya maloba , Motlatsatona wa Lefapha la Bonnetetshi le Thekenologi , Derek Hanekom , o rile : " Ngwaga wa 2012 ke ngwaga e go tla nnang ditiragalo mo kgaolong ya bolemi , ka go lebelela go tsenelela ntshokhumo ya dijo ! "
Ga e kitla fela e itlhaganedisa tsweletso ya go supa dimela tse di botlhokwa le didirisiwa , gape e ka supa gore didirisiwa di ka dirisiwa jang .
Ditshekatsheko tsa tiragatso ya ngwaga le ngwaga
Kitso ya setso , sekao , e ka kaya kitso ya setso e e fetiseditsweng mo lotsong , mme gape e amana le nako .
Neela lenanetema go ditokololo tsa komiti pele ga nako gore ba itse gore kopano e mabapi le eng le go itshiamisa .
A go na le poelo kgotsa tatlhegelo ?
Mme gape ga go a siama go gasa fa go le metsi le fa o ka re pula e ka na .
19 . Maitlhomo
Ka ntlha ya ditshenyegelo tse di tlhatlogang ke tlaa leka go bona kadimo go tswa Land Bank .
( a ) ka fa tlase ga dingwaga di le 16 ; kgotsa
Go ya ka dikgoreletsi tse di fa godimo , ke gona re sekasekang tlhabololo ya montshakuno go ya ka diporojeke le mananeo a a farologaneng .
Mola o o yang kwa thoko o tshwanetse wa thalwa go bontsha fa go nang le tse di bakang tse di golaganeng , kgotsa
E ikaelela go tsweletsa mananeo a nnete a ditiro ka go rwesa baagi maikarabelo mangwe a mananeo a ka bobona .
Khansele e tshwanelwa ke gore e amogele ditekanyetsokabo tse pele ga ngwaga o mošwa wa matlotlo o simolola fa morago ga gore go dirwe thulaganyo e e siameng le go rerisana le dikomiti tsa woto ga mmogo le ditlhopha tse dingwe tsa bakgatlhegedi mo lefelong la lona .
Tiro ya IDP ya 4 / 1 : tlhagiso ya 1 ya ditlhagiso tsa dikakangwa tsa diporojeke , tiro ya IDP ya 4 / 2 : tlhagiso ya bo2 tlhagiso ya ditlhagiso tsa kakangwa ya diporojeke .
Fa dilo di senyega tota ke nako ya go lebelela sentle mo seiponeng go bona gore goreng go ntse jalo .
Go maswabi go bona gore balemirui ba tsaya gore metšhene le didiriswa di ka tswelela go dira mme di ka se fele .
Borakonteraka ba ba nang le GPS le GIS tse di tlhabologileng mo metšhineng ya bona ba ka kgatsha kgaolo e tona mo bosigong jo bo didimetseng .
Mo athikeleng e , Es'kia Mphahlele o tlhalosa botshelo jwa gagwe jaaka moithuti , morutabana le monna wa setso .
Disekerete di le 16 - 25 ( tse di tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Dithoto le dikago tse di neng di le mo sedikeng seo di ne tsa busetswa mo taolong ya puso , mme se , sa isa kwa go phutlhameng ga ikonomi ya lefelo leo .
Sediriswa se se fa tlase se tlhalositswe ka dikao ka ditlhaka tse di sekameng le go tshwaiwa go ya ka tiriso ya sediriswa .
( 2 ) Mo go tseyeng tshweetso mabapi le kitso ya bosenyi ya ngwana yo-
( 2 ) Moreetsa-kgetse a ka golola ngwana yo o umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) -
Maina ka botlalo le sefane . . . . . 
Baakanya masimo ;
Go tlhopha batho ba bangwe kgotsa mekgatlho e mengwe go thusa ka ga diporojeke tse di rileng , fa go tlhokafala .
Tsona di tshwana le dikadimo tse dinnye mme gona di lekana didiriswa tsa kago fela .
Seabe sa setšhaba se tlhagilwe go rotloetsa mesola ya taolo e e siameng le ditshwanelo tsa botho
Karolo 44 e kgolo , dingwe tsa direkoto tse di kwadilweng ka fa tlase ga yone di akaretsa :
Jalo ga go makatse go fitlhela e le ene yo a tserweng go nna mmampodi yo a fiwa terekere e ntshwantshwa ya John Deere 5403 MFWD 48 kW .
Dithapo tsotlhe di ikaegile ka go netefadiwa ga dithutego le dikgololo tsotlhe tse di maleba .
Poelo e e kwa tlase ya ntshodikuno ya dithoro tse di tshelang ka pula le dikelo tsa morokotso
Go tsamaisa ka tolamo go raya gore ditiro tse e nne tsa tsamaiso - togamaano , thulaganyo , tiragatso le taolo , di tshwanetse gore di diragadiwe ka tolamo , tiro nngwe le nngwe e amogele kelotlhoko e e e tlhokang go tshola kgwebo e tsamaya ka thelelo ka nako yotlhe go fitlhelela maitlhomo a a ipeetsweng , jaaka go dira poelo .
Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla romela foromo ya go dira boikuelo go Ratoropo-Mogolo kgotsa go Sebui sa Mmasepala kgotsa go motho yo Lekgotla la Mmasepala le mo tlhomang go nna molaodi wa boikuelo .
Bontsi ba batho ba , ga ba batle go dira tiro , ba batla go amogela tuelo ka mafelelo a kgwedi fela mme ba sa dire tiro e ba tshwanetseng go e dira .
Bantshadikuno mo dikgaolong tse dintsi ba paletswe le ke go roba tono e le nngwe ya korong ka heketara .
E akaretsa tshedimosetso e e amanang le thobalano , go ima , le bodumedi , le go kwalelana le ba bangwe , DNA , dikgatisomenwana , le dikai tsa fa leina la motho le tlhaga mo direkotong .
( c ) tlhalosa maina a batho kgotsa a mekgatlho e e tla neelanang ka ditirelo le thuso , jaaka go tlhalositswe ; le
komiti ya woto ga e dire jaaka mosele wa tlhaeletsano ya lekoko le le busang kgotsa ya lekoko lengwe fela , ka gonne mokhanselara le setheo sa gagwe sa sepolotiki ba setse ba dira tiro e
Ke nako e e siameng go sekaseka gore go diragetseng mo setlheng se se fetileng le go tlhatlhoba dintlha tse di farologaneng tsa tsamaiso le ntshokuno tse di ntseng le seabe mo go tlhomamiseng boleng le pholo ya bofelo ya dijalo .
Kgono : Ke na le didiriswa tsa mo polaseng tse di leng diterekere tse pedi , mogoma , sesugammu , koloi le haraka .
Peo mo ntshokunong ke yona setsenngwateng sa pinagare .
Bokana ba go kgonwa bo bo ka nayang lotseno la puseletso le le siameng la mofuta mongwe le mongwe wa dijwalwa bo balelwa ka go dirisa mokgwa wa palotlotlo wa palogotlhegare .
Ke kgaolo ya sebolayamefero sa Lekoko la B mme mo dikgaolong tse dingwe go na le tlwaelo ya mefuta ya dibolayamefero tsa Lekoko la B.
Bagolwane ba setso , baeteledipele ba seloago le ba sepolotiki le ditokololo tsa Foramo ya Kemedi ya IDP ba itsesiwe ka ga CBP le ditiragalo tsa botlhokwa tse di tlileng go diragala .
O netefatsa tshegetso ya gagwe go Afrikan Centre of Humanities and Social Sciences jaaka " legae la go runya ga dikakanyo , go gola , go anama le go nna tsa botlhe gore di fetolwe go nna diporojeke le dithulaganyo tse di tiileng . "
Baagi mabapi le togamaano e e diregang mo loagong ( sk . ka radio ya setšhaba , makwalodikgang a setšhaba ) ;
Sireletsa kgatlhanong le rusu , jego le mogote ;
Diphalane
MAINA A BOBEDI JO , MONNA LE MOSADI A TSHWANETSE GO NNA MO LOKWALO-BOPAKING .
Maitlhomo a togamaano a tshwanetse go phasaladiwa mo ' Tšhateng ya Thebolo ya Ditirelo ' e setheo sengwe le sengwe se tshwanetseng go e tlhagisa go tsamaelana le tšhata ya lefapha le se amanang le sona . .
Fa go fitlhelwa llaga e kgotsa go belaelwa katisegelo e e boteng go feta fa go epiwa porofaele ya mmu ka letsogo mme bonnye e nne selekano sa mitara o le mongwe .
Bokana ba thobo ya me ya ntlha ya disonobolomo e ne e le kgaolo ya tono ya 0 , 2 ka heketara , dijwalwa tsa korong tsa ntlha ga ke a di roba ka go ne go se na sepe .
Fa kumo e nngwe le e nngwe e robiwa e sa le metsi go feta go tlisa mathata kwa silong kgotsa e ka simolola go bola fa e sa ome jaaka e tshwanetse .
Go tsweletsa go laolwa , buisana gape le gape le badiri ba gago , ba tshware sentle mme dirisa thupiso .
Mokgwa wa molemirui go tlamela boleng ba mmu go naya sekao o ka tlhagiswa ke bontsi ba kumo e a ka e bonang go fapaana le mokgwa wa moithutammu yo a tla gatelelang tiriso le boikarabelo ba mmu .
( c ) lekwalo sa kitsiso le a le neilweng ke lepodisi go ya ka molawana wa 22 , o buisiwa le molawana wa 23 ;
Ditshetsana tse di mo mmung di ka nna menopi go ya go tse di leng tse dinnyennye thata ka sele e le nngwe fela , tse di dirisang mmogo go nna kotlo mo mmung .
Motse wa Roma ga o a agiwa ka letsatsi le le lengwe fela !
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
A re na le boikanyo ?
( h ) lobaka le ka lona go ka diragalang gore a nne a tlhatlhetswe go fitlha tsheko e fela ;
malwetsi le ditshwaetsano
Fela mo teng ga matseno ke dimitata tsa ntlha di e 30 tsa Keiskamma Tapestry ( see Hotspot ) .
Labotlhano
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya tshireletso
3.5 Go dira ka kitso ya setso 33
Tshola buka ya dingongorego o be o lebise dingongorego kwa mokhanselareng wa woto beke nngwe le nngwe
Re tla dirisa moakanyetso o jang e bile re tla o tlhatlhela jang mo maemong a rona a bolemirui le kgwebo ?
Dikgomo tse dingwe tsa go feta dikgwedi di le 24
Aterese ya poso ya molemi - go akaretsa toropo ;
Ka gale mo ngwageng e pula e nang gannye fela le naga e tlaa supa mathata go mela mme jalo ka go leka go tshedisa diruiwa tsa gago o ka di jesa sengwe le sengwe se se neng se mela mo masimong kwa ntle ga go di tlogela gore di foforege gore go sale go le sepe se se ka dirisiwang .
DILAESENSE LE MAKWALOTETLA
Fa o leka go nna moitsetsotlhe go tlaa go tlhaolela kwa thoko ga badiri , mme fa o ka ba botsa gore bona ba tlaa kgona bothata jang go tlaa tsweleletsa kutlwano .
6.5 Go dirisa tshedimosetso ya CBP mo tiragatsong ya IDP : ditiro le didiriswa
Go kwala taelo e e tlhalosang leano la tatelano go botlhokwa gore go nne dintlha tse di latelang mo go lona , e bong khutswafatso e e tseneletseng , tsamaiso ya ditšhelete ka bophara , leano la tsamaiso , leano la go rola tiro la ba ba tswang mo kgwebong , bolaodi , leano la go sutisa ditiro le ba ba dirang , maano a tiriso ya ditšhelete kwa pele , leano la tiro le go le dirisa mo leanonakong jaaka go dumetswe , mme gape le makwalo a a gatelelang dintlha tse di dumetsweng .
Kgato 2 : Tsokotsa
Le fa e ka kopa mokhanselara wa woto go rola tiro le go supa go tlhoka botshepegi mo go ena , ga e a tshwanela go kgoreletsa kgotsa go thibela ditiro dingwe le dingwe tsa mokhanselara mo wotong .
Se , ke ka ntlha ya gore go ya ka setso sa Afrikan , go senya botshelo ka mokgwa mongwe fela ke ntwa kgatlhanong le badimo , le ba ba kwa godimo le Modimo .
Ditsela tse di gatelela botlhokwa jwa tekanyetsokabo e e leng teng le IDP mo go tlhomamiseng PMS .
Bontshakuno le bononofi ke tse pedi tsa diemakgatlhanong tse di botlhokwatlhokwa tsa bothata jo .
Mphahlele o bontsha gore kwa ntle ga porogerama ya litheresi ya setso go simolola ka bana ba sekolo go ya bagolong , dikakanyo tsa renesanse le kago-setšhaba di ka se ke tsa diragala .
Melao ya letlole e ne e le e e tlhabolotsweng go simolola ka 1 Mopitlwe 2009 mme ya kwadisiwa ka Lwetse 2009 mme ya fetolwa ke tlhabololo ya nomore 1 mme ya kwadisiwa ka Moranang 2010 .
Jalo go thata go supa lenaneo le le rileng le le lengwe la go laola mefero go dirisiwa mo dipolaseng mo dikgaolong tse go jwalwang mmidi .
Peo e tla mela mo mmung o o leng bomogote bo bo lebng gare ga 18°C go ya 30°C mme go mela ga matlhare go tlhoka bomogote bo bo ka nnang mo tikologong ya 20°C go ya 35 °C .
Kgwetlho mo ntšhwafatsong ke se - re ya go thusa jang balemirui go tsena mo ntshokunong e e tletseng e e kwa godimo ya seikonomi ?
Go na le mefuta e meraro ya kanola , Tlwaelo , Tshimophepha ( CL ) le kgona Triazine ( TT ) , e nngwe le e nngwe e pharologana ka tiriso .
MATLHA A MANGWE A A BOTLHOKWA GO AFORIKA
Go ja tlhaka e e phepafatsweng le dilo tse di dirilweng ka go e dirisa go bapisiwa le go nona le go tlelwa ke thibelelo ya insulin le mofuta wa diabetes wa 2 .
Le fa Aforikaborwa e tla nna le mathata a go gaisana ka go dira dithoto go go tlhokang dinonofo tse di kwa tlase ka ntlha ya popego ya yona ya ditshenyegelo tse di kwa godimo , dinaga di le dintsi mo kontinenteng di ka kgona go gaisana jaaka ditshenyegelo tsa ntshodikuno di tsweletse go tlhatlhoga kwa Asia Botlhaba .
E tshameka gape karolo e e botlhokwa go thusa malapa le go laola matshosetsi botshelo , mme e nolofatsa diphetogo tsa mmaraka wa badiri , ka go rialo e tsaya karolo mo go tliseng ikonomi e e fetogafetogang .
Seemo sa dikotla le PH ya mmu
Maemo a monono wa mmu jaaka go ntse a tshwanetswe go sekasekiwa go tsenelela .
Topo e e oketsegileng ka ntlha yak golo ya ikonomi le loago mo Aforikaborwa mo dingwageng di le 20 tse di fetileng , le tsibogelo e e bonya ya topo e , go kaya gore re itemogela tlhaelo ya theleso ya ditlhokwa tsa rona ga jaana .
Disonobolomo di ka jalwa mo botennye jwa magareng ga 2 , 5 cm le 5 cm , go ya fela ka mofuta wa mmu le letlhajale .
Eno ke kopano ya ipaakanyo fa banna-le-seabe botlhe ba kopanang mme ba bo ba newa tshedimosetso ka ga tsamaiso ya CBP .
Mogodungwana
Dijalo tsotlhe di tlhoka metsi go gola , mme ntlha ya botlhokwa thata mo ntshokunong ya dithoro ya lefatshe le le omileng ke go nna teng ga bongola jo bo lekaneng ka nako ya kgolo ya sejalo sa korong sa gago .
Kgato ya 3
Ke nnete gore ke mokgwa o o botoka go dirisa disalela , mme le gale ga se mokgwa o o kgoniwang go dirisiwa go tswelela ka gore fa o dirisiwa go latlhegwa khabone e le CO2 e ntsintsi ka nako e mmu o sugiwang mme jalo mmu o senyega ka ntlha ya popego ya mmu .
Maitemogelo a go rarabolola mathata ;
Ke tlile go buisa mekgwa e le 8 e batho ba reng ke ya bothokwa fa motho a tlhopha setlamo se se tlamelang ka ditirelo sa tlhaeletsano .
Fa tsereganyo e retela batho bao ba ka isa kgang ya bona go mothusi yo tshwetso ya gagwe e tla nnang ya bofelo .
go dira jaaka bukanatshedimosetso ya motheo ya batlhankedi le makhanselara ba ba rweleng maikarabelo a go tsenya tirisong dithulaganyo di tshwana le ditlhopho , tlhagiso ya dipegelo tsa dikomiti tsa diwoto , le go neelana ka didirisiwa tse di botlhokwa mabapi le ditiragatso tse di nonofileng
Go jesa monate tota go mo etela kwa polaseng ya gagwe gonne sengwe le sengwe se tlametswe sentle le go tsholwa ka manontlhotlho mo segotlong .
Re na le kopano ya dithulaganyo ya thuolefatshe mo Aforikaborwa - go tswa go lefatshe go ya lefatsheng la poraefete le le hirilweng , go ya lefatsheng la morafe le mo go lona go se nang ditumelano tse di bofang motho tsa semolao ( tetlo ya go nna / dirisa fela ) .
62 . ( 1 ) ( a ) Botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao go tewa tsamaiso e e seng ya semmuso e maikaelelo a yona e leng go kopanya ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao le motswa-setlhabelo , mo go dirwang gona togamaano ya gore ngwana o tla baakanya jang ditlamorago tsa tlolo-molao .
Go reka eneji go tshwana le go duela rente - mo bofelong jwa dingwaga di le lesometlhano ga o na bosupi bope . - mme o tlogelwa o ka fefeulwa ke ditshenyegelo tsa eneji .
Go ya ka tsamaiso , go tlhama lenaneo o tlhokomela kgato ya togamaano ka go phuthologa - gore o dira eng le kae , o se dira jang le go dira go le kana kang .
Go fitlhelela tsenyeletso ya ikonomi go tlhoka go tlhaola ditšhono tse di maleba moo tirisanommogo e ka rebolang dipoelo tse di tshwanang , dipeeletso go mafaratlhatlha , go gagamatsa dikiletso tsa kgwebisano mo kgaolong , go fokotsa ditefelo , le go itebaganya le melelwane e e se nang ditefelo , jaaka melelwane e e sa direng ka katlego .
Tlhotlhwa e e rileng ya Safex ya korong e supa gore tlhotlhwa ya korong e ka nna R3 340 ka tono .
Go thutholola mmu ka selemo , mo go thusang go sireletsa ditshedinyana tse dinnyennye tse di leng botlhokwa mo mmung .
Ditlhabololo tsa PAIA
Referense !
Ka jalo phitlhelelo e bonwa sentle go fitlhelela metsi le dikotla go ntsha thobo e e kwa godimo .
Seno se thusa go netefatsa togamaano ya nnete le boitlhamedi .
Go gakololwa gore tokololo ya komiti ya woto a katisetswe CBP ( le fa e le moagi mongwe fela ) .
Ditiro tsa letsatsi le letsatsi di dirilwe .
Sebatana ke setshedi se se tsayang ( se se bolayang ) kumo ya molemirui .
Diheketara tse 22 tsa mmidi o o nosetswang tsa ntlha tsa gagwe di ntse di mela gona jaanong .
( 6 ) Molawana wa 154 ( 3 ) wa " Criminal Procedure Act " o a diragadiwa mmogo le diphetogo tse di tlhokegang go ya ka tlhaloso mabapi le phasalatso ya tshedimosetso .
Kwa Kapaborwa go ka dirisiwa tse di tshwanang mme gape le bali ( e le e e busetsang poelo ka bonako ) le luserene e e leng mafulo .
Dipharologano ka bophara tse dingwe tse di ka nnang teng ke go lebelela gore peo e kana kang ka gore fa e le peo e nnye ke peo e e ka simololang go tlhoga mo mmung o o seng boteng , o o ka nnang dimilemetara tse di ka nnang 0 go ya tse 50 ka boteng , mme fa e le peo e kgolonyana e tla simolola go tlhoga fela fa e le boteng bo bo leng dimilimetara tse 50 go ya tse 150 mo mmung .
( Go ya ka Molawana wa Nomore ya bo 187 ya letlha la di 15 Tlhakole 2002 )
Ka gonne naeterojene e tsamaya mo semeleng , matlhare a magologolo ke ona a ntrha go bontsha ditshupo tsa tlhaelo ya naeterojene .
Ba ditirelo tsa go bala batho le bona ba tshwanetse go nna le tshedimosetso ka maemo a ikonomi a batho mo lefelong la lona
Lenaneo la ntlha la Merero ya Lefatshe e ntse Kabo ya Phitlhelelolefatshe la Bonno ( SLAG ) .
5.3.2 Mokgwa wa go dira kopo
O seke wa nna mo lefifing - itse hisetori ya thobalano ya molekane wa gago ,
Thefosano ya dijwalwa / mafulo ya nako e telele e simolola go tsweng kwa godimo ka mo molemeng luserene - korong - bali - dilupine - korong - bali - kanola - luserene gape .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Grain SA e file sekolo sa Polase ya Joelshoek kwa ntle ga Maclear segatisi / seetsi .
Leina la setheo
Go na le diterekere tse dikgolo thata , mme le tse dinnye di teng e bile o se ikutlwe gore fa o le molemirui yo a se nang tse dintsi o se tle go NAMPO .
Kantoro Kgolo e tla be e dira khutsafatso e be e e romela go Lefapha la Matlotlo .
Lefatshe
Tsholodirekoto ;
Go na le seabe sa setšhaba se se golagantsweng le maloko a a rileng mme ka kakaretso wa losika o tshwanetse go thusa yo mongwe wa losika fa a tlhoka thuso .
E naya kgopolo ya bokana ba sebaka se se leng teng go boloka kotlo se tseiwang ke naeterogene .
Komiti ya Woto ya gago e tlhomilwe jang ?
Mo Afrikaborwa re fitlhela dibata tse di latelang tse di senyang dijwalwa thata e le :
go amogela dingongorego le dipotsolotso go tswa mo baaging mabapi le thebolelo ya ditirelo ya mmasepala , buisana le khansele le go begela baagi ditsibogo tsa khansele
Ka kgwebi ya Diphalane modulasetulo wa SATI , e leng Anne-Marie Beukes , o ne a bua mo lenaneong la radio ya rsg la ' Die tale wat ons praat ' ka ga Letsatsi la Boditšhabatšhaba la Thanolo le Meputso ya SATI .
Dikgopolo tsa dipalopalo di supiwa mo Lenaneo la 3 .
Mokgweetsi ke kere kgotsa seporokete se se nang le maatla ka tlhamalalo .
Bayothekenoloji ya go tsenya botlhole jo bo tlhagisang jini ya Bt , mo mmiding e teng .
Morutabana Mphahlele o tlhagisa ntlha e ka go e boeletsa a re : " Thuto ke thulaganyo ya go nna motho , ka boyona fela ga re kgone go tsena sentle mo tikologong e e tlhalositsweng fela re ka e tlhama sešwa , le go e dira maleba . "
Tšhembara ya Kokoano Bosetšhaba ya bogologolo e ne e dirisiwa ke Palamente go tloga ka go tlhamiwa ga Palamente ka 1910 , go fitlhela ka puso ya ntlha ya temokerasi e tlhopiwa ka 1994 .
Go lema boteng , le go latelelwa ke go haraka le go feela go khupetsa peo ya mefero le disalela tsa dimela tse di ka nnang le malwetse le go lekalekantsha lekidi .
Molato / Sekoloto
Bakwadi ba gantsi ba ne ba ikamanya le Aforika , ditlhabologo tsa pele tsa Aforika Bophirima , Egepeto le Ethiopia , le bontle jwa bantsho le lefatshe la tlholego le le setseng morago ga go tshwarwa jaaka makgoba a ba ba tlileng pele .
Ga o ka ke wa kgona go nna o sena selulafouno
Go tswakela mo tankeng
Dikomiti tsa khansele tse di lebelelang morero o o rileng jaaka matlo , tlhabololo ya ikonomi , thebolo ya ditirelo le mafaratlhatlha .
O ka batla go e kwala mo tšhateng , kgotsa wa neela batsayakarolo khopi ya dintlhakgolo .
Phokotsego e e solefetsweng ya ntshodikuno ya korong ya lefatshe e ntse le seabe sa botlhokwa mo koketsegong ya tlhotlhwa ya korong ya boditšhalatšhaba , le ka ntlha ya lebaka la gore Aforikaborwa o tshwanetse go romela teng nngwetharong ya patlego ya selegae , koketsego mo ditlhotlhweng tsa boditšhababatšhaba e isitse kwa koketsegong mo tlhotlhweng ya Aforikaborwa .
Medi ga o tlhoge ka nako e .
Molao o sireletsa batlhokofadiwa botlhe ka kakaretso , mme gape segolo bogolo o sireletsa bana le batho ba ba golafetseng tlhaloganyo kgatlhanong le melato e e latelang :
Go se phele ga ditshedinyana tse di leng botlhokwa mme go naya mmu o o seng pila ; le
Re ka simolola go jwala disonobolomo .
Ipaakanye go sa le gale - itse se o batlang go se bua mme o nne le dintlha le tshedimosetso yotlhe mo e ka bonwang teng bonolo .
5.2 Tse di bakang kgotlhang
Molao wa Naga wa 1913 o beetse 92% ya naga go Basweu mme 8% fela go Bantsho .
Leano le dirilwe mme fela le tlhoka go ka fetolelwa mo leanong le le dirang gore le tle le tsenggwe mo tirisong .
Maitlhomo a go tsokotsa ke go tlosa kuno mo dikgaolong tse di loileng kgotsa tse dikgolo e e ka bong e sa ntse e le mo sekgatshing .
Ga go na banka kgotsa thulaganyo e e ka go adimang madi e e sa tlhokeng go tlhomamisa kgono ya moadimamadi go busetsa madi a a a adimang .
Mphahlele o nyatsa se a se tlhalosang e le maitsholo a ga Robert , yo go begwang a re ke boatla go ratana ga banna le banna ba bangwe e bile ke ntwa kgatlhanong le melao ya tlhago .
O se ka wa nna le tlhaolele le ka motlha !
Dintlha tsa go tlhopha balemirui
( c ) ngwana a latofadiwa ka gore o dirile tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao ;
Referense !
Karolo 4
Le gale , fa kgono ya go rekisa le go reka e amogetswe go botlhokwa go e dirisa go itshireletsa ka dinako fa dilo di ntse di fetoga .
Tlaleletso mo inšorenseng ya ditsenngwateng .
( iv ) go tlhalosetsa ngwana ka ga ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa morago fela ga foo , go ya ka Molao ono ;
Mofenyi wa kgaisano ya ntlha ya FIT wa phousetara ya go rotloetsa setlhogo sa 2013 sa Letsatsi la Boditšhabatšhaba la Thanolo ( ' Beyond Linguistic Barriers - A United World ' ) ke leloko la SATI e leng Naomi Dinur .
Faene kgotsa dikatlholo dingwe boemong jwa faene
TIRO 1 Akantshanang ka ga dikakanyo tsa ditiro tsa Komiti ya Woto tse di ka tsenngwang mo Legatong la Ntlha la thulaganyo ya lenaneo go netefatsa gore baagi ba na le seabe mo thulaganyong eo .
Kgotlakgolo ya RBN e tlhoma fano Dikomiti tsa Photefolio tse di latelang go ya ka polelwana ya semolao ya 15.2 ya Thulaganyo ya Balaodi ba RBN e e buisiwang le Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotlakgolo :
Mo mefuteng mengwe ya temothuo , go fitlhelela motlakase go botlhokwa thata .
Re ithutile ka moo dimela le diphologolo di leng botlhokwa ka teng mo go rona le gore di re tlamela ka eng .
Go reka sengwe ka kadimo , morago ga nako , o tlaa duela go feta tlhotlhwa ya selo seo .
Mekgatlho e mengwe ya baagi e tlhamiwa ka maikaelelo a a rileng a go netefatsa go tiragatso ya mmasepala mo maphateng a a botlhokwa a tiragatso .
( g ) mo lobakeng lwa ngwana yo a nang le dingwaga di 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , go supa kakanyo ya gore a bopaki jwa maitseanape jo bo umakiwang mo go molawana wa 11 ( 3 ) , bo ka tlhokega ;
Gape , fa o tsokotsa sekgatshi o se ka wa tlhola megojwana ya metsi a a emeng a a ka fitlhelelwang ke bana , meotlwana , loruo le diphologolo tsa naga .
Nna ke tlhotlhelediwa go dira thata le boikanyo .
Tshola motšhine o le phepa
Fa go oma , boalogodimo bo dira legogo , ka jalo le kaba kamogano efe kgotsa efe ya
Dikao tsa dilwana tse ke dibokwanakgolo , dibokwana mo makgwafong , mphe le monyoga .
GORE go TSEWE TSIA GORE Botlhokwa jwa koketso ya lefatshe go fedisa dikampa tsa baipei ke karolo ya Letlhomeso la Tlhabololo ya Manno la Makana e ga gajaana e dirwang ke Bagakolodi ba Setplan .
Dintlha tsa mokgwa : . . . . . 
Ka mafoko a mangwe maAforika a ne a gatelelwa ke puso e e neng e itlhoma go nna ya botho jwa seKereste .
Tshekatsheko ya tekanyetsokabo ya bong o neela basadi ka sebontshi sa boineelo ba mmuso go siamisa ditlhokego tse di totobetseng tsa basadi le tshwanelo go tlhokomelo ya boitekanelo , thuto le thapo .
Maitemogelo go tswa mo mmasepaleng yo o dirileng CBP ke gore Ithulaganyo gantsi e a tlhaediwa mo kwa morago go amang boleng jwa tiragatso .
Molomo o akaretsa boalo jwa meno ( a a tlhogang morago ga tsalo ) , loleme le dikgeleswa tsa mathe .
Go itsege sentle gore tshenyo e kgolo ya kgogolego ( 50 - 80% ) e tlholwa ke dipula tsa matlakadibe tse di bokete tsa sewelo mo dikgaolong tsa pula ya selemo .
Metsi a tshola semela se eme tswe !
Baakanya ntlo 3 ( go tlosa motshetelo o mogologolo ) .
Fa mojadi a ka leta lobaka lo loleele go simolola go nosa , ka dinako dingwe go ya go nna thata go samagana le nosetso le go efoga ngodiego ya dijalo .
Ditswhetso tse di tserweng . . .
Matlafatso ya SWOT kgatlhanong le dipoelo
Ya bobedi ke gore fa MaAfrikan a bua ka ga botlhokwa jwa go boelwa ke hisetori ya bona , karabo e nna gore maemo a , a nna kgatlhanong le setso jaaka se se emeng felo go le gongwe .
Morago ga tumiso , enjene e tshwanetse go thithofadiwa ka bonako jo bo kgonagalang .
Ke setse ke lekile gantsi go bona thuso kwa mmusong mme ke ntse ke emetse thuso ya bone .
Mo tshekatshekong ya buka ya gagwe ya 1973 ya tshekatsheko Voices in the Whirlwind and Other Essays , mosekaseki o bua fa Mphahlele a sekametse mo tshekatshekong ya kwa Bophirima .
Kopo ya PAIA e tshwanetse go romelwa go Motlhankedi wa Tshedimosetso , Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa go Tlhogo ya setlamo sa puso kgotsa sa poraefete , mme e tshwanetse go dirisa dintlhakgokagano tse di nepagetseng tse di mo nakong .
e tsweletsa puisano ya tsela tsoopedi - fa batho ba utlwa e kete o na le kgatlhego mo kakanyong ya bona ba tlaa ipaakanya e le tota go dirisana le wena .
Gotlhola madi
gore ba tsholwe ka tsela le go bewa mo maemong a a tseelang tlhogong dingwaga tsa ngwana ;
Dintlha tsa go laola korong tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa ka Sedimonthole
Ditheokadimo tse dintsi di tlhoka bonto mo thotong go sireletsa kadimo .
Tlhokomela go se pege go feta mo dithaereng ka gore go dira gore di senyege pele ga nako mo go oketsang kgatelelo mo mmung mo go isang go dirisa mafura go feta ka ntlha ya koketso ya thibelelo .
DONOMORE TSE DI BOTLHOKWA
O gakologelwa gore o simolotse go disa dinku a le dingwaga di le supa e bile o sa ntse a gopola monkgo ole wa bojang sentle mo mosong , fa loapi lo ne lo apogile sentle thata e bile a kgona go bona dithaba tsa kwa Lesotho .
Letlole la Terasete la Patlisiso ka Ditshedi le farologane le Letlole la Terasete la Setšhaba le le ka tlholwang go aba mesola mo boemong jwa selegae .
Loga maano e bile o ipaakanye pele - jaanong jwala .
Foreisetata
Go baakanya mmu go ka diragala nako nngwe le nngwe fa go feditswe go roba pele ga go jwala gape ka setlha se se latelang .
Tsamaiso
Disoyabini di tlhoka dikhilogeramo tse 85 tsa naeterojene ka tono ya peo e e ntshitsweng .
Ee , setlha se ka nna sa mofuta o o ka go kgonisang , mme ga o kgone go laola maemo a tlelaemete .
3 ) Re biditse kopano e , go lo bolelela ka ga holo e ntšha ya boitapoloso e re e rulaganyang .
Kwa bokhutlong , e tlaa akaretsa go konotela porojeke , go tlhatlhoba boleng jwa kuno e e fedileng kgotsa tirelo le go konosetsa dikonteraka le ditekanyetsokabo .
Ke nako gore mongwe le mongwe a lemoge gore mo maemong a gajaana , sepoko se se tswelela go fetoga boammaaruri jo bo bonwang ka matlho le go oketsega .
Boikuelo bo amogetswe ka . . . . . ( letlha ) ke . . . . . ( tlhalosa maemo , leina le sefane sa motlhankedi wa tshedimosetso/motlatsa-motlhankedi wa tshedimosetso ) .
Tsela e e tshwanetseng go latelwa fa go sekasekiwa kgololo kgotsa tlhatlhelo ya ngwana morago ga go tshwarwa
Gore go ntshiwa jang go tsamaelana le dintlha tsa setegeniki tsa gore go ntshiwa jang mmidi , korong , thuokoko tsa nama , dinamane tsa mafusediwa , go ntsha boboa , le tse dingwe .
Go ntsha diminerale go tlhola metswedi ya go tlhatlhosa maemo a botshelo , dinonofo , le mafaratlhatlha ka tsela e e tsweletsegang .
Kwa Nigeria , go na le puo mo morafeng wa Ohaffia , ya gore " bonna jwa boRre bo a gasaganya , fa popelo ya bomme e kokoanya " .
Fa le na le lefatshe ka tlhakanelo , wena le setšhaba sa gago le tla tshwanela ke go swetsa gore a le tla letla mobatlisisi wa ditshedi go nna le phitlhelelo mo lefatsheng la lona le didirisiwa tsa lona kgotsa jang .
Mo dikgatlhegong tsa kutlwisiso e e tseneletseng ya setšhaba , bommasepala ba tshwanetse go tsamaisa manaane a thuto go dikologa mmotlolo wa dikomiti tsa diwoto wa kemedi ka bonako pele ga ditlhopho tsa diwoto le go netefatsa gore thulaganyo ya ditshitshinyo tseo e tlhaloganyega sentle le go bulegela ditlhopha tsotlhe tsa kgatlhego tse di botlhokwa mo setšhabeng .
Fa motswasetlhabelo a sa kgone go buisa , motlhankedi wa sepodise kgotsa motho mongwe yo o tlhopilweng ke motswasetlhabelo a ka buisa kanegelo pele e ka saenwa .
Go nna moAfrikan go tlhoka gore motho a nne le kgolagano ya semowa le meetlo ya Afrikan .
Ikaego ya dinaga tse di humanegileng
Sekao , metsotso ya khansele e nne pegelo mo Dikomiting tsa Woto .
Go na le dituelo tsa ditiro tse di tlhokang go direlwa tekanyetsokabo mme diphopholetso tsa tsona di neetswe mo karolong ya 3.4 .
Tlwaelo e e maatla ya go ithusa
Go dumelanwa ka kakaretso gore ka go dirisa sejalo sa monawa sa selemo jaaka " cow peas " mo modikong wa thefosanyo le sejalo sa mmidi , thobo le ntshokuno di ka tokafala , monono wa mmu o a godisiwa mme ditshenyegelo tsa monontsha di ye tlase .
Fa go na le tlhotlhwa ya go reka ditlhatsana , e bone e le poloko ka go tla nna mosola morago ga nako .
Go nnile le go dira merokotso le tshitlhololonyana mme ke ngongorego ya dirutegi gompieno gore o ka re puso ya ANC mo tshimologong ya bo1990 e tsere tshwetso ya go ikgogela morago go tswa mo ikonoming , e e e setseng morago .
Go botlhokwa go itse dilo tse ka di tsamaelana le botlhokwa ba go dirisa monontsha mo masimong a gago .
Nngwe ya ditsela tse di bonolo tsa go dirisa lefatshe mo ntshokunong ke go dirisa ditirelo tsa borakonteraka ba temothuo ba bagolo .
Diphokoletso go tswa ditlamong tse di tlamelang ka ditsenngwateng ga se gantsi di fetisediwang kwa bantshadikunong .
Ditlhokego tsa tsamaiso tsa PAJA di tlhagisitswe mo Melawaneng e e itsisitsweng mo molaong wa Mefutafuta ya Ditshedi .
Sediriswa 1 : Tshekatsheko ya bong
Se se amile boleng jwa garase mo go maswe thata .
Go a kgatlhisa gape go itse gore khiro e tla pele ga thekiso .
Motsewasekao yo o ka rotloetsang ba bangwe - bogolosegolo bomorwae .
( c ) tlhalosetsa ngwana ka ga ditsamaiso tsa ka bonako tse di tshwanetsweng go latelwa go ka Molao ono ; le
Bolaodi ba inšorense le diphatsha
Fa o dirisa madi jaaka go laelwa mo tekanyetsong ya gago , ditshenyegelo di kgona go laolwa mme go tsweleletsa boitshwaro - o ithuta go se dirise madi kwa ntle ga go tlhokomela tekanyetso ya gago .
Nolundi Msengana o tsaletswe kwa Cala kwa Kapabotlhaba ka 1972 .
Bontsi jwa batho bo dirisa peo ya mmidi e e nang le BT mo leineng la yona - peo e e ribolotswe ka kgethego go emelana le sebokophetlhi - diboko ga di ne di tshela fa di ka ja mmidi o .
TSHEDIMOSETSO YA GO IKGOLAGANYA LE RONA
Lefatshe le tlhotlhwagodimo , e bile gantsi batho ba ipotsa gore ba tlaa bona kae madi go reka lefatshe .
Diponagalo tsa molemirui yo o duleng mabogo
Pabalesegodijo ke eng ?
Paloteko ya dithaponyana tse di leng 40 mo seakong go ka go naya ditono tse 2 , 05 ka heketara .
- Khansele
Dirisa tshedimosetso e e kwadilweng ka nako ya kopanyo ya dipoelo tse e leng tse di botlhokwa .
Dikopo tsa semmuso tsa go bona tshedimosetso tse di dirwang go ya ka Molao di tshwanetse go lebisiwa go Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa go Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Togamaano ya Bosetšhaba ya melao
Mo tšhembareng e , malokoa nna go ya ka Porofense tsa bona le go bouta jaaka karolo ya porofense .
Fa a ntse a direla Setheo sa Difofu , Mphahlele o ne a ipaakanyetsa go nna morutabana yo o boineelo .
Go nna le lenanenetefaletso le le rekotang gore ke dintlha dife le dingongorego tse di rarabololwang le tseo di nnang di sa rarabololwe go tlaa thusa komiti ya woto le mokhanselara go itse gore ke merero efe e e sa ntseng e tlhoka go salwa morago .
Kwa bafelong tsamaisa sekganela go ya le sekgatshi le dipeipi tsotlhe , go tseeletsa di-boom , dibelofo , manifouloto , dimeterakelelo le dillaene tsa kgotlhokgotso .
2 . Phetišene :
Mofero ona o ka nna bothata o o sa kgonweng go laolwa mme o ka tlisetsa ditsheneygo tse di makatsang go dijwalwa tsa gago fa o sa laolwe .
Go sa bereke ( Go batlana le tiro )
Se ke maemo a a kgobang marapo ka gore montshakuno o tlaa bo a diretse lesidi ngwaga otlhe , mme gongwe ga a ne a nna le gona go jala sejalo se se latelang .
Le ga le go tlaa nna botlhokwa gore mmasepala a tlhomeleitlho legato lotlhe la kgatelopele mo tsenyotirisong ya diporojeke tse , go tlhomamisa seabe sa CBP le go supa diwoto tse di tlhokang tshegetso fa tlhaelo ya kgatelopele ya tsenyotirisong ya leano la woto e golaganngwang le mathata a ditsela tsa dikomiti tsa diwoto mo diwotong tse di rileng .
Ntlha e ya porojeke ke patlisiso ya thuto fela tumalano ya go neelana ka matlole ya setheo sa dinaga di sele sa patlisiso e tlhoka gore didirisiwa tsa lotsalo tsa se go diriwang patlisiso ka sona se fitlhelelwe ke babatalisisi ba bangwe .
Diphopholetso tsa lotseno lwa madi le ditshenyegelo
1.4 Go nonotsha seabe sa bookamedi sa Kgotla le go tokafatsa go tsaya karolo mo go yone
( a ) kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong yoo go ela tlhoko gore a ngwana o latela taelo e a e neilweng le go naya kgotlatshekelo ripoto , ka mokgwa o o tshwanetseng , ya gore o dira jang , le go supa gore o latela taelo ; le
Go tlaleletsa mo mesoleng e o ka batla go netefatsa gore badirisani ba selegae , bathusi , dikaedi le barorafoko ba akarediwa jaaka banna le seabe ba ba duelwang mo patlisisong ; le gore batho ba selegae ba katisiwa ka tshiamo mo dilong tse di maleba tsa saense , tsa semolao le tsa tsamaiso ; gore o ananelwa sentle mo thulaganyong ya patlisiso , le gore o amogela dikhopi tsa ditshwantsho , diselaete le ditokomane tse di maleba .
ditheo tsa mekgatlho di tshwanelwa ke go tlhomiwa gore go tle go tsamaisiwe thulaganyo e
( i ) a ka fetola kgotsa a oketsa taelo e e dirilweng go ya ka molawana wa 24 ( 4 ) ; mme
Pholo
Moithuti wa leruri
Gauteng : Sezulu , Seesemane , Seaforikanse , Sesotho
KAROLO 4 45
Go nna mo dinakong ka mekgwa e e tlwaelegileng , ditlhabololo le dintlha tse di kgatlhisang mo intasetering ya matlole a go rola tiro go tokafatsa itlhabololo jaaka motlhokomedi le go arogana kitso ya gagwe le ba bangwe , segolo batlhokomedi-ka-ene le maloko a letlole .
Go tlhasela bohuma le botlhoki go tshwanetse go nna ditlapele tsa puso ya temokerasi " .
Ntlha ya botlhokwa mo ntshokunong ya disoyabini ka katlego ka jalo ke netefatso ya gore thompolafatso e e siameng go ya e e gaisang , e a direga .
( f ) bopiwe ka tsela e e tla dirang gore go dira ga tsona go kgone go lekanyediwa ;
Re tlile go botsa dipotso di le mmalwa tse di amanang le mokgwa wa gago wa go dirisa selulafouno .
Banna ba ba neng ba dira kgakala le magae , ba amogela madi , ba ne ba nna le maemo a a tsholetsegileng a ikonomi mme ba nyatsa basadi .
Ke lekgetho la thomeleloteng le le duelwang ke moromelateng go kgona go tlisetsa dilo tse di tswang kwa ntle ga naga mo nageng e e leng ya gagwe .
Tšheka selekanyo sa eleketerolaete mo beteriing .
Tlamelo ya polantere
Ka mafoko a mangwe kgatsho e e siameng e sa ntse e ka diragala mo dithemphereitšheng tse di kwa tlase ka phufudi e e kwa tlase e e tsamaelanang kgotsa mo dithemphereitšheng tse di kwa godimo ka phufudi e e kwa godimo .
( a ) tlhotlhomise batho kgotsa mofuta kgotsa maemo a batho ba ba nang le bokgoni go dira tshekatsheko ya kitso ya bosenyi ya ngwana e e umakiwang mo go molawana wa 11 ( 3 ) ; mme
Bosupi jo bo lekaneng go ka dira katlholo ya bokgoni
Ka go tshegetsa ikonomi e e itekanetseng kwa legatong la selegae ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka abela go tlhabololo ya setšhaba se se matlhagatlhaga e bile se se tswelelang mo tikologong ya bona .
Empower the Parents e akareditswe mo ngataneng e e botlhokwa thata ya diathikele tsa Tribute tse Mphahlele a di kwaletseng kholomo ya gagwe ya kgwedi le kgwedi : From My Notebook , magareng ga 1987 le 1998 .
Lekgetho la lotseno la sebele ka jalo le kgethisiwa mo teraseteng .
10.5 Palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe ua Kgotla ya Setso e tla nna 51% ya palogotlhe ya maloko a Kgotla ya Setso .
Fa kere ya terapa e dikologa gangwe fela kere ya seporokete e tlaa dikologa ga kae ?
( b ) motho a ka nna ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , kgotsa ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 18 , lepodisi le tshwanetse go tshola motho jaaka ngwana ka go akanya mabaka a-
Kgolo le dipeeletso tsa pakatelele di tlhoka ponelopele e e abelanwang , tlotlo le tirisanommogo magareng ga dikgwebo , bodiri le puso .
E ka mpa ya supa fa ditiro tseo di tshwanetseng tsa dirisiwa teng go susumetsa ditiro tsa CBP tsa tshegetso ya tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso , ka mmasepala le dikgolaganyo magareng ga CBP le IDP .
Mmidi o mosetlha o supa maemo a a tshwanang mme a kwa tlase go bona tlhotlhwa e e ka nnang R2 090 ka tono ka kgwedi ya Phukwi ya 2014 .
Mokgwa wa bofatlhosi : Ditlhopha tse di nnye , ripoto ya puisano ya e e tsenelwang ke batho botlhe
Boitumelo le kitso ya kgono e Mme Mdluli a e tsweleletsang mo polaseng ya gagwe di dira gore o se batle go tloga mo polaseng ya gagwe mme fa o tsamaya o tsamaya ka pelo e tshweu .
a ka kwala aphili kwa ntle ga go dira kopo ya go dira aphili go ya ka molawana wa 309B wa Molao o o jalo fa aphili e dirilwe kwa kgotlatshekelo e nnye ebile e le go ya ka molawana wa 316 wa Molao o o jalo mo lobakeng lwa aphili e e dirwang kwa Kgotlatshekelo Kgolo : Fa fela gape e le gore molawana wa 302 ( 1 ) ( b ) wa Molao o o jalo wa diragadiwa mabapi le ngwana yo o dirang aphili kgatlhanong le go bonwa molato , katlholo kgotsa taelo jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 302 ( 1 ) ( a ) wa Molao o o jalo .
Lebaka le lengwe le le dirang gore batho ba dirise madi ba sa nagane sentle ke gore ba tlhoka kgono ya go dirisa madi ka tlhaloganyo ( ga baitse go dirisa madi ) , mme go tlisetsa tatlhego kgotsa kadimo go feta kgono ya madi .
Nnete ke gore go a tura go tlhoma dikopano mo metseng fa re kgona go naya kitso fela jaaka re ne re kgona ka go dirisa ditlhopha tse ditona .
Metsi a a ka fa Tlase ga Lefatshe a go Nosetsa Masimo
Fa go ka diragala gore modiredi ka phoso a nwe tšhefu , o tshwanetswe go isiwa ngakeng ka bonako mme le setshelo sa tšhefu yona eo se tshwanetse go isiwa kwa ngakeng gore ngaka e kgone go dirisa ditshiamiso tse di leng botlhokwa .
Mogokgo
Le na le themphereitšha le setlhakgolo tse di siameng ;
Dintlha tse di mosola tsa go go tlhababotlhale go go thusa go reetsa ka thata :
Pele ga go jwala disonobolomo molemirui o tshwanetse go tsaya diteko tsa mmu mo masimong go kgona go tlhomamisa bokana ba kotlo e e leng teng mo mmung .
Le fa a sa sekamela letlhakore le le lengwe ; o amogela bonnete le tshwanelo ya go nna teng ga ditumelo tse dingwe tsa setso .
Batho ba Zimbabwe ba nnile le seabe sa botlhokwa sa hisetori ka go tshegetsa kgaratlho ya kgololosego ya Aforikaborwa .
Gantsi le gale sengwe le sengwe o fitlhele se sa tsamae sentle ka fa go rulagantsweng mme dijalo mo tshimong ga di dintle jaaka go ne go solofetswe .
Kopantsho ya metšhene ga e fokotse madi a a dirisiwang go reka metšhene ya molemirui mo polaseng e lenngwe fela mme , ka gore kopantsho e kgona go reka metšhene e e pila e megolo , go golafatso tiriso ya molemirui yo mongwe le yo mongwe e bile go fokotsa nako e e tlhokiwang go dira mo masimong mo go oketsang nako e molemirui a ka dirang ditiro tse dingwe tse di leng botlhokwa go oketsa kumo ya polase ya gagwe .
Athikele e kwadilwe ke Lawrence Luthango , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Khutswafatso e e ka fa tlase e tlhalosa dintlha tse tona tse di tlhagelelang tsa togamaano e e dirwang pele ga kopano mmogo le tsamaiso ya yona .
21 . Boruni jwa dibuka le diakhaonto tsa Kgotla
go dirisana le baagi ba selegae le badirisani jaaka dikaelo tsa phitlhelelo ya pusoselegae ya tlhabololo .
Go boela mo go tse di botlhokwa tota , re tshwanetse go dumela gore togamaano e e pila , go tsaya tshwetso ka tshwanno le go gagamatsa dikgole go isa mophato kwa pele go kgona go fenya .
Dikaelo dingwe ke tse tse di tla go thusang go nna le bokgoni jo .
Bokana ba pula e e nang ke bokana kang e bile e na leng le fa kae ?
2 . Go thusa go potlakisa thebolelo ya ditirelo
Go akanya fela ka ga CBP mmasepala o tshwanetse a ineela go aba nako le matlole a batho go tshegetsa tiragatso eno e e mafolofolo e e maatlafatsang e bile e tshwaraganelwa , e seng fela go botsa dipotso go go bonolo fela .
Tiriso e e sa siamang ya mmaraka e raya kgwebo ya mo teng , ditiro tse di kganelang kgwebo ( tlhotlheletso ya mmaraka ) le dipolelo tse di fosagetseng , tse di timetsang kgotsa tsa tsietso tse di dirilweng malebana le ditshireletso tse di mo lenaaneng .
O kgotsofetse go le go kana kang ka tirelo yotlhe e o e direlwang ke setlamo sa gago sa konokono se se tlamelang ka ditirelo sa selulafouno ?
Re solofela gore ka go neela borakonteraka ba temothuo Khoso ya Borakonteraka , ba tlaa tlhaloganya botlhokwa jwa go dira ditiro tsa tshugommu tse di nepagetseng , ka diemo tse di tshwanetseng , ka nako e e tshwanetseng le ka tlhotlhwa e e utlwalang mo montshakunong .
Maemo a pH ya mmu ke yona ntlha e e leng botlhkwa go lekalekantshwa le go tlhokomela .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ya Bachelor mo Bolaoding ba Tikologo .
Mabapi le se , o botsa potso morago ga paka ya go fetogela go temokerasi : re dira jang gore re se nne didiriswa tseo di tlholang karogano e e ikaegileng ka bomorafe , jaaka sekao ?
Tsweetswee nthomelele metsotso ka poso / imeili / fekese
Go botlhokwa gape go nna le makwalo a jaaka go laolwa ke molao .
Dikolo tseo ke PT Sanders kwa Trompsburg le Sekolopotlana sa Vredefort kwa Vredefort .
Kgaolo ya 4 ya Molao o e dira boikuelo mo go bommasepala go tlhagisa mowa wa taolo ya mmasepala e e dirisanang le puso e e rulaganeng ya kemedi ( ke gore baeteledipele ba ba tlhophilweng ) ka mokgwa wa taolo ya botsayakarolo ( e leng botsayakarolo jwa setšhaba ) .
Sekao , fa letseno le le tswang mo ditefelong le madi a a duelwang ke baagi di le kwa tlase jaaka go ne go bonetswepele , go tla raya gore ditshenyegelo le tsona di nne kwa tlase .
Fa bogote bo oketsega Serurubele sa Teemane e Ntsho se na le mokgwa wa go ntsifala thata ka bonako .
Thoto e e leng pabalesego ya tuelo ya kadimo ya madi kgotsa tlamego nngwe , sekai , ntlo e e dirisiwang jaaka pabalesego mme e ka rekisiwa ke moadimi mo lebakeng la fa kadimo e sa duelwe .
Fa go tlhokiwa kalaka e ntsintsi e ka lokelwa ka go dirisa dingwaga tse pedi o ntse o e lokelwa .
Baemedi ke ntlha e e leng botlhokwa thata go lenaneo le puseletsomadi .
Lebelo la modikologo wa šafote ke lona le le tlhomamisang gore mekheniseme wa peo o dikologa ka bonako jo bo kae , se se tlhomamisang gore go jalwa peo e e kana kang .
Ditlhophaboima tsa diphologolo
Athikele 8 Tshomarelo ya boitshupo Bana ba na le tshiamelo ya go tshola boitshupo ba bona go akarediwa leina , bosetšhaba le dikamano tsa balelapa mme puso e tshwanetse go ba thusa go dira jalo kgotsa go tlhomamisa boitshupo ba bona fa bo timetse
Bana ba mophato o o rutwang ke Surita ba na le kgatlhego e tona thata mo temothuong ka gore ba reetsa dikgaso tsa radio mo Lesedi Radio ka Labone maitsiboa ka 20 : 15 ( ke nako e ka yona Johan Kriel a dirang kgaso ya beke le beke ) .
( b ) dikatlholo tse di atlholetsweng bana mo mefutafuteng e e umakilweng mo taelong ya ( a ) , fa ba ne ba bonwe molato ;
Melaotlhomo e e sa ameng diporofense ke eo e amanang le ditiro tsa bosetšhaba , jaaka pabalesego , merero ya kwa ntle , le boatlhodi .
O ka buisa ka ga ditlhotlhwa tsa morokotso wa botsayakarolo wa Sekema sa Peeletsommogo ya thoto mo ditsebeng tse dintsi tsa makwalodikgang a JSE Limited mo karolong ya " Setsha le dilo tsotlhe tse di mo go sona " .
Kgaolo ya 2 ( Karolo ya 19 ) ya Molao e kopa mmasepala go kgaratlha , mo bokgoning jwa ona , go fitlhelela maitlhomo a a tlhagelelang mo Karolong ya 152 ya Molaotheo , e leng go :
Batlhankedi ba bagolo ba ba nang le maitemogelo mo go tsa Taolo ya Tolamo ya Botlhe ;
Setlamo sa me se tsenya fela sedirisiwa ka mo mabotlolong fela ga se amege ka tsela nngwe mo thebolelong .
Gangwe le gape , bakwadi ba lebagana le potso e e botsang ka ga saebe sa bona mo merafeng ya bona . .
Tšhembara ya puso ya Kapa e ne ya nna lefelo la bojelo jwa maloko le baeng .
Sekao se sengwe ke mofero wa molelwane ( Striga asiatica ) , semela se se phelang ka go dirisa se sengwe mme se fitlhelwa gantsi mo mafatsheng a kwa magaeng mo mmung o o sa noneng .
Ka go latela dikgopolotheo tsa motheo fa o reka le go tshela dikhemikale , montshadikuno o ka thibela tshenyo e e boitshegang mo dijalong tsa gagwe .
Fa ditlhogo di thubega o tlaa bona tatlhego e kgolo ya ditlhaka ka gore ditlhaka tse dintsi di wela fatshe pele di kgona go tsena mo mpeng ya motšhene .
Fa bogole bo go itsa go buisa , go leba kgotsa go utlwa rekoto e le ka sebopego se e ntshiwang ka sone sa 1 go ya go 4 fa tlase fano , tlhalosa bogole jwa gago o bo o tlhalose gore sebopego sa rekoto e o e kopang se tle e le sa mofuta ofe .
Go kgona go bona kgono ka go dirisa tsa mothuthuntshwane go laola malwetse , dintlha tse di latelang di tshwanetse go elwa tlhoko :
Ke kgatlhanong le maikaelelo le tse di kgonwang go rebolwa tse gore Tona ya Matlotlo a itsise Tekanyetsokabo tebang le ngwaga o o latelang , go le gantsi kwa bokhutlong jwa Tlhakole .
Lekgetho la tlamelo - thulaganyo le tuelo ya ditlamo tsa lekgetho la tlamelo ( IRP6's ) ke dikgwedi tse 6 morago ga go fela ga ngwaga ( kgaolo ya 1 ) , ka mafelelo a ngwaga ya ditšhelete ( kgaolo ya 2 ) le dikgwedi tse 6 morago ga go fela ga ngwaga ya ditšhelete ( kgaolo ya 3 ) .
Setswerere ka kitso ya dikhemikale se se nang kitso ya tiriso se tshwanetse go botswa go kgona go lekalekantsha bokana le mokgwa wa tiriso mo masimong a disoya a gago .
Mefero e e simololang go tlhoga gaufi thata le bogodimo ba mmu e ka kgona go fenya sebolayamefero fa se tseiwa go tsenelela mo mmung .
Mo dikgaolong tse di leng kwa botlhaba , mo palo ya dimela ka heketara e le kwa godimo mme le mo mefero e le mentsi ka tshimologo ya setlha , go farolgana gagolo le mo dikgaolong tsa kwa bophirima tsa lefatshe la rona mo palo ya dimela e se ntsi thata mme tota le mo mefero e simolola go mela morago ga nako .
Bantshakuno ba lemogile gore ba bona tshedimosetso le kitso e ntsi mo go nneng tokololo ya setlhophathutano le go tsenela malatsi a balemirui .
R240 dimilione mo tseleng e e golaganyang Hondeklip Bay le N7 gaufi le Garies .
Ka lesego , Yellow Nut Sedge e ka laolwa ka katlego , mo mmiding le mabeleng kago dirisa Servian ( kuno ya mo motseletseleng wa Syngeta ) .
Lebaka le gape le sa ntse le baya dithoto tsa mong mo kotsing .
Sediriso sa go meta se se tlwaelegileng thata ke mofuta wa sefetlho kgotsa sekurufu .
Moporofesara Mphahlele o ne a bua dingwaga di le thataro fela morago ga dikhuduego tsa Soweto tsa 1976 di sena go runya le go anama le Aforikaborwa yotlhe .
Maikutlo a a botlhoko a tsosa maboko le dipina , ke ditsela tsa khutsafalo , mme mo pesalemeng e , batshwarwa ba a sotlwa , ba opedisiwa gore ba lebale lefatshe la bona , sengwe se ba ikanang gore ga ba kitla ba se dira .
Batlhokomedi ba ba tlhophilweng ke Mothapi ke batlhokomedi ba ba thapilweng ke mothapi .
Ditlhabelo di teng tse di ka lokelwang le peo pele ga nako ya go jwala mme di ka dirisiwa mo matsatsing a a leng lesome kgotsa go feta di ntse di dira .
Tiro 4 Leba molaotheo , mme o supe maikaelelo a puso ya motlhakanelwa le dikamano tsa maphata .
A batho ba tshwanela go duelela go dirisa didiriso , fa go le jalo go reng ?
Jaaka go ntse ke setse ke rekile dipolase tse pedi gape ka go dirisa madi a ke a adimang kwa Bankeng ya Naga .
Maselela a a tswang mo dikunong tse a ka nna kotsi mo mongweng le mongwe yo o dirang ka kgotsa go dikologa motšhine .
Dikgaolo tse dikgolo tsa mmasepala ke tsa magae mme ga di a tlhabololwa .
Setso se sengwe le sengwe se na le diketso tsa sona tsa mmele mme bathusi ba tshwanelwa ke go akanya ka tsenelelo ka ga gore ba dirise jang puo ka mmele ka tsela e e leng gore molaetsa o o tlhagelelang o : ' ke rata go go reetsa le go go tlhaloganya ' .
Go botlhokwa gape go gakologelwa gore :
Fa kanola e segiwa , go kgaolwa fela fa godimo ga dikala tsa ntlha mo matlaseng a kutu ya nnete gore go sale kutu ka foroko , mo tse di kgaolwang di ka beiwa gore di ome .
tlhaloganye se se batlegang go rulaganyetsa CBP kwa legatong la woto le la mmasepala le go golaganya le tiragatso ya IDP ;
Didiriswa tsa mofuta o di bokete e bile di thata go kgona go sega ditsela mo mmung o o sa lengwang go lokela peo .
Tekanyetsokabo e abilwe go akaretsa matlole a a yang ka tlhokego
Go tshwanetse go simololwe " sekema sa phetolelo kwa mafulong " gore ka jalo mebu yotlhe e e bokoa e ntshiwe mo ntshodikunong ya dithoro le go fetolelwa go ya phulo mo ntshodikunong ya nama le tlhale .
Go lekalekantsha mo go siameng ga dijwalela go le nosi go ka se netefatse maemo a dimela tsa mmidi a a siameng .
Pele ga tlhogo e tlhalosa paka magareng ga jalo ya dijalo , tirego ya melo fela pele semela se tlhagelela fa godimo ga mmu .
Konosetso
Go botlhokwa gore puso ya temokerasi e sireletse ditshwanelo tsa batho bangwe le bangwe tse di leng mo Molaotheong .
Re ise re fetse go roba kumo ya setlha se se fetileng fa re setse re tshwanetse go simolola go loga maano a go dira ditiro le tiriso ya madi go jwala kumo ya selemo ya 2015 go ya 2016 .
Mokento o tla nna le ditwatsi tsa bolwetse tse di fokotsweng di se na maatla mme di sa kgone go bolaya seruiwa .
IDP e tlhoma ditlapele tsa lefelo .
Go botoka fa ntlha ya taelo e simololwa ka bonako gore mongwe le mongwe wa lelapa a kgone go utlwisa maikutlo a gagwe ka ntlha ya tatelano e bile bagolo ba kgone go tlhopha jaaka ba rata .
Bolaodi ba mefero mo masimong a gago a mmidi bo botlhokwa ka e le ntlha nngwe ya tiragalo ya bolaodi ka bophara .
Bokwaledi bo tshwanetse ba ntsha kitsiso e e epang pitso ya tshoganyetso mo matsatsing a le supa a go amogela kopo ya pitso . .
Mefuta e mengwe e supile dithunya matsatsi a a ka nnang 21 morago ga go leng tlwaelo ka dinako tsa go mela ka bollo kgotsa matsatsi a go mela .
Dikao tsa ditlamorago tse di seng monate tsa bodirisi fela di bonala sentle gompieno , mme e bile di sedimogile go gaisa jaaka di ne di ntse ka 1994 , fa Mphahlele a dira ditshwaelo tsa gagwe .
Botsamaisi jwa Matlakala a a Thata
K : Maloko a rotloediwa go ikgolaganya le motlhankedi wa bona yo mogolo , batlhokomedi le batsamaisi ka tsela e e babalesegileng .
go tlhaloganya boteng jwa baagi le dintlha tsa Woto
Go bonala ditlhaka tse ditshweu tse di tshwanang le " marophi " mo piding .
Sepalangwa se botlhokwa go phatlalatsa diphuthelwana tsa dijo go ya kwa mafelong a a kwa ntlentle le go isa batho kwa tleliniking
E tsenyeletsa tlhaloganyo ya maikarabelo go botlhe , segolobogolo baša , go tokafatsa boleng jwa botshelo jwa batho botlhe ba ba amegileng mo dikarolong tse di masisi mo botennyeng jwa loago , go tsenyeletsa :
Kitso e e leng teng ka mefuta e e golang ka bonako e supiwa fa tlase go nna sekao se se supang go lekanyetsa jaaka go supilwe fa godimo .
Kitsiso eno e bidiwa ' kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso ' ka gonne e ntsha kitsiso ka tshedimosetso yotlhe e e senotsweng ka go ithaopa , mme seno ga se reye gore go ikaegile ka tshwetso ya motlhankedi wa tshedimosetso ya gore a phasalatse lenaane la teng kgotsa nnyaa .
Ka kgato ya Pula / Imvula ya kgwedi ya Ngwanatsele re tla lebelela ka go tsenelela Ditheo tsa Digasetsa - Go Lekalekantsha le tlhokomelo ya tiriso kwa nageng .
Ga re a tshwanela go sadisa morago go dirisa le go tshwaragana dintlha tsa go busetsa madi .
Phokotso ya go lema
Tlhopha baithaopi ba le babedi go diragatsa motshameko-wa-pontsho wa metsotso e le meraro mme o ba neele metsotso e le mmalwa go akanya gore ba tla tshameka jang karolo ya bona .
Ntlha e nngwe ya PBD ke go dirisa dibolayadisenyi tse di ka laolang ka tshwanelo mme di se senyi tikologo e bile di se bolae dibatana mme ke yona ntlha e e gatelelang gore dibolayadisenyi di dirisiwe fela jaaka go supetswa le ka bokana bo bo fiwang .
Boporofešenale le maemo a a etleetsang boitshwaro jwa seporofešenale a tshwanetse go agiwa sešwa , mme le boikarabelo jwa tiragatso bo tshwanetse go etleediwa .
go tsiboga ka bonako le ka kutlwelobotlhoko fa maemo a tirelo a wela kwa tlase a a solofeditsweng ( tshiamiso )
Rotlhe re na le kgonalo ya tlhatloso e e boitshegang ya tlhotlhwa ya motlakase e e tshikinngwang ke Eskom .
Moakanyetso kgotsa tlhakore la thulaganyo - se se dira ka moo porojeke e tshwanetseng go tsamaisiwa .
Gape o na le diheketara tse di leng 50 tsa bojang ba menwana ya Smuts tse di leng mafulo le diheketara tse 230 tsa mafulo a naga .
Losika lwa itsadisopoeletso lo , lo lonnye ka bogolo , lo na le diako tse dinnye le thobo e e fokotsegileng .
Matlole a go rola tiro a akaretsa matlole a phenšene , matlole a pabalesego , matlole a peeletso ya go rola tiro le matlole a polokelo .
A dingwaga tsa gago ke letlotlo kgotsa disuga mo madirelong a korong ?
La ntlha , ga re jwale peo mo mmung o o omeletseng , gape ga re kgone go jwala fa setlha sa go jwala se fetile .
Godimo ga moo , mafelobodirelo a Katlehong , Orlando , Residentia , Khutsong le Ennerdale a tla tsosoloswa , MEC Maile o tlhalositse jalo .
Morago , ka kadimo go tswa Land Bank o ne a kgona go reka polase e .
Ditlhankana tse ke :
Inšorense ya ditsenngwateng e tlhotlhwagodimo mo go maswe , mme fa tlhotlhwa ya ditsenngwateng e le kwa godimo , mme tlhotlhwa ya dikuno e le kwa tlase ( jaaka go ntse ka dijalo tse dintsi ka nako e ) , go tsaya mofuta o wa inšorense go botlhokwa thata , fela gape go ka raya gore fa tsotlhe di setse di diragetse , montshadikuno o iphitlhela a sa sala ka sepe morago ga thobo .
Tota kgotlhang e ka dira jaaka motlhodi wa diphetogo .
Kabelelotheo ya dijalo .
5.19.1 dikoleke tsa madi tse di fetang R1 000.000.00 ( milione o le mongwe wa diranta ) ;
( c ) go na le bopaki jo bo popota kgatlhanong le ngwana ;
pH ka nnete e emetse " maatla a haeterojene " mme pH ya mmu e supa maemo a botšarara kgotsa alekale tsa mmu .
Nonofo le bokgoni
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go tshwanetse go gatelelwe fano fa gore Khoso ya Motheo ya Paakanyo ya Enjene , ga e leke go katisa bomakhenike .
Ntlha e nngwe e e tlisetsang botlhokwa ba naeterojene ke kitlagano ya mmu .
( b ) tagafara go ya ka molawana wa 19 ;
Primrose ( 24 ) o dira dithuto tsa temothuo kwa kholetšheng ya Taletso FET fa e le Nomvuyo ( 16 ) ene o dira Kereiti ya 10 kwa Sekolosegolong sa Bethel .
Go itemogelwa ditatlhegelo tse di kwa godimo ka ntlha ya tlhaselo ya sebokophetlhi .
Le gale , go botlhokwa fa o tlhopha go tsaya tsela e , go netefatsa gore sediriswa se siame mme se tla tlosa kumo ya gago sentle jaaka o batla .
Thulaganyo ya go dirisa madi jaaka go ratwa ka tlwaelo e ka tlosa dipharologanyo morago ga nako ka fa gongwe le gongwe - molemirui le mokonteraka .
Sireletsa dithaere mo letsatsing fa e le gore didiriso di beilwe kwa ntle ( kgetse fela e siame ) .
Ngwaga wa 1
Dimaekhotosine dingwe di khasinojeniki , muthajeniki le umunosaporesif Aflotoxin B ke nnwe ya dihephatokhosinojense tse di itsegeng tse di kotsi thata .
( 5 ) Fa motšhutšhisi kgotsa Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba a supa gore kgetse e ka nna ya faposiwa mo tshekong go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) kgotsa wa ( 3 ) , motšhutšhisi o tshwanetse go kopa moreetsa-kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go dira taelo ya gore kgetse kgatlhanong le ngwana e faposiwe mo tshekong , go ya ka se se umakiwang ke Kgaolo eno .
Go tlhola go le botlhokwa go supa mefuta ya mefero e e leng teng mo masimong a gago sentle go kgona go rulaganya lenaneo la go gasetsa le le tshwanetseng .
Mefuta ya korong e kgaogangwa e le ya mariga tota , ya mariga le ya bogare kgotsa ya dikgakologo .
Letlhomeso la Pholisi ya Bosetšhaba la Tlhomo la Botsayakarolo jwa Setšhaba la 2005 , tsb 1
Go laola mefero
Botsa dipotso tse dif a tlase o be o kwale dikarabo mo pamiring ya kgatiso .
10.2 Kgotlakgolo e neilwe ditiro tse di latelang :
Go eletsega go kopana le ba kgwebobolemirui ba gago kgotsa ba ba go adimang madi go rerisana ka tse o ka di dirang mme le gore o ka kgona go nna le inšorense setlha se se latelang .
Ke sona go leng botlhokwa thata go tshola dikago , diterata le ditsela tse di mo polaseng ya gago di le mo maemong a a siameng le go di tlamela ka gale .
Gongwe jo , ke bongwe jo bo tshenyo e e boitshegang jwa malwetse a botlhokwa a bogwebi mme bo laolwa ka thefosanyo ya dijalo .
Emisetsa kgotsa phepafatsa difeletara tsa lookwane la disele .
Didirisiwa tse di boletsweng mo ITPGRFA
DINTLHA TSA KHOSO
Matonkomane a tlhoka bomogote bo bo kwa godimo mme go se na serame ka matsatsi a a ka nnang 160 .
Jalo go naya tlhotlhwa e e salang go amogelwa ke molemirui e e ka nnang R4 078 , 00 ka tono go R3 613 , 00 ka tono .
8.3 go okamela ditiro tsa Diphiri tsa Kgotla ;
14 . SWOT ya ditlhopha le ditlhopha tsa bohuma / bong
Ntlha e e raya gore o tshwanetse go dira thulaganyo pele ga nako ka ntlha ya ba dikonteraka fa o batla go ba dirisa .
Dirisa metsi ka go lekana go netefatsa gore dimela di gaselwe more ka go lekana gore matlhare a nne metsi sentle .
Sengwe gape se ke se ithutileng se ke neng ke sa se itse ke gore borraetshomogolo fa ba ne ba tshwanela go apara sengwe ba ne ba tshwanela go ya go tsoma gore ba bone se ba ka se aparang , fa rona re reka ka dishopong .
Pono e thusa maloko a baagi go tlhagisa dikakanyo tsa maikaelelo a tlhabololo ya baagi .
Mabaka a a tshwanetsweng go tseelwa tlhogong ke moreetsa-tsheko mabapi le tswelopele ya go tlhatlhela le go baya ngwana mo lefelong le le rileng , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
Ga go tlhokege gore batsayakarolo ba dire se ka go tsharolola , ba ka baya dintlha fela ( thadiso ) ya gore e tla lebega jang le gore e tla nna le eng .
Ke tiragalo e e dirisiwang ke ntlha ya leano mo nakong ka bolele mme ga e dirisiwe fela jaaka go dirisiwa gantsi ka go ikutlwa fela .
ditšhono tse di leng teng tsa therisano tsa basadi le banna le dipuisano ba kgaogane di a tlhatlhobiwa
Tsela ya paka e telele
Terasete ya Disereale tsa Mariga e tlhomilwe ke Tona ya Bolemirui go tsamaisa lekgetho mo diserealeng tsa mariga .
Motlhankedi wa Tshedimosetso ( yo ka dinako tse dingwe a bidiwang IO ( Motlhankedi wa Tshedimosetso ) ke motho yo setheo se mo neileng taolo ya go dira ka dikopo tsa PAIA .
1 / 4 B Tshekatsheko ya tsa tikologo
( c ) fa e ka re fa morago ga patlisiso e e umakiwang mo temaneng ya ( b ) , ga fitlhelwa e le gore ngwana le motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ba-
Go setse go fetile dingwaga di le masometlhano Mphahlele a ntse a kwadile athikele e ; mme go santse go na le banna ba ba batlang go kganela basadi go gatelapele mo setšhabeng .
Go tswa go mang ?
4.3 Karolo ya Bafatlhosi
Nna le maemo a go botsa dipotso le go utlwisa maano a gagwe .
Dikadimomadi tse dikgolo : Tsona di neelwa ke dibanka .
Rotloetsa baagi go tsaya karolo mo dithulaganyong tsa morafe
Diyunite tse di dirilweng mono gae di tlhotlhwa e e utlwalang sentle mme le dikarolwana tsa tsona di fitlhelelwa botlhofo mo setlheng .
Jaanong o setse o tshwanetse go lemoga gore makwalo a a nnete di botlhokwa thata tota go bolaodi ba kgwebo ya gago .
Hanekom o itsesitse balemirui , ka e le tlhagiso ya mmuso go tlisetsa dijo go batho botlhe , go dirisa lefatshe ka tshwanno , mme go kgona go dira jalo ba tshwanetse go :
Botlhokwa ba tikologo
O kwala gore : " Thuto ya go phela ... e thusa baithuti go ribolola kamano magareng ga dilo , dikakanyo , ditiragalo , batho , maphelo .
AJENDA YA KOPANO YA KGOTLAKGOLO YA MORAFE WA SEGOSI WA BAFOKENG E E NENG E TSHWARETSWE KWA KHASELEPHAPOSING KA DI _____ TSA ______________ 20__
Mogwebimogolo
Go kgona go laola kgwebo ya bolemirui mo matsatsing a segompieno ka tshwanno go tlhokiwa gore mananeo a ditiragalo a rulagangwe go kgonisa balaodi go swetsa ka go dirisa kitso ka dintlha tsa pusetso ya dipolase tsa bone .
( 2 ) Tsheko ya poraefete go ya ka molawana wa 7 wa " Criminal Procedure Act " , ga e a tshwanelwa go dirwa kgatlhanong le ngwana o kgetse ya gagwe e fapositsweng mo tshekong go ya ka Molao ono .
Re phela mo lefatsheng le le pila tota ka batho ba mefutafuta .
Frans o ne a sutisediwa kwa lephateng la dikgomo le dinku koo a neng a dira kgwediso ya seatla ( AI ) mmogo le go enta le go nosa melemo ya dibokwana mo diruiweng .
Fa o sena sepe sa didiriswa tse , kwala lenaane le mo tšhateng .
Koketso ya bokana ba tono le kgaolo e le 1 , 64 mo magareng a bokana ba kumo ya gago jaaka e ntse go ka oketsa poelo ka bokana bo bo makatsang .
Dikgomo tse di fetang dingwaga tse pedi
Se se tlhoka :
Ke ona mokgwa oo Booker Washington a neng a bua gore Maaforika a Maamerika a tshwanetse go tlotla tiro ya diatla ka mokgwa oo ba tlotlang go kwala leboko .
Direkoto tsa kopano
Go reka ka bontsi gantsi go naya ba tirisanommogo maatla a go kopa go fokotsa ga tlhotlhwa ya go reka tse di leng botlhokwa mme go ka fokotsa bokana ba ditshenyegelo tsa go uma .
Go tlhoka dibanka tse di gaufi go raya gore baphenšenara ba ne ba tshwanetse ba tseye maeto a go ya kwa Fort Beaufort go ya go tšhentšha ditšheke tsa bona .
Kgolaganyo ya CBP le IDP Kgato III :
Go fokotsa kitlano ya mmu ;
tšheše e e dulafaditsweng
Mo Afrikaborwa go umiwa ditono tse di ka nnang 700 000 ka ngwaga , mo go leng 3% ya kumo yotlhe ya disonobolomo mo lefatsheng lotlhe .
Morero mongwe le mongwe wa go dira tlolo-molao , go tlhotlheletsa motho go dira tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo Setlhopheng seno .
di diretswe go nna mokgwa o o tsentsweng tirisong wa tlhaeletsano le kgolagano magareng ga baagi le bommasepala
Lefelo le o tla bonang KGONO pele ga TIRO ke mo thanoding fela .
Monica Mathamba o nna mo Kgaolotsamaisong ya Mthatha Mbozisa koo a leng karolo ya Mokgatlho wa Balemirui wa Mbozisa .
Botshelo jwa lelapa
Ntlha ya lenaneo la puseletsomadi ke go simolotsa lotseno , tiriso ya lefatsh , kumodijo le tlhofofatsobotlhoki - jalo dipalopalo mo Thulaganyo 1 .
Ka gale mo maemong a temodijalo ya masimo a omileng mmu o o omileng le go tlhanyaololwa , o tshelwa ka botlhošwana mo godimo ga peo e e jetsweng .
Metsantsabetso e e tlhalosang hisetori ya kgaratlho ya Aforikaborwa e dirilwe ke bomme go tswa kwa Kapa Botlhaba , mme e tsenyeletsa ditshwantsho go tswa go pampiritshedimosetso ya ditlhopho e newa batlhophi ba Maaforikaborwa ka ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi .
Tokololo ya Komiti ya Woto e ka ikutlwa gore baagi botlhe ba karolo e e rileng ya lefelo la bona ke batsietsi kajalo tshitshinyo nngwe le nngwe ya thebolelo ya ditirelo kgotsa diporojeke e ba e dirang e ikgatholosiwe
Go bonala go na le tsepamisomogopolo e e reng " go botoka fa go le gogolo " .
13.3 Maloko a le 3 a a tlhophilweng
Thobo ya garase ya 2010 mo Sekemanosetsong sa Taung
Sub-Sahara ya Aforika e tllueka Aforikabonwa go bontsha lefatshe lotlhe gore re kgona go tshegetsa tikologo e e nitameng le e e botsalano ya bobeeletsi e e ka rotloetsang tlhabololo ya ikonomi .
Pharologanyo ka tsalomadi / heketara e le dintlha tsa % go tshenyego
( c ) rotloetsa tirisano-mmogo le puisano le mafapha a e seng a puso le setšhaba , go netefatsa gore go nne le tirisano-mmogo mo go natlafatseng tsamaiso ya bosiamisi ya ngwana ; le
Fa montshakuno a batla go jala diheketara tse 200 , ( e go ya ka mabaka a ntshokuno ya bogwebi e seng e kgolo ) , se se raya peeletso ya diranta di le milione o le mongwe fela ya go tsenya dijalo mo mmung ( se ga se akaretse madi a a tlhokegang go tlhokomela le go baakanya diterekere le didiriso ) .
Ka tlhotlhwa ya mmidi ya R2 800 ka tono mme le ka bokana ba tlhaka e e ka nnang ditono le kgaolo tsa 4 , 5 ka heketara tshenyego e e ka nnang teng e ka nna R630 go R3 780 ka heketara .
7 . Kgonego ya mmasepala ya go nna le matlotlo .
Dimitara tse gape di na le selekanyaphefo se se ageletsweng mo go yona se se ka lekanyang lebelo la phefo ka nepo .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka fitlhela gore di tshwanelwa ke go tsereganya mo gare ga ditlhopha tse di nang le dikgatlhego tse di farologaneng
O tshwanetse go kopa batlamedi eng le gore bosupi jwa tumelelo pele ya kutlwisiso bo tshwanetse go tlhalosiwa jang ?
Fa kopo nngwe e e seng maleba e dirwa , tshisinya gore motho yoo a romele i-meili kgotsa memo boemong , kgotsa gakolola gore ntlha e ya lenanetema e buisanelwe mo pitsong e e latelang .
Go botlhokwa go leka go kgonisa kumo e e ka bonwang mo masimong gare ga mo kgonong e e filthetsweng mo dikaong tsa mmu mo polaseng .
Kgaolo 2 Tlhatlhobo : Go kwala
O kgontsha gape le letlhomeso le le dirang sentle la lekala la inšorense .
Potso e e thata ke gore mo seemong se se siameng le go amogelesega ke eng kgatlhanong le gore ke eng se se phoso le se se gatelelang .
Pono ya Dinaga tsa Aforika tse di kopaneng ke : " Aforika o o lomaganeng , o o tswelelang pele e bile o na le kagiso , o o kgweediwang ke batho ba ona mme o emela kgatelelo e e fetogang mo ntlheng ya lefatshe " .
O kile a bo a na le dithekisi tse a neng a di rekisa go kgona go reka lefatshe le didiriso tse a di tlhokang .
Botlhokwa ba dinotshe go dulafatsa mmudula mo disonobolomong
Go tshegetsa dipuisano le go tsaya ditshwetso ka ga selekano se merero e e rulagantsweng go ya ka boleng ya IDP e tsibogelang ya woto ka gona .
Sebopego se se agegileng se tla thusa go tshola metsotso e tlhaloganyega .
Go ka rekiwa kumo efe ka tlhotlhwa ya nnoto ?
Magae a ka nna le diwoto tse dikgolo thata le batho ba ba phasalalang go kgabaganya metse le dipolase .
" Bathubakaki " , " basenyi " kgotsa " basenyeletsi " ba jaaka Mphahlele a ba bitsa , " ba ikgapetse " diporojeke tse tsa baagi mme ba utswa matlolenyana a tsona .
gore tshwanelo ya go bona tshedimosetso epe e e tshwerweng ke Mmasepala e ka nna ya nna e e lekanyeditsweng go ya bokgakaleng jo ditekanyetso tseo e leng tse di lekaneng sentle ka jone le tse di tshwanetseng temokerasi e dilo di dirwang go ya ka yone e e dirang gore batho ba tshwarwe ka seriti , ka go lekalekana le ka kgololesego jaaka go tlhalosiwa ke Karolwana 36 ya Molaotheo go akaretsa le dintlha tsotlhe tse di tshwanelwang tse di leng mo go one le ka fa go tlhalosiwang ka gone go Karolo 2 Kgaolo 4 ya Molao wa Thotloetso ya go Bona Tshedimosetso .
Dithuto Tsa Thanolo : Orality and Translation ( tokololo e e kgethegileng ) .
A kgona go fetela ka bonako mme a baka tatlhego ya kumo e kgolo fa o sa rulaganyi lenaneo la go di laola le le siameng .
( i ) neelano ka tshedimosetso nngwe le nngwe e e mabapi le ngwana e modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng ngwana go ya kwa kgolegelong , a ka e tsayang gore ke e e ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana kgotsa ke e e ka tsweletsang-pele maikaelelo a Molao ono o ikemiseditseng go a fitlhelela .
Madi a a diriseditsweng go duela dikadimo kwa dibankeng le kwa Bankeng ya Tlhabololo .
Tlhabololo ke tirego ga se pharumo .
( b ) kgapeletso ya go ya kwa lefelong le le rileng la thuto kgotsa lefelo thupello ya tiro e e rileng , thuto kgotsa kalafi ya bolwetse jo bo rileng kgotsa kgobalo ya mo mmeleng , e e ka akaretsang paka kgotsa dipaka tsa go nna kwa teng nakwana ;
Le fa go ntse jalo , ditemogo tsa tshimololo di mosola mo kgatong e .
Dintlha tse dingwe mo lenanetemeng - sekao , IDP , tekanyetsokabo ya mmasepala , tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala , diporojeke tsa tlhabololo ya ikonomi ya selegae .
6 . Motho yo o tshwanelegelang go nna leloko la Kgotla ya Setso
Mo mabakeng a mangwe , jaaka go ntse ka sonobolomo , ke mokgwatiriso o o tlwaelegileng go dirisa roloege go thuba legogo la boalogodimo le le ka bong le tlhodilwe ke pula mo tshimong e e jetsweng .
Ditsamaiso tsa Tshedimosetso ya Jeokerafi
KGAOLO YA 2 : DITIRO
Mmasepala o tlhoma setlhopha sa batsamaisatiro ba ba katisitsweng mme ba ka kwanwang ;
( a ) go letlelela ngwana , ka fa go kgonegang ka teng , gore a mmolelele ka boena se se diragetseng mabapi le kgetse ;
Go fitlhetswe mo lefatsheng ka bophara gore tiriso ya mofuta wa pyrethroide ya dibolayadisenyi ga e sa kgona ka gore tiriso ya teng gararo go tsweng mo tirisong galesome e kgonne .
Netefatsa gore o tsere nako ya go itsise Dikomiti tsa Diwoto mo setlhopheng sengwe le sengwe le go ba tlamela ka dintlha tsa gago tsa tlhaeletsano .
- Boradipolotiki ba ba rwalang maikarabelo
( c ) Bosupi jwa maemo a motho yo o dira kopo eno , fa bo le teng , bo tshwanetse go mametlelelwa mo foromong .
Go nna mmannete , dithekiso tse dintsi di diragalega mo polaseng ka go dirisa tšheletetota mme dipego tsa dithekiso tse ga di bonale - thekiso ya merogo / maungo / mmidi / diruiwa / dikoko go batho ba ba tlelang mo polaseng .
Mefuta ya kopo
Thebolo ya mafaratlhatlha a lelapa le ditirelo
Kwa moletlong wa monongwaga , re tsenyeleditse legoro le lengwe - Molemipotlana wa ngwaga .
Go se bonalwe kwa tirong ;
" Go keteka letlotlo la kgololosego ka go matlafatsa kgokagano magareng ga Palamente le Batho "
Thaseke 2 Ke dikgato dife tse Komiti ya gago ya Woto e ka di tsayang go go siamisa go sa lekaneng go go supileng ?
Leka diboriki go bona gore di sa dira sentle .
Tshupetso
Gantsi ga go a siama go tlhola o ntse o fetola thata mme o ka loga leano la go fetola ka boiketlo go oketsa kumo mo kgaolong e nngwe le e nngwe go bona tswelelopele ngwaga le ngwaga .
16.3.17 Jaaka Komiti e e Kgethegileng ya diakhaonto tsa RBN , Komiti ya Bookamedi le Mananeo e tla :
Ke go re go botlhokwa go tlhola o ntse o lekalekantsha gape le gape fa o ya kwa kgaolong e nngwe ya tshimo le kwa mofuteng o mongwe wa dijwalwa .
Tekatekanyo ya kumo e botlhokwa fa o tlhopha peo ka ntlha ya gore e le maemo a tikologo a a leng botlhokwa go feta mekgwa ya bolaodi .
Mo go rekisiwang teng
Kwa tshimologong , re ne re itumetse go feta mabapi le go amega ga dikgwebo tsa temothuo mo go tlameleng bantshakuno ba ba tlhabologang ka matlole a ntshodikuno , fela re tshwanela go gatelela gore go sa ntse go na le dikgwebo tsa temothuo dingwe tse di emeng bantshakuno nokeng go nna ba bagwebi .
Mmu o nna marose mme ka jalo o kgona go monyela le go tshwara bongola botoka .
Motlhankedi wa Tlamelo a ka kopa maphata ka bobedi go saena tumalano e e kwadilweng mme e dirwe taelo ya kgotlatshekelo .
Rotlhe re na le ditlhokego mme temothuo e ka tshwaela mo dingwageng tsa ditlhokego tseo " .
Ga o a tshwanelwa go fisa difero fa go omeletse thata mme mollo o kgona go siana o sa kgonwe go laolwa .
A siame go tsweletsa CBP mo ngwageng wa 2 .
Phepafatsa mo go tshologileng ka yona nako eo .
Jaanong ka gore thekiso e e laolwang e fedisitswe mme thekiso e le ya mmaraka o o gololesegileng , balemi ba bantsi ba ngongoregela gore ga ba kgone go laola mebaraka .
Roba karolo mme o e tlhatlhobe .
SEKALE SA TEKANYO
Boy : Boy Mokoena o bontsha phanele sonobolomo ya gagwe .
Kgogolego ka metsi e itshetlela ka ditsela di le pedi - kgogolego ya bogodimo le kepego ya mesele .
Mekgwa ya tharabololo ya dikgotlhang e tshwanetse go nna teng gore dipharologano tse di nne tse di siameng le go nna le seabe mo phetogong e e siameng le mo tswelelopeleng e e siameng .
GO SUPA GORE A TETLELELO E A TLHOKEGA KGOTSA JANG
Gape ke letlhomeso le le kaelang dipuisano e bile ke tsela ya go netefatsa gore puisano mo pitsong e tsepame gore pitso e fitlhelele maitlhomo a yona .
Ke kgwetlho tota mo dikgaolong tsa Afrikaborwa mo go melang bojang ba mofuta wa tshwang bo bo sa fulweng ka mariga .
Supa boikanyo go ba bangwe .
Kgaolo 2 Ditirwana
Tlhagola masimo mo go leng mefero ya motlhogelaruri .
Fa diterekere di tsamaya mo metlhaleng e e setseng e katisegetse maatla a a tlhokegang a a fokotsega mme go fitlhelelwa tiriso e e siameng ya disele .
Motlho - a go na le tharabololo ya ka bonako
Kwa Kapabophirima , kwa e leng pula e e nosetsang , bolemirui ba go somarela bo botlhokwa go feta ka gore balemirui ba tshwanetse go kgona go tswelela fa bosa bo fetoga morago ga nako .
Pholisi ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa kgaolo ya pula ya mariga e ikemetse ka boyona mme ga e a golaganngwa le pholisi ya sefako .
Bantshakuno ba mojelaganong ( ba ba lemang 1 - 10 ha ) ; le
Ntlha e e siameng fa re akanya tlamelo ke TLWAELO , TLWAELO , mme gape TLWAELO !
Go na le mefuta e e farologaneng ya tsamaiso ya porojeke e e dirisiwang mo lephateng la tlhabololo .
Letlha la bofelo la go fela ga serame
16 . A o kile wa tlhapelwa kwa ntlha go nwa nnotagi epe ( ka sekai , o tsamaya o thetheekela , o sa kgone go bua sentle , o tlhatsa kgotsa o sa gakologelwe gore go ne ga diregang fa o sena go nwa ) ?
Go gatelela ba bangwe go dira ka mokgwa rona re batlang , ka go tshosa kgotsa ka go dirisa thata . ( Yo a dirisang thata o a fenya mme yo mongwe o a latlhega ) .
Mo maemong a mangwe go dirisa Rounup gangwe fela go lekane , mme mo maemong a mangwe fa go na le ngwaga e pula e nang thata go le metsi go feta go ka tlhokiwa go gasa Roundup gabedi kgotsa go feta .
Phefo e e tsubutlang , kgatelelo e e kwa godimo thata ya pompo , le nosele e e fosagetseng le ditshetelo bogodimo tsa " boom " di ka tlhola phokelelo e e masisi ya kgatsho go ralala polase ya gago go tsena mo masimong / mafatsheng a a mabapi le masimo a baagisani tota .
Ishupetso ya tekelelo kwa Matibidi .
DITSHONO TSE DI TSWANG MO KHUMONG YA DITSHEDI TSA AFORIKABORWRA 6
Tlhatswa , dijana khatlelari le diboto tsa bosegelo sentle - bogolo mo metsing a sesepa a a bolelo a o a tshololang fa a nna leswe thata .
Disekerete , mefuta e mengwe ya motsoko , bojalwa jo bo bogale , biri , waene , motitielo , cannabis / matekwane , cocaine , etc .
Go botlhokwa gore diphetogo di dirwe le go begela beng botlhe go dirwe ka gale .
___________________________ ( Mosaeno )
Matonkomane a setse a supile go se kgone go mela mo mmung o o omeletseng mme mmu o o thapileng o o leng bollo o botlhokwa ka nako ya go simolola go mela .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
E ka tlisa tshenyego e kgolo le tatlhego ya madi .
Ntshifalo ya mefero jaaka habore ya naga le bakabiti ya naga go ne go tlhoka gore go dirwe sengwe .
Dikaedi tsa Batlamedi , Badirisi le Balaodi
Mo setlheng se , balemi ba reteletswe ke go jala diheketara di le 857 .
Motswedi : Rachel Wynberg
Thaseke 2 Buisanelang dipotso tse di latelang :
Gakologelwa gore bontsi jwa dikhemikale tse di dirisiwang mo temothuong di kotsi mo dimeleng le / kgotsa diphologolong , ka jalo go tshwanetse go elwe tlhoko thata go tlhaloganya dikotsi tse di ka nnang le go laola maemo ka fa go ka kgonegang ka teng .
Jalo moeteledipele ke ene yo o tlhotlheletsang batho ba bangwe go dira se se tlhokegwang go bona maitlhomo a a setilweng .
Tseno
Dikgaolo tse dikgolo tsa lefatshe la rona di tlhasetswe ke leuba le le makatsang le le tliseditseng dikgaolo tse dingwe tshenyego e kgolo mme tota le go fosa gagotlhe ka dijwalwa .
Go thusa go ka bua ka botlhokatiro , puso e thusa ka go neela bathapi ba ditheo tsa poraefete madi gore ba rotloetsege go thapa baša ba ba se nang maitemogelo .
17 . Tshedimosetso e e golagantsweng ya togamaano ka ga dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka tlhokego
Mofuta mongwe le mongwe wa mmu o ka boloka selekanyo se se farologaneng sa metsi .
Ntlha e e ka dirwa ka go dirisa baekabonate ya sota mme tlhomamisa gore seela se se se tsene ka mo teng ga beteri .
Dintlha tse di leng botoka fela di ka tlisa phetogo .
Badiredi ba Lefapha fa gongwe ga ba nonofa sentle go ka neelana ka boleng jwa kemonokeng e e batlegang .
Lobelo lwa go ya kwa pele lwa serobi le tshwanetse go nna magareng ga dikhilomitara tse tlhano le robedi ka ura .
Go tlhaloganya ka botlalo mabaka a gore go tla eng pele
Dingwe tsa ditsela tse di tlwaelegileng tse batho ba tsamaisang le go rarabolola kgotlhang ka tsona :
Lebokoswana la didiriswa la ditirelo tsa puso
Ke mo legatong le , le ditlapele tsa maphata a a mo mmasepaleng a tshwanetseng a lotaganngwe mo IDP .
Fela ntlha ya gore kitso e ya setso e mo ' setšhabeng ' ga go kaye gore setšhaba sa fa gae se se e tlhagisitseng kgotsa se se e ribolotseng ga se na ditshwanelo dingwe le dingwe mo go yona .
Tsotlhe di tsasitswe kerisi ;
Ka 2030 , batho ba ba tshelelang mo Aforikaborwa ba tshwanetse go ikutlwa ba babalesegile e bile ba sa tshabe bosenyi .
Tlhaloso ya dikelotefo tsa thomeloteng
Kgoeletso ya tsalo-sešwa ya bo1950 ya Renesanse ya Afrikan , jaaka serala sa sepolotiki , e ne e na le tshusumetso e kgolo .
yo e leng leloko la [ Insert either the Lekgotla la Dikgosana kgotsa the Traditional Council ] , jaaka motho yo ke emetsweng ke ene gore a ntatlhelele bouto le go bouta mo boemong jwa me kwa kopanong e e umakilweng fa godimo wa maloko a [ Note : insert the relevant portfolio committee ] Komiti ya Photefolio le kwa kopanong epe e e tla busediwang ka mokgwa o o latelawng :
Dipaka tsa tsamaiso ya porojeke di tla akaretsa matlhakore magolo a le mane a a akaretsang :
Dikatione tsotlhe tse di leng teng di a kopantshwa mme kgaolo ya palokete ya e nngwe le e nngwe e a balelwa e bile e lekalekantshwa le maemo a a leng botlhokwa .
Tlhaloso Bogolo jwa yone Lefelo Boleng
Mafapha a mararo a a puso a " farologane , ga a ikemela gape a a tsalana. "
( ii ) bolwetse jwa fa mmeleng kgotsa seemo sengwe le sengwe sa mmele ; le
Nka dira eng go fokotsa ditiragalo tsa diphatsa le fa nka re ga ke kgone go di laola ?
FA GO NA LE MONGWE MO LELAPENG LA GAGO YO O NANG LE SUKIRI , LE WENA O TSHWANETSE GO DIRWA DITEKO TSA BOLWETSE JWA SUKIRI .
Ka dinako tsotlhe gakologelwa go buisana ka ditlhopho tse le Mogakolodi wa gago wa Ditšhelete .
Ikutlwa o batla go simolola ka go nwa mo mosong gore o kgone go dira dilo morago ga go bo o ne o nwa thata ?
Ke dumela gore batho ba bangwe ba na le dintlha tse di utlwalang go na le tsa me
Go gola ga medi ya ntlha go ka tsweleletswa ka go lokela monontsha wa fosoforiki o monnye gaufi kgotsa mo godimo ga peo fa go jwalwa ( thuntsho ) .
O tlhagisa gore fa a gopola kwa morago kwa gaabo , le mafelo a a mabapi- medumo le tidimalo , dipono tse di sa khutleng , lefatshe la selegae le kgolagano ya lone le dipaka tse di fetogang- di mo file serala se se molemo sa go simolola go godisa mogopolo .
Go ya ka tumelano magareng ga GEP le Lefapha la Temothuto , Dikgwa le Botshwaraditlhapi , dikadimo tsa matlole a a kana ka R500 000 . 00 di tlaa nna teng go abelwa mogwebi mongwe le mongwe yo o mo diSMME tsa temothuo mo Gauteng .
Bapalami ga ba a tshwanela go nna mo terekereng , fela fa terekere e na le manno a mopalami kwa ntle ga a a mokgweetsi .
Tshenyegogotlhe
Re ya go dirisa setsha se se fa gaufi le sekolo gore . . .
Letlhajalo : tekelelo e jetswe mo go Ngwanaitseele 2007 fa e nngwe le ka Sedimonthole 2007 .
Batsamaisi ba tshwanetse go etelela pele mo tiregong ya tiragatso , e seng ka go dira tiro ka bobona mme e le ka go tlhagafatsa badiredi ba gagwe .
A o batla go itse go le gontsi gore Palamente e ama jang botshelo ba gago LE go bolelela Palamente ka ga se se go tshwenyang ?
Dingwaga di le 17-18
Go netefatsa gore matlole a a lekaneng a teng
Mabaka a gore go bonwe bokana ba kumo e e kwa tlase jalo e tsamaelana go bapa le mekgwa e e dirisiwang go uma - peo e e setseng e simolotse go mela , maemo a bokana ba asiti mo mmung a a kwa godimo , go se dirise monontsha ka tshwanno le go se laole mefero sentle .
Motlhofo go sekae
Kgato e e nna teng matsatsi a a ka nnang 10 go ya 14 morago ga go ntsha leledu .
Re obamela melawana ya go goga ya Aforikaborwa ka jalo re na le lefelo la kofi la batho ba ba gogang le la ba ba sa gogeng kwa letlhakoreng le lengwe .
Tshwara tumelano ya go dirisana mmogo .
Netefatsa gore leotwana la kgatelelo le diwetsapeo di latelana sentle , ka gore fa go sa nne jalo mathata a ka nna teng ka ntlha ya lekidi .
Frikkie o ne a bua puo ya pelo , e leng temo .
Go na le tiragatso ya go sa direng sepe mo dikgaolong tse dingwe le thotloetso ya kgaisano le thotloetso ya tseokarolo ya poraefete .
Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa polase
Ngakane , Nimrod Mkele le Zeph Mothopeng - yo , mmogo le Mphahlele , ba neng ba ileditswe go ruta mo Aforikaborwa ka 1957 .
Matlha a mmasepala o tla bong o tshotse ditherisano gore Dikomiti tsa Diwoto di ka eletsa go tsaya karolo jaaka Lenaneo le le Tswakilweng la Kgolo le Tlhabololo IDP ) le tekanyetsokabo ya ngwaga .
Ditlhopha tse di dirang di dira maitlhomo
Batho ba tsaya karolo ka go bolelelwa gore go tserwe tshwetso efe kgotsa go setse go diragetse eng .
Karabo Peele , modulasetilo yo a tlhomilweng yo montšwa wa Maize Trust .
Seno e bile se botlhokwa ka gonne go ya ka ICT re akanya ka ga go beeletsa ka thekenoloji e e gatetseng pele .
E tshwanetse e nne bophara le boleele jo bo lekaneng go ka nna le tšhono e e utlwalang ya go thibela molelo wa naga go anama go ya kgotsa go tswa mo lefatsheng le le mabapi ;
Tsidifatsi ya seedi - e dirisa metsi go dikologa mo enjeneng go phatlalatsa mogote .
Kgaolo 2 : Ditiro
Pele ga nako ya thobo go na le dilo tse di tshwanetsweng go lebelelwa le go tlhokomelwa e le tlwaelo go kgona go netefatsa go tsamaya go gontle le go se latlhege ga ditlhaka .
Go sweditswe :
2.3 Go nna le botsayakarolo mo go direng ditshwetso
Go sobokanya , go boloka mmidi ka tshwanelo ke ntlha ya go :
Toro ya Solomon Masango's ke go nna molemirui wa kgwebo morago ga dingwaga tse tlhano .
18 . ( 1 ) Mo lobakeng la ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao , lepodisi le ka naya ngwana kitsiso ka lekwalo go ya ka molawana wa 56 wa " Criminal Procedure Act " , o o fetotsweng ke molawana ono mabapi le bana , le le kopang ngwana go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Motlhankedi wa tshedimosetso a ka nna a gana kopo fa a ka kgona go supa gore e tla tsenya tshireletsego ya Aforikaborwa mo kotsing fa a ka e senola .
Maitemogelo a tsamaiso mo tlhabololong ya baagi
Go supa maikaelelo a a siameng fa o dirisa founu - laola tiriso ya founu ka go rulaganya tirso ya teng sentle .
Mokawanyana ono wa tsone e tla nna Diyuniti tsa Mahube di le 1 732 216 .
O ka nna wa boloka dišere tsa gago tsa RBP
Go diragatsa tshwanelo e , baago ba tlhoka go itse gore kopano e tla tsena leng , kwa kae .
Tsweetswee umaka fela tse di dirang sentle .
DITLHALOSO
Bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosinyi
Pharologano ka bogodimo ba dimetara tse 100 gare ga masimo bo ka fetola bokana ba kumo ka mofuta o le mongwe .
Malatsi a le 3 - 4 ka beke
Se ka nna foreše , se bolokilwe kgotsa se fetotswe , mme se akaretsa khemikhale nngwe le nngwe e ntshitsweng mo karolong eo , togwa kgotsa sentshwa seo .
Hhopha lefelo leo motsokotso ( rinsate ) o se neng o kgotlela dittamelo tsa metsi , melapo , dijalo le dimela tse dingwe , le foo go se neng go nna megojwana teng , le go tlholela batlu , diphologolo le tikologo matlhotlhapelo .
O gopola gore setlhopha sa gago se dirile eng se se dirileng sentle ?
Fa diporojeke di sa tsamaelane le lenaneo la ditiro tsa ngwaga , o ka fitlhela e le gore baagi ga ba batle tseo , kgotsa mmasepala o ka se go eme nokeng mo go direng ditiro tseo . ( Leba kgato 17 go bona tshedimosetso ka ga Lenaneo la Ditiro tsa Ngwaga )
Ke kgona go bonela banake dilo tsa thuto ka inthanete
Mo Lenaneotlhabololong la Bantshakuno la Grain SA re ne re na le lenaneo la bantshakuno ba ba ntseng ba le karolo ya lenaneotlhabololo dingwaga tse dintsi .
Thefosano ya dijwalwa ke tiragalo e e tlhomilweng mo molemirui a kgonang go abela go laola disenyi le malwetse .
Go tlhoka kgono kgotsa dintlha tse dingwe tsa go kgona mathata .
Bolaodi ba botsamaisi bo bo siameng bo tla supa gore wena o na le kgono ya go laola kgwebo ya gago mme go tla aga boikanyo mo kgwebong ya gago .
A porojeke ya CBP e ya go ya ka ditlhokego tse di amanang le maano a IDP , go leba dipotso tse pedi tse :
MF Mothusi mo mererong ya bommasepala
Balemirui ba ba ntshang dikungo ka Seetebosigo 2004
Fa o dira togamaano , akanya ka ga :
Tsamaiso
Re maswabi go ba ba dirileng thata mme ba sa kgone go bona kumo ngwaga e ka ntlha ya komelelo .
6 . Tshwetso e tla saenwa ke . . . . . [ palo ya ditokololo tse di saenang tshwetso ] . . . . . ditokololo tsa setšhaba sa rona , bona ke : . . . . . [ maina le dinomoro tsa ID tsa ditokololo tse di tlhophilweng ] . . . . . kgotsa [ Komitikhuduthamaga , go tla tswa fela gore ke bo mang ] . . . . . mo boemong jwa rona .
Mekgatlho ya Badiri
Gape , balemirui mo Afrikaborwa , fa ba le ba kgwebo kgotsa ba go itshegetsa fela , ba tlhaselwa ke mmuso o o sa rateng bolemirui .
Israel Mothlabane ( Molemirui ) o ne a tlhalosa gape tsela ya gagwe ya go kgona go uma ditono tse di ka nnang 1 500 mme baemedi ba batshegetsi Ernst Janovsky ( Moeteledi : Absa AgriBusiness ) , Mphilo Dlamini ( Molaodi wa Mabaka a Tirisano : Syngenta ) , Magda du Toit ( Molaodi wa Mabaka a Neeletsanyo : Monsanto ) o file melaetsa ya go tshegetsa balemirui .
Re leboga mekgatlho e e latelang ka boitlamo jwa bona jo bo sa bolong go nna teng mo tsamaisong ya temokerasi mo Aforikaborwa :
( iii ) dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
Ke gore o nne teng mo masimong a gago ka letsatsi le letsatsi ;
Mabaka a lefatshe le le sa dirisiweng ke afe ?
Dikereke
Go bebofatsa tlhabololo ya ditheo tsa baagi
Diphalane
( Tlhalosa ) : . . . . . 
e tlhotlheletse kakaretso
Go batla tseokarolo ka mafolofolo ya beng ba botlhokwa le go ikaelela go godisa go nna beng ga baagi ba tikologo .
Tekanyetso e tshwanela go tsena kae ?
Go fitlhelela setšhaba se se sireletsegileng go kaya go itebaganya le motlhodi wa bosenyi , e leng sengwe se se tlhokang didiriswa tse di mmalwa tsa baagi le naga .
Maikaelelo a tema e ke kelotlhoko ya gore Moporofesara Es'kia Mphahlele o fetotse makgetlo a le mmalwa ; e leng gore dithulaganyo tsa tlhaolele le bokoloniale di fentse maAforikaborwa ba bantsho mo e leng gore ba a ikila e bile ba a ikobonya .
Tshwetso ya go neelana ka tetlelelo kwa ntle ga mabaka le tshwetso ya go ganela tetlelelo e ka ikuelwa go Tona .
Tiragalo ya go baakanya mmu e ka tlhokiwa go diragala ka dingwaga tse di rileng ka go lokela kalaka gape le gape .
Dintlha tse di latelang di ka go thusa fa o tlhopha peo .
" Go latela go retelelwa , go ithutiwa dithuto tsa botlhokwa .
Ke go re sekao se ka nna go jwala mela e e ka nnang borobedi e le mofuta o o seng wa Bt go tswelela ka go katogana dimetara tse 200 ka wa Bt mo gare fa go simololwa ka o o seng wa Bt mo mathokong a tshimo .
Koketso tlhotlhwa
( b ) tekanyetso ya tswelopele mo dikatlegong tsa maikaelelo a togamaano ya bosetšhaba ya melao ;
Dilaboratori tse di babalesegileng go dirisiwa ke tse di sa amaneng le setlamo se se rileng sefe kampo sefe - dipholo tse di duelelwang ke montshakuno ka jalo di nna thoto ya montshakuno .
Leotwana la kgweetso
Fa re batla go dira jalo ga re leme e bile ga re dirise mogoma wa ditsheko go netefatsa gore molemirui a kgone go tsentsha disalela mo mmung , mme gape le go se tlogele disalela tse dintsi mo godimo ga mmu .
R40 000 go katisa bomankge ba le 4 ba CBP ,
Kalaka e dirisiwa go lekalekantsha maemo a asiti mo mmung .
Bommasepala botlhe ba tlhoka go rulaganya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo .
Lefapha la Merero ya Lefatshe ga le a nonofa - ga ba a ikaelela go duela tlhotlhwa e e batlelwang lefatshe le le nonneng , mme fa ba tshokile ba rekile lefatshe , ga ba tsee matsapa go bona gore bantshadikuno ba nna le ditlamelwana tse di tlhokegang go le dirisa - go nna montshadikuno go tlhoka go feta go nna le lefatshe le le se nang sepe .
8 . Go botlhokwa go akaretsa dijalo tsa dithulaganyo tsa medi e e farologaneng mo thulaganyong efe le efe ya thefosanyodijalo e e tlaa thusang go thuba kgotsa go fetola tshukagano ya porofaele ya mmu mo thefosanyong ya korong , disonobolomo , mmidi le dinawa tsa soya , di tlaa thusa mo phokotsong ya tlhamego ya dipane mo porofaeleng ya mmu .
Letlole le rulagantswe gagolo ka go dirisa dikabelo tsa bathapi la badiri mme di kgobokangwa ke Molaodi wa Lefapha la Lotseno la Afrikaborwa ( SARS ) .
Mmidi o mosweu le o mohibidu - pharologano ke eng ?
Go utlwana le ba ba re rekisetsang le ba ba rekang kumo ya rona go botlhokwa ka nako tsotlhe .
Dowoto di tsamaisa tsenyotirisong ya ditiro tsa boithaopi e tshegediwa ke matlole a , mme ba tshwanetse go nna le bokgoni ba go baya tsamaiso ya ditiro tsa bona leitlho .
Meputso le dituelelo tsa badiri ba mmasepala le ditshiamelo tse di jaaka tsa mesepele di akarediwa mo ditsheyegelong tse .
Sekao sa pono e e mabapi le dipoelo / ditlamorago tse e di leng tsa botlhokwa
Metsi a a leng ' thata ' gantsi a na le maemo a a kwa godimo a kalsiamo , magenesiamo , sodiamo kgotsa botshipi , mme gape a a leng alkhale a na le carbonate le baikarbonate mo go ona .
Netefatsa gore maano a lekanetse go ka fitlhelela maikaelelo .
Khopi ya Lenaneo le le Lotananeng la Tlhabololo ( IDP ) la mmasepala
Tsena di tshwanetse go tlhokomelwa sentle gore di nne pila .
Go tsweng maemo a , tobetsa sesupetso sa " Activate my uFiling account " o tswelele go dira ditaelo jaaka di latelana .
Supa selekanyo sa merero ?
2 . Se totobatsa kelo le phitlhelelo ya tirelo ka tsela ya boammaruri , sk . 80% ya malapa ( ela tlhoko gore go botlhokwa go itse kwa o simolotseng kwa teng - se se kaiwa e le motheo ) .
Komiti ya Woto e ka dira le baagi le batsayakarolo ba bangwe go tokafatsa ditirelo .
Tshepisane lenyalo le go nna mmogo
Ka gore tshimo e ne e baakangwa ka go dirisa sediko go ne go sa tlhokegwe go dirisa khimekale go fisa mefero pele .
Tshupo e e bonalang bonolo thata ke go setlhefala ( hibila ) ga matlhare ka ntlha ya kwelotlase ya diteng tsa tlelorofile .
Setšhaba se ke sona se thulaganyo ya thuto e tshwanetseng ya direga mo go sona e bile se tshwanetse sa direlwa ke yona .
kgonang go elwa tlhoko ka tsela e e tshwanetseng ya matshwao a Woto a a tlhalositsweng
Fomete e e atlenegiswang ya sethifikeiti 72
Dikgatotaolo le tsamaisodijalo e e siameng di botlhokwa thata go fokotsa ditatlhegelo .
Go lekanya ke go itse .
Phepafatsa matlakala otlhe a kwa masimong , seretse le bomoto jwa kirisi le oli mo motšhineng , e ka nna mo tshimologong kgotsa bokhutlong jwa letsatsi .
Dikgato tsa Semolao kgatlhanong le Ditlamo tsa Porafete
go tlhokomela maemo a tirelo
Go neelana ka matlole
Emisetsa dikarolo tse di supang go onala , jaaka cut-off pawl , knockout pawl diseporeng le polata ya tlase ya botlase jwa kgamelo ya peo , gammogo le dikarolo dingwe le dingwe tse di robegileng kgotsa onetseng .
( Tlhalosa ) : . . . . . 
Seno se letla gape ditlhopha tse dingwe go tlhalosetsa ditlhopha tse dingwe ntlha ya bona .
Masimo a a phepafetseng kwa tekong ya kwa Emangweni .
Go na le nako e ntsi ya go dira ditiro tsa kgatsho ya morago ga tlhogo .
1.2 Lemorago la taolo ya CBP
89 . ( 1 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , mmogo le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo mo go tsa tlhabololo ya katlaatlelo loago , polokego le tshireletso le ditirelo tsa tshiamiso , ba ka tlhoma mafelo a a tla bidiwang Mafelo a Bosiamisi a Ngwana .
Bakhanselara le baagi ba ka tshegetsa LED ka mokgwa o o latelang :
Diajenda le ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong tsotlhe tsa Lekgotla , dithulaganyo tsa tsone le dikopano tsa semmuso tsa badiri le tse di ileng tsa tshwarwa ke ba pele ga bano , kwantle ga ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong le diajenda tse di tshwailweng " khupamarama " .
Sekai , batho ba bangwe ga ba nnisege go buisana ka dintlha tse di jaaka tsa HIV le AIDS mme ka jalo kgang eo e tlhoka go ka tsenwa ka bosisi .
Bothata jo bongwe jo bogolo jwa bantshakuno ba ba tlhabologang ke maemo a diterekere le didiriso - re tlhoka mohuta mongwe wa kemonokeng ya matlole gore bantshakuno ba thusiwe go thula didiriso tsa bona .
Dirisa sebesaborotho boemong jwa obene go besa borotho - o tla dirisa eneji e nnye .
Fa seruiwa se tsena nako ya mariga se se na maatla kgotsa se na le diparasiti , go bonala gore se ka se kgone go tsala namane e e siameng e e ka rekisiwang .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Puo ya Pulo ya Palamente ( SONA ) gape e tla tshwarwa mo maitseboeng ka di 10 Tlhakole 2011 .
Jaaka mo sekaong go robilwe diheketara tse 9 fela ka gore sediriswa se se robang se ne se senyegetswe ke leotwana mme go tsere nako go le baakanya .
Molao ono o teng go Sekejuleng sa Puso-Selegae : Molao wa Ditsamaiso Tsa Mmasepala , Molao wa bo 32 wa ka 2000 ( o gape o bidiwang Molao wa Tsamaiso ) .
Hisitori ya PAIA ;
basadi ba tla katisetswa tekanyetso e e totileng baagi mme ba sale morago dipatlisiso
Fa go kgonegang boloka didiriso ka fa gare mme o tlose bokete mo dithaereng .
Sesupetso se se tlwaetsweng se bonala fa dikgomo di gwelwa gape fela morago ga go simolola go dusa .
Palo ya baithuti ba go builweng le bona ka 2012
Tlosa selogetsi sengwe le sengwe se se fetileng .
Kgolo ya mogwang le kutu ;
Diporojeke tse di farologaneng di tswelela pele kwa dikolong tse 66 kwa Free State .
Letlotlo gantsi le supiwa ka go dirisa mofuta le leina le palo jaaka - 3 : 2 : 1 XXXXX monontsha - dikgetsi tse 10 .
Setheo se sengwe kgotsa mong o tshwanelwa jaanong go lefelwa tiriso ya lebaka le - ka mafoko a mangwe go na le theko kgotsa ditshenyegelo tse di amegang .
Ke e nngwe ya botlhokwa ba kotlo bo re bo bonang mo masimong a mmidi mme gape ke ntlha e e senyang thata fa go sa tlhokomelwe mme go tlogelwa fela .
18.16 go baakanya diphuthelwana tsa kopano ya Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio tse di akaretsang dilo tse di latelang mme ga se tsone tsotlhe :
Motsweretshi o tsenya tiro ya botsweretshi mo setaeleng se se rileng , a fetola setlhabi sa gagwe go nna boleng jwa semoya jo re bo itemogelang .
Tlhopha mefuta e e tshwanetseng tikologo ya gago ka ntlha ya gore o mo mafelong a a leng tsididi a a leng mo bogareng ba lefatshe la rona kgotsa a a leng mo tikologong e e leng kwa Bophirima ya leaftshe la rona kwa go leng bollonyana .
La bobedi , go thusa thata go rulaganya ditshupetso tsa gago mo lenaneong la ditshupetso la gago le fa e le ka go kwala ka seatla kgotsa ka go dirisa khompiutara .
Mokgwa wa dibokwana tse di godileng
Oketsa kgono ya korong ka matsatsi a ntlha a le 40
Seta didiriswa tsa gago tsa go jwala / go gasetsa fela fa o amogela ditokelelo tsa gago .
Ngaka
Batlamedi-ka-ditirelo ba ba dirang le mmasepala mo go IDP kgotsa mo mabakeng a go tsaya karolo ga baagi , jaaka , Mekgatlho e e seng ya Puso .
Tlhotlhwa ya peo ka heketara e ka farologana gare ga R650 le R1 320 .
Kaba Botlhaba Port Elizabeth
Difenebelete ke ditsamaisabelete tse di tlwaelegileng thata gompieno , ka jalo kgankgolo ya rona ka tlamelo e tlaa bo e le ditsamaisi tse .
Dithoro di tshwanetse tsa bo di omile go feta 10% go fitlhelela dikemo tse di kasetilweng tsa disonobolomo .
SWOTe e tshwaragantsweng le dipoelo
Mabaka a mangwe a go gana ka tshedimosetso ke a a ikaegileng ka maemo a a bonwang ke motlhankedi wa tshedimosetso .
Togamaano e e seng tiragatso ya gangwe-fela , mme e le karolo ya tiragatso e telejana , ka tsenyotirisong , M&E , le ditebosešwa tsa ngwaga le ngwaga ;
1.1.3 go dirilwe taolo kgotsa go phatlhaladitswe tharabololo ya kgato kgatlhanong le Moadimiwa kgotsa fa Moadimiwa a beilwe mo maemong a tshololo ya khamphani a nakwana kgotsa a leruri kgotsa fa Moadimiwa a beilwe mo maemong a taolelo ya bolaodi jwa kgotlatshekelo a nakwana kgotsa a leruri ; kgotsa
Ka go setse go sekaseka le go araba dipotso tse di leng fa godimo go tla fitlhelwa gore ke dikgaolo tse dife tse di siameng mme gape le gore ke tse dife tse di busetsang madi sentle tota .
letlha le ka lona go dumalanweng ka togamaano
Ka bakwadi ba Makasine wa Drum : Alex la Guma , Richard Rive , James Matthews , Bloke Modisane , Todd Matshikiza , Arthur Maimane , Can Themba , Henry Nxumalo Lewis Nkosi le , ene Es'kia Mphahlele , dikwalo di fitlheletse setlhoa ka bo1950 .
Go fetisediwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
2.2 THULAGANYO YA TSA DIPOLOTIKI
Tswaka ditlhogo tse di tlhophilweng ka letsogo le dipeo tse di foforegileng go tswa dimeleng tse di farologaneng tse di tlhaotsweng go tswa kwa le kwa mo tshimong .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo11 e ka ga go kokoanya le go fetisetsa tshedimosetso kwa diwotong ka ga diporojeke tse di tlaa akarediwang mo IDP le tse di tlaa se keng di akarediwa .
Dintlha tse di leng botlhokwa fa go laolwa phetlhu
Motsamaisi wa CBP a thusiwa ke mankge o kokoanya pegelo e e yang kwa Foramong ya mmasepala ya CBP , mabapi le ditsibogo tsa Khansele le kgato e e tshwanetseng go tsewa ke boradipolotitki ba ba rwalang maikarabelo le / kgotsa batho bangwe fela
Bantshakuno ba bagwebi ba ba nang le maitemogelo ba a kgaratlha - jaanong bantshakuno ba ba tlhabologang bona ?
Mekgwa e mengwe ya go dirisa sesugammu gannye ka fa se dirisiwa mo dikgaolong tse dingwe fela jaaka fa mmu o sugiwa mo go tlaa jwalwang dijwala teng fela .
Motho mongwe le mongwe yo a dirisang bolemirui , mme ditshupetso tse di fa godimo di se teng , ga o kgone go kwadisiwa e le mongwe wa Kgaolo ya D.
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go gakologelwa gore ka wena o le molemirui o na le tetla ya go nna o tlhokomela ditiragalo e bile o na le boikarabelo go tlhola o lebeletse diteko .
Tshwaya tshwetso e boikuelo bo tlhatlhelwang kgatlhanong le yone ka X mo lebokosong le le tshwanetseng : Go ganwa ga kopo ya go bona direkoto Tshwetso ka dituelelo tse di beilweng go ya ka karolo 22 ya Molao Tshwetso malebana le go okediwa ga nako ya go berekana le kopo go ya ka karolwana 26 ( 1 ) ya Molao Tshwetso go ya ka karolwana 29 ( 3 ) ya Molao ya go gana go bonwa ga rekoto ka sebopego
TWK ka phokotso ya tlhotlhwa ya didiriswa tsa go gasetsa tsa go rwalwa tse di neng di tlhokiwa gape .
Tsona di tlhalosiwa go feta fao jaaka ditiro tsa kgolaganyo , ditiragalo le didiriswa tsa CBP , mo karolong e e fa tlase .
Peo e e tshwanetseng didiriswa tsa go jwala tse dintsi e rekisiwa ka bonako .
Kafa o ka kopang ka gone go newa tshedimosetso
Go fitlha mo ntlheng e , montshammidi ga a na go bona poelo epe fela mo peeletsong ya gago mme ke sona kgatothekiso ya tirego ya thekiso e e leng masisi mme e bile e tshwanetse go akanyediwa le pele ga sejalo se jalwa .
Dintlha tsa go laola
Sekwalwa sa Setswana ke sona se e leng phetolelo ya semmuso
Tshedimosetso ya dikamano
8 . Seabe sa Kgotla
2 . Ditšhaba kgotsa batho ba fa gae ba tiriso ya bona ya kitso ya setso kgotsa didirisiwa tsa bona tsa ditshedi tsa fa gae di abelaneng mo ( kgotsa di tla abelanang mo ) patlisisong ka ditshedi .
O tshwanetse wa dumelana pele le morekisi pele le ka simolola gonne tuelo e nna e e kwa godimo .
Ba ne ba " buisa thata " mme " dithata tsa bona tsa go akanya di ne di sila ka metlha " , mme ba ne ba le mo elementeng ya bona fa ba [ tshwaragane ] le dikakanyo le dikgopolo [ le ] dikeletso tse di nang le dipotso " .
( 2 ) ( a ) Tagafara e tshwanetse go fiwa ngwana mme motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , a le teng , mme ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , o tshwanetse go netefatsa gore tagafara e amogetswe ka go saena kgotsa go dira letshwao .
Tokololo ya SAPS e tshwanetse go itsise mongongoregi tsela ya go dira kopo ya Taelo ya Tshireletso fa a tlhopha go dira jalo .
( iii ) Fa ditlhopho di tswalelwa , batlhankedi ba ba umakilweng go Polelwana ya semolao 7.3 fa godimo ba tla tswala lebokoso la ditlhopho ba bo ba ya kwa lefelong le le tlhophetsweng gore dibouto di balwe kwa go lone .
tlhokomela , lekanyetsa mme o sekaseke
Kgaolo 4 Tlhatlhobo : Go kwala
Go phela le ditiragalo tse di nnileng teng ka setlha se se fetileng go ne go tshwana le go loga dikgole fa re nagana maikutlo a rona ; re ne re isiwa godimo ka tsholofelo ya go bofiwa sentle mme morago ra tlogelwa go thatologa go boela tlase gape ka mathata a a rileng - go tsenelela mo matennyeng a tlhobogo re lepeletse fela !
Temo e tletse kgwetlho mme le dielo tsa poelo di dinnye .
Hhattogo ya ditthotlhwa tsa mmidi e diragetse bogolosegolo ka ntlha ya Amerika ( USA ) e e ntshang go ka nna 50% ya mmidi o o rekisiwang wa lefatshe , e sutisetsa 25% ya ntshodikuno ya dijalo tsa yona kwa ethanolong , gammogo le go phimola ka bonya tshegetso ya thomelontle ya tsa temothuo .
Se se akaretsa go phutha le tlhokomelo ya dikaommu , ditsela tsa tekelelo tse di tshwanetseng , dikaelo tse di batlisisitsweng sentle tsa tlhaloso ya dipholo , tsweletso ya dikatlanegiso tsa kelo ya dikotla e e nepagetseng le kopakopanyo ya ditlhokego tsa dikotla tsa dijalo tse di atlanegisitsweng go nna lenaneo la tsamaiso la dikotla le le akareditseng .
28 Phukwi - 1 Phatwe
Ka boineelo , go dira thata le phisego go tlhola a ithuta , o godile go nna molemirui yo a ka tlhobolowang mme o kgonne go fenya mathata a go nna molemirui yo a hirang naga e a e dirisang .
Tshotlako ya ikonomi
Boupi ba mmidi gape bo na le kotlo e e kwa godimo mme bo na le mosola thata .
Tsela e nngwe e e ka dirisiwang ke dipontsho tsa porofense ;
MaAforikaborwa ,
Lebelela setshwaokaelo go bona kelo e e maleba ya sebolayatlhatshana sa mebu ya gago .
Mokgwa o o dirisiwang ke dilaboratori le barekisi ba menontsha ke go tsaya sekao se le sengwe go emela diheketara tse di ka nnang tse di leng lesome go nna sesupetso se se leng kwa tlasetlase ka botlhokwa .
Jaaka go tlhagisiwa mo Tiisetsong e ya Afrikan , Mphahlele o ne a akanya gore go tlhamiwa ga dikwalo , bobegadikgang , dipopô tsa sefilosofi le thibololo ya ditiro tsa setso tse di " bopang ditshupo tse di batlwang ke rona , ka bokhutshwane tse di kayang rona , " e ne e le tiro e e batlang go potlakelwa ke Aforikaborwa wa morago ga Tlhaolele .
Palamente e na le maikarabelo a go neela ka tsiboso magareng ga badiri botlhe ba yona ka ga botlhokwa jwa go boloka tikologo le botsaakarolo le maikarabelo a bao ba thusang .
9 . Aforikaborwa e tswelela go nna setšhaba se se aroganeng .
Tsona morago di romelwa gape kwa go ba ditirelo tsa tshedimosetso gore dipuo tse dingwe le tsona di tle di rulaganngwe .
Kopo ya gagwe e tshwanetse go dirwa ka lekwalo ka puo e a e kopang mme e amogelwe ke SARS bobotlana malatsi a le 60 pele a romelelwa tlhaeletsano kgotsa tshedimosetso e a e kopang .
Lenaneo la 13 le tlamela tebalebo ya ditiro tse di farologaneng tsa IDP tse makhanselara a diwoto a tshwanetseng go tsaya mo go tsona , jaaka karolo ya Foramo ya Kemedi ya IDP .
Dikhamphani tse di latelang tsa poraefete di tshwanetse go kwala mmanuale wa PAIA fa di thapa badiri ba ba fetang 50 mo diintasetering tse di latelang kgotsa fa di na le lotseno lwa ngwaga le ngwaga lo lo fetang selekanyo se se bontshitsweng sa madi :
6.1 Lounu e tla duelwa ka dikarolotuelo tsa kgwedi tsa R ___ mo nakong ya paka ya lounu le go simolola mo kgweding ya ntlha ya go duelela lounu .
( 2 ) E ka ne molao mongwe o tlhalosa ka tsela e nngwe , fela ngwana yo o neng a le dingwaga di le 16 kgotsa go feta , ka nako e a neng a dira tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 2 sa ditlolo-molao tse di leng mo go " Criminal Law Amendment Act " wa 1997 ( Molao wa 105 wa 1997 ) , o tshwanetse gore fa a bonwa molato , a atlholwe go ya ka molawana wa 51 wa Molao o o jalo .
Sebulaforo sa monontsha
Go lesego gore disonobolomo di nne le nako e telele mo di ka jwalwang mo teng go simolola ka kgwedi ya Diphalane go tswelela go fitlhela kgwedi ya Ferikgong mo ditikologong tsa kwa bophirima .
O sa batla go kgona eng ?
( b ) akanye ka gore a fa ngwana a ka palelwa ke go duela faene , seno se ka dira gore ngwana a romelwe kwa kgolegelong .
Go botlhokwa gore motho yo o latlhegelwang ke tiro ya gagwe a kgone go fitlhelela tiro go tswa go mananeo a ditiro tsa botlhe kgotsa dikema tsa go thapa baagi .
Go kgona go dira mo setlhopheng ;
Leloko le tla nna le tshwanelo ya go newa R300 000 e le nngwe e leng madi a a kompa a a sa duedisiweng lekgetho mme madi a a kokotlegelang leloko a a fetang R300 000 ( ka ntlha ya go kgaolwa gangwe kgotsa makgetlo a le mantsi mo tirong kgotsa ka ntlha ya dituelo tsa madi a a kompa ka ntlha ya go rola tiro ga leloko leo kgotsa go tlhokafala ga lone ) a tla tlhakanngwa mme a tla akanyediwa fa go balelelwa lekgetho la madi ape fela a mo isagweng a a kompa ka ntlha ya leloko leo le le kgaolwang mo tirong .
La ntlha , tlhokomela monono wa mmu wa gago mme o tlhole o o sireletsa , mme tse di batlegwang di tlaa latela .
3.2 Go dira CBP mo dikgatong tsa koketsego
MOLAO WA PUSOSELEGAE o diretswe go kgontsha Aforikaborwa gore e kgone go dira sentle mo go neelaneng ka ditirelo tse di tlhokegang le go tlhabolola matshelo a baagi mo go tsa setšhaba le tsa ikonomi .
Lefapha la Temothuo - katiso le kemonokeng go bantshakuno ;
Fa batsayakarolo ba itse IDP , sedimosa fela diKgato mme o ba botse gore ba dirile jang mo pakeng nngwe le nngwe .
7 . Mekgwa ya paka e telele
Molaotheo o tlhalosa gore motho mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya go fitlhelela pabalesego ya loago .
Thuolefatshe
Ela tlhoko : mokopa-tshedimosetso kgotsa motho wa boraro o tlhatlhela kopo ya go bona thuso e e tshwanetseng kwa kgotlatshekelong morago ga fa mokopa-tshedimosetso kgotsa motho wa boraro a dirisitse mokgwa-tsamaiso otlhe wa go dira boikuelo jwa mo teng ga setheo kgatlhanong le tshwetso ya motlhankedi wa tshedimosetso fa go kgonega .
Lotlhaka lo lo tiileng ;
3 Go fetsa ka tshedimosetso ya lemorago
Ka go dira gore go nne le khopi ya one kwa ofising nngwe le nngwe ya setlamo seo sa poraefete gore e tlhatlhobiwe ka nako ya diura tsa tiro .
Metsi a a elelang go tloga mo mmugodimong ke metsi a a latlhegelwang dijwalwa tsa rona .
Batsayakarolo ba tshwanetse go tlhagisa thulaganyo ya bona mo kopanong .
Barutabana ba Bantsho ba ba mmalwa ba ba ganeditseng Thuto ya Bantsho mo pepeneneng , jaaka Es'kia Mphahlele le badirammogo-nae mo African Teachers Association , ba ne ba iletswa go tswelela ka go ruta .
Tlhotlhwa ya tshireletsego go sireletsa kumo yotlhe mo sekaong se se fa godimo e ka nna R59 250 .
Badiredi ba tshwanetse go saena maina mo sekwadising sa pabalesego fa ba amogela diaparo tsa go sireletsa .
Jalo re a itshwara mme re tsaya tse di leng teng .
( i ) netefatsa katlholo le lobaka lwa go nna kwa kgolegelong le le ntshitsweng kwa tshimologong , mme e re morago fela ga foo , ngwana a tlosiwe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša mme a isiwe ka bonako kwa kgolegelong e e umakiwang ;
Tlhalosa kgono le ditlhaelo tsa gago
DITSHUPO TSA PHITLHELELO
Naga e e fudisitsweng go feta ka nako e telele ga e kgone go siama le fa tota go jwalwa majang , ntlha e e jang madi a mantis .
Tlhwatlhwa ya ntshokhumo e nnile botoka ngwaga o go feta dingwaga tse di fetileng , mme balemirui ba kgonne go bona poelo .
Baetapele ba selegae ba ka rotloetsa go ikwetlisa ka go netefatsa gore ditsela kwa metsesetoropong di na le ditselathoko tse di siameng , go tlhola mela ya dibaesekele le go tsenya dikgato tsa go fokotsa kgobelelano ya pharakano .
Lebagana le se o se tshotseng mme le gore o ka dira eng .
CBP ke tiragatso e e matswakabele e e akaretsang diwoto tsotlhe , le beng ba ka fa gae le ba kwa ntle .
Tekanyetso ( ya nnete le ya togamaano ) e tshwanetse go supa gore o tlile go dira eng mme gape le gore go tlaa ja madi a makana kang leng tota le gore poelo ya gago e tlaa nna kana kang .
Lemoga gore ntlhana ya seako e " kgwesitswe " , mme go tlaa naya kumo e e kwa tlase .
Kaedi ya Motsamaisi
Ka ntlha ya tlhaelo ya tlamelo ka metsi e e lekaneng , go ne ga tlhongwa thêpê , e e neng ya kgoreletsa botlhe .
Ka tlhaelo e e teng ya dithoro tse di jewang ga re ka ke ra kgona go letla gore dithoro di latlhwe fela ka ntlha ya kgotlelego ka peo ya mofero .
( b ) Yo e leng tlhogo ya lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša kwa ngwana a atlholetsweng go ya kwa go lona go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , fa ngwana a konosetsa katlholo eo , o tshwanetse go neelana ka ripoto e e leng go ya ka mokgwa o o tshwanetseng , kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo kwa teng , mme a na le dikakanyo tsa gagwe mabapi le maikaelelo a a leng matshwanedi a katlholo e e umakiwang mo go molawana wa 69 , a a fitlheletsweng mmogo le kgonagalo ya go busetsa ngwana mo setšhabeng kwa ntle ga gore a ye kwa kgolegelong lobaka le lengwe gape .
Ga go na tirokgolo ya kgolaganyo ya CBP e e ka dirwang ke motsamaisi wa IDP .
Ditshupetso di tswelela pele ka bonako fa dimela di simolola go thuntsha dithunya mme tatlhego ya matlhare e ka simolola go bonalwa fa go le bollo thata e bile le fa mowa o na le metsi a mantsi .
Mesola e le gore botlhe ba itse e bile ba tlhaloganya gore go diragala eng mo tirong mme go oketsa kutlwano .
Mo bogologolong dikananyo di diragetse ( go ananya kgotsa go emisetsa sengwe le sengwe ka se sengwe sa boleng jo bo lekanang ) .
Le mororo dintlha tsotlhe tse di le maleba tota mo kgwebong ya temothuo e e atlegileng le e e tswelelang , kgannyana e e tla tsepama mo tshekatshekong ya kgono ya lefatshe le tsamaiso ya lefatshe jaaka tlamelwana e e nang le maungo gore go kgonwe go dira kgwebo e e nang le poelo le e e tswelelang .
Dipatlisio tse di sekasekang Thekiso le Kumo mme gape le tiriso ya dipatlisiso ka ntlha ya go jwala mmidi ;
Seabe sa Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa 15
Mokgwa o pula e nang le ditshupetso tsa maemo a bosa .
Mo loagong la rona diritibatsi jaaka dinotagi , motsoko , mme tota le diokobatsi tse di leng kwa ntle ga molao di fitlhelwa gongwe le gongwe .
Ke kutlwiso botlhoko , e e leng polao ya botshelo , jo bo se nang mosola , jo bo bayang dikamano tseo mo kotsing , ka gonne jaaka a bua mo polelong nngwe go latela tiisetso e : " Go utlwisa motho yo mongwe botlhoko ke go ikutlwisa botlhoko ka bowena , thulaganyo ya go swela mo go yo o utlwisang ba bangwe botlhoko , ke kganelo ya botshelo . . . "
Kalsiamo e botlhokwa go medisa matlhare a a siameng mme e thusa go oketsa maemo a tlhaka le bokana ba thobo .
Magrieta Futhwa : Modulasetilo - Sele : 078 624 5989
Dipoelo tsa Madi tsa Mafapha
Dikarolo tse di tsewang ke Dikomiti tsa Diwoto , tse di leng mo karolong ya 5 ya Dikaedi , di akaretsa :
Melemo e e tlhabelwang ga e je madi thata jaaka e e tshasiwang , mme e e tshasiwang e botoka go dirisiwa .
Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Tlhabololo ya Lefatshe
Mo go nna temothuo e siametse batho , diphologolo le tse dingwe .
8.4 go boloka rejisetara ya mafelo a kgwebo a ka dinako tsotlhe aw tla bontshang ba ba dirang mo go one , go sa kgathalasege gore a ke Bafokeng kgotsa ga se bone ;
Theko ya ditsenngwateng
Leonard o dirisa diheketara di le nne tsa lefatshe la morafe .
Balemirui ba ka dirisa mefutafuta ya dibolayadisenyi tsa dikhemikale kgotsa tsa go tlhagola tse di leng teng .
Diatla di nne maswe .
Ga jaana mokgwa wa IDP o tlamela tseokarolo jaaka karolo ya tiragatso ya togamaano ka mekgwa le ditiragalo tse di rileng .
Tekanyetso e e rileng e e tlhamaletseng go uma mmidi - kgono e e ka nnang ditono tse 5
Go tlhokiwa gore go dirwe eng go roba heketara e e sa robiwang mo matsatsing a a latelang ?
Fa go omeletse a ka bonalwa ka fa tlase ga semela fa o lebelela sentle ka boiketlo .
go kopiwa go tsaya karolo e e botlhokwa mo dikopanong tse di rileng , go akaretswapele ga togamaano , go tsengwa mo tirisong , dintlha tse di botlhokwa le dikopano tsa go neelana ka dikarabo
O amogela leng lotseno lwa gago go tswa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Thoto ?
Mametlelelo D le Mametlelelo E di naya tlhaloso ya ditlhogo tse Mmasepala a tshwerweng direkoto tsa tsone mmogo le mefuta ya direkoto tse di tshwerweng tsa setlhogo sengwe le sengwe .
Go latela go tlhomiwa ga Jannie de Villiers e le khuduthamaga ya Grain SA , Karabo Peele o tlhomilwe e le Modulasetilo wa Maize Trust ka kgwedi ya Moranang ya ngwaga o .
Sekao : dira tlamelo ya diura dingwe le dingwe tse di lesome , mme gape le ka dikgaotso tsa tirelo tse 50 , 100 , 200 , 600 le 1200 .
Go thusa batho ba ba se nang gona , go itirela lotseno , le go intshetsa dijo , morafe wa bona le setšhaba sa rona .
22 . Morero mongwe le mongwe wa go dira tlolo-molao , go tlhotlheletsa motho kgotsa batho go nna kgatlhanong le puso kgotsa maiteko a go dira tlolomolao e e umakilweng mo Setlhopheng seno .
Sengwe se se leng maannetenete mabapi le bophelo ba motho ke ntlha ya gore go tla nna phetolo .
Leng bonolo go diriswa ;
Kgono : Kgono ya me ke gore ke na le kitso ka bolemirui .
Palamente e fetisitse melao e le mmalwa , fa morago ga ditlhopho tsa temokerasi tsa 1994 , e e tshegetsang le go tiisa bokgoni jwa bommasepala gore ba kgone go tsamaisa merero ya bona le go dira ditiro ka tsela ya botsayakarolo jo bo akaretsang botlhe .
Botsayakarolo jwa setšhaba se thusa mo diphetogong tsa dikamano tsa loago , tsa ikonomi le tsa polotiki magareng ga baamegi le mo mokgweng wa ka moo baagi ba kgonang go suta mo kamegong e e seng matlhagatlhaga go ya mo kamegong e e matlhagatlhaga ka dithulaganyo tsa go dira dipholisi .
Ga se gantsi re nnang le dikgang tse di monate !
Dikopano tsa go Tiisetsa mabaka
Fa mofuta wa mmidi wa Bt o dirisiwa , molemirui o o amogelang konteraka ya go jwala mofuta o o seng Bt o gatelelwa go jwala bokana bo bo ka nnang 5% go ya 10% wa mofuta o o seng wa Bt mo tshimong go bapa le o o leng wa Bt e le mela mo tshimong ya midi wa Bt .
Leano ka botlalo
Ka tlwaelo modirelwa o tshwanetse go amogela bokana ba tsalomadi e e tlhomiwang ke thulaganyo e e mo adimang madi le fa e le bokana ba tsalomaditota go kopana le 2% jaaka go tlhomamisitswe fa ba lebelela maemo a gagwe a le molemirui .
MAIKAELELO A RONA KE GO DIRA TLHABOLOLO SENTLE GORE E NNE NNETE MO GO MONGWE LE MONGWE , LE GO DIRA GORE BATHO BA SE KE BA BATLA .
Ka mafoko a mangwe tekanyetso ke ntlha nngwe ya togamaano mme e bonwa e tshegetsa togamaano .
Gantsi , ditlhopho tsa dikomiti tsa diwoto di ne di gagamatsa thata bokgoni jwa tsamaiso le jwa didiriswa jwa mmasepala gape le go ngoka ditsibogo tse di kwa tlase thata kwa dikopanong tsa tlhagiso ya dikomiti tsa diwoto .
Fa bokana ba kumo mo tshimong bo beiwa e le ditono tse 4 ka heketara , mme molemirui ene a tlisa ditono tse 3 fela , go supa go botlhe ba ba leng mo tirong e ya go adima madi gore kgaolo ya kumo e isitswe ko gongwe .
Mekgatlho e mengwe
Go tla nna le tlhokego ya tšhono ya botsayakarolo a basadi le boetapele .
Foramo e tshwanetse go nna ya kemedi gape e tshwanetse go rotloetsa botsayakarolo jwa setšhaba mo Thulaganyong e e Lotaneng ya Tlhabololo ( IDP ) .
Kitsiso
( a ) dintlha tsa ngwana mongwe le mongwe ;
4.2 . Dikgato tse go tshitshinngwang gore di tsewe fa go tlhamiwa dipholisi
Tlhomamiso eno ya seAfrikan e tserwe go tswa mo puong ya gagwe kwa sekolong se segolwane sa Bankuna , e a e biditseng : ' go tswa mo kitsong go ya thutong ' .
Ke dirisa diheketara tse 10 tse di ka lengwang .
Mongwe fela
Lefapha la Bosetšhaba la tsa Bonno jwa Batho
Balemirui ba bantsi ba ba jwalang disoya la ntlha ba ne ba sa neye tlhoko go lekana go reka mefuta e e siametseng dikgaolo tsa go fisa tse di fitlhelwang mo tikologong e ba leng mo go yona ya go uma disoya .
Maemo a a komelelo a tlaa tlhotlheletsa jang kgono ya go dusa diruiwa , bokana ba mašwi le bokana ba dinamane / dikonyana / dipotsane tse di ka bonwang ?
Ditiro tse nne tsa tsamaiso
Bonto kgotsa " mortgage " e kwadisiwa kgatlhanong le kano ya bong .
Lebokoso la lenaanefoko
Bolaodi ba disenyi le malwetse bo bo siameng ;
Kgolo ya ikonomi e tlhoka go itlhaganela ka tsela e e akaretsang .
Thata : Ga ntlha , ke bone kgono ya bolemirui ka go lebelela batsadi ba me le balemirui ba bangwe ba ba neng ba bapile le rona .
Ka go tshwana e ka se nne sediriswa se se utlwalang fa e na le bokao jo e seng jona jwa tekanyetsokabo .
Khemera ya Dijitale
O kokoanya , dipegelo tsa kgwedi e nngwe le e nngwe ya bobedi tse di yang kwa Dikomitnfi tsa Diwoto ; le
sedimose diabe le maikarabelo a motsayakarolo mongwe le mongwe go akaretsa le baagi ba selegae mo go direng ga thulaganyo e
Polantere e e siameng e botlhokwa mo ntshokunong ya dijwalo
Disoya - Mosola e le dijo le tiriso e nngwe
ditshupo tse di kaelang batho go itse gore ba ka tswa jang mo meagong fa e tlhaselwa ke molelo
Nonofo ya sediriso se se dirisiwang e ka bewa leitlho ka yona tsela e .
Setshwantsho sa 1 ke setsha sa tekelelo kwa Malekutu , dikilometara di ka nna 30 bokonebotlhaba jwa Nelspruit .
Nyalantsha diboriki .
Dr Verdoorn a re ntlha e e leng botlhokwa ya thulaganyo ya PBD ke go tsweletsa le go tshegetsa tekatekano mo tlholegong mo polaseng ya gago le go dirisa dithaka tsa gago go go thusa go laola bothata :
Ke bona fela maatla a koketsego ya yona mo bokaong jwa setso sa bosetšhaba , setso se se nang le lefelo le le tlhomameng le maitlhomo a a tsenyeleditsweng. "
Matlhare a a kwa tlase e e swa .
Kopanyo nngwe le nngwe ya bogolo jwa dipeipi le sepane mo senosetsidikologing se se rileng e ka tlhaolwa ka nomore ya mmotlolo .
Thuto ya bagolo , e e neng e le yona thitokgang ya puo ya ga Mphahlele go Yunibesithi ya Transkei ka 1995 , e arabela ditlhokego tse batho ba di ikutlwang mme e itlhagisa e le " thulaganyo ya setšhaba le mokgwa wa go tshela " .
Neelano ka tshedimosetso
Fela jalo fa go ka nna le foseferase le potasiamo e ntsi mo furung , gona e tlaa nna ntsi le mo motshetelong .
Ba tshwanetse gape ba tlhamela mekgatlho ya baagi dimmotlolo mme di buisanelwe , di lekeletswe le go tlhatlhobiwa gonne , fa go se na setshwantsho se se kaelang dikakanyo tsa rona , re tsamaya re kgopiwa re tsibogela ditiragalo ka go latelana ga tsona fela go se na tsela le taolo .
Bontsi jwa matute a disele ke metsi mme se se tshola tlhale ya semela e gagametse .
21 Boruni jwa dibuka le diakhaonto tsa Kgotla
Ka 1983 Mphahlele o kwadile jaana mabapi le seabe sa mokwadi mo setšhabeng : " Ka go farologana , baeteledipele ba bosetšhaba gotlhe mo lefatsheng ba a kgopisega fa ba bonwa-diphoso .
Fela jaaka go ntse ka go tshela llaeme , tiro e le yona e tlhotlhwa godimo thata mme ga go bonale go na le diketleetso dipe .
Didiriswa tse di rileng - metšhenefatso ka tshiamo
Mo Lenaneo la 2 phetho ya go uma mofuta o le mongwe wa dijwalwa dingwaga tse pedi kgotsa tse tharo e a supiwa mme go bonawla sentle gore bokana ba kumo ya korong bo fokotsega ka dingwaga le dingwaga tse di latelanang pele ga go dirisa thefosano ya dijwala .
( iii ) go fetisediwa ga kgetse kwa kgotlatshekelo ya bana , fa go leng matshwanedi gona .
Motlotlo ka bothata ba phetogo ya tlelaemete ga bo ise bo fele .
Ka go itse gore seruiwa se ja dijo tse kana kang ke go simolola go itse gore go ka ruiwa diruiwa tse kana kang mo lefatsheng le le leng teng .
Jaaka re setse re tlhalositse , bolemirui bo thata mme re lemogile gore re tlhotlheletse batho gore ba tlhole ba ntse ba leka .
Setshwantsho sa 1 : Fa o ithaya o re ditrichomoniasise di fitlhelwa fela mo metlhapeng e megolo , o phoso tota .
Kgaolo 5 ya MSA o laela gore ' mmasepala mongwe le mongwe . . . o amogele leanonngwe , le le akaretsang le na le ditogamaano mo tlhabololong ya mmasepala ' ( karolwana 25 ( 1 ) ) .
Ditsela tse , di tshwanetse di lebe dithulaganyo le diporojeke tsa bommasepala botlhe mme ba bone gore tlhaeletsano e ka rotloetsa baagi ka moo botsayakarolo bo ka dirwang ka teng .
Go tlamela ka madi ka tsela ya dikgwebo tsa temothuo Landbank .
Kgosi kgotsa kgosigadi ga a tsewe tsiya fa e se fa ene a tsaya tsiya bogolo jwa baagi .
Dikaedi di supa mabaka a a tlhagisang phatlha , a a akaretsang go tlhokofala kgotsa go leboga tiro ga tokololo .
Mo Afrikaborwa ke tlwaelo go tlogela mmidi go ema mo tshimong go oma .
Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e tswa mo tlhamong ya ga Es'kia Mphahlele : The Fabric of African Culture and Religious Beliefs , e e kwadilweng ka 1971 .
Tsona di kgethegileng go ya ka mmasepala mongwe le mongwe mme di tlhoka go bontsha ditlapele tse di supilweng mo Lenaneong le le Lotaneng la Ditlhabololo .
Tlhatlhoba ditekanyetsokabo tsa matlole go ya ka tlhokego , tlhatlhoba maano a diwoto mo mererong ya setegeniki ; le
Go bona gore M&E e ka dirwa jang , leng
Ke lona lebaka lengwe la gore balemirui ba tshwanetseng go tsaya tsia maemo a metsi , go gasa ga dinontsha le ditšhefo tse di dirisiwang go ntsha khumo .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go johan@grainsa.co.za .
Go tlhaloganngwa ga maikaelelo a pitso .
Go mo pepeneneng gore ke ka fa gare ga ntlo fa go eletsegang go se boloka kgakala le tshottako dielemente tsa tlhago .
Tshasitsweng a a dirisediwang lebollo ?
Didiko tsa bogolo jo bo farologaneng tseo di emetseng botlhokwa jwa batlamedi-ka-ditirelo
Kanola - dintlha tse di leng botlhokwa go tlhokomelwa ka Seetebosigo
Go a kgatlha gore re leka go sitlholola le go se laole tsa ditlhaeletsano ka megala mme ka yona nako eo , jaaka Bill a supile ka nepagalo , go na le tlhokego ya tseokarolo e e oketsegileng ya puso mo katisong ya tshegetso le mo magatong otlhe a ikonomi ya tshedimosetso le mo patlisisong ya tlhabololo mo ikonoming ya tshedimosetso fa re sa ye go nna kolone ya thekenoloji mo lephateng la thekenoloji ya tshedimosetso .
Ke kakanyo e e oketsegileng e e simolotsweng ke thuto ya mokwadi , e e leng sebetsa se se nang le bokgoni kgatlhanong le maemo a a sa amogelesegeng ; ga se kgodiso ya maikutlo a a se nang boitebo le tsibogo e e sa patelediweng tse di ka thusang .
Dirisa mefutafuta ya tlhaka e e sa tshwaneng ka nako ya go mela mme e sa tshwane ka go sengwa ke komelelo .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
4.6 Karolo 9 ( Sephiri ) ,
Mefuta ya mmu e tswelela go fetoga go ya lefelong le lengwe le le lengwe .
tlhaeletsana le baagi ka dipholisi , maano , mananeo le diphitlhelelo tsa puso
Leano le le Lomagantsweng la Tlhabololo ( IDP ) le supa maikaelelo a mmasepala le diporojeke tse di dirwang di laolwa ke leano .
KGAOLO YA 7
Dira mmogo le batsayakarolo ka tshedimosetso e go tswa mo dintlhathuto tsa khoso .
Go tlhoka matlo le lefatshe
Bafatlhosi
7 . Motsamaisi wa CBP o supa le go bolela ditiragalo tse di ka diregang tsa go tsenyeletsa media .
Setshwantsho 1 : Go lema ga nnete ka sesugammu le sedikologo .
O swetsa gore maemo a motheo a loago le ikonomi a bana ba Bantsho ba a itemogetseng , ba leka go tshela mo nageng e e buswang ke bobotlana fela jo bo lesego , ke ona a a goteditseng Dikhuduego tsa Baithuti tsa Bosetšhaba tsa 1976 .
Mokgwa wa tlhokomelo : ditlhotshwana
Mo bofelong jwa kgato eno batsayakarolo ba tshwanetse ba bo ba baakantse tshobokanyo ya diporojeke kgotsa ditiragalo tse ba tla ratang go di neela mabapi le ketleetso ya matlole go tswa go mmasepala kgotsa batlamedi-ka-ditirelo ba bangwe , le go akarediwa mo go IDP
1 / 2 Tshekatsheko ya legato la baagi le beng
Ka 1989 , Mphahlele o supile gore ke masome a dingwaga batlhankedi ba thuto ba retelelwa ke go tsaya ditshitsinyo tsa diphetogo tse di neng di tla ka boradithuto , jaaka ba United States of America .
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di tsweletse go tlhatloga , mme fela tlhotlhwa ya kuno yona ga e oketsege ka selekano seo .
Ka e nako , bogolo jwa lefatshe le le teng bo dirisiwa ke dikgwebo tsa temothuo , ka jalo ga le kgone go ka fitlhelelwa ke bantshakuno ba bantsho ba bangwe .
6.3 motho ope yo o tlositsweng mo maemong a tiro kgotsa a go nna leloko go ya ka Molao wa Bokone Bophirima ;
Netefaletso e ya setso sa Afrikan e tswa mo puong e e neng e neelwa ke Moporofesara Es'kia Mphahlele kwa - moletlong wa dialogane tsa kwa Yunibesithi ya Vista , kwa Bloemfontein ka 1997 .
3 . Go tlhaela bokgoni jwa go nna setheo sa mmasepala segolo mo makaleng a a rileng a a jaaka a boenjenere le a palotlotlo .
Setheo sa botlhe sa dipeeletso se ka thusa dipeeltse tsa poraefete mo tsamaong ya nako .
Bolaiodi ba botsamaisi bo bo siameng kgotsa tiro ya dipampiri , e se kgono ya botlhe , mme go botlhokwa thata go tsamaisa kgwebo ya bolemirui ya rona ya segompieno .
Pusoselegae ke eng ?
Re batla go amogela Monsanto ka go re tshegetsa le neo ya bone go tlhabololo ya balemirui .
16.7.3.3 tse di nang le puo e e tshosetsang , e e gobololang kgotsa e e kgopisang leloko la Kgotlakgolo kgotsa modiri wa Setlamo sepe sa Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e ka bakang matshwenyego ka ntlha ya tiro epe e go tweng e dirilwe , e go belaelwang gore e dirilwe kgotsa e go nang le bosupi jwa gore e dirilwe kgotsa go sa diragatse maikarabelo a gagwe ;
PUSOSELEGAE E TSEWA JAAKA lephata la puso le le leng gaufi le batho .
( ii ) tsenye katlholo nngwe mo boemong jwa katlholo eo , e kgotlatshekelo e akanyang gore e matshwanedi mo tlase ga mabaka ao ; kgotsa
Go setse go tlhagisitswe gore ditsatlholego di tshwanetse go bonwa e le letlotlo ( letlotlo la tlholego ) la kgwebo ya polase le le ka atlholwang ka mokgwa o o tshwanang le go atlholwa ga letlotlo le lengwe .
Tshugommu le botlhokwa jwa yona mo ntshokunong ya dijalo ;
Go na le palo e e kwa godimo thata ya botlhoka-tiro mo toropong .
Dikgala di dileele
Dintlha tsa sepolotiki ke dilo tse dingwe fela tse di tlhaselang maemo a tikologo ka bophara a dikgwebo tsa bolemirui .
Dikomiti tsa diwoto di thaetswe mo go bommasepala ba ba itlhophetseng tsamaiso ya woto e e tshwaraganetsweng .
Ga ke gakologlewe /
Metsi a thepe ka gale a babalesegile , fela metsi a a tswang mo metsweding e mengwe , jaaka dinoka le didiba , ga a babalesega .
tlhamalatsa ditiro tsa letsatsi le letsatsi le maikaelelo a togamaano
Dikgang di tserwe mo eFiling websaete ya Ditirelo tsa Lotseno tsa Afrikaborwa ( SARS ) .
Balemirui ga ba kgone go tlhomamisa gore bosa bo tla nna jang , gape le gore dimakete di tla nna jang le gore tlhotlhwa e ka nna kana kang mme ba kgona go tlhomamisa gore ba lokela madi a makana kang le gore dimela di loalwa ka tshwanelo kgotsa nnyaa .
Ka re le bakgaoganyi ba bagolo mo thulaganyong e re tlhoka gore e kgone .
14.15 Go tla dumalanwa gore maloko a komiti e nne bomang .
Le gale fa o simolola ka go uma kumo e ya bolemirui go na le diphatsha tse di ka go welang .
Ngwaga o Enoch o setse a kgonne go jwala mmidi mo diheketareng tse 3 .
Moamogedi wa ga Mphahlele mo loetong lwa gagwe , ke Kholetšhe ya thuto ya baithuti ba Bantsho , kwa Venda - wa nako eo , e le kolone ya naga ya Tlhaolele .
MOKATISI
Go sekaseka tshedimosetso ya togamaano
Botsa ka dikotsi tse sebolai se ka nnang le sone ;
Es'kia Mphahlele o bua gore mo dikokomaneng tse dingwe le tse dingwe , lenaneo la bašwa le ka fetoga , mme gantsi mo dingwageng tse , ga ba tseye ditshwetso e bile ga ba kaelwe sentle .
Go tlhoma ditlapele
Le fa go nnile le kgatelopele e e tsweletseng go tloga ka 1994 , Aforikaborwa e tswelela go nna setšhaba se se aroganeng , mme se sa ntse se arogantswe bogolo segolo ke bosemorafe .
Tlhola dilatso le dijophepo .
IDP e rebola letlhomeso go tlhomamisa tekanyetsokabo ya mmasepala .
Dijwalwa tsa senawa ke dijwalwa tsa mofuta wa dimela tse di jwalwang go dirisa peo ya tsona go jewa ke batho le diphologolo .
Ikgolaganye le Ofisi ya Molaodi wa Mmasepala gore o bone lenaneo la diporojeke tse di botlhokwa le ditiro tsa e leng itshimololelo ya bona , o be o a mametlelela mo bukanatshedimosetsong .
Komiti ya Woto le mmasepala ba tlhoka go dirisana mmogo go netefatsa gore baagi ka bophara ba na le tshedimosetse e e siameng mme ba tlhaeletsana le bona .
SETLHOPHA SA 4 SA DITLOLO-MOLAO
Mmidi o ka rekisetswa dikoporasi tse di farologaneng .
Se dirise kgatelelo e e feteletseng kgotsa selogetsi se se feteletseng mo diberinnye tse di nang le disili .
Nako ya jalo e e kwa setlhoeng e tlaa tsaya tsia ditlhokego tsa semela tsa bongola ka nako ya dikgato tse di masisi tsa go gola , mabapi le dipula tsa ngwaga le ngwaga tse di solofetsweng go na mo setlheng seo ( sekao , go rulaganyetsa gore nako ya go ntsha lofetlho ga mmidi kgotsa go thunya ga sonobolomo , e nne paka ya go na thata ga pula ) .
Balemirui ba bantsi mo porojekeng e ba kgonne go bona kumo e e kgotsofatsang mme bao ba ba wetsweng ke komelelo ba solofela go bona kumo e e kgotsofatsang ngwaga o .
Mphahlele o lemogile gape gore banna ba maAfrikan ba ne ba tsere mowa wa go tlhoa basadi o o neng o rena kwa Yuropa wa bogologolo .
Thulaganyo ya katoloso : go batlana le mekgwa ya puisano , go tlhama molaetsa o o tshwanetseng go fetisediwa kwa go ba o yang kwa go bone le go kwala seno mo tokomaneng ya thulaganyo e e mosola ya go tsenya seno tirisong
Dikarolo tsa enjene ;
28 Phatwe
( 2 ) Komiti ya Motlhakanelwa e ka gakolola leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi mabapi le diphetogo tse di mo togamaanong ya bosetšhaba ya melao .
Go na le mekgwa e mentsi e rona re le balemirui re ka e dirisang mo dipolaseng tsa rona go fokotsa kgogolego le tatlhego ya mmu .
Polase e nngwe le e nngwe e tshwanetse go nna le thulaganyo ya difero tse di fisitsweng tse di leng teng .
Komiti e nngwe le e nngwe e sala morago tiro ya mafapha a a rileng a puso .
Dikgatshi tsa " boom "
Ga go kgonege gore mongwe le mongwe mo lefatsheng a kgone go nna le polase - nnete ke gore ga go na mmu o o lekaneng gore go kgonegwe .
Araba dipotso tse di latelang :
O mo kgwebong mme fa o tshwanela go sala o le mo kgwebong o tshwanetse go dira poelo mo tirong nngwe le nngwe mo polaseng .
Tshwetso ya go neelana ka tetlelelo ke tlhopho e e gololesegileng .
Sonobolomo e e ntshiwang mo polaseng e go se nang ditshiamelo tsa polokelo gale e tlaa robiwa le go romelwa ka bonako ka bontsi ( bulk ) kwa difaleng tsa selegae .
Disonobolomo ke kumo ya dijwalwa ya boraro ka bontsi mo Afrikaborwa mme ke kumo e e nang tlhotlhwa e e kwa godimo thata go badirisi ba yona mo makheteng .
Le fa go ntse jalo , Land Bank e tlhoka go fokotsa mathata a yona - ke sona se go nang le semphato se se siameng magareng ga Land Bank le lenaneo la rona .
Selekanyo sa dipoelo mo ntshokunong ya dithoro se kwa tlase .
Fa e le re tota re batla go dira pharologanyo , go botlhokwa go tsepamisa mogopolo mo mothong ka sebele gammogo le morafe le go tlhomamisa gore ke metswedithuso efe e ba nang le yona , le go agelela mo metswedithusong eo .
Go kgona go kgonisa tiro , go ne go tshwanetswe gore go batlwe bapati gape .
O simolotse go dira ka 1965 mo jalodikgweng kwa New Town mme gape a direla rakonteraka wa Kruger Construction , ba aga tsela go tswa Barberton go ya Badplaas .
Es'kia Mphahlele o bontsha gore , Tlhabologo ya Bophirima , fa e sena go lemoga botlhokwa jwa go tshwakanya lekala le la kitso e e ntseng e le teng le e e dirisegang , " e dira maiteko a go boela kwa tlhaloganyong ya maAforika le ya Botlhaba jo bo kgakala ya bosemoya ba motho le boitshepo jwa gagwe ka tlhago . "
Eno ke tumelo e Mphahlele a e amogelang mme e mo thusa go tlhaloganya pele- maitlhomo a gagwe ka boene le go ikutlwa ga gagwe ka phitlhelelo eno .
Bolaodi ba mefero bo bo siameng ;
Morutisi o ntse jaaka seipone go wena , ke mongwe yo wena o batlang go mo sala morago go etsa ditiraglo tsa gagwe - ke sekao se wena o batlang go se etsa .
( i ) kwa ntle ga tetla ya setifikheiti sa tloso jaaka go tlhalosiwa mo go molawana ono ; kgotsa
Kgaolo ya mekgatlho go kgonisa balemirui go amogela botokololo fa ba uma go feta ditono tse 250 , tse 500 , tse 1 000 le tse 1 500 , di ne di rulagantswe mme balemirui ba ba feteletseng go kgaolo e nngwe ba amogetse sethifikeiti le sepelete .
Ditiro tsa go Rekisa / Kgwebo ka go Tsamaya le Mebila kgotsa ka Ntlo le Ntlo
Dipotso tse di tshwanetseng go arabiwa :
Ke mong wa dišere mo setlamong se se tlamelang ka tirelo kgotsa se se rekisang kumo e go tlotlwang ka yone
Ba tshwanetse go dira tiro e ba e dirang ba le nosi mme ga ba a tshwanela go ikana ka badiredi go e dira .
Dithoro di setse di budule gotlhe mme ke fela diteng tsa bongola tse ditlhokang go fokodiwa pele ga thobo .
1 . Leina : . . . . . 
Semedisi se bothokwa thata ka se tshegetsa go mela ga medi e e pila mme gape se supile gore se kgona go oketsa semela le kumo go busetsa madi mo patleng ya molemirui !
Fela le gale fa o setse o a dirile , a gona .
Mesola ya tshomarelo
Batlhokomedi ba tlaa tlhoka katiso mo tlhokomelong ya kwa gae .
Fa go le lefifi bosigo , thakadu e tswa mo mosimeng mme e simolola go tsoma ditshoswane le dintlhwa mo kgaolong e e ka nnang bokana ba tikologo e e leng dikilometara tse 30 .
Goga sediriso , o bone gore a terekere e na le maatla .
Peeletso mo metšhineng le didiriso , nako e e tserweng go wetsa ditiro tse , badirisi le diterekere , lookwane le dipaakanyo , di kwa godimo thata .
Ka go tlhoka lesego , mathata a matlole mo dingwageng tse di sa tswang go feta , a utlwaletse ditiro tsa bona tsa letsatsi le letsatsi .
Dipalangwa tsa botlhe tse di fitlhelesegang e bile di ikanyega mmogo le thulaganyo ya tirisano e e bokoa fa gare ga mefuta e e farologaneng ya diplangwa .
Go gana ka tshedimosetso gono go dirwa fa go senolwa ga rekoto go ka senola patlisiso ya motho wa boraro kgotsa ya setlamo sa puso kgotsa sa poraefete , ya motho ka bongwe kgotsa ya setheo se se dirang patlisiso , kgotsa fa go ka baya kgang e go dirwang patlisiso ka yone mo boemong jo bo masisi ( leba dikarolo 43 le 69 tsa PAIA ) .
Bonno
Go laola mefero
Mme mokwadi o tshwanetse gape a itebaganya le tse di bosula ka maatla gore a thuse setšhaba sa gaabo go itokafatsa ka dinako tsotlhe .
Togamaano ya Woto
Gagolo : Palo e e fetang e le nngwe fela ya dimela tsa mefero mo kgaolong ya disentimetara tse 30 ya mola e le mofuta wa matlharebophara , dimela tsa majwang tse tharo mo kgaolong ya disentimetara tse 30 kgotsa dimela tsa mefero tse di tletseng kgoalo e e rileng ka bontsi .
Maitlhomo a ditekelelo tse ke go bontsha " Mokgwatiriso o o botokatoka " mme re dirisetsa ditsha tse mangwe a malatsi a balemirui a a tshwarwang mo ngwageng otthe .
" Ditheo tsa setšhaba le tsa baagi di tlhola setso .
19 . ( 1 ) Tagafara e e kwaletsweng ngwana go ya ka molawana wa 54 wa " Criminal Procedure Act " , yo o tshwanetseng go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , e tshwanetse go tlhagisa letlha , nako le lefelo le go tla tshwarelwang kwa go lone dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
1 / 6 Tshekatsheko ya tsa loago-ikonomi : Bong / Bohuma
Etleetsa tsosoloso ya ikonomi le batho kgatlhanong le phetogo ya tlelaemete .
Gogela diselintara tsotlhe kwa morago go sireletsa diroto tsa diselintara mo go ruseng .
O dirisetsa founo ya mogala go buisana le ba lelapa le ditsala
( i ) khanseleng , ditheo tse dingwe tsa sepolotiki , batlhankedi ba sepolotiki le badiri le mmasepala , gape
Tlhomo ya ditoropo le metsemagae a a lotaneng a a nang le botshelo .
Malwetse a dimela a fokotsa thobo le boleng jwa dijalo mme a ka tlhagisetsa diphologolo le batho ba ba di jang , mathata a pholo .
Dipoelo :
Fa woto e sa neele pegelo ka tlhomamo , e ka nna gore legato la tiro le le tlhokang go tsenyatirisong leano la woto ga le a lekana kgotsa komiti ya woto ga e dire go lekane .
Referense
Go batla ka maikaelelo , ga ngwana yo o itseetsweng go godisiwa ke bangwe , a batla medi ya batsadi ba gagwe , ke sengwe se re tleng re buise kgotsa re utlwe ka ga sona .
Kumo ya lona e ne e le kana kang fa le simolola ?
Go ya mafelong a bo1990 , fa Thabo Mbeki e le Motlatsa-Moporesitente , fela jaaka batlhalefi ba pele ba Afrikan , o tlhagisitse kakanyo Tsosoloso ya Afrikan .
Kapabotlhaba
Tshekatsheko eno ya yone e tla dirwa fa gare ga Setheo sa Aurum , mo Johannesburg le kwa London School of Hygiene and Tropical Medicine .
Fa go le jalo , tsa mofuta mang ?
Neelana ka patlomaikutlo mme o ikutlwe
Bao ba rona ba re leng babogedi ba ba se nang thata ba tirego e ya tholelolefatshe , re sa ntse re botsa dipotso di le dintsi ka tselatlhaolo e e dirisitsweng go supa bajaboswa .
Mo temothuong , masalela a dijalo ke ona a tshwanetseng tota .
Fa ba sa tswe , ba tshwanetse go go duela rente ya bonno go fitlha ba tswa .
Dithulaganyo tse di kgonagalang , gore tiragatso ya togamaano e tsenyege tirisong go dirisiwa metswedi e e leng teng mo sedikeng / pusoselegaeng ( mme ka jalo di golagane le go lomagana le ditrego tse di leng teng , bogolosegolo togamaano ya pusoselegae ) ;
Ditirelo tsa kemonokeng tsa Setegeniki tsa GEP di tla go thusa go dira diphopholetso dingwe ka isagwe ya kgwebo ya gago .
Mo Tiisetsong e Mphahlele o lebelela tlhabologo jaaka setlhoa sa sengwe le sengwe se se neng se tsamaile pele , o gatelela seabe sa tlhaeletsano e e dirwang mo tlhabololong ya setso le tlhabologo ; tlhokego ya go rekota , go kwala le go boloka maitemogelo a motho ka nosi kgotsa ka setlhopha .
Lenaneo la dikhemikale le le siameng le botlhokwa go kgona go jwala dijwalwa ka tshwanelo .
MOTHO YO O DIRELWANG KOPO ENO
Go tlatsa pegelo ya tshoboko ya peoleitlho
Ka kgwedi
5 . Taolo ya dikgotlhang
Gantsi rašio ya N , P le K mo motshetelong ga e opane le rašio ya mothamo wa dikotla tseo di tlhokwang ke dijwalo , ka jalo tiriso e e feletseng ga e fitlhelelwe jalojalo .
Pelo e kwa botlaseng jwa kutu e a bola mme go nna le ditshedinyana tse di ikhuditseng tse dithata tse dintshonyana tse di bidiwang setlelerotia ( tsa boatlhamo jwa 1 / 8 go ya 1 / 4 ya noko ) .
Ngadube o ja gotlhe mo semeleng - matlhare , kutu le medinyana .
Dipitso le Khansele le botsamaisi-bogolwane
Ka bogotlhe ke dirisa diheketara tse 1 196 mme go na le diheketara tse 733 tse di ka lengwang e bile go sala tse 463 tse di ka dirisiwang e le mafulo .
M&E e e tsweletseng
Tlhabololo ya ikonomi ya selegae
Go lofa le go fokotsegwa ga kgono mo tirong / sekolong .
Lereo le , go ya ka ene le nyenyefatsa fela jaaka le le reng ' native ' - ka tlhakakgolo N kgotsa ntle le yona .
( iv ) go lemosa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao gore ba tlise ngwana kwa lefelong le go tshwarelwang kwa go lona dipatlisiso tse di dirwng pele ga tsheko ka letlha , nako le lefelo tse di tlhalosiwang mo tagafareng le go nna gone go fitlha ba bidiwa ; mme
Thekiso
Setlhopha sa Tlhabololo ya Balemirui sa Grain SA se ne se tsenetse Khonferense ya Dikuno le Tlhabololo ya Balemirui ya Agri SA , e e neng e tshwerwe 25 le 26 Tlhakole , 2010 , kwa Cape Town .
KE MOKGWATIRISO O O BONOLO O O LENG MO PEPENENENG , O O LETLANG BAAGI GO DIRA GORE BADIREDIPUSO BA NNE LE MAIKARABELO MO MAEMONG A DITIRELO A BA A BA NEELANG .
' Mmasepala . . . o tshwanetse o akaretse baagi ba selegae mo tlhabololong , tiragatso le tshekatsheko ya tiragatso ya mmasepala . . . mme bogolo segolo o letle baagi go tsaya karolo mo go rulaganyeng dibontshikgolo tse di maleba le dikaelelo tsa tiragatso tsa mmasepala . '
Thuolefatshe
Maemo a tsalomadi - tsalomaditota + ntlha e le1%
Khoso ya paakanyo ya enjene
Ka dinako tsotlhe gakologelwa gore ga go na mofuta o le mongwe fela wa lenaneo la go loala mefero le le tshwanetseng dipolase .
( e ) motšhutšhisi a supa gore kgetse e ka nna ya faposiwa mo tshekong go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) kgotsa fa Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba a supa gore kgetse e ka nna ya faposiwa mo tshekong go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) .
Re maswabi go le itsise gore bafenyi ba babedi ba rona ba Molemirui wa Ngwaga - Ntate Steven Matshididi wa kwa Thaba Nchu le Ntate Lepati Macaphasa wa kwa Kestell ba tlhokafetse .
Fa maAforikaborwa a ka nna le kgatelopele ya go fedisa bosemorafe jwa thuo le taolo ya ikonomi ntle le phokotso ya bohuma le tekatekano , diphetogo e tla nna tsa maithamako fela .
Go begwa gore go na le koketso ya bolwetse ba marothodi a masetlha mo dithulaganyong tsa go suga mmu gannye fela .
Dijwalwa tse di dirisiwang gantsi mo tikologong ya Swartland go dirisa thefosano ya dijwalwa ke korong , konola , dilupine , habore ( tse di busetsang poelo ka bonako ) le gape tsa go fodisa le / kgotsa klovere ( tse di fulwang ) .
Mo tiregong e re tlaa bo re ntse re aga boidüdi jwa boitseanape jo bo tlhokegang sekana go ka romela ntle kwa Aforika yotithe .
Fa gongwe , go kopantsha dibolayamefero go ka nna botoka kwa ntle ga go di tlhakatlhakantsha ka bobedi .
8.2 Fa phatlhatiro e amana le leloko lepe le le tlhomilweng setemokerasi go ya ka polelwana ya semolao 4.1.2 fa godimo , mo dikgweding di le tharo ( 3 ) morago ga fa leloko le sena go tlogela tiro , Kgosi e tla tlhoma khomišine ya ditlhopho gore e ele tlhoko le go bega ka tlhophotlaleletso ya leloko gore le emisediwe go ya ka Molao wa Ditlhopho .
Theboloditirelo e e bonya - ditheko tse dintsi di gananye .
Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Bommasepala ; Molao wa Kgabaganyo wa Pusoselegae ( Karolo 10G ) ; Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2005
MMATLISISI :
Athikele 3 Dikgatlhegelo tse di siameng go fetisisa tsa ngwana : Ditiro tsotlhe tse di amang ngwana di tla diragadiwa mo dikgatlhegelong tse di siameng go fetisisa tsa gagwe .
Jalo , re tshwanetse go dirisa tlhotlhwa ya nogola go simolola mme ra oketsa tlhotlhwa ya tshenyegelo , ka go nagana enfoleišene e e ka nnang teng , ka...a re re 6% .
Sekaseka le go tlhabolola melawana yotlhe ya Taolo ya Tolamo ya Botlhe ;
William , mmogo le mogatse Alina le bana ba bona ba bane , ba nna mo polaseng e .
nna motsayakarolo yo o matlhagatlhaga mo komiting ya woto mme a amogele maikarabelo a a tshwanang le go laola photefolio kgotsa lephata la dikgatlhegelo ;
( Maikaelelo a pono le maano le diporojeke kgotsa ditiragalo go fitlhelela maikaelelo )
Mo bantshadikunong ba ba tlhabologang :
Go tlaa elwa tlhoko gore o akaretsa ditshenyegelo tsa tlhamalalo le tse e seng tsa tlhamalalo mo dipalelong tsa gagwe , fela ga a akaretse ditshenyegelo tsa badiri le tuelo ya rakonteraka , gammogo le thwalo ya didiriso go ya lefelong le lešwa - moalopoelo o tlaa tshwanela go tlalelediwa mo dipalong tse di khoutilweng , go tlhakanya le bodiredi le go tlhakanya le tshenyegelo ya thwalo magareng ga mafelo a bokonteraka .
( 4 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka ya go buisana le motho mongwe le mongwe yo a seng fa lefelong la tshekatsheko , yo o nang le tshedimosetso e e mabapi le tshekatsheko , mme fa go na le tshedimosetso nngwe e e bonweng , ngwana o tshwanetse go itsisiwe ka ga yona .
Mathata a temo ya mmidi a kwa godimo thata mo e leng gore ga go botlhale go tsaya ditšhanse dipe fela - maemo a loapi ga a ikanyege mo ebileng go ka se ke ga nna le go tlhabanyetsa .
Dira gore maemo a laolege mo kopanong - se , se kaya gore o dire gore dibui di tlotliwe , gore batho ba se ke ba tshega le go bua fela mo kopanong kgotsa go itlotlela tsa bona fela mo kopanong .
Tlatsa tanka go fitlha mothamo wa metsi wa bofelo o o tlhokegang .
Go emela dijanaga tse di gaeletsweng kgotsa batho ba ba ithaopang go go pega le go tlhoka go nna kelotlhoko kgotsa go lemoga ka pele , go fa sekao kwa dirobotong kgotsa kwa ATM .
Se se ama fela kgweetso ya dithaere tsa morago - thaere ya moelamongwe fa o kgweeletsa ntlha e le nngwe , kgotsa tsoopedi fa o kgweeletsa dintlheng tse di fapaaneng .
( b ) Ya go nna le botsayakarolo mo dithulaganyong tsa go tsaya ditshwetso tsa mmasepala le go romela dikatlanegiso tse di kwadilweng kgotsa tsa molomo , ditlhagiso le dingongorego kwa khanseleng ya mmasepala . . .
Go gapeletsa kgotsa go dira gore batho ba ba nang le dingwaga di le 18 kgotsa go feta ba lebe ditlolomolao tsa thobalano , ditiro tsa thobalano kgotsa go ikgotsofatsa ka tsa thobalano ka bowena , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 8 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act'wa 2007 .
Dipholisi di laola go bopiwa , tsamaiso le go dira ga Dikomiti tsa Diwoto mo mmasepaleng wa bona mme di rebola tlhaloso e e itshekileng ya dithulaganyo le ditsamaiso tse di thusang Dikomiti tsa Diwoto go dira ka katlego .
Medi ya ntlha ya dimela tsa mmidi e simolola go dira pele mmidi o bonala ka fa godimo ga mmu mme e na le mosola go feta go tlhoma kgono ya semela , go tswelela go ya kwa mafelelong fa seako se tlatswa ka dipidi .
Sekao , kwa Brazil bantshakuno ba ba simololang ba bantsi ba ne ba sa kgone go reka metšhine ya segompieno .
Sebipo sa mmu se sireletsa mmu go se betswe ke marothodi a pula a a wang ka maatla , mme gape le go se latlhegelwe ke metsi a a tlogang mo mmung ka ntlha ya mowafatso .
Thulaganyo ya Tsamaiso ya tiragatso
2.2.3.1 batsholadišere ba yona ba letleletse ka bongwe fela jwa pelo tshaeno ya yona mme ba dumetse ka go kwala gore ba tla tlamiwa ke ditlamelo tsa tumelano e ; le
Reka peo e e lekanetseng bokana ba masimo a o batlang go jwalela mo teng kgotsa go tsaya maemo a mmidi kgotsa disoya fa go tlhokegwa .
" Ga re a tshwanelwa go iphitlhela re ikaegile mo go sa khutleng le fa e le mo dikakanyong tsa barutegi ba ba kwalang ka maAforika e tswe ba ise ba ko ba tshele le rona .
Mosola o o tlaleletsang ke gore gantsi borakonteraka ba le bantsi ba na le kitso ya dikhemikale le metswako ya ditanka e e yang go dirisiwa , kgotsa ba dirisana thata le badiragatsi ba tshelo ya dibolayatlhatshana .
Kgotlatshekelokgolo e ne ya amogela " maemo a a beilweng " a ditshwanelo tsa tlhakanelo mo dithulaganyo tsa setso go akaretsa tseo tse di teng mo malapeng , losikeng , morafeng le mo boemong jwa ditlhopha .
Seesimane
Go ntse jalo ka mofuta wa Bakateria e e Bopololang le Sebodisakutu se serokwa .
' Ka gongwe o go gopotsa matsale wa gago . . . '
Mo Setshwantshong 4 , go fetotswe fela lebanta le le kgaogileng .
Ga se fela tlhologelelo ya motlha o o monate o o fetileng , mme ke letshwao la tsholofelo , le re supetsa kwa go se se kgonagalang , mme le re roma go tsaya taolo mo tiragalong ya go bopa sešwa matshelo a rona .
Yuniti nngwe le nngwe ya Mahube e naya mong wa Yuniti šere mo kgwebong ya Letlole la Mahube
Go ithuta go , go ka tswelamosola Bantsho ba ba senang kitso ka ga lemorago la hisetori le setso sa bona ka ntlha ya dingwaga di le 300 tse setso sa bona se neng se gateletswe .
Sediriso se sengwe sa go bapala ke sa GO TLHOPHA .
Ba dirisana mmogo sentle ka ba utlwana e bile ba loga maano ka bobedi .
Seema se se kwa godimo se se falotsweng
Tsamaiso ya ka Bonako ya Dipalangwa ya Rustenburg
Go botlhokwa go nna le thulaganyo ya tshupane e e dirisiwang go faela difaele ka tatelano e e rileng .
Ke gore mofuta mongwe o ka nna le dipeo tse 5 780 ka kilogerama mo go re isang go 144 500 mo kgetsing .
Moonô wa puo ya gagwe e ne e le ' ke fano ka gore re fano ' , phetolelo ya filosofi ya botho e e tsentsweng ke Mphahlele mo kakanyo ya Botho jwa Aforika .
Jaaka sekao , bokgoni jwa go reetsa , bokgoni jwa go sekaseka mathata le maemo le bokgoni jwa go fetisa molaetsa ka tsela e e sa tshosetseng .
Loga maano o go tsamaya sentle .
Tsamaisa tokafatso le tiriso ya mafaratlhatlha a a leng teng ka botlalo .
MAKGETHO , DITUEDISO , DITUEDISO TSA TLALELETSO JALO LE JALO .
Dikopo tsotlhe tsa go bona tshedimosetso e e bonwang motlhofo / e e sa bonweng motlhofo ( Leba Mametlelelo D malebana le seno ) , mmogo le dipotso tsa ka kakaretso malebana le go nna gone ga tshedimosetso , le ga direkoto tse di seng mo lenaaneng la tse di bonwang motlhofo ( Leba Mametlelelo E malebana le seno ) , di tshwanetse go lebesiwa go Motlhankedi wa Tshedimosetso mme fa a seyo di lebesiwe go Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso .
Gape ba tlhalosetse maano a gago a go leka go tokafatsa maemo a o leng mo go one .
A re boeleng kwa maemong ao re ka buang re sa ipelaele : lefoko la me ke tlotlo ya me !
Maikaelelo a tshekatsheko ke go-
Aforikaborwa e ka fitlhelela maikaelelo ano ka go dirisa dieneji tsa batho ba bangwe , go godisa ikonomi e e akaretsang , go godisa bokgoni , go etleetsa bokgoni ba naga , go go rotloetsa boetapele le tirisanommogo ya setšhaba .
Umaka mokgwa : . . . . . 
Tekanyetsokabo
Fa go tlhokega phepafatsa belofo , le go emisetsa ka e nngwe fa e senyegile .
7.1 Lenaneo la CBP la tiro ya togamaano
Kgoro e tshwanetse go lotlelwa ka dinako tsotlhe ;
Ke moeteledipeIe mo tirong mme badiredi ba me ba ntshala morago .
Tota , sesupetso se se supa gore o tlaa nna le madi mo patleng ka nako e e rileng , jaaka ka mafelo a kgwedi , go kgona go duela tse di tshwanetseng go duelwa .
Kgato ya 0 - Kgato ya ipaakanyo
Se ke ka ntlha ya gore mo go rakonteraka go dira tiro e ntsi mo go ene go raya go dira lotseno lo lontsi .
( a ) ga di a tshwanela go tshola ngwana ka tsela e e seng matshwanedi , e e ka utlwisang ngwana botlhoko kgotsa e e ka tlholang kotsi mo mmeleng kgotsa mo tlhaloganyong ya ngwana ;
Kgomo e ka tsewa jaaka feketori ya go ntsha dinamane .
Kgato ya 9 : Tsa go gasetsa / phatlalatsa le tsa go kgomaretsa ka tlwaelo di lokelwa la bofelo .
Fela , jaaka motlamedi , o tla swetsa go tlamela ka kitso ya gago ya setso le / kgotsa sediriswa sa setshedi sa fa gae fa fela o ka abelwa mesola e e tla rerisanelwang .
Sebontshi se se na le dilo tse di latelang tse di botlhokwa :
Puisano le Baagi
Bafatlhosi ba tlhoka go tlwaela matheriale ka jalo ba tshwanelwa ke go tsaya nako e e bonalang ba siamisa dimojulu go thusa batsayakarolo go bona kitso , dinonofo le mowa wa go tsaya karolo ka mokgwa wa boleng mo Dikomiting tsa bona tsa Diwoto .
Tiragalo ya thulaganyo ya tiriso le togamaano e tshwanetse ya lotaganngwa le dithulaganyo tsotlhe tse dingwe tsa setheo .
2.3 Pharologano mo gare ga tekano le tekatekano
Sonobolomo
Gakologekwa gore bokana ba palo ya peo e e jwalwang le letlha la go jwala di tshwanetswe go fetolwa go tsamaelana le bokana ba metsi a a leng teng mo mmung , maemo a kotlo mo mmung , monotsha , kgono ya mmu le mokgwa pula e nang ka teng mo polaseng ya gago .
Loga leano la gore o tla rekisa kgaolo e nngwe ya kumo ya ngwaga ka ntlha ya tlhotlhwa e e ikemisang mo tsamaisong ya kgwebo kwa ntle ga bokana ba tlhotlhwa e e ka nnang teng kwa pele .
Kgono ya mefuta e e neng e balabalwa e ne e le Buffels , Duzi , Krokodil , le mefuta e mengwe ya mefuta ya PAN , Sabie le e mengwe ya diSST .
Go mafelo a mangwe kwa metsemagaeng moo dikgolagano tsa dipalangwa di siameng mme le kitlano ya batho e diragalang kwa ntle ga taolo ya tiriso e e atlegileng ya lefatshe le bobusi jwa metsesetoropo .
Kwa mafelelong ke sekao sa bolaodi ka tsietsi ( model of management by crisis - MBC ) .
Dintlha tse dingwe tsa tekanyetso di ka nna tlhaeletsano , tirisanommogo le khansele , kgotsa dintlha tsa tiro tse Komiti ya Woto e itlhagisetsang tsona go netefatsa gore maloko a yona a diragatsa maikarabelo a ona jaaka go solofetswe mo peomolaong ya botsayakarolo jwa setšhaba .
Bokana ba metsi a a leng teng go dirisiwa ke dimela bo tlhomamisiwa ke boteng ba medi ya dimela bo bo leng disentimetara tse 60 ka tlwaelo mo mmung o o leng metsi o o tshwanetseng go dirisiwa go jwala korong ka bontsi ba medi mo disentimetareng tse 30 tsa fa godimo .
Dikhosokatiso ;
4 . Kwalelano
mokgatlho wa balemirui
Fa kumo e simolola go nna godimo ga ditono tse di ka nnang 3 , 5 molemirui yo o dirisang gannye fela kgotsa yo a ikumelang fela mo legaeng o tshwanetse go simolola go nagana go ithekela sediriswa se se fotlhang se se nnye .
Sekao , go neela baagi maina le dintlha mabapi le ditirelo di tshwana le kolelo ya matlakala , ditliliniki mmogo le maina a batlhankedi ba dingongorego di ka lebisiwang kwa go bona .
Ke % tse kae tsa bagolo ba ba sa direng ?
8 . Go tlhasela motho ka tsa thobalano , go tlhasela motho ka tsa thobalano mme a kanya gore go siame go amega mo go se se jalo kgotsa go letla go itlhasela ka bo-wena mo go tsa thobalano ka kakanyo ya gore go siame go amega mo se se jalo , tse di umakilweng mo go molawana wa 5 , 6 le wa 7 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelana ga yona , go akaretsa go ntsha dikgobalo tse di masisi .
Jalo , ke eng se wena o le mothapi o ka se dirang go itshireletsa go dikgato tse , tse di sa kgatlheng , tse di senyang nako , tse di ka go jelang madi go feta ?
Fa RBP e kwadisiwa mo mmarakeng wa JSE , seno se raya gore o tla nna leloko la bathapiwa ba RBP
Lekgotla la Baitseanape
Go na le mefuta e e farologaneng ya go tlhomamisa ditlamelo .
Sediriswa sa go roba se se tlhokometsweng sentle se tla go kgonisa go roba kumo ka nako le ka tshwanelo .
Se dirisiwa thata jaaka setoroi mme se kgonwa go ka segwa gabedi mo setlheng se se siameng .
Moonotlhomo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA ke go tlhagisa bantshakunothoro ba bogwebi ba bantsho ba ba katisitsweng .
Go gatelela go ikamanya le melao ka go dira matshwao mo mabokosong go dira gore tsamaiso e nne tlhwatlhwa godimo , e nne boima e se ke ya atlega mme go nne le kgonagalo ya tsietso .
ditshenyegelo le tekanyetsokabo .
Go tswa kwa kae
Ke madi a gago - batla tlhotlhwa e e go lekanetseng - tselela go lebelela .
Go netefatsa tseokarolo le thotloetso e e utlwalang ya tiragatso ya CBP , batho ba mo wotong ba tshwanetse go nna le kitso ya gore seo se a diragala .
Dirolo di le 2
Bogole le bohuma di diragalela mo teng ga sediko .
7.6.2 Motlatsa-Modulasetulo o tla tlhomamisa go bona gore ke ditshitshinyo dife tsa semmuso tse di sa ganediweng mme di tla fetisiwa kwantle ga go ngangisana le tsone ;
Dikomiti tsa diwoto le mekgatlho ya baagi ba netefatse gore mmasepala o dirisa metswedi go rebola ditirelo tsa ditlapele tse di supilweng ke baagi .
Morago ga Puo ya Pulo ya Palamente e sena go diriwa , e ngangisanelwa ke dintlo tse pedi tsa Palamente .
Ba ba neng ba ka nna batlhokomedi ga ba a katisiwa
Ke mong wa terekere le didiriswa tsa teng .
Botshabelo bo kgarameletsa motho mo lefelong le le lolea bo be bo dira lolea mo teng ga gagwe .
Go botlhokwa tota fa go dirisiwa mekgwa e mentshwa ya go lema fa mmu o sugiwa fela mme go tlhokiwa didiriswa tse segompieno tse di dirang ka go dirisa dithekenoloji tse dintshwa le mekgwa e e rileng ya segompieno .
Le mekgatlho e mengwe e ka nna ya tlisa batsamaisi , jaaka Sedika , Senthara ya PIMS , Lefapha la porofense la Pusoselegae .
Botshelo jotlhe bo golagantswe : ga re a nna mo diyuniting tse di itlhaotseng , di sa golaganngwa .
Maiteko a tlhotlhomiso a a dirwang ke kgotlatshekelo nngwe le nngwe
Mekgwa ya go kgona go fenya tiriso ya diritibatsi
Go botlhokwa gape go tlhaloganya se mongwe le mongwe a se batlang le go nna le mokgwa wa go tlhaloganya tse a di tlhokang jaaka a ntse a tswelela mo bophelong .
Koketso mosola
Athikele e kwadilwe ke Dr . Willem Otto : Papatso , Sensako .
Kgono ya lenaneo le lengwe le le lengwe e tsamaelana le go dirisiwa le go tseiwa ke baamogedi ( balemirui ) .
Kotula maduo a go dira ga gago ka setlha sena
Gore ditiro tsa ikonomi di olvure ka maemo a a kwa godimo le go kaela metswedi kwa tousogodinong mo ikonoming , re tlhoka go kgona go bapatsa metswedi mo bomosoleng jo bo kwa godimo jwa ikonomi .
Komiti ya Woto e ka itsise meyara fa e sa amogele dipegelo tsa gangwe le gape .
Dikomiti tsa Diwoto di ka kgona go tlhokomela botsayakarolo jwa setšhaba mo dithulaganyong tse di mmalwa kwa karolong ya selegae go akaretsa :
Dingwe tsa dikakanyo tse di tlhalositsweng di ka tlhoka gore di lolamisiwe kgotsa di fetolwe go tshwanela maemo a a rileng a mmasepala le woto ya gago .
La ntlha , o tshwanetse go netefatsa gore o tsere dikgato tsotlhe go thibela malwetse - e tlhabetswe ka tshwanelo , e nositswe molemo jaaka go tlhokega mme e dipilwe jaaka lenaneo la go dipa le laela .
CBP e direla mafapha a maphata mo mmasepaleng le ditheo tse di ka fa ntle tšhono ya go tlhaloganya go go anameng ka ga maemo mo mmasepaleng wa kgaolo , go tlhaloganya go go tlaa ba thusang go loga leano le go tsenyatirisong diporogorama tsa bona ka bomaleba .
O batla gore go buisa e nne karolo ya bona : " go itse ke sengwe , mme go dira kitso karolo ya gago " ke go godisa tlhaloganyo ya gago .
Motswedi :
4.2 Seabe sa Dikomiti tsa Woto mo thebolelong ya ditirelo
Tlhotlhwa ka kgwedi ba ngwaga e e latelng
Ngwaga mongwe le mongwe Grain SA e tshwara Khonkerese ya ngwaga le ngwaga ka Mopitlwe kwa Bothaville .
Boemong ba seo re bone , dingwaga di le 20 fela morago ga phediso ya tlhaolele , baeteledipele bangwe ba dirisa molaotheo wa morago ga Tlhaolele go gwetlha dipholisi tsa phetolo ya ikonomi jaaka ya go leba pele ba ba neng ba ikgatholositswe .
Fa motšhene o tlhokiwa go kgonisa molemirui go tswelela pele mo polaseng , mme o dirisiwa dibeke tse pedi tse tharo fela mo ngwageng , go ka nna botoka go kopantsha madi go reka o le mongwe fela le go kgaoganya tiriso ya ona le balemirui ba bangwe ba ba tshwanang le wena .
Le epolola mmugodimo o o nang kotlo mme dikgaolo tsa mmu di tloswa go isiwa kwa matlaseng a molapo kgotsa mogobe go felelela mo dinokeng go isiwa kwa lewatleng .
Nna modiri mme o kgaogane kitso ka ntlha ya tshireletso le tiriso ya dikgwa .
Bogatlhamela-masisi bo bo tlisitse dintwa fa go lwela naga mme gape ga nna dithulaganyo tse di farologaneng tsa trisano le thusano tsa go dirisa naga le tsa go kgaoganya naga ka go dirisa melao ya ngwao ya merafe e e neng e laola tiriso ya naga mo dinageng tsa merafe ka nako eo .
O tsamaya a ntse a akgola dikwalo le maina a bakwadi ba maAfrikan ba ba senang palo .
Lenaneo le le lotaneng la tlhabololo ke dipholo tsa tsela ya go rulaganya tlhabololo e e lotaneng .
Ratoropo-Mogolo
Itse maemo a disalela
Tekanyetso ya nako mabapi le go busediwa morago ga dikgetse
3 . tlhagiso le tiro ya dikomiti tsa diwoto
Ke legae la mongwe yo o ratang sengwe le sengwe sa bophelo ba bolemirui !
Ditlhopha tse tharo tse di ntse di senngwa ke Yuropa .
gore a tetlelelo e a tlhokega kgotsa jang .
Montshadikunothoro yo o Tjhabologang wa monongwaga ke _________
Thuso ka ntlha ya ditšhelete e Lefapha la Bolemirui e re e neileng go duela ditokelelo ka dingwaga tse pedi tse di fetileng e re thusitse thata go kgonisa thulaganyo e .
Konosetsa ditiro tse di latelang
Ka jalo , CBP ke mofuta wa togamaano ya botsayakarolo , o o diretsweng go tlhabolola kgato ya setšhaba le go golagana mo go IDP .
A go nne le katiso ya batsamaisi ba mmasepala ba ba tserweng go tswa mafapheng a a farologaneng a maphata , le nolofatso ya togamaano , ka bonnye motsamaisi a le mongwe mo diwoto di le 2-3 ( k.g.r. ba tlaa tshwanelwa ke go dira maano a diwoto di le 2-3 ) , tse ba tlaa duelelwang go di dira nako e e feteletseng kgotsa ka ya boikhutso
Go dumela ka ga setlhopha sa kgokaganyo mabapi le modiro o o rileng , tiro kgotsa porojeke
Motshetelo o ka thusa ka paakanyo ya botlha ( bokalaka ) jwa mmu gammogo le mebu e e nang le ditlhago tsa sebopego tse di bokoa , jaaka tshugego e e bokoa , go nna mangwete , nwelelelo e e kwa tlase , di ka tokafadiwa .
Go mabaka a le mmalwa gore go reng go tlhamiwa ditlhophathutano le gore di dire :
Melawana ya Tiragatso le Thulaganyo tsa Mmasepala , 2001 Kgaolo 3 Karolo 7
Tswakanya di tshwana tsa tee tse 15 ( 50 g ) le khilogeramo e le nngwe , ya peo .
Malebana le tiragalo e e setlhogo ya 16 Phatwe 2012 , Khomišene e fitlhetse gore Sepodisi se thadile leanotiro le le neng le akaretsa go dikaganyetsa setlhopha se sennye sa bangaladitiro , ba ba neng ba tla bo ba le kwa lekgabaneng mo mosong .
Molao fa o bapisiwa le Tshwetso e e Ikaegileng ka Maemo ya go gana ka tshedimosetso
Dikara tsa go tlhagola di sa katologanngwa ka tshwanelo gore di fitlhelele kgaolo yotlhe ya mmu fa gare ga mela ya dijalo ( di ka nna tsa bo di fedile mo di sa tsaaneng tema ) .
Ditshetsana tse di mo mmung di phela ka go dirisa disukiri tse di leng mo meding ya dimela tse di phelang ga ntlha .
Go na le dinatla tse o ka di kopang go tla go polaseng ya gago go tla go leka go fokotsa palo ya disenyi tse .
Dibolayatlhatshana gape di ka farologantshiwa go ya pele ka ya pele ga tlhogo ( pele dijalo di tlhagelela fa godimo ga mmu ) ; le morago ga tlhogo ( morago ga dijalo di sena go tlhagelela fa godimo ga mmu ) .
baagi kgotsa baemedi ba bona le bona ba ka nna le seabe mo tlhatlhobong ya batlamedi ba ditirelo ba ba tshwanetseng go nna teng , kamego ya baagi mo thebolong ya ditirelo le mo tlhokomelong ya batlamedi ba ditirelo .
Fa gare ga dikopano tse di tlwaelegileng fela , Komiti-Khuduthamaga e tla ikarabela ka go diragatsa dithata tsa yone , taolo le go diragatsa ditiro tsa Lekgotla la Dikgosana jaaka fa tshwetso ya seo e tla dirwa nako le nako .
O amogetse gape Sekgele sa Ikhamanga ka 2011 ka " seabe sa botlhale jwa gagwe mo botsweretshing jwa dikwalo le setso " .
Dikgato tse dintsi tse di farologaneng di a boelelwa fa tiko ya porojeke e ntse e tsweletse pele .
Ka ntlha ya maemo a nako dipara di ka abelwa maemo a le mabedi go a akanyetsa .
Go fopholetsa dituelelo : go balela fela ka phopholetso gore go tlaa tlhokega bokae go fetsa ditiro tsa porojeke .
Monique Pretorius Sekolosegolo sa Winburg
Maemo a kumobogare e e ka bonwang e e leng kwa godimo kwa Kapabophirima mme le mo dikgaolong tse dingwe e supa bokana ba kumo e e ka bonwang ka korong e e jwetsweng go nosetswa .
Go kgona go balabala la ntlha re tshwanetse go itse bokana ba dimela tse di leng teng .
Go dira gore batho ba nne le bokgoni
Palogotlhe ya ditshenyegelo tsa ditirelo tse ke R36 000 , mo NGO e neng ya kgona go kokoanya R20 000 mo baabing ka tshwaragano ya yona le Mtilini .
" Go na le diketso le mafoko a a bontshang bosemorafe jwa basweu tse ope a ka se keng a di netefatsa kgotsa go di paka fa di diragala kgotsa di buiwa , mme e le tse rona ' batho ba mmala ' re nang le tlhago e e tlhapileng sentle gore re ka di lemoga . "
DIPHITLHELELO KGATLHANONG LE LONMIN
Maeto a togamaano-pele
Tseosekaommu
( b ) mo lebakeng la ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , gore kitso ya bosenyi e ka kgona go ka supetswa go ya ka molawana wa 11 .
Mo matsatsing a segompieno balemirui ba ba naganang ka maemo a tikologo fa gongwe ba dirisa go se leme ka gore disalela tsa mmidi di oketsa kgono ya mmu ka go nna kobelo le go thusa go oketsa go phela ga dibodi le go tsweleletsa boitekanelo ba mebu .
Go tshwanetse ga dirwa ka natla go rarabolola mokgwa-kakanyo o o mo Montshong o o fapaantsweng ke molao o o neng o batla go bolaya , go fedisa le go nyenyefatsa , le melao e mešwa ya ' maitemogelo a setemokerasi ' .
O gapeletsa MaAfrikan go gana go inaakanya le setso sa baditšhaba fela ka gonne se ba ngokela maatla a magolo a seikonomi le a sepolotiki .
Sceletium tortuosum , e e itsiweng thata e le kanna kgotsa kougoed , ke mofuta wa ditlhatshana tse di matute a a tlwaelegileng kwa Kapa Bophirima , Kapa Botlhaba le Kapa Bokone mo Aforikaborwa .
Go gasa mmudula , ka tlwaelo , go simolola matsatsi a mabedi kgotsa a mararo pele ga leledu le tswa mme go tla tswelela matsatsi a a ka nnang tlhano go fitlhela matsatsi a a robedi mme ka letsatsi la boraro go le gontsi go feta .
Dikomiti tsa Diwoto tse di tlhophilweng ke baagi go thusa le go gakolola bakhanselera ba woto .
Mebu e nna bollo ka bioketlo ka fa tlase ga masalela mme go eletsega go dirisa monotsha wa go simolola wa naeterojene le fosoforo go kgonisa mmidi go simolola sentle .
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di feta boleng jwa dithoro tse di ntshiwang .
Fa tekanyetsokabo e amogelwa , lefapha le le rileng le ka neelwa tetla ya go dira lenaneo la lona la ditšhelete .
Ditlhopha di buisa dipotso , ba tshwaya dintlhakgolo tse di tlhagisitsweng mo tsamaong ya dipuisano tsa bona ka go dira kgatiso ya dikgang .
Ka dingwaga tse go nang komelelo jaaka ngwaga e o ka re re tlhola re batlela diruiwa tsa rona dijo .
Patlisiso ka ditshedi ( kgato ya thibololo )
Kwa ditikologo mo go nang pula thata go tla fitlhelwa go dutla .
Seikaelelwa / dipholo
Lenaneo la 32 : Tebalebo ya ditiro tsa kgolaganyo le didiriswa tsa IDP
O dumela gore go dirisa dipeo tsa mmidi , monontsha le kgatsho ya dibolayatlhatshana go laola mofero , go tokafaditse thobo ya gagwe .
12.9.4 E tla sekaseka boleng jwa dipego tsa kotara tse di tswang kwa ditlamong le kwa mafapheng .
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng ka ga go tshola diritibatsi tse di sa letlelelwang ke molao , tse di bakang tlwaelo mo mmeleng wa motho fa a di dirisa , kwa ntle ga tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo go Item 24 ya Setlhopha , tse di akarediwang mme di feta R500 fela di sa fete R5 000 ka tlhwatlhwa .
Ga di ne di tshwana ka mmala , go butswa le dipharologantsho tsa dimela tse dingwe .
Mokgwa wa tiriso ya matlole -kakanywa
Go kopa lekwalokao
Letlhare le lentšhwa le tlhagelela e ka nna malatsi a mararo mangwe le mangwe .
Poeletso ya khoso ya tlamelo - thulaganyo ya tsidifatso ;
Ipotse dipotso tse tswetswee , gore o tle o bone karabo e e tlhapileng mabapi le tlhabololo ya gago jaaka molemirui - a o tota o batla go nna molemirui kgotsa o batla go dira lotseno ka lefatshe la gago ka go nna mohirisalefatshe yo o sa nneng mo go lona ?
Maemo a go amogela basari a tlhomamisa gore moamogedi wa basari o tshwanetse go dirisiwa ke thulaganyo e e leng mo kgaolong ya bodirelo ba ditlhaka tsa mariga ka nako e e ka nnang dingwaga tse di rileng tse di supang nako e modiri a tlaa dirisang basari .
E amogetgswe ka di ____________ tsa letsatsi la ___________________________2013
Arabang dipotso tse di ka fa tlase ka ditlhopha tse di nnye tsa lona .
Ka dinako tsotlhe o itse gore o na le bokana kang
go lekanyetsa kgotsa go oketsa bokao jwa lefoko kgotsa jwa polelwana .
Tshwaragao motataisi le motataisiwa e tshwanetse go nna e bothitho tota - e thaetswe mo tsepamong le tlotlanong e bile go botlhokwa thata gore matlhakore ka bobedi a itumelele go nna mo tshwaraganong e gonne ke sona se e leng sona - tshwaragano .
Bommasepala ba tshwanelwa ke go tsaya maikarabelo a go nna le seabe mo tlhabololong ya ikonomi ya selegae , go tlhola ditiro , go nyeletsa lehuma ka go tsaya karolo mo thulaganong e .
Bantshakuno ba tshwanetse ka gale ba tšheke diponelopele tsa maemo a bosa a selegae le maemo pele le ka nako ya kgatsho .
Mo athikeleng ya pele ga ena re rile makhete ke mothaka yo o thata tota .
Nako : 3.5 diura
Seelo sa yuniti se se sisintsweng : Bontsha kutlwisiso ya thulaganyo e e ikaegileng ka baagi ( CBP ) mo maemong ya woto le karolo e e e tsayang mo go etleetseng botsayakarolo ba baagi mo mererong ya taolo ya selegae ( 10 )
Go tshwanetswe go kwalwa gore badiredi botlhe ba tlhaloganya mekgwa e e tshwanetsweng go dirisiwa .
Fa a ne a bona Paul Robeson lwa ntlha mo filiming o ne a kgona go inyalanya le ena ka bonako : o a gopola " Jalo yo ke seopedi se se tumileng sa montsho ! . . .boipelo jwa phophoma mo go nna " .
Gape go tlhokega go baakanya go sa le gale le go netefatsa gore sepalamo , didiriso , didiriswa , ditsenngwateng tsa ntshokuno le madi , tse di tlhokegang di tlaa nna teng kwa lefelong le ka nako e e nepagetseng .
Fa montshadikuno a ka se ke a dira poelo mo temojalong , gona rakonteraka o feletswe ke tiro .
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno Letlha le Nako
Ka jalo go tlhaolwa ga maano a metsi go supa kgato ya ntlha mo tsamaisong ya tshireletso mme se se tla thusa mo go sekasekeng bontsi le boleng jwa metsi a a tlhokegang gore tikologo e dire sentle gammogo le go tsweletsa tiragalo ya ikonomi e e ikaegileng ka maano a a rileng a metsi .
Mo Aforikaborwa go nnile le selekano se se isegang sa bolokologi .
Roundup le dimela tse di kgonang go e fenya
Motlhankedi wa matlotlo o tshwanetse go tsenya tshedimosetso e e botlhokwa ya ditšhelete mo webosaeteng ya mmasepala
O tsaya setho sa Afrikan e le tsela ya go bona lefatshe , go dirisana le lona le ba bangwe , go go ka lebisang kwa itshwarelanong .
Go kopanya kutlwisiso ya woto ya go nna moneeladitirelo mo mmasepaleng
Se se letla babeeletsi go nna le tshedimosetso ka ga tiro ya peeletso ya bona le gore ke mo dithotong dife tse Sekema sa bona sa Peeletsommogo se beeleditsweng gona .
( e ) taelo ya go tsena sekolo ka kgapeletso ;
Ke setse ke le molemirui dingwaga tse 32 .
Tsweetswe , fa o le molemirui yo a tlhokang madi , bua le dithulaganyo tse di ka go adimang madi pele o simolola go nna le boferefere - gakologelwa gore leina la gago le sisimosega go feta dilo tsotlhe !
Re ntse re dirasana le " makoko " a matlhano a balemirui - neo ya madi go tsweng mafapha a a farologaneng go tsweng dikgaolong tse di farologaneng .
Batho ba ba lebaganeng ntlha e ya yuniti ba supa kitso ya melao ya Batho Pele e bile ba e dirisa mo ditirong tsa bona mo go direleng setšhaba .
Baagi ba le bantsi mo tikologong eno ke barekisi ba fa ba le bantsi ba bona ba ne ba dira mo dipolaseng go fitlhela ba bolelelwa gore ba tsamae .
Botsayakarolo ba batsayakarolo botlhe mo go busetseng maemo
Ke efe ya tse di latelang e e tlhalosang sentle boemo jwa gago jwa tiro ?
ba ba sa tshwanelegeleng patlisiso eno kgotsa ba ba tla bong ba seyo ka nako ya patlisiso eno .
Sekao sa thulaganyo ya dipalo sa SWOT
Mofuta wa mefero ya mokhure e fitlhelwa mo lefatsheng ka bophara mme go na le mefuta e mebedi e e fitlhelwang mo Afrikaborwa .
Mmidi o jalwa magareng ga 2 , 5 cm le 5 cm fa tlase ga boalogodimo jwa mmu .
1.1.9 " Mofokeng " o raya motho ope wa Kgotla kgotsa Kutle epe e e bopang Morafe wa Segosi wa Bafokeng o o amogelang dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN le go ineela mo go yone le go tlotla boeteledipele jwa setso jwa RBN .
Dipholo : letlhomeso la togamaano le go dumelanweng ka ga lona , diporojeke tsa tshupetso , ditogamaano tsa go tokafatsa le go boeletsa
Karolo ya 2 : Thulaganyo e e totileng Baagi
Tlhalosa ditsamaiso tsa motheo tsa thulaganyo ya porojeke
Dintlhathuto tsa khoso
Khuduga e go tswa mo dikgaolong tse di simologileng e le tsa Bantsho e ne ya sireletswa ka go re , Kgololesego ya morago ga boipuso e file Bantsho tshwanelo ya go nna kwa ba batlang teng .
Go laola gotlhe ga dibatana tsotlhe , tse dikgolo le tse dinnye , go tshwanetse go dirwa ka boikarabelo !
18.16.12 go isa pego kwa go Kgosi ka maitlamo ape a a dirilweng ke Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio e seng morago ga diura di le someamabedi le bone ( 24 ) fa a sena go dirwa ;
Fa e diragatsa tiro ya go ela maemo tlhoko ga maikarabelo a Palamente e tsepamisa mogopolo mo go :
Ponelopele ya puso ya pusoselegae ya tlhabololo ke tlhagiso ya dimmasepala tse di siameng mo mererong ya ditšhelete e e lebileng go fitlhelela ditlhokwa tsa batho ba bona tsa loago , tsa ikonomi le tsa motheo ka mokgwa wa botsayakarolo le o o tswelelang .
55 . ( 1 ) Mefuta ya diphaposo tsa kgetse mo tshekong , gore di lepalepane le maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong , di tshwanetse bopiwa ka tsela e e tla dirang gore go nne le tekatekanyo magareng a maemo a ngwana , mofuta wa tlolomolao le dikgatlhegelo tsa setšhaba , mme-
Fa makwalo a a siame mme a le teng o na le maemo a a siameng a go laola batho .
Bokana bo bo kwa godimo ba kumo e e ka bonwang e ka kgonwa ka go lebelela mofuta wa mmu wa gago go tsamaelana le bokana ba metsi mo mmung a o ka alaolang mabapi le boteng ba mmu , mokgwa wa mmu , popego ya mmu , go nna teng ga laga ya pitlaganyo ya mmu mo magodimong a mmu kgotsa mo botennyeng ga mmu go na le matlapa kgotsa kalaka .
6.4.3 ntlha ya boraro , go fokotsa kelo ya sekolotosegolo / lounu .
Tshwenyego ya gagwe ya bobedi e ntse seemo se se bokoa sa metšhine le diterekere .
3 Go botlhokwa go tsepama mo porojekeng fa go samagana le merero yotlhe go ka nna gogolo le tlhwatlhwagodimo .
Mo magareng a Afrikaborwa bontsi ba balemirui ba tlwaetse go jwala ka mafelelo a selemo le ka tshimologo ya letlhafula fa go sa le lekgetlo la gore dipula di ka na e bile go sa le bollo .
Ka ntlha ya go tlhama setlhophathutano , ba tlhamile setlhopha sa theko ka fa gare ga setlhophathutano go reka dikhemikale le monontsha .
Ka 2009 o ne a kopana le lefapha la dithutiso la Grain SA , morago ga go ne go fetola maemo a gagwe ka ntlha ya mofuta wa mmidi o a neng a ntse a o dirisa mme a fetola a bo a simolola go dirisa mofuta o o leng wa ' kgono roundup ' .
Metlhotlho ya oli e metshwa e tshwanetse go lokelwa fa oli e ntshwa e lokelwa .
Mofatlhosio tsaya dikarabo mme batsayakarolo ba sekaseka Lenaanetekolo l la botsayakarolo mo dintlheng tsa khoso mo tsebeng ?
Fa ba sa kgone , dirisa mokgwa wa gago wa go kgalemela le go laola jaaka go dumetswe .
Ditlamelo ka bontsi tsa boitekanelo tse di leng teng di onetse mme ga di neelane ka tirelo e e lekaneng .
6 . Go tsenya togamaano ya rona mo tirisong ( tshobokanyo ya gore mang o tshwanetse go dira eng mabapi le porojeke le ditiragalo tsa rona ) ?
Re ka se kgone go tlhomamisa bokana ba mosola ba tsona ka ntlha ya madi mme re kgona go bona mosola wa tsona mo tikologong ya polase ya gago .
Pula ka bonnete e dira gore mmu o nne botšarara fa metsi a mantsi a ntse a elela mo mmung ka bonako .
Go netefatsa tlhomamo , memorantamo o o yang go Tona kgotsa go MEC o tshwanetse go nna ka mabaka a tokomane .
Bokonebophirima
Balemirui ba bangwe ba phatlalatsa disalela ka go goga dithaere tsa kgale ka terekere ka fa morago ga sediriswa sa go roba .
Motsoko , diaretapole le maungo a monamune di ne di lengwa e bile go gwebisanwa ka tsona .
Ntshokuno ya dithoto ( dijalwa ) tse di farologaneng ka molemi mong ;
Sekao ke fa mongwe a latlhegelwa ke tiro mme a batla go lopa tuelo kwa UIF , o tla fitlhela a na le mathata tota fa a se na lekwalo tlhaolo la bonnete .
Ditlhopha tse di nang le kgatlhego di akaretsa :
Matlhare a a itekanetseng mabapi le matlhare a a tlhokang naeterojene .
Go botlhokwa gore tiro e dirwe ka go dirisa didirisiwa tse di rileng tse di tshwanetseng tiro eo .
Boitshwaro ba lekoko bo ne bo le pila tota mme mongwe le mongwe o ne e dumela gore madirelo a korong a tshwanetse go fetoga go kgona go a falosa gore a se senyege a wela tlase ruri .
Neelana ka tshegetso e e nang le boineelo ya botsamaisi ka boineelo mo pakeng ya kgato ya ithulaganyo le ya togamaano ;
E rebotswe ke Mr MF Gona , MP : Modulasetilo : Komiti ya Palamente ya Didiriswa tsa Diminirale
TUMALANO E E SENG YA TSHENOLO 16
Athikele 6 Go tshela le kgolo Baba botlhe ba na le tshiamelo ya botshelo .
Tshedimosetso ya poraefete ka ngwana yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 18 e go senolwa ga yone go tla solegelang ngwana molemo , e mokopi wa yone e leng motlhokomedi wa ngwana ( ke gore , motsadi kgotsa motlhokomedi ) ;
Batsayakarolo ba arolwa ka ditlhotshwana e bile ba neela setlhopha setlhopha sengwe le sengwe seripa sa pampiri ya kgatiso le ditshwai
Mo dikgannye fa gautshwane go builwe thata ka Mokgatlho wa Bašwa wa ANC o bua ka lefatshe ( le ka dibanka le meepo ) mme go a kgatlhisa go bona ka moo batho ba akanyang ka go farologana ka teng mabapi le ntlha e ya lefatshe .
Khoso ya tlamelo ya diterekere le didiriso tsa polase
tshedimosetso yotlhe ya didirisiwa e senoletswe baamegi le gore tumelelo ya bona pele ya kutlwisiso e bonwe ( karolo 82 ( 2 ) ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Molawana wa BABS 8 ( 1 ) ) ;
Kokoanya le go rulaganyetsa tshedimosetso
( 2 ) Fa motšhutšhisi a tsaya tshweetso ka ga ngwana yo o kaiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , gore kitso ya bosenyi-
( Mokwalo )
Dirisa mokgwa wa go dirisa dikonturur fa go lengwa .
( ii ) nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , taelo , go ya ka temana ya ( b ) , ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 48 , fa go na le nako e e beilweng .
Se bale matlharekutu e e setlhafetseng kgotsa a senyegileng a a ka se kgoneng go tlatlsa seako .
44 . Batho ba ba tshwanetseng go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Go botlhokwa gore balemirui le beng ba dipolase ba ithute le badiri ba bone go laola melelo e e tukang e sa laolwe le go netefatsa gore ba nne le tse di tlhokiwang go dirisiwa go thibela melelo , tota le tse di aparwang fa go lwantshwa mollo go kgona go lwantsha meleo e e sa laolweng ka boikarabelo .
15 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e ka ga-
O ne a tswa mo Aforikaborwa lerato la gagwe la go ruta la mo isa West Africa , Yuropa , USA le Zambia .
12.6 Komiti ya Photefolio ya Temothuo le Tikologo
( iv ) mabaka otlhe a a ka ga lekwalo la kitsiso le le newang ke lepodisi , a a sa direng go ya ka molawana wa 18 le 23 , mme a go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , a tlhokang taolo gore molawana oo , o kgone go dira sentle ;
Molao wa #2 : Netefatsa maraka ya gago ya go rekisa pele o simolola go uma
Dikamano le bobegadikgang ?
Baya didiriso gaufi le lefelo le mme tlhokomela gore di rulagangwe ka tshwanelo .
Mela e e sephara thata e supiwa foo thobophopholetso e leng kwa tlase , palopalo ya dimela e e eletsegang e le kwa tlase , pula e e kwa tlase , koo go nang le mathata a kgogolego ka phefo le koo mefero e e tla laolwang ka metšhine fa gare ga dimela .
Se , se kaya go akarediwa go gogolo ga batho mo tlhabololong le mo mererong ya puso .
Pusoselegae ya tlhabololo e gatelela botlhokwa jwa bosenangbofitlha , maikarabelo , therisano , tlhokomelo ya botsayakarolo jwa setšhaba le ditshwaragano .
Tse dingwe ( tlhalosa . . . . . ) . . . . . 
Athikele e e kwadilwe ke Wandile Sihlobo , Moekonomi wa Grain SA .
Dibokwana tse di tlaa nna ditsalwapele tsa segopa sa mmoto sa ntlha sa setlha se se latelang .
Palo e o tla e tlhokang ya didiriso e laolwa ke bogolo jwa masimo a o yang go a lema , fela ka kakaretso o tlaa tlhoka tse di latelang :
Tlhaloso ya se se rekilweng
Kgosi
8.4 go tsaya karolo mo mananeong a go tlisa tlhabololo a bommasepala , mafapha a porofense le a bosetšhaba a puso ;
Sekao ke gore Aforikaborwa e na le maemo a a kwa tlase a dipolokelo mme e ikaegile mo letlotlong la kwa ntle go tshegetsa dipeeletso tsa yona ka matlole .
Bontsi jwa bantshakuno ga se beng ba lefatshe ( jaaka go ntse mo lefatsheng la morafe le le le hirilweng ) , gongwe montshakuno o ka tswa a na le bonto ya ntlha e e kwadisitsweng mo lefatsheng go bona theko ya lefatshe leo .
4 . Se , se lebagane le molao ofe wa Batho Pele ?
Metsi ke serarolosi mme se tsamaisa dimenerale tse di rarolositsweng mo mmung go tsena ka medi go ya le semela sotlhe .
Molemirui o tshwanetse go itse gore tlhotlhwa e e lekaneng e kana kang go dira tiro e nngwe le e nngwe .
Rre Nkosi o nna mo motseng o go tsentsweng thêpê jaaka fa e se magae otlhe a a nang le metsi .
Setshwantsho sa 4 : Tlhola o ntse o tlhokomela dijwalwa tsa gago mme o dire ka bonako fa go tlhokegwa .
Jaaka Walter Rodney a tshwaela mo bukeng ya gagwe : How Europe Underdeveloped Africa , maikaelelo a bakoloniale e ne e se go ntsha maAfrikan a a ikemetseng , fela e ne e le go ntsha makgoba a a boikobo .
i ) Rre Michael Sass ( thapogape ) .
Bothata ga se go rua diruiwa , bothata bo sala bo le go rua diruiwa ka palo e e ka tswelelang pele .
Go sa tlotleng tlholego yotlhe - e e tshelang le e e sa tsheleng - go tsala tumelo e e fosagetseng ya gore tlholego e foo go direla batho ba ba iponang ba le nosi .
Tokololo nngwe le nngwe ya Komiti ya Woto e ka nna le photefolio e e totobetseng go e thusa go emela setšhaba .
Di tlaa kgona go nna teng nako e kana kang fa mariga a ntse a tswelela ?
Go botlhokwa go tlhomamisa gore ke malwetse afe a a amogelwng ke dimela dife gore go tle go netefadiwe gore bothata joo bo tsewa tsia ke thefosanyo e e rileng .
Go tshegetsa dikgokagano magereng a IDP le CBP , re tsitsinya gore pele ga tiragatso ya CBP e simolola , tshedimosetso ya IDP e e maleba e sobokilwe ya ba ya bewa ka tsela e e dirisegang bonolo ya ba ya neelwa dikomiti tsa diwoto go nna le tshusumetso ya tiragatso ya CBP .
Thulaganyo ya ditumelo e e itsegeng jaaka Setho sa seAforika , e e fetoletsweng fela go twe Ubuntu kgotsa Botho , e baya botshelo jwa motho fa gare ga tikwatikwe ya lefatshe e bo e batla gore batho ba tle pele ga morokotso .
Mokgwa wa go fatlhosa : Ditlhopha tsa bobedi
Go reng dingwe tsa ditogamaano tsa thekiso tsa gago di sa dira sentle ?
Disonobolomo di kgona sentle mo mmung o o leng bokete , o o nang mmopa o montsho mme ga di rate mmu o o seng boteng .
A go na le moo o kgonang go dirisa inthanete gone ?
Marks building e fa thoko ga kago ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense mo Parliament Street .
balekane ba bomme ba ba sa nyalwang ba tlhoka kitso ka ga temoso ya tiriso ya dikhondomo
Seno se raya gore masepala o tshwanetse go dira gore setšhaba sa selegae se kgone go tsaya karolo mo ditirelong tsa ona .
" motho yo a leng matshwanedi " go tewa motho yo o nang le maemo a a rileng mo setšhabeng yo o nang le kgolagano e e itlhaotseng le ngwana , yo o supilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , gore a dire ka fa ditshwanelo tse di molemo tsa ngwana ;
Roundup e ka bolaya dijwalwa , jaaka mmidi le disoya tse di sa kgoneng go e fenya di le Roundup Resistant .
Go ntse go le jalo go na le batsayaditshwetso ba ba sedimoseditsweng ba ba dumelang gore mmidi o ka nna le tshusumetso e e siameng mo tshireletsegong ya dijo , mo madirelong a ethanolo .
O ka kgona jang go dirisa monontsha mo masimong a gago fa o sa itse gore maemo a pH a mmu wa gago a ntse jang ?
Ela tlhoko go tlhama mananeo a tsamaiso a dikgwebo tse di kitlaneng thata jaaka jwalomerogo ka nosetso , ntshokuno ya ditšhese , bogamelo , thuokolobe , thuokoko , di ka tswa di le bokete go feta .
( b ) Tlhwatlhwa nngwe le nngwe e e fetotsweng e tlhalosiwa mo temaneng ya ( a ) , pele ga phasalatso mo Kuranteng ya Molao , e tshwanetswe go newa le go letlelelwa ke Palamente .
Mo dingwageng tse dintsi mekgwatiriso ya temo e e sa lolamang e humanegisitse mmu ka fosefate mo dikgaolong di le dintsi .
Bontsi ba mmidi bo ne bo sa kgonwe go jwalwa ka ntlha ya go tlhoka nako .
13 . Lobaka lwa Tiro ya Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana
netefatsa gore baagi ba tsaya karolo mo go tsengwengtirisong ga yona
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo puong e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e neetseng kwa Yunibesithi ya Bophuthatswana ( e jaanong e leng Yunibesithi ya Bokone-Bophirima ) ka 1983 .
TIRWANA YA BO 3 Baakanya thulaganyo ya phitlhelelo ya botsayakarolo jwa setšhaba
Re tlhoka go ya kae ?
Go souta go nna mo matshosetsing Tshouto ya bona e ya tlase
Fa gongwe barwa kgotsa barwadi kgotsa ba ba ba nyetseng ba rata go tlhokomela diruiwa kwa ntle ga go lema .
Fa go omile thata llaga ya kgatelelo e ka supa go feta , mme tlhokomela go athola ka tshwanelo .
Bontsi ba balemirui ba dirisa thefosano ya dijwalwa .
Go dirisa sebolayadisenyi mo dikgaolong tse dingwe tsa semela ga go thuse sepe .
Foromo eno e dirisediwa go dira kopo ya go newa tshedimosetso e e tshwerweng ke setlamo sa poraefete .
Maikarabelo a semolao a go latlhegelwa ke lefa ka ntlha ya go latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
A mmidi wa Bt o tlaa dira sentle mo kgaolong ya me ?
Neonyana e nna nka e tlisang go netefatsa gore bolemirui bo rategwe ke banana go nna " fašhene " le go netefatsa gore banana ba segompieno ba nne le kgono ya go etelelapele tlhabololo ya bolemirui .
Batho ba tshwaraganelo ;
Ka ntlha ya diriseke tsotlhe tse di lebaneng bantshakuno ba tlhoka go kgwedisiwa gore go thulaganyo e ntšhwa e ka tsenngwatirisong ka katlego .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go naas@grainsa.co.za .
Bokhutlo
Letta sekganelakgatsetsa go nna mo pompong le dibelofo go efoga go rusu le tshenyego tse di ka tlholwang ke mowa o o bongola o o tshwaregile mo thulaganyo .
Go dirisa Khat ( Mirra , Veve ) ka dinako tse dingwe
Lenaneo 1 :
Fa ba itemoga , baagi e tlaa nna bona ba ba simololang le go nna badiri ba ba tlisang diphetogo .
Ineele go tlamela batho gore ba katisiwe gore ba tle ba dire jaaka bomankge ba CBP , 1 ka diwoto di le 6-8 , yo a tlaa tshegetsang Motsamaisi wa CBP , etelela pele mo katisong , mme o tshegetse diwoto tse 6-8 mo nakong ya togamaano , tsenyotirisong , peoleitlho tlhatlhobo ( M&E ) le kgokaganyo le IDP ;
Banni ba bangwe ba ka ikutlwa e kete go ka tlisiwa matlole go oketsa ikatiso , fa ba bangwe ba ka bona go dikhomphiutha tse dintsi e le tsona di ka thusang go rarabolola tirelo e e bokoa .
Botsayakarolo sa setšhaba mo Aforikaborwa se theilwe mo maitlamong a puso ya temokerasi go tiisa temokerasi , e e tlhagelelang mo Molaotheong e bile mo go dimo ga tsotlhe mo kgopolong ya pusoselegae , jaaka go dirisa mmasepala le baagi .
Go goroga thari ga ditlhangwa tse di kwadilweng tsa hisetori ya Aforika , go naya botsweretshi jo bo bonwang botlhokwa jo bo kgethegileng mo kontinenteng e jaaka sediriswa sa go rekota " hisetori ya go ikutlwa " , ya kontinente e , fa go dirisiwa sekapolelo sa ga George Lamming se se ratwang thata ke Moporofesara Es'kia Mphahlele .
Tsamaiso ya Matlole
Balemirui ba mo maemong a ga senyegelwa ke komelelo le sefako , tse di tla tlholang di nna teng e le diphatsha go tsamaelana le bolemirui .
Bokgoni ba go tlhaloganya / bona bo ikepetse ka dintlha tse di mmalwa .
Bothata
O ne a kgona go duela peeletso ka madi a gagwe mme a duela e e setseng ka go adima madi kwa Land Bank .
Baya mo go leng mosola go ba bangwe mo pele ga mo go leng mosola go wena .
Seno se kaya go ja dijo tse di itekanetseng tse di tswakilweng .
Bokana ba diteko tse tharo ka ditlha tse tharo bo tshwanetse go dirisiwa pele o ka swetsa gore ke mofuta ofe o o go tshwanetseng e bile ke mefuta efe e e sa go tshwanelang .
Yuniti ya Thuto le Katiso ya Open Society Foundation :
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a leng morolatiro
Palamente ya Aforikaborwa
Tsenela dikhosokatiso tsa rona mme o ithute go itirela ;
Mo makgating a le mantsi fa motho a batla go adima madi , ditheo tse di adimisanang ka madi di batla tshireletso ya kadimo .
Mo nageng e e kgwatata ya rona koo dithoro di ntshiwang mo maemong a komelelo ( e seng a nosetso ) , kgono ya mmu go tshwarela dijalo bongola ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa go gaisa mo tlhomamisong ya kgonommu .
Dimela tse ka jalo di ka kgonang go fetolela naeterojene mo mmung di itsege jaaka monawa .
Fa kelothefosano e le kgatlhanong le boleng jwa ranta ya rona , naga ya rona ga e ne e nna le madi a go duelela dithoro tse di romelwang mono gae , mme batho ba rona ba tlaa bolawa ke tlala , jaaka go ntse ka dinaga tse dintsi mo Aforika .
Malatsi a balemirui
Go botlhokwa go dira tekano gareng ga tshireletso ya tshedimosetso e e bophiri le go tlamela tshedimosetso e e lekaneng go kgonisa ditokololo tsa setšhaba go neelana ka ditshwaelo tse di nang le bokao kgotsa dikganelo ( e e leng tlhokego ya karolo 100 ( 2 ) ( b ) ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Leano la tiro la pharologano le ne le ka akaretsa :
Gape ba gatelelwa ke molao wa Dikadimo wa Lefatshe o o thatafatsang go adima mongwe madi fa e le go leka fela .
Megala ya botlhe
Dipuisano / Ditumalano le Lekgotla la Kgaolo ya Borwa
Fa gongwe go botlhokwa go tsaya dikao ka boteng go feta boteng bo bo ka nnang dimelimetara tse di ka nnang 177 go ya 350 mo lefelong le le tshwanang le le mo go tseilweng sekao sa magodimo a mmu ka boteng bo bo ka nnang dimelimetara tse di leng 150 go ya tse 175 .
o Tirisanommogo le mekgatlho ya selegae ya dithekisi le go thusa go phasalatsa kopano ke dingwe tsa ditsela tse ka tsona ditirisanommogo di ka thusang go rotloetsa lentswe la baagi .
Ke batla go batlisisa ditshedi tsa fa gae tse di fetang se le sengwe - a ke tshwanetse go bona tetlelelo e e farologaneng ya setshedi sengwe le sengwe ?
E setele gore e tshware sentle tota le fa e le ya seatla .
Dirisa digalase tsa pabalesego le didiriso tse dintsi .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo o amogelang kitsiso go tswa kwa mapodising go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go sekaseka ngwana go ya ka se se umakiwang ke Kgaolo ya 5 e e dirisiwang mo baneng ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , ka bonako jo bo ka kgonegang mme fela e se ke ya nna morago ga malatsi a le 7 morago ga go itsesiwe .
Simolola ka dikgato tsa Tlhabololo ya Togamaanon ya Motlhakanelwa .
Tlamelo - balemisi
Makidi jalo a tshwanetse go baakangwa ka maikaelelo a go bona go simolola go mela ga peo ka bonako , ka go lekana le ka go tlhoga go se na kgoreletso .
Kgololelo ya ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ka lekwalo la kitsiso pele a tlhagelela lekgetlho lwa ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Go na le mefuta jaaka go senyega ka ntlha ya dibaketeria , mokobo o o boleta , tshenyego ya serkosepora , maronthotho o marokwa , kukumogo ya matlhare mme le bolwetse ba segompieno bo e leng rusu ya disoya .
Fa o tlhoka go itse go le gontsi ka enjene , selekanyi sa themphereitšha , thulaganyo ya tsidifatso kgotsa themosetate tsa terekere ya gago , kgannyana e e tlaa go neela tshedimosetso e ntsi go ka dira sona seo .
Patlego ke kgolagano magareng ga tlhotlhwa ya thoto le bokanakang jo bo rekilweng .
Go dirisa peo e e itshweretsweng go tsweng setlha se se fetileng ka R5 000 ka tono ke tlhotlhwa e le R125 ka kgetsi ya dikilogerama di le 25 .
Puisano e tlile go tshosomediwa ke mabaka a sepolotiki , ikonomi le matlotlo .
Mankge wa CBP , mo boemong jwa komiti ya woto o bega kgwedi e nngwe le e nngwe ya bobedi a dirisa foromo ya pegelo , ka ga kgatelopele ya diporojeke tsa mofuta wa 1 go fitlha go 3 , komiti ya woto ditlhokego tsa tshegetso ya setegeniki ya tsenyotirisong ;
Go sa nne teng bobotlana go bobotlana 75% ya dikopano kwantle ga lebaka lepe le le utlwalang ke boitshwaro jo bo sa amogelweng ;
Therisano ya badirisi ba ditirelo
Ngwaga o ba jwetse mmidi le disonobolomo ( mo ba go dirang ka go dirisa thefosano ya dijwalwa ka ngwaga le ngwaga ) , mme ba bone kumo e e siameng .
Ntlha e ke tlhaselo e kgolo e e bonwang ke balemirui ba ba simolola .
Ka motlha ofe
Metsi le monontsha di fetola pH ya mung ka bonako ; le gale e bile e fetolwa le disalela mo mmung , popego ya mmu le diorganisimi tse dinnyennye ka mo mmung .
Tumelo e re ruta gore sengwe le sengwe se motho a nang le sona , se tshwanetse sa dirisiwa go tokafatsa maemo a botshelo .
Dingwe tsa dikarolwana tse di tsitsinngwang di bontshiwa mo lebokosong la 8 .
Mosola o o ka nnang teng ka tirisanommogo o tshwanetse go gatelelwa .
2.6 Ka mo CBP e amanang le seabe sa dikomiti tsa diwoto ka gone
Bantshakuno ga ba dumalane ka dingwaga tsa tsalo ya ntlha , fela o tlaa bo o se kgakala fa o re golo gongwe magareng ga dingwaga tse pedi le tse tharo .
Morago ga got lhamiwa ga Palamente ka 1910 , Tšhembara ya Kokoano Bosetšhaba e ne ya tlalelediwa .
11.00 go fitlha ka 11.30
Dikarabo di ka sekasekwa ka leitlho le le lebelelang ka go tsenelela go kgona go netefatsa gore go bonwe lenaneo la go gasa monontsha ka tshwanelo fa go jwalwa gape .
Ke go re go dirisa dikhemikale tse di tshwanetseng go laola mefero le disenyi tse dingwe mme tota le go lokela monontsha jaaka go tlhokiwa .
Selegae wa Rustenburg le Maikarabelo
OAU e nnile ketapele ya dinaga tse di kopaneng tsa Aforika ( AU ) e e neng ya bulwa kwa Durban , mo Aforikaborwa ka di 9 Phukwi 2002
Le mo setshwantshong se se lefifi se , Mphahlele o na le kgatlhegelo e kgolo go baagi bao ba bagwebisani ba , e reng le fa go se tshegetso epe ya puso kgotsa ditlamo tse di thusang ka matlole , ba neng ba tswelelapele - ba se na poifo - ba tlhoma gape diporejeke tsa baagi tse di tshwanang le tseo , ba ntse ba belaela go ka nna teng ga " bathubikaki " .
( a ) ( i ) dingwaga di le 10 mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , ka tlolo-molao nngwe le nngwe ; kgotsa
maitemogelong a sebele / rona ka namana .
Mokgwa wa Tsamaiso ya Tiro ke tsela e nngwe ya go netefatsa gore baemedi le batlhankedi mo maemong a selegae ba dira ditiro tsa bona ka ba laoletswe go di dira .
Es'kia Mphahlele o buile mafoko a fa a ne a eme ka lefoko kopano ya babegakgang ba bantsho ka 2001 .
Lenaneo la tsamaiso ya matlhotlhapelo
Go tlhamaletse gore Es'kia Institute - se rotloediwa ke botshelo le ditiro tsa ga Es'kia Mphahlele -e nna karolo ya setheo se sengwe se se ka nnang sa thuto , jaaka se bonwa ke Mphahlele e le se se ka kgonagalang .
Lekalekantsha botelele ba mola ka bokana ba go katoga ba mela jaaka fa godimo mme o bale palo ya diako .
Go tlaa tlhokega phakejing e e ntseng jang le gona o tlaa bona kae dikgetsi tseo ?
Go tshwanetse go atoloswa phekolo ka melemo ya di antiretrvirale go batho botlhe ba ba nang le tshwaetso ya HIV bao ba tlhokang melemo ya go nna jalo , mmogo le phekolo ya batho bao banang le matshosetsi a a kwa godimo a go bona tshwaetso ya HIV .
Ba netefatsa go re Maloko a Palamente a bua ka kgololosego , fela ba latela melao ya Ntlo .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Netefatsa gore diboutu tsotlhe mo bareng ya kgogo di gagamaditswe mme o dirise pene ya bara ya kgogo e e nepagetseng .
Mo tshelo ka kgotsa fela fa nako ya jwalo montshakuno o ka swetsa go rika ( to rig up ) polantere ya gagwe gore dikhemikale di kgatshiwe mo karolong e e sephara mo morago ga mola wa polantere kgotsa mo seripaneng se se lekanyeditsweng mo moleng mongwe le mongwe .
Phonnie du Toit , Setheo sa Dijalothoro sa ARC .
Ditšhono tsa setšhaba mo go tsa thuto , tlhokomelo ya boitekanelo , dipalangwa tsa botlhe mmogo le ditirelo tse dingwe tsa setšhaba
Go laola mefero
2 / 4 Go tlhalosa matlhomeso a metswedi / maano a tsa matlole
pH ya mmu e e kwa tlase ;
Melao ya tsamaiso e e siameng
Tsamaiso ya boitshwarelo e supa mokgwa o ditiragalo di tla lebelelwang ka teng fa go tlhokegwa kgalemelo .
ditlhaloso tsa ditiro ka go farologana di rulagantswe
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 8 : Go kgobokanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 3 / 1 ditlhophatiro tsa diporojeke le ya 3 / 3 go akanyetsa ditlhagiso tsa diporojeke
Dintlha tsa khoso
Logetsa dibering tsotlhe .
Pele ga dikuno tse di titietsweng jaaka Soy sauce , tempeh natlo le miso , soya e ne e tsewa e le e boitshepo mo tirisong ya yona mo thefosanyodijalong jaaka mokgwa wa go baakanya naeterojene .
phesente ya matlo a a bonang lotseno lo lo kwa tlase ga R1 100 ka kgwedi mme le fitlhelela ditirelo tsa motheo
Go dirisa dithulaganyo tsa thefosano ya dinako tse ditelele le tse dikhutswane
Ditlamorago tsa bofelo tsa tiragatso ya go tlhaola ke setlhopha sa dipharologantsho tsa maano mangwe le mangwe a metsi mo bodutelong jo bo rileng .
Go solofelwa gore go fisa go tlile go oketsega gare ga 3°C le 5°C ka mafelelo a palokgolo ya dingwaga e re leng mo go yona .
Go se latele ditaelo tsa dikatlholo tse di rileng
Mafoko a , a ka fetolelwa mo pusong ya selegae .
Go thusa ka gale go romela dikao kwa laboratoring fa ba sa kgangwe ke tiro .
Kumo ya me ya disonobolomo e oketsegile go tsweng ditono tse 1 , 5 ka heketara go nna ditono tse 1 , 9 ka heketara mme kumo ya mmidi e oketsegile go nna ditono tse 4 ka heketara .
Kotsi ya bokoloniale ke gore bo nyenyefaditse maAforika gore a itumelele le go keteka dingwao tsa ba bangwe go na le tsa bona .
Fa o beeleditse sebaka se se leelenyana , o ka solofela go bona mosola wa kgolo mo lobakeng lo lo leele mo mmarakeng .
Gakologelwa gore tekanyetso e bonwa e le leano le le kwadilweng , le le filweng ka ditlhaka tse di supang madi , tsa ditiragalo tse di tla dirwang mo kgwebong ya gago go bona maikaelelo a o a tlhomileng .
Go ipaakanyetsa Khonkerese , re tlaa tshwara dikhonkeresepotlana di le supa tsa ditokololo tsa ditlhophathutano tsa Grain SA - ditokololo tsa bagwebi tsa Grain SA di tshwarelwa dipitso tsa kgaolo .
Diyuniti tse di nang le belofo e e itsamaisang go itlhotlhora lorole
Go rebola motlakase o o lekaneng go tlamela madirelo ka ditlhwatlhwa tse di duelesegang , go netefatsa gore malapa a bahumanegi a kgona go o fitlhelela , fa go ntse go fokodiwa kgololo ya mesi ka selekanyo sa yuniti ya maatla mo nngwe tharong .
Ditshupalotseno tse di akanyeditseng , go tsena ga madi a a seatleng le dibuka tsa matlole gammogo le peotshenyegelo ya kanoko yotlhelele , di ka baakanyediwa go supa ka nepo ditshwaetso tsa diponalo tsa ditlhotlhwa tsa mmidi tse di farologaneng mo kgwebong .
Fa go le jalo Mmasepala o tlhoka go fetsa thulaganyo ya kwadiso .
Go thata go itse gore ke melemo efe e e tla tlhagelelang mo kgatong ya thibololo gonne kgonagalo ya go gweba ka sona ga e ise e itsiwe .
1.8 " Kgotla ya setso kgotsa Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng " e raya kgotla ya setso e e laolwang ke dingwao , ditso le melao ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e tlhomileng go ya ka Karolo 6 ya Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi .
Khloletšhe ya Birkbeck ( Yunibesiti ya London ) e ruta khoso ya mahala ya thanolo mo inthaneteng e e ka tsenelwang ke ope fela yo puo ya gaabo e leng Seesemane yo o ranolang go tswa mo puong ya Searabia , Sefora , Sejeremane , Sentadiana , Sepotokisi , Se-Spain , Setshaena kghotsa Sejap0ane ( ga o tlhoke go bo o nna kwa UK ) .
Tlotlano
Di gataka dijwalwa ka bontsi , tota mmidi , ditapole le dinawa mme di senya fa peo e sa le mo mmung go fitlhela semela se omile mme se siame go robiwa .
Go tlaaa nna botlhale go sekaseka diporofaele tsa mmu wa masimo a a yang go jwalwa mmidi le go dirisa didiriso tsa dithaene tse di tshwanetseng go tlhanyaolola porofaele ya mmu fela fa tlase ga llaga e e katisegetseng .
Go tshwanetse go gopolwe gore baagi le bona ba na le maikarabelo go netefatsa gore ditirelo tse di tlhalositsweng di na le boleng le mothamo o o bonalang go ya ka molao wa ditirelo .
re tsenya maano a rona jang mo tirisong ?
Gona jaanong mmaraka e supa tlhotlhwa e e ntseng e fetoga ka ya mmidi o mosweu e le R2 184 ya dikonteraka tsa go tsentshiwa ka kgwedi ya Phukwi 2013 mme e le R2 040 ya dikonteraka tsa go tsentshiwa ka kgwedi ya Phukwi 2014 .
Re tsaya diteko tsa mmu goreng ?
Ke thaelo tota fa o lebelela metšhene e mentshwa e e phatshimang e e kgonang , thaelo go fitlhela re setse re batla go o reka .
15 . KGOSI e ema botlhe ka lefoko
Kaelo
Baagi ba tshwanetse ba neelwe tshedimosetso ka botlalo le e e nepagetseng ka ga ditirelo tsa botlhe tse ba tshwanetseng go di amogela .
Laletsa ditlhopha tse di farologaneng go supa sebueledi mme o laletse sebueledi go ikitsese le gore o emela mang .
Go thibela dikoketsego tseno , pholisi e tshwanetse go tsepa go oketsa bogaisani le go beeletsa mo mafaratlhatlheng a masa mo dikarolong tseo di amang batlhoki ka tlhamalalo , jaaka boleng ba dijo , dipalangwa tsa botlhe , thuto le boitekanelo , le tlhaeletsano ka megala .
Fokotsa palo ka 10% ya kumo ka ntlha ya tatlhego fa go robiwa go go naya tekatekano ya kumo ka heketara .
Motlhankedi wa Sepodisi o tlaa go fa tshedimosetso ya tekodiso ya tlhotlhomiso ka metlha .
Puo ya diatla , Mokwalo wa Difofu
Fa go buisanwa le bakhanselara ba mmasepala le bothati , ditsholofelo tsa lekala la bona di tshwanetswe go tlhagisiwa le go gatelelwa .
Dibering tse gantsi di katelwa kirisi ka go dirisa sekatelakirisi kgotsa ka letsogo .
O ka laola mofero pele o tlhoga ka jalo wa thibel kgaisano .
Tshekatsheko ya Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso ya mmasepala
Tlhabololo
Balemirui ba bantsi go feta ba tswelela fela go tshepha gore mokonteraka o tlaa dira tiro e e pila mme ga ba lebelele gore go diragala eng mo masimong a bone .
Motshegare tiro e e dirwang ke modiredi B e tshwanetswe go laolwa ke molaodi - a o e dira sentle ?
4.2.3 go fedisa tumelano le go duela lounu ka potlako .
Tlhopo le maemo a peo e e tla dirisiwang e ka tlhomamisa gagolo katlego kgotsa tlhaelo ya kumo ya disoya tsa gago tse o yang go di jwala ngwaga o .
8.00 go fitlha ka 9.00
Nngwe ya ditiragalo tse di jalo ke fa Mphahlele a ne a laleditswe kwa Mtata - e e neng e bidiwa Umtata - go tla go bua le baithuti le badiri ba Yunibesithi ya Transkei ka ga dinako tsa gagwe fa a le kwa moseja , maitemogelo a gagwe a botshelo le maikutlo a gagwe ka ga thuto .
( e ) fa go na le kgonagalo ya gore ngwana fa a ka bonwa molato , a ka newa katlholo ya go ya kwa kgolegelong .
KE MANG YO O DIRISANG DIPHOLÔ ?
Ke tlaa batla go ithuta gape ka Safex le kgwebo ya ditlhaka ka gore ke tlaa rata go nna le taolo mo thekisong le go rekisa ga tlhaka ya me .
Karolo 3.6 e tlhalositse ka ga Go tsaya Tshwetso - karolo e e leba dikarolwanao ka bongwe tse di tlhokegang le go aroganya batho ba botlhokwa le dithulaganyo tse di tlhokegang mo go e nngwe le e nngwe ya tsona .
Tse ke ditšhono tsa go laletsa batlhankedi ba mmasepala kgotsa boeteledipele jwa sepolotiki go tla go bua le baagi ka mabaka a bona a boagi kgotsa go ba tlamela ka tshedimosetso e e ka ga gore mmasepala o dira ditiro tsa ona jang .
Go tlhamaletse gore tiro eo ya ' go tlhatlhoba ' diCSO le go sekaseka ke dife tse e leng tsa ' baagi ' gape le gore ke dife tse e leng tsa ' sepolotiki ' e tlhagisa sekoupu se segolo sa tswetso le thanolo .
Puso ya bosetšhaba
Fa tshedimosetso ya mufota o e tshwarwa ka tshwanelo e bile e rulagangwa ka tshwanelo , e ka dirisiwe go uma kitso e e ka dirisiwang go swetsa ka tshwanelo .
Sekao sa karoganyo
Taolo ya kgogolego e tlholela mongmmu wa poraefete mesola , mmogo le setšhaba - mo go mongmmu , ka mosola wa tshomarelo ya mmu le bongola , fa mo setšhabeng e le ka phokotsego maatla a merwalela , melapo e e phepa le tlamelo e e kwa tlase ya meselemetsi , maborogo , jalo le jalo .
5.3.9 O Tshwanetse go Dirisa Ditsela Tsotlhe Tsa Boikuelo jwa mo Teng ga Setlamo
Batsamaisi ba bašwa bao ga ba a ka ba tsholeletsa diporojeke tse kwa maemong a a fa godingwana a bokgoni .
a ) Dikaelo tsa diporofense
Dikarabo tsa dinaneo tsotlhe tse di kopansitswe di tla nna sephetho sa kgwebo ya gago yotlhe .
Ba ka thusa go bona ditharabololo tse di tla dirang mo nakong e telele e bile di tshwanela ditlhokego tsa baagi .
Rona re le balemirui re kgona go ithuta dilo tse dintsi ka ngwaga e e tshwanangang le e :
amogela
Sotso e e latelang ke gore o tlaa itse jang gore o kgonne kgotsa ga o a kgona go dira dilo tsotlhe tse ka nepagalo ?
Moumisi o tshwanetse go netefatsa gore go dirisa madi a a adingwang go dumetswe pele a simolola go jwala dijwalwa .
Diatomo tsa haeterjene mo mmung o o leng botšarara di sutisa dikgaolo tse tsa kotlo go tloga mo di ka dirisiwang teng mo koloideng ya humase mo mmopeng .
Diporojeke tse di batla mefuta e e farologaneng ya tshegetso ya tsenyotirisong go tswa mo mmasepaleng , le ditsamaiso tsa go bayaleitlho le tekanyetso .
A maemo a tshimo mo dijalo di lemilweng a mo ditlhokegong tse di beilweng , sekao , bongola jwa mmu le mofuta wa mmu ?
Dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go somarela taolelo ya tsona jaaka mekgatlho ya ditherisano ntle le go maatlafatsa kakanyo ya gore ke ' batlhokomela dikgoro ' .
Fa motho yo o nang le TB a gotlhola , a ethimola , a tshega kgotsa a opela , megare ya TB le golololelwa mo moweng .
7.7.3.1 kopano e senang taolo epe mo go tsone ; kgotsa
Thula heke ya mogotlha
Go dira jalo go kaya go ba tlamela ka thuto le dinonofo le go thusa bao ba tlogetseng sekolo go bona ditiro tseo di ba susumetsang le tseo di ka dirang gore ba fitlhelele diphisegelo tsa bona .
Goreng wena jaaka leloko la komiti ya woto o nna le botsayakarolo mo pusongselegae ?
Tshedimosetso e e ka dirisiwa mme morago ga nako e telele e ka tshegetsa go nna pinagare ya maano a go dirisa mmu go jala mo polaseng ya gago .
Ditirelo Tsa Molelo
Mme Afrikan Affirmation , e e tserweng mo tlhamong ya : Aforika in Exile , e utlwala e farologana ; jaaka Mphahlele a tsaya go le gontsi go tswa mo maitemogelong a gagwe ka namana le a balelapa la gagwe kwa botshabelo .
O tla bona ditshenekegi tse dinnyennye tse dikhibidu di bonala mo lemoragong le lesweu .
Aforikaborwa ke naga e e eteletseng pele mo Sub-Sahara ya Aforika koo dikgopobetheo tsa mm araka o o goldoisegileng di tlotlwang gona .
Mefero e sala e le bothata bo bogolo ka e utswetsa dimela tsa rona metsi , kotlo , sebaka le marang a letsatsi .
Nomore ya lelapa
Araba dipotso tse di latelang
Jaaka go ntse ke lema mmidi mo kgaolong e e ka nnang diheketara tse 8 , dinawa tsa Jugo mo heketareng e le nngwe , matonkomane mo heketareng e le nngwe , dipotata mo kgaolong e le bokana ba 0 , 5 ba heketara mme le dinaga tse di omang mo kgaolong e nngwe e e ka nnang bokana ba 0 , 5 ba heketara .
Ba ba neng ba mo itse ba ka tlhomamisa gore Es'kia Mphahlele o ne a le mafolofolo , e se setshwakga .
Tshegetso ka matlole : Tlatsa diforomo tse di maleba ; kokoanya ditokomana tse di tlhokegang mme o di neele ba GEP ba Tshegetso ka Matlole kgotsa ba CIS
Lenaneo la Bosetšhaba la Ditirelo tsa Baša kwa Magaeng , le dirilwe ke lefapha la Tlhabololo ya Magae le Thebolelo ya Lefatshe go ka thusa baša gore ba nne le bokgoni jo bo ntšhwa go ka nna le mosola kwa ba nnang teng .
Ditlhopha di ne di akaretsa badiri ba mo dikantorong le ba dindasteri , ba ba iperekang , ba ba sa direng , basadi ba ba sa nyalwang mme ba na le bana .
Go molemirui a le ene fela go tlhoka boitiso go laola ka go latelana le ka nako mme tota le go tshwara jaaka go ne go akangwa .
Badimo ba ba tlhaga ba soyabini ke Glycine soja ( e e neng e bidiwa G. ussuriensis ) , monawa o o tlholegang kwa China bogare .
1.3 Dipoelo tsa Botsayakarolo jwa setšhaba
Go bokete go itse gore ba ba neilweng tiro e ya kabosešwa ya lefatshe ba tlhotlhile le go supa jang bajaboswa ba ba tshwanetseng .
Kgang fa ke go re mokwadi " yo o dirang tiro ya gagwe ka bonnete " o tlaa nna a ntse a sekaseka diketso tsa botlhankedi ba sedumedi le ba sepolitiki ba nako ya gagwe .
Reka dithoro .
Melao le ditsamaiso tsa ditiragalo tsa botsayaditshwetso ke eng ?
Tiragatso ka katlego ya setheo sa botlhe e tla tlisa popego ya ditshenyegelo tse di kwa tlase ya ikonomi .
Tiragatso e e agilweng e mo go yona motsenagare o thusa go ya ka tsamaiso go tokafatsa tlhaeletsano magareng ga matlhakore a a thulanang , ka tlwaelo mo pitsong .
Ka go latela dikakanyotheo tsa motheo fa o reka le go tshela dikhemikale , montshakuno a ka thibela tshenyo e kgolo mo dijalong tsa gagwe .
Ka jalo go amogela maitsholo a a maswe a sepolitiki go re thusa gore re itlhaloganye botoka .
Mekgatlho ya setšhaba se se tlhabologileng le botsayakarolo di botlhokwa go tlhola ditikologo tsa baagi tse di tlhabologileng .
Jalo potso " Re ya go dira eng ka naga ? " e botlhokwa thata - tota le fa o amogetse kgaolo ya naga ka ntlha ya go neiwa ke lefapha la mmuso jaaka PLAS kgotsa LRAD .
4.4.3 Ditiro le dithata tsa Komiti ya Woto
Kgato 1 : Ntsha ketane mo seporoketeng .
Metsi a a ka senya pompo ya gago ya diinjeketara .
Semphato ka bosona ga se kgethisiwe , fela bomphato bona ba kgethisiwa ka setotwana mongwe le mongwe .
Puo ya kwa Botlhaba / Se-India
Tirego ya tirisometšhine e totisitswe segolo go oketsa bokgoni - go dira dilo ka bonako le botoka .
16.5.2.4 Foromo ya go tlhopha motho yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla romelwa go Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo e seng morago ga lobaka lo lo ka fa tlase ga diura di le 24 ( someamabedi le bone ) ( kgotsa e seng ka fa tlase ga lobaka lo Maloko a Kgotlakgolo a ka dumalanang ka lone malebana le kopano epe fela ) pele ga nako ya go tshwara kopano ( go akaretsa le kopano e e buseditsweng morago ) e kwa go yone motho yo o umakilweng mo foromong a tshitshinyang bouto , mme jaaka thulaganyo ya ka gale , foromo ya go tlhophiwa ke moemedi ga e kitla e lejwa e le e e amogelesegang .
Mafapha a Taolo a RBN a ka nna a dirisa epe ya dithata tsa one go ya ka mekgwa , dingwao le molao wa setso wa lefapha le lennye la tsamaiso .
Dikomiti tsa Diwoto di dira jaaka mesele e e tlaa dirang gore tlhaeletsano magareng ga bakgatlhegedi e diragale , ka jalo ba tlhoka go inyalanya le thulaganyo e e nonofileng ya tlhaeletsano .
Fa o ka nna wa lemoga dithuto tse o di ithutileng ka ngwaga e e fetileng o ka kgona go ipaakanya go kgona go tswelela pele fa dingwaga tsa leuba di ka nna teng gape .
SENO SE AKARETSA ENG
Tshwaelo e tlhokega fa khansele e batla go dira tshwetso ka ga dikoketso tsa direiti , kgotsa ka ga thulaganyo ya tlhabololo e e lomaganeng , kgotsa ka ga go samagana le merero ya boitekanelo jaaka HIV le AIDS .
Se tseye teko ya go leka go jwala mo masimong a a se nang metsi go lekana a a leng botlhokwa !
CBD e tiisa ditshwanelo tsa dinaga tsa boipuso mo didirisiweng tsa tsona tsa mefutafuta ya ditshedi le tsela ya tiriso ya tsona mme e na le maitlhomomagolo a le mararo : poloko ya mefutafuta ya ditshedi , tiriso e e tswelelang ya dikarolo tsa tsona , le kabelano ya mesola e e siameng le e e lekalekanang e e tlhagelelang mo tirisong ya didirisiwa tsa lotsalo .
Tlhotlhwa ya mmidi e tlhola e le kwa tlase ka nako ya go robiwa fa go na le mmidi go feta kopo mme go mosola go wena go kgona go o rekisa fa tlhotlhwa e oketsega .
Dikema tse dintsi tsa bantshakuno ba ba fetang 50 ( go tswa tshimologong ) di retetse ka gore tota ga go na badiredi ba ba lekaneng go tsamaya mo go bona .
Matshwenyego a a sotlhang balemirui ke GO UTSWIWA GA DIRUIWA .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Masimo a kanola kwa Kapabophirima .
Fa go tseiwa matsatsi a a leng 120 go ka nna R85 , 00 ka tono go kopana le tsalo ya madi ya Diphalane ka 6 , 5% ka ngwaga mme go kopana go ka nna R150 , 00 ka tono .
Fa go na le dipolate tse dingwe tse di seng teng , tse di robegileng kgotsa tse di konegileng go tlaa dira gore ditlhogo tsa disonobolomo tse dintsi di wele fatshe mme di latlhegwe .
Mefuta e ya go bapala e sireletsa baumi go se bolaiwe ke diphetogo tsa ditlhotlhwa .
5.5 GO BUSETSA MORAGO NAKO YA GO BONA DIREKOTO
11 Tlhakole 2011
Ditlhaloso
Mmidi e e melang ka bonako e na le mekgwa e e ka kgonang go fokotsa mathata a komelelo a go fokotsa kumo .
Go bona se o se batlang mo kgatisong eno ya Kaelo ya PAIA
Kumo / heketara
12.6.3 go tlhomamisa phitlhelelo e e senang mathata mo setsheng ka maikaelelo a temothuo .
Go nna o babalesegile mo baaging le mo ntlong
4 . Tsenyotirisong ya Leano la Woto
Ditshenyegelo tse di akaretsa dituelelo tsa tsholomatlotlo , dituelo tsa banka , dituelo le meputso , dikgogo , motlakase , dilaesense le makgethwana , dipaakanyo le tlamelo , merokotso mo dikadimong , ditshenyegelo tsa dirori le dikwalelo .
Ke mang a tshwanelang go kgweetsa terekere ? ( ke mang a ka kopiwang go kgweetsa terekere ? )
Disupetso tsa go dirisa dikhemikale tse ka pabalesego gantsi di kwadilwe mo ditshelong tsa dilo tse .
Potso : A ditshwetso tse di tsewang ke dikomoti tsa woto di tlama le Khansele ?
Tsela e e tlwaelegileng ya go tlhagisa ditlamorago tsa bothata le se se bo bakileng ke ka go dirisa sethalo sa bothata .
MATSENO :
O tshwanetse go le baya mo lefelong le le babalesegileng .
Go ka nna 80% ya nako ya molaodi e a e dirisang go buisana le go utlwana .
Mekgatlho eo , e ka tlamela batho ka sengwe sa botlhokwa se se ka refosanang le kharikhulamo ya thuto e e santseng e tshegetsa dingwao tsa idioloji e e kwadilweng ke bathati ba bokoloniale le go bona manno mo pusong ya Tlhaolele .
Tshwenyego e e latelang ya gagwe e ntse dikonturu le mesele ya metsi e e senyegileng .
Bana ba simolola go tlogela sekolo Batho ga ba rutwe go tlhokomela boitekanelo jwa bona
O tlaa boloka kumo ya gago jang mme go tlaa ja madi a makana kang ?
Bontsi jwa Melaotlhomo e ka itsisiwe kwa NCOP ke nngwe ya Dintlo tse pedi ; fela go na le Melaotlhomo e e tshwanetseng go simolola kwa Kokoanobosetšhaba .
Tlhopha nako ya go jwala e e rileng ya mofuta o o tlhophiwang , dirisa peo e e alafilweng ya maemo a a kwa godimo ka bokana bo bo supiwang go netefatsa go tlhoga go go siameng le go kgonisa dimela fa di simolola go mela .
Dirisa pampiri ya tlhatlhobo go dira pampiri-kakanywa mabapi le porojeke nngwe le nngwe / tiro e e tlhokang tshegetso ya kwa ntle
Sepalangwa
Ntlha e gantsi ga twe ke " thelelelo " .
Baagi ba tshwanetse go neelwa tshedimosetso ka botlalo , e e nepagetseng ka ga ditirelo tsa setšhaba tse ba tshwanetseng go di amogela
Gakologelwa , o ka nna wa kokoanya tshedimosetso ya motheo gore o simolole mme wa nna wa e tlaeleletsa mo tsamaong ya ngwaga .
( 3 ) Melawana ya ntlha e e umakiwang mo go molawana wa 97 ( 1 ) , e tshwanetse go kwalwa ka tatelano kwa Palamenteng gore e tle e e letlelelwe pele ga letlha la 1 Sedimonthole 2009 , mme e tshwanetse go letlelelwa pele Molao ono o simolola , mme fa go sa nne jalo , e tla tsewa gore e letleletswe ke Palamente .
Tshedimosetso e e newa Komiti ya Ditekanyetso tsa Dijalo fela dikgaolo tsa ditekanyetso tse di jetsweng ga di dirisiwe mo ditekanyetso .
Go kgotsofatsa maikaelelo a leano go tlhoka boetapele ba go etleetsa go tsenngwa tirisong , le go dira gore maAforikaborwa a bone botlhokwa ba go dira ditlhabelo tsa go bona dipoelo tsa paka telele .
Dikarolo tsa tshomarelo ya naga le mmu mo Lefapheng la Temothuo di tshwanetse go matlafadiwa le go nonontshiwa .
Ke boswa ba rona bo bo tswang kwa Tshingwaneng ya Edene .
Maloko a Boto ya botseleganyi ya Muratho a thusa ka go batla dilo tse go ka kwalwang ka tsone mo lekwalopakeng la Muratho .
Go tsweleletsa mme / kgotsa go godisa kgwebo ya gago o tlhoka go swetsa gore o ya go dira eng go direla kgwebo ya gago - a ke tla reka terekere e tona go feta e ke e tshotseng , a ke tla godisa kgwebo ya ka kgotsa ke tla leka go kopantsha kgwebo ya mofuta o mongwe .
3.1 Diforamo tsa Photefolio
Ka go dirisanammogo re naya batho ba lefatshe la rona dijo .
E re fa o dira motsamao , ela tlhoko ditlhagiswa tse ditona le gore di tlhgagelelsa fa kae .
Khonferense ya bo 10 ya Puo le Tlhabololo - Tshono , Go Tshwarwa ka Tekatekano le Go Itlhaola ka Kwa ga 2015 : 15-17 Diphalane 2013 , Lagoon Beach Hotel , Cape Town .
Supa dingwaga tsa gago
Didiriso tsa kgatsho
Maitlhomo
14.3 Palo e e batlegang gore dikopano tsa Kgotlakgolo di tshwarwe
Araba dipotso tse di latelang
Foromo ya se , e bontshiwa mo Lenaneong la 8 ;
Thomeloteng ya mamepe a oli
Rejisetara ya go nna gone mo kopanong e tla tshwana thata , go ya bokgakaleng jo go kgonegang ka jone , le SEKEJULE 12 .
Theo Msimanga , montshakuno kwa Diekeng kwa Mpumalanga o tlhatlhoba poloto ya tekelelo pele a jala .
Dithibelelaphefo di thibelela phefo mme di sireletsa mmu le dijwalo .
Bantshakuno ba ne ba tlhoka dikabo tsa nakwana gore seno se kgonege fela puso ga e a ka ya tsaya tshwetso ka ntlha e .
Itsholele khophi ya dintlha ( le thempoleite ) go thusa mongwe fa a batla go di bona gape moragonyana .
( 4 ) Fa tshedimosetso e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , e se teng ka ntlha ya lebaka le le rileng , moreetsa-kgetse a ka kopa ba taolo ya lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša go neelana ka setatamente se se ikanisitweng , se se tlhalositsweng , mabapi le-
Ke sona se go tlhokegang go tshola njo ya kgomo e sa fetofetoge ka fa o ka kgonang ka teng le go tlhagisa diphetogo ka bonya .
Seesimane
Disele tse dinnye thata tsa maitlhabelo tse di maatla tota di fitlhelwa gotlhe mo mmeleng , mme fa gongwe ga mmele go koafala ka ntlha ya ditwatsi tse di tsenang , disele tse tsa maitlhabelo di tlela mo kgaolong e ya mmele mme di tlhasela ditwatsi tse .
Monongwaga re ne re tshegofetse go bona thuso ya matlole go tswa Maize Trust mo lenaneong la rona , gammogo le go tswa go Winter Cereals Trust , Sorghum Trust gammogo le ba Oil and Protein Seeds Development Trust .
Diporojeke ga di latele paterone ya mola o o tlhamaletseng , ke ditiragatso tsa tiko .
Mo dikgannyaneng tse di tlang dipuisano di tlaa tsepama mo ditseleng tsa go tokafatsa tsamaiso ya dikgaolo tse di farologaneng tse di tshwanetseng go tsamaisiwa mo polaseng jaaka ntshokuno , thekiso , matlole , theko , metswedi thuso ya batho , dithoto le setoko le tse dingwe .
Dikaelo tsa gagwe di akaretsa : dikakanyo ka ga tlhabologo ya Afrikan e e bolelwang ke moanthropoloji wa MoSenegal , Cheikh Anta Diop ; le tshwantsho ya setho sa setso mo dikwalong tsa gagwe tsa boitlhamedi jaaka Things Fall Apart ya mokwadi wa moNigeria , Chinua Achebe .
Fa output gear ya rona e ne e ka dikologa ka 20 rpms , modikologo mongwe le mongwe o ne o tlhoka medikologo e 3 ya output gear ya rona .
Sengwe se se oketsegang bolengtlhotlhwa , jaaka ntlo .
Dilo tse dingwe jaaka tisele di tshwanetswe go laola ka letsatsi le letsatsi .
Mo pele mo kakanyong ya balemirui go tlaa nna bokana ba tlhotlhwa jaaka e ntse mo dimakheteng , boleng ba korong e e robilweng le thekiso ya kumo e e leng teng .
4 . A porojeke ke karolo ya mmasepala , sedika kgotsa ya porogerama ya tlhabololo ya porofense ka kakaretso ?
Ke lebaka la ntlha le le tlisetsang ditshupamolato tse di kwa godimo go feta le ditshenyegelo tse di sa duelweng .
Dithekeniki dingwe tse di ka dirisiwang di akaretsa :
Dithoto di a duelelwa mme ke karolo ya potefolio .
Molao wa Kgaolo ya Melelwane 1998 o tlhagisa mekgwa le ditsela tsa go tlhomamisa melelwane ya mmasepala .
Go ruta balemirui ka dithutiso .
Pegelo ya go kgabetsa mo go Sepikara ka ga Kgatelopele go itsese motsamaisi wa IDP
Botlhokwa
Tsamaiso
Jaaka diruiwa tse di tshotsweng e bile di goletse mo tikologong e e se nang malwatse ga di a tshwannwa go tlisetswa mo tikologong mo go fitlhelwang malwetse a motsikitlelo / mokokomalo le borotamadi ka gore maitlhabelo a diruiwa tse a ka se kgone go lemoga malwetse a mme a ka se sireletse diruiwa tse mme di tla lwala e bile di ka swa - go tla nna tatlhego ya poloko ya gago tota .
Nako le nako fa re ntse re tsamaya mo ditseleng , re bona masalela a diruiwa tse di bolailweng ke dikoloi .
Ke eng se wena o batlang go se kgona mo bophelong mme o batla go nna kae morago ga nako ya dingwaga tse di leng lesome ?
Fa karabo e le nyaa , tlhalosa
Fa o tlatsa diforomo o tla nna le dikakanyo tsa mathata a a itemogelwang ke basadi mo lefelong la lona .
tlhoma tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi , e e leng ya bana ba ba tlotseng molao , go ya ka fa mekgweng ya Molaotheo le ka fa ditsholofetsong tsa boditšhabatšhaba , ka , gareng ga tse dingwe , go tlhoma tsamaiso eno e e botlhokwa e ntšha , ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi ya bana , kgonagalo ya go faposa kgetse mo tshekong tse di akaretsang bana ba ba tlotseng molao mo tsamaisong ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi , mo mabakeng a a tshwanetseng , fa bana ba , dikgetse tsa bona di sa faposiwang mo tshekong , di tshwanetse go reediwa mo dikgotlatshekelo tsa bana tsa tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi ;
Paakanyetso ya thulaganyo
Go amogela seno , puso e itsisitse phetogo mo thulaganyong ya ditshenyegelo go ya go dipeeletso , e leng maemo a botlhokwa a go kgonna go fetola maemo a ga jaana .
Boima ka heketolitara mme tota maemo a poroteine go laolwa ke tikologo , metsi mo mmung le bolaodi ba bokana ba mononstha ka nako e dijo di tlalang fa dimela di ntse di mela go fitlhela di gola .
Dimela di na le go utlwana le bokana ba go nna bollo mme fa go jwalwa morago ga nako go ka diragala gore dimela di se mele sentle e bile kumo e nne kwa tlase ka gore ga go bollo jaaka go tshwanetse ka matsatsi a letlhafula go tsweletsa pele go mela ga dimela .
Mokatisi
Melao ya Batho Pele e ka dirisiwa jaaka dikaetso tse di siameng tsa dikomiti tsa diwoto go tlhokomela le go neelana ka tshwaelo ka ga boleng jwa ditirelo tsa mmasepala , segolobogolo mo tirelong ya ' go kgabaganya khaontara .
Bontsi jwa ditiro tsa gago tsa thulaganyo le ipaakanyo mo dikgweding pele ga jalo , di tlaa ikaega ka letlha le .
3.1 Dikungo tsa CBP
Athikele e kwadilwe ke Rre Jannie de Villiers , CEO wa Grain SA .
Boto ya Kgaolo ya Melelwane ke mokgatlho o o ikemetseng o o tlhomamisang melelwane ya mmasepala .
Go supa ntlha fa molelo o ka tingwang teng ;
Pietie Uys ke morutisi le molemirui mo kgaolong ya kwa Swellendam .
Ntlhakgolo ya Molaotheo ke Molaotlhomo wa Ditshiamelo tsa Botho .
Go ne go na le kemonokeng e nnye ya tiro ya mo polaseng go tswa Lefapheng la Temothuo kgotsa e se yo gotlhelele ;
O ne gape a tlhoka go fokotsa tlhaelo ya tekanyetsokabo ka diperesente tse 3.6 .
Netefatsa go se boloke mmidi wa kgale go bapa le wa jaanong ka wa kgale o ka nna le disenyi tse di ka senyang mmidi o montshwa .
A modiraditshwetso o na le taolo e e tlhokegang ya go tsaya ditshwetso ?
Tsa sekolo
﻿RE RATA GO GO THUSA
Mo godimo ga moo , dikhopi tsa eleketeroniki di teng mo webosaeteng ya Khomišine ( www.sahrc.org.za ) .
Kgaolo 3 Tlhatlhobo : Dipuisano
( ii ) a laele ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , go nna teng kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ka letlha , nako le lefelo tse di beilweng .
Peo ya sonobolomo e tshwanetse go bolokwa ka bongola jwa 10% kgotsa kwa tlase fa o rulaganya go bapatsa dijalo mo dikgweding tse thataro go latela thobo .
Kitso e ke yona e tlaa reng mo tsamaong ya nako ya isa kwa go ikitseng kgotsa maiteko a botshelo botlhe a go ipatlela dikarabo .
B - e bogolo jo bo lekaneng
Mo kgatisong e ya Pula / Imvula re tla itsese Whermit Dirks , molemirui wa kwa tikologong ya Genadeshoop mo kgaolong ya Kapabophirima .
Mmasepala wa selegae wa Mbhashe ga jaana o mo kgatong ya go sale gale ya go tlhabolola mokgwa wa tsamaiso ya tiragatso , e bile dikomiti tsa ona tsa diwoto di bontshitse kgatlhego e kgolo mo PMS fa e ne e tlhagisiwa gape seabe sa tsona se ne sa bontshiwa .
Go sekaseka lenane la ditirelo le batlamedi-ka-ditirelo ba ba dirang mo baaging .
Tlwaelegileng
Fa Motlhankedi wa Tshedimosetso a sa arabele kopo ya go bona rekoto ka nako seno se tla supa gore o gana kopo eno .
Le neelana ka letlhomeso la togamaano go kaela ditlhophodikgolo le dikgato tse di tsewang .
Fa o dira kopo ya go bona rekoto ya Mmasepala , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla go itsise ka lekwalo ka tuediso e e kopiwang mme morago ga moo ka dituediso tse dingwe tse di tlhokang go duelwa .
Kgaolo 5 ya Molao
Nngwe ya ditsela tse di botlhokwa e Molao o fetolang PAIA ka tsone e amana le seabe sa SAHRC .
2.9.2 Go diragatsa ditumalano tseo 20
Mohuta wa mmu mmogo le mekgwatiriso ya tshugommu di tlhotlheletsa gore ke bongola jo bo kana kang jo bo ka bolokwang mo mmung .
Karabo Peele ( modulasetilo o mašwa wa Maize Trust ) o bakile Grain SA e le thulaganyo e le esi e e ntshitseng balemerui ka ntlha ya tlhabololo ya balemi .
O tshwanetse o dirise mokgwa o o nepagetseng go tsaya dikao tsa mmu .
Togamaano ya phalolo ya monongwaga ke eng ?
Taolo ya mefero le disenyi ka dikhemikale ;
Tatlhego ka dintlha tse pedi tse di fa godimo di ka naya 20% go tatlhego fa go mela go le 90% .
O bona ditsenngwateng tsa gagwe kae ?
Seelo sa tshwaetso ya HIV se tlhomame ka bokana ka diphesente di le 10 .
Temothuo ke go ntsha dijo le tlhale ( fibre ) .
Jaaka motho wa Kemo 1 , go na le dikhoso dingwe tse o tshwanelang go di tsenela tse di leng motheo wa temothuo ya bogwebi .
O na le dijo tse di kana kang mo polaseng ?
Ka nako e o ne a jala ditekelelo tsa tshupetso .
CBO Mokgatlho o o Totileng Baagi
Kwala dikarabo .
Thema o tsibositse ka nako eo , gore mokwadi mongwe le mongwe yo o reteletsweng ke go akgola le go nyatsa diphoso tsa batho ba gaabo , o ne a sa diragatse maitlhomo a talente e a e filweng , ke Yo o kwa Godimodimo .
Tlhabololo ya tiriso ya letlole-kakanywa la Woto e e kgontshang baagi go tswelapeleka leano la bona , le yona e a buisanwa .
Batho ba nna le botsayakarolo mo tshekatshekong ya tshwaraganelo le mo tlhagisong ya dithulaganyo tsa tiro ka tseo ya ditshwetso e e kopanetsweng le mo dumelaneng ka ditlapele
Mabaka a go gana ka tshedimosetso a a kwadiwleng mo teng ga PAIA
Inšorense ya koloi : E sireletsa koloi ya gago mo thulanong , molelo le bogodu ;
E rulagantswe ke
Diruiwa tsa Ralph ke dinkugadi tse 1 500 le dikgomogadi tse 140 tsa Bonsmara .
PFA e ka se kgone go tsaya ditshwetso ka dingongorego tse di dirang ka dikema tsa lefitiso la madi a a beetsweng thoko jaaka dišere a matlole a go rola tiro .
Tlhabololo ga se ka madi .
Fa bolemirui bo siame tse dingwe jaaka bohutsana di a fokotsega ka gore tlhotlhwa ya dijo e a fokotsega , tiro e nna teng , ntshokhumo e a oketsega mme dadiri ba duelwa madi jaaka tshwanno .
Kopano ya setlhopha sa balelapa
( e ) bopiwe ka tsela e di tla tshwanelwang ke go dirisiwa mo mabakeng a a farologaneng le mo go ditlolo-molao tse di farologaneng ;
4.4.3.3 go rotloetsa katlego ya ditiro tsa kgwebo mo teng ga DITLAMO TSA RBN ;
Mogare o o tlholang bolwetse jo o anamisiwa ke ditsie tsa letlhare mme ke bothata jo bogolo mo kgaolong ya Nagatlase ( Lowveld ) le koo go lengwang korong .
Go botlhokwa go laola mefero fa e sa le menana le go thibela kgaisanelo ya bongola jwa mmu , gammogo le fa dijalo di sa le dinana , e le go netefatsa gore go tlhagola ga go senye medi ya dijalo .
Go baya tsenyotirisong leitlho
Tshaeno . . . . . 
Tse di phephafatsang - mapanta le dipuli le go di tshasa ka kerisi .
Rraagwe Lungile Malo o ne a le mokgweetsi wa teraka mme a kgona go bona fela tsa temothuo ya gagwe ka mafelo a beke .
Seesimane
Maikaelelo a go laola letlotlo gape go ka nna go sireletsa letlotlo maemo le tshenyego , tatlhego le go utswiwa .
di tlhalosa dintlha tse di tshwanetsweng go tsewa tsia fa go tlhatlhobiwa ditumalano tsa kabelano ya mesola le gore mesola e abiwe jang ;
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Bokonteraka jwa Temothuo
Fa o belaela gore go na le bothata , batla kgakololo go tswa moemeding kgotsa agenteng ya setlamo sa dipeo sa gago mme o sekaseke dingwe tsa dintlha tsa sebako santse di kgonagalang tse di fa tlase .
Gasetsa dikhemikale tsa Roundup mo peong ya mmidi o o laotsweng go kgona Roundup fela .
Mmu ke seneo se se pila tota sa tlholego , nnete ke gore fa re se na sediriso se mo lefatsheng go ka bo go se na bophelo .
Go lekalekantsha go jwala ga sejwalela go botlhokwa thata mo matsatsing a segompieno ka peo e e turang go feta mme le gore e se latlhege .
Mokgwa wa go fatlhosa :
Puo e e neetsweng ke Moporesitente Thabo Mbeki ( ka nako eo e neng e le motlatsa Moporesitente ) mo tirong ya go tshitshinya molaotheo o moša wa Aforikaborwa , 8 Motsheganong 1996
Diforamo go letlelela mekgatlho mo dipholising tsa tshimololo le / kgotsa tlhotlheletso ya tlhamo ya dipholisi , mmogo le go nna le botsayakarolo mo M&E
Dikomiti tsa woto di na le seabe sa go thusa bakhanselara ka go bona tshedimosetso e go tswa kwa baaging .
Kotlo ya mofuta mongwe le mongwe e na le phetho e e botlhokwa mo go tse di tlhokiwang ke dimela mme go botlhokwa thata go supa tekatekano e e rileng gare ga dikotlogolo le dikotlonnye mo dimela tsa mmidi .
go tlhoka go fitlhelela ditirelo tsa motheo .
Ka nako eo , thulaganyo ya thuto mo Aforikaborwa e ne e fetolwa go siamisetswa setšhaba sa morago ga Tlhaolele , jaaka se bonetswepele ke Molaotheo wa 1996 .
Ditokololo tsotlhe tsa diphotefolio go tswa mo diwotong tsotlhe ( tse di ikarabelelang mo photefoliong e e tshwanang ) di kopana le mafapha a a maleba a mmasepala le dikomiti tsa diphotefolio go buisana ka dilo tse di amanang le photefolio ya tsona .
Maitemogelo a gagwe jaaka mosimane yo monnye wa kwa magaeng , a disa diphologolo , e ne e le gore " lefatshe le le sa tlwaelegang le ne le ( ka ) bopiwa ka dilo tse di tlwaelegileng " , le gore mmino , ditlhamane le mafoko di ka " bopa kakanyo ya lefatshe le le sa tlwaelegang moo dilo tsa tlholego le tse di nang le maatla a sedimo gantsi di nnang di siregile " .
Dikaommu ga di a tshwanela ka gope go tsewa mo mafelong a a sa tshwanelang jaaka ditlhofi , diforo tse di suleng , dikgaolo polokelo tsa setoroi se se bodileng kgotsa tse di gogotsweng .
Se ikaegile ka saekeleya porojeke mme se tsaya tsia dikarolo tsotlhe tsa porojeke mo pakatshelong yotlhe ya yona .
Go reng o sweditse ka bopharamela joo ?
Batho ba merafe e ba na le naga e kgolo ya diheketara tse dintsi e ba ka e dirisang go oketsa bokana ba kumo e ba e umang go tshegetsa pabalesegodijo e bile gape le go tokafatsa maphelo a bona mme le gale , ka gore go na le mathata a ba a bonang ka letsatsi le letsatsi , bontsi ba diheketara tse ga di dirisiwe mme di ntse fela .
Lenaane leno le bidiwa ' kitsiso ya karolo 52 ' kgotsa ' kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso . '
o gore ka kakaretso , go akangwe ka-
Mokgwa wa tsamaiso : Beng
Ditirelo Tsa Dithulaganyo
Molao wa Tlhabololo ya Melao ya Lekgetho wa 2009 ( " the TLAA " ) o ne wa tlhomiwa ka 30 Lwetse 2009 mme wa simolola diphetogo tse di seng kana ka sepe tse di amanang le badiri .
Tiro ya Konosetso :
Go baya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng le ntshokuno ya dithoro tsotlhe , leitlho ;
Dipeo tse di tlaa boela kwa morago koa mefuteng ya sonobolomo ya naga ya ditlhogo tse dintsi , mme ga e siamela thobo ka motshine e bile e tlaa nna nshodikuno ya peo e e kwa tlase .
Le gale , fa pula e na thata mme e oketsa bokana ba metsi go feta tekatekano e kgotsa bometsi ba mmu naeterojene e e tlholang e le teng mo mmung e tsena mo metsing mme e tswa mo mmung kgotsa e tloga mo mmiding ya dimela fa metsi a tsenelela mo mmung .
Jalo ka go dirisa dintlha tse di leng botlhokwa sentle - ditiragalo tsa go uma , go eledisa metsi sentle , dikonturu , go fisa dikgaolo go thibela mollo - mme tota le go mefutafatsa kgwebo ya bolemirui ya gago e bile le go rekisa kumo ya gago o ka kgona go tswelela pele go fokotsa kgono ya diphatsa go go senyetsa .
DIPATLISISO TSE DI DIRWANG PELE GA TSHEKO
Malwetse a a tlwaelegileng
Sekgweetso
Le fa gona se e le nnete , e santse e le nnete gore mekgwa ya maYuropa e e neng e le teng mo ditheong tse di neng di tlhophetswe basweu , e ne ya tswelela go nna ka kwa godimo , le mo thutong ya morago ga bokoloniale .
Maemo ano ke a a ka fitlhelwang mo go bommasepala ba le bantsi mme CBP e ka thusa .
Go dira tirelo ya sepodiri go nna ya porofešenale .
Kgobokanya lemorago la tshedimosetso mme o le rulaganye ka mokgwa wa tshobokanyo e e supang tshedimosetso .
Johan Kriel , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Tirisometšhine ke lesego le legolo , fela e tlhoka tsamaiso .
Bojanala jwa tsa Thuto le Maeto
Bogodimo jwa semela bo farologana go tswa kwa tlase ga 20 cm go ya 2 m .
GEP e na le ditirelo di le mmalwa tsa Thuso ya go Dira Dithulaganyo tsa go go thusa go tlhama dikaelo tsa go laola kgwebo ya gago le go lemoga makoa a a ka nnang a dira gore o tseye kgato .
( d ) palo ya bana ba ba umakiwang mo temaneng ya ( a ) , ba dikgetse tsa bona di reediwang go ya ka molawana wa 11 , go ka ne go reeditswe bopaki jwa moitseanape , le ditlamorago tsa kgetse nngwe le nngwe mabapi le patlisiso ya kitso ya bosenyi ;
Phillip o tsene sekolo go fitlha ka Kereiti ya 3 , fela go mo pontsheng gore monna yono ga a ikaelela go kgorelediwa ke go tlhoka thutego e e kwa godimo - o itse se temothuo e leng sona mme o dira temothuo ka poelo .
Se , se ka tlhola tlhokomelo e kgolo e e tswang mo baaging mabapi le ditlhabololo di tshwana le diphaka kgotsa dikago .
Didiriso tse di tlhokegang mo tseosekaong sa mmu
Go botlhokwa go tlhaloganya gore ke bokana ba kgatelelo mo dithaereng bo bo rwalang morwalo .
Fa go ka tlhola go nna bokana go feta bo re ka bo dirisang mo go rona , molao wa nnete wa go nna teng le bokana bo bo tlhokiwang o simolola go dira mme go nna teng ga mmidi go feta go gatelela tlhotlhwa ya mmidi go wela kwa tlase .
Fa mokopa-tshedimosetso a sa kgotsofalele go okediwa ga nako ya go berekana le kopo ( Molao o laela gore Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a oketsa nako ya kwa tshimologong ka malatsi a le 30 gangwe fela ka nako e nngwe ya malatsi a le 30 ) .
Monontsha
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Landi Kruger ( Molaodi wa data le moitsethuo kwa Grain SA ) o simolotse " neelano ya kgaba " mme baeti botlhe ba neelana kgaba ka boitumelo .
" Mme le gone ka gore dikwalo di kwaletse go buisiwa mo dikolong , mokwadi o tlamega go inaakanya le mogopolo wa puso ya tlhaolele .
Kgaso ya llaeme ;
Ka kgweditharo ya ntlha re ba bontsha " Bolemirui , motswedi wa dijo le tlhale " , ka ya bobedi re ba bontsha " Tlhagiso ka bophara go bolemirui le bolaodi ba ditšhelete mo polaseng " go ba itsese ka dintlha tsotlhe tse di leng botlhokwa tsa bolemirui mme la bofelo re ba bontsha " Ditiro mo bolemiruing " .
Kgotlatshekelo e tla latela nngwe ya tse di latelang :
Go na le go tlhagisa ntlha e , ba ne ba bolelela Khomišene gore tshwetso e tserwe ka 16 Phatwe , morago ga gore maemo a etegele .
Ke feditse dithuto tsa yunibesithi
SARS e amogetse Pholisi eno ya Dipuo go tlhalosa ka fa SARS e tla dirang dilo ka gone tumalanong le Molao wa Tiriso ya Dipuo tsa Semmuso , e leng molao o o tlhomilweng ka 2014 .
Tse ke ditiragatso tse di etelelang pele taolo ka beng botlhe .
Mo go diriseng 10% ya boleng jwa mapalamo le gona go dumelana le tepo e e nepagetseng ya tshelo ya sebolayasenyi .
Nngwe ya dikgwetlho tse dikgolo tse di šebileng bantshadikuno ba ba tlhabologang ke go fitlhelela kadimo ya ntshodikuno .
Athkele e kwadilwe ke Johan Smit , mongwe wa setlhopha sa go tseleganya sa SA Graan / Grain .
Dikopano le khansele mmogo le maloko a magolo a botsamaisi
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
4.2.2 Go tlhomamisa gore Lekgotla le kopana gangwe ka kotara
( a ) tshotlako ya bana ka tsa thobalano kgotsa go katisetsa bana mo go tsa thobalano , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 17 kgotsa 18 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , ka go latelana ga yona ; kgotsa
Paka ya kadimo ke nako e e kae ?
Tetlelelo e tla neelwa fa e le gore baamegi ba senoletswe didirisiwa , fa ba bone tumelelo ka kitso e ba e dirileng pele ka go dirwa ga patlisiso ka ditshedi le fa Tona a kgotsofetse gore mabaka a mangwe a a tlhagisitsweng mo peomolaong , a fitlheletswe .
Molemirui o duela tiro e e dirwang sentle mme o na le maemo a go emisa ditiragalo fa a sa kgotsofale ka tse di dirwang .
A o setse o akantse sentle ka ga ditiragalo tse o yang go di dira go fetoga ngwaga o ?
Phetlhu ke tshenekegi e e leng ya Seafrika , e e senyang thata mo tikologong e e leng mo maemong a a ka nnang dimetara tse 600 godimo ga maemo a godimo a metsi a lewatle .
Ditlamelo di supa gore ditheo tse di tlholang thoto ya boitlhamedi ka matlole a puso di tla nna beng ba thoto ya boitlhamedi , go sa kgathalesege gore go baamegi ba dumalane ka eng .
Terekere gape le yona ke karolo e e turu go feta ya sediriso e o nang nayo mo polaseng .
LEGATO 0 Dipaakanyo
Kopo ya tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e ne ya amogelwa ke DEA go tswa setlamong sa dinaga di sele ka tirisano mmogo le setlamo sa khemisi sa Aforikaborwa go utulola P. sidoides .
Bosa
Mo go Mphahlele , dikwalo ke " tirigatso ya go ikitse . " dikwalo di tlhatlhoba maemo a gajaana , ka moo batho ba bonang dilo ka teng le maitemogelo a bona jaaka ba akanya ka ga lefatshe la isagwe .
Balemirui fa gongwe ba makala fa ba bona molemirui yo mongwe a bona kumo e e fetang ya bona mme ba jwala mo mmung o o ka reng o a tshwana .
O tlaa reka kae peo ya gago ?
Mmasepala mongwe le mongwe o tshwanetse go lwela go fitlhelela maikaelelo a go ya ka maatla a tsamaiso le matlole , le dithata tse ba di neetsweng .
O ka tshwaediwa gape ke motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
O a ipereka - tiro ya leruri
Khoso ya tlamelo ( thulo ) ya balemi
Jaanong di ka nna tsa nna tsa tshwantshanngwa gangwe le gape mo isagweng mme diphetogo tse di farologaneng tsa dintlha tsa monono wa mmu di ka kgona go bewa leitlho mo tsamaong ya nako .
Motswedi o mogolo wa tshedimosetso e sala go nna bantshakuno .
Maemo a a rileng :
Dipitso tsa Kimiti ya Woto ke tsona tsa ka gale tsa ditokololo tsa Komiti ya Woto .
Go fokotsa ditatlhegelo tsa go tlhotlhorega ga peo ka nako ya thobo le tatlhegelo ya go jewa ke dinonyane , sonobolomo e ka robiwa ka diteng tsa bongola jwa bogodimo jwa 20% go ya 25% le go omisiwa mo seomising sa dithoro go fitlha go 9 , 5% jo eleng diteng tsa bongola jo bo babalesegileng go ka bolokwa mo bining .
Ga go tlhokafale go kwala sengwe le sengwe se se builweng kwa pitsong .
Dipotso tse di arabiwang :
O ikaelela gape go tlhagisa dikgato tseo di batlang go netefatsa gore dikarolo tsotlhe tsa naga ( go akarediwa sepodisi ) di dira ka natla go tlosa tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa .
Letlha la neelo :
Dithaponyana tsa korong di butswa di le a mašwi go ya a tlhama e e boleta go nna a tlhama e e thata e bile go filtha fa a budule .
Naya mokopatshedimosetso tshedimosetso e e maleba fa go kgonega
Go tlhola tirisanommogo magareng ga baamegi ba ba farologaneng go ka thusa go netefatsa Botsayakarolo jwa setšhaba .
Baadimisamadi ba tlwaelo ba simolotse go nna le kelotlhoko thata le go gana go adimisana ka madi ka ntlha ya se !
2.5 SE MOTLHOKOMEDI O TLHOKANG GO ITSE PELE A AMOGELA GO THAPIWA
2.2.1 ke khamphani , e e kwadisitsweng semolao , e e leng teng , mme e bile e mo maemong a a siameng le melao ya Aforikaborwa ;
Se ke togamaano e e sephara thata e e supang gore go rulagantswe go ntsha eng mo polaseng mo pakateleleng go fitlha dingwaga tse tlhano kgotsa go feta .
Yellow Nut Sedge e e fitlhetsweng mo tshimong ya mmidi
Dintlha tse di botlhokwa tsa naga e e bodila
Jaaka moithuti wa tsa Afrikan Es'kia Mphahlele o itumelela kamano e e sa tilegeng magareng ga batho , tikologo le metheo ya bona e ba e ngaparetseng ka lerato , go akaretsa kgopolo ya gore go tlhobaela ka ga batho ba bangwe ke motheo wa go nna teng go go lokologileng .
Tokololo ya SAPS e tshwanetse go thusa mongongoregi go bona phekolo ya kalafo le bonno jo bo maleba .
Ka yona ntlha e , o tshwanetse go tlhokomela gape le gape tlhomamiso ka setlha , tota le fa go sa fetolwe sepe .
1.10 " Tshitshinyo ya semmuso " e raya tshitshinyo ya semmuso e e tlisitsweng ka lekwalo go ya ka Melao eno ya Taolo ;
Go seta gore go gaswe jaaka go le botlhowa go ka farologana .
Nnete ke gore go na le mefuta e e ka nnang 400 ya dimela tse di bonalang mo mme go na le mefuta e e ka nnang 100 e e sa bonaleng ko mo teng ga mafelo a e le kwa ntle ga tshireletso e .
( e ) go rotloetsa tirisano-mmogo fa gare ga mafapha a puso , le fa gare ga mafapha a puso le a e seng a puso le setšhaba , go netefatsa kopano e e feletseng mo go diragatseng Molao ono .
Disoya le disonobolomo di ka mela sentle fa asiti e le kwa godimonyana fa di lekalekantshwa le mmidid .
4.1 Go rulaganya tlhaeletsano
1.2 Ditlhogo tsa dipolelwanatsa semolao di tlhofofatsa dilo e bile ga di a tsshwanela go dirisiwa mo tlhalosong ya yone .
Kobelo ya disalela tsa dimela mo mmung e thibela mefero go simolola go mela , mme e naya dimela tse di jwalwang kgono ya go tswelela e bile go bolokela molemirui madi , ka go sa tlhokege gore a gase sebolayamefero gantsi .
Batsamaisiatiro
O tsaya dikaommu le go di nomela go sekasekwa , go yeng ?
Ke dirisa diheketara tse 940 tsa naga , tse 600 ke di dirisa e le mafulo mme tse di salang ke tse di ka lengwa .
MaAforikaborwa otlhe a tshwanetse go rotloediwa go ithuta puo ya Bantsho mme mananeo a puso a tshwanetse go dira gore seo e fetoge nnete .
Ntlha e nngwe e e dirileng gore ke simolole go dirisa bolemirui ka bonna e ne e le go naya batho ba bangwe ba ba tlhokang tiro ntlha ya go kgona go bona tiro .
Pampiri eno ya dipotso e akaretsa dipotso tse di farologaneng ka ntlha nngwe e botlhokwa jwa yone bo ntseng bo gola mo matshelong a rona - tiriso ya diokobatsi tse di jaaka nnotagi , motsoko le diokobatsi tse dingwe .
Go tlhama leano la tiragatso le tekanyetsokabo ya CBP , go amanya nako ya CBP go e nyalanya le tiragatso ya IDP ya Tebosešwa ( bona palo ya 1 ) ;
Ka go gasetsa mefero fa e sa le nnyane , go oketswa kgono ya go loalo .
( c ) Komiti-tsamaiso e e umakilweng mo temaneng ya ( a ) , e tshwanetse go kopana gangwe mo dikgweding di le tharo .
Dipotso tse di Bodiwang ka Gale
2.1 Ke mang Motlhokomedi
Tlhotlhomiso ka bokana ba tatlhego ya ditšhelete e e bonweng mo bolemiruing tota ke ba ba rekisang ditokelelo le monontsha ke ntlha ya puseletso ya naga e e ka dirisiwang mme e sa dirisiwe ga e teng .
O simolotse kwa tering a gama dikgomo , a dira ka dikgomo tsa nama le loruo lo longwe , morago a gola go kgweetsa diterekere le go dirisa didiriso tse di farologaneng , kwa a dirileng dingwaga tse tlhano teng .
Go feta malatsi a le 14 a a fetileng
Fa Molaotlhomo o tlhabolola kgotsa o fetola molaotheo o o amang diporofense ka tlhamalalo , bonnye diporofense di le thataro mo go di le robonngwe mo NCOP di tshwanetse go dumela .
Go lemogiwe gore morago ga maemo a matlhare a le 8 mo mmiding , glyphosate e tshwanetse go gasetswa mo kutu e tswang mo mmung ya dimela e seng mo mmung gare ga mela , ka go ka tlisa tshenyego .
Tsona di ka tshwanela elemente nngwe le nngwe ya legato la tshekatsheko .
Ke gore di kgona go mela sentle fa go le komelelo mme mmu o le boteng e bile go na le metsinyana fa godimo go simolola .
Bokana bo ba ditono bo ka bapisiwa le bokana bo rona re bo umang e le dimeteriki tono tsa dimilione tse di ka nnang 1.745 .
Goreng mongwe a batla go boloka mmidi ?
Tshisinyo le thulaganyo ya ditlhopho
Nako e e simentseng go gasa ga Roundup ke fa mefero e mo maemong a go mela sentle e le bokana ba disentimetara tse 10 .
Disonobolomo tse di jetsweng moragonyana di tlaa bo di siametswe go rojwa fela fa morago ga serame se se bogale mo dikgweding tsa ntlha tsa mariga .
Maloko a ditshenekegi le dintana a dirisiwa jaaka tsela ya kgolo ke meuta .
Go ka tswa go ne go na le masalela a khemikale mo mmung e e bolayang dimela tse di tlhogang foo .
Leano le lengwe le ka nna go dirisa thefosano ya mefuta e menwge ya dinawa mme fa go sa kgonege go ka jwalwa mefuta ya disoya e e supileng kgono ya go fenya ya disenyi tsa nngadule le dibakateria .
80 . ( 1 ) Moemedi wa semolao yo a emelang ngwana o tshwanetse go-
Go tshwanetse ga nna le mokgwatsamaiso o o dirang gore baetapele botlhe ba rwale maikarabelo a boitshwaro jwa bona .
Athikele e kwadilwe ke Jurie Mentz , Morulaganyi wa kgaolo , Vryheid , KwaZulu-Natal .
Tsela
Mafatshe a phulo ya tlhago ke motswedi wa phepo o mogolo mo loruong lwa fa gae mo Aforikaborwa .
( a ) " taelo ya kgapeletso ya go tsena sekolo " go tewa taelo e e ntshitsweng go ya ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a tsene sekolo letsatsi lengwe le lengwe mo lobakeng lwa paka e e beilweng , mme go nne le motho yo o tlhomile seno leitlho ;
Ka dinako tsotlhe , netefatsa gore o buisane le barekisi ba babedi kgotsa go feta go lekalekantsha pele o dumela go reka .
4.3.3 A dikaelo ke melao ?
Ka ntlha ya se ba ne ba simolola go fetolela dipolantere tsa tlwaelo tse dikgologolo tsa bona go nna dipolantere tsa go sa lemeng gotlhelele .
Matlole a a tlhokegang go
Tlhokomela gore go se nne metsi mo dikgaolong tse di tsamayang .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Mosola o mongwe fa go dirisiwa dikgetsi ke gore bokana ba boima bo bo kwa godimo bo ka bolokwa mo lefelong le lennye ka mmidi o le bokete thata .
Inšorense e ka tseelwa go sireletsa ditiragalo tse di latelang
Maikarabelo a Motlhankedi wa Tshedimosetso
A tota o tshela dikhilogeramo tse di nepagetseng tsa monontsha ka heketara ?
kopo e tshwanetse go nna mo foromong e e beilweng ;
Ke TB e e go tlhokisang keletso ya dijo , e e go dirang gore o gotlhole , e e go dirang gore o latlhegelwe ke mmele .
Balemirui ba , ba okeditse bokana ba kumo go tsweng ditono le kgaolo tse 6 , 5 ka heketara morago ga dingwaga tse dintsi go bona bokana bo bo kwa godimo ba segompieno .
Mongwe le mongwe mo nageng yo amogelang letseno le le rileng o tshwanela go duela lekgetho go puso .
Pharologano ka diheketara go fetola bokana ba tshenyego ka heketara fa go dirisiwa diterekere le didiriswa .
( a ) e ka kgona go supiwa go ya ka molawana wa 11 , a ka-
Letlhare la mogopolo wa porojeke
Ka 2004 o ne a hira lefatshe la diheketara tse 30 mo molemiruing wa mogwebi Rre Osborne mme a jala mmidi .
Jaanong pula ya simolola go na mme ya tswelela jalo e sa emise .
Botsayakarolo bo bo matlhagatlhaga ke motheo wa filosofi ya temokerasi ya Aforikaborwa .
Tuelo ka tebiti
3 . Mokgwatsamaiso wa thulaganyo e e ikaegileng ka baagi
Makwalo otlhe a tshwanetswe go rulagangwa ka matsatsi go laola madi ka tshwanno .
Ikonomi ya mafelo a magae e tswelwa mosola ; le
12.2.3 Go golagnya Thulaganyo ya Konokono ya RBN le Dithulaganyo tsa Tlhabololo tse di Kopantsweng tsa RLM le Thulaganyo e e Kgethegileng ya Go Bula Ditsha Gore go Agiwe mo go Tsone .
Ditiragalo tse gantsi di ja madi go feta fa re ka bo re tlhokometse mme ra tlamela dilo tsotlhe fa re ne re na le nako ya go dira jalo pele ditiro tsa setlha di simolola .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a leng morosatiro .
Kgono ya go tshela metsi le dikotla tsa diraroloswametsing ka papano mo kgaolong e tona ya mmu le maemo a popego a mmugodimo .
Kopano ya setlhopha ya diura di le pedi le Bafatlhosi ba CBP , maloko a Komiti ya Woto le ditlhopha tse di dirang tse di tlhamilweng mabapi le pholo nngwe le nngwe .
Dilo tsotlhe mo tlholegong e na le mmaba .
O akanya gore Komiti ya Woto e rarabolole bothata bo jang ?
Go tsamaisa
Tlhagiso mo Khosong ya Ntshokuno ya Mabele .
Fa tshedimosetso ka ga kgatelopele ya tsenyotirisong le ditlhokego tsa tshegetswa , e fitlha kwa wotong kgotsa kwa mmasepaleng , e tshwanetse go phasalaletswa kwa batsayakarolong ba ba maleba , gore ba tsee kgato e e tlhokegang .
Fa ba ba dirisang letlole la inšorense ba oketsega dikarolotuelo di a fokotsega .
Se , se ka dirwa ka go nna le dithulaganyo tse di siameng le mekgwa ya go tlhagisa dipegelo .
Oketsa tiriso le tsamaiso ya dintlha tsa tlhabololo ya lefatshe .
Fa o tlhokomela mmu wa gago , mme o tlaa go araba ka go go naya thobo e e botoka .
" Wild Oats " e e fitlhetsweng mo koronnye .
O tlhoka go lebagana le ditiro , lekalekantsha tatelano e ditiro di diriwang ka teng mme a ntse a tswelela pele ka boiketlo .
( ii ) ba itsise ka ga ditshwanelo tse ngwana a nang le tsona ;
Jaaka di tlaa tlhalosiwa mo dintlheng tse di latelang , diporojeke ga di diragale bonolo fela ka dikgato tse di latelanang .
Go siame go jala dimela tse kae ka heketara ?
Dirisa PowerPoint fa o na le data projector , kgotsa o ka kwala kgato nngwe le nngwe mo tšhateng mme o supetse batsayakarolo setšhwantsho se se mo tsebeng ya 35 ya dintlha tsa khoso .
Batho ba le bantsi ba na le go akanya gore tshwanologo e raya dipharologano tse di leng teng mo gare ga batho ba mamorago a ditso tse di farologaneng .
Athikele e kwadilwe ke Ishmael Tshiame , Molaodi : Boitlhokomelo ba Tlhaka ya Mariga .
Ka tiragalo ya go uma go ka wela ditiragalo tse dintsi jaaka phetogo ya tlelaemete ( komelelo , morwalelo , sefako , serame ) mme tota le ditshenyego jaaka mollo le tsenelelo ya malwetse a dimela le diruiwa .
Tlhama diforamo tsa ditherisano tsa baagi .
Kopano ya khansele e tsaya ditshwetso ka ga merero e e mo lenanetemeng e bile batsamaisi ba khansele ba tsweletsa thulaganyo ka fa tlase ga tiro ya ntlha go tsweletsa pele tsheko .
Kgato ya bofelo ke go tlhopha mofuta o o rileng o o siametseng polase ya gago mme go tlaa supa gore o reke peo ya gago mo barekising bafe .
CBP ke tirisanommogo magareng ga baagi , mmasepala le bakhanselara .
Motsadi / mogogwadi
3.4 Se se akaretswang mo metsotsong
Mefuta ya go bewa ga ngwana yo a iseng a gololwe kwa lefelong le le rileng pele a tlhagelela lekgetlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Athikele 34 Go tsholwa makgwakgwa ka tsa thobalano Bana ba na le tshiamelo ya go sirelediwa kgatlhanong le go tsholwa makgwakgwa ka tsa thobalano le go sotlwa go akarediwa boaka le dipontsho tsa thobalano . .
Go rotloetsa go tlhola ditiro tse dintsi , tiragatso ya mmaraka wa bdiri e tla tshwanela ke go tokafala .
Go na le dintlha tse pedi tse di tlisang mathata a :
Ditlhophathutano
GORE Metsotso ya pitso ya Setlhophatiro e e neng e tshwerwe ka la 16 Lwetse 2004 e TSEWE TSIA .
Ka nako ya thobo e e gorogang , o tlabo o lebeletse pele go bona peolo ya madi a gago .
Tsamaiso
Dira tlamelo ya diura tse 10 , 50 , 100 , 250 le 500 .
dira mmapa wa Woto
Go tlamela setlhatswapele
Setshwantsho sa 4 : Mmampodi wa Molemirui wa Kgaolonnye wa Grain SA / Syngenta , 2015 ke Daliwonga Nombewu .
Ka dingwaga tsa 1990 , patlisiso e ne ya diriwa mo kanna kwa ditšhabeng tsa Paulshoek le Nourivier kwa Namaqualand .
Tsamaiso ya 3 ya diporojeke tsa selekano sa mmasepala tse di tsenngwang tirisong ka metswedi ya kwa ntle
Ntlha e , e tla thusa go bona kemo ya dimela e e tshwanang mme gape le dimela tse di nang boitekanelo .
BATSAMAISI
Go botlhokwa thata gore dikumo e nne tse di tlhomologileng le tsa tlhamoseša go na le tse di lekeleditsweng le tse di ikanngwang
Sebokwana se le sengwe se ka kgona go senya makukunya a mantsinyana mme fa se setse se tseneletse botennyeng ba makukunya ga go kgonegwe gore sebolayadisenyi se kgone go tsenelela go se bolaya .
Pele ga setlha
Kgalefo ke maikutlo a tlhago a motho a ka dinako tse dingwe a nnang teng fa batho ba ikutlwa ba tshosetswa kgotsa ba tlhaselwa .
Temothuo e botlhokwa mo matshelong a rona ka gore kwa ntle ga yona dilo di le dintsi mo lefatsheng ga di kitla di nna teng .
Tlhakanya atejufente nngwe efe le efe e e tlhokegang .
Beke ( Mantaga - Labotlhano )
Sediriswa sa go leba ditirelo tseo di tlamelwang ke mekgatlho la go dirisa matlhakore a le mabedi , sekao botlhokwa le phitlhelelo
Gona go ka dirwa ka go dirisa mekgwa e e farologaneng .
10.4.4 e tla isa pego kwa go Kgosi ka maitlamo ape a a dirilweng ke Kgotla ya Setso e seng morago ga diura di le someamabedi le bone ( 24 ) fa a sena go dirwa ;
4.4 Ditumalano tsa kabelano ya mesola le tshutiso ya didirisiwa
Pono Shembe wa Kholetšhe ya Temothuo ya Zakhe
Re tshwanetse ra fenya tlhokomologo e re neng re e itemogela ka nako ya tlhaolele .
Re buisane makgetlo a le mmalwa le ba Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Kabosešwa ya Lefatshe mme ba umaka fa ba na le madi a tlamelosešwa ka khepetlele go thusa bantshakuno ba ba leng baamogedi ba kabosešwa ya lefatshe .
Ka mafoko a mangwe , didiriswa tsa thekenoloji di diretswe go tokafatsa maemo a batho - batho ba tla pele e seng go ikokoanyetsa dithoto .
Se se raya maano le ditogamaano tse di ka tsweletsang kgolo ya ikonomi
Masalela mangwe a ka salela sekgatshing .
Fa ketane e gagametse thata ( Setshwantho 7 ) dikarolo tse di berekang di rwala bokete jo bo boima thata go na le ka fa go tlhokegang ka teng le go dira ka thata go gaisa kwa ntle ga go gorosa maatla a mantsi a mangwe go na le ketane e e tsentsweng sentle .
Bontsi jwa katiso e e lebisitsweng kwa dikomiting tsa diwoto e ka sebopego sa katiso e e tlwaelegileng ka batlamedi ba ditirelo ba puso kgotsa ka batlamedi ba ditirelo ba ba thapilweng ke puso .
togamaano e tshwanetse go dirwa ka kakaretso mme e akaretse maphata otlhe
Taolo ya boleng : go baya leitlho mo dipholong tsa porojeke tse di rileng go bona gore a di ntse go ya ka maemo a boleng a a maleba le go supa le go tsenya tirisong ditsela tsa go fokotsa tse di bakang tiragatso e e sa kgotsofatseng .
Dintlha tse dingwe tse di jaaka mmala / lotso , maemole bogolo ( dingwaga ) le tsona khuetsa ka mokgwa oo basadi ba tsibogelwang ka teng . .
Le fa go na le mafelo a a sireletswang mo lefatsheng la rona re tshwanetse go nna basireletse botlhe .
Dintlhathuto tsa khoso
Gakologelwa ka dinako tsotlhe gore leina - gore ke le le tlotliwang kgotsa ke le le nyatswang - le agiwa ka go nna o dira dilo ka mokgwa o o rileng .
Re siiwa ka nako mo go maswe ka jalo se ke yang go se dira ke se se latelang : Re na le ba lekoko la ba le babedi ba tota ba yang go susumetsang puisano .
Madi a tlaa nna teng leng ?
Direkoto
Go bua kgotsa go kwala sengwe se se sa siamang ka motho mme se utlwisa motho yo o jalo botlhoko
3 . Ditshwetso tsa ditsadiso .
Kereiti 7 / Std 5
Se se fitlhelelwa ka go fetisa melao , go ela tiragatso ya puso tlhoko , le tsenyeletsa setšhaba mo ditsamaisong tsa Palamente .
Tlhalosa . . . . . 
Ditherisano le baagi
Ga re kgone go tlogela naga gore e nne fela e sa dirisiwe .
Korong ke semela sengwe sa ntlha , mo go dimela tse di simolotsweng go dirisiwa mo masimong , se se jwetsweng mo masimong mo tikologong ya borwa-botlhaba ba lefatshe la Turkey mo go itseweng e le Kgaolo ya go Nona mo go ka nnang dingwaga tse di fetileng tse 9 500 pele ga gompieno .
BUKANA E E KA GA DITIRO TSA BATLHOKOMEDI
Ga ke re o jwale disonobolomo fela ka setlha se se tlaang , nnyaaya .
Ke tlhoka tetlelelo efe ?
Kitso ena e tokafatsa tiro ya molemirui go itse gore go jwalwe mofuta ofe wa dijwalwa mo tshimong efe ka ngwaga le ngwaga .
6.3 Ka nako nngwe le nngwe Moadimi o tla tshwanelwa ke go duela kelo ya lounu pele ga letlha le le beetsweng go dira tuelo .
Tekanyetsokabo e tsholiwa jaaka molao mongwe le mongwe o tshwanelang go dumelwa ke Palamente pele o nna mo tirisong .
Nagana go simolola ka bonnye mme o ntse o ithuta o dira .
Fela le gale mmidi le katune ke tsona thata di dirisiwang mo kgwebong .
Botsa morekisi wa dikhemikale wa gago fa o batla kitso gape .
Go tokafatsa maikarabelo magareng ga baamegi
Dipotsolotso Tsa Radio / Thelebišene
Bonto ya peelelo e kwadisiwa mo thotong go dira gore thoto e nne pabalesego ya kadimo .
Dimela tsa disoyabini di na le botsalano jwa tshedisano le dibaketheria tsa rhizobium , tse fa go entilwe ka tshwanelo di tlaa tlhamang dithompola mo meding .
2 . ditšhaba tse di nang le kitso ka ga didirisiwa kgotsa go dirisetsa setso
Dipaakanyo tsa enjene le kerebokoso di tura mo go maswe , mme go bonolo go senya madi fa o se na kgono e e tletseng .
Fa go na le ditlhaka mo diakong , go ka nna botoka go sela disalela le go di sila .
Bayer ka neo ya dibolayaditshenekegi .
Mojulo o , o gatisitswe sešwa le go fetolelwa go ya mo dipuong tsotlhe tsa semmuso tsa Aforikaborwa ka thuso ya matlotlo go tswa go ba European Union mo tlhokomelong ya porogorama ya " Expanding and Strengthening Community Based Participation in Local Government " ya Lefapha la Puso-Tshwaraganelo le Merero ya Setso ( CoGTA ) ka 2010 .
E ke ntlha e e masisi mo ntshodikunong ya mmidi - mmu o tlhoka go berekwa sentle thata gore medi e kgone go tsenelela mo mmung go fitlhelela bongola jo bo bolokilweng mo mmung .
Bokanakang jwa dikuno
rebolela baagi ditirelo ka mokgwa o o lekanang
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse di nnye tsa botlhano ka botlhano
Go na le balemirui ba ba ntseng ba tshamekatshameka ka kakanyo ya baboledipele ba bosa ya gore re mo tikologong ya komelelo mo Afrikaborwa .
Ka mafoko a mangwe , montshakuno o tshwanetse go dira ka fa mekgwatirisong ya ntshokuno e e siameng , mme a nne le palogare ya thobo ya pakatelele e e amogelesegang gore a kgone go letlega go bona inšorense e .
Seno se raya gore diphetogo dingwe le dingwe kgotsa dikgwetlho di akareditswe mo kakanyetsong le mo togamaanong ya kgato e e latelang .
Re sa ntse gape re tlisa malebogo a rona ka tshwaelo e e duleng diatla e - re ba netefaletsa go dira ka boineelo jwa rona mo tlhabololong ya montshakuno .
Kholomo e e tshotse ' tatelano ya maitlhomo '
Fa lefatshe le lotlhe le ntsha dikuno sentle , ke gona jaanong re ka nnang le go tshwenyega ka dintlha tse dingwe .
" Jaaka bantshakuno ba bantsho re lebane le dikgwetlho tse di tshwanang le tsa bantshakuno ba bagwebi mme go le gantsi dikgwetlho tse di re betsa segampana gonne re se na dipolokelo ( reserves ) " go rialo Jan , pele a tswelela go fa dikao tsa mathata a ba kopaneng nao le ka moo puso o ba phuagantseng ka teng .
Ke eng se se tlhaeletsanang ?
Lenaneo le mosola e le tota mme le ikaelela go rebola didirisiwa le dinonofo tse di mosola go barutwa .
Go jwala dijwalwa ke tiragalo e e tlhokang togamaano le tlhokomelo tota mme gape ke tshimologo ya go uma kumo ya mmidi ka botlalo ba kgonego fela .
Go rerisana le dikgwebo tsa temothuo go akaretsa motseletsele wa boleng mo boemong jwa bantshakuno ;
Di tshwanetse go dirisiwa go tlaleletsa mekgwa kgotsa didiriswa tse dingwe tse di leng teng .
Kwala tsotlhe fa setlha se ntse se tswelela ka ntlha ya go mela ga mefero , mathata a a leng teng , ditshenyegelo tsa tokelelo le bokana ba kumo .
60 . Rejisetara ya bana ba go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , kgatlhanong le bona
Se se tla go letla gore o itlwaetse sedirisiwa pele ga tshekatsheko .
O tlhokwa go duela tuelo ya kopo go ikaegile ka gore ke tetlelelo efe e o e direlang kopo .
FA RE NE RE ITSISE THULAGANYO E NTŠHWA YA PUSOSELEGAE KA 2000 , RE NE RA BAYA BOMMASEPALA SENTLE JAAKA MAPHATA A PUSO A A TLHOMILWENG SENTLE GO NEELA BOKAO JWA TOTA LE GO UTLWALA TOTA MABAPI LE MAITLAMO A MOTHEO A SEPOLOTIKI , A GORE BATHO KE BONA BA TLA BUSANG .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Thulaganyo ya tlhotlhwa
KGAOLO YA 12
Ka dinako dingwe bontsi ba rona , re nnile le lesego la go utlwa boitumelo le thotloetso ya semoya ya go reetsa molodi o o tlhatswang pelo ; go bona setshwantsho se se gogelang kgotsa go buisa sekwalwa sengwe se se kgethegileng .
Tlaleletsa puisano ka go ba kaela kwa lenaaneng le le mo tsebe 32 .
Mongwe le mongwe kgotsa sengwe se se ikemetseng kwa thoko se se nang le bokgoni jwa semolao .
Bontsi ba balemirui ba dira tekanyetso ya tikologo ( EIA ) go bona gore ba ka dirisa bolemirui ba mofuta ofe bo bo tshwanetseng kgaolo eo .
Tumalano ya UN ka ga ditshiamelo tsa ngwana e ikaegile ka gore bana ba tlhoka eng go tshela , go sireletswa le go gola mme e bile e neelana ka ponelopele ya ditshiamelo tsa bana mo lefatsheng ka bophara .
Kgatshotlaleletso ya dibolayatlhatshana kgotsa dibolayasenyi
Go ruta ba bangwe ka ga tiro ya batlhokomedi le go letla ba bangwe go itse gore ke goreng tiro ya batlhokomedi e le botlhokwa thata jaana .
Dirisa diteko tsa mmu wa gago go kgona go tlhomamisa gore o dirise motshotelo ofe e bile le gore o o dirise jang fa o fitlhela gore maemo a potasiamo kgotsa fosofate a kwa tlase mo mmung wa gago .
Seno se ne se le botlhokwa ka ntlha ya gore fa e sa le ka dinako tsa bokoloniale , Maaforika a ne a tshela mo maemong a a neng ae farologanngwa ka tlhokego ya go kopanya boitemogo jwa Aforika le dikhuetso tsa bophirima , kwa ntle ga go letlelela diphokelelo tsa Yuropa go kgokola Boaforika .
Gape ka fa gare ga sekhurumetsi go na le monwana o o rweleng seporeng , o o relelang mo godimo ga diseke go kgorometsa go tswa mo phatlheng fa peo e feta mo godimo ga molongwana o o mo polateng ya motheo fa tlase ga diseke .
Dipalelo di lebega jaana :
Botlhokwa jwa go sekaseka didiriso le diterekere pele o di reka le gore o šebe eng tota ;
Jaaka tiro e le mo ngwageng wa ntlha , ga re a nna mo maemong a go kgona go sekaseka dikgwetlho ( fa di le teng ) mo makheteng .
Mabaka a a dirang gore badirisi ba batle go nna le phitlhelelo ya kitso ya gago ya setso
kemedi ya ditikologo tsotlhe mo wotong
( c ) Motho mongwe le mongwe yo-
( 3 ) Mofuta wa maemo a ntlha a phaposo mo tshekong a akaretsa-
Bommasepala ba na le tlamego ya go tlhagisa le go ntsha pegelo ya ngwaga le ngwaga e le mokgwa o mongwe wa maikarabelo le go baya dilo mo pepeneneng .
Tshekatsheko
Kgakololo e ke e amogetseng kwa Grain SA mme gape le dithutiso tse ba di nayang di nthusitse go kgona .
( 3 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e buseditseng morago go ntshiwa ga katlholo go ya ka molawana wa ( 1 ) ka lengwe kgotsa mangwe a mabaka , e tshwanetse go kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao yo o dirang ka kgetse e , gore a tlhokomele go bona gore ngwana o latela ditaelo tse a di neilweng mme a neele kgotlatshekelo ripoto ya tswelopele e e supang gore ngwana o latela ditaelo .
Thulaganyo - go tlhama le go baakanyetsa isago .
Go na le mesola go mefuta ka bobedi , mme ntlha e e supang kwa mafelelong gore go dirisiwe mofuta of eke ; Ke mofuta ofe o o tla tsamaelanang sentle le lenaneo la gago la go laola mefero ?
Go tlisa kumo e e sa tlhokiwang kwa marakeng e ka se nne sengwe se se busetsang madi .
Go fatlhosa dikapan go tlhoka go nna le bokgoni jwa go rotloetsa go tsaya karolo gotlhelele .
Dinnoutu tsa khoso
Le fa go na le dintlha tse di leng mosola tse dintsi mabapi le go jwala disonobolomo , tota ka dingwaga tsa komelelo , go na dintlha tse di tshwanesweng go tlhokomelwa .
SEKEJULE 3
Tshwetso nngwe le nngwe e e tsewang ke PFA e tshwana fela le katlholo ya kgotlhatshekelo nngwe le nngwe ya molao .
( a ) ngwana a tlhoka kalafi ya sengaka ya bolwetse , kgobalo kgotsa a na le letshogo le le tona mo tlhaloganyong , le le bakilweng ke maitemogelo a gagwe mo se se rileng ; kgotsa
Kamano ya pakatelele le dibolayasenyi tse dintsi tse di fetang mo sekgatshing e ka ja le go koafatsa dikarolo tsa sekgatshi , pente le digokedi tsa motlakase .
3 / 9 Phopholetso ya tekanyetsokabo
Ditlamo tse e seng tsa puso tsa go okela / thibelo ya tiriso e e sa siamang ya diokobatsi
Kopano e e tla rulaganyetsa tiragalo e e atlegileng ya togamaano .
Gape o batla ya kgono e e kwa godimo e a ka e dirang ntshokuno ya mmidi le sonobolomo .
2 / 5 Go tlhama maano a mokgwa o mongwe
Dikhemikale tse di kwadiseditsweng go laola sebokophetlhi sa mmidi di aroganngwa ka dibolayasenyi tsa kamano kgotsa tsa monyelo .
Diphaefote - dithulaganyo le tlamelo ;
Moemedi wa Motlhophiwa o tla nna le tshwanelo ya go bouta , go nna teng mo kopanong e a neilweng tetla ya go nna teng mo go yone le go tsaya karolo mo go yone .
BOKHUTLO
Ntlokokoano Bosetšhaba e na taelo ya molaotheo go tlhopha Moporesidente wa Aforikaborwa go tswa mo Malokong a yona .
Samantha o ipeetse boikaelelo go nna molemirui wa kgwebo le go nna mongwe yo basimolodibolemirui ba Afrikaborwa ba ka mo mmonang a le moeteledipele mo bolemiruing .
FA O GOA KGOTSA O GALEFA O TLAA TSHOSA BATHO
Tikologo e khutswane e ka kgonwa fa go jwalwa majwang a ngwaga jaaka Eragrostis teff ka selemo kgotsa bojang ba rye ka mariga go dirisiwa e le mafulo kgotsa furu .
Bokoa : Bothata mo ditiragalong tsa me ke bogodu ba go utswa le bosa , bo bo sa kgongweng go laolwa .
Khutswafatso ya mefuta ya naga e fiwa fa tlase .
Karolo ya 17 le ya 20 tsa Pusoselegae : Molao wa Mekgwa ya Mmasepala wa 2000 ga di dire go tota dikomiti tsa diwoto ; le fa go ntse jalo , molao wa kakaretso wa phuthologo le phitlhelelo ya kopano ya khansele le ya kopano ya dikomitipotlana o tlhagisitswe sentle e bile , ka kamego , o tshwanetse go lebisiwa kwa dikomiting tsa diwoto .
Dintlha tse dingwe tsotlhe di tshwanetse go tsewa tsia fa go dirwa ka mekgwa ya ntshodikuno e e tla tlhagisang ditshenyegelo tsa tlhamalalo le tse di sa tlhamalalang tse di batlegang fa go logiwa maano a kabo ya ditlamelwana tsa madi , mo tshetshereganong ya kumogotlhe ya kgwebo ya gago ya polase .
Go le gantsi ga go amogelwe gore mofuta wa thuto o o tshololelwang mo baneng ba Bantsho mo Aforikaborwa o ne o ntse e bile o tlaa tswelela go nna o okangwe ke meetlo ya seYuropa .
Re tlhoka go baakanya eng go ipaakanyetsa go rulaganya ?
Go dumelwa gore o setse o lebeletse maemo a segasetsametsi sa sedikologa sa gago ka ntlha ya gore se ka kgona go nosetsa ka tshwanelo le gore se tlaa kgona go naya dijwalwa metsi ka bokana bo bo tlhokiwang .
Ka dintlha tse , go di lemoga ka bonako go botlhokwa thata gore o kgone go thibela mathata pele go senyega go tlisetsa tatlhego e kgolo tota .
Le fa go ntse phetogo eno e tlisa kgwetlho e tona go badiradipholisi le difaboriki , ka ntlha ya gore topo ya ga jaana go tswa mo mebarakeng e e runyang bontsi ke ya didiriswa le matheriale o o motala , go na le dikuno tse di farologaneng tseo di tlhokwang ke dinaga tse di tlhabologileng .
Ga ba a tshwanela go bua sepe se se tsamaisanang le go ' tswalela ' kgotsa go nyemisa mooko ditokololo tse di itseng ka ga dikgato tse di fosagetseng , go ka bua ka tsona .
Motswedi !
go utlwa dikgopolo le maitemogelo a bone ka mokgwa o ba rarabolotseng bothata ka one kgotsa karolo nngwe ya bothata joo mo pholising .
Basimane ka fa tlase ga 16
Didiriso tsa go dira furu
Bontsi ba palo ya dimela ( ka m² ) ka nako ya thobo e ne e le gare ga 35 le 50 ( go jwala ga 3 , 0 kg / ha go 4 , 8 kg / ha ) .
RE REILE BATHO BA RONA RA RE , RE TLA TLISA TEMOKERASI KWA BA NNANG TENG KA DIPUSOSELEGAE .
Dijo tsa kuku ya oli tsa soyabini di dira go fitlha 60% go ya 70% ya boleng jwa soyabini mme tshalelo e tswa mo oling .
Go bona madi go tsamaelana le go bona poelo go tswelela , go nna le nnete le go tswelela go kgona go nna le tšhelete mo seatleng e e ka dirisiwang jaaka go tlhokiwa .
Go golaganya le IDP
Tlhoafalelo ya go lemoga sešwa hisetori ya Afrikan , meetlo le medi ya ditso tsa bona gantsi e ne e kgaphelwa-thoko go twe ke dilo tsa batho ba ba sa tlhabologang .
Fa setlamo sa gago se tsenya didirisiwa fela ka mo mabotlolong ga o tlhoke tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi .
Dikgono - O na le temothuo e e kopaneng e e siameng ya mmidi , sonobolomo , dinku le dikgomo .
Tlhotlhwa ya selegae ya monontsha e oketsegile mo go boitshegang magareng ga Motsheganong 2007 le Motsheganong 2008 .
Go monate jang go utlwa gore molemirui yo mongwe o kgonne go fepa ba lelapa la gagwe mme le go rekisa tse di salang go amogela madi gore a kgone go tlhokomela ba lelapa la gagwe le go ba tshegetsa go nna le boitekanelo !
( a ) amogela netefaletso go tswa mo go motšhutšhisi gore , ka ntlha ya mabaka a kgetse , a a nang le ona , mme morago ga go akanya ka mabaka mangwe a a matshwanedi , go na le bopaki jo bo lekaneng kgotsa lebaka le le dirang gore motho a dumele gore dipatlisiso di ka dire gore go bonwe bopaki jo bo tlhokagalang , gore tsheko e kgone go tsewela pele ;
Ga ke dumalana gotlhelele
Peo e e tswelela go nna mo " lekibing " la tshimo mme fa e simolola go tlhoga fa le fale mo tshimong e bitswa " maijwadi " .
Go botoka go bolaya dimela tsotlhe tsa mokhure tse di fitlhelwang mo masimong fa go jwalwa mmidi mo thefosanong ya dijwalwa .
Molao ke :
Dimela tsa mmidi tse di ka nnang 150 kgotsa 200 di ka dirisiwa go bopa sediko se le sengwe .
Go lokela monontsha jaaka go tshwanetse go tsaya leano la nako la bokhutswane , bogare le botelele mme jaanong go nna tokelo ya bonnete go tlhokega nako gore molemirui a kgone go bona puseletso ya madi a a a loketseng .
Mo magareng ga dipula , go botlhokwa go tsweletsa " kobelo ya lorole " go somarela selekanyo sa metsi se se kwa godimo go tsamaya le porofaele ya mmu yotlhe .
Jalo le palopalo ya dimela .
Kgatelelo e ntsi thata go feta ka bonako go tla dira gore go tseiwe diphenšhene pele ga nako .
Go na le balemi ba bantsi mo kgaolong e ba ba setseng ba le balemi ba kgwebo - taolomofero ke bongwe bo le bosi jwa mathata jo bo setseng go ka rarabololwa .
" Se se gakgamatsang ka kgakologelo , fa re akanya ka ga bopelontle jo bo abelanwang ke setšhaba sotlhe e seng motho ka nosi ; ke gore ditso di tswelela go tshela .
kabelano ya gangwe le gape ya tshedimosetso ka ga merero ya maemo a mmasepala ka ditherisano le mekgatlho ya baagi le dikgosi .
Sekaseka ditiragalo tse di latelang o be o lebelele Molaotlhomo wa Ditshwanelo mo Molaotheong go supa gore ke tshwanelo efe e tiragalo e kabong e e kaya .
Ba gatelela kgang ya gore lefatshe ke la mang mme ga ba akanye mokgwa o lefatshe le ka dirisiwang ka teng .
Madi a Kgolo le Katoloso ( go tlamela kgwebo ka madi gore e atolose ditiro tsa yone kgotsa gore e nne le seabe mo mebarakeng e meša )
Medi gantsi e nna le polô ka metsi , e e tlhomameng .
Fa gongwe mafapha a tsaya nako e telele go duela madi mme baamogeladitshiamo ba nna le kgoreletso go ba botlhe .
Mokgwa o o ja madi go feta fa o dirisa dikgetsi mme go sireletsega sentle ka go le morwalo wa beng ba disilo go tlhokomela mmidi wa gago .
Le gale , go na le maemo a mangwe a dikakanyo a a reng ga go re sepe gore o simolola go dirisa sediriswa sa mofuta ofe .
Kokoanya tshedimosetso
Tiragatso ya Molao
Dikatlanegiso di tshwanetse gore di bo di kwadilwe le go kanwa ke moemedi .
( 1 ) E tlaa tlhama mesele e e rulaganeng e e sa tseyeng letlhakore mo tlhaeletsanong le dikgolagano tse di tshwaraganetsweng magareng ga mmasepala le baagi mo wotong .
Mo makgating a mantsi , montshakuno ga a kgone go neelana ka lefatshe e le sesireletsamolato ( se e leng tlwaelo mo karolong ya bogwebi ) .
O fetolela kgwebo ya gagwe ya bolemirui go dikgomo tsa go gamiwa , tse di tlhabiwang le dijwalwa go netefatsa tsamaiso ya ditšhelete le go phatlhalatsa diteko tsa gagwe .
Fa maungo ana a butswa makape a phatloga go ntsha peo e nnye e ntsho ka popego jaaka diphilo ka makgolo a mantsi .
Maatla a selo se a fitlhile kgakala , ke ka moo , go leng dipalo tse di kwa tlase tsa batho ba ba rutegileng , seelo se se kwa godimo sa bosenyi , koketsego ya batho ( seelo se se kwa godimo sa pelegi ) , phepelotlase , bohuma , setšhaba sa maitsholo a a kwa tlase .
Maikarabelo le ditiro tsa go komiti ya Thuto e tla nna a :
E ke kgaolo e tala ya selegae ka mafaratlhatlha a a bokoa mme bantshakunoba tlhaela bokgoni le kitso go ka kgona go dira temothuo ka boitshegeletso le boikemelo .
A o tlhoka katiso nngwe gore o tokafatse kitso le bokgoni jwa gago mabapi le bolemirui ?
Go laola go tshwanetse go kgonwa go fetoga , go supe bonnete , go nne kwa ntle ga boitebo , go dirwe ka nako , mme go se nne thata go go dira .
Bakoloti ba gajaana
Johan Kriel , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabolo la Balemirui la Grain SA
Diswetso di tshwanetse go go tshegetsa o se na matshwenyego , mme o nne le maatla go tswelela pele go fetsa se o se simolotseng .
Topotuelo ya semolao ya ditshenyegelo tse di kwa godimo , e ka duelwa fa go ka diragala gore dijwalo tsa boleng jo bo kwa godimo di senngwe .
Boemo jo bongwe ( tsweetswee tlhalosa mo sebakeng se o se neilweng fano )
Zandile ( 15 ) o mo kereiting ya 9 kwa Sekolosegolong sa Abantungwa mme Mpumelelo ( 11 ) o mo kereiting ya 4 mo Sekolopotlaneng sa Mathamo .
Fa go le jalo o ka ba kopa go go neela lokwalo-bopaki .
Go modiri yo a dirang diura tse 9 ka letsatsi
8 . Boleng jwa madi a a duelwang
Fela jaaka molwela ditlhokego tsa batho , ga ke kgone go dumela gore kitso e e tsewang mo dipotsong tse di sa duelelweng e ka tsala kitso le dikakanyo , le fa di ka tswa di sa tlhotlhomisiwa ka lotso lwa tsona pele . " .
Eno ke tuediso e mokopatshedimosetso a tshwanetseng go e duela setlamo sa puso kgotsa sa poraefete se o batlang tshedimosetso mo go sone , go duelela ditshenyegelo tsa go batla le go dira khopi ya direkoto tse o di tlhokang .
SALGA Mokgatlho wa Pusoselegae wa Aforikaborwa
Tekano ya bogodimo - ntlha e e raya bogodimo ba thaere mabapi le go faapana le bophara ba yona mme / 65 ke go re bogodimo ba thaere bo lekane le 65% ya bophara ba yona .
Mafaratlhatlha a selegae mo polaseng - gongwe go na le setoro mo polaseng se se ka fetolelwang boruakoko jwa nama .
( iv ) dira dithulaganyo mabapi le mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Dikatlanegiso di tshwanetse tsa bo di kwadilwe e bile di kannwe ke moemedi .
Go botlhokwatlhokwa thata mo madirelong a dithoro gore mabaka a a kganelang bantshadikuno ba ba tlhabologang go nna bantshadikuno ba bogwebi a tlhaolwe le go rarabololwa .
Tsaya kgolokwe e tona mme o botse batsayakarolo go tsaya tshwetso ya gore e fitlhelega jang .
DiGD di balelwa ka letsatsi le letsatsi e le bogodimo ba dintlha tsa thempereitšha go kopana le botlase ba dintlha tsa thempereitšha go kgaogangwa gare ka bobedi go naya magare kgotsa maemogare a thempereitšha mme gape le go fokotsa dintlha tse 10 tsa sentigerate tsa thempereitšha ya magare e e utlwang ke semela .
Fela jalo togamaano ya lenaneo la go dirisa dibolayamefero le dibolayaditshenekegi e tshwanetse go tlhomiwa ka go tsamaelana le mofuta wa peo le mekgwa ya go lokela monontsha e e tlaa dirisiwang .
Ditsholofelo tsa montshadikuno
Molaodi wa CBP o buisa togamaano mmogo le batsayakarolo , a tlhalosa ka fa e dirilweng ka teng le go sedifatsa le go tlhalosa ka botlalo fa go tlhokagalang teng .
K : Batlhokomedi ba bonwa molato ka namana kgotsa ka setlhopha le go bonwa molato ka tsela e e setlhogo ka ditshenyo tse di nnang teng ka lebaka la maitsholo a go itlhokomolosa dilo tse di botlhokwa .
Ntlha ya gore le bona ba kile ba sotlega e raya gore mekgwa ya bona ya phodiso e tla nna matswakabele go gaisa mongwe yo o sa kgoneng go tlhalosa kgotsa go amogela tshotlego ya gagwe kgotsa setlhabi fela ka ntlha ya gore a santse ba sotlega .
Kumo e , e ka supa pharologano go ya bogare le Botlhaba ba kgaolo ya Foreisetata .
Le gale le fa thefosano ya dijwalwa e e tseneletseng e dirsiwa kgono e supile gore go ka kgonegwa go bona ditono tse 10 ka heketara le fa e le morago ga go jwala mmidi kgotsa mefuta e mengwe ya dinawa mo thefosanong .
Topo go kumo nngwe e ka tlhalosiwa e le thulaganyo gare ga tlhotlhwa le bokana bo bo rekiwang mo mmarakeng e e rileng .
O ka lekanya modikologo wa leotwana la gago ( koloi , bene , terekere kgotsa baesekele ) , tshwaya lefelo lengwe mo leotwaneng ka pente kgotsa tšhoko , jaanong o bale makgetlo a leotwana le a dikologang fa o tsamaya mo letlhakoreng la tshimo .
Tseokarolo e tshwanetse go bopega / agega jaaka fa selekano sa bommasepala le diwoto se kaya gore ga se baagi botlhe ba ba ka tsayang karolo ka tlhamalalo ;
Buisanang ka tshekatsheko ya se se tlhophilweng
Fa o mo naya dilo tse di siameng tota , o tlaa boela go wena ka tlhotlhwa e e oketsegang .
SE FETOLE kgatelelo ya pompo morago ga go lekalekantsha kgasetso ya segasetsa la bofelo .
Neelo ya khoso e mmogo le tiragatso ya tiro ya morago-ga-khoso e tsewa jaaka kgato ya bofelo ya lenaneo , e ree tsayang le molemi go ya kgwebofatsong .
Jaaka e le tlwaelo ya go latela mokgwa wa gore re batla dilo tse di rileng kgotsa mokgwa wa tiriso-dikgoka , bakgaratlhi ba bona tiriso-dikgoka e le yona tsela e e botoka .
Tlhaloso ya ntlo , go akaretsa le bogolo jwa yona , melelwane le fa e leng teng tota .
Ka nako e dimela tsa disonobolomo di tla bo di le boleta e bile fa gongwe di tla bo di swabile gannye mme di ka se senyege botoka .
Semela se supa maatla ka go ntsha medi ya bobedi e e leng botlhokwa go letlharekutu le lengwe le le lengwe go kgona go uma seako se se tletseng dijo .
Maoto a yona a makhutswane mme e nna le dinala tse dikima tse di leng bogale mo maotong .
O ne a reka polase le dilo tsotlhe tsa yona tse di neng di akaretsa diterekere tse pedi , megoma e mebedi , didiriso tse dingwe di le mmalwanyana , gammogo le matlo a mabedi a thuokoko ya nama ( a a tsholang dikokwana tse 56 000 ) .
Dintlhathuto tsa khoso
O ne a hira lebentlele la kakaretso ka 2004 mme a boela gae kwa Njijini kwa Mt Frere koo a leng ralebentlele mo motseng wa gaabo .
Kgaisano e e ka tlhola kgotlelego ya peo ya dijalo , phokotsego mo thobong kgotsa phokotsego mo bolennye jwa peo ya sejalo .
Sekao , kgato e nngwe le e nngwe e tlhoka go tswalwa pele ga e e latelang e simologa .
5.1 Tiragatso ya lenaneo la thebolelo ya ditirelo
Gantsi o founela batho ba ba dirisang neteweke e e tshwanang le ya gago
maatlafatsa tshwarano go ralala kontinente le go aga kwa re yang teng go go tshwanang mo bathong ba Aforika .
Fa dikarolwana tsa mmu di le dipotlana e bile di bopegile ka go lekalekana thata , gona dibaka di tlaa nna dinnye mme metsi le ona a tlaa tshwarwa mo mmung ka bothata .
Dintlha tse di runyang go tswa mo metsotsong ya kopano ya bofelo - ntlha e , e akaretsa dintlha tse di buisanetsweng kwa kopanong e e fetileng tse ditokololo tsa komiti di tshwanetsweng ke go bega ka tsona .
Ka jalo , gompieno re tlhoka madi go a ananya ka ditlhoko tsotlhe tsa rona .
Dikarolo tsa mafapha di tshwanetse tsa tlhama ditogamaano tsa tsona tsa tshegetso e e rileng gore ba lebagane le dikgwetlho .
Se se tshwanetsweng go dirwa fa go akangwa ka ga go baya ngwana mo lefelong le le rileng
Go itsisitswe ka ga sebaka sa go leta ;
Ga botlhokwa thata go supa le go tlhoma batho ba ba siametseng tiro - ba ba tlwaetseng bolemirui , ba ba nang " pelo " ya go thusa molemirui yo a tlhabololwang , nako ya go dira tiro e , ba ba nang boikarabelo le boikano mme le go batla go dira teng ga melwana e e rileng .
( 1 ) ( a ) ' Mmasepala o tshwanetse wa rulaganya dibontshikgolo tsa tiragatso , go akaretsa le dibontshi tsa dikgakelo , dibontshi tsa ditshwaelo le tsa dipoelo tsa tsona tse di maleba le ditlapele le maikaelelo mangwe le mangwe mo go a a kailweng mo karolong ya 26 ( c ) ya Molao .
5.6 Go rulaganya ditiragatso tsa togamaano
Go swetsa ka ga diphetogo mo IDP ( fa go lejwa IDP sešwa )
Badiri ba mo polaseng ba tshwanetse go rutiwa e bile ba tlhalosiwa gore go botlhokwa thata go tlhokomela le go tlamela dithaere .
Go kopana gape le lefapha e ne e le Dirk van Rensburg , Jan de Villiers le Jenny Mathews , botlhe ba e leng balemirui ba ba nang kitso ka dintlha tse di farologaneng tsa bolemirui .
Go molemirui mokgwa o o mosola go leka go bona diphetogo tse ka ngwaga le ngwaga ke go rulaganaya mokgwa o re kwalang tsotlhe tse di diragalang mo loaping .
Maitlhomomagolo a samiti ke go sekaseka tswelelopele e e dirilweng mo phitlhelelong ya maitlhomo a kontinente , go lebilwe thata morero wa 2015 , e leng " Ngwaga wa Matlafatso le Tlhabololo ya Basadi go fitlhelela Maikaelelo a Aforika a 2063 " .
o ) Rre Aziz Pahad ( Mekgatlo ya Baagi ) ;
Bokgoni jwa go kwala .
Kitso e ya nnete re ka e dirisa go gana dilo tseo tse di koafatsang go nna batho ba ba tshwaraganeng , le go siamisa tse di nang le seabe mo phitlhelelong eo .
Kgato ya boitirisi e e kwa godimo ya tsona e e batlang badiri ba se nene go na le mekgwa ya nosetso e
Dipoelo di dinnye thata go ka kgontsha go bona kadimo .
Dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero tse di bolayang ka go tlhopha
Ka go tsena dikopano tsa makoko a dithutiso , Dikhoso tsa go ruta le Matsatsi a Balemirui tse di beiwang ke Grain SA , ke tsweletse go oketsa kitso ya go nontsha mmu , mefuta ya go suga mmu , thefosano ya dijwalwa le mokgwa wa go laola ditšhelete tsa me .
Mokgwa wa saekelewa tsamaiso ya porojeke o isitse kwa go supiweng ga dikgato tsa ditiragalo tse di tlhalositsweng tseo di kgabaganyang dipakatsa porojeke .
Dikoa tse pedi tsa thulaganyo ya thefosano ya dijwalwa .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 3 : Yona e tshwanetse ya dirisiwa mo ngwageng wa 3 mme ga se karolo ya karolo eno ya kaedi
tlhagiso ya Pegelo ya Ngwaga le Ngwaga mo khanseleng e tshwanetse go tlhagisa pegelo ya tshosobanyo ka ga tshwaelo ya dikomiti tsa diwoto .
Bolaodi ba mefero morago ga go jwala bo ka nna go dirisa harakasediko , go suga gare ga mela mme tota le go tlhagola ka go dirisa diatla .
Fa bokana bo bo tlhokiwang bo tlhomamisitswe , go tshwanetswe go atlholwe gore mofuta wa mmu le boteng ba mmu go tsamaelana le tlemaemete e e tlwaelegilweng di siame go kgona go bona bokana bo bo ikaeletsweng .
Lebaka le la tlhagiso ya sethalo ke go bontsha merero e beng ba ba eletsang go feta mme ba thusa go tlhama sete e e maleba ya maitlhomo a a tsayang tshwetso a porojeke .
Go na le mo dikonteraka tsa thekiso di kwadilweng mme ntlo e bo e neelanwa mo pakeng ya dingwaga tse 8 , mme phetiso ya bo-mong e bo e dirwa fa paka e fela .
Go kgona go tlhotlheletsa batho ba bangwe moeteledipele o tshwanetse go nna le thokgamo ka e le thokgamo e e bonwang e le setswaki se se leng botlhokwa go feta sa boeteledipele .
Fa o tshwanela go tlhopha magareng ga taolo ya sekhemikale kgatlhanong le mefuta peo ya Bt , ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa mefuta peo ya Bt , di tshwanetse go tsewa tsia .
Ke bona e le kgwetlho mo go nna gore ke bone tharabololo ya bothata
Mo molaong ono , kwa ntle ga fa tiriso e tlhalosa ka tsela nngwe-
Go botlhokwa go supa se o se ratang mo bolemiruing .
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go buisa bukana ya tlhaloso go mokgweetsi ya sediriswa sa thobo go kgona go tlhola le go tlamela dikgaolo jaaka go supiwa nako e di tshwanetsweng go fetolwa kgotsa go baakanwa .
Go tlhama ditsela le tlhaolo ya bakatisi ba baeteledipele le batsamaisi
Ga jaanong ke fela bokana ka kotara ya diwoto tsa mmasepala e e dirang e bile maloko a duela ditshenyegelo tsa ona tsa dipalangwa le go rekota metsotso mo morago ga dipampiri tsa bogologolo tsa go boutela .
Tlamelo - balemirui
Go rekiwa ga sediriswa se sengwe le se sengwe go tshwanetse go oketsa maemo a kgwebo ya gago ka dinako tsotlhe .
4 . Go thusa go maatlafatsa temokerasi
Kwa NAMPO o ka filthela gape dikakanyo tse di pila thata .
Botlhokwa jwa dikwalo mo setšhabeng ga se fela go tlhagisa lebaka lengwe , mme ke pontsho ya " go itemoga ga batho mmogo , ditoro le go kgaratlhela go nna sengwe " ka kgatiso , tshwaelo le poeletso ya setshwantsho sa botshelo .
Dikhemikale tsa temothuo di ka senya dijalo tsa gago , go na le go di sireletsa , fa di sa tshelwe go ya ka dikatlanegiso tse di rebotsweng le ka tlhokomelo e e tlhokegang .
Ditshenyegelo tsotlhe e tla nna bokana ka R1.5 jwa milione .
3 . Ba kope tshedimosetso e e fetang eo : ' Re bolelele go feta foo , ' kgotsa ' Ke rata go utlwa ka ga seo ' .
GO SEKASEKA MEFUTA YA DIKATSO
Go sa le jalo , go nna teng ga tseisomolato e e kgonegalang ya pakatelele ga go a tsepama , se se tsenyang matshosetsi a mangwe a magolo mo ditaragatsong tsa kgwebo dingwe le dingwe tsa montshakuno .
Balemirui ba le 83 ( go nna ba DARD ) .
Tsamaiso ya Porojeke
A o tla dirisa madi a gago ( dipoelo ) kgotsa o tla adima madi ?
Mafelo a bosenyi gaufi le dithabene mo bosigong ( diwoto 1 le 20 )
Molaotlhomo wa Maikarabelo , o o tlhamilweng ke Lefapha la Thuto ya Motheo le ba bangwe , leo le akaretsang mongwe le mongwe go tshela dikgopolotlhotlhwa tsa Molaotheo , le tshwanetse go phatlhaladiwa .
Go rema le go tlhagola ga dimela tsa tlwaelo go bona dikota tsa go aga matlo , dikgong tsa go gotsa molelo le go apaya mme gape go bula mabala go jwala dijwalo go re isa phoktsegong ya dikgwa le ditlhare .
7.11 Mokwaledi wa Kgotla o tla dira gore go bolokwe rekoto ya Ditshitshinyo tsa Semmuso tse di tla nnang gaufi thata le tse di leng go SEKEJULE 19 .
Ka ntlha ya gore sekgala se se fa gare se tshwanela go okediwa go tshuisetsa konalo , lebanta le le onetseng le leleele go na le lebanta le lentšhwa . ( Gape lebanta le le onetseng le a taologa fa le dirisiwa . )
O tla makala fa o bona gore tiro ya gago e ya kae e bile o senya nako jang .
Ga re kgone go laola melato yotlhe e e ka re welang , gantsi ke ntlha e e go gatelelang go adima madi a mantsi go feta , mme re kgona go laola molato wa go kolota madi .
Mphahlele a re o e tlhoile " fa baeteledipele ba sepolitiki ba leka go ipaya e kete ke bona ba itseng boitsholo-bontle mo setšhabeng sotlhe. "
Go lebega gore tlhotlhwa e tla lekalekana mo maemong a R2 , 200 ka tono mo 2014 go fetelela go mathomo a 2015 .
( Go tseiwa jaana go beilwe mo lebakeng la gore ditlhaka di ka fetoga ka bokana go tsweng , 25 ya geramo go ya , 35 ya geramo .
" Re galaletsa tse le di kgonneng , " a feleletsa .
Dikananyo le ditiposeteri tsa dipabalesego tse di mo magareng ke mekgatlho e e itaolang ( " SRO " ) e e nang le maikarabelo a go netefatsa gore badirisi ba tsona le batsayakarolo , ba obamela melawana ya SSA ke melawana ya bona , jaaka go rebotswe ke FSB .
Ka jalo go na le tšhono e e boitshegang ya go oketsa ntshokuno ya selegae ya disoyabini .
E mo popegong ya lorole , e e siametseng go fepa le gape ka seedi se se komota .
Go baakanya lekidi
Batlhankedibakaedi
Motswedi :
Lebasešwa IDP ka ngwaga .
Lekgotla / Komiti / Dikopana tsa Lekgotla-Potlana
Ditiro tsa tumalano ya thobalano le bana ( petelelo go ya ka molao o o kwadilweng ) le ditiro tsa thobalano e e seng ka fa tumalanong le bana bangwe ( go tlhasela motho ka tsa thobalano go ya ka molao o o kwadilweng ) , tse di umakilweng mme di le go ya ka molawana wa 15 le wa 16 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , ka go latelana .
Go na le madi a mantsintsi a a dirisiwang ke Lefapha la merero ya Lefatshe , Lefapha la Temethuo , Grain Trusts tse di farologaneng , dikgwebo tsa temothuo , ditlamo tse di tlamelang ka ditsennegwateng , mekgatlho ya dikuno ka tlhaolo le mekgatlho e e seng ya puso ( go tlhagisa di le mmalwa fela ) mo tlhabololong ya temethuo mo Afrikaborwa .
Botsweretshi ga bo tshwane bo le bosi mo go tlholeng kitso e - saense le yona e tlisa kitso e - e re e itemogelang ka tsela e e kgethegileng .
Palo ya 2 e khutshwafatsa ditiro tse di farologaneng ( tse di kaiwang mo kaeding e jaaka ditiragalo ) mo tiragatsong .
1.15 . " Morafe wa Segosi wa Bafokeng " o raya universitas personarum , o o tshelang go ya ka setso sa one , ditlwaelo , dingwao le mekgwa jaaka baagi ba setso ba ba lejwang jalo go ya ka Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao . ;
GA TIRISO YA LEFAPHA FELA
Dioli tsa soyabini , tsoopedi , e e metsi le e mowafaditsweng bontlhanngwe , di romelwa ntle kwa moseja , di rekisiwa jaaka " oli ya morogo " kgotsa di feleletsa di fetoletswe mo dijong tsa mefuta e mentsi .
Setlhogo sa puo e ya gagwe , e e neng ya phasalatswa mo ngataneng e e bidiwang ES'KIA , ke : morwalo wa hisetori le seabe sa Yunibesithi mo go ageng batho ba yona sešwa .
Fa kopo ya go e bona e sa tsamaisane le ditaelo tsa PAIA , Motlhankedi wa Tshedimosetso ga a kitla a gana kopo ka ntlha ya go bo e sa tsamaisane le ditaelo tseo , ntle le fa Motlhankedi wa Tshedimosetso itsisitse mokopa-tshedimosetso pele ka lekwalo ka maikaelelo a go gana kopo eo , le go mo itsise mabaka a go gana kopo eo mme gape , gore Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa motlhankedi yo mongwe o tla thusa mokopa-tshedimosetso gore kopo e dirwe mo foromong eo , gore go se ka ga nna le mabaka a go gana kopo eo .
Go tla nna le tlhokego ya thekelo-teng go tswa mo ditokololong tsotlhe tsa baagi .
10.2.19.7 go amogelwa semmuso ga go rekisa ditsha le go di bapala ; le
Ba nwa galase e le nngwe kgotsa tse pedi makgetlo a le mmalwa ka beke
Dilo di le dintsi mo lefatsheng di oketsega ngwaga le ngwaga - batho , diphologolo tsa gae , dikoloi , jj .
- Go kanwa ga metsotso ya pitso e e fetileng
Go botlhokwa gape gore go gatelelele lenaneo le mo badiring ba gago .
Mefero e gaisanya le dimela tsa mmidi go bona marang a letsatsi , kotlo le metsi tota ka dibeke tse 3 - 5 tsa ntlha morago ga go bonala ga dimela mme jalo go botlhokwa go laola mefero pele e tlhoga e bile e thatafala go feta .
17.3.2 Go tshosetsa , go gobolola kgotsa go dirisa puo e e kgopisang motho ope fela yo o leng teng mo kopanong e e bakang matshwenyego ka ntlha ya tiro epe e go tweng e dirilwe , e go belaelwang gore e dirilwe kgotsa e go nang le bosupi jwa gore e dirilwe kgotsa go sa diragatse maikarabelo a gagwe ;
Dirisa boitshwarelo , nna motho yo a tlholang a leka mme o dire se o ka se kgonang ka tlhoko ?
Tumalano ya tshutiso ya didirisiwa ke tumalano gareng ga mokopi wa tetlelelo le moamegi yo o tlamelang sedirisiwa sa setshedi sa fa gae .
Fa mogatsaagwe leloko yo ene e seng leloko la letlole pele ga 1 Mopitlwe 2009 a tlhophile gore madi a fudusediwe kwa letloleng le le lengwe ;
Sekema sa Tlhabololo ya Tlhagiso-Dikumo
batsamaisi
Re bona mo thelebišheneng e bile re bala mo dikuranteng , phetogo ya tlelaemete o mo go rona .
Dikhansele di ka bitsa kopano ya botlhe e e ka dintlha tse di kgethegileng , kgotsa go neelana ka pegelo ya dipoelo tsa kopano kgotsa ka tiragalo ; go neela baagi pegelo ya dikopano tsa Dikomiti tsa Diwoto ka tlhomamo , e seng jalo mokhanselara mo boemong jwa Komiti ya Woto a ka bitsa kopano go neela pegelo ka ga setlhogo se se rileng go bona dikakanyo tsa baagi ka ditlhagiso tse di rileng .
( 5 ) ( a ) Fa go ise go dirwe tshekatsheko ya ngwana , magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka nna a se ke a dirisa tshekatsheko fa go le ka fa dikgatlhegelong tsa ngwana go dira jalo .
Fa pula e na ka nako pele ga go simolola go mela ga peo , go ka tlhokiwa go dirisa duisendpoot gape ka pula e dira gore mmugodimo o nne jaaka legogo gape .
11.1.4 mo malatsing a le 30 a bokhutlo jwa kotara nngwe le nngwe , go romelela Kgotlakgolo pego ka tiriso ya tekanyetsokabo ya Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le boemo jwa tsa ditšhelete jwa Kgotlakgolo ; e bile
Gape ke tsela ya go tlhaloganya ditlhokwa tse di marara tsa setšhaba .
Thobo e e kailweng e na le seabe se se botlhokwa mo tlhomamisong ya palopalo ya dimela e e tlhokegang .
MOKETE WA LETSATSI LA AFORIKA YO MOSWA 27 - 29 Motsheganong
Tlhokomela gore metšhene e nne phepha ka dinako tsotlhe .
Masimo " a a mabe le a a leswe " a sonobolomo ke masimo a a berekilweng ke borakonteraka .
Mmanuale wa Karolo 51 o tshwanetse go nna le lenaane la ditlhopha tsa direkoto tse di ka bonwang fa di kopiwa .
Ntle le go senya nako , ba tshwanetse go netefatsa gore koloi ya sepodisi e a rebolwa go tsibogela ngongorego .
Go dirisa dijwajwa tsa senawa mo thulaganyong ya thefosano ya dijwalwa go tlisetsa gape pharologanyo mo polaseng .
Batsayakarolo ba rerisana ka seo ba se akanyang fa ba utlwa mafoko ao .
Meletlo ya Manyalo le Meletlo ya Dijo Tsa Maitseboa
Ke go re di kgona go nyerologa botoka fela mo metsing e bile dimela di kgona go di momela ka bonako mme go tsuolola go mela ga tsona .
Go botlhokwa go feta go bona madi a a ka dirisiwang go uma kumo .
Tekatekano ya bokana ba kumo mo lefatsheng la rona
Tiro ena e ka busetswa phakela mongwe le mongwe ka nako ya go jwala .
Yuniti ya Thuto le Katiso ya 2005 , tsb 72
Go nna molemirui ka segompieno go raya gore re tshwanetse go nonofa go tsamaelana le nako le go tlhola re dira go tokafatsa tiro ya tiriso ya rona go kgona go oketsa bokana ba kumo ya rona .
Athikele me kwadilwe ke Raymond Boardman , Molemirui , Morerisane le Morutisi wa kwa Ventersdorp , Kgaolo ya Bokonebophirima .
Ilana Koegelenberg , motshwaedi wa Grain SA
Go batla go nna le lefetiso mo kunong nngwe le nngwe , se se tlholang ditlhotlhwa di le kwa tlase , ntswa ditshenyegelo tsa ntshokuno di le kwa godimo mo go maswe .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
tokafatsa boleng jwa ditirelo
Themba : Thembalekhaya mo dikolobeng tsa gagwe a na le Jenny le Karabo .
Le fa theo ya tumelelo pele ya kutlwisiso e le selo se se tshwanetsweng go diriwa , mabaka a tla farologana go ya ka dikgetsi .
O batla go dira se gonne o tlhoka madi a go reka sutu ya fa o ya kopanong ya khansele .
Ke kakanyo ya lefatshe e Mphahlele a dumelang e tlaa tlamela barutwana ka tsela e e rulaganeng ya go tlhaloganya maitemogelo a botshelo .
Tota le Nerpo e dumetse go rulaganya " Banka ya Thusanyo ya Balemirui " go adima madi go balemirui ba dipolasenyana .
Gore maAforika ba ikgatlhe ba tshwanetse go bona sešwa hisetori le setso sa bona .
Mo go Mphahlele , go ne go le botlhokwa go bona phetogo mo diteng tsa thuto . , e seng diphetogo mo mmaleng wa badiri , moo difatlhego tsa bantsho di leng teng .
Go tlaleletsa , go tlhamiwa diikaelelo le ditshupo tsa go lekanyetsa tiragatso le go utlwala ga porojeke eo .
Mme TO Mdluli o dirisa bolemirui mo motseng wa Mhlozeni mo go ka nnang dikilometara tse 40 go tsweng Winterton kwa KwaZulu-Natal .
O kopiwa go dumela go botsolodiwa .
Tlhatlhoba bara ya kgogo
Roundup® - Ke sebolayamefero se se sa tlhopheng mme se bolaya mefero ya mefutafuta e e tlwaelegileng .
go gwetlha tshenyo nngwe fela e e teng ya madi a mmasepala e o e utlwelang mme wa kopa gore go nne le dipatlisiso mabapi le yona
Ntlhang matlhare a mmidi a se matala ?
Setlhopha se gape , se sa ntse se beile tiro ya Lenaeneotlhabololo la Molemirui , leitlho .
O tla neelwa gape le dipilisi tsa TB tsa kgwedi e e latelang .
O boleletse balemirui gape go dira thata go siamisa papatso ya bona ka e le ntlha e kgolo e e ba jelang madi go feta .
Go botlhokwa go gakologelwa gore maikutlo le dikakanyo tsa motho di a bopana .
Phetlhu , e e bitswang ka Selatene busseola fusca , kgotsa tshenekegi ya mofuta wa Lepidoptera ( dirurubele ) mme e le losika la Noctuidae kgotsa motoutwane e nnile sesenyi sa tlhaka jaaka mmidi le mabele nako e telele tota .
dikgato tseno di tshwanetseng go diragadiwa ka one ;
Phefo le metsi di tshegetswa ke mabaka a mabedi tse di leng : lebelo - fa di tsamaya ka lebelo di tlosa mmu go feta mme dimela - dimela di sireletsa mmu mme fa di tlositsweng teng phefo le metsi di kgona go senya go feta ka go tlosa mmugodimo di sa thibelwe ke sepe .
Ka re le balemirui re tshwanetse go lekalekantsha tlhotlhwa ya go jesa seruiwa ka nako yotlhe ya mariga fa go le komelelo mabapi le go e rekisa , tota le fa e le ka tlhotlhwa e e leng ya kwa tlase ga e e ka bonwang fa go se komelelo .
Ditswerere tsa kwa laboratoring di ka nna tsa botswa ka kitso ya bona mo sekaong sengwe se se rileng .
1.14 " Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng " di raya setlamo sa kgwebo sa RBN , thulaganyo ya setso ya taolo kgotsa setlamo sepe se sengwe se se tlhomilweng ke RBN se se dirang ( di ) tiro mo boemong jwa RBN ;
Go tlhatlhosa maemo a thapo go tla nna le dipoelo morago ga maitemogelo a matlafatso a go nna le tiro .
2.2.1 Go bona ditshwaelo ka ga Leano le le Lotaganeng la Tlhabololo
Kokoanyo ;
Jaanong jaana go sa le nako ya go le itsese mme go neiwa baithuti ba ba ka nnang 96 dijo ka beke .
Ditlhomamisetso
Diporojeke tse dintsi tsa kgwebo di tlhwatlhwagodimo e bile di tlhoka madi a le mantsintsi .
Kemedi ka tekatekano
Kwala ditsibogo tsa bona ka go di gatisa mo pampiring mme o botse baithuti go tlhalosa maikalelomagolo a thulaganyo nngwe le nngwe ya tse .
O goletse koo mme a tsena sekolo se se botlana teng mme a tlogela ka mophato wa 5 ( Kereiti 7 ) .
Atikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Morulaganyi wa Kgaolo ( Kapabophirima ) wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui .
Go tokafatsa ntlo go e oketsa kgotsa kgotsa tiriso ya yona go dirisa go tlhotlhwatlase go gaisa go fuduga .
Karabo : Tokololo e tla tshwanelwa ke go leboga maemo ao , ka gonne e tshwanetse go nna motlhophi mo wotong e a yang kwa go yona gore e nne mokomiti wa woto eo .
O tlhalosa seabe sa dikwalo mo go ageng setšhaba jaaka setlhotlheletsi sa popo ya maitsholo le boitemogo , ka tsela e e tshwanang le e ditirego tsa baeloji di fang mmele botshelo ka teng .
Se se letlelela Matlotlo a Bosetšhaba ( NT ) go tsereganya mo mmasepaleng o o itemogelang go tshoganyediwa ke merero ya ditšhelete
tiriso e e dirang sentle ya didiriswa go baagi botlhe ba naga
Mangwe a mabaka a se a a latela :
Morago ga go amogela neo ya go tlogela tiro kwa moepong wa kwa Marikana , kwa ke neng ke dira teng , ke ile kwa kantorong ya Grain SA kwa Mthatha mme ka amogela dikgakololo ka dintlha tsa go reka metšhene le didiriswa go dirisa bolemirui .
Naga e e tlholwa e fiswa ka mariga go bolaya dikgofa le go gatelela tlhogo ya bojang bo botala fa pula e na .
Mabaka go le gantsi a simolola ka go tlhoka ditirelo tsa motheo go ya kwa bosenying le go ya kwa botlhokatirong .
Fa sesiti se kokotlegetse go fitlha fa mothalong wa katlanegiso kgotsa oli e sumegetswe , tlhatswa kopi ya oli .
Fa didiriso e le tsa haeterolike , tsenya lloko ya pabalesego le go tlosa kgatelelo mo diselintara tsa haeterolike kgotsa o digele motšhine fa fatshe .
Nomore ya fekese : 012 422 5206
Go na le mefuta e e farologaneng ya mesola e e teng go batlamedi e ba ka tlhophang mo go yona mo ditherisanong tsa bona le badirisi .
Go botlhokwa go dira tekanyetsokabo ka gore e ka kaya pharologanyo magareng ga go atlega kgotsa go retela ga porojeke .
Fa re sa tlhaeletsane ka nonofo , go tla nna le tsitsipalo , go sa utlwaneng le kgonagalo ya kgotlhang .
Sekao ke disonobolomo tse di tlhogang mo tshimong e go jwetsweng mmidi mme di bonwa di le mefero go tsamaelana le mefuta e e farologaneng ya dimela tse dingwe tse di seng mmidi mo tshimong eo .
E tlaa bo e le tatlhegelo e e boitshegang go ka latlhegelwa ke montshakuno yo o gaisang yo o itirelang dilo tsotlhe ka boena .
Tlhola gore polata ya ntlha ka fa tlase ga polata ya peo ga e a jegwa ka go se lekalekane mme go tlhokiwa go lokelwa e ntshwa .
Mo nageng e e tllhabologang , diyunione di abelana maikarabelo a boleng jo bo goroswang jwa ditirelo , jwa go tokafatsa tiragatso ya puso , le go lwantsha bogwenegwene le go se dire ka katlego .
18.16.7 ditokomane dipe tse di tshegetsang bosupi jwa dipego tse di fa godimo ; le
Mphahlele o buile a re gore " renesanse " ya Afrikan e kaye sengwe , go tshwanetse go nne le go tsosolosa keletso le go nna le maikemisetso mo thutong , e e tlhomameng le e e sa tlhomamang , e e tlaa fitlhelelwang ke botlhe ka bontsi jo bo kgonegang. "
Bokhutlo
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Ke phoso e kgolo go fokotsa bokana ba monontsha mme o ntse o re o boloka madi , tota se o se dirang ke go fokotsa kgono ya dijwalwa tsa gago go go naya kumo jaaka o e tlhoka .
Jalo , koketso ya kumo mo dijwalweng tse di latelang e se tshwaiwe e le ka ntlha ya koketso ya naeterojene fela mme e supiwe gape e le ka ntlha ya go siamisa medi ya dijwalwa tse di latelang .
Go tlamela ka ditaelo tsa phepafatso dingwe tse di kgethegileng tse di ka tlhokegang .
Tshela 0 , 5 g ya molora mo khilogeramong e le nngwe ya peo .
Ba ba dirang go tloga ka 9am go fitlha ka 4 : 30pm ba dira diura tse 35 Mosupologo go fitlha Labotlhano le tse tlhano ka Lamatlhatso .
( f ) Fa moreetsa-tsheko a fitlhela e le gore go se amogelweng ga ngwana ke ka ntlha ya phoso ya modiredi mongwe wa puso , o tshwanetse go fetisetsa khophi ya diphitlhelelo tsa gagwe kwa go batsamaisi ba lefapha leo gore ba tseye dikgato tse di tlhokegang .
Se e sa le gape kgwetlho ya isago ; fa tsamaiso ya gago e sa tokafale ngwaga le ngwaga kwa bofelong kgwebo ya gago e tlaa ema , go ka raya gore ga go tlhole go dirwa dipoelo .
Seabe sa Mokwaledi : Balaodi ba Setheo ke go :
﻿Tshegetso mo Tsweletso ya Dikgwebo
Ntlha ya pampiri e ke gore mo logatong lengwe le lengwe la botshelo jwa motho , dikakanyo le ditiro tsa motho ka nosi di dirisa boitemogo jo e leng palogotlhe ya maitemogelo a gagwe ka hisetori .
Phetogo ya tlelaemete e setse e na le khuetso mo Aforikaborwa , ditempheretšhara le dipula tse di nang ka go farologana le maemo a lewatle a a tlhatlhogang .
Inšorense ya ditsenngwateng e diretswe go akaretsa " ditiro tsa tlholego ( Modimo ) " mme e seng mekgwatiriso ya temo e e bokoa .
Letlhomeso la Aforikaborwa la go Laola Patlisiso ka Ditshedi , Go Kgona go di Bona le go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone
Ke gore o tshwanetse go tlhokomela diterekere le didiriswa tsa gago tsotlhe ka dinako tsotlhe ;
Ntlha ya bobedi , mme ebile e tsamaisana le ya ntlha , ke gore ga baanamisa-tumelo ya seKereste ba ne ba gasa tumelo ya bona e ntšhwa mo maAforikeng , ba ne ba sa kgotsafalela go e anamisa fela , ba ne ba nyefola le go nyenyefatsa ditumelo tsa Aforika tsa setso , ba di bitsa tsa baheitene .
Ditiragalo tsa sebioloji di thata go bonala ka gore o ka fitlhela di tlhakatlhakanya sentle fela mme tiro e e dirwang ke se sengwe e ka fokotsega kgotsa e ka fetoga .
Bontsi ba ditshedi tse ga di na kgono ya go ikepela mesima , mme di ikanya mesima e go kgona go phela .
Bangwe ba batho ba ga ba na sepe gotlhelele , fa bangwe ba na le lefatshe le didiriso .
O dirisa pakete efe ya Do Broadband ?
22 . Dineelo tsa ditokomana tsa IDP
Referense
31 . Phoso mabapi le go bewa mo lefelong le le rileng
Ketelo ya Semmuso ya Zimbabwe
Maloko a dikomiti tsa diwoto le ona a tshwanetse go tsaya matsapa a go tsenela ditheetso tsa komiti ya photefolio ya IDP le dikopano tse di tlwaelegileng tsa komitipotlana e e maleba .
Le fa go makatsa o tshwanetse go simolola ka ditiragalo tsa go uma kumo .
Ke goreng mongwe le mongwe a tlhoka morutisi ?
Rotloetsa ba ba mo diwotong tsa bona go duela direiti le makgetho a bona .
Dillaga tse di sutlhelegang ;
Se se tsayang tlhago makgolokgolo , kgotsa tsona diketekete tsa dingwaga go se dira , motho o ka se phatlalatsa mo bosigong bo le bongwe ka ntlha ya tiriso e e botlhaswa ya lefatshe le mekgwatiriso ya temothuo e e botlhaswa .
12.5.3 Go baya leitlho dipeeletsomadi mo Metshamekong le go bona ka fa di dirang ka gone .
Meyara o ne a tlhoma komiti ya lotseno le ditshenyegelo e e kopanang beke le beke e bile e neelana ka dipegelo ka ga madi a a tsenang le a a tswang mo mmasepaleng mmogo le dikarolo tse di leng tseng tsa bokoa mo ditirong tsa mmasepala le mo thebolong ya ditirelo .
Thanolo e e dirwang ka inthanete
Bosupi
Fela , ga go na sekaelo se se ka dirisiwang go tlhomamisa gore a tumalano e siame gape e a lekalekana .
Bokgola bo nne teng .
Matsapa a a tseneletseng a go tokafatsa boleng jwa tlhokomelo a a tlhokega , bogolosegolo mo maemong a motheo .
Thusa baagi le morafe go dirisa thulaganyo ya Dikomiti tsa Diwoto go nna le puisano e e tokafetseng le khansele le go tlhaloganya se baagi ba ka se solofelang go tswa mo Dikomiting tsa Diwoto .
Ga jaana mmasepala o kgona fela go ntsha bokana ka 1% ya ditlhokego tsa ona tsa matlole - seno se fokotsa sekoupu sa go tsaya karolo ga ona mo ditirong tsa tlhabololo .
Nosetso
Es'kia Mphahlele o tshitsintse ka nepo gore go tshwanetse ga nna le tlhatlhobo ya fa gae kwa bokhutlong jwa sekolo-segolo le teko ya bokgoni , ka ditlaleletso tsa sedika , gore motho a amogelwe kwa yunibesithing .
Mmasepala o swetsa ka go isa barekisi kwa lefelong le le kgethegileng la kgwebo le go rulaganya go tsamaya mo dikgweding di le tharo .
Mo ditikologong tse kalsiamo e tlhokegang balemirui ba gakololwa go gasa kalaka kgotsa gysum tse di dirang ka bonako .
O bolela mabaka mangwe a e leng mathata , e bong a dikgaogano mo boeteledipeleng jwa yunibesithi , thulaganyo ya kamogelo ya baithuti ; kharikhulamo ya yunibesithi , go lwela dilo ga baithuti ; go senya le go utswa thoto ya yunibesithi le go se dumelane le dithulaganyo tsa molaotheo .
4 . Ditshitshinyo tsa matshediso kgotsa tsa dikakgolo
Bolemirui ke tiragalo e e tlholang e fetoga mme le fa molemirui mongwe le mongwe a na le ditoro tse di makatsang tsa metšhene e e ka mo kgonisang tsotlhe , go botlhokwa go lemoga go nna le bopelotelele .
( a ) go sireletsa ditshwanelo tsa ngwana jaaka go tlhalosiwa ke Molaotheo
E amogetswe semmuso ke :
1.2 Mekgwa ya go tsamaisa tshwanologo ka nonofo
Dijalo tsa mela di ka jalwa fela mo methulameng ya bonnye jwa 10% .
Khomišene ke setheo se se eletsetsang seo se dirwang ke batho ba le 26 mme bontsi bo tswa kwa ntle ga puso , mme ba tlhophilwe ka ntlha ya boitseanape jwa bona mo mafelong a a tlhaotsweng .
Kgatelelo ke maikutlo a go se kgone go tswelela go dira dilo tse dingwe tse di tlhokiwang go dirwa mo bophelong ba gago kgotsa tse wena o di itopelang .
11 . Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana
MAATLA A DITUELELO ( a tuelelo le maiteko a go di lekanya di siame mo teng ga mogopolo wa porojeke yotlhe ? )
Dikao ke , go duela badiredi tuelo ya bone , go duela motlakase , go busetsa madi a a adimilweng ka dikgaolo tse di rileng , jalo le jalo .
1.2.5 Go nna le seabe mo magatong a IDP
1 . Go dira gore mmasepala o tseye maikarabelo a thebolelo ya ditirelo tse di :
Sekao sa lotseno
17 . ( DI ) PUO E E TLA DIRISIWANG
Morekisi wa peo wa gago o tla go thusa ka go go naya palo ya dimela go tsamaelana le mo o leng teng le mofuta wa mmidi o a o go rekisetsang .
NETEFATSA GORE O BUISA MOKWALO O MOSESANE MO KONTERAKENG GORE KGANTELE O SE ITSHWARE MOLOMO WA TLASE .
( a ) kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-moalo go ya kwa kgolegelong , go tlhokomela gore ngwana o latela taelo ya katlholo le go naya kgotlatshekelo ripoto ya kgatelopele , ka mokgwa o o tshwanetseng , le go supa fa ngwana a latela taelo ; le
Le fa Molao wa Matlole a Phenšene o letla mothapi go tlhoma letlole le go rulaganya dintlha tsa motheo tse di tlhokang go akarediwa mo melawaneng , sekai mokgwa le selekano sa ditshiamelo ( leba molawana 30 ( 2 ) wa Molao ) , ga o umake gore ke mofuta ofe wa ditshiamelo o o tla siamang , o se na tsietso .
( e ) " taelo ya pego " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a ye go ipega kwa mothong yo o tlhalosiwang ka nako kgotsa dinako tse di beilweng go kgontsha motho yoo go ela tlhoko maitsholo a ngwana ; mme
Lotso lo lo tlhotlhola ntshodikuno ya botlhole jo bo leng kotsi mo dibokwaneng .
Moranang
Karolo eno e tlotla ka melao e mengwe e e laolang ditlhopha tse di rileng tsa tshedimosetso .
Palo ya ditlhogo mo heketareng
Mme tota botaki ke rekoto ya botshelo jwa nnete jo bo diragalang jo bo tshwanetseng go nna seipone , e seng fela sa bataki mme e leng sa ditokololo tsotlhe tsa setšhaba .
Dikao tsa dipoelo tsa ditsibogo tsa bong : ( a ) Palo e e oketsegileng ya ba ba kgaphetsweng kwa thokolo- bong bo bo ikwadisitsweng e bile bo nna kwa sekolong , ( b ) Maatla a a okeditsweng a go dira ditshwetso a basadi mabapi le ditheko tsa mo malapeng , ( c ) Botsakarolo ba basadi le banna bo bo lekanang mo botsamaising ba metswedi ya tlhago .
Matseno a Kaelo ya PAIA
Go ya bofelong jwa bo1990 , fa Thabo Mbeki e ne e le Motlatsa-Moporesidente , o ne a tlhagisa kakanyo e e ka ga Tsweletso ya Afrikan fela jaaka batlhalefi ba Afrikan ba ba tlileng fa pele ga gagwe .
Theko ya selegae : Tšhelete e dirisiwa mo gae ka go dira jalo ditiro dib o di tlholega ka ntlha ya maatla a go reka a selegae .
sekao :
Fa kelokananyo e le kgatlhanong le boleng jwa ranta ya rona , naga ya rona ga e ne e nna le madi go duelela diromelwateng tsa dithoro , mme batho ba rona ba tlaa bolawa ke tlala , jaaka go ntse mo dinageng tse dingwe mo Aforika .
Ditshupo & tshedimosetso ka tiragatso ya diporojeke tsa motheo
Diheketara tse di jwetsweng ka setlha
( e ) Fa ngwana a ise a amogelwe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , moretsa-kgetse o tshwanetse go dira dipatlisiso mme a tseye kgato e e matshwanedi , e e ka reng morago ga go akanya ka bopaki jo bo kwadilweng , a akaretse go neelana ka katlholo nngwe mo boemong jwa e e neng e ntshitswe , kwa ntle ga fa ngwana a atlhotswe go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) .
Go akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong
Fela , se se tlhotlhwa godimo gape se ja nako .
Mo go umeng ga dijwalwa gangwe , peo ya mefero-majwang e a oketsega , mme gape le malwetse jaaka matsayatsotlhe , disosebodu , le sebodutlhogong go naya maina a mangwe fela .
O monyela bongola ka fa gare ga dibolokelo le go thibela kgolo le go ata ga tshupa .
Temothuo ya Tshomarelo e thaetswe mo dipinagareng di le tharo :
Callum Estchmaier wa Kholetšhe ya Temothuo ya Weston
Mogopolo wa thuto wa Tlhaolele , o go neng go le lobaka o se botlhokwa mo ntweng ya tokologo ya sepolotiki , o ne o tsere maemo a ntlha .
Go kopela ruri ke go tshwarelwa ke tlala ruri .
Ntlha e key one e e tla tlhomang go lekalekantsha kgotsa go bona poelo ka tse di jwetsweng .
Maitemogelo a batho ba gagwe a ne a akaretsa kgatelelo ka fa tlase ga tlhaolele e le ena o neng a e itemogela .
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Dithibo tsa pompo , direng tsa " O " kgotsa diwašara tsa khapo tssa lettalo kgotsa metheriale wa senthetike di ka oma le go kunyela fa sekgatshi se na le paka e telele se sa dirisiwe kgotsa se sa bolokwa sentle .
( f ) Ditsamaiso tsotlhe go ya ka ga Molao ono , di tshwanetswe go diriwa le go konosediwa kwa ntle ga tiegiso e e sa tlhokagaleng .
Maphata a puso ya bosetšhaba le a puso ya porofense le ona di nale dithata le ditiro tsa ona .
Tlhabololo ena e kgonisitse balemirui go uma go feta bokana bo ba bo tlhokang mme ba kgona go dirisa kgaolo e nngwe go jwala dijwalwa tsa mofuta o mongwe jaaka dinawa kgotsa merogo .
Komiti ya Woto e ka iphitlhela e le mo kgotlhannye le CDWs .
Mokgwa o o ka nna go suga mmu ka go dirisa sesugammu gannye fela kgotsa mo godimo ga mmu fela kgotsa go se se dirise gagotlhe .
Netefatsa gore lebanta la fene le gagametse jaaka go tlhokegwa , ka gore fa go sa nna jalo le ka relela mme enjene e ka nna bollo go feta .
Se , se thusa mmasepala go swetsa ka moneeladitirelo , yo o tla o tlamelang ka boleng jo bo gaisang ka tlhwatlhwa e e siameng tota e e kgonegang .
Ga re a tshwanela fela go batla go dira , mme re eletse go dira selo se se tshwanetseng .
( 2 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo e e ikaegileng mo setšhabeng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , e tshwanetse go-
Ntshokuno ya dijalo e tlhoka bongola - dijalo tse di farologaneng di na le ditlhokego tse di farologaneng tsa bongola , se se tshwanetseng go tsewa tsia pele go tsewa tshwetso ka ga sejalo se se tlang go jalwa .
Mphahlele o netefatsa go re : " kgolagano e e bokoa mo Bothong jwa rona ke kgotlelelo e e batlileng e felela mo go thopiweng ke bakoloniale le go sotliwa . "
Tlhotlhwa ya korong ke R3 295 ka kgwedi ya Sedimonthole 2013 .
Diphetogo mo ditaelong tsa kano ya terasete di ka diragadiwa fela ka tumelelo ya batlhokomedi , basimolodi le bajaboswa botlhe .
4.3 Botlhokwa jwa go tsaya melao ya puso tsia
Go lema ka go somarela mmu
Di fetolela madi a a seatleng a a kgamathetseng madi a ba a bonang ka tsietso , thekiso ya diritibatsi , go semokola le thukutho go nna madi a a phepa ka go dirisa maina a batho ba ba se nang molato jaaka wena .
2.3 Pharologano gareng ga kgato ya thibololo le kgato ya kgwebo 11
Go amogelwa ka bophara gore go laola ka dikhemikale ka go di gasa go ka nna tshwanelo go dirisa madi fa tshenyego e kana e bonalwa .
Bukana e e go bolelela se o tshwanetseng go se dira jaaka mong wa legae go netefatsa gore ntlo ya gago e go direla sentle thata wena le balelapa la gago .
Dingwaga di le 13 - 14
Palopalo ya dimela e e bokoa e tlholwa keng ?
Di modikologa ka tlhago mme kgato ga e ise kwa go e e latelang , gantsi dikgato tse di boeletswang jaaka tebosešwa di a diragala mme togamaano e tshwanelwe go dirwa gape .
13 . Palogare ya madi otlhe a gago a lotseno ka kgwedi ke bokae ( lotseno lotlhe go tswa metsweng yotlhe ) ?
GORE go TSEWE TSIA gore tlhamo ya Kooporasi le thutano ya go loga leano la kgwebo ya balemirui e ne e tshwerwe ka la 08 Lwetse 2004 mo Ntlolehalahaleng ya Teropo .
Act e tlhalosa gape ka ga tlhokego ya ditherisano mo diWotong .
Banka ya Poloko ya Afrikaborwa e tlhomamisa gore go nne tsalo ya madi mme maikaelelo a yona ke go " kgonisa le go tsweletsa tekatekanyo ya tlhotlhwa gore ekonomi e kgone go kgona go tswelela pele ka go lekalekana mo Afrikaborwa " .
Kokamela ya tlhotlhwa ya mmidi mo gae ka bokhutshwane
Ke ikana go reka polase ya diheketara tse 450 .
" Go nagana " le " go bopa mogopolo " e ne e le mafoko a a botlhokwa mme a ne a tlhalosa lefelo la batlhalefi ba ba neng ba nagana ka ditshitshinyo le mathata a go bona ditharabololo tsa boitlhamedi .
1.3 " Lekgotla " le raya Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( b ) Botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao bo ka dirwa fa fela motswa-setlhabelo le ngwana ba dumela gore bo dirwe .
Photo 3 : Sekao sa polantere e kgologolo e e fetoletsweng go nna ya go sa lemeng gotlhelele .
Dingwaga di le 15-16
Kajalo , mekgwa e tlhoka go akaretsa ditsereganyo le dikatiso mo magatong otlhe go netefatsa phetogo e e nang le thulaganyo , e e feletseng gape e e lolamisitsweng ka togamaano .
( e ) Motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motllhokomedi wa ngwana wa semolao yo a sa direng go ya ka fa molawaneng wa ( 5 ) , o molato ka tlolo-molao mme fa a bonwe molato , a ka atlholelwa faene kgotsa go ya kwa kgolegelong lobaka le le sa feteng dikgwedi le tharo .
Go tlamelana ka tšhono mo bakgatlhegeding gore ba emele dikgatlhegelo tsa kgaolotlhopho ya bona
Gantsi , mo mefuteng e e kgonang malwetse go ka se tlhokegwe go dirisa mere ya mothuthuntshwane , mme tota fela fa bolwetse bo fetogile ka go itlhabolola go nna thata .
Fa go tlholwa , go ka dirisiwa sakatuku e tshweu e e phepha e e ka alwang mo mmung mme semela se bo se tshikingwa go tlosa lesai mo semeleng .
KOPANO YA MALOKO A KGOTLAKGOLO YA MORAFE WA SEGOSI WA BAFOKENG E E NENG E TSHWERWE KA _____________________ 20 KWA _____________________
A o dirisa pene le pampiri , khomphiutha ya lepothopo , kgotsa segatisi ?
Bantshadikuno ba tlhoka kgakololo e e ikanyegang ka mebaraka ya dithoro .
Boitekanelo , pabalesego le matsogo
Fa o itse batho ba ba sa direng sepe sa dilo tse , ba tlogele .
Dithulaganyo tsa go adima madi di ntse di fetoga go lebelela dikadimo tsa pele mme le leina la ' molaodi wa kgwebo ' kgotsa molemirui - tsena di botlhokwa ka go tshwana le dilo tsa boitshireletso tse a nang tsona .
Go botlhokwa go gakologelwa go tshuisetsa kgatelelo e e fokoditsweng kgotsa okeditsweng fa o fetola maemo a tiragatso , jaaka fa o haka tereilara kgotsa sediriso kgotsa go kgweetsa ka lebelo mo tseleng ya sekontere .
Ke tsene dithutiso kwa Tompiseleka mo Groblersdal e bile ke amogetse Diploma ya Bolemirui .
Fela le gale maemo mo Aforikaborwa a rata komiso e e feletseng ya sonobolomo go diragalela kwa masimo pele e ka rojwa .
Ka kakaretso ga re tlhaele dikgwetlho - mme bogolo re tlhaela ditharabololo !
14.2.2 Fa go direga gore go fete ura le halofo mme palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone , kopano e tla busediwa morago mo nakong e e tshwanang mo bekeng e e tlang , mme Fa go direga gore go fete ura le halofo mme palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone mo kopanong e e buseditsweng morago , Maloko a a leng gone a tla tshwara kopano .
trap : Botsamaisi
Tshwabo e tlhaolegile mo malwetseng a mabedi a mangwe ka gonne e simologa mo meding .
Botlhe mo tiragalong ena , bareki le barekisi , ba angwa ke phetogo ya tlhotlhwa le dipharologano tse dintsi le dintlha tse di sa itseweng tse di leng dipharologantsho tsa thulaganyo ya papatso e e bulegileng .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Kgokagano ya mogala le e e seng ya mogala
Kaedi ya CBP ya Motsamaisi
Moreromogolo wa SABC ke go tlamela ka mananeo le ditirelo tse di farologaneng tsa boleng jo bo kwa godimo tse di rutang , tsa boitapoloso le tse di tshegetsang baagi ka kakaretso ka thelebišene le radio .
BASADI LE PALAMENTE
Jaaka go bonala , metheo ya CBP e lebana le dintlha tse di fa godimo mme e neelane ka sediriswa sa borulaganyi jwa thotloetso ya tseokarolo ka matlhagatlhagaka go neela maatlafatso .
Ga re leke go bona maduo a karata ya BEE mo go ba ba rekang dikuno tse .
15 Ngwanatsele - 31 Sedimonthole
Kakanyo e e mo letla go abelana kitso ya gagwe e e anameng ya dihisetori tsa dikwalo tsa Bantsho le setso sa Aforika , le ditlhaloso tsa ntlha tsa dingangisano tsa matlhale a a itsegeng a dinako tseo .
4 / 2 Go akanya le dipoelelo tsa Diporogorama tse di lomagantsweng
Mmaraka wa mmidi o mohibidu wa lefatshe o mogolo thata le go tlhomama go na le mmaraka wa mmidi o mosweu , se se o dirang motswedi wa tlamelo o o ikanyegang thata , bogolosegolo mo dipakeng tsa leuba .
Pusoselegae e tshwanetse go keleka gore tiro le dipholo di tsamaelana le tseo di diretsweng tekanyetsokabo .
Dilaboratori di le dintsi di na le " basic basket " ya ditekelelo tse gale di dirwang jaaka tekelelo ya tlwaelo ka tlhotlhwa e e utlwalang fa go tshwantshanngwa le bomosola jwa dipholo .
Tlhaelo e e feteletseng ya phitlhelelo ya ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo
Go na le phatlha e e atlhameng thata magareng ga tlhotlhwa e montshadikuno a e bonelang kuno ya gagwe le tlhotlhwa e modirisi a e duelelang dijo - fa motho yo o fa gare a ne a ka dira poelo e potlana , gona montshadikuno le modirisi boobedi ba ne ba ka solegelwa mosola .
aterese ya ofisi , nomore ya mogala ya ofisi
Ka nako e patlego ya dikotra le bongola e kwa godimo .
Jaanong ke tlile go buisa dipolelo ka tiriso ya ditlhaeletano le boitshwaro malebana le tsone .
A o siamisitse thulaganyo-kakangwa ya dikopano tsa ngwaga , e leng lenaane la dikopano tsotlhe tsa ngwaga di na le matlha , dinako le mafelo ?
Di reke le go di tsenya pele ga setlha se se tlang .
Mo lenaneong la go suga mmu go somarela bokana ba disalela tsa thobo ya ngogola tse di sa le mo mmung mo tshimong go tlaa diragalelwa go tlhomamisa kgono ya lenaneo la go gasetsa ga dikhemikale pele ga go mela .
jaaka e tlhalosiwa mo taelong ya phaposo ya kgetse mo tshekong ; le
Oketsa kitso ya gago ka mokgwa o , tota go thibela mefero mme gape o tshwanetse go loga leono la go fetolela go mokgwa o ngwaga pele ga go simolola go fetola .
Dimela di emisa metsi fa a simolola go elela mo mmung mme di dira gore metsi a kgone go tsenelela mo mmung o go jwadilweng dijwalwa go tlhoga .
Dimmanuale tsa PAIA tsa ditlamo tsa puso
Moloaokakangwa wa Pusoselegae ( 1998 )
Go sekaseka terekere , sekaseka boleng jwa tse di latelang :
Go botlhokwa thata go dirisa thefosano ya dijwalwa ka dijwalwa tse di sa lwadisiweng ke bolwetse bo jaaka bali , korong le habore go fokotsa kgono ya go bola kutu Sclerotinia .
Dingwaga di le 56 kgotsa go feta
Ditoropo tse dikgolo di tshwanetse go neelwa maatla a sepolotiki le a matlole ka maikaelelo a go rulaganya tlhabololo ya mafelobonno , go ntšhafatsa dipalangwa le dithulaganyo tsa dibaka .
Fetola mefuta e e dirisiwang go thibela tlwaelo .
III . Dikaedi tsa balaodi .
Ditsenngwateng tsa ntshokuno
Go solofelwa gore go tlaa nna dinako tsa go omelela go oketsega go latelana jaaka nako e ntse e tswelela ka dingwaga mme go raya gore go oketsega le kgono ya melelo e e sa laolweng go tswelela go tuka .
Jaanong , lekalekantsha ditshupetso tse o di amogetseng le ditshupetso tsa gago .
Dipitso tsa dikomiti tsa diwoto , dikgwedi dingwe le dingwe tse pedi , go lebasešwa kgatelopele ya tsenyotirisong le go boelela leano la tiro ;
Go tlhokega gore ba palame dilere le go dira mo godimo ga sengwe mme ntlha ya go thelela le go wa e diragala fa go dirwa go ntse go jagiwa e bile apare ditlhako tse di leng borethe .
Baagi ba Aforikaborwa go tswa Aforikaborwa ka bophara le go tswa kwa porofenseng e nngwe le e nngwe ba tlhama karolo ya Setlhopha sa ba ba potlana le Setlhopha sa Batlhankedi ba Puso ba ba dirang mola go supa Tlotlo .
Mafulo a mo maemong afe mme go ya le ntlha e , go ka ruiwa diruiwa tse di kana kang mo polaseng ?
Tseosekaommu le tekelelommu
( b ) madi a a bonwang ka tsela e e seng ka fa molaong , e e tlhalosiwang mo go Kgaolo ya 3 , ya Prevention of Organised Crime Act , 1998 ( Act No . 121 of 1998 ) .
Tlhopho ya mokgwa e tlaa ikaega ka thato , maitemogelo le kitso ya montshadikuno , gammogo le go nna teng ga badiri , diterekere le didiriso - bogolosegolo ka nako ya go jala le fela fa morago ga foo .
Dikarolo tsa pusoselegae ya tlhabololo ka mokgwa wa tekanyetsokabo le thulaganyo ya melawana , tsamaiso ya mo lefelong , tsamaiso ya tiro ya badiri ba mmasepala le thulaganyo ya tlhabololo e e lomaganeng ( IDP ) nngwe le nngwe ya tsona e neelana ka ditšhono mabapi le botsayakarolo jwa setšhaba mo thulaganyong ya mmasepala .
tlhalosa ditsamaiso tsa motheo tsa go loga maano a porojeke le go rulaganya
Thalotlhakore
Go sweditswe :
Dibontshi tsa dipalo tse di thadilweng mo tsamaisong ya data e e tlhokang palogare ya bong le direkoto tse di tlhatlhobilweng mo nakong ya ditiragalo tsa pholisi kgotsa leano la porojeke .
Go tsaya sekao sa mmu le go tlhomamisa maemo a mmu go kgonisa molemirui go tsaya tekanyo ya maemo a kotlo mo polaseng e e rekilweng mme le go tswelela go tlhola go tsaya sesupetso sa maemo a kotlo ya mmu ka setlha le setlha .
9.1 Lekgotla la Dikgosana le ka nna la tlhoma melawana e e tsamaisanang le Melao e e tshwanetseng go ikobelwa , dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN gore e laole mananeo ape kgotsa kgang epe fela e nngwe mo teng ga dithata tse e nang le tsone .
Ba ba boifang gore go tlaa twe ba isa maemo kwa tlase , ba gakologelwe gore mo ngwagakgolong e e fetileng go na le nako e go neng go diriswa puo ya tshotlo ya " Boerematriek " go tewa mophato wa borataro kgotsa kereiti ya borobedi , go raya gore e ne e le tekanyetso ya bokgoni jwa maAforikannere jwa sekolo .
2 . BOIKAELELO JWA THUTOPATLISISO :
Bolekane mo ditirelong tsa mmasepala [ MSP ] 
Ka 1995 Setlamo sa Monsanto se tlhagisitse ( disoyabini ) tsa Roundup Ready ( RR ) tse di tokafaditsweng lotso go kgona go emelana le sebolayatlhatshana sa Roundup sa Monsanto .
Balemirui ba Afrikaborwa ba ne ba dirisa nako e ntsi go feta go laola tlhotlhwa e ba neng ba ka e bona fa ba rekisa kumo ya bone ka go tlhola go lekalekantsha go uma ga bone .
Diketane tse di omileng le go nna mo letsatsing di itsege ka go onala ka bonako fela kwa tlase ga diura di le 200 tsa tiro .
Tokololo e sa ntse gape e ka rwesiwa maikarabelo a mokgatlhotekanyetsi fa boineelo mo bokhupamarameng bo tlodilwe , kgotsa fa merero ya kgwebo ya mokgatlhotekanyetsi e dirwa ka botlhaswa .
Setlhophathutano se kopana ga kae ?
Setshwantsho sa 2 : Thefosano ya dijwalwa / mafulo ya nako e telele e simolola go tsweng kwa godimo ka mo molemeng luserene - korong - bali - dilupine - korong - bali - kanola - luserene gape .
Go botlhokwa thata gore tiragalo e e dirwe ka NAKO E E RILENG ka gore dimela tsa disonobolomo tse di simololang go tlhoga di senyega botoka fela fa ' duisendpooting ' e dirisiwa fa di sa le mo tshimologong ya go tlhoga .
Kgotlakgolo , go ya ka Ngwao ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , e ikobela taolo yotlhe le dikaelo tsa KGOSI .
Ka tlhotlhwa ya R530 go reka kgetsi tlhotlhwa e e kopantshitsweng go jwala heketara ke R1 144 , 80 .
O ba rotloeditse go botsa gore go ne go ntse jang gore badimo ba bona ba Afrikan ba ba neng ba tseetswe kwa Amerika jaaka makgoba , ba ne ba kgona go tshegetsana le fa ba ne ba le mo maemong a a bokoa jalo ba le mo dikeetaneng .
Tiriso ya inšorense ya dijwalwa go laola le go fema phokotsokgono ya sefako .
Melaotlhomo e e sa ameng diporofense :
Bantshadikuno ba ba ntse ba engwe nokeng ke Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA , gammogo le bannaleseabe ba bangwe ba bantsi mo madirelong jaaka dibanka , dikgwebotemo , ditlamo tse di tlamelang ka ditsenngwateng , balemisi go tswa Mafapheng a Temothuo a a farologaneng le bantshadikuno ba bangwe ba bagwebi .
Mphahlele o dirile pharologano e kgolo fa gare ga " go tsena sekolo " le " thuto " .
KGAOLO 5
4 . Bolaodi bo tshegetswa ke go tswelela ka maano a gago , bobedi ka go e dira le ka go dirisa ditšhelete .
Fa go ka tshokane go ntse lefitiso la mmidi o ka dirisiwa ke lelapa lotlhe - batho dikgomo , dinku , dikoko , tota le dikolobe .
Mo lebakeng la matonkomane , ditatlhegelo tsa thobo kgotsa boleng jwa dithoro tse di sa tlhokafaleng di diragala fa thobo e ka dirwa pele kgotsa morago ga nako thata .
NCOP e etela baagi go ela maemo tlhoko le go netefatsa gore ba bona tshedimosetso ka tlhamalalo ka ga ditlhoko le dikgwetlho tsa batho .
Tsotlhe : Phitlhelelo e kgolo mo ditlamelngo tsa tlhokomelo ya boitekanelo
Hube ga a tshwane le setlhe
Netefatsa gore megala ya motlakase yotlhe ga e na dikirisi le dioli le go tsenngwa mo selefing ( se ke go sireletsa dithapo mo mogoteng , kgotlhegong le dieding ) .
Ke yona nako ya go lemoga dintlha tsa go tlhokomela gore go se nne kotsi ka go reka diaparo le tse dingwe tse di siriletsang fa go dirisiwa metšhene jaaka ditlelafo , dimaseke le diborele tse di thusang go thibelela kotsi mme di sireletsa badiri bag ago ka dinako tsotlhe .
Dintlha tse le tsone di tshwanetse go lebelelwa fa go tlhakatlhakangwa kotlo ka peo e ya disoya tse e e fetotsweng go nna mafura le dikuku tsa mafura a disoya .
( f ) ka kwala mabaka a a dirileng gore a tsee tshweetso e e jalo mabapi le se se ntseng jalo , ka fa rekotong ya tsheko .
Re tsogile ka botsididi go na semathana mo dikgaolong tse dintsi mo lefatsheng la rona .
Tekanyetso ka
14.9.1 Ofisi ya Kgosi e tshwanetse gore , ka tiriso ya Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo , a boloke kgotsa a dire gore go bolowe , Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya kgotla le ya komiti nngwe le nngwe .
Dithuto tse di tswang mo pakeng e ga di a tshwanelwa go tlhaediwa matlho .
Lefelo le mo go lona pusoselegae e nang le dithata tsa taolo le maikarabelo mo go lona .
Mekgwa e , e bontsha ka botlalo botlhokwa jwa tekanyetsokabo ya matlole e e leng teng le IDP mo tlhomamisong ya PMS .
BOFALODI : Molemirui wa bofalodi wa ngwaga ke TO Mdluli ( mo gare ) le ba bofelo ba bangwe Emmanual Hadebe ( molema ) le Patrick Nxumalo ( moja ) , ka bobedi ba tswa Estcourt ) .
Ka fa tlase ga setlhogo sa : Empower the Parents , Mphahlele o tlhalosa lebaka la gore a bo a dumela gore metswedi e mentsi e tshwanetse go beeletswa mo thutong ya bagolo .
Lefapha la Matlotlo le dira khutsafatso e bontshang tiriso ya madi ya mafapha a farologaneng .
Motlhalefi a ka se ke a amogela fela jalo gore bogolo jwa morafe bo latlhetswe fela mo matlakaleng a hisetori , mme o tshwanetse a gwetlha dikakanyo tse di neng tsa latela , a tlhalose ditlamelo tsa tekatekano ya nnete .
O nyetse Christina Ncongwane mme ba na le bana ba le barataro .
Fetola tlhakanyo ya khemikale le metsing jaaka palo ya diheketara tse di gasetswang ka tanka e e tletseng .
Šedulo ya tiro e neelana ka lenaane la dimatheriale le badiri ba ba tlhokegang .
William o ne a jetse diheketara tse 84 tsa korong ka 2008 , ka bomadimabe e ne e se ngwaga o montle wa korong .
9.3 Gape motho a ka nna leloko la Kgotla fa a fuduga go tswa go Kgotla e nngwe go ya kwa go e nngwe tumalanong le mekgwatsamaiso e e maleba .
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tsa tharo
Mo pakeng ya kakaretsolefatshe , ga go na lephata lepe , go akaretsa temothuo , le le ka tlhaolelwang gotlhelele le ka nonofo mo lefatsheng ka bophara .
Gape go fetola maikutlo go ikutlwa go repisitswe , go le monate , mme fa gongwe go ka tlisetsa maikutlo a letshogo .
Ditiragalo tsa Kgato-telele le
Ka 1980 o simolotse go dira a le mokgweetsi wa dilori dingwaga tse 10 kwa Shell mme morago ga mmo a tswelela go nna molaodi wa diforaga .
Potso ya tota ke gore ke mohuta wa mothale ofe : leidi kgotsa wa tulafatso e e bulegileng o o ka itshegeletsang thata mo montshakunong go fitlhelela tshireletsego ya dijo le go tlamela ka lotseno lo lo itshegeleditseng .
Gantsi go ntse jalo le ka bantshakuno ba ba tlhabologang - ga ba na maitemogelo a dingwaga tse dintsi le e seng yona rekoto e e netefaditsweng .
o go tlhagisa ditlhokego tse di siameng tsa minimamo mabapi le dithulaganyo tsa Botsayakarolo tse di dirang mo dimmasepaleng tsotlhe ka melawana ; le
Ka tloso ya diboto tsa bolaodi ba bolemirui , kgwebo ya disereale tsa mariga e itshupetse dintlha tse di leng botlhokwa go tswelela pele morago ga tloso ya Boto ya Korong .
Nomore ya fekese : . . . . . 
Se , se akaretsa go phasalatsa metsotso ya khansele .
19 . GO TSENNGWA TIRISONG GA MELAO
Malefane a re ka nako eo o ne a amogela disente tse 50 ka kgwedi mme o ne a kgona go amogela moputso o o tletseng ( R2 ka kgwedi ) fa a kgona go rwala kgetsi ya 200lb ya mmidi mo tlhogong .
Fela le gale ga se ngwaga mongwe le mongwe o o leng ngwaga o o bonolo mme o tlhoka go akanya gore jaaka molemirui o fa kae jaanong jaana , le gore maano a gago a go fitlhelela maikaelelo a gago jaaka molemirui ke afe .
Dintlhathuto tsa khoso
Ga go maswe go le kalo go nna le thulaganyo e e kgethegileng e le nngwe , fela go botlhokwa go itse le go tlhaloganya thulaganyo e a dirang mo go yona .
Metsi a bolokwa mo diphatlheng tse di fa gare ga dikarolwana tsa mmu .
David Malo , ke molemirui yo a jwalang mmidi le disonobolomo gaufi le Deelpan mo kgaolong ya Bokonebophirima , o ntse a gasetsa mmidi wa gagwe .
10 . Dikaelo tsa Tlhomo le Tiro ya Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala tsa 2005 .
Tiro 5 Neela dikao tse di totobetseng ka moo baagi ba gago ba ka nnang le seabe ka teng mo legatong le la IDP , le ditheo tse di leng teng mo go tsweletseng botsayakarolo jo jwa baagi .
Di tlamela ka molaetsa mme di bua le babuisi ka gore ba di tsibogele .
Le fa go le botlhokwa thata go utlwana le baemedi ba , kgangkgolo le baengtota go rona e ne e le balemirui ba ba sa ntse ba tlhabololwa .
3 / 6Maitlhomo
Seno se kaya go tlhaeletsana ka boikanyego le baagi mme baagi le bona ba rwale maikarabelo a ditiro tsa bona .
Tlaleletsoboleng
II . Dikaedi tsa badirisi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso .
Nomore ya boitshupo : . . . . . 
Netefatsa gore ditswala mejako tsa ditsidifatsi di dira sentle le gore mejako e tswetswe sentle mme o efoge go bula ditsidifatsi fa go sa tlhokege
Israel o tlhaba dipapatso ka matlho mme o reka ditlhokiwa go jwala ka tlhotlhwa e e kwa tlase e a ka kgonang go e bona .
Se , se lebagane le molao ofe wa Batho Pele
Ka bokana ba kumo e e ka nnang ditono tse 4 , 28 ka heketara bokana ba kumo bo ka nna ditono tse di ka nnang dimilione tse 6 , 548 .
Athikele e kwadilwe ke Dr Johann Strauss , Monetetshi : Mananeo a go tsweleletsa dijwalwa , Mokaedi wa Bonetetshi ba Dimela , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
Lenanetema la kakangwa le tshwanetse la tsamaya pele mo ditokololong pele ga pitso la ba la dumelanwa kwa pitsong .
Bantshakuno ba bantsi ba ipatla kwa ntle kwa ba baakanya diterekere tsa bona , go na le go nna fa tafoleng ba tobetsana le khalekhuleitha .
Go lokela monontsha ka nako e go tlaa thusa go oketsa bokana ba tlhogo mme jalo le palo ya ditlhaka mo go tlaa oketsang bokana ba kumo .
Mmidi o kgona go tsenwa ke malwetse a mantsi botoka fela .
Lefapha la Bobusi jwa Tshwaraganelo le Merero ya Setso le tsibogetse dikopo tse di tswang kwa go bommasepala le ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto gore mojulu o , o nne teng ka dipuo tsotlhe tsa semmuso tsa mo Aforikaborwa .
Di legume gape di aga naiterojene mo mmung e e ka dirisiwang ke mmidi fa o jwalwa gape - ka mokgwa o o ka fokotsa monontsha o o leng botlhokwa mme ka go dira jalo o fokotsa tlhotlhwa ya ditokelo tsa gago go bona kumo .
Tshupo e khutshwane ya ditirwanakgolo tse di golaganeng le porojeke .
CBP e lebisitse pono le dithoto kgotsa kgonagalo ya go fitlhelela dithoto mo isagong , go naa le mathata .
Ditshenyegelo gotlhe
Go botlhokwa thata go itse seemo sa kwa godimo gammogo le pula e e fetileng e e amogetsweng mo dikgaolong dingwe tseo di ka bong di monyetse dikotla tsa dimela tsa botlhokwa di le mokawanyana .
Rakonteraka o tlhoka go tlhaloganya ka botlalo tse di latelang :
SETLHOPHA SA 4 SA DITLOLOMOLAO
Mo ntlheng ya dijalo tsa mela , temo le tlhagolo di ka lekanyediwa mo meleng e e jetsweng , le go tlogela dikgaolo tse di magareng ga mela le dikobelo .
Mo lebakeng le mothapi ka gale o duela ditlhwatlhwa tse di saletseng kwa morago .
Makgethwana a a duelwang mo tshimong
Re tlaa rata go go kopa go lebelela diruiwa tsa gago sentle mme o leke go rekisa tse dintsi jaaka o ka kgona - tse di tsofetseng , tse di se nang maatla le tse di sa tsaleng .
Ka go dirisa lenaneo le thefosano ya dimela go tlaa fokotsa diphedisa tsa disenyi mo disoyeng ka di le dijo tsa ntlha tsa dilo tse .
Ditlhaloso
Tharabololo
1.1 Go tokafatsa tsamaiso le go dira ka katlego ga RBA
Kgato ya 4
Tsalo le madi a bolaodi ke ditshenyegelo tse di lokelwang mo bokaneng bo o tshwanetseng go bo duela , godimo ga bokana bo o bo adimileng .
Fela le gale , inšorense e akaretsa fela 60 - 65 % ya boleng jo bo sireleditsweng .
Mbeki o ne a bua ka ga ponelopele ya tsosoloso ya Afrikan e e neng e ikaegile ka dipharologantsho tse di neng di tlhotlheletswa ke mokgatlho wa black consciousness .
Tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e tla neelwa fela fa Tona a rebotse ditumalano tse di maleba tsa tshutiso ya sedirisiwa ( Melawana ya BABS Mametlelelo 7 ) le kabelano ya mesola ( Melawana ya BABS Mametlelelo 8 ) .
Lereo bong ( sex ) le kaya pharologano ya mmele mo gare ga banna le basadi e e tlhodilwe ke tlholego .
( c ) Ga le a tshwanela go itshola ka tsela nngwe e e thulanang le botshepegi , go se tseye letlhakore , kemonokeng kgotsa seriti sa komiti ;
Bogodimo jwa " boom " jo bo sa nepagalang .
E akaretsa go logetsa karolo le pele e simolola go lela .
Gangwe ka kgwedi
Gompieno , mo tshimong yona eo , o bona ditono tse 0 , 960 ka heketara tsa mmidi mme ka gore o lema kwa Kenya , bothito ba bosa bo dira gore a kgone go roba mmidi gabedi mo ngwageng .
Tlhaloso ya porojeke e khutshwane ya tema e le nngwe e e sobokang poelo ya porojeke .
( vii ) leloko la setšhaba sa fa ngwana a nnang teng ka tlwaelo , yo motsereganyi wa kopano ya setlhopha sa balelapa a ka bonang go le matshwanedi gore a nne teng ; le
Jaanong go botlhokwa go balela bokana ba khemikale bo bo tlhokiwang go gasiwa mo heketareng mme o fetolele mo bokaneng ba dilitara tse di gasiwang ke segasetsa sa gago .
Go ya ka kakanyo ya rona dikgwebo tsa temothuo tse di emang bantshakuno nokeng , e tshwanetse go nna :
Thobo ya kanola ka tlwaelo e ka nna 50% ya bokana bo re bo tlwaetseng ka korong mo ngwageng o le mongwe .
Tlhamalatso ya bong e kaya gore thulaganyo ya maiteko e tshwanetse go dirwa go leba , le go tlhokomela , maitemogelo a a totobetseng le phisegelo ya banna le basadi mo tsamaong ya saekele yotlhe , go tloga kwa thulaganyong go fitlha kwa tlhatlhobong .
Sentshwantsho se se latelang se tlhalosa tlhagiso .
Re ka thibela botlhokwa ba naeterojene jang ?
Mofenyi wa Molemipotlana wa Ngwaga wa Kapabotlhaba ke Colbert Timakwe .
Mefero e e itshetletseng e na le thulaganyomedi e e godileng sentle mme taolo e e nonofileng ya semotšhine ya yona e tlaa tshwanela go tsenelela mme e ka senya medi ya dijalo .
1.1.4 taolelo ya mokgwa ofe , go tseelwa dithoto kgotsa dikago tsa Moadimiwa kgotsa sengwe sa go nna jalo tseo di sa duelweng mo nakong ya Malatsi a Kgwebo a le 5 go simolola ka letlhla la taoleleo , go tseelwa dithoto , kgotsa tiragalo ya go nna jalo ; kgotsa
( j ) gore batho ba serapa-potlana se buang ka bone ( i ) ga ba kgopisiwe , ga ba mo kotsing kgotsa ga ba tshosediwe ke baemedi bape kgotsa ke baemanokeng bape ba lekoko leo kgotsa la ntlhopheng yoo ; le gore
Togamaano ya kgwebo e e rulagantsweng e ne ya buisanelwa ka botlalo le montshakuno mongwe le mongwe e le gore re netefatse gore montshakuno o kgotsofaletse diteng tsa togamaano ya kgwebo .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Ntshodikunong ya Mmidi mo Kaeding ya Nosetso
Ke ya go ntshang ?
Tlhola mowa mo dithaereng .
Go a itumedisa go itse gore mosong ono ke tsogile le go ja dijo tse di dirilweng go tswa temothuong .
kgoreletse ka tsela nngwe botlhokwa jwa go nna le maikarabelo mo baaging le mo bakgatlhegeding ba bangwe fela
Setlhogo se se khutshwane
Go fokotsega mmele
Dikotla tse di tlamelwang ke motshetelo ka kg / ha
Fa o swetsa go tlamela mmatlisisi wa ditshedi phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae , o tla tshwanela gape go tlamela tshedimosetso e nngwe e a tla e tlhokang go tlatsa kopo ya tetlelelo .
Dikgomo tse di namagadi ga di na bogolo jo bo tshwanang - go na le mefuta mennye , e e fa gare le e megolo .
Phetolelo ya Naeterojene
Botsayakarolo jwa baagi mo thebolelong ya ditirelo ke kgangkgolo e e lebiwang ya melao yotlhe e e tsamaelanang le pusoselegae le tlhaeletsano , moo e leng ka molomo , ka go kwalelana , ka tlhaeletsano ka seileketeroniki .
Mojwadi mongwe le mongwe o tshwanetse go tsaya nako ya go tsena mo tshimong go lebelela dimela ka nako yotlhe ya go mela ga tsona - go tlhola dibolayadimela le malwetse .
Fetisetsa ditlhokego tsa lekala le le rileng kwa mmasepaleng
Go tlhola selekano sa oli sa kerenkekheise
Tlhatswa bodilo jwa boapeelo bonnye gangwe mo bekeng , ka dikhai tse di dirisediwang sona seo fela .
Le gale , jaaka letsatsi le ne le tswelela , ke nnile pelo botlhoko ka ntlha ya mokgwa o " baruti " ba neng ba itshwara ka teng .
Tsona di akaretsa diTV , VCR , didiriswa tsa diletswa le dikhumphuthara .
7.7.3.2 e tshwetso e e dirilweng ke setlhopha sa boatlhodi kgotsa se se emetseng sa boatlhodi e iseng e felelediwe ; kgotsa
Tlhaeletsano ke tirego e mo go yona batho ba amogetsanang dikgopolo le dikakanyo .
Ba tlhama ditumelano tse , go tshegetsa mekgwa e ba tsayang e " itshekile " mme ba e sireletsa ka maatla .
Naga e re batlang go e aga ka 2030 , ke e siameng , e e lolameng le e e lekalekanang .
Dikgwebo tsa bolemirui tse di laolang mananeo a di dumelwa go duela tuelo ya lekoko .
Yona e sobokantswe mo MAMETLELELO 5 .
Tseokarolo ya baagi / motsamaisi wa tlhaeletsano o thusa ka go tsamaisa tshedimosetso magareng a Mmasepala le woto ;
" Re kopa diporofense go tsaya dikgato kgatlhanong nabo [ batsamaisi ba bommasepala ] le go netefatsa gore batho ba ba mo maemong a ba a belesediwa mme go thapiwe ba ba tshwanetseng .
Go netefatsa gore tshedimosetso e e lekaneng mme e nepagetse e tlhaeletsanwa le maloko a letlole go ba sedimosetsa ka ga ditshwanelo tsa bona , ditshiamelo le ditiro go ya ka melawana ya letlole ;
Moporofesara Es'kia Mphahlele o dirile thata ka tsa Setho mme a na le lerato la go katisa le go ruta bašwa .
Ga go na ope yo o kileng a re go nna molemirui go botoka - dirisa polase ya gago ka kgono ya gago yotlhe , o ka fitlhela tuelo e le teng .
Leka go besetsa ba lelapa la gago borotho ka go dirisa boupe ba korong e e sa silwang fa o simolola go ba jesa dijo tse di siameng .
O tlhalosa ditlhokego e mokgwa mabapi le ditlhopha le mefuta ya bommasepala mme o tlhomamisa go arolwa ga dithata le ditiro mo gare ga bommasepala ba selagae le kgaolo .
Gakologelwa gore bokana ba sengwe e le sediriso ga bo lekana ga gotlhe .
Disonobolomo di mela sentle ka go dirisa monontsha wa ngogola - tota fa go ne go jwetse mmidi kgotsa matonkomane mme go botlhokwa go dirisa thefosano ya dijwalwa .
Go fetola maemo ano a ikonomi ke porojeke e e gwetlhang ya paka telele .
Balemirui ba bantsi ba fitlhetse morago ga go jwala , ka tlholthwa e e kwa godimo , gore peo e ba e itshwaretseng e e sa lekiwang e ne e se na go mela go lekana .
MOEMEDI WA SEMOLAO
Bokhutlo
Ka gale itse le go lemosa rakonteraka wa gago dikgaolo tse di masisi le go itsise baagisani ba gago gore o tlaa bo o kgatsha dijwalo tse di rileng , o dirisa khemikale e e rileng .
mananeo a tiriso e e sa siamang ya diokobatsi
( c ) Kgetse mabapi le ngwana yo a umakiwang mo temaneng ya ( b ) , pele ga gore motšhutšhisi a tswalele kgetse ya gagwe , e ka fetisediwa kwa phaposong ya kgetse pele ga tsheko ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 9 .
Dikhansele tsotlhe tsa mmasepala di tshwanetse go tlhopha Sepikara go tswa mo gare ga ditokololo tsa tsona .
O netefatsa kitsiso / pego / tlhagiso e e mo nakong ya tiragatso ya woto ya togamaano ;
Ntshokuno ya Thekiso ya Mmidi e e Tsweleletseng ; le
Go pila go tlwaela go tlosa diketane tsotlhe ka nako e polantere e sa dirisiwe ka mafelelo a setlha sa go jwala se sengwe le se sengwe .
Lefapha la Ditiro tsa Setšhaba
Dioli tsa peo go tswa mo folekese ( linseed ) le dinawa tsa khaseta ( castor beans ) di dirisediwa maikaelelo a mo madirelong .
" Manontlhotlho a rotloetsa batho le go tlotla Modimo .
Ntlhakgolo : O ka dira eng go netefatsa gore Batho Pele e a diragadiwa mo mmasepaleng wa lona
Katiso ya Bafatlhosi
Dijalo di tlaa sirelediwa jang kgatlhanong le tshenyo ya loruo .
Go ikaelela loso ;
Jaaka e le karolo ya ponolepele ya isago , Mphahlele o ne a sa tshwenyege thata ka dilo tse di fetileng , fela a kgatlhela go tsweletsa " maatla le makoa a a ka fa teng " a Afrikan le go utolola , go tlhoma le go godisaa " bokgoni jwa bobona jwa setso " jaaka a ne a di kaya .
Gantlha ke mothelesi : Bokana ba kumo e e ntshiwang ke balemirui e tlhotlheletswa ke maemo a go theletsa jaaka dintlha tsa go uma , bosa , disenyi le malwetse , kgaolo e go robiwang teng le boromelwateng .
Direla metlhotlho e e thibelang maswe mo mafureng .
( ii ) ngwna o bonala a utlwa botlhoko ka ntlha ya kgobalo ;
Se , se diriwa fa dikhansele tsa selegae di tlhama dipholisi go tlhoma Dikomiti tsa Diwoto mo mmasepaleng wa tsona .
Go sa fitlhelele madi a kotlô
a . go gwetlha le go ganetsana ka ditumelo tsa setso tsa balaodi le maikutlo a ba bangwe ;
Se se bokete tota .
Ke batla go uma bokana kang ka heketara ?
Koketso ya go elela ga metsi a pula .
Ntlha di neetswe fa tlase fa mo lenaaneng .
Tumalano ya kabelano ya mesola e tshwanetse go tsamaya le tshwetso e e tiisang tumelelo ya moemedi wa setšhaba le go supa gore setšhaba se na le kitso e e feletseng ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi gape se dumela go tsena mo porojekeng .
Tekanyetso tsibogelo ya merero ya ditlapele ya IDP mo dipoelong tse di rulagantsweng go ya ka boleng tsa CBP go tswa mo Tiragalong ya bo17 ya CBP
Go dira le diforamo tse dingwe le mekgatlho mo mabakeng a a amang woto .
Setlhopathutano se na le botsalano jo bo edileng le Lefapha la Temothuo le bantshakuno ba bagwebi mo kgaolong .
Tlhotlhwa ya phaletše ya dikilogeramo tse 50 go e tlisa mo gae
Fokotsa palo ya mananeo a ditiro tsa botlhe jaaka palo ya ditiro tsa semmuso le tseo e seng tsa semmuso e tswelela go atologa .
Setlhophathutano sengwe le sengwe se se jalo se na le bonnye ditokololo di le lesome ( 10 ) tsa Setlhophathutano , tse di ntshang dithoro mo kgaolong e e amegang .
Tshekatsheko ya semolao e e mo PAJA ga e tshwane le boikuelo .
Nna le boikanyo le kgono jaaka a kopantsha kitso ya gagwe le ya mogakolodi ka ntlha ya tsa bolemirui .
Ka ntlha ya gore setlhopha sa batho ba ba neng ba busa fa a ne a gola se ne se itemogela botshelo ka tebo e nngwe e e neng e farologane le ya Maaforika a a neng a busiwa , le babusi ba bagateledi ba nako eo ba ne ba tshwanetse go amogela gore boitemogo jwa Maaforika bo ne bo tla farologana le jwa bona .
Baphadisani ba ba phadisano ba lekile thata go kgonisa batho ba Afrikaborwa go nna le dijo go lekana go ja letsatsi le letsatsi .
Go sa ntse go tlaa nna le dintlha dingwe tse di tlaa akarediwang mo tumelanong ya khiro - sekao , mabaka a phediso ya khiro , tetla ya go tlosa ditlhare - kgotsa mabaka mangwe afe fela , a a ka dirang mo setshanyaneng seo sa lefatshe le le rileng .
Dirisa puo e bareetsi ba nnisegang botoka ka yona e seng jalo ba tlaa latlhegelwa ke kgatlhego ya go reetsa se o se buang .
Tlhopho ya tshugommu
O robadiwe kwa bookelong kgotsa o isiwe mo phaposing ya tlhokomelo ya maemo a tshoganyetso ?
Letlhomeso la naga le diphetogo tsa lona tsa ikonomi le loago di nnile le seabe mo go fokotseng bosemorafe ka bonya , fela kgatelopele ga e a leka kgotsa ga e boteng mo go lekaneng .
Mo lenaneo la kgwebo re tshwanetse go lebelela maemo a dikgora le boteng jwa metsi - tota le masaka .
10.3 Boitshwaro jo bo latelang jwa Leloko mo kopanong bo lejwa e le jo bo thulanang le ditaelo tsa mekgwa ya boitshwaro mme bo tla dirisanwa le jone go ya ka Mokgwa wa Boitshwaro o o mametleletsweng fano go ya ka SEKEJULE 8 :
Go tlhabolola leano la Woto go tsaya nako mme go tlhokega go dirwa togamaano ya yona sentle .
Nnete ke gore go na le tirisano ya bolemirui ya mofuta o mongwe e e dirisiwang mo lefatsheng .
Lefapha la Ditiro tsa Setšhaba ( PW ) le balekane ba lona mo diporofenseng
O kwala fano gore dithitokgang dingwe tse di lekeletswang mo bokwading jwa bakwadi bangwe ba Bantsho le Basweu di bontsha matshwao a tomagano .
mekgatlho e e seng ya puso
go batla le go rulaganya metswedi , go akaretsa badiri
Gakologelwa gore ga o bone madi a boditšhaba , o tshwanetse wa bo o romela ntle dikuno tsa dinaga tse dingwe di batlang go di reka .
Athikele 36 Mefuta mengwe ya go tsholwa makgwakgwa Ngwana o na le tshiamelo ya go sirelediwa kgatlhanong le mekgwa mengwe ya go tsholwa makgwakgwa mabapi le dilo tseo di amanang le boteng jwa ngwana tseo di sa akarediweng mo diathikeleng 32 , 33 , 34 le 35 .
Thalotlhakore
Ntlha e e leng botlhokwa thata fa go jwalwa korong ke go oketsa kgaisano le bokana ba tuelo ya kumo mme go ka kgonwa fela ka go oketsa kgono ya kumo / mmu / bosa ka go kopana , e bile le fa tlhotlhwa ya ditokelelo e ntse e laolwa ka tlhokomelo le ka go gagamatsa dikgole .
Mokhanselara , go rulaganya pitso le go tsosa kitso ,
Rulaganya kgotsa rulaganya sešwa thulaganyo ya ntshodikuno
Kopano e dumelana ka gore ditlhopha tsa bakgatlhegedi di tshwanelwa ke go kopana mme di buisane ka ga IDP le didka tsa bona me ba boele morago mo bekeng e e latelang go neela pegelo .
Ga go kgonegwe go tlhola o ntse o kgona go itse gore ke mefuta efe le efe e e leng teng e e ka dirisiwa mo polaseng ya gago .
Molawana wa 297A wa " Criminal Procedure Act " , o a dira mmogo le diphetogo tse di tlhokegang go ya ka fa tlhalosong , mo lobakeng lwa go latlhegelwa ke lefa ga motho mongwe le mongwe ka ntlha ya phoso ya semolao e e dirilweng ke ngwana ka nako e a neng a diragatsa taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka Molao ono .
2.7 Tshedimosetso e e tlhokegang go rerisana ka ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola 16
Ditiro tsa Kgaolo ya 1
Eno ke Karolwana 14 ya buka ya ditaelo ya RLM .
Thefosano ya dijwalwa - o jwala eng morago ga mmidi ?
Gape , go na le melao e e ka nnang 88 e e laolang bolemirui mo Afrikaborwa .
Maitlhomo
Go molemirui , disonobolomo di ka nna mosola thata ka gore di ka jwalwa morago ga mmidi .
3.Tsenyotirisong
Dr Kobus Laubscher o tlhophilwe go nna motsamaisikakaretso yo montšhwa wa Grain SA go tloga ka 1 Ferikgong , 2008 .
( n ) go direla setšhaba ka fa tlase ga tlhokomelo kgotsa taolo ya lekoko kgotsa mokgatlho , kgotsa motho yo o rileng , batho kgotsa setlhopha sa batho se se supilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motho go ya kwa kgolegelong ;
Go na le mosola thata go nna le mmidi wa gago o o bolokilweng go kgona go o dirisa mo ntlong ya gago kgotsa go fepha diruiwa le dikgogo .
IDP ke sedirisiwa se se botlhokwa sa thulaganyo ya togamaano se se kaelang le go sedimosetsa thulagano , tekanyetsokabo , tsamaiso le tshwetso mo mmasepaleng .
Go na le mathata a le mmalwa a a leng mo pepeneneng ka tsela e ya go tlhagisa komiti ya woto jaaka :
Re fitlhetse gape mathata ka balemirui ba ba sa batleng go tshwara lenaleo jaaka e le la bona - ga ba na sepe ka ntlha ya didiriswa mme ga ba utlwe sepe fa ba senya dilo tsa mmuso - ga ba bone puseletsomadi e le thuso e tona tota go ba thusa go tswelela pele go bona kgwebo ya bolemirui ya bona .
GO NTSHIWA GA KATLHOLO
BOTO YA MERERO YA THEKISO YA DITSHA 011 731 5600
Referense !
Fa motswasetlhabelo a batla go bula kgetse , tokololo ya SAPS e tshwanetse go bula dokete mme e e kwadisetse go batlisiswa .
Ditlapele tse di supilweng mo IDP di tshwanetse go golaganngwa le ditshenyegelo tsa didiriswa tsa kgwebo mo tekanyetsokabong ya mmasepala .
Go fetola dibering mo tshimong ke tiragalo e e kgoreletsang go feta mme dira tiro e pele di jegwa e bile di bofega .
Gape ditokololo tsa mokgatlhotekanyetsi di itumelela boikarabedi jo bo lekanyeditsweng mabapi le melato ya kgwebo .
Katisegelo ya mmu e ka tlhalosiwa ka bophara e le bogolo katisegelo ya boalogodimo kgotsa katisegelo ya boalogodimotlase .
O ne a le kgatlhanong le mokgwa o wa bobegadikgang wa go tlamela babuisi ka se ba se ratang fela - kgotsa se se bidiwang " se batho ba se kgatlhegelang " e le go ngokela babuisi ba le bantsi le go dira madi .
DIKATLANEGISO
E laola kelelo ya setsidifatsi go ya radiethareng go tshegetsa themphereitšha ya tiriso e e nepagetseng .
Mebu yotlhe e tlhokegwa go baakangwa mme mefero e e leng teng mo masimong e tshwanetswe go laolwa .
10.4.3 Ga go kitla go letlwa motho yo e leng moedi wa leloko le lengwe ;
Monko o o sa tlwaelegwang , maswe le mabadi .
Ke rua dikgomo tsa nama , e bile ke lema dijwalwa ( sonobolomo le mmidi ) mme gape ke rua le dinku .
Mesola ya papiso ya naga e akaretsa diminerale le dipolelo tsa metswedi ya tlhago , setheo sa ditirelo tsa matlole le kgwebo sa maemo a kwa godimo , go nna gaufi le mebaraka e e golelang ka bonako ya Aforika , diyunibesithi tsa maemo a kwa godimo , mmogo le setheo sa moruo se se ntshang dikuno .
Le mororo le na le kamano le tirego ya botshelo , lelapa ke popo ya loago e e bontshang go nna teng ga setso mo le fitlhelwang teng .
Kwa ntle go go leba maemo a a botlhokwa a bakwadi ba dikwalo tsa boitlhamedi mo thulaganyong e ya dikwalo , basekaseki ba , ba na le seabe se se botlhokwa tota .
K : FSB e tsenya maina a batho mo deithabeiseng ya batlhokomedi ba ba ikemetseng , barekisi ba dikgwebo , baatlhodi ba tlhotlhwafatso , baruni le batlhankedi ba bagolo . ( Boto e tlhopha le go thapa batlamedi ba ditirelo ) .
Lebokoso la 7 : Ditiro tsa kgokaganyo ya CBP tse di tlhokegang tsa Motsamaisi wa IDP
Dipatlisiso di supile gore badiri ba ba tshwenyegileng ba ka senyela bathapi ba bona bokana ba 20% - 25% ya poelo ya bona ka ngwaga ka ntlha ya tatlhego ya kumo .
A o tsamaisa kgwebo e e tsenyang lotseno ( porofete ) go tswa mo Gae
Lenaane le le botlhokwa gonne le netefatsa gore fa o reka ntlo , o e reka mo go mong wa yona wa semolao .
Go emela lekgotla kwa ditlamong tse di kwa ntle
Ga go na didiriso - ntlha e ke yone e e bonwang kwa Bokone Bophirima kwa diterekere di le tsa kgale kgotsa di senyegile ( kgang e e le ka dintlha tse di farologaneng ) .
A thaetswe mo selekanotirisong ( dose ) se se kwa godimo le ditogamaanong tsa polokesego .
Se e ka nna gongwe kopano e e kgethegileng ya komiti kgotsa kopano ya komiti ya ka gale e e latelang
Go na le motlhaba kgotsa go na le mmopa o montsinyana mo mmung .
Dintlha tseno di tshwanetse go neelanwa ka tsona mo go IDP .
Fa mokgokolosa o le boleele jo bo bonalang , meedi ya dikalana ka boyona e kopana go nna melatswana ya makgabana , paterone yotlhe e tshwana le dikalana , dikala le kutu ya setlhare - se se itsege jaaka kepego ya menwana .
Ke tsene dithutiso tsa Matseno a go uma Mmidi , Go tlhokomela Terekere le Matseno a go baakanya Enjene .
IDP tiro 1 / 4 A : Tshekatsheko ya Ikonomi
Seelo le bontsi jwa go tsaya karolo se botlhokwa gore CBPe kgone go dira .
Netefatsa gore o kopa le go amogela tokomane ya pholisi ya gago .
Sekai , mmasepala o ka tlamelana ka tshedimosetso ya palo ya matlo mo lefelong leo , kgotsa Sepodisi sa Aforikaborwa se ka neelana ka dipalopalo tsa bosenyi .
Tumalano e e tlhagisa tshedimosetso e e bophiri ( e e jaaka kitso ya setso ) e motho a le mongwe a ratang go abelana le mongwe ka maitlhomo a a totobetseng , fela e rata go ganela batho ba bangwe phitlhelelo .
Fa lekala la poraefete le tsenya seatla , mongwe o tshwanela go bula sekgwama - ke mang a tla duelang ?
Dijo le dino : Fa batsayakarolo ba tsaya karolo letsatsi lotlhe mo tiragatsong ya togamaano , kgotsa ba tsaya maeto a maleele go dira jalo , ba ka tlhoka go fepiwa kgotsa ba newa sengwe go tlhafuna , kgotsa ba ka duelwa sengwe go ithekela dijo .
1.5 Mo go tshwanetseng ga balwa palo ya malatsi go tswa go letsatsi lengwe le le rileng , palo eo e tla balwa jaaka e e sa akaretseng letsatsi leo le le rileng mme go simolowla ka le le latelang .
( a ) Ditlamorago tsotlhe tse di tlhagelelang ka ntlha ya tlolo-molao e e dirilweng ke ngwana , di tshwanetse go nna maleba le maemo a ngwana , mofuta wa tlolo-molao le dikgatlhegelo tsa setšhaba .
Go tsaya dilo ka iketlo le go aga boikanyo
Go botlhokwa go bona dijo tse di itekanetseng fa o lwala ka ntlha ya TB .
Ke dira thata , ke mokgwebi mme ke na le kgono ya go tswelela .
boleng jwa ditogamaano
kopa le go neelana ka tshedimosetso
E tswela pele go samagana le dikarolo tsa mokgwa o o atlegileng go tsamaisa tshwanologo le dingwe tsa dintlhakgolo tse di amang tsamaiso ya tshwanologo .
Dimela tse dingwe di rata mokgwa wa go-se-leme jaaka disoya kgotsa mefuta e mengwe ya difuru mme mefuta e mengwe jaaka mmidi mo tshimong mo go neng go jwetswe mmidi ga e utlwane le mokgwa o .
Fa o leba gape mathata a magolo a a lebaneng bantshakuno ba ba tlhabologang , re lekile go rarabolola mathata a ka dikhoso tse re di tlhamileng .
Lorole le masalela go tswa dikunong tse , di ka ja pente le ditshipi mo sekgatshing .
Ochieng e ne a bolela gore fa morago ga go lokela kalaka mo masimong a gagwe mo a jwalang mmidi , go ne go bonala ka bonako gore dimela tsa mmdi di tlhoga sentle ka di ne di le kgolo e bile di thunya diako tse pedi kgotsa go feta .
Pabalesego ya loago
22 . Ditlhagiso tsa IDP
Dipatlisiso di bontshitse gore go tshela mebu e e botlha llaeme ke ntlha ya botlhokwa thata mo ntshokunong ya dijwalo .
Tsamaiso ya thekiso le tshotlego ya bantshadikuno ba rona
Mo kitsong e batho ba ditlhopha tse di farologaneng tsa setso ba arogana tse di siameng mo tlholegong ya motho .
Ditiro tsa letsatsi hoko 1 le 2
Dinku - nama boboa kgotsa mesolamebedi ;
Baakanya kgotsa fetola mathale fa o fitlhela a phanyegile kgotsa a phatlogile .
Tsela e o ka dirisang ntlo ya gago ka yona go dira lotseno
Mo malatsing a le 14 a a fetileng
Ga go na ditheo tse di ikemetseng go tlamela ditlamelwana tsa temothuo tse dikgologolo ka matlole , mme ditlamelwana tse dintšhwa di tura mo go maswe moo bontsi jwa bantshadikuno ba ka se kgoneng go di reka .
Diura tse 1 000 tsa tiriso dingwe le dingwe ( ka setlha kgotsa ka ngwaga )
O itse sentle se o batlang go se bua ?
Sebokwana sa phetlhu ya Seafrika kgotsa jaaka se teiwa ka thulaganyo ya go rulaganya ya Selatine e le Busseola fusca se fitlhelwa mo kgaolong yotlhe ya Aforika ka fa ga sekaka sa Sahara .
Bagodi e le ditlhogo tsa malapa
Tlhabololo ga se ka lefatshe .
Fa lenaneo le le rileng le dirisiwa gape le gape go tswelela go diragala se se itseweng e le go suta ga mefero .
Batlhokomedi ba a supiwa le go katisiwa
Mphahlele o buile mafoko a kwa pulong ya dipontsho tsa ditshwantsho tsa tsala ya gagwe , motaki wa Moaforikaborwa , Gerard Sekoto , yo mo dingwagasomeng tse dintsi o neng a nna kwa botshabelo mme a feleletsa a tlhokafaletse kwa Fora .
Tlhola dilatso le dijophepo .
Pholisi ya mmasepala wa lona ya dikomiti tsa diwoto le pholisi ya botsayakarolo jwa setšhaba ( fa e le teng ) .
Dipotso di romelwa kwa mafapheng a setegeniki
4 . Tiro ya Dikomiti tsa Diwoto le bangwe ba ba nang le dikgatlhego e bile ba amega mo tiragalong ya thulaganyo e e ikaegileng ka baagi .
Maano a tatelano a tlisa tshutiso ya bomong le boikarabelo ba polase ka tshwanelo .
Ka ngwaga wa 2010 ke supilwe ke le Molemirui wa Tlhabololo ka Ngwaga wa Grain SA .
Dikomiti tsa Diwoto dii botlhokwa mo go netefatseng botsayakarolo jwa baagi ba selegae mo go direng ga mmasepala .
Thomelontle ya didirisiwa tsa ditshedi e tshwanetse go nna ya maitlhomo a a solegelang setšhaba molemo .
Kaeolo eno e gatiseditswe go thusa Maaforikaborwa a a tswang mo maemong otlhe a botshelo go tshegetsa ditshwanelo tsa one tsa Molaotheo .
dikabelo tsa leruri go ya ka tlhokego mo diwotong
Tshelo nngwe le nngwe e tlhoka dinosele tse di kgethegileng tse di nang le dipaterone tsa kgatsho le melongwana e e farologaneng .
Go bola ga tlhaka le mmidi go dira gore mmidi o wele fatshe .
Tsela ya go rulaganyetsa setlha se se tlang fa ponelopele ya bosa e sa siamela ntshokuno ya dijalo .
6.3 Go ntsha tlhomamisetso epe ya maikano kgotsa ya sekoloto se se fitlhang go mo e ka nnang R50 milione .
Bokwaledi ba Baagi bo na le thomo ( magareng ga maikarabelo a mangwe ) ya go lekola le go tlhatlhoba ikamanyo le DVA ke SAPS le go atlenegisa dikgato tsa neelo ka ditirelo e e tlhabologileng .
5 . Go gapa motho ka dikgoka .
Dikonteraka tsa tiragatso tsa bakaedi botlhe ba CDM di bontsha ka moo ba tsibogetseng HIV le AIDS ka teng .
Tlhaeletsano e e tlhapileng ke ya botlhokwa thata go dira katlego ya tirego ya tiragatso ya maano a a bonelwang pele .
Go ne go sa buiwe ka ga Molawana wa Tshireletso ya Tshedimosetso .
Nosetso ( diheketara )
Monontsha o o lokelwang fa go jwalwa , o tshwanetswe go lokelwa ka fa thoko le ka fa tlase ga dimela go thibela tshenyego ya semela fa se simolola go tlhoga .
Go bola ga kututlase kgotsa mokobo o mosweu mo disoyeng o tlisiwa ke mofuta wa nngadule ya sclerotinia wa disklerotiorumo .
PAIA e na le mabaka a le 12 a go newa tshedimosetso go ka nnang ga ganwa ke motlhankedi wa tshedimosetso wa setlamo sa puso kgotsa sa poraefete , a mangwe a one e leng a a tlhomilweng ke molao mme a mangwe ke a a ikaegileng ka maemo ( leba karolo 4.2 . fa tlase go bona tshedimosetso go ya pele ) .
Maikarabelo
Ka kakaretso , borakonteraka ba itlwaeditse go batla go ikimetsa ka tiro go na le ka fa ba ka kgonang go dira ka teng mo tekanyetsonakong e e tshwanetseng le ka kemo e e tlhokegang .
Tswala molomo le nko ya gago ka thišu fa o gotlhola kgotsa o ethimola mme morago o e latlhele mo teng ga moteme wa matlakala .
Fa ditiragalo tse di ka leswa go tswelela kgokolego ya mmu , maemo a mmu le go tlhoka metsi mme gape le metsi a a maswe a tla oketsega mo lefatsheng .
Boikemisetso ba Molao o e ne e le go tlhoma letlole la inšorense ya go se nang tiro mo bathapi le badiri ba lokelang madi mme badiri ba ba latlhegelwang ke tiro kgotsa ba lelapa la bona , jaaka go ka nna , ba ka kgona go amogela tuelo go tlhofofatsa tiragalo ya go latlhegelwa ke tiro .
Ka kgaisano e , Grain SA e rata go lemoga bonontlhotlho mo madirelong a temo a mmidi magareng ga bantshadikuno ba ba tlhabologang le go tlamela ka batsewasekao mo go ba ba tsenang mo madirelong .
Mekgwa e e rileng ya go laola ke go dirisa dikhemikale tse di bolayang fa di kgomiwa , tse di gasetswang mo ditsenekeging jaaka di bonalwa kgotsa dibolayadisenyi tse di tseiwang ke dimela mme di bolaya dibokwana fa di ja matlhare kgotsa metang ya dimela , go tlhopha ga mefuta ya dijwalwa tse di jwalwang , mekgwa ya go dira ka tlwaelo jaaka go tlosa dikotana tse di dirisiwang ke magaragara go phela ka mariga mo tshimong kgotsa go dirisa biologi ya dimela .
( * ) " Ga e malebana " e raya gore moarabadipotso ga a ) a ise a ke a dirise seokobatsi kgotsa b ) ga a se dirisa mo dikgweding di le 12 tse di fetileng .
Rusu e tshetlha kgotsa e e metšhala .
Go na le potso ya ntlha ya botlhokwatlhokwa e Moaforikaborwa a tshwanelang go e ipotsa - a re batla go itlamela gotlhelele ka dijo , kampo re batla go itsenya mo mathateng a go ikaega ka dijo tse di rekwang kwa ntle ?
( Seno se akaretsa dinepe , diselaete , dibidio tse di rekotilweng , ditshwantsho tse di dirilweng ka khomphiutha , ditshwantsho-thalo , jj . ) leba ditshwantsho go kopololwa ga ditshwantsho* Go gatisiwa ga ditshwantsho* 3 .
( c ) lokwalo lengwe le lengwe le le mabapi le go bonwa molato mo nakong e e fetileng , phaposo ya kgetse mo tshekong le tatofatso e e iseng e sekiwe ;
Go tla tlhoka gape le phetolo ya popego ya ikonomi le lebelo leo ikonomi e golang ka lona .
Puso ya fa gae
Senthara ya selegae ya tshedimosetso - ofisi ya mmasepala wa selegae ke lefelo le le maleba go ka bona tshedimosetso teng .
Tsela nngwe ya go leba ditlhotlhwa tsa dijo tse di tlhatlogang
Fa o na le mmele o mokima , o fokotse .
tlhatlosa kagiso , tshireletso le itsetsepelo , go tsamaisa tirisanommogo le go aga Aforika
Fela le gale fa re tswelela go boeletsa diphoso di le dingwe gona ga re tswelele pele , re tshwanetse ra bo re dira diphoso di le mmalwa le gona e le diphoso tse dintšhwa gore re kgone go tswelela pele .
Kemonokeng e e newang bantshadikuno ba bagwebi ba ba tsweletseng le ba bantsho
Fa montshakuno a tlhabologela kwa go nneng mogwebi , botlhokwa jwa tsamaiso e e siameng ka tsepamiso mogopolo mo dipoelong e nna botlhokwa le go feta .
Ba tshwanetse ba goga kwa pele mo dipitsong tse di botlhokwa ka nako ya CBP , ba netefatse gore komiti ya woto e tsaya karolo ya yona , gore leano le weditswe e bile le rekotilwe , gore matlole go ya ka tlhokego a dirisitswe jaaka go dumalanwe , le gore tsenyotirisong e a direga .
Mo Afrikaborwa re tshegofaditswe go nna le lefatshe le mongwe le mongwe a ka le dirisang go medisa sengwe se se ka tshegetsang go fepa batho .
Thulaganyo e e lotaganeng ya tlhabololo le tshekatsheko
DITSHWANELO TSA MODIRISI FA A REKA PHOLISI YA INŠORENSE YA PAKA-KHUTSHWANE
Mo go Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o ikuela go maAfrikan go tlotla badimo ba bona ka go tsweletsapele le go tsholetsa boswa jwa bona gore bo lekalekanye magetla le jwa ditšhaba tse dingwe .
Kutlwalo ya lenaneo mo basading ke eng ?
( Karolwana 18 ( 1 ) ya Molao wa thotloetso ya go Bona Tshedimosetso wa ka 2000
Montshakuno ke mogwebi- nna o ipaakantse , o le moporofešenale
Foreisetata
Ka lesego go na le dithulaganyo tsa boitlhomelo le diNGO tse di tswelelang pele ka go tshegetsa baagisani ba mme katlego e pila e setse e bonala ka ntlha ya boineelo ba barulaganyi ba ba ineelang go tokafatsa boemo bo bo leng teng go balemirui ba bannye ba .
Ka bolemirui e le kgwebo , o tshwanetse go lebelela poelo ka dinako tsotlhe .
Badiri ba Tlhabololo ya Loago
Go buisana ka gore go tshwanetswe ga dirwa eng go isa togamaano kwa pele mo dikgweding di le pedi tse di latelang .
Bontsi jwa banna ba tsaya kgato kgatlhanong le tirisodikgoka kgatlhanong le basadi le bana .
Ditatlhegelo tsa thobo di simologa go tswa 3% go ya 5% fela di tlhatlogela go 10% kgotsa 15% mo maemong a a maswe .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rositseng tiro .
Ka nako ena ya komelelo kgato ya ntlha le ya bobedi e ka diega ka dibeke tse dintsi .
Gajaana ga go na kalafi ya HIV , fela e a laolega , mme o ka tshela botshelo jo bo tletseng jo boleele fa o e laola sentle .
Ka jalo fa o na le kakanyo e e tshelang tota ya tshimololo e nnye mme kgwetlho e kgolo ya gago e le go bona matlole a go reka thoto kgotsa madi a o ka dirang ka ona , bua le GEP ka ga kadimo ya matlole e tshimolodiso .
Gakologelwa , go na le batlhalefi le baitseanape ba bantsi ba ba ratang go ka go thusa mo ditirong tsotlhe tse .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
MEC Dube-Ncube o rile o itumetse gape ka ntlha ya tebosešwa e e rulaganngwang ya dithebolelo tsa mafaratlhatlha kwa dipusoselegaeng , e leng se se tla isang kwa go golaganngweng ga kabomatlole e e botlhokwa e go tlhabolola dikarolo tse di neng di se na ditšhono a KwaZulu-Natal .
Jaaka bo ikaegile ka setso sa seYuropa , bo beela batho bantsho maemo a ka ona ba ka tswelelang go tshela mo lefatsheng le le laolwang ke Yuropa .
Gakologelwa go batlisisa ka dibolayatlhatshana tse di kgonegang tse di ka dirisiwang go laola mofero .
Dimela tsa mohuta wa bojang ka kanamo ya medi e e lekalekanang di refosanngwa le dijalo tsa moditona .
Land Bank e tshwanetse go thusa bantshadikuno ka matlole ka tlhamalalo gore ba kgone go ipuelela go bona diphokoletso tse dikgolo .
Ditshwanelo tse , di akaretsa tshwanelo ya tikologo e ' e seng kotsi mo boitekanelong jwa bona kgotsa mo pholong ya bonano ' le go bona tlhabololo e e tswelelang ya ikholoji le tiriso ya sedirisiwa sa tlhago fa go ntse go rotloediwa tlhabololo e e siameng ya ikonomi le ya loago ' .
Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomaganeng le tekanyetsokabo ya ngwaga
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakilweng mo go molawana wa 1 kgotsa 1A wa " Intimidation Act " wa 1982 ( Molao wa 72 wa 1982 ) .
A mmu o o o dirisang ke wa gago kgotsa o a o hira ?
Fa o sa itse dikarabo tsotlhe , leka go bona tshedimosetso kwa mmasepaleng , tliliniking , mekgatlhogn ya baagi kgotsa ditirelo tsa puso .
Ka nako ya ketelo ya gagwe , Mphahlele o ne a sa tlhole a dira jaaka Moporofesara yoo rotseng marapo kwa Yunibesithing ya Lejweleputswa , mme a boela nakwana kwa Yunibesithing ya South Carolina kwa dinageng tse dikopaneng tsa Amerika , e le moporofesara yo o etileng .
Tlamelo ka matlole go ya ka mo go bonwang ka teng
Du Toit van der Westhuizen ke morulaganyi wa kgaolo wa bona mme o ba tshegetsa fa go tlhokega .
TB e e sa phekolegeng ke efe ?
4.9 Go neelana ka tetlelelo
Ntlha e ke tshwetso e wena o leng mong / molaodi o tla e tsayang .
Rre Mali o tswa kwa Somalia e bile o nna kwa Wotong XYZ .
Ke basadi ba le kae ba ba kwa godimo ga 65 ?
Mo Aforikaborwa ka nosi , o ne a lemogile go tlhoka go itshokelana ga batho , mo e leng gore bangwe ba ba ba neng ba ntse ba gateletswe , ba ne ba lebeletse gore batho ba dumalane fela le se ba se dirang- mme ba se ke ba ikemela ka nosi mo go se ba se akanyang . .
Botokololo jwa batho ka nosi ba le bane jo bo tshwereng kgotsa jo bo tsamaisang le go beeletsa dithoto tsa tshiamelo ya maloko a letlole la go rola tiro .
Abela didiriswa , sk . go neela diatla ka go thusa .
O se ke wa diega go bona setheo sa matlole ka bonako fela fa o sena go rulaganya togamaano ya ntshodikuno ya gago .
Ga bobedi , o tshwanetse go bapala kitso e ntsi jaaka o kgona ka kumo e o batlang go e uma - go tloga nako ya go suga mmu go fitlhela nako ya go roba , papatso le koketso ya tlhotlhwa .
Mafaratlhatlha a dikago go romelateng gase ya tlhago ya seela le go oketsa kgonagalo ya go bona gase e e diriswang mo matlong ( go akarediwa go tlhotlhomisa dipolokelo tsa shale le malatlha a methane ) go arogantsha motswako wa eneji le go fokotsa mesi ya khabone .
Tlhaloso e e fa godimo e bontsha gore fa molemirui a tswelela go uma kumo ya dijwalwa , tlholthwa ya kumo go tsamaelana le go tlhoga ga mefero e e thatafalang mo ditikologong tsa go jwala selemo le mariga mme gape le nyenyefalo ya kumo go gatelela molemirui go fetolela lenaneo la go uma ka tekatekanyo .
Fa kopo ya PAIA e dumelwa , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go bolelela mokopatshedimosetso gore rekoto e tla ntshiwa e le ka sebopego sefe le gore tuediso ya go e newa ke bokae , e e tshwanetseng go duelwa fa a sena go newa rekoto eo .
Go romela ditshwantsho
Karolo ya 1 ke matseno a Kaedi ;
Bantshakuno ba ba amogetseng dikabo monongwaga ba ne ba arogantswe ka tse di latelang :
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo9 : Yona e tshwanetse go dirisiwa mo dingwageng 1 , 2 le 3 mme e setse e akareditswe mo karolong 6 ya kaedi e
A terekere nngwe le nngwe e na le mokgweetsi a le mongwe fela , kampo batho ba ba farologaneng ba kgweetsa terekere ka dinako tse di farologaneng ?
Ka nako e , ntlhanakgolo e sa ntse e le ka fa tlase ga boalogodimo .
TSHEKO KWA KGOTLATSHEKELO YA BOSIAMISI YA NGWANA
Go tlaleletsa , ditlhagiso tsa botsweretsi di ka gapeletsa dikgopolotlhotlhwa , tsa thusa go fodisa le go busetsa boipelo jwa bosetšhaba .
Go laola ka go dirisa dikhemikale
Ditlhabi mo mafatlheng
CBP mmogo le IDP di tshwanetse go golaganngwa .
Ditshetelo tsa kgatelelo tsa nosele nngwe le nngwe di botlhokwa thata mo go netefatseng gore go fitlhelelwa bogolo jwa lerothodi jo bo nepagetseng jwa tshelo e e rileng go bona tiragatso e e kwa godimodimo ya sebolayatlhatshana se se tshetsweng .
Re itumeletse tiro ya Letlole la Ditiro e rona re yang go e dira dingwga tse nne tse di latelang - ka ngwaga ona re tlaa thusa balemirui ba le 1 700 go dirisa mekgwa e mentshwa ya go uma mo kgaolong e e leng heketara e le 1 mo dinageng tsa magae .
Go tweng fa boikuelo jwa mo teng ga setlamo bo tlhatlhelwa morago ga letlha le le beilweng la go bo tlhatlhela le sena go feta ?
Matshwaotlhaolo a tlhopho ya bantshakuno ba ba tsweleletseng
Re itumetse go kgona go utlwana le Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Tlhabololo ya Lefatshe le Lefapha la Bolemirui le Tlhabololo ya Magae mme gape le Lefapha la Bolemirui le Tlhabololo ya Lefatshe ya Kgaolo ya Bokonebophirima .
Koketsego ya malwetse e dirwa ke phitlhelelo e e sa lekanang ya ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo .
Palo e kgolo ya mebaraka e e kgonegang ya baeyoethanolo e gaufi le dikgaslo tsa ntshodikuno tsa mmidi le mabele kwa dikaroiong tsa bokone tsa naga ya rona , gammogo le mo kgaolong ya pula ya mariga koo dijalo tse di jaaka korong ya leemo le le kwa tlasc , " teitieale " le yona bali tota , di tlaa kgonang go tshegetsa tlhabololo ya dibaeyofuele ka ntshodikuno ya dijo phepo tsa tota .
Go jwala-nngwe ke tiragalo ya bolemirui ya go jwala mofuta o le mongwe wa dijwalwa go latelana ka ngwaga le ngwaga go tswelela .
O ka re ga go supe sepe go re molemirui o umile ditono tsa mmidi tse 4 .
Baeteledipele ba United States le babegadikgang ba bona ba ne ba na le kakanyo ya gore batlhasedi ba ne ba le kgatlhanong le ditlhabologo tsa kwa United States .
2.6.1 Batlhokomedi ba ba tlhophilweng ke Maloko
Lefelo le lengwe ( tsweetswee tlhalosa )
Foramo e ka akaretsa
Go le gantsi ditshenyegelo tse di a tshwana go ya ka heketara go sa kgathalesege go ya ka mofuta wa temo le kgono ya thobo ya sejalo se se jetsweng .
Jaanong ?
Dithalotlhakore tsa mmu tse dintsinyana mo masimong di ka dirisiwa go supa , go le botlhokwa , fa llaga ya kgatelelo e thubilwe kgotsa e senyegile .
Ditshekatsheko tsa ngwaga le ngwaga tsa go dira : Khansele e tshwanetse go begela Dikomiti tsa Diwoto le baagi gangwe le gape ka ga tekanyetsokabo ya yona le ditshekatsheko tsa go dira , jaaka karolo ya dikopano tsa baagi .
Dikopano ke nngwe ya dilo tse di senyang nako thata fa di sa laolwe sentle .
Ka kakaretso dijalo di ikaegile thata ka dikotla tse di tlamelwang ke monontsha go ya jaaka dilekanyo tsa ditekelelommu di oketsega .
Go botlhokwa go kgaoganya ditshenyegelo ka ditlhopha tse di farologaneng di le pedi - ditshenyegelo tsa ka tlhamalalo kgotsa dithenyegelo tse di tlhomameng .
Bolaodi ka thuthatshelo
7 . Go bolaya e se ka maikemisetso .
Ba tlhoma leitlho gore dikomiti tsa diwoto di a kopana , di ntsha dipegelo ka kgwedi kgotsa gabedi ka kgwedi ka ga diporojeke le merero ya dikomiti tsa diwoto , le gore di isiwa kwa khanseleng ;
4.7 go thapelwa tiro le go duelwa :
Tetlelelo
KE TOGAMAANO YA GO DIRA MATSHWENYEGO A BASADI LE BANNA LE ITEMOGELO YA TEKANYO E E TLETSENG MO TLHAMONG , TSENYOTIRISONG , PEOLEITLHO LE TEKANYETSO YA DIPHOLISI LE MANANE MO MAKALENG OTLHE A LOAGO , IKONOMI LE SEPOLOTIKI GORE BASADI LE BANNA BA BONE MOSOLA KA GO LEKANA , LE GORE GO SA LEKANENG GO SE TSWELETSWE .
Mo dikgetsing tse dingwe , puso e ka tsena gare le go nolofatsa ditherisano mo tumalanong le go tlamela tshegetso go batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso e e tsamaelanang le tsona .
Le gale , kgololesego e kgontsha motho go itlhophela go latela setlhopha sa baagi le fa a lemoga makoa a sona - gantsi seo se siametse gore motho a kgone go bona maungo a go tshegetswa ke setlhopha .
Mokgatlhotekanyetsi o na le ditokololo , e seng batsholadirwe .
( 3 ) E tlaa tlhagisa dikamano tse di siameng magareng ga banni ba mo wotong , mokhanselara wa woto , baagi ba lefelo le mmasepala .
Go na le metswako e le mmalwa ya mathata a a amanang le lefatshe - a otlhe a ona a thatafatsang tlhabololo ya montshakuno go sekae .
Tiriso ya madi a dipeeletso mo Aforikaborwa e wetse tlase go tswa go palogare ya bokana ka diphesente di le 30 tsa GDP ka bo 1980 go ya go bokana ka diphesente di le 16 tsa GDP ka bo 2000 .
Ntlha e e na le mosola tota fa go nna nako ya thobo .
( iv ) go akaretsa batsadi , malapa , batswa-setlhabelo le , fa go leng matshwanedi gona , maloko mangwe a setšhaba a a amilweng ke tlolo-molao mo ditsamaisong , go ya ka Molao ono , gore go rotloetswe go tlhakana ga bana ba merafe yotlhe ;
Batlamedi-ka-ditirelo - e ka tswe e le ba ba dirang le mmasepala mo Tlhabololong ya Togamaano ya
Le Motsamaisi wa IDP le batsamaisi ba ditikologo fa ba leng teng ;
Mola o o thulamang o o golaganyang tlhotlhwa le bokanakang jo bo batlegang o bidiwa segoro sa patlego .
15 . Diokobatsa-ditlhabi tse di rekwang mo khaontareng
Ke ka ntlha ya eng fa go se na diporogerama tse di rulagantsweng tsa bosetšhaba tse di ka tsosolosang itharabologelo ya rona mme tsa alafa ditlhaloganyo tsa rona , e le karolo ya maiteko a kago-setšhaba fa morago ga Tlhaolele ?
A re dire palelelo ka go tsaya gore tono e le nngwe ya mmidi o mosweu e ka rekisiwa ka R1000 , 00 .
Mekgwa e e botlhokwa ya setso sa Afrikan e setse .
Mo mafelobonnong mangwe , batho ba na le dimetara tsa " pay as you go " .
Go netefatsa gore ditsela tse di itlhophelwang d a tsewa
Bontsi jwa basadi bo tlhaela matlafatso ya ikonomi .
Dipolase tse di bapileng ka bogaufi ba dikilometaranyana fela di bone pharologanyo ya gore kumo e ne e le kwa tlase thata mme fa gongwe e le kwa godimo ga bogare ba bokana ba kumo .
Setlhopha se tshwanetse go kopana gangwe le gape ;
Letlha le le latelang la tlhabololo ya yone :
Ee , ke lekwalo la semolao .
Go ka nna teng ga diaparo go tlhotlhelediwa ke ntshokuno ya temothuo .
Mefero e e sa meleng sentle ka ntlha ya go tlhoka metsi e ka se kgonwe go bolaiwa ke sebolayamefero ka gore go tseiwa le go tsamaisiwa ga sone mo semeleng go a fokotsega .
Go tlhopha laboratori
Ga go jalo .
Go na le ditshenyegelo tse gantsi di sa akanngweng fa go rulaganngwa jalo ya sejalo - fa tlase go latela sekao sa mefuta ya tshugommu e e ka tlhokegang ka nako ya tirego ya ntshodikuno ya dijalo .
54. A nka konela fano ka go go botsa gore a dipolelo tse di latelang di BOAMMAARUI kgotsa MAAKA mo go wena ?
Sediriswa sa go jwala se dirisiwa ka dintlha tsa go bula tse di leng bogale le maotwana a a gatelelang .
Jaaka mokwadi wa moitlhamedi le Moporofesara wa Dikwalo tsa Aforika le Amerika , Mphahlele o ne a tlhotlhelediwa ke bakwadi ba bantsho mo Dinageng tse di Kopaneng , Aforika le Carribean .
Lephata la tsa ditsela , Tony Leaman o tshotse pampiri e a tla e tlhagisang kgantele e mo go yona a reng mokgwa wa gajaana wa ditsela tse di duelelwang ga o ka ke wa dira mo pakeng ya magareng le e telele .
Leuba le go na ga pula go feta kgotsa go nosetsa go feta ke dintlha tse di tlisetswang fa go tlhaela ga potasiome bo sa lekalekantshwe .
Ke tsene dithutiso tsa Grain SA tse di latelang : Tlhagiso ya go uma mmidi , Tlhokomelo ya diterekere le Tlhagiso ya go baakanya dienjene .
TIRELO E E MOLEMO GO MOTSWASETLHABELO KE ENG ?
Nako e sengwa fa o ikutla gore o ka bo o e dirisitse ka mokwa o mongwe go kgona ditiro tse o sa di direng .
Motlhagisi
Baagi ba na le tshwanelo ya go tsenela dikopano tsa khansele .
Tshomarelo ya tlhago
Go raya gore ba tshwanetse go bona mekgwa ya go fokotsa kelelo ya metsi , go tshwara metsi le go fokotsa disenyi le malwetse .
Tatlhegelo ya thobo e e ka diragalang mo pakeng e khutshwane , e ka kgobang bantshakuno marapo go fetogela kwa TT .
Ka thulaganyo eno , go ne ga lemogwa gore go tlhokega didirisiwa tsa go tshegetsa baamegi mo go netefatseng gore go nna le dipuisano tse di siameng ka go lekalekana le go konosetswa ga Ditumalano tsa Go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone Thomelo ya Tsone .
Tlhomamiso eno ya seAfrikan e tserwe go tswa mo tlhatlhelelong ya Moporofesara Es'kia Mphahlele ya ntlha jaaka tlhogo e e tlhamileng Dikwalo tsa Aforika kwa Lejweleputswa .
Laletsa setlhopha se le sengwe go amega ka karabo ya sona
( b ) kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mo lobakeng la fa kgetse e ne e fapositswe mo tshekong ke kgotlatshekelo go ya ka molawana wa 67 , e ka kwala go dumela maikarabelo ga ngwana jaaka go dumela ntlha e e rileng , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 220 wa Criminal Procedure Act , mme e tswele pele ka tsheko ; kgotsa
Jalo , go kgona go tlhaloganya kitlano kgoboko mo mmung , dintlha tsotlhe tse di nayang mmu kitlano kgoboko e e kwa godimo di tshwanetse go tlhalogangwa .
Dintlha tsa go Ikgolaganya le Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa
Bonkoko / borremogolo
Ka gale gakololana le motho wa seporofešenale mo mofameng wa dibolayatlhatshana .
Tlhola o ntse o batla go ithuta mme o ntse o tlhokomela go bona ditiragalo tse dintshwa .
Sebaka gare ga mela se lekeletswe ka ntlha ya maemo a bokgola mo mmung mme mela e katoloswe go tsamaelana le bokana ba pula e e nang mo tikologong ka tlwaelo mme e ka atumetswa mo tikologong e pula e nang thata .
Go dirisa sediriswa sa meno go ka nolofatsa bothata bo mo mmung gannye .
Le e bile e le kwa tlase ka mothamo , go na ga pula mo marigeng go a belaetsa , mme korong e ikantse bogolosegolo polokelo ya bongola , jo bo ka bolokwang mo mmung mo bokhutlong jwa selemo le mo letlhabuleng .
Sekao sa se se bonwa fa palo ya ditlamo e e rileng e bopa setlamogadi ( consortium ) .
Se ke lefatshe la morafe , lefatshe le e leng la puso fela le laolwa ke pusomorafe .
Seo se a duelelwa .
Setshwantsho 2 : Mmidi o o pila thata o o setseng o gasetswe gangwe mme o tlhoka go gasetswa la bofelo .
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Sonobolomo ;
Maitlamo a go aba bonnye R10 000 ka woto ( e e tshwanetseng e nne R50 000 ) ya matlole go ya ka tlhokego ya woto gore ditiro mo wotong di tle di gogele leano kwa pele , go letla woto go swetsa gore e tlaa lekana eng jaaka karolo ya tiragatso ya woto ya togamaano ;
Sediriswa sa IDP sa bo3 : Dathabeisi e e sekasekang ya baneeladitirelo
( d ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke moemedi wa semolao wa ngwana ;
Tlhokomela gore go nne disalela tse dintsi go feta jaaka o kgona .
Go rekisa le go reka ka go dirisa SAFEX go ka tlhakatlhakana fa o simolola mme ke gona moo go go tlhokisang go dirisa kitso ya moemedi .
" Go ntse le dinako tse di bokete , fela monongwaga ka thuso go tswa Grain SA le OVK , ke kgonne go feleletsa kadimo ya ntshodikuno ya me kwa OVK mme gape le ya Landbank e bile ke sa ntse ke na le madi a a setseng go jala 30 ha ya korong , " ga rialo Samuel .
Go bega pego go raya go tlatse difaele , go rulaganya le go tshegetsa tiriso ya ditšhelete le kumo mo polaseng .
Mo mefuteng ya CL go kadirisiwa imidazolinone .
1.1.6 Moadimiwa o retelelwa ke go duela dikoloto tsa gagwe , o tsenela dipouisano le mogwe kgotsa bontsi ba baneelasekoloto ka kgopolo ya go fetola kgotsa go rulaganya sešwa sekoloto sa gagwe kgotsa o dira sengwe seo se tla bunelangng baneelasekoloto ba gagwe kgotsa go utlwanela sengwe le bona ; kgotsa
Fa go na le lefetiso la mmidi mo Aforikaborwa ( jaaka ka 2004 ke 2005 ) tlhotlhwa ya mmidi ya Safex e ganelela go gweba gaufi le tekatekanoboleng ya thomelontle .
Nako e e leng botlhokwa thata e a latlhegwa .
Aterese ya poso : . . . . . Nomore ya fekese : . . . . . 
( c ) golotswe , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele ga tshimilogo ya tsheko , ga e a tshwanela go busetsa tsheko morago lobaka lo lo fetang malatsi a le 60 ka nako e le nngwe .
Dibakateria di tlaa nna di le teng di sa tswelele go phela mo diselela tsa ngogola mme fa maemo a tikologo a di tshwanela di tlaa simolola go tswelela go phela ka bonako .
Ditlamelo tsa ba ba nang le bogole ga di a lekana .
Se dire se se supiwang mo setshwantshong se .
Maikaelelo e tshwanetse go nna go tshegetsa lotseno le le kwa godimo ga ditshenyegelo mo nakong yotlhe , jaaka go supiwa mo setshwantshi 2 :
Dipitso tsa go tsaya ditshwetso
o Tokafatso ya maemo a boleng ka nako .
Baagi ba ba tshwerweng ke TB ba ka se tokafale mme ba ba tshelang ka HIV / AIDS bona ba ka se kgone go tsaya melemo ya bona ka tshwanelo ka gonne ba se na ditirelo tse di lekaneng .
Go fokotsega ga kumo ka ntlha ya botšarara ba mmu go tsena ka boiketlo mme fa o gasa kalaka go ka tsaya dingwaga tse di ka nnang tse pedi kgotsa tse tharo pele kumo e oketsega .
Tshoboko ya IDP e tshwanetse ya ntshiwa , e soboka ntlha e mmasepela a lebisitseng go yona , mme e neilwe dikomiti tsa diwoto le batsamaisi pele ga tiragatso ya togamaano ya woto ( go na le tiro ya kgolaganyo ya IDP le sediriswa go thusa tshoboko e mo karolong ya 6.5 ) ;
Ka fa gongwe magaragara a mantsintsi go nna dimilione a tsenelela mo mmiding o o leng wa Bt mme ga a swe e bile a tla tsenelela mo mmiding wa Bt ka ngwaga e e latelang .
Go thusa batho ba ba nang le lefatshe - lefatshe la morafe kgotsa lefatshe le le hirilweng , kgotsa lefatshe la motho ( go le dirisa sentle ka boitshegeletso le poelo ) .
Mo diathikeleng tse di fetileng re ne ra tlotla ka ntlha ya gore tekanyetso ke eng e bile le mekgwa ya go e rulaganya .
Baagi ba Seymour ba ne ba na le seabe mo diporojekeng tsa ditlhabololo tse dintsi go tloga ka 1992 - di ne di farologana tsotlhe ka maemo a tsona a katlego .
2 / 4 Go tlhalosa matlhomeso a metswedi / maano a tsa matlole
Koos o eletsa go godisetsa kabometsi ya gagwe kwa dikampeng tsotlhe tsa polase , a reke dikgomo tse dingwe le go tlhoma mafulo a a jetsweng a leruri mo mebung e e lepapadia .
Motsereganyi o letla setlhopha se sengwe le se sengwe go tlhalosa maemo a sona le go buelela kopo ya sona .
r ) Rre Jimmy Gotyana ( Mekgatlo ya Baagi ) ; le
Go batla diphoso mabapi le polantere ya gago ;
Palogare ya dipeo mo kgetsing e ka bonwa .
Foo mmu o o ka fa tlase , dimela le dibopego tsa medi di leng tsa botlhokwa jo bo kgethegileng , go molemo go dirisa thaere e kgolo ( ka bophara le / kgotsa molagare ) o dira ka kgatelelo e e kwa tlase .
Gape ke amogetse kitso ya go seta sediriswa sa go jwala go lokela bokana bo bo tshwanetseng ba monontsha le go jwala peo ka palo e e tlhokiwang .
Malatsi a le 2 go ya go a le 3 go kwala leano
Go botsa dipotso tsa go netefatsa gore o tlhalogantse
ke mang o o tshwanetseng go lalediwa
Bukanatshedimosetso ya Batho Pele e neelana ka dikaelo tse di bonagalang go bao ba amegang mo go direng ga bodiredipuso mo dikarolong tse di latelang :
Dira ka bowena o le wesi , mme o nne tokololo ya koporasi ka maitlhomo a theko le thekiso .
tlhoma le go tlhotlheletsa go ikobela maemo a tsamaiso ya tlhaeletsano ya puso e e nonofileng
Jalo , go tla nna tiriso ya madi e e leng botlhokwa go molemirui go netefatsa gore go se nne tshenyego ka ntlha ya ditshenekegi le go o sireletsa .
Fa seno se tswelela , Mphahlele o kgalema ka go re MaAfrikan a tlaa sala e le badirisi ba dilo fela ba sa nne batlhagisi ba tsona .
Kgololosego go kgona go phela ka mokgwa o o rileng ; le
Palo ya matlharekutu e tla tlhomiwa ke palo ya peo e e jwetsweng ka sekweremetara mme bokana ba matlharekutu a a tlhogileng mo semeleng se sengwe le se sengwe .
Go tlhokega ditiro dife tsa ditogamaano-pele ?
Khansele ya mmasepala gape e ka fetisetsa maatla le ditiro tse di rileng go Dikomiti tsa Diwoto .
Thutiso e ke e filweng ke baruti ba Grain SA mme gape le dintlha tse re rerisanyang ka tsona kwa dikopanong tsa lefapha la rona la dithutiso le morulaganyi wa kgaolo di nthusitse thata .
1.2 Terasete e tshwere dišere tsa B preference mo ditlamong tse di latelang ( " Dišere tsa B " ) :
Mebu e e nang letswai ga e a siama mme matonkomane gape a ka se kgone go mela mo mmung o o nang mmopa kgotsa matlapa go feta .
Jwala mefuta ya go mela go-lekalekana le mefuta ya go mela go-se-lekalekane ka dinako tsa go gola tse di farologanang mme mo go leng botlhokwa go feta ke go lebelela le go bona e bile le go kwala tse o di dirang jaaka nako e o jwalang le mokgwa wa go mela le dibopego tsa mefuta e o e jwalang tota le bokana ba kumo e o e bonang kwa mafelelong ya mefutafuta e o e jwetseng .
Ditiro tsa konokono tsa Lefapha leno ke :
Dithoto tse di dirisiwang di hiriwa ke mong wa konteraka gore a kgone go dira ditirelo tseo .
Khoso ya Tlhabololo ya Bokgoni ya Tiriso
Netefatsa gore o nne le makwalo otlhe a a ka tlhokiwang fa o ya theetsong .
Khophi e e kannweng ya lokwalo-bopaki la gago e na le boleng jo bo lekanang le ba la ntlha .
Ee , go ka nna le maitlhomo a tlaleletso jaaka go tokafatsa maemo a botshelo jwa gago , go ntsha kuno e badirisi ba ka e ratang go na le tse dingwe .
Dikomiti tsa Diwoto di dirisana le mefuta e e anameng ya bakgatlhegedi .
Ka dingwaga tse di neng di latela kumo e ne e le tlase ga ditono tse 2 ke heketara ka ntlha ya gore mmu wa me o ne o sa lekalekantshiwa e bile o ne o sa sekasekiwa .
Go ya pele , diteng tsa oli ya peo mo dijalong tse di tshwaetsegileng di a fokotsega .
Ba tlaa latlha madi a bone a ba a dirisitseng go reka ditokelelo le go hira metšhene .
Seo se raya go ithuta ka go dira e seng go nna fela ; go ithuta ka go dira , le go itemogela ka bowena .
Tlholthwa e e fiwang ke Safex ya mmidi o mosweu e fiwa fa gare ga R2 260 ka tono ka kgwedi ya Phukwi ya 2013 go R2 130 ka tono go ya kgwedi ya Phukwi ya 2014 .
Fokotsa tshugo ka kakanyo ya go ya kwa tshugong ya tshomarelo go akaretsa le tshugo e nnye .
Mo go bolokelwang teng , jaaka setoro , go tshwanetswe go phephafastwa sentle mme go rulagangwe sentle ka gore fa go se jalo dipeba le magotlo di senya ka go rotela le go nyela mo metšheneg le ka mo teng e bile di tlhafuna mathale a metšhene mo go ka makatsang fa motšhene o tshwanetswe go dirisiwa .
Kgato ya bobedi e simolotse ka Motsheganong 2003 , ka basimolodi kwa Nkonkobe ( E Cape ) , Tzaneen le BelaBela ( Limpopo ) , eThekwini le Msunduzi ( Kwazulu-Natal ) , Mangaung le Maluti-a-Phofung ( Free State ) le Mbombela ( Mpumalanga ) .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Dipego tsa ditiriso .
Go tlamela ka mafelo a metshameko le go a tlhokomela
Kholetšhe ya tsa temo ya Kgomotso
Go Rulaganyetsa Pele
Le gale le fa go le jalo , gangwe ka ngwaga ke nako ya go tlhola le go keteka se se diriwang sentle .
Setshwantsho sa 1 : Tlamelo ya go thibela e tlaa go bolokela nako le madi .
Pegelo e e ka ga ditshenyegelo le tsamaiso ya matlotlo di teng go bonwa ke botlhe
Jaaka go tlhalositswe fa godimo go na le mabaka a a farologaneng a ka one kopo ya tshedimosetso e ka nnang ya gangwa kgotsa e tshwanetseng go ganwa ke Motlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo sa puso kgotsa sa poraefete .
2.8 Mefuta yamesola e e ka solofelwang 18
Dikgwebo tsa temothuo
Busetsa didiriso kwa lefelong le le tshwanetseng .
( ii ) a ikopanye le lepodisi le le dirang dipatlisiso tsa kgetse .
17 . Tse dingwe
Setlhophathutano se kopana ga kae ?
Go tlhoma tsamaiso ya tshireletso mo setšhabeng , e e tla sireletsang botlhe ba ba dirang , ka tshireletso ya loago mo go bao ba humanegi le mo go ba bangwe ba ba itlhokang , ba ba jaaka bana le batho ba ba nang le bogole .
Tlhamalatso ya bong ke kgato ya ntlha mo thulaganyong ya go tlhokomela bong go tsweletsa tekatekano ya bong .
18 . Tlhabololo ya Melao e e tshwanetseng go ikobelwa
A nte diteko tsa gago di nelwe ke pula !
Fa korong e romelwa teng , bao ba e rekang korong ba tshwanetse go duela lekgetho le le kgethegileng mo go yona .
( b ) fa lefelo le le umakiwang mo temaneng ya ( a ) le sa tshwanela , lepodisi le tshwanetse go tlhatlhela ngwana kwa seleng ya mapodisi kgotsa kwa lefelong la go tlhatlhela , go ya ka molawana wa 27 ( b ) .
TUEDISO YA GO DIRA KOPO e duelwa ke mokopa-tshedimosetso mongwe le mongwe kwantle ga bakopa-tshedimosetso ba ba batlang go bona rekoto e e nang le tshedimosetso ya bone ya poraefete jaaka go umakilwe mo go 7 ( 2 )
Baya kgolokwe e nnye mo go tsotlhe gaufi le tirelo kgotsa motlamedi-ka-ditirelo yo o seng botlhokwa .
Ntshodikuno ya mmidi ya ditono tse di ka nnang 660 000 mo diheketareng tse 110 000 tsa masimo a nosetso , e dira 10% ya dijalo tsa bosetšhaba tsotlhe tse di jalwang ka nosetso .
Fa Babophirima ba gatelela gore go thalwe mola o o bonalang , fa go tlhamiwa mola o o kgaoganyang ditso tse pedi tse di farologanang tse , setso sa Afrikan se gatelela gore go na le kgolagano magareng ga tse di bonwang le tsa semowa .
Botlhokwa ba badiri : Go roba dijwalwa jaaka matonkomane le dinawana go tlhoka badiri ba bantsi .
Dirisa togetso mo mafelong fa go leng tse di dikologang kgotsa tse di tshikinyegang .
Lebelela leotwana la kere le le mametleletsweng le terapa mme o le tshwantshanye ka bogolo le maotwana a kere mo bogareng jwa leotwana la morago .
Go baya ditiro leitlho : E thusa setlhopha sa porojeke go itse gore ditiro di bokgakala jo bo kana kang .
Ga o ka ke wa tsoga fela moso wa letsatsi lengwe le go swetsa go jala dijalo .
Lefelo la Bonno le le Nan g le Kapeo ya Dijo le Kgwebo e Nngwe
Maloko a Sesole sa Bosetšhaba sa Aforikaborwa ( SANDF ) ba dira tsela ya mola eo Moporesitente a e dirisang go ya Palamenteng .
( b ) gore go tseregangwe mo dipatlisiso tse di dirwang go bona gore phaposo ya kgetse mo tshekong e dira sentle le go bona gore phaposo ya kgetse mo tshekong e tsaya letlhakore le le feng .
Jaanong batsayakarolo ba tlhopha di le pedi tsa dintlha tse mme ba supa kgato e ba ka e tsayang go thusa Komiti ya bona ya Woto go di rarabolola .
Dilekanyo tseo taolo ya disenyi e fetogang tlhokego di setse di baletswe - go na le nako eo go leng botlhokwa go senya madi go laola disenyi go seng jalo tshenyo mo dijalong e ka feta tshenyegelotheko ya molemo .
Peo ya oli e e kwa godimo ya peo ya Sonobolomo e e nang le 44% ya oli e dira palo e kgolo ya ntshodikuno .
Gakologelwa gore motho mongwe le mongwe o na le sengwe go se abelana mme o tshwanelwa ke go tlotlwa go netefatsa fa kakanyo ya gagwe e view has value .
1.1.10 " Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi wa bo 2 wa ka 2005 ( Molao wa bo 2 wa ka 2005 wa Molao ) " o raya Molao o o tlhomilweng ke palamente ya Porofense ya Bokone Bophirima ka boikaelelo jwa go tlamela ka thulaganyo ya taolo ya go tlhoma boeteledipele jwa setso jwa baagi ba setso ;
Tlhaelo ya matlole a ntshokuno ;
( e ) se ke a kgoreletsa dipaki dingwe le dingwe , a senya bokaki bongwe le bongwe kgotsa a ikgolaganya le motho mongwe le mongwe kgotsa setlhopha sa batho ba ba umakiwang ; kgotsa
Kapa Bophirima : Aforikanse , Sexhosa , Seesemane
Kelo ya nontsho
rulaganya maikaelelo a ba tla fitlhelelang ditlhokego tseo ka ona
Go laola sebokophetlhi sa mmidi
Ditherisano
O tsene sekolo ka 1978 kwa Sekontaring e potlana ya Tshengiwe mme morago a tsena kwa Sekontaring ya Zimele kwa Umtata .
Nontshogodimo
Setshedi sa fa gae - setshidi sengwe le sengwe se se nnang , kgotsa se nnile mo malobeng , mo maemong a a gololesegileng mo tlhagong mo melelwaneng ya Aforikaborwa .
Setso sa Afrikan se galefisa bonosi jwa motho .
Le ga le re tshwanetse go netefatsa gore fa kitso ya rona e ntse e gola , re tshwanetse go godisa ditemosi tsa rona tsa setho . "
6 . Go amogelwa ga Kgosana ya nama o sa tshwere
Mefutapeo ya sejalo ya segompieno gantsi e fitlha bogodimo jo bo ka nnang mitara o le mongwe mme e tsaya malatsi a le 80 - 120 go tswa jalong go ya thobong .
Kapabotlhaba
Komiti e tshwanetse e nne le bonnye ditokololo tsa basadi di ka nna 50% . ( Mmasepala mongwe le mongwe o tla tlhomamisa pholisi ya ona go ya ka gore go tlhophilwe tsela efe . )
Kgaolo 5 : Ditiro
Tlhopho ya peo le mofuta
Motsamao wa kgabaganyo
Mo athikeleng ga go kgonegwe go supa go tlhoma ga tekanyetso yotlhe .
' A o akantse ka go mo itshwarela . . . ? '
Ditshenyegelo tse di oketsegetseng tsa tefamorwalo ka sekepe , di tsentse kgatelelo go ya pele mo tlhwatlhweng ya selegae , ka di tlhodile koketsego ya mo teketekanong ya di romelwateng .
Brummer v Tona ya Tlhabololo ya Loago
Ka jalo , Setlelerotinia ga se fokotse thobo fela , gape se ama le ntshodikuno le poelo ya seikonomi ya isagwe tsa sonobolomo .
Mo bokaong jwa bobedi jwa ditumelo tsa setso sa Afrikan , Es'kia Mphahlele o lemogile gore setso sa Afrikan se ne se tlotla basadi .
19 Dikoleke tsa boithatelo
Ke nngwe ya diathikele tse di nang le boleng tse di kokoantsweng le go phasalatswa mo bukeng A Lasting Tribute , tsa tsatsikgopotso la bolesome la go nna teng ga Es'kia Institute .
A leano le dirisa ka botlalo dipono tsa banna le basadi , le bokgoni ?
Tlhabololo ya dihosetele tsa dikolo ke boineelo jo bo tsweleltseng jwa rona go fokotsa go ikaega thata ka dipalangwa tsa bana ba sekolo go fitlhelela thuto e e nang le boleng , " ga rialo Tonakgolo Magashule .
Go maswabi go itse gore re swabisitswe ke mmuso ka ntlha ya tirisanommogo ngwaga o .
le go ntsha tshedimosetso epe e e tlhokegang .
( c ) Motho mongwe le mongwe yo-
Go ne go na le taolo e e siameng go thibela mefero mo dinaweng tsa go oma le tsa sukiri mme John o bone poelo ka go jwala dinawa tsa soya pele ga nako go lekalekantsha go di jwala mo tikologong e e tsididinyana .
Ke go re , ke mang yo o tlaa tsamaisang tefelo ya melato e e tlaa gapeletsang balotsana le batswasetlhabelo go nna seopasengwe ? " o a botsa .
( xi ) bana ba ba se nang kitso ya bosenyi jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 7 ( 1 ) ; le
Go na le kgatelelo e tona go supa mosola wa polase e e dirisiwang ke lelapa le ditirisanommogo go tshegetsa pabalesegodijo mme gape le go naya batho tiro mo go ka tsweletsang pele bokgwebo mo ditikologong tsa magae .
Le tlhagisiwa ke
Mme e kete tšhono eno ga ya dirisiwa le e seng .
AF Online & Foromo ya go tlhopha mojaboswa
Tlhokomelo ena e ka go bolokela nako e e leng botlhokwa thata fa dilo di simolola go direga .
Lefetlho le le golang le simolola go gola ka bonako .
Dirisa mofuta o o nepagetseng wa selogetsi
Pegelo ka ga diporojeke le diporogorama di tshwanelwa ke go neelwa .
Mphahlele o tlhalosa gore o tsamaile mo Aforikaborwa a le dingwaga di le 37 .
Ka re le lekoko la tlhabololo la Grain SA , re tlhola re dirisana le kgaoganyo e ya naga - go nna kgono ya go amogela naga ke ntlha e e leng botlhokwa go kgona go dirisa bolemirui .
Go na le dintlha tse di leng botlhokwa go tswelela go gakologelwa fa o boloka mmidi mo polaseng ya gago .
Ditumalano tse di tlamelang tsereganyo le thuso di tshwanetse go bua gore motsereganyi le mothusi ba tla thapiwa jang le gore go tshwanetse go diragala eng fa batho ba ba leng mo tumalanong ba sa dumalane gore ba thape mang .
Mo maemong a Molao wa Kutlwano ka Ditiro le Molao wa Mameo a ntlha a go Dirisa o na le tumelo ya go fokotsa badiri ka ntlha ya botlhokwa ba go dirisa ( ga o na madi ) .
Ithotloetso
Karolo e e latelang e tlhagisa tlhaloso ya ditsamaiso le didiriswa tsa go tshegetsa tsenyotirisong , peoleitlho le tekanyetso go ya ka setlhopha sa porojeke ya CBP .
Tlhokomelo e e siameng ke tlhokomelo ya go thibela tshenyego .
Mokwadi wa kwa Kenya , e bong Ngugi wa Thiong o lemogile mo bukeng ya gagwe ya Writers In Politics gore dingwaga di le lesome fa morago ga Boipuso kwa Kenya , bathati ba thuto ba ne ba santse ba ngangisana ka ga sebaka sa ditlhangwa tsa seAfrikan mo Kenya wa morago ga puso ya bokoloniale .
Mafaratlhatlha ga a botlhokwa fela mo mabakeng a kgolo ya ka bonako ya ikonomi le thapo e kgolwane .
Ba tshegetsa diwoto 6-8 go diragatsa togamaano ya diwoto , go tshegatsa dikomiti tsa diwoto morago le mo pakeng ya tsenyotirisong le peoleitlho .
Kwa gae
Nngwe ya ditsela tse Dikomiti tsa Diwoto di ka tlisang mosele o wa tlhaeletsano ke ka dipitso koo ba ka utlwang ditlhobaelo le ditlapele tsa baagi mmogo le go begelela baagi .
Dibolayamefero tsa go di bolaya morago ga go simolola go mela di dira sentle fa di gasiwa fa letsatsi le tlhaba mme phefo e sa foke .
14.4.1 Kwa kopanong epe ya Maloko a Kgotlakgolo go tla dirwa tshwetso ka maitlamo a go bouta mo kopanong ka go tsholetsa diatla .
4 . Bopelonomi : Baagi ba tshwanetse go tsholwa ka bopelonomi le ka kelotlhoko
Dikgolagano le bakhanselara ba diwoto - Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go aga dikgolagano tsa tirisanommogo le bakhanselara ba bona ba diwoto ka gonne bakhanselera ba diwoto ke ditokololo tsa khansele .
Ba ya go tlhatlhobiwa ke motlamedi wa ditirelo ka motsi wa dithutano e bile tshedimosetso e e kwadilweng e ya go tlamelwa ka ga tiro ya bona .
Go botlhokwa thata go dira tiro e sentle gore ditswamorago tse di amogelwang di nne tsa nnete ka ntlha ya gore tlhotlhwa ya monontsha o o lokelwang ka heketara o tura thata ka matsatsi a segompieno mme go tshwanetse gore go nne pila .
Ka letsatsi la go tlhagelela kwa kgotlatshekelo , go tla nna le dipatlisiso tse di tla supang ditlhokego tsa modirakopo le se se leng teng go rebola tlamelo go tswa mo maphateng ka bobedi .
242892 : Bontsha kutlwisiso ya molaotheo , popego ya Dikomiti tsa Woto le ditiragatso le maikarabelo a ditokololo tsa komiti ( 6 )
Ke maatla a a tiileng a phetogo .
Ka 1975 a ya go dira kwa BP a le mokgweetsi wa dilori a folosa tisele le peterole mo Bultfontein .
1.9 . " Leloko " le raya leloko la mmatota la Kgotlakgolo ya RBN ;
go thusa go tswala phatlha magareng ga ' go itse ' le ' go dira '
Aforikaborwa e kgonne go aga ditheo tseo di tlhokegang mo nageng ya temokerasi le e e fetogileng .
Meakanyetso e e tshegetswang ke dikhompiutara mo kgaolong e nngwe le e nngwe ya bolemirui jaaka tlhabololo ya metšhene , diterekere tse di itirisang , go uma ka mokgwa o montsha , mekgwa ya go dirisa tšhelete , go tsenelela mo kitsong ya dimaraka , dikhemikale tsa dijwalwa go naya tse dingwe fela go tla kgonisa phetolo fela mo dingwageng tse di palo e e kwa tlase .
Boikaelelo jwa Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa
Dira nako go tlamela kgotsa go baakanya dibopego tse go efoga tshenyego ya mmugodimo wa gago ka setlha sa pula .
Jalo , tokafatsa lenaneo la gago la go kwala direkoto .
Ka bokhutshwane , mabaka a go bo tshedimosetso e ka se ka ya senolwa a amana le gore a go senolwa ga tshedimosetso go tla baka mathata go na le fa e sa senolwe .
Diobarolo tse di tshwanetswe go tlhatswa mo lefelong la tiro mme ke boikarabelo ba mong go tlhokomela gore balelapa la modiredi ba se kgone go kopana le diobarolo tse di kopaneng le dikhemikale tse .
Tse e ka nna mesola ya madi fela e ka tsaya mesola e e seng ya madi e e jaaka tshedimosetso ya dimela , katiso , go diposita disampole le go diriwa ga kitso .
O laola tlhabololo , tlhagiso , tiriso ya didirisiwa tse di fetotsweng lotsalo ( GMOs ) .
Kopano e pegelo ya Moruni Kakaretso e leng mo lenanetemeng , e a phasaladiwa .
Molemirui a ka swetsa go tsaya tshireletsego ka maemo a kumo e e ka bonwang e le ditono tse di leng 1 , 5 ka heketara ka tlhotlhwa e e ka nnang R5 000 ka tono .
Go tlhoka ba Boitshwaro / boikgapo : Tlhokomela ; se dirise madi a o se nang ona .
Go ya ka mabaka a setemothuo , tumelano ya khiro gantsi e magareng ga balemirui ba babedi - yo mongwe yo o leng mong wa lefatshe le yo mongwe yo o batlang go dirisa lefatshe , kgotsa magareng ga mmasepala le molemirui ( gantsi se ke lefatshe la morafe le le leng la ga mmasepala ) kgotsa le mmuso - go na le lefatshe la puso le lentsi le le leng la puso mme le dirisiwa ke batho poraefete ka tumelano ya khiro .
Ntlha e e gatelelwang ke Mphahlele , ke gore setso sa Afrikan se tshwanetse go rarabolola mathata a ga jaana , mme e se ke ya nna fela sengwe se se botabotiwang .
Go lekane gore e naya botshelo lebaka la maikutlo . "
Batho ba ba mo tumalanong ya kabelano ya mesola ba tla tlhoka go dumalana ka ga gore se se tla diragala leng le gore ga kae .
" karolotuelo " e raya madi otlhe a mong wa pholisi a a duelang kwa setlamong sa inšorense go sireletsa kotsi e go inšorilweng kgatlhanong le yona ;
Go netefatsa gore dikarolo tsa komiti ya woto , baagi le baneela-ditirelo ba ba totileng-woto , tsa tsenyotirisong di akanyeditswe mo go lekaneng mo diporojekeng tsa IDP
Buela sentle mo founung gore o utlwagale sentle .
Dingwaga di 11 - 12
O ntsifatse ka 10 go bona se o ka bong o se bone mo go 100 m ( gakologelwa gore heketara ke 100 m x 100 m ) .
Go na le mosola tota mo tiragalong e .
Nopolo ya kgwedi e e supa bonnete tota - ke go re re tshwanetse go ithuta ka go lebelela diphoso tse re setseng re di dirile mme re tswelele go dira tse dingwe gape ( fa re ka dira diphoso gape ) .
Ke sesupetso sa gore medi e kgona go tsenelela boteng bo bo kana kang .
" Go nna Bantsho , jo fa gongwe bo bitswang , BoAforika , Boitemogo jwa Bantsho ( Black consciousness ) , ga se dintlha tse di suleng mo Aforikaborwa , kgatlhanong le ditebego , ka go phunngwa maroba / diphatlha ga re nne le bonnete ba tsona thata .
( 2 ) Go rotloetsa maikaelelo a katlholo a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) le go rotloetsa pusetso ya bosiamisi , dikatlholo di ka dirisiwa ka go kopanngwa .
Go go duedisa tuediso ya kopo kgotsa tuediso ya go newa rekoto
Go ka nna mosola fela go wena .
" mogolo " go tewa motho yo o nang le dingwaga di le 18 kgotsa go feta mme ga go akarediwe motho yo o umakilweng mo go molawana wa 4 ( 2 ) ;
katitswe baeteledipele ba bakatisi le batsamaise ba tiro
Mongwe le mongwe yo a nang kgono ya go dirisa naga o tshwanetse go beiwa mo maemong a go e dirisa ka tshwanno go uma kumo .
O ne a nagana gore se tlaa nonotsha maitemogelo mo go ithuteng , le ntšhwafatso ya thuto e e tshegetsang ditlhokego tsa barutwana le baithuti ba ba nang le lesedi .
Tlhopha lefelo le motsokotso o se neng o kgotlela ditlamelo tsa metsi , dinoka , dijalo kgotsa dimela tse dingwe le fa go ka se ikgateng metsi , le go tlholela batho matlhotlhapelo , gammogo le diphologolo le tikologo .
O supiwa ka bonolo ka maungo a teng a a leng makape a a sediko ka mebitlwa ka fa ntle .
Ka go akanya mesola e e tlhagisitsweng fa godimo go ka lemogwa gore mofuta mongwe wa dijwalwa mo thefosanong ya dijwalwa ga e neye puseletso e bile e naya go lekalekana mme mo sedikong e na le mosola go feta .
Fa o tlhaeletsana le batho , go botlhokwa gore o lemoge gore ke maitsholo afe a a amogelesegang mo setlhopheng seo sa batho .
O ne gape a dira khoso ka go ithutela gae le Damelin le Yunebesithi ya Vista kwa a amogetseng dipoloma ya borutabana .
1 . Boikaelelo jwa go aba dithata / taolo
Monotsha o o lekalakaneng
Athikele e kwadilwe ke Jurie Mentz , Molaodi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA , Vryheid .
Tokafatso ya mmu e oketsa bokana ba kumo le kgono ya go uma ka bontsi .
" Mmasepala o tshwanetse a tlhama moono wa taolo ya mmasepala , taolo e e tsamaisanang le puso ya kemedi e e tlhomameng ka thulaganyo ya taolo e e tshwaraganetsweng mme mo lebakeng le o tshwanetse a :
Setshwantsho 1 : Fitlhela kitso ya tshimologo ka thaere ya gago mo letlhakoreng la thaere .
Se se tla dira , sekao , mo tshwetsong ya go neelana ka tetlelelo kgotsa tshwetso ka Tona go rebola kgotsa go se rebole tumalano .
Lenaneo le le Tsweleletseng la Molemirui
Katlanegiso - Montshadikuno wa Ngwaga wa 2008 .
Jaanong , le ka mathata a komelelo e e leng teng ke uma ditono di le 3 ka heketara .
Fa dipalo tse di lekanang di sa kgonege , netefatsa ' boima bo bo masisi ' ba basadi le banna ( ke gore .
8.1 Fa phatlhatiro e amana le leloko lepe le le tlhomilweng ke Kgosi go ya ka polelwana ya semolao 4.1.1 fa godimo , mo dikgweding di le tharo ( 3 ) morago ga fa leloko le sena go tlogela tiro , Kgosi e tla nna le thata ka nako epe fela , le ka nako le nako , ya go tlhoma motho ope gore a nne leloko la Kgotla ya Setso gore go bolokwe palogotlhe ya maloko a Kgotla ya Setso jaaka Moporemia a tlhalositse .
Ke nako gore re lebelele tlholego ka leitlho le lengwe .
Ngwaga mongwe le mongwe ka nako ya dipula go bonala disenyi tse dintsi , tsotlhe di tlhoka dijo le manno mo di ka phelang teng go tsweleletsapele mofuta wa tsona wa disenyi .
Fa go kgonegang teng , ditekanyetso tsa tshomarelo tse di jaaka mekgwa ya kotulo e e tswelelang di tshwanetse go dirisiwa go tlosa kgatelelo mo dithotong tsa naga .
Bakonteraka ba Bolemirui - tse o tshwanetseng go di itse
Fa balemirui ba le bantsi , go dirisa madi le go bega pego le tsona di nna ntsi mme tota le dintlha tsa tsamaiso - sena ke ntlha nngwe e e leng botlhokwa thata ya lenaneo , mme bokana ba tiro ya tsamaiso e se bonwe ka go tlhaetsa matlho .
Dikgakololo ka go uma
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
( b ) Kgato nngwe le nngwe e e tsewang ka fa tlase ga temana ya ( a ) ga e kae gore ngwana o na le maikarabelo a tiragalo e e dirileng gore go diriwe tshekatsheko .
Tlhaloso Tsebe 1 .
Ka se sebaka , ntshodikuno ya sonobolomo e kgatlha thata - sekaseka lebaka le mme o bone gore a o ka jala disonobolomo go na le dijalo tse dingwe tse di kgonegang tse di jalwang mo kgaolong ya gago .
Go dira kopo ya thendara ga mokopa-tshedimosetso morago ga pulo ya phatlalatsa
Ntlha e e sa jeng madi ka bontsi jalo ke go thibela malwetse .
Baithuti ba tla bo ba le mo maemong a a siametseng go ka atolosetsa go ithuta le tiragatso ya bona mo makaleng a mangwe mo tikologong ya kgwebo , kgotsa go gabalalela maemo a seporofešenale le tiragatso kwa magatong a a fa godingwana .
Tiriso ya diruiwa ka nako ya mariga le gona go ka thusa go fokotsa phatlhalatso le palo ya mefero e mengwe e e sa batlegweng .
Ka moo o ka dirang therisano ka teng
Bafatlhosi
Maitemogelo a bontshitse gore go botlhokwa gore batsamaisi ba diwoto ba tlhophiwe ka kelotlhoko go ya ka ditsela tse di dumalanetsweng , le gore ba ba akantsweng ba botsolotswe .
Motho yo a nang boikarabelo o tshwanetse gape go netefatsa gore go se aparwe diaparo tse di lepeletseng ke badiredi fa ba dirisa metšhene .
Mothale wa tulafatso e e bulegileng ke eng ?
( a ) magiseterata yo o dirang dipatlisiso , mo lobakeng la go faposa kgetse mo tshekong ; kgotsa
Puisano le setlhopha le batho ba setlhopha se le sengwe
Dibering tsa thibelakgotlhego gantsi ga di onale di palelwa fela ka ntlha ya go lapa .
Go akarediwa ga baagi mo neelanong ka tirelo , go setse go diragala kwa KwaZulu-Natala le kwa Kapa-Botlhaba kwa baagi ba akareditsweng mo neelanong ya metsi le kelelaleswe le mo go tsa bajanala .
Kgono ya go busetsa madi e supa bokana ba madi a a leng teng mo kgwebong ya bolemirui go busetsa madi a adimiwang ka ngwaga .
2 . tlhagisa temoso le kutlwisiso mabapi le gore ke eng se mokatisi / mofatlhosi a se dirang le setlhopha mo maemong a thutano
Thulaganyo ya go tswakanya metsi le dikhemikale
Paterola kgaolo bonnye diura tse tharo go tlhola dikgabonyana .
Fa mola o le mongwe o tlhaela ( ka ntlha ya go sa direng sentle ga polantere ) , mola oo o ka jalwa ka bonako fela fa bothata joo bo lemogiwa .
Ke tla re ke thutego e ke e amogetseng go tsweng kwa Grain SA mme gape le thuso ka madi go tsweng Lefapha la Bolemirui go nthusitse tota .
Jalo , go botlhokwa go tlhola o tlhokomela go bona ditshupetso tsa tshimologo go kgona go thibelela malwetse .
Go na le dintlha tse di leng botlhokwa go kgona thulaganyo ya go se suge mmu ka tshwanelo .
Bokgona ba me ke botlhaga ba me go kgona go oketsa kumo ya me le fa tse di tlhokiwang di se teng .
Moithuti yo o falolang o na le bokgoni jwa :
Ntlha ya puisano :
Tekatekanyo ya maemo a pH e tsamaya ka 0 - 14 mme maemo a a siameng ke gare ga 5 , 5 le 7 .
Kemonokeng
Dimela di arogantswe ka ditlhopha tse dikgolo di le pedi - matlharephaphathi ( khotopedi ) le matlhare sesane ( khotonngwe ) .
Go kopa ga maloko gore go tshwarwe kopano 116 16 .
Tlhalosa kgolagano magareng ga CBP le IDP
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Go simolola go fetolela lefitiso la dithoro go ethanolo ; le
Tlhalosonyana e ga e a akaretsa dikgato tsotlhe tse di farologaneng ka gore dintlha di farologana ka kuno go ya kunong .
Mokgwa o o tswang pele o modirisi wa ditirelo kgotsa dikumo tsa ditšhelete a ka tilang kganetsano ka ona , ke go netefatsa gore o dira le batlamedi ba ditirelo tsa ditšhelete ba ba nang le laesense le go itse mabaka a tumelano ya gagwe .
Ka go se nne teng ga tshwetso e e siameng ya khansele , makhanselara a diwoto a ne a dirisa kakanyo ya ona , e e tlhodileng dimmotlolo tse di farologaneng tse ka gale di sa emiweng nokeng ke baagi .
Go tlhokomela le go lekalekantsha ke go kgobokana kitso le go lokolola mathata go bona gore go tswelelwe ka eng mme le gore go fetolwe eng go kgona go dira dilo botoka isago .
Tshupa ga e utlwane le dimela tsa monkgo o o bogale .
Go laola diruiwa tsa gago
Morago ga motsokotso wa bofelo o ka tlhatlhoba sekgatshi sa gago le go dira dipaakanyo le diphetolo tse di tlhokegang .
( 4 ) Gore Palamente e tlhole bonnye jwa dingwaga tsa kitso ya bosinyi , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 8 , Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse gore , mo lobakeng lo lo sa feteng dingwaga di le tlhano morago ga tshimilogo ya Molao ono , e neele leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi , ripoto , e e tlhalosang tse di latelang :
Ka tebogo , tlhotlhwa ya kumo le yona e ntse e oketswa mme balemirui ba ba kgonang ba kgona go bona poelelo e e duelang teko ya bona .
Tulong ya Grassdale ba na le dikgomo tse 58 000 .
Go na le bonnye methale e e farologaneng e le mebedi ya korong e e jwetsweng mo tshimong e - o mongwe o setse o le gaufi le go butswa fa o mongwe o sa ntse o le motala .
Taolodisenyi
Ditlapele tsa woto ya selegae di bontshitswe mo dithulaganyong le mo go tsenyeng porojeke mo tirisong
diforamo tsa sepodisi sa baagi
Fela , ga o tlhoke go dira kopo ya tetlelelo yapatlisiso ka ditshedi kwa bothating jwa bosetšhaba .
Tlamelo kwa tshimologong ya setlhajalo
Nako ya leuba le yona e oketsa mathata a .
Fa o mo rekisetsa kumo e e pila o tlaa boela ka tlhotlhwa e e oketsegang .
pegelo ya ngwaga le ngwaga
6.5 Fa go ka nna le :
Molemirui wa ngwaga
Go nna molemirui go thata , go tsaya nako e ntsi go kgona go bona maikemelelo ka ntlha ya ditšhelete .
Fa a tlotla kgang gape , Mphahlele o bolelela mmuisi gore o bona seo e le maitemogelo a a isang maemo kwa godimo gore a bo a bua le baithuti ba le batlhatlheledi ba bona .
Mafapha a Bosetšhaba a nna le seabe mo thebolelong ya ditirelo ka go tshegetsa dithulaganyo , go tlhama , go diragatsa le go tlhokomela gammogo le magato a go tlhatlhoba diporojeke tsa mafaratlhatlha tse di dirwang ke bommasepala .
Ba bangwe ba tla re : " Dira jaaka o tlwaetse go dira , se dire selo se sengwe kgotsa se fetolele go se se seng tlwaelo ! "
Go botlhokwa go tswelela go ya kwa matsatsing a balemirui go itse mefuta e mentshwa e e tlhabololwang .
Diriseke le dipharalogano tse di tlhaolegetseng ntshokuno ya temothuo e bile ga di ka ke tsa ganelwa le go dira kgwetlho go ya ka togamaano ka kgwebo ya temothuo .
Mogodu le diteng tsa ona ( moswang ) .
Go tlhola boleng jwa seabe mo dithulaganyong tsa temokerasi le mo ditheong .
Bantshadikuno ga ba ka ke ba kgona ba le bosi go ntshetsa setšhaba dijo tse di tlhotlhwatlase - Mmuso o a go tshwanela go dira seabe sa ona .
Kereiti 5 / Std 3
Go botlhokwa go dirisa lefatshe le le leng teng ka botlalo - ga go bonolo go dira poelo mo temothuong , ka jalo lotsenonyana longwe lo longwe lo lo tlaleletsang lo ka thusa .
Ditsholofelo tsa dikgaolo ka bongwe ka bongwe .
3 Dithuso ka madi
Lenaneo le le ka dirisiwa botoka ka go kwala ka seatla mo bukeng kgotsa ka go dirisa lenane la Excel mo khompiutareng .
Fa re akanaya ka potso e re tshwanetse go lemoga gore mmidi o dirisiwa jang : ke bomang ba ba dirisang mmidi , o dirisiwa jang , o dirisiwa kae , jalo le jalo ?
Ditokololo tsa Komiti ya Woto le ditlhopha tse di di emetseng ba ka leba molawana o o amanang le ditlhagiso tsa bona .
Bokana ba tuelo e e tseiwang ke disilo tse di kwadisitsweng mo Afrikaborwa le yona e a supiwa , tota le mo kgaolong ya kwa Kapabophirima .
Gape go na le lebone le lehubedu le le supang kgalemo ya gore go se jwalwe disonobolomo mo tshimong e go robilweng disonobolomo ka go letelana .
Re tshwanetse ra laola se mo molemong wa batho .
Kgato ya ntlha ya go lekalekantsha segasetsa ke go lemoga gore ke mofuta ofe o o siameng le bokana ba dinosele .
Go ne go tlhotlhletsa e bile go gatelela ntlha ya tumelo ya gore baumi ba tshwanetse go swetsa ka bobona go duela thulaganyo ya bona ka tshwanelo ka go oketsa tuelo ka tumelo .
Inšorense
Mo go kgonagalang , letlelela setšhaba sa selegae go tlhalosa baemedi ba sona ba ba siameng e bile ba se ba ratang .
Botsayakarolo jo bo tlhaga go tswa mo baamogela-ditshiamelong mo dithulaganyong go botlhokwa , go tewa , baagi ba ba kgaphetsweng kwa thoko , mekgatlho ya basadi , mekgatlho ya bašwa , mekgatlho ya baagi le banni fela ka kakaretso jj .
1.3 Popego ya Kaedi
Dintlha tse di tlhotlheletsang ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo di ka aroganngwa ka ditlhophakgolo di le nne :
Sethosa
Monica o lema mo lefatsheng la morafe mme o kgonne go teratelela masimo a dijalo a gagwe a diheketara tse thataro .
Ke ka nako ya Ntwa ya Lefatshe II fa soyabini e neng ya ribololwa jaaka monontsha ke Lefapha la Temothuo la United States .
Fa o tlhoka kitso gape kgotsa fa o na le dipotso mabapi le dintlha tse di tlhalositsweng fa godimo fa o ka leletsa mogalo go SARS mo 0800 00 7277 .
Dipitso tsa go rarabolola mathata
Pele ga tlhogo e kaya go kgatshiwa ga khemikale mo godimo ga mmu kgotsa boalogodimo jwa mmu jwa tshugopotlana morago ga go jwala fela pele dimela di tlhagelela mo mmung .
Eya go lebelela lelapa la dilwana tsa bolemirui la Safex mo inthaneteng go bona kutlwedi e e kompa .
Mo Aforikaborwa , puso ya Tlhaolele e dirile leano la thuto le le neng le diretswe go tsweletsa dipholisi tsa bosemorafe tsa kgaogano le go se lekalekane , ka maikaelelo a go dira gore bontsi jwa Bantsho - maAfrikan , Bammala le maIntia - ba amogele gore ba ka tsaya-karolo mo botshelong jwa Aforikaborwa ba le mo maemong a a fa tlase ga a Basweu ba ba palo e potlana .
O ka bona sekao sa Wili kwa lebenkeleng la dibuka mo tikologong ya gaeno .
Sediriswa sa IDP sa bo3 : databeise e e sekasekang ya baneeladitirelo go tswa mo sethalong sa Venn ( tiragalo ya bo8 )
Ba lemoga gore fela morago ga diura tse di rileng o tlaa itse gore go utswitswe mme ba ka salwa morago .
Fa o lemoga gore di tla gape le gape o ka tswelela go ya go di thaisa ka go iphitlha maitseboa gaufi le lefelo leo , mme o netefatse gore fa o iphitlhang teng go nne mo di ka se go boneng kgotsa go go nkgang teng .
go tlhomamisega ga matlotlo a mmasepala .
Dintlha tsa kgolagano tsa moamogedi wa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae fa e le motho yo mongwe kwa ntle ga mmatlisisi wa ditshedi
Fa tshegetso ya bagolo e sa itsetsepela , matsapa a boša a go diragatsa dikeletso tsa bona , gantsi a koafaditswe ke go nna botlhaswa .
Diwoto di sa lobe tlhaolo ya baneeladitirelo
Tota le ka mefuta e mentshwa e e kgonang komelelo , bonnete ke gore fa go le komelelo mo ngwageng mme pula e na ka bonnye kgotsa e sa ne ga go na sepe se se ka thibelang lesenene jaaka le .
Dikarabo tsotlhe tsa montshakuno a di bonelang dipotso tse di tshwanetse go golagana le dikakanyotheo tsa seikonomi tsa motheo tse di umakilweng pelenyana tsa patlego le tiriso tse di nonofileng !
Nnete ke gore dinoga di a tlhokegwa mo tikologong e nngwe le e nngwe mo di fitlhelwang teng .
Go laola ditiragalo sentle o tlhoka kitso .
Dijwalwa tse di jwalwang mo disaleleng tsa kanola di naya kumo e e oketsegang , koketso e e ka fitlhang bokana bo bo ka nnang 20% e setse e bonwe mo masimong a a ntseng jalo .
O rulaganya go tshela monontsha o o kae ?
18.6 Go boloka modulasetulo a le mo leseding ka ditiro tse di abilweng ke Kgotlakgolo le go dira tatediso ka tsone ;
tlhalosa ditirokgolo tsa thulaganyo e e tlhophilweng kgotsa tsa porojeke
Lenaneotlhabololo la Balemirui le tsweletse go tsaya matsapa go tlhaeletsana le wena - montshadikuno .
Mokwaledi wa komiti ya woto o na le ditiro tse di latelang :
Fa o le setlamo / mmatlisisi go tswa nageng e sele , patlisiso e tla diragalela kae ?
Tlhaloso :
O ka re tshimologo ya go dirisa dithekenoloji tse di tsweletseng pele le didiriswa tse dintshwa ke go rulaganya pego e e siameng .
Limpopo e ngoka peeletso ya boditšhaba
Fa o kgomane le madi , seedi sa bonna kgotsa seedi sa bosadi sa molatofadiwa ka nako ya go dirwa molato wa thobalano , o ka nna wa bo o le mo kotsing ya go tshwaediwa ke HIV .
Go na le dikotsi tse di bataletseng fa gare ga mefuta ya temokerasi , e leng e e gololosegileng thata le e e gagametseng thata .
Bantshadikuno le batsamaisi ba nosetso ba ba bayang dilekanyo tsa bongola jwa mmu ba oketsa kgono ya bona ya go boloka metsi le maatla thata , ba tlhatlosa thata thobo ya dijalo le go efoga kgogolego ya mmu le kgotlelego yametsi .
Bakhanselara ba tshwanelwa ke go lekalekanya dikatlenegiso tsa batlhankedi ba ba nang le dikgatlhegelo le ditlhokego tsa baagi .
Botsayakarolo
6 batsamaisi
Fa lo diragaditse kgato e , arabang dipotso tse di latelang :
Leba setshwantsho sa megwang ya mmidi - o ka bona mebala e e farologaneng e mentsi - tse ke ditlhaelo tsa dikotla .
Go botlhokwa go dira thalotlhakore e e tseneletseng ya mmu pele go lengwa mme gape morago ga go lengwa .
Sengwe se motho a nang le sona jaaka ntlo kgotsa setsha .
Elatlhoko
Kotlo e e leng mo mmung e tseiwa ke medi ya semela mme e feta go tsena mo dikgaolong tsa semela go fitlha mo dikaleng le mo matlhareng .
7.5 Tshitshinyo nngwe le nngwe ya semmuso jaaka go tlhalosiwa go karolo-potlana ya 13 ( a ) , fa e sena go amogelwa , e tla kwala letlha le nomore mme Mokwaledi wa Kgotla o tla e tsenya mo teng ga ajenda ka tatelano e e amogetsweng ka yone , ntle le fa e le gore tshitshinyo ya semmuso e e fetolang e nngwe e tla tsenngwa mo teng ga ajenda ka bonako fa tshitshinyo eno ya morago go sa kgathalasege kitsiso ya nako e ka yone go amogetsweng kitsiso ya tshitshinyo ya semmuso ya gore e fetolwe ;
Matlapana go tswa ngweding , ka Moperesitente wa Aforikaborwa Richard Nixon le ona a tlhagisitswe .
Tlhaloso ya porojeke ka temana e le nngwe e khutshwane eo e sosobanyang dipoelo tsa porojeke ka go itsheka .
Peo e e boelediwang e ntsha 32% ya dithoro kwa tlase ga peo ya leidi e ntšhwa .
Mefuta ya mesola e go ka rerisanwang ka yona le batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi kgotsa kitso ya setso e tla farologana thata go ya ka maemo a selegae le maemo a setlamo kgotsa setheo se se fitlhelelang sedirisiwa kgotsa kitso .
Fa lekidi la gago le ntse jaaka le tshwanetse , le dumela gore peo e beiwe ka boteng bo bo lekaneng mme dimela di simolola go tlhoga ka nako e le nngwe e bile di mela ka go lekana le go tshwana .
Fela le gale bontsi jwa bantshakuno ba mmidi ba ba atlegileng bo na le karolo ya loruo e e tshwaelang mo tirisong e e feletseng ya metswedithuso ya tlhago yotlhe le go fokotsa diriseke tse di tsamaelanang le temodijalo .
Dikarolwana tsa mmu tse di tlhanyaolotsweng ke tsona di kgona go tsamaya le metsi le go tswa mo tshimong go tsena mo meeding ya metsi , mme go tlhole thibano e e boitshegang ya melapo le dinoka .
Frans o sa ntse gape a akanya gore Puso e tshwanetse go sekaseka diporojeke tsotlhe tsa yona , go rotloetsa bantshakuno go gola le go ntsha bantsho mo diporojekeng tse di reteletsweng .
Se se ne sa mo tlogela ka maitemogelo a go ithuta a mantle mo temong ya mmidi le mekgwatiriso ya temo e e siameng .
Re utlwile ka mokgwa oo bomorwarraarona le bokgaitsadiarona ba Maaoforika ba neng ba sotlwa le go utlwisiwa botlhoko ka ntlha ya fa ba ne ba sa itse gore sekgono ( sejabana ) ke eng ka puo ya Sezulu .
Se se maleba mo mogopolong wa ga Sobukwe ke go nolofatsa mogopolo wa kopano ya boAforika ( Pan Africanism ) gore le moagi yo o seng maemo , a e tlotlomatse le go e tlhaloganya .
Lenanenetefaletso la ditokomana tse di botlhokwa tse di maleba mo tsamaisong ya selegae ya botsayakarolo le mokgwa wa dikomiti tsa diwoto
Fa lenaneo la gago la go laola mefero le sa siame o tlabo o tshwanela go nna o ntse o tlhagola mme o ka se bone nako ya go ikhutsa !
Akanya ka ga baagi ba lona , a go na le dikgwetlho tse dingwe tse lo itemogelang tsona ?
Nnete ke gore ga go eme foo .
Re tshwanetse go gakologelwa ka gale gore le balemirui ba ba setseng ba kgonne ba kgona go fosa - ga re leme ka fa tlase ga borulelo mme re tlhola re ikanya bosa go bona ntshokhumo .
" Bobusaesi le kgatelelo ya sepolotiki ke maungo a bokoa jwa batho le go senang maatla go go botlhoko , gonne ke go eletsa maatla go go supang megabaru ya moeteledipele . "
Maikaelelo a rona ke go nna le dimela tse di nang medi e e tswelelang go mela go kgona go ntshwa metsi le kotlo mo mmung .
Tiko ya kgotlhang e simolola ka maikutlo a rona ka sebele ka ga kgotlhang .
Mo tiragalong e e latelang maano a supiwa gore go agiwe mo go ona dithoto le go thibela tlhokagalo ya dithoto .
Go tsamaisa ka katlego tirego ya tiragatso go tlhokega boeteledipele jwa selegae jo bo nonofileng go tsa botsamaising le mekgwa e e botoka ya go diragatsa maano e tshwanetse go tswelelwa go batliwa .
Athikele 18 Maikarabelo a batsadi Bobedi rre le mme ba na le maikarabelomagolo a a kopanetsweng a go godisa ngwana .
Gakologelwa gore bokakwantle jwa senosetsi bo gasetsa kgakala go digela modiko , e bile ke ka moo go dirisiwang metsi a mantsi fa o katoga pinagare ya senosetsi .
Tirelo ya go tsaya balwetse ba ba mo diphateng ba ba palelwang
Tuedisolekgetho ya madi a ditshiamelo a a fudusiwang go tswa go letlole la phenšene go ya go la provident
Fa a ne a bua le baša , Mphahlele o re gakolotse gore ka go tsaya karolo ga bona kwa mafelong a thuto ba ne ba le mo logatong lwa go nna batho - lwa go nna bagolo ba botshelo jwa isago .
Lobaka lwa gore ke kgonne go anama le nthusitse .
Teko e supile gore ga go tlhokegwe didiriswa tse dikgolo tse di turang go kgona go jwala peo ya mmidi o o fetotsweng ka go dirisa bojenetiki mo mmung o o sa sugiwang .
E tshwanetse go oketsa boleng kgotsa e tlise diphetogo tse di itumedisang ka mokgwa mongwe .
o thapilwe ke khamphani ka Mopitlwe 31 wa ngwaga oo
Fa go sa kgonege gore diwoto tsotlhe di bo di fetile ka tiragatso ya CBP mo tshimologong ya Tebosešwa ya IDP , gona go siame go tlhaola diwoto tseo go simolola tiragatso ya CBP gore e tle e nne sekao sa motseletsele wa diwoto .
Phulo e ka letlelelwa fela mo methulameng ya bonnye jwa 30% .
Ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go tlwaela Tsamaiso ya Tiko ya Porojeke ( PCM ) jaaka fa yona e le mmotlolo o o dirisiwang thata .
Batsamaisatiro
28 . Go bontsha gore fa Batlhokomedi ba Letlole ba rolela boikarabelo jwa bone go komiti-potlana , ba sala ba ntse ba na le boikarabelo ka botlalo jwa tshwetso epe e e dirwang mme tshwetso eo e tshwanetse go kwalwa mo ditshwetsong tsa kokoano e e latelang ya Batlhokomedi ba Letlole ;
Ditiro tsa konokono tsa Lefapha leno ke : -
Morago ga go naya kabelo ya bone , balemirui ba ne ba tshwanetse go supa gore ba batla peo ya mmidi o mosweu kgotsa ya mmidi o mosetlha .
Mokgwa wa go dirisa ditšhefu
Kgato eno e akaretsa kopano e e tshwarwang pele ga togamaano le go simololwa mo baaging .
RE LEBILE GO LAOLA DITIRO TSA BATHO MME RE BATLA GORE BA UTLWE LE GO DIRAGATSA MOWA WA BOTHO .
mela ya bokana ba metara e le 0 , 70 - go lekalekantsha dimetara tse 14 , 3 fa go lekalekanwa .
5.3.10 Ke mang yo o tla tlhatlhelang Boikuelo mo Teng ga Setlamo
Malwetse a a tlisetsang go bola gantsi a simolola fa tikologo e le metsi .
Matlole
Go lekalekantshwa gore go na le balemirui ba ba ka nnang dimilione tse 500 mo lefatsheng mme mo Aforika 80% ya dipolase di tsamaisiwa ke ba lelapa e bile ba ba leng bannye mo bolemiruing ba kgona 8% ya dijo tse di fiwang kontinente .
Fa re ka latlhagelwa ke dinoga tota le fa e le ya mofuta o le mongwe fela go tla nna tlhakatlhakano mo tikologong mme re tla bona mathata go feta jaaka tatelano ya tse di senyegang .
Popego ya motlhape mongwe le mongwe o ne o na le dikgomo tse dinamagadi tse di ka nnang 15 , poo ga e teng mme dinamane ke tse di ka nnang 3 fela .
Ba tshwanetse go dira thata mme ba neye nako e nngwe le e nngwe e ba nang le yona go tsweleletsa tiro e ba e dirang .
Mmidi o bolaiwa ke malwetse a mantsinyana jaaka Maronthotho a masetlha mo matlhareng , Segole , le Diplodia go naya a mangwe fela .
Tsweetswee mpolelela gore o ne wa dirisa efe ya ditsela ( mekgwa ) e e latelang labofelo fa o ne o ikgolaganya le Telkom ?
( 2 ) ( a ) Fa go amogelwa ngongorego go tswa mo ngwaneng kgotsa motho mongwe ka nako ya go tswarwa kgotsa fa ngwana a le kwa lefelong la go tlhatlhela la mapodisi mabapi le kgobalo nngwe le nngwe e ngwana a e boneng kgotsa maitemogelo a a sa jeseng monate mo ngwaneng , kgotsa fa lepodisi le lemoga gore ngwana o bone dikgobalo kgotsa o nnile le maitemogelo a a sa jeseng monate , ngongorego kgotsa itemogelo e e jalo e tshwanetswe go kwalwa ka mokgwa o o tshwanetseng mme e begiwe kwa go mokomišenara wa seteišene , o o tshwanetseng go bona gore ngwana o amogela thuso ya kalafi e e tlhokegang ya ka bonakonako , fa a kgotsofetse gore go na le mabaka a a latelang :
Heketara e bogolo bo kae mme ke tlhomamisa jang kgaolo ?
Go bona banna jaaka ba ba nang le bokgoni
BATSWASETLHABELO BA NA LE DITSHWANELO
Babatlisisi ba tlhoka go lemoga matshwenyego a ka gale a tshotsweng ke batshodi ba kitso ka ga kgobokanyo le tiriso ya kitso ya bona mme ba tshwanetse go ya kwa batshoding ba kitso ya setso ka mokgwa o o pelonomi gape o le maleba ka setso .
Motho wa boraro
4.15.1 Fa , ka nako ya kopano epe fela , Motlatsa-Modulasetulo a tshwanelwa ke go tlhoma mogopolo go maloko a le mmalwa a a leng teng , maloko ao a tla balwa mme fa go fitlhelwa gore ga go na palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe , Motlatsa-Modulasetulo o tla busetsa kopano kwa morago bobotlana metsotso e le 5 mme fa go sena palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe morago ga metsotso e le Tlhano , Motlatsa-Modulasetulo o tla busetsa kopano kwa morago go tloga ka yone nako eo go fitlha go nna le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe ;
" Bobusaesi jwa bontsi " ke puo e e diriswang gantsi .
Batlisisa ka mefero e o e boneng- a ke ya :
( b ) motsoko o mongwe jaaka disikara , motsoko o o tlhafunwang , senefit kgotsa peipi mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Fa montshakuno a setse a sweditse go jala sejalo , ga a ka ke a emisa tirego le go ema go fitlhelela tlhotlhwa e tokafala - o sentse madi mme o tshwanela go roba dijalo le go di rekisa .
Bothati jwa Borutego jwa Aforikaborwa
CAP ya GEP e tlaa agiwa ke go kopanngwa ga :
Batlhankedi ba mmasepala le / kgotsa makhanselara a magolwane ka gale a teng mo katisong go dira jaaka Bakatisi ba Bakatisi mo ditirwaneng tse di tlang tsa koketsokitso .
Motho yo go ka buiwang nae
Setshwantsha sa 2 : 20% ya dimela e tseneletswe ke Ngadule ya Brevicoryne brassicae .
Bongadube le bosai ba ka bolaiwa ka dikhemikale tse di nang Mevinphos e le selo se se bolayang .
Lenaneo la go lokela monontsha la ngogola le ka simolola go dirisiwa ka ntlha ya kgono ya disonobolomo ya go kgona go goga kotlo e e loketsweng ka ngogola .
Dipotso di romelwa kwa mafapheng a setegeniki
Baeteledipele ba setso
Re ne ra tswelela ka go dirisa boro ya peo e e bolete ; re sa e dirisa gompieno mme ka dintlha tse di oketsang kgono ya yona jaaka ditlhokomelo tsa peo , phethogo ya go dira , tokafatso ya go lokela monontsha le metšhene e megolo .
Go botlhokwa go leboga dikaelo tsa peomolao ya rona mabapi le tlhaeletsano e e maatla .
Lebanta le le repileng le tla thelela mme le tla thibela thulaganyo ya tsidifatso go dira tiro e e botlhokwa ka tshwanelo .
Motswedi : Ulrich Feiter
Fa Moporesitente a tsenela kopano kwa Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense , o nna fa moleng o o fa pele kwa mojeng wa modulasetilo , mo setilong se go setilweng matshwaokakaretso a naga mo go sona .
Ka gore mmidi ga se tlhaka e e ka lengwang ka ngwaga otlhe mo Afrikaborwa , le fa e le dijo tsa tlwaelo tsa batho ba bantsi , go botlhokwa go e boloka ka tshwanelo gore e kgonwe go dirisiwa ka ngwaga otlhe go fitlhela go robiwa gape .
Dilo tse gantsi di a re lapisa e bile di re nyemisa moko gore re se kgone go bona tse re ka di kgonang .
Kgaolo 1 Tlhatlhobo : Dipuisano
Meeledi e e tswang mo kgaolong ya botlhatswetso jwa didiriso le yona e tshwanetse ya bo e rulagantswe ka kelotlhoko gore meeledi e laolege ka pabalesego .
Ke loga leano la ditšhelete jang ka ntlha ya go jwala dijwalwa tse di latelang ?
Kwa ntle ga maitlhomo go lekanya bononofi ga go na mosola , gonne ga go kgonege go thuntsha ntlhaphitlhelelo e e se yong .
Tshobokanyo eno e tlhalosa ka ga tlhabololo ya dintlha tsa Tlhabololo ya Togamaano ya Motlhakanekwa .
( b ) e re ka bonako , le itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mme e se ke ya nna morago ga diura di le 24
O tlatsa ka go re , fa go na le matshwao a bomorafe mo boeteledipeleng ba sepolitiki ba Aforikaborwa : " Re ka solofela fela gore re ka babalela Aforikaborwa kgatlhanong le matlhotlhapelo a " hisetori ya Aforika ya morago ga tlhaolele e ntse jalo .
O ne a bona ka moo Rre Du Plessis a neng a bereka mmu ka teng mme a eletsa gore o ka re le ena ka lengwe la malatsi a ka nna le polase ya gagwe .
Tshwagafalo ya mmu e diragala mo dikemong di le tharo .
Dilo tse di latelang ke tšhata ya ditshwanelo tsa motswasetlhabelo tse di mo tshwanetseng fa a etela seteišene sa mapodise kgotsa motlamedi mongwe wa tirelo go ka bona thuso :
Tsamaisa botsayakarolo jwa baagi mo tlhabolong , tshekatshekong le tiragatso ya IDP
Batho ba ba emetsweng ke setlhopha ban a le dilemo di le kae ?
Gakologelwa : Go a kgonega go dira temothuo kwa ntle ga go nna mong wa lefatshe ka go hira , go nna mo lefatsheng la morafe kgotsa go lema ditele .
Go iterela nako ya go nna le ba lelapa , ditsala le maitiso ;
Kitsiso ya tshwetso ka ga boikuelo
Buisana ka ditsibogo tsa setlhopha sa gago le batsaya karolo ba bangwe botlhe
Dinanethekiso le disupetso kamogelo ;
Molaotheo o rulagantse ditlhokego di le pedi tsa motheo tsa go dira molao wa mmasepala .
1 . Go dirisa didiriswa tse di tlhokegang ka mokgwa wa tshwanelo
O goeletsa setšhaba gore se tsenye mowa wa Setho sa Afrikan mo tsamaisong ya dikgwebo le mo mererong ya ikonomi .
Tsena ke dintlha tse di tshwanetsweng go kwalwa .
Khopi ya Foromo B e ka bonwa mo webosaeteng ya ditlamo tse di maleba mme gape di ka bonwa kwa ofising nngwe le nngwe ya Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa .
Leka heroin ( junk , smack , ska , H , sugars , nyaope ) gangwe kgotsa gabedi
Se ke monawa o o monatenate le o o tletseng dikotla o o bileng o sa tlamele fela ka phulo ya boleng jo bo siameng mme gape e oketsa naeterojene mo mmung e e ka dirisiwang ke dijalo tse di latelang .
Go Femelwa ga Aforikaborwa , tshireletsego le dikamano le dinaga di sele
Moo batho ba kopanang le mathata gone a go sa tlhaloganye buka ya ditaelo , ba tshwanetse go ikgolaganya le Lefapha la Ditirelo Tsa Semolao .
A o dirile thulaganyo ka kelotlhoko ?
Go na le mefuta e e melang ka nako ya setlha se se khutshwane , se se nakogare le se se nakotelele mo go ka tlhophiwang .
Lekanya
Go senyetsa motho thoto ya gagwe ka swele , mo madi a a akrediwang a s fete R1 500 .
Ka go dira seno , tokololo e tshwanetse go neela mongongoregi khophi ya Kitsiso le go e tlhalosa ka puo e a e tlhaloganyang .
Batho ba le 15 ba ba katisitsweng
Go netefatsa gore batho botlhe ba tshela ka pabalesego , ka tsamaiso e e ikemetseng e e lolameng ya taolo ya bosenyi .
Mmu o ka nna o galakile jaaka o ntse ; ke ka popego le disalela , tshwaragano le diorganisimi tse dinnyennye tsa mmu .
Fa , o tla fitlhela melawana e e ka ga tlhomo ya dikomiti tsa diwoto
Ka bomadimabe bantshakuno ba bantsi ga ba lemoge matswakabele a go dira temothuo le gore ga se mafatshe otlhe a a siametseng mefuta yotlhe ya temo .
Le gale , go na le ditshupetso tse di ka bonwang pele ga nako e jaaka mararabana a a borale go ya borokwa , a a tsweletseng mo matlhareng a a tla tswelelang go bonalwa sentle morago ga nako fa semela se tswelela go mela .
Tsona di ka dirisediwa go goga didiriso go lema mmu , go jala dijalo , go laola mofero , go roba dijalo kgotsa go rora ( dipalangwa ) .
Ka setlha sena ke umile diheketara tse 7 tsa mmidi le heketara e le 1 ya ditapole .
Fa o bona diphatlha tse o setse o na le tshenyego e e ka nnang 10% mo tsimong ya gago .
Phetiso ya bong jwa boswa jwa tota e kwadisiwa mo diofising tsa kano mo ditikatikweng tse dikgolo go ralala Aforikaborwa .
Ka jalo , ke konteraka e batho ba dumelang go se senole tshedimosetso e e mo tumalanong .
Kgotsofetse thata
setšhaba se tla dirisa kitso e e ka moteng , tshedimosetso , maitemogelo , mararang le metswedi e e godisitsweng mo mekgatlhong ya baagi ya basadi
Maatlaipuelelo a a sa lekalekaneng ;
Mo palong e go akareditswe ditlhophathutano tse robedi tse di leng karolo ya porojeke ya korong kwa Foreisetatabotlhaba .
Ke dikomiti tsa kgakololo tse di akaretsang batho ba ba itseng lefelo sentle e bile di ka kgona go thusa mokhanselara go rerisana le batho sentle , gp begela batho le go ba neela tshedimosetso le go tsaya ditshwetso tse di botoka mo khanseleng .
KGOKAGANO E , E KA TIISIWA KE FA BOKGONI JWA BAKHANSELARA BA WOTO LE DIKOMITI BO TOKAFALA LE FA DIKOMITI TSA WOTO DI KGONA GO NEELA DIKABELO TSE DINTSI TSE DI RULAGANENG MO THULAGANYONG YA IDP .
Ke ka mokgwa o re yang go dira ka teng .
Sekai , Setheo sa Tuskegeesa Washington se ne ka tlhamalalo sa etelela pele tlhomo ya Setheo sa John Langalibalele Dube Ohiange kwa Kwazulu-Natal , fela jaaka kereke ya AME , kereke ya Methodist Episcopal , e ne e na le kgolagano ka tlhamalalo le ditlhotlheletso tsa Amerika kwa e neng e emela bosetšhaba jwa bantsho jwa sedumedi .
Fela le gale netefatsa pele o tsena mo dithulaganyong gore rakonteraka o tlaa nna teng ka nako fa a tlhokega le gore lotlhakore longwe le longwe lo tlhaloganya sentle ke didiriso dife tse di tlaa tlhokegang le go tlamelwa ka lotlhakore longwe le longwe .
Sekao , dikgopolo tse di jaaka mmala le go tlwaediwa setso di bonwa le go ranolwa ke batho ba ba farologaneng ka mekgwa e e farologaneng .
Dikhomphiuthara tsa lepothopo
Tsenyotirisong & tlhatlhobo
Fa mong a btla go fedisa kgwebo , ga go tlhokege ditsamaiso dipe tsa thulaganyo .
Kwantle ga bana
Labious o dirile temothuo a ntse a dira go fitlha 1996 ka nako e a neng a bereka 500 ha .
Nka ka dirisa uFiling go dira dipusetso tsa mefuta e mengwe ya makgetho ?
14.3.1 Pego e e potlakileng e e amogetsweng go tswa go Komiti ya Bookamedi le Mananeo e ka nna ya tsenngwa mo dintlheng tsa motlotlo mme go tlotlwe ka yone kwa kopanong ya Kgotlakgolo ka tetla e e ntshitsweng ke Modulasetulo .
Kitso ya setegeniki ;
Motswedi wa ketleetso ka madi Tlhaloso ya ketleetso ka madi Boleng jwa ketleetso ka madi 7 .
Go tlaleletsa diphopholetso tsa dipalopalo tsa batho ka botlalo , leano le sekaseka dintlha di le tlhano tseo di bonagalang : diphetogo tsa ikonomi , thekenoloji , kgwebisano ka bophara mo lefatsheng , diphetogo tsa tlelaemete , mmogo le kgolo ya ikonomi ya Aforika .
Matheriale wa go ithuta o rulagantswe go thusa batsayakarolo ka nako ya karolo ya dithuto ya lenaneo le go ba thusa mo go diragatseng diabe tsa bona jaaka ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto .
" Ditlhoko " tse di tlamelwang ke kgwebo di " rekisediwa " badirisi .
Nka netefatsa jang gore tsamaiso ya tumelelo pele ya kutlwisiso e amogelesegile ?
Dipholisi tse di bolaile go itshepa ga baithuti tsa ba rutolola ka ga manno a bona mo lefatsheng .
Ga go kgonegwe ka dinako tsotlhe go lekantsha tshenyegelo yotlhe ka tshimologo ya setlha ka tlhotlhwa ya tse di leng botlhokwa e sa kgona go fetoga ka bonako .
Fa go ntse jalo tiro ga e ntsi mme nako ya go roba e a bolokiwa ka diako di robiwa go tsweng dimela .
sekaseka le go tlhaloganya togamaano
Setlhogo sa Aforika My Music se maleba tota gonne , magareng ga dikgarakgatshego tsa tlhaloganyo ya gagwe ya botlhale , Es'kia Mphahlele o tsaya tšhono go tlotlomatsa kontinente ya Afrikan .
Tsamaiso ya peeletso ya porofešenale
Matonkomane
o tla isa dikarabo nako le nako mme a neele lekala la lefapha la gagwe le molaodi wa Togamaano e e Ikaegileng mo
Xolile o dira temothuo ya gagwe ka mmidi , dikgomo , dikolobe , dikoko le merogo .
HIV e ama jang batho mo setlhopheng seno ( e seng bona ka bobona )
Go tshwanetswe ga dirwa jaana .
Ka ntlha ya lekgetho o ka kgona go lopa tuelo ya VAT fela fa makwalo a a le teng .
Fa re sa lebelele dikgwetlho tse tsa go dirisa metšhene le didiriswa le go bona madi , tshuteletso e nngwe le e nngwe ya lefatshe e ka se kgone go naya poelo mme e tlaa tlhaela .
go itsese baagi ka ga dintlha tse di tlhokometsweng ke khansele tse di letlang ditshwaelo tsa baagi
Togamaano pele ga nako e tlaa go kgonisa go rulaganya tiriso ya madi jaaka go tlhokiwa go kgona go uma kumo ka setlha se se latelang mme le go nna le ditokelo tsotlhe mo polaseng ya gago pele ga nako ya go jwala e simolola .
Ke dumelela mokgwa wa go dira wa go tshwara ka diatla mme gape le go tlhola o tlhokomela didiriswa tsa gago , tota pele ga go simolola go di dirisa .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse go netefatsa gore leano la bona ke la mannete e bile le a fitlhelega .
Tiro ya 2 / 10 ya IDP : Go fetola maano go nna ditshwetso .
Bommasepala ba le bantsi ga ba mo maemog a go ka adimiwa madi , e bong selo se se ba thatafaletsang go ka adima madi .
Tirisanommogo e e tsepilweng le ditheo tsa poraefete go thiba sekgala sa mmaraka wa kago ya matlo .
Fa Tona a ikaelela go phasalatsa tumalano ya kabelano ya mesola gore go tshwaelwe , lekwalo ka mokgwa o o tlhomameng le tshwanetswe go romelwa batho ba ba mo tumalanong go ba botsa gore a ba dumela gore tumalano yotlhe e phasaladiwe le gore a ga ba dumele , le go botsa gore ke ditlamelo dife tse ba di tsayang e le bophiri jwa kgwebo go ya ka teko e e tlhalositsweng mo PAIA .
Ditlha tse pedi tse di fetileng di ne di le dintle thata mo ntshodikunong ya mmidi mo Foreisetatabotlhaba , fela ga se bantshadikuno ba bantsi ba ba ka ipelafatsang ka thobo ya go feta ditono tse 6 ka heketara mo dingwageng tse pedi tse di tlhomaganang - katlego e motho o ka ipelafatsang ka yona .
Motaki mo lefatsheng le le tlhabologang o na le kitso ya gore go kganelwa mo ikonomi go tlaa fedisa dilelo tsa batho tsa kutlobotlhoko .
Maemo a boleng ke afe ?
Rre Tobo o bapisa kgono ya gagwe le lekoko la dithutiso la Grain SA mo a leng tokololo .
( q ) kwa go se nang motho yo o tlhalosiwang , batho kgotsa setlhopha sa batho ba ba newang tuelo ya tshenyegelo ; ketleetso ya tiro kgotsa sengwe se se mosola , go duela ditshenyegelo tsa setšhaba , mokgatlho o o abelanang ka dithuso kgotsa mokgatlho wa loago kgotsa setheo .
Setšhaba se mokwadi a se tsibogelang , mo lefatsheng le le sa nonofang , bogolosegolo Aforika , se mo dikhuduegong tse di sa kgaotseng tsa loago le sepolitiki .
Ka mowa , ka maikutlo le ka kakanyo , mongwe o tshwanetse ' go fepiwa ' e bile le go tlhokomelwa sentle .
Le fa go le jalo ba re ga ba batle go fuduga ka gonne go le kgakala le toropo mme bontsi jwa bona ba dira kwa toropong mme ba se na madi a go duelela dipalangwa .
Ba dira le Motsamaisi wa CBP go tlhama leano la tiragatso & tekanyetsokabo ;
Ga go tlhokege tetlelelo fa thuthusoya ditshedi e diriwa mo SA , fela Tona o tshwanetse go itsiwa ka foromo e e beilweng
Go tsweng nako eo ke kgonne go phela le go tlhokomela ba lelapa la me .
Frans a re o engwa nokeng ka botlalo ke bantshakuno ba bagwebi ba selegae ba tikologo ya Ventersdorp .
Le mororo sekgatshi se phepafaditswe , apara ditlamelwanatshireletso tsa sebele ka gale .
Go tloga 1987 go ya 1988 Victor o ne a thapilwe jaaka mokgweetsi wa teraka ke M & L Distributors .
Mo ditheo tsa sepolotiki le tsa tsamaiso di leng mo bogareng , go ne go le mo pepeneneng gore makhanselara a mangwe a itemogela bothata mo go lekeng go tlhagisa merero ya dikomiti tsa diwoto mo khanseleng .
Go botlhokwa thata go tlhoma dimela ka go lekana go bona kgopolo ya thobo e e siameng .
Bagwebipotlana
Jalo bathapi ba tshwanetse go itse gore go isiwa kwa theetsong ya CCMA go ka diragala ka mongwe le mongwe .
Dikgatokgonego tse di tlhokegang :
Setshwantsho se se latelang se supa ka moo tlhakore lengwe le lengwe la taolo ya porojeke le feletsang kwa tekanyetsong ya tiragatso gape le gore saekele ga e linear ka tlhago .
A re tlhoka go dira kopo ya patlisiso ka ditshedi ?
Se se raya gore ke tlaa amogela 800 kg ya bupi go tswa mo mmiding wa me wa 1 000 kg .
Go tlamela ( maintaining ) sediriso sa sekgatshi .
Madi a a leng teng go tswa kwa pusong ya bosetšhaba a go tlamela ditirelo tsa motheo .
tokafatsa taolo ya baagi mo tlhabololong
O tshwanetse go lekalekantsha bokana ba peo e o yang go e dirisa mo matshimong gore o itse gore o otare bokana kang ba peo .
Dilo tse di leng botlhokwa go molemirui jaaka disilo , ditoro , masaka a go tlhatlhela dikgomo le dinku , diterekere le didiriswa tsa teng ga di yo .
Tlotla mosola wa tsona mo dikgwebong tsa rona .
Tiriso ya kitso eo e tshwanetse go tlhagisiwa mo tumalanong ya gago ya kabelano ya mesola le mmatlisisi wa ditshedi .
Bokonebophirima ba le 14 .
Go ya ka ena , dipharologantsho tse kgolo tsa morutabana yo o siameng ke ditiro tse di rotloetsang ditlhaloganyo tsa bašwa .
Foromo ya go duela lekgetho ( ITR12 ) - foromo ya konokono ya go duela lekgetho e e dirisiwang ke baduedi ba lekgetho ka bongwe - e tla nna gone ka dipuo tsotlhe tsa semmuso di le 11 mme e ka bonwa kwa Lefelong la go Ikgolaganya le SARS le kwa go lone o ka kgonang go ithusa ka ditirelo tse o di tlhokang ( IVR ) .
11.1.4 Go ikgogela morago ;
Mme gape o tshwanetse go go tshegetsa go rarabolola le go lekalekantsha ditshupetso tsa bolaodi ba madi le tekanyetso ( ya maano ) go bona gore o sa le mo tseleng ka kgwebo ya gago le gore maemo a kgwebo ya gago ka ntlha ya tiriso ya madi ke afe .
Gape mong o tshwanetse go netefatsa gore dikhemikale di se isiwe gae ke badiredi .
Le fa tsotlhe tse di le teng , go na le sekgala se se tsweletseng fa gare ga baagi le puso .
Nako ya Keresemose e tla ka nako e e seng pila go molemirui wa dijwalwa tsa selemo - batho ba bantsi ba batla go tsaya nako ya boikhutso go tsweng di16 tsa Sedimonthole go fitlhela di10 tsa Ferikgong - ke nako e e leng thata mo polaseng ka go jwalwa dijwalwa tsa selemo , go a lengwa , go gasiwa dibolayadisenyi le monotsha .
Batho ba ba nang le bogole ba itemogela go maparego a a farologaneng a go kgethololowa .
Dimela di tshwaediwa fela fa morago ga go tlhagelela fa godimo ga mmu , di a huba mme ga di ne di ungwa .
( b ) Fa ngwana a tlhagelela fa pele ga moreetsa-kgetse ka lekwalo la tshwaro kgotsa ka tagafara e e umakilwang mo temaneng ya ( a ) , moreetsa-kgetse o tshwanetse a botsa ngwana gore ke ka ntlha ya eng a sa tlhagelela kgotsa a sa dira ka fa taelong kgotsa a sa nna go fitlha a bidiwa , mme a dire tshweetso gore a phoso e ka fa letlhakoreng la ngwana gore a se ke a tlhagelela kgotsa nnyaya .
( ii ) bona tshedimosetso e e botlhokwa gore dipatlisiso di konosediwe ;
Setlha sa lekgetho - dikhampani , tota le diCC , ditlamo , le mekgatlho , di tlhoka go romela Manane a Lekgethocompanies : Ditlamo le Mekgatlho ya mabapi ( IT14 ) gare ga dikgwedi tse 12 go tsweng letsatsi le ngwaga wa ditšhelete e felela .
Maikarabelo a ditiro tsa Komiti ya Pholo le Tlhabololo ya Loago e tla nna ya :
Gantsi re lebala gore kwa tshimologong , maikaelelo a bolemirui e ne e le go bona pabalesegodijo mo legaeng .
komiti ya woto e na le thata ya go tlogela kopano ya woto mme ya dirisetsa R200 ditirwana tsa phitlhelelo ya baagi .
E ka neela moemedi / baemedi maikarabelo a mangwe ba baagi go e thusa go diragatsa tiro .
2 . TLHOKEMELO E NNYE MO BATHONG BA BA TSHELANG KA MOGARE WA HIV
Fa o sa dire dilo tsa motheo ka nepagalo ga o kitla o nna montshakuno wa mogwebi .
Mefuta le go laola mofero
Go dirisiwa ga mekgwa eno go nonotsha boikemisetso jwa Mmasepala jwa go latela ditaelo tsa Molao .
Ka ntlha ya mafaratlhatlha a melao le melawana ya SARS go botlhokwa thata go dirisa ba ba leng matsetseleko go tlhokomela dintlha tsa leketho tsa kgwebo ya gago .
Go simolola ga batho mo lefatsheng le motho o ne a lema mmu go jwala dijwalwa go mo naya dijo .
Seemo sa pH ya mmu wa me ke sefe ?
Go rotloetsa botsayakarolo jwa setšhaba ka go rotloetsa maikarabelo a baagi le dikgato gore di tle di tsibogele ditlhokwa tsa baagi .
Pula e e bokete mo mokgokoloseng ofe kana ofe e baka mangope ( manga a a boteng mo boalogodimong jwa lefatshe la polase ) a o le ona a bakang kgogolego ya mmu le kelelo tse di boitshegang .
Bo ka dirisiwa go lekalekantsha bokana ba metsi a a tlhokiwang go tlisetsa mmu mo maemong a a tlhokiwang pele ga go jwala .
Dikarolo tse di repileng kgotsa di sa nyalantshiwang di ka retela go dira , tsa wa , kgotsa tsa senyega le go dira gore terekere e se babalesege go e dirisa .
Dira melawana le go etelela pele dithulaganyo le ditsela tsa yona
Thulaganyo ya go tsidifatsa
Batswasetlhabelo ba ka kopa khopi ya kanegelo .
Kwa ntle ga togamaano go ka tlhokafala gape le taolo e e lolameng gonne togamaano e dira jaaka kgato ya ntlha mo tirong ya taolo ka go tlhoma diemo tse di tlhokegang tsa taolo .
Dipalopalo tse di boloketsweng go dirisiwa ke lefapha ka fomete e di leng ka yone
Koloi
Mo tokomaneng e , Mphahlele o araba potso : A go a kgonagala go akaretsa setso sa Seaforika mo thutong ya rona ?
Dikoko - mae kgotsa nama ; le
thusa mokhanselara wa woto ka dingongorego tse di tswang mo baaging ;
12 . Tshekatsheko ya tsa boiphediso
2.2.1 Koo o ka bonang kaelo gone
Fa teko ya go rwalela ka bogare ba R200 ka tono e dirisiwa mme e kgaolwa seemo sa B1 sa korong se ka tlisetsa R2 565 ka tono mo patleng ya molemirui .
Go tla diregang fa ke tlogela RBP ?
Ka lesego ditlhotlhwa tsa dithoro tsotlhe di bonala di tlhatloga - ke solofela ka pelo yotlhe gore le wena o tla tswelela gore wena - montshakuno - o bone poelo morago ga thobo le go rekisa dijalo tsa gago .
Langa o simolotse go tsena sekolo kwa Langkloof Primary School mme a tswelela a ya kwa Okhahlamba High School kwa a falotseng Seemo sa 10 ka 1973 .
Seno se kaya gore ka nako e go neelanwang ka Tekanyetsokabo ya monongwaga kwa Palamenteng , Tekanyetsokabo ya ngwaga o latelang e setse e na le dingwedi tse pedi e ntse e rulaganyiwa .
Tirisanommogo mo gare ga maphata a puso , le fa a farologana , a a tsamaisana e bile a ikaegile ka a mangwe gape a amana .
Gape e fokotsa kgaolokamano ya thaere le lefatshe , le go ama kgogo bosula le go oketsa sebaka sa go relela ga thaere go go senyang makwapa le go epa mmu .
Mphahlele o ne a tlhaloganya gore batho ba tshwanetse ba potlakisa go tsena mo mererong ya kgololesego ka go akanya thata , le go botsa ka ga maemo a Aforikaborwa yo o neng a le mo pusong ya Tlhaolele .
Dintlha tse di leng botlhokwa ka lenaneo le ke tse :
Mmu o ka tswelelwa go khupetswa e bile le go sireletswa dinako tse ditelele mme go lengwa go lekalekantshwa le go suga mmu go ka fokotswa .
Bothata bo le bongwe ke gore katiso e ke go tloga ka 5-6.30 maitseboa mangwe le mangwe mo mo kgweding .
O ka nna wa tsaya inšorense mo dithotong tse di jaaka ntlo koloi kgotsa selefounu kgotsa tiragalo ya pholo kgotsa kgolafalo .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
TSHEKATSHEKO YA NGWANA
Diikaelelwa le ditshupo di tshwanelwa ke go tlhamiwa go lekanyetsa tiragatso le maatla a porojeke .
6 . Mo moleng wa bosupa , diwoto tse di se nang tirisomatlole ya matlole go ya ka tlhokego ( di bontsha bothata mo tsenyotirisong ya CBP ) di tshwanetse go supiwa .
Gape ba ka tlhoka tshupetso ya netefatso ya gore modiredi o kwaletswe Letlole la Tuelo ya Badiredi mme le Letlole la Inšorense ya Tatlhegelotiro le senetefatso sa gore go duetswe .
Go netefatsa kgokagano
Kwala lenaane la mekgatlho ya baagi - ke bakgatlhegedi ba ba botlhokwa thata mo komiting ya woto . ' Bakgatlhegedi ' go kaiwa batho , kgotsa baemedi go tswa mo setlhopheng , ba ba nang le kgatlhegelo e e rileng kgotsa ba e leng baitseanape , kgotsa ba tota ba kgathalelang sengwe se o se dirang mo komiting ya woto .
Se tsamaelana le tekatekanyo gare ga tse kgwebo e di tshotseng le tse e di kolotang .
Baakanya ntlo 3 ( tlosa motshetelo o mogologolo ) .
go thusa pitso go tshola puisano e tlhomame , gore dipitso le dipuisano di nne maatla
O omise le go thuga matlhare a ona mme o tswake le dithiisipune tse tlhano tsa khilogeramo e le nngwe ya peo
Sekao sa go tswa mo go Batho Pele
" O ka uma dijo mo mafatsheng a mannye fa o dira ka tshwanelo , " a rialo .
Tlhomamiso ya nako ya go roba kanola e botlhokwa
A o na le phitlhelelo ya go dira lounu
E AMOGETSWE SEMMUSO KE : LETLHA :
Pele ga o tsena mo ditherisanong tsa kabelano ya mesola o tshwanetse go leka go bona go le go ntsi ka moo go kgonegang go tswa go modirisi ka ga ditsholofelo le mesola .
Balemi ba korong ba Kapabophirima , ba ba tlhokang pula ka mafelelo a kgwedi ya Diphalane go ya kgwedi ya Ngwanatsele , ba tlabo ba akanya thekiso ya korong ya bona .
Morekisi o tlaa tlhatlhoba ntlo ya gago mme a tshitsinya tlhotlhwa , e lo tlaa e buisanelang la e utlwanela .
Kgogolego ya mmu ke tirego ya tlholego , fela bothata ke gore gantsi ditiro tsa setho di bebofatsa go senyega ka lebelo go gaisa ka moo go neng go tlaa diragala ka tlholego .
Fa mmidi o ka rorelwa kwa sefaleng sengwe fela go na le Randfontein , tekanyo e tshwanetswe go dirwa mo tlhotlhweng go emela ditshenyegelo tsa thorelo kwa Randfontein go tswa sefaleng seo , gammogo le ditshenyegelo tse dingwe .
Go khurumela dinosele tsa " boom " tsotlhe go tlaa thusa go tshola sekganelakgatsetsa mo thulaganyong , fela o ka tlhoka go bula e le nngwe di le pedi tsa dinosele go letla sekganelakgatsetsa go dikologa mo " boom " .
O tswelela go tlhalosa gore kitso e naya maatla .
Ditekanyetso tsa dijalo tse di ikemetseng tse di nepagetseng di botlhokwa thata mo tiragatsong e e nepagetseng ya mebaraka ya dithoro .
Lereo matlotlo le raya dilo tsotlhe - diterekere , dikoloi , didiriswa , meago , jalo le jalo .
O ka batla gape go golagana le mmasepala wa selegae go kopa gore ba go ise kwa batshoding / barorafokong ba ba maleba ba kitso ba o ka buang le bona .
Ka go dirisa bolaodi ba letlotlo le leruo bo bo tseneletseng mongwe le mongwe o tla bona bolaodi bo o bo dirisang mme go tla fokotsa go utswa , go senya , jalo le jalo .
Gape , " togamaano " go tlhokomela le go sireletsa dintlha tsa mmu le metsi di nna botlhokwa morago ga nako .
Phopholego ya mmu
Mong wa mmidi a ka ya tshilong go phaka mmidi o o sidilweng ka kgwedi jaaka a o tlhoka .
Tlhaeletsano , Tsamaiso & Go mekamekana le Kgotlhang
Ditokomane tse di tlhokegang go tlhatlhela topo ya tlamelo ?
Go ela tlhoko tswelopele ya porojeke go botlhokwa go netefatsa gore e tswelela fela jalo le gore matshosetsi a maša kgotsa diphetogo di a lemogiwa mme di amogelwa ka go tsenngwatirisong go go latelang .
( vi ) lepodisi lengwe le lengwe ;
Re tlhoka gore batho ba tlhaloganye gore re batla go amogela batho ba bantsi go feta ba pele !
Disoyabini e ne e le dijalo tsa botlhokwa mo Ašia Botlhaba bogologolotala pele ga direkoto tse di kwadilweng .
Jalo ga go makatse go nna mo maemong a a ntseng jalo .
Dipitso tse di tsamaisiwang sentle , di le maatla , di tlhoka togamaano le go rulaganyetswa ka kelotlhoko .
Botlhe ba dumelana ka gore itlhophelo nngwe le nngwe e ka lekanyetsiwang .
Go bona tumelelo ga se tsweletso e e bonako , e e diragalang gangwe fela e a tshwenya gape e a tswelel .
Malwetse a ka tlhola tatlhegelo mo dimeleng .
Go tlhasela motho ka tsela ya thobalano , go tlhasela motho ka tsela ya thobalano e a akanyang gore go siame go dira jalo kgotsa go itlhasela ka tsela ya thobalano e o akanyang gore go siame go dira jalo , tse di umakilweng mo go melawana ya 5 , 6 le 7 ya " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 ( Molao wa 32 wa 2007 ) , ka go latelana ga yona , mo motho a sa ntshiwang dikgobalo tse di masisi .
Mafelo a Botlhapelo a Botlhe
7.1.1 kitsiso nngwe le nngwe ya tshitshinyo ya semmuso e tla nna e e kwadilweng mme kitsiso eo e tla saeniwa ke leloko le le e tlisang ;
Go tla go kgonisa go bona gore o dirise mofuta ofe wa kalaka jaaka go supiwa mo ditekong tse o di tsereng tsa mmu .
Dikereke tsa selegae di kopane go rerisana ka gore bothata bo bo ka lejwa jang .
Khoso ya Tlamelo mo Diterekereng tsa tiriso e e kwa godimo .
1 . Komiti ya woto e tshwanetse ya neela lenaane la diporojeke tsa selekano sa mmasepala gore tiragatso ya IDP e akanyetse go di akaretsa jaaka diporojeke tsa IDP .
Phokotsoloruo e ka boloka nako , madi , mafulo le metswedi ya mmu , mme e tota e le botlhokwa go tsewa tsia jaaka sediriso sa tsamaiso mme e bile gape , diphologolo di ka nna tsa emisediwa ka tse dingwe kwa bokhutlong jwa paka ya komelelo fa tekanyetsokabo e tsamaisitswe sentle .
Setlhopha se na le lentswe le le utlwalang go na le motho a le esi - fa batho ba le bantsi ba kopa selo se se tshwanang , ba bangwe ba a reetsa .
1 Phukwe
Setshwantsho 1 : Mmidi o o sa tlobolwang mo kgetsing mabapi le dinawa tse di omileng kwa Manguzi .
Fa ke ne ke simolola ka go dirisa bolemirui ke ne ke bona bokana ba thobo bo bo ka nnang ditono tse 3 , 4 go fitlhela tse 4 ka heketara .
" Molao ono " o akaretsa taelo nngwe le nngwe e e dirilweng ka fa tlase ga molawana wa 97 ;
4 . O batla go rekisa ntlo ya gago ya ketleetso mme e santse e le mo pakeng ya tekanyetso ya dingwaga tse 8 :
Dintlha tse di latelang di tshwanetse go akanngwa pele go swediwa ka gore ke dijalo dife tse di yang go jalwa , ke diphologolo dife tse di ka ruiwang , kgotsa go dirwe kopanyo efe ya tsoopedi .
Tse di latelang ke tse dingwe tse di itsweng :
" Kapabotlhaba ke kgaolo mo lefatsheng la rona mo go uma ga dijo , tota go uma ga mmidi le mabele , go ka tswelelang pele .
Se se diragalang mo dipolaseng tsa tlhakanelo ke gore naga yotlhe e tlhola e fulwa ka dinako tsotlhe ka nako ya selemo , mme ga go na nako mo kgaolong e le nngwe ya mo polaseng e mafulo a kgonang go tswelela go mela a sa fulwe .
Boima jwa phusetso
Ditapole ga di ise di ntshiwe ka botlalo go fitlhelela di le mo mabogong a mmalapa yo o tlaa di apeelang balapa la gagwe .
Jaanong a re akanye ka malatsi a le 30 a a fetileng . . .
Ga go ise go nne le balemirui ba bogwebi mo tikologong gajaana .
Dintlhaphitlhelelo di farologana go ya ka kgwebo le kgwebo .
Ka ntlha ya bothata ba metsi a a elelang balemirui ba bantsi ba fetotse go mokgwa wa go suga mmu ka go se leme , mme tiragalo e e oketsang kgono ya metsi go tsenelela mo mmung ka go se elele fela go tloga mo mmugodimong .
O se ke ka motlhaope wa bo wa leka go baakanya thelelo ka go dirisa setshaso sa lebanta .
Fa o ka kgona go jwala ka kgaolo ya nako fa maemo a tikologo a sa tshwanne bolwetse go simolola go tswelela go tlaa nna mosola go dimela tsa gago .
1.4 Fa ntlha nngwe e tlhalosiwa mo teng ga polelwana nngwe ya semolao kwantle ga polelwana ya semolao 1 , lereo leo le tla nna le bokao jo le bo neilweng mo polelwaneng eo ya semolao gongwe le gongwe fa e dirisiwang gone mo tumalanong eno ;
Ke tlwaelo go duela mongwe yo a nang sediriswa sa go roba go tla go tlosa kumo mo tshimong .
Go na le bantshakuno ba bantsho ba ba nonofileng le ba ba kgonang .
Go sirelediwa tshenyo mo dikunong fa di rorwa , morago ga thobo go tswa masimong a a inšorilweng kgatlhanong le molelo , thulano le menogo ya serori .
Bokonebophirima
1 . Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa dizolo )
Tatlhegelo ya dimela moragonyana
Dithulaganyo mabapi le khaliboreišene ya dikgatshi le dipolantere ?
Jaanong o tlaa gakologelwa gore re rile ditshenyegelo tsa ntshokuno di tsamaela R4 500 ka heketara .
Ka fa gare ga kgamelo monontsha o tshwarega magareng ga menwana ya leotwana , mme fa le ntse le dikologa menontsha e gopiwa go tswa mo kgamelong go wela mo tšhupung ya kaelo .
Tlelaemete - mo tshimologong ya setlhajalo sa 2010 , pula e nele thari mme go ne go tsopotlega ga ka jala ka nako .
Mmu , ka e le letlotlo la tlholego , ke selo sa go tshwana mme le ona o tlhoka go tlhokomelwa le go baakangwa go netefatsa tirso e e siameng e e ka tswelelang .
Lotseno go tswa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Thoto
Bogolo jo bongwe jwa saese ya seno
Setshwantsho 1.2 : Ntlha ya poelo , tatlhegelo le go lekalekana ( break-even ) .
MOKWALEDI WA LEKGOTLA LETLHA
Fa pitse e betšhiwa thata palo ya madi a a tla duelwang e a fokotsega .
Puso e e ntseng jalo e baka kgaogano mme ka dinako tse dingwe e nne go ikgogela-thoko ga dikgaolo mo nageng .
8.1 Ga go na ntlhopheng ope yo o kwaditsiweng yo o ka :
Mme , ka go tsamaelana le bokana ba kgwebo , ofisi e ka nna gongwe le gongwe fa go tshwanetseng , tota le mo phaphosiborobalong kgotsa mo phaphosibojelong .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Mo maemong a a omileng a motlhaba , phoko ( kgogolego ya phefo ) e ka hupela ka botlalo fa matlhogelanyana a leka go tlhagelela .
Ditikwatikwe tse dišwa di tla tlhongwa kwa Ennerdale , Hammanskraal , Mabopane le Reiger Park .
Fa go le setlha se sepila go jwala kgaolo e kgolo go ka nna mosola tota .
Go natefelana - go dira tse di leng monate go botlhe gammogo , jaaka go itmumelela dijo tse di monate gammogo , go etela gongwe gammogo ka nako ya maitapoloso .
Kabinete e tshwenyegile ka koketsego e e kwa godimo ya dintsho tsa ditsela mo pakeng ya Paseka , e mo go yona go diragetseng dikotsi tse 208 tse di bakileng dintsho di le 287 , fa go bapisiwa le dintsho tsa ngogola di le 193 ka dikotsi di le 148 .
O dirisa madi a mannye pele sengwe se robega - se se go bolokela molato wa paakanyo o mogolo , gammogo le nako e e ka senyegang .
Fa o na le mogare wa HI , bona kalafi ko tleleniking .
Go oketsa selekanyo sa lotseno lwa setšhaba lwa diphesente di le 40 tse di kwa tlase go tswa go diphesente di le 6 go ya go di le 10 .
PCM e ikaegile ka tiko ya porojeke mme e akanyetsa gape dikarolo tsotlhe tsa porojeke go ralala paka yotlhe ya porojeke .
Tlhaelo ya didiriso tse di ikanyegang ;
Boeteledipele le Botsamaisi ba Ditlamo tsa Tirisano bo tlaa duela selakano sa R50.00 mo katisong ya khoso nngwe le nngwe .
Gantsi o tlaa lemoga mathata a mo mmiding o o jwadilweng ka go simolola ga setlha .
Ditheo tsa kadimo tse dintsi di tlhoka bonto mo phorophating go sireletsa kadimo .
Diheketara tse 8 ke tsa me mm eke hira diheketara tse 7 gape .
Fa e le gore o ya go nna montshakuno wa mogwebi yo o siameng , o tshwanetse go dira ka natla , mme o dire ka botlhale !
Setlhophathutano se na le ditokololo di le 100 .
Ditekolo Tsa Bokgoni jwa Badiri
69 . Maikaelelo a katlholo le mabaka a go tshwanetsweng go akangwa ka ga ona
Barekisi ba ba rekisang peo ya kanola ba tshwanetse go seta bokana ba peo e ba yang go e tlhoka ka mafelelo a setlha se se felelang , ka gore peo e tswa kwa Australia mme e tshwanetswe go romelwa pele ga nako go fitlha mono ka nako e e rileng pele ga nako ya go jwala .
Dingwaga di le 10 kgotsa ka fa tlase ga tsone
tsamaiso e e ikaegileng ka lefelo ya badiri ba mmasepala le motlhankedi ka go batla tshwanelo ya baagi le tlhokomelo ya mokgwa wa tsamaiso ya tiro le go tlhatlhoba dibontshi tse di botlhokwa tsa tiroa , le
Kgatokgolo 0 : Go tswa jalong go ya tlhogong
Go tshwanetse go nna teko ya botlhe go tswa tshimologong .
O ya kwa mmasepaleng go tlatsa diforomo le go duela dipositi .
Dintlha tse di tlhatlhobiwang fa godimo di lekalekantshiwa le maemo a bonnye bo bo amogelesegang a a leng botlhokwa mme a supiwa a le kwa godimo go feta , a lekane kgotsa a le kwa tlase .
GO NTSHIWA GA KATLHOLO
Le fa go batlisiswa dikgetse di le dintsi , ke di le mmalwa fela tseo di fitlhang kwa kgotlatshekelo .
Nomoro ya tokololo ya Grain SA e tlhokiwa go dirisa thuso e e fiwang .
" Tlhabologo ga e a tlhagelela fela mo lefatsheng jaaka motlholo e tswa kwa godimo e feela botho go tswa mo selalomeng , mekgwa ya botshelo ya setso go tsena mo nakong ya tshedimosetso .
kgasaganyo ya dithoto , ditirelo , ditšhono tsa banna le basadi di ka salwa morago
Fa mmu o naya semela ka go lekana sentle tse di se tlhokang , go na le kgono e golo ya gore semela seo se ka kgona go naya kumo e e lekaneng go feta .
Mo tlhogwaneng o tshwanetse go tlhola dikgaolo tse di tsamaisang dikgaolo tse di selang disonobolomo go tsentsha mo motšheneng jaaka diketane , dibering le mapanta .
Maemo a a papadi ke a a itseweng e le dithekiso tsa kumo ya bolemirui mo dimakheteng mme ke sediriso se se pila go baumi go laola ditiragalo mo dimakheteng le diphetogo tsa tlhotlhwa mo dimakheteng tsa bolemirui mo Afrikaborwa .
( g ) go rotloetsa go tsaya karolo ga ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; le
Bonnye ditšhono di ka nna 2 tsa Dikomiti tsa Diwoto go dira ditshwaelo ka ga tekanyetsokabo
Fa ke fa go tsenang kgotsa go tshwanetseng ga tsena motlhalefi
Methale ya boalogodimo ;
Go ka nna molemo tota fa o itse maina a mefero e e tlhogileng mo tshimong e e rileng gonne o tlaa kgona go bona kgakololo gore o ka laola mongwe le mongwe wa yona botoka jang .
Ga go tlhoke tlhaloganyo go bona gore tatlhego e nngwe le e nngwe ya go uma mo nageng e e neng e dirisiwa go uma kumo go tlaa tlisa phokotso ya kumo le kopo ya ditokeleo tsa bolemirui .
Ka tshimologo ya mariga , o tshwanetse go simolola go naya selatswa sa go tshelela nako go tsweng selemo go tsenelela mariga .
Gape , go botlhokwa thata go tsaya dikao mo tshimong e ditlhomamiso di tseiwang go dirisiwa .
Ka kakaretso go tshela llaeme go diragala dibeke tse thataro go ya robedi pele ga jwalo .
Go lokela ga monontsha ga gago go ne go lekalekane e bile go ne go lekane ?
E laola dithemphereitšha go nna mo dilekanong tse dintle .
Fa matlhare a gola a ka nna bokana bo bo leng disentimetara tse 25 ka bolele le disentimetara tse 20 ka bophara mo kutu e e seriri .
DITETLELELO MABAPI LE BOLENG
Aroganya batsaya karolo ka ditlhopha di le 3 .
Dilo tse dingwe tse , di ka nna lenaneo la thefosano ya dimela le le tlwaetsweng ; tokafatso ya mmu le bonontsha ba mmu ( ka dimela tse di siameng tse di nang maatla di sa kgonwe ke phetlhu ) ; tlhopho ya mefuta e e sa kgonweng ke phetlhu kgotsa mefuta ya mmidi ya Bt e e isetsang kgono , tse di ka dirisiwang ka tshwanelo fa go loalwa di ka thibela mathata a phetlhu .
4.2 Go tla tlhophiwa maina kwa go Kgotla nngwe le nngwe kwa Kopanong ya go Tlhopha Maina e e bidiwanbg Khomišine ya Ditlhopho .
Disenyi tse dinnyane tse di ja peo e e jwetsweng , e e simololang go tlhoga , tlhaka e e golang mme gape le kumo e e butswang tota le disalela tse di salang mo tshimong morago gat hobo .
" Temogo ya boAfrikan jwa rona ga se go boela morago go go bonolo . "
trap : Botsamaisi
Kgotsa gongwe o e rekile kgotsa e le boswa .
Dingwaga di le 50-55
Mefero e ka digela modikotshelo wa yona mo sebakeng se se ka fa tlase ga ngwaga - kgotsa mo setlheng ( yona e bidiwa mefero ya sengwaga ) , kgotsa e ka tshela go feta ngwaga fela kwa tlase ga dingwaga tse pedi ( yona e bidiwa mefero ya ngwagapedi ) , kgotsa e ka tshela lobaka lo loleele le go ungwa ngwaga le ngwaga ( yona e bidiwa mefero ya motlhogelaruri ) .
( TONA YA BOSIAMISI LE TLHABOLOLO YA MOLAOTHEO )
O tlhole o ntse o gakologelwa gore mokgwa o o pila wa go laola malwetse ke go nna o tsaya maemo a go a thibela pele setlha se simolola .
Modulasetilo wa Grain SA , Louw Steytler , o ne a re katlego e e kgonweng ka ntlha ya tirisanommogo e dira gore a itumele thata go nna Moafrikaborwa .
Tiro
Fa molemirui a setse a dumetse gore o ya go tlhoka go jwala mofuta ofe wa kanola , kgato e e latelang ke go swetsa gore nako ya go mela ya mofuta o e kana kang .
Dikgwebo tsotlhe tse di kwadisitsweng go duela PAYE , di tshwanetse go dirisa lenaneo le le latelang :
Se ke setlhotlheletsi se se matlhagatlhaga sa boalogodimo se se fokotsang kgwatalalo ya boalogodimo , ka go dira jalo se letlelele tshilo le kgaso e e matshwanatshwana thata ya motswako wa sebolayatlhatshana ka go lekalekana mo matlhareng a dimela kgotsa mo mmung .
Lekanyetsa ditiragalo le tekanyetso
Diforamo tsa rona tsa baagi di ne tsa ngoka diketekete tsa baagi ; ra kopana le palamente , dikgotlatshekelo , mafapha a bosetšhaba , mafapha a diporofense , ditheo tsa matlole a a tlhabologang , ditheo tsa puso mmogo le tsa dipusoselegae ; mme re ne ra tshwara dipuisano le diyunione , dikgwebo , baetapele ba sedumedi mmogo le mekgatlho e e seng ya puso .
Tiragalo e e latelang ke yona e e ka senyang .
Molaotlhomo wa Ditshwanelo o tshegetsa ditshwanelo tsa banni botlhe le baagi go tsholwa ka tekatekano le ka seriti go sa kgathalesege lotso lwa bona , bong , khumo kgotsa maemo .
Ntlha e nngwe ya tekanyetso e e tshwanetse go supa gore o ya go fokotsa jang tiriso ya madi go reka ditokelelo le madi a o a dirisang mo lelapeng .
Go bontsi ba rona ba ba ntseng ba jwala mmidi dingwaga tse dintsi , bontsi ba ditshwetso di setse di le tlwaelo fela .
Go bontsha bantshakuno ba bantsho gore ba ka tlhokomela lefatshe le ba le dirisang .
Seesimane
16.3.10 go baya leitlho tiro ya botsamaisi ya Kgotlakgolo tumalanong le dikaelo tsa Kgosi ;
Gore a tiro ya nako e e feteletseng e tlaa duelwa , go tlaa nna le nako ya boikhutso , kgotsa mokgwa mongwe fela o diura tse ditelele tsa tiragatso ya togamaano di lebogelwang ka ona ;
Ke feditse thutiso ya Bokonteraka .
Bogorogelo mo nageng
Kgato eno ya tlhabololo ya togamaano ya woto e supa dipoelo tse di botlhokwa tse baagi ba di batlang le gore dipoelo tseno di ka kgonega jang go ya ka didiriswa tse di leng teng .
Aterese ya poso
Leano la Ditiragatso la Mmasepala le Letlhomeso la Disitiriki
Nngwe ya dikgwetlho tse di Ditlamo tsa Tirisano di lebaneng natso ke go fitlhelela matlole .
Bomaitseanape ba CBP ba tsere karolo le go tshegetsa botsayakarolo jwa baagi mo go di IDP tsa mmasepala
Se dirise founu mo go tlhodiang thata jaaka mo go dirisiwang didiriswa , o tlaa tshwanela o ntse o busetsa se o se buang mme o ka tlhalogangwa ka mokgwa o mongwe o o leng phoso , go ka go jela nako le madi .
Dintlha dingwe go di akanya le tse di tlhotlheletsang boleng jwa bofelo jwa peo e e robilweng ke : paakanyommu , botengmmu , pH , tekatekano ya diminerale , bongola jo bo bolokilweng , tlhopho ya mohutapeo , nontsho e e nepagetseng , taolo ya mofero le disenyi le go roba ka kgato e e nepagetseng le pereko e e tshwanetseng go akaretsa mekgwa ya phepafatso , komiso le poloko .
Maemo a tlhatlhelo kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
Kgwedi ya Tlhakole gagolo ke kgwedi mo go sa diregeng dilo tse dintsi ka ntlha ya ditemo tsa tlhaka le tsa mafura ka go se na se se setseng se se ka dirwang go dijwalwa fa e se go nna fela o ntse o di letile gore di butswe .
Fa o rekota motsotso , netefatsa gore ga o nne motsayakarolo yo mogolo mo pitsong .
Sekao ke fa go dirisiwa Roundup go botlhokwa thata go dirisa metsi a a phepa tota .
Buka e e ikaegile ka patlisiso ya gagwe ya Masetase e a e dirileng le Yunibesithi ya Aforikaborwa , e mo go yona a sekasekang hisetori ya dikwalo tsa Afrikan mo Aforikaborwa le kemedi ya maAfrikan ka bakwadi ba basweu .
Kgato ya tshekatsheko
3 . Leloko ga le a tshwanela go dirisa maemo a lone kgotsa tshiamelo ya leloko kgotsa tshedimosetso ya khupamarama e e bonweng jaaka leloko go dirisediwa poelo ya poraefete kgotsa go solegela motho yo mongwe molemo ka tsela e e sa tshwanelang .
Kananyo e e kwa tlase - R9 / $ go tshwantshana le R7 / $ - ya ranta e molemo go diromelantle mme ranta e e nang maatla - R7 / $ go tshwantshana le R9 / $ - e molemo go diromelwateng .
Mo athikeleng ena re tlaa lebelela borai mabapi le mokhure mme gore re ka dira eng go o laola mme gape le tshenyego e o ka tlisetsang go dijwalwa tsa gago .
go supa ditshwaelo
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Bokhutlo
Dienjene dingwe tse dikgolo di dirisa dithemosetate tse pedi go laola themphereitšha .
Baagi ba na le tshedimosetso ka ga maemo a bona mme ba ka tlhaela bokgoni kgotsa tshedimosetso kgo dira mo go yona .
Jan de Villiers , morolatiro wa molemirui
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rositseng tiro .
Dintlha tsa kgolagano tsa setheo , go akaretsa aterese ya kago , nomoro ya mogala , fekese le aterese ya imeile
Dr EG Pahad , Tona mo Lefapheng la Moporesitente a bua kwa khoneferenseng ya pharologano kwa Yunibesithing ya Kapa Bophirima , 2007
Alafa dikgobalo tse dinnye ka bonako go thibela tshwaetso .
dithata = ditho tse ba nang le tsona kgotsa tseo ba kgonang go di fitlhelelathe
Go uma mmidi go tlisa mathata tota .
Tikologo ya semolao ya gajaana ya pusoselegae e tlhoma segalo sa go fitlhelela maikaelelo a tlhabololo ya pusoselegae .
Tlhapa diatla sentle ka sesepa morago ga go di dirisa .
Mmasepala a begelela diwoto
Dintlha tse di botlhokwa tse di tshwanetsweng go lebelelwa , di akaretsa :
Tlhokomelo le tlhatlhobo
A re ga a kgone go buelela theko ya didiriso tse dintšhwa tse di nnang ngwaga otlhe mo setorong .
Go tlhoka tekatekano go le gantsi go ama basadi ba le bantsi go feta banna .
5.5 fa leloko le fitlhelwa le le molato wa boitshwaro jo bo sa siamang .
Letlhomeso la Pholisi ya Bosetšhaba la Tlhomo la Botsayakarolo sa Setšhaba la 2005 , tsb 4-5
Fa o swetsa go tlamela mmatlisisi wa ditshedi ka phitlhelelo ya didirisiwa tsa gago tsa ditshedi tsa fa gae le / kgotsa kitso ya setso o tla tshwanela gape go tlamela tshedimosetso e nngwe e a tla e tlhokang go tlatsa kopo ya tetlelelo .
Go tlaleletsa boleng jwa sejalo go raya go nna le seabe mo motseletseleng wa boleng ka go tsweletsa dikuno tsa polase ka tsela nngwe fela .
Dikatlholo tse di ikaegileng mo setšhabeng
Mphahlele o bua gore : " batho ba ba nang le thotloetso ... mo dipolotiking tsa bona tsa dikarolwana , ba tlhakantse bašwa tlhogo ka ga bokao jwa Seetebosigo 16 . "
Mogatsaka , Kholiswa , le nna re na le bana ba le bane .
Ke bolaodi bo bo siameng ba tiriso ya madi .
Ga go na sepe se se tenang jaaka go nna le maemo a a siameng go simolola go jwala mme go tlhokiwa peo , monontsha kgotsa dikhemikale tse di ka dirisiwang .
Saena thebolo go reka , mme o e dire peelo ya fa o bona madikadimo go tswa kwa bankeng ( fa o ya go dirisa kadimo ) .
Ka go ikaelela gore semela se tlhoka eng , go tlhomamisiwa gore bokana ba dikotlo mo mmung bo kana kang mme bo tshwantshangwa le bokana bo bo tlhokiwang ke semela .
( d ) Fa o tshwanelegela go se duedisiwe tuediso epe , re kopa gore o kwale lebaka la teng .
Tlhaeletsano
Sekao , ga se botlhe ba buang setaele se se tshwanang sa Seeisemane , kgotsa ba na le phitlhelelo e e tshwanang ya didirisiwa tsa tlhaeletsano
Fa morago ga thopo e , ba fetola ba ba fentsweng go nna makgoba , ba sa gape fela lefatshe la bona , mme ba gapa le mebele le ditlhaloganyo tsa bona , ba laola metsamao le dikakanyo tsa bona .
( e ) se ke a kgoreletsa dipaki dingwe le dingwe , a senya bokaki bongwe le bongwe kgotsa a ikgolaganya le motho mongwe le mongwe kgotsa setlhopha sa batho ba ba umakiwang ; kgotsa
4.1.1 Leano le le tswakilweng la kgolo le tlhabololo ke eng ?
Thakadu ke phologotsana e e tsamayang e le esi ka bosigo mme e tshwana le legotlo le legolo kgotsa kangkaru e nnye jaaka mongwe wa balemirui ba rona a tlhalosa .
Tse dingwe ke difofoane di le 4 ka dituelelo tsa R3000 go ya go tsenela katiso
Kgotsa fa e le gore go na le kelotlhoko ya seo , go fitlhelwa dingangisano di se maleba le seo ba se akanyang ka tiro e e sekasekwang .
Tota le Letlhare la Seelamalekana la gago le ka supa mathata ka ntlha ya go oketsa tse o di emetseng nokeng .
A o na le ditsitsinyo dingwe tsa tokafatso ?
Go reng IDP e le botlhokwa ?
( Molawana wa 4 ( 3 ) ( b ) )
2.1 Go simolola 17
Fa ba tshwanela go duela , tuelo e tlaa balelelwa jang - ka ura kgotsa ka heketara ?
1 . Folio Strap : Ntshodikuno
Bokana ba tsotlhe tsa kumo
Seno se tla ikaega ka bodirisanimmogo le setheo sa poraefete , go netefatsa pholisi le go aga boitshepo mme mo pakeng e telele kgolo ya ikonomi .
Gore tlhabololo e e itshegeletse , e tshwanetse go agelela mo dithotong tse di gona , tse di dirisiwang ke batho go dira dijo le lotseno .
1 Moranang go fitlha 30 Seetebosigo
Tona o rile boineelo jo bo tswelelang jwa mafapha otlhe a puso mo thutong jaaka ntlha ya botlhokwa mo go fitlheleleng phetogo mo makaleng otlhe setšhaba bo bonala sentle .
Fa leano la woto e le go kaela makhanselara le dikomiti tsa woto mo pakeng ya bona ya ofisi , ba tshwanetse go dira karolo e e botlhokwa ya boeteledipele .
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse dinnye
Mo diathikeleng tsotlhe ka ntlha ya bolaodi go fitlhela jaanong re ntse re gatelela gore fa o sa kgone go itirela sengwe o tshwanetse go batla mongwe yo a ka go se direlang , fa gongwe e ka nna mongwe wa losika la gago kgotsa kwa ntle ga lelapa la gago .
Netefatsa gore o latela dikakanyotheo ta motheo fa o tshela dibolayasenyi .
Fa motho mongwe a sa itumelela tshwetso ya Motsereganyi , a ka nna a ipiletsa kwa Kgotlhatshekelong e Kgolo .
Gakologelwa gore lenaneo la rona le batla go tlhoma bantshakuno ba bagwebi ba ba maatlafaditsweng , ka jalo re tsepame mo go tsenyeng lefatshe mo ntshokunong ka go thusa montshakuno yo montšhwa , go na le go thusa bao ba ba batlang go ruela lefatshe mabaka mangwe fela .
Dikgono tsotlhe tse di dirisiwa go uma le ditiragalo tse di farologaneng fa go umiwa mofolo jaaka ngwaga e tswelela .
Mo dingwageng tse di fetileng , Grain SA e ne e ntse e itumetse go kgona go nna le Lenaneo la go Tlhabolola Balemirui ka tirisanommogo le Terasete ya Mmidi , Terasete ya Ditlhaka tsa Mariga , Terasete ya Tlhabololo ya Ditlhaka tsa Mafura le Diporoteine , Terasete ya Mabele , ARC le AgriSETA .
( 4 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka ntsha katlholo nngwe kwa ntle ga e go dirilweng kgakololo ka ga yona mo ripotong ya pele ga katlholo , mme fa seo se diragala , e tshwanetse go kwala mabaka mo rekotong ya tsheko , gore ke ka ntlha ya eng e ntsha katlholo e sele .
Tsela e le nngwe e ka yona puso e neng e batla go thibela go utswiwa ga boitemogo jo bo kopaneng jwa Aforika ke Maaforika ka bobona e ne e le go rotloetsa bokwadi le puiso ya dikwalo tse di neng di tiisa le go kitlaanya ditlhopho tse dingwe tse e seng tsa Maaforika .
4.5.2 Pusoselegae mo LED
Athikele e kwadilwe ke Rre Jannie de Villiers , CEO wa Grain SA .
Tlhotlhwa ka kgetsi ya dikilo di le 25
4 . Diponagalo tsa merero e e botlhokwa e e kwadilweng mo maanong a woto a a amegang e tshwanese go lekalekanngwa .
Ka ntlha ya gore Grain SA e teng , Willem o kgonne dilo tse dintsi mo bophelong ba gagwe .
O sa batla go kgona eng ?
Boloka ditšhekebelofo mo themphereitšha tsa boswakgapetta .
Diofisi tsotlhe tsa kheše
Diwoto di le dintsi di na le baagi ba ba senang boutu yotlhe mo lekokong le le lengwe .
Go letlelela kgotsa go dira gore ngwana a lebe dibuka kgotsa dibidiyo tsa batho ba ba sa aparang kgotsa ba ba dirang thobalano , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 10 le wa 19 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , ka go latelelana ga yona .
Ka mo porojeke e tlaa tsenngwang tirisong ka teng
Go botlhokwa go gakologelwa dintlha tse di latelang fa go gasiwa dibolayamefero :
A o ka kgona go tsaya karolo mo mokgatlhong o o dirang ka ( letlha ) kwa ( lefelo )
Go tlhagisa seabe se dikomiti tsa diwoto di tshwanetseng go nna le sona mo tshekatshekong ya tekanyetsokabo go mosola , e bile bommasepala le bona ba ka kgona go ka go nolofatsa mefuta ya bona ya ditekanyetsokabo .
Mphahlele o ne a bona gore tshika ya ka moso e agelele mo diphitlhelelong le go ithuta go tswa mo diphosong tsa bagolagolwane ba bona , bokwadi ke elemente e e botlhokwa mo go tlhomeng dikgolagano fa gare ga bagolagolwane le isago .
PALOGOTLHE YA DIPHOPHOLETSO 1999 / 2000
Motaki yo mongwe le yo mongwe yo o tswang , kgotsa a dira mo , Aforika , ba tsaya go tswa mo moyeng o le mangwe .
MMATLISISI :
Leina le le tlotliwang le na le tlhotlhwa MME ' Ga o kgone go aga leina le le tlotliwang mo go tse o yang go di dira ! ' ( Henry Ford ) .
Mphahlele o thadisa pele bonnete jwa hisetori e e tshegetsang go sa tlotlwe ga dikwalo tsa Aforika mo yunibesithi .
PALOGOTLHE YA MELATO
Mofuta wa mariga jalo o kgonwa go jwalwa ka peo e e seng ntsi jaaka ya dikgakologo .
Maikaelelo
Re na le ditokololo tsa 1000 Ton di le supa , ditokololo tsa 500 Ton di le lesometharo le ditokololo tsa 250 Ton di le masomepedinngwe .
Malwetse a dimela gagolo a tliswa ke nngadule , dibakateria le dibairese .
( b ) matshwanedi a phaposo ya kgetse mo tshekong , go akaretsa moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong yo o rileng , kgotsa mofuta kgotsa mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong , jaaka go umakiwa jalo mo go molawana wa 53 ;
Thabololo ya madirelo a baeyofuele a ka tshegetsa tlhabololo ya mmaraka wa dithoto o mogolo .
Fatlhosa therisano mo Thasekeng ya 2 .
Re na le boikarabelo bo botona go tlhokomela lefatshe gore ba ba re latelang le bone ba kgone go dirisa leafatshe go ntsha kumo .
( 8 ) E ka amogela le go rekota dingongorego tsa baagi mo wotong le go neelana ka tshwaelo ka ga ditsibogo tsa khansele .
Go buisanela diphokoletso tsa bantshakuno ba ba tlhabologang go tswa ditlamong tse di tlamelang ka ditsenngwateng le go fetisetsa diphokoletso tseno mo bantshakunong ;
1 / 3 Kgolaganyo
Tlhopho ya peo - boleng jwa peo
Dikgaolo tse dingwe di bone kumo e e kwa tlase mme tse dingwe ga di a bona sepe .
MaAforikaborwa otlhe a tshwanetse go kgona go fitlhelela le go dirisa kitso ka katlego .
Jaaka fa go ntse , ene ke misaele o o sa kaelwang tsela , ka gore gotlhegotlhe ga a itse mola ga jaana wa mokgatlho wa sepolitiki .
Dirisa patlisiso gore batsayakarolo ba ikatisetse kgato e nngwe le e nngwe .
Jona Lulu Xingwana o ne a laleletsa Grain SA dipuisano tse morago ga tsona go golotsweng pegeto e e latelang :
Ke nnete gore go na le dilo tse dintsi tse di tlaa diragalang pele o kgona go roba mo setlheng se sengwe le se sengwe .
2 . Mefuta e mengwe ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi )
Puo ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele kwa Yunibesithing ya Boputhatswana ka motsi o yunibesithi e ne e tlotla mokwaladikgang le mokwadi wa maloba yo o tlotlegang wa Aforikaborwa , Sol Plaatje , ka 1983 , yone e bidiwa : Dikwalo : tlhokego kana selo se se tshwenyang mo bathong ?
Tsamaiso ya poalse e ka tlhalosiwa jaaka tseo ya ditshwetso tse di gaisang mabapi le ditlamelwana tsa bodiri gammogo le ditlamelwana tsa tiragatso tsotlhe go fitlhelela maitlhomo a kgwebo e e rileng .
Mongwe yo a neng a bua kwa kopanong ya Grain SA ya ngwaga o , e ne e le Rob Dunlop , moAfrikaborwa yo a nnang kwa United States kwa a direlang Monsanto e le tlhogo ya thekenoloji ya mmidi ya Yurope , Bogare ba Botlhaba , Aforika le Asia .
Dikhapani tsa tshireletsego di dumela gore baumisi ba ithwalele diphatsa jaaka ba rata .
Go laola ditšhelete sentle o tlhoka kitso ka maemo a dipoelo / ditatlhego , maemo a ditšhelete le maemo a tsamaiso ya madi mo kgwebong ya gago .
11 . Dikopano tsa Kgotla
Tlhokomela dikgato tsa ditiragalo tsa mmasepala tsa go tsenngwa tirisong le togamaano , mmasepala wa disitiriki le mafapha a mangwe a puso .
Jalo ke tshwanetse go dira eng gone jaanong ?
Bokgoni ba setheo bo botlhokwa gore tlhagiso eno e atlege , go akarediwa diphetogo go itebaganya le dikamano magareng ga mekgatlho ya maloba le e e theilweng go ya ka molaotheo .
Bolaodi ba botsamaisi
Matlo , e leng Kokoano Bosetšhaba , Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense , ga tsenyeletsa le Tuynhuys di mo seterateng se mo go nang le dikantoro tsa puso le dikantoro tsa lekoko la Palamente .
Ba ba adimang madi ga ba batle go tsaya teko ya go adima balemirui ba ba simololang madi ( e bile molao wa go adima madi o thibela tiragalo ya go adima mongwe le mongwe madi fela ) .
Boeteledipele
Luckytown ke torotswana e e kwa Kapa-Botlhaba ( kgotsa porofense efe fela ) .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Potso e bajadi ba bantsi ba e botsang ke gore setlelerotia se tlaa tshela nako e e kana kang mo mmung ?
Didiriso ( tools ) le pabalesego ;
Simolola mo 10% ya masimo a gago .
Ke ya go ntsha go le kana kang ?
4.3.4 Go amogela semmuso ditumalano tsa tirelo ya go tshegetsa ka madi go tswa go lefapha lepe la puso la mananeo a baithuti ba ba katisiwang ba le mo tirong .
Go samagana le mathata a , thuto e e fetogileng e ka kgona go golola yo mongwe le yo mongwe mo go fenngweng ke politiki le ikonomi , go ikobonya le go ikila .
1.2 " Kgosana " e raya mojabogosi yo mogolo go ba feta botlhe wa bogosi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng yo o amogetsweng ke botlhe le go tlhomiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Rraagwe o ne a mo adima terekere le ditlamelwana tsa ditsenngwateng .
Karabo : Jaaka o le mokhanselara wa woto e bile o le tokololo ya komiti ya woto , o ka dira go utlwala fela fa o itse baagi ba woto ya gago sentle .
Bokana go tshwantshanya le monna yo a leng dimetara tse 2 .
Tlhakole 2005
TSA DITLHAELETSANO LE DITIRELO TSA POSO
Go na le diketekete tsa batho mo Afrikaborwa ba ba kgonang go bona lefatshe ( tota kwa magaeng ) mme ba tlhoka dijo - go ntse jalo ka gore ga ba itse gore ba dire eng , mme ga ba na mokgwa wa go bona ditokelelo tse di tlhokiwang .
5 . Go thusa go feeketsa morwalo o o tlogetsweng ke tlhaolele
Go sala ka mo letlhomesong ( framework ) la Mekgwatiriso ya Temothuo e e Siameng ( MTS ) - MTS e batla tlhokomelo mo tirisong ya dikhemikale go netefatsa pabalesego ya badirisi botlhe , tirisong ya dibolayasenyi , dibolayafankase le menontsha ka tsela e e rulaganyeng , tlhokometsweng le akanyeditsweng , le tiragatso e e lolameng ya metsi go thibela tshenyego , kgotlelego le kgogolego .
Mafoko a a reng : " Go laola , o lekalekantshe kgotsa o rulaganye pego ka tshwanelo " re a a itse , mm eke gore o rulaganye pego ka tshwanelo .
Gakologelwa gore dikgwebo , tota le dikgwebo tsa bolemirui , di tswelela pele ka go dikolosa madi .
Mokgatlhotekanyetsi o na le botho jwa semolao .
Patlisiso ya kwa Amerika , fela e ka dirisiwa mo Aforikaborwa jaaka tshupo ya kgonego ya ditatlhegelo .
Go tlhaloganya ditsamaiso le ditiragatso tsa mmasepala ;
Seno se tlaa thusa tiragatso ya IDP ka go ntsha tebalebo ya ditlhopha tse di farologaneng tsa seloago-ikonomi mo sedikeng sa mmasepala go akaretsa ditlhopha tse di mo matshosetsing thata le go tlhoma tekanyetso e e totileng-woto ya mefuta e e farologaneng ya bohuma le bong tse di amang ditlhopha tsa seloagi-ikonomi .
Tekanyetso ka nnete ke lekwalo le le supang ditiragalo tsa rona tsa bokamoso , di supa bokana ba tiro le madi .
Konteraka e tlaa sireletsa kgatlhanong le ditlhotlhwa tse di yang tlase le godimo tsa dithoto .
Setshwantsho sa 2 : Masimo a Mme Mdluli .
Lotseno le ikemetse mo bokanakaneng le mo boleng ba kumo e e rekisiwang le tlhotlhwa e e amogelwang .
SALGA e emela matshwenyego a ditokololo tsa yona .
Kgono ya diterekere le didiriswa le yone e wela tlase ka gore go pompelwa go feta go oketsa bokana ba go fata le boteng bo motšhene o gatelelang mo mmung .
Fa ditshupo tse di bontsha go sa diragatse , di tlhoka thuso e e maleba .
MOETELEDIPELE O SUPA BOTHO
Mathata fa a le teng a begwa mo go mang ?
Ka bobedi Tshipi ( Fe ) le Manganese ( Mn ) di ka bonwa fa poloko ya tshipi mo dieleletseng e nna bothata .
Diporofense di tshwanetse go tsepa ditirodikgolo tsa tsona le go tlhabolola bokgoni ba bona ba go tshegetsa le go okama dipusoselegae .
Go dirisa bana kgotsa batho ba ba golafetseng tlhaloganyo go dira ditshwantsho tsa batho ba ba robalanang kgotsa ba ba sa aparang kgotsa go sologelwa mosola ke tsona ,
Abela setlhopha sengwe le sengwe tiro e le nngwe .
Le gale , ba na le seabe se se botlhokwa sa go nna kgolagano magareng ga baagi le Khansele .
Ditshwetso tsa go laola diruiwa di tshwanetswe go tseiwa pele ga mariga .
GO LETLELELWA GA TEKANYETSOKABO KE MOKGWA O O BOTLHOKWA MO GO BONENG GORE TSAMAISO YA IDP LE CBP DI KA DIRAGALA
Diketane tse di repileng thata
Fa baakanyetsi ba tlaleletso ba e seng ditokololo ba tlhokega , ba ka tsenyeletswa .
O ka tsamaisa kgwebo mo ntlong ya gago
Seetebosigo 2004
" Tsatsi lengwe re tshwanetse ra ribolola maitsholo a botlhe a a tshwanang , le fa e le kwa ntle ga se molao o se letlang kgotsa nnyaa . "
Nako pele ga nako ya go roba
Paka e e masisi e thaetswe mo tatlhegelong ya thobo ya bokwatlase jwa 5% ka ntlha ya mathata a mofero .
Mama Jane , ka fa morago ga thulaganyo e e kgonang e go na le mosadi yo a nang kgono le maatla yo a bidiwang Mama Jane , ke batla go feteletsa tebogo e kgolo go wena .
Go fudusa kopo
Fa metswedi ya motheo , ditirelo le didiriswa di se teng , tiro ya bona e a gola .
Beng ba ba farologaneng ba porojeke ba tshwanetse ba supiwa le bokgoni jwa bona jwa tlhatlhojwa .
Go netefatsa fa dikgwebo tse di potlana di bona karolo e e isegang ya dikonteraka tse di rebolwang ke mafapha a puso , ditheo tsa setšhaba le dikhamphani tsa lekala la poraefete , GEP e rebola tlamelo e e temekang ya matlole le ya boitlhamedi go diSMME tse di kgonneng go bona dikonteraka tse di tshelang tota .
Go reng tota ?
Dira ka bowena jaaka o batla .
Maatla
Baromelantle / bagwebi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae
O rulaganya go jala eng mo setlheng seno ?
Motlhankedi wa tshedimosetso o tla arabela kopo ya go bona rekoto mo malatsing a le 30 .
7.1.4 e tlhomiwa jaaka leloko le leruri la Kgotla ya Bosetšhaba ya Diporofense ; kgotsa
Thekiso ya dijo e akaretsa ditiro tsa kgwebo tsotlhe tse di amegang mo go eleleng ga dikuno le ditirelo tsa dijo go tswa bantshadikunong go ya badirising .
Fa o na le ditshiamelo tsa pereko tsa gago tse di akaretsang phepafatso , komiso le dibini tsa polokelo gona dithoro di ka robiwa ka bonako fela fa peo ya sonobolomo e ka kgona go tlhotlhorega mo tlhogong , e phepafaditswe , e omile , e bolokilwe le go rekisiwa ka nako e e maleba sentle , go tserwe tsia gore ke dithulaganyo dife tsa papatso le thekiso tse di dirilweng .
14 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo go Karolo ya 1 , 2 le ya 3 tsa Kgaolo ya 2 ya Protection of Constitutional Democracy against Terrorist and Related Activities Act , 2004 ( Act No . 33 of 2004 ) .
Morago ga go dira dingwaga le bantshakuno bangwe ka ditlhophathutano , re ne ra simolola ka " Lenaneo la Balemirui ba ba Tsweleletseng " le le kgontshang bagokaganyi ba diporofense go tsepamisa mogopolo mo palong ya bantshakuno bangwe ka go dira le mongwe le mongwe ka sebele .
Ba ne ba gasa peo ka letsogo go tswa mo kgetsaneng e e kaleditsweng mo lotlhakoreng - gammogo le ka moo letsogo le neng le ka kgona go gasa peo ka teng .
Tekotekanyo gare go tiroso le tshireletso e ka bonwa jang ?
Go ka go tswela molemo go tsaya matsapa .
Ba tla dirwa seno moragonyana .
Ka mafoko a mangwe , re jala mmidi o montsi thata ka jalo mmaraka o a betwa mme ditlamorago ke go re re tlaa tswelela go nna le ditlhotlhwa tse di kwa tlase tsa kuno ya rona go fitlhelela patlego ya mmidi e oketsega .
MOTSHAMEKO LE BOITAPOLOSO
15 Ferikgong 2003
Fa ke na le thokgamo , tse ke di buang le tse ke di dirang di a tshwana .
Re lo eleletsa lotlhe Keresemose ya kagiso le e tshegofetseng le 2012 e e tletseng ka dithoro !
ke mang yo o rulaganyang PMS
Foreisetata
Balemirui ba ba leng kgwetlho ya nnete ke ba ba ka dirisang diheketara go feta tse 50 tsa naga e e ka dirisiwang - ba tlhoka go adima madi a a ka nnang bokana ba go feta R300 000 go reka ditokelelo ba sa dirise metšhene .
Foramo ya setlhopha
Fa dipula tsa pele ga jalo di ne di le dintle , mme le mmu o kgotshe metsi , disonobolomo tse di jetsweng go sa le gale di na le sebaka se se botoka sa go dira sentle .
Go botlhokwa gore re leke go simolola go jwala ka letlha le le siameng pele ga kwa ntle ga nako eo e setse e fetile .
Maemo a rona mo bolemiruing a tshwanetse go nna : " Fa tswelelopele e nna thata , ba ba leng thata ba tswelela pele " .
Letlole le na le madi a le kana kang mme a beelediwa jang ?
Ditsala
17 . Tse dingwe
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Go ya ka ditumelano , moneeladitirelo o tsaya maikarabelo a go tlamela ka tirelo e e rileng mo boemong jwa mmasepala mo nakong e e beilweng , ka tekanyetsokabo le diikaelelwa tse di dumelanweng .
Setlhatswamowa se ka phunyega maroba , le go letla leswe go tsena mo enjeneng , le go tlhola konalo e e sa solofelwang .
Bokoa : Jaaka go ntse ke tlhoka didiriswa go fetola le go suga mmu .
Go thusa go simolola go mela ga dimela tse di leng boleta thata tiro e e siameng ke go dirisa sediriswa sa meno a mantsi se se bidiwang duisendpoot ka seburu morago ga matsatsi a a ka nnang a mararo kgotsa a mane morago ga go jwala .
Tlelaemete ya Afrikaborwa e tshwanetse gagolo go tsweletsapele le go phedisa disenyi .
Lenaneo la GEP la Thuso ka Botsamaisi Jwa Tsa Ditšhelete le tla thusa wena
Seno se tla tlhoka diphetogo tse dintsi mo mokgweng oo batho ba tshelang le go dira ka ona .
O na le kitso e ntle le go tlhaloganya temothuo mme o itse se a se dirang le gore o se direlang .
Go dira ka setlhopha go botlhokwa thata . '
20 . Tshwaro
lobaka lwa yona le tsamaiso
Bakopatshedimosetso ba ka tsaya dikgato dife fa kopo ya bone ya go newa tshedimosetso e gannwe .
Ditlhaloso 106 2 .
Bolwetse bo bo ka bonwa ka bonako go tsweng matsatsi a le 30 morago ga o jwala .
Ditiragalo tsa porojeke ya saekele
9.2.5 Boitekanelo ;
MR_02 : Michael Ramoholi o eme mo masimong a gagwe a disonobolomo .
Setlhogo se se botlhokwa go balemirui ba segompieno ka ba tshwanetse go ipaakanya go ntsha dijo ka bonnye , ka gore tlhotlhwa ya tokelo e tshwanetswe go busetswa gore ba kgone go bona puseletso mme ba kgone go tswelela ka kgwebo ya bone .
( ii ) dijo , metsi , le tsa marobalo tse di lekaneng .
GORE Mo isagong metsotso ya Setlhophatiro e nne karolo ya lenanetema la Komiti ya Photefolio yaTlhabololo ya tsa Lefatshe , Kagomatlo le Mafaratlhatlha .
O ne a ya go tsena kwa Sekolosegolong sa Mt Frere kwa a boneng teng setifikeiti sa Kereiti ya 12 mme gape a amogela Dipoloma ya Borutabana .
Leano leno le tlamelana ka togamaano ya go nna jalo .
Dinong jaaka dintsu , digootsane le merubisi tota le bokgano le mešwe di ja dinoga .
Dikopano tsa morago ga dikgwedi di le pedi tsa dipegelo go bagi
Go fusetsa namane e kgolo ka kgomo nngwe le nngwe go raya go bona lotseno lo lo botoka go tswa mo kgwebong .
Bakwadi ba nnete ba ikutlwa ba le magareng ga go kwala le bongongoregi , magareng ga go dira fela ka molomo le mekgwa e e fetogang le tiro e e bonalang ya go tsaya ditlhabano .
Tonie Loots mo karolong ya Bokonebophirima ya Bokonebophirima ;
Mo mabakeng a mantsi , sengwe le sengwe ga se a tsamaya go ya ka thulaganyo , mme dijalo tse di mo masimong , ga di a siama jaaka go ne go solofetswe .
Tekanyetsokabo ya mmasepala e bontsha ditlhokego tsa baagi jaaka di tlaa bo di kwadilwe mo IDP .
Togamaano a a rileng a thefosano ya dijwalwa le ona a ka thusa go thibela ntsifatso ya mefero mme gape le go laola mefuta e e farologaneng ya mefero mo selemong le ka mariga .
Dibaka tsotlhe gare ga mela di nne disentimetara tse di ka nnang 50 go ya 70 .
" Molaotheo " go tewa Molaotheo wa Ripaboliki ya Aforikaborwa wa 1996 ;
Go bewa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša
Katiso ya Bafatlhosi go tswa go mmasepala , Dikomiti tsa Diwoto ( mme fa go le matshwanedi , le Mekgatlho e e seng ya Puso le Mekgatlho ya Baagi )
Ka 1992 , ditheo tsa baagi mo toropong e di ne tsa tlhoma foramo ya ditlhabololo e e totileng baagi ba Seymour .
Mofuta wa tirelo / lephata
5.3 go tlhama pholisi ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , go e amogela semmuso le go e tlhabolola ;
Tsamaiso ya tlhaolele e ne ya gapeletsa bontsi ba batho ba Aforika go ya go nna kwa metsemagaeng e e lolea .
Go mo pepeneneng gore le mororo Grain SA e ka se ke ya tlamela ditokololo tsa yona ka thuso ya matlole , e tlamela montshakunothoro mongwe le mongwe mo nageng ka kemonokeng le boitseanape jo bo tlhokegang thata .
Malapa a ngangiwa ke go tshwanela go tlhokomela ba ba bokoa
Go tlholwa ga bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi
Tshwanelo ya go tlamela phitlhelelo ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae e ka nna ka go nna mong wa sedirisiwa kgotsa go nna mong kgotsa go nna le taolo ya lefatshe le le godisang kgotsa le le boneng sedirisiwa .
Diseke e e dikologang
Gantsi maikutlo a go se kgone a ka kopantshwa le gore o bona maemo a o leng mo go ona ka ditšhelete tsa gago jang .
Ngwaga o app ya NAMPO e ne e supiwa baeng mme e tlaa tlhabololwa e bile e tlaa baakangwa go dirisiwa .
Mangaliso Sobukwe o rile tlhoafalelo eo ke " go lwela lebaka le le tlotlegileng go gaisa mo lefatsheng , kgololosego ya batho " .
Oketsa maemo a kotlo ya disalela
O ka dira eng ?
Go fokotsa ditshenyegelo tsa go tshela ke sengwe se se botlhokwa go tlhatlhosa maemo a botshelo le go rotloetsa dipeeletso ; go tla tsweletsa gape le boikuelo ba go lekanyetsa megolo ya magareng le e kwa godimo mo lenaaneng la matseno .
( e ) ka laela gore go dirwe tlhatlhobo kgotsa dipatlisiso mabapi le go tsholwa le maemo a ngwana a leng ka fa tlase ga ona fa a sa kgotsofala gore ngwana o tshotswe sentle le gore o beilwe ka fa tlase ga maemo a mantle , mme a ka dira taelo ya gore go rarabololwe bothata jo bo ntseng jalo ;
goreng baagi ba tshwanetse go akarediwa .
Molemi o tshwanetse go :
Fa mofuta wa korong o o yang go jwalwa o itsewe , ditshupetso tse barekisi ba peo di ka salwa morago .
3.6 Kgato ya 4
Pabalesego , dithulusu tsa diatla le setegeniki ;
Didiriswa tsa setšhaba
Motsamaisi wa peeletso o laola dipeeletso ka tuelo .
go dira gore Batho Pele e nne nnete mo go direng ga bodiredipuso
Go tlosa kgatelelo ya haeteroliki , tima terekere mme o busetse matsogwana a haeteroliki kwa morago le kwa pele gantsinyana .
Mo diterekereng dingwe o tshwanetse go gatelela tlelatšhe kwa teng mme molongwana wa kere o nne fa gare fela .
Mmueledi wa Batho ba ba Gobetseng le ba ba Tshwerweng o tlhagisitse gore Tona Shabangu o tshwanetse go sekisiwa ka ditatofatso tsa bonweenwee le maikano a maaka .
Se ke fela go tsaya " resiki " .
( e ) fa go tshwanela , go dira gore go nne le kgonagalo ya go faposa kgetse mo tshekong ;
Sediriso se tlaa bolokwa kae - kwa bosireletsegong jo bo fa gare kgotsa magaeng a a farologaneng ?
Kaedi e e rulaganyeditswe ba ba tsamaisang tiragatso ya CBP mo mmasepaleng , go ba thusa go rulaganyetsa CBP , go tsamaisa tlhagiso ya togamaano , go tshegetsa tsenyotirisong ya maano mo bathong , go tsaya tshedimosetso e e dirilweng le go e dirisa ka botlalo mo IDP , le go baya leitlho mo tsenyotirisong .
Mokgwa wa phatlhoso : ditlhotshwana
Ke tiragalo e e sa jeng madi a mantsi e e thusang go fokotsa bothata gansti mme e ka nna pharologano gare ga go kgona kgotsa go fosa ka kumo ya gago ya disonobolomo .
Lekoko la PROCARE le naya thuso e e fetolang , e e sa tshwaneng , e e bonang ka bophara go dikgang tsa ponelomowa-boago .
Batsamaisi ba CBP ba tlhoka go bolelelwa ka ga go lekanya botlhokwa jwa ditirelo le go fitlhelega ga tsona ka tsela e e tlhomameng go ralala sedika sa mmasepala ( sk . 0- e seng ga e a buiwa kgotsa ga e botlhokwa / fitlhelege go fitlha go 5-botlhokwa go feta / fitlhelega ) .
Dijwalwa tse dingwe jaaka dilupine di rata mmu o o nang motlhaba ka kgono ya go fetelatsa metsi ka bonako , mme kanola fa gongwe e ka se kgone go mela go lekana mo mmung o o nang motlhaba .
Fa re bua ka mokgwa o mongwe , fa re rotloetsegile e bile re ikemiseditse , rona re ka nna metswedi e re e tlhokang .
diSDIP di botlhokwa mo thulaganyong ya IDP ka gonne di totile mo go direng ' thebolelo ya ditirelo e e atlegileng , e nonofile le go kgonagala go nna nnete le go dira gore melawana ya Batho Pele e nne e e tshelang tota ' .
Birokerasi
Seloko se se botlhofo
Matlolehalahala a baagi
Koketso mosola
( a ) baemedi go tswa mo mekgatlhong e e seng ya puso le mo setšhabeng mo dikopanong tsa yona ka maikaelelo a go tlisa tirisanommogo magareng a puso le setšhaba mo go tsenyeng tirisong ga Molao ono ; le
Go tla nna dintlha tse di tlwaelegilweng , jaaka mo tikologong ya go jwala mmidi kwa Bokonebotlhaba gantsi re fitlhela komelelo gare ga selemo ka dikgwedi tsa Ferikgong le Tlhakole .
Go fitlhelela lefatshe le thuolefatshe
Bantsho
letlha le ka lona toropo e neng ya tlhomiwa ka lona , khuetso e go tlhomiwa ga toropo e nnileng le yona le se e se kayang
Morui mongwe le mongwe o tlaa swetsa gore ke leano la tiragatso lefe le le tlaa tshwanelang maemo a a tlhaolegileng a gagwe , e ka nna mo polaseng le mo kgetseng ya gagwe .
Khiriso ya lefatshe e fetogile go tswa mo tseleng ya balemi ba ba simololang go tsena mo temothuong le mo tseleng ya balemirui ba ba itshetletseng go bona lefatshe la tlaleletso le go atolosa kgwebo ya bona ya temothuo .
14.2.1 Palo e e batlegang gore kopano ep e tshawrwe e tla nna diperesente di le someamatlhano tsa Maloko a Kgotlakgolo fa fela e legore kwa kopanong e e ntseng jalo kokoano nngwe le nngwe e tla nna le bobotlana 50% ya baemedi .
Tshelo e le nngwe fela e ka tswa e sa lekana ka gore tlhaselo e ka ipoeletsa moragonyana .
Tlhagisa ntlha ya gore ke ka gonne CBPe netefatsa gore ditlhokego tsa baagi di a supiwa le gore di akareditswe mo go IDP .
Bogologolotala pele temothuo e nna kgwebo ya seemo sa kgwebo se se kwa godimo , balemirui ba ne ba sa tshwenyegele go lekanya jalojalo .
Morwadie yo mogolo o dira ngwaga wa bone wa B.Com , morwadie wa bobedi ena o dira ngwaga wa boraro wa Electrical Engineering , fa morwadie yo mmotlana a dira ngwaga wa bobedi kwa Secretarial College , mme " Johannes , die boer " o tsena sekolo kwa Senekal , mo kereiting ya 4 .
Lekgotla le tsamaisiwa go ya ka Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Makgotla jaaka go tlhalosiwa go SEKEJULE 5 .
Palo ya lekoko la mokgatlho wa ditono tse 250 ga se keletso ka boyona fela .
4.16.3 Fa , morago ga fa potso e sena go arabiwa , leloko le akanya gore karabo ya potso ga e tlhaloganyesege kgotsa ga e kgotsofatse , ka tumelelo ya Motlatsa-Modulasetulo , a ka nna a kopa go e tlhalosediwa , mme ga go kitla go okediwa ka dipotso tse dingwe kwantle ga tumelelo ya Motlatsa-Modulasetulo ;
Fa mokopa-tshedimosetso a sa kgotsofalele dituediso tse di kopiwang go duelelwa kopo e a e dirang .
Tlhokomela thata gore modiro le tiriso ya dibering ke tsona di laolang gore go tlhokega mefuta ya selogetsi efe le poapoeletso ya togetso .
KITSO YA SETSO
Molemirui yo o tlhabologang wa ngwaga
Ditlhokego tsa ditiragalo tse dingwe e ka nna ka yona nako eo kgotsa go ka nna dingwaga tse dintsinyana pele go diragala .
Dipoelo tse di solofetsweng
( ii ) kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko go ya ka Kgaolo ya 7 .
Laboratori ya dipuo ya Wits e ruta dikhoso tse di khutshwane di le mmalwa tsa thanolo le go toloka .
Ditšhono tsa kabelo ka matlole
Kaelo mo mananeong a maphata a mangwe .
Diritibatsi di ka kgaogangwa e le mefuta e meraro :
Go tlhokega gore o phatlalatse metsitsi gore e dirisiwe ka botlal .
Tseosekaommu , dipholo le mosola wa go dirisa monontsha o o nepagetseng ;
Nagana gore le fa o dirisa khomphiutara o tla nna le tiro ya go faela dikhophi tsa nnete tse di gatisitsweng mo pampiring .
Fa o itse gore o na le eng mme le gore diruiwa tsa gago di tlhoka eng o ka simolola go dira o ntse o itse gore o ya kae .
THULAGANYO YA TSAMAISO YA TIRAGATSO E AKARETSA LETLHOMESO LE LE TLHALOSANG LE GO EMELA KA MOO SEDIKO SA MMASEPALA LE DITSELA TSA THULAGANYO YA TIRAGATSO YA GO DIRA MANANEO , GO TLHOKOMELA , LEKANYETSA , SEKASEKA , BEGELA LE GO TOKAFATSA TSE DI TLAA DIRWANG , DI RULAGANNGWA LE GO TSAMAISIWA GO SA TLOGELWE KWA MORAGO GO TLHOMAMISA DIABE TSA BANNA-LE-SEABE BA BA FAROLOGANENG .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
O tshwanetse go saena dipampiri tsotlhe tse dingwe tse di kwa thoko .
Neela batswasetlhabelo tshedimosetso ka ga kgetse e e begilweng , jaaka nomoro ya kgetse , dintlha tsa motlhankedi yo o dirang dipatlisiso le khophi ya kanegelo .
Itlhatlhobele HIV gore o itse seemo sa gago .
( 2 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo e e ikaegileng mo setšhabeng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , e tshwanetse go-
( 2 ) Fa ngwana a tlhagelela fa pele ga magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana mabapi le lekwalo la tshwaro le le ntshitsweng kgotsa tagafara , magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ba tshwanetse go batlisisa mabaka a a dirileng gore ngwana a seke a latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong mme ba dire tshweetso ya gore go sa lateleng taelo ke phoso ya ngwana kgotsa nnyaya .
trap : Ntshodikuno
Tlhoma maikaelelo ka bokhutswane ba nako mme morago ga moo a nako ya bogare e bile kwa mafelelong a nako e telele e e ka nnang dingwaga tse tlhano go ya tse di leng lesome .
3 . A Komiti ya Tikologo ya me e na le seabe mo Tlhabololong ya Togamaano e e Kopanetsweng
5 . Dithitokgang tse 5 tse di dirisiwang thata di ka tseelwa pele go thusa mo go tlhameng maano go ya ka mofuta wa morero wa setlapele / maitlhomo .
Thuto ya bagolo e ka neelana ka kitso ya mmannete e e nang le seabe mo kagong ya setšhaba ka go tlhalosa le go sedimosa , mme e tshwanetse ya tila go nna " motheo wa maatla setlhotshwana fela " .
Maemo a bosa a supa gore a a fetoga mme re tshwanetse go itse gore re tla bona phetogo e e ntse e tswelela .
Leka e bile o sete sediriswa sa gago sa go jwala mme tota le fa e le se se jwalang ka dikilogeramo kgotsa se se dirisang mowa .
Re tlile go tsenya mafelo a go tsenya diaterese tsa go ikgolaganya le ba bangwe ka webosaete , Facebook , LinkedIn le Twitter , bokgoni jwa go dirisa didirisiwa tsa serweboleta / CAT ( ke gore , a o dirisa didirisiwa tse di jaaka Wordfast , SDL Trados , etc . ) le palo ya diura ka beke tse o leng teng ka tosne go ka dira tiro nngwe .
Ka go balabala jaaka fa tshenyego e le 10% jaaka re supile fa godimo , e le bokana bo bo supang go simolola o dirisa dibolai , go supa gore go ka nna tatlhego e e ka nnang R1 260 ka heketara .
Dipatlisiso ka ga mmaraka wa gago wa kgwebo : go dira dipatlisiso le go sekaseka diphitlhelelo le dikatlenegiso tse o ka di dirang mo isagong
Go fetola go thapa badiri go nna ga sepolitiki , tota le mo diphatlhatirong tsa maemo a a kwa tlase mo politiking , go re tsibosa gore re bule matlho fa re tila bobusaesi jwa bontsi .
Se lwantshe maikutlo a , a amogele mme o tswelele o ntse o sa simolole go dirisa , o ntse o itse gore a tlaa biloga jaaka lekhubu mme a tlaa feta .
Balabala dilo tsa tokelelo tse di setseng jaaka peo , dikhemikale , monontsha , mme o kwale bokana ba tsona o di boloke sentle gore o kgone go di dirisa gape ka bokamoso .
Dirisa mmapa le karoganyo le dikwalwa tse o di dirileng mabapi le puisano eno .
3 . Supa mathata a magolo le dikgoreletsi tsa porojeke tse o di bonelang pele ?
Ka gore badirisi ba ka falola , le fa o folosa phasalatso ya metswedi .
Tsenyotirisong
Nnete ke gore , balemirui ba bangwe ba lebelela pele go bona tshenyego e mme ba oketsa palo ya dimela go lekana .
Tlhaka e na le kgatelelo e kgolo mo masimong a mmidi fa e sa laolwe ka tshwanelo mme re raya mefuta jaaka tlhatlha / motlhatlha / mokhasi ( Cyperus esculentus ) kgotsa monakaladi le motlhakana ( Cyperus rotundus ) kgotsa mophakane .
Lobaka lwa Tiro ya Kgotlakgolo
Fa ke bua le ene , polase ya gagwe e ne e khupetswe ke semathana mme o ne e a rulaganya gore furu e tlisetswe dikgomo le dinku tsa gagwe .
Go farologana , mo bokgakaleng ba kwa bophirima pula ka bokana bo bo tlwaetsweng e amogetswe fela ka dikgwedi tsa Ferikgong le Seetebosigo 2014 , ka bokana mo dikgweding tse dingwe bo bo leng tlase ga bogare bo bo tlwaetsweng .
Maloko a Komiti ya Woto a neelwa dipotefolio tse di rileng .
Botlha jwa mmu le mosola wa go tshela llaeme ;
Ditiro tsa bosetšhaba tsa mmasepala
Baagi ba lefelo la kolofo ga ba itumelele dithulaganyo ka ba re se , se ya go ama boleng jwa dithoto .
Lamatlhatso
Go akanngwa jang fa ?
Phasalatso .
Go rulaganyetsa setlha se se latelang sa korong
Tlhola maemo a oli .
Tlaleletsoboleng
Tlhola selatso sa mariga le dijalo tsa tlaleletso
Fa o kgotsofetse ka mokgwa o sediriswa sa go jwala se setetsweng ka teng teko ya bofela e ka dirwa ka go bala dimela marogo ga matsatsi a a ka nnang 10 go ya 14 morago ga go jwala peo .
Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Ikonimi ya teng e ne ikaegile ka tshilo e kgolo le polante ya tshilo ya motsoko mo bogareng jwa toropo .
Go omisiwa ga mmidi ga bofelo go ka dirwa ka go ala diseile tsa polasetiki tse dintsho kgotsa tsa polythene morago ga go robiwa fa go dirisiwa ka bonnye fela .
Afrikan Affirmation e , e tswa mo puong ya dikalogo e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e neetseng kwa University of Pennsylvania kwa United States of America , ka 1982 .
Ka ga jalo o ne a na le tlhaloganyo e e fatlhogileng ya ditshwano le dipharologano fa gare ga merafe e e farologaneng ya bantsho .
" Gongwe monongwaga ke ka kgona go hira lefatshe la mmu wa kgono e e kwa godimo la diheketara tse 400 , fela Grain SA e tlaa tshwanelwa go tla go bona mmu wa teng pele , " go rialo Maphale .
Setlha sa selemo se se sa tswang go feta se ne se le se se bokete mo go maswe ka ntlha ya leuba le le boitshegang le le neng le aparetse dikgaolo tse dikgolo tsa pula ya setlha sa selemo - balemi bangwe ba paletswe ke go jala gotlhelele , bangwe ba jetse mme ba batile ba sa nne le sepe go se roba , fa dikgaolo di le mmalwanyana di ntse le maemo a tlwaelo .
Kwa tshimologong batho ba ne ba tlamela ditlhokego tse tsa bona ka go tsoma , go roba dijalo go tswa dimeleng tsa tlhago le go nna mo dikgageng .
Jalo re farologana gare ga maemo a kgatelelo a a siameng le a a senyang .
Puo ya Pulo ya Palamente ke karolo e e botlhokwa ya go ela maemo tlhoko ga tiro ya Palamente le go tsaya maikarabelo .
Maaforikaborwa a gakololwa ka Molao wa Metswedithuso ya Ngwaoboswa ya Bosetšhaba wa 1999 ( National Heritage Resources Act of 1999 ) o tlhagisa ditsamaiso tsa ditherisano tse di tshwanetseng go latelwa mabapi le go tlosiwa kgotsa go fudusiwa ga difikantswe .
neelana ka pegelo ka tlhomamo ka tsela e e rulaganeng e e tlaa rotloetsang go neelana ka pegelo le kabelano ya tshedimosetso .
Thiba manga le magago a a ka tsenyang ditshenekegi , difankase kgotsa bongola go ka tsena mo polokelong .
Korong e arologangwa ka mefutafuta ka ntlha ya bothata e e supiwang ke kgono ya go silwa le go besa marotho ya mefutafuta e e farologaneng jaaka e jwalwa mo lefatsheng .
7.10.4 gore kopano e busediwe morago ;
Tsweleletsa go nna teng ga kotlo go dimela tsa gago ka go thusa ka go monela fosoforo , naeterogene le maganesiamo .
Tlatsa gape ka diela tse di botlhokwa .
Tirisometšhine
Mefuta e e farologaneng ya botsayakarolo e tlhalosediwa batsayakarolo
Go tla oketsa kgono ya gago fa o ka tlhalosa go tsenelela kgono ya mefuta ya mmidi mo polaseng ya gago e o e jwetseng ngogola go morekisi wa peo wa gago le balekane ba gago mo lefapeng le dithutiso tsa bolemirui la gago .
Kemelano le khemikale ( mmidi wa round-up ready ) .
A dikaedi ke melao ?
Fa re akanya tekanyetso go na le dipotso tse di tlholang di re tlela .
Tlhaeletsano e e utlwalang
KGAOLO YA 1 : DITIRO
Tsotlhe tse di leng fa godimo di tshwanetse go tlhomiwa ka go dirisa melao ya mmuso wa lefatshe jaaka e ntse ya ditaelo , boswa , tshutiso ya bomong ba lefatshe , mme gape le di tshwanetse go dumelana le melao ya lekgetho la lefatshe .
( i ) Akaretse katiso mo dintlheng tse di tlhokagalang jaaka go tlhalosiwa mo go Molao ono ;
Sekema sa Peeletsommogo ya thoto se lere lotseno lwa ga jaana le la isago mo go mmeeletsi jaana :
Dinako tsa go mela tsa mefero tse dintsi di tla tlhoka kgaso ya dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero gangwe le gape .
Bantshadikuno ba tshwanetse go tsaya tsia gore phokelelo e ka diragala ka nako ya tshelo ya dikhemikale , bogolosegolo ka kgatsho ya mo moweng , le go leka go fokotsa seno .
Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Nngwe ya dintlha tse di siameng tsa thefosano dijwalwa e tla nna go kgona go dirisa dikhemikale tse di farologaneng mo dijwalong tsa mariga le tsa selemo mme le tsa matlharebophara jaaka disoya le disonobolomo le tsa mofuta wa majang jaaka mmidi .
Dikemo tse di farologaneng tsa nontsho .
Molemirui wa Kgaolo e Nnye wa Ngwaga ( go tsweng diheketara di le 10 go ya go uma ditone di le 250 ) : Pieter Chabalala ; le
Tekelelo ya taolo ya katisegelo ya mmu
1 - Malatsi a le 2 ka beke
Ntlha e e leng kwa pele e e tlisetsang botlhokwa ba naeterojene ke mmu .
Jaaka yunibesithi ya ntlha mo Aforikaborwa go abela Mphahlele Gerata ya Tlotlo ya Bongaka fa a tswa go boa kwa botshabelo ka 1977 , Yunibesithi ya Natal e ne ya nna le go lemoga botlhokwa jwa sehisetori jwa tiragalo e .
PMS e tshwanetse ya leka go akaretsa dikgatlhegelo tse dintsi ka mo e ka kgonang ka teng e ntse e tsaya tsia gore ke eng tota se se ka diregang mo mmasepaleng .
E na le maikarabelo a semolaotheo go mekamekana le mefuta e le meraro ya Melaotlhomo :
( 3 ) Magiseterata yo o reetsang tsheko ya dipatlisiso , go ya ka molawana wa 81 , a ka laela motho mongwe le mongwe gore a se ke a tsenela tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , fa e le gore go nna teng ga motho yo o jalo ga go ka dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana kgotsa fa a nyatsa mokgwa wa dipotsolotso le maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
( ii ) fa moemedi wa semolao a thapilwe ke Mokgatlho o o neelanang ka Thuso ya Semolao , Boto ; kgotsa
Diphetogo ka tono tsa Kapabophirima di supiwa mo letlalong le lengwe mme mo go le lengwe go supiwa dikgaolo tsa go uma tse dingwe .
( e ) riporoto ya tshekatsheko e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya Kgaolo ya 5
Gompieno , morago ga dingwaga di feta masomepedi , mafoko a bofelo mo puong ya gagwe a sala e ntse e le segakolodi se se seng monate : " Fa re sa simolole gompieno , re tlaa ikotlhaya go ya go ile . "
Go dira gore bolemirui bo tswelelepele go tshwanetse go nna se re se batlang mme go tla re tlisetsa pabalesegodijo !
Kgagamalo e e oketsegileng gape e tlaa rwesa dibering bokete jo bogolo .
Go na le dintlha tse tharo tse di leng botlhokwa thata :
Mmu o o omileng thata go tsweletsa dibaketheria .
Diphitlhelelo tse di sa bonaleng thata
Mokgatlo o ga o a dira maiteko a go pateletsa le go kgontsha Lonmin go bua le badiri .
Thulaganyo ya tsidifatso
( a ) motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a sa kgone go ka bonwa kgotsa a se teng mme go tserwe dikgato tse di tlhokegang go batla motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; kgotsa
Tlhaeletsano , bofatlhosi , le taolo ya kgotlhang tsotlhe ke bokgoni bo bo tlhokiwang ke ditokololo tsa Komiti ya Woto gore di kgone go dira mo maemong a tsona a maikarabelo .
Tshekatsheko ya mefuta ya bohuma le bong tse di amang ditlhopha tsa seloago-ikonomi .
Taolomofero
Bogolo jo bongwe jwa saese ya seno
Mefutafuta e e farologaneng e e tla tulafatsa modula ka dinako tse di farologaneng mme mathata a a ka tliswang ke phetogo ya telaemete ka go bona nako ya komelelo e e ka senyang kumo yotlhe gagwe a a fokotsega .
1.4 " Letsatsi " le raya letsatsi la beke go akaretsa le Bomatlhatso , Bosantaga le letsatsi le boikhutso ;
Go tlhoka tekatekano ga bong go ka se siamisiwe sentle ntle le gore go tlhoka tekatekano go go runyang go tswa mo dilong tse dingwe tsego siamisiwe .
Komiti ya Woto e ka tlhopha mokwaledi le mothusamokwaledi go tswa mo malokong a yona , kgotsa mmasepala kgotsa mokhanselara a ka tlhopha mokwaledi .
Athikele e e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ya Bolaodi ba Tikologo .
Mokwaledi wa Kgotla o ne a newa boikarabelo jwa go romela molaetsa fa Motlatsa-Modulasetulo a sena go o saena .
Totobatso ya merero e e botlhokwa ya CBP
Ntlha ke go lemoga le go akaretsa ditlhopha tse di maleba tsa katlego , e bile KPA ga e a tshwanelwa go dirisiwa e le sediriswa se se kgethegileng .
9 batsamaisi
Ka go suga mmu gannye fela go tlhokegwa sediriswa sa go jwala se se rileng , mme se ja madi a mantsi thata .
Go kgona go balela palo ya diphologolo , go tlhokega go tlhalosa phologolo nngwe le nngwe jaaka yunite ya seruiwa se segolo ( YSS / LSU ) .
Tlhomomogopolo mo " cow peas " - monawa
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
O ne a gatisa ntlha ya gore fela jaaka go se na kinane le fa e le nngwe fela kgotsa tumelo tse di fitlhelwang mo nneteng e e feletseng , ditumelo tsa sedumedi tsa Maaforika di tshwanetse go bonwa di le botlhokwa ka go lekana le tsa ba bangwe jaaka Bakeresete le Baiselamo .
Botlhokwa jwa tsona
Malapa a ka dirisetsa difouno tsa one tsa mogala kgwebo kgotsa mabaka a botho ka go letsa mogala kgotsa go dirisa inthanete .
Ga ke kgone go akanya motho a le mongwe yo a neng a lemoga pele ga nako gore re tlile go lwa ntwa e e thata jalo ka botlhokwa ba pabalesegodijo bo bo lemogwang .
O tlhalosa mokgwatsamaiso wa PAIA o o tshwanetseng go latelwa go kopa go newa tshedimosetso ke khamphani ya poraefete ( ke gore , Foromo C ) .
Dikarolo tse di botlhokwa tsa togamaano ya woto e tshwanetse go akanya ka ga tse di latelang :
Go na le maemo a a bosula a a kayang gore balemirui ba tlhola ba na le maikutlo a a kgatlhanong mme ga ba batle go thusana tota fa e le ka dintlha tsa tlhabololo ya lefatshe .
Ditshwanelo tse , di kaiwa e le ditshwanelo tsa bobedi tsa lotso .
ditumalano tse di tshwanetse go nna mo foromo e e beilweng mme di tladiwe ka botlalo ;
Kgaolo 1
Tlhola dikgaolo tsotlhe tsa go dirisiwa , dibering tsa maotwana , maemo a dithaere , lekalekantsha bokana bo dinosele dib o gasetsang le bokana ba marothodi le dikgaolo tsotlhe tse di loalang tiriso ya motlakase le tsa boeleketoroniki .
( 2 ) Kwa tshimologong ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse gore-
2 . Elatlhoko lefelo , batho ba ba amegang mme go totobatswe tse di tlholang tsotlhe tse , jaaka diteng tsa leano la woto le kaya , mo wotong e nngwe le e nngwe .
Thata : Ke dira thata , ke na le maemo a go leka fa go na le diphatsha , ke a ikgolega , ka a itshwaela mme ke tlhola ke batla go ithuta ka tse ba bangwe ba di buang mme gape le go di tsaya kgakoloIo le go e dirisa .
Go tshwanetse go tlhokomelwe thata bara ya kgogo go netefatsa gore e bofeletswe sentle .
Maphata a botlhokwa a tiragatso ya woto e e rileng
Dikgaolo tse di tlhaolang .
Molao neela phitlhelelo ya tshedimosetso ya puso le tshedimosetso e nngwe e e tlhokegang mabapi le tshireletso ya ditshwanelo .
Go tshwanetse ga dirwa tiro e ntsi go gatelela maikarabelo ao baagi ba nang le ona mo tlhabololong ya bona le mo go direng mmogo le ba bangwe mo setšhabeng go rarabolola dikgotlhang le dikgwetlho .
Kgaba e ne e tseiwa mme ya neelana go supa gore ga go ope yo o tla bolaiwang ke tlala ka nako ya go tlhoka dijo e le komelelo mme go tla nna dijo go lekana botlhe go kgona go ja .
Go tlhoka go kgatlhegela kgolagano e e kitlaneng magareng ga rona , ditikologo tsa mafelo le tsa setho , bogolo-segolo botlhokwa jwa go dirisa maikutlo a ka ona re bonang go-ikitse le go tshwenyegela ba bangwe .
Leano la Tiro
Celebrate3 : Basupiwa mo karolong ya Montshakunopotlana : Wilson Tyelaphantsi , Sandisile Colbert Timakhwe , Caledon Quta ( motsenelamakgaolakgang ) , Elijah Tefelo Mohapi , Thulane Mduduzi Mbele ( Mofenyi ) , Ben Saul Gininda , Elmon William Mthombothi le Sehere Daniel Makgoana ( Motsenelamakgaolakgang ) .
Kgonegoboleng ya mmu ;
KE BOPILWE KE BADIRI BA BAFUDUGEDI BA BA TLHAGILENG YUROPA GO IPONELA LEGAE LE LEŠA MO LEFATSHENG LA RONA BANTSHO . . .
Dituelo tsa tlhamalalo le tse di tsayang lobaka di ka reresanelwa jaaka karolo ya ditlhopho tse mme di bonako gape di solofetswe , fela di ka fokotsa dipoelo tsa paka telele .
Go ka kopa gore ba go romele maemoa tlhotlhwa le motshegare mme gape le fa dimakhete di fetsa go bapala .
Tokelo ya monontsha go tsamaelana le diteko tsa mmu .
Bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo ka kopa gape bosupi jwa boitseanape , jo bo tla bo kgonisang go tlhatlhoba gore baamegi ba ba nepagetseng ba sireleditswe kgotsa jang .
Lephata la temothuo le tlhoka go nna le lentswe le lengwe le le tshwaraganetsweng .
Thuso ya Tshegetso ya Tsweletso ya Kgwebo e akaretsa :
Motho yo , a ka se bonwe e le moemedi wa lephata la bodumedi fa a sa tlhokomele kamano ya maikarabelo mo lephateng .
( i ) ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , taelo ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 12 , fa go na le nako e e beilweng ;
Go ne go nnile ditlhabololo tse dintsi go melao e e tlhomilweng mme gape le wa mmuso wa Magae .
Se , se diragala fa batlhabani ba batswantle ba gapa naga ya beng ba lefatshe .
Mo botsalanong bo moithuti o tla :
Nnete : Babeteledi ka bontsi ba itsiwe ke batlhokofadiwa ba bona .
Meja ya kobo e busitswe mme jaanong kwa bofelong re ka bega bafitlhamakgaolakgannye ba bararo ba kabo ya Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa 2009 .
Gape , di ka nna le mokgwa wa go simolola go tlhaselwa ke maletswe a mmedi le dikutu .
Go baakanyetsa motlhape wa nama wa gago setlha sa mariga se se omileng , go tlhoka thulaganyetso e e rulaganeng .
small holder_winner_IMG_9735 : Molemirui wa Kgaolo e Nnye wa Ngwaga : Pieter Chabalala .
Dirisa boto ya go segelela go segelela dijo tse ditala .
ditokololo tsa baagi tse di emelang ditlhopha tse di farologaneng , kgotsa
Lenanetema le tshwanetse la tsamaisiwa sentle ka nako pele ga pitso e e latelang gore ditokololo tsa komiti di nne le tšhono ya go tsenya ditlhogo tse ba ka ratang di buisanelwa .
Le fa go le jalo , fa go na le ditlhopho kakaretso go nna le dipuo di le pedi , e le nngwe go bontsha kopano ya bofelo ya Palamente e e tswang le e nngwe morago ga ditlhopho fao Moporesitente le Palamente e ntšhwa di amogelwang .
Tshekatsheko
Morekisi wa dikhemikale o teng gog og thusa le go go naya kitso , ke yona tiro ya gagwe mme re tshwanetse go mo dirisa .
Kwala bokao ba ona mme o botse mofatlhosi go go thusa fa o sa a tlhaloganye .
Grain SA e amogela balemirui ka Bekekgolo ya Bolemirui
Thefosanyodijalo , e e akaretsang dijalo tse di jaaka dinawa le dikhaophisi , di nna karolo ya thulaganyo ya ntshokuno .
Ke eng fa o dirisa kgokagano ya inthanete e e seng ya mogala mo gae go na le go dirisa ya mogala ?
Tlhokomelo ya makwalonnete otlhe a tiriso ya ditšhelete kwa ntle ga mokgwa o wena o o dirisang , ka go kwala kgotsa ka go dirisa khomphiutara , e tshwanetswe go elwa tlhoko go tswelela mme a faelwe ka tatelano ka ntlha ya mefuta ya makwalonnete .
Nna podi matseba , tšhono e e gaisang ya gago e ka tlhagelela ka bonako jo o sa bo solofelang .
Nako : Diura di le 2 le metsotso e le 30
Mme ka gore re bua ka ditšhelete re raya dintlha tsotlhe tse di supiwang ke tiriso ya madi .
Konotela madi mo Matloleng go ya ka tlhokego a a tlaa neelwang woto ( go tsitsinngwa R25-50 000 ) , le ditsamaiso tsotlhe tsa matlole ; le
( g ) Batsadi , bagolo ba ba tshwanetseng le batlhokomedi ba ngwana ba semolao , ba tshwanetse go kgona go thusa bana mo tsamaisong , go ya ka mabaka a Molao ono , mme fa go kgonega , le go tsaya karolo mo ditshweetsong tse di ba amang .
Ka 2010 Corne Rust le JP Truter ba rekile polase e e bapileng le polase ya bona .
Netefatsa gore ditokololo tsa woto di na le seabe mo diforamong tsa ditherisano .
Go tlamelana ka setheo sa dipuisano , ditherisano ka botsona le go tsaya ditshwetso tse di kopanetsweng
Manontlhotlho
Ka gale ka dinako dingwe le goka
O tshwanetse go botsa kwa ga Mmasepala gore a tiro e o batlang go e dira e tsamaelana le melawana ya tikologo .
morago ga go tshwara nama , tlhapi kgotsa koko e tala ( sa butswang ) .
Tlhola dilekanyo tsa oli le metsi .
Dikhoso tse di tsenyeletsa dimojule tse di latelang :
Go tlamela le go phepafatsa ditlamelo tsa dibolayadisenyi
Fa ditlhopha di neetswe tiro e e tshwanang , netefatsa gore ditlhopha tsotlhe tse di dirileng tiro eo di dira pegelo .
( a ) itsise ngwana ka ga mofuta wa ditatofatso tse a latofadiwang ka tsona ;
Kwa gae kgotsa legaeng la lelapa le lengwe
Tiro e e tshwanetseng e feleletswe :
DITIRO TSA KGAOLO 4
Ntlha e e tshwanetswe go tlhokomelwa sentle ka disalela tsa mmidi mo masimong di ka dirisiwa go oketsa mafulo mme di ka tshegetsa bolaodi ba kgwebo ya bolemirui go tswelela .
Le fa o kopa thuso go tswa go morutabana , o tshwanelwa ke gore ka yona nako eo , o itatlhele ka kelotlhoko mo porogorameng nngwe e e rulagantsweng ya go ithuta-ka-namana .
Temogo ya mathata a ditirelo mo baaging
Dikao tse di fa godimo ke dingwe tsa dilo tse di neng tsa tlhagisiwa ke katiso .
Motsamaisi wa woto o tshwanetse go etelelapele tsamaiso ka tshegetso ya motsamaisi wa mmasepala , mmogo le gongwe motsamaisi go tswa wotong e nngwe .
Mamepe a oli ya disoya ke selo se se leng botlhokwa mo kotlong ya diruiwa mme ke kotlo ya diporoteine mo dijong tsa dikolobe , dikgogo , dikgomo tsa go gangwa le tsa go tlhabiwa .
Go dira katiso ya kgolaganyo - motsamaisi wa IDP , Bomankge le motsamaisi wa CBP
Bokana ba metsi a a tlholang a le teng mo mmung bo tshwanetse go tlhokomelwa go tswelela fa dimela di ntse di mela .
( a ) kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-moalo go ya kwa kgolegelong , go tlhokomela gore ngwana o latela taelo ya katlholo le go naya kgotlatshekelo ripoto ya kgatelopele , ka mokgwa o o tshwanetseng , le go supa fa ngwana a latela taelo ; le
" Tota ga re a latlhegelwa ke temogo ya bommogo kwa metswedi e e kwa boteng ya setho sa seAforika e letseng teng .
Boemo jwa Kgotlakgolo
Lekgetho la thekiso yotlhe
rulaganya ditlhokego ka tatelano ya gore go tla eng pele
Temothuo e lebane le mefutafutaya dipelaelo le mathata a mantsi .
Porojeke e botlhokwa go le kana kang mo wotong ?
Komiti ya Palamente ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense ya Basadi , Bana le Batho ba ba nang le Dikgwetlho .
3.1 Kgotla ya Setso e tlhomilweke Molao wa Bokone Bophirima o o buisiwang mmogo le Molao wa bo 41 wa Boeteledipele Jwa Setso le Molao wa Thulaganyo ya Bolaodi wa ka 2003 e bile o laolwa ke Dingwao tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng o o tlhabololwang nako le nako ke Pitso ya Kgotha-Kgothe .
Go feleletsa letlhomeso la lloko
Mokoloniale wa maloba a tshedile mo setšhabeng sa bokoloniale , go ne go kaya gore ntle ga maitemogelo a gagwe a setso le a o anatse mekgwa , dipuo le thekenoloji ya Bophirima .
Go fitlheletswe ditokafalo tsa neelano ka ditirelo mo mafapheng a a mo ditirelong tsa puso , bogolosegolo mo Tirelong ya Lekgetho ya Aforikaborwa mmogo le mo diporojekeng tekelelo mo Mafapheng a Merero ya Selegae , Boitekanelo le Tshiamiso .
Bosupi le bopaki botlhe bo tshwanetse go nna teng mme modiredi le mothapi ka bobedi ba tlaa dumelwa go bitsa le go sekaseka bopaki .
5.2 Go dirisa batsayakarolo ba ka kwa ntle go thusa mo go nneng le seabe mo thebolelong ya ditirelo
Go dirilwe tlamelo ya khepetlele ya go bereka le tlhabololo ya mafaratlhatlha e nnye ;
Ka kakaretso dipeeletso di dira gore o kgone go dirisa madi a gago go dira madi a mantsi .
Seelo sa yuniti 242891
( b ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go dira go ya ka Criminal Procedure Act , mabapi le go ikarabela mo tatofatsong le mo tshekong ya batho ba ba latofadiwang , jaaka e okeditswe kgotsa e fetotswe go ya ka Kgaolo eno le Kgaolo ya 10 .
Re golole dikwalo gonne seo ke kgato ya setso , se se botlhokwa sa setso .
Kitsiso ya ba dijo le bolemi , ebong FAU , e supa gore bolemi ke bona bo bo tshwereng pabalesegodijo mo seatleng .
Lereo le le kaya eng ?
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Setshwantsho 2 : Tlhokomelotota e tlaa oketsa kgono ya didiriswa tsa gago mme go tlaa fokotsa tshenyego .
Ditlhokego tsa FICA le Molao wa Tseisomolato ;
Dintlha tsa botlhokwa mabapi le tsibogelo ya Sepodisi go Tiriso ya Dikgoka
Selekano sa peeletso mo didirisong go netefatsa ntshodikuno ka nako ;
Ka jalo re tshwanetse go netefatsa pele ga nako ya komelelo e simolola ka go swetsa sentle gore re tlaa dira jang go kgona go jesa diruiwa tsa rona ka nako e , tota fa go le dingwaga tsa komelelo jaka tse re di bonang gone jaanong .
Bathati ba bangwe ba batshegetsi ba mmasepala
Itse...John Dipali
Moono wa sekano sa naga se kaya " batho ba ba faroloaneng tshwaraganang " , kgotsa " batho ba ba farologaneng ba kopana mmogo , " ka puo ya Makhoisane ya batho ba / Xam : ! ke e : / xarra / / ke ( provide link to parliamentary website for audio pronunciation ? )
Jaaka fa Michel Foucault a tshwaetse mo bukeng ya gagwe The Foucault Reader : An Introduction To Foucalt's Thought [ 1 ] - mo Greece wa bogologolo , basadi ba ne ba tsholwa jaaka batho ba e seng ba sepe mo setšhabeng , mme ba ruilwe ke banna .
Motswedi :
Ipapatso ; le
Kgaisano e e bokete ka mefero e ka tlhola tatlhegelo ya dimela .
Ka 1981 Boy o ne a simolola temothuo ka boena mo lefatsheng la 10 ha le a neng a le hirile mo pusong .
Pusoselegae jaaka mogokaganyi : Pusoselegae e ka gokaganya batshamekakarolo ba ba farologaneng go tlhama maano go tlhabolola ikonomi ya karolo
Dipaakanyo tse di jang madi , go senyega pele ga nako , le tatlhego ya nako e e leng botlhokwa fa go robiwa mo masimong go ka fokotsegwa fa didiriswa tsa thobo di sa tlhokomelwe e bile di sa setiwa sentle pele ga nako ya thobo .
Ka na le kgono ya go kgona ka nako ya komelelo mme di ka nna mosola gagolo thata go tshegetsa go busetsa tshenyego ya ditokelelo fa go le ngwaga ya go fosa .
Ka go tsaya dibontshi tse di botlhokwa mo tokomaneng ya ona ya IDP , segolobogolo dibontshi tsa dipholo , mmasepala o tshwanetse go bontsha gore o ne wa sala morago Karolo ya 7 ( 2 ) ( d ) ya tlhokego ya gore PMS
Yotlhe ya tshenyegelo ka kgwedi = Tsh
Rre Gugile Nkwinti Tona ya Tlhabololo ya Mafelomagae le Ntšhwafatso ya Thuolefatshe , o ne a le sebuisegolo mo letsatsing la bobedi , le le neng le tsepamisitse mogopolo mo dintlheng tse di amanang le bantshakuno ba bantšhwa .
Go na le tlhokego e e boitshegang ya letloatshireletso go tlaa kapa bantshadikuno fa ba wa .
Motlhankedi
Enjene e ka nna bollo go feta , mme fa o sa e emise ka bonako , e ka swa mme tshipi ya tshwaragana .
Dipuisano ka ga phatlalatso ya matlole ano e tshwanetse go tswa mo tsamaisong ya togamaano , tsamaiso ya tlhopho e tshwanetse e tshwanetse go nna mo pepeneneng mme baagi bab tshwanetse go amogela dikarabo .
Ka tsela e o tlaa efoga kgobalo fa sediriso se relela .
Tumelo ya Aforika mo Thateng ya Botshelo kgotsa mo Setsheding se Segolo e bontsha ntlhatebo e .
Mofuta o wa tumelano o tlwaetswe o tsaya sebaka sa magareng ga dingwaga di le tharo go ya go di le tlhano .
Ditlhaeletsano
Beela kwa thoko diura tsa gangwe le gape kgotsa nako e maloko a baagi ba ka kgonang go kopana le wena ka yona
Tlhaloso ya semela
Kgatokgolô 4 : Matlhare a a Lesomethataro a menologile gotlhelele
Phitlhelelo - gape maloko mangwe a baagi a ka nna a se nne le phitlhelelo e e bonolo ya dipalangwa e bile fa e le gore lefelo la kopano kgotsa la karolo ya pegelo ga le kgone go fitlhelelwa bonolo ga a kgone go nna teng go tshwana le fa dipalangwa di le tlhotllhwagodimo gape nako e e dirisiwang go fitlhelela lefelo e ka ba thibela go nna teng .
Diheketara tse di jwetsweng ka setlha
Morago , Tona ya Matlotlo o tlhagisa Tekanyetsokabo kwa Palamenteng mme se se latelwa ke ditherisano .
Thekenoloji e ntshwa
( d ) dikgatlhegelo tsa setšhaba ;
( ii ) mokgwa o o dirisiwang wa go sekaseka diteng tsa diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , go netefatsa gore di supa kgato e e nang le bokao ebile e e lekanetseng mo tshenyegelong kgotsa kutlobotlhoko e e tlisitsweng ke ditlolo-molao tse di dirilweng ke bana , go fitlhelela maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong ;
se o batlang go se fitlhelela mabapi le go bua le baagi .
Dithebolelo ke tumelano magareng ga mmasepala le moneeladitirelo mo moneeladitirelo a rwalang maikarabelo a tsamaiso , tiro le tlhokomelo ya tirelo e e rileng .
Tsamaiso
Sireletsa mmugodimo wa rona ;
Sekao , mo setsong sa Afrikan , go ntsha bogadi ga se go reka mosadi , jaaka bontsi bo akanya .
Re tlhoka metsi go medisa dijo tse re di jang e bile re tlhoka metsi gape go a nwa , go apaya le go tlhapa mme tota le go fetlha motlakase...mme le go ntse go tswelela jaaka mo motshamekong wa ditaola mo tiragalo e nngwe e tswelela go laela e e latelang go tswelela fa re ntse re tswelela pele - go fitlhelela ka mo teng ga banka le pelo ya molemirui !
Go ka tshegetsa dimela tse di tlhasetsweng go tswelela pele go mela sentle gape .
Ka gore potasiamo e tsamaya mo semeleng , ditshupo di bonala mo matlhareng a magologolo pele .
Ditlhopha Tsa Direkoto tse DI SA BONWENG Motlhofo mme e le tse di batlang gore go tladiwe kopo ya go di bona go ya ka Molao le ka buka ya ditaelo ya PAIA
Go dirisa disalela tsa dijwalwa morago ga go robiwa .
Mokopi ga a tshwanela go kopiwa fela gore a bontshe gore setšhaba se na le ditshwanelo kgotsa dikgatlhego mo lefelong le le kgethegileng la bonno fela go na le hisetori ya boammaruri jwa tiriso ya sedirisiwa , mme gore ke bona ba ba matshwanedi ba ba tshotseng kitso ya setso ka ga yona .
Ke ne ke kgatlhwa go lemoga gore go setse go na le ditogamaano tse di leng teng go re thusa ka tiro e kgolo e , mme kwa ntle ga ditebelelopele tsa phetogo ya tlaemete , ke ne ke se na maikutlo a a nthuthufatsang ka ntlha ya gore re tshwanetse go dira eng fa bosa bo simolola go fetoga .
Ke ne ke tlhotlheletswa go nna moelmirui ka gore ke godile ke ntse ke lema tshingwana mo morago ga ntlo kwa gae .
Go kopa batsayakarolo go tlisa tshedimosetso ya bona beke pele ga pitso ke tsela e e siameng ya go tokafatsa maatla a pitso ya lona .
Maikaelelo
Ditaelo Tsa go Dirisa Ditsha Tsa Ditlamo tse Dingwe
Mo lefatsheng la segompieno le le tlhabologileng , dikgwebo , ka tlhamalalo kgotsa e seng ka tlhamamalo , di tlamela ka ditlhokego tsotlhe tsa motho .
Ikopanye le moemedi wa dikhemikale tsa temothuo wa gago go go naya kgakololo ya selegae .
Kgotsa fa porojeke ya go aga matlo e akanngwa , lefatshe le e tshwanetseng go tlhabolololwa mo go lona , ga le a tshwanelwa go tshiladiwa go nna kotsi mo boitekanelo jwa baagi .
Seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo thebolelong ya ditirelo
Go tla go naya bontsi kgotsa bonnye ba metsi a a gasiwang .
Go akanyetsa go siama ga go tlhamela maano a CBP a a tlwaelegileng , maano a tshegetso .
Fa gare ga letshwao go bonala porotea e kgolo , lelomo la setšhaba , le le bontshang tumelano ya ditso tsotlhe , le naga e oketsega jaaka setshaba .
Mo ditikologong tse dingwe mo go leng motlhaba thata go fitlhetswe gore disalelamorago ga di sireletse mmu sentle mme phefo e e senyang mmu e nnile mathata tota .
1 x le botlolo ya Dettol kgotsa Savlon ( 50 ml )
bafatlhosi
DIPATLISISO TSE DI DIRWANG PELE GA TSHEKO
Foreisetata
Ka mafoko a gagwe , bokapitale mo merafeng ya Afrikan e rile fa bo " befa , " ba senya le botlhokwa ba kgaisano e e neng e ikaegile ka lotso .
Go kgona go laola ( bapisa tse di dirilweng le tse di neng di logetswe maano go dirwa ) o tlhoka direkoto tse di kwadilweng - go jwetswe diheketara tse kana kang , palo ya dimela , bokana ba monontsha o o o dirisitseng , le peo mme jalo le jalo gape .
Ka 1917 , o ne a abelana ka kokoanyo ya gagwe ya Africana eo e nang le dilo di le 7 000 go Palamente .
Balemirui ba bangwe ba rata go dirisa metsi a a leng mo mmung morago ga setlha se sepila fa pula e nele sentle mme ba baakanya mmu fela marago ga go roba fa ba bangwe ba rata go tlogela mmu gore o nne fela go fitlhela pele ga go simolola go baakanya mmu gape ka ba re ba sireletsa mmu gore o se senyege ka ntlha ya kgogolego .
Go fitlha gajaana re setse re thusitse bantshakuno ka tiragatso mabapi le diterekere le didiriso mme re tsweletse sentle thata ka ditsenngwateng tsa ntshokuno .
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go itse didiriswa tse di farologaneng le ditiragalo tse di ka di thusang go tlhamalatsa tekano ya bong .
Mafura le dioli tse di jewang le gale di tshwana ka popego ya dimolekhula .
10.3 Kitsiso ya dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana
Moo data ya motheo e seng teng , go botlhokwa go fetogela go ditatamente tsa kakaretso tsa tokafalo .
Gape dikopo di ka nna tsa diegisiwa jaaka go tlhalosiwa fa tlase .
Gape ela tlhoko gore Mmasepala o tla ikobela ditaelo tsa Karolwana 21A , tse di buisiwang le Karolwana 21 ya Molao wa Ditsamaiso tse di amanang le ditokomane tsotlhe tse di tshwanetseng go phasaladiwa .
Dintlha tse di tlhotlheletsang tlhotlhwa ya kumo ya bolemirui
O dumela gore porojeke ya ethanolo-go-mmidi efe le efe ka tlhokego e kgolo thata ya yona ya mmidi , e ka tlamela ka tšhono e e siameng tota mo pusong ya go tsenya balemiriu ba bantsho mo dipolaseng jaaka karolo ya maikemisetso a tlhabololo a lefatshe .
Bokana ba metsi a a dirisiwang bo tla oketswa ka dinako tse dimela di golang ka teng go lekantsha go tlhoka ga metsi ga dimela tsa korong tota ka nako pele ga go supa dithunya le diako .
Ba lelapa la baKama ba agile ntlo e ntle mo polaseng e ba nnang mo go yone le bananyana ba bone ba bannye ba le bone ba simololang go rata bophelo ba mo polaseng .
O batla go dirisetsa patlisiso eng ?
Nonofo e e tokafaditsweng mo kgwebong
( ii ) ka maikemisetso kgotsa ka go se tlhokomele sentle , a tlosa rekoto ya bosinyi ya ngwana mongwe le mongwe , o molato ka tlolo-molao , mme fa a bonwe molato , a ka duedisiwa faene kgotsa a romelwa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le 10 kgotsa tsona faene mmogo le go isiwa kgolegelong .
4 . Mo moleng wa bone , go kwalwe diwoto tse kgatelopele ya tsona mo diporojekeng tsa mofuta wa 2 e sa lekanang kgotsa e sa kgotsofatse , mmogo le leina la porojeke ya woto e nngwe le e nngwe mmogo le ditlhokego tsa tshegetso go tswa go boradipolotoki le / kgotsa motho wa setegeniki le batho ba ba maikarabelo ba tshwanetse go bolelelwa ka bomaleba ,
Bolemirui ke kgwebo e mo o tshwanetseng o tlhola o nagana o eme ka maoto gore o kgone go tsaya ditshwetso ka bonako fa go tlhokega .
o thapetswe maemo a D1 kgotsa ka fa tlase ga one
Morago-ga-tlhogo
Bokana le maemo a peo ya lotswakwa
Makgetho a diromelwateng a tshwanetse go tlhongwa go sireletsa bantshadikuno ba selegae .
Athikele e e kwadilwe ke Franco le Roux , Molaodi wa Metswedi ya Bolemirui mo SOILL .
Bontlhopheng ba le barataro ba ba tla gaisanelang setlhogokabo : Montshadithoro yo o tlhabologang wa ngwaga : 2008 , ba setse ba tlhophilwe .
Maloko a rotloediwa go ikgolaganya le batlhokomedi ba letlole fa ba tlhoka thuso epe kgotsa tshedimosetso epe e nngwe .
" Ditlhopha tsa batho ba maitirelo " - polelo e e dirisiwang ke Es'kia Mphahlele fa - e re gakolola ka ga thulaganyo ya tlhaolele ya go aroganya batho .
Re ka boloka bongola botoka jang ?
Mokgwa o dipula di neleng ka setlha se se fetileng o gatelela ntlha e e leng botlhokwa thata go kgona go sekaseka go tsenelela tswelelopele le bolaodi ba ditšhelete tse di ka nnang teng fa go jwalwa dijwalwa ka go loga maano .
( e ) fa go na le kgonagalo ya gore ngwana fa a ka bonwa molato , a ka newa katlholo ya go ya kwa kgolegelong .
Pegelo ya tekolodiphoso e bontha dikgwetlho tseo di tliswang ke tsamaiso ya boitekanelo le mokgweleo wa bolwetse o o tswelelang .
Renesanse ke ntšhwafatso le tsosoloso mo go se se kileng sa latlhega .
Karolo ya 2 : Thulaganyo ya Botsayakarolo jwa Diwoto
Jaaka ba ne ba eteletsepele ditiragatso tsa CBP mo diwotong tsa bona tse di farologaneng , ba tlaa bo ba tshotse tshedimosetso ya togamaano le kitso ka ga ditshwetso tsa ditogamaano tsa diwoto tsa bona go ka emela dikgaolo tsa bona ka botlalo .
Mo temothuong go na le ditšhono tse dintsi tsa go bua maaka le go tsietsa .
Kitso ya mmannete ga se fela go nna le tshedimosetso - go tlhaloganya ke karolo ya se se fetolang tshedimosetso go nna kitso .
2 . MAIKAELELO DIPHOLISI TSA RBN
thebolelo ya ditirelo e e nnetseng ruri
" Kopano e e siameng tota ya tlhabologo ya Bophirima le botho jwa Afrikan , ka dikarolo tsa yona tsa semowa le tsa botho , e ka diragala fela mo maemomg a kgololosego ya sepolotiki , fa moAfrikan a ipona a tshwere setso sa gagwe mo mabogong a gagwe . "
O tshwanetswe gape go swetsa gore ke kgaogano ya bokana efe gare ga mmidi o mosweu le o mosetlha e e tshwanetseng ditiragalo tsa mo polaseng ya gago mme o gakologelwe go tlhokomela ntlha ya diruiwa tse di leng mo polaseng ya gago fa o loga maano .
Mo kgannyaneng e re tlhalosa ditlamorago tsa pula mo mmung o o sa aparang gammogo le ditlamorago tsa khurumetso ya mmu .
Sa boraro , go swetswe ka ditlapele tsa katoloso kgotsa tsa go tokafatsa ditirelo pele .
Ntshokuno ya Aforikaborwa e feta dipatlego tsa mmaraka wa selegae , ka jalo dikgonegalo tsa thomelontle ga di na poelo go le kalo .
Mo ditlheng tse go tsopotlegang fa go le dithetse thata go ka tsena ka terekere mo masimong , taolomofero ya sekhemikale ke yona e nonofileng thata ( terekere ka sekgatshi e ka tsena mo tshimong ka bonako go na le terekere e e gogang setlhagodi ) .
Lefapha leno le ikarabela ka dithulaganyo tse di tlhokegang tsa go sekaseka Tsamaiso ya ka Bonako ya Dipalangwa ya Rustenburg ( RRT ) , go tlhokega ga yone le gore e tlhokega go ya bokgakaleng jo bo kana kang , go tsenngwa ga yone tirisong mmogo le botsamaisi jwa yone .
Fa re ka tswelela go tlhola re ntse re leka go tokafatsa re tlaa kgona go tswelela re ntse re tokafatsa se re se dirang gape le gape .
Go tlhalosa ka botlalo tsela e tshedimosetso ya tlaleletso ya CBP ya go tloga dingwaga 1 le 2 e ka dirisiwang ka yona mo tiragatsong ya IDP ( karolo 7.3 ) .
Go botoka gape go tsosetsa metšhene mo mmung go tsweng fatshe go tlosa boima ba motšhene mo dithaereng ka nako ya go se dirisiwe .
Bontsi ba ditshedi tse di tla latlhegwa e bile di tla timela fa thakadu e tswa mo tikologong .
Kwa mafelelong : Se ikgogomose go feta go dirisa diatla mme le go itsese bathusi ba gago gore o mo maemong afe .
Aforikaborwa e amogetse Khonebenšene ka 1995 .
Dinkwana tsa nosele le disefo : Hlola dinosele gangwe le gape go netefatsa gore ga di a thibana .
Gape e batla baagi ba ba kgonang go diragatsa katlholo , go nna le seabe mo kganetsanong le mo puisanong tse di nang le bokao mo matshelong a bona le temogo ya dikgwetlho mo baaging ba bona le bokgoni le kitso go bona ditharabololo tsa dikgwetlho tse .
Le fa go ntse jalo , montshakuno ga a ka ke a rola tiro le fa go se na ope yo o nang le kgatlhego ya go tsaya kgwebo ya temothuo .
Mphahlele o gopola kgogedi e mafoko a neng a na le yone mo go ene , mme o tlhalosa maitemogelo a gagwe jaaka : ' go utlwalaga molodi wa puo o o utlwetseng ' mo ditsebeng tsa gagwe .
Sekgala magareng ga dithoropeo mo moleng ;
SWOT ya ditlhopha tsa baagi
( c ) Ntlhopheng yo o bonang maduo a a fetang a ba bangwe o tla emela Kgaolo ya gagwe mo Kgotleng ya Setso
Kwa tlase ga diheketara tse 2
Glyphosate e lokelwa ka dilitara tse di leng 1 , 5 ka heketara pele ga go jwala disoya .
Tse di salang ke 35% ya karbohaiterate mme le bokana bo bo ka nnang 5% ya molora kgotsa diminerala .
Thulaganyo ya motlakase
Boemong jwa go tshela dinoko tse 1 , 5 go ya 2 , 0 tsa tshelo nngwe le nngwe , go ka tswa go le botoka go tshela selekanyo seo ditshelo tse pedi go ya tharo .
Bontsha gore mo tekanyetsokabong e e atlegileng lotseno lo ka nyalana le ditshenyegelo , kgotsa se se botlhokwa go gaisa le ka feta ditshenyegelo .
Tse di tshwaregang : Tse di dirilwe ke batho jaaka kago , dipalangwa , metsi le ditirelo tsa kgeleloleswe , metswedi ya maatla le tlhaeletsano ka megala .
Dithibelo Tsa Metsi / Botsamaisi jwa go Tlamela ka Metsi a a Tlhokwang Thata
4.3 A o motlamela katiso mogolwane ?
o Tiriso e e siameng ya didirisiwa tse di leng teng , ya tshomarelo , e e nonofileng e bile e le maatla gape
KGAOLO YA 2
Gape le ka mofuta o o nepagetseng wa thuto baithuti ba ka gola go nna mo maemong ao ba ka nnang baakanyi ba ba ikemetseng mme ba kgona go itirela dilo ka bobona .
Woto e tsenyatirisong , e thusiwa gape ke mankge wa CBP , e bayaleitlho le go lekanyetsa tsenyotirisong ya leano la woto ;
Tlhopho ya molemirui e nna thata ka pharologano ya tse di ikemelang go fenya dibokwana tse di borang dikutu kgotsa mefuta ya Bt , tse di sa bolaiweng ke dibolayamefero tsa mofuta wa klaifosate , le mefuta e e bopeletsweng go kopantsha dintlha tse pedi tse di fetileng ka bobedi .
Kwadiso le kamogelo
CBP e ka thusa go rarabolola dintlha tse di tlhagisitsweng mo tlhalosong ya se se ka diragalang .
( 6 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go rotloetsa bana go tsaya karolo ka nako ya tshekatsheko .
Go botlhokwa go gaisa go dira ditekanyetso tsa gago tsa nepagalo - ga go mosola go jala kgaolo e kgolo go feta ka fa o ka kgonang go e tsamaisa .
Ga se ditiro tsotlhe tsa Dikomiti tsa Diwoto tse di leng mo molawaneng wa dipusoselegae .
Go tshwanetse ga amogelwa tlhagiso ya botsamaisi mo dithapong tsa maemo a kwa tlase mme batlhankedi bagolwane ba neelwa dithata tsa go thapa badiri mo mafapheng a bona .
Kantoro ya Heidelberg
Bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi
Ka bomadimabe Boy ga a kgatlhiwe ke sepe fela ka setlha se se tlang .
Diphaepe tsotlhe di tshwanetse go sa siama mme ditlelempe tsotlhe di tshwanetse go sa tshwara sentle .
Morago ga nako fa ke simolola go nna le maatla ka simolola go lema tshimo ya ka .
Ka ntlha ya maemo a loapi a a sa siamang , dinaga tse di ntshang korong tse di botlhokwa tse di farologaneng di fokoditse diphopholetso tsa dijalo tsa tsona makgetlo a le mmalwa mo setlheng sa 2007 , mme kwa bokhutlong jwa Lwetse 2007 , ntshodikuno e e fopholediwang e ne e le ditono di le dimilione tse 601 , 4 .
Enšhorense ya kumo
Batho ba tsaya karolo ka go botswa le go araba dipotso .
Ga re kgone go ganetsa bonnete ba gore re phela mo dinakong tse mo tlelaemente e sa tlhole e ntse jaaka re e tlwaetse .
Fa bolwetse bo ntse bo tswelela dintho di a gola go nna bokana bo bo ka nnang dimilimitara tse di ka nnang 1 , 5 go ya 2 , 0 ka molagare ka mmala o ka nnang borokwa kgotsa bohibidu bo bo fifalang go nna borokwa .
Poelo ya dikotla e e kwa godimo mo motshetelong e letla tirisopoeletso ya dikotla tsa semela go tswa sejwalong go ya phologolong le go boela kwa sejwalong gape .
Moemedi wa motlhophiwa o tla nna le tshwanelo ya go bouta , go nna teng mo kopanong e a neilweng tetla ya go nna teng mo go yone le go tsaya karolo mo go yone .
Mo disentareng tse ditelele , bogolo segolo go repa thata go tlaa baka thoromo le go itaana ga ketane , le go fokotsa botshelo jwa ketane .
ITLHOKOMELE MMOGO LE BANA BA O BA TLHOKOMELANG .
Go tlaa ja bokae go ya le go boa kwa polaseng ?
Dingwaga di le 25-34
Porofesara Ntomb'fikile Mazibuko jaaka Monnasetilo wa Khuduthamaga wa Council of the Private Security Industry Regulatory Authority .
2.6 Mefuta ya Batlhokomedi
Mphahlele o tlatsa ka gore : " Bontsi ba rona bo potlaketse go nna le phitlhelelo , mo lefatsheng le le laolwang ke tlhabologo ya Bophirima , mo re se nang le nako ya go ikgakolola gore re tswa kae , le gore a re tlhophile tsela e e siameng go e sala morago . "
Mmampodi wa Molemirui wa Kgaolonnye wa Ngwaga wa Grain SA / Syngenta , 2015 ke Daliwonga Nombewu wa kwa Kapabotlhaba .
Setshwantsho sa 2 : Serurubele sa Teemane e Ntsho . ( South Australian Research and Development Institute [ SARDI ] )
Kafa o ka kopang ka gone go bona tshedimosetso . . .
Semela se se simolola go mela ka bonako go ya leseding go fitlhela se tsena kwa sefatleng mme ka maemo a ntlhana ya go mela e sa le botelele bo ka nnang disentimetara tse di leng 2 , 5 go ya 3 , 5 ka fa tlase ga sefatla mme se tla nna foo dibeke tse tharo kgotsa tse nne gore se sireletswe go ditiragalo ka fa godimo ga sefatla jaaka serame , ditsenekegi kgotsa diphologolo tse di fulang .
Ntlha e e thusitse Lungelwa go bona tsela go nna molemirui wa kgwebo .
Ditheo tsa Batho Pele di tlhamilwe go fitlhelela maikaelelo a a maano a a latelang :
9 Batlamedi-ka-ditirelo
Komiti ya Khansele ya Bošetshaba ka ga Basadi , Bašwa , Bana le Batho ba ba nang le dikgwetlho
Dienjene - di dira jang ;
Tsena ke dintlha tsotlhe tse di ka dirang gore o se bone maemo a dimela a a lekaneng .
Kgato ya 4
Karolo ya " boom " , bona maphanyego a a ka nnang teng le go baakanngwa .
TSHOBOKANYO TSWELETSO YA PATLISISO KA DITSHEDI , PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA 20
( iii ) e tlhalose ka ga batho kgotsa mekgatlo e e tshwanetseng go neelana ka ditirelo le thuso ;
Go botlhokwa thata go kwala mo lebokosong le lengwe le le lengwe leina la polase le palo ya tshimo .
( tsweetswee tlhalosa )
" Re itemogetse dintsho tsa baimana kwa maokelong di ka nna 138 mo dipelegong tse 1 000 , e leng palo e e kwa tlase fa e bapisiwa le 195 / 1 000 ka 2010 .
Patlisiso ya kgotsofalo e tshwanetse go laolwa mo wotong ke maloko a komiti ya woto ka fa tlase ga tlhokomelo ya mokhanselara wa woto gape ka tshegetso ya taolo ya mmasepala .
Peo ya boleng jo bo bokoa ( peo e e bolokelwang go jalwa mo dijalong tse di latelang e bolokwa gantsi mo maemong a a bokoa a a bulegetseng dithemphereitšha tse di kwa godimo , disenyi le malwetse ) , e ka tlhola tlhogo e e bokoa le dimela tse di bokoa tse di sa kgoneng go gaisana le mefero sentle .
Se se supa go amogela gore motho ke motho ka batho .
Methale ya tulafatso e e bulegileng ( OPV ) e ka nna tlhophoe e mosola mo bantshakunong ba mmidi mo mabakeng mangwe , fela tiriso ya peo ya OPV kgotsa e e boelediwang e tla bo e le kgato ya poelomorago mo thobong ya dithoro .
Motlhagisi wa borataro , Tiki Pitso , o ne a sa kgone go nna teng ka nako ya moletlo .
Ka bokhutshwane setlamo sa inšorense se tsaya diporimiamo go tswa badirelweng botlhe , tse di se kgontshang go duelela ditshenyegelo tse di diragalang mo kgaolong e e rileng .
Makhanselara a woto a ka emela lekoko la sepolotiki le le gaisanang , a ka ikemela kgotsa a emela ditlhopha tse di jaaka mokgatlho wa badueladielo .
( ix ) Dintlha tse di tswang go Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng
Go simolola ka 1994 , Aforikaborwa e bone go bulwa ga " dibaka tse di neetsweng " mabapi le botsayakarolo jwa setšhaba mo taolong ya selegae ya temokerasi ka dipholisi le melao jaaka Molaotheo wa Aforikaborwa , Lokwalopuso lwa Mabudusatsela , Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala , le Molao wa Direiti tsa Dikago wa Mmasepala .
4.7 Go supa dikgato tsa tsweletso ya tumelelo pele ya kutlwisiso 53
Go bona khopi e e nang le ditshwantsho
Go ne go sa tlamelwa ka khepetlele ya go bereka le tlhabololo ya mafaratlhatlha ;
O tshwanetse go ela tlhoko go se tswelele go jwala disonobolomo fela ka go latelana , ka ngwga le ngwaga .
Ka gore bontsi ba maemo a afalatokosini a a dumelwang mo dijong tsa batho mo Afrikaborwa ke 10 ppb , balemirui ba bangwe , jaaka wa kwa Jozini , ba sa dirisa mmidi o o ka bolayang ka ntlha ya bokana ba afalatokosini e e leng teng .
Khoso ya Tlhabololo ya Bokgoni .
Ka jalo , go tsenngwa tirisong ga WRCS go tlhoka go gore go tsewe tsia tebego ya loago , ikonomi le tikologo mo bodutisong gore go sekasekwe ditshenyegelo le dipoelo tse di amanang le tiriso kgatlhanong le tshireletso ya maano a metsi .
Le ope / ke le nosi
Neelano ka tshedimosetso morago ga tshekatsheko ( pegelo ) ke se se botlhokwa gore baagi ba bewe mo dinakong ka ga kgatelopele le dikgwetlho .
Ian Househam , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Grain SA
Ke nnete , go balemirui ba ba lemang kwa magaeng , go kgona go fetolela go mekgwa e mentshwa e ya go lema go tsosa mathata ka gore go botlhokwa gore diruiwa tse di leng mo tikologong di kgone go fula mo masimong morago ga thobo , mme di ja disalela tsotlhe tse di leng botlhokwa mo mmung .
Merero ya ditlapele
Paka e e tserweng ka yona Letlha le e rulagantsweng ka lona E Rulagantswe ke
gape boikaelelo jwa yone ke go tokafatsa boleng mo teng ga ditlamo .
Go reetsa ka thata go thusa fa :
Ke leloko la setlamo se se tlamelang ka tirelo kgotsa se se rekisang kumo e go tlotlwang ka yone
Patlisiso ya kgato ya botsayakarolo jwa ditlhopha tsa tsepamiso e e diriwang ka Tirisanommogo le di- NGO le di-CBO e ka tlhagisa tshedimosetso ka botlalo ka ga ditlhokwa le dikaelo tse di rileng tse di farologaneng .
14.5.2 Foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla kwalwa ka seatla sa motlhophi kgotsa sa moemedi wa gagwe yo o tlhomilweng semolao .
Ditshwantsho tse di teng fa di supa boleng jwa dibenara .
Bokana ba korong e e ka umiwang e bonagala gore e ka nna ditono tse 7 ka heketara kgotsa go feta .
Athikele e e kwadilwe ke Marius Greyling mokwaledi wa Pula / Imvula .
Tshekatsheko ya Diphelelo tsa mo Tikologong
Tlhabololo ya mafaratlhatlha mo porofenseng mo pakeng ya dingwaga tse tharo tse di tlang e tla akaretsa :
( iii ) tlhotlhomisa ka ga kakanyo ya motswa-setlhabelo le ka ga go akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Go na le dikhemikale tse di ka monelwang ke letlalo mme go botlhokwa go tswelela go apara didiriswa ( jaaka ditlelafo fa di dirisiwa mo diruiweng ) .
Katlholo ya kgapeletso ya go nna kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša
Corné Louw , Raikonomi wa Temothuo : Ntshodikuno / Ditsenngwateng , Grain SA .
Go botlhokwa gape mo kgatong e go tlhamamisa gore ke mangy o o tlaa kokoanyang tshedimosetso le gore o tlaa dira jalo jang gore a lekanyetse ditshupo .
Go rulaganyetsa le go baakanyetsa motlhape wa gago wa nama
Moporofesara Mphahele , o ne a tshitsinya gore re batle gape dipharologantsho tse go ya ka hisetori ya rona di dirileng maAfrikan go nna le maatla e le fa a ikuela mo dialoganeng gore di lebogele tlhokego ya go itse Aforika go tswa ka kwa tengteng .
Mo tirong ya gagwe jaaka morutabana mo go tsa thuto , Es'kia Mphahlele , o ne a betla tsela e ntšhwa ya thuto ya morago ga Tlhaolele , a lebisitse go busetsa setshwano sa thuto ya Afrikan .
Kgono ya go rekisa mo dimakheteng ;
Thulaganyomedi ga e a nonofa sentle go fitlhelela ka nako ya go thunya , jaanong gape go na le kamano ya medi e e kwa godimo magareng ga dimela e e bebofatsang kamano ya mogare go tswa semeleng go ya semeleng se sengwe .
Motho o solofela gore matsapa a maAfrikan morago ga boipuso a tlaa ba rotloetsa go kokoanya ditlhangwa tsa molomo tsa Afrikan mme go thopa-sešwa didiriswa tsa bona tsa hisetori go tlaa thusa go tsosolosa meetlo le botlhale jwa moAfrikan yo Montsho yo Es'kia Mphahlele a mmalelelang gape .
Dibolayadisenyi di tshwanetswe go dirisiwa ka mokgwa o di sa tsweletse polao .
Balemirui ba ka kgona go jwala matonkomane e le senngwe se ba se jwalang go dikolosa mefuta ya dijwalo mo dipolaseng tsa bona .
Ditshenyegelo tse di sa bonaleng ke bobobe ba kadimo .
Tlamelo
Montshakuno o tshwanetse go nna dilo di le dintsi , sekao o tshwanetse go nna moitseanape wa tsa ditšhelete , raikonomi , morekisi le go feta .
Tiisetso e ya Seaforika e tshotswe mo puong e Mphahlele a nnileng le yona ka 1983 .
puo e rekoto e leng teng ka yone . O ka rata go newa rekoto ka puo efe ? . . . . . 
Gantsi , tatlhego ya peo ya dijwalwa tsa senawa ka ditlha tsa go oma mme le ka ntlha ya botlhokwa ba peo e e siameng go fokoditse kumo ya dijwalwa tsa senawa .
Togamaano ya melao ya bosetšhaba
Go rulaganyetsa nako ya dipitso go tlaa ama batho ba ba tlang - mo mafelong a beke go bonolo go bona ba ba dirang , mo gare ga beke , ba ba sa direng .
Es'kia Mphahlele o buile mafoko a fa a amogela dikerii ya gagwe ya tlotlo kwa Yunibesithing ya Pretoria .
( i ) mokgatlho wa babueledi ba semolao o o umakiwang mo go molawana wa 56 wa " Attorneys Act " wa 1979 ( Molao wa 53 wa 1979 ) ;
Semela sa mmidi se ka dirisiwa ka maemo otlhe a sedikobophelo ba sona .
Referense !
Sebokwana - serurubele sa sebokwana se se setlhana se ka nna dimilimetara tse 20 , mme se fofa ka mahube , se ntse se baya mae mo dimeleng .
Go tlhomiwa ga Komiti ya Motlhakanelwa
Boleng : Ba tshwanatse ba dire go ya ka melao ya bosetšhaba ya boithutedi le maitemogelo .
Basadi , bana le bao ba ka tsenang mo kotsing ba tshwanetse go ikutwa ba sireletsegile .
Athikele e rometswe ke molemirui yo a leng morolatiro
Batsamaisi ba tlaa katisiwa go tsamaisa leano la woto , ka jalo ba tlhoka go tlwaela bokgoni jo bo maleba .
Ditshenyegelo tsa rakonteraka di tshwanetse go nna karolo ya dipalelo tsa gago fa o sweditse gore ga go a siama go beeletsa ka gangwe fela mo metšhineng yotlhe e e tlhokegang .
Fela gakologelwa , fa o phimola pholisi , tshireletso ya gago e a khutlha mme ga o boelwe ke tšhelete eoe le fa o ise o tsamaye o lope tuelo .
Go tlha tlhamiwa tlhagiso e e tla matlafatsang ditirelo dikgolo jaaka kgwebo ya dipalangwa , eneji , tlhaeletsano ka megala le metsi , go ntse go netefatswa go duelesega le go tswelela mo nakong e telele .
Segoro se se amanyang tlhotlhwa le bokanakang jo bo tlametsweng se bidiwa segoro sa tlamelo .
Tsamaya tsela e e tlhamaletseng ka go dirisa bonete mo kgwebong e bile se leke go tsaya ditselakhutswane .
Tirisometšhine
Tsweetswee a ko o tsee nako go sekaseka dipotso tse di fa tlase - ipotse potso nngwe le nngwe mme o akanye ka bikanyego ka karabo .
Thulaganyo e e teng go tshegetsa balemirui go kuma dijo tse di lekaneng .
Ga ba kgone go ya tleliniking
1 / 2 Tshekatsheko ya baagi le beng
TSHEKATSHEKO YA NGWANA
Mafulo a a jetsweng a ke semela sa ngwaga se se butswang ka bonako le go gola mo pakeng ya dibeke tse 8 - 12 .
Mphahlele ga a itumela ka gonne tsamaiso ya Bantsho e amogetse bogolo mo baithuting ba yona sengwe le sengwe se tsamaiso ya tlhaolele e neng e se laotse go netefatsa gore thuto ya baithuti ba Bantsho e nna e e kwa tlase .
Ntlha e nngwe key a ditsenngwateng tsa ntshokuno .
Moemedi wa Motlhophiwa o tla nna le tshwanelo ya go bouta , go nna teng mo kopanong e a neilweng tetla ya go nna teng mo go yone le go tsaya karolo mo go yone .
Ditshenekegi tse di jang peo le matlhogela
Fa o sa kgone go thibela go nna teng ga mokhure mo masimong a gago a mmdi ka ntlha e e rileng , go botoka go dirisa disefo go sefa mmidi wa gago pele o o isa mefelong a go bolokiwa kwa ntle ga go amogela kgalemelo .
Se se raya gore ditlhokwa tsa bahumanegi le ditlhopha tse dingwe tse di ka tsenangmo kotsingmo setšhabeng di tshwanetse go tsewa tsia fa mmasepala o tsaya tshwetso gore metswedi ya ona e dirisiwe jang .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Nomore ya Kampa
Ditumalano tse di matlafatsang kabelano ya mesola ka gale di dira morago ga go tshwara ditherisano tse di tseneletseng tsa gangwe le gape , ditherisano tse di se nang bofitlha gareng ga baamegi le tshenolo e e feletseng ya tshedimosetso .
Palo ya semphato ga e a tshwanela go feta 20 .
Kgaolo = Boleele x Bophara ( K = B X B )
Batsamaisi ba tshwanetse go bolelelwa ka bomaleba mo go netefatseng gore merero ya tsa tikologo le tsa manno e akanyetswa mo go lekaneng .
Thebolo ya ditirelo le diporojeke di arabela ditlhOkego tse kgolo tsa baagi
Lefapha la Puso-Tshwaraganelo le Merero ya Setso le tsibogetse dikopo tse di tswang kwa go bommasepala le ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto tsa gore mojulo o nne teng ka dipuo tsotlhe tsa Aforikaborwa .
Lekgotla la batho ba San le ka dirisa letshwao go kana / tiisa kuno nngwe le nngwe e e seng mo phadisanong .
Maikaelelo a bona ga a bonalwe sentle mme ka nnete ga ba dire go oketsa kgonego ya balemirui ba ba tlhabolowang .
Botlhokwa thata fa go ka kgonega - mefutafatsa kgwebo ya bolemirui ya gago go nna dikgaolo tse di farologaneng , mme nagana kgono ya gago ya go laola .
Ka jalo , mo dikomiti tsa diwoto di nnang teng jaaka mokgwa o o botlhokwa kgotsa o mogolo wa botsayakarolo jwa setšhaba , go na le tlamego mo mmasepaleng go akaretsa dikomiti tse mo go tlhagiseng dibontshi tsa tiragatso tse di botlhokwa le ditotiwa le go tlhokomela dibontshi tse le ditotiwa .
tshwanetswe ga akanngwa ka ga sengwe ka bojotlhe jwa sona .
Mmampodi wa Molemirui wa Boiphediso wa Ngwaga wa Grain SA / ABSA , 2015 ke Ngubengcuka Moyo yo a tshegetswang ke morutisi Lawrence Lutango wa ofisi ya kwa Mthatha .
bontsha maikarabelo .
Mesola ya go jala methale ya tulafatso e e bulegileng
Foromo ya kopo ya tetlelelo e e ka bonwa mo Karolo 2 ya Melawana ya BABS .
Ditekelelo tsa mo polaseng tsa selegae ka tirisano le bantshakuno , di ka tlamela ka phaposiborutelo e e maleba go lemosa bantshakuno ka mekgwatiriso ya TT le go e tshwantshwanya le thulaganyo ya tlwaelo .
Mathata a ama batho ba ba farologaneng ka ditsela tse di farologaneng , palonyana ya batho e tshwanetse ya botsolotswa .
Kwa ntle ga maitlhomo a , setlhopha sa batho kgotsa sa bathosemolao , ga se dire semphato .
Mo lemoragong la Setho se sa Bophirima , Mphahlele o tlhama kgang ya Setho sa seAfrikan .
Thulaganyo ya setlhopha sa bakgatlhegedi e tlaa dirisana le mekgwatiriso e e leng teng ya botsayakarolo mo mmasepaleng ; e gatelele botsayakarolo jwa setemokerasi le go oketsa palo ya batho ba ba nang le khuetso le go nna beng ba ditshwetso tsa mmasepala .
1.1.8 " Lekgotla " le raya Kokoano-Kakaretso ya maloko a bagodi a Kgotla e e biditsweng ke Kgosana go tla go rarabolola mathata a dilo dingwe tse di botlhokwa go Kgotla go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
go tshwara kopano e mo go yona go lalediwang banna-le-seabe .
Bangwe ba ka bo ba itlhophetse go jala selekanyo se sennye sa dithoro nakwana , go fitlhelela mmaraka o supa botshelo .
Maiteko a tlhotlhomiso a a dirwang ke kgotlatshekelo nngwe le nngwe
Ka go dira jalo ntlha ya gore pula e e ka nang thata fela morago ga go jwala mme go ise go gasetswe go ka ilwa .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / mvula .
16 . Thobalano fag are ga batho e leng losika le thobalano le setopo , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 12 le wa 14 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelana ga yona .
Tuelo - tefelo ya tiriso ya botsamaisi jwa kwa ntle .
Dikomiti tsa Diwoto di dira tiro e e botlhokwa go dira go se , se diragale .
Tiro ya go tlhola gore lesai le le teng e tshwanetswe go dirwa motshegare ka le tsena mo mmung ka bosigo .
Moporofesara Mphahlele o bontshitse tsholofelo ya gore kharikhulamo e ntšhwa e tlaa ' fokotsa mokhino magareng ga thuto le botshelo ba nnete ' .
Bantshakuno ba ba mafolofolo ba ba nang le lefatshe , maitemogelo le bokgoni , ba mo kemong ya ba dingwaga tse di kwa godimo .
Go tlhatlhoba mmu
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jannie.bruwer@bayer.com .
Re tshwanetse go gakologelwa gore ga se sefodise ka bonako , mme go tlhokega phetogo ya mogopolo go lemoga gore go tshwanetse go nna mokgwa wa go phela mo polaseng ka dituelo tse di oketsegang fa nako e thulaganyo ya go somarela e e ntse e dirisiwa e ntse e tswelela .
Motlhankedi wa sepodise o tshwanetse go netefatsa gore pabalesego ya motswasetlhabelo e tla pele .
Bafatlhosi
Tlhotlhwa ya mafura e rulagangwa ke mmuso , le fa tlhotlhwa ya oli e tlhomiwa ke theleso le topo mme e fetola tlhotlhwa ya mafura mo gae .
Metswedithuso e mengwe
Gape go tsamaelana le ditlhokego tsa polokesego ( bona fa tlase ) go ka tlhakatlhakanya ditiro tsa jalo , thobo le taolodisenyi .
Tshoboko ya ditiro tsa dikgwedi tse pedi tse di fetileng ( go akaretsa dipitso tsa komiti ya woto tse di tshwerweng le matlha a tsona )
Go tswa ga lebelo / mowa , iketlise motšhine le kelophoko ya mowa .
Jaaka gantsi e bua ka kutlwiso botlhoko , botaki bo bua ka kgokagano e e kompa ya tlhomamisetso ya botshelo le phitlhelelo ya tekano e kgolo ya leruri fa gare ga mekgwa yotlhe ya botshelo .
4.3.2 Dikaedi tsa go tlhomiwa le go dira ga Dikomiti tsa Diwoto tsa dimmasepala
Mabapi le leanotheo la lotseno - ditshenyegelo = poelo ( L - D = P / T ) , go botlhokwa go gakologelwa sengwe le sengwe se re se dirang kgotsa se ka dinako tse dingwe re sa se direng se re neng re tshwanetse go ka bo re se dirile , go ya ka kgwebo ya rona , ka se tlaa itshupa mo leanotheong .
A re lebelele go uma ga korong e le sekao ; pele go ne go le tlwaelo go gasetsa peo ya korong mo mmung ka go dirisa segasetsa sa monontsha mme go lata ka segatelelo go gatelela peo mo mmung .
Seno se tshwanetse go atoloswa gore dikolo tsotlhe di tlhome le go tlhokomela mafaratlhatlha a bonnye metshameko e le mebedi .
" Ke dumela fa seabe sa morutabana le morutwana di tshwanetse go amoganwa .
Setshwantsho 2 : Go baakanya ditshimo .
Mo sebopegong sa motheo poelo e e bontshiwa ka tsela ya lotseno ntsha ditshenyegelo ( P = L - D kgotsa L - D = P ) .
MAMETLELELO 3 e neelana ka thadiso ya ditlhopho tse di farologaneng tse di teng fela di sa felele fao mme di ka tlaleletswa .
Tlhagiso ya bo2 le dipuisano ka ga diporogorama tse di Lomagantsweng mo Foramong ya Dikemedi tsa IDP
Fa boleng bo simolola go tokafala le thapo ya barutegi e simolola go oketsega , ditopo tsa ditirelo tsa di FET le tsona di tla tlhatloga .
( a ) a tlhatlhetswe kwa kgolegelong , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele tsheko e simolola , ga e a tshwanela go busetsa tsheko morago lobaka lo lo fetang malatsi a le 14 ka nako e le nngwe ;
Go rekisa kgomo ka R8 000 go ka otla dikgomo tse 20 ka kgwedi .
Botengmedi jo bo nonofileng ;
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa ntshokuno ya dijalo di kwa godimo thata mme bantshakuno ba tshwanetse go dira gotlhe mo ba ka go kgonang go fokotsa ditshenyegelo tsa ntshokuno .
Dipeeletso tsa ngwaga ono di tla tshwanelwa go bo di setse di duetswe kwa bokhutlong jwa kgwedi ya Mopitlwe .
Go na le mekgwa e e rileng e o ka e dirisang e e ka go kgonisang go seta tlhotlhwa ya fatshe ka go dirisa barekisetsi ba gago .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Seabe le tiro ya diCDW
Bokana ba kumo e e bonweng mo masimong a a sa nosetsweng e tlaa supa bokana ba pula e e neleng mme gape le bokana ba monontsha , dibolayamefero , dibolayaditshenekegi le ditokelo tse dingwe tse di dirisitsweng .
( 2 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka akanya ka go ntsha nngwe ya dikatlholo tse di latelang mo boemong jwa faene :
E kgona go feta fa mefero e le tala mme e sa gatelelwe ke sepe .
Ke tirelo e seriti le ditshwanelo tsa batswasetlhabelo di sirelediwang , mme batswasetlhabelo ba sirelediwa ba matlafadiwang le go se tlhokofadiwe gape ke go tlhoka nonofo ga ditokololo tsa ditirelo tsa tshiamiso ya bosenyi .
R 10 000 ka ngwaga
Togamaano ya gago e tlaa akaretsa lenaneo la maikaelelo , ditlapele le tsa matlole go bontsha gore o sekasekile gore kgwebo ya gago e ya go nna le dipoelo le gore mo isagweng e tlaa bona mosola ofe mo kadimong .
Fa e le gore o tlaa tlhoka kadimo , ke setheo sefe se o akanyang go batla thuso kwa go sona ?
Seno se ka akaretsa :
Ditshwetso tsa botlhokwa tsa Kabinete
Diporotosoa di na le mmele o o sediko ka diflagella tse tharo le diaxostyle tse di bonalang .
Didiriso tse dinnye
Tsena go tsamaelana le Bolaodi ba Kgwebo le kgono ya ITC e ke e rutilweng pele ke simolola go nna molemirui di nthusitse go kgona go fitlhela jaanong .
Go sweditswe :
Bogolo ( size ) jwa peo bo ka tswa bo ne bo sa nepagala mo dipolateng tsa polantere e e dirisitsweng .
Fa thulaganyomedi e ka gola ka botlalo , medi e ka namela kwa thoko sekgala sa 1 , 5 m le go tsenelela boteng jwa 2 m .
A konteraka e Mametlelela le mareo a tshupo a supa boineelo ba bong bo bo utlwanetsweng ?
4 . Go Tlhomiwa ga Kgosana
Molebo wa porofešenale wa gago o tlaa supa gore o ikamantse le mmaraka o o akanngwang wa gago go akaretsa le go sekaseka ditšhono le matshosetsi a a leng teng .
Sekao , mmasepala a ka akanya ka ga tshimololo ya tirisanommogo le setlhopha se se rileng sa baagi mabapi le go neelana ka tirelo e e rileng .
Morokotso
Fa mogote o anama o monyelwa ke metsi , a jaanong a elelelang kwa radiethareng .
Tiragalo e e diragala ka go naya kitso ka tsotlhe tse di tla dirwang ke Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA ka ngwag e e latelang .
Go fitlhela segompieno go amogetswe R5 146 595 .
Tsepama mo go tlhaloganyeng se se buiwang le go rekota se se neetsweng kgotsa se se sweditsweng .
Tshwanelo ya tiro e e siameng ya tsamaiso e rulagantswe mo PAJA e e tlhalosang tiro ya tsamaiso ya setheo sa puso jaaka tshwetso , kgotsa go retelelwa go tsaya tshwetso , e e amang ka tsela e e sa siamang ditshwanelo tsa motho mongwe le mongwe gape e na le bowetso jwa kwa ntle jo bo tlhamaletseng jwa semolao .
Dikhemikale , peo le bokana ba mela ya bomme-tota go a thusa , le gale fa mmu le monontsha o a sa siame ka bomme-tota ga go thuse sepe .
Fa o tsena pele ga bonto ya gago e kwadisiwa , o tshwanetse go ba duela rente ya bonno .
Molemirui yo a ka itumela ka a tlhoka go lokela fosofate fela ka bokana ba tiriso ya dimela .
( d ) e seke ya bopega ka tsela e e sa akaretseng bana ba bangwe ka ntlha ya tlhokego ya didiriswa , matlole kgotsa ka tsela e nngwe ; mme
( iii ) e tlhalose ka ga batho kgotsa mekgatlo e e tshwanetseng go neelana ka ditirelo le thuso ;
Fa se e le kgwetlho mo montshakunothorong yo o itshetletseng , go ka nna bokete go le kae mo montshakunothorong yo montšhwa go itshetlela jaaka montshakuno wa mogwebi yo o atlegileng le yo o tswelelang ?
Ditshenekegi - A go na le tshenyego ya ditshenekegi ?
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mmidi ya Balemirui
Go nna le seabe ga Dikomiti tsa Woto tse di dirang go nna le seabe mo katlegong ya mananeo ao .
Gona jaanong maemo a botlhe ba ba leng teng ka theletso le topo , baumi go badirisi ba ba dirisang mefuta e e farologaneng ya tlhaka mo papatsong , a supa tlhotlhwa e e sa fetogeng ka ngwaga e e latelang .
Phetogo ka nngwe ya ditiragalo tsa bophelo mme gone jaanong re bona phetogo mo maemong a bosa .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa rata go ipona ke le molemiruikgwebo tota , ke jwala dijwalwa tsa mefutafuta .
Tebalebo ya dikgolagano mo tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso
Di ka nna mmidi , disonobolomo , disoya , mabele le matonkomane .
Karolo
Tshugommu e e maleba ka boteng jo bo nepagetseng .
Go tlhopha laboratori
Fa go sa kgonege go tshwara dipitso tse dikgolo tsa botlhe di le 3 , e e botlhokwa ke fa netefatso le thulaganyo go ya ka boleng di swetswa .
Diporojeke di a kgonagala , go kaya gore maitlhomo a ka fitlhelelwa mo tikologong ya tiragaletso le dikgono tsa setheo se se tsenyangtirisong .
Thulaganyo e , e godile ka bogolo le botlhokwa go tsamaelana le kgolo ya temothuo e e kgethegileng , khudugelotoropong ( urbanisation ) le meele e mengwe ya ikonomiloago .
Go tshwanetse go gakologelwe gape gore inšorense ya ditsenngwateng e turu , - mo ngwageng o o fetileng bantshakuno ba ba tlhabologang kwa Foreisetatabotlhaba ba ba neng ba jetse korong , ba ne ba tshwanela go duelela inšorense ya ditsenngwateng tsa bona go feta R850 ka heketara .
Go tshwaraganwe le go tlhagisa dimelo tse dingwe tse dintsi mme di tlaa nna teng mo isagweng e e sa fediseng pelo .
Ke eng se a bonang e le matshosetsi mo tswelelopeleng le katlegong ya gagwe ?
Go sa ntse go tlotlomaditswe Balemiruipotlana ba ngwaga .
Dikgaolo tse di latelang di tshwanetswe go tlhokomelwa go tsenelela :
( a ) mo go sa dirisiwang sebolai teng ; kgotsa
Batsayakarolo jaanong ba tswelela go araba dipotso mme ba tlatsa lenaneo .
Lefatshe - le le akaretsang lefatshe la tota , naga , mafulo , dikago le dibopego tse di tlhomameng tse dingwe jaaka masaka , ditoro , matlo a loruo le go teratelela .
Tsona ke setlhotswana sa mekgwa ya setso .
Go na le ditsela tse dintsi tsa go tlhomamisa bogolo jwa masimo ka go dirisa dipalelo tsa kgaolo tsa motheo .
Dirisa tšhilisi ( tswaka dithiisipune tse tlhano tsa lorole lwa tšhilisi le khilogeramo e le nngwe ya peo ) .
Dipego Tsa Laboratori
Fa o le mongwe wa Thulaganyo ya Bathapi ba tlaa go emela kwa theetsong mme fa o se mongwe wa thulaganyo ya mofuta o o ka ikemela .
Go ntse go ipotswa ka ga seabe sa motaki mo setšhabeng , mo hisetoring yotlhe .
Bo ntsha meririnyana e mennyennye mo godimo ga matlhare mme e ka bonwa ka galase ya go golafatsa fela !
Lenaneo 5.3.1 : Bokanakang jwa kano e e batlegang ka ditlhotlhwa tse di farologaneng . ( Kgolagano e bontshiwa ka kerafo mo setshwantshong 5.3.1 )
Mo dikgaolong tsa bolemirui tse dintsi tse di sa tlhabololwang mo Afrikaborwa , go dirisiwa go jwalwa-nngwe ( go jwalwa mofuta o le mongwe wa dijwalwa go latelana ngwaga le ngwga ) .
Go nna kgatelelo e kgolo mo bokaneng ba kumo .
Kereiti 1 le 2 ( Sub A le B )
Go na le ditlhopha di le tharo tsa dituediso tse mokopa-tshedimosetso a ka nnang a di duela :
Batsayakarolo ba tlatse lenanetekolo mme ba buisane ka gore bommasepala ba bone ba tsamaisana jang le seno .
Bolwetse ba tsamaelana le go gwelwa , bo tswa mo dipoong go tsenelela mo dikgomong tse dinamagadi .
Kgakololo ya ga Mphahlele e tlhamaletse :
( e ) supa maitsholo a maemo a a kwa godimo a a siameng le a seporofešenale .
Lokela setlhare sa go bolaya dibakateria le nngadule mo tlhakatlhakanyong ya dikhemikale tse o di gasetsang mo masimong a gago go fenya nngadule le dibakateria tse di ka nnang teng mo disalela tsa mo tshimong .
Batho ba ba tlhagisiwang ke setlhopha seno ban a le dingwaga di le kae ?
Ga ba na tumelo ya go dirisa mmu , mo go thatafatsang go kgona go adima madi go reka ditokelelo ka gore bontsi ba dinaga tse di buswa ke dikgosi le dikgosana ba batho ba e bile go tlisetsa mathata a mangwe gape go batho ba ba ratang go itirela mo masimong a bona .
Jaaka batho re dira maano a mantsi ka ga letseno le tiriso ya madi a rona .
Koos ke montshakuno yo o kgonang tota mme a re o itumelela thata kemonokeng e a e boneng go tswa Grain SA le Lefapha la Merero ya Mafatshe le se ba se mo diretseng , fela o lemoga gore ntshokuno ya " cash crops " mo mmung o o botlhofo ga e ka ke ya itshegeletsa fa go iwa pele .
Ke na le R100 000 mo banking .
itsisewe ka ga ditshwetso tsa khansele ya mmasepala , tsa setheo se sengwe sa sepolotiki kgotsa montlhankedi mongwe fela wa sepolotiki wa mmasepala , tse di amang ditshwanelo tsa bona , thoto le ditsholofelo tse di utlwagalang .
Ditirelo tse jaanong di tshwanetseng tsa neelwa batho ba le dimilione di le 42 , e seng ba le barataro .
Go akarediwa go diragala mo maemong a a lekalekanang fa go metsa ba bangwe go na go bonwa ka maitemogelo magareng ga batho ba le babedi kgotsa ba le bantsi ba ba sa lekalekaneng .
Mokgele wa seno ke go tlhomamisa gore dipholisi di a tshwana ka maikaelelo , maikemisetso le mekgwa e e siameng ya RBN le gore di tlhamiwa le go bolokwa di rulagane e bile e le tse di dirisiwang ka mokgwa o o tshwanang ka dinako tsotlhe .
Kakanyo e ntšhwa mo tiragatsong ya togamaano ke gore e tsepame mo dipoelong e seng mo mathateng mme e rarabolola le merero ya tlhabololo ya seloago le ikonomi e e amang baagi , ka bophara .
Ga go kitla go tsosiwa kganetso epe ka go letlelelwa ga bouto epe kwantle ga fa e le kwa kopanong kgotsa kwa kopanong e e buseditsweng morago e bouto e e neng ya ganediwa kwa go yone e newang kgotsa e ka nnang ya newa kgotsa ya thendariwa mme bouto nngwele nngwe e e sa letlelelwang kwa kopanong eo e tla nna e e amogelesegang ka ntlha ya mabaka otlhe .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V4
Mogokaganyi wa CBP ke motho wa botlhokwa e bile ke mmueledi mo mmasepaleng yo o tsayang maikarabelo le go tsamaisa porogorama ya CBP , a aga a begela makoko a a amegang .
Motsamaisi wa moeteledipele o tlaa tshegetsa Motsamaisi wa CBP mo tsamaisong ka gotlhe ya porogorama tsa CBP .
Pusoselegae ya Tlhabololo ke pusoselegae e e ineetseng go dirisana le baagi le ditlhopha mo setšhabeng .
Makwalotsamaiso a a siameng le pego e e tseneletseng di tla go tshegetsa ka dintlha tse .
Kwa magaeng a mangwe go ka tswa go se jalo .
Mokgwa wa tlhabololo le bong o batla go kopanya temogo ya bong le bokgoni mo tlhabololong ya tlhamalatso , fa re ntse re lemoga gore ditiro tsa tlhabololo di ka ama basadi le banna ka go farologana ( ka ntlha ya dipharologano tsa bong mmogo le maemo a hisetori ) .
5 . Maikaelelo a Pampiri e Tshweu ya Batho Pele ke go neelana ka letlhomeso la pholisi le togamaano e e bonagalang ya tsenyotirisong mabapi le tokafatso ya go dira ga bodiredipuso .
8 . Boleng jwa madi : Ditirelo tsa puso di tshwanetse go neelwa ka tshomarelo le ka nonofo go neela baagi boleng jo bo siameng jwa madi
Kwa Sedibeng bana ba ntse mo sekolong ka bodutu .
Leano le lešwa la kgolo
3 . Motsamaisi wa CBP o begelela komiti ya woto ka ga seemo sa diporojeke tse di tsitsintsweng ( Sediriswa sa 8 sa IDP )
Dingwe tsa ditiro tse di tshwanetseng go dirwa pele ga tshwetso e di akaretsa :
Mmidi wa maidi o na le diparologantsho tse di latelang :
Go rulaganya motho o tshwanetse go tsaya tsa ditro tsotlhe jaaka di rulagantswe le go akanya ka kabo ya metswedithuso go kgona go nna mo seemong sa go diragatsa ditogamaano ka nako jaaka go sweditswe .
Tlhopho , jalo , katelo le tiisetso ya peo ke ditiro tse di masisi le botlhokwa thata mo ntshokunong ya dijalo .
TSHEKO KWA KGOTLATSHEKELO YA BOSIAMISI YA NGWANA
( a ) sunyetsa kgotsa o hema dilo ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
KGAOLO YA 8
Tshekatsheko ya Kgonego ya go Bula Kgwebo : go sekaseka kgonego ya go bulegelwa ke ditshono tsa go simolola kgwebo le / kgotsa ditatamente tsa ditšhelete tsa kafa kgwebo e ntseng e dira ka gone go leka go bona gore e tlile go dira jang mo isagweng gore o tle o kgone go dira tshwetso ka kitso
Se nka se buang ke go re kumo ya me e oketsegile gabedi mo dingwageng tse pedi tse di fetileng .
Fekese :
5 . KHUPAMARAMA :
A montshakuno ka gale o lema fela a bo a sa jwale ?
Ka gale go na le kgatelelo e e beilweng mo mesoleng ya madi , fa mesola e e seng ya madi e ka rebola mesola e e maatla - bogolo fa koketso kitso mo tshutiso ya thekenoloji e diragetseng gone .
Fa o dira kopo ya kadimo o tshwanetse o bo o na le kopo e e tletseng le e e tsolotaneng ;
Dikhosokatiso le dipitso tsa ditlhophathutano di tlaa simolola gape ka Tlhakole - tsweetswee netefatsa gore o amogela lenaneo kwa ofising e e gaufi ya gago .
Potlako e tsamaisana le nako e o nang le yonago ka dira tiro e e rileng - e tshwanetse go dirwa ka potlako / gompieno kgotsa e ka dirwa moragonyana .
12.2.8 Go tlhomamisa gore tiro ya ka natla ya selegae e solegelwa molemo ke ditšhono tse di tlisiwang ke Tlhabololo ya Ditirelo .
Bothata bo fa kae ?
Go fopholediwa gore ditlamelo tsa metsi mo Aforikaborwa di tsweleditswe go fitlhelela kwa kgonong e e feletseng ya tsona le gore tsweletso nngwe go ya pele e tlaa nna tlhotlhwa kgolo go gaisa .
Botsayakarolo jwa baamegi se a gwetlha go mmasepala , go makhanselara le Dikomiti tsa Diwoto .
Bantshakunothoro ba lebagane le tlalelo
4.1 Karolo 1 ( Thanolo le tsa pele ) ;
Tlosa diselentara tsa haeteroliki kgotsa o golole diselentara gotlhelele go thibela diroto tsa selentara go rusa .
Go tlhoka boineelo , boitshwarelo le kgono go kgona bolemirui .
Iphe nako e e ka nnang diura di le pedi
Ditiro tse di neiwang , di tserwe mo tlhalosong e e neiwang mo " Guide to Machinery Costs " ya Nganatsele 2014 e e filweng ke Lefapha la Bolemirui mo websaeteng ya lona , www.daff.gov.za.as. ( Tshupetso e dirwa go websaete e mo Khaeteng ya Kitsisiso ya Mmidi ya ARC-LNR ya 2014 ka ketapele e e kwadilweng ke Dr J le Roux .
Mekgwa ya go dirisa lefatshe e e sa tshwaneleng e e lesetseng lefatshe le le thata le se na mosola .
Gape ke go lemoga bokao mo lefatsheng le le re dikologileng gore , ka mafoko a ga Mphahlele : " go katisa le go ruta kakanyo e ntse e le gape go ruta maikutlo .
CBP e ikaegile ka go tsaya karolo ga setšhaba gore ditirelo di tle di diragadiwe sentle .
Re tshwanetse go gakologelwa gore go bereka masimo go ja madi le matsapa mme ka dinako dingwe re tlhoka go go sekasekela peotlhotlhwa le go bona gore a go na le ditsela tse di botoka tsa go lema le go ka bona thobo e e siameng ka matsapa a mannye .
Balemirui ba bantsi ba botsa ba re : " A ke tlaa tswelela go roba kgotsa ke tlaa sega pele ? "
Teatelano ya dijwalwa
Kgato ya 2- Karolo eno e botsa potso , maemo a ntse jang mo baaging ba rona ?
Phetogo e e bonalang ya malejoa mo Aforikaborwa e tshwerwe ke Metsantsabetso ya Keiskamma mo diferwaneng tsa moago wa Kokoano Bosetšhaba ya Bogologolo .
Yuniti ya Botsayakarolo jwa Setšhaba
Baagi le Dikomiti tsa Woto ba tlhoka go itse ka ga dipaka tse gore ba tle ba tseye karolo mo go utlwalang .
Swetsa gore o ya go ikemisa jang go fenya dintlha tsa mathata a a tswang kwa ntle ka go dirisa thata le tumelo ya gago e e leng ka mo teng ga gago .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Klerk o engwa nokeng ke rre Du Toit wa Technichem mme o dumela go itikanyetsa ka batho ba ba go tshegetsang le go nna le kitso .
Go itlhaganisetsa tlhabololo , Aforikaborwa e tlhoka go tshegetsa baagi botllhe , baetapele botlhe ba ditheo tseo di bayang dikgatlhegelo tsa naga yotlhe kwa pele ga maikaelelo a paka-khutshwane , le go tiro e e tokafaditsweng ya puso .
Go oketsa bontsi jo jwa tsone , 2% ya lefatshe lotlhe e na le mefutafuta ya ditso , le tiriso ya didirisiwa tsa thutatshelo tse di tlholegileng mo nageng eno ya rona jaaka tsa konokono tse di dirisediwang go alafa malwetsi le go dirisiwa jaaka dilo tsa tshwantshetso , e dira gore go nne bonolo go tlhaloganya gore goreng Aforikaborwa e tsewa e le naga ya boraro e e nang le mefutafuta e mentsi thata ya ditshedi morago ga Indonesia le Brazil .
Bontsi jwa mathata bo ne bo sa bonelwa pele mme maiteko a ntšhwafatso ya lephata la temothuo a ne a na le maitlhomo a mantle .
BOKWALEDI BA BAAGI MO SEPODISING
Fa motho mongwe a eletsa go dirisa lefatshe le e leng la mongwe , gona maphata a mabedi a tsena mo tumelanong ya khiriso kgotsa rente .
Ke solofela gore go kgonegilwe ka gore ke jwetse ka nako e e neng e siametse mmidi e bile le gore ke ne ke le mo polaseng ya me ka nako yotlhe letsatsi le letsatsi .
Ka go se nne le kgono go reka peo ya mefuta ya mmidi e e kgonang go fenya methuthuntshwane , monontsha le dibolayadisenyi , kumo le go ungwa ga yone ke balemirui ba gantsi e senyega ka dintlha tsa mmu o o se nang kotlo , malwetse a mothuthuntshwane a a leng teng mo mmung le tshenyego ka ntlha ya ditshenekegi le disenyi tse dingwe .
Mojulu wa 1 : Bukana ya Thuso ya Dikomiti tsa Diwoto , Dikwalo tsa Bosetšhaba mo Taolong ya Dikomiti tsa Diwoto ya 2007 .
Israel o gatelela botlhokwa ba go dirisa ditšhefu go lwantsha mefero .
Gape , baitseanape ba ba reng ba itse bosa ka go bonela pele ba re setlha ka El Nino e e leng teng le jaaka e fetoga go supa gore go tlaa nna komelelo thata ka go nna bollo mo go makatsang .
Gape ke dumela gore motho o tshwanetse go tlhola a ithuta e bile le go tsena dithutiso , ka gore dilo tsa thekenoloji di tlhola di fetoga ka nako yotlhe .
Go ya ka setlha , tokelo ya bobedi eka dirwa morago ga matsatsi a a ka nnang 60 go ya a le 70 morago ga go simolola go mela .
Bontsi jwa badirisi jwa badiri ba dibese ba nna kwa karolong e e kwa botlhaba ya torotswana .
Go dira mmapa
Tseokarolo e bonwa ke ditheo tse di kwa ntle jaaka mokgwa wa go fitlhelela maitlhomo a diporojeke , bogolosegolo dituelelo tse di fokotsegileng .
( b ) go tshola dithunya , dithuthupi kgotsa dibolai tse di seng mo molaong .
Fa go dirwa jalo dimela di dirisa kotlo ya mmu kwa tlase ga dimelimetara tse 175 .
Kgaolo ya 4 ( Karolo ya 4 ) ke karolo ya Molao e e batlang go tlhomiwa ga dikomiti tsa diwoto .
Dikwalo tsa Bongongoregi ga di a itebaganya le boitemogo .
Tsa go fodisa / kolovere - korong ;
Morocco ga se leloko la dinaga tsa AU .
" Bokgoni ba go kwala bo tsweletsa thuto . "
Tlhopho ya mofuta o o tshwanetseng ;
Phepafatsa polantere thata .
Athikele e kwadilwe ke Jannie de Villiers , CEO wa Grain SA .
di tlamela tshobokanyo ya ditiro tse di farologaneng , ditetlelelo le bothati jo bo neelanang ka ditetlelelo le go tlhalosa mabaka a tetlelelo e tlhokwang ka ona ;
Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng o tshwanetse go :
Tlholego le maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Mo dingwageng tse di sa tswang go feta , ikonomi ya ntshokuno ya dithoro e ketefaditse tlhabololo ya bantshakuno ba dithoro - ditshenyegelo tsa ditsengwateng di ile kwa godimo thata , fa ditlhotlhwa tsa dithoro di le kwa tlase .
Go jwala tshimo e tonatona ka go dirisa palo e e kwa godimo kgotsa e e kwa tlase ya peo le go lokela monontsha go feta kgotsa ka bonnye go ka ja madi a mantsi thata a a latlhiwang .
" Boradipolitiki ba rona ba tshwanetse go lemoga gore barutabana , baithuti le ba baagi ga ba a tshwanela go tlhola ba jewa ntsoma , ba dirisetswa go fetola tumelo , e e kgotsofatsa dikgatlhego tsa dikarolo tse di rileng tsa batho . "
Go butswa ga ditlhaka go simolola mo matlaseng a semela mme makape a tshwanetswe go tsiewa mo kutung ya nnete mo matlaseng , mo magareng le mo magodimong a semela .
Go thefosana dijwalwa ke mokgwa o o siameng jaaka go ka bonwa ka diako tse , tse di jwadilweng morago ga disoya .
Fa sedirisiwa se ya go dirisetswa go tlhagisa kuno e ntšhwa se se tsewa e le patlisiso ka ditshedi mme tetlelelo ya thomelontle e e tshwaraganeng le patlisiso ka ditshedi e a tlhokega .
- Dintlha tse dingwe tse di tla buisanelwang le go tsaya ditshwetso / dintlha tse dišwa
Kopa motsamaisi kgotsa lefapha la metswedi ya setho gore ba go nee tshedimosetso .
Ka go nne maikaelelo a kopano eno e le go leba dintlha tse e leng tsa botlhokwa , tse di nnang karolo ya leano la Woto , setlhopha se tlhoka go ka dumalana gore dintlha tseno tse dibotlhokwa ke dife .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go vusi@grainsa.co.za .
13 . O ne wa dirisa motsoko o mongwe gantsi go le go kana kang , fa e le gore o ne wa o dirisa , o o jaaka o o latelang mo malatsing a le 30 a a fetileng :
Phaposi ya bojelo ya Kokoano Bosetšhaba ya bogologolo e ne e le karolo ya kago ntlha ya 1885 , e dira jaaka Tšhembara ya Kokoano ya Peomolao ya Kapa .
Nka laola diphatsha jang ?
Tshwaya , o kwale letlha le nomore ya sekao sentle .
MOAMOGEDI - motho yo o amogelang tshedimosetso
( c ) nne kwa atereseng e e rileng ;
Ba batla go tlhagisa bantshakunothoro ba bagwebi le go tshwaela mo tshireletsegong ya dijo ya lelapa le bosetšhaba ka tiriso e e feletseng ya metswedithuso ya tlhago e e teng mo go mongwe le mongwe wa montshakuno .
RBN le go ya ka molao o o maleba .
R30 000 ya dituelo ka tlhamalalo tsa go dira maano mo diwotong tse 10 .
16 Moranang @16diura
Mokhanselara wa kemeditekatekano :
Koketso ya makwete mo mmung ; mme le
Setlhogo se se khutshwane le tshimilogo
Boikuelo jwa mo teng ga setheo jo bo tlhatlhetsweng bo tshwanetse go nna le nomore ya founo , aterese ya poso le nomore ya fekese ya mokopa-tshedimosetso .
Mme tota tsamaiso kgotsa mo lobakeng lo , tsamaiso ya polase , ke eng ?
Tshedimosetso e jaanong e tlaa thusana le tshekatsheko ya merero ya seloago-ikonomi ya mmasepala-ka bophara go tswa mo kutlwisisong e e totileng-woto .
Re solofela gore diphefo tse di fokang ka kgwedi ya Phatwe di tlaa simolola go foka ngwaga ona gore dipula tsa Dikgakologo di goroge ka bonako .
Ke bomang batla iponelang dipoelo
Pele go neelwa tetlelelo , bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tshwanetse go kgotsofadiwa ke palo ya dintlha tse di botlhokwa , fa go sa nne jalo , bo na le kgololesego ya go kopa :
( a ) gore mabaka a a umakilweng mo go molawana wa 52 ( 1 ) ( a ) go fitlha go ( d ) a diragaditswe ; mme
5.3.12 Mokgwa wa go tlhatlhela Boikuelo mo Teng ga Setlamo ka yone
Go dira tiro yotlhe ya polase ka mabogo go ka nna bonya le tlhotlhwagodimo .
Lemorago / bokao jo bo anameng
Mananeo a tsaya e bile a tlogela tse di latelang :
Dikomoti tsa tiro ya Lefapha di na le maikarabelo a dipuisanong , dingangisano le go fetola Melaotlhomo .
O tsene sekolo go fitlha ka mophato wa 6 ( kereiti 8 ) .
Bafatlhosi e ka nna motswako wa :
Sidi Parani - go tlamela ka menontsha mo ditekelelong ;
Re itumetse go nna le tirisanommogo le mmuso e e thusang batho kwa magaeng a bona .
Mefuta e e farologaneng e na le go utlwana le dikgaolo tse bollo tse di tlhokiwang go kgona go mela sentle .
Botsweledi
Togamaano ya letsatsi ( leano la kgato kgotsa leanotiro )
Dithuso tse di fetileng
Dira jaaka mothati yo o kgethegileng wa setheo se se tshwaraganetsweng ;
h ) Ngk Thandi Cynthia Ndlovu ( Kgwebo ) ;
Fa o dira tshwetso ya go nna le seabe mo patlisisong eno , re tla go kopa go saena tokumente eno ( foromo ya tumelelo ) go netefatsa gore o tlhaloganya patlisiso eno .
Lebelela dinnoutu tsa khoso mo go 2.1 go go thusa
" Tlhokomela mmu gore one o kgone go tlhokomela rona . "
kgotsa go ba baya mo tlhokomelong ya losika , batsadi kgotsa tlhokomelo nngwe ; e e maleba ;
Go na le mekgatlho e le mmalwa e e dirang mo intasetering e batlhokomedi le batlhankedi ba bagolo le babueledi ba diphenšene e leng karolo ya ona .
( i ) Ditshwanelo le maikarabelo a bana tse di leng ka fa didirisong tsa boditšhabatšhaba le tsa sedika , go ya ka Kopano ya kwa United Nations e e ka ga Ditshwanelo tsa Ngwana le Setatamente ( Charter ) sa Aforika ka ga Ditshwanelo le Itekanelo ya Ngwana .
Kanola e tlaa siama go robiwa fela matsatsi a a ka nnang nne kgotsa tlhano morago ga go gasetsa dikhemikale tse di butswisang .
Bofatlhosi jwa tsamaiso ya togamaano bo dirwa ke Konmiti ya Woto e e katisitsweng mmogo le Bafatlhosi ba mmasepala .
Lenaane le tlamela Dikomiti tsa Woto ka lenanenetefatso la dintlha tse ba ka itebaganyang natso le tse ba ka thusanang ka tsona le baagi .
Ke gore mo diheketareng tse di leng lekgolo molemi a ka lokela R350 000 go ya R 500 000 go bona kumo ya disonobolomo , tatlhego e e ka kgonang go senya kgwebo yotlhe .
Ka nakonngwe ba ikutlwa e kete go kwala ga bona , e le sediriswa se se maatla sa bongongoregi , go isa fela kwa phetogong ka iketlo , fa revolušene e e bonalang e bona moputso wa phetogo ya ka pele .
" Fa Modimo a nna mo dilong tsotlhe - phologolo , semela , motho , dikarolo , lefatshe - mme a hemela botlhokwa jwa gagwe mo go tsona , go raya gore batho re amanngwa le tlholego ke maatla a a laolang tlotlo ya rona , sense ya rona ya kgakgamatso. "
( 6 ) ( a ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago kgotsa motho mongwe le mongwe yo o neilweng dithata ke ene , o tshwanetse go kwala rejisetara jaaka e tlhalosiwa , ya bana ba go dirilweng tshweetso ebile e kwadilwe ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong , go ya ka molawana wa 9 ( 6 ) .
Sekao , kwa Kwa zulu-Natala , baeteledipele ba setso ba tshamekile karolo e e botlhokwa mo porojekeng ya metsi le kelelaleswe Isulabasha / Mvunyane le mo Komiting ya Kgaolo ya Maluti ya Togamaano .
Kelokananyo ya Rand / Dolara ya USA
Mo thanoding se supiwa e le ' go nna mo seemong kgotsa sebopegong se se phalang sa pele ' .
Go sebokanya , mmuso o tlhagisitse tshwenyego ya ona ka tshireletsego ya dijo fa ne bega tshwetso ya ona go tlosa mmidi mo lenaneong la dijalo mo dikgatong tsa tshimologo tsa togamaano ya dibaeyofuelo ya ona e e sa ntse e tshikinya ntshodikuno ya dibaeyofuele ya 2% ka 2013 .
Go se nne teng ga ditshupetso le makwalo a a supang ditiragalo go tshegatsa mothapi go setse go jetse bathapi ba bantsi madi go feta .
Ke go kgona go tsayakarolo mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso mo tekanyetsokabong , baagi le bagwebi ba tshwanetse ba kgone go fitlhelela tshedimosetso ya matlotlo e e nang le nnete e bile e tlhaloganyesega .
Ditshenyegelo tsa letshwaomoono , mokwalotshwao le setshwaokgwebo ( branding ) di tlaa nna bokae ?
Go loga maano ga Mmasepala le Melawana ya Tiragatso , 2001 di bolela ka moo Dithulaganyo tsa Tsamaiso ya Tiragatso di leng ka teng .
Maemo a ditirelo
Rona ba Grain SA re ipaakantse mme ra baakanya mananeo a kgwebo otlhe a re a fileng ba DRDLR ka kgwedi ya Phukwi 2013 mme ga go a bonwa sepe .
Bodiredi ba ba ba re tlisetsang tse re di tlhokang
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Lefapha le lešwa ka ga Basadi , Bašwa , Bana le Batho ba ba nang le Dikgwetlho le lona le tlhamilwe go kopanya ditiro tsa puso mo go tlhabololeng le go sireletsa batho ba ba leng mo kotsing mo setšhabeng sa rona .
O tshwanetse go bo o le leloko le le neilweng tetlelelo-semmuso gore o amogelwe go ka nna leloko la epe ya dikomiti tseno .
Fa peo / monontsha di sa tswelelele sentle jaaka go batlega , tlhola dikarolo tse di tsamayang ka kelotlhoko go bona bothata .
Ngwaga wa 2015 gape o tlaa nna kgaoganyo go kgonisa Leano la Tlhabololo ya Lefatshe go Puseletso ya Lefatshe go direga .
( c ) rotloetsa kamogelo ya ngwana ka balelapa le setšhaba ;
Go na le ditsela tse di farologaneng ka fao seno se ka dirwang ka teng .
Ditirisiwa : Pampiri ya diteitente tsa nne le maaka
Baya leitlho mo thulaganyong le tiragatsong ya dithulaganyo
Tonakgolo ya Boritane Harold MacMillan o dirile puo ya gagwe ya " Wind of Change " fano ka 1960 , a bona bonelapele boipuso jwa dikoloni tsa Borithane mo Aforika .
5.3.14 Dituediso tse di batlegang tse di duelelwang maikuelo a mo teng ga setheo
Fa go na le sengwe se o se nang bonnete ka sona , botsa mokhanselara wa woto kgotsa motlhankedi wa mmasepala go go tlhalosetsa pele ga nako .
Phukwi 2004
( b ) mofuta wa tlolo-molao le gore e masisi go le kana kang ;
Ntlha e ke sengwe se rona re ka se kgoneng go se laola , ka gore re ikanya mo go na ga pula go kgona go uma kumo ya rona .
Setshwantsho 2 : Baeng ba tsaya nakonyana go buisa Pula Imvula .
DITLHOPHO TSA GANGWE LE GAPE TSE DI GOLOLOSEGILENG GAPE DI SIAME Puso e tla fetolwa ka ditlhopho tsa gangwe le gape mo batho botlhe bat la kgonang go bouta mo sephiring
Ntlha e kgolo jaaka nna ke bona e e dirileng gore ke kgone go tswelela pele ke mogatsaka .
netefatsa kgotsa go tokafatsa ditogamaano tse di dirilweng mabapi le maikaelelo mangwe le mangwe
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka nna le maikutlo ka setlhopha kgotsa mongwe eo e ka rotloetsang tsibogo go setlhopha kgotsa mongwe .
10.7 Ka kopo ya leloko lepe la Kgotla ya Setso le fa Kgosi e amogetse kopo eo semmuso , dikopano di a nna tsa tshwarwa ka khonferense ya mogala fa gare ga maloko , a mangwe a one kgotsa otlhe a leng kwa mafelong a a farologaneng , fa fela e le gore Mokhanselara mongwe le mongwe yo o tsayang karolo o kgona go utlwa sentle maloko a mangwe a a tsayang karolo fa a bua mo kopanong , le fa e le gore o batla go buisana le maloko a mangwe otlhe ka nako e le nngwe .
Letseno le kwa godimo kgotsa kwa tlase ?
Madi a a amogelwang ke Letlole a tla duelwa ka ngwaga go batlamedi ba kitso ya setso le / kgotsa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae , kwa ntle ga gore tumalano ya kabelano ya mesola e tlhalose lobaka le le farologaneng la go duela mesola ya madi .
Setlhogo : KE SE KE LENG SONA KA LONA ( 1982 )
Ka fa a ne a itse gore o bua kwa sekolong , Mphahlele o amanya ka tlhamalalo kgopolo e ya kgolagano le thuto le mekgwa ya go tlhagisa kitso .
Re tshela mo merafeng mme ditiro le diketso tsa rona di susumetsa ba bangwe , e ka nna ba ba gaufi le rona , kgotsa dilo tse dingwe di katoseditswe kgakala .
Diketane di taologa jang
Ka maitemogelo re itse gore ga se dikgatso kgotsa ditiro di ka Amogelang kelotlhoko kanako e le nngwe .
Gape re netefatsa gore badiri le mong kgotsa beng ba polase ba tsholwe ka go tshwana jaaka molao o supa .
Emisetsa difiletara tsa disele tse ditona le tse dinnye .
Ka nako ya tiragatso tholelotiro e botlhokwa .
Go botlhokwa go tlhokomela gore ditšhaba tse di tlamelang ka phitlhelelo ya kitso ya setso e ka se nne tsona fela beng ba kitso eo .
Dikgogo tsena di godisitswe mo lefatsheng le lengwe , di jele dijo tse di umilweng mo lefatsheng le lengwe ke balemirui ba bangwe , ba ba dirisitseng tiro ya batho ba bangwe mme go gatelela makhete ya rona ya tlhaka tota le go naya batho tiro ! )
Gape tshedimosetso go ya pele e ka bonwa go tswa go Khomišini ya Ditshwanelo Tsa Batho mo dintlheng tse di latelang :
Ke kopa ka boikokobetso gore re thuse ba ba nang lefatshe le ba ka le dirisang go le dirisa sentle pele - mme morago re ka simolola ka kgang ya go sutetsa lefatshe gape .
Mebu ya kgono e e kwa godimo mo kgaolong e e farologaneng nngwe le nngwe e ka bonala e farologana ka porofaele fela mmogo ka dintlha tsa tlelaemete le monono di bo di le kwa godimo mo kgaolong e e rileng .
( b ) Komiti-tsamaiso e ka laletsa batho kwa dikopanong tsa yona , fa go tlhokega , go tla go thusa ka tsa setegeniki , tshegetso le kgakololo .
Go na le tlhokego ya go tokafatsa katlego ya didiriswa tseo di tlhalositsweng fa godimo , mme go tlhaloganngwe dikananyo tseo di leng teng .
Nngwe ya maikaelelo a a leng botlhokwa a ntlha a a tshwanetseng go lebelelwa ke gore go dirisiwe mofuta wa sebolayamefero se se bolayang mefero pele ga go simolola go mela kgotsa sa go e bolaya morago e simolola go mela .
4.5.2.2 Dikai tsa go tshwantsha ka fa pholisi e dirang ka gone
Gape ke jwala merogo mo diheketareng tse pedi mme ngwga ona ke jwetse ditamati , khabetšhe , sepinatšhe le bete .
Tlhokego ya bakwadi ba Maaforika go tlhalosa sešwa Boaforika mo gare ga dikgaratlho tse tsa ga jaana e a bonala , ga mmogo le tiro ya setšhaba ya go eletsa le go dirisa dikwalo tse di ntshitsweng ke bakwadi ba go nna jalo .
Mokgwa wa tshimologo o o tlhalositsweng fa godimo go tsaya dikao tsa mmu ka tshwanelo o ka naya molemirui kitso e e lekaneng go bona maemo a kotlo mo mebung le go tlhomamisa gore go lokelwe menontsha e e lekaneng e bile e e tshwanetseng ka go dirisa madi ka tshwanelo .
5 . Palo ya batho go tswa mo ditlhopheng tsa ikaelelo ya thapo ka tekatekano ba ba thapilweng mo maemong a mararo a a kwa godimo a tsamaiso go ya ka leano la mmasepala le le tokafaditsweng la go thapa ka tekatekano .
Ditshwantsho 1 - 3 : Kgonegalo ( % ) ya bonneje pula ya kgotsatlaelo .
Banna ba tshwanetse go tlhotlheletsa banna ba bangwe go fetola mekgwa le go tlotla basadi .
Mokopi o tlhokwa go tlhagisa mo foromong e e beilweng gore go nnile le tshenolo ya didirisiwa le go tiisa se ka go bolela didirisiwa tsotlhe tse di senotsweng .
Fa babeeletsi ba setse ba le amogetse , ba duedisiwa lekgetho mo lotsenong loo .
Go latlhegelwa ke takatso ya dijo
4 . Dinonofo tsa tlhamalatso ya bong le tekatekano ya dinonofo mo tlhabololong
Metšhene eno e tlhoka go bona maatla a yona ka tlhamalalo go tswa go dieela tsa fosele jaaka oli -e e fetoletsweng go nna lookwane ( peterolo ) kgotsa disele - kgotsa ka go sa tlhamalale jaaka motlakase o o dirilweng go tswa go fosele e e tukang jaaka oli , gase le malatlha .
Karolo eno ya togamaano ya woto e akaretsa go tlhoma pono ya baagi , go supa maikaelelo le mokgwa wa go dira leano mabapi le maikaelelo mangwe le mangwe .
Kwa bokhutlong , dikolosa sethibelakgatselo go ralala sekgatshi le polambing yotlhe go akaretsa " diboom " , dibelofo , dimenifouloto , dimetara , tsa kelelo le dillaene tsa kgotlhokgotso .
Motswedi :
Neela khansele pegelo e e tswang kwa baaging fa ba setse ba sekasekile gore madi a dirisitswe jang .
Fa o se na phaphosi e e ka notlelwang go baya letlotlo la gago , o ka aga lefelo la polokelo mo setorong .
Kgato 12 : Go nna modulasetulo wa kopano , dintlha tsa go tlhaba modulasetulo botlhale
Fa o tsamaya mo nageng mo polaseng ya gago ka mariga o ka leka matlhokwa a majang a mefutafuta ka go a tsaya mme wa a roba .
14.12 Go sa kgathalasege gore komiti e e fa godimo le leloko ba ka nna ba dumalana ka mokgwa-tsamaiso o o tlileng go latelwa mo dipotso-patlisisong dipe tse di kgethegileng le gore dipotso-patlisiso di ka nna tsa dirwa ka mokgwa wa go di tlisa di kwadilwe ;
Ditiro
Balemirui ba Afrikaborwa ba na le kgono ya go uma mmidi o montsi mme tota le go feta ; ke yona ntlha e e lapisang ya gore ga re a kgona go lemosa bammuso go re tshegetsa go kgona go tlhabolola ntlha ya go dira ethanolo go tsweng mo mmiding ka gore re tla bo re kgona go rekisa go feta ka ntlha tlhoko e tona .
tlhatlosa bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi mo baneng ;
3.4 Dituelo ka tlhamalalo tsa go dira CBP
Go dira katiso
Khomišene e fitlheletse gore go ka se twe Rre Ramaphosa ke ena a bakileng dipolao tseo , le gore ditatofatso kgatlhanong nae ga di na motheo .
Bokgoni ba setho bo akaretsa thuto , boitekanelo , tshireletso ya loago le pabalesego ya baagi .
" botsereganyi magareng a motswa-setlhabelo le motlola-molao " go tewa tsamaiso e e kailweng mo go molawana wa 62 .
Porojeke ya kago ya matlo ya Badiramoepong
Porojeke e supilwe ke mang le gona jang ?
Fela le gale ga se batho botlhe ba ba fitlhelelang thekenoloji e .
5.2.4 Kgotlakgolo e tla tlhoma Dikomiti tsa Photefolio go ya Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotlakgolo ya SEKEJULE 2 fano e thusa go diragatsa tiro ya yone ya bookamedi ka botlalo , ka tsela e e mosola le ka katlego ;
Tshimologo ya Langa ka bolemirui e ne e le ka 1992 fa ene le morwarraagwe ( Thulani ) ba ne ba ntse ba hira dipolase tse pedi mo QwaQwa .
Tsaya dikao di le mmalwa ( tse tlhano go ya go lesome go ya ka bogolo jwa tshimo ) go tswa mo mmutlaseng - go tswa 15 cm go 30 cm kwa tlase ga boalogodimo jwa mmu .
( 12 ) Dikomiti tsa diwoto di tlaa emelwa mo ditlhopheng tsa thuto tsa khansele ke bannasetulo ba tsona .
Ditshupetso di supa maemo a ditšhelete , kumo ya ditšhelete le go elela ga madi mo kgwebong ya gago , tsotlhe tse di tshwanetseng go supa tswelelopele pele o ka kgona go re kgwebo ya gago e siame .
Moono wa Lenaneotlhabololo la Balemirui ke go aga bantshakuno ba bagwebi ba bantsho ba ba nang le kgono le itshegeletso .
Go se tshwaragane go , go nna teng ka ntlha ya karologano fa gare ga bahumi le bahumanegi , bantsho le basweu mmogo le dikarologantsho tsa semorafe .
Batlhokofadiwa ke bona ba ipakelang petelelo ya bona ka go ya kwa lefelong le le sa bolokesegang .
Ba dira tshwaelo e e botlhokwa mo ikonoming le tekanyetsokabo ya bosetšhaba .
Se e ka bo e le go ya ka bogolo , mmala kgotsa boleng jwa ka fa teng .
moemedi wa bon o dumeletswe go tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola mo boemong jwa setšhaba ;
Motswedi :
Serame se se ka tlhagang morago ga nako kgotsa sefako di ka bolaya matlhare a a bonalang mme ntlhana ya go mela e e sa leng ka fa tlase ga sefatla e ka se senyege e bile kumo e ka se fokotswe .
Jaaka go ntse ke tsene dithutego tsa Go tlhokomela le go baakanya Diterekere le Didiriswa , Go simolola go jwala Mmidi le Kgonego mo Bodirelong ba go Baakanya .
FA MONGONGOREGI A SA ITUMELA KGOTSA A SA KGOTSOFALELA TIRELO E E NEELWANG KE SAPS MABAPI LE TIRAGALO YA TIRISODIKGOKA YA KA FA LAPENG , A KA GOROSA NGONGOREGO YA SEMMUSO GO BOKWALEDI MO DIKANTORONG TSE DI LATELANG :
Komiti ya Palamente ya Ntlo Bosetšhaba ya Basadi , Bana le Batho ba ba nang le Dikgwetlho
Batlhankedi ba Tshedimosetso ba ditlamo tsa puso le tsa poraefete ba tshwanetse go gana ka tshedimosetso fa go golola tshedimosetso eo go ka bakela motho yoo wa boraro kgobalo mo kgwebong kgotsa mo go tsa ditšhelete ya kgwebo ya gagwe .
Kotlo mo metsing le mo mmung e e lokelwang ka nakokhutswane le nakotelele e ka tseiwa tsia gore bokana ba naiterojene , koloraine , borono kgotsa sodiamo tse di ka nnang mo metsing di kgonwe go laolwa ka boikarabelo .
Bantshakuno ba tlhoka go rulaganyetsa le go baakanyetsa setlha se ka kelotlhoko gore go netefadiwe gore go fitlhelelwa dipholo tse di siameng thata tse di tlaa bonang togamaano ya kgwebo e e itekanetseng le e e itshegeleditseng mo tiragatsong .
Baakanya terata mo Bossiekamp
Melelo e e sa laolweng e tlhokiwa go laolwa mmogo , ditiragalo ka go kopana ke baagi .
Go nna moagi wa Aforikaborwa ;
Ke ithutile thutiso ya TlhaboloIo ya Dithusapolaseng le Tshegetso ya Diterekere .
Molaotheo ( 1996 )
Fa o itshwaretse peo ya gago o dirise sefo e bile o nte peo e tlhophiwe go netefatsa gore fa e jwalwa e kgonwe go dirisiwa ka go lekana ka boteng bo bo jwalwang tota le ka go mela .
Go ipaakanya tota go ka go thusa e le tota segolo mo go go fokoletseng matshwenyego a go sa nnisege mo go neeleng tlhagiso eo .
Go sekaseka ditogamaano le go di tlhalosa
Meepo
KGAOLO 4 : DIPOTSO TSE DI BODIWANG KGAPETSAKGAPETSA ( FAQ )
1.4 le ikobele molao ope o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao ; melao e e tshwanetseng go ikobelwa , ditso le dingwao ;
Porofense e kobile dipeeletso di le 14 tsa boleng jwa R2 237 dibilione mo diIDZ tse pedi tse .
Tekanyetsokabo nngwe le nngwe e tshwanela go nna le letlhakore la tiriso ya madi le letseno .
Mo kgannyaneng ya Pula / Imvula ya Seetibosigo 2011 : seripa sa leano se botoka go na le go tlhoka leano gotlhelele , togamaano e ne ya buisanelwa jaaka tiro ya tsamaiso .
Baeteledipele ba rona ba lebelela kwa godimo go amogela botlhale le tlhotlheletso go bona mekgwa e e ka dirisiwang go tlhasela bothata bo .
Tebalebong ya tiragatso ya CBP ( mmogo le makhanselara le bathati ba lephata le badiri ba lona ka go latelana ga bona ) ;
Aterese ya imeile , aterese ya poso le nomore ya fekese ya mokopa-tshedimosetso mo Repaboliking ;
15 . Go gakololana le Kgosi
Khophi ya melawana ya Letlole jaaka e kwadisitswe ke Mokwadisi ;
Babui ba ba farologaneng ba buile le balalediwa kwa phuthegong .
Rulaganya kgwebo ya gago sentle o kopantshe maano a ditiro tsa gago mo tekanyetsong mme morago o laole e bile o dire jaaka o logile maano le jaaka o kwadile mo tekanyetsong .
Batshodi ba kitso ya setso ba na le tshwanelo ya kabelano ya mengwe ya mesola e e ka tswang mo tiriso ya kitso eo ( bona MAMETLELELO 3 ) .
Fa molaodi wa boikuelo wa Mmasepala a sa letle go tlhatlhelwa ga boikuelo jwa mo teng ga setheo , o tla naya motho yo o tlhatlhetseng boikuelo joo kitsiso ya tshwetso eo .
Tekanyetsotlase ya ntshokhumo e e supang madi a a tlhokiwang mo ngwageng e e letelang .
Diporojeke tse di kgonang go dira lotseno
Founo ya mogala ke sedirisiwa se se seng matsapa se se sa tureng go se dirisa
Se sengwe se se ka dirwang go oketsa bokana bo bo jewang ba tse di omileng ke go naya selatswa se se phaphamisang mogodu jaaka selatswa se se nang letswai la uriamo .
12.1 go dirisana mmogo le Kgosana go tlamela ka boeteledipele ka mathata a ngwao le a setso a a amang Kgotla .
Go ntse go tswelela go tlisa mekgwa le dilo tse dintshwa tse di ka dirang gore tiro e ya go bolkoka mmidi e nne botoka e bile e nne pila .
Boemo jwa Tirelo
Nako : diura di le 3
Dijalo tsa khurumetso di mosola ka ntlha ya mabaka a le mmalwa :
Mme jalo go botlhokwa go netefatsa gore peo e o e dirisang e tlhabelwe ka mofuta o o pila wa dibakateria tsa mofuta wa Rhizobium go netefatsa gore go mele mehubu ya rhizobium e megolo e e leng 8 go 20 ka palo mo semeleng se sengwe le se sengwe gore naiterojene e e lekaneng e tseiwe mo moweng go uma ditono tse 2 tsa kumo ka heketara .
Ka mafoko a mangwe direkoto tse di se kitlang di newa ope o sele , kwantle ga motho yo o nang le tshiamelo ya go di newa , ka sekai mmueledi wa semolao yo o nang le tshiamelo ya go bo a na le motho ya a mmuelelang .
Lenane la tumalano ya kabelano ya mesola le akareditswe mo Melawaneng ya BABS .
Re direla mang se re se dirang ?
Dipolase tse di simololwang , fa gongwe di na le megwanto e mekhutswane e e nonofileng mme ga e a nonofa jalo ka gore ditshenyegelo mo selong se le sengwe di kwa godimo go feta .
Botsa balemirui ba o ba itseng ba ba jwalang disoya ka dinako tse di farologaneng le ka palo ya dimela gore ba bone kumo e kana kang mme le gore ba jwetse mofuta ofe wa disoya .
Ke tlaa batla go tsena le thutiso ya mofuta wa Go laola Ditšhelete .
Bolosika mo lelapeng gantsi ke mo re rutwang ka lorato , tlhokomelano le tlotlo la ntlha .
Le fa go le jalo , dipetelelo ka bontsi di dirwa kwa legaeng la mmeteledi kgotsa motlhokofadiwa , ka jalo go nna kwa gae ga go rurifaletse polokesego kgatlhanong le motho yo o mo itseng .
MaAfrikan a ne morago a ipharologanya ka go ipitsa Maaforikaborwa , Mamozambiki le Matanzania mme e seng batho ba Aforika .
Gantsi balemirui ba tlaa dirisa sephatsa boteng morago ga dipula tsa ntlha , mme morago ba bo ba dirisa sedikodiko se se segang se se thubang mmu go rulaganya lekidi mo metsi a ka kgonang go tsenelela mo mmung go fitlha kwa meding ya dimela .
Go botlhokwa fa go tlhokomelwa bolaodi ba mefero ka e le ntlha ya bolaodi e e leng botlhokwa thata go itse gore ke mofuta ofe wa mmu mme tota mofuta ofe o o leng fa godimo o o nang ona mo masimong a gago mo polaseng ya gago .
Dikgetsi tse di pakilweng sentle di tokafatsa tiro ya go di khupetsa ka seile go di tseneletsa mosi wa go bolaya ditshenekegi jaaka fa go dirisiwa dipilisi tsa Phostoxin .
John and cousin : John Motshoeneng le waabo ba na le ba setlhopha sa tlhomamiso .
Ka go feleletsa - ntlha ya go naganelwa ke eo - dirisa mmu ka tlhompho e e tshwanang le e o tlhokomelang mpa ya gago .
Langa o ntse a tlhwaatlhwaega go amogela mekgwa e mentshwa ya go uma mme ditiragalo tsa gagwe di ntse di tokafala jaaka dingwaga di goroga .
( a ) mo lobakeng lwa ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , go ya ka molawana wa 276 ( 1 ) ( h ) kgotsa ( i ) wa " Criminal Procedure Act " ; kgotsa
E baakantswe go tswa go Wikipedia , ensaetlelophidia ya mahala
Ditokomane tse di amanang le dikopo tsa go rulaganngwa ga toropo
Ntlha e e tlwaelegilweng ya go se tlhoge ga dimela tsa disonobolomo ke go thatafala ga magodimo a mmu ka ntlha ya go oma .
Go uma korong mo dikgaolong tsa mo gare ga lefatshe la rona nako e e tseiwang e tsamaelana le sediko sa go uma gantsi go simololwa ka kgwedi ya Mopitlwe go mafelelo a kgwedi ya Tlhakole mme go dijwalwa tsa selemo go tseiwa go tsweng kgwedi ya Lwetse go fitlhela kgwedi ya Phatwe ya ngwaga e e latelang .
KAROLO YA 2 : PEO MO LEFELONG LE LE RILENG
Go fitlhelela lefatshe la temo le le siameng le le tshwanetseng ntshokuno ya dithoro , ka kgonegalo ya lefatshe la tlaleletso le le ka mo kgontshang go fitlhelela seemo sa bogwebi sa bonnye ditono tse 250 . ( Thuolefatshe e nne e e sireletsegileng , le mororo re sa tshwenyegele gore a ke lefatshe la gago , lefatshe le le hirilweng kgotsa la morafe ) .
Ke ne ke sa itse gore reise e tswa mo dimeleng .
Kemedi e nngwe le e nngwe ya porofense e na le maloko a le lesome a a bopilweng ke :
Setlhopha sa baitsenape se se tlhokometseng maikarabelo a go rarabolola mathata a lefitiso la letlole la go rola tiro .
Mo tshekatskekong ya gagwe , Moporofesara Mphahlele o nyatsa barutabana ba ba ikantseng dibuka thata fela ba bo ba gana go ya pele kgotsa ba retelelwa , ke go tlhalosa le go nolofaletsa barutwana ba bona diteng tsa dibuka .
( b ) dintlha tsa tlolo-molao e go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo
( b ) " taelo ya nako ya balelapa " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a nne le balelapa la gagwe diura tse di beilweng ;
Fa o sa itse kwa o yang teng , ga go na mokgwa o o ka yang teng .
Mo dingwageng tse di fetileng , re bone maemo a a eletsegang a seemo-gare a baya malapa a le mantsi a Bantsho mo kotsing e e oketsegang ya ditšhelete .
Se tsamaisana le Microsoft® Office 2013 le Windows 8 mme badiri ba Afrikaanse SkryfGoed 2011 ba ka tlhabolola ya bone go tsenya ya mofuta o moša ka tlhwatlhwa e e foditsweng go fitlha kwa bokhutlong jwa kgwedi ya Phatwe .
7.2 go tlamela maloko a Kgotlakgolo , a le mmogo kgotsa ka bongwe ka bogwe , ka kaelo ka ga maikarabelo a bone le dithata tse ba nang le tsone ;
Go botlhokwa go netefatsa gore tokololo e nngwe le e nngwe ya setlhopha sa porojeke o tlhaloganya tota se a tshwanetseng go se dira le gore se amana jang le ditiro tsa ba bangwe .
Re batla go utlwa go tswa mo bathong ka bobone gore se dikuranta , thelebišene , radio le metswedi e mengwe ya dikgang di se buang ka ga se batho mo Aforikaborwa ba se dirang , ba se akanyang le se ba se itseng ka diokobatsi tseno , se boammaaruri kgotsa nnyaa .
Pharologano gare ga mefuta ya naga e dirwa bogolo ka maemo a bojang go ba mafulo le bomonate bat eng go diruiwa tse dinnye le tse digolo ka dikgwedi tsa mariga .
Metswedi e e botlhokwa e tshwanetse go totobatswa ka nepo .
Go tlhoka ga sengwe kgotsa fa gongwe go feta tse di leng botlhokwa ( jaaka metsi go feta ) go kgona go senya palo ya dimela le go lekana ga tsona .
Kgaolo ya bo 4 : Letlhomeso la peomolao la seabe sa setšhaba
MOETELEDIPELE O SUPA GORE DILO DI DIRWE JANG
Fa re leba ditiragalo tsa sešweng jaana tsa letlhoo go baditšhaba mo Aforikaborwa wa morago ga tlhaolele , motho o lemoga gore ponelopele e e mo Tiisetsong e ya Afrikan e batla tsosoloso e e ntšhwafaditsweng ya go itse le go oketsa kitso ya rona ya kgolagano le bankarona , totatota maAfrikan .
Re a duela fa re re re ya go duela ?
Leano le sisinya togamaano ya metswedithuso ya botho e e maphata mararo go akarediwa togamaano ya katiso ya mo pakeng e telele , dipoelo tse di botoka go tswa kwa setheong sa thuto e kgolwane le kabo e e tlhoko ya metswedi e e tlhokagalang .
Fa o neetswe tumelelo o tla tlhoka go rerisana ka tumalano e e tlhomameng ya kabelano ya melemo .
Basweu ba , ba ne ba ipona jalo , ba ne ba bua , gore ba tswaletswe kwa ntle mo kontinenteng e , mme , ga ba amane le le Yuropa .
15Go tlhakanngwa ga dipoelo tsa SWOT
Thalotlhakore
Molaetsa go tswa go Modulasetulo wa Boto
GO RULAGANYETSA METSESETOROPO LE GO LAOLA DIKAGO
Tona
Ka gonne mabanta a magologolo a onetse e bile a taologile , lebanta le lentšhwa le goga bogolo jwa bokete .
Boloka didiriso ka fa gare ( fa go kgonega ) go thibela go onala .
5.7 go batla le go eteletsa kwa pele mekgele ya boleng jo bo kwa godimo ya go ditogamaano le diphelelo Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng tsa ngwaga o o latelang wa ditšhelete
Fa gongwe go ka tlhokega gore o itirele makwalo a a supang tiriso ya madi ka bowena .
Dipatlafalo tsa go ntsha kitsiso le dingongorego di tshwana fela le tsa go ntsha kopo ya ntlha ya PAIA .
Disonobolomo di ka nna dijwalwa tse di ka duelang sentle e bile le dimakhete tsa teng di pila mme go botlhokwa go tlhopha nako e di dijwalang ka teng sentle le go netefatsa gore palo ya dimela e nne pila le go lekana .
Gladys ga se moroki wa diaparo fela mme gape ke mojwadi wa mmidi go naya ba lelapa la gagwe dijotota .
( a ) Mophato , bokgoni jwa go akanya , mabaka a selegae le a tikologo , dingwaga le bogolo jwa kakanyo , tsa ngwana ;
3 . Ikgolaganye le Leloko la Palamente
balebeledi kwa di hekeng le mo melelwaneng yotlhe
Di tsewa di se kotsi mo bathong le mefuteng e e seng ya disenyi .
Gantsi dikelo ga di a tsepamisiwa mme di ka fetoga ka ntlha ya infoleišene kgotsa dipholisi tsa mmuso .
O Gore ke setlhopha sefe se se buileng ka ga pholo
Tlhomo
Mo ditlapeleng dingwe le dingwe tsa tlhabololo le maitlhomo a a boletsweng mo karolong 26c ya Molao .
Lemorago le le teng la tshedimosetso
Mo go Tlhakole 2007 , go ne go ja $43 / tono go rwalela korong mo Aforikaborwa go tswa Argentina ka sekepe , le $48 / tono go tswa Gulf go tla Aforikaborwa .
Go na le dipolata tsa mefuta e e farologaneng tse di farologanang ka bogolo le popego go ya fela ka sejalo se se jalwang gammogo le bogolo jwa dipeo ( kwa ntle ga polantere ya mowa ) .
Mo go Phatwe , 2007 , Motsamaisi wa Bankabogare ya Aforikaborwa , Jito Mboweni , tsibositse gore moono wa lefatshe go dirisa mmidi jaaka motswedi wa ethanolo go tlhodile gore ditlhotlhwa di tlhallogile thata .
Maemo a go Beeletsa mo Sekemeng sa Bonto ya Botsayakarolo
Tlamelo - balemisi
PMS e ka se nne teng mo sebakabakeng e bile e tshwanetse e tsamaelane le IDP .
Tshupatlotlo ya Banka
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Ditshupetso tsa botlhokwa
Seno se tla dira jang ?
O na le dikgomo tsa nama tse 90 le matlaleletsa mme o ipela ka kelotsalo ya 91% - ga go mojamankoko mo polaseng .
( b ) oketsa kgotsa go diragatsa mofuta mongwe wa phaposo ya kgetse mo tshekong ; kgotsa
Ka gore disonobolomo ka tlwaelo di jwalwa magareng a selemo re na le maemo a bosa a a leng bollo mme go omeletse e bile pula e na ka ditlhadi e se ya medupe .
Maano le Ditirelo
Kotlo ka tlwaelo e na le ditlhapi tse di sidilweng .
Kgang ya setšhaba se se tshwaragantshitsweng , ke e e bokete .
Potso e ka bodiwa ka terasete e dirisa khepetlele e e nnang le mathata .
Tlhatlhoba mefuta ya mefero e e mo polaseng ya gago ka gale mme o tshele kopantsho e e nepagetseng ya dibolayatlhatshana tse di tshwanetseng .
Ga se gore ka gale kgotlhang ke kganetso .
BOKONTERAKA JWA TEMOTHUO - DINTLHA TSA BOTLHOKWA GO AKANNGWA
Dikomiti tsa diwoto di ka nna le seabe se se botlhokwa mo tsamaisong ya tiro ka dikgato tse tharo :
Go solofetswe gore thapo ya setšhaba e tla tlamelana ka bokana ka dimilione di le 2 tsa ditiro tsa leruri ka 2020 .
O buile a re mokgwa wa go tlhobolola balemirui go tswelela o nnile teng .
Dingwaga tsa gagwe tsa sešeng o di ntse kwa Marabastad , lekeišene la maemo a kwa tlase kwa Pitoria .
kokoanya le go kopanya ditlhokego tsa motswedi wa tiro
Botsayakarolo sa baagi se ka kgona go thusa go tswala phatlha e ka ba ka kgona go tlaleletsa dikgato tsa puso le tsa bona e bile ka tsela e , ba tlhagisa lentswe la bona .
Batho ba bantsi ba ba amogetseng lefatshe e ne e le ditlhopha tsa batho ba ba neng ba tlhola ba lwa go tsweng ba amogela lefatshe - ba ne ba kgona go tswelela go lwa ba se na lefatshe le ba le amogetseng !
Dijwalwa tsa disoya di tlhaselwa ke malwetse a a farologaneng .
c ) Ke wena motho yo o ikarabelang ka go dira duela dikoloto tsa thekenoloji ya tlhaeletsano mo lelapeng
Mo kgaolong e , re tlaa leba letlhomeso la semolao le le agang lemorago la thebolelo ya ditirelo , seabe sa Dikomiti tsa Woto le dithulaganyo tse di tshwanetsweng di dirwe go netefatsa gore go nna le thebolelo e e atlegileng ya ditirelo .
Fa phatlhatiro e nna teng mo komiting ya woto ka ntlha ya khutliso ya botokololo , Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 e tlogela morero o mo diatleng tsa mmasepala go tlhomamisa tsela ya go tlatsa phatlhatiro .
Ditshwantsho tse di tserwe ka Tlhakole mo masimong kwa Kapabotlhaba - korong ga e ise e ke e rojwe , mme masimo a tshwanela go jewa ka molelo !
tlhokomela kobamelo ka motshodi wa tetlelelo , ke gore mmatlisisi wa ditshedi yo o boneng tetlelelo , ka mabaka a ditumalano tsa kabelano ya mesola le tshutiso ya didirisiwa e go tsenweng mo go yona ;
Dipotso tse di akanyetswang :
Fa dijwalwa tsa gago di gatelelwa go itshoka ka ntlha ya maemo a tikologo gantsi di ka tsenelelwa ke bolwetse ba mofuta o mongwe bo bo ka tlhokang kelotlhoko ka bonako .
Togamaano ke ntlha e e leng botlhokwa go feta mo kgwebong e nngwe le e nngwe mme bolemirui ga bo farologane !
1.2.1 sekoloto sotlhe sa Moadimiwa go ya ka tumelano se tla tshwanelwa ke go duelwa ka yona nako eo ; mme
Ke tsena dikopano tsa Setlhopha sa Dithutiso e bile ke ya matsatsing a balemirui mme ke tlhola ke amogela batho ba Grain SA mo polaseng ya me .
Keteko ya rona ya bosetšhaba e tla nna ka Letsatsi la Kgololosego , 27 Moranang 2015 ka fa tlase ga morero o : " Keteko ya Tshimologo ya Ngwagasome wa Boraro wa Kgololosego ya rona ka go Itlhaganedisa Phetogo ya Mmatota ya Ikonomi " .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo9 : Tseokarolo mo ditirong tsa IDP 4 / 1 : tlhagiso ya 1 ya kakangwa ya ditlhagiso tsa diporojeke , tiro ya IDP ya 4 / 2 : Tlhagiso ya bo2 ya kakangwa ya ditlhagiso tsa diporojeke
O supile sentle gore o ka kgona diphetogo tse kana kang .
12.6.6 go tlhama ditirisanommogo le mafapha a setheo sa temothuo .
Oketsa metswedi go oketsa poelo
Langa Simon Mbele o tshotswe kwa Bergville , KwaZulu-Natal , ka 5 Tlhakole 1952 mme o goletse teng .
Sephuthelo sa Kaedi ya IDP se dirile ditlamelo tsa ditsamaiso le dithulaganyo tse di tlhaloganyegang tsa tsenyotirisong , go baya leitlho le tekanyetso .
Thekenoloji ya Tshedimosetso
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo a itsisitsweng ke lepodisi gore ngwana o o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 o ne a tshotswe go ya ka molawana wa 9 , o tshwanetse go dira dithulaganyo tsa go dira tshekatsheko ya ngwana mo malatsing a le supa morago ga go itsisiwe .
batsamaisatiro
Boipusetsomorago go fema kgotlhang , ( ga go na poelo , ga go na tatlhego ) .
Kgapetsa-kgapetsa
ga e senye tsweletso ya botshepegi le tlotlo mo botshepeging jwa mongwe le mongwe wa bakgatlhegedi
Montshakuno mongwe le mongwe o na le thulaganyo ya gagwe ya lapa le thefosanyodijalo , go ya fela ka maemo a gagwe , fela paterone e ne e batlile e tshwana le yona e .
( c ) go thibela motho yo mongwe go sa tshwanela gore a se ka a fitlhelela batho ba ba boutang ka boikaelelo jwa thuto ya go bouta , go kokoanya mesaeno ya maina a a tlhopholweng , kgotsa go bolotsa baemanokeng ba ntlhopheng ;
fano le ditlhaloso tsa mafoko-makima a a dirisiwang mo pholising a a sa
Kopantsha palo ya diako tsotlhe tse di badilweng mo mafelong a le lesome otlhe mme o kgaoganye ka lesome go filthela palobogare ya diako tse di leng teng mo meleng e e lekalekantshisweng mo kgaolong .
Sekao : Beke 9 -13 Motsheganong 2011 ( Ditogamaano tsa beke le letsatsi di kopantswe mo lenaneong 1 .
DIPHAKA , DITSHINGWANA , MAFELO A A BULEGILENG A BOTLHE LE DIPATLISISO KA DIMELA TSE DI GOLANG
Dikopantsho tsa beteri di tshwanetse go nna phepa e bile di bofelwe sentle .
Morero : 1 : Phitlhelelo mo ditirelong tsa boitekanelo
Mefero e gaisanela bongola jwa mmu , dikotla , sebaka sa lesedi , le dijalo .
Setoko sa dithoro ke sona bogolosegolo se tshwanetsweng go tlhagisiwa ka kelotlhoko e tona ka gonne diphologolo di ka ja ka bogagaru mme tsa bipelwa .
Mphahlele o dumela mo goreng go tsaya matsapa a go tlhabolola morafe , puo , e e leng sona sediriswa se segolo sa mokwadi , e tlhoka go siamisiwa gore e tle e baakanye morafe sentle . .
Setlhopha se o se emetseng se fitlhile kwa kae ka dithuto ?
kopano ya baagi go baya le go dumalana ka ditlapele
Baagi ba ka tsaya karolo gape mo go akanyetseng maano a puso ya selegae .
15.2.7 Komiti ya Photefolio ya Boswa le Hisitori
Ditlhotlhwa tse di kwa godimo tsa monontsha di raya gore bantshadikuno ga ba dirise dilekanyo tse di atlanegisitsweng - se se baka thobo e e kwa tlase gammogo le tshwagafalo ya mmu .
Ka go sa kgonagale gore moagi mongwe le mongwe kgotsa leloko lengwe le lengwe la baagi le amege mo thulaganyong , go ka tlhokega setlhotshwana se se tlhophilweng go dira mo dilong tse di rileng .
Dikhemikale dingwe jaaka Trifhralin ga di angwe ke metsi a a lokgobe fa di tsewa ke dikarolwana tsa mmu fa e le gore Glufosinate e tlaa nna le go ama nonofo ya dikhemikale tse di tswakilweng .
Jaaka re setse re rile , re ntse re lebelela dintlha tsa bokgwebo tse dintshwa tse re batlang go di leka .
dikomiti tsa diwoto di nna teng jaaka tsela e e botlhokwa ya botsayakarolo jwa setšhaba mo mererong ya mmasepala
Se se dira jaaka setlankana sa botlhe , mme se na le leina , tshupafelo le kgwebo ya mokgatlhotekanyetsi , gammogo le maina a ditokololo le diteng ka ga dikabelo le dikgatlhego tsa bona .
Dikonturu le go-sa-lemeng
Ka tlwaelo kgato e ya go mela e simolola dibeke tse pedi morago ga tlhago ya matlhogela .
Jaanong Potso - A montshadikuno ke ena a rwalang molato wa tlhatlogo ya tlhotlhwa ya dijo a le esi ?
( i ) go nna teng le thuso ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , fa ngwana a dira setatamente sa go dumela molato fa pele ga magiseterata , a dumela ntlha nngwe ya molato , ka nako e go supiwang dilo tse di rileng kgotsa batho ba ba rileng ;
Fa , ba ntsha ka katlego sonobolomo le mmidi ( William a re o bone sepokonyana ka korong dingwaga tse pedi tse di fetileng mme ga a battle go lekelela gape - bogolo jang ka ditlhotlhwa tsa gajaana ) .
Lefapha la Katlaatleloloago - diporojeke tsa temothuo mo Kapabotlhaba ;
Fa re ka oketsa bokana ba metsi a a leng teng go dirisiwa ke dimela tse re di jwalang re tlaa kgona go bona poelo ka nako ya go roba .
Mongwe le mongwe mo tseleng e o tshwanetse go dira poelo gore a kgone go nna le go sala mo kgwebong .
( c ) tlhola togamaano ya molao mo dingwageng di le tharo morago ga phasaladiwa mo Kuranteng ya Molao , le bonnye , gangwe fela morago ga dingwaga di le tlhano morago ga foo ; le
Jaaka rotlhe re itse , temothuo ke kgwebo mme fa o batla go nna montshadikuno wa bogwebi , go na le dintlha di le dintsi tse go ka tlhokegang go tsewa tsia go dira gore kgwebo ya gago e boelwe .
Go na le mefuta e mebedi ya dipolantere tsa mowa - e nngwe e na le kgatelelo e e sa siamang ( negative ) ( e e budulelang peo le go e pateletsa go tsena mo phatlhaneng ) fa e nngwe e na le kgatelelo e e siameng ( positive ) .
Mphahlele o kwadile athikele e ka 1991 fa a tswa go etela Kholetšhe-Katiso ya Borutabana kwa Venda .
Mo bolemiruing selo se le esi se re tshwanetseng go se emela , ke bosa .
Tiragalo ya bobedi :
Go rulaganya dipalangwa - akanyetsa gore a go dirisiwa batho ba ka kwa ntle , kgotsa go busetsa batsamaisi ditshenyegelo tse ba tseneng mo go tsona ;
( b ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , tse di umakiwang mo temaneng ya ( a ) , di tshwanetswe go dirwa-
Tumelano e ka gatelela ditaelo tsa Molao wa Mokgatlhotekanyetsi , 1984 mabapi le tsamaiso ya mokgatlhotekanyetsi .
( a ) e ka bona tshedimosetso go tswa mo go motho mongwe le mongwe yo a amegang mo tshekong ;
Dipuisano ka ga PMS le tiragatso le tebosešwa ya yona
5 . Go tlosiwa ga Kgosana
Ditemoso le tshedimosetso e e botlhokwa ya go tsenngwa tirisong ga porojeke
Maitlhomo a polantere
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
O gopola gore setlhopha sa gago se dirile eng , se se dirileng sentle ?
Rre Jones o sa tswa go fudugela mo mmasepaleng o e bile o tla mo kantorong go ngongorega ka gore mmila wa gagwe o na le lmabone a a sa lekanang .
Ntshokuno ya korong ga e busetse sepe .
Dikatlanegiso le ditshwaelo di kwalwe go bapa le ditshupo tse di bontsha dipoelo tse di neng di sa solofelwa mo kholomong ya dikatlanegiso le ditshwaelo .
Mekgwa ya go suga mmu
Fa palo ya mefuta ya dibolayadisenyi tse di tlhakatlhakangwang e oketsega fela jalo bothata ba go senya dijwalwa kgotsa go fosa le gone go a oketsega .
Go baya ditlhwatlhwa : O itse gore go go batla madi a a kana kang go ntsha kuno e e rileng kgotsa go neela batho ditirelo go go thusa gore o tlhotlhomise ka ga ditshenyegelo ka tlhamalalo le tse e seng tsa tlhamalalo le gore o baya jang ditlhwatlhwa gore o bone lotseno
Tlhopho ya mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong
Fa kgaolo e e tswelelang pele sentle e supile gore e a kgona o ka simolola go tsentsha dituelo tsa tswelelopele go badiredi .
Dinaga tsa batlamedi di ka kgona go beeletsa didirisiwa di le dintsi le go bona boleng jwa tlaleletso fa dituelo di sutisetswa kwa pele ka go oketsa kgobokanyo ya tuelelo pele le go fokotsa dituelo tsa dikatso .
MAMETLELELO " H "
Tsaya dipotso tse di latelang tsia .
Kgono ya papatso e na le tiragatso e e leng botlhokwa mo tlhotlhweng e e amogelwang ke balemirui mme ka jalo gape le lotseno le poelo ya bona .
Thulaganyo ya go Arabela matlole : go tla ka thulaganyo e o tlaa arabelang matlole ka yona le go tlhaloganya dielemente tsa kanego ya matlole .
Ke lona lebaka le , le le dirang gore balemirui ba bangwe ba dirise bakonteraka go dira ditiro tse dingwe mo polaseng .
Kgono : Ke modirithata mme ke na le kgono ya go utlwana go kgona go rerisana le go bona se ke se batlang .
bua le baeteledipele mo baaging
Mo maemong a a tsididi a bosa , logetsa kwa bokhutlong jwa letsatsi fa dibering di sale bothitho .
2.2.8 Go tlhotlhomisa maano a a farologaneng a dipeeletso le dipholisi :
Loeto go maikutlo a a siameng le wena o montshwa , go tlaa simolola ka go lebelela gore o kgona kgotlhano e e leng teng mo bophelong ba gago jang le gore go go tlhotlheletsa jang - mo gae le kwa bodirelong .
Fa o ya go jwala palo ya dimela tlase ga e o e jwalang ka tlwaelo ngwaga e , se jwala mofuta wa dimela o o nayang seako se le sengwe fela , bogolo o tlhophe mofuta o o nayang diako tse pedi kgotsa go feta go lekalekantsha bokana ba kumo ka go naya diako tse dintsi fa pula e ka na sentle .
Ditogamaano go netefatsa gore dfitlhokego tsotlhe tsa baagi di tsewa tsia
4.2.2 Tekanyetsokabo ke eng ?
Baneeladitirelo ba botlhe le ba poraefete , ka ga togamaano e e diregang mo wotong ( sk . ka radio ya setšhaba , makwalodikgang a setšhaba , le makwalo ) ;
Motlhagolatsela wa Nagoya ka ga Phitlhelo ya Didirisiwa tsa Lotsalo le Kabelano e e Siameng gape e Lekalekana yaMesola e e tlhagelelang mo tirisong ya tsona e ne ya tsenngwa tirisong ka 2010 kwa Konferenseng ya bo lesome ya Baamegi ba CBD ba tsenya tumalano e e tlamang ya semolao e e malebana le ABS .
O ka buisana le mekgatlho e mme wa tlhotlhomisa ka ditlhokego tsa yona .
Thulaganyo ya ga jaanong jaana ya setlamo e tlhalosiwa go Mametlelelo B fano go fitlha kwa pegong ya bobedi .
bontshe ka moo e tla dirang ka teng le go tsamaisiwa ka teng moo dikgatong tsotlhe go akaretsa le go neela dipegelo
Maemo a kumo e e kwa godimo e e ka bonwang a kwa godimodimo fa go jwalwa ka nako ya letlha le le siameng .
Pele ga go jwala , mokgwa mongwe wa go " fisetsa tlase " ka go dirisa dikhemikale o botlhokwa go bolaya mefero mo lekiding e e tlaa ntsifalang go feta le go fenya dijwalwa mme le go tsaya metsi le kotlo e e leng mo mmung yotlhe .
Taolo ya porojeke e akaretsa dintlha tse dikgolo tse nne tse di akaretsang :
Bogona jwa polokelo ya dithoro
Palamente e tsweletsa tiriso ya mabone a a bolokang motlakase gore e tle e fokotse kgotlhelego , go boloka motlakase le ditshenyegelo .
Ke mang yo o ka tshwarwang TB ?
2 . Go buisa maina
2.7 Ka mo CBP e golaganang le IDP ka gone
Ngk Diane Cecile Parker jaaka Motlatsa-Mokaedikakaretso : Thuto ya Yunibesithi kwa Lefapheng la Thuto e Kgolwane .
Leina la motlhatlhobi yo o kwadisitsweng kgotsa motlamela ka katiso .
Bona ba kgaratlha le go gaisa .
Aforikaborwa e nnile le kgatelopele e ntle ka go fetogela go tswa go tlhaolelele go ya go temokerasi .
Thulaganyo e e totileng baagi e ikaelela go :
Thomelelo ya monontsha ya molemirui mongwe le mongwe e ne e rulagangwa ( ka go kopantsha balemirui ka makoko go kgona go folosa gangwe fela ) .
Se ga se mokgwatiriso o o itshegeleditseng .
Kano e na le tlhaloso ya karolwana eo ya lefatshe e e kgethegileng .
Lobaka lwa tiro lwa Komiti ya Bookamedi le Mananeo e tla nna lobaka lo lo tswelelang lwa dingwaga di le tlhano ( 5 ) tse di tswelelang ka nako e le nngwe le lobaka lwa tiro lwa Kgotla ya Setso
go gelela leswe le go le latlha
Leano le le tlhamaletseng ke go tlosa maotwana , go ntsha mowa wa dithaere le go di baya mo di sireletsweng teng , mo go seng bollo e bile go omeletse , gore di bolokiwe teng go fitlha di tlhokiwa .
Tekanyetso e ka dirisiwa go nna " mong " wa gago go tsweleletsa kgwebo ya gago .
Re itumelela go dira le Piet Potgieter ka botsalano mo maemong a gagwe a mašwa .
Go tlaa fokotsa kotlo mo mmung mme mmu a tlaa galaka .
Tlhagiso ya mefutapeo ya mmidi wa Bt , e fokoditse tlhokego ya taolo ya dibolayasenyi ka kemelano ya mefutapeo e e nang le lotso lo lo kgatlhanong le tlhaselo ya sebokophetlhi .
Tebokgolo ya tiragalo e e ne e le go bona pharologano , fa e le teng , mo ditlhagisiweng tsa dikgaolo tse pedi tse mo mmung .
Mo temokerasing e e matlhagatlhaga tshegetso ga go ka moo eseng botlhokwa .
Se ke kgwetlho mo dikhanseleng tsa selegae ka se ka tlhola kgaisano kgotsa tirisanommogo , go ikaegilwe ka moo se tsholwang ka teng fa gae .
Fa e le la morafe tumelo ya go dirisa lefatshe e nna ya morwa wa ntlha wa motho fa kgosi le kgotla di dumela .
Sekao , fa khemomedi e fokotsega ka nako ya mmidi o sa ntse o gola , go monyelwa ga metsi go tlaa fokotsega thata , go go tlaa amang monyelo ya dikotla .
Mosola wa korong go boitekanelo ba batho o tlhomiwa ke gore e jewa e ntse jang .
Fa go na le bogalaka go feta mo mmung semela ga se kgone kgotsa ga se batle , go tsaya dikotlo ( difosofaete ) .
Ka 1970 , maAfrikan otlhe a ne a reboletswe go nna mo dinagamagaeng mme boagi jwa bona jwa Aforikaborwa jwa khanselwa .
Go ntse le batlhophiwa ba Montshakuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga ba le supa .
" Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba " go tewa Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba yo o tlhopilweng go ya ka molawana wa 13 wa " National Prosecuting Authority Act " wa 1998 ( Molao wa 32 wa 1998 ) , yo o dirang go ya ka ditaelo tse di ntshitsweng go ya ka Molao ono ke Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , fa go tlhokagalang teng kgotsa go ya ka molao mongwe le mongwe wa botšhutšhisi kgotsa go ya ka taelo ya molao o o umakilweng mo go molawana wa 21 wa " National Prosecuting Authority Act " wa 1998 ;
Batho ba ba dirisanang mmogo , ba ba tlotliwang , ba ba nang le botho mme gape ba ba nang le boikanyo !
Ka 1985 o ne a thapiwa kwa Senwes , a dira jaaka moeteledipele wa setlhopha go fitlha ka 1992 , fa a a ne a ya go dira kwa Vetsak .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Go ne go bonala sentle gore mongwe le mongwe yo o tlhophilweng o ne a kgonne go oketsa ditiragalo tsa bolemirui tsa gagwe ka mokgwa o mongwe le o mongwe .
Tumelo ya gore Modimo o tlaa re romela pula mme O tlaa re naya tse re di tlhokang .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go http://www.sarsefiling.co.za .
Le mororo kgatelelo ya mowa e le botlhokwa thata , go dira ka thaere ya mothamo wa mowa o o farologaneng go ka nna le tlhotlheletso mo ingaparelong le mo mmung .
Ga re kgone go tswelela go solofela gore mmuso o tshwanetse go tswelela go re naya madi a go lokela dijwala ngwaga le ngwaga - ka re le balemirui , re tshwanetse go lemoga gore fa re adima madi re tshwanetse go a busetsa .
Fa tlase go latela dintlha di le mmalwa tse di tshwanetseng go tsewa tsia mabapi le tsamaiso .
Dintlha te di farologaneng di le mmalwa di tlaa tlhotlheletsa thulaganyo e :
Fa dikhemikale tse di ka gasiwa pele mefero e simolola go mela ga di thuse sepe .
4.11 Lenaane le tla manegwa gore maloko a baagi a le tlhatlhobe malatsi a le 6 mme motho ope yo o batlang go nna kgatlhanong le go tlhophiwa ga leina la mongwe a ka nna a tlhatlhela kganetso ya gagwe ka lekwalo lego e romela go Khomišine ya Ditlhopho , a tlhagisa mabaka otlhe a go nna kgatlhanong le leina leo ga gagwe .
Fela le gale mo tumelanong ya khiro mohirisi o bona bokana kang jwa madi jo bo tshwanang go tswa mo mohiring go sa kgathalesege seemo sa setlha - se se rayang gore mohiri o ka iphitlhela mo mathateng a matlole , fa setlha se le bokoa mme go na le lotseno lo lonnye kgotsa lo se yo gotlhelele .
Ke dira tse ke di buang .
( e ) go neela ba ba amegileng ka ntlha ya tshenyo kgotsa kutlo-botlhoko , tšhono ya go ntsha maikutlo a bona ka fa ba amegileng ka teng ;
Sediriswa 3 : Tekanyetsokabo e e tsibogelang bong
Nna bonolo mo balalediweng fa o romela kitsiso .
Bolosika bo bo siameng bo itsewe bo le :
Kwa Mpumalanga le Kapabotlhaba , go na le bantshadikuno ba bantsi bao ba nang fela le masimo a heketara e le nngwe kgotsa tse pedi mo lefatsheng la morafe .
Go thusa go kgona go jwala peo ka nako e e rileng ya go jwala .
Setshwantsho sa 4 : Bolaodi ba pH ya mmu .
o se leloko la sekema sa dišere sa khamphani epe e nngwe .
Gape re rotloediwa go tsamaelana le temothuo " .
( a ) Kgonagalo ya gore ngwana a ka nna kotsi mo go ene ;
Tsharololo ya pitso ( sebaka se se yang go nniwa mo setlhogong se sengwe le se sengwe )
E AMOGETSWE SEMMUSO KE : __________________________ LETLHA : ____________________________
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse dinnye
1 . Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo )
mme ba buisana ka ga dikarabo mo kopanong e e tsenelwang ke batho botlhe .
Jaaka karolo ya lenaneotlhabololo , re katisa le go ema nokeng bantshadikunopotlana ba go tokafatsa matswakabele a ntshodikuno a bona .
Ke eng se se ka nthusang mo go kgoneng go reetsa ka tlhoafalo ?
Mefero ke thogo ya molemirui - mefero e tsaya bongola , dikotla , lesedi le mowa tse di ka bong di dirisiwa ke dijalo tsa gago - fa o batla go nna molemi yo o siameng laola mefero ya gago .
Fa mefero le nngadule le disenyi tse dingwe di tlogelwa fela mme di sa laolwe , go tlaa senyega tota .
O tlhole o ntse o tlhokomela tota fa modirisani a fetola lenaneo kgotsa mokgwa wa go rulaganya ditshupetso go " tokafatsa " ditiragalo .
Aforikaborwa e dirile kgatelopele ya ka bonako mo go atoloseng thuto ya pele ga sekolo mme bokana ka dimilione di le 8 di amogela dijo kwa sekolong .
Karolo e e supang gore ke mang yo o ikarabelang ka go amogela pholisi semmuso , go e fetola le go e tlhabolola e tshwanetse go akarediwa fano mme , fa go kgonega , e tshwanetse gore gape e supe gore setlhopha seno kgotsa motho yono o bone jang taolo eo , a ke ka go e abelwa kgotsa ka tsela e sele .
Ba tshwanetse ba ithute " go itshwarela tlhapi " .
Kanola ke mofuta mongwe wa dijwalwa tse didirisiwang go refosanya dijwalwa mo masimong go balemirui ba bantsi mo dikgaolong tsa Swartland le Kapaborwa .
Ke tlhagisitse dintlhakgolo tsa Pegelo e boleele jwa yona e leng ditsebe di feta 600.
Didiriso le botlhokwa jwa tsona mo ntshokunong ya dijalo ;
Korong ya durum , e e nang glutene e ntsi , e e leng thata tota , e e bonalatsang , e le mmala o mosweunyana e dirisiwa go naya boupe ba semolina go dira dipasata le dibulgura .
O tlaa rekisa jang dijalo tsa gago ?
25 . DITHULAGANYO TSA DIPHETOGO
Mokgwa wa thokomelo : ditlhopha le kopano
Ngwaga nngwe le nngwe re latlhegelwa ke dimilione tsa ditono tsa mmugodimo , totatota ka ntlha ya kgogolego e e tlisiwang ke phefo le metsi a pula .
Se dire mathata a bone mathata a gago .
Nako ya go jwala e tshwanetse go tlhomiwa go tlhokomela gore dimela di se ntshe mafetlho ka nako e go leng bollo go feta ka selemo .
Tshwaro e e lekanag e tsaya gore mongwe le mongwe o na le tshiamelo ya maemo a loago a a tshwanang , tuelo , le maemo a tiro a a tshwanang a banna le basadi .
( b ) Rejisetara e e umakilweng mo temaneng ya ( a ) e tshwanetse go akaretsa tse di latelang :
Tsaya metsotso ya dipitso .
Go tlhaloganya sentle mabaka a ditlapele
Dijalothoro , sekao mmidi , sonobolomo , mabele , matonkomane le dinawa tsa soya ;
Leano / diteng / lobaka / dikgato tsa togamaano ya CBP
( a ) mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; kgotsa
Go ripa tlhotlhwa ya bese ya letsatsi le le 1
Molemirui a ka batla go oketsa pH go nna mo maemong a a ka nnang 4 , 4 mo dingwageng tse di latelang go kgona go tlisetsa kotlo mo dimeleng gore di e dirise .
Fa phefo e foka go botoka go ema , pele go simololwa go gasa .
Ntšhwafatso ya kabolefatshe e e atlegileng e tlhoka dilo di le mmalwa go dirisana :
Fa ketane e repile gannye fela e tshwanetse go gagamatswa mo letsogogagamatsong le le rileng .
Setlamo sa inšorense se baya tswelelopele ya montshakuno leitlho go tloga fela kwa tshimologong , mme ba ka nna ba gana go sireletsa dijalo mo kgatong efe kampo efe - ba sekaseka mofuta le boteng jwa mmu , ditshekatsheko tsa dikaommu , tirego ya jalo , tlhopho ya mofutapeo , nontsho , pego ya tlhogô , taolo ya mofero le disenyi , mme kwa ntle ga gore tsotlhe tse di dirilwe go ya ka ditlhokegotaelo tsa bona , batla gana go inšora dijalo .
Tlhaloso
Go baakanyetsa kopano
Go botlhokwa go se tlogele tlhaka go nna mo tshimong nako telele go feta ka tatlhego e ka nna teng .
Mekgwa e e batla go thusa go netefatsa tshireletso e e botoka ya bengdipholisi le batswelwamosola le go nna le seabe mo tsepamong ya matlole .
Dikgomo le tsona di ka tlholwa fa go tlhokiwa , mme fa kgomo e dusa , gantsi ke sesupetso sa gore bolwetse ba trichomoniasise ga bo teng .
4 . Dikiletso tsa go rekisa dišere
Kgaolo e e akareditsweng ka llaeme ya 50 kg
Ditlhabololo tsa mmu gape di dirisiwa go nna ntlha ya tshimologo ya baitsemmu , ba ba tseneletseng mo go tsa go uma kgotsa balemirui ba ba leng ditswerere tsa bolemirui go atlanegisa gore go dirwe jang go lekalekantsha botlhokwa ba monontsha go jwala dijwalwa .
Minolosa , phepafatsa le go tlatsa gape thulaganyo ya tsidifatso .
Mo temothuong ya motheo go kgonega fela fa kgwebo ya gago e tlamela ka dikuno tse batho ba di tlhokang gore mong a kgone go nna le lotseno .
Go ntsha go feta sejalo se le sengwe ka ngwaga .
mekgatlho ya setso
nnoto e e tsweleditsweng
Dikelopoelo tse di kwa tlase tsa ntshodikuno ya dithoro e e ketefaletsang balemi go nna le matlole a go tlamela didiriso .
Melo e e bokoa ke nngwe ya dibako tse dikgolo tsa seemo sa bofelo se se bokoa .
Gore tshedimosetso e tle e dirisiwe go tlhoka gore e sekasekiwe ka tsenelelo .
Fa ke ne ke ntse ke tsamayatsamaya mo kgaolong ya Bokone-bophirima ke ne ke makala go bona diruiwa tse di swang - di bopame mme di swa ka go se na dijo .
Dikomiti tsa woto tsa tiragatso e e tlhagelelang , le dikarolo tsa bona ( sk . kwa dithutanong tsa togamaano-pele , diphousetara ) ;
Go bifela ka go dirisa dibetsa ;
Kgono : Boitshwaelo le ditlamego go dirisa bolemirui e le kgwebo le go uma go bona madi ke kgono ya me .
Go bonako thata go tshela khemikale go laola mefero go na le go e tlosa ka semotšhine ;
bokgoni jo batho ba nang le jona
3.4.1 Go khutlisiwa ga botokololo ba Komiti ya Woto le go tlatsiwa ga diphatlha
Ke tshenyego ya diphatlhanaya tse dinnye tse dintsintsi mo dibokwana di jeleng teng .
Go dira dipatlisiso tse , go tshwanetse ga tlhophiwa setlhopha se se eteletsweng pele ke Moatefokheiti wa Puso yo Mogolo , gammogo le baitseanape ba ba ikemetseng mo go ageng gape mafelo a ditiragalo tsa bosenyi , moitseanape wa dithunya le batlhankedi ba forensiki le Babatlisisi ba Bagolo ba kwa IPID , le baitseanape ba bangwe ba ba ka nnang maleba .
Go romelwa ga tshedimosetso e e ka dingwaga kwa Lefapheng la Ditirelo tsa Selegae
Mogodisi le segoletsi sa lotso sese bolelelang jini ya Bt e e tsentsweng gore e tlhagise " delta endotoxins " leng le gona kae .
Thipa e ka dirisiwa go sega mmu o o bonwang mo mosimeng wa thalotlhakore .
Aforikaborwa e tshwanetse go dira go feta mo pakeng e telele go etleetsa bogaisani mo dikarolong tsa mesola e e bapiswang eo e ka dirang gore bontsi ba batho ba bone ditiro .
Lo se ke lwa latlhegelwa ke mafolofolo a lo nang nao . . . "
Thulaganyo ya go tlhatlhoba tswelelopele e ka nna ya dirisiwa jaaka sediriswa sa go itlhatlhoba ka nosi , go ipeela maikaelelo , go tlhokomela tswelelopele le go gokaganya ditlhaeletsano le badirisi ba ba ka kwa ntle .
Tlhabololo ga se ka mebaraka .
Go kopanya tshedimosetso ya togamaano
Thobophopholetso ( ditono / ha )
20 % ya dimela e thelegetswe .
1.1.1 Maikaelelo a pusoselegae
Seesimane
Balemirui ba bantsi ba latlha kgaolo e kgolo ya kumo ya bona ( gare ga 2% le 5% ) ka ntlha ya go latlhega ka nako ya go roba .
20 TLHABOLOLO YA MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA
95% ga e na motlakase
Peeletso efe le efe e e dirilweng ka madi a a adimilweng e ka raya ka gale gore montshakuno o dira peeletso ya jaanong ka tsholofelo ya poelo golo gongwe mo isagweng .
Go setse go fetile dingwaga di le masomepedi-supa morago ga puo e mme , fa o buisa puo yotlhe , o hutsafatswa ke gore thuto e , e e tlhalosiwang ke Es'kia Mphahlele , ga se e e botlhokwa go ka buisiwa ke morutabana yo mongwe le yo mongwe mo Aforikaborwa .
Tlhabologo , e e simolotseng ka go tsoma mo ditlhopheng tse di rulaganeng , jaanong e bonwa ka kitso le bokgoni tse di kgethegileng , gammogo le go ntsha dikuno tsa temothuto le tse di itiretsweng go go tseneletseng , go go rulaganngwang mo Pusong .
Ngwaga ya tsalo ya ntlha
Boemo jwa Kgotlakgolo 107 4 .
Dipalopalo tsa dimela tse di kwa tlase thata di lekanyetsa kgono ya thobo , mme palopalo e e kwa godimo thata e tlisa ngodiego e e oketsegileng mo dimeleng e le yona e fokotsang thobo .
Dithulaganyo ( Exco , Makgotla-Potlana , Dikomiti Tsa Photefolio le dikomiti tse dingwe )
Ditlhokego tsa batho
Tlamelo ya dimatšhine e setseele mokgwa wa botshelo - tlhokomelonyana ya letsatsi le letsatsi mme ka jalo ga go ka ke ga nna le mathata .
Ga go baoki ba ba ka dirang se
Sekai se sengwe :
Go nnile nako ya dijwala tsa selomo e e leng bokete gape - pula e nele ka bonako go ba bangwe mme ba bangwe ba e amogetse morago ga noka ; ba bangwe ba amogetse e ntsi go feta mme ba bangwe ba amogetse e nnyane ; fa pula e tla e ne e na ka sefako le tladi ; kgogolego ya mmu e oketsegetse fa metsi a wela mo mmung o o omeletseng go feta go se na sepe - mmu o o se nang sepe ka ntlha ya go se kgone .
Ante a tswelele go tiisa balemirui ba bangwe moko go tswelela go leka mme le ene o tlaa kgona kwa mafelelong .
Babuisi ba rona ba re . . .
Ntlha ena e ja madi mme e tlaa busetsa madi fa o amogela tuelo ya gago ya mmidi fa o le mo maemong a a kwa godimo .
Kgato ya kgwebo ke fa sengwe se se nang le bokgoni jwa go gwebisiwa se setse se supilwe mo sedirisiweng sa setshedi sa fa gae .
Nako - nako e tshwanetse ya siamela bao ba ba tlaabong ba tsene pitso .
Boloka dijalo ;
Tlhagiso ya dikgetse kwa godimo
Balemirui ba tshwanetse go gatelela maemo a a siameng a tlhaka e ba e isang go disilo ka gore fa go sa nna jalo go tlaa nna tshenyego gape go phepafatsa thobo .
Boineelo jwa makhanselara a woto go tsaya karolo a dira le dikomiti tsa diwoto ( go sa ikgatholosiwe gore go a tle go nne le dikgotlhannyana fa gare ga bobedi jo ) ka maikano a mongwe le mongwe a saennwe ke makhanselara a diwoto tse di tlhaotsweng mo Kgatong 1 , gore ba tlaa tsholetsa tseokarolo e e matlhagatlhaga mo diwotong tsa bona le go dira gore CBP e atlege .
( d x f ) kgotsa
Semphete-ke-go-fete wa setlha sa selemo se se tlang , o nna ka gale mo go Lwetse le Diphalane ngwaga le ngwaga .
2.2.6 go ya ka Tumelano e , sekoloto sa Moadimi se tla nna sekoloto-segolo seo se saletseng kwa morago mo tsamaong ya nako go dikoloto tse dingwe tsa isagwe le tsa jaanong tseo di dirilweng ka maikaelelo .
3 . Le fa go ntse jalo , puo ya go dira ka ditšhelete e e tla bong e dirisiwa ke setlamo ya go tlhaeletsana le badiri kwa ntle ga setheo le mo teng ga setheo , le baduedi ba lekgetho le baamegi ba bangwe e tla nna Seesemane .
Tshela mo boalopeong jo bo baakantsweng sentle .
Tshomarelo ya mmu
Tlhagiso ya bobedi ya Togamaano e e Totileng-Baagi le Kaedi ya IDP di ikaegile ka tlhagiso ya ntlha .
Ntlha e e leng pila fa go laolwa malwetse a mmidi ke go tlhokomela le go lebelela .
o sekaseka dilo tseo tse e di tlhokang ka tatelano ya botlhokwa jwa tsone .
Fa modirisi a sa rate go duela tlhotlhwa eo , o emisa go reka folouru le go emisa go besa go fitlhelela ditlhotlhwa di tokafala .
Jalo o ka dirisa maemo a go jwala ka simololo ya setlha fa go na le metsi mo mmung a a lekaneng mme wa nna le peo ya mofuta wa setlha se se khutswane e o ka e jwalang fa pula e ka na ka kgwedi ya Ngwanatsele kgotsa ka tshimologo ya kgwedi ya Sedimonthole .
Bantshakuno ba tshwaela jang mo ikonoming ?
A nte re lebelele dikao tsa nako e khutswane le tsa nako e telele tse di dirisiwang mo kgaolong .
Go loga maano go setlha se se tlang
Potso jaanong ke gore ke dire eng fa ke kopiwa go ya theetsong ya CCMA go utlwelela kgang e e leng teng .
1 . Dikakgelo tse di bulang le go amogelwa ga botlhe
Dimedi ke motlhodi o o nonofileng thata mo kemelanong le kgato e e bogogodi ya pula .
Fa dikarata tsa masimo di ka kgonwa go rulagangwa mafelo a mo diteko di tserweng teng a ka tshwaiwa , fa gongwe ka go tlhoma letshwao kgotsa ka go dirisa sesupetso sa GPS go kgona go boela teng fa go tlhokiwa .
Re tshwanetse go nna le go bona bogotlhe fa re lebelela kgang ya go fetola le go tlhabolola balemirui .
Letsatsi la Aforika le jaaka letsatsi go keteka ngwaoboswa ya rona ya Aforika , le go tlhagisa hisetori le setso sa kontinente ka botaki
Ka botsa mogatsaka ka go tshoga gore re tlile go dira eng go thibela tlhaselo e e apolang lefatshe la rona ka go tlosa bojang .
Dikarolo tse tsa khutliso di akaretsa dikatlanegiso tsa tiro tsa tshegetso le tsa go sala morago le mokgwa wa tlhokomelo go tsweletsa pele thulaganyo ya tokafatso ya thuso .
Mo kopong e e romelwang go Letlole la Ditiro , re lekanyetsa bokana ba madi a molemirui a a nayang go kopana le bokana ba phokotsotlhotlhwa e e neiwang ke bodirelo e le " katso ya gagwe " .
Fa o batla kitso gape romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Mo matsenong a athikele e , Moporofesara Es'kia Mphahlele o bolela gore : " Fela fa motho a ithutile go buisa kwa sekolong , ga go na leparego la gore kitso ya gagwe e ka gola go le kanakang gammogo le maatla a go e dirisa .
Maikaelelo
Koketso tlhotlhwa
Dikgwedi di le 4-6
Fa o batla go bidiwa montshakuno , o tshwanetse wa bo o dirisa lefatshe la gago ka botlalo - o ntsha dikuno ka bontsi jo o ka bo kgonang .
Kgotsa mo mabakeng a temothuo :
A ke rutile mokgweetsi wa terekere ya me ntlha e ?
Go botlhokwa tota go dilo tse di leupa le tsa ditlhakanyana .
Mphahlele o ne a lebisisa ka kelotlhoko puo e e tlhalosang maAforikaborwa ka se ba seng sona , go lebilwe mareo a a jaaka -bo- seng-semorafe le bo-seng-Mosweu kgatlhanong le se ba leng sona tota .
Go reiwa setlhopha sa balemirui ba ba akanyang go tshwana ba ba tseneletseng go dirisana mmogo e le setlhopha ka mekgwa e e tla thusang go tsweleletsa pele dikgwebo tsa bone ka bongwe le bongwe .
Go ya ka ditlapele tsa leano , batho bao ba nang le bogole ba tshwanetse go bo ba etleeditse phitlhelelo go thuto ya boleng le thapo .
Kopana le setlhopha sa Bothaville sa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA : Go tswa molemeng ke : Jane McPherson , ( motsamaisilenaneo ) , Willie Kotzé ( mogokaganyi wa katiso le tshedimosetso ) , Debbie Nel ( mothusi mo ofising ) Jenny Mathews ( Motsamaisikhuduthamaga : Grian SA ) le Nico Vermaak ( motsamaisi : Ditirelo tsa Bokoporasi , Grain SA ) .
Dithulaganyo tsotlhe tsa tsamaisomatlole di siame , gammogo le leanotiragatso le le atologileng la montshakuno mongwe le mongwe .
Go botlhokwa gape go lebelela diogere ( dibokwana ) le go lokela tse dintshwa fa go tlhokegwa ka gore ke dilo tsona tse , tse di rwalang go elela ga monontsha ka go tshwana le jaaka go tlhokiwa go mo o lokelwang mo mmung .
Mokopa-tshedimosetso ope yo o dirang dilo go ya ka dipatlalafalo tsa mokgwa-tsamaiso gore kopo e nne e e amogelesegang jaaka go tlhalosiwa fa godimo le mo bukeng eno ya ditaelo :
Ka nako eo , ono e ne e le molao wa ntlha mo lefatsheng o o neng o naya batho tshwanelo ya go newa tshedimosetso e e tshwerweng ke ditlamo tsa puso .
Fa thomelontle e le ya patlisiso kwa ntle ga patlisiso ka ditshedi , tetlelelo ya thomelontle e e neelwang ke MEC wa lefapha le le maleba e a tlhokega .
Ke tota ke lebogela gore Grain SA e bo e etetse sekolo sa rona gonne ba re rutile dilo di le dintsi ka temothuo .
Morago ga kgatsho e weditswe , a sekgatshi se phepafaditswe le go bolokwa sentle ?
Peotshenyegelo ya ditiro e na le go nna matswakabele ka gore go na le mefuta e mebedi ya ditshenyegelo e e tshwanelang go akarediwa mo palelong .
2.2 Ga go na leloko lepe la Kgotlakgolo le le tla direlang mo Komiti ya Photefolio e e fetang e le nngwe ;
Dipoelo go tswa peong ya maidi le peong ya tulafatso e e bulegileng
Jalo go botlhokwa go netefatsa gore dintlha tsotlhe tsa gago tsa go laola di supa ka botlalogolo kgono ya gago ya go bona kumo e e siameng ka nako e .
Bomankge ba ba katisitsweng ba CBP le batsamaisi ba le mmalwa , go akaretsa ba dikomiti tsa diwoto ;
" Oats " e e tlhogang mo marigenge ne e kgona go laolwa mo masimong a a sa jalwang pele ga dijalo tsa selemo di jalwa , mme mefero ya selemo e ne e le bonolo go e laola mo masimong a korong , gonne bontsi jwa yona ke ya matlhare a maphaphathi , fa korong e le matlhare a masesane , ka jalo taolomofero ka khemikale e ne e le bonolo .
Bukanatshedimosetso ya Batho Pele e ne ya tlhagisiwa go neelana ka kutlwisiso e e tseneletseng ya Pampiri e Tshweu ya Batho Pele ya 1997 le go tshegetsa tokafatso ya bodiredipuso .
Mefero e na le mekgwa e e farologaneng ya go ijwala mme mekgwa e e tshwanetswe go tlhokomelwa fa go logwa maano a go laola mefero .
Letonkomane ke tokololo ya losika la ' dinawa ' mme ke senawa .
Batsayakarolo ba newa dikgomaretswa tse di serolana kgotsa dipampitshana tse ba kwalang mo go tsona ditsibogo tsa bona .
Dijwalwa tse di farologaneng di tlhoka dilo tse di farologaneng mme jalo go pila go fetola mofuta wa dijwalwa tse o di jwalang mo tshimong e le nngwe go kgona go tlosa le go fetola dikotlo tse dingwe mo mmung mme go se tlhole go nne fela jaaka go ne go ntse .
Leaneo la mmuso la ' Fetsa Tlala " la go tshegetsa balemirui ba ba itshegetsang mo dikgaolong tse dinnye tsa naga le le tlisitsweng ke Tautona Zuma ka kgwedi ya Diphalane 2013 le tlogetswe go nna sephiri ka ntlha ya botlhokwa ba madi le kgono .
Tlhagafalo ya Bantsho e rutile bantsho gore ba iphemela ka ditsela tsotlhe .
TSHEDIMOSETSO YA GO IKGOLAGANYA LE RONA
3 / 2Dikabo tsa tekanyetsokabo ya pele , dikabo go ya ka porojeke
Se wele mo tidimalong ka bonako fa dilo di sa tsamaye sentle mme o tlhaselwa ke mathata le maswabi .
Go go tshwane jaaka maloba fa re ne re dirisa diatla fa re jwala peo kgotsa fa re ne re dirisa megoma go tlhagola masimo .
Dikgolaganyo gare ga ditiragatso tsa CBP le IDP di ka tshegetswa ka go netefatsa gore baemedi ba diwoto ba tsaya karolo mo tiragatsong ya IDP .
3.2.3 Dipaka tsa tekanyetsokabo
Monakaladi o ka nna mathata a magolo , mme ga o botlhofo go bolawa .
( 4 ) ( a ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di ka tswela pele fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a se teng , fa magiseterata yo o reetsang tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , a kgotsofetse gore go dira jalo go ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana .
Molao wa Dithulaganyo tsa mmasepala 2000
Porogeramo ya Thuso ya Ditlamo tsa Tirisano tsa GEP ( Co-operatives Assistance Programme -CAP ) e ikaelela go tiisa ditiro tse di itshimoletsweng ke Puso go isa kwa tlhabololong le tsweletso ya go tlhama Ditlamo tsa Tirisano tsa dikgwebo tse dipotlana mo lekaleng la tshegetso ya SMME le tlhabololo mo Porofenseng ya Gauteng .
Dikolo , dilaeboerari le mafelo a kokelo go ralala Kapa Bophirima di neetswe tsosoloso mo go tsa thekenoloji ka go dira gore di fitlhelele ditirelo tse di tokafaditsweng tsa borotebente .
Dithemphereitšha tsa mmu tse di matshwanedi tsa go jwala ke magareng ga 15ºc le 27ºc .
Go diragatsa
Go supa gore go tshela ga diafalatokosini go bonala fa le fale , mme go kotsi thata jalo go tlhokiwa mananeo a go laola phokotso kgotsa go tlosa diafalatokosini mo dijong tsa batho tota le tsa diphologolo .
Ka ntlha ya tiriso ya dišhelete go lema mo go sa tlhokiweng teng go tshwanetswe go tlogelwa mme go dirisiwe go suga ga mmu go somarela .
Togamaano e e Tswakilweng ya Tswelopele le Tlhabologo e :
Malwetse a mothuthuntshwane le ngadule
Moswi Vetman Piet , o supa tiriso ya Hoodia
Ke ditokololo dife tsa komiti ya woto tse di tshwanetsweng go neelwa maikarabelo a go dira tiro eo ?
616 or 660 : Thoko Mofokeng o ithutile dilo tse dintsi ka bolemirui fa dingwaga di ntse di tswelela .
O santse a na le yona hotele e , e bile o na le laesense ya nnotagi .
Difero tse di fisiwang ga di a tshwanelwa go fisiwa ka nako e mollo o ka tukang go feta , jaaka 1 ) fa go omile e bile go fisa thata le 2 ) fa phefo e foka thata .
( a ) go itshokela tiro ya setemokerasi ; le
E ka nna mo gare ga mofatlhosi le batsayakarolo kgtsa mo gare ga batsayakarolo .
Tshola dipati le difensetere tsa boapeelo di butswe ka fa go kgonegang ka teng go tlamela ka tlhabisamowa e e siameng ; se se thusa go thibela tlhogô ya mouta le boswa .
Karologantsho ya sebaka ya tlhaolele e tswelela go bonagala thata mo nageng .
Diporojeke tse kgolo tse di neng tsa dirwa go tloga ka 1992 di thadisitswe fa tlase fa .
Mesola ya ditšhelete e e tlhagelelang mo ditumalanong e ka tsaya mokgwa wa dituelo tse di duelelwang kwa pele , dituelo tsa nako e telele ( tse di tshwaraganeng le ditiragalo tse di botlhokwa tse di jaaka go faela patente kgotsa konosetso e e atlegileng ya ditekelelo tsa saense ) , peeletso ya tekano le dikatso .
Go pila ka gore maemo a oli a a kwa godimo a tlisa peo e e bokete .
Gape , o na le maemo a tirisanommogo le molaodi wa Lafapha la Temothuo la gagwe .
Ka jalo go na le seelo se segolo , sa maatla mo sebopegong sa disele e e dirisitsweng le ditshenyegelo tsa metšhine e e dirileng e e tlhokegang mo tshugong .
Togamaano a porojeke , go ka twe ke motheo wa tsamaiso ya porojeke .
M&E ya matlole a a laolwang ke tlhokego
Dikomiti tsa diwoto di tsewa jaaka setlhopha se se ikemetseng sa kgakololo se se tshwanetseng sa se ke sa gobelela .
Neelano ka tshedimosetso morago ga tshekatsheko e botlhokwa mo mabakeng otlhe :
Komiti ya gago ya woto e ka nna le seabe se segolo mo tsamaisong ya tiragatso ka magato a le mararo :
Go thusa ka ditshenyegelo ka tshireletso ya ditlhotlhwa tsa dijalo go bona kadimo ya ntshodikuno .
Fa a lebile diketeko tse tsa go sa le gale , kgololesego e santse e tla ; fa a sekaseka maemo a loago le a thuto mo Aforikaborwa , Es'kia Mphahlele o tlhobaetswa ke dipotso dingwe tse di nang le tlhaloganyo , tse di akaretsang : " Mafaratlhatlha a kae , a mo go ona kgopolo ya [ kago-setšhaba ] e ka tsayang maatla a yona a semoya le botlhale a a ka isang kwa bonneteng jwa seloago ? "
Ngwaga o , jaaka go ne go le ngogola , pula e nele morago ga nako e bile e nele fa le fale - balemirui ba bangwe ba amogetse e ntsi mme ba bangwe ba amogetse le e seng .
Tlhokomela :
Dikgato tse di latelwang fa o batla go reka polase ;
Melawana ya Molao wa FAIS o simolotse ka la 30 Lwetse 2004 .
Setso sa Afrikan se kgatlhanong le bobodu , le bopelotshetlha .
Mokgwa wa bofatlhosi : Puisano e e tsenelwang ke batho botlhe , ditlhopha tse di nnye
14.5 Leloko le tshwanetse go bolelelwa go sa ntse go na le nako pele go batlisisiwa ka nako le lefelo le dipotso-patlisiso tseno di tlileng go direlwa kwa go lone ;
1 / 7 Merero ya ditlapele
Dikomiti tsa Diwoto di a tlamega mo baaging ya go tsaya dingongorego tse go ya kwa khanseleng ka tsela e e nonofileng tota .
Montshakuno wa mogwebi
Tsenyotirisong ya IDP
Didiriso tsa diatla tse di sa tshwaragang .
Lemorago la Pholisi ya CBP
Katlego ya lona e tla ikaega mo goreng maAforikaborwa a tseye maikarabelo a leano , a eteletswe pele Moporesidente le Kabinete .
Fa o ntsha dikuno tse di bokete ( dithoro kgotsa mothamo o mogolo wa merogo ) a dillori di ka kgona go di rora ?
Gompieno bokana ka diphesente di le 60 tsa batho di nna kwa metsesetoropong .
Kgaolo ya mmaraka ya dijo ke ntlha ya boraro : E tlhotlheletsa maemo a tlhotlhwa a go uma kumo ya bolemirui go balemirui ka dintlha tsa tshenkelo le ditiragalo tsa go oketsa tlhotlhwa .
KAROLO 1 : KGOLOLO KGOTSA TLHATLHELO
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye , dipuisano tsa beng .
Go ne go amogelwa tee go ikgalolola le tsa go jewa go itsitsibosa mme ga nna nako ya go amogela dikgang tse di itumedisang tsa gore ke bomang ba ba leng batlhophiwa ba bofelo mme gape le gore ke mang yo a tlhophilweng go nna mmampodi wa setlhopha se sengwe le se sengwe mo go tse tharo di le : Molemirui wa Boiphediso wa Ngwaga , Molemirui wa Kgaolonnye wa Ngwaga le Molemirui wa Kgwebo ya Tiriso ya Ditšhelete ya Motlha o Monthswa wa Ngwaga .
Dithulaganyo tse di batlegang tsa togamaano ya woto di tlaa tshegetswa jang ?
( vi ) go dira tshekatsheko ya ngwana , fa e le gore e ne e sa dirwa mo nakong e e fetileng ; kgotsa
Bothata go tsoga phakela ; mme le
Se , se bontsha fa diyunibesithi e le ditheo tse di botlhokwa tota .
Tiragatso ya togamaano e botsa pele " Le ka dira eng jaaka baagi go rarabolola se ? " pele ga go botsa se mmasepala le badiragatsi ba bangwe ba tshwanetseng ba se dira .
Khaliboreišene ya sekgatshi e fosagetse .
Go raya gore le ditlhotlhwateng - ditlhotlhwa tseo tse di leng teng pele ga go simolola go jwala dijwalwa mo tshimong .
Di kwadisa baithuti ba ba seng kwa tlase ga 140 , " a rialo .
maitlamo a Aforikaborwa jaaka karolo ya boditšhabatšhaba le kgaolo ya didiriswa tse di mabapi le bana , go ya ka Tumalano ya semmuso ya kwa United Nations e e ka ga Ditshwanelo le Bophelo jo bo siameng jwa Ngwana ;
Le fa gontse jalo Es'kia o a tsenelela kwa botennye go feta phenyo .
Tshwaetso e e boitshega segolobogolo mo mebung ya diteng tsa mmopa tse di kwa godimo thata .
( b ) tsene kwa sekolong se se rileng ;
Netefatsa gore o tlhokomele mme o baakanye fa go tlhokega sediriswa sa go roba korong fa o ise o simolole go roba .
Bokhutlo
Buisana ka ga dithata tsa boatlhamo jwa tikologo , dithoto , tlhokagalo ya dithoto , ditšhono , le dikgwetlho mme o kwale dintlha tse di botlhokwa mo thulaganyong ya dipalo tsa SWOT .
Dintlha tse di tlhotlheletsang tshwetso ka dijwalwa
Motho yo o sa amaneng le ene ka losika
Kgatelelo fano e mo tlotlong go bagodi ka gonne setso sa Afrikan se amogela gore bagodi ba na le go ka dira diphoso ka ntlha ya botsofe .
Letlhomeso la semolao le pholisi ya tlhabololo ya pusoselegae
Re tshwanetse go gakologelwa gore fa naga e šwa go feta ka dikgwedi tse Phatwe le Lwetse dimela di senyega thata mme medi e metala e e neng e le teng e sule .
Nako ya kemisotiro mo moleming ka setlha sa tshemelelo e ka tlhola tswelelopele kgotsa poelomorago mo moleming .
R1.1 dibilione tsa kgolagano ya borotebente mo ditheong tsa puso le dikolo
Thulaganyo ya Motlotlo mo Dikopanong tsa Dikomiti tsa Photefolio e tla nna e e leng gauti thata le se se latelang :
Nolofatsa tshekatsheko mo tirong o sekaseka dikarabo tsa batsayakarolo gape fa e le gore ba kgona go dirisa ditshisinyo tse di mo lenaneng la dilo le go lemoga mekgwa e mengwe e ba ka kgonang go e dirisa go tlhokomela Botsayakarolo sa setšhaba .
Ka kakaretso go ka twe methale yotlhe ya temothuo e batla gore e nne le lefatshe - e ka nna setokana sa lefatshe , jaaka " thanele " ya go jala merogo , kgotsa ya nna kaboabo ya lefatshe le le ka dirisiwang go fudisa mo dikgaolong tse di kgwatata .
Se eme o sa dire sepe o ntse o bona moagisani a tlosa dithibelelaphefo tsotlhe mo polaseng ya gagwe .
Didiriswa tsa go lokela segasetsogodimo e ka nna se se dirisiwang ka setsholetse sa terekere kgotsa se se ka nna sa mofuta wa koloi se se gogiwang ke terekere .
Go rerisana le badiri ba setegeniki ka ga go nna teng / kgololo ya badiri , tiro nako- e- e-feteletseng / TOIL
Thutego ya balemirui ba ba simololang , bomong le tiriso ya dintlha tse di pila ke tshimologo e e pila .
15.1 Sepe fela se se dirwang go ya ka melao e e tshwanetseng go ikobelwa kgotsa dikhouto kgotsa mokgwa-tsamaiso o o tlhomilweng pele ga Thulaganyo eno e nna gone se tla dira le go nna le matswela a sone fa fela se tsamaisana le Thulaganyo eno .
Fa pula e sa ne gape , go feta gangwe fela go ka lekana go kgonisa peo go tlhoga ka tshwanelo MME fa pula e ka na gape pele ga dimela di simolola go bonala , o tshwanetse go nagana go feta gape go netefatsa gore dimela di kgone go tswela kwa ntle ka tshwanelo .
" tiragatso ya bosiamisi " go tewa tsela e e dirisiwang mo bosiamising e e ikaelelang go akaretsa ngwana yo o tlotseng molao , motswa-setlhabelo , maloko a lelapa a a amegang le maloko a setšhaba , gore mmogo ba buisane ka ga dikutlwiso-botlhoko , ditlhokego le maikarabelo , ka mokgwa wa go amogela maikarabelo , tefo ya tatlhegelo , go tsaya dikgato tsa go thibela tiragalo e e jalo go diragala gape le go rotloetsa itshwarelano ;
DITLHAGISO KA KAKARETSO
Go baakanya tekatekano fa e seng teng
Ga go na dipatlafalo dipe tsa go nna leloko la komiti eno .
Se , se ne sa tshosetswa mo dikomiting tsa diwoto di simololang go tsaya ditiro tsa mmasepala tse di tlositsweng mo bogareng jaaka tsamaiso ya diporojeke tsa selegae le taolo / tlhokomelo ya didiriswa tsa mmasepala .
Re tlhoka pholisi e e totobetseng e e tlhamegileng sentle ( e e ka diragadiwang ) mo lephateng la temothuo .
Fa o se na maemo kgotsa tshimo go dira diteko ka bowena o tshwanetse go tswelela go dirisa mofuta o wena o itseng gore o a kgona mo tikologong ya polase ya gago .
Mmidi wa Bt ke eng ?
E etleediwa ke mang ka matlole
MAITLHOMO
Bothata bo bo tlholang bo oketsega ba kgono ya mefero e e simololang go fenya dibolayamefero e tshwanetse go gopolwa .
Dirisa tlhotlhwa e o e boneng ngogola , fa o na le yona , go simolola .
1 . Maloko a baagi a tsenela dikopano tsa khansele
Setlhogo se se khutshwane 117 - 118 :
Ke didirisiwa dife tse di dirisiwang mo tiregong ya go tsamaisa diporojeke ?
One o rulagoantse go jala dijalo tse kae ka heketara mme a o atlegile mo go seo ?
Ka o le molemirui o tshwanetse go tutusa dijwalwa tsa gago go tloga go simolola go mela go fitlhela go robiwa ga tsona .
La bofelo , nna le tsamaiso khutsafalo .
go simolola dikgwebisano tsa baagi
Ka 2014 o tla ananya nngwe-tharong e nngwe gape
MAELE A POLOKESEGO KA KAKARETSO
R60 dimilione mo tseleng ya Hotazel go ya Tsineng , ka semphato le moepo wa BHP Billiton .
Mananeo a beke le beke a engwa nokeng ka botswapelo mme tshedimosetso ya madirelo e ka fetisediwa go balemirui ka tsela e .
Go Laola Ditsela
Temokerasi ga e a dira go tlala seatla go fedisa maemo a .
( 6 ) Magiseterata wa dipatlisiso a ka kwalela kgotsa a laela gore motho mongwe le mongwe yo go nneng teng ga gagwe go ka tlhokagalang mo lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , a nne teng .
Diforomo tsa kopo di tshwanetse go tladiwa le go romela go motlhankedi wa tshedimosetso kgotsa fa a seyo , di romelwe go Motlatsa- motlhankedi wa Tshedimosetso yo dintlha tsa go ikgolaganya le ene di leng fa tlase .
3.1 Thulaganyo ya go dira Tekanyetsokabo ya Mmasepala
Karolo 5 ( 1 ) ya Molao e tlhalosa ditiro le ditshiamelo tsa ditokololo tsa baagi ba selegae .
Togamaano e tshwanetse e bontshe sentle gore o ya go tsamaisa le go bopa jang kgwebo mme e kwalege ka tsela e e tlaa rotloetsang tshepo mo batlameleng-ka-matlole ba ba kgonegalang go bontsha gore o nonofile , o a kgona .
Mo masimong a a nosetswang mo go jwalwang mefuta e mebedi ya dijwalwa ka ngwaga dikotlo tse dintsi di a tloswa mme go tlhokiwa go tseiwa diteko ka ngwaga le ngwaga gape le gape .
Fela go tlamela bosetlabošweng ba ka lefatshe kwa ntle ga kemonokeng le thotloetso e e tlhokegang , ke kganetso ya boammaaruri jo bo tobileng batho mo matlhong .
Ka jalo botsweledi ga bo ne bo amiwa ke loso kgotsa tholotiro ya ditokololo dingwe .
E rile fa a sena go akaretsa mabaka a le mmalwa ; " mo bofelong " a re o solofela go bona tsweletso ya dikakanyo - " dikakanyo tse di nnang le seabe mo kgolong ya botlhalefi . "
Ditshupo tsa tiriso ya diritibatsi
( b ) motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; le
GORE Makhanselara otlhe a laleletswe go tsenela thutano e e kailweng fa godimo
" Phulophetiso e tshwanetse go laolwa ke LTDT ka lenaneo le le kileng la bo le itsege ka " tshireletso ya boalommu " go tshikintse Jan jalo .
Seelo se sa yuniti se mabapi le batho ba ba direlang puso .
Polao ya batho ka mogoso , ditlolo-molao kgatlhanong le batho le ditlolo-molao tsa ntwa , tse di umakiwang mo go Tsenyeng tirisong ga " Implementation of the Rome Statute of the International Criminal Court Act " wa 2002 ( Molao wa 27 wa 2002 ) .
Morwa / ngwetsi
Ditshenyego tse dintsi di ka simolola go nna teng mme di ka fokotswa ka go tlhoma maano pele ga nako ka gi dirisa melao le dikgang tsa lekgetho .
Go kgothosa-
Fa maiteko a tlhabololo a rona a tshwanetse go tshwanela , re tlhoka go fitlhelela batho kwa ba leng gona le go ba tsaya go tloga teng foo - ga ke kgatlhwe ke go tsaya dikonteraka tse dikgolokgolo , go jala , go tlhokomela le go roba mmeke bo ke bitsa se " tlhabololo ya balemirui " - se ga se tlhabololo e bile go ka bo go le botoka fa dikonteraka di ka bo di hirile masimo ao .
Katlholo ntle go molao
Ga boraro , fa o dumetse gore go botlhokwa go adima madi potso e e latelang ke : Fa kae ?
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Mphahlele o bontsha se ka gore jaaka fa ba fetile mo dithutong tse dikgolwane , tse go solofelwang gore go botlhokwa go akanya ba ikemetse ka bobona , go solofelwa gore dialogane tse tsa yunibesithi tsa 1988 , ba tlaa atlhola sentle mabapi le Tlhaolele , ba sa lebe " maitsholo go ya ka ditlhopha tse di farologaneng . "
tlhalosa dikakanyo tsa bong le tekano le mokgwa wa tekano le bong
Kwa ntle ga tikologo ya go nna jaana , tseno di ka tlhatlhosa o a dikgotlhang .
Go botlhokwa gore moikuedi a totobatse mo boikuelong jwa gagwe fa go dumelwa gore tshwetso e tshwanetse go sekegiwa .
Katiso ya Moranang 2009
Matonkomane
16.4.4.6 go okamnela thulaganyo ya go tlisa maikano gore go tlotlwe ka one a Komiti ya Bookamedi le Mananeo ;
Aforikaborwa ga se naga e e boganka mme ka jalo batho ba le mmalwa ba ka se letlwe go itirela boithatelo mo nageng .
Gore o thibele mefero go tlhogela go gaisanela le dimela , bongola , monontsha lesedi le mowa .
PFA o rarabolola dingongorego tse di amanang le matlole a phenšene .
Gape ke dira thata e bile ke motho yo o kgonang go dirisang diatla .
Fa metsi a a lekaneng a ne a le teng mo mmung , peo e ne e simolola go tlhoga sentle mme palo ya dimela e ne e ka kgonwa jaaka go ne go tlhokiwa bonolo fela .
Tlhalosa gore tsamaiso ya CBP e tlhoka tlhabololo ya togamaano ya Woto gonna sediriswa sa go netefatsa gore dikakanyo tsa baagi le ditlapele di akareditswe mo go IDP .
Ditlhaelo : Tlhaelo e kgolo ya me ke gore ke fela pelo ka bonako mme jalo ke leka go oketsa ditiragalo tsa me tsa bolemirui ka bonako go feta .
Referense
Konotelelo
O emetse Maize Trust , moetleetsi wa rona yo mogolo .
Go le gantsi mokwadi o ela tlhoko dintlha tsa maitsholo , jaaka go tlhoka boikanyego kgotsa bobodu , bogolosegolo mo badireding-setšhaba .
Molemirui o tshwanetse go itse tlhotlhwa e a demetseng go e amogela , ka e bofilwe , mme o tshwanetse go tlhaloganya sentle gore go bofilwe tota le fa tlhotlhwa e ka fetoga mo mmarakeng ka nako e e tlang .
CBP Sediriswa 1 : Tshoboko ya Kgato ya tshekatsheko ya IDP
Ga e a tshwanela ka gope go letlwa go fulwa phetelela mo pakeng e , gonne mmu o o sa aparang o oketsa riseke ya gore mmu o o boleng o fokiwe ke phefo kgotsa go gogolwa ka nako ya dipula tsa matsubutsubu mme bontsi jwa dikotla tsa boleng di mo mmugodimong .
Mafaratlhatlha a motlakase le gase
Seemo se sa yuniti se tlisa matseno ka bophara mo setlhopheng sa porojeke kgotsa thulaganyo ya porojeke go lebilwe go amanya ditiro tsa setlhopha sa porojeke le bokao le maitemogelo a baithuti a lefatshe la tiro mme e ikaeletswe jaaka porogorama e e ikemetseng ya patlisiso .
Daniel o ne a tswelela go ruta mme morago , fa a se na go atolosa temothuo ya gagwe , o ne a kopa mongwe wa losika yo o gaufi go mo thusa mo polaseng .
Batsayakarolo ba buisa tshekatsheko le go araba dipotso tse di latelang mo setlhopheng sa bona .
Se diretswe fela go kaela le go tlhalosa sentle ditsamaiso tse di leng mo Melaong eno ka bobedi .
Caption 2 : Kgobokano ya maronthotho a bonamune a a bonalwang mo matlaseng a letlhare mme a fetoga go nna kgobokano ya moronthotho a bohubedu-borokwa ke sesupetso sa rusu .
1 . Batsamaisi ba Khansele
Morago ga dingwaga tse tlhano morwaaka o tla bo a tswa mo sekolong mme ke batla go netefatsa gore go nne mo a ka kgonang go tsena mo kgwebong ya rona .
KGOSI e ka nna ya abela motho ope dithata tse di latelang tsa bodumedi yo o amogelelelwang seabe seo go ya ka ngwao le setso sa RBN .
Ditshwao tsa dibolayadisenyi tse dintsi di supa sentle bokana ba semotlakase kgotsa maemo a pH fa metsi a dirisiwa go tlhakatlhakanya segasetswa .
Batsamaisi le badiri ba porojeke
Mokgwa wa go-se-leme go jwala mmidi o setse o dirisiwa gotlhe mo lefatsheng dingwaga tse dintsi mme mo Afrikaborwa mokgwa o o dirisiwa fela mo dikgaolong tse dinnye mo balemirui ba ba tswelelang pele ba setse ba o dirisang dingwaga tse dintsi .
Ka nako e di tlaabo di thatafetswe mme di tlaabo di kgona go ikemela tokelelo ya monontsha .
Penta bodirelo .
Ka ditlhopha , batsayakarolo ba sekaseka ditiragalo tse dif a tlase le go supa mofuta wa botsayakarolo mo tiragalong nngwe le nngwe
4.5 Go tlhatlhoba ditumalano tsa kabelano ya mesola le go aba mesola 49
Fa a le mosimanyana wa sekolo , o ne a buisa dikuranta le dimakasine tsa bogologolo a di neetswe ke Basweu .
Mo lenaneong la rona , re leka go tshegetsa motho mongwe le mongwe yo o tla ratang go oketsa kgono ya gagwe ka ntlha ya bolemirui gore a kgone go uma go feta mo lefatsheng le le teng go ena .
Tlhaelo e e feteletseng ya phitlhelelo ya ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo
Polase e e filweng ke Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntshwafatso ya Lefatshe e na le diheketara tse 35 tsa go lengwa fela mme lelapa la baKama ba kgonne go hira diheketara tse 70 tse di ka lengwang , mme gape le mafulo go tsweng ba ba remang ditlhare kwa Ugie ( PG Bison ) .
Ba ba nang le tsholofelo ba ne ba akantse fa go ikemela go ka tlisa katlego e e gaisang ya dinaga tse dingwe tsa Afrikan .
Go na le mekgwa e le mebedi ya motheo ya go golaganya dithulaganyo tsa CBP le IDP :
Go ka nna le mesola efe mo baleming ba mmidi fa mmidi o ka bapalediwa madirelo a ethanolo ?
Dintlha tse di latelang , ke gareng ga tse dingwe , mekgele e PAIA e batlang go e fitlhelela :
Tshwaya dikgwetlho tse bommasepala ba lebaneng natso , ka moo ba dirang go fitlhelela dikgwetlho tse , mme o gatelele karolo e ntle eo e tshamekiwang ke Dikomiti tsa Diwoto mo tiregong e .
Ke katlanegiso gore o supe mo tekanyetsong e " tuelo " ya gago ka kgwedi mme o tshwanetse go supa tiriso ya madi ka bowena fa thoko ga tiriso ya madi a kgwebo ya gago .
Dithoto tse di farologana - seloago , matlole , sebopego , tlhago le setho .
Kotula e tla tswelela e na le dišere tsa bathapiwa ba bangwe botlhe ba Anglo Platinum
Jalo , re tla simolola kae ?
Mokgwa o o siameng go busetsa morago bothata bo ke go baakanya botlhokwa mo mmung .
" Thuto e se ke ya tlhaloganngwa e le mola o moleele o o rapaletseng .
Leano le dira ditshitshinyo di le mmalwa tsa go tokafatsa katlego ya mananeo a go busetsamorago se se diragetseng ka nako ya tlhaolele , bogolosegolo ao a amanang le ditšhono tsa ikonomi go bao ba neng ba kgaphetswe kwa thoko mo malobeng .
Khomišene e dumela gore go aga Aforikaborwa yo o botoka , re tshwanetse go simolola gompieno .
( b ) Ke mo malatsing a le kae mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , o neng wa goga motsoko ( disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi ) ?
( d ) gore a ngwana o tlhoka tirelo e go neelanwang ka yona kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša .
Lebaka le le direga le fa go dirisiwa dikhemikale tsa dibolayamefero tse di butswisang kumo pele ga nako .
Tshedimosetso e e ka ga dithebolelo tsa tekanyetsokabo kgotsa dipholisi tse di ka go busetsa batho ditshenyegelo tsa bona mo dikomiting tsa woto
Mo kgaolong e re lebelela thulaganyo ya go suga mmu go somarela .
Tiragatso e simolola ka go dirisa WRCS go tlhalosa maemo a ga jaana a maano a metsi ( kgotsa karolo ya ona ) go ya ka dielemente tsa ekholoji le thutabotshelo .
Kgaolo 4 ya Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bomasepala e letla bommasepala go elatlhoko puo e e dirisiwang ke baagi mo dikarolong tse di rileng tsa bona .
Kereiti 3 / Std 1
Ga go na matsapa ape a seporofešenale a go simolola kgotsa go atolosa kgwebo a ka simololang kwa ntle ga batshegetsi le batlamela-ka-matlole mme togammano ya kgwebo le sediriso se se tletseng ka mabaka le maano a kgwebo ke sediriso se se tletseng ka mabaka le dipalo tse di romelang molaetsa o o rotloetsang gore go reng " toro " ya gago e tshwanela go engwa nokeng gore e fetoge boammaaruri !
Go tlhola le go lebelela go tshwanetse go dirwe ka nako pele ga go jwalwa dimela mme mo mmiding ka nako ya fa matlhare a bone le botlhano a simolola go mela ka nako e majwang le mefero ya matlharebophara e sa le botelele bo bo leng tlase ga dimilimitara tse 38 .
Boleng jwa peo bo ka tswa bo le bokoa - peo e kgologolo , kgotsa peo e e lwalang e e nang le phesentheije e e kwa tlase ya tlhogo .
Setlhopha se se botlhokwa sa bonnye batsamaisi ba ka nna babedi mo wotong se tlhokega go tshegetsa go tlhamiwa ga leno la woto e nngwe le e nngwe mo bekeng yotlhe ya togamaano .
Kakanyo ya botsweretshi , fela gore e nne botsweretshi , e latlhetswe kgakala thata le tsa botsweretshi jwa Afrikan , e e bonwang le e e diragatswang , tse di tletseng diketso , ditumelo , dikeletso , ditlhobaelo .
Seabe sa puso ke go naya bantshakuno kgakololo le bokgoni jwa setegeniki gammogo le go tlamela ka mafaratlhatlha .
Se tlhokiwa mo bokaneng ba masimo a o a lemang ?
Ke boikarabelo ba baemeditshireletso gape go netefatsa gore badiredi botlhe ba utlwane le melawana .
4 . Ke lefapha lefe la puso le le rweleng maikarabelo a go neelana ka ditirelo tse di tla dirang pharologano e kgolo mo baaging ba lona ?
Tona o kaile gore PCC e amogetse pegelo go tswa go Lefapha la Maano le Tshekatsheko ya Tiro ( DPME ) le le lebang maano a diporofense le bommasepala malebana le Leanotlhabololo la Bosetšhaba ( NDP ) .
Samuel ga a na lefatshe lepe le e leng la gagwe mme a re fa e ne e se ka thotloetso ya setlhopha sa Tlhabololo ya Balemirui sa Grain SA , o ka bo gompieno a se mo temothuong .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Dikolo tse Dikgolo
Go botoka go ba lelapa ba ba dirang mo kgwebong ya lelapa go dumela gore ke bona ba ba tla nnang beng ba polase le boikarabelo mo lelapeng .
Go lebilwe pegelo e e bonweng go tswa mo patlisisong e e ka ga tseokarolo e e tseneletseng ya baagi , Lefapha jaanong le samagane le tiragatso ya go fetolela mofama wa Seesimane wa kaedi e e botlhokwa e , mo dipuong tse dingwe tse di 10 tsa semmuso tsa naga e .
Mathata a go kgona go gasetsa metsi ka nako ya go thunya a ka go senyetsa go feta .
Fa go na le batho ba ba ratang go tlhama setlhophathutano le go nna tokololo ya Grain SA , tsweetswee ikgolaganyeng ( le bagokaganyi ba porofense ba ba gaufi ba gago bao maina le dinomore tsa bona di tlhagelelang ) mo tsebeng e e ka fa morago ya Pula-Imvula .
Thanolo !
Tlhola selatso sa mariga le dijo tsa tlaleletso
Ka 1983 Dikwalo tsa Aforika di ne tsa tlhomiwa jaaka thuto ya matlhale mo lefapheng la Tshwantshanyo ya Dikwalo kwa Yunibesithing ya Lejweleputswa- e le la ntlha seno se diragala mo nngweng ya ditheo tsa thuto e e kgolwane mo Aforikaborwa .
Mphahlele o bua gore dikwalo ke kuno ya motlha le lefelo le di tlhamilweng mo go lona .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , Mokwadi wa Pula / Imvula .
Tsaya tsia bokana ba disalela mo tshimong morago ga tiro ya go suga mmu .
Sengwe se se boteng se a diragala mo teng ga morutwana fa thuto e direga , sengwe se se fetang selo-modiro sa go tsena sekolo letsatsi le letsatsi .
5.5 Metswedi e mengwe ya tshedimosetso ya e e mosola ya PAIA
Fa o bona pula ka kgwedi ya Motsheganong kgotsa Seetebosigo o tla tshwanela go gasa mefero ya " hondebossie " le lietjiesgras " ka sebolayamefero sa mefero ya matlhare a bophara sa Metsulfuron ka bokana ba digeramo tse di leng 12 , 5 mo heketareng le Chlorfuron mo metsing a a fetotsweng gore pH e nne 7 , 2 go tsamealana le sekgomaretsa le seedisa .
Mo thulaganyong ya lefatshe la morafe , koo lefatshe le laolwang ke dikgosi , o ka simolola mo tshimong ya gago e o e abetsweng ke kgosi mme fa o tswelela o atlega , o ka thapa masimo a baagisani ba ba sa a diriseng .
Leungo ke sephotlwa se se boboa se se golang ka dikgotlhwana tsa tharo - tlhano , sephotlwa sengwe le sengwe se boleele jwa 3 - 8 cm mme gantsi se tshola ditlhaka di le 2 - 4 ( ga go bonolo go feta fa ) , le molagare wa 5 - 11 mm .
Medi ya Pelargonium sidoides
Setegeniki )
Se , se tlhagisitswe gape le mo Molaotheo , Karolo 152 e e bolelang gore baagi ba tshwanetse ba tsaya karolo mo mabakeng a pusoselegae , e tlhamalatsa gore nngwe ya maikaelelo a pusoselegae ke go " rotloetsa botsayakarolo jwa baagi le mekgatlho ya baagi mo mabakeng a pusoselegae " .
Palogotlhe ya bašwa ba le 4 184 go tswa mo go e e neng e beilwe ya 3 678 , e katisitswe ka Accelerated Professional and Trade Competency Development Programme le National Rural Youth Service Corps .
Gakologelwa gore palogare ya thobo ya pakatelele e kwa tlase ga ditono tse 2 ka heketara mo dikgaolong di le dintsi .
boitlamo jo bogolo jwa badiri mo magatong otlhe mo setheong
Re lebogela mekgatlho e boineelo jwa yona jwa nako e telele mo pusong ya selegae ya temokerasi mo Aforikaborwa :
Kgaolo 4 Tlhatlhobo : Dipuisano
Nna ke Alan Hirsch yo o buileng , ke ne ke batla go botsa David Butcher yo o ntseng fa thoko ga me go fetanyana ka ga motlolo o wa karogano ya ditheo ka gonne o fetisitse karolo eo ka bonakonyana .
Kokoanyo ya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo ke dikgono tsa pusoselegae .
Tšhono e bulegile ya go akanya thata ka ntshokuno ya disoyabini mo polaseng ya gago .
Dikwalo ga di ka ke tsa tila bonnete , " go gwasa ga pharakano ... medumo ya AK 47 " jaaka Mphahlele a kwala .
Baagi ba ba tshelang mo lefelong la mmasepala
Mo ditsamaising tsa bontsintsi , mabanta a tshwanetse a tshwanelanngwe ka nepo gore bokete jwa kgogo bo phatlaladiwe ka tekatekano mo mabanteng .
Diselelwane tsa mmudula di kgona go dira diura tse di leng 18 go ya 24 mme di tsweletsa pele go tlhoga ga leledu fa di ka le kgoma e bile di tla tsenelela mo sesading mo nakon e e ka nnang diura tse 12 go ya tse 28 .
16.2.4 Maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo a ikarabela a le mmogo le ka bongwe ka bongwe go Kgotlakgolo malebaka le go dirisa dithata tsa one le go dira tiro ya one .
Lefapha la Dipalangwa ( DT ) le balekane ba lona mo diporofenseng
( b ) phasalatsa togamaano ya molao mo Kuranteng ya Molao gore batho ba ntshe dikakanyo tsa bona ka ga yona mo dikgweding di le pedi morago ga fa e sena go tshitshingwa kwa Palamenteng ;
Tirokgolo mo botshelong
24 Phatwe -
Kgato 4 : Anega ketane go minya selogetsi se se saletseng .
Moporesidente Mbeki o ne a gatelela gore ' kgaratlho ya go fedisa lehuma le go tlhoka tlhabololo mo nageng ya rona e botlhokwa go phitlhelelo ya maikaelelo a rona a bosetšhaba a go dira naga e e tlhokomelang e bile e sekametse mo bathong . ' Se , ke ka moo re tshwanetseng go tlhaloganya Batho Pele ka teng .
Mo polaseng e nngwe le e nngwe mo ditikologong tse dingwe mo masimong go na le mebu e e nayang kumo e e siameng go feta tota le fa pula e sa ne ka tshwanelo .
( c ) supa mofuta o o tshwanetseng wa phaposo ya kgetse mo tshekong , fa go tlhokegang gona ;
Kutu e e fodileng e ka fa molemeng .
Ba tlhoka gape go itse gore kopano ya khansele e tla bo e le ka ga eng .
Motlhankedi wa sepodise o tlaa tlhalosa ditsamaiso fa motswasetlhabelo a bula kgetse .
Nna mo dinakong ka dipegelo tse di ka ga kokoanyo ya lotseno la khansele le thebolelo ya ditirelo .
Ka kelo ya tshelo e e atlanegisitsweng , go tlaa laola ka go tlhopha kgotsa go utlwisa mofero botlhoko , fela ga di ne di utlwisa dijalo tse mefero e tlhogileng mo gare ga tsona botlhoko , go le kalo .
Dikgwebo tsa temothuo ke batsayatlhotlhwa mme ga ba ka ke ba rekisa dikuno tsa bona ka tlhotlhwa e e kwa godimo ka bobona .
E tserwe go tswa mo Project cycle management Tearfund , 2003 , ts . 13
67 . ( 1 ) ( a ) Kgotla-tshekeloKgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , nako nngwe le nngwe pele kgetse ka fa letlhakoreng la motšhutšhisi e konosediwa , e ka dira taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong kgatlhanong le ngwana , go ya ka molawana wa 52 ( 5 ) .
Ee , re ka laola motlho fela ga go na tharabololo ya ka pele .
Se se botlhokwa gore go bonwe tiragatso e e gaisang go tswa mo enjeneng .
Mphahlele o gatelela dintlha di le pedi mo puong ya gagwe - mo go ya ntlha , o dira pharologanyo fa gare ga sekolo le thuto ; mo go ya bobedi , o gatelela botlhokwa jwa go somarela le go tlhabolola ditheo tsa thuto tse di boleng mo mafelong a Bantsho .
O tshwanetse gape o swetse gore ke didiriswa dife - matlotlo , didiriswa , le bokgoni - tse o tlaa di tlhokang go fitlhelela maikarabelo a .
Hisetori ya go sotla bantsho e tlogetse ntho e e boteng mo ditlhaloganyong e e ka se keng ya fola jaanong .
E ka nna gape mokgatlho mongwe fela wa setšhaba o o jaaka mmasepela o mongwe kgotsa boto ya metsi , jj . .
Mofero ke mmaba wa gago wa ntlha - o laole ka dinako tsotlhe .
Diphepafatsamowa
Go lekanyetsa tiragatso go dira go re go nne le go baya dilo mo pepeneneng go go tokafetseng le go nna le boikarabelo jwa botsamaisi le tiriso go dira gore tiriso ya didiriswa tsa setšhaba e nne e e nang le nnete .
Jaanong go tlhokega go tlhoma semphato sešwa .
Ditokafatso tsa polase di botlhokwa
Medi ya dimela tse di bosisi mo maemong a peto , jaaka monawa ( dinawa tsa soya etc ) di swa morago ga malatsi a le mmalwa a morwalela .
25.Leano la tiro
Go laola mefero mo mmiding o o tlwaetsweng
Mo lenaneong la rona , re kgatlhanong thata le tiriso ya borakonteraka ka ntlha ya mabaka a a latelang :
Tlaleletsoboleng
Supa tshiamelo mme kopa thuso pele ga nako - ba na le tiro e ntsi ka nako ya go jwala .
O phala seipone : gape o go naya dikarabo ka kitso mme o bona dilo tse di leng botlhokwa tota mo ditiragalong tsa gago tsa bolemirui .
Ka re le baeteledipele re na le mokgwa wa go dira dilo tse di botlhokwatlhokwa pele mme gantsi ke tse re di itirelang .
Batho ba ka dirisetsa diselulafouno tsa bone mabaka a botho , mabaka a kgwebo , kgotsa mabaka ano ka bobedi .
Sydney Bondesio , mokwadi wa Pula / Imvula
O ne a tlhola a isa tisele kwa balemiruing mo kgaolong ya Botlhaba ba Foreisetata .
Tlhagiso ya kwa disitiriking go tlhokomelo ya boitekanelo ya motheo ke karolo paka ya tekelelo ya inšorense ya boitekanelo ya setšhaba .
Se o tlhokang go se dira ke go bona thuso le kgakololo mo bathong ba ba rutegileng thata - o montshadikuno yo o diragatsang .
Ka jalo go tlhokega gore go nne le tiragatso e ka yona CBP e buisanelwang mo mmasepaleng , sepolitiki , setegeniki , sepuso , le go ya ka matlole , tshwetso e e tsewang go ya ka tshwetso ya Khansele , ya gore mmasepala o eletsa go tswelela ka kgato 1 ya CBP .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Mekgatlho e e seng ya puso ( di NGO ) le yona e ka amega ka tsela e e seng ya ka tlhamalalo ka ntlha ya gore e ka emela dikgatlhego tsa ditšhaba kgotsa e ka tlamela ka lentswe le le utlwalang la setšhaba mo dintlheng tse di se amang .
Ditlhokego tsa tshegetso le seabe sa tsenyotirisong ( ya diporojeke tse di totileng woto kgotsa tsa selekanyo sa mmasepala ) di a tlhokega , gore dikgolaganyo tsa togamaano e e tlhomilweng magareng ga maano a diwoto le IDP e nne dikgolaganyo tsa mo tsenyotirisong , mo go tlhomeng leitlho le mo tekanyetsong , le thulaganyo e e utlwalang ya tlhaeletsano ( magareng a dikomiti tsa diwoto tse pedi le mmasepala ) mo kgatelopeleng .
Mosola wa go jwala dijwalwa tse di fetotsweng ka go dirisa bojenetiki go balemirui ba bannye
Didiriswa tsa didiko tse di leng nngwe kgotsa pedi di kgona go sega disalela go tsenelela mo mmung ka go se fetole sebipo mo godimo ga mmu , fa sa dintlha se tshwanetse go ikgogelela ka fa tlase ga sebipo sa disalela .
Palogotlhe ya ditshenyegelo tse di tlhomameng ( R / ha )
Jaanong baša ba Aforikaborwa ba lebagane le dikgwetlho tse di masisi thata ka lebaka la dingwaga tsa go tingwa ditšhono , dithulano le dithuto tse di sa tsamayang ka tolamo .
Botsa baagi go dira mmapa wa Woto ya bona ka tsela e ba bonang ka yona .
Leano la go suga bogodimo ba mmu le ka dirisiwa ka go dirisa megoma e e segang le e feelang kgotsa ka bobedi go fokotsa botlhokwa ba go lema mefero kgotsa go gasa dikhemikale .
Lo tshwanetse lwa ithuta Aforika mo diponagalong tsotlhe tsa yona .
Batho ba ba tshwanetseng go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Go tlhabolola maaikaelelo
Ditlhokego tsa katiso tse di kgethegileng
Kgaolo ya 2 Legato la 1 : Togamaano ya dikungo kgotsa dipholô
Sekai :
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse gape di tlamelane ka tshedimosetso mo baaging ka ga molawana o o phasisitsweng .
Molao wa Pusoselegae e e Rulaganeng , 1997 o amogela mokgatlho o le mongwe wa bosetšhaba o o emelang bontsi jwa bommasepala mo porofenseng e nngwe le e nngwe .
Tshimo e nngwe e ka tshwanela mmidi , mme e nngwe e e leng gaufi le yona e tshwanetse go jwalwa mafulo .
Gape ba tlaa batla ditshupetso tsa ditiragalo ka go lebelela mananeo a go uma a maloba mme tota le maemo a tsa bokamoso jaaka bokana ba kumo mo polaseng , thekiso ya kumo le teko ya bokana ba tlhotlhwa e e ka bonwang .
2 . ( a ) A wena ka bowena o itse batho ba ba kileng ba dirisa e le nngwe kgotsa tse di oketsegileng tsa diokobatsi tse di latelang . . . ?
Thulaganyo e , e akaretsa go tlhomiwa ga dikaelelo tsa tsamaiso ya tiragatso le go di sekaseka .
Ke ya go letela loeto lwa bona lo lo latelang ka botswapelo .
ka ntlha ya gore ke tiro ya setšhaba e bile di sa sekamele mo lekokong la sepolotiki di ka kgona go dira ka go ikemela di sa amege mo ditheong tse di tsentsweng ke dikgolagano tsa makoko .
Jaaka naga e e tlhabologang o ne a re kopa gore re keteke phitlhelelo ya Aforika .
Go setse go supilwe gore tse dintšha di phala tsa kgale ka kumo .
Fa o batla go rarabolola bothata jo bo tlhotseng kgalefo e , lebagana le yona le bothata mo matlhakoreng a a farologaneng .
91 . Molawana wa 297A wa Criminal Procedure Act , o a dira mmogo le diphetogo tse di tlhokegang go ya ka fa tlhalosong , mo lobakeng lwa go latlhegelwa ke lefa ga motho mongwe le mongwe ka ntlha ya phoso ya semolao e e dirilweng ke ngwana ka nako e a neng a diragatsa taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka Molao ono .
O se ke wa pompela gape thaere e e tsamaileng e patlame kgotsa e sa tladiwa sentle kwa ntle ga go e ntsha pele le go bona gore a ga e a senyega , kgotsa go e isa go sekwasekelwa seno - le go baakanngwa ke moitseanape wa dithaere .
( a ) goga disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa dizolo ) , o bo o
Mo Foreisetata , go tlhamilwe dimphato tse di siameng le batho / mekgatlho e e latelang :
Soyabini e ntse e dirisiwa kwa China dingwaga di le 5 000 jaaka dijo le karolo ya diritibatsi .
Tshekatsheko ya botsayakarolo ja Komiti ya Woto ?
Dr Kobus Laubscher , Motsamaisikakaretso wa Grain SA
10.4.2 e tla baakanya maikano a a kwadilweng pele ga kopano epe fela ya maloko a Kgotla ya Setso fa go tlhokega gore maitlamo a a ntseng jalo a amogelwe le go a romelela Kgosi gore e a akanyetse , e tsenye ditshwaelo mo go one le / kgotsa e tsenye diphetogo ;
Leano le ne la tlaleletsa ka dikarolotema di le nne go agelela mo patlisisong : ikonomi ya kwa magaeng , tshireletso ya loago , merero ya lefatshe le ya kgaolo , mmogo le pabalesego ya baagi .
Togamaano ya porojeke ntle le pelaelo ke lefika la motheo wa tsamaiso ya porojeke .
Batsamaisatiro
Ka nako e botlhole jo bo mo maledung bo tlhaologile ka ntlha ya diteng tse di kwa godimo tsa metsi a ona go go tlholang gore dibokwana dingwe di falole .
Ka gonne Dikomiti tsa Diwoto di na le seabe mo go tlhokomeleng tiragatso ya mmasepala , ditokololo di tshwanelwa ke go itse diteng tsa molawana o .
Medi e ya ntlha ga e thuswe ke maemo a mmu mme e thuswa thata ke monontsha o o leng gaufi le peo .
Go botlhokwa gape go naya makwalo a a faelwang dipalo ka mokgwa o o dirang gore di bonwe ka bonako mme di ka faelwa gape botoka mo di neng di le teng .
Foreisetata
4.3.1 Diabe le maikarabelo a bakgatlhegedi
Go bontsha kutlwisiso ya dikaelo tsa molaotheo tse di amanang le pusoselegae le seabe sa setšhaba mo Aforikaborwa .
PUSO YA AFORIKABORWA e ineetse go bopa taolo ya Botsayakarolo e ka nnete e maatlafatsang , e seng therisano ya sesupo kgotsa tlhotlheletso .
Ka tsela eno , dišere tsa Matlole ka bobedi di tla fetoga nngwe le nngwe ka tsela ya yone :
Disklerotia di simolola go mela ka mekgwa e e farologaneng .
Ka 2006 a hira gape diheketara tse 16 mo Mmasepaleng wa Fouriesburg , mme fa ke teng fa a dirang go tswa teng .
Fa a ne a ala Tekanyetsokabo ya monongwaga , Tona ya Matlotlo Nhlanhla Nene o begile gore kabo e e tla thusang ka metsi , kgeleloleswe le motlakase kwa go bommasepala ba magaeng e okeditswe go bonala .
Go Simolola ga Nako ya go Tlhaba / Fantisi
Mmalamatlotlo
Ditogamaano di tshwanetse go sekasekwa mo kopanong nngwe le nngwe ya Komiti ya Woto le mo kgweding nngwe le nngwe kgotsa di le pedi tsa kopano ya baagi e e tsenelwang ke batho botlhe .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V8 go ya V9
Fa o na le ntlo o karolo ya baagi , e bile o monni wa teropo kgotsa teropokgolo ya gaeno .
Kopo ya PAIA e tshwanetse go arabiwa ke setlamo sa puso le sa poraefete mo malatsing a le 30 morago ga go amogela kopo .
A o a itlhokomela ?
( d ) Fa moreetsa-kgetse a atlhotse ngwana go ya ka molawana ono , o tshwanetse go dira gore kgetse e nne kwa kgotlatshekelo lobaka lwa kgwedi e le nngwe , mme o tshwanetse gore fa kgetse e tlhagelela gape , a dire dipatlisiso gore a ngwana o ne a amogetswe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša .
Kitsiso ya pitso
Dipitse tse dintsi tse di ka lekang fela di kgonne go sia tse dingwe ka ntlha ya go nna le mopalami yo a nang kitso mme balemirui ba ba nang le kitso ba bantsi le bona ba kgonne go tswelela pele go ntse go le thata mme ba tswelela go kgona go phela sentle .
Ditlhopha tsa mae ka palo e e ka nnang 30 go ya 100 gangwe di beelwa ka fa tlase ga matlhare mo dintlhaneng tsa go mela go bapa le kutu e ntshwa le matlhare a a simololang go mela .
Gantsi go botoka go nna le mmaraka wa dijalo tsa gago pele o jala , fela le gale go batho ba le bantsi ba ba jalang pele , ka tsholofelo ya gore ba tlaa bona tlhotlhwa e e siameng fela fa dijalo di setse di ntshitswe .
( a ) akantse ka ga dikakanyo tsa motswa-setlhabelo kgotsa motho mongwe le mongwe yo o nang le dikgatlhegelo mo maemong a motswa-setlhabelo , gore a kgetse e ka faposiwa mo tshekong kgotsa nnyaya , kwa ntle ga fa go sa kgonagale gotlhelele go dira jalo ; mme
Go botlhokwa go romela kopo ya tetlelelo pele mme o bone nomoro ya kaelo ya kopo ya tetlelelo pele o duela .
Ditheo tsa thuto jaaka diyunibesithi di na le seabe se se botlhokwa mo tsweletsong ya setso se temokerasi e ka nonofang mo go sona .
( a ) mo lobakeng lwa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho mongwe yo o thapilweng ke Puso , magiseterata , magiseterata yo dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go itsise botsamaisi ka ga phitlhelelo ya gagwe , gore bo tle bo tseye dikgato tse di tlhokegang ; kgotsa
Fela , Mphahlele mo go Afrikan Affirmation e , o bua gore ga go a latlhega gotlhe .
Go botoka go feta go jwala kgaolo e nnye o ntse o itse gore o na le madi a a lekanetseng tsotlhe tse di tshwanetsweng go dirwa kwa ntle ga go jwala kgaolo e kgolo mme o bone kumo e e kwa tlase thata .
MAIKAELELO A TOGAMAANO YA MMASEPALA a tlhoka go lepalepanngwa le maikaelelo a togamaano ya lefapha a a akareditsweng mo lenaneong la ditogamaano .
( ii ) laela gore ngwana a gololwe ka fa tlase ga taelo nngwe ; mme
( c ) Khophi ya ripoto ya kalafi , fa e le teng , e tshwanetse go tsamaya le ripoto e e umakilwang mo go temaneng ya ( b ) e e dirilweng ke komišenara wa seteišene , mme khophi e nngwe e tshwanetswe go faelwa ka fa teng ga dokete .
Teko ya Emangweni - Rre Patrick Nxumalo o eme mo kgaolong ya gagwe ya lefatshe .
Motsamaisi wa woto o tlaa tsamaisa le go rulaganya tiragatso ya togamaano mo wotong , a rekota maano a woto le go neela komiti ya woto tshegetso e e tsweletseng jaaka komiti e tlaa bona .
Tshola rekoto ya dilekanyo tsa dikotla tsa masimo mme o dirise se jaaka motheo wa go nyalantsha ditshelo tsa motshetelo le mananeo a nontsho ya mmu .
Tlhopha diako tse di tshwanang , tse di se nang bolwetse mme di na le bolengthoro jo bo eletsegang .
Fa o batla kitso gape o ka ikopantsha le :
Kwa dinageng tse di kopaneng tsa Amerika ba ne ba patelediwa go khutla go bua dipuo tsa bona le gore ba se dirise maina a seAforika .
( d ) Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Ditirelo tsa Tshiamiso ;
Tonakgolo o rile go agwa ga mela ya maatla a a kwa godimo e e tlhokegang go epa mankanese kwa tikologong ya Hotazel go tla konosediwa mo seripeng sa ntlha sa 2015 .
Polase nngwe le nngwe e uma kumo mme kumo e e tshwanetse go nna ya maemo a a kwa godimo go kgona go bona poelo ya madi .
Abela mongwe yo o nang le maitemogelo a tseokarolo ya baagi tiro ya go tsamaisa CBP nako e e tletseng ( Motsamaisi wa CBP ) go rulaganyetsa CBP le mo nakong ya tiragatso ya go loga maano le direkoto go fitlha mo kamogelong ya maano le tshitlhamololo ya metswedi , le nakwana ka nako ya tsenotirisong sk . magareng ga dingwaga 1 le 2 ( mo ngwageng wa 2 go ka direga gore e nne nako e e tletseng gotlhe ) ;
tsibogelo ya kgotlhang e isa kwa setlamoragong kgotsa poelo e e rileng .
Mphahlele o bone thuto ya mofuta o mongwe e le tsela ya go tsaya maemo a thuto e e rulagantsweng .
Ka tlhaloso e ya rona re leka go tlhoma mogopolo mo ditlhankaneng tse di tlhokiwang go laola ditšhelete tsa lgwebo ya gago .
Gape go botlhokwa go itse Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepa wa 2000 , Melawana ya Thulaganyo le Tiragatso ya Mmasepala ya 2001 .
Mefuta ya mmu
Komiti ya Woto e dirwa ke batho ba ba sa feteng 10 .
Motlhaba ka seloko le mokata o o botlhofo
Thusa go tlhoka naeterogene .
Bogodimo ba mmu , fa go dirisiwa go lema jaaka go tlwaetswe , bo tshwanetse go se nne le disalela tsa dimela tse dingwe mme segasetswa se tshwanetse go tlhakatlhakanwa sentle le mmu ka tiragalo go lema go kgona go tseiwa ke dimela tsa mefero fa di simolola go mela .
Leano le tsaya metshameko jaaka sengwe se se fitlhelwang gotlhe , ka ditshisinyo tse di maleba tse di mo teng ga dikgaolo ga thuto , boitekanelo le kago ya bosetšhaba .
Fa gongwe mateng a lenaneo la tirisomadi le kaelwa ke ntlha e e leng botlhokwa go feta ya lefapha kgotsa ya bokana ba madi a a leng teng .
Ke dumela go ithuta bophelo botlhe mme ke simolotse setlhopha sa thutiso le Grain SA .
" Kagosetšhaba e ka nna gape ya re tlhotlheletsa ba botlhe gore re lemoge fa re tshwanetse go itepatepanya le mekgwa e e farologaneng ya setso go na le bosetšhaba jo bo okeditsweng ke hisetori le maikutlo a bo a tlisitseng . "
Ditlhopha tsa baagi
Okosijene e nne teng jaaka go tlhokegwa .
Madume , Setlhophatlhabololo sa Balemirui sa Grain SA
Re rata go akgola Samuel gammogo le bafitlhelelamakgaolakgang ba bangwe , ka katlego e e mantlhontlho e .
Tshedimosetso e bonwe go tswa kaeding ya Tlhagiso mo Ntshodikunong ya Mmidi
Nna le boitshwaro - dirisa madi jaaka o tlhomile mo tekanyetsong .
Go balabala bokana ba dimela mo tshimong ya mela e e katogileng disdentimetara tse 76 re lekalekantsha dimetara tse 13 mo moleng mme re bala dimela mo kgaolong e bile re atisa palo e ka 1 000 go lakantsha heketara , ke gore dimela tse 35 mo dimetareng tse 13 , jalo palo ya dimela tsa me mo heketareng ke 35 000 .
Fa pula e ka na thata mo tshimong morago ga go jwala , go mela ga peo go ka fokotsegwa tota .
Mokgwa wa tiriso ya matlole -kakanywa , a go neelanweng ka ona go tswa go pusoselegae go thusa baagi go tsweletsapele togamaano ya bona ( sekao : R50 000 )
Aterese ya imeili : language@sars.gov.za
Sephetho sa bomogote wa mmu le boteng jwa go jwalwa mo go tlhogeng ga dimela
Khukhwane ke yona e e senyang thata mme sebokwana sa yona se nna mo matlakaleng a a leng mo mmung .
Mokgwa o mongwe ke go kwaya go kgabaganya losi lwa khuti ya leotwana go tsamaelana le lebanta .
Re leboga mekgatlho e mabapi le boineelo jwa ona jo bo tsweleang mo taolong ya selegae ya temkerasi mo Aforikaborwa :
( a ) maemo a ntlha a phaposo mo tshekong a a umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 3 ) ( j ) go fitlha go ( q ) ;
K : O ka nna wa ngongorega ka tlhamalalo kwa letloleng kgotsa kwa mothaping .
Dirisa tse o di tshotseng sentle mme o tlhabolole polase ya gago ka go dirisa dipoelo - ke yona tsela e e tshwanetseng .
Taolobolwetse e e feletseng e tlhoka bonnye nyeletso ya leoto lengwe la maoto a khutlotharo ya bolwetse .
Fa go ntse jalo , mokonteraka ke ene yo a bonang madi ka bontsi .
Ka 1989 o ne a bula lebentlele la korosari , a rekisa maungo le merogo .
Mo maemong a loapi a a serame , go tshelwa ditlhaolosi tsa sithebela kgatselo mo metsing go thibela go gatsela .
Palo ya dimela tsa disonobolomo e se fokotswe
Tlhalosa
" Jaaka karolo ya go tsweletsa porofense jaaka lefelo le le kgethegileng la bojanala , re tlhoma Togamaano ya Tsweletso ya Dipeeletso ( Investment Promotion Strategy ) e e ikaeletseng go baka tikologo e e nang le ditšhono le kgolo e e namatshang ya ikonomi mo porofenseng , " ga rialo Tonakgolo .
Jane McPherson , Motsamaisilenaneo la Lenaneotlhabololo la Grain SA
Letlole la Terasete - Bokanakang jwa madi a motho a a bayang mo tlhokomelo ya motlhokomedi a a tla tsamaisiwang gore a tswele motho yo mongwe mosola ( moamogelatshiamelo ) .
Fa tumelano e e siame maemo a bokana ba tsalomadi e e kopiwang e ka nna ya fokotswa jaaka nako e tswelela go tsweleletsa kutlwano e bile le jaaka maemo a go nna le madi a molemirui a oketsega .
mekgatlho ya basadi
O na le kgakololo efe go baswa ba ba batlang go nna balemirui ?
Batlhophiwa gammogo le bafitlhamakgaolakgang a Molemipotlana wa Ngwaga wa Kapabotlhaba ba setse ba begilwe .
Dipuisano di gatelele gore dipotsolotso di ka thusa gape mo go boneng kitso e ntsi e e nepagetseng mo maemong , mathateng , ditsong , ditiro , mekgwa le dingwao .
O dirile matiriki wa gagwe kwa Sekolosegolong sa Rustenburg .
Go tlhokomela tiragatso ya batlhankedi .
Badiridipolaseng ka dipoloma le didikrii ka bolemirui ba ba leng mmaba go bangwe mo bolaoding ba bolemirui !
Mbeki o tlhalositse ponelopele ya tsosoloso ya Afrikan a ikaegile ka metheo ya mokgatlho wa black consciousness .
Kgololelo ya ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa go mo golola ka boene kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi jwa ngwana
Montshadikuno o tlaa tlhoka palopalo ya dimela e e rileng ka heketara gammogo le tshelo ya palo ya dikhilogerama tse di rileng tsa monontsha ka heketara .
O netefatsa gore tlhaolo le katiso ya batsamaisi ba diwoto le mmasepala e a dirwa
3 / 5 Balekane ba diporojeke
Ke tsona dinako tse dimela di tlhokang tshireletso .
Re setse re supile gore go bona madi a a ka adimiwang go thata mme kwa ntle ga tiro e wena o ka e dirang go ka se kgonegwe ka go le bokete go feta .
O ne a e bitsa : Dikwalo tsa SeAforika le Maitemogolo a Loago mo Tiregong .
Dibokwana di ja matlhare , lotlhaka le diako tsa semela sa mmidi .
Di emelane le komelelo le go kgona go kgotlelela bongola jo bontsintsi ;
Diphetogo tsa thekenoloyi , go fetoga ga didiriswa , tiori , le mekgwa ya tiriso di tswelela go bonalwa mme phetogo e kgolo e re e bonang e ntse e direga ke phetogo ya tlelaemete .
Dintlha tsa kgokagano
17 Go kgaoganya tshedimosetso ya togamaano mo dipoelong tse di botlhokwa
Badiri ba rona ba ba emetseng go dirisa ditšhelete tsa ditokelelo go ditokololo tsa rona ba fela pelo ka ntlha ya boiketlo bo lebaka le le tswelelang ka teng .
14.8.1 Leloko le ka tshitshinya gore go tlotlwe kgang kopano e tswetswe .
Tlosa maswe otlhe ka fa morago ga redieitara .
Tsamaiso ya thekiso ( thekiso ya dikuno ) ;
Ka gore molemirui e se mong wa lefatshe , ga a kgone go dirisa lefatshe jaaka tshireletso ya dikadimo ( go na le gale le mosola mo go se - fa o sa kgone go bonta lefatshe gona lefatshe le ga le ka ke la tsewa mo go wena fa o sa kgone go duela kadimo .
13 . Go tsaya karolo mo ditirelong tsa thobalano mo bathong ba ba nang le dingwga di le 18 kgotsa go feta , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 11 wa Criminal Law ( Sexual Offences and related Matters ) , Act , 2007 ( Act No . 32 of 2007 ) .
9.2.13 Go laola ditsompelo tsa tlhago ; le
Bokhutlo
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e ka nna ya tlhabololwa ke peditharong ya bontsi jwa dibouto tsa maloko kwa kokoano-kakaretso ya Lekgotla la Dikgosana e e bileditsweng boikaelelo jono .
Balemi ba bantsi ba tlhaselwa ke disenyi tse mo masimong a bona mme ka ngwaga wa 2013 go nnile maswe go feta e bile ba Grain SA ba lekalekantsha gore diheketara tse di ka nnang 55 000 tsa mmidi di sentswe ke dirukutlhi tse di epang tse .
Kutlwano ya kgwebo e re nang yona jaanong , e ntse e tswelela ka dingwaga tse dintsi .
Ditokololo tsa 250 Ton Club di ntse di oketsega ka bonya .
Palo ya bokana ba phutlhe e ka fokotswa ka go laola bokana ba disalela mo masimong fa di tloswa kgotsa fa go lengwa .
Go ka nna jalo kgotsa nnyaya !
David o ne a hirisa polase e dingwaga di le dintsinyana ka a ne a sa kgone go kgobokanya madi a a lekaneng go dira temothuo ka boena .
Kopano y aura e le nngwe mo Wotong nngwe le nngwe e tshwarwa mmogo le molaodi wa CBP le bomaitseanape ba CBP ba ba neelanang ka togamaano ya Woto e e saenilweng .
Lotseno ka tone
Tshedimosetso e tlhoka go tlhaelediwa kwa go bomang
Setshwantsho as 3 : Baakanya sejwalela go netefatsa gore se dira sentle .
Re kopa gore o lebe Tumalano ya Terasete kgotsa Melao ya Tumalano ya Terasete le Tumalano ya Peeletso , e leng melao e e nonofileng go feta tshedimosetso epe e nngwe e e kwadilweng .
3.15 go fitlha ka 3.30
TLHAMALATSO YA BONG E KAYA GORE TIRO NNGWE LE NNGWE KGOTSA POROJEKE KGOTSA MANANE A RULAGANTSWE KE DIKOMITI TSA DIWOTO , MATSAPA A TSEWA GO NETEFATSA GORE BONG BO TSENNGWA MO MANANEONG A.
Tlhotlheletso ya botlhatlogo jwa mothulama
Maungo , sekao monamune , namune , ratsuru le nnareki ;
Go dirisa madi a mantsi ka dipeeletso ke kgato ya ntlha fela .
Tlhotlhwa ya lenaneo la tiriso ya monontsha e ka balabalwa e bile e ka dirisiwa mo tekanyetsong .
Tlhatlhobo ya beng ke sengwe se go tshwanetseng ga iwa kwa go sona mo tsamaong ya porojeke .
9.2.9 Tlhabololo ya Ikonomi ;
Dikadimo tse di pila ke fa o adima madi go reka dilo tse tlhotlhwa ya teng e oketsegang morago ga nako .
Balemirui , tsweetswee , akanya pele le bolaya digagabi tse di botlhokwa tse .
Ka 2006 , o ne a simolola konteraka e ntšhwa le Absa , NWK le Monsanto mme a nna le seabe mo porojekeng , e e mo thusitseng ka matlole le diheketara tse dingwe tse 103 .
Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 1998 le Molao wa Dithulaganyo tsa Bommasepala , 2000 ke melao e mebedi e e neelang Lokwalopuso lwa mabudusatsela ka ga Pusoselegae , 1998 go dira .
Dituelo di supiwa jaaka go ntse ?
Sekao Ohlange Institute e e kwa Natala e bopilwe jaaka Tuskegee ya Booker T Washington .
Maikarabelo
Leka go dira dilo mo tikologong ya ntlo ya gago , baakanya dilo , tlhola gore dilo di sa dira jaaka di tshwanetse , tota tse mogatso a ntse a kopa gore o di dire .
Ka ga botshelo ( ke metheo efe e e go tshegetsang mo botshelong )
Supa pharologanyo mo Komiting ya Wotong ya gago
Ba thuse fa ba tlhoka netefaletso .
Sekao , ditšhaba di le mmalwa di ka nna le setso se se tshwanang fela di nna mo dikgaolong tse di farologaneng .
Taolomofero e e bokoa , lemoga ka moo mmidi o setlhafetseng ka teng .
( a ) itsise ngwana ka ga mofuta wa ditatofatso tse a latofadiwang ka tsona ;
Dituediso tsa go tlhagisa tshedimosetso seša jaaka go umakilwe go molawana 7 ( 1 ) di ka mokgwa o o latelang : -
Ga se tlholego mme ke Motho yo o dirang sekaka .
Dikhopi di le 20 tsa leano lengwe le lengwe di bofilwe sentle
( 4 ) ( a ) Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , morago ga puisano le leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse go ntsha ditaelo-
Go na le badirisani ba bantsi mo bolemiruing ba me , jaaka go rutiwa ke Afgri , le lekoko la dithutiso le lentshwa la Grain SA .
Phitlhelelo ya metsi
Fa mongongoregi a sa kgotsofadiwe ke karabo a ka nna a lebisa dingongorego tsa gagwe go Moatlhodi wa Matlole a Phenšene kgotsa go Motlhankedi yo o Thusang Batho ka Dingongorego Tsa Bone wa Batlamela ka Ditirelo ba Tsa Ditšhelete .
Dintlahana tsa matlhare a a tlhokang naeterojene di simolola go oma mme go dira gore fotosintese e fokotsege mo semeleng .
Bantshakuno mo nageng ba dira dipeeletso tse di bonalang mo merafeng ya selegae ya bona mme ba tlhokega thata mo matlhagatlhageng a seikonomi a ditoropo tsa bona le setšhaba .
Mothapi o dirile eng go netefatsa gore modiredi a rutwe , o oketse kgono e bile a tshegetswe fa a dira tiro ?
Fela le gale tlhopho e tlaa nna ya montshadikuno / motsamaisi mongwe le mongwe go di dirisa kgotsa nnyaya .
Mareo a mantsi a supa ditiro tsa boalogodimo tse di kgethegileng jaaka " adjuvant " , setlhwekisi , setswako , segasi , sekgomaretsi le setlhotlheletsi sa kolobetso .
neelana ka mokgwa kgotsa ditsamaiso tse di itlhaotseng tsa go bona gore ba tlhagelela fa pele ga kgotlatshekelo , go gololwa kgotsa go tlhatlhelwa mmogo le go bewa mo lefelong le le rileng la bana ;
ka 2030 , batho ba ba tsheleang mo Aforikaborwa ga ba a tshwanela go tshaba bosenyi le tlolomolao .
Difapi tsa " gauze " : 1 e e omileng le 1 e e innweng mo parafeneng
Sala o ntse o tsoga sentle mme o ntse o tswelela go swetsa o ntse o akanya sentle .
Mo letlhakoreng je lengwe malapa a le mantsi a ne a gapelesega go tlogela malapa a bona kwa magaeng go ya go batla ditiro kwa metsesetoropong .
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e tla bidiwa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Makgotla a RBN mme e tla dirwa fa e sena go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Seno se ka nna sa direga , ka sekai , fa motho wa boraro a kgatlhegela rekoto eno e bile a dumela gore go tshwanetse ga bo go na le mabaka a go gana kopo ya mokopa-tshedimosetso ya gore Mmasepala o mo neye rekoto .
Kgatiso ya bobedi e etleeditswe ka matlole ke GTZ
go supiwa ga ditlhopha tsa batho
Sekao , karolo ya 16 ( 1 ) e tlhalosa gore mmasepala o tshwanetse go ' nna le mokgwa wa puso wa mmasepala o o supang kemedi ya puso ka mokgwa wa tsamaiso ya go tsaya karolo mo pusong ' , go akaretsa go begela baagi tshedimosetso e e leng teng morago ga tshekatsheko .
Palo ya dipeo tse di jwetsweng ka metara mo moleng go katogana disentimetara di le 45 ga mela e tla nna 14 mo metareng mme mo meleng e e katoganeng disentimetara di le 91 e tla nna dipeo tse 28 mo metareng .
Leano le sekegela bong- mmogo le lotso le lefelobonno-mme le sisinya dikgato di le mmalwa tsa go tsweletsa tekatekano ya basadi .
Lenaneo la Kagoseša le Tlhabololo
Sekao , moneeladitirelo a ka tlhokega gore a age ditlamelwana tsa tlamelo ya metsi tse dintšhwa mo lefelong le le rileng .
Go na le botokololo jwa setlhophathutano jo bo jang R10 ka tokololo ya setlhophathutano ka ngwaga .
Ka go dira jalo go nna botoka go di dirisa le go di thotha go di isa kwa polokelong ya teng .
Ntle le tiro ya yona e e botlhokwa ya tlhaeletsano , komiti ya woto e ka :
Le lengwe le le lengwe la " dipone tse di sekete tse di kganyang " tsa maloba le gompieno le tshwanetse la bofaganngwa ke go dira ka natla go go tseneletseng , go go nang le boikgapho le tiragatso mo pakeng e e rileng .
( 8 ) ( a ) Fa ngwana a latofadiwa le ngwana yo mongwe kgotsa bana ba bangwe , go ka tshwarwa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ka nako e le nngwe fa magiseterata yo o dirang dipatlisiso a kgotsofetse gore seo se tla nna ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa bana bao .
Madi a a senngwang mo tirong ya konteraka a ka bo bogolo a sentswe mo go tlameleng le go ntšhwafatsa diterekere le didiriso tsa montshakuno .
Faele ya modiredi yo a sekisang e e nang foromo ya kopo go dira tiro , konteraka ya go dira tiro , khopi ya ID , mme le lokwalo le lengwe le le lengwe le le supang ditiragalo tsa modiredi jaaka disetefikeite , diforomo tsa nako ya boikhutso , makwalo a a supang kgalemelo , jalo le jalo .
Go na le dintlha tse di mmalwa tse di tshwanetseng go akanyediwa fa didirisiwa le kitso di tlhakanetswe :
( 2 ) Fa go na le kgonagalo ya gore taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong e ka dirwa , moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , yo o supilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , , o tshwanetse go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Sekai :
Bolaodi ba sesenyi se mo go nosetswang mmidi go kgonnwe ka go dirisa dikhemikale tsa pyrethroid go tsamaelana le metsi a a gaselwang mo dimeleng go di nosetsa ka letsatsi la bolesome go latelana .
Kemelano ya dimela
( f ) Setifikheiti sa tetlelelo sa semmuso se se umakiwang mo temaneng ya ( e ) , se dira sebaka sa paka e e fitlhelelang mo dingwageng di le nne go tloga ka letlha la tetlelelo ya semmuso .
Thekiso ya mmidi wa gago le dijalo tse dingwe
Maikaelelo a AJA ke go
Ka ngwaga o o siameng , ba ba sa dirisang tse di leng botlhokwa le bona ba ka bona kumo e e siameng , mme ba ka se kgone go bona kgono ya tiriso ka botlalo .
GO TLHATLHOBA GORE TUMALANO YA KABELANO YA MESOLA E SIAME GAPE E A LEKALEKANA 50
Tsweetswee mpolelela gore tiro ya gago ke eng ?
Maikaelelo a tlhatlhobo e tshwanetse e nne go tlhola gore ga go sepe mo maanong se se ganetsang pholesi ya mmasepala , kgotsa sa feletsa e le mathata a setegeniki , mme ga se go dumalana le diteng tsa maano .
FA TIRELO E SA SIAMA , PUSO GA E A SIAMA E BILE FA TIRELO E SIAME , PUSO E SIAME , GO NTSE FELA JALO .
Kgato ya 4
Batla thuso go ba ba itseng le tshegetso fa wena kgotsa yo o mo ratang a gatelelwa ke tiriso ya diritibatsi .
Matlha a jalo le tlhogo - matlha a a totobaditsweng mangwe a letleletswe e bile ga go na dijalo dipe tse di jetsweng ka kwa ntle ga matlha a , tse di tlaa inšoriwang .
Jaaka sekao , Banni ba Moutse ba gwetlhile kwa kgotlatshekelo , katlholo ya kgabaganyo-molelwane e e neng e sitlhamololela Moutse go tswa mo porofenseng ya Mpumulanga go ya kwa Limpopo .
Naga e e siameng e supa mmala o mohibidu ka magare a selemo ka ntlha ya go nna teng ga Maragomagolo ka bontsi go feta .
KGAOLO YA 4
Kemedi go tswa mo ditlhopheng tse di rulaganeng tsa bakgatlhegedi
Tlosa mefero mo masimong a korong
Tiro ya ga Es'kia Mphahlele e e atologileng jaaka radithuto , e neelana ka tlhagiso ya go tlhama filosofi e ntšhwa ya thuto ya morago-ga-tlhaolele .
Matseno a a lebisa kwa matsenong a maloko .
3.6 Maina ka botlalo a motho yo go ka ikgolaganngwang le ena
( Go fiwa letsatsi le le lengwe fela mo sekaong ) .
Fa thuanyo e sa kgonegwe boagisanyi bo ka dirisiwa e le tiragalo ya go gatelela puisano ka molaodi a le modulasetilo .
Go tsaya nako le boineelo mme go tlhoka tshegetso ya Komiti ya Woto , bakhanselara le badiri ba mmasepala .
Barulaganyi ba reteletswe ke sekaseka go ya pele palo e mme ga ba ka ke ba lemoga gore bonnete ke gore 20% tsa banna ba ne ba tlhoka tiro fa basadi bona ba ne ba dira diperesente di le 60% .
Foramo ya IDP e e kopanang morago ga dikgwedi dingwe le dingwe tse pedi , beke morago ga gore komiti ya setegeniki e kopane .
O itse gore lefatshe le lennye go mo tsweletsa jaaka montshadikuno yo o feletseng mme o hirile diheketara tse 100 tsa tlaleletso tsa mmu wa temo o o siameng .
Lekgotla la Dikgosana e tla ; go ya ka Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa , Thulaganyo ya Balaodi ya RBN kgotsa molao ope o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao
Go tlhapa ga lentswe
Tlhoma maikaelelo a a bonalwang sentle mme a batle gore ditiro tse di botlhokwa di fetswe .
15.5 Modulasetulo le Motlatsa-Modulasetulo wa
Dikakanyo tse dingwe
Batlisisa gore ke ditlhopha dife tse di sa tseyeng karolo le fa di se botlhokwa .
Ka kgwedi ya Phukwi korong ya mariga , go tsamaelana le mofuta wa korong , palo le bogaufi ba peo , le botsididi e tlabo e le mo maemong a thobalo ka e simolotse go mela mme e eme ka dikalanyana , e ntse e tswelela go mela kwa tlase mo meleng go tsentsha medi mo mung .
Ke tlaa le bona kwa Nampo !
Se , se ka diragala fela mo ngwageng wa 2 ;
Dibokwana tse di godileng tsa sebokophetlhi sa mmidi di itshuba jaaka mokone mo dikutung tsa dirite tsa mmidi tse di setseng mo tshimong mo pakeng ya mariga .
Lenaane le tshotse dintlha tsotlhe ka ga ntlo ka leina le nomoreitshupo ya mong wa yona .
O tsayatsiya ntlha ya gore boikgakantshi jo bo mo bakwading ka go kokoanya tse ba tlaa di dirisetsang go kwala go tswa mo go ba ba dikobo dikhutshwane , le go kwala ka bona ba ba dikobo dikhutshwane , fa ba tshela mo manobonobong mme ba sa tshwaele sepe mo dintlheng tse ba kwalang ka ga tsona .
Ditšhono tsa tlamelo ka matlole
Diporojeke tsa mofuta wa 3 : Diporojeke tsa selekano sa mmasepala tse di tsenngwangtirisong ka metswedi e e tswang ka kwa ntle .
Ba tshwanetse go dira 24 / 7 go kgona .
Palokgonego ya makukunya peo a seako e setse e tlhomamisitswe .
Disaene tsa Pharakano le go Penta Metlhala mo Tseleng
Mokhanselara wa kemeditekatekano a ka tsamaisa dipotso le dingongorego a dirisana le mokhanselara wa woto .
6 . Mmogo kwalang lekwalo go tswa mo Komiting ya Woto le le lebisiwang kwa lefapheng le le tlhagisang ditsholofelo tse baagi ba lona ba nang le tsona ka bona go ya ka thebolo ya ditirelo .
Mela e mesesane e supiwa foo thobophopholetso e leng kwa godimo , koo go nang pula e ntsi , koo go nang le mothulama mo tshimong le koo mofero o tlaa laolwang sekhemikale ( ga go kgonege go laola mofero semotšhine mo bopharamoleng jo bosesane , gonne go se kitla go nna le sebaka sa terekere mo dipakeng tse di fa gare ga mela ) .
E tla botsa gore tshwetso e ne e amogelesegile mo mabakeng ao .
( e ) motšhutšhisi a supa gore kgetse e ka nna ya faposiwa mo tshekong go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) kgotsa fa Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba a supa gore kgetse e ka nna ya faposiwa mo tshekong go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) .
Le gale , go botoka go simolola go sega kanaloa fa ditlhaka di fetotse mmala ka maemo a 50% - 60% ka gore bogote bo bo kwa godimo bo dira gore dimela tse di segilweng di ome ka bonako .
Molaotheo o bolela gore batho ba Aforikaborwa ba na le tshwanelo ya tikologo e e seng kotsi mo maphelong kgotsa mo itekanelong ya bona .
Lekoko le le busang le nna ka fa mojeng wa mmusakgotla mme makoko kganetso a nna ka fa molemeng .
Di tlhola tshenyo ya popego le tatlhegelo ya dikotla .
A go na le kgonagalo ya gore o ka tlaleletsa boleng jwa sejalo se o se ntshang ?
Dikgolaganyo tse , di nyalanngwa le tsela ya koketsego ya go ntshetsa CBP mo mmasepaleng .
Nomore ya fekese
Ditebosešwa tsa tiragatso ya ngwaga - khansele e tshwanetse go begela Dikomiti tsa Diwoto ka tekanyetsokabo le maikaelelo a tiragatso a bona
Setshwantsho sa 3 : Mmidi o o supang tlhaelo ya potasiamo .
Referense !
Lefatshe le tshwanetse go lemoga gore Aforikaborwa o ka kgona go tshegetsa ditlhabololo tsa dibaeyofuele mo Sub-Sahara ya Aforika , e seng fela ka go tshegetsa maikemisetso a ASGISA a Rona , mme gape le NEPAD mo dipatlong ya isagwe e e botoka ya dikokomana tse di tlang .
4.1.2 Go reng mmasepala o nna le IDP ?
Mme Mdluli o na le tumelo ya go dirisa heketara le kagolo ya 1 , 8 fela , mme o oketsa ka botlalo kgonego ya kgaolonyana e jaaka a kgona .
Ke tsa ditokololo tsa tsona mme di ikemisa mo bokaneng ba madi a a lokelwang ke ditokololo tota le bokana ba nako e e ke fiwang kgang e ;
Bontlhopheng ba latelana jaana :
7.10.5 gore go ngangisana go busediwe morago ;
Nnete ke gore molemirui o dumela go rekisa mmidi o a sa yang go o jwala ka tlhotlhwa e e tlhomilweng pele ga nako ya thekiso .
Mo godimo ga moo , Molao o batla go tsenya tirisong ditumalano tsa boditšhabatšhaba tse di rebotsweng tse di amanang le mefutafuta ya ditshedi tse di tlamang Rephaboliki , tse di jaaka Ditumalano tsa Mefutafuta ya Ditshedi kgotsa Biological Diversity ( CBD ) le Molao wa Kgwebo ya Boditšhabatšhaba ya Mefuta ya Ditshedi tse di leng mo Kotsing ya go Nyelela ( Convention on Internation Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora [ CITES ] ) .
Bafatlhosi
Lekgetho ke dituelo tse di duelwang go Moamogedi wa Lekgetho ke batho , dikgwebo le ditheo tse di tshwanelang go duela lekgetho .
Ntlha e nngwe e e leng botlhokwa thata go rona , ke gore mong wa polase e badiri ba mo go yona ba ikopantshang le kgotla le ene a ka nna lekoko la kgotla fa a batla .
Poso e a duelwa . EE
Tlhatlhoba tiragalo ya temoso le ketleetso
o gore ka kakaretso , go akangwe ka -
Setlamo sa konokono se se tlamelang ka ditirelo sa inthanete ya gago ya mogala ke sefe ?
Tlhopho ya mefuta e e dirisiwang .
Bommasepala ba ka aba matlotlo mo go rekeng le go tlameleng didiriswa le diporojeke tsa kgwebo .
Ditheo tse di teng gore baagi ba ye kwa go tsona le go di dirisa ka gonne di sireletsa ditshwanelo tsa bona .
Go tlhola ditiro tse dingwe ka tlhabololo ya temothuo , e e ikaegileng ka tlhabololo ya lefatshe e e atlegileng le kgolo ya temothuo le ntshodikuno ya nosetso ka metsi .
O ka nna wa bapisa tlhotlhwa e le ya matlo a mangwe a a rekisiwang mo tikologong ya gago .
Ntlha ya go sekaseka e letlelela molaodi wa polase go swetsa ka maemo a kitso gore polase e tsamaisiwa ( tla tsamaisiwa ) jang .
Bonnete ke gore tatlhego ya tse di ka fulwang e ka nna 40% ya disalela tse di leng teng mo tshimong .
Mokwaledi a ka newa tiro ya go rulaganya lenanetema ka puisano le monnasetulo ( mokhanselara wa woto ) .
Tseosekao ya mmu e tshwanetse go dirwa ka tsela e e latelang :
5 . A masepala wa me o tshwara dikopano kgapetsakgapetsa le baagi ?
Ka nako e ya boikhutso ke nako gape go lebelela thulaganyo ya gago ya go kwala ditiragalo tse di diragalang mo polaseng ya gago .
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya balemirui la Grain SA .
Fela se e ne e sa tshwanela go nna lebaka la go tsosa batho kgotsa go ba kgoba marapo , mme e nne lebaka la go tlhomama mo go lweleng kgololosego ya batho .
Molaetsa wa gago go bašwa ba Aforikaborwa ke ofe ?
Mo tlhaloganyong e e tlhalositsweng sentle e ya ' Afrikan literature and the social experience in process ' Moporofesara Mphahlele o leka go tlhalosa ka moo " dikwalo tsa Aforika yo Montsho di tletseng hisetori ka teng . "
Disonobolomo di mela sentle mo mefuteng e mentsi ya mmu le boemo mme go tlhopha tshimo go sa tlhoka tlhokomelo .
Le mororo a sotlegile le go gwebelelwa , o atlegile go bonala .
Go tloga go sa kgonagala go lekanyetsa ka tebo fela dipharologano tse tsotlhe tse kwa ntle ga gore motho a bo a na le maitemogelo a dingwaga tse dintsi a go kgatsha mo maemong a a nepagetseng .
Maitlhomo
( 3 ) Nako le nako fa go tlhokega gore moreetsa-kgetse a dire tshweetso go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , moreetsa-kgetse o tshwanetse go ela tlhoko tshedimosetso e e umakiwang mo go molawana wa 40 ( 2 ) .
LENAANE LA DITENG
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
" Dikgatelelo tsa kagosešwa " tse Tiisetso ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) ya gompieno e di rayang ke pitso ka tlhamalalo go MaAforikaborwa a mantsho go lora isagwe ya bona ka segabona .
Ka gore go-se-leme go tokafatsa bobopego ba mmu , maemo a tshenyegelo a tla fokotsega mme kgono ya go oketsa kumo e ka tswelela .
Tetlo ya tiriso mo lefatsheng la morafe
18 Mekgwa ya boitshwaro ya Khuduthamaga
O tlhola a tsena dikopano tsa lekoko la dithutiso la Grain SA tse di tshwarwang mo holong ya morafe gaufi le fa a nnang teng mme dilo tse a di rutilweng teng di mo thusitse go kgona go oketsa bokana ba kumo ya gagwe thata .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rotseng tiro .
Konteraka le badirisi ( operators ) ( fa motho a duelelwa go kgweetsa , j.j ) ?
Lefapha la baatlhodi e ne e le Jane McPherson ( Molaodi wa lenaneo la Grain SA ) , Dr Willie Kotzé ( Molaodi wa tsamaiso ya tlhabololo ya balemirui ya Grain SA ) gape le Modulasetilo wa jaanong wa Lekgotla la Mmidi , Karabo Peele le Gerard Mamabolo wa AgriSeta .
Tshwara mmidi ka thempereitšha e e sa fetogeng ;
maemo a botho ( dingwaga , bong , lemorago la kitso ya merafe e e farologaneng )
SEKEJULE 18
Maemo a bokana ba fosofate a tshwanetse go nna teng go kgona go uma bokana ba kumo bo bo leng kwa godimo mme bonnye bo bo ka dirisiwang go kgona go uma bokana bo bo batliwang ke dikilogeramo tse 20 go tse 25 ya naiterojene ka tono ya kumo .
Go tshegetsa Motsamaisi wa CBP mo direkotong tse di tlhokegang tsa Foramo ya CBP ya Mmasepala
Bolengpalo jwa diyuniti bo ka oketsega le go fokotsega go tsamaisana le diphetogo mo bolengpalong jwa dipeeletso tsa motheo .
Go botlhokwa gore balemirui ba ba rekisang mmidi wa bona mo gae ba itse gore pharologanyo ya felo ke eng .
Go sweditswe :
Dikatlholo tse di supang go diragadiwa ga bosiamisi
A ka dira eng fa o le molemirui ?
Go na le dipolase di le tharo tse di tlhakanetsweng mme badiri ba mo polaseng ba newa karolo ya porofiti .
Fa molemirui a dirisa mokgwa wa go-se-leme ka go lepologa o tla bona kumo e e loplogang !
Tiisetso e ya Afrikan e tserwe mo puong ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele go dialogane tsa Yunibesithi ya Pennsylvania kwa United States ka 1982 .
Fokotsa tiriso ya megoma ya dikara thatathata .
Tshegetso ka thuso e e seng ya matlole ( Tshegetso ka ga Tlhabololo ya Kgwebo ) ;
Mphahlele o bona gore go tila seo , go tlhokega ditheo tse di tshwanetseng tsa samagana le go ruta le go tlwaetsa batho mekgwa , gore go bopiwe moagi yo o tlhabologileng .
Tshenyego ka ntlha ya serame kgotsa sefako go matlhare a a iseng a phuthologe ka nako e , e ka fokotsa kumo ka go nna 20% .
Karolo e e leba dikarolwana ka bongwe , batho ba botlhokwa le mekgwa e e tlhokegang go tsamaisa thulaganyo ya CBP
Mofuta wa thutiso
Ka fa gongwe , barui ba dikgogo ba batla go reka mmidi ka tlhotlhwa e e kwa tlase jaaka go kgoniwa mme ba ka batla gore kelotefo ya go tlisetsa mmidi mo nageng e nne kwa tlase gore bone ba kgone go reka mmidi kwa moseja .
Fa dibokwana di tlogelwa fela di sa laolwe di tlaa ja matlhare , dithunya mme gape le makape ga gotlhe .
( a ) ikobela Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho ;
Go diragala eng mo baaging - jaaka gore ke mekgatlho efe , ditlhopa tsa setso , diforamo tsa baagi , mekgatlho efe , e e leng teng ; seabe sa dikgwebo le ditheo tse dingwe tse jaaka mekgatlho ya balemirui
Ditlamo tsa ditšhaba di le dintsi
1.1.4 itsise ka bonako Moadimi fa go na le Tiragalo ya go se Dire tseo go dumalanweng ka tsona , phetogo epe ya maemo a matlole a moadimiwa kgotsa tiragalo epe e e ka tlisang phetogo eo le kgato epe ya kgotlatshekelo eo e setseng e simolotse kgotsa eo eleng gore go ya ka kitso ya Moadiwa e tshosetsa Moadimiwa ;
Kgwedi e o ka buisa ka molemirui yo a leng tlhaga , yo a ratang tiro , yo a tshwaetsweng e bile a rata go ithuta .
Jaaka fa re sa tlhole re na le dipotso a go na le mongwe yo o batlang go tsiboga ka bonako ?
Kgololesego ga se fela ka ga go lokologa mo mananeong a a rileng a go tlhoka bosiamisi ; kgololesego gape ke tshwanelo ya go ikagela sengwe se se ka go tsenyang maikutlo a boipelo le seriti .
Tshedimosetso e e tsewa go tswa mo Tiragalong bo14 e e tswang mo tshekatshekong e e totileng-woto , e e tshwaraganetsweng ya boiphediso jwa batho , mme e kopanya tshedimosetso ka ga dikgono , makoa , ditšhono le matshosetsi mo mefuteng e e farologaneng ya ditlhopha tsa seloago-ikonomi go akaretsa bogolosegolo ditlhopha tse di mo matshosetsing .
Ke mang a tlaa duelelang thoro ya dijalo ?
Patlisiso ke ntlha e e leng botlhokwa thata go kgwebo e e atlanegang .
Kumo ya dimela
Ka gale dirisa agente kgotsa mogakolodi yo o nang le maitemogelo go thusa mo togamaanong le tshelo ya dibolayatlhatshana le dibolayasenyi .
Molaotlhomo o o nyalana le Leanotlhabololo la Bosetšhaba , o netefatsa lekala la inšorense le le dirang e bile le laolwa sentle , le go rotloetsa matlole a a edileng a a tla tshegetsang kgolo ya ikonomi ka go kgontsha maemo a a kwa godimo a a tlhomilweng go lebilwe mathata a matlole a ngwaga wa 2008 .
Jannie de Villiers , Ramodisa Monaisa , Ernst Janovsky le Antois van der Westhuizen ( Tlhogo : Ditšhelete tsa Kgwebopotlana - kgaolo ya Afika tlase ga Sahara , John Deere Ditšhelete ) ba akgola mokgantshiwa .
Mphahlele o boleletse maAforikaborwa gore a tlogele go ikgantsha ka Aforikaborwa yo mošwa , ba dira jaaka e kete re fitlheletse temokerasi ka ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi tsa 1994 .
Fa go direga gore palo ya dipholo tsa dibouto e nne e e lekanang , Motlatsa-Modulasetulo a ka nna a letlhela bouto ya gagwe ka fa lelthakoreng lepe go dira gore go nne le dibouto tse di fetang tse dingwe . .
Direkoto tseno di bonwa ka go dira kopo ka lekwalo le kwa ntle ga go duela tuediso ya go dira kopo mme di duelelwa go bonwa le go tlhagisiwa seša .
Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS
Go na le mabaka a le mabedi a go bayaleitlho , tebosešwa le tekanyetso ya porojeke e tshwanetse ya diragala fa e tsenngwa tirisong :
Re itse gore go na le batho ba ba tshabang sengwe totatota , mme go na le ba bakae mo go rona ba ba kileng ba sekaseka ditiragalo tsa rona pele re tsholetsa thobane ?
Dikarolwana tse tsa go bolaya jaaka tsa aluminiamo le tsa manganese di mathata mo mmung o o leng botšarara ka gore di fokotsa maemo a pH , di ntse di nna botoka go momelwa .
Tiro ya 1 / 7 ya IDP : Go supa merero ya setlapele ya mmasepala / ditlapele ka kakaretso ;
Ka gore dibatana tse dingwe tse di leng botlhokwa di tlositse mo thulaganyong e kgale , re mo maemong a Trophic Cascade .
( ii ) ka maikemisetso kgotsa ka go se tlhokomele sentle , a tlosa rekoto ya bosinyi ya ngwana mongwe le mongwe , o molato ka tlolo-molao , mme fa a bonwe molato , a ka duedisiwa faene kgotsa a romelwa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le 10 kgotsa tsona faene mmogo le go isiwa kgolegelong .
Ngwana ga a tshwanela gore ga a batle moemedi wa semolao mo mabakeng mangwe
Ka dinako tse dingwe batho ba boela morago kwa metsotsong ya kopano go sekaseka ditshwetso tse di dirilweng .
Mafapha a a farologaneng a puso a rotloediwa go dira mmogo mo tseleng e e golaganeng go kampana le ditlhokego tsa tlhabololo mo tikologong ya selegae .
Diyunione di fetisa dikgatlhegelo tsa ditolokolo tsa tsona mme di neela badiri ba go nang le kgonagalo ya gore ba tsene mo kotsing mantswe , jaaka badiri ba kwa dipolaseng , badiri ba fa malapeng , kgotsa badiri ba nama o sa tshwere .
Bontsi jwa dikomiti tsa diwoto di kgonne fela mokgwa wa maatla a tiragatso o o dirang sentle , mo bogareng jwa paka ya dikhansele tse di neng di tlhophetswe paka ya 2000-2005 .
Le gale , batho ba bangwe ba na le tshotlegomowa thata go feta le fa go bonala gore dilo di tsamaya sentle mme mathata a le mannye fela .
Bagakolodi ba setegeniki ba ka tsaya karolo e e botlhokwa ka go nne ba neelana ka bokgoni le matlhale tse baagi ba ka se keng ba nna le tsona , ka jalo , go ka nna botlhokwa go tseneletsa bagakolodi ba setegeniki / batlamedi-ka-ditirelo go tswa kwa mafapheng a a kwa godimo a pusoselegae , Mekgatlho e e seng ya puso kgotsa makala a poraefete .
Netefatsa gore go mele dimela tsa mofuta wa ' re siame ' mo mmung e seng mefero .
19.2.7 fa Kgosie seyo , o tla ntsha ditshwaelo ka mokgwa o lenaneo letlileng go tsamaya ka gone ka mokgwa wa go kaela botlhe ; le
Ntshothata ya rona e ne e tlaa nna 60 rpms .
Go na le dikgakololo di se kae tse di ka go solegelang molemo .
Senya metsi , maatla le madi .
Bokhutlo
Gape ke solofela go bona Leradu la Soy e le sediriso sa go naya batho dijo mo kgaolong .
Go aga mola o mosa wa malatlha kwa Waterberg , o o atolosang mela e e leng teng mo bogareng le go ntšhafatsa mola wa malatlha go ya Richards Bay le mola wa lentswetshipi go ya Saldanha .
Teko ya Dukuza - balemiru ba tikologo ba ba dirisanang mmogo e le mokgatlho .
Bontsi jwa dinamane tse di fusediwang bo rekisiwa ka kilogerama , ka jalo fa boima jwa namane bo le kwa godimo , gona o tlaa bona tlhotlhwa e e kwa godimo .
Thefosano ya dijwalwa
Go tlhoma nako e e siameng ya go lokela sebolayamefero go botlhokwa thata fa go laolwa mefero .
Go lebelelwa tlase tiriso ya go latlhela oli e e apayang mo meseleng ya metsi a pula .
Ka nnete ke semela sa ' go makatsa ' .
Re iphepa le diphologolo tsa rona go tswa mo mmung .
Kgoeletso ya motlamedi wa katiso :
Go ka nna poelo e e kae mo go diriseng mmidi wa ga Rre Molemi mo ditsholelong tsa phepo tsa dikoko , dikolobe kgotsa nama ya kgomo ?
Didirsiwa tsa go jwala tsena di nepile thata mme di tshegetsa balemirui go nna le tokelelo ya peo mo mmung e e siameng tota e bile go naya sebipo sa dimela se se ntle mme go tlisetsa bokana ba kumo e e oketsegang .
Mokgwa o o ikaelela go maatlafatsa baagi kamego ya dikomiti tsa diwoto mo dithulaganyong tsa go dira ditshwetso tsa khansele .
Tlhagiso mo mekgwatirisong ya tshugommu ;
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jurieblm@gmail.com .
Seno se raya gore mefuta ya direkoto tseno e tla ntshiwa fa go sena go amogelwa kopo e e tshwanetseng .
Gore di tlhatlhobiwe go ya ka molao ope o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao kwantle ga PAIA ;
Go tloga ka 1997 go fitlha 2000 o ne a dira le rraagwe mo polaseng ya ga gabo .
12.11.8 Go gakolola Badulasetulo ba Dikomiti ka maitlamo / ditshwetso tsa Dikomiti .
Palogare ya go na ga pula le mowafalo ngwaga le ngwaga mo Aforikaborwa e bontshiwa mo setshwantsho 1.1 le setshwantsho 1.2 ( DWAF , 1986 ) .
Tsamaiso
Se ke sekgoreletsi se segolo sa bosetlabošweng mo temothuong .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Moambasatara
Se logetse dibering go feta selekanyo .
tsamaiso ya tiragatso
Bomankge ba CBP ba tlhola gore a ga go na bothata jwa setegeniki ka maano ( k.g.r. go tsoma diphoso ) .
Ka ARC-Grain Crops Institute , motlhwa o senya gantsi kwa mafelelong a nako ya go mela fela pele ga go robiwa e bile go le komelelo .
Ntlha ya molemirui wa kwa KwaZulu-Natal e ka tseiwa e le sekao .
Motho wa kgolagano
Fa mmu o se na kobelo , mowafalo e tlaa oketsega .
Fa MC e sena go tlhomamisiwa , ke maikarabelo a badirisi botlhe ba metsi go laola seabe sa tiriso sa bona ya metsi ka go ikobela maemo a thebolo ya metsi go fitlhelela ditlhokego tsa MC ;
( a ) go rulaganya ditshupo tsa kakaretso tse kgolo tsa tiragatso tse di maleba e bile di ka dirisega mo pusoselegaeng ka kakaretso ; le
ba ka thusa ka matsholo a temoso ya baagi sk . go dirisa dilo botlhaswa , metsi le kelelo ya leswe , go duelela dituelelo , ka gonne ditokololo di itse baagi ba tsona ba selegae le ditlhokego tsa bona botoka .
Go godisa go nna beng ga baagi , go tsosa boitshimololedi jwa baagi ba selegae le metswedi ga mmogo le tlhakanelo mo tsenyotirisong ;
( b ) Fa kopano e sa diragale kgotsa fa ngwana a sa latele togamaano e go dumalanweng ka yona kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao kgotsa motho , o tshwanetse go itsise magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ka lekwalo , mme molawana wa 58 o tla diragadiwa .
Fa ba re thusa , re ba tlotla ka go duela tlotlo ya bona mme re ba naya boikanyo go ba naya kgono go batla go re thusa gape ka nako e nngwe isago ?
Re itumetse go le loma ditsebe ka kgang ya gore re kgonne go bofa tshegetso ya Letlole la Ditiro go re thusa ka ditirego tsa rona - go tsweng go iphedisa go bontsintsi - tirego ya go thusa balemirui ba ba iphedisang go amogela peo e e pila , monontsha le dikhemikale .
Pusoselegae e tshwanetse go netefatsa gore go na le ditaolo tse di siameng go sireletsa lotseno , dithoto le madi a mmasepala kgatlhanong le tshenyo , tatlhegelo kgotsa bogodu .
Mphahlele o ne a akanya ka kitso e e tseneletseng go na le tlotlo e ba ba neng ba mo nyatsa ba e mo neelang .
A maemo a loapi ka nako ya , le morago ga tshelo a dumelana le maemo a a rebotsweng ?
go dira botsalano magareng a baša le bomme ba baša
Tlhabololo ya dithuto e sala morago mme tswelelopele e a ema .
Dibokwana tsa teng di simolola go ja botala bo bo leng mo matlhareng mme fa di gola di fudugela mo matsemeng go ja ditlhaka .
Boima ba maiseliamo ya Sclerotinia mo tlhogong ya sonobolomo , e dira gore e wele fatshe . ( Photo : André Nel , ARC-GCI )
﻿PEGELO YA KOPANO YA KABINETE YA 15 MORANANG 2015
Gompieno kakanyo e ga e sa dira .
Dipapatso ( Thelebišene , Radio kgotsa Diboto Tsa Papatso jj . )
Kgaolo = Boleele x Bophara ( K = B X B )
Fa go tlhomamiswa go jwala gape
Kgato 20 : Lenaane la maina a go ka ikgolaganngwang le ona mo mmasepala
Setilo sa Mmusakgotla se beilwe mo polatefomong e e tsholeditsweng kwa bofelong jwa Tšhembara ya Kokoano Bosetšhaba .
Dikarolo di le dintsi tsa Aforika tseo di iseng di itemogele tsamaiso ya megala e e sa suteng , di neelwa ditirelo ke mafaratlhatlha a diselefounu ao a neelanang ka ditirelo tse di farologaneng .
Mofuta o o tshwanang wa ditheo tsa maphata ( sekao , ditlhopha tsa basadi , mekgatlho ya balemirui ) o a kopana go tlhagisa moemedi wa bona go emela kgatlhego ya bona ya lephata mo komiting ya woto .
MOSUPI ( Fa a le teng ) :
Kgwedi pele ga tumalano e sekasekwa mmatlisisi wa ditshedi o tshwanetse go go tlamela ka tshedimosetso nngwe le nngwe e ntšhwa go go kgonisa gore o sekaseke tumalano o na le kitso .
Pabalesegodijo e ka tlhaloswa e le dijo tse di siameng go batho botlhe ba Aforikaborwa ka dinako tsotlhe jaaka go tlhokegwa go phela sentle .
KGAOLO YA 3
( h ) go akanya ka kgololo kgotsa go bewa ga ngwana mo lefelong le le rileng , fa go sa ntse go letilwe-
Ka 1957 ke fa a bona dikerii ya boraro , Masetase ya Dikwalo tsa Seesimane ( English Literature ) .
KE TSHIRELETSO EFE E E FIWANG KE MOLAO ?
Go kgona go rekisa mmidi mo Afrikaborwa ( ka go nnesa teng thulaganyo ya go rekisa , dithutiso le tshegetsho kwa magaeng kwa go tlhokegwang teng mme go le botlhokwa ) ;
La bone , mokgwa o o siameng go simolola go dirisa leano la go laola nako ya gago ke go lebelela gore nako ya gago e ya kae jaaka go ntse .
Nka tlhokomela jang motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng ?
1 . Go tlhaela tshedifaletso ya diabe le maikarabelo a bakgatlhegedi mo tlamelong ya mafaratlhatlha .
( 2 ) Kgakololo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( d ) o o mabapi le go bewa ga ngwana kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , e tshwanetswe go tshegediwa ke tshedimosetso ya gajaana e e tshepagalang , ka foromo e e tshwanetseng , e e tserweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , kwa botsamaising jo bo nang le maikarabelo , jwa lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša , mabapi le-
KGAOLO YA 9
Badirisi ba gakololwa go baya dikhopi tsa makwalo a FSP e e maleba ka gale mme ba a romele le dingongorego tsa bona , fa go le maleba .
Kgato e o ka e tsayang fa motlhankedi wa tshedimosetso wa setlamo sa puso a gana go go naya tshedimosetso .
( d ) kotsi ya gore ngwana a ka nna kotsi mo go ene , kgotsa mo go motho yo mongwe kgotsa ngwana yo o leng kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
7.20 go isa pego kwa go Kgosi ka maitlamo ape a a dirilweng ke Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio e seng morago ga diura di le someamabedi le bone ( 24 ) fa a sena go dirwa ;
Nnete ke gore tsamaiso e botlhokwa thata mme ke kgaolo ya bolaodi ba kgwebo ya bolemirui ya segompieno kwa ntle ga bokana ba yona .
Taolomofero
Alan Hirsch o tswa kwa kantorong ya Moporesitente mo Lephateng la tsa Ikonomi , Mokaedimogolo wa tsa Ikonomi .
Jaaka karolo ya tlhabololo ya mafaratlhatlha mo porofenseng , Mbombela e konoseditse Kgato ya Ntlha ya go tsenngwa tirisong ga Mafaratlhatlha a Dipalangwa tsa Botlhe ( Integrated Public Transport Network ) .
Ngwana wa Montsho o ne a bolelelwa gore setso sa gagwe se kwa morago e bile ga se a tlhabologa .
10.11 Maitlamo ka modulasetulo a gore maitlamo , a a dirilweng ka go tsholetsa diatla , a diragaditswe , kgotsa a diragaditswe ka kutlwano ya botlhe , kgotsa a diragaditswe ke bontsi jo bo leng teng , kgotsa ga a diragadiwa , le gore ntlha e e kwadilweng ka one mo bukeng ya ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotla ya Setso , e tla nna bosupi jo bo nonofileng jwa seo , kwantle ga bosupi jwa dipalo kgotsa selekanyo sa dibouto tse di amogelwang maitlamo ao kgotsa tse di sa a amogeleng .
Tlhokomela gore mmidi o nne o omeletse ;
Go ka bonwa e le disupetso tse di seng botlhokwa mme dipalo di supa gore dikotsi tse di diragalang mo polaseng di diragala fa go dirisiwa metšhene le didiriswa tse di bokete .
Ditsholofelo kgotsa dikano tsa pholisi e ke dife ?
Mefuta e mengwe ya furu e e ka jwalwang ke diradisi tsa sejapane , bojangsukiri , bojang ba rye le lebelebele .
KGAOLO E E LATELANG E BAUISANA KA Dikomiti tsa Diwoto ka botlalo mabapi le :
Ga go na okosijene ( mowa ) mo mogodung mme ke sona se o bidiwang gore o anerobiki .
( 2 ) Fa moreetsa-kgetse a akanya gore phoso e e dirilweng mabapi le dingwaga e ka ne e tlhodile ditlamorago tse di sa siamelang motho ka nako ya tsheko eno , moreetsa-kgetse o tshwanetse go fetisetsa rekoto ya tsheko kwa go tlereke ya Kgotlatshekelo Kgolo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse e e jalo , ka mokgwa o o leng go ya ka ga molawana wa 303 wa Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi ,
Ngwaga o re lemogile gape gore go ka nna thata tota go jwala dijwalwa - dikgaolo tse dikgolo tsa Foreisetata le Bokonebophirima di bone komelelo e e makatsang mme ba tlaa bogisiwa ke tatlhego ya ditšhelete tse dintsi ( jaak ba bone ka 2012 ) .
Maemo a go tlhatlhoba mmu
Mefero efe le efe e e tlhogileng mo tshimong e e baakanyediwang ntshokuno ya korong ke baba ba dijwalo tse di latelang , ka e tlaa bo e dirisa bongola jo bo tshwanetseng go bolokelwa dijwalo tse di latelang , mme gape e dirisa le dikotla tsa mmu tse di tshwanetseng dijwalo tse di latelang .
" Le fa tshwaragano ya botlhale e tshwanetse ya kgona go gaisa mekgwa mengwe ya batho , meetlo , dikgopolelo tsa sepolitiki le loago le ikakanyetso , fa Bantsho ba kopana le Basweu , kwa tshimologong go tlaa tshwanelwa ke gore go nne le , motheo : dilo , ditiragalo , dikakanyo , maitlhomo , dibopiwa tsotlhe mo botaking tse re ka di abelanang le merafe ka go farologana . "
A di tlhomamisetsa motlamelakamatlole yo o kgonang gore ke moporofešenale le go tshepega ?
Jaanong tsaya lebaka le le tlhalosang pharologano mme o le akanye fa o tlhoma tekanyetso e ntšwa - ntlha e e tla go thusa go tsweletsa pele kgwebo ya gago
Thuso e nnye e diragala ka katisetsotirong / diphatlhoso .
Rulaganya katiso ya batsamaisi ba CBP
Dipatlisiso ka Setso / Boswa
A tshekatsheko ya kakanyo ya bong e akaretsa thadiso ya maemo a basadi a semolao , loago le ikonomi ?
Bantshakuno ba le bantsi ba ka bua gore poelo ga se lone lebaka fela la go dira temothuo .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
SEKAO , O KA NNA LE BOTLHOKATIRO BA PALO YA 40% MO BAAGING BA SELEGAE .
O ne a gakolola maAforikaborwa go dirisa temokerasi e ntšhwa ka kelotlhoko .
Tsaya lenaane la ditokololo tsa komiti le lenanetema go tswa go monnasetulo .
Thulaganyo ya go maketa : thulaganyo e e akaretsang dikarolo tsotlhe tsa kumo kgotsa tirelo le mesola ya yone , ka fa e tla buelelwang le go anamisiwa ka gone
Togamaano ya tsenyotirisong - Seno se akaretsa go loga maano ka botlalo a gore porojeke e tlaa tsenngwa tirisong jang .
ditlapele tsa mmasepala ke eng go fitlhelela ditlhokwa tseo
Fa a supa gore a jegilwe kgotsa a a senyega a tshwanetswe go fetolwa ka e le karolo e e leng botlhokwa thata e e gogang mowa go dira lolea .
Seemo se se kwa godimo sa khumanego sa maAfrican-American fa se bapiswa le sa Basweu ba Amerika se bakile makoa a magolo a thuto mo bathong ba African-American .
Ikonomi e e fetogang ya lefatshe
Mefero gape e nna manno mo ditsenekegi le disenyi tse dingwe di ka nnang teng .
Maikutlo ka kakaretso ke a mokgwa wa dikomiti tsa diwoto o o ' bofilweng mo ' mokgweng wa khansele ka go okaoka , mo tiro ya komiti ya woto e leng morero wa tlhokomelo ya sepolotiki .
2.1.9 " Moporemia " o raya moporemia yo o tlhophilweng kgotsa moporemia wa nakwana wa Porofense ya Bokone-Bophirima , nako le nako ;
1 . Go netefatsa gore tshedimosetso e e lekaneng , e e maleba e bile e tshepagala e bonwa mo khanseleng .
Gantsi dibukana tse di ka ntshiwa mo inthaneteng di be di gatisiwa .
A polantere e ka khaleboreitiwa go ya dikemong tse di nepagetseng ? ( A o ka fitlhelela dipolata , dikere le diseporokete tse di nepagetseng ? )
Basadi ba tsere karolo jang mo ditirwaneng tsa lenaneo , ( go akaretsa mananeo a katiso , diseminare le dikopano ) ?
Le gale , go farologane mo dipolaseng tsa dijwalwa tsa mariga mo balemirui ba ntse ba ipaakanya go jwala dijwalwa .
Athikele e rometswe ke Jurie Mentz , Molaodi wa Tlhabolo wa Grain SA ya Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui .
Tiriso ya Dipuo
Ke akanya gore bokoa ke gore ke a tsofala e bile ga ke kgone go adima madi go lema masimo a mangwe .
Bokana ba thobo ya rona ya dingwaga tsa ntlha tse pedi go ya tse tharo bo ne bo boela morago ka re ne re nste re leka dilo .
Ditshenyegelo tse di sa tlhamalalang - dituediso tsa banka , ditshenyegelo tsa mo ofising , ditshenyegelo tsa palotlotlo le sepalamo .
Maemo a tsenelelo a a supiwang ke popego ya mefuta e e farologaneng ya mebu
Jaaka e ne e le motlhalefi yo o tshwaraganeng le kganetso go puso ya tlhaolele , gongwe mafoko a a bokete a a senola kutlobotlhoko ya gagwe .
9.00 go fitlha ka 10.30
" Setso se se senang motheo wa ikonomi se a ngotlega mme e nna sediriswa sa go phela fela .
Leka gore o se semelele thata mo o ka fosang ditšhono tse di gaisang tsa gago tse di masisi mo ntshokunong ya dithoro e e atlegileng .
Fa mowatšhefu e fokelwa mo tshimong e e sa tshwanelwa go gaswa go ka senyega thata ka kumo ya tshimo eo e ka ya tlase mme mogasatšhefu o tla tshwanela go duela tshenyo .
Korong e tlhoka botsididi go tlhogisa matlharekutu le go kopana go thunya gore go kgone go bonala peo ka dikgakologo .
Balemirui , ka go tlhola go nna go itumelela bokamoso ba simolola ngwaga o montshwa ka go re , " Ke ona o - ka nnete o tla phala ngogola ! "
Maipofo a boineelo mo go direng poelo ga semphato .
Mabaka a mangwe gape a a ka go kgonisang go laola nako ka tshwanelo
Semela ga se kgone go ikemela sentle ka kgato e mme ntlha e e ka fokotsa kumo .
Go na le dintlha tse dintsi tse di farologantshang kgwebo e nngwe le e nngwe .
Letlha la go jwala
Go laola mafulo le disalela tsa tlhaka ka mariga
Mokwadisi
Tsenelelo
Se se latelang ke dikao tsa seo :
Dipotso tsa botlhokwa di a latela
sekaseka diitlhophelo tsa thebolelo ya ditirelo le bokao ba tsona go setšhaba
Kgaolo ya bo 4 : Letlhomeso la peomolao la seabe sa setšhaba
Nako nngwe mo botshelong jwa gago ( yes )
4 . Sobokanya dikakanyokgolo tsa sebui jaaka o di utlwile .
Dirisa dikhai tse di farologaneng tse di phepafatsang mo boapeelong le dikarolo tse dingwe tsa ntlo .
Bantshakuno ba mo kgwebong , mme jaaka go le ka kgwebo nngwe le nngwe , go falola o tshwanetse go dira poelo .
Dibodi , botlhaga ba dimaekerobo , phopholego , popego
Fa toro ya gago e sa sekasekwe , ga se toro e pila go simolola ;
sutisa
( e ) Motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motllhokomedi wa ngwana wa semolao yo a sa direng go ya ka fa molawaneng wa ( 5 ) , o molato ka tlolo-molao mme fa a bonwe molato , a ka atlholelwa faene kgotsa go ya kwa kgolegelong lobaka le le sa feteng dikgwedi le tharo .
Se se kgonegile bogolosegolo ka kemonokeng ya Grain SA ka lenaneokatiso la bona le Senwes ka kemonokeng ya matlole a bona le lenaneo la tataiso .
Nna , yo ke saenneng fa tlase fano ( leina le sefane ) . . . . . 
Bothata jo bongwe jo re nang le jona ke gore paka e mofero o befileng ka yona gantsi ke ya Keresemose le Ngwaga o mošwa , e e leng gore ke nako e batho ba itsemeletsang go dira .
Ntshokuno
Tseokarolo ya baagi ka gotlhe ga e na bonnete le gona ga go na setheo sa woto-potlana se se ka netefatsang kemedi e e lekaneng ya ditlhopha tse di farologaneng , kgotsa dikarolo tse di farologaneng tsa woto .
Letlhajalo le le nepagetseng tota ;
Eno ke Tšhembara ya NCOP , nngwe ya ditlhangwa tse di botlhokwa go gaisa mo hisetoring ya molaotheo wa Aforikaborwa , eo e neelang baagi ba diporofense tsotlhe kemedi mo Palamenteng .
Matlhale a tlamelo le poloko a a siameng ga a rulaganye fela dipaakanyo tsa pele ga setlha tsa ngwaga o o tlang mme gape a godisa tiragatso ya sekgatshi fa gape a oketsa dingwaga tsa botshelo jwa sona .
A re simolole ka se re sa se direng :
Ka re le balemirui re na le boikarabelo ba go medisa mmidi .
Bothati jwa bosetšhaba le jwa dinaga di sele jo bo neelanang ka tetlelelo bo ka tlhoka gore mokopi a tlamele ka ditshenyegelo tsa mokopi tlhatlhobo e e ikemetseng ya kotsi kgotsa bosupi jwa boitseanape jaaka bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo ka tlhomamisa .
Jaanong batho ba ba ruang dikgomo go leka go phela ba latlhegelwa ke dikgomo ka gore ba bangwe ba utswitse dikgora .
Tshenye-go e e fetogang ka heketara
Bethuel o dirisa bolemirui mo tikologong ya lesegae ka go jwala mmidi , dinawa le ditapole .
Molemi jaanong o ka dira ditshwetso di le mmalwa gore a o na le didiriso tse di lekaneng kgotsa nnyaya .
Mooki wa gago kgotsa ngaka ya gago e ka go eletsa ka seo o tshwanetseng go se ja .
ICTSD e ikaelela go tlhotlheletsa thulaganyo ya boditšhaba ya kgwebo gore e fitlhelele maitlhomo a tlhabololo e e tswelelang .
Dikumo tsotlhe tse di ka apeiwa ka go dirisa dipitsa le didiriswa tse di leng teng tsa go apaya mo boapeelong bo bongwe le bo bongwe mme gape le ka bontsintsi ka go dirisa didiriswa tsa tshipi ya go se ruse ya stainelese .
11 . Dikopano tsa Kgotla
Tlhotlhwa e e kwa godimo e tlaa rotloetsa ntshodikuno kgotsa papatso e e oketsegileng , e kwa bofelong e tlaa isang kwa ditlhotlhweng tse di kwa tlase .
Tsona ke taolo ya sekhemikale , tlhopho ya mofutapeo , mekgwatiriso ya setso le taolo ya sebaeloji : Dikgatotaolo tse ga di tlhomamise gore taolo e tlaa nna 100% , fela di thusa go fokotsa tlhaselo le go kgontsha ntshodikuno ya mmidi e e tswelelang .
Tlhaka e e nang botlhole e bolokiwa mo ditoromong tsa polasetiki le tshipi , mo mowa o sa kgoneng go tsena mme go ka rulaganya maemo a a ka tsweleletsang go tshela ga diafalatokosini mo lefelong la poloko .
Se gantsi se tlhoka gore montshakuno a beeletse mo ditirong tse dingwe jaaka go thapa badiri ba bangwe gape , kgotsa go reka didiriso tse dingwe , ka jalo go tlhokega dipalelelo tse di akantsweng sentle go netefatsa gore dipoelo di tlaa dirwa morago ga tirego ya tlaleletsoboleng .
Go tlaa tlhokega gore o tlhalose fa ntlo ya gago e leng teng mme o ntshe khophi ya lokwaloitshupo lwa gago le ditokomana tse dingwe .
Mofodisadiphologolo o tshwanetse go bitswa go tlhabela diruiwa go tsenelela .
Dira jalo fa tshedimosetso e santse e le ntšhwa mo tlhaloganyong ya yo mongwe le yo mongwe .
leng teng go feta go akanya ka ditlhobaelo tsa bona , mme ba simolole go akanya ditlhobaelo tsa
E tlaa thusa mo go tlhaloganyeng ditiragatso le mareo , gammogo le botlhokwa jwa go tsamaisa porojeke ka tsela e e rulaganeng .
Re dirile tiro e gantsi gape le gape mme ga re tlhoke motho mongwe go re bolela gore re dire eng - mme le gale gantsi go na le dilo tse dingwe tse re sa di naganeng kgotsa re tlogela go di tlhokomela jaaka di tironyana tse dinnye tse di nang kgono ya go re senyetsa ditiragalo gagolo fa di sa dirwe .
Balemirui ba rona ba ba simololang ba mo maemong a ntlha ka ntlha e ya go tswelela pele .
Setshwantsho se se atametseng thata sa lobota la mogodu .
Mekgwatiriso ya setso le Taolo ya sebaeoloji
Loruo lo ka farologanngwa go ya ka boima jwa lona .
( i ) kwa ntle ga tetla ya setifikheiti sa tloso jaaka go tlhalosiwa mo go molawana ono ; kgotsa
Phetho ya sebolayamefero mo dimeleng tse di gasitsweng e bonala ka bonako morago ga go gasa khemikale mme gantsi ga e bolaele ruri ka gore dimela di ka simolola go mela gape ka medi le dikgaolo tse di sa gasetswang .
Ke rapela gore pula e tlaa na ka segautshwane mme gape le gore serame se tlaa goroga morago ga nako .
Re tshwanela go tswelela go bala masego a rona mo lenaneong - re na le setlhopha se se gakgamatsang sa batho .
Ditshwantsho tsa 1 - 4 : Fa go ne go se na dithutiso tsa maemo a a kwa godimo jaana Lenaneo la Tlhabololo ya Balemrui le ne le tlaa se ka la kgona ka go kgona jaaka le kgonne mo matsatsing a segompieno .
Dikabelo tse di fokoditsweng di ka diragadiwa ke mokgatlhotekanyetsi ka go reka gape dikgatlhego tsa ona ( dikgatlhego tse e leng diyunite tsa bong mo mokgatlhotekanyetsing ka diabe di le mo setlamong ) .
d ) Tshekatsheko ya maitlhomo
Polôseako ke bothata jo bo boitshegang mo masimong a ntshodikuno ya peo .
16.2.3 Maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo a ikarabela ka dithata le ditiro tse a di neilweng ke Kgotlakgolo .
Tshedimosetso ka Leina la Mokhanselara mongwe le mongwe ,
Bontsi jwa masalela a dimela bo tlogelwa mo tshimong ka fa go kgonegang mme sejwalo se se latelang se jwalwa mo masaleleng ka dipolantere tse di diretsweng ka kgethego go sega go ralala masalela .
Fa kgang e sa kgonwe ditiragalo di tswelela go kemogare .
Go tlhokega ditshupetso tsa ditiragalo tsa bonnete .
Mo dikgaolong tse dintsi koketso e ne e le ka ntlha ya balemirui ba ba neng ba jwala disoya la ntlha .
akanya lenanetema , ka tirisanommogo le monnasetulo wa Komiti ya Woto , yo e leng mokhanselara wa woto .
Tshimololo , go ithuta le go tlhabolola bokgoni jwa motheo ( dikgwedi di le 12 )
Taolomofero ka metšhine fa gongwe e bolaya dimela - fa dikara tsa ditlhagodi di sa setelwa sentle , le fa mokgweetsi a sa tsepamisa mogopolo mo tirong e a e dirang ( fa tiro ya go jala e sa dirwa sentle mme mela e sa lekane e bile e sa tlhamalala , tlhagolo e nna mathata mme e tlhole tshenyo ya dijalo ) .
Ditiro tse di tlaa dirwang
Fa re fetolela go kopa dikadimo , balemirui ba tlaa kgona go simolola go dira le go baakanya masimo a bona ka nako e e rileng .
Mo lefatsheng ka bophara bokana ba kumo ya tlhaka ka ngwaga wa 2012 e kwadilwe ka dimeteriki tono tsa dimilione bo le : Mmidi 872 , 02 ; Reisi 719 , 74 ; Korong 670 , 88 ; Bali 132 , 89 ; Milete 29 , 87 ; Habore 21 , 06 ; le Rye ka 14 , 56 .
Phepafatso ya gangwe mo pakeng ke itsholelo e e siameng tota le mo maemong a tiro a a gaisang .
Tshenyo e e fetang e bonala e le " mafensetere " a magolo mo matlhareng fa dibokwana di ntse di tswelela go ja matlhare .
( 2 ) Fa a lekanyetsa dingwaga , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-mola go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go ela tlhoko tshedimosetso nngwe le nngwe e e leng teng , go akaretsa tse di latelang :
Gape batsaykarolo ba fetisetsa kitso e ka bokhutshwane kwa diwotong tsa bona le go tlhalosa ka moo pholisi le tikologo ya peomola di nang le bokao kwa bathong ba ba kwa tlase .
Ditshwantsho tsa 3 - 4 : Serurubele sa Plutella xylostella ( South Australian Research and Development Institute ( SARDI ) ) .
Diporojeke tse di Kgethegileng
O ngongoregetse go tlhoka ponelopele ga bontsi jwa bantsho .
diphetogo mo go boleng jwa metsi ?
E tshegediwa ke : Oil and Protein Seeds Development Trust .
Bommasepala ba mofuta wa C , kgotsa bommasepala ba didika : Ba ke bommasepala bamongwe le mongwe wa bona a nang le nomoro ya mmasepala wa selegae .
Lefapha la Thuto
CBP e godisa maatlafatso , mme ka jalo e tlhoka boineelo mo tseokarolong ya tirisano gore seno se feletse e le maatlafatso a tiragatso ya baagi .
Pula-Imvula , e amogelwa sentle thata nme bobuisi bo tswelela go oketsega - re setse re fetile dikhophi di le 16 500 ka kgwedi mme lenaane le tswelela go oketsega .
Disonobolomo
Botlhe ba malapa a rona ba ne ba ntse ba dirisa bolemirui mo dipolaseng tse mo go ka nnang masika a le nne .
Le fa go ntse jalo , mo ditheong tseo go nnile le batsayakarolo ba sepolotiki mo letsholong la ditlhopho , di tlaa bo di setse di na le kemedi mo khanseleng , e bile ga di a tshwanelwa go tlogelwa .
Dinagamagae di ne di dirilwe ke puso ya nako eo go tlhotlhetsa dikarologano tsa merafe mo bantshong .
Go ntšhwafatsa sebopego sa temothuo - go tswa go madirelo a a mo thateng ya basweu go ya go le a a nang le kemedi ya ditlhopha tsotlhe tsa setso le semorafe .
Tsamaiso
5 . A masepala wa me o tshwara dikopano kgapetsakgapetsa le baagi ?
12.2.4 Bo baya leitlho tiro ya ( RBN , RLM le BPDM ) Mokwaledi wa MOU .
Fa o tswelela go tlhola o thusa ba bangwe o ba tlhotlheletsa go go dirisa mme ba simolola go tlwaela go itshegetsa ka wena e bile ga ba sa kgone go itirela o sa ba thuse .
75% ya malapa a a tlamelwang ke basadi ba ba amogelang kwa tlase ga R 500 ka kgwedi
A o a se tlhoka naa ?
Boammaaruri ke gore go netefaditswe gore le fa dikgomo di bopama ka nako ya go tsala kelo ya go dusa e tlaa fokotsega mo malatsing a le 60 go ya 90 morago mo nakong ya go palangwa ; ka jalo le tlhotlheletse ka tsela e e sa siamang modiko wa go palangwa ( gwelwa ) otlhe o o latelang .
Ka moletlo o o neng o tlhomilwe ka 23 Phatwe kwa lefelong la Monte Bella Estate le le pila le le kgatlhang mo tikologong ya Mangaung , ba Grain SA ba ne ba keteka kumo ya bone ya balemirui ba ba simololang ba ba leng bangwe ba lenaneo la go tlhabolola balemirui la Grian SA .
Melao eno ya Taolo e ama dikopano tsotlhe tsa Kgotlakgolo le dikomiti tsa yone le melao epe e e tlhametsweng Lekgotla la Dikgosana , mme Kgotla ya Setso e tla dumalana le Melao eno ya Taolo .
Go kgona go dira mo kgatelelong , diura di feta palo le mafelo a beke tota fa go tlhokega ; le
Mokgwatiriso o o rulaganeng wa ditherisano
Le fa go ntse jalo , dipharologano di le dintsi mo gare ga banna le basadi , le moo di ka amang ntlha ya tlhopho ( sekao , go apara eng ) , di nanganetse mo dipopegong tsa go sa lekaneng ga bong , tseo ka kakaretso dinyenyefatsang ditlhopho tsa basadi mme di tsweletsa phitlhelelo e e sa lekaneng ya maatla le didirisiwa .
( i ) Bana ba ba nang le dingwaga di le 10 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Ba tlaa etelela katiso pele , mme ba tshwanetse go nna metswedi ya batho e e botlhokwa ya mmasepela mo CBP .
Mokgwa o mongwe o o siameng o o sa bolaeng ke go tsaya mmiding o o apeilweng kgotsa mmidi o o simololang go mela o bo o o tlhakanya le mafura a go besa dijo le zinc phosphide mme wa tsaya sebolai se wa se lokela mo diphaepeng go dikologa mo di leng teng kgotsa mo di bonalang teng gantsi
Puso e santse e tlhoka go batla tsela ya go rarabolola mathata a .
Metšhene e baakangwe gore e nne mo maemong a go dirisiwa fela fa go tlhokegwa gape mme nako e a bolokiwa fa setlha se se latelang sa go roba se goroga ka kgatelelo ya teng go se emele go baakanya pele .
Banni ba kgaolo e e tlhaelang ditlamelo ba ka
Morago ga moo , ka tlwaelo , go dirisiwa sediriswa sa meno a mokhutswane go baakanya lekidi le le robolotsweng , le le metsi mme le se na mefero .
O ka nna gape wa kopa dintlha tsa kgolagano tsa mothankedi yo o tlhotlhomisang gore o kgone go ikgolaganya le ena ka ga kgetsi ya gago .
John le ditsala di le nne ba ne ba reka polase ya Rooikoppies mme ka 2005 ba e rekisetsa rre Mohapi .
NCOP e neelana ka maikutlo a diporofense di le robonngwe tsa Aforikaborwa le neela gape puso selegae polatefomo ya go tsaya karolo mo dipuisanong tsa go dira molao kwa maemong a bošetshaba .
( iii ) kgakololo gore a go na le kgato e e ka tsewang .
o go tlamelana ka letlhomeso la setheo le le dumeletsweng semolao .
Dikgato tsa go simolola
Go nna mong wa naga le dikgwetlho tsa teng
KITSO YA SETSO LE KITSO YA DILO TSA FA GAE
Sekai , bakwadi ba Aforika mo tlhabololong ya tsona ya go simolola ka dikanelo tsa ngwagakgolo wa bo18 wa ga Olaudah Equiano , lekgoba la Aforikabophirima , go fitlha ka ditlhagiso tsa tsona tsa sešweng ga di bolo go nna dipuisano le lefatshe lotlhe .
Monyelo ya N le P le yone e lekanyediwa ke thulaganyo ya medi e mennye mme tlhaelo ya dikotla e ka tlhagelela gammogo le tatlhegelo ya sematlole ya monontsha ka o sa dirisiwe ka botlalo le thobo e e fokotsegileng .
Matshwao a a jaaka " moIndia " le go tlhȏlwa ga bothati jo bo kgaoganeng jwa morafe wa maZulu , maXhosa jalo le jalo , a sitisitse maiteko a go tlhama togamaano ya Bantsho ya seoposengwe kgatlhanong le bosemorafe mo Aforikaborwa .
Thusa go tlhangwa ga diporojeke tsa IDP ka go tsepama mo go tse di maleba tse di supilweng mo maanong a woto a a ka ga maano a a amanang le IDP ;
Katso ya bodirelo e tlaa nna e fokotsega ka ngwaga - ngwaga wa 1 = 30% , wa 2 = 20% , wa 3 = 10% mme wa 4 = 5% - morago ga moo balemirui ba tlaa tshwenela go ithekela ditokelo tse di siameng jaaka di ne di dirisiwa mo tirong ( ba bone mosola wa go reka ditokelo tse di siameng ) .
Lenaneo la 31 : Tebalebo ya ditsamaiso le didiriswa go ya ka setlhopha se sengwe le se sengwe sa porojeke ya CBP
Ditaolo tse di botlhokwa mo go tsepamiseng matshelo a batho , di akaretsa :
Tlhaloso e e tlwaelegileng ke ya gore dikhuduego di tsositswe fela ke gore baithuti ba ne ba sa batle go rutwa ka seAforikanse .
Tekolo ya dijwalo e e tletseng le ya gangwe le gape e tlaa thusa go tlhoma nako e e gaisang ya taolo ya disenyi e e atlegileng .
Tse di boeleditsweng
Motataisi ke mongwe yo o nang le kgatlhego ka boammaaruri mo tlhabololong ya motataisiwa - yo o tlaa tsayang nako go fetisa kitso le bokgoni , yo o tlaa nnang pelotelele le go mo ema nokeng .
Ntshokuno ya Mabele go Balemisi
Ka metlha ya pele ga go dirisa telaifosofeite le mmidi o o sa bolaiweng ke telaifosofeite , disoya le dijwalwa tse dingwe tse di sa bolaiweng ke dibolayamefero jaaka disonobolomo , thefosano ya dijwalwa e ne e dirisiwa go nakobotelele go tshegetsa go thibela go tlhoga ga mefero mo dijwalong tse dingwe .
Balemirui ba ga ba kgone go tloga mo polaseng ka kgwedi ya Sedimonthole .
9 . ditogamaano tsa tlhaeletsano mabapi le go rebola tshedimosetso sentle le go lebisa kwa dikgaolotlhophong tsa ona
Bafatlhosi ba tlhoka go ipaakanyetsa go mekamekana le pegelo ka ga matlolekakanywa go tswa kwa khanseleng .
Khoto ya magiseterata
Ripoto ya tshekatsheko e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong
Lenaneo la ntšhwafatso la lefatshe le le diragadiwang ke Lefapha la Merero ya Lefatshe ga se sepe fela fa e se segogamowa mo go ba bantsi - ka kakaretso , ditirego tsa bona di bonya jo bo tlhomolang pelo mo e leng gore bantshadikuno ba ba tlhabologang ba latlhegelwa ke ditšhono morago ga ditšhono , mme benglefatshe ba Basweu ba ba fedileng pelo ba feleletsa ba rekiseditse baagisani ba bona ba Basweu fela ka ntlha ya go palelwa ga ba merero ya lefatshe go fitlhelela ditumelano .
Pampiri e Tshweu ka Dipusoselegae , 1998 ke sekwalwa sa taolo ( tokomana ya pholisi ) se se tlhamang motheo wa tlhabololo ya mofuta wa pusoselegae .
Go tota go le botlhokwa thata go lemoga gore madi mangwe le mangwe a a adimilweng a a busiwa - dikadimo ke dikadimo mme e seng dimpho kgotsa dikabelo .
Re se lebale gore ke balemirui ba ba nayang dijo le diaparo go ' botho ka bophara ' .
KAEDI YA MOTLHOKOMEDI
Sekao oli ya soya e ne e dirisiwa go penta dikoloi gammogo le mafura a " shock absorbers " .
Ke eng se se tlaa nnang tlhotlhwatlase : Go tlhokomela gore koloi ya gago e amogele tirelo ka nako le nako jaaka go supiwa mo go akaretsang go fetola oli gape le gape , kgotsa go se fetole oli mme o e kgweetse go fitlhela enjene e swe e bile e bofege mme go tlhokiwa go fetola enjene yotlhe ?
Ke nako ya go itumela tota fa re supa bafenyi ba rona ba Molemirui wa Ngwaga le fa re tlhatlosa balemirui go Mokgatlho wa Ditono tse 250 .
Seno se latelwa ke moletlo wa puso o o tsenyeletsang go gelebetega ga dithunya tse 21- e le sesupo sa tlotlo le go fofa ga difoufane tsa Lebotho la Sesole sa mo moweng tse di ralalang lefaufau mme ya bofelo e nne puo eo e leng kgale e emetswe ya Moporesitente .
14 . A porojeke e tlhodile ditiro tse di lekaneng tse di nang le mosola ?
1 . Dira Tshwaelo
Gape dikomiti tsa diwoto di ka nna gape foramo ya tlhaeletsano magareng ga mokhanselara wa woto le baagi ba woto ka ga :
Go dira CBP ya leruri ka go tebisa maatla le go tiisa dikgolagano
Mo mabakeng a le mantr , ditshenyegelo tse di a tshwana ka heketara go sa kgathalesege gore ke mofuta ofe wa temo le thobo e e kgonegang ya sejalo se se jalwang .
Ka bomadimabe re lemogile gore batho ba ithuta go dira dilo ka tsela e e nepagetseng , sebe sa phiri ke gore ba sa ntse ba tswelela go dira ka yona tsela ele ya bogologolo .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o bona ikuelo e e kgethegileng ya gore bakwadi ba bontshe bonnete jo bogolo jo re iphitlhelang mo go bona .
Jalo ya konteraka e tlaa nna le dikemo tse di kgethegileng .
Go ntsha dikakanyo
Faene kgotsa dikatlholo dingwe mo boemong jwa faene
Ntšhwafatso ga se fela go boela morago kwa hisetoring le meêtlô ya rona ; mme go kaya go batla ditsela tse re ka busetsang botho jwa rona ka tsona , jaanong le isago .
Mo makgating a le mantsi didiriso tsa metšhine tse di itlhokomolositsweng di tlhola tiego e e sa tlhokafaleng .
Maikaelelo a manathoganyane otlhe a peomolao ke go netefatsa gore baagi ba tsaya karolo ka botlalo mo ditshwetsong tse di ba amang mo legatong la selegae .
Kgonagalo e nngwe e ka nna goreRre Molemi a rwalele mmidi o mosweu wa gagwe kwa tshilong e e gaufi go o sila go nna bupi .
Go rarabolola kgwetlho ya tatlhegelo ya mefutafuta ya ditshedi , Lefapha la Merero ya Tikologo le ne la tlhoma le go tsenya tirisong National Environmetal Management Biodiversity Act , 2004 ( Act No . 10 of 2004 ) kgotsa Molao wa Bosetšhaba wa Botsamaisi jwa Tikolologo ya Mefutafuta ya Ditshedi , wa ka 2004 ( Molao No . 10 wa ka 2004 ) ( Nemba kgotsa Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) le Melawana ya 2008 ya Patlisiso ka Ditshedi , Go Kgona go di Bona le go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone ( Bioprospecting , Access and Benefit Sharing [ BABS ] ) , gareng ga melawana e mengwe e e dirisiwang .
Moemedi wa ba ba rekisang peo a ka kopiwa go go naya peo e e lekaneng e bile le bokana bo bo tlhokegwang go jwalwa ka heketara .
Fa o sa loge maano mme wa tlhoma tekanyetso sentle , o ka felelela o sa goroge kwa o neng o batla go ya teng ( maikaelelo ) , kwa o ikanneng go ya teng .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ya Bolaodi ba Tikologo .
Kopano e ne ya bitswa mme kwa go yona go ne ga dumelanwa gore lebala la metshameko le le nang le ntlo ya tlelapo e tlaa thusa bašwa ka go neelana ka lefelo le ba ka kopanelang kwa go lona .
Thekiso
12 TSAMAISO
DITIRELO TSA THEKO
Go ne go se na ditselatlhopho dipe go tlhaola batswelwamosola ; mme
Dinaga di le dintsi mo lefatsheng ka bophara di latlhegetswe ke dibilione gonne batho ba ne ba gaeletswe mo maanong a gore ba sa kgone go duela dikadimo tsa bona ka ntlha ya fa ba ne ba kgamegile mo ditshupatlotlong tsa dikadimo tsa bona .
Kabosešwa ya lefatshe
DiKPI tse di latelang di tshwanetse go nna karolo ya PMS ya mmasepala mongwe le mongwe fela jaaka di dira mo mmasepaleng oo :
A " beng " ba itshupile ka maina ( k.g.r a sediriso se se ya go dirisiwa fela ke setlhotshwana se se lekanyeditsweng sa batho , kgotsa a se ka dirisiwa ke mongwe le mongwe go tswa morafeng otlhelele ? )
Bokana ba tsalo ya madi e dibanka di ka adimang madi go moadimi yo a supileng gore a ka kgona go e busetsa ke 9 , 25% .
Ke dijalo tsa khurumetso dife tse di dirang sentle ka tlhago mo kgaolong ya gaetsho ?
Bopelokgale le boineelo di tlile go nna botlhokwa mo go fenyeng dikgwetlho le gore baša ba rona ba natefelwe ka botlalo ditshiamelo tse temokerasi e ba tsholetseng tsona . " ( Nelson Mandela , 15 Seetebosigo 1997 )
( a ) mo lobakeng lwa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho mongwe yo o thapilweng ke Puso , magiseterata , magiseterata yo dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go itsise botsamaisi ka ga phitlhelelo ya gagwe , gore bo tle bo tseye dikgato tse di tlhokegang ; kgotsa
Ka go nna mongwe wa lekoko la dithutiso la Grain SA ke kgonne go amogela dikgono tse dintsi mme ke tsweletse go tlhotlheletswa gape le gape go nna molemirui le go bona lefatshe le nka le dirisang go nna polase ya me .
Bukanaitshupo ya gago e tala ya barakhoutu kgotsa fa bukana ya gago e latlhegile kgotsa e utswilwe , maipolelo a maikano kgotsa pego ya sepodisi ; bopaki jwa koposešwa ya bukanaitshupo go tswa go ba Merero ya Selegae ; le
Melao yotlhe ya e e tshegetsang se e kwadilwe ka go ela se tlhoko .
Oketsa bokana ba thobo ya korong ya gago ka go dirisa thefosano ya dijwalwa
Kamogelo
Jala , tlhokomela , roba le go rekisa dijalo ; le
Ke goreng re batla go boloka mmidi ?
Go tsaya diteko tsa mmu le go di romela go laboratori e e tlhamaletseng go tlaa tlhoka go go naya , e le maemo a ntlha , tshupetso ya dikgaolo ka dimilione ya bokana ba dikotlo tse di leng botlhokwa tse di leng teng e le naiterojene ( N ) , fososforo ( P ) le potasiamo mme le tse di tshwanetseng go nna teng e bong sebabole , kalsiamo le maganesiamo .
Motswedi !
1.4 Dikomiti tsa Diwoto di nna le Diporogorama tsa Kopano ya 3 ( dikopano tsa go tiisetsa dintlha ) moo dipegelo tse di tswang kwa dikopanong tsa baagi kgotsa bakgatlhegedi ka kakaretso di tlaa kokoanngwang le go tiisetswa ka dikatlanegiso pele di neelwa Yuniti ya Botsayakarolo jwa Baagi gore ba di sekaseke .
( iii ) tlhotlhomiso ya mabaka a a sa tlwaelegang mo kgetseng e e ka faposiwang mo tshekong , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 52 ( 3 ) .
Bolaodi bo dirisiwa ka bonako jaaka go kgonwa fa ditshupetso tse di tlhaolositsweng fa godimo di lemogwa .
Ditiro tsa konokono tsa Lefapha leno ke :
2 . TAOLO LE TIRISO YA MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA
Gona go reng bantshakuno ba jala korong ?
Duela madi a a kopiwang go buseletsa lekwalokao .
Go roba ga kumo ya gago go bonala go fela gona jaanong mme re setse re tlhaselwa ke tshwetso ya ditokelo tsa setlha se se ntshwa se se gorogang .
50% ya batho ga ba fitlhelele ditirelo tsa metsi le kgeleloleswe go ya ka maemo a RDP
O tlaa tsamaisa jang ditsenngwateng tse ?
Mmidi o kgonwa go lokelwa mo dijong tsa ditshedi tsotlhe e le motswedi wa nonofo .
Matlole a go dira tiragatso ya togamaano mo 30% ya diwoto tsa tshimilogo , go akaretsa dijo , mesepele , didiriswa tsa go kwalela , megala , go dira nako e e feteletseng ;
( i ) diura tsa kgotlatshekelo tse di tlwaelegileng ;
Go tlhabega
( 3 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi , le tshwanetse gore , morago ga go buisana le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo mo go tsa pabalesego le tshireletso , ditirelo tsa tshiamiso , tlhabololo ya katlaatlelo loago , thuto le maphelo-
BOKWALEDI BA BAAGI BA SEPODISI : KANTORO YA BOSETŠHABA
FITLHELEGA ( a ditshupo di ka lekanyega ka nnete ? )
Go reng tota ?
CBP e diretswe go tsereganya karolo e e tsewang ke baagi mo go mmasepala .
Go kgona dikhemikale ga mefuta go tlhoma kgaoganyo ya yona .
Fa a ntse a dira kwa Aldam , o ne a tsena mo maitekong a temothuo le bomphato ba le bararo .
Molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le boikanyo ba gore moemedi wa gagwe o mo emetse sentle mme o tla leka go mmatlela tlhotlhwa e e kwa godimo e e ka kgoniwang mme ba tshwanetse go tlhola ba buisana le ene go tswelela .
Re batla go umaka fano gore ditlhaeletsano tsa gago le Moemedi wa Lefelo la SARS leo go Ikgolaganngwang le lone di tla dirwa ka Seesemane .
Re dumela gore ke nnete gore mathata a mangwe tota jaaka a a tlisetswang ke tlhago a ka se laolwe mme bolaodi bo bo tlhamaletseng bo ka leka go nolofatsa bothata .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Ntshodikunong ya Mmidi mo Kaeding ya Nosetso
16.3.8 go sekaseka boleng jwa kgatelopele kgatlhanong le ditshupo tsa konokono tsa ka fa tiro e dirwang ka gone ;
Ditlhopha tsa porojeke di dirisa ditshupo go baya tiragatso leitlho .
Leano la tlhaeletsano
Nka rata go gweba ka didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae go tlhagisa dikuno tse dintšhwa .
Go botlhokwa thata gore maikaelelo a a KGONWE e bile a LEKALEKANTSHWE .
Dintlha tse dingwe tse di ka kwalwang ke dithutego le tlhabololo ya ba ba latelang , mekgwa ya go buisana le leano le le supang tse di tshwanetseng go dirwa ka bonako .
Go amogela megala
Motlhagolatsela wa setšhaba o thusa go netefatsa gore tshwetso ya setšhaba sengwe le sengwe jaaka go tlhokega mo Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS ga se tshwetso ya komititlaleletso fela e theilwe mo tsweletsong e e siameng ya setšhaba .
Ka go bofelela sekurufu se le sengwe fela go ka go bolokela madi a mantsi .
Karolo 74a le b ya Molawana wa Ditheo , 1998 e thadisa ditiro le dithata tsa Dikomiti tsa Diwoto
Go ne go rena mowa wa tsholofelo . .
Bolaodi ka bonako le ka tshwanelo ba disenyi jaaka malwetswe , ditshenekegi le mefero ; o tshwanetse go di itse .
Disupetso tse dingwe tsa go lebelelwa go supa tlamelo e e tshwanetseng ke tse di latelang :
Sekao sa tirelo le tlhatlhobo
Ditlhopho Tsa Bosetšhaba
Lenanetema ke lenaane la dintlha tse di yang go buisanelwa mo pitsong e e rileng
Go molato tota go tlhoma mongwe wa dingwaga tse di leng ka fa tlase ga 15 go dira ka gore o tla bo o dirisa ngwana .
Tlholelela tshimo 8
Gape ke eletsa go bonela badiredi ba me katiso .
Phasalatso le phatlalatso ya diphitlhelelo tsa dipatlisiso di tshwanelwa ke go rulaganngwa ka matsetseleko go tswa mo legatong la go rulaganya porojeke .
Go gasetsa kalaka gantsi ke tiro e e leng botlhokwa thata mme e sa dirwe mo polaseng .
Es'kia Mphahlele o ne a kwala ka 1997 a re : " Re tlhoka go itse Aforika wa rona go tswa ka kwa teng , le fa re lebelela lefatshe ka bophara jwa lona . "
Fa mefero e ne e laotswe mo nakong ya paka e e masisi , mefero e e tlaa tlhogang morago ga e kitla e ama thobo .
Dikgolaganyo tse di akaretsa tsa tiragatso le tsa dikungo .
O tshwanetse o kgone go tshola loruo lwa gago mo kgaolong e o e batlang .
Ka temogo e e anameng , Mphahlele o nganga gore rona baagi , ga re je fela maungoa diphitlhelelo tsa temokerasi , mme re bangwe ba beng ba dišere mo porojekeng eno .
Makwalo a Ditebogo , Dikakgolo , Matshediso le Melaetsa ya Goodwill
Ditshesimosetso tse di Neilweng Babegadikgang Gore ba di Phasalatse
Tlisa molemogisi wa dikhemikale wa gago go go thusa ka go gasa ditšhefu jaaka go tlhokegwa .
Tateleno ya se go tla tlotlwang ka sone kwa kopanong ya Kgotlakgolo , kwantle ga kopano ya ntlha ya Kgotlakgolo morago ga ditlhophokakaretso tsa maloko a Kgotla ya Setso , e tla nna ka mokgwa o o latelang , ntle le fa go na le tatelano e nngwe e sele ya kopano e go tla dirwang tshwetso ka yone :
Go le gontsi metsi salela mo pompong mme mo dikgweding tse di tsididi tsa mariga , metsi a a mo pompong a a gatsela a bo a phantsha pompo - a dira gore e tlhoke mosola .
Lephata le tshwanetse go nna le poelo ( e seng jaaka temothoro gajaana ) ;
" A re gateleleng go nna teng ga rona mo lefatsheng la dikakanyo , go dira dipholisi , tsamaiso , bobatlisisi , mme re itokolole mo kgatelelong ya dibuka . "
( 3 ) Fa go akangwa ka ga go neela katlholo e e akaretsang kgapeletso ya ngwana ya go nna mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša go ya ka molawana wa 76 , o o neelanang ka porograma e e umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa Children's Act , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mo godimo ga mabaka a a umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) mabapi le go isa kwa kgolegelong , e tshwanetse go akanya ka ga tse di latelang :
Go uma disonobolomo
Fa sengwe se sa siama se baakanye pele o tsamaya .
Fa o rata kgotsa o sa rate , go tlhoka tiriso ya dipampiri .
Kgato ya 5
Ka gore kanola e tswa botoka fela mo makapeng , legaba le setiwe go bulega bokana ba ganne go feta bokana ba fa go robiwa korong .
A moneela-ditirelo fa a tlhokega
Tshugommu e ka nna botlhokwa thata mo taolong ya malwetse - malwetse mangwe a subiwa ke dirite mo tshimong , ka jalo thulaganyo ya tshugommu e tshwanetse go akaretsa tseotsia ya malwetse a mantsi a a atileng .
Bomaleba jwa pharologano e ke gore go na le dikhemikale dingwe tse di tshwanetsweng go tshelwa pele dijalo di tlhoga , fa tse dingwe e le tsa morago ga tlhogo ya dijalo .
Go baya diporojeke tsa kgwebo jaaka ditlapele mo baaging
Lefatshe la saense , dipatlisiso , go le gantsi di akarediwa ka leina la ' go akanya ' go tsositse go tsenelelwa le go thopiwa ga lefatshe . "
go thusa setlhopha go tlhaeletsana ka maatla
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Tsenelo ya botlhe
Poelo / Tatlhegelo
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Badirameepong ga o a leka ka bojotlhe go rarabolola mathata magareng ga ona le badiri ba ba ngadileng ditiro .
( 2 ) Katlholo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) , e ka ntshiwa lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le tlhano kgotsa lobaka lo lo sa feteng letlha le ka lona ngwana yo a tshwarang dingwaga di le 21 , go tla ya ka letlha le le leng gaufi mo go ona .
Yuniti ya Botsayakarolo jwa Baagi e thusa Dikomiti tsa Diwoto mo go gokaganyeng kgotsa phasalatseng dikopano tse .
10.3 Kitsiso ya dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana
Athikele 22 Bana ba batshabi Bana bao ba tsenang mo nageng jaaka batshabi ba tshwanetse go nna le ditshiamelo tseo di tshwanang le tsa bana ba ba belegetsweng mo nageng eo , mmogo le tshireletso e e kgethegileng le thuso .
Kwa bokhutlong jwa ngwaga wa ntlha mmasepala o na le tlhaloganyo e e tebileng ya thulaganyo e e tletseng ya CBP , o tlhamile bokgoni bongwe jwa motheo le go swetsa gore a o tswelela pele .
Ntlha ya dplg le GTZ Patlisiso ya Bosetšhaba ya Dikomiti tsa Diwoto ya 2004 / 05
Direkoto tse di amanang le dikgakololano le ditlamo tse dingwe ;
Se , ke ponalo ya paka e telele ya tlhabololo e e rulaganntsweng ya porofense .
Ka go dirisa kitso e e filweng fa godimo o ka kgona go tlhoma morato wa dintlhatsotlhe wa go jwala disoya le dijwalwa tse dingwe mo polaseng ya gago , mme o ka swetsa gore o ka jwala disoya mo kgaolong a kana kang .
Lenaneo la 11 le bontsha mofuta wa leano la ditiro tsa togamaano , le gore mang o tlaa dira eng , ka metswedi efe ;
45. Go ya ka wena , ke eng e e TSHWANETSENG go NNA boemo jwa semolao malebana le TIRISETSO E E SENG YA KALAFI ya diokobatsi tse di latelang ?
Daliwonga o batla go nna molemiruitota morago ga dingwaga tse tlhano fela mme o batla go naya batho ba ba se nang ditiro kgono ya go bona ditiro a ntse a tsweletsa boitsholelo ba lefatshe .
Mogolole / kgaitsadi
Dikitsiso kgotsa merero e e tla buisanelwang .
Morero wa go dira tlolo-molao , go tlhotlheletsa motho go dira tlolo-molao kgotsa maiteko a go dira tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo Setlhopheng seno .
Kaj alo o gatelela botlhokwa ba go dirisa thulaganyo ya bong e e maleba go netefatsa gore maemo a a salang le dipoelo di a lekalekana go basadi le banna .
Ngwaga o re bone pula le phefo e e fokoditseng kumo ya me .
SEKAO :
Fa mokopatshedimosetso a sa kgotsofalela tuediso e e batliwang ya kopo .
Mmanuale o tshwanetse gore bobotlana o nne le tshedimosetso e e latelang :
Rulaganya dipegelo tsa tsenyotirisong le motsamaisi wa woto .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanelwa ke go netefatsa fa tlhaeletsano e dirwa ka mokgwa o e leng gore ga e :
Fa go ka se kgonwe go e ela tlhoko letsatsi le letsatsi , leka go e dira ka beke kgotsa ka kgwedi ka ntlha ya bokana ba yona .
Gore re kgone go kokoanya tshedimosetso , tsweetsweee netefatsa lotseno lotlhe lwa kgwedi le kgwedi lwa lelapa , e leng lotseno lwa batho botlhe ba ba berekang mo ntlong ?
Dirisa thefosano ya dijwalwa e le ntlha nngwe ya togamaano ya gago
Gajaana bantshakuno ba leka bojotlhe go oketsa go boelwa mo temong ya mmidi .
Go na le ditsela di le dintsi tse Dikomiti tsa Diwoto di ka netefatsang ka teng gore ditlhokego tsa baagi di a reediwa .
Thulaganyo ya go robola ka go somarela e tsamaelana le thefosano ya dijwalwa ( re tla tlhalosa ) .
Bantshakuno ba bagwebi ba ba nang le maitemogelo le bona ba a kgaratlha - jaanong bantshadikuno ba ba tlhabologang bona ?
Ditlhotlhwa tsa korong tsa Boditšhaba le Safex
Gantsi o utlwa se se latelang : " Goreng bantshadikuno ba bangwe mo dikgaolong tse di kgethegileng ba tswelela pele go feta ba bangwe ba ba lemang / ruang mo kgaolong e e tshwanang , kgotsa go reng bantshadikuno bangwe ba falola dipaka tse di bokete fa baagisani ba bona ba faladiwa ke maemo a a tshwanang le ao ?
tlhabololo
Itlhaganediso ya go butswa ga sejwalo ;
Tlhokmela matonkomane a gago jaaka lephodisa
L - lekanyega ;
Patlisiso ya go sekaseka maemo mo lefelong la patlisiso a a ka supang ditlamorago tsa go okwa ka antiretroviral ( antiretroviral therapy [ ART ] ) mo balwetseng ba ba yang kwa ditliliniking tsa tlhokomelo ya konokono ya pholo mo Aforikaborwa , segolobogolo mo Porofenseng ya Gauteng .
Tlhokego ya khepetlele ya go simolola le ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa tirisometšhine
Mafelo a Bonno a Temothuo ya Metsesetoropo / ya Temothuo e Potlana
Kwa sekolong o ne a na le seabe mo motshamekong wa bothubalebelo / diatleletiking e bile o ne a emela porofense ya gaabo mo motshamekong wa rakebii , a le mo ditlhopheng tsa Aforikaborwa tsa ka fa tlase ga 17 , 19 le 21 tsa rakebii .
Ke eng se se dirang montshakuno mongwe go atlega go feta yo mongwe ?
Go tla nna le phetogo e e gakgamatsang fela fa Puso e rekisetsa Telkom diabo tsotlhe tsa yona .
Tsenyotirisong le ditheo tse di dirang ; ditheo tse di duelang ;
Le fa go ntse jalo , dituelo go tswa mo letloleng la bajaboswa di ne di duedisiwa lekgetho la madi a lotseno .
E tshwanetse ya bonwa jaaka tokomana e e tshelang e e tshwanetseng ya fetolwa fa nako e ntse e ya .
Go sila ( go jewa ke batho le go fepa diruiwa ) .
E ka ga go ntsha le go dirisa tshedimosetso e e sobokantsweng go ralala diwoto go tswa mo sedirisweng sa 1 sa M & E , se se amanang le tiragatso ya tsenyotirisong , tshegetso e e tlhokegang le tiriso ya matlole a a laolwang ke tlhokego a a abetsweng woto .
Israel o ithutile gape go kopa thuso go ba ba leng gaufi le ene .
Ka gale Simon o ne a thusa rraagwe ka tiro mo polaseng .
batsamaisatiro
Tlhomamisa gore modiredi mongwe le mongwe o tlhaloganya dintlha tsotlhe tse di supiwang mo setlhankaneng sa tuelo - ditloso , tuelo ya tiro kwa ntle ga nako ya tiro , jalo le jalo .
Setshwantsho sa 1 : Thefosano ya dijwalwa e e siameng e agalela kotlo mo mmung e bile e oketsa go mela ga medi .
Bakopi ba tetlelelo ba ne ba rerisanela ditumalano tsa kabelano ya mesola le botathi jwa segosi jwa setšhaba sa maXhosa le ditšhaba tsa selegae tse di tlamelang phitlhelelo ya sedirisiwa ka go kotula mafatshe a bona a morafe .
Bothata jwa go tokafatsa ditlhotlhwa ka kgato ya seboka ; le
O simolotse sekolo kwa Sekolopotlaneng sa Motswenyane go tloga 1966 mme a se tlogela ka 1971 morago ga Seema sa 6 ( Kereite 7 )
Ditlhokego tsa katiso ya dikomiti tsa diwoto di farologana go tswa mo mmasepaleng o mongwe go ya kwa go o mongwe .
Thalotlhakore
karolo e e tshamekiwang ke Dikomiti tsa Diwoto
Go bayaleitlho gore dikomiti tsa diwoto di kopana go utlwala
O amanya makoa a thuto mo dinageng tse di humileng le dikeletso tse di feteletseng tsa go huma le go phutlhama ga maitsholo .
Fa mmidi o tlaa bolokwa mo polaseng kgotsa kwa motsamaising wa sefala sa kgwebo , ditshenyegelo tsa poloko ka tono e tlaa nna bokae ?
Go rarabola dipharologanyo lebelela ditlhalosiso tse di latelang :
Fa go dirisiwa diraka tse di itiretsweng , bokana ba go rwala ba tsona bo tshwanetse go supiwa gore diraka di se imelwe ke thoto mme di nne kotsi go badiredi .
Kgokaganyo le maphata a mmasepala & mafapha a mangwe a puso a a ka ga CBP
Go tshela motshetelo gaufi thata le go jwala ka fa go kgonegang go fokotsa tatlhego ya dikotla
Mokgwa o wa go dirisa naga o tsweletsa tshenyego ya naga ka gore dimela tse di tala tse di jewang di fulwa ka bonako gape pele di gola go uma peo .
( n ) go direla setšhaba ka fa tlase ga tlhokomelo kgotsa taolo ya lekoko kgotsa mokgatlho , kgotsa motho yo o rileng , batho kgotsa setlhopha sa batho se se supilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motho go ya kwa kgolegelong ;
Sebako / tharabololo e e ka kgonegang
tebalebo ya kagego ya pitso , go simolola ka bao ba leng teng , ntlha ya merero e e farologaneng fa pele ga batsayakarolo , le nngwe le nngwe ya ditsibogo tsa bona
Go lekeletsa fa peo ya gago e na le ditengbongola tse di ka nnang 13% , tsaya ditlhaka tse 100 mme o di tswake le gerama e 1 ya letswai mme o di tlogele mo lebotlolong le le tswetsweng thata .
Go nna teng ga didiriswa go tlaa supa gore go dirwe eng .
3.1 Thulaganyo ya Balaodi ba RBN e tla dira mo mafapheng otlhe a puso a RBN go ya ka ditso le melao ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le go ya ka melao yotlhe e e maleba .
Go ya ka ditshwaelo tse di dirilweng ka ga ntlha e , ke eng se se dirileng gore go bo go nne le boipelaetso ka ga thebolo ya ditirelo ?
Pholisi ya dipuo ya SARS gape e tlhalosa ka fa dipuo tsa semmuso tsotlhe di le 11 tsa Aforikaborwa di tla dirisiwang ka gone go tokafatsa tirelo ya rona go baduedi ba lekgetho gore ba kgone go duela lekgetho le lekgetho la dithoto .
Lentswe la pitso ya bantshadikuno
Kgato ya bo 3 : Tlhamo ya Togamaano le Tsenyotirisong
Tlhama diteng tsa phousetara ya maikaelelo a le MANGWE fela ka ga tse di latelang :
Ba supile fa ba tlaa aba R360 000 mo go dirweng ga diDVD tse tharo .
Jaanong ke nako ya go supa mathata a magolo le maparego mo maemong a a leng teng , Se se a bakang se tshwanetse sa tlhaloganngwa le ka mo se nang le maatla mo mererong e mengwe .
Porogorama ya phitlhelelo e e lebileng botsayakarolo jwa baagi .
Kgannyana e e ikaelela go rotloetsa montshakuno mongwe le mongwe yo o mo tseleng ya go batla lefatshe , gape fela go botlhokwa le mo go rona ba ba setseng ba na le lefatshe go sekaseka maemo a rona gangwe le gape le go dira tshekatshekotekanyetso mabapi le phologo ya pakatelele ya dipolase tsa rona jaaka dikgwebo .
Gakolgelwa go tlhola o ntse o na le diteko tsa mmu le wena fa o tlhoma lenaneo la tiriso ya monontsha ka setlha .
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Dintlha tsa kgokagano
12.7.1 go tlhama dipholisi ka Diatshe , Setso le Boswa .
Tshela mo boalopeong jo bo baakantsweng sentle le go tsenyeletsa mo mmung .
Jaaka o ka lemoga , go botoka go reka mmitara wa Delta T gore dilekanyo tse di nepagetseng di dirwe mo tiragatsong le fa tanka nngwe le nngwe ya sekgatshi e le lolea magareng ga ditlatso .
Diphetolo tsa tlaleleletso di tshwanetse go akaretsa go neela maatla boemong jwa go thapa badiri , go sutisa ditheo le ditirotlwaelo tsa ditheko tsa dithoto .
Dinaga tse dingwe tse di Botlhokwa
Fa sebolayamefero se gasiwa se tsenelela mo mmung mme se nna " tlhakatlhakanyo le mmu " mme maemo a mmu jaaka popego , bokana ba disalela le maemo a pH go tlaa tlhotlheletsa go nna teng le kgono ya sebolayamefero .
Mogodungwana
Tshedimosetso
Go baakanya lekidi go tlisa dintlha tse dintsi jaaka :
16 . ( 1 ) Fa ka nako nngwe le nngwe mo tshekong e e leng go ya ka ga Molao ono , moreetsa-kgetse a kgotsofatse go ya ka bopaki jo bo tlisitsweng fa pele ga gagwe gore dingwaga tsa ngwana kgotsa tsa mogolo yo o latofadiwang ka ga tlolo-molao ( o go ya ka ga molawana ono a bidiwang motho ) , di siame , dingwaga di tshwanetse go fetolwa mo rekotong ya tsheko go ya ka molawana wa 14 mme tsheko e tshwanetse go khutlisiwa go ya ka ga-
Maitlhomo a porojeke ka kakaretso
Koketsego ya bosenyi le borukutlhi e pateleditse dinaga tse dintsi go dira mmogo mo maitekong a go laola petso e .
Kwa pitsong maikutlo a ya magoletsa mme se sengwe le se sengwe sa ditlhopha se gatelela gore diporojeke tsa sona di tle pele .
Matlhare a le 100 a e nngwe le e nngwe a mebala , rimi 1 ya tse ditshweu
E direla gape go ya kwa go netefatseng gore PMS e bonwa e le selo se se ka ikanngwang ke baagi .
Go na le mabaka a mantsinyana a a supang botlhokwa ba go tlhomamisa ditlamelo tsa go gasa :
Tiro
Mokgwatsamaiso : Ditlhotshwana tse dinnye tsa batho ba le bane
Ke metšhene e megolo e e kgonang go tsamaya mo masimong a magolo e ntse e kgaola , e fotlha , e phepafatsa mme e boloka ka bontsi mo teng ga motšhene ka go dirisa bomakheniki , e ntse e tswelela mo tshimong ya mmidi .
Melao ya letlole e ne ya tlhalosa madi a ditshiamelo a letlole , ditlhopho tse maloko a ka nnang le tsone malebana le madi a one a ditshiamelo , le dithata tse batlhokomedi ba letlole ba nang le tsone tsa go laola letlole .
Ka lebaka le , dingwe tsa dintlha tse di neetsweng di ka tlhaleletsa ditlhokego tsa seelo sa yuniti .
Dipitso tsa go tsaya ditshwetso
" O rile " Grain SA e tlaa semelela go fitlhelela se " .
Dikgwedi di le nne morago ga Aforikaborwa e sena go tlogela Commowealth , Dimitri Tsafendas a bolaya Tonakgolo , Ngaka Hendrick Verwoerd ka go mo tlhabela moo a neng a dutse teng .
Gape ke tlhola ke tsena dikopano tsa basekaseki ba dithutiso , matsatsi a balemirui le dithutiso ka tiriso tsa Grain SA mo tikologong mo ke nnang teng .
Ikatise ka se o yang go se bua pele ga nako - o ka ikatisa ka balelapa la gago kgotsa ditsala tsa gago .
Hhaelo ya dithebe tsa tshireletso .
3.1.3 Dišere tsa Metix go setlamo sa RBH Services .
Phasalalo go tswa letsatsing .
Ka tlwaelo morago ga go robola le metsi a a lekaneng a le teng dimela di tshwanetse go nna mo maemong a go tlhatlhoga mme di le mo maemong a thobalo ya mariga .
Maikaelelo
Fa a ka kgona go dira poelo e nnye ks heketara mo lefatsheng le a nang nalo , ke madi a tlaleletso , a a ka bong a sa a bona .
Dikeletso tsa pele ga go jwala
Yunione e dumetse thulaganyo e , ntle le go rerisana le ditokololo tsa yona ka botlalo .
NCOP e na le maloko a le 10 go tswa go porofense e nngwe le e nngwe- maloko a le 6 a leruri le kemedi di le nne tse di kgethegileng .
Fa o ithekisetsa ntlo mme o na le lokwalo-bopaki , o tshwanetse wa ya kwa go morekisi kgotsa Mmasepala wa gago gore ba fetole maina mo rejisetareng ya matlo mme ba ntshe lokwalo-bopaki lo lošwa .
Ka mafoko a mangwe , fa tshedimosetso e e mo tumalanong e sa neelwe setšhaba ka ntlha ya bophiri , motho a ka kopa tshedimosetso eo ka PAIA mme teko ya bophiri e e tlhagisitsweng mo PAIA e tla tsewa tsia e seng teko e e tlhagisitsweng mo Melawaneng ya BABS .
Tlhaolele e dirile thuto go nna patlelo ya kgaratlho ka go dirisa Bantu education go laola ditlhaloganyo tsa batho le go lomeletsa ditheo tsa thuto tsa Bantsho metswedi ya motheo e e botlhokwa thata .
Dipaakanyo
Dibela ditlhare mo polaseng ya gago
Pholisi ya dipuo ya SARS gape e tlhalosa ka fa dipuo tsa semmuso tsotlhe di le 11 tsa Aforikaborwa di tla dirisiwang ka gone go tokafatsa tirelo ya rona go baduedi ba lekgetho gore ba kgone go duela lekgetho le lekgetho la dithoto .
Gajaana o ntsha mmidi mo tshimong ya diheketara tse 14 .
Ke ikotlhaya go re mokgwa o o diragala gape le gape - balemirui ba tlisetsa kgaolo ya kumo go ba ba ba adimileng madi , mme e e setseng e isiwa go gongwe go rekisiwa gore bone ba amogele madi ao .
Kgato ya 3 - Tharabololo-mathata
Referense !
Botlhokwa ba sebipo mo mmung o o dirisiwang go uma bo tshwanetse go nna kgatelelo e kgolo , fa bo sa nne ba ntlha , go molemi kgotsa / le morui mongwe le mongwe .
Tlhabololo ya Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa
Maatlafatso , le koketsego ya bonnete le boikarabelo jwa pusoselegae mo banning ba lefelo la selegae .
Dikaelo tsa go terafota pholisi e e mo serapeng 4.3 fano di tshwanetse go dirisiwa fano .
Supa maitemogelo a gago le go tlhomamisa bommannete jwa gago ka go fa mabaka a gore go reng o le ntlhopheng yo o tshwanetseng .
Itshokelano e lekoko le le busang le tshwanetseng go nna le yona mo go la kganetso , ke maatla a a rileng a temokerasi - e netefatsa gore dikakanyo tse di ganetsang ga di gatelelwe .
Mothamo wa setsha o tswelela go rwala go feta
Se se akaretsa :
Disenyi le malwetse mo koronnyeng
dipone tsa mo mebileng
18.13 go baakanya ajenda le go mametlelela ditokomane tsotlhe tse di maleba tsa kopano ya maloko a Kgotlakgolo , a Komiti ya Bookamedi le Mananeo le a Komiti ya Photefolio le go di romelela Kgosi gore e di sekaseke , e di amogele semmuso le / kgotsa di okediwe ka dintlha dingwe pele ga kopano ya Kgotlakgolo , ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo le a Komiti ya Photefolio ;
Se tshwanetse se dirwe jang ?
Fa go na le pharologanyo o tshwanetse go buisana le thulaganyo e e tlhokomelang ditshupetso ka bonako go baakanya kgotsa go tlhalosa phoso .
Re tshwanetse go gopola gore pele ga bo1960 , Dikwalo tsa Seaforika jaaka setheo , di simolotse pele ga bo1960 .
E tla itlhagedisa gape le go tsenngwa tirisong ga Letsholo la Itlhaganediso ya Phokotso ya Dintsho tsa Baimana le Bana mo Aforika ( Campaign on Accelerated Reduction of Maternal and Child Mortality in Africa ) .
Bakwadi ba tshwanetse go gana thaelo ya go boela morago bonnete jwa bosetšhaba jwa seloago le sepolitiki mme ba lwele go tlhomama ka go " bua nnete " .
Tlhokomela sentle gore o tlhopha sebolayamefero sefe mme leka go tila sebolayamefero sa mofuta o o tshwanang go boela ngwaga le ngwaga .
Kgolaganyo ya CBP le IDP Kgato ya IV :
Ka dipatlisiso tse di dirilweng ka setlha sa dingwaga tsa 2005 / 2006 le sa dingwaga tsa 2006 / 2007 go tshela ga diafalatokosini mo ditekong tsa mmidi le matonkomane tse di tserweng mo balemiruing ba ba dirisang bolemirui go phela mo dikgaolong tsa Limpopo , Mpumalanga , KwaZulu-Natal le Kapabotlhaba , di supa gore afalatokosini e bonala fela gangwe le gape , mme e ka bonala ka maemo a a kwa godimo a a leng dikgaolo tse 49 mo tse bilione ( ppb ) mo tekong e le nngwe ya mmidi mme e ka se bonalwe mo go e nngwe mo tse di tserweng mo kgaolong e le nngwe , e le Jozini mo bokone ba KwaZulu-Natal .
Se , se a gakgamatsa : ke merero efe e mengwe e e tshegeditsweng ke mokgatlho wa setso , le go na bontle jwa merero eo ke bofe ?
Go ungwa ga korong mo Kapabophirima , tota mo kgaolong e e bitswang Swartland , go ne go setetswe mo go ungweng ga korong fela .
go tokafala ga go kgotsofalela ditiro le maikemisetso mo badiring
Balemirui ba ba simololang ba leka go kgaoganya didiriswa tse dintsha ( ka mathata a a tliswang fa go kgaogangwa ) , kgotsa ba ka nna le tse di setseng di dirisitswe go itirela .
Metseletsele ya dithutano e ne ya khutla ka go tlhagisa pegelo ya tshekatsheko go baamegi le ditheo tse dingwe tsa tshegetso .
Ka matsatsi a mabedi a dithutiso di ne di fiwa ke Lefapha la Bolemirui ka dikgato tse di tshwanetsweng go tseiwa fa go kopiwa kadimo ya madi kwa Grain CPAC .
Mo Afrikaborwa lekwalokao ke bukanyana e tala e e tshwailweng ka mela e e dirisiwang go ikaya .
Go sa ntse gape go tshikinngwa go dira patlisiso go ya pele ka kwadiso ya tshwanelo tsa lefatshe la semorafe - se se tota se tsamaelana le morero wa thuto ya patlisiso e ya motheo e e totisitsweng ditsela tse di kgonegang tsa go dira lefatshe le gajaana le leng mo taolong ya thuo ya semorafe go oketsa ntsho ya dikuno tsa temothuo .
Nna le leano la tiriso
Lobaka lwa nako lwa boto eno le lone lo simolola ka Ferikgong 2013 go fitlha ka Ferikgong 2016 .
Ntlha ya breakeven
Kgolo
trap : Ditlhotlhwa tsa dijo
Se , se tlaa ba neela tlhaloganyo ya go ikitse mmogo le tikologo ya bona .
Ke dirisa lefatshe la selegae .
Ka 1973 Phillip o ne a simolola go dira jaaka mokgweetsi wa terekere mme morago a ya kwa Senwes kwa a dirileng teng dingwaga di le lesome .
Maemo a pH a a leng kwa tlase mo mmung gape a dira gore fosoforo , naeterogene , potasiamo , sebabole , maganasiamo le kalsiamo di se nne teng go dirisiwa ke dimela tse di ntseng di mela .
Mo magae a a phatlaletseng thata e bile a le mantsi go nna botlhokwa go kopanya magae ka maikaelelo a kemedi .
Dimela tsa disonobolomo di kgopisiwa botoka fela ke monontsha , mme go botlhokwa gore nako e o lokelwa e nne pila .
Tlhaelo ya diterekere le didiriso
Dibeke tse thataro morago ga tlhago ya dimela kgato ya V12 e a simolola .
A ditirwana tsa lenaneo di tsweleditse botsayakarolo ba basadi mo ditheong tsa taolo le botsaya-ditshwetso ?
Go supa merero go ka nna ga ipoeletsa jaaka fa go ka nna ga runya e mešwa fa go ntse go kwalwa .
" Mo nakong e ya tidimalo mo kgapeletsong ya Boitemogo jwa Bantsho go lebilwe go itshepa le netefaletso ya Bantsho ka bobona go ka tshitsinyetsa ba bangwe gore rotlhe re dumeletse go ka tsweletswa ka sepolitiki le seikonomi , kwa ntle ga go leba dipharologano tsa matlhale le tsa semowa tse re ka di tsosolosang . "
Badiredi ba makgetho a dithoto kwa mafelong a bogorogelo mo nageng ba tla kgona go thusa batsamai ka Seesemane le ka dipuo tsa semmuso tsa diporofense tse di nang le mafelo a borogorelo mo nageng , mme seno se tla ikaega ka badiri bano ba ba mo lefelong leno la bogorogelo mo nageng le tsela ya bone ya go dira dilo .
Mokhure , ka go itsewe gape e le ' Setlhabakolobe ' kgotsa ' Olieboom ' , ke mofero o o filthelwang gantsi mo dikgaolong tse go jwalwang dijwalwa mo Afrikaborwa .
Bophitshwa : Kwa tlase ga 20% ya pula ya palogare / tlwaelo .
( b ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke badiredi ba tsamaiso e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong ;
Se dirise dijelo kotsa tsa go ja .
Palo ya 10 e emela motseletsele o o tletseng ( go akaretsa dingwaga 1 , 2 le 3 ) tsa ditšhono tsa ngwaga wa 3 wa CBP .
Athikele e kwadilwe ke Jane McPherson , Molaodi wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Khomišene e tlhalositse gore tlwaelo ya ga jaana mo Aforikaborwa ya go tsamaya ka dibetsa tse di bogale le dithunya le tirisodikgoka e e nyalanang natso le mo ditshupetsong tsa thebolelo ya ditirelo e tlhoka gore go gagamadiwe melao e e iletsang maitsholo a .
Thato ya me go bolemirui ke yona tlhotlheletso e tona ya me .
Ka go dirisa se se tlhalosiwang fano , tlhalosa botlhokwa jwa Dikomiti tsa Diwoto mo togamaanong e e ikaegileng mo
Go ne ga kopanwa le dikgwetlho tse di farologaneng tse gareng ga tse dingwe go leng go tsenngwa ga mohuta wa " cocktail , " go wa ga serame go go neng ga tswelela go fitlha ka kgwedi ya Lwetse , dipula tse di neleng , sefako le tshugommu e potlana ( minimum tillage ) .
Se fitlhelwa mo dimeleng tse di jwalwang go busetsa madi jaaka merogo ya dinawa , katune , dierekisi , mabele , ditamati , disonobolomo , mmidi le disoya .
Diselennye tsa borone le moleidebenomo di botlhokwa go bona kumo e e pila ya disonobolomo mme gantsi ga di a lekana mo mmung , gantsi mo ditikologong tsa botlhaba tsa lefatshe la rona .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Tlhakanya le motlhaoloso wa metsi kgotsa meloiso ya metsi .
Go kgona go dira tiro e e rileng go dirisiwa batho mme ba dirisa metswedi , jalo TIRO = BATHO x METSWEDI .
Ka gale netefatsa gore dikhopi tsa kwa tshimologong tsa ditokomane tsa gago di mo lefelong le le bolokesegileng ;
Konteraka e tshola modiri a na le maikarabelo mo mothaping , e bong mmasepala gore a nne le thebolelo ya ditirelo kgatlhanong le diKPI .
Go tima ( lwantsha ) molelo
Komiti ya Bosetšhaba ya Kgakololo ya Patlisiso ka Ditshedi ke eng ?
Dipalopalo / Dipoelo
Palamente e e ka ga batho !
Thefosanyodijalo .
Go lekanya thobo
Mabaka ano a mo go Kgaolo 4 ya Karolo 2 ya Setlamo sa Puso , le Kgaolo 4 ya Karolo 3 ya Setlamo sa Poraefete .
LEKANYESEGA ( MEASURABLE ) - a molao wa ditirelo o a lekanyesega , a o ka diragadiwa ka ditsheyegelo le matsapa a a utlwalang ?
Setshwantsho 3 : Leon David le morwa wa gagwe Renzo , fa pele ga diterekere tsa bona .
Katiso ya Motsamaisi le Bomankge ba CBP , ka kgonego kwa legatong la bosetšhaba kgotsa la porofense ;
Ke dirisa madi a a fetang R1000 ka kgwedi
( ix ) diaphili le go tlholwa ga kgetse ;
E na thata le batsayaditshwetso ba sepolotiki .
Tisele ke tokelelo e nngwe e e leng botlhokwa thata mme tlhotlhwa ya teng e rulagangwa ke barekisi ba mafura e bile phokotso ya tlhotlhwa e tsamaelana le bokana bo bo rekiwang e seng gore e rekiwa leng .
Go gweba ka batho ka maikaelelo a go ba dirisa tsa thobalano , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 71 ( 1 ) le go tsaya karolo ka go gweba ka batho ka maikaelelo a tsa thobalano , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 71 ( 2 ) wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 .
O go thusa go kgona maitlhomo a gago ka kgono .
Dikaedi tse di ikaelela go tokafatsa go tlhaloganya taolelo ya ditlhokego tsa semolao tsa Molao wa Mefutafuta jwa Ditshedi , Melawana ya BABS le melao e mengwe e e maleba le ditsweletso le mabaka a tlhopho .
Go botlhokwa go tlhola o ntse o gatisa dikhopi tsa makwalo otlhe a oa aromelang .
Bokonebophirima
GO BONA DIREKOTO TSE DI TSHWERWENG KE RLM
Ka ke le molemirui ke solofela go oketsa bokana ba kumo ya me .
Batho ba bolelelwa se se setseng se sweditswe kgotsa se se setseng se diragetse .
Ka go tsentsha go rua diruiwa mo kgwebong go ka fokotsa diphatsa gagolo .
Go totilwe tse le kitso ya motsamaisi ya dikgwetlho tse di buleileng tse dikomiti tsa diwoto di itemogelang tsona , lenaane la ditlapele tsa katiso le a tlhagisiwa
Ga go a siama go jwala mmidi go feta bokana bo o ka bo dirisang fa o ise o supe thekiso e o ka e dirisang .
Ditšhono tsa Komiti ya Woto le botsayakarolo jwa baagi mo go Rulaganyeng Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo
1.10 . " Ofisi ya Kgosi " e raya Kgosi le Bakhuduthamaga ba ba ipegang kwa go Kgosi ba ba neilweng tiro ya go okamela , go baya leitlho , go sekaseka , go bega , go rulaganya le go gakolola Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
O oketsa maemo a go naya kgomo dijo ka kilogerama e le nngwe go ya dikilogerama tse pedi go seruiwa ka letsatsi .
Fa setshwao sa sengwe se supa gore go tlhakatlhakanya le selo se sengwe go siame , gantsi ga go re gore go siame go tlhakatlhakanya mefuta yotlhe ya diteng tsa sebolayadisenyi seo .
11 . Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana
7.16.1 Kitsiso ya kopano
Go kgatshetsa taolo ya mofero le disenyi ; le
5 . Sa bofelo , lenaane la gago la molao wa ditirelo le tshwanelwa ke arabela ditlhogo tse tharo tse di latelang :
kgotsofalo ya badirelwa e a oketsega
Ka gore re ne re gaisana le bakgonitota ba tikologo go ne go re tlhotlheletsa gape .
A tumalano ya kabelano ya mesola e ka sekasekwa ?
Jaaka montshakuno yo o tlhabologang , re tsikinya gore o simolole ka nngwe ya dikhoso tse , go ya ka dijalo tse di jalwang mo kgaolong ya gaeno .
Mmu o tshwanetse go nna le sebipo sa dimela kgotsa / le disalela tsa dimela , mme mmu o tshwanetse go se bonale .
Baeteledipele ba Setso
Se se tshwanetse go akanngwa thata mo lefatsheng le lentsi le le sa dirisiweng ntswa go na le balemirui ba bantsi ba ba kgonang ba ba tlhokang lefatshe le ba ka dirang temothuo ka poelo mo go lona .
Tiro e ya kgolaganyo e tshwanetse ya diragala e le karolo ya ditiro tsa IDP tsa 5 / 3 go neela ditšhono tsa ditshwaelo go tswa baaging
Malwetse
David ga a na tshwaelo le kgono ya go dira thata fela , mme o na le phiso le lerato go bolemirui .
Batho ba tsaya karolo ka go ithaopa ba sa ikaega ka ditheo tse di kwa ntle mo metsweding le dikgakololo tsa setegeniki tse ba di tlhokang mme ba tshola taolo ka ga mokgwa wa tiriso ya metswedi .
Kwa ntle ga dikgwetlho tsa go jwala mmidi , re ntse re uma ditono tsa mmidi ka bokana go feta bo re bo tlhokang .
Maikaelelo ke go :
Leotwanakgweetso le le tsamaya ka lebelo la terekere .
Fa o na le lesego la go nna mongwe wa ba ba boneng thobo e pila ya mmidi ka setlha se se fetileng , o ka simolola ka pelo e tshweu mme go ba bantsi ba rona re tshwanetse go tlhokomela mathata pele re ka kgona go oketsa kgono ya rona ya go bona kumo e kgolo le go fokotsa mathata .
Bokonebophirima
Maikaelelo ke go :
Go sa bereke ( ga sa tshwaragana le go batla tiro )
Dijalo tse dingwe le tse dingwe tse di jwetsweng ka tshwanelo di ka tlhoga sentle ka go goga metsi go tsweng mo mmung fa pula e sa ne ka tshwanelo .
Sekao , fa re tsaya tiro e e mabapi le go thapa batlhokomedi ba kwa go phakiwang dikoloi teng , molawana wa teng e ka nna :
Thalotlhakore
Ka 2000 o ne a sutisediwa kwa lephateng la bogamelo ( diary ) morago diBonsmara di sena go rekisiwa , koo a neng a tswelela ka kgwediso ya seatla mo motlhapeng wa diFriesland , gape a tsamaisa mananeo a phepo le meento .
Nako : 4 diura le 45 metsotso
Se tlhoke modiri , fa a tshwanetse go baakanya sengwe mme a tlhoka sepanere sa palo ya 13 , go se baakanya ka " tange " .
Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana e tla nna le maloko a le 9 a a tlhophilweng kwa kopanong e e neng e bileditswe boikaelelo joo mme e tla nna le maloko a a latelang :
27 . Go kwalwa ga leano la woto
Ka fa gongwe , tshotlegomowa e fokotsa kgono ya go kgona mme kgang e nngwe le e nngwe e ka tlisetsa maemo a a kwa godimo go feta a kgatelelo .
Ka jalo go botlhokwa go tlhama leano la ditlhaeletsano le le tlaa akaretsang dikarolo tse di latelang , tse di neelang tshedimosetso ga :
Kgaoganya kitso e o e amogetseng ka bonnete go se timane .
Makwalotetla , Ditifikeiti le Ditumalano
Dituediso tsa go bona tshedimosetso tse di duelwang ke mokopa-tshedimosetso tse di umakiwang go Molawana 7 ( 3 ) di ka mokgwa o o latelang :
Molaotheo wa Rephaboliki ya Aforikaborwa , 1996 rulaganya thulaganyo ya puso ya naga .
Go lebelela le go gatelela kobamelo ya melao e e laolang ditheo tsa ditšhelete le tlamelo ya ditirelo tsa ditšhelete ;
O se ke wa okaoka go baya kgatelelo mo setlamong sa tlamelo e le go netefatsa gore dikuno tse o di rekileng di nna teng ka nako .
Fa o se na sediriswa sa go roba sa gago o tshwanetse go netefatsa gore o setse go tlhomile mokonteraka wa thobo .
Tlhola sekhurumelo sa radiethara le go netefatsa gore sili e sa ntse e le mo maemong a a siameng .
Se se motloetsang ditthoibolele tsa baeyofuelo mo Aforikaborwa le eng ?
Kitso ya selegae tota ka mefuta ya korong ya go nosetswa ka palo e e farologaneng e laela gore ke mofuta wa mmu ofe o o tla dirisiwang mo polaseng ya gago .
Patlisiso ka Ditshedi - Utulolo ya mefutafuta ya ditshedi ya kgwebisano e e boleng ya didirisiwa tsa lotsalo le dikhemikhale tsa tlhago- e laolwa ke Aforikaborwa ka Taolo ya Bosetšhaba ya Tikologo : Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ( NEMBA kgotsa ' Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) ( Molao No . 10 wa 2004 ) le Melawana ya 2008 ya Patlisiso ka Ditshedi , Phitlhelelo le Kabelano ya Mesola e e bonwang mo tsone ( BABS ) .
Dipotsolotso tsa baneela -ditirelo
Sekao , tshwanelo ya tikologo e e phepa e tsamaelana le maikarabelo ba banni a go duela direiti tsa bona le makgetho gore ditirelo di tle di tlamelwe .
Selekanyo se dikakanyo di arabelwang ka yona le sona e kwalwe .
Ka go tlotla basadi , Moporofesara Mphahlele o gakolola gore re iponatse jaaka batho , re itlotle .
( a ) lepodisi , mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao , fa go le matshwanedi , le tshwanetse go gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ka go mo naya lekwalo la kitsiso go ya ka molawana wa 18 , o buiswa le molawana wa 22 ; kgotsa
Batho ba le bantsi ba ka re thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto ya Aforikaborwa e setse e fitlhelela bontsi jwa mabaka a , ka thuso ya matlole e beetswe kwa thoko go dirisediwa dikomiti tsa diwoto , bommasepala ba gakololwa go nna kelotlhoko mabapi le botlhokwa jwa leano le le maleba la tlhaeletsano ya selegae , e bile go na le mabaka a a atologileng le melao go thusa makhanselara a a tlhophilweng le badiri mo dithulaganyong tsa botsayakarolo .
Fopholetsa methamo ya tatlhegelo ya thobo e e amanang le mefero mengwe e e tlhogang mo mmiding le dinaweng tsa soya .
Morekisi o tshwanetse go tlhaloganya gore ntlha e ke sengwe sa go lekalekantshwa mme tuelo ya pharologanyo ya felo e ka kgaogangwa .
Batsayakarolo ba arogantswe ka ditlhopa di le nne gore ba lebalebise dipotso
Mmotlolo wa CBP o tlhagisa tiro e e rileng ya dikomiti tsa diwoto mo tshekatshekong ya ditlhokego le mo mekgweng ya tshekatsheko ya botsayakarolo jwa IDP .
Legato 2
Tshedimosetso eno e botlhokwa go tlhaola ditlhokego tsa baagi .
( c ) tlhalosetse ngwana ka ga ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa morago fela ga foo go ya ka Molao ono ; le
Dikopo dingwe le dingwe tsa PAIA di tshwanetswe go romelwa ka tlhamalala go Mokaedi-Kakaretso wa DEA .
Tonakgolo David Makhura , fa a ne a neelana ya Puo ya Maemo a Porofense ( SOPA ) , o rile madi ao a thusa mo go samaganeng le botlhokatiro , botlhoki le go se lekalekane .
3 Go dira le baagi le balekane .
( aa ) Dikgetse tsa phaposo mo ditshekong tsa balatofadiwa , ba , go ya ka nako e e umakiwang mo go molawana wa 4 ( 1 ) ( b ) , ba ne ba le dingwaga di le 18 kgotsa go feta mme ba le ka fa tlase ga dingwaga di le 21 , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 4 ( 2 ) ; le
Kamogano ya mowa o o nang le okosijene , naeterojene , khabonedaeokosaete le digase tse dingwe tse di leng botlhokwa mo tswelelong le kgolong ya medi ya dimela , le yona e a kgoreletsega le go diegisiwa .
Aforikaborwa o ne a dirisa madi a boditšhaba a botlhokwa mo go rekeng korong , ikonomi ya magae ya selegae e ne e tlaa tlhotlhelwa ditiro le dintsi tsa tlhamiwa , bantshakuno ba ne ba tlaa kgona go duela badiri ba bona thata , jalo le jalo .
Boikanyo bo mosimolodi a tshwanetseng go ba supa go sutisa maikarabelo a go laola polase go morwa , mogwe , morwadi kgotsa mongwe yo o tla laolang mo dikgwebong tse dikgolo bo agiwa ka dingwaga tse dintsi tsa go dirisana mmogo .
14.9.8 Modulasetulo wa kopano o tshwanetse go saena Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong fa di sena go amogelwa semmuso , Ofifsi ya Kgosi e tshwanetse go baya maitlamo setempe gore e nne Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong tsa semmuso tsa Kgotlakgolo ; mme
Nako ya patlisiso e e solofetsweng
8 Bona sekao , dikatlholo tsa Kgotlatshekelokgolo le kgotlatshekelo ya Molaotheo mo Tongoane le ba bangwe kgatlhano le Tona ya Temothuo le Merero ya Lefatshe le ba Bangwe 2010 ( 6 ) SA 214 ( CC ) .
Go dira jalo go ka thusa mme go ka tlisetsa mathata fa pula e ka na morago ga go jwala peo ka gore go ka aga ' legogo ' le le ka thibelang dimela fa di batla go tswa mo mmung .
1 . Tlhalosa diyuniti tsa tshekatsheko mme o tlhalose maemo a ga jaana a maano ao a metsi ;
Kwa tshedimosetsong e tshwanetseng go tsewa gona mo tiragatsong le dikungo tsa IDP
Maikutlo le ditumelo - Naya sekao go tswa mo botshelong jwa gago jwa letsatsi le letsatsi fa seno se susumeditseng tsibogelo ya gago ya kgotlhang .
Go tlaa nna botlhokwa ka jalo go netefatsa gore dithulaganyo tsa tshegetso e e rileng ya tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso , tse di amanang le CBP le kgolagano magareng ga CBP le IDP di akanyeditswe go thusana le tse di setseng di dirisiwa mo mmasepaleng .
Fa o fitlhela o le mo molatong , gantsi o ka se kgone go rekisa dilo tse ka tlhotlhwa e o di rekileng ka teng .
14.3 Kitsiso ka dikopano tsa Kgotlakgolo
14 . Tlhotlhomiso ya dingwaga e e dirwang ke magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
Kwa mmasepaleng wa selegae wa Emalahleni bontsi jwa dikomiti tsa diwoto di supile kutlwisiso e e siameng ya diabe le ditiro fela di ne di sa lolama ka ga dithata tsa tsona le motheo wa peomolao .
Johan o na le morwadi , e bong Surita , yo e leng morutabana kwa sekolong sa poraemari sa Tweespruit .
Lefatshe la temo la ntshokuno ya dithoro le le gona
La boraro , ithute go re " E-e " .
Ka gore go na le kadimo ya madi le tse dingwe tse di leng teng balemirui ba amogela tlhotlhwa ya " teko " e ba e neiwang .
KGAOLO YA BO 4
Bontsi jwa ditiragalo tse di supilweng ka nako ya CBP , di tla tsengwa tirisong ke Komiti ya Woto , fela dingwe di ka tlhoka batho bangwe ba ba botlhokwa kgotsa di ka tsengwa tirisong go ya ka seelo sa mmasepala .
Tona ya Bolemirui , Dikgwa le Ditlhapi - 6 .
Ga go na bosupi go tlatsa ngangisano e - dipoelo mo ntshokunothorong di dinnye thata mme go dirisa konteraka go fokotsa poelo le go feta .
Go botlhokwa go tsepamisa mogopolo o mo mothong ka nosi .
The Boto ya Bakaedi e ikarabela ka setlamo le go sikaraba matswela a ditshwetso tsa yone ka sone ; mme gape ba ikarabela kwa go RBN .
Kokoanyo ya tshedimosetso e e tlhalosang le e e sekasekang ya merero ya tikologo le manno go ya ka kutlwisiso go tswa mo wotong
E se ke ya tlhola kgogolego ya mmu ; mme
Tse dingwe tsa dibe tse ke : Go se nne le leano la kgwebo , go dirisa madi go feta , go se laole sentle , go laola ka mokgwa wa go se nne le tšhelete e e ka dirisiwang mme tota le botlhokwa ba bolaodi ka bophara .
( d ) e seke ya bopega ka tsela e e sa akaretseng bana ba bangwe ka ntlha ya tlhokego ya didiriswa , matlole kgotsa ka tsela e nngwe ; mme
TAOLOMOFERO
Mo lokwalonyaneng lo , o tlhatlhamolola ditumelo tse e seng tsona tsa gore pharologano eo ke ya ditlhangwa tsa Bophirima fela .
Ke dithulaganyo dife tse di ka latelwang go thula diphoso ?
Go botlhokwa go tlhatswa didiriswa sentle ka kelotlhoko morago ga go di dirisa mme di beiwe kgakala le dijo le diruiwa .
( d ) ngwana , mme fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba le teng , mme ba dumela gore kgetse e faposiwe mo tshekong ; mme
Tlhomo ya tlhotlhwa
Kwa ntle le foo , ga o na madi a e leng a gago .
Pele ga go jwala
3 E thusa go ngoka matlole a tlaleletso
E ka nna ka ntlha ya go didiriswa tse dintšhwa , kgotsa dipone tseo di dirisang eneji e nnye , sekao ke go dirisa tleloupu ya CFL e e dirisang eneji sentle , e dirisang bokana ka 80% ba eneji e e kwa tlase ga tleloupu e e tlwaelegileng .
Celebrate1- Basupiwa mo karolong ya Bantshakuno ba Mojelaganong : Mzoliswa Benedict Gxiva , Mbuzeli Spondo ( motsenelamakgaolakgang ) , Mfaniseni Alpheus Mnculwane ( mofenyi ) , Bhekithemba Bethuel Mtshali ( motsenelamakgaolakgang ) , Billy Essential Mthimkhulu le Clinton Mbongiseni .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Kgwetlho go balemirui ba rona ke go oketsa kumo go kgona go oketsa poelo mme le go lekalekantsha tshenyegelo ka tse di lokelwang .
10 . ( a ) Lebaka la konokono la go goga ga gago disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) e ne e le lefe mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Madi a peeletso a a nyalanang le mathata a a ka tlhagelelang
Ba bangwe gape ba tla re " jwala morago ga nako " - tota le , " se jwale ga gotlhe ! "
DITLAMORAGO TSA BOIIKUELO :
Boto ya bolaodi ba boitlhokomelo gape e tshwanetse go dumela go dirisa madi go rulaganya repoto ka ntlha ya maemo a kumo ya korong ya mo gae .
Figure 1 : Thobothoro e e bokoa ya ditlha tsa 2008 le 2009 .
Diflagella di naya kgono ya go tswelela pele mme di netefatsa go tshela ga popelo fa go gwelwa .
Bokgoni / thutego ya Khomphiuthara .
Tswelopele e ntle e dirilwe go thebolo ya metsi le motlakase .
2.1.1 maloko otlhe a Kgotlakgolo ;
Ga se molemirui yo mongwe le yo mongwe yo a nang tsa go thota tse di tshwanetseng go isa kumo ya gagwe kwa di rekisiwang teng kgotsa fa gongwe bokana bo bo umiwang bo kwa tlase mme ga go thuse sepe go tsamaisa lori e tona thata go thota bokana bo bo leng kwa tlase .
Mo go tsa mefuta ya CL tsa majwang , ( Fops le Dims ) le tsa Cysure ( dibolayamefero tsa mefero ya matlharebophara le majwang ) di ka dirisiwa .
( Go bona tshedimosetso go ya pele mo go Foromo C le dikopo tsa go newa tshedimosetso tse di yang go ditlamo tsa poraefete leba Karolo 3 ya Kaelo eno ) .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Dimakhete tsa mmidi - e nnile kgwetlho go ditswerere le balemirui
Tlhomo ya senthara ya tshegetso ya kgwebo ya Macozoma
O tshwanetse go nna o itsholetsa ka go tsena dithutiso go nna molemirui o o kgonang .
Sesupetso sa ntlha sa mokobo o mosweu kgotsa nngadule ya sclerotinia ka tlwaelo go bonala mo magodimong a dikgaolo tsa semela tse di leng moweng .
Diruiwa ka tlwaelo di phela ka disalela mo masimong ka nako ya mariga mme mollo o o sa laelweng o fisa naga yotlhe pele ga dipula tsa ntlha .
( iii ) go gana go tlhophiwa ga leina la gagwe jaaka ntlhopheng kgotsa go ikgogela morago jaaka ntlhopheng ; kgotsa
4 Dituelelo tsa didiriswa tsa kgwebo
Ntlha e e farologaneng ke gore , mo merafeng e e neng e na le mafelo a bodulo a a tlhomameng , ditumelo tsa bona di ne di golaganngwa thata mo mafelong a bona moo badimo ba bona ba neng ba bolokilwe teng .
Go bapa le go dira ka natla mmogo le matsapa , bokgoni mmogo le ditšhono tseo di tswang mo tlhabololong di letla batho go tshela matshelo ao ba a fisegelang .
Dithutiso le dikopano tsa biothuti di nthutile sentle mme go tsaya ditekatekano tsa mmu , go jwala mefuta e e tshwanetseng le thuso ya Lefapha la Bolemirui go nthusitse go feta .
( b ) Basetsana ga ba tshwanela go kopana le basimane mme ba tshwanetse go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya mogolo wa mosadi .
Tsotlhe tse di bidiwa tshedimosetso ya madi .
Itse mofuta wa mmu wa gago .
( 5 ) Batsaya-karolo mo kopanaong ya setlhopha sa balelapa ba tshwanetse go sala morago tsamaiso e e ba dumalaneng ka yona le gona ba ka dumalana le togamaano mabapi le ngwana , go ya ka karolo ya molawana wa ( 6 ) .
Pele ga paka eo babegadikgang jaaka Sol Plaatje ba kwadile dibuka tse di jaaka Mhudi le Native Life in South Africa .
( 3 ) ( a ) Moreetsa-kgetse o tshwanetse go tsenya dingwaga tse di tlhotlhomisitsweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , mo rekotong ya tsheko , go nna tsona dingwaga tsa ngwana .
( b ) fa go tlhokagala , e fetole rekoto gore e supe dingwaga tse di siameng tsa motho yoo , go ya ka ga molawana wa 16 , o o dirang le ka diphetogo tse di tlhokegang go ya ka fa tirisong .
Tshireletso ya bana ba ba tlhatlhetsweng kwa lefelong la mapodisi
3.1.2 Tshoboko ya tiriso ya LFA
A go na le tekatekano ya barulaganyi ba banna-basadi ?
Laela botlhe ba B gore ba tswe mo phaposing .
Go simolola puisano , a re lebe tsela ya tshilodijo ya seotli .
Kitso e e tla tlhokegwa thata fa o tlhopha mefuta e o e jwalang ka setlha se se latelang go tsweleletsa kgono ya go uma disoya le bokgwebo ba bolemirui ba polase ya gago .
Go botlhokwa thata go netefatsa gore diphaposi tse di hirisiwang ga di na matshosetsi a molelo .
Mmidi o masisi thata mo botlheng go na le dinawa le " cowpeas " .
O se ke wa gabalala : Eina sentle o balansitse ka dinako tshotlhe .
Go etleetsaa le go netefatsa botsayakrolo ba baagi go diragala jaaka go solofetswe mo molao o o maleba o o tla bakelang Dikomiti tsa Diwoto dikgwetlho mo go tsamaiseng ditlhopha tsa pharologano le dikgatlhego mo diwotong tsa bona .
ba ka supa le go itshimololela diporojeke go tokafatsa matshelo a baagi ba woto ya bona ;
2.3 Batsholadišere ba Moadimi ba netefatsa le go tlhagisetsa Moadimi gore -
Disoya mo tefosanong le mmidi kwa Tweespruit mo kgaolong ya Foseisetatabotlhaba .
Gakologelwa gore ga go na sepe se se tlang botoka fela mme le tšhelete tota go balemirui ba ba simololang le / kgotsa ba bannye ga e a tlala naga .
( 4 ) Fa motšhutšhisi a akanya gore ngwana o tlhoka tlhokomelo le tshireletso jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 150 wa Children's Act , ga a tshwanela go dira phaposo ya kgetse mo tshekong mme o tshwanetse go romela kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko gore e sekasekiwe go bona gore a e ka romelwa kwa kgotlatshekelo ya bana .
Jaaka go tlhomame gore go na le ditiro tsa letsatsi le letsatsi , le / kgotsa beke le beke , le / kgotsa kgwedi le kgwedi mananeo a a lotagane go feta .
Mmeeletsi mongwe le mongwe o na le diyuniti tsa gawe ( morokotso wa botsayakarolo ) mo letloleng lotlhe .
Modulasetulo o tla bula kopano mme a buisa lenanetema kgato ka kgato .
River game- ithulaganyo le tsamaiso
Setlhogo le Tlhaloso
Go na le mela e le 111 mo heketareng x 1 000 = 1110 g ka heketara / 111 kg ka ha .
Tlhokomela sentle fa o dumela go adima madi , akanya dintlha tse di latelang :
A o utlwile ka mananeo a go lwantsha mathata a nnotagi le diokobatsi ?
MaAforikaborwa ka bontsi ba ne ba solofetse isagwe e e farologanang thata le motlha o o fetileng .
Re ka kwala mme ra bua sentle ditlhokego tsa taolo , mme go feta go sa rate go fetoga ga setheo , setso fa o rata , sa ditheo tse di leng teng go maatlafatsa ditheo go dira ditiro tsa tsona , ke nagana gore kwa tsimologong ke selo se se gwetlhang thata se re lebaneng naso mme nka kgatlhegela go begela mo go sona .
( sk . biri , waene , digalagala / bojalwa jo bo bogale ) ?
Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 1998
KGAOLO YA 1
thusa mafapha ka go totobatsa maikaelelo a a maleba a a lekanyediwang le dikungo , go tlhama dintlha tse di maatla tsa go lekanyetsa tiragatso kgotsa ditshupo tsa thebolelo ya ditirelo le go rulaganya diikaelelo tse di kgonagalang
E batla tekano magareng ga go fitlhelela ditlhokwa le dikeletso le diphisegelo tsa baagi , didirisiwa tse di leng teng le baagi ba ba tsayang maikarabelo a kgolagano le baagi mmogo ka tlotlo le kelotlhoko .
Disoyabini ke dijalo tsa lefatshe tsa botlhokwa , tse di tlamelang ka oli le poroteine .
Teponako ya tshelo
Merato ya matlhare , ditshika le dikutu di supa ditshwantsho tsa mmala o o bolaole mo go ka bonalwang mo letlhareng lotlhe .
Baagi ga mmogo le mekgatlho le bona ba na le seabe se se botlhokwa mo go rulaganyeng le go diragatseng diMSP .
( x ) ditlolomolao tsa thobalano tse di dirilweng ke bana ;
Molao wa Tseisomolato wa Bosetšhaba o tlhometswe go thibela batho go dirisa madi a ba se nang ona .
Jalo re ne re na le mosola wa go dirisa mme le go tsweleletsa kitso le kgono e re e amogetseng mo bagolong ba rona .
Bantshadikuno ga ba ithute go lema ka go se na kabelano ya bokgoni .
Dikarolo tse ga di Tshwane mo mafelong otlhe mo lefatsheng , fela ditso di le dintsi di re go na le dikarolo tsa banna le tsa basadi .
Ditshenyegelo tse di tlhomameng
Oketsa kgono go dira ya didiriswa tsa gago ka tlhokomelo e e siameng
Go botlhokwa gape go itse maemo a bojaanong a mebu ya gago morago ga ngwaga e e sa siameng , mo fela bonnye ba monontsha o o loketsweng fa go ne go jwalwa o dirisitswe mme gape le morago ga ngwaga e pila fa dikotlo jaaka difosofate le dikotlo tse dingwe tse di tserweng mme di tlhokiwa go oketswa go netefatsa go uma ga kumo ka botlalo go busetsa madi jaaka go tlhokiwa .
Mo godimo ga go tlamela ka dintlha tsa setlamo se se maleba , foromo ya kopo ya PAIA e e tshwanetseng go dirisiwa e akaretsa dilo tse di latelang :
MOLAO-KAKANYWA WA BOSIAMISI WA NGWANA
Go etela motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng le go ba tlhokomela kgotsa go ja le bona dijo , go babalesegile , fa fela motho yo o lwalang a bipa segotlholo sa gagwe le mafesetere a bulwa go letla mowa o o foreše .
Tshwaetso ya pula e ntsi mo masimong a dijalo gajaana ;
Kitsiso ya lekwalo ya go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
O dira eng se se dirang gore o thatafalelwe ke go buisana le ena ?
Ditlhokego tse dingwe tse e leng bomaleba jo bo kgethegileng mo tumelanong ya semphato , di akaretsa :
Fa ke ne ke simolola ke ne ke uma ditono tse 3 ka heketara mme jaanong ke bona tse 5 ka heketara .
Fa go tlogelwa bokana ba disalela bo bo sa lekaneng go aga sebipo se se kgaraga mo masimong go tlaa tlhokiwa go gasetsa dibolayamefero tse di tshwanetseng go fokotsa peo ya mefero .
Molao wa #1 : Tila sekoloto - tota fa go ka kgonega !
Beeletsa bokete jwa dišoko
Kadimomadi go tswa mo mothaping : Fa o dira o ka kgona go fitlhelela madi .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Mo dipatlisisong tsa Afesis-corplan ka ga dikomiti tsa diwoto tsa Mbhashe , kgatelelo mo kemeding ya dikarolo e ne ya tshwaiwa go na le maphata .
Laola go tlhoga ga mofero - mofero ke mmaba wa gago ka nako tsotlhe ka o lekalekana le dijalo tsa gago go tsaya metsi , monontsha le lesedi la letsatsi .
Basadi ba re nnyaa fa tota ba re ee .
Se se jalo se dira mabapi le tlhabololo ya ikonomi kwa diwotong mo dikgaolong tse di botlhokwa tsa kgwebo di fitlhelwang kwa teng .
5.1.6 Dipego le / kgotsa maikano a go tla tlotlwang ka one kwa kopanong ya Pitso a tla bewa mo mpaananeng kwa Bafokeng Civic Centre gore a tlhatlhobiwe le gore go tlotlwe ka one le go dira tshwetso ka one kwa dikopanong tsa Makgotla pele fela ga Pitso mme eseng morago ga malatsi a le 21 pele ga Pitso eo .
Lebelela dintlha tsotlhe tsa go farologana fa o lekantsha mme dirisa kitso e fa o tlhama tekanyetso ya ngwaga o o latelang .
Rulaganya lenaneotsamaiso la ntshokuno le le nepagetseng sethekeniki le le feleletseng / akaretsang , ka kgwebo nngwe le nngwe e o nang nayo mme o le diragatse .
Tshobokanyo ya dikgato tsa go tsenya diporojeke le ditiragalo tsa togamaano mo tirisong
Gantsi go feta go direga gore modiri a pinelwe gare ga terekere le sediriswa se se tshwanetsweng go hakololwa .
Mo dingwageng tse robedi tse di fetileng o kokotleditse loruo lwa gagwe go nna dikgomo di le 38 , letsomane la dinku le oketsegile go nna 63 , o rekile terekere e nngwe , bene ya Toyota Hilux , tshilo ya furu e bile o tokafaditse matlo a thuelokoko ka go tsenya siling , dinnipole tsa metsi le peipi tsa phepo .
Jalo , fa re lokela monotsha o montsi , mme mmu o na le asiti go feta dimela di ka se kgone go dirisa monontsha o o leng teng ka botlalo .
Batho ba ba humanegileng ba mo tlalelong mme ba jewa ntsoma bonolo .
Totatota , go botlhokwa go gaisa gore maemo a madirelo a dithoro ka bogotlhe , a sekasekwe sešwa .
Ka 2012 tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e ne e le R5 000 ; tetlelelo e e tshwaraganeng ya thomelontle le patlisiso ka ditshedi e ne e le R5 200 ; mme tetlelelo ya thomelontle ya patlisiso kwa ntle ga patlisiso ka ditshedi e ne e le R1 000 .
E ne e le ka setlha sa thobô e kgolo thata fa ditlhotlhwa tsa mmidi di ne di wela kwa tlasetlase ditlha tse pedi tse di fetileng mme bantshadikuno ba mmidi ba simolola ka mafolofolo go batlela dithoro tsa bona mebaraka e mešwa .
Ba tshwarwa e le ba tlholego , fela ga go jalo .
O tshetse nako e ntsi ya gagwe mo tikologong ya temothuo mme a nna le lorato lwa temothuo .
Mabaka a bokunkutshwana jwa kutlwaneloditlhotlhwa a tlhotlhomisiwe ka botlalo .
Diafalatokosini e ka nna bothata ka setlha se se siamentseng malwetse a dimela kgotsa methuthuntshwane mo ditlhaka di bolokelwang teng .
Dikonteraka tse dingwe di tlogela polelo e ga gotlhe ka , jaaka go setse go bonwe , moumi a na le mekgwa e mentsi go kgona go dikologa tse a ikanetseng tsona mo konterakeng .
Le gale , ka nako ya go thunya dithunya le go ntsha makukunya tshenyego go matlahre e e ka nnang 20% e ka dira gore go latlhege kumo .
Langa ke mokonteraka le Modulasetilo wa Okhahlamba Farmers Association mme ba ntse ba dirisana mmogo le balemirui ba bannye ba ba ka nnang 80 ba ba jwalang mmidi o mosetlha ka fa tlase ga tiro ya SAB .
Ntlha e e raya totatota bašwa ba jaanong , ba bontsi jwa bona bo ikayang e le baagi ba lefatshe lotlhe mme ba tlhologelelwa maemo a tsa lefatshe ka bophara .
The African Image e latetse phasalatso ya ngatana ya dikgangkhutshwe ya gagwe , dingwaga di ka nna 15 pejana .
Fa kanola e setse e tlwaetswe , go botlhokwa go jwala peo ya teng mo mmung o o metsi go netefatsa go lekana ga go simolola go mela ga dimela .
Makape le ona a a tlhaselwa , mme tshenyego gantsi ke e e sa bolayeng mme makape ga a kgonwe go senyega , le gale , makape e e tseneletsweng a na le mokgwa wa go thubega ka bonolo .
( a ) mo go sa dirisiwang sebolai teng ; kgotsa
Kgonega
Bokana ba metsi mo mmiding
Sekao se sengwe e ka nna gore morwa wa mogwebi yo o itsholetseng thata a ka tshwarelwa go kgweetsa a nole , mme a gololwa ka go kgalengwa fela , fa morwa wa morutabana wa mo tikologong a ka tshwarelwa yona tlolomolao e mme a ya kgotlatshekelo . .
maloko mangwe a dikomiti tsa diwoto ga a na maitemogelo mo go tseyeng karolo mo dikopanong tsa dikomiti e bile a sa tlwaela dithulaganyo tsa dikomiti
Bantshakuno mo lefatsheng ka bophara ba itsege ka go bitsa dijalo tsa khurumetso tsa bona " hutse ya lefatshe " ka ntlha ya tshireletso e di e nayang mmu wa bona .
Foromo e e dirisiwa go tlatsa ditshupetsoboikhutso tsa badiredi .
( g ) rotloediwe le go dirisiwa ka maikaelelo a go di dirisa ka go lekana le go fitlhelelwa mo nageng yotlhe , go ntse go akangwa ka ditlhokego tse di itlhaotseng le maemo a bana mo dinageng-selegae le ditlhopha tse di bokoa mme di utlwisiwa botlhoko bonolo mo mmeleng le mo tlhaloganyong ; le
88 . Melao ya kgotlatshekelo
Reka sediriswa fela fa o dumela gore o ka se duela , e seng banka kgotsa thulaganyo e e go se rekisetsang .
Kemedi go ya ka mafelo a a farologaneng e tlhoka go elwa tlhoko go netefatsa gore tsamaiso e kopanya baagi .
Motseletsele o o siameng wa go tswa go pedi go ya robedi , o o lekantsweng ka dikerii ya senthikereite o ka diragala magareng ga dithemphereitšha tsa balobo e e omileng tsa 0 le 50ºC le 10% go ya 80% ya phufudi .
Dikuno tsa theo ya Glyhposate ( jaaka Roundup ) di oketsegile ka 150% go ya go 240% mo dikgweding tse di lesomepedi .
Tlamelo - Balemirui
10.2.5 go amogela semmuso le go tlhatlhoba togamaano ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Go tlhamalatsa maotwana
Supa kgaolotlase mo go ungwa go tlaa nna teng .
Fa Mpahlele ane a kwala athikele eno ka nako eo , o ne a botsa gore maemo ke afe , dingwaga di le someamabedi tlhano morago ga go gapeletswa thuto ya Bantsho .
Go nnile legogo ?
Fa mmasepala o se na bokgoni kgotsa matlotlo a go kgona go dira se , go tshwanetswe go dirisiwe mokgwa o mongwe o o tlaa netefatsang gore ditirelo tseo di a dirwa .
Tsamaisomatlole ( dikadimo tsa ntshokuno ) .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Mo puleng e ntsi fankase e tlaa tlhoga mo godimo ga ditlhaka le go dira setlelerotia sa sekaletloa se segolo , se se ka khurumetsang bopele jwa tlhogo .
Oli e siame ; mme
Go tsaya karolo mo ditirelong tsa thobalano mo bathong ba ba nang le dingwga di le 18 kgotsa go feta , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 11 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and related Matters ) , Act " wa 2007 ( Molalo wa 32 wa 2007 ) .
Lenaneotlhabololo la Balemirui le Amogela ketleetso ya madi
Mo Dithulaganyong tsa Mmasepala Molawana , 2000 , tseokarolo ke mogopolo wa botlhokwa wa Togamaano ya Tlhabololo e e Lomagantsweng .
Rulaganya konteraka le rakonteraka yo o ikanyegang
Pusoselegae ke eng ?
Go Buelela Dikumo ga Ditlamo tse di Kwa Ntle
PMS LE YONA E KGONA GO DIRA JAAKA MOKGWA WA KA PELE WA TSIBOSO KA E TLHAGISA GO SE DIRE KGOTSA TIRO YA MAEMO A A KWA TLASE , KA JALO E LETLELELE THARABOLOLO E E MALEBA YA TOKAFATSO .
Tiro e nngwe le e nngwe e tshwanetse ya abelwa metswedi e e tlhokegang ( k.g.r. matlole le metswedi e mengwe ) e e tlaa tlhokegang go e konotela .
Mefero ya motlhogelaruri gantsi e na le dipolokelo tsa dijo tse dintsi thata mo dikarolong tsa yona tse di ka fa tlase ga lefatshe - gape se se e kgontsha go emelana le maemo a a bokete a kgolo .
Dikhamphani tsa Aforikaborwa tse di nang le dikgwebo tse di atlegang mo kontinenteng go thusa go etleetsa lotseno lwa rona le go tsepamisa ikonomi di ka itemogela ditiragalo tse di tshwanang le tse .
Dithaere di nne pila mme kgatelelo ya mowa mo go tsa kwa pele le tsa kwa morago e tshwanetse go nna jaaka go tlhokegwa .
Fa lekwalokao la gago le latlhegilwe , le senyegile kgotsa le utswitswe , o ka kopa lekwalotlhaolo la nako ( TIC ) .
Athikele me kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Patlisiso ya go sekaseka maemo mo lefelong la patlisiso a a ka supang ditlamorago tsa go okwa ka antiretroviral ( antiretroviral therapy [ ART ] ) mo balwetseng ba ba yang kwa ditliliniking tsa tlhokomelo ya konokono ya pholo mo Aforikaborwa , segolobogolo mo Porofenseng ya Gauteng .
Le fa a ne a sa rutega , Boy ga a ka a lomeletsa bana ba gagwe ka go sa ba tsenyeng sekolo .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jannie@grainsa.co.za .
Mme gape matlhomeso a lloko a ka thusa go aga boleruri le thuto mo go ba ba amegang mo porojekeng .
Na le letshoroma la dibeke di le pedi kgotsa go feta
A ke ntse ke dira dilo ka tselakgono ?
Ka tlwaelo go na le dintlha tse di diang mo bolemiruing tse di thibelang moumi go tsiboga ka bonako go fetola tlhotlhwa .
Go na le mekgwa e e rileng e e dirisiwang go lekalekantsha bokana ba kumo ba mofuta mongwe le mongwe wa tlhaga mme o tshwanetse go botsa morulaganyi wa tlhabololo wa gago go go thusa go tlhaloganya gore go dirwa jang gore le wena o nne mo maemong a go kgona go lekalekantsha ka bokana bo bo leng ba nnete ba kumo e e o tla e bonang .
Fa o itemogetse pharologano ya thobo e mo polaseng ya gago , ntlha e e ka dirisiwa go balela palogare ya lotseno lo lo bonweng fa o dira tshekatsheko ya molapoelo gotlhegotlhe wa gago .
Dirk ke montshakuno yo o boineelo thata le yo o tshwarang ka diatla go tswa Arlington , mme re lebogela go itetla ga gagwe go re ema nokeng ka lenaneotlhabololo le .
tlhokomelo ya tiro ya mmasepala go ya ka diKPI le ditotiwa tse di tlhagisitsweng ke mmasepala .
Ke tswa kwa MarData , khampani ya poraefete ya dipatlisiso e ka gale e dirang dipatlisiso ka dilo di le dintsi tsa loago le tsa pholo mo gare ga batho ba mefuta yotlhe , ka sekai , go akaretsa le patlisiso ka dikgang tsa pholo , tlamelo ka matlo , thuto , go tlhoka tiro , mathata a bagodi , baša , go boloka madi le mokgwa wa botshelo .
Nako ya go roba mmidi e fetile jaanong mme o setse o dirile dipalelo tsa gago tsa setlha se se fetileng .
Bolokang e bile go dirisa sebaka ka tshwanelo ;
Mosola wa athikele e ke go lemosa le go supa ka bophara fela , go tlhalogangwa ke mongwe le mongwe .
Re akanya go jwala diheketara tse 35 ka korong go nna dijwalwa tsa mariga .
Gore o kgone go naya aijalo tsa gago sebakasese kgonegang se se gaisang go bona thobo e ntle .
E ka thusa gape go netefatsa gore mosenyi a tswelele go duela madi a a ka dirisiwang go tsamaisa lelapa .
Jaaka Moropofesara Mphahlele a bua , se a se buang se kgatlhisa go ka nna sa lefatshe ka bophara , se tlwaelegile e bile ke pheeketso ya lefatshe la Bophirima .
Fa kumo e segiwa , ntlha ya go segiwa e ka simolola ka magare a kgwedi ya Lwetse jaaka mofuta mongwe le mongwe wa dijwalwa o butswa ka tshwanelo .
Khoso ya tlamelo ya ditlamelo tsa tiragatso e e kwa godimo
Pitso ka boyona ga se phitlhelelo .
Le gale , ka ntlha ya tswelelopele ya thekenoloji go setse go kgonegwa go tswelela go lekalekantsha boleng ba mateng a kumo jaaka bosukiri , boleta , bokana ba sukiri , jalo le jalo .
Go na le mabaka a a leng teng a a tlhomang bokana ba kumo e e ka bonwang :
go laola dintlha tse di farologaneng - Botsayakarolo jwa setšhaba re batla gore mongwe le mongwe a nne le lentswe mo go swetseng ka kaelo ya merero e e mo amang .
kemedi ya ditlhopha tse di nnye le tshekatsheko ya go tshela ga ditlhopha tse di nnye
Mefuta ya go mela go-lekalekana ya disoya e na le mokgwa o o farologaneng wa go mela ka e fetsa go gola pele e simolola go thuntsha dithunya le go bopa diphotlwa .
Letlha la kgotlatshekelo
Thotloetso ya Dipeeletsomadi kwa Dinageng di Sele
Badirelammuso ;
( vi ) go tsaya tshweetso ya go tsee dikgato .
Go akaretsa le dintlha tsa tlhogo ya khamphani kgotsa tsa Mokhuduthamagamogolo wa khamphani ( go ya ka PAIA Motlhankedi wa Tshedimosetso wa khamphani ya poraefete gantsi ke Mokhuduthamagamogolo kgotsa tlhogo ya yone ) .
Dinako go tswelela gape le gape tsa go ikutlwa o sa kgone le go hutsafala .
Setsha sa tekelelo kwa Mbuzini .
Sepoko sa tlala - boammaaruri jo bo bonwang ka matlho mo Aforikaborwa
Bogologolo go rekisa mmidi go ne go le botoka .
Dikonteraka di ntšhwafadiwa ngwaga le ngwaga mme konteraka ya gajaana e a e saenneng le Lefapha la Merero ya Mafatshe e simologa ka 10 Ngwanaitseele 2008 go ya Ngwanaitseele 2009 , ka tšhono ya go ntšhwafatsa ke Lefapha ngwaga le ngwaga fa polase e dirisiwa sentle le go tlhokomelwa .
Khansele
Fa togamaano e le ya pakakhutshwane gona go tlhokega go tlaleletsa dinwane tsotlhe mo ditogamaanong .
( 2 ) Kopo ya go golola ngwana ka beili e e umakiwang mo go molawana wa 21 ( 3 ) ( c ) , e tshwanetswe go elwa tlhoko mo dikgatong di le tharo tse di latelang :
Moputso e tlaa nna tikologo e re ka nnang mo go yona jaaka baagi ba ba feletseng re diragatsa ditsholofetso tsa thuto ya nnete .
Molao wa Kgaoganyo ya Lotseno , 1997 le sediriswa tsa go dira tekanyetsokabo o o thadisang ka botlalo ka moo lotseno lwa bosetšhaba ( le kokoantswe ka go phutha lekgetho ) le kgaoganwang ka teng magareng ga makala a puso go tshegetsa tiragatso ya diporogerama tse di farologaneng tsa puso .
Sekhurumelo se se atologang le disokete tsa boloko 3+
Re dirisa dikgaso tsa radio beke le beke mo diteišeneng tsa radio di le nne go fetisetsa tshedimosetso ya madirelo kwa bareetsing ba bantsintsi .
TLHABOLOLO MO BAAGING LE KATLAATLELOLOAGO
Dithakadu di thusa go laola palo ya tsona , mme jalo di fokotsa tshenyego go dimela tota le dijwalwa .
Dithaere le makwapa ;
Netefatsa gore tsotlhe di tshasiwa ka oli le kerisi mme o di sete ka kgagamatso e e tshwanetseng pele o tsena mo masimong .
5.1.4.2 Duelang tuelo ya botokololo e e totobaditsweng le lekgetho la thoto go Grain SA ; le
1003 : Bangwe ba mokgatlho wa Dwaalkraal co-operative .
Dira sengwe le sengwe sentle ;
Taolo ya disenyi tse gantsi ga e ture e bile go tshwanetse go tlhokomelwe thata go thibela tshenyo mo dijalong ka kgato e ya go sale gale .
Sebabole e oketsa go mela ga matlhare a matala a semela sa mmidi mme e thusa go oketsa go tseiwa ga naiterojene ke dimela .
Mphahlele o thadisa gape diponagalo tsa botlhokwa tsa filosofi ya Setho sa Afrikan , jaaka :
Se ke kgato e e masisi mo kgwebong e bile bogolo jang mo maemong a gajaana a tshitlhamololelo ya lefatshe , jaaka bothata jo bo tlhalosiwang gangwe le gape , ke gore puso e neela bajaboswa lefatshe e bo e nyelela , e tlogela batho ka bongwe , ba ba sa ipaakanyang ba ba se nang ditsompelo tsa ditsenngwateng tse dinnye kgotsa tse di se yong mabapi le botataisi , tlhabololo ya bokgoni le dikadimo tsa ntshokuno .
Fa o dira lenaneo le la ditiro tsa ngwaga , o ka ela dintlha tse di latelang tlhoko :
Dibolayamefero tsa go dirisiwa morago ga go jwala tse di leng teng
( Go akaretsa Maano a a Lomagantsweng le Diporogorama )
( x ) Dipego tsa ditshwetso tse di dirilweng ka fa tlase ga dithata tse di abilweng ; le
Phela gaufi le Yo a go bopileng , rapela mme se lebale go mo leboga fa o amogela sengwe .
RE KA FENYA TB !
Morekisi wa didiriswa tsa gago tse di nosetsang a ka go bontsha mefutafuta e e leng teng .
Kantoro ya Heidelberg
Bakhanselara ba ba supetsa mmasepala tsela ya sepolotiki .
Mong o tshwanetse go tlhokomela gore diphaposi tse go beiwang dibolayadisenyi le dikhemikale mo teng di nne le metsi a a elelang go tsweng mo dikeraneng ka gore fa go ka direga gore modiredi a ka kgoma dilo tse a kgone go tlhapa ka bonako .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
10.2.18 go akanyetsa le go rarabolola kgang epe e Kgosie e rometseng go Kgotlakgolo , Kgotla ya Setso kgotsa Lekgotla la Dikgosana ;
Thomelontle ya didirisiwa tse di bolokilweng tse di sireleditsweng ka maitlhomo a thuto fela - tumalano ya kananyo e tshwanetswe go diriwa le setheo se se amogelang gape Bothati jo bo maleba jwa Porofense bo tshwanetswe go itsisiwe
Ke rutilwe ka go tsaya diteko tsa mmu , go dirisa peo ya dimela tse di kgonang , go lekalekantsha go jwala ga sediriswa sa go jwala go bona bokana ba dimela bo bo lekaneng mme le go dirisa bokana bo bo rileng ba monontsha .
Ga go atlanegiswe
Seabe sa mogwebipotlana ke go ;
Tlhagiso ya go oketsa tiro ( go uma fela )
Morago ga go amogela khophi ya tokomane nngwe le nngwe , o ka nna wa di tlaleletsa mo bukanatshedimosetsong e .
7 batsamaisi
Lenaneo le la Dinonofo / Bokgoni letlhamaladitswe le Khwalifikheišhene ya Bosetšhaba mo go NQF 2
dihosetele tse nne tsa dikolo di mo maemong a a sa itumediseng. ( Sekolosegolo sa Sediti le Sekolo se se Kgethegileng sa Boitumelong - bobedi di kwa Thaba Nchu - Sekolo se se Kopaneng sa Edenville kwa Edenville le Sekolo sa Polase sa Sebonakaliso kwa Harrismith. )
batlisisa mefuta e e farologaneng ya tiro e e dirilweng mo setlhopheng sa porojeke .
Terekere
Balemirui ba bantsi ba rua dikgomo mme / kgotsa le dinku .
Ka se e le selo sa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo , e seng Tona , ga go kitla go tlhokega go tlamela dintlha di le dintsi tsa tshenolo e e dirilweng kgotsa dikgato tse di tseilweng go netefatsa gore go nnile le tumelelo ;
Paakanyo ya mmu - tlhomamisa gore masimo a gago a berekiwe ka boteng jo bo leng botlhokwa go feta disentemetara tse di leng 40 mme gape le gore ga go na llaga ya kgatelelo e e ka thibelang medi ya dijalo go tsenelela .
Batho ba nna mo matlong a a ntseng jang ?
Karolo ya Khomišene ya Leano la Bosetšhaba ke go eletsa puso le naga mabapi le dintlha tseo di amang tlhabololo ya paka e telele ya naga .
Jaaka molemirui - ponelopele ya gago ke eng ?
Mo nakong eno , Aforikaborwa e na le maemo a a kwa godimo a go se tshepane magareng ga batsayakarolo bagolo ba loago .
E netefatsa kgotsa e supa lotseno kgotsa tshenyegelo ka ntlha ya ditšhelete .
Ka dingwaga tse dintsi , lesomo la batho ba ba itshwaetseng le ne le dira thata ka go se lape go tswelela go feteletsa kgonego le kitso go balemirui ka go tlhola go ba tshegetsa go dirisa naga e e leng teng go bona .
A nako le lefelo tsa tiragalo di maleba ?
Tseosekaommu .
Di gole sentle mo maemong a a farologaneng ;
Fela le gale lefelo la ka fa gare lengwe le lengwe le o le tlhophang le nne kgakala diedi le menontsha e e omileng .
Khoso ya ntshokuno ya Mmidi ka Nosetso .
( vi ) Dipego tse di tshwanetseng go rekotiwa
4 . Fa puisano e e bonolo e e tshegetswang ke sediriswa sa 5 e lekane go tlisa tumalano , jaanong e ya kwa dikgatong tse di tletseng tsa tsamaiso tse di mo Pakaneng ya Kaedi ya IDP III tiro ya 1 / 7 le didiriswa tse di tshegetsang mo Pakaneng ya Kaedi ya IDP ya IV ( Didiriswa B7 , B8 le C1.2 ) .
Tekanyetsotlase ya madi e e supang tsalo le letlotlo la madi tse di tla duelwang ka ntlha ya tse di adimilweng ka ngwaga o o latelang .
" Ee , gompieno ke lemogile gore tota 90% kgotsa go feta ya dilo tse re di dirisang letsatsi le letsatsi di tswa mo temothuong .
Mmu wa mmopa - o tshwara metsi sentle e bile o na le dikotlo tse dintsi , mme o dirisiwa bokete fa o sugiwa .
Fa senpo se letleletswe , go tshwanetswe ga rulagangwa ripoto ya kopano ya baagi go re di bewa mo dinakong . .
Tlhopha dintlha mo dimoleng fela jaaka o rata mo mafelong a a ka nnang a le lesome mo tshimong .
Tsweetswee , tswelela go tlhola o le mo masimong ka nako e mme o netefatse gore mefero e laolwa ka tshwanelo .
Diphefo le merwalela e e maatla
Kgakola kopano go itsise batho ka kakaretso
Kwala lenane la diporojeke le ditiro tse di tla go thusang go fitlhelela maano ano .
Dira tse o tshwanetseng go di dira fa o tshwanetse go di dira mme o di dire ka tshwanno - amogela boikarabelo mme o se tlhole o ntse o supa ba bangwe phoso .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Ke tsela ya thulaganyo le sedirisiwa se se kaelang le go sedimosetsa tsela ya thulaganyo , ya tekanyetsokabo , ya tsamaiso le ya go tsaya ditshwetso mo mmasepaleng .
Dira lenaneo la ' Mefuta ya Dipitso ' mo folipitšhateng o tlatse kholomo ya ntlha ( bona sekao fa tlase ) .
Mokgwa wa boraro wa go mela ga dipathogene ke go uma dimaiseliamo tse , mo disonobolomong , di ka nna bolwetse bo bo tseneletseng bo bo bolayang dimela mme bo bitswa ka leina la mokobo wa disonobolomo kgotsa go bola ga kututlase .
( b ) tlhokego ya gore ngwana kgotsa motho mongwe yo o neilweng dithata ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , gore o tshwanetse go tlhagelela gape kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka letsatsi kgotsa matsatsi a a tla bewang ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , gore go tle go lebelelwa ripoto ya tswelopele nako le nako .
Lenaneo la 1 : Dithutiso tse 62 mabapi le mmidi tse di rutilweng balemirui ba le 1 115 go tswelela mo Afrikaborwa ka 2015 .
Ba tsaya karolo mo ithulaganyong ya diwoto le dikomiti tsa diwoto go loga maano ;
( ii ) dintlha tsotlhe tse di ka ga go tshwarwa ga ngwana tse di sa direng go ya ka molawana wa 20 mme tse go ya ka kakanyo ya Mokomisinara wa Bosetšhaba , di tlhokang go laolwa gore go molawana ono o kgone go dira sentle , go akaretsa mabaka a e leng a kgapeletso a a letlang go tshwarwa mo mabakeng a ditlolo-molao tse di umakilweng mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao le ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa fa go itsisiwe motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ka ga go tshwarwa ga ngwana ;
Masula ke gore :
1 . DITLHALOSO
O netefatsa gore tlhomamiso ya batsamaisi e a dirwa ; mme o
Ntshodikuno tse di tsweletsegang e bile di oketsegile mo temothuo le mo dikgwebong tsa temothuo
Fa e le gore ke nako ya go fetola oli ya diferenšiale le ya kerebokoso , gona gakologelwa le go fetola difiletara tsa teng le tsona ( ela tlhoko gore thulaganyo ya haeteroleki e dirisa oli e e tshwanang , mme o tlhole mo go dutlang le mo go yona thulaganyo e ) .
Fa maemo a le pila mme bolwetse bo le teng mo semeleng sa ntlha bo tlaa simolola go tswelela go tsena mo semeleng sotlhe .
( b ) Kopano ya setlhopha sa balelapa e dirwa fa fela motswa-setlhabelo mmogo le ngwana ba dumela gore e nne teng .
Dibontshi di tlhoka go nna maleba , di lekane di totobale , di lekanyetsege , di nnetlhwatlhwatlase gape di fitlhelege .
Ditirego tsa tsamaiso di tshwanetse di tseleganngwe le go tsamaisiwa ke batho ba ba nang le kitso .
Ditsholofelo tsa batswelwamosola di ne di sa ntse di se na motheo ;
Dikgakololo tse ke batlang go naya ba ba simololang bolemirui ke gore fa ba batla go nna balemirui , ba tshwanetse go nna le thato go bolemirui .
Mphahlele a re go African National Congress , kgololosego mo Aforikaborwa wa morago ga Tlhaolele e ne e kaya gore : " Nka boutela mongwe le mongwe , e ka nna Montsho kgotsa Mosweu " .
tlhalosa mosola wa bong le tekano mo diporojekeng tsa tlhabololo
puisano ka ga PMS le tsenyotirisong ya yona le tshekatsheko
Matshosetsi
Dibolayadisenyi le dikhemikale tsotlhe di tshwanetse go saenelwa fa di tseiwa le fa busiwa ka go kwala mo sekwadising sa pabalesego .
Ka matlho a bona mo bokamosong ba lebeletse tse ba ka di fetolang .
Netefatsa gore go na le kgokagano e e feletseng magareng ga thapo ya neketifi mo enjeneng le thapo ya phosetifi mo setatareng .
4.16.1.2 Malebana le tiro ya ka kakaretso ya Kgotlakgolo e e tsoswang kgotsa e e golaganeng le ntlha epe ya pego ;
Bontsi jwa dikakanyo tse di tlhagisitsweng le go rulaganngwa mo Dikaeding tsa Bonn , tumalano ya boithaopo e e ikaelelang go tlamela go ya pele dikaedi ka ga tiriso ya ABS .
Ka ntlha ya fa mefuta e ya diporojeke e rwesitswe maikarabelo a a farologaneng , e na le ditsamaiso tse di farologaneng tsa ditlhokego tsa go bayaleitlho le tekanyetso ga mmogo le tshegetso ya tsenyotirisong go tswa mo mmasepaleng .
Bogotlhe jwa maitemogelo a Afrikan a a molemo le a a bosula bo fetsa kitso ya rona e e kokoantsweng .
go feleletsa dithulaganyo tsa konteraka
Go sale gale mo dingwageng tsa bo1960 , seemo se se jaana se ne sa tlhagelela .
Batlhokomedi ba ba ikemetseng ke batlhokomedi ba ba sa thapiwang kgotsa go laolwa ke mothapi kgotsa bathapiwa ba gagwe kgotsa mokgatlho mongwe le mongwe o o dirang mo boemong jwa maloko a letlole .
Ke motho yo o tlotlo le yo o utlwisisang mme ka ntlha ya loeto lo jaanong ke tlhaloganya go le gontsi ka temothuo mme ke eletsa go ithuta go ya pele ka yona .
Go tserwe tsia gore komiti ...
Go botlhokwa gape go simolola mo tshimong e e seng kgolo thata gore o kgone go simolola go tlhaloganya gore go dirwe eng mme gape le go dirisa tse di leng botlhokwa go tswelela .
Mmasepala o tshwanetse go netefatsa gore diporojeke di tsamaelana le maikaelelo le ditogamaano tsa mmasepala gape le letlhomeso la didirswa , e bile di tsamaelana le ditlhokego tsa semolao .
Go ka dirisiwa digeramo tse di leng 10 fela go tsweng mo go tse di leng 500 tse di romelwang kwa laboratoring go tlhomamisa maemo a ditlhokiwa mo mmung jaaka go kopilwe .
le totatota mo seemong sa yunite :
Maloko a Palamente le baeng ba kopiwa go namela dibese mo Plein Street go ya CTICC .
tseye karolo le go tsiboga ka tshwanelo
12.1.2 Komiti ya Photefolio ya Pholo le Tlhabololo ya Loago
Kgato ya 5 : Go ela tlhoko le go tsenya mo tirisong
Gape go botlhokwa thata go nna le lekwalotsamaiso la tuelo le le siameng le le simololang ka lenaanetirong .
Laela ba A go boela mo phaposing mme ba nne fa fatshe le balekane ba bona gore ba ba tlotlele kgang eo .
Dikomiti di na le seabe mo go bolotseng letsholo , go ruta le go maatlafatsa batho go nna le seabe mo go supeng le go tlhokomela ditlhokego tsa bona .
Molaotheo le Mealo ya Ditheo tsa Mmasepala le Dithulaganyo tsa Mmasepala di tlhomile letlhomeso la gore dikhansele di ka phasisa jang melawana ya mmasepala .
Ka maemo a gagwe a Modulasetilo wa Setlhophathutiso sa Tlhabololo ya Bolemirui o solofela go tswelela go thusa balemirui ba ba simololang go bona tse ba di batlang e bile ba nne balemirui ba ba kgonang go uma dijo go jesa lefatshe la rona ; balemirui ba ba lekanang le balekane ba bona .
Le fa dikwalo tsa seKeresete le tsa seMoselemo di kgontshitse badumedi ba ditumelo tse go nna le kaelo mo go tse di fetileng , se se tshwanang le sona seo se ne sa ketefalela maAforika .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke batla go nna molemiruitota yo a umang ditono tse di fetang tse 5 tsa mmidi .
Sena e sa le sengwe se se tlhokang go lebelelwa sentle le tiro .
7 . O na le dingwaga di le kae tse di feletseng ? . . . . . dingwaga
Tirisometšhine
" motlhokomedi wa semolao wa ngwana " go tewa motlhokomedi wa semolao wa ngwana yo a umakiwang mo go molawana wa 1 wa Molao wa Bana ;
Dira mmogo le bangwe ba baagi bao ba tsweletsang tlhabololo , ba rarabolola mathata mme ba tlhagisa matshwenyego a bao ba sa fiweng tšhono ya go reetswa e bile ba kgaphetswe kwa thoko .
Babobedi ke modirisi : Bokana ba kumo e e tlhokiwang ke badirisi bo tlhotlheletswa ke maemo a dintlha tsa kopo jaaka bokana ba madi a a ka dirisiwang , tlhotlhwa , tse di ratiwang le tse di batlwang , palo ya batho le diromelwantle .
Tsamaiso e ka tlhalosiwa jaaka kgokaganyo ya dintlha tsotlhe tse di mosola tsa metswedithuso e e gona ( lefatshe , dimela , diphologolo , tirisometšhine le matlole ) e le gore go tle go fitlhelelwe maikaelelo a ntshodikuno ya dijo , go tlhola lotseno le tiriso ya lefatshe le le gona .
Ke tlaa rata gape go ithekela naga gape go kgona go oketsa palo ya diruiwa tsa me , tota dikgomo tsa nama .
Mogare wa TB o phatlhaladiwa mo moweng mme o ka hemiwa .
Fa lo diragaditse kgato e arabang dipotso tse di latelang :
Khomphiutara ya fa godimo ga deseke
Go amolesega gore bolemirui bo bo sireletsang tikologo bo botlhokwa go tsweleletsa bolemirui ; le gale , ditiragalo tse di tlhoka go diriwa mo nakong e telele go kgona go bona mosola wa teng mo mmung .
Ditlhatlhobo tsa Cambridge tsa " A-Levels " tsa magareng ga sekolo-segolo le yunibesithi , di ne di ka supa tsela e e isang kwa maemong a a maleba .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Maitlhomo a Molao ke go somarela mefutafuta ya itshedi ; go nna le tiriso e e sa kgaotseng ya ditsompelo tsa thutatshelo tsa mono gae ; le gore baamegi ba kgaoganye ka tsela e e siameng le ka go lekalekana mesola e e bonwang mo go tsone ya go dira patlisiso ka ditshedi , e e amang ditsompelo tsa thutatshelo tsa mono .
lefatshe la taolelo
3.3 Kgato 1
Lefatshe le magareng a ditlamelwana tsa botlhokwatlhokwa tsa naga nngwe le nngwe .
" Molao wa Bana " go tewa " Children's Act " wa 2005 ( Molao wa 38 wa 2005 ) ) ;
( b ) e tshwanetse-
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo3 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 1 / 4 C : Tshekatsheko ya Setheo
Nna bosisi mo mothong kgotsa setlhopha se o buang le sona le mo setlhogong se o buang ka ga sona .
13934 : Rulaganya le tlhaeletsano ya kopano ( 4 )
Kwa bofelong ditogwa tse di tshwaetsegileng di a setlhefala le go nna le ponalo ya kgasafalo .
( c ) ketelo ya batsadi , bagolo ba ba tshwanetseng , batlhokomedi ba ngwana ba semolao , babueledi ba semolao , badirela-loago ba ba kwadisitsweng , badiredi ba tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , bathusi ba badiredi ba tsamaiso e e sa letleleleng motlola- molao go ya kwa kgolegelong , baoki , bafatlhosi ba sedumedi le motho mongwe le mongwe yo o letleletsweng go eta go ya ka fa molaong ;
Katlego ya thebolelo ya ditirelo tsa mafaratlhatlha a a ka nnelang ruri e ikaegile mo go tlhaloganyeng diabe le maikarabelo a bakgatlhegedi ka tlhamalalo mo go tlameleng mmasepala ka mafaratlhatlha .
MELAOTLHOMO Melao ya Thoto ya boitlhamedi
( b ) fa motsadi a se teng , kwa go mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao fa a le teng , mme fa go se ka fa dikgatlhegelong tsa ngwana gore a neelwe motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , o tshwanetse go itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Busetsa tse o di tsayang
Tatlhegelo ya mmu le monono .
Fa o sa tlhole go repisa mo tlelatšheng , tlelatšhe e ka simolola go se kopetse mme terekere e tlaa tshwanelwa go bulwa go e baakanya .
Go nna le nnete le go sa lobe dilo
Motho yo mongwe o tla kgona sengwe se motho yo mongwe a ka se se kgoneng , fela ka go farologana ka tlhagiso , kgotsa ka gore ka ntlha ya go rata se se dirwang thatathata .
Balemirui ba bantsi ba iketla ba ntse ba simolola go dirisa mokgwa o mme ba leka go ithuta bontsi go tswelela pele ba fetola ntlha ya go jwala ya bona go mokgwa o wa go-se-leme .
Ntlha e e siameng go simolola ka yona ke go tlhotlhwafatsa kgono ya mmu wa gago le maemo a monontsha mo go ona .
O dirisa diheketara tse kae ko kae ?
14.2 go pegwa molato wa tlolomolao e katlholo ya yone e leng go tsenngwa mo kgolegelong go feta dikgwedi di le 12 kwantle ga tuediso-kotlhao ;
Netefatsa gore o na le aterese ya tulo ya setlamo sa inšorense mme e seng mogala fela ;
Tsenyotirisong ( mo diwotong tse ba ikarabelang go tsona )
Ditokololo tsa baagi di bolawa ke tlala Batho ba a koafala mme ba tlhokofala
Afrikaborwa e reka ditono tsa meteriki tse 900 , 000 ka ngwaga ya mamepe a oli ka tlholthwa e e ka nnang diranta tsa dibilione tse 4 .
Go na le disenyi tse dintsi le malwetse a mantsi tse di leng botlhokwa go laolwa , ka gore disenyi tse le malwetse a di ka nna le tlhotlheletso e kgolo mo bokaneng ba kumo ya kanola e o ka e bonang .
Go botlhokwa thata gore balemirui ba botlhe ba kwale pego go tsenelela ya tiriso ya tisele gore ba fiwe phokoletso ya tisele .
Molemirui o tshwanetse go kgona go itse gore dirurubele di tla fofa leng mo setlheng se se rileng .
Dikhemikale di ka farologantshiwa jaaka dibolayatlhatshana tse di tlhophang le tse di sa tlhopheng .
10.2.13 botsamaisi jwa letlole le maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng a le ntshetsang madi ;
Netefatsa gore o lebe gotlhe mo o ka rekang teng go amogela teko ya ba babedi kgotsa go feta ya tlhotlhwa ya didirisiwa tse o di tlhokang .
O ne o le kana kang ?
Tlhomamiso ya ditlamelo tsa go gasa go tshwanetswe go dirwa nako nngwe le nngwe fa go fetolwa go dirisiwa mofuta wa dikhemikale kgotsa go fetolwa bokana bo bo gaswang .
" Maikwatlhao ke maitemogelo a motho-ka-nosi ; ga go ope yo o ka itirang e kete o bontsha maikutlo a setšhaba sa gaabo ka go bolela kutlobotlhoko e e leng ya gagwe-ka-nosi. "
Gakologelwa ka dinako tsotlhe : Go botlhokwa thata go leka go adima madinyana a a botlhokwa fela ka gore go busetsa tsalo go ja madi a mantsi mme go botoka go wela mo mosimeng wa molato wa madi .
O ka kgatsha mo molelwaneng wa tshimo kgotsa fa thoko ga tsela ya polase .
Kaedi ya mofatlhosi kgotsa ya mokatisi , e e akaretsang ditlhogo , maikaelelo a thuto , ditiro le ditlamorago tse di solofetsweng le yona e a tlhagisiwa .
Dikatione di tlhatlhetswe bokoketso ( + ) mme dianoine ke dikgaolo tse di tlhatlhetsweng bofokotso ( - ) e le dikgaolo tse di fitlhelwang mo metsing le mo mmung .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa batla go nna mong wa polase e e nang didiriswa jaaka diterekere le didiriswa tse dingwe mme gape ke tlaa batla go tshegetsa balemirui ba bangwe go lema mmu o o ka lengwang mo dipolaseng tsa bona .
Botsayakarolo jo bo senang matlhagatlhaga
Ke dintlha dife tse e leng tsa botlalo tse di tlhokang go tlhalosiwa gore re tle re fitlhelele ditogamaano tsa rona ?
Fosofate e e leng mo monontsheng e ka suta dimilimetara tse di seng ntsi mo mmung .
( c ) " taelo ya maitsholo a mantle " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a latele tumalano e e dirilweng fa gare ga gagwe le balelapa la gagwe gore a diragatse maemo a a rileng a maitsholo ;
bontshe boeteledipele mo go simololeng diporojeke tse di tla tokafatsang matshelo a baagi mo wotong ya gagwe ;
Naya batsayakarolo metsotso e le 15 go ya go 20 go kwala pegelo le sekao sa metsotso mo tsebeng ya bo 30 .
Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla tlhalosa gore Molaodi yo o Maleba yono ke mang fa go tlhokega .
Phukwi
Porojeke ya Tharabololo ya Dikgotlhang le Tlhabololo :
Celebrate6 : Ditokololo tsa 500 Ton Club : John Mpau Dipali ( Foreisetata ) , Ruben Moiloa Maphira ( Foreisetata ) , Themba Johannes Congwane ( Mpumalanga ) le Lerato Modise a amogela kabo boemong jwa ga Zodiwe Paul Motshwene .
Fa modirisi ka gale a emela gore go nne le bothata , terekere fa gautshwane e tlaa tlhola melato ya paakanyo e e turang .
Simolola ka dijalo tse di bonolo mme o tlhatlogela a iketlo kwa dijalong tse di nang le kgwetlho e kgolo .
Metshameko le botshelo jo bo itekanetseng
Leina la mmasepala ( tlatsa leina la mmasepala )
Kabelo e ngwe e e tlhomilweng ke Tona ke gore 20% ya madi e e amogelwang ka ntlha ya lekgetho , e tshwanetse go dirisiwa go tlhotlheletsa phetogo .
Ntlha ya botlhokwa thata mo ntshokunong ya dithoro mo lefatsheng le le omileng ke go nna teng ga bongola jo bo lekaneng mo kgolong ya sejalo se se rileng .
4.2.2 go lekola gape diponelopele tsa lotseno , fa go le maleba , le go rulaganya gape dituelo go ya ka mabaka le maemo ao a amogelesegang go Moadimi , go akarediwa tlamelo ya ditshireletso tsa tlaleletso ke Moadimiwa fa go tlhokega ; kgotsa
Gape , go ne go lokelwa monontsha wa bogodimo wa LAN ka dikilogeramo tse 200 ka heketara mo mmiding fa o le bokana ba disentimetara tse 30 .
Ke utlwa monate go dirisa bolemirui e le tlosabodutu mme gape le go naya batho ditiro .
Batsayakarolo ba bopa ditlhopha tsa batho ba le 4-6 ba bo ba konosetsa Thaseke 1 .
Jaaka go bonwa mo Lenaneo 1 , re bona gore phokotso ya go uma korong mo masimong a a sa nosetswang ka selemo mo tikologong ya go uma ka selemo e dirile gore go nne tshutelo go dijwalwa tsa selemo .
DIŠEDULO TSA METSWEDI DI SUPA METSWEDI YOTLHE , LE DITUELELO TSE DI AMANANG LE POROJEKE TSE DI TLHOKEGANG GORE POROJEKE E KONOTELWE KA KATLEGO .
Nnyaya tlhe , o tshwanetse go di dirisa - di lebelele sentle o di sekaseke gape le gape gore di supe bonnete .
Dintlha tsotlhe tse re di lebeletse mo diathikeleng ka bolaodi tse re di kwadileng ka dikgwedi tse di fetileng .
Dijo le kotlo le tsona di botlhokwa
Ditlamorago tsa botlhokwa tse dingwe tsa malwetse a mabedi a ke gore ke ona ditselakgolo tse fankase e e tsenngwang mo masimong a sonobolomo a a phepa ka tsona .
Fa go na le tatlhegelo , mong ga a ka ke a nna le lotseno .
Botsa ba ba itseng , kopa thuso go bagolo ba ba setseng ba tsamaile tsela e wena o simololang go e tsamaya gore ba nne barutisi go wena .
21 . TSHIMOLOGO YA THULAGANYO , GO TSENNGWA TIRISONG GA YONE LE MATSWELA A YONE
Paka ya go butswa le thobo e tshwanetse go tsholwa e le khutshwane ka fa go ka kgonegang go fokotsa ditatlhegelo go tswa tshenyong ya dinonyane le malwetse a poloseako .
Thulaganyo ena e tshwanetse go naya moamogeladitshiamelo nako ya go ithuta go dirisa naga .
Fa kgato e tlogile go le borethe , ke nako ya go emisetsa thaere ka e ntshwa .
Setso sa Afrikan se akaretsa filosofi ya Afrikan e e sa ameng fela tse di fetileng mme e ama le tsa jaanong le tsa isago .
Bogare ga bokana ba kumo e e bonalwang ya masimo a a sa nosetsweng mo lefatsheng la rona ka diteko tsa mefutafuta bo supa bogare ba ditono tse 2 , 17 ka heketara ka 2010 .
" Ke dumela gore thuto e tshwanetse ya golola baithutimo maatleng a sepolotiki le a seikonomi a a fenyang le go laola batho ba garona , le mo go ikobonyeng le go se ithate tse kgatelelo e di tsenyang mo batswasetlhabelong ba bantsi . "
Koketso mosola
Go lemela Poelo ga Balemirui
( ii ) romela ngwana go ya go bona kgakololo kwa go maitseanape kgotsa kalafi ya bothata jwa mmele ;
Go bewa fa kgolegelong
madutela a metsi le mafaratlhatlha a teng
DIKEMA TSA PEELETSOMMOGO
Mo ngwageng o o siameng ke ka solofela go roba thobo e e kana kang mo kgaolong ya gaetsho ?
Mphahlele o tsaya tsia gore : " Re rutilwe go dumela gore re bolokesegile thata fela fa re le mo ditlhotshwaneng tsa rona . "
Go tshwanetse ga nna le kgolagano magareng ga seo se rutiwang mmogo le botshelo ba batho .
Dikaelokgolo dingwe tse banka kgotsa setheo se se tlamelang ka matlole sengwe le sengwe se di tlhokang pele di ka sekaseka go adimana ka madi ke :
Nnyaa , o ka dira kopo ya setshedi se se fetang se le sengwe mo foromong e le nngwe .
Ka go sela korong e e ageletsweng mo meleng , mokgwa ona o dirisiwa gagolo mo Kapabophirima le mo ditikologong tse dingwe tsa mo kgaolong ya Swartland mo phefo e ka fokang thata .
Karolo eno e tshwanetse go tladiwa FA FELA motho wa boraro ( yo e seng mokopa-tshedimosetso ) a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo
Khoso ya Tlhabololo ya Bokgoni ;
Khoso ya tlhabololobokgoni ya balemisi
Dikhopi di akaretsa di le 40 tsa Kaedi ya Batsamaisatro , di le 10 tsa Tsamaiso le Dibuka tsa Didiriswa di le 100
b ) O kopanetse go dira ditshwetso le mongwe ka thekenoloji ya tlhaeletsano mo lelapeng
Lo nna mo mefuteng e e jang ya matlo ?
Tlhokomela gore ke beng ba dipolase ba ba leng ditokololo tsa Agri SA ba ba nang sesupetso mo go tsenwang teng mo dipolaseng tsa bona ba ba ka dirisang maemo a go tlhoma peelano jaaka go dumetswe .
Ka ntlha ya botshwanaesi jwa diporojeke le dikgwetlho tse di ka runyang , kgato e , e tota e le botlhokwa .
Go netefatsa gore thaere e taboga ka kgatelelomowa e e tshwanetseng go tlaa tlamela ka kgogo e e feteletseng , kgotlelelo e e oketsegileng , tokafalo e e oketsegileng ya tiriso ya leokwane , e bile go tlaa nolofatsa go bona go dutla mo isagweng .
Batswelwamosola ba tshwanetse go tlhophiwa le go katisiwa ;
Lekwaloitshupo , setifikheiti sa botsalo sa ngwana , ditatamente tsa banka tsa batsadi ka bobedi , lenane la ditshenyegelo tsa ngwana , lenane la ditshenyegelo tsa batsadi ka bobedi ; bopaki ba lotseno le ditshenyegelo tsa modirakopo ; leina le sefane sa motsadi / motho yo o tshwanetseng go duela madi a tlamelo ; aterese ya lefelo / tiro ya motsadi yo o tshwanetseng go duela madi a tlamelo , fa e le teng ; khopi ya setatamente sa banka le bopaki ba bonno kgotsa afitafiti .
( 3 ) Fa go akangwa ka ga go neela katlholo e e akaretsang kgapeletso ya ngwana ya go nna mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša go ya ka molawana wa 76 , o o neelanang ka porograma e e umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa " Children's Act " , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mo godimo ga mabaka a a umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) mabapi le go isa kwa kgolegelong , e tshwanetse go akanya ka ga tse di latelang :
Go swetsa gore o tshwanetse go jwala mofuta ofe wa disoya mo polaseng ya gago fa o ntse o akanya tlelaemete e e bonalwang ka tlwaelo mo polaseng le kgono ya mofuta wa mmu go ka nna thata .
Maikaelelo a matsatsi a balemirui jaaka a ke go naya balemirui ba rona ba ba sa ntseng ba tlhabololwa sebaka sa go kopana le ba bangwe go bopa tirisanommogo ka ntlha ya ba ba re thusang ka ditokelelo le barekisi mo modirong mo tikologong ya bona .
KGAOLO 3 : Sekema sa Bonto ya Peelelo ya Botsayakarolo
Thebolelo ya botsofe R1 410
Di tla diragatsa maikarabelo a a latelang :
Go kgona go simolola go mela ga peo ya teng le go tsenelela mo semeleng go tlhokiwa diura tse thataro tse go nang metsi .
Fa baagi ba tsena mo kagong ya setšhaba , ba tshwanetse go itse gore ba ka solofela tirelo ya go nna jang , le gore ba ka ya kae le gore ba ka bua le mang fa ba sa kgotsofale .
Ke na le dikgomo tse 136 : tse nne ke dipoo , tse 100 ke tse dinamagadi le tse 32 tse di leng meroba mme di fula mo diheketareng tse di leng 5 000 tsa lefatshe la magae .
Tlhaselo ya setso sa maAforika ga se selo sa maloba .
Tumelo ya gore go khutlisa kiletso ya mekgatlho ya Bantsho ya sepolitiki ga 1990 fela , go ne go kaya tokologo ya sepolitiki , e ne e le go iphora .
Balemirui ba akanya go boloka madi fa ba reka dinosele tse di sa tureng mme nnete ke gore ba duela go feta dikhemikale ka gore bokana ba boedi bo oketsegile .
netefatsa gore ditlhokego tsa ngwana mongwe le mongwe yo o tlolang molao le maemo a gagwe , di a sekasekiwa ;
boemo jo bo kgethegileng ( gore baamogelatshiamelo ba tsena mo ditumalanong le baamegi ba bangwe kgotsa nnyaa , sekao ) ;
SARS e tla leka ka natla go dirisa dipuo tsotlhe tsa semmuso di le 11 tsa naga ya rona mo porofenseng fa e tlotlisana le baduedi ba lekgetho kwa makaleng a rona .
Go tlamela ka laeborari le ditirelo tsa tshedimosetso
Sekao ke fa o na le mabulukomo , o ka bona tiroso ya tsona go ya go baneng ba bana ba gago fa o tlhaloganya go rema ga tsona .
Ikutlwa o le molato kgotsa o ikwatlha morago ga go nwa ?
Kgwedi ya Lwetse ke nako ya go roba dijwalwa tse di farologaneng .
Šedulo ya motswedi e botlhokwa , ke tekanyetsokabo .
A amogetswe ka di ___________ tsa letsatsi la __________________________ 2013
Sekao ga ba ka ke ba lekelela sejalo se sešwa , gonne ba tshaba tatlhegelo ya tshireletsego ya dijo ya lelapa .
Tota le ka nako ya go rekisa , ditiragalo di ka diragala tse di ka tlhakanang thekiso le / kgotsa tlhotlhwa e e ka fetogang go ya tlase .
Go botlhokwa thata gore tse di tlholang palopalo ya dimela e e bokoa di a lemogiwa gore di tle di baakanngwe le go se boelediwe mo setlheng se se latelang .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Sekao se se itseweng thata ke disoya tse di leng Roundup Ready le mmidi wa mofuta wa Bt .
Balemirui ba bangwe ba tlhoma kota jaaka pinagare mme ba rulela dimela tsa mmidi teng .
Tirisano go reka
Go kgona go laola tatlhego ya mofuta o o tshwanetse go netefatsa gore motšhene wa gago o dire sentle ka go tlhola gore bomotšhene ba yona bo tsamaya sentle e bile bo sa siame .
Go kgona go kwala , sentle ka tsona dipuo tse di kailweng fa godimo
Ke ka 1994 , fa Mphahlele a bontsha batho tsela ya go tsena mo motlheng o mošwa , ba gololosegile ba sa tlhaolwe ka lotso .
KGAOLO 2
Tiro ya motlhokomedi jaaka leloko la boto ya batlhokomedi ke go diragatsa maikarabelo a gagwe a ditshiamelo tsa maloko , mme e seng gore a ungwelwe le go boelwa ka namana .
12 . Tshekatsheko ya tsa boiphediso
Go lemogilwe gore maano a mangwe a metsi ka ntlha ya botlhokwa jwa ona mo go tsa ekholoji a ka tlhoka maemo a a kwa godimo a tshireletso , fa maano a mangwe a metsi a tla tlamela ditlhoko tsa naga tsa tlhabololo le ikonomi .
Fa e bewa ka mokgwa mongwe , Maaforika a ka ikgolola jang ?
Digopo tsa dijo mo kampeng 3 di tladitswe .
Didiriswa tsa segompieno tsa go roba tse di nang ditshupetso tsa GPS di tshwanetse go dirisiwa go kgona go bona bokana bo bo robiwang mo dikgaolong tse dingwe le tse dingwe mo tshimong go bona phorologanyo gare ga tsona go lekalekantshwa le go sekasekiwa .
Go tlisetsa manno a bolwetse le phokotso ya bokana ba kumo .
Go na le bantshakuno bangwe ba ba kgonang le ba ba sa kgoneng go fitlhelela lefatshe ka ba Merero ya Lefatshe ( kganetsanyo e e tlaa tshwarwang ka nako nngwe ) .
o go tlamela ka letlhomelo la thulaganyo le le amogelwang semolao .
A diterekere tse di tla kgonwa go dirisiwa mo nakong ya go lema le go tlhagola ?
Fa o sa ikwadisetsa VAT , gona go na le kgonagalo ya gore ga o ne o kgona go dira poelo mo temodithorong ya gago .
Boeletsa kgato e go fitlhelela o bona dipholo tse o di batlang .
Gape disenyi tsa mmidi dingwe tse dikgolo tse dintsinyana di bokete le go tura go laolwa ka dibolayatlhatshana tsa tlwaelo , mme di bonolo go bolawa ke " delta endotoxins " tse di ntshitsweng mo ditogweng tsa dimela .
E neetswe setlhogo sa : Notes towards an Introduction to Afrikan Humanism : A Personal Enquiry , dikakanyo tse di utolola motheo wa Botho jwa seAfrikan le go di tshwantshanya kgatlhanong le go tsaya ditsabatho ka dikgoka , tsietso le go wela tlase ga maitsholo ka kakaretso mo mererong ya setho .
Dipolantere - o ka di phepafatsa , thula le go di tlamela jang ;
1 . Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo )
Go tloga bonyaneng o ne a tshameka le barwa ba montshakuno go fitlhelela a simolola go dira ditiro dingwe mo polaseng .
Dimela tsa sonobolomo di budule gotlhelele fa bokafamorago jwa tlhogo bo fetogile go nna bosetlha go tswa go botala , phetogo e gantsi e diragalang pele ditlhogo di omile sentle go ka robiwa .
Bua o ntse o na le sengwe mo ganong - o tshotlha kgotsa o gago .
Go tsholola motsokotso wa sebolayasenyi go ya ka ditaelo tsa setshwaokaelo , tshela motsokotso mo lefelong leo dikuno di tlaa dirisiwang mo go lona kwa tshimologong ( gape , go tsamaya le molelwane wa tshimo foo khemikale e kgatshitsweng gantsi ke lone lefelo le le siameng ) .
Ke tiro ya molaodi go swetsa gore go kobiwa kgotsa tiragalo e e tlisang bothata e siame kgotsa nyaa .
Solomon o dirisa mokgwa wa go suga mmu wa go se leme mme o jwala mmidi , disoya le dinawa tsa sukiri .
( b ) Taelo e e fetang lobaka le le umakiwang mo go temana ya ( a ) e ka dirwa , mme fa go le jalo , mabaka a go feta paka e e umakilweng a tshwanetswe go kwala mo rekotong ya tsheko .
Batho ba tlhola ba dirisa lereo la tekanyetso ka tlwaelo ka go sa lemoge gore tekanyetso ke nngwe ya dintlha tsa bolaodi ba madi .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Patlisiso kwa ntle ga utulolo ya ditshedi fa patlisiso e diriwa mo Aforikaborwa gape e se ka ga kgwebo
Mefero le taolomefero ;
Mmu ke selo se se phelang mme ga se selo se se tshwarang semela go emelela fela .
O ka bonwa ka ntlha ya matlhare a a leng boramaga , a ithathetse e bile a senyegile mme le semela se bonala se lwala .
Tlhagisa furu e ntšhwa ka iketlo ka gore diphetogo tsa phepo ka tshoganyetso di ka tlhola bolwetse .
Ditiro tsa kemedi ya foramo ya IDP
Ka mo diphaposing tse mowa o tshwanetse go kgona go dikologa sentle .
Ka diteng tsa metsi tse di kwa godimo mmu o ka botšwa bonolo mme ga twe o mo seemong sa " polasetiki " .
Balemirui ba bangwe ba fetotse kgwebo ya bone go nna kgwebo ya go konteraka .
18.1 okamela le go nna ba ntlha go bilediwa go tsereganya fa gare ga Kgotlakgolo le ditlamo tsa RBN le batlhankedi ba bone le makoko a mangwe otlhe a a amegang a a tshwarang motlotlo kgotsa a a batlang go tshwara motlotlo le Kgotlakgolo ;
Go laola mefero
Dumedisa Thembinkosi Jeffrey Nxiba , molemirui yo o sa otlologang yo o tshotsweng kwa Hlankom Village , mo go ka nnang dikilometara tse di leng 25 go tsweng Maclear go ya Mt Fletcher .
( d ) mofuta mongwe le mongwe wa katlholo o kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e akanyang gore o matshwanedi mo mabakeng ao .
Go tlosiwa ga direkoto tsa ditaelo tsa go bonwa molato le tsa diphaposo tsa kgetse mo tshekong
Sekao sa ditsela tsa go tlhopha se bontshitswe mo lenaneong la 6 le se e ka nnang tlhalosotiro ya motsamaisi wa woto mo lebokoswaneng la 5 .
Thuto e e tokafetseng , sekao , e tla tlisa ditiro tsa meputso e e kwa godingwana , fa kgolo ya ikonomi ya ka bonako e tla tlisa ditšhono tsa botlhe mme ya tlisa metswedi e e tlhokegang go tokafatsa thuto .
Nnete ke gore segasetsa se ema mo maemong a mogoma , sesegelela le sediriswa sa go tlhagola .
Togetso ya diketane fa gongwe ka ntlha ya botlhokwa thata mo tirelong ya botshelo jo boleele .
Bongola ke nngwe ya dintlha tse di kgoreletsang thata mo ntshokunong ya dijalo
Kgono go katlego ke go itse ka letsatsi le letsatsi gore go diragala eng mme le go ithuta go utlwelela le go tlhaloganya se ditswerere tse di dirang mo dimakheteng di se buang .
Buisana ka didiriswa tse di tla thusang go akaretsa ditlhopha tse mo ditirwaneng tsa Woto ya loan .
Go tshwana tlholthwa ya disoya ke R4 667 le R4 220 .
Kgatelelo e tlhasela kgono ya kakanyo le go nagana ya motho tota le kgono ya go iphetola go kgona , mme mefuta e mengwe ya kgatelelo e kgona go senya go feta .
Fa potso e akareditswe , karabo le yona e tshwanetse ya akarediwa .
KPI Mekgwa ya tekanyetso
Soya e ne ya nna le seabe sa botlhokwa kwa United States morago ga Ntwa ya Lefatshe I.
Porojeke e e akareditsweng jaaka go tsitsintswe kgotsa go fetotswe
Gape le dikgatiso tsa kotara tsa tlaleletso tsa ditsebe tse nne mo go Ferikgong , Moranang , Phukwi le Diphalane tsa ntshodikuno ya Sonobolomo tse di etleediwang ke ba Terasete ya Tlhabololo ya Dipeo tsa Oli le Poroteine .
MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Go nna teng ga motlamedi wa peo yo o tlhomameng yo o tlamelang ka phitlhelelo mo metherialeng wa lotso o mošwa .
Megwang e tshwanetse e bo e nna le mmala o o tshwanang wa botala jo bontsho .
Dipholo : boineelo jo bo tlwaelegileng jwa polotiki , ditlhagiso tsa togamaano , mekgwa ya se se tshwanetseng go diriwa le dikgato tse di latelang
( c ) go romelwa go ya go newa kalafi e e tseneletseng ya bolwetse kgotsa kgobalo ya mo mmeleng kgotsa go kgona go rarabolola mathata a a tlhalositsweng e le ona a a dirang gore ngwana a iphitlhele a tlotse molao , mme go ka akaretsa paka kgotsa dipaka tsa go nna kwa teng nakwana ; le
Bukatiro & Kaedi
Mogwebi
Dithaere di tshwanetse go sireletswa ka nako ya go se dirisiwe .
Boaforika bo kaya ditumelo tsa rona mo tshwaraganong e le go teba ga maikutlo a rona ka ga boaforika . "
Ka gonne ditlhwatlhwa tse di kwa godimo tsa tlhaeletsano ka megala ke bothata mo ntshongdikungo ya ikonomi ya naga yotlhe mme gajaana di a ithulaganyetsa go nna thotloetso e e maatla .
O tshwanetse gape o kgone go rolela ditiro tsa thulaganyo mo mongweng fa go tlhokega ; montshakuno ga a ka ke a dira sengwe le sengwe ka boena .
4.1.3 Dithulaganyo tsa Mmasepala le Melawana ya Tiragatso , 2001
Netefatsa gore go na le sethibelakgatselo se se lekaneng mo setsidifatsing .
Fa kopo ya go newa tshedimosetso e ka / e ka nna ya ganwa
Athikele e kwadilwe ke Pietie Uys , molemirui le morutisi ( Swellendam ) .
Re setlhopha sa baamegi ba Aforikaborwa le ba dinaga di sele se se dirisanang mmogo - a mongwe le mongwe wa rona o tlhoka tetlelelo kgotsa re ka dira kopo ka kopanelo ?
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Tshitshinya ditsela tse ka tsona baagi ba ka tsayang karolo mo pusoselegaeng .
Dipuisano tsa setlhopha le setlhopha sa batho ba ba fditlhang go 12 ka maikaelelo a kgatlhego ya boitseanape mo maikaelelong mangwe le mangwe .
Bolaodi ba go jwala korong e e nosetswang bo botlhokwa thata go kgona go dira jalo .
Tlhaga molelo go tswa ntlheng e le nngwe kgotsa ntlheng tsoopedi mme o leke go ngotla lepele la ona .
( 2 ) Ngwana yo a leng dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 mme a dira tlolo-molao , o tsewa a sena kitso ya bosenyi go ya ka molawana wa 11 .
Mefuta ya monontsha o o ka dirisiwang mo dimeleng ke motshotelo , koano ( masepa a dinonyane a a tlogetsweng nako e telele tota go thatafala ) , ditlhaka tsa dikopantsho tsa dikhemikale tse di rileng go nna monontsha , kgotsa dikopantsho tse di tshwanang tse di ka tselwang mo metsing .
Rašio ya kere ke 1 :
Mo Afikaborwa go na le mathata a a tseneletseng ka ntlha ya kgogolego ya mmu mo dikgaolong tse dingwe mme mokgwa wa go-se-leme o ka nna sediriso sa go fokotsa mathata a .
mekgatlho ya sedumedi
Baša ke karolo ya setšhaba seo se ka tsenelang Dikopano tsa Dikomiti moo e leng gore ditiro tse dintsi tsa Palamente di a diragala , mme baša ba ka tsenela dikopano gore ba lebelele , ba ikhumise le go imaatlafatsa .
O rekisetsa basidi dijalo ( kgotsa mmaraka wa thomelontle ) .
Phetogo ya tlhotlhwa gantsi e diragala ka ntlha ya teko ya balemirui go oketsa kgotsa go fokotsa bokana ba kumo .
Kwa mafelelong teko e ne e supa go le pila fa go nagangwa gore mefero e ne e le ntsi thata fa go simololwa go jwalwa .
Ke go re ga go na go baakanya ga masimo pele ga go jwala ka megoma , didikologi tse di segang , dikgakgabololo kgotsa sediriswa se sengwe le se sengwe se se tsenelelang mo mmung .
Feleletsa tiro e e fa tlase fa .
Mphahlele o kwadile felo gongwe , ka ga maatla a itharabologelo e e tsholetsegileng ya sepolitiki le go nna teng go go makgwakgwa ga merafe ya Bantsho mo motsing wa Tlhaolele .
Pele motšhene a tsamaisiwa netefatsa gore go se nne disalela tsa dimela , seretse le kerisi e e nnileng jaaka mmopa tota le oli e e maswe mo motšheneng .
Pompo ya metsi e dikolosa setsidifatsi mo thulaganyong .
1.1.1 neela Moadimi ditataemtse tsa matlole tseo di runnweng e seng morago ga malatsi a le lesomenne ( 14 ) morago ga gore ditatamente tsa go nna jalo di rulaganngwe , ngwaga mongwe le mongwe mo Nakong ya Lounu , mme e bile go go kgonagale gore seo se dirwa dikgwedi di le nne ( 4 ) morago ga bofelo jwa ngwaga wa ditšhelete ;
Dipegelo ka dinako tse di tlhomameng - Dikomiti tsa Diwoto di tshwanela ke go bona dipegelo ka ga kgatelopele ya khansele ka dinako tse di tlhomameng .
Go laola dibokwana o tshwanetse go dirisa dikhemikale tsa go laola disenyi jaaka Karate kgootsa Prevathon .
Motlhala , dikhemisi tse di fetang 105 di fitlheletse maemo a ' katlego e kgolo ya dithekiso ' ka 2006 , ka dithekiso tse dikgolo go feta $1 ya dibilione .
Afrikan Affirmation e ke karolo ya puo ya ga Es'kia Mphahlele ka ga tiro ya dikwalo mo loagong , fa a neelana ka puo kwa University of Fort Hare ka 1996 .
Ga re bone fa bothata bo ka rarabololwa bonolo jalo .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
o laola dipuisano fa gare ga tsamaiso a Mmasepala le ba dithulaganyo tsa sepolotiki le batlhankedi ba puso ba dipolotiki .
CoGTA Lefapha la Pusotshwaraganelo le Merero ya Setso
Se se ka raya gore mmu wa " avalon " wa kgono e e kwa godimo kwa Tweespruit o ka ntsha ditono tse 3 , 5 kgotsa go feta tsa mmidi ka heketara mo ngwageng o montle fela ga o ka ke wa tshwantshanngwa le mmu wa Hutton kwa Viljoenskroon o o ntshang go feta ditono tse 6 tsa mmidi ka heketara mo ngwageng o montle .
Tsamaiso ya go Tlhaolwa ga Maano a Metsi ( WRCS ) ke eng ?
2.1 Thulaganyo ya Setlamo
Molemi o tshwanetse go itse gore bopharamola ke bokae le gore peo e katologane sekgala se se kae mo moleng - se ke ntlha e e masisi mo ntshodikunong ya dithoro .
Dibodi , kgobokanyo , boteng ba mmu-godimo , bolekgolong ba kakanyo ya letswai ( sodiomo ) ( ESP ) , botlhaga ba baeologi , phopholego ya mmu
Go bona kumo ya korong ka 1 , 5 tono ka hekatara e lekana le tono ya disonobolomo , 1 , 2 tono ya disoya , 2 , 5 tono ya mmidi ka go tsamaelana ka lotseno go bapisa tlhotlhwa ya bokamoso .
Mokgwa o le mongwe fela wa go bona mofuta o o go tshwanetseng mo polaseng ya gago ke go uma thobo ka bowena .
Dikomiti tsa Diwoto di ne di dirisiwa jaaka tsela ya go aga botsalano magareng a mmasepala le baagi .
Ga go na dikampa .
O lemosa gore ditso tsotlhe di na le dintlha tsa molemo le tsa bosula .
Bantshakuno ke mokwatla wa setšhaba le kgato ya ntlha kwa tlase mo llereng ya ikonomi .
Ke batla go ba tlhotlheletsa go ikopantsha le lekoko la dithutiso ka gore ke gona moo re kgaoganyang kitso ya rona le barutisi ba rona .
Ka go tlhola re lebeletse pego ya rona ya bosa re ka kgona go loga maano a go tsamaisa ditiragalo tsa rona tsa bolemirui ka kgono le nonofo .
O simolotse jaaka magogorwane ka 1960 mme morago a nna wa porofešenale .
Ka 2000 o ne a swetsa go ikemela le go lema mo lefatsheng le a neng a le bone .
E leng boeteledipele , tlhaeletsano , thotloetso , kabelanotiro , kgokaganyo , go tsaya ditshwetso le go tshegetsa boikgapo .
Maemo a tlhatlhelo kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
O na le motseletsele wa diterekere le didiriso tsa tsona , gammogo le mabolokelo le bodirelo jo bontle .
Go molemo go itse go tswa mo dipholong tsa ditekommu tsa gago diteng tsa mmopa tsa mmugodimo wa tshimo nngwe le nngwe mo polaseng ya gago .
Tsamaiso ya tlhabololo ya maano a Woto
Dikgatlhegelo tse di ka farologana gape le maikutlo a ditokololo tsa Komiti ya Woto .
Go na le bangwe ba ba nang le lefatshe le le siameng le le ka se thekelediweng ( agelelweng ) ka jalo le sa kgone go lengwa ka katlego .
Melao ya kgotlatshekelo
Go bedisa fela metsi a a lekaneng mo ketleleng go diriswa fa a tlhokega ka nako eo .
( 2 ) Maikaelelo a rejisetara ke go tshola rekoto ya dintlha tse di umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 1 ) mabapi le dikgetse tsa bana tse di fapositsweng mo tshekong ya semolao ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosinyi go ya ka Molao ono-
Tiragalo ya kwa Marikana e nnile matlhotlhapelo a a tsitsibanyang mmele a a senang bonno mo temokerasing ya rona , mo baagi botlhe ba nang le tshwanelo ya go dira ditshupetso le badiri ba nang le tshwanelo ya go ngala tiro ka kagiso mme ba buisanele maemo a tiro le bathapi ka kagiso .
TIRO 3.1 : Botlhokwa jwa metsotso e e nepagetseng le phasalatso ya yona
Ka jalo , go tshegetsa tsenyotirisong ya CBP le dikgolagano magareng ga CBP le IDP ke karolo ya go netefatsa gore ditiragatso tsa go bayaleitlho le go lekanyetsa di a dira , go kgontsha tshegetso le tsenyotirisong e e ikaeletsweng .
Dilo di fetogile jang ne !
Galase e nnye
Gompieno jaana Daniel o dira temothuo mo lefatsheng la morafe la diheketara tse 200 .
9.1.10 go rotloetsa ditsamaiso tsa kitso ya setso tsa tlhabololo e e kgonang go itsetsepela le tiro ya namolo ;
Lefapha la Boitekanelo
o dire tlhatlhobo ya ka fa gare ka ga tiro pele o tlhagisa pegelo e e fa godimo
Mphahlele o khutlisa lefoko la gagwe ka polelwana e e amang maikutlo : " A Bankuna e tswelele go re tlhabolola rona bao re tshelang mo tikologong ya yona , mo moweng wa Thuto e ntšha e e kgaratlhelang go tsalwa " .
Tlhale e e leng mo mmiding e mosola go oketsa le go tsamaisa tiragalo ya tshugo ya dijo le go tlosa botlhole mo mmeleng .
Mo magareng a kgaolo ya KwaZulu-Natal , mo dithabaneng tse di supang tshimologo ya dithabakgolo tsa Derakenseberege go na le metse ya kwa magaeng e mentsi .
Go tlotlega mo baaging , a kgona go ithuta le go dirisa mekgwa ya tshwaraganelo ;
Matshosetsi
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e ka ga-
Ela tlhoko : Fa Motlhankedi wa Tshedimosetso a dumela gore go batlwa ga rekoto le go e baakanya go tla batla diura tse di fetang tse thataro , Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a itsise mokopa-tshedimosetso ( mme e seng mokopa-tshedimosetso yo o batlang go bona rekoto e e nang le tshedimosetso ya gagwe ya poraefete ) gore a duele dipositi ya nngwetharong ya tuelelo ya go bona rekoto .
Lenaneo 1 : Ntshodikuno ya korong lefatshe ka bophara ( ditono di le dimilione ) .
GO RULAGANYETSA IKONOMI LE TLHABOLOLO
Boitshupo jo bo tlholegileng go tswa mo hisetoring ya nnete ya batho ba lefatshe go na le e e kgatlhanong le matshwao a bosemorafe a a dirisiwang go aroganya Batho-batsho , bo tlaa tiisa go na le go nyenyefatsa .
Letlole la Ditiro le dira ke maemo a 1 : 1 go tshegetsa tuelo - le tlaa lekalekantsha tuelo ya bapati ba bangwe .
go netefatsa thebolelo ya ditirelo go baagi ka mokgwa o o nnetseng ruri ;
Kgaisano e e dirwang ke mofero e farologana go ya ka sejalo le sejalo , le ka mofero le mofero - e ka tlhola bonnye phokotsego ya thobo ya dijalo ya 10% kgotsa bogolo jwa 98% .
Ke tshwareletse ka mafoko le ditlhagisomaikutlo tse ke di utlwang fa ke buisana le batho kgotsa ke utlwa fa ba bua le setšhaba .
Go botlhokwa thata gore o tlhame lenaneo le le akaretsang ka fa go ka kgonegang le le nepagetseng setegeniki ka fa go kgonegang .
Le mororo dikuno tsa sethibelakgatselo ya dirori tsa boithabiso di gatsela mo maemong a tsididi thata , ga di a tshwanela go rema .
Mo kgatong e ya Pula / Imvula o tla buisa ka bolaodi ba diruiwa pele ga mariga .
Palelo e e fa godimo e itsewe e le tekanyetso ya go tswa nnoto mme mo sekaong se se latelang sa go duela mogala e itsewe e le palelo ya koketso .
Go neela setšhaba ditokomana tsa tekanyetsokabo le tsa tshegetso
Bafenyi ke . . .
28 . ( 1 ) Ngwana yo a tlhatlhetsweng kwa lefelong la mapodisi o tshwanetse go-
Jaanong ka mafelo a ngwaga katlego ya kgwebo ya rona e bonwa mo mading ( diranta le masente ) a a dikologang , go itsege gape ka ntlha ya poelo ya madi kgotsa tatlhego ya madi .
3.8 Go rerisana le go konosetsa ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya Mesola 36
Bantshakuno ba rona ke baagi ba botlhokwa ba ba dirang ka natla ba Aforikaborwa mme re tshwanetse go tsaya matsapa otlhe go ba tshola ba ntshetsa setšhaba sa rona dijo .
Se se swabisa nko go feta molomo ka gore ke ditlamorago tsa go tshola dikgomo , dinku kgotsa dipodi tse dintsintsi mo lefatsheng mme dipholo tsa pheleletso ke gore lefatshe ga le ne le tlhola le kgona go tswelela go tshola loruo .
Bakgweetsi
Ka dinako dingwe dikamego mo tikologong jaaka kgogolego , boleng jwa metsi le bonno jwa diphologolo tsa naga gantsi ga di bontshiwe mo dipalelong tsa dipoelo tsa poraefete , e bile modirisalefatshe ka sebele sa gagwe o ka bo a tshwenyega fela ka se se tsenang mo kgetseng ya gagwe go na le ka tiriso e e tswelelang ya lefatshe .
Patlisiso e tshitshinya diitlhophelo di le mmalwa tsa go tokafatsa maikarabelo magareng ga dikomiti tsa diwoto le baagi ka fa letlhakoreng la ntlha , le dikomiti tsa diwoto le dikhansele ka fa letlhakoreng le lengwe e leng :
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Kwa ntle ga tshenyego e kgolo ya ntlha ya go reka sediriswa sa go jwala se se turang se se bopelwang tiro ya go-se-leme , go setse go supilwe gore ka nakobotelele go lokela ga madi mo metšheneng go kwa tlase .
Fa gongwe ga go kgonege gore molemirui a kgone go tswelela a sa adime madi mme go botlhokwa go gakologelwa gore go adima madi go ja madi .
E tshwanetse go agiwa , karolo ka karolwana , setheo ka setheo mme ya tsweletswa le go ntšhafatswa mo tsamaong ya nako .
Maikaelelo a pegelo ya ngwaga le ngwaga a akaretsa : " go rotloetsa maikarabelo mo baaging mabapi le ditshwetso tse di tsewang ngwaga otlhe ke mmasepala kgotsa ke setheo sa mmasepala . " [ Karolo ya 121 ( 2 ) ] 
Go lefela melato le go itshwarelana ke ditiro tsa botho , ke g tsona kgangkgolo. "
O ne a netefatsa gore o tsaya khunologo ya gagwe ka nako ya setlha sa jalo gore a kgone go itlhokomelela jalo ya dijalo tsa gagwe .
( b ) nna le dintlha tsa ditirelo le thuso tse di tla newang ngwana , jaaka go tlhalositswe ;
Ke matlhomeso a a ka kgonang go diriwa go nna maleba mo maemong a kwa karolong ya selegae .
Bokgoni jwa tirisano le batho ;
Re na le dikao di le dintsi tsa bantshadikuno ba bogwebi ba ba atlegileng ba ba dirang mo lefatsheng la morafe mme ba se beng le ba heketara e le nngwe fela .
Go tlhopha peo e e siameng go tlhola go sa amogele tlhokomelo ka ntlha ya gore balemirui ba tlhola ba akanya gore mefutafuta e tshwana .
Dintlha tsa go uma le tshekaseko e e tseneletseng ya maemo a madi e tla naya molemirui setshwantsho sa gore go tla nna jang fa a oketsa kgwebo le go rekisa tse a di rekisang ka tshwanelo .
Ka kakaretso tlamelo e e bokoa ya polantere e tlhola mathata a semotšhine a a farologaneng a le palonyana , se se dirang gore go jalwe peo e nnye kgotsa e e tlhubegileng .
Ga re rate go dirisa bakonteraka ka gore go ja madi go feta , tiro ga e dirwe ka maemo a a amogelwang , mme tiro gantsi e dirwa morago ga nako ka gore mokonteraka o fetsa tiro mo masimong a yona pele .
Dikotlo tse di leng teng ( N , P , K )
Go gatelela ga batlhalefi jaaka Es'kia Mphahlele gore setso sa Afrikan se tsosolosiwe , ga se fela tlhologelelo le maikutlo , mme ke karolo e e botlhokwa ya go tsosolosa boitshupo jwa Afrikan .
14 . Go tshwanelegela go nna leloko la Khuduthamaga
Gantsi go na le kgotlhano ya patlo mme go tlholwa go tlotliwa ka ntlha ya thulaganyo ya kelotefo .
di tlhalosa dintlha tsa molao wa puso tse di tshwanetsweng go tsewa tsia fa go samaganngwa le ditsweletso tsa go nna le seabe ga setšhaba le tshedimosetso e e bophiri ;
( c ) Go netefatsa gore go nna le tlhaeletsano e e bonalang magareng ga khansele le komiti ya woto ka tiriso ya mokhanselara wa woto .
Setlhogo sa MSA e netefatsa gore pusoselegae ga e a tshwanela go neelana fela ka ditirelo go baagi botlhe mme e tshwanetse go ' dira tlhabololo e e botlhokwa '
Kgato ya 2 : Maemo a baagi
Go ka direga gore o se ka wa amogela dišere dipe gotlhelele go tswa mo dišereng tseno tse di adimilweng , fa tlhwatlhwa ya dišere e sa tlhatloge thata
Goga disekerete di le 10 kgotsa go feta ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
" Go nna teng ga Tona Zokwana e ne e oketsa maemo a Grain SA mme le bolemirui ka bophara .
Referense
Taolelo
Thitokgang ya monongwaga ya Palamente ke eng ?
Fa o lema diheketara tse di ka nnang 150 le go feta go siame go ithekela didiriswa tse dingwe tse di leng tsa gago fela .
Badiredi ba tla tlhaloganya ditsela tsa puisano .
Kitso ya dinatla e amogelwa ke Khaya ka boitumelo , le fa e le ka bolemirui , papatso kgotsa ka bolaodi ba ditšhelete .
Ka ntlha ya inšorense ya dijwalwa dikarolotuelo ke tuelo ya gangwe ka nako e o tsayang inšorense ya kumo ya gago .
Dituelotlase tse dintshwa ka bokhutswane
Le na le tlamelo ya metsi e e lekaneng le e e ikanyegang go tswa mo kelelong kgotsa nosetsong ;
Fa o lelekilwe kgotsa o tlogela tiro , o tla latlhegelwa ke diyuniti tsotlhe tsa gago tsa Mahube ; Diyuniti tseno di tla newa maloko a mangwe mo dingwageng tse di tlang .
Tlaleletsoboleng
Jaanong o tshwanetse go lekalekanthsa gore nosele e le nngwe e gasetsa bokana kang mo metsotswaneng e e tseilweng ke segasetsa sa gago go feta mo bokaneng ba dimetara tse 100 tsa bokgakala .
Di na le nnete : Se se kaya gore re na le maatla go netefatsa ( go nna teng ga data , kgonego ka nako , jalojalo . ) gore di a fitlhelega e bile di botsalano go di dirisa .
Kumo ya ditono tse 8 ka heketara e tlaa tlhoka dikilogeramo tse 240 tsa naiterojene , tse 40 tsa fasofate , tse 50 tsa potasiamo le tse 14 tsa sebabole tse di tshwanetseng go nna teng ka nako yotlhe ya go mela .
Ke teng fa Es'kia Mphahlele a tshwaelang ka go re : " MaAforikanere ba re dira sona se bona le rona re se dirilweng ke maBorithane .
Kajalo go botlhokwa thata gore lentswe la botlhe ba ba tshwenyegileng le utlwiwe go netefatsa tshegetso ya lenaneo .
Somola " dipstick " mme o e phimole thata ka khai e e phepa .
E rulaganya ditiro tsa ngwaga o o tlang ka go emisetsa ditshenyegelo tsa ditiro tseo le gore lotseno le tla tswa kae le le tla duelelang ditshenyegelo tseo .
Balemirui ba ba dirisang lenaneo le ba amogela thuso ka dintlha tsa go baakanya mmu le tuelo ya inšorense .
Balemirui mo Afrikaborwa ba utlwelela kgatelelo ya go tlhola go oketsa dikgwebo tsa bona mme go kgona go tswelela go ntse go le botlhokwa go kgona go dirisa kgaolo e nngwe le e nngwe ya naga e e ka dirisiwang go dirisa bolemirui mo go yona go uma ka botlalo kumo e e ka bonwang mo go yona .
53 . Mefuta ya diphaposo tsa kgetse mo tshekong
Diforamo di tlamelana gape ka tlhaeletsano le go tlhagisa ditšhono tsa go tlhokomela mo go rulaganyeng le go diragatseng thulaganyo ya Komiti ya Woto mo IDP .
Go dira jalo ka gale go tlhoka gore go duelwe madi a go sila le go tshwara mmidi ka e le mong wa tshilo yo a o bolokang , a o kubetsang ka mosi ( go thibela ditshenekegi ) le go o sireletsa gore o se utswe .
go netefatsa gore maano a tlhokomelo a siame
Ka dinawa basadi ba le mmalwa go tswa Qwaqwa ba kgonne go bona tiro .
Ditirelo tsa metsi le phepafatso tse di lekanyeditsweng go dithulaganyo tsa metsi a a nowang mmogo le ditirelo tsa go latlha metsi a a leswe
Go tshwanetse go lemogwe gore se ke togamaano ya pakatelele e e tlamang Rre Molemi mo tiregong ya tshilo .
Rre Jannie de Villiers , moeteledipele wa Grain SA , o ne a leboga Terasete ya Mmidi ka ntlha ya go duela lenaneo la tlhabololo ya balemirui mo Kapabotlhaba , le Tsalano ya Tlhabololo ya Balemi ba Tlhaka ( GFADA ) ka thuso ya tuelo ya bone go tokelelo ya go uma .
Setlhogo : Dikgwetlho tsa Babegakgang ba Bantsho Ba bantšhwa le ba kgale ( 2001 )
Mo pakeng e khutshwane , ikonomi e tlhoka go tlhola ditiro go bao ba sa thapiwang , bontsi ba bao e leng baša ba dinonofo tse di kwa tlase , fa go ntse go tlhabololwa dinonofo le kitso ya ikonomi e e farologaneng mo isagweng .
Togamaano ya kgwedi
Mokgwa o , le gale , o ka siama fela fa molemirui a ka kgona go tsaya kumo ya gagwe ka dinako tsotlhe ka setlha tota fa a batla go tsena ka nako ya tlhotlhwa e e kwa godimo e e ka nnang teng ka dinako tse di supang koketso ya tlhotlhwa .
Tiro ya 1 : Araba dipotso tse di latelang mo pitsong e e feletseng :
Kopa mongwe go kgoreletsa tirego mongwe a nne yo o agang , mongwe a se tseye karolo , mme yo mongwe ene a tswelele fela ka go botsa dipotso a sa fetse .
Ditshisinyo tse di siameng tsa tokafatso di tshwanetse go diriwa , e bile , fa go kgonagala , baagi ba ka akarediwa mo go rarabololeng bothata .
Go kgona go kgoganya disalela , balemirui ba dirisa didiriswa tse di nang ditsheko tse di emeletseng tse di segang disalela , mme gape le dirolere tse di nang dipetlo tse di segang disalela go nna dikgaoganyo tse dinnye .
Sekaseka go bona gore a kgang kgotsa bothata bo ka rarabolowa ka ditsela tse dingwe , ka sekai , ka go tlhoma mekgwa e e tlhaloganyesegang sentle ya puisano malebana le dipholisi kgotsa mekgwa-tsamaiso e e leng teng kgotsa go e tlhama .
Fa o batla kitso gape o ka romela emaile go susan.engelbrecht@grainsa.co.za .
Kgatelopele mo dingwagasomeng tse di latelang e kaya go dira dilo ka go farologana .
2 . Go sa ikgatholoswe 1 , maphata a tla dirisa tsotlhe tse di kgonegang go bona le go kgotsofatsa mabaka a tshwetso ya semolao ka bonako jo bo kgonegang morago ga Letlha la tshaeno .
Fa go se jalo , sekgala go tswa polaseng
4.2.5 Go tlhomamisa gore dikopano tsa Lekgotla di tshwara go ya ka Melao ya Tsamaiso ya Lekgotla
Monica a re o newa katlego ke Lorato lo logolo le go semelela .
Fa ba ntse ba letile gore bothata jo bo rarabololwe , ba baya letshwao go tsibosa setšhaba gore se nne kelotlhoko .
Bantshakuno ba bantsi ba ikantse masalela a dijalo go dirisiwa ke loruo mme lotlhaka lwa mmidi bogolo thata lo tsewa e le furu ya maemo a a kwa godimo .
Ga go na dikolo mo tikologong eno .
Thebolo ya ditirelo e tshwanetse go nna mo matsogong a bao ba leng fa gaufi le badirisi go na le mo pusong ya bogareng , e e leng kgakala le ' batho ' ba e tshwanetseng go badirela .
Disoya mabapi le dimela tse dingwe tsa dinawa di na le bokoa ba go tlhaselwa ke disenyi jaaka nngadule le dibokwana mme di tlhoka tlhokomelo e e tseneletseng tota ka nako e di sa le boleta .
GO BONA BOLENG JWA NTLO YA GAGO , O SE KE WA DIRISA TLHOTLHWA YA GA MMASEPALA E E MO TSHUPATLOTLONG YA GAGO , GONNE KE BOLENG JWA MOSEKASEKI JWA MATLO MO TIKOLOGONG YA LONA MME GA SE BOLENG JWA PAPATSO JWA NNETE JWA NTLO YA GAGO .
( a ) sunyetse kgotsa o heme dilo ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . ) gore ...
Le fa e bile tlhatlogo ya tlhotlhwa e ne e siame , go ya ka tebo ya montshadikuno wa dithoro , bantshadikuno ba ba boetsweng mo tlhatlogong e ke bao ba ba neng ba tshegetsa dingwe tsa dijalo tsa bona tsa 2006 / 2007 kgotsa bao ba ba neng ba tshotse diphosišene tsa pakatelele mo Safex .
Fa motsibogi a na le sethunya , le fa se sa diriswa ka nako ya tiragalo , mongongoregi o tshwanetse go bona taelo ya kgotla gore se thopiwe fa a na le letshogo la gore se ka mo ntsha kotsi .
Fa semela sa mmidi se setse se supile seako ka mmopo o ka kgaola dimela mme wa di sila go nna furu .
O na le kgokagano ya mofuta mang ya inthanete kwa gae ?
( c ) Komiti-tsamaiso e e umakilweng mo temaneng ya ( a ) , e tshwanetse go kopana gangwe mo dikgweding di le tharo .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
E thusa mmasepala go lemoga ditlhokego mo maphateng a a farologaneng , jaaka metsi , pholo , dipalangwa , baagi le polokesego , le gore e ka di dirafatsa jang ka tsela ya bofatlhosi .
Kopantsho e e siameng tota ya lenaneo la dikhemikale tse di gasiwang e fetoga setlha se sengwe le se sengwe .
Ditlhaelo : Ga ke mong wa naga e ke e dirisang ka e le ya morafe ka kgosi .
Letlhare le tshwanetse go kopa tse di latelang mo batlapitsong :
pH le dilekanyo tsa peto ya esete mo mmung .
Maloko a setšhaba a lalediwa jaaka baeng ba Palamente .
( b ) ngwana a sa tlhotlhelediwa ka tsela e e sa siamang gore a dumele maikarabelo ;
Dintlha tse di tlhotlheletsang boleng jwa lefatshe la temothuo
Montshakuno o tshwanetse go ithora ka thulaganyo go tlhaeletsana le badiredi ba gagwe ka go rulaganya le go tsaya ditshwetso mabapi le go rulaganya ( ke terekere efe e e tlaa dirisiwang kgotsa ke sediriso sefe kgotsa modiredi ofe ) .
( c ) palo ya bana ba ba umakiwang mo temaneng ya ( a ) , ba dikgetse tsa bona di sa yang kwa tshekong , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 10 ( b ) , mo mabakeng a gore motšhutšhisi a ne a akanya gore kitso ya bosenyi e ka se ke ya kgona go ka supiwa le mabaka a tshweetso e e jalo ;
Go ntse jalo , karolo e e botlhokwa ya go tlhama lenanetema le le maatla ke go le sala morago mo pitsong !
Kgaolo e go beiwang ditshelo e tshwanetswe go lotlelwa e bile go tlhomiwe ditemosikotsi .
Motho yo o nangle bokoloniale o tshela ka kakanyo-pedi ya maitemogelo a a farologaneng ao .
Seabe sa Komiti ya Woto se akaretsa gape go nonotsha le go dira gore matsapa a baagi a kgonagale gore ba fitlhelele maikaelelo mo diporojekeng tse ba di dirang ka bobona .
Morutisi o na le maemo a a leng botlhokwa go go thusa go supa lenaneo la bophelo ba gago le Modimo a le go tlhometseng .
Ka tsela e e ka diriswang Batho Pele e tla ama tsela e tiro e diriwang ka yona ka go dira gore go nne le Mokgwa wa Tsamaiso ya Tiro o o tlhagisang dibontshi tsa tiro ka jalo o kgontshe pusoselegae le baagi go lekanyetsa diphitlhelelo kgatlhanong le dibontshi tse .
Gore o ka latela jang leano la CBP ?
Go botlhokwa go itse bogolo jwa tshimo e o yang go jalwa ke gore dipalelo le dikhaleboreišene tse di latelang di a tlhokega .
Re tla itumelela go utlwa o tsibogela seno .
( b ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a pabalesego le tshireletso le tshwanetse go-
Ga go na kgonagale gotlhelele
( 4 ) Fa go akangwa ka ga go neelana ka katlholo e e akaretsang go romelwa kwa kgolegelong go ya ka molawana wa 77 , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go ela tlhoko mabaka a a latelang :
Tsiboso : Pele o tswelela ka go bitsa kopano ya go tlhopha ditokololo tsa komiti ya woto , tsweetswee buisa Dipusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 1998 le Dintlhakaelo tsa Bosetšhaba ka ga Dikomiti tsa Woto , 2005 ka gonne ditokomane tse ka bobedi di na le go le gontsi ka ga tiragalo ya go tlhopha .
Tsamaiso
Ka go nna le kitso e go thata go dumela gore go balemirui ba bantsi ntlha ya go dirisa kalaka go baakanya mebu ya bone ke ntlha e e sa diriweng .
Dipotso tse di latelang di ka nna mosola
CBP e akaretsa tiko ya ditiragalo jaaka e bontshiwa mo Palong ya 1 , ka matlha a a supilweng go golagana le tiko ya IDP le tekanyetsokabo ya mmasepala .
Go ya ka kelo ya gajaana e ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di tlhatlogang ka yona , go ya go nna bokete mo bantshadikunong ba dithoro le dipeo tsa oli go ntsha dijalo tse di tswelelang , kwa ntle ga gore ditlhotlhwa tsa dithoro tsa dipeo tsa oli di oketsege ka dikelo tse di tshwanang .
Ka ga matlole a kago kgotsa go simolola kgwebo
Ke itumetse go nna molemirui wa botsalo ba boraro mo lelapeng .
Ka bontsi - fa sebaka se le teng mo bodilong ba setoro sa gago , o ka boloka mmidi wa gago fela jaaka o ntse fa fatshe .
27 Mopitlwe
15.2.6 Komiti ya Photefolio ya Temothuo le Tikologo ;
Fa o ise o dire dithalotlhakore mo masimong a gago re go gakolola go simolola ngwaga o .
Botsayakarolo jwa setšhaba mo Puong ya Pulo ya Palamente ya Moporesitente
Ditlhabololo tsa setegenoloji tse di ka bulang dikgonego tse dintšhwa .
Peo ya sonobolomo ya oli e e kwa tlase ya diteng tsa oli tsa magareng ka 25% le 38% e dirisiwa mo madirelong a dimonamone le phepo ya dinonyane .
Tse di tla tshwana di le esi mo kunong nngwe le nngwe .
Tsela ya Kgolo e Ntsha ya puso e ikaelela go tlhola ditiro di le 5 milione magareng ga 2010 le 2020 .
ReferenseReferense
Diura tsa tiro tse dišwa kwa Lefapheng la Merero ya Selegae
Moporofesara Mphahlele o dirisa setshwantsho se se maatla go tlhagisa tsielego e e tlisitsweng ke Kgethololo : " Mo setšhabeng se se itemogetseng matshwenyego jaaka sa Aforikaborwa , ntwa e ne e le ya tlhalosa le go dira setšhaba seo se ganelelang mo teng ga ditheo tsa Kgethololo " .
Dithoo di ka bolokwa ka ditengbongola tse di kana kang ?
" go tlhatlhelwa " go akaretsa go tswalelelwa ga ngwana kwa lefelong la sepodisi , kwa kgolegelong kgotsa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša pele a atlholwa , mme a neelwa diporograma tse di umakilweng mo molawaneng wa 191 ( 2 ) ( h ) wa " Children's Act " ;
Go fokiwa ga motlhaba ke phefo go kgonegwa go feta fa o kitlane tota le fa o omeletse gagotlhe .
Ka go dirisa bokgwebo ba go busetsa naga go beng ba bantshwa jalo ga go a tshwanela go nna tiragalo ya tlhabololo fela mme go tshwanetse go nna tiragalo ya bokgwebotswelelopele .
Fa e le kumo ya korong ya mariga re umile kumo ka go sa amogele pula le e seng ka dikgwedi tsa mariga .
Tlhakatlhakanyo ya segasetswa ga e a tshwanela go tlogelwa e sa fudue , jalo go gasetsa go tshwanetse go feleletswa go ntse go fuduiwa .
Tlhatlhoba selekanyo sa metsi enjene e sa le tsididi .
Batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae : Batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ba ka akaretsa , motho mongwe le mongwe , setlamo , mong wa lefatshe , setheo sa puso kgotsa setšhaba sa fa gae se se nang le sedirisiwa sa setshedi sa fa gae kgotsa se se laolwang ke sona .
Go sa ntse go tlwaelegile gore bantshakuno ba nontshe ka dikelo tseo ka gale di khaliboreitiwang boloko jotlhe jwa masimo kwa ntle ga gore sediriso sa " satellite tracking " ( GPS ) le dimekheniseme tsa monontsha tse di farologaneng di bo di mametleletswe mo polantereng .
Thulaganyo e e Lotaneng ya Tlhabololo ya Pusoselegae , www.etu.org.za
( 5 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo o matshwanedi yo o umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse gore fa ngwana a latetse ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , sentle , a neele motšhutšhisi yo o tshwanetseng ripoto e e jalo .
Sekao , setšhaba se ka tlhola Letlole la Terasete go aba mesola e e tswang mo ditumalanong tsa kabelano ya mesola .
5 . BOEMO JWA KGOTLAKGOLO
Tsa ikonomi : Tse ke dilo tse batho ba ka di dirisang go leelefatsa iphediso ya bona , jaaka madi , dipolokomadi , difala tsa mmidi , leruo , didriswa .
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhotshwana
Dikgonagalo tsa tlaleletsoboleng
Go supa ditlhopha tsa baitseanape go bonolo e bile go batla fela gore go na le maemo a tshutlhelelo magareng ga maikaelelo a ditlhopha kgotsa tsepamiso ya tsona le ditiro tse di botlhokwa tsa mmasepala :
4.2.1 Fa go tlhamiwa pholisi e ntšha kgotsa go tlhabololwa pholisi e e leng teng , go tshitshinngwa gore go tsewe dikgato tse di latelang :
Yo mongwe wa losika : Mofuta o go tletseng one wa dikago tsa matlo a a setseng ke ofe ?
Folipitšhate dimmakhara , poresetiki , sepalangwa le dijo
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Go dira kgatelopele ya ka bonako mo go fokotseng bohuma le go tlhoka tekatekano mo dingwagasomeng di le pedi tse di latelang , Aforikaborwa e tlhoka go baakanya bokamoso , mme e simolole gompieno .
Go kgonegwa go dirisa boitshwaro le boikgapo .
Phetlhu ke sesenyi tota sa mmidi mme jaanong fa seboko se simolola go ja semela sa mmidi se swa seeladijo mme se a swa .
Go rua dinku , go roba maswabi a korong le go a ngata go dirisiwa go oketsa poelo ya terasete fela .
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e tla simolola le go tsenngwa tirisong le go nna le matswela fa e sena go amogelwa ke Kgotlakgolo le go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Diterekere di tlaa baakanngwa kae ?
Lenaanenetefatso la dilo tse di tshwanetseng go dirwa fa go baakanyetswa ditlhopho tsa ditokololo tsa komiti ya woto ke le .
15.3 Maloko a yone , lobaka lwa tiro ya yone le maemo a go dumalanweng ka one di tla nna go ya ka fa go tlhalosiwang ka gone go SEKEJULE 3
Ga re direle batho temothuo .
ya Tiragatso , 2001 )
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Tiragatso ya CBP e tlamela ka mokgwa o o agegileng wa tseokarolo ya baagi mo togamaanong mme o tlaa tshegatsa motsamaisi wa IDP mo go diragatseng karolo ya gagwe .
Ba gokagana le mokhanselara wa woto mme ba tlhagise dintlha le bakhanselera mo boemong jwa baagi gore ba di itse kwa khanseleng .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Go itemogela botaki jwa Afrikan ke nngwe ya ditsela tse di re " golaganyang gape " le Aforika , mme re nonotshwa mo moyeng ka go kgona go tsaya mo setsong sa botaki se se nonofisitseng bataki ba Kontinente , se ka gangwe fela se atolosang kitso ya rona .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanelwa ke go tlhama togamaano ya go netefatsa gore baagi ba boleleltswe ka ga mabaka a khansele gore khansele e itsisiwe ka mabaka a baagi le tsibogo ya bona mabapi le mananeo le ditshwetso tsa khansele .
Mo motšhining o go rekwang dilwana mo go one
Le fa go se na molao o o gapeletsang ditokololo tsa Komiti ya Woto go nna le konteraka ya tsamaiso ya tiragatso e e ba gapeletsang go ikarabelela thebolo , ba tlhoka go lekanya tiragatso go ya ka kabelo ya yona go nonofo yotlhe ya thomo ya bona .
Tona Nene o beetse thoko madi a a fetang R7 dibilione mo dingwageng tse tharo tse di tlang go tsenya mafaratlhatlha a mašwa mo dikolong tse 510 le go tlamela dikolo tse 1 120 ka metsi , kgeleloleswe go dikolo tse 741 le motlakase kwa dikolong tse 916 .
E rotloetswa ke diphitlhelelo tse di fetileng tse di tsamaisiwang ka ditheo le mekgatlho ya baagi , e e dirang gore batho ba itshole sentle mo setšhabeng .
4.2 5 ya Karolo 10 ( Mafelo le dikitsiso ) ;
Ke sa batla go ithuta Thutiso ya Bolaodi ba Polase go bona Poelo .
85 . Tlhatlhobo ya dikgetse dingwe ka ntlha ya se se diragetseng ka nako ya tsheko
Dikomiti tsa Diwoto e emela dikgatlhego le ditlhopha tse di farologaneng .
Kgotetso
KAROLO YA 1 : KAKARETSO
Fa go na le disalela tse dintsi tse di emeletseng godimo re dirisa mogoma wa go sega ka ditsheko / dikotlele tse ditona pele re simolola go lema .
Mo go diriseng mokgwa o , go kgonnwe go ntsha ditono di le fa gare ga 6 , 8 ka heketara mo diheketareng di le lekgolo le masomepedi .
Tlhotlhwafatsa kumo ya gago .
( 3 ) Motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao yo o laetsweng ke magiseterata go ya ka molawana wa 49 ( 2 ) , gore a nne teng kwa tshekong , o tshwanetse go nna teng kwa tshekong , kwa ntle fela ga fa a boleletswe gore a se ke a nna teng go ya ka karolo ya molawana wa ( 5 ) .
Go tlhaeletsana le montshadikuno
Ian Househam , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Bokana ba kumo ya me fa ke ne ke simolola bo ne bo le kwa tlase thata , bo ne bo ka nna kgaolo ya tono e e ka nnang 0 , 5 ka heketara .
Itsise nako le lefelo la kopano go sa le gale .
Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntshwafatso ya Lefatshe la dumela gore a dirise polase mme ba mo naya le didiriswa tse dingwe .
" Fa re le mo loetong le re leng mo go lona , re tloga mo lefelong le lengwe mme re ya kwa go le lengwe .
Jaaka re setse re supile , moreki wa segompieno , go tswelela gape le gape , o batla dilo tse di pila tota .
Kitso e e siameng ya woto le baagi ;
Nako ya go jwala e e tshwanetseng ke ka mafelelo a kgwedi ya Moranang mo Kapaborwa mme ke ka tshimologo ya kgwedi ya Motsheganong go fitlhela magare a yona kwa kgaolong ya Swartland .
Thulaganyo ya go tlhama melao ya ditirelo .
Kitlano kgotsa legogo mo mmung di ka bonalwa le ka mo godimo ga mmu , mo di ka thibelang tsenelelo ya metsi le tlhogo ya dimela .
Lefatshe la ntshokhumo le nna jalo jang ?
O dumela gore dikwalo tsa ditso di kgona go somarela maikutlo a botso ba motho jo bo sentsweng ke dipuo tsa bakoloniale mme diphetolelo di tshwanetse go tsaya karolo ya go tshwaraganya batho mo ditšhabeng tsa ditsodintsi le dipuodintsi .
Mabaka a go dirisa Neotel e ne e le afe ?
Fela jaaka mo tshekatshekong ya tshenyo kgotsa nyeletso e e bonwang ya popego ke bothata jwa phefo mo dikarolong tsa semela kgotsa sotlhe .
Go nna teng ga naeterojene go botlhokwa thata ka gore fa e se teng go gatelela dimela go se kgone go mela ka go tshwanelwa mme go botlhokwa thata gore o netefatse gore maemo a naeterojene a siame pele o simolola go jwala dijwalwa tsa gago .
( ii ) Baagi , ba tseye karolo mo go kwaleng IDP . . . "
Go botlhokwa go gakologelwa gore ka nako ya Kgethololo , bantsho bo ne bo tlhokometswe ke sepodisi ka gale ke mmuso wa nako eo .
Mo disentšhuring tse dintsi , Bantsho ba ne ba lebisitswe mokgwa mongwe o ba neng ba jewa ntsoma ka ona , o o neng go akangwa gore o kgona go ba ntsha boAfrikan jwa bona .
Mphahlele , o ne a gapelesega go re gakolola gore kgolagano ya rona mo ntweng kgatlhanong le kgatelelo e , ke ya go feta mabaka a botshelo jo bo ka kwa ga melelwane mo kontinenteng ya Aforika .
Ona a akaretsa tse di lateng :
Go katisa dikakanyo tsa rona e ntse gape e le go katisa maikutlo .
Se lokwalo-bopaki e leng sona le botlhokwa jwa lona
15 . Ditiro tsa tumalano ya thobalano le bana ( petelelo go ya ka molao o o kwadilweng ) le ditiro tsa thobalano e e seng ka fa tumalanong le bana bangwe ( go tlhasela motho ka tsa thobalano go ya ka molao o o kwadilweng ) , tse di umakilweng mme di le go ya ka molawana wa 15 le wa 16 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelana .
Kgaolo 3 : Ditiro
Baagisani ba gago ba na le tšhono , pele go diragala tshenyo epe , go ka go lemosa ka dijwalo dingwe tse di amegang .
3 . sala morago metheo ya tiori ya dimmotlolo tsa botsayakarolo jwa thuto le tlhabololo
O ne a gatelela maemo a gore balemirui botlhe ba na le maemo a go dira se ba se dirang e le balemi le barui go tsamaelana mo tseleng ya go ntsha dijo gore ba morafe ba nne le dijo .
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Melawana ya BABS e tlhagisa ditlhokego tse di botlhokwa go bao ba dirisang didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
Go tlhoka tekatekano ga bong go ama basadi le banna mo go maswe
Fa o dumela gore sejwalela sa gago se ka dira sentle mme o setse o dumetse gore o batla gore dimela di nne palo e kana kang mo tshimong , o ka lebelela dintlha tse dingwe tse di ka go kgonisang go bona palo e e rileng ya dimela tsa mmidi mo go ka tlisetsang go uma bokana bo bo kgonwang ka botlalo jaaka maemo a bosa a dumela .
Dingangisano tse di agang le tsona di tsaya karolo mo kagong ya setšhaba ka go letla maAforikaborwa go tlhaloganya botoka le go nna beng ba ditlapele tsa bona tsa mogoso .
Badiredi ba tshwanetse gape go itse ka go tsenelela gore go aparwa diaparo tse dife jang le leng .
Logetsa metšhine go ya ka dipakakgaotso tse di atlanegisitsweng .
Ke semela sa ngwaga mme se tlhoga go nna bokana ba disentimitara tse di ka nnang 30 go ya 50 , se na le matlhare a matala ka fa godimo ga mmu mme se na le pataganyo ya diphure ka fa tlase ga mmu .
Netefatsa go dirisa dinatla ka dintšwa tse di kgonang go tsosetsa dikolobe le dibatana tse dingwe tse di senyang fela , e seng phologolo e nngwe le e nngwe e di e bonang kgotsa e di utlwang monko wa yona .
( 2 ) Ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta a ka bewa kwa kgolegelong fa , mo godimo ga mabaka a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( a ) , ( c ) , ( d ) le ( e ) , Molaodi wa Botšhutšhisi ba Setšhaba kgotsa motšhutšhisi yo o neilweng ke ene tetla ka lekwalo ya go ka dira jalo , a ntsha setifikheiti se se netefatsang gore go na le bopaki jo bo lekaneng go sekisa ngwana ka ntlha ya tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao le gore o latofatsa ngwana ka tlolo-molao eo .
Ka 2030 , tsamaiso ya boitekanelo e tshwanetse go tlamelana ka tlhokomelo ya boleng ya botlhe , e e sa duelelweng kgotsa e duelelwa ke inšorense e e tshegediwang ka matlole ke ditheo tsa poraefete kgotsa e duelelwa ke setšhaba .
Jane McPherson , Motsamaisilenaneo wa Lenaneotlhabololo la Grain SA
Mesti mo mmung kgotsa go na ga pula
( iii ) romela ngwana go tsenela porograma e e letleletsweng semmuso mme e tshwanela ditlhokego tsa ngwana yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 ;
Kgotsa fa a seyo di lebesiwe go Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso :
A re lekeng go tshegetsa tekatekano mo lefatsheng la rona - tiriso ya mekgwa ya go dirisa bolemirui e e siameng e e tsamaelanang le tikologo e tla tsweletsa bolemirui pele mme re tlaa kgona go bo dirisa le ba ba re latelang .
1 . Maikaelelo a ditheetso tsa setšhaba tse di rulagantsweng ka ga thebolo ya ditirelo ke afe ?
La bofelo , ditirelo tsa go tshegetsa tsa mmuso ga di bonale .
Go thibela mathata a go nna jalo go tlhoka dithulaganyo tsa mekgatlho tse di tlhaloganyegang , ponalatso ya gore ditlhopha tsa batsholadišere ke bomang , boikarabelo jo bo tlhaloganyegang le dikai tse di siameng tsa matlole go netefatsa tsweletso .
" Molao wa Tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi " go tewa " Criminal Procedure Act " wa 1977 ( Molao wa 51 wa 1997 ) ;
Makwalotshupo , direferense le disetifikeiti tsa dithutego di tshwanetse go kopiwa ga gotlhe fa o dira le motho kgotsa fa o rutiwa ke motho yo a nang kitso .
Dithoto tse di akaretsa dišere tsa mefutafuta tsa selegae le tsa boditšhaba kgotsa ditekano tsa ditlamo tse di mo lenaaneng la kananyo , dibonto , thoto le didiriswa tsa mmaraka wa madi .
Go kgona go bula disaete tsa go kopana le ba bangwe , jaaka Face book , Twitter , MySpace
Melelo e mentsi ya dijalo e diragala pele kgotsa ka bonako fela morago ga thobo ka gonne ka nako e dijalo gantsi di a bo di budule le go oma .
KAROLO YA 2 : GO NNA LE KITSO YA BOSENYI GA BANA BA BA
Dielemente mo monontsheng ( N , P le K ) ;
Le mono Aforikaborwa go jalo , foo bantshakuno ba Aforikaborwa , mo dingwageng di le dintsi , ba ntshitseng korong yotlhe e re e tlhokang , go netefatsa gore re na le senkgwe mo dišelofong ka dinako tsotlhe .
Sekao , khiro e ka nna magareng ga Rre X ( mohirisi kgotsa mong wa lefatshe ) le Rre X ( mohiri - motho yo o eletsang go dirisa lefatshe ) ; ka polase ya Dawn , mo kgaolong ya Tweespruit , ya bogolo jwa 400 ha , ya lobaka lwa dingwaga tse tharo , ka bokana ka R150 ka heketara ka ngwaga , e e duelelwang kwa pele ka kgwedithataro nngwe le nngwe .
Dintlha tsa kgolagano : Mog ( 021 ) 403-3751 sele 083 709 8520 kgotsa 083 966 7720 aterese ya emeile ( nskaka@parliament.gov.za ) kgotsa ( vmfuniselwa@parliament.gov.za ) ; Fekese : 086 619 9194 .
Go tsaya karolo go a maatlafatsa fa batho ba tsaya ditshwetso le go itirela ditlhopho tsa bona .
Fomate e e tlhomameng ya tumalano ya kabelano ya mesola e e mo Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS e tlhoka tshwetso e e dirilweng ke setšhaba sa fa gae e e supang kitso e e feletseng ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi , se dumetse go tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola gape se dumeletse moemedi go tsena mo tumalanong mo boemong jwa setšhaba .
Ntshodikuno go tswa mo lefatsheng la temothuo le le nonneng e ka akaretsa dikuno tsa dijalo jaaka mmidi , mabele , korong , habore , sonobolomo , khanola , dinawa tsa soya , motsoko , merogo , dikuno tsa botlhogisetso , katune le dikuno tsa loruo go tswa mo dikgomong tsa nama le tsa mašwi , dinkung , dipoding , dikokong le diphologolong tse di tlhaga .
Go netefatsa gore tshedimosetso yotlhe e e mabapi e teng go itsise ka ga tleano , seno se ka tlhoka gore go nne le dipuisano le batlamedi-ka-ditirelo le go kgobokanya tshedimosetso
Go na le ditiro tse dintsi go feta tse di tshwanetseng go dirwa ka tshwanelo fa o batla go bona kumo e e siameng ka ngwaga e e latelang - masimo a baakantswe sentle ; go rekilwe peo e e siameng tota e o kgonang go e duela mme e jwetswe ka palo e e lekaneng ; o loketse monontsha jaaka o tlhalositswe , mme ka go le botlhokwa thata o simolotse go dirisa lenaneo la gago la go loala mefero .
Morago ga diteko tsa ntlha , go ne go bonala gore ke kanola e e nang kgono ya go kgona tse di fa godimo mme gape le go nna le mesola e mengwe gape .
Mo go yona tiragalo e , WITS e abetse Mphahlele gerata ya Tlotlo ya - Doctor of Literature - e le sengwe sa ditifikeiti tse dintsi tsa seakatemi tse a di amogetseng mo botshelong jwa gagwe .
Mabolekewatele one ga a ntshe ditlhare gape fa a rengwa .
Tshenyego e ka bonalwa mo makukunyeng a magolo le mo go a mannye .
Go sireletsa tshedimosetso mo dikgotlatshekelong 52
Khutsafalo ke kutlobotlhoko nngwe le nngwe kgotsa boikutlo ba go rumulwa ka ntlha ya maemo a tiro ya modiredi le thulaganyo ya tiro ya gagwe e a batlang gore molaodi wa gagwe a e itseng .
Go supa ntlha foo go ka simololwang molelo kgatlhanong ;
Ntate o tlhokafetse fa ke sa le mosimanyana mme malome a simolola go ntirisa go tshwara teu fa pele ga dipholo fa a lema .
Diheketara tse di jwetsweng ka setlha
Go dira mmogo le dikemedi tsa puso go bega kgatelopele ya maikaelelo .
Dintlha tsa go lebelela ke bothata ba kutu , fa diako di tsalwang teng le bothata go malwetse a a mo kutung .
Mo tikologong e ga go na batho ba bantsi , ba phatlaletswe mo dithabaneng tsa dithaba mme ba nna gaufi le tsela ya sekontiri e e senyegileng e e manyokenyoke jaaka e tswelela mo dithabeng .
Bantshakuno ba ba nonofileng ba tshwanetse go kgona go dirisa lefatshe le , ka jalo ba atolose ditiro tsa temothuo tsa bona .
Direkoto tse di amanang le go tlhamiwa ga dipholisi kgotsa ditshitshinyo .
Foramo e ne ya lemoga mathata mo bokgoning jwa bona mme ba batla dikgakololo , tshegetso le matlotlo go tswa ka kwa ntle .
Pula / Imvula ke porojeke e e tswelelang e e nang le modiko wa kgatiso - dikgannyana tsa tshimologo di baakanngwa ka Seesimane , di bo di romelwa kwa ditirelong tsa tshedimosetso koo thulaganyo ya karolo ya Seesimane e dirwang gona .
Ka mananeo a rona a katiso le tlhabololo , re tlhoka go bontsha batho mekgwa e e botoka ya go dira dilo , fela go ntse go le jalo , re tlhoka go ba sireletsa mo go palelweng , ka gore go palelwa go ka ama tshireletsego ya dijo ya selelapa .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
6.15 Go romela tshitshinyo kwa go Kgosi gore komiti e fedisiwe .
Pego ya Kgoeletso ya Bokgoni ya Lenaneo la Dinonofo 69
Thuso ka tsa Thekenoloji
Go tlhoka tekatekano go ka siamisiwa fela ka ditiro tsa basadi le banna mmogo go gwetlha maikutlo ,
Go tsenya gape ditiro sa sesole mo sepodising mo dingwageng tsa sešeng ga go a tlisa tlotlo ya sepodisi kgotsa dieelo tse di kwa godimo tsa go atlhola batlolamolao .
Polase ya me - pono ya bana
Babatlisisi e ka nna ba fa gae , ba le kwa Unibesithing ya Aforikaborwa kgotsa kwa setheong sa patlisiso , kgotsa e ka nna ba ba kwa ntle ga Aforikaborwa jaaka nngwe ya mafelo a bona a patlisiso .
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwaletseng Makasine wa Tribute ka 1991 .
Go na le tlhaelo e kgolo ya ditsela , metsi le motlakase le kelelo ya leswe le le tsamaisiwang ke metsi ga e teng gotlhelele .
Go akaretswa ga basadi mo go tseyeng ditshwetso ke motheo wa tshwanelo ya setho .
Le gale pele o ya go bua le batseisamolato ba gago o tshwanetse go ipaakanya pele .
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhopha
Phekolo e tla akaretsa dipilisi le mamao kgotsa bobedi , mme ona a fitlhelwa mahala kwa tleliniking ya gago .
Mokgweetsi
Kgaolo ya bo 2 : Go tlhokomela dithulaganyo tsa seabe
PROCARE a naya dithutiso ka bophara le go rutwa ka dintlha tsa mananeo a kgono ya bophelo .
Mmidi o o sa butswang o tswa kwa polaseng , mme re bona tšhelete e ntsi e e tswang mo heketareng e le nngwe e ya mmidi o o sa butswang , e ka nna R30 000 ka heketara .
Komelelo ga e a akarediwa go sa kgathalasege sebako ke eng .
Mme segolo e le mo dieelong tsa yuniti tsa go :
go thusa ditlhopha tse di farologaneng go tlhaloganya ditlhokego tsa semolao tsa Kgaolo 6 tsa NEMBA ka ga patlisiso ka ditshedi , ABS le Melawana ya BABS e e tsamaelanang le yona , le ditshwanelo tsa tsona mo molaong ;
Fa a gopola Sobukwe , Es'kia Mphahlele o re lemosa gape thuto e e botlhokwa ya Aforikaborwa wa morago ga Tlhaolele : gore go phoso go kwala hisetori gape fela gore e faposiwe mo nneteng .
Mmu o phedisa tsotlhe !
Ke kwaletse Mokhomišenara wa Bosetšhaba go mo itsise ka dikatlenegiso tse di ka ga gagwe .
" Puisano ka ga dikwalo tsa Afrikan jaaka tiro ya setso , maitemogelo a setšhaba a a mo thulaganyong , e ka se kgone go tlogelwa kwa morago maikaelelo a Maamerika a Maaforika le matsapa a maCaribbean a go inaakanya bonnye le karolo ya maitemogelo a . "
Ba ba inyalanyang le puo ya ga Mphahlele , ba tlaa botsa gore ke ka ntlha ya eng fa go se na motswedi mo thutong ya rona ya ga jaana o o ka thusang go busetsa seriti sa motho , go tswa kwa nyenyefatsong ya maitemogelo a rona re le Bantsho ba ba tshwaraganeng ?
Re ne re itumetse thata fa Volkswagen ya Klerksdorp e ne e re rebolela sepalamo go se dirisa mo loetong lwa rona ka jalo re kgonne go tsamaya rotlhe mmogo .
Ditsholofelo tsa batswelwamosola di sa ntse fa gongwe di se na motheo ;
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tla rata go nna mong wa polase e kgolo kgotsa go oketsa e ke e dirisang .
Dithaere tsa " bias " kgotsa " crossply " gantsi di ganelela go tswa dimpanyana mo matlhakoreng fa di dirisiwa mo maemong a kgweetso ya " torque " e e kwa godimo , ka go dira jalo go senye mmele wa thaere .
Mme tiro ya botaki gantsi e a tlhaloganyesega , ka gonne e amana le lefatshe la dikakanyo le kitso , tlhaloganyo le boitemogo - ke gore matlhakore ao a botshelo a a re dirang batho .
Go netefatsa gore go tsaya ditshwetso ga go mo sephiring mme go fitlhelelwa ke makoko a a amegang a a nang le kgatlhego
A o batla go nna moeteledipele yo a kgonang ?
Go ne go bonala kwa Foreisetatabotlhaba ka setlha se se fetileng fa dimela di " ikemisa " go thunya dithunya ka kgwedi ya Ferikgong fa go ne go na le nako ya komelelo mme tsa ipaakanya fa pula e simolola go na go uma ditono tse 1 , 4 ka heketara .
Dipego tsa ntshokhumo mo polaseng .
Balemirui ba ba tsweletseng pele gagolo ba segompioeno ba dirisa didiriswa tse di dirisang mowa go jwala peo ya dijwalwa tsa bona .
( 6 ) ( a ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago kgotsa motho mongwe le mongwe yo o neilweng dithata ke ene , o tshwanetse go kwala rejisetara jaaka e tlhalosiwa , ya bana ba go dirilweng tshweetso ebile e kwadilwe ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong , go ya ka molawana wa 9 ( 6 ) .
Go kwala togamaano ya Woto
Go na le mekgwa e megolo ya taolomofero e le mebedi - wa semotšhine le wa sekhemikale .
( g ) Batsadi , bagolo ba ba tshwanetseng le batlhokomedi ba ngwana ba semolao , ba tshwanetse go kgona go thusa bana mo tsamaisong , go ya ka mabaka a Molao ono , mme fa go kgonega , le go tsaya karolo mo ditshweetsong tse di ba amang .
Ka bokhutlo
Moporofesara Es'kia Mphahlele o lemogile fa maAfrikan a antse dikakanyo tse dišwa , mme ba itlela ka mefuta ya bona e e farologaneng e e dirang selo se le sengwe .
Kwa bokhutlong , kgwebo e tlamela ka ditlhokego tsa batho .
Go dira phasalatso ya dikopano ka go dira mefutafuta ya maano a kgolagano .
( c ) Bathapiwa ba Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa ba tsamaiso ya Bafokeng ba Segosi kgotsa ba ditlamo tse e leng tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Bosupi jwa tumelelo pele ya kutlwisiso go tswa mo setšhabeng sa fa gae bo ka tlamelwa ka mokgwa wa lekwalo kgotsa tshwetso .
Supa dikarolwana tse di dirang thata tsa motšhene o mongwe le o mongwe kgotsa sediriswa se sengwe le se sengwe , jaaka diberintg le mapanta , mme di baakanye gore di dire jaaka go tlhokiwa e bile jaaka di tshwanetse ;
3 / 1 Ditlhophatiro tsa porojeke
Mo masimong a bojang bo le bothata teng , glyphosate e ka gasetswa ka dilitara tse 6 ka heketara ka tshimologo ya setlha fa bojang bo simolola go mela .
Fa o sengwa , go ka ja madi a mantsi go o baakanya .
1 . CBP e ikaelela go :
" Ke ne ke itumetse fa ke utlwelela baupi ba bantsho le fa ka bona bokana ba kumo e e ungwang ke bone e ka lekana le e e ungwang ke baagisani ba bone ba basweu .
25 ( a ) palo ya digalase tsa " bogolo jo bo tlwaelegileng " . . . . . 
Togamaano ya sengwaga ya 2010 / 2011 e tshwanetse ditiro tsa ntshokuno tse di latelang , sekao :
Se se supa gore go sa ntse go na le lefitiso la mmidi mo mmarakeng wa selegae wa rona le gore go na le keletso e e siameng malebana le go nna teng ga mmidi mo setlheng se se latelang .
Ke tikologo ya bophelo , kgotsa ya leso .
IPT e akaretsa dipilisi tseo di newang ngwana letsatsi le letsatsi mo nakong ya dikgwedi di le thataro .
Gakologelwa gore thaere e e ka dirisiwang go tswelela e fokotsa tshenyego ya tšhelete ka go tsamaya kilometara mo kgwebong ya gago ya bolemirui .
Mo Tiisetsong ya gagwe ya Afrikan , go tswa eseing ya , " The Art of the Writer , " Moporofesara Es'kia Mphahlele , mokwadi le morutabana , o tlhalosa kgolagano magareng ga go kwala le thuto .
Ga go na ope yo o tlaa go direlang .
( 6 ) Go latela maikarabelo a boditšhabatšhaba a Ripaboliki , ga go na molao kgotsa katlholo ya go ya kwa kgolegelong e e newang ngwana , go akaretsa katlholo ya go ya kwa kgolegelong lobaka lwa botshelo jotlhe , o o tshwanetseng go ganela , go thibela kgotsa go fokotsa kgonagalo ya go golola ngwana pele ga nako , ngwana yo o atlholetsweng katlholo ya go ya kwa kgolegelong .
Le gale , maemo a jaanong le a bokamoso a poelo mo bolemiruing le kgono ya go nna le madi mme gape le lenaneo la tlhabololo ya polase di tshwanetswe go lebelelwa pele go simololwa ka go lokela kalaka ka bontsi .
Dipoelo tsa ditlapele mo wotong
Selogetsi se tshwanetse se dire ditiro tse tharo :
Phokotso e tlisetswa ka go buisana ka ntlha ya tlhotlhwa ya ditokelelo e e leng kwa tlase kgotsa ka go fokotsa bokana bo bo dirisiwang ba sengwe go kgona go fokotsa bokana bo bo supiwang ke tekanyetso .
Dipalopalo tsa mefero e e emelanang le dibolayatlhatshana di ka tlhagelela ka ntlha ya poeletso ya tiriso ya sebolayatlhatshana sa mekgwatiriso e tshwanang .
MOGAISI : TO Mdluli ( Molemirui wa bofalodi wa ngwaga ) ka kamogelo ya gagwe , e e leng sesugammu sa Hasqvarna TF 536 tiller ka tlhotlhwa ya R25 000 .
( c ) fa mokgwa o ngwana ka gale a itshotseng ka ona mo setšhabeng o letla gore go dirwe tshekatsheko gape ; le
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Ditirelo tsa boitekanelo
Ke nako efe e e siametseng go simolola go bereka ? ;
Go bola ga kutu ya sonobolomo mo go supiwa bolwetse ba sekelerotia , bo bo tlhogang mo pelong ya kutu . ( Photo : André Nel , ARC-GCI )
Tshupo ya ditlhopha tsa baagi , ditlhopha tse di bokoa le batlamedi-ka-ditirelo
Matlole
Go botoka go rekisa dikgomo go se bone di swa ka ntlha ya go tlhoka dijo .
Disefo di ka mo teng ga sediriswa sa go roba .
Mme le fa mmuso o tlisa leano la go tshegetsa bolemirui kwa mafelelong tse di leng botlhokwa ga di direge .
Fa pitso e setse e tswetswe ga go tshwarege sentle gore mang o filwe maikarabelo a eng , mo go raya gore dintlha tsa tiragatso ka gale ga di ke di dirwa .
Kakaretso
Tiriso ya mokgwa wa go suga mmu go o sireletsa ka tshwanelo e ka dira gore dintlha tse di se kgonegwe .
Dilitara tse 6 tsa " Glyphosate " ( Roundup ) ka heketara di tshwanetse go laola motlho ka nako e .
Sediriso sa tshugommu ya motheo , sekao repara kgotsa mogoma .
Temokerasi ga e kae sepe fa puso e retelelwa ke go fitlhelela ditlhokego tsa botlhokwa tse baagi , ba e tlhophetsweng go ba direla .
Puso e ikaegile ka batho go rebola ditirelo tse di tlhokegang ka nonofo le ka nnete .
Sebokwana se setalanyana se tswelela go ja diphatlha mo matlhareng .
Mphahlele , a tsaya maikarabelo a botshelo jwa gagwe ; a buisa le go iponna tshedimosetso yotlhe e a neng a ka e bona ka maikaelelo a magolo .
Go tlhoma kgolagano e e tiileng magareng a IDP le CBP ka go tshegetsa tsenyotirisong ya diporojeke tsa CBP tse di tlhokang metswedi ya kwa ntle .
( d ) fa tlolo-molao e dirwa ka nako eo ;
Mo Melaong eno ya Taolo , kwantle ga fa se go buiwang ka sone e supa ka tsela e nngwe ; -
Setshwantsho sa mefutafuta ya ditshedi tsa Aforikaborwa se se nang le ditshedi tsotlhe tsa dimela le diphologolo , didirisiwa tsa tsona tsa lotsalo , le ditikologo tse di bonwang mo go tsona Kao : Meg Jordi
Fa o tsaya sekao , tsenelela mokgobe wa peo wa sonobolomo mme o ele tlhoko thata themphereitšha , bongola , ditshenekegi , difankase le pharologano ya monkgo go tswa mo tlhatlhobong e e fetileng .
Lebelo la tikologo ya toromo le bokana ba bofefo ba go foka ga mowa go setiwa mo bogareng kgotsa kgaolo gabediraro ba mo go tlhokiwang fa go robiwa korong .
Tse go le gantsi di farologana le dikao tse di dirisiwang mo lefatsheng la kgwebo .
Motsenagare - motsamaisi ke mokgonisi mme a ka tlhoka go tsereganya go netefatsa gore tiragatso e fitlhelela dipholô tse di eleditsweng .
Ntlha e kgolo e e dirang gore go se bonwe kumo ka bokana jaaka go tshwanetse ke palo e e kwa tlase ya dimela tsa disonobolomo .
 [ Molawana 6 ] 
Mo karolong ya selegae , peomolaong e e farologaneng e dirilwe molao go sireletsa le go rotloetsa botsayakarolo jwa setšhaba .
Katisegelo e ka bonwa mo boalogodimong jwa mmu mo magareng ga 7 go ya 10 cm's mo porofaeleng ya mmu .
Dikopano tsa gangwe le gape tsa pegelo di botlhokwa go netefatsa gore baagi ba tlhaloganya ditiragalo
4.5 Go tlhatlhoba ditumalano tsa kabelano ya mesola le kabo ya mesola
Go botlhokwa thata gore molemirui a lemoge gore o tshwanetse go nna a ntse a tsoma dibokwana dikgwedi le dikgwedi ka mokgwa o o tseneletseng ka go latelana go kgona go bona le go laola tsenelelo e e senyang ya dibokwana pele ga nako fa go kgonega .
Ditlamorago tsa thuto gankitla di tokafala kwa ntle ga fa boikarabelo bo gatelelwa mo tsamaisong yotlhe ya thuto , go tloga go dipoelo tsa baithuti go ya go kgoroso ya dibuka tsa baithuti .
Bolele ba setlha go jwala ka tshwanelo .
Maikaelelo a mangwe ke a go :
Monongwaga , re itumela thata gape gore Rre Karabo Peele a bo a le karolo ya setlhophatiro .
Ba dira jaaka dintlha tsa tlhaeletsano ya CBP mo mafapheng a a farologaneng a mmasepala .
GONA tlhokomelo & thuto di tlaa neelwa baagi
Rulaganya le go tsamaisa tiragatso ya togamaano ya woto , ba dira le WF le ditokololo tsa komiti ya woto ;
Sengwe se se leng kgwetlho go rona fa re amogela madi a puseletso ke gore re reke diterekere le didiriswa tse dintsha kgotsa re boloke madi a mantsi ka go reka tse di setseng di dirisitswe .
Nako ya go feta letlha le le siameng
Leidi ke kuno ya kgwelano magareng ga batsadi ba babedi ba ba sa tsalaneng ( farologaneng ka lotso ) , mosadi yo o tlhaotsweng a le mongwe le monna yo mongwe .
Fa mojadi a dirisa motšhine go feta diura tse 1 000 ka ngwaga , gona akanya go fetola oli ngwaga le ngwaga kgotsa morago ga ngwaga tse pedi .
Peter Mokaedi-namaotshwere : Ditirelo tsa Botlhe
Tshedimosetso ya poraefete ya motho yo o tlhokafetseng e e newang mokopi yo e leng wa losika lwa yo o tlhokafetseng , kgotsa yo o neilweng taolo eo ( tumelelo e e kwadilweng ) ke yoo wa losika lwa gagwe ;
3 . Dikomiti tsa Diphotefolio
Go bokete go dira temothuo , mme fa o dira ka kutlwelobotlhoko ya ba bangwe , kgwebo ya gago e a go pala .
Go fokotsa mathata go ya pele a a amanang le tshelo ya dikhemikale , ba Grain SA ba atlanegisa gore bantshadikuno ba netefatsa gore fa ba reka dikhemikale ba tsaya tsia tse di latelang :
4 / 2 Go akanya le dipoelelo tsa diporogorama tse di lomagantsweng
Ditiro tsa letsatsi hoko 1 le 2
Referense
Jalo tsela e go tlaa tsamaiwang ka yona mo athikeleng e ke go leka go supa dintlhabotlhokwa tse dingwe tse di tlaa tlhotlheletsang dikakanyo tsa go tsweleletsa boeteledipele .
Ditshelo tsa taolomofero di ka dirwa pele ga dimela di tlhoga morago ga jwalo , fela fa morago ga dimela di sena go tlhagelela mo mmung kgotsa ka nako kgotsa fela ka bonako morago ga jwalo mo godimo ga boalogodimo jwa mmu jo bo baakantsweng sentle .
Fa molelo o setse o timilwe , go tshwanetse go dirwe tse di latelang :
Sediriswa se se sa duelelweng sa kgwebo le pampiri ya dintlha e e mo Webosaeteng ya GEP
Maloko a lelapa ( tlhalosa
ditshenyegelo tsotlhe di tshwanetse go arabelwa
Ga se tiro e e bonolo mo motsamaising wa polase fa o tsaya tsia ditlha tse di seng mo taolong ya gagwe , tse di tlhotlheletsang kgwebo ya gagwe .
Ke mmatlisisi yo o batlang go kgobokanya mefuta ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae o e tlhatlhoba / ribolola kgotsa go dira patisiso go ya pele ka yona go bona bokgoni jwa yona jwa kgwebo .
Batsayakarolo ba buisa dipontsho di le tharo ba bo ba araba dipotso .
Mefero ya majwang le malwetse - mathata ( korong ya gangwe fela ) .
Bajaboswa , batlhokomedi le basimolodi , ba na le boikarabedi jo bo lekanyeditsweng .
( iii ) ba tlhalosetse tsamaiso e e latelang morago fela ga foo , e ba tshwanetseng go e latela go ya ka Molao ono ;
Kgatlhanong le se , Setho sa Afrikan se gotlhe mo makaleng a rona a botshelo - mo sepolotiking , loagong le tsa ikonomi .
Polase ya rona e nnye thata mme re tla rata go tswelela pele go oketsa bokana ba polase ya rona ka go ntsha ditlhare le go lema naga e e bapileng le polase ya rona ka gore ga e dirisiwe ke ope .
Gape go ka nna lefelo le le tshwanetseng go kopa ditekanyo tsa tuelo le tsa thekiso ka go na le diphokotso tlhotlhwa tse dintsi kwa NAMPO .
14.9 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo
Go suga mmu jaaka go tlwaetswe ka go dirisa mogoma wa sekara .
Gakologelwa gore dimela tsa gago di tlhoka tshimo e e phepa mme di sa lekalekane le mofero , mmu o o kolobileng le monotsha o o lekaneng go otla dimela .
beng ba pele ba tlaa kgona go lekanya ditshupo dingwe bonolo
Ditlhopha tsa mathata a ka gale a sa bonaleng le go kgobokanngwa a kopanngwa ka fa tlase ga tshireletso e .
Pele o tswa go ya go reka dijo , o tshwanetse go tlhola gore go na le dijo dife mo rakeng - go seng jalo o ka iphitlhela o reka gape bontsi jwa dijo tseo setseng o na le tsona mme o lebala go reka tse di fedileng .
Tuediso ya go bona tshedimosetso : R . . . . . . . .
Ka dipara batsayakakarolo ba feleletsa lenaanenetefatso la tlhaeletsano .
MOSAENO WA MOKOPA-TSHEDIMOSETSO /
58 . Go sa latele ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
( ii ) fetisetsa kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko jaaka go tlhalosiwa go ya ka Kgaolo ya 7 ; kgotsa
La ntlha go tsotlhe diphatsha ke eng ?
Morago ga dibeke di le tharo losika lwa mmoto lwa bobedi le tlhagelela ka dipalo tse dintsi go feta segopa sa ntlha kgotsa sa boraro le segopa sa bofelo .
Batho ba tshwanetse go matlafadiwa go itirela dilo ka bobona .
Ba setlhopha se sa bagakolodi ba ne ba itumetse go dirisana mmogo le balemirui go loga maano le go tlhabolola dipolase tsa bona .
A nako ya tshelo e tshwana le e e laotsweng , sekao , phakela thata kgotsa thapama thata ?
Molemirui yo mongwe o rile ene o amogela dikgakololo ka ntlha ya go seta didiriswa tsa go gasetsa ka setlha le setlha ka gore mefuta ya digasetswa le bokana bo bo gasetswang bo kgona go fetoga ka ngwaga le ngwaga .
Pegelo e fetisetswa kwa Khanseleng mmogo le boradipolotiki le batho ba setegeniki ba ba rwalang maikarabelo , mo dikgweding dingwe le dingwe tse pedi ;
( vii ) a akaretse mokgwa wa go ela tlhoko togamaano .
E bopa motheo o mo go ona katlego ya porojeke e ikaegileng .
( b ) kwala mabaka , mo rekotong ya tsheko , a go tlhatlhelwa ga ngwana kgotsa a gore ke ka ntlha ya eng ngwana a tshwanetse go nna a ntse a tlhatlhetswe ;
Tsamaiso ya tiragatso ke eng ?
Go tsepa bokgoni jwa batho le jwa naga .
Ke tla itse jang fa ke na le TB ?
Matseno . . .
Setheo sa kadimo se tlaa latlhegelwa ke madi , mme wena o nne le rekoto e e maswe ya tseisomolato , se se ka go thibelelang gotlhelele go adima madi mo isagweng .
Re ka lokela monontsha o montsi jaaka re rata , mme fa maemo a pH a mmu a sa siame ( gare ga 5 le 7 ) semela se tlaa kgona go tsaya bonnye fela ga kotlo ya monontsha oo .
Patlisiso ka ditshedi ( kgato ya kgwebo )
KGAOLO YA 14
Go tsene nako e ntsi thata pele boradipolotiki ba tla go lemoga , ditheo mo baaging ka bophara , tse di ka rotloetsang mo baaging ba temokerasi di ne di farologana mo go lekaneng gore diphetogo tse jaanong di neng di amogetswe ka bontsi thata ke dinaga tse dingwe di ne jaanong tsa amogelwa .
A re kgotsofetse ?
Fa go rojwa , ditlhogo tse di tshwaetsegileng gantsi di thubega fela mme dithoro tse di setseng di latlhege tsotlhe .
O tla tshwanela go swetsa le go dumela le modirisi ka mofuta wa mesola e o tla ratang go e amogela jaaka karolo ya tumalano ya kabelano ya mesola ( bona MAMETLELELO 3 go bona dikao ) .
katolosa le go diragatsa melao ya go diragatsa bosiamisi , mo tsamaisong ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi , ya bana ba ba tlotseng molao , fa go netefatswa gore ba tsaya maikarabelo mo melatong e ba e dirileng ;
lemoge ditšhono tse di tlhagelelang mabapi le ketleetso ya matlole le tshegetso
Babalesega ka dijo
Dikomiti tsa Diwoto di ka dira dikatlanegiso ka ga merero e e amang woto kwa mokhanselareng wa woto , kgotsa ka go dirisa mokhanselara wa woto , kwa khanseleng ya toropokgolo kgotsa kwa khanseleng ya selegae kgotsa kwa dikomiting tsa khansele .
Dipeeletso tsa madi a a duelwang otlhe ka gangwe - tseno di ka dirwa nako nngwe le nngwe fa fela o se na go bula akhaonto ya gago ya peeletsommogo ;
Lefatshe le le sa nniweng e le la Mmasepala
Fa lenaneo ka boyotlhe le dirisiwa ka go tsenelela go kgona go bona bokamoso bo bo siameng le batho botlhe ba ba leng mo kgwebong ga go na ntlha ya gore o tshwanele go se kgone go tlhabolola kgwebo e e tlholang e tswelela pele ka dinako tsotlhe .
Mo lebakeng la montshakuno yo o se nang didiriso gotlhelele , go ngangisanwa gore go ba direla temothuo , ba ka ikokoanyetsa matlole go ka simolola temothuo ka bobona .
Rre Mokoena o ne a le mongwe wa bagaisani ba Kgaisano ya Molemi wa Ngwaga , 2007 - ga re ne re mmona ka Seetebosigo , 2007 , o ne feditse mogopolo go tlogela terno ka ntlha ya leuba .
Se se ka utlwala e se ntlha ya botlhokwa , fela mo ntshokunong ya dijalo , paakanyo ya mmu e simolola dikgwedi pele sejalo se ka jalwa .
Bokana ba kumo ya molemirui mongwe le mongwe
Tlhotlhwa e e ka nnang R 5 000 e ka dirisiwa go lekalekantsha lenaneo la gago la go jwala disonobolomo go tsamaelana le pharolganyo gare ga madi a a tla lokelwang le a a ka boelang .
Bontsi jwa dikwalo tsa gagwe bo totile go ribolola ditumelo tsa setso kgotsa filosofi ya Afrikan .
Tshasa kerisi mo go tlhokegwang teng .
Ka go ja tse dinoga di di jang go dira gore ditshenye di se nne ntsi mme ga go tlhokege gore go dirisiwe ditšhefu tse di senyang tikologo go di bolaya .
Fa a sa busetswe ka tshwanno go ka go gatelela go tlogela ditiragalo mo polaseng ya gago mme wa nna mohumanegi yo a sa kgoneng go adima madi gape .
Dipegelo tse di tlamela baagi ka tšhono ya go baya ditlhabololo leitlho .
IDP tiro 1 / 4 B : Tshekatsheko ya Tikologo
Kgaolo 4 ya MSA e tlhalosa dikgato , didiriswa le tsamaiso ka fa baagi ba tla tsayang karolo ka teng .
Ntlha e e diragala ka tlwaelo ka nako gare ga 09H00 le 11h00 fa monyo o omile mo lefetlhong .
Dirisa ka gale dipalogare tsa ntshokuno tsa gago tse di bonweng mo tirong ya temothuo ya gago fa deitha e le gona .
25 . Setlhogo se se khutshwane le tshimologo 80 - 81
Togamaano e e dirang sentle , e e ikaegileng mo baaging ke tirasanommogo magareng ga banna-le-seabe botlhe .
Bokana ba go simolola ba kalaka ya ditono tse pedi bo ka tlhokegwa fano ka gore kalsiamo e kwa tlase .
Kumo e rekisiwa e le mo maemong a a farologaneng mme tebo ya papatso ke go rulaganya bomosola go nna popego , lefelo , nako le leruo .
Ke batho ba le ba kae ba ba nnang mo magaeng a batho ba o ba emetseng ?
Ntlha e ga se tlhabololo mme batho bag a bo go thuse o le molemirui - ba a ithusa ka go duedisa wena .
Karolotuelo ( premium ) e ka duelelwa dithoro tse di ntshitsweng ke bantshadikuno ba ba tlhabologang .
Seno se dirwa ke gore temogo e e ka diregang ke seo se tshelêgang , mme ga se fela se se gopolegang se ka tshêlwa. "
Disalamorago tsa soya di ne di fulwa gannyane fela ka tshimologo ya mariga mme morago ga moo go ne go dirisiwa megoma e e sa kateleng go ya boteng jwa dimilimetara tse 250 .
Fa motho a ka metsa peo ya mokhure a ka fitlhela a nna le ditshupetso tse di makatsang jaaka ditantanyane , sedidi , motsikitlelo , pherogo ya sebete e bile fa go metswa peo e ntsi go lekana a ka idibala mme a tlhokafala .
Di e balegang : Go le gantsi disupi di raya dintlha tse di ka balwang .
Afrikan Affirmation e , e tswa mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwadileng , e le mmegadikgang wa the Golden City Post , ka 1955 .
Ditshupo tsa setlelerotinia
( d ) Fa go fitlhelwa e le gore phoso e ka fa letlhakoreng la ngwana , moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana a gololwe ka fa tlase ga ditaelo dingwe kgotsa a dira taelo ya gore ngwana a tlhatlhelwe go ya ka molawana wa 26 .
Go bona tlhogo ya dimela e e siameng go feta re tshwanetse go nna le lekidi le siameng tota .
Gonne dikgaotso di ka farologanana go ya ka motšne o o rileng , go ya le gore o dirisiwa jang , o se ke wa dirisetsa tšhate e tlamelo ya tota .
Mme mo Aforikaborwa yo mošwa , thuto ya seemo-gare e tlhotlhwa-godimo .
tlhama mekgwa ya go rerisana le baagi le mekgatlho ya baagi
E tshwanetse e gokagane le didiriswa tsa mmasepala le go tsamaelana le ditlapele , maitlhomo , ditshupo le diikaelelwa tse di mo IDP ya bona .
maruding a rona . . . mo dithunyeng tsa rona .
Kgaolo ya 1 : Goreng Bukatiriso ya Dikomiti tsa Diwoto e tlhokega ?
Eneji e emela bokgoni ba go rebola tiragalo .
Dikabo tsa leruri go ya kwa diwotong di setse di lekeletswe ;
Gape go naya molemirui kgono ya go gasetsa sebolayamefero pele ga nako ya go tlhoga ga peo ka fa pele ga sediriswa sa go jwala ka nako e go jwalwang .
Supa ditlhopha tse di ikaeletsweng , lefelo la porojeke , e tla simolola le go fela leng , ke mang yo o rwalang maikarabelo a go e tlhokomela , e tlaa ja bokae , le gore madi a tla tswa kae .
Karolo ya dikgato tsa thapo ya botlhe , jaaka lenaneo le le atolositsweng la ditiro tsa botlhe , e tshwanetse go sekegelwa .
Jalo tswelelopele le kgono di tlaa tla .
Se mosola thata mo mmung ka gore se kgona go jalwa mo mebung e e humanegileng naeterojene kwa ntle ga go tlaleletsa ka monontsha mme sa botlhokwa bogolo , se maatlametlo magolo thata mo bathong le diphologolong ka gore matlhare , matlape le peo ya sona di na le bolengkotla jo bo kwa godimo .
Ditekanyetso di tshwanetse go kgonwa go fetolwa , le gale ntlha e e ka nna kotsi ka boyona fa maano a ka fetolwa botoka fela go tswelela .
Go bolelela gore o ka nyeletsa sentle jang masaledi a kuno ;
E bontsha bleng le mekgwa go busa ka kgololosego ka batho .
Botsweretshi bo tshwaraganya batho .
O sa batla go kgona eng ?
" Go nna molemirui ke tiragalo e e tswelelang pele ka boiketlo mme ka go tlhoma mokgatlho go itumedisa go bona tswelelopele e e leng teng , " a re jalo .
o go tlhola maemo a Botsayakarolo jwa setšhaba , se e leng kgapeletso go dimmasepala tsotlhe ( go tsamaelana le MSA ) ;
Tlamelo ya terekere le didiriso tsa polase go Balemisi
Mebuso e na le go ka se tlhomame mo nakong mme e itsiwe ka go sa direng ditsholofetso e ka nna ka dinako tsa dipuisano- gape kgotsa mokgwa mongwe fela .
Mo go leng botlhokwa :
Go ipatlisisa go botlhokwa mo go thuseng bareetsi ba gagwe ba dialogane gore ba akanye thata ka maemo a a feletseng , mme a le boteng , a tsela e ba tsenang mo go yone fa ba simolola paka e ntšhwa ya matshelo a bone .
Dintlha tse di masisi tsa katlego :
Dipotsolotso tsa ditlhopha tsa baagi ( tshekatsheko ya boiphediso )
" Re nna ka gale re batla ditlhaloso mo lefatsheng le le re dikologileng , ka gonne mo lefatsheng le le kwa ntle , ditlhaloso tse di re thusa go ribolola ditlhaloso tsa gore re bomang mo kgatong nngwe le nngwe ya kgolo ya rona .
Mo tshimong e mela e katogile metara e 2 , 3 dimetara tse 4 300 di re naya heketara ya mmidi .
Re setse re lomile Mmuso tsebe ka go ba itsese gore baamogedi botlhe ba tshwanetse go nna balemirui ba ba setseng ba simolotse ka bolemirui mme ba na le tshupetso ya gore ba ka kgona ka ba tsene dithutiso , ba ba leng ditokololo tsa mafapha a dithutiso mme le gore ba setse ba dirisa thekenoloji e ba ithutileng go e dirisa .
Ka mo Es'kia Mphahlele a bonang ka teng , mokwadi o tshwanetse go tsibogela letswalo la gagwe ka gale mme a se ke a ema le setlhopha sa setso sa gagwe , ka gope fela .
Tse di akaretsa :
Lemorago
Mphahlele o tlhalosa mabaka a a sa rarabololwang " a a ka ga boitshupo - ba go nna moAfrikan le fa o se mo Aforika " , a e keteng a ile a busetswa-morago go ratwa " poelano le itshwarelano [ le ] go-seng-bomorafe " .
Grabber 2 : TT ke thulaganyo e e tlhokang tsamaiso ya kemo e e kwa godimo mme go fetogela kwa thulaganyong ya temodijalo e ntšhwa ga go kitla go diragala bonolo jalo kwa ntle ga mathata .
E seng go imolola e leng go golola . '
Fa o tlhoka kitso gape re go supetsa tsela go athikele e e kwadilweng ka ntlha ya ditiro mo Pula Imvula wa Moranang 2013 .
Ke ne ke sa itse gore reise e tlhoga ka fa tlase ga mmu le metsi .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
242896 : Bontsha kutlwisiso le go dirisa melawana ya Komiti ya Woto e e dirisiwang go tsaya karolo mo ditiragatsong ka bophara .
Meditshegetso e simolola go gola mo malokololong ka fa tlase ga boalogodimo .
Go ka nna mosola go roba ditlhaka tse dingwe ka diatla le go di latlhela mo sefong go netefatsa gore ga go na tse dingwe tse di latlhwang pele o simolola go dirisa sediriswa sa go roba .
Mae a thubega morago ga matsatsi a a ka nnang 3 go ya a le 5 mme go tswelela go nna dibokwana matsatsi a a ka nnang 17 go ya a le 35 mme nako ya go nna digaragara e ka nna matsatsi a a ka nnang 17 go ya a le 20 .
Kgetha ditlamelo tse di tla gasang dibolayadisenyi ka tshwanelo ka go se senye tikologo , ka go se senye madi le go dirisiwa botoka e bile di le phepa .
Sediriswa 6 : Didiriswa tsa dipatlisiso tsa tshekatsheko ya bong le tekanyetso ya loago
" Ka nako ya leeto la rona la kgwebisano le peeletso kwa People's Republic of China ka Diphalane 2014 , re saenile memorantamo wa tumalano le babeeletsi ba bagolo .
6.4 Go dirisa tshedimosetso ya IDP mo tiragatsong ya CBP : tiro le didiriswa
Morago ga moo go tsweletsa dipoelo tse di itshegeleditseng tsamaiso ya kgwebo ya temothuo e tlhoka go tswelela go tokafala mo tsamaong ya nako .
Go balela kgolo ya bontshadikuno go batlega go balela ga dikuno le ditsenngwateng tsotlhe le maiteko a go lekanyetsa ditokafatso le kelelo ya tota ya ditirelo go tswa ditsenngwatennye .
Boitumelo bo bo fitlhelwang kgotsa tloso ya kgatelelo , go lapa le tlhobaelo .
Baagi , ka ga leano la bofelo le tekanyetsokabo e e amogetsweng ya matlole go ya ka tlhokego ( sk . ka radio ya setšhaba , makwalodikgang a setšhaba ) ;
Thulaganyo ya botsamaisi ya pussoselegae ga e a bulegela setšhaba , fa thulaganyo ya peomolao yona e bulegetse setšhaba .
Motheo wa matlole wa tsamaiso ;
Gore o kgone go fitlhelela phitlhelelo e e kwa godimo ya loruo , go botlhokwa go tlhaloganya gore thulaganyo ya tshilodijo ya seotli e dira jang .
Bokgoni jwa go tsenatsena le jwa go buelela mabaka ; le
dipositi ka tlhamalalo mo akhaontong ya moamogeladitshiamelo .
Atolosa mananeo a thapo ya botlhe go milione o le 1 wa batsayakarolo ka 2015 le dimilione di le 2 ka 2020 .
Fa o fetola bokana ba metsi a a ntshiwang o tshwanetse go balela tsotlhe go simolola gape kwa mathomong .
Tlhotlhomisa ka masimo a nosetso .
Fa go na le pula e e feteletseng jaaka thibego ya leru mo boalogodimong jwa mmu jo bo sa sirelediwang , foo metsi a sa kgoneng go nwelelela mo boalogodimong jo bo dilegileng , kgogolego ya bogodimo e ka tlhola tshenyo e kgolo le tatlhegelo ya monono wa mmu .
Tshedimosetso go ya pele e ka bonwa mo webosaeteng ya Grain SA .
( i ) tiriso ya mofuta mongwe le mongwe o o leng mo go molawana wa 53 ( 3 ) ; kgotsa
Go na le dintlha di le mmalwa tse di tlhotlheletsang bonolo jo o ka adimang ka jona :
Ka go tlhoma tuelo ya go sila mmidi tlasetlase o sa bona baagisani ba ba batlang go dirisa tshilo ya gagwe ka gore tiro e dirwa ka tlhotlhwa e e kwa tlase mme ba bona ba boloka madi a mantsi ka go dirisa tshilo e e leng gaufi .
Le gale , go loga maano a go tlhokomela matlotlo a mangwe mo polaseng jaaka meago , masaka , dikgora , mekoro , jalo le jalo go ka nna tiro e thata tota .
Ke mang yo o ka dirang kopo ya PAIA ? 29
Ka lesego setlha se sa dijalo tsa selemo se ne se le botoka thata mme dijalo tsa gagwe tsa mmidi le sonobolomo di lebega bontle thata .
Motlhotlheledi o mogolo wa me e ne e le Rre David Gooseberg yo a neng a tlhomilwe ke AFGRI mme o ne a le morutintshi wa me wa ntlha .
O se ke wa ganela fa e le teng kgotsa wa gana go lebagana le yona .
Tekanyetso ka bogotlhe
Go tsitsinngwa R10-50 000 ka woto , kgotsa 1-2% ya tekanyetsokabo ya madi ya mmasepala , k.g.r. bokana ka R100-500 000 mo ngwageng 1 .
Motswedi !
Go letlelela badirisi ba ditirelo go nna le tshwaelo ka ga tsela e ditirelo di rebolwang ka yona ;
Palopalo ya tsalomadi - botoka
( a ) Maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga a a dirilweng ke magiseterata mo nakong e e fetileng go ya ka Molao ono kgotsa go ya ka Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi kgotsa go lekanyediwa ga dingwaga go ya ka Molao wa Bana ;
( a ) Le tshwanetse go dira ditiro tsa komiti ka botshepegi le kwa ntle ga poifo , go tsaya letlhakore kgotsa kgobelelo ;
( e ) go tlhomiwa ga mokgwa wa tsamaiso e e tlhakanetsweng ya tshedimosetso , go kgontsha go elwa tlhoko sentle , tshekatsheko ya letlhakore le maemo a fetogelang kwa go lona le go tsaya karolo mo mabakeng a mangwe , go neela tshedimosetso ka ga go tlisiwa ga bana mo tsamaisong ya bosiamisi ya ngwana le go neelana ka dingwe tse di tsamaisanang le bontsi mmogo le boleng jwa dilo tse di tsamaisanang le mabaka kgotsa tshedimosetso , gareng ga tse dingwe , go-
Bao ba ba kgonneng go jwala pele ga nako ba ka simolola go tlhola phetlhu - ke mmaba o o setu o o itshupang fela fa o setse o gorogile kgale mo masimong agago a mmidi .
" A re tlile go nna jaaka ba ba tswang mo go ba bangwe go ya bosakhutleng , ke go re , re le setshwantsho sa Lefatshe la Bophirima , ka gale re tabogetse go tshwara , gongwe le go feta , terena e e tsamayang ka lobelo lo lo kwa godimo e e yang kwa toropong ya lefatshe lotlhe e e ka se nneng teng gotlhelele . "
Seno se akaretsa , se a se bitsang ' thuto ya nnete ' - diporogorama tse di tlhomameng le tse di sa tlhomamang tsa : " go ruta-gape , go tlhakana-gape , go itlwaetsa-gape le tikologo ya go ithuta e e fetotsweng thata . "
Karolo eno e tla re naya dintlhakakaretso tsa fa go ganwa ka tshedimosetso ka fa tlase ga PAIA , le kaelo ya go dirisa melao e e letlang motlhankedi wa tshedimosetso go gana kopo .
Morago ga go amogela Taelo ya Magareng kgotsa ya Bofelo ya Kgotla , tokololo e tshwanetse go e gorosa ntle le tshenyo ya nako ka gonne e tlama motsibogi morago ga gore e goroswe kwa go ene le gore a e saenele .
Go reng bantshakuno ba sa batle go kwadisa ?
Seno se raya gore go bona direkoto tseno go batla gore mokopa-tshedimosetso wa tsone a tlatse le go romela kopo ya semmuso ( a dire kopo ya go di bona ) le go dira dilo go ya ka ditaelo tsa buka eno ya ditaelo pele ga fa kopo ya gagwe e ka akanyediwa .
Bruce o na le dingwaga di le 56 mme o belegetswe kwa Kwadike A / A kwa Lusikisiki .
LETLHA LA TSHEKATSHEKO E E LATELANG TOKOLOLO :
Togetso ya seatla e ka atolosa botshelo jwa konalo ga makgetlho a mararo go ya lesome mo godimo ga botshelo jwa go sa logetseng .
O tlhalosa go farologana go ka go ya ka bokao jo bo farologaneng jwa mekgatlho ya balwela-kgololosego mo dinageng tsa Afrikan .
Kganetso epe e e ntseng jalo e tla romelwa go modulasetulo , yo tshwetso ya gagwe e tla nnang ya makgaolakgang le e e se kitlang e ganediwa .
Le fa go ntse jalo , batsayakarolo ba le bantsi ba mmasepala ba tlwaetse go kaya ditlhopho tseo di ' nonofile ' kgotsa di ' nonofile ' ka bontlhabongwe fela .
Tswelela o ntse o tlhola dijwalwa tsa gago gore o itse fa go fetoga sengwe mo mmung , go mela le tswelelopele ya korong mme o netefatse gore o bone mathata a mefero kgotsa ditshenekegi jaaka a ka nna teng .
Selekano sa setsidifatsi se tshwanetse go nna 15 - 20 mm fa tlase ga molala wa tanka ya radietha , go ya fela ka thulaganyo .
Tota le fa o gatelelwa go reka sengwe se o neng o sa nagane go se reka go nna tlwaelo go lebelela tekanyetso ya gago pele - o tsaya tshwetso ya go dirisa madi o ntse tlhaloganya ditiragalo tse di ka tliswang ke go reka sengwe se o neng o sa nagane go se reka go oketsa mathata go tswelelong pele ya kgwebo ya gago .
Sekao , bong ba mosadi bo dira gore go anyisa ngwana e nne tiro ya gagwe .
( 5 ) ( a ) Fa go tlhophiwa mofuta wa phaposo mo tshekong go tswa mo maemong a ntlha jaaka go umakiwa mo karolong ya molawana wa ( 3 ) mabapi le ngwana yo o-
Mo maemong a a feleletseng , semela sa mmidi se ka nna le thulaganyomedi ya boleele jo bo ka nnang 1 500 m .
O tshwanetse wa baya tiro ya moagi leitlho ka gale go netefatsa gore o dira go ya ka polane le ditsamaiso tse di nepagetseng .
Ke goletse mo polaseng ya molemirui wa lekgoa le balelapa ba ka ke le modiri mo polaseng .
Go simolola go mela gantsi go tlisiwa ke go suga ga mmu .
Go dirisitswe mofuta ofe wa sebolayamefero pele mo tshimong e mme re batla go jwala dijwalwa tsa mofuta ofe isago .
O tlaa atlega thata mo temothuong ka gore o goletse mo tikologong ya temothuo .
Lenaneo la 1 : Sekao sa Tlhotlhwa ya Mmidi o Mosetlha mo SAFEX jaaka go ntse ka Sedimonthole 2015 .
Gape o tsene dithutiso tse dingwe tsa Grain SA .
Ga ke itse
Togamaano e letlelelwa ke Woto
Go Latlhwa ga Matlakala
Kadimo yona e e fa godimo fa e duelwa mo dingwageng di le lesome , e tlaa lebega jaana :
Thulaganyo ya medi e e fokotsegileng le yona e tlaa lekanyetsa monyelo ya dijo tsa dimela tse di botlhokwa .
Leano la tatelano le dira ka ntlha ya go sutisa maikarabelo mo dikgaolong tse tharo .
( iv ) go na le mabaka mangwe a a dirang gore ngwana a bone thuso ya kalafi .
Buka ya didiriswa ya dplg / GTZ Making Ward Committees Function e thadisa ka ga bangwe ba e ka nnang balekane ba ba jaaka :
Tiragatso ya tsamaiso ya porojeke e akaretsa go tlhama porojeke kgotsa leano la tiro le le :
Dibontshi tse di Botlhokwa tsa Tiro
Moloiso wa haeterojene o o kwa godimo o lekana le pH e e kwa tlase jaaka 1 mme moloiso wa haeterojene o o kwa tlase o lekana le boleng jwa pH jo bo kwa godimo jaaka 14 .
Ka 2008 Daniel o ne a tlhama setlhophathutano sa Siberia mme a tlhopiwa jaaka Modulasetilo .
Fa o batla kitso gape , o karomela emeile go jannie@grainsa.co.za
Metseletsele ya maatla ;
Setheo sa Matlole sa Temothuo-Potlana sa Aforikaborwa ( Micro-Agricultural Finance Institution of South Africa )
Mo tlhamong e , e e phasaladitsweng mo bukeng ya ES'KIA , Mphahlele , jaaka gale o tlhamaletse .
FA O TLHASELWA
18.1 KGOSI e diragatsa seabe se se botlhokwa sa bodumedi jaaka moagi yo o kwa godimo ga botlhe mo Morafeng ;
Go tlaleletsa bošwa jo bo botlhokwa jwa diminerale jo bo ka se ntšhafadiweng , metswedi ya tlhago ya naga e akaretsa mawatle , mmu , metsi , tshwanologo ya matshelo , letsatsi le mola o moleele wa lewatle .
Kakangwa ya Ditlhagiso tsa diporojeke
Dipatlisiso le baeyothekenoloji
Batlisisa mefuta e e farologaneng ya tiro e e dirilweng ke setlhopha sa porojeke
DIKHUTSHWAFATSO
go nepagala ga tsone ;
Go ya ka Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi , Puso e tshwanetse go tlhola Letlole la Terasete la Patlisiso ka Ditshedi le madi otlhe a a tlhagelelang mo ditumalanong tsa kabelano ya mesola a tshwanetsweng go duelwa gone .
Go kgona go dirisa mokgwa o o tshwanetse go nna le didiriswa tse di tshwanetseng tiro e .
5.2 Tlhaloso ya Ditlhogo le Ditlhopha tsa Direkoto tse di tshwerweng ke Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg
Mphahlele o ne a batla gore mowa le dikakanyo tsa Setho sa Afrikan di tswakanye ditheo tsa naga tsa isagwe gore Aforikaborwa o mošwa a se ke a ikaega ka paka e e fetileng ya bokoloniale .
Motlhatlhobi wa ditiro o tshwanetse go kgona go supa lekwalo la netefatso la gore ke motlhatlhobi wa ditiro le Lafapha la Bodiro , mme o tshwanetse go tlhalosa tiro e a e dirang .
Sa bobedi , maemo a patlego a akaretsa lotseno , ditlhotlhwa , ditatso le dithatego , palobatho le diromelwantle .
Bolwetse bo , bo ka tlisa tshenyego e kgolo le tatlhego ya madi mo disonobolomong le mo disoyeng .
Tlhagiso go makhanselara otlhe a diwoto le PR , ka batho ba ba tshwanang le ba ba fa godimo , ka tsamaiso ya buka ya metswedi ;
Khomišene e atlenegisa gore go retelelwa ga Lonmin ke go ikobela maikarabelo a yona a matlo ka fa tlase ga Maano a Loago le Tiro go tshwanetse ga itsisiwe Lefapha la Diminerale , mme lona le tseye dikgato tsa go netefatsa gore Lonmin e diragatsa maikarabelo a .
Fa o amogela dišere tsa gago tsa RBP , o ka nna wa di boloka kgotsa wa kopa Letlole go go thusa go di rekisa
Ditiragalo tse di tona tse di diragetseng ke dife kgotsa diphetogo tse di diragetseng mo baaging ba rona mo dingwageng di le 30-35 , ke dife ?
Kgona go ikgodisa go nna molemirui mo tshireletsong ya botsalano le ka go dirisa kitso ya gagwe .
Tsela ya IDP e kgontsha bothati jwa mmasepala go :
Go re tlisetsa mo go tlotleng ka ntlha ya inšorense ka tokelelo gape - ke ntlha e e leng botlhokwa fa go umiwa dijwalwa go tswelela .
1.1 " Modulasetulo " o raya Kgosi ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
Disoya tse di kgonang Roundup di fetotswe ka go dirisa boenjenere ba bojenetiki go kgona go fenya Roundup gore mefero e e leng mo tikologong ya semala sa soya e swe mme sona se tswelele go mela sentle .
Mphahlele o rotloetsa ka kgatelelo baithuti go tsena mo dithutong tsa bona " ka tlhaloganyo ya go batla maitemogelo , " " keletso ya go itse " le " lerato la go ithuta . "
Tsela ya tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye
Mo go ka fitlhelwang teng kitso ya tlhotlhwa e e ka nnang teng gape ke kwa dikgaolong tsa ditlhaka kwa Khampani ya tirisano ya gago , ba ba umang dijo le kwa balemirungi ba ba leng bankane ba gago ba ba dirisang kumo go fepha kgotsa go oketsa tlhotlhwa ka go fetola peo ya dioli .
( i ) ke motšhutšhisi go ya ka Kgaolo ya 6 ; kgotsa
TIRWANA YA BO 2 Ke dikgwetlho dife tsa botsayakarolo jwa setšhaba tse o itemogelang tsona jaaka Komiti ya Woto
Dirisa lenanetekolo ya dithoto mabapi le dipuisano tse di rulagantsweng , tse di ka ga matshelo a setlhopha .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Ntlha e nngwe ya go senya tota ke go lokela sebolayamefero mo tankeng pele ga go lokela metsi !
Leba Kaedi ya Go Tlhomiwa le Go Tsamaisiwa ga Dikomiti tsa Diwoto , Kasete ya Puso ya bo 277699 24 Seetebosigo 2005 .
Mogale wa rona yo o hulereng , Moporesitente Oliver Tambo , o ne a amogetswe kwa nageng ya Zambia dingwaga di ka nna 30 le Maaforikaborwa a mangwe a a neng a le kwa botshabi .
Lebaka la se le fitlhelwa mo ntlheng ya gore temothuo ke boiphediso jwa mong-montshadikuno gape ke mokgwa wa botshelo .
Mphahlele o raya gore go ne go ntse go ka buiwa jalo ka ga boswa ba temokerasi e e lokologileng mo kontinenteng ya Afrikan .
Dimela tse di jwetsweng di tlhogile sentle go feta mme mefero e neng e fisitswe e ne e sa kgone go tswelela .
5 ( a ) Maloko a baagi a na le tshwanelo . . .
BATSAMAISI
Go botlhokwa gore mmogo le batsamaisi ba woto , go nne le batsamaisi ba mmasepala go tswa mo maphateng a a amaneng a mmasepala .
Mo go Mphahlele " se e seng sa nnete se " , ke " ntlha e e fosagetseng " .
Le fa go ntse jalo , baagi ba karetsa ditlhopha tse di farologaneng tse di nang le dikgatlhego tse di gaisanang e bile ga se ditlhopha tsotlhe tse di ka kgotsofadiwang ka nako e lenngwe .
Lenaneo la 1 : Pofaganyo ya ditshupetso tsa mmu
Akanya ka ga mabaka a a latelang fa o tlhopha setlhopha sa bafatlhosi :
Ka 2030 , Aforikaborwa e tlhoka tsamaiso ya thuto e e nang le tse diponagalo tse di latelang :
16.2.6.1 dira tumalanong le Melao ya Ditaelo ; le
3 / 4Tseokarolo
E ya go tswela baagi mosola ka gone baša ba e dirisetsa . . . ditlhopha tsa basadi di ka kopanela mo go yona mabapi le . . .
Go bonolo go bona ntlha ya ga Mphahlele ya gore polelo ya maikwatlhao e bonolo go amogelega , e le ya motho-ka-sebele fela , gonne ga go ope yo o ka bontshang maikutlo a lotso lwa gaabo ka go bolela kutlobotlhoko ya gagwe-ka-sebele .
Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa gape gore di neelwe pegelo ka tlhomamo mabapi le go tsena le go tswa ga madi a mmasepala . ' Go tsena le go tswa ga Madi ' ke go tsamaisa madi ka go tsena le go tswa mo akhaontong ya mmasepala ya banka .
Mokgwa wa go busetsa metsotso kwa khanseleng ga o a lekana .
Fa mosimolodi a simolola go itse " sephiri " le kitso tsa molemirui yo a di itseng , o nna le kitso go nna molemirui tota !
1.4.6 o tshwanetse go tlhokomela kgwebo ka botlalo mme gankitla a dira kgwebo nngwe gape le / kgotsa a tsaya maemo mangwe ntle le tetla e e kwadilweng pele ya GEP ;
Togamaano le tsenyotirisong tse di agetsweng mo dikgônong le ditšhono e seng mathata ( go dira gore re kgone e seng go digwa ke mathata ) ;
Ga go sa tlhole go le tiro e e botoka fela .
3.5 Aterese ya Poso
Go tshela laeme
Mo go se , dipholo tse di gaisang di fitlhelelwa ka go tshola mmugodimo o tlhanyaolotsweng ( ±5 cm ) mo go nang le dibodi .
Go ya ka Es'kia Mphahlele , dipuisano tsa ditlhopha tse dinnye mo motseletseleng wa ditlhogo - boeteledipele , boleng ba tirelo le tsamaiso ya kakanyo ya setšhaba - di ne di tlhokega , go tlhalosa ditshitsinyo tsa Setho sa seAforika mo kgwebong .
Fela le gale se tshwanetse go tlholwa letsatsi le letsatsi go bona dikgoreletsi kgotsa kgobokano ya lorole .
Mongwe le mongwe o tshwanetse go ultwela thulaganyo ya tiriso e .
Go tshwanetse ga nna mo pontsheng fa makoko mangwe ao e seng puso a rwala maikarabelo a go tsenya tirisong dikarolo tsa leano tirisong .
Gape di ka bonwa kwa ofising nngwe le nngwe ya porofense ya Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa , le mo webosaeteng mo atereseng ya www.sahrc.org.za.
Mowa o tsweleletsa go mela ga mokobo mme metsi a pula o tlaa ntsha diasete tse di leng teng mme letseto le tlaa bola .
Bontsi jwa Bantsho ba tswelela go sotlega ka khumanego .
4.5 Tatelano ya se se tla tlotlwang kwa dikopanong
Ke dirisa bolemirui mo lefatsheng la bolegae la bokana bo bo ka nnang diheketara tse 12 mo motseng wa Khumbula gaufi le White River .
Mokgwa wa bomong ba naga ba Afikaborwa bo fetogile gantsi go tsweng nako e Tshwaragano ya Botlhaba Intia ya Maholannere e tlhomile Koloni ya Kapa ka 1652 .
gatelela dipotso tsa dipuisano le badirammogo
O jetse diheketara tsa sonobolomo tse 60 , diheketara tse 42 tsa mmidi o mohibidu le tse 48 tsa mmidi o mosweu .
Fa o ka tsaya dikaommu le go nontsha mmu wa gago ka nepagalo , o tlaa bona dijalo tse di botoka .
Go omisa Harpagophytum procumbens
Mmasepala wa Mtilini o ne o na le tekanyetsokabo ya bokana ka R65 000 fela ya tiro ya diwoto tsa ona di le 18 .
Tsamaiso ya ntshodikuno - tiragatso ya ntsho ya dikuno ;
Tiro ya IDP ya1 / 6 Tshekatsheko ya tsa Loago-ikonomi
Mokgatlho wa Tlhabololo ya Balemi ba Dithoro ( GFADA ) o o sa tswang go tlhamiwa , ka tirisano le Grain Value Chain Network ( GCVN ) , ga o a tshwenyega fela ka go sa nneng le dipoelo ga ntshokunothoro e e anameng mo Aforikaborwa , mme gape le ka tshusumetso ya matlhotlhapelo a se se nang naso mo go bosetlabošweng mo temothuong .
Botlhokwa jo bo kwa tlase / potlako e e kwa tlase .
Mekgatlho ya dikuno e dira tiro e ntle fela ditlamorago tsa ditshenyegelo di a boitshega .
Tlamelo - balemmirui
Fela le gale dilekanyo tsa ditshenekegi di tshwanetse go bewa leitlho thata gore go netefadiwe taolo e e sa tureng .
Tona Gordhan o rile Cogta e rometse dikatlenegiso kwa Botong ya Melelwane ya Bommasepala go leba sešwa bommasepala ba ba sa direng lotseno .
Mmidi o mohibidu le bupi jwa ona di ne di tsewa di se na le patlego e nnye ya go jewa ke batho kgotsa e e se yong gotlhelele mme ka tlwaelo ga di botlhofo go di bona .
Ditshenekegi ;
Mefero e simolola go gaisana le dijalo fela fa e setse e dirile thulaganyo ya medi ya leruri - fela fa e setse e fetile kgato ya botlhogela .
Tse di akaretsa :
Disoya di ne di jwalwa kwa Asiabotlhaba kgale pele ga go kwalwa ka tsona mme di sa le dijo tse di ratiwang kwa Tšhaena , Japane le Korea go bapisa le dikgaolo tse dingwe tsa lefatshe .
Bolwetse jwa sukiri bo ka laolwa ka dijo tse di itekanetseng , go ikwetlisa le phekolo .
Tsamaiso e e lotaneng ya diporogerama le mananeo
Dibontshi tse di botlhokwa tsa tiro ( KPIs ) ke maikaelelo a a siameng , a a lekanyegang a badiri badiri ba dumetseng go a fitlhelela mo nakong e e rileng .
Diathikele tse dingwe tsa pele tsa Pula di ne di gatelela kgono ya go goga metsi ya mefero le dikhemikale tse di tlhokiwang go di laola .
Le fa go tlhagisitswe diphetogo nle ditlhabolo tseno go tloga ka 2009 , bogolosegolo tseo di amanang le go lekola baithuti le go tshegetsa tlhabololo ya barutabana , dikgwetlho di santse di le .
4 . Go tokafatsa dipeeletso tsa poraefete mo mafelong a a dirisang ditiro tsa diatla thata , a a nang le kgaisano e ntsi le mo a a romelang dilo kwa ntle ga naga , ka go okediwa ga go fokotsa mathata a go hira badiri ba ba botlana thata .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go johank@grainsa.co.za .
10.3.7 Go tlola Melao eno ya Ditaelo ; le
Fa ba dira jalo ba tshwanetse ba a buse mo go ona ngwaga oo wa matotlo .
Re itse gore kgomo e le nngwe e tlhoka dijo tse di omeletseng tse di ka nnang 10 kg ke letsatsi mme jaanong re ka balela gore bala e le nngwe ya 250kg e nna dijo tsa kgomo e le nngwe matsatsi a le 25 .
Go setse palo e kana kang ya dibatana tse di bolayang tse di senyang mo nageng ?
Khomišine ya Ditlhopho e tla tlhoma maloko a Baagi a a senang molato ope go nna Batlhankedi ba Ditlhopho , mme mongwe wa bone e tla nna motlhankedi yo o okametseng gore a tsamaise le go baya leitlho thulaganyo ya ditlhopho , mo Lefelong le a a betsweng mo go lone .
Jaaka sekao , maemo a kgotlhang a ka feletsa e le tirisodikgoka , batho ba a gobala , le go tlhola tsitsipano le poifo .
Mmidi o o sa kgotlelegang ke dipholo tsa botsamaisi jo bo siameng jo bo tswelelang jwa dijalo tsa mmidi go na le maiteko a a phatlaletseng a taolomofero .
Setshwantsho 4 : Balemirui ba bašwa ba ba lebelela diterekere tse re di dirisang go ruta ka Lenaneo la Tlhabololo Ya Balemirui .
Gape go botlhokwa go botsa balemirui ba ba setseng ba kgonne , ba ba thusang balemirui le ba ba leng mo dikgwebong tsa bolemirui go go thusa go tlhopha palo ya dimela e e ka dirisiwang mo tikologong ya polase ya gago .
ditlhopho tsa ditirelo .
Fa setlha se fitlhela kwa se felang teng mme re kgona go lekalekantsha gore thobo e ka nna kana kang ka nnete , fa go na le sengwe se se ka robiwang , go tlaa nna botlhokwa go leka go balabala ka bonako jaaka go ka kgoniwa go netefatsa gore poelo ya madi e tlaa nna kana kang mme e bile le gore go ka tlhokiwa bokana kang .
Ba ne ba dira ka go tshwana le fa e le go tlotla le go rata badimo - ba ne ba e bitsa ka gore ke go rapela badimo .
Tlhola tsotlhe tse di tlholwang ka letsatsi .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Se , se ka tokafatsa maikarabelo le go bosenangbofitlha mo tirisong ya didirisiwa tsa mmasepala le go dira gore dikomiti tsa diwoto le baagi ka kakaretso go lemoga thata ka ga mathata a nnete a setegeniki le ditšhono tse di tshwanetseng go kaela ditshwetso tsa batsamaisi le baporofešenale .
Masalela a dikuno tse a ka nna kotsi mo mongweng le mongwe yo o dirang ka motšhine .
THULAGANYO YA SETLAMO
Komitikhuduthamaga
Tlhalosa
tlhalosa diabe le maikarabelo a dikomiti tsa diwoto le ditokololo go batsenela- kopano ;
Kgwedi e le nngwe pele ga tshekatsheko modirisi o tshwanetse go neelana ka tshedimosetso e ntšhwa ya sedirisiwa ka ga patlisiso ka ditshedi .
Ka gonne Dikomiti tsa Diwoto ke mesele e e botlhokwa ya tlhaeletsano mo legatong la selegae , di tlhoka go netefatsa gore tshedimosetso e ba neelanang ka yona mo baaging e nepagetse e bile e tlhaloganngwa ke botlhe mme baamogedi le bona ba tshwanetse go neelana ka tshedimosetso e e nepagetseng mo khanseleng le mo bakhanselareng .
Go gasa morago ga go jwala mme pele ga tshimologo ya go tlhoga ga dimela ka asetokoloro le sesireletso ka bokana ba dilitara tse 0.8 ka heketara tsa diteng tse di dirang gape le metsi go ka ja R70 ka heketara .
Go tlhomiwa , go tsenya tirisong le go tlholwa ga mokgwatsamaiso wa tiragatso
Fa o sa dire poelo mo bolemiruing gona go raya gore o bo o na le lotseno lwa sebopego sengwe go etleetsa bolemirui jwa gago .
12.30 go fitlha ka 1.30
Phetiso ya tshedimosetso .
Fa pula e ka na ka lebelo , merwalela e ka oketsega .
Referense :
Fa disoya tse di fenyang Roundup di simolola go nna teng balemirui ba ne ba kgona go jwala peo ya teng mme ba gasa tshimo yotlhe ka Roundup gore mefero e swe e bile dijwalwa di kgone go mela di sa tshwenyegwe .
Bokgoni jo bo lekaneng jo bo neetsweng jwa setheo
Aforikaborwa gankitla e itebaganya le mokgwatsamaiso wa go elela tlase o o tlhotlheletsang dikgotlhang .
Re latlhegelwa ke ntlha ya go batla go ja le phiso ya go batla go tswelela pele .
PEGELO - tsibogo mo molaetseng o o boelang kwa moromeding
Re tshwanetse go tswelela go dira dilo ka tshwanelo , ka go siama , fa re batla go nna balemirui jaaka go tshwanetse .
Tlhaolele e tlogetse motlhala o o maswe wa sebaka .
3.2 Ditshupo tse dikgolo tsa tiragatso
1.3.2 ditshupatlotlo tsotlhe tseo go tlhokegang gore di rebolwe go ya ka tiro e e konoseditsweng mo tsamaong ya nako di tla rebolwa jaaka go tlhagisitswe mo diponelopeleng tsa madi a seatleng le gore dituelo tsa ditshupatlotlo tseo di ka solofelwa go duelwa go ya ka diponelopele tsa madi a seatleng ; le
O ka nna wa ikutlwa -
Ruta badirisi ka dikotsi tsa didikologi mme tlhomamisa gore ba itse mathata a go kapiwa ke sedikologi .
Baagi ba rona ba akaretsa batho ba mefuta e e farologaneng ka ditsamaiso tsa boleng , ditsela tsa botshelo , tumelo , dipuo , diitlhopelo tsa bong , ditaele tsa moaparo , le diponagalo tsa sebele .
O tshwanetse go tlhokomela mme a lekalekantshe dinopolo tsa bakonteraka ba ba farologaneng .
Kakanyo ya Grain SA ke eng ?
O patelesega go akanya gore o ya go dirisa metswedithuso efe - bathapiwa , metšhine le didiriso le tse dingwe .
( b ) Criminal Prcedure Act mo lobakeng la mogolo .
Re tlhoka metsi go phela , mme tota le ditshedi le dimela !
Kgatelelo ya bong ke tiriso ya maatla ka maikaelelo kgotsa ntle le maikaelelo a go kgaphela thoko go aroganya , le go ja basadi ntsoma ka tumelo ya gore banna ba gaisa basadi .
KAROLO YA 3 : MABAKA A A TSHWANETSWENG GO TSEELWA TLHOGONG KE MOREETSA-TSHEKO MABAPI LE TSWELOPELE YA GO TLHATLHELA LE GO BAYA NGWANA MO LEFELONG LE LE RILENG LE MAEMO A GO MO TLHATLHELA KWA LEFELONG LA DIPATLISISO TSE DI DIRWANG PELE GA TSHEKO KGOTSA KWA KGOTLATSHEKELO YA BOSIAMISI YA NGWANA
Go dira gore leano le atlege go tla tlhoka marara a ditiragalo le dikgato tse di ka tsewang , mme kgatelopele mo letlhakoreng je lengwe e ikaegile mo kgatelopeleng mo go je lengwe .
Go dira jaaka motheo wa semmuso o o dirang tiro e e rileng .
Porojeke kgotsa tiro
Go tlhokomela metšhine fa lethuuthuu le fedile
Tlamelo
Tsenya tirwana e motho a e dirang ka nako e e supilweng , a ke tiro e e nang le tuelo , le gore tuelo ke bokae ka ura .
Mefuta ya korong ya mariga e tlhoka nako e go netefatsa gore semela se tsene mo kgaolong ya go uma kwa mafelelong a nako ya go mela .
Boeletsa tiragalo mo matlhakoreng a mangwe otlhe a tshimo , mme o tshwantshe tshimo mo pampiring .
Re tlhoka go netafatsa gore ditlhaka di tsene mo sefaleng ka bontsi jaaka go kgonega ka gore bontsi ba ditlhaka bo tsamaelana le koketso ya bokete ba kumo le koketso ya thobo .
Go dira leano
Dijwalwa tse di farologaneng le tsona di mela go farologana ka maemo a a farologaneng a asitit mo mmung .
Go botlhokwa go supa mo tumalanong gore ke mang yo o tla rwalang maikarabelo a ditshenyegelo fa kgotlhang e ka tlhagelela .
Mo Kopanong ya Millennium ka kgwedi ya Lwetse ngwaga wa 2000 , maloko otlhe a United Nations a ne a dumalana ka go tsepamisa tlhabololo le go fedisa khumanego ka go tsenya tirisong Millennium Declaration .
Tshwenyego ya semotšhine
Kamogelo le ditlhagiso
Ditumalano tsa 1992 tsa Mefutafuta ya Ditshedi ( CBD ) di ne di a baya tsela e ntšhwa ya go tshola kgwebisano ya didirisiwa tsa lotsalo le taolo ya utulolo ya ditshedi .
Fa kgaolo e nngwe e supa tatlhego e tshegetswa ke dikgaolo tse dingwe tse di supang poelo mme o tshwanetse go tsaya tshwetso ka ga maemo a yone .
Le fa go le nnete gore go gola go siame re bona ditlhopha tsa balemirui ba ba thusanang di ntse di oketsega mo lefatsheng , ke gore go tla tlhola go tlhokegwa molemirui yo a dirang ka tshwanelo , yo a dirisang ditšhelete ka tshwanelo le ka go akanya mo tikologong ya tse a nang tsona .
4.2.1.9 Go phasaladiwa le go tsenngwa tirisong ga pholisi e e amogetseng semmuso
Thaseke 2 Buisanela dipotso tse di latelang
Polelo ya ga Mphahlele e e latelang , go tswa mo athikeleng e ya 1998 , e bokete , go ya ka kgwetlho e e runyang ya kgolagano mo Aforikaborwa .
Tlhatlhoba top link
Dingwaga di le mmalwa tse di fetileng , ga se dingwaga tse dintsi tse di fetileng , go ne go tla nna bonolo go re go na le tsela e e tlhomameng , ditekanyo tse di tlhomameng mme go na le mokgwa o o amogelegileng wa go dira dilo .
12 . A porojeke e tsamaelana le maikaelelo a magolo a diporogerama tsa bosetšhaba tse di jaaka RDP ?
E ne e le kotlhao e e setlhogo mo go Mphahlele yo go ruta , mo go ene e neng e se tiro fela ; mme e le boiphediso .
Rremogolo le ena o ne a le molemirui , fela o ne a se na maitemogelo jaaka rre yo o jalang dilo tse di farologaneng jaaka Khabetšhe le ditapole .
1 Ke ditiro dife tse di tlaa tlhokegang go tsenyatirisong porojeke ya tshingwana e e dirang lotseno ?
Fa ke tswa tirong maitseboa , ke tlhola tsotlhe gape go netefatsa gore go siame .
A lenane le le tlhatlositse maemo a basadi ?
A o na le setlhagodi ?
Mofuta wa pitso
Mo malobeng temothuo ya Aforikaborwa e ne e tsewa jaaka e e beetsweng thoko le go tlhaolelwa mo diikonoming tsa bosetšhaba le boditšhaba .
Morutwana jaanong e nna motsayakarolo yo o matlhagatlhaga mo tsweletsong ya thuto .
Phetišine ke tsela ya go tlisa ngongorego kgotsa go tlhagisa ntlha ya matshwenyego a setšhaba go Palamente gore e tsaye dikgato go ya ka dithata tsa yona .
Ka tsela eno monagano o rutiwa gore o bone mosola le tshiamelo mo tikologong .
Dintlha tse pedi tse di botlhokwa tse moithuti a tshwanetseng go di tlhabolola ke kgono ya go botsa dipotso le reetsa mme le go ithuta !
Maikaelelo a matsapa a a kgethegileng ga se go tlhopholola ka go ba direla molemo , fela go fitlhelela dipoelo tse di lekanang tsa batho ba ba itemogetseng thapolo mabapi le batho ba ba sa e itemogelang .
Go tsweng nako eo ga a ise a lebelele morago .
Ka ntlha ya thulaganyo ya CCMA bobelotlhomogi ka tlwaelo bo bapile le modiredi .
Dintlha tsa go reka di kwadilwe go supa bonnete ka dintlha tsa selo se se rekilweng , palo ya tse di rekilweng , tiro e e dirilweng mme gagolo tlhotlhwa e e duetsweng ?
Go rulaganya tsela ya go duelela batsamaisi mesepele le dijo , le go swetsa gore a go duelelwa tiro ya nako e e feteletseng , a go neelwa nako ya go ikhutsa jj ;
Setlha se se fitileng go ne go le monate tota ka gore re kgonne go tsena mo thusong e e fiwang ke Lefapha la Tsweletsopele la Mafatshe le Tlhabololo ya Mafatshe go ditlhopha tsa balemirui kwa Foreisetata .
Mokgwa wa tlhotlhwannye go boloka mmidi ke go ipolokela mmidi mo dikgetsing , mme go ka tlisa mathata .
Kgololosego go se nne le go tlhorisa ;
Gakologelwa ka gale gore dintlha tsotlhe tse di ka fetoga ka nako eo mmidi o tlaa robiwang ka yona ngwaga o o tlang ka Phukwi 2012 .
Motlhabolodi wa Thoto
Gape go botlhokwa gore o rekise tlhaka ya gago ka dikgaolo .
Dijwalwa tse difarologaneng di dirisa difosofate , kalsiamo , maganesiamo le potasiamo go tsweng boteng ba mmu bo bo sa tshwaneng .
6 . P : Motho a ka dira jaaka motlhokomedi lobaka lo lo kae ?
Tlhabololo ka tswanelo ya semela sa korong ka matlhare a sone , kutu , ditlhogo , le ditlhogwana e laolwa ke kopantsho ya dikgaolo tsa bollo kgotsa didikrii tsa matsatsi a go mela ( DMM ) .
ke eng se batsayakarolo ba tla ratang gore CBP e e fitlhelele
Tlhokomela kgaolo e mme o laole mefero ka dikgwedi tsa selemo sentle e bile o tlaa fitlhela o lemoga koketso ya bokana ba kumo fa o e dirisa gape morago ga ngwaga ka ntlha ya metsi a a kgobokantseng mo mmung .
bakhanselara ba diwoto , ba tlhophilwe jaaka bontlhopheng , ba emetse diwoto tse di rileng ; le
Fa tiragatsitolamo e e sokameng e ka se kgalemiwe ka mokgwa o o lolameng , e ka kgoreletsa setlhogo sa dikgato tsa tiragatso .
Kotsi e nnye
Go tlhokega gore o leke go netefatsa gore sejalo sa gago se nna le bongola jo bo lekaneng sentle mo mmung mo pakeng ya kgolo yotlhe ya sona .
Diphaephe Tsa Metsi a go Tima Molelo
Kitso e e siameng ya khomphiutara ;
Ga go na tuelo epe e e rulagantsweng ya motlatsa-modulasetulo mo molaong .
Botlhole bo bo tlwaelegilweng bo bo itseweng bo bo kadirisiwang ke Quickphos kgotsa Phostoxine .
Go sala morago mmu o o se nang kotlo mo dimela di sa kgoneng go mela mme go nna jaaka mo sekakeng .
Majang a a botshe a a jewa , ke go re a monate go jewa ka diruiwa mme gape a thugwa bonolo mo mateng a diruiwa .
Go na le ditshupetso tsa tiro ka go di dirisa fa o ntse o lebeletse go go naya tlhaloso ya gore di dirisiwa jang e bile le gore kgono ya teng ke efe .
14.9.2.6 kgakololo epe ya Ofifsi ya Kgosi ka ga kgonego ya gore go dirisitswe madi kwantle ga tetla kgotsa kwantle ga maikano ; le
Ntshokuno ya kuku ya oli ya selegae e e ka bonwang mo madirelong a phepo ke 152 000 go tswa go ditono tse 387 360 tse di ntshiwang ke batlhotlhi ba selegae .
Leano le tlhalosa tlhagiso e ntšha ya tlhabololo e e batlang go akaretsa baagi , baša , badiri , bao ba sa thapiwang , le kgwebo ka go dirisanammogo le naga e e nang le bokgoni .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekrii ya Bolaodi ba Tikolgo .
Mefuta e mengwe e e melang le dijwalwa e ka dirisa bokana ba metsi ga raro go feta dijwalwa go naya kilogerama e le nngwe ya tse di omileng go lekalekantsha le tse di jwadilweng .
Ka kakaretso ga go bonale sentle gore dikomiti tsa diwoto di atlegile mo go reboleng pharologano ya dikgatlhego jaaka go tlhokega go ya ka Molao wa Ditheo tsa Mmasepala .
Batlhophi ( balatedi ) ba ba mo karolong e e rileng ( kgaolotlhopho ) ba ba tlhophang mokhanselara go ba emela mo khanseleng .
Sekao : go na le ditlhaka di le 30 mo 10 m .
Go simolola fa go batlwa go ungwa ka tshwanelo korong e e nosetswang go botlhokwa go tlhomamisa boleng ba metsi a a dirisiwang le mmu mo go tlaa jwalwang teng .
Ditlhoafalelo mabapi le tikologo go tsamaelana le paakanyo ya mmu
Bokonebophirima
Setlhopha sa ditsamaiso , tse di beilweng ka tlhomamo ka Melawana , go tlhomamisa Ditlhopha tsa Tsamaiso ( MC ) tse di farologaneng tsa maano a metsi
Mo mefuteng e e tlwaetsweng , go ka dirisiwa mofuta mongwe le mongwe wa sebolayamefero o o laolang majwang kgotsa mefero ya matlharephaphathi o o dumetsweng go gasiwa mo kanoleng .
Bantshakuno ba ka sireletsa dithoro tsa bona kwa SAFEX , go bona tlhotlhwa e e eletsegang mo isagong .
( a ) Go diragatsa kgotsa go latela mofuta mongwe le mongwe o o umakiwang mo go molawa wa 53 ( 3 ) ( a ) go fitlha go ( m ) , ( q ) le ( 7 ) ya Molao ono ; le
Ka setlha sa 2007 / 2008 Isaac o robile thobo ya palogare ya 3 , 5 tono ka heketara ya korong mo diheketareng di le 79 , mme le mororo go na le tshenyo e kgolo ya sefako mo mmiding wa gagwe , dijalo tse di mo masimong di sa ntse di siame .
Tshedimosetso e go ka nnang ga gangwa ka yone 53
Tlamelo
Tiriso ya madi go mafaratlhatlha a botlhe le yona e mo maemong a a kwa tlase go ya ka dieelo tsa hisetori .
Go ka nna ga umkiwa matseno kgotsa tshedimosetso ya lemorago go dira gore mmadi a tlhaloganye boemo jo bo leng teng jo bo dirang gore go tlhokege go tlhama pholisi le go tsenngwa tirisong ga yone .
Ba ba nang le dithata tsa go akanya ba tshwanetse ba dirise maatla a bona a boitlhamedi le botlhalefi gore ba tlhagise dikakanyo tse dingwe tsa lefatshe le le botoka .
Tsaya nako go amogela thuso gore o kgone go tlhaloganya Safex le jaaka e dira .
SAPS le ditokololo tsa yona ba tshwanetse go amogela gore ba na le maikarabelo go baagi le go bua nnete gonne ba dirisa maatla boemong jwa maAforikaborwa otlhe , Khomišene e buile jalo .
Le fa go ithuta-ka-namana go diragalela ka kwa ntle ga setheo se se tlhomameng , barutabana ba ba rotloetsang thata ke ba ka bobona e leng babotsolotsi ba leruri .
Fa le gona re lemogile gore bantshakuno ba ne ba sa dirise metswedithuso e ba nang le yona ka botlalo , mme ba tlhoka kemonokeng go ba thusa go tsepamisa mogopolo mo dintlheng tse dikgolo tse di atlegisang temothuo .
Ditiragalo tsa TB mo bašweng le batsofe e feta palogare ya bosetšhaba .
Sepodisi se dirile gape le maiteko a go buisana le bangaditiro .
Kgannyana e e tlaa tlhalosa gore setlhatlhobi sa katisegelo ya mmu se dira jang le gore o ka laola jang katisegelo ya mmu .
2 . Soboka tshedimosetso mo karolong ya B ya lenaneo ( kgabaganya merero ) , ya tshekatsheko ya mmasepala-ka bophara , ya tshekatsheko ya ikonomi , tikologo , setheo , .
Go tshwaraganwe le go dira " pull-out banners " mme di tlaa dirisiwa ke Motsamaisi wa Porofense mongwe le mongwe kwa dipitsong tsa ditlhophathutano le malatsi a bantshadikuno .
Le fa go ntse jalo , seabe se dikomiti tsa diwoto di nnileng le sona mo go sekasekeng IDP gantsi e nnile ka ga temogo ya ditlhokego tsa baagi .
1.1 . " Modulastulo " o raya motho yo e leng modulasetulo wa Kgotlakgolo yo e leng Kgosi ;
BASADI GA JAANA BA EMETSWE JANG MO PALAMENTENG ?
MOKGWA WA CBP O TLAMELA DIKOMITI TSA WOTO KA TSELA E E RULAGANENG LE MAANO A TIRAGATSO GORE DI DIRAGATSE SEABE LE MAIKARABELO A BONA .
Go diragala eng ka bathapi ?
Motho o tshwanetse go tlogela pabalesego e e lekanyetsang ya tselana e e betlilweng ke motho yo mongwe ka lenanethuto le le tlwaelegileng , go nonotsha tlhaloganyo ya gagwe .
Go ruta
Se akanye le e seng go ya go leka go kopa madi o se na leano la kgwebo le le pila .
Puso e bona lekgetho le le ntsi go tswa go letseno la batho .
Mathata a magolo a tikologo & matshosetsi
Go botlhokwa go tlosa dibering tsa maotwana a koltere ( kotere ) tsotlhe pele ga go simolola go jwala .
KGOLOLO KGOTSA TLHATLHELO LE GO BAYA NGWANA MO LEFELONG LE LE LE RILENG PELE GA KATLHOLO LE MABAKA A A TSHWANANG LE AO
Ka palogotlhe ya dikerediti di le . . . . . 
Fa re na le tshedimosetso e , re kgona go bona gore re ka go gakolola botoka jang .
Llaga nngwe le nngwe e e thatafetseng e tlaa bonala bonolo thata mme e ka lekanngwa .
Sclerotinia e e khuphetsweng mo mmung fa go lengwa e ka nna ya phela dingwa tse 5 e ntse e na le kgono ya go mela mo dimeleng .
( c ) go bewa ka fa tlase ga taelo ya tlhokomelo kgotsa kaelo ;
Dipegelo tse di tshwanetse tsa nna teng gape go bonwa ke botlhe .
Karolo ya 152 ya Molaotheo , e tlhalosa gore pusoselegae e tshwanetse go neelana ka ' puso ya setemokeratiki le e e nang le maikarabelo ' mme e rotloetsa ' go akarediwa ga setšhaba le mekgatlho ya setšhaba mo mabakeng a pusoselegae ' .
Afrikan Affirmation e , e tswa mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1998 .
( a ) mo lobakeng la ngwaga morago ga tshimilogo ya Molao ono , a neele Palamente diripoto tse di tswang mo Lefapheng kgotsa mo mokgatlhong mongwe le mongwe , o o umakilweng mo go molawana wa 94 ( 2 ) , fa Molao ono o tsengwa tirisong ; mme
Go botlhokwa ka gale go tlhaola mathata a a kgethegileng a mefero mo polaseng ya gago .
Mphahlele o nopola mokwadi yo o tlotlegang wa moKenya , Ngugi Wa Thiong'o yo o ikuetseng gore ditlhaloganyo tsa ba ba kileng ba nna batswasetlhabelo ba bokoloniale , di gololwe mo bokolonialeng .
Netefatsa gore o rekela terekere ya gago sethibelakgatselo se se nepagetseng , mme o se ke wa tlhakanya dithibelakgatselo tsa mebala e e farologaneng , gonne di farologane .
Go reka ditekete tsa dibaesekopo , bobogelo le tsa sefofane
Ke leruo la mofuta ofe o lo nang le ona kgotsa o lo kgonang go o fitlhelela ? ( dikgomo , dinku , dipodi , dipitse , ditonki , dikolobe , dikgogo )
Ke kantlha eo re tla tlhokang ditheo tsa loago le setšhaba moo batho ba tla tlhokang go thuswa go fola : bao ba sentsweng ke itlhokomoloso ya bona kgotsa go itsenya mo kotsing , kgotsa tirisobosutlha ya selegae " .
38 . A wena o dirisitse :
E ne e se batswelwamosola botlhe ba ba neng ba na le kgatlhego le go ineela go go lekaneng go atlegisa temothuo ;
Kerafo 1 e bontsha gore tlhotlhwa ya Safex ( ya kgwedi e e gaufi ) e balwa ka $ / tono e tsamaile jaaka tlhotlhwa ya boditšhabatšhaba ya korong mo go 2007 .
Fa o tšheka selekano sa setsidifatsi , ema go fitlhelela themphereitšha ya setsidifatsi e le kwa tlase thata ga ntlha ya go bela pele o khurumolola sekhurumelo sa kgatelelo .
Thulaganyo ya tsidifatso e ka latlhegelwa ke setsidifatsi mme sa dira gore enjene e gotele go feta , le go tlhola tshenyego ya dibering , diphisetene le dibelofo ;
Sediriswa sa IDP sa 7 : Letlhare la tiragalo la diporojeke tsa CBP tsa go akanyetswa jaaka diporojeke tsa IDP go tswa go tsa ditlhagiso tsa CBP go IDP ( Tiragalo 22 )
dirisa seteišene sa radio ya selegae go bona tšhono ya ' go leletsa mogala " moo baleletsi botlhe ba ka kgonang go letsa mme ba neela ditshwetso le go kopa go sedimosetswa ka botlalo .
Maemo a baemedi ba basadi mo maemong a botsayaditshwetso a ke afe ?
Molaotheo wa Aforikaborwa wa re setšhaba se tshwanetse go fitlhelela le go tsaya karolo mo Palamenteng le mo ditsamaisong tsa yona .
Fa bokana ba metsi a a leng teng mo mmung bo fokotsega go tsamaya ga kotlo go a tlhaela , mme fa go nna jalo , go mela ga semela go a tlhaela .
7.5 go tlamela ka motswedi o o tswang lefelong le le lengwe fela wa kaelo le kgakololo e e newang Kgotlakgolo ;
Mabapi ditshenyegelo le maiteko go bommasepala go tsamaisa ditlhopho tsa dikomiti tsa diwoto , ga go na netefaletso go tlaa nna thuso e e tlaa diragalang mabapi le go bona mokgwa o siameng o o mo molaong wa dikomiti tsa diwoto .
Athikele e kwadilwe ke APN du Toit le EA Nemadodzi , Setheo sa ARC-Grain Crops .
Tuelo e e dirilweng ka gonne o dirisitse madi a a adimilweng .
Kgatlhana le balemirui ba kgwebo ba rona ba ngwaga ba ba tlhophilweng e le ba bofelo
Sedirisiwa se se totileng dikabelo sa tlhokomelo le tlhatlhobo se tshwanetse go letlelela ditotiwa go tlhagisiwa ka tsela ya tumelano gore dibontshi le setotiwa sa sebontshi sengwe le sengwe di a tlhaloganyetsa mo go mongwe le mongwe go simolola kwa tshimologong , go akaretsa baitseanape ba mmasepala le baagi .
Thefosano ya dijwalwa e telele e ka nna dingwaga tse di leng lesome , ka go nna dingwaga tse tlhano tsa go jwalwa luserene go latelelwa ke dingwaga tse tlhano tsa go jwala tsa tse di busetsang poelo ka bonako .
Leano la kgwebo : ditiro tsotlhe tse di golaganngwang le go lemoga tlhokego e e rileng ya ba o ba direlang le go tswa letsholo gore o kgotsofatse ditlhokego tsa bona go na le ba ba gaisanang le wena
( e ) go nna teng ga bonno kwa lefelong le le siametseng tlhokomelo ya ngwana le moša .
Gape ke ithutile gore tiro ya go jala ga se ya balemi fela , rona jaaka batho ba bašwa , re tlhoka go itse go le gontsi ka temothuo gore re tle re kgone go ntshetsa batho ba bangwe dijo , mme go tloga gompieno ke ya go itirela tshingwana ya merogo ka gore ke ithutile gore nka fitlhelela go le gontsi ka go jala .
( b ) a anamise Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho phatlalatsa mo matsholong ape a ditlhopho ; le
Bothata bo dira gore korong e kgone go fenya botsididi bo bo tseneletseng ba mariga , serame sa dikgakologo , mogote wa selemo le komelelo ya dikgwedi tsa Diphalane , Ngwanatsele le Sedimonthole .
Ke tshepa gore o jwetse dijwalo tsotlhe tsa selemo tse o neng o rulagantse go di jwala mme dijwalo di a solofetsa .
Setlhopha / Diphetogo mo gare ga setlhopha
Tshola porojeke e le nnye le go laolega .
Ka tsela ya tshugopotlana , go feta 15% ya dirite tsa dimela e tlogelwa mo tshimong mme taolomofero e dirwa ka dikhemikale .
Re tlhoka go fokotsa go bataola ga mmu
Fa go na le go feta mokgweetsi a le mongwe , ke mang a rwesiwang maikarabelo a terekere ?
Se se lekeleditswe gangwe le gape , mme seipato ke gore rakonteraka o tlaa dirisiwa fela mo dikgatong tsa tshimologo , mme montshakuno o tlaa itirela tiro kwa morago .
Mareo a a kitso ya setso le kitso ya dilo tsa fa gae a dirisiwa ka gale ka thefosano fela a ka kaya dilo tse di farologaneng .
Moporesitente wa mokgatlo o , Ngaka Phophi Ramathuba , o rile o solofela fa koketso e e tla baka tokafalo e kgolo ya boleng jwa tlhokomelo ya boitekanelo kwa ditheong tsa kokelo .
Tirisetso e e seng ya kalafi e tshwanetse go nna e e seng ya semolao
Katiso mo go phatwe 2008
Go simolola dithulaganyo tsa taolo tse di lekaneng go tlamela ka dipegelo tsa tswelelopele gore dikgato tsa paakanyo tse di ka tlhokegang di dirwe ka nako e e tshwanetseng .
Wena , jaaka rakonteraka o na le maikarabelo mo montshadikunong yoo , yo kwa bofelong o tshelang ka kgwebo ya gagwe .
Dikhemikale tse dikhubedu le tse diserolwane di tshwanetse go beiwa di sa kopane mme badiredi ba tshwanetse go tlhokomela gore go nne jalo .
Komiti ya Woto e itsisitswee
tokololo
KGAOLO 4
Mo go bommasepala ba le bantsi , mabaka a a tlaa kgontshang phatlalatso ya komiti ya woto a mo diakitsisong tsa yona tsa tlhamo ya dikomiti tsa diwoto gmmogo le melawana ya boitshwaro .
Fa o se na kitso e o tla bo o le moseitse ka se ntlha ya kgono ya kgwebo ya gago .
Didiriso tsa kgatsho tsa segompieno kwa Australia di tlhametswe gore moloiso wa khemikale o pegilwe ka pabalesego mo sedirisong ( rig ) .
Bakgaoganyi le barutisi ka go tshwana ba tlhotlheletswa gagolo go dira gore thulaganyo e e kgone , mme botlhe ba ba dirang ba na le botsalano mo tirong dingwaga tse nne tse di fetileng .
dikhutsana di tlhoka thuso
Mo ntlheng ya Aforikaborwa , bantshakuno ba ba tlhabologang ke bosetlabošweng thata mo motshamekong o , mme melawana ya motshameko o , e matswakabele - tiragatso e e maatlametlo e tlhoka go kwena go go boitshegang .
Karolo e e bodileng e ka atologa ka bogolo jwa kgato kgotsa go feta go tlhatloga le kutu .
A go ka nna le twantsho e e botoka ya bobusaesi e e itirang jaaka e kete ke temokerasi , twantsho e e gaisang go baya diphitlhelelo jaaka seipone fa pele ga mmusaesi ?
Ga ke tlhomamisege
Molemirui o tshwanetse go netefatsa gore bokana ba metsi a a leng teng a nne bontsi bo bo tlhokiwang ke dimela jaaka di tswelela go mela ka bonako jalo .
Tlaleletsoboleng ke eng ?
Go atlanegiswa , e le sekao , gore go dirisiwe tlhakatlhakano e e lekalekaneng ka dikilogeramo tse 150 go 200 tsa tlhakatlhakano ya 2 : 3 : 4 ( 30 ) e e nang naiterojene , fosofate , potasiamo , senke le sebabole fa go jwalwa .
Tsela e e mosola ya go tsamaisa kgato eno ke ka go :
Mo tiisetsong e , o gopotsa bakwadi ba Maaforikaborwa gore kwa ntle ga gore bone ba tseye maikarabelo , setšhaba sa Aforika mmogo le itemogo ya sona ya Seaforika di tla khutla go nna le popego le go somarelwa .
Thulaganyomaano e botsa , mme e araba dipotso tse supa tse di ka khutswafatswang jaaka go latela :
Tebosešwa ya ditiragatso tsa ngwaga : Khansele e tshwanetse go neela pegelo ka gale kwa dikomiting tsa woto le kwa baaging ka tekanyetsokabo ya bona le ka tebosešwa ya tiragatso e le karolo ya dikopano tsa baagi .
A wena jaaka montshadikuno o na le itlhophelo ?
Ga go na mokgwa wa go busetsa nako ya go kgona go thunya dithunya gape .
" Kitso ya setso sa Afrikan - ya gore re bomang , re ne re le bomang , le gore re batla go nna bomang - e tshwanetse e tlhalosetse botoka gore ke eng se se leng mo bothateng ; re rutiwa eng le gore re rutelwa eng . "
7.17 go romela diphuthelwana tsa kopano go maloko a Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio malatsi a le [ 7 ] pele ga kopano ;
A o na le diterekere le didiriso tse e leng tsa gago ?
Boleng jwa dikotla le menontsha tsa mmu tse di gogolelwang kwa lewatleng ke dinoka tsa Aforikaborwa ka ngwaga bo lekana le dimilione tsa diranta tse di se nang selekanyo .
Tlhotlhwa ya gago ya go motšhenefatsa ga e a tshwanela go feta R1 800 ka heketara ka ditiragalo tsotlhe mme ga go makatse go bona ditekanyetso tsa R3 000 ka heketara .
KA MADI A KGWEDI LE KGWEDI , E KA DUELELA GO BAAKANYA GOTLHE KGOTSA KAROLO YA DITSHENYEGO TSE DI KA TLISIWANG MO LEGAENG LA GAGO KE MOLELO DITSUATSUWE KGOTSA BOGODU .
14.7.1 Fa Kgotlakgolo e lemoga gore dilo di tshwanetse go dirwa kwantle ga go fitlha sepe le go sikara maikarabelo , ka go tlotla ditaelo tsa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa kgotsa tsa molao ope fela , a ka dira tshwetso ya go tswala kopano gore e se bulegele setšhaba sotlhe kgotsa ba metswedi ya dikgang .
3.2 " Mekgwa-tsamaiso " ke ditokomane tse di kwadilweng tse di nangle tshedimosetso e e kgethegileng " ya gore dilo dingwe di dirwa jang " mme gantsi e tlhamiwa ke ofisi e e ikarabelang ka tsamaiso ya pholisi .
Caledon o ne a nna le kgatlhego ya jalo ya mmidi gonne bontsi jwa batho ba emisitse go ntsha mmidi o o leng sejosegolo sa bona .
Mo bongwaneng , Samuel o ne a na le go dira mo polaseng fa go kgonega , mme ka gale a lora a ipona a na le polase e e leng ya gagwe .
Re kokoanya kitso .
5.4 go tlhaola ditlhoko tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le go di sekaseka mmogo le go di tlhatlhoba go ya ka tatelano ya botlhokwa jwa tsone ;
Go na le phokotso ya mowa o o senyang , tota khabonedaeokosaete e e senyang lefaufau .
Rona re le balemirui re tshwanetse go oketsa kumo ya dijo go kgona go otla le ba ba sa diriseng bolemirui .
TOTOBETSE mo maitlhomong a ditshupo
Pego ya tiro e e tlhalositsweng fa godimo e tla nna , re ka re pegontlha mme e tla nna ya tshimologo e mo pego ya ditiro tsotlhe e tla tseiwang teng .
4 . MOFUTA WA KGOTLAKGOLO
Tlhomamisa ketleetso ya GEP
Bommasepala ga ba rotloediwe go adima madi a ditshenyegelo tsa tsamaiso .
Gotlhe go rulaganya tokelelo e kgolo ya R500 000 go ya R700 000 ya diheketara tse di leng 100 tse di jwalwang .
Fa o ise o dire jalo o tshwanetse go kopana le morekisi wa dikhemikale wa gago go rulaganya lenaneo la go gasa disoya le disonobolomo tsa gago ka bonako jaaka o kgona .
Tiro-ka-setlhopha , maitemogelo a borulaganyi , botsamaisi le boeteledipele ;
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
badiri ba ba botoka e bile ba nonofile ka bontsi .
Ka gale mefuta ya mesola e ka kgaoganngwa ka mesola ya madi le e e seng ya madi .
( d ) Yo o sa kgoneng go rarabolola bothata jwa go sa kgone go duela dikoloto ;
Mo Tiisetsong e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan , Moporofesara Es'kia Mphahlele o akanya ka tsenelelo ka ntlha ya go akaretsa setso sa Afrikan mo lenaneong la thuto .
Se ke ntlha e e botlhokwa go e akanya fa o akanyetsa diporojeke , go dira ditekanyetso , aba tekanyetsokabo le go sekaseka dibontshi tse di masisi go lekanyetsa tiragatso ya porojeke .
Tlhotlhwa e e kwa tlase ga se kgang e e siametseng botlhe , tota balemirui ba ba iseng ba saene dikonteraka go sireletsa tlhotlhwa e ba tlaa e amogelang !
Ke feditse Thutiso ya Tshimologo ya go uma Mmidi , Thustiso ya go baakanya Dienjene le ya Tlhokomelo ya Diterekere .
Terekere
Ke dirisa bolemirui ka gore ke a bo rata mme ke bo dirisa e le kgwebo e seng tlosabodutu .
Thuto ke gore dipharologano mo tlhomong le mo ditiragatsong di tlhodilwe ke tlhaelo ya dintlha ka botlalo mo ditshwetsong tsa khansele .
Kgonophudiso ya sedika ya phulo / diheketara
Gareng ga tse dingwe bantshakuno ba supile dikgoreletsi tse di latelang ka TT :
Fa khansele e dirile tshekatsheko ya matlole-kakanywa e bile e dumetse go neelana ka tshegetso , go rulaganngwa kopano e tona go neelana ka dikarabo go baagi pele di tsengwa tirisong
( b ) Malebana le ditueo morago ga 1 Mopitlwe 2009 , fa kgogo e dirwa fa fela leloko le tlogela letlole .
Tse dingwe di ruiwa go nna thaka jaaka dintšwa kgotsa dikatse ; tse dingwe di dirisiwa mo polaseng jaaka dintšwa tse di disang dikgomo le tse di gogang dikoloi ; mme tse dingwe di ruiwa go re naya tse re di tlhokang jaaka dijo le tsa go rekisiwa go bona madi jaaka nama , mašwi kgotsa mae .
Lemorago /
Tlhotlhwa ya kuno
Ditlamo tse dingwe tsa puso ga di na mokgwatsamaiso wa go tlhatlhelwa ga boikuelo jwa mo teng ga setheo .
Tiisetso e ya Afrikan , go tswa athikeleng " Renewal Time " e phasaladitswe mo kholomong ya gale ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele mo Makasineng wa Tribute , ka 1998 .
Go tshwarwa ga gagwe go go neng go sa lekanyetswa go ne go laotswe ke Puso ya tlhaolele ka fa tlase ga phetolo ya molao o o laolang go tshwarwa ga bagolegwa ba sepolitiki , seo se ne sa itsege jaaka " Polelwana ya ga Sobukwe " ( Subukwe Clause ) .
Exploding quote : " Mmu ke boswa jwa lotso lwa motho le thoto ya botlhokwa go gaisa e setšhaba se nang nayo .
Photo 1 - 3 : Togamaano ya go jwala kumo e simolola fa kumo e e leng teng e robiwa .
KGAOLO 3
( a ) Ke ne ke sa goge disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) mo malatsing a le 30 a a fetileng
Ditlhotlhwa gape di sa ntse di ya tlase le godimo magareng ga tekatekano ya diromelwateng le diromelwantle mme gajaana di gaufi le tekatekano ya thomelontle mme e lekanyetsa go bona poelo .
A kgololesego ga e reye tshwanelo ya go ikakanyetsa le go ka itlhamela ?
DVD e ne e tlhalosa go le gontsi ka tsela e e kgatlhisang thata .
E amogela tshwanelo ya puso ya gobusetsamorago ditlamorago tsa tlhaolelele , ka tsela e e leng gore baagi botlhe ba ikutwa e le karolo ya naga le mananeo a yona .
Mahube e tla rekisa dišere gore e bone madi a go duela madi a e a adimileng
Kaedi ya modirisi e atlanegisa dikgaotso tsa tirelo tse di kgethegileng ka diura tsa tiriso .
Kabelo ke ka go naya madi fela mme Terasete ga e dire mo lenaneong , le fa go tlhomilwe Lefapha la Tiro le le lekalekantshang tswelelopele le dintlha tsa tiragalo tsa lenaneo ka ngwaga le ngwaga .
Ditlhatlhobo tsa fa gae di fokotsa ka bonako " kgatelelo " mo baithuting mme di ba naya tshiamelo ya go kwala tlhatlhobo e e rulagantsweng le go tshwaiwa ke motho yo o ntseng a ba tataisa mo khosong eo .
Maano , ditiro le setlhopha se se dirang
4.1.4 Go emela ditiragalo tsa Lekgotla tsa mo toropong
Botsa motshameki yo o tshamekang karolo ya monna : O ikutlwile jang go tshameka karolo e ?
Labious o ne a na le modiredi a le mongwe mme mmogo ba ne ba dira bosigo le motshegare ka nako ya setlha sa jalo - ka Massey Ferguso 65 ya gagwe .
Peairs , moithutatshenekegi le moporofesara wa Colorado State University Extension , mo bonetetshing jwa temothuo ya ditshedi le tsamaiso ya disenyi .
Kaedi ya ditaelo
Fa go na le batho ba ba ratang go dira setlhophathutano le go nna ditokololo tsa Grain SA , tsweetswee ikgolaganyeng le Motlhankedi wa Tlhabololo yo o gaufi le lona , bao maina le megala ya bona di tlhagelelang mo lemoragong la tsebe ya bofelo ya lokwalodikgannyana lo .
Tsamaiso ya 2 e amana le diporojeke tse di totileng woto le ditiro tse di tshwanetseng go tshegediwa ka metswedi ya ka kwa ntle ( Diporojeke tsa mofuta wa 2 ) .
﻿Letlhomeso la Taolo la Aforikaborwa la Patlisiso ka Ditshedi , Phitlhelelo le go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone
Ntlha ya botlhokwa e nngwe e e ka tsewang e le karolo ya tsamaiso ya thekiso - kwa ntle ga mmaraka wa dikuno , ga go mosola go di ntsha .
Mmasepala wa gago o tshwanetse gore o neelane ka katiso ya thuto ya kamogelo go ditokololo tsotlhe tsa komiti ya woto mme a thuse mo go rulaganyeng katiso eo , go akaretsa le go nonotsha dikgono tsa bokwaledi , go kwala dipegelo , tharabololo ya mathata , boeteledipele , ditiro tsa mmasepala le ditekanyetsokabo tsa ona .
Ga go na foromo epe ya baemedi ya go dira tlhopho e e tla amogelesegang fa e sena go fetwa ke dikgwedi di le 6 ( thataro ) tsa go felelwa ke nako go simolola ka letlha le e saenilweng ka lone , ntle le kwa kopanong e e neng e buseditswe morago ntle le fa go tlhalositswe ka tselewa e sele mo foromong ya baemedi ka boyone ya go dira tlhopho .
Molemirui ga a a tshwanela go romela mokgweetsi wa gagwe go ya masimong go tswelela ka tiro - ke yona tiro e molemirui a tshwanetseng go e tlhokomela ka matlho a ntshu !
Thulaganyo ya ditshupetso tsa tiriso ya madi ya kgwebo ya bolemirui e farolgana le tsa dikgwebo tsa mefuta e mengwe ka ntlha ya pharologanyo gare ga dikgwebo tse mme go farologanya gape ka mokgwa o ditshupetso di rulagangwang go duela lekgetho .
4 . Go tlosa tlhaloso ' Mothapi Mogolo ' le dintlha tsotlhe tse di lebisang go yone mo Melaong yotlhe , e re ka leno e le letlole la puso-selegae e bile mothapi a le mongwe fela e le Magalies Water ;
Melapoelo e mennye ga e letle phoso ya go ithuta
Go tlhomamisa gore puso e tsaya karolo mo go rotloetseng ditshwanelo tsa batho le tshiamiso mo setšhabeng ;
Mojulu o , o rulagantswe ke ba EISA
Tlhola o netefatsa gore peo e nne e ntse e kgomana le mmu o o leng metsinyana .
Dikadimo tse di bosula ke fa o adima madi go reka dilo tse tlhotlhwa ya teng e ntse e fokotsega , jaaka TV , diaparo , fenitšhara le disele .
Dikomiti tsa Diwoto di ka dira ditiro tse di farologaneng go akaretsa baagi .
Bomeepo bo otla bakgaoganyi ba poelo ba palo e e kwa tlase fela , mme bolemirui bo otla merafe , go rile jalo ke Zokwana fa a bua le balemirui ba bantshwa le bakgaoganyi ba ba ka nnang 150 .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go petra@procare.co.za kgotsa o ka mo leletsa mogala kwa PROCARE ka 0861 7762273 kgotsa 021 873 0532 .
Go kgonega fela go tlhoma dintlha tsa phetogo ya boleng fa data ya mola wa motheo e le teng .
Kgono ya lenaneo la gago la go laola mefero le tla laelwa ke maemo a bosa , bokana bo bo dirisiwang , mekgwa ya go dirisa le bontsi ba mefero e e tshwanetsweng go laolwa .
Tsaya ditsibogo mo batsayakarolong mo kgothakgotheng mme o lebe dintlha tsa khoso mo tsebeng ya 87 , go go thusa .
Mo athikeleng e e latelang re tlaa go tsaya mo leetong la go kgona magodimo a mantshwa ka maemo a maikutlo a gago .
4.4 Dikarolwana tse di farologaneng tsa Togamaano ya CBP le Kgato ya tsenyotirisong
Ditiro tsa tlaleletso mo dikolong , Mphahlele o ne a bona di ka thusa go tsweletsa baithuti go itshepa le go itlhalosa ka mokgwa o o tlhaloganyesegang , le go tsweletsa ba ba ka lemogang bokao jwa matshelo a bona .
Tlhatlhobo ya mmu e ka thusa gape go supa tsela go oketsa go nona ga mmu morago ga nako .
Bopaki bo neelana ka motswedi wa tshedimosetso e e tlaa dirisiwang go lekanya tshupo ; e tlaa kokoanngwa ke mang , jang , leng .
Kgaolo 4 Ditirwana
Sekano sa Naga 2
Sekgala kgotsa karolo ya popego e e rileng mo kgaolong ya temo e ka tlhomamisiwa go ya pele ka go dirisa boro ya mmu go lekanya boteng jwa medi jo bo nonofileng le go ribolola dillaga dingwe tse di kgoreletsang kgono ya temo .
Dikadimo tse di duelwa mo pakeng e khutshwane ( 2-5 dingwaga ) .
Reka sediriswa se se jwalang sa go jwala mo maemong a go se robole .
Tseetswee , nna botswerere gore o kgone go bona maungo a ditiro tse o di dirang .
Bobedi ditheo tsa botlhe le tsa poraefete di ka tsaya karolo e e botlhokwa mo go ageng mafaratlhatlha , go akarediwa le mafaratlhatlha ka bontsi .
Ka ntlha ya phetogo ya bosa e re tlholang re e bona mo matsatsing a segompieno go thata go itse gore bosa bo tlile go nna jang ka setlha se se latelang .
Se se ntlhotlheletsang ka letsatsi le letsatsi ke go bona go mela ga dijwalwa mme le jaaka di gola go nna kumo e e ka fepang morafe .
11.1 Mefuta ya dikopano
Gape dithothinyana tsa dibolayasenyi tse di iphitlhileng mo dikarolong tsa sekgatshi di ka bolaya dijalo fa di ka fetelela kwa setlaeng se se latelang sa kgatsho .
Motswedi : ES'KIA CONTINUED ( tsebe 292 )
Bonto e kwadisediwa bokana kang jo bo kgethegileng bongwe jwa madi .
Re setse re kgona go bonelapele gore sekapitalisi , megagaru le go tlhoka botshepegi mo go tsa sepolotiki ga di itse mmala le lotso . "
Banna 65 le go fetaa
Togamaano ya letsatsi la 2
bafatlhosi
Kgotsa re gatelelwa go emela ditokelelo - re felela re jwala morago ga nako , kgotsa ka nako e e sa tshwaneleng .
tuelo e e beilweng ya kopo e tshwanetswe go duelwa ;
5 . Lobaka lwa Tiro ya Kgotla ya Setso
Lobaka lwa tiro lwa mokhuduthamaga wa Lekgotla la Dikgosana e tla nna lobaka lo lo sa kgaosediweng lwa dingwaga di le tlhano ( 5 ) tse di tswelelang ka nako e le nngwe le lobaka lwa tiro lwa Kgotla ya Setso ya RBN .
Tekatekano e ka lebisa kwa go sa lekaneng go go masisi ga ditlhopha tse di t neng di kgaphetswe kwa thoko mo malobeng ke mokgwatsamaiso o o palelwang ke tsaya maemo a bona tsia .
Mo bofelong seno se ka dia tswelelopele ya diIDP le diporojeke tse dingwe .
Clifford o dirile khoso ya dingwagapedi mo tsamaisong ya thekiso le temothuo , a dira mo sepodising ngwaga tse pedi mme gajaana o nna mo polaseng leruri , mme o dira temothuo le rraagwe .
Mo mosong fa ke tsoga
Maemo a a kwa godimo a kalsiamo mo metsing le ona a tlaa tlogelwa mo dieleletseng tsa metsi morago ga nako e telele .
Go ka nna botlhale go boeletsa tirego e ya tsokotso bonnye makgati a mararo .
Tlhomamisa gore ba na le kitso e bile ba itse gore go diragala eng ka ntlha ya tshireletso .
Go na le palotlase e e ka nnang 110 ya mefuta ya dikopantsho tsa dikhemikale tse di bolayang mefero tse di dirisang khemikale e le nngwe kgotsa ka 2 , 4 -D amine , nicosulfuron , atrazine , iodosulfuron , isoxaflutole , s metolachlor , bromoxynil , acetochlor le tse dingwe gape .
1 / 8 Tshekatsheko ka boteng ya merero ya ditlapele
Ipone sentle .
Glyphosate e e loketsweng ka dilitara di le 1 , 5 mo heketareng e jele R70 go duela khemekhale fela mme go lokela dikhemekhale tse di sa diriseng glyphosate go laola mefero mo masimong a mmidi go jele R320 ka heketara .
Mmukgogodi le disalela tsa dimela mo metsing di fokotsa kgono ya sebolayamefero .
Tsweletsopele
Tlhaloso ya gagwe e lekane fano fa a re : " Fa e elela jaaka noka , jalo re a e palama , re thuma mo metsing a yona , re leka go kokobala ; re utlwa e feta gaufi le rona le go re tshela ka metsi , gantsi e re tlogela re tshwere masalela a yona mo matsogong a rona . "
Ditokololo tsa balelapa di bolawa ke tlala Batho ba a lwala ba bo ba tlhokafala
5 . Go tsenya tlhaloso ya " Ngwaga wa Ditšhelete ' le go ntsha tlhaloso ya ' Letlha la Tlhabololo ;
Mokgwa o go ka dirwang ka ona ka bana ba ba latofadiwang ka ditlolo-molao
Dikomiti tsa Diwoto di ka tsaya karolo ya botlhokwa mo kgatong e , jaaka fa go na le gona gore ba ka itse maemo a ba ba ka nnang baungwelwa ba porojeke le ditlhokego tsa bona .
2.8 Aterese ya poso ( fa e farologane le 2.7 )
Le go gakologelwa -
Tiro ya lepodisi fa le gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao
Porofense
Setshwantsho sa 7 : Serurubele sa Teemane e Ntsho mo lekapeng .
Re leboga gape le dipaki , ditlhopha tsa semolao le badiri ba ba gobetseng .
Fa go sa dirwe poelo tsela ele ya botshelo jo bo siameng le yona ga e sa tlhole e nna monate .
Ke dira thata mme ke gatelela pele ke ntse ke itshoka .
Ikemisetse go kopa thuso go netefatsa gore ditsamatlole tsa gago di a utlwala mme o itshepe gore o itse se o se tlhokang go dira gore maiteko a temothuo a gago a dire .
Phaposi ____________ Boalo_________
Go botlhokwa go netefatsa gore mesola ya tshomarelo e agiwa mo ditumalanong tsa kabelano ya mesola gore mongwe le mongwe a tswelele go atlega .
Webosaete ya RLM : www.rustenburg.org.za
Ditlhopho Tsa Puso-Selegae
Gona jaanong ke kgona ditono go feta 6 ka heketara .
Mmopo gape ke dijo tse di solofelwang go naya maemo a bokana ba sukiri mo mading bo bo leng mosola .
Le fa a tsene sekolo go fitlha Seemo sa 8 fela , ke sekao se sentle go ba bangwe ka go supa gore fa o na le thato go ithuta le go dira thata , o ka kgona tshotlhe .
1.6 le rotloetsa kutlwano mo gare ga maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Maemo a pH a a leng kwa godimo a tla supa seemo se mme ke sengwe se se tshwanetsweng go baakangwa ka go tsaya nako go oketsa go nona le go naya kumo e e siameng ya mmu .
12.8.1 Komiti e tla nna modulasetulo wa Komiti ya diphotefolio tsotlhe di le supa .
Ga go a siama go dirisa madi a mantsi go jwala mmidi mme o sa tlhokomele e bile o sa laole dijwalwa tsa gago ka dinako tsotlhe go tswelela .
Go dirisa dintlha tse di botlhokwa tsa tlhabololo mo wotong go tlhalosa gore ke ditlhopha dife tsa kgatlhego tse di leng maleba mo ditirong tsa mmasepala go botlhale .
Palogare ya ditshenyegelo tsa gago ka namana ke bokae ka kgwedi tsa tshupasekoloto sa selulafouno ya gago go akaretsa le tsa go e dirisetsa kgwebo le mabaka a botho le go akaretsa gape tuelelo ya peeletso ?
Sekgala sa 5 km go fitlhelela ditleliniki
Go bola ga seako sa mmidi o mosetlha ka ntlha ya Fusarium . ( E.
Thotloetso ya Botsayakarolo sa setšhaba ka puso ya mmasepala e tshwanetse go farologanya magareng ga :
Gajaana o dira temothuo mo lefatsheng la morafe le le hirilweng la diheketara tse 150 la botengmmu jwa 80 cm .
( b ) ga e amogelesege jaaka bopaki mo nakong ya kopo ya beili , go ikarabela mo tatofatsong , mo tshekong kgotsa ka nako ya katlholo , fa ngwana a tlhagelela kwa kgotlatshekelo .
Referense !
Re itumela go bapisiwa le balemirui ba , ba ba dirisang tse ba nang tsona go felelela go umela Afrikaborwa dijo .
Nomore ya mogala : ( 011 ) 484 8300 .
Tshikinyo ya go tswelela pele
Fa setlamo sa puso se se maleba se sa amogele go tlhatlhelwa ga boikuelo jwa mo teng ga setheo morago ga nako , se tshwanetse go naya motho yo o tlhathetseng boikuelo joo lebaka .
8.3.1 " ntlhapaakanyo " e raya go supa phapogo epe kgotsa sengwe fela s se thulanang le Melao ya Taolo kgotsa le Melao e e tshwanetseng go ikobelwa kgotsa molao ope o mongwe ;
Rekoto e e kopiwang mo setlamong sa puso kgotsa mo setlamong sa poraefete e tla raya rekoto e e neng e tshwerwe ke setlamo seo go sa kgathalasege gore a setlamo se ke sone se tlhamileng rekoto eo .
E ka fitlhelwa mo bukeng ES'KIA , mme e sekaseka ka moo bonno jwa mokwadi kgotsa motsweretshi , bo susumetsang tiro ya gagwe .
Go rotloetsa ntshokuno ya furu ya tlaleletso
Kabinete e ikuela mmogo le Moporesitente Jacob Zuma mo go kgaleng ditiro tse tsa borukhutlhi le go gatelela gore Aforikaborwa e tshegetsa maiteko a Kenya le dinaga tsa boditšhaba go tlisa kagiso , tsepamo , temokerasi le poposetšhaba kwa Somalia .
Nontsho e botlhokwa go menagane - mmu ga o ka ke oa tswelela go tlamela ka dikotla tsotlhe tse di tlhokwang ke dimela - ke tiro le maikarabelo a rona go netefatsa gore dikotla tse di tlhokegang tsotlhe , semela se a di bona - fa re sa dire se , ga re kitla se kgona go tsweletsa ntshodikuno ya rona , mme re tlaa bo re senya mmu o tlhokang go dirisiwa ke dikokomana tsa isagwe .
A motsayakarolo o boditse dipotso dipe ?
17 Motsheganong 2010
Ponelopele ya gagwe e ne e se ka ga Aforikaborwa fela mme e ne e le ka ga Aforika yotlhe .
5 . Motsamaisi wa CBP O tshwanetse go supa le go rekota diporojeke tse di sa gateleng pele le tiriso ya matlole a a abilweng go ya ka porojeke go ralala diwoto go supa diwoto / diporojeke tse di tlhokang tsereganyo .
Mofuta wa mmu o amana le bommopa , boserokwa kgotsa bomotlhaba jwa mmu .
Motswedi :
Ditirisano di oketsa maatla tsa dithulaganyo tse di oketsang kgono ya balemirui go reka ditlhokiwa , go jwala tse ba di jwalang le go rekisa kumo ya bona ka nako e e rileng .
Mefuta ya disoya e farologantshwa mo dikgaolong tse 12 tsa nako ya go mela go simolola ka kgaolo ya 00 , e e melang go gola ka bonako go ya kgaolo ya 9 e e supang disoya tse di melang nako e telele pele di butswa .
Sediriswa se go naya dipalelo ka dikhilopasekale se se lekanyang kemelano ya tsenelelo mo mmung .
go tokafatsa maikarabelo a ditheo tsa diwoto le tsa mmasepala go nngwe le nngwe le go baagi ba di ba direlang
Molao wa Mokgatlhotekanyetsi wa 1984 , o thaile sebopego sa kgwebo , se se nang le tshwanelo ya mothosemolao , fela ga o patelediwe go tsamaya ka melawana ya semolao e mentsintsi e e laolang ditlamo .
mogwebi gore o kgone go laola ditšhelete tsa kgwebo ya gago ka katlego , o dirisa
Mmidi o o robilweng , gape o oketsa dijo tse di botlhokwa ka mariga go netefatsa gore diruiwa di sale di le mo maemong a a pila ka dikgwedi tsa mariga tse go se nang pula .
Bokoloniale bo amile kontinente ya Aforika ka tsenelelo , ikonomi , dipolotiki le ka moo e itlhagisang mabapi le setso .
Batho Pele e botlhokwa segolobogolo mo malokong a baagi ka e tlhalosa se ba tshwanetseng go se solofela jaaka e le tshwanelo ya bona go ya ka thebolo ya ditirelo .
Fa karabo ya gago e le ee , tsweetswee tlatsa dipotso tse di fa tlase :
Ka ngwaga wa 2000 , Diboto tsa Batlhokomedi ba dumetse go kopantsha diterasete tse pedi mme ka diphetolo mo Dintlheng tsa go Tlhomiwa Terasete tsa Terasete ya Disereale tsa Mariga , Terasete ya Disereale tsa Mariga e tlhomilwe .
" Jaaka batsayakarolo mo tiragatsong ya pholesi , bommasepala ba tshwanetse ba tlhama ditsela tsa go netefatsa tseokarolo ya baagi mo go tlhangweng ga pholesi , le go baya leitla mmogo le go lekanyetsa go tsaya ditshwetso le tsenyotirisong .
Togamaano ya pakatelele
ToT Katiso ya Bakatisi
Go dirisa thefosano ya dijwalwa go botlhokwa thata go kgona go laola mefero le malwetse ka gore mefero le malwetse ga di laolwe ka go menola mmu thata .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Tumelelo e santse e tlhokega go tswa go batshodi ba kitso .
Balemi ba mmidi ba Afrikaborwa bo bonwa e le ba ba leng kwa pele mo lefatsheng .
Le fa go ntse jalo ga go na nako ya go nna fela go sa dirwe sepe .
Fa Mphahlele a goeletsa dikwalong ka ga dipharologantsho tsa Tiisetso ya dikakanyo-tumelo le maitemogelo a Afrikan , yo o senang tshedimosetso a ka belaela gore o akanyetsa dilo tsa botlhokwa fela .
Ditekanyetsokabo di dirisitswe jang le
( d ) go tlisa diphetogo mo togamaanong ya molao fa di tlhokega , mme fa go le jalo , diphetogo tseo di tshwanetswe go tshitshingwa kwa Palamenteng mme di phasaladiwe mo Kuranteng ya Molao gore batho ba ntshe dikakanyo tsa bona , jaaka go tlhalosiwa mo go temana ya ( b ) .
Moonô wa Setheo sa Es'kia wa metseletsele ya Dithomamiso tsa seAfrikan ke go ' Tlhomamisa Aforika ka dinako tsotlhe ' .
Grain SA gape e ntse e buisana le ba Mafapha a Tlhabololotikologo le Tlhabololomafatshe mme gape le ba Bolemirui , Dikgwa le Ditlhapi .
Botsweledi jwa semphato , fela jaaka mo kgwebomongesing , bo tshosediwa ke boitekanelo le botšhoni jwa semphato .
Samuel o na le badiri ba leruri ba le babedi mme o kwadiseditse Letlole la Inšorense ya Botlhokatiro ( UIF ) le Thuiso ya Badiri .
( c ) akaretse ntlha e maikaelelo a yona e leng go netefatsa gore ngwana o tlhaloganya gore maitsholo a gagwe a ama batho ba bangwe jang , go akaretsa batswa-setlhabelo ba tlolo-molao , mme e ka akaretsa tuelo ya tshenyegelo kgotsa tatlhegelo ;
Boikaelelo ba go tswelela go lema korong kgotsa go fetolela go mefuta e mengwe ya kumo mo polaseng ya gago bo ka tseiwa ka kitso le tekatekano ya dikakanyo .
Go botlhokwa go tshola tanka ya gago ya disele e tletse gonne fa go na le mowa mo tankeng , bongola jo bo mo moweng bo a phokafala le go fetoga metsi .
3 . Phitlhelelo
Mme ke ithaya ke re seo ke sone se dirang gore go senka go no ga semowa , go otlologa go no , go dirisana le batho , go a busetsa ; ke maiteko a a khutlang mme a le mo tswelelong e e sa khutleng . "
Khepethale - e e raya madi tota le dithoto tse dingwe jaaka dirori , diterekere , dinku le dikgomo .
Setshwantsho sa 5 : Batlhophiwa ba bofelo ba Molemirui wa Kgwebo ya Tiriso ya Ditšhelete ya Motlha o Monthswa wa 2015 ke Vuyani le Lungelwa Kama ( Lungelwa o ne a se teng ) , Maseli Letuka le Solomon Masango .
Novon Protecta - dikhemikale le kemonokeng ;
Ke mang yo o tshwanetseng go tsenya tirisong ?
Batsayakarolo ba araba dipotso le go di buisanela mo ditlhopheng .
O nyetse Alina mme ba na le bana ba le 4 , mosimane le basetsana ba bararo .
se se diragalang mo setšhabeng ka kakaretso , e seng fela mo mmasepaleng wa bona
Polokesego mo bodirelong e botlhokwa
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
2 . batsayakarolo mo thulaganyong ya pholisi
Bolemirui selegae - tshenyego ya naga ya tlhago
Kgotla ya Setso ya RBN e tla tlhoma terasete e e tla tsenyang matlotlo otlhe a kgwebo a RBN mme e tla abela terasete dithata tsotlhe tse di amanang le tsamaiso ya matlotlo ao .
Porogeramo ya Matlole a Forentšhaese e ka go thusa ka matlole a a tlhokegang gore o kgone go bona forentšhaese e ntšhwa kgotsa e e setseng e ntse e le teng gammogo le go go tlamela ka madi a a tlhokegang thata a go tsamaisa kgwebo .
Ke dintlha di fe tse di botlhokwa tse togamaano ya Woto e tshwanetseng go di akaretsa ?
Se se itsege jaaka thatafalo ya leidi .
( ii ) akaretsa katiso ya batho e e ba thusang go tlhaloganya ka ga bosiamisi jwa ngwana ; le
Afrikan Affirmation e , e re gopotsa gore mo setsong sa Afrikan go botlhokwa go nna teng go gaisa go nna le sengwe , le gore , thuto e tshwanetse ya tsholetsa go nna le kitso .
Se se balelwa ka kelotlhoko e tona go netefatsa gore molemi o atlega mo maitlhomong a kgatsho kwa ntle ga go senya dijalo kgotsa tikologo .
go neelana ka tsela ya motheo mabapi le ka moo mmasepala o dirisang dithulaganyo tsa ona tsa dikomiti tsa diwoto
Dibokwana di ja matlhare , makukunya , le mo go melwang teng ga dimela tse di tseneletsweng mme gape le dithunya le maungo .
Go le gantsi , tsela e e botoka ya go bona moneeladitirelo ke go bona palo e e bonalang ya bona go gaisanela go tlamela ditirelo .
Kgato 19 : Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso ( PMS )
Ke lema mmidi mo tshimong e e ka nnang diheketara tse 7 kwa Njezweni mo Ngqeleni , Masepala wa Nyandeni .
Mmasepala a tlhomeleitlho tiriso ya matlole go ya ka tlhokego mo wotong e nngwe le e nngwe .
Kgotlhang ka ga yo o tshwanetseng go ya le gore o rebolelwa bokae
4 Lwetse
Thulaganyo ya taolo ya dikgwanyape mo ditoropong
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Batsayakarolo ba neela mmasepala maduo ka go araba dipotso tse di mo lenaaneng ba supa ka moo ba ka tsayang karolo ka teng ka matlhagatlhaga fa e ne e le baagi .
Tekanyetsokabo ya bosetšhaba ga e tshwane le tse dingwe , ka gonne e bontsha gore madi a tlile go dirisiwa jang , e bile e neelana ka dintlha tsa gore madi a tlile go kokoanyiwa jang go ka thusa puso go a dirisa .
Dibolayamefero tse di gasetwang pele ga go bonala ga dijwalwa di gasetswa mo mmung pele ga go simolola go tlhoga ga dimela , fela morago ga go jwalwa , ka go thibela go simolola ga go tlhoga kgotsa fela morago ga go simolola go tlhoga ga mefero .
Afrikan Affirmation e , e tserwe mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1996 , ka ga bonnete jo bo lebaneng Bantsho ba bašwa ba ba itsholetseng , ba seemo-gare .
Thuso ka ga Tsamaiso ya Matlole .
Ditogamaano tsa kgato ya woto tsa M &E
Ntlha e e botlhokwa ya bolaodi ya molemirui ke tiro ya go tlhokomela le go tlhotlhafatsa .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Inšorense e kgaogantswe ka inšorense ya paka-telele le ya paka-khutshwane .
O ka kgona go bona kgono e fa o tlhola o ntse o tsenelela mo masimong gape le gape fa nako e ntse e tswelela ka ngwaga le go tlhokomela gore ke mefuta efe ya mefero e e melang ka nako efe le efe ya setlha .
e ikemetse go tswa mo khanseleng
fetisa boutlwelobotlhoko le tlotlo mo go ba bangwe , ntle le gore tumelo , mafoko kgotsa maitsholo a bona ke efe .
Bekekgolo ya Bolemirui e neile Grain SA maemo gape a go itsese balemirui ba ba nnang mo Bophirima le Borwa ba Kapa kitso ya gore Grain SA e ntse e dira eng mo lefatsheng lotlhe ka ntlha ya mephato ya dithutisiso , go rutiwa , matsatsi a balemirui le menaneo mo dikolong go tlhotlheletsa balemirui go ba sala morago .
0+ Ditshenyegelo
( 1 ) ditokomane tse di ntsi thata , ( 2 ) go ikgolaganya le ditlamo tse dingwe tsa puso kgotsa tsa poraefete , ( 3 ) kgotsa fa mokopatshedimosetso a ntshitse nako e e oketsegileng ka lekwalo .
Dintlha tse pedi tse , tsa bolemirui gape di a tshegetsana , jaaka fa molemirui a feditse go roba mmidi , diruiwa di dumelwa go fula mo masimong go ja tse di setseng .
Ka gale tswala molomo wa gago ka boteng ba sejabana sa gago fa o gotlhola kgotsa o ethimola .
( Tlhalosa ) : . . . . . 
Go rulaganya pego : Go botlhokwa kgotsa ke diphirimisi fela ?
( a ) dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana ;
Mmotlolo wa Tlhaeletsano le Botsayakarolo jwa Dikomiti tsa Diwoto o o lebaganeng le porogoramo ya kopano ya kotara
Bakonteraka ba tshwanetse go tlhokomela go " kadimetsa fa dino di le dintse " .
amogetse
Mo dikgweding tsa selemo se , re tsepamisitse thuto mo ditekong tsa ditshupetso , dipitso tsa ditlhophathutano , le kemonokeng mo baleming ka bongwe le ka sebele .
Balemirui ba supa botlhaga go boloka mmidi wa bona .
9.00 go fitlha ka 10.30
( 5 ) Motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , yo a laetsweng go nna teng jaaka go umakiwa mo karolong ya molawana wa ( 3 ) kgotsa yo o kwaletsweng lekwalo go ya ka karolo ya molawana wa ( 4 ) , a ka dira kopo kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore e letlelelwe gore a se ke nna teng kwa tshekong , mme fa moreetsa-kgetse wa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana a letlelela motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , o tshwanetse go dira jalo ka lekwalo .
Lenaneo 1 :
Boleng jwa inšorense mo dijalong .
( j ) gore tlolo-molao e e masisi go le kana kang ; kgotsa
Athikele e kwadilwe ke Aron Kole , Molaodi : Ditiro le Thekiso , ( Tlhabololo ya Dikgwebo tse Dintshwa ) le Tshepo Maeko , Molaodi ka bophara ( Tlhabololo ya Dikgwebo tse Dintshwa ) , Omnia .
Ba se nne pelotshetlha mme ba tshwanetse go tlhola ba ipaakantse e bile ba batle go thusa molemirui mongwe le mongwe yo a tlhokang thuso .
Mo go Afrikan Affirmation e , Mphahlele o re rotloeletsa go ribolola gape dikarolo tse dikgolo tsa Setho sa Afrikan - go akaretsa tlotlo go bagodi le badimo - go tsosolosa botho ba Aforika .
Tshegatsa tsenyotirisong ya diporojeke tsa CBP tse di amanang le lephata la gagwe .
Lenane la mefero le le leng fa godimo le supa mefutafuta ya mefero e e fitlhelwang mo masimong a mmidi mo dikgaolong tse go jwalwang mmidi mme ga re a leka go naya lenane ka botlalo la mefuta yotlhe ya mefero .
Go na ga pula le dipaterone tsa mowafalo
Ga go sena mo go dutlang teng mo thulaganyong e , mme semeto sa metsi se le kwa tlase , go ka tswa go raya gore go batliwe sekhurumelo se sengwe .
Diforomo tse ke Sediriswa sa CBP mme di tlhagisiwa mo Kaeding ya Batsamaisi .
Go latela mabaka fano a a ka dirang gore mokopa-tshedimosetso a tlhatlhele ( ka dinako tse di tshwanetseng le ka go dirisa mekgwa-tsamaiso e e tlhalosiwang fa tlase ) boikuelo jwa mo teng ga setheo , kgatlhanong le tshwetso e e tserweng ke Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Tiriso ya dipyrethroide fela kwa Foreisetata mo dingwageng tse di leng lesome tse di fetileng di supile go se kgone ga gotlhe .
2.1.8 " Pitso ya Kgotha-Kgothe " e raya pitso ya botlhe ba e leng maloko a boammaaruri a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Le ga le , go fokotsa dikgwetlho tsa go dira ditsamaiso tse ka maemo a mmasepala le woto , kaelo e tsitsinya gore di bewe felo go le gongwe ke kantoro ya motsamaisi wa CBP , ene o tlaa tshegetsa motsamaisi wa IDP go netefatsa gore dikgolagano magareng ga tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso tsa CBP le IDP .
Masalela a a salang morago ga go gamola oli go tswa mo dipeong tsa oli ke motswedi wa dikotla wa botlhokwa mo diphologong tsa polase .
Mebu ya motlhaba ka phasalatso ya dikarolwana tsa mmu tsa bogolo jo bo tshwanang e rata go katisegela bonolo .
Ka go dirisa thefosano ya dijwalwa molemirui a ka oketsa poelo ya gagwe e bile a ka oketsa tiriso ya tshimo morago ga nako .
( c ) ditlolo-molao tse di leng mo Setlhopheng sa 3
Taolo e e tshwanetseng ya ditshenekegi tse e ikaegile ka tiriso e e nepagetseng ya dibolayatshenekegi .
( f ) " taelo ya tlhokomelo le kaelo " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , go baya ngwana ka fa tlase ga tlhokomelo le kaelo ya motho yo o nang le kitso mme a neelana ka kaelo kgotsa thaka ya gagwe gore e tlhokomele le go kaela ngwana ka maitsholo a gagwe .
KOMITI YA NAKWANA YA GO TLISA DITIRELO
Tlhaloso ya dikgopolo tse di botlhokwa
go thusa ka maikaelelo a togamaano a dintlha le dikgaolo tsotlhe tsa kgwebo ;
( 5 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshang katlholo , e tshwanetse go balela kwa pele lobaka lwa kgolegelo ka palo ya malatsi a ngwana a a ntseng kwa kgolegelong kgotsa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , pele a newa katlholo .
Se se itsege jaaka selekanyo sa Delta T sa maemo a nako eo a bosa .
Fa o ikwadiseditse VAT , o ka kgona go lopa madi gape go tswa go Ditirelo tsa Lekgetho tsa Aforikaborwa ( SARS ) .
Dithata le ditiro tsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong
6.13 Go tlhomamisa gore kgang epe fela e e tsositsweng mo dipegong tsa boruni e a rarabololwa .
( vi ) e akaretse mabaka mangwe a a leng ka ga thuto , tiro , boitapoloso le tsa maphelo a ngwana jaaka di tlhokagala ; mme
Bakhanselara ba PR ba tshwanetse go emela dipholisi le dikgatlhegelo tsa makoko a sepolotiki a bona mo khanseleng .
2.1 Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa , e e laolwang ke Thulaganyo ya Balaodi ba RBN le Melao ya Taolo , e ama :
Batho ba ba lwelang ditshwanelo tsa ditlhopha tse di se nang kemedi e e lekaneng
Ka ngwaga ( nako ya 1 Mopiltwe go 28 Tlhakole ) - tuelo ka ngwaga e diragala ka setlha se se tswelelang ka 1 Moranang go 31 Motsheganong .
Bokana ba disalela mo mmung bo tlhotlheletsa kgono ya mmu ya go monyela diedi .
Mo kontinenteng ya Afrikan , morago ga boipuso , ba ba neng ba tswa mo kgatelelong , ba ba neng ba kgona , ba ne ba fudugela mo metsethokong e e neng e le ya basweu , ba bo ba romela bana ba bona kwa dikolong tse e neng e le tsa basweu .
Dintlha tsa khoso
Motlhankedi wa Sepodisi o tlaa netefatsa gore o tlhatlhobiwa ke modiredi wa tlhokomelo ya boitekanelo , yo o tlaa tlatsang pego ya bongaka le go kgobokanya bosupi jwa bongaka .
( a ) sunyetsa kgotsa wa hema dilo ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . ) ?
Baagi ba tshwanetse ba nne le seabe mo thulaganyong ya go tlhokomela , go lekanyetsa le go sekaseka , jaaka mmasepala fa morago ga ditherisano le baagi ba selegae o tshwanelwa ke go diragatsa mekgwatiriso le dithulaganyo gammogo le go supa tswelelopele ya se .
Fa go dirisiwa SAFEX molemirui a ka kgona go tsenelela mo dimakheteng go oketsa tlhotlhwa e a e tlhokang e bile le go itshireletsa fa tlholthwa e ka wela tlase .
Go bapa le bogotlhe ba mmidi o o umiwang mo lefatsheng la rona ga go ntsi .
Tlhola e bile laola mefero pele le morago ga go jwala
Kutlwalo e e tlhagelelang mo thobong ya dijalo e sekasekiwa ka tlhatlhobo e bonwang ka matlho ya dibopego tsa semela .
Tsaya nako go logela bokamoso maano ka gore dipula di tlaa na gape ka nako e e latelang .
Go tlhopha ga mofuta wa kumo e o yang go e jwala go ka tsamaelana le bokana ba mefero e e leng teng mo masimong .
Le fa gontse jalo diphetogo tseno , di tlisa dikgwetlho go dinaga tsa matseno a magareng ka ntlha ya dikgaisano tse di oketsegileng mo go tsa difaboriki le diterelo tse dingwe tseo di dirisang thekenoloji ya tshedimosetso .
Nako le nako re tlhoka go ema le go ipotsa gore re dira eng ?
Mo Sedikeng sa Matatiele porojeke ya motlhokomedi e diretswe go tlhokomela ba ba amilweng ke HIV .
Mo setlhopheng sa lona elang tlhoko dintlha tse tharo tse di latelang .
Go reka le go rekisa morokotso wa botsayakarolo go tshwana le go reka le go rekisa dišere mo setlamong se se mo lenaaneng la JSE Limited .
Lona lenaane le le ka dirisiwa go bitsa pitso e e latelang .
Re itse gore rotlhe re na le botlhokwa ba go amogela madi , mme tsweetswee duela sekoloto sa gago pele .
Go angwa ga tlelaemete ke yona ntlha e e leng thata go laolwa .
Kakanyo ya dithulaganyo tse di buisanetsweng mo maemong a diwoto e mosola , fela ntlha e ya bofelo e tshwanetse go gakologelwa ka nako tsotlhe .
Tshedimosetso ya poraefete ya motho yo o dirileng tumelelo ya gore tshedimosetso eno e golowe ;
GORENG MOLAO WA TIRISODIKGOKA MO TENG GA LELAPA ( DVA ) ?
Ka 1968 o ne a simolola go dira mo polaseng a jala mefuta e e farologaneng ya dithoro le merogo mengwe .
Mo thutong ya gagwe , Mphahlele o dirile pharologanyo fa gare ga go tsena sekolo fela le go rutega , mme a kopa gore fa motho ka nosi a tsene sekolo semmuso ka thuto e e tlhatlhobiwang , motho wa go nna jalo o tshwanetse gore a rutege ka gangwe fela .
Karabo e ka balabalwa go naya maemo a kumo e e ka bonwang mo tshimong ka boyotlhe .
go dira dikatlenegiso go mokhanselara wa woto ka mabaka a a amang woto
Tlhaeletsano ke eng ?
Basadi ba tlhatlhogetse kwa maemong a a kwa godimo ka yona tsela e .
Go batla go tlhatsa le go tlhatsa
2 . DITLHALOSO
Gape dipeo tsa mofero ga di ke di tlhogela gongwe tsotlhe - dingwe di a mela fa dingwe di tlaa mela moragonyana .
Ka fa gongwe fa atarasene e ntsi e ka lokelwa mo mmung wa motlhaba go ka direga gore atarasene e nyelele mme go senye metsi le diela tsa metsi gaufi le tshimo e e gasetsweng .
mathata ( sk . ditlamorago tsa go di dirisa ) ?
3.1.2 Batho Pele le tsamaiso ya tiragatso
CSO Mokgatlho wa Baagi
Tlolo-molao nngwe le nngwe ya molao o o kwadilweng , mo bogolo jwa kotlo jo bo beilweng ke molao e le go romelwa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dikgwedi di le tharo mme ka fa tlase ga dingwaga di le tlhano kgotsa faene mo lobakeng leo , e badilwe go ya ka " Adjustment of Fines Act " wa 1991 ( Molao wa 101 wa 1991 ) .
Go simolola ' ofisi ' ya gago o tshwanetse go nna le tafole kgotsa teseke , ditulo , mo go ka bolokelwang difaele , mogala ka fakese le kgono ya diromelwalentswe , mmepe ya polase yotlhe , mmepe ya mefuta ya mmu le dimmepe tse dingwe tse di ka tlhokiwang , boroto ya dikitsisiso , khalendara le tsa go kwala tse dingwe , jalo le jalo .
LEMORAGO LA MANANEO A DINONOFO TSA KOMITI YA WOTO
Phokotso ya go kgona go tsena ga metsi mo mmung ;
Letswa - Karolo nngwe le nngwe , togwa kgotsa sentshwa , sa phologolo , semela kgotsa setshedi se sengwe .
( i ) dingwaga di le tlhano di se na go feta , morago ga letlha la go bonwa molato mo lobakeng lwa tlolomolao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolomolao ; kgotsa
Go atolosa seabe sa dikgwebo tsa puso ka go katisa diathisene le baporofešenale ba tsa setegeniki .
Fano fa o tshwanetse go kopa morekisi go tlosa leina la mong wa pele mme a bee la gago mo Rejisetareng ya Matlo .
di netefatsa Botsayakarolo se se botoka sa baagi sa go sedimsetsa ditshwetso tsa khansele
Go Tsenngwa ga Dipone mo Mebileng - e akaretsa go tlamela ka dipone tsa go bonesa mo mebileng le go di tlhokomela .
Gore a dikatlanegiso di a latelwa e tlaa nna itlhophelo le maikarabelo a montshadikuno / motsamaisi mongwe le mongwe .
Ditiro Tsa Bopelokgale
O rotloetsa tshepo ya gore isagwe ya temothuo mo diatleng tse di tshwanang le tsa gagwe e sireletsegile .
Grain SA gape e ne e buisana le baeteledipele ba dibanka , banka ya Naga le ba diinšhorense go rulaganya ka bontshwa sekoloto sa baumi , mme gape le madi a ditokelelo ga balemirui ba ba simololang .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro
Koketsego ya phitlhelelo ya ditirelo
15.2.9 Komiti ya Boruni le ya Kgonagalo ya go Nna le Ditatlhegelo tsa Madi
Go jala dijalo ;
Baagi ba na le kutlwisiso e e botoka ka ga porojeke le maitlhomo a yona .
Bokoa : Lefatshe le mo ke dirisang bolemirui mo teng le gaufi le magae mme ka gore ga go na dikgora go na le diruiwa tse di sa disiweng tse dintsi mo teng .
Tse dingwe tsa disenyi tsa ditsenekegi di ka senya dimela tsa kanola ; tse dintsi ke tsa go itsewe fela mme ga di senye thata .
Ga ke itse
Ka bokhutshwane : ba tlhomamisa thulaganyo ya kgatlhegelo ya bontle jwa dikwalo .
Taolo ya mofero ya matlharephaphathi mo dijalong tsa matlharephaphathi , le taolo ya mefero ya sekatlhaga mo dijalong tsa sekatlhaga , e sala go nna pharela mo bantshadikunong .
Tshedimosetso ya tiro eno ya IDP e tsewa go tswa mo Tiragalong ya CBP ya 17 Tshedimosetso e e kopantsweng ya togamaano ka ga dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka boleng ( Jaaka di kwadilwe mo karolong ya 3 ya leano la woto )
LEGATO LA TEKANYETSOKABO
MADI A KA GALE A DUELWA KGWEDI LE KGWEDI GO FITLHA NEELANO E E TLHOMAMENG E DIRWA LE LOKWALO-BOPAKI LE NTSHITSWE .
Tsona di bidiwa seomata .
5.3 KAFA O KA KOPANG KA GONE GO BONA TSHEDIMOSETSO
Thulaganyo ya diphotefolio e letlelela maloko go buisana le mafapha a mmasepala le dikomitipotlana tsa khansele tse di leng maleba mo photefoliong .
Sesireletso sa mmugodimo le gas a lekalekaneng ga lefatshe ;
Naeterogene e e lekanetse 65% ya e e leng botlhokwa go kgona go uma dijo .
Ke ka ntlha ya se gore Letsatsi la Aforik le be le sa neelwe tlotla e e tshwanetseng ke maAforika ka bobona .
Mmidi ka dimela tse di leng 22 000 ka heketara mo tefosanong le disoya .
4.3 Khomišine ya Ditlhopho e tla okamela thulaganyo ya go tlhophiwa ga maina mme e tla kopa gore go tlhophiwe maina .
Lungelwa Kama - Molemirui wa Ngwaga wa Setsha ( go tloga go dirisa diheketara tse 10 go fitlha go roba ditono tse 250 )
Seabe sa Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa
Maikaelelo ke go :
Diathikele 42-54 di mabapi le gore puso le bagolo di tshwanetse go dira jang go netefatsa gore bana ba bona ditshiamelo tsa bona tsotlhe .
2.Moakanyetso
Go seng jalo re latlhele dikgopolo tse di jaaka ' renesanse ' le ' kago-setšhaba ' kwa thotobolong ya matlakala . "
4.14.3 Kopano epe e e buseditsweng smorago mo go 14.5.2 fa godimo e tshwanetse go tsenngwa nako nngwe le nngwe gape morago ga malatsi a le 5 mme kopano eo e tla lejwa e le e e nang le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe ;
Dipholisi tsa puso tsa go reka le go beeletsa dithoto di tlhalosa sentle ditlolomolao mo mererong ya bongwenegwene , mme tsamaiso ya puso ya go reka dithoto e na le melao e mentsi thata .
Gape , GEP e tla naya di-SMME tseno tsa temothuo kemonokeng ya go se dirise madi gore di laolwe ka tsela ya seporofešenale jaaka ditlamo tse di nang le porofete .
Fa dibokwana di setse di godile di imenelela ka bobi mo letlhareng le le jelweng go nna le lefelo mo di ka tsweleleang go nna magaragara go kgona go nna dirurubele .
Boenjenere ba dijwalwa ka bojenetiki
Go na le mabaka le gale foo masimo a montshakuno a leng mannye gore o ka nna le terekere e e leng ya gagwe , ka jalo tiriso ya rakonteraka e tlhokegang .
Sukiri ke bolwetse boo mo go bona sukiri mo madding e nnang kwa gosimo thata mme mmele o sa kgone go e dirisa sentle .
Fa modiri mongwe le mongwe wa kwa kgotlatshekelo kgotsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong a ka itse gore ngwana o dirisitswe ke mogolo gore a dire molato o o umakilweng mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa " Criminal Procedure Act " , mogolo yoo , o tshwanetswe go ya go begwa kwa Tirelong ya Sepodisi sa Aforikaborwa , gore go tle go akangwe ka go mo sekisa jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 141 ( 1 ) ( d ) , o buisiwa le molawana wa 305 ( 1 ) ( c ) , wa " Children's Act " , mme lebaka la gore mogolo o na le seabe , le tshwanetswe go akangwa fa ngwana a tshwanetsweng go tsholwa ka teng mo tsamaisong ya bosiamisi ya ngwana .
( 3 ) Mo godimo ga mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e tlhagelelang mo go molawana wa 53 , motšhutšhisi , go ya ka molawana wa 41 ( 1 ) , magiseterata yo o dirang dipatlisiso , go ya ka molawana wa 49 ( 1 ) ( a ) , kgotsa moreetsa-kgetse kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , go ya ka molawana wa 67 ( 1 ) ( a ) , morago ga go akanya ka ga tshedimosetso yotlhe e e leng teng , a ka dira phaposo ya kgetse mo tshekong ya motho o o rileng , fa go le matshwanedi , e e fitlhelelang ditlhokego tsa phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka molawana wa 51 , mme fa go leng matswanedi teng , maemo a e leng ona a bonnye a a tlhagelelang mo go molawana 55 .
Tsweetswee mpolelela gore lelapa la gago le dirisa mefuta efe ya di / founo tsa mogala ?
Fa metsi a a phepa a se teng , go ka dirisiwa letsela le le boleta le le patlaganeng go tswetswena metsi pele a dirisiwa .
4.1 Bogosana jwa Kgotla kgotsa Kutle mo teng ga Morafe wa Segosi wa Bafokeng bo dumalana le molao wa setso le dingwao tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
Go ikgogela morago ga gago ga go kitla go ama tlhokomelo ya gago ya go okelwa malwetse , go direlwa ditirelo dipe tsa puso le fa o le mothapiwa kgotsa o se mothapiwa kgotsa go direlwa ditirelo tse dingwe tse o tshwanelegelang go di direlwa mo lefelong leno la pholo .
Jaaka go ntse ke dirisa bolemirui mo diheketareng tse 186 mo polaseng e ke e boneng ka thuso ya ntlha ya go busetsa naga go batho .
Wena o tshwanetse go dirisa kitso e o e neiwang ka gore fa o sa dire jalo go ka se thuse sepe .
Menawa e tlaleletsa ka naeterojene e e botlhokwa thata mo mmung .
Dintlha tsotlhe tseno di tlhoka go tsewa tsia mo thulaganyong ya leano la bosetšhaba .
Go Khutlisa Tiro / Go Kgaola Dikgolagano le Yone
dikungo tsa porojeke , diikaelelo , lefelo
Vincent Mdluli o belegetse kwa Mahukhube ( Spelanyane ) , gaufi le Nelspruit mo taolong ya bothati jwa pusomorafe ya Mpakeni .
Barekisi ba dikhemikale ba dirisa leinamofuta go rekisa dikhemikale tsa bona .
Se se tshwanetse go diriwa le fa o dira patlisiso ya motheo e e senang maikaelelo a kgwebo kgotsa o supile tiriso ya kgwebo .
Ditheetso tsa tekanyetsokabo ya mmasepala di letla Dikomiti tsa Woto go tsaya karolo mo tlhabololong ya tekanyetsokabo ya mmasepala .
Tiro ya bona ke go diragatsa taelo kgotsa dikaelo tse ba di neetsweng mme ba neele pegelo ka ga kgatelopele ka tlhomamo .
39 . Dithata le ditiro tsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong
Ntlha e e leng botlhokwa fa go jwalwa korong go e nosetsa ke go nosetsa mmu o go tlaa jwalwang mo teng sentle pele ga nako ya go jwala gore peo e jwalwe mo mmung o o leng mo maemong a nnete ka popego mo tshimong .
Ka ntlha ya tsiamelo ya batlhatlhobi mo molaong ba ka tswelela go tsena mo polaseng fela jaaka ba rata kwa ntle ga peelano le mong wa polase .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Go uma mofolo go balemi ba ba dirisang bolemirui mo Afrikaborwa , kwa ntle ga ba ba dirisang metsi a a leng teng , ke kgwebo e e marara thata e e nang dintlha tse di oketsang go se kgone gagolo ka ntlha ya go belaela go uma le tsa ditšhelete tse di tshwanetsweng go supiwa .
Balemirui ga ba sa tlhola ba kgona go dirisa glyphosate e le nosi , mme jalo go botlhokwa go dirisa mefuta e mengwe ya dibolayamefero go kgona go fokotsa kgono ya mefero go di fenya .
Nngwe ya dintlha tsa botlhokwa mo ntshokunong ya dithoro ke taolo ya mefero .
93 . ( 1 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse gore , morago ga go buisana le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo a tsa polokego le tshireletso , ditirelo tsa tshiamiso , tlhabololo ya katlaatlelo-loago , thuto le pholo , ba tshwanetse go dumalana ka togamaano ya melao ya bosetšhaba , e e mabapi le mabaka otlhe a go tlhalosiwang ka ona mo go Molao ono , gore go tle go-
( v ) Dipego ka Modulasetulo kgotsa ka Ofisi ya Kgosi ;
Ga ke motsayakarolo mo puisanong , go ya ka lenaneo , ke wa lekoko ka jalo seo se mpha tokologonyana .
Mo go Mphahlele , thuto e ne e akaretsa go godisa le go baakanya dikgatlhegelo tsa batho .
Go dira / ntsha lotseno
Go farologana le se , thuto e na le elemente ya tlhaloganyo le ya semowa tse di ka nnang le seabe mo mothong ka go inetefaletsa a bo a itlotla .
Ka tlwaelo re logela kgwebo ya rona maano a gore re dire tiro efe - re tla jwala eng , re tla jwala diheketara tse kana kang , re tla dirisa peo efe , jalo le jalo .
Tlhotlhwa ya boditšhaba ya dikhemikale tsa temo e oketsegile mo go boitshegang mo dikgweding tse di lesomepedi tse di fetileng .
Go bewa ka kwa ntle thata ga baipei
Morato wa dintlhatsotlhe
1.2.5 Go tlhama togamaano ya tlhaeletsano
NTLHA YA TUMELANO
Ke go tshwana le difofane tsa dijambo tse ditona tse 60 tse di welang fatshe mme batho botlhe ba tlhokafale .
PHAPOSO YA KGETSE MO TSHEKONG E E DIRWANG KE MOTŠHUTŠHISI MABAPI LE DITLOLO-MOLAO TSE DI NNYE
7 . Tshiamiso : Fa maemo a a solofeditsweng a tirelo a sa rebolwa , baagi ba tshwanetse go neelwa tshwarelo , tlhaloso ka botlalo paakanyo e e bonako gape e nonofile ; e bile fa dingongorego di diriwa , baagi ba tshwanetse go amogela karabo ya kutlwelobotlhoko , e bile e siame
Diboko di ka simolola go tloga go ya go dimeleng tse dingwe kgotsa di ka tsenelela mo kutung ya semela se di leng mo go sona mme di ka ja mo teng di ntse di gola nako e e ke nnang dibeke tse pedi go ya tse tharo .
Re solofela go kgona go bontsha ba madirelo gore ammaaruri go na le tswelelopele go ya kgwebofatsong .
Gantsi bona kgotsa baratiwa ba ne ba lebagana le badiramolato .
Seno se kaya gore bond e kwadisiwa ke banka mo dituelong tsa gago , jaaka tshireletso ya banka ya gore o tlaa duelela kadimo ya gago kgwedi le kgwedi .
Le gale , go amogela naga ke lebaka le le lengwe fela - gape o tlhoka go nna le kitso ya go dirisa naga , kgono ya go bona didiriswa le ditokelelo ( kgotsa madi a go di reka ) .
Ditheetso tsa tekanyetsokabo ya mmasepala di tlama Dikomiti tsa Diwoto go tsayakarolo mo tlhabololong ya tekanyetsokabo ya mmasepala .
" Botho jwa Seaforika bo gatisa kakanyo ya go nna sengwe go na le go nna le sengwe , kwa ntle ga go ganetsa boitumelo jwa go nna teng ga motho . "
O jala palo e e rileng ya dimela tsa mefuta e e tshwanetseng tota , ka heketara , go reng ?
Fela Es'kia Mphahlele o bua gore maAfrikan a pele ga bokoloniale , pele ga kopano ya bona le ba-Botlhabatsatsi kgotsa ba-Bophirima , ba ne ba tlhaloganya Modimo e le Mongwe yo o pelontle ; Mongwe yo o mautlwelobotlhoko .
Kgaolo 4 Legato la 3 : Tsenyotirisong & tekanyetso
La ntlha go makatsa ka gore ke phologotsana e e nkgang thata mme di na le monko o o botšarara wa lefatshe .
Palamente e na le dikomiti tse di latelang tse di mekamekanang le dintlha tsa baša :
Sekao : Re tsaya gore tanka ya segasetsa e tsaya dilitara tse 600 mme se ntsha metsi a le dilitara tse 120 mo heketareng ( dilitara tse 600 go kgaogangwa ka dilitara tse 120 = 5 .
Bokao jwa kgololesesego ke eng fa maAfrikan ba itetla go tsena mo dithulaganyong tse di tlhamilweng ke ba bangwe ?
Tsela nngwe e e seng go ithuta-ka-namana ke go nna fela , go go tlhaloswang ke Mphahlele mo setshwantsong se se boifisang sa morutabana yo o sa laoleng botshelo jwa gagwe e bile " jaanong a tsamaya a ikgoga fela " .
( b ) phasalatsa togamaano ya molao mo Kuranteng ya Molao gore batho ba ntshe dikakanyo tsa bona ka ga yona mo dikgweding di le pedi morago ga fa e sena go tshitshingwa kwa Palamenteng ;
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Go modiri a kaya maatlafatso , tšhono ya go dira ka go ikemela , go nna le boitshepo e bile ka tsholofelo a neelana ka ditšhono tsa tlhabololo ya boitshediso .
Go tlhola go na le sengwe mo polaseng se se tlhokang kelotlhoko ya rona !
( b ) mofuta wa tlolo-molao le gore e masisi go le kana kang ;
Kgotlhang e ka bonwa e le dikgang kgotsa diopharologanyo tse di nnang teng ka ntlha ya go dirisa mafoko le dikano .
Dikgwebo tsa bolemirui
Lekanyetsa sekgala magareng ga diyunite tsa polantere gore o tle o itse gore bopharamola ke bokae - se se tlaa kgontsha go balela palo ya mela ka heketara ( Sekao , fa sebaka sa mela e le 0 , 9 m , go na le 100 m mo bophareng jwa heketara e le nngwe . 100 m / 0 , 9 m= mela e 111 ka heketara ) .
Kwalelano
Ke kopa gore o mpolelele gore ke efe ya dipolelo tse di latelang e e go tlhalosang ?
Dipakatseno tsa seikonomi tsa mofero di thusa go tlhomamisa gore a tlhaselo le tshwenyo ya mofero di lekane go tlhoka gore di dirwe dikgato tsa taolo , ke go re fa e le gore tatlhegelo ya thobo e e efogiwang e feta ditshenyegelo tsa taolomofero .
netefatsa gore leano la porojeke le na le dinako tse di tlhalositsweng sentle tsa neelo ya tirelo e e feletseng kgotsa kuno gammogo le dikgato tsa fa go ntse go tsweletswe .
SEO SE TLAA BA SIRELETSA FA BA KA TLHALANA .
Ka gangwe , go nna le seabe mo thutong ka go botsa dipotso , go gwetlha tlhaloganyo ya morutwana , mme a ipone a le botlhokwa mo setšhabeng , ka go nna le sengwe se se mosola se se tshwaelang .
Tshomarelo ya mmu wa rona - re ka dira eng ?
Batho ba ba dirisang thêpê e ga ba e tswale ka botlalo mme e nna e ntse e rotha .
Fa letswai le sa nne kgwete kgotsa le sa kgomarele ka mo morufeng , metsi mo mmiding a ka fa tlase ga 15% .
Ka nako ya thobo , tlhopha siako tse dintle go gaisa go tswa mo dimeleng tse di lebegang go gaisa .
Le makape a a tlhaselwa , mme tshenyego gantsi e bonala fela ka fa ntle e se ka mo teng ga makape ka gore sebokwana ga se kgone go tsenelela , le gale makape a a tlhasetsweng a na le go thubega botoka pele ga nako ya go robiwa .
Ditlhabololo Tsa Semolao
Tekanyetsokabo ya batho
Se se raya gore diphetogo kgotsa dikgwetlho dingwe le dingwe di akareditswe mo moakanyetsong le mo togamaanong ya kgato e e latelang .
E tshwanetse go nna ka ga maAforika a a simololang ka maikaelelo a leeto la go tsosolosa mewa ya bona , ka go kgapela thoko se ba se pateleditsweng le go bona ditsela tsa matlhale a go baya ditlhokego tsa botho pele , go na le bofula jwa dithoto , letlotlo le makoloniale a le abetseng maAforika .
Botsayakarolo ke karolo e e botlhokwa ya taolo e e siameng ka e letlelela kelelo ya tshedimosetso magareng ga baagi le baeteledipele ba ba tlhophilweng le maikarabelo .
Lefapha leno le tlamela ka ditirelo tsa bobalamatlotlo le go laola ditšhelete tse le di direlang Mmasepala .
Korong e ka sengwa ke dibolayamefero tse di dirisitsweng mo masimong fa go ne go jwetswe mefuta e mengwe ya dijwalwa , kgotsa disalelamorago tsa dibolayamefero tse di dirisiwang go loala mefero mo tshimong ya korong di ka senya mefuta e mengwe e e ka jwalwang morago ga korong mo tshimong eo. ( Ke tiragatso ya morago ga nako ya dikhemikale tseo mo mmung - ditiragalo tsa mefuta e mengwe ya dibolayamefero e fela ka bonako morago ga go gasiwa mme tse dingwe di tswelela go nna teng mo mmung morago ga nako e telele . )
Re tlhoka go itse mofuta le boteng jwa mmu o re yang go o lema wa tshimo nngwe le nngwe - o se ke wa bo wa akanya gore mebu ya gago yotlhe e a tshwana !
( 3 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo go ya ka molawana ono , e tshwanetse go-
Pharologanyo ka tsalomadi ka heketara ka bonnete
Tshomarelo ya bongola ya setlha se se tlang le go rulaganyetsa setlha ;
Bokana ka batho ba ka nna 80% mo lefelong leo ga ba dire le kelo ya ba ba sa rutegang e ka nna 60% .
Bokhutlo
Di le 1 - 5 ka letsatsi
Tlhokomela gore go seta ga polantere ya gago go tsamaelana le jaaka go tlholoswa mo bukaneng ya teng mme lekalekantsha palo ya peo le bokana ba monontsha mo go dirisiwang mo heketareng kgotsa go feta .
Mojulu o , o gatisitswe gape le go fetolelwa mo dipuong tsotlhe tsa semmuso tsa Aforikaborwa ka thuso ya matlole go tswa go ba European Union mo porogeramong ya " Expanding and Strengthening Community Based Participation in Local Government " ya Lefapha la Bobusi jwa Tshwaraganelo le Merero ya Setso ( CoGTA ) ka 2010 .
DiKPI tsa bosetšhaba :
Fa o dirisitse go feta mo kgweding e nngwe leka go fokotsa tiriso mo kgweding e e latelang go tsamaelana le tekanyetso ya gago ya kgwedi .
Ka botlalo nka dirisa diheketara tse 14 , mo nka jwalang mmidi , dinawa le ditapole .
Robert vs Mugabe ke setlhogo sa athikele e Es'kia Mphahlele a e kwaletseng Tribute Magazine ka Diphalane 1995 .
Botsayakarolo se se matlhagatlhaga
Mofuta wa mmu le ona o tlhotlheletsa gore ke bongola jo bokae jo bo ka bolokwang mo mmung , mme go nna teng ga mofero mo tshimong go ka dirisa bongola jwa mmu , mme bo tlhaele dijalo .
Baagi ba ba tsayang karolo mo kgolong ya bona
( c ) dirisa diokobatsi tse di jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines , tik le anabolic steroids
Sa bobedi , mmasepala o tshwanetse wa tlhomamisa gore ke ditirelo dife tse di tshwanetseng tsa atolosiwa kgotsa tsa tokafadiwa .
Mo tsamao wa karoganya o neela baagi kakanyo ya boalo ba ga jaana ba tikologo ya baagi .
Go mo go molemiruing mongwe le mongwe go lemoga le go itse go kgona go supa mefutafuta ya mefero e e ka kgonang go gatelela go uma ga dijwalwa mo dipolaseng tsa bona .
Ba tshwanetse go itsese baagi botlhe mo tikologong ya bone mme le ba molao .
Tota le fa go robiwa korong e e emeletseng go ka tlogelwa dikgaolo tse di se nang disalela mo tshimong .
Re ithutile gore se re se aparang se tswa mo temothuong e bile re ithutile gore sonobolomo e ntsha oli mme gape katune e ka ntsha marokgwe a dijini go sa kgathalasege setaele .
O loga maano afe go kgona go bona maitlhomo a gago ?
Mo bolemiruing re tlhoka go leka go fokotsa ditshenyego fa re kgonang teng , mme fa go dirisa lenaneo la tlhokomelo le le pila go ka re thusa , go botlhokwa go le dirisa e le setlapele .
Mosekaseki a re Mphahlele ga a Afrikan mo go lekaneng fa a " boka " tshekatsheko ya kwa Bophirima .
Le ga le , le ditiego mo go gololeng matlole , ditopo tsa poelo ya mafatshe mo karolong ya ditlhabololo le thebolo e e bonya ya lefatshe go tswa kwa pusong go ya mo baaging ba selegae di ne tsa kgoroletsa tiragatso ya diporojeke .
Lebokoso la 5 : Tlhalosotiro ya Motsamaisi wa woto
Go agega kgaogano magareng ga ditokololo tsa Komiti ya Woto le mokhanselara .
Dikhemikale tsotlhe di tshwanetse go beewa mo ditshoding tse di supilweng , mme dikhemikale tsa selekanyo se se nnye tse di kotsi di tshwanetse go tshwaiwa ka go kwadiwa ka nepagalo .
Ditlhopho tsa bofelo tsa bakhanselara ba bommasepala di ne di tshwerwe ka la 1 Mopitlwe 2006 .
CBP e tlamela ka mekgwa ya go dira se , le go gatelela tseokarolo mo togamaanong le tsamaiso ya woto .
Khansele e e tlhophilweng ke yona e e leng foramo ya bofelo e e tsayang ditshwetso mo diIDP .
10 . Maloko le mokgatlho o a golaganeng le one
Ke dirile mo dinageng di le mmalwa mo mererong e mme ke dumelana le sengwe le sengwe se se builweng ke dibui mme ke fisegela go itse gore le bona jang kgwetlho ya go tswa mo bothateng jwa sepolotiki jwa ditheo tse di leng teng tse di batlang go tshola maatla a tsona le go sa rateng go maatlafatsa balaodi ka botlalo go dira dilo tse ba tlhokang go di dira .
Tekanyetso ya go elela ga madi e dirisiwa go tlhomamisa kgono ya gago ya go busetsa madi .
Tekanyetso e e rulagantsweng ka tshwanelo e laola kwa o yang teng ka kgwebo ya gago mme fa e dirisiwa ka tshwanelo ka boitshwaro bo bo tlhokegwang , e tla nna sesupetso se se tla go supetsang tsela kwa o yang teng .
Fa o dirisa mofuta wa mafulo mo dithulaganyong ( E go H ) , go oketsa bokanagare ba kumo ya korong mo dithulaganyong tseo ka 37 , 64% , mabapi le fa go jwalwa korong fela .
Umaka mabaka a boikuelo jwa mo teng ga setheo bo theilweng mo go bone : . . . . . 
go tlhalosa ditirelo tse di gaisang mo bokaong jwa pusoselegae
Mongwe le mongwe yo o jwalang disonobolomo o tshwanetse go feta gangwe ka letsatsi la boraro morago ga go jwala .
Le fa ka dinako dingwe go le botlhoko mme moputso wa teng o mogolo . "
6 . Ditsela tsa Setlha
fa go tlhokega , tumalano ya kabelano ya mesola kgotsa ya tshutiso ya didirisiwa e tshwanetse go tshwaraganngwa le foromo ;
Palo ya sesupetso
Seno se ne sa dira gore kitso e nne teng , ya gore dikhamphani di na le maikarebelo go setšhaba ka bophara , e seng fela ba ba nang le dišere mo go tsona .
Banna ba kgatlhanong le se , ba re ga go tlhokege gore basadi ba kopane ka bobona ka banna ba na le bokgoni ba go rarabolola mathata otlhe a setšhaba .
Batho ba a rerisiwa kgotsa ba araba dipotso tsa bathusi ba kwa ntle ba ba tlhalosang mathata le go kokoanya le go sekaseka tshedimosetso e e lebaganeng le tlhaloso ya ona .
Go dutla kgotsa go phanyega ga tsona go fokotsa kgono ya go gogela .
Ditlamorago tsa se mo setšhabeng ke eng ?
Go a diragala - ka dingwaga tse di fetileng tse di ka nnang tse pedi ba tswaletse polase kwa Bokonebophirima dikgwedi tse di ka nnang tse dintsinyana go baakanaya dintlha tsa ditiro tsa bona .
3 . MELAO E E BOTLHOKWA E BATLHOKOMEDI BA TSHWANETSENG GO E ITSE
O tshwanetse go batla mokonteraka yo go itseweng a kgona ditiro mme a mo kwadise pele ga nako gore a netefatse gore ditiro tse a di tlhokang di tlaa dirwa ka dinako tse di tlhokiwang .
Bontshadikuno ga bo lekane le dikuno kgotsa ntshodikuno , mme bogolo bo supa ditokafatso mo kgonong ya go fetolela ditsenngwateng mo dikunong ( dipholo kgotsa maungo ) .
Sireletsa dijwalo tsa gago mo disenying
Re dira boikuelo gore lo tsenele dipitso tse mme lo akanye ka dipotso tse di latelang :
Latlha didiriso tse di phanyegileng kgotsa tse di ngapegileng thata .
Morago ga go lokela peo sediriswa sa go jwala se tshwanetse go gatelela mmu fa thoko ga peo go netefatsa gore peo e kgone go tlhoga sentle .
Tsiboso ya bantshakuno ka inšorense ya dijalo le ya ditsenngwateng ;
Go rulaganya tsenyotirisong
NCOP e tsewa jaaka setheo go fitlhelela pusotshwaraganelo le botsaakarolo mo temokerasing , ga mmogo le go nna pinagare ya tlhaeletsano ya matshwenyego a dipuso selegae le matshwenyego a diporofense kwa maemong a bosetšhaba .
Dira lenaneo la dikarolo kgotsa dipaakanyo tse di tlhokegang .
Tšhefu e dirisiwe fela go lwantsha tse di filweng mo setshwaong .
Mogodungwana
Dikhemikale tsotlhe tse di tla le katlanegiso ya kelotshelo .
O tshitsinya gore maatla a bona a ka bonwa a tlhotlheleditswe ke setso sa bona se se neng se gatelela go nna mo tsiamong le go nna ngata e le nngwe - setso sa kutlwelano-botlhoko .
Mafoko a mangwe a a kayang selo se le sengwe
Pele o dira kopo ya semmuso ya go newa tshedimosetso go ya ka PAIA e go senang pelaelo gore e tla batla tuediso le go leta lobaka lwa malatsi a le 30 , tlhomamisa gore a tshedimosetso eno e ka kgona go bonwa kwantle ga tikatiko kwantle ga go dira kopo ya semmuso .
Kemedi ya Komiti ya Woto le mokhanselara wa woto ba a ikitsese le badirimmogonabo .
Fela fa nako ya malatsi a boikhutso a fela , mefero ga e tlhole e laolega mme tshenyo e setse e dirilwe .
GO DIRA SEKWALWA ( MO BEKENG E E TLANG KGOTSA KA LETLHA LE LE BEILWENG )
Dirisa nako ya gago sentle - nako ke dilo tsotlhe mo ntshokunong ya dijalo ;
( c ) kgobokanya tshedimosetso mabapi le tlolo-molao e ngwana a kileng a bonwa molato ka yona , phaposo ya kgetse mo tshekong e e dirilweng mo nakong e e fetileng kgotsa tlolo-molao e iseng e sekiwe .
Sekao ke gore go ka bo go dumalanwe gore nngwe ya dipoelo di le tlhano e tshwanetse go tswa mo setlhopheng se .
Ke gakologelwa letsatsi le lengwe ke ntse ke disa dikgomo mo polaseng ya rona kwa Kgalagadi fa ke ne ke lemoga lebala mo bojang bo se teng ka mesimasima mo nageng go tsweng fa ke ne ke ntse mo pitseng .
Rusu ya matlhare e tsenelela mo dimeleng tse di sa le nnye tota le mefutafuta ya majang .
Go latela tshobokanyo ya diphetogo tsa konokono :
Go supa le go totobatsa dipoelo tsa mmasepala ka bophara tsa CBP tse di rulagantsweng go ya ka boleng go tswa kwa tiragalong ya CBP ya 17
Ntlha ya ditekanyetso mo kemeding e e tsenngwang ke tekanyetso ya botokololo jwa 10 e ka nyelela fa kgonagalo ya botokololo jwa maloko e dirisiwa .
Tomaganyo ya diporojeke tsotlhe tsa diwoto tse di maleba go ya ka maphata go supa diporojeke tsa diwoto tse di tshwanetseng go akarediwa mo IDP
Tse ke mengwe ya merero e re ratang go e ithuta mabapi le go aga setheo mo Aforikaborwa .
Sa ntlha tlhagisa ngongorego ya gago mo setlamong sa inšorense kgotsa motlamedi wa ditirelo tsa ditšhelete .
Efoga kgotsa o tlhokomele fa o goga phaefote mo godimo ga ditotoma tsa dikonturu le diforo .
Motataisi ke motho yo ka nnete a nang le kgatlhego ya tlhabololo mo motataisiweng , yo o tlaa nnang pelotelele le tshegetso .
16.1.3.2 go pegwa molato wa tlolomolao e katlholo ya yone e leng go tsenngwa mo kgolegelong go feta dikgwedi di le 12 kwantle ga tuediso-kotlhao ;
Go botlhokwa thata go nna le lenaneo le le tsenyeletsang ka botlalo dikgato tse di ka tlhaolegang - montshakuno mongwe le mongwe yo o tsenang mo lenaneong la rona , o simolola jaaka wa Kemo 1 - bogolo jwa lefatshe la gagwe ga bo botlhokwa .
1.2 Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo
Dikhansele potlana tsa teropo kgolo ( metro )
Morago ga go filtha kwa phokotsong ya 50% ngwaga mongwe le mongwe wa go se tleleime e a bolokwa .
Ditlhokego tsa tshireletso ka ditheokadimo
' Ke goreng fa o ne o dira jalo . . . ? '
1.4 Komiti ya Photefolio ya Tshireletsego le Pabalesego
o akaretse baagi mo go tlhagiseng dibontshi le ditotiwa le mo go sekasekeng tiro ya mmasepala .
Leba mo kuranteng mme o batle ditsela tsa kagomatlo mme o botse ba losika le ditsala .
GORE tlhobaelo go tswa kgotlatshekelokgolong e TSEWE TSIA .
Thulaganyo ya kgaranetsa-goga
Gape ba kgona go tlhola gore makwalo a a supang melao e e latelang : Molao wa Maemo a Botheo ; Molao wa Tekanelotirong ; Molao wa Boitekanelo le Tshireletso Mmerekong mme le khopi ya Tswetelelo ka Dikgaolo 13 , a teng go balwa ke badiredi .
Khoso ya Ntshodikuno ya Sonobolomo MGK
10 . Ntlha eno ga e tlhokomologe botlhokwa jwa tshwanelo ya motho ope ya go newa tshedimosetso
Digalase di le 1 kgotsa 2
( a ) Ngwana ;
14 . Go tshwanelegela go nna leloko la Khuduthamaga
( c ) didiriswa go ka kgona go baya bana nakwana , fa go santse go letilwe go konosediwa ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
Mokhuduthamaga o laolwa ke Mekgwa ya Boitshwaro ya Mafapha a Balaodi a RBN mme fa go tlhokega e a fetolwa gore e tsamaisane le dipatlafalo tsa Mokhuduthamaga .
Tlhotlhwa
Lenaane la ditlhankaelo le neelana ka ditsela tse tlhaeletsano e , e ka dirwang ka teng ; jaaka :
Thulaganyo ya thekiso efe kampo efe , e tla ka setlhopha sa dikgwetlho mme go botlhokwa go tlamparela ditšhono tse di tlhagisiwang .
Sekao , mmolai o a ikgobatsa fa a gobatsa kgotsa a bolaya mongwe .
Temothuo e bokete , mme fa o na le maitemogelo a mannye , gona mathata a ka nna magolo .
Dintlhatiragatso tsa botlhokwa ke dife ?
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng go ya ka molao mongwe le mongwe o o leng ka ga go tshola , go se ka fa molaong , diritibatsi tse di bakang tlwaelo mo mmeleng fa di dirisiwa , kwa ntle ga tlolomolao e e umakiwang mo go Item 21
Go botlhokwa gape go netefatsa gore o dirise dibering tse di siameng fa o lokela tse dintshwa .
Lefapha la boitekanelo
Ka jaanong re setse re itse gore o kgonne go jwala dijwalwa tsa gago .
30% ya se ba se buisitseng
Go totobatsa ditšhono tsa go tsayakarolo ga kemedi ya diwoto mo tiragatsong ya IDP ( karolo 6.1 ) ;
Porofaele
Go se mele ka go tshwana go ka tlisetsa botlhokwa ba naeterojene .
Fa tlhotlheletso e go wela , gakologelwa go itemosa gore ke goreng o tshwanetse go fetola mekgwa ya gago kgotsa bua le moikanngwa .
Ntshokuno le Thekiso ya Mmidi e e Tsweleletseng ;
Ka letlole la kabelo le le tlhalositsweng , melawana e tla tlhalosa dikabelo tsa mothapi le tsa leloko , fela e seng selekano kgotsa tlhotlhomiso ya poelo e e duelwang go rola tiro ga leloko .
Tsamaya o ye go bona ka matlho a gago gore go dirwa jang mme o bue le bone ka dintlha tsotlhe tse di leng botlhokwa go kgona go uma ditono tse 10 ka heketara .
Se , se ka kgonagala ka go bitsa dikopano tsa botlhe kgotsa go dira dipatlisiso tsa ntlo ka ntlwana go supa ditlhokego tse di botlhokwa tsa baagi .
Foreisetata : Sesotho , Seaforikanse , Seesemane
O dira jalo ka go oketsa mmidi mo selwatsweng sa gago go bopa selatswa sa go kgonisa kgomo go tswelela .
Setshwantsho as 2 : Tlhola go beiwa ga peo .
Dithulaganyo tsa thebolelo ya mafaratlhatlha di tlhomiwe le tsamaiso ya diporojeke
Maitlhomo a tekelelo ya mmu ke go fopholetsa kgono ya mmu go tlamela dijalo tse di golang ka dikotla tse di tlhokegang le go upolola mathata a mmu mangwe le mangwe a a ka kgoreletsang kgolo le tswelelo ya dijalo e e nonofileng .
Ga lokelelwa ga dibakateria tse di leng pila fa soya e bedisiwa di thusa go kgaoganya diporoteine go nna diaminoasete tse di ka dirisiwang ke mmele .
Maokelo a tshwanetse go dira ka katlego , a neelane ka tlhokomelo ya boleng go bao ba e tlhokang .
yo o rwalang maikarabelo a go tsamaisa ditiro
Ke ithuta selo se sentshwa letsatsi le lengwe le le lengwe , mme ke rata go leka mekgwa e mentshwae , jaaka go leka mela e e sa katogang fa ke jwala disoya mme tota le mmidi morago ga nako
Diphalane
Athikele e kwadilwe ke Petra Nel wa kwa PROCARE .
Le gale , fa dilo di senyega , goreng re tlhola re ntse re supa bosa , mathata ka badiredi , Eskomo , Telkomo , mmuso , thulaganyo e nngwe e e rileng kgotsa motho mongwe e le sesenyi se se sa kgoneng .
Ditšhono tsa tlamelo ka matlole
Ka lebaka leo , Mphahlele o bona gore go tshwanetse go tlhokomelwe thata go neelana ka " thuto e e siameng ya setho " seo se ka tlamela setšhaba ka bokgoni jwa go farologanya maaka le nnete le dika-nnete .
Lefapha la Didiriswa tsa Diminirale le ne mo malobeng la lebašeswa Tšhata ya tsa Meepo .
Tlhomamisa gore ba ba dirisang sediriso kgotsa motšhene ba na le kitso ya go se dirisa ka tshwanelo .
dira kopo ;
Nnyaya , mmidi wa Bt ga o kitla o go letla gore o lebale gotlhelele ka disenyi .
( c ) bitsa motho mongwe le mongwe go tla go neelana ka sekwalwa , tshedimosetso kgotsa ditatamente tse di tlhalosiwang mo go temaneng ya ( b ) ; kgotsa
Go tlhasela bokana ba kumo gagolo .
Mosola o le mongwe tota wa thefosano ya dijwalwa ke go fokotsa kgotsa go tlosa peo ya malwetse a a rileng a a ka fokotsa bokana ba kumo ya mefuta e e rileng ka ngwaga le ngwaga .
Ka puo ya gagwe fa a ne a bua le dialogane tsa MEDUNSA tsa 1989 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o re rotloetsa , gore re tswelele " go kgaratlhela letswalo le le tsogileng le le matlhagatlhaga la boagi le kgolo ya sebele " .
Dithaere tse di sa lekalekanwang ka tshwanelo di baka thoromo ya sepagangwa .
3.6 Go supa batshodi ba kitso ya setso 34
Bantshakuno , Komiti ya Bosetšhaba ya Ditekanyetso tsa Dijalo le bannaleseabe ba bangwe ba tshwanetse go dira mmogo go atlega mo go se .
Ditshwetso tsa go aba Dithendara
Bongola bo bolokwa jang mo mmung ?
Ke gore re batla go oketsa tlhotlhwa ya luserene le mmidi e re e robang go uma dijo tse rona re ke di dirisang le tse re ka di rekisang .
Badiredi ba makgetho a dithoto kwa mafelong a bogorogelo mo nageng ba tla kgona go thusa batsamai ka Seesemane le ka dipuo tsa semmuso tsa diporofense tse di nang le mafelo a borogorelo mo nageng , mme seno se tla ikaega ka badiri bano ba ba mo lefelong leno la bogorogelo mo nageng le tsela ya bone ya go dira dilo .
kopo ( kgotsa mongwe wa bakopi fa e le kopo ya kopanelo ) e tshwanetse go tlamela bosupi jo bo amogelesegileng jwa gore ke moagi wa Aforikaborwa kgotsa ke moagi wa leruri , kgotsa setheo sa taolo se se kwadisitsweng mo aforikaborwa .
Tsamao ya porojeke - diragatsa melawana ya setegeniki le tlhomamo ya yona
20 . Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho 51
Tekelelo e e dirile sentle thata mme mongwe le mongwe o kgonne go duela kadimo ya gagwe le go dira poelo , mme fa re ne re leka go atolosa porojeke jaaka go dumelanwe , Lefapha la bo le re ga le na tekanyetsokabo ya porojeke e .
( a ) lekwalo la kitsiso go ya ka molawana wa 18 ;
Bokana ba dikonteraka bo bo ka nnang go lekana le 280 , 00 ka kgwedi ya Seetebosigo 2014 bo supa bontsi ba ditiragalo tsa balemirui le bareki ba ba lekalekantshitseng kgono e e tlisitsweng ke maemo a a siameng a tlelaemete e e nnileng teng .
Tlhatlhoba matlase a dikgamelo tsa peo tsa mofuta wa dipolata .
Dingwe tsa ditheo tse di ka ga botsayakarolo ke tse :
Dikgato tsa ditiragalo dikgolo tsa mmasepala le Dikomiti tsa Diwoto
Leano la tatelano le le logilweng sentle le ka fokotsa bogongwe ba kgogakgogano gare ga ba lelapa mme le ka netefatsa gore maikaelelo le bophelo ba losika le le latelang bo tswelele pele .
Peo yotlhe ka dikilo ( kg )
Leano le sisinya kgopolo ya go rotloetsa maAforikaborwa go tsamaya , go siana , go pagama diaesekele kgotsa go tshameka metshameko ya ditlhopha ka Sateretaga wa bobedi mo kgweding nngwe le nngwe .
Go phanyega ga matlhakore ;
Kgato 1 e tlamelana ka tshedimosetso e e dirisegang bonolo jaaka tshimololo ya go dira dithulaganyo
Bolwetse bo bo fitlhelwa mo lefatsheng ka bophara , mme bo fitlhelwa gantsi mo dikgaolong mo go leng bongola thata e bile go le bollo .
Baakanya masimo sentle , jwala ka boteng bo bo tshwanetseng le ka palo e e siameng , laola mefero le ditshenyi tse dingwe ka tshwanno .
O tlaa makatswa ke pharologano ba bokana bo pula e nang mo kgaolong e nngwe le e nngwe mo nakong e e rileng .
Go tlhomama go go batlwang ke motho yo o nnang mo teropong ga se sepe fela fa e se go ikokoanya ga motho : boitshupo jo mo go bona , botso jwa bona le go itshetlega ga bona - tse ka bobedi e leng karolo ya motho yo o nnang mo teropong - mme di nna mmogo ka kutlwano .
Bolwetse bo tshwanetse go supiwa e le bone .
6.1.3 Bakhanselara botlhe ba setso jaaka go tlhalosiwa mo Melaong e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( b ) morago fela , mme e seng morago ga diura di le 24 morago ga go neela ngwana lekwalo la kitsiso , a itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Ka bokhutshwane , gore o kgone go thiba phatlha ya tlamelo ya patlego ya kifophepo re tlhoka dithotloetso ka poelonyana e e utlwalang .
Tiragatso ya tlhatlhobo e tlhalosiwa ka botlalo moragonyana mo Kaeding e .
Dirisa ditshwantsho tsa dithaere
Baagi ba tshwanetse go tlhaloganya botoka gore ke mang yo o rwalang maikarabelo a eng .
Kgono ya go rekisa mmidi o o robilweng ke balemirui ba ba nnang gaufi le ditoropo tse dikgolo le ditsela tse di pila ga ba na mathata a go rekisa kumo ya bone jaaka ba ba nnang kgakala le dilo tse jaaka kwa magaeng a mangwe .
Ka bophara disoyabini di ka arolelwa kwa mefuteng ya merogo ( tshingwana ) kgotsa masimo ( oli ) .
Ditshenyegelo : Ditshenyegelo di tshwanetse di nne mo tlamelong ya tekanyetsokabo ya paka eo .
Mmidi o o neng o jwalwa morago ga disoya di robilwe tsa ngogola mme le fa pula e ne e sa ne go latelana le mowa o o bollo o o neng o tlhola o le teng o neile kumo e e siameng go phala mefuta e e tsayang nako e telele go oma e e neng e sa kgone go naya kumo .
KITSO YA SETSO LE KITSO YA FA GAE 5
Tsamaiso
Maitlhomo ke go tokafatsa temokerasi ya botsayakarolo mo pusoselegae .
Dikungo tsa legato le ke :
Botlhokwa ba ntlha e bo gatelelwa ke kgang ya go jwalela kwa boteng go feta go ka dia go tlhoga ga mmidi go ya dibeke tse pedi .
Mafoko a , a batla a tiisa gotlhe mo tlhatlhelelo ya ga Mphahlele e batlang go go fetisetsa kwa bathong .
Ka segobogolo bo akaretsa batho , ditlhokwa tsa bona , matshwenyego a bona , le ditopo tsa bona , bo tshwanetse go tsamaisiwa ka tsela ya gore thuso ya makisimano mabapi le palo ya makisimamo ya batho e a fitlhelelwa .
Balemirui ba dirisa mmu : jalo ba tlhoka go tlhaloganya mmu mme tota le popego ya ona .
Se , se ka kaya gore ditsela tse dintšhwa tsa go dira le setšhaba di a tlhokega , jaaka go neelana ka tirelo ya setšhaba e e botoka , e e bonako e bile e tsibogela thata ditlhokego tsa baagi .
Go tsamaisa CBP mo diwotong go ikaegile ka ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto , batsamaisi ba diwoto le bathati ba mmasepala ba ba tswang kwa mafapheng a maphata .
Fa Roundup 450 g / litara e dirisiwa :
Fela le gale palelo e e nepagetseng e ka bonwa ka go dirisa mmitara ya pH ya dipalo ( digital ) le eleketeroute e e nang le balobo ya galore e e bosisi mo haeterojeneng kgotsa metherialeng e mengwe .
Ngwaga : 2012 / 2013
Puso ya nnete ya temokerasi e batla go bona taolo ya yona go tswa mo bathong , ka ditlhopho tsa ka gale le botsaakarolo jo bo tswelelang jwa setšhaba mo ditsamaisong tsa go laola .
Jaaka balebeledi ba lefatshe , bantshakuno ba dira ka natla go sireletsa mmu , mowa , mowametsi le bopharologanyotlholego go netefatsa gore mmu o tlaa tswelela go ntshetsa meloko e e tlang dijo .
Thobo e e bonweng mo bonnye ditlha tsa ntshodikuno tse di fetileng tse tlhano .
9.2.4 Pholo ;
Ga re kgone go ganetsa gore go reka metšhene e e tlhokiwang o le mongwe fela go ja madi go feta fa e rekiwa ke tirisanommogo mme e le ya ba botlhe ba ba e dirisang mo kopantshong ya metšhene .
Matseno a Khansele ya Bošetshaba ya Diporofense
" Ke bone gore kwa ntle ga temothuo batho ba ya go sotlega mme batho ba ya go fela le go swa .
( b ) ka Criminal Procedure Act , fa go fitlhelwa gore motho yo ke mogolo , kwa ntle ga fa go diragadiwa molawana wa 4 ( 2 ) .
K : Ditheo tse di kgolwane le mekgatlho ya intaseteri .
Go tsaya karolo ka ditherisano
Go botlhokwa go netefatsa gore dikgato tsotlhe tse di leng botlhokwa di tserwe fa go bolokwa mmidi go thibela ' matlhotlhapelo a poloko ' .
Go lokela selaolamefero go ka direga ka nako e nngwe le e nngwe go tsweng nako ya matlhare a bobedi a korong mme tirso ya sebolayamefero e ka tsamaelana le tiriso ya sebolayaditshekegi kgotsa tiriso ya maikeroelemente jaaka go tlhokiwa .
Fa ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshegetsa botsayakarolo ba setšhaba mo togamaanong e e tswakilweng ya tswelopele le tlhabololo le ditrego tsa tsamaiso ya tiragatso le tekanyetsokabo , ba ka tshegetsa mokhanselara le khansele go fitlhelela ditlhokwa tsa bona .
Bolesika bo bo sa siameng , ga o kgone go dira , ditiragalo tse dintsi tsa kotsi , go se nne mo tirong gantsi , go se nne le tlhotlheletso , go tenega ka bonako , go thunya mokgosi , go fela pelo le go tlhatlhabala .
Letsatsi le letsatsi kgotsa mo e batlang e nna letsatsi le letsatsi
Kgotlhang e ka lejwa ka leitlho le le sa siamang mme go ka tlhama maemo a a kotsi mo bathong .
4.5 tirisanommogo :
Sekao sengwe le sengwe se tshwanetse se tshwaiwe sentle ka leina le aterese ya montshadikuno , leina la polase gammogo le nomore ya tshimo . ( Se se ka nna le ditlamorago tse di masisi fa se sa dirwe sentle ) .
Moperisitente wa Mokgatlho wa Dibaeyofuele wa Aforikaborwa , o dunela gore madirelo a dibaeyofuele a tlhagisa tšhona ka nttha ya mabaka a mantsi .
A kgwebo ya gago e mo maemong a a siameng - madi a teng , kgotsa kgwebo ya gago ga e kgone go tswelela ?
Lefelo la baipei le agilwe gaufi le seteišene sa motlakase .
katlholo e tshwanetse go romelwa go ya go tlholwa ke Moatlhodi wa Kgotlatshekelo Kgolo e e nang le dithata tsa go dira jalo , go ya ka molawana wa 304 wa Criminal Procedure Act , le fa katlholo e ka nna e kana kang .
Go supa maikaelelo a a siameng fa founu e arabiwa :
Thibololo ya diteemane ka ngwaga ya 1867 le gauta ka ngwaga wa 1886 e tlisitse tumelo go Setlamo sa Afrikaborwa sa Boritane go amogela Lokwalo la Ditshwanelo ka Bogosi go tswelela go batla le go dirisa naga mo meepo e ka tlhomiwang teng mo Afrikaborwa .
E na le baagi ba ka nna 3 000 .
Ka mogagamola wa gagwe modulasetilotlase wa rona , Victor Mongoato , o ne a bua ka go fetelela fela ka tlhabololo ya balemirui ba ba simololang .
Motswedi !
Botsayakarolo jwa setšhaba ke thulaganyo e e batlang go akarediwa ga baagi mo dikgatong tsotlhe .
14.9.2.2 maina a Maloko a a seyong ;
Uphuzane e letse dikhilomitara di ka nna 25 go tswa Paulpietersburg kwa karolong ya bokone wa Kwazulu-Natal fela gaufi le Noka ya Bivane .
Mphahlele o rotloetsa bašwa go fisegela go fitlhelela kitso , ba ithotloetse go itemogela le go tlhaloganya tikologo ya bona .
Ke tlhoka kitso ya go kgona go nna molemirui jaaka go tshwanetse .
Fa re lekalekantsha le metsi a a tlisang ke pula ka ngwaga a a leng dimilemetara tse di leng 650 , metsi a a bolokiwang a ka nna 20% go 25% ya metsi a a leng mo mmung mme go ka nna pharologano gare ga go medisa dimela ka tshwanelo kgotsa go fosa ga gotlhe mo ngwageng wa komelelo ka go tsamealana le bokana ba pula e e nang ka ngwag e e rileng .
Ditumalano tsa kabelano ya melemo le tshutiso ya didirisiwa di tshwanetse go dumelelwa le go rebolwa ke Tona pele ga tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e neelwa .
Ga a ise a ke a tsene sekolo mme mo bosimaneng jwa gagwe o ne a nna le Lorato lwa go disa .
Go tlhoka go ela tlhoko ;
O ne a rata fela go kaela batho gore le fa ba ka ne ba tletse tsholofelo jalo , fela ba ne ba sa tshwanela go tswa setlhabelo sa tsietsego .
A o ne o ka re ...
Grain SA e bona tumelano e le mafapha e le mokgwa wa go aga botsalano le batsweletsakgang mme le go ba thusa go kgona le go ba naya maemo mo morafeng .
O nyatsa mokgwa o go tlhamalatsa ditumelo go utlwalang ka teng mo tumelong e bile o tshwanelwa ke go diragala jalo kwa ntle ga go thibelwa gonne o faposa motho mo go tsa semowa kgotsa mo botlhokweng jwa maitemogelo a tumelo ya gagwe .
( e ) ka laela gore go dirwe tlhatlhobo kgotsa dipatlisiso mabapi le go tsholwa le maemo a ngwana a leng ka fa tlase ga ona fa a sa kgotsofala gore ngwana o tshotswe sentle le gore o beilwe ka fa tlase ga maemo a mantle , mme a ka dira taelo ya gore go rarabololwe bothata jo bo ntseng jalo ;
Le fa go ntse jalo , ba kaile fa ba ne ba se ke ba tsaya karolo mo dipuisanong tse di neng di le ka ga tekanyetsokabo ka e ne e le baelatlhoko fela .
Latela kaedi ya modirisi , se bolaise terekere morwalo , e dirise ka lebelo le le tshwanelang maemo a kwa masimong mme o efoge tiriso mo maemong a a ka senyang terekere .
Seelo se sa yuniti ke sa baithuti ba ba dirang mo Dikomiting tsa Diwoto kgotsa ditheo tsa pusoselegae .
Go na le mefutafuta ya kalaka e e rekisetswang bolemirui .
Dikgwebo tse e leng tsa Puso di tlhoka go lemoga gore bokamoso jwa tsona bo ikaegile ka bdirelwa ba batho ba ba batlang go beeletsa madi mo go tsona .
Fa go rekwa peo e e netefaditsweng , ditshenyegelo tsa peo di tlaa nna kwa godimo go na le fa go rekwa peo ya OPV e ntšhwa kgotsa e e boelediwang .
MAIKAELELO A PUSO KE : GO TLHOMA DITIRELO TSE DI LEBAGANENG LE BATHO LE TSA BOSETŠHABA TSE DI KGWEETSWANG KE BONA , TSE DI BONWANG KA TEKATEKANO , BOLENG , GO TLHOKA BOITSHEPI LE GO TSHOGA FELA LE MOONO O O MAATLA WA MOLAO , GO DIRA GO GO GAISANG GA SETHEO LE THEBOLELO E E NANG LE BOLENG YA DITIRAGALO .
Polantere ya go jala ka mola ke sedirisonepo mme jaaka motšhinenepo mongwe le mongwe , e tlhoka tlhokomelo e e boitshegang .
Fa o akanya ka lefatshe ka go dirisa maikutlo a gago - o ka se je lefatshe , ga le duele madi a dikolo , o ka se kgone go le kgweetsa go ya gongwe , o ka se le apare !
Lefatshe ke bokamoso ba rona mme bophelo ba rona bo ikanya mo mokgweng o re le dirisang .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Kokoanya le go rulaganyetsa tshedimosetso ya tswelepele ya go ntshafatsa thulaganyo .
Mokwaledi wa Kgotla o ne a buisa ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong mme morago ga go arabiwa ga dipotso di le mmalwa tse di batlang tlhaloso e e utlwalang sentle , ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di ne tsa amogelwa jaaka tse ka boammaaruri di bontshang se se neng sa direga mo kopanong le go rekota seo .
itebaganye le batho
3.Tse dikgolo tse di tlholangbothata di supiwe mme di kwalwe fa tlase ga bothata jo bogolo-botsa potso ' Goreng tota ? ' go bona tse .
2.2.1 Tsamaiso ya matlole a go rola tiro le go dira se se maleba le ditlhokego tse di maleba mo matloleng a :
Go ka nna mosola wa go oketsa kgono ya sebolayadisenyi , mme go ka nna le go senya dijwalwa .
Tshela go ya ka Letshwaoina la SATI
Didiriso
3 . Go diragatsa Batho Pele go botsayakarolo
1 / 5 Tshekatsheko ya tsa manno
Go nosa go feta go ka
Di tshitshinya ditsela tseo ka tsona mmasepala o ka kgonang go fitlhelela ditlhokego tsa Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 mmogo le Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala , 2000
Seikaelelwa / dipholo
Dintlha tse di botlhokwa tsa go jwala
Ka nako e rraagwe o ne a le molemirui wa nakwana mo lefatsheng la morafe la kgaolo ya Vlaaklaagte .
Se , se tshitsinya gore MaAfrikan ba dira jaaka e kete setso sa bona se phepa ga se na dilabe .
( b ) tlhotlhomisa gore a kgetse e ka faposiwa mo tshekong pele ga go ikarabelo mo tatofatsong ;
Malwetsea dintho tsa letlhare ( Septoria helianthi and Alternaria )
Fa e le gore ke wena yo a tlhokomelamg ntlha e kgotsa o dirisa molaodi wa polase ya gago go dira tiro ya dipampiri ga go fetoge - ntlha ke gore go tshwanetse go nne mongwe yo a tsayang tsia go e dira , mme kwa mafelelong ke wena mong kgotsa molaodi wa polase yo a tshwanetseng go araba dipotso tse di ka nnang teng ka ntlha ya tsamaiso .
Mmu wa kgogodi - o tshwara metsi sentle , mme ga o boloke dikotlo sentle .
Tse di gasang ditlhaka gantsi di dirisiwa go gasa mo mmung .
Latela ditaelo tsa tswakanyo tsa modiri ka botlalo ;
( 7 ) Fa ngwana a sa latele nngwe ya ditaelo tse a di filweng go ya ka molawana ono , go akaretsa go se latele togamaano e e kwadilweng e e umakiwang mo karolong ya molawana ( 4 ) ( b ) , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go fetisetsa kgetse kwa kgotlatshekelo ya bana gore go tle go tsewe dikgato kgatlhanong le ene go ya Kgaolo ya 9 ya Molao wa Bana .
O mongwe le o mongwe wa merero e o tshwanetse wa buisanelwa le go mo dikgatong tsa pele tsa tiko ya porojeke .
Mabapi le dikwalo , Mphahlele o farologanya magareng ga boitlhamedi ba tlwaelo le go kwala go go gakatsang tlhaloganyo , go atolosa maitemogelo , go bewa ka puo e e tsosang tlhaloganyo , mme go le botlhokwa ka gotlhe .
Netefatsa gore lenaneo la ngwaga la kgwebo le tekanyetsokabo ya mmasepala di gokagantswe le go tota IDP
1.3 Bokao jwa mafoko :
Kankere e tlhagelela go dikologa lotlhaka mme togwa e e bodileng gantsi e nna e le metsi le botabutabu .
Go botlhokwa thata go itse kgono ya gago .
﻿TSHOBOKANYO YA PHOLISI YA PUO YA LEFAPHA LA DITIRELO TSA LEKGETHO LA AFORIKABORWA
Es'kia Mphahlele o ipotsa gore motho o kgona jang go etleetsa boleng jwa setso le ditumelo mo setšhabeng seo mo teng ga sona go buiwang gore dikgopolotlhotlhwa tsotlhe ga di lekane le gore ditso tse dingwe di ikaegile fela ka maibi a hisetori .
Matseno mo Palamenteng go tswa kwa Roeland Street
8 . Go tladiwa ga diphatlhatiro
Molaotheo o pateletsa pusoselegae go tsaya karolo e e tlhabololang ka go neela ditiro dingwe tse di tlhabololang go pusoselegae .
NGWAGA WA GO LOTLEGO BOEMO JOTLHE JWA KGWEBO _________________________
Mo kakanyong ya ga Mphahlele , dipuisano tse di ka etelelapele diphetogo tsa kamano magareng ga setšhaba le kgwebo e e ikaegileng ka tshegetso ya yona .
Ditiro tsa IDP 2 / 5 Go tlhama kakanyo e nngwe ;
SEKAI SA PEGO YA KOMITI
Ke tlhoka gore batho ba ikanyege mo bantshakunong ba Aforikaborwa , le go reka dikuno tsa selegae .
Batho ba ba nang maikutlo a gore mongwe o ba kolotang sengwe - ke go re ' mmuso ' o tshwanetse go ba naya madi , ditokelelo tsa dijwalwa , madi a go thotha le dilo tse dingwe tse dintsi .
12.1 Kwa kopanong epe ya Maloko a Kgotla ya Setso leloko lengwe le lengwe le le leng gone ka namana kgotsa le le nang le moemedi , le tla bouta gangwe fela .
Mefero e ne e sa le teng mme e ne e sa kgone go fenya dijwalwa .
A wena o dirisa lefatshe le e leng le o ka le dirisang ka botlalelo tota ?
Kwa ntle ga go nna seithati tota , lelapa la polase le tletse ditiragalo ka go na le dipitse , dikolobe , dikgogo , dipidipidi le dikalakune mme gape le dikatse go tshwara dipeba .
1.7 . " Kgosi " o raya mojabogosi yo o kwa godimo wa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , yo nako le nako , a lejwang jalo go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Ga a nne mo polaseng le mororo ba le babedi ba badiri ba leruri ba gagwe ba nna koo le go tlhokomela loruo .
Basweu
DiCDW tse di tshegetsang dikomiti tsa diwoto ka go thusa ka tlhagiso ya dipegelo , metsotso , dithulaganyo
Fa madi a mannye a betšhiwa mo pitseng go supa gore pitse eo motlhamongwe e ka se sie tse dingwe mme poelo e tla oketsega go motsayadibetšhe .
Mo bolemiruing le mo ditiragalong tse dingwe tse di dirwang mo mmung mme go le tlwaelo ya gore mmu ga o fiwe nako ya go ikhutsa , go botlhokwa gore re tlhaloganye tharaano ya mmu mme le gore o tlhoka eng .
Go tlogela dino kgotsa dijo di sa tlhokomelwa mo mafelong a a tletseng batho go dira gore go nne bonolo go tshelelwa diritibatsi mo go tsona .
Leina la setheo kgotsa lephata la patlisiso le nomoro ya kwadiso
Fitlhela gore o ne o sa kgone go tlogela go nwa fa o sena go simolola ?
dinnoutu tsa thuto
kgonagalo ya go faposa kgetse mo tshekong tse di akaretsang bana ba ba
Fa o na le radio kgotsa mogala , a di nne di butswe gore tshedimosetso e ntšhwa e tle e fetisiwe ka bonako fela fa e amogelwa .
PHOUSETARA 1 Bolelela baagi ka thulaganyo ya lenaneo
PC_02 : Pieter Chabalala o eme ka boikgogomoso mo tshimong ya gagwe ya mmidi .
Tlotlo le lerato la tlholego di ne di kopakopanngwa le mokgwa o go galaletswang misione ya Yuropa ka teng .
Athikele e rometswe ke Dr Johann Strauss le Rre Piet Lombard , Molaodi wa Boranyane ba Dimela , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
Papiso e , e gatelela kgopolo ya ga Es'kia e e leng botlhokwa go filosofi ya Botho jwa Seaforika e leng kgopolo ya gore motho o tshwanetse go tsweletsa kgolagano ya gagwe le lefatshe la semowa ka gale .
Dipoelo gape e sa ntse e le tuelelo ya setlha sa go dira ka natla .
16.4.4.9 go sekaseka terafote ya diajenda tsa Kgotlakgolo , tsa Komiti ya Bookamedi le Mananeo le tsa Dikomiti tsa Photefolio ;
Nako nngwe mo mosong pele ga dijo tsa motshegare
Fa o ka tlogela bothata go tswelela o sa bo busetse morago o tla makatswa ke mathata a a tlaa tswelelang pele fa nako e ntse e tswelela .
4.14.2 Fa go sena go feta metsotso e le 15 e e tlhalosiwang go polelwana ya semolao ya 4.14.1 , mme go ise go nne le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe , kopano e tla busediwa morago ;
Naya tshegetso e e pila go balemirui ba bantsho gape le go tswelela go ba thusa .
Go fitlhetswe ditshupetso tse di siameng go tshegetsa ntlha ya gore naeterojene e e tlogetsweng ke dijwalwa tsa senawa mo mmung e abela sentle go oketsa bokana ba kumo ya mmidi fa o jwalwa o le dijwalwa tsa go latela .
Go na le diyunibesithi tse di neelanang ka diporogorama tse di tsayang thuto ya pele tsiya jaaka tsela e ba ka amogelang baithuti ka yona mme ke tse di rileng fela .
Ngwana yo o tshwanetsweng go atlholwa go ya ka Kgaolo eno
Go tsaya matsatsi a a ka nnang 2 kgotsa 3 gore leledu lotlhe mo piding e le nngwe le tswe mme le notshiwe .
Molemirui mongwe le mongwe o akanya gore ke mokgwa wa gagwe o o leng pila .
Mabaka a a tsamaelanang le lefatshe le thuolefatshe .
Dikaelo ga se melao , fela ke letlhomeso le le ka kgonang go thusa dimmasepala go tlhama Dikomiti tsa tsona tsa Diwoto .
Go kgaratlhelwa go kopanya bobedi bo go tlhama se Mphahlele a se bitsang : " sebele se se kopaneng. "
Bathobantsho ba wetse mo go gogelweng mo Aforika , mo go boAmerika le gotlhe fela .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Morago ga thobo a o ne wa tlhokomela masimo a gago ?
Go feta palo ya 200 ya baeti , tota le balemirui ba ba simololang ba le 120 , ba ne ba kopana go itumelela mokete .
sengwe le sengwe se se golotsweng mo kitsisong ya kgololo e e neetsweng ke Tona .
Ditshupo tsa maitlhomo
Kutlwalo ya tikologo le tiriso e e tswelelang
Go tlhatlhobela bantshakuno ba bantsho tikologo le go gabalalela go godisa go tsena mo ntshokunothorong le mabala a borekisi .
Komiti ya Nakwana ka Thebolo ya Ditirelo ( PHETOLO YA LETLHA )
Dira tshobokanyo ya selwalwa ka ga botlhoki le dipalopalo tsa bong
( a ) Go dumelwa ga kopo ya gago ya go bona rekoto e le ka sebopego se se rileng go ka nna ga ikaegaka sebopego
Bofatlhosi bo akaretsa go fatlhosa dikopano le maloko a setšhaba .
Dikgonagalo tsa go rakana le mathata di dikgolo thata fa peo ya sonobolomo e jalwa go sa le gale mo mebung eo mmutlase wa teng o omileng .
Maikutlo a ga Mphahlele a tlhalosiwa mo bukeng ya ga Maulana Karenga , Selections From The Husia : Sacred Wisdom of Ancient Egypt .
Letlhabego le le tlhakatlhakanwang le boupe ba korong le dira gore go simologe tiragalo ya go bela e e bopang disele tse dinnye tsa gase ya karbonokosaete .
Mmasepala o ka tlamela ditirelo ka boona o dirisa didiriswa tsa ona , kgotsa o batla tlamelo kwa ntle go tswa go moneeladitirelo yo mongwe .
Megala go ya mo dinomoreng tsa lefelo la gaeno
Tota , kgono e ka nna go busetsa dibatana tsotlhe mo tikologong , mme re itse gore go ka se kgonegwe .
Ka gore dimela di ka swaba mo sebakeng sa dibeke di se kae go tswa nakong ya tshwaetso , kupugo ya ditshupo mo tshimong e bonala e le bonako .
Kgono ya gago ya go loga maano go kgona go tswelela ka dingwaga fa go le leuba go laola gore o tlaa kgona go tswelela pele ka kgwebo ya gago ya bolemirui .
Bula matlhabaphefo fa o apeile , o tlhapa kgotsa o dirisa šawara .
Ga go ngwana wa dingwaga tse di ka fa tlase ga tse 15 yo o tla tsenngwang mo matsholong a batlhabani .
Ka nako ya tsenelo ya botlhe ditlhopha ka bone ba tsona di tlotla ka dintlhakgolo tse di tlhageletseng go tswa mo ditirong tsa bona le go gatelela dintlha tse ba di bonang jaaka tse di tsosang kgatlhego mo dipuisanong tseo .
Jaaka go begilwe mo kgatisong ya Sedimonthole ya Pula / Imvula , mofenyi wa Montshakuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa Grain SA wa 2009 ke Samuel Moloi go tswa Fouriesburg .
Mphahlele o ne a itse sentle gore boleng jwa thuto ga bo magareng , mme thuto e tletse ka boleng .
DIKANTORO TSA KGAOLO
Go lekalekantsha le go kwala ke ntlha ya ntlha e e leng botlhokwa go thulaganyo e nngwe le enngwe ya go laola kgwebo ya bolemirui .
Thempoleite e e phepa ( e e tladitsweng )
Puo e bakwadi bano ba kwalang ka yone , maele a ba a dirisang , jalo jalo , mmogo ke tlhaloso ya maitemogelo a seAforika , mme bo supa bopelopedi jo Mphahlele a bo kayang .
O ikaegile mo tumelong ya gore katlego ya rona e diragala ka ntlha ya matsapa a rona a gore batho ba rona ba kgone go buna .
O lwantsha go utswa ka a le gaufi le metse le lefelo le ba latlhang maswe la mmasepala .
Se , se kaya gore motho o rwala maikarabelo a botshelo jwa gagwe - e bong tshwanelo e Bantsho ba neng ba e ganetswe go tloga ka nako ya go tsena ga bokoloniale le go ba fenya le go laola matshelo a bona .
3 . Lekanya ditlhoko tsa ekholoji tsa metsi le diphetogo mo dithotong tsa tikologo tse e seng tsa metsi , ditirelo le diponagalo ;
Fa dipula di na ka dinako tse di rileng , o itse gore o tla kgona go roba kumo e ntle , mme fa pula e sa ne , go ka se nne kumo - ga go thuse le fa wena o dira ka maatla a gago otlhe .
Fa lepodisi le na le pelaelo ka ga dingwaga tsa motho yo o gopolelwang gore o tlotse molao mme le na le lebaka le le dirang gore le dumele gore-
Photo2 : Go baakanya polantere ya dijwalo ya mela .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Ntshodikuno le Thekiso ya mmidi tse di tsweletseng ya Grain SA .
Lo be lo konosetsa teka-tlhaloganyo
Ka yone kopano e ya HSRC , motho mongwe o rile ga ba a bona lefatshe le le sa dirisiwang mo dikgaolong tsa magae a pele .
Fa go tsewa seelo se se kwa tlase sa dipoloko mo Aforikaborwa le tlhokego ya go beeletsa ka seelo se segolwane , go botlhokwa go godisa dintshetsontle le go atolosa dikuno mo ditheong tseo .
Se se ka bonwa jaaka kgobokano e e kgolokwe ya mmala o mosweu ya bogolo jwa nawa e e bopilweng mo meding ya semela .
Mo go tsamaisaneng le maikaelelo a magolo a Palamente a go tsamaisa botsaakarolo jwa setšhaba , Komiti ya Palamente ya Didiriswa tsa Diminerale ( Komiti ) e tla bo e tshwere Ditheetso tsa Setšhaba ka ga dipholo tsa tebosešwa ya Tšhata ya bogologolo ya tsa Meepo ka ga Tšhata ya tsa Meepo e ntšhwa kwa Carlentonville ( go tla netefatswa lefelo ) , Porofense ya Gauteng , 30 Mopitlwe 2011 .
Khoso e e Tsweleletseng ya Ntshokuno ya Sonobolomo le Thekiso .
Sentse se fetoga , se tlhagisa mekgwa e mešwa , se nyelela mo letlhakoreng le lengwe , se tlhagelele gape mme se inyalanye le dinako . "
Diterekere , dikoloi le didiriswa di ka supiwa ka go dirisa dilaesense tsa teng kgotsa ditlhaka tsa tshupetso tse di leng mo go tsona .
Bothata bo bo kabo bo le thuso e sa bonalwe go balemirui ba bantsi ka gore bokana bo bo kwa godimo thata ba mmidi o o jwetsweng ngwaga e bo neile le fa e le sepe .
16 . Mokgwa wa Boitshwaro wa Lekgotla la Dikgosana
Maikutlo a a tswa kwa :
Fa bolwetse bo setse bo le teng mo semeleng se le sengwe bo ka fetela go dimela tse dingwe tse di bapileng le se se lwalang ka go fokiwa ke phefo ga dibaketeria tsa teng tse di tlaa kotamong mo matlhareng le mo dikutung mme di tlaa simolola go senya semela se sengwe .
Dimetheriale tse di thibelang kgolo ya disenyi
Mesola ya taolo ya kgogolego ya mmu
O ka batla go dira le NGO ya selegae kgotsa mokgatlho wa setšhaba go netefatsa gore o rerisana le batho ba ba nepagetseng mo setšhabeng .
Teng mo tlhaka e amogelwa fa e omile sentle e bile teko e le phepa .
4.4.1 Pholisi nngwe le nngwe e tshwanetse go tlhalosa boemo jwa DITLAMO TSA RBN , kgato e e tla tsewang kgotsa thulaganyo-kakaretso ya go tsaya kgato
Batsadi bogolosegolo mo Gauteng , ba ne ba romela bana ba bona kwa sekolong se ka gonne ba ne ba batla tlhomamo mo thutong ya bona le mo botshelong jwa bona ka kakaretso .
KGATO YA KGWEBO YA PATLISISO KA DITSHEDI
Lefapha la temothuo le neelana ka kemonokeng ya go dira mo polaseng e nnye kgotsa ga e yo gotlhelele ;
O tlhoka go supa gore o a kgona , o na le tsotlhe tse di tlhokiwang ka boene go nna molemirui wa kgwebo o mogolo .
Balemirui ba gantsi ba tla jwala dimela mo meleng e e katogileng go feta tlwaelo .
Kgwetlho ya ntlha ya tsamaiso ya porojeke ke go netefatsa gore porojeke e dirilwe mo dinakong tse di beilweng .
Polantere ya melamebedi ya go sa lemeng gotlhelele mo tirisong .
Ratoropo-Mogolo wa RLM ke tlhogo ya tsa dipolotiki ya RLM mme , gareng ga tse dingwe , o dira ditiro tse di latelang :
13 . Letlhare la tshedimosetso ya manno le tikologo
Go ya fela ka go lotagana ga bogodimo jwa mmu , dipholo tsa botengtekelelo jo bo nang le bokao o ka tsewa go tswa 0cm - 20cm .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o kwadile athikele ka 1995 , e Tiisetso ya Afrikan e e tswang mo go yona , fa Aforikaborwa a nna le puso e ntšhwa ya temokerasi .
Ka 2004 tekanyetso e supile gore bommasepala ba bantsi ba fitlhetse gore Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 mmogo le Molao wa Mekgwatsamaiso tya Mmasepala , 2000 ga e fe dintlha ka botlalo ka go tlhomiwa ga Dikomiti tsa Diwoto .
Jalo ga go na mosola go tshwara thobo ya tlhaka ya gago ka dikgwedi tse thataro tse di latelang kgotsa ngwaga e e latelang .
17 . Tshedimosetso e e kopantsweng ya togamaano mo dipoelong tse di tlang pele
DITSHWETSO TSE DI DIRILWENG MO KOPANONG YA KGOTLAKGOLO E E NENG E TSHWERWE KA DI 12TH TSA SEDIMONTHOLE 2012
Gantsi balemirui ba gatelelwa go dirisa bojang botlhe mo polaseng mme go senya naga gore e se kgone go boela mo maemong a e neng e le teng pele ga komelelo ka nako ya dikgakologo .
Fa mosidi a ne a tshwanela go duela porimiami mo koronnye e e rometsweng teng , o ne tota a tlaa akanya go reka dijo tsa selegae .
Mong mongwe le mongwe wa polase o tshwanetse go nna le thulaganyo ya difero tse di fisitsweng mo polaseng ya gagwe .
14.4.2 Maitlamo ka Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo a gore maitlamo , a a dirilweng ka go tsholetsa diatla , a diragaditswe , kgotsa a diragaditswe ka kutlwano ya botlhe , kgotsa a diragaditswe ke bontsi jo bo leng teng , kgotsa ga a diragadiwa , le gore ntlha e e kwadilweng ka one mo bukeng ya ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo , e tla nna bosupi jo bo nonofileng jwa seo , kwantle ga bosupi jwa dipalo kgotsa selekanyo sa dibouto tse di amogelwang maitlamo ao kgotsa tse di sa a amogeleng .
Tlogela di flipcarts kwa community centre gore batho ba di bone pele ga kopano le morago ga kopano gore baagi ka bophara ba nne le kitso ya se se diragalang .
Athikele 38 Dikgotlhang tse di tlhometseng Puso e tla netefatsa gore bana ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 15 ga ba tseye karolo ka tlhamalalo mo go dikgotlhannye .
Fela jaaka mefuta ya mmidi wa rona e agilwe go uma ka bontsi ; dikhemikale tsa rona le tsona di tsweletse pele go kgona go laola malwetse le disenyi tse dingwe mo dijwalweng tsa rona .
Grain SA , e tsamaisa Lenaneotlhabololo la Balemirui le le tlamelwang ka matlole ke Maize Trust , Oil and Protein Seeds Development Trust , Sorghum Trust le Winter Cereals Trust ka maikaelelo a go tlamela bantshakuno ba Aforikaborwa ka kitso ka katiso le ka tirelo ka dipopegotheo tsa kemonokeng tsa tiragatso tse di ka fitlhelelwang bonolo .
4.3.6 Go saena tokomane epe mo boemong jwa RBA tumalanong le Pholisi ya Lekgotla .
Go supa baamegi
Fa gongwe thobo ya korong e ne e robiwa gabedi morago ga go roba mmidi kgotsa morago ga go jwala dinawa kgotsa dijwalwa tse dingwe tse di jwalwang ka selemo .
Le fa e le gore go tsaya karolo ga baagi go ya ka diperesente di le 100 e le sengwe se se ka se keng sa diragala , go botlhokwa go netefatsa gore ditlhopha tsotlhe tse di botlhokwa le tse di nang le kgatlhego mo baaging , di a akarediwa .
Khansele e e tlhophilweng ke yona e leng foramo ya botlhokwa mo go tseyeng ditshwetso mo diIDP .
Kwala dintlhakgolo mo karateng e nnye kgotsa mo bukeng e e kwalelang gore o nne o e leba fa o tsweletse .
go nna ya baagi
Marang a letsatsi a fisa rabara mme e simolola go senyega e bile dithaere di senyega ka bonako ka di phanyega e bile e kete di a oma mme go bitswa ' go bola ka komelelo ' .
Bolwetse bo bo bonala sentle fa mmidi o simolola go ntsha sebola .
Tshwanelo ya go itsisiwe ka ga ditshwetso tse di tsewang ke mmasepala .
Moporesitente o begile gape le dikgato tse di tsewang ke Sesole sa Bosetšhaba sa Aforikaborwa go tlisa taolo mo melelwaneng ya rona .
Fa go bonwa kumo e e kwa godimo thata , bareki ba kgona go tlhopha mme tlhotlhwa e ka ya tlase go gatelela poelo mo polaseng .
Semela sa mmidi se na le dithunya tsoopedi , sa monna le sa mosadi - se se letla itulafatso .
Phepafatso le poloko
Bontsi ba basekaseki ba mmu ba naya dikatlanegiso , ka go lebelela bokana ba kumo e e bonweng mme gape le go lebelela tekatekanyo ya bokana bo bo ka bonwang .
Simolola ka dikao tsa tse di feteletseng , sekao , ke ngwaga ofe o o neng o le masisi go gaisa , ke batho bafe ba ba ka ikamanyang le seo mabapi le go nna masisi .
TIRISO YA TSHOMARELO LE E E TSWELELANG 6
A o ne o kgotsofetse ka ditlhotlhwa tse o di boneng mo nakong e e fetileng ?
Loso kgotsa botšhoni jwa mong di sa ntse gape di tswala kgwebo .
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
Mekheniseme wa phasalatso ya monontsha
bafatlhosi
E dira gore e batlisise ka thekenoloji ya selulafouno ya bošeng
Ntlha ya sepoletiki le lefatshe go bonala e tlaa tsaya lobaka lo loleele go ka rarabololwa mo e ka itumedisand / kgotsofatsang mongwe le mongwe .
51 . Go fetisediwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
Go tsena sekolo kgotsa go amogela kitso ga go rebole motho yo o rutegileng .
( a ) Go re a dikgatlhegelo tsa bosiamisi di letla gore ngwana a gololwe ka beili ; mme
Tlamelo ke maikarabelo a go tlamela motho yo mongwe , sekao , ngwana ka legae , dijo , diaparo , thuto le tlhokomelo ya boitekanelo , kgotsa ka se se tlhokegang go ka tlamela motho yoo ka ditlhokwa tse .
Modumo mo ditsebeng kgotsa go latlhegelwa ke kutlo
Sekema sa Peeletsommogo ya thoto ke moo babeeletsi ba ba farologaneng ba kokotletsang madi a bona go beeletsa ka tlhamalalo mo thotong .
( 2 ) Mo godimo ga molawana wa 297 wa " Criminal Procedure Act " , dilo tse di latelang di tsewa e le mabaka :
Go samagana le ditiro tsa IDP tsa go akanyetsa ka go akanya le go bega dikgatlhego tsa woto mo go tlhameng maano a IDP
Pono e e fetogileng kgotsa e e fifetseng
O reke peo e e lekaneng ya mofuta o o kgonang go simolola go mela sentle e bile ya mofuta o o setseng o supile gore ke mofuta o o kgonang mo tikologong mo o nnang teng kgotsa mo polaseng ya gago kwa barekising ba ba rekisang peo ba o ba itseng .
Seno se kaya bobedi diindaseteri tse dintšha le ditheo tsa tlwaelo jaaka meepo .
Lelapa la gagwe ke karolo e e tletseng le e e gokaganeng le kgwebo ya gagwe jaaka boiphediso .
netefatsa gore go na tlhaeletsano e e bonalang magareng ga khansele le baagi
Ke dikgato tsa ditiragalo tseo mo go tsona motho yo e leng MOROMEDI , a romelang molaetsa kwa mothong yo mongwe yo o amogelang molaetsa , yoo ke MOAMOGEDI .
Re tlhomile mananeo e e tseneletseng a a tlhalosang tsamaiso ya kgwebo ka botlalo go balemirui ba ba tswelelang sentle tota mme ga re kgone go bona madi a a ka dirisiwang go ba a adima .
Tiisetso ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan e lebile mokgwa o kgaisano mo dipolotiking segolo fa go nna le kgatelelo le ditlhokego tse di tsamaelanang le tsona , di ntshang maitsholo a setšhaba mo tseleng .
Leotwananaledi le tlhomilwe ka fa gare ga kgamelo ka tsela e e leng gore menwana e dikologa ka fa ntle ga kgamelo .
Go loga maamo go tswa mo dikungong e seng mo mathateng , go isa kwa go logeng maano ga nnete le ga boitlhamedil , go go nang le mosola mo leanong la woto mme gape go thusa go tsenya IDP mo tirisong ka mokgwa o o kgonegang ;
Baya ditirelo kgotsa mekgatlho e e leng fa kgolokweng ka fa teng ga kgolokwe e e leng kwa ntlentle .
Jalo ya dijalo ;
Balemirui ba kopantsha madi go reka terekere kgotsa sediriswa sa go jwala mme tokololo e nngwe le e nngwe e na le kgaolo ya nako ya go dirisa sediriswa ka nako ya go jwala .
DITLHOPHA TSA BAKGATLHEGI
Dikerii .
Seno se ka nna ka tiriso ya diboto tsa dikitsiso .
Aterese ya imeili : . . . . . 
5 . DITHATA TSA KGOTHA-KGOTHE TSE DI NEILWENG KGOTLAKGOLOL
E , ke nako ya go rola tiro mo ditirong le go letla moloko o mošwa ( kgotsa bomorwao ) go tseela kgwebo kwa pele .
Se se ka fitlhelelwa ka katlego ka go dirisa thulaganyo ya taolobolwetse e e golaganeng .
Komišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa ; le
Go tsweletsa pele setlhogo : " Palamente e kgathalelang e tlhatlhosa tlhabololo ya baša go ka fitlhelela kgololosego ya ikonomi , " Palamente e dirile matlhale a farologaneng go ka mekamekana le dintlha tse di amang baša .
TB LE BOLWETSE JWA SUKIRI
Bolaodi ba mefero
Rulaganya sentle - ke tiro ya botlhokwa ya tsamaiso
Motho ope yo o sa kgotsofaleleng tshwetso ya SARS malebana le tiriso ya yone ya dipuo tsa semmuso a ka nna a tlhatlhela ngongorego e e romelwang go Mokomišinari wa SARS .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
5.1.4 Go bouta mo Pitsong go tla dirwa ka go tsholetsa diatlaw kgotsa ka mokgwa ope fela o o tsewang o tshwanela le / kgotsa o go dulanweng ka one mo Pitsong eo .
Go fokotsa ditshenyegelo go a isega , go kgobokanya batho ba dikgatlhego le dikgono tse di tshwanang mme o ba direle ka go tshwara dipitso gangwe le gape .
Tlhaofalelo ya go tshela jaaka batho ga maAfrikan ;
Go lesego go itse gore balemirui ba na le maatla , ba na tlhotlhetso le kgono ya go tswelela pele - morago ga setlha se sethata se , emang ka maoto gape mme le lebeleleng setlha se sentshwa ka boitumelo - gakologelwa gore ke balemirui ba ba nayang morafe dijo mme morafe wa rona o ikanya neo e re e o nayang .
O tsweletse ka go tlhalosa mabaka a diphuduso tse di tshitshintsweng , go akaretsa ntlha ya gore lefatshe le bontsi jwa banni ba kwa mekhukung ba nnang kwa go lona ga le a siamela go ka tsenngwa mesele ya kgelelo ya leswe mme ka jalo lefelo leo le ka se tlhabololwe go nna lefelo la bonno la leruri .
Go ithulaganya ka botlhale
Go kgobokanyetsa CBP tshedimosetso ya IDP
Ka dinako tsotlhe o nne teng mo masimong fa go jwalwa go tlhokomela maemo a go jwalwa a a ka fetogang ka letsatsi go tsweng phakela go ya motshegare mme tota le go ya maitseboa .
Jaaka balemirui ba ntse ba tswelela go bona gore ba ka kgona ka go dirisa mekgwa e ba e dirisang jaaka go se suge mmu gagolo le go dirisa dibolayamefero tsa dikhemikale ( ka nako e e rileng ) , bokana ba kumo bo oketsega go fitlhela go kgonwa go rekisiwa mo kgaolong e nngwe le e nngwe .
Madi a a tswang mo thekisong a ka nna a dirisetswa go busetsa babeeletsi madi a bona .
Akanya ka maphata a mararo a puso le ka moo baagi ba ka tsayang karolo mo legatong lengwe le lengwe .
Mela mo papetleng e bontsha paka ya nako ya ditiro tsa porojeke e nngwe le e nngwe .
Santlha , maemo a tlamelo a a tlhotlheletsang ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo le dijewa , di akaretsa ditshwetso tsa ntshodikuno , maemo a loapi , disenyi le malwetse , kgaolo e e robilweng le ditswantle ( imports ) .
Tlhomamiso
Setlhopha 4 Ditokololo tsa mmasepala tse e leng batsamaisi ba bommasepala le ditlhogo tsa mafapha
Maikaelelo ke go :
Go oketsega ga malwetse ke ditlamorago tsa phitlhelelo e e sa lekanang ya tlhokomelo ya boitekanelo e e maleba .
Temothuo ke botsweretshi , e bile ke bonetetshi , le tsela ya botshelo .
Go botlhokwa ka dinako tsotlhe go nna molemiru , modirisi le modiredi yo o tlhokomelang ka go lemoga dintlha tse di leng botlhokwa go sireletsa tse di latelang :
Tsaya tsia : Fa thulaganyo e oketsega , botlhokwa ba maemo a go laola bo a oketsega .
Go fitlhelela dikhomphiuthara / mongwe wa tsamaiso a ka thusa ka go tlanya
Dilo tse dingwe di tshwanetse go logelwa maano pele ga nako .
Go a tura go di dirisa , mme go na le mosola go feta go oketsa boitekanelo ba diruiwa tsa gago .
Tshomarelo ya bongola ya ntshokuno ya dijalo mo lefatsheng le le omileng
Kemedi go ya ka mafelo a a farologaneng
Elatlhoko
Themphereitšha e e Thekanetseng ya melo ke go tloga magareng ga 20°C le 30°C .
Go ela dikgomo tlhoko
Ditiro tsa popego :
2.9 Aterese ya Imeile
Lebaka le legolo la go se tlhole dikamano le baeteledipele go lebega e le go se nne teng ga tsona , go na le bobaba magareng ga dipusomorafe le dikomiti tsa diwoto .
E ARABELA DIPOTSO TSE BENG-MAGAE LA NTLHA BA DI IPOTSANG FA BA BATLA GO REKISA KGOTSA GO HIRISA KGOTSA GONA GO TOKAFATSA NTLO YA BONA , GO REKA NTLO E NNGWE , GO FETISA BO-MONG JWA BONA KGOTSA GO DIRISA NTLO YA BONA GO FITLHELELA MADI A GO SIMOLOLA KGWEBO .
Grain SA e ipaakantshe go naya lenaneo la rona la baamogedi jaka ba supilwe .
Kgetha dikaba tse di gasang tse di tshwanetseng tiro e o batlang gore di e dire ka ntlha ya kgatelelo , bokana bo bo gaswang le bo bo leng botlhokwa fela .
Tseno ke mawelana a a botlhokwa .
Bokgoni jwa go rulaganya .
A go na le ponelopele ya temothuo ya dinaga-setoropong , metswedi ya lewatle kgotsa ditlhagiswa tsa mo metsing ?
Mo maemong a bosa a a mogote ka phufudi e e kwa tlase kgotsa botengbongola tsa mowa tse di kwa tlase , lerothi le tlaa mowafala pele semela se nna le nako ya go monyela khemikale .
Buisanang ka ga gore ba tsibogetse jang ditiro mo kgothakgotheng .
( 6 ) Fa moreetsa-kgetse a sa fapose kgetse mo tshekong jaaka go kaiwa mo karolong ya molawana wa ( 5 ) , o tshwanetse go fetisetsa kgetse kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore e reediwe go ya Kgaolo ya 9 .
Tsaya diphamfolete tse batho ba di newang mo lebenkeleng
Direkoto tsa motheo tsa dintlha tsa popego tse di latelang tsa masimo di tshwanetse go bolokwa le go tlhabololwa ngwaga le ngwaga : leina la polase , sedika sa polase , palogotlhe ya kgaolo , dikgaolo tsa lefatshe la temo , lefatshe la phulo , mafulo a a jetsweng a a tokafaditsweng , nosetso , bonno , mabolokelo le dikago tsa mo polaseng .
Tlhokomelo ya fa morago ga gore o simolole ka kgwebo eo le go nna le motho yo o tsayang malebela mo go ena go go neela dikgakololo kgotsa go dira jaaka motho yo o rerisang le ena pele .
Komiti ya Temothuo le Tikologo e tla diragatsa maikarabelo a a latelang :
Sediriswa 1 : Tsheakatsheko ya bong
Lenaneo le tlaa lejwa sešwa ngwaga le ngwaga .
Jane McPherson , molaodi wa lenaneo la tlhabololo ya boumi ya Grain
Se ke setswaki se ka kopantsho le " acetochlor " se thibelang khemikale e go bolaya dimela tsa mmidi tse , jaaka go tshwanetswe ga gakologelwa , le tsona e leng tlhaga .
A re logeng maano , re dirise mekgwa e mentshwa ya segompieno ya go uma re loge maano a go jwala gape ka nako ya dikgakololo - re na le tiro ya go naya batho ba lefatshe dijo mme re tlaa tswelela go tlhola re leka !
Athikele e kwadilwe ke Petra Nel wa kwa PROCARE .
Letlhomeso la semolao
Patlisiso ya Bosetšhaba ya Dikomiti tsa Diwoto ya 2004 / 2005 e tlhagisitse tlhaeletsano e e maatla le kgolagano magareng ga komiti ya woto , khansele ya mmasepala le baagi e le nngwe ya dikgwetlho tse dikgolo tsa mokgwa wa dikomiti tsa diwoto .
Maemo a a farologaneng a tshwaela mo go tlhokeng nitamo ga ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo .
Fa re tsaya tsia ntlha ya mofuta o re tshwanetse go akanya gore : " Tsa ntlha pele mme tsa bobedi ga di diragale le e seng . "
Balemirui gantsi ba lemoga , la ntlha tsenelelo e le teng , dibokwana di setse di simolola go tsenelela mo makukunyeng ka ditlhogo tse di tsenang mme mmele o sa le kwa ntle ga makukunya .
O tsene sekolo go fitlha kwa Kereiting ya 6 mo sekolong sa Dipolase sa Vaalbank .
Temokerasi ya Aforikaborwa e e santseng e simolola e tlhoka go tlhokomelwa , e nne le leano le le thusang le go sireletswa kgatlhanong le tokologo le kgagamalo e e feteletseng .
Bobedi wena le poso le tla somarela lookwane le go fokotsa mesi ya khabone .
Le mororo go umakilwe mabaka a mantsi mo kgannye e fa godimo gore gore ke eng taolomefero e ka se ke e a nna tlhololo , dintlha tse dintsi di amana le tsamaiso - gongwe go setse go le thari mo setlheng seno , fela dithuto tse di ithutilweng mo setlheng seno di tlaa nna mosola mo setlheng se se tlang .
akaretsa baagi mo go seteng ditshupo le diikaelelwa le tshekatsheko ya tiragatso ya mmasepala
Go bonalwa gore fa go le komelelo ga re na kgono e e farologaneng .
Ka gonne ditlhabololo tsa dikago di le tlhwatlhwagodimo , dikabelo tsa ngwaga tse di tswang mo baaging ( lekgetho la matlo / dikago , lekgetho fela , kelotefo le dituelelo tsa ditirelo ) di tshwanelwa ke go akaretsa ditshenyegelo tsotlhe tsa diporojeke tsa tlhabololo ya dikago , pusoselegae e tlaa kgona fela go duelela diporojeke di se kae tse dinnye .
Tshugommu e e tlang pele ga jalo e tshwanetse go dirwa ka tsela e e leng gore masimo a siametse jalo ka nako e e rulagantsweng .
1.1.10 a letla baemedi ba Moadimi bao ba sa dumelelwang , go tlhatlhoba lefelo la kgwebo , didiriswa le ditiro le dibuka tsa gagwe , ditokomane le direkoto le go dira dikhophi tsa dikarolo tsa lekwalo ka go tlhaloganya gore tshedimosetso e e tswang go Moadimiwa tla tswelela go nna sephiri mme e rebolelwe Moadimi fela .
o O ka hirisa karolo nngwe ya ntlo .
Kgopolo ya gore go dirwa tse di fosagetseng mo maemong a a kwa godingwana a puso e dira gore ntwa kgatlhanong le bogwenegwene e nne thata le go feta .
Fa go se na bothata , a tshwanetse go amogelwa ;
Ga se seabe sa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo go dira patlisiso ya bona fela mokopi wa tetlelelo o tshwanetse go tlamela tshedimosetso ya gore ke dikgato dife tse di tseilweng go supa baamegi ba ba maleba .
( b ) kgalemo ya semolao , e na le ditaelo kgotsa e sena tsona ;
Sebolayadingadube e e thibelang Mogaresetlhanannye wa bali go korong ke dingadube ;
67 . Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka faposa kgetse mo tshekong
Ke gore ke moumi yo a tshwanetseng go tlhaloganya mathata a a ka mo tlelang pele a dumela go saena konteraka .
Go tšhona ga ditokololo ga go tshosetse mokgatlhotekanyetsi ka gonne dikgatlhego di rekisediwa kgotsa go rekwa gape ke kgwebo .
Mefuta e mengwe ya dilegume jaaka matonkomane le dinawa di lokela naeterojene mo mmung mme di oketsa kotlo e e leng botlhokwa thata mo mmung .
Tsela ya go sekisa bana ba ba latofadiwang ka ditlolo-melao
" Acetochlor e dirisiwa gantsi ka kopanyo le " safener " .
Bokhutlo
Ditsela Tse di Tshesane
Madi a mantsi a ka dirisiwa go reka monontsha kgotsa dibolayasenyi .
Go botoka thata go baakanya le go jala kgaolo e nnye sentle gore o tle o nne le sebaka se se botoka sa go nna le dijalo .
E tselegantswe ke batseleganyi ba baeng e leng Şebnem Susam-Saraeva and Luis Pérez-González .
Ba beela ditirwana mabaka , dithaseke le maikarabelo di tsewa jaaka bonna kgotsa bosadi .
Go gorogile mariga mme go a re balemirui kwa Kapa ba jwala dijwalwa tse mariga mme mo gongwe mo lefatsheng la rona balemirui ba roba dijwalwa tsa selemo .
Tlhomo
1 Tlhakole 2011
Pele go ka swetswa gore go tlaa dirisiwa mokgwa ofe wa go laola mefero , mefuta ya mefero e e fitlhewang mo tshimong e tshwanetswe go supiwa mme molemirui o tshwanetse go itse gore mefero e e tlaa mo naya mathata leng .
Mphahlele o bua gore boitshupo jwa rona bo bonala jaaka re gola le go itlhaloganya .
( c ) palo ya bana ba ba umakiwang mo temaneng ya ( a ) , ba dikgetse tsa bona di sa yang kwa tshekong , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 10 ( b ) , mo mabakeng a gore motšhutšhisi a ne a akanya gore kitso ya bosenyi e ka se ke ya kgona go ka supiwa le mabaka a tshweetso e e jalo ;
Ba kope go araba dipotso tse di mo Thasekeng 2
Tswelopele ya mmasepala e atlhola ke baagi mmogo le batsayakarolo ba bangwe .
Ditshenekegi tse dingwe tse di leng disenyi
Re lo eleletsa katlego yotlhe mo kgweding e e tlang . . . a dijalo tsa lona di phophome mme lo nne le tsholofelo ya temothuo mo isagweng mo Aforikaborwa .
Rejisetara ya bana e go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Mekgwatiriso ya go lema ka dikonturu e thibela merwalela ya metsi e e bogale gonne diforo tsotlhe di tlaa tsamaya go kgabaganya mokgokolosa mme diforo di tlaa bo di gogoropega go tsamaya le lefatshe .
Tlhokomelo e kgolo e tshwanetswe go nna teng go se gatelelele lenaneo .
Dipeba / Magotlo : Dibatana tse di nna mo mesimeng mo masimong mme di senya thata fela fa morago ga go jwalwa ka go ja peo e e simololang go mela .
10.4 Kgotlakgolo e neilwe thata ya go aba dithata mo polelwaneng eno ya semolao ya 10 , kwantle ga dithata tse di tlhalosiwang mo dipolelwaneng tsa semolao ta 10.2.4 go ya go 10.2.10 , 10.2.13 , 10.2.15 le 10.2.16 le dithata tse dingwe gape tse , nako le nako , Kgotlakgolo e di tsayang di siametse go ka abiwqa .
4.5.1 Pholisi ya DITLAMO TSA RBN e tshwanewtse go nna le dikarolo tsa pholisi le go dumalana le
Ela tlhoko dipotso tse di latelang
Ntlha ya botlhokwa le e e masisi mo katlegong ya tiro ya temothuo ke bontshadikuno - se se akaretsa dintlhakgopolo tse pedi tse di latelang :
Thokgamo ke sengwe se mongwe le mongwe wa rona a sa tshwanelang go e golega - bonnete ba me ke bonnete ruri mme ga go na mokgwa o mongwe go dira .
Go tshwarwa
14 . Metswako e mengwe
Grain SA e dumela gore :
Mmu o na le kgono ya go sireletsa mme o naya diphologotsana tse manno mo tikologong e e leng kotsi go tsona .
ARC e na le dilaboratori tse di siameng thata di le mmalwa tse di ka diresediwang lebaka le .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go dutoita@arc.agric.za .
Fa o batla kitso gape romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Diphatsa ke ditiragalo tse di ka nnang teng mme di ne di sa bonagale gore di ka diragala , di ne di se mo maanong a a logilweng , di diragala di se tsa tlwaelo , di sa lemogwe gore di ka diragala mme di diragala go senya le go latlha .
Go Dira Ditirelo Tsa Boruti
4.3.1 Fa go dirwa terafote ya pholisi epe fela , go tshwanetse go ngaparelwa melaotheo e e latelang e e kaelang :
Go ntshiwa korong e ntsi kwa Foreisetata koo palogare ya pula e leng magareng ga 625 mm go ya 875 mm , eo kabakanyetso ya 20% ya yona e nang magareng ga Moranang le Lwetse .
Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla dira tshwetso ya gore a a dumalane le kopo ya go bona tshedimosetso , mme o tla itsise mokopa-tshedimosetso ka tshwetso ya gagwe .
Didiriswa tse di ntseng di le teng tsa go jwala le go roba di ka dirisiwa .
Kwa magaeng ka mefuta e e bokoa ya mokgatlho wa baagi , morero wa kemedi ya mafelo ka gale o botlhokwa thata go na le kemedi ya maphata .
Nolundi o simolotse go dira kwa KFC mme morago a simolola kgwebo ya gagwe a rekisa diaparo le ditlhako .
Balemirui ba setse ba lemogile gore thempereitšha ya mmu ka boteng ba diintšhe tse pedi e ka nna kwa tlase sentle fa go dirisiwa mokgwa wa go-se-leme go bapana le mokgwa wa go lema o o tlwaelegilweng .
Mo go Afrikan Affirmation e , e e kwadilweng ka 1980 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o tlhalosa dikarolo tse dikgolo tsa filosofi ya gagwe ya Setho sa Afrikan .
Go tlaa go bolokela nako ya go dirisa founu mme jalo le madi .
Molaotheo o ne wa goelediwa jaaka mongwe o o gaisang mo lefatsheng , tota le fa mongwe a ne a ka ganetsa seo , jaaka o ne o batla go sireletsa le go etleetsa dikgololosego tsa mongwe le mongwe mmogo le ditlhopha tsotlhe tsa batho mo Aforikaborwa .
Tlhopho ya kgwebo kgotsa go feta e le nngwe , e e ka akarediwang mo kgwebong ya temothuo , e tlhotlhelediwa ke dintlha di le dintsi .
Molao o na le taelo ya go mokgwa-tsamaiso wa go dirwa ga boikuelo jwa mo teng ga setheo .
Merafe e dira kitso ka ditiko mme rona re le batho re tlhola meetlo le ditso .
Fa go rulaganngwa tsereganyo ya Komiti ya Woto , go botlhokwa go kopanya kakanyo ya tshekatsheko yaa ditlhokego tsa bong mo legatong la thulaganyo ya porojeke .
Fa o tlhoafetse ka go nna kgotsa go batla go nna montshakuno wa mogwebi , go botlhokwa thata go tshola direkoto tse di siameng .
Kopo e ganetswe
Kgato e e tlaa isa kwa kgolong e e feleletseng ya meditlaleletso e e tlaa kgonang jaanong go fitlhelela porofaele ya mmu yotlhe le go boloka bongola .
Diporojeke tse di tla baka koketso ya diphaposi kwa dikolong tse 31 , dikago tsa tsamaiso tse 29 , diholo tse dišwa tse 12 , mafeloboapeelo a le 12 , ditikwatikwe tsa bobegakgang le dilaboratori di le 12 .
Monontsha o o tshetsweng : go tserwe dikaommu tse go thailweng tshelo ya Uaeme le monontsha mo go yona - ela tlhoko pharologano ya mmala magareng ga masimo a mabedi a .
12 . Tshotlako ka tsa thobalano ya batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong , katiso ya batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong , go baya mo phatlalatseng kgotsa go dira gore batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong ba bone phonokerafi , kgotsa go dirisa batho ba ba sa nnang sentle mo tlhaloganyong , go bona sengwe go tswa mo go seo , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 23 , 24 , 25 le 26 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelana ga yona .
Puo ya gae
Sekao sa thulaganyo ya dipalopalo mabapi le kgato ya leano
O ka nna wa reka pholisi ya inšorense ya paka-khutshwane ka tlhamalalo go tswa mo setlamong sa inšorense kgotsa ka motlamedi wa ditirelo tsa ditšhelete kgotsa moemedi wa sona yo o tshwanetseng go baya kgwebo ya gago le setlamo sa inšorense
Dintlha tsa go ikgolaganya le bone ke : Mogala ( 011 ) 884 8554 kgotsa www.pfa.org.za.
Modulasetilo wa Setlhophathutano sa Khanyayo rre Magidela fa pele ga mmidi wa gagwe .
Go na le mabaka a mantsi a gore go nne jalo mme gantsi ke maemo a pH .
Randfontein ( Gauteng ) ke lefelokaelo la tlhotlhwa yam midi .
Motsayakarolo le / kgotsa wa losika / tsala / moemedi wa semolao o supile gore o tlhologanya gore motsayakarolo o tla gololesega go tswa mo patlisisong ka nako nngwe le nngwe le ka ntlha ya lebaka lepe fela kwa ntle ga go senyegelwa ke kalafi ya gagwe e e latelang .
( a ) a ga go a direga gore mongwe a tlhalose gore o tshwenngwa ke go dirisa ga gago ...
Ka go dirisa pampiri ya tshekatsheko go tswa mo setlhopheng sengwe le sengwe sa baagi dira setshwantsho se se tshwanang le se se ka fa tlase .
Gale monontsha o tshelwa pele mo mmung pele ga peo - se se tlhomamisa gore peo le monontsha ga di kgomane ka se se ka nna le tshusumetso e e maswe mo tlhogong .
" O ka dumela gore ntlha ya komelelo ke yona ntlha e e laolang mowa wa balemirui , mme re amogetse dipotso go feta ka kgaoganyo ya naga go feta tsa ka komelelo , " go rile jalo Jannie de Villiers , Moeteledipele wa Grain SA .
Kgogolego ya mmu ka metsi e diragala fa metsi a a elelang a gogolega mmu kgotsa fa marothodi a pula a wela fathse ka maatla mme jalo , fa mmu o se na tshireletso e e neiwang ke disalela tsa dimela , go diragala go feta ya fa go ka bo go na le tshireletso mo godimo ga mmu .
Badiri ba polase le bakgweetsi ba metšhene ba tshwanetswe go rutwa go tlhokomela le go tlhola ba ntse ba tlhola pele ba dira .
42 . ( 1 ) Motšhutšhisi a ka faposa kgetse mo tshekong , e e akararetsang ngwana o a latofadiwang ka tlolo-molao e e umakilweng mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao , mme mo lebakeng leno , a ka tlhopha mofuta mongwe le mongwe wa ntlha wa phaposo ya kgetse mo tshekong jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 53 ( 3 ) kgotsa kopanyo ya yona fa motšhutšhisi a kgotsofetse-
Tatlhegelo e kgolo e re nnileng le yona mo nageng ya rona ke go latlhegelwa ke setho .
sobokanya lefelo la tikologo le boatlhamo jwa SWOT
Naga e e bodila e fitlhelwa mo dikgaolong tse di kwa godimonyana tse di leng tsididinyana go feta mo nageng e e botshe ka pula e e ka nang e le dimilimetara di le 625 go feta .
A selulafouno ya ga _________ ke ya konteraka , e tiriso ya yone e duelelwang pele kgotsa e e leng ya tlaleletso ?
Go supa mekgatlho ya baagi , ditheo tse dingwe tse di maleba kgotsa mfapha a mmasepala a a tshwanetseng go karediwa
Maikaelelo ke go :
Tlhola maemo a thogetso mo sedikololeng mme e emise jaaka go le botlhokwa .
Mphahlele o agelela mogopolo wa gagwe mo tlhabologong ya boagisani , mo lelapeng .
Jaaka sekao , togamaano e e tlhamaletseng fela ya go ikakanyetsa le maikarabelo di tlaa netefatsa gore dibuka di romelwa kwa dikolong ka nako .
3.4 Mefuta ya didirisiwa le ditsamaiso tsa kgobokanyo 32
Ka nako ya khaliboreišene , fa o ka lemoga gore go jalwa peo e ntsi thata , jaanong o itse gore šafote ya bofelo e e kgweetsang mekheniseme wa peo e dikologa ka bonako mme go tlhoka go fokodiwa lebelo .
Ke na le kgaolonyana ya lefatshe mo Barberton mme ke ntse ke dirisa bolemirui mo diheketareng tse di ka nnang 10 tse di ka lengwang .
Kgolagano ya TB le Bolwetse jwa Sukiri
O tlhoka dipalopalo tsa dimela tse kae ?
go tsaya botlhokwa jwa dipoelo tse di nnang motheo wa leano la togamaano yaw ate .
Tsweetswee iphe nako ya go tlatsa patlomaikutlo e e latelang .
Ditlhopho tse dingwe , le fa di na le bokgoni jwa go tlisa poelo e kgolo mo lobakeng lo lo leele , di ka nna kotsi le go nna le ditiego tse di telele mo go amogeleng madi .
5.2 Lounu e e saletseng kwa morago e tla iponela morokotso o o golaganngwang le Seelo sa Dikgwebo sa Dibanka , o o baletsweng mo mading a a saletseng kwa morago a letsatsi le letsatsi mme a tla balelwa mo letsatsing la bofelo la kgwedi nngwe le nngwe le ka letlha la tuelo .
Dimatheriale tsa thuto di ka goroswa ka mokgwa wa eleketeroniki kwa metseng e e kgakala .
O ka laola jang peo ya mofero e e sa batlegeng mo mmiding ?
Fa o se na kgono ya go duela kadimo ya gago go tlisetsa :
( 2 ) ( a ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsa tsamaiso ya bosiamisi , le ka fetola ditlhwatlhwa tse di tlhotlhomisitsweng mo go Setlhopha sa 1 , 2 le 3 sa Molao ono mo Kuranteng ya Molao .
Komiti ya Woto le Bafatlhosi ba CBP ba dirisa diSWOT tsa matshelo a ditlhopha le tshedimosetso go tswa go Kgato ya 1 mo puisanong ya diura di le thataro tsa setlhopha
Ka go dira ka ditlhopha tse di tshwanang batsayakarolo ba sekaseka dipotso tse di fa tlase .
Moemedi o tshwanetse go netefatsa gore setlamo se a se emetseng ke tokololo ya CropLife SA ;
Re setse re bone ba botlhe tshetlhafalo go nna serolwane ya matlhare a dimela tsa mmidi fa pula e na thata mme mmu o le metsi thata o sa kgone go oma .
Kwa sekolong / kholetšheng / tirong
Balemirui ba bantsi go dikologa lefatshe ba simolola go lemoga gore ditlhare di na le mosola mme ba tlhokomela ditlhare mo dipolaseng tsa bona mme gape ba simolola go jwala tse dingwe mo dipolaseng tsa bona .
Maemo a letlotlo a tshwanetswe go tlhokomelwa gangwe ka ngwaga ka go lekelekantsha le lenaneo le o le rulagantseng .
thusa pusoselegae le mmasepala go tlhaloganya le go samagana le ditlhokego tsa ditirelo tsa baagi
Balemirui ba ba leng mo tikologong e go omileng teng ba nna ba jwala palo e e kwa tlase ( e ka nna 15 000 - 20 000 ya dimela mo heketareng ) .
Fa o buisa tshedimosetso e e latelang , e sekaseke ka tshwaragano le peomolao e e rileng le dintlhakaelo tsa dikomiti tsa diwoto tse di tlhalositsweng fa godimo .
Ka se Mentz a se buang dinku le dikonyana di nonne e bile di na le boitekanelo le fa go le mariga mme go le tsididi tota .
Mphahlele o dumela gore batlhalefi ba Bantsho ba tshwanetse ba tseye marapo a tiragatso ya go ranola diteng tsa boitshupo jo bo dumelang , boAfrikan bo .
Fa re sa tlhokomele mmu wa rona re ka se kgone go bona kumo ka bokana bo re batlang .
Mmidi wa gago o tla atlholwa o le wa mofuta o mosetlha kgotsa o mosweu , tse di leng mo teng di sa dumelwe kgotsa maswe a a leng mo teng , ditlhaka tse di thubegilweng , tshenyego ka ntlha ya ditshenekegi kgotsa dipeba , ditlhaka tse di bodileng kgotsa tse di supang bolwetse , bokana ba metsi bo bo leng 14% mme le gore go na le afalatokosene .
( iii ) naya ditaelo tsa kwa ngwana na tshwanetsweng go bewa gona lobaka lo lo rileng pele a amogelwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , le le tlhalosiwang go ya ka taelo , mme gona e nne kwa lefelong lengwe la tlhokomelo ya ngwana le moša , le le umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( h ) wa " Children's Act " , mme e se ke ya nna kwa seleng ya mapodisi kgotsa kwa lefelong la tlhatlhelo ; le
Go feta Afrikan Affirmation e , e e ikuelang go nna le kitso e e tebileng gareng ga maAforikaborwa , athikele e ya 1998 ya : Renewal Time , ke tlhaloso e e gaufi thata ya ditlapele tsa porogerama ya renesanse .
Mathata a a tlholelwang dimela ke llaga ya katisegelo
KE KA IKGOLAGANYA LE MANG ?
Ka bomadimabe re sa ntse re fitlhela bantshakuno ba ba sa direng dilo tsa motheo ka tshwanelo - paakanyommu , nontsho , tlhophopeo e e nepagetseng le taolomofero .
Bakwadi bangwe ba tsibogela dikgwetlho tse di lebaganeng le morafe gompieno ka tsela e e bonolo .
4 . Taolo ya go tsaya ditshwetso le maikarabelo
" Go fitlhelela moya wa bosakhutleng mo dilong tsotlhe le batho botlhe ke go gololesega. "
Kwala dintlha tse di tlhagelelang .
Setlhogo , Losika le le latelang , se ne se lebane go botlhe .
Mo baleming ba ba ntshang korong mo Foreisetata , ntlha yotlhe ya tshomarelo ya bongola mo mmung e bonala le yona ntlha ya botlhokwatlhokwa ya tirego yotlhe ya ntshodikuno ya korong mo legoleng la selemo .
Fela malatsing ano go botlhale go reka kgotsa go adima boro ya mmu mme o tsamae ka go kgabaganyetsa kwa le kwa go ralala tshimo go tswa godimo go ya tlase ka batho ba le babedi , mongwe a tshotse kgetsana ya sekao sengwe le sengwe , le go tsaya pelo ya boteng jwa magareng ga 15cm le 20cm , fela e seng go feta 20cm .
reetsa ka tlhoafalo
Karabo ya se ke nnyaya gonne mekgatlho e mengwe e tlaa di dira mme jaanong ga go ne go tlhapa gore ke ditekanyetso tsa ga mang tse di nepagetseng .
O tsaya go tsena sekolo jaaka thulaganyo e e tlhomameng ya dithuto tse di latelanang , ditlhatlhobo le setifikeiti .
Ke mang a ka dirisang ( operate ) sediriso ?
Go botlhokwa gore seno se patwe ke ditsela tse di netefatsang go kgabaganya / go ralala ga taolo ya mmasepala , go abelana dithuto , go kgabaganya diwoto , maphata , le magareng ga makhanselara .
A mme khansele ya gago e na le PMS ?
4.3.1 Kitsiso ya kopano e tla amana fela le tiro jaaka go tlhalositswe mo teng ga ajenda ;
2 Tsamaiso ya tiragatso
Dintlha tsa khoso
Go fudisa dikgomo le dinku mo masimong go thusa gape ka gore disalela di busetswa mo mmung ka ntlha ya dithokolo tsa diruiwa .
Matlakala a karolo e o nnang mo go yona ga a tsewe ka metlha .
Dirisa maseke wa sefatlhego le lorole fa tiro ya go sega e diragala mo loroleng .
Molao Dikamano tse Gareng ga Ditekanyetsokabo tsa Puso , 1997
Melelo e ka tlhola tshenyo e kgolo thata mo dipolaseng .
Mananeo a Woto le botsayakarolo jwa baagi
Bolaodi ba sebokwana sa disoya
Jaaka o ntse o tswelela , o tswa ka toropo o ya ntlheng ya bokone go ya bokonebotlhaba o tshela borogo , o kgaoganya noka ya Lekwa , o bona digasetsametsi tsa sedikologa tse di emeng mo gare ga masimo a matalatala go fetogela bosetlha e le korong e ntse e tshikinyatshikinya mo moweng .
Morago ga go saena kutlwano gare ga Lefapha la Tlhabololo Magae le Mafatshe le Grain SA , maano a kgwebo a ne a logelwa baamogedi ba lenaneo la tlhabololo mafatshe e le kgaolo ya Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Bommasepala ba naya bakhanselara ba woto le dikomiti dithata tsa go tsereganya tsamaiso ya togamaano e e tla ' kgontshang komiti nngwe le nngwe go dira thomo ya lobaka lwa lona mo setulong ' .
Go gasiwa ga korong ka sebolayamefero .
Go laola mefero
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng ka ga go tshola diritibatsi tse di sa dumelelwang ke molao , kwa ntle ga tlolomolao e e umakiwang mo go Item ya 17 ya Setlhopha seno , mo bontsi jo bo akarediwang bo sa feteng R500 ka tlhwatlhwa .
TB e phatlhalala bonolo fa batho ba gotlhola ntle le go ithiba melomo , kgotsa fa difensetere di nna di tswetswe .
Ka tsela eno , Maaforika a tla nna le tšhono ya go nna bona le go leba lefatshe ka matlho a Seaforika .
Togamaano pele ga setlha
Mmele o simolola go ija mme kwa bofelong o swa o sa lwale .
Dikgato tse di mo tsamaisong tse di setseng di akareditswe jaaka karolo ya ditiro tsa togamaano tsa CBP le IDP ga di tlhoke go dirwa gape mme di tshwailwe .
Mafapha a pusoselegae le a puso ya bosetšhaba a a ikarabelang ka
Ka go buisana ka tlhamalalo ke setlamo sa tshilo , kgwebo ya temothuo kgotsa tsa kgwebo ya dithoro tse dingwe , o ka bona tlhotlhwa e e botoka go ba le tlhotlhwa ya montshadikuno e e fitlhetsweng .
Moeteledipele wa Ditiro tsa Puso .
Tshedimosetso ya molemirui mongwe le mongwe yo a leng mo lenaneong e tshwarwa ke tiragalo ya thulaganyo ka dintlha tsa GPSe mo lefatsheng ( gore bapati ba kgone go ya kwa mafelong go itsana le balemirui ) .
Sediriswa se se fa tlase fa se tlhalosiwa ka dikao ka ditlhaka tse di sekameng .
Molaotlhomo wa Ditshiamelo o akaretsa ditshiamelo tsa ikonomi le loago , jaaka Tshiamelo ya go tshelela mo tikologong e e itekanetseng , go nna le phitlhelelo ya ditirelo tsa boitekanelo le metsi le dijo tse di lekaneng .
Boleng ba kumo bo angwa ke dintlha tse di farologaneng jaaka tlelaemete , mmu , mokgwa wa go uma , thobo , mophutho le thwalo .
Ponelopele e akareditse setšhaba se sešwa sa Aforikaborwa ya atologela go kontinente ya Afrikan .
Bangwe ba ka ganana le ntlha e ka lebaka la gore e fokotsa maemo a bona jaaka mokgatlho wa therisano .
Mo karolong nngwe le nngwe ya botshelo , go dirwa ka natla go aga setšhaba se se akaretsang , go busetswa kwa morago hisetori le go atolosa ditšhono tsa botlhe .
A nte re lebelele dikao tsa nako e khutswane le tsa nako e telele tse di dirisiwang mo kgaolong .
Le fa o ka tswa o na le lefatshe kgotsa le se yo , kgotsa o na le fela mofuta mongwe wa thuolefatshe , temothuo ke kgwebo mme o tlaa tlhoka madi gore o kgone go tsamaisa kgwebo ya gago .
Fa mmidi wa gago o simolola go oma o tla kgona go netefatsa le go balabala kumo e o ka e bonang .
( 3 ) Fa diteng tsa setatamente sa motswa-setlhabelo sa ditlamorago di sa ganediwe , setatamente sa motswa-setlhabelo sa ditlamorago se amogelwa jaaka bopaki fa go neelanwa ka sona .
Loruo lo logolo
Seno se ka dirwa fela ka go utolola ka botlalo botso ba yona ka iketlo mme ga senolwa dikarolo ka bophara tsa tlhaloganyo e e ikaegileng ka bomorafe mo mefameng yotlhe ya matshelo a rona .
Nngadule , dibakateria le dibairese di ka kgona go lwadisa dikgaolo tse di farologaneng tsa dimela jaaka medi , dikutu , matlhare le diako .
Latela ditaolo mo setshwaokaelong ka kelotlhoko .
Dintlha tse di tlhotlheletsang go dira ga dibolayamefero tse di lokelwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero
Boikarabelo ka bontsi bo wela mo diatleng tsa balemirui ka re le bangwe ba ba leng babolai ba tsona .
Tsibogela ngongorego ka bonako jo bo kgonegang
Se bue thata , bogolo reetsa mme o botse dipotso tse di bulegileng .
Fa kopo ya go newa tshedimosetso e ka nna ya ganwa
Tswalo / Bokhutlo - seno ke kgato ya botlhokwa ya tiragatso ya tsereganyo mme motsereganyi o tlhoka go netefatsa gore tumelano e kwadilwe mo go kgotsofatsang le go saenelwa ke matlhakore otlhe .
Athikele e rometswe ke molemirui yo a rotseng tiro .
O rile pabalesegodijo le koketso ya kumo di tla kgonwa fela ka go dirisa kopantsho ya bojemnetiki , go tlhabolola peo le kitso go thusa molemirui go kgona go loga maano ka go tswelela mo nakong ya go mela ya dimela kwa ntle ga bokana bo a bo jwetseng fa a le molemirui o o jwalang ka bontsi kgotsa fela go itirela .
Taolo ya Go Aga e e akaretsang batlhatlhobi ba dikago le go ela tlhoko gore dikago tsotlhe di sireletsegile le gore di tsamaisana le dikema tsa go rulaganngwa ga toropo .
molao wa ditirelo
Taolo ya sekhemikale e tlhoka tshelo ya melemo ya difankase le dibaketheria e e kwadiseditsweng bolwetse jo bo kgethegileng , mo maemong a a kgethegileng .
Thefosano ya nako e telele
O bolela gore batlhalefi le bona ba ne ba tlogela dinaga-magae tsa bona .
E ke medi e mekima e e mmala e e nang le tebego e e bongapa mme e gola go tswa ka fa godimo ga mmu .
Rotlhe re setse re utlwile seane se se reng " balemirui ke batsayatlhotlhwa , e seng batlhomitlhotlhwa " .
Lenaane la Bosetšhaba la ntšhafatso ya metseseteropo : Toolkit Batsamaisi ba Lenaane , dplg , 2006
Matlo a a thuokoko gajaana a dira ka botlalo , mme a ntsha ditlhopha di ka nna supa le halofo ka ngwaga .
Pampiri e Tsweu e supa diforamo ' go letla tshimologo ya dithulaganyo tse di tla simololang ditaolo / dipholisi kgotsa go rotloetsa tshimologo ya ditaolo mmogo le go tsaya karolo mo go eleng tlhoko le tshekatsheko le go tsenya tirisong mokgwa wa go tsaya karolo mo tekanyetsokabong .
Dibolayaditshenekegi
E akanyetsa gape malepa a tsamaiso e e maleba e e ka thusang Dikomiti tsa Diwoto mo go dirisaneng le batsayakarolo ba .
Popego ya mmu e tlaa laola bokana ba kgono ya metsi go tsenelela mme gape le kitlanyo ya mmu , bokana ba disalela , tlhomamo ya mmugodimo , bokana ba disalela tsa kgale le bokana ba go mela ga dimela tse di leng teng go tshwaraganya mmugodimo .
( e ) gore tlolo-molao e masisi go le kana kang .
Le fa re sa rotloetse tiragalo ya bao ba neng ba fofisetsa difofane mo World Trade Centre le mo dikagong tse dingwe , Mphahlele o ne a gakgamalela gore ke goreng fa babegadikgang ba ne ba sa elatlhoko bogolo mabaka a a tlhotlheleditseng letlhoo le le kalokalo mo nageng ya United States , ba lebile bogolo letlhakore la batlhasedi .
tlhalosa ditlhopha tsa batho tse di botlhokwa tse di tshwanetseng go tsaya karolo mo tsamaisong ya togamaano
Tlhotlhwa ya kumo ya bolemirui le phapaano ya tlhotlhwa di tlhotlheletswa ke dintlha tse di farologaneng .
Michael Ramoholi tshotswe mo polaseng mo kgaolong ya Marquard .
Fa dil ebelelwa tsa tiro tse di tlhokegang di sa fitlhelelwa , maiteko a tshwanetse go diriwa go thusa motho go fitlhelela maikaelelo a gagwe .
Komiti ya Teakatekano ya Kumo ( Crop Estimates Committee ( CEC ) ) e kopana ka nako le nako go kgona go rulaganya tekatekano ya bokana ba kumo mo lefatsheng la rona ka go dirisa ditshwantsho tsa disatalaite , ditshwantsho go tsweng loaping , mme le go tsena mo masimong a a jwetsweng .
O sweditse matiriki wa gagwe kwa sekolosegolong sa Ngangelizwe ka 1991 .
Ka bomadimabe fa o ntse o tsofala , o tlhomama le go feta mo mekgweng ya gago .
E dira motheo o katlego ya porojeke e ikaegileng mo go ona .
dikopano tsa baagi ka ga mabaka , go neela letlha , dintlha le nako
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse dinnye
Mme ga go a nna jalo - ke tse dingwe fela tse re sa kgoneng go di laola .
6 . Go tsenngweng tirisong ga inšorense ya bosetšhaba ya boitekanelo , ka go tsepamisa mogopolo mo go tokafatseng mafelo a boitekanelo jwa setšhaba , go tlhagisa palo e e oketsegileng ya batlhokomedi ba seporofešenale ba boitekanelo , le go fokotsa go duelela madi a a kwa godimo a tlhokomelo ya boitekanelo ya poraefete .
" Se se amile dijalo tsa selemo ngogola mme se sa ntse gape se tlaa ama dijalo tsa korong monongwaga " , go rialo Jan .
Diyuniti tse di tsamayang tsa Lefapha la katlatleelo-loago
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
5.5 go amogela semmuso le go tlhatlhoba togamaano ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Go na le ditheo tse di ka adimisang madi , fela fa di netefalediwa gore di tlaa busediwa madi .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
go nyeletsa lehuma
Kemelano le bolwetsi , serame le komelelo ; le
Batho ba ba amegang
E ka nna motheo wa diphetogo e bile e ka aga dikgolagano tse dinšwa fa batho ba lemoga le go ithuta se motlhodi wa kgotlhang e leng sona . .
14.1.2 Kgosi ka Mokwaledi : Balaodi ba Setheo ba ka nna ba bitsa kopano e e kgethegileng , e bobotlana go tshwanetseng ga ntshiwa kitsiso ka yone malatsi a le supa ( 7 ) , ya boikaelelo kgotsa maikaelelo mangwe a a rileng e mo go yone go se kitlang go tlotliwa ka sepe se sele fa e se fela ka se se bileditsweng kopano eno .
GO LAOLA DIPHOLOGOLO
Le fa a dumela ka go tlhaloganyega mo lefatsheng le mo go lona " lotso " le sa direng karolo ya go tlhalosa , ga a rate kgopolo ya " boseng-semorafe . "
A o na le bothata jo bo ka ga dithoto tsa tlhago tse o kgonang go di fitlhelela ?
Mphahlele o ngangile mo eseing ya gagwe ya 1992 ka ga Tsweletso ya Morafe : ' fa re ka bo re itiretse tikologo ya rona ya setoropo la ntlha , re ka bo re ipela e bile re siame go kokoanya didiriswa tsa rona tsa setho kwa ntle ga go sa tswelelang sentle mo ikonoming , ka gonne maitlamo a rona mo tikologong e e ntseng jalo e tlaabo e le a re ka se itebaganyeng le ona .
Setsamai se se na le mabanta a mantšhwa a le supa , fela le lengwe ( bona motsu ) ga le dire sepe .
Tshwetso e e ka fetola kgwebo ya bolemirui ka mekgwa e e farologaneng jaaka go fokotsa bokana ba lebele le le umiwang mo polaseng le khutlhagano ya go jwala dijwalwa tsa selemo mo go oketsang ntlha ya go letlhegelwa ke madi fa setlha se se latelang se le sa komelelo .
Botsa leina la motho yo o buang le ene mme le dirise fa o ntse o bua le ene .
Kgodiso ya tseokarolo ya batho e tshwanetse ya tlhola mabaka le go rotloeletsa tseokarolo ya batho .
Kgaolo 3 : Ditiro
Jaaka re ka bona go tswa mo manathoganyaneng a a peomolao , kgatelelo e mo ditshwanelong tsa baagi tse di mabapi le ditiro tsa mmasepala .
Tshomarelo ya Eneji
Setlhopha se se lebeletsweng le maikaelelo a Lenaneo la DinonofoLenaneo la Dinonofo
Maitlhomo a bofelo a lenaneo ke go tlhagisa bantshakuno ba bagwebi ba bantsho ba ba nang le bokgoni le itshegeletso .
Didiriswa tsotlhe tsa baagi di tshwanetse go tlamelwa ka metsi
dirisa dipolelo tse di thusang jaaka ' ga go maswe jalo jalo " , ' o se ke wa ngala ' , ' o mpa o dira kgang e tswe go se na sepe tota ' , ' Isa makgwafo kwa tlase '
Go ya ka molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao , Kgotla e ka nna ya kopa maloko a Kgotla kgotsa karolo epe ya maloko a Kgotla go dira dikoleke dipe tsa boithatelo mo akhaontong ya Kgotla : Fa fela dikoleke tseo tsa boithatelo e se kitla e nna tse di tlamang , ntle le fa bontsi jwa maloko a Kgotla kgotsa a karolo eo , go ikaegile ka gore go direga eng , a a nnang teng kwa kopanong epe e e tsenyediwang boikaelelo joo , a dumeletse gore a tla duela koleke eo ya boithatelo : Gape , ntle le fa e le gore tuelo epe ya koleke eo ya boithatelo e ka direlwa fela boikaelelo jwa go tshegetsa porojeke kgotsa diporojeke dipe tse di kgethegileng ka madi .
Nna le bopelotelele tota !
Fa o beeletsa mo sekemeng se , wena jaaka mmeeletsi o duela madi mo sekemeng .
Jalo , go bonega ke bonnete - kumo e ka tseiwa motlhala o o supang gore e tswa kae le gore e ungwilwe jang - a e tletse dikhemikale ?
O amogela fa setso e le setheo se se tshelang .
O ka solofela poelo e e kanakang mo bolemiruing jwa gago ?
Tlaleletsoboleng
Pathogene e dira maiseliamo e tshweu e e leng bofofa , e e leng mathalenyana a malele a dikgaolo tsa nngadule , mme nngadule e ntse e tsenelela mo semeleng fa e ntse e tsaya dikotlo mo semeleng .
Referense
Morago ga go kwala tsa ntlha , ditlhankana di tshwanetswe go rulagangwa .
Ke ya go ntsha jang ?
Mokwadi o o itseweng Bill Bryson o kile a kwala : ' Go na le dilo tse tharo fela tse di ka bolayang molemirui : tladi , go welwa godimo ke terekere le botsefe ' .
DIPATLISISO TSE DI DIRWANG PELE GA TSHEKO
Lotseno
Ditshenyegelo tsa ntshodikuno ya korong di tsamaela R4 200 ka heketara , mme tlhotlhwa e e bonweng ke montshadikuno mo koronnye ya gagwe e ne e tsamaela R3 000 ka tono .
Fe la jalo le ka kgomo e faretsweng , bogolo jang fa e ka nna nngwe ya dikgomo tseo setuti tsa gago .
Khansele e tshwanetse e lebe gore a IDP e supa mabaka ( mathata ) a a amang lefelo le ka moo ditogamaano le diporojeke di tla nnang le seabe ka teng mo go rarabololeng mathata ao .
Nngwe ya dikgaolo tse dikgolo tse di tlhobaetsang ke lefatshe la semorafe / tlhakanelo .
Diako tsa dimela tse di tlaelang potasiome di bonala ka dintlha tse disesane mme ditlhaka tse di leng mo dintlhaneng tsena di dinnye .
O golaganya thulaganyo ya M&E le go netefatsa gore e a diragadiwa ;
Re a itse gore Puso ya ga jaana ya Aforikaborwa e bonwa-diphoso ka bontsi , mme tsibogo ya bona e bontsha gore ba a tlhabega fa seo se dirwa mo baeteledipeleng ba bona ba ba rategang .
Bantshakuno ba ba tlhabologang ba ba rotloetsa naga ka go supa ka moo ba ka berekang masimo ka bonontlhotlho ka teng le go gorosa sengwe " .
Nako e ke nako ya go ikhutsa pele o simolola go dira gape .
Baeteledipele ba tsa setso ke bomang
Kopana le ba ba ruang mefutafuta le ba ba e rekisang go kgona go nna le kitso ya gore ke mefuta efe e e kgonang mo tikologong ya gago .
Ditaelo Tsa go Dirisa Ditsha Tsa Ditlamo tse Dingwe
Mokgwa wa tsamaiso : Tsenelo ya botlhe
1 . Netefatsa gore ditshupo di tsamaisana le tsela ya QQT k.g.r.
Sekai :
Tila " dirai " .
Fa o dira ditiro tsa paakanyo sentle , mme o na le lenaneo le le siameng la go laola mefero le o le dirisang , wena , o le molemirui , o tshwanetse go kgona go inaya matsatsinyana a boikhutso ka nako ya Keresemose .
Ke pego ya bosupa ka ditshwanelo tsa puo le ka maemo mangwe mo Aforikaborwa mme e kwadilwe ke Johan Lubbe & Theodorus du Plessis .
Thalotlhakore
Bo tlhola boikanyo ka baagi mo bokgoning jwa Komiti ya Woto go diragatsa Botsayakarolo sa yona le tiro ya yona .
Re ka kgona go dirolola dingwe tsa ditshenyego tse polanete ya rona e di itemogetseng fa rotlhe re ka tsaya matsapa go dira pharologano .
Molemirui yo wa go tshwara ka diatla o dumela gore kitso ke ntlha e e mo kgonisang mme basimolodi ba bolemirui ba tshwanetse go lemoga gore bolemirui ke bokamoso ba bona .
Dibilayamefero tse di lokelwang mo mmung ga di kgonwe go dirisiwa mo go sugwang mmu ka tshamarelo ka gore fa di lokelwa mo mmung sebolayamefero se sentsi se tlaa wela mo disalelamoragong , mme bokana ba se se gasetswang bo tshwanetse go fokotswa go lekalekantsha bokana bo bo welang mo disalelamoragong .
kakaretso ya baagi mo karoganyong ya ditlhopha tsa loago - seno se netefatsa tshwaelo ka tshedimosetso ya selegae le thuo
Kgaolo e felelela ka lenaanenetefaletso la tlholo ya lenaanetiragatso .
Lotseno / Tsa go thapa
Ditlhogo jaanong di kgoma mmu mme di ka isa kwa tshwaetsong ya fankase pele thtrlo e simolola .
Neela ditlhopha metsotso e ka nna 15 go dira tshekatsheko ya se se tlhophilweng .
Kgatiso e ya bobedi ya Bukatiro ya Dikomiti tsa Diwoto e ikaegile ka kgatiso ya ntlha .
Ditono tse di tlhotlhilweng tsa selegae di tswa go ditono tse 103 520 tse di ntshitsweng ngogola .
botsa batho ka ga dipono le dikakanyo tsa bona
Masimo a a neng a sa rojwa a ne a tshwarwa ke pula mme a itemogela go mela ga dithoro kgotsa se se bidiwang " pre-germination " pele ga Garase e ka robiwa .
Lekgotlatoropo la Cape Town ke sekai sa puso ya mmasepala e go ka tlhatlhelwang boikuelo jwa mo teng ga setheo kgatlhaong le yone .
Le mororo go le mosola go nna le ditshiamelo tsa polokelo tsa gago go na le diriseke le peeletso e kgolo e e amegang mo didirisong le tsamaiso ya pereko , phepafatso , komiso , kubeletso ya ditshenekegi , le go tshola dijalo di le mo ditennye tsa bongola tse di kwa godimo mo pakeng yotlhe ya polokelo
Ba tsaya karolo katisong ya makhanselara a diwoto le ditlhogo tsa mafapha a maphata .
Khansele ya AIDS ya Eastern Cape ( ECAC ) e tlaa tshegetsa go thapiwa ga mogokaganyi wa HIV / AIDS .
Mogatla ga o a tshwanela go tsoka mmele ; fa go le jalo ke tsela e e isang tshenyegong .
Ela tlhoko boalogodimo jo bo sa lengweng .
4.2.9 Go tlhomamisa gore go tlhamiwa Melao ya Taolo ya Lekgotla le gore e tlhabololwa ka metlha .
Fa go tlhokega nyalanya disentara tsa dišafote tsa segagamatsi , go tlamela ka selekano sa thepo se se atlanegisiwang mo thepong e e tshwanetseng ya ketane .
Ke maikutlo a go nna le kagiso ka tsa maabane , tsa jaanong , tsa ka bokamoso tsa bophelo ba gago .
( b ) mmatlisisi wa mabaka le tshedimosetso
Kwa Kapabotlhaba dimphato tse di siameng di tlhamilwe le batho / mekgatlho e e latelang :
Go mela gona ga medi ya dinode ka tshwanelo go simolola boteng bo bo ka nang disentimetara tse 2 fa tlase ga bogodimo ba mmu .
Dithapolo tsa go dirisa rakonteraka
nna le seabe sa semmuso mo baaging sk . mokwaledi ;
Ditshenyegelo di arogantswe ka ditlhopha tse di farologaneng :
Hosa dinkwana tsa dinosele , disekerini , ditšhekebelofo , dikhurumelo le mebele ya dinosele go tswa mo dikopanyo tsa mmele wa nosele .
Go tlamelwa ka ditirelo tsa puso
ke letlole la kamogelo ya ditshiamelo , kgotsa
Nopolo ya kgwedi mo Pula Imvula e , e e reng : " Bokamoso bo ikanya mo go se re se dirang jaanong " ( Mahatma Gandhi ) , ke nnete tota fa re lebelela balemirui ba - fa ba tswelela go dira sentle jaaka ba dira jaanong ba tlaa ipaakanyetsa bokamoso bo bo phatsimang .
Tiro e e kgolo ya komiti ya woto ke go nna mosele o o rulaganeng wa tlhaeletsano magareng ga baagi le khansele .
Itse mefuta ya mebu e o e dirisang .
Go tloga ka ditono tse 2 go ya go ditono tse 6 tsa mmidi mme ke bona ditono le kgaolo ya tono ya 4 , 5 ka heketara ya korong .
A go supilwe ditlhopha tse di rileng tsa basadi jaaka tse di ikaeletsweng ?
Ante re tlhalose pele gore ditshupatlotlo ke eng .
7.2 Kgotlakgolo e aba dithata tsa yone tsa kgwebo tsa RBN , e di abela Royal Bafokeng Holdings le ditlamo tse dingwe tse di amanang le tsa kgwebo .
( iii ) go tshwarwa kwa tikologong e e kwa ntle ga tikologo ya kgotlatshekelo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse , di a diragadiwa fa go fetile lobaka lwa diura di le 48 .
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye
1 x sediriso sa khemiso go dira CPR
Ka go aga sethalo sa mathata , dibaka mathata tsotlhe le maatla di ka akanyetswa .
Dibokosegi di ka laolwa ka go gasa jarelo mo godimo ga mmu mo moleng .
Go se nne le kitso ga go a tshwanela go go thibela , bogolo simolola ka boiketlo le ka bonnye o ntse o ithuta mekgwa ya papatso .
Mmasepala a nne le kitso ka ga kgatelopele ya tsenyotirisong ya CBP le ditlhokego tsa tshegetso ;
Acetochlor / atrazine terbuthylazine ( ka le kwa ntle ga safener ) .
Go ya ka puisano lereo tsamaiso ya polase ka jalo le ka tlhalosiwa e le go loga maano , go rulaganya , go diragatsa le go laola badiredi ba gago , lefatshe la gago le dithoto tse di sa suteng tsotlhe le dithoto tse di sutang tsotlhe tsa gago go akaretsa le ditsenngwateng tsa ntshokuno ka go etelelapele , go tsaya ditshwetso , go tlhaeletsana , go roma , go gokaganya , go rotloetsa le go tsweletsa taolego go ka ntsha dikuno tse badirisi ba di tlhokang ka poelo .
Kereiti 8 / Std 6 ( Form 1 )
Ba ka bo ba ne ba itsitse gore o ka se tsamaye fela o tshwenyana le maano a ga Rambo o bo o tlhoka go di gama o sa di tlhapela .
Kwa bokhutlong jwa ngwaga ono , RBP e tla nna khamphani ya batho botlhe ya dišere tse di amogetsweng mo mmarakeng wa JSE gore go gwebiwe ka tsone :
Bojang bo bo omileng bo na le kotlo e e kwa tlase mme o tla tlhoka go bo oketsa ka selatswa se se maemo a a kwa godimo .
Gakologelwa go tlhola o ntse o tsamaya mo masimong a gago go tlhola disenyadijwalwa le mefero - mefero ke mmaba wa ntlha mme o tshwanetse go nna bogale ka lenaneo la gago la go bolaya mefero .
Mo dingwageng tsa bongwana tsa gagwe o ne a thusa rraagwe mo polaseng , mme a nna le lorato lwa bolemirui .
Nontsho .
Dipapatso tse dinnye tse di welang mo kgaolong e nngwe ya tse di fa godimo ( diCC , mekgatlho ) di tshwanetse go dirisa lenaneo jaaka go tlhalositswe fa godimo .
Ke bomang ba ba tsayang karolo mo go CBP
Kgato ya 3
Bitsa mola o le mongwe A mme batsayakarolo ba ba mo letlhakoreng le lengwe e nne mola B.
lekgoba la diritibatsi
Go neela batho didiriswa kgotsa bagakolodi
Gape go na le dikgomo tse dingwe tse di nnang dirwalo tsa bolwetse mme di bonala ka popelo e e tlalang ka seedi sa boladu se se teiwang pyometra .
Tlatsa QQTC
O se ke wa ba tsena ganong , ba letle go tlhagisetsa ntlha tsa bona kwa pele ka botlalo .
Thentara e ne e neilwe motswantle , mme bontsi bo akanya gore bokgoni bo teng fa gae , go ka dira tiro eo .
Tlhwatlhwa ya yuniti nngwe le nngwe e ikaegile ka mo bolengpalo jwa mmaraka wa peeletso mo diyuniti di beeleditsweng teng .
11.2 Kgotlakgolo e ka nna ya tlhama kgotsa ya dira gore go tlhamiwe porothokholo epe fela e e ka tswang e tlhokega gore mafapha a tsamaiso a RBN a dire sentle ka katlego .
Tlhagisa dipholisi tse di matlhagatlhaga tsa mmaraka wa bodiri le meputso ya go godisa thapo , bogolosegolo go baša ba ba mo ditheong tseo di thapang batho ba ba nang le dinonofo tsa maemo a a kwa tlase .
Kgato e e tseregangwang le Bafatlhosi ba CBP le maloko a setlhopha se se dirang .
Mo godimo ga se , se se dira bokete jo bo feteletseng le go itlhaganedisa konalo mo diberinnye tsa dišafote .
E tla tlhotlhwa ke khomphiutha ka tsela e e tla dirang gore ope a se ka a tlhaolwa ka leina .
Mo tshimong e go jwetsweng mofuta wa tlwaelo , go ka dirisiwa dikgatelelo tsa ACCase ( Fops le Dims ) tsa majwang fela .
Fa go na le ditatlhegelo tse di tsweletseng mongwe le mongwe mo polaseng o ya go ketefalelwa ka ntlha ya koketsego ya dituelo tse di fokoditsweng kgotsa dikgaolotirong , fela ke mong fela yo o leng mo kotsing ya go latlhegelwa ke sengwe le sengwe go akaretsa le ditsagagwe ka sebele .
Fa o senyega go feta , go ka se kgonegwe go o baakanya mme o ka nna wa nna fela o sa kgonwe go dirisiwa - kgogolego ya mmu le go tlogelwa fela .
Ka moo o ka dirang ditherisano ka teng ka ga ditirelo tsa puso
Ke tlaa boelwa ke eng fa ke ikwadisa ?
( c ) gogela morago kgotsa go fetola kitsiso ka fa tlase ga karolo ya molawana .
Potso e e boditsweng kwa tshimologong ya kgannyana e , e ka bodiwa ka tsela e nngwe ya gore a o loga maano , go rulaganya , go diragatsa le go laola go tlhokomela loruo lwa gago sentle ?
Bomankge ba CBP
Dikomiti tsa leruri
Karolo ya 15 ya Melawana ya Thulaganyo ya Mmasepala le Tsamaiso ya Tiragatso gape e kaya gore :
Matlole a go Godisa le go Atolosa kgwebo ( go tlamela kgwebo ka matlole gore e atolose ditirelo tsa yona kgotsa e fitlhelele dimmaraka tse dintšhwa tse di teng )
Di dira gore go nne phetogo ya maikutlo go utlwa e kete go a loriwa mme go bonwa mebala e fetoga e bile go utlwiwa medumo e e kgatlhang .
Diketleetso tsa madi , sekao , phenšene
CBP ga e diragale ka boyone .
Tlhotlheletsa balaodi go tiro e e botoka
Botsa batsayakarolo gore ba ikutlwile jang fa ba ne ba reeditswe ka tlhoafalo le gore ke diponagalo dife tse motho yo o neng a reeditse a di dirileng go supa gore o reeditse ka thata .
Ketleetso ka matlole e tla dirwa morago ga katlego ya go batlela dialogane ditiro .
seno ke selekanyo se beng ba dišere ba se newang fa ba sa ntse ba na le dišere
Tsamaiso ya 1 ya diporojeke tsa diwoto le ditiro tse di tshwanetseng tsa dirwa ke woto ka metswedi ya yona .
Le gale , go ntse go na le mabaka a go se fele pelo ka ntlha ya go jwala mmidi tota go ijwalela go o dirisa mo gae le mo polaseng .
Batlhankedibakaedi ba fiwa dithata tsa go tsamaisa merero ya Ntlokokoano Bosetšhaba .
Batho ka bontsi ba dumela gore go nna le maemo a a siameng a maikutlo ke sengwe se se batliwang ke batho ba bantsi , mme se kgonwa ke ba bangwe fela !
40 . A ditsala tsa gago / ba losika / batho ba bangwe ba ile ba leka go go dira gore o dirise se le sengwe kgotsa go feta sa diokobatsi tse di latelang . . . ?
GO KOPA GO BONA REKOTO YA SETLAMO SA PUSO
Gape Pampiri e Tshweu e tshisinya gore Dimmasepala di tshwanetse go tlhagisa mekgwa go netefatsa botsayakarolo jwa baagi mo tlhamong ya dipholisi le mo tshimololonga tsona , le M&E ya go dira ditshwetso le tsenyotirisong .
O tlaa e kgona . '
Seako sa mmidi se a tlobolwa , mmidi o lokelwa mo morufeng mme go tswalelwa sentle .
Fa go tshwanetse go nne le thebolelo ya ditirelo e e tshelang , baagi ba tlhoka go rutiwa ka ga tse ba ka di solofelang le tse di leng teng mo go bona .
KGAOLO 1 : MEFUTA YA MATLOLE A GO ROLA TIRO
Mefero , jaaka sekao , e e tlhaotsweng mo nakong ya setlha sa kgolo , e tlaa laola mofuta wa sebolayatlhatshana se se tlaa dirisiwang mo setlheng se se latelang .
Go gana ga go duelela phitlhelelo-godimo ka bodipa , fela ka ntlha ya politiki , go ne go ka iletsa naga e maungo a talente e kgolo thata .
Letlhakore / motho yo mongwe le yo mongwe o na le tšhono ya go tlhalosa maemo a gagwe .
Ke dirisa bolemirui mo diheketareng tse di ka nnang 50 kwa Mashobane Boerdery ( Loss and Found Farm ) gare ga Mkhuhlu ( Bushbuckridge ) le Hazyview .
Jaaka fa ditheo tsa ditso tsa Afrikan di ne di tseetswe manno ke bokoloniale jwa maYuropa , Mphahlele o ne a ikutlwa ka botlalo gore maAfrikan ba ka se ke ba bo ba itse kgololesego ya nnete go fitlhella , ba na le kgololesego ya setso .
Khomišene ya Batho e na le dithata tsa go batlisisa le go bega ka ga ditshwanelo tsa botho , go tsaya dikgato tsa go siamisa kgatako ya ditshwanelo tsa botho , go batlisisa le go ruta batho ka ga ditshwanelo tsa botho .
Go tlamela ka lenaneo la dikgolagano tse di tsitsinngwang gare ga ditiragatso tsa CBP le IDP go tswa mo kutlwisisong ya tiragatso ya IDP ( karolo 6.3 ) ;
KGAOLO YA 9
% tlaleletso
tokafatsa boleng jwa dithulaganyo
Metswako ya sekgatshi e e latelang jaanong e ka nyalanngwa ka tshwanelo go bona dipholo tse di tletseng .
12.1.3 Go tlotla le Dikomiti tsa Thuto tsa mafapha a mangwe a puso le baamegi ba bangwe mo setheong sa thuto .
Fa mokgwa o dilo di dirwang ka ona mo polaseng o ka se fetoge mo dingwageng , phatlha e e fa gare ga lotseno le ditshenyegelo e tlaa tswalega mme jaanong go nne bokete le go feta go dira poelo .
Patlisiso e tshwanetse go tsamaisiwa ke woto ka go dirisa maloko a Komiti ya Woto ka fa tlase ga tlhokomelo ya mokhanselara wa woto ka tshegetso ya tsamaiso ya mmasepala .
Mphahlele o bitsa MaAfrikan gore ba tlogele go ipona ka nako tsotlhe ba tsibogela ditiragalo tse di ba diragalelang .
baagi , ba ka nna le ditsela tse di jang tsa go dira mmogo go ka fitlhelela maikaelelo ano .
Thomeloteng ya nama ya kgomo , nama ya mohungwana , nama ya koko le mae e bonala e oketsega .
Tlhogo ya lelapa
Setshwantsho sa Venn , tshekatsheko ya matshelo a batho , go kgaoganngwa ga ditiro le dimmapa , go na le dipoelo tsa maemo a baagi a gajaana a tlhagiso ya sebopego , tsa tikologo , ditebego , mmogo le tshekatsheko ya matshelo a bathole ditirelo mo baaging .
Pyrethroid ke khemikale e e seng kotsi go tikologo .
Ditshenyegelo di ka lekanyediwa , sekao ka go buisanela ditlhotlhwa tse di kwa tlase tsa ditsenngwateng le / kgotsa maano a ntshokuno a a tokafaditsweng ( go dira temothuo ka nepo ) le / kgotsa go laola ditshenyegelo ka tiragatso ya ditekanyetsokabo le / kgotsa bontshakuno jo bo kwa godimo .
Go botlhokwa go tlhokomela ka go tsenelela dilo tse dinnye pele ga tshimologo ya nako ya go jwala ka go lebelela polantere e nngwe le e nngwe pele ga nako gore di siame go kgona go dirisiwa fa nako ya go jwala e goroga .
Sekapugo sa V se sesetlha mo letlhareng le le tlhokang .
16.7 Go okamela dikopano
Se , se akaretsa tshekatsheko ya Dikaelo tsa Bosetšhaba tsa Dikomiti tsa Diwoto
1 . Molao wa Bodiredipuso wa bo 103 wa 1994 : o o tlhamilweng go neelana ka thulaganyo le tsamaiso ya bodiredipuso , taolo ya melawana ya tiro , dipaka tsa tiro , kgalemo , tholotiro le go neela maloko a bodiredipuso maikarabelo le merero e e amanang le se .
o tla itsisiwe gore a o tla newa rekoto e le ka sebopego se sele .
Ditswamorago tsa go nna le leano la thekiso ke gore , o :
Matlakadibe le pula e e nang ka marothodi a makima pele ga dimela di bonala go dira gore go nne legogo mme dimela go di kgone go tlhoga .
Maikaelelo ke go :
Gape , fa bakonteraka ba gasetsa dikhemikale tse di leng botlhokwa thata , go botlhokwa gore molemirui a nne teng , a ntse a tlhokomela gore tlhakatlhakanyo ya dikhemikale e lekane jaaka go tshwanetse fa di gasetswa .
Gantsi , bantshadikuno ba tshwanela go adima madi mo ditheong tsa matlole kgotsa kgwebo ya temothuo gore ba kgone go tlamela jalo ya dijalo tseo ka madi .
Ditokololo tse nne ( 4 ) tse tsa Khuduthamaga , di tlaa dira mo setlhopheng sa tiro sa tlhabololo ya balemirui jaaka ex officio .
Paakanyo ka tlwaelo
5.2.4 Ba ba amiwang ke pholisi eno
Morago ga go swetsa gore o batla go thapa mang ( tsamaiso ya tlhopho ) , go tlhoma ga yo o mmatlang go tshwanetswe go tlhomamiswa ka lekwalo mme konteraka ya go thapiwa e tshwanetswe go kwalwa .
Go ne ga tlhaolwa bagaisani ba le barataro go gaisanela Kgaisano ya Montshadikuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa 2008 .
Fa o batla go itse gape o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com
A o ka khaliboreita polantere ka bowena , kgotsa o tlaa thusiwa ke mang ka khaliboreišene ?
Go tlhomamisa MC , WRCS e baya setlhopha sa ditsamaiso tse di tlhaotsweng ka dikgato tse supa tse e reng fa di dirisiwa mo bodutisong jo bo rileng , di tla thusa mo tiragatsong ya go tsweletsa tshegetso magareng ga go sireletsa maano a rona a metsi le go a dirisa go fitlhelela maitlhomo a ikonomi le a loago .
A dikokomana tsa baithuti ba Bantsho tse di falotseng mo ditheong tse , di fetotse " ditlwaelo tse di kgoreletsang " tsa ditheo tsa Aforikaborwa tsa dithuto tse dikgolwane ?
Setho sa Afrikan se tlotla ditumelo tsa batho ba bangwe le fa se sa itshenole jaaka filosofi ya go tlhama kereke , se amogela gore se tlholla batho lefatshe la dikamano tsa botsala tse di tlotlegang ka kakaretso .
Ntshodikuno ya lefatshe ya setlha sa 2007 e kabakanyediwa go nna ditono di le dimilione tse 623 , 7 , ka ntlha ya koketsego ya kgaolo e e jetsweng , e e solofetsweng , le thobo e e solofetsweng go boela mannong .
O jala dijalo ka monontsha o o uleng ka palo e e nileng ya kg / ha , go reng ?
Dingwe di ka swaba fela fa pele ga go omelela .
Go tshwanetse go gakologelwe gore ditšhono tsa kgodisotirong mo dikgwebomongesing di lekanyeditswe thata .
Bakopa-tshedimosetso ba tla itsisiwe ka lekwalo gore a kopo ya bone e amogetswe / gannwe .
Diyuniti tsa tsamaiso tsa pusoselegae tse di dirang ditiro tse di rileng , sekao , metsi , boitekanelo le thulaganyo ya ditoropo .
Jaaka molwela ditlhokego tsa batho wa Moaforika , Mphahlele o ne a tlhagisa kgolagano e e kwa motheong wa mowa wa Aforika , e leng gore botshelo botlhe bo tshwanetse go nna ka kutlwano le gore batho botlhe ba na le maikarabelo a a botlhokwa a go tlamela dikamano tseo .
Mo dikarolong di le dintsi , bodiri le mekgatlho e e tlhabologileng ba kgona go tlhaola gore ba ka tsaya karolo efe go ditlapele tsa leano .
Re ne ra rulaganyetsa montshakuno mongwe le mongwe togamaano ya kgwebo e e neng e akaretsa go reka diterekere le didiriso tse dintšhwa le tse di dirisitsweng , theko ya loruo , ditlhokego tsa kagelelo le tlamelo ya metsi , dithulusu , tseosekaommu le 100% ya ditsenngwateng tsa ntshokuno tsa ngwaga wa ntlha .
59 . ( 1 ) ( a ) Fa kgetse e fapositswe mo motšutšhisi mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele kgetse e ya kwa tshekong go ya ka Kgaolo ya 7 , kgotsa e fapositswe mo tshekong ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 9 , mme taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong e latetswe sentle , tsheko e ka se ke ya tshwarwa gape go ya ka bopaki jo bo tshwanang le jona .
Fa mongwe a rata tiragalo e e rileng o ka e kgona go feta fa o sa e rate , ka jalo ga o a tshwenela go leka sengwe ka gore o ka re ke sengwe se se ka go tlisetsang madi ka bonako , ka gore ke fašhene kgotsa " ka gore botlhe ba dira jalo " .
Go ka ikgolaganngwa le makoko a mangwe a a kgatlhegelang seno
( a ) go dira madi ka tsela e e seng ka fa molaong , jaaka go tlhalosiwa mo go Kgaolo ya 2 ; kgotsa
Khomišene , ka go lemoga gore baša ke bona ba itemogelang go tlhoka ditiro , e ne ya amogela " tebo ya baša " fa e rulaganya ditshitshinyo tsa yona , tseo di akaretsang :
Go ka diriwa eng fa go ka tlhagelela kgotlhang ?
95% e tlamega go tsamaya go feta diura di le tlhano go ya ditlamelong tsa boitekanelo
Dikomiti tsa Diwoto le Go Tsaya Ditshwetso ga Khansele
Gape ke dirisa kgaolo ya lefatshe e ke e hirang gaufi le Barkley East mo ke ruang diruiwa .
Go tsenya leano leno tirisong ka katlego , naga e tlhoka bodirisanimmogo go ralala setšhaba go dira mmogo go fitlhelela maikaelelo a a tshwanang .
Ikonomi e na le seabe sa botlhokwa gonne fa ikonomi e gola , puso e kgona go kokoanya lotseno lo lo bonalang .
Fa ditlhotlhwa tsa mebaraka tsa dikuno tsa bantshakuno di wa , ga se gantsi di fetelela kwa ditlhotlhweng tsa dijo mo dišelofong tsa mabentlele - se se tsosa ditshwenyego tsa gore bareki ba dithoro le bangwe , ba bona poelo kgatlhanong le bantshakuno le badirisi .
Go ka oketsega go nna R36 , 200 ka heketara fa go bonwa ditono tse 10 ka heketara .
Dintlha le dikakanyo tse di tlhotlheletsang thobo le poloko ya dithoro ka bantshakuno di ikaegile ka gore montshakuno o na le kgotsa ga a na polokelo kgotsa polokelo ya gagwe ya bontlhanngwe jwa dijalo kgotsa ya mmidi otlhe o o robilweng mo kgaolong .
Le mororo Goodyear e dirisa dimethiriale tse di sireletsang kgatlhanong le tshenyego ya thaere , raba e na le mokgwa wa go monyela oli , kirisi , leokwane le ditlhaolosi tse dingwe , mme gape e onadiwa go ya pele ke go nna mo mogoteng le mo leseding .
Ka tsela e e jalo , Mphahlele a re , thuto e na le maikaelelo e bile e golagane le go direla ditlhokego tsa setšhaba sa gaabo motho .
Go na le pharologano - mme mefuta e mebedi e ya maikaelelo e botlhokwa go tlisa kutlwano mo bophelong le go go dira molemirui yo a kgonang go tswelela pele .
Dilekanyo tse di kwa godimo tsa semeto ka heketara di tlaa dirisiwa mo mabakeng ao go nang le tlhaselo e e kgolo e e tswelelang e e rileng ya mehuta mengwe ya ditlhaga tsa sengwaga mo masimong mangwe .
Gakologelwa :
Sekai sa seo ke ka moo Marabastad e ne e le motsesetoropo o o humanegileng , mme o mo fa temogo e e golang ya kgolagano le basweu , le ka moo go falola bosemorafe le matshosetsi a mapodisa e ne e le tlhobaboroko .
Go botlhokwa gore dikomiti tsa diwoto di kopane le diCDW tsa tsona tsa fa gae le go samagana le dikaelo tsa tshupetso tse di ba thusang botlhe le mekgwa ya go dira .
11 . Go rulaganya ka kelotlhoko
Thulaganyo ya PLAS ya Merero ya Lefatshe
Fela mo montshakunong mathata a a boitshega :
Thebolelo ya ditirelo e e bokoa go le gantsi e ka ntlha ya go tlhoka tsamaiso mmogo le tiragatso e e bokoa .
Bantshadikuno ba ba tlhabologang ba le bantsi ba na le mathata a go fitlhelela dikadimo tsa ntshodikuno .
Go romelwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
( d ) foromo ya ikwadiso ya sekolo , ripoto ya sekolo , sekwalwa sengwe se se jaaka seo , setifikheiti sa kolobetso kgotsa sa sedumedi se se tshwanang le sona ; kgotsa
Leungo le le rokwa le phatlhoga fa le butswa go kgonisa peo e e sephilo e e leng disentimetara tse 3 , 5 go ya 4 ka bolele go wela fatshe ga semela se se emeletseng .
Porojeke
Biri e e seng bogale ( jwa 3.% go ya go 3.9% tagi / bol ) , e titietsweng mo madirelong e bo e rekisiwang mo khaontareng , sk . biri ya momela jaaka Chibuku le Windhoek Light .
Molao wa Ditheo wa Mmasepala , 1998 le Molao wa Dithulaganyo wa Mmasepala , 2000 o tshegetsa Molaotheo mme o bontshha botlhokwa jwa go tsaya karolo le go tlamelana ka letlhomeso la semolao la go tlhoma Dikomiti tsa Diwoto .
Ka tlhago , boleng jwa lefatshe la temothuo bo ne bo ikaegile ka bontshakuno jwa temothuo jwa lona .
Nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa tsa kamego ya baagi ke botsayakarolo jwa bona mo Thulaganyong ya Tlhabololo e e Lomaganeng ka thulaganyo e , e bopa motheo wa ditlhabololo tsotlhe le thebolo ya ditirelo ya mmasepala .
Ntlha e nngwe e e diragalang ke go fetola mmala le go simolola go nkga .
Go ba ba simololang botlhe : Se akanye gore o tla nna mohumi fela ka bonako .
( 4 ) Fa moreetsa-tsheko a golola ngwana go ya ka molawana ono , o tshwanetse go mo laela gore a tlhagelele ka letlha le nako tse di rileng le kwa lefelong le le rileng mme a ka baya nngwe kgotsa dingwe tsa ditaelo tsa gore ngwana a-
Ke tlwaelo go tlatsa thaere bokana ba 60% ka metsi mme belofo e emisiwe mo maemong a ura ya bobedi kgotsa ya bolesome fa metsi a lokelwa .
MAMETLELELO " D "
Fa mmu o gogolega go tswa tshimong nngwe le nngwe kgotsa mo polaseng , o tsamaya ka dikotla , menontsha , dibolayasenyi le dibodi tsa botlhokwa .
Botshelo ba gago bo ntse jang ?
CCMA e tlhomilwe ka ntlha ya molao wa Labour Relations Act ( LRA ) wa 1995 e le mokgatlho o o ikemetseng , o o seng wa sepolotiki , o o swetsang mathata .
Ka ntlha e nngwe , letlhajale ga le ka ke la diegisa sebaka , ka gore paka e e masisi ya go tsenya ditlhaka jaanong e tlaa diragala fa phuso le dithemphereitsha di wela tlase mme ditlamorago e nna thobo ya dithoro e e fokotsegileng go boitshega .
Tsaya nako go itse ditlhare tse di leng mo polaseng ya gago .
O ka bo o ise o swetse gore a o ya go jala korong kgotsa nnyaya ; tshwetso ya gago e tla bo e ikaegile ka go nna le poelo ga ntshokuno ya korong , gammogo le togamaano ya tirisolefatshe ya pakatelele ya gago .
Pampiri ya Litmus e e fetolang mmala go supa pH e e rileng go tshwantshwanngwa le tšhate ya mmala e e itsegeng , e ka neelana ka tshupo e e gaufinyana ya pH .
Go dira tiro e e siameng fa go jwalwa go tlhoka tlhokomelo , paakanyo , le togamaano ya molemirui le modirisi wa polantere .
Tswelelo ya dikutu ke phetolo ya semela go ntshifatsa dikgaolo tsa bollo kgotsa bolele ba letsatsi mme go simolola fa ditshupetso tsa dihoromone tse di tswang mo semeleng di amogelwa fa go le dikgakologo .
Di le 26 - 35 ka letsatsi
Fa mmugodimo o o nang kotlo o tlositswe dimela ga di kgone go mela mme go simolola tiragalo ya tshenyego .
" Ga go na pelaelo ya gore re itumelela go tswelelapele ga saense le thekenoloji ya Bophirima . . .
Fa matsubutsubu a sefako se se setlhogo a rathata masimo , dijalo di ka senngwa gotlhelele mme bantsakuno ba tlogelwa ba se na dijo .
Makoa le mmalwa a ditheo a tshwanetse go fenngwa fa e le Aforika e tshwanetse go fetolela kgolo ya ka bonako le topo e kgolwane ya didiriswa go thapo e e tlhatlhogileng mmogo le maemo a go tshela .
Tumelelo - tumelelo e e totobetseng ya puso le / kgotsa baamegi kgotsa batshodi ba ditshwanelo tsa kitso .
Netefatsa gore difelitara di nne phepa e bile gore di sa kgona go dira sentle .
Ga go a nna jalo ka balemirui ba ba jwalang tlhaka mo kgaolong ya dipula tsa selemo - go bona ke nako ya ngwaga ya go dira thata .
go golegwa ga mmelaelwa / babelaelwa
4.3.1 Ditirelo tsa motheo tse di sa duelelwengkgotsa tsa mahala
Baeteledipele ba setso
" Ke lebeletse ka tsholofelo letsatsi le mokwadi o tla emang fa pele ga moatlhodi ka ntlha ya go kwala temana e e sa siamang , go na le go tlhotlheletsa tlhakatlhakano ka poko ya gagwe . "
Mathata a a latelang ke mangwe a a magolo a a supilweng :
Go ntsha matute a mokgapha
( 2 ) Melawana e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , e tshwanetse go bewa fa pele ga Palamente gore e tle e e letlelele .
Dingwaga di le 10 kgotsa ka fa tlase
Diterekere le metšhine
Sekao ke habore e e ka tswelelang go mela fa mariga a simolola mme e ka naya kotlo e tala e e leng botlhokwa ka nako e .
Ba tsaya karolo mo dithulaganyong ka mokgwa o ba ka kgonang .
3 . Re dumalane ka kopanelo go aba semela sa rona sa Tapoca le kitso ya rona ya setso Setheo sa Patlisiso ya Leipzig Botanic ka maikemisetso a a tlhalositsweng mo 2 kwa godimo .
Mesola ke gore tanka e kgolo e tlhoka fela go tshola metsi a a nang le sethibedi a a tlatsegang bonolo le go babalesega mme le kgonego ya mathata a a tsamaelanang le go dirisa dikhemikale di le mmalwa mo motswakong wa tanka a a efogiwa .
Go nna masisi ga ditlolo-molao
Metswedi- ke metswedi efe e e leng teng go dirisiwa mo tsenyotirisong ya porojeke ?
Dikomiiti tsa Woto di ka thusa mo go gakololeng le go dira dikatlanegiso go ya kwa khanseleng ka ditsela tse di latelang :
Dinonyane jaaka thaga kgotsa thaga-moragane kgotsa ponyane kgotsa segongwana kgotsa kgokonyana tse di kopanang go nna loraga kgotsa moragane tota le maebarope mme di senya dijwalwa jaaka disonobolomo , korong le mabele .
O nopola Acharaya jaana : " Le fa dikgato di tswelela kwa ntle ga , pelo e ka dirisetswa go rebola mmino o o tsweletseng " .
Go na le bothata bo bongwe ka go baka tshenyego ya kemiso ya sepagangwa .
Netefatsa gore ditimamolelo ga di a utlwa botlhoko .
Go dira konteraka le baneela-ditirelo fa go tlhokega
Bobotlana tokololo e le nngwe ya komiti ya woto e tshwanetse ya katiswa jaaka motsamaisi .
Katiso le go tsosa kitso
Ntlha e e nngwe e e tlhagisiwang ke MFMA e le tsela ya go netefatsa gore setšhaba se itse ka ga ditšhelete tsa mmasepala ke gore motlhankedi wa matlotlo wa mmasepala o tshwanetse go tsenya tshedimosetso e e botlhokwa ya ditšhelete mo e ka bonwang ke setšhaba ka go e tsenya mo webosaeteng ya mmasepala . [ Karolo ya 75 ] 
Go na le mefuta e le mentsi ya dimela , diphologolo le ditshedi tse dingwe mo tikologong ya tlhago , ga se yona yotlhe e e ka dirisiwang go nna melemo kgotsa ditiriso tse dingwe .
Ka 2013 o tla ananya nngwe-tharong ya Diyuniti tsa gago tsa Mahube ka dišere tsa RBP
Moneeladitirelo e ka nna baokamedi bangwe fela ba setšhaba ( jaaka ba boto ya metsi kgotsa mmasepala wa sedika ) , setlamo sa poraefete , mokgatlho o e seng wa puso ( NGO ) kgotsa mokgatlho o o totileng baagi ( CBO ) .
O ne a le mongwe wa bana ba le robedi mme o tsene sekolo kwa Motsesetoropong wa Mashaeng ka fa ntle ga Fouriesburg kwa a falotseng Kereiti ya 12 .
Kgaolo 2 Letlhomeso la semolao
Pego le tiriso ya makwalo a bonnete jaaka go le botlhokwa mo palotlotlong .
batsamaisatiro ba ba itshepang e bile ba obega
Ka gonne John a sa tlhole a le mošwa , o rulaganya le go gokaganya dilo tsa gagwe sentle gore a tle a kgone go dira dilo tsotlhe sentle ka nako e e siameng .
Go bona rusu ya disoya mo masimong a gago a disoya ka bonako ke kgato ya nnete e le nosi ya go kgona go gasetsa ka bonako go boloka kumo ya gago go se senyege gagolo le tatlhego e e makatsang .
Tota ga se ntlha ya gore a re na le maemo a tlhabologo kgotsa nnyaa , mme ke ntlha ya gore maemo a tlhabologo ao ke a mothale ofe mme fa thutano eno e ka tsaya dikgato di le mmalwa go ya fa morago ya akanya ka ga seo mme gongwe ya gogela kwa dipuisanong go ya pele , gongwe e thusiwa ke TIPS kgotsa diforamo tse dingwe ke akanya gore re tlabo re samagana le merero e e leng mooko wa ditlhobaelo tsa Puso gompieno .
Go thusa bantshakuno ka dikadimo ka dikelomorokotso tse di kwa tlase ka fa go ka kgonegang ;
Nako ya go jwala mmidi e e rileng ke efe ?
Tiro e e tshwanetseng ya dirwa :
Go laola mofero ka setlha sotlhe mo tshimong e go jwetsweng matonkomane go botlhokwa thata ka a sa rate go melana le mefero e e a tseelang metsi le kotlo mo mmung .
O se ke wa fetwa ke mananeo a a kgatlhisang a mo radiong a a buang ka ga dintlha tsa botlhokwa mo bantshakunong ba ba tlhabologang .
Fa mmidi o tshwanetswe go rekisiwa o tshwanetse go nna mo maemong a a setiwang ke ba ba tlhophang le ba ba bolokang ka go paka .
Neela melao le melawana mmogo le dikaelo tseo di tshegetsang botsayakarolo jwa baagi mo dipusongselegae .
Mo morafeng mongwe le mongwe , go tlaa nna go nna le batho ba ba mo maemong a bothati e bile go swabisa nko go feta molomo gore bao ba ba mo maemong a a botoka ba rwala maikarabelo a kgatelelo le jewontsoma ya batho ba ba humanegileng .
Se beele sepe ka moso !
3 / 5 Balekane ba diporojeke
Maitlamo 1 Maitlamo 2 Maitlamo 3 ( Naya motho yo o emetsweng ke ene taelo ka go sefapaano mo sebakeng se o se neilweng fa godimo )
Go na le mabaka a le mararo a o ka se nneng le lokwalo-bopaki ba ntlo ya gago :
Nako e e tshitshinngwang ya ditiro tsa Kgaolo 5 : Diura di le 4
Fa ka nako nngwe le nngwe , pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , mme a ise a gololwe kwa mapodising kwa a tlhatlhetsweng gona mme a setse a latofaditswe , mo lebakeng la ngwana yo o-
Ntlha e e botlhokwa fa ka sekoa sa disoya fa mefuta e mengwe ya disoya e tswelela pele sentle fa di jwalwa ka dikgwedi tsa Diphalane le Ngwanatseele mo dikgaolong tse di leng kwa godimo .
Ka moo e ithulaganyang go fitlhelela ditlhokwa tseo .
Referense !
Tshedimosetso yotlhe e e kwadilweng ka fa tlase ga Mokgwa , e beilwe fa leboteng gore maloko otlhe a setlhopha a kgone go e bona .
Dikakanyo tsa matlole ?
Ka mokgwa o o tshwanang , e ka se nne sediriswa se se utlwalang fa e na le bokao jwa tekanyetsokabo jo bo se nang nnete .
Umaka tshedimosetso epe e nngwe e e ka tswang e le maleba ya fa go akanyediwa boikuelo : . . . . . 
Ditiragalo tsa boditšhabatšhaba le tsa kgaolo di ama Aforikaborwa ka tsela e e raraneng .
2.3 Boikaelelo jwa dipholisi tsa RBN ke go tshegetsa maikemisetso le maikaelelo a RBN mme e tshwanetse go dirisiwa ka go fetoga le maemo mme ditshwetso tse di dirwang di tsamaisane le mekgele , maikarabelo le
Bokana ba kumo ya korong e e bonwang mo Afrikaborwa ka ngwaga e ntse e lekalekana le ditono tse 1 , 760 tsa dimilione .
( c ) Tuediso ya go bona rekoto , fa e le teng , e tla laolwa go le gonnye ke sebopego se e kopiwang
Dituediso tse di amanang le go dira dikopo
Ka fa tlase ga PPIA , dimmanuale tseno di tshwenetse go romelwa go Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa , mme di tshwanetse gore di nne teng mo inthaneteng fela le go dira gore di bonwe ke mongwe le mongwe yo o kopang khopi ya tsone .
Gape re na le OVK e e leng kgwebisani e e re tshegetsang ka bophara .
Kwa Bophirima le gona go buiwa jalo , mme go twe , o ile go kopoana le mmopi wa gagwe .
Sekao , leloko le ka nna mo komiting ka gonne le tswa kwa lephateng la bodumedi , fela le ka tswa le se na dikgolagano tse di matlhagatlhaga le dikereke tse dingwe tsa ditumelo .
O tshwanetse go nna le mafura a diterekere go dira , peo , dinontsha , j.j.
Mmasepala o ka nna wa dirisa mekgwa e e latelang ya go nna le seabe mo baaging :
Gakologelwa gore kwa theetsong go tlhola go le boikarabelo ba mothapi go supa gore go kobiwa kgotsa go dirisa ga molao wa bodiredi go ne go diragala jaaka molao o supa .
Montshakuno mongwe le mongwe o tlaa tshwanela go iperekela thobokgonego ya gagwe morago ga go sekaseka mmu wa gagwe , tlelaemete le thulaganyo ya ntshokuno tsa gagwe .
O ne a ya go dira jaaka modiri fela kwa Ngodwana .
Gape kgatelelo e e kwa tlase le yona e ka dira gore thaere e relele mo riming , e kgaole belofo mo thaereng e e nang le tšhupu le ka kakaretso go senya kagego ya thaere .
Boammaaruri ke gore tota khoso e ga se ya montshakuno yo mmotlana kgotsa wa mojelaganong .
Ba neela dipegelo le dikakgelo mo ditiragatsong tsa khansele go netefatsa neelo ya ditirelo .
O tshegetsa dipitso tsa setlhopha se se dirang sa woto fa go tlhokega ; le
Ke simolotse go nna molemirui ka 1995 morago ga go reka polase ya me ya ntlha .
Montshadikuno yo o ikemetseng
Setshwantsho se bontsha mefuta e e tlwaelegileng thata ya go sa tlhamalalang - tsotlhe tse di bakwang ke dišafote tse di sa bapang .
Batho botlhe , ka ga ditiro tse di diregang mo diwotong go tsenyatirisong leano ( sk . ka radio ya setšhaba , makwalodikgang a setšhaba ) .
Roundup 360 g / litara - diura tse 6 pele e kgona pula . ( Ga e supiwe go dirisiwa mo mmiding le mo disoyeng ) .
Fa ikonomi e ka gola ka go feta diphesente di le 5 ka ngwaga , lotseno lwa puso le dipoelo tsa difeme tsa poraefete di tlile gola go feta gabedi mo dingwageng di le 20 tse di tlang .
( b ) laela ngwana gore fa a sa latele taelo ya katlholo , a ka tlisiwa gape fa pele ga kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore go dirwe dipatlisiso go ya ka molawana wa 79 .
Batsayakarolo ba kgaoganngwa ka ditlhopha di le nne .
Lefatshe lotlhe le re nang le lona le tshwanetse go tsena mo ntshokunong gonne baagi ba lefatshe ba gola letsatsi le letsatsi mme mongwe le mongwe o tshwanetse go ja - dijo tse di tlamelwang ke balemirui lefatshe ka bophara .
Ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go lemoga pharologano ya baagi mo lefelong la bona mme ba dire ditogamaano tse di nonofileng go netefatsa go akarediwa ga ditokololo tsotlhe tsa diwoto tsa bona ka go farologana .
Tsharololo ya maitlhomo
Mmidi o bolaiwa ke serame mme o tlhoka nako ya go se na serame e e ka nnang matsatsi a a leng 120 go ya 140 mme nako ya go jwala e nne pila fa nako ya go bona serame e setse e fetile .
Maitlamo / Maikano a makhanselara otlhe a woto mo diwotong tsa Kgato ya 1 ( ka tiragatso ya go saena ) .
Mooki yo a nayang tlhokomela le thuso go balwetse gape le gape ;
Dibokotlhale le dibokokgaolo di bifela disonobolomo mme di nna mariga mo disalelamasimong .
Tumelano e e ne ya kanwa ke ditlhopha tse pedi .
Fa go tsewa gore montshakuno o mo lefatsheng le le siameng , mo kgaolong ya pula e e kwa godimo , koo thobo e e akanyediwang e leng kwa godimo , le foo ditlhotlhwa tsa dijalo di kgontshang go ka dira poelo mo sejalong seo , montshakuno o ka ya go buisana le Land Bank kgotsa dibanka tsa kgwebo , kgotsa dikgwebo tsa temothuo kgotsa koporasi , go ka bona kadimo ya ntshokuno .
Fa go ka bonala e kete go tlaa nna le tlhaelo ya mmidi mo Aforikaborwa ( jaaka ka 2006 le 2007 ) ditlhotlhwa tsa mmidi tsa Safex di ganelela go gweba gaufi le tekatekanoboleng ya thomeloteng .
Fa lebelela sentle o tlaa bona dibokwana tse dintsi tse dinnye .
Poorthuis e e itseweng gape jaaka Gate House ke matseno go ya kwa kagong ya Kokoano ya bogologolo .
Lenaneo le la Dinonofo le ikaegile ka Sethifikheiti sa Bosetšhaba mo
Karabo Peele - Modulasetilo yo a tlhomilweng yo montšwa wa Maize Trust
Nako nngwe le nngwe motshegare
1.3.3 Dintlha-kgokagano tsa tlhogo ya Tsamaiso ya RLM , e leng Mmenejara wa Mmasepala , di ka mokgwa o o latelang :
Fa e le ditheo tsa thuto tsona , Mphahlele o rotloetsa baithuti gore ba di lebe jaaka e le " tsa rona - ditheo tse batsadi ba rona ba di duelelang lekgetho go tswa mo meputsonyaneng e ba e amogelang ka botlhoko . "
Ba se tshegetswe ke badiri ba bona mme ba kgone go itirela e bile ba nne ba ba supang tsela ka dinako tsotlhe .
Ka dinako tse di fetileng o ne a jwala kgaolo yotlhe go leka go bona mmidi o o lekaneng go nna dijotota tsa ngwaga go ba lelapa la gagwe .
" Boitlhomo ba ntlha ba lenaneo le ke go ba ruta go dira dilo jaaka go tshwanetse le go ba supetsa gore di ntse jang fa di sa dirwe sentle .
Go solofelwa gore balemi ba ba simololang ba tlaa tsaya tsia ditshupetso tse .
Go mela ga " mefuta ya kgaoganyo " ya setlha se , e e jwetsweng mo kgaolong ya Foreisetatabotlhaba e e tlhomiwang go supa dithunya morago ga matsatsi a a ka nnang 62 morago ga go jwalwa go ne go busetswa morago gagolo , e le ka ntlha ya dikgaolo tsa komelelo fa dimela di itshwara go se mele , kgotsa di mela gannye fela ka nako ya botsididi , mme di simolotse go supa dithunya morago ga matsatsi a a ka nnang 95 go 100 .
kgotlatshekelo ya bana
Tlhabololo ya tikologo ka go aga dikampa le go dirisa mokgwa wa go fula o o siameng go netefatsa gore dikgomo le dipoo di kgone go tlhaolwa ka dikgwedi tse di ka nnang tse tharo .
Jaaka fa e se didiriswa tsotlhe tse di dirisiwang mo dingwageng tsa 1 le 2 , dinomore tsa ditiragalo le didiriswa ga di tsamaelane ka gale le porojeke e di e supang mo tiragatsong ya CBP
Go le gontsi balemi ba jala dijalo ka madi a kadimo - e ka nna go tswa mo dibankeng kgotsa dikgwebo tsa temothuo ( old Co-ops ) - tota ke balemirui ba ba mmalwa ba ba tsayang inšorense ya ditsenngwateng ka gore dielopoelo mo ntshodikunong ya dijalo di kwa tlase thata mme ba leka go tshola ditshenyegelo di le kwa tlase ka fa go kgonegang ka teng .
Dikgwa
Diso tse ditshetlha kgotsa tse dihibidu di a bonalwa
Arola batsayakarolo ka mela e le mebedi ( mola mongwe le mongwe ga wa tshwanela go nna le batho ba ba fetang 10 , fa setlhopha sa gago se le segolo dira mela e le 3 ) .
Go Tlhomiwa ga Diofisi tsa Sepolotiki
Go uma ga sejwalwa se sengwe le se sengwe jaaka tlhaka le morogo kgotsa diruiwa ke kgato ya ntlha mo tseleng .
" Fa re akanya gore bana ba gola ka bonako re tshwanelwa ke go fetola thulaganyo ya thuto go nna e e tlaa kaelang maikatlapelo a bona boemong jwa go leka go ba bofelela ditshipi tse di boima mo dinaong kgotsa go ba toulakaka ditlhogo . "
IDP e supa mafelo a a sa abelweng ditirelo thata le a a humanegileng thata mo tikologong ya mmasepala mme e supetse mmasepala gore o dirise matlotlo a ona mo go eng .
Jaaka go ntse le ka dijalo tsa Roundup Ready tse dingwe , go tshwenyegile thata tshenyo e e ka nnang mo " biodiversity " .
( Se gape se bidiwang khamphani ya poraefete , setheo ) Ke motho wa tlhago kgotsa mankge mo go tsa molao kgotsa mogwebisani yo o amegang kgotsa yo o kileng a amega mo thekisong , mo kgwebong kgotsa mo porofešeneng mo go yone tiro eo .
Gape , o pinelela tiriso ya madi mo kgwebong ya gago ka gore R4 249 e thswanetse go nna teng kgwedi nngwe le nngwe go duela banka .
Tlhalosetsa batsayakarolo ka ga kgato eno ka go ba tlhalosetsa gore karolo nngwe le nngwe e bua ka ga eng .
Ga re kgone go ipopela maikutlo a tebogo - tebogo go amogela pula , botsididi , bollo , tlhotlhwa e e lekaneng , badiri ba ba kgonang , go uma ka go kgona , le didiriswa tse di kgonang le fa di le tsa kgale e bile di ntse di dira sentle ?
1 . Tlolo-molao e e ka nnang kotsi go Naga .
Mametlelelo 3 : Ditlhopho tsa kabelano ya mesola
Korong ya mariga e tlhoka nako ya botsididi , e e leng nako fa go le tsididi ka nako ya go mela , kgotsa kgaolo ya go mela e e lekanetseng mofuta mongwe le mongwe o o jwalwang .
Kobelo e ka nna ya masalela a dijalo ( go bua ka kakaretso ) kgotsa ya lorole e e tshwanelang go tsholwa e siame mo pakeng yotlhe ya bogola ( fallow ) ka tshugo ya semotšhine ya mmu .
Ga go ise go nne thari go dira pharologano mo masimong a gago .
Tlhola o ntse o tsaya diteko tsa metsi le mmu o o nosetswang mme o di lekalekantshe gore o kgone go rulaganya leano la bolaodi le le siameng go oketsa boleng ba metsi le kgono ya dimela go uma kumo e e kwa godimo mme gape le go tshwara boleng ba mmu go bokamoso .
Phoso ka bophara e balemirui ba e dirang ke go lokela bokana le tlhakatlhakano ya monontsha mo mmung ngwaga le ngwaga ba sa nagane gore botlhokwa ba dimela bo di bo bonang mo mmung ke bofe .
18.16.4 dipego ka botlalo tsa dikgang tse go tla tlotlwang ka tsone mo kopanong ;
Morago ga dingwaga tse tlhano ke batla go nna molemirui yo a jwalang mmidi wa nnete .
24 Tlhakole 2011
Mefero e gaisana le dimela tse dingwe go tsaya metsi , lesedi le kotlo ka nako e fa go sa jwalwe dimela mo masimong le ka nako e go jwetseng dimela tse di melang .
Dintlha tseno di etleetsa matsapa a Exxaro a go tokafatsa tiro e e siameng ya eneji le fokotsa mesi ya khabone .
Fa o na le Diyuniti di le dintsi , o tla nna le dišere di le dintsi mo kgwebong ya Mahube .
10.1 Nako le nako fa Modulasetulo a bua mo kopanong , motho ope fela yo o buang kgotsa yo o ithaopelang go bua o tshwanetse go nna fa fatshe , mme batho botlhe mo kopanong ba didimale gore Modulasetulo a utlwiwe kwantle ga go itaya ba bangwe tsebe ;
Diphetogo mo thutong e ntse e le tse di tseneletseng mo dingwageng di le 18 go tloga fa tlhaolele e sa le e fedisitswe .
Se se ka dirwa ka kelotlhoko e e masisi le e e tswelelang go tokafatsa tsamaiso ya dikgaolo tsotlhe bongwe ka bongwe tsa tsamaiso ya kgwebo ya temothuo .
Kantoro ya Thuto ya Setšhaba e neelana ka diketelo tse di sa duelelweng tsa Palamente le tšhono go setšhaba go lebelela dingangisano ba le mo mannong a botlhe a Kokoano Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense .
Kopano e na gape le tšhono ya go tlaleletsa tshedimosetso go tswa go dipuisano le motlamedi-ka-ditirelo le ditiro le go tlhatlhoba dipoelo mabapi le tshobokanyoya Tlhabololo ya Togamaanon ya Motlhakanelwa , pampiri ya matshelo a ditlhopha tse di farologaneng le pampiri ya tikologo le tshedimosetso ya boatlhamo .
Mo malatsing a le 30 a a fetileng
Disonobolomo di dirisa kotlo e e leng mo mmung sentle thata ka ntlha ya medi ya teng .
" Go boletswe ga ba ga netefatswa gore filosofi ke katoloso le go phepafatsa tlhaloganyo ya go ikakanyetsa .
Ke solofela gore go na le masimo a a sa jwalwang dijwalo mo tikologong ya gago - tsweetswee , a re tlhokomeleng gore go jwalwe furu mo masimong a mme re ipaakanyetse go naya diruiwa tsa rona dijo .
KA FA TLASE GA DINGWAGA DI LE 14
Gantsi disonobolomo di robiwa pele ga dijalo tsa mmidi mo ngwageng o o tlwaelegileng go tswa bofelong jwa Tlhakole mo peong e e jetsweng go sale gale go ya Motsheganong mo peong e e jetsweng moragonyana .
Balemirui ba kgona go otlhaiwa fa tlhaka ya bone e na le peo ya mokhure fa ba e isa kwa dikoporasing kgotsa gongwe le gongwe kwa go bolokiwang tlhaka teng .
E botlhokwa gape go tse di latelang :
Re boleletswe ke baeteledipele mo Lefapheng la Tlhabololo ya Magae le Paakanyo ya Mafatshe gore bat la thusa balemirui go lema diheketara tse 60 000 ngwaga o .
Go tlaleletsa , go tlhoka go nna sentle go ka baka go dikologa ( spinning ) ga thaere mo maemong a modikologo o o kwa godimo , mo go ka tlholang go senyega ga thaere , mme le serori .
Molao o o jaaka Molao wa Pabalesego le Boitekanelo mo Tirong ( OHSA ) o tlama Palamente go neela le go tshola jaaka go ka kgonagala lefelo la tiro le le babalesegileng le sa bake dikotsi mo maphelong a badiri ba yona .
Gajaana o na le dikgomo di le 30 le dinku di le 25 .
Kwa mafelelong ke maemo a tlhotlhwa a a tla go tshegetsang gore o itse gore o jwale bokana kang fa setlha se tsamaya sentle jaaka o rata .
Go tla supa poloko e tona mo tirisong ya monontsha .
Potasiome e botlhokwa thata go bona matlhare a a melang sentle e bile le medi e e tsenelelang mo mmung mo go oketsang bokana ba thobo .
Masincedane e tlamelana ka tlhabololo le tshegetso ya ditirelo mo baaging , go akaretsa le deseke ya bagwebipotlana , senthara ya tshegetso ka ditshingwana tsa baagi , le senthara ya dikgakololo tsa semolao le tshegetso ka ga tsa loago ka kakaretso .
( b ) fa ngwana a latofadiwa ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao , ngwana a ka gololwa ka boena fa seo e le go ya ka fa dikgatlhegelong tsa bosiamisi gore ngwana a gololwe .
Lenaneo la togamaano le le totileng baagi
Bantshadikuno ba bantsi ba tlhaela ka ditlamelwana tse di tlhokegang jaaka sekgatshi sa " boom " mo go rayang gore ga ba ka ke ba dira taolo ya mofero le disenyi ka dikhemikale .
Maloko a letlole la phenšene ( go akaretsa baikaegi ba maloko a a tlhokafetseng a letlole le ba ba amogelang ditshiamelo .
Disonobolomo : Malwetse le disenyi
Go a itlhalosa ka jalo gore maemo a farologane le mo bantshakunong ba nosetso .
Mefero ya matlhare a a leng bophara ka thulaganyo ya medi e e leng mo magodimong a mmu e ka laolwa botoka fa go dirisiwa megoma jaaka tlwaelo kwa ntle ga mefero ya mefuta ya bojang le tlhaka .
Ke dumela gore bolemirui ke bophelo le boyo ba me mme le gore ga ke a tshwanela go dira selo se sengwe .
Go lekanya ke go itse !
Setlamo se se tlamelang ka ditirelo sa founo ya gago ya mogala ke sefe ?
o dire gore pegelo ya ngwaga ya tiro e tlhatlhobiwe ke Morunikakaretso
Ke reka mo baemeding ba thekiso ba ditlamo tse di tlamelang ka ditsenngwateng , morago ga go amogela le go tshwantshanya dikhotheišene gammogo le tlamelo e ba tlamelang ka yona morago ga thekiso .
242891 : Diragatsa tlhaeletsano , ditheo tsa tirisano ya batho le tsamaiso ya kgotlhang mo Dikomiti tsa Diwoto ditiro , dithulaganyo ( 10 )
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Victor o bona seabe sa Lefapha la Temothuo mo kgaolong ya gaabo e le se se siameng jaaka le mo naya kemonokeng e e siameng le go bona Lefapha la Temothuo la selegae le thusistse bantshakuno go lemela ba SAB mmidi o mohibidu .
12 . P : Nka nna jang le bonnete jwa gore batlhokomedi ba letlole ba me ba dira go ya ka dikgatlhegelo tsa me ?
Batsayakarolo ba kgaogana ka ditlhopha tse di nnye mme o buise dipoelo di le tharo tse ba di kaileng e le tse di
Amos Njoro , mogokaganyi wa Porofense wa Lenaneo la Tlhabololo ya Bantshadikuno la Grain SA mo Bokonebophirima
Kgwebo ya me e tshwanetse ya bo e godile go le kae go kgontsha go ka ikopanya le ba GEP ?
Le gale , go lebega gore mo ditikologong tse dingwe fa go lebelelwa kumo e e bonweng go tla boelwa go jwala mmidi , disonobolomo le furu ya mariga ka go thefosana mme go sa dirisiwe disoya .
( ii ) akaretse katiso e e dirang gore batho ba dire se se kgonagalang mabapi le bosiamisi jwa ngwana ; le
Boy o nyetse Lina yo o sa leng a le moratiwa wa gagwe go tswa malatsing a bona a sekolo mme ba na le bana ba le bane .
Lebelela kelotefo ;
Tshegetso ya woto ka matlole le ka setegeniki , e e tlamelwang le go tsamaisiwa ke mmasepala
Bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosinyi
Ka 2009 , gammogo le rraagwe , ba ne ba jala diheketara tsa korong di le 25 , diheketara tsa mmidi di le 99 le diheketara di le 33 tsa dinawa .
bakgatlhegedi ba laletswe kwa dikopanong
Bomphatobagolwane ba farologanngwa mo go bomphatopotlana go ya ka palo ya dingwaga mo semphatong sa bokanakang jwa khepetlele e e beeleditsweng mo semphatong .
Ka tsela e e tshwanang , boleng jwa dišere tsa Kotula tsa Anglo Platinum bo tla fetoga go ya ka tlhwatlhwa ya tsone mo mmarakeng wa JSE
Ba tlaa kgona gape go supa tshedimosetso e e tlhokegang go kokoanya le go kopanya tshedimosetso le go neelana ka tshedimosetso e e tlhokegang ka tsela e e nepagetseng gore leano la porojeke le šedulo ya yona di ka tlhangwa tsa ba tsa tswelediwa .
Sejalo sengwe le sengwe se tlaa tlhoka katlanegiso ya nontsho e e farologaneng .
Komiti ya maitshwaro e neilwe tiro ya go tlhama le go tlhabolola melawana ya boitshwaro ya Setheo , boitshwaro jwa seporofešenale le / kgotsa mekgwa e e siameng go e gaisa yotlhe ya go tsamaisa kgwebo le go rarabolola dingongorego dipe fela tse di dirwang ka ga maloko malebana le mokgwa-tsamaiso wa dikgato-kgalemo wa SATI .
KGAOLO 2
Tshwetso ya ntlha ke gore a disalela di sala mo tshimong go nna kobelo e e tla kgaogangwang morago ga nako go oketsa bobopelo ba mmu .
O gololesegile go tlhagisa tse o ka di ratang ka ga mesola e o ka ratang go e bona .
Go na le kgonego e kgolo thata ya seo
Se se tsala ditšhono tsa tlamelo ka matlole tse di kgatlhisang tota go na le mo kgwebomongesing .
Re tshwanetse go leka go jwala dimela tse di ka nnang 35 000 mo heketareng .
Jaaka Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA re solofela go tsena mo lenaneong le la Oil and Protein Seeds Development Trust go rotloetsa montshakuno yo o tlhabologang go ntsha soyabini - jaaka sejalo sa kgwebo le gape jaaka motswedi wa selegae wa poroteine ya boleng jo bo siameng .
9 . Tiriso e e botlhaswa ya bana mo go tsa thobalano , go ruta bana ka tsa thobalano gore ba tle ba tsee karolo mo go tsona le go dirisa bana mo ditirong tsa go nna ba sa apara le go amega mo go tsa thobalano , tse di umakiwang mo go molawana wa 17 , 18 le wa 20 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelana ga yona .
21.2 Ka bonako joo go kgonegang ka jone morago ga go dira tiro ya boruni mo dibukeng le diakhaonto tsa Kgotla , moruni o tla romela khopi ya pego ya gagwe ya dibuka le diakhaonto kwa go Kgotla eo .
bafatlhosi
Gakologelwa gore o tlaa dirisa glysophate kgotsa mokwa o o tlwaetsweng mme gape le gore lenaneo la go gasetsa le tsamaelana le didiriswa tsa go gasetsa tse o di tshotseng .
Dikaedi tse tsa balaodi :
Ke tla batla go nna mongwe wa mokgatlho wa ditono tse 250 .
Tsena dithutiso le matsatsi a balemirui mme o dirise kitso e o e amogelang teng .
Ka go dira tshwaelo , o na le tšhono ya tshosometso ya maikutlo a maloko a komiti ba ba buisanang le go ngangisana ka karolo e e rileng ya molao pele o ka wediwa .
14.7 Dikopano di bulegetse setšhaba sotlhe
Phitlhelelo ya ditsenngwateng
Di le matswakabele jaana , dikgwetlho tse di ka golaganngwa le go retelelwa ga rona ke go fenya tlhaloganyo e ya go ikaega , mo ikonoming e e laolwang ke basweu le lefelo la dipharologantsho tsa ditiragalo tsa seloago le sepolitiki .
Ntshokuno ya Mmidi ka Nosetso ; le
Go botlhokwa go netefatsa gore :
Dibering dingwe jaaka dibering tsa leotwana , ga di tlhoke go logediwa gangwe le gape .
Pompo ya metsi e dikolosa setsidifatsi go ya ka kobo ya metsi ya enjne fela , ka tsela ya modikolosa .
Eno ke nngwe ya dintlha tse di masisi mo dikgaolong tse setlhakgolo se omileng mme tswelelopele ya sejwalo e ikaegileng ka bongola jo bo bolokilweng .
Didirisiwa tsa fa gae tsa temothuo di tla tlhoka tetlelelo mo Melawaneng ya NEMBA and the BABS
Dikgaso tsa radio
Boitshwaro jwa Maloko kwa Kgotlakgolong le Mekgwa ya Boitshwaro
Maikaelelo e le go tsweleletsa ditiragalo tse di tlhamaletseng ka ntlha ya ditiro le go swetsa mathata fa a ka nnang teng mo tikologong ya go dira .
O dumela mo thulaganyong ya temothuo e e tlhakaneng ka maikaelelo a go fokotsa mathata .
Dikarolwana tsa kakaretso tsa katiso
Go tlhama lenanetema le le maatla ke e nngwe ya dikarolo tse di botlhokwa tsa pitso e e nang le dikungo .
Konteraka nngwe le nngwe e tshwanetse go nna le mabaka le dipeelo tse batho ka bobedi ba di dumelang le go di obamela .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go wandile.sihlobo@grainsa.co.za .
Bomankge ba CBP
Montshadikuno a le mongwe o na le masimo a le mantsi mme o batla go bereka masimo otlhe a gagwe ka gangwe - fa e le gore bantshadikuno ba bangwe ba na fela le tshimonyana e le nngwe .
Maitlhomo a thefosanyodijalo ke go letla paka e e utlwalang ya matheriale wa dimela go bola .
2.1.5 Ditsela tsa tlhaeletsano
Ntlha e e tlisitse dipotso ka gore dikhemikale tse , le fa e le e e tshwanang , ka fa gongwe di a thusa mme ka fa gongwe di bogale thata , sekoa ke gore di senya metsi a a dirisiwang kgotsa di ka ' fokelwa ' e le gore di ka tseiwa ke mowa mme tsa isiwa kwa di ka bolayang dijwalwa tse dingwe tota le batho .
10.2.19.1 dikoleke tsa madi tse di fetang R3 000.000.00 ( dimilione di tharo tsa diranta ) ;
Gantsi o tsena mo ditumelanong le balemi go sa le gale mo setlheng .
Maatla a baagi - batho ba rwala maikarabelo a ditiro tsa bona e bile ga ba ikaege mo mothong yo mongwe go ba direla .
Ga go na ditshenyegelo tsa peo kgotsa di kwa tlase .
Pitso e le nngwe e ka nna kgolagano ya dipitso di le pedi kgotsa go feta tsa mefuta e e latelang e .
Ke tlhogo ya tsamaiso ya khansele mme maikarabelo a gagwe ke go tsamaisa matlole , go thapale go kgalema badiri .
AfTatediso le go maikaelelo a go dira ditlapele .
( 2 ) Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , ka go nna le dithata , go ya ka ditaelo tse di ntshitsweng ke Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba go ya ka molawana wa 97 ( 4 ) ( a ) ( i ) ( aa ) , mo lobakeng lwa motho yo-
Ke go re segatsetsa se tshwanetse go feta ga 10 mo tshimong go gasetsa heketara e le nngwe .
1.1.1 Bokao ka ga tiriso ya Togamaaano e e Ikaegileng mo Baaging
Kgonegalo
Le fa baetapele ba setšhaba se se tlhabologileng ka dinako dingwe ba emela fela dikgatlhegelo tse di nnye tsa setšhaba se se anameng e bile se farologane , ba dira karolo e e botlhokwa ya temokerasi e e matlhagatlhaga eo e akaretsang batho mo tlhabololong ya bona .
Mogote mongwe o a tlhokega gore go nne tuko , fela enjene e e berekang e ntsha mogote o montsi thata .
BOTLHOKWA BA LETSATSI LA AFORIKA
Mokhuduthamaga-Mogolo wa RBA o ne a newa boikarabelo jwa go buisana le ba ba dirang boikuelo le go tlisa pego kwa kopanong e e latelang ya Lekgotla .
' Ke eng o sa . . . . .fela. '
Jaaka e le tumelo mo tshwaraganong , botshelo ga bo kgaoganngwe ka makala a kitso jaaka go golagana le ditiragalo tse di akaretsang maatla , a tlhaloganyo ya motho e nang nao , popego le makala a semowa , mme Modimo o teng gotlhe .
Molao wa Ditshedi tse di fetotsweng Lotsalo ( No . 15 wa 1997 )
Dikakanyo tse di akaretsa dikeletso tsa go itemoga le go ikitse , botlhokwa jwa thuto e e rulagantsweng le e e sa rulagangwang mo kontinenteng ya Afrikan .
Malwetse gantsi a tlisiwa ke kgatlhanong ya tlelaemete jaaka pula e ntsi go feta , bollo le bongola .
Phetogo ya tlelaemete
4.5 Karolo 5 e ;
Temothuo ke mokhutlolo wa diikonomi tsa rona ; ke mothapi wa botlhokwa " .
Ba United Nations ba solofela gore balemirui ba tshwanetse go aga ditirisanommogo : ' Ditirisanommogo tse di tsamaisiwang e bile di loalwa ke ba ba dirisanang mmogo ke kwa go tshwanetsweng go iwa teng mo tlhabololong ya tirisano mo Aforika ' .
O ka fitlhela o na le bokana ba peo bo bo leng gare ga bokana bo bo tlhalosiwang fa godimo fa mme fa go le jalo o tshwanetse go fetola go setiwa ga sediriswa sa gago go lekalekantsha bokana ba peo bo o bo dirisang .
Setlhopha se sešwa sa bakwadi se runtse mo pakeng e - bakwadi ba motlha wa itharabologelo , ba rotloetswa ke go ikuela ga ga Steve Biko ga monagano o mošwa wa go itshepa ka sebele .
Bommasepala ba bangwe ba tsitsinya matlole a diporojeke go tlaleletsa , fa dowoto kgotsa ditlhotshwana tsa diwoto di tsitsinya diporojeke tse dikgolwane go tswa mo matloleng a diwoto a a setseng a beilwe ka tekanyetsokabo , mokgwa o mongwe wa go tshwaraganela go dira tekanyetsokabo .
Setshwantsho sa 5 : Go tlhola phetogo ya mmala wa peo . ( Motheo : Lefapha la Bolemirui , Australiabophirima ) .
Boemedi jwa semolao kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Maronthothomatlhareng a morago ga a fitlhelwe gantsi jalo mme a bonalwa e le maronthotho a marokwa go ya bontsho ka fa tlase ga matlhare .
Gajaana kemelano ya dimela ga se mokgwatheo wa taolo .
Motsamaisi wa mmasepala mmogo le batsamaisi ba woto , dikomiti tsa diwoto le mokhanselara wa woto ba tlaa :
4 . P : Mokgatlho wa baemedi ba batlhokomedi ke mang ?
Kumo ya lona e kana kang jaanong ?
Mefero e e tlhogang ka mafelelo a setlha ga e gatelele dijwalwa jaaka e e tlhogang ka tshimologo ya setlha .
nna le kgatlhego mo ditlhokegong tsa batho ba bangwe , mme o nte ba itse gore o tshwenyegela se se buiwang ,
Dilwana tse di dirisiwang ke ba ba dirisang diritibatsi , jaaka dinalete tsa go tlabela le dipeipe .
Maemo a Motlatsa-Mokanseliri ga se a sepolitiki , ka jalo , go ikgatholosa dikeletso tsa setšhaba mme go kgotsofadiwa ntlhopheng yo o kgotsofatsang dikgatlhego tsa setlhopha se se rileng , go tlhalosa sengwe .
Diporojeke tse di supilweng
86 . Kgololo ka beili fa go santse go letilwe tlhatlhobo ya kgetse ka ntlha ya se se diragetseng ka nako ya tsheko , kgotsa aphili
Jaaka go ntse go banagala gore badiredi ba bantsi ba ntse ba batla tshegetso ya CCMA fa ba ikutlwa gore ba tsietswa ke mothapi , tota fa ba kobiwa .
Karolo eno e akaretsa :
Terasete e na le dithoto tse di tlhaolegileng .
Maikaelelo a sepolotiki le ona a botlhokwa go lwantsha selalome se .
Ke sa batla go tsena dithutiso tsa Thulaganyo ya dibuka le Go laola madi .
Tsosa okosijene ;
Balemi mo kgaolong e ka kakaretso ba jala ditokana tsa masimo mo lefatsheng la morafe .
Kanola e na le peo e nnyennye , mme jalo go tlhoga ga yona mo go siameng go bonala fa e jwalwa mo mmung o o metsi , ka boteng bo lekaneng , gaufi le bogodimo ba mmu .
Ditshupetso tsa go tlhoka naeterojene gantsi di tsietsa ke tsa go tlhoka sebabole .
Go latlhegelwa ke lotseno ga baagi go go latetseng ntlha e , go nnile ka mokgwa o o gakgamatsang .
Dibokwana tse di thuthugileng di ja nako ya dibike di le thataro mme morago ga moo di fetoge mokone gona mo kutung ya semela sa mmidi .
Balemirui ba ba tswelelang go tswela pele ke bao ba ba ithutang ka diphoso tse ba di dirang ( fa gongwe diphoso tse ba bangwe ba di dirang ) mme ba tlhola ba leka go tokafatsa ka ngwaga le ngwaga .
Netefatsa gore morekisi wa peo wa gago ga a dirisa Captan kgotsa PCNB mo lenaneong la tlhatso ya dipeo ya gagwe .
Ditshenyegelo tsa botsayakarolo - se , se akaretsa badiri , nako le matlole .
Go ela tlhoko gore taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong e a latelwa
Tirisolefatshe e e mosola ya pakakhutshwane le pakagare jaaka fa godimo ; le
Katiso
Bolengtlhotlhwa jwa mmatota jo bo bonweng jwa mmidi jo bo romelwanG ntle ka puo ya molomo bo akanyediwa go ka nna R 1 717 ka tono .
Dipoelo tse di siameng
Gonne basadi ba tshameka karolo e e umang gape , ke bona badirisibagolo ba ditirelo tsa selegae .
Ka jalo bajaboswa ke balosika .
7.1.5 e tlhophiwa mo , kgotsa e tlhomiwa mo , maemo a leruri mo kokoanong epe ya baeteledipele ba setso .
O gatelela ntlha ya gore le fa ' sika loomotho le le lengwe , fela le na le dipharologano di le dintsi .
Ntlha ya tlhaselo ya molelo ; le
Ke sediko sa bophelo mme se tshwanetse go tswelela .
Khomišene ya Nnete le Poelano e e leng matsapa a le esi a a bonalang mo tshekatshekong ya bosetšhaba ya ditlamorago tsa Tlhaolele , ga e a ka ya akanyetsa se .
Gantsi motho mongwe kgotsa selo sengwe se supiwa monwana , e seng gore ke nna .
A lo kgona go fitlhelela madi a kadimo ?
Kgono ya go rekisa dilo tse di siameng gape e simolola ka go dirisa thulaganyo ya pego e e siameng - o dirile eng e bile le gore o ume dilo tse di siameng leng .
Go tlaa diragalang ka batho ba ba thapilweng ke dikoporasi le difala go bereka ka korong ?
Batsweetshi le balwela-diphetogo ba bona tlhakatlhakano mo setšhabeng .
Leka go khutlisa kopano ka nako .
4.4 e tla leka go rarabolola dikgotlhang dipe fa gare ga maloko a Kgotla mme e tla romela dikgotlhang tseo kwa kgotlatshekelong ya morafe fa e le gore maiteko ao a go rarabolola dikgotlang ga a atlega .
Kgaolo 3 , ss7 ( 1 ) le ( 2 ) MSA , 2000
Ke nako e fa ntlhana ya go mela ya mmidi e sa le ka fa tlase ga mmu fa serame se sa kgoneng go o fisa ka gore matlhare a mantshwa a sa kgona go tlhoga .
Lenanetekolo ya motlamedi-ka-ditirelo
R6 - Bogolo ba ditlhaka
Tshakatsheko ya Boleng jwa Dithoto tsa Lekgotla
Letlhomeso la Pakagare la Ditshenyegelo la 2005 ( MTEF ) le na le kgaolo ka ga go lekanyetsa tiragatso e e ikaeletsweng go :
Go tsweletsa pele kitso le bokgoni jo bo tlhokegang mabapi le dikomiti tsa diwoto tse di dirang sentle , mokgwa wa katiso ya bakitisi o dirilwe mo go bommasepaleng ba le mmalwa .
Taolo ya temokerasi e batla botsayakarolo jwa temokerasi ka lentswe la baamegi botlhe ba setšhaba mo dithulaganyong tsa pholisi le tsa taolo .
O sa tswa go tlhophiwa fa gautshwane ke Tona ya Badiri jaaka Modulasetilo wa bosengkhuduthamaga wa Setheo sa Bontshadikuno a Bosetšha ( MPI ) sa Aforikaborwa mme a dira jaaka mosupiwa wa temothuo e e rulaganeng mo maemong a .
Tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa e kaya nngwe ya ditiragalo tse di latelang tseo di dirwang ke mongwe yo o mo kamanong ya mo teng ga lelapa le motho yo mongwe :
Tokelobogodimo e tshwanetse go lokelwa ka terekere le sediriswa se se tshwanetseng ka nako e terekere le sediriswa sa yona di ka dirisiwang di sa senye dimela tsa mmidi tse di ntseng di mela .
IDP e diretswe go thusa mmasepala go tsepama mo dintlheng tse di botlhokwa go gaisa tsa baagi ba selegae .
Jaaka go umakilwe fa godimo , Molao wa Tshireletso ya Tshedimosetso ya Poraefete wa bo 4 wa ka 2013 ( PPIA ) o tlhabolola PAIA ka ditsela di le mmalwa .
Ka gore mekgwa ya go boloka ke mefuta e e rileng ya go tshedisa afalatokosini mo ditikologong tsa kwa magaeng , tlhaka e tseiwa morago ga go robiwa mme gape le morago ga go bolokiwa dikgwedi tse di ka nnang tse tharo kgotsa tse nne .
O goletse mo polaseng ya ga rre CA Claasen mo kgaolong ya Petrus Steyn .
" Morutabana , moithuti le motsadi kwa bofelong ba tlaa tlhaloganya gore le fa thuto e se kitla e ikgatholosa dikeletso tsa sepolitiki , thulaganyo ya thuto e tshwanetse go rarabolola mathata a a setseng a rarabolotswe ka sepolitiki . "
Jaaka fa go nna metsi thatathata mo mmung o o leng wa motlhaba koketso e e ka nnag dikilogeramo tse 300 ya LAN e ka lekana go naya koketso ya dikilogeramo tse 28 tsa naeterojene ka heketara .
Kitsiso ya pitso e tshwanetse ya rulaganngwa ya ba ya phasalaletswa kwa batsayakarolong ba ba maleba ( jaaka sekao , Ditokololo tsa Komiti ya Woto fa e le gore ke Komiti ya Woto , kgaolotlhopho , fa e le gore ke pitso ya kgaolotlhopho ) .
Kgaolo e e setseng ya naga bogolosegolo ke tlelaemete e e bothitho , sekakgwatata le kgwatata , ka pula e e magareng , e e tlamelang ka kwa tlase ga 50% ya ditlhokego tsa mowafalophufudi ya dijalo mo kgolong le ntshodikunong e e kwa godimo .
Tlotlo e e neelwang Robert Mangaliso Sobukwe , tautona / moporesitente wa ntlha wa mokgatlho wa Pan Africanist Congress e ne ya tlhagiswa ke Es'kia Mphahlele kwa Yunibesithing ya Fort Hare ka segopotso sa bo25 sa khularo ya ga Sobukwe .
Goreng re rotloetsa bantshadikuno ba ba tlhabologang go tlhama ditlhophathutano ?
Dikomiti tsa Diwoto di ka thusa go tlamela baagi ka tshedimosetso e .
Le fa go ntse jalo , go tshwanetse ga elwa tlhoko gore pholisi yotlhe ga e boelediwa ka mokgwa o e leng ka one mme go tlhomamisiwe gore e terafotiwa gore e kgone go akaretsa ditlhoko tsa ba e ikaeletseng go ba thusa .
Le gale , jaaka bokana ba metsi le kotlo bo fokotsega mme le jalo bokana ba kumo bo a fokotsega .
bafatlhosi
Seno , se ka tsenyeletsa kokoanyo ya tshekatsheko ya tshedimosetso e e rekotilweng mo letlhareng la tsa boiphediso , e e dirisiwang mo tiragatsong ya togamaano ya woto .
Boteng jwa tota jwa mmu wa me ke bokae ?
Ditswamorago tsa nnete go feta di ka bonwa fa diteko di romelwa gare ga nako e e ka nnang diura tse 24 .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
25 . Go rotloetsa tsamaiso e e siameng ya Letlole ka go kopa gore Batlhokomedi ba Letlole ba kopane gabedi ka ngwaga mo boemong jwa gangwe ka ngwaga ;
Athikele e kwadilwe ke Dr Johann Strauss , Moboranyane : Mananeo a go jwala go kgona go tswelela , Kgaolo ya maranyane a dimela , Lefapha la Bolemirui la Kgaolo ya Kapabophirima .
Tlhokomela fa o jwala dijwalwa tsa letsatsi
( b ) foromo nngwe le nngwe le lokwalo lengwe le lengwe tse di umakiwang mo go molawana wa 14 ( 2 ) ( a ) le ( b ) , fa di le teng , tse di tlhokagalang mo lebakeng la tlhotlhomiso ya dingwaga ;
Go tlhamamisa gore a IDP thaetswe go lekane kgotsa go feta mo thulaganyong go ya ka boleng jaaka e tlhaloganngwa ke diwoto , akanya ditiragalo tse di latelang tse di feteletseng tse :
Tsaya tsia tshedimosetso e e mo tlase le ka moo Dikomiti tsa Diwoto di ka fetolang dikakanyo tse ka tsela e di ka tsibogelang dintlha .
Dira tlhatlhobo ya ntšhwafatso ya tikologo ya temothuo go nna setlapele le go amega ka mafolofolo mo dikomiting tsa kgakololo tsa Ditona , e le go netefatsa tirego e e sa gobeleleng le tšhono e e lekalekanang ya bantshakunothoro botlhe mo nageng ;
Nako e e tlhokiwang go bona palo e ya dikgaolo tsa bollo go kgonisa dimela go gola e tla nna matsatsi a a leng 109 mo tikologong e bollo mme e tla nna matsatsi a a leng 223 mo tikologong e e leng tsididinyana .
( i ) akaretsa katiso mabapi le ditaelo tsa bosetšhaba e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana ono ;
Go bona dipoelo tsa diminerale tsa naga ga go kgonagale e bile ga go botlhokwa go tlhola setheo se se golwane sa go dira dithoto .
Ka fa seatleng se sengwe , ka dinako dingwe lekgetho la tlaleletso le tsengwa go dithotho tsa monate .
Bantshakuno mmogo ke mothapi yo mogolo mo nageng ya rona e e nang le dilekanyo tse di kwa godimo jaana tsa botlhokatiro .
Maidi a mangwe a a nang le dimelo tse di tsenyeleditsweng ka lotso , jaaka kemelano le dibolayatlhatshana , a teng .
Nngwe ya dikgaolo tse di tlholang kgotlhang magareng ga montshadikuno le rakonteraka ke tlhomamiso ya bogolo jwa tshimo .
Maemo a ke ona a a tlhokiwang . ( Maemo a gore botlhe ba a fenya ) .
Leka go tlhopha mefuta e e tshwanetseng ka go akanya dintlha tsotlhe tse re di boneng fa godimo fa .
Mahube e tla duela kadimo eno ya madi jaaka karolo ya tuelo ya dišere tse di adimilweng fa e le tsa mongwe .
4.3 Dikarolo tse dingwe le maikarabelo
Go tla direga eng ka kgetse ya me kwa kgotlatshekelong ? 44
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Tshedimosetso ka botlalo ya go thusa go newa rekoto e e tshwerweng ke setlamo sa puso .
O tla etelwa ke mongwe yo o tla elang maemo tlhoko fa o tsaya melemo ya gago letsatsi le letsatsi .
Tlamelo le paakanyo ya ditsela e botlhokwa bogolo mo temothuong ya bogwebi .
Komiti ya go lekalekantsha bokana ba kumo ya dijwalwa e e ka nnang teng ka kgwedi ya Seetebosigo 2013 e supa gore kumo ya mmidi o mosweu e ka nna ditono tsa dimilione tse 5 , 9 mme ya mmidi o mosetlha e ka nna ditono tsa dimilione tse 5 , 5 .
ka moo e netefatsang kamego ya baagi mo ditirwaneng tsa mmasepala .
Netefatsa gore didiriso tsa go lema tse o di tlhokang di tlaa bo di le teng ka nako e o rulaganyang go jala sejalo sa gago .
A go na le mafelo mangwe a baagi a a leng maswe thata kgotsa o sa tlhokomelwe sentle ?
Maemo a fetoga ka letsatsi le letsatsi mme maemo a rona a papatso a tshwanetse go fetoga go ikemisana le mabaka .
Go tlhomamisa gore kgomo ya gago e nne le kotlo e e e tlhokang gore e kgone go nna le boitekanelo mme e tsale namane e e ka rekisiwang , o tshwanetse gape go e naya selatswa se se ke jang R1 , 27 ka letsatsi .
Dintlha tsa pabalesegodijo le tlhabololo ya lefatshe di kaya gore re amogele balemirui ba bantsi go ba naya kitso le go ba tshegetsa go nna balemirui jaaka go tshwanetse .
Baeteledipele ba tshwanetse ba kaelwe tsela ke maitsholo , mme gantsi go bonala se se farologanang le se se solofetsweng .
Go tlhola ke tiragalo ya go amogela kitso .
Fa gongwe go fisiwa go ne go diragala morago ga go roba mmidi mme go ne go latelwa ke nako ya go se jwale sengwe morago ga go roba dijwalwa tsa selemo pele go jwalwa korong .
Tlamela ditlhapi le diphologolo tse di tlhaga ka bonno ;
Go tshwanetse go dirwa go le gontsi go tswala phatlha e e gona magareng ga bantshakuno ba ba tlhabologang le dikgwebo tsa temothuo tse di tomameng TT .
Mekgwa e e farologaneng ya go suga mmu ya kwa Kapabophirima .
Go na fela le dikolo di le tharo le ditliniki di le pedi mo tikologong eno .
Balemirui ba ba ne ba tsene di kopano tsa dithutiso , ba bone diteko , ba amogetse thuso ka bobona , ba tsene dithutiso tsa go ba ruta mme ba ntse ba amogela lokwalo la Pula / Imvula dingwaga tse di rileng - ba itse se se tlhokiwang mme ba batla go se dira .
Fela le gale batlhokomedi ba tshwanetse go duelwa go lekalekana le maikarabelo mo teraseteng .
Mo dikgaolong tse dintsi mo Afrikaborwa go na le botlhokwa ba go dirisa tlhaka ( ka bophara kgotsa mo tikologong ) .
Go kopa dikakanyo le dikarabo .
dikoloi tse dingwe
Tsamaiso ya ga jaana e ka tokafatswa , mme ga tlhaloswa sentle gore ke bomang ba rwalang maikarabelo mo go tsa matlo , metsi , kelelo ya leswe , motlakase le dipalangwa tsa botlhe .
5.3.8 Ditharabololo tsa Semolao
A go na le ditokololo dingwe tsa setlhopha tse di sa tlholeng di na le seabe mo bolemiruing ?
tlhotlheletsa dipuisano , ditherisano le go dira ditshwetso go go kopanetsweng
KAROLO 5 : MABAKA A TSHWETSO YA SEMOLAO
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Tharabololo
Ga go na makgetho a diromelwateng a a ka sireletsang bantshadikuno ba selegae .
Fetola oli ya enjene le difelitara tsa teng .
Ke kgona go amela tswelelopele le kgono ya me go dithutiso le go etelelwa ke lekoko tsa Grain SA .
Langa o lora go nna molemirui wa kgwebo yo a jwalang diheketara tse 500 tsa mmidi le go nna mong wa dikgomo tse 500 .
Semela sengwe le sengwe se se tlhogang fa se sa batlegeng kgotsa eletsegeng teng se ka bidiwa mofero .
Seno se ka tlhalosa gore goreng a ne a na le kgatlhego e ntsi mo filosofing , megopolo e sele e e ne e tswa mo baakanying ba tshwana le mmoki wa moIntia mme gape e le moeteledipele wa semowa , Rabindranath Tagore , yo Mphahlele a mo nopolang mo puong ya gagwe : ' Ka fa letlhakoreng le lengwe , ke emela moela o o sa khutleng wa ditshika , ka botshelo jwa me ke oketsa kelelo ya one , ke abela ka bokgoni jwa me jotlhe polokelo ya one ya maitemogelo a a oketsegang ka metlha a kitso le dikgonego tsa maatla .
Athikele e kwadilwe ke Louise Kunz , mokwadi wa Pula / Imvula .
Ditheetso tsa botlhe go le gantsi di tshwarwa go lebilwe ntlha e e rileng .
Lefoko la botlhokwa la morero
Tsamaiso ya 2 diporojeke tse di totileng woto tse di tshegetswang ke metswedi e e tswang kwa ntle
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo go molawana wa 13 ( f ) wa " Drugs and Drug Trafficking Act " ka 1992 ( Molao wa 140 wa 1992 ) .
Mefuta e e kgaogangwa gape ka dimonocotyledone tse di nang medi e e phatlaletseng e e sa lekaneng le mefuta ya didicotyledone tse di nang medi e e tsenelelang mo mmung .
Ga go tlhokege ditumelelo mme o tla tlhoka go bona tetlelelo go tswa mo motshoding wa kitso le go bona tumelelo ya gagwe pele ya kutlisiso , le go itsise Tona .
Tshedimosetso e baakantswe go tswa inthaneteng .
yo ke leng leloko la Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , ke tlhoma fano
17 Phatwe -
WRCS e tla tsenngwa tirisong leng ?
1.1.10 Moadimiwa o emisa kgotsa o tshosetsa go emisa go dira ditiro tsotlhe kgotsa o tsenela kgwebo nngwe gape eo e seng ya Moadimiwa go ya ka Letlha la Tshaeno ntle le tetla e e kwadilweng ya pele ya Moadimi ; kgotsa
1.00 go fitlha ka 2.00
Lebaka ke gore sebopego sa kgwebo se na le bokao jo bo boitshegang mo botsamaising , kemo ya beng le batsamaisi mmogo le merero ya matlole ya kgwebo e ntšhwa .
Mo athikeleng e le setseng le e badile ka bolwetse ba Bovine Trichonomoniasis re setse re supile mathata a a bonwang ke balemirui ba tlhakanelo kwa magaeng ka ntlha ya botlhokwa ba bolaodi bo bo tshwanetseng le togamaano mme tota le dikampa go dirisa thefosano ya mafulo .
Molao o bolela gore diKPI di tshwanelwa ke go lekanyediwa , di nne maleba , di nne le maitlhomo mme di nne ka nepo .
Phetolo ya ikonomi e tshwanetse go akaretsa botsayakarolo jo bo matlhagatlhaga le matlafatso .
Tshela morago ga malatsi a 5-6 mo boalopeong jo bo bongola .
Fela le gale go bona dipholo tse di gaisang moento wa lotso lwa baketheria o o nepagetseng o tshwanetse go tshwakanngwa le peo ya soyabini ( kgotsa monawa ofe kana ofe ) pele ga go jalwa .
Go kgomaretsa dikarata mo pampiring e tshetlha
Le fa gontse jalo Aforikaborwa e ka gaisana mo dikarolong tse di farologaneng fa go ka itebaganngwa le matshwenyego ano- mme go ka itebaganngwa le di le dintsi tsa tsona .
Nna mmuisani o o pila mme tlhola o ntse o le mo pele mo dikakanyong tsa bona - tota le fa o dirisana le thulaganyo , batla mongwe kgotsa bangwe ka mo teng ga thulaganyo ba o ka buisanang le bone mme rulaganya botsalano le bona .
Bruce o ne a kgaolwa mo tirong ka 2000 mme morago ga foo a simolola go ntsha mmidi mo tshimong ya diheketara tse pedi .
Mo go wena go botlhokwa gore o bo o le mo nakong ka dikgang tsa lefelo la gaeno go na le ka dikgang tse dikgolo tsa dinaga di sele
Go na le mefuta e le metlhano ya dithoto tse di leng teng mo loagong :
Go baakanyetsa go tsenya tirisong
Le fa go na le mafelo a go fitlhewang kalaka mo mmung jaaka kwa kgaolong ya Bokonebophirima , go sa le botlhokwa go sekasekisa mmu go bona gore go tlhokiwa paakanyo ya mmu go thibela go oketsega ga maemo a botšarara .
Tlhamego ka geramo ka litara
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go bontsha lentswe la baagi .
O sa batla go kgona eng ?
Dirisa dipotso go bona tshedimosetso kgotsa go sedifatsa se tota se buiwang ke mongwe .
MAFISA ke eng ?
Se ke yona yunite ya motheo eo senosetsidikologi se agilweng ka yona mme se dirilwe ka peipi e kgolo e metsi a elelang ka yona , foreimi e e tshegetsang peipe le motšhine o o kgweetsang .
Go le gantsi go ikitse go tswa mo go utuloleng ga motsweretshi le phitlhelelo ya bokao mo dilong le mo ditiragalong tse di mo farafarileng .
Bontsi jwa tiro ya go dira melao e dirwa ke dikomiti , fela Melaotlhomo yotlhe e tshwanetse go isiwa kwa kokoanong ya NCOP go ka ngangisanwa ka yona le go e boutelwa gore e a amogelwa kgotsa e a ganwa .
Diporojeke di maleba le leano le le dumalanetsweng le mathata a tota a ditlhopha / baungwelwa ba ba ikaeletsweng
Go uma disonobolomo ka boitumelo
Go na le mokgwa o le mongwe fela go tswelela mo bophelong mme ke go akanya dikakanyo tse di siameng , go bua nnete le go dira ka bonnete - kwa mafelelong go a busetsa mme o ka nna motho yo o kgonang wa bonnete .
Maloko a tla nna le kgololesego ya puo mo go rayang gore ga ba kitla ba tseelwa dikgato tsa semolao ka ntlha ya puo ya bone , go ngangisana le ka ntlha ya tshwaela e ba e dirileng mo kopanong .
17 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e kwadilweng mo molaong , e bogolo jwa kotlhao jo bo beilweng ke molao , e le go romolwa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dikgwedi di le tharo kgotsa faene ya lobaka loo , e e badilweng go ya ka Adjustment of Fines Act , 1991 , ( Act No . 101 of 1991 ) .
Fa go tlhamiwa PMS mmasepala o tshwanetse wa ithulaganyetsa Ditshupo tse Dikgolo tsa Tiragatso ( KPI ) , tse di akaretsang :
Tekanyetso ya ditlhokego le tshekatsheko ya kgonagalo - go bona se se tlhokang go dirwa le gore go tlaa kgonagala jang go fitlhelela porojeke , seno se itsege jaaka tshupo kgotsa kgato ya tshekatsheko kgotsa tshekatsheko ya kgato kgotsa kgato ya kungo kgotsa togamaano ya dipholo .
Molaotheo wa Rephaboleki ya Aforikaborwa , wa ngwaga wa 1996 , jaaka molao o motona wa Repaboliki , o ne wa simolola go dirisiwa mo go ageng setšhaba se se tshelelang mo mekgweng ya setemokerasi , tshwanelo ya motho mongwe le mongwe ya go nna le kabelo mo khumong ya naga , tekatekano le ditshwanelo tsa botho tse di botlhokwa le go tlhabolola boleng jwa maphelo a batho ba botlhe ba yona le kgololo ya boleng jwa motho mongwe le mongwe ka tsela e e ka kgonagalang ;
o tsenya tirisong le go okamela :
Tlelaemete e e atetsweng ke mogote le tlhabo ya letsatsi , le gale e mosola mo kgolong ya dimela e bile go kgonega go lema mefuta e mentsi ya dijalo ka nosetso koo go nang le mebu e e tshwanetseng le ditlamelo tsa metsi tse di lekaneng .
Le fa o itse gore setshelelo se ka se dirisiwe gape o tshwanetse go se tlhatswa gape le gape pele se latlhwa .
Neelana ka kakanyo ya gago mme o fenye !
Bokana ba kgasetso bo farologana ka go tsamaelana le mofuta wa dijwalwa , go katoga ga mela mo go farologaneng le motlha , botelele le kitlano ya dimela .
O sa ntse o tla tlhokega go konosetsa tumalano ya tshutiso ya didirisiwa le tumalano ya kabelano ya mesola le yo e tla nnang modirisi / moreki wa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
Tiro ya Palamente le ya Maloko a yona e tshwanetse go tsepa mo go matlafatseng kgokagano magareng ga batho le dikemedi tse ba di itlhophetseng .
Tsamaiso
Togamaano e e tlaa tlhoka gore montshakuno a bo a baletse gore o tlaa tlhoka setoko se se kana kang sa phepo ya mariga ya tlaleletso go rekwa , le gore o ka kgona go reka ka bokae .
E seng go dira ka tlwaelo e leng go fetola
Ditiro tsa togamaano tsa IDP mo go tsa CBP ; le
Go mosola go tlhaloganya puo e e dirisiwang mo PCM , le mafoko a dimojulo tse dingwe di neng di ka a dirisa , jaaka fa ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto ba ka tshwanelwa ke go dira ka mareo mo legatong lengwe .
O neela sekao sa kitso e ntšhwa e e lerileng bomo ya nuclear le didiriswa tse dingwe tse di bolayang .
Go mo go maAforikaborwa otlhe go tsaya karolo mo go siamiseng bokamoso .
Go tsweletsa tiragatsotolamo ya badiredi ka dinako tsotlhe ke ya botlhokwatlhokwa go enetefatsa tiragatso e e lolameng .
Naeterojene ( N ) , fosoforo ( P ) le potasiamo ( K ) di bonwa e le dielementetota mme kalsiamo ( Ca ) , magenesiamo ( Mg ) le sebabole ke dielementetlaleletso .
Ke tlaa rata go bona dipolase tsa me tse tharo di tlhabolotswe ka bogotlhe go kgona go naya dijo botlalo jaaka go kgonegwa .
Go khutshwafatsa , ga go botlhokwa go dira kopo ya tetlelelo mo peomolaong e go :
Diriporoto tsa pele go ntshiwa katlholo
Dikgaolo tse dikgolo tsa diporofense tse di na le mmu o o boteng , mogote o o lekaneng le dipula tse di lekaneng , go nna le ntshokuno ya dijalo e e siameng , ya dithoro le dipeo tsa oli .
Kwa ntle ga maikaelelo a moeteledipele a a tlhomang o na le tiro e e botlhokwa go feta mme ke go rulaganya ditiro mo polaseng .
Go oketsa patlego ya dikuno tsa rona re tlhoka go sekaseka tse di latelang :
Mo baaging ba setso , bana ba itse manno a bona mo setšhabeng mme ba ithuta ka go dira mo go sona .
67 . ( 1 ) ( a ) Kgotla-tshekeloKgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , nako nngwe le nngwe pele kgetse ka fa letlhakoreng la motšhutšhisi e konosediwa , e ka dira taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong kgatlhanong le ngwana , go ya ka molawana wa 52 ( 5 ) .
Letlha . . . . . 
Go tshwaya tiragalo e , Letsatsi la Aforika le tla ketekwa lekgetlo la bo 48 monongwaga
Temothuo ya tshomarelo
( a ) Fa go na le lebaka le ele dirang gore lepodisi le dumele gore ngwana ga a na aterese ya bonno ya leruri ;
Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa ke go lemosiwa ka tsona , ga mmogo le ditšhata tsa thebolelo ya ditirelo tse dingwe .
Kgotlelelo ya ditshenekegi ( BT ) .
2 . Pitso ya Baagi ya pulo
Go dira diphoso ke karolo ya botshelo - ga go fose kota go fosa motho - go dira diphoso tsa temothuo ke karolo ya temothuo .
Disonobolomo gantsi di diriswa go gamola oli e e dirisiwang ke batho mo dijong tsa bona mme tota le go dirisiwa e le kheikhe ya oli ya go fepa diruiwa .
Tuelo yotlhe ya letsatsi :
Temokerasi , fela jaaka thuto , ga se bokhutlo mme ke maemo a go nna sengwe .
Tuediso e mokopatshedimosetso a e dudedisiwang ga e a tshwanela go feta tuediso e a ka bong a e duedisitswe fa a ne a ka newa rekoto eo .
Komiti ya Woto , mmasepala kgotsa mokhanselara ba ka baya mokwaledi le mothusa mokwaledi go tswa mo ditokololong tsa Komiti ya Woto
Dithunya tsa teng ke tse ditshweu kgotsa bolaole bo bo padimogang .
2.Sekaseka batlamedi ba ditirelo ka go sala morago maemo le tswelelopele a diporojeke le bokao jwa tsona .
Senthara ya baagi
Bophelo ga bo a tshwanela go nna botlhoko bo bo gamolang pelo .
go se kopanngwe le bagolo , le go aroganya basimane mo basetsaneng , fa ba tlhatlhetswe ;
Go golegelela mafaratlhatlha a motlakase mo ditleliniking
Molemirui mongwe le mongwe o ne a buisiwa thata mme o ne a le teng fa go tlhabololwa maano ;
Dikgannyana di bewa ka mananeo ka sebopego se se nepagetseng go ya diphetolelong , mme tsona di romelwe kwa bafetoleding ba barataro .
John Rockefeller o rile : ' Ntlha e e botlhokwa go lekau ke go ikagela kamogelo...leina...tlholego ' .
Ithulaganyo
Phitlhelelo
Porothokholo le Lenaane la Diaterese
Motswedi wa metsi
Matlole a a laolwang ke tlhokego ke matlole a a tshegetsang ditro tse baagi ba sweditseng go di dira mo leanong la bona la woto .
Kwa mafelelong , ditšhefu tse re di dirisang di tshwanetse go bolaya mefuta ya mefero e re batlang go e bolaya mme di se senye tikologo e bile le batho ba ba e dirisang ba se tshwenyege .
12.2 Maikarabelo a Komiti-Khuduthamaga
Khopi ya diminitse tsa ditheetso tsa kgalemelo le boipiletso ;
Setshwantsho sa 3 - 8 : Malwetse a dimela a kgona go fetela ka bonako mme a baka tatlhego ya kumo e kgolo .
Tonakgolo Masualle o rile ditiro di le 24 737 kgatlhanong le tse di neng di solofetswe di le 13 234 di tlhodilwe ka ditheo tsa ikonomi tse di jaaka Eastern Cape Development Corporation ( ECDC ) , East London Industrial Development Zone ( ELIDZ ) le Coega Development Corporation ( CDC ) .
Tagafara
Itse Leonard Nondonga , molemirui wa kwa Njezweni mo Ngqeleni , mo kgaolong ya Kapabotlhaba , yo a ratang bolemirui thata e bile ke motho yo a ratang go tswelela go ithuta .
Pele ga go swetswa gore go tlaa laolwa mefero ka go dirisa mofuta ofe , mefuta ya mefero e tshwanetse go supiwa mme molemirui o tshwanetse go itse gore mefero e e tlaa simolola go nna bothata leng .
O se ke wa kwalolola kgotsa wa di khutshwafatsa .
BABATLISISI
Mefuta e mengwe ya dibolayamefero ga e kgonwe go tlhakatlhakanngwa go gasiwa gangwe - di fetoga ka bokhemikale mme go thibelang kgono ya tsone .
Go dira phudisokgothego ke go nna le tebelopele e khutshwane mme re tshwanetse go gabalalela go netefatsa go rua go ya ka dikelophudiso tse di tlhometsweng kgaolo nngwe le nngwe .
1 . Pulo le kamogelo
Metswedi !
E tserwe mo Palelong ya Baagi ya Bukanatshedimosetso ya Molao wa Thulaganyo ya 2006
Thuto e e neelwang ke Mphahlele mo go Afrikan Affirmation e , ke gore dipoelo tsa kgololesego di ka busetswa morago - ke bona ba ba e lwetseng - fa ba ikaeletse go kgotsofatsa dikgatlhegelo tsa bona ba itebile ba le nosi .
( e ) go rerisa baagi ka ga maemo a ditirelo tsa mmasepala , boleng , sekgala le bokao tse di neelwang ke mmasepala , ka tlhamalalo kgotsa ka motlamedi yo mongwe wa ditirelo
Setšhaba seo se seng bofitlha , se se bonalatsang , sa setso se se senolang le sa boikarabelo
Go fokotsa bothata bo o ka kgobokana disalela mme wa di thothela kwa diruiwa di ka di jang teng go tloga mo masimong , mme go ja madi go dira jalo fa go bapisiwa le go tlogela diruiwa gore di fule mo masimong fela .
Dithapololo tsa methale ya tulafatso e e bulegileng
Koketso tlhotlhwa
Dikungo tse di solofetsweng
ditsela tsa dikopano tsa mo phatlalatseng le ditheetso ka makhanselara le batlhankedi ba mmasepala
Metšhene ya gagwe e tshwanetse go tlhokomelwa sentle go kgona go dira tiro jaaka go tlhokiwa mme go sa sengwe nako epe ka ntlha ya disenyego fa kgatelelo ya go fetsa ditiro e nna teng mo setlheng .
Lenanetema le romelelwa ditokololo ka lekwalo le le bitsang pitso , pele ga nako gore ditokololo tsa komiti kgotsa batsayakarolo ba ithulaganyetse dipuisano sentle .
Ga go ope yo o letleletsweng go kgabaganya tapeiti e khibidu .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke batla go nna le pabalesego ya ditšhelete .
1 . Folio Strap : Paakanyo ya mmu
go neelana ka selekanyo sa bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi mo baneng ;
Puso e ka thusa jang ?
123464 : Kokoanya tshedimosetso mme o neele thuso ya thulaganyo ya porojeke le ditiro tse di rulagantsweng ( 10 )
Ditshenyegelo tsa ntshokuno - peo , monontsha , furu , dibolayasenyi , melemo , thobo le thekiso .
Go se latele taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Dira ka tshwanelo - o tla duelwa kwa pele .
Tonakgolo ya Kapa Botlhaba , Phumulo Masualle , a re porofense e e beile kwa setlhoeng ntlha ya go tlhola ditiro le matshelo a a tokafatseng mo ngwageng wa 2015 .
Go ntse go ntse jalo , tlhatlhoba makwapa le mabota go bona tshenyego e e ka nnang teng kgotsa paterone ya dikonalo tse di sa tlwaelegang ; gonne se se ka supa go dutla mowa , kgatelelomowa e e fosagetseng , mathata a sasepenšene kgotsa jiometeri ya leotwanakgweetso e e sa nyalanngwang sentle .
Go tokafatsa tebego ya thebolo ya ditirelo ka go rotloetsa mekgwa e mentšha jaaka boineelo jo bo oketsegileng , setlhabelo sa sebele , maikaelelo
Le fa papatso ya kumo ke kgato ya bofelo ya thulaganyo ya go uma sengwe , ke kgato e e leng botlhokwa thata .
2 . Togamaano e e maphata mantsi go itebaganya le bohuma le ditlamorago tsa yone ka go atolosa phitlhelelo ya ditiro , go gagamatsa mogolo wa loago , go tlamela ka dipalangwa tsa botlhe le go oketsa lotseno lwa batho ba ba kwa metsemagaeng .
Gantsi o leletsa dinomore tsa Telkom
Mmidi o ntshiwa ke bantshakuno ba selegae ka jalo go na le kgatlhego gammogo le kitso ya go agelela mo go yona .
8 . Go fisa ntlu ya motho .
Rulaganya dilo mo ditorong le mo lelapeng .
Fela le gale , inšorense gantsi e ratwa ke bantshadikuno ba mathata a a boitshegang le fela mo mathateng a a masisi go utlwala go batla go duelelwa porimiamo e e lekanang le , kgotsa e e fetang go bonala , tatlhegelo e e ka nnang teng kwa ntle ga inšorense .
Ka setlha sa 2012 - 2013 , re ne re hira diheketara tse 340 tsa lefatshe la magae kwa magaeng a kwa Kaalpan le Driehoek .
Rre Hanekom o ne a gatelela ntlha ya pabalesegodijo , tlala le tlhabololo ya lefatshe .
Phukwi
Tlhaola o tlhalose diako tse di atlegileng tsa melawana ya Batho Pele
Leina , lefelo , aterese , dinomore tsa mogala , batho ba go ka ikgolaganngwang le bone , diura tsa tiro , jalo le jalo , tsa diofisi tsotlhe tsa lekgotla , didepo , go tsenngwa ga dilo tse di tlhokegang , dikago le ditirelo tsa botlhokwa .
Khansele e bontsha ' go tlhoka nnete ' mo dikakanyong le mo tshisinyong tsa baagi ka go tshola ba itumetse mme e sa diragatse kgotsa e sa tseye tsia ditshisinyo le dikatlanegiso .
Elatlhoko
Go duelela netefatso ( dituelo tsa dithutego le tlhatlhobo ya bothati ) fa a rata go dira jalo .
KGAOLO YA 12
Ka go dirisa bolaodi ba letlotlo le leruo sentle botlhe ba tla itse gore o na le kitso ya tse di leng teng le tse di dirisiwang mme go tla fokotsa bogodu ba go utswa , go senya , jalo le jalo .
Kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso e tshwanetse gore gape e tlhalose gore direkoto di ka fitlhelelwa jang tse di senolwang ka go ithaopa le tse di kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko .
Dikitsiso tsa dipitso tsa khansele di tshwanetse tsa beelwa matsatsi a a seng ka fa tlase ga a le supa a khalentara pele ga pitso .
Go naya le go amogela tshedimosetso le go nna go ntse go tlhaeletsanwa
Ditšhono tsa Komiti ya Woto mo go tseyeng karolo mo mananeong a a totileng baagi
Tla re tswelele ka loeto la rona la Palamente ya Aforikaborwa !
4.4.2.5 go beela badira ditshwetso ditekanyetso , mekgwa e sela ya go dira dilo le dikaelo ;
KAROLO YA 1 : TIRAGATSO YA MOLAO
MAMETLELELO 3 e tlhagisa mefuta ya ditlhopha tsa kabelano ya mesola mme e di kgaoganya ka mesola ya paka-khutshwane , paka-gare le paka-telele .
Le fa go ntse jalo , go tshwanetswe ga elwa tlhoko gore mokgwa ono o lekgetho le dirwang ka one ga o dire mo mothong yo e neng e le mokaedi wa khamphani kgotsa koo motho yo o ntseng jalo , ka nako epe fela , a neng a na le dišere tse di fetang 5% tsa dipeeletsomadi tsa batho ba ba nang le dišere kgotsa maloko a a nang le kgatlhego mo khampaning .
O tlaleletsa ka gore : Es'kia Mphahlele " o loretse banna ba bangwe , toro ya go fedisa bokoloniale . "
Tsela tsweu ka nako ya go roba - nte bokana ba kumo bo nne bokana jaaka le ne le tlhoka .
Karolo e e latelang e tlhagisa tlhaloso ya kgolagano e nngwe le e nngwe e e tsitsinngwang magareng a CBP le IDP go tswa mo kutlwisisong ya tiragatso ya , ka go totobatsa :
Sobukwe o tshwanetse a bo a ganne phetolelo ya seKresete go tswa mo Aforikaborwa o o tletseng bosemorafe , o o neng a emelela bookami jwa semorafe mme a buelela ineelo mo maemong a kgatelelo .
Go batlega tshedimosetso go tshegetsa togamaano ?
Tsenya tirisong
Dijo tsa letsatsi le le 1 @R25 x 30 batho
Kabinete e amogetse go phasaladiwa ga seralwa ga Pholisi ya Nnotagi go bona ditshwaelo go tswa mo baaging .
Go solofetswe gore palopalo ya dimela e lekane , gore mmala wa dijalo ke botala jo bontsho jo bo eletsegang , gore ga go na mofero o o gaisanang le dijalo - ka bokhutshwane , gore sengwe le sengwe se bonala sentle go bona pholo e e boitshegang .
Go tlaa nonotsha totobatso ya merero ya ditlapele go tswa mo kutlwisisong ya setheo le go letla tiragatso ya IDP go tlhama maano a a tsibogelang tikologo ya setheo e e maleba .
Go tsweleletsa kgang e ke go itshenyetsa .
Re tshwanetse go jwala eng , a re tlaa kgona go jwala , komelelo e tlaa tswelela go nna teng nako e kana kang , kgwebo ya me e tlaa kgona go tswelela pele jang fa re sa kgone go lokela peo mo mmung ?
Matsatsi a mabedi a ne a le pila tota mme balemirui ba bantsi ba rona ba ba sa ntseng ba tlhabololwa , ba ba re thusang ka ditokelelo le badiri ba Lefapha la Bolemirui ba ne ba le teng .
Jaaka fa Mphahlele a e baya : " Basweu ba ntse ba phela bophelo ba maaka e bile ba bo re tlhamela gore le rona re bo phele .
Bogagapa ba kumo ya mmidi ka 77% ya boyotlhe ba kumo ya dijwalwa bo supiwa sentle .
Ke pathojene e e bogale thata e e tsweletseng mo lefatsheng go tsweng Asia go Aforika , Borwa ba Amerika tota le go ya Dikopanomafatshe tsa Amerika .
( 3 ) Mo go akanyeng ka gore a go gololwa ga ngwana go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) go tla bo go le ka fa dikgatlhegelong tsa bosiamisi kgotsa nnyaya , moreetsa-kgetse otshwanetse go ela tlhoko dikgakololo tsa ripoto ya tshekatsheko tse di dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mmogo le mabaka mangwe otlhe a a jalo , go akarediwa-
CBP e tlhoka letsholo le le fitlhang kgakala la ditlhaeletsano , go sedimosetsa baagi le go ba rotloetsa , go sedimosetsa dikomiti tsa diwoto , le go lemoga dikungo tsa sepolotiki tse dikgolo tse di ka bonwang go tswa mo go temogong ya boithaopi jo bo diragalang , le seemo sa tseokarolo ya baagi .
Disonobolomo kgotsa disoya...go jwala kgotsa go se jwale
Letshwaokgwebo la Exxaro le agilwe mo godimo ga ponelopele e e tiileng " Sengwe le sengwe seo re se dirang le go se rebola gompieno se tla letla bangwe go itemogela motheo wa bona mo isagweng " .
Tse , ke ditshupo tsa bosetšhaba tse di ntshitsweng ke Tona fa morago ga go rerisana le boMEC ba diporofense tsa pusoselegae le SALGA .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V14 go ya V15
Lekgetho mo ditshiamelo tse di diegisitsweng tsa phenšene .
Tseisomolato mo dimphatong e gololosegile , fela phitlhelelo ya khepetlele ya pakatelele e sala go nna bokete , ka gore dimphato ga se bathotshwaraganelo , ka ga jalo di tlhoka botsweledi .
Dintlha tse di tlhotlheletsang boleng le mothama wa peo ke bolwetse , ditlhokego tsa dikotla tsa semela , go nna teng ga bongola le themphereitšha ka dikgato tse di farologaneng le tlhopho ya mofutapeo .
E tshwanetse ya nna maikaelelo a go tlhabolola badiri ( puso , mmasepala , kgotsa badiri ba thuso ya kwa ntle ) go aga baagi fa o tsamaisa porojeke mo go bona .
Go uma disoya
Setlha sa go jwala se re wetse mme balemirui ba bantsi ba ntse ba utlwa kgatelelo ya go leka go rulaganya le go loga maano a bofelo go kgona go simolola go jwala mo setlheng se sentshwa .
Bakhanselara ba Komiti ya Woto ba tlhoka go netefatsa gore diporojeke tse go tshwaraganweng le tsona tsa kgwebo ke tse di leng mo dikgatlhegelong tsa baagi le gore di tsamaelana le lenaneo la sedika le la porofense .
Boikanyo go losika - bophelo mo losikeng bo tseiwa e le bontlha ba bophelo mme mongwe o tlaa akanya pele gore se a batlang go se dira kgotsa se a batlang go se bua se tlaa tseiwa jang ke balosika pele a tswelela .
Athikele 26 Tshireletso ya loago Ngwana o na le tshiamelo ya go buna mo tshireletsong ya loago jaaka madi a a rebotsweng ke puso . .
Go nna teng ga mafaratlhatlha a baneeladitirelo ba tikologo ba ba tsibogang , ba le mafolofolo le go fitlhelega ( lephata le le totileng-baagi , lephata la poraefete le / kgotsa puso ) ;
Batsayakarolo ba tlhagisa diphousetara tsa bona le dikarabo mo kopanong .
Tlhaelo ya tseisomolato ya ntshokuno
Molaotheo o pateletsa Palamente go ka tsenyeletsa setšhaba go ditiro le ditsamaiso tsa yone , ka jalo baša jaaka karolo ya setšhaba ba lalediwa gangwe le gape go ka tsaya karolo mo maanong a Palamente , jaaka Ditheetso tsa Setšhaba , Puo ya Moperesitente ya Pulo ya Palamente le mananeo a mangwe ao setšhaba se tsayang karolo go ona .
( a ) fapositswe mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 ;
Tlelaemete - oketsa kgono ya gago ka go tlhola o kwala pego
Dirwa gore go fitlhelelwe KRA )
Le fa phaphosi ya mo go bolokelwang mo teng e le kana kang , bodilo bo tshwanetse go nna ya samente e e leng ya maemo a a kwa godimo , lebati le tshwanetse go tswalelwa ka go pitlagana mme go nne mowa o o ka dikologang .
Matseno - maikaelelo a kgato e ke go aga botshepegi le boitshepi mo matlhakoreng a a gotlhanang mo tiragatsong .
6 . A o monna kgota mosadi ?
1 / 4 C Tshekatsheko ya tsa setheo
go tsaya karolo le go arabela
Phetogo eno e na le ditlamorago tse di masisi mo popong ya setšhaba , seelo sa kgolo ya badiri mmogo le topo ya ditirelo tse di jaaka thuto le boitekanelo .
Kgololosego go se nne le ditlhabi , botlhoko le malwetse ;
Athikele e rometswe ke Marius Greyling
Mo mmusong wa maloba , temothuo e ne e le mo makgoeng fela , mme ka ntlha ya se , re tlhoka go akaretsa lephata la temothuo ya bogwebi mo maitekong a go ntšhwafatsa lephata le .
Ga go na dipalangwa tse ba ka kgonang go di duelela
Go laola maemo a pH go botlhokwa gape fa balemirui ba ntse ba jwala mmidi fela go tswelela .
Thalotlhakore
Ka e nako re ya go tshwanelwa ke go tsaya matsapa a a boitshegang go tlhokomela seemo se gape .
Tiisetso eno ya Seaforika e runya go tswa mo tlhamong eo Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1996 , ka nako eo Aforikaborwa e neng e amogela molaotheo wa yona wa ntlha wa setemokeratiki .
Tse di Rebotsweng
Go nna montshakuno wa mogwebi yo o nonotshitsweng yo o tletseng ke tirego ya pakatelele mme ditheo tse dintsi tse di farologaneng di ka tshwaela mo tiregong e .
Tsela e ntšhwa e kobisitswe mo go direleng baagi ba naga , ditlhopha tsa batho le baagi ba tikologo go tlhabolola
Mafaratlhatlha a a tlhabolotsweng sentle a ditsela
Go nwa galase e le nngwe kgotsa tse pedi makgetlo a le mmalwa ka beke
Jaaka ka sebopego se rekoto e ntshiwang e le ka sone kgotsa go e newa mmogo le tuediso ya go e newa , kitsiso e tshwanetse go naya mokopatshedimosetso tshedimosetso malebana le tshwanelo ya gagwe ya go dira boikuelo kgatlhanong le tshwetso e e dirilweng kgotsa go tlhatlhela kgetsi kwa kgotlatshekelong .
Pele o tshwanetse go nna le makwalo a nnete a ditiragalo tsotlhe mabapi le kgwebo ya gago fa tšhelete e dirisiwa ( ka go tlhamalala kgotsa ka go dikologa ) .
MELAO YA TAOLO YA MAFAPHA A TSAMAISO A RBN
Go sireletsa tshedimosetso ya kgwebo ya motho wa boraro
Gantsi re bonega re sa ipaakanyetse go tsena mo dikgweding tse di telele tsa mariga tse di latelang .
Boiphediso jwa ditlhopha tse di farologaneng tsa loago- ikonomi - Letlhare la tshedimosetso ka ga bohuma le bong
Dikomiti tsa Diwoto di tshameka karolo e e botlhokwa mo pusongselegae .
Babatlisisi ba bontshitse ka ditekelelo ( experiments ) gore mo maemong a peto e e feleletseng , kgolomedi e ka khutla mo metsotsong e sekae .
44 . Mmasepala , ka tsela e e theilweng ke khansele , o tshwanetse go itsisiwe ka mo gare le kwa baaging ka kakaretso ka ga ditshupo tse kgolo tsa tiragatso le diikaelelo tsa tiragatso tse di rulagantsweng ke ona ka maikaelelo a thulaganyo ya tiragatso ya ona .
Photo 2 - Semela sa mokhure pele se simolola go supa maungo .
Letsatsi la go Lalediwa ga Botlhe
5.3.6 Dituediso tse di batlegang
Mo kgannyeng eno dikgotlatshekelo di kaile gore lobaka lwa kwa tshimologong lwa malatsi a le 30 ka fa tlase ga PAIA lo ka lone mokopatshedimosetso a ka nnang a tlhatlhela kopo kwa kgotlatshekelong fa a sa kgotsofalela tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso lo ne lo sa lekana go ka direla mokopatshedimosetso tshiamiso .
Tumelano e tlhoka go dirwa pele ga dipuisano di simolola gore yo mongwe le yo mongwe a nne le kitso ya tiragatso e .
Fa kgato e e konotetswe porojeke e tshwanetse ya tlhalosiwa sentle .
" Ga ke itse gore ke simolole kae , fela se nka se buang ke gore ke ithutile thata mme nka itumelela go ithuta go feta fa .
Ngadule e ke mofuta wa dingadule o o bonalang gantsi go feta mo kanola .
Le fa go ntse jalo , maAforika a , a keteka ka botswapelo malatsi a a tshwananag le Valentine's Day a a senang seabe sepe m setsong sa maAforika .
KPI e nngwe le e nngwe e na le diikaelelo tsa tiragatso .
E tsenyeletsa tsela ya tlhatlhobo ya boleng jwa botlhokwa mo legatong le lengwe le le lengwe la tiko ya porojeke .
Fa gongwe go na le khampani ya dijo mo tikologong ya rona e e tlaa rekang mmidi o mosetlha .
Ka dinako tsotlhe tlhokomela e bile o nne le boikarabelo , mme gakologelwa gore terekere ga e e bopiwa go siana ka lebelo , e bopilwe go nna thata .
Mo kgaolong ya bophirima ya Afrikaborwa ka pula e e nang ka bokana bo bo ka fetang dimilimetara tse 500 ka nako ya ngwaga go ka fula diruiwa tse dikgolo tse di ka nnang 4 mo heketareng ( kgaolo ya seruiwa se segolo ) .
9 . A baagi ba ba tlhokang le ba ba mo matshosetsing ba tlaa boelwa go tswa mo porojekeng e ?
Tshimo e e neng e tlwaelegile ka go ntsha dikuno tse di magareng ga ditono di le thataro le supa , e ntshitse fela ditono tse 4 , 9 ka heketara .
Kadimo ya balemisi go mekgatlho ya dikuno e tshwanetse go akanngwa go tokafatsa theboloditirelo .
R25 dimilione go baakanya maborogo mo Sedikeng sa Namaqua .
Kgwebisano mo lefatsheng e kaya kgwebo le kgwebisano mo lefatsheng e e golang , le ditlhologelo tse di oketsegileng tsa batho , matlotlo , dikgopolo le dithekenoloji go kgabaganya melelwane mo dingwagasomeng tsa sešeng .
Go a kgonagala gore go nne le batho ba feta bongwe mo lokwalo-bopaking .
Tshaeno : . . . . . ( Ntlhopheng ) Leina : . . . . . 
Motsamaisi o laletsa mongwe wa baithaopi go tlhagisetsa setlhopha metsotso ya bona .
4 . Leidi le le boelediwang .
Thulaganyo e e ntseng jaaka e ga e na phatlha ya go re ' kgwebo ya rona - dikgwebo tsa bona ' .
Ka go ela tlhoko dithoto le kgonagalo ya phitlhelelo ya dithoto , oketsa diporojeke dingwe kgotsa ditiro tse di tla thusang go fitlhelela maano .
Amogela kgalefo ya gago .
Potso e e botlhokwa e mongwe a tshwanetseng go e botsa ke : A ke ntse ke ela tlhoko ka tshwanelo dintlha tse di latelang ?
Letlole la Terasete la Patlisiso ka Ditshedi - Le ke Letlole le le tlhodilweng ka karolo 85 ( 1 ) ya Molao wa Patlisiso ka Ditshedi ( Melawana ya BABS ) .
Naga e e botshe gantsi e fitlhelwa mo dikgaolong tse di kwa tlase mo serame se sa bonalweng e bile mo pula ya dimilimetara di ka nna 250 go ya 625 e nang ka ngwaga .
Lekidi - A lekidi le ne le baakantswe ka tshwanelo ?
4.3.2 Go nna le seabe ga setšhaba , phitlhelelo ya tshedimosetso , le bophiri
Maemo a bokana ba kananyo a ntse jang ?
1 . Komiti ya woto e neela mmasepala lenaane la diporojeke tse di totileng woto le ditiro go tshegetswa ke metswedi ya ka kwa ntle go amogelwa fa leano la woto le konoseditswe .
Mesola ya tlhanyaololo e e kwa godimo ya mmutlase
Mokgwa wa go fatlhosa : Dipuisano tsa botlhe
Tsamaiso ya kakaretso ( dintlha tse di jaaka boitekanelo le pabalesego ya mo tirong , taolo ya melelo le pabalesego ya mo polaseng ) .
Re fitlhetse gore ga re a kgona go akaretsa dintlha tsa botlhokwa tsotlhe tse di amanang le ntshokuno le thekiso mo khosong ya ntlha , ka jalo ga tlhamiwa " Khoso e e tsweletseng ya Ntshodikuno le Thekiso ya Mmidi " , Khoso e e tsenyeletsa dimojule tse di latelang :
Ela tlhoko thata gore meno a sediriso a gatana ka nepo gore o se tlogele metšhetšhedima epe ya mefero .
Motsitsi o le mongwe wa dinotshe o ka nna le dinotshe tse di ka nnang 80 000 mo go ona mme notshe e ngwe le e ngwe e ka etela dithunya tse di ka nnang 20 go ya 25 ka motsotso mme ka go dira jalo e dira tiro e e leng botlhokwa thata ya go dulafatsa mmudula .
Mo tiregong ya go tsamaisa ditirelo le / kgotsa go ntsha dikuno kgwebo e bona ditshenyegelo dingwe .
Khoso e e kokoanya mmogo tshedimosetso yotlhe e e fitlhelwang mo dikhosong tse dingwe , mme e totile go tsepamisa molemi mo dikgaolong tsa botlhokwa tsa tiragatso tse di tlaa mo kgontshang go tsepamisa mogopolo mo kgatong nngwe le nngwe ya tirego ya ntshodikuno ka nako e e nepagetseng mo diemong tse di nepagetseng .
Go tsena sekolo ke tiragalo eo re fetang mo go yona mo setheong .
Ga go kgonegwe go supa botlhokwa ba didiriswa le diterekere tse dintshwa go molemirui yo a ka jwalang diheketara tse di leng 100 fela - go tura go feta mme o tshwanetse go leka go reka didiriswa tse di setseng di dirisitswe .
" Cow peas " di sa ntse gape di ka omisiwa le go bolokwa ka katlego .
" Ntlha ya botlhokwa mo lebakeng le , e tla nna tlhokego ya go netefatsa gore Dikomiti tsa Diwoto tsa dipusoselegae di kopana ka gale le go dira jaaka go ikaeletswe .
" Re tshwanetse go latlha mogopolo wa bolwela-diphetogo o o tlhaolang , gotlhe mo matshelong a rona , le go lemoga gore go na le batho ba le bantsi mo nageng eno ba ba ka nnang le seabe se segolo mo thutong , kwa ntle ga go ipobola boikamanyo jwa rona jwa sepolotiki le jwa tumedi . "
Ditlhaltogo tsa tlhotlhwa ya mmidi ya lefatshe le tlhaelo ya dijo tsa motheo kwa Mexico , tse di golaganngwang ka tlhamalalo le pedetso mo dibaeyofueleng , di tthotlheleditse Aforikaborwa go se akaretse tiriso ya mmidi mo dikgatong tsa tshimologo tsa tswebetso ya dibae yo fuele. "
Mebu e e omileng e a thubega mme ka jalo e sala ka sebopego se se eletsegang go na le go dilega .
Netefatsa gore ga go na disenyi le malwetse a a tsenelelang dithoro tse di bolokilweng ; le
Ka go dirisa ntlha ya mefutafuta , ke na le metshitshi ya dinotshe e e leng 30 mme ke batla go oketsa palo ya teng go 100 e re tla e ikagalang .
Thalotlhakore
Thaseke 1 Tshola tshekatsheko ya bong wa Komiti ya gago ya Woto ka go botsisa dipotso tse di latelang :
go rulaganya tsamaiso ya mmasepala
Go tsamaelana le bokana ba kgwebo ya bolemirui , tlhaselo go balemirui ba ba jwalang mmidi go o rekisa gantsi ke go nna le sediriswa se se robang ka gore go se reka go ja madi a mantsi go reka selo se se sa dirisiweng go tswelela ka se dirisiwa dibekenyana fa go robiwa mo polaseng .
Baetapele mo setšhabeng ba tshwanetse go lekalekanya maatla ao ba nang le ona le maikarabelo , go akarediwa go reetsa le go itshokela dikgopolo tse di farologaneng , go rotloetsa tshwaragano ya setšhaba le go dira mmogo go rarabolola mathata .
Disetutu ga di tlogelwe , mme tota le magamo a na le kgono ya go thelegelwa .
1.15 " Direla " kgotsa " tirelo " e raya go romelwa ga kitsiso kgotsa tokomane kwa atereseng e e tlhophilweng gore e romele kwa go yone e e tlhophilweng ke Leloko le le amegang ;
GO TLAMELA KA MATLO
2 . Golaganya boleng le maemo a ikonomi ya loago le ekholoji tsa maano a metsi ;
Mo foromong ya kopo , mokopa-tshedimosetso o kopiwa go tlhagisa tshedimosetso e e latelang :
Dikomiti tseno ka bobedi ke dikomiti tsa leruri , tse lobaka lwa tsone lwa nako lo simololang ka Ferikgong 2013 go fitlha ka Ferikgong 2016 .
Morero : Go itumelela Dikwalo
Fa o sa kgone go nosetsa mme dimela di tlaa tshwanna go mela mo tshimong e e omeletseng go botoka go jwala kumo ka mafelelo a selemo kgotsa ka tshimologo ya letlhafula fa metsi a sa le teng mo mmung .
MOTSE WA BOTAKI WA KOOPORASI YA BARUAPODI WA MAKANA
Jaaka go setse go supilwe dipharologano di ka nna teng kwa ntle ga mekgwa e e tsweletseng pele ya go rulaganya ditiragalo mo mananeong a segompieno .
Bothata ke gore temothoro e itemogela tlalelo ya poelo ya gajaana !
Go na le mabaka a le mantsi a go tsoga ga kgotlhang .
Gakologelwa gore tiro ya tlamelo ke tiro e e tswelelang , ga e fele !
Lebaka ke gore , fa sejwalo se golela mo kgatong e e latelang kgotsa bogolo jwa sebokwana bo oketsega , sesala ke gore khemikale ga e nne le nonofo e e lekaneng .
Katiso ka Kaedi ya Batsamaisi
IDP e tshwanetswe ke go sekasekwa ke khansele gangwe ka ngwaga .
Bao ba ba itseng diteng tsa patlisiso ka ditshedi , phitlhelelo le kabelano ya mesola mo Aforikaborwa ba ka rata go tlola karolo e mme ba ye ka tlhamalalo kwa Dikaeding .
Molao wa Aforikaborwa o na le tlhaloso e kgolo thata ya patlisiso ka ditshedi , go farologana le tlhaloso e nnye ya didirisiwa tsa lotsalo tse di akareditsweng mo CBD .
" mong wa pholisi " e raya motho yo o tshwanelang go tlamelwa ka dipoelo tsa pholisi go ya ka pholisi ya inšorense ;
Mabapi le tiragalo nngwe le nngwe , batlisisa gore go tlhokega eng mo baaging , mo go mmasepala le mo go batlamedi-ka-ditirelo bangwe , ka go dirisa thulaganyo ya dipalopalo e e ka fa tlase .
Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 o laela gore bakhanselara ba ba tlhophilweng ba tlhame PMS gore ba tlhatlhobe thebolelo ya ditirelo le tiragatso ya IDP , le gore bommasepala ba letle baagi go nna le seabe mo tsamaisong ya tiragatso eo .
supa tshwanologo mo kutlwisisong ya bona ya Komiti ya Woto
Ditiragalo tse di raya gore kgaratlho ga e tlhole e le matsapa a go tokafatsa maemo a matshelo a ba ba amogilweng ditsabona .
Ka go ipaya mo maemong a go kgwatisiwa , go nyatswa le go ilwa ke baamaideoloji , ke tlaa re Maafrikaborwa ga ba na kgatlhego go lefatshe le mo go ka dirisiwang bolemirui...A re tshwanetse go dirisa maikatlapelo le teko e ntsi jalo fa setlhago sa Baafrikaborwa ba kwa magaeng se le go ya kwa ditoropong go batla tiro le go itsweleletsa pele teng ? "
7 . Bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi
Rusu e e tsenelelang mo matlhareng ga e dire gore matlhare a we jaaka ka maronthothomatlhareng mme a nna maswabi e bile a a omelela a ntse a le mo semeleng .
Go kgona go tsamaisa go ya ka tlhaloso , go raya gore montshadikuno o tshwanetse go diragatsa ditiro tsa tsamaiso tse nne , e leng togamaano , go rulaganya , go diragatsa le go laola , ka nonofo .
Fa o setse o dirisa bolemirui dingwaga tse lesome , o tshwanetse go nna le lenaneo la ditiragalo tsa gago le le ka ba nayang setshwantsho sa kgwebo ya gago .
Ditheo tse di tlhamile gape motheo wa PMS wa pusoselegae .
KGAOLO YA 6
Ka gale Moakanyi yo o manontlhotlho , Mphahlele o re kaela go tlhaloganya gore kitso ya jaanong e ikaegile ka e e neng e ntse e le teng pele - ka ga se se tlileng pele .
Dintlha tsa motheo tse di tshwanetsweng go akarediwa ke dife ?
Go botlhokwa thata gore molemirui a tlhaloganye sentle gore disonobolomo di supa kgono fa go lokelwa monontsha .
Kgaolo ya bo 3 Ditiro
Dtiragalo tse di sa tshwanelang tsa molemirui kgotsa badiri ba gagwe di ka tswelela go nna dikgang tse di senyang jaaka re di bone ngogola kwa Kapabophirima , go nna kemiso ya ditiro tsa go uma le go rekisa kumo .
O re gakolola gore re se ke ra ba ra lebala boleng ba tiragalo e nngwe le e nngwe jo bo isang kwa diponeng tse di kganyang tse .
Ke ya go tsaya dipotso di le tlhano go ya go tse thataro tse dikhutshwane thata mme ke tšhono ya go fitlha kwa dibuing ka gonne ga ba ne ba nna le tšhono ya go itshireletsa .
Khomišene e ne e neetswe maikarabelo a go dira dipatlisiso le go neela diphitlhelelo le dikatlenegiso mabapi le maitsholo a Lonmin Plc , Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa ( SAPS ) , Mokgatlo wa Badiri ba Meepo le Dikonteraka ( AMCU ) , Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Badirameepong ( NUM ) , Lefapha la Diminerale ( DMR ) le mafapha a mangwe a puso , gammogo le batho ka nosi le ditlhopha .
Thulaganyo ya tshwaragano ya kgwebo ya boditšhaba e tshwaragantsha dimmaraka tsa Afrikaborwa le dimmaraka tsa lefatshe ka bophara .
Badirelwa ba ba siameng ba ba setseng ba supile gore ba a kgona mme ba na le madi ka bobona ba ka neiwa tsalomadi e e ka nnang 1% go 1 , 5% tlase ga bokana ba tsalomaditota .
( 2 ) Diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong di tshwanetse gore , mo go tlhokagalang teng , di-
Mo tlhalosetsong e ka ga poelano le kago-setšhaba , Mphahlele o tlhalosa dikgopolo tsa baagi tsa bomorafe jwa Afrikan , lotso le bomorafe .
MELEMO LE DITHAPOLO TSA MEFUTA E E FAROLOGANENG YA MESOLA 19
Dipalamo
Go tsamaelana le go netefatsa gore maemo a PH a siame .
Se , ke sona se dirang gore Moporofesara Mphahlele a bue gore batho ba itlhamela Modimo mo setshwanong sa bona - maikutlo le itlhagiso ya bona di dirisetswa go nna diponagalo tsa Modimo .
Ka nako e , go mela ga thulaganyo ya medi ya setlhogela go khutlile mme meriri ya medi e mela mo medithumpunyaneng .
Kakaretso e ka tokafadiwa ka :
Thokgamo e tlhaloswa e le tlhamamo ya go nna le boikanyo le go laya setho se se rileng .
Batshodi ba kitso ya setso ba na le tshwanelo ya go ganela phitlhelelo ya kitso ya bona le / kgotsa go baya mabaka a tiriso ya yona .
1.3 Ditlhopha tse di mo patlisisong ka ditshedi
Khansele e amogela IDP le tekanyetsokabo go akaretsa le ditlhagiso tsa diporojeke tse di maleba tsa CBP
Dikhampani tse di rekisang monontsha di tlaa go thusa go tsaya diteko tsa mebu kgotsa o ka itirela mme wa di romela kwa laboratoring e nngwe le e nngwe e e dirang tiro ya go lokolola mmu .
Go tlhama leano la tiragatso
Mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga le ditlhaga dingwe .
Mmu o le metsi thata ka jalo mefero e e kumotsweng e sala e ntse e amana le mmu e kgone go tswelela go gola .
Go rarabolola ditlhobaelo
Bommasepala bao ba tlhagisitseng dikomiti tsa diwoto pele ga letlha le ba tshwanelwa ke tlotlo ka gonne ba gatela pele le go kgona go ikakanyetsa .
Tse di dirisiwang go gasa dikhemikale le tsone di phephafadiwe sentle ka go dirisa metsi a a leng phepha tota , dinosele di bulwe e bile di phephafadiwe mme di tloswe di beiwe mo setorong .
Fa go balelwa ditshenyegelo tsa kapetlele tsa terekere , tshenyegelo ya tshimologo e arolwa ka dikarolo di le 12 - karolo e le nngwe mo ngwageng nngwe le nngwe ya botshelo jwa terekere .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Puso e tshwanetse go duelela tshelo ya llaeme ka tshiamiso ya pH ya mmu .
Disupatshireletso di tshwanetse go beiwa mme go tlhokomelwe gore go nne sepe fa pele ga tsona mme di bonalwe ka dinako tsotlhe .
Go botlhale go reka kgotsa go buisa mo bukeng :
Mo Tiisetsong e ( Afrikan Affirmation ) , Mphahlele o leba bakwadi ba le mmalwa go tswa Aforika , go akaretsa le ba Basweu .
Molemipotlana wa Ngwaga wa Mpumalanga - kopana le batlhophiwa
Tshegetsa tlhaloso ya gago ka ditshupetso tsa nnete - jaaka bogare ba bokana ba kumo e o e bonang ka dingwaga tse di fetileng le bokana ba kumo ya ngwaga e e fetileng .
Batho Pele e kaela thulaganyo ya puso ya mokgwa wa togamaano , dipaka tsotlhe tsa Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomaganeng , tsamaiso ya tiro le tsamaiso ya pusetso .
Tlhomamisa gore o na le kgono ya go dirisa didiriswa tse di leng botlhokwa go kgona go fula dimela jaaka dinawa le matonkomane fa o swetsa go jwala kumo ya mefuta e mo lenaneong la gago la thefosano ya dijwalwa .
Tlhago e ya saekele ya taolo ya porojeke e isitse kwa go supiweng ga ditiragalo tse di ranotsweng tse di ralalang go kgabaganya ditlhakore tsa porojeke .
O tshwanetse go itse sentle gore go na le eng mo leanong la gago la kgwebo mme o le tlhaloganye sentle - o tlhaloganye gore dipalo di rulagantswe jang le gore kgono ke efe .
Madi a a dirisiwang mo dikgwebong tsa bolemirui tsa mananeo a tlhabololo ya balemirui a feteletswa ka go dirisa Kopanyo ya Tlhabololo ya Balemi ba Tlhaka ( GFADA ) .
Dikgwetlhodikgolo tsa Aforikaborwa ke go busetsa morago bohuma le go tlhoka tekatekano .
Go uma disonobolomo
( a ) a ne a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 ka nako ya tlolo-molao ; kgotsa
Tshedimosetso e e leng mo IDP e e leng teng e tshwanetse go dirisetswa go sedimosetsa dithulaganyo tsa CBP , fa dipholo tsa CBP tsona di tlaa neela tshedimosetso ya go sekaseka IDP ya ngwaga o o latelang .
4.3.1.3 Puo e e sa raraanang e tshwanetse go dirisiwa e e ka kgonang go tlhaloganngwa motlhofo ke batho ba ba e kwaletsweng .
Mmu wa motlhaba - ga o tshware metsi sentle , mme o bollo e bile o dirisiwa sentle fa metsi a le teng .
Matlole a ngwaga wa 1-3 a phuduso a setse a siamisitswe ; go tlhokega go tswelela pele jaaka karolo ya Tebosešwa ya IDP .
Netefatsa gore melelo yotlhe e timilwe sentle .
Baakanya togamaano .
Fa o leba lephata la kago ya matlo , jaaka sekao , seabe sa puso mo kagong ya matlo mo Aforikaborwa se fetogile tota mo motheong ka mekgwa ya dikatso le tshegetso e e newang kagomatlo ya magae le tlhamo ya dikooporasi tse dintšhwa tsa puso go tshegetsa maphata a dipalangwa .
Bothata fela ke gore o tlaa bo o tshwanelwa ke go arogana manno le balelapa .
1.2 Go bolola le go rotloetsa gore mafapha a balaodi a dire sentle
Setshwantsho se taka mafoko a a sekete . . .
31 Phatwe -
Molao o o siameng le go kwala ditiragalo tsotlhe go tlaa go tshegetsa thata fa mongwe a ka go isa kwa CCMA ka ntlha ya go dirisa molao o o sa siamang wa ditiro kgotsa fa mongwe a kobiwa .
Ditiragalo tsa TB mo bašweng le batsofe di kwa godimo ga palogare ya bosetšhaba .
25 Lwetse Letsatsi la Basadi ba Aforika
Semela sena se bitswa sephedi se se fetotsweng ka go dirisa boenjenere ba bojenetiki ( GMO ) .
( b ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tse a nang le tsona ;
E ne e le barutabana-batsweretshi , jaaka Es'kia Mphahlele .
2 . Lenaane la ditshupo le tshwanetse go nna LENTLE :
Ditlhokego tsa PAJA
Dira tse di latelang mo didirisong tsotlhe :
Karolo 3.6 kwa tlase e tlhalosa gore o ka supa jang batshodi ba kitso ya setso fa e sa totobala gape karolo 3.8 e tlamela ka kaedi go ya pele ka ga go rerisana le go konosetsa tumalano ya kabelano ya mesola .
Tiragatso ya barutabana .
Ga go tlhokege ka nako tsotlhe go tlhagisa kgalefo kgotsa go e tsibogela , ka nako e nngwe maikutlo a a feta ka pele .
Diaparo tse di sireletsang di tshwanetswe go neiwa badiredi ba ba dirisang dikhemikale tse kwa ntle ga tuelo .
Bobusi jo bo siameng
Ipaakanyo ya go dira leano
Dikgono - O na le kitso e e boitshegang ka se a se dirang .
Go ja dijo kgotsa go nwa metsi a a kgotlelesegileng go ka tlhola ditshwaetso tse di farologaneng .
1.3.3 batho ba tlholego ba akaretsa ditlamo ( koporasi kgotsa se e seng koporasi ) le phapang ya seo ;
Buisa diteitemente tse di latelang o be o kaye gore di supa nnete kgotsa maaka :
Dikhoso tsa go toloka mo khonferenseng di akaretsa Bokgoni jwa go Toloka mo Khonferenseng ( 05 Phatwe -27 Lwetse ) le Go Toloka ka Tsela e e Kgethegileng mo Khonferenseng ( 27 Lwetse -22 Ngwanaatsele ) , mme Kgopolo ya Semolao ya Batoloki ( 26 Lwetse -22 Ngwanaatsele ) ke yone fela khoso e e leng gone ya Go Toloka Puisano .
Masepala o tshwanetse wa rulaganya diKPI , go akaretsa le :
Maemo a tiriso go feta ya medi mo mmung le boteng ka tlwaelo ba go tsaya sekao sa mmu ke mo magodimong a mmu ka boteng bo bo ka nnang dimelimetara tse di leng 150 go ya tse 175 mo ditshedinnye go tsamaelana le kutlwano le medi ya dimela di dirang gore kotlo e e leng teng le e e tlisiwang ke monotsha o o loketsweng di tseiwe ke dimela .
( i ) go konosediwa ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
( c ) le fa e diriwe ke Mmasepala kgotsa e sa dirwa ke one .
CBP le go tsaya karolo mo go temokerasi
Tshekatsheko ya se se tlhophilweng
Bangwe ba bona ba na le didiba , mme mo go tse dingwe , beng ba tsona ba jetse merogo le ditlhare tsa maungo .
Mefuta ya mmopa ga e thatafale jaaka mebu ya mefuta ya motlhaba .
Bantshadikuno ba rona ke gouta - ba dira ka thata , ba rwala mathata go ntsha dijo le go tlamela batho ba Aforikaborwa ka diphatlhatiro ( mmereko ) .
Monontsha wa moeledi o ka dirisiwa ka didiriswa tse di kgonwang go beiwa mo terekereng kgotsa mo go tse di jwalang kgotsa go tshwana ka bobedi .
10.2 Leloko le le emengf kopano ka lefoko le tshwaenetse go lebisa puo ya lone go Modulasetulo wa kopano eo ;
Malwetse mangwe a teng ka gale fela ga a kgone go tswelela ka gore le le lengwe kgotsa go feta la matlhakore a khutlotharo ga le yo .
Go mela ga korong go ema ka botsididi bo bo leng didikerii C di le 0 .
3 . Motsamaisi wa CBP o tshwanetse a tlhagisa dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka boleng mo komititsamaiso ya IDP go kgontsha papiso magareng ga boleng jwa merero ya IDP le jwa dipoelo tsa woto .
Dintlha tse dingwe tse di ka tlhotlheletsang maemo a ph mo mmung ke : go na ga pula go feta , go tsaya kumo go feta , mofuta wa mebu , go se dirise monotsha jaaka go tshwanetse , le mofuta wa dijwalwa tse di jwalwang .
Gantsi go na le bosalela , bo mmuso o lekang go bo fokotsa , ba go naya dikano tsa bomong tsa dikgaolo tsa naga go ditlhopha kgotsa motho a le mongwe .
Khomišene e ne ya rerisana thata le baagi ka leano le le sisintsweng le .
Go tshwanetse ga tlhongwa le go tsenngwa tirisong tsamaiso ya tlhaeletsano mo ditiragalong tse dikgolo go akaretsa maano a mangwe kwa tsamaiso ya radio e e leng teng e ka se kgoneng go tlamela ka tlhaeletsano e e lekaneng .
Gape ke rua dikgomo , dipitse , dipodi , dinku le dikgogo .
18 . Go tlosa taelo e e letlang Leloko le le tlogelang Tiro go fudusetsa madi a gagwe a ditshiamelo kwa letloleng la provident la tshireletso ka gonne Letlole le lejwa e le letlole la phenšene go ya ka serapa ( a ) sa Molao wa Lekgetho la Lotseno , mme madi a ditshiamelo a ka nna a fudusediwa fela kwa letloleng la phenšene la tshireletso .
Kopo ya PAIA e tshwanetse go direlwa mo foromong e e siameng ( Foromo A ya ditlamo tsa puso , Foromo C ya ditlamo tsa Poraefete ) , mme e romelwe go Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa go Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo sa puso kgotsa sa poraefete .
Ditheo tsa pusoselegae di na le tiro ya botamaisi , ka mokgwa wa botamaisi o o tlhophilweng ( go akaretsa meyaramogolo le botsamaisi botlhe ) , le tiro ya peomolao ka dikhansele .
Dintlha tse dingwe tse di rileng tsa togamaano . . .
Fa Dikomiti tsa Woto di na le seabe mo go swetseng gore mmasepala o ka dirisa bokae mo dipojekeng tse dife , se se tlaa raya gore woto e ka bona dipoelo ka tlhamalalo .
Popego ya setlhopha
Tse ke dintlha tse o tla di ithutang kwa katisetsokamogelo mo tirong :
DITHEO :
Ba itlhotlhorile sekgobo sa go nna ba ikaegile ka sengwe mme ba aga setšhaba se sešwa .
Ka ntlha ya go tura go ngata disalela balemirui ba bantsi ba tlhopha go suga mmu go tsenelela pele ga nako ya go jwala .
Morago ga 1994 , Lefapha la Merero ya Mafatshe le le neng le sa tswa go tlhomiwa le ne la semelela go tsena mo lenaneong la kabo ya lefatshe go ya ka mananeo a a farologaneng .
" Ee , e ne e le mosola thata gonne ke ithutile go feta ka moo ke neng ke solofetse .
O tlaa tlotlwa ka gore o lekile go nna motho yo a nang botho .
Ke nnete fa go twe ga o kgone go laola fa o se na tshedimosetso ya kitso .
Mekgatlho e mengwe
Go na le diponagalo tse dingwe mo baaging ba rona ba segompieno , tse di tlholang maemo a mo go ona bana ba tlamegang go thulana le dikgwetlho tsa segolo .
kokoanya le go kopanya tshedimosetso ya tiro ya togamaano le thulaganyo
Baeteledipele ba ba jalo ba tsieditse baagi ba bona mme ba dirile se ka boikgogomosi , megagaru le " go tshwakgolwa ke maemo " .
Phitlhelelo ya dikabo le kemonokeng ya puso .
( b ) ngwaga mongwe le mongwe morago ga foo , a neele Palamente diripoto tseo .
Dikomiti tsa diwoto ke kanale ya botsayakarolo jwa baagi mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso .
Thekiso ya kumo , tšhelete e e dirisiwang go tsamaisa polase , go reka didiriswa , go duela melato , go amogela dituelo , lenanethoto , pego ya phokotso , teketekanyo ya kadimo ya madi le kitso ya koketso ya tlhotlhwa ke tsone dintlha tse di bonalang ka go dirisa pego ya ditšhelete .
Dikopo tsa Lekgotla tsa Tumelelo ya go Aga Ditsela mo Setsheng sa Telkom / ya go Tsena mo Setsheng sa Bone
Go bona mmu o o kadirisiwang
A pegelo - maeto / dipitso
( i ) batsayakarolo ba ba tshwanetseng , ba ba welang ka fa tlase ga tikologo e a nang le dithata mo go yona ; le
Mo athikeleng e , Mphahlele , radithuto , o bua gore : " Fa re bua ka ga ' go tsena sekolo ' re raya thulaganyo ya go tsena le go fetsa sekolo .
Ke efe e e ka letang lebakanyana ?
Kwa mafelelong a mangwe , go na le balemirui ' ba ba simololang ' ba ba sa tlhola ' ba simolola ' - ke balemirui ba Nako e Ntshwa .
Khoso ya Thulaganyo ya Polase le Tshekatsheko ya Metswedithuso
14 . TSHIMOLOGO YA THULAGANYO , GO TSENNGWA TIRISONG GA YONE LE MATSWELA A YONE
Batswelwamosola ba ne ba na le maitemogelo a temothuo le tsamaiso e nnye kgotsa e se yo gotlhelele ;
Bokana ba pula e e neleng ka kgwedi bo ka supiwa mo kerafong mo go ka tokafatsang go bona mekgwa ya phetogo e e rileng .
" Morwalo wa go tlamagana o ntse ka nako tsotlhe o le mo godimo ga magetla a moAfrikan ka ntlha ya fa a ne ba tshwanetse go falola tlhabologo e e mafega ya go itshiamisa ka namana. "
Go wediwa ga seelo go tla oketsa boleng go batho ba ba batlang go tlhabolola tsela ya tiro e e rupeletsweng mo pusoselegaeng le tsamaiso .
Dikgomo tsa dikgwedi tse 6 - dingwaga tse pedi
Itse mefero ya gago
Thapo ya botlhe e tshwanetse go atoloswa go tlamelana ka tiro go bao ba sa thapiwang , mme go tsepilwe baša le basadi .
( b ) go laela ngwana gore fa a sa latele taelo ya katlholo , go ka dira gore ngwana a tlisiwe gape fa pele ga kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore go tle go dirwe dipatlisiso go ya ka molawana wa 79
Mo dingwageng tse tharo tse di tlang , Setheo sa Tshireletso ya Loago sa Aforikaborwa ( SASSA ) , se tla tswelela go oketsa mafelo a dithebolelo tsa loago .
Setlhophathutano se kopana gangwe fela ka kgwedi go buisanela mathata le gore ba ka dirisa jang metswedithuso e e lekanyeditsweng ya bona .
Diporofete : go kgaoganyediwa diporofete tsa khamphani :
16.7.4 o tla gana tshitshinyo epe , kakantsho kgotsa potso e e sa tshegediwa ka tshwanelo ke motho wa bobedi ;
Setifikeiti sa kwadiso se tshwanetse go supa gore Molaodi o kgotsofetse gore kgwebo ya motho yo ke ya bolemirui fela mme o dumetse gore kumo e e supilweng fa godimo fa e ka rekisiwa ka tlhotlhwa ya nnoto .
Ke eng se se tshwanetseng go dirwa ?
Bontsi jwa lefatshe le le lengwang ke bantshadikuno ba ba tlhabologang ga le na dikunturu tse di rulagantsweng le go lekana sentle le meselemetsi e e jetsweng bojang .
botshwanaesi jwa kitso nngwe le nngwe kgotsa sedirisiwa se se tlametsweng ;
Go tsamaelana le mokgwa ka bophara mo lefatsheng wa go dirisa bolemirui ka go tlhokomela tlelaemete .
Ke kgwebo ya gago mme ke wena yo o tla swetsang gore poelo e tla dirisiwa jang .
( e ) go netefatsa gore tshedimosetso yotlhe e e leng teng mabapi le ngwana , maemo a gagwe le tlolo-molao , di a akanngwa gore go dirwe tshweetso ya phaposo ya kgetse mo tshekong le go bewa ga ngwana mo lefelong le le rileng ;
POROGERAMO E DIRA JANG ?
Ke eng se mogakolodi a tshwanetseng go se dira ?
Monongwaga o jetse diheketara tse 100 tsa mmidi le tse 100 tsa sonobolomo .
Grain SA e dira ka Ditlhophatiro tse di kgethegileng
Go jwalwa mofuta ofe wa dimedi mo tikologong ya polase e , e bile boteng jwa mmu bo kana kang mo polaseng ?
Bolemirui bo a re nolofatsa e bile re lemoga go lebogela tse re nang tsona - bontsi bo kwa ntle ga se wena o ka se kgonang .
Tlhabololo ya montshakuno go nna mo seemong sa bogwebi se se feleletseng go tsaya nako e telele , ka jalo ke peeletso e e boitshegang - ga go a tshwanela go senya madi a otlhe a fela mo mothong yo o sa tlhoafalang ka temothuo .
Batho ka kakaretso ba leba batlhalefi jaaka batho fela ba ba sireletsegileng , ba le botlhokwa , ba tsaya botlhale jwa bona go tswa mo matsapeng a go ithuta dikwalo ga bona , e seng go tswa mo ditiragalong tsa nnete tsa botshelo .
Mekgwa ya pitse le ya mopalami e tshwanetse go tsamaelana go nna bongwe bo bo ka kgonang go fenya .
go netefatsa
GONA phitlhelelo e dirilwe
Rusu e setlha kgotsa e e metšhala
Merafe ya setso ya Afrikan e dumela mo go arolelaneng le go tlhokomelana ; ba a thusana mo metlheng ya mathata ; ba tlhokomela balwetse , bagodi , ba ba nang le bogole jwa mmele le jwa tlhaloganyo .
Ngwaga
Disupetso tsa fokotso .
Bokgoni ba tlhaeletsano bo ka tokafatsa tsela eo ditokololo tsa Komiti ya Woto di dirang le bakhanselara , baofisiri ba mmasepala le ka bobona .
Duela dikoloto tsa gago ka khomphuthara ( mme o tlhophe go amogela ditshupatlotlo ka imeile ) boemong jwa go tsena mo koloing mme o kganna go ya dikantorong tsa mmasepala .
Go tlhaloganya modiko wa metsi
O nyetse Evelyn mme ba tshegofaditswe ka bana ba le barataro , basimane ba babedi le basetsana ba bane .
DiKPI tse di latelang di tshwanelwa ke go nna karolo ya mmasepala mongwe le mongwe go fitlha kwa gorieg di ka dirisiwa le mo mmasepaleng oo .
Batla rekoto ya tirelothulo ya terekere .
Ke rata bolemirui ka gore ke kgona go bona madi go tsweng mo bolemiruing go kgona go naya ba lelapa la me dijo .
Thempereitšha e e kwa tlase e peo ya mmidi e tla simololang go mela ke 10°C mme thempereitšha e e siameng tota ke 16°C go ya 18°C .
Rotloetsa botsayakarolo jwa baagi ka mokgwa wa dipuisano tsa morafe ka ditsela tse di maleba le maano a go rarabolola mathata .
( b ) Go tshwanetse ga newa aterese le / kgotsa nomore ya fekese mo Repaboleking e tshedimosetso e tshwanetseng go romelwa kwa go yone .
( b ) mmatlisisi wa mabaka le tshedimosetso
Jaaka go umakilwe pelenyana , tlhabololo ya montshakuno ga se tiro e e bonako le botlhofo - e akaretsa batho ba ba farologaneng ba le bantsi , mefamatiro e e farologaneng e le mentsi le nako e ntsintsi .
Ke nako ya go kotula maduo a setlha se se fetileng .
Ke a lemoga gore ka nako ya patlisiso , go tla kokoanngwa tshedimosetso ya me ya poraefete malebana le bong jwa me , dingwaga le gore ke na le HIV mmogo le hisetori ya go okelwa malwetse le gore pego epe ya patlisiso ga e kitla e senola dintlha dipe tse di tla dirang gore ke tlhaolwe ka leina .
Tlhamoleano ya thekiso e tshwanetse go dirwa mmogo le tlhamoleano ya tiragatso ya ntshodikuno .
Go botlhokwa go ela tlhoko gore Seesemane , e re ka e le puo e e dirisiwang fa go berekwa ka ditšhelete , e tla dirisiwa mo diporofenseng tsotlhe .
Tshutiso e e Lekalekanang ya Kabo
Tse dingwe tse e leng dibakwa ga di ka ke tsa fetogela go maitlhomo , tsona di ne di ka nna maparego kgotsa matshosetsi mo porojekeng e e tshwanetseng ya dirwa .
Go tshwaraganya foromo ya kopo ( Foromo C ya PAIA ) le mmanuale le go dira gore diforomo tsa kopo di kgone go bonwa mo webosaeteng le kwa dikagong tsa khamphani yotlhe .
Khemera ya dijitale , go diriswa ke mankge wa CBP mo ditshwantshong
Se , se tswelela go feta go bouta mo ditlhophong .
Mefutapeo e e farologaneng ya motlho e tlhamilwe go dirisiwa mo meselemetsing ( NK37 ) , dillonong , mabala a kolofo le mabala a metshameko .
Sekolo se a neng a ruta mo go sona le sona se mo motseng , mme o ne a kgona go dira temothuo morago ga sekolo le ka malatsi a boikhutso fa dikolo di tswetswe .
Karolo 2 ya kgannyana e e a latela .
Kagelelo
A gongwe le ne le ka dirisiwa botoka mme ke eng se se thibelang go le dirisa ka botlalo ?
Fa a sena go falola mophato wa lesome , le lokwalo lwa borutabana , a simolola botshelo jwa go dira e le tlelereke mo diofising tsa Ezenzeleni Blind Institute mo Roodepoort .
Tlhaolele / Go tlhaolwa ka ntlha ya bong
Namane e e ka rekisiwa fa e alositswe go kgonisa kgomo go ikemisa go kgona go tsala namane gape ka ngwaga e e latelang .
Lefapha la Temothuo - go jala ditekelelo le go tshwara dikhosokatiso ;
Kaelo ya kgato ka kgato ya tsela ya go dirisa PAIA go kopa go newa tshedimosetso
( c ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a katlaatlelo loago le tshwanetse gore-
Setshwantsha sa 1 : Tshenyego go makape ka ntlha ya Serurubele sa Plutella xylostella .
Pego ka maitemogelo a kwa tirong
Ditlhokego tsa dithulaganyo
Setlhophathutano se kopana ga kae ?
Lotseno lwa polase lo lo fokotsegileng .
Bangwe ba ka bo ba itlhophetse go tsepamisa mogopolo mo mekgwatirisong ya ntshokuno e e farologaneng ka maikaelelo a go oketsa bontshakuno fela ba tshola ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di le kwa tlase .
Fa di se teng lekalekantsha pharologanyo .
Dikhoso tseo ke tse di latelang :
Dikopano tsa dikgaolo tsa basekiseki ba Grain SA , Matsatsi a Balemirui , le thuso mo polaseng ya balemirui ba bangwe ba ba nketelang go nthusitse go fokotsa diphoso .
Selo sa ntlha se batlhankedi ba tshwanetseng go se tsaya tsia fa ba amogela kopo ke mofuta wa tiro o o tshitshinngwang , mme ka jalo le mofuta wa tetlelelo o o tlhokegang .
Ditono tse 1 000 : Tikwe Farming ( Hoopstad ) o amogetswe mo mokgatlhong wa ditono tse 1 000 mme o ne a emeletswe ke Solomon Ncholu , Lukas Skei le Andries Mosoeu .
Go botlhokwa go elatlhoko gore Thema o ne a sa reye gore bakwadi ba tlhome matlho fela mo baeteledipeleng , o raya le mo baaging .
Lenaneo la ditiro le supa :
Fa go sa fitlhelelwe palopalo ya dimela e e eletsegang gona kgonego ya thobo e tlaa amega bosula ( ka bokhutshwane , ga go kitla go nna le dimela tse di lekaneng go ntsha boleng jwa dithoro jo bo eletsegang ) .
Fano Mphahlele o kaya gore mo mabakeng a mangwe , thuto e dirisetswa go dira ditlhabano , mme seno se ikgatholosa ' maikarabelo a setho a a rutang ka ga boitsheko jwa botshelo ' .
Omnia - go nna le seabe mo Malatsing a Balemirui ;
Motswasetlhabelo a ka bua ka ga kgetse le mmueledi yo a mo itlhophetseng .
Pampiri e Tshweu ( molaokakangwa ) ka Pusoselegae ( 1998 )
3.4.2 Go phatlhalatsiwa ga Komiti ya Woto
Diforamo tse di neelalana ka ditšhono mo Dikomiting tsa woto gore di emele dikgatlhegelo tsa dikgaolotlhopho tsa tsona , le go tlamela ditheo tse di tlaa rotloetsang dipuisano , ditherisano le go tsaya ditshwetso magareng ga baagi le mmasepala .
Fa o maramarile , o leka go dira dilo tse o sa tshwanang go di dira mme gantsi di kotsi .
Tlatsa fomo ya UI-19 jaaka go tlhalositswe fa godimo fa .
Mmu wa maemo a pH a a kwa tlase o ka kgona go tshwara sebolayamefero gore se se nne teng go tseiwa ke mefero .
Dikgono tsa matlole kgotsa dingwe fela tsa batho ba le babedi kgotsa go feta , di kopanngwa mo semphatong .
Setlhophathutano sa Uphuzane .
Batsayakarolo ba araba dipotso tse di ka fa tlase go ya ka ditlhopha tsa batho ba le bararo , lobaka lwa metsotso e se kae
Go Katiso Badiri
Ka go nna ntlha nngwe ya go laola o tshwanetse go nnetefatsa gore go diragetse eng mo polaseng ka tekanyetso .
( 4 ) E tlaa bebofatsa botsayakarolo jwa setšhaba mo thulaganyong ya tlhabololo , tshekatsheko le tsamaiso ya tsenyotirisong ya Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo ya mmasepala .
Dintlhana tse tsa tshenyegelo ga di fetoge le dipholo mme ka jalo ga di tlhotlhelediwe ke phetogo mo ntshodikunong mo pakakhutshwaneng .
Go na le dikgang tse dintsi tse di tlhomolang pelo tse di bolelwang ka ditšhefu tse di lwadisitseng kgotsa tse di bolaileng batho .
Go ntse fela jalo le ka dijalo tsa gago , ntshokuno ya mašwi , ntshokuno ya boboa , kelokgolo ya dikokwana tsa nama le tse dingwe .
NTLHA TLHALOSO TSEBE 1 .
Kgaolo ya bo 4 : Letlhomeso la peomolao la seabe sa setšhaba
Kgono ya maemo a mmu e a fokotsega ;
Fa setšhaba se supilwe go ka nna thata go netefatsa boammaruri jwa batshodi ba ba kitso .
Ga go diphitlhelelo tse di dirilweng kgatlhanong le Tona Shabangu .
Tlhabololo ya Ditirelo
palo ya batho ba b tswang mo ditlhopheng tse di ikaeletsweng tsa thapo ka tekatekano ba ba thapilweng mo magatong a mararo a a kwa godimo a botsamaisi go tsamaelana le lenaneo le le amogetsweng la mmasepala la go thapa ka tekatekano
Bokana bo bo itsewe e le Bokanatsalotota ba go adima madi .
Go dira mafelo a baipei go nna a semmuso
Monica o tsenetse dikhosokatsio tsa Grain SA tse di latelang : Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mmidi gammogo le Khoso e e tsweleletseng ya Ntshokuno ya mmidi .
Dibolayamefero di ka tlhaloswa e bile di ka kopantshwa ka ntlha ya ka mokgwa o di dirang ka teng , tiriso , losika la khemikale , jaaka khemikale e dira mo dimeleng kgotsa mofuta wa dimela kgotsa mefero e e laolang .
Buisanang ka magato a tsamaiso ya tiragatso .
Ke mogopolo o o siameng go ipaakanyela setlha sa go jwala pele ga nako .
Apothecia e e tlhogang mo sclerotia e e leng fa fatshe mo mmung . ( Photo : FJ Kloppers Pannar Seed )
Tlhotlhwa ya morokotso wa botsayakarolo e lekanyediwa letsatsi le letsatsi .
( 2 ) Lefelo le le tlhophilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , le tshwanetse go siamela go se kgorelediwe .
Ke mang yo o tla katisang mokgweetsi mabapi le tiriso ya terekere jaaka e laelwa mo kaeding ya mokgweetsi ?
Kemiso Bosenyi ya SAPS
Go tsaya teko go botlhokwa thata go bona tsenekegi e ka bonako le go e laola .
Ba bantsi ba ne ba bolela ka koketso e e makatswang ya bokana ba kumo e ba e boneng fela ka gore ba ne ba amogetse kitso e e tlhamaletseng ya go kgona ya tikologo ya bona mme ba rutilwe gape ka dintlha tsa botlhokwa ba go laola mefero , ba boitekanelo ba mmu le ba go tlhopha peo e e tshwanetseng .
Kgedi ya Sedimonthole ke nako ya boitumelo fa dikolo le diyunibesiti di tswala e bile batho ba bantsi ba tsaya nako ya boikhutso ya bona ka nako e .
Letlotiriso le le anameng la mekgatlho ya semmuso le eo e seng ya semmuso ya metshameko e ka rotloediwa go rulaganya ditiragalo tse .
Nyalantsho ya didiriso tse di teng
Lefatshe la bolemirui ( lefatshe lotlhe ) le na le kgonego ya go medisa sengwe - bokana bo o ka bo bonang go tsweng mo lefatsheng le e leng la gago go le dirisa bo itshegetsa le boteng ba mmu le bokana ba pula e e nang mme gape le KITSO , KGONO le BOIKANO ba motho yo a dirisang lefatshe leo .
Go fetola maemo a , re sisinya tlhagiso e e maphatamantsi .
Botokololo jwa setlhopha
Kgato e e latelang ke go netefatsa gore maemo a bosa a siamentse go jwala sentle .
Ka 1963 o ne a ya go dira kwa Lichtenburg a nna mmetli wa legong , koo a dirileng dingwaga tse 17 .
Masimo otlhelele a nyeleditswe gotlhelele ke bolwetse jo .
Fela jaaka fa baithuti ba , ba 1988 ba ka bo ba fapositswe go ka supiwa ka menwana , Mphahlele o tsenelela puso ya 1988 - ka bonako fela o dira kgang go nna ya gagwe ka namama .
Mekgwa ya go tsaya dikao tse di rileng mo polaseng
Nako e ke yona tota nako e e siameng go tsamaya mo masimong a gago go bona gore ke mefero efe e e tlhogang moo - mefero e e leng foo jaanong jaana e tlaa bo e le teng le ngwaga o o tlang ( le ngwaga morago ga yona fa o sa tsee dikgato tse di gagametseng go e laola ) .
Inšorense ke go sireletsa molemirui go ditshenyego tsa tlholego ka di le golo go feta rona botlhe .
Seabe sa setšhaba se amogelwa jaaka tshwanelo e e botlhokwa ya batho botlhe go nna le seabe mo mokgweng wa taolo
Basadi ba na le go nna le kgaphelwa kwa thoko fa ba bapisiwa le banna go ya ka phitlhelelo ya bona go le taolo ya bokgoni jwa go ntsha dikuno , le ka katlatleloloago ya bona ka kakaretso , dipharologano tsa bong di ka , le fa go ntse jalo , baka gore banna ba nne le go kgaphelwa kwa thoko mo ditšhabeng tse dingwe , le fa gajaana , mo dikarolong di le dintsi tsa lefatshe , e le basadi botlhe ba e leng batswa setlhabelo ba tlhophololo .
Gopola : Šedulo ya tiro e tshwanetse ya bonwa e le tokomana e e ka fetolwang fa mabaka a mašwa a runya .
5.19.4 mafapha a kgwebo a tsweletsa pele ditshwanelo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( i ) mabapi le mabaka otlhe a a leng botlhokwa kgotsa bonako go ka neelana ka ona gore go fitlhelelwe maikaelelo a Molao ono , go akaretsa phaposo ya kgetse mo tshekong , bonnye jwa selekanyo se se dirisiwang fao le mabaka a a tshwanetseng go akangwa fa go tlhophiwa mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong , mme segolobogolo tse di latelang :
Fa o tsaya dithemphereitšha tse di gona tsia melawanatheo ke :
Ngwaga mongwe le mongwe wa ESOP , Letlole le tla dira lenaane la bathapiwa botlhe ba RBP ka Mopitlwe 31 .
Semela sotlhe , mme tota peo ya teng ke tšhefi .
MaAfrikan a pele a ne a rulaganya ubuntu kgotsa gona go nna le botho .
E tshwarwa gangwe ka ngwaga mme boikaelelo jwa yone jo bogolo ke go sekaseka ditiro tsa Kgotla tsa ngwaga o o fetileng le go sekaseka dipego le ditekanyetsokabo le go dira sepe fela le sengwe le sengwe se se amanang le Kopano-Kakaretso ya Ngwaga .
" Go tlhoka botshepegi ba borutegi ke go ipolaya "
Fekese 031 304 7323
Matlole
Leka go supa maikutlo a mangwe a o nang le ona , a ke a letshogo kgotsa a go tlalelwa .
Dibuka tse di bua ka kelotlhoko ka ga maatla a go tseelwa ga sepolitiki , boagi le setso ga Bantsho mo Aforikaborwa .
Steven Bantu Biko o netefatsa kakanyo ya ga Mphahlele , jaaka e kwadilwe mo bukeng ya gagwe I Write What I Like , fa a bolela gore , fa ba gana tsela ya botshelo ya Bophirima , Black Consciousness Movement o ne wa nna kgatlhanong le bobona ba Bophirima jo bo bayang kwa pele dipoelo go feta batho .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa rata go nna le tshilo e e leng ya me mme le go thusa balemirui ba bangwe go sila mmidi wa bone .
Ke kuranta efe e o akanyang gore e tshwanela thata ?
Sekao , ke fa re akanya ka go atologa ga lefatshe , re bo re akanya gape ka gore polanete ya rona e ka nna yona fela e e nang le maemo a a siametseng botshelo jaaka re itse .
Molemirui mongwe le mongwe yo a neng a batla go nna mongwe wa tiro o ne a kopiwa go duela R1 500 ka heketara mme madi a a duetswe go lokelwa mo tshupatlotlong kwa bankeng ( kwa Standard Bank Third Party Fund Administration Account e e laolwang ke Grain SA ) .
3.7 Go tlhoma maloko a Kgotla ya Setso go ya ka ditaelo tse di maleba tsa Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi .
batho ba le 10 ba ba tlhophilweng ba tshwanetse go emela dikgatlhego tse di farologaneng mo wotong le go nna le kemedi e e siameng ya basadi .
Mefuta e mebedi e e dirisiwang mo SAFEX ke go tlhopha go baya le go tlhopha go bitsa .
Semela sa mmidi se na le thulaganyo ya medimotlang mme mo godimo ga moo , fa semela se ntse se golela kwa godimo le go fitlhelela kgato ya go ntsha lefetlho meditshegetso e mengwe e e mela go tshegetsa semela se tsepame .
Se se ka akaretsa babatlisisi ba ba amegang mo utulolong ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya setso go di dirisetsa kgwebo ; bao ba ba dirang patlisiso kwa ntle ga kopo ya kgwebo , ditlamo tse di gwebang kgotsa tse di fetolang didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa ditheo tse di leng mo mananeng a patlisiso ka ditshedi .
Motsotswana mongwe le mongwe o fetelela go bosakhutleng...Ga go na ope yo a ka emisang nako .
17.3.6 Go patelela kgotsa go leka go patelela Maloko ka go a tshosetsa go tsaya karolo mo tirong epe kgatlhanong le thato ya bone ;
Dimakhete di bokgakala bo bokana kang go tsweng fa wena o le teng ?
Bana ga ba a tshwanela go tshameka ka mokgwaro .
MEC Mokhuduthamaga ( wa Porofense )
TIRISO E E SA SIAMANG YA MEBARAKA
Go tlhama le go baakanyetsa bokamoso
Triso ya mefuta e ya mmidi e ne e le 100% mo ditikologong tse dingwe .
Fela jaaka fa bokoloniale bo ne bo goroga mo Aforika , bana ba Aforika wa pele ga kemonosi ba ne ba iphitlhela ba meditswe ke dikakanyo tsa setso tsa dikokomane tsa maYuropa .
go tlhagisa tshwetso e e kwadilweng e e tiisang gore motho yoo o dumeletswe go tsena mo tumalanong mo boemong jwa setšhaba , le gore setšhaba se na le kitso e e feletseng ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi le gore se dumela go tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola .
Dibontshi tsa dipoelo di lekanyetsa ' se se tswileng mo porojekeng ' .
( c ) tsaya dikgato tse di tlhokagalang go tlhotlhomisa bonnete jwa setatamente sengwe le sengwe le go siama ga sengwe le sengwe se se builweng .
Dijalo tse dingwe tse di ka tlhaselegang , di tshwaediwa ka " ascospores " mo dikarolong tsa semela tse di ka fa godimo .
Re ikemiseditse go tlhoma ditiro tse di tswelelang go batho ba rona , " a rialo fa a ala Puo ya Maemo a Porofense .
Bokwaledi ba Baagi ba Sepodisi bo bona thomo ya bona go tswa mo Molaotheong wa Rephaboliki ya Aforikaborwa .
Ka bomadimabe ga go na polase e e ka rekisiwang ka R15 000 , ka jalo batho ba ba neng ba batla go reka polase ba ne ba tshwanela go ipopa ditlhopha mme ba reke polase mmogo .
Dinaga tse dingwe tsa Aforika ga di a tshola fela batho ba rona , ba tlametse gape le ka metswedithuso e bile ba bangwe ba duetse tlhwatlhwa e kgolo mo bangwe ba bona ba neng ba latlhegelwa ke baagi ba bona fa ba ne ba thusa gore Aforikaborwa e fitlhelele temokerasi .
O netefaleditse baemedi gore tlhabololo ya mafelomagae le ntšhwafatso ya thuolefatshe ke dikgaolo tsa ditlapele tsa maikemisetso a puso le gore tshireletsego ya dijo le tlholo ya ditiro ke dintlha tsa tsepamisokgopolo .
Mogatso o tla gae mme o go bolelela gore tsala ya gagwe o ithaopile go rekisa merogo ya gago kwa teropong e kgolwane .
Sesupetso se se rileng go lemoga koloi ; le
Lebelela dintlha mo Karolong ya A. 1.1 go etelela pele batsayakarolo mo setlhogong sa botsayakarolo jwa setšhaba .
Ke tshwanelo le tsholofelo e e mo molaong ya moagi mongwe le mongwe .
Dikgomo - mašwi , nama kgotsa mesolamebedi ;
Thulaganyo ya CBP mo mafelong otlhe a dimmasepala e tshwanetse ya tlhagelela sentle pele ga magato a ntlha mo lenaneong la IDP le dithulaganyo tsa tshekatsheko .
Mo dikgaolong tsa rona tsa kwa magaeng tse dintsi , bojang bo setse bo fedile mme go setse go se na dijo fa re ntse re tsena mo nakong ya mariga .
Kwa nageng ya boditšhaba e mo go yone e neng e le motshediswamelelwane mongwe fela , motswantle , yo o se nang dithata le ditshwanelo dipe tsa moagi yo o bonetsweng mo Fora ka tlhago , Sekoto o ne a tlhagisa karolo ya gagwe e e botlhokwa ka botaki .
Batho ba ba kopang didirisiwa kgotsa tshedimosetso ba solofelwa go senola ka botlalo tiriso e e ikaeletsweng ya sedirisiwa , le mokgwa wa kgobokanyo , gore motlamedi wa sedirisiwa kgotsa wa kitso a kgone go dira tshwetso e e bontshang kutlwisiso ka ga gore a ka tlamela phitlhelelo kgotsa jang .
Mothamo wa setsha o tswelelela go rwala go feta
Gape kitsiso e tshwanetse go itsise mokopatshedimosetso gore o na le tshwanelo ya go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo le kwa kgotlatshekelong kgatlhanong le tuediso ya go newa rekoto kgotsa kgatlhanong le sebopego se rekoto e tla ntshiwang e le ka sone .
Kwa mmasepaleng wa selegae wa Mbhashe , sekao , bontsi jwa maloko a dikomiti tsa diwoto a kaile gore nako fela e ba utlwileng ka yona ka ga tekanyetsokabo ya mmasepala e ne e le kwa kopanong kwa meyara a neng a tlhagisa tekanyetsokabo ya kakangwa .
Mefutafuta ya disoya e , e isitswe kwa mafatsheng a Bophirima mme ke yona e e leng teng gompieno go nna mefuta e e fetotsweng e e dirisiwang teng .
Ka 1991 o ne a boela gae go dira temothuo .
Ga go botlhale go akanya go rekisa ntlo fa o tlhoka madi ka bonako kgotsa o na le tiro e kgolo jaaka lenyalo .
TLHAGISO YA DITENG
A lenaneo le thusitse go phitlhelelo ya tekatekano ya bong ?
Morago ga go amogela Taelo ya Magareng kgotsa ya Bofelo ya Kgotla , tokololo e tshwanetse go e gorosa ntle le tshenyo ya nako ka gonne e tlama motsibogi morago ga gore e goroswe kwa go ene le gore a e saenele .
Fa go jwetswe go tlhokiwa monontsha o o tshwanetseng .
Disenyi gagolo ke tlhaselo go disoya ka gore di ka nna le kgona ya go supa kgono ya go fenya bolaodi ka dikhemikale .
Mokgwa wa IDP o neelana ka tetla ya go tsaya karolo jaaka karolo ya tsamaiso ya togamaano ka mafapha a a rileng .
" Go fitlhelela mhama o o tshwaraganeng o o tsweletseng pele , re tshwanetse go tsepamisa kgopolo mo tlhabololong ya motho .
Sete ya bobedi ya " dibaka " ke " dibaka tse di tumileng " , e e kayang patlelo e batho ba kopanang ka bobona mo go yona - e ka nna ka tshwaragano kgotsa ka go ngongorega ka ga dipholisi tsa puso kgotsa ka tiragatso ya yona , kgotsa fela go buisana le puso ka ga dintlha tse di sa neelwang mo " dibakeng tse di neetsweng " .
Fa re ikgolaganya le wena ga re tle go tlotla le wena ka tshedimosetso epe e e leng ka ga gago kgotsa ka ga go nna le seabe ga gago mo patlisisong le mongwe o sele kwantle ga gago .
Tlogela mongwe fa gae go ka naya batho tshedimosetso ka molelo .
4 . Tshiamelo ya Moadimi ya go se dire tuelo
Lelapa la gago le ja mengwe ya merogo mme e e salang o e rekisa kwa mmarakeng mme se , se go neela madinyana go a dirisa .
Itshimololelo e botlhokwa go dira gore naga ya lotseno lwa magareng e tlhabologe .
Ditshenyegelo tse di tsepameng - dilaesense tsa dikoloi , dituelo tsa badiri ba leruri , ditshenyegelo tsa kwelotlase le inšorense .
1 . Kwala lenaane la dikarolo di le tharo tse di agang ' thulaganyo ya tsereganyo ' ya porojeke .
31 Diphalane
Fa o tshwaragane le go roba dijalo , mme wa bo o itemogela pheilo ya semotšhine , paakanyo ya sediriso kgotsa terekere , e tlaa tsewa jaaka tiro ya botlhokwa jo bo kwa godimo / potlako e e kwa godimo - botlapele jo bo kwa godimo .
Ba tsaya karolo e le dikarolo tsa ditlhopha tse di dirang mo malatsing a 4 le 5 a togamaano le mo leanong la tsenyotirisong .
Go tsweng kgwedi ya Phukwi go ya kgweding ya Lwetse re tshwanetse go nna le tlhokomelo mme re tlhole re lebelela dijwalwa go bona mathata a ditshenekegi le malwetse .
Fa o dumalana go nna le seabe mo patlisisong eno , santlha re tla go botsa dipotso go bona gore a o tshwanelegela go nna le seabe mo patlisisong eno .
KITSISO YA PITSO
1 Ferikgong-1 Moranang
DIREKOTO TSA DITŠHELETE
Lotseno lo tswa mo morokotsong o sekema se o boneng ka go adimisana ka madi go batlhabolodi ba thoto .
Dikhansele di tlhoka go netefatsa tshedimosetso e e rulaganeng go tswa mo khanseleng go ya kwa komiting ya woto , gape mo go netefatseng gore metsotso ya khansele e romelwa kwa dikomiti tsa diwoto .
Puso gankitla e dira fela mo boemong jwa batho- e tshwanetse go dira le batho , e dire mmogo le mekgatlo e mengwe go neelana ka ditšhono tsa go tsweletsa baagi botlhe .
Boteng bo re jwalang ke sengwe se re ka se kgonang mme go botlhokwa gore peo ya mmidi e lokelwe ka mokwa o go nang kgomagano le mmu sentle .
Bogolo e ka tsewa jaaka palo ya ditiragalo tse di dikologang mo ditikong tse di se nang bokhutlo , go se tiragalo e e ipoeletsang .
Karolo e e latelang e tlhagisa dikgolaganyo tse pedi tse ka :
70% ya se ba se buang le go se kwala
Dikonteraka
Tsadiso ya maitirelo le go jala ditshedi tsa dimela mo mebarakeng e e kgaolang ditšhese kgotsa ya dikgabiso tsa dimela
Tekanyetso e tlhomamisiwa e le sesupetso ka dintlha tsa madi le matlotlo go ya go maitlhomo a kgwebo ya gago .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Fa o le tokololo ya setlhopha , setlhopha se kwadisitse jaaka setheo sefe sa semolao ?
Molemirui yo o pila o ntse jaaka pitse ya lebelo e e pila
Dilo tse di umakilweng fa godimo ke dilo tsotlhe tse di mo taolong ya gago - o ka dira ditshwetso mme wa tsaya kgato .
Dirisa dintlha tsa khoso go go thusa go tlhalosa kgato nngwe le nngwe ka go kaela ditlhopha go tswa mo Kgatong ya 1 go fitlha go ya 5 .
Terasete ya kgwebo
Mefuta ya dijalo tsa khurumetso
Neela khansele pegelo e e tswang kwa baaging ka ga pegelo ya Morunikakaretso e e ka ga tsamaiso ya matlotlo a mmasepala .
Fa peo e nna le 30% ya metsi , e tla simolola go tlhoga .
Go botlhokwa thata gore balemirui ba rona ba simolole go tlhaloganya bolaodi ba naga .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
8.2 Ditshupo tsa fa motho a batla go bua
LED Randfontein - tshegetso ka Malatsi a Balemirui ;
Basadi ba le bantsi ba dira tiro ya mofuta mang ?
Go baakanya dipegelo ka ga molao
Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa ke go netefatsa gore melao ya ditirelo e a rulaganngwa mo mafelong a bona go bontsha ditlhokego le ditsholofelo tsa baagi ba bona gore ba tle ba kgone go akgolela ba ba ikarabelang mo tirong eo katlego ya yona .
Phokotsego ya palo ya ditshedinnye tsa mmu tse di mosola .
Go botlhokwa go baya leitlho kgatelopele ya porojeke go netefatsa gore e nna mo tseleng le go netefatsa gore ditekeletso le diphetogo di a lemogiwa mme di tsenyeletswa mo tsenyotirisong e e latelang .
Inšorense ya thobo ke selo se se turang mme e ka thusa ka setlha se se sa siamang jaaka tlwaelo .
Tharabololo ya bolemirui o mo togamaanong .
Dintlha tse di leng pila tsa go laola diphatogene mo disonobolomong le disoya ka bobedi ke go tlhopha mefuta e e sa lwadiseweng ke bolwetse bo , tiriso ya mekgwa ya go uma ( thefosano ya dijwalwa ka go dirisa tlhaka le majwang tse di fokotsang bolwetse bo ) mme gape le go se jwale mo tshimong e bolwetse bo leng teng .
Mme puso , go sa fetoge jaaka e kaya , ka gale e na le lefoko la bofelo mo go reng o laola jang .
O tshwanetse go itse gore tanka ya segasetsa sa gao e ka tsaya dilitara tsa metsi tse kana kang mme wa lekalekantsha gore o ya go dirisa ditanka tse di tletseng tse kana kang go fetsa tiro e e rileng .
Mo dintlheng tse dingwe botsayakarolo jwa setšhaba ke selo sa lenaane le le kgethegileng , jaaka thulaganyo e e tumileng ya tekanyetsokabo ya botsayakarolo kwa Porto Alegre , Brazil , e e akaretsang diketekete tsa maloko a baagi ngwaga le ngwaga a a tshegediwang ke setlhopha sa badiri ba mmasepala ba ba ineetseng go tsamaisa thulaganyo
Re ne ra tlhama " Khoso ya Borakonteraka " , e e tsenyeletsang dimojule tse di latelang :
Aroganya batsayakarolo ka ditlhopha
Mogala wa Thuso ya Petelelo wa Tsietso ya Petelelo wa Diura tse 24
Ke batla go romelantle fela sampole ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae .
Tharabololo ya palopalo ya dimela e e bokoa ke eng ?
Bokgonibogolo boo go buiwang ka bona mo dikwalong tsa tlhabololo bo akaretsa :
Go bona tharabololo e e siameng go gaisa tsotlhe , go letlana ka kutlwano .
Tota le mo go leng botlhokwa go Grain SA , ditšhelete tsa dithutiso le tlhabololo go balemirui ba ba simololang .
O tshela nontshogodimo mo dijalong tsa gago , go reng ?
Potso : Ke goreng fa go le mosola go aga porofaele ya woto ?
( 9 ) Tshedimosetso e ngwana a e neileng kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , ga e a tshwanelwa go dirisiwa mo tshekong nngwe le nngwe e e ka ga mabaka a tshwana le ona .
Konkerese ya Lefatshe Lotlhe ya bo 20 ya FIT - Motho fa a bapisiwa le Motšhni ?
Tlamelo : didiriso tsa tiriso e e kwa godimo
Madi a Go Forentšhaesa ( go tlamela ka madi a go reka kgwebo ya go forentšhaesa )
( iii ) go dira kgonagalo le go rotloetsa tiriso ya maitsholo a a tshwanang a a solofetsweng , maemo le ditsamaiso , go netefatsa gore batšhutšhisi botlhe ba kgona go dira ka dikgetse tsa bosiamisi jwa ngwana , ka tsela e e matshwanedi , go dira sentle kwa ntle ga go senya nako le ka kelotlhoko le go tlhaloganya maikutlo a batho ba bangwe .
Melao e e nonofileng ya ditirelo
Sejalo se tshwanela gore se se ka sa nna le mofero mo nakong ya dikgato tse go thibela tatlhegelo ya thobo ya go feta 5% .
Fa , morago ga gore Motlhankedi wa Tshedimosetso a amogele kopo ya go bona rekoto , go bo go bonala gore kopo eno e ne e tshwanetse go dirwa kwa setlamong se sengwe sa puso , Mothankedi wa Tshedimosetso o tla thusa ka thuso e e ntseng jalo e e tlhokegang go kgontsha motho go dira kopo kwa Motlhankeding wa Tshedimosetso wa setlamo sa puso se se tshwanetseng kgotsa o tla romela kopo kwa go Motlhankedi wa Tshedimosetso yo o tshwanetseng , go ikaegile ka gore ke kgato efe ya tseno e e bonako .
Dirisa dintlha tse di tserweng mo pitsong go kokoanya metsotso ka pele fela morago ga pitso .
Mokgwatsamaiso wa go dira kopo ya go newa tshedimosetso go ya ka PAIA ga o fetoge , le fa setlamo seo se sena mmanuale .
Fa e rulaganwa mme e dirisiwa tsamaelano le lenaneo le go laola kumo e e tshegetsang go laola kgwebo ya gago , tekanyetso e nna sediriso se se thusang tota , se se go kgonisang go rulaganya , go dirisa le go laola ditiragalo tsa gago tsotlhe .
Lenanenetefatso le le mosola la molao wa ditirelo le a latela :
farologaneng
Komiti ya Woto e ka tsweletsa tlhabololo ya ikonomi ya selegae ka go begela baagi ka diitshimololelo le ditšhono .
Iphe nako mme o sekaseke maemo a gago a matlole le tse o di tlhokang / batlang .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
( ii ) o e reng fa o dirilwe ke mogolo , go ne go ka tshwanela go mo naya katlholo ya go ya kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le lesome , fa go na le mabaka a a utlwagalang ebile a gapeletsa , mo godimo ga katlholo e e leng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , e ka atlholela ngwana katlholo ya go ya kgolegelong mme katlholo e e jalo ngwana a ka e dira morago ga go konosetsa lobaka lo lo leng go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) .
Ba dirisa tsela efe ?
Ke kopano e balemirui ba kopanang go lebelela didiriswa tse dintsha le mekgwa ya go dira e e kgatlhang .
Ka jalo bontsi jo bo akaretsang ba ba sa rutegang , bahumanegi le ba metseselegae , ba ikutlwa ba tlogetswe .
73 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya ngwana e e boneng ngwana molato ka tlolomolao , e ka fetisetsa kgetse kwa-
Morago ga di1980 ka gore poelo e ne e ile kwa tlase mme gape go latlha madi go le nnete go jwala ga korong mo kgaolong ya go jwala ka selemo balemirui ba fetolela go jwala dijwalwa tse di jwalwang ka selemo jaaka mmidi , mabele , disonobolomo , mme morago ga nakonyana le disoya ka go dirisa thulaganyo ya thefosano ya dijwalwa .
DIBANKA KA BONTSI DI NA LE BAGAKOLODI LE DIBUKANA KA GA DIKADIMOMADI TSE DINNYE LE TSE DIKGOLO .
Active Citizenship ( Boagi jo bo Matlhagatlhaga ) , EISA 2004 , e e tshediwang ke Thuso ya Ireland
Dimakasine tsa bolemirui ( Landbou Weekblad , Farmers Weekly , le tse dingwe ) di tletse dikakanyo tsa go dirisiwa go itlwaetsa didirisiwa kgotsa didiriswa kgotsa go oketsa tse dintshwa .
Nnete : Batho ba bua maaka ka mefuta yotlhe ya bosenyi , e seng fela petelelo .
Maemo a , ga a na bonnete jaaka a rotloetsa MaAfrikan go ipona ba farologana le ditšhaba tse dingwe .
Go nna tokololo ya Grain SA , go amogela thutiso le go dirisana mmogo le Lawrence Luthango , yo e leng morulaganyi wa Grain SA , re utlwana ka tse di leng botlhokwa .
18 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo go molawana wa 13 ( f ) wa Drugs and Drug Trafficking Act , 992 ( Act No . 140 of 1992 ) .
Dirootwanetikologo di tshwanetse go nna di tlholwa go netefatsa gore di bofeletswe sentle e bile le gore di tsamaya di tlhamaletse .
Mo mabakeng mangwe , ngwana o tshwanetswe go newa moemedi wa semolao yo o duelwang ke Puso
Batsayakarolo ba akanya ka ga dikgwetlho tse di mabapi le togamaano e eikaegileng mo setšhabeng tse di
Kgato ya 6- Matlhare a dikgopolo tsaa porojeke
Mo gare ga mabaka a motho a se ke a tlogela , Bantsho ba Aforikaborwa ba le bantsi , ba itse go kwala kgotsa ba sa itse , ba tswelela go kgwabofatswa ke se Mphahlele a se tlhalosang e le : " go inyatsa le go ikila go kgatelelo e , e go tsenyang mo batswasetlhabelong ba yona ba bantsi " .
Bakhanselara ba ba se nang kitso e ba tshwanelwa ke go ikaega ka dipegelo tsa batlhankedi go ba thusa go dira ditshwetso tsa dipholisi .
Ditono tse 500 : Maurice Boki ( Matatiele ) le Keith Littleton ( Jacobsdal ) ba amogetswe mo mokgatlhong wa ditono tse 500 .
Ga go tshireletsego ya pakatelele ya mokgwathuolefatshe o mo lefatsheng le la tlaleletso .
Go ka dira jaaka mogakolodi ka ga ditiro tse di tshwanetseng tsa dirwa , le tsela ya go netefatsa gore di dirilwe .
Thulaganyo ya go rekisa dikumo : go thusa mogwebi go tlhama thulaganyo ya go thusa barekedi le go oketsa dithekiso tsa kgwebo
16.7.3 o tla gana tshitshinyo epe , kakantsho kgotsa potso e go ya ka ene :
Samuel o ne a hudugela kwa Phuthaditjhaba mme a bula lebentlelenyana la korosari .
Setheo sa go fosa !
Tshwanelo ya go newa tshedimosetso ke tshwanelo e e tlhomologileng ka gonne e dira gore go kgonege go bona ditshwanelo tse dingwe tsa batho : eno ke nngwe ya ditsela tse di botlhokwa tse PAIA e ka dirisiwang ka tsone .
Maano a a dirisiwang
Kopa setlhopha sengwe le sengwe go akanya le go kwala se nngwe le nngwe sa tse di latelang di nang le maikarabelo mo go tsona .
Potasiamo Foseferase e botlhokwa mo ditiregong tsa botshelo le kgolo mme e godisa
( c ) tlhalosetsa ngwana ka ga ditsamaiso tsa ka bonako tse di tshwanetsweng go latelwa go ka Molao ono ; le
bafatlhosi
Palopalo ya dimela ka kgaolo ya yunite e botlhokwa thata go feta bopharamola jo bo kgethegileng ka gore dimela di kgona go itshtrsa ka tsela e e rileng .
5 . Tshedimosetso
( ii ) mabapi le tsela e dikgetse di tshwanetsweng go dirwa ka tsona fa go lemogilwe phoso ka ga dingwaga morago ga fa kgetse e fapositswe mo tshekong jaaka go umakiwa mo go molawana wa 16 ; le
Dikarolo tse di repileng kgotsa dikarolo tse di sa setelegang di ka tlholega ( feila ) , tsa wa kgotsa tsa senyega , le go dira gore terekere e se ke ya babalesega go dirisiwa .
seabe sa Khuduthamaga ke , kwantle ga go lekanyetsa
Maikaelelo a katlholo le mabaka a a tshwanetsweng go elwa tlhoko
Khansele-potlana nngwe le nngwe ya toropokgolo e rwala maikarabelo a ditiro tse e di neetsweng ke khansele e e tletseng ya mmasepala .
Puo ya legae
Go tlhoga ga peo
O gatelela gore thuto e tshwanetse e nne thulaganyo e e tselapedi magareng ga morutabana le morutwana .
A modiredi o ne a dira jaaka molao o laola ?
O ne a thuswa ke Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntshwafatso ya Lefatshe e le kgaolo ya lenaneo la LRAD .
SARS e ka go kopa go netefatsa lotseno , tshenyego le tsa lenanethoto tse o di kopelang puseletso ya madi .
Bokana ba go katologanya ga mela le dimela mo teng
Baagi ba kgona go go sala tswelelopele ya mmasepala morago ka dipegelo
Re ka kgona tota go itshwantshanya le bantsho bangwe mo lefatsheng ka bophara bao ba neng ba kgaratlha jaaka rona .
Mo bolemiruing " mopalami " gantsi o supiwa e le molaodi yo o laolang polase .
Dipeeletso tsa kapetlele mo dibopegong le ditokafatso tsa polase le tsona di na le tlhotlheletso kgolo mo botennye jwa lefatshe la temothuo .
Boitekanelo jo bo siameng bo botlhokwa go bona botshelo jo bo kgotsofatsang le jo bo tletseng dipoelo .
Fa gongwe re amogela tshegofatso , jaaka dikgaolo tse dintsi di amogetse ka ngwaga o , ka go na ga pula ya ntlha e e pila e e re neileng nako e ntsi go baakanya mmu o re yang go jwala mo teng .
' Ditirelo tsa puso ga se tshwanelomo nageng e e tlhabologileng ya temokerasi .
Tiro e e leng botlhokwa thata mo polaseng ya gago ke tlamelo ya metšhene ya gago .
Ditiro tsa thulaganyo tse di mo kaeding e , di kaela mo maineng le dipalong tse di dirisitsweng mo IDP Guide Pack , Guide III Metheodology , le Kaedi 2 ya Batsamaisatiro ba Thulaganyo e e Totileng Baagi .
Letlhanetlhane la tiro le le diragalang ka setlhajalo sa dijalo sa selemo sengwe le sengwe , le tshwanetse la bo le ya meriting jaanong mme montshakuno o mo maemong a go ema le go bona dijalo tse di emeng mo masimong gajaana .
Hisetori ya Aforikaborwa e e baya sentle go amogela filosofi e e fetogileng thata ya thuto mo e leng gore , Mphahlele o dumela gore : " e tlaa arabela masula a seloago a a re tlelang le go re maatlafatsa go samagana nao " .
Ka lebaka leo , maAfrikan ba ne ba gapeletsega go tlogela malapa a bona a selegae mme ba fudugela kwa dikgaolong tsa seteropo , go ya go batla ditšhono tsa ikonomi .
Fa o goletse mo polaseng , pelo ya gago e tlaa tlhola e le mo polaseng .
Sentlesentle , Aforikaborwa e fetilwe ke paka ya go beeletsa matlotlo go ditsela , diporo , mefolokepe , motlakase , metsi , kelelo ya leswe , dipalangwa tsa botlhe le matlo .
2 / 9 Go swetsa ka ga kakanyo e nngwe / go akanyetsa leano ; le
Ka ntlha ya koketso ya go jwala kanola thefosano ya dimela e latelana gare ga nako e khutswane ka masimo a mo go jwalwang kanola mo teng a a simololang go bapana e bile go nna nako e khutswane mo go sa jwalweng kanola mo masimong .
Thulaganyo ya go busa e tshwanetse go bonagala le go tlhaloganngwa ke batho .
" Jaanong phisegelo ya ntwa ya rona ya molomo e fetogile .
Se kgoba-marapo , le tshusumetso ya go tlhama dilo le go di ntšhwafatsa e nna e le bokoa . "
Setshwantsho 5.3.2 : Segoro sa tlamelo
tlhomamisa mokgwa wa tlwaelo wa gore baagi ba tseye karolo ka go itlhamela mabaka a baagi ba selegae ba ka tsayang karolo ka ona mo mabakeng a toropo le
( iii ) go tshegetsa poelano ka mokgwa wa tsela ya tiragatso ya bosiamisi ; le
Kgaolo nngwe le nngwe ya bolemirui le molemirui mongwe le mongwe o na le mokgwa o o farolaganeng go tsamaelana le jaaka a dira dilo go tsamaelana le tlelaemete le mokgwa wa gagwe .
Tshwabo ya bongola le dituelelo tsa komiso tsa tlaleletso .
Go fitlhela jaanong re lebeletse ditsiamelo tsa batlhatlhobi ba ditiro .
Willem o ne a le mongwe wa Lenaneo la Recap mo kgaolong ya Foreisetata .
Tsela ya go tlhaloganya temokerasi jaaka tiragalo e tlisitswe ke kitso ya mmannete ga e kae fela gore re batle boikarabelo go tswa mo go ba ba mo dikantorong tsa morafe ; e batla gore re tshole seipone fa pele ga rona .
Ke ngwaga wa 1985 , tiragalo ke ya pulo ya Sekolo sa Mariga sa National Arts Festival , kwa Grahamstown .
Go TLOGELA maemo jaaka a nntse o duela tuelo jaaka wena o batla mme badiri ba gago ba kgotsofetse .
Didiriso tse o ka di dirisang go tima molelo
Bolwetse bo bo tlisetswa ke mogare wa mothuthuntshwane o o itseweng e le Ggt .
Fa lobone lwa sesupokgoreletsi sa mowa lo tuka , kgotsa sesupo sa semotšhine se bontsha kgoreletsi , elemente ya setlhwatswamowa e tshwanetse go phepafadiwa .
Mo dikgweding di le mmalwa tse di tlang , o tlaa tsenela Khoso e e tsweleletseng ya Ntshodikuno ya Mmidi le Thekiso , gammogo le Khoso ya Tsamaiso ya Kgwebo ya Temothuo .
Mo mofuteng mongwe le mongwe wa dipatlisiso mo tshekatshekong ya tshedimosetso go tshwanetswe go arabelwe go bona konosetso ya bofelo e e ikaegileng ka tshedimosetso e e ntshitsweng .
Setheo sa katiso
Dipholisi tsa dikarolwana tsa ditirelo tsa motheo tse di sa duelelweng
go tsamaisa tsamaiso ya tiragatso ka go netefatsa gore badiri botlhe ba na le ditiro tse di dumalanweng tse di nang le melawana e e lekanyesegang
Seno ga se hisetori fela gore go nne le hisetori , mme ke setaele sa ga Mphahlele sa go paka botlaela jwa go tlhoka itshokelano le go anamisa tlhaloganyo e e ikaegileng ka bosemorafe .
Koketsego mo tlhwatlhweng ya boditšhabatšhaba e sa ntse e supile gape seabesegolo se maemoloapi a nang le sona mo ditlhotlhweng tsa dikuno tsa temothuo .
6 . Motsamaisi wa IDP o bayaleitlho kgatelopele le maatla a diporojeke jaaka karolo ya thulaganyo ya IDP ya Peoleitlho le fela jaaka diporojeke tse dingwe tsa IDP di tsenngwatirisong .
O mang le gore ke setlamo / setheo sefe se o se direlang patlisiso ?
Bothata bo bongwe bo a bo bonang ke gore tshilo ya gagwe e sila phaletšhe e e seng boleta jaaka batho ba e batla ka gore ba rata phaletšhe e tshweu e e boleta .
O ne a raya dialogane a re : " Ke nako jaanong gore le tlhaole tse di senang mosola mo go ithuteng ga nnete . "
Ditiro tsa ikonomi ya selegae di a rotloetsega ;
Se se botlhokwa ke gore ke mang yo o nang le maatla la ntlha .
Fa o belaela ka ntlha ya go jwala mefuta e mengwe ya dijwalwa ( jaaka dinawa ) , o ka leka go jwala kgaolonyana e nnye fela gore o kgone go simolola go itse mofuta o wa dijwalwa mme o ithute mokgwa o di jwalwang ka teng go kgona go tswelela pele o ntse o di jwala go bona poelo le tswelelo .
Koketso ya sere sa dibodu mo mmung se se bitswang kobelo ; e e tswelelang go nna humase e e nonofisang mmu .
( a ) e ka akaretsa-
Bogolo jwa mmu o o latlhegileng bo ikaegile ka lenaeno la tshugommu la la latelwang ke montshakuno .
Puso e latela tsamaiso e e tseneletseng ya kgato ka kgato pele e ka tsaya tshwetso ya makgaolakgang ya Tekanyetsokabo ya bosetšhaba .
Mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga le ditlhaga dingwe .
15 Lobaka lwa tiro ya Khuduthamaga
go tshwaraganya maitemogelo le kitso - go tlhagisa ditharabololo tse di nonofileng go tlhoka kitso le bokgoni jo bo bonagalang le jwa tiori .
41. Mo digweding di le 12 tse di fetileng ...
Go sweditswe gore . . .
Barongwa ba bona ba Bakeresete ba rutile go ikila ka go gapeletsa batho ba Aforika ditso tsa Yuropa .
Tshomarelo ya mmu
Tseno ke dithoto tsa potefolio .
Go tloga ka Tlhakole , 2007 , tlhotlhwa e oketsegile ka bokana ka $200 / tono , fa e tshwantshamgwa le koketsego ya $158 / tono ya korong ya Argentina , le koketsego ya $143 / tono ya USA Hard Red Wheat .
Go Letla / Go Gana go Dirisiwa ga Tsone Mahala
Mafapha le ona a dirisa lenaneo la go sutisa madi mme gantsi madi a goroga morago ga nako go dirisiwa mo setlheng se se rileng .
Go ka se nne jalo ka gore selo se sengwe le se sengwe se a fela ka go supa kgotlhego le kgagogo mme jalo se tlhoka tlhokomelo e e tseneletseng .
Kgaolo 3 Tlhatlhobo : Puisano
10.2.6 go tlhagisa maina a go ka tlhophiwang mo go one go bo bo tlhomiwa bakaedi ba Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Go nna karolo ya baagi go kaya gore yo mongwe le yo mongwe o na le maikarabelo a pabalesego le tshireletsego ka kakaretso .
Netefatsa gore mabone a kwa pele le a kwa morago a sa dira gore terekere e bonege sentle .
3.1.3 Ditshwetso tsa Khansele
Fa o na le tetla ya tiriso ya semikana se sennye fela sa lefatshe , le fa e ka nna heketara kgotsa tse pedi simolola go dira .
( 2 ) Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo , fa a sena go amogela lekwalo la kopo ya modirakopo yo o umakilweng mo ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go ntsha setifikheiti sa tloso , a laela gore go bonwa molato le katlholo ya ngwana di tloswe , fa ene Molaodi-Kakaretso a kgotsofetse gore ngwana o latela mofuta wa taelo e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
Ditheo tsa kadimo tse dintsi di batla inšorense ya ditsenngwateng go sireletsa kadimo ya ntshodikuno .
Magodimo a ka tlogelwa go oma gannye go nna jaaka go tlhokegwa go jwala peo mme peo e e jwetsweng e ka nosetswa go kgona go simolola go tlhoga .
Taolo ke go tshwantshanya se se dirilweng , se siame kgotsa se sa siama jalo , le se se neng se logetswe maano a go rulaganngwa le go batla mabaka a phapogo gore o kgone go tokafatsa mo isagong .
Netefatsa gore setlhopha sengwe le sengwe se tlhophile setlhopha sa loago go tswa mo setšhabeng sa bona .
7.3 Batlhankedi ba Ditlhopho
Ka ntlha ya moo , ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo , ka jalo le lotseno go tswa dikunong tsa temothuo , di ne di tlhotlhelediwa bogolosegolo ke mabaka a legae jaaka ditshwetso tsa montshadikuno , pholisi ya puso , thekenoloji ya temothuo , maemo a loapi le patlego ya badirisi ya dijo .
lwantsha borukhutlhi jwa boditšhabatšhaba
Batsayakarolo ba tlatsa lenaneo la ' Mefuta ya Dipitso ' .
Mo matsatsing a segompieno balemirui ba rata go isa mmdi wa bona go disilong tse di leng gaufi le go o rekisetsa ba kgwebo ya bolemirui kgotsa go duela poloko ( ka letsatsi kgotsa ka ngwaga ) go fitlhela nako e ba tlhophang go o tsaya .
Go botlhofo thata fela go bua gore porojeke e reteletswe ka ntlha ya tlhokego ya madi .
10 . Go tlosa ditaelo tsa pele malebana le go nna leloko kwantle ga go patelediwa ka letlha la go simologa ga Letlole le go tlhalosa sentle gore jaanong Maloko otlhe a a Tshwanelegang a patelesega go nna maloko fa a simolola Tiro ;
Ka jalo , go ne ga dirisiwa Roundup ka bokana ba dilitara tse 1 , 7 ka heketara gape go tlhakana le Cervion .
Dintlha tse di leng botlhokwa go sireletsa
Botlhokwa ba maemo a tlelaemete go uma Mmidi
Inšorense ya paka-telele e akaretsa dipholisi tsa botshelo le thuso tse di duelang dipoelo go batlhokomelwa ka loso lwa ( ba ) motho yo o inšorilweng , dipholisi tsa dikabelo ( dipoloko ) tse di duelwang ka nako e e beetsweng kwa pele , dipholisi tsa go sa itekanelang mo mmeleng , dipholisi tsa diphenšene le go rola tiro , kgotsa tlhakanelo ya dipholisi tse .
Pitso e biditswe ke Komiti ya Woto go buisana ka ga diporojeke tse di tsitsintsweng go akarediwa mo IDP e e rulaganngwang gona jaanong .
Go aga bokgoni ba setheo go tsaya nako le matsapa .
GAKOLOGELWA : FA O NNA MO NTLONG YA KETLEETSO E E AGILWENG MORAGO GA 2011 , GA O LETLWE GO E REKISA MO DINGWAGENG TSA NTLHA TSE 8 .
Ke go re re tshwanetse go itsese le go ruta botlhe ba re ba itseng ka mosola wa tsona go tikologo le tatelano ya ditshedi mo sedikong sa bophelo mo nageng .
Go ne go solofetswe gore go tsenngwa ga tshwanelo eno mo teng ga Molaotlhomo wa Ditshwanelo - Kgaolo 2 ya Molaotheo - go ne go tla tlhomamisa gore ditiro tsa bosetlhogo tse di jaaka Apareteiti di se ka le ka motlha tsa direga gape ka gonne puso le ditlamotekanyetsobeng di tla patelesega go sikara maikarabelo a ditiro tsa tsone le kwa ntle ga go fitlha sepe ka go tlamela ka tshedimosetso , mme ka ntlha ya moo ga di kitla di kgona go iphitlha ka fa morago ga diphiri tse di bakileng maemo a Apareteiti e neng e diragalela mo go one .
Kamano e e siameng magareng ga peo le mmu , e itlhaganedisa kelo ya go monyela metsi ka jalo le ya tlhogo ya peo .
KAELO YA TSHEKISO
( c ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , morago ga go akanya ka ga ripoto le mabaka mangwe a a matshwanedi , fa e kgotsofetse gore go ka fa dikgatlhegelong tsa bosiamisi go dira jalo , e ka-
Ka e nako , ga go ope yo o ikaelelang go adima bantshakuno go lema korong - mme lebaka le utlwala sentle .
Dipatlisiso
Lefapha la Tlhabololo ya Loago le neile MarkData boikarabelo jwa go dira patlisiso mo nageng yotlhe ka nnotagi , motsoko le ka tiriso ya diokobatsi tse dingwe .
Karolo eno ga e a tshwanela go nna le mekgwatsamaiso ya go tsenngwa tirisong ga pholisi .
Dimela tse di tlhogang di ka bolaiwa sentle ka go di gasa ka Glyphosate ka bokana ba digeramo tse 359 mo litareng ka bokana ba dilitara tse 2 go ya tse 3 mo heketareng .
Letlole la Ditiro le tlaa emela ditshenygelo tsa go duela dithutiso , mme gape le tse di tlhaelang tsa go reka ditokelo ( katso e e a fokotsega jaaka katso ya molemirui e oketsega ) .
Fa maemo a metsi le tlhabololo ya dimela e siame molemirui a ka nagana go rekisa kgaolo e nngwe ya kumo ka konteraka .
Morago ga matsatsi a a ka nnang 26 morago ga go ntsha leledu ditlhaka di simolola go tsena mo kgatong ya tlhama ka mateng a tsona a simolola go nna botabutabu .
7 . Dipeeletso mo mafaratlhatlheng a bosetšhaba ka diphesente di le 10 tsa bontsi jwa ditsweletswa tsa selegae , tse di duelelwang ke dikelotefo , ke semphato sa ditlamo tsa setšhaba le tsa poraefete , ke makgetho le ke dikadimo tsa madi , mme go tsepamisiwe mogopolo mo dipalangweng , mo motlakaseng , mo metsing le mo dithotong .
Tshoboko ya tshedimosetso e tshwanetse ya dirisiwa mo :
Bathapi ( PAYE )
Balemirui ba Afrikaborwa ba tlaa tswelela go phela mo tikologong ya bobaba le ya pelaelo ya bobakapuso .
Maitsholo a sekeresete a ngoka boitshwarelo jo bo boitshepo ka mofuta mongwe wa moetlo wa kereke , le fa Moaforika a kopa batho ba bangwe pele go mo kopela mo mothong yo mongwe yo o setseng a gobetse. "
Ka jalo go a bonala gore tlwaelo ya go buisa , fa e fitlhelelwa , e tlhoka dimatheriale tse di maleba , tse di tlhokegang go ntšhwafatsa Afrikan ya nnete .
Ditšhaba tse di mo Aforikaborwa di raraane thata mme go ka nna le mefuta e e farologaneng ya boeteledipele jo bo amegang , jo bo akaretsang dithulaganyo tsa go busa tsa setso le tsa semolao .
Koketso e ke sesupetso sa tlhotlhwa ya go bolokiwa le go rwalelwa kwa ntle ga bonnete ba kopo le thekiso .
Go farologana : Ka mokgwa o botsayakarolo jwa baagi bo fetolelwang mo setheong ka teng le go bopiwa ka teng go tshwanetse ga tlamelana ka sebaka se se lekaneng sa dipharologano , sk.ka ditaele le ditso tse di farologaneng .
Ba tlhagisitse kitso e e tshwanang e le nngwe ya didirisiwa tse mo nakong e e telele .
Go reka ka go kopantsha go thusa ba tirisanommogo go fokotsa ditshenyegelo mme go tlisa maemo a a kwa godimo a kumo le tiro .
Go jwala peo mo lefatsheng mme wa bona jaaka dimela di tlhoga mme gape le go go naya kumo , go a ntlhotlheletsa .
Ipaakanyo
Kamana le tlhogo ya lelapa
Porojeke
Go dira gore ditlamelo tsa khomphiuthara kgotsa tshegetso go tswa mo pusong e nne teng go tlanya maano a diwoto .
Mo mabakeng mangwe , ngwana o tshwanetswe go newa moemedi wa semolao yo o duelwang ke Puso
10.8 Fa Modulasetulo a seyo , Motlatsa-Modulasetulo wa Kgotla ya Setso o tla okamela kopano jaaka modulasetulo kwa kopanong nngwe le nngwe ya maloko a Kgotla ya Setso .
Go dirisetsa PAIA go Buelela Ditshwanelo tsa Tlamelo ka Matlo , SAHA ( e ka bonwa mo atereseng ya www.saha.org ) .
Lebelela o dire .
Ke gore o tshwanetse go baya dilo tsa gago tse o di dirisang di ntse di siriletswe go fitlhela o di tlhoka gape mme tota le dikhemikale le ditšhefu di beiwe mo di notletsweng teng ;
Matsapa a balemirui le diphologolo tse di tlhabelwang nama ya rona , dikgetsana tsa letsogo tse di dirwang ka letlalo le boboa .
Mesola e o e neelwang , jaaka palotlase , e tshwanetse go nna tuelo ya kwa pele ya didirisiwa tse di tala .
Ga se madi a mantsi fa o kgonne go boloka mmidi mme wa bona koketso ya R300 / tono mo tlhotlhweng e o e bonang .
Thutego ga e a tshwanelwa go tlogelwa ka thekenoloji e ntse e tswelela pele ka letsatsi le letsatsi mme ke yona ntlha e Grain SA e e dirang .
Dikao tsa Melaotlhomo e e amang diporofense e tsenyeletsa thuto , dipalangwa , le boitekanelo .
Go netefalediwa boleng jwa peo jo bo siameng , motho o tshwanetse go reka le go jala peo e e netefaditsweng , e ka nna ya leidi kgotsa ya tulafatso e e bulegileng .
Se tshoswe ke mathata le kganetso mme tswelela jaaka o batla e bile o nne le boikanyo mo go tse wena o di dumelang .
Ke eng se se mo nayang katlego ?
Go lebiwa dintlha tse mo Molaong wa Maemo a Motheo a Tiro le Molao wa Dikamano tsa Badiri .
( i ) e se leloko la boammaaruri la Morafe wa Segosi wa Bafokeng mme
1.1 Tlhaolo ya tshwanologo
Leano le tekanyetsokabo di konotetswe
1 / 4 Tshekatsheko ya setheo
E amogetswe semmuso ke Kgotlakgolo ka di ____ tsa letsatsi leno la _____________________2015
Jalo botlhe ba letlole ba tla duela go thusa ba ba senyegetsweng .
MaAfrikan ba tsaya kakanyo ya Modimo ka boikobo .
Bodiri bo emetse badiri botlhe .
Monna-le-seabe
Go na le mabaka a le marataro a magolo a gore ke goreng fa bommasepala ba na le IDP .
Laela setlhopha se sengwe le se sengwe go tsibogela potso e e neetsweng mme o kwale ditsibogo tsa bona mo pampiring .
" tirelo ya setšhaba " go tewa go direla mokgatlo wa setšhaba kgotsa tiro nngwe e e leng ya boleng mo setšhabeng e ngwana a e dirang kwa ntle ga tuelo ;
16.7.2 o tla tlhalosa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa eno fa a kopiwa go dira jalo ;
Le gale , ga re kgone go tlhokomolosa tiro e ka ntlha ya madi a mantsi a re a dirisang go reka didiriswa tse kwa tshimologong .
Thutego e fiwa ke ditheo tse dintsi , tse dingwe ga di duelwe mme tse dingwe di lefwa ka madinyana fela .
Kwala nako e pitso e simololang ka yona .
21 . A o ile wa nwela kae mofuta mongwe wa nnotagi mo dikgweding di le12 tse di fetileng ?
Go dira modumo o o tshwanang thata le go tswirinya ga nonyane kgotsa bering e e omileng mme go diragala thata fa go dirisiwa maotwana a " pressed steel " .
Go aga botsayakarolo jwa baagi .
Thuto e re kgontsha go tlhaloganya le go buisana le go lekalekanya dikganetso le dikganetsano tsa botshelo .
Dintlha tsa khoso di tlaa lo thusa .
Motswedi !
TSHEDIMOSETSO E NNGWE
E tlhoka gape le tlhagiso ya tiragatso le dikgato tsa go se lete tiragalo , mo go laoleng tsamaiso ya magareng ga puso go netefatsa nyalano e e botoka magareng ga maikarabelo le bokgoni .
Ditshenekegi , jaaka sebokophetlhi sa mmidi , di ka tlhola tshenyo e e boitshegang mo mmiding le mabeleng .
Mongwe le mongwe yo o gaufi yo o hemang mowa oo , a ka tshwaediwa ka TB e e sa phekolegeng .
Konteraka e nngwe le e nngwe ka boyona e ka fetoga .
Lefatshe la gago le kwa kae ?
Tshalelo ya lefatshe e abelwa metsitlane , ditsopotla , mekgatsha , dinoka , matamo , matlapa a a sa tlhogang sepe le kgaolo ya sebaka .
KGAOLO YA 5
Gape o itumelela botsalano ba gagwe le Molaodi wa kgaolo ya gagwe , Jurie Mentz .
Tshenyego ka ntlha ya go wa ga sefako ka nako e e a tshosa mme go ka senyega thata ka e le nako e matlhare a khutlang go mela e bile tatlhego ya mmudula e tla dira gore dipidi di fokotsegwe .
Bokana ba dimela bo ne bo ntse jang , a go na le ditshupetso tsa go tlhoka kotlo , go na le mefero ya mefuta efe mme o tlaa loga maano afe a go laola dilo tse ?
Baditšhaba ba ka dira kopo ya ditetlelelo fela fa ba dira kopo ka kopanelo le modirisani wa moAforikaborwa .
Pele ga 1994 , bontsi jwa bantshakuno ba bantsho bo ne bo lema mo dinagamagaeng tsa maloba .
Ka tlwaelo metsi a semela se ka a dirisang a bonwa e le halofo ya bokana ba metsi a a ka tshwarwang ke mofuta wa mmu .
GEP e tswela Bagwebi ba Gauteng mosola ka eng ( ka go ba okeletsa boleng ) ?
4.3.1.12 Go tshwanetse go dirwe diterafote tsa Dipholisi ka Seesemane , le ka Setswana .
O ne a ratile go reka polase yotlhe ya 460 ha , fela a boifa go dira molato o mogolo - polase e ne ya kgaoganngwa dikarolo tse pedi mme o ne a reka halofo e nngwe .
Mme ke sefe sa didirisiwa ts di latelang se o nang le sone mo lelapeng la gago .
Ditlhogo tse di sekasekilweng
Thuto ke go fetisa kitso le dingwao tse di senolang setso sa yo o rutang .
dira dikatlanegiso ka ga gore tumalano ya kabelano ya mesola ( fa e le teng ) e tshwanetse go rebolwa ka go tlhatlhoba gore e siame le go lekalekana le gore e dira tlamelo ya :
Go laola mefero mo mmiding , jaaka mo dijwalweng tse dingwe tse di jwalwang ka selemo , go tlhoka go loga maano go tsenelela mme le go tlhaloganya bothata ba mefero e e rileng mo masimong a gago le mo polaseng ya gago .
Go botoka go dirisa matlhaodi le matlhalosi a se mantsi .
" Go na le tlhokego e e botlhokwa ya gore re mothofatse lefelo la sepolotiki le tirelosetšhaba .
Ntlha e e botlhokwa thata fa mmu o le wa mofuta wa motlhaba .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Buisa metsotso - tlhola gore a ke rekoto e e nepagetseng ya kopano e e fetileng .
Tsela ya tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye
Dintlha tse di dirang gore ditirisano di se kgonege gantsi ke go se tlhaloganye ditiro tse di leng botlhokwa le go se kgone go tshegetswa ke ba bangwe ga balemirui ka gore bolemirui ka tlwaelo ke ' nna fela ' .
Go bayaleitlho le go lekanyetsa porojeke ga IDP ka tsamaiso ya teng
Se se kgatlhang ke gore fa dijwalwa di tswa mo setlheng sa komelelo jaaka ba bantsi ba boneng ngwaga o , disalela di na le maemo a kotlo e e kwa godimo ka gore dikotlo ga di a tsenelela tsotlhe mo seakong go tsweng mo kutung le mo matlhareng .
O ka dumela gore go fete palo e o e tlhomileng ka 10% fa go na le mathata a gore peo e se simolole go mela sentle .
Barekisi botlhe ba tshwanetse ba bo ba ikwadisitse le Boto ya Merero ya Thekiso ya Ditsha .
O ne a ikaegile ka tumelo e , fa a neela kgakololo ka ga tsela ya setho ya thuto .
Botlhokwa ba kumo ya disonobolomo
( g ) rotloediwe le go dirisiwa ka maikaelelo a go di dirisa ka go lekana le go fitlhelelwa mo nageng yotlhe , go ntse go akangwa ka ditlhokego tse di itlhaotseng le maemo a bana mo dinageng-selegae le ditlhopha tse di bokoa mme di utlwisiwa botlhoko bonolo mo mmeleng le mo tlhaloganyong ; le
o Leba sešwa kgatelopele ya tsenyotirisong ;
Go na le mathata ka tiragalo e ya bobedi ka gore dimela tse dingwe di setse di ka simolola go tlhoga mme tse dingwe di ise di simolole e bile go na le thatafatso e e tshwanetsweng go thubiwa !
Batho bangwe ba nna kwa bookelong fa kalafo e simololwa fa ba bangwe ba simolola kwa tleliniking kgotsa ka tshegetso ya mongwe wa baagi .
SEKAO SA THULAGANYO YA DIPALOPALO TSA SWOT MABAPI LE DITLHOPHA TSA BATHO
Sekao sa setatamente sa pono
Go jwala dimela go nna sebipo ka nako ya mariga ke tiragalo e e siameng tota ka di nna tshomarelo go mmugodimo mme di thibela masimo go phanyega go feta mo dikgwedi tsa mariga fa go omeletse thata .
Kaedi ya matlole go ya ka tlhokego mo Kaeding ya Batsamaisi
Leloko lengwe le lengwe le le nnang teng mo kopanong letla saena leina mo rejisetareng ya go nna gone mo kopanong e e boloketsweng boikaelelo jono .
Gape e theilwe mo tlhokong ya go aga bolekane magareng ga dipuso le dikgaolo tsotlhe tsa setšhaba , segolo basadi , baša le seketara ya poraefete
Fa moamogeladitshiamelo a kgona go bona poelo ka nako e o tlaa neiwa tumelo ya go hira naga ena nako e e ka nnang dingwaga tse 30 .
( i ) romela ngwana kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka lengwe le lengwe la mabaka a a beilweng mo go molawana wa 50 ;
Dipusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 1998 - Dikarolo 73 le 74 .
Di tlhagisa motho mo bokaong jo bo rileng .
Bantshadikuno ba etelwa bonnye gangwe ka beke ke mogokaganyi wa porofense yo o ba thusang ka thulaganyo le peoleitlho ya ditiro tsa bona go tswa paakanyong ya mmu go ya jalong , tlhagolong , kgatshong , thobong le thekisong .
Go diragala eng fa setšhaba se se fetang se le sengwe se tshotse kitso ya setso ka ga sedirisiwa ?
Go tlhopha mofuta
Sekao , Ditokololo dingwe di ka tshegetsa kakanyo ya " diboom gates " fa bangwe ba ka akanya gore di tshwenyana le tshiamelo ya kgololosego ya phitlhelelo ya mafelo a setšhaba le tiriso ya dithoto tsa setšhaba .
Fa nngwe ya ditiro tsa tsamaiso e ka se ke ya diragadiwa sentle , kgwebo ya gago e tlaa ema tsi !
Leina la mothapi
Dipholisi tse le melao di laletsa baagi go tsaya karolo mo ditheong tse di farologaneng tse di tlhamilweng le go laolwa ke puso jaaka diforamo tsa kemedi tsa IDP le dikomiti tsa diwoto .
TIRO 2 Supa batho ba bagolo ba ba nang le mosola le baneeladitirelo
Letlole la porojeke la paka yotlhe ya porojeke ( le rulagantswe ka dikotara go siamisetsa dingwaga tsa matlole tse di farologaneng tsa metswedi e e farologaneng ya matlole ) .
Batlamedi ba ka kopa puso tshegetso e ( bona LEBOKOSO LA M ) .
Pele terekere e rekwa , ditshenyegelo tsotlhe tsa terekere di a fetoga .
Didiriswa : Mmapa wa tsamaiso mo dikwalweng tsa serutwa tse di beilweng mo go pojeketara ya tshedimosetso , lenanetekolo la dithoto le le lolea , thulaganyo ya dipalopalo e e lolea ya SWOT mabapi le ditlhopha tsa batho mo setlhopheng sengwe le sengwe
Katune le khanyola di ntshiwa ke methamo e e kwa tlasenyana thata .
Khaliboreišene ya polantere e ka tswa e ne e sa nepagala le go tlhola jalo ya ditlhaka di se kae tsa peo mo tshimong .
Go tswa mo ditirong tsa togamaano tsa IDP go ya mo go tsa CBP ; le
Jalo , fela jaaka dimpa tsa rona , fa go tlhokiwa , re tshwanetse go dirisa sengwe se se ka baakanyang maemo a bogalaka mo mmung - kalaka .
Baetapele , mo pusong bogosegolo , ba tshwanetse go itebaganya le ditshwetso tse di bokete le dikananyo .
Gape , fa go na le disalelamorago mo tshimong , go simolola ga go mela ga mefero go bonwa e kete go fokotsega mme tiriso ya sebolayamefero pele ga go simolola go mela ga dijwalwa go ka fokotswa .
Tlhotlhwa ya nnete e e amogelwang e fetola gagolo bokana ba madi a o a amogelang ka kumo e o e bonang ka heketara e e tshwanetsweng go lekalekantshwa ka go balabala bokana ba madi a a dirisiwang go uma korong ya gago e e nosetswang .
Tshweetso ya go sekisa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14
Sephetho sa ngwaga go fitlha mafelo a kgwedi e re leng mo go yona = A + B
Redietara e tshwanetse go phepafatswa sentle , ka gore fa go sa nna jalo enjene ya terekere e ka nna bollo go feta .
Foromo ya kopo ya PAIA e tshwanetse go romelwa ka seatla , ka poso , ka fekese kgotsa e ka romelwa ka imeile kwa setlamong sa puso kgotsa sa poraefete se kopo e rometsweng kwa go sone .
Kitsiso
Le baphalabotlhe lona ba Grain SA .
2 . Dikaelo tsa ditirelo : Baagi ba tshwanetse go bolelelwa gore ke maemo afe le boleng bofe jwa tirelo ya puso job a tla bo amogelang gore bat le ba itse se ba tshwanetseng go se solofela .
Diyuniti tse di se nang belofo e e itsamaisang go itlhotlhora lorole
Dikuno le metswako ya dikhemikale e e mowafalang bofefo ka nako le morago ga kgatsho .
( a ) amogela netefaletso go tswa mo go motšhutšhisi gore , ka ntlha ya mabaka a kgetse , a a nang le ona , mme morago ga go akanya ka mabaka mangwe a a matshwanedi , go na le bopaki jo bo lekaneng kgotsa lebaka le le dirang gore motho a dumele gore dipatlisiso di ka dire gore go bonwe bopaki jo bo tlhokagalang , gore tsheko e kgone go tsewela pele ;
Bolwetse kgotsa kgobalo ya sebele ya modirapolaseng ;
Kgolo ya Porofense le Ditogamaano tsa Tlhabololo ( PGDS )
( 2 ) Fa ngwana le mogolo ba latofadiwa mmogo mo tshekong e le nngwe ka mabaka a a tshwanang go ya ka melwana ya 155 , 156 le 157 ya Criminal Procedure Act , kgotlatshekelo e tshwanetse go diragatsa-
Molemirui wa segompieno o gabalalela gangwe le gape go nna le kgono le nonofo mabapi le tiriso ya tota ya diterekere , dirobi le metšhine e e tsamaelanang le tsona .
Monontsha wa LAN kgotsa Limestone Ammonium Nitrate ke nngwe ya mofuta wa naeterojene e e dirisiwang e e tlhokiwang ke dimela tse di jwadiwang le tsa mafulo .
Go ya ka hisetori , dithulaganyo tsa thuto di ne di dirisetswa gore maatla a sepolitiki a bobodu a kgone go gatelela taolo ya ona ya tumelo mo setšhabeng sa bona .
Go maloko a Kotula a a dirang kwa BRPM
( c ) Tuediso e o e duelelang go bona rekoto e ikaegile ka gore o kopa go e bona e le mo sebopegong sefe le nako e e lekaneng sentle ya go batla le go bona rekoto e go kopiwang go e bona .
Sephetho sa ngwaga go fitlha mafelo a kgwedi e e fetileng = B
Matlhotlhapelo a otlhe a ne a kopantswe le ditshupetso tsa baithuti .
Tlhalosa kgang ya bolaodi jwa botsayakarolo mo maemong a selegae .
Goreng go le botlhokwa gore Komiti ya Woto e ntshe le go rekota metsotso e e nepagetseng ?
MOREKISA-DITSHA KE MOTHO KGOTSA KGWEBO E E RULAGANYANG THEKISO , KHIRO KGOTSA TSAMAISO YA MATLO LE DIKAGO TSE DINGWE .
Lefatshe le le setseng le tshwanetse go fepa lefatshe ;
Gakologelwa gore bontsi jwa dikhemikale tse di dirisiwang mo temothuong di kotsi mo dimeleng le / kgotsa diphologong mme ka jalo go tshwane tse go tlhokomelwe thata go tlhaloganya bokotsi jo bo foo le go laola seemo ka fa go ka kgonegang ka teng .
Tsaya go bua mo founung e le tshotlhego o tenegile kgotsa o gagametse .
MAIKAELELO A POROGERAMO YA DITLAMO TSA TIRISANO :
Thokgamo ga se re se dirang fela mme gape ke yo re leng ene .
Jaaka fa metsotso e tla nna rekoto ya semmuso ya se se diragetseng mo pitsong , o tshwanetse wa nepa .
Sekaseka , dira patlisiso , mme fa o dumela gore o tla kgona , tswelela ka pelo ya gago yotlhe .
Di tlhoga ka bonako , di tlhoga di le sekgwa mme di thibelela phefo , di thata mme di tlhoga mo tikologong e nngwe le e nngwe .
2 . Maikaelelo a CBP :
Tsona e ka nna logogo la temo kgotsa dillaga tsa kgogodi tse di katisegetseng gaufi le boalogodimo jwa mmu mo botennye jo bo lemegang kgotsa letlapa le le sa tsenelegeng kgotsa dillaga tse dingwe tse di kwa teng mo porofaeleng tse di ka kgoreletsang kgolo ya medi .
A kgone go dira mo kgatelelong le mo dinakong tse di feteletseng ;
Metsotso e latedisa kgatelopele ya komiti kgotsa pitso mo tsamaong ya nako mme e ka nna e okomelwa fa go tlhokega go tlhola gore tshwetso e tserwe leng le poelo ya tshwetso .
Molao v mabaka a a itshetlegileng ka maemo a go gana ka tshedimosetso
FA TOGAMAANO YOTLHE E FEDITSWE POROJEKE e tshwanetse ya tsenngwatirisong , kgato e e tlaa tlhoka gore setlhopha sa porojeke se :
Ke lebaka le le ultwalang gore go itemogelwa ditatlhegelo tse di kwa godimo ka ntlha ya tlhaselo ya sebokophetlhi .
Ke ikutlwa go le bothata ba kgwebo ya rona go se nne le tsotlhe tse re di tlhokang go kgona go uma tlhaka ka bokana bo re itseng re ka kgona , mme re ntse re tswelela pele sentle ka boiketlo mme re tlaa kgona go simolola go ithekela didiriswa tsa rona fela morago ga nakonyana e khutswane .
Bontsi jwa balemirui bo santse bo bereka masimo ka mabogo - ba jala le go tlhagola ka mabogo .
Leka go akaretsa mefuta ya ditlhopha tse di farologaneng tsa loago , go akarediwa batho ba ba nang le kitso ka ga dintlha tseo di amanang le tikologo ya selegae .
Kamogelo ya IDP le tiriso ya madi , ka khansele
Batsholadišere ba dikgwebo tse ba lebeletse ' kgangntlha ' mme ba batla koketso ya poelo - balemirui ba ba sa tlhabololwang ba sa le teko mme go se ba adime madi go a itlhalosa .
E ka lokelwa fela ka nako pele dithunya di bonala go siama tota .
Go netefatsa tshwanelano ya mabanta e e nepagetseng , difenebelete di tshwailwe ka dinomore tsa bogolo jwa lebanta .
Sete ya dikaedi e tsentswe mo kaseteng ka la 24 Seetebosigo 2005 ( Kasete ya Puso 27699 ) go thusa bommasepala ka go neela dintlha di le dintsi gore se se ka diriwa jang .
Ke ka bona jang lefatshe ?
Dira matshelo a basadi bobebe .
Tsamaiso ya matlole - go tsamaisa matlole go akaretsa makgetho , thulaganyetso ya dithuo , mathata a kabakanyo ;
Atlenegisa diporojeke tse di mabapi le tokafatso ya matshelo a batho ba woto ya gago
 [ Molawana 8 ] )
Dikarabo tse di isiwang kwa baaging
Dintlha tse dingwe malebana le merero e , di tla rebolwa mo tsamaong ya nako .
Go rotloetsa tsweletso ya Ditlamo tsa Tirisano tse di ka tsweletsegang mo mererong ya tsa ikonomi tse di tlaa nnang le seabe sa botlhokwa mo kgolong ya ikonomi ya porofense ;
Re tla sekaseka leng tumalano ka kopanelo ?
Tirelo nngwe gape e e rileng ke go diegisa thata thomelontle ya dithoto tsa Afirikaborwa go lefatshe mme ke selo se motho o ka se keng wa se itshokela ka gonne nako le nako fa seno se diragala ditiro di a senyega .
Di natlafatsa batho ka setho , di kgobokanya le go tlhalosa marara a a tseneletseng a matshelo a rona . "
Nyosi Mhlanga o belegetswe kwa Gutshwa ka 1941 mme a golela mo Gutshwa mo pusong ya bothati jwa setso jwa ga Khumalo .
( i ) modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong fa a dira tshekatsheko ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 5 ;
12.4.2 Go tlhama Leano la Tirisanommogo ka mafapha otlhe a puso a go boloka tolamo .
Bitsa ba B go boela kwa mo phaposing , letla balekane go nna mmogo mme ba simolole go tlotlela balekane ba bona kgang eo .
Go latela bantshadikuno ba bagwebi le ditokololo tsa 500 Ton Club ba ba abetsweng betšhe ya selefera
Morago ga tshelo e e nepagetseng ya mothamo wa llaeme o o nepagetseng ga go kitla go tlhokega llaeme gape mo dingwageng tse tlhano kgotsa go feta .
Mefero e gaisana go bona kotlo , le metsi le lesedi mme , fa go tlogelwa fela , go ka fokotsa kgono ya korong go kgona jaaka e tshwanetse .
Khophi ya kano ya terasete e neelwa kwa go Master of the Supreme Court .
Fa rekoto e sa ntshiwe e le ka sebopego se mokopi a e kopang e le ka sone , tuediso ya go e newa e mokopatshedimosetso a e duedisiwang ga e a tshwanela go feta tuediso e a neng a tla e duedisiwa fa a ne a ka newa rekoto eo ka sebopego se a e kopileng e le ka sone .
Ela tlhoko
Gape go botlhokwa go feta ka matsatsi a segompieno ka gore balemirui ba bantsi ba tlhoka go adima madi ka mokgwa o mongwe le o mongwe go tsweleletsa dikgwebo tsa bolemirui tsa bone pele .
Molaotheo o batla peomolao ya bosetšhaba e e tshwanetseng go diriwa go diragatsa ditshwanelo tse di fa godimo le go :
Le fa Es'kia Mphahlele a tshwaetse jaana ka 1998 , go a bonala gore thuto ya bagolo e santse e tlhokega le gompieno , go tiisa metheo ya setšhaba sa rona mo dikgaolong tse di farologaneng .
6.1 Kgosana ya Nama o sa Tshwere e tla tlhomiwa go ya ka go ya ka melao ya setso le dingwao tsa RBN .
Mo lefelong la botlhe ( sk . bara , shebine , disco , tlelapa , hotele )
Dituelelo tsa katiso go akaretsa dithulaganyo fa le modi woto
Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla arabela kopo eno ya go bona tshedimosetso mo malatsing a le 30 morago ga go amogela kopo .
Baagi le bona ba akanya gore khansele ga e ba ise tlhogong gonne ga a ke a nna teng go kopana le bona kgotsa go tsibogela dingongorego tsa bona .
6.1.1 Kgosi yo e leng Modulasetulo ;
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Botsayakarolo sa setšhaba
Karolo ya 3 : Thulaganyo ya Tekanyetsokabo ya Mmasepala
A o tlhaloganya se mafoko a a latelang a se kayang ?
Go fudisa dikgomo ( loruo ) ke bothata jo bogolo mo dikgaolong tse dintsi .
Ka kakaretso ditiro tse di arogantswe ka ditlhopha tse dikgolo di le tharo , e leng ditiro tsa popego , pebofatso le kananyo , ka tsela e :
Se , se borai le go tura thata .
Morago ga setlha se se metsi thata go nna ntsifalo ya ditshenekegi tse bontsi jwa tsona e leng dithwadi tsa malwetse a loruo .
Go dira ditiro ka nako e e rileng go botlhokwa thata mme bakonteraka ga ba kgone ka dinako tsotlhe go tla go wena go di dira ka yona nako e wena o tlhokang gore ba di dire .
Motlho o naya dijalo kgaisano e e gagametseng , - mo ditlhageng tsa motlhogelaruri , motlho ke nngwe ya tse di thata go gaisa , ka jalo ke nngwe ya tse di bokete go laolwa .
Nomore ya Polase
Dikonteraka tsa bokamoso di na le letlha la bofelo mme ke nako e e tshwanetseng go netefatswa ke moreki le morekisi ka nako ya thekiso .
Batlhankedi ba bagolo ba Lephata sa Semolao la SAPS ;
Baagi ba na le tshwanelo le tiro ya go nna le lefoko mabapi le ka tsela e dikarolo tsotlhe tsa puso di dirang ka yona .
Boalogodimo jwa mmu bo a gotela mme se se oketsa mowafalo , tiro ya khapilari mo mmung ( se ke motsamao wa bongola jwa mmu magareng ga dikarolwana tsa mmu ) , go ya boalogodimong jwa mmu koo a mowafalediwang mo lefaufaung , mme le ka ntlha ya phufulelo ya mefero le dimela dingwe le dingwe tse di kaiwang e le mofero mo tshimong . ( Se ke sengwe sa dibako tse dikgolo tsa tatlhegelo ya bongola jwa mmu ) .
Karabo e e tla go naya bogongwe ba kumo e o ka e boning mo heketareng .
Lebanta gona le tlaa rafolega - sesupo se sengwe sa kgotlhego .
Tsela e le yosi e motho o ka tllhomamisang seemo sa dikotla tsa mmu , ke go dira tseosekaommu , se se tlaa go bontshang gore go tlhokega N , P , le K e e kana kang .
Gape re ne re na le mpshe , diterebe , dinamune le diphoophoo ; tse dingwe di ne di romelwa moseja mme tse dingwe di ne di rekisiwa kwa marakeng kwa Gauteng .
Kakangwa ya ditlhagiso tsa diporojeke go akaretsa tsa CBP
Ba tlhagisa kakanyo ya gore Rre Nkosi o ikgopola a le esi e bile o ithaya a re o botoka go gaisa baagi ba bangwe mo motseng .
Mo Bokonebophirima , dimphato tse di siameng di tlhamilwe le batho / mekgatlho e e latelang :
Go botlhokwa go tlhaloganya gore ditšhefu di a bolaya mme di thusa fela fa di dirisiwa ka tshwanelo le tlhokomelo .
Fa re akgola ka gangwe fela Afrikan Affirmation e , re lebe Lebamang Sebidi yo o kwalang a naya Es'kia Mphahlele tlotlo fela e e tshwanelang le Isaac Matlare , Zeph Mothopeng le ba bangwe mo setlhopheng seo sa barutabana ba ba kgethegileng , ba , le fa go ne go le matshosetsi , ba boneng gore nnete le thuto ke ntlha e e sa kgaoganeng ya tiro ya bona .
Fa madi a o nang nao a sa lekana go lema diheketara tse o eletsang go di jala , gona o tlaa tshwanela go dira kopo ya kadimo ya ntshodikuno .
E fokotsa matshosetsi a go tlhama " manaanetheko " a diporojeke tsa mafaratlhatlha a a thata , a a bakwang ke ditiragatso tse di sa agegang e bile di tsamaisitswe le go tshwaraganelwa bokoa , tse ka gale di sa kgotsofadiweng , tse di gatelelang bokoa ba go ikaega ( jaaka fa tlhabololo e tshwanetse go direga ka tiragatso ya ka fa ntle ) .
Nosetso
Dipoelo tse di kwa tlase mo peeletsong ya khepetlele
( a ) Diura di le thataro jaaka diura tse di tshwanetseng go feta pele ga fa go duelwa dipositi .
Dikaedi tsa modirisi tsa polantere le terekere di akaretsa ditshikinyo tsa tshireletsego tse di kgethegileng .
Dikomiti tsa Woto di na gape le seabe sa go tshegetsa bakhanselara ka go neela baagi tshedimosetso .
Ka lebaka la bokoloniale jwa maBorithine , ditlhopha tsa ' Maburu ' ba e leng dikokomana tsa maDutch le masetlelara a mangwe a maYuropa , di ne tsa tlhamiwa mme tsa fuduga mo Koloneng ya Kapa ba ya go batla lefatshe , ka nako nngwe ba thulana le merafe ya Bantsho e e nnang foo .
Leka go tlhaloganya gore ke eng go tlhokiwa dikotlo le diminerale tse dingwe mo mmung .
( a ) motho a ka nna ngwana yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , lepodisi le tshwanetse go dira go ya ka fa molawaneng wa 9 ; kgotsa
( b ) Fa go ka tlhagelela bopaki jo bo kgatlhanong le seo , moreetsa-kgetse o tshwanetse a fetola rekoto gore e supe dingwaga tse di siameng .
Kwala ka Sekgowa se se tlhaloganyegang se se bonolo kgotsa o dirise diphetolelo mo mabakeng a mangwe .
Mono Aforikaborwa , re na thata le tlhobaelo ka kgogolego ka metsi le bonnye kgogolego ka phefo .
n ) Mogenerale Moyo Mudau ( Mekgatlo ya Baagi ) ;
ba ka tshegetsa bakhanselara mo go rarabololeng dikgotlhang , ba ba tlamela ka tshedimosetso e e mabapi le ditiro tsa mmasepala ;
Ga ntlha sengwe le sengwe se ka tlhatswa sentle go tsenelela ka metsi a a gatelelang go tlosa maswe le oli le mmu .
Mo go 2012 , palo e gaufi le nngwetharong .
Kaedi ya dplg ya Batsamaisi ba porogorama e neela ditotobatso tse di latelang jaaka ntlhatshimologo ya mo ithulaganyetsong , ya go dira porojeke , go gatelelwa gore go tlhokega go logela maano pele fela gore peoleitlho , tsenyotirisong le taolo ya porojeke di kgonagale :
1.6 . " Kgosana " e raya mojabogosi yo mogolo go ba feta botlhe wa bogosi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng yo o amogetsweng ke botlhe le go tlhomiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Dikemedi tsotlhe tsa bobegakgang tse di nang le tumelelo di a bitswa go tsaya maemo a tsona jaanong .
Jaanong o dirisa bolemirui mo tikologong ya Piet Retief mo kgaolong ya Mpumalanga mme o kgonne go jwala diheketara tse 3 tsa mmidi mme solofela go roba ditono tse 6 ka heketara .
Mabapi le baemedi ba mafelo , tlhagiso ya dikomitipotlana e thusa baemedi ka go ba gakolola ka ga merero e e amang baagi .
Ba ba nang le kgatlhego mo porojekeng
diphiri tsa kgwebo ;
Reka dijalo ;
Badiri ba kabo ba thusitse Rre Mali jang ?
Mofuta o wa tumelano o baka gore maphata ka bobedi a dire sentle mo setlheng se se siameng le go dira bokete mo setlheng se se bokoa .
Go tshwanetse gore go nne bolaodi bo bo tlhamaletseng ka nako ya thobo .
Boteng jwa mmu .
Ke lona lebaka le , le le gatelelang botlhokwa ba go tswelela go tlhokomela le go baakanya fa go senyega go fokotsa le go thibela kagololo le go senyega go kgona go busetsa tsadiso sentle .
Balemirui ba itse kgotsa ba sa itse ba tshwaragana le go batlisisa mekgwa ya ntshokuno e e tla oketsang poelo mo dijwalong .
Gape ga se tokomana e e neelanang ka tetla ya go nna mo setsheng kgotsa ntlo .
Sekai , fa lekoko le gapa halofo ya diboutu , le tla tsaya halofo ya ditulo mo Ntlokokoano Bosetšhaba
5.3.9 Go Dirisa Ditsela Tsotlhe Tsa Boikuelo jwa mo Teng ga Setlamo
Seno se a dira le fa go fuduswa morokotso wa dithulaganyo tsa tlhalo fa mogatsaagwe leloko yo ene e seng leloko la letlole a tlhopha go fudusa madi a a abilweng go tswa go letlole la phenšene go ya go la provident .
MOKGWA WA BOITSHWARO WA DITLHOPHO
Fela jaaka maemo a farologane , go na le melawana ya botlhokwa mengwe e e tshwanetseng go latelwa .
Dikaommu di tshwanetse go tsewa mo masimong ka sebele , le go romelwa go sekasekwa .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 10 : Pegelo mo diwotong ka ga diporojeke tse di akareditsweng mo IDP
Dilo tse di ka dirwang go etleetsa botsweretsi ka katlego di akaretsa :
Go thiba phatkha ya tlamelo ya dipatlego tsa dijo tsa loruo
Nngwe ya diesei tsa gagwe tse di phasaladitsweng mo bukeng ya ES'KIA ka 2002 , o kwadile ka tsa thuto ya gagwe e e neng e ikaeletse " [ Mo ngwaneng wa Montsho ] go mo dira lekgoba , go mo koafatsa thata .
Nosetso ya mmidi
Go tlhoka mmudula go ka direga gape fa go le bollo thata e bile go le komelelo .
1.13 . " Dikomiti tsa Photefolio " di raya dikomiti tsa photefolio tse di tlhomilweng go ya ka polelwana ya semolao ya 15.2 ya Ditaelo-Kakaretso tsas Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ;
Konosetso
Leloko le ka nna la tlogela go nna leloko fa go direga sepe sa dilo tse di latelang ;
Mo diintasetering tse dingwe o nne kelotlhoko thata gore o tsena le mang mo bolaong fa o laletsa moamegi yo mogolo wa boditšhabatšhaba go laola karolo ya mafaratlhatlha .
Go fopholetsa dipaka tsa ditiro : Go swetsa nako e e tlaa nniwang mo tirong e nngwe le e nngwe .
Sediriso sa go meta ka leotwananaledi le sona ke thulaganyo ya go meta e e siameng ( positive ) .
Ka jalo ke go feta palo ya merero ya kwa tlase ya woto , mme e tshwanetse e akanyetse tlhabololo mo sedikeng e bo e nne serala sa nyalanyo magareng ga mafapha le maphata a puso , a poraefete le baagi .
Baagi ba kaya fa ba kgona go tla fa ba duelwa go tsenela
Maikemisetso a go laola batho ka tshwanelo le go tshegetswa ke pego e e tseneletseng ke motheo go laola meamuso ya batho ba ba go direlang .
Tswakanyo e e lolameng e tshwanetse go diragala morago ga kgato nngwe le nngwe .
Dimakhete di tlhola di bapala letsatsi le lengwe le le lengwe la beke go tsweng phakela ka 9h00 go fitlhela motshegare .
Merero e mengwe e fetisediwa kwa dikomiting tsa diphotefolio tsa khansele go sekasekiwa go ya pele le go bona dikatlanegiso .
Re rolela Samuel Moloi , William Matasane le Phillip Xaba kola ya tshephe - a sekgele se bonwe ke yo se mo tshwanetseng .
Tsamaisa tsenyotirisong ya pholesi ya Tlhokomelo ya Ntlha ya Boitekanelo ya Lefapha la Boitekanelo .
Palamente e dirilwe ka baemedi ba ba tlhophilweng ka kgololosego ba le 400 ba ba bopang Kokoano Bosetšhaba .
A re lebeleleng setlha se se fetileng e le sekao :
Lekwalo lengwe le lengwe le tshwanetswe go tsewa tsia ke komiti ka gonne a romelwa mo boemong jwa yona .
Palo ya dimela tse di ka tlamelwang ka kgolo ya yumte e ikaigile ka selekano sa metsi a mo mmung a a leng teng .
1.1 Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000
Morago ga go roba : Tsaya nako go boloka nako
R50 000 ( e dirisitsweng )
Lekgetho la thekiso yotlhe le tlaa duelwa ka ngwaga e e simololang ka tshimologo ya kgwedi ya Mopitlwe mme e felela ka kgwedi ya Tlhakole ya ngwaga e e latelang .
Bogolosegolo maemo a a kwa godimo a go tlhoka ditiro a dira gore dingwe tsa ditirelo tseno di se ke tsa fitlhelesega go batho ba le bantsi kwa ntle ga fa fela ba tshegediwa ka matlole .
Go na le bantshadikuno ba le bantsi ba ba re founelang ka kopo e - " Nthuse tsweetswee , ke batla go dira temothuo " .
Go thusa bantshakuno go rekisa dithoro tsa bona ka tsela e e botoka thata go ba tswela mosola ; le
Dikgang tsa ditšhelete
Letlha . . . . . 
Batho ba bangwe ba ne ba gama dikgomo , ba bangwe ba ne ba rua dikgomo go di tlaba , ba bangwe ba ne ba lema masimo , ba bangwe ba ne ba uma maungo le merogo mme ba bangwe ba ne ba fetola dilo tsa bolemirui go diaparo .
Thulaganyo ya kgwebo : ditiro tsotlhe tse di amanang le go lemoga dikumo tse di tlhokwang ke batho ba o batlang go ba rekisetsa dikumo le go dira gore o kgotsofatse barekdi bao ka go ba tlamela ka se ba se tlhokang go gaisa dikgwebo tse o gaisanang le tsone
( litara e le 1 )
Boy gape o na le motlhape wa dikgomo tse 300 tse a di fudisang mo lefatsheng la morafe mo selemong le mo masimong a mmidi mo marigeng .
1.2 Moadimiwa o tla , fa e le gore dipholisi tseo ga di teng kgotsa ga di kgotsofatse Moadimi ntsha , a tshola le go neela dipholisi tsa inšorense go Moadimi le go duela dikarolotuelo ka nako .
Gantsi , tshwabo e bonala lwa ntlha mo masimong fela fa pele ga go thunya , fela dimela tse di tshwaetsegileng di ka bonala mo kgatong ya botlhogela .
Tiro e e duetsweng kwantle ga bokaedi jwa ga jaanong jaana :
Gape o ka thusa setlhopha go tlhaeletsana ka nonofo le go tlhola maemo a a letlang e bile a tlhotlheletsa dikakanyo tse dišwa go tlhagisiwa le ditharabololo go bonwa .
Kopana le Keith Middleton , molegae yo a dirisang bolemirui kwa semetsing sa Oranje Riet gare ga Jacobsdal le Modderriver mo kgaolong ya Foreisetata .
Lenaneo 5.3.2 : Thulaganyo ya tlamelo ya kuno
Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a gana ka tshedimosetso fa a akanya gore go baakanya dikopo tseo go tla ja nako e ntsi go sa tlhokege le gore go tla baka tshenyo ya ditsompelo .
Netefatso le botlhokwa jwa dipoelo tse tlhano tsa maemo a a kwa godimo
Go tlhokomela fa ke bua o ntse o reeditse
Ka jalo , e botlhokwa mo go bopeng tikologo ya tiro ya leloko lengwe le lengwe la bodiredipuso .
Tsaya tsia : Mo masimong a bokana ba mofero wa molelwane ( Striga asiatica ) bo ne bo na le kgatelelo e kgolo mo thulaganyong ya go jwalwa-nngwe fa go ne go jwalwa mmidi fela .
( f ) Go kgona go tlamela khansele ka tshedimosetso e e nepagetseng ka ga go dira ga yona ga ditiro tse di farologaneng / ga ditirelo tsa yona tse di farologaneng le kutlwalo mo wotong .
Tsweletsa bonontsha ba mmu
Leina la ( mo ) batho ba ba rwalang maikarabelo
Ke jaaka ka SeSotho go twe : " kgosi ke kgosi ka batho " - kgosi ke kgosi ka , kgotsa ka go rata ga batho .
Ditokololo dingwe tsa baagi di ka nna tsa se kgone go tsaya karolo mo dipitsong tsa baagi mo motshegareng .
25 . Leano la tiro
Madi a Lotseno a ba ba Newang Matlo / Le ba ba Tlileng go a Reka
Go na le mefuta ya mebu efe mo polaseng ya me ?
13.2 Melawana epe e e tlhomilweng ke Kgotlakgolo e tla amogelwa pele ke Kgosi eo e ka nnang ya e busa gore e ye go akanyediwa go ya pele go e akaretsa kgotsa go akanyetsa maemo a a rileng kgotsa ditiragalo dingwe tse diša kgotsa kgakololo go ya ka fa maemo a batlang ka gone .
Tsaya tsia ditshenyegelo tsa tlhamalalo - peo , monontsha , disele , dibolayatlhatshana , dibolayasenyi , badiri ba nakwana le inšorense ya dijalo .
Go nna motho yo o siameng ka ntlha ya maikutlo le bophelo go raya gore o lemoge gore , o le mongwe wa losika , o abela mabapi le ba bangwe go thamiso ya botlhe mo setlhopheng .
Mme jalo ke dintlha tse dife tse re tshwanetseng go di lebelea ka nako ya go atlhola ka mafelelo a setlha ?
Malwetse a laolwa go diragatsa dikgato tsa thibelo .
Tsaya dintlha tse di jaaka tseo e le diporojeke tsa tlhabololo ya ikonomi , go katisa batlhokemela balwetse mo magaeng ?
Fa go se na metsi semela ga se kgone go phela , mme ga go na sepe se se phelang ka metsi fela - ka motheo o o leng bogalaka go feta semela ga se kgone go dirisa dikotlo tse di leng mo mmung , le fa go na le metsi go lekana !
E baakantswe go tswa go www.health24.com.
Dikomiti tsa diwoto le baagi ba na le ditiro tse di botlhokwa thata mo go rulaganyeng ditirelo tsa mmasepala le mo thebolong ya ditirelo tsa mmasepala .
Temothuo ke kgwebo , mme jaaka go ntse ka kgwebo nngwe le nngwe , fa go sa dirwe poelo , gona kgwebo e tshwanetse go tswalwa .
Netefatsa gore dighere di nne pila e bile le gore meno a teng ga a a fela .
Mo bokaong jwa hisetori ya Aforikaborwa ya dingwaga di le 400 tsa go aga lotso le bomorafe - Go dirisa lefoko morafe ga ga Mphahlele go gogela mmuisi ka bonako mo ntlheng e e tlhalosang tlhaloganyo ya rona ya bosetšhaba .
Leina la Setlhophathutano
A : Fa o reka potefolio , o tla duedisiwa tuelo ya kwa tshimologong .
Go latlhegelwa ke tsholofelo go ditiragalo tse o di ratang ;
Palamente ya rona ya ntlha ya temokerasi ka 1994 e tlhophile Moporesitente Nelson Mandela jaaka tlhogo ya naga e le nngwe ya melao ya yona ya ntlha .
Nna le kitso e e tseneletseng ka bolemirui jaaka ditiro tsa mo polaseng le ditiro tsa go dirisa polase e le kgwebo .
Morui yo o rulaganeng sentle o tshwanetse go kgona go itirela motswako a dirisa sena nang le sona kgotsa se a ka se fitlhelelang mo tikologong .
O tshwanetse go netefatsa gore go ultwa moamogela molaetsa fela .
tshotlako ya bong
Lefatshe la Afrikaborwa ke lefatshe le le kgwatata ka go na ga pula mo go sa tshwaneng mo dikgaolong tsa nagagodimo ka selemo le tsa go jwala tsa mariga ngwaga le ngwaga .
Tsamaiso ya thekiso - thekiso ya dikuno ;
Ka tsela e , o ka lemoga fa TT e le selotlele go tsena isagong ya temothuo e e botoka .
dikungo ke dipholo tse di bonalang tse porojeke e tlaa di ntshang
Metheo ya tsela ya boiphediso jwa leruri
Mo mabakeng otlhe , fa o akanya ka mofuta wa go hirisa go o ka go dirang , o netefatse gore bahiri ba gago ba bona ditirelo ( boapeelo le botlhapelo ) le gore bonno bo bo babalesegile e bile go itekanetse go nna mo go bona .
Go nna kwa godimo ga dikwalo tsa bophirima mo Afrikan go na le go utlwala thata mo go netefatseng gore bontsi jwa Bantsho , segolo bana le bašwa , ba akanya le go ikaya ka ditshwantsho , mafelo le ditori tse di sa tsweng mo tikologong le merafe ya bona e e gaufi .
A re go gonnye mme gape o batla go direla baagisani - go ba thusa go se thotele mmidi wa bona kwa toropong go silwa mme le go duela gape go o busetsa kwa magaeng .
Leina la setlamo kgotsa kgwebisano Mofuta wa kgwebo Tuelo 4 .
Karolo 6 ya PAJA e tlamela gore kgotlatshekelo e ka sekaseka tshwetso semolao fa " ditshiamisetso tse di seng maleba di ne di a tsewa tsia kgotsa fa ditshiamesetso tse di maleba di ne di sa tsewa tsia " .
Gape ke eletsa go oketsa loruo lwa me , e leng dikgomo tsa nama .
Letlhomeso le , le tlhalosiwa mo setshwantshong se se fa tlase .
Go buiwa ka bantshakuno gore ga ba tshabe go dira ka natla .
Molao ono o batla gore mafapha a puso a amogele pholisi ya dipuo mme a umake bobotlana dipuo tsa semmuso di le tharo tse di tla dirisediwang mabaka puso .
Gakologelwa , fa o thibela tatlhego ya sepanere sa 13 , kgetsi e le nngwe ya monontsha kgotsa kgetsi e le nngwe ya kotlo , o setse o kgona bolaodi ba letlotlo la gago sentle .
PMS ya mmasepala e tshwanetse ya akaretsa mabaka a a supilweng ke khansele jaaka a tsamaelana ka tlhamalalo le maphata a magolo a tiragatso ya mmasepala wa bona .
4.1.1 Maloko a le somenngwe ( 11 ) a a dirang 60% ya Kgotla a tla tlhophiwa ke Kgosi ka mokgwa o o latelawng : ( i ) maloko a le 3 a baagi ; ( ii ) maloko a le 2 a lelapa la Segosi ; ( iii ) Dikgosana di le 6 .
Pieter van Wyk ( molemirui wa kwa Slangrivier , Suurbraak ) , molemeng , le Solomon Tshonghweni ( Lefapha la Bolemirui , Tlhokomelo ya Lefatshe : Mothusi , Swellendam ) ba ntse ba tlotla ka dijwalwa tsa teko mo polaseng .
POTSO 1 Seabe sa gago ke sefe jaaka tokololo ya Komiti ta Woto mo thulaganyong ya go dira tekanyetsokabo ?
Go botlhokwa thata go leka go mela ga peo e o e itshwaretseng go tsweng setlha se se fetileng .
O solofela go nna molemirui wa kgwebo morago ga nakonyane e khutswane fela .
Metsi a a tshwanetseng go bolokwa mo mmung a tswa mo puleng e gantsi e nang mo Letlhabuleng le Dikgakologong .
DITSHITSHINYO
Dimela mo makgobekgobeng le mo masing a dinoka le tsona di tshwaraganya mmu go thibela metsi go elela ka bonako go sireletsa mo a elelang teng .
Kotlo le manaanenjo a a siameng a botlhokwa go bona kgolo ya mmele le tlhaloganyo , bogolosegolo go bana ba dingwaga tse di ka fa tlase ga di le tharo .
Fa maemo a pH a le ka fa tlase ga 5 , 5 , dimela tsa mmidi di simolola go nna le mathata tota ka gore dikarolwana tsa aluminiamo le tsa manganese di nna teng go feta mo mmung o o botšarara e bile di ka busetsa dimela tsa gago morago mme tota le go di bolaya .
Kantoro ya Heidelberg
Ditswamorago tsa kumo ( go neiwa ngwaga o o siameng ka ntlha ya gore pula e nele ka tshwanelo ) di lekalekantshwa le ditswamorago tsa ditlhabololo tsa mmu le tsa tiriso ya monontsha go leka go kgona go kgaoganya ka ditlhopha dintlha tsa tlhabololo ya mmu le bokana ba kumo e e bonweng .
Maikutlo a ga Rre Nkosi ke gore batho ba motse ba mafega e bile ga ba akanyetse .
Jaaka boramabole ba bantsho ba ba tumileng kgotsa dinaletsana tsa thenese jaaka Althea Gibson kgotsa Arthur Ashe " ba ne ba sa kgone go tila kgatlhegelo ya lefatshe la bantsho " mme tlotlo ya bona , Mphahlele o tlhalosa gore " go ne go se ope yo o ka re ( Maaforikaborwa a mannye a bantsho ) thibelang go e arogana " .
Go yo e tla nnang Motsayakarolo Foromo eno ya tumelelo e ka nna ya tswa e na le mafoko mangwe ao o sa a tlhaloganyeng .
Go ya ka Mphahlele , fa babusi ba basweu ba nako eo ba ne ba ile ba lemoga seabe se se tseneletseng , sa kgololo ya mokwadi , ba ka bo ba lemogile gore tlolomolao ya tota ke go kwala poko e e sa siamang e e tlhaelang go fitlhelela maikaelelo a a lebeletsweng ka go tlhatlholetsa batho gore ba dire sengwe go na le go bopa monagano wa babuisi gore e nne wa batho ba ba gololosegileng ka tsela e e ka se fetolweng , ba ditiro tsa bona tsa go batla kgololesego e tla nnang go sa itsietse go na le borukhutlhi jo bo nang le maatla kgatlhanong le puso e ba neng ba sa e itumelele .
Re santse re tlhakane tlhogo mabapi le boitshupo jwa rona jaaka re le batho ba ba tshelang mo setšhabeng sa merafementsi .
Mong o tshwanetse go netefatsa gore fa badiredi ba dirisa dikhemikale ka fa ntle ga phaposi e go beiwang dikhemikale mo teng , jaaka mo masimong kgotsa mo diruiweng , ba apare diaparo tsa go sireletsa tse di tlhokegang .
Mmu o o tshwanang mo tikologong e go nang pula go feta o ka nna kumo kgotsa mafulo go feta mo tikologong e pula e sa neng go lekana .
Kago e ya mafaratlhatlha e e akaretsang go atolosa dikarolo tse dingwe tsa ditsela tsa Sedikabogare sa Kgwebo ( Central Business District ) e tsweletse pele .
Go mokela gagolo ka nako ya go thunya dithunya le nako ya go supa makape ka gore go ka thibela go thunya dithunya mme go ka senya thulaganyo le go tlala ga makape .
9.2.8 Go kwadisiwa ga matsalo , dintsho le manyalo a setso ;
3.4 Molaotheo wa Aforikaborwa
Tshomarelo ya eneji e ka fitlhelelwa ka go fetola maitshwaro gore re boloke eneji .
Ga ke solofele gore badiri ba me ba tla dira tiro e , ka ke ikutlwa gore bone ba ka se dire tiro jaaka nna ke tla e dira .
Ditiragalo tsa TB mo bašweng le batsofe di feta palogotlhe ya bosetšhaba .
Disonobolomo di mo mading a gagwe !
Go baya mo nakong maano a tiro a diwoto kgwedi le kgwedi , kwa tshimologong go tshegetswa ke Bomankge ba CBP
Tekanyetso tsibogelo ya merero ya ditlapele ya IDP mo dipoelong tse di rulagantsweng go ya ka boleng tsa CBP go tswa kwa tiragalong ya bo17 ya CBP
3 / 9 Phopholetso ya tekanyetsokabo
Tiro ya Batlhokomedi ba Letlole ke :
Foramo ya mmasepala ya CBP e dirisiwa jaaka serala sa go buisanela tshedimosetso ya peoleitlho le tekanyetso le tlhaeletsano magareng ga batsayakarolo / banna-le-seabe ba mmasepala le dikemedi tsa dikomiti tsa diwoto tse di amegang mo CBP .
Montshakuno mongwe le mongwe o tshwanetse go sekaseka maemo a gagwe mme a direle kgwebo ya gagwe ditshwetso tse di masisi le ka nako tsa thekiso .
Leka go reetsa ka thata .
Monontsha
Balemirui ba bantsi ba re reile ba re le fa setlha sa 2014 - 2015 se ne se omile thata , ba kgonne go bona thobo e e siameng .
Go phekola Bolwetse jwa Sukiri
Thuto e ka re thusa go tlhalosa sešwa le go ntšhwafatsa setšhaba sa rona .
2.13 " Ngwao " e raya dingwao , melao le ditso , ditlwaelo le mekgwa ya maloko a RBN ;
Ke mekgawa efe e lo e dirisang go rotloetsa botsayakarolo
Bogolo jwa lefatshe le le dirisiwang ke bantshadikuno ba ba tlhabologang ga le na dikonturu le meselementsi ya bojang e e rulagantsweng sentle le e e lekaneng .
Botlhokwa jwa tshomarelo ya bongola jwa mmu mo bantshakunong ba korong mo Kapa bo batla bo se botlhokwa jaaka bo ntse mo nageng e e setseng ya Aforikaborwa , koo re tshwanelang go somarela pula ya selemo mo mmung e dimela di tlaa dirisang bongola jwa yona ka nako ya dikgwedi tsa komelelo tsa mariga .
Netefatsa gore khansele e arabela mo tiragatsong e e fetileng .
Tlhokomelo e e tseneletseng e dirisiwa go laola pabalesego ya tsotlhe tse di leng teng .
Fa thompolofatso e sa itumedise , motho o ka tlhatlhoba gore ke dintlha dife tse di se keng tsa tlhokomelwa ka nako ya jwalo ka jalo ga bonwa dikarabo tsa mathata a a gona .
Go diragatsa taolodisenyi go ka fokotsa ditatlhegelo tsa thobo , fela go ja madi mme montshadikuno o tshwanetse go tsaya tsia tshwantshanyo ya ditshenyegelo tsa molemo .
Ditharabololo ke dife ?
( b ) Go nna le Botsayakarolo mo go oketseng bokgoni jwa baagi ba semolao go nna le Botsayakarolo mo mererong ya mmasepala le ya makhanselara le ya badiri go rotloetsa Botsayakarolo sa baagi . . .
Tona o rile boMEC mo diporofenseng ba tshwanetse go dira ka natla go begela baagi ba ba amiwang ke dintlha tse di rileng le go direla ka bonako go bona ditharabololo fa go na le dikgwetlho mo go bommasepala .
Go botlhokwa go minolola le go tsokotsa thulaganyo ya go tsidifatsa le fa tirelo e sa tlhokege .
Fa e le gore o dira mo lefatsheng la morafe , mmepe wa GPS o a tlhokega o o nayang dintlha tsotlhe tsa tshimo e e kgethegileng eo .
Go tla jang gore Banka ya Mafatshe e sa batle go tsaya boikarabelo ba go thusa le go tshegetsa kgaolo e ya ekonomi e e sa tlhabololwang ?
banni ba tshwanetse go dira le diNGO , i-CBO le makoko a sepolotiki go tlhagisa ditshitshinyo gore khansele e di sekaseke .
Tlaleletsoboleng
Kgato ya 3 : Lokela dilo tse di leng mo dikgetsaneng tse di nyerologang mo metsing .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Jaaka beng ba dišere ba direla kgôlo ya temokerasi e e atlegileng , re na le gone gore re ka tlhagisa maikutlo a rona mo mabakeng a a ka tswang a tshosetsa melawana e e tlhomileng temokerasi .
go tsweletsa tikologo e e itekanetseng gape e babalesegile ; le
Ka moonothomo wa lenaneotlhabololo la balemirui la rona e le : " Go tlhabolola bantshakuno ba bogwebi ba bantsho ba ba nang le bokgoni le go tshwaela mo tshireletsegong ya dijo ya lelapa le bosetšhaba " , re itse sentle ka mathata a bantshakuno ba lebaganeng le ona .
O tshwanetse wa thapa fela moagi yo o ikwadisitseng mo Khanseleng ya Bosetšhaba ya Ikwadiso ya Baagi ba Matlo ( National Home Builders Registration Council ) .
Dikgang tse di monate le gale e ntse gore ditlhotlhwa di dintle - mme le gona balemirui ke bagwebi ba ba batlang go dira dipoelo .
Ga re kitla re itse boleng jwa dišere tsa RBP go fitlha fa di sena go amogelwa mo mmarakeng wa JSE gore go gwebiwe ka tsone
Caption : MEC Nomusa Dube-Ncube a re tekanyetsokabo e tla thusa go tokafatsa mafaratlhatlha kwa KZN .
Ba tshwanetse go rutiwa ditlwaelo jaaka :
Batsamaisatiro
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Go itsege thata gore bantshakuno ba bantsi ba dirisa mekgwa ya tlwaelo ya ngwao ya go baakanya mmu mme mogoma wa sekara o sala go nna sediriso se se dirisiwang thata mo polaseng .
( a ) ngwana o tlhoka tlhokomelo le thuso tse di umakiwang mo go molawana wa 150 ( 1 ) kgotsa wa ( 2 ) wa Children's Act , le gore go a tlhokagala gore ngwana a sekisiwe go ya ka molawana wa 155 le wa 156 wa Molao oo ; kgotsa
Se , se bidiwa tekanyetsokabo ya ngwagantsi .
Balemirui ba ba neng ba jwala disoya la ntlha , ba ntse ba tshegeditswe sentle , ba ne ba reka peo ya mefutafuta e e rekisiwang mme gape le mo ditsaleng le baagisanyi .
Go kopana le baagi , kgwebo le diforamo tsa tlhabololo mo go supeng ditlhokego
Tlhomamisa maikaelelo a gago gammogo le go lemoga mathata a a ka nnang a tshosetsa katlego ya kgwebo ya gago .
E rebotswe ke : Tsamaiso ya Ditlhaeletsano le Tshedimosetso ya Puso ( GCIS )
Ke didiriswa dife tse di tlhokegang
Go dirisa tekanyetso go tsamaelana le lenaneo la go laola kumo la gago
Ntlha e nngwe ya go bone thobo e kgolo ya disonobolomo ke go laola mefero sentle , tota ka nako ya dibeke tsa ntlha fa dimela tsa disonobolomo di sa le metsi e bile di simolola go mela .
Bogaufi le legae
Re nwa selo se se fokotsang bogalaka kgotsa re monoka Rennie , go fokotsa bogalaka .
Ke tlile go go buisetsa lenaane la ditiriso / dikarolo tsa selulafouno ya gago , tsweetswee mpolelele gore ke dife tse o di dirisang thata .
Lekantsha diboriki go lekana gore di tshware ka nako e le nngwe .
A o itse ditsenngwateng tse o di tlhokang go ntsha sejalo ?
Balemirui ba bantsi ba sila semela sotlhe ka dipidi mme ba nna le dijo tse di pila go fepa diruiwa tsa bona .
Lenaneotsamaiso la ntshokuno gape ke sediriswa sa gago sa taolo .
A o kile wa utlwa ka letshola la " Ke Moja Ke a leboga ke siame kwantle ga diokobatsi " ?
Patlisiso ka ditshedi e ka ga go fetola didirisiwa tsa fa gae tsa ditshedi- ke gore ' didirisiwa tse di tala ' go fitlha mo go reng kuno ya bofelo e siametse go rekisediwa badirisi , fela ga e akaretse thekiso .
E setse e le nako ya go ka roba mme dirobi tse di tshwaraganeng ( combine harvesters ) di na le dikarolo tse di tsamayang tse di tlhokang tlhokomelo - dibering , disili , difenebelete le diketane .
Go tlisa potso - ke dilo dife tse di leng tse di siameng mme go supa eng fa go twe re dire tse di siameng ?
Pele Simon Mazwi a tsalwa batsadi ba gagwe ba ne ba hudugela kwa Taung mme morago ba hudugela kwa Foreisetata ( Vierfontein ) , ka ba ne ba dumela gore teng go na le ditšhono tse dintsi .
O na le kitso , go lebogiwa Grain SA .
Pele ga o dumela go nna le seabe , go botlhokwa gore o buise le go tlhaloganya tlhaloso e e latelang e e leng kaga boikaelelo jwa patlisiso eno , mekgwatsamaiso e e tlileng go latelwa mo patlisisong eno le mesola e o ka e bonang , dikotsi mmogo le mathata a go nna le seabe mo go yone .
Tsa loago : Tse di ikaegile ka dikamano mme di akaretsa mekgatlho le ditlhopha mo baaging , ditheo tsa sepolotiki le mafaratlhatlha a a sa tlhomamang .
16 Tlhotlhomiso le go baya mo maemong a ntlha
Palo ya 2 e bontshitse Ditiragalo tsa CBP .
Disupetsokotsi tse di leng botlhokwa di tshwanetse go tlhomiwa : mme
Mo netefaletsong ya setso sa Afrikan e e kwadilweng ka 1973 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o tlhagisa seabe sa gagwe jaaka mokwadi le gore maemo a Afrikan a tlhotlheleditse bokwadi jwa gagwe jang .
Mekgwatiriso ya setso le Taolo ya sebaeoloji
Makwalo a ntlha a a supang thikiso kgotsa go reka a tshwanetswe go beiwa mme a kwalwe gore o kgone go rulaganya makwalo a ditšhelete ka tshwanno .
Tidimalo e , ya goeletsa tlhokego kwa setšhabeng , ya dikwalo , ka molomo le ka go kwala .
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya go thusiwa
Fa kere ya terapa e dikologa gangwe fela kere ya seporokete e tlaa dikologa ga kae ?
Tse ke dingwe tsa diponagalo tse Mphahlele a di tlhalosang e le seAforika , ke go re : " ntlha e e sa tlhaoleleng ya tshwaragano ya ditso tsa Aforika tse di ikaegileng ka tumelo e e tshwanang . "
Puo ya ga Mphahlele e diragetse ka nako ya dikhuego tse ditona mo Aforikaborwa jaaka karolo nngwe ya naga e ne e tsweletse go lwa kgatlhanong le paka ya Kgethololo morago ga dikhuego tsa baithuti tsa 1976 .
E thusa moithuti go ribolola kamano ya dilo , dikakanyo , ditiragalo , batho , matshelo .
Ba ba ikemetseng ka nosi
Basadi ba ne ba tlhokomela kgwebo ya lelapa .
Tiriso ya kuku ya oli ya soya e tsamaela ditono tse 958 000 ka ngwaga mme e dira go ka nna 14 , 73% ya direšene tsa phepo tse di dirwang mo Aforikaborwa .
Jaaka maloko lo kopiwa go tlhopha batlhokomedi ba letlole go tswala diphatlhatiro tse di bulegileng ka ntlha ya go tlogela tiro ga ga L Sikhosana , le bathusa-batlhokomedi ba babedi ba letlole go tlatsa diphatlatiro tse di bulegileng gone jaanong .
Sengwe se se makatsang ke gore disele tsa maitlhabelo di kgona go ithuta go lemoga ditwatsi tsa malwetse a mangwe tse di tlholang di lwadisa diruiwa jaaka tse di tliswang ke dikgofa .
Sefetlho se ntse mo botlaseng jwa kgamelo ya monontsha .
Ga o batle go oketsa tshenyego ya madi ka nako e o itseng gore ga go na poelo epe .
Thakadu e e bofitlha
Karolo e kgolo ya tsiamelo ya mafaratlhatlha a mmasepala ke kgweetso ya puso ya go thibela lehuma le go thusa mo go tlhomeng motheo wa kgolo ya ikonomi .
Tlholego e amogela dilo jaaka di ntse mme e dira go kgona .
5 . Thulaganyo e e gatelelang thata maikarabelo a thuto , ka methale ya boikarabelo go tswa kwa pusong go ya kwa phaposiborutelong .
Ba etelelapele katiso ya batsamaisi ; le
Go maatlafatsa Dikomiti tsa Woto gore di tle di dirisane go feta ka nonofo le IDP jaaka leano la mmasepala le le atologileng .
Mokgwa o o rileng wa go thibela bothata bo ke go bo busetsa morago fa o simolola go jwala dijwalwa tsa gago ka setlha .
Tiriso
" Go itse ke selo se le sengwe , go dira kitso karolo ya gago ke go go kgontsha go e dirisa go godisa tlhabololo ya tlhaloganyo ya gago ' .
Go dira teko ya ' Fa-Gona ' go ka bontsha gore mafoko mangwe a maitlhomo a tlhoka go dirwa gape kgotsa go tsenngwe kgotsa go dirwe maitlhomo a mašwa .
Kitso e e lekaneng e teng go go thusa go swetsa gore o tla dirisa mefuta efe ya dimela go kgona mo masimong a gago le mo tikologong e o leng mo go yona .
Fisa dikgaolo tsa go thibela mollo tse di tlhokiwang go leka go inaya kgono ya go leka go tima mollo fa o ka tlasela masimo la mafulo a gago .
Nnnete ke gore ke thutiso e e rileng go tsweng mo Beibeleng - o ka amogela fela se o se direlang .
Maemo a naga e e fulwang e tlaa go naya karabo tota fa o dirisa go fudisa go feta ka dingwaga tse dintsi .
Jalo fa o sa itse pele ga noka gore o tlaa tlhoka dikilogeramo tse kana kang tsa peo ya mofuta ofe wa kanola , mme jalo go jwala mo diheketareng tse kana kang , le go seta bokana bo o bo romelwang pele ga nako , go ka tlisetsa mathata tota ka o sa kgone go reka mefuta e e go tshwanetseng mo polaseng ya gago .
Sediriswa 7 : Letlhare la tiragalo ya diporojeke tsa CBP tse di neetsweng go akanyediwa jaaka diporojeke tsa IDP
Tsamaelano ya diphatsha le inšorense e ntse jang ?
Go reka peo pele ga nako go tlaa go thusa gape go fema botlhokwa pele ga nako ya go jwala mme fa gongwe o ka bona tlhotlhwa e e kwa tlasenyana .
( c ) a tlhalosetse ngwana ka ga ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa go ya ka Molao ono .
Korong
Tlhokomela : mo diseporoketeng tse dintsi - bogolo segolo tse di khasetilweng - meno a ka tswa a sa tsamaelane sentle le šafote .
Kgoreletsego ya bothati
Makhanselara a mangwe a diwoto a bega go le gonnye ka tšhono , fa e le teng , ya go tlhagisa merero ya komiti le matshwanyego kwa khanseleng .
Fa dipharologanyo tse ditona kgotsa tse di sa " tlhalogangweng " di fitlhelwa molemirui a ka kopa gore sekao se sekasekwe gape ka dilaboratori ka bontsi di sadisa mmu wa sekao sengwe le sengwe go dira yona tiro e .
Fa Motlhankedi wa Tshedimosetso a sa arabele kopo ya go bona rekoto ka nako seno se tla supa gore o gana kopo eno .
Mo maemong a bokoloniale mo Aforika kgotsa bokgoba kwa dinageng tsa Amerika maitemogolo a ba ba amogilweng lefatshe le a makgoba a ne a tlhotlhelediwa ke dinnete tsa kgatelelo le go amogiwa .
Ditiragalodikgolo tsa mmasepala le Tiro ya Komiti ya WotoCore ( IDP , Tekanyetsokabo , PMS , LED , Thebolelo ya Ditirelo )
Mo gare ga bakwadi ba o umaka : Stephen Gray , J.M.
Go na le mathata a mantsi a a amanang le tlamelo ka kemonokeng mo bantshadikunong :
Ka ntlha ya katlego e re e boneng ka lenaneo la puseletsomadi mo Foreisetata , re wetswe ke dikopo tse dintsi go naya maano a kgwebo .
( d ) go bewa ka fa tlase ga tlhokomelo ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mo tlase ga mabaka a a ka akaretsang go thibela ngwana go etela mafelo a a leng ka kwa ntle ga tikologo ya magiseterata e ngwana a nnang mo go yona ka tlwaelo , kwa ntle ga go bona pele tumelelo e e kwadilweng ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Go patelesega gore direkoto tsa tiragatso le matlole tsa ngogola , go akaretsa le peotshenyegelo ya dijalo yotlhe , ditshupalotseno , tseno ya madi a seatleng le dibuka tsa matlole , di fediwe kgotsa di lolamisiwe
Fa re batla go aga lephata la temothuo mo nageng ya rona re tshwanela go boela morago kwa dikgopolotheog tse di siameng tsa boikanyego , go dira ka natla , boikgapo le tlotlo .
gonne ditiro di tshwanetse tsa lejwasešwa kgabetsa le go logelwa maano gape , go botoka gore go se ke ga akarediwa mo thempoleiteng ya letlhomeso la lloko gonne se se tlaa raya gore tokomana e boeletswe kgabetsa go e tshola e le mo ' dinakong e le maleba . '
O ne a gatelela botsweretshi le maitemogelo a setho .
Ka fa go je lengwe , ditlhaloganyo tsa bašwa ba ba ithayang ba re paka e ba leng mo go yona ke yona e e botlhokwa ya tlhabologo , ga di bone bomaleba jwa hisetori .
10.00 go fitlha ka 10.30
Ngwaga o go bonwe Sclerotinia gantsi ka gore maemo a ne a siametse tswelelopele ya bolwetse bo .
Peomolao eo e amang diporofense e ngangisanelwa le go swediwa mo tšhembareng e .
11.3 Go diragatsa dithata dipe tse e di neilweng ke Kgotlakgolo nako le nako .
Ditshenyegelo di tla tlhola di le mo dibukeng tsa molemirui .
5 / 3 Go dira tšhono ya ditshwaelo go tswa kwa bathong
DITLHALOSO , MAIKAELELO LE KAEDI YA DITAOLO TSA MOLAO
Badiredi ba ke isa mathata ka dintlha tsa go kobiwa , dituelo , maemo a lefelo le mo go dirwang teng , ditiragalo tse di sa siameng mo tirong , phetogo ya lefelo la bodirelo le kgethololo .
Gape , tswelela go tlhokomela le go tlhola dilo tsotlhe jaaka diketane , dighere le go tshasa kirisi kgotsa lokela tse dintshwa fa go tlhokegwa .
Potso 2 A tokomana ya porojeke e tlhoma maikaelelo a a fitlhelegang , a tsibogela bong gape a itlhalosa , dipoelo le dibontshi tsa tiragatso tse di tsamaelanang le dintlha tsa tlhabololo ya boditšhabatšhaba
( c ) fitlhelela ditlhokego tsa ngwana tse di rileng ;
tshedimosetso e fa e ka senolwa e ka solofelwang go amogelesegile go baya batho ba ba mo tumalanong mo thapolong mo konterakeng kgotsa mo ditherisanong tse dingwe ; le / kgotsa
Go botlhokwa thata gore bantshakuno ba ithute go le gogolo ka kgogolego le taolo ya morwalela le go amogela maikarabelo a go ineela mo tirisong ya mekgwatiriso ya tshomarelo e e tlaa sireletsang lefatshe .
Go atlanegisiwa thata gore tiragalo ya go thaena kgotsa go repa e diragale fela ka bonako morago ga mebu e sena go fitlhelela mothamo wa bongola jwa masimo .
Mo diheketareng tse di setseng tse pedi ke jwala merogo jaaka bitiruti , spinatšhe le khabetšhe .
Sekgoreletsi se sengwe se Mphahlele a se supang ke khuduga ya Bantsho go tswa mo ditikologong tsa bone , go ya kwa metsesetoropong kwa ba ' sitlhamololetsweng ' teng .
Baemedi ba NCOP ba ka botsa ditona tsa Kabinete dipotso tseo di tshwanetseng go arabiwa kwa NCOP .
Tiro 2 : Tlatsa lenaneo o ikaegile ka tshwetso ya gago .
Tlhaola mefero
13 MELAWANA YA KGOTLAKGOLO
Le fa go ntse jalo , dikaelo di tlamelana ka maitsholo ka kakaretso a maloko le go tshitshinya mowa wa setheo wa dikomiti tsa diwoto :
Ke batla go nna mokonteraka ka nako yotlhe go thusa balemirui ba bangwe go lema masimo a bone le go ba gasetsa dibolayamefero le dibolayadisenyi ka ke setse ke na le kitso ya go gasetsa dikhemikale ka bokana bo bo rileng le jaaka go tlhokiwa .
Bantshakuno ba mmidi ba jala mmidi mme ba ka sobokanya boleng jwa mmidi wa bona jaaka sejalo sa madi a seatleng .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go bega ka ga tswelopele e e setseng e dirilwe mmogo le go tlhagisa mathata mangwe le mangwe a a tlhagileng .
Selo se le esi sa go bona dibokwana tse ke go tsaya pampiri ya A4 e tshweu , kumula semela mme o se tlhotlhore mo pampering e .
Go botlhokwa go farologanya mo gare ga se re se se kayang fa re bua ka thobalano le fa re bua bong ka mareo a mabedi a ka gonne go le gantsi a dirisiwa mmogo fela a na le bokao bo bo farologaneng .
Se na le maatla le dijeso go tsweng semeding se setala mme tse dingwe tse di salang di naya digwata .
Go oketsa ditiro go tswa go di le 13 milione ka 2010 go ya go di le 24 milione ka 2030 .
Go tsamaelana le molao o mošwa dibanka tsotlhe di tlhokiwa go tlhagisa ditirego tse di gagametseng thata mo pulong ya ditshupatlotlo tse dintšhwa .
Ba bangwe ba balemirui ba ne ba se na dijo go lekana , mme jaanong ba kgona go uma dijonnete go ba bangwe ba lelapa .
Se ke sekao fela sa mokgwa o o ka dirisiwang go rulaganya mme o ka nyalanngwa bonolo go tshwanela mabaka le dithato tsa motho .
3 / 6Maitlhomo
Maikarabelo : Go bontsa gore metswedi e dirisiwa ka maikarabelo le go ya ka tlhagiso ya tshimologo , ya porojeke le ditumelano ka ga matlole .
Komiti e nngwe ya woto e ne ya phatlaladiwa ka ntlha ya tirisobotlhaswa ya kabelo ya yona ya tekanyetsokabo ka ' moletlo wa go itumela ' .
Gore ba kgone go amogelesega mo kunong e , bantshadikuno ba tshwanetse go neela ka ditlankana tse di latelang :
Bontsi jwa ditaolo tsa botlhokwa tsa malwetse a Setlelerotinia a sonobolomo , ke go re go se ke ga jalwa mo masimong a a tlhaselegileng le go thibela kgolo ya setlelerotia mo mebung .
Fa mola wa poelo o gagametse le dikelo tsa morokotso di le kwa godimo , bothata jo bo tsamaisanang le ntshodikuno ya dithoro bo kwa godimo thata go tshegetsa kadimo ya madi a mantsintsi a a tlhokegang go tsenya dijalo mo mmung .
Tlhama letlhomeso la Tlhaloganyo ya Tlhabololo ya Bonno jwa Bosetšhaba ( NSDP )
Dikabelo tsa ditokololo di ka nna ka sebopego sa madi , dithoto kgotsa ditirelo .
( 3 ) Le fa go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , morago ga go amogela lekwalo la kopo ka foromo e e tshwanetseng , le ka ntsha setifikheiti se se tshwanetseng sa tloso , go laela gore go bonwa molato le katlholo ya ngwana di tloswe , kgotsa fa a kgotsofetse gore go na le mabaka a a sa tlwaelegang , a a letlang tloso , fa , mo lebakeng la ngwana-
Kemokgatlhanong e , e ne ya dira gore baeteledipele ba bašwa ba dire se se neng se dirwa ke bagateledi ba bona - ba ne ba laolela dikwalo , ba iletsa le go otlhaya bakwadi ba ba kgatlhanong le bona .
Ditheo tsa botsamaisi
Disoya di naya ditono tse di ka nnang 2 kgotsa go feta ka heketara .
e ne e tlhoka sete ya metsotso e e kwadilweng mo kopanong nngwe le nngwe ya komiti ya woto
Dimela di kgaolwa fa tlhaka e sa le tala mme e simolola go oma e bile mmopo mo diakong o sa le tala o simolola go thatafala .
O ne a simolola temothuo mme a dirisa dipholo go lema dijalo tsa gagwe .
Lotseno le ke le boneng ka go dirisa bolemirui lo nkgonisitse go duela dithuto tsa bana ba me botlhe .
Le fa go na le " tseo di fenyang ka bonako " tseo di ka fitlhelelwang mo karolong nngwe le nngwe ya tse , ditogamaano di tla tsaya lobaka go nna le ditlamogaro tse di bonalang mo khumanegong .
fela fa re setse re tlhalogantse le go amogela gore motho mongwe le mongwe ka sebele , o rwala maikarabelo a botshelo jwa gagwe , mme re tlaa tlhaloganya gore " go direla batho " ga se tharabololo ya tlhabololo .
Baakanya mo go senyegileng teng gotlhe fa go tlhokegwa .
Ba ditshilo , ba ba besang , ba madirelo a disilo , baemedi , ba badirisi ba kumo , Safex , mmuso le baumi ba ne ba le teng mme kopano e ne e tsweleletswa pele ke Rod Blondin wa Safex .
3.00 go fitlha ka 3.30
Dikgato tsa go tsaya dikao tsa maemo a mmu tse di emeletseng maemo a bokgaolagare di ka tlhoka gore o tsamaye ka mokgwa wa motlhala wa moroto wa poo mo tshimong yotlhe mme o ntse o tsaya dikao tsa dimelimetara tsa 175 ka dimetara tse di katogileng tse di leng 100 go tswelela mo tshimong yotlhe tse di lokelwang mo kgetsing .
Baagi ba a tlhobaela ka gore mongwe wa bana a ka wela mo mosimeng go go ka nnang kotsi .
GO ELA TLHOKO GORE :
Ga go na madi a a ka lekanang go dira mongwe molemiruitota yo a kgonang tsotlhe fa a se na kitso le kgono tse di ka mo tshegetsang go tsaya ditshwetso tse di siamemg le go dira tse di leng pila ka dinako tse di leng pila .
Tlhokomela : o seke wa bo wa leka go nyalanya diketana fa di tsamaya .
Motlho o gaisanela le dijalo sebaka , lesedi , metsi le dikotla tsa mmu , mme gape o ipaka mo didirisong le go tlhola ditatlhegelo tsa seikonomi tse di masisi .
Mathata mo kgaolong e , fela jaaka mo mabakeng a mantsi , a akaretsa tseosekao ya mmu , matlha a jalo , dipalopalo tsa dimela , montsho le taolomofero .
Ka dingwaga tse di fetileng , re ne re solofela gore Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Phetolo ya Lefatshe mme tota le Lefapha la Bolemirui ba ne ba tla emela balemirui nokeng ka go ba tshegetsa ka dineo tsa madi .
Fa o tshwanela go tlhopha magareng ga taolo ya sekhemikale kgatlhanong le mefuta peo ya Bt , ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa mefuta peo ya Bt , di tshwanetse go tsewa tsia .
Direkoto tsa Taolo
bafatlhosi
Go palelwa mo thutong ya bophirima ( go akaretsa le basweu ba Aforikaborwa ) go bakilwe ke ntletsentletse ya dithoto , itlhophelo , dikeletso tsa go huma le go phutlhama ga maitsholo . "
A re kgotsofetse ?
Maikaelelo a lenaneo le ke go netefatsa tsamaiso e e siameng ya go dira dithulaganyo .
Ke gore ga go a fela fa peo e jwetswe mme o nnele morago o re jwalwa di " itirele tsa tsona " - mmedisi o tlhoka go tlhola a tlhokometse dijwalwa tsa gagwe go tswelela , setlha sotlhe !
Diripana tse dingwe tse di botlhokwa tsa peomolao e e kgontshang ke :
( f ) kgonagalo ya kitso ya bosenyi ya ngwana fa ngwana a na le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 10 , mmogo le dikgato tse di tshwanetsweng go tsewa go kgona go ka supa kitso ya bosenyi ;
Kakanyetso ya porojeke e e ka akarediwang mo IDP
Tshupetso e e siameng e botlhokwa thata go kgona go dirisa bolaodi bo bo tshwanetseng .
Go bola ga seako ya Fusarium ( Ditshwantsho tsa 2 le 3 ) e tlisiwa gantsi ke nngadule ya Fusarium verticillioides , mme tsa F. subglutinans le F. proliferatum le tsona di ka nna teng .
Ka 8 Lwetse , 2009 , go ne ga tshwarwa pitso le bantshadikuno ba ba tlhophilweng ka Motsheganong mme go ne ga buisanwa ka dintlha tse di latelang ;
Karolo 32 le yone e ne ya tlhalosa gore molao ono o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o tshwanetse go tsenngwa tirisong go dira gore go kgonege go naya batho tshwanelo ya go newa tshedimosetso ka go tlhalosa ditsela tse ka tsone tshedimosetso go tswa go ditlamo tsa puso le tsa poraefete e ka bonwang ka tsone , le go tlamela ka tshedimosetso go ya pele ya mabaka a go gana ga setlamo sa puso le sa poraefete ka tshedimosetso .
1.1 Boikaelelo jwa tokomane eno ke go tlamela ka dikaelo le ditshitshinyo tsa
Palo ya dikolo tse di etetsweng ka 2012
Ke batla go oketsa kgwebo ya bolemirui ya me ka go dirisa diheketara tse 150 tse ke di hirisang molemirui yo mongwe ka gore ga ke na tumelo ya go dirisa metsi jaaka go ntse .
Lemorago
Go se kgale ke ne ke ntse ke ipotsa potso ka botho - o ka re batho ba tsietsa ka gore ba re ba ka se ' tshwarwe ' .
Dikelomorokotso di kwa godimo , fa ditlhotlhwa tsa metšhine di tshosa .
Ke a lo leboga .
Tsela nngwe ya go duela ke ya letlole la bajaboswa ; letlole leno le tshwana le letlole la phenšene kgotsa la provident mme le dirisediwa go laola madi a ditshiamelo ka ntlha ya bajaboswa ba bannye ka ntlha ya go tlhokafala ga leloko .
Lefapha la tsa badiri la tsa dikamano le badiri le le akaretsang go dira gore go nne le dikamano tse di siameng fa gare ga mothapi le bathapiwa .
Ka nako ya puo ya bosetšhaba , e e tlwaelegileng ka " Pulo ya Palamente " , matlhakore ka bobedi a Parliament Street a nna le Bantlha kedi ba puso go tlotla .
Dingwaga di le 1 go ya go 12
Ditirelo Tsa Pholo
Dinthakaelo tsa ' dplg tsa Go tlhoma le Go dira ga Dikomiti tsa Diwoto ' , Lokwalo lwa mabudusatsela lwa Puso No 27699 , 24 Seetebosigo 2005 , karolo 5 le thadisa ka ditiro le dithata ka botlalo tsa gore tlhaeletsano e e ka tshwarwa jang .
A go na le mesola e mengwe mo patlisisong kgotsa mo kgwebong ?
Ditiro tse di siameng & dithuto tse di ithutilweng tsa batlhankedi ba bommasepala , makhanselara & baitseanape ba pusoselegae
Mphahlele o akanya ka ga puisano le mokwadi wa moAforikaborwa le mokgaratlhi Don Mattera , yo o tshitsintseng gore Mphahlele a tswelele ka go tlhalosa ketsaetsego ya gagwe go fitlha batho ba itseela tshwetso , gore ba batla go tlhalosiwa jang .
e ka thadisiwa ka botlalo ya se tlogele sepe jaaka sengwe se se kwalolotsweng , kgotsa ya nna ya ngotliwa ya sobokwa ya nna lenaane fela la ditshwetso tse di dirilweng .
DWA e ntse e tsweletse ka maiteko a go tlhaola metsi go fitlha ga jaana .
Kapabotlhaba - Lawrence Luthango
Go sedifatsa tiro le maikarabelo a CBP
Tiragatso ya go loga leano e ntšhwa mme e a maatlafatsa ka boyona , mme e tsamaisiwa ke batsamaisi go tswa mo komiting ya woto ba ba katisitsweng , mmogo le mmasepala le bathusi ba bangwe .
Bothata jono , bo lemogilwe ke lefapha la porofense la pusoselegae mme katiso e e dirilweng mo goIDP e e dirilweng ka 2001 , e lekile go dira gore tlhabololo e tlhalogangwe botoka go na le togamaano ya diatla .
Go diragalang ka batho ba rona , dikemo tsa rona le maitsholo a rona ?
Ka matsatsi a go nang pula , mo dikgaolong mo pula e nang ka nako ya go roba , fa go sa kgonwe go tlhopha seako se se robiwang kutu e ka robiwa fa tlase ga seako mme se bo se tlogelwa se ntse se lepeletse .
Lenaneo 1 : Khutswafatso ya palo ya dimela e e eletsegwang .
Go busetswa morago kgotsa go fegiwa ga go ntshiwa ga katlholo
Fa o na le lefatshe , e ka nna halofo ya heketara kgotsa diheketara di le 1 000 , re batla go itse gore o le dirisa jang gajaana .
Afrikan Affirmation e - e e phasaladitsweng mo bukeng ES'KIA CONTINUED - e tswa mo puisanong e mo go yona Es'kia Mphahlele a buang gore : " Ga ke mafolofolo go dirisa lefoko " coloured " ka tlhakakgolo C kgotsa ntle le yona . "
Ke batla go kgona go ithekele tse ke di tlhokang mme ga ke batle go dirisa madi a ke a adimang go lokela dijwalwa mo mmung .
" kopano ya setlhopha sa balelapa " go tewa kopano e e umakiwang mo molawaneng wa 61 ;
14.1.7 Fa Kgotlakgolo e sena go e amogela semmuso le pele ga letsatsi la bofelo la kgwedi ya Diphalane ngwaga le ngwaga , maloko a Kgotla ya Setso a ka nna a romelela Moporemia tekanyetsokabo gore a e amogele semmuso ;
O ya go duela kelo ya morokotso ka bokae mo kadimong ?
Kwa ntle ga gore o bo o lesego tota go nna le nosetso , o tlaa tshwanela go ikanya pula go tsenya bongola mo mmung .
A o kile wa akanya se se diragalang fa o tlosa segagabi se mo ditiragalong tsa gago mo polaseng ya gago ?
O batla go sala o ntse o kgona ?
Nako e e siameng go sega dimela tsa kanola ke fa ditlhaka di fetotse mmala ka bokana ba 40% - 70% mme di na le metsi ka maemo a 30% - 40% .
Fa go dirwa gore tshitshinyo e boutelwe , ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di tshwanetse go rekota dibouto tse di dimalanong , tse di leng kgatlhanong le ba ba seyong malebana le kgang e go tlotlwang ka yone .
Bantshadikuno ba bantsi ba itemogetse tshotlego e e boitshegang fa ba leka go bula tshupatlotlo e ntšhwa .
O ka amogela leng lotseno lwa gago go tswa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Thoto ?
Metswedi e mengwe ya tshedimosetso e e mosola ya PAIA 59
Gantsi maesiliamo e tshweu e e bofaganeng le setlelerotia sengwenyana di tlaa tlhagisiwa ka fa ntle le ka fa teng ga lotlhaka , bogolosegolo mo puleng e ntsi .
10 DITHATA LE DITIRO TSA KGOTLAKGOLO
Tlhatlhoba maano le dipoelo tse di kopantsweng go netefatsa gore di mabapi le tlhokego ya dithoto le dikgwetlho le gore di ikaegile mo dithotong .
Kgotla e tla nna le :
Go na le tshupetso e e netefatsang gore modiredi o ne a itse gore molao o o teng ?
Setoroi le digwata ke dielemente tsa botlhokwa mo motswakong gonne di lekalekanya njo le go thusa go thibela bolwetse .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Lokwalo-bopaki le rebolwa ke Kantoro ya Kwadiso ya Matlo ya Aforikaborwa , e e tsholang lenaane la matlo otlhe mo nageng .
Gareng ga tse dingwe , setlhopha se se tshwanetse go :
Mme Tona e ka nna ya rebola ditlamo tse di rileng tsa poraefete kgotsa ditlhopha tsa ditlamo gore di se ka tsa kwala mmanuale .
Setshwantsho 2 : Disonobolomo tse di siameng di a tlhoga , di boleta mme di na le maatla .
Lebokoso la lenaanefoko !
Le bontsha magato a tsamao le maikarabelo a mangwe le a manngwe a magato a a farologaneng a puso .
Enoch o goletse kwa magaeng kwa rraagwe a neng a na le kgaolonyana ya lefatshe , a jwala mmidi go iphedisa .
Dintlha tse di botlhokwa go thibela diphoso
( iii ) bareetsa-dikgetse , botsamaisi jwa botšhutšhisi jwa bosetšhaba jo bo umakiwang mo go molawana wa 4 wa National Prosecuting Authority Act , 1998 ( Act No . 32 of 1998 ) kgotsa maloko mangwe a kgotlatshekelo , fa go akangwa ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko go ya ka Kgaolo ya 7 , le ka nako ya tsheko kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka Kgaolo ya 9 ; le
Go tshwanetse ga akarediwa eng mo lenanetemeng ?
Se ditlamo tsa poraefete le tsa puso di kopiwang go se dira go thusa batho ba ba batlang tshedimosetso ;
Dikgatelelo di tshwanetse go kopantshwa .
4.3 Kgosi e tla nna modulasetulo wa Kgotla ya Setso .
ka dikomiti tsa diwoto di tlhamilwe go simolola ka 1999 fela , maloko a dikomiti tsa diwoto a ne a tshwanelwa ke go ithuta gore seabe , ditiro le maikarabelo a dikomiti tsa diwoto ke afe
Le fa go ntse jalo , go botlhokwa go lemoga gore tshwanologo le yona e tlhoka go bonwa mo dintlheng tse di amanang le maatla le metswedi .
Bangwe ba ka re ke puo ya molomo fela , fela a re kanoke tlhaloso re simolola ka maikaelelo kgotsa maitlhomo a kgwebo ya temothuo .
Mo kopong ya rona go Maize Trust re ne gape ra kopa tlamelo ka matlole ya lenaneo la dikolo .
4.00 go fitlha ka 5.00
O goletse teng mo Badplaas mme ga a ise a ke a tsene sekolo .
Tsamaiso
Go oketsa tlhotlhwa ka R500 ka heketara ka go dirisa dikhemikale go sa le mosola ka ntlha ya madi a a dirisiwang go dirisa lenaneo la go laola ka maemo a a ka nnang 5% a sesupetso sa tshenyego .
Ka gore kampa e e fisitsweng e bonala e le talatala ka dikgakologo molemirui o tla batla go lokela dikgomo kgotsa dinku mo kampeng eo .
Baagi ba tshwanetse le bona go tlotla dikakanyo tsa mongwe le mongwe le dikgopolo tsa bona
Botona jwa tsamaiso
THUNO YA PELE YA TSA TIKOLOGO : MERERO E E BOTLHOKWA
Tlhola le go netefatsa gore dišafote tsa kgweetso le disireletsi tsa malokololo a tsotlhe di siame ; le
Eneji e tswa mo didirisweng tsa tlhago jaaka legong , malatlha , oli , phefo , marang a solara kgotsa diminerale tse di jaaka yuraniamo .
Pele mefuta ya mmidi e ne e agiwa go nna thata le go kgona mme jaanong tebagano e fetogetse go bona bontsi le go ungwa ka go leka ga rona go netefatsa pabalesegodijo .
Go botlhokwa gore mothapi mongwe le mongwe a dirise molao , kwa ntle ga bokana ba bodirelo ba gagwe .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Dithutego tse dingwe tsa morago ga lekwalo la materiki
Ga o ka ke wa kgona go nna o sa kgone go dirisa inthanete
Thanolo !
Ba lekgotla la Afrikaborwa ' Direla Mollo ' ba re baagi botlhe ba na le boikarabelo go thibela mollo o o tukang o sa laolwe :
5.15 go akanyetsa le go amogela semmuso , dikanego tsa ditšhelete di tlhabolotswe kgotsa di sa tlhabololwa , tse di amanang le botsamaisi , taolo le tsamaiso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , go tlhomiwa ga motlhankedi yo o tla tlhokomelang diakhaonto tsa banka tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Tsaya diphekolo tsotlhe jaaka o laetswe ke mooki kgotsa ngaka .
Go tlhomamisa gore Bakhanselara ba diragatsa maikarabelo a bone mo baaging , le go tshegetsa go filthelela ga Mmasepala mekgele ya one e e tlhalosiwang go Karolwana 19 ya Molao wa Dithulaganyo , Bakhanselara ba ne ba tlhomelwa Molao wa Boitshwaro mme bakhanselara botlhe ba ne ba tshwanelwa ke go o latela .
Mo mebung ya motlhaba kwa Foreisetatabophirima go nna le thompolofatso e e bokoa fa go jwalwa go tswa Diphalane go ya Sedimonthole go tswa ka 10h00 go ya 14h00 mo motshegareng ka ntlha ya mogote o o feteletseng mo motshegareng mo pakeng e .
thusa mmasepala go tsibogela baagi .
Botsayakarolo jwa setšhaba ke ntlha e e botlhokwa mo maitlhomong a mabedi , e bong go :
Go tlaa supiwa ke molemirui le kgaolo mo a dirisang bolemirui teng , gore o tlaa dirisa thulaganyo efe e e mo tshwanetseng .
rotloetsa kgolo ya badiri go netefatsa gore ba na le bokgoni jwa go fitlhelela ditiro tse ba di abetsweng
Lenaneo le la puseletso le kgona go tshegetsa balemirui ga reka diterekere le didiriswa tse ba di tlhokang , mme gape le ditokelelo tse di leng botlhkwa go bona kumo ka tshwanelo .
Ke gone jaanong o tshwanetseng go balela sentle ka go lekana tiriso ya dijo tse o di tshotseng go jesa diruiwa tsa gago .
Tshobokanyo ya IDP
Maemo a kgono ya dibolayamefero ya mefuta ya korong ya Seafrikaborwa ;
Botlhale jwa ga Es'kia Mphahlele fano bo lebile kakanyo ya tshwaetso ya setso ; se re tshwanetseng ke go se tlhaloganya fa se na le dipoelo tse di farologaneng le kgopolo ya tomagano ya setso go se dira selo se le sengwe .
Fa sengwe e le sa setlhopha le go dirisiwa ke setlhopha , ga go ope yo o rwalang maikarabelo , e bile ga go ope yo o ikarabelang foo - go na le dikgetse di le dintsi moo didiriso di abetsweng ditlhopha , mme didiriso di ne di itlhokomolositswe mo e bileng di phutlhame .
Nna le batho ba ba go ratang ka nnete , ba ba go kgothatsang , ba ba go tlhotlhetsang , le go go itumedisa bophelo .
go netefatsa gore badirisi ba kgona go fitlhelela ditirelo tse di neelwang bonolo gape ka boiketlo ( phitlhelelo )
Baagi ba karolo eo ba ngongoregile makgetlo a le mmalwa kwa khanseleng ya mmasepala , le fa go ntse jalo bothata bo tsweletse .
Gore ke eng se se tlaa dirang molelwane magareng ga dikonturu , sekao , mebotwana , diforo kgotsa motšhetšhedima wa mafulo a bojang .
Go na le palo e e rileng ya go balela kabo e e ka balelwang .
Lenaneotlhabololo la Balemirui le a Tlhalosiwa
Mokgwa wa go itsise mokopatshedimosetso ka go newa tshedimosetso
Ga se teko go balemirui ba Kapabophirima jaanong .
Paka ya 1 : Dikgwedi tsa ntlha di le thataro ( paka ya phekolo e e tseneletseng )
Ithute go lemoga maikaelelo le dikgatelelo tse di seng botlhokwa tsa ditsala le ba o ba ratang fa o swetsa go reka dilo .
Go tswa kae
Mo pontsheng / mo mmileng / ka fa tlase ga borogo / mo sekgweng
Selo se se maswe thata se se diragetseng mo maitemogelong a me e ne go diegisa kagosešwa dikgwedi di le thataro gore patlisiso e e maatla e ka dirwa ka gore batho , isagwe yotlhe jwa bona e ne e gatseditswe dikgwedi di le thataro , tota ba ne ba batla bonnete go ithulaganyetsa isagwe .
One o yulagantse kg / ha tse kae , a o atlegile mo go se .
Katlanegiso e e yang go Tona kgotsa kwa bothating jo bo neelanang ka tetlelelo e tshwanetse go tlamela Tona kgotsa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo tshobokanyo ya tshedimosetso yotlhe e e maleba .
15.1 Go Tlhomiwa ga Komiti ya Bookamedi le Mananeo
Mosola le tsamaiso
Omnia ( le ditlamo tse dingwe tsa menontsha ) .
Tlhopho ya peo
Bangwe ba ne ba batla thuto e e tshwanang le ya basweu , fa bangwe bone ba ne ba bua ka " thuto ya batho " , kgotsa " thuto ya bosošiale " - e e neng e tshegeditswe ke ditumelo tse di rileng .
Se tlhaeletsana jang ?
( b ) ngwana ga a nne kwa legaeng la gagwe kgotsa kwa lefelong lengwe le le tshwanetseng ; kgotsa
Ke polase e nnye , diheketara tse 214 , tse di nang masimo a a ka nnang diheketara tse 115 le diheketara tse di leng 99 tsa go fulwa .
Ka ntlha ya khutsafalo le kgaogano ya segologolo sa rona , re nnile le kgalefo fa re bua ka ntlha ya gore lefatshe ke la mang .
Ka go dira jalo ke raya gore motho mongwe le mongwe o tshwanetse go leka go uma dijo ( le fa e le go jewa ke ene fela ) fa balemi ba batona ba umela dijo go ba ba se nang mmu go uma dijo .
Ka setso , Maaforika a bona tiro nngwe kgotsa maitsholo jaaka a a sa siamang fa mongwe a itshotse ka tsela e e rileng e e dirang gore motho yo mongwe a gobale mo mmeleng kana mo maikutlong .
Ke tshwanelo le tsholofelo e e mo molaong ya moagi mongwe le mongwe ' .
Dingwaga tse dintsi tsa dipoelo tse dinnye , di tlhodile go wela tlase ga maemo a segopa sa diterekere le didiriso - o tlhoka go dira madi gore o kgone go beeletsa mo tirisometšhineng .
Go tsena moleletsi ganong .
Hamelo e e tshwanetseng le dithekemiki tsa poloko ga di lolamise fela dipaakanyo tsa pele ga setlha tsa ngwaga o o tlang , fela gape di godisa tiragatso ya sekgatshi fa gape di tlaleletsa ka dingwaga tsa botshelo jo bo tletseng maungo jwa sona .
Se , ga re kaye gore ga go na go se dumalane .
Phutho e e bokoa kwa tlhogong le dipane .
Boikarabelo bo tsamaelana le maikarabelo mo ditshwetsong tse di dirilweng .
Tshela mo boalopeong jo bo baakantsweng sentle .
Go solofelwa fa dipalopalo tsa dimela di lekane , le gore mmala wa dijalo ke botala jo bontsho , le gore ga go na mefero e e gaisanang le dijalo - ka bokhutshwane , ke go re sengwe le sengwe se mo maemong a mantle go tlhagisa thobo ya pholo .
Tiriso e e tswelelang ke ntlha e e botlhokwa e tshwanetsweng go tsewa tsia mme tetlelelo e ka tshwarwa fa go sa bontshiwe gore :
Thutiso ya thadiso
Baeteledipele ba dipolotiki ba ka kgona go direla baagi botoka ba ba nnang mo mmasepaleng wa bona
Lereo la kakaretso la dišere , dibonto , didiriswa tsa mmaraka wa madi le ditifikeiti tsa molato .
Seesimane
Go laola madi sentle
Kgaolo ya bo 3 Tlhatlhobo : Tshekatsheko
Netefaletso e ya setso sa Afrikan e tswa mo ikwalotshelong ya bobedi ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele , Aforika My Music - e leng tsweletso ya Down Second Avenue .
1.2 Mareo a tsamaiso ya porojeke
Gajaana o na le motlhape wa dikgomo tsa bogwebi di le 200 mo polaseng ya gagwe .
Ba ba ikemetseng ka nosi
Fa kgwebo e rekisiwa e khutla go tswelela go nna teng mo leineng la morekisi , fela e tswelela go dira mo leineng la moreki .
Molao wa Mefutafuta jwa Ditshedi wa NEM : Melawana ya Ditshedi tse di mo Kotsing ya go nyelela kgotsa tse di Sireleditsweng ( No .
9 Moranang
Eya kwa Mmasepaleng wa gago go duela dipositi ya metsi , motlakase le direiti .
Go dira ga thulaganyo e nngwe le e nngwe , fa e le kgolo kgotsa fa e le nnye , go tsamaelana le boleng ba boeteledipele ba yona .
Tlhokomela sediriswa sa go jwala sa gago go bona kgono ya teng ka botlalo
Dikgang go tsweng Bokone-bophirima
O tswelela ka go tlhalosa gore ka - lotso le bomorafe - re iphitlhela re gaeletswe mo ditlhopheng tse di tlhalosiwang go ya ka ikonomi , ideoloji , sedumedi le ka tshwaragano ya rona mo loagong .
Maemelo a ditekesi gaufi le sekolo se sengwe le se sengwe le tleliniki
Mo Aforikaborwa , le fa go na le revolušene ya sepolotiki , le fa go fedisiwa tsa bogologolo , le fa go kgabaganyetswa kwa temokerasing , phetogo e e bonalang ga e ise e diragalele bontsi jo bo humanegileng .
Fa go ka diragala gore motsholadišere o neelane ka dišere kgotsa ditshwanelo dipe , ntle le go ama ka mokgwa o o sa siamang ditshwanelo dipe tseo Moadimi a ka di itemogelang ka ntlha ya se , seo se tla raya gore netefaletso e tla nna neelo ya ditshwanelo tsotlhe tsa batsholadišere kgatlhanong le neelano ya pele .
PMS Mokgwa wa Tsamaiso ya Tiragatso
( iii ) go netefatsa go nna teng ga didiriswa go kgona go tsenya mo tirisong diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , jaaka ka fa go tshwanetseng ga nnaka teng .
Dibolayamefero tse dintsi di na le ditekanyetso tse di kwadilweng ka botelele , bokana ba go mela ga matlhare le a semela sa mmidi ka gore di ka senya dimela fa di ka gaselwa ka maemo a a rileng mme go ka fokotsa bokana ba thobo .
Peo ya mofero e kgona go boba mo mmung nako e telele le go tlhoga fa maemo a e siametse .
Ke tlaa rata gape go tlhola ke feteletsa kitso ya me go balemirui ba bangwe mo tikologong ya me go ba tshegetsa le go ba tsweletsa pele .
a ka thusa ka go rarabolola dingongorego le go di fetisa ;
Thando o simolotse temothuo ka 1982 ka go thusa rraagwe .
Ditlamo tsa puso gape di kopiwa go kwala mmanuale go ya ka Karolo 51 ya PAIA .
Tshedimosetso ya poraefete e e setseng e phasaladitswe ;
O dirisa sekale sa botlhokwa jaw 1 go ya go 10 , se 1 mo go sone a kayang " seng botlhokwa gotlhelele " mme 10 ene a kayang " botlhokwa thata-thata " .
Ditatelano tsa kgwebisano le tsona di farologane thata .
Go nna mo tikologong e phapho go tlaa tlhola go na le mathata mme fa dithulaganyo tsa thuso le tshegetso tse di siameng di le teng jaaka Mme Mdluli a di nayang baagisani ba gagwe go tlaa tokafatsa maphelo a batho ba .
Go bolelela baneedi / baneeladitirelo ditlhokego tsa matlole
Bao ba ba neelanang ka phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ( sk . mong wa lefatshe ) ; le
Ditirelo tsa dikhasetomara ( dipotso le bakasiri )
Frans Gaoganediwe o belegetswe kwa Sterkstroom ka 1957 , ke ene yo mogolo mo baneng ba le lesome .
Go nna teng ga thuto mo dikakanyong le ditiro tsa motho go tshwanetse ga mo lemosa ka go tlhoka tlhaloganyo ga go fisa ka molelo le go senya dithoto , le mororo lebaka le le dumelwang la go dirwa ga dipheteletso tse e ka nna le le utlwalang jaaka go kopa puso go tlamela baagi ka ditirelo tse di botlhokwa .
Boammaaruri ke gore lefatshe le ke la puso - gantsi ke la Lefapha la Merero ya Mafatshe , Lefapha la Temothuo kgotsa Lefapha la Ditiro tsa Setšhaba mme le laolwa ke dipusomerafe .
Fa ntshokhumo e tlositswe , gape go tlwaelo go fudisa diruiwa mo masimong go ja disalamorago .
Mo ngwageng wa ntlha , go swetsa ka ga 30% ya diwoto tse di tlaa akarediwang mo ngwageng o , go bontsha go anama ga mefuta ya dikgaolo le merero mo mmasepaleng .
Ditshenygelo tsa ditsenngwateng go jwala dijwalo tsa gago tsa ntlha .
( 4 ) Lepodisi , le tshwanetse gore ka tsela e e tshwanetseng-
Botsayakarolo jwa mofuta o bo tlaa netefatsa gore go rulaganya ga mmasepala le thulaganyo ya teng ya go tsaya ditshwetso di tlaa bontsha ditlapele tsa bona mme di ise kwa mofuteng wa ditshwetso o o tlaa dirang gore go nne le puso e e buletsweng botlhe , e sa gobelele e bile e le ya temokerasi .
Leba maemo a dithaere .
Konosetso
Ka ntlha ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di kwa godimo tsa ntshodikuno ya sonobolomo , gantsi ga go busetse go laola bolwetse ka dikhemikale .
( a ) go ikobela taelo ya Khomišine ya Ditlhopho malebana le boitshwaro ka nako ya ditlhopho ;
Ba lekoko la dithitiso la kwa Emangweni ba tlhatlheletswe go simolola go dirisa didiriswa mo masimong a bone ka setlha se se latelang .
Gape re tlaa rata go kgaoganya tuelo ya polase ka mokgwa o o amogelwang ke botlhe .
Go rotloetsa bantshakuno go dirisa metswedithuso ya tlhago ka botlalo .
Molemirui o na le tiro e e leng botlhokwa mo tiragalong e .
Go atolosa thuo ya dithoto ya bao ba neng ba gatelelwa mo malobeng .
Mofuta wa setlamo
Kopano e bidiwa ke Moporesitente mme e tshwarwa ke Mmusakgotla wa NA le Modulasetilo wa NCOP .
O molemirui ko kae mme o dirisa diheketara tse kana kang ?
Thulaganyo e ya thuto e gakologelwa go twe ke Bantu Education .
SETLHOPHA SA 3 SA DITLOLO-MOLAO
Go tsamaisa polase go ja madi a mantsi mme go botoka go amogela kgakololo le go iketla fa e le go dira diphoso tse di senyang madi a mantsi .
Jaaka naga ya lotseno lwa magareng , Aforikaborwa e tlhoka go dirisa kitso ya yona le dikuno tsa yona tsa fa gae go gaisana .
ditiro
Tiro ya ntlha e dira gore dipoelo tse tlhano tsa ntlha di amogelesege , ka go netefatsa gore tshedimosetso yotlhe ya leano e amogetswe sentle
23 Mopitlwe -
Morago ga go gwela ditshetsana di tsenelela mo popelong ya kgomo , di nna teng e bile di ntsifala teng .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Batho ba bantsi ba tsere nako ya go tloga mo tirong ka nako ya boikhutso kwa ntle ga lona , balemirui , ba ba neng ba dira thata go naya batho ba morafe dijo .
( a ) ka tsela e e tshwanetseng-
( b ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e dirang taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , e tshwanetse go busetsa tsheko eo kwa morago , fa go santse go letilwe go bona gore ngwana o latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong mme e tla laela ngwana gore fa a sa latele taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , seo se ka dira gore go kwalwe gore o dumela go tsaya maikarabelo fa tsheko e tswela pele jaaka go umakiwa mo go molawana wa 58 ( 4 ) ( b ) .
Semela se tlamela tshaila ya dibaketheria ka tlhamalalo ka dikhabohaetereite le diminerale mme dibaketheria di fetolela naeterojene ya lefaufau mo sebopegong se se ka dirisiwang ke semela .
go newa bokao jo bo kgethegileng .
Go tlhotlhwafatswa ( lekola ) ga porojeke - peo leitlho le thadiso ka tiriso ya ditshupi tse di tlhomamisitsweng pele go tlhomamisa ka moo porojeke e tswelelang ka teng , dikgwetlho tse di tlhagileng , le ka moo tsenytirisong e tshwanetseng go lekanytswa .
CBP ya botsaya-karolo , e naya baagi dithata tsa tirisanommogo le taletso
Aforikaborwa o rele maikarabelo a tlhabololo ya Aforika yotlhe .
Mokgwa wa go dirisa tšhefu ke go gasa ditšhefu tse di dirisiwang go bolaya mofero wa mofuta mongwe .
Bolemirui ba tshomarelo bo na le maikaelelo a a farologaneng , ka go tshwara disalela mo godimo ga mmu go thibela kgogolego , go aga sebipo sa tshireletso go thibela tshenyego e e tliswang ke metsi le phefo .
Molaotheo e bile o gapeletsa naga go fodisa dikarogano tsa maloba , ka go amogela gore Aforikaborwa e tswa mo tsamaisong eo mo go yona bontsi ba baagi ba yona ba tseetsweng ditšhono .
Tlhabololo mo dikgaolong tse e bonya , fela ke itumela go ka bega gore tswelelopele e a bonala .
Khoso ya tlamelo ya ditlamelo tsa tiragatso e e kwa godimo
Madimabe ke gore ke bonnete bo o tshwanetseng go bo laola fa o tlhaselwa ke lesenene jaaka le .
Gantsi go umakiwa gore motho ga a kgone go loga maano ka go itlhaloganya mo temothuong mme go ntshiwa lebaka la gore temothuo e mo kgatelelong ya ketsaetsego le riseke tse dintsi jaaka maemo a tlelaemete , malwetse le tlamelo le tlhatlogo le go wa ga ditsenngwateng le dikuno .
Ditsagago ( e leng thoto ) di tlaa aroganngwa ke puso go ya ka melawana ya tlhatlhamano ya fa go se na wili .
Sefane
3 Tebosešwa
Melvin ke ntate wa dingwaga tse 67 mme o solofela go nna molemirui wa nnete ka dingwaga tse tlhano .
Dikomiti tsa Diwoto ke ditheo tse di maatla go ka :
Dimela tsa dijwalwa , go ema mo botennyeng bo go jwetsweng ka teng , di bona kotlo e di e tlhokang mo magodimong a mmu a a ka nnang dimilemetara tse 350 .
" KAROLWANA 10 E KAELA " KA FA MOLAO O DIRISIWANG KA GONE
Leano la Tlhabololo ya Setšhaba le dira boineelo jo bo gagametseng jwa go fitlhelela boemo bo bo amogelesegang ba go tshela boo bo ka fitlhelelwang ka togamaano e e maphatamantsi .
Bona go fitlhelela lefatshe le metšhine ;
Balemirui mo Aforikaborwa ba ka iponela ditlamelwana tse ka go tlhagisetsa batshwaratlhapi ba bojanala le bathuntshanonyane ditšhono , ka go dira jalo ba itirela lotseno lo lo sa amaneng le ntshodikuno ya tlhamalalo .
Tsenekegi e ke sesenyi se se sa tshwanenele go tlhofofatswa mme se senya go feta jaaka rona re lemoga .
Mo o supang go se dire , o tlhokomela tharabololo e e tlhokegang .
Motseletsele wa pH o o kwa godimo wa dikhemikale tse di rileng o bontshiwa mo ditshwaokaelong .
A masepala wa me o na le diforamo a a a jalo a dipuisano ?
Go sugelela motshetelo ka bonako go fokotsa tatlhego ya amonia .
Molemirui o na le boikarabelo ba go itse sentle gore go diragala eng ka mo teng ga mebu ya gagwe .
Batsayakarolo mo tiragatsong ya CBP ba tlaa akaretsa batsayakarolo ba woto ka go anama jaaka baeteledipele ba setso , morafe le ba bangwe , baneeladitirelo , ditokololo tsa baagi , dikgwebo , diCBO le diNGO .
Supa le go laletsa kemedi ya diwoto e e maleba go tsayakarolo mo dipuisanong le go tsaya ditshwetso
Dikhoso tsa ntlha tse re di tlhabolotseng mo lenaneong la rona e nnile : " Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mmidi " " Tlhagiso mo Ntshokunong ya Sonobolomo " , " Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mabele " , le " Tlhagiso mo Ntshokunong ya Korong " , tse di neng di tsenyeletsa dintlha tsa ntshokuno tsa motheo .
Akanya sentle ka ntlha e , tsweetswee - re tshwanetse go swetsa mmogo ka dinltha tse ka re dirisa madi a batho .
Ke ½ Letlase x Bogodimo ( ½ L X B )
go rulaganya dikopano le batlamedi-ka-ditirelo ba ba botlhokwa
Ke feditse dithutiso tse di latelang : Tshimologo ya Mmidi le Disonobolomo , Go tswelela ka Mmidi , Go laola le togamaano go laola tsa polase , Go tlhokomela le go baakanya mo polaseng .
tshwanetse go tlatsa lenanetekolo mabapi le setlhopha sa batho mo Wotong ya sona .
Kgato 2 : Tlhatswa ketane mo diseleng .
Re lemoga ditsela di le tharo tsa tlhaeletsano :
Mo nakong e e fetileng re lekile go aroganya ditokololo tsa ditlhophathutano ka Bokone , Borwa , Botlhaba le Bophirima fela se se ntse kgwetlho e tona ka melelwane e sa tlhapa .
c ) Tshwetso ya Khansele
Karolo ya basadi jaaka baetapele mo ditheong tsotlhe tsa setšhaba di tshwanetse go tshegediwa ka botlalo .
Dirisa POWERPOINT A go thadisa ka ga magato a IDP .
Go botlhokwa thata mo bantshakunothorong botlhe go tlhaloganya gore Grain SA e neelana ka mo gogolo go feta thuto le katiso !
O fitlheletse ditlhotlhwa dife tsa tota go tshwantshanya le ditekanyetsoboleng tse di kwa tlasetlase kgotsa , godimogodimo tsa selegae le pologare ya bošetshaba ?
Taolo ya ngodiego
56 . Neelano le tetla ya semmuso ya diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Tlhotlhw ya phetogo e ka tlholwa mo tshupetsong ya Safex . ( Tlhopha ' Agricultural derivatives ' mme gape le ' Silo's' mo lenaneng ) .
Fa o na le kgaolo ya lefatshe , e dirise sentle mme o tlaabo o le mo tseleng e e ka go tlisetsang pabalesegodijo le maemo a go itirela go bona madi .
Sereto , aterese ya tiro , nomore ya mogala ya tiro le dintlha tse dingwe tse di tshwanang le tseno tsa motho yoo
Mme se ke se tsweleletsang ke go jwala disonobolomo mo kgaolong e e rileng ya masimo a gago .
Palamente e batla go oketsa kamego le botsaakarolo jwa setšhaba ka go tsamaisana le thitokganmg ya monongwaga " Go keteka letlotlo la kgololosego ka go matlafatsa kgokagano magareng ga Palamente le Batho " .
Matlhogelathoko a a rweleng seakosegolo gammogo le diborakete di setse di batlile go fitLheleLa bogodi .
O dirisa diheketara tse kae ko kae ?
Balemirui ba ka gasetsa go ya gararo go fenya bojang mo go jwetsweng mmidi o o kgonang Roundup , mme fa go ntse jalo go supiwa gore go se dirisiwe go feta bokana ba litara le kgaolo e e ka nang 1 , 7 ka heketara .
Tlhabololo ya Metse-Selegae / Temothuo
Sebokophetlhi sa mmidi ke sesenyi se se fitlhelwang ka gale koo mmidi o lengwang teng mo Aforika - sesenyi se ke semelafa sa Aforika mme mefuta ya majang e mentsi e tshegetsa modikotshelo wa sona .
4.2.3 Letlotlo le tekanyetsokabo ya tsamaiso
IDP e na le pakatshelo ya dingwaga di le tlhano mme e lebiwasešwa ngwaga ka ngwaga .
Gokolola didiriso tsa motlakase tsotlhe fa di sa dire .
Mmidi o robiwa ka diatla ka go kga diako mo tlhakeng le go di lokela mo dikgetsing jaaka molemirui a ntse a tsamaya mo tshimong mme o di baya mo mafelelong a tshimo .
Seo se tla tlhama motheo wa lenaanenetefatso la metswedi ya go tsaya metsotso .
Tshenyego e kgolo tota e ka direga fa sefako se ka wa morago ga go jwala fa dimela di setse di simolola go tlhoga .
di na le seabe se se botlhokwa mo go sedimosetseng tsamaiso ya tiro ya mmasepala le mo tekanyetsokabong
17 . Tshedimosetso e e golagantsweng ya togamaano ka ga dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka tlhokego
Tsamaiso
A tlhabego ya setemothuo e kwadiseditswe sejalo se se kgethegileng ( mono Aforikaborwa ) le go bolaya mofero , fankase kgotsa tlhaselo e e rileng ?
Ga go atlanegiswe
Go nna teng go kaya go ineela ka tlhaloganyo yotlhe mo mothong yo mongwe le ka moo ba bonang dilo ka teng , o beela dikakanyo , dikarabo le maitemogelo a gago kwa thoko .
O tlhotlheletswa ke eng ?
( ii ) pono ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mabapi le kitso ya ngwana ya bosinyi fa ngwana a na le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , le tshweetso ya gore a go tlhokega tshekatshgeko ya ngwana ya kitso ya bosenyi e e dirrilweng ke motho yo a letleletsweng , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 11 ( 3 ) ; le
Go ema temothuo ya selapa e e aroganeng le go ya ka dikgaolo nokeng , go a tlhokega , mo nitamisong le maatlafatsong ya naga ya rona .
4 . Malebana le lelapa lengwe le lengwe le le umakilweng fa godimo ( potso 1 , tsebe 4 ) , e bontsha se se latelang :
Sekao :
( i ) palelwa ke go duela madi gotlhelele , moreetsa-kgetse o tshwanetse go baya ditaelo tse di matshwanedi tse di sa akaretseng madi , tsa go gololwa ga ngwana ka beili ; kgotsa
Bantshakuno ba buile ba tlhamaletse gore ga ba ka ke ba kgona riseke ya thobodijalo e e wetseng tlase ka ntlha ya tshimololotiriso ya thulaganyo ya ntshokuno e ntšhwa .
Tiisetso eno ya Afrikan e tswa mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwaletseng kholomo ya gagwe ya ka gale ya makasine wa Tribute .
1 Bothata jo bogolo bo tshwanetse jwa supiwa mme bo kwalwe fa gare mo pampitshaneng .
Bojang mo tshimong ya mmidi .
Go mela ga semela go a thibelwa mme matlhare a tla fetoga mmala fa go le ntsi .
Dikanego tsa ditšhelete tsa ngwaga le ngwaga
Ka bokhutlo
( b ) " Criminal Prcedure Act " mo lobakeng la mogolo .
Tlhotlhwa yotlhe
Badirakopo gape ba kopiwa go duela dituediso tsa go newa direkoto tsa ditlamo tsa puso le tsa poraefete .
Dintlha tsa maatla a diterekere tsa gago , bokana ba tse o jwalang ka tsona le tsa go gasa di ka nna sengwe se se ka go thibelelang go kgona go jwala mefuta e e rileng ka nako e di tshwanetsweng go jwalwa .
Masea a a iseng a tsalwe a ka bona HIV go tswa go bo mmabona .
Batho botlhe ba tlaa nna le tetla ya go tsaya karolo mo pusong ya naga ;
Ka gale tlhapa diatla tsa gago morago ga go gotlhola .
Mo tsamaisong ya dijalo e e bokoa le maemo a a makgwakgwa a tikologo , mosola wa thobo wa maidi go feta methale ya tulafatso e e bulegileng o a fokotsega .
Go Bonwa ga Metswedi ya Metsi
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Tlhatlogo ya ditlhotlhwa tsa lookwane mo go Moranang
Ntlha ya go se tlhose masalelwa a dijalo mo masimong , ka masalelwa a a fetang 15% a le botlhokwa go dirisa mokgwa wa go lema go sireletsa , mo gidomo ga mmu le mowafatso wa mmu o o mo maemong a dimilimetara tse di ka nnang 250 tse di fa godimo go ka fitlhelwa .
Sentle thata Bokoa
Fa o le mo seroring se se sa lotlelwang se se nang le difensetere tse di bulegileng .
Go botlhokwa go laola disenyi le malwetse a a leng teng mo tikologong ya polase ya gago .
Kwala dinomore tsa ditsebe fa o ntse o kwala gore o se ke wa tsietsega morago .
2.4 Go abela ba bangwe maikarabelo go tshwanetse ga laolwa sentle go tlhomamisa gore ditshwetso di dirwa ka tsela e e nang le maikarabelo .
Tshaeno ya motlamedi wa katiso
basadi batla bona mosola mo itharabologelong ya ikonomi le manane a tshegetso ya letseno a a jaaka phitlhelelo , metsi , katiso ya dinonofo e e seng ya setso , tlhokomelo ya bana le tshegetso ya loago .
Setshwantsho sa 6 : Solomon Masango , a na le mohumagadi , Christina , ke Molemirui wa Kgwebo ya Tiriso ya Ditšhelete ya Motlha o Monthswa wa 2015 wa Grain SA / ABSA / John Deere .
14.4 Tshedimosetso eo e tshwanetse go newa leloko go sa ntse go na le nako pele ga patlisiso epe go dira gore leloko le kgone go ipaakanyetsa dipotso-patlisiso tseno ;
Dintlhana tse di dirilwe ka tsela ya go etsa medi ya semela e e golang go tsamaya le mmu .
Go ka kgonwa fa go diriswa mananeo a a tsamaelanang a go laola disenyi le mefero .
TUMELELO KA KITSO YA POTSOLOTSO YA MOTSAYAKAROLO MO PATLISISONG :
Dikaelo tseno di kwaletswe :
Rarabolola mokgwa wa go lema go se menole mmu ka go dirisa go suga mmu gannye fela .
O tlhaloganya gape gore go akanyetsa pele go ribolola dilo tse dišwa .
Peo ya leidi kgotsa ya mohuta wa tulafatso e e bulegileng-lekanyetsa diitlhophelo
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekrii ka Bolaodi ba Tikologo .
Matonkomane a tlhoka go jwalwa mo mmung o o eledisang metsi botoka , mme o nne o o nonneng e bile a tswelela pele mo mmung o o nang pH ya 5 , 3 le go feta .
Pelo ya Molaotheo ke Molaotlhomo wa Ditshwanelo .
Go na le mabaka a le mmalwa a melo e e bokoa :
Go botlhokwa go lekalekanya se kgatlhanong le go leka go dirisa Dintlha tse di Botlhokwa tsa Tiro tsa setegeniki ( KPA ) go tlhatlhoba bomaleba jwa ditlhopha tsa kgatlhego e le tekanyetso ya go swetsa gore ke ditlhopha dife tsa kgatlhego tse di tshwanetseng go emelwa .
Molemirui mongwe le mongwe o na le kitso ka maemo a dinako tse di fetileng gore bokete ba mmidi bo kana kang mo diakong tse dinnye go ya go tse dikgolo .
Morago ga moo , setshelelo se tshwanetswe go phungwa go tlala diphatlha go se kgonwe go dirisiwa gape mme jaanong di tshwanetswe go latlhwa mo lifelong mo di ka fiswang teng fa go se na mo di ka busetswang teng .
Dikomiti tsa diwoto ke karolo ya taolo ya selegae gape ke tsela e e botlhokwa ya go fitlhelela maikaelelo a taolo ya selegae le temokerasi e e kaiwang mo Molaotheong wa 1996 .
Go beeletsa madi a fa o gola mme o sa tlhole o kgona go dira go go letla gore o ipolokele madi a go rola tiro fa o sa tlhole o kgona go amogela tuelo epe .
Tshomarelo ya mmu
Phepafatsa terepe ya metsi .
2 . Motsamaisi wa CBP , a thusiwa ke bomankge ba CBP , o tshwanetse , a kokoanya tshoboko go tswa mo pegelong e e neetsweng ( go ya ka sediriswa sa 1 M & E ) e e bayang leitlho legato la tiro ya dikomiti tsa diwoto go supa diwoto tse dikomiti tsa tsona di sa dirang go lekane le go kokoanya ditlhokego tsa tshegetso ya dikomiti tsa diwoto go ralala diwoto tsotlhe .
Le fa re na le tswelelopele ya thekenoloji ( dimela le mekgwa ya go di jwala ) ga re kgone go nesa pula .
Jaanong go tshwanetse ga bonwa gore ke bomang ba ba tlileng go amiwa ke pholisi e go tshitshintsweng gore e dirwe kgotsa go tlhabololwa ga pholisi le gore ke bomang ba ba tshwanetseng go thusa go tlhama kgotsa go tlhabolola pholisi .
Mo go Afrikan Affirmation ya gompieno , e e tserweng mo eseing e , Mphahlele o netefatsa gore ga se tiro ya thuto go rarabolola merero ya sepolitiki .
Go na gape le mabaka a a pele a a mmalwa a a tlhokwang ke mmasepala go kgona go tsenya tirisong CBP ka nnete .
Thempoleite ya IDP le dikao tsa teng di ka bonwa mo webosaeteng ya cogta , yona ke www.idp.org.za
6.1 Tsekarolo ya kemedi ya diwoto mo tiragatsong ya IDP
Mmasepala o tsaya tshwetso ya go aga seteišene sa dibese fa gaufi le botseno jwa kwa borwa jwa toropotswana .
Le fa go tshwanetse go nne le popego ya molao o o tshwanang ya botsayakarolo jo bo dirwang ka phetolelo-setheong mo nageng , popego e , e tshwanetse ya bulega mo go lekaneng gore go kgonwe go dira diphetogo tse di maleba le lefelo le le rileng tse di tlaa dirwang ke diporofense le bommasepala .
tlhokomelo ya dikago .
kgaogano le kopano ya tiro
A ditirelo tse di rebolwang di mo maemong a a bonalang ?
Se filthelwa mo dikgaolong tsa bogodimo ba lewatle le mo go tse di leng dimetara tse di ka nnang 2 000 godimo ga lewatle .
Ka go nna morutisi , Corne Rust o na le boikarabelo ba go tsweleletsa go rua ga dinku mmogo le Jacobi Cleophas .
Se , se ya go dirisa mokgwa wa gore bafatlhosi ba rulaganye dithutano tse di mabapi le bokgoni jwa dikomiti tsa diwoto mo ba yang go tshwanelwa ke go dira katiso .
Ga nke go lediwa mogala
Dirurubele tse di leng borokwa bo bo fifaditsweng ka go nna bokana ba dimilimetara tse 35 go ya tse 40 ka mafuka di baya mae a mantsintsi , mme tikologobophelo e ka fetswa ka bonako fa go le bollo .
Go na le tshotlo e e letshwenyo mo setlhogong se , e moithuti wa dikwalo a ka e ratang tota kwa bokhutlong jwa temana , e e tshwanetseng ya phasalatswa mo bukeng e e latelang : A Lasting Tribute .
Thalotlhakore
Poelano ya nnete e tlaa kaya mabaka a a tswelelang go isa maAfrikan kwa tlase go bonwa jaaka baeng mo lefatsheng la boraabona .
Tlhagisa ditshitshinyo tse di siameng tsa tokafatso e bile , fa go le botlhokwa , rulaganya baagi go thusa gore tiro e diriwe .
Thekiso e e yang moseja e lekalekantsha kumo e e kwa godimo ka dingwaga tse dingwe e e fokotsang tlhotlhwa e re e bonang .
Go tshwanetse go akarediwa karolo e e abelang motho , setlhopha kgotsa komiti tiro ya go tsamaisa le go tsenya pholisi tirisong .
Enjene ke setlhopha sa dikarolwana ( parts ) tse di tsalanang tse di gokagantsweng ka tsela e e kgethegileng .
Karolo ya 3 : Mabaka a go Phatlalatsa Dikomiti tsa Diwoto
Bolemirui ka bophara ke kgwebo e e tlholang e fetoga .
( ii ) pono ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mabapi le kitso ya ngwana ya bosinyi fa ngwana a na le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , le tshweetso ya gore a go tlhokega tshekatshgeko ya ngwana ya kitso ya bosenyi e e dirrilweng ke motho yo a letleletsweng , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 11 ( 3 ) ; le
Tshedimosetso e e tswang mo patlisisong eno e e ka nnang ya begiwa mo makwalodikgannyeng a saense kgotsa mo dipegong tsa yone ga e kitla e akaretsa tshedimosetso epe e e supang gore o ne o na le seabe kgotsa e e supang tliliniki e o neng o le kwa go yone .
Potso kakaretso go ya ka kgaolo e rulaganyeditswe lebaka le .
Re dira eng ?
GEP e dira ka thata go kgontsha SMME e e feletseng le botsayakarolo mo ditlamong tsa tirisano mo ikonoming le go netefatsa seabe sa tsona mo go tlholeng ditšhono tsa ditiro .
DITIRELO TSA KGAKOLOLO YA DITŠHELETE & DITIRELO TSA MAGARENG
Tshedimosetso e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko
Go latelela motho
O se ke wa pateletsa go kwala dintlha ka tatelano ya fa di ne di buiwa - seo se ka se thuse .
Bafatlhosi ba CBP ba tlhoka go itse se ba batlang go se dira ka gonne seno matlafatsa tsholofelo ya baagi mo tsamaisong .
Motho yo go ka golagangwang le ene le dintlha tsa gagwe .
kitso ya thulaganyo ya thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala le tsamaiso ya tiragatso le botsayakarolo jwa Komiti ya Woto
Gape Frikkie o mo rekiseditse didiriso di le mmalwa tse Koos a neng a kgona go di duelela fa madi a le teng .
Go bokoa gape go balemirui ba rona ba ba simololang kgwebo ya bolemirui le ba ba tlhabololwang .
Sejwalela se se tlhokometsweng sentle tota e bile se bone ditirelo jaaka go tlhokiwa gape kgaolo e nngwe le e nngwe e netefaditswe go dira sentle se ka jwala mela e mebedi sentle fa se tlogela diphatlha mo meleng e mengwe ka ntlha ya mathata a mangwe .
Didiriswa tse di dirisiwang ka diatla le diphologolo di ne di dirisiwa go lema mmu gore motho a kgone go jwala .
Bantshadikuno ba bagwebi le ditokololo tse di latelang tsa 250 Ton Club ba abetswe betšhe ya boronse :
Tlhaeletsano e e seng ya molomo
Mathata a loruo go tswa ka kwa Lesotho ;
Fa peo e le ya mofuta o o sa kgoneng dibolayamefero , o tshwanetse go tlhokomela go se dirise Roundup kgotsa se se tshwanang le yona ka diteng tsa glyphosate ka gore di ka bolaya dimela tsa gago ka bonako .
Mojulu o , o dirisitse didirisiwa tse di tlhamilweng ke mekgatlho e e latelang ka tshegetso ya bopelotlhomogi ya badirisani ba yona ba boditšhaba .
TB ke bolwetse jo bo tlholwang ke mogare o ka gale o amang mafatlha , mme o ka ama gape le dikarolo tse dingwe tsa mmele .
Go tlhoka go diragatsa go , ke setlhogo sa letsatsi lengwe .
Katlholo ya go ya kwa kgolegelong
Ditshenekegi le dintana
Lenaneo la 1 : Tshupetso ya mo balemirui ba leng teng .
Kabinete e amogetse go thankgololwa ga Yunibesithi ya Disaense tsa Boitekanelo ya Sefako Makgatho ( SMU ) ke Moporesitente Jacob Zuma kwa Ga-Rankuwa , Gauteng ka 14 Moranang 2015 .
Dikopano tsa dipegelo le dikgakolo di ka tlhoka go dirwa mo mafelong a a farologaneng gore go tle go fitlhelelwe setlhopha se se tona .
Rekisa dijalo tsa gago ka tlhotlhwa e e kwa godimo ka fa go ka kgonegang ; le
Baagi ba ba ka bonwa kgotsa ba ' naganelwa ' bosula .
Dimmepe tsa polase tse di lekantsweng go ya ka GPs tse di bontshang masimo otlhe bongwe ka bongwe , dinomore tsa masimo le dikgaolo tse di farologaneng .
Ditlhabololo tsa PAIA 58
Setlhogo sa gagwe mo puong e , e e neng e phasaladitswe mo ngataneng e e bitswang ES'KIA , ke : morwalo wa hisetori le seabe sa Yunibesithi mo go tsosoloseng batho ba yona .
Meputso le ditshiamelo
( iii ) ba tlhalosetsa tsamaiso e e latelang morago fela ga foo , e ba tshwanetseng go e latela go ya ka ga Molao ono ;
Mefuta e mentsi ya diBt tsena e uma dikerisetale tsa diporoteine tse di nang kgono ya ditshenekegi mme di dirisiwa e le dibolayaditshenekegi tsa baeoloji mme gape le mo dijwalweng tse di fetolwang ka bojenetiki .
Fela gape le gona , inšorense ya ditsenngwateng , fa e amogetswe e simolola go dira fela fa dijalo di setse di tlhogile , ka yona nako eo , bontsi jwa ditshenyegelo bo setse bo dirilwe .
Mo merafeng e e neng e tlhabologa , Mphahlele o ne a belaela gore se a neng a se bitsa " batsamaisi ba naga " gantsi ba ne ba sa tshepe botlhalefi , segolo ka gonne batlhalefi ba ba tshepagalang " ba tlhoile go tshameka le go fitlha nnete " .
Tshwaraganoloago , setso le thuto .
Go bolthokwa thata mo ditikologong tsa go nosetsa , tota le mo go sa nosetsweng , mo go jwalwang mmidi fela go latelana .
Folouru ya soya e e mafura e dirilwe go tswa dinaweng tse di sa tlhotlhiwang mafura tse di obotsweng mme e na le oli e e ka nnang 18% - 20% .
MaAforika a a rutegileng a ne a bua Seesimane fa ba bua dipuo tsa matlhale , ba apara dišutu tsa maemo tsa kwa Bophirima fa ba le mo dikopanong tse di botlhokwa .
2.1 KE MANG MOTLHOKOMEDI ?
4 Dikoloi tse di kgethegileng , Bommasepala , segolo ba Metsesetoropo le didika tse dikgolo , ba tlhoka go nna le dikoloi tse di kgethegileng .
Ka jalo e emela ntlhakgolo ya dikgônô tse di anameng le maitemgelo go ralala Aforika .
Bantshadikuno ba amiwa ke tlhotlhwa - montshadikuno ga a kgone go swetsa gore o tlaa bona bokae mo tonong ya mmidi ya gagwe ka gore dithoro tsotlhe di rekisiwa mo fantising mme tlhotlhwa e montshadikuno a e boneng ke yona tlhotlhwa eo .
Tlhola selatso sa mariga le dijo tsa tlaleletso
Leano la tatelano jaaka le kwadilwe e le taelo le tshwanetse go nna sesupetso sa tse di builweng fa godimo jaaka di builwe , jaaka di tlhalogangwe e bile jaaka di dumetswe ka botlhe ba ba leng mo go lona .
Disenyi le malwetse tse dintsi tse di bolayang dimela di phela mo mmung .
Kakanyo ya motheo ya go se suge mmu ke go se sutise sepe mo mmung le go tlogela disalelamorago tsa dingwaga tse di fetileng .
Thekenoloji
Go lokela monontsha go feta go ka tlisetsa le tshenyego ya mmu le maemo a metsi mo mmugodimong mo go tlaa se oketseng bokana ba kumo .
( h ) kgotlatshekelo ya bana ; le
Batla dikarolo tse di repileng kgotsa senyegileng , jaaka ditaodi tsa diboriki tse di dirang terekere gore e se babalesege go kgweetsa .
Molemirui yo a tlhakanyang tšhefu ka metsi a a tswang mo letamong kgotsa mo nokeng o itatlhela madi ka gore tiriso ya tšhefu e e turang go ka se thuse sepe go tlosa se a batlang go se tlosa .
Se lape go tlhola o dira tiro ya tlamelo
Mogalatshoganyetso wa SAPS 10111
Ke maikalelo a rona go bona Maaforikaborwa otlhe a laola merero ya ditšhelete ya bona ka namana le ya malapa a bona sentle , fa batlamedi ba ditirelo tsa ditšhelete ba ba se nang maikarabelo ba begiwa .
5 / 1 Go dira tšhono ya ditshwaelo go tswa mo maphateng a mangwe
Maikarabelo
E akaretsa thempoleiti e e kgonang go laisololwa e batlhankedi ba tshedimosetso ba ka e dirisang jaaka kaelo .
Mphahlele o kgalema ka gore , morago ga kgololosego ya 1994 , kago ya setšhaba jaaka lenaneo e tla nna keletso e e sa fitlhelesegeng ntle le fa e kopanngwa le tsela e e se nang selabe mo bosetšhabeng jwa Aforikaborwa .
Sekgala magareng ga dipeo mo moleng
A go na le bothata jwa tshilafatso ya mowa , mmu kgotsa metsi ?
Di timetse ka dingwaga tsa di70 .
Mmasepala o itse gore ditlhokwa tsa baagi tse di tlhokegang ka bonako ke dife
Kamogelo
( c ) mofuta wa phaposo kgotsa mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong jaaka e tlhalosiwa mo taelong ya phaposo ya kgetse mo tshekong ; le
Go nna le mmoko o montsi .
Kitsiso e tshwanetse go tlamela tshedimosetso ka ga setshedi le dilo tse o ikaelelang go di batlisisa .
Tshedimosetso e rulagantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Foreisetata
Mathata ka tshenyo ya medi ka ntlha ya dinematodese tsa mmu le malwetse a mangwe a mmu a a bolayang dijwalwa tse di rileng go kgona go fokotswa fa go dirisiwa thefosano ya dijwalwa .
Motlhankedi wa sepodise o tlaa neela motswasetlhabelo nomoro ya kgetse , le leina la motlhankedi wa dipatlisiso .
4.2.1.1 Go tlhaola kgang / problem jo bo tshwanetseng go rarabololwa
Ralph ke wa bofelo wa ntlha a le nosi wa kwa Kapabophirima yo a umang korong , bali , habore , tritikale le tea ya rooiboso .
A ke tlaa rekisetsa koporasi ya selegae ?
Go ya kwa lebenkeleng la Telkom / TelkomDirect
Mokopatshedimosetso e ka nna :
Kgaoganyo ya naga , dithulaganyo tsa go adima madi , go nna teng ga metswedi ya tlholego le bokana ba go dirisa thekeneloji e ne e le ditlha tse dingwe tse go neng go buiwa ka tsone mo dipuisanong tse dingwe ka Puisano ya Morafe mo batlotli ba ne ba leka go supa maemo a ba bangwe le ba bangwe mo bolemiruing ka dintlha tse .
Porofaele
Laboratori e nngwe le e nngwe e e kwadisitsweng go tlhabolola mmu e tlhabololwa gape le gape go tlhomamisa gore tshekatsheko ya teng e siame gore o kgone go kgotsofala gore dikarabo tse o di amogelang ke nnete .
Thulaganyo ya kgarametsa-goga ke mokgwa wa go laola fa go jwalwa dimela jaaka bojang ba Napier , bo bo kgonang komelelo , go mela go dikologa masimo mo go jwetsweng mmidi .
Mokhuduthamaga a ka nna a tlosiwa ke :
Modiko o o tsaya go ka nna kgwedi tse pedi go o digela .
Makhanselara a ka kopiwa go tsayakarolo mo pitsong ya meyara kgotsa ya komiti yotlhe mmogo .
Go tshola mo sephiring ga tshedimosetso e e bonweng kwa tshekatshekong
Go ne go le paka ya go uma e e re gateletseng - pule e nele fa le fa mme go na le ditikologo tse dingwe tse di sa boneng pula ka go tshwanela .
Tshekatsheko
O setse a tsene dithutiso tse di farologaneng .
Go gapa motho ka dikgoka .
Mokata o borokwa mme o na le popego ya bupi ; o tshwara metsi sentle thata mme tota le dikotlo .
Go tsena mo thulaganyong go lema ditele le balemi ba bangwe .
Ke ntlhatebo ya ga Mphahlele e e tlhokomelang bagodi , e e tlhokomelang dikhutsana le masiela a malapa a a akaretsang botlhe ba losika mo setšhabeng ga mmogo le dingwao tse di jaaka go iphapa mo thobalanong pele ga lenyalo ga di sa tlhole di le teng mo merafeng ya gompieno ya Maaforika ka gonne re letlelela ditumelo tsa bophirima tsa lelapa go senya boitshupo jwa rona jwa mannete jwa Seaforika .
Popego ya mmu e supa bokana ka dikgaololekgolo ba motlhaba , mmukgogodi le mmopa mo mmung .
14.6.5 Leloko la setšhaba le tla kopiwa go tswa mo bobogelong ka nako ya fa Kgotlakgolo e tshwanelwa ke go dira ditshwetso ka dikgang tsa khupamarama tsa Kgotlakgolo mme leloko la setšhaba ga le a tshwanela go gana go tswa mo bobogelong .
Loruo le temodijalo - kopanyo e e siameng
Foromo ya kopo ya tetlelelo e e ka bonwa mo Mametlelelo 3 ya Melawana ya BABS .
Go hira rakonteraka ;
Go tlaa tlhokega gore o ye kwa morekising - mmueledi yo o dirang ka tsa melao ya matlo- mme o tlaa duela sengwe .
fa o tswa kwa ntlwaneng ;
Go botlhokwa go boela morago gape go diteko tsa mmu tse o di tsereng tsa mo go bonalang megobe le mebu e e thatafalang mo e ka thibelang tiriso ya mmu ke thulaganyo ya medi ya dimela tsa korong .
Letlole le tshwanetse go tsiboga ka go kwalela mongongoregi mo malatsing a le 30 morago ga kamogelo ya ngongorego .
Dikago
Palo ya dimela mo heketareng e tlhomiwa ke bokana ba pula e e nang mo tikologong ya polase ya gago .
Ga go na katiso ya tlhokomelo ya kwa gae
Bontsi
Ka 1983 , fa bakwadi ba goeletsa gore go nne le dikhuduego ntle le poifo epe , Mphahlele o ne a tlhotlhomisa dipharologano tse di leng teng magareng ga dikwalo jaaka lekala la botsweretshi le dikwalo tsa bongongoregi .
Motsamaisi wa Woto /
Go ungwisa go tlaa thusa go oketsa bokana ba tlhogo mme jalo le palo ya ditlhaka mo go tlaa oketsang bokana ba kumo .
KAGEGO YA NTLOKOKOANO BOSETŠHABA
14.9.4 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong tse di romelelwang Maloko di lejwa e le tse ba di buisang e bile e le tse ba di dumalanang le tsone .
di supa gore go tlhatlhobiwe jang gore go nnile le tumelelo pele ya kutlwisiso ; le
Tlhakanya dikao tsotlhe tsa mmugodimo go tswa mo tshimong e le nngwe mme o tsee sekao sa 1 kg go tswa mo motswakong .
Khonferense ya letsatsi le le lengwe e tla tlhoma mogopolo mo mathateng a a masisi a thanolo gompieno mme go tla nna le mananeo a le 18 a a tla tshwarelwang mo diphaposing di le tharo .
( a ) lobaka lwa dingwaga di le tlhano , le le umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( a ) ( i ) ; kgotsa
O tla bona gore setlhogo sa athikele e e fetogile go Nkoko Jane a re mme ga e tlhole e le Mme Jane a re - ke ka gore ke nnile nkoko mo matsatsing a a fetileng .
Boineelo go tshireletso ya dijo le kotlo ya malapa e e akaretsang dikgato tsa ditheo tsa setšhaba le tsa poraefete .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Terekere
Go na le mafapha a mmuso a le mmalwa a a abelang ditlhopha tsa bantshakuno diterekere le didiriso .
﻿Tona Pravin Gordhan o batla gore bommasepala ba tokafatse tiragatso ya bona le go netefatsa thebolelo ya ditirelo go Maaforikaborwa .
O kaya go itsise maitemogelo a a anameng a Afrikan mo thulaganyong ya thuto mo nageng .
Tlaleletsoboleng
Didiriswa tse dingwe di tlhoka tlhokomelo e e tseneletseng jaaka tsa go jwala le tsa go suga mmu tse di bopilweng ka go dirisa dikgaolo tse dintsi tse di mathaithai .
Tsela e tokololo ya Komiti ya Woto kgotsa jaaka komiti , e dirisanang le baagi go botlhokwa .
Tshenyego e e leng kwa godimo ya go jwala korong mo mmung o o omileng e dira gore go se kgonege .
Mabala a metshameko
Lenaneo la Albrecht le ntse le amogelwa gape le gape go nna sediriso go kgona go lekalekantsha mebu go nona le go naya kumo e e leng pila .
Photo 681 - 683 : Quickphos ke pelere ya Phostoxine e e dirisiwang ka tlwaelo go kubetsa tlhaka fa e bolokwa .
Tlhotlhomiso ya dingwaga e e dirwang ke kgotlatshekelo nngwe le nngwe
Lenaneo 2 : Thobo e e kgonegang le lotseno / ha ka ditlhotlhwa / ditono tse di farologaneng .
Go netefatsa gore patlisiso e e maleba e a dirwa gore bantshakunothoro ba Aforikaborwa ba tlametswe ka kitso le thekenoloji tse di tlaa ba kgontshang go gaisana ; le
Ga o a tshwanela go goga kgotsa go nwa bojalwa fa o tsaya phekolo .
Rre FS Mufamadi , Tona ya Pusoselegae le Diporofense kwa National CBP Workshop , tse di neng di rulagantswe ke Mmasepala wa Selegae wa Mangaung , Bloemfontein , 2002
Rre Mars , go tswa dplg goRre M Zungu , ba ne ba le teng .
Tirego ya tswalelo - Netefatsa gore maikaeleo otlhe a porojeke a fitlhelelwa , go iponna go kwalwa ' sign-off'ka batsayakarolo ba ba maleba , go dirwa semmuso ga go konosetswa ga porojeke ka go ntshiwa ga tshedimosetso le phatlhalatso ya yona , konosetso le itshetlego ya dikonteraka go akaretsa le itshetlego ya dintlha tse di saletseng morago .
Bo dira peomolao go rotloetsa Botsayakarolo sa setšhaba go nna nnete .
kamogelo ya molaotlhomo
Go sekaseka thulaganyo ya go tlhagisa temoso le tlhokomelo
Medi ya semela mo tikologong ( medi e e melang go dikologa semela ) e mela go oketsa bolele .
Seemo sa kotlo sa ga mmaayo se botlhokwa thata .
Seralwa sa Pholisi ya Nnotagi se tla tokafatsa nonofo mo go lekanyetseng kgwebisano ya nnotagi le go thibela kgwebisano e e seng mo molaong .
Kakanyo ya Woto ka ga tiriso ya madi
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhotshwana , ditherisano tsa tsenelo ya botlhe
POTSO 2 Ke dilo dife tse di ka akarediwang mo lenanetemeng la ditheetso tsa tekanyetsokabo ?
Go na le ditshupetso tse dintsi tse di supang botlhokwa ba naeterojene fa o batla go di bona .
Go roba
Moithuti o goelediwa ( Bontsha tshwetso ka letswao )
Go raya gore go dirwe dipatlisiso ka ntlha ya tse di tlhokiwang ke badirise ba kumo le tse di batliwang ke badirisi ba tsone mme tota le go lebelela mekgwa ya bopakatlaang go tsamaelana le melawana ya mmuso .
Mojulu o o tsepama mo maphateng a le mabedi a a botlhokwa a ditlhaeletsano tsa dipitso , e leng lenanetema le metsotso .
ditumalano tseo di rebotswe ke Tona , 9 yo o tshwanetseng go kgotsafadiwa ke gore ditumalano tsa kabelano ya mesola di siame gape di a lekalekana go batho botlhe ( bona Melawana 17 ( 3 ) ) .
19.2 Motlatsa-Modulasetulo o tla saena tshwetso nngwe le nngwe e e tsenngwang mo
Go mela ga dimela
Ditirelo tsa boitekanelo
E simolola ka go lebisisa dipholo tsa ditšhelete tsa ngwaga o fetileng , go bo go lebelelwa tsa ngwaga o latelang wa ditšhelete .
( 4 ) Ngwana yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) a ka newa katlholo ya go ya kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le 25 .
Dikgopolo tsa bona di neetse leano leno tshedimosetso .
Ka dikgwebomongesi gantsi di tsamaisiwa ke motho a le esi , di kgona go inyalanya ka bonako le diphetogo .
Seabe sa komiti ya Woto ke go netefatsa gore ba ba rweleng maikarabelo a togamaano ya porojeke ba akaretsa baagi , le go netefatsa gore baagi ba tsaya karolo mo porojekeng ka botlalo .
Hisetori ya gago ya go duela e ka nna tshwetso e e rileng e e ka go thusang go kgona go jwala dijwalwa mo mmung kgotsa go rekisa tsotlhe tse o di ipereketseng go ya go batla sengwe se o ka se dirang .
DIKHUTSHWAFATSO
Go kokoanya tshedimosetso
5 . Mo setlhotshwaneng sa lona sekasekang ditsela tse ka tsona lefapha le le tshwanetseng go diragatsa Batho Pele go fitlhelela thebolo ya ditirelo ka tsela e e akanngwang ke lefapha .
" lepodisi " go tewa leloko la Lefapha la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa kgotsa la ditirelo tsa sepodisi tsa mmasepala tse di tlhomilweng go ya ka Molao wa Lefapha la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , 1995 ( Molao wa nomoro ya 68 wa 1995 ) ( " South African Police Service Act " wa 1995 ( Molao wa 68 wa 1995 ) ) ;
( 2 ) Fa ngwana a sa latele taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo o tlhophilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go itsise , ka tsela e e tshwanetseng , magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka lekwalo gore ngwana ga a latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Batho Pele e amogela botho jwa batho le gore ditlhokwa tsa bona di tshwanetse go salwa morago ka mokgwa o o tlotlang seriti sa bona le go farologana ga bona .
Balemirui ka tlwaelo ba bona " diphatlhanyana tsa marumu " tse di tlhamaletseng ka mola mo matlhareng e le sesupetso sa ntlha sa gore dibokwna di teng .
Tlhaloso
rulaganya ka tsela eo e sa senyeng tšhelete .
Kitso le bontshadikuno - go akaretsa lotso lwa dijalo le diphologolo , patlisiso le tlhabololo , baeyothekenoloji mo temothuong le kgolo ya dikuno tsa ntshodikuno tse di nonofileng .
Baemedi ba ba tshwanetse go supiwa ka tirisano e e tseneletseng le bommasepala ba selegae le kgaolo , go ikaegilwe ka dintlhakaelo tse di supilweng .
Balemirui ba lekile go feta mme ba dirisitse madi a mantsi thata - ba tsaya kgatelelo gore batho ba morafe wa rona ba nne le dijo tse di ka rekiwang ka tlhotlhwa e e lekaneng .
Thakadu ke phologotsana e e tsamayang e le nosi ka bosigo , e e sa bonegeng , e e jang ditshoswane le dintlhwa ?
( Leina la Kgwebo )
F - fitlhelega ;
Bakoloniale ba ne ba nyatsa mekgwa ya Afrikan ya botshelo mme ba bona go sa tlhokege gore ba e ithute gonne ba ne ba bona maemo a setso sa Afrikan a le kwa tlase .
Ka jalo setlamo sa puso se tshwanetse go tlhalosa ditlhogo tsa direkoto tse se di tshwereng , ditlhopha tsa direkoto tse di di tshwereng tsa setlhogo sengwe le sengwe .
Go tlaa go naya furu ya diruiwa e e siameng tota e e leng botlhokwa ka dikgwedi tsa mariga .
Go tla direga eng ka kgetse ya me kwa kgotlatshekelong ?
Tokelo ya monontsha
Dipalopalo ka fomete e molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao e di batlang ka yone
Boammaaruri jo bo se nang bana ba phefo ke gore bantshakuno ba patelesega go ikaega ka dikadimo go tswelela pele go duelela peo le furu le ditswenngwateng tse dingwe tse di tlhokegang go tsenya dilo mo mmung le go tlhoga .
Di kgone go bolokwa le go rorwa ka pabalesego .
Tlhopho ya peo
Dira sengwe le sengwe go dira mmogo le balemirui ba bangwe mo tikologong go baakanya fa kgogolego e bonalang teng ka go leka go baakanya le go buseletsa jaaka go ne go ntse .
Dikgaolo tsa go fisa tsa disoya di rulagangwa e le palo ya dintlha tsa thempereitšha godimo ga thempereitšha ya dintlha tse 10 tsa sentigerate tsa thempereitšha ya magare e e utlwang ke semela ka nako e e ka nnang diura tse 24 mme go itsewe e le matsatsi a go mela ka dintlha kgotsa dikgaolo ( GDD kgotsa diGDU ) .
O tshwanetse wa bo o setse o lemogile gore metsi a feta bonolo jang mo mmung o o thata .
Komiti ya Woto e ka tlhoka ga go nolofatsa ditherisano le mokhanselara wa woto le khansele gore se se ka diriwa jang ka tsela eo e ka sekegelang dikgatlhegelo tsa botlhe kwa ntle ga go kgoreletsa.baagi bangwe .
Go ya ka Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 2000 , botsayakarolo ba baagi ke karolo e e gapeletsiwang ya go thala IDP .
( iv ) Go amogelwa ga ajenda
Ka kakaretso , dikgaolo tsa ntshodikuno ya dijalo mo Aforikaborwa di na le tlelaemete e e kgwatata .
tokafatsa boleng jwa ditirelo
MOLAO WA LEKGOTLA , MELAO E E LAOLANG SETLAMO LE DIPHOLISI
Ditshenyegelo tsa go newa direkoto ke PAIA ke bokae ? 33
Jaanong gokolola dillaene tsa haeteroniki mme fa go batlega tlosa silentara sa haeteroniki .
" Badimo ba rona ba re rutile gore...botennye jwa motho ke moo go nnang Modimo ; k.g.r , tse dintle mo teng ga rona , Maatla a a kwa Godimodimo .
Aterese ya Tiro :
ELA TLHOKO : Fa letlole le reka phenšene mo go mong wa inšorense , ka leina la leloko la letlole leo jalo molato o fetisetswa mo lelokong , mme motho wa go nna jalo ga a sa tlhole e le leloko la letlole leo , e bile ga a kgone go tlhopha maloko a boto ya letlole .
( 3 ) Pele go dirwa tshweetso ya go tlhatlhela kgotsa gore ngwana a nne a ntse a tlhatlhetswe kwa kgolegelong , moreetsa-kgetse o tshwanatse go akanya ka ga kgakololo e e mabapi le go baya ngwana kwa lefelong le le rileng , e e leng ka fa teng ga ripoto ya tshekatsheko ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , tshedimosetso e e umakiwang mo go molawana wa 40 ( 2 ) le bopaki bongwe le bongwe jo bo mabapi le seo , jo bo tlisitsweng fa pele ga gagwe , go akaretsa , fa go leng matshwanedi , bopaki mabapi le-
Mokgwa o o dirisiwang ke DEA ke go tlhoka gore motho yo o gwebang ka mefutafuta ya ditshedi go dira kopo ya tetlelelo fa maikemisetso a kgwebo e le go bebofatsa utulolo ya ditshedi .
Fa montshadikuno a gama dikgomo di le lesome fela , ditshenyegelo tsa ntshodikuno tsa gagwe jaaka dituelo , dilatswa , furu le ditshenyegelo tsa tsamaiso ya mašwi di nna kwa tlase go na le fa a ne gama dikgomo di le 50 .
E ka thusa gape ka nako ya go butswa ya semela mme e busetsa morago letlha la go roba .
Tekanyetsokabo ya ga jaanong
Mo maemong a , Mphahlele o ne a lemoga fa Bantsho ba rwele mokgweleo wa go ithuta mekgwa ya bokoloniale le go tshela go ya ka maemo ao a botshelo .
DiIDP di bontsha se se runyang go tswa mo CBP le CBP fela jalo ;
Kumo ya mafulo e e ka jwalwang go nna teng dingwaga tse di ka nnang 4 - 5 fa go jwalwa mo tshimong mafulo a mefuta ya majwang jaaka Smutsfinger kgotsa Bloubuffel mme gape le bojang ba klovere mo go leng metsi thata go ka dirisiwa mo lenaneong la thefosano ya dijwalwa .
Kopa le katlanegiso ya monontsha ka yona nako eo .
Medi e e golang ka mafolofolo e tlhoka marose a bogolo jo bo fetang 0 , 1 mm , se e leng bogolo jwa dintlhana tsa medi e mentsi go kgona go ingangatlela mo leroseng la mmu pele e ka tlhagelela le go golela go ya pele .
Diphetogo tsa dipalodipalo tsa batho le dintlha tsa kwa ntle tseo di etleetsang diphetogo
Ka 29 Lwetse , 2009 , Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA le ne le tshwere letsatsi la ketekomeletlo - ketekomeletlo ya 250 Ton Club .
Boikarabelo ke nngwe ya diponagalo tsa botsayakarolo le Dikomiti tsa Diwoto , jaaka bakhanselara ba ba tlhopilweng , ba na le maikarabelo mo baaging ba ba ba direlang .
Go dintlha di le mmalwa tse di tlhokang go akanngwa pele potso e e ka arajwa .
Maitlhomo a yona ke tshomarelo le tiriso e e tswelelang ya didirisiwa tsa lotsalo la dimela mo dijong le mo temothuong le kabelano e e siameng gape e lekalekana ya mesola e e tlhagelelang mo tirisong ya tsona .
A re bone gore se se akaretsa eng .
14.9.3 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di tshwanetse go romelwa go Maloko otlhe kgotsa maloko a romelelwe tsa eleketeroniki .
Mekgatlho ya baagi , go akaretsa dikereke , dikolo , le ditleliniki tsa mo tikologong
Le fa go ntse jalo , tseno gantsi ga di akarediwe mo ditokomaneng tsa pholisi .
6.6 motho ope yo o bonweng molato wa tlolomolao ya bokebekwa mme a sa newa tlhopho ya go duela tuediso-kotlhao ;
Ba ba ka fa ntle ga thulaganyo ya Aforikaborwa ya thuto ba paka ka bophara gore , o ka re kharikhulamo ya thuto e tlhametswe go ntsha fela ka mogoso le go lekanyetsa boemong jwa go siamisetsa bana botshelo jwa segolo le tsela ya iphitlhelelo mo ditirelong tsa bagagabo motho .
Go tlhomola pelo go bona tshenyego e e leng teng mo dijwalweng e e tlisitsweng ke leuba le le tlhasetseng kgaolo ya Bophirima ya lefatshe la rona .
Ditiro tsa CBP tsa tsenyotirisong , peoleitlho le tekanyetso tse ditsamaiso tse di tshwanetseng go tsaya mo go tsona ( jaaka di totobaditswe mo Kaeding ya Batsamaisi ) , di akaretsa :
5.3 Fa Kgosana e sena go tlosiwa go ya ka 5.1 fa godimo , go tla tlhomiwa motlhatlhami wa yone go ya ka go ya ka melao ya setso le dingwao tsa RBN le molao o o maleba .
Athikele 12 Kgopolo ya ngwana Bana ba na le tshiamelo ya go tlhagisa dikgopolo tsa bona ka kgololosego le gore kgopolo eo e tsewe tsia mabapi le sengwe le sengwe se se ba amang , go ya ka dinwaga le bogolo ba bona .
Botlhe re tlhaloganya dikgwetlho tsa go dirisa naga le mafulo ka go kgaoganya , mme ga re kgone go nyatsa batho ba bangwe ka e le mathata a bona fela fa ka nnete e le mongwe le mongwe wa rona yo a tshwanetseng go tsaya morwalo mme re loge maano gore diruiwa di se bolaiwe ke tlala .
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 o letlelela bommasepala go tlhomamisa paka ya tiro ya dikomiti tsa diwoto .
Kgaolo eno e tlhalosa maikaelelo le motheo wa CBP .
E kwadilwe ka 1994 , mme e batlisisa ditlhobaelo tsa gagwe ka ga tlhaloganyo e ya go ikaega , mo Aforikaborwa , mo setlhogong sa : Curse of Dependence .
Bogolosegolo ditlhaga tsa sengwaga
Phutha makwalo a tshimologo
Tshedimosetso e e batlegang
A lefatshe le sireleditswe ka dikgora tse di siameng ?
Afrikan Affirmation e , e tswa mo ikwalotshelong ya ga Es'kia Mphahlele ya bobedi e e bidiwang : Aforika My Music , e e neng ya phasalatswa lekgetlo la ntlha ka 1984 .
E neelana ka setheo sa dipuisano , ditherisano le botsaya ditshwetso bo bo kopanetsweng mo gare ga setšhaba le mmasepala .
Beng kgotsa bathapi ba dipolase ba bantsi ba gateletswe go boela morago go lebelela botlhokwa le dituelo go badiri ba bona le go lebelela gore koketso e , e wela jang mo tshenyegong ya kgwebo ya bolemirui ya bona .
Ngaka Salome Charalambous - 082 856 1146 - ( ka nako yatiro le morago ga tiro )
Jaanong ?
15.3.3 Palo e e batlegang dikopano tsa
Matseno a Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense e ne e itsege jaaka Queen's Hall mme e ne e reletswe ka Kgosigadi Elizabeth mme leina le le ne la bolokwa go fitlhela ka 1961 .
Lokologa go ikgolaganya le Grain SA le Lefapha la Bolemirui .
Ka gore go na le kgatelelo ya tlhotlhwa ya ditokelo e e oketsegang ( ditshenyego di oketsega , ka bolekgolo , go feta koketso ya tuelo ya kumo ) , maemo a a ka tlisetsa mathata ka ntlha ya ditšhelete .
Mogotlha wa dikgomo , ditshupi tse di tshubang , melemo , didiriso tsa go dousa , sekale le buka ya rekoto .
Ditiragalo tsena di kwa ntle ga kgono ya batho mme re solofela gore dilo di tlaa siama .
" phaposo " go tewa go faposa kgetse e e akaretsang ngwana mo tshekong , go tswa mo tsamaisong e e tlwaelegileng ya kwa kgotlatshekelo mo kgetseng ya bosenyi , ka tsamaiso e e tlhomilweng ke Kgaolo ya 6 le Kgaolo ya 8 ;
Go itse ka dikopano tsa khansele : Ditshwetso ka dintlha tse di tshwenyang tsa baagi di tsewa kwa dikopanong tsa khansele ya mmasepala .
Ditšhono tse dingwe tsa ditiro gankitla di letla batho go tshela matshelo a ba a fisegelang ka yona nako eo .
Morago ga go roba dijalo tse , ke rulaganya go jala eng mo tshimong eo ngwaga o o tlang ?
Jaanong ?
Fa o na le mmele o mokima kgotsa o na le mongwe mo lelapeng la gaeno yo o nang le sukiri , go ka dira gore go nne le kgonagalo ya gore motho a bone bolwetse jwa sukiri .
Go nna o babalesegile mo loagong le mo ntlong ya gago
Kemonokeng e le gale , e tlhagisiwa fela ka dikgwebo tsa temothuo .
3 . Go amogelwa ga ajenda
Dikonteraka tsa tlhotlhwa e e bofilweng di kopantshwa le bokana ba ditono tse di tshwanetsweng go bonwa kwa mafelelong a setlha .
Ka kakaretso dikomiti tsa diwoto di tlwaetse go se lolame ka ga ditlhokego tsa semolao , le fa kutlwisiso ya tsona e e bonagalang e ne e siame .
Gakologelwa gore bakonteraka ba thobo ba bangwe ba ipeetse go roba mofuta o le mongwe fela wa tlhaka kgotsa fa gongwe mefuta e mebedi .
Dikomiti tsa Diwoto di tla tshwanelwa ke go tsamaisa tshwanologo mo maemong a le mantsi , go tswa mo tshwanologong mo gare ga ditokololo tsa Komiti ya Woto go ya go tshwanologo mo baaging .
Fa , ke moo Dikomiti tsa Diwoto di amegang ka di dira tiro e e botlhokwa mo go tlhokomeleng thulaganyo ya kamego ya baagi .
Go tlhoka naeterojene gantsi bo nna teng ka ntlha ya maemo a kotlo e e leng kwa tlase mo mmung , mme ga se bothata bo fela bo bo leng teng .
Khonebenšene ka ga ditshiamelo tsa Ngwana e na le Diathikele di le 54 tsotlhe .
Ke amogetse tshegetso e e pila go tsweng dithulaganyong tse di farologaneng jaaka Grain SA , Bayer , Hygrotech le Sabie Valley Macadamia Processing .
Boammaruri ke gore , porofeto ya kelotlhoko ya Es'kia e rwele gape ke ditiro sa sešeng tseo mo tsona ditokololo dingwe tsa baagi di neng tsa tshwanelwa ke go buelela le go lwela ditshwanelo tsa bona tsa go nna le go dira mo nageng eno .
netefatsa gore go rulagantswe ditulo gore kopano e tsamae ka thelelo segolo mo bathong ba bagolo ;
Lorato lwa ga Nolundi lwa temothuo ke ditlamorago tsa tikologo e a goletseng mo go yona .
1.3 Ditlhopha tse di mo patlisisong ka ditshedi 7
Digwaba le tsone di simolotse dikgwebo tsa go konteraka fela , ka go dirisa madi a mantsi go dirisa metšhene .
Bongola jwa mmu jo bo kwa godimo le themphereitšha e e kwa godimo ke maemo a a siametseng tshwagafalo ya dimaekerobese tsa setlelerotia .
tlhomamisa maemo a kotlo ya mmu
diemelense
Go tlhaeletsana
Kgono ya bali ya go kgona go mela gongwe le gongwe le go tswelela go mela kwa ntle ga kgatelelo ya biotiki le abiotiki e tlaa nna lebaka le le botlhokwa thata mo tlhabololong ya bali e le sejwalwa se se dirisiwang gagolo go kgona phetogo ya bosa .
( a ) gore e kgone go fitlhelelwa ke-
Mo netefaletsong e ya dingwaga di le supa pele ga foo , Moporofesara Mphahlele o tlhalositse fa Basweu ba ne ba dumela fa Aforika e le legae la bona mme ba ne ba tshwanetse go inaakanya le maitemogelo le dikeletso tsa batho ba legae .
Go batla tsela le tshupetso
Setlhopha se tla sekaseka botlhokwa jwa pono mabapi le maikaelelo mangwe le mangwe , ditshitshinyo ka ga matlole-kakanywa le neelano ka ga IDP .
O dirisiwa go farologanya ditiragatso tse di farologaneng tse di ka dirisiwang go rarabolola kgotlhang :
16.7.5.3 go dira gore tshitshinyo le kakantsho nngwe le ngwe e e dirilweng le go tshegediwa ke motho wa bobedi di boutelwe ; le go bolela dipholo tsa bouto .
Kamogelo
Ke ithutile go le gontsi thata go feta ka moo ken eng ke solofetse .
Gakologelwa gore maitlhomo a thuto eno ke go tlhomamisa kelothuo mo polaseng .
Go netefatsa gore fa o jala peo e tlaa nna kwa botennye jo bo nepagetseng le kamano e e siameng le mmu o o bongola go kgontsha tlhogo .
Go sa amogeleng batho ba metseselegae , go go dirwang ke ba metseseteropo ;
Matlhomeso a lloko ka dinako dingwe a bitswa " ditshupo tse di netefatsegang " .
Fa o lema heketara e le nngwe go ya tse tharo didiriswa tsotlhe tse o di dirisang di ka nna tse di dirisiwang ka go di dirisa ka diatla .
Dituelo , maikarabelo , ditlapelele dišedulo di a tlhaloganngwa mme beng botlhe ba tshwanetse go tlhaloganya gore katlego e tlaa lekanngwa jang le ka mo bosupi bo tlaa kokoanngwang ka teng .
Kganetso epe e e ntseng jalo e tla romelwa go Modulasetulo , yo tshwetso ya gagwe e tla nnang ya makgaolakgang le e e se kitlang e ganediwa .
Tshenyegoto-ta ka heketara
Go na le ditlamorago tse di molemo le tse di bosula tsa go dirisa ntlo go dira lotseno :
E thulana gotlhelele le motheo wa thuto - go tsoma nnete - go lemoga , ka mafoko a ga Es'kia Mphahlele a go re " re a simolola , re a tshegetsa , mme ga re fetse " .
Maitemogelo a a re amang kwa botennye " ke a sedumedi " mo re ka se keng ra latola ka gore a ntsha matlhagatlhaga a boModimo mo go rona , a a ka amanngwang le go nna teng ga Mogodimodimo , yo gape a bitswang Modimo .
Seabe sa ditokololo ke go :
Thulaganyo ya Tlhabololo ya Balemirui ya Omnia
Lenaneo la 1 : Go lekalekantsha tlhotlhwa mmidi o o jwetsweng ka peo ya mo gae .
Fa o sa batle go nna le tumalano e e kgethegileng le mmatlisisi wa ditshedi , o tshwanetse go tlhokomela go se akaretse ditlamelo tseo mo tumalanong gareng ga gago le mmatlisisi wa ditshedi .
Sekao , tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e a tlhokega fa sedirisiwa sa setshedi sa fa gae se dirisiwa jaaka moutlwalo mo senong ( sk . nnotagi ya moutlwalo wa sentshwa sa marula ) kgotsa seno sa khabonate , matute a maungo , lethoro , kgotsa bogobe jwa moutlwalo wa sentshwa sa tee ya rooibos .
Morokotso - Se ke kelo e e duedisiwang tiriso ya madi a a adimlweng .
776 : Willem Modukanele yo o mabela o bontsha maemo a a kwa godimo a mmidi wa gagwe .
Puso e e bokoa e tlhoka tsereganyo ya sesole go tswala sekgala ; seo se bonagetse mo Aforika gantsi .
Aforikaborwa e mo maemong a boraro mo lefatsheng go ya ka kemedi ya basadi mo Palamenteng .
Ke tla batla go tsena thutiso ya Tshimololo go uma mmidi , Go seta didiriswa , Dikgono tsa go baakanya mme gape le Bolemirui go bona poelo .
Nomore ya ID
Sekao sa bofelo se se rometsweng kwa laboratoring se ka nna bokete jwa 0 , 5 kg se digeramo di se kae tsa sona fela di ka sekasekwang .
( b ) Setlhopha sa 2 , fa go na le mabaka a le mantsinyana ebile a a gapeletsang gore go newe katlholo ya go ya kwa kgolegelong ; kgotsa
Go latela ke dikatso tsa go go thusa go tlamela metšhene ya gago pele o e emisa go e boloka .
Ka dinako tsotlhe go tshwanetswe go tlhokomelwa dipharologanyo ka ntlha ya ngwao , ka gore go ka tsweletsa go se utlwane ka ntlha ya mafoko le tirisommele fa go buiwa .
Lenaneo la Basari la Funza Lushaka ke la dingwaga di le mmalwa le le rotloetsang go ruta mo dikolong tsa puso .
Nako e e tshitshinyeditsweng ditiro tsa Kgaolo 2 : Diura di le 2 metsotso e le 45
Ka kakaretso , o ne o tla naya ditiro tse o di umakileng tseno maduo afe ?
Mabaka a a tlhokwa go tsewa tsia fa go supiwa le go netefatsa batlhodi ba kitso ya setso .
Ka tlwaelo go na le ditiro tse dintsi tse di tshwanetsweng go dirwa ka nako e mme ntlha e e botlhokwa go feta ya go tlhopha peo e tlogelwa e sa amogele tlhokomelo .
Baagi ba Woto ya A ba itemogetse bosenyi jo bontsi .
Tumelano ya khiro ke tumelano e e kwadilweng magare ga maphata a mabedi mme e supa ka botlalo bogolo jwa lefatshe , paka ya boleele jwa tumelano , madi a a duelelwang khiro gammogo le matlha a dituelo .
Go botlhokwa go dira ka maemo a bokana ba ka heketara mme go bo fetolela go palo ya diheketara tse o yang go di dirisa go jwala .
Katlego ya Palamente e ikaegile mo botsaakarolong jo bo bonalang jwa baagi botlhe ba Aforikaborwa go neela ka kaedi go tiro ya Maloko a Palamente ( MP ) ao ba itlhophetseng le go setheo . .
Metswedi : Tshekatsheko ya porojeke ya tshingwana , pegelo ya tshoboko ya peoleitlho , letlhomeso ya lloko go tloga 2.2 go fitlha 3.1
Thabo o belegwe ka 1982 mme o simolotse sekolo kwa Sekolopotlaneng sa Tweeling .
Modulasetulo Motlatsa-Modulasetulo
( v ) mabaka otlhe a a ka ga tshireletso ya bana ba ba tlhatlhetsweng kwa lefelong la mapodisi , a a sa direng go ya ka molawana wa 28 , mme go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , e le a a tlhokang taolo gore molawna oo , o kgone go dira sentle ;
Go sa ntse gape go tsewa gore mo maitlhomong a palelo madi a a dirisitsweng go reka terekere a ne a adimilwe , ka jalo morokotso mo bokanakang jwa kapetlele le jona bo dira karolo ya palelo ya ditshenyegelo ka heketara .
Fa ba gola ba itse ditiro le maikarabelo a bona mo setšhabeng .
Go fokotsa ditatlhegelo tsa dikotla ka nako ya poloko , motshetelo o ka kgobokanngwa le go khurumelwa .
Motlhalefi a re e tlaa fetoga .
Go tshwana fela jalo le ka filosofi .
Tumelelo go dirisa
Tshedimosetso e tswa mo kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno le thekiso ya mmidi
Nako e tshwanetswe go dirisiwa ka tshwanno go rulaganya , go dirisa le go loalo dintlha tse .
Mphahlele o tlhalositse ka go re " fa lenaneo la thuto le ikaegile ka filosofi ya Botho jwa Afrikan , le tlaa tlhagisa go ikemela ga dikakanyo tsa rona , e bong tllhaloganyo e e gololesegileng go tswa mo bokolonialeng . "
Tshegetso ka tsa Papatso
MAIKARABELO Batho ba ba mo pusong ba rwele maikarabelo a go diragatsa ditsholofetso tsa bona
Batsadi bangwe ba ka kopa bana gore ba dire ditiro dingwe , e le go ba rotloetsa gore ba nne le maikarabelo kgotsa go dira gore bana ba dire sengwe - tseo di ka nna le ditlamorago tse di eletsegang fa bana bao ba rotloetsegile go lekane go dira ka maikarabelo .
Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 ; Lokwalopuso lwa Mabudusatsela ka ga Pusoselegae , 1998 Molaotheo wa Rephaboloki ya Aforikaborwa , 1996
Mathata a ntshodikuno a a tshwanetseng go akanngwa .
( b ) lobaka lwa dingwaga di le 10 , le le umakiwang mo karolong ya ( 1 ) ( a ) ( ii ) , le ise le fele , fa leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi le kgotsofetse gore ngwana o latela mofuta wa taelo e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
Ka koketsego ya palobatho e e fetang batho ba le dimilione tse 47 , go itshupa sentle fa legoro le le tlaa nna mo kgatelelong e e oketsegileg go dirisa metsi ka tshomarelo go ya ka molao le mabaka a ntshodikuno fela .
Ditokomane tsa difaele tsa go dira dithulaganyo tseno
( 4 ) Maikaelelo a kopano e e biditsweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya karolo ya molawana wa ( 3 ) ( a ) ( v ) , ke-
Go oketsa ntshodikuno ka heketara .
Ditiro tse dingwe
Gakologelwa gore go boloka madi mo pakeng e khutshwane go ka dira ditshenyegelo tse dikgolo mo pakeng e telele - dirisa selekanyo se se atlanegisitsweng sa khemikale fa go tlhokega taolo e e nonofileng .
GEP e tlaa tlamela gape le tshegetso ka dithuso tse dingwe tse e seng tsa matlole go diSMME tse tsa temothuo gore di tle di tsamaisiwe ka mokgwa wa seporofešene o o di dirang tse di tsenyang lotseno .
Moputso wa lekgetho go bathapi go fokotsa ditshenyegelo tsa pele tsa go thapa bao ba simololang go tsena mo mmarakeng wa bodiri .
E bonelapelekarolo ya tlhabololo ya pusoselegae .
2 , 4 - D amine , diura tse 6-8 ; 2 , 4 - D ester , diura tse 1-2 ; Atrazine , diura tse 4 ; Basagran , diura tse 8 .
Dinoko tse di farologaneng di ka nna le boleele jo bo farologaneng .
na le dipoelo
( 4 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong a ka kopa gore lepodisi le nne teng fa tshekatshekong , fa go na le kotsi ya gore ngwana a ka tshaba kgotsa a nna kotsi mo go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Go botlhokwa gore go dirwe sekwalwa se matshwanedi gore togamaano e tle e nne le seabe se se nang le katlego mo go IDP .
O nyetse Julia , yo o leng morutabana mo Bothaville .
Gantsi bantshadikuno ga ba mo seemong sa go duelela se e bile gape ga go bonale fa go na le maikemisetso a a tlhomameng , go kgontsha bantshadikuno ba ba tlhabologang go kopa thuso kwa pusong go thusa .
Go ka tshubiwa molelo go tloga fa tseleng ya molelo o o tlaa fisang kgatlhanong le botsamaelo jwa phefo .
O se fetise tekanyetso thobo e e kgonegang ;
Kgolagano ke thulaganyo ya tselapedi e bile fa ditlhopha tsotlhe di bona gore di tla kgona go fitlhelela sengwe go tswa mo tiragalong kgotsa mo porojekeng di tla dirisana go e fitlhelela .
Ka tiriso , mo theetsong ya dikao tse re setseng re di tlhalositse , bolaodi bo kgonwa go dirisiwa jaaka go latela :
Mo godimo ga se , mefuta yotlhe ya tiriso e e sa siamang ya mmaraka le yona ke tlolomolao ya bosenyi mme yo o tlolang molao a ka nna a sekisiwa ke Mokaedi wa Botšhotšhisi jwa Baagi .
Khopi e e netefaditsweng ya lekwalobotsalo kgotsa lekwalokao kgotsa khopi ya lekwalokao la kgale la Transkei , Bophuthatswana , Venda kgotsa Ciskei .
1.2 le diragatse seabe sa lone ka mokgwa o o nang le matswela ;
Nomore ya mogala wa letheka
Sekao , mo Aforikaborwa , tshekatsheko ya tekanyetsokabo ya bong o supile gore le fa puso e amogetse molawana wa tiriso dikgoka mo gae , le peelothoko ya dimilione di le 2 tsa tsenyotirisong .
Dikarolo tse di botlhokwa tsa tiro tse di lemogilweng tsa woto e e rileng di tshwanetse go dirisiwa go lemoga ditlhopha tsa kgatlhego .
Ka bokhutshwane , Mphahlele o ngangela gore : ' go ya sekolong kana go nna le kitso ga go dire motho yo o rutegileng ka bo gone ' .
Kaelo ya Tsela ya go Dirisa Moalo wa Thotloetso ya go Newa Tshedimosetso wa bo 2 wa ka 2000 ( e ka bonwa mo atereseng ya www.sahrc.org.za )
Ditshenyegelo tsa mesepele le tsa lookwane .
Ga go ise ka gope go jala sejalo go tlhoke bokao jaaka jaanong jaana .
Setshwantsho 3 : Toromo e e setseng e senyega go boloka mmidi kwa eMondlo .
Monongwaga , Palamente ya Rephaboliki ya Aforikaborwa e tla tshwara Puisano ya Aforika ka di 23 Motsheganong e e tla latelwang ke ngangisano ka di 25 Motsheganong ka morero wa " Ntšhafatso , tsweletso le le kago ya Aforika " go keteka Letsatsi la Aforika .
Ditaolo tsa tlhagiso e tsepameng ya go iphedisa
Kgaolo 1 Tlhatlhobo : Go kwala
Fa go tlhokega o tlhatswe ka metsi .
Fa tlhotlhwa ya kumo e ya godimo , poelo e ka bonalwa mme barekisi ba oketsa thobo e bile ba rata go rekisa kumo e ntsi .
Tshomarelo ya bongola ;
Dikopano tsa Ditherisano le Setšhaba / Baamegi
Tirelo ke e siameng
Sebopego se rekoto e kopiwang go bonwa e le mo go sone
Mo metsesetoropong ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse go emela ditlhopha tsa dikgatlhego tse di totobetseng , sekao , ditlhopha tsa sedumedi , mekgatlho ya basadi , mekgatlho ya baša , lekala la tsa boitekanelo , ditlhopha tsa metshameko , tsa baagi , le mekgatlho ya baduela-direiti .
Bangwe ba bana ba gagwe ba a dira , fa gofejane a sa ntse a tsena sekolo .
7.3 Go dirisa tshedimosetso ya tlaleletso ya CBP mo tirong le didiriswa tsa tiragatso ya IDP
Gantsi e na le thulaganyomedi e e nonofileng sentle , mme e inyalantsha le maemo a mantsi .
Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo e tla nna tse di amogelesegang fa di sena go amogelwa , go amogelwasemmuso le go saeniwa ke KGOSI .
Reka peo e e nepagetseng , netefatsa gore o jala palo e e nepagetseng ya dimela mo moleng le gore katologano ya mela ya gago e nepagetse .
Matlakadibe o o solofelwang mo polaseng ya gago ga a ka ke a bonelwa pele .
Dijalo tsotlhe di na le dilekanyetso tsa dithemphereitšha dingwe tse di ka di emelang .
Dimela tsena tsa ntlha tsa baeothekenoloji tse di nang sebolayaditshenekegi le sebolayamefero di dirisiwa gantsi segompieno mme diGMO di dira sentle go oketsa kumo ya dijo go naya diruiwa le batho .
Di tshwanelwa ke go tshwarwa bonnye ga rataro ( 6 ) ka ngwaga .
( d ) kgonagalo ya gore ngwana a ka romelwa kwa porogrameng ya batlola-molao ba thobalano , tiriso-botlhaswa ya diritibatsi kgotsa porograma nngwe ya kalafi e e tseneletseng .
POELO , e tshwanetse go nna lebaka la ntlha la go naganwa fa go swetsa ka tiragalo ya papatso .
2 / 9 le 2 / 10 Go swetsa ka tsa mekgwa e mengwe le go supa diporojeke
Laola mefero go boloka metsi mo mmung
Komiti ya Kgakololo ya Patlisiso ka Ditshedi ( SANBI ) , Diphaka tsa Bosetšhaba tsa Aforikaborwa ( SANParks ) , ditheo tsa diporofense tsa tshomarelo ya tlhago , le baemedi go tswa kwa mafapheng a a farologaneng a bosetšhaba a a akaretsang mafapha a Tikologo , temothuo , dikgwa le botshwarelo jwa ditlhapi , saense le thekenoloji , boitekanelo , kgwebo le intaseteri .
O tla itsisiwe ka lekwalo ka tshwetso ka ga boikuelo jwa mo teng ga setheo .
Go bewa fa kgolegelong
12.7.5 go tlhomamisa gore go tlhomiwa dimmusiamo tsa hisitori .
Fa go ntse jalo go ka dirisiwa diamoniamo sulfata .
Go thusa peo go tsaya metsi le kotlo mo mmung ka go lekalekana mme go tlisa thobo e e siameng .
( d ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke moemedi wa semolao wa ngwana ;
Letlha : . . . . . 
Ditshitshinyo tse di latelang di ka go thusa mo go netefatseng gore a tlhagiso ya gago e amogetswe sentle :
Go bega pego ka go dirisa lenane mo khompiutareng le go lokolola ditšhelete tsa kgwebo ka lona go setswe go amogetswe e bile go dirisiwe ke balemirui ba bangwe .
Jaaka go ntse jaanong bomong ba naga epe e e rekiwang e feteletswa go baamogeladitshiamelo - go dumelwa gore baamogeladitshiamelo ba e hire ka nako e e rileng ( ke dingwaga tse tlhano jaanong ) .
Khomišene gape e sisinya gore dikonteraka tsa botsholadišere le dikgwebo tsa puso mmogo le ditumelano tsa ditiragatso le ditona tsa Kabinete gore di phatlhaladiwe .
Ditshwenyego tse di tlhagisitsweng kwa Khonkereseng
Batsayakarolo ba dirisa tshedimosetso e ba nang nayo ya ditshitiso tsa porojeke go tlatsa pegelo ya tshoboko ya peoleitlho .
baemedi ba le leruri ba le thataro .
Go ya ka ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa gajaana le ditlhotlhwa tse di akanngwang tsa dithoro le dipeo tsa oli , bantshadikuno ba ya go tshwanelwa go dira ditekanyetsokabo ka kelotlhoko e kgolo .
7.1.3 e tlhomiwa jaaka leloko la kgotlatheomolao ya porofense ;
Ka 1988 , Isaac o ne a reka polase ya Diyatalana ya 230 ha , mme a simolola ka tiro ya gagwe ya go nna molemirui .
Matlole mangwe a go rola tiro a a tshwanang le Letlole la Phenšene ya Badiredipuso ( GEPF ) , Transnet le matlole a mangwe a a etleediwang ke puso ga a kwadisiwa le FSB .
Samuel o tlhaloganya botlhokwa jwa mebu e e boteng mo ntshodikunong ya dijalo .
Ka go nagana gape morago ga teko go lemogilwe gore fa gongwe go ne go ka nna botoka fa go ka dirisiwa Roundup dibeke tse pedi pele ga go simolola go jwala .
Dintlha tsa go nna teng le tlhoko di tshwanetse go itsewe sentle e bile di tlhokomelwe sentle ka gore ga go na mosola ope go uma kumo e e sa tolhokiweng kgotsa e e leng ntsi go feta tlhoko .
Disenyi le dirukutlhi di tlhoka madi a seatleng ( cash ) go tswelela .
Leina la Setlhophathutano
Go kopa dikakanyo di le dintsi ka fa go ka kgonegang - fa go na le dikakanyo di le dintsi , leano le nna botoka
Tuediso ya go newa tshedimosetso
Ditokololo tse dingwe tsa baagi di batla tleliniki e tlhongwa fa go le mekhukhu ka bontsi , gonne baipei ga ba na madi a a lekaneng go tsamaela kwa kokelong kgotsa kwa ditleliniking tse di leng kgakalanyana .
KAROLO 1
Moithuti yo o atlegang o tla tlhaloganya diphetogo tse di ka nnang teng mo tlhabololong ya diporojeke e bile o tla kgona go lemoga gore puisano le go dumalana , di tshwanetswe go dirwa .
Gakologelwa go laola disalela go lekana mo polaseng ya gago go netefatsa gore go tokafatse tirego ya gago ya go uma le go oketsa kgono ya go tswelela pele ka ditiragalo tsa gago tsa bolemirui .
Seesimane
Lenaane la dikhutshwafatso 10
5 . Fa o ngapela kwa teng thata dirisa sediriso sa meno se se sa tshwenyeng boalogodimo jwa mmu , mme se se thubang pane efe le efe ya boteng jwa magareng ga 25 le 45 cm mo mmung .
Sediriswa sa 1 sa M & E : Tiro ya tekanyetso ya komiti ya woto , kgatelopele ya tsenyotirisong le tiriso ya matlole go ya ka tlhokego
Segasetsogodimo sa LAN se ka lokelwa ka bosona se le nosi kgotsa se ka lokelwa fa go gasiwa dibolayamefero go laola mefero .
Fa ditshenyegelo tsa diromelwateng di sa laolwe gona kgaisano e e gobelelang kgatlhanong le dithoto tse di etleediwang ka matlole e tlaa bolaya montshakuno wa Aforikaborwa .
Tshwetso ya tsamaiso e tshwanetse go siama ka tsamaiso
Mo ditiragalong tsa Thembelihle le Msundizi go bothata jo bo bonalang sentle jwa ditheo tse di gaisanang .
Go tlaa nna ditono tse 160 , 000 godimo ga tsa ngogola .
Tharabololo
Ka ntlha ya kgono ya go tsaya naeterojene mo moweng , dijwala tsa senawa di abela gagolo go go lekalekantsha le go oketsa monono wa mmu .
Dikomiti tsa diwoto di ka tsaya matsapa a a kgethegileng go netefatsa gore basadi ba emetswe kwa dikopanong tsa dipegelo le gore maikutlo a bona a amogelwa mme a akarediwa mo dipegelong tsa baagi le khansele mmogo le mokhanselara wa woto.Ward.
Mowatšhefu e setse e tlisitse bosula fa metsi a dinoka a sengwa kgotsa le fa batho ba ikutlwa ba gaswa mme ba sa kgone go tloga .
SEKEMA SA PEELETSOMMOGO
Motho wa Setho sa Afrikan o dumela gore kitso ke " dithulaganyo tse di gokagantsweng tsa lenaneo la tse di tshelang . "
Go tlaa akaretsa dituelo tse pedi ka dikgaolo tsa dikgwedi tse 6 ( ka tlamelo ) .
Ditlamelo tse di a akaretsa mme tiriso ya tsona e ka farologana go tswa mo mmasepaleng go ya go yo mongwe .
Dikgaolo tsa go fisa le go diragatsa ga tlelaemete mo dijwalweng
Pholisi gape e tlhoka go sireletsa Komiti ya Woto kgatlhanong le kgoreletso ya sepolotiki .
Dikaedi tse tsa Balaodi di tlhalosa gore puso e ka sekaseka le go tlhatlhoba jang dikopo tsa tetlelelo .
tsaya maikarabelo a go dira porofaele ya woto gore komiti e itse go le gontsi ka ga woto eo ( Bona Kgato 13 ) ;
Dipaakanyo le dithulo ?
Re tlhoka go ntšhwafatsa dipuo tsa rona tsa setso jaaka karolo ya Tsosoloso ya Aforika .
Bomaleba
jo bo titietsweng kwa gae , jj )
Tlaleletsoboleng
Patlisiso e e ka kgonegang : sekaseka kgonagalo ya kakanyo ya gago go tswa mo ponalong ya mmaraka , matlole , setegeniki le ya tsamaiso ka kakaretso
2.8 CBP e akaretsa eng ?
DITLHOKEGO TSA TSHEDIMOSETSO YA DITUMALANO TSA TSHUTISO YA DIDIRISIWA LE / KGOTSA KABELANO YA MESOLA 17
rotloetsa tlhabololo le pharologano ya bobegakgang ka go tlamela ka tshegetso , segolo , mo diporojekeng tsa baagi le tse dinnye tsa kgwebo tsa bobegakgang .
Se se tlaa simega boteng jwa lethompo go thibela go oma le go phanyega .
Konotela ditlhopha tse di farologanneg tsa loago go ka akarediwa mo thulaganyong ya beke
Go netefatsa gore ditshwetso di dirwa ka tsela ya temokerasi le tsela ya go tsaya ditshwetso e dumelanetswe pele .
Mokwadisi o tla netefatsa gore go na le tlamelo e e lekaneng ya fa baagi ba Aforikaborwa ba ipaakanyeditse go rola tiro le fa ba direla lekala la setlamo se se dirang mo Aforikaborwa .
4 . Fa mathata magolo a setse a supilwe le ka go tlhama ditharabololo tsa ona , se se tlaa bona gore diphitlhelelo tsa porojeke e tlaa nna eng .
( b ) botsereganying jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao go ya ka molawana wa 62 ; kgotsa
BOMMASEPALA BA TSHWANETSE GO TLHOMA LENANEO LE LE TSWAKILWENG LA KGOLO LE TLHABOLOLO ( IDP ) GO KAELA DITIRO TSA BONA
Kwa ntle ga go tshuba kgotsa go tshwaya seriuwa sa gago se sengwe le se sengwe go botlhokwa gape go se tshwaya palo go kgona go se supa e bile le go tokafatsa lenaneo la gago la go laola .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Mo mogodung go na le ditshedinnye tseo di thugang bojang go nna mo sebopegong se se ka silwang ke kgomo .
Mmasepala o tshwanetse wa tlhoma Ditshupokgolo tsa Tiragatso go lekanyetsa tiragatso ya yona mme o dire jalo o akaretsa baagi .
18.16.3 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng ;
Ka kgwebo ya bolemirui , ga go kgonegwe ka dinako tsotlhe go duela ka tšhelete e e leng teng mme gantsi go tlhokiwa gore go adingwe madi .
Re ka ithuta mosola wa go laola ditšhelete , tota go laola ditšhelete tsa rona go re kgonisa go kgona go tswelela ka dinako tse di tshwanang le tse .
Ka go tlhalosa ka ga ditiragalo tseno , badira-leano ba kgona go nna le ponelopele mme ba bo ba bakaanya ditogamaano le maano a bona ka fa go tshwanetseng .
rulaganya SETLHOHPA SE SE LEBAGANTSWENG ditirelo tseo
Mere ya mothuthuntshwane e mengwe e tlhoka gore go fete nako e e rileng pele dijwalwa di kgonwa go robiwa kgotsa di kgonwa go dirisiwa e le dijo .
Leba dikarabo tsa bona ka nako ya tsenelo ya botlhe .
Morutisi o itsewe ka mabopo a a latelang :
Moletlo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui ;
Fa Mphahlele a ne a kwala Tiisetso ya Afrikan , kakanyo e e neng e buiwa mo mmidieng e ne e le ya " motlholo wa Afrikaborwa , " jaaka naga e e neng e go ka etelelapele merero ya kontinente .
Batho ba simolola ditiro ka bo bona le go tlhagisa dikgolagano le ditheo tsa kwa ntle go ba thusa go fitlhelela dikgato tse ka didirisiwa kgotsa ka kgakololo ya setegeniki kgotsa ka bobedi jwa tsona
Nomore ya fekese : 012 422 5206
Kadimo e e siameng e go kgonisa go amogela dilo tse di nang mosola tse di ka rekisiwang gape morago ga nako .
Go thusa bommasepala ba ba bokoa ba ba kgaratlhileng ka thulaganyo e ya tlhomo , Mokgatlho wa Pusoselegae wa Aforikaborwa ( SALGA ) o tlamelane ka sete ya dintlhakaelo tsa bosetšhaba tsa dikomiti tsa diwoto .
Jaaka setso se fetogafetoga , go ruta se , e tla nna mokgwa wa go tlhola temoso ya setso mo maemong a diphetogo le tswelelo .
Re fa kae ?
Disonobolomo di na le kutlo go dibolayamefero tse di gasitsweng ngogola ka di na le matlhare a a phaphathi mme go botlhokwa go itse gore go gasitswe dibolayamefero tse dife .
Lefelo la thekiso le tlhola le supa maemo a tlhotlhwa e ka nnang teng mme gantsi ga go a tlhamalala .
14 . A wena ke bowena o ne wa amogela madi , go tswa mo go ope wa metswedi e e latelang mo malatsing a le 30 a a fetileng ?
Ga ke ise ke dirise dijwalwa go bona poelo mme ke ntse ke dirisa dijwalwa go fepa diruiwa .
Go lekalekangwa gore batho ba ba ka nnang 250 000 ba ipolaya ka go nwa tšhefu mo ngwageng e nngwe le e nngwe .
Ga go botlhokwa fela go utlwelela gore ke ENG se se buiwang , mme gape le gore go buiwa JANG .
Setshwantsho sa 1 : Mokonteraka yo a ntseng a gasetsa kalaka mo masimong .
Mogatsaago kgotsa leloko le lengwe la lelapa
2 . Tlhatlhoba baneeladitirelo ka go sala maemo a bona a tiro le tswelelopele ya bona mo diporojekeng morago ga mmogo le ka moo di utlwalang ka teng mo baaging .
Ke batla go nna molemiruikgwebo o mogolo le go dirisa badiredi ba bantsi go fokotsa go tlhoka tiro ga batho mo kgaolong e ke leng mo go yona .
Go ya ka tshekatsheko 51% ya maatlatiro ga e a thapiwa .
Fa gongwe ke lora ditoro tsa mmuso o o supang diamaramara tse di lekanang go dira tiro e e leng botlhokwa .
Re sa ntse gape re butse ofisi e ntšhwa kwa Belfast ( Mpumalanga ) .
Ba tsibogela merero e e supilweng mo leanong la woto .
Go tlhalosiwa ga Melao ya Taolo 117 20 .
Dikarolo di le dintsi tsa leano di tla tlhoka dingwaga tsa matsapa gore di bone dipoelo .
Ka jalo , ba hupiwa ke mafelo , ditshwantsho le ditori tse di kwa godimo tse ; ba inaakanya go feta le ditso le dingwao tsa baditšhaba mme ba bolaya tsa bona ka go dira jalo .
Le fa Thoko a dirisa heketara e le 1 fela go jwala mmidi ka diatla , o tlaa rata go oketsa bokana ba tshimo e a e jwalang ka diatla ) .
Bontsha gore o tseetse tlhogong lefatshe le o nang nalo , tlelaemete ya gajaana mo mhameng o o o ikaeletseng gammogo le ditšhono tsa ditheko le dithekiso tse o di iponetseng .
Dipitse le ditonki - bogolosegolo go goga .
Ian Househam , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Dikutu tsa mmidi di tlaa nna sesane mme di tla se nne le maatla .
Dikakanyo tsa ga Moporofesara Es'kia Mphahlele mo athikeleng e , di neela thanolo ya nnete ka ga se tsosoloso e se kayang .
4 . THULAGANYO YA SEMOLAO
Mphahlele o ne a sa kgone go itshoka , go nyatsa , fa go le maleba , mo puong ya gagwe , le ya ba bangwe , o ne a tlhamaletse ka go nyatsa thuto jaaka nngwe ya didiriswa tse di tsietsang tse puso e neng e di dirisa .
Re a go leboga Grain SA , go ntse monate go nna le wena " .
Nako nngwe mo mosong pele ga dijo tsa motshegare
Ke ditiro dife tsa botlhokwa kgotsa tse di potlakileng go gaisa tse re ratang go di dira pele ?
Nako ya go dirisiwa ya terekere e tseiwa e le diura tse 12 000 , mme tsa didiriswa e le diura tse 2 500 go ya 3 000 , ka go tlhola go dirisiwa ngwaga le ngwaga mo go ka nnang diura tse 1 000 le 250 ka pharologanyo ( go ka nna dingwaga tse 10 ) .
Go tlaleleletsa seo , go tlhokega kgatelelo ya go tshegetsa dikgwebo potlana , go rotloetsa puso le ditheo tsa poraefete go reka dithoto le ditirelo go tswa go difeme tse di potlana , le go etleetsa tlhabololo ya balaodi ba basadi ba bantsho le diporofeṧenale .
O tshwanela go tsamaisa masimo a gago sentle go tswa nakong ya thobo e e fetileng go ya nakong ya jalo go ne tefatsa gore o somarela metsi mo mmung ka bontsi jo bo kgonegang .
O rotloetsa baithuti go ikamanya le merafe e ba neng ba boela kwa go yone ka tsela e Maaforika ba dirang ka yona ka tikologo .
4.2 Fa e le gore Moadimi o ikaelela go se dire tuelo go ya ka mareo 4.1 , Moadimi o tla itsise Moadimiwa mme mapahata oo mabedi a tla kopana go dumelana gore -
25 Phatwe - 29 Phatwe
Gore ba kgone go tlhomamisa boitshupo jwa gago ba tlhoka :
Ka bophara balemirui ba korong e e nosetswang ba supa gore ba sa kgona go bona poelo ka ba ntse ba tswelela go jwala korong le fa bokana ba tlhotlhwa ya go reka motlakase e tlaa ntse e fetola kgono go kgona go tswelela .
Go tiro e ntsi e e santseng e tshwanetse go dirwa pele re ka re re busetsa dingwao tse di re dirang batho le go re neela botho .
O gololesegile go kopa go kgaotsa go se kae , kgotsa go ikgogela morago mo go yone ka nako nngwe le nngwe .
Bana ba le 35
Ka go sega le go beila bojang , o tlaa kgona go nontsha masimo mo dikgakologong le go bona dijalo tsa tlhaga tse di siameng mo setlheng se se latelang .
Go na ke kgonagalo e e kana kang ya gore o tlogele setlamo sa gago sa ga jaanong se se tlamelang ka ditirelo gore o dirise se sengwe fa go ka direga gore go nne le setlamo se seša se se tlamelang ka ditirelo sa selulafouno , se se tlamelang ka ditirelo tsa selulafouno le dikumo tsa tlhwatlhwa-tlase ya selekanyo sa 20% mo boemong jwa ya motlamedi wa gago wa ga jaanong ?
Diterekere le didiriso tse di lekaneng .
Komiti ya Woto e akaretsa baemedi ba baagi mo wotong ya mmasepala wa seleage kgotsa mo mmasepaleng wa selegae kgotsa wa toropokgolo .
Fa re ka tsaya temothoro jaaka sekao , go jala sejalo sa korong , o tlaa tlhoka go beeletsa bokana ka R5 000 ka heketara .
Nako e e siamentseng tiro e ya go busetsa morago botlhokwa bo ke go simolola fa o lemoga gore dintlhana tsa matlhare a a kwa tlase mo dimeleng a fetola mmala go nna setlha .
Sekano sa Naga
THUTO
Kgotsa ga o ne o kgona go bona kadimo ya ntshodikuno .
Go adima tšhelete go nne teko ya bofelo fela - go botoka go dira tsotlhe ka go di ituela gore o nne molaodi wa dilo tsa gago ka dinako tsotlhe
Tshegetso ka tsa Setegeniki
Matheirale wa leswe o o fetileng mo bining ya hapore .
Mo maemong a setheo , taolo ya tlhokomelo ya boitekanelo e mo mathateng .
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo go Karolo ya 1 , 2 le ya 3 tsa Kgaolo ya 2 ya " Protection of Constitutional Democracy against Terrorist and Related Activities Act " wa 2004 ( Molalo wa 33 wa 2004 ) .
Ka jalo go botlhokwa go tllhatlhoba masimo a a tlileng go jwalwa gore go tle go lemogiwe paterone ya kanamo ya mefero e e mathata .
11 . Ke puo efe e lo e buang gantsi kwa gae ?
1.6 Go tokafatsa boelng le lobelo lo ditshwetso di dirwang ka lone
Go eletswa gore puo e go tla buisanwang ka yone e nne Setswana le kgotsa Seesemane .
Go simolola ka mokgwa o re o dirisang go lema go fitlhela jaaka re fudisa diruiwa tsa rona mo dikampeng .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
2 . Boleng jwa thuto ya bantsho ya sekolo bo bo bokoa
Indaseteri ya mmino mo Aforikaborwa e ne e le boleng jwa R2.2 dibilione ka dithekiso ka 2011 ; mme setheo sa babetli nnile le karolo ya R3 , 3 dibilione go GDP ka 2010 mme e bile se thapa go feta batho ba le 273 000 sa batho ; mme setheo sa botsweretsi jo bo bonalang se na le palogotlhe ya madi a a dirwang ka ngwaga ya R2 bilione .
Botsa ka nako e e siamentseng tiriso ;
Fela fa go se nne pila go feta ke fa re ka kgonang go tswelela go dira pila gape .
Botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao
Go dira melao e e farologaneng go babatlisisi ba selegae le ba dinaga di sele le mo ditirong tse di farologaneng tse ba di dirang .
Di ka beiwa ka mo teng ga setoro kgotsa di ka khuphetswa gore letsatsi le se kgone go di fisa .
( a ) fa ngwana a tlhatlhetswe mme motšhutšhisi a tlhalosa gore o akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong mme fela tshekatsheko ga e ise e dirwe mme e a tlhokega ;
Mo ditiragalong tsa temo ya garase mo Taung , cocktail ke mohuta wa ntlha go ntsha ditono tse di ntshitsweng mo ngwageng o o fetileng .
4.16.1 Leloko le ka nna la botsa potso mo kopanong -
7.10.6 gore potso e boutelwe ;
Solomon Nkuna wa kwa Delmas o lebeletse disoya tsa gagwe .
Mo karolo 5 ya PAJA , batho ba ba amegang ba na le malatsi a le 90 go kopa mabaka a a kwadilweng a tshwetso , mme mabaka a tshwanetswe go neelwa mo malatsing a le 90 a kamogelo ya kopo .
Dikomiti tsa Diwoto di ka batla go buisana le mong kgotsa ba ba fetang bongwe fa ba rulaganya pitso .
Ke tshepha gore le kgonne go itisa le ba lelapa le ditsala ka nako ya boikhutso .
3 BOEMO JWA KGOTLA YA SETSO
Kgogolego ya mmu ke kankere e e didimetseng mo bolemiruing ba Afrikaborwa - molemirui mongwe le mongwe o tlhoka go dirisanammogo le ba bangwe go e thibela !
Ke diforamo dife tsa setšhaba tse Komiti ya Woto e ratang go emelwa mo teng , jaaka tsa pholo kgotsa mekgatlho yasetšhaba ?
DIPOELO KE ENG ?
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala wa 2000 ka jalo o leba go tsaya karolo e le kakanyo e e botlhokwa ya IDP .
boeletsa dilo tse ka tlhogo
Ruta badirisi go thibolola mafelo a a thibiwang ke majwang , mefero kgotsa maswabi a bojang mme o ba itsese ka kotsi ya mollo .
Palo ka tshimologo ya ngwaga
Go siamisa diphoso
Botlhokwa jo bo kwa tlase / potlako e e kwa godimo ; le
Go bewa kwa ntle thata ga baipei le go tlhoka sediriswa sa tlhokomelo ya fa gae
12.6.4 go tlhotlhomisa ditlhoko tsa temothuo tsa baagi .
Maemo a a leng botlhokwa a ka nna tikologo , bokgakala , bokana , palo kgotsa maemo a a rileng ka ntlha ya go nna phepa kgotsa go baakangwa sentle .
THEKISO YA DIKUMO MO NAGENG YA RONA LE DITIRELO
Bophelo bo a tswelela !
Tekanyetsokabo ya didiriswa tsa kgwebo
Nako ya go mela jaaka e supiwa e tlhotlheletswa ke maemo a telaement ka bophara a a fitlhelwang mo tikologong e e rileng .
Sefikantswe se ke sa Teropo ya Kapa .
O bona jang matlole a go lema ?
KGATO 3 GO DIRA TOGAMAANO YA ISAGO
5.14 go akanyetsa go fopholediwa ga tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng go baakanyetsa ngwaga wa ditšhelete o o tlang ;
Jaanong dikolosa leotwana lengwe le lengwe mme o tshwae gore a kamano ya le le lengwe la maotwana e fosagetse .
Motsereganyi o thusa matlhakore otlhe go akantshana ka ga ditharabololo , ditsitsinyo di bewa go ya ka boleng mme go batlwe tumelano e e tlaa siamelang matlhakore otlhe .
Letlhomeso la porojeke , kgotsa letlhomeso la lloko le tshwanetse go akaretsa :
Mebu e e motlhaba thata ga e a siama thata go boloka metsi ka gore metsi a ka nwelelela botlhofo le go latlhega , kwa ntle ga gore go bo go na le llaga e e sa tsweleleleng ( ya letlapa le mmopa ) e e tlaa thibelang metsi go nyelela kwa tlasetlase .
Loswana la tee le tletse letswai le le sa iodaesiwang le le omeletseng le lokelwa mo morufeng ( kgotsa mo lebotlolong ) o o omileng sentle tota mme go tswalelwe sentle .
Khutshwafatso
Karolo 41 ya PAIA e batla gore motlhankedi wa tshedimosetso a sekaseke go bona gore a kopo ya go newa tshedimosetso go amana le tshedimosetso ka ga tshireletsego ya Aforikaborwa .
O dirile kwa maemelakepeng kwa Cape Town dingwaga di le thataro mme gape a dira kwa Vandarly Esco dingwaga di le 20 .
Tshedimosetso ga e a tshwanela go se bolelelwe modiratshwetso fa tshedimosetso eo e farologane le katlanegiso e e diriwang .
Se se tla netefatsa gore makala a a neng a se na ditšhono mo malobeng a nna le seabe mo ikonoming .
10 . Go baya mo phatlalatseng kgotsa go dira gore go bewe mo phatlalatseng phonokerafi ya bana e e umakiwang mo go molawana wa 19 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , fa e le gore maikaelelo a go baya jalo mo phatlalatseng e le go rotloetsa-
Nako e e beetsweng setlhogo se sengwe le se sengwe
Malwetse ke sengwe gape se balemirui ba tshwanetseng go nna le kitso ya teng .
Se ga se farologane le mo mmung .
Bolelela setlhopha gore se tla bo se bogetse motshameko-wa-pontsho .
4.2.12 Go amogela semmuso mekgwa ya go tlhomamisa gore dilo di tsamaela Bakhanselara sentle .
Maemo a kotlo ya mmu ke kgato ya ntlha ya go laola lenaneo la monono go loga maano go dirisa monotsha ka tshwanelo go tsamaelana le kgono yam mu go uma kumo ya tlhaka .
DIPOTSO TSE MODIRISI WA INŠORENSE YA PAKA-KHUTSHWANE A TLHOKANG GO DI BOTSA FA A REKA INŠORENSE YA PAKA-KHUTSHWANE
Dimela di na le kutu e kgaraga e e borethe ka matlhare a a sa tshwaneng ka popego .
lebelela se se tlhageletseng mon setlhopheng mme o bone fa go na le diphetogob tse di tlhokegang .
Tetlelelo e sa ntse e tla tlhokega go tswa kwa bothating jo bo maleba jwa porofense kgotsa bothati jo bo nang le taolo pele ga kotulo kgotsa kgobokanyo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae e letlelelwa .
A ke na le ditshiamelo tsa tshwaro , phepafatso le polokelo mo polaseng ?
Ngwana o na le tshiamelo ya go bona thuso ya semolao kgotsa thuso nngwe go itshireletsa .
Fa e kgwa lebele , e tla bo e le botlhofo mme e tla bona tlhotlhwa e e kwa tlase ( gakologa gore o dirisa kgomo go tlisetsa madi go balelapa la gago ) .
Sejeso se se maemo a a kwa godimo mo semeleng se setala se rata go nna pila tota ka tekatekano go fepa diruiwa fa se silwa .
Ngwana kgotsa motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao yo o laetsweng go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka-
Go meta ga leotwananaledi
Monontsha
Ka jalo botokololo le botsamaisi ga bo a farologana jaaka go ntse mo setlamong .
Ka go goroga ga ekonomi ya makhete ya kgololosego kgaolo e e neng e jwalwa ka korong e ne ya fokotsega gagolo mme jalo go ungwa ga korong mo mmung o o sa siameng wa kotlogare o ne o sa tlhole o dirisiwa go jwala korong .
Motlhankedi wa tshedimosetso o tla itsise mokopa-tshedimosetso ka ga seno ka lekwalo .
A go na le tirisano magareng ga setlhophathutano le lephata la temothuo ya bogwebi ?
Kgato 2 , e e tla jang R601 dimilione , e simolotse mme e tla akaretsa metse e le 69 le go tswela mosola malapa a le 23 340 .
Ka tshwanno dimela tse 30 000 ka heketara ka lenaneo la monontsha le le siameng , la go laola mefero sentle le pula ka go lekana go ka naya ditono tse 2 ka heketara .
Go supa bokana bo mo boyotlheng ke gore ke ditono tsa meteriki tse di leng 452 , 500 , 000 .
Thulaganyo ya ditirelo tsa barekedi : thulaganyo ya go boloka barekedi ba kgotsofetse e bile ba itumetse ka kgwebo ya gago ka dinako tsotlhe ka go dirisa dithulaganyo le mekgwa-tiro e e akanyeditsweng ka kelotlhoko
Popego ya dipegelo tsa tswelopele
ditiro
2 / 8 Go sekaseka mekgwa e mengwe ya maano
Montshakuno mongwe le mongwe o tlhoka go dira tirogae ya gagwe mo boagisaning jwa gagwe .
Kwa Khonkeresepotlaneng bantshakuno ba baakanyediwa Khonkerese mme ditokololo tsa ditlhophathutano di newa tšhono ya go tlhopha baemedi go ya Khonkereseng .
Fa e le ya Kgosana lobaka lwa tiro le tla tswelela fa fela motho a santse a le leloko la Lekgotla la Dikgosana .
Se ke dituelelo tsa mmasepala .
Jaaka wena o akanya e ne e le eng se se go tliseditseng tswelelopele le katlego ?
O ne a dira thata go laola mefero mo tshimong ya gagwe ka go dirisa dikhemikale ka segasetsa sa mokwatla , le fa go ne go tlhokegwa go rwalela metsi dikilometara tse 2 !
Go ne go na le molao mo lefelong la bodirelo ?
Komiti ya Woto e emetse dikgatlhegelo tsa baagi le bakgatlhegedi .
Metswedi : Dintlha tsa khoso
Tshimo ya gagwe e ne e na le botalanyana fa le fale mme gontsi go ne go sule .
Go na le balemirui ba bangwe ba ba kgonang go netefatsa go nna teng ga dijo go legae mo kgaolong ya ¼ ya heketara e e jwalwang ka mmidi , ka ba ne ba jwala diheketara tse di leng 3 pele mme ba ne ba sa kgone go bone mmidi o o lekanetseng legae .
Se e ka nna segolo ka go tlhoka go fitlhelela batlamedi ba dipeo mme mo ntlheng ya khaophisi , tlhaelo ya mmaraka o o ikanyegang wa thoro eno .
Tlhabololo e e Tswakilweng
Tlatsa lotseno fa
Go botlhokwa thata go tlhobolola lenaneo la go dirisa dibolayamefero la go tswelela , le le nang tlhokomelo e bile le le nang kgono ka dinako tsotlhe .
Mo go Mphahlele maitemogelo a Afrikan a thata , go gaisa le mefuta mengwe e e bonolo fela .
Dipholo tse di gaisang di fitlheletswe foo go dirisitsweng mekgwa ya go sa lemeng gotlhelele mme ebile go lekantswe tatlhegelo ya mmu e e nnye thata le diphesente tse di kwa tlase tsa merwalela ya metsi .
Go kgona go laola ka tshwanno go tlhokega makwalo a tirisomadi .
Dikarolo tsa pholisi
Ke dijo tsa yona ka tlhopho mme e tlhoka bontsi ba tsona mo go makatsang go e kgorisa .
DIPOTSO TSE DI BOTLHOKWA TSE O KA BATLANG GO DI BOTSA YO E TLA NNANG MODIRISI PELE O NEELANA KA TUMELELO 15
Tsweetswee , se itire yo o thusang bantshakuno .
Tsweetswee tswelelang go dira jalo gonne ke sengwe se se khatlhisang tota " .
Sekoloto sa setšhaba se diragala fa puso e adima madi fa gae kgotsa kwa ntle ( moseja ) go thusa tiriso ya madi ya yona .
Tlhatlhobo ya tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego e seng leano ka bolona , le diteng tsa lona di tshwanetseng tsa swetswa ke woto , mme e seng mmasepala ;
Re tlaa letela loelo lo lo latelang ka botswapelo " .
Potso 4 A go na le kemelo le botsayakarolo bo bo lekanang ba banna le basadi mo ditirwaneng le mo mananeong ? .
Go sireletsa tshedimosetso ya kgwebo ya motho wa boraro 50
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
e sekaseke ditsamaiso le ditiragalo tsotlhe go bona fa dikungo le maikaelelo a tsona a etleetsa go nna teng ga ditokololo tsotlhe tsa baagi
Maikaelelo a porojeke
( a ) kopana bonnye gabedi mo ngwageng mongwe le mongwe , ka letlha le nako le kwa lefelong le le tlhophilweng ke modulasetulo ; le
Tlhaloso ya Kaelo eno e e kwadilweng ke Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa le ka fa e ka fitlhelelwang ka gone .
Mo dikgetsing tse dingwe Tona a ka rebola tlhabololo ya tumalano ya kabelano ya mesola e e se kitlang e ama kamogelesego ya tumalano .
3.3 Go Lekanya diKPI
Tiro ya go jala e ka tswa e le yona tiro yosi ya botlhokwa thata mo modikong wa ntshokuno ya dijalo
Ka moo bommasepala ba dirisanang le maphata a puso ya porofense le ya bosetšhaba
MaAforikaborwa a tshegetswa ka botlalo ke leano le le sisintsweng , leo le sisinyang diphetogo tsa dithulaganyo le go tsenya tirisong ka katlego .
Ga di mosola gotlhelele
Mmaraka wa badiri wa Aforikaborwa ka gale o itemogela go ganetsana ga difeme tse di bonang dipoelo le badiri ba ba duelwang mo amogelesegang .
Melo e e bokoa
" Ke solofela gore balemirui mo Kapaborwa ba na le maikutlo a a tlhakatlhakaneng ka setlha sa 2014 . "
Fa serootwanetikologo sengwe se konegile gannye fela se ka tlisetsa mathata a mangwe a a makatsang .
Go na le dikgato di le tharo tse di nyalanngwang le go tlhama PMP :
Tlhomamiso ya tlhotlhwa ya mmidi ya Aforikaborwa
Seelo sa yuniti ya 242893
Ntle le seo , go boima go rulaganya lenanetema le go supa batho ba ba maleba ba ba ka laletswang go tsenela pitso .
Dikgatlhego tsedi kgethegileng
Kgaolo 5 ya Molao e tlhalosa ' Go Rulaganya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo .
Leloko le le batlang go bua le tshwanetse go tsholetsa seatla go fitlha Motlatsa-Modulasetulo a le supa le go le letla go bua .
Bolaodi ba mefero ke ntlha e e leng botlhokwa go feta go kgona ka mokgwa wa go-se-leme ka go se na mokgwa wa tlwaelo o o kumulang mefero mo tshimong .
Botsweretshi jwa Afrikan ka mefuta ya bona yotlhe - go kwala , go betla , mmino , terama - di na le seabe mo go tsa go taka ditshwantsho ka ditlhale tsa mebala mo maseleng ka mefutafuta mme tsona mmogo di bontsha " kopano ya bokgoni jwa go tlhaloganya maikutlo ga seAforika " .
Fa o tlhokomela maemo a tlelaemete sentle o tla itse go lebelela sentle leng go bona malwetse a ka a tshela sentle fa go le metsi e bile go le bollo .
Netefatsa gore diruiwa di nne le metsi a di ka a nwang go tshegetsa kgono ya tsona go fula dimela tse di omeletseng .
12.11.6 go romela dikitsiso le diphuthelwana tsa kopano tsa dikopano tsa Komiti .
Lamatlhatso
Fa e dirisiwa ka tshwanelo tekanyetsotlase e ka nna sediriswa go thusa go thibela go reka sengwe le sengwe fela jaaka go ratwa jaaka bene e ntshwa e e phatshimang e e seng botlhokwa .
Nna o sedimoseditswe
Go mosola thata gore motho yo o batlang go dirisa lefatshe o tshwanetse go netefatsa gore tota mong wa lefatshe le a batlang go le dirisa leo , ke mang .
Tlhola dikgomo
Mokgwa o wa go laola desenyi le malwetse o kgonwa go bonagala fela fa mefuta ya dijwalwa ya masika a a farologaneng a refosangwa .
242894 : Bontsha kitso ya bong tekatekano le dintlha tsa pharologano mo diporojekeng tsa tlhabololo ( 6 )
Fa e fitlhela ditshoswane kgotsa dintlhwa ka bontsi , thakadu e simolola go di epolola ka maoto a dinala tse dikima tse di leng bogale , e ntse e emeletse ditsebe go utlwa fa sebata se e ratela , mme e kometsa bontsi bo bo makatsang ba ditshoswane kgotsa dintlhwa ka go dirisa leleme le letelele le le nang mathe a a komeretsang , tota e ka nna palo e e leng 50 000 mo bosigong bo le bongwe .
Mo go Mphahlele kakanyo ga e a tshwanela go se tsewe tsia ; jaaka motho yo o nang le boitlhamedi o ne a dumela gore kakanyo e ka nna ya " rutiwa " .
Go laola dikgato tsa ditiragalo - dikgato tsa ditiragalo di akaretsa go tlhokomela le go lekanya tswelopele go netefatsa gore maikaelelo a porojeke a a fitlhelelwa , go tlhaola dipharologano go tswa mo leanong gore le siamisiwe .
Diphatsha tsa madi di ka fokotswa lotseno mme gape le mathata a go tsweletsa tsamao ya madi , mme go ka fokotsa kgono ya kgwebo .
( d ) go bewa ka fa tlase ga taelo ya go ipega ;
Ditshupetso tsena tsa bokana ba thobo di ka dirisiwa go lebelela phorologanyo gare ga mefuta ya mmu , maemo a motshetelo wa mmu mme gape le phetogo ya bokana ba metsi a a dirisiwang go kgona go dirisa dipaakanyo tse di tshwanetseng go tsweletsa le go oketsa kgono ya dimela tse di tlaa jwalwang .
Go tlamelana ka tlhokomelo e e atlegileng ya boagi mo go SAPS le go etleetsa karolo ya Tona ya Sepodisi .
Kwa Bloemfontein , monongwaga ka di 26 Phatwe , Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA le sa ntse gape le tlotlomaditse bantshakuno bao ba ba ntshitseng go eta ditono tse 250 tsa dithoro ka ngwaga .
Se emele mmuso go go thusa .
Ke wena fela yo o tlaa kgonang go laola dilo tsotlhe tse ka mokgwa o o netefatsang gore o sale o ntse o le teng fa dipula di goroga .
Fa o sa tlhaloganye gore tota tshwetso e e dirilweng ke efe kgotsa go neetswe tiro efe , kopa tlhaloso mo go moeteledipele wa pitso .
Go na le dintlha di le mmalwa tse di ka amang katlego ya lenaneotaolo le :
o tshwanetse a bo a tsaya karolo ka botlalo mo ditirong tsotlhe tsa baagi tse komiti ya woto e tshwaraganeng le tsona ;
Aterese
( a ) Re neye dintlha ka botlalo tsa rekoto e e kopiwang go bonwa , le nomore-tshupetso fa e le gore o a e itse , go dira gore re kgone go batla rekoto le go e bona .
Mme tiro e ga e kgonagale fa o le kgakala .
Thekiso ke tirego ya bantshadikuno e e tlaleletsang popego , lefelo , nako le bomosolathuo jwa dikuno tsa polase .
Ke ba le bakae ba lapa la gago ba ba buisang Pula / Imvula
Diwoto 2 , 8 , 13 : Phokotsego ya palo ya balwetse ba TB mo bašweng le mo batsofeng
Motlakasa o a timiwa kgotsa go na le kgogakgogano ka ditiro kwa ditokelelo di bolokiwang teng kgotsa kwa monontsha o tswang teng .
Togamaano e tlhoka gore mo ngwageng wa ntlha leano la baagi le bo le ntshiwa ( le nako le nako fa komiti ya woto e tsenngwa mo ofising ) e akaretsa tiragatso ya togamaano ya malatsi a le 6 le a le 2-3 a a go kwala .
Ke diwebosaete dife tse o akanyang gore ke tse di tshwanelang go dira papatso ya dikumo le ditirelotsa Telkom mo go tsone ?
Tlhatlhoba 3 point hitch pins
Go tlaleletsa se , HIV / AIDS e ama palo e ntsi ya basadi bogolosegolo basadi ba ba santseng ba le bannye ba le mo dingwageng tsa go tshola bana .
1.5 pele ga letlha kgotsa ka Letlha la Tshaeno ( kgotsa letlha leo Moadimiwa le Moadimi ba tla dumelanang ka lona ka go kwala ) , Moadimi o tla bo a neelane ka ditshiamelo , setlhogo le merokotso mmogo mo kgatelopeleng ya dituelo kgotsa a butse akhaonto e e tshwaraganetsweng magareng ga Moadimi le Moadimiwa , e e bunelang Moadimi ;
Michael Ngayibeki Mbalo ke molemirui yo moswa , yo a nang nonofo le phisego go bolemirui wa kwa Mthata , e bile o tlhwaafaletse go ithuta le go dirisa kitso e a e amogelang go tsweng Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Ke rekoto ya se go dumalanweng ka sona gore batsayakarolo botlhe ba kgone go ela tswelopele tlhoko .
4.9 Go Amogelwa ga Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong
Kgakololo e tla tlhokwa go batlwa go bao ba ba amegang mo tirong , fela bao ba ba se nang kgatlhego mo bowetsong jwa kopo .
Mo ntlheng eo , phasalalo ya mafelo ya kemedi e tlaa nna tlhopho e e ratiwang .
Job o tlaa rata go nna le polase e nngwe gape go kgona go naya batho ba setlhopa sa mo tikologong tiro ka go le go tlhoka tiro mo go leng bothata mo a nnang teng .
( * ) " Ga e maleba " e raya gore mofuta wa tiro kgotsa boemo jo go buiwang ka jone mo potsong e ne e se jo bo go amang
Batsayakarolo ba dira katiso ya kgato nngwe le nngwe ya go kwala togamaano ya Woto mo motsameko-katisong ( role-play ) .
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Ke romelantle sedirisiwa kwa dinageng tse di kwa ntle - a ke tlhoka go senola gore moreki o ikaeletse go dira eng ka sona ?
Tlhola modutwana wa magweregwere a leokwane .
( b ) go kwala togamaano e e tshwanetseng ngwana le mabaka a a tshwanetseng .
KGAOLO YA 13
Jalo , mmaraka e thanolwa e le lefelo le lengwe le le lengwe mo barekisi ba ba dumelang go rekisa ba kopanang le bareki ba ba dumelang go reka mme tshutiso ya kumo kgotsa tiro e diragala ka tlhotlhwa e e dumetsweng .
Togamaano ya kgwebo e tlaa akaretsa dintlhakgolo tsa se o akanyang e le ditšhono tsa kgwebo mme e tlaa supa maikaelelo a pakakhutshwane le pakatelele gore o kgone go beela maano a gago nako ya tiragatso .
Gape buka e ne ya tsaya tsia le go dirisa diporogorama tsa katiso le koketsokitso , dithuto le patlisiso .
Matlha a go jala ;
Go ya ka Es'kia , maeto a rona a tswanetse go re isa go ao a nang le ditopo ntse dintsi go feta , tseo di re raelang go akanya ka mokgwa o o farologaneng le ao a tla re gwetlhang go akanya go feta tse di tlwaelegileng , go akanyetsa kwa ntle ga matlhomeso a maemo a gajaana .
Bantshadikuno mo lefatsheng le le kailweng kgotsa mo lefatsheng la morafe ga ba kgone go neela lefatshe jaaka tshireletso ka jalo dikopo tsa bona tsa dikadimo di a ganwa .
Boleng bo tlhaloswa e le maemo a kgono a selo jaaka go lekalekantshwa le dilo tse dingwe tse di tshwanang le sone .
Tlhaloso le go tsenya tirisong
Disoya gape di tlosa dikilogeramo tse di ka nnang 8 - 9 tsa fosofate ( P ) , tse 25 - 40 tsa potasiamo ( K ) le tse 8 tsa sebabole ( S ) ka tono ya peo mo heketareng .
Tshedimosetso ya tlaleletso e tshwanetswe go tlamelwa ke mokopi , ka ditshenyegelo tsa mokopi .
Fa taolomofero ya go sale gale mo setlheng e ne e sa felela , mefero e tshwanetse go rengwa le go tlosiwa mo tshimong pele ga thobo .
Tlhabololo ya 2009 ya Molao wa Mefutafuta jwa Ditshedi e tlhoka bao ba ba amegang mo kgatong ya thibololo go itsise Tona ka ga ditiro tse fela ga ba tlhoke go bona tetlelelo .
( 7 ) Mo lobakeng lwa molawana wa 29 , Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago , o tshwanetse gore nako le nako , a neela Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo le Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , tshedimosetso yotlhe mabapi le-
Moranang 2007 go ya Moranang
Gape , ka kgwedi ya Ngwanatsele 2014 , go nnile maemo a tlelaemete a a siameng mo lefatsheng le rona ka bophara .
Malatsing ano le gale , temothoro e tlhoka go gogolo go feta go dira ka natla fela .
Go sireletsa
Re batla tlhaka e kima le diako tse di tletseng .
14 . Go rola Kgosi .
Temothuo e dira ka dilo tse di tshelang mme di tlhoka tlhokomelo ka dinako tsotlhe .
Balemirui ba bangwe mo tikologong ba ntse ba fetolela go didiriswa tsena tsa go jwala tsa didiko .
DEA ka tirisano mmogo le Lefapha la Tlhabololo ya Ikonomi la kwa Kapa Botlhaba le bebofatsa tharabololo ya kgang e .
Fa go jwetswe mofuta wa CL , go ka dirisiwa Cysure go laola mefero ya matlharephaphathi kgotsa e nngwe le e nngwe ya tse di latelang : Lontrel , Lomex , Gallant Super , Agil , Co-Pilot , Pantera kgotsa Aramo .
Fa lekwalokao la gago le utswa kgotsa le senyega o ka kopa gore le emisetswe ka le lengwe ka go :
Athikele e lebile kamano magareng ga merafe ya Bantsho ya Aforika le Dinaga-Kopano tsa Amerika .
Referense !
Nngwe ya dintlha tsa botlhokwa thata mo ntshokunong ya dithoro ke teponako ya ditiro tsa tshugommu tsotlhe - bogolosegolo mo dikgaolong tsa pula ya selemo , koo dijwalo tsotlhe tsa selemo di ntshiwang teng ( mmidi , mabele , sonobolomo le matonkomane ) ka gale go na le nako tota ya ditiro tse le ka nna tshugo ya motheo ya ntlha kgotsa paakanyo ya boalopeo , kgotsa jwalo , kgotsa kgatsho ) .
Dilo tse di tla re thusang go fitlhelela maikaelelo
Ka bolemirui , dilo tsotlhe di bapa le maemo a loapi ; jalo go botlhokwa thata go nna o ipaakantse go tlolela tiro fa dilo di le mo maemong a a siameng .
Ka tsela e ga o tlhoke go kgaratlha go tlhaloganya se se diragalang fa o ntse o tsaya dintlha .
Pele ga baeothekenoloji ena e ne e le teng go ne tlhogolwa ka go dirisa megoma kgotsa ka go gasa sebolayamefero ka tlhokomela go se bolae dimela tsa disoya .
Diporojeke di tla tlodisa matlho mabaka a ketsaetsego , go akaretsa bong le go tlhoka tekano ga loago , le dipaterone tse di tlhomilweng tsa go tlhoka tekano le tekatekano ga bong go tla sala go ntse go ikgatholositswe .
Fela jaaka TB e e tlwaelegileng ; fa motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng a gotlhola , a ethimola a tshega kgotsa a opela , megare e golololelwa mo moweng .
Ga go na ope kgotsa ditokololo tse dingwe tse di tla kgonang go amogela ' dipoelo ' .
PROCARE ke tsalano ya lefatshe ya bokganarite ba ba leng dithakga ka dintlha tsa ponelomowa-boago ba ba itirelang .
Referense !
Pholo ya diphologolo e tshwanetse go bewa leitlho ka kelotlhoko e kgolo gonne tlhaselo ya dinwamadi le malwetse mo loruong e oketsega gantsi mo dikgweding tsa komelelo gonne diphologolo gantsi di nna bokoa mo maemong a komelelo .
14.2.3 Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo , ka tumalano ya maloko ya Kgotlakgolo e e nang le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe , a ka nna a busetsa kopano morago nako le nako le go tswa lefelong le lengwe go ya kwa go le lengwe , mme ga go kitla go tlotlwa ka sepe kwa kopanong epe e e buseditsweng morago kwantle ga se se tlogetsweng se sa felelediwa go tswa kwa kopanong e e neng ya busediwa morago .
( ii ) a ikopanye le lepodisi le le dirang dipatlisiso tsa kgetse .
Sediriswa sa go jwala sa mokgwa wa go-se-leme se a tura .
Di thusa go tlhaeletsana le go lekanyetsa ka moo khansele le mmasepala di rebotseng ditirelo sentle ka teng go ya ka mananeo a a boletsweng mo IDP mme ka tsela e , baagi ba kgona go rwesa mmasepala maikarabelo .
Batho ba le bantsi ba dirisa eng go apaya ? ( sekao . dikgong , motlakase , parafini , gase , malatlha , dibi )
Monontsha , tota fosoforo le potasiome , di tlhokiwa gaufi le medi .
Fa llofo ya borotho e ja R8 , 00 ( sekao fela ) boleng jwa korong bo ka nna jwa nna R2 , 00 .
Tsitsipano le thulano ya boradipolotiki le mekgatlho ya bobegakgang mo Aforikaborwa , e tlwaelegile .
Ke jwala diheketara tse 200 tsa mmidi , tse 50 tsa furu , mo go leng tse 13 tsa luserene le bojang ba Eragrostis .
Sireletsa thobo ya gago kgatlhanong le melelo
Sekao , mokaedi wa bookelo a ka supa le go tlhama thulaganyo e e tla netefaletsang badiri le balwetse tshireletsego go ya ka KRA .
Tlhaloso e ikaegile ka dipharologantsho tsa botlhokwa di le supa .
Supa diporojeke tse di ka se keng tsa akanyetswa go akarediwa jaaka tsa IDP ka ntlha ya gore di tlodisa maano a IDP matlho mme o neele mabaka go ya ka porojeke e nngwe le e nngwe .
Ke batla lefatshe le le ka lengwang gape mme ke batla go jwala mmidi le dijwalwa tse dingwe e bile ke batla tshilo mo nka silang kumo ya me .
Tiragatso ya dipeo tsa maidi le tsadisopeo ;
Ga o batla go tlogela bothata bo ntse bo le teng gore bo tlhokomelwe pele o dirisa motšhene gape .
O rile tekanyetsokabo e e tla thusa Lefapha la Thuto ya Motheo go fitlhelela maitlhomo a lona jaaka a tlhagelela mo leanotiragatsong la lona e leng go tokafatsa boleng le bokgoni go ralala tsamaiso ya thuto .
Disoya ke sesupetso sa tlhopho ya mofuta wa dijwalwa tsa setlha se se latelang
Bolaodi ba tshwanetswe go dirisiwa go laola dilo tsotlhe tse didirisiwang ka letsatsi le letsatsi fa go dirwa mo polaseng , tota tse dinnye tsa letlotlo , ka go gatelela tiriso e e siameng le go fokotsa tshenyego e e ka nnang teng .
Le fa e se kaelo ya MFMA , go mo pepeneneng gore dikomiti tsa diwoto di ka nna le seabe mo go kokoanyeng go nna teng ga setšhaba le mo go thuseng go rulaganya ditshwaelo tsa baagi mo dikopanong tseo .
Dira melawana le go etelela pele melawana ya lefapha le tlhomamo ya yona
go tla rerisanwa le basadi ka botlalo ka moakanyetso wa porojeke mmogo le go tsenngwatirisong
Fa dikhemikale di goroga mo polaseng ga di a tshwanelwa go tlogelwa fa di foloswang teng mme di tshwanetswe go isiwa kwa di lotlewang teng .
Dipampiri tsa Dipotso tsa Patlisiso
E akaretsa tshekatsheko le paakanyo ya lenaane la maitlhomo a katiso le le totileng mo tshwaelong ya setlhopha se se tsepameng .
go sireletsa tshedimosetso ya poraefete ;
Naga e tlhoka maemo a a kwa godingwana a tiriso ya madi gore e kgone go golela ka bonako ka tsela e e akaretsang .
Letlha , nako le lefelo
" diphapogo " e raya dilo kgotsa mabaka a a sa akarediwang ke pholisi ya gago ;
( 4 ) ( a ) Lepodisi , fa go kgonega e ka ne e le le le tshwareng ngwana , le tshwanetse gore ka bonako , mme e seng morago ga diura di le 24 morago ga go tshwarwa , le itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , wa tikologo e ngwana a tshwerweng kwa go yona , ka go go tshwarwa ga ngwana , ka tsela e e tshwanetseng .
Re tshwanetse go tshwaragana matsogo , re dire thata mme re tswelele pele .
" Kwa bofelong , ke solofela gore , fa go sena go tliswa kharikhulamo e e gatetseng pele boemong jwa ya tlwaelo , tlhatlhobo ya materiki e tlaa nna kgato e e tlhabologileng e dikokomana tsa isago di ka ipelang go e tsaya e le tshimologo e e maleba . "
Fa a boeletsa tumelo ya gagwe ya gore thuto ke yona e tsamaisang setso , o gatelela gape ka boteng kakanyo ya maikarabelo a Montsho le Mosweu mo pakeng ya morago ga Tlhaolele mo Aforikaborwa .
( b ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go dira go ya ka " Criminal Procedure Act " , mabapi le go ikarabela mo tatofatsong le mo tshekong ya batho ba ba latofadiwang , jaaka e okeditswe kgotsa e fetotswe go ya ka Kgaolo eno le Kgaolo ya 10 .
E tserwe go tswa mo go LogoLink : Pakete ya Setlhogo ka ga Thulaganyo ya Botsayakarolo - Karolo ya Ntlha IDS 2002
Se se itsege jaaka tlhotlhwatekanyo ya thomeloteng e e akantsweng .
Lebelo le go tsamaiwang ka teng go a tlhokiwa .
Dikomiti tsa Diwoto di tlhophiwa kwa dikopanong tsa baagi go le gantsi go nna tokololo sebaka sa ngwaga kgotsa tse pedi .
Kwa ntle ga go fetisa kgono ya go jwala kumo ka go gana bokana ba tsalomadi mo mading a a ka adimiwang kwa thulaganyong e e rileng go tlaa nna mosola go lekalekantsha le go sekaseka gore go tlaa kgonegwa kgotsa nyaa go bona gore bokana ba tsalomadi ke ntlha e e tlaa kgonisang kgotsa e e tlaa fosisang ka ntlha ya bokana ba madi a a tlhokiwang go jwala dijwalwa ka go kgona mme go lebeletswe dintlha tsotlhe tsa ditšhelete ka botlalo .
Mongwe le mongwe o tshwanelwa ke go tlhama magato a a kwa godimo a maikatlapelo gaufi le CBP ( sk.ka kgakolo e e anameng ya mmasepala ) ;
Fa nako ya gore maloko a amogele dišere tseno e goroga ( e e bidiwang letlha la go nna beng ba dišere ) , Mahube e tshwanetse gore pele e duele RBP madi a e a adimileng , le morokotso
Fela jalo , mmidi ga o ise o ntshiwe ka botlalo go fitlhelela o le mo diatleng tsa modirisi yo o tlaa baakanyang le go o dirisa .
Metsi a tshwarwa ke dikgaolonyana tsa mmu .
Moloko o mošwa ga o bonale o na le katlhego mo temothuong jaaka boitshediso ka ntlha ya tiro e e bokete le dipoelo tse dinnye tse di bonwang moo .
Go aga bokamoso jwa baša ba Aforikaborwa
Fa mokopatshedimosetso a sa kgotsofalela tshwetso ya gore setlamo sa puso se okelediwe nako ka malatsi a le 30 a go araba kopo .
Tekanyetsokabo ya Naga e simolola ka tiriso ya madi le fa e le gore ditekanyetsokabo tse dingwe di simolola ka letseno .
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 o tsaya tsia gore mmasepala o na le thata ya go phatlhalatsa Komiti ya Woto fa e retelelwa go diragatsa maikaelelo a yona .
Ga go na sepe se se tenang jaaka go nna le kemiso ya ditiragalo fa go jwalwa kgotsa fa go robiwa ka ntlha ya go sa tlhokomele metšhene le didiriswa tsa rona .
Lekgotla la Aforikaborwa la Dikamano tsa Boditšhaba ( South African Council on International Relations ) ( SACOIR ) :
Khoso ya dikonteraka
KAPA BOKONE
Tshenyego e e fetogang ka ura
Go dira
a ) Ke wena yo o nang le kitso go feta ba bangwe ka thekenoloji e e dirisiwang ke lelapa
Dikgwebo tsa Temothuo tse di dirang ditekanyetso tsa dijalo tsa tsona mo dikgaolong tsa bona .
Ditlhopha tse dingwe tsa kgatlhego di ka akaretsa diphaposi tsa kgwebo , mekgatlho e e sa tlwaelegang ya bagwebi , ditlhopha tsa tikologo , jj .
Morago ga moo dikgomo di tshwanetse go tlhabelwa ka ngwaga le ngwaga dibeke tse nne pele ga go gwelwa .
Kwa dikarolong tse dingwe kwa diwoto di atologileng e bile di akaretsa mafelo a magolo kgotsa palo e ntsi ya batho , dikomitipotlana di tlhamilwe tse di totileng diphotefolio .
1 . Leidi ;
Semela se godile jaanong mme leledu le letelele .
17 Motsheganong 2010
Tshetelo ya didiriso .
Ditiro tsotlhe tse di tlaa tsaya nako mme fa o rulagantse lenaneo , le tlaa dirisiwa fa go tlhokegwa tota gangwe ka ngwaga .
Fa o lekalekantshe mo tekanyetsong go reka bene ka tlhotlhwa ya , a re re R200 00 , go e reka go siame , o logile leano la go e reka pele ga nako ka go tlhokomela dintlha tsotlhe tsa tiriso ya madi a .
Thulaganyo eno ya taolo e laolwa ke dingwao , mekgwa , setso , ditso le melao ya setso ya RBN le molao ope fela o o dirang .
Boteng jwa tseosekaommu
LOBAKA : _______________________________
Dikolokote tse di konegileng di ka baakangwa ka go dirisa hamole e e bokete .
Kakanyotheo e thusa mo go tlhomeng nako e e nonofileng thata ya ditshelo tsa dibolayatlhatshana tsa morago ga tlhogo tse di sa saleleng , mme e fokotsa mokgwatiriso wa setlha se seleele sa masaledi a dibolayatlhatshana le ditshelo tse di sa tlhokegeng tse di thari tsa dibolayatlhatshana .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
2-3 times a week Makgetlo a le 2-3 ka beke
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya go amogela tshedimosetso go tswa mo sepodising fa a bega bosenyi .
A kutlwisiso ya basadi e ne e tsewa tsia fa go diriwa lenane
30 . ( 1 ) Moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana a nne kwa kgolegelong e e rileng fa-
( vii ) mabaka otlhe a a ka ga go batla motsadi wa ngwana , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana go tla go nna teng kwa go dirwang gona tshekatsheko , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 38 ( 6 ) , gore molawana oo , o kgone go dira sentle ;
Ke teng fa , fa mogote o o mo setsiditsing o gololelwang mo lefaufaung .
Ke tlaa rata go nna molemiruitota gore ke neye batho ba bantsi tiro ya go dira mo polaseng ya ka mme ke fokotse go bolaiwa ke tlala mo lefatsheng la rona .
Ela tlhoko gore bontsi ba ditiro di tla dirwa ke Woto .
Ke koketso ya 18% go bokana ba kumo ya ngogola .
R205 dimilione mo paakanyong ya ka gale go ralala porofense .
Go netefatsa gore badiredi ba mmasepala ba itse se se tlhokegang go tsenya maano tirisong ka katlego
Fa bokana ba metsi mo mmung bo lekalekana morago ga go na ga pula bokana ba metsi a a ka gogiwang ke semela bo itsewe e le metsi a semela se ka a dirisang .
Tekanyetso ya SAGIS ya bokana ba kumo ya 2013 e supa gore e ka nna ditono tse 566 600 tse di umilweng mo diheketareng tse 504 700 .
3 . Go senyetsa motho thoto ya gagwe ka swele , mo madi a a akrediwang a s fete R1 500 .
Tlhaloganyo ya mola o o tlhamaletseng o Mphahlele a re tsibosang ka ona fa , e isa kwa kakanyong e e nolofaditsweng thata ya gore bothata bo bongwe fela , le tharabololo ya bona e nngwe fela , mme bo ka rarabololwa ke setlhopha se le sengwe .
Fa o lebelela lenaneo la dipharologantsho tsa mefuta ya disoya tsa barekisi ba peo ya tsona , o lebelele nako ya go mela ya mofuta mongwe le mongwe .
Kabinete e etse tlhoko tswelelopele e e nnileng teng , fela e santse e tshwenyegile ka mafapha a a santseng a lebagane le dikgwetlho .
Dintlha tse di mo lenanetemeng di tlhagelela ka tatelano le thulaganyo e e fang tlhaloganyo , jaaka e thadisitswe fa tlase fa :
Tlhalosa gore setlhopha sengwe le sengwe se emela lekala le le farologaneng mo setšhabeng
Go dira se , komiti e tla tsaya maeto go ya kwa mafelong a selegae le a diteropo go kgolaganya le go tshwara ditheetso tsa phatlalatsa mo Palamenteng le kwa diporofenseng .
Mokgatlho wa Dithoto wa Semorafe ( CPA )
Fa kopo ya gago ya go bona rekoto ya Mmasepala e gannwe , go akaretsa le fa go tsewa gore e gannwe , ka ntlha ya lebaka lepe fela , o na le tshwanelo ya go dira boikuelo jwa mo teng ga setheo jo bo isiwang go Molaodi yo o Maleba ka go tlatsa foromo ya go dira boikuelo e e tshwaragantsweng fano jaaka MAMETLELELO H.
Dimela di ka dirisiwa ka tlhamalalo ke batho le diphologolo , kgotsa dikuno di ka fetolwa go nna mo sebopegong se sengwe .
Fa polantere e sa dire sentle ka ntlha ya tlamelo e e bokoa , dipholo tse di tlaa bonwang e tlaa nna thobo e e kwa tlase go na le jaaka go ne go solofetswe .
baagi ba dire gape le diNGO , diCBO le makoko a dipolotiki go tla ka ditshitshinyo tse khansele e tla di lebang
Referense !
( c ) tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko e e tlhodilweng ke tlolomolao , e ka arogangwa go ya ka fa go se tlhokomeleng ga ngwana mo go tlholeng tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko ; le
Bosupi jwa kitso ya bosenyi
Karolo 4
Gape o batla gape go oketsa tlhotlhwa ya dijwalwa le diruiwa tsa gagwe .
ditiro tse di potlakileng kgotsa tse di botlhokwatlhokwa .
Setlhogo : Diphetogo , Thuto , Phaphamiso , Setso , Tlhabololo ( 2003 )
Mogopolo wa bofelo , go botlhokwa thata go etela lefelo la makhete gape le gape go bona gore go diragala eng ( a ba tlhokomela kumo ya gago ka tshwanelo ? ) , lebelela gore balemirui ba bangwe ba dira eng , ithute mme boela kwa polaseng ya gago o dirise dithuto tse o di boneng .
R10.2 dibilione di abelwa dipoelo tsa tlhabololo mo tlhagisong le tshegetso go diintaseteri tse di golang tsa ditirelo .
Tona a ka rerisana le motho mongwe le mongwe go tlamela kgakololo mo tumalanong mme gape a ka laletsa setšhaba go tshwaela gore a tumalano e ne e siame gape e lekalekana .
O kgonne gape go hira lefatshe la tlaleletso go tswa setlhopheng sa badirapolaseng ba ba nnileng bajaboswa ba porojeke ya ntšhwafatso ya lefatshe ba ba neng ba sa kgone go le dirisa ka bobone .
Khomišene ya Ditshwanelo tsa Merero ya Setso , Sedumedi le Dipuo e rotloetsa tlotlo mo ditshwanelong tse le go tsweletsa kagiso , botsalano , botho , itshokelano le kitlano ya bosetšhaba .
Badirelwa ba ba iseng ba supi gore ba ka kgona ba ka fitlhela ba neiwa tsalomadi e e fetang bokana ba tsalomaditota ka 1% kgotsa tota go ya 4% go baadingwi ba madi ba e leng balemirui .
Leano la Woto mo diWotong tsotlhe
Thebolelo ya botsofe jo bogolo , ba ba fetang 75 - R1 430
Go tlaa nna mosola go wena go buisana le moreki kgotsa wa bodirisanommogo wa gago go tlhoma ditekotlhotlhwa fa o folosa kumo .
Sebokwana se se godileng se tsena mo nakong ya go fetoga se le legaragara mo matlaseng a motang wa semela o o tlogelwang mo masimong e le dikotana ka nako ya mariga .
go fetola tsela e re tsibogang ka yona
Go boloka sedirisiwa , mesola e e nang le bokao e tlhoka go abelwa tshomarelo go tswa mo patlisisong ka ditshedi - ka maikemisetso a go tshegetsa tikologo e sedirisiwa se ntshitsweng mo go yona , kgotsa sedirisiwa se se dirisitsweng , kgotsa go sireletsa setshedi gore se se utololwe go feta selekano .
Mo setlheng se tshwana le se go na le balemi ba bantsi ba ba sa kgoneng go duela dikadimo tsa bona tsa ntshodikuno mme ka jalo ga ba kgone go fitlhelela thuso go ka jala sejalo se se latelang .
Molemirui wa segompieno o tshwanetse go nna le kitso ya go dirisa lenaneo la go laola ka dipalo , kwa ntle ga gore kgwebo ya bolemirui e kana kang .
Go akarediwa bomang mo lenaaneng la phasaletso ?
Motshotelo wa mmu
batsamaisi
Magodu a tlaa lemoga se o se dirang mme go tlaa ba kgalemela go se utswe dilo tsa gago .
Go feta dingwaga di le 150 go nnile le ditlaleletso tse di kgatlhisang go bobeelobuka jo jwa botlhokwa , go tsenyeletsa kokoanyo ya Sidney Mendelssohn .
Kholetšhe ya Birkbeck ( Yunibesiti ya London ) e ruta motho ope fela yo Seesemane e leng puo ya kwa gaabo khoso ya mahala ya thanolo mo inthaneteng yo o ranolang go tswa go Searabia , Sefora , Sejeremane , Sentadiana , Sepotokisi kgotsa Se-Spain ( ga o tlhoke go bo o nna kwa UK ) .
Ba bolelele gore molelo o tuka fa kae totatota .
O buisa go le go kae ga Pula / Imvula
Karabo : Go tla nna le mefuta e le meraro e megolo e ba solofelwang go e rulaganya .
Lefatshe le tshwanetse le bo le le mo kgaolong e e nang le boleng jwa mmu , setlhakgolo le tlamelo ya bongola tse di tlhokegang mo go ntsheng thobo e e tswelelang ya dijalo fa le alašwa le go tsamaisiwa , go dirisiwa mekgwa ya temothuo e e amogelesegang , go akaretsa tsamaiso ya metsi le mekgwatiriso ya tshomarelo .
RRT ke tsamaiso ya dipalangwa tsa botlhe e e diretsweng gore e nne bonako le go nna mosola .
Mangwe a ona a ka nna ' a nnete ' mme a mangwe a ona a ka ' itirelwa , ' ke gore , tsela e motho / batho ba bonang dilo ka yona .
Batlhankedi , segolo jang ba ba ba kwa lephateng la botsamaisi bo bogolwane , ba thapetswe kitso le bokgoni ba bona
Poeletso ya tseosekao
Motsenagare o thusa makoko go fitlhelela tumelano mo mabakeng a a utlwanelwang ke makoko ka bobedi .
Botsamaisi bo tshwanetse bo dire batho go dira se ba tshwanetseng go se dira kabojotlhe jwa kgono ya bona .
Batho ba a tshelatshela , fela bas ala go nna ba humanegile , le mororo ba na le go fitlhelela metswedithuso ya tlhago e e humileng .
( b ) kgotsa / le go dirisa cannabis ( matekwane , marijuana , pot , grass , hashish , weed ) gore ...
Go tsweng mo motlotlong o o fa godimo , go bonalawa gore go botlhokwa go jwala mefuta ya korong e e tshwanetseng , tlhopho e e tlhomilwe mo lebakeng la go itse go jwala mofuta ofe , mofuta o o tshwanetseng ka go itse letlha la go jwala le go mela le go roba ka go tlhokomela phetolo ya bosa tse di leng teng mo tikologong ya polase ya gago .
Eno ke tsamaiso e telele mme e ka tsaya nako e e fitlhang diura di le 8 go fitlha go di le 16 mo maikaelelong mangwe le mangwe .
Go itse gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Mmusakgotla
Patlego ya kuno e ka tlhalosiwa jaaka kgolagano magareng ga tlhotlhwa le bokanakang jo bo rekilweng mo mmarakeng o o kgethegileng .
Kgato 1 - Dumelanang ka tatelano ya ditiro , nako ya go rulaganya , matlhakonosetso a go neela dipegelo .
Go se bone thuto
Pele ga dijo tsa sefitlholo
4 . Tlhomamisa serulaganyetso sa maemo a ekholoji se se tswelelang ;
Jannie de Villiers ( Tlhogotonatota : Grain SA ) o ne a amogela balalediwa mme a leboga Stephen Modise ( Lefapha la Tlhabololo Magae le Mafatshe ) ka ntlha ya tirisanommogo le Grain SA .
R170 dimilione mo go aleng ditsela sešwa , tse di akaretsang tsela ya Loeriesfontein go ya Nieuwoudtville ; tsela ya Philipstown go ya Hanover le MR795 kwa Strydenburg .
Ka mo teng ga ntho e nngwe le e nngwe go bonala dipopego tse dintsinyana tse di leng metswedi ya peo mme di bitswa uredinia .
Medi ya mefero gale e tsenelela kwa tengteng le ka go ikala go na le medi ya dijalo , ka jalo e kgona go falola bonolo .
Tiro ya go rulaganya dipalo ke kgaolo e e rileng ya kgwebo ya gago ya bolemirui .
( ii ) motho mongwe le mongwe yo o kopilweng ke ngwana ;
Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo le Tsenyotirisong
Ditlhotlhomiso di supa gore dithaere tse di pompilweng jaaka go tlhokega di fokotsa tiriso ya mafura go ya 20% kwa tlase ga tse di pomilweng thata kgotsa tse di leng boleta thata .
Grain SA e amega ka mafolofolo mo go tlhagisetseng puso melebo le dikakanyo tsa bantshakuno le go dirisana le puso go rarabolola mathata le molaokakangwa .
Gakologelwa gore puso e dirisa makgetho go duelela ditsela , dikolo , ditirelo tsa pholo le sepodisi , jj .
Re tla lekanya tswelelopele jang ?
tse di kwa godimo .
Ntlha ya kgoreletso ke ditsompelo tsa ntshokuno ya kuku ya oli go dirisiwa " hexane " go gopa oli ka jalo kgono ya go ntsha kuku ya oli ya soya ya boleng jo bo kwa godimo jo bo batliwang ke madirelo a phepo , e lekanyeditswe .
Tshenyego fa dithoro di sa le metsi thata le go bewa mo themphereitšheng e e kwa tlase kgotsa dibini tsa komiso tsa mowa wa tlhago .
Jwala mmidi wa mefuta ya Bt e e fokotsang palo ya phetlhu mme go fokotsa afalatokosini ka go fokotsa peo ya Aspergillus .
Go tlhopiwa ga mmuso wa ANC ka ngwaga wa 1994 , ka Ntate Nelson Mandela , a le tautona , go simolotse go fetoga ga " go-se-siame " ga kgaoganyo ya naga le bomong ba naga jaaka go dirilwe pele ga 1994 .
Sekao , Aforikaborwa e tshwanetse go beeletsa go eneji ya khabone e ekwa tlase mmogo le go metswedi e mengwe ya eneji e e phepa mo Aforikaborwa .
Bantshadikuno botlhe ba ba leng karolo ya lenaneo le , botlhe ba thusiwa ka tlhamo ya dipotofolio tsa bona tse di akaretsang togamaano ya kgwebo ya setlha .
O siame go tsaya CBP mo ngwageng ya bobedi
6 . Go tsweletsa kgolagano magareng ga puso ya selegae , ya porofense le ya bosetšhaba
Tshedimosetso e kgobokantswe go tswa kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Sepe ga se ise se ntshiwe la bofelo go fitlhelela se fitlheletse ntlha ya tiriso .
4 . Dipotsolotso le batho ba bagolo ba metswedi
Di na le boleng : Disupi tsa boleng di tlhalosa boleng ba dipoelo
Go lekanyediwa gore ka 2017 / 18 barutisi ba bašwa ba le 10 200 ba tla thapiwa mo pusong .
Busetsa madi a a adimiwang ka bonako mme leka go se adime madi ; mme
Mpumalanga e tsepama mo tlhabololong ya mafaratlhatlha
Ka o le molemirui gakologelwa mokgwa wa dikhemikale tse o ka di dirisang tse di tshwanetseng lenaneo la gago la go laola mefero mme o tlhokomele gore o dirise bokana bo bo lekaneng sentle go kgona go laola mefero ka go se senye madi mme tota le go lemoga botlhokwa ba go somarela tikologo ya rona go tiriso gantsi ya dikhemikale le balemirui ba ba tlaa re latelang .
Ditiro tse di tshwanetse tsa rulaganngwa ka tatelano ya tsona mme go dirisiwa go golaganya ditiro tse di ikemetseng .
20 Moranang -
5.4 Fa tshitshinyo e amogetswe , tshitshinyo eo e tla nna maitlamo a lekgotla ;
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala o ne wa tlhagisiwa ka 1992
Dijalo di bolokega botoka fa di le tsiditsana , omile le phepa .
Go dirisa lefatshe la temothuo le le leng gona .
E botlhokwa ka gore e tlhotlheletsa maemo a sekaelo sa rona sa L - T = P / Ta kgotsa Lotseno - Tshenyegelo = Poelo / Tatlhego .
Go netefatsa tseokarolo ya dikemedi tsa diwoto mo tiragatsong ya IDP ; le
Tshedimosetso e bonwe go tswa Ntshodikunong ya Mmidi mo Kaeding ya Nosetso
Go rwala go feta go tla baka go fela ka bonako ga ditaere mme go tla oketsa tshenyegelo ka tono le ka kilometara .
Go na le diketekete tsa bantshakuno ( ba bagolo le ba bannye ) le dimilionemilione tsa diheketara tse di ka tsenngwang mo ntshokunong fa mebaraka ya mmidi e ne e ka atolosiwa e le gore re oketse patlego mme ka jalo re oketse ditlhotlhwa .
Maano a , a tlaa tlisa diphetogo mo ditoropong le ditoropokgolo le mekgwa e di dirang tsamaiso ka teng , jaaka thulaganyo ya diIDP e totile go goroga mo ditshwetsong tsa dintlha tse di jaaka ditekanyetsokabo tsa bommasepala , tsamaiso ya lefatshe , tsweletsopele ya ikonomi ya selegae le tlhabololo ya ditheo .
Bokwadi jwa bona , bo ka ne bo emela tsamaiso eo kgotsa bo le kgatlhanong le yona bo ne bo tlhotlhelediwa le go gatelelwa ke dintlha tse tsa nnete tse .
Setlha se rulaganwa ka bokana ba pula e e nang mo nakong ya go mela .
Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse gore morago ga go bona ngwana molato , e ntshe katlholo go ya ka Kgaolo eno .
Ka CIS mmeeletsi a ka kgona gape go fitlhelela dipeeletso tse dintsi jaaka dišere , dibonto , dipositi , didiriswa tsa mmaraka wa madi , setsha le dilo tse di mo go sona , jalo jalo .
Maemo a a kwa godimo a ph a na le bogalaka bo bo kwa tlase go feta ph e e leng kwa tlase ( go nna godimo go botoka ) .
Jaaka sekao , fa o kgwara mokgwaro o kgona go gotsa molelo o o ka apayang ka ona kgotsa wa ithuthafatsa .
18.2 go tlamela maloko a Kgotlakgolo , a le mmogo kgotsa ka bongwe ka bogwe , ka kaelo ka ga maikarabelo a bone le dithata tse ba nang le tsone ;
Thibano e ka nna teng fa sekgatshi se sa phepafadiwe le go tlamelwa .
La ntlha re bona ditlapele tse di bophara tse di kayang dintlha tse di ka tsaiwang go diragala ka nako e telele .
Mo dikaong tsa Blesbok le tsa Mtilini , ke mmasepala ofe o o bontshang tiriso e e nonofileng thata ya tekanyetsokabo ya Dikomiti tsa Diwoto ?
Metswedi e ya metsi e faralogana ka bokana ba seretse kgotsa dikgaolo tsa mmu , letswai kgotsa dilo tse dingwe tsa bokhemikale tse di fetolang boleng ba metsi go tlhomamisa gore dimela di ka tswelela go mela ka go leka fela kgotsa sentle jaaka go le botlhokwa mo mmung o o nosetswang .
( ii ) morago ga malatsi a le 30 , le a phasalatse mo Kuranteng ya Molao .
Dirisa puo e bareetsi ba nnisegang ka yona e seng jalo ba tlaa latlhegelwa ke kgatlhego ya go reetsa se o se buang .
12.5.1 Go tlhama dipholisi tsa tlhabololo ya Metshameko , Diatshe , Setso le Baša .
Tlhalosa kgono le ditlhaelo tsa gago
Kgaolo 1 le Kgaolo 4 di neelana ka tshedimosetso mabapi le mefuta ya bafatlhosi ba ba amegang mo go tlholeng mokgwatsamaiso / tsela ya go baana -le -seabe botlhe ba go tlhokegang go ikgolaganya le bona .
Jalo , mothapi ke mosekiwi a le moiphemedi .
REKOTO YA SEMMUSO YA BOIKUELO JWA MO TENG GA SETHEO :
Tiko e e ka nna e e siameng kgotsa e e sa siamang .
Fa kopo ya PAIA e ne e rometswe go lefapha la bosetšhaba , mokopatshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo kwa go Tona ya lefapha leo .
12 . Dikomiti tsa Photefolio
Tshedimosetso e ka gale e botlhokwa mo kgatlhegong ya setšhaba . [ Karolo ya 124 ( 1 ) - ( 2 ) ] Gape , dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go netefatsa gore tshedimosetso e e phasaladiwa le go tlhaloganngwa ke batho ba ba ka se buiseng dipegelo tsa setegeniki .
Peo e e tšhwetlegileng ka lekape le le itekanetseng .
11.1.3 tsaya dikgato tsotlhe tse di tlhokegang go tlhomamisa gore Kgotlakgolo e diragatsa maikarabelo a yone e sa tlole melelwane ya tekanyetsokabo eo e e beetsweng ;
Go na le kgonego ya go rekisetsa kgotsa ya go reka mmidi ?
Batlhankedi ba Sesole ba ba dirang mola go supa Tlotlo le bona ba tsaya karolo mo moletlong mme bente ya sesole e tshameka pina ya bosetšhaba ya Aforikaborwa .
o gakolola ba thulaganyo ya tsa dipolotiki le batlhankedi ba puso ba dipolotiki ba Mmasepala .
GTZ Setheo sa Tirisano ya Setegeniki sa Jeremane
Merokotso ya botsayakarolo kgotsa Diyuniti
Fa ntwa e khutlile , ntwa ya gago jaaka morukuthli e a fela .
Lefapha le Bolemirui le Tlhabololo ya Magae le ba bangwe ba ne ba dumelwa ka tshegetso le tirisanommogo e e tswelelang e e neng e amogetswe go tsweletsa lenaneo .
Lenaneo 1 le bontsha ditlhotlhwa tsa korong tsa lefatshe go tloga 2005 , go akaretsa le diphopholetso tsa ntshodikuno ya lefatshe tsa setlha sa 2007 , tse di dirilweng kwa bokhutlong jwa Tlhakole , gammogo le dintlhakakanyetso tsa fa gautshwane .
Go ka tlhomamiswa ka go tsaya mmu ka seatla le ka go o gatelela .
Dira gore batho ba simolole go kwala go sa le gale ka ntlha ya gore se se tlisa maikutlo a gore leano le a dirwa .
O rekile polase ya diheketara di le 400 mo Klippan le go hira polase e nngwe ya diheketara tse 249 kwa Lareystryd e bile o hirile gape lefatshe la morafe mo Gelukspan .
Setlhophathutano se kopana le ba Grain SA gangwe mo kgweding mme bona ba kopana beke le beke go buisana ka tsa temothuo .
Mong wa polase mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le didiriswa tsa go lwantsha melelo e e sa laolweng go kgona go e tima .
Go botlhokwa gore ditokololo tsa Komiti ya Woto di tsibogele dikakanyo tsa baagi .
Kgwedi ya Diphalane ke kgwedi e go tlhokiwang go dirwa ditiro tse dintsi thata mo polaseng e nngwe le e nngwe mo go jwalwang teng ka e le tshimologo ya setlha se sentshwa se se latelang .
Go na le seane se se reng : " Monotsha o o phalang dilo tsotlhe o molemirui a ka o gasetsang mo dijwalweng tsa gagwe ke motlhala wa gagwe mo tshimong .
Ka go dirisa dipoelo tsa thulaganyo nngwe le nngwe ( sekao , Thulaganyo ya tiro le IDP ) go sedimosa ditiro tsa thulaganyo tse di diragalang mo thulaganyong e nngwe
Dikwalo di simologile e le kemokgatlhanong ya kgatelelo .
Mogodungwana
Dikgaolo tse thataro tse di tlwaetsweng tsa korong ke thata hibidu mariga , thata hibidu dikgakologo , e seng thata hibidu mariga , thata durum , thata sweu le e seng thata sweu .
Le gale , go tsenngwa ga thekenoloji mo phaposiborutelong le gona go ne go ntse go ka nna le ditlamorago tse di seng molemo .
Matsatsi a ntlha a le 40 ke nako e e tlhokang tlhokomela go netefatsa kumo ya gago e e siameng ya korong .
Mokgatlhotekanyetsi o ka fedisiwa ka tsela ya phatlalatso ( liquidation ) ka ditokololo kgotsa batseisamolato .
Go akaretsa bantshakuno mo ditherisanong tsotlhe ;
Tatelano ya dijwala
Le fa dibuka tsa bona tsa bolekanyetsa matlole di lebega di itekanetse , dikhamphani di le dintsi tsa Aforikaborwa ga di beeletse ka ntlha ya gore ikonomi ya lefatshe e tswelela go nna bokoa .
Batho ba mo moleng ba a ngongorega mme ba bolelelwa fa badiri ' ba tshwanetse go ikhutsa ' .
Mme gakologelwa gore go botlhokwa thatathata go dira dikhopi tsa tsotlhe tse o di romelang le makwalo a o a kwalang e bile le go di faela .
Gale go a kgonega go abelana tiriso ya didiriso tsa temothuo le diterekere , fela bothata jo bo bokete go rarabololwa ke dipaakanyo le tlamelo - tota ke mang yo rwalang maikarabelo ao ?
Metsi a mo mmung a botlhokwa mo dibakeng tse di magareng ga dikarolwana tsa mmu tse di popota tse di tshwanang le mo sepontšheng ( ngaming ) .
Tshwara ditiro tsa boemedi tsa Karolo 59 ;
Togamaano ya go golaganya CBP le IDP mo tsenyotirisong , peoleitlhong le tekanyetsong e agetswe mo metheong e e latelang :
Kumo ya korong e e jwalwang ka mariga e ne ya fokotsega mme balemirui ba bantsi ba ne ba fetolela go thulaganyo ya tekatekanyo go uma dijwalwa tsa mariga le tsa selemo e bile ba busetsa masimo a mmu o o maemo wa kwa tlase go nna mafulo e bile ba busetsa diruiwa mo dipolaseng tsa bona .
Dikabelo ga di kgonwe go fiwa fela go sa fele mme go botlhokwa gore balemirui ba simolole go loga maano ka ntlha ya gore ba tla kgona go ikemisa jang kwa pele .
Thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso e tshwanetse ya akaretsa dikgatlhegelo tse di ntsi tse di ka diregang le go nnela ruri ka moo e ka kgonang ka teng .
11 . Go dira gore bana ba lebe ditlolo-molao tsa thobalano ka go ba dira gore ba akanye gore go siame go dira jalo , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 21 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Le fa e le molao gore setlamo sa puso se phasalatse kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso , setlamo sa puso ga se dire seno ' ka go ithaopa ' .
Go diragala eng fa moamegi a neelana ka phitlhelelo ya didirisiwa kgotsa kitso fela a gana go tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola ?
Fa puso e rulaganya tekanyetsokabo ya naga , e tshwanetse go leba dintlha di le mmalwa jaaka ikonomi .
O ne o ka thusa jang go rarabolola bothata fa o ne o ka kopiwa ?
Dipitso tsa ditlhophathutano
Ke ona maemo a a tla nnang teng a a tshwanetsweng go tseiwa fa go logiwa maano a go jwala ka setlha se se latelang go tsweng kgwedi ya Diphalane ya 2013 go tswelela pele go fitlhela kgwedi ya Sedimonthole ya 2013 .
Tirelo e kgolo e e dirwang morago ga tiriso ya diura tse di ka nnang 1 000 e tshwanetse go dirwa ke morekisi wa diterekere .
2.4 Lemorago la pholesi ya CBP
Buka ya ditaelo e tla gatisiwa mo KURANTENG YA PUSO mme e tla tlhabololwa , fa go tlhokega , gangwe k ngwaga .
Fa pitso e tswelela go feta ura , batho ba na le go tlhobaela .
Sa bobedi , go netefatsa gore batsayakarolo mo go CBP ba na le kemedi mo ditiragalong tsa IDP ka mokgwa wa ditlhopha le ditsamaiso tse gajaana di neetsweng mo mokgweng wa IDP mo Sekwalweng sa Kaedi ya IDP , segolo thata Foramo ya Kemedi ya IDP le ditlhopha tse di dirang ka porojeke .
Fa dinaga tsa Aforika di bona kemonosi e nngwe morago ga e nngwe , , maAforika a mantsi a a maemo a ne a romela bana ba bona kwa dikolong tse di pele e neng e le tsa basweu fela ; moo bana ba ne ba tsenngwa mo setsong se se neng se setse se tlhomilwe .
Maemo a matirompo , bogolo go phanyega le manga .
Ke tlaa rata go tsena thutiso ya Go nosetsa dijwalwa ka ke na le kgaolo ya naga e e ka nnang diheketara tse 60 e e nosetswang ke sediko se se gasetsang metsi .
tshwetso ya boikuelo ka Tona , MEC , kgotsa setlhopha sa boikuelo ; le tshwetso ya go ntšhwafatsa kgotsa go tlhabolola tetlelelo .
Mo ditšhabeng tsa segompieno tse di dirang ka diatla , ka ditheo tse di tlhomameng tsa ntlha nngwe le nngwe ya ntshetsopele , thuso e tlhomame , e latela tsamaiso e e rulagantsweng , mme ga se ya motho ka sebele .
Mo Aforikaborwa , balemirui ba bua ka " go boloka " mmidi go nna dijo ka mariga .
o tiisa taolo mo kopanong ya khansele
Go posiwa ga yone go duelelwa ke mokopa-tshedimosetso fa khopi ya rekoto e tshwanetse go posiwa .
Dirisa dišofole le diharaka go tima molelo ka motlhaba le mmu .
" Fa dikopo tsa tshedimosetso e le tsa go tshameka kgotsa tse di dirwang ka kgalefo , kgotsa tse di akaretsang go faposa ditsompelo go sa tlhokege di tla ganwa . "
Ditshupetso gantsi ga di bonale go fitlhela magodimo a dimela a tswala gare ga dimela gore go nne moriti le bothito ba metsi .
Bontsi ba leano bo itebaganya le diphetogo tsa ditheo tseo di tlhokegang go rarabolola makoa a mo setheong sa setšhaba , bogolosegolo moo dikemedi tsa setšhaba di sa kgoneng go diragatsa maikarabelo a tsona go baagi ba ba humanegileng .
Mo athikeleng e re tlaa lebelela botlhokwa ba naeterojene mo mmiding .
Ditiro tsa bolemirui - o leka go dirang ?
2 . Dišedulo tsa tiro di emetse eng ?
Ka re le Grain SA , re na le Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui le le batlang go " Tlhabolola balemirui ba bantsho ba ba ka kgonang go lema , le go abela go tiriso ya dijo mo magaeng le mo lefatsheng la rona go pabalesegodijo ka go oketsa tiriso ya lefatshe lotlhe le le leng teng go molemirui mongwe le mongwe " .
A re moAfrikan yo Montsho , " o tlhokomela lefatshe le le bonwang go nna lefatshe la tlholego ; e le kgaoganyo ya dikakanyo magareng ga lekala la kitso le maitemogelo a semowa di ka se busetswe morago , le fa e le tse di ka se akanngweng. "
Maikaelelo ke go :
Kgang ya botlhokwa thata e tshwanetseng go tlhagisiwa ke gore go tlhamiwa ga mebaraka e mešwa ya mothamo wa ntshodikuno ya lefetiso le le rebotsweng mo godimo ga patlego ya gajaana go tlaa tshwaela ka mokawa o o siameng mo tshireletsegong ya dijo .
Patlisiso e e dirilweng ke Horizontal Learning Network ( HOLOGRAM ) ka 20039 e etsetlhoko gore :
4.3.2 Go dira tshwetso ka boikuelo jo bo dirilweng kgatlhanong le katlholo ya kgotlatshekelo epe kgotsa ya lekgotla le le adimisanang ke madi .
Ba bolele ka nako le lefelo la kopano go santse go na le nako e ntsi .
Ba ba sa tswang go newa tetlelelo-semmuso : Alida Buckle : Thanolo ya Seesemane-Aforikanse ; Daleen Groenewald : Thanolo ya Seesemane-Aforikanse
Bonnete bo a akaretsa mme re tshwanetse ra itlhatlhoba / itshekatsheka , mme re tshware diketso tsa rona di se ke tsa tsa sekasekiwa / tlhatlhobiwa mo tsweletsong ya tiragalo .
Mametlelela letlhare le le fa thoko mo metsotsong ka setlhogo sa ' Dintlha tsa tiragatso ' .
Motlho o tlhasela masimo ka dimikana tsa medi le peo , tse di ka anamisiwang ke diphologolo gammogo le ditlamelwana tsa polase .
" . . . dikwalo tsa Aforika yo Montsho di phuthetswe ka hisetori mo nakong e e seng yona .
O ne a neela puo ya gagwe setlhogo sa : The Disinherited Imagination and the Univesiry's Mission towards its Restoration e e neng ya phasaladiwa mo bukeng ya gagwe , e bong ES'KIA .
A ditshenyegelo tsa poloko di tlaa bona dipoelo tse dintsi morago ga go duela tsalo le dituelelo ? ( Buisa mokwalo o mosesane mo konterakeng nngwe le nngwe e o tsenang mo go yona ya poloko ) .
Photo 1 - 4 : Go na le dintlha tse dintsi tse o tshwanetseng go di tlhokomela fa o loga maano a gore o tlaa jwala dijwalwa tsa mofuta ofe .
Graphs caption 1 : Ka ngwaga e e fetileng dikolo tse 646 di etetswe go ruta baithuti ka botlhokwa ba bolemirui .
Gantsi ga re na tebogo - ga nnye , morago ga nako , gantsi , thata go feta , tsididi thata , bollo go feta .
Dithaere tse di seng mo diremeng di ka bolokwa di tlhatlagantswe ka go lekalekana ka dimpa , fela di se ke tsa ya bogodimo jo bo ka utlwisang thaere e e kwa tlase botlhoko .
Mafapha a puso ya bosetšhaba le a diporofense a maikarabelo a ona e leng go dirisa Melawana ya BABS ( ba ba kaiwang e le ' balaodi ' ) .
Netefatsa gore redietara e phepa e bile le gore ga go na maswe a a thibelang fa mowa o tswelelang teng .
83 . ( 1 ) Ga go na ngwana yo a tlhagelelang kwa kgotla-tshekelokgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , yo o tshwanetseng gore ene ga a batle moemedi wa semolao .
Maikaelelo a Porogeramo ya Thuso ya Ditlamo tsa Tirisano ke :
Ga nkake ka tloga fa ke nnang teng ka ya kwa gongwe fela gore ke bone metsi kgotsa gae go tswa go motlameding yo mongwe .
Ka 2013- 2014 re ne re sa fela pelo , ra hira diheketara tse1 100 tse dingwe tsa kwa magaeng mme ra jwala diheketara tse 700 ka disonobolomo le tse 400 ka mmidi .
Le mororo re tlhaloganya sentle gore temothuo ke kgwebo , le gore kgwebo e tshwanetse go dira poelo gore e tswelele , re sa ntse gape re tshwaragane le seemo se mo go sona bantshakuno ba tlhokang go tswelela go jwala dijwalo gore ba kgone go siamisa bokgoni jwa bona jaaka bantshakuno .
7.3 go tlogela tiro jaaka leloko la Kgotla ya Setso ka kitsiso e e kwadilweng e e yang go modulasetulo wa Kgotla ya Setso ;
3.2 Go rulaganya ditiro
Fa gongwe , fa o kgonne go reka didiriswa , masimo a omeletse mme ga o kgone go lema .
Tlhagiso ya BMP ya P. sidoides e etelwa pele ka kopanelo ke SANBI le NGO , TRAFFIC .
Bao ba ba nang le lefatshe kgotsa ba le laolang mo sedirisiwa se leng teng .
( 7 ) ( a ) Motsereganyi wa setlhopha sa balelapa oi tshwanetse go kwala dintlha le mabaka a togamaano nngwe le nngwe e go dumalanweng ka yona kwa kopanang ya setlhopha sa balelapa mme a neye ngwana , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo a umakiwang mo go molawana wa 57 ( 1 ) , khophi ya rekoto .
Go tlhoma maitlhomo go amana le " boeng " jwa tiro ya temothuo , go kaya go bona dikarabo tsa potso : " Re batla go fitlhelela eng ? "
Ke goreng go gatelelwa go kgona ?
A beng ba itse maikarabelo a bona mabapi le tiriso ya didiriso ?
Boto ya Batlhokomedi ya Terasete ya Disereale tsa Mariga e tlhola e supa 20% ya madi go dirisiwa go tsweleletsa phetogo .
Yona e tla bolela boineeloo ba mmasepala wa gago mo thulaganyong ya dikomiti tsa diwoto
Maloko a Palamente le baeng ba kopiwa go kgabaganya tapeiti e khibidu le go tsaya manno a bona mo phaposing le manno a a tlhophilweng ka gonne tapeiti e tla tswalwa mo metsotsong e le 10 .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Ke nnete gore batho ba tlhoka go rutiwa le go tsentshwa dithutiso - gona go botlhokwa thata ka gore fa go se na kitso , diteko tsotlhe di tla tlhaela .
Go botlhokwa go elatlhoko bangwe ba bakwadi ba Bantsho ba Mphahlele a ba akgolang , gonne bontsi jwa bona , ga ba tsewe tsiya mo thutong ya dikwalo ya bana ba rona gompieno .
Se ke ditlamorago tsa dintlha tse pedi tse di setseng di umakilwe , molapoelo o monnye mme mathata ona a a boitshega .
Nagana ga gotlhe dipheleletso tsa ditiragalo tsa gago .
Go lebega go sa siama go solofela phesente e e kwa godimo ya batlhophi ba ba kwadisitsweng go nna teng ka tlwaelo le go bouta mo ditlhophong tsa woto .
Bolemi bo re isang go pabalesegodijo
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Fela fa motho a netefatsa boitshupo jwa seAfrikan , o tlamega go gwetlhwa ke ditshwanelo tsa maatla a bosaense a Bophirima .
Temo e atlegile mo ditlelaemeteng tsa selemo se se mogote , ka maemo a kgolo a a feletseng mo dithemphereitšheng tse di bokete tsa 20 - 30 °C ; dithemphereitšha tse di kwa tlase ga 20 °C le kwa godimo ga 40 °C di kgoreletsa kgolo thata .
3 . Dithempoleite tsa go rekota tshedimosetsho e e botlhokwa ya porojeke di tshwanetse tsa neelwa mmogo le letlhare la mogopolo la porojeke e e kokoantsweng ke diwoto , go ditlhopha tse di dirang tse di samaganeng le merero e e rulagantsweng go ya ka boleng e e amanang , maitlhomo le maano .
( e ) e lemoge le go tlhaloganya maikutlo a maemo a motswa-setlhabelo .
Ke jaaka ditheo tse di kaelang tsa diphetogo mo ditirelong tsa setšhaba le kagosešwa e le " direla batho " . '
Go oketsega balemirui ba tlogela go dirisa go menola ga mmu mme ba bangwe ba tlogetse mokgwa o ga gotlhe .
O solofela gore ka thuso ya lenaneo le balemirui ba tla kgona go tswelela pele .
Bosetlabošweng ka fa go le lengwe , ba ka fitlhelela fela dilekanyo tsa lotsenologolo tse di tlhokegang ka dinonofo tse dikgolo le thekenoloji ya segompieno .
A data ya go tlhoka palogotlhe ya bong go ne go le teng pele lenane le simolola ?
Netefatsa gore o minolosa tanka ya sekgatshi ka mokgwa o o tsamaelanang ka nepo le setshwaokaelo sa sebolayasenyi .
Dira phousetara e e sosobanyang ditokomane tsa dipholisi le peomolao e e sedimosetsang botsayakarolo jwa setšhaba .
Go tlhama tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego
Tsholodirekoto
Basadi le basetsana ba sotlakiwa mo sekgweng bosigo ( diwoto 3 le 9 )
Tshobokanyo ya mengwe ya metswako e e teng mo mmarakeng e bontshiwa fa tlase .
Karabo ya dipotso tsoopedi tse ke : nnyaa .
Dirurubele di beela mae a a leng dilonyana tse di sediko ka bophaphati bokana ba milimetara e le 1 ka bophara .
E supa ka moo kokoanyo ya letseno le diphetogo mo popegong ya lekgetho di ka nna le khuetso mo basading go farologana le mo banneng , segolo jang mo basading ba ba sa nyalwang le basadi mo lekaleng le le sa rulaganngwang .
Go ne go tletse balaodi ba dikgaolo ba Grain SA ba rona go amogela balemirui le baeng ba bangwe go tsweng dikgaolo tsotlhe mme gape le go ba bolela ka tsotlhe tse di diragalang mo dikgaolong .
Ka lesego ga go diragale ka kgwedi le kgwedi mme go ka diragala gangwe le gape .
Thulaganyo ya togetso
Tlhalosa ka botlalo ditlamelwanatshireletso tsa Sebele ( Personal Protective Equipment ) tse o di tlhokang go tlhatswa sekgatshi sa gago ka pabalesego .
Letsatsi le bantshakuno ba buisaneng le boradipolotiki . . .
Tona ya Pusoselegae le Diporofense o rulagantse palo ya diKPI tsa kakaretso le tse di patelediwanng .
Go dira dikatlanegiso mo mabakeng mangwe le mangwe a a amang woto , mo mokhanselara wa woto kgotsa go tsena ka mokhanselara wa woto go ya mmasepaleng ;
Tseokarolo mo IDP go dira ditiro tse nne tse dikgolo :
Ke dumela gore fa re batla go netefatsa gore mongwe le mongwe a nne le dijo tsa go ja , mongwe le mongwe mo go rona o tshwanetse go latlhelela sengwenyana go netefatsha gore re oketse dijo tse di leng teng .
Lenaneo la Tiragatso la Porojeke
Go dira gore botlhe ba kgone go fitlhelela mmanuale ka tsela e Molao o tlhalosang ka yone kwa diofising tsa khamphani le mo webosaeteng ya bone ;
Bomong le bolaodi ke dintlha tse di tlhotlheletsang botswelelopele ba kgwebo ya bolemirui .
Sekao ke , jaaka go ne go kwadilwe mo Farmers Weekly ya 3 Moranang 2015 Lefapha la Papadisanyo le Bodirelo le rulagantse lenaneo la go naya balemirui ba ba simololang ditšhelete le kgono ya go tsenelela mo dimakheteng tsa kwa moseja .
Diwoto tsotlhe
Taolo ya sekhemikale ya tlwaelo e go letla go leta go bona gore a tlhaselo e a tswelela , pele o beeletsa madi mo taolong ya ditshenekegi .
Mekgatlho ya kgwebo le e mengwe e e seng karolo ya puso .
Ditokololo tsa setlhophatlhatlhobo se se atlhotseng bafitlhelelamakgaolakgang mo go Seetibosigo monongwaga e ne e le Borre Karabo Peele , go tswa Maize Trust , Andre Smit , go tswa Land Bank , Dirk van Rensburg , ( tokololo e e rotseng tiro ya Komitikhuduthamaga ya Grain SA ) , Jabulani Zitha le Mme Jenny Mathews ( ditokololo tsa Komitikhuduthamaga ya Grain SA le setlhophatiro mo Tlhabololong ya Balemirui ) , le ditokololo tse tharo tsa badiri go tswa lenaneong ( Jane McPherson , Willie Kotze le Danie van den Berg ) .
Mo meleng e e katogileng disentimetara tse 76 mo tshimong , dimetara tse 13 000 di tla re naya heketara ya mmidi .
A mme go itatola thulaganyo e ya kgatelelo le go tlosa seriti sa botho , go ka twe ke go kopa maitshwarelo ?
Ka ntlha ya ditiro le dithata tse di farologaneng tsa mmasepala , ditlhopha di le dintsi tsa kgatlhego di ka bolela fa din a le kgatlhego mo mererong ya mmasepala .
O simolotse sekolo mo Sekolong sa Kereke ya Roman Catholic mo Daantjie Trust ka 1949 .
BOTSAYAKAROLO JWA BAAGI
Kwa dikolong , ga re a tshwanela go nna le dirutwa tsa seIselamo , seJuta , seKereste le ditumelo tse dingwe mme re kgapela ditumelo tsa seAforika tsa maloba kwa thoko .
Setshwantsho sa 1 - 2 : Bolaodi ba mefero bo bo bokoa bo fokotsa bokana ba thobo .
Somarela eneji ka go se bogele TV gangwe mo bekeng mme o reeditse setshameka mmino sa gagom kgotsa seyalemowa .
4 . Supa diwoto tse di nang le ditšhono tse di botlhokwa thata le dikgono , le tse di nang le matshosetsi a mantsi go feta le makoa .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Go neelana ka ditiro tsa motheo tseo di letlang batho go tlhola bokgoni gore ba kgone go dirisa ditšhono tse di mo teng ga naga , tseo di tla ba letlang go tsaya karolo mo ditikologong tsa bona tsa baagi ka phetisetso ya dinonofo .
Ona a akaretsa tse di lateng :
Batho ba tsibogela kgotlhang ka go susumetswa ke maikutlo kgotsa ditumelo tsa bona ka sebele .
Le basupatsela ba ba re bontshang mokgwa o re ka o dirisang go tlhabolola balemirui mo lefatsheng le " ga rialo , Jannie de Villiers ( Moeteledipele : Grain SA ) fa a bua le balemirui ba ba simololang ba ba neng ba le teng ka letsatsi la moletlo .
Lenaneo 2 : Bokana ba metsi a a tlholang a le teng mo mebung e mengwe .
Lebaka la ntlha ke gore re dirisa bolemirui mmogo le bakgaoganyi mme jalo re kgona go tlhola re ntse re dirisa kitso ya rona ya bolemirui go ba ruta le go ba laola tiro e ntse e tswelela ka go tsaya kgato e le nngwe ka nako .
1.8 Moadimiwa o kwadisa dibonto tse di latelang go Moadimi , fa go tlhokega :
Go netefatsa gore dikomiti tsa ona tsa diwoto di tlhophiwa ka mokgwa wa temokerasi , khansele e ne ya dirisa R50 000 mo kopanong ya makokomantsi mo bokhutlong jwa beke kwa melao ya go tlhagisa maina a bontlhopheng le go tlhopha maloko a dikomiti tsa diwoto e ne ya sekasekiwa .
Nthuse tsweetswee - ke batla go dira temothuo !
supa tshusumetso le ditlamorago tsa ditiragalo tse dikgolo mo matshelong a batho le gore di kaya eng mo isagong
( b ) batla tshedimosetso go tswa mo mothong mongwe le mongwe yo o tsenelang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go e dirisa mo boemong jwa tshedimosetso e a nang le yona kgotsa go utlwisisa sentle tshedimosetso e a nang le yona ; le
E thata go laolwa , e thata mme e gaisana ka bogale go tsaya metsi le kotlo mo mmung .
Molemirui mongwe le mongwe o tlaa itse gore o tshwanetse go baakanya fa kae le jang .
Ditiragalo di tshwanetse go lekalekantshwa e bile di rulagangwe ka popo e e tlaa tokafatsang tiro ya molemirui go di dirisa , kwa ntle ga fa di kwalwa ka seatla kgotsa fa go dirisiwa lenaneo mo khomphiuteng .
Dikhudugo di bonelwapele go oketsa ka 0.1 phesente go 0.2 phesente ka ngwaga go seelo sa kgolo ya palo ya batho mo nakong e e lebisang go 2030 .
Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso
Go tokafatsa seriti sa Bodiredipuso
Kgololesego e ya setso e ne e ka tliswa ke kgaratlho ya setso ka kitso kgotsa tsosoloso .
Mabokoso ano a tla tsewa beke le beke .
Maemo a a kwa godimo a salafate mo metsing a ka nna thuso go dimela tsa korong ka dinako tse di rileng tsa tlhabololo ya tsona mme naiterojene go tsamaelana le monontsha wa naiterojene e ka lokelwa .
A di-SMME di tla engwa nokeng ?
Thobalano fag are ga batho e leng losika le thobalano le setopo , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 12 le wa 14 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , ka go latelana ga yona .
Dipoelo tse di solofetsweng
Mefuta ya kgogolego
Molawana wa re PMS ya mmasepala o tshwanetse pele ga dilo tsotlhe o tsamaelane le Molawana .
E tshwanetse gape go tsaya tsia didiriswa tse di leng teng mo mmasepaleng .
Ka go tswelela-mo tswelelong ya porojeke
Santlha , jala mothale wa tulafatso e e bulegileng o o atlanegiseditsweng kgaolo ya gago .
Fa ba ithuta go atlega mo tlhabololong ya baagi , ba tlaa dirisa dilo tse ba di ithutileng mo mefameng e e mengwe ya botshelo jwa bona .
( a ) ka fa tlase ga dingwaga di le 16 ; kgotsa
Le gale , ditiro tsa go uma di ka laolwa .
KAROLO YA 2 : KITSO YA BOSINYI YA BANA BA BA KA FA TLASE GA DINGWAGA DI LE 14
Kgolaganyo ya CBP le IDP Kgato III :
Mokhanselara wa woto ( tlatsa leina la mokhanselara wa woto )
Ba ikarabela mo baaging bao ba ba tlhophileng .
42 . ( 1 ) Fa kgetse e fapositswe mo tshekong go ya ka molawana wa 41 , ngwana , fa go kgonagala le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba tshwanetse go tlhagelela fa pele ga magiseterata , ka fa kantorong ya gagwe , gore mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong , o o dirilweng ke motšhutšhisi , o tle o dirwe taelo ya kgotlatshekelo .
Mphahlele o bua jaana ka ga diyunibesithi tse pele e neng e le tsa Basweu : " Dikhemphase tse di tshwanetse fela tsa kwala gape melawana , tsa leba sešwa ditsamaiso le mekgwa ya go dira dilo , ba ntshe ditsibogo tsa tlwaelo tse di setseng di ikepetse ka dingwaga e bile di potile melelwane ya botlhalefi ka kwa gammogo le bokgoni jwa yona jwa go rarabolola mathata . "
Fa o batla kitso gape ka ntlha ya athikele e o ka ikopantsha le Harry Matebese go 079 705 0415 kgotsa Reggie Mchunu go 082 098 5242 .
Ee , go ka nna mosola go nna le sediriswa sa go ngata disalela ka dibala go dirisiwa e le furu , mme ga go botlhokwa fa o lema tlhaka fela .
Malatsi a Balemirui
Sekao : Batho ba le 54 ba ne ba tsaya karolo mo tsamaisong ya togamaano .
Mo thulaganyong ya go robola ka go somarela , go na le mefutafuta e e ka dirisiwang go jwala .
Megala go ya kwa dinageng di sele
Fa molemirui a ikana go jwala mmidi mo tshimong e mo go yona go setseng go ne go jwetswe mmidi ka setlha se se fetileng , mmu o tshwanetse go lekwa go bona maemo a pH le maemo a fosoforo le potasiamo .
O ntsha thobo e e kwa godimo ;
Dikgaolo tsa tsamaiso
Kwantle ga bana
Gore o siamele mofuta o wa kadimo , o tlhoka go bontsha banka gore o na le lotseno lo lo tlhomameng .
Kgaolo e nngwe le e nngwe ya Afikaborwa e na le mathata a bolaodi ba yona .
Gape , mothuthuntshwane o o phelang mo ditlhakeng , go tsamaelana le ditshenekegi tse di phelang mo go tsona , tsotlhe di oketsa bollo le metsi mme tswelelomorago ya mmidi o o bolokilweng mo disilong kgotsa mo dikgetsing tsa disilo kgotsa fela mo dilong tse dingwe mo polaseng e a diragala .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Ka bobedi , go tsaya maemo a gore " KE TSHWANETSE " mme wa duela tuelo e ntshwa e e kwa godimo gore botlhe be kgotsofale go ka tlisetsa mathata a ditšhelete go kgwebo ya gago .
Mo gare ga badiri ba dipolase ba Maintia , basadi ba duelwa 40-60 % ya tuelo ya banna .
Le fa dikgaratlho tsa tiriso-dikgoka di ka tlisa diphetogo tse di batlegang , gantsi di na le ditlamorago tse di neng di sa ikaelelwa .
Go nna o beilwe mo leseding ka ga se se diregang ka dišere tsa gago
Go bolelelwa ke ditsala kgotsa ke maloko a lelapa
Go tsenya mo tirisong
Direkoto dipe tse di amanang le mmueledi wa semolao le yo a buelelwang ke ene di sirelediwa ka fa tlase ga karolo 40 ya PAIA .
Seno se akaretsa tlhagiso ya IDP mmogo le matseno a togamaano ya woto .
Tharaano e ka nna teng mo moemedi a tswang mo setllhopheng sa kgatlhego e bile setlhopha seo se ka se kgone , ntle le ditherisano , go tlosa motho yo o tlhophilweng mo komiting .
Jaaka go ntse ka ditiragalo tse dingwe mo polaseng , nako e tiragalo e diregang ka yona ke gotlhe !
KGAOLO 2 : BATLHOKOMEDI
Tsamaisomatlole le tsholodirekoto ke karolo e e botlhokwa thata ya tsamaiso ya polase , mme se se tshwanelwa go dirwa gangwe le gape le gona ka kelotlhoko e kgolo .
Araba dipotso tse di latelang
c ) Tshekatsheko ya bothata
Tiisetso ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) ya gompieno e tswa mo tlhamong e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1983 .
14.6.6 Leloko la setšhaba le le letleletsweng go nna teng mo kopanong ya Kgotlakgolo le tla ntshiwa mo kopanong ya Kgotlakgolo fa le sa itshware sentle ka nako ya fa kopano e tsweletse .
Sena gape se diragala fa go na le dikgofa le diboko tse di sa bolaiweng mme ke yona kgang e , e e dirang gore go nne thata go rua diruiwa tse di nang boitekanelo kwa magaeng mo lefatsheng la meago .
" Ka dinako tse dipolotiki di neng di le kwa godimo , kgatlhego le maatla mo matlhakoreng a a rileng di diragatswa ka tsenelelo , maitsholo a setšhaba a latlhegelwa ke go ritibala .
Ga go patelediwe ope .
Mothapiwa o tlamela ka kgono ya tota ya gagwe le / kgotsa bokgoni le / kgotsa kitso mo kgwebong , tse di duelelwang .
Ka ntlha ya phetogo e , palo ya batho ba ba lebeletseng thelebišene e ne ya tlhatlhoga go tswa go dimilione di le pedi go ya go tlhaelo fela go ya go dimilione di le nne .
Fa go lemogwa gore go na le malwetse a a ka nnang teng , go ka nna botoka go jwala mefuta ya dimela tse di kgonang go fenya malwetse ao .
Fa o setse o tsere tsia ya go rulaganya tekanyetso go mosola gore mongwe a e dirise ka tshwanelo e le sediriso sa bolaodi .
Go sa fitlheleleng ditsha tse dingwe
Sekao , go na le 100 g ( 0 , 1 kg ) mo go 10 m .
Mokarolong ya ntlha ya Kgato ya 4 ya CBP , batsayakarolo ba newa dikaedi ka ga ditshitshinyo mabapi le go neelana ka IDP le dipampiri tsa porojeke tse di tlhokang tshegetso e e tswang kwa ntle .
E tsosa dipotso tsa gore a mokgwa wa ditsela tse di duelelwang o maleba kgotsa gongwe o fosagetse .
Kemedi ya mafelo a a farologaneng e tlisa dikgwetlho mo mafelong a kwa magaeng a diwoto tse di phatlhalatseng .
Mphahlele o simolola athikele e ka go botsa gore go tlile jang gore thuto ya rona e nne seo e leng sona gompieno ?
4.3 Botlhokwa jwa go tsaya molao wa puso tsia 45
Grain SA e rata go bona balemirui ba ba dirang thata , ba ba kgonang go amogela neo .
Tlhepule Isaac Shashape le Tshotetsi Jerremiah Mogapi , ba ba leng balemirui kwa kgaolong ya Delareyville , le moetelediple wa bona , Gert van Rensburg .
Kapabophirima e etela pele ka bokana ba korong e e jwetsweng mo kgaolong ka ngwaga wa nako ya go uma wa 2014 mo Afrikaborwa ka 65% ya kgaolo yotlhe e e jwetsweng ya diheketara tse 476 570 .
Gompieno , Aforikaborwa e itumelela naga e e gololosegileng , e e fitlheletsweng ka seabe sa dinaga di le mmalwa tsa Aforika .
Ka go hirisetsa balemi ba bangwe lefatshe la temodijalo kgotsa mafulo ka konteraka ; le
Dikgato tsa botlhokwa tsa kgato ya porojeke di tlaa akaretsa di le nne tse dikgolo :
( a ) mo lobakeng la ngwaga morago ga tshimilogo ya Molao ono , a neele Palamente diripoto tse di tswang mo Lefapheng kgotsa mo mokgatlhong mongwe le mongwe , o o umakilweng mo go molawana wa 94 ( 2 ) , fa Molao ono o tsengwa tirisong ; mme
Mo o ka bonang gone tshedimosetso e o e tlhokang
Maikaelelo a yona ke go tokafatsa tekomerasi ya seabe le taolo mo dimmasepaleng tsa Aforikaborwa .
Thalotlhakore
Mo puong ya gagwe ka namana mabapi le Aforikaborwa wa morago ga Tlhaolele , o kaile ka nako eo a re : " Nna ka nosi ga ke kgone go akanya ka ga isagwe ya bagaetsho mo Aforikaborwa jaaka sengwe se Mosweu a ka se nneng teng mo go sona .
Kalaka e simolola go dira morago ga nako e seng jaaaka monontsha o o dirang ka bonako mme e tshwanetswe go gasetswa pele ga go simolola go suga mmu - e lokelwe mo mmung ka go o menola .
22 . ( 1 ) Lepodisi le tshwanetse la gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao go ya ka molawana wa 18 , fa ngwana a tlhatlhetswe kwa mapodising mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao , le tshwanetse gore ka bonako jo bo ka kgonagalang le gona pele ga gore ngwana a tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , le golole ngwana , kwa ntle ga fa-
Seabe sa Puso mo temothuong ke eng mme e se diragatsa jang ?
Setšhaba sa fa gae - Setšhaba sengwe le sengwe sa batho se se tshelang kgotsa se se nang le ditshwanelo kgotsa dikgatlhego mo lefelong le le totobetseng mo Rephaboliking ya Aforikaborwa ka thulaganyo ya boeteledipele le -
O ka fitlhele e le gore o iphitlhetse fela o le mo lefelong le le fosagatseng ka nako e e fosagetseng .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go petra@procare.co.za kgotsa o ka mo leletsa mogala kwa PROCARE ka 0861 7762273 kgotsa 021 873 0532 .
Jaanong ?
Tirisometshine ke karolotshwaragano ya temothuo ya kgwelo - kwa ntle ga yona re lekanyeditswe mo selekanyong sa tiro e motho a le mongwe a ka e dirang mo letsatsing le le lengwe .
12.9.6 Go tlotla le Dikomiti tsa Boruni tsa diboto tse di farologaneng .
Dikadimo tsa ntshokuno .
O tshwanetse wa buisa tetla ka kelotlhoko gore o tlhaloganye melawana le dipeelo .
A re latlhegetswe ke maitlhomo ?
Boyotlhe ba kanola e e umilweng ka 2013 e ne e le ditono tse 113 000 mo diheketareng tse 68 000 .
Letlhajalô le lona le tlaa nna le tshusumetso mo mo go ateng ga bolwetse bongwe - go jalwa go sa le gale kgotsa morago go ka fokotsa bothata jwa kgolo ya bolwetse joo .
Bommasepala botlhe ba , ba beeleditse nako e e bonalang , metswedi le mafolofolo go lekeletsa le go phepafatsa mekgwa le go tsenya seabe mo Kaeding e .
Ke go re molemirui yoo o na le pabalesegodijo mo lapeng , a ka fepa diruiwa tsa gagwe , mme gape a ka rekisetsa baagisani ba gagwe kgotsa mabenkele mo tikologong .
Kereiti 12 / Std 10 ( Form V , NTC III )
Lenaneo 2 : Metswako e e leng mo mmarakeng
Go ya ka Athikele 25.3 mabapi le baemedi go tswa bantshakunong ba dithoro ba bantsho ba bogwebi go ya Khonkereseng , go tlaa abiwa kemedi ya batho ba le masometharopedi ( 32 ) .
E tlamela ka dikaelo tsa go dirisa Aforikanse mme e mosola mo batseleganying le mo baranoding ba Aforikanse : http://www0.sun.ac.za/taalsentrum/?page_id=976
go tlhoma dikgato tse go ya bokgakaleng jo go kgonegang ka jone , bakopa-tshedimosetso ba kgone go bona direkoto tsa yone .
Mokwadi o batla go neela tlhaloso ka ga gagwe jaaka go nna se a leng sona ka ntlha ya hisetori .
ke mang yo o tla ikarabelelang eng ?
Re itse se se buiwang " Dira dilo tsa ntlha sentle " .
Tatlhegelo ya dimela moragonyana
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Tsenelo ya botlhe
Tatlhegelo ya metsi ka go taboga fela .
Se se ka arabiwa ka go sekaseka ditaelo tsa kano ya terasete kgotsa maitlhomo a terasete ka boyona .
Netefatsa gore tanka e phepa mme o tlhole le filetara e e mo tankeng .
Molemirui yo a leng leloko la lenaneo o amogela dithuto le tlhabololo ya kgono ka go dirisa setlhopha sa dithutiso fa a tsena dikopano tsa sona , ditshupetso tsa go jwala dijwalwa gaufi le masimo a bona , matsatsi a balemirui fa ba amogela kitso go tsweng ba bolemirui , kgaisanyo go nna Molemirui wa Ngwaga go ba tlhotlheletsa , thuso ka bongwe go balemiruikgwebo , dithutiso tsa go ba ruta ka dintlha tsotlhe tsa go lema tlhaka , dijwalwa tsa go uma mafura le tsa magobe , mme le lekwalo ka kgwedi le le nayang kitso ka tse di diragalang ka nako le kitso gape e e tlhokiwang .
Didiriswa tsa CBP- go tewa didiriswa tse di leng mo go Kaedi ya 2 ya CBP .
Dikgato tse di masisi
Minolosa le go tlatsa gape thulaganyo ya haeteroliki ka seedi sa haeteroliki .
Maemo a tlelaemete a ne a fetogafetoga go simolola ka nako ya botsididi , go le tsididinyana bosigo mme go le botoka motshegare fela morago ga go simololwa go jwala mme ga latelwa ke nako ya go fisa tota go le tsididinyana gape ka bosigo matsatsi a a ka nnang mane go ya a matlhano .
( b ) akaretse ntlha ya go diragatsa gape bosiamisi , e maikaelelo a yona e leng go busetsa dikgolagano mo maemong a mantle morago ga se se diragetseng , go akaretsa kgolagano le motswa-setlhabelo ;
Ba tsaya mowa wa banna ba maYuropa , ka ga maemo a basadi , jaaka Walter Rodney a tshwaetse mo bukeng ya gagwe : How Europe Underdeveloped Africa .
4.4.2.6 go se fetole dilo gangwe le gape , le go ralaganyetsa sepe se se ka diregang mo isagweng ;
KGAOLO 4
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanela gape di netefatse go rerisana ka tlhomamo go a tlhokomelwa gareng ga bona le bakhanselara ba woto gore ba neele ditshwaelo ka ga tsamaiso ya tiragatso , tekanyetsokabo le thulaganyo ya lenaneo le le lotaneng la tlhabololo .
Go baya ditšhate ka ga diporojeke mo mabotaneng gore batho ba kgone go di bona pele ga kopano .
Dikgato tsa kgabaganyo ( tsa manno , loago , ikonomi , tikologo le setheo ) - Karolo ya B
O na gape le dinku tse 30 mme a re ga a ka ke a di oketsa gonne polase ya gagwe e gaufi thata le motsesetoropo wa Matwabeng mo Senekal .
Dintlha tse ke mabaka jaaka dibodi mo mmung , tsenelelo , boteng ba mmu-godimo , botlhaga ba baeologi , le phopholego ya mmu le mekgwa ya go lema , go naya dikao .
Seno se duelelwa madi a a kwa godimo thata .
O tshwanetse go itse gore a mefero eo ke ya matlharephaphathi kgotsa matlharesesane .
KA NONOFO - poelo e e ikaeletsweng e utlwiwa ke baagi / setšhaba
Khoso ya borakonteraka
Dipitso di neela Dikomiti tsa Diwoto lefelo le le botlhokwa la go buisana le baagi .
Bonthsa kutlwisiso ya lenaanetema la dikopano .
Tshupafelo ya bonno
Ntshodikuno ya mmidi ya badiri ba polase
Mokgwa wa bofatlhosi : Dipuisano tse batho botlhe
" Kitso ke maatla " .
O tshwanetse wa bo o lemogile gore terekere e nngwe le e nngwe e na le kelo ya kW ( gale e kwalwa mo terekereng ) - se ke selekanyo sa maatla a terekere .
Mme re kgonne go tswelela le maBorithane ka go dirisa puo ya bona le dingwe tsa dikakanyo tsa yona go lokolola ditlhaloganyo tsa rona . "
Kapabotlhaba
Ka jalo , Dikomiti tsa Diwoto di tshameka karolo e e botlhokwa mo go tokafatseng le go rotloetsa go tsaya karolo ga baagi go neteftsa gore dikgatlhegelo tsa baagi le ditklhokego tsa bona di a akarediwa mo togamaanong ya mmasepala
( d ) ripoto e e mabapi le go tlhatlhelwa ga ngwana kwa lefelong la mapodisi , e e tswang mo lepodising le le batlisisang kgetse go ya ka molawana wa 22 ( 2 ) , fa e tlhokagala ; le
Phokotso ya dintsho tsa baimana , masea a a sa tswang go belegwa le bana , e tla nna ntlhakgolo ya Puso ya Porofense ya KwaZulu-Natal mo dingwageng tse tlhano tse di latelang .
Athikele eo e simolola ka dipolelo di le pedi tse dikhutshwane :
Botlhale ke go tlhalefa go tlhakane le maitemogelo le bokgoni jwa go itse pharologanyo magareng ga tsona ka bobedi . "
Gale mefero e butswa e sa le mennye thata ka jalo e ungwa le go ata ka bonako .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Ka mo gare ga tirego ya tsamaiso montshadikuno o tshwanetse go dirisa ditiro tsa tsamaiso di le mmalwa e leng go tsaya tshwetso , tlhaeletsano , tlhotloetso , kgobokanyo , go tlhomamisa boitiriso , kabelanotiro le go etelela pele .
Mo lenaneong la rona re bona le balemirui ba ba leng mo go lona le bona ba le mo loetong .
A e ne e le tlhologelelo ?
Botokololo bo tlaa bonwa ka tsela e e tlhalositsweng mo Melawaneng .
Puso ya Aforikaborwa ka jalo e ka akanya ka go sekaseka sešwa ditaelo tsa ditefo go netefatsa kemonokeng e e botoka mo montshakunong le kgonotheko mo badirising .
4 . Re dumelela . . . . . [ leina la motho le nomoro ya ID ] . . . . . , [ tlhaloso ya go pele - sk . : modulasetulo wa Komitikhuduthamaga ya setšhaba ] . . . . . , go re emela .
Dikhemikale tse di kwadiseditsweng go laola sebokophetlhi sa mmidi di aroganngwa ka dibolayasenyi tsa kamano kgotsa tsa monyelo .
Tsamaisa senosetsa sa pinagare go bona fa go na le fa se dutlang teng , fa go na le mo go thibetsweng teng le fa go na le digasetsa tse di senyegileng .
Banka kgotsa kgwebo ya temothuo e tshwanetse go bona tshedimosetso e e latelang mo monning wa Aforikaborwa :
Se ke madi a a boitshegang e le ruri .
Dimela tse di swabileng ka dikutu tse di bolang le dikankere tsa botlase jwa kutu
latelwa ke khopi ya ditumalano tse di neetsweng ke mokopi ;
e nne e e ka diregang e bile e na le bonnete
Tshedimosetso e e lekaneng ka rekoto go dira gore go nne motlhofo go e tlhaola .
Tshobokanyo ya maloko
3.1.1 Go lekanyetswa bomang ?
O ne a tlhotlheletsa balemirui go amogela diphetologo tse di diragalegang mo bolemiruing ka letsatsi le letsatsi mme gape ga se utlwele kgakololo fela , mme gape go dirisa kitso e ba e filweng .
Bokgoni jwa go ithuta le jwa go rulaganya ;
Diwoto tse di amegang
Tlhopo ya mofuta o o jwalwang ke kgang e e leng botlhokwa thata .
Ka bokhutshwane , go na le mefuta e mebedi ya dithulaganyo tsa tshilodijo mo diphologolong tsa legae , tsa mogodumongwe , sekao kolobe , pitse ( le motho ) le diotli , sekao ; dikgomo , dinku , dipodi ( le difudi tsa bojang tse dingwe ) .
Re ne ra tlhopa bantshakuno ba ba neng ba le mo lenaneong la Lefapha gammogo le ba ba mo lenaneong la rona , mme ra swetsa go dira tekeletso ka bantshakuno bao .
Mo matsatsing a segompieno go na le dikhemikale tse di ka phepafatsang diphaepe ka bonako morago ga motsetsonyana fela .
Grain SA e tlhaloganya gore ditekanyetso tsa dijalo ke ntlha e e manganga thata .
Kgatelelo mo thaereng e tshwanetswe go tlholwa fa thaere e sa le tsididi e ise e dirisiwe e seng fa e setse e dirisitswe mme tota le fa e setse e dirisitswe go tsamaya kilometara e le nngwe fela go ka naya palo ya kgatelelo e e seng ya nnete .
Go sa ntse go le botlhokwa go itse gore ke dikhemikale dife tse o yang go di dirisa gore o tle o kgone go golaganya gore " spray rig " se nne teng leng mo setlheng .
Rakonteraka yo o siameng o tlhaloganya mokgwatiriso o o gaisang mo kgaolong e e rileng mme gape ke maikarabelo a rakonteraka go sedimosetsa montshadikuno fa go setse go le thari thata , kgotsa fa maemo a sa siamela go dira ditiro tse di farologaneng .
Dintlha tse di supang mathata ke go tsaya bomong le go dirisa kitso e e tshotsweng .
Ke kopa gore go buiwe ka ga se go le gonnye .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Ke molemirui wa selegae wa kwa Mthata mo kgaolong ya bolaodi ya Baziya mo kgaolong ya masepala ya OR Tambo .
Kgomo e le nngwe e tlhoka go ja dikilogerama di le 10 tsa furu e e omeletseng ka letsatsi ( halofo ya bala ya furu ) .
A ke lefatshe la gago ka sebele ?
Le mororo sekgatshi se phepafaditswe , ka gale apara diaparo tsa tshireletso tsa gago .
Totatota , metheo e gongwe e ka se fitlhelelwe ka botlalo , mme go ka nna molemo go e sala morago .
Ntlha ya gore semela se mele se ntshe dipidi mme se neye kumo ga go re kumo e e leng kwa godimo e bonwe .
Ka go dira jalo go simololwa go bonwa malwetse jaaka Sclerotinia le Blackleg .
Ga re kgone go kgaogana , re rata kana re sa rate . "
Mekgatlho ya dikuno
Ka go itse popego ya kotlo mo mebung ya gago , mme gape le boteng ba mmu le kgono ya go kgona go bona mefutafuta ya kumo mo maemong a tlelaemete e e leng teng mo polaseng ya gago , go tlaa go kgonisa o le molemirui go atlhola sentle lenaneo la go dirisa monontsha ka bokana bo bo tlhokiwang .
DIAPHILI LE TLHATLHOBO YA PONO-MOLATO LE DIKATLHOLO DINGWE KA NTLHA YA SENGWE SE SE DIRAGETSENG KA NAKO YA TSHEKO
Mahube ke mong wa dišere tsa RBP - ke tsa gagwe
Akanya taolomofero ka " spray rig "
Go bua le batho ba o sa ba itseng kgotsa go dumela go pegiwa ke bona mo dijanageng .
Go raya gore di ka tswelela go naya kumo e e siameng fa maemo a Ph a le kwa tlasenyana .
Dintlhathuto tsa khoso
Tshupo ka bokhutshwane ya ditiro tsa botlhokwa tse di amanang le porojeke .
Baya tiragatso e e ka ga melawana le tlhomamo ya yona gammogo le tirisano e e ka ga tshegetso leitlho
O gopola gore setlhopha sa gago se dirile eng , se se dirileng sentle ?
Yona e akaretsa melao e e amanang le go dira ditshwetso ga tsamaiso , phitlheleo ya tshedimosetso , bophiri le go nna le seabe ga setšhaba .
Porojeke e e tshitsinngwang e tshwanetse e amogelwe ke komiti ya kgaolo / porofense
Ntlha e e tlhalosa botlhokwa ba bolaodi bo bo leng bogale jaana bo tlhokiwa mo bokgwebong ba lefatshe ka bophara .
Go tlhoma dintlhaphitlhelelo mo kgwebong ya temothuo fa gongwe go tla le mathata .
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
5 . Tshedimosetso : Baagi ba tshwanetse go neelwa tshedimosetso ka botlalo e e nepagetseng ka ga ditirelo tsa puso tse ba tshwanetseng go di amogela
Ke dinako dife tse di isegang tsa go dira CBP e le karolo ya tiragatso ya togamaano ya mmasepala ? ( bona karolo 2.9 mo Kaeding ya 1 ya Batsaya-Ditshwetso ) ?
Tshwanelano ya lefatshe le mafaratlhatlha a a gona ;
Taolo ya tsamaiso ya matshosetsi : go tsibogela diphetogo mo matshosetsing mo tsamaong ya porojeke .
Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka oketsa lobaka lono gangwe fela , le gone ka fa tlase ga mabaka a a rileng fela , a gareng ga tse dingwe a akaretsang , fa kopo e le ya palo e kgolo ya direkoto , e batla gore mafapha-potlana a setlamo sa puso a gakololane kgotsa a gakololane le setlamo se sengwe gape sa puso , kgotsa fa mokopa-tshedimosetso a dulamane le seo ka lekwalo .
botsolotsa kgotsa o neelane kgakololo .
( d ) Morago ga go fela ga dinako tse beilweng , tse di umakiwang mo temaneng ya ( c ) , dikopo tsotlhe tsa tetlelelo ya semmuso , tshwanetse go dirwe ka tsona ka mokgwa le mo dinakong tsa khutliso , tse di beilweng mo togamaanong ya melao le melao ya tsamaiso , tse di dirisetswang tetlelelo ya semmuso .
Go godisa setheo fela ntle le go tsepa boleng go ka nna tlhwatlhwagodimo le go nyemisa baša mooko , mme ka go rialo ga tlisa go kgobiwa ga tsamaiso go gongwe .
Legora la Palamente le tshwailwe ka terata mo Plein Street , le ka Company mo letlhakoreng la bophirima .
Bokolonile bo tlhaloganngwa jaaka tiragatso ya go gapeletsa mekgwa ya setso , sepolotiki , loago le ya ikonomi ya mopatiki mo go yo o patikwang .
Dikwalo fa di lebiwa jaaka botsweretshi , di go thusa gore o nne le maatla , a go tlhama le go tsweletsa se se setseng se le teng .
William o belegetswe kwa sedikeng sa Winburg , kwa a tseneng teng sekolo sa dipolase .
Go tlaleletsa , dikemedi tse dingwe tsa diwoto , jaaka ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto , baagi le baneela-ditirelo ba ba totileng diwoto le bona ba tsaya karolo ya botlhokwa mo ditiragatsong tsa IDP .
Tembalekhaya o tshotswe kwa Kapa Botlhaba mme o goletse gaufi le Cala .
Go botlhokwa go ithuta go kgona go lemoga tsholofelo le kgatelelo e batho ba e bipololang fa ba dirisa madi mme le pharologanyo gare ga go batla le go tlhoka .
Go ithuta thuto : Rekoto e e tlhomameng ya ditiragalo mo tsamaong ya tiko ya porojeke e tlaa neela motheo wa tswelelo ya ditebosešwa , gammogo le dithuto tsa go tsaya porojeke mo isagong .
Mmotlolo wa tsereganyo
Tlhaola mofero gore o kgone go itse mmaba le go kgona go tsaya matsapa go o laola .
Porofense e tla itlhaganedisa gape le go tsenngwa tirisong ga letsholo la Phila Mntwana kwa maemong a setšhaba go oketsa phitlhelelego go bana ba ba ka fa tlase ga dingwaga tse tlhano le go tlhatlosa tlhatlhobo le kalafi ya TB mo baneng ba dingwaga tse .
Tsamaya mo tshimong ya korong ka kgwedi ya Phukwi mme o bone palo ya dimela mme gape le mefero ya matlhare a a leng bophara kgotsa majwang a a simolotseng go tlhoga ka mafelelo a letlhafula kgotsa ka dipula tsa tshimologo ya mariga .
MP&PMR , 2001 Karolo 12 ( 2 )
Tekanyetsokabo ya ditirelo
Ke sa tlhoka dithutiso saa Bolaodi ba Madi le Tirisano mmogo le badiri .
Tsosoloso e Mphahlele a buang ka ga yona ke ya go boela kwa moweng o o matlhagatlhaga wa Afrikan , o o bontshang lerato , boitumelo le boipelo ; mo maikutlong a a re dirang batho a re neela botho .
Mazisi Kunene mo bukeng ya gagwe The Ancestors , o re bolelela gore lereo " mororisi " le a tsietsa gonne e kete le kaya gore " baboki ba maemo a a kwa godimo " ba ne ba boka ba ba nang le dithata .
go dira gore puso e tsibogele thata ditlhokego le dikeletso tsa batho
Mo tiisetsong e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan , Mphahlele o tshitsinya gore bomorafe jo , jo bo bolayang tsweletso ya setšhaba sa Afrikan bo ka golegwa , fa MaAfrikan a ka simolola go itemoga-sešwa ka go ithuta Aforika ka makala a yona otlhe , segolo ba ithute hisetori ya yona ya setso .
Go thata go dirisa badiredi ka tshwanelo fa kwa gae botlhe ba ikhuditse .
Bolemirui ba mofuta mongwe le mongwe bo thata .
9.2.1 Diatshe le setso ;
O etsetlhoko gore maAforikaborwa fa ba bua ka ga maAfrikan ba ba ka kwa ntle ga melelwane ya naga e , ba ba bitsa " batho ba ba tswang kwa Aforika " jaaka e kete bona maAforikaborwa , ga se " batho ba Aforika " .
Kafa tlase ga R249
Setlamo sa me se tlhagisa seno go tswa mo sedirisiweng sa setshidi sa fa gae .
2.2.3.2 batsholadišere ba isagwe e tla re pele e nna batsholadišere ba dumele go tlamiwa ke ditlamelo tsa tumelano e ;
Re itumeletse le tswelelopele ya molemirui mongwe le mongwe yo a kgonneng go tswelelapele le fa go le komelelo , mme gape le go kgona go oketsa kumo ya gagwe ka go dirisa bolemirui ka tshwanelo .
Ntshokuno ya Mmidi ka Nosetso
Baagi ba tiisiwa ke mefuta ya tlhabololo , bogolosegolo fa ba tsayakarolo mo diporojekeng tse di ba amang .
Go tlhagola ka go dirisa megoma
Molemi o tlhoka go nna mo masimong a gagwe , a lekola dijalo letsatsi le letsatsi - go na le dikhemikale tse dintsi tse di ka dirisiwang go laola ditshenekegi mme tsona di tshwanetse go dirisiwa ka nako e e nepagetseng .
Netefatsa gape gore e se ka ya repa go feta ka gore e ka fologa mo menong a seporokete mme ya se dire ga gotlhe .
Mphahlele o ne a galefisitswe ke tshupo tse gore barutabana ba isago ba Bantsho ba ne ba ntshiwa mo boitshupong jwa bona jwa setso .
Mmidi , semela se se makatsang , ke kotlo e e leng botlhokwa thata go diruiwa e e ka dirisiwang ka mekgwa e e farologaneng go fepha diruiwa le dikgogo .
Molemipotlana wa ngwaga
Fa masimo a le metsi thata fa o tlhagola go tlosa mefero , gakologelwa gore e ka jalega sešwa mo mmung o o bongola le go tswelela go gola .
Bolemirui ke indaseteri e e tlholang e tswelela pele ka diphetogo tse di bonalwang ka ngwaga le ngwaga .
togamaano e tshwanetse go dirwa e lebisitswe mo go neelaneng ka dithata le ditšhono
Jaaka o ka bona telaemente e bollo kgotsa e tsididinyana e tlhotlheletsa tlhopho ya mefuta e e ka dirisiwang .
Ditshenyegelo tsa tlhamalalo
O tla gape ka ntlha ya gore : " Bakwadi ba ba siameng ka gale ba gwetlha maitsholo a bogologolo le ditiori tsa sepolitiki le boswa jwa ditso tsa tsona " .
Go gateletswe gore go tswelela go tshela mo temothuong go botlhokwa mo kgwebong tsa temothuo go tshegetsa dipoelo tse di itshegeleditseng mo pakeng e telele .
Poelo e lekana le gore lotseno lo feta palogotlhe ya ditshenyegelo .
Maatla a a rebotsweng - khansele ya selegae e na le maikarabelo a go tsaya ditshwetso le go thusa diporojeke ka matlole .
Dira letshwao fa gare ga tšhate kgotsa pampiri ya mmala o mosetlha o o tseneletseng e e leng fa leboteng , e e emelang baagi .
Ke yona ntlha e e go fiwang ke Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Jwala ka sediriswa ka go retolola le go haraka / gatelela go khupetsa peo kgotsa ka go dirisa sediriswa se se jwalang ( peo e lokelwa mo mmung le monontsha ) .
Fa e le gore setlamo sa inšorense se ikwadisitse le FSB , ka ga jalo o ka nna wa tsaya pholisi le sona .
Tlhalosa mme o dirise bothekeniki ba tlhaeletsano mo tirisong ya Dikomiti tsa Diwoto .
Kwa bogareng , thebe e bontsha tshireletso ya Maaforikaborwa , kwa tlase ga thebe ke molamu , eo e beilweng go netefatsa tshireletso ya kagiso go na le go bontsha ntwa .
Mebu e farologana go tswa go motlhaba go ya go serokwa go ya mmopeng mme mmu mongwe le mongwe o ka boloka selekano se se farologaneng sa metsi .
Le fa dikarolo le ditiro tsa baeteledipele ba setso di sa tlhalose sentle , ba tshwanetse go tsaya karolo mo go Togamaano e e Ikaegileng ka Setšhaba mo mafelong a metse-selegae .
Re neela dikhoso go tloga ka Tlhakole go ya Ngwanaitseele ngwaga le ngwaga , ka dinako tse dingwe balemi ba theogetse thata mo masimong mo ba sa kgoneng go tsenela dikhoso .
Kwala dithulaganyo ka go tsenelela mme o saenise botlhe ba ba tshwanetseng go dumela tiriso ya thulaganyo e .
Lefoko ga le kitla le itharabologelwa mo go utswediweng go go setlhogo ga boChristopher Columbus yo e rileng mo go tlhokeng boModimo a gweba ka makgoba " a lweleng le beng ba lefatshe ba kwa Caribia le ba mafatshe a mangwe . "
Le fa e le gore ditiro di le dintsi ga di tlholwe ka tlhamalalo mo teng ga difeme tsa dintshetsontle , ditheo tseo go gwebisanwang ka tsona mo lefatsheng ka gale di nna le bokgoni ba go rotloetsa dipoelo tsa fa gae .
Tiro ya tsamaiso ya bobedi e re tlaa e tlhalosang ke thulaganyo .
Thotloetso ya go bula meepo e mennye
( a ) ye go ipega nako le nako kwa mothong yo o rileng kgotsa kwa lefelong le le rileng ;
bona ditharabololo tsa dipoelo le maemo a a ka nnang kotsi .
Teko e e ne e jwalwa mo kgaolong e kgolonyana e e laolwang ke Rre Mtshali wa lekoko la dithutiso kwa Ntabamhlope .
Ka nako ya tlhatlhobo motlhatlhobi o tlaa tlhola gore tumalano le melao e e rileng e a dirisiwa .
Jaaka modirisi wa pholisi ya inšorense ya paka-khutshwane o na le tshwanelo ya tse di latelang :
Go ema ga bobedi ga rona go tlaa lebelela tiriso ya diritibatsi le mabaka a a dirang gore re ikutlwe go le botoka morago ga go nwa senotagi mme le gale mathata a rona a itshupa a oketsegetswe ka maphakela a a latelang .
O dira temothuo mo porofenseng efe le sedikeng sefe ?
Setlha sa go jwala ke seo se kokota mo lebating : Ipaakanye , iketle . . .
Maemo a bokana jaaka go filwe fa godimo a thusa go tlhomamisa bokana ba kumo ya disoya ya Afrikaborwa .
Thefosanyodijalo , thefosanyo ya dibolayatlhatshana kgotsa dibolayatlhatshana tse di tswakanyediwang mo tankeng ka mekgwatiragatso e e farologaneng , di ka thusa go fokotsa ikago ya mefero e e emelanang le dibolayatlhatshana .
Ke batla go ipona ke na le polase e kgolo ya ka mo nka ruang diruiwa mme gape mo nka jwalang mmidi ka bontsi , gore ke kgone go otla diruiwa tsa me mme kumo e e salang nka e rekisa .
A dithulaganyo di nonofile ?
Go ribega mo marigeng go tlaa thusa mo taolong ya bontsi jwa ditshenekegi tse ka gore di itshuba mo marigeng mo dimeleng tsa baamogedi tse gantsi e leng mofero .
Di laolwa ke Batlhokomedi ba Letlole
Mokopatshedimosetso o tshwanetse go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo jo bo yang go Motlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo se se maleba ka poso , ka fekese kgotsa ka imeile .
Dijwalwa tse dingwe tse di neng di setse di simolola go swaba gore di swe morago ga beke di kgonne go ipaakanya go kgona go naya kumo e e kwa godimo tota .
Go amega ga Ford mo soyabining go ne ga bula dikgoro tse dintsi gore temothuo le madirelo di golaganngwe thata go na le jaaka go kile ga nna pele .
Diphologolo tse di sa tlwaelegang , le dimela kgotsa ditshedi tse dingwe
Go itsewe e le go kgoreletsa borai ba tlhotlhwa ya gago .
Fa ke ne ke ntse ke gola , bagolo ba me ba ne ba ntse ba le balemirui mme fa ke bona ba bona poelo go tsweng mo bolemiruing , go ne go ntlhotlheletsa gore le nna ke nne molemirui .
Thaere e pompetsweng go feta e dira gore bogare ba kgato bo gatelelwe go feta mme go nna borethe ka bonako go feta bophara ba thaere .
O ka re ga ba na sepe le mokgwa o lefatshe le dirisiwang ka teng .
Dimela di sireletsa mmu mme marothodi a pula ga a kgone go ratha mmu ka maatla e bile go fokotsa ga tiragalo e go dira gore mmu o se epololwe mme jalo kgogolego e a fokotswa .
Go tlhopha mofuta wa peo
Fela , tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e a tlhokega .
Korong - tsa go fodisa / kolovere - korong - tsa go fodisa / kolovere ; le
supa batho ba ba leng botlhokwa go ka dira mmogo le batlamedi-ka-ditirelo mo wotong , ba go tshwanetsweng ga buisanwa le bona mabapi le tlhabololo ya Woto
Setshwantsho sa 1 : Lenaneo la go laola disenyi le le tseneletseng le botlhokwa .
Go tshwanetswe ga netefadiwa gore dikomiti tsa diwoto di na le mokgwa o o rulaganeng gape o tsepame mabapi le go tlhomamisa ditlhokego tsa tsona tsa katiso le ditlapele .
Kitsiso ya kopano e tshwanetse go rulagangwa le go tsamaisiwa mo Komiting ya Woto .
Mme mo letsholong la rona la go batla nnete , re tshwanetse ra lemoga gore re ka nna ra bo re le phoso ; go tlogela ba bangwe ga go ree gore ba ka nna ba bo ba le mo nneteng .
Tota go reng bantshakuno ba tlhoka go adima madi ?
Le gale , ke mokgwa wa bolemirui .
Fa tekanyetsokabo e le kwa tlase dingwe tsa ditiro ga di ka ke tsa dirwa .
Nna molemirui mme o phele mo polaseng .
Puo e e dirisiwang mo mojulong o ke puo e ka gale e dirisiwang mo bokaong jwa dipusoselegae jwa Aforikaborwa .
Tlhola kgagamalo ya yona .
Palopalo ya dijalo le bophara jwa mola
Re rekisetsa go batho ba ba leng teng mo tikologong le mo mafelong a go tseiwang diphešhene teng mme ga re rekise ka tlhotlhwa e e siameng .
Dikantoro tsotlhe tsa Palamente di tla neelwa mabokoso a a tsenyang matlakala a kokoantsweng a dipampiri .
O tlhalosa ka moo baboki le bakwadi ba Afrikan-American , Sonia Sanchez , Amiri Baraka , Douglas Turner Ward gareng ga ba bangwe , ba dirisitseng ka teng botsweretshi jwa bona go senola go tlhoka bosiamisi le go buelela phetogo ka bo1960 .
( b ) a le dingwaga di le 10 kgotsa go feta , mme a le ka fa tlase ga dingwaga dile 18 , fa a ne a-
Motho a ka tlhalosa jang gape go tshwarelela ga yona dingwaga di le lesomerobedi mo thulaganyong ya thuto ya morago ga tlhaolele ?
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Ka diporojeke ka tlhaloso di sa tshwane gape di akaretsa sengwe se seša go ba ba amegang , go botlhokwa go nna le leano go netefatsa gore botlhe ba ba amegang ba itsese se solofetsweng mo go bona , ba ka se dira jang , ke eng se ba ka se dirang le gore ba ka se dira leng ?
Ke ntlha nngwe ya togamaano ya bolaodi ba ditšhelete mo kgwebong ya gago .
Motho yo o tlamelang ka sedirisiwa sa setshedi kgotsa kitso ya setso e e tlhakanetsweng o tshwanetse go nna moemedi yo o dumeletsweng wa setšhaba yo nang le tumelelo ya setšhaba , mme se se tshwanetse go tlhotlhamisiwa .
2.6 MEFUTA YA BATLHOKOMEDI
Mo kgannyaneng e , re tlaa bua ka ga dilo dingwe tse rona jaaka balemirui re tlhokang go di lekanya .
Fa maemo a bosa a le tsididi mme mmu o le metsi thata go tlaa nna maemo a a ka tlisetsang botlhokwa ba naeterojen .
12.10.1 Ofisi ya Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo e tla naya Dikomiti tsa Photefolio kemonokeng ya bokwaledi .
Tlhalosa gore karolo eno ya togamaano e kwala se Bafatlhosi ba se dirileng go tlhabolola togamaano le gore ke bomang ba ba neng ba tsaya karolo .
Ka go bua le balemirui kwa Foreisetatabotlhaba ba re palo ya dimela e e siameng tota ke e e ka nnang 250 000 ka heketara ka go fokotsa kgotsa ka go oketsa dimela tse 20 000 ka heketara .
Fa o rulaganyetsa tiro ya kgatsho tsaya tsia kgaolo e e yang go kgatshiwa , ditekanyetso tsa nako , go nna teng le phitlhelelo ya metsi a a tshwanetseng , palo ya diterekere le didiriso tse di gona go tsenyeletsa le tereilara e e nang le tanka ya mothama wa bonnye jwa dilitara di le 5 000 .
Mesola e mengwe ke go duela botoka le ka tlhokomelo ( Tuelo ka Taolo le ka Kgarametso ya Keretiti mo Go banka ka Inthanete ) le go feteletsa tuelo ka bonako .
Maemo a motho yo o neilweng taolo yo o dirang kopo
Morago ga dingwaga tse tlhano ke ipona ke le molemirui wa kgwebo yo o kgonang .
Lefelo kwa tsheka-tsheko e tshwanetsweng go dirwa kwa go lona
1 / 1 Go kokoanya tshedimosetso e e leng teng
Morago ga matsatsi a a ka nnang 20 morago ga go ntsha leledu , ditlhaka di ka simolola go fetola mmala mo bontleng jwa teng mme di tla nna di na le seedi sa mašwi se e leng setatšhe se se tlatsanang tlhaka .
Mmaraka wa dikuno tsa temo wa Safex , o gweba letsatsi le letsatsi go tloga ka 09 : 00 -12 : 00 .
Bantshakuno gape ba ne ba le huba semolangwana ka phitlhelelo ya sebipo sa mmu se se maleba bogolosegolo mo ditlheng tsa komelelo moo thobo ya dijalo e leng kwa tlase .
20 . Tse dingwe
Maemo a ka nna teng moo maloko a baagi a ngongoregang ka gore ga a itsisewe ka ga ditiragalo le ditshwetso tse di tsewang kwa dikopanong tsa khansele .
Mmu o tshwanetse go baakangwa pele ga go jwala , ka go dirisa mokgwa ya go suga mmu kgotsa ka go dirisa sebolayamefero go bolaya mefero mo lekibing gore e se simolole go tlhoga go dika dijwalwa kgotsa go di tseela kotlo le metsi .
MATLOLE A GO ROLA TIRO
Sekao sa dipoelo tse di leng botlhokwa
Kwala gape fa gore dikakanyo di fetogile fa kae . .
Fa tiriso ya didiriswa go suga mmu e tshwanetswe go fokotswa go tshwanetse go nne teng mekgwa e mengwe e e tsamaelanang le tshomarelo ya mmu le go se leme e e tshwanetsweng go diriswa jaaka nako e ntse e tswelela .
Tsepamo e , e tshwanetse go tsenelela le go fitlhelela kwa legatong la batho ka sebele go dira " ntšhwafatso , poeletso le tiisetso-gape ya ditumelo tsa balosika . "
Setheo sa ARC sa dijalothoro gammogo le Setheo sa Small Grains ba ba dirang ka deitha ya dipalopalo le boakaretsi ka tirisano le bantshakuno .
5 . Diphatlatiro
Koketsokitso ya dikomiti tsa diwoto le katiso ka kakaretso e akaretsa ditlhogo tse di latelang :
Dithulaganyo tsa tsidifatso tsa seedi
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di abelwa diphotefolio tse di totobetseng .
Ke nako e e monate ya ngwaga - ba malapa a mantsi ba kgobokana go itumelela nako ya boikhutso le kagiso .
Tiro ya kgolaganyo ya bo8 ya IDP e ka ga go supa le go laletsa dikemedi tse di maleba tsa diwoto le baneeladitirelo go tsaya karolo mo ditirong 3 / 1 le 3 / 3 tsa IDP .
Tlatsa tanka ka metsi ka jaaka go tlhokiwa .
Sekao sa tshwetso ya setšhaba 64
( i ) neelano ka tshedimosetso nngwe le nngwe e e mabapi le ngwana e modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng ngwana go ya kwa kgolegelong , a ka e tsayang gore ke e e ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana kgotsa ke e e ka tsweletsang-pele maikaelelo a Molao ono o ikemiseditseng go a fitlhelela .
Gape o tshwanetse go tlhoma leano la gore o nne teng gotlhe mo o kgonang go bona madi .
Buka e e tlhagisitswe e le kaedi ya :
3.4 MOLAOTHEO WA AFORIKABORWA
Ela tlhoko setlelerotinia se sentsho le maesiliamo e tshweu .
Fa Mme Jane McPherson ( Molaodi wa Lenaneo : Tlhabololo ya Balemirui , Grain SA ) a bua o ne a tlhalosa gore mokgatlho wa ditono tse 250 o simolotswe go lemoga tswelelopele ya balemirui ba ba simololang .
Ntlha e le patlisiso ya dingwaga tse di ka nnang 15 go supile gore mokwa o o tlwaelegileng wa bolemirui o gamotse mmu wa rona ka go tlosa dikotlo le bophelo .
2.11 " Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa The Royal Bafokeng Nation ( RBN ) o raya universitas personarum o o tshelang go ya ka setso sa one , ditlwaelo , dingwao le mekgwa jaaka baagi ba setso ba ba lejwang jalo go ya ka Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
O sa batla go kgona eng ?
Diphetolo tsa dipholisi di tshwanetse go dirwa ka kelotlhoko go ikaegilwe ka maitemogelo le bopaki gore naga e se latlhegelwe ke maikaelelo a yona a paka a telele .
Ke monna wa lelapa la gagwe mme o tlhola a tsaya basimane ba gagwe ba babedi go tsamaya le ene fa a ya dikopanong go ba bontsha gore go diragala eng .
Ditumalano
Ke malwetse a mofuta ofe a a tshwarang setlhopha seno ?
Jaaka o itumelela " borotho ba letsatsi " kgotsa dijo tsa sefitlholo , o leboge dingwaga tse di leng diketekete tsa tlhabololo ya go uma korong le go uma ga segompieno ga korong mo go leng fela jaaka e ntse kgotsa e silwa go naya batho ba ba ka nnang dimilione le dimilione dijo mo lefatsheng .
Bochabela e Batho di ne di setse di le teng , mme fa gongwe e ne e le naga fela e e nang le lengau la mmala o montsho le bosweu
Lereo ' duisendpoot ' le itsege thata mo Afrikaborwa mme lereo le le tshwanetseng ke haraka ya go dikologa .
Mofuta wa go bitsa o naya tshireletso go tlhotlhwa e e ka oketsegang .
Gape re rua diruiwa le dinku tse di oketsang boeledi ba madi .
Tshireletso e e leng botlhokwa ya semela ke kgaolo e e leng disentimetara tse 15 ka fa tlase ga mmu .
Foundation for Contemporary Research ( Motheo wa Patlisiso ya Sešeng )
Bomankge ba CBP
Le gale , pula e re e amogetseng e kgonisitse dijwalwa go tswelela go mela sentle mme bokgono bo ne bo bonega bo tlhomilwe sentle tota ka tshimologo ya setlha .
1.8.1 Kwadiso ya Bonto ya Dikago ;
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 o lotolotsa mo ditlhopheng tsa mmasepala .
Gotlhe mo kontinenteng e , mo dingwagakgolong tse di fetileng , ditso tse dingwe di itlhophetse go dirisa setho se botlhaswa , go kgotsofatsa megagaru ya bona ya dikhumo le keletso ya go fenya .
Ditlhopha tsa baitseanape
Go kgotsofatsa go lemoga gore o setse o simolotse go roba disonobolomo mme mmidi o similola go oma mo ditikologong tse dintsi .
Diheketara tsa dinsti di kgonwa go tsenelelwa mo matsatsing a a ka nnang a madebi kgotsa a mararo .
Dikarolo tse di supilweng ka mmala ke tsa ditiro tsa tlaleletso le didiriswa tse di tshwanetseng tsa dirisiwa mo ngwageng wa 3 , mmogo le ditiro tsa kgolaganyo go tloga dingwageng tsa 1 & 2
( ii ) dikgwedi di le tharo morago ga go kwala togamaano ya melao le tsamaiso ya melao e e tla dirisetswang tetlelelo ya semmuso kwa Palamenteng , a phasalatse kitsiso mo kuranteng e go kwalwang Melao mo go yona , a laletsa go dikopo tsa tetleleo ya semmuso ya diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka- tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , jaaka go tlhalosiwa ka fa go tshwanetseng ga diragala ka teng mo togamaanong ya melao le tsamaiso ya melao tse di dirisetswang tetla ya semmuso jaaka go umakiwa mo temaneng ya ( i ) , mme dikopo di tshwanetse go tlisiwa mo lobakeng la dikgwedi di le nne go tloga ga letlha leno la phasalatso ;
Fa kumo e le mo sefaleng . . .
Ke mokgwa o o laolang maemo a mo go leng botlhokwa .
14.4.4 Kwa kopanong epe ya Maloko a Kgotlakgolo leloko lengwe le lengwe le le leng gone ka namana kgotsa le le nang le moemedi , le tla bouta gangwe fela .
( 2 ) Ga go a tshwanelwa go tsaya maikarabelo a ngwana mo tatofatsong e a ikarabelang mo go yona , go fitlhela ngwana yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , a newa tšhono e e lekaneng ya gore a bone moemedi wa semolao kgotsa go fitha a newa moemedi wa semolao .
Dithulaganyo tsa lojisitiki
Go bonolo thata mo mokwading ka nako ya kgatelelo mo setšhabeng go opela khorase ka ga dikgang le dipuo tsa ka metlha , fela fa nako e ntse e ya go nna thata go go di bua .
Maemo a a tswelela go tsweng 36% ya Afrikaborwa e e umilweng ka ngwaga wa 2005 .
( 2 ) ( a ) Ngwana yo o tlhatlhetsweng kwa seleng ya mapodisi kgotsa lefelo la tlhatlhelo fa a santse a letile go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ga a tshwanela go kopana le bagolo mme o tshwanetswe go tsholwa le go bewa mo maemong a a tshwanetseng dingwaga tsa gagwe .
Re lebeletse pele go go bona kwa NAMPO !
thata le tiro ya Dikomiti tsa Diwoto
9.1 Kgosana e e tla nnang Modulasetulo wa Kgotla ;
Ga ba na kgatlhego ya nnete kgotsa boineelo mo thulaganyong kgotsa mo dipholong tsa thulaganyo fa fela ba amogela tuelo ya botsayakarolo jwa bona
Dilaboratori tsa go sekaseka mmu di tlala go feta ka diteko ka nako e ya ngwaga .
Mo pakakhutshwaneng , le gale , re tlhoka go naya bantshakunothoro kemonokeng ya matlole ka sebopego sa kabelo ( grant ) - e ka nna go thusa mo ditshenyegelong tsa ditsenngwateng , kgotsa ka bonase mo ditonong tse di ntshitsweng .
Abela setlhopha se sengwe le se sengwe nngwe ya dipotso go di e araba .
Morutwana yo o nang le bokgoni o :
Balemirui ba tshwanetse go nna le lenaneo la go laola mefero ka dinako tsotlhe go laola go nna teng ga mofero ona .
Tiriso e e tswelelang - Tiriso ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae ka tsela le kelo e e se kitlang e dira gore se fokotsege mo paka-teleleng , e se kitla e kgoreletsa tshiamo ya ekholoji ya tikologo e se nnang mo go yona mme e tla netefatsang tiriso ya sona e e tswelelang go fitlhelela ditlhoko le dikeletso tsa lotso la batho la gajaana le la isago ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Setlhogo sa athikele eo ke : Morning after Jubilee , ke kaelo ya tshwantshiso ya paka eo .
Tota rašio e tlhomamisiwa ke palo ya meno mo leotwaneng la kere lengwe le lengwe , tšheine e a itlhokomolosiwa mme ga e tsene mo tekatekanong .
Go na le go buiwa gantsi ka ntlha ya kgaoganyo ya naga le go e gapa .
Go konteraka...a re naganeng
Melaotlhomo e e amang diporofense ka tlhamalalo :
Dimela tse diswa tse di bogiwang ke go tlaela ga fosoforo ga di mele sentle e bile di supa matlhare a botala bo bo fifalang .
Ke mefero efe e e leng bothata mo masimong a me ?
Taolo e e siameng e ka fitlhelelwa go fitlha ka 50% ya go ntsha lefetlho .
Bokwaledi ba Baagi ba Sepodisi bo bona thomo ya bona go tswa mo Molaotheong wa Rephaboliki ya Aforikaborwa .
Mo letloleng la pabalesego madi otlhe a poelo a ka nna a tsewa jaaka tuelo ya ka gangwe ya madi a seatleng .
Le fa puso ya bosetšhaba le / kgotsa ya porofense e ka se neele netefaletso gore e tlaa duela sekoloto sengwe le sengwe sa mmasepala kgotsa ' go dira dithuso tsa merero ya ditšhelete ' , puso e na le tshepo ya gore ka go akaretsa dikgato tse di farologaneng mo Molaong bomaleba jwa sekoloto jwa bommasepala bo tlaa oketsega .
Tlhabololo ga se ka go direla montshakuno temothuo .
ema kgatlhanong le tshenyo nngwe fela ya madi a mmasepala e ba utlwang ka ga yona le go kopa gore go dirwe dipatlisiso mabapi le tsona
Jaanong o ka kgona go laola letlotlo le leruo la gago ka bolaodi , ntlha e e leng botlhokwa .
E tsweletswa ke balatedi ba ditumelo tse di rileng tse di nang le maAforika a a tshetseng le go tswelela go tshela le rona .
Referense ka bokhutshwane ya ditirwanakgolo tse di tsalanang le porojeke
ba tlaa kgona go tlhama ditshupo tse di maleba thata tsa porojeke tse ba ba ka kwa ntle ga loago ba ka se keng ba e gopola
( c ) Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa ;
Fa gongwe fa sengwe se se thata se tsena mo mošheneng jaaka letlapa kgotsa setena sebokotikologo se ka phanyega kgotsa se ka robega mme go ka fokotsa kgono e motšhene o kgonang go tlhotlhora ditlhaka ka teng Tota le phaepe e sebokotikologo se dikologang mo go yona e tshwanetse go tlholwa gore e se nne le diphatlha mo ditlhaka di ka dutlang teng .
Dipampitshana le diphousetara tsa tshedimosetso
Labious o ntse a dira temothuo ka botlalo go tloga ka 1997 mme gajaana o jala go tsamaela 1 000 ha .
Se ke karolo ya gagwe ya bong .
Diphoso dife le dife tse di dirilweng e ka nna mo dikatlanegisong tsa tshimologo , mothamo wa motswako kgotsa tshelo ya sekgatshi di ka baakanngwa pele go kgatshiwa polase yotlhe .
Sefako se ka tlhola tshenyo e e boitshegang mo matlhogelanyaneng .
Molao wa dikwalo ka boona o tshwanetse go nna " tswelelo ya maitemogelo a setšhaba " .
Kokoano Bosetšhaba
Kantoro ya Kwadiso ya Matlo
Foseferase
Koos ke sekao se se siameng thata sa mongwe yo o simolotseng a se na sepe le go dira ka natla go fitlhelela kwa godimo kwa a leng teng gompieno .
Mo kgwebong ya gago ke wena yo a nang boikarabelo a go tlhotlheletsa badiri ba gago go dira tiro e e leng botlhokwa ka go dumela le ka maikutlo a a siameng go bona maitlhomo a kgwebo ya gago .
Dithulaganyo tse di dirisiwa go nna sesupetso fela mme di ka fetolwa jaaka go tlhokiwa .
Lefelo la thekiso la rona le rulagangwa ke thulaganyo e le nngwe fela e e leng SAFEX ( South African Futures Exchange ) e e dirisiwang go reka le go rekisa .
Bašwa ba na le pono ya gore tiro ya bolemirui e thata e bile o ntse o tlala maswe mme ba gana go ithuta bolemirui .
Kgololosego ya setso e nna teng ka ntlha ya go tsaya matsapa a a bonagalang - ga e neelwe fela mo seatleng. .
Ga e diragale ka bonako .
16.3 Dithata le Maikarabelo a Komiti ya Bookamedi le Mananeo
JP Truter ke morutisi o o nang boikarabelo ba go jwala dijwalwa le ditlhare tsa go alafa mmogo le Jacob Afrikaner .
Ka mefelelo a ngwagasome ya masomarobedi le tshimologo ya ngwagasome ya masomarobongwe , ka koketso ya tlhotlhwa ya ditokelo le phokotso ya poelo ya dijwalwa tse di tlwaetsweng , jaaka korong le bali , botlhokwa bo simolotse go nna teng go batla sejwalwa se sengwe se se tlaa tsamaelana le thefosano ya dijwalwa tse di tlwaetsweng , mme gape le go di tsweletsa pele mo dikgaolong tsa Kapaborwa le Swartland .
Dikago Tsa Boaparelo , Diphaposi Tsa Tee , Dikioseke le Diresetšhurente
﻿LETLOLE LA GO ROLA TIRO LA MAGALIES WATER
Fa go ne go sa supiwe ke nna gore ke phoso madi oa a ne a latlhilwe .
Letlole La Terasete la Patlisiso ka Ditshedi le tla sutisetsa madi a setšhaba kwa ntle ga go nna le seabe sengwe le sengwe mo go tlhomamiseng gore madi a tla abiwa kgotsa a tla dirisiwa jang .
Aforikaborwa e ka bona dipoelo go tswa go kgolo ya ka bonako mo dinageng tse di tlhabologang eo e tlisang topo e e oketsegileng ya didiriswa le mmaraka wa badirisi o o atologang .
Limpopo e fetogile go nna lefelo la mmamoratwa go babeeletsi ba boditšhaba , go buile jalo Tonakgolo ya Limpopo , Stanley Mathabatha .
Fokotsa konalo
Rašio ya kere ke 1 : 2
Fa mong wa polase a lemoga gore go tuka mollo o o sa laolweng , o tshwanetse go itsese baagisani ba gagwe , mme le Bathibelamelelo ba ba leng gaufi le ene .
Melao ya PAIA e e tshwanetseng go elwa tlhoko . . .
Boeletsa tirego ya minoloso morago ga kgotlololo le go tsokoletsa sekgatshi .
Tlamelo e e rileng ya ditlamelo e tla tswelela go go thusa go kgona go tlhokomela sentle bokana ba sebolayadisenyi bo o bo gasang mme gape go tla fokotsa botlhokwa ba go fetola dikaba .
Patlisiso ka ditshedi e akaretsa mefuta e mentsi ya ditlhopha .
Tshwetso eno e a tlhaga mo teng ga Molao wa Tshireletso ya Tshedimosetso ya Poraefete o mo ntšha o o tlhalosang gore go na le lobaka lwa malatsi a le 180 a gore Bakopatshedimosetso ba romele ngongorego ya bone go lefapha la Go Laola Tshedimosetso , morago ga go dirisa thulaganyo ka botlalo ya PAIA ya go newa rekoto ya botho .
Poloko ka setlha sa jalo
( i ) tlhokomelo ya tsa maphelo e e tshwanetseng le ya ka bonako mo lobaleng la bolwetsa bongwe le bongwe ; le
Metsi a a dirisiwang mo sedirisweng sa go gasetsa sa gago a tshwanetse go nna phepa tota ka go se nne le maswe ape mo teng , sekao ke metsi a a tseiwang mo a a elelang ga a a siama .
Grain SA e bua le ...
Mmanuale wa khamphani ya poraefete o tshwanetse go supa tshedimosetso eno e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko .
Lefatshe le tlhoka dijo tsa kotlo mme le tlhoka batho ba ba leng botlhale ba ba kgonang go dira go di uma .
Tlhomo e bonolo thata gonne go batlega gore mong a kwadise leina la kgwebo le go nna le laesense ya go gweba .
Dithoro tse di ntshiwang mo peong ya leidi ga di a tshwanela go dirisiwa mo ditlhajalong tse di latelang .
Lefapha la Merero ya Lefatshe le Kabosešwa ya Lefatshe
4 . Ditshitshinyo tsa matshediso kgotsa tsa dikakgolo
( d ) Ya go senolelwa gangwe le gape merero ya mmasepala , go akaretsa ditšhelete tsa ona
Le gale , mo tikologong ya bolemirui ya segompeino go na le kgatelelo e e tswelelang go oketsega go uma dilo tse di pila tota ka go dirisa dineo jaaka mmu , metsi , tiro , jalo le jalo ka go fokotsega .
Pabalesego ya dijo e botlhokwa mo go maswe .
Bathati ba bakoloniale ba dirile puo ya maYuropa go nna ya semmuso mo dikoloneng gore ba tle ba laole batho ba bona .
Fa go ne go na le dithakadu ka go lekana tekatekano e ne e ka direga .
Tirego ya maitemogelo a loago ke ntlha ya segopotso ya mokwadi wa Aforika , maitemogelo a " kamogelo le kganelo , mokgwa le tenego " , kgaratlho le phenyo .
Mokgwa wa tsamaiso ya tiro : Ditlhopha tse dinnye tsa 3
Kgwebo ya bolemirui e tlhola e na le diphatsha - go mosola go ikaelela inšorense .
Tsiboso e e mosola go mokhansela wa woto - bitsa kopano ya ntlha ya komiti e e tlhophilweng ya woto pele ditokololo di tswa mo kopanong ya kgaolotlhopho .
5 / 2 Dithutano tsa nyalanyo ya legato la Sedika
Fa se fokotsa go relela , setshaso se ka letefatsa le go koafatsa fenebelete .
Lokela tsotlhe tse o di tshotseng ka letsatsi le lengwe le le lengwe !
Itumelele tsa botsweretshi ka tsela efe kapa efe mme ka yona nako eo , amogela seabe sa motsweretshi mo botshelong jo bo tletseng .
( ii ) go tlhoma le go tshola mo maemong a le mangwe tsamaiso ya tetlelelo ya semmuso , jaaka e beilwe , ya diporograma tse di dirisetswang phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka- tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong ; le
Tlhotlhwafatso ya mmu - diteko tsa mmu kgotsa ditlhotlhwafatso tse di tshegetswang ke bokana ba kumo e e amogetsweng pele .
makgotlataolo a dikolo
Bontsi jwa baagi ba nna mo matlong a mannye kgotsa mo mekhukhung ka fa morago ga matlo .
Kgatelelo ya mofuta mongwe le mongwe ka nako e e tla emisa go ntsha leledu mme go tla dira gore peo e se kgone go bopega e bile go ka se nne dipidi jaaka go tshwanetse tota mo ntlhaneng ya pidi .
Kwala dipotso tse di fa tlase tse mo pampiring ya folipitšhate .
Ke maikarabelo a gago go duela madi a kadimo go tloga ka letlha le a letlilweng ka lona mme bonto ya gago e kwadisiwa mo ntlong ya gago , o nna mo ntlong kgotsa o ise o tsene mo go yona .
Katlholo e tla ka tsereganyo ya motsenagare , go reetsa dikgetse tsa ba ba gotlhanang le go ba tseela tshwetso e e ba tlamang .
" phetotekanyetso " e raya tšhelete ya ntlha ya tleleimi e o tshwanetseng go e duela ka gonne e sa sirelediwa ke pholisi ;
Akanya go dirisa kalafi ya Bini e e Amogetsweng ya ditshenekegi .
Kgolaganyo ya CBP le IDP Kgato ya V :
Ka tsela e o tlaa netefatsa gore kgotlelego e e sa tlhokegeng ya mmudula ga e diragale .
Nnete ke gore ke tsa moseja mme ga se tsa mo Aforikaborwa .
Simphiwe Elliot Tshabu o belegwe ka 1956 mo Kgaolotsamaisong ya Ntshiqo mo Tsolo .
Dikgatlhego tse di kgethegileng
Mphahlele a re , kwa ntle ga go bua ga batlhalefi ba bašwa ba , ba sa ineele , Steve Biko , mošwa wa Montsho wa 1976 a ka bo a ne a sa rotloetsega go ema kgatlhanong le Bathati ba puso ya Tlhaolele .
Tlhopho ya peo e botlhokwa thata
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tla rata go tla bo ke kgona go bona ditono tse di leng lesome tsa mmidi mo heketareng mo ditshimong tse di sa nosetswang mme le go oketsa bokana ba diheketara tse ke di jwalang .
Letlhomeso la pholisi le ikaelela go tokafatsa baagi ba ba leng matlhagatlhaga e bile ba amega mo go tsamaiseng tlhabololo ya bona , mo go tleleimeng ditshwanelo tsa bona le mo go diragatseng maikarabelo a bona , mo go nneng le Botsayakarolo mo ditheong tsa taolo mo maemong a a farologaneng , mo maemong a kwa mmasepaleng le kwa wotong go neela sekao .
Lenaneotlhabololo la balemirui
Thulaganyo ya go nna le seabe ga baagi ke go tlhomamisa gore Mmasepala mmogo le baagi ka kakaretso ba sikara boikaelelo mmogo jwa thulaganyo ya go nna le seabe ga baagi le matswela a yone .
Montshadikuno o swetsa gore ke phesente efe ya tshenyo e a batlang go e ituelela mabapi le bothata jwa sefako ka tlhopho ya gagwe ya tuelotlaleletso ( excess ) .
Go aga setšhaba seo se leng seoposenngwe , Aforikaborwa e tshwanetse go fokotsa bohuma le go tlhoka tekatekano ka go atolosa ditšhono le thapo ka go akaretsa ikonomi , thuto le dinonofo , mekgwa e e kgethegileng ya go itebaganya le tseo di diragetseng mo nakong e e fetileng ; go rotloetsa tlotlo le boakaretsi ka go diragatsa ditlhokwa tsa molaotheo tsa gore Aforikaborwa ke ya botlhe ba ba tshelelang mo go yona , le gore botlhe ba a lekana fa pele ga molao ; le go oketsa go itumelela maikarabelo le ditaolelo tsa baagi magareng ga bona .
Ba bantsi ba bona tiriso ya madi a , le go dira tiro e , e le mathata a a sa tlhokiweng .
Ka dinako tse dingwe go mosola go fokotsa palo ya dimela tse di jwalwang .
b ) Ditsela tsa ditlhopho le mekgwa ya go tlhagisa maina
Re tlhoka go itse minimamo le makesimamo wa dithemphereitšha tse re ka di solofelang mo ngwageng otlhe , le gore serame sa ntlha se solofetswe leng .
Bolwetse bo bo tlisetswang ke mefuta ya nngadule wa Sclerotinia bo senya kumo ya disonobolomo le disoya mo lefatsheng lotlhe le mo Afrikaborwa .
ka nako ya patlisiso eno . )
PMS e tshwanetse e bolele ka tlhamalalo gore ditiro le maikarabelo a monna-le-seabe mongwe le mongwe .
Balemirui ka bontsi ba itse fa diruiwa tsa bone di sa siama .
Go akaretsa go reetsa ka tlhoafalo mme o utlwa maikutlo a se o se reeditseng mo mafokong ao .
Khansele e tshwanetse e dire nako e e kgethegileng ya baagi ba ba ka bong ba sa itse go buisa le go kwala , kgotsa ba ba nang le bogole bongwe jo bo ba thatafaletsang go ka neela ditlhagiso tsa bona ka ga melawana eo .
Caption 1 : Maronthotho a marokwa mo matlhareng ka sediko se seserolwana go dikologa maronthotho ke sesupetso sa maronthothomatlhareng sa ntlha .
Dibontshitsa tirego di lekanyetsa " ka moo porojeke e tsweletseng ( ka kakaretso tse ke tse di nang le boleng ) .
Mongwe le mongwe o itse gore o tsena kae mo tsamaisong ya kgwebo mme gape le gore o bega pego go mang .
Togamaano go tsenelela ka dintlha tsa gore o rekisa kumo ya gago leng le fa kae go botlhokwa go bona poelo ka kumo ya gago .
baakanya diripoti tsa go tsenya tirisong mmogo le motsereganye wa Woto
Tsweetswee , dirisa lebaka le lengwe le le lengwe go tsweletsa kitso - kitso e tla go naya maatla le kgono .
5.3 Tiko ya Kgotlhang
Mabaka a a dira sethaba se se maatla se se kgonang go itlhamela .
4.1 Mo malatsing a le someamararo ( 30 ) a tiro morago ga letlha la kitsiso ya letlha la ditlhopho , maina otlhe a a tlhophilweng a bontlhopheng a tla romelelwa Kgosi , Lefapha la Balaodi ba Kgwebo kwa Phokeng Civic Centre .
Aforikaborwa o mošwa a ka se ke a nna tsweletso ya paka e e fetileng , e ka nna ka sepolitiki , ikonomi kgotsa seloago .
Thekiso
Mo karolong eno mofatlhosi kgotsa bafatlhosi ba kwala lenane la dikopano tse di tshwerweng le leina kgotsa palo ya batsaya karolo le bafatlhosi .
( b ) Mofuta ope fela wa nnotagi o o titietsweng kwa madirelong , e bo e rekisiwa mo khaontareng
Le fa go le jalo , di rekota , di tshwaela le go boeletsa botshelo , di na le botshelo jwa tsona .
Se se kgonega fela ka go dira ka natla , go tsenela dikhoso le go katisa badiri ba gagwe .
Ke a le tlotla bagaetsho !
Go sekaseka ka bogotlhe dintlha tsotlhe go tlabo go supile gore ke bokana kang bo bo tlhokiwang go simolola tiro ya go jwala dijwalwa go kgona go uma thobo e e lekaneng go busetsa madi a a lekaneng go tsamaelana le kgono ya mmu , kgono ya kgaolo e masimo a leng teng mme tota le bokana ba thobo e e tlhokiwang go supa kgono ya dijwalwa .
Fela fa leotwana le le lengwe le ka se pompiwe sentle , kgotsa le phantšhile , sepalamo se sa ntse se tlaa tsamaya go ya pele fela ka bokgoni jo bonnye mme mo nakonyaneng e e sa fediseng pelo go tlaa nna le tshenyo e e boitshegang mo sepalamo se tlaa emang gotlhelele .
Gakologelwa gore rotlhe re dirisa ditirelo go tswa pusong , e bile ke maikarabelo a moagi mongwe le mongwe mo nageng go tshwaela mo lotsenong lwa naga .
Se se tsenyeletsa go tsenela dikopano dingwe tsa melao ya dinaga tseo puso ya Aforikaborwa e ntseng e tsaya karolo mo maitekong a go tlisa kagiso mo go tsona .
Go aga Palamente batho eo e tsibogelang ditlhoko tsa batho ebile e e kgweediwang ke go eletsa go bona matshelo a Maaforikaborwa a tokafetse .
1.8.3 Kwadiso ya Dibonto tsa Kakaretso le tse di Kgathegileng tsa dithoto tse di sutang ;
Le fa tiriso e kgolwane ya tlhokomelo ya poraefete , e e duelelwang ke badirisi kgotsa inšorense ya boitekanelo , e le karolo ya tharabololo , ga se thefosano ya tokafatsa ya tlhokomelo ya boitekanelo ba setšhaba e e tokafalang .
4.3.1.10 Dipalo di tshwanetse go dirisiwa fa go nomoriwa mafapha le mafapha-potlana .
Tsela e e latelwang fa go sekasekiwa go bewa ga ngwana mo lefelong le le rileng
Go kgona go betelelwa bonolo le melato e mengwe e batho ba kgomiwang e e jaaka kgothoso le kgobatso e oketsega ka fa tlase ga mabaka a a latelang :
Go kokoanya tshedimosetso ya togamaano
Ka jalo go ne ga dumelwa gore lobaka lwa malatsi a le 30 ga lo amogelesege le gore lo ne lo tshwanetse go okediwa gore e nne lwa malatsi a le 180 .
5.2 Kgosi e tla bolelela Moporemia ka tshwetso ya go tlosa Kgosana mo maemong a yone go sa ntse go na le nako le mabaka a gone mme Moporemia o tla kopa gore setifikeiti sa go amogelwa ga gagwe jaaka Kgosana se busediwe kwa go ene go ya ka molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Molokololo wa tlhotlhwa o tshwanetswe go dirwa ke kelotlhoko .
Thapo e tshwanetse go ngoka badiri ba ba nang le bokgoni le dinonofo ka tsela ya go ya ka tsela ya tatediso e e maphata mabedi ; e nngwe ya batlhankedi ba ditirodikgolo le ya batlhankedi bao e seng ba ditiro dikgolo .
Motsamaisi wa IDP o rwele maikarabelo a tiragatso ka gotlhe ya IDP .
Katiso le tlhabololo ya dikgono tse di akaretsang , gareng ga tse dingwe , dikgono tse dingwe tsa go aga , tsa go reka , go tlhabolola dikgono tsa go tsamaisa kgwebo , jj .
Tiro ya setlhopha se se tsepameng e a diriwa go tlhagisa lenaanekakangwa la ditlapele tsa katiso mo pharologanong ya baamegi go akaretsa dikomiti tsa diwoto , makhanselara a diwoto , sepikara sa khansele , motsamaisi wa ditirelo tsa baagi le motsamaisi wa mmasepala .
Go tsaya diteko go botlhokwa thata go bona tsenekegi e pele ga nako le go e laola .
E nngwe le e nngwe ya tse e na le melemo le masula a a farologaneng go ya ka botshelo jwa gago ka nosi .
Fa bolwetse bo sa bonwe mme bo tlogelwa fela bo ka e bile bo tla tlisa tshenyego e tona tota .
Dituediso Tse di Batlegang
Ditiragalo tsa taolo - di ama peo leitlho le tekanyetso ya katlego go netefatsa gore maikaelelo a porojeke a fitlhelelwa , go supiwa dipharologano go tswa mo leaning gore kgato ya tshiamiso e tsewe .
Tlhaelo e e feteletseng ya go fitlhelela ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo
Malwetse otlhe ka boraro a tlholwa ke mogare o o tshwanang , Setlelerotinia , selerothiamo ; fankase a a tshenyokgolo go gaisa , e fa gongwe e bidiwang fankase ya " mouta o mosweu " .
O ne a botsa a re : " Re solofetse setšhaba se sešwa se se ntseng jang a mme gona re ithulaganyetsa seo ? "
Tiro ya 4 / 2 ya IDP : Tlhagiso ya 2 ya kanoko ya ditsitsinyo tsa diporojeke .
Nngwe ya diabe tse di botlhokwa tse Dikomiti tsa Diwoto di nang le tsona ke go bona seabe sa baagi mo IDP mme ba netefatse gore mmasepala o na le tshedimosetso e .
Bantshakuno ba bantsi malatsing ano ba jwala methalethale ya dijwalo mo dipolaseng tsa bona .
Karolo 7A
Ke go re fa go jwalwa mmidi morago ga go jwala disonobolomo mo tshimong go ka tlisetsa mathata , tota morago ga nako ya komelelo , mme go tlhoka go swetsa go go siameng .
Fa dilo di senyega go nna kgatelelo e e makatsang .
Mphahlele o ne a itse sentle gore , mo hisetoring le setso sa Afrikan , fela jaaka mo ditsong tsa bogologolo , go na le ditiragatso dingwe tse di tshwanetseng go ganwa .
Dirisa disonobolomo mo lenaneong la thefosano ya dijwalwa go nna tlhomamo
Matlole a Rona a Madi
2 . Mo setllhopheng sa lona , sekasekang gore ke goreng melao mengwe le mengwe e le botlhokwa mabapi le go dira ga bodiredipuso .
A keletso ya ga Mphahlele e santse e ka tsewa tsia gompieno ?
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikrii ya Bolaodi Tikologo , le Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Sekao , basadi ba tshwanetse go nna kwa gae fa banna ba ya ditirong .
( i ) tiriso ya mofuta mongwe le mongwe o o leng mo go molawana wa 53 ( 3 ) ; kgotsa
10.4.7 go romela pego e e kwadilweng kwa go Kgosi kgwedi le kgwedi ka ga tiro yotlhe e e dirilweng ke Kgotla uya Setso fa e le gore pego eo e tla romelwa e seng morago ga malatsi a le 7 morago ga kopano e e boletsweng .
Tokololo e nngwe ya 1 000 Ton Club , Paul Morule o ne a se yo .
( 6 ) Mabapi le karolo ya molawana wa ( 1 ) , leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , ka kitsiso mo Kuranteng ya Molao , e ka-
Go bona tshedimosetso ka botlao ikgolaganye le tleliniki e e gaufi nao kgotsa
Bantshakuno ke banewatlhotlhwa - montshakuno ga a kgone go swetsa gore o batla go bona bokae mo temong ya korong ya gagwe ka gore dithoro tsotlhe di bapadiwa ka fantisi mme go le gontsi tlhotlhwa e montshakuno a patelediwang go e amogela mo dijalong tsa gagwe , e e leng kwa tlase ga se e di mo jeleng sona .
Marakanamantsi gape o dira jaaka serai sa selwana sengwe le sengwe se se sa silegeng se se ka bong se meditswe ke kgomo , sekao lenathwana la bothale , kgotsa letlapa , jalojalo .
Motse mongwe le mongwe kgotsa setlhopha sa dipolasa se ka tlhopha moemedi go dira mo Komiting ya Woto .
Rakonteraka o tshwanetse fela go simolola go roba ka diteng tsa bongola joo dithoro di ka gorosiwang ka bonako go bolokwa .
Temodijalo e turu thata e bile e mathata magolo mme fa o batla go tswelela go tsena mo go yona jaaka kgwebo o tlhoka go dira sengwe le sengwe ka tolamo le ka nako e e siameng .
Le mororo ditheo tsa ntshokuno ya mmidi di sa ntse di tshwana , go sa kgathalasege gore a go jetswe ka nosetso kgotsa kwa go sa nosiweng , go na le dintlha tsa tlaleletso di le mmalwa tse di tshwanelang go tsewa tsia .
ditumelano tsa tiragatso di rulagantswe
Ka Boto ya Korong e ne e se na madi a mantsi go isiwa kwa diteraseteng , kgwebo e kopile Tona ya Bolemirui go tlhoma lekgetho la korong , bali , habore le durum ( ya durum e tlositswe ka 2010 ) go bona madi a a ka dirisiwang go tsamaisa ditiragalo jaaka go tlhomilwe mo dintlheng tsa tiragalo tsa diterasete .
Ditshitsinyo tse di jalo di gannwe go twe go tshegetswa " maemo " .
Ba sweditse go tshwantsha ditshwantsho tsa polase e ba rulaganyang go nna le yona letsatsi lengwe - ditshwantsho tse di latelang di tlhophilwe go tswa mo ditshwantshong .
Mphahlele fa a kwala ka 1990 o ne a tsibosa ka gore : " Boradipolitiki ba rona ba tshwanetse go lemoga gore barutabana , baithuti le baagi ga ba a tshwanela go tlhola ba jewa ntsoma , ba dirisetswa diphetogo tsa tumelo e e kgotsofatsa dikgatlhego tsa dikarolo tse di rileng tsa batho . "
Ke metheo efe ya setso e e tshegetsang setlhopha sa gago ?
Batho ba tsaya karolo ka ditherisano le ka go araba dipotso .
9.4 e e kaiwang e le ya poraefete , ya khupamarama kgotsa ya sephiri go ya ka molao .
Buisana le bareki ba kumo ya gago go go naya tlhotlhwa e kumo e ka rekisiwang ka teng .
Tona o tshwanetse go kgotsofadiwa ke gore tumalano ya kabelano ya mesola e siame gape e a lekalekana pele a neelana ka tetlelelo ya patlisiso ya ditshedi .
Mo gare ga dikaelo tse go dikwalo tsa makgoba a pele , go akaretsa Olaudah Equiano , Phillis Wheatley le Frederick Douglass .
Ditlhogo tse di latelang di sekasekilwe mo mananeong a Radio :
Ofisi ya Sepikara e tshwanelwa ke go go tlamela ka matlole a go dira dipapatso tse ;
5.2 TLHALOSO YA DITLHOGO LE DITLHOPHA TSA DIREKOTO TSE DI TSHWERWENG KE RLM
Tiragalo e e dirile gore batlamorago ba Maholannere ba simolole go fudugela mo magareng a Afrikaborwa mme ba simolola go kopana le merafe ya Bantsho ba Afrikaborwa .
Tsamaiso
Re tshwanetse go gakologelwa gore lenaneotlhabololo le la Grain SA le tlamelwa ka matlole ke diterasete tsa dithoro ( bogolosegolo Maize Trust ) mme ba ba re tlamelang ka matlole ba rata go bona tswelelopele .
( f ) go latela boleng jo bo tshwanetseng jwa tshireletsego
2 / 6 Go tlhama maemo a kganetsano ya batho ka ga mekgwa e mengwe
Go na le setlhabelo sa trichomoniasise mme dikgomo di tshwanetse go tlhabelwa dibeke tse robedi pele di gwelwa , e bile di tshwanetse go amogela setlhabelo sa setsweleletsa morago ga dibeke tse nne .
7.6 Fa go berekanwa le ditshitshinyo tsa semmuso -
Malwetse a ka tlhola tatlhegelo mo dimeleng .
Molao Tlhabololo ya Bokgoni , 1998
letla maitsholo le ditumelo tsa gago di dumalane le se se buiwang
O akanya eng ka se banna ba se buang ka basadi ba ba batlang go ipulela sibiki ya bona ?
Dijo tsa letsatsi le le 1 @R25
Ke botlhokwa ba theo ba motho mongwe le mongwe fela jaaka mowa le go robala .
Bontsi jwa dinkgannyana
Maloko a Komiti ya Woto a tlhophiwa ka go farologana kwa magaeng le kwa ditoropong .
Aforikaborwa ga a tshwanela go letla dinaga tse dingwe tse di tlhabologileng go re dira thothobolo ya tsona .
Setshwantsho 9 , se bontsha dipholo tsa tsamaiso e e siameng e bile pharologano magareng ga tekelo le le tshimo e nngwe mo setshwantshong 10 e bonala sentle .
Ba na le maano a go tlhopha peo , go laola mefero , go lokela monontsha mme ba itse gore ba ya go lema kgotsa ba ya go suga fela .
Ke eng se se tshwanetsweng go dirwa go thibela tlhokego ya dithoto le dikgwetlho ; mme go lebelelwe fa go nang le dithoto gona .
Bomankge ba CBP -ba kokoanyo ya tshedimosetso ya woto
2 . Batlamedi
Katlego ya tsamaiso ya dipuso tse di golaganeng ke sengwe se go ngangisanwang ka thata .
Mola o o tlhamaletseng o tshwanetse go ama dingatana kwa metsunyaneng e mene .
Diwoto tsotlhe
Go tlaa batlega moetleetsi gore go tle go tlhatswiwe batlhokomedi diatla , le go duelela serori .
Go nna botlhale ke go rekisa dikgomo tsa palo jaaka go le botlhokwa gore o nne le poelo ya madi go rekela tse di setseng dijo .
Ba thusa ka go tlhama lenaneo le le tletseng la togamaano & dithulaganyo - go akaretsa mesepele , dijo , direkoto jj . ;
Es'kia Mphahlele e ne e le mongwe wa barutabana ba le mmalwa ba ba neng ba ileditswe go ruta , ka lebaka la fa ba ne ba ipelaetsa mo pepeneneng kgatlhanong le thulaganyo ya Khomišene ya ga Eiselen go isa seemo sa thuto ya bana ba Bantsho ba Aforikaborwa kwa tlase , ka 1952 .
Tirelo e e molemo go motswasetlhabelo .
go dirisiwa go laola ditiragalo tsotlhe .
Re tshwanetse go busetsa temothuo mo lenaneothutong jaaka serutwa sa tlhopho .
Legale , tiragalo eo le yona e ka nna thata , mme fa o se kelotlhoko , o ka dira diphoso tse go tlaa nnang boima go di siamisa .
Go supa bonnete ba lona ba go nna le maikutlo a go emela balemirui botlhe ba Afrikaborwa nokeng , ba ba leng marapo a a tshegetsang mmele wa go naya batho dijo mo lefatsheng le .
Mabaka a a jaaka didiriswa tse di sa lekanang le phitlhelelo mmogo le taolo ya didiriswa tseno , a dira gore dikgwetlho tseno di oketsege .
Puso le bakgatlhegedi ba bagolo , mo maemong a mmasepala le a woto ba tlhoka go tlhokomela dintlha tse di botlhokwa tse di latelang gore ba tle ba tsweletse ponelopele ya botsayakarolo jwa baagi
Batlhophiwa ba Molemipotlana wa Ngwaga wa Mpumalanga gammogo le bafitlhamakgaolakgang ba begilwe .
Go botlhokwa gore seruiwa sa gago se nne mo maemong a a siameng go feta go kgona go tsala namane e e siameng e e ka golang go feta .
Dintlha tse dingwe tse di leng botlhokwa go lebelelwa ka go tsenelela di lebelewa fa tlase fa jaaka go latela , ka go nna go nagana gore thulaganyo ya go uma e e tseneletseng e tlhoka thulaganyo ya go laola e e tseneletseng .
Tshedimosetso e kgobokantswe go tswa kaedi ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Go na le kgonagalo e kgolo tota
gakolola khansele ka mabaka a a amang woto
Ke tiro e e bonolo e e ka kgonegwang .
Kopa go bona setifikeiti sa matlole sa botshepegi sa barekisi pele o ka dumela gore morekisi a rekise ntlo ya gago .
Basadi le basetsana ba sotlakiwa mo sekgweng bosigo
Tlhotlhwa ka kgwedi ya ngogola
Melo e e bokoa
Diphetogo tsa thekenoloji
MME...fa o wela mo tidimalong e bile go lebega gore o ka re o timetse , ba tlaa simolola go makala mme ba tlaa ipotsa gore go direga eng jaanong !
Kgaolo ya pula ya mariga
Dipoelo tsa kgato e di tshwanetse tsa begelelwa woto kgotsa mmasepala , ka tshwanelo .
Balemirui ba tshwanetse go itse gore dimakhete di batla eng , sekao e le gore go tlhokiwa mmidi o o leng non-GM mme kitso e e ka tlhotlheletsa molemirui yo a bonang botlhokwa bo go simolola romela mmidi wa gagwe kwa moseja , go dirisa makhete e fa go kgonega .
SEKEJULE 13
6 Tlhatlhobo
Ke ne ke maketse thata fa ke utlwa gore batho ba tsoma thakadu go e tsoma fela le go ja nama ya yona .
Kumo ya dijwalwa tsa selemo
Tlhaloso ya boitshwaro kgwebong
Bantshakuno ba babotlana le bajelaganong ba ba nang le mathata a madi , gantsi ba jala peo ya mmidi e e beilweng go tswa thobong e e fetileng .
Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Seno se tlaa nolofatsa tshupo ya ditokololo tsa baagi tse di maleba le / kgotsa baneeladitirelo ba ba ka laletswang go tsayakarolo mo setlhophatirong sa porojeke sa IDP .
Puso e tshwanetse go tlhokomela bantshakuno .
Batho Pele e dira boikuelo gore go tlogelwe mekgwa ya go lebelelwa ka fa teng , ya birokerasi , dithulaganyo le boitshwaro go ya mo maitshwarong a a reng ' ditlhokego tsa setšhaba di tla pele ' .
Motho o tshwanetse go lemoga gore temothuo ya tshomarelo e kaya go feta go sa lemeng gotlhelele kgotsa tshugommu ya tshomarelo fela .
Meburu e e tshwarelang maotwana e tshwanetse go lebelelwa mme e bofelelwe sentle ka gore fa e sa bofelelwe sentle go diragala gore leotwana le kgone go tshikinyega e bile le gotlhegotlhe mme gape le ka senya meburu ka go e kgaola le go phanya dirimi .
Ka gonne go na le dipotso di le tharo fela , ditlhopha tse dingwe di tla neelwa potso e e tshwanang .
Gape , metswedi yotlhe e nne mo maemong a a siameng ka dintlha tsa go baakangwa le go tlhokomelwa go kgona go dira tiro ka tshwanelo le ka nako e e rileng .
Seabe se motlhalefi a tshwanetseng go se tsaya ke gore ka gale a bo a ntse a akanya ka ga merero ya letsatsi , a gakgamalele maikaelelo a boeteledipele ba nako eo .
Mokgwa wa go dirisa tiro go thibelela mefero ke go kumula mefero ka diatla , go dirisa mogoma , go tlhagola ka didiriswa le go e kgaola .
Fa o fenenkolola inthanete mo selulafounong ya gago , ke ditiro dife tse e leng tsone thata o di dirang ?
O ne a nyoretswe Tsosoloso ya Afrikan e e bokao bo tseneletseng , segopotso sa mokgatlho wa Pan-Afrikan wa bo1950 le bo60 , le dipuisano tse di mafolofolo mo metseseteropong , tse di dirileng gore batho ba itse le go ba naya maatla a go gana .
Tlhaola ( supa ) batswelwamosola ba ba totang ba ineetse e bile ba sa ntse ba batla go dira temothuo ;
Tekanyetsokabo ya ngwagantsi
4 ) Fa ngwana ka nna le matshwao mangwe a a jaaka : disodiswane , matlho a a serolane kgotsa go tlhatsa , mo ise kwa tleliniking e e gaufi nao .
Tharabololo ya palopalo ya dimela e e bokoa ke eng ?
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling .
Mojulo o o dirisitse dimatheriale tse di dirilweng ke mekgatlho e e latelang ka tshegetso ya balekane ba bona ba boditšhabatšhaba .
Gape o rile ba lemoga mathata a a tlhagelelang ka ntlha ya gore bantshakuno ba rona ba ba amogelang thuso e potlana kgotsa ba sa amogeleng thuso epe gotlhelele , ba kampane le go gaisana le bantshakuno ba bangwe ba dinaga tse di tlhabologileng ba ba amogelang diketleetso tsa puso .
Dingwe tsa tsona ke tse :
Go rekisa diphologolo
Tsamaiso ya bodiri ( badiredi ) ;
Tshasa kerisi gotlhe mo go tlhokegwang teng letsatsi le letsatsi , ka go dirwa mo go leng lerole le lentsi teng .
Dr Albrecht , o ne a le moitsemmu yo a neng a tlotliwa thata kwa USA ka nako ya magare a di1900 , o lemogile gore tekatekanyo ya dikgaolo tse tsa kotlo go botlhokwa thata go bopa mebu e e noneng e e tletseng kotlo .
Go fitlha ga jaana Komiti e tsere maeto a a rulagantsweng go ya kwa metsemagaeng le kwa ditoropong le go tshwara ditheetso tsa setšhaba mo Palamenteng le kwa diporofenseng .
Pegelo ka ga diporojeke tsa IDP
Ke bone ditekanyetso tsa dithulaganyo tse dingwe tse mme tlhotlhwa ya go uma ya tsona gantsi e lekana le bobedi ba tlhotlhwa e e dirisiwang ke balemiruikgwebo .
Ke ka lebaka lono le gore gompieno maAforika ba bo ba sena kitso ka ga keteko ya maAforika a kwao Amerika ya Kwaanza , e bong paka ya malatsi a le supa ( Sedimonthole 26-Ferikgong 01 ) e lebisitswe mo go ketekeng setso sa seAforika le hisetori ya teng .
Go mosola tota ka ngwaga e fa disonobolomo di le tlhaka e o ' boelang morago ' go e jwala mo go fokotsang tlhotlhwa ya go reka peo gape .
Tlhakanyo ya pele ga jalo
Go tsena sekolo ke thulaganyo e e kgaogantsweng ka mephato e e sa re tlameleng ka kitso e e ka tsweletsang motho pele , go tsena sekolo go direla fela go baakanyetsa motho lebaka le le rileng le le tswelang ba ba nang le dithata maatla .
Sete ya dikaelo e ne ya kasetiwa ka di 24 Seetebosugo ka 2005 ( Kasete ya Puso ya No . 27699 ) go thusa dimmasepala ka go neelana ka dintlha ka botlalo mabapi le ka moo se , se tshwanetseng go diriwa ka teng .
Leloko la Komiti ya Woto , Moh Mofolo le mokhanselara wa selegae , Moh Smith , be ne ba tsenela dikopano tsotlhe .
Leinakgwebo le le a Gaisang Otlhe ( ke gore , motlamedi yo o ba gaisang botlhe mo mmarakeng )
O na le tšhelete go se duela ?
Ditatamente tsa tšhelete tsa ngwaga o o khutlileng ka 30 Seetebosigo 2009 di weditswe , mme boikaelelo jwa pego eno ke go baya maloko mo leseding ka ditiragalo tse di amanang le letlole tsa ngwaga o o fetileng wa ditšhelete , mmogo le dilo tsa botlhokwa tse di diragetseng fa ngwaga o sena go wela .
Go bola ga tlhaka go nna teng mo tikologong e e leng metsi mme go le bollo , tota fa maemo a a le teng ka nako e telele .
2 Karolo e nngwe le e nngwe , kgotsa karolo ya porojeke , e arogantswe ka manaane a ditiro tse di laolegang tse di ka abelwang batho kgotsa mekgatlho e e farologaneng .
Bokana ba kumo
Kgato e e letalang ke go kopantsha ditlhaka tsa ditšhelete le tiragalo / tiro e nngwe le e nngwe mme o tlhoka kitso ya maemo a tlhotlhwa , ya poelo le ya ditshenyegelo ka bobedi .
1 go ya diheketara tse 10
Ditshireletso tsotlhe di tshwanetse go nna teng mo terekereng le mo didirisweng .
Di ka dirisiwa le mo bolemiruing .
batsamaisi
Direiti tsa Dikago
Ngongorego e tshwanetse go nna e e kwadilweng , e tlhatlhelwe pele go wela kgwedi ya boraro go tswa go letlha le ngongorego e tsogileng ka lone , go kwalwe mo go yone leina , aterese le tshedimosetso ya go ikgolaganya le motho yo o tlhatlhetseng ngongorego eo le go kwala tlhaloso ka botlalo ya ngongorego eo .
Poelo
Ke tlaa rata go nna molemiruikgwebo , ke na le diheketara tse di ka nnang tse100 tse di lengwang mme ke kgone go uma bokana bo bo ka nang ditono tse 10 ka heketara .
Kelotlhoko e e botlhokwa mo malokong a dikomiti tsa diwoto le baitseanape ba mmasepala , mo go swetseng gore ke mang yo o tshwanetseng go nna karolo ya kemedi ya dikomiti tsa diwoto , e tshwanetse go nna tshomarelo ya kemonosi ya dikomiti tsa diwoto .
2 . Ditharabololo tse di kgonagetseng le dikatlenegiso - di kwale ka tatelano ya dipalo .
Ena ke potso e kgolo e e tshwanetsweng go botswa .
Go netefatsa gore kopano e mosola , tsamaiso e e latelang e tlhoka go diragala :
E dira motheo o katlego ya porojeke e itshegetsang ka yona .
Kgaolo 2 Tlhatlhobo : Go kwala
Bomogote ba mmu bo nne jaaka go tlhokegwa .
Tima dipone fa o tswa mo phaposing kwa gae , kwa kantorong le kwa tirong .
Ba khampani e e tsayang diteko tsa mebu ya gago ba tlaa lokolola ditswamorago mme ba tlaa go naya dikatlanegiso ka tshwanelo .
CAP ke nngwe ya matsapa a tshegetso a GEP go isa dilo kwa temogong ya maikaelelo a 2004-2014 a a tlhagisitsweng mo Togamaanong ya Tsweletso ya Tshegetso ya Ditlamo tsa Tirisano .
Mabaka a go tlogela go dirisa Telkom e ne e le afe ?
Tshedimosetso e bonwe go tswa kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno le thekiso ya mmidi tse di tsweletseng
Tlosa disenyi ka go tlhola o ntse o go kubetsa .
" Tlhokomelang bana " Ga go na maipato tebang le tshotlakako
KGOSI e naya MOKHUDUTHAMAGA wa RBA dithata tse di latelang , le dithata tse di potlana dingwe go Bakhuduthamaga mo teng ga RBA mme seno se akaretsa thata ya :
Fa pharologana gare ga bokana ba tlhotlhwa ya go thotha e lekalekantshwa go tsweng mo Kapabophirima go ya mo dikgaolong tse dingwe bokana ba tlhotlhwa e e ka amogelwang morago ga ditshenyego , mo patleng ya molemirui , e ka nna R3 220 go ya R3 510 .
Re lemogile gore maemo a bontsi jwa didiriso tse di dirisiwang ke bantshakuno ba ba tlhabologang ke a kemo e e maswe ya bokgoropa - ke ka moo go nang le khoso ya " Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase " .
Dipitso tsa go rerisana
Jenny Mathews , Modulasetilo wa lenaneo la tlhabololo la balemirui la Grain SA wa kgale
Fa kganetsano e sa rarabololwe ka tsela e e kgotsofatsang mo nakong e e utlwalang , kgetse e tshwanetse go romelwa kwa setheong se se maleba sa tharabololo ya kganetsano , ka lekwalo , jaaka fa tlase .
Disekerim tsa dinosele tse di senyegileng .
PAIA e laela gore motlhankedi wa tshedimosetso o tshwanetse go gana ka rekoto fa e le gore go tlhagisa rekoto eo go tla bo go le kgatlhanong le tumalano eo e dirilweng le motho wa boraro ya go boloka rekoto eo e le khupamarama .
Se , se akaretsa go tlhokomela tiragatso ya mmasepala le go nna le seabe mo PMS .
Tlhotlheletso e kgolo thata e dimedi di nang le yona mo kgogolegong ka pula ke ka bokhukhu ( canopy ) jwa tsona , jaaka nonofo ya sekhukhu , ka mafoko a mangwe bokgoni jwa dimedi go garela marothodi a pula pele a fitlha kwa lefatsheng .
Mokopa-tshedimosetso o tla newa rekoto fa mokopa-tshedimosetso a dira dilo go ya ka dipatlalafalo tsa mokgwa-tsamaiso o o latelang :
Kwa ntle ga go itumelela dikgolagano , kopano ya seAforika ke toro fela , mme kwa ntle ga kopano e e bonetsweng pele ke Sobukwe kgololosego ya nnete ya sepolotiki , matlhale , semowa , setso , ya leago le ya ikonomi di ka se kgonege .
Baitseanape bangwe ba dumela gore ' siame ' e kaya go siama ka tsamaiso , mme lereo ' lekalekana ' le kaya bowetso .
Se ke karolo ya tirego ya gore go jalwe dimela tse di nepagetseng - mmidi , korong , mabele , sonobolomo , dinawa , jj . , tse di jetsweng di tshwanetse go :
Go na le dintlha tse dingwe di le mmalwa , gongwe maemo a loapi e leng yona ya botlhokwatlhokwa thata , tse di nang le seabe mo tlhatlogong le kwelotlaseng ya ditlhotlhwa , e bile tse di ka se keng tsa bonelwa pele ka tlhomamo .
Pele ga o simolola tiragalo ya go reka ntlo , sekaseka ka kelotlhoko se o ka kgonang go se duela go tswa mo polokelong ya gago , go tswa mo thekisong ya ntlo e e leng teng le kgwedi le kgwedi go tswa mo lotsenong lwa gago .
80 . Ditlhokego tse baemedi ba semolao ba tshwanetseng go di diragatsa
pele - pele ga phitlhelelo ya kitso kgotsa didirisiwa tsa ditshedi e diragala ;
Thuto e tshwanetse go neelana ka maatla a go tlhaloganya le go rarabolola mathata a botshelo .
Motho yo a gamang kgomo la ntlha o tlaa nna le mathata le fa a laolwa sentle - o rata dikgomo mme o batla go e gama .
Mo Aforikaborwa , go gateletswe bogolo go tokafatsa kitso ya khomphiutha go feta go e dirisetsa go ruta .
12.4.4 Go rarabolola masetlapelo mo mafelong a RBN .
Tirisometšhine e e siameng ke nngwe ya dilotlele tsa go ya ntshokunong ya bogwebi .
Ditshupo tse di tsweletsa :
2.4 Moadimi o tsenetse tumelano e ka ntlha ya ditlhagiso le dinetefaletso tseo di filweng ke Moadimiwa mo tumelanong e , ka go tsaya gore dinetefaletso tsotlhe di tla bo di nepagetse go simolola ka letlha la tshaeno , le letlha la go tsenya tirisong ka dinako tsotlhe mo nakong ya lounu .
Fa mokopa-tshedimosetso a bolelela Motlhankedi wa Tshedimosetso gore a ka rata go dira kopo ya go bona rekoto ya Mmasepala kgotsa ya setlamo se sengwe sa puso , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla tlamela ka thuso eo , mahala , go ya ka fa go tlhokegang ka gone , go kgontsha mokopa-tshedimosetso gore a tlatse foromo e e tshwanelwang ke go tladiwa .
Sefako se dira bongwe jwa mathata a ditsenngwateng a a inšorilweng mme ka jalo e duelwa le mathata a ditsenngwateng a mangwe .
Fa pompo e retelelwa ke go dikolosa setsidifatsi , mogote ga o ntshiwe go tswa mo enjeneng mme tshenyo ya mogote o o fetisang e ka diragala .
Go ka lekalekantshwa ka go kgobokana matlhare ka bogotlhe ba dimela le go atlhola bokana ba tshenyego mo matlhareng .
Balemirui ba tshwanetse go tlhola ba ntse ba tlhokomela dimela ka dinako tsotlhe go tlhola gore sesupetso se se tlwaelegileng sa ditlhopha tsa mae ga di teng ka mo teng ga dintlhana tsa go mela .
Ke keletso ya me go leboga setlhopha sa batho ba ba makatsang ba ba dirang ka pelotshweu le thata , ba ba tlholang ba tsamaya ditsela tsa Aforikaborwa go kopana le batho ba ba tlhokang thuso kgotsa kgakologo - setlhopha se se tlhokomelang balemirui ba ba simololang , se nnetefatsa tolamo ka dinako tsotlhe mme gape ke setlhopha se se ikanang go thusa gape le gape .
Mo go se , Mphahlele o tlhalosa gore fa a ne a tsena sekolo , go ne go na le kgopolo ya gore poko e tshwanetse go nna ka ga ditlhare , le dinonyane .
Go nnile le diphetogo dife mo khamphaning ?
Fa o na le ditlamelo , kgotsa o loga leano la go reka ditlamelo , o tlaa tshwanelwa ke go dira tshekatsheko mo ditlamelong tse di latelang :
( a ) Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo , yo e leng modula-setulo wa Komiti ;
Bogodu , e ka ne e le go ya ka molao o o sa kwalwang kgotsa molao o o kwadilweng , go amogela thoto e e utswitsweng ka kitso ya gore e utswitswe , bogodu ka tsela ya go bua maaka , mo madi a a akarediwang a feta R2 500 .
BOTSAYAKAROLO JWAA BAAGI
Ke rata go somarela kagiso , ka jalo ke dumelana le mongwe le mongwe yo o buang
2.2 Letlhomeso la semolao le le tsweletsang tlhabololo ya pusoselegae
Di tlhalosa metlholo , gape di akanyetsa go feta se se akanngwang ; di supa go tswelela ga maitsholo , gape di batlisisa tekanyetso ya maitsholo .
Se se itsege jaaka modiko wa metsi kgotsa modiko wa sehaeteroloji .
Maitlhomo a kgato e ke gore beng botlhe mo mmasepaleng ba tlhaloganya dikarolo tse ba tshwanetseng go di tsaya , mme ditshwetso tsa botlhokwa di dirilwe , e le tse di rulaganyang motheo wa CBP .
DISEKEJULE
( c ) itsise ngwana gore kgetse e fetiseditswe kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore e tle e reetse kgetse go ya ka Kgaolo ya 9 .
Maemo a go tshela a a amogelesegang a tshwanetse go tlhaolwa , go akarediwa seo se tlhokegang go thusa batho go tlhabolola bokgoni ba bona .
Go ya ka tshedimosetso ya sešweng go tswa Central Energy Fund , tlhotlhwa ya peterolo e ka tlhatloga ka 51 , 5c litara .
MORANODI/MOTHO YO MONGWE YO O TLHALOSANG TUMELELO KA KITSO . . . . . ( MAEMO ) :
Klerk o simolotse temothuo mo dingwageng tsa bošwa ka diheketara tse 50 fela , fa a ne a kgona go bona kadimo ya ntshokuno ya ntlha ya gagwe go tswa NWK ka 2001 .
Pele ga tlhogo .
Fa mmu o simolotse go oma mme go thatafala fa godimo ga peo e e simololang go tlhoga dimela di ka nna le mathata go thuba mmu mme di ka tlhoka thuso go kgona go thuba mmu .
Tlhaoganya dijwalwa tse o di jwalang le malwetse a a leng teng mo tikologong ya gago .
Mo go yona nako eo , , o tsibosa fa bakwadi ba tshwanetse gore ba se ka ba itira dimatla ka gore ba " ka kgona go kwalela batho bonolo " ka gonne " batho ba na le dikwalo tsa bona , tse dintsi ke tse di tlotliwang ka molomo " .
22 . Tse dingwe
Sclerotinia sclerotiorum ke mogare o o nang le motseletsele wa moamogedi o o sephara tota ; mme o ka tlhasela mefuta ya dimela e ka nna 370 .
Mo tsebeng e e latelang go lenane la ditlhopha tse di emelang makala a a farologaneng .
16.5.3.2 Fa go direga gore go fete ura le halofo mme palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone , kopano e tla busediwa morago mo nakong e e tshwanang mo bekeng e e tlang , mme Fa go direga gore go fete ura le halofo mme palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone mo kopanong e e buseditsweng morago , maloko a a leng gone a Komiti ya Bookamedi le Mananeo tla tshwara kopano .
Mofuta wa mathata a bohuma
dintlha tse di mabapi le ditlapele tsa baagi le gore Komiti ya Woto e ka thusang leng le gona fa kae
Tshimo nngwe le nngwe mo polaseng nngwe le nngwe e ka bewa leitlho ka ditsenngwateng tsa popego tse di latelang : kgaolo ya masimo , boteng jwa mmu , mofuta wa mmu , monono wa mmu , diphetogo tsa seemo mo dingwageng di le mmalwa , ( fa di le teng go tswa dipholong tsa diteko tse di fetileng ) , thefosanyo ya dijalo le thulaganyetso ya thefosanyo ya dijalo , dijalo tse di jetsweng la bofelo ( go akaretsa le matlha a go jala ) , mofutapeo , kelotlhogo , palogare ya go na ga pula , pula e e amogetsweng ka paka ya go sa lengwang pele ga sejo sengwe le sengwe se jalwa , pula e e amogetsweng ka paka ya kgolo , taolomofero e e dirisitsweng ( go akaretsa dikhemikale le dikelotshelo tse di fitlheletsweng le nonofo ya tsona ) , dibolayasenyi tse di dirisitsweng le nonofo ya tsona , pholo le boleng jwa thobo .
Llofo ya borotho , 20% - 25% ya tlhotlhwa e o e duelang ke boleng jwa korong mo llofong ;
Kgwetlho
Kwa kopanong , maina a ba ba tlhagitsweng a buisitswe mme motlhophiwa mongwe le mongwe o ne a itsisiwe batlakopanong mme a kopiwa go tlhalosa gore ene ke mang le lekala le a le emelang .
DiCDW di rometswe kwa go bommasepala ba ba nnang kwa go tsona go samagana le , magareng ga dilo tse dingwe , tlhaelo ya tshedimosetso , kitso le tlhaeletsano e e bokoa e baagi ba itemogelang tsona mabapi le ditirelo tsa puso .
A o agile dikonturu mo masimong go thibelela go elela ga metsi le kgogolego ya mmu ?
Le bona ba dira jaaka batho ba tiriso ka motsi wa katiso .
3 . Dibokwana tse di godileng di ya phuku mo dikutung tsa dirite tsa mmidi mo marigeng jaaka mokone .
Go tlhagisa mafaratlhatlha a motheo , badiri le matlhomeso a taolo a a dirang go gaisa .
Ngwaga o e ne e le o bantshakuno ba rakaneng le dikgwetlho tse dintsi , tse ba ithutileng go le gontsi mo go tsona .
Jenny Mathews , modulasetilo wa lenaneo la tlhabololo ya balemirui la Grain SA
Ipaakanye pele ga nako gore o tlaa simolola go jwala fa kae mme le mofuta ofe wa dijwalwa mo masimong afe .
Ka gale ka dinako dingwe le go ka
Maloko a baagi a a emetseng ditlhopha tse di farologaneng tsa kgatlhego a tlhophiwa mo kopanong ya baagi ( ka go emisa matsogo kgotsa ka baloto e e rulaganeng ) go dira mo komiting ya woto .
Kakanyo e mo gare ga pelo ya Botho jwa Seaforika , ntlha e Mphahlele a e umakang gantsi mo dikwalong tsa gagwe , e leng botho jo bo tlhomamisang gore " Ke se ke leng sona ka wena , o se o leng sona ka nna " .
Khaleboreišene ya polantere le tlamelo ; le
Go netefatsa gore togamaano le tsenyotirisong ya ditiro tsa lephata e e tlhagelelang jaaka karolo ya tiragatso ya IDP e akanyetsa le go tsibogela dikungo tsa CBP ;
13.2 Melao ya Taolo e tla fetolwa gore e tshwanele ditlhoko tse di rileng le maemo a lengwe le lengwe la mafapha a tsamaiso .
Tsena mo masimong a gago ka letsatsi le letsatsi - go tlhokomela dijalo ke tiro e e botlhokwa thata .
Molemirui o ananya mmidi wa gagwe le phaletšhe .
Diketane di nyalanngwa jang ( Setshwantsho 9 )
Fa re ka tsepamisa mogopolo mo ntlheng e nngwe fela e , ke a tlhomamisa gore re tlaa atlega .
Go roba le ba ba robang ka dikonteraka
9.2 Go rekotiwa ga dibouto
Leano la tiragatso la woto
Gouta e ne ya bolokiwa mo lefelong le le bolokesegileng mme mmoloki o ne a tshwanela go go kwalela mo sekgemetšhaneng sa pampiri gore o na le gouta e e kana kang mo polokelong .
( a ) go atswa motho ope kgotsa go mo duela ka tsela nngwe :
Dikgaolo tsa ka mo Bophirima tsa lefatshe la rona di bone komelelo e e makatsang mme di tlhoka pula go kgona go simolola go jwala dijwalwa tsa setlha se sentshwa .
Go lekanyetsa porojeke - go baya leitlho le go lebasešwa ka tiriso ya ditshupo tse di sweditsweng pele , go swetsa gore porokeje e tswelela jang , dikgwetlho tse di runtseng le gore tsenyotirisong e ka fetolwa jang .
Letlhomeso le , gape le batla go tokafatsa maikarabelo a ditheo tsa diwoto le tsa dimmasepala go nngwe le nngwe le baagi ba di ba direlang , mmogo le go tokafatsa dikgolaganyo magareng ga mafapha a diporofense le a bosetšhaba mabapi le badirelwa ba tsona , le mabapi le thebolo ya ditirelo le pholisi .
Ka 1993 go ne go na le borukutlhi jo bo neng bo dirwa ke batho ba bantsho mo bathong ba bangwe ba bantsho mo mafelong a bonno a mo Aforikaborwa , bo simolotswe ke go phutlhama ga ditirelo mo setlhoeng sa kgaratlhelo ya kgololesego .
Pula e e feteletseng
﻿ " Fa thuto ya rona e ikaegile ka filosofi ya Setho sa Afrikan , e tlaa thadisa bokgoni jwa rona jwa go nna le dikakanyo tsa rona , tse di gololosegileng. "
Temothuo e e itshegeleditseng : go reng e tsaya lobaka jaana ?
Morafe o kgona go otliwa ke bolemirui .
( a ) mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; kgotsa
Ke mmatlisisi yo o batlang go itse ka ga kitso ya setso e e tsamaelanang le didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae go di dirisetsa kgwebo .
Madi a puso a ketleetso sekao , phenšene )
Go medisa ga mefuta ya dijwalwa tse di kgonang dikhemikale ke tiragalo e e feteletsang jene kgotsa dijene go tsweng semela se sengwe go ya semela sa mofuta o mongwe go kgonisa dimela tsa mmidi go se bolaiwe ke dikhemikale .
Ditirelo mo nang ya rona
Dirisa didiriswa tse di maleba go tswaka thebolelo tirelo ya pusoselegae ya maikaelelo a tlhabololo ya porojeke mo ditiragalong tsa Komiti ya Woto .
Balemirui ba bantsi ba re fa tlhaka e godile ga go botlhokwa go tlhomkomela mefero mme ga go a nna jalo ka gore mefero ga e gatelele kumo ka nako ya thobo mme gape le maemo a kumo .
Go jala peo e e nepagetseng le go dirisa monontsha o o maleba .
1 . Togamaano e e otlologileng ya CBP
Mo dintlheng tsa fa tshwetso ya khansele e e bonolo e ne ya tsewa mabapi le tlhomo ya dikomiti tsa diwoto , go lebega go nnile le mathata a go e ranola .
Mekgwa ya temo e e siameng e akaretsa tse di latelang :
Jaanong ka sekgatshi se phepafaditswe ka botlalo , o ka batla go tlosa dikarolo dingwe tsa sona tse di ka senyegang ka nako ya poloko .
Mafoko a a tlantsweng a a gatisitsweng ka segatisamantswe mo tsebeng nngwe le ngwe ya A4
6 . DIPAMPIRITLHOPHO
Fa bokana ba kumo e o e bonang e le mo kgaolong e e kwa tlase go tlhokiwa gore go lebelelwe ntlha e nngwe le e nngwe ya sediko sa go uma go bona gore ke kgato efe e e tshwanteseng go tseiwa pele go oketsa bokana ba kumo ya gago .
Direkoto tse di bonwang fa di kopiwa
Dimela tse di swabileng mo dikgatong tse di tsweleletseng tsa polômedi gantsi di ka wa mo diphefong tse di maatla .
Batsamaisi
Jaaka e le molao ka kakaretso fa metsi a siametse go nowa , gona go raya gore a tlaa bo a le botennye jo bo amogelesegang mo kgatshong .
Go tsweng dingwagasome tsa di1950 go tswelela go ya magareng a dingwagasemo tsa di1970 tlhotlhwa e e neng e le kwa godimo ya korong e ne e tlhotlhetsa balemirui go jwala korong ka bontsi .
Go dira go go botoka o ntse o na le didiriswa tse di lekanetseng
Mmuso wa Afrikaborwa le one o lemoga mosola wa ditirisanommogo mme Lefapha la Bolemirui le gatisitswe bukana e e pila : Guidelines for Establishing Agricultural Co-operatives . ( E ka fitlhelwa mo inthaneteng mo www.nda.agric.za ) " Ditirisanommogo tsa bolemirui di agiwa mo maemong a mosola wa go ithusa , go ikemela , pusano , tekano le kopano .
Mmidi fa o bonala o le montle thata - bogolosego fa o tshwanngwa le le dijalo tse di lemilweng balemi ba tikologo e e .
A Motlamedi wa Ditirelo tsa Ditšhelete o go gakolola ka ga kumo ya inšorense ya paka-khutshwane e e nang le laesense ya Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete go ya ka Molao wa FAIS ?
Fa o na le Diyuniti tse dinnye , o tla nna le dišere tse dinnye mo kgwebong ya Mahube
Fa gongwe e ka nna mongwe wa lelapa la gago kgotsa mongwe wa kwa ntle jaaka morulaganyi wa dibuka tsa gago - lebelela athikele e e kwadilweng ka dintlha tsa ditshupetso tsa ditšhelete .
Motlasamodulasetilo wa Grain SA , Victor Mongoato , yo a neng a le moeteledipele wa ditiragalo , o ne a tshola tlwaelo ya Sesotho le baeti .
Dirisa thipa ya mokopelo go bula dithompola .
Fela , se se ka fetoga fa maemo a patlisiso ya gago a fetoga .
Go neelana ka lenaneo le le tseneletseng la dikgolaganyo tse di tlaleletsang tsa dingwaga tsa 1 le 2 magareng ga ditiragatso tsa CBP le IDP go tswa mo kutlwisisong ya tiragatso ya CBP ( karolo ya 7.1 ) ;
Tekanyetsokabo e tla bo e tlhagisa maano le maitlhomomagolo a DoC .
Ikakanye maano a gago mme o a kwale gore morutisis wa gago a kgone go go thusa ka one .
Ke amogetse thutiso ka ntlha ya go dirisa madi go kgona go netefatsa gore ke dirisa bolemirui go bona poelo le go kgona go tswelela .
Dingwaga di le 1-2
go tsweletsa nonofo ya ikonomi le loago
6.5.2 phetogo ya seelo sa morokotso wa lounu ; le / kgotsa
Dimela tsa bogolo botlhe di ka tsenelelwa ke rusu fa maemo a le metsi e bile go le bollo .
6.6 Ditutelo tsotlhe tseo di tshwanetseng go duela ke Moadimiwa go ya ka mareo a Tumelano e , di tla dirwa ke Moadiwa ntle le kgogo epe kgotsa tloso ka mokgwawa phetiso ka eleketeroniki go ya go akhaonto ya banka ya Moadimi eo e leng mo leineng le Gauteng Enterprise Propeller , mo akhaontong ya First National Bank , akhaonto ya 6232-783-3387 , khoutu ya lekala 255005 , kgotsa akhaonto e nngwe eo e ka tlhaloswang ke Moadimi mo tsamaong ya nako .
O a gagamala fa a bua ka boitshupo jwa gagwe jo bo amanang le Aforika le kgolagano ya gagwe le setšhaba sa gagwe .
12.8.2.1 Go dira tiro ya go okamela tiro ya Dikomiti tsothe tsa Photefolio .
Dibonelapele tsena di kopana dikgaolo mo go jwalwang korong e e nosetswang mme go oketsang bokana ba bogare bo bo supiwang .
O bona thotloetso le kemonokeng go tswa go matsalaagwe le monna wa gagwe .
Ke solofela gore fa re tswelela go bopa kutlwano gare ga rona le Lefapha la Bolemirui le Tlhabololo ya Magaeng re tlaa kgona go fenya kgwetlho e kgolo e re le mmogo .
Methale ya peo : tekelelo e jetswe ka peo ya maidi fa e nngwe e le peo ya mong e e bolokilweng go thobong e e fetileng .
9 . Mekgwa e mešwa le maemo a kelo ya lefelo-go dira gore ditoropo di kitlane go feta fa , go tokafatsa dipalangwa , go isa ditiro kwa batho ba nnang gone , go tokafatsa mafelo a baipei le go baakanya go se lekalekane ga dithekiso tsa matlo .
Sengwe se se itumedisang seo Mphahlele a buang ka sona mo athikeleng ya gagwe ke ntlha ya John Dube le dirutegi tse dingwe bao ba boileng go tswa kwa USA ka dikgopolo tseo di neng di tlhotlheleditswe ke bantsho ba Maamerika .
ka kakaretso
Morero : Thuto
( 4 ) Fa go ka tlhagelela bokapi jo bo leng kgatlhanong le joo , ka nako nngwe le nngwe pele ga katlholo , tekanyetso ya dingwaga e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go kwa kgolegelong , go ya ka molawana ono , e ka fetolwa mme ga kwalwa tekanyetso nngwe ya dingwaga .
Molaotlhomo wa Ditshwanelo o netefaletsa Maforikaborwa go tshwarwa ka go lekalekana .
Mokgwa wa go fatlhosa : Ditlhopha tsa boraro
20 . Setlhogo se se khutshwane 70
( a ) itsise ngwana ka ga mofuta wa tatofatso e a latofatswang ka yona ;
Go boloka mmidi ya gago
Ikaega ka dikgono le ditlhokego ;
Ditheo tsa puso di tshwanela go lekanya didiriswa tse di leng teng le ditlhoko tsa batho .
Go bontsha kutlwisiso ya pholisi le letlhomeso la semolao le le tshegetsang pusoselegae mo Aforikaborwa .
Fa diphologolo tse di fulang di tsenngwa la ntlha mo direšeneng tse dintšhwa go di baakanyetsa setlha se e omileng , go tshwanetse go dirwe ka iketlo ka jaana paka ya kgabaganyo ya dibeke di ka nna nne e tlhokega .
26 . ( 1 ) Morago ga go akanya ka ga mefuta ya go golola ngwana go ya ka Karolo ya 1 , go tsewa tshweetso ya gore ngwana o tshwanetse go tlhatlhelwa kgotsa go nna a tlhatlhetswe , lepodisi kgotsa moreetsa-kgetse o tshwanetse go tsaya tshweetso ya go mo tlhatlhela jaaka e le ya bofelo mo go tsotlhe ka fa go ka kgonegang ka teng fa tlase ga mabaka , jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) le wa ( 3 ) , mme a simolola ka e e leng ya bofelo mo go tsotlhe e e ka dirang gore a se ke a tlhatlhelwa .
1.30 go fitlha ka 3.00
Boteng ba go jwala
= LOTSENO LOTLHE PELE GA DIPHUDUSO TSA MADI LE MADI A DITSHIAMELO 9 , 237 , 163 + DIPHUDUSO TSA MADI & MADI A DITSHIAMELO ( 18 , 135 , 748 ) Diphuduso tsa madi go tswa kwa matloleng a mangwe 60 , 190 Diphuduso tsa madi go ya kwa matloleng a mangwe ( 11 , 597 , 216 ) Madi a a duetsweng a ditshiamelo ( 6 , 598 , 722 ) = LOTSENO LOTLHE PELE GA MADI & MADI A A BEETSWENG KWA THOKO ( 8 , 898 , 585 ) + MADI & MADI A A BEETSWENG KWA THOKO Balanse e go simolotsweng ka yone 80 , 596 , 467 Ditolamiso tsa ngwaga o o fetileng = LOTSENO LOTLHE PELE GA DIPOELO TSOTLHE TSA DIPEELETSOMADI DI ABIWA 71 , 697 , 882 + DIPOELO TSOTLHE TSA DIPEELETSOMADI TSE DI ABILWENG ( 1 , 386 , 774 ) = BALANSE E GO FELELEDITSWENG KA YONE 70 , 311 , 108
Go itshupa sentle gore lotseno lo lo tlileng go bonwa mo masimong a a berekilweng ke borakonteraka le ya go nna kwa tlase thata go na le la masimo a a berekilweng ke montshadikuno ka boena .
Dibolayamefero tse di monyelwa ke semela mme di tsenelela mo mmiding , di dirisiwa go laola mefero e e tlholang e boela mme di dira sentle fa mefero e sa tswelela go mela .
Ditlhotlhwa tsa ditsenngwateng tsa gajaana di ketefaletsa balemirui thata go ka bona dipoelo go tswa ntshodikunong ya dijalo tse di lengwang fela ka pula mo dikarolong tse dintsi tsa Aforikaborwa .
Fa tumelelo e neetswe go dirisa kitso ya setso jaaka motheo wa porojeke e e tshitshintsweng ya patlisiso ka ditshedi , o tla tlhoka go rerisana ka tumalano ya kabelano ya mesola le se / ditlhopha kgotsa mo / batho ba ba tshotseng kitso .
13 . Go gweba ka batho ka maikaelelo a go ba dirisa tsa thobalano , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 71 ( 1 ) le go tsaya karolo ka go gweba ka batho ka maikaelelo a tsa thobalano , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 71 ( 2 ) wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Lefapha la Didiriswa tsa Diminirale le ne mo malobeng la lebašeswa Tšhata ya tsa Meepo .
( 2 ) Komiti ya Motlhakanelwa e ka gakolola leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi mabapi le diphetogo tse di mo togamaanong ya bosetšhaba ya melao .
Mekgwa e e atlegileng go tsamaisa tshwanologo e tshwanetse . . .
Ke motheo wa didimela tse di pila tse di kgonang go tlhoga ka go tshwana le ka tekano ka palo e e botlhokwa .
Go bonala sentle ka Sebokwana se se itseweng ka tlwaelo e le Bollworm se se bonalwang gantsi mo dimeleng tsa mefuta ya dinawa .
BOSENANGBOFITLHA Go phuthologa ka ga ka moo naga e tsamaisiwang ka teng go letlelela maikarabelo
O bapisa setlhogo sa gagwe le bokao jo bo maleba jwa hisetori .
Dijwalwa tsa senawa di na le dibaketeria tse di phedisanang mo thulaganyong ya medi wa tsona tse di bidiwang dinodule .
Fa go leng jalo teng didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae di dirisediwa melemo kgotsa ditiriso tse dingwe .
Bagwebi ba ba dirang mo Gauteng
Tlhaola setlhopha seo se tshwanelwang ke mmasepala wa gago .
Go gatelela kgopolo e , Es'kia ga a gatelele gore go bona kgopolo ya tse di fetileng go ka dirwa ka go nolofatsa maitemogelo a batho .
Tirisometšhine
Go jesa disalela go ka simolola fela ka mafelelo a nako ya go roba mme tšhono e fela fa molemirui a tshwanelwa go simolola go baakanya masimo a gagwe go simolola go jwala mmidi .
Polase ya Sunnyside e na le diheketara di le 239 tse di ka lengwang mme gape le mafulo a a ka nnang diheketara tse 221 , mme ba na le dintlha tsa go lema le go rua mo polaseng ya bona .
Go botlhokwa go tsaya tsia gore moeteledipele o tshwanetse go nna mokgoni go kgona ntlha e .
Peeletso mo senosetidikologing se se gogwang e ka amogelesega fela fa go na le dintlha tsa phaefote tse di tlhabolotsweng di feta bongwe mo masimong a a farologaneng mme thulaganyetso ya dijalo le mafulo e letla go jalwa ga dijalotlaleletso .
Mokgwa wa phatlhoso : Kopano
A o ipaakanyeditse go utolola ditselana tsa Palamente e ya rona ?
Athikele 29 Maikaelelo a Thuto Thuto e tla ikaelela go etleetsa maitseo a ngwana , ditalente mmogo le bokgoni ba tlhaloganyo le mmele ka botlalo .
Go botlhokwa go lekana gore mokonteraka a go tlotle o le molemirui mme a itse sentle gore o ya go nna molaodi yo o gagamatsang dikgole yo o tlaa nnang teng ka dinako tsotlhe go tlhokomela ditiro tse a di dirang .
Tlhaga e e aname thata mo Aforikaborwa mme e bile e rwala maikarabelo a ditatlhegelo tse dintsi tse di amanang le phulo gammogo le dijalothoro .
( viii ) Go amogelwa ga Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng
Thulaganyo - Komiti ya Woto e dira ka Tirisanommogo le mokhanselara go supa ditlapele le go netefatsa gore ditlapele tse di tsenngwa mo ditshisinyong tsa tekanyetsokabo le mo dithulaganyong tsa diporojeke .
Tsamaiso ya bogokaganyi ;
Tlhalosa gore ke eng se se tlhokang go dirwa kwa kopanong e e tshwarwang pele ga togamaano , go
Ditshenyegelo tse di tswelela go nna teng go sa kgathalesege nako ya ngwaga kgotsa setlha .
Kgaisano ya montshakuno wa ngwaga e sa ntse e tswelela sentle
Tekatekano ya bokana ba kumo ya mmidi mo polaseng ya gago
16.3.2 go amogela dipego go tswa go Dikomiti tsa Photefolio le go fetisetsa dipego tseo mmogo le ditshitshinyo go Kgotlakgolo ka kgang e sa kgone go rarabololwa ke Komiti ya Bookamedi le Mananeo go ya ka dithata tse ba di abetsweng ;
Go botlhokwa gore o buisane le balemirui ba bangwe mo tikologong ya gago go utlwa gore go ka dirisanwa naa mme la kgaoganya tlhotlhwa ya go thotha .
O solofela gore go botlhokwa go tshelegela mathata a a ka diragalang ka go jwala dinawa , ditapole le merogo e e tlhokiwang ke batho mo tikologong e a nnang mo go yona e bile go oketsa madi a a tshotseng mo seatleng sa gagwe go eledisa tiriso ya madi .
Go tloga mafelo a ngwaga ya 2011 Grain SA le Agri SA di fitlhetse gore bontsi ba ditokololo tsa tsona di lekalekantshiwa ke SARS .
Fela jaaka nako , bo ka se laolwe .
Botsweretshi bo na le bokgoni jwa motshwanaesi jwa go kopanya mangwe a mathata , ditshotlo , dikganetsano le dikganetso tsa botshelo : didiriswa tse di takilweng kgotsa se di se tlhagisang , fela ka ntlha ya popego ya tsona ya bongwe , di na le maatla a a farologaneng a .
Gakologelwa gore ka beke e nngwe le e nngwe e o tsweleletsang nako go jwala peo ya kanola morago ga magareng a kgwedi ya Moranang , kumo e latlhegwa jaaka e ne e ka kgonwa .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o tlhalosa gore yo mongwe le yo mongwe wa rona o na le maikarabelo , e seng fela mo go se se diragalang mo matshelong a rona , mme gape le se se diragalang mo setšhabeng , ka tshwaragano le batho ba bangwe .
Ka mafoko a mangwe , re ka bua ka ga kgololesego mo go tlhokeng bosiamisi , gammogo le kgololesego ya keletso - go nna kgotsa go dira jaaka ba ba lekanang le motho yo mongwe yo o bapileng le ena .
BSA = tumalano ya kabelano ya mesola
Gakologelwa go tswelela go loga maano ka ntlha ya tokelelo e o tlaa e tlhokang ka setlha se se latelang - go mosola go dirisa kgaolo nngwe ya poelo e o e amogetseng go duela tsa legae la gago , mme o tshwanetse go sadisa kgaolo e nngwe e o ka e dirisang go jwala gape .
Mefuta ya botswakwa ya mmidi e e bontshang losika la MON 810 ( mmidi wa Bt ) e jwalwa ka bophara go kgona go fenya phetlhu mo Afikaborwa .
Batsayakarolo jaanong ba abelana dingwe tsa dintlha tse ba tlileng ka tsona ko thasekeng 2 le 3
Mmoki wa Amerika Ruth Whitman o kile a re mo botswerereng bongwe le bongwe , mosimolodi o tshwanetse go simola go etsa ba ba kileng ba le batswerere mo go se a simololang go se dira .
Sekao , moo polokego le tshireletso e leng karolo e e botlhokwa ya tiro , diforamo tsa polokego ya baagi di ka nna ditlhopha tsa kgatlhego tse di maleba .
Mmasepala o ka nna wa dirisa Dikomiti tsa Diwoto go buisana ka dintlhakgolo tsa molawana oo .
Maemo ( seemo sa gajaana le dijalo mo masimong )
Ammaaruri e tla nna letsatsi le le botlhoko go ka emisa go ema bantshakuno nokeng - fela le gale se , se mo maruding a lona .
Bokhutlo
Hisetori ya bokoloniale mo kontinenteng ya Afrikan le dikarolo tse dingwe tsa lefatshe , e letlile Yuropa go susumetsa ditlwaelo le dingwao tsa gagwe mo bathong ba ba farologaneng , ba e seng maYuropa , mo e leng gore bontsi bo nnile le bothata jwa go ka somarela kitso ya bona ya setso .
Ka jalo , go botlhokwa go nna le leano go netefatsa gore botlhe ba ba tsayang karolo ba itse gore go solofetsweng eng mo go bona , ba tshwanetse gore ba se dire jang le gore se dirwa leng .
5.1.7 Pitso ya Kgotha-Kgothe e tla epiwa go ya ka dingwao tsa RBN le molao wa setso o o latelang ditaelo tsa molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Kgato ya go mela ya mmidi ya VT go fitlhela o ntsha lefetlho
( 3 ) Fa go fitlhelwa e le gore go sa lateleng ga taelo ga se phoso ya ngwana , magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ba ka-
Dipoloko tsa nako ya go tlogela tiro le sekgala sa matshosetsi a dipoelo se tshwanetse go tswalelwa ka go dira diphetogo , go akarediwa dikarolotuelo tsa boithaopo , go ntse go sekegelwa go tshegetsa ka matlole dikarolotuelo tsa go nna jalo tsa malapa a lotseno lo lo kwa tlase kgotsa badiri ba dipaka .
Re dumela gore go dirang mo tlhabololong ya bantshakuno ?
Ka nako ya thithofatso themosetate e nna e tswalegile .
Referense
Dipharologanyo tsa tlhotlhwa fa gongwe di tlholwa ke matsapa a bantshadikuno go atolosa kgotsa go fokotsa ntshodikuno .
Dipoloma e e Kwa Godimo ya kwa Thekenikhoneng
14.1 Leloko le go dirwang patlisiso ka lone , o tshwanetse go bolelelwa ka botlalo gore go kokoano ya dipotso-patlisiso e dirwa mabapi le eng ;
Tiro ya komiti nngwe le nngwe e amana le lefapha la puso le le maleba .
Balemirui ba bangwe ba na le diheketara tse di ka nnang 100 fela , mme ba bangwe ba ka nna tse di leng 1 000 - ntlha e e tlhotlheletsa mateng a lenaneo la kgwebo thata .
Go ribega mo marigeng go go tlholang gore dirite di tlogelwe mo boalogodimong go tlaa thusa go fokotsa tlhaselo ya sebokophetlhi mo setlheng se se latelang ka go senolela mekone serame sa mariga le baba ba tlholego ba yona , se se tlhole phokotsego ya palopalo ya disenyi .
Se se leng botlhokwa , Lokwalopuso lwa Mabudusatsela la Pusoselegae le kaya thulaganyo mo baagi ba tlaa amegang mo mererong ya taolo , go akaretsa thulaganyo , tsenyotirisong le tlhokomelo ya tiragatso le tshekatsheko . . . baagi ba ya go maatlafadiwa go supa ditlhokego tsa bona , go tlhagisa dibontshi tsa tiragatso le ditotiwa ka jalo ba rwese bommasepala maikarabelo mabapi tiragatso ya yona mo thebolong ya ditirelo .
Fela fa o setse o kgona go bereka kgaolo e nnye sentle , ke gona jaanong o ka atolosang kgaolo e o batlang go e bereka .
Tswala Molomo wa gago ka gale fa o gotlhola kgotsa o ethimola .
Maemo a pH a mmu a tlhoka go fotoga maemo go tsweng go nna lebaka la bofelo la ditlapele tsa molemirui go nna la ntlha .
Ditlhabololo tsotlhe tse di bontshitsweng mo IDP mme e le dintlha tse di rerisanelwang
Dithulaganyo tsa diphetogo tsa maemo go ya go a mangwe
DIŠERE LE MEROKOTSO E MENGWE YA DITŠHELETE LEINA LA SETLAMO PALO YA DIŠERE MOFUTA WA DIŠERE BOLENG JWA DIŠERE
1.2.4 Tsamaiso le go bolotsa letsholo la seabe sa Dikomiti tsa Diwoto
( d ) Fa moreetsa-kgetse a atlhotse ngwana go ya ka molawana ono , o tshwanetse go dira gore kgetse e nne kwa kgotlatshekelo lobaka lwa kgwedi e le nngwe , mme o tshwanetse gore fa kgetse e tlhagelela gape , a dire dipatlisiso gore a ngwana o ne a amogetswe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša .
Afrikan Affirmation e ke karolo ya puo ya dikapeso kwa University of the Witwatersrand ka 1988 , ka setlhogo : Thoughts on Intellectual Freedom , e e phasaladitsweng mo bukeng ES'KIA .
( iii ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tsa gagwe ; le
Morago ga Senwes e sena go rekisa polase , o ne a tswelela go direla Senwes ka go jala ditekelelo .
Pusoselegae jaaka mosimolodi : Pusoselegae e ka dirisana le maphata a mangwe a puso go supa bokgoni ba karolo go ralala melelwane ya mmasepala .
Go ntsha poroteine e ntsi ka heketara ga makgetlo a matlhano go ya lesome mo lefatsheng le le beetsweng thoko go fudisa diphologolo go ntsha mašwi le go fitlha makgetlo a 15 a poroteine e ntsi ka heketara go feta lefatshe le le beetsweng thoko go ntsha nama .
TLHOKOMELO LE TSHEKATSHEKO
Setshwantsho sa 2 : Fa sebipo sa disalela se le ka , se kgona go thibela mefero ya selemo go simolola go tlhoga le go mela .
Tlhaeletsano e na le maphata a le mmalwa a a jaaka go bua , go kwala , go buisana le go reetsa .
Mmu o o nang mmopa o montsi o tlhoka bokana bo bo kwa godimo ba atarasene .
Motho mongwe yo e leng leloko kgotsa yo e neng e le leloko la letlole la phenšene o na le tshwanelo ya go ngongorega ka go kwalela Motsereganyi wa Matlole a Phenšene ( PFA ) .
Maitlhomo / dintlhatshupo
Malefane a re o itiretse maikemisetso a gore a duele dikadimo tsa gagwe fa a bona lotseno go tswa mo polaseng - ditlhoko tsa gagwe di ne di tla morago ga dituelelo di fitlheletswe .
Re tshwanetse go gakologelwa ntlha e ka letlhabula le le latelang gore re rekise dikgomo tse dingwe go fokotsa kgatelelo mo nageng ka mariga a a latelang .
Nonofo e e tokafaditsweng mo kgwebong
Tshireletsego yotlhe e e newang tshedimosetso jaaka e tlhalosiwa fa godimo ga e tlhole e dira fa go gololwa ga tshedimosetso go ama setšhaba .
Tsamaiso e kgolwane ya botlhami , e e nyalantshwang le difeme tseo di dirang mo ditheong tse di tsamaisanang le togamaano ya kgolo .
Kumo yotlhe
Ka ntlha ya ditlhotlhwa tse di kwa godimo gajaana tsa dithoto tsa temothuo , bontsi jwa batho jo bo sa sedimosediwang sentle bo ithaya bo re ntshodikuno ya dithoro e na le poelo e e kwa godimo .
Khomišene ya Leano la Bosetšhaba e ka dirisa maatla a yona go kokoanya botlhe ba ba amegang go tsweletsa dipuisano le go tla ka ditharabololo .
Llofo ya Borotho , 20 - 25 % ya tlhotlhwa e o e duelang ke boleng jwa korong llofong .
Go na le diporofense dingwe mo nageng ya rona tse di batlang di nna bukathutiso ya thulo ya khumanego e e tseneletseng .
Go tsena mo tseleng ya bontshakuno jwa bogwebi
Setshwantsho sa 2 : Go mela sentle ga medi ya semela sa bali .
Fa go diriwa lenaneotiro Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go ela tlhoko tse di latelang :
Kgotsa ga nkake ka bofaganya mela le modirisi yo mongwe sa me fela ke go diragatsa dithata tsa me tsa sepolotiki .
Ee , dirisa botlhole - ke morwalo o o leng bokete tota go balemirui ba ba lekang go tswelela pele mo tikologong ya ditlhotlhwa tse di tlholang di oketsega mo lefatsheng , kgaisano ya dimakhete le thulaganyo ya bosa bo bo tlhola bo fetogafetoga .
sekao :
Ke eng se se tsamaileng sentle ?
Athikele 33 Tirisobosutlha ya diritibatsi Bana ba na le tshiamelo ya go sirelediwa kgatlhanong le tiriso ya diritibatsi tsa boroko le tlhaloganyo le kgatlhanong le thebolo ya tsona . .
Ditshenyegelo di tlaa busiwa ka bonako ka go dirisa pH ya metsi e e nepagetseng le gona go ya kwa go netefatseng nonofo ya dikhemikale tse di dirisitsweng .
Go balemi ba korong le bali , le setse le simolola nako ya tikologo e ntshwa - go botlhokwa thata go aga metheo e e siameng go simolola setlha se se ntshwa .
Tlamelo ya ngwana
Tlhaka ya mmidi
Fa motho a sekaseka megopolo ya Moporofesara Es'kia Mphahlele e e ka ga botho jwa seAforika , go a iponatsa gore ka go tlhomamisa Aforika , se re se dirang tota ke go tlhomamisa botho jwa Aforika .
Ka gale dirisa terekere e le mo kereng e e nepagetseng mme o se tlogelele enjene go goga bokete .
Badiri ba ka atlanegisa dikgaotso tsa tlamelo tse di farologaneng tsa didiriso tsa bona .
Polelo ya gore taolo e ka tshwarelela boleele jwa dibeke tse thataro le yona e a belaetsa .
Terekere e botlhokwa mo polaseng , mme fa o sa tlhokomele terekere ya gago , e tlaa go ja madi a a boitshegang .
Taolomofero
Toropo e na le lefelo la madirelo le le nnye thata le baagi ba le bantsi ba e leng balemi-rui mo tikoilogong ya toropo .
Mo lebakeng le , badimo ba na le bokao jo bo farologaneng ka gonne ba kile ba tshela mme ka jalo ba itse dikgwetlho tseo motho a lebaganang le tsona letsatsi lengwe le lengwe .
Mo puong ya gagwe , Mphahlele o gogela bareetsi ba gagwe mo go akanyeng ka go tsenelela ka botshelo ba semowa ; kgolagano e e raraaneng le maatla otlhe a a mo dilong , jaaka ditumelo tsa maAsia , maYuropa a kwa botlhaba , le botho jwa seAforika jo bo tlhomilweng mo ditumelong tsa setso sa Afrika- gore go nna teng go gaisa go nna le dilo .
Go botlhokwa gape go tlotla tekano le tekatekano e e tletseng ya dikarolo tsa loago tse banna le basadi ba di tsayang mo matshelong a bona .
Dintlha tsotlhe jaaka palo ya matsatsi go nna le dithunya tse di ka nnang 50% , palo ya matsatsi go gola ka go mela , palo ya matsatsi go fitlhela go ka robiwa , bogodimo ba makape go tsweng mo mmung , bogodimo ba dimela , bokana ba kutu bo bo sa leng tala ka dikgaolokgolo , go wa ka dikgaolokgolo ( dimela di a sekama fa di gola ) , bokana ba mafura ka dikgaolokgolo , botheo ba poroteine ka dikgaolokgolo , maemo a peo , go thubega ga makape morago ga go gola ka dikgaolokgolo le bokana ba kumo e e bonwang di tshwanetse go atlholwa go netefatsa gore go tlhophiwe mofuta ofe o o tshwanetseng polase ya gago .
Ditshenyegelo tsa peo di kwa tlase thata go na le tsa peo ya leidi .
Sesupetso sa Kelelomadi se se supang gore go boa ga madi go feta go tswa ga madi kgotsa go fetoga .
Go tsaya karolo mo ditheetsong tsa tekanyetsokabo mo boemong jwa baagi .
Buka ya Tiro le Kaedi
Fa o sa itse gore dijalo tsa gago di go jetse bokae , go bokete go itse gore o tlhoka go bona bokae ka tono gore o tle o bone poelo .
Ditheo tse tlhano tse di ka fa tlase ga Tirelo e ke Brand South Africa ( Brand SA ) ; Boto ya Difilimi le Dikgatiso ( FPB ) ; Bothati jo bo Ikemetseng jwa Ditlhaeletsano jwa Aforikaborwa ( ICASA ) ; Setheo sa Tlhabololo le Pharologano ya Bobegakgang ( MDDA ) le Koporasikgaso ya Aforikaborwa ( SABC ) .
Re sisinya dikgato di le mmalwa go gagamatsa ntwa ya Aforikaborwa kgatlhanong le bogwenegwene :
Dipeba le bolaodi ba tsona ke bothata bo bo lapisang balemirui ka bontsi .
Go Tlhaba ba Bangwe Botlhale
Kwa Foreisetata e le sekao , balemirui ba ba tlhabololwang ba bapile le balemirui ba bangwe mme go na le botsalano bo bo siameng .
Maemo a pH a botlhokwa ka gore a :
8.1.1 Motlatsa-Modulasetulo o na le boikarabelo jwa go boloka tolamo mo dikopanong .
Bontsi jwa badirapolaseng ba maloba ba hudugetse kwa ditoropong le metsesetoropong ka tsholofelo ya go amogela ntlo .
MONG O BATLA GO TLOTLWA
Bokgoni jwa kamano le ba bangwe
Bogolo ( size ) jwa dipeo bo ka ne bo ne bo fosagetse mo dipolateng tsa polantere e e dirisitsweng ( setshwantsho 1 ) .
Porogeramo ya matlole a go simolola e tlhokomela ditlhokego tsa dikgwebo go fitlha go R2.5 milione .
Mo Molaotheong karolo 152 , " Didiriswa tsa pusoselegae " ke go rotloetsa go tsayakarolo ga baagi le mekgatlho ya baagi mo mererong ya pusoselegae .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanelwa ke go ikitsise batlhankedi ba porofense ba dikhomišene tse gore ba tle ba kgone go sedimosetsa baagi ka ga tsona .
Buisa serulaganyetsa mme o tlhame ponelopele le maikaelelo a mmasepala wa gago le go rulaganyetsa baagi ntlhakaelo e e ka ga botsayakarolo e e tlaa arabelang ponelopele e .
Lenaneo la tuelo le lentshwa
Tlhaelo ya phorotokolo ya motheo ya tlhaeletsano magareng ga dikomiti tsa diwoto , khansele ( le dikomitipotlana ) le tsamaiso e ne ya begiwa .
Le fa setshwantsho se ne se tlhametswe mo kakanyong ya mokgatlho se ka dirisiwa ka mekgwa yotlhe .
Go botlhokwa gore balemirui ba tlhaloganye gore go fetola mekgwa ya go lema ga go diragale ka bonako fela jalo mme ke tiragalo e e tswelelang ka boiketlo .
Se ke ka ditebogo go tswa mo semphatong magareng ga puso ya Kapa Bophirima , Setheo Puso sa Thekenoloji ya Tshedimosetso ( SITA ) le mogaka wa ditirelo tsa tlhaeletsano ka megala , Neotel .
KGATO 2
Go latlhegwa diphologolo tse di sa senyeng tse dintsi go feta ka go dirisa letlhole le dirai kwa ntle ga tlhokomelo .
Dikgonagalo di tshwanetse go agelelwa mo šedulong ya tshimologo mme kgatelopele ya itsesiwe beng botlhe .
motlhatlhami
Morago ga go roba mmidi dikgomo le dinku di letlelelwa go fula mo masimong koo di dirisang masalela a lotlhaka lwa mmidi , diako tse di oleng tsa mmidi , gammogo le furu e tala .
Fa re sa eme bantshadikuno ba rona nokeng le go ba thusa go nna mo ntshodikunong ka go lemela poelo , setšhaba sa rona se tlaa bolawa ke tlala .
Ke na le bobelotlhomogi go balemirui mo dikgaolong tsa kwa bophirima tsa lefatshe la rona ba ba boneng thobo e e kwa tlase go feta - thapelo ya me ke gore le kgone go jwala gape mme e bile le bone thobo e e kwa godimo ka ngwaga e e latelang .
Tshimologo ya thulagnyo , go tsenngwa tirisong ga yone le matswela a yone 117 22 .
Motsamaisi Kakaretso wa Matlotlo o rulaganya tekanyetsokabo .
O tshwanetse go itse tse o nang tsona pele o simolola go loga maano .
Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla naya mokopa-tshedimosetso tshono e e lekaneng gore a netefatse kopo kgotsa gore a e fetole , gore e tsamaisane le ditaelo tsa foromo ya go dira dikopo .
Kgato ya 1 - Ikitsiso
Basadi go le gantsi ga ba nke ba emelwa sentle mo ditheong tsa setšhaba tse go ikgolagangwang le tsona mabapi le ditirelo le diporojeke tsa tlhabololo .
O tlaa makatswa e bile o tlaa tlhotlheletswa go nolofatsa ditiragalo tsa gago tsa bolemirui .
Haka polantere mo terekereng .
O ne a rata go buisa , mme mabapi le se o bua jaana , " khukhwanyana ya go buisa e ntomile , mme ka jalo ke ne ka fetsa nako ke buisa kwa laeboraring ya sekolo . "
Molaodi o tshwanetse go tlhola a ipotsa : " Ke eng se se ka dirwang gape ? "
5.2 Go aga kitso
Tshedimosetso ka ga dikopano tsa khansele - A mme ke phasaladitse tshedimosetso ka ga kopano e e latelang ya khansele , letlha , nako le lefelo le dintlha tse di tlaa buisanelwang .
Ntlha e e dira gore balemirui kwa Kapaborwa ba kgone go dirise luserene go nna mafulo le furu go diriuwa ka dinako tsa selemo .
A go na le mesola mengwe mo go diriseng mmidi wa Bt go na le sebolayatlhatshana go laola sebokophetlhi sa mmidi ?
2 . P : Ke mang yo o thapang batlhokomedi ?
14 . SWOT ya ditlhopha le ditlhopha tsa bohuma / bong
Dikilogeramo tse 30 tsa peo ka boimagare bo bo ka nang kgaolo ya geramo e e leng 0 , 12 e le nngwe kgotsa dikilogeramo tse 45 tsa peo ka boimagare bo bo ka nang kgaolo ya geramo e e leng 0 , 18 e le nngwe di ka tlhokiwa go bona palo ya dimela e e leng 250 , 000 ya dimela mo heketareng fa peo e tlhoga jaaka e tshwanetse .
Letlhomeso la PCM le fetola leano la tiragatso go nna tokomana e e tletseng ya tiro
Go botlhokwa thata go duelela direiti le ditirelo , gore Mmasepala a nne le madi a a lekaneng go rebola ditrelo tse di maleba tsa nnete .
bona tseokarolo e e botoka go tswa mo baaging go rotloetsa ditshwetso tsa khansele
( 2 ) Motsadi wa ngwana kgotsa mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , o tshwanetse go nna teng mo tshekatshekong ya ngwana , kwa ntle ga fa a-
Polase ya gagwe ke diheketara tse 350 - diheketara tse 80 ke tsa phulo mme tse di setseng ke tsa temo .
Nako : Diura di le 2 le metsotso e le 15
Dilo tse di dirisiwang go bopa dinosele ka tsona di tlhotlheletsa bokana ba nako ya tiriso ya tsona mme dilo jaaka tangstene , kabite , keramiki le tshipi e e sa ruseng e e thatafaditsweng di thusa gore dinosele di nne di edisa ka go tshwana morago ga nako e telele ya go dirisiwa .
Se se botlhokwa bogolosegolo ke gore dipatlisiso di bontshitse gore fa basadi ba tsaya karolo fa go tsewa ditshwetso , seno se lebisa kwa tsepamong e e oketsegileng le kabo ya didiriswa tse di tla tlhabololang boleng jwa matshelo a botlhe .
Ditheo tse dintsi tsa tlwaelo mo Aforikaborwa di bonala ka go sala morago go go tsweletseng ga " maemo a seYuropa " .
Ka go ganetsana le kemonokeng jaaka lebaka la go tsaya karolo mo go tseyeng ditshwetso , Mphahlele o tlhagisa gore fa megopolo e e farologaneng e ka tlhokega mo phetogong ya thuto le dikarolo tse dingwe tsa botshelo ba Aforikaborwa , go ka nna le ditlamorago tse e seng tsa temokerasi .
Phostoxine e ntsha gase fa e kopana le okosijene : gase e e bokete go feta mowa mme e tsenelela mo botlaseng ba mmidi o o bolokilweng .
Togamaano ya woto
Thotloetso ya didiriswa le tumelano ya dikananyo
Fa bokana bo bo tshwanetseng ba disalela tsa thobo ya ngogola di ka sala mo godimo ga mmu re ka kgona go tshwara metsi nako e telele mme go ka kgonisa dimela go kgona tiro ya go tlatsa diako ka dijo .
Bobusi jo bo siameng
( c ) " taelo ya maitsholo a mantle " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a latele tumalano e e dirilweng fa gare ga gagwe le balelapa la gagwe gore a diragatse maemo a a rileng a maitsholo ;
1 . Go itemogelwa ditatlhegelo tse di kwa godimo ka ntlha ya tlhaselo ya sebokophetlhi .
Metswedi e e bokoa ya ditsenngwateng tsa temothuo ;
Batsenelaoi makgaolagang ba bangwe e ne e le _________ le _________
Tlhabologo ke ntlhakgolo ya tsweletso ya phetogo ya ditsela tsa go nna mmogo mo lefelonyaneng le le lekanyeditsweng , le le nniwang ke ditlhopha tse di kitlaneng tsa baagi .
" Re tshwanetse go dira go fitlha mo ranta nngwe le nngwe e e tsenang ka ikonomi ya metsesetoropo e dirang teng mo ikonoming ya metsesetoropo le tswela baagi bao mosola , " ga rialo Tonakgolo Makhura .
Itse Ditshiamelo tsa gago - Rua Ditshiamelo Tsa Gago !
( a ) kwa mafelo a tlhokomelo ya ngwana le moša a leng teng mo Aforikaborwa ;
KAROLO 1 : TIRISO YA MOLAO
Fa palopalo e e eletsegang e sa fitlhelelwe gona kgono ya thobo e tlaa amega bosula ( ka bokhutshwane , ga go ne go nna le dimela tse di lekaneng go ntsha bontsi jwa dithoro jo bo eletsegang ) .
Dilo Tse di Amang Tikologo
Go tlaa thibela go fisiwa .
Dingwaga di ka nna lesometlhano tse di fetileng Boy o ne a na le dikgomo di ka nna makgolorobedi tsa mohuta wa nama , mme nngwe ya diphoso tse di boitshegang tse a kileng a di dira e ntse go rekisa dikgomo tsa gagwe go tlamela didiriso tsa temo le go jala dijalo tsa akeronomi .
% ya kabelo
SEKEJULE 4
Le gale , balemirui ba bantsi go feta ga ba kgone go dirisa disalela mo masimong ka gore masimo ga a a agelelwa mme gape ga ba na mokgwa wa go naya diruiwa metsi .
Ka 2000 , Molao wa Thotloetsa ya go Newa Tshedimosetso ( PAIA ) o ne wa simolola go dira , mme o ne o diragatsa ditaelo tsa karolo 32 ya Molaotheo tsa gore go newa tshedimosetso go tsenngwe tirisong .
Ditlhóla le taolo di sa ntse di tlhokega mo disenying tse dingwe .
Go tsenngwa tirisong ga maano a Woto ka diWoto
2.12 " Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng " di raya setlamo sa kgwebo sa RBN , thulaganyo ya setso ya taolo kgotsa setlamo sepe se sengwe se se tlhomilweng ke RBN se se dirang ( di ) tiro mo boemong jwa RBN ;
Go nna batho ba le kae mo magaeng a o a emetseng ?
Graph 4 : Dikolo tse di etetsweng mo diporofenseng tse di farologaneng mo kotareng ya ntlha ya 2011
Ka mokgwa o , re tla kgona go oketsa palo ya balemirui ba re ka ba thusang go fitlhela re lema lefatshe lotlhe le le ka dirisiwang .
Gape latela ditaelo tsa modiri .
dipone tsa mo mebileng
( a ) rotloetsa ngwana go tlhaloganya ditlamorago le go nna le maikarabelo a tshenyo kgotsa kutlobotloko e a e tlhodileng ;
Seelo se se kwa godimo sa botlhokatiro le bohuma mo bokaong jwa dikgono tsa tlhabololo ya Bojanala tse di sa dirisiweng
2 . Mosola ya go ela maemo tlhoko
Go diragatsa Ditaolo tsa go Tsepamisa Matshelo a Batho
Kgaolo 1 : Maikaelelo a dipitso
Dikhuduego tse di tsoswang ke bakwadi ka dikwalo tsa bona , ga se mofuta o o dirwang ke boradipolitiki , o gantsi o nang le tirisodikgoka .
De Villiers o ne a bua le ba ba neng ba le teng mme a tlhalosa botlhokwa ba Grain SA e le thulaganyo ya kumo le tiro ya Grain SA mo morafeng .
O tlhola o ntse o batla go nna le sebipotlase le matlhare a dimela .
Thoto e e siametsweng ke go latlhiwa fela fa re galefa kgotsa re palelwa ke go falola mo phaposiborutelong . "
MMASEPALA WA SELEGAE WA RUSTENBURG ( o go tloga fano re tla o bitsang ' RLM ' kgotsa ' Mmasepela ' ) o amogela maikarabelo a one a a amanang le molaotheo e bile o ikemiseditse go a diragatsa , a gareng ga tse dingwe a akaretsang -
Go reka peo ya maidi ngwaga le ngwaga , e nna yona tlhopho ya poelo e tona , fela fa dilekanyo tsa tsamaiso e le go bona ditono tse pedi ka heketara kgotsa go feta .
A Komiti ya Woto e na le mekgwa ya go tlhotlheletsa botsayakarolo ba basadi ka tiriso ya Komiti ya Woto le ditogamaano go oketsa kemedi ya bona kwa legatong la botsaya-ditshwetso.Ke eng ?
Kgato ya 4
Batsamaisi ba letlole kgotsa thoto ba beeletsa matlole mo dithotong tsa mefuta jaaka ditekano ( dišere ) , dikago , dibonto tsa botsayakarolo le didiriswa tse dingwe tsa ditšhelete .
Dipuo tse di neelwang
Dintlha tsena di ka tshosa molemirui yo a simololang mme kitso E NNYE le boitshwaro BO BONTSI ke dintlha tse di tlhokiwang mme o sale o ntse o tsaya kgato e le nngwe ka nako o ithute go rerisana le go buisana go aga kutlwano le batho ba ba leng botlhokwa go wena mo kgwebong ya bolemirui ya gago !
Dipoelo tse di solofetsweng di amana le boemo jo bo solofetsweng jwa matshelo a baagi .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com .
Mmeeletsi o tla amogela fela lotseno lwa kgwedi lwa selekano sa madi a a beeleditsweng .
Go setse go rilwe gore phetogo ya tikologo le tlemaete e kgolo thata mme gape le gore ditshupetso tsa boleng ba mmu , mafelelo a teng le maikaelelo a tsona a go lekalekantsha go tlhokiwa go tlhomiwa .
fedisa botlhoko jwa bolwetse ba HIV / AIDS , malaria le bolwetsi jwa mafatlha
Peo ya mmidi e e bolokiwang fa metsi a sa le mantsi e senyega ka bonako .
15 . Tlhotlhomiso ya dingwaga e e dirwang ke kgotlatshekelo nngwe le nngwe
Kemo ya tlamelo le patlego
Balemirui ba tshwanetse go gaisana go bona tlhotlhwa e e kwa godimo mme ba ba nnang kwa magaeng ba ka nna le mathata a go rekisa kumo ya bone .
Kgoromeletso e e ka dirisiwa go sutisa karolwana ya enjene le go fetisiwa go tsamaisa motšhine .
Go na le balemirui ba bantsi ba ba nang fela le lefatshe le lennye .
Go Laola Badiri
4.1 Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng o tshwanetse go :
Dikatlanegiso tsa go dirisa monontsha
Ka kakaretso , o ne o tla naya letsholo la " Ke Moja Ke a leboga ke siame kwantle ga diokobatsi " maduo afe ?
Dimela tse ditala tse di setseng di ka silwa go nna dijo tse di ka fepang diruiwa.Dimela tse di tala , le fa di se na dipidi , di sa le dijo tse di phalang dimela tse di omeletseng .
MOTLATSA-MODULASETULO
Ka 1999 o ne a kgaolwa mo tirong mo mmaeneng .
Tshedimosetso e bonwe go Ntshodikunong ya Mmidi mo Kaeding ya Nosetso
Clr ______________ o ne a supa gore o kgatlhegela ntlha e e leng mo teng ga ajenda e e amanang le ___________________ .
Ditsela tsa taolo tsa setso le sebaeoloji ga di a nonofa sentle go na le taolo ya sekhemikale le tiriso ya thekenoloji ya Bt .
( 2 ) Melawana e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , e tshwanetse go bewa fa pele ga Palamente gore e tle e e letlelele .
Phatlhalatso le maina a dikgato tsa tsheko ya porojeke di ka farologana go ikaegile ka metswedi ya tlamelo ka matlole kgotsa lefapha la puso .
Fa Moporofesara Es'kia Mphahlele a ne a kwala tiisetso e ka 1998 , Aforikaborwa e ne e ipaakanyetsa go ya ditlhophong tsa yona tsa bobedi tsa setemokeratiki .
Bontlhopheng ba ba tlaa bong ba gaisanela sekgele sa Montshadikuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa 2009 , ba setse ba tlhophilwe .
Phasalatso ya tshedimosetso ka ga kgatelopele ya diporojeke tsa mofuta wa C , dikgwedi dingwe le dingwe tse pedi , tse di tsitsintsweng ke woto mo tiragatsong ya CBP mme di akareditswe jaaka diporojeke tsa IDP .
( c ) kgetse e tsholotswe
Boikuelo jwa go belesetsa badiri ba ba sa direng tiro ya bona sentle
Ga se kgang ya me .
( Leina la thuto ) ya dinonofo )
Kwa tshimologong ya loeto re bona batho ba ba tlhokang kitso , ba ba tlhokang dithulaganyo , mme le botlhokwa ba go amogela kitso e e ka dirisiwang .
Mo puong ya gagwe kwa Conference of Black Educationists ka 1981 , Es'kia Mphahlele o boletse gore Thuto ya Aforikaborwa e tlaa fitlhelela maitlhomo a yona a loago a nnete , le diyunibesithi tsa rona di tlaa fetoga tse di ntshang kitso , fela fa re ka tlogela go dirisa kitso ya Bophirima re sa bone diphoso .
Ke dingwaga tse dintsi balemirui ba ba nnang mo tikologong e phefo e fokang thata ba jwala ditlhare kgotsa ditlhatsana go thibelela phefo .
Go tlamela ka letha la selogetsi magareng ga dielemente tsotlhe tsa bering go thibela kgotlhego ;
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse go netefatsa gore baagi ba kgona go tsaya karolo mo go thaleng le go lebeng sešwa Maano a a Tswakilweng a Kgolo le Tlhabololo .
Oprah Winfrey a re : " fa batho ba itse botoka ba dira botoka " .
E oketsa ntshodikuno le gdp .
Ka kutlwisiso ga se tiro yotlhe e e totileng maphata kgotsa e e totileng kgatlhaego e e rileng e e ka nyalanngwang le tiro e e rileng ya karolo ya mmasepala .
e ) Tshekatsheko ya leano
Tshwaranyo ya dikomiti tsa diwoto jaaka setheo se se tsentsweng tirisong mo tseleng ya IDP mo dintlheng di le dintsi , e ntse e le tiro e e sa lolamamg e bile dikomiti tsa diwoto di fetoga le go amega jaaka maloko a setšhaba gantsi , se se tlholang gore bokgoni jwa therisano ya fa gae le jwa theoso jwa dikomiti tsa diwoto bo se ke ba salwa morago ka botlalo .
Bolaodi ba mefero
Leano la kgwebo gape ga le a tlhomiwa ' go se fetoge ' - le tswelela go fetoga fa nako e ntse e tswelela jaaka wena o le laola e bile le ikgolagantsa le tikologo ya bokgwebo .
Batlhankedi ba puso ba dipolotiki
Kwelotlase e tlhodilwe ke topo go tswa kwa Asia le ditlhwatlhwa tse di kwa godimo tsa didiriswa .
Matlafatsa baagi gore ba tseye karolo mo dithulaganyong tsa morafe wa bona
Bontshokutung le Sclerotinia ke malwetse a a senyang go feta morago ga go simolola go mela ga kanola .
maikaelelo ke poelo ya tlhabololo le dikungo tse di solofetsweng tsa setlhopha se se ikaeletsweng
tlhagisa sentle kwa tshimologong gore ke mang yo o tsayang tshwetso ya bofelo , sekao , fa dikakanyo tsa baagi di farologana le tsa Khansele , ke kakanyo ya bomang e e yang go amogelwa ?
Thuto , a re , " e botlhokwa go re thusa gore re kgone phetogo ya go tswa kwa morago go ya kwa ditseleng tse di sedimogileng tsa botshelo " ; re ithutile ka go etsisa le go nna le botsalano , mme re godile ka go itlhamela ; re tlhotlhelediwa ke diphitlhelelo tsa rona tsa pele .
16 . Tse dingwe . . . . . 
Bareki ba kuno e o ikaelelang go e ntsha ke bomang ?
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Porogeramo ya Matlole a Dikonteraka e tlhokomela ditlhokego tsa matlole tsa go fitlha ka R2.5 milione .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go KoleAKole@omnia.co.za kgotsa TMaeko@omnia.co.za .
Ditšhono tse di leng teng gore Baša
55 . Maemo a tekanyetso a a dirisiwang mo phaposong ya kgetse mo tshekong
Diafalatokosini di bopiwa ka dinako pele ga thobo le morago ga thobo ke mefuta ya Aspergillus e e tshelang mo disalela tsa mmidi mme e tsenelela mo diakong ka go dirisa dithale .
Es'kia Mphahlele o ema ka go re ditlhangwa di ka nna " maatla a tshusumetso a a kgonang go bopa moya wa motho ka ditsela tse re ka se keng ra di tlhalosa ka mareo a a maleba " .
Tshwetso e tshwanetse go tsewa gore ke dikgato / ditiro dife tse di tlhokang tlhokomelo thata - ke yona tlhomo ya ditlapele .
Bontlhopheng go tswa Foreisetata ba ne ba kgatlhisa thata , mme bafitlhamakgaolakgang ba bararo ba tswa Foreisetata .
Ka jalo go botlhokwa gore mankge wa ditlhaeletsano a tseyekarolo , a dire le motsamaisi wa CBP mme ba loge leano la letsholo la ditlhaeletsano .
Bantshadikuno ba ka laola dingwe , fela e seng dintlha tsotlhe tsa tlamelo .
Mo mabokong a bona , bakwadi ba bontsha maitemogelo a a arologanyang a go ya botshabelo , ka mo a bayang motho mo bodutung le go nna motswakwa mo go ena ka namana .
Es'kia Mphahlele o bua ka gore se ke nngwe ya mabaka a a dirileng gore a bolotse letsholo la ditlhangwa tsa Afrikan gore di nne pinagare ya ditlhangwa mo dikolong .
Maikaelelo e tshwanetse go nna a a tlhalosiwang , a a ka kgonegang e bile e le makhutshwane go ka bona di dikungwa .
Ditokololo tsa mokgatlho o ba mabela go dirisa bolemirui ka kgono jaanong ka ntlha ya kitso e ba e amogetseng ka go tsena dithutiso , tshegetso mo polaseng go tsweng morulaganyi wa bona mme gape le ka ntlha ya ditšhelete tse ba di amogetseng ka ntlha ya lenaneo la puseletso ya madi la Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntshwafatso ya Agrariane ( Bokonebophirima ) .
Go nna o ipaakantshe sentle makwalo otlhe a gago a nne jaaka go tlhokiwa .
Mo go salang gagolo ke setatšha fela .
Supa maemo otlhe a a farologaneng mo Komiting ya Woto .
K : Ga go na mokgatlho ope wa baemedi o o leng teng ga jaana , mme FSB e sa ntse e na le rejisetara ya batlhokomedi ba ba ikemetseng .
Ke ba eletsa bokamoso bo bo pila le dikilometara tse di tla tsamaiwang ka polokesego .
Dimela tsa soyabini di tshwabelelwa ke metseletsele e e bophara ya malwetse a dibaketheria , a difankase , malwetse a mogare le dinwamadi .
8.1.3 Maloko a tshwanetse go boloka tshisibalo fa Motlatsa-Modulasetulo kgotsa motho ope yo mongwe a le mo seraleng ;
Batlhophi ba na le bouto e e farologaeng go tlhopha maloko a diporofense di le Dipeomolao tsa Porofense di le robonngwe , mo dingwageng tse dingwe le tse dingwe di le tlhano , ka letsatsi la ditlhopho tsa bosetšhaba .
Leotwana le le kgethegileng go tsamaisa thulaganyo ya go meta
Tshireletso ya dikgatlhego tsa setlhopha ga e re lomeletse fela talente e e leng teng ( ya thuto le tse dingwe ) , e tsibosa gape gore ka sepolitiki , dikgololesego tse dintsi tse di bokowa di mo matshosetsing .
Fa o tlhokomela diphologolo tsa gago le go netefatsa gore ka metlha yotlhe di fepiwa sentle , le tsona di tlaa go tlhokomela le go go tsenyetsa lotseno lo lo tlaa nitamisang temothoro ya gago .
Mokaedi
Matlotlo ( khutswafatso )
Kitso
DITENG
A re tiro ya go kwala e ka se dirisetswe go nna kemedi ya tiro ya setšhaba .
Ditaelo di tshwanetse di tlhape le go totobala .
A re tshwaraneng matsogo , re thusane mme re bone tekano e e siameng - go nne mosola go mongwe le mongwe wa rona , go bolemirui , go pabalesegodijo mme tota le go lefatshe la rona le re le ratang , Afrikaborwa .
Ditlhokego
boleng jo bo tokafetseng le dikungo
Seno , se tla raya gore bonnye ditlhopha di le tharo di ka tsereganngwa ka nako e le nngwe .
Daniel o ntse mo dingwageng tse dintsi a tshegetsa ntshokunothoro ya gagwe ka matlole go tswa Land Bank .
Phopholego ya mmu le maemo a metsi mo mmung jaaka go supiwa mo thalotlhakoreng di tshwanetswe go lebelelwa mme go ka lekwa go tlhomamisa gore go na le metsi a makana kang mo mmung e bile dijalo tse di tlilweng go jalwa di tla tlhoka metsi a makana kang .
La bofelo , go botlhokwa thata go tlhola o ntse o itsese batseisamolato ba gago gape le gape ( fa gongwe ka kgwedi le kgwedi ) gore dilo di tsamaya jang .
Masimo a peraefete mo kgaolong ya setsha sa tekelelo kwa Matibidi .
Molaotheo o dira gore go nne le sebaka sa ditheo tseo di tshegetsang temokerasi , ga mmogo le botsakaarolo jwa basadi .
Saense e tla ka dilo tse dintšha tsa go lwantsa malwetse le go fokotsa ditshenyegelo tsa tlhwekiso ya metsi .
Thotloetso ya bantshakuno go dira dikopo tsa dikadimo tsa temothuo le ditsela tse di latelwang go
Botsalano ba boikanyo le molemirui
Le a re itumedisa mme le re gatelela go tswelela go leka go tswelela ka maitlhomo a rona a go tlhabolola balemirui .
Boto ya bolaodi e laola madi go tsamaelana le theo ya gore madi a a leng teng go dirisiwa go batlisisa ka mafelelo a ngwaga ya kgwebo a tshwanetswe go neiwa diporojeke tse di supang kgono ya go lebelela dintlha tse di tlhokiwang mo bodirelong ba ditlhaka tsa mariga .
Jaaka kanola e ntse e jwalwa gantsi go tswelela kitso ya malwetse a yona e tshwanetse go oketsega go netefatsa kumo e e siameng ka ngwaga le ngwaga .
Ka nako ya go jwala monontsha wa tlhakatlhakano ya go jwala o tshwanetse go lokelwa bokana ba go katoga bo bo tshwanetsweng go peo ( disentimetara tse 5 ka fa tlase le fa thoko ga peo go siame ) .
Go rulaganyetsa CBP pele ga togamaano ya woto
Go kokoanya badirisani
Se se ka go jela go ka nna R50 000 go e baakanya .
Kgato ya 2 : Lokela dilo tsotlhe tse di fetolang metsi jaaka diphepafatsi le matswai tse di nang amoniamo sulfata .
Bokaedi jwa Tiriso e e sa Siamang ya Mmaraka ( DMA ) ke komiti ya Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete mme maikarabelo a yona ke go lwantsha tiriso e e sa siamang ya mmaraka mo dimmarakeng mo ditšhelete tsa Aforikaborwa .
Tsamaisa go dirwa ga ditšhono tse di maleba tsa kago ya matlo mo mafelong a go tlhokegang , a a rulagantsweng go ya ka tlhokego .
O dirisa diheketara tse kana kang ?
Mo bukeng e e susumetsang e , o supa kitso e e botlhale ya mafoko a a ka sedimosang seabe sa gagwe se segolo mo thutong , le kgolo ya botsweretshi le setso mo dingwageng tse 40 tse di tlang .
4.1.4 Moadimi o dumela gore ditshenyegelo tsa go nna jalo ga di maleba le porojeke epe le / kgotsa ditiro tseo di sa tsamaeleneng Lounu .
Se ke boineelo jo bo bokete , mme ke bona motheo wa kakanyo ya temokerasi ya Aforikaborwa .
Tlhokomela tiragatso ya go rulaganya le go diragatsa dithulaganyo
( a ) baagi ba na le seabe ; le
Go botlhokwa thata gore makwalo otlhe a tshwaiwe / a fiwe dipalo ka mokgwa o o tla dirisiwang go bona makwalo a ka bonolo le go a busetsa mo maemong jaaka go tlhokegwa .
Batsayakarolo botlhe mo wotong ba tlhotlheletsiwa go tsaya karolo mo dikomiti potlaneng tseo di leng maleba le dikgatlhego tsa bona .
Kgatsha mo mesong le bosigong fa go na le phešwana e e tsiditsana e e botlhofo e e tlaa bong e siametse thata maemo a kgatsho a a feletseng .
Rekhemisi kgotsa Modiredi wa tsa kalafi yo o dirang ka diokobatsi
Motswedi :
Puisano le Bana-le-Seabe ba Botlhabelo
tlhaolwa ka ditlhalosa tsa kanelo le ka dikai tse di thusang go di tlhalosa le go di tsenya tirisong .
Marothodi a pula e e tlwaelegileng a simolola ka bogolo jwa 1 go ya 7 mm mme a wela mo mmung a taboga ka lebelo la 30 km ka ura .
Fa mofero o se teng go tla tlisa kumo e e pila mme go botlhokwa gore molemirui yo a jwalang matonkomane la ntlha a jwale bokana bo a tla kgonang go tlosa mofero mo teng .
Mo Tiisetsong e ya Seaforika Moporofesara Es'kia Mphahlele o itlhalositse mo potsong e e sa leng e ntse e le teng : Mosola wa dikwalo ke eng ?
Gape go botlhokwa go tlhalosa gore ke mang yo o tla rwalang maikarabelo fa go ka nna le tlolo ya konteraka e e ka rarabololwang kwa kgotlatshekelo kgotsa ka tsereganyo .
1.2 MOLAO WA THOTLOETSO YA GO BONA TSHEDIMOSETSO , MOLAO WA BO 2 WA KA 2000 :
" Hisetori ya rona e kgoreleditse baša go tsaya maikarabelo ba le bannye .
O nontsha mmu ka dibodi , tse di tokafatsang dipharologantsho tsa sebopego tsa mmu jaaka popego , kelonwelelelo ya metsi , mothamo wa go tshwara metsi , tsenyomowa ya mmu le tshugego ya mmu .
Tekatekanyo ya dinontsha mo mmung e botlhokwa thata mme balemirui ba tshwanetse go tsaya teko ya mmu go dirisa kitso e go oketsa kgotsa go fokotsa maemo a dinontsha tse dingwe mo mmung .
Babetšhitota , le gale , ba tlhotlhomisa go tsenelela dintlha jaaka botsalo le losika la dipitse pele ba tlhopha e ba e betšhang go sia tse dingwe ka lebelo .
DIKGATO TSA LEANO LA IDP
Gakologelwa gore ditiragalo tsa gago tsa jaanong tsa ka nako ya komelelo di ka direla jang maemo a mafulo a naga ya gago le go fulwa ga teng mo dingwageng tse di latelang , ka go tlhotlhetsa maemo a gago a go kgona go rua diruiwa mo polaseng ya gago .
Molao o tsweletsa kgolagano mo gare ga mafapha a puso ya bosetšhaba ya porofense le ya selegae go fitlhelela tlhabololo kwa maemong a selegae .
Temothuo e dira jaaka motlhodi mo ntshokunong ya dijo lefatshe ka bophara .
Malatsi a balemirui a tlhagisetsa bannaleseabe botlhe tšhono e e boitshegang mo karolong e go bontsha le go bua le bantshakuno .
go tlhola thulaganyo ya lefatshe go tlamela balemerui , bathuthusi ba dimela le borasaense ka phitlhelelo ya diirisiwa tsa lotsalo tsa dimela ; le
La ntlha , go laola nako ya gago ka tshwanelo o tshwanetse go kgona go gobelela .
Gagamatsa dikgole fa o tlhoma lotseno mme di repise fa o nagana tshenyegelo .
Ke ditirelo dife tse o di fitlhelegang ? ( sekao , metsi , metsi a kelelo ya leswe , motlakase , molelo wa go apaya )
Dikai tsa polokesego di tshwanetse go beiwa go supa mo ditshireletso tsa ditsebe le sefatlhego di beiwang teng .
Ditshupo tsa ga Mphahlele di maleba le Aforikaborwa gompieno fela jaaka di ne di ntse ka 1983 fa a kwala temana e , jaaka fa bakwadi ba Aforikaborwa ba tshwanetse ba tlhasela le go senola bobodu jwa maemo a a kwa godimo mo pusong e ntšhwa le mo lekaleng la boradikgwebo .
Katisegelo ya mmu le tshwaetso ya ona mo ntshokunong ;
Siameng e bile di kgona go fitlhelelwa ;
Ditokololo tsa Khuduthamaga ya Komiti ya Khansele
Komiti ya Woto e ka tlhoma komitipotlana e lenngwe kgotsa di le dintsi le go akaretsa mekgatlho ya bagi mo dikomitipotlaneng tse .
Diteng tsa mmopa tsa mmu wa gago
Go bewa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša
Dipoelo
Mo ditikologong tse dingwe tsa bolemirui , ka ntlha ya mofuta wa mmu le tlelaemete , go fitlhetswe gore ga go thuse sepe go jwala korong ya mariga ka dingwagsome tse di fetileng .
Fa o di jesa ditatswa tse di nang uriamo netefatsa gore di nne di omeletse e bile di tlose fa pula e na .
Sponsors : Ba go fapa ka mogano ba lenaneo la Letsatsi la Moletlo go tsweng molema : Etienne Claassen ( FNB ) , Harry Matebese ( Pannar ) le Hanlie Kroese ( Santam Agri ) .
Mongwe le mongwe a ka jwala peo mo mmung , ga se mongwe le mongwe yo o ka dirang gore e gole e bo e nne le maungo .
Diyunibesithi , jaaka di ikaegile ka tshegetso ya matlole go tswa mo pusong , ga di itshwenye go tlhasela kamogelesego ya tlhatlhobo ya materiki ka gonne e engwe-nokeng ke politiki .
batsamaisatiro
Sekoloto se se bitswang sekoloto sa go tswelela kgotsa se se fetelelang ke molato o mogolo o o gatelelang ditiragalo tsa kgwebo ya gago ya bolemirui go fitlhela se kgonwa go duelwa .
Mmu wa letswai - o na le letswai thata mme dimela di mela ka boiketlo thata mo mmung o .
Thulega le go phepafatsa dibokoso tsa menontsha , dibolayatlhatshana le dibolayatshenekegi , gammogo le botlase jwa dikgamelo tsa peo go thibela rusu le jego .
Setshwantsho 5 - Oli mo peiping ya radiethara
Ka go tlhoma dithutiso tse , balemirui ba amogetse kitso e e leng botlhokwa le kgono go gatelela pele kgato ka kgato mme morago ga nako , go aga kitso e e tseneletseng e e leng botlhokwa ka letsatsi le letsatsi go swetsa tshwetso mo polaseng , mme gape le go dirisa kitso e go nna ntlha ya go tshegetsa tshwetso ka bokamoso .
Tekanyetsokabo ya mesepele
Ka palogotlhe ya dikerediti di le . . . . . 
Fela fa o e dira gape le gape e nna botoka mme tekanyetso ya gago e tla tswelela go nna e e nepafetseng .
Lotseno go tswa mo go nneng mong wa lefatshe la temothuo le ka bonwa ka :
Ba tshwanetse ba fetola se ba lebaganeng le sona go tswa botswasetlhabelong go nna batlhami le basimolodi ba dikaelo tse dišwa .
O ne a ya kwa Cape Town koo a neng a dira mo dikolong tse di farologaneng .
Kopana le barekisetsi go wena , kopana le Grain SA , mme tota le baithutisimmogo le wena ?
( 2 ) Leloko lengwe le lengwe la Kabinete le le umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , le na le maikarabelo a go neelana ka didiriswa le ditirelo mo mafapheng a bona ka go farologana jaaka ba dumalane , go kgontsha Lefelo la Bosiamisi la Ngwana go dira sentle .
Motsereganyi o kwala tshedimosetso yotlhe a bo a kwala sentle gape le setlhopha se sengwe le se sengwe go netefatsa gore o dirile sentle .
Tlhogo ya sekolo , Constance Ndakisa ( ka fa molema ) , le modirimmogo wa gagwe , Mobuntu Mthi , ba supa boitumelo ba bona go Vusi Ngesi .
2.3 Go abiwa ga maiarabelo go tshwanetse gore ka dinako tsotlhe go dirwe mo teng ga Kgotla mme e nen nngwe ya ditiro tsa ka gale tsa Kgotla , mokgwa-tsamaiso wa yone le melawana e mengwe mme a abiwe ka boikaelelo jwa go tokafatsa tsamaiso ya RBA le gore tiro e dirwe ka mokgwa o o nang le matswela .
Letsatsi la Thobo ka ngwaga la NAMPO le le rulagangwang ke Grain SA le ne le tlhomilwe ka matsatsi a 13 - 16 a kgwedi ya Motsheganong kwa Bothaville mo Foreisetata .
O ka tlhatlhela boikuelo mo teng ga setlamo leng ? 40
Tsela ya Bokone
Go bona ditiragalo mo kgwebong ya gago yotlhe go botlhokwa go rulaganya ditekanyetsotlase tse di latelang :
Komišine ya Ditshwanelo Tsa Batho
Ditiro dingwe le dingwe tse di latelang di tshwanelwa ke go abelwa melawana .
Kgato ya ntlha fa go lekalekantshwa segasetsa ke go nna le kitso e e tseneletseng go e dirisa ka mofuta wa dikhemikhale tse di tlhophailweng le go itse gore go diriswe bokana bofe ba dinosele go tlhomamisa bokana ba boelela .
Kgololo ka beili fa go santse go letilwe aphili kgotsa gore kgetse e ye go tlholwa
Setshwantsho 6 : Mmidi o o omisiwang mo mmung kwa Jozini .
Go nna tokololo ya setso sa Afrikan , ka jalo go kaya go nna bosisi le go nna kgatlhanong le tshotlako ya batho le go senya tlhago ka kakaretso .
Motlho ke semela sa kgolo e e maatla a a kgonang go thuba konkoreite le sekontere .
Moatefokate
Khopi ya yone e ka bonwa mo go nna fa go ka direga gore o rate go e tlhatlhoba .
Phatwe go fitlha go Lwetse
Bothata bo bo ka rarabololwa fa setlhopha sa balemirui se dumela go reka terekere e e pila ka go kopana go dirisiwa mo masimong a bone botlhe .
A re baithuti , ga ba ka ke ba nnela ruri mo maemong a " bokgaratlhi , a a seng monate , " e le batswasetlhabelo ba bosakhutleng .
Bommasepala ba ba mmalwa ba ipopetse dipholisi , kgotsa matlhomeso a bona a a laolang Dikomiti tsa Diwoto mo bommasepaleng ba bona .
Ntwa e tlaa latela . "
Mo ditlhabologong tse di gatetseng pele " dipopego tse di marara tsa tolamo ya sepolotiki , loago le ikonomi " di tlhomilwe .
2.2.4 Go godisa tlhaloganyo ya botlhokomedi :
3 . Dinotagi ( biri , waene , bojalwa jo bo bogale ,
Fa dilo tse di se teng naga ga e kgonwe go dirisiwa mme lefatshe la rona lotlhe le ya go latlhegelwa - re tlaa latlhegaelwa ke dijo le tlhale , gape re tlaa latlhegelwa ke neo go ekonomi , mme tota ka maswabi , re latlhegelwa ke tsholofelo e batho ba nang yona mo dipelong tsa bone go nna balemirui .
Go na le mokgwa o le mongwe fela go araba le go tlhomamisa potso e mme ke go rulaganya tekanyetso ya ditšhelete e e siameng .
14.9.2.3 leina le Leloko le le neng le batla gore go go sa bouteleng ga lone tshwetso epe e e rileng go rekotiwe mo Ditshwetsong tse di dirilweng mo kopanong ;
ICASA e rwele maikarabelo a go laola diintaseteri tsa ditlhaeletsano ka megala , bobegakgang le poso go ya ka dikgatlhegelo tsa baagi le go netefatsa ditirelo tsa boleng jo bo kwa godimo mme di le tlhwatlhwatlase go MaAforikaborwa otlhe .
1.16 " Kgotlakgolo " e raya kopano e e tsenelwang ke Lekgotla la Dikgosana le Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng o modulasetulo wa yone e leng Kgosi jaaka go tlhalosiwa go ya ka Melao ya Taolo ya Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Pan Africanism , the Organisation of African Unity le e e e tlhatlhamang , jaaka the Afrikan Union di mo go yona mekgatlho le makoko a a supilweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele .
Gladys o na le diheketara tse 3 tse a ka di dirisang kwa magaeng kwa a nnang teng .
Le gale , kgatelelo e ga e a tshwanela go tlisetsa diphoso le ditiro tse di sa dirwang sentle .
( tshedimosetso ka kakaretso mabapi le madi a kotlȏ a baagi ) 012 312 7500
12 . Maitsholo a go akangwang gore a tlhola ketsaetsego mo go tsa thobalano mme a sa amogelesege mo mothong mongwe .
Patlisiso
Di tshwara mmu gore o se fokiwe ke phefo .
Letlha la Seetebosigo 16 le botlhokwa thata mo hisetoring ya kgololosego ya mekgatlho mo Aforikaborwa mme ka jalo le ketekiwa ngwaga le ngwaga .
CBP e neelana ka mokgwa wa go tsenya tirisong go tsaya karolo mo togamaanong le bolaodi go tswa kwa diwotong .
Lekwalo la semmuso la kanaanelo le tla neelwa go itsise bakopi ka nomoro ya kaelo .
Maemo a akwa godimo a bogwenegwene a sitisa bokgoni ba setšhaba ba go dira ka tolamo le ka katlego , mmogo le bokgoni ba puso ba go diragatsa go ya ka thomo ya bona ya tlhabololo .
Mekgwa e e nonofileng e tlhoka go tlhatlhoba ka moo dipharologano di ka amogelwang le go bewa boleng gore baagi botlhe ba akarediwe ka tsela e e thusang Mmasepala go fitlhelela maikaelelo a ona go netefatsa Thebolelo e e nonofileng ya ditirelo ka batsayakarolo ba bosetšhaba .
Ba ne ba dirisa diruiwa go goga mogoma - o tsena boteng joo pitse , tonki kgotsa pholo e ka bo kgonang .
Selekanyi sa themphereitšha
Kgatlhanong le seo , Mphahlele o emelela mokgwa o o eteletsang morutwa kwa pele , mo barutabana ba thusang go ithuta le go batlisisa ka nosi ga barutwa .
Poloko ya mmidi e e pila tota e dirwa ka dimela tsa mmidi tse ditelele , tse dikgaraga , tse di pila .
Ka nako e re ne re mo etela tshilo ya gagwe e ne e sa dire ka gore motšhene wa tisele o o e gogang o ne o robegetswe ke sengwenyana .
Dithoro di tlaa fitlha jang kwa mmarakeng ?
A o amogetse dipholo tsa tshekatshekommu ?
4.15.3 Ga go na kgang epe e e tla tlotlwang kwa kopanong e e buseditsweng morago ntle le fa seo se itsisitswe ka ga kopano e e buseditsweng morago .
E ne e diriswa ke ntlo ya baemedi mo Palamenteng ya Ditšhembara di le tharo pele ga 1987 .
Botlhe
Tlhabololo ya balemirui ga se tiragalo e e botoka mme go na le mathata a mantsi a a mo maemong a a farologaneng a a tshwanetsweng go kgonwa .
Ditheo dingwe ga di ikutlwe go rebola kadimo pele inšorense e amogelwa , se se tlholang maemo a mabe .
Fa direkoto di sa kgone go bonwa kgotsa di seyo mme go tserwe dikgato tsotlhe ka mo go kgonegang ka tsone go batla rekoto e e kopilweng , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla dirisa afitafiti / kgotsa lekwalorurifatso go itsise mokopa-tshedimosetso ka gone , a ntsha mabaka ka botlalo .
Go tšheka selekano sa setsidifatsi
Ditshenyegelo tsa ntshodikuno ke tiro ya dipholo mme e ka diragala fela fa go na le ntshodikuno .
Boleng jwa bojang bo tlaa bo bo sa siama ka nako , kwa ntle ga gore o bo o nontshitse sentle fela o tlaa bo o na le digwata tse o ka di dirisang mo dikgweding tsa mariga .
Mokhanselara wa woto ke moemedi wa woto kwa khanseleng e bile ditshwetso tsotlhe tsa pholisi le tsa manaane di tsewa ke khansele .
Jalo , go simolotse " intaseteri " e nngwe - go konteraka .
( 2 ) Fa e le gore morago ga go konosetsa dipatlisiso , go fitlhelwa e le gore ngwana o reteletswe ke go ikobela katlholo e e kailweng mo karolwaneng ( 1 ) , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka tiisetsa , tokafatsa kgotsa go fetola katlholo eo .
( iii ) gore a go tlhokega tshekatsheko nngwe ya ngwana e e nang le dintlha tsotlhe jaaka go umakiwa mo go molawana wa 40 ( 1 ) ( g ) ;
Go jala diheketara tse 400 tsa mmidi o mohibidu go dirisiwa mo polaseng , mme o o setseng o rekisediwe bonontshetso jo bo gaufi ka konteraka .
Go tlala thata le sekgala se seleele ke tlhobaboroko e kgolo . 95% ya batho e tlhoka ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo .
Batho ba ditšhaba tse ke ba Nama mme ba ne ba tlamela kitso ya semela se go mmatlisisi .
Molao wa Thotloetso ya Phitlhelelo ya Tshedimosetso wa 2000
Komiti nngwe le nngwe e nale Modulasetulo go netefatsa tsamaiso ka thelelo .
Dimela di ka kgona go dirisa naeterojene fela fa ele mo sebopegong sa amoniamo kgotsa naetereite .
4 . Bojalwa jo bo bogale / digalagala ( sk . borenti , wisiki )
Kitso ya khomphiuthara ( Word ) ; le
Kwa bokhutlong , go na le dithulaganyo di le mmalwa tse di ka dirwang go fitlhelela lefatshe .
Thomelontle ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae mo kgatong ya thibololo ya patlisiso ka ditshedi e akareditswe mo Melawaneng ya BABS mme tetlelelo ya thomelontle e e tshwaraganeng le ya patlisiso ka ditshedi ( e e neelwang ke DEA ) e a tlhokega .
Kgagamalo e nnye thata a tlaa baka go relela kgotsa go tshwara go lesa , go go ka bakang kgaogo ya lebanta .
KEMEDI YA SEMOLAO
Ofisi-Potlana ya Motsweding
Go ranola le go lebelela ditiragalo tsa polase ka ntlha ya madi di naya tsotlhe tse di diragalang mo kgwebong ya polase , tse gape di tla tlisang tlhaloganyo ka tse di tshwanetseng di diragale mo polaseng e le kgwebo .
Peo ya mmidi e ka se simolole go tlhoga fa bomogote bo le ka fa tlase ga 10°C .
O tleleima jang ?
Lefapha la Boitekanelo
Thotloetso ya baagi go tsenyatirisong / tiro ka go ithaopa
Kgalemo ya ga Mphahlele mo puong e ya dikalogo tsa 1993 e santse e le maleba le gompieno .
Hanekom o ne a tlotla balemi a gatelela gore ba botlhokwa thata ka ba ntsha ntshokhumo mme ba oketsa tiro go ba ba e tlhokang e bile ba re naya pabalesegodijo , a re : " Molemi mongwe le mongwe o naya dijo go batho ba le 6000 mo Aforikaborwa . "
Ka jalo go botoka go supa maano a rona gape ka ntlha ya tiriso ya madi , mme ke yona ntlha e e leng tekanyetso , ke gore re lekeletsa madi a re yang go a tlhoka go dirisa maano a rona le madi a re a tshotseng kgotsa a re ka a bonang .
E fitlhelwa mo lefatsheng ka bophara mme ke tlhaka e e leng botlhokwa go bokgwebo ba go jesa diruiwa le go apaya bojalwa .
Mokgatlho o eseng wa puso
O ne a ganetsana ka gore fa baporofešenale ba bantsho ba e neng e le karolo ya mefuta e e farologaneng ya kagosetšhaba go tswa mo ponalong ya Seaforika ya kwa tshimologong mme e na le maitemogelo , ba ne ba lalediwa go nna le seabe mo tiregong ya dikgang , ba ne ba kgona gore mmogo , ba buisane ka ga dintlha ka tsela e e lereng kakanyo e e feletseng ya botho jwa Moaforika .
Go nna leloko la komiti eno ga go na tiro e ntsi , mme go thusa wena go tlisa diphetogo tse o ka ratang go di bona mo Setheo sa gago .
Dibontshi di na le bokao fa fela di le maleba go batho ba ba amegang .
Mo go diriseng 10% ya boleng jwa mapalamo le gona go dumelana le tepo e e nepagetseng ya tshelo ya sebolayasenyi .
Mo puong e , Moporesitente o tlhagisa diphitlhelelo le dikgwetlho tse di itemogetsweng tsa ngwaga o o fetileng le go rulaganya ngwaga o o latelang .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Letlhoro la mariga le le tlwaetsweng ka habore , bojang ba rye le dirapa .
Mosola
O ne o sa newa lokwalo-bopaki fa o tsena kgotsa o reka ntlo .
Go ema kgatlhanong le ditiro tseo ga Bantsho go ne go tsewa jaaka tlolo-molao , thulaganyo le go senya kagiso ke batlolamolao .
GO TLHABOLOLWA LE GO NNA GONE GA KAROLWANA 14 YA BUKA YA
Serala sa SAFEX ke se se itsegeng jaaka mmaraka wa botswathoto ( commodity derivaties market ) mme se tsewa jaaka sediriswa se se nonofileng sa bantshakuno go tsamaisa ditšhono le riseke ya ditlhotlhwa tsa mmaraka mo dimmarakeng tsa temothuo tsa Aforikaborwa .
Tlhotlhwa e ya morokotso wa botsayakarolo e ya kwa godimo le tlase go ya ka bolengtlhotlhwa jwa dipeeletso tsa motheo .
Ke batla go gwetlha maemo a gompieno ka gore ga se nnete mme gape ke batla go aba bodiredi ba Grain SA go mmuso .
Letsatsi le letsatsi kgotsa mo e batlang e nna letsatsi le letsatsi
Baagi , mekgatlho le batho , ba tsaya karolo ka ntlha ya mabaka a a farologaneng mme ba tlisa bokgoni jwa bona jo bo farologaneng mmogo le maitemogelo go ka thusang tsamaiso .
9 . P : Letlole le dirisa jang ditirelo tsa motlhokomedi yo o ikemetseng ?
Tsamaiso ya M&E kwa dikopanong
Maikaelelo a go tsokotsa ke go tlosa moloiso ofe kana ofe kgotsa dikgaolo tse dikgolo tsa kuno tse di ka bong di sa ntse di le mo teng kgotsa godimo ga sekgatshi .
Balemi ba ba berekang masimo a bona sentle mo marigeng le pele ga ba jala , ba na le sebaka se se botoka go bona dijalo tse di siameng .
O se ke wa jala sepe go atamela lobota thata mme gape o siamise dipeipi tse di dutlang .
81 . Boemedi jwa semolao kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Re simolola ngwaga o montshwa re ntse re na le maikaelelo a a monate le ditsholofelo tse di pila - ke le eletsa dikeletso tse di siameng le ngwaga wa kgono .
Ba thusa mogokaganyi wa CBP mo go kokoanyeng tshedimosetso ya togamaano ya mekgatlho e mengwe ;
Le fa go ntse jalo , nnete ke gore mekgwa e ga se sepe fela fa e se mekgatlho ya batho ba ba nang le lebaka le le utlwalang la gore e diragale ka gonne ba tla ungwelwa sengwe go tswa mo go yona .
4.8 Ntlhopheng mongwe le mongwe o tla nna mo Lefelong le a batlang gore a tlhophiwe mo go lone .
Karolo e e tlamela ka tshobokanyo ya dintlhakgolo tsa melao e , bomaleba jwa yona mo patlisisong ka ditshedi , phitlhelelo , le kabelano ya melemo .
Baithuti ba ba dirang mmogo go ya kwa konosetsong ya seelo sa yuniti e ba tla bo ba dira mo setheong sa Komiti ya Woto kgotsa sa pusoselegae , mo go nneng le bokgoni go bapisiwa le seelo se go tla oketsang boleng mo tirong ya bona .
Ka go dira jalo go tlaa agiwa kutlwano gare ga bone mme go tlaa netefatsa gore ditiro di dirwe ka tshwanelo isago .
Pego e e nepileng le tokololo e thusa balemirui go tsaya tshwetso ka ditšhelete le kumo , dumelana le melao ya lekgetho mme gape le tse dingwe tsa semmuso le go tshegetsa kopo ya go adima madi .
ditla-morago tsa paka-telele tsa mokgwa o o sa sokamang wa bosiamisi kgatlhanong le bosinyi , o o siametseng ditlhokego tsa bana ba ba tlolang molao mo mabakeng a a tshwanetseng ; le
Mo mabakeng ano , dikgwebo tsa Aforikaborwa di tlhoka go nagana ka kelotlhoko mabapi le gore ba ntsha dikuno dife , ba di ntshetsa mebaraka efe , ka go dirisa bokgoni bofe .
Moithuti yo o tshwanelwang o kgona go :
Matlo a le mantsi mo tikologong eno ga a na motlakase kgotsa metsi a a tswang mo dipompong .
Go ntse le dikgannyana tsa barutegi tse dintsi tse di kwadilweng ka tiriso ya lefatshe la morafe mme batho ba le bantsi ba tshwaela ka bogabedi jwa dithulaganyo tse mo dinageng tse di kileng tsa busiwa ke bokoloniale - thulaganyo e e feletseng ka direkoto tse di feletseng mo lefatsheng le le ruilweng ke makgoa , mme go se na thulaganyo e e kwadilweng ya lefatshe le le tsamaisiwang ka semorafe .
Maikaelelo ke go :
1.2.1 Tsela ya Tlhaloso
Fa re gakologelwa gore lenaneo le le tshegetsa balemirui go nna balemiruitota , nngwe ya dilo tse di tshwanetseng go nna teng ke go bona ditiragalo tsa go tsweleletsa bolemirui ka nnete .
Mo melokong e mentsi ya dimela " kemelano le go swa " e , e tlhola dimela tsa mefero tse di ka tshelang mo tshelong ya ditswaki tse di mafolofolo tsa sebolayatlhatshana tsa mothama o o fetang ga lekgolo go na le o o ka laolang mofero gajaana .
Tshegetso ka Matlole .
Polante ya maatla a letsatsi
3 . Maano a diwoto a dirilwe ke dikomiti
Ke tlaa batla go tsena Go-se-leme , Dikamano mo tirong le Palotlotlo .
Fa re goroga mo nakong ya go roba , re lemoga gape le gape gore ditshenyegelo tsa go uma kumo di ntse di oketsega - jaanong fa o tshwanetse go bona lotseno go duela ditshenyegelo .
Jaaka montshakuno kgotsa motsamaisi wa polase , itlwaetse dikhemikale tse dikgolo tse di dirisiwang le ditoiso tsa ditswaki tse di mafolofolo mo go nngwe le nngwe .
Kgaolo ya go uma dijwalwa tsa selemo go ya kwa botlhaba ba mola wa dimilemetara tse 400 e bonwa e le lefelo la go jwala dijwalwa tsa masimo a a omeletseng fela .
Re lo lebogela go abelana kitso ya lona le rona , re itumetse go menagane .
Go tlhalosa gore ke goreng re bona o mela sentle thata mo masimong a a lengwang ka mokgwa o o tlwaetsweng .
( i ) Ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
Ga o a kgotsofala
Go busetswa morago kgotsa go fegiwa ga go ntshiwa ga katlholo
Go botlhokwa go itse gore masimo a dirisitswe jang pele ka gore tiriso ya dibolayamefero tse di dirisitsweng e ka dira gore dimela di se mele sentle - tota fa tlhaka e ne e le mmidi .
2.4.3 go tlhomamisa gore ditiro di dirwa ka mokgwa o o tshwanang ka dinako tsotlhe
Sa go jeswa maswe ka taba ya inšorense ke tshenyegelo ya tuelo ya inšorense e e ka bonwang e le go senya madi fela fa o sa welwe ke tshenyego wa tlhoka go busetswa madi ke moemedi wa inšorense ka ngwaga e e rileng .
Matshosetsi a magolo tswelelopeleng ya gagwe ke matlhotlhapelo a tlhago jaaka komelelo , sefako kgatosa masetlapelo a tlhago afe kampo afe .
Fa dimela di ka lemogwa di na le bothata jwa pholo go sekasekwa ka bonako gore a bothata ke katisegelo ya mmu kgotsa nnyaya .
66 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go konosetsa ditsheko tsotlhe tsa bana ka bonako jo bo ka kgonagalang mme e netefatse gore tsheko ga e busediwe kwa morago makgetlho a le mantsi go ya ka Molao ono .
Maikarabelo a gago a akaretsa :
' o se ke wa ipitlaganya le botshelo .
6.2 Go tsamaisa dikgolagano magareng ga beng
Go rekisa kgotsa go se rekisi . . .
3 Baagi
A re tseneng mo ngwageng wa 2016 ka tumelo
6.7 Go baya leitlho le go tlhomamisa gore ditlamo tsa RBA le tsa RBN di begela Lekgotla ditshenyegelo tsotlhe tsa setlamo .
Mosola wa NCOP
Go ikaega ka maemo a bomogote , tshenekegi e golo ( serurubele ) gantsi se bonala ka nako ya fa semela se lelefatsa kutu .
Pharologanyo fela , ka kakanyo ya gagwe ke ditlamorago tsa go latlhegelwa ke tshepo go e neng e le gona botshelo jwa letsatsi le letsatsi mo dingwageng tsa pele .
Tshwara dikopano kwa lefelong le le ka fitlhelelwang gape ka puo e batho ba ikutlwang ba lokologile go ka nna le seabe ka yona gore tshedimosetso e fitlhelele mongwe le mongwe gape moo batho ba ikutlwang ba lokologile go ka tlhagisa ditshwaelo tsa bona
Balemirui ba ba dirisang masimo a a sa nosetsweng ke bona ba ba tshwanetseng go tlhokomela thata ka gore ka nako ya komelelo lerothodi le lengwe le le lengwe la metsi le botlhokwa go dimela tse di lekang go mela le go phela tota le go bophelo ba molemirui .
Bong - a ke togamaano ya mongwe le mongwe
Mme ka letsatsi la borobedi Modimo a lebelela parataese e a e bopoileng ka leano la gagwe , mme a re : " Ke tlhoka motlhokomedi ! "
Ela tlhoko kgaolo e e se nang mofero le masalela a dijalo mo boalogodimong .
Peo ya teng e tlhotlhwa godimo thata .
Tshenyo ya go itshepa go e ne ya bolaya maAforika ditlhaloganyo le bokgoni jwa bona .
Lobaka lwa go rua loruo e ka tswa e le go rekisa dikuno tsa lona ( jaaka mašwi ) , boboa ( nku kgotsa podi ) , kgotsa go rekisa bana ba tsona ( dinamane , dikonyana le dipotsane ) , kgotsa go ja nama ya tsona .
Se nna se oketsa go goga dikotlo le metsi mme go bonala letlhare le lentšha ka matsatsai a mabedi kgotsa a mararo .
Go na le dintlha tse dintsi tse di tshwanetseng go lebelelwa fa go logiwa maano a go jwala dijwalwa pele di jwalwa .
ka moo tirego e tla tlhokomelwang ka teng
6 . Go jalwa ka thaene e e ngapang e e sa tshwenyeng boalogodimo jwa mmu fela e netefatsa gore katisegelo efe kana efe e e tlhodilweng ke dipula tse di maatla , kgotsa pharakano e e bokete , e thubega ka fa tlase kgotsa gaufi le mola o o jetsweng .
Lotseno lotlhe
Go tlhola go na le diphokotso tsa tlhotlhwa go ba ba otarang e bile le go tseiwa pele ga nako .
Dikomiti tsa diwoto di ka tsaya matsapa a a kgethegileng go netefatsa gore basadi ba emetswe kwa dikopanong tsa dipegelo le gore maikutlo a bona a amogelwa mme a akarediwa mo dipegelong tsa baagi le khansele mmogo le mokhanselara wa woto.Ward.
Kgato ya 4
Jaanong ?
Mefuta ya disoya e e tswang kwa mafatsheng a e sala e tlhophiwa ka tlhokomelo ka dingwaga tse di ka nnang 2000 go di dirisa e le dijwalwa .
Jaanong o setse o lemogile gore go dira tiro e pila o tshwanetse go kwala ditiragalo tse dingwe gape jaaka tiriso ya motlakase , fa dilo di foloswa jaaka tisele le dilo tse dingwe .
Kago
Gape , re rekile motlhape wa dinku tsa Marino , tse di leng tse dinamagadi tse 125 le diphelefu tse 4 .
Ka gale nna le bonnete mme o bolele tshedimosetso yotlhe e e maleba e e tlhokegang kwa setlamong sa gago sa inšorense ;
Ditshekatsheko tse mmugodimo wa mebu ya motlhaba ga go minyegela ga potasiamo mo mmutlaseng .
O tla tlhoka go isa ngwana kwa tleliniking gape gangwe ka kgwedi go lekolwa
Badiri ba ba dirang go tloga ka 7 : 30am go fitlha ka 4pm ba dira diura tse a 40 mo bekeng go tloga Mosupologo go fitlha Labotlhano .
Karolo ya dikwalo tsa gagwe ka ga go ruta le thuto e ka tlhalosiwa ka lemorago la gagwe .
Polelokemo e ikaegileng ka ketapele ya Molaotheo e tshwanetse go tlhamiwa mme ya diriswa mo dikopanong tsa dikolo .
KGAOLO 1
5.2.6 Diteng tsa pholisi le dikaelo
Ga go a tlhamiwa diforamo dipe tsa kopano ya mafapha kgotsa tsa mekgatlho ka maikaelelo a dithulaganyo tsa tshekatsheko ya IDP .
Diikaelelwa
Moh Mali ke tokololo ya Komiti ya Woto e e itsiseng lenaneo le le kgethegileng la ikatiso la ditokololo tsa Komiti ya Woto .
USA Gulf go ya Aforikaborwa
Sekao : Ke mang yo o rweleng maikarabelo a thulaganyo ya lona ya dikomiti tsa diwoto ?
Ditlhaka tse di bolokiwang mo metsi a fetang 14% di tla tswelela morago mme di simolole go bola e bile di swabe ka go " talafala " le go latlha kotlo .
" Baitimokanyi ba tlaa tswelela go gola : seno ke tuelo e re tshwanetseng go e duelela keletso ya rona ya temokrasi .
Dijo tsa baagi ka nakonga ya togamaano
2.9 Go konosetsa ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola
Lenaneo 3 : Phetogo ka Phesente mo ditlhotlhweng tsa metšhine ya temothuo go ya ka ngwaga le ngwaga .
Thuto le maitemogelo di tsamaya mmogo
Dikhemikale le dikopantsho tsa dikhemikale tse di leng teng di dirilwe ka dingwe tsa ditswaki tse di mafolofolo tse dikgolo tse di laolang ditlhaga tsa sengwaga kgotsa mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga .
Ithulaganyo ya tiragatso ya togamaano ya woto e tlhoka go akanyetswa pele go bona se se tlhokegang gore go rulaganyetswe tiragalo ya togamaano ya woto go ralala kgaolo ya mmasepala le gore go golaganngwa jang CBP le IDP .
Medi e e tshegetsang e tlhoga go tsweng mo thumpunyaneng ya botlhano mme thumpunyana ya ntlha e e leng fa godimo ga mmu e a bonala e bile go suga mmu ka nako e go ka senya medi ya dimela .
Dikaedi di leka go thusa baamegi ba ba farologaneng go tlhaloganya ditlhokego tsa semolao le ditshwanelo tsa bona go ya ka molao .
Go bola ga diako le dikutu
Go thibela go rusa ka go tshasa dikarolo tsotlhe ka khoutu ya tshireletso .
Korong e e nosetswang mo Foreisetata le mo Kapabophirima e tlaa robiwa ka tshimologo go ya bogare ba kgwedi ya Sedimonthole .
17 . ( 1 ) Ditsela tsa go tlisa ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ke ka-
O ne a bega gape le kgololo ya ga Nelson Mandela le bagolegwa ba bangwe ba bantsi ba sepolitiki .
GORE go TSEWE TSIA gore pitso e e atologileng e tla tshwarwa ka la 29 Lwetse 2004 e e tla akaretsang Boto ya Bojanala ya Kapa Botlhaba , Go direla Metsi , Lefapha la tsa Temo le Mmasepala wa Makana go buisanela pele Porojeke ya Motse wa Botaki .
( d ) rotloetsa kopano ya ngwana le balelapa la gagwe le setšhaba ;
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di tlhotlheletsang kgono ya dibolayamefero tse di dirisiwang pele ga go tlhoga ga mefero jaaka :
Jaaka go ntse balemirui ba bantsi ba kwa Kapabophirima ba dirisa sediriswa sa go jwala sa go se suge sa dintlha tse di lokelang peo , se se dirang gore go kgone go laolwa disalela ka tirego ya fa go jwalwa .
Tlhabololo ya Aforikaborwa e angwa ke seo se diragalang mo kgaolong le mo lefatsheng .
Daniel o tlhaloganya sentle mosola wa mafaratlhatlha a kemonokeng e bile o babatsa thata kemonokeng e a e boneng go tswa go rre James van der Linde wa Technichem yo o mo tlamelang ka dikhemikale le peo , gammogo le rre James Moeng yo o mo tlamelang ka monontsha .
Katlholo ya go ya kwa kgolegelong
Re tlhamile dikhoso tsa tlaleletso di le pedi , " Ntshokuno ya Mmidi ka Nosetso le Ntshokuno ya Garase ka Nosetso " .
" Ba tlhoka go nna bantshakuno ba bagwebi ba ba ka ntshetsang naga le kontinente dikuno ka tekanyetsokabo e e itshegeleditseng " .
Mosadi wa gagwe Phina , o belegetswe mo sedikeng sa Sterkstroom mme o weditse kereite ya 7 kwa Sekolopotlaneng sa Rabana .
Ntlha ya gore polase e e dirisiwang e bapile le dipolase tsa barutisi e dira gore ka bobedi ba bone ba kgone go tlhola ba ntse ba tlhokomela gore mekgwa e e rileng ya bolemirui e ntse e dirisiwa .
Koporasi ya Tlhabololo ya Masincedane e ne ya tlhomiwa jaaka khamphani e e seng ya puso e e sa direng morokotso .
Temothuo ke madirelo a a tletseng mathata a a batlang melapoelo e e bonalang mo dingwageng tse di maswe .
Bontsi ba tlhaka e e robiwang bo bolokiwa mo polaseng kgotsa mo disilong go nna teng nakonyana kgotsa fa gongwe nako e telele tota , gantsi mo maemong a mo mowa o sa kgone go tsenelela , mo bolaodi ba bokana ba metsi le thempereitšha bo sa kgonegweng , mme ke dintlha tse di itseweng go tsweleletsa go tshela ga diafalatokosini mo go bolokiwang teng .
Go botlhokwa go lebelela mefuta yotlhe ya dimela tse di leng teng go tlhopha mofuta o o tla go nayang kumo e e leng kwa godimo mo maemong a tshimo ya gago mo polaseng ya gago .
Gakologelwa gore fa o ntse o buisa diathikele tse tsa rona ka ntlha ya bolaodi ntlha e nngwe e re neng re ntse re tswelela go e gatelela ke gore tsotlhe le botlhe ba ba leng mabapi le wena mo kgwebong ya gago ya bolemirui , le fa e le mong / molaodi kgotsa badiredi , ba sa dire ditiro tse di leng botlhokwa , kgwebo ya gago e angwa ka dintlha tsa poelo kgotsa tshenyego .
" Ga go na tiro epe ya botaki e e ka emisang lerumo , kgotsa thipa ya panga , kgotsa selepe .
Go tla nna tshenyego mme go ka fokotswa ka go laola tiragalo sentle .
13.1 Kgotlakgolo e ka nna ya tlhoma melawana e e tsamaisanang le Melao e e tshwanetseng go ikobelwa , ngwao , ditso le melao ya setso ya RBN gore e laole mananeo ape kgotsa kgang epe fela e nngwe mo teng ga dithata tse e nang le tsone .
Batsayakarolo ba tlhama mela e le mebedi .
Ka jalo go botlhokwa thata gore go se ke ga bo ga letlwa sepe go tlhoga mo tshimong go fitlhelela dijwalo tse di latelang tsa korong di jwetswe ( gantsi magareng ga Moranang le Phukwi , go ya fela ka kgaolo , methale le boleele ba paka ya go dika e e fetileng ) .
Morago ga setlha seo o ne a kgona go reka bene ya Nissan .
E raya fa go sena kgapeletso kgotsa kganetso e e tlang ka motho yo mongwe kgotsa setheo .
O tlhoka mmepe e e nepafetseng ya tikologo e e supang leina le bokana ba polase e nngwe le e nngwe .
Kgato 2 : Tsokotsa
ka go dirisa dikungo tsa thulaganyo ( sk . lenaneo la woto le IDP ) go tlatsa ditiro tsa thulaganyo tse di tlhagelelang mo dithulaganyong tse dingwe
Sefata se se fa pele ga setilo sa Mmusakgotla se dirisiwa ka nako ya diketelo tsa dipuso kgotsa ke Moporesitente kgotsa Ditona tseo di arabang dipotso .
3.5 KITSOKAKARETSO
Dithulaganyo tsa thefosano ya dijwalwa tse di dirisang dijwalwa tsa senawa e ka supa go fokotsega ga disenyi le malwetse mo dijwalweng .
Atlanegisa dikuno le kgotlololo ; le
A direkoto tse di kopiwang di na le tshedimosetso e e amanang le kotsi e e masisi e e gomagomelang tshireletsego ya setšhaba kgotsa ya tikologo ?
Temo ya dikonturu
Dikhemikale o dire ka mo Quemico , fa monontsha o tswa kwa Sasol Nitro .
Ka tlwaelo re bapa le kgotlhang ka mekgwa e e latelang :
( ii ) dintlha tsotlhe tse di ka ga go tshwarwa ga ngwana tse di sa direng go ya ka molawana wa 20 mme tse go ya ka kakanyo ya Mokomisinara wa Bosetšhaba , di tlhokang go laolwa gore go molawana ono o kgone go dira sentle , go akaretsa mabaka a e leng a kgapeletso a a letlang go tshwarwa mo mabakeng a ditlolo-molao tse di umakilweng mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao le ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa fa go itsisiwe motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ka ga go tshwarwa ga ngwana ;
Go jwetswe mmidi o mosetlha o mokana kang ?
maikaelelo a go fitlhelela bokgoni jwa go neelana ka ditirelo mmogo le tlhabololo ya tsamaiso le ditirelo tse di tla
Temogo
Mokgwa wa go dira ditiro tse di tshegetsang kgolagano go ikaegilwe ka motseletsele wa didiriswa tse di ka thusang tiragatso ; le
Lemoragonyana le ka thusa go tlhalosa maemo a tlhomamiso eno ya se Afrikan . . .
Ofisi-Potlana ya kwa Alexandra
Poloko ya Direkoto Tsa Madi Tsa Kgwebo / Dikgwebo Tsa Banka
Tumelano le mafapha
Jaaka go ntse go bonagala gore palo ya badiredi ba ba batlang thuso ya CCMA e ntse e oketsega fa ba ikutla ba senyegetswe ke mothapi , tota fa ba kobiwa .
Molao o kaya fela gore mmasepala o na le tshwanelo ya go phatlalatsa komiti ya woto fa e retelelwa ke go diragatsa maitlhomo a yona .
Bogone le / kgotsa phitlhelelo ya khepetlele - a khepetlele e e tlhokegang e gona .
31 . Go bontsha gore fa e sa le Letlole le duela Diphenšene tse di umakiwang mo go Mametlelelo 1 , ga se gore boleng jwa lone ga bo tlhatlhobiwe mme bo tlhatlhobiwa gararo ka ngwaga ;
Loga maano gore bantshakuno ba nne le metšhine le didiriso
Le gale , kutlwalo ya teng ga e tlhole e tshwana .
Araba dipotso tse di latelang
A sengwe le sengwe se dirilwe ka nako le ka maemo le gore go dirwe eng mo isagweng ka pharologano gore go tokafale .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rotseng tiro .
16.3.3 go romela tshitshinyo go Kgotlakgolo ya maano , dithulaganyo , mananeo ; ditirelo le dipeeletsomadi le go tlamela ka ditlhoko tse di eleteditsweng pele ka thulaganyo e e kopanetsweng le diphopholetso tsa lotseno lwa madi le ditshenyegelo le go akanyetsa peeletsomadi epe le dithulaganyo tsa tlhabololo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( ii ) dijo , metsi , le tsa marobalo tse di lekaneng .
Disupetso tsa tuelobadiredi ; le
Go ya ka dipalopalo tse di ikaegileng ka dipatlisiso , basadi ba dira 67% tsa tiro ya lefatshe , le fa go ntse jalo ba duelwa 10% ya letseno la lefatshe .
Dithulaganyo tsa lenaneo la mmasepala le letlhomeso la sedika
Go Aga Tshegetso ya Matlole
Seno se ne sa latelwa ke go tseelwa lefatshe go se ka fa molaong ke maimpheriale a maBorithine , le metswedi ya lona ya tlhago .
( b ) go tshola dithunya , dithuthupi kgotsa dibolai tse di seng mo molaong .
Baša le malapa a eteletsweng pele ke bana a ntse a nna mantsi ka ntata ya go swa ga batsadi ke malwetsi a tsamaisanang le HIV / AIDS , jaaka TB .
" Ke tswelela go totobatsa ntlha ya gore go tloga fela kwa sekolong sa poraemari re tlhoka go dira diporojeke tse di tlaa romelang barutwana kwa baaging go ya go batla dinaane tse e leng tsa bona , hisetori ya legae , bagaka ba legae ... jalo le jalo . "
Go le gantsi di rutiwa ka ditlhopha tse dinnye gore batsayakarolo ba botsolotse ntlha ka go e tsenelela .
Dirisa marubise le digootsane go tshosetsa dipeba mme tshwara tse di ka lekang go tswelela kwa ntle - aga manno a marubise le digootsane di ka kotamang teng go di tsoma .
Konosetso
Tokololo e le nngwe ( 1 ) ya kgaolotirelo ya botlhaba le tokololo e le nngwe ( 1 ) ya kgaolo ya bophirima e tlaa tlhopiwa ngwaga le ngwaga .
Ke fa go thaisiwa ka go dirisa phaletšhe e e ratiwang mme e latlhelwa mo lefelong le le lengwe ka matsatsi a a latelanang gore dikolobe be simolole go tla bosigo bo bongwe le bo bongwe .
Tshimo e e bapileng le setsha sa tekelelo kwa Malekutu .
Tokololo nngwe le nngwe ya baagi e gololosegile go baya mangathwana a le mararo a pampiri go bapa le poelo e le nngwe kgotsa go feta .
Ke kopa ke tlhoname gore dibanka di batle mekgwa ya go naya baumi ba tlhaka phatlha , " ga re jalo Rre De Villiers .
Go botlhale go lokela thulaganyo ya ditshupetso tsa eleketeroniki tse di ka go nayang kitso ka ntlha ya bokana ba metsi mo dikgaolong tse di farologaneng tsa mmu gore go se nosetswe gagolo kgotsa gannye .
Lefatshe lotlhe le tshwanetse go tsamaisiwa sentle , mme mang le fa e le mang yo o leng mothati o tshwanetse go tsaya ditshwetso tse di nepagetseng , le mororo a ka tlhoiwa mo pakeng e khutshwane .
Tsamaiso ya thekiso ;
Palopalo ya dimela e e tshikinngwang ( bonnye dimela di le 20 000 ka heketare mo dikgaolong tsotlhe ) .
Bomosola jwa thulaganyo ya bonase mo ditonong tse di ntshitsweng e tlaa nna gore o atswa bao ba ba dirang sentle - se e tlaa nna tsela ya go thusa bao ba ba nang le kgono le boineelo go nna bantshadikuno ba bagwebi ba ba tletseng .
Mmu o o kitlaneng o fokotsa kgono ya medi kgotsa o thibela medi gagotlhe go kgona go tsenelela mo mmung .
Netefatso ya SWOT le go baya mo maemong a ntlha
Pula e ntsi go feta
Tlhagiso ya bobedi jaanong e teng ka dipuo tse di 11 tsa Semmuso tsa Aforikaborwa .
Dikonsarata le Ditiragatso
Grain SA e bona tlhabololo ya baeyofuele jaaka tshono mo pusong go tlhagisa tlelaemete e e botsalano mo babeeletsing mme morago e boele foele morago mme e letle tikologo ya mmaraka o o gololesegileng go tlhabolola madiselo a ka kgololosego , kwa ntle ga ditlhabololo tse di emang pele tse di sa tlhokegeng ka go dira dilaesense , melawana le dipeelomelelwane mo thusong ya dÿo tsa loruo .
Bolwetse ga bo supiwe .
( ii ) newa tagafara go ya ka molawana wa 19 ; kgotsa
Kakanyo e ba e tseetsweng , go ya ka Mphahele , e tswa mo mabakeng a le mantsi a a tswang mo thutong ya tlhaolele le mo tsamaisong ya yunibesithi .
Molao o tlhalosa maemo a bommasepala gape e rebola letlhomeso go tlhoma bommasepala .
8 . mokgwa wa tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala ( PMS ) ;
tse di amanang le go dirisa disekerete le motsoko o mongwe
Go tlamela ka ditsenngwateng tse di tlhokegang tsotlhe ka boleng le tlhotlhwa e e utlwalang .
Tshedimosetso - ya kwa ntle le ka fa gare ( direkoto tsa selegae ) e botlhokwa thatathata .
Ditshwaelo tse di latelang di ne tsa amogelwa .
Go botlhokwa thata go rona go dirisa bolemirui ka mokgwa o o ka tswelelang .
Ela tlhoko : Motho mongwe le mongwe yo e leng leloko kgotsa yo e neng e le leloko la letlole la phenšene o na le tshwanelo ya go ngongorega ka go kwalela Motsereganyi wa Matlole a Phenšene ( PFA ) .
Motho mongwe le mongwe , ditlhopha kgotsa mokgatlho o na le tshwanelo ya go neelana ka phetišene go Palamente .
Botsayakarolo jo bo se nang le bokao
Ntshokuno le thekiso ga se ditirego tse pedi tse di aroganeng jaaka bangwe ba akanya ; e bile bogolo ke tirego e e tswelelang e le nngwe ya go tlisa diretala mo kgatong e di tlaa nang mosola mo modirisong .
Dithulaganyo le dikgokelelo tse di jalo di gona ka tlhotlhwa e e kwa tlase mo mmarakeng wa selegae .
Tiisetso e ya Afrikan ka ga botho ba Afrikan e tswa mo bukeng , The African Image .
Go aga leano la ba ba go kolotang / la dikoloto tsa gago : tshedimosetso e e nepagetseng go ya ka bareki ba ba go kolotang le se kgwebo ya gago e se kolotang
Serurubele se se godileng ka mafuka se bokana ba dimilimetara tse 25 go 35 , ka mmala mo mafukeng o o borokwa bo bo fitshwa mo pele ka ditshwaelo tse di fitshwa .
Tshenyo ya dithoto
Tshotlakako ya basadi le ditokololo tse dingwe tsa baagi tse di sa kgoneng go ikemela , ke ditiro tsa
Tlhaelo ya logora lwa thekeletso .
Badirisi - 1 ;
12.5 Komiti ya Photefolio ya Metshameko , Boitapoloso le ya Merero ya Baša
( b ) fa go tlhokega , sekaseka le go fetola ditshupo tseo tsa kakaretso tsa tiragatso .
Semphato ( partnership )
Referense
Gakologelwa gore lokwalo longwe le longwe le naya dipholo tse di farologanweng mme ke fa pholo nngwe le nngwe e supa katlego o ka re kgwebo ya gago ke kgono .
NUM e reteletswe gape ke go diragatsa taolo e e nonofileng mo ditokololong tsa yona go netefatsa gore maitsholo a tsona a mo molaong e bile ga a tsenye matshelo a ba bangwe mo kotsing .
KGOLOLOSEGO YA GO AMEGA MO MOKGATLHONG Batho ba gololosegile go amega mo setllhopheng sengwe le sengwe se ba se tlhophang e bile ba ka tlhopha ditsala tsa bona
Dithulaganyo tsa gago tsa tiriso ya lefatshe le mo isagong ke dife ?
Mesola ya Mananeotsamaiso a Ntshokuno
Kopa moeteledipele wa pitso kgotsa monnasetulo go itsese batlapitsong ba o sa ba itseng .
Dibontshi tsa ditsengwa-teng di lekanyetsa " se se neng se beeleditswe mo porojekeng ( ka kakaretso tse ke tse di balegang ) .
Badiri ba ba mo lephateng leo ka go latelana ga bona ba tshwanetse go tswa mo kantorong ya Sepikara , IDP , Matlole , Tlhaeletsano , Mafaratlhatlha , Ikonomi le Tlhabololo ya Baagi .
Phuthego gape e tshotse mareo a mantshwa .
Ditimamolelo - metsi kgotsa mohuta wa lorole lo lo omileng .
Lenaneo 1 le supa diphetolelo tse di ka thusang mo kelong ya tshelo e e nepagetseng ya kgaolo e e rileng .
Mokgwa o ke mokgwa o o tshegetsang molemirui ka ntlha ya poloko .
Fa se se sa kgonege , oketsa kgatelelomowa ya thaere ya gale ka 25% go fokotsa go tswa mowa mme gangwe le gape o tsamaise serori go fokotsa ngodiego mo kgaolong ya thaere e e kgomileng mmu .
2.2 Thulaganyo ya tsa Dipolotiki
O tlaa batla go duela tlhotlhwa e kana kang ?
Ditshenyegelo tsa ntshokuno ya mmidi le sonobolomo le dikopo tsa tseisomolato wa ntshokuno ;
Go bokete go nna montshakuno yo o atlegileng , fela moo go mo maruding a lona - re gona go lo naya katiso le kemonokeng yotlhe e re ka e kgonang , fela lo tshwanetse go fetola ditsela tsa lona .
Mebu mo Afrikaborwa e tlhola e supa botlhokwa ba borono ; mme jalo go bonala gore disonobolomo di kgona sentle thata fa go lokelwa borono ka nako ya go jwala kgotsa fa e lokelwa ka nako ya tokelogodimo le tlhakatlhakano ya teng .
Go bua le go loga maano go ka se tshole dijo .
90 . Go fetisediwa ga tshedimosetso mabapi le dingwaga kwa Lefapheng la Ditirelo tsa Selegae
Tlhaolo ;
Go lekanyediwa ga dingwaga ka ga modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong
O tlhotlhelediwa ke eng ?
8 batsamaisi
Netefatsa gore dinotsididi le matlapanakgapetla a dirilwe ka metsi a a babalesegileng .
3 / 2Dikabo tsa tekanyetsokabo ya pele , dikabo go ya ka porojeke
Manaanenetefaletso go tsamaisa dikopano tsa tekolo , diketelo tsa mafelo go tshwara ditherisano
Pharologano e le gore makwalo a tekanyetso a , a supa tsholofelo ya kgono ka ditšhelete mo kgwebong ya gago .
A go nne kgwetlho go molemirui mongwe le mongwe go naya kelotlhoko go diruiwa tsa gagwe gore seruiwa sengwe le sengwe mo tlhokomelong ya gagwe se fiwe maemo a go itshupa ka go nna se se busetsang mo polaseng ka bophara .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Bokonteraka jwa Temothuo
Dirisa tshedimosetso e e mo dintlheng tsa khoso go go thusa .
Madi ke eng le gona a tswa kae ?
Fa go buiwa ka Tona go buiwa ka Tona ya Bosiamisi le Ditirelo tsa Kgopololo .
Tsamaiso e e tlhophegileng ya ditlhopho :
go na le bokgoni , didiriswa le taolo e e gagametseng mo Pusong tse di ka
Seno se fosagetse .
Gajaana o ntsha mmidi , dinawa le ditapole mo tshimong ya diheketara tse tlhano .
Go na le dintlha tsa seikonomi tse dintsi tse di farologaneng tse di tsholang batho ba humanegile , sekao , tlhaelo ya polokelo le kghepetlele , tlhaelo ya tseisomolato , tlhaelo ya batlhamakgwebo , tlhaelo ya bobolokelo , tlhaelo ya dithulusu le didiriso , infoleišene , thekisokopanelo , tlhaelo ya tlamelomatlole ya dijalo , ditlhotlhwa tsa montshakuno tse di kwa tlase , tlhaelo ya dirori le tlhaeletsano le ditlhotlhwa tsa dikuno tse di yang tlase le godimo .
Kwa tlase ga 20% ya boalo jwa naga ya Aforikaborwa ya disekwerekhilomitara tse di dimilione tse 1 , 05 , bo na le tlelaemete ya sekahuhudi ( semi-humid ) ka palogare ya go na ga pula ya go feta 750mm / ngwaga le palogare ya mowafalo e e kwa tlase ga 1 400mm / ngwaga - se se ka tsewa jaaka maemo a a siametseng kgolodimela le ntshodikuno ya dijalo .
Naga e e tsholwang ke masepala e itsewe e le Naga ya Boagisanyi .
Ka mafoko a mangwe tsotlhe tse di leng botlhokwa go dirwa di dirwa ka nako le ka go tlhamalala go kgona go uma le go rekisa kumo e e siameng ?
12.11.1 go dira ditiro tsa letsatsi le letsatsi tsa Dikomiti tsa Photefolio .
( e ) go tlhomiwa ga mokgwa wa tsamaiso e e tlhakanetsweng ya tshedimosetso , go kgontsha go elwa tlhoko sentle , tshekatsheko ya letlhakore le maemo a fetogelang kwa go lona le go tsaya karolo mo mabakeng a mangwe , go neela tshedimosetso ka ga go tlisiwa ga bana mo tsamaisong ya bosiamisi ya ngwana le go neelana ka dingwe tse di tsamaisanang le bontsi mmogo le boleng jwa dilo tse di tsamaisanang le mabaka kgotsa tshedimosetso , gareng ga tse dingwe , go-
4.3.2 Go swetsa ka diitlhophelo tsa tirelo
Go botlhokwa gagolo go kgona go tlhopha mofuta wa disoya o o tshwanetseng polase ya gago kgotsa masimo a gago ka maemo a a farologanang ka bogodimo ga maemo a lewatle mo kgwebong e kgolo ya bolemirui .
O na le nako e e kana kang o ntse o dirisa Neotel ?
Motsamaisi wa CBP a thuswa ke bomankge o kokoanya dipegelo tse di isiwang kwa Foramong ya mmasepala e e nnang gabedi ka kgwedi , ka ga ditsibogo tsa Khansele le kgato e e tshwanetseng ya tsewa ke radipolotiki yo o rwalang maikarabelo le / kgotsa motho wa setegeniki ;
Boikaelelo jwa Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho ke go roetloesa gore go nne le maemo a ditlhopho tse di gololesegile e bile ga di gobelele , go akaretsa le :
Go na le mefute e metlhano ya dingadule tse di fitlhelwang mo koronnyeng mo dikgaolong mo go umiwang korong ka nako ya selemo mo Afrikaborwa .
Celebrate2 : Montshakuno wa mojelaganong wa ngwaga : Mfaniseni Alpheus Mnculwane .
11.1 Go biletsa motho ope fela kwa kopanong ya yone le / kgotsa go dira gore ditokomane dingwe di nne gone mo kopanong .
Nnete : Mmeteledi e ka nna motho wa mofuta ope - ga o ka ke wa kgona go bolela gore ke mmeteledi fela ka go mo leba .
Ka ditshwantsho tsa tsona tsa kgatelelo , di thusitse go emisa batho ba itsetsepetse mo maikemisetsong a bona kgatlhanong le tlhaolele .
Go tshola taolego
Setho sa Afrikan se gatelela tlotlo go yo Mogolo go Tsotlhe .
Tlhaka ya bali e dirisiwa gagolo e le dijo tsa diruiwa , go apaya bojalwa mme tota gape e le dijo tse di jewang ke batho ka go dirisiwa go apaya bojalwa go le ntlha ya tiriso ya bobedi .
Mosola wa UFiling ke eng ?
Taolo mofero ;
Bokgoni jwa go kwala pegelo le go tlhagisa ;
Phaposo ya tsheko e e dirwang ke motšhutšhisi mabapi le ditlolo-molao tse di kailweng mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao
Dikgaolo tse dinnye tse ditshetla di a bonala .
Thata : Go laola diruiwa tsa me le go di tokafatsa ka go di tsadisa ka go di golafatsa ka go tlhakanya madi .
Ipapise le mefuta e e seteng e supile gore e a kgona mo tikologong e wena o leng mo go yona mme o nne o jwala dikgaolo tse di nnye ka mefuta e mengwe mo polaseng ya gago gore o kgone go e tlhopha fa e supa gore e phala mofuta o o dirisiwang ka bontsi .
Gape o na le letsogo la gagwe la boikanyo - Piniki Hlabu yo o leng rara yo o boineelo le lefika la thuso ya gagwe .
Tsweetswee dira matsapa a go bona khophi ya kaedi ya terekere ya gago - beng ba bangwe ba ka tswa ba na le yona , kgotsa o botse dieijente tsa terekere ka ba ka tswa ba ka kgona go go direla fothokhophi ya kaedi .
Tlhola mo Komiting ya Woto le mo go mokhanselara fa e le gore go na le metswedi mengwe ya tshedimosetso e e ka dirisiwang .
Letlha : . . . . . 
Matlha a magolo mo ngwageng a ditiragalo go tila dithulano magareng ga ditiragalo tse di farologaneng
Seloko se se botlhofo
Tse di latelang di kopilwe :
4 . Go tshosetsa motho gore a go neya sengwe .
Mokgwa wa go suga mmu le thefosano ya dijwalwa tsa gago di tlaa tlhomamisa gore o tlaa dirisa mokgwa ofe wa go suga mmu .
Naga ena ke ya mong a le esi kgotsa ya thulaganyo ka molao ( Mongwefela , Kgwebisano , Tlhokomedi ya thoto , Setlamo se se tswaletsweng , Thulaganyo ya tirisano , Setlamo sa Pty Ltd e le dikao fela ) .
O tshwanetse go roba go tswa bogareng jwa tshimo go fokotsa kgotlelego ka mmudula .
O lemoga dipharologano dife ka tsela e banna le basadi ba dirisang nako ya bona e bas a direng sepe ka yona ka teng ?
E tlaa nna bona ka dinako tsotlhe ba nnang mo motheong wa dilo , go sa kgathalesege gore go diragala eng .
Bakwadi ba tsena mo ditiragatsong tsa go batla diphetogo go bontsha gore ba na le thotloetsego ya tumelo ya bona .
Jaanong ka sekgatshi se phepafaditswe , se kgotlolotswe le go tlhokomelwa mo marigeng , se siametse go bolokwa .
( c ) kgotsa / le go dirisa diokobatsi tse di jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines ,
Gape kitsiso e tla supa mokgwa-tsamaiso o o tshwanetseng go latelwa le lobaka lwa nako ya go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo kgotsa go tsenya kopo kwa kgotlatshekelong .
Tlamelo
Tiko ya kgotlhang
Karolo ya tlhagiso ya rona go tshireletso ya loago e ka diragala ka moputso wa loago , oo o akaretsang dikolo tse di sa duelelweng , ditirelo tsa mahala tsa motheo le dipalangwa tsa botlhe tseo di tshegediwang ka matlole .
Ka Sekatoloki , seno se tsewa jaaka tshotlo mme se tlhaloswa e le sebaka sa baswi se se senag kagiso. ( lefelo la dipoko ) .
Lemorago
Ke yona tiro e kgolo ya mokwadi jaaka Mphahlele a re : mosenyetsa-puso kgotsa mmusaesi , ke leungo la " bokoa jwa batho le go itira ba ba tlhomolang pelo le go tlhoka thuso ga bona fela jaaka e le go rata maemo ga baeteledipele . "
Melao eno e tla bidiwa Melao ya Taolo ya Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ( Melao ya Taolo ya RBN SC )
Ikaega ka ditshwaraganelo ;
Go laola mefero mo mefuteng ya dijwalwa tse di farologaneng ke ntlha e e botlhokwa go boloka metsi mo mmung .
77 . Katlholo ya go romelwa kwa kgolegelong
Matseno a a tswang mo dikunong tsa kgwebo le ona a farologane thata gareng ga maphata , mme se se dira gore go nne thata go tlhomamisa sekaelo sa tshiamo .
Mmeyara wa phetisi mo mmasepaleng ( kgotsa mokhanselara yo o nang le maikarabelo fa go se na mmeiyara wa phetiso ) o feleletsa e le ena a rwalang maikarabelo a go rulaganyetsa go dirwa ga tekanyetsokabo ya mmasepala .
Jaaka go ntse go na le mefuta e mebedi ya dibolayangadule tse di dumelwang go gasetswa mo kanola go laola mefuta ya ngadule ya Mofifadu .
Katso ya go se tleleime
Ditshenyegelo tsa ntshodikuno di le nosi gankitla di lekana go atolosa go utlwalega ga indaseteri ya Aforikaborwa mo lefatsheng ka bophara .
Re ne ra buisana le balemirui ba ba leng batsofe ka nako e mme botlhe ba na le molaetsa o o tshwanang - tswelela go dira se se siameng se o se dirang ka tshwanno .
Ka 2000 rraagwe Khaya , Wiseman Nkuhlu , o rekile polase Denemark mo kgaolong ya Vrede mme go tsweng nako eo o e nneile morwaagwe yo a leng mokgoni go e laola .
Dipeeletsommogo ; le
Le morago fa dingwaga tse 5 , o ka bona madi a gago fela fa sekema se bona mmeeletsi o montšhwa mo boemong jwa gago .
Go ya ka rre Johan van den Berg wa ARS , go na le ditshupo tsa tlhagelelo ya La Nina e e maatla .
Peo ya teng ke mofuta wa peo e e simololang go tlhoga fa e khupetswa ka mmu , ke go re e tlhoka go khupetswa ke mmu o o metsi pele e simolola go tlhoga .
Se , ke rekoto ya mabaka a kwa ntle a a botlhokwa ( dilo tse setlhopha sa porojeke se se nang taolo ya tsona ) tse di leng botlhokwa mo katlegong ya porojeke .
Re tlhoka go tsaya batho go tloga fa ba leng teng jaanong , ka iketlo le kelotlhoko , re netefatsa gore ba dumelana le diphetogo le ditlhabololo , le go ba isa kwa ba batlang go nna teng ) .
Dibokwana tse di godileng tsa sebokophetlhi sa mmidi di itshuba jaaka mokone mo dikutung tsa dirite tsa mmidi tse di setseng mo tshimong mo pakeng ya mariga .
Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Mmasepala o ikaeletse go laola mokgwa wa go lekanyetsakabo wa mmasepala le boruni ba matlotlo , go bega le go adima .
E a thusa ka gonne o tla bo o itse gore o akareditse dilo tsotlhe tse di tlhokegang .
9 Dikarolo tsa NEMBA 83 ( 2 ) le 84 ( 2 )
Maemo a kotlo mo llageng e nngwe le e nngwe ya mmu a ka lekalekatshiwa le maemo a kotlo mo dillageng go tsenelela boteng ba dimelimetara tse 350 .
O ne a ntse a tlhola a rata bolemirui mme o ne a bua le balemirui , ba a ba isetsang tisele , ka dikgwetlho tsa bone .
Setlhopha seo e se ka ya nna setlhopha se le sengwe fela se se ikarabelang ka go amogela pholisi semmuso , go e fetola le go e tlhabolola .
Ga o batle go simolola go baakanya lekidi fa mmu o le metsi go feta kgotsa fa o omile go feta !
supa mme o amogele gore dipoelo le maemo a a ka nnang kotsi , di tla pele
puisano ya pele ga nako ka ga dinako tsa togamaano
Karolo eno e tshwanetse go nna le pholisi ka boyone e bile e ka nna ya akaretsa dikarolo tse di sa patelesegeng tse di tlhalosiwang go polelwana ya semolao ya 4.5.2 .
Kutlwisiso mo wotong mo mererong e e tswang Tiragalong ya bo13 ya CBP
Dinomore tsa mogala
Le fa bakwadi bao ba ka leba mathata a Afrikan , gantsi mokwadi wa Montsho o obamela melao ka botlalo , gore a kwale ka mokgwa o o tlaa amogelwang ke ba ba nang le dithata - gore ba amogele se a se kwadileng .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Diotli jaaka dinku le dikgomo di ka ja peo e e sa butswang ka go fula mo masimong morago ga go robiwa ga disoya .
Mo athikeleng e re naya tlhaloso ka kgato le kgato gore o ka loala sesenyi se jang .
Tlhatlhobo ya porojeke - go tlhokomelwa le tebosešwa ka tiriso ya dibontshi tse di tlhomamisitsweng pele go tlhomamisa ka moo porojeke e tswelang pele ka teng , ke dikgwetlho dife tse di runtseng le gore tiragatso e tshwanetse go lekanyetswa jang .
Go kela dinosele tsa mothama o mogolo go bona mokgwa o o bonako le semolao go latlha motsokotso wa sekgatshi .
Ke nnete tota mo mebung e e nang motlhaba .
Tsela ya togamaano e e tlhamilweng mo kaeding e e ikaegile ka metheo ya boiphediso jwa leruri ( bona Lebokoso la 1 ) .
Tswakanya oli ya kapeo le peo ya gago go thibela go ata ga tshupa .
O simolotse sekolo mo sekolong sa Gutshwa ka 1952 .
Selekano sa dikotla tse di batlegang se tlhomiwa ke thobo e e akantsweng . ( thobo e e kgonegang e molemi o e ikaeletseng mo tshimong eo ka semela se se kg ethegileng seo ) .
Kapaborwa
Melawana e , e ka thusa Dikomiti tsa Diwoto mo go tshegetseng mmasepala gore o tle o amogele mokgwa o o maleba le go tlhagisa ditheo tse di maleba go netefatsa Botsayakarolo jo bo nonofileng .
O ikutlwa a tshwanetse go arabela hisetori .
Tlhalosa gore tiro eno e tsaya nako mme fa o dira le baagi go tlhabolola togamaano ya woto , go tshwanetswe ga bewa nako e e lekaneng go dira jalo .
Go se nne le tse di leng botlhokwa tse di pila go simolola .
Baemedi ba 250 Ton Club kwa Khonkereseng ba tlaa nna le tshwanelo ya go bouta .
SETLHOPHA SA 3 SA DITLOLOMOLAO
Ga ke ise ke ke ke akanye ka dilo tsotlhe tse ke di utlwileng fa gompieno .
Tshireletso ya loago
Isa sekaommu sa gago kwa laboratoring go sekasekwa .
Go tlhomiwa ga kopano ya baagi go naya batho tšhono ya go akanya ka ga se ba se batlang go tswa mo bekeng ya togamaano
Temommu le paakanyo
Fa re lebelela madirelo a kanola mo Afrikaborwa gompieno mme le gore e simolotse kae kwa e tswang teng re ka lemoga gore re tshwanetse go leboga go menagane .
Go sireletsa tshireletsego ya motho le thoto
Maotwana a a dirisediwang maitlhomo a , a bidiwa maotwana a kgatelelo .
Teponako ya tshelo
Go tlhokega go tlhomamisa maemo a gajaana a tshimo , mme se se tlaa tlhotlheletsa gore masimo a ka dirisiwa mo bogautshwaneng .
Dibukana tse gantsi di na le lenaneo la tse di tlhokiwang go lebelelwa .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Itlhagiso ya botsweretshi jwa seAfrikan , e na le bokao jo bo fetang go ithabisa fela - e totile gape le go ruta .
Ba tsaya maikarabelo a a rileng mo diwotong tse 6-8 tse ba di abetsweng .
Modulasetilo le batshegetsi ba gagwe mme tota le ba botlhe ba thulaganyo ya Grain SA , re leboga go menagane go rulaganya moletlo o o pila thata wa go naya batho dikabelo tsa bona .
Tshwanelo e go tshwenyegwang ka yone
Kwa tshimologong fela dimela di tlhoka mmu , metsi , mogote , lesedi le dikotla go kgona go gola .
Mo tiragatsong ya ngwaga wa1 mo diwotong tsa 30% tse di tlhaotsweng go tlhokega tse di latelang :
Tlwaelo e supile gore balemirui ba tshwanetswe go tshegetswa gape le gape ka dinako tse dikhutswane , mme katso ya bone e tshwanetse go oketsega ka ngwaga le ngwaga go fitlhela ba kgona go ithekelo ditokelo - fa go sa nne jalo , balemirui ba nna ba dirisana fa ba ntse ba amogela dikatso mme fa di fela , tiragalo yotlhe e a fela .
Go tlhaloganya maemo a hisetori ya dikwalo tsa Aforika go re kgontsha gore re tlhaloganye tlholego ya dipuisano tsa tsona .
16.3.17.1.2 E tla baya leitlho tiro ya Lefapha la Matlotlo la RBN .
Jalo , fa maikaelelo a bogotlhe e tserwe , a letle go go naya ntlha e o yang .
Bokana ba afalatokosini ba kwa godimo bo bo dumelwang mo dijong tsa batho mo Afrikaborwa ke 10 ppb ( dikgaolo tse 10 mo dikgaolong tse bilione di tshwana le ngatho ka menwana e mebedi ya letswai mo ditonong tse 10 tsa ditšhipisi tsa ditapole kgotsa motsotswana o le mongwe mo dingwageng tse 22 ) .
Go botlhokwa thata go itse gore tshugommu yotlhe e totisitswe go baakanyetsa tshimo jalo ya dimela .
Mo thulaganyong ya go dikisa masimo , e e akaretsang dithefosanyodijalo tsa korong , sonobolomo , disoyabini , mabele , mmidi , ditapole le mafulo , dikhemikale tse di farologaneng di le dintsi di tlaa kgatshiwa ka nako ya dikgato tse di farologaneng tsa kgolodijwalo mo tsamaong ya ngwaga .
Go kabo go se bokana bo bo makatsang , mme tota go kabo go lekana go leka ka go dirisa sesugammu mo masimong go baakanya mmu .
Morero o tsibogelwa ka bonako .
Etela mongwe le mongwe wa batseisamolato ba gago mme o ba tlhalosetse mathata a gago .
1 . Lefapha la Ditlhaeletsano
Go fokotsa bohuma jwa nako e telele go dimilione tsa maAforikaborwa mo pakeng e khutshwane , leano le sisinya go :
Go tlaa nna disalela tse di fokoditsweng mme go tlaa dira gore go se nne dijo go diruiwa tse o di fudisang mo masimong morago ga nako ya thobo ka mariga .
O sa ntse a katisa kwa Ficksburg Boxing Club , o kile a nna modulasetilo wa Free State Boxing Club mme gajaana ke modulasetilo wa Porofense wa Tshwaragano ya Mabole ya Foreisetata .
Ditshwanelo tse di neelwang batswasetlhabelo go ya ka Tšhata ya Ditshwanelo tsa Batswasetlhabelo di setse di tlhagisitswe mo Molaotheong wa 1996 , ( Molao 108 wa 1996 ) .
3 . Dinotagi ( biri , waene , bojalwa jo bo bogale ,
Mo lefatsheng la rona la sešweng go bonolo go ikgatolosa kakanyo , le ga le ke kgwetlho fa motho a leka go nna le bokgoni jwa boitlhamedi ; go tlhaloganya dikamano fa gare ga " lefatshe la dilo , ditiragalo le batho " .
Modiredi yo mongwe wa tsa kalafi
ka gongwe
Afrikan Affirmation e jaaka e kwadilwe ka 1981 , e tlhalosa gore tiori fa e engwe-nokeng ke go ikakanyetsa , e tshwanetse ya fetolwa go nna ' polelo ya filosofi kgotsa thulaganyo ' , gore re tle re kgone go bona maungo a yona .
Kgolagano le didika le diporofense ka tshegetso
Ba lalediwa ba ba ka nnang 180 ba ne ba tsene phuthego e e neng e tshwerwe mo Ntlolehalala ya Donkerhoek kwa NAMPO Park , gaufi le Bothaville .
Go rulaganya : Dira mmogo le mokhanselara wa gago ga mmogo le mekgatlho e mengwe ya baagi , gore lo supe ditlhokego tsa ditlapele lo be lo netefatsa gore ditlhokego tse di akarediwa mo ditsitsinyong tsa go dira tekanyetsokabo le maano a teng .
Ditiragatso tsa tsamaiso ya porojeke di mosola mo diporojekeng tse dinnye fela jaaka mo go tse dikgolo .
12.8.2.3 Go sekaseka boleng jwa Dikomiti tsa Photefolio le go bo atlhola .
' Badiredipuso botlhe ba kopiwa thata go tsenya melao e mo tlhaloganyong le go dira Batho Pele mokgwa wa botshelo . '
( a ) tlhotlhomisa gore a ngwana a ka bo a tlhoka tlhokomelo le tshireletso gore a tle a romelwe kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka molawana wa 50 kgotsa wa 64 ;
Moetleetsi o tlaa tlhoka gape go batla matlole go duelela diphuthelwana tsa dijo .
Pholisi ya dipuo ya SARS e e sobokantsweng fa tlase fano e dumalana le dipatlafalo tseno .
Barekisi ba dikhemikele ba tshwanetse go romela moemedi go thusa le go netefatsa tekatekantsho mme go eletsega gape gore wena o kope gore ba go thuse mme tota go tlhokega gore molemirui mongwe le mongwe a tlhaloganye tiro e ya go lekalekantsha .
Go na le mosola o monnye thata fa montshakuno a fetogela kwa peong ya leidi go tswa peong ya OPV , kwa ntle ga monontsha e bile go sa nne le phetogo mo tsamaisong .
Tiro ya molemirui mo phetologong e ne e buiwa ke Karabo Peele ( Modulasetilo : Maize Trust ) .
Mo motlamedi e leng setšhaba kgotsa setlhopha sa batho teng mosola mongwe le mongwe o e seng wa madi o o ka nnang botlhokwa mo setlhopheng sotlhe o ka nna mokgwa o o maleba wa go abelana mesola go feta dipoelo tsa madi .
Seo e ka nna tšhono e e gaisang ya gago go thibela tshenyego mo mmung o o botlhokwa .
Patlotlhotlhwa ya mefuta ka go tswelela e supiwa ke kgono ya go jwalwa mo nakong e e rileng ya mofuta mongwe le mongwe .
Mekgwa e e amolesegang go fenya e ka nna :
Mafeseterenyana a a tshenyo a tswelela go oketsega ka bokana jaaka dibokwana di gola .
Metswedi !
Ezekiel o dirisa bolemirui ka go jwala mmidi , matonkomane le ditloo mme o tlhoma kgono ya gagwe mo go utlwelela dikgakololo tse a di amogelang go tsweng morutisi wa gagwe .
( Sekao : Fa letsogo le le dimetara tse 10 mme 10 m x 100 m = 1 000 m²
Go katisa le go tlhabolola balemisi .
Dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero ke eng ?
Metsi a pula e e nang moragonyana mo selemong le ka letlhabula , a bolokwa mo lefatsheng , mme korong e dirisa ona metsi ao go fitlhelela dipula tsa dikgakologo di na .
Diheketara tse di jetsweng ; le
Tota , boleng jwa tlhatlhobo ya materiki bo a belaetsa .
Tshekatsheko e e nepagetseng tota ya bothata e tlaa kgontsha go dirisa sentle kgotsa go fokotsa ditshenyegelo tsa gago tsa taolomofero .
Tlamelo ka matlole ya dijalo tsa gagwe e dirwa go tswa mo kgetseng ya gagwe mme ga a itumelela tlamelo ya matlole ka gonne dikadimo di rebolwa thari thata setlha se setse se fedile .
O sa batla go kgona eng ?
Mphahlele o ne a lemogile gore le fa dithuto tsa loago di ka fetolwa , fa ditlhagiso tse di ikaegileng mo Aforika di sa neelwe tšhono , go ne go ka se nne le diphetogo tota .
Ba dira jaaka baemedi ba diphetogo le tsela e e botlhokwa ya go fitlhella kwa baaging ka go nne ba newa tlotla e tona mo ka baagi mme ba kgotsa go dirisana kgotsa go rotloetsa batho .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Ka jalo thuto ya bagolo , e kgona go rebola e seng fela katiso ya ditiro , mme gape e ka naya batsayakarolo puisano ya dikgopolo tse di jaaka tikologo , temokerasi , kitso ya politiki le loago , ditshwanelo le maikarabelo .
Sekgala magareng ga mela ;
Bonega o rulagantswe e bile o kgona .
Jaaka thuso go ya pele mo go direng tlamelo ka nako , diterekere tse dintsi di nale mmitara wa ura o o bontshang diura tsa tiriso .
Mefero e na le ditsela tse di farologaneng tsa go intsifatsa mme di tshwanetse go tsewa tsia thata fa taolomofero e rulaganngwa .
Tlhokomela gore Glyphosate e masisi mo botennye jwa metsi a a dirisiwang go kgatsha .
Ka kgatsho ya konteraka le gona go botlhokwa thata gore dipalelo di diriwe ka nepo - selekanyo sa botlhole se se nepagetseng ka heketara le gape selekanyo sa metsi se se nepagetseng ka heketara .
Fetola oli ya kerenkekheise le filetara .
O tlhalosa yunibesithi jaaka " ntlo e e iseng e nne le thagasello ya yona ; benggae ba nne mo baaging ba bona le mo dikeletsong tsa bona " .
Nna le kitso ka ntlha ya bosa mme o nne le tumelo ya go fokotsa palo ya dimela fa o lemoga gore go simolola nako ya komelelo .
Go oketsa kgono ya gago ya kanola go botlhokwa go lebelela dintlha tsotlhe tse di fa godimo .
Fela le gale go gakologelwe gore ga se lefatshe le le ka nosiwang , fela ke ntlha ya gore naga ya rona ga e na metsi a a lekaneng .
Inšorense ya loeto : E akaretsa dilo tse di jaaka dikgetse tse di latlhegileng le ditshenyegelo tsa bongaka fa o etela kwa ntle ga Aforikaborwa .
Diphokotsokgono tse di ka supiwang di tshwanetswe go tlhokomelwa go tswelela ka nako ya togamaano gore go ya go dirwa eng ka ngwaga .
( 2 ) Ngwana mongwe le mongwe yo o dingwaga di le 10 kgotsa go feta , yo a latofadiwang ka tlolo-molao mme a tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mabapi le tlolo-molao eo , pele ga go tlhagelela lwa ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , o tshwanetse go sekasekiwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , kwa ntle ga fa tshekatsheko e dirilwe go ya ka molawana wa 41 ( 3 ) kgotsa 47 ( 5 ) .
Le gale fa molemirui a se na tšheletetota e a ka e dirisang go na le madi a a ka adimiwang go ntsha ntshokhumo go tsweng dikgwebommu , dibanka kgotsa tsa bosemmuso .
Sekgala magareng ga dimela mo moleng ( cm )
Ke fitlheletse tlhotlhwa efe ka tono mme e ne e tshwana jang le tse dingwe ?
Mo masimong a a nosetswang sebaka se ka nna disentimetara tse 35 gare ga dimela .
Maikaelelo a kgato ya poloko ke gore sethibelakgatselo se kgorometse metsi a a saletseng a a ka bong a le mo thulaganyong le go silega mateng a dikarolwana tsotlhe .
Phoso mabapi le go bewa ga ngwana kwa lefelong le le rileng
6 E tsweletsa kopano mo gare ga pusoselegae , yaporofense le ya bosetšhaba
Tlhagiso ya leina
Teko ya Dukuza - lefelo mo go sa gasiwang teng .
A re ka akarediwa mo tsweletsong ya go kgobokanya kgotsa go kotula sedirisiwa ?
Go mo mpaananeng thata gore kakanyo e mo gare ga pelo ya dikinane , diane le ditlhamane tse di nang le bokao jo bo bofitlha jwa Aforika , le ga le letlhakore la tsona la semowa le lebalwa gantsi thata .
Tlaleletsa ka tshedimosetso go tswa mo dintlheng tsa khoso mo go 3.5
Go fitlhelela maitlhomo a , go botlhokwa go tsepama mo mothong ka sebele ; re tshwanetse go tlhabolola motho .
( 4 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) , e tshwanetse go-
Dikgwetlho tse di lebaganeng le Baša
Go amogela kakanyo ya bong go kaya tiro ya go etleetsakamano e e lekanetseng ya banna le basadi mo Dikomiting tsa Diwoto .
Learning about Local Government - A first step towards active engagement ( Go ithuta ka ga Pusoselegae - Kgato ya ntlha e e mabapi le kamego e e matlhagatlhaga ) , e e tselegantseng ke Ismail Davids , Motsheganong 2006 , e e thusitsweng ka matlole ke Ford Foundation le Charles Stewart Mott Foundation
Fa o sa kgone go dirisa mabaka a ke nnete gore o tlaa welwa ke ditshenyegelo tse o sa kgoneng go di duela ka ntlha ya go dirisa ditshupamolato ka bontsi go feta tse o nang tsona .
Disalela di thusa go fokotsa go elela ga metsi mo go ka tlosang mmu o o fa godimo mme go a re mmu o tshwara metsi sentle .
Kgololesego ya go latela ' bontsi ' e dira gore ntlha ya bosiami ya kgololesego e nne botlhokwa thata : tikologo e e maatla ya bosiami ke yona fela e ka kaelang motho go diragatsa kgololosego ya gagwe ka tshwanelo .
( a ) maemo a ntlha ke a a dirisiwang mo go ditlolo-molao tse di umakiwang mo go Setlhopha sa 1 sa ditlolo-molao ; mme
Phetolo ya kuno ya bobedi
( e ) Le tshwanetse go fitlhelega mo baaging le go netefatsa gore baamegi botlhe ba kgona go amana le thulaganyo le merero e e leng teng le gore ba kgona go tlhagisa tshwaelo ya bona mo dithulaganyong tsa komiti ;
Letla sethibelakgatselo go nna mo pompong le dibelofo go efoga go rusa le tshenyo e e ka tlholwang ke mowa o o bongola o o ka bong o tshwaregile mo thulaganyong .
Tsamaiso ya metswedithuso ya batho ;
Fa a ne a bua ka nako ya Puo ya Maemo a Porofense , Tonakgolo Supra Mahumapelo o rile Tekanyetsokabo ya Mafaratlhatlha e akaretsa mafapha otlhe a porofense le bommasepala botlhe ba le 23 .
Ka setlha sa go jwala sa 2013 / 2014 ke bone go feta ditono tse 3 mo heketareng .
Tlhokomela go se lokele monontsha wa mofuta wa naiterogene kgotsa potasiamo gaufi le peo .
Fa o batla kitso gape romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Sebolayamefero sa go gasiwa morago ga go simolola go mela ga mmidi
15.2 Thulaganyo eno ga e pege motho ope tshwanelo kgotsa maikabelo ape a a sa tsamaisaneng le dingwa , setso , melao yasetso ya RBN kgotsa le molao ope o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Puo ya Pulo ya Palamente go le gantsi e diragala ka Tlhakole .
Lebaka la Molao wa Dikamano tsa Badiri ke go tsweletsa tlhabololo ya ikonomi , bosiamisi jwa loago , kagisano ya badiri le temokerasi mo lefelongtiro ka go tlamela letlhomeso le mo go lona bathapiwa le mekgatlho ya bona ya badiri , bathapi le mekgatlho ya bathapi ba ka dirisanang mmogo go tlhotlhomisa dituelo , mekgwa le maemo a tiro le dintlha tse dingwe tsa kgatlhegelo e tshwanang .
Pusoselegae e tlhoka go netefatsa gore go na le taolo e e maleba go sireletsa letseno , letlotlo le madi a mmasepala kgatlhanong le leswe , tatlhegelo kgotsa bogodu
Ditshwanelo tsa Setho .
POTSO 5 Ditshupo tse kgolo tsa tiragatso ke dife ( diKPI ) ?
Boitekanelo jwa sebele
5.19.3 go durelela setsha sa RBN madi a mantsi le go se dirisa ;
Kantoro ya Mokwadisi wa Matlole a Phenšene jaaka molebeledi wa intaseteri ya letlole la go rola tiro ka tirisano le Lefapha la Thuto ya Badirisi e le dirile bukana e go thusa batlhokomedi gore ba tlhaloganye ditiro le maikarabelo a bona a motheo .
Go tlhasela motho ka tsa thobalano , go tlhasela motho ka tsa thobalano mme a kanya gore go siame go amega mo go se se jalo kgotsa go letla go itlhasela ka bo-wena mo go tsa thobalano ka kakanyo ya gore go siame go amega mo se se jalo , tse di umakilweng mo go molawana wa 5 , 6 le wa 7 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , ka go latelana ga yona , go akaretsa go ntsha dikgobalo tse di masisi .
Tekanyetsokabo ya gago ya patlisiso ke bokae ?
Re tswelela go ipona jaaka batswasetlhabelo ka jalo re ka se tseye karolo le go itshepa mo go ipopeleng temokerasi ya nnete .
Go loga maano a gago ka ntlha ya go jwala dijwalwa go simolola ka go nagana thefosano ya dijwalwa .
Tseno ke diphaposi tse di dirilweng mo seteišeneng sa mapodise go neelana ka lefelo go batswasetlhabelo ba tirisodikgoka ya botsalano ( tirisodikgoka e e ikaegileng ka bong , tshotlakako ya bana , tlolomolao ya thobalano le tirisodikgoka ya mo malapeng ) go dira dikanegelo tsa bone kwa thoko mo tikologong e e se nang matshosetsi .
Lenaneo le la Dinonofo le ikaegile ka Sethifikheiti sa Bosetšhaba mo
Kago e tla simolola ka di 1 Phukwi 2008 , dithalo tsa holo . . .
Kgato 1
Fa mongwe a ka di kgoma di ka mmolaya .
Go kgonega go nna le lenaneo le le rulagantsweng la ngwaga la ditiro le katiso gore motho mongwe le mongwe a tswelele go ya kwa go nneng molemimogwebi ;
Tsamaiso ya Tiriso ya Ditsha / Go Laola Makeišene
( 2 ) ( a ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsa katlaatlelo loago , mmogo le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , thuto , ditirelo tsa tshiamiso , polokego le tshireletso mmogo le maphelo , ba tshwanetse go-
Ka nako ya mariga mmu o o nang sebipo o bollo go feta o o se nang sebipo .
DIKHUTSHWAFATSO / MAFOKO A A BOPILWENG KA DITLHAKA-INA
Go katisiwa ka letsatsi le letsatsi , dijo tse di lekaneng le go dirasana le ba ba katisang ke dintlha tse di botlhokwa fa go katisiwa tse di ka siang tse dingwe .
Go tlaa tshelwa bokanakang jwa khemikale efe ?
Mafaratlhatlha a a sa diriseng megala - a a itsegeng jaaka WiFi - ke tsela ya go bona inthanete ya borotebente ntle le megala .
Tshedimosetso ya tiro e ya IDP e tsewa go tswa mo maanong a tiragalo ya CBP ya bo20 ( jaaka a rekotilwe mo karolong ya bo4 ya leano la woto )
Fela le gale go na le dintlha tse dingwe di le mmalwa tse di kgoreletsang tswelelopele .
Fa nka tsena mo bobogelong jwa difilimi ke sa duela e bile
Bontsi ba baagi ba rona ba ba neng ba ikaegile ka mabenkele a a batswantle go reka dijo le ditlhokwa tsa letsatsi le letsatsi jaanong ba setse ba iphotlhere .
Thata ya me ke go kgona go reetsa mme le go batla go ithuta tse mothusi wa me , Dirk van Papendorp le ba bangwe ba bankane ba me ba ba leng maloko le nna ba Koporasi ya Balemirui ba Dijwalwa ya Suurbraak .
Go tloga go itshupa sentle gore kgwebo e tlhoka go dira dipoelo tse di itshegeleditseng mo nakong e e bonalang .
Gore o tle o kgone go tshela monontsha o o nepagetseng mo dijalong tsa gago go bona thobo e e kwa godimo .
Go nosetsa korong ka go dirisa senosetsa sa pinagare go tlhoka metsi a mantsi ka nako ya fa letlhare la seako se itshupa mme tota le ka nako yotlhe ya go nna le dithunya .
Mo Lenaneotlhabololong la Balemirui , maitlhomo a rona ke go re : " O na le eng , mme re ka go thusa jang go se dirisa botoka ? "
Ga o a tshwanela go sokodiswa ke badiri ba ba sa kgoneng go dira tiro jaaka wena o batla mme le ka nako e wena o e setileng .
12.1.6 Komiti ya Photefolio ya Metshameko , Boitapoloso le ya Merero ya Baša
Setlha se se tlang ;
Sekaseka makwapa mo maotwaneng a a gogang - fa dithaere di le borethe , maotwana a tlaa relela mme se se dire tiro ya gago bokete .
Bakwadi ba ba nnang balwela-kgololesego ba dira jalo go supa gore maitlamo a bona , a diphetogo , ke a nnete .
1.2.6 Ditheo dingwe tsa botsayakarolo jwa botlhe
Go tlhoka kotlo go dira gore matlhare a nne botala bo bo setlhafetseng .
kgaolo 4 Go tsaya ditshwetso le maikarabelo
Ga ke ise ke o dirise
Thokomela gore kumo e nne phepha jaaka o kgona ;
Le siametse katlego ya porojeke .
Ela tlhoko gore fa rekoto e seyo ka puo e o e batlang , o ka nna wa e newa ka
bontsha dinonofo tsa tlhamalatso ya bong le tekano mo dikgatong tsotlhe tsa porojeke ya tlhabololo ka tiriso ya didiriswa tsa botsayakarolo ba bong le tekano
Fa go sa nna jalo di ka tlisa tikologo e e tlisang tsielego le go se tlhomame moo batho baša ba sa kgoneng go bona ditiro , ba tsayang karolo mo ditiragalong tsa dikhuduego , bosenyi , tirisoboatla ya nnotagi , mmogo le dilo dingwe tse di sa siamang mo setšhabeng .
Bokana ka R25 000 jo bo setseng bo ne ba aroganngwa magareng ga diwoto di le 75 mabapi le ditshenyegelo tsa dilwana tsa go kwala le tsa go kwalela le ditshenyegelo tsa dipalangwa - le fa go ntse jalo , tekanyetsokabo e ya tiriso e ne ya fela morago ga dikgwedi di le 3 .
Go botlhokwa go suga mmu mo masimong ka nako ka kgwedi ya Phatwe fa o ne o dirisa disalela tsa disoya mo masimong go nna mafulo a dikgomo le dinku tsa gago .
Tsena di botlhokwa go rulaganya CV e nngwe le e nngwe mme gantsi go feta batho ba dira phoso ya go naya lekwalotshupo la kwa sekolong la kgale mme ba dumela gore ke mo go tlhokiwang fela .
Ka nako pele ga go jwala re tshwanetse go ikgatelela go loga leano le go nna le lenaneo la tlamelo .
Tlhogo e , fa gongwe e rumolwa ke go lema mmu .
Afrikan Affirmation e , e e kwadilweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka 1965 , e bontsha seabe sa mokwadi wa moAfrikan le maitemogelo a Afrikan .
( 4 ) Lefelo la Bosiamisi la Ngwana le tshwanetse go nna le kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana mme e ka akaretsa-
2.3.3 Kgolagano magareng ga mananeo a a totileng baagi le IDP
Maphata a magolo a dipholo ( KRA ) Ditiro tse di nang le melawana e e lekanyesegang
Mo sebokotikologong se segolo o tshwanetse go tlhola gore didirisiwa tse di se dikolosang di tswaletswe ka tshwanno .
Sekao , fa llori e kgolo e ema fa thoko ga tsela ya bosetšha e e leng mo wotong e e rileng , jo bo tlholang go nna teng go go kwa godimo ga HIV le AIDS mo wotong eo , thibelo ya bolwetse e tlaa nna karolo e e botlhokwa ya tiro mo wotong eo .
- thulaganyo ya go nosetsa e tlhoka bolaodi
Dilo di ne di tshwanetse go dirwa .
Mphahlele o tswelela go re lotlegela ka bokau jwa gagwe kwa Marabastad , e e neng e mo fa ditlhagiso le maitemogolo a a farologaneng , a a ne a thusa go bopa mogopolo wa gagwe .
Go suga mmu
K : Ga go tlhokege borutegi jwa kwa sekolong mme motho mongwe le mongwe yo o kgonang go tlhaloganya ditlhokego tsa Molao wa Matlole a Phenšene e ka nna motlhokomedi .
1.5 Komiti ya Photefolio ya Metshameko , Boitapoloso le ya Merero ya Baša
Botsalano bo tla nna le dintlha tse di tshwanang le bonnete le botho .
( b ) fa go na le lebaka le le dirang gore lepodisi le dumele gore ngwana o tla tswelapele ka ditlolo-molao , fa a ka se ke a tshwarwa ;
Tlhokomela phokelelo ya khemikale mo dijalong tse dingwe .
5.7 Go dirisa mmotlolo wa tsereganyo / go ritibatsa maikutlo / tharabololo-mathata
Therisano
Puisano ya gore a disoya di dirisa naiterojene pele kgotsa fa di ntse di mela kgotsa nnyaa e ntse e tswelela mo lefatsheng ka bophara .
Dibolayamefero tse dintsi tse di gasiwang morago ga go mela ga mefero di kgona go feta fa di gasiwa ka letsatsi le letsatsi le tlhabang sentle go kgona nna le nako ya go monyela sebolai .
40 . Ripoto ya tshekatsheko e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong
go neelana ka bojotlhe jwa me go netefatsa tseokarolo e e ntseng jalo , e e ikanyegang mo maikutlong a a tlhagisitsweng ke baagi , le go tshegatsa go tsena ga bona mo tirong
Lenaneo la 3 fa tlase fa le tlhagisa thulaganyo e e bontshang go tsenya CBP jaaka karolo ya togamaano ya IDP le tiko ya go dira tekanyetsokabo , le le bontshang ka tsela e e farologaneng tiko mo Palong ya 5 .
Gantsi batsamaisi ba dipitso kgotsa baduladitilo ba dipitso ba nyatsa nako e e tlhokegang go rulaganya pitso e e siameng .
Dimilione tseo di neng di sa akarediwe mo malobeng jaanong di na le phitlhelelo go thuto , metsi , motlakase , tlhokomelo ya boitekanelo , matlo le tshireletso ya loago .
Setlhopha
( i ) sediriswa sengwe le sengwe .
ke kemedi ya woto ya selegae , mme ga ba ikamanye le lekoko lepe la sepolotiki ;
NGWAGA
Therisano e tshwanetse go nna teng magareng ga baagi botlhe ba tikologo gape ditharabololo tse di maleba thata di tshwanetse go fitlhelelwa tse di direlang baagi sentle .
Kitso e e dirisiwa ke wena o le molemirui mabapi le senatla sa kitso ya mebu wa gago le morekisi wa monontsha go rulaganya lenaneo la go dirisa monontsha mo masimong a o yang go jwala dijwalwa tse di farologaneng .
Bennie de Klerk ( Moagente mo Profert ) o ne a tlhotlheletsa balemirui go dirisa dinatla le go ikopantsha le bona .
Dikopano di le pedi mo kgweding , tsa go ela tlhoko , di botlhokwa go komiti morago ga go tlhamiwa ga togamaano jaaka tsela ya go atametsa batho mo go tsenyeng mo tirisong ga togamaano le go dira gore batho ban ne le maikarabelo mabapi le tswelopele ya yona .
Dinaga tse di kgona go ntsha korong e e fetang e ba e tlhokang ka ba kgona go romela ntle lefitiso la bona .
Lebowa ( e ga jaanong e welang ka fa tlase ga Porofense ya Limpopo ) , kwa Mphahlele a tlholegileng teng , e ne e le nngwe ya dinagamagae tseo .
E tlhalosa sentle gore go tlhokega gore baagi ba nne le seabe le go bua ka ga mokgwa o mmasepala o dirang ka teng .
Seno se akaretsa dilo tse di latelang , mme ga se tsone tsotlhe :
Tikologo ya bone ya medithumpunyana e a tlhoga mme go bonala dipidi tse di simololang go tswa .
O ka loala ka tshwanelo jang fa pego e sa supe bonnete ?
Mo nakong e e fetileng , go sa tshwenye gore bakwadi ba mo Aforikaborwa ba ne ba iphitlhela ba le kae , ba ne ba tshwenngwa thata ka merero ya Aforikaborwa ya kgotlhang le kgaogano , mme gompieno kgonagalo e teng ya go tswa mo dikwalong tsa bosetšhaba - le gape mo puisanong le thulaganyo e e agang e fetoga ka dinako tsotlhe ya hisetori .
" Mo dikgweding tse tlhano tse di tlang , bommasepala botlhe ba rona ba tla bo ba ikobela peelano e , " ga rialo Tona Gordhan .
Go lekalekantsha tlhotlhwa ya go boloka mmidi le bogongwe ba go oketsega ba tlhotlhwa ya mmidi mo go ka kgonang go direga morago ga nako .
Se re se itseng se le nnete , ke gore ka moso go ka se tshwane le gompieno .
Go buiswa ga ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng
( ii ) o e reng fa o dirilwe ke mogolo , go ne go ka tshwanela go mo naya katlholo ya go ya kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le lesome , fa go na le mabaka a a utlwagalang ebile a gapeletsa , mo godimo ga katlholo e e leng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , e ka atlholela ngwana katlholo ya go ya kgolegelong mme katlholo e e jalo ngwana a ka e dira morago ga go konosetsa lobaka lo lo leng go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) .
Lenaneo la pusetso ya madi la Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Phetolo ya Bophelo le siame , mme ga go na madi a a lekaneng go kgona tsotlhe tse batho ba di tlhokang .
Go dira ditlamelo tsa batho go ya ka mekgwa le maemo a a amogelegang ka 2007 .
10 . Kwala tshedimosetso ya porojeke go ya ka morero wa setlapele ka go kwala leina la porojeke , lefelo la manno la porojeke , ditheo tse di maleba tsa tsenyotirisong , dinako le boleng jo bo fopholeditsweng jwa porojeke .
Jaaka fa metsotso tota e sa bonwe ke batho , beng ba bantsi ba bona e le gore lenaane la ditshwetso le sa kgotsofatse , jaaka fa bona ba batla tshedimosetso ka ga ba ba neng ba tshegetsa ( kgotsa ba le kgatlhanong ) le merero e e rileng .
Mo nakong e e fetileng re ne ra tshwarela bantshakuno ba ba tlhabologang dipitso di ka nna nne fela , fela re lemogile gore ka dinako dingwe go bokete mo bantshakunong go tsamaya dikgala tse ditelele go ya dipitsong .
Tlhotlhwa ya gajaana ya polantere ya melamebedi ya go sa lemeng gotlhelele e farologana magareng ga R50 000 le R80 000 ka yunite .
Seno se bontshiwa ka botlalo mo karolong 4 ya Kaedi ya Tsamaiso ya CBP / IDP ka ga go tsamaisa CBP .
Fa o ka welwa ke bothata bo bo rileng , o ka nna le kagiso - o dirile se o ka se kgonang .
Clr __________ e ne ya tshitshinya gore Lekgotla le romele matshediso mo boemong jwa RBN kwa lelapeng la ga _____________ ka ntlha ya go swelwa ke leloko la lelapa la bone .
Dintlha tse PAIA e sa di akaretseng : Direkoto tsa motho wa boraro tse di nang le tshedimosetso e e amanang le tshireletsego ya setšhaba kgotsa dikotsi tse di ka tlhagelang tikologo di tshwanetse go gololwa , le fa go gololwa ga tshedimosetso e e ntseng jalo go ka nna ga bakela motho wa boraro bothata .
Dingwaganyana morago ga gore Mphahlele a bue mafoko a , puso e e eteletsweng pele ke mokgatlho wa ANC e ne ya amogela gore batho ba le bantsi ba latlhegetswe ke ponelopele e e ne e tlhotlheletsa kgwetlho ya kgololosego , ya go thusana mmogo , le gore ba le bantsi ba tlhotlhelediwa ke bopelotshetlha le megagaru .
Nako ya go lema e fetile - re tshwanetse go tswelela pele go didiriswa tse di botlhofo mme gape go tshugo ya mmu fa godimonyana fela .
Thobego e e ntseng jalo e ka go jela madi a mantsi .
Re utlwile mogote go feta , mo go dirang gore dijwalwa , tota disonobolomo , di nne le mathata ( di fiswa ke letsatsi fa di tlhatlhoga mo mmung ) .
Go Tlosa Motshotelo
A akaretsa gape le kgolo e e akaretsang , e e tlamelang baagi ka mekgwa ya go tokafatsa matshelo a bona le go etleetsa matseno a bona .
Katiso mo go phatwe le lwetse 2009
Jaaka fa re amogela setlha sa bone sa Aforikaborwa wa temokerasi , re ikaelela go oketsa / gatelela Togamaano e e Totileng-Baagi jaaka sediriswa sa go tiisa go dira mmogo magareng ga puso le setšhaba , ka go rialo e le go potlakisa neelo ya ditirelo .
Tiro
O se ke wa jwala mo maemong a a mogote kgotsa botsididi jo bo feteletseng .
IDPtiro 1 / 1 : magato le mekhino ya ditirelo
Kabinete le batlhankedibagolwane ba tshwanetse go tlhokomela ditogamaano di le mmalwa tsa ditlapele .
5.3 Gape , go abilweng dithata gone , dipego di tshwanetse go akaretsa dintlha tse di rometsweng fela gore di rekotiwe ;
" MaAfrikan , a re iponeng re dira ditiragalo boemong jwa gore ka nako tsotlhe re bo re tsibogela ditiragalo tse di re diragalelang. "
Tshenyo e tlisiwa ke seboko , kgotsa maemo a seboko , se se jang matlhare pele se tsenelela mo kutung ya semela se se melang .
( d ) Ditaelo dingwe le dingwe tse di ntshiwang go ya ka fa karolong ya molawana ono , di ka fetolwa kgotsa tsa gogelwa morago .
4.4.2.7 go amogelwa semmuso ke lefapha le le tshwanetseng .
Ke Modimo fela yo a ka nesang pula le go tlhabisa letsatsi - wena o tshwanetse go tlhokomela tse dingwe tsotlhe .
( 3 ) Pele ga maikarabelo mo tatofatsong kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , moreetsa-kgetse o tshwanetse gore , go ya ka mokgwa o o tshwanetseng a-
Karolo eno e tla tlotla ka dintlhakakaretso tsa dikaelo tseno le dimmanuale tsa teng , maikarabelo a bagatisi ba dikaelo le dimmanuale tseno , mme , sa botlhokwa le go feta , gore ba ka di bona kae .
Seno se tlhoka thuto ya botshelo jotlhe le go tsweletsa ditiro tse di rupeletsweng ; go tlhomamisa tikologo ya bodiri ; go matlafatsa ditheo tsa go rarabolola mathata ; go leba gape melao le dieelo tsa dikgwebo tse di potlana le tsa magareng ; go itebaganya le dikamano tsa bodiri tsa ditheo tsa botlhe , go gagamatsa tiragatso ya maemo a a amogelesegang ke bathapi , dikemedi tsa go batlela batho ditiro le baemedi , go gagamatsa dipholisi tsa mmaraka wa bodiri o o tlhaga le dinyalantsho tsa bodiri ; le go letla khuduso ya dinonofo .
Ka fa tlase ke sekao sa tlhaloso ya togamaano yaw ate e e tsamaisanang le IDP .
Go tlaleletsa mo go direng dibontshi tsa ona tsa tiro , mokgwa o gape o tshwanetse go samagana le Dibontshi tse di Botlhokwa tsa Tiragatso tse di tlhagisitsweng ke Tona ya Puso ya Diporofense le Selegae .
Go batlega madi a a boitshegang go jala disonobolomo mme peotshenyegelo mabapi le ntshodikuno ya peo ya sonobolomo ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa thata mo tsamaisong ya temo ya dithoro .
Re lemogile dintlha dingwe tse di dirang gore tswelelopele ya tlhabololo e nyafale .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Fa dintlha tse di se teng o tla nna le diphatsha tsa mathata a badiri ba ba sa kgotsofalang .
Kelelo ya madi a a seatleng e bontsha kelelo ya lotseno mo ditshupatlotlong tsa gago gammogo le ditshenyegelo tse di duelwang go tswa ditshupatlotlong tsa gago .
Ntlha e e botlhokwa thata ka se bopilwe go segelela le go tsenelela mo disalelamoragong go kgonisa peo go wela mo mmung ka go se sutise mmu mo tikologong .
Motswedi :
Gore o kgone go bereka diheketara tse 100 ka nonofo , o tlaa tlhoka tirisometšhine ya boleng jo bo ka nnang R600 000 ( terekere , ripara , khalebereitha , polantere le sekgatshi ) .
Ditsamaiso tse di tlhoka kemonokeng ya motho mo mothong go ya ka togamaano ya ntshodikuno , tsamaiso , dikopo tsa matlole le dipego , jj .
Mo tsamaong ya nako go diragala gore botsalano jole bo tlhanye , mme go bo go ka iphitlhelwa go emelanwe kwa kgotlatshekelo ya semolao .
Mefuta ya CL le TT di bopilwe go kgona mefuta ya dibolayamefero tse di rileng mme fa go gasetswa mefuta e mengwe go ka bolaya dimela tsa kanola .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Tlwaelo e e kopanetsweng
SETLHPHA SA 5 SA DITLOLO-MOLAO
Tlhomomogopolo mo Setlhophathutanong sa Kapabotlhaba
Komiti ya Woto e tlhoka go nna le thulaganyo ya ngwaga eo e tlhalosang ka go itsheka se ditlapele tsa yona e leng tsona le seo e solofelang go se fitlhelela .
Boleng le go ikanyega ga tirelo
Le fa dikuno tsa sekganelakgatsetsa sa diroritsa boithabiso tse dintsi di tlaa thema mo maemong a a tsididi go feta , ga di a tshwanela go gatsela .
Tsweetswee mpolelela gore a o dumalana kgotsa ga o dumalane le dipolelo tsenofa o akanya ka wena le lelapa la gaeno ?
Baboledi ba ne ba bua ka ntlha ya " Bontsi ka Bonnye " .
Difiting le ditlelempe : Difiting tse di repileng kgotsa phanyegileng gantsi ke motsedi wa go dutla .
Batsayakarolo ba tshwanetse ba neela mabaka a go rulaganya ditiro tseo jalo , ka go di kwala ka tsela ya šedulo , tšhate ya dibara kgotsa ka go naya dikao .
Kgato ya 3 - Tsibogo
KAROLO E E TSEWANG KE BOKWALEDI BA BAAGI MABAPI SEPODISI
Lekgetho le tla balelelwa mo karolong ya morokotso wa mogatsaagwe leloko yo ene e seng leloko la letlole .
Go jewa ke batho , disoyabini di tshwanetse di apewe ka mogote o o metsi gore o kgone go bolaya " trypin inhibitors " .
Go samagana le dikopano tsa tiro tsa maano ka go akanya le go bega dikgatlhego tsa woto mo tlhamong ya maano a CBP
12.4 Kgotlakgolo e tla nna le tshwanelo ya go laletsa badiri ba ditlamo tsa RBN , bomankge , bagakolodi gore ba nne maloko a Komiti eno mme ba ba laleditsweng go dira jalo ga ba kitla ba nna le tshwanelo ya go bouta .
60% ya lefatshe la temo ga e lengwe ka ntlha ya tlhaelo ya metsi
Mo karolong nngwe ya toropo , batho ba nna mo matlong a a agilweng sentle mo dipolotong tse di tona .
( a ) ka fa tlase ga dingwaga di le 16 ; kgotsa
Go golagana le baetleetsi ba ka moso ba di SMME ba diporojeke tsa tlhabololo
23.1 Ga go na tlhabololo ya polelwana epe ya semolao ya Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e e e tla amogelwang ntle le fa e amogetswe ke bontsi jwa peditharong ya maloko a Kgotla ya Setso a a leng teng mo kopanong e boikaelelo jwa yone e leng go dira tshwetso ka tlhabololo eno .
Ntlha e ga se bothata bo bo ka se kgonegwe mme ke nnete gape go nagana gore disalela tse di leng mo bogodimong ba mmu di ka thibela go mela ga mefero e mengwe .
Mafaratlhatlha a tshedimosetso a a rotloetsang kgolo ya ikonomi , le boakaretsi bo bogolwane di tlhoka letloatiriso le le tiileng la tlhaeletsano ka megala , le ditlhwatlhwa tse di kwa tlase .
Ga ke ise ke ko ke nyale
Ntlha nngwe e e leng botlhokwa e e dirileng gore korong e ka jwalwa ka mariga e ne e le motlotlo wa " go boloka metsi mo mmung ka selemo " ka ntlha ya go lema le go tlhagola ka mokgwa o o rileng mo dikgaolong tsa go nag a pula ka selemo .
3.2 Botlhokwa jwa metsotso e e nepagetseng
Porofaele
Ba ne ba tshegofaditswe ka bana ba le babedi , mosimane le mosetsana .
Leledu le le tswang mo teng ga botlase ba seako le bonalwa pele .
Fa o setse o itse gore o tlaa jwala eng le bokana bo o batlang go bo jwala , ka go dirisa bokana bo o tlaa bo lokelang le palo ya peo kgotsa dipidi mo kgetsing , o ka balabala palo ya dikgetsi tse o tlaa di rekang .
( 2 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , letshwanetse gore-
( b ) Tsamaiso ya tetlelelo ya semmuso e e umakiwang mo temaneng ya ( a ) ( ii ) , e tshwanetse go nna le-
Ka ntlha ya kitso e a e amogetseng go tsweng Grain SA , Daniel o kgona go roba ditono tse di ka nnang ditono tsa mmidi tse 4 ka heketara mme o batla go oketsa kgono ya gagwe ya go naya tiro go ba ba se nang tiro .
14.8.3 Kwa bokhutlong jwa kganetsano e e tswetsweng , kopano e tla nna kopano e e bulegetseng setšhaba sotlhe .
Go loga maano a gore porojeke e tlaa tsamaya jang - seno se itsege gape jaaka kakanyetso kgotsa kgato ya tlhamo kgotsa kgato ya togamaano ya tsenyotirisong .
Tlhagola
Go tlaa nna mosola go feta ngwaga e e tlwaetsweng !
Mefuta e mengwe e fetolelwa go nna boupe bo bosweusweu .
Bokgoni jo bo botoka jwa setegeniki bo ka tokafatsa thebolelo eo ya ditirelo tse di rileng tsa mmasepala .
Fa o na le TB e e sa phekolegeng , netefatsa gore batho ba o fetsang nako e ntsi le bona ( kwa gae kgotsa kwa sekolong ) ba lekolelwa TB kwa tleliniking e e gaufi .
Fa o amogela polase kgotsa tshimo e ntshwa , diteko tsa mebu di tshwanetse go tseiwa ka bonako jaaka o kgona morago kgotsa ka kgwedi ya Phukwi mme di romelwe go dilaboratiri pele ga mafelelo a kgwedi ya Phatwe .
Go netefatsa gore tebosešwa ya IDP e akanya tiragatso ya mmasepala mo tsenyotirisong ya IDP , e tswa mo togamaanong ya CBP le M&E ;
Dintlhakaelo di diretswe go kaela , e seng go laola !
Pulo e , e tshwanetse go diragala ka beke ya tiragatso ya togamaano mo wotong mme fa woto e le kgolo , sk . mo metsemagaeng , e ka nna mo mafelong a a fetang bongwe .
Thebolo ya matlo e tshwanetse go tshwaraganya dikopo tsa ketleetso , ditherisano tsa semolao le thebolo ya matlo mo sephuthelwaneng se le sengwe , ka jalo go thuse modirisi go fitlhelela ditirelo ka botlao e bile e seng jaaka manathwana le diripana tse di robegileng e bile di sa kgomagana .
Go ipaakanya
Tekanyetsokabo ke eng ?
16.5.2.2 Foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla kwalwa ka seatla sa motlhophi kgotsa sa moemedi wa gagwe yo o tlhomilweng semolao .
Ke solofela gore re bone pula ka go lekana mme re na le dijwalwa mo masimong .
Kgokagano e e bonako ya inthanete
phitlhelelo mo dikomiting tsa diwoto ka ditlhopha tse di kopaneng tsa komiti ya meyara le ya ditšhelete .
Setshwantsho 3 ke kwa setsheng sa tekelelo kwa Mbuzini , 150 km kwa borwabotthaba jwa Nelspruit , go ya ntlheng ya Swaziland .
9.1.13 go etelela pele le go okamela ditiro tsa makgotla a Morafe wa Segosi wa Bafokeng tulmalanong le Dikaelo tsa Makgotla tse dia mametleletsweng fano tse di bidiwang Mametlelelo " B " .
Medi ya dimela e tshwaraganya mmu gore o se kgonwe go tloswa ke metsi a a elelang .
puisano ya nako le nako magareng ga batlamedi-ka-ditirelo le setlhopha sa togamaano
Sa ntlha fela ditlhotlhwa tsa dithoro di ne di le kwa tlase , go tsamaelana le ditshenyegelo tsa go ntsha dijalo ; mme bantshakuno ba bantsi ba tlhokile go fitlhelela dikadimo .
Athikele e kwadilwe ke Jannie Bruwer , molaodi wa kgaolo wa Bayer Crop Sciences , Kapaborwa .
Koketso ya metsi a a ka dirisiwang ke dimela tsa dijwalwa tsa rona e tlaa oketsa bokana ba kumo e re tlaa e bonang .
Gape tsofalo e simologa morago ga go thunya e bile medi e ka tlhaselega bonolo ke mogare .
Tetlelelo ya togamaano ka ga Woto
Go sokola go leka go laola dibatana tse ke gore tse dingwe mo go tsona di senya o ntse o di lebeletse , mme ga di kgonwe go fengwa ka gore bontsi ba tsona bo dira gore di tswelele go nna teng e bile ga di kgonwe go laolwa .
Go ya ka ena tiro ya go tlhotlheletsa baagi gore ba dire sengwe ke ya motsosolosi wa sepolotiki mme e seng ya mokwadi .
Fa mefero e le ntsi ka tshimologo ya selemo ka kgwedi ya Phatwe , ka phefo e ntsi , go ya Diphalane , mo go ka nnang bollo tota , mme mefero e ka goga metsi a a ka nnang dimilemetara tse di ka nnang 5 go ya 15 ka letsatsi .
Jaaka go ntse ke lema diheketara tse 4 tsa mmidi o o jewang o sa le tala , diheketara tse 2 tsa dinawa tse ditala , diheketara tse 2 tsa maphutshe a dibaterenata , heketare e le 1 ya ditamati le diheketara tse 40 tsa dikgeru tsa Makadamia .
2.7 Aterese ya kwa gae
Maemo a metsi mo redietareng a tshwanetse go nna mo maemong a a rileng mme a tshwanetse go nna le seedi sa go thibela go gatsela se se lekaneng .
( c ) kgetse e tsholotswe
Go gasetsa go ka feleletswa pele ga go bonala ga letlhare la borobedi ( 8 ) ka Asetokoloro ka litara e le nngwe ( 1 ) ka heketara .
Mmasepala o lejwa e le Setlamo sa Puso .
Maemo a bolaodi a tla tlhotlheletswa gagolo ke boikanyo , kitso le maemo a go rutwa a badiredi .
Taolo ya le ditiragatso le ditokafatso tsa ditsamaiso ke tse dingwe tseo di itemogetseng diphetogo tseno , mme dikatlego tseno di tshwanetse go boelediwa mo mafelong a mmangwe a puso .
( b ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso , mo lobakeng lwa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta , mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , a ka dira fela taelo ya gore kgetse e faposiwe mo tshekong , go ya ka temana ya ( a ) , fa a kgotsofetse gore ngwana o na le kitso ya bosenyi .
Batsamaisi ba tiro ba itshepa e bile ba kgona go obega ka mekgwatiro ;
Tlhola dipeipi tse di gokaganyang sephepafatsamowa mme o netefatse gore ditlelempe tsotlhe di bofilwe thata .
Fa gongwe go botlhokwa go apara ditshireletso mo matlhong jaaka diborele le mmampakisi go phepafatsa mowa o o hemiwang .
Bokhutlo
Tshekatsheko ya Boleng jwa Tiro / Maikutlo
Ditlhokego tsa Katiso , mo dintlheng tse dintsi , di tlhomamisiwa ke makhanselara le batlhankedi ba mmasepala .
4 . GO TLHOPHIWA GA MAINA A BONTLHOPHENG
Kitso e e ka makatsang e ka fitlhelwa ka go lekalekantsha monono wa dinontsha tsa mefutafuta tse di farologaneng le maemo a fosofate .
Didiriswa tsa gago di kgona go dira fela jaaka wena o di tlhokomela
Mahube e tla naya maloko dišere tseno ka tsela e e tshwanang fela le ya dišere tse di tlwaelegileng
Go kgona go laola ka tshwanelo maemo a kgatelelo mo bophelong ba gago , go botlhokwa go supa metswedi ya kgatelelo mo bophelong ba gago le se se diragalang fa wena o na le kgatelelo .
Ke na le badiredi ba ba ikgolaganyang ba ba ka tswelelang go dira morago ga nako go kgona gio fetsa tiro .
Kwala lenane la maatlaafatso la dipoelo tse di solofetsweng tsa ditlhopha tsotlhe tsa baagi , o supe gore dipoelo tseno di tswa kwa kae .
Ke gore ' ke go dira setso go go lereng boammaruri jo bontŝhwa mme go senola ditshwantsho tse di gateletsweng tse di agileng mo dinaaneng tsa rona , mo pakeng e e fetileng le ya gompieno e e tlhokofaditsweng mme e emetse go lolamisetswa kalafo ya rona .
4 Puisano le batho ba ba leng botlhokwa
Go gorogile ngwaga o montshwa mo bophelong ba rona gape mme ga go na ope yo a itseng gore re tla tlelwa ke ditiragalo dife !
Fa motho a oketsa kgotsa a rekisa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae go tlhabolola le go tlhagisa dikuno tse di jaaka melemo , diensime / dithugisi tsa intaseteri , dioli tse di botlhokwa , diloki tsa dijo , dinkomonate , ditlolo , ditswaki , dioleoresine , mebala , dintshwa , mefuta e mentšhwa ya dimela jalo jalo , e tsewa e le karolo ya patlisiso ka ditshedi ka jalo go tlhokega tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi .
Dikema tsa Peeletsommogo ya Dipabalesego di neela ditlhopho tse di ka fetolwang jaaka o ka batla :
Disonobolomo
Patlisiso kwa ntle ga patlisiso ka ditshedi e tlhoka fela tetlelelo mo letlhomesong la BABS fa e romelwa ntle .
Khansele e ne ya tlhagisa melawana :
Ke dikgato dife tse ke di tsereng go laola disenyi le malwetse mo dijalong tsa me ?
Kgato 3 - Tharabololo ya bothata
Pampiri eno e e ka ga kakanyo , e rotloetsa mabapi le porojeke ka go tlhalosa dintlha tsa yona mme gape e mosola mabapi le go ela tlhoko tswelopele le go dira gore ban ne le maikarabelo mabapi le dikgato tse ba di tsayang .
Dikarolwana di ka phatšhegela bokgakala jwa go feta mitara go tswa kwa kgaolwaneng ya kutlwalo .
Fa ene moagisani yoo a duela go thota mmidi go ya kwa toropong go ka mo jela bokana bo bo ka nnang R340 , R250 go silwa le R90 go duela go thotwa .
Kamogelo
Potso : A go na le mabaka a tokololo ya komiti ya woto e ka tlosiwang ka ona mo maemong ?
Maikarabelo a bokonteraka
NTLHA E E BOTLHOKWA YA TIRO
Mathata a malwetse le mefero a oketswa ke go jwala mofuta o le mongwe wa dijwalwa mme a fokotswa ke thefosano ya dijwalwa .
Go ne go na le bontlhopheng ba le batlhano go tswa kgaolong e nngwe le e nngwe mme kgaisano e e atlhotswe mo bekeng e le nngwe jaaka e nngwe .
Kgopo ( Commelina benghalensis ) e nna le kgono tota ya go se bolaiwe ke dibolayamefero tsa dikhemikale mo dikgaolong tse dintsi .
Bolemirui ke kgwebo mo o tshwanetseng go nagana o le maotong ka dinako tsotlhe gore o kgone go tsaya diswetsa fa go tlhokega .
MAMETLELELO " G "
Ditshupo di tlhoka go nna maleba , di lekane , di totobale , di lekanyege , di lekane madi le go nna teng .
Setlamo sa me se kotula didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
Kgaolo 3 Tlhatlhobo : Go kwala
Go hira didiriso go tlaa go ja bokae ?
Kapabotlhaba
Fa batho bangwe ba ka tsiboga ka tsela e le nngwe ka dinako tsotlhe , batho ba ka dirisa ditsela tse di farologaneng go ya fela ka maemong a kgotlhang .
4.8 Boikarabgelo jwa Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong
Bakonteraka
8.4.3 Leloko le tshwantse go lotlegela kopano ka mpho epe fela , go newa madi , kgotsa madi a mangwe a ditshiamelo a a amogetsweng ke leloko leo go tswa go motho ope fela kgotsa go tswa go setlhopha , kwantle ga dimpho tse di tswang go ba lelapa le ditsala ka dinako tse di kgethegileng tsa botho , nako le nako fa boleng jwa dimpho tseo , go newa madi , kgotsa madi a ditshiamelo bo feta selekanyo sa R1 000 , 00 ( Diranta di le sekete ) , mo ngwageng wa dišhete ;
12.3.6 Go rotloetsa letsholotemoso la HIV le go tlhama dipholisi tsa go thibela ditshwaetso go ya pele .
Go latela phasalatso ya leano , Khomišene e tla tsepa :
Dipalopalo tsa dimela le pula le themphereitšha e e tlhokegang ;
Melao ya Batho Pele e netefatsa thulaganyo ya go tokafatsa bodiredipuso gore bo tle bo tsibogele ditlhokwa tsa baagi le go diragatsa ditshwanelo tsa bona .
" Boitumelo jwa go nna morutabana yo o tletseng boineelo bo feta matlhotlhapelo a porofešene .
Mphahlele o bua gore modi wa maitsholo a a maswe a sepolitiki o ikaegile mo go reng re teng .
Ditsela tsa taolo tsa setso le sebaeoloji ga di a nonofa sentle go na le taolo ya sekhemikale le tiriso ya thekenoloji ya Bt .
Tlhaelo ya potasiamo e itsege ka kgolo sa semela e e fokotsegileng le ka tshetlhafalo le / kgotsa go swa ga magale a letlhare .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Fa go kitla go totobala ka gale gore moemedi ke mang , kgotsa go ka nna le dithulaganyo di le mmalwa tse di emetseng setšhaba ka mekgwa e e farologaneng .
One o ruagantse go tshela eng gona o tshetse eng ?
9 . Komiti ya woto e tshwanetse ya begelela mankge wa CBP ka ga tshegetso e e neelwang ( fa e utlwala kgotsa nnyaa ) , mo pegelong e e latelang ya woto kwa Foramong ya CBP ya mmasepala .
Go lema le kwa bofelong katelo e e kwa botennye ya dirite go tlaa thibela meboto go tlhagelela mo setlheng se se latelang .
Ka go simolola ka bonnye le go lekanyetsa mathata , go dira se se siameng ka tshwanelo , montshakuno o ka gola mo bokgoning le go itshepa ) .
Ka bophara mo dikgaolong mo pula e nang thata mmu le ona o tlhatswitswe mme ga o na maatla .
Tafole ya tlhoro ya Moporesitente NCOP
Itse dikgato tsa go mela tsa dimela tsa mmidi
Barekisi ba ditšhefu mo matsatsing a segompieno ba kopa gore ditshelelo di se fiswe mo dipolaseng mme di isiwe kwa di latlhelwang teng ka bontsi ka ditselelo tse di neng di tshwara ditšhefu di se fiswe gaufi le batho kgotsa diphologolo le diruiwa .
Lekoko le la balemirui le ne le bitswa maina a a farologaneng go dikologa ntlha ya semorafe , mme leina le le ne le tseneletse mo kakanyong ya me .
boitekanelo , melemo jalo le jalo , tliliniki ga e kitla e dira ka tshwanelo .
Go ntsha dijalo ka metsi a a bolokilweng , mo dikgaolong tse pula e leng kwa tlase thata kgotsa e sa ikanyegeng .
Ntlha e e tshwanetse go dirwa mo maemong a a rulagantsweng a a laolwang ka go dirisa lenaneo le le tlhokomelang dintlha tsotlhe le tsotlhe tse di leng teng mo tikologong .
Setšhaba sa temokerasi ke setšhaba moo baagi ba nang le tšhono ya go tsaya maikarabelo a go dira diphetogo .
Mo dingwageng tsotlhe tse di fetileng tse baša ba dumetseng , fela jaaka boeteledipele jwa sepolotiki , gore kgololesego e tla pele ga thuto , ba sa rate go bona gore thuto ke kgodiso ya botlhale . "
Referense !
Go bonala sentle gore go na le malokololo ( foo matlhare a tlhogang teng ) le dinoko ( kgaolo e e fa gare ga malokololo ) .
Se se ka " atswa " ba ba dirang sentle le go ba kgontsha go atologa .
23 Letlhare la kgopolo ya porojeke ya IDP
Gakologela tlhotlhwa ya mašwi ?
Go ithuta le go tshela di a elelana. "
Es'kia Mphahlele o lela ka kakabalo ya seabe sa setšhaba sa batsosolosi ba sepolotiki ga mmogo le sa mokwadi .
Dira ditekelelo tse tharo mo sekaong se mme o tsee palogare ya dipholo .
Balemirui ba bararo ba tsweletse go maemong a gauta go balemirui ba ba umang kumo e e ka fetang ditono tse 1000 : ZP Motshwene , Fanie Nkosi le Tikwe Farming ( Hoopstad ) .
Se ke sesupo sa temokerasi e e golang e mo go yona baagi ba nnang le seabe mo maitekong a maikaelelo a ona e leng go dira gore puso e ikarabele e leng se se tlhagelelang mo teng ga Leanotlhabololo la Bosetšhaba .
Re tla lekanya tswelelopele jang ?
Lenanetema le tshwanetse la siamisiwa .
Temothuo ke kgwebo mme temodijalo e dirisa madi a a boitshegang .
Ga di mosola go le kalo
Re solofela gore tse di filweng fa di tlaa tlhotlheletsa balemirui tota le bakonteraka go " nagana " .
Jaaka bokana ba kumo bo oketsega , ditiragalo tse di latelang di ka bonalwa :
A tshedimosetso e e rebotsweng e tlaa letlelela baamegi go bona ntlha e e siameng ya morero o o sekasekiwang le go rotloetsa kutlwisiso ya bona gore ba tle ba kgone go nna le seabe se se nang le bokao mabapi le go rarabolola morero ?
Go tlaa dirisiwa dikhemikale dife ?
Ke leboga thata .
Basadi ba bone mosola jang ?
18 SEABE SA MOKWALEDI : BALAODI BA SETHEO
Fela le gale ga go na lebaka la gore go reng balemi ba kgwebo ba ka se ke ba dirisa mokgwatiriso o ka gore bojang jwa napier ke dijo tsa loruo tse di gaisang mo polokong .
Maemo a tekanyetso ke afe ?
Nnete ke gore , mmidi mo seakong o phala boupi le setampa sa mmidi ka kotlo ka gore tlhale le lemedi di a tloswa fa go silwa .
Dintlha tsa ntlha tse di mmalwa tsa semolaotheo ka ga ditshwanelo tsa setho-le-ikonomi , tse di jaaka ditshwanelo tsa kalafi , di netefaditse gore tiragatso ya temokerasi e simologile .
" maitsholo a a siameng " kgotsa go batla kutlwano ;
Karolo eno e bontshitse gore CBP ga e a tshwanela go tswewa botlhofo , mme fa mmasepala a ikaeletse tseokarolo ya baagi ya nnete le e e maatlafetseng , dikungo e nna tse di kwa godimo go tswa mo CBP , le gore gona go tsamaya le dituelelo tse di bonalang tota le mokgweleo wa go rulaganya .
Go botoka go nna le mefuta e e itsweng e e supileng gore e a kgona le fa go se pila kgotsa le fa go le pila ka ntlha ya bokana ba pula e e nang mo tikologong ya gago .
Go atlanegiswa thata gore balemirui le baemedi kgotsa barekisi ba reke buka Common Weeds of Crops and Gardens kgato ya bobedi e e rekisiwang ke ARC Crops Institute. ( ISBN-13 978-1-86849-399-9 ) .
Ga go mo dikgatlhegong tsa ga ope go jala sejalo go setse go le thari thata ka gore mathata a a farologaneng ( sk . serame kgotsa komelelo fa se tsala ) a ya go dira gore go kgonagale gore montshadikuno a se ke a dira poelo .
Tlhopha batho go tshameka dikarolo tsa ditokololo tsa komiti , modulasetulo , mokwaledi .
Tsenela katiso ya batsamaisi le kgokananyo ya CBP le IDP .
7 . Go tlogela tiro
Kabinete e akgola Marlene van Niekerk ka go nna Moaforikaborwa wa ntlha go tsena mo lenaneng le lekhutshwane la Man Booker International Prize .
DIKGATO
Batsadi ba gagwe ba fudugetse kwa kgaolong ya Wesselsbron go ya go dira mo polaseng kwa teng .
Thomeletso ya dithata tsa ga Tona le tsa diMEC e laolwa ke dikarolo 42 le 42A tsa Molao wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo , Molao No . 107 wa 1998 ( NEMA ) .
Naga ga ise e simolole le go itebaganya le dintlha tsa loago tseo di tlisang bogwenegwene .
Go sala o tlhola disenyi mo tshimong e nngwe le e nngwe go tswelela setlha sotlhe go botlhokwa thata .
25 Melawana
Palopalo ya dimela le ditlhopho tsa mefutapeo ; le
( vi ) Dipampiritlhopho tsotlhe di tla bolokwa ka tshireletsego lobaka lwa malatsi a le someamararo morago ga go balwa ; mme morago ga moo di tla senngwa fa go sa tlhagisiwa ngongorego epe kgatlhanong le go tlhophiwa ga Ntlhopheng ope kgotsa kgatlhanong le go balwa ga dipampiritlhopho .
Se se tlhoma phaefote kwa ntlhabogareng mme ke yona hapa le sebopego sotlhe se dikologang mo go yona .
Tona Senzeni Zokwana o kgaola lente fa go bulwa ofisi ya Grain SA kwa Maclear .
Mmotlolo wa tharabololo-mathata
Phesente ya tsalo
Seno ke pharologano e kgolo fa gare ga kitsiso ya karolo 52 ya ditlamo tsa poraefete le kitsiso ya karolo 15 ya ditlamo tsa puso .
Ke didiriswa dife tsa tlhago tse o kgonang go di fitlhelela , sekao , tshimo , matamo , didiriswa tsa go nosetsa , dinoka , mafelo a a boatlhamo a dithaba , jalo le jalo ?
Papetla ya Gantt ke mofuta wa papetla ya bara e e dirisiwang go supa molanako wa porojeke .
Peo ya mefero gantsi e sala e ntse tengnako e telele - e kgona go ema ka fa tlase ga mmu go fitlhela maemo a mo mung a le pila go simolola go tlhoga .
Yunibesithi e e e akaretsang MEDUNSA ya maloba le Yunibesithi ya Limpopo , e simolotse ngwaga wa yona wa dithuto wa ntlha ka 2015 ka baithuti ba le 5 000 .
Le fa e agiwa mo kgatong ya togamaano ya porojeke , letlhomeso la lloko ke tokomana e e tshelang , e e tshwanetseng ya etelwa ya fetolwa mo botshelong jotlhe jwa porojeke . "
Go tsena mo inthaneteng
Ditlhaloso
Gantsi re utlwa batho ba bantsi ba re - " Mo malatsing a maloba , re ne re tlwaetse go dira ka tsela e mme go diragala ! "
E re ka bantshakuno ba dithoro ba ikaegile ka gore setlha sa dijalo sengwe le sengwe e nne se se siameng , dithoro tse dintsi di rulaganyediwa mo godimo ga setlha sa ntshokuno se le sengwe ngwaga ka ngwaga .
Basadi ba ne ba amega jang mo legatong la thulaganyo kgotsa la tshimologo ?
Romela motswasetlhabelo kwa setšhabeng go ka fiwa thuso ya kalafi , kgakololo ya semolao le / kgotsa ditirelo tsa tshegetso ya go thobiwa maikutlo , fa go tlhokagala .
Se lete gore di thibege mo go ka go jelang madi a mantsi go di baakanya .
Lokela tse dintshwa mo go bonalwang gore di jegilwe kgotsa mo di sa dikolose sentle .
Fa gongwe go na le tlhabololo e e tshwanetsweng go dirwa ka letsatsi le letsatsi .
Go Rulaganyetsa Porojeke
Tse di ka ga madi ( metswedi ya lotseno ya setlhopha seno e e tlwaelegileng ke efe ? )
Go jewa ga dithunya le makukunya ke dibokwana morago go sentse go feta ka go jewa ga dithunya go thibelela go mela ga makukunya le peo .
Tatlhegelo e e tseneletseng e ka tlhola loso .
Lebokoso la Thusopotlako la fa gae le tshwanetse go nna le eng ?
Ke na le kgono e ntsi ya go itshoka .
Lotseno lwa selegae lwa badirisi , maemo a bothapi le kgwebo , di tlhotlheletsa patlego le tlhotlhwa ya dijo .
Petometsi e e tswelelang kwa bofelong e tlaa isa kwa go fokotseng kgolo ya letlhogela le tatlhegelo ya thobo .
Mo maemong a Mphahlele o tlotlomatsa batho ka nosi ba ka " bokgoni jwa bona jwa botlhalefi " ba neng ba nna le seabe mo botshelong jwa sepolotiki le jwa batho .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rotseng tiro .
Dimmasepala di ka bona didirisiwa mo baaging .
Fa motho yo o mo maemong a magolwane a sa amogele tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso , boikuelo bot la amogelwa mme tshwetso ya ntlha malebana le kopo ya PAIA e tla fetolwa .
Maitlhomo a paka ya poloko ke gore sekganelakgatsetsa se kgorometse masalela a metsi a a ka bong a le mo thulaganyong le go silega tsotlhe tsa dikarolo tsa sekgatshi .
Botaki , jaaka fa Mphahlele a etsetlhoko , bo gapa maemo a a tseneletseng mo matshelong a rona .
motsholadišere
kwala leano la dikgwedi di le tharo le le tlhalosang se se tshwanetseng go diragala mo baaging go isa pele togamaano
Leina la sethophathutano
Mafelo a Malatsi a Boikhutso , Diphaka Tsa Dikharabene , Mafelo a go Khempa le Mafelo a Pesonama
Go ne go siame tota .
Bobusi jo bo siameng
Sekao sengwe se se maleba , ke tlhatlhobo ya materiki - tiragatso e mokgatlho o e tsayang e itshekile .
Mananeo a mangwe a puso a tsenyeletsa :
Ke tshireletsomolato efe e o ka e nayang setheo sa kadimo ?
Bomankge ba
Ditshupetso tse di tlhopilweng
O tshwanetse go netefatsa sentle gore o na le taolelo ya go tlhoma modiredi mo tirong gape kgotsa go mo duela pusetso .
Tsela e e botoka thata mo go emeng bantshakuno nokeng gore ba kgone go sutlhelela mo go boneng boleng jwa dijalo tsa monawa mo thefosanyodijalong ke go tokafatsa thulaganyo ya go tlamela ka peo le go rolela montshakuno ditšhono tsa mmaraka o o botoka .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Pele ga kopano e e tshwarwang pele ga togamaano , Bafatlhosi ba tlhoka go ka lebelela gore mmasepala o :
O ne a wetsa ka go tlhalosa bokwadi jaaka ' tiragatso ya setso , tiragatso ya go ikitse ' .
Go tlhomola pelo go itse gore palo ya dinotshe e nste e wela tlase ka bonako mo lefatsheng !
Tsela e e golaganeng e e tsenyeleditse hisetori ya Afrikan , ditlhangwa le botsweretshi jwa tiragatso - ke kakanyo e e amogetsweng ke Es'kia Institute .
Dikgato tse di gagametseng go thubela kago ya matlo mo mafelong a a kgakala gape .
Go na le mekgwa e e farologaneng go go tlamela boleng ba mmu e e ikemisang ka maitlhomo a batsenedi ba ba tlhalosang mokgwa .
Go fitlhelela le go tsweletsa tekanelo eno go tlhoka khuetsommogo ya dintlha di le mmalwa , tseo e seng tsotlhe tsa tsona tse di ka fa tlase ga taolo ya puso .
Nako ga e tswelele go nna teng .
1 / 7 Palogare ya tekanyetso ya merero ya ditlapele ya IDPgo lebilwe merero ya CBP ya botlhokwa e e rulagantsweng go ya ka boleng
Re tshwanetse go simolola go tlhokomela boitekanelo ba mmu wa rona mme re tlhole re gakologelwe gore re adima lefatshe go ba ba re latelang .
Go busetsa dipoo tse di sa lwaleng fa tse di lwalang di bolaiwa .
Seabe sa botlhe se netefaditse gore Khomišene e a atlega .
Tlhaloso ya tiragalo
Ditlamorago tse di sa siamang tsa TB e e sa alafegeng ke dife ?
Dintlha tse di leng botlhokwa ke :
2.1.1 Kgato ya go supa porojeke
PUO YA PULO YA PALAMENTE YA MOPORESITENTE
' Dikago ' go kaiwa ditsela le dikago tse di mo tikologong ya gago , sekao :
Dikanego tsa tiriso ya madi .
Ntlha e nngwe le e nngwe ya go dirisa founu , fa wena o letsa kgotsa fa o leletswa , ke sebaka sa go supa maikaelelo a gago a go tswelela pele .
Dilupine di rekisitswe go nna mafulo .
Ka tsela e , ntlha e ke bopaki ba maikaelelo a Maaforikaborwa , mme bogolosegolo bantsho , a go emelana kgatlhanong le taolo ya Kgethololo .
Bolaodi ba mefero
1 . Tumalano ya tshutiso ya didirisiwa le tumalano ya kabelano ya mesola e tlhokega fa mmatlisisi wa ditshedi a tlhoka phitlhelelo ya didirisiwa tsa gago tsa ditshedi tsa fa gae .
Diporojeke le ditiro
Netefatsa gore mefuta e e rekisiwang ke barekisi ba ba farologaneng e lekalekantswe ka go dirisa mefuta ya dipeo e barekisi ba peo ba ba tlwaetsweng ba e rekisang le ya ba bangwe ba o ka ba bonang .
5 . ( a ) O rutilwe ke mang go goga disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa dizolo ) ?
Pono ke ' toro ' ya baagi , moo baagi ba ratang go iphitlhela ba le fa teng .
Mokwaledi ke ene a ikarabelelang mo go se .
Botlha jwa mmu le petoesete ;
Fa balemirui botlhe ba nagana go jwala masimo go feta ka disonobolomo go tla nna botlhokwa ba peo kwa mafelelong a setlha .
Tshimo ya korong fela ka fa ntle ga kwa Caledon .
Fa tiro e feditswe , dirisa tekanyetso le lenaneo la go laola kumo la gago go lekalekantsha la bofelo .
Fa o se na bonnete jwa gore morekisi o ikwadisitse , letsetsa Boto ya Merero ya Thekiso ya Ditsha mme o tlhole .
Palo ya dišere / morokotso wa madi Mofuta Boleng Leina la setlamo
Ka go dira se , tseo re ithutang tsona kwa sekolong di tla nna le maikaelelo ka go nne di tla re thusa go diragatsa tseo re di ithutang , kwa ntle ga phaposiboruteli .
E ka nna ka go ithaopa kgotsa ya tloga fela e tlama . ( jaaka sekao , kgotla e ka laela gore makoko a ye tsereganyong go rarabolola kgotlhang ) , mme ka gale e na le boithaopi mo dipholong le tswelelong ya yona .
Go tlhabolola pego ke go sekaseka pego ya polase .
TSWELETSO YA TIRISO YA KAKARETSO YA KGWEBO YA PATLISISO KA DITSHEDI
Tshedimosetso e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko e e tshwerweng ke khamphani kgotsa setlamo sa poraefete 27
" moreetsa-tsheko " go tewa magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa molekgotla wa semolao yo reetsang tsheko kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ;
( 2 ) Lokwalo lwa tshwaro le le ntsheditsweng ngwana go ya ka molawana wa 43 wa " Criminal Procedure Act " , le laela gore ngwana a tlisiwe go tla go tlhagelela fa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Ke kopa gore o re bolelele gore ke efe ya dipolelo tse di latelang e e go amang ?
Thulaganyo e gape e tshwanetse go nna lentswe la molemirui mme jalo e nne thulaganyo ya boeteledipele .
Kgogolego ya kepo
Fa tlhaselo e bonala o tshwanetse go dirisa leano la tiriso le le tlaa tlosang tlhaselo e ga gotlhe .
Baagi ba rona ke bomang le gona matshelo a bona ke a a ntseng jang ?
Fa o sa netefatse sentle ka se tota o batlang go se fitlhelela , kgonagalo ya go retelelwa e kwa godimo thata - fa o sa itse kwa o yang teng , gona o na le kgonagalo ya go sa gorogeng teng .
Fela fa tshwetso e setse e tserwe gore ke dijalo tse dikgolo dife tse di tshwanetseng go jalwa magareng ga mmidi , disonobolomo , dinawa tsa soya , mabele , matonkomane , ditapole , dinawa tse dikima kgotsa sejalo sefe le sefe fela , dipholo tsa diteko di ka dirisiwa go rulaganyetsa dilekanyo tsa monono tse di kwa godimo tse di tlhokegang go fitlhelela thobo e e nang le dipoelo ya sejalo sengwe le sengwe .
A re lebelele dintlha tse sentle .
Bontsi jwa dibolayatlhatshana tse di atlanegisitsweng tse di dirisiwang mo temothuong , di a tlhopha .
Mola wa mašwi o bonala sentle mo piding ya mmidi o mosetlha .
bolwetse
Potso ya gore a go botlhokwa go rulaganya tekanyetso e ka arabiwa ka go re dikgwebo tsotlhe tse di tswelelang pele , le mo maemong a bolemirui , di dirisa ditekanyetso go nna selaodi .
O tlaa lemoga gore badirisi ba bantsi ba supa nako e e rileng ya go ganetsa ditshupetso jaaka ba di rometse mo makwalong a bone .
Khomišene e fitlhetse gore leano la sepodisi le ne le sa tshwanela go bo le diragaditswe ka 16 Phatwe ka ntlha ya makoa a leano leo .
Puso ya Porofense
Le gale le le lennye le e leng la gago , o kgona go lemela ba legae la gago dijo .
ditiro tse mmasepala o di tlhokelang kamego ya baagi ka e se tiro nngwe le nngwe ya mmasepala e e tlhokang tshwaelo ya baagi .
Tlhomo ya dikomitipotlana tsa diwoto e maatla thata kwa mafelong a kwa go ona go nang le dikarolo tse di segileng sentle kgotsa kwa mannong a a segilweng sentle e bile go na le ditheo tse di rulaganeng sentle .
2.6 Ka mo CBP e amanang le seabe sa dikomiti tsa diwoto ka gona
o mo mabakeng a a tlhamaletseng , ka go-
Gantsi go feta batho ba itumelela go itirela ditiro e bile ga ba fe yo mongwe boikarabelo go di dira , mme ba ipofa ka tiro e yo mongwe a ka bo a e dirile .
Dipholo tse di bokoa tse ga di a ka tsa mo nyemisa mooko .
Tsepamisomogopolo e e kgethegileng ya rona mo setlheng se se tlang e tlaa nna taolomofero ka dikhemikale .
SEKEJULE 20
Batlamedi
Palo e ka nna gare ga dithaponyana tse 55 go ya 24 mo seakong mme go tsamaelana le dintlha jaaka bokana ba metsi mo mmung le botsenelelo ba mogote le komelelo , tota ka kgwedi ya Diphalane , pele ga nako ya go butswa .
Gore e dire sentle , e tlhoka :
Mofuta wa ntlo
Mmaraka wa Boditšhaba wa Ditlhagiswa tse di Foreše wa Mpumalanga o tla thusa mo go tlhomeng mafaratlhatlha a a maleba go thusa balemi ba merogo , maungo , dinamune le batlhagisi ba dinama le go tlosa maparego a a leng teng ga jaana a mebaraka .
Tletseng bokao : Kgokano gareng ga sesupi le maikaelelo a a batliwang e a bonala gape e ka supega .
O ntse mo polaseng dingwaga di le tharo .
Diterekere tsa me tsa go gasetsa ( ke tsa 1983 ) ga di tsamaye ka ntlha ya botlhokwa ba dikarolotiriso tsa tsone mo Afrikaborwa .
Tiriso ya didiriswa go laola mefero .
Palo ya dikopo tse di neng tsa amogelwa ke puo nngwe le nngwe : Aforikanse 16 , Searabia 2 , Se-Datšha 2 , Se-Flemish 1 , Se-Fora 4 , Sejeremane 6 , Segereika 1 , Sehebera 2 , Sentadiana 1 , Selatine 1 , Se-Ndebele 2 , Sesotho sa Lebowa 3 , Se-Poland 1 , Sepotokisi 2 , Sesotho sa Borwa 3 , Se-Spain 2 , Seswati 3 , Setsoinga 2 , Setswana 3 , Se-Turkey 1 , Se-Urdu 1 , Sevenda 2 , Sexhosa 5 , Sezulu 2
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Puiso go ya pele
Ditlhopha tsa bona di nna seoposengwe ka ntlha ya kakanyo ya go sa sireletsega. "
Balemirui ba ba umang kumo jaaka mmidi , korong , disonobolomo le disoya gantsi ke ba ba tsayang tlhotlhwa jaaka e ntse ya maraka .
Tsamaiso
Fa o setse o na le sebopego sa tshimo ga mmogo le matlhakore a tshimo , o tlaa kgona go dirisa dikaelo tse di bonolo tse di fa godimo go balela kgaolo .
17 Motsheganong 2010
Ka mafelelo a letsatsi setlhopha se tshwanetse go bega go bolaodi - dinamane tse 100 di tlhaotswe mme buka ya go bega e tshwanetswe go lebelelwa go netefatsa gore e tlhaditswe sentle .
Batsayakarolo ba dira ka ditlhopha tsa batho ba le bane go ya go ba le batlhano mo setlhopheng mme ba araba dipotso tse di ka fa tlase .
Tsweetswee romelela Marion ( office@translators.org.za ) serapa se se khutshwane ka ga gago mme o re bolelele gore ke eng fa o batla go nna leloko la epe ya dikomiti tseno .
Dipeeletsommogo tsa Dipabalesego di rekisega bonolo se se rayang gore o ka nna wa rekisa peeletso ya gago yotlhe kgotsa karolo ya yona nako nngwe le nngwe .
Molemirui o tshwanetse go netefatsa gore kumo ya gagwe e omile sentle ka nako e a e isang kwa disilong ka gore fa go sa nna jalo o tlaa tshwanela go duela gape go omisa thobo mo diontong tse di omisang tlhaka e le gore molaodi a ka se kgone go leka go boloka mmidi o o sa omang ka ntlha ya gore o tlaa simolola go bola e bile o tlaa tsweletsa malwetse mo go bolokiwang teng ga gagwe .
Patlisiso
Re ka somarela bongola botoka jang ?
Maswabi ke gore ke ne ke sa kgnone go jwala dinawa ka ntlha ya botlhokwa ba peo kwa go ba ba e rekisang .
Ke sa tlhoka go tsena thutiso ya go tlhokomela diterekere le didiriswa mme gape le ya go lema merogo .
E akaretsa mesepele le dithulaganyetso pele
( a ) kwa lefelong la diplatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mme tsheko e tshwanetse go busediwa morago , kgotsa kwa bofelong jwa kgetse e e reediwang kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di khutla , e beelwa go reediwa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi jwa ngwana ; kgotsa
Tshoboko
Phologolo
Go botlhokwa go netefatsa gore kgono ya go gasetsa ya diterekere le didiriswa e kgona go gasetsa e bile e kgona go kubuela kgaolo yotlhe mo go jwetsweng pele ga go bonala ga dimela tsa dijwalwa .
Mmasepala o sedimosa gore a re ka fetola tirisomatlole go akaretsa thebolelo ya dijo
John o nyetse Alinah mme ba na le bana ba le lesome , ba le robedi ba sa phela ba ntse ba tswelela ka maphelo a bone .
Fa o tshwanelwa ke go tswelwa mosola ke khoso e , o tshwanetse wa bo o tsenetse khoso ya tlhagiso e bile o setse o ntshetsa mmaraka dithoro .
Diofiso-Potlana
O kopa gore Mugabe yo o akanyang sentle a boe .
Komiti ya Woto e ka tlhagisa go se kgotsofale ka go lekwalo kwa kantorong ya sebueledi sa mmasepala ka ga go se dire ga mokhanselara wa woto .
Go fitlhelea ditlhokego tsa go tlamelwa ka matlole , Ba Agri-business ba tshwanetse ba fitlhelele lotseno la R300 000 ka ngwaga .
Dipotso tse di tshwanetseng go arabiwa :
Botsa morekisi wa dikhemikale wa gago go lebelela bothata ba mefero ba gago mme dirisa leano le le supang gore go tlaa dirisiwa dikhemikale tse dife le tse kana kang ka tlhotlhwa e kana kang ka heketara .
( c ) mongwe le mongwe yo go nneng teng ga gagwe go tlhokagalang mo lobakeng lwa tshekatsheko .
Re na le maano a go tlhabolola kgwebo ya Baetibolemirui , Kampa ya Boitumelo , e e tla baakanyelwang thulaganyo ya lefapha ya bana ba dikolo .
Botaki - ke gore " kitso e e tswang mo dipotsong tse di sa duelelweng " - ka nnete , bo " tlisa kitso le dikakanyo tse dintsi " mme kitso ya go nna jalo mo mafokong a ga Mphahlele : e " phepafatsa botimone jo bo mo go rona ... jwa botlhokakitso le go tlhoka bosisi " .
Go tsweletsa tirego pele ka se sebaka , ke maikarabelo a madirelo go ntsha mmidi o montsi go ka tlamela tona ka mabaka a a tlhokegang gore a kgone go kgwedisa kabinete go akaretsa mmidi mo togamaanong ya madirelo a dibaeyofuelo .
Gape ke tlaa batla go kgona maikaelelo a me otlhe a katlego gore ke kgone go tshegetsa bagisani ba me mo morafeng go itsholetsa le go dirisa kgaolonyana ya lefatshe le ba nang lona go ba tsweletsa pele ka go jwala dijwalwa tse ba ka di dirisang go nna le dijo .
Dikomiti tsa Diwoto di ka kgona go thusa ka go :
Ka kgang e nngwe ya pele re kile ra tlhalosa bolaodi ba ditšhelete go tsenelela .
Go tsamaisa Kgotlhang
Letsholo le la go ribolola sešwa medi ya setso sa Aforika e kgaphetswe-thoko ke batlhalefi bangwe , ba re ke keletso fela ya maikutlo ; e e senang mosola mo go Aforika wa segompieno .
baagi ba nna mafolofolo go tsweledisa maano a bona
Go na gape le lefelo la baipei le le simolotseng dingwaga di ka nna ntlhano tse di fetileng .
Mo Afrikaborwa fa re utlwa mafoko " tirisano mo bolemiruing " , re setse re gopola dikgwebo tse ditona tsa bolemirui tse di nayang thuso go tsenelela go balemirui ka go ba adima madi ya go uma , didiriswa le tse di tlhokiwang , go dirisa metšhene mme gape le mafelo a go boloka le go rekisa kumo ya rona .
Diporojeke
Ke tlaa leboga dithutiso tse dingwe le tse dingwe tsa go dirisa bolemirui .
3.9 Ke mofuta ofe wa mesola e go ka rerisanwang ka yone ?
LAN gantsi e dirisiwa e le tokelobogodimo e e kgonwang kgotsa e e rategwang " gantsi " go naya dimela monontsha wa naeterojene gape godimo ga e e neilweng fa di ne di jwalwa .
O rotloetsa gape Basweu ba Aforikaborwa gore " ba tswe mo kakanyong ya gore ke bona ba ba kwa godimo mme ba nne bongwe le lefatshe la Aforika . "
Tlhaeletsano e botlhokwa go netefatsa gore dikakanyo le dikgopolo tsa baagi di a akarediwa mo ditshwetsong tsa thebolelo ya ditirelo le ditlhabololo .
Maikaelelo a pitso .
Kgato ya 1
Mathata a a tlwaelegileng a tlhokomelo a a ka thibelwang mo ntlong ya gago ke :
Batsamaisi ba tlaa tshwanelwa ke go tsamaisa tiragatso ya CBP mo wotong e nngwe le e nngwe .
Karabo : Mo lebakeng le le jaana , komiti ya woto e ka swetsa go bua le ofisi ya Sepikara ka tlhamalalo ka ntlha ya go tlhoka tshegetso go tswa mo mokhanselareng wa woto .
Tshegetso le tlhotlheletso ya mosadi wa ka le bana ba ka go dirisa lorato la me go nna molemirui .
Ka a lema mo karolong e e omileng ya naga , Klerk o tlhaloganya sentle botlhokwa jwa tshomarelo ya bongola jwa mmu .
Lenane la maina a mefuta ya korong e e ka dirisiwang go besa marotho le gatisiwa ka ngwaga le ngwaga mme le kgaogangwa ka dikgaolo tse tharo : mefuta e e tshwanetseng masimo a a sa nosetsweng mo dikgaolong tsa kwa bokone , dikgaolo tsa kwa borwa le e e jwalwang mo masimong a a nosetswang .
Hogelo ya dijalo le dimel tse dingwe jaaka mmidi le le gatropha e ikaegile ka tshwenyego ya tshireletsego ya dijo .
Le gale , ga se balemirui ba botlhe ba ba nang le metšhene e metona mme tiragalo e e ka lebelelwa sentle gape gompieno ka e tshwanetse balemirui ba e seng ba batona ba ba tlhokang dijo go fepa diruiwa ka nako ya mariga .
Tiro 4 Dikungo tsa legato le ke dife ?
Le fa go kgonegwa go atlhola bothata ba mefero ka bophara go kgona go bo laola ka ngwaga le ngwaga molokololo o o kwalwang ka setlha le setlha o tlaa nna le mosola tota .
Tshaeno : . . . . . 
Madi a lotseno a a seng kafa molaong
Togamaano ga se sengwe se se dirwang ke maitseanape .
Mphahlele o lemotsha mo tlhomamisong eno gore ' re tshwanetse go netefatsa gore ka go gôla mo kitsong e e tseneletseng , re gôdisa ditemosi tsa rona tsa setho .
Ka kakaretso botokololo jwa motho bo khutlisiwa ka ntlha ya loso kgotsa tholotiro .
Dipapatso tse dinnye
Ditumelano ka Boleng jwa Ditirelo
Go fetoga mmala go a oketsega fa go omile e bile fa go le bollo , e bile go fokotsega fa go le tsididi ka go nna metsi .
Botlhokwa ba madi ba kgwebo
TSE DI BOTLHOKWA MO TSAMAISONG YA KGOBOKANYO
Ka nako e di tshwanetse di a bo di le mo maemong a a siameng , di le phepa , di baakantswe mme di bolokilwe ka fa tlase ga ditshireletso .
Botala : 60% - 80% ya pula ya palogare / tlwaelo .
Tlhokomela dinosele , mebele ya dinosele ka kelotlhoko e e kgethegileng , mme o tlhatlhobe dibelofo .
Ditokololo tse tsa komiti di tshwanetse tsa bo di tlhaloganya lephata la dithoro la bogwebi gore di kgone go tshwaela mo dipuisanong le ditlhamo tsa pholisi .
Ke tlaa batla go naya batho tiro ka palo e e tswelelang mme ke tlaa batla gape go bona makhete e nka rekisang kumo ya me le go netefatsa gore ke ume kumo ya maemo a a kwa godimo .
Dipontsho Tsa Botaki / Ditiro tsa Botaki / Dithoto Tse di Abiwang Morago ga Loso / Tse di Newang Lekgotla
Lephata la tsa tlhaeletsano
Oketsa diwoto ka go tlhama tse 5
A o na le maatlakgogo a terekere a a lekaneng go dira ditiro tsa tshugommu tse di tlhokegang ?
Dikomiti tsa Ntlokokoano Bosetšhaba di bidiwa Dikomoti tsa tiro ya Lefapha .
Fa mosidi a ne a tshwanelwa go duela porimiamo mo koronnye e rometsweng teng , o ne tota a se tlaa akanya go reka dijalo tsa selegae .
Ditogamaano tse di leng gotlhe tse di akaretsang dikarolo tsotlhe ;
Go gokaganya
Ka ngwaga e e fetileng , fa dikgaolo tse dintsi tsa lefatshe le la rona di ne di omeletse tota , mosola wa disonobolomo , di le dimela tsa go kgona komelelo , o ne o bonalwa sentle .
Go tshwanetse ga nna le boineelo jo bo ntšhwafaditsweng jwa go tsosolosa seabe le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto jaaka baemedi ba baagi ba tsona .
Dibatana tse di nnye jaaka bophokojwe le motlhose , magogwe le matototo tsotlhe dit soma magotlo .
Ntlha ya tiriso e e leng kwa godimo mo thekisong le theko ya mmidi ke go dirisa Makhete ya Arfikaborwa ya Thekiso ( SAFEX ) .
" Khoso ya Motheo ya Paakanyo ya Enjene " e ne ya tlhamiwa mme e tsenyeletsa dimojule tse di latelang :
Meago , mekoro , jalo le jalo le tsona di ka supiwa ka go dirisa palo .
Mo godimo ga moo , Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a gana ka tshedimosetso fa kopo e lejwa e sena mosola ope kgotsa fa mokopatshedimosetso a e diretse fela go galefisa ba bangwe .
Bantshakuno ba gale ba jala dijalo tse pedi ka ngwaga , mme ba netefalediwa thobo ya pholo e e kwa godimo .
Fela , gape le gale go tshwanetse go nne le togamaano ya pakatelele e e ikaegileng ka gore go tlaa ntshiwang mo pakateleleng .
1.4 pele ga letlha kgotsa ka Letlha la Tshaeno ( kgotsa letlha leo Moadimiwa le Moadimi ba tla dumelanang ka lona ka go kwala ) , beng ba Moadimi ba tla bo ba neelane ka ditshiamelo , setlhogo le merokotso mo teng ga akahaonto ya lounu , e e kwadilweng fa fatshe , e e yang go Moadimi ;
Ntle le didirisiwa tse dintsi tse di neelwang ke puso mo maithomong a , ditshwaragano dingwe le baetleetsi ba boditšhabatšha le diNGO , le dikonteraka tsa katiso tsa poelo mo batlameding ba maphata ba poraefete , kutlwalo ya katiso e tswakilwe .
Fa yona e sa dire tiro e , e tlaa dirwa ke mang ?
Setheo
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Kgaolo ya Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
bafatlhosi
- dikgato tsa go mela ( Kgaolo ya 2 )
Phetogo ya maikutlo e e sa tlhalogangweng , go tenega ka bonako mme le go nna bosilo go feta .
( i ) ya tlhalosetsa ngwana ka ga maikaelelo le lobaka le a tshwanetseng go fitlhelelwa ka lona ;
Fa di etleediwa sentle , diindaseteri tsa setso di ka nna seabe se se tona mo kgolong ya dikgwebopotlana , go tlhola ditiro , mmogo le tlhabololo le ntšhafatso ya metsesetoropo .
Yona e akaretsa :
E seng go bontsha e leng paterone
Batho ka bontsi ba tlaa gakologelwa dinako tse dintsi tsa masisapelo tse batswasetlhabelo kgotsa bamasika ba neng ba neela bopaki ka tsona .
Tse ga di tlhoke go nna madi .
Baagi ba tlaa maatlafadiwa go supa ditlhokego tsa bona , go tlhagisa dibontshi tsa tiro le ditotiwa ka jalo ba rwese bommasepala maikarabelo mo tirong ya bona mo thebolong ya ditirelo .
Mo godimo ga go laola tiriso e e nonofileng ya lekala la marang a radio , e rebola gape dilaesense go bareboladitirelo ba tsa tlhaeletsano ka megala le bobegakgang , le go gatelela ntlha ya go ikobela melao le melawana .
Kgato 6 : Go tlhopha ditokololo tsa komiti ya woto
Motswedi :
Fa ke teng fa inšorense ya ditsenngwateng e tsenang teng .
Se tshwanetse go jalwa leng ?
MEC e kaya Tokololo ya Lekgotla la Khuduthamaga la Porofense e maikarabelo a yona e leng tshomarelo ya mefutafuta jwa ditshedi mo porofenseng eo .
O ka tshwaediwa gape ke motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng .
molao wa gajaana o o kwadilweng mo bukeng ya molao , ga o sireletse dikgatlhegelo tsa bana ba ba robang molao ka tsela e e akaretsang dintlha tsotlhe tse di tseelang tlhogong gore bana ba utlwisiwa botlhoko bonolo le gore ba na le ditlhokego tsa bona tse di itlhaotseng ;
Difala tsa mmetale
Ditlamoragoi : thulaganyo le tlhokomelo ya setlhagisiwa le go fokotsa , tshedimosetso le paakanyo
Maemo a belofo , go bona madutlo a a ka nnang teng kgotsa dikgaolo moo dithibo di ka bong di repile .
Go tshosetsa motho gore a go neya sengwe .
Tsereganyo le go rebola taelo ka tumalano
KAELO YA PAIA E E DIRWANG KE KOMIŠINI YA DITSHWANELO TSA BATHO YA AFORIKABORWA
Go fitlhelela dikgono le bokgoni jo gantsi bo bonwang fela ke ba dikgwebo tse dikgolo
Palamente e ntse e akanya go reka ditshodi tsa tirisosešwa tebang le oli e e apayang e e dirisitsweng eo e ka fetolelwang go nna tisele .
Motho wa tlhago
Kgato ya 1 : Re dirile jang togamaano ?
Tshelo ya monontsha ;
Maemelafofane a mmasepala
4 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , petereolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt ,
Dikomiti tsa Diwoto di thusa baagi mo setšhabeng sa tsona go nna le lefoko .
Dithata le ditiro tsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kwa tshekatshekong
Setshwantsho se se leng mo tsebeng e e latelang se naya Tshekatsheko ya Tsela ka kakaretso
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
KAROLO 3 28
Thulaganyo ya go busetsa poelo ka bonako / dilegume go fulwa
Molao o tlamelana ka palo ya mekgwa ya tiragatso mme di ka thusa Dikomiti tsa Diwoto fa di lekanyetsa diikaelelwa tsa tiragatso ya KPI .
Go bapisa go jwala dijwalwa tsa mariga le tsa selemo ka go dirisa lenaneo la thefosano ya dijwalwa go tlosa diphokotsokgono tsa go uma le tsa ditšhelete .
Go Fetola Kgwebo Gore e se Tlhole e Laolwa ke Puso
Kelomorokotso ya teng ke bokae ?
O tla simolola leng go dira tshugo e ?
BOTSAYAKAROLO JWA SETŠHABA KE NNGWE YA MELAWANA E E BOTLHOKWA YA TEMOKERASI ka setšhaba sa temokerasi se kaya setšhaba se se ikaegileng ka batho .
Le mororo bantshadikuno ba ba sa leme dikaboabo tsa lefatshe , ba dirisa ka botlalo lefatshenyana le ba nang nalo le go dira tshwaelo e e mosola mo merafeng ya selegae ya bona .
Setlha se se fetileng e ntse se se siameng thata ka dijalo di jetswe ka " tlhotlhwa ya bogologolo ya ditsenngwateng " fa dithoro di rekisitswe ka " ditlhotlhwa tse dintšhwa tsa dijalo " e bile mo mabakeng a le mantsi pula e ne e feta palogare .
Ngangisanang ka ga bokao jwa tsona mo thulaganyong ya Dikomiti tsa Diwoto le mo thebolelong ya ditirelo .
Ba ba tlholang ba tsamaya mo lefatsheng la Aforikaborwa ba tla itse gore go na le mafatshe a a sa dirisiwang kgotsa a a senyegileng a mantsi .
4.12 Mo diurng di le som le borobedi ( 48 ) tsa go amogelwa go nna kgatlhanong le leina leo ga gago , motho yo leina la gagwe le tlhophilweng a ka nna a araba ka lekwalo le le yang go Khomišine ya Ditlhopho mme yone e tla romela karabo eo kwa mothong yo o leng kgatlhanong le leina le le tlhophilweng , mme fa seo se sa direge go nna kgatlhanong le leina leno go ka nna ga tshegediwa ke Khomišine ya Ditlhopho .
Go sekasekilwe dithuto , go bonwe dipoelo le ditshwnyegelo go tswa CBP / IDP mme go tserwe ditshwetso go tswelela pele
Karololo 208 ya Molaotheo e tlhoka gore Tona ya Sepodisi e tlhole Bokwaledi ba Sepodisi boo bo dirang ka tlhamalalo ka fa tlase ga taelo le maatla a Tona .
Ntlha ya puisano :
Se , se golagane thata le puisano ka ga ithulaganyo mo Karolong ya 3.1 .
Batho ba ba nnang mo toropong ba ba batlang go dirisa naga ya boagisanyi ba ka ikopantsha le masepala go amogela tumelo ya go hira ( ke nako ya dingwaga tse robongwe le dikgwedi tse somenngwe ka botlalogolo ) .
Dikhopi tsa melao e e maleba , dintlhakaelo tsa bosetšhaba le dipholisi tsa khansele tse di ka ga go tsaya karolo ga botlhe le dikomiti tsa woto
Sekao sa maemo a motho
Jan de Villiers , molemirui wa morolatiro
Ke maikarabelo a pusoselegae , mmogo le mafapha a mangwe a puso , go tlotla , go sireletsa , go tsweletsa le go diragatsa dithwanelo tse .
Tlhabololo e ne e sa dirwa ke batho ka nosi mme ke batho ba ba nnang gaufi thata le ba bangwe moo tlhokego e e kwa godimo e neng e le teng ; e leng baagi , mo ditoropo-kgolo kgotsa mafelo a bodulo .
Fa diruiwa tsa gago di lwala mme le tsa moagisani wa gago di lwala , maemo a bolwetse mo tikologong a nna kwa godimo thata mme go bokete thata go thibela gore seruiwa se se lwale .
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Mo mabakeng a tiriso le kumako kwa dikgannyaneng tsa maloba ka togamaano ( Pula ya Seetibosigo ) le ka thulaganyo ( tsebe 4 ) , fa letsatsi le goroga , sekao 9 Motsheganong 2011 , se se eng se logetswe maano le go rulaganngwa se tshwanetse go diragadiwa .
Moragonyana o ne a bona phatlha ya go newa 50 ha mo kgaolong ya Vaalspruit ( gaufi le Bronkhorspruit ) .
Dikao tse dingwe tsa go tlhalosa dipatlisiso tse di ka dirwang ke tse :
Boitekanelo Jwa Tikologo
Kwala maitato go tswa mo bathong ba ba ka se nneng teng . ( Ditokololo tsa komiti di tshwanetse gore ka gale di bolelele leloko lengwe fa di ka se nne teng mo kopanong .
Phitlhelelo
Kakaretso
mosola wa PMS
Fela fa e rekwa jaaka peo e e netefaditsweng .
Ga re kgone go nna re dira tse di siameng fa re ntse re dirisa metšhene mme ra tlogela go dira jalo fa re feditse go jwala kgotsa fa re feditse go roba .
Tsaya matsapa go batla kgakololo mo batshakunong ba ba diragatsang TT ba ba nang le maitemogelo .
Letlha la go jwala
Ke sekasekile seabe sa dikgwebo tsa Temothuo le montshakuno mo tšheineng ya dijo le ka moo di tshwaelang mo ditlhotlhweng tsa dijo tse di kwa godimo ( tlase ) ;
Re solofela gore go buisana ke motheo wa go aga botsalano bo bo siameng mme kgotla ka jalo e tsamaya tsela e mme re dumela go mathata a mangwe le a mangwe gare ga badiri le mong wa polase a ka sutelwa fa thoko fa go ka nniwa fatshe go buisana .
o na le maikarabelo a go tsamaisa dipotso le dingongorego mo wotong ;
Go reng dijalo di hibila mo ditlheng tse di kgobotlegang ?
Ke tsene Dithutotiriso , Matsatsi a Balemirui le dithutiso tse di tlhomilweng ke Grain SA mme gape le Lefapha la Bolemirui .
Ditokololo di sireletsa le go pepetletsa morafe , ka ntlha ya neo e ya bonosi .
Tshedimosetso e e kwadilwe mo karolo 4.2 ya leano la woto .
E tlametswe ka matlotlo ke ba Charles Stewart Mott Foundation , Cordaid le KZE , ka diporogerama tse di tshegeditsweng ka matlotlo ke USAID
Ntlha ya go tlhakanya dikhemikale le metsi e botlhokwa thata .
Monontsha
Bobeelobuka ( kwa ntle ga matseno a kago ya NCOP )
PAIA e kwala lenaane la tshedimosetso e e latelang ya kgwebo e e ka se kang ya senolelwa Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Fela jaaka Steve Biko wa mokgatlho wa Tlhagafalo ya Bantsho , Sobukwe o tshwanetse a bo a tlhalogantse seKereste go tswa mo ntlhakemong ya seAforika .
Go reng tota ?
O simolotse go ithuta go lema ka sepane sa dipholo , a sa ntse a le mosimanyana fa a tswa kwa sekolong mme se ya nna tshimilogo ya lorato lo lo sa khutleng lwa temothuo .
( 2 ) Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse go nna le-
Matlhare a na le matlhatshana a mararo go ya nne ka letlhare , mme matlhatshana a boleele jwa 6 - 15 cm le bophara jwa 2 - 7 cm .
Ka kakaretso , lebaka le le neetsweng le amana le tlhaelo ya tsweletsopele ya thulaganyo ya thuso .
Gore a kgone , motsamaisi o tshwanetse
( a ) fa ngwana a tlhatlhetswe mme motšhutšhisi a tlhalosa gore o akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong mme fela tshekatsheko ga e ise e dirwe mme e a tlhokega ;
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Baofisiri bano ba tsamaisa tiro ya NCOP le go etelela pele dingangisano , ba netefatsa gore baemedi ba bua ka kgololosego mme ba ntse ba obamela melao ya Ntlo .
Tseokarolo e se ke ya nna fela ya baeteledipele ba tikologo kgotsa bao ka tlwaelo ba tsenang dikopano tsa morafe kgotsa ba di tsamaisa , mme e tshwanetse ya akaretsa batho go tswa maphateng otlhe a morafe , le ba ba mo matshosetsing tota .
Morago ga moo ke tla kwala dikarabo tsa gago mo pampiring ya dipotso .
Jaak o kgona go bona fa godimo fa , botsalano ke bothaelo ba bothutiso mme bo botlhokwa thata go go rutisa sentle le kgono ya go rutisa sentle .
Ditiro tse di gorosa batsayakarolo mo thulaganyong ya go dira tekanyetsokabo ya mmasepala .
Tetla ya go dirisa lefatshe la morafe
Ke tshwanetse go romela kopo ya me ya tetlelelo leng kwa DEA ?
12.6.8 go tlhomamisa gore balemirui ba mo nageng ya rona ba solegelwa molemo ka tlhamalalo le ka tsela e e seng ya ka tlhamalalo ke dipoelo tsa dipeeletso tseno tse di umakilweng fa godimo .
ditsamaiso tse di latelang tse di diretsweng go go thusa :
Matamo a go Thuma
O tlhotlhelediwa ke eng ?
3 Moranang
runa dibuka ka fa gare go lebilwe tiragatso pele go tsenngwa pegelo mo lenanetemeng
Mo athikeleng e e kwadilweng pele ga ena re ne re gatelela botlhokwa ba go tlamela sediriswa sa go jwala le go se setela sentle e bile re ne re gatelela gape botlhokwa ba go baya peo sentle le bokana ba palo ya dimela bo bo lekaneng mme...FA PEO EO e sa beiwe mo lekiding le le baakantsweng sentle , go ka fosisa tiro yotlhe e pila e e dirilweng go kgona go jwala !
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go johan@grainsa.co.za .
Mametlelelo D e tlhalosa mefuta ya direkoto tsa Mmasepala tse di bonwang motlhofo ka go latela dikgato tsa Molao .
Fa leloko le retelelwa ke go iponagatsa mo dikopanong , yo mongwe o tshwanetse go tsaya setulo sa gagwe .
Aterese ya poso : . . . . . 
Diteng tsa dikotla tsa motshetelo .
Re tla lebelela diMSP tse ka mabaka a le mmalwa a mmasepala o tlhokang go a lebelela pele o swetsa ka ga nngwe ya diitlhophelo tse ka tsenelelo moragonyana ga fa .
Go botoka thata go rekisa diphologolo tse di tlhaoletsweng go rekiswa go sale gale thata pele di simolola go bopama ka ntlha ya tlhaelo ya phepo e bile di sa ntse di nonne sentle le go kgatlha leitlho la moreki go duela tlhotlhwa e e bonalang .
O ne a tsweletsa toro ya gagwe ya go nna le dithutego tsa seakatemi .
4.4 Tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala
E bile poelo / tatlhego ya kgwebo ya gago e e supiwang ga e supe bonnete .
A go na le metswedi e e botlhokwa ya metsi a a ka fa tlase ga lefatshe ?
Ke ka ntlha ya seno gore Ndhave Ramakuela a tshwaele ka go re " Le fa go na le dipharologano , Mphahlele o kopa gore maikaelelo a go nagana ka dikakanyo tse dintšhwa fa go dirwa le batho ba bangwe le ditumelo le bodumedi jwa bona , o kopa , ka boanamo , gore go nne le kagiso e e tlhakanetsweng " .
1.3.1 Lenaneo la Tlhabololo ya Bonno jwa Bosetšhaba ( NSDP )
Tsona ke ditshupo tsa bosetšhaba tse di neetsweng ke Tona fa morago ga go rerisana le boMEC ba dipusoselegae ba diporofense le SALGA .
Swetsa go gagamatsa dikgole ;
Fokotsa boleng le thobo ya dijalo ;
tiragatso mabapi le tekanyetsokabo
Mo Tiisetsong ya Dikakanyo-tumelo tsa Afrikan puong ya gagwe ya kwa Yunibesithi ya Bokone ka 1993 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o tlhalositse bothata jwa gagwe ka ga phekeetso e e bonalang ya thuto ya Bophirima .
Leka go dira kgwebo ya gago ya bolemirui e e tswelelang pele e e kgonang jaaka o kgona .
5.2 . Kgotlakgolo , go ya ka dingwao tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , e ikobela taolo yotlhe le dikaelo tsa Kgosi .
Nako ya tshemelelo mo karolong ya loruo ya gago e go letile
Lekanya
Tsamaiso
Mokgwa o o dirisiwang go fokotsa bothata bo ke go fokotsa go tsamaya mo masimong , tota ka nako ya go roba .
Fela le gale maitlhomokakaretso ga a ne a lekana .
Seburu / Seesimane
Le fa go le jalo , mefuta e mengwe ya metsotso , jaaka dipitso tsa kgothakgothe le ditheetso tsa puso ka gale di rekotiwa lefoko ka lefoko , kgotsa ka tiriso ya mafoko a mangwe , gore ditshwaelo tsa sebui se sengwe le se sengwe di tsenngwe .
Bommasepala ba tlhoka go tlhama pholisi ya Dikomiti tsa Diwoto eo e tshwanetseng go letlelelwa ke Khansele ya Mmasepala .
Bolwetse jo bo tlhagelelang mo kgaolong e e kgethegileng bo ka nna jwa se ka jwa nna teng mo kgaolong yona eo mo setlheng se se latelang fela ka ntlha ya gore maemo a tikologo ga a teng .
( b ) Bosupi jwa maemo a motho yo o tlhatlhelang boikuelo , fa bo le teng , bo tshwanetse go mametlelelwa mo foromong
ya Bafokeng ;
go thusa batlamedi le badirisi ka bobedi mo go ageng kamano e e tla nnang le mosola mo go bona ka phitlhelelo e e nonofileng ya didirisiwa tsa ditshedi le kitso ya setso , le kabelano e e siameng le e e lekalekanang ya mesola e e tlhagelelang mo patlisisong ka ditshedi .
36 . ( 1 ) Tshedimosetso nngwe le nngwe e e bonweng kwa tshekatshekong e tsholwa mo sephiring mme-
Fa o kwadile tsotlhe ka tse di ka tokafatswang o ka simolola go loga maano a a tlaa dirisiwang ka setlha sa go jwala se se latelang .
Ikwadiso le Matseno
Goreng go tlhokiwa se le seo ?
R Madi a a ntshitsweng ke maloko ( go akaretsa le a a ntsheditsweng ditshenyegelo ) 9 , 217 , 709 + Lotseno lotlhe lwa madi a a beeleditsweng ( 912 , 397 ) Diinšorense tse di tlhakanetsweng ke dikhamphi 2 , 169 , 491 + Lotseno lo longwe 239 , 170 = MADI A LOTSENO 10 , 713 , 973 - DITSHENYEGELO ( 1 , 476 , 810 ) Ditshenyegelo tsa botsamaisi 28 , 127 Go duedisiwa lekgetho ga letlole la go rola tiro 0 Dituelo tsa inšorense e e tlhakanetsweng ke dikhamphani 1 , 448 , 683
Ditiro tse di tlhokegang di tshwanetse go dumelanwa ke montshadikuno le rakonteraka pele tiro e ka dirwa .
Haka sekgatshi mme o se gokelele mo PTO .
Dirisa Khat ( Mirra , Veve ) ka dinako tse dingwe
Se se diragala fa setlelerotia go tswa ditlhakeng le ditlhogo tse di lwalang di lemelelwa mo mmung .
Ka ngwaga le ngwaga
Dithulaganyo tse di rileng tse di ka akaretsang kabo ya matlole e e itlamileng di akaretsa :
Motšhanselara
Ke lekwalo le le tlhokegang thata mme le tshwanetse go boeletswa gangwe le gape ka ngwaga e bile go tshwanetswe , fa go na le diphetolo , go itsewe go badiredi botlhe .
Le ipona le le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
( 2 ) Molawana wa 50 ( 6 ) ( d ) wa " Criminal Procedure Act " o diragadiwa fa ngwaneng yo kopo ya gagwe ya beili e iseng e konosediwe .
Ba tshwanetse go nna le pelo e telele , ka gore kgwebo e nngwe le e nngwe e tlhoka bopelotelele .
10 . Go fokotsa bosenyi ka go gagamatsa thulaganyo ya bosiamise jwa bosenyi le go tokafatsa tikologo e batho ba nnang mo go yone .
Se , se akaretsa kitsiso go tswa lephateng le le lengwe ka motsamaisi wa porojeke kwa ntle ga go reetsa ditsibogo tsa batho .
Se dumele gore o itse tsotlhe fa o ise o bale tsotlhe ka kelotlhoko .
Mongwe wa basimane ba gagwe o kwa setheong sa thuto e kgolwane fa bana ba bangwe ba sa ntse ba le mo sekolong sa Sekontari .
- tshedimosetso go HOD & diwoto ( E ka nna gape bo-GM )
itsisiwe ka ngwaga ( kwa ntle le gore ba dumalane ka tsela nngwe ) fa madi mangwe le mangwe a a tlang mo go bona go ya ka tumalano a duetswe mo Letloleng la Terasete la Patlisiso ka Ditshedi , le go duelwa ga madi ao .
Kgaolo 2 Tlhatlhobo : Go kwala
Netefatsa gore o buisa le go tlhaloganya sengwe le seng ka ga pholisi ya inšorense ;
Le gore ke seabe sefe se Dikomiti tsa Diwoto di nang le sona mo legatong la tsamaiso ya tiragatso ?
A go ne go na le ditekanyetsokabo tse di totobetseng tsa basadi ?
Fankase mo marigeng jaaka setlelerotinia mo mmung le matlakala a dimela
h ) Lokwalopuso lwa Mabudusatsela la Batho Pele la 1997
Batsayakarolo ba tshwanetse go kwala lenanetema la kopano ya Komiti ya Woto mmogo le la kopano ya botlhe .
Maemo a kutlwano ka ntlha ya kgwebo e ntse jang gare ga mafatshe a rona ?
Gape , RBP e tlile go dirisa madi a mantsi mo dingwageng di le mmalwa tse di latelang go tlhabolola moepo wa yone o moša wa Styldrift , o go lebeletsweng gore o simolole ka tlhagiso-dikumo tsa one ka 2017 .
Ditlhaeletsano tsotlhe ka radio di tshwanetse go gatisiwa mme dikgatiso tseo di bolokiwe.
Gantsi o tla letsa mogala ka dinako tsa maemo a tshoganyetso
Dintlhana tsa tlhogo di ka kgaolwa mme di a swa .
Batsamaisatiro
O ne a lemoga fa mogopolo wa kgololosego o kaya go se nne teng ga matshosetsi kgotsa dikgoreletsi ka batho ba bangwe kgotsa ka setheo sengwe .
KPI e dirisiwa mo diyuniting tsa tsamaiso tsa mmasepala le mo badiring ga mmogo le setheo sengwe le sengwe sa mmasepala le baneeladitirelo ba mmasepala o nang le tumelano ya tlamelo ya ditirelo go tswa mo go bona .
Ka katoloso , setso sa tsamaiso se se fitlhelegang se ne se ka tsewa , se se dirang go ya ka metheo ya filosofi ya ga Mphahlele ya Setho sa seAforika .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go m.j@twk.co.za .
42 . Tlhopho ya phaposo ya kgetse mo tshekong e tshwanetswe go dirwa taelo ya kgotla
Matlhogelathoko a a tlaa ungwang diako a tswelela ka bonako mo malokololong a borataro go ya a borobedi fa godimo ga boalogodimo jwa mmu .
4 . Bala palo ya diako mo bokaneng bo bo lekalekantshitsweng ba dimela tsotlhe tse di leng teng mo moleng o o lekalekantshitsweng .
O tlhola a botsa : ' A o bone . . . ? '
Fa go sa tlhaloganyege gore ke setheo sefe se o ka ikgolaganyang le sona fa go na le kganetsano , tsweetswee ikgolaganye le Lefelo la Megala la FSB .
Mesima ya tsona e ka senya meagelo ya matamo mo dipolaseng mme gape le dikoloi le diterekere tse di welang mo go yone .
Mefuta , letlha la go jwala , go katoga ga mela , le ntlha ya phefo go kgona go foka mmu ke mabaka a a tlhotlheletsang mokgwa o go lemiwang ka teng .
Diporojeke di ka se tsibogele ditlhokwa tsa basadi ba batsayakarolo le tsa baamogeladitshiamelo .
Dibolayatlhatshana tse di sa tlhopheng di ka tshelwa fa gare ga mela ya dijalo ka go dira jalo tsa bolaya mefero kwa ntle ga go tshwaetsa dijalo .
Tlhola dikarolo tse di onetseng kgotsa robegileng , mme o tsenye tse di siameng pele ga setlhajalo se se latelang .
Araba dipotso tse di latelang tsa legato le le neetsweng setlhopha sa gago :
Kopantsho ya dikotlo e e tseiwang ke dimela go mela le go ikoketsa di fitlhelwa mo mmung mme di bopiwa e bile di kopanshiwa go nna dithulaganyo tsa dikgaolo tse di marara tsa dimela ka mo teng ga dimela go tsweng go nna dielemente tse di seng marara tse di fitlhewang mo mmung , mo metsing le mo moweng .
Bafatlhosi e ne e le Rre Jones le Mohu Mpefu .
Go tlhopha ditokololo tsa Komiti ya Woto gore di emele baagi mo foramong ya IDP go tlhoka gore go tote mokgwa o o netefatsang kemedi go ya ka lefelo la bonno le la loago .
Go se kgone go dusa le go folotsa go bonala gantsi mo Afrikaborwa mme ke kgang e e buiwang gantsi ke barui ba dikgomo .
Tlhomamisa gore a polantere e na le dipolata tsa tlaleletso ( fa e le polantere ya dipolata ) .
Tshedimosetso ka Thekenoloji , Go aga , Dijo , Mabenkele , Dibenya , Boenjenere , Go ntsha dikuno , Ditirelo tsa go ngoka badiri , Go itirela dikgwebo tsa forentšhaese , Bojanala le Mafelo a Marobalo / dihotele jj .
Ntlha e e botlhokwa ka gore fa maemo a Maganesiamo a lekane mo mmung go ka se oketse kgono ya mmu fa o e lokela gape ka go tla fetola kgono ya go dirisa dikotlo tse dingwe tse di leng botlhokwa .
9.1.7 go etelela pele le go tlhomamisa gore ba ba nnang le seabe ke maloko a boammaaruri a Morafe wa Segosi wa Bafokeng fa go tlhamiwa kgotsa go tlhabololwa leano le le kopantsweng la tlhabololo le Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg le Kgaolo ya Mmasepala wa Bojanala Platinum ;
Moithuti ke mongwe yo a tlhokang kaelo go tlhabolola makgono go tsweng mongwe yo a nang le maitemogelo mme a le moeteledipele mo ntlheng e .
Go fitlha gajaana ba Merero ya Mafatshe ba itumetse thata ka tiragatso e ba e boneng mme ba supile fa koneteraka ya bolebedi e tlaa ntšhwafadiwa .
Fa kopo ya tshedimosetso e le e e yang go setlamo sa puso go nna le tuediso ya ka gale e e duelwang ya R35 ; fa kopo ya tshedimosetso e le e e yang go setlamo sa poraefete go na le tuediso ya ka gale e e duelwang ya R50 .
2 . Kgato 1 : Dikuno kgotsa thulaganyo ya dipoelo
Mo madirelong a matona mo go nang mafelo a go momaganya a mantsi , go tlhokiwa gore mafelo a a kgaogangwe ka mabota a a agilweng ka dilo tse di sireletsang go boloka mafelo a .
Netefatsa gore o bolokwa mo lefelong le le omeletseng le le se nang marulelo a a dutlang tota le mo metsi a ka tsenang ka go kolobetsa bodilo .
Lenaneo la 5 le soboka ditiro tsotlhe , batho le dithulaganyo tse di amegang mo kgatong e nngwe le e nngwe ya tiko ya CBP .
Ba tla lemoga ka bonako gore intaseteri ya tlhaeletsano ka mogala ke ya baditšhaba .
Baeteledipele ba Setso
Tekanyetsokabo ke eng ?
17 . Tlolo-molao nngwe le nngwe ya molao o o ka ga-
( ii ) go bouta kgotsa gore a se ka a bouta , kgotsa go bouta kgotsa gore a se ka a bouta ka tsela epe e e rileng ; kgotsa
Dintlhakaelo tsa Tlhomo le Ditiro tsa Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala , Lokwalo lwa Puso No 27699 , Seetebosigo 2005 - Ntlhakaelo e tlhalosa gore Komiti ya Woto e e ikemetse , ke mokgatlho o o gakololang mme ga o a tshwanela go tsaya letlhakore fa o dira tiro ya ona o sa boife , o sa batle go ratiwa kgotsa go na go gatelela ope mme seabe se se botlhokwa sa Komiti ya Woto ke go nna sediriswa sa go bolotsa letsholo mo go netefatseng fa go na le botsayakarolo jwa botlhe .
Ka nako ya go lema ya 2013 , ke jwetse diheketara tse di ka nnang 10 mme ka bona ditono tse 6 ka heketara .
Ka mafoko a mangwe , Bantsho ba Aforikaborwa ke bajaboswa ba " dikgopolo tse ba sa di tsayang boswa . "
Disoyabini di dirisiwa gape mo dikunong tsa madirelo tse di akaretsang dioli , sesepa , dikhosometiki , resinse , polasetiki , enke , dikherayone , dirarolosi le diaparo .
Se se dirang gore o atlege ga se fela palo ya diphologolo tse o nang natso , mme le seemo sa diphologolo , gammogo le lotsalo lwa tsona .
Fa o ka bontsha gore baamegi ba supilwe fela ditherisano ga di a lekana , DEA e ka thusa go bebofatsa tsweletso ya therisano .
Ga se peo yotlhe ya mmidi e e robiwang e e tseiwang ; peo e nngwe e " latlhelwa " mo tshimong fa e wela fatshe kgotsa e tshologa mo motšheneng e be e gatelelwa mo mmung .
( 3 ) ( a ) Lekwalo la kitsiso le tshwanetse go tlhalosa letlha , nako le lefelo le go tla tshwarelwang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kwa go lone , mme le tshwanetse go newa ngwana , motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , a le teng , mme ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba tshwanetse go netefatsa gore lekwalo le amogetswe ka go saena kgotsa go dira letshwao .
8 MOKGWA-TSAMAISO LE MANANEO A KOPANO YA KGOTLAKGOLO
Neela batsayakarolo metsotso e le 10 go ya go e le 15 go akanya ka ga dipotso tse .
Beng ba lefatshe le le mabapi ba ka dumelana go dira tsela ya molelo e e tlhakanetsweng go tswa mo molelwaneng .
kwala dithoto , tlhokego ya dithoto , kgonagalo ya go nna le dithoto le dikgwetlho
Tlhopho e nngwe ke go akaretsa tsereganyo , mme fa e retela , thuso .
Mokopatshedimosetso kgotsa motho ope o sele yo o sa amiweng ke kgang eno ka tlhamalalo a ka nna a tlhatlhela kgetsi kwa kgotlatshekelong morago ga fa thulaganyo ya boikuelo jwa mo teng ga setheo e sena go konelwa .
Go Fetlha Motlakase le go o Rekisa
Tlhopho ya mofuta o o sa kgoneng mo tlelaemeteng mo tikologong e e rileng e ka latlha madi a mantsi fa kumo e le kwa tlase .
Temothuo ya tshomarelo ( TT ) ke kgopolotheo e ntšhwa mo bantshakunong ba dithoro ba le bantsi mo Aforikaborwa .
( iii ) kgetse e tsholotswe .
Mmdi o ka tlogelwa mo tshimong go oma kgotsa fa gongwe diako di ka kgobokangwa mo seboeng kgotsa mo lefelong le le tshwanetseng mo mowa o ka elelang ka thulelo e e sireletsang diako fa pula e ka na .
Mongwe a ka se batle go latlha tokelelo e kgolo e e loketsweng mo dithutong ka go dirisa dithutiso le go bontsha e e filweng badiri jaaka dingwaga tse dintsi di ntse di feta .
Kitso e e kgontsha montshakuno go swetsa gore ke diphologolo di le kae tse a ka kgonang go tswelela go di tshola sentle mo marigeng .
Go tsenyatirisong diporojeke le diporogorama tsa IDP ( go akaretsa tse di tserweng go tswa mo maanong a woto )
Mo go nngwe ya makwalonyana a a mo bukeng ya gagwe ya ' I write What I Like ' , Bantu Biko o ne a ama ntlha e ka go tlhagisa gore Makoloniale a nyenyefatse setshwano sa moAforika ba ne ba retolegela mo metlheng ya gagwe e e fetileng le mo setsong sa gagwe ba bo ba e tlhakatlhakanya .
O gakololwa gore go molemo go baya diterekere le didiriso tsa gago ka gale ka fa tlase ga marulelo , ka gore go nna ga tsone ka fa ntle ke tshenyo e kgolo .
Go ingaolo ( go se batle go nna le ba lelapa , ditsala le ba losika , jj . ) ;
Mphahlele o bua ka ga bosula jwa boNazi jwa ga Adolf Hitler , le go senya botshelo jwa batho ga United States ka go thuthuntsha ka dibômo kwa Hiroshima le Nagasaki ; mo saense , dipatlisiso le khomese di pakang go nna motswako o o bogale wa go senya thulaganyo ya lefatshe .
Fa merafe ya rona le setšhaba ka bophara se fetogile fa Mphahlele a sala a kwala athikele e ka 1989 , e santse e bua ka ga tlwaelo e e gwetlhang batsadi le baeteledipele mo setšhabeng sa rona .
CBP ke tsela e ntle ya go tlhabolola ditogamaano go tswa mo diwotong gore di tle di tlhabolole dikgato tse di tsewang ke baagi .
Ka gonne diporojeke tsa ditlhabololo tsa dikago ( tse ka tlwaelo di bidiwang diporojeke tsa kgwebo ) le dipeeletso tse di tlaa tswelang baagi mosola mo dingwageng di le dintsi tse di tlang , bommasepala ba ka adima madi a go rotloetsa itshimololelo ya diporojeke tsa kgwebo .
( f ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke batho ba ba letleletsweng go batla balelapa la ngwana ;
Thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso e dira dintlha tse di lepilweng le maikaelelo go nna tse di bonalatsang gore batsayakarolo le baagi ba kgone go tlhokomela tswelopele le go supa mathata .
Mo lotlhakoreng lwa tlamelo dipharologano mo ditshwetsong tsa bantshadikuno tsa ntshodikuno , maemo a loapi , disenyi le malwetse le ditiragalo tse dingwe tse di sa bonelwang pele , di tlhotlheletsa kgaolo e e jadilweng , thobo le ditlhotlhwa .
Itlhagise go badiri ka bonnete le ka botho fa go tlotliwa ka dikgang tsa go fetola maemo a badiri .
TIKOLOGO E NNYE THATA / KOMITI YA WOTO
Neela ditokololo tsa komiti lenanetema pele ga kopano gore ba tle ba itse gore kopano e ka ga eng mme ba ipaakanye sentle .
Khopi mo teng ga CD
1.8.2 Kwadiso ya Bonto ya Tshireletso :
Re dirang !
Mahube e tla nna le dišere tsa RBP ; Kotula e tla nna le dišere tsa Anglo Platinum
Maemo a bofelo a neela baagi madi a tlaleletso , e ka nna a a bolokiwang kgotsa a a dirisetswang mabaka a tshoganyetso .
sekaseka le go netefatsa lemorago la tshedimosetso e e kgobokantsweng mo matsatsing a le mararo a ntlha a kgato ya togamaano le go neelana ka lesedi ka ga dithoto , tlhokego ya dithoto , kgonagalo ya go nna le dithoto mo isagong , dikgwetlho tse setlhopha se lebaganeng le tsona mabapi le baagi ka kakaretso
( a ) boleletswe ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa lgolegelong , gore a se ke a nna teng ; kgotsa
Maikaelelo a seno ke go godisa tiragatso ya baagi , le maano a nnete .
O jwetse mmidi o o leng bokanagare mme le o o nang le kgono ya Roundup mo tshimong e le nngwe a be a dira phoso ya go gasa sebolai sa Roundup mo tshimong yotlhe .
Foreisetata
Ka go oketsa tlhaloganyo ya rona ya semela sa mmidi , botlhokwa ba sona ba kotlo le jaaka se e tsaya mo mmung , re ka oketsa kgono ya rona ya go amogela ka botlalo poelo ya mananeo a go dirisa monontsha a rona .
Se ke sesupo se se siameng sa tumalano e e ' siameng ' .
Tsamaiso ya matlole e e siameng le boikarabelo : E bontsha gore madi a dirisitswe ka maikarabelo .
PHAPOSI YA KHANSELE =
( ii ) akaretsa katiso ya batho e e ba thusang mabapi le bosiamisi jwa ngwana ; le
Togamaano e tshwanetse go akaretsa tshedimosetso ka ga baagi , ditiragalo mo baaging le didiriswa le mekgwa e e ka dirisiwang go bona tshedimosetso e e tlhokegang .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Tiro eo e tshwanetse ya beelathoko bonolo jo bo feteletseng le ditlhong tse di nnang teng fa boradipolitiki ba rarabolola go tlhoka bosiamisi ga nako e e fetileng .
Ditirelo di tlaa rebolwa LENG
MOTSAYAKAROLO :
Netefatsa gore metsi a tshologela kgakala le ntlo .
Ditheo tse di itsegeng ka Spatial Intel and Geottera Image ba ka tlhomamisang kgaolo e e jetsweng dijalo ka go dirisa tshwantshiso ya sathalaete .
Ka tlwaelo go tseiwa kgaolo ya diheketara tse 25 e le kgaolo e le nngwe .
Batlhankedi ba porofense le ba bosetšhaba ba emetswe mo komiting e .
Kalaka ke ntlha e e leng botlhokwa ya bolaodi ba kotlo ka gore fa pH ya mmu e ya tlase , go fokotsa bokana ba kumo le kgono ya dimela .
Batho ba tlhaeletsana ka ditsela di le mmalwa go akaretsa le go tsenela ditheetso tsa botlhe , go neela ditlhagiso mo go kwaleng molaokakangwa mo ntlheng ya go tlhama melawana ya mmasepala .
O ya kwa go mang go bona tumelelo pele ya kutlwisiso ?
Dirisa dintlhathuto tsa khoso go go thusa go tlaleletsa tshedimosetso .
Montshakunothoro yo o lemang gajaana mongwe le mongwe , yo o tiisang maitlhomo a Grain SA , o na le tshwanelo e bile o rotloediwa go tsenela botokololo jwa mokgatlho morago ga go duela tuelo ya botokololo e e batlegang .
Jaanong potso ya me go lona ke - " A o dirisa lefatshe lotlhe le le leng la gago go uma dijo ? " .
Jaaka karolo e e latelang e bontsha , melao ya ditirelo e na le mosola fela fa e kgona go tlamela tshedimosetso e e maleba e e mabapi le ditirelo tse di rebolwang .
Fa re se na motheo o o siameng re latlha madi a rona - gantsi , lefa e se gagotlhe fa monontsha o o lokelwang o sa dirisiwe mme o latlhegwa .
3 . O ka re ditiro tsa botlhokwa tsa diporojeke tse ke dife .
O tlaa itse jang gore madi a mantsi a o a dirisang go reka didiriswa tse dintshwa a go naya poelo e e lekaneng fa o sa itse gore o uma bokana kang ka heketara ya mmidi kgotsa korong ?
Mmanuale o tshwanetse gore bobotlana o nne le tshedimosetso e e latelang e e mosola :
8.Q : Nka dira jang gore ke nne le tshedimosetso ka ga tiro ya Sekema sa Peeletsommogo ka gale ?
Tlhotlhwa ya kuno
( 5 ) Fa ngwana a gololelwa mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , moreetsa-kgetse o tshwanetse go laela motsadi , mogolo yo tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , le go lemosa motsadi , mogolo yo o mashwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao gore a netefatse gore ngwana o tlhagelela ka letlha , nako le kwa lefelong , tse di umakilweng , mme fa taelo e dirilwe go ya ka molawana ono , go netefatsa gore ngwana o dira ka fa taelong eo .
O robadiwe kwa bookelong kgotsa o isiwe mo phaposing ya tlhokomelo ya maemo a tshoganyetso ?
Supa mekgatlho e e farologaneng mo baaging le e tlhaola go ya ka botlhokwa le phithlelelo ya ditirelo tsa bona .
Ka tsela e , morutwana o timiwa tšhono ya go ipona jaaka modirisi le motlhagisi wa kitso ka gangwe .
Go rekota metsotso ya pitso go netefatsa gore ditshwetso le ditiro tse di tswang mo pitsong ga di latlhege kgotsa tsa lebalwa .
Nnete ke gore baitsetikologo ba di busetsa mo metseng kwa Vietnam go thusa batho go bolaya dipeba le magotlo le dikokoni tse dingwe tse di senyang .
Mo go tlhameng dikakanyo tse , Mphahlele o rotloeditse bareetsi ba gagwe go beeletsa mo ditheong tsa mothale o mongwe tse e neng e tlaa nna leano la kagosešwa ya isagwe , go tlhama setšhaba se sešwa se se ikemetseng .
Karolo e e thata thata kgotsa e e jang nako thata ya pitso ke ithulaganyo .
Nnete : Babeteledi ba dirisa tsietso ya maikutlo , dibetsa kgotsa matshosetsi go gatelela basadi .
Bontsi jwa dipotso tse dingwe , le gale , bo na le dipotso go ya pele e bile bo ka lekanngwa :
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo5 : Yona e tshwanetse ya dirisiwa mo dingwageng 1 , 2 le 3 mme e setse e akareditswe mo karolong ya 6 ya kaedi e
Ditirelo di tshwanelwa ke go tlamelwa ka tshomarelo le ka nonofo gore baagi ba neelwe ditirelo tse di tsamaelanang le boleng jwa madi a ba a duelang .
O ne a nyala a sa le kwa Teransefala , mme ba tshegofadiwa ka bana ba barataro , basimane ba bane le basetsana ba babedi .
La ntlha go botlhokwa go balemirui go tlhaloganya thekenoloji le go dira ga sebolayamefero go kgona go bona mosola wa go dirisa Rounup ka botlalo .
Tsweetswee , netefatsa gore o baakanye masimo sentle , mme gape le gore o loge maano a tse di tla lokelwang mo mmung le tse o tla di dirisang go dira jalo .
tsamaiso ya tiro , le
Go botlhokwa go gakologelwa gore Batho Pele e akaretsa go le gontsi e seng fela melao e e robedi e e tlhagelelang mo peomolaong . ' E tshwanetse go akarediwa mo thebolong ya ditirelo e e botlhokwa , e leng , mo feising ya ponelopele le ya thulaganyo , mo e tla kgonang go logelelwa mo leseleng la go dira ga bodiredipuso . '
Thata : Ke rua dikgomo tse dinamagadi tse 50 tse nka di rekisang ka R5 000 e le nngwe .
Go ntse go le jalo , mokgwa oo e dirisiwang ka ona ke nngwe ya difatlhegwana tsa tshenolo .
Jaanong go tla dipotso , nka laola disenyi tse jang kgotsa tota ke tshwanetse go leka go di laola ?
Fa go dirwa tiro e go ka nna mosola go kwala / tsaya tsia gore maano a boitlhamedi a ne a tlhamiwa ka ke diwoto go ya ka mereo le maitlhomo a setlapele a a rileng .
Go botlhokwa go ruta bana go kgona go supa peo le dimela tsa mokhure go tloga ba sa le bannye .
Gotlhe mo go dira gore go nne kgobolo mme go tlhoka tlamelo gape le gape go di kgonisa tiro e di e dirang .
Bojang jwa Napier jo bo jalelwang go nna moamogelamoeng yo o eletsegang mo mmiding bo dirisiwa jaaka tselataolo mo balemipotlaneng .
Terekere nngwe le nngwe e ntšhwa e tla le kaedi ya modirisi .
Batho Pele Handbook : A Service Delivery Improvement Guide ( Bukanatshedimosetso ya Batho Pele : Kaedi ya Tokafatso ya Thebolelo ya Ditirelo ) , tsebe 57
Jaanong kgogolego ya mmu ke eng ?
12 . Dikopano tsa Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana
Dipitso tsa go rarabolola mathata
Dibaketheria di dula mo diphaposaneng tse di bidiwang dibakethoreite tse di le 10 000 tsa tona di dirang thompolanyana .
Tse di tlhoka go direlwa tekanyetsokabo le go akarediwa mo boutung ya tekanyetsokabo e e rileng .
Dikhutshwafatso tsa Diporojeke gore diporojeke di neelwe IDP
Lenanetema ke lenaane la dintlha tsotlhe tse di tshwanetseng tsa buisanelwa mo pitsong e e rileng .
Bolemirui bo tlhola bo tswelela go nna tiragalo e e tlhamaletseng ya bomme-tota .
Theboleloditirelo e e bokoa ka mafapha a puso ;
Ka nako e , re kgonne go ema bantshakuno ba nokeng go tsena mo ntshokunong fela ka gore ba tshegofaditswe ka dikabelo go tswa go Winter Cereals Trust le Lefapha la temothuo la foreisetata .
Dintlha tse pedi mo go tse di leng botlhokwa tsa go loga maano ka ntlha ya go jwala ka ngwaga e e tlang ke go swetsa go tlhopha mefuta efe ya mmdi o mosweu le o mosetlha e e tla kgonang mo maemong a tlelaemete a a leng thata le a a leng bonolo .
Tsela ya go tokafatsa ntlo ya gago
Le fa gontse jalo , maikarabelo le boikarabelo tse di tlhaloganyeng , go akarediwa le balekane ba loago , di botlhokwa go dira gore leano le atlege .
Motho o tshwanetse go e dira , a bo a e dire go fitlhelela e fetoga mokgwa .
Ditiro
Gajaana , Samuel o ntsha dijalo mo diheketareng tse 375 ka thulaganyo ya thefosano ya mmidi , sonobolomo le korong .
Katiso
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Jaaka sekao , Fa motho yo o rulaganyang khonferense a ise totobatse letlha le lefelo le tlaa nnang teng gona yo o rulaganyang tsa mesepele o tlaa tlhoka dintlha tse di tlhokegang go rulaganya dithekethe tsa difofane kgotsa dibese tsa batlhopiwa .
Go uma dijwalwa tsa senawa
Fa potso e e sa arabiwa sentle mme kwa mafelelong ga go a siama , re tshwanetse go fetola mokgwa wa rona .
Re dirisa ditono tse di ka nnang dimilione tse 9 ka ngwaga mme re uma ditono tse di ka nnang dimilione tse 12 -14 go tsamaelana le jaaka setlha se leng .
Phetogo ya bokana ba kumo e ka nna gare ga ½ ya tono go fitlha ditono tse 2 .
Morago ga tlhabololo ya bofelo ya pholisi le go amogelwa ga yone ke ditlhopha kgotsa ke batho ba ba tshwanetseng , pholisi kgotsa tlhabololo e go tshitshintsweng gore e dirwe e tshwanetse go romelwa go Tlhogo e e tshwanetseng ya setlamo gore e romelwe kwa mafapheng a a tshwanetseng gore a e amogele semmuso .
tlhopho
( a ) ngwana o tlhoka tlhokomelo le thuso tse di umakiwang mo go molawana wa 150 ( 1 ) kgotsa wa ( 2 ) wa " Children's Act " , le gore go a tlhokagala gore ngwana a sekisiwe go ya ka molawana wa 155 le wa 156 wa Molao oo ; kgotsa
( b ) kgapeletso ya go ya kwa lefelong le le rileng la thuto kgotsa lefelo thupello ya tiro e e rileng , thuto kgotsa kalafi ya bolwetse jo bo rileng kgotsa kgobalo ya mo mmeleng , e e ka akaretsang paka kgotsa dipaka tsa go nna kwa teng nakwana ;
Matlhare a a se nang meriri a bopilwe jaaka lee kgotsa a malele ka khutlo fa a sa se a mannye mme mala wa teng ke botala bo bo tseneletseng .
Seako , matlhogelathoko le diborakete di feditse go gola .
Ke polase e nngwe gape e e nang bokamoso bo bo phatshimang .
Puso e dira jang Tekanyetsokabo ya yona ?
Kgetse ya phaletšhe - 35 - 45 % ya tlhotlhwa e o e dueling ke boleng jwa mmidi .
Go kgona go laola go nna teng ga metsi go dimela tsa rona re tlhoka go lebelela mmu mme re leke go tlhaloganya se re ka se dirang go oketsa kgono ya mmu go tshwara metsi .
Bojang bo bo leng mo nageng bo tlhoga ka dikgwedi tsa selemo fa e le nako e diruiwa di tloswang mo masimong go fula mo nageng .
Di dirisiwa ka dinako tse di farologaneng tsa go mela tsa mefero , jaaka maroe a supa : pele ga go mela ga mefero ( go thibelela tlhogo ) kgotsa morago ga go simolola go tlhoga mme e bonala .
Re fitlha jang teng ?
Ka nako ya go uma go na le ditiragalo tse dintsi tse di ka diragalwang tse di seng tlwaelo ( leuba , morwalela , sefako , serame ) mme le dikotsi tse dingwe tse di ka diragalng jaaka mollo , malwetse a dimela le disenyi tse dingwe .
Re ka kgona go rotloetsa ba bangwe ka go nna re rotloetsegile le rona le go nna le seabe mo lekhubung la thotloetsego le le tlaa re tsholetsang , le merafe ya rona le setšhaba sa rona go kgabaganya maparego a a re amogetseng .
Bogolo jwa lefatshe le le abilweng sešwa ga bo tlhole bo na le ntshodikuno - diporojeke di gananye .
Lefelo la manno a a kwa godimo a NCOP ka gale a dirisiwa ke Batlotlegi le setšhaba fa ba tsenela Palamente .
Ke dirisa bolemirui mo tikologong ya selegae mme ke lema diheketara tse 4 tsa mmidi , tse 2 tsa dinawa le 0 , 5 ka ditapole .
Pina e a alafa mme e fodisa dintho tsa semowa tse melemo ya tlhago e ka se di kgoneng .
Fokotsa kgolomedi ka go tsedifatsa mmu ;
( a ) fa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya molawana wa 40 ( 1 ) ( g ) , a ka naya kgakololo ya gore go dirwe gape tshekatsheko ya ngwana e e nang le dintlha tse di feletseng kgotsa fa a ka naya kgakololo e e jalo ka nako e go tshwarwang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka yona , mme magiseterata yo o dirang dipatlisiso a kgotsofetse gore go na la mabaka a a dirang gore go dirwe tshekatsheko e e jalo ; kgotsa
Badirisi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso ( sk . ditlamo , babatlisisi ba ditshedi , babatlisisi ba ba dirisang didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso ) .
Tsena ke mefuta ya dimela tse di sa tseneletseng medi boteng thata mme ga di tlhoke metsi a mantsi .
Tharabololo ke gore o tlhokomele masimo a gago go lemoga diteng tsa metsi tse di feteletseng mme o hudusetse dikgomo kwa mafulong a a jetsweng kgotsa dikampa tsa phulo tse di kwa godingwana kgotsa tse di nang le lefatshe le le thulameng le le seng metsi thata jaaka masimo a temodijalo .
Mosupologo 17 Mopitlwe 2014
Ga re a tshwanela go lebelela kgakala go bona gore temokerasi ya rona ga e na boiphemelo kgatlhanong le patiko le boikgogomoso ba maatla bo Mphahlele a buang ka bone .
BOENJENERE JWA TSA PHARAKANO LE THULAGANYO YA DIPALANGWA
Tseokarolong ya bobotlana tiragatso ya togamaano ya woto go itseela go tlhaloganya ka botlalo mosola wa tshedimosetso e e tswang mo go CBP e ya go IDP ;
Mme kwa ntle ga hisetori e , maAforikannere le ona a ne a ikemiseditse go lomeletsa Bantsho kgololesego ya bona .
GEP le Lefapha la Bosetšhaba la Temothuo di konoseditse le go saena memorantamo wa tirisano wa R30 milione ya diranta wa Porogeramo ya Setheo sa Matlole sa Temothuo-potlana ( Micro-Agricultural Finance Institution of South Africa - Mafisa ) .
Ponelopele e ntšhwa e , e bidiwa ' Mokgwa Botsayakarolo jwa Diwoto ' e bile ke karolo e e botlhokwa thata ya Mokgwa o montšhwa .
Moeteledipele o fetola diseile .
SARS e sweditse ka gore e tsenye dipuo di le nne tsa semmuso tse di latelang jaaka dipuo tsa SARS : Seesemane , Sezulu , Sesotho le Seaforikanse .
Glyphosate e e sa siameng
" Botho jwa Afrikan ke tlwaelo e e emang ka go rulaganya dikamano tsa rona mo loagong le mo leratong la botshelo ka gonne e le setho le go supa botho go dira jalo . "
Peo ya dikopantsho
( c ) go neelana ka maitsholo a a itlhaotseng mo baneng mo tsamaisong ya bosiamisi jwa bana jo bo dirilweng ka maikaelelo a go ba ntsha mo mokgweng wa tlolo-molao , mme seo se ka nna le seabe mo go nneng le setšhaba se se bolokesegileng , le go rotloetsa bana bano go nna bagolo ba ba mosola ba ba latelang molao ;
Setlhopha sa 3 : akanya se o tla tlhokang go se dira morago ga pitso
Se , se bidiwa go romela maitato . )
Ditlhogo tsa letlhotlholo tse di setlhafetseng tse di iponatsa sentle mo tshimong , le fa o le kgakala tota .
Morago ga setlha sa go na ga pula ka bontsi sa 2014 , re lora re bona setlha se seswa se se nang pula e ntsi , mme gape le gore re amogela thuso ya Mmuso le ba ditšhelete go dirisa maemo a a pila a bolemirui ka botlalo .
O tshwanetse go duela karolotuelo ya inšorense fa fela o sa ntse o Inšorilwe kgatlhanong le kotso e e sireleditsweng mo pholising .
12.1.2 Go dira tiro ya bookamedi mo Setheong sa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le Thuto ka kakaretso mo mafelong otlhe a RBN .
bafatlhosi
R19.5 dibilione di tla abelwa Lefapha la Boitekanelo go tsweletsa le go ntšhwafatsa mafelo a kokelo le diporojeke tse dingwe tse dikgolo tse supa tse di tsamaisiwang ke mafapha a diporofense le la bosetšhaba .
Tlhabololo ya Ikonomi ya Selegae
10 . A o nyetse ?
Tlhogo ya botsamaisi mo mmasepaleng mongwe le mongwe ke motsamaisi wa mmasepala , yo o thapilweng ke khansele ya mmasepala .
Go na le ditiragatso tse di farologaneng tse di ka diriwang go rarabolola kgotlhang :
63 . Dikgotlatshekelo tsa bosiamisi tsa ngwana le tsamaiso ya tsheko e e akaretsang bana
Tlamelo ka Matlole a a Potlana ( go tlamela dikgwebo tse Dinnye le tse Dikgolo ka matlole le tsa ditlamo tsa tshwaraganelo mo Gauteng ) .
( b ) gore a amogele lekwalo le le tswang kwa go Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba yo o nang le thata ya go faposa kgetse mo tshekong , go ya ka molawana wa 52 ( 3 ) .
Motswedi !
( Tlhalosa ) : . . . . . 
Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng yo o tlamiwang ke seno kgotsa ke Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho o tshwanetse go :
Montshakuno o tlaa tshwanela go nyalantsha didiriso le tiragatso ya gagwe e e rileng fa e le go latelwa taolo ya pharakano kgotsa mekgwatiriso ya tlhagolo ya tshugommu e potlana .
Ditlhaka tse di omang di na le legogonyana le le thata kwa ntle .
Gore mmasepala a kgone go go tsenya CBP mo tirisong , mabaka a le mmalwa a a tlang pele a tshwanetse go nna teng mo kgatong e nngwe le e nngwe .
Bong e nna kakanyo e e nweelelang mo dintlheng tsotlhe tsa botshelo .
Botsweretshi ke karolo ya setso sa Afrikan .
Tlhokafalo ya mmidi o mohibidu le bupi jwa teng e sa ntse e tlhatlositse ditshenyegelo tsa dijo tsa badirisi , gonne mo mebarakeng ya lefatshe , mmidi o mohibidu o tlhotlhwa tlase go na le mmidi o mosweu .
Dikgato tsa go busetsamorago tse di fetileng mo mafelong a tiro di tshwanetse go tsepa tlhabololo ya dikgwebo , phitlhelelo go katiso , metsamao ya ditiro le botshegetsi ka kaelo .
Tsweletso ya tlhabololo ya ikonomi ya selegae ( LED ) .
O tla re tshola jang re le mo dinakong ka ga ditiragalo tse di tswelelang mo tsweletsong ya patlisiso ?
Se tlhabiwe ke kgala go botsa , go ka go bolokela madi a mantsi ka gore gantsi batho ba bangwe ba setse ba dirile phoso eo e bile ba setse ba duetse " go tsena sekolo " .
8 . Go tlhotlhomisa bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi jaaka bo tlhalosiwa mo go molawana wa 7 bo tshwanetse go okediwa , maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , a tshwanetse gore mo lobakeng lo lo sa feteng dingwaga di le tlhano morago ga go tsenngwa tirisong ga molawana ono , a neele Palamente ripoto , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 96 ( 4 ) le ( 5 ) .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo o amogelang kitsiso go tswa kwa mapodising go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go sekaseka ngwana go ya ka se se umakiwang ke Kgaolo ya 5 e e dirisiwang mo baneng ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , ka bonako jo bo ka kgonegang mme fela e se ke ya nna morago ga malatsi a le 7 morago ga go itsesiwe .
gore wena kgotsa motho yo o kgatlhegang a ka nna a tsenya lekwakopo la taolo kwa Kgotleng ya ga Magiseterata , e e pateletsang motho yo go tweng ke modiramolato gore a dirwe le teko ya HIV e e duelelwang ke puso .
Sekao , go tlaa nna thata go laola mokhure fa o jwala dimela tsa matlhare a a leng phaphathi .
Potasiamo e fitlhelwa gantsi mo dikarolong tse di phophomang tsa semela , mme bogolo mo dikgaolong tse kgolo e diragalang mo go tsona mo dikutung .
Fa o thoka kitso gape , o ka romela emeile go jane@grainsa.co.za .
Ntlha e e mosola tota go molemirui yo a ijwalelang dijo ka gore gantsi ga a na kumo e ntsi e le ditono tse di palo e e kwa tlase fela ka nako e le nngwe .
O rotloetsa ba ba alogang go ' tsaya ' maemo a bona mo setšhabeng , a a bontshang go batlisisa ga gagwe tekatekano magareng ga go ikgotsofatsa le tirelo .
MABITLA LE MAFELO A GO FISA BASWI
Dilo tse tsotthe tse di ka :
Maikaelelo ke go :
Bogolo jwa namane bo amanngwa thata le seemo sa kotlo sa kgomo le namame mo tsamaong ya ngwaga gammogo le mofuta wa lotso lwa kgomo .
Akanya porojeke ya patlisiso ka ditshedi
Fa tlhotlhwa ya kuno e oketsega go tswa go R9 , 00 go ya R10 , 50 , badirisi ba reka go le gonnye .
12.9.1 dira tiro ya go sekaseka kgoneg ya ditatlhegelo tsa madi le ya boruni ya ditlamo tsa RBN
Kopano kwa tshimologong ya togamaano go naya banna-le-seabe tshedimosetso
Tseno di tsenyeletsa , magareng ga tse dingwe , Khomišene ka ga Tekatekano ya Bong le Khomišene ya Ditshwanelo tsa Botho ya Aforikaborwa .
Ntlha nngwe le nngwe e e kgethegileng e tshwanetse go rulaganngwa go ya ka gore
Ditsela tse di siameng tsa maikarabelo ka gale ga di teng tse di ka tlholang tlhakatlhakano gore ke komiti efe kgotsa setheo sefe se se rweleng maikarabelo a tiro e e rileng kgotsa ditiro tse di rileng .
Gajaana o ntsha mmidi mo lefatsheng la diheketara tse tlhano .
O tlamela ka dikotla ; le
Go sweditswe :
DITIRAGATSO TSA TSAMAISO YA POROJEKE
Ntwa ya kgogakgogano e gogela kwa le kwa gare ga botlhokwa ba pabalesegodijo le bomefutafuta ba bolemirui bo bo tlhokiwang go aga tswelelopele e e siameng ya tlholego go lekalekantsha ditiragalo .
Ke mang yo o ka tlhatlhelang boikuelo mo teng ga setlamo ?
Go tlotla go simolola e bile go fela ka wena .
Bokaedi jwa Lekgetho jwa ka fa gare ga naga le Bokaedi jwa Melelwane le bona bo dira tekanyetsokabo e ba e romelang go Lefapha la Matlotlo .
MAMETLELELO " B "
Fa o tlaa kgona go nosetsa , o ka tsweletsa nako ya go jwala ka dibeke tse pedi tse tharo kgotsa ka kgwedi .
Disalela tsa dimela le ditshedi tse dingwe tse di iseng di bole sentle di tlaa fokotsa kgono ya sebolayamefero fa tse di setseng di bodile sentle di kgona go oketsa kgono ya teng .
Dikarolo tse di farologaneng tsa semela di ka dirisediwa maikaelelo a bogwebi - medi ( jaaka mo digweteng ) , matlhare ( jaaka mo khabetšheng ) leungo ( jaaka diperekisi ) , kgotsa peo ( jaaka mo mmiding ) .
Setlhogo sa Lenaneo la Dinonofo :
Diruiwa le tsone di ka bataola mmu thata fa di fula mo masimong ka nako ya mariga .
Ka bophara , dintlha tse di tsamaisa tlhotlhwa ya mmidi ka letsatsi le letsatsi .
Dikhemikale di tlaa tshelwa ka kgato efe ya modiko wa ntshokuno ya dijalo ?
Fa bokana ba kumo e e ka kgonwang bo tlhomilwe , bokana ba peo e e tshwanetsweng go jwalwa e ka tlhomiwa .
Dire puso go rwala maikarabelo a madi a baduelalekgetho
( h ) lebaka lengwe le lengwe le le matshwanedi
Ka dinako tsotlhe go mosola go buisana le moemedi wa barekisi ba dikhemikale kgotsa go kopana le bommankgakga ba bangwe go go naya dikgakololo ka go na le kitso e ntsi e e tsamaelanang le tiriso ya dibolayamefero .
Mo kgatong e , tlhatlhobo e tshwanetse ya dirwa go tswa mo bokgoning le metswedi e e leng teng mo baaging ka bobona .
bodumedi malebana le ditlhopho .
Eno ke Pula ya Sedimonthole e bile ke nngwe ya dikgwedi tse mo go tsone balemirui ba bantsi ba semeletseng mo masimong a bona - ba jala dijalo tsa mmidi tsa bofelo , ba tlhagola masimo go laola mofero , ba kgatshetsa sebokophetlhi le go roba korong ya bona .
Lokwalo-bopaki ke tokomana e e botlhokwa thata .
Kgotlhaganyo ya didirisiwa tse di sa romelwang kwa go kopantshwang menontsha go ka go jela madi a mantsi fa ka se kgone go jwala kumo ya gago ka nako jaaka go tshwanetswe .
O ntse dingwaga di le robongwe kwa dinageng tse di kopaneng tsa Amerika , kwa a rutileng Seesimane kwa Yunibesithing ya Pennsynvania le Denver .
Referense !
Weditswe - gago bolwetse jo bo bongweng .
Go khutshwafatsa :
MOLAWANA WA DITHULAGANYO TSA MMASEPALA , 1998 o laela bommasepala go sekaseka tiragatso yotlhe ya bona ngwaga le ngwaga .
Kopo ya ga Mphahlele mo maAforika ke gore ba tswelele go emelela setso sa bone ka thata .
Kitso ya gago ka nako e telele e tla go bontsha bokana ba peo e e dirisiwang ya mefutafuta mo polaseng ya gago .
Molao o o tlhodilweng ke maitsholo a a bosetlhogo ga o a senngwa ; boemong jwa seo Bantsho ba maemo ba gogetswe mo setlhopheng sa ba ba ungwelwang , maemo a bona a sireletswa .
E neela ditshiamelo dingwe go banna gape e a gatelelwa le go tlamelwa ke ditheo tsa semolao , setso , sedumedi , thuto , ikonomi , sepolotiki , le sesole tsa setšhaba .
Dijwalwa tsa ngogola
Fa ngongorego ya gago e amana le kgatako e e kgonagalng ya Molao wa Inšorense wa Paka-khutshwane o tshwanetse go ikgolaganya le FSB .
Moporofesa Marcos Favas Neves wa lefatshe la Brazil o ne a tlhotlheletsa botlhe ka bokamoso fa a tlotla ka botlhokwa ba dijo tse di ntshiwang ke balemirui ; mme a tlagisa botlhokwa ba go tlhoma matlho mo tlholtlhweng e e kwa godimo ya tokelelo le bolaodi bo bo siameng ba lefatshe le le dirisiwang go ntsha dijo gore balemirui ba kgone go fenya botlhokwa ba pabalesego ya dijo .
Ga se gantsi go kgonegang go itse gore go batlega maatla a terekere a kana kang mo polaseng .
Maaforikaborwa a gokololwa gape ka ditlhabelo tse di dirilweng ke bakaulengwe ba rona le basadi mo ntweng kgatlhanong le tsamaiso e e setlhogo ya tlhaolele gore rotlhe re kgone go itumelela kgololosego e re nang nayo gompieno .
Fa maemo a tirelo a a tshepisitsweng a sa abiwa , baagi ba tshwanetse go kopiwa tshwarelo , go neelwa tlhaloso ka botlalo le paakanyo ya ka pele e e siameng ; gape fa dingongorego di diriwa , baagi ba tshwanetse go amogela karabo ya nnete ka go ba utlwela botlhoko
Mo legatong la pusoselegae , tsamaiso ya matlole e na le maikaelelo magolo a le mane :
Go tloga a le dingwaga di le 14 o ne a dira mo polaseng ya ga rre AJ Jonker , teng koo lorato lwa gagwe lwa temothuo lo tsalegileng teng .
TŠHATE YA TSWELETSO YA PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA
Seelo sa Yuniti 242895
Kgaolo 4 Tlhatlhobo : Go kwala
Sediriswa 5 : Tekanyetso ya tsibogelo ya merero e e rulagantsweng go ya ka boleng jwa IDP mo dipoelong tsa CBP tse di rulagantsweng go ya ka boleng
Jaaka re le balemirui ba ba dirang go ntshetsa setšhaba dijo , go botlhokwa thata gore re tlhaloganye dintlha tse di dikologang kgang e ya pabalesegodijo ka e ka tlhotlheletsa tshwetso ya rona go kgwebo ya rona gompieno .
O ne a tlhagisa kemo e e etse tlhoko thata gore maAforika ba ne ba sa tseelwa lefatshe fela , mme ba ne ba tseetswe le setso sa bona- ke ka moo a neng a ba kaya e le " batshola dikakanyo tse di sa tsewang jaaka boswa jwa isago " . " .
Motswedi : ES'KIA ( tsebe 287 )
Mothusi wa kwa ntle
Ka fa letlhakoreng le lengwe ke emela motho yo botshelo jwa gagwe ka bojone bo nang le tshimologo le bokhutlo mme a tshwanetse go fitlhelela bokao jo bo rileng jwa boitekanelo mo sebakeng le mo nakong tse di le lekantsweng ' .
Moneela-ditirelo
Balemirui ba bantsi ba swabisitswe ke kumo e e kwa tlase go tswelela dingwaga tse dintsi ka gore ga ba a kgona go suga mmu sentle e bile le go tshwanela go jwala morago ga nako .
Go utlwala go tsietsa mme go ka tlhalosiwa e le :
E mengwe ke go rulaganya kutlwano ya tiriso ya dibolayadisenyi , go oketsa bolaodi ba go phephafatsa metsi , bolemiruitshireletso le bolemirui bo bo dirisang tsa tlholego fela .
5.2 Ntlhopheng ope yo o tlolang ; Mokgwa wa Botshwaro wa Ditlhopho o tla bilediwa fa pele ga moatlhodi yo o tlhomilweng ke Khomišine ya Ditlhopho mme fa a ka fitlkhelwa a le molato , a ka nna a tlosiwang mo maemong a go nna ntlhopheng mo ditlhophong tseno .
Jaaka sekao , fa e le pitso ya go buisana ka ga IDP go tlaa nna botlhokwa go buisanela se le mokhanselara wa woto yo le ena a tlhokang go tsenela pitso le bathati ba ba maleba , gore Komiti ya Woto e nne le tshedimosetso e e maleba ya pitso .
4.1.2 Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000
Abelanang tshedimosetso e e latelang :
Motswedi !
Ditlamo tsotlhe tsa poraefete tse di tshwanetseng go kwala mmanuale di tshwanetse go dira gore mmanuale oo o kgone go bonwa motlhofo .
Kgonagalo - a porojeke e ka fitlhelelwa ka tiragatso le ka tsela e e kgodisang ?
Matonkomane a jwalwa mo diheketareng tse di ka nnang dimilione di le 26 , 4 mo lefatsheng lotlhe .
Komiti ya Woto e ka nna le botsayakarolo jo bo botlhokwa mo :
Maikarabelo a gago jaaka mong-legae
Bo tlaa utswa nonofo e e dirisiwang go medisa matlhare le go uma ga ditlhaka mme kwa mafelelong bo tlaa hupetsa semela .
Mmu o o tlhanyaolotsweng thata ka tshwaragano e e sa nitamang le ona o ka nna matshosetsi mo kgolomeding le tswelelong ya medi ya tota .
Mosola o o pila tota ke gore ke mojo o o leng teng o o sa jeng madi o o ka fiwang jaaka o ntse .
Ke ntse mo tirong ya me ke tlhoma disentharapatlisiso mo dinageng tse di farologaneng mo dingwageng tsa bo1970 .
Tlhola dibereng tsotlhe .
Babeteledi ba lwala tlhaloganyo kgotsa ke batho ba e leng diaka .
Leungo ( kgeru ) ke thumpunyana e telelenyana e e fitlhelwang ka fa tlase ga mmu mme ka mo teng go ka fitlhelwa ' dithaponyana ' tse pedi tse e leng peo ya letonkomane .
" Bolemirui ke kgwebo ya kgaisano e kgolo mme diphoso di tlaa go jela madi go feta .
" Ka maiteko a go tsweletsa go tlhola ditiro , re tla tshegetsa dikgwebopotlana , tse di magareng le tse dikgolwane di le 280 gammogo le dikoporasi tse 70 , " a rialo .
Tatlhegelo ya kgono ya mmu go boloka metsi ; le
1.1 pele ga letlha kgotsa ka Letlha la go tsenngwa Tirisong ( kgotsa letlha leo Moadimiwa le Moadimi ba tla dumelanang ka lona ka go kwala ) , Moadimiwa o saena tetla ya taelo ya goga madi a a yang go Moadimi ;
Tebo e ya Seaforika ya molao e e golagantsweng le botshelo jwa baagi e tshwanetse go somarelwa jaaka ponalo ya ditso tsa Aforika le gompieno tota .
Ka tlwaelo go na le ditekanyetsotlase tsa dikgaolo mo kgwebong tse di kopantshwang mo tekeanyetsong go supa tswelelo e e ka nngwang teng jaaka go tla bonwang mo Letlhare la Seelamalekana , Letlhare la Lotseno le Letlhare la Tirisomadi .
Lebelela metswedi ya ditiro ya gago - a badiri ba gago ba na le kgono le botswerere go dira ditiro mme ba rutegilwe ka tshwanelo ? ( Tota le badiri ba ba dirisang megoma ya diatla mo tshimong ya mmdid ) .
Dimekheniseme tsa phasalatso ya peo
( c ) fa mokgwa o ngwana ka gale a itshotseng ka ona mo setšhabeng o letla gore go dirwe tshekatsheko gape ; le
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ka dipara
Madi a konteraka ( a gape a bidiwang kadimomadi ya lobaka lo lo khutshwane - go thusa kgwebo ka madi e e saenisitsweng konteraka ya go direlwa ditirelo )
Selekanyo se se fetang R900 000 36%
Fa nako ya komelelo e nna teng mme dimela tsa mmidi wa gago di tshwanela go lwantsha mefero go bona metsinyana tshenyego e ka nna e ntse e oketsega .
Gakologelwa gape gore nngwe ya dintlha tsa botlhokwa thata mo ntshokunong ya dithoro ke go dira dilo ka nako .
Gore komiti ya woto e diragatse tiro ya yona e kgolo ya go nna kgokagano magareng ga mmasepala le dikomiti tsa yona , go tshwanetse ga nna le tsela e e rulaganeng ya go tlhaeletsana .
Tokelelo ya monontsha fa godimo e ka dirwa ka matsatsi a bofelo a nako e ya matsatsi a ntlha a go mela a dimela a a leng 40 go netefatsa gore dimela di se tlhoke kotlo epe e di e tlhokang , ka gore le gona go ka fokotsa kgono e e tshwanetseng ya dimela .
Jalo , letlole le dira jaaka inšorense e nngwe le e nngwe - batho ba bantsi ba lokela madi mo letloleng ka kgwedi le kgwedi mme palo e nnye ya batho ba ba tlhokang thuso e bona thuso fa go tlhokiwa , fano ke fa ba latlhegelwa ke tiro .
Tshegetso ya dikgwebopotlana : Ka 1994 setheo sa Borithane se ne sa ba neela matlole a go tlhoma deseke ya LED .
Jenny Mathews , Modulasetilo yo a tswang wa Lenaneo la tlhabololo la balemirui la Grain SA
16.1 Phatlhatiro mo teng ga Khuduthamaga ya Kgotla , go ya ka ditaelo tsa molao o o maleba wa Molao wa Bokone Bophirima , e tlhaga fa leloko :
Jaaka go tlhageletse mo dikgetsing tse dintsi tse di amang lefatshe , go tlhokega mokoa wa madi mme go botlhokwa go dira ditumelano tsa konteraka e e kwadilweng pele go ka dirwa sepe fela , go sireletsana ga matlhokore oobedi mo dikgotlhannye tse di ka tlhagelelang .
Go fitlha ga jaana , puso ya porofense e konoseditse kago ya dikolo tse tharo le dihosetele tsa dikolo tse tharo mo dikarolong tse di farologaneng tsa porofense .
Maaforikaborwa ba simolotse ditiragatso tsa kopanelo ka AU go :
Koketsego e kgolo thata mo tlhotlhweng ya korong ya selegae go ya ka dolara fa e tshwantshangwa le tlhotlhwa ya boditšhabatšhaba , e ka tlhalos ka tlhatlogo mo ditshenyegelong tsa tefamorwalo ka sekepe .
La bofelo , tlhola gape le gape tekatekantsho ya go lokela peo le monontsha ya gago go netefatsa gore o jwale ka go lekana .
Dingwaga di le 35-49
Batsayakarolo ba ba setseng ba dirile Mojulo 1 ba tla nna le motheo o montle wa IDP
( b ) lebaka la gore ngwana ke makgetlho a le mantsi a dira ditlolo-molao kgotsa a tshaba ;
( bb ) phaposo ya dikgetse mo tshekong ka ga motšhutšhisi , mabapi le ditlolomolao tse di nnye pele go dirwa dipatlisiso tsa pele ga tsheko go ya ka Kgaolo ya 6 ;
3.1 Leina le le kwadisitsweng la mothapi
Pula e e neleng morago ga nako kwa Kapaborwa le kwa Kapabophirimae diile tiragalo ya go roba mme go ka kgonega gore dikgaolo tse dingwe tsa thobo e ntle di senyege .
Kuno e e tshwanelang go ntshiwa e tshwanetse e bo e batliwa ke badirisi le go tlhagisiwa ka tlhotlhwa e ba ka ratang go e duela .
TD Mosai le KB Lesia ba amogetse disethifikeiti le dipelete go supa gore ba amogetswe go nna ditokololo tsa Mokgatlho wa Ditono tse 250 .
Tlhaloso
Phitlhelelo ya mesola go tswa dipatlisisong mo tokafatsong ya lotso la methale e mešwa .
Katiso ya makhanselara ( woto le PR ) ka bomankge ba CBP mo dikarolong tsa bona le maikarabelo mo tikong ya CBP ( sk . dithutano tsa malatsi a le 2 ) .
HIV / AIDS , le tshotlakako kgatlhanong le basadi kgotsa phitlhelelo ya basadi ya ditlhokego tsa motheo , metswedi , tiro , kgotsa lefatshe di tla tlhoka kutlwisiso ya bothata e e tseneletseng .
Motho yo o sekasekilweng mme a fitlhela a na le bokgoni mabapi le seelo seno sa yuniti , o tla kgona go lemoga gore mo go diporojeke tsa tlhabololo le baagi , nngwe ya tsona e ka nna le seabe se se siameng kgotsa se se sa siamang .
Bontsi jwa mmidi bo dirisiwa mono gae , mme bobolokwa ke bantshakuno o le mo diakong - go efoga tlhokego ya thoro , komiso le poloko .
3 . Metsotso ya kopano e e fetileng
Ntle le go senya nako , ba tshwanetse go netefatsa gore koloi ya sepodisi e a rebolwa go tsibogela ngongorego .
Balemirui ba ba tla jwala dimela mo meleng e e bapileng go feta .
Baakanya dikarolo dife le dife tse di onetseng kgotsa senyegileng .
Go tsaya nako e telele thata ya go tlhoma maitlhomo a tota a kgwebo ya temothuo .
O se ka wa dira sentle kwa sekolong / tirong ?
Go latelela motho
dplg le SALGA di simolotse thulaganyo e e totileng baagi ( CBP ) e e tlhagisang ditšhono tse di siameng tsa go tiisa le go tlhalosa seabe sa dikomiti mo thulaganyong ya IDP .
Kaelo eno e teng ka dipuo tsotlhe tsa semmuso tsa Aforikaborwa : Seesemane , Seaforikanse , Se-Ndebele , Sexhosa , Sezulu , Sepedi , Sesotho , Setswana , Seswati , Sevenda le Setsonga .
Gakologelwang gore re ka romela dijo teng fela fa dinaga tse dingwe di na le lefitiso , le fa naga ya rona e na le madi a boditšhaba go duelela diromelwateng .
Sekaseka mabanta otlhe o ntse o tlhola gagamatso ya ona le tshenyego e e ka nnang teng .
Banka e tlaa kwadisa bonto ya R100 000 kgatlhanong le kano ya bong e e kgethegileng eo .
Mathata a Mphahlele a a kayang fa a amana le morutabana le dipolitiki .
Go rotloetsa tshwanelo ya go newa tshedimosetso
Tlhalosa ka boripana dintlhakgolo tse di buisanetsweng o kaye le dikgato tse di tserweng .
Lefatshe le le ka dirisiwang ke molemirui
Tetlelelo e sa ntse e tla tlhokega go tswa kwa bothating jo bo maleba jwa porofense kgotsa bothati jo bo nang le taolo pele ga kotulo kgotsa kgobokanyo ya didirisiwa tsa ditshedi e letlelelwa .
Tlhola maemo a dibering tsa maotwana a a kwa pele mme di fetole fa di sa siama .
Komiti e diriwa ke ditokololo tsa khansele .
Kgwebo ke go solofela mathata - kgwebo yotlhe e na le selekanyo sengwe sa mathata .
Mme fa o nna le seabe mo patlisisong eno , seo se tla re thusa gore re tlhaloganye dipholo tse kgono ya go okelwa malwetse e nnang le tsone fa re tswelela re dirisa dikamano magareng ga badiri kwa tirong mmogo le dikamano tse dingwe tse batho ba nang le tsone ka kakaretso le diphelelo tsa seo go boleng jwa boshelo jo bo tshelwang ke batho ba ba nang le HIV .
Ditshupo tse di tshwanetse jaanong tsa fetisetswa mo šedulong ya peoleitlho kgotsa pegelo .
Didiriso
Peo ka heketara
Morago ga dijwalo tse di fetileng di sena go rojwa , go tlhokega go tlhanyaolola mmu gore pula e e tlaa nang e kgone go nwelelela mo mmung le go bolokelwa dijwalo tse di latelang .
Molao mo kgannyeng ya go gotsa mollo o tlhoma gore ke tiragalo ya selalome fa mongwe a tlogela mollo go tswelela go fisa o sa laolwe .
( b ) rotloetsa ngwana go nna le maikarabelo mo tshenyong kgotsa kutlo-botlhoko e e tlhodilweng ke ena ;
Go kgothosa , e seng ka go dirisa sebolai .
Setshwantsho sa 3 : Mmidi o o emetseng go silwa .
Mametlelelo 2 : Lenanefoko la Mareo
Kgaolotlhopho / batlhophi
Peo e e yang go jalwa e ka alafiwa ka sebolayatshenekegi , kgotsa sebolayatshenekegi se ka tshelwa mo forong ka nako ya go jala .
Fa o duetse , o tlaa newa lokwalo-bopaki .
Fa boikuelo jwa mo teng ga setheo bo tlhatlhetswe fa lobaka lwa malatsi a le 60 lo sena go feta , setlamo sa puso se se maleba se tshwanetse go amogela boikuelo fa go bontshitswe lebaka le le utlwalang la go bo bo tlhatlhetswe morago ga nako .
Athikele 16 Tshireletso ya poraefete Bana ba na le tshiamelo ya poraefete le go sirelediwa kgatlhanong le ditlhaselo tsa serorumo le seriti sa bona tseo di seng mo molaong .
Go thibela tsweletso ya kemelano , ditaelo mabapi le phesente ya mmidi o o seng wa Bt go jalwa mmogo le mmidi wa Bt , di tshwanetse go latelwa ka botlalo .
Ditlhotlhwa tse di tlhatlogang tsa dijo ;
Thotloetso ya tirisanommogo , jj
le go siama go go dirisiwang mo mabakeng a a rileng
Ka ntlha ya ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa taolo ya sekhemikale , balemi ba tshwanetse go netefatsa gore tepo ya tshelo e nepagetse .
Mananeo a go aba naga a a farologaneng a a tlhomilweng a tlhaloswa ka bokhutswane fa tlase fa .
Mo tirisong kabo e ga e a tshwanela go nna godimo ga 50% , ke go re go R50 nngwe le nngwe ya molato o na le tlhotlhwa ya R100 go kgona go emela molato .
Ka ntlha ya kgaolotirong mo meepong le botlhokatiro , Simphiwe o ne a swetsa go dirisa lefatshe le le teng le a ka le bonang go ntsha dijo le go dira lotseno .
Mo heketareng e le nngwe ke jwala mmidi o ke o rekisang pele o robiwa o sa le tala mme mo diheketareng tse dingwe tse thataro ke jwala o o sa nosetsweng .
Re sa ntse gape re re : malebo , Maize Trust , ka go tswelela go ema lenaneo nokeng :
Jalo , dirisa founu go mosola wa gago - maikgorometso a ntlha a a sala mme fa a le pila a ka nna mosola go kgwebo ya gago .
Ke tlhotlheletswa ke dimela le dimela tsa dijwalwa tse di leng talatala , di le phepa go feta .
Boradipolotitki le ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto ba tlaa rwala maikarabelo a go rotloetsa diwoto le go emela dikgaolo tsa bona mo ditiragatsong tsa CBP le IDP .
( b ) thotloetso ya mowa wa ubuntu mo tsamaisong ya bosiamisi jwa ngwana ka-
Ditshwetso tse di tserweng .
O ne a tlwaetse go ntsha ditono tse 3 , 5 ka heketara fela jaanong o ntsha ditono tse 4 , 5 ka heketara .
Go ka nna dibeke tse tlhano go ya thataro morago ga jwalo , dithompola di tshwanetse tsa bo di setse di le dikgolo le go dira ka nako e .
Matlhakore ka bobedi a ka dumelana ka tharabololo e e gaisang .
Baagi ba ba tshelang mo lefelong la mmasepala
Jwala peo mo lekiding le le tlhomameng ka gore go tshwaragana ga peo le mmu go botlhokwa thata .
Se , e ne e le nnete tota fa go lebilwe ntlha ya go busetsa Bantsho ba maAforikaborwa seriti le maatla a bona tse e neng e le tlhobaboroko .
Lekwalo la go tshwarwa le ka rebolwa ka ntlha ya fa moikarabedi a reteletswe ke go ikobela taelo ya kgotlatshekelo .
magareng ga
18.16.13 go faela dikhopi tse di ka fa godimo tsa maitlamo ka palo ya di le nne ;
Thalotlhakore
Motswedi : Myles Mander
Tse di latelang ke dintlha tse di ka thusang :
Botsa mongwe yo a nang kitso go go thusa .
Tlhola diakesele tsa setapo gore di sa siame .
Llaga e e boleta e ka tshwara dimilimetara di le 35 kgotsa go feta tsa metsi mo boteng ba dimilimetara die le 150 tsa .
Dirisa dipoelo tse di tlhagisitsweng ke ditlhopha tse di farologaneng tsa batho go kwala maikaelelo .
Mphahlele o ne a dumela thata mo goreng ponelopele e e tshwanetse go tswa thata mo bothong jwa seAfrikan , maitsholo a a re rutang gore batho ba tshwanetse go tshedisana .
Pusoselegae e lebagane le dikgwetlho di le mmalwa tseo di amanang , go akarediwa bokgoni bo bo bokoa , ditsetsa tsa tsamaiso tse di bokoa , go tsenatsena ga dipolotiki go go sa tlhokegeng mo go tseyeng ditshwetso ga setegeniki le botsamaisi , mmogo le maatla a matlotlo a a sa lekaneng .
Go na le batho ba bantsi go feta kwa ntle kwa ba ba sa lekeng - a re dire thomo ya rona ya ngwaga o go nna - KGAOLONYANA E NNGWE LE E NNGWE YA LEFATSHE E TSHWANETSE GO DIRISIWA GO UMA SENGWE MME MOTHO YO MONGWE LE YO MONGWE O TSHWANETSE GO TSHEDISA SENGWE GO KGONISA AFRIKABORWA GO UMA KA BONTSI .
Go tlhama go tlhoka boikarabelo jo bo ka diregang jwa mmasepala , tsamaiso e e bokoa , bokgoni jo bo kwa tlase , phetogo e e sa felelang ya ditiro tsa mmasepala , ditiro tsa mmasepala di santse di dirwa ke mafapha a puso kgotsa a diporofense , boikaego mo matloleng a mad a hkotlô go se na motheo o o dirisegang wa lekgetho , ( 1% fela ya lekgetho la mong )
6.2 Modulasetulo wa Kopano ya Komiti ya Photefolio e tla nna Modulasetulo ka boene kgotsa Motlatsa-Modulasetulo ;
Seno , se ka tsaya lobaka lo lo leele , mme fela dirisa dintlha tsa setlhopha sengwe le sengwe go atolosa , fa go tlhokagala .
Ke tlaa rata go nna molemirui yo ba bangwe ba ba simololang ba kgonang go mo tlotla .
Se ne se itumedisa thata e le ruri ! "
Tsela ya go latela melao fa lo le setlamo sa poraefete
Se , se tshosediwa mo dikomiti tsa diwoto di simololang go tsaya ditiro tse di theositsweng tsa mmasepala jaaka tsamaiso ya diporojeke tsa selegae le taolo / tlhokomelo ya didiriswa tsa mmasepala .
La bobedi , itlhomele dinako tsa makgaolatiro .
Ke go re go nna teng ga mmidi go tshwanetse go tlhole go tlhokomelwe tota mo lefatsheng la rona mme le mo lefatsheng ka bophara e bile nako e go rekisiwang e tshwanetse go setiwa ka tlhokomelo le ka kitso jaaka go ka kgonegwa .
Go raya gore maAfrikan ka tlwaelo ba ne ba tsaya tsiya le go baya kwa pele , botho godimo ga dithoto .
Pele ga phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi kgotsa kitso ya setso e ka simolola , tumelelo pele ya kutlwisiso go tswa go beng ba didirisiwa tsa ditshedi kgotsa batshodi ba kitso ya setso e a tlhokega .
Mokgwa o mongwe wa go rekisa ke go tsena mo konterakeng e e tlhomang tlhotlhwa go se fetoge le Koroporasi , morekisi kgotsa badirisi ba bangwe ba tlhaka ya mofuta o o o tshotseng .
Dplg e tlhamile dintlhakaedi tsa Tshiamelo ya Mafaratlhatlha a Mmasepala a a Nnetseng Ruri le Thebolelo ya Ditirelo go kgontsha puso go arabela tlamego ya molaotheo ya yona ya go tlamela ditirelo tsa motheo tsa mmasepala .
Kgato 1
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
Bokana ba sebolayamefero bo bo dirisiwang bo tshwanetse go setiwa go tsamaelana le maemo a disalela mo mmung .
Mametlelelo H
Diheketara ka ura
Mo nakong e e fetileng thuto ya mo Aforikaborwa e ne e ikgatolosa baithuti ba yona mo tikologong ya bona e e gaufi , kgolagano ya bona le kontinente ya Aforika , le Maaforika a a nnang kwa dinageng tse e seng tsa bona tsa tsalo .
Motshini wa fekese
Go supa banna-le-seabe
Sobokanya dintlhakgolo kwa bokhutlong jwa ntlha nngwe le nngwe e e mo lenanetemeng .
Tiriso ya matlole a ga e a tshwanela go laolwa ke mmasepala , mme a tlhaolwa le go rebolwa ke baagi go tswa mo ditirong tse di tlhamilweng ka motsi wa tiragatso ya togamaano ya woto .
Ka go sena pharologantsho magareng ga dithoto le melato ya mong le ya kgwebo , dipoelo tsa kgwebo dingwe le dingwe di dira karolo ya lotseno lwa sebele lwa mong .
Setlhophathutano se dirwa ke banna le basadi ba ba gakaletseng go ithuta le go tokafatsa lotseno lwa bona go tokafatsa matshelo a bona le go dirisa metswedithuso ya tlhago go bona botoka .
Go khurumetsa mmu o o botlhokwa wa gago e ka nna selo se se siameng thata !
Taolo ya mofero le nontshogodimo ;
Maphale o tsene sekolo mo motsesetoropong wa Mashaeng ka fa ntle ga Fouriesburg , koo a weditseng Grade 12 .
Kaedi e , e na le tiro ya M & E go thusa peoleitlho , tekanyetso le go tshegetsa ditsamaiso tsa 1 go fitlha go 3 le sediriswa sa 1 sa M & E : Tekanyetso ya tiro ya komiti ya woto , kgatelopele ya tsenyotirisong le tiriso ya matlole go ya ka tlhokego .
Akanyetsa kwa pele mme o supe ditirelo tse ba ka di ratelang baagi ba bona mo dingwageng di se kae .
Mapodisi a rwala maikarabelo a le mmalwa fa ba thusa motswasetlhabelo wa tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa .
Mmala wa matlhare o fetoga go nna botala bo bosetlha .
Tlhokomelo e ntsi e tshwanetse go neelwa katiso e e tsweletseng ya badiri le go neelana ka ditsela tsa ditiro tse di rupeletsweng tsa badiri botlhe .
( 2 ) Fa moreetsa-tsheko a tshwanetse go tsaya tsweetso ya go baya ngwana kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša le le umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go akanya ka ga mabaka a a latelang :
Mme la bofelo , go netefatsa maemo a a siameng a maikutlo a gago go raya gore o lebelele le maemo ka ditšhelete tsa gago .
Dikago tse di latelang tsa Palamente di tlile gautshwane fa go ne go agiwa dikarolo tse dintšhwa , go fitlha ka 1988 fa kgaolo e ntšhwa e go leng Kokoano Bosetšhaba e fitlhelela Tuynhuys .
( a ) rotloetsa ngwana go tlhaloganya ditlamorago le go nna le maikarabelo a tshenyo kgotsa kutlobotloko e a e tlhodileng ;
Ditlhaka tsotlhe di tswhanetse go nna mo maemong a go gola e bile di supa tobetso morago ga matsatsi a le 48 morago ga go ntsha leledu mme ditlhaka tsotlhe di godile jaanong .
Go bona paka le tshireletso go go leng kgatlhanong le go fudusiwa
Maitemogelo a Aforikaborwa a kgwebisano le lefatshe a akaretsa dipoelo tse di bonagalang le marara a a oketsegileng .
Go thusa ka ditshenyegelo tsa go tshela fosefate .
Ke bone tshenyego e leng ?
Letlole la thusopotlako le tshwanetswe go tlholwa le go tlhabololwa ka kgwedi le kgwedi go tswelela mme le go tlatswa fa go tlhokegwa .
Sekao : fa o ka palelwa ke go tlhatlhoba le go tlamela terekere letsatsi le letsatsi , go ka diragala tse di latelang :
( c ) Fa motho yo o tlhatlhelang boikuelo e le motho wa boraro mme e se motho yo kwa tshimologong a neng a kopa tshedimosetso , dintlha tsa mokopa-tshedimosetso di tshwanetse go kwalwa mo go C fa tlase
2.5 Go abela ba bangwe maikarabelo ga go a tshwanelwa ga koafatsa melaometheo ya go dirwa ga dilo kwantle ga go fitlha sepe , go sikara maikarabelo a ditiro tsa rona le go laola dilo sentle .
" Go foketsega ga matlhagatlhaga ga ga jaana mo dikgakololong tse di maatla tsa Tlhagafalo ya Bantsho ( Black Consciousness ) mabapi le go ikanya batho ka nosi le go amogela go iphitlha ka nosi ga batho go ka tswa go kaya mo bathong ba ba rileng gore rotlhe re amogetse go itsweletsapele mo sepolotiking le mo ikonoming kwa ntle ga go tsaya tsia mabaka mangwe a matlhale le a semowa a re ke a agang . "
Dipoelo tsa botlhokwa tsa go tsaya CBP ke :
Kala monontsha o o o tshotseng mo kgetsaneng mo go 10 m .
3 . Mafaratlhatlha a ditirelo le dikago ga di mo mafelong a a fitlhelegang , ga a lekana e bile ga a tlhokomelwe mo go lekaneng
Fa o na le kakanyo ka ga kgwebo e ntšhwa kgotsa nngwe fela e e ntseng e le teng e e tshelang tota mme e ka feletsa e le kgwebo e e dirang lotseno kgotsa e le kgwebo e potlana e o e tsamaisang go tswa fa lelapeng kgotsa mo khoneng ya mmila , o ka ikgolaganya le ba GEP go kopa thuso .
Go botlhokwa gore melao ya ditirelo e e tlhophilweng e nne le selekano se se nang le bokao sa gore go tlamelwa eng .
Tekanyetsokabo le Tebelelo ?
Thulaganyo ya porojeke kwa ntle le pelaelo ke motheo wa taolo ya porojeke .
Fela jalo , Mphahlele o bolela gore maAfrikan ba tshwanetse go itse hisetori ya nnete ya Afrikan , dikwalo , filosofi le thutaloago ( sosioloji ) .
Dikwalo jaanong di fetoga selo sa kgwebo boemong jwa go arabela ditlhokego tsa thuto . "
Mokopi o tshwanetse go senola tshedimosetso yotlhe ka ga porojeke go baamegi , ke gore :
O tla netefatsa jang bophiri jwa kitso ya setso jo re ka go tlamelang ka bona ?
Go botlhokwa gore balemirui botlhe ba utlwelele molao le melawana e e tsamaelanang le go jwala mmidi wa Bt ka e le sengwe se se ka dirisiwang go thibela phetlhu mme tota go sireletsa kumo gore e se latlhegwe .
TLAMIWA KE NAKO - gore baagi ga mmogo le badiri ba itse gore ba solofela gore ditirelo di rebolwe leng .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rwetseng tiro .
12 . Go amogelwa ga ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong
Meyara o dira ditiro dingwe le dingwe tsa semmuso , a rongwa ke khansele .
Mphahlele o tlhalosa ka mo kgatelelo e amogang motho tsotlhe ka teng .
O nyetse ka 1982 mme ena le mosadi wa gagwe ba na le bana ba le barataro , basimane ba le bararo le basetsana ba bararo .
Morago ga go di gasa mo masimong , tse dingwe di setse di tswa mo nageng e e bapileng le masimo gape .
Bomorafe bo nnile le letshwenyo mo dinageng di le dintsi tsa Afrikan , mme bo ne ba ikepela mo melaong ya tlhaolele .
Pele ga thobo
Le mororo maidi a mmidi a tlolaganyolotso a a emelanang le ditshenekegi a nonofile thata go laola disenyi tsa ditshenekegi , tiriso ya ona e tsositse ditlhobaelo .
Go bona gore selo se tswa kae ga dijo go ntse go tswelela pele ka go tlhokiwa mo lefatsheng lotlhe mme go ntse go bula mekgwa ya go rekisa go balemirui .
lefelo la Thutafatshe
Dintlha tsa phepo - ba ja dijo ga kae ka letsatsi , ke eng se se jewang , le gona se jewa go le kana kang mo lobakeng le le lengweš
A maidi a mmidi wa Bt otlhe a tlaa neelana ka taolo e e lekanang ?
A o tlaa tlhoka setlhopha sa badiri se se okeditsweng ?
Simolola gona jaanong o jwale sengwe !
Le fa go sena ditshwaetso tse dintšha , go santse go tla nna le palo ya batho ba ba tshwaeditsweng ka HIV bao ba tlhokang phekolo , e leng kgwetlho e e tla tswelelang ya seelo sa tshwaetso ka bolwetse ba mafatlha le matshosetsi a go itemogela HIV e e sa phekolegeng ka diritibatsi .
Bokana ba go seta bogaufi kgotsa bokgakala gare ga dimela mo didirisweng tsa go jwala tsena bo ka nna dimilimetara tse 250 go ya go tse 300 go kgona go di kgonisa go kgona disalela , ka gore fa go sa nne jalo disalela di ka simolola go kgobokana gare ga dintlha tse di lokelang peo mme go ka tlisetsa peo e e sa kgoneng go simolola go mela sentle .
( a ) Go tshwara dikopano tsa gangwe le gape tsa dikomiti tsa diwoto : ga se makhanselara otlhe a diwoto a a dirang se e bile se se tshwanetse go nna karolo ya tlhatlhobo ya bona ya tiro .
Mokgwa wa bofatlhosi : Puisano e e tsenetsweng ke batho batho
O pula e go nele ka setlha se se tlaang .
2.4 Puo ya kwa gae
Go lengwa go go tsweletseng go tlhola gore sebopego sa mmu sengwe .
Go kgonisa dimela go tsaya le go dirisa dikotlo tse di leng mo mmung .
Sethosa
Ditlhokego tsa katiso mabapi le dipholisi tsa mmasepala le dithulaganyo
Dplg e supile mekhino e e latelang e e dirang gore thebolelo ya ditirelo e feletse e sa nnele ruri
Ditshupo di neelana ka tsela ya go lekanyetsa katlego ya porojeke .
Bokoloniale le tlhaolele di tlisitse " tlhaselo kgatlhanong le boAforika . "
Tlwaelo e setse e supile gore go botlhokwa go tsaya tshireletsego morago ga go jwalwa mme pele dimela di simolola go bonwa .
Aforikaborwa e bontsha diponagalo tsa kgolo e e kwa tlase , seari sa lotseno lwa magareng , tse di tliswang ke go tlhoka bogaisani , palo e e kwa godimo ya babatla ditiro bao ba retelelwang ke go tsena mo mmarakeng wa bodiri , dipoloko tse di kwa tlase , ( ke ka moo go ikaegilweng ka keelelo ya mo teng ya matlotlo a kwa ntle ) mmogo le porofaele e e bokoa ya dinonofo .
Maatla a dipuo tsa bona a ne a wela ka tlhamalalo mo bareetsing mme bo1950 ya nna ngwagasome wa kganetso / ngongorego / kemokgatlhanong ya mogoso .
Ba dumelana go epa foro go potologa thêpê le go baakanya thêpê gore e bulege le go tswalega bonolo , nakwana , mme mo tsamaong ya nako baagi , ga mmogo le Rre Nkosi , ba dira tlhagiso kwa mmasepaleng gore thêpê e sutisetswe kwa lefelong le le sa kgoreletseng .
Morutisi o go thusa go tlhaloganya gore go fatlhoga le tlhabololo mo bophelong ba gago ke ditiragalo tse di tlhokang tiro e ntsi .
Mokhanselara wa woto ke ene modulasetulo wa komiti ya woto , ka jalo ke tokololo e e botlhokwa ya komiti .
Go gana gore o newe rekoto
Ka nako ya go jwala go dirisitswe Roundup Powamax ka bokana ba dilitara tse 1 , 7 ka heketara .
Go nna legaragara ke kgato e e latelang go nna seboko fa phetogo e nna teng ka ntlha ya go nna legaragara pele ga go nna kudubele .
Motshegetshi ka tlhabololo
Khomišene e dira ditlanegiso mo dikarolong tseno .
Go sekaseka diphokotsokgono ka tlhokomelo mo kgaolong nngwe le nngwe le go jwala mefutafuta ya dijwalwa ka sediko sa selemo le mariga go tlaa go kgonisa o le molemirui go phatlhalatsa diphokotsokgono le go netefatsa tswelelopele le bophelo ka ntlha ya ditšhelete .
Fa o batla dikhopi tsa Melao e , di kope mo mmasepala wa gaeno .
Ka go bipela dilo le go dumela le ba bangwe ( tota le fa re sa dumele ) go tsweletsa kutlwano ka dinako tsotlhe . ( Yo a lekang go bipela dilo o a latlhega mme yo mongwe o a fenya ) .
Nna sekao , o ikanyege .
8.3.3 Leloko le le tlhalosiwang go karolo-potlana ya 8.3.2 le tla nna le tshwanelo ya go reediwa ka yone nako eo ;
2 . White Paper e tlhaola diforamo a dipuisano a a letlang go tlhamiwa ga dithulaganyo go melawana kgotsa le go tlhotlheletsa tiriso ya melawana .
Go tlhatlhosa bogaisani le merokotso ya dintshetsontle ka mafaratlhatlha a botoka le ditirelo tsa botlhe , go fokotsa ditlhwatlhwa tsa go dira kgwebo , go tokafatsa dinonofo le itshimololelo le go lepa tshegetso ya puso mo ditheong tse di rileng .
Fa e ne e nna fela go ananya mo papatsong ka dijo , kgotsa go ntsha dÿo go iphepa , e bile gape e le go nna le lotsenotlaleletso go ithekela dilwana tsa maemo .
Mo Melawaneng ya BABS le mo PAIA tshedimosetso ya kgwebo e ka senolwa ka tumelelo ya batho ba ba maleba .
Polase ya me ke ya diheketara tse di leng 214 mme diheketara tse di leng 115 ke tsa go lengwa e bile tse di leng 99 ke tsa mafulo .
Kitsiso ya kopano e tshwanetse go tsamaisiwa le lenanetema mmogo le khophi ya metsotso ya kopano e e fetileng .
Athikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Sireletsa tikologo ya tlholego ka ditsela tsotlhe , e tlogelela masika mangwe ka dipoelo tsa boleng jo bo lekanang .
DITLHATLHOBO TSE DI TSWELELANG DI BONTSHITSE FA BOMMASEPALA BA SA TSAMAELANE LE DITHEO TSA MOTHEO TSA THEBOLELO YA DITIRELO E E NNELANG RURI E E AMOGETSWENG MO DITHERISANONG DI LE MMALWA LE BOMMASEPALA .
( a ) magiseterata yo o dirang dipatlisiso , mo lobakeng la go faposa kgetse mo tshekong ; kgotsa
Ke ka gore go dirisiwa dintlhana kgotsa didikologi fela go setlha mola mo mmung go lokela peo le monontsha .
Dipotso tse di arabiwang :
Go tlaa diragala eng fa o ka fetola go tokafatsa botsayakarolo mo Komiting ya Woto ya gago ?
Se e ka nna karolo ya go nonofatsa lenanethuto .
Lenanefoko
Mokgwatsamaiso : Tsenelo ya botlhe
Dirisa thiisipune e le nngwe ya oli mo khilogeramong e le nngwe ya peo .
Go tlaa nna monate fa re ka bo re kgona go laola nako go tshwanele matlhokiwa a rona le tse re tshwanetseng go di fetsa ka nako e e rileng .
Dr Laubscher , yo gajaana a amanngwang le Yunibesethi ya Foreisetata , ke raikonomi wa temothuo wa maitemogelo le kamego e e tseneletseng mo seemong sa selegae , seorofense le bosetšhaba , gareng ga tse dingwe jaaka mogakoloditogamaano wa kgwebo ya temothuo , mmaltlisisi le motlhatlheledi .
Bantshakuno ke mokwatla wa setšhaba
Pula e ka katela mmu mme ya tlhola tlhamego ya legogo le le popota le le thibelang matlhogelanyana go tlhagelela .
Rulaganya kopano go dira leano la ngwaga .
Di tshwanetse tsa thusa madirelo a Aforikaborwa di lekalekane le tsa boditšhabatšhaba mme di bee dikuno tsa tsona mo mmaketeng .
Tsamaiso ya porojeke ke :
Thabo o rata temothuo mme o batla go bona katlego a le mo polaseng ya gagwe .
( 7 ) Mo lobakeng lwa molawana wa 29 , Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago , o tshwanetse gore nako le nako , a neela Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo le Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , tshedimosetso yotlhe mabapi le-
Ga go se se tlhalosang ka botlalo go gaisa mafoko a pesaleme e , pogisego ya Bajuta ba tshwerwe ba isiwa botshabelo .
Pele o jala sejalo go tlhokega gore o balele gore go tlaa go ja bokae go jala sejalo seo le gore lotseno lo lo ka bonwang e tlaa nna bokae .
Nngwe ya dikgato tsa motheo le tiragatso go ka di tsaya go tokafatsa tsamaiso ya kgwebo ke go tlhamela kgwebo nngwe le nngwe e o nang nayo Lenaneotsamaiso la Ntshokuno .
Mametlelelo B
Sedika sotlhe se ne se aroganyeditswe go akarediwa mo naga legaeng ya Ciskei .
Diporogerama tsa karolo tse di lotaneng ( LED , HIV , nyeletso ya lehuma , tekatekano ya bong jj )
Go nna balemirui gape le gape ba ba ithutang mo makokong a boithuto le kitsiso a dithutiso tsa Grain SA gore tiriso ya ditšhefu ka tshwanelo go ka oketsa kumo ya ngwaga .
Segasetsogodimo se se ka nnang dikilogeramo tse 200 tsa LAN se ka lekana bokana bo bo ka nnang dikilogeramo tse di leng 56 tsa naeterojene ka heketara .
Ke kgang e e leng botlhokwa thata e e re gatelelang go nagana sentle ka e ka oketsa madi a a dirisiwang go uma kumo ka gore re itse botlhe gore tlhotlhwa ya go thotha e kwa godimo thata .
Metsatsanbetso ya Keiskamma e emela bataki ba le bantsi , go na le motaki a le nosi .
1 / 10 Kokoanyo
Mo athikeleng ya gagwe ya 1996 e go ntshitsweng Tiisetso e ya Seaforika mo go yona , Es'kia Mphahlele o sekaseka kgopolo ya bosetšhaba go bontsha gore bokao jwa yona bo ka nna jwa siama kgotsa jwa se siame , go ya ka mabaka a a bo tshegetsang .
Komiti ya Woto e itsise batho ka ga togamaano mme e supa dikarolo tse di tla tlhokang tshegetso ya bona .
Molemi o ka tsiboga go sale gale fa nonofo e ka bonala e le kwa tlase .
Ke molaodi wa bolemirui yo o thata yo o dirang ka maatla yo o tlaa kgonang go kotula maduo a go dira ga gagwe ka setlha sotlhe .
Setlha se sentshwa sa go jwala dijwalwa tsa selemo mme tota le disonobolomo se gorogile .
Monontsha wa naeterojene o ja go ka nna R9 , 50 ka khilogeramo .
Fa ikonomi e na le bogaisani jo bo kwa tlase mo karolong e nngwe , e tla tshwanela ke go dira botoka mo go tse di ngwe .
Bokgoni jwa go bua mo pitsong kgotsa le batho ;
E TENG ( a tekanyo e ka diragala ka nako e e maleba e e rulagantsweng ? )
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Go tswa mo letlhakoreng le kgololesego ya sepolitiki mo kotinenteng ya Afrikan , ga e a neelana ka dipholo tse di itumedisang .
O ne a kopa ditlhopha tseo tsa setso tse di fekeetsang go amogela gore batho ba ba bokoa ba ne ba tshwanetse go letlelelwa go dira gore tikologo le matshelo a bona di nne le bokao go ya ka mabaka a bona mme e seng go ya ka dikgatlhegelo tsa ditšhaba tse di neng di ba fekeetsa .
O tshwanetse go reka dikgetsi di le 36 tsa peo ya mofuta wa YYYGGG pele ga kgwedi ya Ngwanatsele ka tlhotlhwa e e ka nnang R54 000 .
Thulo e e tshwanetseng ya polantere ya dijalo ka mela e ka raya pharologano magareng ga poelo mo dijalong kgotsa tatlhegelo e e boitshegang .
( c ) Ga se batho botlhe ba ba tshwanetseng go bona rejisetara , jaaka go tlhalosiwa , mme e tshwanetse ya nna fela batho kgotsa mekgatlho e e batlang tshedimosetso gore ba nne le rekoto , go ela tlhoko le go dira dipatlisiso .
Setšhaba , ntlha e e botlhokwa ke go tsibogela ditlhokego tsa tsa ba ba ' kobo di magetleng mme e seng go lebelela fela go itsholela ditetla go ba ba setseng ba le mo maemong a a kwa godimo .
Fa e le gore go tla kgonega go dira jalo , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go naya mokopatshedimosetso tshedimosetso epe e nngwe e e tshwerweng ke setlamo sa puso e le yone e tsamaisanang le kopo , le fa direkoto tsa yone e ne e se karolo ya kopo e e dirilweng kwa tshimologong .
Porojeke ya Tharabololo ya Kgotlhang le Tlhabololo :
Kgaolo 2 Tlhatlhobo : Dipuisano
Ka go nna balemirui re tshwanetse go leka go bona kumo e e kwa godimo jaaka re kgona .
Tlhaeletsano e akaretsa gape le e e seng ya molomo .
William o simolotse go dira kwa Allemanskraal ( e e itsegeng botoka ka Aventura Resort Aldam ) , a le moapei go fitlha ka 2004 .
Thaseke 1 Leba lenaneo la dintlha tse di ka amang pharologano .
Ntlokokoano Bosetšhaba
dirisa mafoko a a botlhokwa go kwala setatamente sa pono sa dingwaga di le tlhanon tse di tlang .
Mo dikgaolong dingwe go na le bantshakunopotlana ba ba ka nnang 200 ba ba batlang go nna ditokololo tsa setlhophathutano !
Lo di dirisetsa eng ?
Dikhansele potlana tsa toropokgolo ( metro )
fa batho ba na le tshedimosetso , ba kgona go dira gore IDP mmogo le ditogamaano dingwe tsa khansele di diragale
Mongwe le mongwe yo o rekang dikumo tsa peeletso ka tsholofelo ya go bona poelo le / kgotsa lotseno .
Tlholefatsodijo ke lereokakaretso la tshwaetso e e tlhagelelang ka dijo .
Theletso le topo ya mmidi e ntse jang mo mafatsheng a baagisane ba rona ?
Tekanyetsokabo ( ka boutu )
Athikele 9 Kgaogano le batsadi ngwana o na le tshiamelo ya go tshela le batsadi ba gagwe kwa ntle ga fa fela se se sweditswe ke kgotlatshekelo e bile se se mo dikgatlhegelong tse di siameng go gaisa tsa ngwana .
Disonobolomo , matonkomane le dinawa tsa soya tsotlhe ke dijalo tsa selemo - di jalwa ka nako ya dikgakologo morago ga go feta ga kotsi ya segagane ( di bosisi thata mo segaganeng ) mme di gola mo setlheng sa dikgwedi tsa selemo ( mo dikgaolong tsa pula ya selemo ) .
Ka re le balemirui ga re kgone go nna bogolo ba gore ga re kgone go sa ithuta sengwe mo lefatsheng le le ntseng le tlhola le fetoga !
Sediriswa se , se ka dirisiwa gape go tshegetsa go anamisiwa ga ditshoboko tsa IDP e e lebilweng sešwa gore batho ba tshwaele .
Se se ntlhotlheletsang gagolo ke go bona kgono ya tiro ya me e ntse e oketsega gannye gape le gape ka ngwaga le ngwaga .
Mojulu o , o rulagantswe ke EISA
Peomolao e e botlhokwa e e maleba mo phitlhelelong le kabelanong ya mesola 65
Morago ga nakonyana fa ntlhana ya go mela e setse e le godimo ga sefatla sa mmu , morwalela o ka se tlhole o senya thata .
Dikgwetlho
Dikgono - O na le diterekere le didiriso tsa polase tse di lekaneng .
Bantshakuno ba ne ba patelesega go sekaseka ntshokuno ya mmidi , le moragonyana disonobolomo jaaka direfosani le korong .
Thomelontle e tshwanetse go nna mo kgatlhegong ya setšhaba .
Dikaedi tsa ditaolo
Go na le mefuta e le mentsi ya taolo ya porojeke e e dirisiwang mo lekaleng la tlhabololo .
Dikadimo tse dinnye le tse dikgolo di ka dirisiwa go fitlhelela madi a go simolola kgwebo .
Dikgolagano tse di tiileng le togamaano ya lephata ka mo teng le ka fa ntle ga mmasepala ;
Nngwe ya mabaka a diphuduso a a phasaladiwang kwa mekhukhung ke gore bangwe ba banni ba mekhukhu ba ba neetsweng magae a leruri ba a rentisitse .
1.4.3 ga a tshwanela go tsenela ditumelano dipe tsa sekoloko kgotsa ditumelano le lephata la boraro , moo e leng gore thuo ya dithoto ga e fetisediwe go ene ntle le tetla e e kwadilweng ya GEP ;
Botsa ka bokana bo o tshwanetseng go bo dirisa ;
Tekanyetso e tla go tshegetsa go nna yo a tshwereng dikgole tsa kgwebo ya gago ka mokgwa wa boitshwarelo .
Molaokgono wa go uma korong ke go roba ka bonako fa bokana ba metsi mo go yone bo amogelwa .
Gape mefuta ya dibolayamefero e e ka dirisiwang e a fokotsega .
Tlhago ya mmu le sejwalo tse motshetelo o tshelwang mo go tsona .
La bobedi , go dirisa dintlha tsa go bolaya disenyi fela fa go tlhokiwa fa go na le disenyi ka palo go lekana go senya gagolo ka go dirisa dibolai tsa teng , kgotsa tsa mefero .
Fa tiro ya bolemirui e tshwanela go atlega , metswedithuso yotlhe e e farologaneng e tshwanetse go dirisiwa ka botlalo - yona e akaretsa madi , batho , lefatshe , dimela diphologolo metšhine le mebaraka .
A re akanye ka ditiriso tsa go rulaganya tekanyetso .
Ka o ne o tlwaetse go bolaya mefero ka go dirisa mekgwa e o e tlwaetseng go fitlhela jaanong pele ga go jwala , jaanong o tla dirisa sebolayamefero sa ' fisatsotlhe ' go bolaya mefero pele ga go jwala .
O kgotsofetse go le go kana kang ka tirelo yotlhe e o e direlwang ke Setlamo se se tlamelang ka ditirelo sa Inthanete ya mogala ?
Bong jwa lefatshe
Bukatiro & Kaedi
O simolotse go dira jaaka modiredi fela kwa Nelspruit Sawmill ka 1960 .
Lenaneo la go hira polase mo Afrikaborwa le tshwanetse go laola ka tshwanelo mme balemirui ba ba hirang dipolase ba tshwanetse go tlhokomela go nna le tiriso ya mmu nako ya go feta setlha se le sengwe fela , nnete ke gore , nako ya dingwaga tse tlhano ke yone e siameng fa go ka kgonegwa .
Ka gale ithute kaedi ya modirisi ka kelotlhoko le go tlhomamisa mofuta wa poeletso ya tlamelo e e kgethegileng e e tlhokegang .
1 . Ga o na lokwalo-bopaki lwa ntlo : Go na le mabaka a le mane a gore o bo o se na lokwalo-bopaki lwa ntlo ya gago .
Maesiliamo e tshweu kwa botlaseng jwa semela se se swabang .
Dipitso tse di kgona go fokotsa kgotlhang le go rotloetsa maikutlo a go nna beng ba dithoto le ditirelo .
Dithoto tsa gago di ne di ka go tsalela kabo e e okeditsweng ( go fitlhelela kabo ya makisimamo wa R100 000 mo tshwaelong ya gago ya R400 000 ) .
PATLISISO YA THIBOLOLO YA GO BATLISISA BOKGONI JWA KGWEBO
Kgobokano ya tekanyetso ya tlhotlhwa go jwala ( diheketara tse 100 )
Karabo , yo a neng a le molemirui yo o tlhabololwang wa Grain SA ka 2002 , ke molemirui mo ditikologong tsa Ventersdorp le Rustenburg .
Ke tla rata go nna mong wa diterekere ka didiriswa tsa tsona tse di siameng .
Dilegume ke tlhopho e e siameng thata fa go dirisiwa thefosano ya dijwalwa ka gore ke dimela tsa matlhare a a bophara mme mmidi ke mofuta wa bojang mme go a re mefero e e leng thata go laolwa mo mmiding ( jaaka majwang ) e ka laolwa pila fela mo dinaweng .
Gape e na le lenaane la dintlha tsa go gokagana le mafapha a puso le a ditheo tse di bolokileng direkoto tsa puso , mmogo le dintlha tsa go gokagana le dikhamphani tse di farologaneng tsa poraefete .
Batho bangwe ba nna kwa bookelong fa kalafo e simololwa fa ba bangwe ba simolola kwa tleliniking kgotsa ka tshegetso ya mongwe wa baagi .
Mafapha a bosetšhaba a begile fa ditshupatuelo di le 155 572 tsa bokana ka R3 , 8 dibilione di duetswe morago ga matsatsi a le 30 ka nako e le nngwe , di le 62 887 tsa bokana ka R2 , 1 dibilione tse di fetang matsatsi a le 30 di ise di duelwe.
Fa e senyega mo lefelong le le rileng , go ka nna sesupetso sa gore thaere ga e a pompelwa sentle - kgotsa gore maotwana ga a a lekalekanthswa ka tshwanelo kgotsa ka gore tlhamalatso ya maotwana ga e a siama .
A dirile ditiro tsa bogodu ;
Tlhogwana ya go sela
Go kopangwa ga SWOT le dipoelo
Kgaolo ya lefatshe e ke leng mo go yona e supiwa e le mo pula e nang gannye fela ( re amogela dimilimitara tse di ka nnang 350 ka ngwaga ) mme ka dinako tse dingwe re bona komelelo e e makatsang .
Therisano
Diporojeke tsa Tlhabololo mo Baaging
Go le gantsi di mosola mo go begeng ka ga ditiro tsa khansele tse di neng di tlhagisitswe kwa kopanong ya pele .
Ka lesego baumisi ba kgona go dirisa tshireletsego go tshenyo ya sefako mme ba ka tlosa bogongwe ba gore kumo yotlhe e nyelele ka ntlha ya sefako .
Kuno e e thaetswe thata mo palogareng ya thobo e e ntshitsweng ya pakatelele ya montshadikuno mo yuniting ya temo yotlhelele ya gagwe eo phesente e e rileng ya yona e netefalediwang .
Lenaneo le le latelang le neelana ka tebalebo ya ditsamaiso tse di rileng tse di amanang le ditlhopha tse tharo tsa diporojeke .
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
Fa medi e sa kgone go tsenelela mo mmung kgono ya yone ya go tsaya metsi le kotlo e a foktsega mme go fokotsa bokana ba thobo kwa tshimologong .
18.5 go tlamela ka motswedi o o tswang lefelong le le lengwe fela wa kaelo le kgakololo e e newang Kgotlakgolo ;
TSHEKATSHEKO YA NGWANA
O se ke wa ba kgoreletsa go tsena mo ntlong ya bona .
Tlelereke ya Tlamelo e tla go thusa go tlatsa diforomo .
Ka go itumela TO ga a a amogela monotsha go tsweng Profert fela , mme ba Husqvarna ba mo neile sesugammu sa T536 ka a le mogaisiwa kgaolo e .
Sefane
Dikgato tse di tlhomilweng tse di reng dithulaganyo tse tsa go ntsha mafura mo tlhakeng di gatelelwa go reka bokana bo bo rileng ba tlhaka e e dirisiwang mo balemiruing ba ba sa tlhabololwa ke ntlha e re neng re ntse re e emetse .
Ka go bua ka bophara thefosano ya dijwalwa e tshwanetse go nna pinagare ya maano a molemirui tota fa e le togamaano ya nakobogare ya kgwebo ya bolemirui e e ka nnang dingwaga tse tlhano .
Fela fa pula e sena go simolola go na , metsi a a feteletseng a ya go simolola go elela le mesele , a rwele mmu le humase mo go ona .
Le gale , go ne go tlhalosiwa gape gore go maswabi go itse gore , tota ka kgwebo ya bolemirui , gantsi ga go kgonegwe go duela ka madi a a mo patleng mme o gatelelwa go adima madi .
Ntlo e le nngwe e e ikemetseng e le nosi
Ka nako ya ditlhopho , batlhophi ba tlhopha kemedi e ba e ratang ka go tlhopha makoko a sepolotiki a ba a ratang .
E leba kwa baagi ba batlang go nna teng mo isagong .
Methamo ya tiriso le tlhokego ya metsi ka magoro e tlamelwa ke Lefapha la Merero ya Metsi le Dikgwa .
O kaya gore mo batsadi ba maAforikaborwa ba le bantsi ka nako eo , ditshwetso tsa bona di ne di laolwa ke dintlha tse pedi : batsadi ba Bantsho ba leka go sireletsa bana ba bona kgatlhanong le bosemorafe le go senyetswa botho ke Tlhaolele , le ba Basweu ba leka go sireletsa ba bona kgatlhanong le go retela ga botshelo jwa letsatsi le letsatsi , bonnete e le mabapi le go nna kgatlhanong le nnete e e leng teng ka ga Aforikaborwa .
( 7 ) Go netefatsa gore dikakanyo tsa batho botlhe ba ba leng teng di tsewa tsia pele go dirwa tshweetso ka ga ngwana , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse go-
Pinagare ya puo ga Mphahlele ke karolo e e tsewang ke sekolo mo setšhabeng .
Khoso e e Tsweleletseng ya Ntshokuno ya Mmidi ke ka setegeniki se se kwa godimo thata ka monono wa mmu le botlha jwa mmu .
Tsweetswee , gakologelwa gore tlhotlhwa ya disoya jaaka e tlhomilwe ga e tsamaelane le phetogo ya tuelo ya thoto .
Disekamotsu tse dihibidu di emetse tatelano mo thulaganyong ya dijwalwa tsa go busetsa madi ( korong - kanola - korong - dilupine ) mme disekamutso tse diserolwane di emetse thulaganyo ya dijwalwa / mafulo ( kolovere - korong - kolovere - korong ) .
Fa o utlwa dipuisano di tswa mo temeng , lemosa setlhopha .
Bogolosegolo , go ntšhafatsa mafaratlhatlha morago ga dingwagakgolo tsa bobeeletsi jo bo kwa tlase go ka tlhoka ditefelo tse di kwa godimo .
Grain SA - aelo ya madirelo a dithoro
Mefuta e mentshwa ya dijwalwa e e kgonang go mela fa go le komelelo e ka thusa kwa pele e bile le go lema ka mokgwa wa tshomarelo le gona go ka thusa , mme re ntse re tlhoka pula go kgona go uma kumo .
Papiso e e tshwanetse gape ya dirwa go ya ka mokgwa o merero ya IDP le dipoelo tsa CBP di totobaditsweng ka ona go supa mekhino kgotsa dithulano / ikganetso .
Fa diporojeke tsa CBP di atologile thata di sa totobala go tlaa nna boima thata gore motsamaisi wa IDP , komiti e e tsamaisang le foramo ya kemedi di ka akanyetsa go akaretsa porojeke ya CBP kgotsa nnyaa .
Go bolaya e se ka maikemisetso .
Ka 2001 go ne ga dumelanwa gore bonnye ba ditirelo tsa motheo bo tla rebolelwa malapa otlhe .
O rile : " Fa re ka nna le mmaraka wa ditono di dimilione tse tharo tse di ka kgonegalang , gona re tla bo re dira tshwaelo e kgolo thala mo kgolong ya ikonomi ya naga " .
Boikarabelo ba bolegae le ba ekonomi ya batho mo lefatsheng bo agilwe mo pabalesegodijong , mme go bona pabalesegodijo go ka se kgonege fa tlotlololo ya mmu e lebelelwa .
O ya go dirisa monontsha ofe ?
Ka fa go je lengwe kgotlhang e ka aga kitlano ya setlhopha ka go tlhalosa tse di sa tlhaloganngweng le go tlhalosa ditumelo .
Maemo a kgono go kgona kgotsa go se kgone sodiamo e e bolayang
Go ya ka Melao ya Inšorense ya Paka-khutshwane le Paka-telele , ditlamo tsotlhe tsa inšorense di tshwanetse go ikwadisa le FSB mme di tshwanetse go obamela melawana ya Melao eo .
Re lesego mo Afrikaborwa go nna le selemo sa nako e telele ( ka tlwaelo le go na ga pula ) - re tshwanetse go dirisa setlha sena sa go uma .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Dibolayamefero tse di gasetwang fela morago ga go bonala ga dijwalwa di gasetswa morago ga go simolola go tlhoga ga disoya kgotsa disonobolomo fa di bonala di tswa mo mmung morago ga go jwalwa .
O tlhagisitse tsholofelo ya gore ba ka tlhamela Bantsho ponelopele ya tsa setso , e e ikaegileng ka mekgwa ya setso .
Ke ya go tsaya kae matlole a sejalo se se latelang ?
O dira ditiro tsotlhe tsa mo kgaolong ya gagwe ya naga ka diatla mme o okeditse bokana ba thobo ya gagwe ka go dirisa sediriswa sa go jwala sa diatla le segasetsa se se belegwang mo mokwatleng .
Go leletsa lefelo la go naya badirisi thuso ka mogala
Moithuti yo a tsenang dithuto tsotlhe mme a ntse a dirisa diura ka koketso go ithuta ;
Tekatekantsho ya sediriswa se se gasetsang e ne e le motshameko wa go fophola mme peo e ne e gasetswa ka go se lekane mo kgaolong e nngwe le e nngwe mme go ne go bonalwa ka mebala mo mefero e ne e mela teng .
Ke ditirelo dife tse mokgatlho o neelanang ka ga tsona ?
Nosetso ya mefutafuta ya dijalo e mentsi , gammogo le temo e e seng ya nosetso ya bontsi jwa mmidi , lotlhokasukiri le korong , e diragala mo dikgaolong tse ka kakaretso .
Ditlhopha tse di latelang tsa tshedimosetso di amana le tshedimosetso e Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nnang a gana ka yone , fa fela ba ka netefatsa gore tshedimosetso e e batliwang e wela mo ditlhopheng tse di latelang le gore go senolwa ga yone ga ama setšhaba ( go bona tshedimosetso go ya pele ka tshedimosetso e e amang setšhaba leba karolo 4.4 fa tlase ) .
Mabaka a mangwe ke a , a ka ona lenanetema la pitso le leng botlhokwa .
Matlhomeso a thulaganyo ka dinako dingwe a bitsa dibontshi " dibontsi tsa netefaletso " .
Ka nako e a neng a direla Lefapha la Ditiro tsa Setšhaba o ne a na le tshwanelo ya malatsi a khunologo a le 30 ka ngwaga .
Bothata
Korong , e le tlhaka e nnye , ke nngwe ya dimela tse di dirisiwang go nna dijontlha go batho ba ba farologaneng ba mafatshe a a farologaneng ba mekgwa e e farologang go dikologa lefatshe .
Tokololo ya SAPS e ka felegetsa mongongoregi go ya tsaya dithoto tsa gagwe .
Nosetso ya mmidi - balemisi
18.9 go baakanya lenaotiro la ngwaga le ngwaga la Kgotlakgolo ;
Ke dikomiti tsa kgakololo tse di ka kgonang go dira dikatlanegiso ka ga morero mongwe fela o o amang woto .
gore go tlhomiwa ga kopano go tshwanetswe ga dirwa leng
Mokonteraka o amogela madi , morekisi wa ditokelelo o a duelwa , barekisi ba a duelwa - mme madinyana a a salang a amogelwa ke molemirui .
Thalotlhakore
Ka lemoga gore fa ke se na motheo o o pila o o ntshegetsang wa batho ba nka ikanyang ka bone , nka se kgone .
maloko a dikomiti tsa diwoto ga a ise a nne mo maemong a pele mo ba neng ba tshwanelwa ke go begela baagi ba ona
Tlhaelo ya kitso le bokgoni ;
Dintlha tse di tlileng go buisanelwa ka tatelano e di tlang ka yona mo lenanetemang .
Mokgwatiriso o o rulaganeng wa ditherisano
Lenane le tsibogetse jang dikgatlhego le ditlhokwa tsa basadi tse di totobetseng tse di supilweng di amana le lenane ?
2.2.1 Koo o ka bonang kaelo gone 18
Balemirui ba Kapabophirima
Jaanong ka sekgatshi se phepafaditswe , se kgotlolotswe le go sirelediwa mo marigeng , se siametse go bolokwa .
Ka go tlhoka lesego ga go sekaelo sa tumalano ya kabelano ya mesola se se siameng gape se lekalekana !
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go batla tsela e e siameng ya go fetisa molaetsa go ikaegilwe ka gore molaetsa o labile mang .
Tshenye-go gotlhe ka heketara
Go botlhokwa go bona dijo tse di itekanetseng fa o lwala ka ntlha ya TB .
Es'kia Mphahlele o bua ka ntlha ya gore go ditso tse dingwe tseo di batlang go fekeetsa tse dingwe mo setšhabeng .
Diobarolo tse dikhubedu di ka neiwa badiredi ba ba dirisang dikhemikale tse .
mekgatlho e e ikaegileng ka sedumedi
Ke netefatsa fano gore mmatlisisi o mpoleletse , . . . . . ( NAME OF RESEARCHER ) , ka mofuta , mokgwa wa go tshwarwa ga patlisiso , mesola le dikotsi tsa yone .
Basupiwa ba Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa 2011 ke ba ba latelang ;
Maemo a a siameng a go boloka mmidi ke fa thempereitšha e le ka fa tlase ga 12oC , metsi mo moweng a le tlase ga 85% , e bile metsi mo tlhakeng a le tlase ga 12% .
Gape ga go kgathalesege gore o fitlheletse jang lefatshe .
Mokhanselara wa Woto ke ene modulasetulo wa Komiti ya Woto .
Letlole la Terasete la Patlisiso ka Ditshedi
Mekgwatiriso ya ntshokuno ya dijalo mo dikgaolong tsa sekakgwatata e nyalantswe go thibela matshosetsi a a agang a le teng , e leng komelelo .
Motsamaisi ( master ) o dira jaaka mmayaleitlho mo tsamaisong ya terasete ke motlhokomedi .
Mekgwa e mebedi e e botlhokwa ya go golaganya tsamaiso ya CBP le IDP , e ka dirisiwa ka mokgwa o o latelang :
Netefaletso e ya setso sa Afrikan e ne ya kwalwa ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka 1982 fa a ne a akanya ka ga sebaka se se siametseng setso sa seAfrikan mo thutong .
PEGO YA KGOELETSO YA BOKGONI BA LENANEO LA DINONOFO
Bantshakuno ba Kemo 3 , ke bao ba ba tsweletseng pele go feta dikemo 1 le 2 , ba nole katiso le tshedimosetso yotlhe , e ba e neilweng mo dikemong tse pedi tsa ntlha mme ba le mo seemong sa go ntsha go feta ditono tse 250 tsa dithoro ka ngwaga .
Go tsenela Ditheetso tsa Phatlhalatsa tse di tshwarwang ke Dikomoti tsa tiro ya Lefapha .
Setlhogo sa pitso
( i ) taelo ya go thibela ngwana go eta , kgotsa go ya kwa lefelong le le tlhalositsweng ;
Togamaano le Thulaganyo : Beke 9 - 13 Motsheganong 2011
e tlhalosa ditlhopha tse di farologaneng tse di amegang ; gape
Gakologelwa gore metsotso ke rekoto ya semolao ya pitso , ka jalo go botlhokwa gore e tsholwe mo lefelong le le babalesegileng .
Ga jaana go a kgonega ka setegeniki go dirisa GPS go tlhaola dintlha mo thulaganyong ya " grid " mo dintlheng tse di kgabaganyang tsa 0 , 5 go ya 4 m mo thulaganyong ya " grid " kgotsa ya phatlalatso ya dikao mo thulaganyong ya " grid " .
Go fitlha ka bo1970 Seymour e ne e le sedika se se tsweletseng pele tota sa temothuto .
( a ) Tlhopho ya phaposo ya kgetse mo tshekong e tshwanetse go nna mo maemong a a tshwanetseng go ya ka molawana wa 53 ;
Lenaneo le , le tshwanetse la thadisa ka :
Mo mmasepaleng otlhe go na le disenthara di le 2 .
Kaelo ya tiro ya diCDW e na le tlhaloso mabapi le ka moo ba tshwanetseng go dira le dikomiti tsa diwoto e bile mo go bommasepala ba bangwe go lebega fa diCDW di tsenela dikopano tsa dikomiti tsa diwoto le go neelana ka kgakololo .
( v ) bona se se ka dirwang go fapoga tlhatlhelo ; kgotsa
Dirisa terekere e nngwe .
Ka mafelelo a letsatsi go tlabo go laolwa gore a diheketara tse 10 di robilwe mme le gore ditlhankana tsa go lekalekantsha boima di filwe e bile go kwala gotlhe go dirilwe .
Go ya ka Thando temothuo ke botshelo !
Kgato ya 4
( 2 ) Maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ke go-
Fa e le kgang ya go dira kopo ka dilo tsa poraefete ( go kopa rekoto e e nang le tshedimosetso ka mokopa-tshedimosetso ) , ga go duelwe tuediso ya go dira kopo .
Ke theletso efe ya tlhaka e e kgamang papatso ya tlhaka mo lefatsheng ka bophara ?
Disoyabini di ne tsa tlhagisiwa kwa Amerika ka 1765 ke Samuel Bowen , motsamayakasekepe yo o neng a etetse China .
IDP ke tsamaiso e ka yona bommasepala ba baakanyang tlhabololo ya leano la togamaano mo lobakeng lwa dingwaga di le tlhano .
1.2.2 Moadini o tla tshwanelwa , ntle le go ikgatholosa ditshwanelo dipe tsa semolao kgotsa go ya ka tse go buiwang ka tsona fa , go -
Molemirui - monna mo seiponeng
Pusoseleage e tshwanetse go tlhomamisa le go swetsa ka moo lotseno le matlole a a amogetsweng a tshwanetseng go dirisiwa ka teng go duelela ditirelo le diporojeke tse e ikaelelang go di rebolela baagi .
Tlhopho nngwe le nngwe e na le mafaratlhatlha a a boitshegang mo tsamaisong le taolong ya kgwebo .
1.1 Lemorago
Didiriswa tse re di dirisang tsa mo polaseng ke tsa kgale mme di robega gantsi .
Leano le tshegetsa maikaelelo a puso a go sutisetsa metswedi ya naga ka bonya go dipeeletso tseo di bopang ikonomi gape , di atolosa ditšhono le go etleetsa bokgoni .
Go ka twe , go santse go na le dikgwetlho tseo Aforikaborwa a lebaganeng le tsona le fa Kgethololo e fedisitswe .
Ngugi wa Thiong'o o ne a tlhalosa ka nepo mokgwa o wa go tshela matshelo a mabedi ka gore ke MaAforika a tshela botshelo jwa sephiri mme a taya buka nngwe ya gagwe leina le le jalo . .
Ngwaga
KGOLOLOSEGO YA IKONOMI Batho ba lokologile go dira go bona madi fa fela ba obamela molao
Madirelo a a mo dipolaseng a tshwanetse go nna le ditselatsamao gore badiredi ba ba dirang tiro mo bodirelong ba se nne mo kotsing fa ba feta fela .
Motho ope fela o letleletswe go dira kopo go ya ka PAIA .
Kgaolo 2 ya Molaotheo wa Rephaboloki ya Aforikaborwa 1996 .
Dikokoanyo di botlhokwa le go nna le boleng jwa hisitori , fela di emele batho botlhele botaki jwa naga e .
Batsayadibetšhe ba tlhomamisa ntlha ya gore ba tla duela madi a a kana kang mo pitseng , letsatsi la lebelo .
KGAOLO YA 9
Le le boruma go monyela metsi le mowa .
Dipoelo tsa go nna tokololo ya setlhophathutano ke phetiso ya kitso , dipuisano tsa setlhophathutano , go bona mekgwatiriso ya temo e e nepagetseng go tswa dikaong tsa tseommu , jalong , tshelong ya dibolayatlhatshana le ditekelelo .
Tsela
Didiriswa tsotlhe di tshasiwe sentle ka kerisi .
Mo tshekatshekong ya tlhopho ya tshedimosetso go dirisiwa kakanyo ya dintlha tse di itsiweng .
Dikgogelo tsa lekgetho jaaka di ama motho ka sebele , di a diragadiwa .
Semela sa korong mo matlharekutu a ntlha a tlhogileng e bile a tsweletse pele go fitlhela kgaraga ya bobedi e simolola mo tshimologong ya lelefatso ya kutu .
Bononofi - go dira se se siameng , le
Go oketsega ga tlhotlhwa ya mafura go ka direga godimo ga go fokotsega fa re lebelela ka mo go diregang mo matsatsing a .
Taolo ya bongola
1 ) Batlisisa ka ga batho ba ba leng mo wotong le mathata a ba a itemogelang , sk . :
Tlhaelo ya kemonokeng go tswa Pusong ; le
E boloka bodiri - mo kgaolong tse dintsi tsa Aforikaborwa , taolomofero e dirwa ka diatla .
Fa go lejwa tlhopho ya ntlha ( thuto ya basweu ) , thuto e , e ne e sa amogelwe ke Mphahlele le ba ba akanyang jaaka ene ka ntlha ya gore ditlhaloganyo tse di gololesegileng di ne di sa rate go bona bantsho ba bopiwa go ya mo setshwanong sa basweu , fela ba ne ba batla go tlhomamisa le go itumelela boAforika .
Korong ya mo Kapabophirima e e siametseng go robiwa .
Fa o feditse go dira tiro e nagana e bile o kwale dikgaolo tsa nako tse di supiwang go direla letlotlo le lengwe le le lengwe mme supa mofuta wa tirelo e e tlhokiwang go dirwa - ka botlalo , ya go fetola fela , ya go thola fela , jalo le jalo .
O sa batla go kgona eng ?
Dikgopolo - tsalomadi
A re boeleng kwa metheong ya maloba mme re tsepamise mogopolo mo tlhabololong ya batho .
Dikgato tsotlhe tse di akaretsa tiriso e e anameng ya menontsha le dibolayatshenekegi le temo ya mehuta ya dimela tsa thobo e e kwa godimo le e e lekanyeditsweng .
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka dumelela batho ba ba lateng go nna teng mo tshekatshekong :
Ke go amogela dingwao tse , tsa go nna teng ga MaAfrikan , go go senolang motho jaaka MoAfrikan .
E nnile setlhogo se se batlisisitsweng thata mme dithuto tsa tlhaloganyo di senotse kamano magareng ga botho jwa bašwa le kgolo ya boboko .
Dikhampani tse di farologanang di na le dipholesi tse di farologanang ka ntlha ya go dirisa moputso fa dijwalwa tse di sireletswang ngwaga le ngwaga mme go sa tleleimiwe ka ntlha ya sefako kgotsa tshenyego ya mofuta o mongwe .
Gakologelwa gore o kgone go lekanyetsa diikaelelo , di tlhoka go :
Le fa re ka bona mosola wa gore bana ba samagane le merero ya bagolo go sa le go šwa mo botshelong , Mphahlele ene o gatelela tlhokego ya go bona ditsela tsa boitlhamedi tsa go tshegetsa le go kaela maikatlapelo / matlhagatlhaga a boša .
( 4 ) ( a ) Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , morago ga puisano le leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse go ntsha ditaelo-
CBP e tlhamilwe e le tsibogelo ya dikgwetlho di le pedi :
palo e e kwa godimi ya botlhoka-tiro
Mme Mdluli o simolotse go dirisa bolemirui ka 2001 morago ga go tlhokafala ga mogatse fa a filthela e le ene yo a tshwanetseng go tlhokomela lelapa la gagwe .
O sa batla go kgona eng ?
Go tlhaloganya maikarabelo
250 Ton Club ( bantshakuno ba bantsho ba bogwebi ) ba tlaa tlhopha baemedi go ya Khonkereseng koo ditokololo tsa bantsho tsa Khuduthamaga di le nne di tlaa supiwang go tswa mo go bona .
Seo se tla go thusa moragonyana fa o rekota ditiro tse di neetsweng kgotsa ditshwetso tse di tserweng , kgotsa tsamaisa letlhare la itshaeno .
Tlhagiso e no e tsamaisana le kgopolo ya Khomišene ya gore phitlhelelo ya go nna jalo e tla tlhoka tshegetso le botsayakarolo jwa balekane botlhe ba loago mme ke ka ntlha eo thanolo ya yona e tlogetswe go nna ya tiro e e tswelelang ya Khomišene .
Thotloetso ya Diatshe le Botsweretshi .
( b ) matshwanedi a phaposo ya kgetse mo tshekong , go akaretsa moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong yo o rileng , kgotsa mofuta kgotsa mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong , jaaka go umakiwa jalo mo go molawana wa 53 ;
Busetsa mateng a belofo , isa leotwana tlase mme pompela mowa go fitlhela kgatelelo e e tlhokiwang leotwana le ntse le rwele boima botlhe .
Monongwaga go neetswe dikhoso di le 190 go baithuti gotlhe ba le 3 770 .
Go na le dikatlego , go na le dipolase tse di godileng go tswa mo go ntsheng tono e le nngwe ka heketara go ya ka ditono tse nne ka heketara , batho bao matshelo a bona a fetogang ka ntlha ya temothuo , mme e seng matshelo a bona fela , fela gape ba amile le go fetola matshelo a bangwe go nna botoka " .
Tsibogo e e siameng thata go tiriso ya monontsha mo disoyeng e bonwe kwa Foreisetatabotlhaba .
Ka mafoko a mangwe , leina la Modimo le ne le dirisiwa ke motho go gatelela yo mongwe .
Ka ngwaga wa 2004 o kgonne go reka polase ya gagwe e a neng a ntse a e batla .
Go roba ke kgato ya ntlha mo thulaganyong ya morago ga ntshokuno go akaretsa tirego , poloko le pabalelo ya sejalo sa sonobolomo .
Moemedi o rurifatsa gore setlamo se a se emetseng ke tokololo ya CropLife SA ;
Tlhaka e o e umang ke bophelo bag ago , mme go botlhokwa thata go leka go e rekisa ka tlhotlhwa e e leng kwa godimo jaaka o kgona .
Lebaka ke gore maitemogelo a a totileng maphata kgotsa kitso a a neela tshiamelo ya go buisana le karolo e e rileng ya tiro ya mmasepala ka a itse maemo a a kwa tlase .
Maemo a difosofate mo ditikologong tse dintsi a kwa godimo go feta maemo a a tshwanetseng .
Jaanong ke mongwe wa kgaolo ya ditono tse 500 ya Grain SA e bile ke robile ditono tse 4 mo heketareng ka mmidi le ditono tse 1 , 8 tsa disonobolomo .
( d ) tlhokomelwa ka fa ditlhokegong tse di itlhaotseng tsa bana , go akaretsa neelano ka-
Ditlhotlhwa go tswa go borakonteraka di ja magareng ga R65 le R100 gammogo le disele .
O dirisitse dikhemikale dife , a mme o diyisitse selekano se se nepagetseng ka heketara ?
Gantsi ke ka nako e semela se le botelele ba leoto kgotsa fa matlhare a mararo a bonala jaaka go setse go tlhalositswe .
46. O akanya gore batho ba ipaya mo kotsing e e kana kang ya go ikgobatsa , fa e le gore ba a ikgobatsa , ( mo mmeleng kgotsa ka ditsela tse dingwe ) , fa ba . .
BADIRI BA TLHABOLOLO YA BAAGI
Ka go dirisa didiriso tse Koos a di rekileng mo go Frikkie , o ne a nna rakonteraka le go direla bantshakuno ba ba tlhabologang ba bangwe mo kgaolong ya Senekal .
Kerafo 2 : Tshupane ya tlhotlhwa ya yurea , disele le korong go tswa Ferikgong 2000 .
Jaaka fa molao o ntse gone jaanong , maemo a ka fa tlase ga one leloko le tla tshwanelwang ke go duela lekgetho , a ka sobokanngwa ka bokhutshwane ka tsela e e latelang :
Seesimane
Webosaete : www.doc.gov.za
Botlhokwa jwa go tlhopha mmu wa ntshokuno ya dithoro ;
Netefatsa gore bakhanselara ba mmasepala ba itse baagi ba bona , ba ba etela ka tlhomamo mme o reetse mathata le ditlhokego tsa bona .
3 . Badirisi
Ke tiro e e leng botlhokwa thata mme bolaodi bo tshwanetswe go dirwa letsatsi lotlhe fa go kgonegwa .
( b ) rulaganya diikaelelo tsa tiragatso tse di mabapi le nngwe le nngwe ya ditlapele tseo tsa tlhabololo le maikaelelo ;
Maemo a pH a mmu a tlhoka go fotoga maemo go tsweng go nna lebaka la bofelo la ditlapele tsa molemirui go nna la ntlha .
Tlhotlhwa ya mmidi e e kwa godimo e e neng e bonwa ka dikgwedi tsa Ferikgong go ya ya Moranang ka 2014 e e neng e le R3 , 300 ka tono e ne e supa botlhokwa ba mmidi le go se itse gore komelelo e e neng e tswelela e ka fetoga kgotsa nyaa .
Go netefatsa gore diwoto di na le kitso ka maemo a diporojeke tse ba di neetseng mme ba newa le mabaka .
A o tlhokomela diphologolo tsa gago ka tshwanelo ?
Tswelela go nna o ntse o uma mo masimong a gago mme o ntse o batla diphatlha tsa go bona sengwe se o ka se lekang mo tikologong e o leng mo go yona - simolola kgwebonyana e nnye mme o tlaa itse jang gore go ka ya kae ?
Cocktail e itshupile e le mohuta o o nang le bokgoni jwa go ntsha ditono tse di kwa godimo tota .
Dipalangwa tsa Botlhe
Kgwedi ya Diphalane e ka nna kgwedi e e ntle tota ( fa pula e nele ) , mme gantsi ke kgwedi e e nang mathata ka ntlha ya go otla diruiwa morago ga mariga .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Fa tiragalo e e ntse e tswelela , molaodi / motlhokomedi o tshwanetse , fa go tlhokega , go baakanya , go gakolola , go ruta tiro , mme tota le go tlhotlheletsa mo / badiredi go netefatsa gore tiro e tsamaya sentle .
Netefatsa gore lenaneo la gago ke la mannete le le ka fitlhelelwang bonolo .
Kabelo e kgolo go kgona ga me e ne e le go reetsa fa morutisi wa me a nkgakolola gore ke dire eng .
Batsayakarolo ba feleletsa sekao se se fa tlase sa ka moo KPI e fitlhelelang molao ka teng .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o buile puo e ya kaloso e e nopotsweng fano kwa Amerika ka 1982 .
Ka fa gongwe , fa e ka tsala ka letlhafula , e tla bo e tlhoka dijo go fitlhela bojang bo nna teng .
5.1 TSHENOLO YA TSHEDIMOSETSO / GO GANA KA YONE
Samantha Smiles ke molemirui yo a sa itlhabolola wa kwa kgaolong ya Overberg mo Kapabophirima .
Dijalo tsa khurumetso di thusa go tshwaraganya mmu ka go dira gore tatlhegelo efe le efe ya mmu ka ntlha ya metsi kgotsa phefo ka ntlha ya kgogolego e fokodiwe thata .
Fa go ka kgonegwa rulaganya go supiwa mefutafuta ya dikhampani tse di farologaneng go jwalwa ka bonnye mo polaseng ya gago mme wena o ka tlhopha mefuta e mebedi kgotsa e meraro go jwala ka bontsi .
Go rekisa dikgeru tsa Makadamia , ke dirisa Sabie Valley Macadamia Processing .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Dingwaga di le somerobedi morago ga ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi , bontsi bo ne ba tlhagisa
Thulaganyo ya go busetsa poelo ka bonako / dilegume go fulwa
Ke go boloka dijeso tse di kwa godimo mo semeleng sa mmidi .
Seedi kgotsa setsidifatsi .
tlhalosa LEFELO LE LE LEBAGANTSWENG ditirelo tseo
Togamaano ya Tlhabololo ya Motlhakanelwa e na le seabe mo tshimologong ya go tlhoka tekatekano mo bathing , mo nakong e e fetileng , mo baagi banmgwe ba neng ba na le ditirelo mme seno sa dira gore go se nne le tekatekano mo tlhabololong le mo neelanong ya ditirelo .
Karolo e e latelang e tlhagisa mefuta e mebedi ya dikgolaganyo ya ngwaga wa bo 3 wa CBP :
Mabone a a bolokang motlakase a dirisiwa go bonesa mo mafelong otlhe a botlhe le mo diferwaneng tsa Palamente .
Karolo 1 ya PAIA e naya tlhaloso e e tesneletseng ya gore ke tshedimosetso efe e e leng " tshedimosetso ya poraefete " .
Ka go se tlwaelo , ngwaga o Khaya o jwetse dinawa tsa soya pele a jwala mmidi ka gore o nna mo tikologong e e tsididinyana mme o bone tse dintle go phala tsa pele ka thobo .
Mo thuto-patlisisong eno , re batla go tlhaloganya mathata ao , gore re kgone go thusa bommenejara go dira tshwetso ya gore ba ka dira eng go thibela seno .
Ba romela kitsiso go ya kwa baaging malatsi a le mararo pele ga kopano .
Fa dimela di lekana go fitlha mo mangoleng go dirisitswe dilitara tse 1 , 7 tsa Roundup gape .
Foreisetata
( 3 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse gore ka kitsiso mo Kuranteng ya Molao , le-
( e ) go romelwa kwa kgolegelong e le yona tsela ya bofelo e e ka dirisiwang mme e le fela lobaka lo lo khutshwane le le matshwanedi .
GEP e tlhomilwe gore e tiise kgolo le tsweletso ya ikonomi mo Gauteng , ka go rotloetsa botsayakarolo jwa diSMME mo mererong ya ikonoming ka go anama ga yona le ka go ba thusa ka matlole le ka dithuso dingwe fela .
Akaretsa dikgang tsa boammaruri mo teng ga mabokoso go dira gore leano le tshele .
Ditlhabi mo mafatlheng
Ke a leboga ba Grain SA go re naya kitso e " .
Tsamaisa tlamelo ya neelo ya ditirelo tsa tlhokomelo ya kwa gae ka go gokagana le baneeladitirelo go akaretsa diNGO le diCBO
Jaaka go ntse dilo gagolo di laolwa fela jaaka di bonwegwa - kwa ntle .
Le gale , ke maipato fela .
Mokgwa wa tiriso ya CBP , o neela Dikomiti tsa Diwoto tsela ya leano le go tsenya tsamaiso mo tirisong go tsaya dikarolo tsa bona le maikarabelo .
28 . Tlhagiso le kamogelo ya tekanyetsokabo
Tshekatshko ya bong ke sediriswa se se botlhokwa gonne o tlosa pono ya dilo ka letlhakore le le lengwe , e senola dikarolo tse gantsi di tlodisiwang matlho , e thusa go netefatsa kemelo ya pharologano mo taolong ya tikologo , gape e supa mekgatlho ya selegae e e tshegetsang ditšhaba .
ntshe dipholo , fitlhelela maikaelelo le go nna le seabe ka botlalo mo maitlhomong a porojeke ka kakaretso
Go dira nako e e tletseng le go ithuta nakwana go ne go se bonolo mme o ne a falola materiki .
Jenny Mathews , Modulasetulo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA .
2 . Tlhakanya le boleng jo bo gokeletsweng mo mererong yotlhe go ralala diwoto tsotlhe .
Go ne go tshweufatsa pelo go utlwa gore balemirui ba bantsi ba leboga basadi , barwa le barwadi ba bona ba ba ipofileng go ba thusa go aga tsamaiso ya bolemirui ka go ba naya thuso mo masimong , go laola tsa mo ofising le ka go thusa go makheta le go rekisa kumo ya bona .
" Re balebeledi ba ba gaufi ba hisetori , ba ba nang le nonofo , jaaka fa re dira ka gale , fa re arabela kakanyo le maikutlo a a swabisitsweng ke maitemogelo a motsi le motsi o setlhabi sa ona le boitumelo di tsenelelang kwa teng .
Motshegare fa setlhopha se ntse se roba , motho yo a leng molaodi o tshwanetse go laola tiro e e dirwang ke setlhopha - ba roba sentle ?
IDP e diretswe go thusa mmasepala gore o tsepamise mogopolo mo ditlhokegong tse di botlhokwatlhokwa tsa baagi ba selegae .
KAROLO 5 56
7. MESOLA YA GO NNA LE SEABE :
Dipampiri tsa dibaloto tse di latlhiwang : . . . . . 
Ka ditlha tse di siameng , re na le pholo e e fetileng ya mmidi , mme ga go na dijalo tse dingwe tse bantshadikuno ba ka di jalang le go dira poelo - mabele , sonobolomo le dinawa tsa soya di bona thobo e e fetileng , mme tlhotlhwa ya gajaana ya korong , e dira jalo ya yona bokete go jala mo maemong a e seng a nosetso .
DITUEDISO TSA GO DIRA KOPO
Go tsaya nakonyana fela go tlhokomela maotwana a gago go tla netefatsa tswelelopele ya ditiragalo mo kgwebong ya gago ya bolemirui .
Kitso e sekasekilwe mme go tlhamilwe le porogorama ya go tlhomamisa , go akarediwa le tshegetso e e tlhokegang ;
Go tlhamiwa ga dithulaganyo tsa puso , melawana le matlhomeso a botsayakarolo jwa baagi ka gale go kaiwa e le selo se se botlhokwa sa ditemokerasi tse di tsweletseng pele .
Go tsweng nako e ke simolotseng go ya dikopanong tsa lekoko la dithutiso la Grain SA , ke simolotse go kgona go roba bokana bo .
Matlole a , a ka simolola porojeke e baagi ba e beetseng ditiro .
Sepete se ka dirisiwa go epa mosima wa tekelelo o monnye mme go tlaa tlhagelela ka bonako fa e le gore pane e e dilegileng e teng mo go 20 - 25 cm go tswa boalogodimong jwa mmu .
KHANSELE YA BOSETŠHABA YA IKWADISO YA BAAGI BA MATLO 0800 200 824
8 GO TLADIWA GA DIPHATLHATIRO
Disonobolomo - thefosano e e tlhamaletseng
Tšheka sejana sa magweregwere a lookwane .
Motswedi !
Ditlhopha tse di ka nna le dikgatlhego di le dintsi tse di farologaneng tse di ka bakang go sa iketlang mo gare ga ditokololo tse di farologaneng tsa Komiti ya Woto .
Ditlhotlhwa tsa tekatekanoboleng tsa tlhomeloteng tsa mmidi wa USA le Argentina gantsi di dirisiwa jaaka letshwaokaelo la tlhotlhwa ya mmidi wa Aforikaborwa .
Leano la Bosetšhaba la Tlhabololo ke letlhomeso la togamaano le le atologileng .
Bolaodi ba phokotsokgono mo sedikong sa go jwala dijwalwa
Fa o dirisa tekanyetso ya gago sentle go oketsa boitshwaro mo bolaoding ba kgwebo ya gago .
Reka fela fa o tlhoka sediriswa sena .
Maikarabelo a gago jaaka mong wa legae
Bontsi ba balemi ba rua dikgomo tsa nama tse di fulang naga ka selemo mme di fula disalela tsa mo masimong ka dikgwedi tsa mariga .
Mo go tshegetseng dikaelo tse gape le go tokafatsa tirisano magareng ga puso le baagi , Lefapha le fetoletse bukana e mo dipuong tse dingwe tsa semmuso tsa naga di le 10 , e le seabe mabapi le phasalatso e e maatla ya tshedimosetso e e tlhokegang mo malokong a dikomiti tsa diwoto le mo baaging botlhe .
Tlhaelo ya nako - Maloko a baagi ka gale ba dirisa nako kwa tirong e bile ga ba kgone go nna teng go tsenela dikopano .
Bokana ka halofo ya malapa a a humanegileng go gaisa mo tikologong le ona a ne a eteletswe pele ke basadi bao ba sa nyalwang .
Go jwalwa ga korong mo masimong a a omileng mo dikgaolong tsa go jwala korong ka mariga go ne go diragala ka tlwaelo mo tshimong e e sa lengweng boteng morago ga go roba mmidi ka kgwedi ya Phukwi e e fetileng .
O tshwanetse wa bo o tlhomamisa gore ke sebolayatlhatshana sefe se o yang go se dirisa thata pele ga jalo .
Gatelela gore tshedimosetso e e mo IDP le go dira tekanyetsokabo di bonwa le go tlhaloganngwa bonolo fela
Thalotlhakore
Tsamaiso ya tiragatso e tshwanelwa ke go nna karolo ya Leano le le Lotaganeng la Tlhabololo .
A ke kgonne go bona maikaelelo a me ?
Ka mafoko a mangwe , o ka se nne le tumalano ya tshutiso ya didirisiwa kwa ntle ga tumalano ya kabelano ya mesola .
O ne a biletsa morutisi wa gagwer , Israel Mothlabane go tla go ema le ene go mo leboga tshegetso e a e mo fileng .
Dijwalwa tse di farologaneng di tlogela mefuta e e farologaneng ya disalela le maemo a a farologaneng a disalela mo masimong .
DITIRWANA TSA KGAOLO YA BO 2
Mokgwa wa : Ditlhopha di le 4 le kopano ya botlhe
Photo 1 - 4 : Botlha jwa mmu jo bo kwa godimo bo tlhola medi e mekhutshwane e mekimanyana le tlhaelo ya medimetlang .
Ka nako ya mariga , tota morago ga serame , maemo a kotlo mo mafulong a wela kwa tlase ga go kgona go tsweletsa diruiwa sentle mme dikgomo di simolola go latlha boima bo bo bolokilweng ( fa di na le boima bo bo bolokilweng ) .
Setlhogo : Kopano Reading Circle - Ditshimologo tsa Lelapa ( 1997 )
Kgagamalo e kgolo thata e tlaa baka kgotelo ya lebanta le go taologa go gogolo gammogo le tshenyego ya dikarolwana tsa setsamai jaaka dilata le dišafote .
Go tsamaisa tshedimosetso e e maleba magareng ga baamegi
Metseletsele ya dipotso le dikarabo e e latelang e tlamela ka ponalo ya maidi a mmidi a a emelanang le ditshenekegi le tiriso ya ona mo taolong ya disenyi .
O ka tswelela go nna o tlhola dithaiso mme wa bala dikudubele tse di tshwerweng go kgona go lemoga gore dibokwana di ka simolola go thuba mae leng .
Pele ga go kgona go laola mefero dintlha tse dingwe tsa go suga mmu jaaka paakanyo e e siameng ya lekidi , nako ya go jwala , go nontsha mmu , thefosano ya dijwalwa , go katogana ga mela , palo ya peo e e lokelwang le mofuta wa dimela tse di jwalwang ke dintlha tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa .
Boeteledipele jono jo bo bobodu , bo a iponatsa mo ditemokerasing tse dikgolo kwa dinageng tsa Bophirima fela jaaka mo lefatsheng la Aforika .
Ka go dira jalo , re tlaa kgona ditswelelopele tse dintsi mo dipolaseng tsa rona .
Jalo , a re lebeleleng mabaka a a tlisetsang kgagamalo ya ditšhelete le gore re ka dira eng go di tila .
Ditlhabololo tsa Melawana ya PAIA
Ga se inšorense e e ka sireletsang " ditiragalo tse di sa siameng " - balemirui ba tshwanetse go dira dilo ka tshwanno ka nako e e rileng go netefatsa gore ba nne le kgono ya go bona thobo e e siameng .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Madi a a duelwang go tswa mo dipoelong tsa setlamo .
Fa wena jaaka rakonteraka o dira palelo ya palo ya diheketara tse o tlaa di berekang mo setlheng se se tlang , gakologelwa go dira tlamelo ya malatsi a a tlaa latlhegang ka ntlha ya dithobego .
36 . Go tshola mo sephiring tshedimisetso e e bonweng ka nako ya tsheka-tsheko
Molaola tshedimosetso , Mokwala-tshedimosetso , Mmuisametara-mogolo le Sebuisametara-sa-thataro ba sutisetswe kwa Lephateng la Ditirelo tsa Lekgetho la Bokaedi jwa tsa Matlole go simolola ka la 01 Phukwi 2004 .
Tirego ya tshimologo - e isa kwa tumelelong ya porojeke ke batsayakarolo botlhe .
Karolo 2
4 . E thusa go matlafatsa temokerasi
1 . Phetiso ya tshedimosetso .
Poloko ya naeterojene mo dikatlanegisong tsa monontsha mo dijwalong tsa selemo tse di latelang , e tla isa kwa polokong e e utlwalang thata mo ditshenyegelong tsa naetereojene .
Barekisi ba dikhemikale gantsi ba rata go go thusa .
Bokhutlo
Neelo ka lekwalo ya setlamo kgotsa ya motho go dira kgotsa go neelana ka dithoto ka tlhotlhwa e e tsepameng mo mmasepaleng .
Ditshwetso tsa Maikuelo a mo Teng ga Setheo
﻿Simolola go rulaganyetsa ngwaga o moša
Mo botshelong jwa gagwe Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a tshwenyega ka go katisa le go ruta baša , a ba rotloetsa go nna le maikarabelo fa ba tsaya ditshwetso , ba ntse ba neela maiteko a botlhalefi tlotlo .
Go botlhokwa thata mo bantshakunong le batsamaising ba dipolase botlhe go thapa baitseanape ba ba ka gakololang ka tsa merero e e kgethegileng e e amanang le go tlamela maiteko a temothuo a bona ka matlole e bile ba tlhaloganya mokgwa o o matswakabele wa matlole a temothuo .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo8 Yona e tshwanetse go dirisiwa mo dingwageng 1 , 2 le 3 mme e setse e akareditswe mo karolong 6 ya kaedi e
3 . Dikgato tse di tsewang ke puso go tokafatsa ditirelo tsa botlhe , go gagamatsa maikarabelo mo go botlhe , go tokafatsa tirisanommogo le go otlhaya bonweenwee .
Dira tse o ka kgonang go di dira sentle , mme ntwa , ka ntlha ya bolaodi , e fentshwe .
LEBOKOSO LE , LE KONOSEDIWA KWA BOKHUTLONG JWA PAKA YA TIRO sekao e ka nna :
Tlhopho ya mofuta , nako ya go jwala le palo ya dimela ke tsone dintlha tse di tlholang di laola kumo ya mmidi .
Mo lebakeng le go botlhokwa go bona thulaganyo e ditiro di tshwanetseng diragala ka yona .
Go lekanyediwa ga dingwaga ka ga modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong
Go mo go maAforikaborwa go baakanya bokamoso , go simolola gompieno .
Fa motswasetlhabelo a lemoga gore kanegelo e fosagetse kgotsa ga e a felelela , motswasetlhabelo o letliwa go ka tlatsa kgotsa go fetola kanegelo ya ntlha kgotsa go dira kanegelo e nngwe .
Ntlha e e ntlisetsa go boitshwaro ba batho - go swabisa thata fa re ntse re batla go supa batho ba bangwe monwana fa dilo di senyega .
Mo lebakeng la fa go na le kganetsano fa gare ga modirisi le FSP , ka dinako tsotlhe go siame gore isa kgetse kwa FSP kgotsa setheong se se amegang .
Molao o tlhola gape Letlole la Terasete la Patlisiso ka ditshedi le madi otlhe a a tlhagelelang mo ditumalanong tsa kabelano ya mesola a tshwanetsweng go duelwa mo go lone , le mo dituelo tsotlhe go baamegi di tla diriwang teng .
Karolo e e umang gape ( tiro ya mo gae , dijo le lelapa )
( h ) Ngwana yo a tlhokang tshegetso ya ka fa lelapeng kgotsa ditšhono tsa thuto le tiro , o tshwanetse go nna le phitlhelelo e e tshwanang le ya botlhe , ya ditirelo tse di leng teng mme go tshwanetswe ga dirwa ka gotlhe go netefatsa gore bana ba tsholwa ka go lekana fa ba tlotse molao .
2.1.3 " Molao wa Ditlhopho " o raya Molao wa ka 2007 wa Ditlhopho wa Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , o o mametleletseng fano jaaka Mametlelelo " A " ;
Bokao jwa kgololesego mo setšhabeng se se kgaogantsweng se , se mo go sona mekgatlho , dikamano , thuto , ditiro tsa ikonomi le setso sa bontsi jwa batho , di neng di laolwa ke fa go rata ba ba seng bantsi jalo , go ba letlelela gore ba akanyetswe mo go tseneletseng .
Go se suge mmu ke mokgwa o le mongwe fela go thibela kgogolego ya mmugodimo .
MaAforika mono gae le kwa moseja ba ne ba patelediwa go latlha meetlo le ditsela tse ba neng ba keteka botshelo jwa bona ka tsona .
Ditlhwatlhwa-tlase di botlhokwa thata go feta boleng jwa tirelo go tswa go motlamela ka tsa tlhaeletsano
Baemedi ba ba tlhophilweng ba rwele maikarabelo a batho ba ba tlhophileng go ikaegilwe ka dipholisi le ditsholofetso tse ba di dirileng go sala morago dipholisi tse .
Go fiwa bokana gare ga mela ya metara e e leng 0 , 09 , bokana bo bo leng dimetara tse 11 bo lekalekantshitswe , palo ya diako tse 22 e bonwe mme bogare ba diako tse di leng bokana ba bogare bo bo leng digeramo tse 180 bo dirisiwa go balabala jaaka go latela :
4 . Palo ya ditiro tse di tlhotsweng ka itshimololelo ya tlhabololo ya seikonomi ya mmasepala wa selegae go akaretsa le diporojeke tsa kgwebo .
Go tsaya karolo go go dirang
Go buisana ka dintlha tsotlhe tse le badiredi ba gago o tla bo o kgonne go thibela dintlha tsa go gana go dira le melato ya go gana go dira .
Se ke poelomorago ya 52% mo palogareng ya ditshupatuelo tse di fetang matsatsi a le 30 tse di sa duelwang .
Fa o itirela ka sediriswa sa thobo sa gago o tshwanetse go netefatsa gore se nne se ntse se tlhokomelwa gore se siame pele ga nako ya thobo fa tlhaka e budule .
Go gokaganya M&E
Go tsaya mekgwa ya setso sa basweu le ditheo tsa mofuta o mongwe tsa thuto jaaka dikolo tse di ikemetseng ;
Mokopatshedimosetso o tshwanetse go romelelwa tshwetso eno ka lekwalo .
Ga ke tlhomamise / ga ke itse
Go nna montshakuno yo o feleletseng yo o kgonang wa mogwebi tirego ya pakatelele mme ditheo tse di farologaneng tse dintsi di ka tshwaela mo tiregong e .
Mefero gantsi e gola ka bonako mme e kgona go ijwala ka bonako .
Jaanong ke bona bokana bo bo ka nnang ditono tse 6 go fitlhela tse 7 ka heketara mo masimong a a sa nosetsweng .
Diphologolo
Mekgwa ya go-se-leme e e tlogelang disalela tsa setlha se se fetileng mo bogodimong ba mmu mo masimong e fokotsa go elela ga metsi mme go fokotsa kgogolego ya mmu ka ntlha ya phefo le metsi .
O tlaa isiwa kwa Phaposing e e Rekegelang Motlhokofadiwa ( Victim Friendly Room ( VFR ) ) kgotsa kwa phaposing e sele koo seteitemente sa gago se tlaa tsewang teng go netefatsa khupamarama le go sireletsa seriti sa gago .
Ke naga e e tshwanetseng go dirisiwa ke morafe go dirisa bolemirui .
Athikele 23 Bana ba nang le bogole bongwe...Ngwana yo o nang le bogole bongwe o na le tshiamelo ya tlhokomelo e e kgethegileng , thuto mmogo le thupelelo go mo thusa go itumelela botshelo jo bo tletseng jwa maemo le seriti le go fitlhelela boemo jo bo kwa godimo jwa go itshepa le go tshela le batho mo go kgonegang .
Mo mabakeng a mantsi , lefatshe le ne le abetswe Terasete e e dirilweng ke bajaboswa le diterasetii ( gantsi batho ba ba fetang 30 ) .
Tlamelo ka matlole
Fa kopano e busediwa morago ka ntlha ya kaelo e e ntshiwang ke polelwana eno ya semolao , kitsiso ya go busetsa kopano morago e tla ntshiwa ka mokgwa o o tlhalosiwang ke polelwana ya semolao16.5.1.1 above mme ga go kitla go tlhokega go ntsha kitsiso epe ya go busediwa ga kopano morago kgotsa se go tla tlotlwang ka sone kwa kopanong e e buseditsweng morago .
Mme jalo morago ga nako e ntse e tswelela go tlaa bonala ditshupetso jaaka tse di latelang :
Go na le batho ba ba itseng thata ka taolo ya mefero mo dijalong .
2-Go fitlhelela metsi a a babalesegileng a a ka ikanngwang
E tswelela go dira go fitlhela gaufi le mafelelong a go tlhoga ga semela .
Tsietso , go tshosetsa motho gore a go neye sengwe , go dira khophi ya lokwalo kgotsa madi ka maikaelelo a go tsietsa mongwe le go tlhalosa sengwe ka mafoko kgotsa tlolo-molao e e umakiwang mo go " Prevention and Combating of Corrupt Activities Act " wa 2004 ( Molao wa 12 wa 2004 ) , mo madi a a akarediwang a sa fetang R1 500 .
3 . O tlhokafala o sa dira wili :
Go ganela ke tsela e e tlwaelegileng ya go tila kgotlhang .
di neela baagi tšhono ya go tlhagisa ditlhokego tsa bona , dikakanyo tsa bona mo mererong e e amang matshelo a bona le gore ba reediwe mo karolong ya mmasepala ka tiriso ya mokhanselara wa woto
mofatlhosi o lekalekanya tlhagiso ya matheriale o moša , dingangisano le ditherisano ka mokgwa oo e leng gore dipoelo tsa mojulu di a fitlhelelwa , go ntse go netefatswa gore batsyakarolo botlhe ba botlhokwa mme ba kgona go tsaya karolo mo tiragatsong ya thuto .
Ditlhotlhwa tsa mmidi tsa boditšhaba gape di farologana letsatsi ka letsatsi go ya ka kemo ya boditšhaba .
Gavin Mathews , Thutiso ya Bachelor ka go laola tikologo , UKZN
Melao ya kgotlatshekelo
Tona e kaya Tona le Merero ya Tikologo .
Ka nako ya go rola tiro :
Netefatsa gore mmidi wa gago ke " Kgono Roundup " ka gore fa go sa nna jalo le one o tla swa .
go tlhola ditiro
Dikatlholo tse di busetsang go nna teng ga bosiamisi
Tlhabolola ditsela tse di totileng-baagi tsa neelo ya ditirelo ;
Sekao sa mofuta wa dimonocotyledone e le dijwalwa ke mmidi le mabele mme sekao sa didicotyledone e le dijwalwa ke disonobolomo le disoya .
Go na le mela e le 111 mo heketareng , x 300 = dimela tse 33 300 ka heketara ) .
Re ka fitlhelela jang tshomarelo ya eneji ?
Mo dikgaolong tse ditlhophathutano di sa tswang go tlhomiwa , bogolosegolo mo dikgaolong tsa semorafe , bothata jo bogolo ke go leka go lekanyetsa bogolo jwa setlhopha .
( d ) " taelo ya ikgolaganyo le dithaka " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a ikgolaganye le batho ba e leng dithaka tsa gagwe , ba ba ka nnang le seabe mo maitsholong a mantle a ngwana kgotsa gore ngwana a se ke a ikgolaganya le batho ba ba umakiwang kgotsa dithaka tsa gagwe tse di umakilweng ;
diphaka le ditshingwana
Botsayakarolo jo bo rulaganeng : Bontsi jwa dimmasepana tse dintšha di dikgolo thata go ya ka saese ya batho le lefelo go letlelela Botsayakarolo jwa tlhamalalo sa bontsi jwa baagi mo dithulaganyo tse di marara tsa paakanyo .
Foramo e tshwanetse ya ranolwa ke mmasepala go siamela togamaano ya yona ya tikologo .
Kwala lefoko ' kgotlhang ' mo papetleng mme o laele batsayakarolo go akanya ke lefoko la ntlha le le tlhang mo ditlhaloganyong fa ba utlwa lefoko ' kgotlhang ' .
o Tshegetso ya sepolotiki le ya setegeniki di tshwanetse go neelwa komiti ya woto ke mmasepala .
Ga o kgone go nna le kitso e e lekaneng mo bophelong .
Batsayakarlo ba lalediwa go bua ka ga maitemogelo a bona , a a monate le a a seng monate
Ditlhophathutano
4.1.2 Moadimi a dumela gore Moadimiwa kgotsa kgwebo ya Moadimiwa e sa diragatse go ya ka ditsholofelo le gore pharologano ya tiragatso ke ya matheriale ; le / kgotsa
2 . Go dirisa mantswe a a ka dirang gore batho ba tsogele puso kgatlhanong .
Gantsi ditlhaka ga di a bola , fela bontsi ga di a tlala .
Taolomofero ya semotšhine gantsi e tlhola tshenyo mo dimeleng - fa dikara tsa setlhagodi di sa setelwa sentle , le fa mokgweetsi a se kelotlhoko mo tirong e a e dirang ( fa tiro ya jalo e sa dirwa sentle le mela e sa tlhamalala le go lekalekana , tlhagolo e fetoga bothata le go tlhola tshenyo mo dijalong ) .
Kemisetso ya diterekere le didiriso ka tse dingwe ?
Ka ditamati ke ne ke amogela R1 500 mme jaanong ke bona R20 000 ka nako ya go di kga .
( c ) fa ngwana a sa tlhatlhelwa , magiseterata yo o dirang dipatlisiso-
Fela le gale , leano la tshomarelo le le siameng le tshwanetse gape le tsenyeletse tiriso e e botlhale ya menontsha ( e ka nna ya bogwebi kgotsa motshetelo wa lesaka ) , tshwaro e e tlhokomelesegileng ya dibolayasenyi , tokafatso ya bonno jwa diphologolo tse di tlhaga jwa tlhago le tlamelesego ya ditsopotla .
Go na le magare a mantsi a a ka lwadisang mmidi wa rona ; mokgwa o o siameng o o ka dirisiwang ke go nna le kelotlhoko le go dirisa peo e e siameng ya maemo a a kwa godimo e e rekiwang mo go leng pila mo go itseweng .
Go nna le mokgwa wa go tlhaloganya dithoto , tse di mo matshosetsing , dikungo tse di batlegang le maano a boiphediso a ditlhopha tse di farologaneng mo baaging , go akaretsa le ba ba mo matshosetsing thata ;
Ka bomadimabe , lefapha ga le a dira sepe ka kopo eo ya rona .
Ga se fela dikamano tsa lelapa tse di gapeletsang motho gore a thuse wa losika , ka gonne Botho jwa Aforika bo bona botshelo jwa motho bo le botlhokwa thata pele ga bo ka leba kokotletso ya khumo ya dithoto .
Mo pakeng e e fetileng maAforika a ne a katisa baanela hisetori ka molomo . .
MMEPE O O BONTSHANG MELELWANE YA BOLAODI YA MMASEPALA WA SELEGAE WA RUSTENBURG
Go tlaleletsa foramo e tshwanetse go rotloetsa botsayakarolo jwa setšhaba mo go tlhokomeleng , mo go lekanyetseng le mo go sekasekeng tiragatso ya mmasepala .
Go botlhokwa gore o tlhole o tlhola masimo a gago go bona ditshupetso tsa mefero , disenyi le malwetse .
Dikwalo tse , di thusitse go aga tshwaragano le go tshegetsa botsayakarolo jwa setšhaba sotlhe .
( 2 ) Porograma nngwe le nngwe ya phaposo ya kgetse mo tshekong le moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , tse di neng di le teng ka nako e Molao ono o neng o simolola , di ka tswela pele go dira go fitlha go itsisiwe ka ga tshweetso e e mabapi le go tsenngwa tirisong ga yona jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 56 ( 2 ) ( c ) ( iii ) .
Go ba ba simololang ba ka dira tiro e ka go kwalolola makwalo otlhe mo lenaneong jaaka le le latelang
Kgogolego ya mmu e tlisiwa ke phefo le metsi ka go tlosa mmu mo o leng teng .
Tlhotlhwa e e tla bonwang ya disonobolomo tse di tla rekisiwang ka kgwedi ya Mopitlwe 2014 ke R5 125 ka tono mme e fokotsega go nna R4 840 ka kgwedi ya Motsheganong 2014 morago ga go rekisiwa ga kumo yotlhe .
Ke na le kitso mme ke kgona go loga maano .
Maikarabelo le ditiro tsa Komiti ya Motlhakanelwa
DIDIRISIWA LE DITIRO TSE DI SA AKAREDIWANG MO PEOMOLAONG 7
Mo dikgaolong tsa magae bantshakuno ba sa ntse ba ikarabela mo dithekong tse dintsi tsa lefatshe la temothuo koo poelo ya tota mo ditirisong tsa temothuo e leng tsona setlhomamisisegolo sa boleng jwa polase .
Moithuti wa nakwana
Go jwalwa ga kanola go ne go ntse go oketsega ka dingwaga tse di latelang , mme go di jwala ka bontsi go ne ga tlhotlheletswa ke go tlhomiwa ga Southern Oil Ltd kwa Swellendam .
Setheosemolao sa kgwebo ya gago se ka nna le ditlamorago tse di tseneletseng - ka go tsaya ditshwetso , tiragatso , tuelelo ya tiro e e dirilweng , karolano ya dipoelo le tuedisolekgetho .
Ditshupetso tse tharo tse ke :
go tlhokomela mafaratlhatlha
Ba batla go simolola mokgatlho wa bomme ka ntlha ya se .
7.10.7 gore Kgotlakgolo e fetele kwa motlotlong o o latelang ;
Ke maemo a mokgwa wa kumo yotlhe o o tlhotlheletsang tlhotlhwa .
Puso e tla rwala maikarabelo a karolo e tona ya dikatlenegiso tsa leano .
Tsenelelo ya metsi , go fokotsega ga kgogolego ya mmu , bollo ba mmu bo bo fokotsegang le kgono ya go tshwara metsi go feta ke dintlha tse dingwe fela tse di leng mosola tsa mofuta o .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
13 . Go tlhoma Akhaonto ya Diphenšene e e dirang ka matlotlo a boikaelelo jwa one e leng go dirisediwa go kgona sekoloto sa Letlole sa go duela bagatsaagwe maloko le bana diphenšene go ya ka Mametlelelo 1 ;
Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA ( Grain SA's FDP ) le kopa madi ka ngwaga le ngwaga go Maize Trust .
Karolo e e latelang e tlhagisa tlhaloso ya dikgolaganyo tse di tlaleletsang tse di mo karolong ya 6 ya kaedi e , magareng ga CBP le IDP go tswa mo kutlwisisong ya tiragatso ya IDP , ka go totobatsa :
Ditshwetso di tsewa ka mokgwa wa temokerasi le o o bonalatsang fa go na le botsayakarolo bo bo matlhagatlhaga ba batsayakarolo botlhe .
Koketso ena e supa gore tlhotlhwa ya korong e okegetswe ka bokana bo bo kgothatsang bokana ba naga e e dirisiwang go jwala korong .
Dikgaolo tsa kgonotlase ga di ka ke tsa buelela ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa peo ya maidi .
Athikele e tserwe mo puong ya gagwe kwa dikapesong tsa Khamphase ya Bloemfontein ya Yunibesithi ya Vista , ka 1997 .
O lemoga gore lebaka legolo la kgotlhang ke gore Rre Nkosi o a kgoreletsega fa thêpê e sa tswalwe sentle mme fa bana kgotsa bagodi ba palelwa ke go e tswala , e tlogelwa e rotha .
Seelo se sa yuniti ke sa barutwana ba ba dirang mo Komiti ng ya Woto kgotsa popego ya Pusoselegae , koo go bonwa ga nonofo kgatlhanong le seelo se go tla oketsang boleng go tiro ya mongwe .
Go masisi thata gore fa o batla go dira temo , o tshwanetse go nna mo polaseng letsatsi le letsatsi o tlhokometse peeletso e e boitshegang .
Pula e e solofetsweng .
Re ka nagana fela gore goreng go ntse jalo , kgotsa fa gongwe ke ditshupetso tse rona re di tlhomang mo Afrikaborwa .
Maemo a bokana go se senye : Bogare ga nako ya go supa dithunya go fitlhela fa dithunya di thunya : dibokwana tse di ka nnang 17 go 23 mo dimeleng tse di ka nnang 10 .
Molaotheo wa Rephaboleki ya Aforikaborwa , 1996 - Kgaolo 7 karolo 152 - Maikaelelo a puso ya selegae .
Tsiboso eno e ikaeletse go gatelela ntlha ya gore baetapele ba bantsho fela jaaka ba ba basweu bao ba neng ba busa pele ga bona , ba ka tlhoka botshepegi mme e bile ya nna dibodu .
Mo mmung o o nang le dibodi tse di kwa tlase kgotsa o o sa sirelediwang ke masalela a dimela , kutlwalo ya lerothodi la pula mo boalogodimong jo , le yona e ka tlhola tlhamego ya legogo la katisegelo la boteng jwa 12 go ya 20 mm mo boalogodimong jwa mmu .
Ke gore bolemirui ka go tswelela ka ntlha ya koketso ya palo ya batho mo lefatsheng le phetogo ya loapi mme le kgatelelo e e tswelelang ya phetogog ya tlhotlhwa .
Ba ne ba lema mmidi , matonkomane le dinawa tsa jugo .
Sekao : gore montshakuno o na maatla a kwa a kae mme o kgona masimo a a kana kang ka kgono eo ?
Lenanetema la khansele le sekasekiwa mo dikopanong tsa makoko mabapi le maemo a sepolotiki a makoko mo mererong e e mo lenanetemeng pele ga kopano ya khansele .
Oli e tshwanetse go tsenelela difatla tsa dibering tsa botlhokwa thata jaaka go bontshiwa mo Setshwantshong 10 .
Didiseke tse di khurumetsang
Katologano ya khonkeife e sephara .
Mekgwatiriso ya tlhagolo , mekgwatiriso ya taolomofero ka dikhemikale le dithefosanyodijalo , e farologana mo sedikeng sengwe le sengwe le mo polaseng nngwe le nngwe .
Go jwalwa ga masimo mo dipolaseng tse go lekanalekana gare ga dijwalwa tsa mariga le tsa selemo .
64 . Go romelwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa
Botsa batsayakarolo mo setlhopheng se segolo gore ba tlaleletse ka dikakanyo dingwe fela mme ba buisane ka mabaka mangwe le mangwe fela .
Batlatsamodulasetilo ba babedi .
Go laola mefero pele ga go tlhoga ga dijwalwa
Batlamedi ba tshwanetswe go kopiwa go tlamela le go bolela leina le maemo a moemedi wa bona ; neelana ka tlhaloso ya setšhaba le go neelana ka dintlha tse di feletseng tsa kgolagano tsa moemedi wa bona .
Gauteng Enterprise Propeller ( GEP ) ke Setlamo se se neng sa tlhongwa ke Puso ya Porofense ya mo Gauteng , ka fa tlase ga bokaedi jwa Lefapha la Tlhabololo ya Ikonomi , se se neilweng boikarabelo jo bo kgethegileng jwa go tlamela ka kemonokeng ya SMME le tlhabololo mo Porofenseng ya Gauteng ka go dirisa madi le ka tsela ya go se dirise madi
Dibolayamefero
Tsaya nako gape le bothata go itse maemo a kotlo mo mebung ya polase ya gago .
E ke nako e e maleba go batlisisa dilo tse di ka bong di sa tsamaya sentle .
Bokgoni jwa go reetsa
Goreng go le mosola go dirisa thefosano ya dijwalwa ?
Tlhabolola setlamo sa inšorense ka ga diphetogo tsa seemo sa dithoto tse di inšorilweng ; mme
Ke tiro ya kemo ya maitlhabelo go thusa mmele go lwantsha ditwatsi tse di tsenang mo mmeleng mme di lwadisa mmele .
O sa ntse gape a tlaa tshwanela go tlhomamisa maitlhomo a tiragatso le ditshenyegelo gonne tse le tsona di tlaa mo kaela mo thulaganyong ya gagwe ya tiriso ya peo le monontsha .
( Molao wa bo 2 wa ka 2000 )
Moko wa molaotlhomo o ke gore lefatshe lotlhe le gajaana e leng la puso mme le dirisiwa ke merafe ( mo tsamaisong ya pusomorafe ) le tshwanetse go sitlhamololelwa mo morafeng o o le dirisang - morafe o tshwanetse o tlhame setheo sa semolao ( legal entity ) go atlanegisiwa Mokgatlho wa Dithoto wa Semorafe - ( Communal Property Association ) le go bona kano ya bong ya lefatshe leo .
Dikatso
E amogetswe semmuso ke Kgosi ka di _____ tsa letsatsi leno la ________________ 2015
Palo ya dimela e e eletsegang ka heketara e farologana go ya ka kgaolo nngwe le nngwe tota le go ya ka mebu e e farologaneng mo kgaolong e e tshwanang .
Go tlhokomela tiragatso ya mmasepala go ya ka di KPI le dikaelelo tse di rulaganntsweng ke mmasepala .
phesente ya tekanyetsokabo ya mmasepala e tota e dirisitswe mo goo diragatseng leano la bokgoni mo tirong
Ba bangwe ba ba leng botlhokwa ke ba ba dirisang se re se umang le ba ba di rekang .
Ofisi mo polaseng - botlhokwa kgotsa morwalo ?
E ne e le ngwaga fa morago ga ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi mo Aforikaborwa .
( 4 ) Fa taelo e dirilwe ke magiseterata yo o dirang diplatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka fa karolong ya molawana wa ( 3 ) , motho yo o tlhophilweng go dira tshekatsheko ya ngwana , o tshwanetse go neela magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ripoto e e kwadilweng ya tshekatsheko ya ngwana mo malatsing a le 30 go tloga ka letlha la taelo .
Go ranola tiro ya porojeke : Go bolela ditiro tse tota porojeke e tlaa di dirang .
Go botlhokwa go ela tlhoko gore Seesemane , e re ka e le puo e e dirisiwang fa go berekwa ka ditšhelete , e tla dirisiwa mo diporofenseng tsotlhe .
Se , se ne se ka lebisiwa mo ntlheng ya gore boradipolitiki ba ne ba sa tsee kharikhulamo ya thuto jaaka setlapele .
Ka thutego e e feditsweng ke badiredi ba ARC kwa Bethlehem ka kumo ya korong , bokete ba teng , bokana ba poroteine le phokotso ya mefuta e e jwetsweng mo dikgaolong tse di seng bollo , tse di nosetwang ka 2014 tse di neng di balabalwa mme di bapisiwa mo lenaneong la go lekakanya kgono ya mefutafuta .
Mafapha otlhe a tsamaiso a RBN a tshwanetse go ikobela mekgwa ya boitshwaro e e leng go SEKEJULE 8 fano se se tlhabololwang nako le nako .
Gore go diragadiwe dikatlanegiso tse di umakilweng fa godimo , go tlaa atlanegisiwa gore molaotheo wa gajaana o mametlelelwe jaana :
Setshwantsho 1 : Dimela tsa korong ka nako e di leng mo maemong a go senyaga gagolo ka kgwedi ya Seetebosigo .
Etela balemirui ba bangwe ka matsatsi a bolemirui , tsena dithutiso , amogela thuso go morutisi , jalo le jalo .
Go ne go na le tlhagiso e e lekaneng ( mabapi le bothata ) ?
tokafatsa go laola ga baagi mo ditlhabololong
Ke ne ke na le mmidi go lekana ba lelapa la me e bile ke rekisitse o o setseng go moreki wa mo tikologong .
Le jaanong ke sa tsoga phakela e bile ke tswelela go dira jaaka ke tlwaetse .
TSE DI KGONEGANG - go kaya gore didiriswa ga di senngwe mo tirelong e le nngwe kgotsa mo modirelweng a le mongwe ka go senyetsa ba bangwe .
Kelotlhoko e e dirilweng mo setlheng sa gajaana e ka thusa mo go thibeleng diphoso le go thusa go tsaya ditshwetso tse di botoka mo setlheng se se latelang .
Go Tsenngwa Tirisong ga Melao 106 3 .
Ke mo go ona mmu o , mo re bolokang baswi ba rona teng .
Mmotlolo o o tlhagisiwang fa o ikaegile ka kakanyo ya gore go na le ditheo tsa baagi tse di tlhagisitsweng sentle , tse di dirang sentle tse di tlhamilweng mo dikgatlhegong tse di rileng .
Le fa maatla a sepolitiki a se kile a suta ka gangwe o tlhalogantse ditlamorago tsa pakatelele tsa motlha oo .
Dinonyane di ka ja matlhogelanyana a mannye ( le mororo se gantsi e se bothata ) .
Pololotlhakagare gantsi e bonwa ka nako ya kgotsa morago ga go thunya mo karolong ya bogareng kgotsa bogaregodimong jwa lotlhaka .
Morago ga nako , go lokela ga monontsha wa dikhemikale , mabapi le go tseiwa ga dikotlo tsa mmu tse dingwe ke semela , go oketsa bokana ba bogalaka mo mmung .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
A ipaakanyetse furu ya mefutafuta ka go e boloka le go e baya kgotsa o beetse naga e e ka fulwang fa thoko mme fa gongwe o rekile furu pele ga nako ka go tsamaelana ?
Phetogo ka ntlha ya go ja le go robala .
( Tekatekantsho ya letsogo le le leng dimetara tse 10 e tla nna :
MOETELEDIPELE O NAYA KGAKOLOLO
O se letlelele mofero go gola ka phuthologo mo molelwaneng .
Leina le nomoreitshupo ya motho kgotsa batho ba e leng beng ba yona ka semolao .
Noso ya loruo
Paka ya konteraka gantsi e nna magareng ga dingwga di le 20 go ya go di le 30 go letla moneeladitirelo go nna le tšhono e e lekaneng ya go boelwa ke ditshenyegelo tsa dipeeletso tsa gagwe .
A tshimo e e tlhoka sejalo sa khurumetso sa monawa kgotsa se e seng sa monawa ?
Sebolayamefero se se tshwanetsweng go dirisiwa mo mananeong ka bobedi se ka supiwa .
Go tlwaela go direla
Peoleitlho e tshwanetse go tsepamisiwa ka kelotlhoko mo kunong ya bofelo ka kitso ya gore kuno e tlaa batliwa ke badirisi le gore o ka e tlamela ka tlhotlhwa e ba ratang go e e duelela e bile o bo o sa ntse o ka dira poelo .
Ngaka Salome Charalambous o tla sikara boikarabelo jwa go bona gore ga go rothisiwe mmutla madi ka tshedimosetso eno .
Ditona tse di amegang di tla sekaseka pegelo ya Khomišene mme di nkitsise ka go tsenngwa tirisong ga dikatlenegiso .
Tona ya Pusotshwaraganelo le Merero ya tsa Setso
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Elmon Mthombothi a eme mo tshimong ya gagwe e e se nang mefero kwa legaeng la gagwe kwa Khumbula , White River .
Dingwaga di le 18-24
KAROLO YA 3 : GO LEKANYETSWA GA DINGWAGA , MAITEKO A GO TLHOTLHOMISA DINGWAGA LE PHOSO KA GA DINGWAGA
Go netefatsa gore a Komiti ya Woto e emela dikgatlhegelo tsa baagi , e tshwanetse ya :
Go santse go na le dikgopolo tse di fosagetseng tsa bosemorafe mme kgethololo e a tswelela .
Bomogote ba mowa le mmu
Fa lekape la peo le phanyegile , peo ga e ne e tlhoga .
( viii ) katlholo ;
Seno se amile jang phitlhelelo ya metsi kgotsa boleng jwa metsi ?
Ke ditsela dife tse di yang go salwa morago ga ditheetso tsa setšhaba ?
Go reetsa ga nnete ke go reetsa ka tlhagafalo .
Fa medi ya sejalo se se sa ntseng se gola e le teng , go ka dirisiwa sekgatshi sa letsogo se se nang le kgatelelo ya metsi e e lekaneng go farolola medi ka go tlhatswa mmu o o e dikanyeditseng .
O tlaa tlhoka gape didiriswa tse di tshwanetseng mo go ka nnang mathata ka gore go tlhokiwa madi go di reka .
Peeletso e a boitshega ka jalo go botlhokwa thata gore o dire temothuo sentle - dira dilo tse di siameng ka nako e e siameng , o dirisa didiriso tse di siameng le peo le monontsha tse di siameng .
Pusetso e e atlegileng ya lefatshe , go tlhola ditiro le ntshodikuno tsa temothuo e e tlhatlhogang di tla nna le seabe mo go tlhabololeng ikonomi e e akaretsang ya metsemagae .
Kgato 4 : Tlhatlhoba
mekgatlho wa dipolokano
Go tlaleletsa ditirwana tsa go rotloetsa tekatekano ya loago e e tlhaloswang felogongwe , re sisinya tse di latelang :
Se , se re neela tshepo ya go nna le tshwanelo ya go nna se re tla nnang sona le go re netefaletsa gore ga re ipone re na le tshwanelo ya go senya batho ba bangwe . "
O tsene sekolo mo Mashaeng fela ka fa ntle ga Fouriesburg , koo a weditseng Kereite ya 12 teng .
Go supa gore palo ya diako e ka fetolafetola bokana ba kumo kwa mafelelong .
8 . O na le thutego ya go fitlha mo mophatong ofe ?
SETLHOPHA SA 2 SA DITLOLOMOLAO
TSHEKATSHEKO YA NGWANA
Kwala ka paka e e fetileng mme o netefatse gore paka e a tshwana gotlhe .
Le mororo dipoloko tsa mmidi di le kwa tlase go gaisa , re ka ipela re le balemirui le go bolela gore re dira tshwaelo e e boitshegang mo nageng ya rona - re tshwanetse go lepalepana le mathata otlhe a a re tlhagelang gore setšhaba sa rona se bone dijo .
1.2 Temokerasi , taolo le Botsayakarolo
Makesimamo ya palo ya matlhare le matlhogelathoko a tlhomamisiwa ka lotso .
Fa pula e na thata ka bonako mme e bo e feta go be go latela letsatsi le go leng bollo e bile letsatsi le fisa go nna jaaka onto mo go beswang borotho ka mmu o omisiwa go thatafatsa magodimo a teng jaaka legogo .
Go kgatsha go ka fitlhelela mefero yotlhe le go e bolaya yotlhe , fa e le gore mefero e e mo gare ga dijalo tse di mo moleng gantsi e tlogelwa e sa kgongwa morago g tlhagolo .
Marothodi a masetlha mo matlhareng
Mphahlele o swetsa ka gore " selo fela se go ka tweng se kgona go baya pepeneneng botho ba Afrikan se mo dikarolong tsa ditiro tsa setso tse di ikaegileng ka thuto le botsweretshi . "
Tshekatsheko ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele ya ditiragalo tse di bakileng Dikhuduego tsa Baithuti tsa 1976 , ke ditlhaloso tse di tlhaloganyegang go gaisa dilo tse di bonwang tse re neng re ithaya re re ke tsona dintlha .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa batla go nna molemirui ka bonna , go oketsa bokana ba kumo e ke e umang ya dijwalwa tse di busetsang madi le go oketsa ka botlalo kgono ya go rua diruiwa .
4.3.7 Go tlhoma motlhankedi ope gore a nne moemedi wa khonferense , konkerese , dikokoano tsa go tlhabana botlhale , diseminara , disimphosiamo jj .
Ka jalo , mo kakanyong-ya selefatshe , semowa sa setho ke sona se e leng mooko wa go nna teng .
Photo 5 & 6 : go tshela llaeme mo mebung e e botlha ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa thata mo ntshokunong ya dijwalo .
Boitshwaro kgwebong
Fa o neetswe dikopo tsotlhe tsa lenanetema , di soboke ka mokgwa wa lenaneo ka ditlhogo :
Bagokgo ba tshwanetse go tlhophiwa go ya fela ka bokgoni , ba neelwe maatla a magolwane mo godimo ga bolaodi ba sekolo le go rwadiswa boikarabelo jwa tiragatso .
Fa a bua kwa Conference on History , Memory and Human Progress kwa Cape Town ka 2002 , Mphahlele o kaya gore karolo ya ketsaetsego ya gagwe ya go dirisa lereo ' coloured ' ke gore , fela jaaka lerero ' native ' , go mo gopotsa " dinako tse di lefitshwana tsa bogologolo " .
7.2 Kwa bokhutlong bongwe le bongwe jwa lobaka lwa tiro ya Kgotla ya Setso , Kgotlakgolo e tla emisa go dira mme e tla kopana gape ka bonako morago ga ditlhopho tsa Kgotla ya Setso fa Kgotla e ntšha ya Setso e tlhophilwe .
8 . DIPHATLHATIRO
Tlhaloso
9 . Maikuelo
O tsweletse go nna moganetsi le morutabana , ka go kwala .
Tlhabolola ditlamelo gape le gape go bona fa di dutla kgotsa fa go na le dikaba tse di sa siameng .
Ela tlhoko : Ka jalo go atlanegisiwa gore tlhokego e e mo 13.3 , e tlaa ama bantshakuno ba bogwebi le bantshakuno ba bogwebi ba bantsho mo Khuduthamageng boobedi ka go tshwana .
LETLHA
Bokoa : Bokoa ke go tlhoka madi a nka a dirisang mme go nthibela go kgona go godisa kgwebo ya me jaaka ke rata .
" Fa o naya batho thuto e e bokoa , tlhaloganyo e tlaa feletsa e lemoga .
Go dira mo masimong le go ntshetsa setšhaba dijo ke tiro le tshwanelo ya rona jaaka balemirui .
Kwa USA , dithotloetso tse dikgolo tsa ditlhabolole tsa baeyofuele di ne kwa tshimologong e le mathata a mo polaseng ( lefetiso la ntshodikuno ) le kemisetso ya MTBE ka baeyofuele jaaka okosejeneite .
Go na le kgakantsho gare ga balemirui go tlhaloganya pharologano gare ga mefuta e mebedi e .
( 3 ) Fa go ise go dirwe tshekatsheko ya ngwana , motšhutšhisi a ka neelana ka tshekatsheko fa go dira jalo go le ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana : Fa fela e le gore mabaka a go neelana ka tshekatsheko a kwadilwe ka fa rekotong ke magiseterata ka fa kantorong ya gagwe jaaka go umkiwa mo go molawana wa 42 .
( a ) go nna teng ga bonno jwa ngwana yo go buisanwang ka ga ene ; le
1.7 le se ka la dira tiro epe e e tla bakang dikgaogano mo gare ga maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng le fa gare ga RBN le baagi ba bangwe ba setso ;
Tse di bosula ke gore o tshwanetse go duela madi kgwedi le kgwedi mme fa o retelelwa ke go dira jalo o tsenngwa mo lenaaneng la bakoloti .
Go bayaleitlho le tsenyotirisong
Dinnoutu tsa thuto
CBP e ka tsaya karolo ya botlhokwa mo poelanong le thotloetsong ka go baya mmogo maphata a a farologaneng a baagi le go aga mowa wa kutlwisisano .
netefatso ya kakaretso mo go direng togamaano ya batho ba ba tlhokang
go ikopanya le baagi ba selegae , le go kopa baagi go neela pegelo le leina la motho yo go ka ikgolaganngwang le ena le dintlha tsa gagwe ka botlalo .
Netefatsa gore peo e o e dirisang e le e e tlhabetswe ka borone le molybdenum ka gore go tlhokiwa ga dilemente tsena go tlaa fokotsa bokana ba kumo gagolo .
bafatlhosi
4.5 Tlhopho nngwe le nngwe ya leina e tla kwalwa mme e bontshe maina ka botalo , nomore ya boitshupo le dingwaga tsa bogolo tsa motho yo leina la gagwe le tlhophilweng le tsa batho ba ba tlhophileng leina la gagwe , lefelo le a le tlhophelwang .
Mogwang o moleele , o mosesane mme o nna motšhotšho go ya kwa nkong .
Sediriswasegolo sa mmasepala sa togamaano ke tiragatso ya IDP .
Bupi jo bo setseng jwa soyabini bo dirisiwa jaaka dijo tsa diphologolo .
PR Kemedi ya tekatekano
10 . DIKAMANO LE DIPUSO TSE DI FAROLOGANENG
BATLISISA KWA DIKANTORONG TSA MMASEPALA WA GAGO .
( b ) phasalatsang magatwe a a seng boammaaruri kgotsa a a senyang batho maina ka nako ya ditlhopho ja ga : -
Tsamaiso e akaretsa tlhatlhobo ya maemo ( malatsi a le mabedi ) , go kopanngwa ga tshedimosetso ( letsatsi le le lengwe ) , go dira leano la tsamaiso ( letsatsi le le lengwe ) le go dira togamaano ya go tsenya tirisong ( letsatsi le le lengwe ) .
Go penta bodirelo le setoro sa terekere .
Le tlhotlhelediwa ke eng ?
( b ) tagafara , jaaka e umakiwa mo go molawana wa 19 ; kgotsa
( a ) Setlhpha sa 3 ;
Metsi a a leng mo mmung a ka kgonisa semela go falola go ya fa pula e na gape .
4.5 Se letlhomeso la peomolao le se kayang mabapi le dikomiti tsa diwoto
Ka ntlha ya dikgakololo tse ke di amogetseng jaanong , tota le kgono e ke e amogetseng go tsweng kwa Grain SA , ke bona bokamoso bo bo phatshimang go bolemirui ba me .
Bolemirui bo bokete tota mme balemirui ntse ba kgona go naya batho ba lefatshe dijo - se balemirui ba ntse ba se dirang go tsweng bogologolo .
Go setse go bonetswe pele gore balemirui ba tlaa tlhoka go leka go fetola nako ya go jwala go kgona go tsamaelana le diphetogo tse di diragalang ka tlelaemete .
Gore go diragadiwe polelwana ya semolao ya 1.2 ( b ) fa godimo , ga go na motho ope yo o tla tlosiwang mo go nneng leloko la Kgotla ya Setso faa bonwe molato wa tlolomolao e e rileng ya " pele ga Moranang 1994 " e e dirilweng ka maitlhomo a sepolotiki kgotsa yo o amogetseng boitshwarelo go tswa go Komiti ya Boammaaruri le Tetlano morago ga ponomolato e e boletsweng .
Dituediso tsa go bona direkoto tsa Mmasepala di kwadilwe mo Ditaelong tsa Molao mme tlhwatlhwa ya tsone ke e tshwanetseng .
3.7 Go bona tumelelo pele ya kutlwisiso 35
Bothata ba didiriswa tsa go jwala tsena ke gore ga di kgone go jwala sentle fa disalela di le dintsi go feta mme jalo bokana ba disalela tse di tlogelwang mo tshimong pele ga go simolola go jwala peo ya dimela tse dintshwa bo tshwanetse go fokotswa ka go di dirisa di le dijo tsa diruiwa kgotsa ka go di bofagana go nna furu .
Ditlamo tsa puso di kwadisitswe ka fa tlase ga Molao wa Lekgetho la Dithekiso , Molao wa bo 89 wa ka 1991 , e re ka barekisi ba ka nna ba tsena lekgetho a dithekiso mo dituedisong tsotlhe tse di tlhalosiwang mo Mametlelelong .
Re batla go ya kae ?
O tshwanetse go tlhokomela fa o naya selatswa fa pula e na , ka dilatswa tse dintsi di na le uriamo mme di ka bolaya diruiwa fa di ka nwa metsi a a tswang mo selwatseng .
Batsamaisi , badiri ba porojeke , baabi , baungwelwa , le mekgatlho e mengwe
DITLHOPHO TSE GOLOSEGILENG , TSE DI SIAMENG GAPE E LE TSA GANGWE LE GAPE
Go tlaa atlanegisiwa dimametlelelo tse di latelang mo molaotheong :
Ntshodikuno ya tiragatso , inšorense le tlhamoleano ya thekiso di tsamaya mmogo le tlhamoleano ya matlole .
7.1 tlhokafala ;
17.3 Boitshwaro jo bo latelang jwa Leloko ka nako ya kopano bo lejwa bo thulana le ditaelo tsa mekgwa ya boitshwaro :
Morero o o rileng ke wa go netefatsa gore matlole a a laolwang ke tlhokego a nna teng , mme se se tlhalosiwa mo karolong e e latelang , le go tlhama thulaganyo ya ikokoanyetso go netefatsa gore batlamedi ba tikologo ba kgona go dira tiro e e duelelwang ka matlole go ya ka tlhokego .
Jaaka re simolola paka ya bone ya Aforikaborwa ya temokerasi , seabe sa baagi segolobogolo , mokgwa wa seabe sa diwoto o na le seabe se se botlhokwa mo mmotlolong wa rona wa tlhabololo ya pusoselegae .
1 / 4 B Tshekatsheko ya tsa tikologo
Bantshakuno ba ba se kileng ba dirisa taolomofero ya sekhemikale , le go sa kgatshang pele ga tlhogo ya dimela kgotsa ba ka se ka ba tshela dikhemikale morago ga tlhogo , ba ka kopana le mathata a magolo a mefero mo setlheng se se tlang se .
5.3.4 Ke mang yo o ka dirang kopo
Go meta Tshedimosetso ya Pharakano
Fa o le mo tikologong ya go jwala korong , o ka e jwala morago ga go legola masimo fa go setse go robilwe mmidi ka kgwedi ya Phukwi go tswelela ka selemo go fitlhela o jwala korong ka dikgwedi tsa Motsheganong kgotsa Seetebosigo .
Fetsa ka tshekatsheko ka ga dintlha tsa khoso tse di mo go 2.3 go tlhagisa dintlha tse di botlhokwa
Batho bangwe ga ba dirise lefatshe le ba le abetsweng .
go supa maemo a dikago tse di botlhokwa le didiriswa tsa tlhago
Go tlhaolela diwoto tsa tshimologo Kgato 1 ;
34. A go ne ga direga mo dikgweding di le 12 tse di fetileng gore ka nako eo kgotsa ka bonako morago ga moo o :
Dithulaganyo tsa go kgaoganya ditsha ka dikgaolo
Tlhokomela go se reke dilo fela fa o di bona .
Dijalo di njetse bokae ka heketara ?
9.1.2 go buelela ditshwanelo tsa maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng le go tsweledisetsa pele go tsamaelwa sentle ga one ke dilo ;
Dikgaolo tse dintsi tse go jwalwang disonobolomo mme gape le disoya ka tlwaelo di welwa ke matlakadibe a a tlisang sefako ka nako yotlhe ya selemo go tsweng kgwedi ya Diphalane go tswelela go ya dikgweding tsa Mopitlwe le Phukwi .
Ditlhotlhwa tsa mmidi tsa boditšhaba
Go amogela tshedimosetso ya pholisi ya inšorense mo puong e e seng matswakabele , e le bonolo e bile e tlhaloganyesega
Araba dipotso tse di latelang :
Ka 1952 batlhankedi ba thuto ba ne ba mo iletsa go tswelela go ruta mme ga go a ka ga mo thibela go batla menyetla e e botoka ya thuto e e neng e ka bonwa ke ngwana wa Montsho .
Ka mafoko a mangwe , ba raya gore ba bontsha boikanyego jwa bona mo tsamaisong e ntšhwa ka go nna ba ntse ba bo tlhola , le go senola dikgôbelelo kgotsa maitsholo a bobodu a ba ka a utlwelang .
Se se diragala fa mmu o le metsi thata le go tlhalosega fa diteng tsa bongola di fetile mothamo wa tshimo .
Baša ba gompieno ba lebagane le dikgwetlho di le dintsi tse di tsenyeletsang :
Motlhankedi wa Sepodisi o tlaa tsaya seteitemente se o ka se fang ka puo ya gaeno , ka jalo mapodisi a tlaa dira dithulaganyo tsa go nna le mofetoledi .
Mo ntlheng e , Mphahlele o abelana ka tlhaloganyo e e tlhalosiwang sentle ke Chinua Achebe ; ya gore Seesimane e ka nna maatla a Bosetšhaba jwa Afrikan , a a tshwaraganyang ditso tse di farologaneng tsa merafe .
Dingwe tsa dipotso tseo ke tse di latelang :
Fa re naya ditshetsana dijo tse di ka di dirisiwang ka bonolo fela go lekana , di thusa go dikolosa kotlo e e tlhokiwang ke dimela go kgona go mela sentle .
Lo tsenetse mefuta efe ya dipitso ?
Dipalelo tse di ka dirisiwang go kala polase yotlhe kgotsa tshimo ya senthaphaefote go kgontsha go lekanya bothata jwa katisegelo ya mmu jo bo ka nnang teng mo kgaolong e tona .
( c ) motšhutšhisi kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , fa kgetse e sa ye kwa tshekong , ba tshwanetse go tsaya tshweetso nngwe ya mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong , o o tlhokang go tseelwa matsapa a magolo go feta mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong o o neng o tlhophilwe pele .
Ditekanyetso tse di ikaegile bogolosegolo ka bogogodi jwa dipula le bogogolego jwa mmu mo kgaolong e e kgethegileng eo .
Bothata ke gore ditlhaka di ka se gole ka tshwanno mme di ka sala di le tala ( di sa supa setalafatsi ) .
Re setse re tseneletse mo dikgweding tsa selemo mme bontsi ba dikgaolo mo go jwalwang tlhaka ya selemo mo Afrikaborwa go di ise di amogele pula kgotsa gannye fela .
Go nna teng ga mofero mo dijalong go ka nna kotsi ka dintlha tse dintsi , bogolosegolo mo ditatlhegelong le kgotlelego ya peo .
Ba dira modumo bosigo gape ba tswelela pele ba sotla batho ba ba fetang mo phakeng .
Ntlha e e dira gore ba se nne le kgono ya go amogela kadimo go dithulaganyong tse dingwe .
Mong o tshwanetse go netafatsa gore mabotlolo a dinotsididi kgotsa a mašwi a se dirisiwe go lokelwa dikhemikale .
Seno se akareditswe mo Kaeding ya 2 : Kaedi ya Motsamaisi ya Togamaano e e totileng Baagi .
Mo diathikeleng tse dingwe ka ntlha ya bolaodi ba ditiro re setse re buile ka bolaodi le go rulaganya pego ya ntlha e .
Tokololo ya SAPS e tshwanetse go thusa mongongoregi go bona phekolo ya kalafo le bonno jo bo maleba .
1.4.2 o tla reka dithoto tsotlhe ka go sekegela ditlhokego tsa kgwebo ;
Tebo ka bokhutswane go ditiragalo le kumo ya kanola
Go atlanegisiwa gore bolwetse bo supiwe mo tshimong pele go dirisiwa lenaneo la go gasetsa .
Ke go amogetse ka boikokobetso .
Dikago tse dintšhwa di tsa tlaleletswa go meago ya Palamente morago ga dikoloni di le pedi tsa Borithane ( Kapa le Natala ) le di Rephaboliki tsa pele tsa Maburu ( Teransefala le Foreisetata ) di sena go tlhama Palamente ya Aforikaborwa ka 1910 .
Tiragatso ya go kokoanya , go dira palogare le go kopanya maitlhomo / merero / maano a CBP le IDP ,
Ka jalo go nna bokete mo balemiruing ba bantšhwa go bona lefatshe mo pakeng e khutshwane le go le duelela ka ntshodikuno e e nonofileng .
19 Maikaelelo
Go laola ka tshwanelo go tshwanetse go dirisiwe ka go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola ditiragalo .
Go tlamela diporogerama ka tshegetso le go thusa bagwebi ka bokgoni jwa go tsamaisa kgwebo sentle ka nonofo .
Go golagana le baetleetsi ba ka moso ba temothuo ba diporojeke tsa tlhabololo
4.3.3 Go amogela semmuso ditumalano tsa tshegetso ka madi go tswa go lefapha lepe la puso gore go tsenngwe dilo dingwe kgotsa go tlamelwe ke ditirelo .
Go tshola mothale wa tulafatso e e bulegileng o tlhwekile o tshwanetse go jalwa dimitara tse 300 go tswa methaleng e mengwe .
Ka ditshupetso tsa kgono ya polase ya me , jaaka go ntse , ga ke e dirise ka botlalo , tota ka palo ya diruiwa tse nka di ruang .
Gale mo temothuong go na le ditiego tse di utlwalang tse di thibelang montshadikuno go tsibogela diphetogo tsa ditlhotlhwa ka bonako .
Bokana ba thobo mo dipolaseng tse dingwe bo ne bo le kwa tlase ga bokana bo bo neng bo solofetswe ka ntlha ya botsididi ba masigo le tatlhego ya dikgaolo tsa bollo tse di neng di tlhokiwa go tlatsa diako ka dijo ka nako ya go mela .
Go na le ditsela di le tlhano tse di farologaneng tsa go duelela go reka kgotsa go tokafatsa ntlo .
Melao e e latelang e tshegetsa tlhabololo le temokerasi mo gare ga lefapha la selegae la puso .
Ntle le fa go laetswe ka tsela e sele , motho yo ke emetsweng ke ene a ka nna a bouta ka mokgwa o a bonang go tlhokega ka one .
Mothamo o wa motshetelo o ka tlamela ka mothamo o o utlwalang wa P le o montsintsi wa K , fela go tlaa tlhokega nontshogodimo ya LAN .
( a ) gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tswanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao go ya ka molawana wa 24 ( 2 ) ( a ) , mabapi le tlolo-molao nngwe le nngwe ;
Fa e le gore sebaka se o se neilweng ga se a lekana re kopa gore o kwale mo pampiring e nngwe kwa thoko o bo o e tshwaraganya le foromo eno .
Go tlhopha ga mokgwa wa go laola o o lotaneng go tlaa farologana ka molemirui yo mongwe le yo mongwe jaaka botlhokwa ba yo mongwe le yo mongwe bo farologana ka dintlha tsa gore o fa kae ka ntlha ya tlhabololo ya gagwe a le molemirui , bokana ba madi a a nang ona mme le bokana ba tokelelo e a ka e kgonang go reka diterekere le didiriswa tse dintshwa kgotsa tsa kgale .
DITUEDISO TSA GO TLHAGISA TSHEDIMOSETSO SEŠA
Kgaso e e ka nnang go gasa gotlhelele kgotsa ka go lokela tlhakatlhakano ya pyrethroid ka seatla mo dintlhaneng tsa go tlhoga go thusa gannye fela mme go kgona fela fa dibokwana di sa le nnye e bile di le kwa ntle mo " botlhogong ba letlhare " .
Tlhokomelo e e tseneletseng le tshetelo kgotsa paakanyo e e tshwanetseng di tshwanetswe go dira ka go dirisa tatelano e e rileng .
Jaaka go ntse mmuso o setse o lebeletse melao e mentshwa go laola kgaoganyo ya naga le go fetola bokana ba tuelotlase go badiri .
Phaka ya selegae e nna e tletse ka ditshila tse di tlholwang ke setlhopha sa batho ba ba robalang mo phakeng e bile ba nna ba ijetse .
Mametlelelo C
KAROLO YA 2 : GO BEWA MO LEFELONG LE LE RILENG
( v ) bana ba ba letileng tsheko ;
Sekgoreletsi se sengwe ke dipolase tsa ditlhopha / morafe , tseo gantsi go feleletsang e le bantshakuno ba ba mafolofolo le boineelo ba se kae ba direlang bajaboswa ba ba setseng ba e leng " bomajafela " kgotsa " boJan-eet " .
Mmidi morago ga dinawana
Kakanyo ke gore bobedi jwa bona ba tla neelana ka ditsibogo tsa kabonako .
Go dumelwa gore dimela ga di supe go mela fa go le tlase ga dintlha tse 10 tsa sentigerate tsa thempereitšha ya magare .
Ditlamorago ke go re , o ka feletsa o amogela maemo a a kwa tlase a - Ka nako nngwe o sa itemoge - gantsi o a bona jaaka ntlha e e go tshwanetseng .
Re solofela e bile re dumela gore tlhotlhwa ya mofolo e tla itshwarela mme le gore o tla duelwa tiro e e pila e o e diretseng ba lefapha le balemirui ba bangwe go tsweletsa pabalesegodijo pele , go fokotsa bohumanegi le go oketsa ditiro .
Ba re saenileng fa tlase fa , re le batlhophi ba ba kwadisitsweng mo wotong . . . . . re tlhagisa leina la ga
maemo a a kwa godimo a go kgotsofala ga badirelwa a rekotiwa
Go sweditswe :
Motswedi !
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala 1998
Go botlhokwa go netefatsa gore mongwe le mongwe a tlhaloganye se se leng mo konterakeng le gore a dipolelo tsa teng di ka kgonegwa .
Tshwanelo ya go neelana ka dikgakololo le dikatlenegiso , ditatamente tse di lebisitsweng mo go mongwe yo o nang le dithata le dingongorego .
Baeteledipele ba setso / magosi
Didiriswa tse di tshwanetseng go dirisiwa mo legatong le , teko ya ' Fa-Jaanong '
Komiti ya Woto e tla rwala maikarabelo a se mme e tla tlhoka go rebola pego ya kgwedi nngwe le nngwe kgatlhanong le togamaano ya dikgato
Tlhotlhwa ya Morokotso wa Botsayakarolo kgotsa Tlhotlhwa ya Yuniti
14.6.2 Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo , ka go gakololana le Kgosi le Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo , a ka letla leloko lepe la setšhaba go buisana le Kgotlakgolo fa fela go lateletswe thulaganyo e e tshwanetseng ya Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le Dikomiti tsa Photefolio .
Se porojeke e solofelang go se fitlhelela
go gakologelwa maitsholo a rona fa re lebane le kgotlhang gore re tle re tsiboge ka tsiamo mo nakong e e tlang fa kgotlhang e runya .
5.19.2 Taolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
" . . . go na le dikgaolo di le mmalwa tse mo go tsona batlhankedi ba sepolitiki , boramatlotlo , intaseteri le bobegakgang di emanang-nokeng tshegetso e re e bitsang ' mokgatlho wa tsa setso ' .
Lefapha la Taolo ya Kopanelo le tsa Meetlp le tsibogetse ditopo tsa dimmasepala le tsa maloko a Dikomiti tsa Diwoto tsa gore mojulu o , o nne teng ka dipuo tsotlhe tse dingwe tsa Aforikaborwa .
Bobodu bo ne bo ise bo nne teng .
( d ) Ke gantsi go le go kae o ileng wa nwa digalase di le 3 kgotsa 4 tsa mofuta ope fela wa nnotagi mo letsatsing le le lengwe ?
Referense
Tsamaiso ya thuto ya morago ga paka ya Kgethololo go bonala ekete e paletswe ke go re golola .
o Polokesego le tshireletso ya baagi di tlhoka tirisanommogo le batlhankedi ba tshireletso ba selegae e bile di ikaega ka baagi go thusana go rarabolola dintlha tsa tshireletso le go bona tshireletso ya maloko a baagi .
LEFAPHA LA MERERO YA TIKOLO LE KA THUSA JANG ? 22
7 . Ditshwetso tsa Khansele
O ka dira jalo ka go dira mananeo .
Jaaka sekai fela , o tlhalosa fa batsomi ba Makhoisan le bakgarakgatshegi ba ba neng ba akanya gore phefo ke " yona e e tshotseng mewa ya badimo " le gore kakanyo e , e ne e kaya gore Setshedi se Segolo se ne se na le bona gongwe le gongwe mo dikgarakgatshegong tsa bona .
Gore a mafapha a dipuso a tsamaisiwa ka nonofo .
Tshenyegelo e duetswe go
Malebana le founo nngwe le nngwe ya mogala , tsweetswee mpolelela gore ke phesente e e kana kang mo go 100% ya go dirisa mogala ga mong wa ntlo a o dirisetsa
TIRO 3 Buisanang ka ditsela tse Komiti ya Woto e ka begelang baagi tshedimosetso e ka teng .
Ka 2002 , Frans o ne a sutisediwa go tswa Sterkstroom go ya kwa Ntlokgolo ya Senwes kwa Kerksdorp kwa a neng a nna mokgweetsi .
Go tsamaisa dipitso
Ditsela , metsi , phepafatso
( c ) gogela morago kgotsa go fetola kitsiso ka fa tlase ga karolo ya molawana .
Pholo le George Letlojane ba ne ba se teng .
Mo Aforikaborwa 13% ya lefatshe e mo taolong ya thulaganyo ya semorafe - se se fetogela mo diheketareng di le dimilione tse 17 .
O tswelela go ema kgatlhanong le mokgwa wa bookamedi o o agileng mo dikolong , o go ya ka one , barutabana ba diragatsang taolo e seng thuto .
Tiragalo e ne e le mabapi le eng ?
Bokhutlo
Dikhukwane di tlhola di ja dikutu tsa dimela tse ditlhogang mme go nna palo ya dimela tse di sa lekaneng palo ka di fokoditswe .
Ditshenyegelo tsa Thoro
12.4 Komiti ya Photefolio ya Tshireletsego le Pabalesego
KWA O E KA BONWANG TENG
Tiriso ya mefuta ya mmidi ya Bt ka tshwanelo
Fa re bona bakgoni botlhe : Lungelwa Kama - Molemirui wa Ngwaga wa Setsha , Jannie de Villiers ( Modulasetilo : Grain SA ) , Preline Swart ( Mogatsa-Ralph ) , Ralph Swart - Molemirui wa Ngwaga wa Kgwebo wa Motlha o Montshwa , Victor Mongoato ( Modulasetilobobedi : Grain SA ) le Enoch Khumalo - Molemirui wa Ngwaga wa Boitlhokomelo .
A o na le tshwaragano le bantshadikuno ba selegae koo lo ka buisanang ka dintlha tse di matsapa ?
Semela sengwe le sengwe se na le bokgoni jo bo rileng go ntsha dithoro - dintlha tse di lekanyetsang thobo ke go nna teng ga metsi a a mo mmung , dikotla , lesedi le mogote .
Ipue tsweetswee gore re tle re itse gore o mang .
Ka tlwaelo naeterogene e fiwa mo gare ga go nosetsa gararo kgotsa gatlhano .
Ntlha e nngwe e e tshwanetsweng go lebelelwa fa go laolwa go jwalwa ga korong e e nosetswang ke maemo a kgono ya metsi go tsenelela mo mmung .
Tse di latelang di supa botlhaswa :
Dithompola tse di setseng di dira go fetolela naeterojene di tlaa bo di le pinki go ya bohibidu .
Bolaodi bo bo ka kaiwa ke leano la molemirui la gore o batla go gasa dibolayamefero go loala mefero fela kgotsa o batla go dirisa mokgwa wa go bolaya mefero ka go tlhagola le go gasa sebolyamefero gangwe .
Le fa botsamaisi ba kholetšhe e le basweu , " e ne e le ba le barataro fela ba batlhatlheledi ba basweu ba le 33 ba ba neng ba na le dikerii , fa ba le 26 ba maAforika a le 32 , ba na le dikerii . "
Tlhola o jwala mefuta e e farologaneng ka dibopego tse di farologaneng jaaka dinako tse di farologaneng tsa go gola gore o kgone go roba ka dinako tse di farologaneng mo masimong a a farologanang ka gore kumo e oma ka dinako tse di farologaneng .
Gantsi o dirisa nako o batlana le tlhwatlhwa e e siameng go di gaisa tsotlhe ya sephuthelwana sa diletsa megala
2.3 Pharologano gareng ga kgato ya thibololo le kgato ya kgwebo
Ditshenyegelo di ka kgaoganngwa ka ditlhopha tse di farologaneng di le pedi - ditshenyegelo tsa tlhamalalo le ditshenyegelo tse di tlhomameng .
( m ) go busediwa ga sengwe se se rileng mo go motswa-setlhabelo yo o rileng kapa batswa-setlhabelo ba ba rileng ka ntlha ya tlolo-molao , fa e leng gore selo seo se ka busediwa kgotsa sa neelwa mong wa sona ;
Mo dingwaganyaneng tse di fetileng go ntse le ditlamo le batho bangwe ba maitsholo a bona a tiro a neng a tlhobaetsa le go nna le kamego e e bosula mo bathong ba bangwe .
Maoto a diruiwa tse dintsi go feta le ona a senya popego ya mmu mme a o epolola gore kgogolego ya teng e diragale gantsi fa di simolola go tsamaya mo mebileng le mo tikologong ya fa di nwang metsi teng .
Babeteledi ka bontsi ga ba itsewe ke batlhokofadiwa ba bona .
Tlhaolele e ne ya baya batho mo maemong a go tlhoka lefatshe , a ba ba nang le leruo ba leng mmalwa fela , e le lona le thusang go tshegetsa botshelo jwa selegae jo bo tswetsengpele .
Polelokemo e tshwanetse go bebentshwa mo mafelong otlhe a tiro .
Mo bontsing ba dikgaolo tse , mmidi ke sejwalwa se se dirisiwang .
Dintlha tsa motho yo o kopang go bona direkoto
Mphahlele o gateletse gore renesanse ya Afrikan e se ke ya dirisetswa fela dipuo tsa sepolotiki , mme e tsenyeletswe mo dipholesing le diporogorama tsa diphetogo tsa Aforikaborwa .
moo baagi ba ka tsayang karolo le ditheo tse di tla tlhomiwang go netefatsa botsayakarolo jo
Dithoto tsa montshakuno - dira temothuo ka se o se ratang .
Mofatlhosi o tlhagisa puo e khutshwane ( boleele ba metsotso e le 10 ) go itsise kgang e ntšhwa , go neela diteng , kgotsa go konosetsa .
Fa dipula di ka na ka mafelelo a setlha go ka nna leano le le pila go simolola go baakanya masimo ka go a dirisa mogoma kgotsa sedikodiko go tlosa mefero e bile le go a baakanyetsa setlha sa go jwala se se latelang .
Kgono ke bothata bo bogolo mo Afrikaborwa .
Sekao , DEA , e amega jaaka bothati jo bo neelang ka ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi , fa mafapha a mangwe a diporofense maikarabelo a ona e le go neelana ka ditetlelelo tsa thomelontle ya kgobokanyo le patlisiso .
Gona fa re fitlhela Mme T O Mdluli , motlholagadi wa dingwaga tse 52 yo a fenyang mathata .
Diterekere le ditlamelwana tse di dirisiwang ke bantshadikuno ba ba tlhabologang ba bantsi di mo maemong a a bokoa thata e bile ga ba mo maemong a ditšhelete go ka tokafatsa seemo - seelo sa dipoelo mo ntshodikunong ya dithoro se kwa tlase ka jalo go seelo se sennye kgotsa ga se yo gotlhelele go ka letla bantshadikuno ba ba tlhabologang go fosa sepe .
Ka 1976 o ne a thapiwa ke lebentlele la Ellerines Furniture e le morekisi mme a tloga a godisiwa go nna motlhatlhobedi ka 1980 .
7.7.1 e ka nnang ya isa botlhe kwa motlotlong wa kgang e go setseng go tlotlilwe ka yone mo teng ga ajenda kgotsa e e senang bosupi bope mo RBN jaaka setheo ; kgotsa
Neelano le tetlelelo ya semmuso ya diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le Baneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Netefatsa gore o itse gore o tlaa duela tsalo e kana kang morago ga nako e kana kang .
Khomišene e fitlhetse gore mo letlhakoreng le lengwe Lonmin ga e a dira maiteko a a lekaneng go rarabolola dikgotlhang magareng ga yona le badiri ba ba nnileng le seabe mo seteraekeng se se neng se sa sireletsega le magareng ga badiri ba ba neng ba ngadile ditiro le ba ba neng ba sa batle go nna le seabe mo seteraekeng .
Molelo
Serwalo sa bogologolo se se tlhagisitsweng se tshwana le se se dirisiwang mo ntlong ya Commons kwa Engelane .
Ke theo ya go nna motho go nna le maemo a go bona dijo tse nang le kotlo le polokego .
Fa e le dibatana tse dikgolo go tlhokega gore re di tshware ka go di theisa...ee , tiriso ya dithunya le dirai .
Ba tshwanetse go dirisa diatla tsa bone mme ba se solofele gore batho ba bangwe ba tlaa ba direla tiro .
Se , ke ka gonne bodiredipuso jwa Aforikaborwa jo bo tokafaditsweng boy a go atlholwa ka kaelo e lenngwe go gaisa tsotlhe : maatla a yona a go rebola ditirelo tse di fitlhelelang ditlhokwa tsa motheo tsa baagi ba Aforikaborwa . "
Go botlhokwa thata gore o se ke wa lebala mmaraka mme kanoko ya mmaraka e botlhokwa thata mo go arabeng potso e : a ke na le mmaraka wa dikuno tsa me ?
Ka go re jalo go amana tsamaiso ya kgwebo ya gago .
Poelo
Kgwedi e , bangwe ba badiredi ba rona ba go rulaganya , bat sere nako ya go itse Alan Jeftha .
Ke ditetla le dikiletso dife tsa metsotso e e siameng ?
Ka bo1950 fa dinaga tsa Afrikan , di ne di runya go tswa pusong ya bokoloniale , dikgoeletso tse di jalo di ne di ikakatletse ka lenaneo la Pan-Afrikan .
Ga re tsee ope o hutsegile fa a tshwere ke kgatelelo ya madi , kgotsa bolwetse jwa sukiri kgotsa kankere .
Ka ntlha ya menontsha ya dibodi e na le meloiso ya dikotla e e kwa tlase mme le go e tshela go batla badiri ba bantsi , e setse e emiseditswe segolo ka menontsha ya sesaboleng jaaka motswedi wa dikotla tsa dijwalo tse di golang .
3 . Badirisi
Korong e thata e na le bokana ba gluten bo bo fetang ba mefuta e mengwe mme e dirisiwa gagolo go besa marotho , marothonyana le go dirisiwa fela go besa .
Go lo gongwe Mphahlele o rile ' Botshabelo ke ghetto ya tlhaloganyo ' mme a bua ka mafoko a itsegeng a ' patiko ya lefelo ' go tlhalosa maikutlo a a gatelelang a neng a ikutlwa one ka dinako dingwe kwa botshabelo , a samagane le dinaga di sele , tse di nang le setso se sele , le ditsela tsa tsone , bogolosegolo kwa dinageng tse di kopaneng sa Amerika , e e neng e le kgatlhanong le setso sa Aforika , le ditsela tse Mphahlele a neng a ikaeletse go di somarela ka gotlhegotlhe .
Ditshupetso tsa tuelo tsa dikgwedi tse di ka nnang thataro tse di fetileng ;
Palo ya dimela e e kwa godimo go feta e tla oketsa kumo e e kwa tlase ka ngwaga e pula e tlhokegang e sa ne ka tshwanelo ka ntlha ya mathata a komelelo mme palo e e kwa tlase go feta e ka ntsha kumo e e sa lekaneng go busetsa madi a a dirisitweng le go naya puseletsomadi .
Malcolm X o dirile tshwaelo e e tshwanang le eo , e e susumeditseng maAfrican-American go tlhama ditheo tsa thuto tse di mabapi le seAforika , mo United State .
Ka 18 Ferikgong 2013 ba kopana mme ba tlhoma kgotla go nna mmueledi ya badiri ba mo dipolaseng , e le bone badiri bao .
Didiriswa tse di ka dirisiwang mo kgatong e : Stakeholder analysis matrix ( ts . 103 dplg le EC ts . 63 Dithalo tsa Venn EC ts . 65 , rootsts. 33 )
( a ) e ka dirisiwa fela mo mabakeng a Molao ono , go akaretswa le kwa lefelong le go dirwang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ; mme
Tekanyetsokabo ya ditirelo e akaretsa ditshenyegelo tse di tswelelang tse di tlhokwang ke mmasepala go rebola ditrelo tsa letsatsi le letsatsi le go dira ditiro tsa bona tsa tsamaiso .
Go tloga foo moithuti o tswelela ka go rwala maikarabelo a isagwe e e tletseng kitso .
Ke eng se se ka kgonegang ka yona nako e ?
Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka faposa kgetse mo tshekong
Khoso ya Tlamelelo ya mo Polaseng le Kemonokeng .
o A porojeke e tsholetse diwoto tse dingwe ditlamorago ?
Megopolo ya gore dikuno tse di turang di nonofile thata go na le tse di tlhotlhwautlase ga se boammaarri ka gore dikuno dingwe tse di tlhotlhwatlase di tlamela ka taolo e e gaisang thata .
Petru Fourie ( raikonomi wa temothuo : ditsenngwateng le Ntshokuno , Grain SA )
Masimo a mašwa ka dipalopalo tse di kwa tlase tsa baketheria .
Rotloetsa Botsayakarolo jwa baagi
Maitsholo a tiro
Laletsa setlhopha se le sengwe go tla go tlhagisa dikarabo tsa bona fa pele ga setlhopha se segolo mme o kope ditshwaelo tsa tlaleletso go tswa go beng .
Dithutiso tse ke tlaa ratang go di tsena ke tsa go uma diruiwa tsa dinku le dikolobe , mme gape ke tlaa batla go rutwa go kgona go lema .
Setlhajalo gantsi ke setlha sa dipula tsa matsorotsoro .
Taolomofero ya sekhemikale
Go na le magato a le 6 mo lenaneong la woto , ona a eme ka mokgwa o o latelang :
Kgaolo eno e sobokanya dintlha tsa botlhokwa .
Madirelo a dithoro , bogolosegolo bantshakuno , ba šebane le metlha e e gwetlhang .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Fa o ntse o tsamaya ka koloi go ya kwa Orania go bapa le noka ya Lekwa mo kgaolong ya Kapabokone go tsweng Mangaung ka dibeke tsa bofelo tsa kgwedi ya Ngwanatsele o atumela toropo go tsweng ntlheng ya borwa .
( 4 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka ntsha katlholo nngwe kwa ntle ga e go dirilweng kgakololo ka ga yona mo ripotong ya pele ga katlholo , mme fa seo se diragala , e tshwanetse go kwala mabaka mo rekotong ya tsheko , gore ke ka ntlha ya eng e ntsha katlholo e sele .
Re tshwanetse go thusa balemirui go itlhokomela le go kgona go rekisa kumo go tswelela ka go tlhole go dirisa dineotiriso .
Molemirui o tshwanetse , a ntse teng , go nna le tlala ya go batla go nna le kitso le go dira thata tota .
Ka bokana ba kumo ya kanola e ne e se godimo thata , kumo ya korong le bali mo kgaolong ya Kapaborwa mo tikologong ya Overberg e thusitse go fokotsa tshenyego .
Ditsela tsa go Boga Bontle jwa Tlhago
Maemo a loapi ka nnete ke bothata bo bogolo go molemi wa tlhaka .
A ditiro tse di diriwa ke batho ba maemo a a rileng kgotsa lemorago la lotso ?
DITLHALOSO
Thutiso ya go tswelela ya go uma Mmidi ;
Go kgoreletsa tsamaiso ya bosiamisi .
Se bolae metsitsi fa e tsena mo tikologong ya rona , leka go bitsa yo a di itseng go tla go di tlosa ; mme
Paakanyo
Jaaka mofatlhosi go botlhokwa go gakologelwa gore bontsi ba batsayakarolo kwa dikopanong kgotsa dithutokatiso ke bagolo ba go le gantsi ba nang le maitemogelo a le mantsi .
Malatsi a mantsi a a latlhega mo ngwageng ka ntlha ya malatsi a pula e nang , le malatsi a mmu o kgobotlegang go ka berekwa .
Tiriso ya molao
RLM e na le Ratoropo-Mogolo mme ga e na Motlatsa-Ratoropo .
Ke maemo a a sa siameng .
Sobokanya mokgwa wa go dira wa kgwebo ya gago mme o kwale melao le melawana yotlhe e e tshwanetsweng go dirisiwa .
Ditatso tsa poroteine di nna sengwe se se botlhokwa sa dijo tsa seruiwa tsa mariga .
Patlisiso eno e tla direlwa kwa mafelong a le mantsi a a tshegediwang ke Aurum mo nageng yotlhe .
Komiti e ka rata thata go kopana le Dikhampani tsa meepo , badiri ba meepo , mekgatlho ya tsa badiri le baagi ba ba dikologileng dikhampani tsa meepo .
Dingwe tsa didirisiwa tse di dirisiwang mo tsamaisong ya porojeke di akaretsa :
Tlhabololo ya balemirui ya Grain SA - thadiso ya ngogola
Ke ne ke bona bogare bo bo ka nnang ditono tse 3 , 5 ka heketara ka ngwaga wa ntlha fa ke ne ke jwala mmidi , mme jaanong ke bona ditono tse 6 ka heketara fa ngwaga e le pila .
Go tlaa nna jalo le ka kgwebo .
Melao yotlhe e tshwanetse go dira mo gare ga Molaotheo .
Dikemedi tsa bobegakgang tse di nang le tumelelo di tshwanetse go tsaya maemo a tsona ka 17 : 30 .
Fa batho ba ntse ba tsena mo phaposing , tlhola maina a bona mo lenaaneng la gago la batlapitsong .
1 . A ke buisitse kgotsa go tsenela tlhagiso mabapi le diiteng tsa White Paper ka ga PusoSelegae , 1998 ?
Tlhopho ya Bafatlhosi :
Se se utlwisang botlhoko le go feta ke gore ditshenyegelo tsa go dirisa konteraka , di tlaleletsa go fetisisa mo ditshenyegelong tsa ditsenngwateng .
Go dumelwa gore go na le mosola go feta kwa ntle ga o re o bonang ka gore ga re na kitso e ntsi ka dithakadu .
( iv ) modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , fa e le gore ga se ene motsereganyi wa kopano ya setlhopha sa balelapa ;
A mangwe tlhalosa . . . . . 
Mphahlele o dirisa ' maemo a a thata ' a botshabelo go tlhalosa tiisetso e e mo tlhagisang gore : " Mokwadi kgotsa motsweretshi o dirwa gore a tlhame go tswa mo kitsong ya maemo a a thata a a mo tshwenyang . "
A o bolokile bongola jo bo lekaneng mo mmung go jala dijalo , le o tlamela dijalo go fitlhelela dipula tse di tlwaelegileng di na ?
4.3.1.2 Diteng tsa pholisi di tshwanetse go go nna dikhutshwane , di tobe dintlha ; di rotloetse go tsaya kgatoe bile di tshwanetse go rulagana sentle .
Lesetsa 10% fela go tatlhego ka ntlha ya go se mele ga peo .
Go gasa gotlhe go ne go dirwa ka go dirisa digasetsa tse di rwalwang mo magetleng .
maikaelelo
Dintlha tse di fa godimo di botlhokwa ka ntlha ya gore bokana ba sebaka fa gare ga diphotlwa tse di leng gaufi le mmu le tse dileng kwa godimo mo semeleng bo le botlhokwa .
Dipitso tsa ditlhopha
Sebueledi se amogela gore ka tlwaelo o rwele maikarabelo a thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto fela o kaya fa ditshwetso tsa nnete di dirwa ke meyaramogolo yo o gatelelang gore sengwe le sengwe sa polotiki se se amanang le dikomiti tsa diwoto se fete mo go ena .
Motlhankedi wa Tshedimosetso
Baagi ba tshwanetse go itsisewe ka ga maemo le boleng jwa ditirelo tsa setšhaba tse ba di amogelang mme , mo go kgonagalang , ba tshwanetse go neelwa tlhopho ka ga ditirelo tse ba di neelwang
GORE go kgaolelwa metsi ga badirisi ba ba saletseng morago ka dituelelo tsa ditirelo tse ba di amogelang go tswa Khanseleng le ba ba iseng ba supiwe jaaka ba ba humanegileng thata , go tsenngwe go tloga ka la 01 Sedimonthole 2004 .
Dithalo di bontsha motseletsele o o tletseng ( go akaretsa dingwaga tsa 1 , 2 le 3 ) tsa ditšhono tsa ngwaga wa bo3 wa CBP .
Bolaodi ba papatso ke ntlha e e leng botlhokwa go laola kgwebo ya bolemirui , kgwetlho e le go bona tlhotlhwa e e leng kwa godimo fa go rekisiwa kumo ya gagwe .
Peo e e tlhatsediwang kwa ntle kwa morago ga sephothi .
Leano le na le boleng fela fa dikgato tsa go le tsenya tirisong di le kgonagala .
Motswedi :
Kumo ya ngogola
Ga go thuse sepe fa o itse se o batlang go se kgona fa o sa ipaakanye go laola patlo e .
Mo Tiisetsong e , Mphahlele o bua gore go nna Afrikan go go tsenelelang kwa teng go feta matshwao a melelwane .
Boleng jwa tšhelete
Mokgwa o o diragala ka go dirisa mogoma wa ditšhisele le go tlogela disalela tse di ka nnang 15% - 30% go khupetsa mmu mo tshimong .
Fa bana ba Bantsho ba tlhagisetswa dilo tse dintsi tsa dikwalo le setso tse di bontshang tikologo , ditso le dingwao tsa bona , ba tlaa tsweletsa go itlhagisa ka boipelo le ka go itshepa .
Go ne ga amogelwa molaetsa o o latelang wa ba ba neng ba se kitla ba nna gone mme wa rekotiwa :
Ke ditirelo dife tse dingwe go tswa kwa Telkom , fa ele gore di teng , tse lelapa la gago le di direlwang ga jaanong ?
Ka Puo ya Pulo ya Palamente ya gagwe , Moperesitente Jacob Zuma o ne a itsisa gore 2011 ke ngwaga wa go tlhama ditiro .
O TSHWANETSE GO DIRA TEKO YA TB .
12.9.5 Okamela ditiro tsa Boruni jwa mo teng ga ditlamo tsa RBN .
Jaaka fa yo Mogolo go tsotlhe a nna mo teng ga tsotlhe - batho le tlholego ka kakaretso - setho sa Afrikan se ruta gore batho ba tlamega go direla le go tlotla tlholego yotlhe .
O mo pensheneng ( o tsofetse / o rotse tiro / o a bobola / o golafetse , jj )
Dijo tse di abelwang batho di tlhola boikaegi , e bile tota di thibela batho go gola go boitlamedi le boikemelo .
Gape ke tla re ke go tlhoka didiriswa , dithutiso le kitso mme gape le go tlhoka lefatshe le go kgona go bona madi a a ka adimiwang e le dintlha tse dingwe gape tse di leng bokoa mo bolemiruing .
6.6 Tsenyotirisong ya leano , le go tlhoma leitlho ga mmogo le tekanyetso : Tsela ya go golaganya CBP le IDP mo tsenyotirisong , go di tlhoma leitlho le tekanyetso
Go ne ga nna molemo go dirisa tshugommu e potlana .
Gantsi mo bolemiruing go fitlhelwa e le boeteledipele , thutiso le thatafatso tse di leng botlhokwa .
( a ) rotloetsa ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng le motlhokomedi wa ngwana wa semolao , go tsaya karolo ;
Kgaolo 5 Go mekamekana le Kgotlhang
16 Mopitlwe - 20 Mopitlwe
Go lebega e kete o latlhegile kgotsa ga o itse kwa o yang teng .
Go tswa kwa kae ?
Ntle le fa e le gore fa tshitshinyo eo ya semmuso kgotsa tshitshinyo , e go ya ka kgopolo ya kopano , e dirang gore go dirwe patlisiso go ya pele , e tla romela go Ofisi ya Kgosi ;
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go dira ka tshwaragano le boCDW jaaka fa mmogo ba dira kgokaganyo magareng ga baagi le khansele
Jaaka tlhogo ya tsamaiso le motlhankedi wa bobalamatlotlo , Mmenejara wa Mmasepala , gareng ga tse dingwe :
Balemirui ba tshwanetse go tlhola ba gasa sebolayadisenyi ka go latelana go laola bongadule .
Botlhokwa jwa go tlhoma dintlhaphitlhelelo bo ka gatelelwa gape mme gape go tshwanetse go bontshiwe gore go botlhokwa mo montshadikunong go itlhaloganya sentle gore tota o batla go fitlhelela eng ka kgwebo ya temothuo ya gagwe .
A o ile wa nwa mofuta wa seno sepe fela se se nang le nnotagi mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Go feleletsa : fa o rulaganya tekanyetso la ntlha go ka nna bokete mme gakologelwa : Katiso e a thatafatsa mme maitemogelo a supile gore go a thusa .
Go aga bokgoni ba naga ba go tsaya karolo e e fetolang ka go tlhabolola .
Rona botlhe re utlwa maikutlo a ka nako nngwe mo bophelong ba rona .
10.6 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Lekgotla la Dikgosana
Go uma disoya le mosola wa tsona e le motheo wa dijo
dingongorego tsa badirelwa di a fokotsega .
Matlole a go rola tiro ;
Molao o o saenilweng go setlela Aforikaborwa ka 1910 o tlhagisitswe fao , ka letshwao la bogosi , fela jalo le ka Molao wa 1961 wa go setlela Rephaboliki ya Aforikaborwa .
( e ) Go kgona go tlhagisetsa khansele ka setshwantsho sa botlalo gape e le se se nepagetseng ka ga woto le ditlhokego tsa yona le ditlapele fa go kopiwa go dirwa jalo ke khansele .
Kgatlhanong le seo , baboki ba ne ba bona -diphoso mo go ba ba nang le dithata .
O itse ?
Ditiragalo tsa bolemirui tse di sa amaneng le tsa tikologo di dira gore mmu o epololwe e bile o fetoge mme o kgonwa go fokiwa ke phefo e bile le go tloswa ke metsi .
Re tlotla bao ba ba boneng kumo e e kwa godimo ka ngwaga o - le amogela tuelo ka boitumelo ka le dirile thata .
Ke yona ntlha e e gatelelang thefosano ya dijwalwa go kgona go dirisa dibolayamefero ya mefutafuta e mentsi .
Barekisi ba ditokelelo ba leka go busetsa tse di tlhokiwang mme o tlaa tshwanela go ba emela pele o ka kgona go di reka .
Ka go rialo , ga go kgonagale gore re itse gore kitso e e ka bo e godile go le kana kang fa e ka sekegwa ke go re tsenelela ga maYuropa , go gapeletsa ditumelo tsa bona , go re ja-ntsoma le bogodu tota .
Mojulu 4
Disupetso tsa tsotlhe tse di tsamaisitsweng ka go dirisa tsa motlakase ;
16.5.1.3 Maitlamo ka Modulasetulo a gore maitlamo , a a dirilweng ka go tsholetsa diatla , a diragaditswe , kgotsa a diragaditswe ka kutlwano ya botlhe , kgotsa a diragaditswe ke bontsi jo bo leng teng , kgotsa ga a diragadiwa , le gore ntlha e e kwadilweng ka one mo bukeng ya ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo , e tla nna bosupi jo bo nonofileng jwa seo , kwantle ga bosupi jwa dipalo kgotsa selekanyo sa dibouto tse di amogelwang kgotsa tse di sa a amogelweng .
﻿Bokamoso jwa rona : Dira gore bo a tlege
( ii ) ngwana a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 ; kgotsa
Leano la papatso : leano le le akaretsang dintlha tsotlhe tsa kuno ya gago kgotsa ditirelo tsa gago , dipoelo le diponagalo tsa yona , o tlaa e bapatsa le go e phasalatsa jang
Fa tlhotlhwa e le kwa godimo mme a tshaba gore e ka ya tlase , o reka ntlha ya baya .
go oketsa temogo ka ga ditheo tsa motheo le dikakanyo tsa ABS ;
Fa go ntse jalo mokgwa o o tlhalosiwang fa ga o kitla o nna maleba .
Kgato 1
Fa go oma , boalogodimo bo tlhama legogo ka jalo lo thibelela kamogano ya gase efe kana efe kgotsa tsenelelo ya bongola mo puleng e e latelang .
E tshegeditswe ka matlole ke GTZ mme ya tlhamiwa ke EISA le Planact .
Fa go ka diragala go ka dira gore metsi a simolole go kgobokana go simolola go elela , ga se se leng sediriso se se leng botlhokwa e bile se se turang , go tsena mo tikologong le mo dinokeng .
Tlhopha maidi a a tlaa dirang sentle mo kgaolong ya gago ; mme o kope dipalopalo tsa taolo ya ditshenekegi tse di lebaneng ka kgethego le ditiragalo tse di fitlhelwang mo maiding ano .
Lefapha leno le ikarabela ka go tlamela ka ditirelo tsotlhe le tsamaiso ya tsone tse di amanang le go rulaganngwa ga toropo , tlamelo ka matlo le ka mathata a a amanang le ditirelo tseno mo teng ga lefelo le le laolwang ke Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg .
Katlholo ya go romelwa kwa kgolegelong
Bantshakuno ba ne ba patelesega go tsena mo tirisometšhineng mme jaanong ditiro di latlhegile .
Mmidi o moserolwana o lekalekantshwa go nna ditono tse di ka nnang dimilione tse 5 , 854 go tswa mo diheketareng tse di leng dimilione tse 1 , 137 ka bogare bo bo leng ditono tse 4 , 65 ka heketara .
Go lebelela kgang e baemedi ba Banka ya Lefatshe ba ne ba le teng go thusa balemirui ba rona kitso ka ntlha ya go adima madi .
Botlhokwa ba lekwalokao
Le gale Lefapha la Tlhabololo ya Magae le ne la utlwa ka maiteko a a rona , mme la ithaopa go re thusa .
Go ngata maswabi a tlhaka kgotsa bojang go dirisiwa e le furu ka mariga .
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya go thusiwa ka tolamo ka go tlotla seriti sa gagwe sentle
Land Bank - tlamelo ya bantshakuno ka matlole le tshwaraganelo ya Malatsi a Balemirui ;
Dimametlelelo tsa molaotheo tse di tshikintsweng
Ke boikarabelo ba mong wa polase go laola dilo tse di omeletseng ( jaaka majwang le ditlhare tse di sa tshwanelang go nna teng ) ka go kgaola le go tlosa dimela tse di tsenelelang .
( 4 ) ( a ) Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse go tlhopha mongwe wa maloko a yona jaaka motlatsa modulasetulo wa Komiti ya Motlhakanelwa , mme fa modula-setulo a se teng , motlatsa modulasetulo o tsena mo legatong la modulasetulo .
Le fa gontse jalo , ke porojeke e e tlhokegang fa go lebelelwa ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa loago , tikologo le matlole tseo di tlholwang ke karogano ya sebaka .
kutlwalo mo tikologong fa go neelwa tetlelelo e tla nna botlhaswa kgotsa e tla fokodiwa le go baakanngwa ; kgotsa
Tseno di akaretsa madithebolo a setšhaba , motlakase wa motheo o o sa duelelweng mmogo le metsi , le sekolo se se senang ditefelo .
O ka tsaya gore mmu o ne o robolwa ka go dirisa megoma ya dikotlele kgotsa dintlhana ka go tlogela disalela mo godimo ga mmu .
Matsapa a go netefatsa mananeo a tlhabololo ya dinonofo a a maleba le a a fitlhelegang a batho bao ba nang le bogole , a kopanngwa le ditšhono tse di lekanang tsa thapo e e nang le dipoelo , a tshwanetse go dirwa ditlapele .
Ka ditsela tse dingwe tsotlhe , Matlole ano a mabedi a a tshwana ; fano , re sobokanya maemo le mesola
Tsiboso : Tsweetswee gakologelwa ka nako tsotlhe go tlhokomela dintlha tsa nnete tsa mmasepala le woto ya gago fa o dirisa dikakanyo le dintlha tse di mosola tse di neetsweng mo Bukanatshedimosetsong e .
12.11.9 Go bolelela Komiti ya Bookamedi le Mananeo maitlamo a dikomiti tsa photefolio le ditlamo tse di amegang mmogo le mafapha gore di tsenngwe tirisong .
Ano ke matlole a a tswang kwa mmasepaleng a abelwa woto , ke a tsenyotirisong ya leano la woto go lebilwe leano la tiro la woto .
Maotwananaledi mangwe a ka tswa a na le " sluice gate " jaaka yunite ya go meta ya diseke .
" kotsi " e raya kgonagalo ya tiragalo e e rileng e e ka diregang ka nako e pholisi ya paka-khutshwane e neng e le mo tirisong ka yona .
Kgato 1 e simolotse ka Ngwanatsele 2013 mme Kgato 2 ya porojeke e e tla simolola mo ngwageng wa ditšhelete wa 2015 / 16 .
E thibela gore ba se fenngwe ke go tsiediwa - bonnete jo bo sa felelang jo bo sokameng jo bo siametseng motsietsi fela .
Setlhogo : Dikwalo tsa Aforika , Maitemogelo a Setšhaba mo Tiregong ( 1983 )
A ke rorel dithoro ka tlhamalalo kwa difaleng tsa poraefate go tswa masimo ( fa ke roba ) kwa meleming o mongwe , tshilong kgotsa badirising ba bangwe ba dikuno tsa mmidi ?
Tlhotlhwa ya dikilogeramo tse 50 tsa phaletšhe fa e rekiwa
matlo
Tshugommu e ama mefero maswe . ( Bona ntlhana ya bosupa fa godimo , mo mabakeng mangwe , taolomofero ya sekhemikale e ka nna tlhopho e e botoka ) .
4 . THULAGANYO YA SEMOLAO
Di dira jaaka dithwadi tsa mogare wa mouta .
Go nna mong / molaodi wa kgwebo ya bolemirui , kwa ntle go dipelaelo tsotlhe tse di ka nnang teng , ke boiphediso bo bo nang dikgwetlho go feta ditiro tse dingwe tsotlhe .
Romelela peo ya mofuta wa disoya tse o di tlhophileng pele ga nako .
" RBN e dumela gore " . . " ka jalo RBN ga e " .
O goletse mo Emmaus mme a tsena sekolo sa Emmaus Primary School go fitlhela Seemo sa 4 .
E ka nna setheo se sengwe sa patlisiso kgotsa motlhagisi wa kuno .
Dikotsi tse dintsi di tlhagisitswe jaaka fa Round-Up e gasetswa mo mmiding o o siametseng Roundup mme phefo e be e fokela mowatšhefu mo mmiding o o sa e siamelang ka tshenyo e ntsi tota !
Ketelo e e tla khutlisiwa ka 60th Anniversary of the Bandung Conference ya 1955 le 10th Anniversary of the New Asian-African Strategic Partnership ( NAASP ) ka 24 Moranang 2015 , tse di tla diragalang kwa Bandung , West Java .
3 . Ditshupo le bopaki , jwa maitlhomo a mangwe le a mangwe , a kgabaganya .
Leano le tlhamiwa ka ditherisano le batsaya karolo ba le bantsi - segolo jang baagi ba ba tlhophileng khansele .
Thulaganyo ya Polase le Tshekatsheko ya Metswedithuso .
Le , ke lengwe la mabaka a a dirang gore Batho Pele e nne setshegetsi se segolo sa puso , le le sedimosetsang dithulaganyo tsotlhe ' go simolola ka thulaganyo ya Togamaano , difeisi tsotlhe tsa Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomaganeng , Tsamaiso ya Tiro le Tsamaiso ya Pusetso e bile e tshwanetse go nna bosupi jo bo ntsi nako le nako fa modiredipuso a kopana le moagi ' .
Kwala dintlha tsa merero e e ka tlhokang go tlholwa mo isagong .
Dipolelo tsa thapo le ikonomi di feta ditshenyegelo .
O ka tswa o le moamogedi wa pusetsolefatshe , kgotsa kabosešwa ya moamogedi wa pusetsolefatshe , kgotsa o ka bo o rekile lefatshe o dirisitse madi a gago a o a boneng go tswa dikgwebong tse dingwe - o ya go tlhoka madi go dira temothuo .
Dintlha tsa go tlhola di tshwanetse di dirisiwa mo tshimong go bona gore go tlhoga go diragetse ebile le go bona gore dimela di lekane go naya poeletso le go bona gore dikalanyana di simolotse go tlhoga medinyana .
Go dira jalo molemirui gantsi o dirisa dintlha tsa bitsa kgotsa baya tse di tla bofang tlhotlhwa e e kwa tlase .
Tlhagiso - poeletso ya khoso ya tlhagiso
7 . Go amogelwa ga Mothusa Kgosana
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
Fa mmu o na le asitit go feta o ka se kgone go nna le dikotlo jaaka go tshwanetse .
Simolola ka se batho ba se itseng
Tsholola le go phepafatsa dibokoso tsa monontsha , dibolayatlhatshana le dibolayasenyi , gammogo le matlase a dihopha tsa peo go thibela go rusa le jego .
Ka jalo go na le kgolagano magareng ga bogolo ( volume ) jwa ntshodikuno le ditshenyegelo .
O ganelela gore poelo ke gore re dira gore tlhabololo ya setšhaba mo Aforikaborwa e tsielege , jaaka naga eo mo go yona rotlhe re ka tleleimang go nna beng , naga eo mo go yona jaaka baagi re nang le tshwanelo ya go rutiwa ka puo ya kwa gae mo dikolong tsa puso .
Motsamaisi wa Letlole
Gantsi pula e e botlhokwa e e ka nnag dimilemetara tse 25 go ya 50 e ka na ka kgwedi ya Phukwi mo dikgaolong tse dingwe .
Dibokonyana tse dinnye tse dintsho di bonalwa morago ga matsatsi a a ka nnang 7 go ya a le 10 .
Go adima madi ke kgwebo - mongwe o dirile madi , a o batlang go a beeletsa le go bona poelo mo khepetleleng .
Ka jalo , fa o na le diyuniti di le dintsi tsa Mahube , o tla nna le dišere di le dintsi tsa RBP mo isagweng
Bakatisi ba ba eteletseng pele le batsamaisi ba ba nang le bokgoni ( ka nako le metswedi go dira se se tlhokegang ) ;
14 Pampiritshedimosetso ya lefelo le le lolea le tikologo
Goreng go nne tlhoafalo go rona ?
8.2 go okamela go kwadisiwa ga matsalo , manyalo , ditlhalo le dintsho tsa maloko a Kgotla le go a tsenya mo faeleng kwa lefelong la Tsamaiso ya Bafokeng ba Segosi ;
Botlhe re na kle nako e e lekaneng , mme ba bangwe ba rona ba kgona go dira go feta ba bangwe mo letsatsing .
Ke nagana gore tlhotlheletso e kgolo go kgono ya me ke kitso e ke e rutilweng ke badiri ba Grain SA le Badiri go tswelela ba Lefapha la Bolemirui .
Koketso tlhotlhwa
Dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go supa nonofo le nnete mo go netefatseng gore tshwaelo le tshedimosetso e e tswang kwa mmasepaleng e lebisiwa kwa diforamong tse di maleba thata e seng go dira jaaka ntlo e e siamisang ya ditiro tse .
Dithuto di supa gore tatlhegelo ya mmu ka ngwaga mo Aforikaborwa e tsamaela ditono di le dimilione tse 300 - 400 , e e balelang go ka nna ditono tse tharo ka heketara .
Setlamo se se Tlamelang ka Ditirelo sa Inthanete e e seng ya mogala se o se dirisang ke sefe ?
Ka botho ba gago o rata gore dilo di nne jang ?
Dingwaga di le 17 - 18
Fa se se weditswe , maAforika a tlaa kgona go nna beng ba mewa ya bona go na le gore e nne ya ba bangwe , ka tsela ya gore dikakanyo tsa maAforika di tlhomamisiwe le go letlelelwa ke batho ba sele mo Aforika .
( iv ) lemose ngwana gore o tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ka letlha , nako le lefelo le le tlhalosiwang mo tagafareng le go nna teng go fitlha a bidiwa ; le
2.5 Didirisiwa tse di tlhakanetsweng kgotsa kitso yasetso 12
Bongwe jwa mathata a a tlwaelegileng thata morago ga tlhogo ke tshenyo ka ditshenekegi - bogolosegolo dibokosegi tse di jang semela fela fa godimo ga boalogodimo ( setshwantsho 4 ) .
Laletsa batsayakarolo go leba ditshwantsho le diphouserata tsa ba bangwe .
Seno ke ka gore botsweretshi ka gale e ne e ntse e le tsela e motho a iphitlhelang , a emetswe ke sengwe se segolo mo go ene , jaaka Rabindranath Tagore a kaile mo bukeng ya gagwe The Religion of Man. [ 1 ] 
Palogodimo ya nngwe-tharong ya letlole la go rola tiro e ka tsewa jaaka madi otlhe a a amogelwang ka gangwe ;
Pompo le dithio tsa pompo : Pompo le ditsompelo tsa yona tsotlhe di tshwanetse tsa bo di le mo maemong a tiro a a siameng .
1 . Dintlha ka botlalo tsa mojulu
Go lekeletsa dikumo le go di tlhama : thulaganyo ya go tlhalosa , go tlhama , go lekeletsa le go tlhagisa dikumo tse di tla kgotsofatsang batho ba o ba rekisetsang tsone
Moithuti yo o falolang o na le bokgoni jwa :
Diporojeke tse di totileng diwoto tse di tsenngwang tirisong ka metswedi ya mong le e e tswang kwa ntle ( go akaretsa ya mmasepala ) ; le
Diyunite tsa dilitara tse 2 000 gape di kgontsha kgatsho ya bogolo jwa masimo pele o ka ya go tlatsa motswako wa tanka .
A ba tsibogela bong ?
Ka mafoko a ga Mphahlele : " Sengwe se se tseneletseng se a diragala mo teng ga morutwana fa ' thuto ' e diragala , e le sengwe fela se se fetang thulaganyo ya go ya sekolong letsatsi le letsatsi .
Go kanwa ke ba ISO : o na le bothata ka ga go diragatsa thulaganyo e e kannweng go ka mo maemong a boditšhabatšhaba a tsamaiso ya boleng , go itshekatsheka ka nosi le go sekaseka motho wa boraro yo o ntshang kuno eo .
Tekanyetsotlase ya letlotlo go reka ditlotlo jaaka diterekere , didiriswa , leobo , digora le dibene tse e leng tsa polase , jalo le jalo .
Morapedi o ne a ntse a le teng go nkgonisa tsotlhe .
Go ka nna tshupetso e nnye ya bohubedu mo meratong ya matlhare le mo dikutung tsa semela .
Mofuta wa pitso le maikaelelo a ona di tla swetsa ka setaele sa metsotso se se tla batlegang .
Fa go se na dipone tsa mebila tse di lekaneng mme bontsi jwa batho e le jo bo tsamayang ka dinao go ya pitsong , gona pitso e ka beelwa Lamatlhatso .
Setshwantsho 1 : Setlhatlhobi sa katisegelo ya mmu se tlaa go naya lesedinyana la gore go diragalang mo mmung
" Mo merafeng e e tsweletseng pele , e na le diintaseteri , kwa tumedi ya bonosi e leng kwa godimo e bile tota e bakile karolo e e bonalang ya bobodu bo bo leng teng gompieno , ditheo tse di tlhomilweng ka botlhale di a tlhokega go kgontsha ditlhopha tsa batho go tswela kwa ntle mme ba ikgolaganye le batho ba botlhe . "
Leitlho ke sesupetso se se pila sa boitekanelo ba seruiwa mme fa o tlhola , lebelela matlho a a phatsimang a a bonalang .
Fa peo e le nngwe fela mo go tse di le lesomepedi e sa simolole go tlhoga , go raya gore ke tatlhego e e ka nnang kgaolo ya tono e le 0 , 5 mme lebelo go feta , diketane le didikolodi tse di jegilweng , kgotsa dilekalekantsho tsa peo tse di sa tlhokomelweng go ka tlisa diphoso ka go katogana ga dimela .
Go na le bommasepala ba le 283 mo Aforikaborwa , 6 ya bona ke bommasepala ba ditoropokgolo ( toropokgolopolitan ) , 231 ke bommasepala ba selegae , fa 46 e le ba disitiriki .
Setshwantsho 3 : Segasetsa se gasetsa sebolayamefero .
Go laola tsamaiso
Dimela tse di jetsweng motlele gantsi di nna le koketsego ya riseke ya bolwetse ( jaaka polokutu ) mme go wa go nna bonolo .
1.1.1 " Lekgotla la ngwaga le ngwaga " le raya Kopano-Kakaretso ya Ngwaga ya Kgotla e e tsenyediwang gore ka mo go kgethegileng e tlotle ka tiro ya Kgotla go akaretsa le le go tlhophiwa ga Khuduthamaga mme ga go felele ka seo fela , go tlisa Dipego tsa Ngwana gore go tlotlwe ka tsone mo kopanong le go di amogela , Dikanego tsa Ditšhelete le go amgelwa ga tekanyetsokabo ya ngwaga le ngwaga .
Dintlhatlhaolo tsa ditokololo tsa Khuduthamaga
Korong
Mmasepala o tshwanetse go abela ditokololo tsa Komiti ya Woto katiso go ya pele ka IDP .
Sediriswa se se fa tlase fa se tlhalositswe ka dikao tsa ditlhaka tse di sekameng .
Mo lobakeng lwa tiragalo e e latelang , go dirwa dipuisano le motlamedi-ka-tirelo go leba bogolo jwa batlamedi-ka-ditirelo ba ba supilweng mon lobakeng lwa tiragalo e e fetileng go nna le seabe mo go tsenyeng mo tirisong , sekaseka bothata jo ba lebaganeng le bona le go ba akaretsa mo tsamaisong ya togamaano .
Matsatsi a setse a simolola go lelefala mme diphefo tse di tswang bophirima di a foka - di tlosa matsatsi a a tsididi e bile di tlisa dikgakologo ka boitumelo ba gore pula e ka na .
Mmanuale wa PAIA wa Badiri b aba Dirang ka fa Pele ( o ka bonwa mo atereseng ya www.sahrc.org.za )
1.1.1 Tsamaiso ya Tiko ya Porojeke
O simolotse go dira kwa Stilfontein Panelbeaters ka 1997 jaaka modiri fela mme a tlogela go ya go dira kwa Marico Foodstar jaaka motsamaisi wa motšhine dikgwedi di se kae .
Bo botlhokwa go ruta badiri botlhe go nna le kitso ya mokgwa o go buiwang kgotsa o go supiwang fa tiragalo e ya go direga .
Go na le ditiragatso-potlana tse di akaretswang le go dira ditiragalo :
Matseno Ditshiamelo tsa botho di simolola ka ditshiamelo tsa bana .
Fa bothata bo ka lemogiwa bo tsepamise ka go tsenya mowa ka bonako , sutisetsa dithoro mo bining e nngwe kgotsa mo bodilong jwa setoro kgotsa di pegwe mo terakeng le go isiwa kwa sefaleng sa bogwebi se se gaufi kgotsa tshiamelo ya bareki .
Khomišene e supile gape go se kgotsofale mabapi le gore go nnile le tiego ya sebaka se e ka nnang ura pele bangalatiro ba ba gobetseng kwa lefelongtiragalo la bo1 ba bilediwa ba thuso ya potlako , e bile e gatelela gore bonnye mongalatiro a le mongwe a ka bo a phologile fa a ka bo a alafilwe ka nako .
Kgolo mo letloleng la bajaboswa le yone e ne e sa duedisiwe lekgetho .
Maemo a ikonomi a basadi ba ba sa nyalwang ba ba neng ba eteletse malapa pele ga a ke a fetoga le e seng .
Togamaano - selotlele sa gago go ya ntshokunong ya dijalo e e atlegileng
86 . Nako le nako fa go akangwa ka ga go gololwa ga ngwana , fa go santse go letilwe-
Kgono ya go eledisa motlakase
Lenaneo ka botlalo la nako e e fetileng le ne le ka nna go lema mmu , go sega mmu ka sedikologo , go ribolola mmu le go boela gape le gape ka megoma pele ga go jwala .
Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS
Ke tsene thutiso ya Matseno a go uma Mmidi , thutiso ya Makonteraka mme gape le thutiso ya Tlhokomelo ya Terekere , tsotlhe tse di rulagantsweng ke Grain SA .
Se se botlhokwa go gaisa ke ntlha ya gore Es'kia le ena o amogela ntlha ya gore go mathata a go ithuta .
( b ) ditatamente tse di dirilweng ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa motho yo mongwe , go akaretsa moeteledi-pele wa sedumedi kgotsa wa setšhaba , o a ka nnang le kitso ka dingwaga tsa ngwana ;
Balemi ba dirisa dipeo tsa maidi , monontsha le go tsaya matsapa a magolo go laola mofero mo masimong a mmidi a bona .
Ke mang a rwalang maikarabelo a tsamaiso ya bakgweetsi ?
o tla newa drekoto tse di mo lenaaneng la Mametlelelo E kgotsa mo direkotong tse di seng mo lenaaneng ntle le fa go na le mabaka a go gana ka tsone , kgotsa fa go tshwanetswe ga ganwa ka tsone .
Tlaleletsoboleng
Dikgotlatshekelo ga se tsona fela tlhopho e e teng go dirana le tlolo ya tumalano .
Mmatlisisi mongwe le mongwe yo o dirang ka dilo tsa kitso ya setso , o tlhoka go netefatsa gore tiro ya gagwe e dirwa ka tsela e e siameng .
MOLAOTLHOMO
Ga go na pharologantsho " magareng ga tsa tlhago le tse dikgolo go tlhago , tse di tshwaregang le tse di tlhalosiwang di le thata , tsa mmatota le tsa semowa . "
Bokoloniale bo lekile go fedisa ditso .
Ruth Davies , motshwaedi wa Grain SA .
Ditlhophathutano di tlhamiwa ka mo gare ga kgaolo ya botlhaba le bophirima jaaka go tlhagisiwa mo athikeleng 7.7 .
Go tlaleletsa boleng - a se se ka oketsa dipoelo ?
10.2.2 go tlhomamisa gore Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng di ikarabela go Kgotlakgolo ;
Mentz a re John o dirile togamaano a gagwe sentle le ka tshwanelo mme paakanyo ya tshimo go jwala e ne e le pila tota e bile " go jwala ga dinawa ga gagwe go ne go le pila tota ! "
Tsenyotirisong ya porojeke jaaka porojeke ya IDP
Go tokafatsa thebolo ya ditirelo tsa setšhaba ga go ame fela modirisi mongwe le mongwe wa ditirelo gape go ama setšhaba ka kakaretso ( baagi , kgwebo , diNGO / diCBO , jj . ) .
Ka jalo , tumelelo pele ya kutlwisiso ke thebolo ya kwa pele mo tirisong ya didirisiwa tsa ditshedi le / kgotsa kitso nngwe nngwe le ya setso e e tsamaelanang le tsona ya tshenolo e e lekaneng ya tshedimosetso .
Ka go tshela dikhemikale ka nepo le go tshola rekoto ya ditshelo tse , bantshakuno ba tlaa bob a fentse dintlha tsa tshireletsego ya dijo e e tshosang .
Se se raya gore fa o sa kgone go duela kadimo ya gago , ba tlaa rekisa thoto ya gago go bona gape madi a bona , a o a ba kolotang .
Enjene e thithofala ka bonako go fithelela themphereitsha ya tiriso ya yona pele themosetate e bulega .
Dinosetsidikologi di tlamela ka temekiso ya tiriso e kgolo mme di dirisiwa ka katlego go medisa dijalo , go tsosolosa dibolayatlhatshana , go tshela dibolayasenyi , diboloyatlhatshana le dibolayafankase e bile di dirisiwa go fepa ka tlhamalalo dijalo ka monontsha go ya ka ditlhokego tsa tsona .
Laboratori e ka supa popego ya mmu mme e ka atlanegisa mo go ka baakangwang teng .
( d ) go thibela bana gore ba se ke ba bewa mo maemong a a ka nnang le ditla-morago tse di sa siamang tsa tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi e e tlwaelegileng , ka go dirisa , fa go leng matshwanedi gona , mekgwa , ditsamaiso , ditirelo kgotsa ditlhopho tse di leng matshwanedi mo ditlhokegong tsa bana mme di le go ya ka Molaotheo , go akaretsa tiriso ya phaposo ya kgetse mo tshekong ; le
E ne e le motsamai wa Mofora yo o tsamaileng maeto go kgabaganya Kapa bophirima le bokone magareng ga 1781 le 1784 .
Setshwantsho sa 1 - 2 : Mmidi o o supang tlhaelo ya magenesiamo .
Fela le gale ke Master of the Supreme Court yo o ntshang setifikeiti se se kgontshang batlhokomedi go tsamaisa terasete .
Patlisiso
Fa tshedimosetso e e se yo mo mmepeng , o tlaa tshwanelwa ke go e rulaganyetsa .
Le fa go ka se kgonege go tlosa kgatelelo ga gotlhe mo bophelong ba letsatsti le letsatsi , go ka kgonega go laola kgatelelo ka tshwanelo ka ntlha ya se go diragalang mo mmeleng le mo kakanyong .
Kgotla e tla laolwa ke Melawana e e tlhomilweng ke Kgotlakgolo kgotsa ke Kgotla ya Dikgosana nako le nako .
Topo ya makhete go kumo ya mofuta ofe ;
Kgololosego ya sepolotiki le ditshwanelo tsa botho
Ditsela tsa boikarabelo di tshwanetse go gagamadiwa go tswa kwa tlase .
Ntlha e Mphahlele a neng a e gatelela ke gore batho ga se ditshedi fela tse di tshelelang ikonomi le didiriswa , mme ke ditshedi tsa semowa gape .
Mo masimong a legola a a siameng le ka go jwala mofuta o o siameng lebele le ka tlisa poelo e ntle ngwaga o .
2 Tlhakole 2011
4.10.2 Ga go kitla go letlwa tshitshinya kgotsa motlotlo ope ka Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ntle le fa e le ka ga
Ba ka gakolola ka ditirelo tse di maleba , tse di tswelelang e bile di le tlhwatlhwatlase .
Athikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , mokwadi wa Pula / Imvula .
Gakologelwa gore kgaolo ya heketara e le nngwe ke :
E supatshwano , tlaleletsa le go tsenya tirisong maitsholo a kgobelelo le tebo ya letlhakore le le lengwe kgatlhanong le setlhopha .
Akanya ditiragalo tse di latelang fela morago ga nako ya thobo
Mathata a ditikologo a , a kgonwa go rulagangwa e le malwetse , ditshenekegi tse di senyang , komelelo le diphefo .
Fa terekere e tsamaisiwa , boima ba metsi mo dithaereng bo nna kwa matlaseng a thaere mme ke go re terekere e boima e bile e kgona go gatelela sentle .
4.2.8 Go begela Kgosi le Lekgotla dipholo tsa patlisiso
Go ithuta tikologo ya bobapatsi ya lefatshe le go thaothela bantshakunothoro tshireletso ya puso go netefatsa tekatekano mo kgwebong ;
Go itsisiwe ka mabaka a go ganwa ga kopotuelo kgotsa karolo ya kopotuelo ke setlamo sa inšorense ka go kwala ; le
Laola phetlhu ka go dirisa dikhemikale jaaka Bulldock® ( beta-cyfluthrin ) .
Rre Koos le Roux o ka fitlhelwa mo ( 012 ) 998 2803 kgotsa 082 838 9531 kgotsa imeile koosleroux@absamail.co.za .
Sediriswa se se ka dirisiwang mo kgatong e : Sethalo sa maitlhomo , dplg
Mmu o o setseng mo kgetsing o ka latlhwa .
Kwa metseng batho ba bantsi ban a le diruiwa - di fula mo tikologong ya dintlo tsa batho le mo nageng ka selemo mme ka mariga di fula mo masimong fa ntshokumo e tlositswe .
Ntlha e e ka dira gore go gaswe ka motlhala mme go sa gaswe jaaka go le botlhokwa le go rothwa .
Morago ga thobo ya dijalo tsa matlharephaphathi mo marigeng go ka ribegiwa go senya medi le menamo , mme gape ga latelwa ka tshelo ya dilitara tse 6 tsa Glyphosate ka heketara .
Mokgwa wa bofatlhosi : Go dira ka setlhopha
( v ) lemosa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao gore a bone gore ngwana o tlisiwa kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka letlha , nako le lefelo tse di kwadilweng mo lekwalong la kitsiso le gore a nne teng go fitlha a bidiwa ; le gore
Fa a feleletsa a le mo mmung a tlaa nwelelela mo lefatsheng le go nna karolo ya " metsi a mo mmung " a dimela le diphologolo di ka a dirisang , kgotsa a tlaa elela ka merwalela le go kgobokana mo melapong , matamong , dinokeng mme kwa bofelong mo lewatleng - mme tirego e e bo e simolola gape .
" PCC e amogetse dikatlanegiso le go dumela gore leano la Go boela kwa Tshimologong ke sediriswa sa botlhokwa mo go tsenyeng tirisong Leanotlhabololo la Bosetšhaba ( NDP ) . "
Tlhama Pholisi ya mafaratlhatlha a mmasepala le go rulaganya go tlhomama ga dithulaganyo tsa go dira ditiro
Tlhaelo ya setsidifatsi ; le
batlamedi-ka-ditirelo ( Mekgatlho e e seng ya puso , puso , makala a poraefete , mekgatlho e puso e nang le seabe
" Fa o tshotswe o le modiidi , ga se phoso ya gago .
Di tlaa gotana le difalodi go tswa mo mmiding wa Bt le go boloka tlhaselego ya lotso ya losika lotlhe foo .
Re nna re sa tlhokomele botlhokwa ba tiragalo e go oketsa kgono ya mmu wa rona go re naya kumo ka kgono yotlhe .
Badiri ba ba amogelang tshwaiso fela .
Fa dibokwana tse dinnye tse di sa laolwe di ka rwala maikarabelo a nyeletso ya diako e e feletseng .
Bokonebophirima
Dingwaga di 19 , kgotsa go feta
E bile ba tshosetsa bana ba ba batlang go tshamekela mo phakeng .
Tsona ke didiriswa tse o di timang ka go dirisa ' remote control ' .
Go supa gore tlhaka e o e jwalang e tlaa tlhokiwa mme e tlaa rekiwa ka tlhotlhwa e e kwa godimo ga ya tlwaelo .
GO LAOLA MAFELO A MALATSI A BOIKHUTSO , DIPARAKA TSA DIKHARABENE LE MAFELO A MANGWE
Sekao se ke tsweletso ya sekao se se dirisitsweng mo kgannyaneng ya maloba mabapi le togamaano .
Mo maemong a matlholalegae , ngwaga o re na le balemirui ba babedi ba ba jwetseng diheketara tse 7 tsa mmidi ka diatla mongwe le mongwe mme ba bone ditono tse 50 tsa mmidi - ke matlomo tota !
Go tlhola go tswelela go tlhokomela go botlhokwa go laola ditsenekegi tse go fokotsa tshenyego ya kumo .
Go raya gore , ba ba nang le maitsholo a a maswe a sepolitiki ba bontsha gore re ntse jang .
Bogolosegolo matshelo a baithuti le a bakaulengwe ba bona . "
Tiriso ya katlego ya melao ya Batho Pele e tla tlhola tse di latelang :
Patlisiso e supile fa katlego ya dipholisi tsa selegae mabapi le mokgwa dikomiti tsa diwoto e tshwanetse go nna le tse di latelang :
Re tshwanetse go tswelela go bolokela mo balemiruing ka dithutiso le tlhabololo ya kgono - ke tsona dilo tse fela tse di ka tswelelang go fetola maemo jaaka a ntse mo bolemiruing .
Temothuo ke tsela e e gaisang go fitlhelela se .
Lenaneo le le mosola le le tlhagisitsweng mo kaeding ya EC PCM le soboka ditsela tse LFA e ka dirisiwang ka tsona mo dikgatong tsa tiko tsa go tlhama , tsenyotirisong le tlhatlhobo ya porojeke :
Go siame go di dirisa , e le inšhorense go thibela tswelelopele ya dibokwana le tshenyego ya matlhare e e ka fetang 20% .
Dikatlholo tse di akaretsang go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya baditshiamiso
2.4 Phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso 11
Jalo , mothapi o nna mosekwa .
Dikilogeramo tsa mmidi tse di tlhokiwang ka heketara ka tlhotlhwa ya R2 300 / tono
Go gabedi ga bokana bo ba tshwanetseng go bo duela .
Moh Ndlovu kwa tshimologong o ikgolaganya le Smith e bong mokhanselara wa woto mme e na o kaya fa a tshwaregile thata .
Kgang e e masisi ke gore a Aforikaborwa a ka susumetsa batho ba ba sa thapiwang go tsena mo mebarakeng ya ntshodikuno tse romelwang ntle .
Tlogela ditlhare tse pedi mo kutung go nna moriti le tshireletso go ditlhare tse dingwe tse di melang .
Mmu o o leng wa motlhaba o kitlana ka bonako fa o se na metsi go feta o o nang mmopa o montsi .
Dira mmogo le Eskom mmogo le puso mo letsholothotloetsong la bona la go boloka maatla .
Referense !
Maitlhomo a motheo a sediriso se ke afe ? ( A ke go bereka masimo kgotsa a gape se ka dirisiwa jaaka sepalangwa ? )
Go siame ( seno se ka ikokoanyetswa mo katisong ya CBP ) :
Kwa seemong sa phetolelo ya naeterojene kgotsa kokoanyo ya 50 kg ka heketara go tswa thompolafatsong e e mafolofolo , se se ka tlhola poloko ya R475 ka heketara mo ditshenyegelong tsa nontsho tsa isagwe .
Pego e e supang tse di dirilweng ka letsatsi le letsatsi e a bonega mme e tla nna teng fa go tlhokiwa go netefatsa le go lebelela ditiragalo .
Go oketsa thumolano e , bangwe ba ema fela e bile ba sa ikakanya , fa pele ga palamente e e tlhophilweng ka temokerasi , ba senola thanolo ya bona e e fosagetseng , ya hisetori ya rona .
Molemirui o tshwanetse go lekalekantsha maemo a tikologo go kgona go loga maano a go fepa diruiwa tsa gagwe ka go se dirise madi a le mantsi .
Athikele e e tlhatlhoba bonnete jwa go tloga mo go nneng ba metseseteropo go ya kwa go nneng ba seemo-gare , kwa re tshwanelwang ke go samagana le ditshenyegelo tsona tsele tsa Bawsweu , ba seemo sa bona sa bogare se neng se ntse se itshetletse , dingwagangwaga ka ditshwanelo tsa ikonomi .
Tsamaiso ya dimetšhine
Khansele go le gantsi e thapa boto gore e ba tlhokomelele tiro ya botsamaisi jwa setlamo seo .
Go botlhokwa go itse gore go dirisa mokgwa wa go-se-leme go tshwanetse bolemirui ka bophara tota le fa go jwalwa mmidi ka bonnye kgotsa ka bontsi .
Sekao sengwe sa go diragatsa tshiamo gore ba ba santseng ba tlaa belegwa ba ungwelwe , kgotsa dikokomana tsa isagwe , ke gore dikokomana tsa ga jaana di lekanyetse tiriso ya tsona ya metswedi ya tlhago ; ntlha e go samaganweng le yona e le ' sustainability ' ka puo ya seeng .
Re eleletsa Johan katlego mo maemong a gagwe a maša le go leba Anne-Marie thuso ya gagwe jaaka modulasetulo wa SATI dingwaga di le robedi tse di fetileng .
Referense
Sepodisi , Lefapha la tsa Molelo , Ditirelo tsa Kalafi ,
Seabe sa modulasetulo e tota e le go kaela ditokololo go latela lenanetema gore ba fitlhelele maitlhomo a kopano .
( 6 ) Fa motšhutšhisi a tsaya tshweetso ya go se dire phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka molawana ono , o tshwanetse go dira dithulaganyo ka bonako tsa gore ngwana a tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , le le umakiwang mo go Kgaolo ya 7 .
Dira tlamelo ya diura tse 10 le 50 .
6.6 Go bona gore disalari di lekanyeditswe go fitlha kwa go bokae , madi a ditshenyegelo le madi ape a mangwe a ditshiamelo a Mokhuduthamaga le a ditlamo tsa RBN .
Fa gongwe sefo e tshwanetse go dirisiwa gabedi go tlosa peo ya mokhure .
Jalo nako nngwe le nngwe fa e nngwe ya dilo tse e timela kgotsa e utswa kgotsa e senyega ka go se e tlhokomele o latlhegelwa ke madi mme go gatelela tlase poelo e o ka e bonang mo kgwebong ya polase ya gago .
Dikhutshwafatso
go netefatsa gore bokgoni jo bo maleba bo fetisiwa sentle
Ka ntlha e nngwe go na le lefatshe le le boitshegang mo taolong ya merafe ( mo taolong ya pusomerafe ) , mme bogolo jwa lona ga bo dirisiwe .
botlhokwa ba go tshwara metsi mo mmung ;
Go botlhokwa gore o tlhaloganye se , mme o sedimogelwe sentle ka ga seabe sa mokhanselara wa woto gore o tle o kgone go bona gore ke tsela efe e e botoka ya go nna le lefoko mo komiting .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto ga di duelelwe go dira mo Komiting ya Woto .
Tlhatlhobo ya tiragatso e ka lekanyediwa kgatlhanong le ka moo Diponagalo tsa Batho Pele di dirwang sentle ka teng fa badiredipuso ba dira le baagi .
Seno se ka direga fela fa maAforika ba ka ranola setso sa bona .
Se se diriwa fa dikhansele tsa selegae di tlhama dipholisi go bopa Dikomiti tsa Diwoto mo mmasepaleng wa bona .
Dingwaga tse dintsi tse di fetileng fa go ne go sa ntse go na le thulaganyo ya thekiso e e laolwang , balemi ba le bantsi ba ne ba ngongorega gore ga ba dire dipoelo ka ditlhotlhwa tse di tlhomilweng .
2.1.7 " Molao wa Bokone Bophirima " o raya Molao wa bo 2 wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso wa ka 2005 o o tlhabololwang gangwe le gape ;
Dikoketsego tse di tlisa kgatelelo e kgolo mo poelong ya ntshodikuno ya dithoro le dipeo tsa oli .
Mo diruiweng le mo bathong go supa ka go tshwana fa tšhefi e tseilwe ka go ja kgaolo ya semela kgotsa peo ya teng .
Tsala kgotsa sera
Thuto e senola mekgwa ya setho , maitsholo-mantle le botshepegi ba botlhale , tse di kgontshang batho go nna ka go atamelana , kgotsa ba sa ikaega ka ba bangwe , ka kutlwano e e tlhabologileng .
2.Q : Ke tlhoka go beeletsa bokae mo Sekemeng sa Peeletsommogo ?
Ka jalo ke itumetse thata mme ke rata go leboga Grain SA ka go re ruta gore temothuo e ka nna botlhokwa go le kae .
Mo ditirisong tse go akareditswe dikgaolo tse di diriseditsweng thwalo ka dipalangwa , dirapa le naga ya diphololgolo tse di tlhaga tsa dinagamagae , ditiriso tsa phemelo le madirelo , bonno jwa polase , ditsela tsa dipolase le ditoropo tsa magae .
Saekele ya Taolo ya Porojeke e dirisa sete ya didiriswa tsa go rulaganya tse di bidiwang " matlhomeso a thulaganyo " .
Dithutiso tse di ne di tlhomilwe ke badiri ba Grain SA .
Lefapha la Boitekanelo
( a ) ( i ) dingwaga di le 10 mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , ka tlolo-molao nngwe le nngwe ; kgotsa
Poelo e e ka nnang teng le tlhotlhwa e e tlhomilweng ke Safex e ka dirisiwa go tlhoma tekatekanyo e e tlaa supang gore kumo e ka tlisa poelo kgotsa nnyaa .
Ka jalo nosetso e botlhokwa thata mo phulong , jalomaungo le temodijalo mo dikgaolong tse .
Go jwala mofuta mongwe fela , k.g.r go jwalwa dijwalwa tse di tshwanang ngwaga le ngwaga mo tshimong go na le mosola jaaka :
Di ka bonwa go tswa go Motlhankedi Mogolo , batlhokomedi ba letlole kgotsa Bagakolod ba Seshego Benefit Consulting .
Bolwetse jwa HIV / AIDS bo bontshitse bokgoni ba Aforikaborwa ba go dira diphoso tsa loago le tsa sepolotiki- mmogo le bokgoni ba yona ba go di phosolola le go tsenya tirisong lenaneo le le marara ka katlego .
Go nna le seabe ga baagi
Go laola disenyi mo disoyeng
( f ) bopiwe ka tsela e e tla dirang gore go dira ga tsona go kgone go lekanyediwa ;
Fa tlhotlhweng ya tekatekano , bokanakang jwa kuno jo bareki ba ratang go bo reka bo lekana po ! le bokanakang jo barekisi ba ratang le go kgona go bo rekisa .
" Loeto lwa Grain SA lo ntse le kamego e e siameng - gonne lo re fa kitso gore dikuno di dirwa jang lephateng la motheo , la sekontari go ya la thešiari .
Mekgwa ya go gasa , go seta didiriswa tse di dirisiwang go gasa le go batla le go supa mefero mo polaseng ya gago go tlhalositswe mo diathikeleng tsa Pula Imvula tse di fetileng .
Go seng teng ga motlhokomedi wa pele
Go ema bantshakuno nokeng ka ditirelo tsa bolemisi go dirisiwa batho ba ba nang le maitemogelo a a tletseng le ba thutego e e tshwanetseng ;
Ka setlha se se fetileng go ne go kgoniwa ditono tse 10 ka heketara fa go ne go jwalwa ka kgwedi ya Seetebosigo fela morago ga thobo ya mmidi .
Bosa bo bo bollo le go nna teng ga metsi ka nako ya go tlatsa seako ka tlhaka go tlisitse dipharologanyo tse .
( c ) a tlhalosetse ngwana ka ga ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa go ya ka Molao ono .
Lenaneo le le tshwanetse go supa nako ya go dirisiwa ke mongwe le mongwe .
Go reng tota ?
Fa le le teng ka bontsi , matlhare a ka fetoga mmala go nna setlha kgotsa rokwa mme go bonala dikgaolo tse ditshetlha kgotsa tse dithokwa mo tsimong .
Tlhomo ya Lefapha la Tekolo le Tshekatsheko ya ditiro ke kgato e e siameng ya go gagamatsa boikarabelo .
" Kgaratlhelo ya mowa wa mosweu e botlhokwa mo go ene fela jaaka ya montsho a kgaratlhela maatla a sepolotiki le a ikonomi - mo dintlheng tsotlhe tsa selekanyo sa ideoloji le ka dikgaolo tse dintsi . "
( 7 ) ( a ) Fa ngwana a sa tlhagelele ka letlha , nako le kwa lefelong , tse di umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) kgotsa ( 6 ) kgotsa a sa dire ka fa taelong e e umakilweng mo molawaneng ono , moreetsa-kgetse , fa a lemositswe ka tsela e e matshwanedi , gore ngwana ga a dira jaaka a laetswe , a ka ntsha lekwalo la gore ngwana a ye go tshwarwa kgotsa a ntsha tagafara go ya ka molawana wa 19 , gore ngwana a tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana .
Ka mabelo a a kwa godimo logetsa gangwe le gape .
Go dirisa tshedimosetso ya togamaano e e kwadilweng mo maanong ka bobedi ( a woto le IDP ) go susumetsa ditiro tsa togamaano tsa ditiragatso tse dingwe .
Komiti e e tlhabanag ba bangwe botlhale ke komiti e e dirang fa fela e tlhokwa e e neng ya tlhongwa kwa AGM ya SATI ka kgwedi ya Seetebosigo go dira dipatlisiso ka go tlhaba ba bangwe botlhale le go romelwa ditshitshinyo tsa yone go AGM ya 2013 ka ga go simololwa ga tsamaiso e e ntseng ya SATI .
Le mororo go tsewa matsapa a magolo go laola mofero , re bone gore mo setlheng se se metsi se se rileng seno bantshakuno ba bantsi ba kgaratlhile thata go laola mofero .
Senosetsidikologi se bontsha kelelo e e kwa godimo gaufi le losi lwa modiko o o ka kwa ntle .
" lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša " go tewa lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša le le umakilwang mo go molawana wa 191 wa " Children's Act " ) ;
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
Kabinete e dumetse gore Aforikaborwa e nne moamogelabaeng wa African Union ( AU ) 25th Ordinary Session kwa Lefapheng ya Dikamano tsa Boditšhaba le Tirisano le kwa Sandton International Convention Centre kwa Johannesburg , go tloga ka 7-15 Seetebosigo 2015 . Aforikaborwa e ithaopile go nna moamogelabaeng morago ga gore Chad e ikgogele morago .
Athikele e kwadilwe ke Dr Gerhard H Verdoorn , Griffon Poison Information Centre le Association of Veterinary and Crop Associations of South Africa ( AVCASA ) go SA Graan / Grain Ngwagatsele 2012 .
Bontsha bo a tura mme bo na le boikanyo , fa go na le go boloka madi ka tse di setseng di dirisitswe di ka tlhola di ntse di senyega e bile di tshwenya fa di tlhokegwa .
Nontshogodimo le taolomofero ;
Bakamoso le ditirisanommogo tsa balemirui
Ditshupo tsa maitlhomo
Sireletsa mmidi gore go se tsene magotlo , dipeba , dinonyane le ba ba utswang .
( b ) motšhutšhisi , mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa 2 sa ditlolo-molao , a ka laela gore ngwana a gololwe ka beili go ya ka molawana wa 25 , o buisiwa le molawana wa 59A wa Criminal Procedure Act , mme fa go umakiwa Setlhopha sa 7 mo go molawana wa 59A wa Molao oo , kumako e e jalo e tshwanetswe go tsewa e raya kumako ya Setlhopha sa 2 sa ditlolo-molao , sa Molao ono .
( g ) gore a go tlhokagala tshekatsheko ya ngwana e e nang le dintlha tsotlhe go kgona go ka akanya mabaka a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) ; le
A re ba ne ba tshela sentle e bile o ne a newa tebogo ( bonus ) ya dikgetsi tse 20 tsa mmidi morago ga thobo se e ne e le madi a a itumedisang tota !
Ke tsene dithutiso tsa go dira , Matsatsi a Balemirui le dithutiso tse dingwe tse di neng di rulagangwa ke Lefapha la Temothuo , Grain SA le Sabie Valley Macadamia .
ditherisano le tlhokomelo ya IDP le tsenyotirisong ya yona le tshekatsheko
Togamaano leano la tshedimosetso e e tla amogelegang mo dipoelong tse e leng tsa botlhokwa
Go jwalela boteng go raya gore bomogote bo bo kwa tlase mme go tla fokotsa go tlhoga ga peo le go se lekane ga dimela .
Anna Mutloane o ne a le teng ka Letsatsi la Moletlo la go neiwa dikabelo ka kgwedi ya Diphalane 2014 go amogela setifikeiti ya gagwe go nna mongwe wa lekoko la ditono tse 1000 .
TSHEGETSO MO KAGONG YA BOKGONI :
Setheo se se rweleng maikarabelo a pusoselegae mo karolong e e rileng ya selegae .
Gakologelwa go bona kgakololo go tswa badireding ba Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA kgotsa go tswa kgwebong ya temothuo ya gago e e gaufi le Lefapha la Temothuo - bona gore a go na le ditsela tse di botoka tsa go dira selo se le sengwe sa bogologolo .
4.2 Go farologanya gareng ga ditiro tse di farologaneng , ditetlelelo , le bothati jo bo neelanang ka ditetlelelo 43
Ka 1989 o ne a setse a rekile terekere e nngwe ya Ford 6010 .
Go tladiwa , ' kgwedi dingwe le dingwe tse pedi , ga diforomo tsa pegelo gore di neelwe mmasepala , ka tshegetso go tswa go mankge wa CBP ; le
Ka go lekalekantsha kumo mo setshwantshong sa dikgaolo tsa tshimo le go di kopantsha ka maemo a kotlo go kgona go bona disupetso tsa gore go lokelwe menontsha efe kwa pele o ka jwala dimela ka tshwanelo .
Ke tla dirisa polayaditshenekegi efe , tota le polayamefero efe ?
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng ka ga ditiro tsa bosinyi tse di dirwang ke setlhopha sa batho , e e umakiwang mo go Kgaolo ya 4 ya " Prevention of Organised Crime Act " wa 1998 ( Molao wa 121 wa 1998 ) .
Thulaganyo ya leokwane
" Re ikaelela go fokotsa palo ya ditshwaetso tse dišwa tsa HIV ka diperesente tse 50 ka 2016 le go fokotsa seabe sa HIV le Aids ka go anamisa phitlhelelo ya dikalafi tse di maleba le tlhokomelo gammogo le tshegetso go diperesente tse 80 tsa batho botlhe ba ba nang le HIV , " Tonakgolo Mchunu o buile jalo .
Lebanta la fene le tshwanetse go sa nna pila .
Karolo e ya tekanyetsokabo ke se mmasepala o tlaa se beeletsang mo ditlhabololong tsa dikago , mafaratlhatlha kgotsa dithoto dingwe fela tsa dithoto tsa kgwebo tse di jaaka kago ya ditsela le matlo .
4 GO TSAMAISA CBP
Daniel Mndeble o dirisa bolemirui ka mmidi o mosetlha le o mosweu , dinawa tsa sukiri le ditapole mo kgaolong ya Fernie mo Mpumalanga .
ditlhopheng tsotlhe , go akaretsa le ditlhopha tse di bokoa .
Balabala bokana ba bophara gare ga dimola - bophara gare ga dimola bo bo ka dirisiwang ke ka dimetara e bong 1 , 5 , 0 , 90 kgotsa 0 , 70 .
Fa a sena go busetsa madi a kadimo , a a salang ke poelo e ene a e amogelang .
Bothata
Ka dinako tsotlhe o emise metšhene mme o time enjene fa o tshela mafura kgotsa fa o baakanya sengwe kgotsa fa o tshasa kerisi .
Ditheo tse di ka ga botsayakarolo jwa botlhe
Paakanyo
4.1.1 dipego tsa kgatelopele di sa goroswe ka letlha le le beilweng kgotsa di se tsa maemo a a tlhokwang ke Moadimi ; le / kgotsa
Botsamaisi
Madi a a amogetsweng ka nako e e rileng e e ka nnang ka kgwedi , kwatara , seka-ngwaga kgotsa ka ngwaga go ya ka gore o beeleditse mo kumong efe ya CIS .
Terasete ya Ganzekraal , e e leng mo Kgaolong ya Swartland mo Kapabophirima , ke lekoko la balemirui ba ba nang ditoro , bopelotelele le boitshoko , go tsweletsa pele kgono ya go kgona bolemirui mo kgwebong ya bona .
Phepo ya tlaleletso ke karolo ya motheo ya tsamaiso ya loruo mo pakeng ya go kgabaganya mariga .
O dirile sentle morwaaka !
Dikgato tse di farologaneng tsa tiro tseo di akarediwang ke tsamaiso ya porojeke e ka kgaogangwa ka dikarolokgolo di le tlhano ka mokgwa o o latelang :
Selekanyi se se dirang se ka go bolokela diketekete
Ditsenekegi jaaka Ngadube ya Khabetšhe le Serurubele sa Teemane e Ntsho di ka nna tsa senya kanola mme di ka fokotsa bokana ba kumo .
Ke setlhopha se se kwa godimo go di feta tsotlhe se se dirang ditshwetso sa RBN ;
Fa o akanya ka ga kakanyo e e tlhagisiwang ke Es'kia Mphahlele mo go Afrikan Affirmation ya gore : ' temokerasi e nngwe le e nngwe ke tekeletso ' ; go siame go bua ka gore tekeletso ya Aforikaborwa ya temokerasi ga e ise e ntshe maungo .
Referense !
Sibongile Victor Michael Mahlinza o tsaletswe kwa Estcourt ka 14 Phukwi , 1961 le go golela mo kgaolong ya Ntabamhlophe .
Go tloka maatla ga basadi ba bašwa
KGAOLO YA 10
Seno ke tiragatso ya tseo-ditshwetso e e agilweng le ya boithaopi e mo go yona makoko a kopanang , Ka thuso kgotsa ntle le thuso ya motsenagare , go batla tharabololo e ntle e e amogelesegang mo makokong ka bobedi a a amegang le go dira ditumelano kgotsa go rarabolola diphapaang tsa nnete kgotsa tse di akanngwang fela
Nna , . . . . . ( NAME OF RESEARCHER ) , ke netefatsa fano gore motsayakarolo yo o fa godimo a itsisitswe ka botlalo ka mofuta , mokgwa wa go tshwarwa ga patlisiso le dikotsi tsa patlisiso e e fa godimo .
Palo ya dimela mo heketareng ;
Le gale , fa o sa rulaganye pego e e tlhamaletseng dithekenoloji le didiriswa tse dintshwa di ka se thuse sepe .
Leano la Tlhabololo ya Loago
1.3 Dintlha tse di ka amang tshwanologo
Go tlaa nna mosola go wena go buisana le moreki kgotsa wa bodirisanommogo wa gago go tlhoma ditekotlhotlhwa fa o folosa kumo .
Kaedi ya Batsamaisi ba CBP e na le ditsamaiso le didiriswa go tshegetsa tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso tsa leano le woto ka woto le Komiti ya woto .
Mo Netefaletsong e ya Afrikan e e tlhagisitsweng ka 1983 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o tlhagisa dikakanyo tsa gagwe ka ga dilo di le mmalwa tse di tlhalosang batho ba Afrikan le ditlhangwa tsa Afrikan .
Pampiri e Tshweu ya Pusoselegae ( 1998 )
Leina le le tlotlegwang le botlhokwa go feta madi
Go tlaleletsa , mo Melawaneng 12 le 13 ya Melawana ya BABS ' thomelontle e tla nna ka maitlhomo a a mo kgatlhegong ya setšhaba , go akaretsa :
Go botoka go dira poelo mo palong e potlana ya diheketara go na le go bona tatlhegelo mo palong e ntsi ya diheketara .
Tlaleletsoboleng
Ditshwantsho tse di tsamaelanang le kgannyana e , di bua go go boitshegang .
11.1 Mefuta ya dikopano
Elatlhoko
balebeledi ba bosigo
Sekwere se ka beiwa gongwe le gonwe jaaka go kgonwa mo tshimong fa tlhogo ya dimela e lebegang e tshwana le tlhogo mo tshimong yotlhe .
Fa o setse o sweditse gore o ya go ntsha eng , kgwetlho ke go ntsha jalo ngwaga le ngwaga ka tsela e e leng gore dipoelo tse di itshegeleditseng di tlaa tswelela .
Balemirui ba ba se nang dipolase tse di tona mo Aforika ba jwala matonkomane go jewa mo malapeng a bona e le kotlo e e botlhokwa .
( a ) tlhotlhomisa gore a ngwana a ka bo a tlhoka tlhokomelo le tshireletso gore a tle a romelwe kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka molawana wa 50 kgotsa wa 64 ;
KGAOLO YA 14
Fa mokwadisi a kgotsofaditswe ke tshedimosetso e . o tlaa kwadisa mokgatlhotekanyetsi go laola kgolano ya ka fa gare .
Ntlhakgolo ya Tiisetso e ya Afrikan e utlwala sentle ; e leng gore baithuti ba nne beng ba ditheo tse ba tsenang kwa go tsona .
Ka tlwaelo diphesente tsa go mela ga peo go ka nna gare ga 85% le 95% .
Bothata bo oketswa ke mmu o o botšharara mme le mmu o o nang motlhaba le o o botlhofo mo metsi a tsenelelang bonolo ka bonako .
Ba ne ba na le bana ba le barataro - basimane ba babedi le basetsana ba le bane .
Lenaneotlhabololo la balemirui
Gape , motho o gakololwa mo go affirmation e gore , mo go Mphahlele , thuto ke thulaganyo ya go nna sengwe , e ka yona motho-ka-nosi , a bonang kitso le go itharabologelwa ka bokao jo bo maleba .
Go supa ditlhokego le go tlhama dipholisi le diporogeoama ke tsela e e nonofileng tota ya go tsibogela ditlhokego tsa baagi .
Go na ga pula mo dikgaolong tse dintsi go ne go kgaolakgaola ka dipolase tse dingwe di ne di amogela pula go lekana go kgona go jwala mme tse dingwe mabapi le tsona di sa amogele go lekana .
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 o kaya fa khansele le yona e ka neela komiti ya woto ditiro tse di rileng tsa mmasepala le dithata ( Karolo ya 74 ( b ) ) .
Thulaganyo ya go tlhagisa dingongorego
MOLAO WA DITLHOPHO
Ditiro tsa kgolagano ya CBP
Maru a nna bokete thata mme metsi a wela gape kwa lefatsheng ka sebopego sa pula , sefako , serame kgotsa segagane .
Motho o tlaa fenya jang moemakgatlhanong nae mo motshamekong o o rulagantsweng , le melao ya ona e beilwe ke moemakgatlhanong ?
Seruiwa se se salang se le nosi ka nako e telele se ka simolola go lwala mme se ka tlhoka tlhokomelo .
Dikgaolo tsotlhe ka ntlha ya bolaodi ba boyotlhe ba kgwebo ya gago di tla tlhoka ' tiro ya dipampiri ' .
Go roba dijalo ka nako e e nepagetseng
Athikele e kwadilwe ke Elmarie Helberg , mongwe wa barulaganyi ba SA Graan / Grain .
Ngwaga wa matlotlo wa bommasepala ba Aforikaborwa o simolola ka la 1 Phukwi wa ngwaga le ngwaga mme o khutle ka la 30 Seetebosigo wa ngwaga o o latelang .
Fela jaaka rotlhe re lemoga , temothuo ke kgwebo mme gore e tswelele , kgwebo e tlhoka go dira poelo .
O umakile gape gore go a swabisa gore morago ga dingwaga di le 17 tsa temokerasi , ga go ise go kopanngwe temothuo .
Tsamaiso ya Tirisometšhine
Le duedisiwa go ya ka Molao wa Direiti tsa Matlo / Dikago .
Simolola mananeo a kotlo ya baimana le bana le go atolosetsa ditirelo tsa kgolo ya bana go bana ba dingwaga tse di ka fa tlase ga di le tlhano .
Go Rekwa ga Metsi
Le fa go ntse jalo , go atlanegisitswe gore o beeletse madi a gago bonnye dingwaga di le 3 go ya go tse 5 gore peeletso ya gago e gole .
Fa leano le batlwa go nna le mosola mme le fa le tla dirisiwa ka katlego , tsotlhe tse re di tlhalositseng fa godimo di tshwanetswe go nna teng mo leaning mme leano le tshwanetswe go lekalekantshwa go tsamaelana le molemirui le tse di leng teng mo polaseng ya gagwe .
Re itsaya jaaka karolo ya setlhopha sa tlhabololo se segolo mo Aforikaborwa le go ja monate go dira le batho ba ba aroganang tebelopele ya tlhabololo ya rona le rona .
ToT e tshwanetse go bona dithuto tse di botlhokwa le maitemogelo a a bonweng ka motsi dikatiso tsa nako e e fetileng tsa dikomiti tsa diwoto tse di dirilweng mo kgaolong .
Athikele e kwadilwe ke Liana Stroebel wa Pula / Imvula .
Le mororo kobelo e sa akaretsa khurumelo ya mmu gotlhelele , e nonofile sentle go oketsa nonofo ya khurumetso ya sekhukhu .
Disupetso tsa go senyega di bonala mo dikutung le mo dikaleng mme dikutu di bonala di le setlha e bile di kgaogangwe fa bolwetse bo setse bo tsweletse .
Mo Afrikaborwa go na le dinako tse pedi tse mo go tsona melelo e ka tukang tse di leng dikgwedi tsa selemo fa go omlie thata mo Kapabophirima le dikgwedi tsa mariga mo dikgaolong tse dingwe tsa polase la rona .
Go tla netefatsa gape gore Aforikaborwa e rebola dipoelo tseo di nyalanang phisegelo ya yona ya metshameko .
Go botlhokwa gore tshedimosetso e e teng e nne bonolo , ka puo e e seng thata gore batlamedi ba kgone go tlhaloganya dipeelo le mabaka .
Go botlhokwa thata go naya masimo a o batlang go jwala mmidi mo go ona setlha se se latelang kelotlhoko ya gago yotlhe ka bonako pele ga nako ya go jwala .
Mo nakong ya tirego ya tiragatso kaelo e e tlhokegang e tlhoka go tlamelwa ke botsamaisi , e thusa go tlhagafatsa batho .
Fa go tserwe dikao mo tshimong yotlhe mateng a kgetsi a ka tlhakatlhakangwa .
PALOGOTLHE
( Go bona tshedimosetso go ya pele ka tuediso ya go newa tshedimosetso leba Karolo 3 ya Kaelo eno ) .
O ka tswa o ne o adimile madi mme o kgonne go a busa , fela o tlaa bo o dirile poelo e kana kang ?
" Ke ithutile go le gontsi gore dikuno di tswa kae le kwa di ileng teng pele di nna dijo tse ditala .
Balemirui le bone gantsi ga ba tlhaloganye sentle tiriso ya glyphosate .
( b ) a le dingwaga di le 10 kgotsa go feta , mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 18 , fa a ne a-
Ditshupo & tshedimosetso ya go diragatsa diporojeke tsa motheo
( vi ) mabaka otlhe a a ka ga go tshola bana le maemo a bona fa ba sa ntse ba tlhatlhetswe kwa seleng ya mapodisi , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo , tse di sa direng go ya ka molawana wa 28 le wa 33 , mme go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , e le a a tlhokang taolo gore molawana oo , o kgone go dira sentle , go akaretsa tumelelo ya itshidillo e e lekaneng le go isiwa le go busiwa ga bana kwa kgotlatshekelo ;
David o bona bokamoso bo bo phatshimang ba bolemirui mme o batla go nna molemiruikgwebo gare ga dingwaga tse tlhano tse di latelantg .
Go latela pholisi ya naga e sele , Palamente ya Rephaboliki ya Aforikaborwa e neela Aforika tebelelo e e kgethegileng mo setlhomong sa pholisi ya dikamano tsa Boditšhabatšhaba gotlhelele .
Ka jalo Afrikan yo o dirilweng mokoloniale a nna le dimelo tse pedi - bo-Afrikan le bo-Yuropa .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Ditselanatshekeletsa
Ba tshwanetswe go rutwa gore ba tlhaloganye tiragalo ya go nna moeteledipele le go tsweletsa boeteledipele jaaka go tlhokiwa .
Tseosekao
Lotseno , ka thapo kgotsa ka tshireletso ya loago , le botlhokwa thata go tlhalosa boemo ba botshelo , fela batho ba tlhoka lotseno le le fetang le le lengwe .
Bantshakuno ba Kemo 2 , ba mo setlhopheng se se latelang , mme go na le dikhoso dingwe tse di tshwanetseng go tsenelwa mo kemong e - go tlaleletsa mo tshedimosetsong e e bonweng fa o le mo Kemong 1 .
Kwa ntle ga go laolela bakwadi , Mphahlele o tsosa kgatlhego mo mokwading wa Afrikan , o mo kaela fa bomaleba bo sa lekanyediwe e bile bo sa tshwanela go lekanyediwa bo amogelwa ke ba bangwe , mme bo amogelwa gonne a na le nnete go ya ka segakolodi sa gago .
Maemo a bokana ba tsalo ya madi a a tlhomamiswang a itsewe e le kananyo ya Repo , e e leng kananyo ya tsalo ya madi e banka ya poloko e e tlhomang go dibanka tsa kgwebo , mme ke tlhomamiso ya maemo a ntlha e e kgweetsang kgotsa e e tlhotlheletsang go elela ga madi mo dikgwebong tsotlhe tota le mo koroporasing .
Se , se botlhokwa thata mo Dikomiting tsa Diwoto go le gantsi di amiwa ke merwalela kwa mekhukhung , melelo , segolo ka mariga .
8 . Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso le Thulaganyo ya Mmasepala wa 2001
Fa o rulaganya go jwala sejwalo mo tshimong e e rileng , re go rotloetsa ka gale go tsaya dikaommu gore o tle o itse seemo sa dikotla sa mmu wa gago .
Duela madi a a siameng mme o bone thuso fa go tlhokegang .
Inšorense ya dijalo le tsamaisotaolo ya mathata .
Mo tseleng ya go akanya ya Afrikan batho ba tshwanetse ba laole tikologo ya bona , lemorago la bona , fela jaaka ba tsaya gape kgopolo ya go bopa le go tlhalosa gape lefatshe la bona , boemong jwa go goeletsa go tswa botennye jwa botswasetlhabelo , ke bona ba tshwanetseng go nna basimolodi ba diphetogo .
Fa o batla go kopa go adima madi , o tla tshwanelwa go tlamela ditlhankana go tshegetsa kopo ya gago .
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
tshobokanyo ya pego mo dikarabong tse di tswang go Komiti ya Woto .
Kamogelo ya dikopo tsa matlole mo Mmasepaleng
Pabalesego e tla pele
( 3 ) Fa tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di busediwa morago go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) ( c ) , gore go tle go tswewe setatamente sa go dumela molato kgotsa go dumela ntlha e e rileng ya molato kgotsa go tshwara phareiti ya go supa motho yo o latofadiwang ka gore ke ene a dirileng molato kgotsa go supa dilo tse di tserweng ka nako e molato o neng o dirwa ka yona , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse go itsise ngwana gore o na le tshwanelo ya gore motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa mmueledi wa semolao , a ka nna teng mo tshekong eo .
Mo dipolaseng di le dintsi maemo a a kgobotlegang a ne a thibela taolomofero e e nonofileng ya semotšhine mo gare ga mela , setlha sotlhe .
Jaanong , re ka netefatsa jang gore dijwalwa tsa rona di nne le tulafatsommudula ka tshwnaelo mme re ka lekalekantsha jang tiragalo e go dulafatsa mmudula ?
Balemirui ba kopantsha kumo ya bona mme ba e rekisa ka go kopana .
Botsayakarolo mo tekanyetsokabong
O bone pitso ya gagwe go sa le gale thata .
Jaaka sekao , ditokololo tse dingwe di ka emela setlhopha sa baduela-dielo , ba bangwe , setlhopha sa basadi , ba bangwe mekgatlho ya tlhabololo mme ba bangwe mekgatlho ya bagwebi .
Motswedi : Ulrich Feiter
O ne a sa lemogwe fela e le molemirui wa boitlhokomelo wa Grain SA ka letsatsi le , mme gape le ka gore go ne go le letsatsi le go fetogileng bophelo ba gagwe le mokgwa o a tsamaisang bolemirui go tswelelela ruri .
senola didirisiwa tsa tshedimosetso yotlhe ya patlisiso ka ditshedi ;
Go letsa mogala ka inthanete ka skype kgotas Voip
Se se direga fa boalogodimo bo katisegetse le go nna thata .
Go tlhola gape le gape ka go tswelela dimela tsa mmidi tse di jwetsweng fa di sa le metsi , ka nako ya go simolola go mela go tlaa netefatsa bolaodi ba go senya ga phetlhu ka bonako mme jalo le go bona bokana ba kumo bo bo ka kgonwang ka tshwanno ka nako ya thobo .
Tlaleletsoboleng
Tsela ya go bona madi o dirisa ntlo ya gago
Go ne go na le dithuto tse di tshwanetseng go ithutiwa go tswa mo tsenyotirisong ya thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto ka mefuta e mengwe e ne ya dira botoka go na le e mengwe , jaaka go tlhagisiwa fa tlase .
Fa ba ntse ba gola mo polaseng ya gagwe ba ne ba dirisa dilo tsotlhe mo polaseng ya gagwe mme ba ne ba ithuta ka ene .
Ditlhophathutano di diragatsa maitlhomo a tsona
Bogolo jwa lefatshe la temo ga bo a agelelwa ka jalo balemirui ba lebagane le ditatlhegelo go tswa mo loruong lo lo fulang mo masimong a a jetsweng .
Kakanyo ya gore khansele e tshwanetse go tlhopha dikomiti tsa diwoto e maleba mabapi le botlhokwa jwa kemonosi ya mekgatlho e .
( c ) lekwalo sa kitsiso le a le neilweng ke lepodisi go ya ka molawana wa 22 , o buisiwa le molawana wa 23 ;
Sclerotia e na le letlape le lentsho ka boteng bo bo leng sweu go ya bosetlha .
Thulaganyo ya semeteriki ;
Megala go ya mafelong a mangwe mo Aforika
Palogotlhe ya Diyunite tsa Loruo ( YLL )
Ke bone balemirui ba bantshwa ba ba tshwanetseng go abela go pabalesegodijo ya naga ya rona le ekonomi ya lefatshe mme ga ba kgone go dira le fa e le selo se le sengwe .
Thuto ya bagolo , e sa tlamiwa ke dikgoreletsi tsa ditheo tse di rulagantsweng , " e ganana le go tlhaloganya dikgatlhego tsa setšhaba ka dikarolwana " .
Ntho e e tletseng metsi e tlhagelela mo botlaseng jwa semela .
Ka go dira se , dintlhakgolo tsa Botho jwa Aforika ga se dilo fela tse di nyeletseng , mme fela ke didiriswa tsa go rerisana gape go tlota ditso le meetlo mmogo le dingwao tse di botlhokwa tsa maitemogelo a nnete e seng a a akanngwang .
Moh Ndlovu o bona monnasetulo wa lekala la lekoko la XTC le e leng legae la sepolotiki la mokhanselara Smith .
Diketso tsa tsela e e ikaegileng ka maatla di ka akaretsa go ngala , diseteraeke , ditshupetso , tiragatso- ka- mogoso , tiriso e e bokgoni ya media go tlhasela moemakgatlhanong , ntwa .
Setshwantsho sa 3 : Go laola mefero go botlhokwa thata go netefatsa thobo e e siameng .
baša ba tlhoka temoso ka ga HIV / AIDS
Tlamelo le tirelo ya mokabagangwe
Barekisi ba menontsha ba ntse ba tswelela go kopantsha mefutafuta ya menontsha jaaka go tlhokiwa mo mmung ke dijwalwa .
Kgaolo e gape e tsenya tirisong maikarabelo ao Aforikaborwa e nang le one tumalanong le go amogelwa bošeng ga Nagoya Protocol on Access to Genetic Resources le Go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone ka Tsela e e Siameng le ka go Lekalekana fa e Dirisiwa ( a ka bokhutshwane a bidiwang " Nagoya Protocol on ABS " ) .
Go baya mekgwa ya tekanyetso ya tiragatso ya maikaelelo a a beilweng mo IDP
( e ) go netefatsa gore tshedimosetso yotlhe e e leng teng mabapi le ngwana , maemo a gagwe le tlolo-molao , di a akanngwa gore go dirwe tshweetso ya phaposo ya kgetse mo tshekong le go bewa ga ngwana mo lefelong le le rileng ;
Bokhutlo
go amogela kabelo e kgolo ya balemirui mo mefutafuteng ya dijalo tse di fepang lefatshe ;
Afrikaborwa ke motshameki o monnye mo papatsong ya lefatshe mo dintlheng tsa bolemirui mo kgwebong ya lefatshe .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Mo go sa kwalwang sepe teng , mo Kholomong ya boraro , go supa dikarolo tsa Molao wa Tsamaiso ya Tshekotshenyo ( Criminal Procedure Act ) ( CPA ) e e iseng e amiwe ke Molao wa Bosiamisi wa Bana ( Child Justice Act ) ( CJA ) , mme e e leng gore e tla dirisiwa mo lobakeng lwa bana .
A o ka re tlamela ka le / maina a saense a sedirisiwa ?
Fa go tlhokega gore o gase kalaka go baakanya maemo a pH mo tshimong , go tshwanetswe go dirwa pele ga tshimologo ya setlah sa go jwala .
Thefosano ya nako e khutswane
ditumelano tsa tiragatso
SEKEJULE 9
Maemo a a kwa tlase a sodiamo go lekalekantsha le maemo a kalsiamo mo mmung go bopa mmu o o leng " boleta " o o bopilweng sentle go eledisa metsi mo teng .
Tlosa seretse se se omeletseng le matlapa a a ikgomareletseng mo thaereng , ke dilo tse di oketsang tshenyego .
O fitlheletse maitemogelo a le mantsi thata fa a direla Frikkie .
3 . P : Ditiro tsa motlhokomedi ke dife ?
Dijwalwa tse dingwe di ka bolokiwa mme di ka neiwa dikgomo ka dikgwedi tsa mariga go ya tsa dikgakologo - gape gore naga e kgone go ipaakanya .
Setlelerotinia sa tshwabo se tlhagelela fa sonobolomo e jetswe mo mmung o o tletsetletseng ka Setlelerotinia mme se ka tlhagisa tatlhegelo ya thobo e e boitshegang .
Jeanetta Saayman -du Toit , Setheo sa ARC , Potchefstroom , Tel : ( 018 ) 299-6297
Go tlhoma dikhansele tsa selegae tsa AIDS mo go bommasepala botlhe ba selegae ba le robongwe .
maikaelelo a go tlhomiwa ga kopano
go thusa mmasepala go swetsa ka nepagalo ka ditirelo tse di tshwanetseng go atolosiwa le go tokafadiwa , segolobogolo ka motsi wa dikgato tsa thulaganyo , le go gatelela gore khansele e rerisana le baagi ka motsi wa tsela ya tseo ya ditshwetso .
GORE dikatlanegiso tse di mo pegelong ka ga go gogolwa ga matlo mo sedikeng sa Makana 1 : 50 Tebo ya mila wa Merwalela wa Ngwaga di KANWE .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Fa o jwala dijwalwa ka madi a gago mme o sa kgone go bona thobo , o latlhegelwa ke madi a gago .
Barutabana ba ba rotloetsegileng ba dirisa lenanethuto , go fatlhosa barutwana ba bona fela , gore ba tle ba itirele ka bobona : ke fa loeto lwa go-ithuta-ka-namana lo simolola .
Katiso eo ke ya pateletso go Ditlamo tsa Tirisano tse di amogelang thuso go tswa go GEP .
Go supa botlhokwa ba naeterojene
Fa gongwe molemirui a ka tlhoma lenaneo la gagwe la thefosano ya dimela pele ga nako mme sengwe se a neng a sa se nagane se bo se diragala e bile sa mo gatelela go fetola maano a gagwe go tsamaelana le ditiragalo tse .
Setlhopha sengwe le sengwe se se dirang ka maikaelelo se neelana ka tshobokanyo ya maano a a tshitshintsweng .
2 . Neela pegelo ka ga kgatelopele e e dirilweng .
Semela ga se na nako e e lekaneng go mela le go nna botelele bo bo lekanang go kgono go fetola marang a letsatsi go nna peo e e ka rekisiwang .
Puo e e akgola dialogane le go ba rotloetsa fa ba tswela kwa merafeng ya bona go ba direla go leka gore go nne le tekano fa gare ga go kgotsofatsa phitlhelelo ya bona le temogo ya go tswela ditlhokego tsa morafe wa bona setlhabelo .
Sediriswa se se dirisiwa mo kgatong ya go tlhaola
Bolaodi le Boeteledipele bo a tsamaelana
Tlamelo ya didiriswa ke ntlha e e leng botlhokwa e e ka fokotsang ditshenyegelo mo setlheng sotlhe fa tlamelo ya go thibela go senyega ga metšhene e dirwa .
Gompieno badiri ba dira diphesente di le 64 tsa setšhaba ( ba dingwaga di le 15 go ya go di le 64 ) , ka karolo ya bana le bagodi e dira dikarolelo tse dinnye .
small holder farmer nominees_IMG_9732 : Batlhagisi ba setlhopha sa Molemirui wa Kgaolo e Nnye wa Ngwaga go tsweng ka fa molema ke : Vincent Mdluli ( motlhagisi ) , Bongani Sibanyoni ( wa bofelo ) , Elliot Tshabu ( wa bofelo ) le Pieter Chabalala ( mophadi ) .
Go itemogelwa mathata mo kgololong ya lefatshe go tlhabololwa ka ntlha ya dikopo tsa mafatshe , ditsamaiso tsa mafatshe jj .
Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di ne tsa tsewa jaaka tse di buisitsweng mme tsa amogelwa kwantle ga diphetogo le fa e le ditlhabololo dipe .
Tsamaiso ya bogokaganyi ( kgokagano le tlhaeletsano ) ;
6 . A o kile wa goga ( a ) disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa dizolo ) , kgotsa wa dirisa
Nnete gape ke gore go ne go na le diphoso jaaka go ne go na le dikgono fa mokgwa o wa go-se-leme o dirisiwa mo dipolaseng .
Ke ka yona nako e ya matsatsi a ntlha a le 40 fa kgono ka botlalogolo ya palo ya diako , palo ya dikgetsana tsa ditlhaka mo seakong se sengwe le se sengwe le sethunya sa dikgetsana tsa ditlhaka di bopiwa .
Fela , fa ba swetsa go abelana kitso ya bona ba na le tshwanelo ya go itse gore kitso eo e ya go dirisetswa eng .
Louw Steytler ( Modulasetilo : Grain SA ) o ne a tlhalosa seoposengwe mo balemiruing mme a gatelela gore tirisanommogo ke ntlha e e botlhokwa go tswelelapele mo bolemeruing .
( iv ) lemosa ngwana gore o tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka letlha , nako le lefelo tse di kwadilweng mo lekwalong la kitsiso le go nna gone go fitlha a bidiwa ; le
Tsamaiso ya tiragatso e lepalepanngwa thata le thebolelo ya ditirelo , tsotlhe tse di tlhalosiwang ke theo ya Batho Pele e e neng ya itsisiwe ka 1997 .
Mokgwatsamaiso : Ditlhopa tse dinnye
Tshireletso ya ditsenngwateng tsa nosetso
Mo dinakong tseo , o tshwanelwa ke go ntshetsa ntle tse di reteletseng setšhaba kgotsa dikgatlhegelo tsa beng , tse tiisetso e , e buang ka ga tsona .
Semela sa mmidi se kgaogantse dintlha tsa senna ( lefetlho ) le sesadi ( dipidi ) .
Fa ba tlhokega gape ba golagane le bommasepala ba batsayakarolo / batsayakarolo lenaneo le ka kgaogangwa gape go neela batsayakarolo nako go dira kagiso le ditlhokego tsa mafelo a bona a ditiro .
Ka 2010 re amogetse kadimo ya milione ya diranta kwa bankeng .
Dira diteko tsa TB mme o tseye melemo ya gago ka gale .
MOROMEDI- motho yo o romelang molaetsa
Go fetela kwa ngwageng wa 2 , dikungo tsa ngwaga wa 1 di tlaa tlhoka go konotelelwa , go akaretsa le tiko e e tletseng ya CBP , fela jalo go tloga mo ngwageng wa 2 go fitlha mo ngwageng wa 3 .
Dikopo tsa go bona direkoto tse :
Poloko ya metsi a re a amogetseng mo mmung ke neo e e leng botlhokwa thata go kgona go uma kumo e e simololang fa re roba dijwalwa tse di leng mo tshimong ka mariga kgotsa ka selemo .
Ke ditiro dife tse di potlakileng kgotsa di le botlhokwa mme di tshwanetswe go dira pele ?
Diponatshego tsa batho ba maemo a a farologaneng mo setšhabeng , ke dife ( sekao : ba ba tlhokang thata , ba ba tlhokang , ba ba itekanetseng , ba ba itsholetseng )
1.Pharologanyo mo Komiting ya Woto
Fa e sa atlega , go na le tshono ya go dira boikuelo mo tshwetsong e .
Bogolo nka fenya motshameko go na le gore ke se o fenye
" kgolegelo " go tewa kgolegelo jaaka e tlhalosiwa mo go " Correctional Services Act " wa 1998 ( Molao wa 111 wa 1998 ) ) ;
Go fetola mmu go fokotsa kgogolego ya mmu ;
MP&PMR di kopa gore diforamo di nne le kemedi e e akaretsang botlhe gore di tle di tiise botsayakarolo jwa baagi mo IDP .
Fa Mphahlele a ntse a rulaganya le go itumelela seabe se se botlhokwa se sešwa se , o ne a ikutlwa gore babegadikgang ba bantsho ba tshwanetse go fetela pele .
Ka nako e mathata ga a senye thata mme kumo e ka fokotswa ke palo ya ditlhaka tse di sa goleng ka tshwanelo e bile boima ba ditlhaka bo ka sa senyega .
Bafatlhosi ba tshwanetse go netefatsa gore dikemedi tsa ditlhopha tseo di ka amegang ke karolo ya ditlhophatiro mme ban a le lentswe mo ditlhopheng .
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Di tla tshwarelwa mo lo se kitlang lo itewa ke ope tsebe gone .
Lefatshe lena le tlhoka go rulaganya bakgwebi ba bannye jaaka Mme Mdluli fa re batla go bona phokotso ya bohumanegi le koketso ya palo ya batho ba ba dirisang bolemirui go iphedisa .
Ke diforamo dife tsa baagi , sk . mekgatlho ya pholo kgotsa ya baagi fela le gore a komiti e batla go nna le kemedi mo go yona ?
Dikgomo tse di sa tsaleng ngwaga le ngwaga ga di a tshwanela go tsholwa mo motlhapeng - ka bagami ba ba sa dueleleng tsela ya bona kgotsa go tshwaela mo tirolotsenong ya polase .
Fa ke ne ke botsa molemirui kwa Bokonebophirima yo a jwalang disonobolomo dingwaga tse di ka nnang masome a mabedi mo mmung o o nang motlhaba gore o dira eng go kgona gore motlhaba o se thatafale , o rile ka go se iketle : " Duisendpoot , duisendpoot , duisendpoot ! "
Botsayakarolo jwa setšhaba se tshwanetse go ela tlhoko tse di latelang :
Ditheo tsa matlole di adima fela madi a di a bonang go tswa Land Bank le IDC fela ga di robe mesola ya dikelo tsa morokotso tse di kwa tlase .
Thuto jaanong e tlhoka go thusa go busetsa tekatekano magareng ga motho ka nosi le setšhaba .
Seabe sa bona ke go netefatsa gore ditlhopha di tsaya karolo gotlhelele mo tsamaisong ya togamaano .
Go go sa totobalang ka gale ke motho yo o dirang patlisiso kgotsa motho yo o kotulang le go gweba ka sedirisiwa o tshwanetse go dira kopo ya tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi kgotsa jang .
Netefatsa gore dimmuru tse di bofelelang segogelwa le dimmuru tsotlhe di bofilwe sentle e bile gore di gagametse .
Bontsha popego ya Dikomiti tsa Woto le go supa ditiragatso le maikarabelo a ditokologo
OBE e ne e ikaeletswe go godisa tokologo le go dira , mme e ne ya nna e e laolelang thata go feta Thuto ya Bantsho .
1 Akanya ka ga porojeke e e tlaa ungwelang baagi ba emetswe ke Komiti ya Woto ya bona mme o e rekote mo kgatisong ya dikgang .
Gape e tshela kwa ntle ga batlhokomedi , bajaboswa kgotsa basimolodi ba yona , e dira kgwebo mo leineng la yona mme e tsamaisiwa ke boikemelanosi .
( b ) gore a amogele lekwalo le le tswang kwa go Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba yo o nang le thata ya go faposa kgetse mo tshekong , go ya ka molawana wa 52 ( 3 ) .
4.1.4 Dintlhakaelo : Tshiamelo ya Mafaratlhatlha a Mmasepala a a Nnetseng Ruri le Thebolelo ya Ditirelo e e Dirisiwang go tloga ka 1 Motsheganong , 2007
R Matlotlo a e seng a gone jaanong Dipeeletsomadi 71 , 100 , 934 Matlotlo a gone jaanong Diakhaonto tse di kolotwang setlamo 1 , 991 , 974 Madi a a ntshiwang a a santseng a kolotwa 0 Madi a a kwa bankeng 10 , 673 , 666
Botsayakarolo mo thulaganyong ya lenaneo la tlhabololo , ka jalo , bo tlhoka melawana e e tlhamaletseng le mekgwa go totobadiwa gore ke mang yo o tshwanetseng go tsaya karolo kgotsa yo o tshwanetseng go botswa , mo boemong jwa bomang , a botswa ka mabaka afe , ka mokgwatiriso wa setheo sefe le gore e tlaa nna go tloga leng .
Bontsha kutlwisiso mme o tlhalose taolo ya tiragatso ya mmasepala le seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo tsamaong .
Bakhanselara ba woto ba tshwanetse ba amogele tekanyetsokabo .
Tlhatlhobo le ditirelo mo sedirisweng sa go jwala
Tlhola o ntse o lebelela tswelelopele ya go mela ga dimela tsa gago letsatsi le letsatsi fa o tlhokomela tsamaiso ya senosetsa sa pinagare go nosetsa dijwalwa ka metsi a a lekaneng .
Gape go na le batho ba ba nang kgono ya go dirisa kgalonyana ya heketara e le nngwe ya lefatshe la losika la bona la selegae .
Maano a a dirisiwang
( b ) a o ne wa leka go laola , go fokotsa kgotsa go emisa go dirisa ... mme wa palelwa
Dikaedi tsa Bonn ka ga Phitlhelelo ya Ditshedi tsa Lotsalo le Kabelano e e Siameng gape e Lekalekana ya Mesola e e Tlhagelelang mo Tirisong ya Tsona ( Dikaedi Tsa Bonn ) - Dikaedi tse tsa boithaopo , tse di tlhagisitsweng ka 2002 , maikaelelo a tsona ke go totobatsa ditlamelo tsa ABS tse di mo CBD .
Ga se ka dinako tsotlhe mo se segolo e leng mokgweetsi wa se sennye - bogolo ( size ) ga bo botlhokwa .
Tirokakaretso
Jaanong o na le sedikologi sa go nosetsa se a neng a ntse a lora a se tshotse .
Sekgala sa go tswa batlameding ba ditsenngwateng , sekao monontsha , peo le dikhemikhale .
Dikonteraka tsa thekiso gare ga balemirui le baemedi ba go reka di naya bobedi netefatso le boikanyo ba tlhotlhwa le kgono ya go rekisa kumo .
Go busetsa , fa mefuta ya go mela go-lekalekana e ka bona nako e bollo ya komelelo fa semela se simolola go thunya dithunya le go bopa diphotlwa e ka latlha dithunya le diphotlwa tse dintsi .
MSA 2000 Pusoselegae : Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala 2000
Tshedimosetso ya poraefete ya motho yo e leng kgotsa yo o neng a le motlhankedi mo setlamo sa puso kgotsa sa poraefete yo tshedimosetso e amanang le maemo a gagwe jaaka motlhankedi .
6 . Go baya dilo mo pepeneneng le go tlhoka sephiri
Mathatanyana a ke mathata a a ka tlhokomelwang ka setlha se se tlaang .
Karolo 6 ya PAJA e tlamela gore kgotlatshekelo e ka sekaseka tshwetso semolao fa go sa obamelwa tsamaiso ya taolelo le ya sedirisiwa kgotsa lebaka le le beilweng mo tlamelong e e neelang ka thata kgotsa fa kgato e tlhotlheleditswe ke phoso ya molao .
c . go tshwara dikopano tsa phatlalatsa ; le
NCOP gape e netefatsa gore matshwenyego a puso selegae a emelwa kwa maemong a a kwa godimo .
Mokgwa o o dira sentle fa o laolwa sentle .
Maikaelelo a PMS ke go arabela tiriso ya didiriswa tsa mmasepala , go tokafatsa nonofo le bokgoni jwa ditheo le go bontsha phitlhelelo ya dipoelo tsa tiragatso .
Seemo sa pH le fosefeite ya mmu .
Sephiri sa kgono ya Mme Mdluli go tswelela pele ke tumelo ya gagwe go amogela kitso ya ba bangwe mme gape le go e dirisa mo polaseng ya gagwe .
Molawana o o sa tswang go fetisiwa o o ka ga dikgolagano tsa botlhe le tsa poraefetele di ne di le mo lenanetemeng mme ditokololo tsa Komiti ya Woto di rulagantse kopano ya botlhe go buisana ka ntlha eo le go neela pegelo ka ga yona kwa khanseleng .
Go tlhokomela thulaganyo ya tsidifatso
Gompieno go na le mekgwa e mentsi fa o batla go boloka mmidi wa gago .
Ditemogo tsa rona di akaretsa tse di latelang :
Dithulaganyo tsa botlhokwa di kgontsha CBP go dira
Ke batla go oketsa kgwebo ya me go nna sekao sa go supa gore go uma dijo mo Afrikaborwa o le molemirui yo a simololang go ka kgonega .
Pusoselegae e lebagane le dikgwetlho di le dintsi mo go neelaneng ka ditirelo tse di tla nnang le seabe mo go tlhabololeng tikologo e e tsepameng le e e itekanetseng .
21 . ( 1 ) Fa go elwa tlhoko kgololo kgotsa go tlhatlhelwa ga ngwana yo o neng a tshwerwe , se se tshwanetsweng go dirwa pele ke go golola ngwana jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) le wa ( 3 ) .
Matlhare a le mabedi a tlhoga mo nokong nngwe le nngwe .
Mokgwa wa go boloka motshetelo .
Ka tlholego go dira boalopeo jo bo siameng , lekalekanang le boruma , mmu o a bo o letefaditswe go nna mo maemong a a lolea le tshilego , ( go dirisiwa tshugo e nnye jaaka tharabololo ya segompieno mo bothateng jwa tatlhegelo ya mmugodimo ) .
10.2.3 go tlhama pholisi ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , go e amogela semmuso le go e tlhabolola ;
Puso e tshwanetse go tokafatsa taolo ya tsamaiso ya yona go karediwa go tsereganya magareng ga didika le bommasepala moo go nang le dikgotlhang kotsa dipoapoeletso mabapi le karogantsho ya maikarabelo le metswedi .
Letlha la kamogelo :
Re solofela gore bontsintsi jwa bantshakuno ba ba tlhabologang bo tlaa nna ditokololo tsa bogwebi tse di feleletseng tsa Grain SA ka go duela lekgethwana la bona la R2 ka tono mo tonong nngwe le nngwe e ba e robang .
2 . Supa beng ba ba farologaneng mo porojekeng .
La bofelo , gakologelwa , wena o le mong / molaodi o motswedi o o leng botlhokwa mo polaseng .
Go tswa kwa kae ?
Mo go Mopitlwe 2010 , Tona ya Tlhabololomagae le Kabosešwa ya Lefatshe , Gugile Nkwinti , o amogetse gore mananeo a kabosešwa ya lefatshe a puso ga a atlega e bile bajaboswa ba le bantsi ba reteletswe ke go dira katlego ya bogwebi mo mafatsheng a bona .
242891 : Dirisa tlhaeletsano , go dirisana le batho le melawana ya taolo ya dikgotlhangmo ditirong tsa Komiti ya Woto ( 10 )
Tlhabologo ya medi go sale gale ;
Ba ba seyong : M.A.
Tiro ya dintlhakaelo , le fa go ntse jalo , ga e a lolama e bile go lebega fa bommasepala ba le bantsi ba batla ' kobamelo ya pholisi ' , sk , e amogela dintlhakaelo ka kakanyo e nnye e e neelwang maemo a selegae le tlhokego ya tiriso .
30 . ( 1 ) Moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana a nne kwa kgolegelong e e rileng fa-
Jalo mosola le maatla a borotho bo bo besitsweng ka go dirisa boupe ba korong e e sa silwang o ntse o lemogwa mo lefatsheng lotlhe .
O ka re ga se nako a telele e re ne re fetsa go roba tsa setlha se se fetileng .
Re itumetse thata , go nna le Schalk Viljoen le Andries Theron , bobedi jo bo tswang Kapa mo komiting ya rona , gonne ba tlisa dikakanyo tse dišwa le molebo o mongwe mo tlhabololong ya montshakuno .
Go na le matsapa a magolo thata a a tseelwang ntshodikuno ya dijalo mme kwa bofelong , go botlhokwa go itse gore totatota o atlegile go le kana kang .
Ke batla gore tse di dirwang jaanong di ka bo di dirilwe maabane .
Go na le batho ba bangwe ba ba lwalang ka ntlha ya gore ba nonne go feta ka go ja thata , mme go na le ba dimileone ba ba bolaiwang ke tlala mo lefatsheng .
Dikolo tse dišwa mo didikeng tse di farologaneng mo porofenseng .
KAROLO 1 : TIRISO YA MOLAO
Ditsibogo ka bontsi e tlaa nna tse di sa siamang .
Lenaneo le le Lomagantsweng la Togamaano ya Tlhabololo
Ba ka swetsa go reka pizzas .
Molemirui o tsweletsa kgwebo ya gagwe go kgona go phela ka boene , le go phedisa ba lelapa la gagwe , badiredi ba gagwe kgotsa ba ba mo adimang madi mo kgwebong e kgolo tota .
Tlhokomela le go thula thulaganyo ya tsidifatso bonnye gabedi ka ngwaga .
Karolo ya Aforikaborwa e e gaufi le dinoka le mawatle e itemogela bohuma jo bo kwa godimo mmogo le botlhokaditiro , ka thapo e e lekanyeditšweng fela mo go tsa temothuo .
Ke gore go tla supiwa ke palo ya dinako tsa botsididi tse di leng botlhokwa go simolola go tlhoga ga dimela go tsweng go tlhoga go ya go nna dimela tse di ntshang dikalanyana tse di tla ntshang dithunya go nna diako tsa korong .
TSHEDIMOSETSO E E BOTLHOKWA YA KGOLAGANO
Tlosa oli le kerisi fa go dirwang le fa go tsamaiwang teng go thibela go thelela le go wa .
Batsweretshi ba ba gololesegileng mo dikeetaneng tse di tsenngwang ke moetlô wa tumelo e e tlwaelegileng , ba kgona go fitlhelela motho yo o ka fa teng mo bathong ka bophara .
Mo dipitsong tsa diboto , mokaedi o dira le monnasetilo go akanya lenanetema .
( g ) Tsamaiso ya boleng jwa tiisetso e tshwanetswe go dirwa ka mokgwa o o beilweng mabapi le porograma e e letleletsweng semmuso ya phaposo ya kgetse mo tshekong le moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Amos Njoro , mogokaganyi wa Porofense wa Lenaneo la Tlhabololo ya Bantshadikuno la Grain SA mo Bokonebophirima
Ntlha ke gore dingwe tsa ditheo tse di na le tsepamiso e e rileng ; sk , komiti ya ditirelo tsa metsi e tshitshinya gore go tshwanetse go nna le karolopotlana e e kgethegileng ya komiti ya woto .
Se botsa moemedi kgotsa morekisi fela , botsa baagisani ba gago ba ba setseng ba lema nako e telele mme ba setse ba supile gore ba a kgona e bile ba itse mefuta e e kgonang le e e sa kgoneng .
Mafelo a a leng gaufi le fa go tlositsweng mmu go aga mabota a go thibela metsi ka mekatakata , megoma kgotsa didiriswa tsa go suga mmu mme tota le mo go nang matlapa a mantsi go tlogelwe .
Go netefatsa gore thulaganyo ya ditlhopha e diragala kgapetsakgapetsa mo go lekaneng go samagana le mathata tiro e e bokoa ya maloko a dikomiti tsa diwoto .
Kwadisitswe le Boto ya metsi
( 6 ) ( a ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao , o tshwanetse go leka ka gotlhe go batla kwa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a leng kwa teng gore a tle a kgone go konosetsa tshekatsheko ya ngwana mme a ka kopa lepodisi go mo thusa go batla motho yoo .
Fa motho a ka gobala a le mo tirong mme ga tlhokwa gore a isiwe ngakeng kgotsa sepetleleng , ka tshwanelo go tlhokomela Khomisionare ya dikgobalo le malwetse a ditirong .
Bona bolaodi ba mefero bo bo siameng tota e bile le dimela tse di tletseng dithunya ka mafelelo a kgwedi ya Tlhakole
( c ) go rloetsa le go ema nokeng maiteko a teng malebana le seno kgotsa malebana le Molao wa Ditlhopho gore a rute batho ba ba boutang .
Ka dingwaga tse di fetileng , tiro nngwe e balemirui ba neng ba tlhola e dira e ne e le go boloka mmidi go o dirisa go fepa diruiwa ka nako ya mariga .
Tumalano ya go Tlhongwa ga Khomišene ya Dinagapedi e tsholeletsa kamano e e tlhomameng ya dinaga ka bobedi kwa maemong a a kwa godimo a ka ona Ditlhogo tsa Dinaga tse pedi tse di kopanang go sekaseka tswelelopele mabapi le ditumalano tsa tirisanommogo tse go dumalanweng ka tsona .
Mongwe o tshwanetse go tsaya maikarabelo go bona gore e a dirwa
Ditšhelete ke pinagare ya bolemirui .
Ga o kwadisiwe teko e bile ga go na dikarabo tse di siameng le tse di sa siamang .
Go ikagela ka bowena go senya nako le gona o tshwanetse wa bo o na le bokgoni jwa go aga kgotsa o na le tsala le fa e le wa losika yo o nang le bokgoni .
THIBOLOLO YA PATLISISO KA DITSHEDI GO BATLISISIA BOKGONI JWA KGWEBO
Ke eng se se supang mogakolodi yo a ka kgonang ?
Thulaganyo ya thoro ka ralewee e tshwanetse go tlhabololwa .
Tsenya setshwantsho sa senkgwe le setlhogo
4.7 Mo tokomaneng ya ditlhopho e e umakiwang fa godimo , ntlhopheng o tla netefatsa gore o amogela go tlhophiwa ga leina la gagwe mme o tla saena go bontsha gore o amogela seo .
Mmasepala o ikaegile mo dikabong go tswa maphateng a a farologaneng a puso le a e seng a puso go tlamela ka matlole le ditaelo tsa ona .
Ke gore , fa rooibos e jalelwa mmaraka wa dino mme e rekisiwa jaaka tee , ga se patlisiso ka ditshedi fela fa semela se dirisetswa go dira sentshwa go tsenngwa mo kunong e nngwe se se tsewa e le patlisiso ka ditshedi .
Fa o ntse o bala kgang e , o tshwere makasine ya Pula ka diatla tsa gago .
1.12 . " Pitso ya Kgotha-Kgothe " e rya Pitso kgotsa kokoano-Kakaretso ya maloko otlhe a mmatota a Morafe wa Segosi wa Bafokeng e ka mo go kgethegileng e epiwang , e rulaganngwang le e modulasetulo wa yone e leng Kgosi ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( 2 ) ( a ) Fa moreetsa-kgetse , ka nako nngwe le nngwe ya tsheko go ya ka Molao ono , a ka akanya gore moemedi wa semolao o dirile sengwe se se leng kgatlhanong le karolo ya molao wa ( 1 ) , o tshwanetse gore a kwale ka se se sa mo itumediseng ka tsela ya go dira taelo e e akaretsang kgato ya e e ka tsewang e le ya go siamisa taelo ya semmuso e e ka dirang gore sengwe se siamisiwe .
E bile gape e kwa godimo go fetisisa 144 kWh / y ya motho mongwe le mongwe kwa Nigeria , e leng naga e e nang le bath oba le bantsi go gaisa .
O dira temothuo mo lefatsheng le le kana kang ?
2.2.4.1 Lenaneo le le Tswakilweng la Kgolo le Tlhabololo ( IDP )
Es'kia Mphahlele ga se ene fela yo o bontshitseng go tshwenyega ga go retelelwa ke go bona seabe se se botlhokwa sa ga Sobukwe mo mokgatlhong wa go lwela kgololesego .
Dikgwetlho mo tirisong ya CBP
A tota re ka simolola go bua ka ditiragalo tsa bosilo tsa kwa Rwanda ?
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go johank@grainsa.co.za .
Kumo ya korong e fokoditswe mo ditikologong tse dingwe ka 14% mo ngwageng wa go uma ka balemirui ba simolotse go jwala dijwalwa tsa mefuta e mengwe .
Go botoka gore , morago ga ntlha ya tatelano e builwe , go iwe go mmueledi gore a kwale tse di leng botlhokwa .
Tsamaiso
Tiro ya tlhagolo e sa dirwa ka lebelo le le nepagetseng - go botlhokwa go tlhagolwa ka bonako jo bo lekaneng gore gore go tlhanyaololwe mmu go lekane .
Mo karolong e e latelang ya kgaolo re tla leba didiriswa di le thataro tse di akanyeditsweng go akaretsa basadi le ditlhopha tse dingwe tsa bonnye mo dikgatong tse di farologanneg tsa saekele ya porojeke .
Tsweletsa go naganela pele
Gakologelwa go kuka sediriswa sa go jwala go tswa sentle mo mmung fa o dikologa go boela mo tshimong , ka gore fa o sa dire jalo diwetsapeo di ka konega .
Mo ditlhopoheng tsa bo4 batsayakarolo ba thala lenaane la dikholomo di le pedi mo segatisadikgang ba bo ba akantshana ka ga ditsela tse Dikomiti tsa Woto di ka nnang le seabe ka teng mo magatong a a farologaneng a tekanyetsokabo , ba ntse ba tshwaya dikakanyo tse di mo kholomong ya bobedi .
Bula mafesetere mo legaeng la gago ka gonne marang a letsatsi a bolaya TB mme mowa o o foreše o ka fokela megare kwa kgakala .
Fa tiro e e ka itlhokomolosiwa gona molemi o itirela mathata , e seng fela a go tshwanelwa ke go baakanya didiriso ka tlhotlhwa e e kwa godimo fela gape nako ya botlhokwa e ka latlhega tota ya bo ya tlhola letlha la jalo le le thari .
Kgwedi ya Sedimonthole ke kgwedi ya go dira thata mme gape ke ya meletlo .
Mokgweetsi le Sekgweetso
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhopha
Tlhotlheletso go nna ya go feta e ne e le go kgona go naya ba lelapa la ka mmidi ka gore go reka boupi le go bo thotela gae go a tura thata .
Ba bangwe ga ba a kgona go jwala sepe - mme go tlaa nna thata go bao ba ba se nang sepe , go kgona go tswelela kwa ntle ga thuso ya mofuta mongwe .
Molawana wa maitsholo wa sepodisi le wa seporofešenale o tshwanetse go golaganngwa le tlhatloso mmogo le kgalemo mo tirong .
Mo go yone , Mphahlele , yo ka metlha e leng " morutisi yo o sosologileng le moanela tsa loago le polotiki yo o buang puophaa " , jaaka Ngaka Raditlhalo a latlhela mo matsenong a lekwalonyana le le ka ga tsela e boeteledipele ba diyunibesithi tsa Aforikaborwa bo bonagalang bo e tsaya .
Go tsamaisa thulaganyo ya go meta
Go tlhola meetlo le mešwa le letlhomeso la sebaka la bosetšhaba .
O ka re go botlhokwa go dirisa go gasa ga dikhemikale ka bonako fa tshenyego ya matlhare ya 20% kgotsa go feta e bonalwa kgotsa fa go balwa diboko tse 25 go feta mo metareng ya dimela mo moleng .
Le fa makoko a sepolotiki a sa tshwanela go tlhotlheletsa ka moo komiti ya woto e tshwanetseng go tlhophiwa ka teng kgotsa ka moo e tshwanetseng go thapiwa ka teng jaaka go tlhagelela mo dikaelong tsa pholisi , go nnile le maemo moo tlhotlheletso ya lekoko la sepolotiki e nnileng le seabe se se botlhokwa mo dithulaganyong tsa tlhagiso ya maina a dikomiti tsa diwoto .
Es'kia Mphahlele o rotse-tiro mo Yunibesithing ya WITS , e le Professor Emeritus wa Dikwalo tsa Afrikan , morago ga go tlhama fakalethi ya ntlha ya seakatemi a e akgolela Dikwalo tsa Afrikan , mo Aforikaborwa .
Ga se motho yo a leng moikgogomosi go se ithute ; o tlhola a botsa dipotso a ntse a batla kitso gape le gape ka a re kitso e ntšha e a e amogetseng e mo thusa go tswelela pele le fa a setse a le monnamogolo !
Difene di tshwanetse go timiwa mo nakong ya maemo a loapi a a bongola kgotsa a dipula .
MaAforikaborwa ,
Kgaolo e e tswalela ka dipuisano tsa dikgwetlho tseo Aforikaborwa a lebaganeng le tsona fa kgopolo e e ikaegileng ka bong e sa latedisiwe .
Mo go tlhokeng tlhabololo le kaetso ya botho jwa seAforika , se , se ne se ka se tlhoke go diragala .
Bantshakuno ba tshwanetse gape ba ele tlhoko gore phokolelo e ka diragala ka nako ya tshelo ya dikhemikale , bogolosegolo ka kgatsho go tswa mowing , mme ba leke go fokotsa se .
Jaanong , ba laletse gore ba refosane tshedimosetso .
Matsapa a motho o a tsayang ka go go ithotloetsa a dira jalo .
Bokhutlo
togamaano e tshwanetse go golagangwa le mokgatlho wa semolao , o o jaaka Komiti ya Woto
( g ) Ke gantsi go le go kae o neng wa se ka wa nwa galase epe mo letsatsing le le lengwe ?
Monongwaga re dirile dimphato le ba ba latelang :
O tlhalositse gore ka botsweretshi Bantsho ba mekamekana le maitemogelo a maphelo a bona .
( c ) lokwalo lengwe le lengwe le le mabapi le go bonwa molato mo nakong e e fetileng , phaposo ya kgetse mo tshekong le tatofatso e e iseng e sekiwe ;
Ke bokanakang jwa polase jo bo siametseng jalodijalo sentle ?
Molao o kaya fa mmasepala o tshwanetse go akaretsa baagi mo thulaganyong ya tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala .
Ba na le diterekere di le nne , tshilo ya furu e le nngwe , megoma e meraro , dideše tse pedi , polantere e le nngwe , dikofole tse pedi le repara e le nngwe .
Re gakatswa ke diphetogo tse di tlisitsweng ke lenaneo la puseletsomadi - le na le maatla tota fa le dirisiwa sentle .
Patlisiso ya go bona kgonagalo : tshekatsheko ya go bona bokgoni jo kgopolo ya gago e nang le jone ka batho ba o batlang go ba rekisetsa dikumo , ka ditšhelete , ka dilo tsa setegeniki le tsa botsamaisi
Ke dirisitse kitso ya setso jaaka sekaosegolo sa tiriso e ntšhwa ya kgwebo .
Tumelelo pele ya kutlwisiso ke karolo ya go aga boikanyo le go tlhagisa dikamano .
Bosupi jo bo totobetseng , jaaka batho-bantsho ba ka paka .
Ditshenyegelo di ka akaretsa founu , motlakase , dituelelo tsa bana tsa sekolo .
Tiro yotlhe e e dirilweng monongwaga ke dipholo tsa tlamelo ka matlole eo lenaneo le le e amogetseng go tswa go ba Maize Trust mme go tlhokega gore re lere malebogo a rona , gammogo le ditebogo go tswa go ba ba tswetsweng ke lenaneo le mosola .
FITLHELEGA - ga go na lebaka la go rulaganya melao e e ka se kgonagaleng
Go ntse fela jalo le fa motho a bontsha maikutlo a tatlhegelo ya boswa jwa setso , e le ka ntlha ya go tlhaselwa ke maYuropa , go simolola fela ka go amogwa le go dirwa makgoba ga batho ba maSan .
Kwa tlase ga foromo e go na le sekao se se supang ka moo e tlatsiwang .
Kgopolo ya Khomšiene ke gore mo pakeng e telele , badirisi ba tshwanetse go duelela bontsi ba ditshenyegelo tseno tsa mafaratlhatha a ikonomi , ka tshireletso e e tlhokegang ya malapa a a humanegileng .
Re rata go leboga Lefapha thata ka boikanyego jo le bo supileng mo go rona mme re rata go netefaletsa ba ba amegang gore mmogo le bantshakuno , re solofela go bona katlego mo go se .
Maikaelelo ke go :
Dilaboratori tse dintsi tsa semmuso kgotsa tsa batho fela di naya mabokoso a a ka phutelwang go lokelwa mmu o o ka nnang digeramo tse 500 mme go ka kopantshiwa bonolo fela mo lebokosong le letona e bile le romelwe ka poso kgotsa le isiwe kwa laboratoringm e e dirisiwang .
Dipitso di tlhoka go tsamaisiwa ka kelotlhoko mme go akanyetswe tse :
5.8 go tlhotlhomisa boikarabelo jwa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le go boikarabelo jwa Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , togamaano , thulaganyo ya ka fa kgwebo e tlileng go tsamaisiwa ka gone le tiro-kakaretso ya Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Mphahlele o neile puo ya gagwe setlhogo se se reng : From Knowledge to Education .
Leano la tlhaeletsano
di neelana ka mekgwa e e ka dirisiwang go netefatsa baamogoelatshiamelo le batshodi ba kitso ya setso ba ba supilweng mo ditumalanong tsa kabelano ya mesola ;
Bommasepala botlhe ba tlhokagore ba rulaganye Leano le le Tswakilweng la Kgolo le Tlhabololo ( IDP ) .
Kgwebo e tshwanetse go bo e na le beng ba le mmalwa ba batho ba bantsho ( beng ba yone e nne bobotlana 51% ya bantsho ) .
Pegelo ya tshoboko ya Setlhogo sa porojeke
( 4 ) Mo go akanyeng ka tshedimosetso e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka-
Tshedimosetso e kgobokantswe go tswa kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Suga mmu go ya botennyeng ba dimilemetara tse di ka nnang 75 go ya tse 100 ka sediriswa se se segang morago ga pula ya ntlha ya letlhafula .
Leba setshwantsho se se latelang mme o arabe khwešeneree e latelang o supa se e leng nnete le maaka .
Dikomiti tsa Diwoto ga di a tshwanelwa go itshunya nko mo go direng ga Khansele , se , se akaretsa le go se neele ditaelo mo batlhankeding ba tiro ya bona e leng go diragatsa pholisi ya ditshwetso tsa khansele .
DIRA DITEKO TSA TB , BOLWETSE JWA SUKIRI MMOGO LE HIV .
Samuel Moloi o belegwe kwa polaseng ya Magdalena kwa sedikeng sa Fouriesburg ka 1969 .
Tekatekanyo
Ga go na sediriswa , mme kemedi ya komiti ya woto e e amegang e tshwanetse go tsayakarolo mo tiragatsong ya porojeke ya IDP e e amanang
Tšhata ya thebolo ya ditirelo
Setheo se se tsenngwangtirisong
Tšhese ya Pelargonium sidoides Motswedi :
Didiriswa tse di fa tlase tse di ke ditlhaloso la dikao ka mokwalo o o sekameng .
Go tlhokega madi a mantr go jala mmidi mme tlhomoditshenyegelo mabapi le ntshodikuno ya mmidi ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa mo tsamaisong ya temodithoro .
Fa diteko di supa gore maemo a Maganesiamo a siame mme go tlhokiwa Kalsiamo o tla dirisa kalaka ya Calcitic .
Lefapha la Tlhabololo-Loago
Bothata ke gore ntlha e ga e botoka fela mme go tla tlhokega gore o rutegwe .
A o na le kgno ya go dirisa madi le go laola kgwebo ya gago ka go dirisa tekanyetso e e tlhomilweng sentle mme fa dilo di senyega a o fetola tekanyetso ya gago go tsamaelana le maemo .
( iv ) dikgato tsa go tlosa , mo melaong ya tsamaiso , diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , fa go leng matshwanedi gona .
Go nna le kgatelopele go tla kaya go gagamatsa go nna teng mo lefatsheng ka bophara mo dikarolong tsa mosola wa bogaisani , fa go agiwa mafaratlhatlha le dinonofo tse di tlhokegang .
Morago ga go dira ditshwetso ka kelotlhoko ka boikuelo , Lekgotla le ne la swetsa ka gore mathata a romelwe go RBA gore a ye go rarabololwa .
Fela le gale potasiamo yotlhe e e mo motshetelong e setse e siametse go monyelwa ke semela .
9 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj )
56 . ( 1 ) Go ya ka molawana wa 98 ( 2 ) , motšhutšhisi , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ba ka romela kgetse e e fetiseditsweng kwa phaposong ya tsheko , go ya kwa diporogrameng tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , le kwa go moneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , e e setseng e neilwe tetlelelo ya semmuso go ya ka molawana ono mme e na le setifikheiti sa nnete sa tetlelelo , se se umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 2 ) ( e ) .
Mmasepala ka mekgwatsamaiso e e maleba , dithulaganyo le ditsela tse di tlhamilweng go ya ka Kgaolo ya 4 , o tshwanetse go akaretsa baagi mo tlhagisong , tsenyotirisong le mo tshekatshekong ya mokgwa wa tsamaiso ya tiro ya mmasepala , e bile , segolobogolo , go letlelela baagi go tsayakarolo mo go tlhagiseng dibontshi tse di maleba tse di botlhokwa tsa tiro le ditotiwa tsa tiro tsa mmasepala . [ Karolo ya 42 ] 
3.5 Go aga kutlwisiso le go swetsa gore a go ka dirwa CBP
Ka jalo , badiredipuso ga ba a tshwanela go iphitlha kwa morago ga birokerasi , ba tshwanetse go baya badirisi ba bona kwa pele .
Fa e le gore o kile wa tsenela khoso ya tshimologo ya ntshodikuno ( mmidi , sonobolomo kgotsa mabele ) , tsweetswee ipotse dipotso tse di latelang ?
7 . Sekwalwa sa dikakanyo tsa porojeke .
Fa o oketsa bokana bo o bo lokelang , o oketsa go kgona ga gago .
Khotlhang - Supa kgotlhang e o e itemogetseng , kwa tirong , kwa gae , kgotsa mo maemong mangwe fela .
Go boloka dithaere tse di tsentsweng mo diremeng mme di se mo motšhineng , fokotsa kgatelelo go nna 10 psi le go di boloka di gatile ka makwapa .
( a ) go tokafatsa kitso ya saense le bokgoni jwa batho jwa thekenikale , ditheo tsa puso kgotsa ditšhaba tsa fa gae go boloka , dirisa le go tlhagisa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ; kgotsa
Mme fa molemirui yoo a ne a ntse a bona ditono tse 2 mme jaanong o uma tse 4 , ke koketso e kgolo tota .
Ba farologane gonne ba na le mebele e e farologaneng .
Mmidi ga o a tshwanela go nna le metsi go feta 14% go kgona go bolokwa kgotsa go rekisiwa .
Bantshakuno ba mmidi ba tlaa tshwanela go akanya ka ditlhophelo tsa bona mo setlheng se se tlang .
Tsamao ya madi e e sa siamang e simolola ka maemo a a sa siamang go uma le tlhotlhwa ya kumo e e leng kwa tlase .
Go romelwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
Dipeeletsommogo ( tse di itsiweng jaaka ditlamo tsa peeletso kgotsa morokotso wa botsayakarolo ) ke dipeeletso mo babeeletsi ba bantsi ba ba farologaneng ba bayang madi mmogo kgotsa ba kokotletsang madi a bona mo potefoliong , mme madi a a kokotleditsweng a a laolwa ke batsamaisi ba porofešenale ba peeletso .
Simolola togamaano ya temothuo ya setoropo .
Fa ngwana a tlhola a lapile mme a sa tshameke jaaka gale .
Fa go ntse jalo , go ka siama go dirisa mafelo a a setseng a le teng jaaka matlolehalahala a dikolo le fa e le matlo a batho ;
Konteraka ya khiriso ke tumelano magareng ga mmasepala le moneeladitirelo moo moneeladitirelo a rwalang maikarabelo a tsamaiso yotlhe le go neela ditirelo tsa mmasepala .
Malwetse a ka bobedi a thata go laola mme a bonala gantsi fa go le bollo mme mmu o le metsi .
Botsayakarolo jwa baagi ke karolwana e e botlhokwa thata ya temokerasi .
Ka jalo se ke kgwetlho e e boitshegang mo go mong / motsamaisi wa kgwebo ya temothuo .
Fa o batla go phasalatsa tiro ya gago o tlhoka go akanya ka kelo tlhoko ka ga ditlamorago , bogolo fa o batla go senola kitso nngwe le nngwe e o e neilweng ke batshodi ba kitso ya setso .
Gakologelwa gore fa nngwe ya ditiro tsa tsamaiso e ka se ke ya diragadiwa ka tolamo , kgwebo ya gago e ka nna ya dira poelo , fela golo gongwe moragonyana fale - e ka nna dingwaga tse tlhano kgotsa lesome , kgotsa le go feta - kgwebo ya gago e tlaa ema tsi !
Motsamaisi wa Peeletso
Go emedisa ke tsela e e botoka mme ka yona go tla merwalo e mentsi .
Go neela tlhagiso mo kopanong ke ntlha e e neelang maikarabelo a a tlhakatlhakaneng mo mothong , segolo fa go dira jalo go tlhoka gore motlhagisi a dirise didiriswa tse di jaaka ' overhead projector ' kgotsa segodisalentswe .
Phillip ke montshadikuno yo o bontshitseng gore go a kgonega go dira dipoelo tse di tswelelang mo lefatsheng le lennye - simolola ka go gonnye mme o gole jaaka bokgoni le ditlamelwana tsa gago di letla .
Setlhophathutano se kwa kae ?
Setlhogo : Setshwantsho sa monna yo o mo ntlong ya galase ( 1973 )
Molemi o tshwanetse go swetsa magareng ga go nna , ka boena , le didiriso tsotlhe go wetsa ditiro tsotlhe tse di rulagantsweng ka nako , go hira didiriso tsa tlaletso tse di tlhokegang kgotsa go dirisa tsa borakonteraka .
Gape ke tsene dithutiso tsa Grain SA , jaaka tsa Go uma Mmidi , Go dirisa Bolemirui go bona Poelo le Tlhokomelo ya Diterekere .
Go nna moagi wa Aforikaborwa ;
Ditheo tsa botlhokwa tse di rwalang maikarabelo a tsenyotirisong
Baithuti ba ba tswang kwa dikoletšheng tsa temothuo ba amogela ntlha ya go bona kitso ya bona e ba e amogetseng mo phaposiborutelong le mo dibukeng e dirisiwa mo polaseng kgotsa mo ofising ya molemirui .
Dikarolo dingwe tse di botlhokwa tsa tiragatso di ka golaganngwa le woto e e rileng .
ŠEDULO YA METSWEDI E TLAA TSHWANELWA KE GO NNA LE DITIRO TSE DI KOKOANTSWENG MO ŠEDULONG YA TIRO , TSONA DI TSHWANETSE TSA KWALWA GAPE LE DITLHOKEGO TSOTLHE TSE DI AMANANG NATSO LE DITUELELO GO NETEFATSA PHITLHELELO YA TSONA .
Alan o tla simolola , ke a leboga .
ISe e rotloetsa le go tshegetsa dikamano tse di sa farologaneng gareng ga mefutafuta ya ditshedi le setso le seabe se se botlhokwa tsa batho ba fa gae mo go laola mefutafuta ya ditshedi le ngwaoboswa ya setso .
Ke rua dikgomo tse di ka nnang 200 tse dinamagadi mo nageng .
Ditshupo tsa mefuta e e farologaneng tsa disoya tse di jwetsweng setlha se se fetileng mo Foreisetatabotlhaba di ne tsa ketefatswa go bona bokete ba peo e le nngwe fela go tshwantshanya .
Kaedi ya ditaelo
( i ) fokotsa kgonagalo ya go boeletsa tlolo-molao ;
30 . Go bewa kwa kgolegelong
Fa kere ya terapa e dikologa gangwe kere ya seporokete e tlaa dikologa ga kae ?
Boikaelelo jwa patlisiso eno ke go sekaseka go bona ka fa maemo kwa tliliniking kgotsa kwa lefelong la tsa kalafi le o yang kwa go lone a amang ka gone tsela e o nwang melemo ya gago ka yone kgotsa gore a o tla boela mo tliliniking kgotsa nnyaa .
Malwetse a mabedi a a matonkomane a tliswa ke mefuta e mebedi ya mokobo e e tswelelang ka ntlha ya metsi fa go le bollo .
Mabaka a go gana ka tshedimosetso 48
Go Dirisa Batlolamolao ba Ditirelo-Setšhaba
Re itse rotlhe gore ga re laole gore pula e ne leng , fela re ka dirisa palogare ya dipalopalo go dira ditogamaano .
Ditlhatlogo tse di tshosang tsa dijokgolo ke gore totatota ke dipholo tsa go tlhoka pholisi e e tshwanetseng ya temothuo go tswa mo Mmusong , go kopane le go palelwa ga Mmuso go diragatsa dipholisi le ditogamaano tse di setseng di le teng .
Maloko a Komiti ya Woto le bona ka kgona go dira jaaka maloko a komiti .
10.4.5 Go tsaya karolo ga ba e seng maloko kwa kopanong ya Lekgotla la Dikgosana go tla dirwa fa Modulasetulo kgotsa Kgosi e ba kopa go tsaya karolo fa :
Botlhokwa jwa go reka peo e e kannweng e e siameng
" Go tla mo itharabologelong e ntšhwa e ka go goroga ga molao wa temokerasi ka 1994 go kaela totatota rona bakwadi gore re atolose kitso ya rona , re gole , re nne le karolo e kgolwane mo ditlhogong tsa rona , le fa re ntse re kgaratlha le ditlhobaelo tsa rona tsa bosetšhaba . "
Tshwano ya dithoro tse di robilweng e ka nna gape le mesola ya thekiso fa di rekisediwa bareki ba ba nang le diemo tsa boleng .
Sa botlhokwa sa 1- Porojeke ya 01
Mankge mo go tsa molao
Ga go kitla go kwalwa leina la gago le dinomore tsa go ikgolaganya le wena mo tshedimosetsong ya patlisiso ( pampiri ya dipotso e e tladitsweng , foromo ya hisetori ya tsa kalafi ) , go na le moo , go tla dirisiwa khouto ya patlisiso , e e go tlhaolang .
Pele ga thobo dirisa selekanyabongola go lekanya dilekanyo tsa bongola mo dijalong ka le morago ga go butswa gotlhelele , go netefatsa gore dijalo di robiwa ka nako e maleba po !
Di ntsifatse ka 10 go balela se o ka bong o se ntshitse mo 100 m ( o gakologelwa gore heketara ke 100 m x 100 m ) .
Didiko tse dikgolwane tseo di emetseng phitlhelego go baanelana ka ditirelo
Bokanakang jwa peo jo bo jalwang bo ikaegile ka lebelo la polata e e dikologang .
Mo kgannyaneng e re tlaa dira tshekatsheko e e tseneletseng mo bongweng jwa malwetse a magolo thata a a amang sonobolomo - malwetse a Setlelerotinia .
Go runya ga badirisi ba le bantsi mo dingwageng tse di tlhabologang go tla atolosa ditšhono tsa diikonomi tsotlhe .
Mphahlele o weditse ka nako e , kakanyo e e rotloetsang ya , the Afrikan personality e e neng e ka se tlhalosege sentle go emela batho ba ba farologaneng ba kontinente .
Tlhoma mokwaledi go kwala dikarabo tsa bona mo folipitšhateng .
Kgomo e e godileng e tlhoka go ja go batla go nna dikhilogeramo di le lesome tsa matheriale o omileng le diletara di le 50 tsa metsi ka letsatsi .
Tshekatsheko ya ditogamaano tsa Woto le kakanyo ya tiriso ya madi di a amogelwa
Mekgwa ya go dirisa dikhemikale e tshwanetswe go tlhalosetswa badiredi go tsenelela .
Fa tlase go latela ditshwaelo tse di mmalwa ka ga Labious , tse di dirilweng ke ditokololo tsa basekaseki morago ga go mo etela .
Rre Jan Botha o digetse puo ya gagwe ka go ikuela mo go Modulasetilo wa Khonkerese go fetisetsa molaetsa wa bona kwa maemong a a kwa godimodimo a puso .
Kgang eno e tlotla ka go ranola le go toloka go go dirwang ke baranodi ba e seng ba seporofešenale ka boikaelelo jwa go ithuta go tswa go bone le go tsalana nabo ( dimusiamo , dikereke , go tsoma badiri , Wikipedia , makwalopaka a saense , jj . ) .
O se ka wa bo wa fosa tšhono ya go bona thoro nngwe le nngwe ka nako ya thobo .
Baagi ba dirisa thepe e mmegantsi ba e tlogela e sa tswalega sentle .
Ke ya go rekisetsa mang kuno ya me ?
BoAfrikan bo lebile gape meetlo ; bo ka ga melemo ya go nna le boitshupo jwa Afrikan jaaka e tlholegile ka nako ya dithuto tsa filosofi ya Afrikan pele ga paka ya bokoloniale .
Kwa bofelong dijo di tsenelela mo methapong ya madi a kgomo mme di isiwa kwa dirweng tse di farologaneng tsa kgomo go tsweledisa pele .
Bophelo bo na le dintlha tse di kwa godimodimo le tse di kwa tlasetlase , mme jalo go siame go nna le maikutlo a go se kgone le tshotlegomowa mo tikologong ya ditiragalo tse sotlang mowa .
( b ) batho mo dikopanong tsa yona , fa go tlhokagala , ka thuso ya setegeniki , tshegetso le kgakololo .
Thebolo ya taelo
O goletse mo polaseng mme gale o ne a lora a na le polase e e leng ya gagwe e bile a le montshadikuno .
Tokafatso ya lotso ( genetic modification )
MTA = tumalano ya tshutiso ya didirisiwa
Mongwe a ka kgona go tlhola a ntse a boela morago go bona gore go fetotswe eng mme gape goreng fa sengwe se robegile pele ga nako .
Morago o ne a ya kwa Johannesburg mme a direla setlamo sa enjeniering dingwaga di le thataro jaaka modiri fela .
Mahube e lebeletse gore dituelo tse di newang maloko di lebege , gongwe , ka tsela e e latelang :
O ne a ntse a boloka madi nako e telele , a ntse a setse toro ya gagwe morago : Go nna le polase !
Dilo tse di tlhoka tokelelo ya madi a mantsi .
( a ) fapositswe mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 ;
Maikarabelo a dikago tsa matlo a tshwanetse go sutelela momaemong ao leano le diragatswang : maemo a bommasepala .
TEMOTHUO
Fa mokopatshedimosetso a sa kgone go buisa , a sa kgone go bona kgotsa go utlwa rekoto e le ka sebopego se setlamo sa puso se e tshwereng e le ka sone ka ntlha ya bogole , setlamo sa puso se kopiwa gore se ntshe rekoto eo ka sebopego se modirakopo a tla kgonang go e dirisa se le ka yone .
Akanya pele o dirisa dikhemikale
Dikuno tsa soyabini le gale di tlhagelela ka methale e megolo ya dijo tse di fetotsweng .
Kakanyokgolo fa ke gore sengwe le sengwe se amana le sengwe .
Go ikaega ka diritibatsi gantsi ke mmele o o di tlhokang go raya gore ke kgono ya go di dirisa ka gore mmele o di tlwaetse ( ka gore di dirisiwa go tswelela di ntse di oketswa go kgona go utlwa tlhotlheletso ya tsona e e tlwaetsweng ) mme le tloso ya tsona ( ditshupetso tsa go di tlwaela tse di fitlhelwang fa motho a ema go di dirisa morago ga nako ya go di dirisa thata ) .
4.13.2 Motho a ka nna a newa lifi ya go sa tle tirong fa modirakopo yo o dirileng kopo eo a e dirile ka lekwalo le bo le newa Mokwaledi wa Kgotla pele ga kopano e e boletsweng ;
Motlhankedi wa dipatlisiso o tshwanetse go bidiwa go thusa motswasetlhabelo .
Maikaelelo :
Motswedi : ES'KIA CONTINUED ( tsebe 230 )
Bong ( gender ) bo kaya dipharologano le dikamano tsa loago mo gare ga banna le basadi ba ba rutegileng , di farologana thata mo gare ga baagi le ditso , mme di fetoga le dinako .
Fa o ithutile go tsaya dikaommu go sekaseka seemo sa dikotla sa mmu wa gago - dira jalo !
Dikomiti tsa Diwoto di ka nna tsa se dire ka tlhamalalo ditiro tsa ga meiyara mme tsa rwala maikarabelo ka kakaretso a khansele mme jaaka a rwelwe maikarebelo ka kakaretso a khansele , ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka netefatsa gore meyara o mo dinakong ka ga merero ya baagi .
Rre JP le Roux wa Pretoria o dirile thuto ka ga ditshenyegelo tsa metšhine e bile o kwadile kaedi e e atologileng le e e lotaneng ka tirisometšhine .
Mathata a a nnileng teng go balemirui ka ntlha ya tiro kwa Kapabophirima a okeditse botlhokwa ba go laola ntlha ya badiri mo dipolaseng .
Nnete ke gore ke mefero e e kgonang go tswelela go mela ka nako ya komelelo .
Ka setso sa se-Afrikan , tlotlo e tla fela , fa e se fela , go fitlhella motho a iponatsa e se yo o tshwanelwang ke tlotlo .
Ke go re fa molemirui a ne a akanya go jwala mmidi mme nako ya go o jwala e ne e le ka kgwedi ya Sedimonthole mme a ise a kgone go o lokela peo mo mmung , jaanong o tlhoka go lebelela mofuta o mongwe wa dimela go jwalwa .
Mo morafeng wa amaXhosa , fa go dirwa meetlo mme kgomo kgotsa podi e sa tsibogele go utlwa lerumo la banna fa ba e tlhaba , banna ba kopiwa go boela kwa morago mme ba letle barwadi ba mo lelapeng go buisana le badimo .
go e laola ka katlego , ka tsela e e nang le matswela le e e siameng .
Dingwaga di le 17 kgotsa kwa tlase
Dipampiri go tswa go baranodi ba terama ba dipuo tse di sa dirisiweng thata le tsone di a amogelwa .
E tlhagisitswe ke Public Education Office
Mphahlele o kaya ka dilo tse di diragetseng pele le maitemogelo a gagwe ka sebele , o bua mo go kgodisang , gore go ne go le gontsi go gaisa foo .
Ka mo teng ga Pula Imvula ena go na le athikele e e sekasekang dithulaganyo tsa go ntshwafatsa kgaoganyo ya naga mo Afrikaborwa .
Melawana le melao e ne e diriwa kwa dikarolong tse di farologaneng tsa puso , di kasetiwa le go tsenngwatirisong ke batlhankedi ba mafapha .
Kopanyo ya boleng jwa tseisomolato ya bomphato e tsewa tsia ke ditheo tsa matlole fa semphato se kopa tseisomolato kgotsa dikadimo .
21 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng ka ga ditiro tsa bosinyi tse di dirwang ke setlhopha sa batho , e e umakiwang mo go Kgaolo ya 4 ya Prevention of Organised Crime Act , 1998 ( Act No . 121 of 1998 ) .
Mekgwatiriso ya temo e e amogelesegang ;
tiro ya Komiti , tlhagisodikumo le kanamiso ya tsone .
Tekanyetso ya maemo a boleng e e dirisiwang mo phaposong ya tsheko
Mo athikeleng e , Mphahlele o nopola dipegelo tse di sa nepagalang tsa makwalodikgang tse di boletseng gore : " The National Party e kopile maitshwarelo semmuso lekgetlo la ntlha , mabapi le tlhaolele . "
6 . Setheo sa Tlhabololo le Pharologano ya Bobegakgang
Botlhale jwa kgwebo ; le
14 Lwetse -
2.3.3 Dimmanuale tsa PAIA tsa ditlamo tsa poraefete
Go nna maloko
Mmidi ( A ) go lekalekanthsa le mmidi ( B ) mo go jwetsweng teko ya go lekalekantsha mo tshimong .
Mo go sa lengweng le mo mmu o sugiwang gannye fela go tlhokiwa sediriswa se se jwalang se se thata go jwala korong .
Re tlaa tsaya kae tshedimosetso
Goreng Puo ya Pulo ya Palamente ya Moporesitente e le botlhokwa ?
Meso e ya ditshenyegelo e kgontshiwa ke maemo a tlelaemete le mmu a a gaisang , bogolo segolo mo dinageng di tshwana le Angola , Mosambiki le Zambia .
Dintlha tse di botlhokwa tse baagi ba tlhokang go akarediwa ka ga tsona , ke mangy o o yang go rwala maikarabelo a go golagana le baagi le gore kgolagano e tshwanetse go diragala leng
( e ) fa ngwana a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , go tlhotlhomisa gore ke magato a fe a a tshwanetsweng go tsewa go ya ka molawana wa 9 ;
Fekese :
Tokololo ya sepodise sa SAPS ya bong jo bo tshwanang le jwa motswasetlhabelo ( fa go kgonagala ) , e tlaa botsolotsa motswasetlhabelo .
Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa ke go netefatsa gore botsayakarolo jwa baagi bo a rotloediwa ka go phasalatsa kitsiso ya kopano eo .
O tswelela ka go tlhalosa bokwadi jwa dingwaga tsa bo60 le bo70 , bo susumetswa ke kgato e nngwe ya itharabologelo e e oketsegileng .
Ka nnete tota , rona ba Grain SA , re kgonne go tlhopha balemirui ba ba ntseng ba tlhabololwa mo lenaneong la rona ka dingwaga tse di fetileng - ba ke bona ba ba tsweletseng pele go feta .
Leano la go rekisa kumo le le tseneletseng le tlhoka molemirui go balela tlhotlhwa e a e tlhokang - tlhotlhwa e e tla mo kgonisang go tswelelal pele .
3.1 Kaedi ya go tlhomiwa le go dira ga Dikomiti tsa Diwoto tsa mmasepala
Se se tlhalosa paka ya fa morago ga peo e se na go mela e bile semela se setse se tlhageletse fa godimo ga mmu .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go netefatsa gore tshwaelo e di batlang e akaretsa Botsayakarolo jwa nnete kgotsa ke fela nakoya go bega .
Batsayakarolo ba bopa ditlhopha tsa 4-6 ba bo ba feleletsa Thaseke 2 le 3
Jalo , re tla dirisa dikao go supa se re se batlang .
Gantsi metsi a nna mo pompong mme mo dikgweding tse di tsididi tsa mariga , metsi a a mo pompong a a gatsela mme a bo a thuba pompo -a e dira gore e tlhoke mosola .
maikaelelo a go dira letsholo ka ga temoso ya HIV / AIDS
( a ) tshotlako ya bana ka tsa thobalano kgotsa go katisetsa bana mo go tsa thobalano , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 17 kgotsa 18 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelana ga yona ; kgotsa
1 - Malatsi a le 2 ka beke
Dikarolo tse dingwe tsa Kaedi e di supa ditlhokego tsa gore mmasepala a kgone go dira ka natla .
Ditlhakaina
Kgato ya ntlha e o tshwanetseng go e tsaya pele o reka kalaka ke go tsaya diteko tsa mmu tse o di tsewreng mme wa di lebelela sentle tota .
Tlogela sethibelakgatselo go dikologa mo mathompong a " boom " .
Netefatsa gore dibereng tsa maotwana di setetswe go siama e bile di na le kerisi jaaka di tlhoka .
ditlapele tsa ona ke go fitlhelela ditlhokego tsa baagi le go sala morago thulaganyo ya go dira gore baagi ba nne le seabe mo dithulaganyong
sireletsa
Komiti nngwe le nngwe ya Woto moo mmasepaleng e tla rata go netefatsa gore dikgatlhegelo tsa yona di a akarediwa .
Mo matsatsing a segompieno go botoka go dirisa bolemirui ka gore re dirisa metšhene jaaka ya go jwala le ya go gasetsa e e rwalwang mo mokwatleng gore re kgone go uma kumo e e leng ya maemo a a kwa godimo .
Ditsamaiso tsa tshegetso ya tsenyotirisong , peoleitlho le tekanyetso go ya ka mofuta wa porojeke ya CBP .
Sebolaya mo teng ke Glyphosate .
O ema ka lagore ditiragalo tse di simolotseng ka Seetebosigo 16 , ka 1976 , di ne di sa itlela fela .
Jalo ke tswelelopele mme gape ke bolemirui e le kgwebo .
Se se latelang se tlhagisa sediriswa sa go dirisa tshedimosetso go tswa mo diforomong tsa pegelo ya woto , go bayaleitlho kgatelopele ya tsenyotirisong le go lekanyetsa ditlhokego tsa tshegetso .
Seabe se segolo sa bakhanselara mo pusoselegaeng ke go ranola ditlhokego tsa baagi .
Romela ditokelo tsa setlha sa go jwala se pele ga nako
Abela go tlhabololo le tlamelo ya thulaganyo ya hisitori le ya polokelo ya tshedimosetso .
Bokoa : Bokoa ba me ke go se na kgono ya go bona thuso ka madi le go se nne le kitso ya bokgwebo .
Tumalano ya Tshutiso ya Didirisiwa ( MTA ) - Tumalano e e mo foromong ya Mametlelelo 7 ya Melawana ya BABS gareng ga mokopi wa tetlelelo le motho , go akaretsa setheo sengwe le sengwe sa puso , kgotsa setšhaba , e e tlamelang kgotsa e e neelanang ka phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae e kopo e amanang le yona .
Malatsi a le 5 kgotsa a le 6 ka beke
Koketsotlhotlhwa
Haraka ya meno a diporeng e dirisiwa go robola mmu gannye fela .
Bosa
Go tlaleletsa seno , mo Aforikaborwa , re ithutile go le gontsi ka maemo a rona ka dikwalo , difilimi le mmino wa Maamerika a Maaforika .
Lekwalo la Mabudusatsela ka ga Diphetogo mo Thebolelong ya Ditirelo tsa Setšhaba , 1997 le tlamelana ka letlhomeso la go tlisa diphetogo mo thebolelong ya ditirelo tsa setšhaba ga mmogo le ditogamaano tse di ka diragadiwang .
A ntshokuno ya dijalo e logetswe maano , rulagantswe , diragaditswe le go laolwa sentle go akaretsa ntlha e tshwana le tlhatlhobo ya mmu , go fa sekao ?
Maitlhomo a ditlhophathutano ke : Go rotloetsa balemirui ba ba tlhabologang , ba ba nang le Lefatshe , go dira ditlhophathutano tse di kopanang gangwe le gape go fitlhelela katiso le tshedimosetso mabapi le madirelo a mmidi .
Jaaka bantshakuno re tshwanetse go amogela seabe sa rona jaaka babaledi ba lefatshe le metswedithuso ya botlhokwa ya naga ya rona .
Temothuo ya Tshomarelo ( TT ) e ka ga eng ?
Dikarolo tsa ditlapele di tshwanetse go akaretsa tseo mo go tsona go setseng go na le bodiri jo bo maleba , kgotsa moo dipoelo di ka isang go dikgato tsa go dira dikuno kwa tlase .
Sengwe se se bokete se a direga mo moithuting fa thuto e direga , sengwe se se fetang tiro-tlwaelo fela ya go tsena sekolo letsatsi le letsatsi .
Sekgala magareng ga mela
Ke mmatlisisi yo o batlang go kgobokanya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae go dira patlisiso e seng ka maikaelelo a kgwebo .
Se MFMA e se kayang go netefatsa gore baagi ba itse ka ga maemo a ditšhelete a bommasepala ba bona :
Matlakala a a Bongola
Bokanakang jwa kuno e e rekilweng
Go le gantsi montshadikuno o patelesega go amogela tlhotlhwa e e kwa tlase mo dijalong tsa gagwe go feta e o sejalo se mo e jeleng go se ntsha .
Nngwe ya dipharologantsho tse dikgolo tsa CIS ke gore babeeletsi ba aroganya dikotsi le mesola ya peeletso ya bona mo sekemeng ka go lekana le morokotso wa go tsaya karolo mo sekemeng .
Letla la dikilogeramo tse 25 tsa naeterojene ka tono ya kumo e e tla kgonwang le filwe .
Re supile gape gore badiredi Badiredi ba ke isa mathata ka dintlha tsa go kobiwa , dituelo , maemo a lefelo le mo go dirwang teng , ditiragalo tse di sa siameng mo tirong , phetogo ya lefelo la bodirelo , kgethololo le ditshotlhego ka dintlha tsa thobalano go CCMA .
Melao e e laolang bomong ba naga e fetogile go tsweng tshimologo e mme e ne e tlhotlheletswa gagolo ke melao ya bomong ba naga ya Baesimane jaaka ba tsaya bolaodi ba naga go tsweng 1795 go fitlhela 1806 mo Koloning ya Kapa .
( 5 ) Fa ngwana a latofadiwa mmogo le ngwana mongwe kgotsa bana bangwe , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka dira tshekatsheko ya bana ka nako e le nngwe fa e le gore seno se mo dikgatlhegelong tsa bana bao botlhe .
Fela jaaka mo pegelong nngwe le nngwe e a e dirang kgotsa a e kwala , Mphahlele o re abela kitso ya gagwe e e boteng ka maitemogolo a a feletseng a botshelo jwa batho , le go feta dintlha tse di nang le boammaruri tsa thuto tse motho o ka di lebelelang go tswa go morutegi yono yo o diphitlhelelo tse di kwa godimo .
E nngwe ya ditiro tse dikgolo tsa bobegadikgang ke go ruta setšhaba .
5.1.1 go pegwa molato wa tlolomolao e katlholo ya yone e leng go tsenngwa mo kgolegelong go feta dikgwedi di le 12 kwantle ga tuediso-kotlhao ;
Le fa go se na kamano ka tlhamalalo le sepikara , ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlaa nna le kgolagano ka dipitso tsa khansele le ditiragalo .
Akanya ka kwa o batlang go ya teng ka temothuo ya gago - fa o batla go nna molemirui wa mogwebi o tlaa tlhoka go loga leano le le tiileng mme o berekele kwa go boneng diterekere tse di tshwanetseng ga mmogo le didiriso tse di nepagetseng gore o tle o kgone go nna le tsamaiso e e feletseng ya tiro ya temothuo ya gago .
Fa polantere e sa dire sentle ka ntlha ya tlamelo e e bokoa , gona dipholo tse di ka bonwang e tlaa nna thobo e e kwa tlase go na le e e neng e solofetswe .
Ditaolo tsa kgato e e tsepameng e e lebisitsweng mo matshelong a batho :
Bontsi jwa dijalo tsa khurumetso bo neelana ka metswedi ya tlhago ya menontsha ya dibodi e e nonneng .
Motlhankedi wa Tshedimosetso :
Diikaelelo tsa tiragatso di rulaganntswe jalo gore di tokafatse nonofo ya ditshenyegelo , bokgoni le nonofo e e akaretsang ya ditiro tsa thebolelo ya ditirelo .
Sekao B :
Dirisanang mme le tla itshedisa
Fokotsa mabaka a tiragalo e e bosula .
Re na le batho ba ba re leletsang mogale ka ntlha ya go ipapisa le go nna ditokololo tsa Grain SA .
Gape go tlhokega gore o nne molaodi wa go tshwara ke diatla mo polaseng ya gago .
Bontsi ga bo na maitemogelo a temothuo a tiragatso mme e bile ba a rata , le gona ba na le dithutego tsa dikwalo tse di batlegang , ga ba kgone " go tsenya mogoma mo mmung " .
bafatlhosi
Maemo a a leng kwa godimo a kalsiamo le dikhemikale tse dingwe jaaka koloraite mo matlhareng a dimela a fokotsa kgono ya tsona go dirisa marang a letsatsi go fotositesa kotlo e e leng botlhokwa go tswelela go naya kumo e ntsi ya korong .
Tse dingwe tse di leng botlhokwa gape :
Mabapi le puisano e , madirelo a na le dikemo dingwe , sekao , botshelo jwa terekere bo lekanyediwa ka dingwaga di le lesomepedi ( diura di le 1 000 tsa tiro ka ngwaga mo pakeng ya diura tse 12 000 = dingwaga tse 12 ) .
ARC ya kwa Bethlehem e fitlhelela dipatlego tse ; fela dilaboratori tse dingwe di ka dirisiwa fa go batlega tekelelo ya salefore .
Khoso ya Motheo ya Paakanyo ya Enjene
Athikele 28 Thuto Ngwana o na le tshiamelo ya thuto , mme Ke tiro ya PUSO go netefatsa gore thuto ya motheo ga e duelelwe e bile e a gapelediwa .
Go feta diheketara di le dimilione tse di gona tsa masimo ga di dirisiwe ka ntlha ya mebaraka e e bokoa mo dingwa someng tse pedi tse di fetileng .
Mphahlele o gwetlha dikarabo tse a sa ikobonye .
Ga ke itse
Ke tshupetso eo Palamente e tshwarang puso go rwala maikarabelo go batho , go seo e se rebolang , le gore madi a a neetsweng a dirisitswe jang .
O nne le lesedi le tsenyomwa tse di lekaneng .
Molawana ono o amana le tuediso e e duelelwang go newa direkoto tsa ditlamo tsa puso le tsa poraefete .
Mokgwa o batho ba boutang ka ona mo ditlhophong ke ona o bontshang ka fao Kokoano Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense di tlhamilweng ka teng .
Taolo ya porojeke
Tsa go fodisa / kolovere - tsa go fodisa / kolovere - korong - bali .
Go retelelwa ga rona ke go tlhama filosofi e ntšhwa ya thuto e e arabelang ditlhokego tsa rona , go re tlogetse ka thulaganyo ya thuto e e sa kgoneng go samagana le bonnete le ditȏpȏ tsa setšhaba .
tlhaeletsano e e botoka .
Fa polô e tswelela lotlhaka lo a setlhefala mme lo nna le ponalo ya go rafolega ( kgasafala ) .
Leba kgato ya 1 go fitlha go ya 3 mme o tshwaye gore dikgato tseno di naya mofatlhosi wa CBP setshwantsho sa gore baagi ke bomang , ka go akanya ka gore go na le ditlhopha tse di farologaneng tse di bopang baagi , ditlhopha tsa ikonomiu jalo le jalo , mme go nna le pono e e tshwanang go tsaya lobaka , boitshoko le taolo e e kelotlhoko ya setlhopha .
Taelo ya tshireletso e ka thusa gape go thibela mosenyi go amogela thuso go motho yo mongwe go mo thusa go tswelela go senya le go rumola jaaka a ne a dira .
A maemelakepe a rona a ka kgona go amogela dithoto tsotlhe tse di tlaa tlhokang go romelwa teng go kgotsafatsa ditlhokego tsa naga yotlhe le dinaga tsa baagisani ?
Go bona khepetlele ya tlaleletso go ka nna le mathata mo teraseteng ka gore batlhokomedi le fa e le bajaboswa ga ba na boikabarabelo mo melatong ya terasete .
Letlha : 11 Seetebosigo 2009
Kemedi e e Lekalekanang
Palo ya sesupetso
Maikaelelotheo a Lenaneotlhabololo la Balemirui ke go tlhagisa Bantshadikuno ba bagwebi ba Bantsho ba ba nonotshitsweng mme ketekomoletlo mo ntlolehalahaleng ya Fanie Ferriera kwa Nampo e ne e le go tsaya tsia bantshadikuno ba ba ka tlhagisiwang mo madirelong a temothuo ka bophara jaaka bantshadikuno ba bantsho ba bagwebi - bao ba ba ntshang go feta ditono tse 250 tsa dithoro .
Ka go dirisa bolemirui ba tshomarelo , ka go leka go tshwara disalela ka bontsi mo tshimong jaaka go ka kgonwa , go ka nna mosola go fetolela go sediriswa sa go jwala se se dirisang didiko tse di segang fa bokana ba disalela mo mmung bo nna bokana bo bo sa kgonweng go laolwa .
Ka jalo Dikomiti tsa Woto di na le seabe se se botlhokwa sa go nna ntlhakgolagano magareng ga puso le baagi ( e seng pusoselegae fela ) .
Ditshwanelo le melato e , le gale , di botswa ka kgato ya ditokololo tsa mokgatlhotekanyetsi .
AF Online ke sediriswa sa inthanete se se nayang maloko tshedimosetso e e sa siiwang ke nako ka madi a bone a a bolokilweng a go rola tiro .
Go tloswa ga direkoto tsa dipono-molato dingwe le ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Baya diboto ka fa tlase ga matlase go thibela kamano le lefatshe le go rusa .
Sedikologa ke leotwana le legolo le le nang menwana e e sutesang ditlhogo tsa disonobolomo go tsena mo molomong wa mošheneng .
Go ya pele gore o nne mo kemong ya go dira poelo e e tswelelelang le go fitlhelelang maitlhomo otlhe , kgwebo ya temothuo e tshwanetse go ntsha kuno le go kgona go e rekisa - ka jalo e tshwanetse go arabela ditlhoko tsa badirisi .
Go sa le jalo o ne a jala mmidi , dinawa le ditapole mo masimong a mo motseng .
Baagi ba supa mmeyara ka monwana .
Potofolio e e thusa bantshadikuno go dira dikopo tsa kadimo ya ntshodikuno kwa ditheong tse di farologaneng .
1 . Legato la ntlha la ithulaganyo ke ka ga go aga kitso ka kakaretso mo mmasepaleng ka ga CBP le dikarolo tse beng ba ba farologaneng ba tlaa tshwanelwang ke go di tsaya ;
Gantsi metheriale o o na le diteng tsa bongola tse di kwa godimo mme o ka tlhola kgotelo .
Ka nako ya maeto a go ya kwa diporofenseng , Komiti e tla lekola ditsha , e kopane le setšhaba , badiredi ba pusoselegae , badiredi ba mafapha a diporofense , dikomiti tsa diwate , mekgatlho ya setšhaba le borrakgwebo .
Ba tshwanetse ba bo ba gokagantswe , ba katisitswe .
11.2 Kgosi e tla tlhoma Motlatsa-Modulasetulo le go aba dithata tse di umakilweng fa godimo go ya ka fa a bonang go tshwanela ka gone .
Tllhotlhwa ya gajaana ya kuno e o ikaelelang go e ntsha ke bokae ?
Beke ( Mantaga - Labotlhano )
Go dira tiro ya boruni ya ditatamente tsa letlole tsa ngwaga o o khutlileng ka 30 Seetebosigo 2009 go weditswe mme batlhokomedi ba letlole ba amogetse ditatamente tsa ditšhelete semmuso .
Go lesego ga balemi ba mmidi gore kgwebo ya diruiwa e sa dirisa mmidi wa rona ka bontsi mme go fepa diruiwa go ntse go oketsega .
Dikatlholo tse di akaretsang go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya baditshiamiso
Motlamedi
Themosetate ke belofo e e dirisiwang ka mogote .
Fa o se na bonnete , batla tlhaloso .
Tsa gotlhe ;
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dikgolo
Setlhopha se se ikaeletsweng le maikaelelo a Lenaneo la Dinonofo
Go betsa molelo ka diseterepe kgotsa kgetsi e e metsi go hupetsa mowa ( okosijene ) o molelo o o tlhokang go tuka .
Tswela gape le kwa ntle mme o tlhalosetse ba B gore ba akanye ka ga kgang e ba ka e abelanang le balekane ba bona .
Fa mabanta a goga mmogo jaana , a tlaa tlamela ka tirelo e a diretsweng go tlamela ka yona .
Molemirui mongwe le mongwe o filwe madi jaaka go le botlhokwa mo go ene ; mme gape
Go tshwanetse go kgonagala gore bana botlhe ba tsene dikolo tse dikgolwane .
Go bona tshedimosetso e nngwe leletsa DHA mo go 0800 60 11 90 .
Ka kemo seruiwa se bonega se tlabame - ga se tlhotse , ga se kaletse magetla mme letlalo la teng le a phatsima .
MALOKO LE BATLHANKEDI BA BALAODI BA MAFAPHA A MORAFE WA SEGOSI WA BAFOKENG :
Go botlhokwa go tlhalosetsa mokonteraka ka go tsenelela gore tiro ya go roba e o e tlhokang e tla diragala kae mo polaseng ya gago le gore ke mofuta ofe wa tlhaka tota le nako e e ka dirisiwang go fetsa tiro ya go roba mefuta e e farologaneng ya kumo ya gago .
Khaya ke molemirui tota mme ke monna wa lefatshe yo a rutegang ka bonako tota .
Kumo ka heketara e le 1
Go tlhopha pitse go ntse jaaka tiragalo ya Safex ( batsayadibetšhe ) .
Go laisolola difaele tse dikgolo le dikerafiki
Se se tlhobaetsang gape ke kutlwano ya gago le ba ba go adimang madi me gape le SARS .
Mphahlele o ne a kopa gore go tsewe karolo e kgolo ya batlhalefi ba Aforika mo go ntsheng kitso ka ga merafe ya bona kgotsa go dira batho ba ba nang le maikutlo ba ba ka kwalang ka merafe ya bona gape le batlhalefi le bakwadi ba ba ka tsweletsang " metswedi ya bona ya botlhalefi e e fitlhegileng " .
Sejwalwa se gola ka dibeke tse di ka nnang 7 go ya 9 mo mmung ka nako e bontsi ba poroteine le mafura le tse di omileng di le ntsi .
Puso , le gale , e ne ya lemoga se se diragalang mme go ne ga rutwa baithuti ka bontsi go thiba phatlha e .
( f ) tlhotlheletsa neelano ya motswa-setlhabelo ka sesupo sa sengwe se se tla mo tswelang mosola kgotsa go mo neela sengwe jaaka sesupo sa go mo tlhatswa diatla ka ntlha ya tshenyegelo kgotsa botlhoko jo a bo utlwileng ;
Tiragalo e e ka supa monwana go dilo tse dintsinyana mme nnete ke gore ke rona balemirui ba ba ka supiwang gagolo .
Makgamatha a oli le leswe a sa ntse a onatsa botoka go na le leswe le le omileng le le kgomaretseng mo malokololong a ketane .
Elatlhoko
Go botlhokwa thata gore molemi mongwe le mongwe a dire dipalelo tse di tlhoafetseng le togamaano e e tiileng pele a jala sejalo se se latelang - ditshenyegelo ka heketara e tlaa nna bokae e bile tlhotlhwa e re ka e solofelang mo dijalong ke bokae ?
Ntlo e baakantswe .
Leeto la gago la go nna molemirui le lona le tshwanetse go nna le lefelo le le yang teng .
1.20. " Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotla ya Setso " e raya melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso ya Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ; le
Go botlhokwa gore molemirui a nne le tshegetso .
Le fa go ntse jalo , komiti ya woto ka gale e tshwanetse go netefatsa gore mmasepala o itsisewe ka botlalo ka ga maiteko a yona a go rarabolola mathata ao ka tiriso ya diCDW
Tlhokomela gore bodiri , le mororo bo ka se ke jwa nna thoto ya kgwebo , ga bo tsewe jaaka lebaka la kwa ntle .
Ka thuso , go ba ba oketsang maemo a kotlo ya mmidi go fepa diruiwa le ba ditshilo ba mmidi o mosweu go jewa ke batho , mme gape le ba ba jang bogobe ba mmidi , tlhotlhwa e ne e fokotsega go nna R2 , 400 ka tono mo kgweding ya Motsheganong 2014 .
lenaneo le le lotaneng la ditlhabololo le tekanyetsokabo
2.1 Tlhaeletsano e e utlwalang
Diafalatokosine ke dikhemikale tse di bopiwang ke mokobo le dibaketeria tsa mefuta mengwe mme fa gongwe di ka fitlhelwa mo mmiding o o simolotseng go bola .
Fa Motlhankedi wa Tshedimosetso , Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso , kgota Tlhogo ya setlamo sa puso / poraefete a akanya gore go kokoanngwa le go tlhagisiwa ga ditokomane go tlile go tsaya nako e telele go feta diura di le thataro , o tshwanetse go bolelela mokopatshedimosetso , ( ka kitsiso ya semmuso ) , gore o tshwanetse go duela nngwe-tharong ya tuediso pele jaaka dipositi .
Go farologana le sekganelakgatsetsa sa mebotoro ga se botlhole jalo mo diphologolong .
Disonobolomo di tshwanetse go lemiwa ka menosekete matsatsi a a ka nnang 3 kgotsa 4 morago ga go jwalwa go robola mmu o o fa godimo ka gore peo ya teng e gatelelwa ka bonolo .
PAKA ya 1 : Paakanyo le Kokoanyo ya baamegi
Matlole a a laolwang ke tlhokego , ke kgato e e isang koo mme ke ya ditiro tse baagi ba di tsayang go tsenya maano a bona mo tirisong , gantsi go rulaganyetsa diporojeke .
Ka go dirisa sekwalwa go tswa mo tsebeng ya 79 go fitlha go ya 92 , neelana ka tshedimosetso nngwe .
Go rulaganya ditekanyetsokabo : o tlhalosa tse di ikaeletsweng ka dithekiso le ka ditshenyegelo gore o fitlhelele ditheko tsa dikuno tsa gago
Diruiwa tse di boitekanelo = kgwebo e e boitekanelo
Se go le gantsi se dirwa fa Komiti ya Woto e sa diragatsa tiroya yona .
Ga go tlhomamisege .
Kwa legatong la Yunibesithi ke teng fela kwa baithuti ba ka tsepamang mo thutong ya dikwalo tsa seAforika e bile e le itlhophelo ya bona gape - e e leng kgatlhegelo ya bobedi mo kgolong ya bona .
Rotlhe ga re a kgona go amogela thuto e e lekaneng , batho ba bantsi ga ba na tiro mme ba bangwe ba latlhegelwa ke tsholefelo , mme mongwe le mongwe wa rona o na le sengwe se a ka se abelang .
Taolo e e tokafaditsweng bogolosegolo mo maemong a setheo
Motsereganyi o tlhoka go lokolola kgotlhang .
Leka go bona bona karabo ka bonako jaaka o kgona .
Ntlha e nngwe e e tshwanetsweng go tlhokomelwa ke botelele ba dimela tsa mmidi .
IDP e a diragadiwa
O rata kana o sa rate , go le gantsi motho o gapelediwa ke go amogela dikgolagano tsa madi go dira tiro e e tswelang motho yo a mo tlhoileng mosola kgotsa yo go kopanang le ena go sa kgatlhiseng. "
Pakete ya Kaedi ya IDP e tlhagisa melao ya botsayakarolo .
Mo go affirmation e nngwe , o nganga ka go re : " Fa tlwaelo ya go buisa e nna yona , jaanong batho ba tshwanelwa ke go nna le setlhopha se se rulaganeng sa batlhalefi se se siametseng go ba tlamela ka ditlamelwana tse di tlhokegang . "
Dikadimo tse di tlaa neelwa diSMME ka seelo se se tlhomameng sa morokotso wa 8% .
" Kaelo ya Karolwana 10 " ya Tsela ya go Dirisa Molao
Botsayakarolo : Phitlhelelo ya le taolo ya metswedi
Ntlha e e botlhokwa go feta ke go tlosa go bolaiwa ke tlala .
Amoniamo e bopilwe ka naiterojene le haiderojene .
Ngwaga wa 1
( a ) Go re a dikgatlhegelo tsa bosiamisi di letla gore ngwana a gololwe ka beili ; mme
Ditlhabololo tsa tsotlhe tsa togamaano di na le karolo ya boatlhamo
Go Akgolwa ga Baagi / Go ba Naya Diawate
Fa o dirisa barekisi , o tlaa ungwelwa go tswa mo dikgonong le kitso ya bona , mme gona o tlaa tshwanelwa ke go duelela ditirelo tse ba di go nayang .
boleng jo bo kwa tlase kgotsa tlhokego ya ditirelo .
MSA 1998 Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Go tlhama leano la tlhaeletsano
Ke goreng fa go tlhokega gore re tsome bokao ka fa tlase ga boalo ?
Nngwe ya diporojeke tsa rona mo Lenaneotlhabololong la Balemirui , e e tlamelwang ka matlole ke Maize Trust , e jala le go tsweletsa ditshupetso tsa tekelelo mo dikgaolong tse di farologaneng .
Matseno o tshimologo mo Stalplein , e biditswe go ditale tsa mmusi wa Kapa , e ne e le letlhakore la Tuynhuys mo Company Gardens , e e simolotseng jaaka sediriswa sa VOC e e itseweng gape jaaka Khampani ya Dutch East India mme morago ya dirisiwa ke babusi botlhe ba Kapa .
Go nonotsha bokgoni jwa banna-le-seabe mo kemeding ya foramo ya IDP gore ba tle ba dirisane le bona ka nonofo mabapi le go rulaganya le go diragatsa lenaneo leo .
Molaotheo ke molao mogolo wa Rephaboliki mme o baya metheo ya baagi ba ba gololosegileng eo puso e ikaegileng mo maatleng a batho le tshireletsego ya moagi mongwe le mongwe ka go lekalekana .
Go fitlhelela nako ya go roba tsotlhe di ne di ntse di supa gore go tlaa nna kumo e e kwa godimo gape .
5 . ditiro tse di botlhokwa tsa mmasepala tse dikomiti tsa diwoto di tshwanetseng go samagana le tsona
Leka go tsamaisa dilo tse di leng bokete thata mo mathokong a tshimo .
go tlhama bokgoni jwa go tsibogela kgotlhang ka tsela e e agang .
Dintlha tsa Letlole ka Botlalo
Puo e e re thusitse gape go bona ka moo temothuo e leng botlhokwa mo dijalong , diaparong , ditlhakong le maatla .
Ditshenyegelo tsa peo e e netefaditsweng di fokodiwa ke kgonothobo e e kwa godimo thata ya yona .
Ditharabololo tse di kgonegang
Go botlhokwa thata
Dimela tsa mofero tse di kgonneng go ungwa di tlhodile dipeo di le dimilione tse di tlaa bong di anamisitswe mo masimong pele ga setlha sa ntshokuno sa selemo se se tlang se .
Dikgakololo tsa me go balemirui ba bangwe ke go ba kgothatsa go tswelela go nna mo polaseng mme go se tloge .
Go sireletsa tshedimosetso ya khupamarama
Go neela diphitlhelelo tsa bona - diphitlhelelo di ka dirwa go fetwa ka mokhanselara wa woto kgotsa tlhamalalo kwa khanseleng di le mabapi e ditlhokego tse di rileng tsa baagi .
Fa yunite e na le " pre-screener " , budula kgotsa o phimole dithole dingwe le dingwe kgotsa sere sengwe fela .
Ka thulaganyo e , lelapa le lengwe le le lengwe le ne le ka fiwa kabelo ya R15 000 ke Lefapha la Bolemirui go reka naga .
Ke maikarabelo a mokhanselara wa woto go bitsa kopano ya go tlhopha ditokololo tsa komiti ya woto .
Jaaka go boletswe fa godimo , mokwaledi o na le maikarabelo a go dira se .
Setlhopha sa Bosetšhaba sa Tiro se nnile le seabe mo go akanyeng le go bopa mojulo ono .
Go ntiisa moko go itse gore kumo ya me e lekane go fepa diruiwa tsa me mme gape le go nna le go feta go kgona go duela ditokelelo tsa ngwaga o o latelang .
Ditshitshinyo tsa bafatlhosi mo ditirwaneng tse di leng kwa bokhutlong ba kgaolo nngwe le nngwe ke ditshitshinyo tse bafatlhosi ba ka di dirisang .
O tla tshwanela go duela R15 ka ngwaga mme madi a a tla dira gore o kgone go tsena dikopano tsa ditlhopha tsa go ruta tsotlhe , matsatsi a balemirui , o tla amogela Pula Imvula mme gape o tla kgona go tsena dikhoso tsa thuto .
Fa o batla go itse gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Ditiro tsa Kgaolo 3
Naga ya mafatshe a Magae a pele ke 13% ya naga ya Afrikaborwa mo go ka nnang diheketara tse di leng dimilione tse 18 ( le gale kgaolo e nnye fela ya naga e e ka dirisiwa go lengwa ) .
Dirisa dintlha tsotlhe tse o ka di dirisang go bona moreki yo a ka fetolang thekiso ya kumo ya gago go poelo e e siameng .
O duetse sekolo sa me ka madi a a bolokileng ka go dirisa bolemirui .
TIRISO YA MOLAO , KITSO YA TLOLO-MOLAO YA BANA BA BA KA FA TLASE GA DINGWAGA DI LE 14 LE MABAKA MANGWE A A KA GA DINGWAGA
William ke motho wa dikakanyo tsa gagwe fela o tsaya tsia thata kemonokeng ya ga Johan Kriel wa Grain SA , gammogo le kemonokeng e e tsweletseng ya bantshakuno ba bagwebi ba selegae , bogolosegolo rre Phillip Basson , yo o nang le thuso e kgolo thata mo go ena .
Go rulaganya ka kelotlhoko
Boitumelo mo lapeng bo a thusa mme go tlaa mo naya maikutlo a go go tshegetsa go fenya mathata a gago .
" Gongwe letsatsi le tlaa tlhaba le bakwadi ba Bantsho le ba Basweu ba Aforikaborwa mmogo ba tlaa iphitlhelang ba kitlanya tlhaselo mo maitsholong a sepolitiki a pele .
Go batla pholisi e e gaisang ya inšorense e e tla tshwanelang ditlhokego tsa gago ;
O buile ka go eletsa a re : " Re tshwanetse ra bo re ne ra siamisa ditheo tse dingwe le ditogamaano. "
Maemo a go kgona ga metsi go tsenelela mo mmung a tlaa fetola gape ka ntlha ya gore go nosetswa ka go eledisa metsi , go gasetsa metsi ka digasetsa , go gasetsa ka bonnye , go nosetsa ka go rothisa kgotsa ka go dirisa sedikologo se se gasetsang metsi .
" Maitsholo a sepolitiki a a sa siamang a tlile go nna le rona go ya go ile , le fa gona dikgatlhego tsa ona tse di tsweletseng le dipoifo di ka fetoga le dinako .
Peo e tshwanetswe go lokelwa sentle mo mmung ( mmu o o leng metsi kgotsa o o omeletseng ka go tsamaelana le setlha ) , e seng boteng bo bo fetang bolele ba lepokosonyana la mekgwaro mo boteleleng , mme e seng mo godimo go feta bolele ba lepokosonyana le ka fa bokhutshwaneng .
Teko ya Dukuza gaufi le Bergville , KwaZulu-Natal
Maikutlo a rona , jaaka re bua , dikakanyo le megopolo di supiwa ke mafoko a re a dirisang fa re bua mme tota gantsi se re se buang se buiwa jaaka re dirisa mmele wa rona fa re bua , e seng mafoko fela .
Dijwalwa tsa go busetsa poelo ka bonako / dilegume tse di fulwang
Batsayakarolo ba ka bo ba ne ba neilwe ditiro tse di tlhokang go dirwa pele ga pitso e e latelang .
Akanya ka ga mongwe yo o mo itseng yo o ka buang le ena bonolo fela
Go tsweng molema : Jannie de Villiers , Vusi Ngesi ( wa Grain SA Maclear ) , Louw Steytler , Karabo Peele ( Modulasetilo : Terasete ya Mmidi ) le Victor Mongoato .
Tsamaiso ya theko - theko ya ditsenngwateng le dithoto tsa ntshodikuno ;
Motho yo o rwalang maikarabelo o neelana ka tshegetso e e tlhokegang ;
2 . Lenanetema
Go ka dirisiwa sebolayatlhatshana se se sa tlhaoleng se akaretsang ( jaaka Roundup kgotsa Gramaxone ) , kgotsa tshimo e ka phepafadiwa ka motšhine .
Mafelo a go bolokiwa a tshwanetse go tlhola a tlholwa go netefatsa go bonwa le go laolwa ga ditshenekegi le methuthuntshwane mo mmiding .
6.7 Fa go kgonagala , le go ya Ka 6.5 le 6.6 , kelo nngwe le nngwe e e tshwanetseng go duelwa ke Moadimiwa go Moadimi e tla duelwa ka potlako fa tumelano e , e khutlisiwa , mo mabakeng a Setheo sa go Tshegetsa diporojeke ka Matlole .
Etleetsa botsayakarolo jwa baagi mo ditiragalong tsa temokerasi le ditheo
Mo Tiisetsong e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a bua mo kokoanong ya babegadikgang ba Bantsho a bontsha seabe sa babegadikgang ba paka ya morago ga Tlhaolele mo Aforikaborwa .
Go rulaganya tsenyotirisong
Le gale , go botlhokwa go lemoga gore tatlhego ya ditšhelete e setse e bonwa ka ntlha ya phokotso ya go rekisa monontsha mo dikgaolong tse dingwe tse di neng di dirisiwa go tsenelela go uma kumo pele ga puseletso go beng ba bantshwa .
19.2.4 etelela pele dikarolo tsotlhe tsa Bokgosana ;
Dikgaolo Tsa Tlhabololo mo Baaging kgotsa Community Improvement Districts ( di CID )
5.2 Go fatlhosa
Eno ke kgopolo eo e se nang boammaruri .
Go laola ditshenkegi le malwetse ?
Ka go simolola go le gonnye le go lekanyetsa mathata , go dira se se siameg ka tshwanelo , montshakuno o ka gola mo kgonong le boitshepi ) .
Go nolofatsa botsayakarolo go ya go ama baamegi ba ba farologaneng ka dinako tse di farologaneng jaaka baithaopi , mekgatlho ya baagi , mekgatlho ya badirisani , maloko a baagi , batlhankedi le ba tsa polotiki .
Maitsholo a go akangwang gore a tlhola ketsaetsego mo go tsa thobalano mme a sa amogelesege mo mothong mongwe .
Lefapha la Pusoselegae le Matlo
di tlhalosa dintlha tsa tsweletso ya sedirisiwa tse di tlhokang go tsenngwa mo go direng ditshwetso .
Tlaleletsoboleng
Kgatokgolô 1 : Matlhare a mane a menologile gotlhelele
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlhoka dinonofo tse dintle tsa tlhaeletsano go netefatsa gore di tlhalogantswe le go aga tshepo mo gare ga setšhaba le khansele .
Fa e le go na le ditlamelwana tsa temothuo , gantsi di mo maemong a a bokoa a go ka baakanngwa .
Tšheka mowa le maemo a dithaere .
Bokgoni kgotsa maitemogelo a a meleba le tšhono e o e rebolelwang
Bontsi ba dikgaolo tse ke dikgaolo tse dikgolo ( diheketara tse di ka nnang 2 000 tsa mafulo ) mme go bonala le masimo a diheketara tse makgolokgolo e bile go dirisiwa mokgwa wa selegae go dirisa mafatshe a .
Go lemela Poelo ga Balemisi
Referense !
Tšheka sejana sa setlhatswapele .
Go Gololwa ga Ditsha ka Bonako
Tsweletsa temogo ya ditiragalo tsa temokerasi le ditheo
Dimpho le go tentiwa go tswa metsweding e mengwe
Bontlhopheng ke ba :
Semphato
16.2.2 Kgosi e tla nna modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo mme , fa go tlhokega , a ka nna a tlhopha Motlatsa-Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
Tsela ya go fitlhelela temothoro ya bogwebi ga e bonolo jalo mme e bile ga go tlhabanyediwe .
7.1 Kelo ya sekoloto sa Moadimiwa go Moadimi go ya ka tumelano e , e tla tlhomamiswa le go netefadiwa ke sethifikeiti seo se tla rebolwang ke motlhankedi wa matlole wa Moadimi , yoo e leng gore go thapiwa ga gagwe kgotsa maatla a gagwe gankitla go nna botlhokwa go a netefatsa .
Go na le dikhampani tse dintsi tse di rekisang peo e e tlhabetsweng e bile e na le tse di tsweletsang go mela ga medi .
Ponalatso
Fa tlase go na le thulaganyo ya matsatsi a a supang letlha la go jwala ka go supa letlha le le siameng le letlha le nako ya go jwala e fetang .
Tsamaiso
Tlholela tshimo 5 .
O ka ikgolaganya le mang go reka Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto ?
Kereiti 6 / Std 4
O thibela boutlwelobotlhoko
Mo bokaong jwa Aforikaborwa yo mošwa , Es'kia Mphahlele , o buelela " maikemisetso a a tshwanang a setso " ...
12.4.3 Go baya leitlho tiro ya Lefapha la Tshireletsego la RBN .
Go tlhabolola diindaseteri jaaka mokgwa wa tiriso ya ntshokuno wa agro ( agro-processing ) , bojanala , tsa ditlhapi le dikgwebopotlana moo go nang le ditšhono .
Ga re kgone go ikana ka metsitsi ya baruadinotshe fela .
Gakologelwa gore go tsaya melemo yotlhe ya gago letsatsi lengwe le lengwe mo nakong ya bonnye dingwaga di le pedi ke tsela fela eo ka yona TB e e sa phekolegeng e ka alafiwang !
Gopotsa batsayakarolo gore letlhomeso la lloko ke lenaneo fela le le tshwanetseng la thusa e seng go kgoreletsa .
Kumo e ntsintsi e tlisitse phokotso ya tlhotlhwa ya dijosegolo tsa naga ya rona ka dikgwedi tse tharo tse di fetileng . . .
Lenanetekolo le le ka fa tlase le ka thusa go aga puisano le moemedi wa motlamedi-ka-ditirelo ka gonne tshedimosetso e tla abelanwa le ba bangwe .
Go matlafatsa le go atolosa palo ya dikholeje tsa FET le go oketsa seelo sa botsayakarolo mo go tsona ka diphesente di le 25 .
Re amogela dikakantsho dipe tse dingwe ka mafelo ano a maša le ditsela tse mekgwa ya go dira patlisiso mo webosaeteng ya rona e ka tokafadiwang ka yone .
Phitlhelelo ya ditlhagisakuno ( molato wa ntshodikuno ) ke bothata jo bogolo jwa bantshadikuno ba bantsi mme go tota go le molemo go bona ditharabololo , sekao , porojeke ya tekelelo e re e tlhomileng kwa Foreisetata le Lefapha le Temothuo mmogo le OVK go ema nokeng bantshadikuno bangwe ba ba supilweng - OVK e dueletse kwa pele molato wa ntshodikuno otlhe go bantshadikuno gore ba tle ba kgone go tsenya dijalo mo mmung ka nako e e nepagetseng , mme Lefapha la Temothuo le duetse 50% ya ketleetso ya ditlhagisakuno go busetsa OVK sesuga gore madi ao a tsenngwe mo ditshupatlotlong tsa bantshadikuno ba .
Ke ka lebaka la gore , jaaka a bolela : " Go fitlha jaanong , re ntse re phela bophelo jwa botlhale jwa mosweu : re buisa dibuka tsa gagwe , re dirisa dikakanyo tsa gagwe tsebe yotlhe go fologela kwa tlase kwa tshwaelong ya mokwadi . "
Oli e e mo kerenkekheising e ka nna leswe , mme ya tlhola konalo e kgolo mo dikarolong tsa enjene tse di ka fa teng ;
Utlwelela , dupelela kgotsa o dikologe bini le go tlhola bini ya peo go tswa matlhakoreng a a farologaneng mo matlhakoreng a a kwa tlase le kwa godimo a dibini go kgona go baya maemo a peo mo bining yotlhe leitlho .
Maitlhomo a dipolata tse ke go sireletsa modirisi gammogo le dikarolo tse di tsamayang .
Kabinete e amogela dipoelo tsa ditlhotlhomiso tse di dirilweng mabapi le dingongorego le dipotso di le 161 091 tse di amogetsweng ka Mogala wa Dingongorego wa Moporesitente fa e sale o tlhongwa ka Mopitlwe 2013 .
Ngadube ya Khabetšhe e ntse e le selo sa ntlha se se jang kanola .
Tlhalosa tiro ya setlhopha sa tshegetso se se tlhophilweng kgotsa karolo mo setlhopheng sa porojeke le kabelo ya yona mo nonofong ya setlhopha sa porojeke
Mo Afrikaborwa mmidi o nna o le teng ka ngwaga otlhe - tota le fa kumo e se pila - mo go rayang gore barekisi ga ba tlhoke go ya kgakala go bona mmidi o ba o tlhokanga .
3 . Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , gantsi o ne o dirisa bokae , madi a Diranta , ka kgwedi go reka :
Athikele e rometswe ke molemirui wa morolatiro
Dikuno tse dingwe
Makhanselara le dikomiti tsa diwoto ba na le karolo e mmogo ba tshwanetseng go e dira go gokaganya le go tsamaisa tiragatso ya CBP mo wotong ya bona ka tatelano .
Tlhabololo ga se ka metšhine .
4.1 Moadimiwa o dumela gore Moadimi gankitla a gapelesega go dira tuelo go ya ka mareo a tumelano eno fa -
Foo didiriso di bolokilweng morago ga go phepafadiwa bophepa , tirelo e e tshwanetseng le tshireletso kgatlhanong le jego , go tlaa tlhokwa nako e potlana thata go baakanyetsa didiriso setlhajalo .
Matlakala a a omileng a kokoanngwa tsatsi le letsatsi mo dikgetsing tsa polasitiki tse di bonalang le mo ditshoding go tswa mo mafelong otlhe le go isiwa kwa lefelong la go a tshola le le ka fa molaong .
Sete ya bobedi ya ditlhopha tsa kgatlhego e akaretsa mekgatlho e e lebelelang morero o o rileng .
Le fa ditekanyetso tse di ka supa ditlhaka ka bophara di go naya mo o ka simololang .
Folouru ya soya ya mafura a a kwa godimo le yona e ka dirwa ka go busetsa oli ya soya mo folourung e e tlhotlhilweng mafura ka selekanyo sa 15% .
Mosola wa sediriswa se ke gore masimo a ka tlhatlhobiwa ka kwa ntle ga setlhakgolo sa rona botlhofo .
Tlhogo ya setheo sa metsi e pega moejenere wa setegeniki molato .
O tlhalosa gore diponagalo tsa setso sa maloba tse banni ba kwa teropong ba kumotsweng ka medi mo go tsona , di santse di le teng .
Maitemogelo a tiriso a bontshitse gore ke thuso e kgolo go loga maano le go rulaganya sentle le go dira ka go kwala .
Fa motsibogi a na le sethunya , le fa se sa diriswa ka nako ya tiragalo , mongongoregi o tshwanetse go bona taelo ya kgotla gore se thopiwe fa a na le letshogo la gore se ka mo ntsha kotsi .
Sesupetso sa ntlha ke fa go bonalwa modi o o bitswang motshetledi , o o setlelang letlhogela mo mmung mme o simolola go goga metsi le dikotla .
Ditlhokego tse dingwe jaaka loruo , metšhine le molato wa ntshodikuno di tshwanetse di nne teng fela di tloga .
TLHATLHOBO YA NTLHA YA DIPHOLOSI TSE DI LENG TENG E TIISEDITSE GORE AFORIKABORWA E NA LE DIPHOLOSI TSA GO NETEFATSA THEBOLELO YA DITIRELO LE MAFARATLHATLHA A A NNELANG RURI .
Go tsweng kgwedi ya Lwetse go tswelela dijwalwa di simolola go tswelela go atumela nako ya go robiwa , go tlhomiwa ke nako ya go jwalwa le gore polase e fa kae mo porofenseng .
Go tshwanetse le gale go tlhokomelwe go farologanya magareng ga diterasete tsa kgwebo le maina a ditlamo dingwe a a ka tsietsang , sekao , diterasete tsapeeletso kgotsa yunite .
Tiro ya go dira mo masimong e a fokotsega mme terekere e dirisiwa gannye fela go lekalekanya le mokgwa wa go lema o o tlwaelegilweng - ntlha e e boloka nako tota le tuelo ya badiri .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go nkosinati@bergstan.co.za .
Meago e tlhokiwa go tshaswa pente morago ga dingwaga tse tlhano go ya tse di lesome mme mekoro ya bodilo e tlhokiwa go feelwa sentle gangwe kgotsa gabedi ka ngwaga .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
" Tseno " go lokela tse o tla di lebelelang morago ga nakonyana ;
Tokafatso ya tiragatso ka bommasepala
Gakologelwa gore ka dinako tsotlhe fa re ne re kwala diathikele tse ka bolaodi ntlha e nngwe e re neng re tlhola re e gatelela e ne e le gore tsotlhe le botlhe tse di leng teng mo bolemiruing , le fa e le mong / molaodi kgotsa badiri , go dira kgotsa go se dire fa go tlhokiwa , go rulaganya poelo / tatlhego ya kgwebo .
A o na le ditsitsinyo dingwe tsa tokafatso ?
Go tlaleletsa mo go seo , kgololosego e ka tlhalosiwa jaaka tshwanelo ya motho ya go itlhalosa .
Ka nako eo o ne a ile botshabelo kwa Nigeria le balelapa la gagwe ba sa le baša , mme a ruta mo kholetšheng ya Yunibesithi ya Ibadan .
Bantshadikuno ba tshwanetse ba lemoge paka ya malatsi a a lesome ka nako ya go ntsha lofetlho fa dibokwana tse dinnye di ka iphepa ka maledu .
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 o neelana ka tshwetso e e bulegileng mabapi le phatlalatso ya dikomiti tsa diwoto .
Fa o na le dipotso dipe pele kgotsa morago ga go nna le seabe mo patlisisong tsweetswee o se ka wa okaoka go ikgolaganya le Ngaka Salome Charalambous , kwa Aurum Institute for Health Research .
Bokana ba mafura a a dirisiwang bo a oketsega , nako e a latlhega mme go nna tshenyego go dithaere le motšhene .
Mekgwa ya go tlisa dikarabo e a tlhatlhobiwa mme baagi ba dumalanwa ka ga ditiro tse di tshwanetseng go dirwa
Tekanyetsokabo ya ditirelo e dirwa ke ditshenyegelo tsa ditirelo , sk . e bong se mmasepala o se dirisitseng mo tsamaisong le mo thebolelong ya ditirelo le lotseno lwa ditirelo , le e leng lotseno le le amogetsweng go tswa mo ditirong tsa ka gale tse di jaaka ditirelo le tuelo ya direiti le go fetisetsana matlotlo ga mebuso .
Leba gape dintlha tse di kgobokantsweng ka fa tlase ga maano .
Montshadikuno
Ba ka dira jalo ka go tshwarwa dikopano le dikopano tse di kgethegileng tsa ditherisano tsa IDP .
Losika la segompieno la rulagantswe ka go farologana ka bokana le popego : ka ngwao , motsadi a le mongwe fela , go tlhakatlhakana ( malapa a a kopantshweng go nna mo ntlong e le nngwe ) tota le batsadi ba bong bo le bongwe - go bontsha mefuta e le mengwe fela .
Kgolo
Pula ka ngwaga ;
Fa a bua ka diyunibesithi le borutegi , Mphahlele o botsolotsa maemo a kemonosi le a patlisiso e e boteng , e e ka lebelelwang mo ditheong tse baeteledipele ba tsone ba nang le tlhotlholeletso ya polotiki- ya puso e e tlhaolang , e bile e gatelela kana ya tlhopho ya temokerasi .
Ka fa tlase ga Mmenejara wa Mmasepala yo e leng tlhogo ya tsamaiso , go na le mafapha a a latelang , ao lengwe le lengwe la one le nang le mafapha-potlana :
Netefatsa gore morulaganyidipalo o itse go rulaganya ditshupetso tsa tiriso ya madi go kgona go laola madi mo kgwebong ya bolemirui .
Meetlo e , ke sesupo sa go itumelela seabe se se maatla le maemo a basadi mo setsong sa Afrikan .
Maikutlo a montshakuno ka riseke le ketsaetsego - dikgwebo tsa loruo gantsi di riseke e potlana .
( a ) Go sunyetsa kgotsa go hema dilo ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj ) ?
Gakologelwa gape gore go robilwe diheketara tse 9 fela , kwa tlase ga bokana bo bo neng bo tshwanetswe go robiwa , mme go go gatelela go fetola maano a gago .
Go ikaegilwe ka maitemogelo a basimolodi , Tiragatso ya magato a le 3 e a tsitsinngwa , gore tiko e e tletseng e tsenngwa tirisong mo palong e e lekanyeditsweng ya diwoto , Go ithuta go tswa mo maitemogelong , pele ga go leka go dira CBP mo diwotong tsotlhe .
Tlhotlhwa ya mmidi e rulagangwa ke moreki yo a tlhokang mmidi le morekisi yo a batlang madi mme go na le dintlha tse di tlaa tlholang di tlhotlheletsang tiragalo ena .
Gore bagwebi ba tshwanetse go dira kopo ya tetlelelo kgotsa nnyaa go tla ikaega mo maitlhomomagolong a ditiro tsa bona .
Moenjenere
Karolo eno e tshwanetse go bontsha gore pholisi eno e ama bomang .
Go rulaganya le Batlamedi-ka-ditirelo go tsaya karolo mo togamaanong
Go tiisa tshedimosetso le go supa gore IDP e tsenyeletsa le go tsibogela jang dikungo tsa CBP ( jaaka bonnye tsela e merero ya IDP le diporojeke di tlhabololwang ka yona , di okediwang kgotsa di netefatswang ke tshedimosetso go tswa mo diwotong e ntshiwa ke CBP ) ;
Setshwantsho sa 3 : Makape a a thelegetsweng .
Kabinete e ne ya bolelelwa ka ditlamorago tsa tlhotlhwafatso ya tekotupo ya Kgolo ya Motheo ya Ngwana mo go dirilweng ditlhotlhwafatso tse di tseneletseng mo go ba Mophato wa R le ditsereganyo tsa phepo mo baneng ba ba ka fa tlase ga dingwaga tse tlhano .
South Africa's Women Investment Holdings e tsenetse tumalano ya semphato le Jidong Development Group le China Africa Development Fund sa peeletso ya R1.65 dibilione mo tlhagisong ya samente kwa Thabazimbi .
tlamelana ka go tlhaloganya go go tshwanang le go ruta ka ga maikaelelo le ditheo tsa tshiamelo ya mafaratlhatlha a a nnetseng ruri a mmasepala le thebolelo ya ditirelo le bakgatlhegedi le go obamela melawana ya fa mafaratlhatlha a rebolwa
Ke nnete go re ga go thuse sepe go uma sengwe se se sa tlhokiweng ke motho yo mongwe .
Rona maloko a Kgotlakgolo re ne ra phuthegela fano mo PHOKENG ka _____ letsatsi la ________________ 2013 mo kopanong e e neng e biditswe go ya ka Melao ya Taolo ya Mafapha a Balaodi ;
Netefatsa gore o tlhaloganye " pharologanyo ya maemo " le gore mosola wa yona ke eng gore o kgone go bona tlhotlhwa e e kwa godimo e e ka nnang teng fa o rekisa kumo ya mmidi ya gago .
Dikgosi di tshwanetse go botswa le go itsesiwe ka ga tiragatso ya CBP .
Motshikiri ka fa gongwe , o kgonwa go fulwa fela fa o sa le metsi mme o nna thata tota jaaka setlha se ntse se tswelela mme jalo diruiwa di simolola go gana go o ja , e bile majwang a a leng pila a a fela ka ntlha ya go fudisa go feta mme motshikiri o sala o dumelwa go kgona go tsenelela mo nageng yotlhe .
Go botlhokwa gore ngwana a tseye phekolo mo nakong ya dikgwedi di le thataro tse di tletseng , le fa a ikutlwa kgotsa a lebega a le botoka .
Ke setse ke le gaufi le go nna mongwe .
5.3 Taolo ya Dikgotlhang
Ditshwanelo tsa botho tsa motheo 1 2 3 4 5
Tokafatso ya tsamaiso ya ntshokuno ya gago
Disoyabini ke nngwe ya dijalo tsa " dijo tsa baeyotheke " tseo di tokafaditsweng lotso mme disoyabini tse di tokafaditsweng lotso di dirisiwa mo dikunong di le mmalwa thata .
( ii ) bontlhopheng ba bangwe ba ba kwadisitsweng ba ba leng kgatlhanong le ditlhopho .
Ke mekgatlho efe ya setšhaba kgotsa mafapha a mmasepala a re ratang go a laletsa go dira tlhagiso go Komiti ya Woto kgotsa kopano ya dikarolotlhopho ?
ditshupo tsa dikungo
Aforikaborwa e na le didirisiwa di le dintsi tsa ditshedi tsa fa gae , fela didirisiwa tse di mo kotsing ya go nyelela fa di sa laolwe sentle le go dirisiwa ka mokgwa o o tswelelang pele .
O tlaa tlhoka go baya ntlo ya gago go nna tshireletso ya kadimo e .
Ga ba ise ba ikgolaganye le baagi mabapi ka ga a na woto ABC ike lefelo le le siameng le bookelo bo ka agiwang mo go lona.Bontsi jwa batho ba go builweng le bona ba re bookelo bo tlhokega mo wotong XYZ .
O bolelelwa gore o tshwanetse go itumela ka gore o na le ntlo .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Lwa ntlha monongwaga , Johan Kriel o simolotse kgaisano ya benara e e gaisang magare ga ditlhophatlhutano .
Nngwe ya ditiro tse di botlhokwa tsa tlhatlhobo ya materiki e santse e le go tlhomamisa gore moithuti o amogelwa kwa setheong sa thuto e kgolwane .
Ka gone go thunya ga sonobolomo go tsamaelana le ditihokego tsa metsi tse di kwa godimo tsa semela sa sonobolomo e bile e santse gape e le yona kgato e semela se leng masisi thata mo komelelong , nako ya jalo e tshwanetse go tlhophiwa go netefadiwa gore go thunya go se ke ga diragala fa kgonagalo y lekhuibu le le mogote e le kwa godimo .
Pompo ya metsi kgotsa themosetate e e sa direng sentle .
Letlha la go jwala
Tsholeletsa leano la woto kwa seelong sa mmasepala ( sa ikonomi ya seelo ) ; le / kgotsa
Mo tiregong ya go ntsha kgotsa go romela ditlhoko , kgwebo e dira ditshenyegelo dingwe .
Go neela diwoto pegelo go tshwanetse ga netefatsa gore batasayakarolo mo CBP gab a nyeme mooko go tswelela ka go neela IDP diporojeke jaaka karolo ya CBP .
Maikaelelo a ntlha a thulaganyo e nngwe le e nngwe ya go boloka ke go tshwara mmidi o le pila ka nako e telele jaaka go kgonega .
montshakuno o tlaa rwala molato wa ditlhotlhwa tse di tlhatlogang ? " ;
Nako : diura di le 2
Kwala ditlhagiso tsotlhe tse di tla boutelwang mo dipitsong tsa isago .
Go ya ka Mphahlele , jaaka Maaforika re tshwanetse go laola tlamagano fa gare ga tumelo ya bophirima ya lelapa jaaka le le nang le ntate , mme le bana fela le tebo ya Seaforika ya lelapa jaaka le le akaretsang botlhe ba losika .
Lebaka leno la go gana le dirwa go ya ka maemo , mo go rayang gore Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla tshwanelwa ke go akanyetsa ntlha ya gore ditlamo tsa puso di neilwe boikarabelo ke Molaotheo wa Aforikaborwa gore di sikare maikarabelo malebana le setšhaba , le gore e tla nna ka fa tlase ga maemo a a rileng fela a go tla ganwang ka tshedimosetso mo go one .
Go maketa kwa ntle ga setlamo
Go ka itebaganngwa le dikgwetlho tsa Aforikaborwa fela bodirisanimmogo ba kgaolo .
Bofulo jwa tlhago ;
Tiriso ya Ditaolo tsa Natlafatso ya Matshelo a batho mabapi le CBP , e tlhalosiwa mo Kgaolong ya 2 .
Go tloga ka 1986 go ya 1995 o ne a nna rakonterakammotlana wa AMCA Construction a ba tsamaisetsa dikuno .
Ditshupo tsa Dikgolo tsa Tiragatso ( KPI ) ke tse di sa belaetseng , tse di nang le maikarabelo a a lekanyesegang a mmasepala o dumelaneng go a fitlhelela ka nako e e rileng .
Tshekatsheko ya tekanyetsokabo e e tsibogelang bong e thusa basadi jang ?
14.1 yo o kailweng a sa itekanela mo tlhaloganyong go ya ka molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao ;
go siamisa phamfolete e e mabapi le tshedimosetso ya baagi
Tlhaloganya bokana ba tshenyegelo ba go uma mme o kopantshe tshenyegelo ya gago go kgona go phela o be o supa bokana ba poeletso ya kumo godimo ga tshenyegelo e o ka kgonang go e dirisa .
O dira temothuo ya eng ?
Bogolo boloka tšhelete eo go reka se sengwe se se leng botlhokwa tota jaaka segasetsa kgotsa sediriswa sa go jwala .
tseile tsia mabaka otlhe a a tshwanetseng
O tshwanetse go amogela lokwalo-bopaki fa o nna mong wa ntlo .
Jafta Taso wa kwa tikologong ya Senekal kwa kgaolong ya Foreisitata ga se modiri yo a nang boikanyo e bile yo a dirang thata fela , o kgonne go oketsa gabedi kumo ya gagwe mo dingwageng tse pedi tse di fetileng .
Dikhosokatiso
Mmidi o o montshwa mo seakong
Go botlhokwa go tsamaisa enjene gore e nne bollo pele oli e minololwa go dira gore maswe a a leng teng mo oling a tswe le oli .
Ka 2010 , Woto ya 10 , ke lefelo le le bolokesegileng e bile le sireletsegile , ka batho ba ba nnang mo matlo a mantle , batho ba itekanetse mme HIV / AIDS e fokotsegile thata , batho ba le bantsi ba ithutetse ditiro mme ba itirela , le go dira letseno le kle siameng go tswa mo ikonoming .
Go letlelela baagi go nna le tshwaelo e e tswelelang mo dipolotiking tsa selegae ;
Bontsi jwa madi bo ka dirisetswa dithulaganyo le dikakanyo kgotsa didiriswa bogolosegolo fa se se godisa tiro ka go ithaopa ga baagi .
Dibolayamefero le dikopano tsa teng di tshwanetse go fetolwa .
Kgotsofetse mo go maswe
Palo ya batho mo lelapeng lengwe le lengwe
Mo dinageng tse di jalo bontsi jwa matshelo a baagi bo laolwa ke dikarogano ka lotso mme ba sala ba ntse ba humanegile .
Ka go falala : Mefero e teng mme ga go na dimela tse dintsi mo masimong .
Basadi ba dira phesente e kgolo ya bahumanegi , bogolosegolo kwa magaeng .
Ke dintlha tse dife tse di tlhotlheletsang thekiso ya mmidi ?
Ke ne ke tlwaetse go dira ke le nosi mo masimong a me ka ke lemogile gore fa ke roma motho go ntirela tiro e ke e dirang , ga e dirwe jaaka ke batla e dirwa mme go fokotsa thobo .
Sclerotina soy : Sekao sa nngadule wa Sclerotinia mo kutung .
Phufulelo ke tirego eo ka yona dimela di ntshang metsi ka matlhare a tsona .
Ba ba ikemetseng ka nosi
Se bogolosegolo mo bantshakunong ba ba kgonosetseng mo kgaolong eo le / kgotsa ba sa rutega sentle , ditekeletso di bontsha bantshakuno mesola ya go dira se se siameng ka nako e e siameng , mo maemong a a tshwanang le a a ba amang .
IDP Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomagantsweng
Baagi ba tsena mo ditshenyegelong tsa mosepele fa ba tshwanetse go tsenela ditiragalo tsa CBP .
Ba ka amega mo phetolong , papatsong , go rekisa gape le thekiso gape ba ka boloka , romela , fetola , pakela mme ka dinako dingwe ba romela kuno kwa ntle kwa mafelong a mangwe .
Dikgato tsa kamego mo tekanyetsongkabo tse di ikaelelang go golaganya ditlapele tsa baagi le manaane a peeletso ya kapitale
Diforamo di tshwanetse go tiisa botsayakarolo jwa baagi mo go tlhokomeleng le go sekaseka tiragatso ya ditiro tsa mmasepala .
Tshwantshanyo ya molapoelo gotlhelele
Ditaelo tse di latelang di tla go thusa go tsaya metsotso e e khutswhafaditsweng e e mosola .
Kgaolo 5 ya Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 2000 e tlhalosa ka moo bommasepala ba tshwanetseng go baakanya Leano le le Tswakilweng la Tswelopele le Tlhabologo .
Whermit o jwala korong , bali le dilupine mme o rua le dinku .
Motswedi :
Go tshwana , ke kgono ya go ema kgotsa ntlha ya go kgona go ikemisa fa diphefo di foka .
Jaaka go ntse , ke roba go feta ditono tsa mmidi tse 4 mo heketareng ka gore ke na le kitso le kgono e ke e amogetseng mo badiring ba Grain SA .
Motswedi :
Ke solofela gore go na le dikeletso tse tharo tse molemirui a tshwanetseng go di tlhoma pele ga nako ya go jwala mme le tse tharo gape morago ga nako ya go jwala fa peo e le mo mmung e bile dimela di simolola go mela .
Mokgwa-tsamaiso ono o tshwanetse go dirisiwa ka botlalo pele ga fa kgang e ka isiwa kgotlatshekelong .
2.9 " Dikomiti tsa Photefolio " di raya dikomiti tsa photefolio tse di tlhomilweng go ya ka karolo 15.2 ya Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotlakgolo ;
19 . Maitlhomo
Dintlha tse pedi tse di dirang gore batho ba dirise madi ka go se nagane sentle , e ka nna maitebogo a jaanong le go se nne le kgono ya go dirisa madi ka tlhaloganyo .
16 . Go tlhalosa ka mo go kgethegileng gore tuelo ya karolo epe ya madi a ditshiamelo a loso e e inšorilweng gape ke Setlamo sa Inšorense se se Kwadisitsweng e kgona go beelwa dithibelo dipe tse di leng go ya ka pholisi e e ntshitsweng ke Setlamo sa Inšorense se se Kwadisitsweng ;
Tiro e tswelela sentle .
Ga go ope wa batlhatlheledi ba basweu yo a tlileng go reetsa tlhatlhelelo ya ga Mphahlele , le ga le setlhopha sa baithuti ba Bantsho se diragaditse pina e ntle ya seAforikanse ya setso , go itumedisa bareetsi .
Puo ya kakaretso ke gore sebokophetlhi sa mmidi se tlhola tatlhegelo ya 10% ka ngwaga ya sejalo sa mmidi , fela tatlhegelo ya sejalo sotlhe e ka diragala .
Bogodu jwa Nama
Go se nne le mefutafuta ya dimela le kgono ya go kgona go uma peo ka dimilione e e kgonang go tswelela go phela morago ga dingwagasome tse di rileng mmugodimo o o leng botlhokwa thata go rona o tla nyelela morago ga go lengwa gape la gape .
Ntlhakgolo ke gore kwa meletlong e , ga go buiwe sepe sa botlhokwa ka ga Steve Biko , kgotsa tshotlako e e neng ya latelwa ke polao ya gagwe ka Lwetse 12 , 1977 - sebakanyana fela morago ga dikhuduego tsa 1976 .
Fa dipoelo di le dinnye , gona ga o a tshwanela go dira phoso .
Batho ba ba ne ba kgotsofetse go bona tono e le nngwe fela ka ba ne ba kgona go naya lelapa la bone dijo ka ngwaga fa ba e dirisa - re bona gore ba tlaa kgona go bona ditono tse 4 kgotsa go feta mo heketareng .
Meboto e tla ka " makhubu " e bile gantsi o tlaa nna tlhaselo e e fetang bongwe mo setlheng .
Mokgwa o o leng botoka go feta ke go bula diheke mme o tlogele diruiwa go tsena mo masimong go kgona go fula mmidi o o setseng o senyegile .
Maemo a a kwa godimo kgotsa a a kwa tlase a pH mo mmung gape le mmu o o nang motlhaba le mmu o o botlhofo ke dintlha tse di fokotsang kgono ya dimela go mela sentle ka gore go elela ga kotlo mo mmung go diragala bonolo thata .
Thulaganyo e e bonolo e e supang makwalotshimologo e botlhokwa .
Ditlamelo tsa boitekanelo ka bontsi tse di leng teng di onetse mme ga di tlamele ka tirelo e e lekaneng .
William o sokotse thata go bona kadimo ya ntshodikuno ka gonne a wela mo kgaolong e e sa boneng ditirelo sentle go tswa dikgwebong tsa temothuo .
Go baakanya mo go senyegileng teng kgotsa go lokela tse dintshwa go oketsa kgono ya polantere thata .
Fa go tlhomamisiwa melelwane , Boto e tlaa tsaya mabaka a a farologaneng tsia go akaretsa le kgono ya go ltisa madi ga lefelo , tomagano ya dikgaoganyo tsa bosemorafe le tepatepano le dikgaogano tsa mmasepala fa ba tsaya ditshwetso tsa go tlhomamisa molelwane wa mmasepala .
Ditshwantsho tse di patileng kgang e di bontsha matlhotlhapelo a a ka welang molemakorong fa dithulaganyo tsa tshwaragano tsa gagwe di se mo maemong .
pH ke eng ?
Metsi a a leng mo mmung le kotlo ka fa tlase ga mmu di ka se nne teng go tseiwa ke medi .
Beke
Sediriswa 5 : Dibontshi tse di sekegelang bong
1.4.8 ga a tshwanela go dira ditshenyegelo tsa mothale ope ntle le tetla e e kwadilweng ya GEP ;
Fa go buiwa ka kakaretso , mo lefatsheng le le tlhabologileng la segompieno , dikgwebo di tloga di tlamela ka sengwe le sengwe sa ditlhoko tsa motho ka kamanyo ya madi .
Ditshwantsho tse ke go go gakolola fela gore o nne o ntse o tsoma mmabanyana mo mmiding .
E ka dira kgotsa ya baakanya Melaotlhomo e e welang ka fa gare ga Šejule 4 ya Molaotheo ( merero eo lekgotlapeomolao ya bosetšhaba le makgotlapeomelao a diporofense di tshwaraganelang maatla a go dira molao ) le melaotlhomo e e rileng e e amang diporofense .
Go uma ga tlhaka mo Kapabophirima go ipapisa le thefosano ya dijwalwa gagolo go falola diphatsa tsa mo polaseng , go oketsa bokana ba kumo e e bonwang le go oketsa kgono ya go fenya mefero .
Dipoelo tsa CBP tse di rulagantsweng go ya ka boleng di tshwanetse tsa totobadiwa go ya ka mofuta wa merero ya botlhokwa , tikologo e e fitlhelwang mo go yona le setlhopha se se amegang segolo .
6.9 go nna mothapiwa wa Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa ditlamo tsa RBN
Fa o sa ganetse mo nakong e e supiwang mo makwalong , go tseiwa gore tsotlhe mo ditshupetsong di siame .
Ka 1952 , o ne a tsere karolo mo ngongoregong ya Transvaal African Teachers ' Association kgatlhanong le Moalo wa Thuto ya Bantsho o o neng o tlhagisitswe .
DiIDP tsa mmasepala di supa diporojeke ka matlhakonosetso a a tlhamaletseng le ditshupo tsa tsona tsa tswelelopele .
Le fa go le jalo , go ya ka setso sa Afrikan , motho o botlhokwa thata go feta dithoto .
Mathata a dithoto a a tsamaelanang le bogodu , molelo tatlhegelo kgotsa tshenyego ya didiriso kgotsa mafaratlhatlha ;
Tsamaiso ya CBP e dumela gore maloko a baagi a na le kitso e e itlhaotseng e bile e e nang le mosola mo tlhabololong ya bona e bile e gatelela botlhokwa ba dintlha tseno .
Tsaya sebaka go sekaseka maemo a go tlhoga ga dimela tsa korong gore o kgone go lemoga gore o tshwanetse go simolola go gasa sebolayamefero leng ka mefuta e mengwe ya dibolayamefero e sa kgonwe go gasiwa ka maemo a a rileng a go tlhoga a korong . 2 , 4 D e ka se gasiwe gare ga maemo a 3 le 7 , e le sekao , fa lelefatso ya ditlhogakutung di simolola go lelefala .
GEP e tlhomile ditirelo di le mmalwa tsa thuso ya go maketa tse di tla go thusang go tlhama mekgwa e e mosola ya go fitlhelela batho ba o batlang go ba rekisetsa dikumo
Jaaka moganetsi o ne a dumela mo maatleng a botsweretshi .
1.Itshupo
Dingwe tsa tse di ka dirang jaaka ditharabololo fa kgotlhang e ka runya di tlhagisitswe mo tsebeng e e latelang :
Se o tlogele nako e telele go feta ka gore go tla nna tshenyego ;
Khoso ya Balemisi ya Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mmidi
Mongwe wa batlhokomedi ba letlole ba ba ikemetseng ka nosi e tla nna Modulasetulo .
Bolemirui ke bonetetshi bo bo tseneletseng bo bo nang dikgaolo tse di farologaneng .
11 . INŠORENSE :
( c ) Fa tshedimosetso e e umakiwang mo go molawana wa 71 ( 3 ) , e se teng , ka ntlha ya lebaka lengwe le lengwe , moreetsa-kgetse a ka kopa modiri o o nang le maemo a Molaodi kgotsa a a kwa godimo kwa Lefapheng la Tlhabololo le katlaatlelo loago le le dirang ka mabaka a bana mo lefelong la tlhokomelo ya bana , go neelana ka tshedimosetso e e jalo , mabapi le go nna teng ga bonno jwa ngwana yoo .
Bona tshedimosetso e ntšhwa ya dithulaganyo tsa thekiso dife kampo dife tse di ikaegileng , ka bonnye , dipatlisiso tsa mebaraka tsa beke le beke tsa ditsamao tsa tlelaemete le ditlhotlhwa morago ga go rerisana le moemedi wa gago kgotsa mogakolodi wa thekiso wa gago .
E mengwe
Ka ntlha ya lenaneo la tlhabololo la rona , go nnile ngwaga o o pila tota .
Bong ( gender ) ga sega e a ikaega ka baeloji ( thutatshelo ) - bo / e kaya dikarolo tse di farologaneng tse di tshamekiwang ke banna le basadin mo setšhabeng .
Bogare ba , 30 ba geramo ke bokete bo bo tseiwang ) .
Ka ntlha ya gore kgaisano e e dirilwe fela mo Foreisetata , kgannyana e tlhagisetsa dikgaolo tse dingwe kakanyo e .
Ke lebitso mme go tsaya tiro e ntsi , diura tse dintsi , le thata e bile le nako e telele pele o simolola go nna le madinyana a o ka a dirisang jaaka o rata .
TIRO YA 1 Sekaseka dipoelo tsa botsayakarolo jwa setšhaba mo Komiting ya Woto
TŠHATE YA TSWELETSO YA PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA 14
Porofense
Nomore ya kwadiso ya Boto ya Ditirelo Tsa Ditšhelete ya Letlole la go Rola Tiro la Magalies Water ke 12 / 8 / 17791
O sa batla go kgona eng ?
Lenaneo la Maaono a a Tswakilweng le maano
Basimane botlhe ba a dira mme mosetsana a le mongwe o sa le mo sekolong .
Go tlhamaletse gore bommasepala ba ba nang le ditlhokego tse di farologaneng ba tlhoka go tshegediwa ka mekgwa e e farologaneng gore go baakanngwe go tlhoka nonofo mo tsamaisong ya mmasepala .
Nako nngwe mo botshelong jwa gago ?
Ka jalo , tiro ya ga Mphahlele e tlhagisiwa go lebilwe ka tlhomamo maitemogelo a gagwe a sebele - jaaka ngwana yo o golelang mo ditakaneng tsa Marabastad ; morutabana wa nako ya Tlhaolele ; modibela-setso yo o neng a rulaganyetsa baagi ditiragatso tsa teatere mo Soweto ; mokgarakgatshegi yo o neng a ile botshabelo le molaodi wa tsa Botsweretshi yo o tsamayang Aforika yotlhe ; sekai sa lefatshe sa dikwalo .
Ke mo botaking jwa gagwe o neng a bontsha dintlha tse di mo dirileng Moaforika , le go tlhomamisa botho jwa gagwe .
14.7.2.4 fa tlotla ka tshedimosetso epe ya poraefete ya Leloko lepe fela ;
Moporofesara Mphahlele jaaka moganetsi le motsweretshi o ne a tlhaloganya kamano ya botsweretshi le borabele .
MOETELEDIPELE O AMOGELA TLOTLO
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 o totobatsa fa komiti ya woto e ka kgona go dira dikatlanegiso ka ga morero mongwe fela o o amang woto mo mokhanselareng wa woto kgotsa go dirisa mokhanselara yoo go di isa kwa khanseleng ( Karolo ya 74 ( a ) ) .
( d ) go ela tlhoko ga go tsengwa tirisong ga togamaano ya bosetšhaba ya melao le Molao ono ;
Bokonebophirima
Go thapisa badiri ka go dirisa dikonteraka kwa ntle ga go ba naya tiro go tswelela mo go ka kgonwang ka nako e telele mme go tlhokomelwe dintlha tsa molao tse di supang tsela e ; le
O tswa kae mme o setse o kgone eng ?
Peo ya kanola ga e kgone go mona metsi go lekana go kgona go simolola go tlhoga fa go tshwaraganya ga peo le mmu go se teng , mme go tlisa go se tlhoge le go tlhoga fa le fale fela .
Ba ba thusitseng go tshegetsa ditiragalo ba amogetse disertifikaite go supa tebogo go thuso ya bona , ebong , Pannar , Profert , Sasol Nitro , Lefapha la Bolemirui la Mpumalanga , Lefapha la Bolemirui la Kapabotlhaba le Rre Dirk van Rensburg .
Nako ya tshelo ya dibolayatlhatshana
Dikomiti tsa Diwoto di tlhokega gore di oketse botsaa-karolo ba baagi mo pusong-selegae .
O ka thibela jang TB e e sa phekolegeng ?
( i ) Bana ba ba nang le dingwaga di le 10 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Beterii - beterii yotlhe e tshwanetse go nna phepa .
7 . Go amogelwa ga Mothusa Kgosana
( b ) tekanyetso ya tswelopele mo dikatlegong tsa maikaelelo a togamaano ya bosetšhaba ya melao ;
Fa bantshakuno ya nama ba sa rulaganye ditogammano tsa phepo tsa bona go sa le gale , go ka itemogelwa ditatlhegelo tse di boitshegang tsa ditšhelete fa e le gore furu ka tshwanela go rekwa go setse go le thari , fa ditlhotlhwa tsa furu di le kwa godimodimo .
Ke bone ditshwantsho tsa batho ba ba jwalang dimela mo metsorong e e beilweng mo bodilong ba ntlo ya bona ka e le lefelo le fela le ba nang lona go medisa dimela teng .
Tsaya dikao magareng ga mela e mebedi e e jetsweng ya dijalo tsa nako e e fetileng gonne kgaolo eo go neng go le dimela di le mmalwanyana e ka bonala e le kgaolo ya monono o o kwa godimo .
Tsa go kwala tsa togamaano ya woto
Kano ya metsotso ya pitso e e fetileng
Bokana ba maemo a pH a a tshwanetseng go jwalwa ga mmidi kef a gare ga 6 , 0 le 7 , 0 .
Fa motho yo o mo maemong a magolwane a amogela tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso , boikuelo jwa mo teng ga setheo ga bo kitla bo amogelwa mme tshwetso ya ntlha malebana le kopo ya PAIA ga e kitla e fetolwa .
Maloko a Palamente le baeng ba kopiwa go kgabaganya tapeiti e khibidu le go tsaya manno a bona mo phaposing le manno a a kgethilweng ka gonne tapeiti e tla tswalwa jaanong .
14.9 Mokgwa-tsamaiso wa go tswala dikopano tsa Kgotlakgolo
Dithulaganyo tsa kgwebo
Amstel , Castle le bojalwa jwa momela
E ikaegile mo go tseeng karolo le mo metheong ya demokerasi ya sepolotiki .
Morago ga go kopana ga kudubele e tonanyana le e namagadi tikologobophelo e ntshwa e a buseletswa fa kudubele e namagadi e beela mae mo dimeleng tse di tswanetseng .
Fa rekoto e na le mafoko a a rekotilweng kgotsa tshedimosetso e e kgonang go tlhagisiwa gape jaaka modumo : Reetsa se se gatisitsweng ( khasete ) Go kwalololwa ga mafoko a a gatisitsweng* ( tokomane e e kwadilweng kgotsa e e gatisitswe ) 4 .
( b ) Dibouto tsa Lefelo lengwe le lengwe di tla balelwa kwa thoko ;
Tekanyetsokabo ya naga e arotswe ka Letseno le Tiriso ya madi , Tlhaelo pele ga Kadimo ya madi le Sekoloto sa Setšhaba .
Boeteledipele
Tlhabololo ya Setlamo
METSOTSO YA SETLHOPHATIRO KA LA 16 LWETSE 2004 KWA PHAPOSING YA KHOMFERENSE YA BOTSAMAISI
di kgone go ka emelelana le maemo a tikologo le bosa mo nakong e e tswelelang ;
Se , se direlwa gore go nne le dikemedi tsa baagi mo tekanyetsokabong .
Rejoice Mabudafhasi , Motlatsa Tona wa Lefapha la Bojanala le Tikologo , Khonekerese ya Diphaka tsa Lefatshe , Durban , 2003 .
Ela tlhoko dithekiso tse di kgethegileng tsa boleng jo bo siameng .
Moakedi-Kakaretso wa Lefapha ke e ne yo o rweleng maikarabelo a tsamaiso ya Letlole le .
Batho ba ba nang le tshoutiso e e bokoa ya mmele jaaka bao ba nang le tshwaetso ya TB kgotsa bolwetse jwa sukiri ba na le matshosetsi a magolo a go bona TB .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse ba akaretse maphata a a farologaneng a setšhaba ka bophara ( basadi , baša , baagi ba ba ikgatholositsweng , j.j. ) .
Dikgato tse di ka akanngwang di ka akaretsa kgaolo ya badiri .
O tlaa tshwanela go dira dipalelo ka kelotlhoko gore o ya go jala sejalo sefe - o tshwanetse go kgona go dira poelo , go seng jalo ga o kitla o kgona go tswelela jaaka molemi .
Lefoko la botlhokwa mona ke ' pele ' ga go jwala .
Mokgwa wa tsamaiso : Tsenelo ya botlhe
Miakatlapelo , poroteine le faeba ke dikarolwana tsa botlhokwa tsa phepo ya diphologolo mo ngwageng otlhe mme phepo ya tlaleletso e ka fitlhelela ditlhokego tse fa morui a a tlamela ka metswedi ya phepo jaaka setoroi , dithoro , metswakophepo e e dirilweng le diboloko tsa dilatso tsa tlwaelo go tlaleletsa mafulo a a setseng .
Bokana ba madi le mofuta wa boitshireletso bo a fetoga mme bo tlhomiwa ke bokana ba madi a a adimiwang .
Ke fela dingwe tsa ditshenekegi tse di fitthelwang mo sonobolomong di ka arologantshiwang jaaka disenyi - go na le ditshenekegi tse dintsi tse di ka fitlhelwang mo disonobolomong mme di se na kotsi epe mo semeleng .
Sekao , kwa Buffalo City kwa Kapa Botlhaba , dikopano tsa makokomantsi di ne tsa tshwarwa go bona tumelano mabapi le thulaganyo ya tshotshinyo .
Go netefatsa gore pula e e nelang mo mmung e ka nwelelela mo mmung , ka jalo re tshola boalogodimo bo le mo maemong a a eletsegang .
4.15.2 Kgang e go sa tlotlwang ka yone kwa kokoanong e e neng ya busediwa morago morago go ya ka polelwana ya semolao ya 4.16.1 e tla tlotlwa kwa kokoanong e e neng e buseditswe morago e e tla tsenyediwang jone boikaelelo jono ;
( e ) tekanyetso ya dingwaga e e dirilweng ke ngaka
Pitso e nngwe le e nngwe e tshwanetse go nna le maitlhomo a a tiileng , a nnete , e bile a kgona go lekanyediwa a dilo tse lo batlang go di fitlhelela .
Mongwe o setse a utlwa balemirui ba kgoa molato ka ntlha ya gore ga ba na nako go dira dilo tsotlhe tse mme ba bantsi ba tla re ga ba itse gore ba di dire jang .
" Tlhokomela lefatshe gore lona le kgone go tlhokomela rona , " ke kgakololo e Re Tobo a batlang go e naya balemirui ba baswa ba ba batlang go simolola go nna balemirui .
Mmu le botlhokwa jwa ona mo ntshokunong ya dijalo ;
Tsamaiso
Jaanong o beeleditse go feta R1 100 000 - go feta milione wa diranta .
20.1 Melao eno ya Taolo e tseela sebaka Melao e mengwe yotlhe ya Taolo le kgotsa Melao e e tshwanang le yone e e neng e dirisiwa mo nakong e e fetileng pelega tshimologo ya Melao eno ya Taolo ;
PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA MO TIRONG- GO GWEBA KA SCELETIUM TORTUOSUM ( KANNA )
Ka Labone , 17 Diphalane 2013 , ba Grain SA ba rulagantse Letsatsi la Mokete , mo go ne go tlotliwa balemirui ba e leng basimolodi ka ntlha ya go oketsa kumo ya dijo mo lefatsheng le tshegetso go pabalesegodijo .
Gape o fura dinku le dikonyana ka furu ya dinawa tsa soya .
Gakologelwa ka dinako tsotlhe go nna o batla mongwe yo o ka ikanyang ka ene - mongwe le mongwe ga se tsala ya gago !
Nosetso
O na le ponelopele mme o sebete se se lekaneng go mekamekana le dikgwetlho tsa go nna montshakuno .
Magato a go rulaganyetsa tekanyetsokabo a neetswe mo leanong le le bidiwang dipaka tsa tekanyetsokabo .
Thokgamo e aga boikanyo le tlotlo mme ke yona nonofo ya botho e e leng botlhokwa go kgonisa kgwebo .
Dipolelo tsa banka , disupetso tsa poloko ya madi mo bankeng ;
Kuku ya oli ya soya e dirisiwa mo tlhamong ya direšene tse di lekalekanang mo phepong ya dikokwana mo dikarolong tse di farologaneng tsa madirelo a thuokoko , dikolobe le pheleletsonontsho ya dikgomo .
Tshegetsa bophelo ba ditshedinnye tse di oketsang maemo a mmu ka di le botlhokwa go tshedisa dibaketeria , mothuthuntshwane le tse dingwe tse di leng botlhokwa mo tikologong ya kotlo .
Go botlhokwa go lemoga gore ditshedi di se ka tsa ruiwa fa wena o le mong wa tsona a ka se kgone go di otla .
1.2 Badirisi ba Kaedi e
Ruri , ke balemirui gape ba ba okeditseng bothata bo ka go dirisa mekgwa ya go lema ya kgwale le bolaodi ba mmu bo bo bokoa !
" Ga go tsosoloso e e ka nnang lobaka fa e sa buiwa ka tlhamalalo mo ditheong tsa thuto , botsweretshing le dikwalong . "
Karolo ya IDP ya go kwala diporojeke tse di amogetsweng , go tswa ditirong tsa IDP tsa 3 / 3 go fitlha go 3 / 9 Go akanyetsa ditlhagiso tsa diporojeke .
Nolofatsa phitlhelelo kwa maokelong a diporofense ka go rulaganya serori sa bese , ka beke go tloga mo mafelong a a magareng mo mmasepaleng
NYDA e tlhamilwe ke puso go ka tsibogela ka gangwe dikgwetlho tsa ikonomi tse di lebaganeng le baša , mme jaaka Setheo se se tlhabololang ka matlole , se thusa ka tšhono ya go tlhama ditiro , tlhabololo ya bokgoni , le neelano ya bokgoni go baša ba Aforikaborwa .
( c ) go tsenya tirisong kaelo epe e e ka fa molaong , taelo kgotsa taolo ya Khomišine ya Ditlhopho , kgotsa ya leloko , mothapiwa kgotsa motlhankedi wa Khomišine ya Ditlhopho , kgotsa motlhankedi-mogolo wa ditlhopho ;
Maitlhomo a ditsela tsa molelo
Dikatione tsa ntlha tse tharo kgotsa ka puo ya khemiseteri ' diione tse di laisitsweng ka koketso ' ke kotlo e e leng botlhokwa go dimela .
Mmasepala o maatlafatsa makhanselara le dikomiti tsa gagwe go tsamaisa tiragatso ya togamaano e e tlaa kgontshang komiti e nngwe le e nngwe go ntsha taelo ya paka ya yone ya tiroi .
Poroteine ya soya e ntse jaaka e ntse e sa fetoge mme e ka dirisiwa mo bollong bo bo kwa godimo fa e apeiwa go apaya mo go tse dingwe tofu , e e leng sejo se se tletseng poroteine e e leng boleta jaaka tšhise , mašwi a soya , a a dirwang ka go sila disoya le go di tlogela mo metsing le go di thuthafatsa ka setimi , mme gape le poroteine e e bopilweng ya morogo .
Ditatlhegelo tse di bonwang ka ntlha ya serame , go akaretsa tulafatso e e bokoa ya diseteimene , megwang , ditlhaka le matlhare di bolailwe ke serame , di a akarediwa .
Pharologanyo ga e thuse fela go fokotsa ntlha ya go fosa mme e thusa gape go kgaoganya ka tekatekano tiriso ya badiri le metšhene .
4 . DITHATA TSE DI ABIWANG KE KGOSI
Le fa Molaotheo wa Aforikaborwa o tlhagisa melao e e botlhokwa e e tshwanetseng go laola thebolo ya ditirelo ka bodiredipuso , ga se sona fela seripana sa peomolao se se tshegetsang ntlha ya ' go baya batho kwa pele ' .
Ga go bonolo mme go na le ditlhokego tsa pele di le mmalwa go ka atlega .
Tšheka selekano sa oli fela fa enjene e timile .
SONA e kgaoganngwa ka dikarolo di le tharo .
Fa a le dingwaga tse 26 o ne a fudugela kwa polaseng ya Mieliebutt ya ga Frikkie du Preez koo a ithutileng go le gontsi ka ga didiriso , go weletela le go jala dijalo .
Fa o akanya ka lekgetlo la bofelo la go ikgolaganya le bone , lebaka la teng la konokono e ne e le lefe ?
Go thata go dira se se botlhokwa fa o se na didiriso tse di tshwanetseng tiro .
Ba ka leka go kopa gore kelotefo ya thomeloteng e oketswe go sireletsa go wela tlase ga tlhotlhwa ya mmidi wa rona fa mafatshe a mangwe a na le mmidi go feta e bile a bona kgono ya go rekisa mmidi o ba sa o diriseng mo nageng ya rona ya Afrikaborwa . ( Ke yona ntlha e rona balemirui re duela dithulaganyo jaaka Grain SA go tlhokomela le go lebelela mme tota le go re emela nokeng ) .
Go netefatsa gore dikakanyo tsa boitlhamedi go tswa diwotong di a supiwa
Tshedimosetso ya tiro e ya IDP e tswa mo tiragalong ya CBP ya 16 Thulaganyo go ya kabelong ya merero ya botlhokwa ( jaaka e beilwe mo tirong ya kgolaganyo ya IDP ya 1 : go kokoanya tshedimosetso ya tiro ya IDP ya 1 / 2 tshekatsheko ya legato la baagi le beng ) .
Bokana ba mmopa , disalela le dibodu
Fa re dira botlhe , re tlaa kgona go aga lefatshe le Morena Mandela wa rona a ne a le batla .
Diteng tsa mogodu di tsholwa di tsamaya ka dinako tsotlhe .
Dintlhakgoreletso tse di latelang di tshwanetse go tsewa tsia fa go dirwa modiro le go laola dinosetsidikologi tse di gogwang :
Tsweetswee , lebelela lenaneothulaganyo le le latelang e le sekao sa maemo a go tlhatlhoba go bona dikarabo go tsweng fa godimo .
Badiragatsi ba le bantsi ba setso sa Afrikan ba na le go amanya setso le tirelo ya badimo fela .
( a ) Moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Go sala morago le tshedimosetso : Go bona gore go nna le dipegelo tsa gangwe le gape ka ga diporojeke tsa mmasepala le ditirelo go Komiti ya Woto le dikopano tsa mo phatlalatseng mo diwotong tsa tsona gore baagi ba tle ba sedimosediwe ka ga tswelelopele le / kgotsa mathata .
Mo tsamaong ya nako naga ya ditsodintsi e e agang thulaganyo ya ikonomi e e ikaegileng ka kgotlelelano mme tshireletsego ya ikonomi e tlaa nna le seabe mo setsong se se molemo se se tswetsengpele .
4.7 Go supa dikgato mo tsweletsong ya tumelelo pele ya kutlwisiso
Morago ga dijo tsa motshegare mme pele ga dijo tsa maitseboa
Bokana bo ke bogodimo bo bo ka amogelwang go boloka mmidi nako e telele .
Le fa go ntse jalo , tlhomo ya mefuta ya bommasepala e e akareditseng tlhopho ya dikomiti tsa diwoto e diragetse fela morago ga Sedimonthole ka 2000 .
Fela lefelo le le khurumeditsweng lengwe le lengwe le o le tlhophang le tshwanetse go nna kgakala thata le diedi le menontsha .
Jalo , fa o rekisa , bogolo rekisa ka dikgaolo tsa tlhaka ya gago tse di setilweng , jaaka setlha se tswelela go leka go bona tlhotlhwa e e kwa godimo ka bogare .
Go jwala le go dirisa monontsha
Baromelateng
Dipitso tsa botlhe
Go botlhokwa go itse gore sepanyeletsi se tshwanetse go tlhabololwa morago ga dikgwedi tse 36 go buseletsa gape le gape .
Tshedimosetso ka ga kitso ya setso e e setseng e le teng mo setšhabeng ga e kae gore setšhaba se se tlhagisitseng kgotsa se se ribolotseng kitso e ga se sa na ditshwanelo mo go yona .
tlhatlhobo ya Morunikakaretso le ditsibogo tsa mmasepala mabapi le ditshwaelo tsa thuno . [ Karolo ya 121 ( 1 ) - ( 3 ) ] 
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
" . . . Tekanyetsokabo e e dira gore maitlhomo a thuto jaaka a tlhagelela mo teng ga Leanotlhabololo la Bosetšhaba a fitlhelelege , " ga rialo Tona Motshekga .
Go amogetswe netefatso ya ba ba tla nnang teng
Ditiro le tlhabololo ya dikgwebo
Go totilwe segolo jalo ya mmidi mo setlheng se sešwa se se tlang , go tlaa nna botlhokwa thata go dira dipalelo tsa gago tsotlhe sentle ka kelotlhoko , go bona gore a go ka nna le dipoelo go jala mmidi ka tlhotlhwa ya gajaana ya mebaraka le sebopego sa ditshenyegelo .
tshaeno ya moemedi wa baagi .
Frans o na le konteraka e e tlhomameng le ba Rainbow Chickens .
Se , gammogo le gore dikanego tsa matlole tsa mokgatlhotekanyetsi ke ditlankana tsa poraefete , di kgoreletsa phitlhelelo ya tseisomolato .
Ba ka dira jaana ka ditsela tse di latelang :
Go botlhokwa go itse gore ke boikarabelo ba khampani e e go rekisetsang dikhemikale go netefatsa gore o itse go di dirisa mme ke tlwaelo go bona baemedi ba tsona ba goroga mo dipolaseng go tla go thusa ka tlhomamiso ya digasetsa le go di lekalekantsha .
Go na le ditsela di le dintsi tseo ka tsona maemo a kgotlhang a ka siamisiwang .
Nama ( dikgomo , dinku le dipodi tsa nama , dikoko tsa nama ) ;
Fa tlholthwa e le kwa tlase , thekiso ya kumo ga e fe peolo mme go tsena bokana bo bo kwa tlase .
Fa o na le lefatshe , ga o montshakuno .
Setlhogo se se khutshwane le tshimologo
Diforomo tse di gatisitsweng tseno di tla romelwa go baduedi ba lekgetho ba ba di kopileng kwa Lefelong la go Ikgolaganya le SARS .
LEFAPHA LA MATLO , TSHIRELETSO YA SETŠHABA LE TLHAELETSANO
Didiriso tse di seyong
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Rona , re le setlhopha se se sa aroganngwang jaaka sa Basweu , re bogile tota , ka ntlha ya Aforika .
Ditokomana di baakantswe
GO BAPATSA KGWEBO
" Khaete " e tlhalosa gore go thata go tlhomamisa ditshenyego tse ka gore go na le dintlha tse dintsi tse di ntseng di fetoga tse di tshwanetsweng go lebelelwa .
Disalela tsa mmidi di tla " bofa " naeterojene fa di bola mo mmung mme o tshwanetse go tlhokomela go netefatsa gore go na le e e lekaneng go kgonisa mmidi go simolola go tlhoga ka setlha se se latelang .
Ka fa tlase ga letlole la dituelo tsa modiri le mothapi madi otlhe a tshiamelo a ka nna a tsewa jaaka madi a a duelwang otlhe ka gangwe .
Molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go rulaganya tshereganyo ya tshenyegelo yotlhe go bona gore a ka jwala korong go bona poelo .
Bolemisi jwa sonobolomo
Mphahlele o etsetlhoko gore go tswa mo dinaaneng , dianeng le mo mabokong gammogo le mo pineng le go bineng ga Afrikan , motho a ka kgona go bona motlhala wa botlhale le ditumelo tsa Aforika yo Montsho .
Nna ruri ke tlotla thata se ke se jang le kwa se tswang teng .
Tshenyego ka dikolobe mo tikologong ya Lowlands , gaufi le Estcourt mo KwaZulu-Natal .
Mefero e ka fetsa sediko sa bophelo sa yona gare ga nako e e ka nnang tlase ga ngwaga - kgotsa mo setlheng ( e bitswa mefero ka ngwaga ) , kgotsa e ka tswelela go mela nako e e fetang ngwaga mme go se feta dingwaga tse pedi ( e bitswa mefero ya dingwagapedi ) , kgotsa e ka tswelela go phela nako e telele e bile e ka nna ya ijwala ka ngwaga le ngwaga ( e bitswa mefero ya tlhomamo ) .
Ka fa tlase ga letlole la phenšene bonnye pedi-tharong ya tshiamelo e tshwanetse go duelwa jaaka phenšene botshelo jotlhe jwa moamogela phenšene .
Go lekanyetsa boleng jwa kgwebo : thulaganyo ya go kokoanya tshedimosetso yotlhe e e botlhokwa go moreki wa kgwebo e e setseng e dira gore a kgone go tsaya tshwetso e e botlhale mabapi le tlhatlhwa e a tshwanelwang ke go e duela
Re baemedi ba badiri ba mo dipolaseng ka dipelo tsa rona tsotlhe .
" Mo pakeng ya dingwaga tse tlhano , go nna le go tsena le go tswa ga batho mme se se fetola palo ya banni , e leng ntlha e e tshwanetseng go tsewa tsia mo tiragalong ya tekanyetso . "
Mokgwa o mongwe ke go dirisa mokgwa wa go suga mela fela fa go sugiwa mela e go tla jwalwang peo teng fela .
O tswelela ka go tlhalosa gore mo malobeng , Kgetholo e ne ya atlega go dirisa togamaano ya go kgaogantsha batho gore e ba lolaole seo e le mokgwa wa bobusi .
Go tlamela ka matamo a go thuma le go a tlhokomela
mekgatlho ya bašwa
Kumo e e leng mo tshimong e beiwa e le pabalesego go emele kadimo , mme gantsi le ba diinšorense le bona ba teng go sireletsa tshenyego e e ka nnang teng fa kumo e sa bonwe .
Ga go a tsena terekere mo tshimong mme go ne go bonwe kumo e e siameng ka gore go dirisitswe didiriswa tsa segompieno .
Go ithuta ka maitemogelo le gona go na le seabe sa botlhokwa mo botshelong jwa montshakuno ka gonne o itse go itse polase ya gagwe le matswakabele a yona .
( i ) tshireletsego ya maloko , ya bathapiwa le batlhankedi ba Khomišine ya Ditlhopho , le motlhankedi-mogolo wa ditlhopho , mo go diragatseng thata epe kgotsa boikarabelo bope jo bo abilweng ke Khomišine ya Ditlhopho kgotsa jo bo dirwang ka fa tlase ga taolo ya yone ;
Bommasepala ba ka bona madi go tswa mo metsweding ya ka fa gare le ya ka kwa ntle .
Ke diheketara di le kae tsa phulo e e jetsweng ?
Porojeke nngwe le nngwe e tshwana e le esi mme e na le sete ya dikgwetlho tsa yona le dintlha tse di tshwanetseng go sekasekwa .
Ka jalo , fa o amega mo ditirong dingwe le dingwe tse di boletsweng kgotsa o dirisa didirisiwa dingwe le dingwe tse di tlhalositsweng mo LEBOKOSONG LA E , Dikaedi Ga se tsa gago .
Mo go tsona , fela jaaka go ntse mo botsweretshing le botaki jwa Aforika , go tswa mo go bineng le go opela ga bona , go bonala motlhala wa botlhale le ditumelo tsa Aforika yo Montsho . "
Go bokete mo mothong a le esi go laola ka botlalo dintlha tsotlhe tsa tlamelo ka matlole , thekiso , bodirisi , theko le tsamaiso le badiredi .
A e seng gore ke ntshe dikuno tse dingwe ?
Seesemane
Bommasepala ba babotlana ba ka batla go dirisa batho go tswa maphateng a mangwe ;
Botsweledi
5 Thulaganyetso ya CBP le kgolaganyo ya CBP le IDP
Ke jaaka o le boboi go fetisa jaana . . . '
Pusoselegae : Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala wa 2003
Bomogote bo bo leng pila tota go ntsha dithunya le go simolola go ntsha dithumpunyana ke mo tikologong ya 28°C .
10.5 Dikopano di bulegetse setšhaba sotlhe
" magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko " go tewa moreetsa-tsheko wa semolao yo o reetsang tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
Tshedimosetso e e mo IDP e tshwanetse go dirisiwa go susumetsa tiragatso ya CBP , fa dikungo tsa CBP tsona di tlaa susumetsa IDP , Tebosešwa ya ngwaga o o latelang , jalo le jalo , jaaka e tlhalositswe fa tlase fa mo Palong ya 3 .
Ga se ka gale motho o kgonang go bona fa dijo kgotsa metsi a kgotlelegile fela ka tebo ya matlho , tatso kgotsa monko , fela o ka fokots mathata thata ka go latela fela dikgato tse di bonolo tse di tlhagisiwang fa tlase :
Ntle le sekoloto se , sekoloto sa mogala wa mmasepala se ne se le kwa godimo thata mmogo le kokoanyo ya lotseno e e neng e le bokoa e e neng ya dira gore mmasepala o sotlege go duela dikoloto tsa ona .
E saenilwe kwa . . . . . ( lefelo ) ka di . . . . . letsatsi la . . . . . 20 . . . . . 
Go tlhaloganya dintlha tsa botlhokwa tsa modikotshelo wa sesenyi go botlhokwa go go kgontsha go tsaya ditshwetso tse di botlhale mo taolong ya sona .
Thobo
10.2.1 tiro ya bookamedi jwa Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Morero o o ipoeletsang mo dikwalong tsa ga Moporofesara Es'kia Mphahlele ke kgolagano ya maitemogelo a setšhaba sa bantsho le a setso mo matlhakoreng a le mabedi a Atlelantiki .
Tsamaiso ya go bayaleitlho legato la tiro le ditlhokego tsa tshegetso ya dikomiti tsa diwoto le diporojeke tsa mofuta wa 1 e tlhalositswe fa tlase :
Tshwagafatso ya lefatshe ka ntlha ya kgogolego ka diphefo le metsi ga ena bobaakanyo .
Ditlhopha tse di totileng ditirelo kgotsa mmasepala
Mo godimo ga ntshodikuno ya peo e e fokotsegileng , karolo e e ka fa ntle ya peo e ntsi e ka bo e tlhasetswe ke fankase ya Setlelerotinia , mme se tsale tlhogo e e fokotsegileng .
Tsaya kanegelo ka mokgwa wa seporofešenale le kutlwelobotlhoko tebang le tshwanelo ya motswasetlhabelo ya bosephiri le go tlatsa diforomo tsotlhe tse di tlhokegang go ka kwadisa bosenyi .
Go kgona go tswelela le go uma dilo tse di pila go raya gore o tshwanetse go dirisa bolemirui ka go bona poelo ka go tswelela ka nako e telele .
Pitso ya kereke go buisana ka ga tiragalo ya kokoanyo ya matlole
Gore re fitlhelele maikaelelo a rona , bantshakuno ba tlhoka kitso le bokgoni , lefatshe , tirisometšhine le matlole a ntshokuno .
Go tlaa tshwarwa dikhonkeresepotlana di le dintsinyana monongwaga
Konteraka e tshwanetse go kwalwa ka tsela e e sa gagamalang gore mabaka a a sa bonelweng pele a , a nne le sebaka - e bile lebaka le la gore e bo e sa gagamadiwa jaana le kgontsha maphata oobedi go ka ikgaola mo tumelanong .
Le gale mo dikgaolong tse dintsi naga e bonega e le tala , go ka se nne bokana ba dijo tse di omileng ka bokana ba ditono jaaka go tlhokiwa .
Go dirwa ga lenane la tshedimosetso
Karolo 44 ya PAIA e naya Batlhankedi ba Tshedimosetso kgono ya go gana go ntsha rekoto fa e le gore e tla kgoreletsa go dira ga setlamo sa puso .
Palopalo ya dimela
1 / 1 Go kokoanya tshedimosetso e e leng teng
Di dirise gape go tlosa bojang le dikala tse di omileng tse di ka tukang bonolo .
Kamego ya baagi mo dithulaganyong tsa temokerasi
Mananeo a kemonokeng mo bantshadikunong ka mafapha a a farologaneng a tshwanetse go gokaganngwa .
Go na le dikgato tse dikgolo di le nne tsa tsamaiso ya porojeke :
O tshwanetse go dirisa sepanyeletsi sa mowa go budula motlhotlho ka mo teng le ka fa ntle .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Fa o ntse o anya botlhokwa-jwa-sebele le puo ya setso se o se gapeletswang , o ithaya o re , se segolo go gaisa , setso sa gago .
dirile tekano e e amogelesegileng gareng ga mabaka a a farologaneng ; gape
Mo Patlisisong ya Bosetšhaba ya Dikomiti tsa Diwoto ya 2004 / 05 , ke fela 32% tsa batsibogi ba ba kaileng fa go ne go na le kgokagano magareng ga badiri ba tlhabololo ya baagi le dikomiti tsa diwoto .
Mmasepala o tlhoma komitipotlana go lebelela morero wa go oketsa direiti le makgetho .
Ga go na sepe se re ka se tlogelang go dirgalwa felafela mo kgwebong ya gago mme o thswanetse go tswelela o ntse o loga maano , dirisa maano , lekalekantsha ditiragalo tsa maano a gago mme loga maano gape - ga go fele .
Dipeeletso
( e ) Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba o tshwanetse go tlhama dirutwa tsa katiso , tse di tshwanetseng go-
Ke ditiro dife tsa thekiso tse di dirileng sentle ?
Monontsha
Gantsi batho ba go bolelela gore ga ba kgone go dira le go latela mekgwatiriso e e nepagetseng ka ntlha ya mabaka a le mmalwa - bangwe ba re ga ba na terekere , bangwe ba baya tshenyegelo ya go reka peo le monontsha molato , fa bangwe ba tshwaya puso phoso .
Fa baagi ba sa amogele ditirelo tsa boleng tse ba di solofeditsweng , ba tshwanelwa ke go kopiwa maitshwarelo le go neelwa tlhaloso e e tletseng ga mmogo le go ba baakanyetsa dingongorego ka bonako .
Karolo eno e tlotla ka tshwanelo ya go boloka tshedimosetso ya poraefete ka gonne e amega ka botshelo jwa motho jwa poraefete le dithoto tsa bone .
79 . Go se latele ditaelo tsa dikatlholo tse di rileng
Mong wa kgwebo ya bolemirui o tshwanetse , go kgona go tswelela ka tsa ditšhelete , go tlhola a akanya ditiro le ditiragalo tse di diregang e le kgaolo ya kgwebo go oketsa go kgona le go oketsa go dira .
Gore ke didirisiwa dife le tshegetso e e tshwanetseng go neelwa dikomiti tsa diwoto .
Mmasepala o tshwanetse go tlhagisa tlwaelo ya puso ya mmasepala o o tlaleletsang puso e e tlwaelegileng ya kemedi ka thulaganyo ya temokerasi ya botsayakarolo .
( e ) supa maitsholo a maemo a a kwa godimo a a siameng le a seporofešenale .
" Re tshwanelwa ke go buisana ka tsela e e tshwanang mabapi le dintlha tsotlhe tsa mefutafuta tse e leng tsa botlhokwa , tse di kgethegileng tse di jaaka go tokafatsa thebolelo ya ditirelo le go maatlafatsa dipusoselegae , go akaretsa le Dikomiti tsa Diwoto .
go thusa ka go rulaganya mananetema - mokwaledi o tshwanetse go kopa dintlha go tswa kwa ditokololong tsa komiti ya woto gore a di akaretse mo lenanetemeng la dikopano ;
Go tlamela terekere ya gago
Go tshwara dikopano tsa gangwe le gape , go tsaya matsapa go kopana le baemedi ba baagi le go bua le baagi go reetsa ditlhokwa tsa bona le dintlha go taya nako .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Go botlhokwa go le kanakang
Ditshupo tsa mmu di ka tseiwa mo godimo go ya boteng ba dimilimetara tse 150 go ya 165 le mo boalelweng bo bo latelang ba mmu ka fa tlase ga ba ntlha ka boteng bo bo lekanang .
Fa o ntse o etse dikganetsano tsa dibaeyofuele tlhoko mabapi le maikeimisetso a tlhabololo a teng , gona o tlaa itse gore go na le tshwenyego e tona , mabapi le tiriso ya mmidi , motswedi wa botlhokwa wa dijo , go dira leokwane ( fuel ) .
Nka dira jang boikuelo jwa mo teng ga setlamo ? 41
Go tsenngwa tirisong ga WRCS , jaaka go beilwe ke Melawana go tlhoma Tsamaiso ya go Tlhaola Maano a Metsi , go tla dirwa ka dikgato mme go tsenngwa tirisong go tlile go simolola ka dithulaganyo tsa Olifants , Olifants-Doorn le Vaal ka 2010 .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V10 go ya V11
1.1.1 fa Moadimiwa a retelelwa ke go duela ka botlalo palogotlhe e e e tshwanetseng go duelwa ka letlha la tuelo , mme a tswelela go se dire go ya ka tumelano mo nakong ya malatsi a le matlhano ( 5 ) a kgwebo morago ga go amogela kgalemo e e kwadilweng go tswa go Moadimi e e lopang tuelo ; kgotsa
Megare e mengwe e e fitlhelwang mo mafatsheng a mangwe a Aforika tota le mo Afrikaborwa ke Mogare wa mebalabala , Mogare wa mabadi , Mogare wa go thuba mmidi le Mogare wa methalo .
Le badiri ka nna / ba ke tsenang le bone sekolo / kholetšhe
( b ) go ruta baemanokeng ba gagwe go ikobela Molao wa gagwe wa Boitshwaro wa Ditlhopho le thulaganyo epe ya ditlhopho e e amegang ;
Togamaano go tswa mo dipoelong mme e seng mo mathateng , go dira gore go nne le togamaano e e ka
Ntlha e e leng botlhokwa fa go logwa leano ke leano le le tseneletseng le le supang madi a a tlhokiwang , ditšhelete tse di leng teng , mme gape le mefuta e e farologaneng ya go dirisa ditšhelete .
KGWEBO
( b ) fa e le gore kitso ya bosenyi e ka se supiwe go ya ka molawana wa 11 , a ka laela gore ngwana a isiwe kwa go modiredi wa tsamaiso e e letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , gore a sekisiwe go ya molawana wa 9 .
diporojeke di tla simolola go siamisa medi e e bakang ketsaetsego go akaretsa go tlhoka tekano ga bong le loago .
Semela sa mmidi se tlhoka naiterojene le fosoforo ka bobedi fa se simolola go mela go phaphamisa go mela ga kutu , matlhare le popego ya seako .
Sefako seno se itemogetswe makgetho a ka nna mararo ka tatelano .
O tshwanetse go itse batho ba gago - maina le difatlhego , kwa ba tswang teng , kgono , bokoa , tse di ratwang le tse di sa ratweng , jalo le jalo .
go tlhalosa le go dirisa malepa a tlhaeletsano mo go direng ga Dikomiti tsa Woto
Ditlamo tse e seng tsa puso tsa go okela / thibelo ya tiriso e e sa siamang ya diokobatsi
Tsaya magamelo e le seakao .
Bontsha kutlwisiso le go tlhalosa tlhaeletsano le ditiro tse dinnetsweng Dikomiti tsa Diwoto .
FSB e ntšhwafatsa dilaesense tsa SRO ngwaga le ngwaga .
Re bua le balemirui ba bantsi ba ba ntseng ba akanya maano dingwga tse dintsi , mme ba sa kgone go bona thulaganyo kgotsa ba se na boikanyo go a dirisa .
Mmasepala o tshwanetse wa bo o itse ka ga didiriswa tse di leng teng tse di ka fitlhelegang le tekanyetso ya didiriswa gore go tle go swetswe ka ditharabololo tse di ka diregang .
19 . Maitlhomo
Go fodisa dintho tse di fetileng mmogo le go itebaganya gape le go tlhoka tekatekano mo diketekgolong tsa go se akaretse merafe mengwe , ke ditlapele tsa molaotheo .
Nnete ke gore , mo Kapaborwa , go uma ga bali go tsamaelana le go uma ga tlhaka e nngwe jaaka korong , kanola le habore mme tota le dimela tse dingwe jaaka dilupine e le dijo tsa diruiwa .
Ditlhankana tse le tsona ga di kgonwe go dirisiwa go laola ditšhelete mo kgwebong ya gago .
4.1.5 Go etelela pele matsholo a a a simolotsweng ke Ofifsi ya Kgosi kgotsa le Lekgotla
Tsweetswee leba mo lenaneong le le fa tlase go bona dingwe tsa diikgethelo le dikopantsho tse di kannweng tse di leng teng mo Aforikaborwa mo taolong ya mofero mo mmiding .
Go tlhama maano
Ke dinako dife tsa metsotso tse di tsewang ?
Gakologelwa gore fa , ka nako ya tlhatlhobo , go lemogiwa gore ga go na tumalano le melao go ka tlisetsa tlhatlhobo e e tseneletseng mme badiredi ba ka kopiwa go buisana le motlhatlhobi .
KANOLA - dithuto tse di rutilweng ka setlha se
Pula e e solofetsweng , o ka dirisa jang bongola jo bo teng ;
Mafoko a ga Mphahlele a tlaa nnela maleba ruri go ba bantsi , bangwe ba bone ba itsetsepetse mo tumelong , fa ba bangwe e le gone ba lemogang filosofi e e reng ' ke fano ka gore re fano ' .
( 5 ) Kopano ya Motlhakanelwa e ka laletsa-
Mmidi wa Bt o tlaa laola dibokophetlhi tsa mmidi kwa ntle ga go ama ditsomi gammogo le ditshenekegi tse dingwe tse di mosola .
KAROLO YA BO 3 : Dipotso tse di latelang di ka ga dikgang dingwe tse di kgethegileng
Mefolo e e leng kwa pele mo Afrikaborwa
Tholelo ya Ditiro Ditiro tsa Batho Ka nosi Maemo a a Rulaganntsweng
Thuto e dira gore go tsalwa go nne le bokao ka go nolofatsa gore go gola go fitlha kwa go itemogeng ka botlalo , go , ka gona re tswelelang go ntšhafatswa le go fetoga ; mongwe le mongwe gammogo le setšhaba .
Baporofešenale ba boitekanelo ba tshwanetse go nna teng , bogolosegolo mo ditikolong tsa baagi tse di humanegileng .
3 . Metsotso ya kopano e e fetileng le dintlha tse di runyang go tswa mo go yona
O kgona go bopa sengwe jaaka fa e le mmopa ?
Makwalo a Ditebogo
Go jwala pele ga nako kgotsa go emela dipula tsa selemo go ka thusa go se bone mathata a .
( a ) go tsengwa tirisong ga dilo tse di leng botlhokwa le maano a a leng mo go togamaano ya bosetšhaba ya melao ;
Malwetse a re a tlwaetseng a a ka tlholwang
5.3.2 Ba le 7 ba maloko a le 18 ba tlhophiwa setemokerasi ke maloko a RBN mme a a setseng a a 11 one a tlhomiwa ke Kgosi go ya ka kitsiso ya ga Moporemia .
Mo tshimong e mela e katogileng disentimetara tse 90 heketara e fiwa e le dimetara tse 11 000 tsa mmidi .
Teko e e latelang e tshwanetse go dirisiwa ke Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa ke setlamo sa puso kgotsa sa poraefete pele a gana ka tshedimosetso e e welang ka fa tlase ga ditlhopha tsa tshedimosetso e e sa senolweng e e mo lenaaneng le le fa tlase .
Sekai
Batsayakarolo ba rulagangwa ka dibedi ( dipara ) mme ba abelana dikgannyana tsa bona .
Tsaya diteko tse dintsi tsa mmu mo kgaolong e segasetsametsi sa sedikologa sa dirang teng mme o kope gore go dirwe tshekatsheko e e tseneletseng go bona botlhokwa bo bongwe le bo bongwe bo bo ka nnang teng morago ga go uma ditono tse 10 ka heketara tsa korong le ditono tse 14 ka heketara tsa mmidi ka ngwaga le ngwaga .
Jan de Villiers , montshakuno yo o rotseng tiro
Ka nako ya malatsi a a tletseng sefifi sa Kgethololo , Bantsho ba Aforikaborwa a ne ba lwa kgatlhanong le tsamaiso e e sa lolamang eo e neng e etleetsa bosweu le go bo naya ditshono .
Makapa a ditshipi a tlaa rusa ka bonako .
Sediko sa go nosetsa sa gago se tshwanetse go tlhokomelwa sentle mme se lekiwe gape le gape go netefatsa gore se gasetsa metsi ka go lekana mo dikgaolong tsotlhe mo tshimong .
Netefatsa gore segasetswa se setetswe sentle .
Ka tlwaelo go thata go e bona mo mmung .
Baagi ba tshwanetse go bolelelwa gore ke maemo le boleng bofe jwa ditirelo tsa setšhaba tse ba yang go di amogela gore ba kgone go itse gore ba solofele eng
( c ) tlhola togamaano ya molao mo dingwageng di le tharo morago ga phasaladiwa mo Kuranteng ya Molao , le bonnye , gangwe fela morago ga dingwaga di le tlhano morago ga foo ; le
Tlhola ditshujwa , serefosano le sekgotetso .
Katiso ya bokgoni
CIS , ke mofuta wa sediriswa se se dirisiwang ke batsamaisi ba peeletso go kokotletsa madi a babeeletsi go ba dira gore ba kgone go fitlhelela dipeeletso tse ka gongwe ba neng ba ka se nne le bokgoni jwa go di fitlhelela ka bojosi jwa bone .
6 . Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng
Mafapha otlhe a puso , a bosetšhaba le a diporofense , a kopiwa ke Pampiri e Tshweu e e ka ga Tokafatso ya Bodiredipuso ya 1995 go dira thebolo ya ditirelo setlapele .
6.5.3 Moadimi yo o dirang tuelo e e itlhaganiseditsweng go ya ka 6.3 ; le / kgotsa
Karolo 5
Fa pula e na thata ka setlha go ka nna botlhokwa go lokela monontsha wa fa godimo pele ga nako , ka gore monontsha o o loketsweng ka fa tlase ga peo ka nako ya go jwala , o ka tloswa ke metsi a pula ka bonako fa go ntse jalo .
Porojeke / tiro
Go ikaeletswe gore e nne molao o o tlhaloganyesegang motlhofo le o o ka dirisiwang ke mongwe le mongwe .
SEABE SA BAAGI MO LENANEONG LA TSHIRELETSO YA BATSWASETLHABELO
Itshekatheko le ditshekatsheko ya bolekane ke didirisiwa tse di dirisiwang mo tshekatshekong ya batho bangwe le bangwe .
Ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go tsenela dipitso ka tlhomamo jaaka e le karolo ya maikarabelo a bona ka kakaretso , go akaretsa le tsona tsa Dikomiti tsa Diwoto , tsa dikgaolo le tsa kgothakgothe .
Ntshokuno ya bogwebi ya mmidi , sonobolomo , korong le mabele , e tsenyeletsa mekgwatiriso ya ntshokuno , thekiso , tirisometšhine le tsamaiso ya motheo .
Go lesego go itse gore ke polase e pila tota e bakgaoganyi ba nang kgaolo ya yona , e bile ke polase e e nang kgono ya go naya thobo e kgolo go nolofatsa ntlha ya go busetsa madi a a adimilweng .
Go simolola ka1994 , pusoselegae mo Aforikaborwa e ntse e bopiwa le go kaelwa ke manathoganyane a a latelang a peomolao , gareng ga tse dingwe ke :
Bolaodi le go jwala disoya ka botsona mo kgaolong ya nako e e rileng go tlhoka togamaano e e siameng tota .
( 3 ) ( a ) Kopano ya setlhopha sa balelapa e tshwanetswe go tsereganngwa ke motsereganyi wa kopano ya lelapa , mme e ka nna modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa moneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong yo a umakilweng mo go molawana wa 56 ( 1 ) .
Balemirui ba ba leng mo tirong ba itumetse thata ka ditswamorago mme ba batla go tswelela ka tiro mo ngwageng e e latelang .
1.2 . " Modulasetulo wa Bookamedi le Mananeo " o raya Motlatsa-Modulasetulo yo o tlhopilweng ke Kgosi .
Fa go le metsi go feta mmidi o ka simolola go mela .
( v ) bona se se ka dirwang go fapoga tlhatlhelo ; kgotsa
Gape kitsiso eno e tla tlhalosa gore mokopa-tshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo kgotsa go tlhatlhela kgetsi kwa kgotlatshekelong , kgatlhanong le dituediso kgotsa mofuta o tshedimosetso e ntshitsweng gore e bonwe ka one .
Baporofešenale - diporojeke tsa tlhabololo ya loago di lo leretse tšhono ya go tsosolosa matshelo a lona ka maikutlo a mašwa a maikemisetso ; sedimosang ponelopele ya lona mme lo ntšhwafatse boipelo jwa go nna le seabe mo baaging .
Batho Pele ke tsela ya go itshola sentle fa pele ga batho ba bangwe , ke ipaakanyo ya go amogela ditshwanelo tsa bona le ditlhokwa tsa bona go ba thusa go tsenya boleng mo matshelong a bona .
Dikomiti tsa Woto le batho ba ba di emelang ba na le tshwanelo ya go solofela thebolelo ya ditirelo .
DFID ( la UK ) Lefapha la Tlhabololo ya boditšhabatšhaba
Ditswaki tse di mafolofolo
Go arologanya ka bothata
Maloko a dikomiti tsa diwoto tsa Mtilini a ne a tlhophiwa ka go emisa matsogo kwa dikopanong tsa baagi .
Fa mmu o na le mmopa thata peo e jwalwa boteng bo bo ka nnang dimilimitara tse 25 mme fa motlhaba o le teng peo e ka jwalwa dimilimitara tse di ka nnang 50 .
Jaaka go tlholositswe fa godimo go botlhokwa thata go laola mefero go kgona go boloka metsi mo mmung .
MONG O DIRISA MOLAO GO BUSA
Nomore ya mogala
Di direla ditokololo tsotlhe ; mme
Kelo ya tshelo ya motshetelo .
Dibodi tse di bidiwa humase mme di kgona go nna le dinutriene tse dintsi tse di ka dirisiwang ke dimela .
Porofaele ya mmu gape e ka dirisediwa go baya leitlho nonofo ya mekgwa ya tshugo efe kana efe e e dirisitsweng go lwantsha katisegelo ya mmu e e bonweng mo malobeng .
( d ) batlisisa gore ngwana o tshotswe sentle kgotsa nnyaya le gore a o beilwe ka fa tlase ga maemo a mantle , fa go le matshwanedi ;
Dithoto tsa motheo
Setlhotlheletsi
O tsamaya a tshotse borommu mo beneng ya gagwe , a tlhotlhomisa mmu o o siameng o a ka o hirang .
Go dira tekanyetsokabo go botlhokwa ka gonne le fa e le gore re batla go reka dilo di le dintsi , re dula re sena madi a mantsi go ka di reka .
2 . Tsamaiso ya IDP , jaaka karolo ya ditiro tsa IDP tsa 2 / 9 le 2 / 10 e akanyetsa go akaretsa porojeke ya CBP mo tiragatsong ya IBP jaaka porojeke ya IBP ( bona tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 7 : go kokoanya tshedimosetso go kokoanya tiro ya IDP ya 2 / 9 le 2 / 10 le Sediriswa sa 7 )
O ne a supa ka moo Lefapha la Temothuo , Dikgwa le Thuotlhapi mo Foreisetata le solofeditseng bantshakuno ba bona llaeme ka teng .
Serurubele sa Teemane e Ntsho ( Plutella xylostella ) ( Add photo 1 here )
Letla terekere go dumaduma ( idle ) metsotso e se mekae mme o tlhatlhobe dilekanyi ( gauges ) le diponetsiboso tsotlhe mo phaneleneng ya didiriswa .
Molemirui mongwe le mongwe o simolola ka heketara e le nngwe mme ba ka oketsa bokana ba tshimo ka kgaolo ya 0 , 5 go fitlhela e le diheketara tse 3 ( mo tirong e go lemogwe gore balemirui ba bangwe ba ka simolola go dirisa bolemirui mo dikgaolong tse dikgolo fa ba lemoga gore ba a kgona jaaka ba bangwe ba setse ba dirile jalo mo ditirong tse dingwe tsa mofuta o ) .
Tshedimosetso e tlhoka go tlhaelediwa go bomang
K : Nako ya go nna mo kantorong ya batlhokomedi e tshwanetse go sa fete sebaka sa dingwaga tse tlhano ( 5 ) go ikaegilwe ka melawana .
Kitso e sekasekwa ka porogorama ya tlhomamiso go akaretsa tshegetso e e batlegang
Ke tlaa batla go nna le lefatshe le le leng la me mo nka dirang e bile mo nka robalang teng bosigo , ke ntse ke itse gore ke la me .
Bona maano a woto a ka nna 5-10 go supa ditlhopha tse di farologaneng tse di amilweng ke merero ya bohuma le bong , di kwale mo kholomong ya ditlhopha .
Matlharekutu a ka balwa mme palo e e a ka atisiwa ka palo ya dithaponyana tse di ka rwalwang mo seakong .
6.4.2 mo ntlheng ya bobedi , go kgotsofatsa ditefelo tse di tshwanetseng go duelwa kgotsa tse di sa duelwang ; le
Kantoro ya Heidelberg
Lenaneo 1 :
Khansele e tshwanetse go supa ditlhopha tse dikarolo tsa tsona tsa kgatlhego tse di rileng di amanang ka tlhamalalo le dikarolo tse di botlhokwa tsa tiro tsa woto .
Ba tshwanetse go nna bakgoni mo kgaolong e e supiwang e le kgaolo ya go kgona , jaaka mokgweetsi wa terekere kgotsa modisa wa dikgomo .
Kgolo ya bontshadikuno e bokete go e lekanyetsa .
BOTEGENIKI
Balemirui ba korong ba kwa borwa ba kopantsha ditlhogo
Ba ne ba iketlela beng-gae ba ba lomeletsa ditshwanelo tsa bona tsa setso , ba tsholetsa setso sa maYuropa go feta sa beng-gae .
Se tlose mabanta fa sedikologo se ntse se dikologa .
Thutiso ya go Tlhokomela ; le
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Ditogamaano tsa go tsweletsa mokgwa wa boiphediso o o nnetseng ruri :
Dilo tse di lebegang di le pila , di siame , di le senana , di na le boitekanelo , di le ntle , di na le kotlo e e kwa godimo , di le monate mme di tswa mo tikologong e e tlhokomelwang .
Ditiragalo tsa go se suge mmu mo Umthata .
Bothata ke gore ka tlwaelo molemirui gantsi ke motho ya a leng motho yo a dumelang gore ' ke tswelela pele ka bonna ' mme a dire se ene a se ratang , ka nako e a ratang jaaka a ratang mme go ka mo thibela go kopana le ba bangwe go dirisana mmogo e bile ke yona ntlha e e tla dirang gore kgwebo ya gagwe ya bolemirui e senyege morago ga nako .
Maikarabelo a Batlhokomedi ba Letlole
Fela le gale ditiro tsa seikonomi tsa kgwebomongesi gale di lekanyeditswe .
Metsi a a tlaa nnang mosola mo dikgweding tse di tlang , a dutilwe ka ditanka mme tiro e ntsi e tlaa dirwa go busetsa porojeke mo tseleng .
A mmidi wa Bt otlhe o botlhole ?
Ke tlhatlhamano efe ya ditiragalo tse di diragalang mo tiragatsong ya togamaano ya woto ?
Mmu ke selo se se tswelelang go nna teng sa tlhago se le nosi se molemirui a ka boelang go se dirisa mme se tshwanetswe go bolokiwa .
( j ) gore tlolo-molao e e masisi go le kana kang ; kgotsa
Matlhakore - ke rabara e e sireletsang mabopelo a thaere .
Pula , bongola jo bo teng , dijalo tse di farologaneng le gore a o ka jala kgotsa nnyaya ;
Setshwantsho sa 2 : Maduo a go dira dilo ka tshwanno .
Leano la go dira ka natla le la Dipatlisiso : mekgwa le didiriswa tse o ka dirang dipatlisiso botoka ka tsona o latela mekgwa e e maleba tota
Lenaneotlhatlhobo le ditiro tse di tshwanetseng go dirwa pelepele pele ga letlhajalo :
7.1 Di laolwa ke ditaelo tsa Melao eno ya Taolo : -
Tlosa disefo ( difeletara ) mme o di tlhatswe ka mabogo ka metsi a sesepa ( gakologelwa go rwala ditlelafo tsa kemelano le khemikale ) , di tsokotse mme o ka di boloka kgotsa wa di busetsa mo sekgatshing .
W - WG / WDG ( water dispersable granules ) / WP ( wettable powders ) , ke go re dilo tsa ditlhakanyana ( WG ) tse di nyerologang kgotsa tse di leupa ( WP )
16 . Mokgwa wa Boitshwaro wa Lekgotla la Dikgosana
Tsamaiso-kakaretso .
5.3.12 Mokgwa wa go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo
Ka tlwaelo palo e e kwa tlase ya dimela ke dimela tse 20 000 mo dikgaolong tsotlhe fa go tlhokiwa go bona poelo ya madi go feta tokelelo .
Yo mongwe
Ee , Aforikaborwa o ka romela teng korong - fela gakologelwa dipotso tse a tshwanelwang ke go di ipotsa .
Togamaano ka jalo e tshwanetse go tsaya tsia dintlha di le dintsi tse di akaretsang kgonagalo ya gore o ka nna le sebakanyana se sennye fela sa tšhono ya go fetsa tiro ya kgatsho ya gago ka ntlha ya pula e e fetang e e tlwaetsweng .
Go itseela madi go dira gore go nne madi a go reka tse di botlhokwa go phela letsatsi le letsatsi .
go ba sireletsa mo tshwarong-botlhaswa , tlhokomologo , tshotlako kgotsa lonyatso ; le
Malwetse mo mmiding a tlhoka maemo a a rileng mo tikologong go kgona go simolola .
E utswa metsi , dijo , lesedi la letsatsi le mowa - ga go ope wa rona yo o ka kgonang go letla dilo go utswiwa mo go ena , tota le tsona dijalo tsa gago ga di kitla di itshokela bogodu .
Leano la Katoloso : go batla mesele ya tlhaeletsano , o rulaganya molaetsa o o tshwanetseng wa fetisetswa ka ntle le go o kwala go nna leano le le ka diragadiwang tota
Go tlaa go naya kgono ka ntlha ya go swetsa gore o batla go rekisa tlhaka ya gago leng .
Fa karabo e le ee , ke mang yo segolobogolo a tshwanetseng go sikara maikarabelo a go tlamela ka tshedimosetso eno ?
bo ka nna jwa akaretsa tshedimosetso epe e nngwe e e maleba e e itsiweng ke motho yo o dirang boikuelo .
1.4 RBN e ne ya ikana gore e tla amogela Kabo eno .
Mabaka a matlole ka gale a matswakabele e bile ka gale ga se nngwe ya dintlha tse di monate mo tsamaisong ya kgwebo ya gago .
Tuelelo ya go dira kopo
Dikaedi tsa balaodi ba patlisiso ka ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso e e tsamaelanang le tsona
Ga go na foromo epe ya baemedi ya go dira tlhopho e e tla amogelesegang fa e sena go fetwa ke dikgwedi di le 6 ( thataro ) tsa go felelwa ke nako go simolola ka letlha le e saenilweng ka lone , ntle le kwa kopanong e e neng e buseditswe morago ntle le fa go tlhalositswe ka tselewa e sele mo foromong ya baemedi ka boyone ya go dira tlhopho .
Go na le tlhokego ya semolao ya mmasepala ya go akaretsa dikomiti tsa selegae , ka go dirisa Dikomiti tsa Diwoto , mo go seteng diKPI le dikaelelwa tsa tiragatso le go netefatsa botsayakarolo jwa baagi mo go tlhokomeleng le go sekaseka ditshupo tse di beilweng .
2.10 " RBNDT " e raya Royal Bafokeng Nation Development Trust ( Terasete ya Tlhabololo ya Morafe wa terasete e e kwadisitsweng semolao go ya ka Molao wa go Laola Thoto ya Terasete gore Morafe wa Segosi wa Bafokeng o solegelwe molemo ka fa tlase ya nomore ya kwadiso ya IT 2482 / 04 ;
Kwa pitsong maikutlo a gotetse mme setlhopha se sengwe lw se sengwe se gatelela gore porojeke e se e supileng e tsewe pele . .
Tiriso ya go ntsha dikuno ya pakakhutshwane le pakatelele jaaka fa godimo ; le
Bongola mo dipoteng le go matologa ga pente go go bakwang ke tlhokego ya mowa mo ntlong le metsi go dikologa metheo ya ntlo .
setšhaba se na le kitso e e feletseng ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi ; gape setšhaba se dumela go tsena mo tumalanong .
Mongwe o tshwanetse go simolotsa ditiragalo tse dingwe tota ka ntlha ya go dirisa maano mme a ntse a lebelela gore go tswelelwa pele ka tsona .
Leano le neelana ka togamaano ya paka telele ya go oketsa ditiro le go atolosa ditšhono ka thuto , ikatiso ya ditiro tsa diatla le maitemogelo a tiro , mananeo a thapo ya botlhe , boitekanelo le kotlo , dipalangwa tsa botlhe le phitlhelelo go tshedimosetso .
Tiragatso nngwe e e atlegileng ya thekenoloji e ntšhwa e ke tlhagiso ya maidi a mmidi a mantšhwa a a kgonang go emelana le disenyi tsa ditshenekegi dingwe ka ntlha ya tlaleletso ya jini go tswa mo baketherieng ya mmu ya tlhago .
O kile a nna gape mongwe wa bontlhopheng ba bofelo ka 2007 .
Mo masimong a mangwe go bonwe kgaolotono ya 0 , 35 ka heketara fela ka boemo bo .
Bokana ba kumo ka kilogeramo ka heketara
2.2 Motho yo o abang maikarabelo o na le tshwanelo ya gore , nako le nako , a diegise tshwetso e e rileng go motho yo o dirang tshwetso kwantle ga go phimola maikarabelo otlhe .
thusa go bona thebolelo ya Tona ya tumalano e e feditsweng ya kabelano ya mesola gareng ga batho ka bobedi go e dira tokomane ya semolao ;
Dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go leka go tlwaelana le diCDW tse di rometsweng kwa lefelong la tsona le go kopana le tsona go bapisa dikaelo tsa tshupetso , go akaretsa gore a diCDW di kgona go neelana ka tshegetso ya tiro / ya bokwaledi mo komiting ya woto .
Botlhokwa ba matonkomane le dinawa mo teng ga lefatshe la rona go sala go le pila mme gape go na le maemo go oketsa tlhotlhwa ya kumo ya gago ka go rekisa kumo ya gago ka bowena .
Mmidi ke sejwalwa sa nako ya dipula tsa selemo mme ga se jwalwe mo dikgaolong mo maemo a thempereitšha ( go lekalekana ) a a leng ka fa tlase ga 19°C .
Sekasekiwang gangwe le gape ka tebelelo ya go baakanya , go atolosa le go tokafatsa .
Tlhaga e e sa ntse e ka anama ka didiriso le diphologolo tsa polase .
Gape ke selo se se leng sa tlhago se se dirisiwang go laola mafulo le naga ka ntlha ya gore mafelo a mangwe a tlhoka go fisiwa go kgona go tswelela go nna jaaka a tlhokiwa go dirisiwa mo polaseng .
Fa Aforikaborwa a ka palelwa ke go netefaletsei dinaga tsa hemisefere ya bokone ka bokgoni jwa rona go tlhabolola mafeiratlhatlha gammogo le dithotloetso tse di tshwanetseng go tswa mo metsweding ya rona , re tlaa paledisa dinaga tse dingwe tsa Sub-Sahara go ikapela ditlhabololo tsa baeyofuele tsa gajaana ka bokgoni jo bo feletseng .
Tshetelo ya serobi
Tshegetso e e rebolelwang Ditlamo tsa Tirisano tse di kgotsofatsang diphitlhelelo e tlaa ikaega ka patlisiso ya ditlhokego tsa Setlamo sa Tirisano ka nosi .
Mo mafatsheng a mangwe boupe ba marotho a masweu bo tshwanetswe go " oketswa " ka go lokela dibitamini le tshipi .
Ngwana ga a tshwanela gore ga a batle moemedi wa semolao mo mabakeng mangwe
Maotwanakgatelelo a a dirisediwang go tsamaisa maotwana
E golagane thata le thulaganyo ya taolo ya tiragatso ya mmasepala .
Dithulaganyo le tharabololo ya mathata
Karolo 10 ya PAIA e batla gore Khomišine e kwale le go gatisa kaelo e e tlhaloganyesegang motlhofo go thusa ka go newa direkoto le ditokomane le gore motho a diragatse tshwanelo e a nang le yone ya go newa tshedimosetso .
( c ) dira taelo e e matshwanedi e e tla thusang ngwana le balelapa la gagwe go latela mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong o o neng o dirisiwa mo tshimologong , mme go na le mabaka a a fetotsweng kgotsa a a okeditsweng , kgotsa a se yo .
Fela gape go na le bao ba ba dirang temo sentle thata le go tswelela sentle ka selekanyo se se botlana ba ka letsatsi lengwe ba yang go nna balemi ba bagolo .
o A diporojeke tse di maleba tsa IDP di tlaa nonotshwa ke tsa CBP ?
Ditshenyegelo tsa go dira kopo ya PAIA ke bokae ? 32
Ditshegetso , go etelwa mo polaseng le thuso e ke e amogetseng di nkgonisa go ema ke tsholetse tlhogo .
Setlhopha se se buisanang kia go dirisa lenanetekolo mmogo le ditlhopha tsa baagi ka kakaretso
Baagi ba tlhoka go bonwa jaaka ' badiredi ba ba matlhagatlhaga ba diphetogo le ditlhabololo ' .
go reetsa le go ela tlhoko dikakanyo tsa badirisi le go tsaya tsia ditlhokwa tsa bona fa ba swetsa ka gore ke ditirelo dife tse di tshwanetseng go neelwa ( therisano )
Tlanyetsa dintlha tsa gago mo thempoleiteng e o e tlhamileng pele ga pitso - Seo se tla nolofaletsa botlhe dintlha go di buisa le go di dirisa .
Fa mela e mebedi e e bapileng e na le mebala e e farologaneng - bothata e ka nna eng ? ;
" ntlha ya go utlwanela ditumelano tsa dipharologantsho tsa dingwao jaaka thulaganyo ya nnete ya loago " gore re tle re " batlisise ka ga setso se se maphata-mantsi. "
Goreng : Go buisana ka ga :
Tokafatso ya boitekanelo ba mmu le koketso ya maemo a kumo ke mesola e mengwe e e ka fitlhelwang ka go dirisa thefosano ya dijwalwa .
Dira gore baagi ba nne ba na le kitso ka ga dilo tse .
Ka tlwaelo kgomo e tla tsala ka letlhafula kgotsa ka dikgakologo .
Ditlhagiso tsa botlhokwa go gaisa tsa setšhaba .
Mokgwa wa go tsamaisa thuto : Ka dipara
7 . SEABE SA MOKWALEDI : BALAODI BA SETHEO
Batsamaisi ba ba porofešenale ba peeletso ba beeletsa madi a a kokotleditsweng a mo dithotong tse di farologaneng .
Mofatlhosi yo o gaisang o tshwenngwa ke diteng le setaele sa kopano kgotsa thutokatiso .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Botsamaisi jwa Kgwebo ya Temothuo
A o na le sekgatshi ?
Mo godimo ga moo , go tla kokoanngwa tshedimosetso mo bathong ba ba dumelang go botsolotswa , ka ga hisetori ya bone ya go okelwa malwetse , ka ga gore go okelwa malwetse ga bone go simolotse leng , go okelwa ditlamorago tse di bakwang ke melemo le go bona gore mogare o atile go le go kana kang mo go bone .
Lenaneo le le lotaneng Ia tlhabololo le akaretsa ditlhokego tsa baagi , tsa puso , tsa makala a poraefete le tsa baagi ba selegae mme CBP yona e tlamelana ka mekgwatiriso ya go fitlhelela ditlhokego tse .
Tshedimosetso e tswa Grain SA
Jaaka go kailwe , dikaelo tse di sa akaretseng go go mabapi le gore ' ke mang yo o leng matshwanedi go dira mo dikomiting tsa diwoto ' o tshwanetse go bonwa ka kelotlhoko e kgolo .
Mphahlele o dumela gore Botaki bo ka , e bile bo tshwanetse go re thusa go lemoga thulaganyo e ya tlhago .
Nnyaa , ga ke ise ke ko ke di dirise mo botshelong jwa me
75 . Dikatlholo tse di akaretsang go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya lefapha la tsa tshiamiso
3 . Bojalwa ( jwa mofuta ope , ka kakaretso )
Referense !
Se , ke lenaanetefatso le le diretsweng go thusa mokhanselara yo e leng modulasetulo wa komiti ya woto , gore a ipaakanyetse kopano ya ntlha .
Dintlha tsa go boloka metsi mo mmung fa re jwala dijwalwa tsa mariga di botlhokwa go dirisiwa fa re batla go boloka metsi mo mmung go jwala ka selemo mme re di dirise morago ga go roba dijwalwa tsa selemo ka dikgwedi tsa Mopitlwe go kgwedi ya Phukwi go tswelela go kgwedi ya Diphalane ngwaga le ngwaga go tse re di jwalang ka selemo gape .
Letlole la Mahube le kgaogantswe ka mo e ka nnang dikarolo di le dimilione di le 6 ; dikarolo tseno di bidiwa Diyuniti tsa Mahube
Ka fa setlamo sa puso se rulagantsweng le go dira ka gone .
( 3 ) Fa ngwana a latofadiwa ka ditatofatso tse di fetang e le nngwe tsa tlolo-molao tse di sa tsamaisaneng mo tsamaisong ya bosenyi , molawana wa ( 2 ) ga e dirisiwe .
Baya pitso ka nako e e siametseng ba o batlang gore ba nne teng .
Ditlhopha di newa kgatiso ya dikgang le dimmakhara mme ba laelwa go thala lenaneo le le sa kwalwang sepe .
peeletso e e setseng e dirilwe ke badirisi kgotsa batlamedi ;
Bokao ke bona bo bopang tsela ya thuto e e lomaganeng .
Gotlhe ga diheketara
Kantoro ya gago e neelana ka ditirelo go fitlha mo tikologong efeng ?
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Mametlelelo G
Peomolao e a tlhagisiwa ka gonne e amogela gore temokerasi ya botsayakarolo ke karolo e e botlhokwa ya pusoselegae .
" Re tshwanetse go simolola go bua le batho ba rona , re sekaseke mmogo le bona dinonofo tsa ka fa teng mmogo le makoa , e leng bokgoni ba rona ba setso .
Metheo e mengwe ya naeterojene
DIKAELO KA GO BOPIWA , GO TLHAMA , GO BAYA LEITLHO , GO LEKOLA LE GO SEKASEKA DIPHOLISI TSA RBN
Go tserwe matsapa a dingwaga go dira lenaneotlhabololo la rona mme go ne go jesa monate go kgona go bona dikemo tsa manontlhotlho tse di fitlheletsweng ke bantshakuno bangwe .
Thulaganyo ya tekanyetsokabo ya mmasepala le botsayakarolo jwa Komiti ya Woto
Kgwebo ya polase mo Aforikaborwa ke karolo e e tletseng ya motse wa lefatshe ka bophara , ka jalo e amiwa ke se se diragalang mo lefatsheng .
Tshedimosetso eno e tshwanetse gore gape e kgone go thusa badiredi ba tsa pholo gore ba kgone go thusa batho fela thata , fa go tlhokega .
( Tswee tswee neela leina le nomoro ya seelo sa yuniti )
Ditshikinyo tse di tlwaelegileng tse di latelang ke tsa polantere e e jalang ka mola go thibela kgonegalo ya khutlego kgotsa tatlhegelo ya botshelo :
Tsweetswe , netefatsa gore o itse bokana ba madi a a gogiwang go thotho jaaka go supiwa ke tlhotlhwa ya Safex .
4.2 Go ya ka molao wa setso le dingwao tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng Kgosana ke moeteledipele wa setso yo e leng mojabogosi jwa Kgotla kgotsa Kutle mo lelapeng la Bogosana .
Molawana wa Toropo ya Johannesburg o o ka ga dikomiti tsa diwoto , go neela sekao , o tswa mo dikaelong tse di rebotsweng ke Lefapha la Pusoselegae la Porofense ya Gauteng
Motho yo a dirisang kgwebo ya bolemirui o dumelwa go reka kumo , jaaka go neiwa ka go latela , e e dirisiwang kgotsa e e jewang mo kgwebong ya bolemirui , ka tlhotlhwa ya nnoto :
Fa sethibelakgatselo se setse se tladitse thulaganyo yotlhe ka botlalo khurumela dinosele tseo .
Ga go na seemisetso go emela tlhokomelo ya gago fa e le ka bolemirui - o tshwanetse go nna teng mo masimong gantsi jaaka o kgona gore o kgone go bona le go supa mathata pele go senyega .
Go uma disonobolomo
Temothuo e dira ka tumelo - ga se gantsi o kgonang go e laola ka gonne temothuo e direlwa kwa nageng ka boutlwelobotlhoko jwa bosa .
Morokotso o o amogelwang ke mmeeletsi gantsi o ka nna kwa godingwana ga morokotso o o amogetsweng wa mofuta o o tshwanang le wa banka .
Go ka nna ga dirisiwa pampiri e nngwe gape go tlhalosa kopo ka botlalo , fa fela pampiri nngwe le nngwe e go okeditsweng kay one e saenilwe le go tshwaraganngwa le foromo ya kopo .
tlamela ka ditirelo tsa seporofešenale
Togamaano y beke e e latelang ( 2014 / 03 / 17 - 2014 / 03 / 21 )
Ditirelo di a nolofatswa , di a neelwa kgotsa di godisiwa ka botlalo le ka go tsibogelwa , di gokaganngwa le go arabelwa ,
Gantsi lotlhaka lo wa fa polô e setse e diragetse mme ditogwa tse di fa godimo ga kankere di swa .
Tebo e e ntseng jalo ya tumelo ke nnete ya gore dikamano tsa baagi di botlhokwa mme seo ke pinagare ya filosofi ya ga Mphahlele ya Botho jwa Seaforika .
Didiriswa tse di ka nna le mosola fa mmasepala o swetsa go rebola tirelo ka go dirisa Kgwebisano ka Ditirelo tsa Mmasepala .
Ke tharabololo ya bothata ba go dirisa madi ka tlhokomelo mo masimong a gago mme go itsewe e le " bokgwebo ba tekano " .
Ka go dira gore go nne le khopi ya one kwa ofising nngwele nngwe ya setlamo seo sa puso ka nako ya diura tsa tiro ;
Gantsi moadimi o tlhokega go neelana ka tshireletso ( security ) ya kadimo - ka mafoko a mangwe , moadimisamadi o tlaa boelwa jang ke madi a gagwe fa dijalo di sule tsotlhe ka ntlha ya lebaka lefe kana lefe fela .
Ga se tshedimosetso yotlhe e e batlang kopo ya semmuso gore e kgone go bonwa .
Ditshwaragano tsa Ditirelo tsa Mmasepala
Mafaratlhatlha a a maleba : Go na le thebolelo ya leruri ya motlakase , metsi le ditsela .
Go maatlafatsa baša , mme re ikgatholosa thuto ya bagolo , go baka go sa lekalekane go go sa siamang .
Ba fetisetsa ditshwetso tsa khansele go Dikomiti tsa Diwoto tseo di begelang baagi
Go fitlha se se diragala , o ka nne wa se nne le puisano e e nang le tlhaloganyo .
Semela sa mmidi se ka nna le dinoko di le magareng ga 8 le 21 .
Di a re di dira tiro ya go " tlhabolola balemirui " mme nnete ke gore di ntse di ikhumisa ka ditiragalo tsa bona .
Pabalesego mo tseleng ke maikarabelo a Maaforikaborwa otlhe mme katlego ya matsholo a rona a pabalesego mo tseleng e ka bonala fela fa badirisatsela botlhe fa ba dira karolo ya bona .
Matlakala fa a T- junction ya Botha Avenue e tsenang mo mmileng wa De Klerk . "
Ga go kgonege go tlhoma dikemo tsa tiro nngwe le nngwe mo kgaolong nngwe le nngwe .
Tlhagiso ya kwa sekolong e ne e tshegetsa ntlha ya ga Alexander Solzhenitsyn eo a e tlhalosang jaana : " Dikwalo tseo di sa tlhaloseng botshelo jwa nako jwa setšhaba , tseo di sa tlhalosetseng setšhaba matshwenyego a tsona , tseo di sa kgalemeng le go tsibosa go sa le gale ka ga dikotsi tsa loago le ditumelo , ga di a tshwanelwa go bitswa dikwalo . "
Ke maikarabelo a loago a baagi botlhe ba Maaforikaborwa , go akaretsa le maloko le badiri ba Palamente go boloka tikologo ya rona tebang le losika la isago le go tsweletsa setso sa tlhabololo e e tswelelang .
Jaaka sekao , fa e le pitso ya Komiti ya Woto , mokhanselara o tshwanetse a golagana le ditokololo a botsa fa go na le dintlha tse ba ka ratang di tsenngwa mo lenanetemeng .
Araba dipotso tse di latelang .
Bonolo fela , gantsi dikwalo di suta go feta tlhaloso ya botlhalefi go nna " maikutlo a a bonolo , mme e le a mmatota " .
Mebala e e farologaneng mo megwannye ya mmidi e supa ditlhaelo tsa dikotla .
( d ) bewe ka fa tlase ga tlhokomelo ya motho yo o rileng ;
Go na le dikopantsho , ditlhakatlhakantso le tse di ka tlhakatlhakanwang tse di ka nnang diketekete go dirisiwa mo go lengwang kgotsa mo go sugiwang go somarela .
Fa o ntse o tsamaya o tswelele ka go nna o ntse o kwala dintlha jaaka : didiriswa tse di mo setorong di tshwanetswe go beiwa e bile fa gongwa di bolokiwe sentle , kgotsa matoromo a dikhemikale a kgale le dikgetsi tsa monontsha di tshwanetswe go phepafadiwa kgotsa go latlhwa , jalo le jalo .
2 . Ditshupo di lekanya eng le gona ke goreng fa di le botlhokwa ?
Bakwadi ba tshwanetse ba tlhagisa dintlha tsa molemo mme ba di tsholetse gore di etsisiwe .
12.30 go fitlha ka 1.30
Go tsamaelana le mofuta o re o jwalang , disonobolomo di tlaa gola e bile di tla butswa morago ga matsatsi a a ka nnang 80 go 120 ka palo .
Mme McPherson gape o lopile tuelo gore balemirui ba ga ba kgone go tswelela ba se na tshegetso ka ditšhelete : " Balemirui ba tlhoka go mošhenefatsa , ba tlhoka go thuso ka ditšhelete tsa tokelelo mme ba tlhoka le tshireletso ya ditokelelo . "
Folipitšhate dimmakhara , poresetiki , sepalangwa le dijo
Tshireletsego ya batho mo setšhabeng
Ditšhono mo mafelong a marekisetso ( mebaraka e megolo , thomelontle ) .
Mojulu wa 1 : Bukana ya thuso ya Dikomiti tsa Diwoto , Dikwalo tsa Bosetšhaba mo Taolong ya Dimokiti tsa Diwoto ya 2007 .
Bokoa : Kgaolong ya rona , Luphisi , e gaufi le Kruger National Park mme ka nako ya selemo go bollo thatathata ka maemo a a ka nnang bokana bo bo leng 40ºC kgotsa go feta .
TIRISANOMMOGO YA TOGAMAANO LE TIKOLOGO E NNYE THATA
Letlhomeso la Tlhomo le supa ' Dikgato tsa Botsayakarolo ' tse di tlhagisitsweng ke Sherry Arnstein ( 1969 ) .
Lebaka la gore lefatshe la temo le bo le sa jalwa ke eng ?
Tsela ya go latela melao fa lo le setlamo sa poraefete 24
go aga tirisanommogo e e nang lekutlwano mo gare ga mmasepala le setšhaba .
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
O fenenkolola inthanete gantsi go le go kae mo selulafounong ya gago
Nomore ya boitshupo : . . . . . 
Dithulaganyo tse di farologaneng tse di ntshang se le sengwe kgotsa go feta sa dijalo ka tsela ya thefosanyo le tshwaragano le dithulaganyo tsa loruo tsa go iphulela mo nageng kgotsa tsa phepo di setse di diragaditswe ke balemirui mo lefatsheng ka bophara .
( 3 ) ( a ) Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi o a diragadiwa mme ka diphetogo tse di ka tlhokegang go ya ka tlhaloso , mo go motho mongwe le mongwe yo a umakiwang mo go molawana ono , kwa ntle fela ga fa Molao ono o letlelela phetolo , tlaleletso kgotsa tumelelo kgotsa ditsamaiso mo lobakeng lwa motho yo o jalo .
Go isiwa ga dikarabo go baagi
Korong e ka nna le bokana bo bo ka nnang gare ga 11% go ya 13% ba poroteine .
netefatsa gore baagi ba tsaya karolo mo dithulaganyong tsa ditlhabololo
( 2 ) Ngwana mongwe le mongwe yo o dingwaga di le 10 kgotsa go feta , yo a latofadiwang ka tlolo-molao mme a tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mabapi le tlolo-molao eo , pele ga go tlhagelela lwa ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , o tshwanetse go sekasekiwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , kwa ntle ga fa tshekatsheko e dirilwe go ya ka molawana wa 41 ( 3 ) kgotsa 47 ( 5 ) .
Gape o dire dilo tse di tshwanetseng ke nako e e rileng .
KITSISO YA DITSHUPO TSE KGOLO TSA TIRAGATSO LE DIIKAELELO TSA TIRAGATSO
TSHIRELETSEGO MO BAAGING
Phaposo ya kgetse mo tshekong ka ga motšhutšhisi pele ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mabapi le ditlolo-molao tse di umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao
Maemo mangwe a a tsoga mme a tsibogelwa ka maitsholo a a rotloetswang ke maikutlo le ditlhaloganyo .
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
Kgaolo 4 ya Batho Pele Handbook ( Bukanatshedimosetso ya Batho Pele ) e e buang ka ga ditšhata tsa thebolelo ya ditirelo .
Madirelo a korong gajaana a mo tlapukeng , fela gape go tshwanetswe go gakologelwe gore ka kakaretso fela poelo mo ntshokunong ya dithoro e mo kgatelelong , e e boitshegang .
Go kaya gore go solofela gore o tlaa bona tlhotlhwa e e pila ka nakobokhutswane ga go thuse sepe .
Maemo a tiriso a tshwanetswe go sekasekiwa mme go lebelelwe gore go duelwa bokana kang fa go tseiwa gore modiri o na le kitso efe ka eng e bile o na le dingwaga tse kana kang a ntse a dira tiro eo .
Go tsengwa tirisong ga CBP
Ke dinonofo dife tseo ditokololo Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetseng go nna le tsona go ba kgontsha go dira ka katlego le baagi le mo Komiting ya Woto ?
Lenaneo 1 : Togamaano le Thulaganyo : Beke 9 - 13 Motsheganong 2011
Tlhaelo ya didiriso .
Ntshokuno ya Sonobolomo go Balemisi
Go tsena thutiso ya go tsamaisa badiri e e ka gatelelwang fa badiri ba bantsi ba kopiwa go tloga ;
Koketsogo ya phitlhelelo ya ntshodikuno le tiriso ya didiriswa tsa tlholego le tsa thekenoloji
Lengwe la mabaka a gore goreng bantshakuno ba sa batle go ikwadisetsa VAT ke gore go tlaa tlhokega go tshola rekoto tse di siameng ka gore SARS e kgona go tlhatlhoba dibuka tsa bona nako nngwe le nngwe .
Tlhomamisoseemo ;
tsaya karolo e e matlhagatlhaga mo Diforamong tsa Sepodise sa Baagi mo setšhabeng , go thusa sepodise go supa merero ya bosenyi mo baaging
Porojeke e tshwanetse e simolole
Baphadi ba ditlhopha tse di latelang tsa Molemirui wa Ngwaga ba tlhomilwe :
Dithompola tse di tlhogang mo moditoneng di ka tswa ka tlhamalalo e le ditlamorago mo moditlhakoreng , tsona di tlhoga ka ntlha ya dibaketheria tse di ntseng di le mo mmung .
O kgona go bona tsamao ya makhete ka motsotso le motsotso ka gore go supiwa mo inthaneteng ; mme go botoka go tlhoma moemedi , o bitswa MODIRABOEMONG , yo o tlholang a sekaseka ka go tsenelela maemo a dimakhete mme e bile a ka kgona go go direla tiro ya go rekisa fa dilo di ntse jaaka o batla .
O tlhaloganya UIF ?
Ka jalo , tsibogelo ya ditlhopho tsa dikomiti tsa diwoto e ne e farologana go tswa go 0.3% - 11% tsa batlhophi ba ba maleba .
Go raya gore motsamaisi yo mongwe le yo mongwe o tlaa dira maano a woto a le 4 .
Didiriswa tse dingwe tse di akaretsa mekgwatiriso ya setso e e siameng , jaaka nontsho e e maleba le go tshela llaeme go naya dijalo maragogo , thefosanyodijalo le tshugommu e e matshwanedi , tse di leng botlhokwa mo lenaneotsamaisong la mofero le le feleletseng , gammogo le tlhagolo ka metšhine .
Fela jaaka Mphahlele , go na le boradithuto le borafilosifi mo Aforika , ba ba kgonang go tlhama le go phepafatsa tlhaloganyo ya go ikakanyetsa go nna tiori ya thuto e e ka siamelang setšhaba - tiori ya thuto e e tlaa re gogelang kwa pele le go kgotsofatsa ditlhokego tsa baagi ba rona .
Celebrate4 : Montshakunopotlana wa Ngwaga : Thulane Mduduzi Mbele
Sediriswa se se dirisiwang go thusa go akanya le go tlhangwa ga letlhomeso se bidiwa Sekwalwa Se se Rulaganeng sa Letlhomeso , mme se itsege jaaka letlhomeso la lloko , ka bokhutshwane .
Thadiso
6.4 Modulasetulo le / Motlatsa-Modulasetulo o tla dira gore go bolokwe rejisetara ya dikopano tsotlhe .
Mtilini e ne gape ya buisanela tirisano le ditleliniki tsa selegae go dirisetsa diphaposi tsa tsona tsa go leta dikopano tsa Dikomiti tsa Diwoto ; gape dikolo dingwe tsa kwa magaeng di ne tsa rebola diphaposiborutelo .
7 . LOBAKA LWA TIRO LWA KGOTLAKGOLO
Ga go tlhokege gore mongwe a swe ka ntlha ya gore a na le mogare wa HI - o tshwanetse go itse seemo sa gago le go bona kalafi .
Sediriswa sa bo2 A : Totobatso ya mmasepala ka bophara ya ditšhono tsa tikologo le tsa manno le dikgono go tswa mo pampering ya tshedimosetso e e totileng-baagi ya tsa tikologo le tsa manno
Le gale , fa di simolola go loma go botoka go bitsa motho yo a di itseng go tla go di tlosa kwa ntle ga go di bolaya ka go dirisa botlhole .
Ga o a eteletsa go dira poelo thata kwa pele .
Batlhalefi ba nnete , go tswa mefameng e e farologaneng ya botshelo , le bona ba rata setšhaba se mo go sona dikakanyo di tshwanetseng tsa dira gore ba tle ba kgone go tsaya karolo e e mosola mo setšhabeng .
Molemirui o kgona go tsaya mosola , mo maemong a theletso e e leng kwa tlase le tlhotlhwa e e leng kwa godimo go bona tlhotlhwa e e leng kwa godimo ka tlhaka ya gagwe .
Go tlaleletsa boleng mo mmiding
Fa a boeletsa tumelo ya gagwe mo thutong jaaka e tsamaisa setso , o gatelela gape kakanyo e e tebileng ya maikarabelo a Bantsho le Basweu ka bobedi mo Aforikaborwa wa morago ga Tlhaolele .
Rulaganya ditshelelo tsa kgale gongwe , kgobokanya dikgetsi tse di ka dirisiwang gongwe mme o anege didiriswa tsa diatla mo maboteng .
Kolobetopo : Mofuta o wa kolobe o senya thata , tota kwa KwaZulu-Natal .
Dikanego tsa ditšhelete le dipego
15 . A o berekela lefapha la puso kgotsa setlamo ?
Re kgona go bona ka bonolo ditiragalo fa godimo ga mmu mme go diragala eng ka fa tlase ga mmu le go tswelela mo thalotlhakoreng yam mu ?
Ba itse go dira ga mmasepala ka jalo ba ka dira karolo ya kgolaganyo e e botlhokwa .
Kanola e simolotse ka tshimologo e nnye tota , fa ka 1992 balemi ba ba ka nnang 30 ba jwetse diheketara tse 400 mme ba uma ditono tse 500 tse , fa di balabalwa , di supa gore mongwe le mongwe o bone ditono tse di ka nnang 16 .
Nako ya go jwala mo dikgaolong tse di leng tsididinyana kwa botlhaba ke nako e e simololang ka kgwedi ya Ngwanatsele go ya beke ya ntlha ya kgwedi ya Sedimonthole .
Molaetsa wa gago o fedile , o siame e bile o tshwanetse kgang e go buiwang ka yona ?
Tlaleletsoboleng
Kgato ya kgwebo ya patlisiso ka ditshedi - Kgato ya patlisiso ka ditshedi e maemo le bogolo jwa tiro kgotsa e e ka nnang tiro ya kgwebo kgotsa intaseteri e e amanang le porojeke e tlhodiwa go lekane go simolola tsweletso ya kgwebo .
dinnoutu tsa thuto
8.1 go laola tsamaiso ya letsatsi le letsatsi ya Lekgotla la Dikgosana ;
Mebuso e ka nna jang le tshusumetso go tota mo tlhaeletsanong ya megala , molaodi yo o ikemetseng ka gonne ga go bonale e kete ba na le tshusumetso ya go tlhama molaodi yo o ikemetseng fa ba sitlholola seabo sa bona Telkom go ikaegilwe ka ntlha ya gore ke modiranosi mme fela jalo dikopo tsa bošweng di kgaphetswe thoko .
( c ) go amega ga motswa-setlhabelo mongwe le mongwe ka ntlha ya tatofatso ya tlolo-molao
Tiriso go tsenelela go sireletsa mmu ya tshugo ya mmu e e diragalang go tsamaelana le tiriso go tsenelela ya telaifosofeite le tse di bopilweng mo telaifosofeiteng go bolaya mefero ka selemo mo masimong e neile molemiruyi maemo a mangwe gape .
Go tlhatlhosa thapo ka kgolo ya ikonomi ya ka bonako
Go tlhopha balemirui
Gangwe ka kgwedi
Tlhotlhwa ya dikhemikale tse di ka gasetswang go bolaya disenyi ka go di kgoma kgotsa ka go jewa e ka nna R150 ka heketara mme go tshwanetse go rekiwe gape le setlhamalatsi sa go tlhakatlhakana seedi se se gasetswang .
O tlhagelwe ke kotsi ya mo tseleng ?
Bana ba ba dirisiwang ke bagolo go dira melato
Kwa ntle ga gore wena , o le molemirui kgotsa khampani ya bolemirui , o adima madi a a leng botlhokwa go tseweletsa ditiragalo mo polaseng ya gago kwa koroporasing kgotsa kwa bankeng ya kgwebo , tlhomamiso ya go kwala le go lekalekantsha jaaka go laelwa ke melao le melawana e e faraloganeng ya go adima madi go baadingwi e tlhomamisitswe sentle go netefatsa gore go nne teng ' kadimo ka tlhaloganyo ' go badirelwa ke dithulaganyo tse di leng teng .
Fa maYuropa ba ba tseela lefatshe , maAfrikan ba ne ba latlhegelwa ke taolo ya matshelo a bona - ka tsela ya tumelo le politiki .
A ke tshwanetse go duela madi a tlaleletso ?
Ka tlwaelo go rulaganya lenaneo la go supa tlhokomelo ya dikoloi , diterekere , metšhene le didiriswa ga go a tshwanela go nna tiro e thata jalo .
matlafatsa dithoto tsa Woto , tlhokego ya dithoto , kgonagalo ya go nna le dithoto mo isagong , dikgetlho tse setlhopha se ka lebaganang le tsona mme o di tshwantshwanye le dipoelo le ditlhokego tsa dithoto tse di supilweng ke ditlhopha tsa baagi .
13 , 3 Fa ditaelo tsa Melao ya Taolo le melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya lefapha le le rileng la tsamaiso di sa tsamaisane , go tla iwa le ditaelo tsa Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa go dira gore go nne le tsamaisano
tsenyeletsa pholisi :
Go maswabi gore lereo " ditshupatlotlo " le ka tsiakana .
Mphahlele o tlatsa ka gore , ba rata kgotsa ba sa rate , baša ba tshwanetse go mekamekana le maikarabelo a bogolo : " ba metsa dikweletla tsa botshelo tse ba sa di ikemisetsang ka maikutlo le ka tlhaloganyo . "
David o belegetswe mo Middleburg ka 1949 mo polaseng ya Patatfontein .
Ka dinako tsotlhe go na le aluminiamo e ntsi mo mmung ka gore ke karolwana e e leng teng mo dikarolwaneng tsa mmu wa semmopa .
Mme go botlhokwa go laola bokana ba go dirisa difounu ka gore fa go sa tlhokiwe go di dirisa go tlaa fokotsa poelo ya kgwebo ya gago .
" Re kgonne go supa tswelopele e re setseng re na nayo , le go tsweletsa tshekatsheko ya bommasepala mo Aforikaborwa . . . [ go bona ] kwa go nang le mathata le gore re mekamekane nao jang , " ga rialo Tona Gordhan .
Ke tla laola mefero jang - ka go tlhagola e bile / kgotsa ka go gasa polayamefero ?
Lotseno le ditshenyegelo tsoopedi di oketsega le nako , fela le gale mo dikemong tse di farologaneng .
Netefatsa tsibogo e e tiileng ya IDP mo go CBP ka go tshegetsa tsenyotirisong ya diporojeke tsa CBP tse di tlhokang metswedi ya kwa ntle ; le
Bana le basadi ba tlhaselwa ke ditokololo tsa ba malapa kgotsa baagisani
( a ) boleletswe ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa lgolegelong , gore a se ke a nna teng ; kgotsa
Grain SA e rata go tlhotlheletsa balemirui botlhe go utlwana le tse di tlhokiwang go amogela phokoletso ya tisele , go sireletsa lenaneo go tsa bogodu .
Fela wena jaaka montshadikuno yo o tlhabologang o tshwanetse go ithuta go nna montshadikuno kwa ntle ga go baya sengwe le sengwe sa gago mo kotsing .
Tsela e e ikaegileng ka dithata - Eno ke fa motho a dirisa maemo a gagwe a nnete kgotsa a a a itirelang a dithata go leka go gapeletsa moemakgatlhanong go dira ka tsela e e rileng .
Go susumetsa go tlhamiwa ga diporojeke le go akanyetsa ditiro ka go tlisa tshedimosetso e e rileng ka ga diporojeke tse di maleba tsa IDP tse di tshwanetseng tsa tsenngwa mo tirisong mo wotong kgotsa tse woto e ka ungwelwang go tswa mo go tsona
Tiragatso ya go dirisa didiriswa tsa tshekatsheko tsa Tsela ya Letlhomeso la lloko ( LFA ) ka tsela ya tshwaraganelo e botlhokwa fela jaaka kuno ya sekwalwa .
Nka rekisa mmidi wa me ko kae ?
Mo lenaneong le o tla kwala tseno yotlhe le tshenyegelo yotlhe e o boning ka bonolo mo kgaolong nngwe le nngwe - jaaka peo , monotsha , furu , ditlhare , ditšhefu le tse dingwe .
Netefatsa gore kgato ya dithaere tsa gago e siame ka tlhomamo go bona fa di tlhoka go emisediwa
Lo maloko a ditlhopha di fe tsa baagi ?
Go kologanya lenaneo la se se tlhokegang go tsamaisa kgwebo go ka nna lenaneo le le tsolotaneng le go farologana .
E diragala ka ntlha ya tswakano magareng ga dirobe tsa dijine tse di bonweng mo masikeng a itsadisopoeletso a mabedi a a farologaneng .
Isaac o tsene mo sekolong sa dipolase mme morago a tsena sekolo sa Sekontari kwa Ficksburg kwa a falotseng Grade 8 teng .
Kgono ya tsona ya ditshelo tsa metsi tsa gangwe le gape , tse di nonofileng thata le go lekalekana .
Boletswe ba Sclerotinia ba disonobolomo le disoya
Go bonolo gore puso e laole batho ba ba sa akanyeng
Le fa tiriso ya tumalano e e tlhomameng ya tshutiso ya didirisiwa e tlhagisa thulaganyo ya tlhakanelo go bebofatsa phitlhelelo ya didirisiwa tse le go netefatsa kabelano e e siameng ya mesola .
SE SE KA DIRWANG KE DIKOMITI TSA WOTO
Tlhotlhwa ya bokamoso ya kgwedi ya Phukwi 2015 ke R4 065 ka tono mme ya kgwedi ya Lwetse 2015 ke R3 819 ka tono .
GEP ke ' Lebenkele la Tsotlhe ' ( One Stop Shop ) la diSMME mme e rebolela bagwebi ditirelo tse di lebaganeng le beng ba tsona : - go tlamela mogwebi ka thuso go simolola ka legato la fa a na le kakanyo fela , ka go mo thusa ka go dira dipatlisiso ka ga kgwebo eo le ka go kwala leano la kgwebo ( business plan ) gore a bone matlole le tshegetso nngwe fela gammogo le go ba tlamela ka ditirelo tsa tshegetso ya SMME eo .
Potso e e mo melomong ya mongwe le mongwe ke gore : A re ka laola motlho ?
Gape go tlaa bo go sa supe kakanyo ya bogwebi e e siameng go adimela maemo a a masisi jalo madi .
Diphetogo tseno ka kakaretso di tshegeditse tlhabololo ya dinaga tse di humanegileng le tsa lotseno lwa magareng , ka go di kgontsha go fitlhelela mebaraka , dithoto , ditirelo , matlotlo , thekenoloji le dinonofo .
Kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso e tshwanetse go tlhabololwa ngwaga le ngwaga .
Fa go na le diphosonyana di le dintsi di ka siamisiwa mo nakonyaneng e khutshwane .
KAROLO YA 2 : GO BEWA MO LEFELONG LE LE RILENG
Ditaelo tse di dirwang kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
1.2.2.2 go lopa tiragatso ya potlako go mosireletsi , fa a le teng , ya ditlamego tsotlhe tsa bosireletsi ; le / kgotsa
Go laola le go thibela tlhaselo ya phetlhu go tshwanetse go nna ntlha e nngwe ya tiriso ya Lenaneo la go Laola Ditsenekegi kgotsa IPMe mo polaseng ya gago .
Mefuta ya dipitso
Jalo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kgwebo ya didirisiwa tse di tala ka sebopego sa tsona sa tlhago , sekao , dimela tsa rooibos , e ka nna patlisiso ka ditshedi , go ikaegile ka tiriso ya sedirisiwa .
Tsamaiso e e bokoa ya matlakala le yona e na le seabe mo tikologong .
INŠORENSE YA LEGAE E MOSOLA .
Fa ntlha ya ditšhelete tsa gago e fetswa ka bonako , go tla go letla go kgona go otara tsotlhe tse o di tlhokang ka bonako le ka tshwanelo .
Rerisana ka BSA mme fa go tlhokega , MTA le baamegi ba ba neelanang ka phitlhelelo
Baagi ba ka itse fa dikopano tse tsa phatlalatsa di ya go tshwarwa mme ba netefatsa gore ba di tsenela .
Ke maikarabelo a gago go netefatsa gore ntlha e nngwe le e nngwe ya lenanetema e amana ka tlhamalalo le maikaelelo a pitso e .
Jaaka rusu e ntse e tswelela semela se latlhegelwa ke matlhare pele ga nako e e leng tshwanelo mme di butswa pele ga nako e e tshwanetseng .
A handbook for public participation in local governance ( Bukanatshedimosetso ya seabe sa setšhaba mo pusongselegae ) e e kwadilweng ke Susan Ferguson ASALGP Motlhankedi wa Porojeke le Carol Low .
Tekokumo ka " go ikana " go jwala mo dikgaolong e ka bonwa fela ka Sedimonthole ka thobo ya bokana bo bo jwetsweng .
5 . ( 1 ) Ngwana mongwe le mongwe yo o latofadiwang ka tlolo-molao mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , o tshwanetswe go romelwa kwa go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , gore a sekisiwe go ka molawana wa 9 .
2 . Karolo eno ga e ame morokotso kgotsa mosola o leloko kgotsa mogatsaaloine , molekane wa lone , mogwebisani wa lone kgotsa leloko le a leng gaufi thata le lone la lelapa , le nang le one kgotsa nnang le lone go tshwana le maloko a mangwe a RBN .
Jaaka ditlapele di simolola go runya , go ka nna botlhokwa go laletsa batlamedi-ka-ditirelo bao ba amanag le dipoelo tse mo kopanong ya thulaganyo letsatsi le le latelang
Batho ba tsaya karolo ka go aba metswedi , sekao , dijo , madi le dithotloetso tsa mefuta e mengwe mo boemong ba tiro .
Kokoanya le go rulaganyetsa ditlhokego tsa metswedi ya ditiro
Dikgomo tse di amusang e bile di dusa
Mokgwa wa go di lokela le didiriswa tse di dirisiwang go botlhokwa go netefatsa go koloba sentle ga matlhare le dikutu .
Gakologelwa fela gore ka ditiragalo le dipuisano tsotlhe tse o di tshwarang o tshwanetse go kwala dintlha tsotlhe go aga kutlwano e e siameng .
Ditheo tsa tlhaeletsano tsa Komiti ya Woto
Fa o batlas kitso gape , o ka romela emeile go kokstad@grainsa.co.za .
( k ) rotloetsa seriti le botho jwa ngwana , le kgolo ya go nna le mogopolo wa
Jaaka sekao , " khuduga e kgolo " le Anglo Boer war ke ditlamorago tsa keletso ya maAforikannere go gololosega mo pusong ya maBrithane .
Se se dira jaaka llaga ya kobelo ya lorole e e thibelang tatlhegelo ya bongola go ya pele .
Ditheo di ka bontsha boitshupo jwa seAforika fa di sa nne fela mo tikologong mme di golagane le yona ka filosofi ya thuto le mekgwa e di e godisang .
Dikomiti tsa diwoto di na le dithata tse di botlhokwa tse di tswang mo peomolang e nngwe , jaaka , Molao wa Bojalwa wa 59 wa 2003 , sekao , o o tlhokang gore dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go rerisiwa pele laesense ya bojalwa e neelwa lefelo mo tikologong e e rileng .
Ka tshegetso ya Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA o ntse a nna moeteledipele wa baagisani ba gagwe tota le sekao go balemirui ba ba iphedisang ba bangwe .
dikopano tsa ka gale tsa batho botlhe go neelana ka pego le go lekola go tsenngwatirisong ga CBP
rulaganya paka ya NAKO .
" Ga ke na pelaelo ya gore dipeeletso tse di tla nna mosola mo maitekong a rona a go oketsa bokgoni jwa kgolo ya ikonomi ya toropokgolo ya rona , " ga rialo Tonakgolo Mathabatha .
Matswai a ga a lemogwe ka bonolo mme a fokotsa kgono ya sebolayamefero gagolo .
Ke eng se se tshwanetsweng go dirwa leng ?
O tshwanetse go amogela kitso ka go tsena dithutiso tsa bolaodi ba ditšhelete , bolaodi ba mathata , dithekenoloji tse dintshwa , jalo le jalo gape le gape .
Tshobokanyo ya dikopo tse di neng tsa romelelwa SATI ka Diphalane 2012
tse dintsho 10 , tse dikhibidu 5 , tse di botala jwa loapi 10 , botala 5
Porojeke nngwe ya tlhabololo ya magae e neetse banna dikadimo tsa ditšhelete jaaka ditlhogo tsa malapa go simolola bolemirui-potlana .
Having your say : A handbook for Ward Committees ( Go nna le lefoko la gago : Bukanatshedimosetso ya Dikomiti tsa Diwoto ) , dplg , GTZ le SALGA , 2005
Kgopolo e e botlhokwa ya Batho Pele ke ' moagi jaaka modirisi ' .
Tota fela le sona sebolayatlhatshana se se siameng se ka dira ka katlego fela fa maemo a se siametse .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Baemedi ba komiti ya woto ba ka nna mo Foramong ya Kemedi ya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo .
2 . Jaanong , netefatsa gore a lenaane la gago la molao wa ditirelo le na le ditsela tsa SMART :
Go emela baagi mo diforamong tsa ditherisano - Komiti ya Woto e tshwanetse e nne mo dinakong ka dintlha tsa baagi mme e tshwanetse ya tlhagisa dintlha tse kwa diforamong tsa ditherisano .
yo tiro ya gagwe e kgaodiwang ka go bo mothapi wa gagwe a tlogela go tsamaisa kgwebo ; kgotsa
Koketso Tlhotlhwa
Lenaneo la Togamaano le le Totileng-Baagi
Motswedi !
O sekaseka masimo a gagwe , maemo a matlole a gagwe le mathata ( risks ) a o ka kgona go a emela , badiri ba a tlaa ba tlhokang le gore ba tlaa mo ja bokae mme gape a akanye ka dikgono le maatla a gagwe .
dimusiamo le mafelo a didiriswa tsa botsweretshi
Go tlamela le go tlhokomela ditlamelo go tla fokotsa botlhokwa ba go fetola dikaba .
Ntlhatota ya gore ke kgone go tswelela sentle jalo ke dithutiso tse ke di tseneng tsa dithulaganyo tsa go ruta jaaka Grain SA , Bayer , Hygrotech , DARDLA le Omnia .
Batla mosele o o babalesegileng go ntshetsa kgalefo eo mo go ona .
O tshwanetse go botsa dipotso tse di latelang :
Koketsotlhotlhwa
Fa go lebelelwa ka bogaufinyana , le gale , re ne re itumetse go bona gore le fa thobo e ne e se pila , re ne re lemoga gore mekgwa ya go lema e e siameng e ne e dirisiwa - palo ya dimela e ne e siame tota e bile go ne go se na mefero ( re ne re sa kgone go bona tiriso ya monontsha ka dimela di ne di sule ) .
Go tlhokiwa ga mmidi o mosweu go feta go tlhokiwa ga o mosetlha kgotsa nnyaaya ?
Ka 1994 pholisi e ne e le gore puso e tla duelela ditshenyegelokgolo tsa ditirelo le mafaratlhatlha a maša , fa tshegetso le ditshenyegelo tsa tsamaiso di tla duelwa ke badirisi .
O ne a iletswa go ruta mo Aforikaborwa ka 1952 .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Balemirui gape ba bone gore fa ba welwa ke masenene a tlhago thuso go tsweng mo mmusong ga e fiwe kgotsa e fiwa morago ga nako fa e sa tlhole e thusa .
Rona re bangwe ba balemirui ba losika la bašwa ba ba dumelang gore bolemirui bo tshwanetse go dirisiwa go tsweleletsa le go tlhabolola Afrikaborwa .
Re ka aga mo di ka kotamang go kgona go tsoma mo masimong .
MADI OTLHE & MELATO 83 , 766 , 574
E re senoletse - e senotse ka gonne re ne re dirilwe gore re lebale gore rona - maAforikaborwa - re karolo ya Aforika , ba re ka abelanang setso sa rona sa botsweretshi ka boipelo .
Mowa mo tikologong ya lefelo la moletlo o ne o tletse medumo ya boitumelo ka dipina tsa batshameki ba dipina tsa marimba mabapi le go dumedisana ga batho fa ba kopana le ditsala tsa bona go tsweng gotlhe mo nageng ya rona .
Lokela kerisi gotlhe mo e tlhokegwang teng .
Mogala wa thuso ya AIDS
Fela fa mmasepala a sweditse go tsenya tirisong CBP ( bona karolo ya 3 ) , go tshwanetse go akanyetswe magato a le mane a ithulaganyo :
Jalo e tshwanetse e nne fa godimo mo mebung e e bokete le boteng mo mebung ya motlhaba .
Jaaka fa PAIA e tlhalosa , " ka go ithaopa , a ka nna " a phasalatsa lenaane le le ntseng jalo .
30 . M&E ya go tsenyatirisong ga diporojeke tsa mmasepala
Kakaretso
Kgwetlho e , e lebagane le ba ba rutegileng ba ba dumelang mo setsong sa Aforika go se lwela gore se tsenngwe mo mananeothutong a dikolo .
Mokonteraka o tshwanetse go loga maano a go dira tiro ya gagwe gore a kgone go kgona tse a di kwaletseng mme a goroge mo polaseng ka nako e a rileng o tlaa kgona go goroga .
" motlamedi wa ditirelo tsa ditšhelete " e raya motho mongwe yo jaaka ntlha ya go le gale ya kgwebo ya motho wa go nna jalo o gakololang le / kgotsa go ntsha ditirelo tsa magareng go ya ka kumo ya ditšhelete ( jaaka pholisi ya inšorense ya pakatelele ) yo o nang le laesense go ya ka Molao wa Kgakololo ya Ditšhelete le Ditirelo tsa Magareng ( Molao wa FAIS )
Se tlose kutu ya setlhare fa o se rema , mme bogolo o reme dikala tse di tswang mo kutung e le ditlhare .
Togamaano ya IDP e na le maphata a le 5 :
Ditlamo tsa tlamelo ya ditsenngwateng .
Maloko a setšhaba a ka nna le seabe se se mosola mo go eleng maemo tlhoko ka go netefatsa gore puso e arabela ditlhoko tsa batho .
Gakologelwa gape gore naga e ka se kgone go ipaakanya ka bonako ka nako ya dikgakologo mme o tlaa tshwanelwa go tswelela go di naya dijo go filtlha kgwedi ya Diphalane ( re solofela gore go ka se nne jalo ) .
5.19 go rarabolola le go tlhagisa maitlamo a a amanang le dilo tse di latelang :
Se , se botlhokwa ka ntlha ya gore le fa a ne a lemoga kgolagano magareng ga ' sekolo ' le ' thuto ' o ne a kgona go di farologanya .
Mo dingwageng tse 20 tsa botshabi , o tsamaile go tswa Nigeria go ya France go ya Kenya go ya Zambia go ya the United States of America .
Tsamaiso
A dinaga tsa thomelontle di tlaa nna le korong e e lekaneng go tla Aforikaborwa ngwaga le ngwaga ?
Go oketsa palo ya batho ba ba duelang lekgetho mo nageng ya rona ke selo se SARS e se eteletsang kwa pele ka gonne go nna le palo e e kwa godimo ya batho ba ba duelang lekgetho go raya gore baduedi ba lekgetho botlhe ba nna le seabe mo go thuseng naga ya rona gore e gole le go tlhabologa .
Logolink : Pakete ya Setlhogo ka ga Thulaganyo ya Botsayakarolo - Karolo ya Ntlha , Setheo sa Dithuto tsa Tlhabololo , Yunibesithi ya Sussex .
Ka tiriso , mokgwatlhagiso wa WID o leba dilo tsa basadi jaaka tsa motheo tse di sa amaneng le matshwenyego a magolo a tlhabologo a a jaaka dintlha tsa ditshwanelo tsa botho , puso ya temokerasi , tshireletso ya tokologo , globalisation , kagiso le go tsewa ga dibetsa , jalojalo .
Tshegetso e mmasepala o e neelang e tla farologana go ya ka didiriswa tse mmasepala o nang le tsona .
Mogote o o tseneletseng ( jaaka mo lekhubung la mogote ) o ka gaupanya dimelanyana .
Re fa kae jaanong ?
Buisa mme o dirise disupetso tsa tiriso tse di kwadilweng mo leiboleng jaaka go supiwa mme o tlhole o ntse o thlapa diatla gape le gape morago ga go dirisa dikhemikale !
Mokhanselara o tshwanetse a netefatse gore go na le ditherisano tse di siameng ene le Dikomiti tsa Woto le bakgatlhegedi pele ba amogela tekanyetsokabo .
Ba tshwanetse go tsena dithutiso le ditiragalo tse di tlhomiwang ke Grain SA le tse dingwe tse di rutang go itlhabolola ka bobone .
( a ) rulaganya ditshupo tsa tiragatso tse dikgolo tse di maleba jaaka selo se o ka bapisang ka sona mo go lekanyetseng tiragatso , go akaretsa dipoelo le kutlwalo e e mabapi le ditlapele tsa tlhabololo tsa mmasepala le maikaelelo a a rulagantsweng mo lenaneong le le lotaneng la ditlhabololo ;
Bolwetse bo bo bonalwang mo kgaolong e e rileng ka setlha se se rileng bo ka se bonalwe mo go yone kgaolo eo ka setlha se se latelang fa seemo sa tikologo se sa bo tshwanele .
Ke ntlha ya go ithuta a bolemirui , mme ba bangwe go ba batle go utlwela kgang e ya go ithuta , ka ntlha ya gore ba batla " botona go feta le go phalana " ya tsotlhe
% ka tshenyego ka boyotlhe
7 . ( 1 ) Ngwana yo o tlolang molao a santse a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , ga a na kitso ya bosenyi mme ga a kitla a sekisediwa tlolo-molao eo , mme o tshwanetse go sekisiwa go ya ka molawana wa 9 .
Ke ditono di le 1129 , tseo sokoro ya tsone e neng e le kwa tlase ga 1 , 35 tseo di leng mo maemong a a amogelesegang a SABM mo ngwageng o o fetileng .
Go bona diphoso ;
10.3.2 Go tshosetsa , go gobolola kgotsa go dirisa puo e e kgopisang motho ope fela yo o leng teng mo kopanong e e bakang matshwenyego ka ntlha ya tiro epe e go tweng e dirilwe , e go belaelwang gore e dirilwe kgotsa e go nang le bosupi jwa gore e dirilwe kgotsa go sa diragatse maikarabelo a gagwe ;
Baeteledipele ba setso - thotloetso
Dithutiso le dikgakololo tse di nthusitse go oketsa bokana ba kumo ya me .
Diteng tsa mafura di farologana go ya ka ditaelomodiro , gantsi magareng ga 4 , 5% le 9% .
Ka nako ya bogola , masimo a sa ntse a tshwanetse go tsholwa a se na mofero .
Fa lefatshe le tlogelwa gore le nne thata jaaka le ntse le se na disalela le dibodu tse dingwe tse di dirang gore le nne boruma re ka se kgone go medisa sengwemme tota le go bona kumo e nnye fela .
Go na le batho ba le bantsi mo Aforikaborwa , bogolosegolo kwa Mpumalanga , Limpopo , Kwazulu-Natala le Kapabotlhaba ba ba lemang mafatshenyana a mannye a masimo e bile ba jala mmidi kgotsa mabele go di dirisa fela fa gae .
akarediwa jaaka karolo ya pele ga togamaano , puisano le neelano ka ga tshedimosetso
Seelo sa yuniti ya 113955
Fa Tona kgotsa MEC a dira tshwetso ba tshwanetse go bua ka totobalo gore tshwetso e dirilwe ka mabaka a a tlhagisitsweng mo memorantamong kgotsa ba supe gore ga ba dumalane go le kae le memorantamo .
Dikgwebo tsa temothuo .
Go dira dikhemikale ;
Pele ga tlhogo .
Ditshenygelo tsa go dira CBPdi tlhalositswe mo karolong 3.4 .
Setshwantsho 5 : Thomeletso ya balemirui ba New Era go tsweng Kapabophirima .
Go lebilwe mokgwa wa tsona wa boithaopo le maemo a a farologanang a kitso le bokgoni jwa maloko a dikomiti tsa diwoto ga go makatse gore dikomiti tsa diwoko ka dinako dingwe di obamela tlhokego e .
Ditshupo di tsweletsa :
Leano la kgwebo le le kgonang le tlhoka togamaano tota
Kwala tshedimosetso ka ga dithoto , tlhokagalo ya dithoto , kgonagalo ya go fitlhelela dithoto le dikgwetlho tse di .supilweng
Mme mo baelatlhokong , se , se ne sa bonwa jaaka lkganelo ya diphetogo tsa diteng tsathuto go tswa mo badiring ba yunibesithi ba ba totileng thata dikakanyo tsa maYuropa .
( d ) go dira gore go nne le puisano ka metlha le :
Mo dingwageng tse tharo tse di tlang , Setheo sa Tshireletso ya Loago sa Aforikaborwa ( SASSA ) , se tla tswelela go oketsa mafelo a dithebolelo tsa loago .
Lenaneotlhabololo la Balemirui
Mo Setshwantshong sa 5 mabanta otlhe a a mo seteng , a fetotswe mme lebanta lengwe le lengwe le rwele seabe se se lekanang sa bokete .
Re le ba Lenaneotlhabololo la balemirui la Grain SA tsepamisomogopolo ya rona e mo ntshokunong ya mmidi .
ba ka tlhokomela go dira ga bommasepala le go tlhagisa dintlha tse di tshwenyang mo wotong ya selegae ;
Lenaneo le tsaya sebaka sa dingwaga di le tlhano e bile ke letlhomeso le le atologileng la ditlhabololo mo lefelong .
PHAPOSO YA KGETSE MO TSHEKONG E E DIRWANG KE MOTŠHUTŠHISI
tote go dira selekane
Ditshenyegelo tse di duelelwang kopo ya go newa tshedimosetso .
Bogare ga bokgakala gare ga dimela go ka bonwa ka go bala dimela tse di melang .
Netefatsa gore paakanyo ya boalopeo jwa gago e siame , ga go a tshwanela go nna le mofero mo tshimong pele o jala .
5 . Diphatlatiro
Seetsasebokwanathale - ke sebokwana sa khukhwane e e leng borokwa bo bo fifalang ka maoto a malele , gantsi e bonala mo mmung e iphitlha mo matlakaleng .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Go botlhokwa thata gore molemirui a tlhaloganye go dirisa tšhefu ka tshwanelo mme a rute le badirisanimmogo ba gagwe .
Jalo , go kgona go tokafatsa bolaodi ba botsamaisi ba gago o tshwanetse go tlhoma ' ofisi ' mo gongwe go ela tlhoko tiro ya tsamaiso ka tshwanelo .
Morago ga go pagama dikgato go ya mo matsenong a kago ya Kokoano Bosetšhaba , kgato e le nngwe go ya mo boalong ba thaele ya mmabole mo tšhembareng ya Kokoano Bosetšhaba .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Go na le diheketara tse 150 tsa go lengwa mme le naga ya diheketara tse 368 e e ka dirisiwang e le mafulo .
11.5 Leloko lepe le le fithelwang le le molato wa tlolomolao nngwe le tla nna le tshwanelo ya go dira boikutlo kwa Ofifsing ya Kgosi e tshwetso ya yone e tla nnang ya makgaolakgang .
Go na le dilo di le mmalwa tse di tshwanelwang ke go diragala kwa kopanong ya ntlha ya komiti ya woto :
Go sa tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Lefelo le a dirang mo go lone le re naya dintlha tse di farologaneng mme ga re kgone go tlhopha e e botlhokwa go feta tse dingwe go tlhalosa se molemirui e leng sona .
Tlhatswa maalo a a jaaka tafole ya mo boapeelong , khaontara le sinke , pele le morago ga go direla dijo foo .
Jaanong ?
Mmagiseterata
Lefapha la Thuto ya Motheo le amogetse koketso ya matlole a a rebolelwang thuto ke Tona ya Matlotlo Nhlanhla Nene mo Tekanyetsokabong ya 2015 .
Tsotlhe tse di ne di setse di dirilwe ka Motsheganong 2010 , fela le gajaana llaeme ga ise e tshelwe mo masimong .
A wena kgotsa ope wa maloko a lelapa la gaeno o berekela kgotsa o tsamaisa kgwebo mo go lepe la mafelo a a latelang ?
korobetse
Mo Netefaletso e ya setso sa Afrikan , Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a bua le dialogane kwa Yunibesithing ya Witwatersrand ka 1988 .
Badiredi / Tlholotiro
Ka gore ke kgwebo ya gago le madi a gago o ka dira jaaka o rata mme o ka dirisa madi a gago jaaka o rata .
Dikomiti tsa Diwoto di direlwa go oketsa botsayakarolo ba baagi mo wotong ya bona mo go tsewang ditshwetso tsa temokerasi gore di akaretsiwe mo dintlheng tse di amanang le matshelo a bona a letsatsi le letsatsi .
Pegelo e ka akaretsa matseno ka ntlha ( ke eng , kamano ke eng , gape go reng ) gape , ke kgato efe e e tserweng le go re ke eng se se santseng se tshwanetswe go diriwa .
Fa go ntse jalo
Mokgwatlhagiso wa basadi mo tlhabololong o tsepame ka moo basadi ba ka kopangwang botoka le lefatshe la banna le le leng teng le diitlhamelo tsa tlhabololo tse di tsamaelanang .
Thulaganyo e botlhokwa gape fa go lebelelwa maemo a ditiro le tuelo .
( e ) tlhoma thulaganyo ya go bega ka tlhomamo kwa
Tlosa mokhure mo mmiding go nna le mmidi o o se nang peo ya teng
Dikgang-kakaretso
Bakopatshedimosetso ba ba sa kgoneng go buisa le go kwala ba ka dira kopo ka molomo e e yang go Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo sa puso , yo o nang le boikarabelo jwa go tlatsa Foromo A mo boemong jwa mokopatshedimosetso .
Ditiro tsa mmasepala
3.2 Ditiro tsa badirisi le ditetlelelo tse di tsamaelanang le tsona
Fa maemo a phulo ( naga ) a le bokoa , gona o tlaa tlhoka lefatshe le lentsi ka phologolo , mme fa maemo a phulo a le mantle o tlaa kgona go rua diphologolo tse dintsi mo lefatsheng leo .
Mo athikeleng ena re batla go gatelela ntlha ya bolaodi le ditlamorago tsa tiriso ya madi tsa go tlhokomela matlotlo kgotsa bogolo go se di tlhokomele .
( 5 ) Ripoto e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) e tshwanetse ya neelwa motšhutšhisi pele ga tshimilogo ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , mme go akangwe ka ga dinako tse di umakilweng mo go molawana wa 43 ( 3 ) ( b ) .
A komiti ya Ditekanyetso ya Dijalo e ineetse ka boyona kgotsa e laolwa ka botsotsi ke bannaleseabe mo madirelong ?
Thaere e e sa pompiwang go lekana e oketsa tshenyego mo bophareng ba kgato ya yona mme e oketsa mogote gantsi mo go senyang thaere ka bonako .
Re solofela gore kumo e re tla e bonang ngwaga o e tla nna tuelo go teko e molemirui mongwe le mongwe a e lekileng - go naya lelapa la gagwe , baagisani ba gagwe le lefatshe la gagwe dijo .
Ba na gape le boikarabelo go baagi ba bangwe , go akarediwa go tlotlana , itshokelano le go obamela melao ya naga .
Go rekisa ka tlhotlhwa ya fatshe ( dikonteraka tsa tlhotlhwa ya tlase - Puts )
Tlhalosa . . .
Kelophetolelo e supiwa mo lenaneong 1 .
Thulaganyo ya thuolefatshe ya gago ke efe - a o mo lefatsheng la morafe , a ke lefatshe la motlhakanelwa , a ke lefatshe la gago ( o le itheketse ) kgotsa ka mananeo a PLAS kgotsa LRAD go tswa lefapheng la Merero ya Mafatshe ) ?
Se o se rekang se tshwanetse go tshegetswa ke dintlha tse di leng botlhokwa ; A ) a o a se tlhoka ; B ) se tlhokiwa mo bokaneng ba masimo a o a lemang ; C ) o na le tšhelete go se duela ; D ) se tlaa oketsa tswelelopele ya kgwebobolemirui ya gago .
2.2.3 e na le matla le dithata tsotlhe tse di tlhokegang go tsenela le go diragatssa ditlamego tsa yo naka fa tlase ga Tumelano e , bogolosegolo -
Go botlhokwa gape go kwala tse a di dirang .
Go tlhaloganya gore bogalaka ba mmu bo na le kgono e kgolo go fetola bokana ba kumo , mme jalo bo tsamaelana mabapi le kgono ya go bona poelo ka setlha go tshwanetse go tlhotlheletsa balemirui go netefatsa gore maemo a pH ya mebu ya bone e siame .
A go na le moo o kgonang go dirisa inthanete gone kwa mafelong a a latelang . . . .
Ke pholisi efe le peomolao e e kgontshang botsayakarolo jwa baagi mo pusongselegae ?
Tiragalo e nngwe ya morago ga nako e telele ya go fisiwa e ka nna koketso ya go elela ga metsi le koketsego ya merwalela le kgogolego ya mmu .
Baakanya segatsetsa sa gago pele ga nako
( a ) kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong yoo go ela tlhoko gore a ngwana o latela taelo e a e neilweng le go naya kgotlatshekelo ripoto , ka mokgwa o o tshwanetseng , ya gore o dira jang , le go supa gore o latela taelo ; le
Maidi ka palogare a ntsha 18% go feta methale ya tulafatso .
Peonyana e e sa bonalweng e kgona go phela fela matsatsi a a seng a mantsi morago ga go tswa fela fa semela se se tshwanetseng se fitlhelwa .
Bosamane : Le tsona ke dibatana tse di nnang mo mesimeng fa thoko ga tshimo ka bontsi mme di ja peo e e jwetsweng .
Mojulo o , o tsere dintlha go tswa mo matherialeng o o kwadilweng ke mekgatlho e e latelang ka thuso e e molemo ya balekane ba bona ba boditšhabatšhaba .
Lereo lekwalonnete , le tswa mo ntlheng ya gore lekwalo le ke motheo wa go laola madi .
Phillip o bone kadimo ya ntshodikuno go tswa Senwes .
Bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo na le tlamego ya semolao go sireletsa baamegi fa fela bo ka se dire jalo kwa ntle ga gore bo kgotsofadiwe ke gore baamegi ba ba nepagetseng ba supilwe .
Grain SA e diretse bantshakuno ba le 152 ditogamaano tsa kgwebo mo lenaneong la yona ba ba neng ba batla go jala dijalo tsa selemo .
Ka mafoko a mangwe , motho gankitla a bua puo jaaka Sekgowa mme a sa amiwe ke dikakanyetso tseo e di tlhagisang .
diporojeke tse di tshwanetsweng go dirwa ke Komiti ya Woto
Ofifsi ya Kgosi e ka nna ya ntsha taelo e e kwadilweng ya go oketsa ditaelo tsa Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho .
Go tsaya sebaka se se kana kang gore ditokololo tsa Komiti ya Woto di itebale mo tirong ya tsona ?
Tlosa dintlha tsa go kitlanisa mmu pele o simolola go se robole .
Bantshakuno ba tshwanetse go rotloediwa go jala dijalo tsa furu mo masimong a mangwe a a fa thoko .
d ) Mopor Shamil Jeppie ( Tsa thuto ) ;
Ka dingwaga tse di fetileng , batsweletsakgang ba lefapha la Bolemirui le Tlhabololo ya Magae ba nnile mo mathateng ka gore ga ba dire tiro e ba tshwanetseng go e dira mme mokgwa o ba lebelelwang teng ga o kgatlhe .
Gantsi o founela batho moragoga 8 mo maitseboeng
Dikgomo tse dingwe di kgona go iphodisa morago ga didiko tse tharo tsa go dumela poo go gwela .
Mefero ya go phela go tswelela morago ga setlha e na le dinako tsa go mela ka ngawa le ngwaga mme di tsena mo dinakong tsa go se mele ka mariga , di tswelela go phela mariga ka go dirisa kotlo e e bolokiwang mo meding ya tsona , mme di tla simolola go mela gape fa go nna bollo ka dikgakololo fa nako ya matsatsi e lelefala .
Dikgwetlho tse bantshakuno ba ba tlhabologang ba kopanang natso
A o mongwe o o kgonang go laola teko yo a lebeletseng tiragalo ka nako e telele jaaka e tla mo nayang puseletso ?
Pele ga kgwedi e fela Moporesidente wa naga wa nako eo F.W. de Klerk a fedisa kiletso ya mekgatlho ya sepolitiki go akaretsa African National Congress le wa Pan Africanist Congress .
E thusa ka jalo ba ba rweleng maikarabelo a go netefatsa fa sekoupu sa thulaganyo se elela go tswa kwa dipeeletsong tse di tsitsintsweng .
A go tla nna le bakatisi le bakatisiwa ba banna le ba basadi ?
Tsamaiso ya kgotlhang le bokgoni jwa ditherisano
Go na le didiriswa dingwe tseo di dirisang motlakase le fa di timilwe .
Jaaka mo sekaong o tlhoka go balela tlhotlhwa e o e solofelang ya sengwe le sengwe mo kgwebong ya gago .
Tota le mo pakeng ya komelelo , morui o tshwanetse a bo a ntse a tsamaisa naga .
Jalo , Modimo a bopa molemirui . . .
Mafaratlhatlha a a maleba
5.2.10.1.3 ke ditekanyetso dife ( ke gore , dipatlafalo-potlana tse di amogelesegang ) tse di amegang ( fa go tshwanela ) .
Maemo a a leng bollo ka metsi ka thempereitšha gare ga 20°C - 25°C gore e kgone go sega dikutu go tsenelela .
Ka ntlha ya hisetori ya naga ya rona ya naga e e neng e arogane , baetapele ka dinako dingwe ba tsaya maemo a a sekegelang dikgatlhego tse di tshesane tsa paka e khutshwane boemong jwa lenaane tema le le atologileng la paka e telele .
1.4 . " Motlatsa-Modulasetulo " o raya motho yo tlhomilweng ke Kgosi gore a nne mo maemong a leruri a go dira ditiro tsa Modulasetulo ka nako ya dikopano tsa Kgotlakgolo ;
Ga e maleba ( * )
Jaaka go ka bonalwa ka maemo a tlhotlhwa fa godimo fa go na le maikaelelo a a reng go na le kumo ya tlhaka e e lekaneng mo masimong kgotsa mo polokelong go " lekalekantsha " papatso .
Bolwetse bo bo dira gore matlhare a swe mme a ome mme kwa mafelelong go nna botlalelo ba seako bo bo sa siameng .
Morago ga go nna mo polaseng dingwaga di le nne , o ne a ya go direla Lefapha la Ditsela ka 1970 a le mokgweetsi wa segopatsela .
M&E ya matlole go ya ka tlhokego
Thulaganyo ya go amogela kgatelelo e e sa kgonagaleng e gatelela gore kwa legatong la dithuto tse dikgolwane , ke karolo ya thuto go nna le kgololesego ya go tsaya ditshwetso go fitlha fa go rileng .
Kopano e e tshwarwang pele ga kopano ya mmatota e tshwarwa dibeke di le pedi pele ga kopano ya mmatota
Logetsa dibering tsotlhe .
( b ) tshireletso ya setšhaba ;
Moeteledipele- motsamaisi o supatsela le go tsamaisa tiragatso , o tlisa popego mo pitsong kgotsa tiragatso a bo a tsaya maikarabelo a dipholô .
Ano ke madi a a tlaa bong a dirisitswe sentle thata .
Go tlaa sala ka gale go na le masalela a sebolayasenyi a a setseng mo go ona .
Ka ntlha ya moo , Boto ya Bakaedi le mokaedi mongwe le mongwe ba tshwanetse go itshwara ka tsela e e tla solegelang setlamo le RBN molemo .
Ka jalo ke akanya gore re tshwanetse gore re tsee tsia thata le go fokotsa kgotlelegoloapi gonne ga e siamela lefatshe la rona " .
Tlhopho ya phaposo ya kgetse mo tshekong e tshwanetswe go dirwa taelo ya kgotla
Dintlha tsa go hira di tsamaelana le dintIha tsa letsatsi le letsatsi tsa tsamaiso ya polase jaaka go jwala mofuta ofe wa dijwalwa mme gape le ntlha ya gore molemirui o tla lokela madi a makana kang fa nako e ntse e feta go tlhokomela mmu wa polase .
O se ke wa kwala dintlha lefoko ka lefoko - ga go tlhokege .
Tshireletsego go tshenyego ya sefako ya disonobolomo tsa gago
Kopo e ka tsenwa go kopa gore molao wa tuelotlase o se dirisiwe mo polaseng , mme , gantsi dikopo tse ga di dumelwe ;
Go tsaya ditshwetso mo mmasepaleng ka ga CBP
Dinosele tse di sa nyalaneng kgotsa onetseng ;
Dingwe tsa ditiro tsa baagi di akaretsa :
Montshakunopotlana
Ga go a siama go leka go fetola mekgwa e e dirisiwang ka bonako ka gore dithutiso tse di leng botlhokwa thata di tlaa rutiwa fa go simololwa go dirisiwa mekgwa e mentshwa .
- Letlha , nako le lefelo
Sekao , ditshwanelo tsa tikologo di kaya gore diporojeke dingwe le dingwe tse di rulagantsweng mo IDP di tshwanetse go netefatsa gore tikologo ga e kgotlelwe .
Medi ya tsone e nyalantswe sentle thata go tlhotlhomisa mothamo wa mmu go batla metsi le dikotla , sekao , medi ya mmidi e tlaa tsenelela mmu ka kelo ya 24 mm ka letsatsi , go fitlhelela makesimamo ya boleng kwa 2 - 2 , 4 m , go ya fela ka dikarolopopego tsa mmu .
LEFAPHA LA MERERO YA TIKOLOGO LE KA THUSA JANG ?
sireletsa tikologo
Tumelano ka bophara e e leng teng ke ya gore ka setlha se se fetileng magare a koketso ya tlhotlhwa ya tse di lokelwang e nnitle 19% mme koketso ya tse di rekisiwang e ne e le kwa tlase thata go feta .
Sekaseka sekgatshi pele ga le go latela poloko e telele , le pele ga tiriso nngwe le nngwe .
Bangwe ba ka se dumele , mme go na le dikgaolo mo matshelong a batho ba Aforikaborwa , mo ditlhopha tse di arogantsweng ke tlhaolele , di itlhametseng ditumelano go tsweletsa dikgatlhego tsa tsona .
Tlhabolola lenaneo la go rekisa go laola bontsi ba diphatsha tsa tlhotlhwa .
Bokana ba kgono e e neng e bonagala gore e ka kgonwa e ne e le ditono tse 7 mme go ne go ka bo go le ditono tse 8 , 5 fa e ne e se gore go sentse pula ya sefako .
Go gaufi le nako ya go simolola go lekalekantsha bokana ba kumo ya gago - go bona kgono ya teko ya gago .
Kemonokeng ya batsadi
Bao ba ba dirisang tshegetso ya maemo go tshola tlhatlhobo ya materiki tota ba ngangela mokgwa o wa tlwaelo .
Go lema go tsenelela go raya go robola mmu ka maatla mme didiriswa tse dingwe tse di dirisiwang di senya go feta go suga mmu ka tshwanelo jaaka go ka dirwa fa go dirisiwa mekhwa e mengwe .
Bontsha kutlwisiso ya pholisi le letlhomeso la semolao tseo dipuso selegae di theiweng mo go tsona mo Aforikaborwa .
Jalo , ipaakanye sentle .
Balabala gore go katoga ga peo mo meleng go kana kang , go ikaega ka go katoga gare ga mela ga sediriswa sa go jwala sa gago , gore go katoga ga peo go kgonwe go tlholwa ka go lebelelwa fa go jwalwa .
Kgatiso ya bobedi 2010
5 Tlhokomelo
Re na le mophato wa batho ba le 18 ba ba leng mo diofising tsa dikgaolo tsa rona tse robedi , gape re na le batho ba le 25 ba ba leng ba dikonteraka , ba ba ratang go thusa mmuso go tlhoma balemiruitemo ba bantsho .
( b ) Mo lobakeng lwa tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 2 sa ditlolo-molao le sa 3 , mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e tlhagelelang mo go molawana wa 53 ( 4 ) , e a dira mme e ka dirisiwa mmogo , mmogo le nngwe le nngwe kgotsa e le dintsi ya mofuta ya ntlha , fa go tshwanetseng .
Dikatlanegiso - Montshadikuno yo o dira sengwe le sengwe sentle mme o fitlheletse seemo sa montshadikuno wa mogwebi .
Monontsha
( a ) Dintlha tsa motho yo o tlhatlhelang boikuelo jwa mo teng ga setheo di tshwanetse go kwalwa fa tlase .
Le fa go le jalo , nolofatso mo pakeng ya ntlha kgotsa nyelelo e dirisa eneji le madi a le mantsi , mme ka go dira jalo e bona eneji le madi go tswa kwa ditheong tse dingwe .
Mogatsaagwe leloko yo ene e seng leloko la letlole o tla tshwanelwa ke go duela ditaelo tse dingwe tsotlhe tsa tlhalo .
Tlhaelo ya mafaratlhatlha - bogolosegolo ditsela , difalana tsa polokelo ya dithoro le maomisetso a dithoro ;
Mokgwa o o tlogela disalela tse di seng ntsi mo godimo ga mmu , mme go ka kgonega gore mmu o gogolege fela jaaka ka mokgwa o o tlwaelegileng wa go lema .
Mefute ya dikgakologo e e ka nosetswang ga e tlhoke botsididi mme e ka kgona go ntsha dithunya morago ga nako e e ka nnang matsatsi a a ka nnang 100 go ya 113 morago ga go jwalwa .
Lokwalopuso lwa Mabudusatsela la Batho Pele la 1997
Kgatsho e e kelotlhoko ya thibelo , e sa le e supile bogologolo gore ga e a nonofa , mme ga e atlanegisiwe .
Mefero ya matlhare a a leng bophara , majang le tlhaka e mentsi e setse e na le maemo a go kgona dibolayamefero tse do tlwaetsweng tse di sa tureng mo Afrikaborwa ka gore balemirui ba gasa bokana ba " halofo " go boloka madi ka bokhutswane .
Gangwe fela fa ditogamaano tsa ditiro tsa isagwe di koneseditswe le metswedithuso ya popego le setho e rulagantswe , go tshwanetse go netefadiwe tiragatso ya ditogamaano go ya ka kemo e e tlhokegang .
Kitso ya setso
Fa o bona themphereitšha e tlhatloga , dira sengwe ka bonako mme o emise terekere pele go ka nna le tshenyo mo enjeneng .
3.3 Mabaka a pele a go dira CBP
Elatlhoko
Diphalane 2007
Ke gore , tshwara dipampitšhana tse mme o di fitlhe sentle tota .
Go wela tlase le godimo ga kelokananyo ya ranta / dolara ya USA , le gona go tlaa tlhola phetogo mo ditlhotlhweng tsa mmidi tsa tekatekano ya thomeloteng le thomelontle .
kgato ya thibololo ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi e e diriwang mo Aforikaborwa ( bona tlholoso ya ' thibololo ' le ' kgwebo ' mo karolo 2 ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Molawana 1 wa BABS ) ; kgotsa
Kantoro ya ntlha ya Poso kwa Batho , kantoro e e dirang ka dilo di le dintsi , go akaretsa tiro ya tsamaiso
Bokhutlo
Go godisa dinamane go nna dikgomo tse di tsalang tsa isagwe go ditshenyegelo , ka gore go fitlhelela e tsala namane ya ntlha ga e tsenye lotseno lope .
1 . Go Tlhomiwa ga Dikomiti tsa Photefolio
go ya ka melao ya setso le dingwao tsa
Ditshwaelo ka ditshitshinyo tse dingwe tsa go tlisa tlhabololo
o tse di nang le tlhokomelo , tse di somarelang madi , go dirisitswe didiriswa ka nonofo le ka bokgabane le
Dibolayadisenyi tse di neng di ka kgona ka di tsenelela mo botennyeng ba semela fa se ntse se mela di tlositswe go rekisiwa go sireletsa tikologo le diphedi .
Lebanta le le itayang mo sesireletsing sa lebanta se tlhagisa modumo wa thiking o o utlwalang o o tsibosang ka kamano ya kgotlhano .
A ke na le diterekere le didiriswa ( kgotsa digogi ) ?
Athikele 14 ya Molao wa boitekanelo ba manno le pabalesego e laola gape gore modiredi mongwe le mongwe o tshwanetse go tsaya tsia boitshireletso ba gagwe mo lefelong la tiro la gagwe .
Tiro
3.5.1 Melao ya Batho Pele le tiriso ya temokerasi mo Aforikaborwa
Senwes - tlamelo ya bantshakuno ka matlole ;
Phefo e e maatla e ka rwala ditlhase bokgakala jwa khilomitara e le nngwe .
Mathata a motlakase le melelo , a a bakwang ke didiriswa tse di fosagetseng , kgotsa didiriswa tse dintsintsi ( jaaka dihitara ) , tse di tsayang maatla go tswa mo polakeng ya lobota di bo di dira gore megala e kape molelo .
Tshwanologo e akaretsa ditsela tsotlhe ka moo batho ba farologanang ka teng , eseng fela tse di mo pepeneneng tsa bong , semorafe , bogole .
Fa dipharologano di fokotswa go balabala tlhotlhwa ya " teko " ya korong ka botlalo e ka nna R3 483 go ya R2 984 ka tono e molemia e amogelang .
Ntlha ena ke ntlha e golo e e fetogileng mo molaong ka tiragalo e e tsosang mathata go bathapi .
Go simolola go dira
( b ) fa go dirwa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko tsa motlhakanelwa go ya ka temana ya ( a ) , go ka dirwa ditshweetso tse di farologaneng mo lebakeng la ngwana mongwe le mongwe .
Nngwe ya ditlhokego tse di kailweng ka go tshwana thata mo ntlheng ya dikomiti tsa diwoto e ne e le gore ' khansele e e tsibogang ' kgotsa mo ntlheng ya tiragalo ya Naledi , sesupo sengwe " . . .sa gore mantswe a bona a a reediwa . "
Dipotso tse di latelang di ka ga go dirisa diokobatsi tse di farologaneng
go oketsa go tsaya karolo ga baagi ba selegae mo go tseyeng ditshwetso ga mmasepala , ka gonne ba na le kgolagano e e tlhamaletseng e e tshwanang e le nosi le khansele ;
Maloko a le mantsi a Komiti ya Woto le makhanselara ka gale ba tshwanela ke go dirisa nako e nngwe morago ga letsatsi la bona la tlwaelo la tiro .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlhoka go tsaya karolo mo dikgatong tsa ditiragalo tse mme di emele dikgatlhegelo tsa batho mo diwotong tsa bona .
tswela pele ka dipatlisiso tsa thuto
Go neelana ka setshwantsho se se ka ga se se fitlheletsweng .
Dingwaga di le 13-14
Bantshadikuno ba ba tlhabologang ba tshwanetse go ungwelwa mo diphokoletsong .
Maemo a mafulo a naga le bojang gape ke bothata ka dingwaga tse di ntseng jalo .
Bontsi jwa balemirui ba ne ba fuduga mo lefelong le .
( i ) tlhalosa lefelo le ngwana a tshwanetsweng go amogelwa kwa go lona , mme go ntse go akangwa ka tshedimosetso e e bonweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-malao go ya kwa kgolegelong , yo a umakiwang mo go molawana wa 71 ( 3 ) ;
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Annah Mutloane o amogela sethifikeiti go supa gore ke tokololo ya Mokgatlho wa Ditono tse 1 000 .
" Ke ntse ke dumela gore diphitlhelelo tse di siameng tsa temokerasi di tshwanetse go amogela kganetso ya sepolitiki . "
Dibokwana tse dinnye ga di na meririnyana kgotsa ditshaelo tse di ka supiwang , di mmala jaaka lebebe go bosweu mme di na le sesupetso sa go nna tshetlha e bile fa gongwe go ka fitlhelwa di supa bohubedunyana bo bo padimolang go nna pinki .
Re tshwanetse go ithuta setso sa Seaforika jaaka se ne se le mo tshimologong le gore go diragetseng ka sona .
Kwa ntle ga lefatshe , ba ne ba ka se nne le dikgomo tse ba tlwaetseng go dira ditirelo tsa bona ka tsona e bile e le tsona bogadi , fa ba nyadisa bana ba bona .
O neng wa eletsa e kete o ka bo o sule ?
Ficksburg le Rosendal .
Ka gale ka dinako dingwe le goka
Masimo ga a kgona go baakanngwa ka nako mme mo dikgaolong tse dintsi jwalo e ntse thari .
Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a dira tshwetso ya go diegisa go gololwa ga rekoto gore e newe mokopatshedimosetso go ya ka Karolo 24 ya PAIA , fa boikaelelo jwa rekoto eo e le go phasaladiwa mo malatsing a le 90 kgotsa molao o batla gore rekoto eo e phasaladiwe mme e sa ntse e tla batliwa .
Kabelanopoelo le Tuelolekgetho
Fa kitso ya setso e le teng fela mokopi a sa tlhoke phitlhelelo ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae , go tla tlhokega fela tumalano ya kabelano ya mesola .
Dihelikoptara tsotlhe tsa SAPS di tshwanetse go tsenngwa dikhemera tsa vidio tse di dirang sentle .
Ela tlhoka gore di phasaladiwa kwa kae mme o netefatse gore baagi ba a di tlhaloganya .
Seesimane
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo eseing " Social Work and the Politics of Dispossession " e e kwadilweng ka 1987 le go phasalatswa mo bukeng ES'KIA .
Ka jalo sedirisiwa ke karolo e e botlhokwa ya mokgwa wa tsenyotirisong ya IDP e bile se thusa mo go diragatseng ditsela tsa tsamamiso , tsa tlhokomelo le tsa tlhatlhobo .
Ka mokgwa o sediko sa ditiragalo tsa bolaodi ba ditšhelete se a ipusetsa ngwaga e nngwe le e nngwe .
A PTO e a dira ?
Fa mong a batla go rekisa kgwebo , dikitsiso dingwe di tshwanetswe go dirwa go sireletsa bakolotisi ba kgwebo .
Dikgang-kakaretso
Go sa nneng le poelo ya ntshokunothoro e e seng ya nosetso mo Aforikaborwa ;
Bopelotelele ba balemirui ba rona bo a fela .
Referense
Ba bangwe ba bolela fa ditlhkego tsa bona e se go batla tikatikwe ya marekelo , le fa tota go dira jalo go tlaa thola ditiro tsa paka e khutshwane jaaka go kailwe mo IDP fela tlhokego e le ditleliniki tse dintšhwa go thusa batho ba ba nnang mo mafelong a baipei a a golang letsatsi le letsatsi ka gonne ditleliniki tsa gajaana di sa kgone go rwala mokgoleo o wa ditlhokego tsa baagi .
1.1 Go tla nna le Ditiragalo tsa go se dire go ya ka Tumelano fa go diragala tse di latelang :
( e ) riporoto ya tshekatsheko e e dirilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya Kgaolo ya 5
Mefero e ka thunya peo ( ka tlwaelo ka bonako le ka maatla ) , e mengwe e na le dikutu ka fa tlase ga mmu ( dirhizome ) , e mengwe e na le medi ka fa godimo ga mmu e e tswelelang ( distolone ) , e mengwe e na le digwere mme e mengwe e na le dikgara .
Le tshwanetse la akaretsa tse di latelang :
Mme ke gona re ka bo nayang tsepamo kgotsa bokao ka kakaretso jo bo lolameng thata jwa Aforikaborwa . "
Ka go dira jalo , dijwalwa tsa senawa jaaka dinawa di tlogetswe .
Ke diporojeke dife tse Komiti ya Woto e eletsang go ka di dira ?
Ithute go itse bolwetse ba sclerotia mo disonobolomong le mo disoyeng tsa gago gore o kgone go dirisa mokgwa wa bolaodi ka nako e telele go laola bolwetse bo mo masimong a gago .
Lenaneothulaganyo la 2 : Maemo a go tlhatlhoba mmu
Sa botlhokwa sa 1 Porojeke ya 03
Safex e ka tlhalosiwa jaaka thulaganyo ya thekiso ya koo barkei ( Sekew : basidi bam midi ) le barekisi ( sekao bantshi bam midi ) ba ka lwela go reka le go rekisa mmidi ka seileketeroniki mo pakeng e e kgethegileng ( kgwedi ) .
Boradipolitiki , ba ba tlhokometseng thuto , ba e ema-nokeng ba boifa go supiwa ka monwana go twe ba diga maemo , fela gore baithuti ba Bantsho ba tle ba atlege .
( viii ) katlholo ;
Ke tla rata gore ba lelapa la me le balemirui ba bangwe ba kgone go ntebelela ka tlotlo fa ba bona tshupetso e ke leng yona .
Tsweletso e e bidiwa ' phitlhelelo le kabelano ya mesola ' , kgotsa ' ABS ' .
Ka jalo go botlhokwa go nyalantsha sediriso le terekere .
Ela mmaraka tlhoko gonne ditlhotlhwa di ganelela go wela tlase fa go rekisiwa palo e ntsi ya diphologolo fela pele ga mariga .
Bokhutlo
go neelana ka tshedimosetso
Bogol jo bongwe jwa seno
Mo Foreisetata bogarekumo bo tseiwa mo masimong a a nosetswang mme ga go supe e e leng mo masimong a a omeletseng mo kgaolong e e amogelang pula ka go fetogafetoga ka bontsi le go tlhokiwa .
( ii ) bolwetse jwa fa mmeleng kgotsa seemo sengwe le sengwe sa mmele ; le
Boitekanelo moAforika bo tlaa neelana ka bogolo malatsi a le 3 a pontsho le konkerese go tlhagisa ditlhogo tse di namileng tse di amanang le tlhokomelo ya boitekanelo mo Aforika , mme e tla ngoka diketekete tsa diporofešenale tsa boitekanelo go tswa kwa sedikeng le go dikologa lefatshe go fitlha mo mabating a bona .
Fa go fulwa dimela tse di dirisiwang go apeiwa go nna morogo , go tlhokomelwe gore go se kgetlwe semela sa Mopkhure se se nnye .
Dira ditiro tsa puso go tlhagelela e seng ka bofitlha le
113955 : Dirisa melawana ya Batho Pele go nna le tiro le seabe ( 4 )
Mosola wa dikgwa tse di leng dithibelelaphefo ke ofe ?
MOTHO YO O RWALANG MAIKARABELO
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e tla bidiwa Morafe wa Segosi wa Bafokeng - Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Lekgotla la Dikgosana .
O ka e diegisa fa e le gore e tlaa gakatsa bothata kgotsa ya tlhola bothata jo bošwa .
Ochieng o re , gore go nne jalo gore mmidi wa gagwe o oketsegwe garobedi , ke gore o loketse kalaka mo polaseng ya gagwe .
Sekao , go dira tshekatsheko ya sekaommu go batla botegeniki .
Ke maemo a bokana ba metsi mo mmung fa go se na go elela ga metsi , mo go ka tlosang dikotlo tsa naiterojene le diminerale , go tsweng mo mmung .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Kgwebo ya Temothuo
Go na le borai bo bo rileng fa go na le Mokhure mo dijwalweng tsa gago .
Ka nako ya fa go rerisanwa ka tekanyetsokabo , bakhanselara ba tshwanetse go gakolola baagi ka gore ditshwetso tse dikgolo di tlaa nna le ditlamorago tse dife mo go bona .
Dintlha tsotlhe tse di leng fa godimo di tla oketsega fa go dirisiwa mefuta e e golang nako e e elng bogare kgotsa e telele .
DITIRAGATSO TSE DI AKARETSA ENG ?
Sesenyi ga se a bonwa mo mmiding mme se setse se senya kumo ?
Dikgato tsa go Fokotsa Pharakano
Setlhopha , se eteletswepele ke ' Bafatlhosi ' , se tshwanetse go tlhalosa ditiro tse di botlhokwa le diporojeke mo baaging ba bona le gore baneelana ka ditiro ke bomang .
Go tlamelwa gape ka dikhounu tsa mebu e e boruma le e e thata .
Tebalebo ya ditlhopha tse di farologaneng tsa Loago-ikonomi go ralala diwoto go akaretsa go supa ditlhopha tse di mo matshosetsing thata ;
3 . A Komiti ya Tikologo ya me e na le seabe mo Tlhabololong ya Togamaano e e Kopanetsweng
tsa botlhale di kgarametswe ke karogano eo ya merafe .
Dithulaganyo tse di romela baemedi ba tsona go re etela gape le gape go re naya kitso le go re tshegetsa .
4 . Kgato 3 : Go tsengwatirisong le go lekanyetsiwa
Ke rata go ba kgothatsa go se fele pelo le go se latlhe kgono ya go netefatsa ditoro tsa bone e bile le go itlhomela maikaelelo a a ka kgonegwang le go gakologa gore go dirisa bolemirui ke tiragalo e e tsayang nako .
Boeteledipele bo ka tlhalosiwa gape e le tirego ya go labagantsha maitseo a ba bangwe go kgona maitlhomo a a rileng .
Go gapa motho ka dikgoka .
Kgatelopele ya tsenyotirisong ya diporojeke tse di totileng woto di dirisa metswedi ya kwa ntle le ditlhokego tsa tshegetso ya porojeke ( bona Karolo B ) ; le
Fa kere e e kwa morago e na le meno a mantsi gona go nna bonolo go palamelela lekgabana le fa baesekele e tsamaela kwa pele ka bonya .
Dirisa setshwantsho sa Keith .
Ke ntlha ya gore botlhe ba ba leng mo thulaganyong e ba na le boitlhomo ba gore e kgone le go e tsweleletsa pele .
Morago ga thobo ya dijalo tsa selemo di sena go rojwa ( sk . mmidi ) , lebelo le le tlhokegang ke la go bereka masimo pele dipula tsa dikgakologo di simologa , e le go netefatsa gore pula e kgona go tsenelela boteng mo mmung go thusa mo setlheng sa jalo se se latelang .
( b ) e nne e e matshwanedi mo dingwageng le mo mokgweng wa ngwana wa go akanya jaaka mogolo ;
Disaete tsa go tsalalana le ba bangwe sk . facebook , twitter , my space
A ka nna a neela mokhanselara wa kemedi ka tekanyo bonnsetulo jwa kopano kgotsa a ka bo neela leloko fela la Komiti ya Woto .
Athikele 1 Thanolo ya ngwana mo Aforikaborwa ngwana ke motho wa dingwaga tse di ka fa tlase ga 18 .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
SWOT ya boatlhamo le tshedimosetso ya tikologo
14.8 Leloko le tla nna le tshwanelo ya go ntsha bosupi malebana le ene le go bitsa basupi gore ba tle go ntsha bosupi ;
Ditharabololo tse di kgonegang
Khansele e tshwanetse go letlelela ditlhagiso tsa setšhaba ka ga tekanyetsokabo go ya ka Karolo ya 22 ( a ) ( i ) le ( ii ) .
Go kgaola : Tshenyegelo e e ka tlelwang e ntse e fetoga
Tshenyego e kgolo gantsi e direga fela morago ga go simolola go mela le ka nako ya fa dithunya di bonala ka nako ya modula le fa diako di tlatswa .
Seetebosigo
Go tshwanetse go nne le khepetlele e e lekaneng ya ntshokuno le tlhabololo ya mafaratlhatlha ;
Latlhela matlakala mo motomong o o kgurumelwang o oo tshololang le go o phepafatsa gangwe le gape .
Mo maemong a a metsi thata , matlhogelanyana a a melang a ka tswa a tlhokile okosijene mo mmung .
DIREKOTO TSA PONO-MOLATO LE KATLHOLO
E akanyeditswe gape go gokagana le thulaganyo ya togamaano ya semolao , IDP ya pusoselegae , e ntse e dirisa thulaganyo ya semolao e e tshwaraganetsweng , woto le komiti ya woto .
Boleng jwa mokgwa o mongwe wa ditirisanommogo tse ke gore balemirui ba sala e le bona balaodi le beng ba tsona .
( Kokoano Bosetšhaba )
2 . Tsietso , go tshosetsa motho gore a go neye sengwe , go dira khophi ya lokwalo kgotsa madi ka maikaelelo a go tsietsa mongwe le go tlhalosa sengwe ka mafoko kgotsa tlolo-molao e e umakiwang mo go Prevention and Combating of Corrupt Activities Act , 2004 ( Act No . 12 of 2004 ) , mo madi a a akarediwang a sa fete R1 500 .
Mmogo le Mokhanselara wa woto le dikomiti tsa woto :
Go na le dipharologanyo magareng ga dijwalo tse di farologaneng le kgono ya go gola mo mebung e e botlha .
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye tsa 3
( a ) lepodisi , mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao , fa go le matshwanedi , le tshwanetse go gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ka go mo naya lekwalo la kitsiso go ya ka molawana wa 18 , o buiswa le molawana wa 22 ; kgotsa
Nosetso ya mmidi
Tiro ya 5 / 3 ya IDP : Go naya batho tšhono ya go tshwaela .
Go gebeletega ga dithunya tse 21- e le sesupo sa tlotlo go Tlhogo ya Naga , folaga ya bosetšhaba , Tlhogo ya Naga ya setšhaba se sele , leloko la losika la bogosi le le busang le Tlhogo ya pele ya Naga .
Di le 16 - 25 ka letsatsi
Se se setseng ke gore molemirui o tshwanetse go tswelela a ntse a tlhokomela disenyi le malwetse le mefero e e ka kumulwang ka diatla fa e nna bothata .
Mo maitlhomong a tiro ya rona , re dumela gore go babalesegile gore o tlhoka ½ kW ( 0 , 5 kW ) mo heketareng nngwe le nngwe e o e jwalang .
Diathikele tsa pele tsa mo Pula Imvula di ne di lebeletse dintlha tse di farologaneng mabapi le go uma ga disoya go tsenelela mme go mosola go di buisa gape fa o tlhoka kitso go tswelela go buisa athikele ena .
Pele re setse re tlhalositse dikgato tse tlhano tsa bolaodi sentle .
Kwa ditoropong maloko a Komiti ya Woto a tshwanetse go emela ditlhpha tse di rileng tsa kgatlhego , sekao , ditlhopha tsa bodumedi , mekgatlho ya basadi , mekgatlho ya baša , lephata la boitekanelo , ditlhopha tsa metshameko , mekgatlho ya baagi , le mekgatlho ya badueladireiti .
Morago ga go tlosa dikgomo mo masimong a disonobolomo fa di jele tsotlhe tse di neng di le teng go mosola go dirisa sediko sa meno mo mmung .
O rile R4 , 3 dibilione di tla dirisiwa mo dingwageng tse tharo tse di tlang go aga bokgoni le go matlafatsa ditsamaiso tsa ditšhelete le thebolelo ya mafaratlhatlha .
Go baya ka botlalo ka moo tshedimosetso ya CBP e ka dirisiwang ka gona mo tiragatsong ya IDP ( section 6.5 ) .
Go dira jalo go kaya go tokafatsa metsi , dipalangwa le mafaratlhatlha a eneji , le go tlamela ka netefaletso e tona ya dipholisi le taolo go babeeletsi .
Ke mang a rwalang maikarabelo a go tšheka terekere moso mongwe le mongwe pele e ya masimong ?
Tlhagiso e tlhalogantswe sentle mme re ithutile thata ka temothuo .
Baagi ba tla kgona go nna le seabe se se fetang mo tseong ya ditshwetso tsa Khansele fa dikomiti tsa diwoto di tsamaisiwa ka mokgwa o o nonofileng .
Karolo ya 5 e tlhalosa tiragatso ya go rulaganyetsa tiragatso ya CBP le go golaganya CBP le IDP ;
Dintlha tsa ntshodikuno tsa botlho kwa tse re tsepamisitseng mogopo mo go tsona mo kgaolong ke tse di latelang :
Temothuo e e itshegeleditseng
Fela jaaka setlha se fetoga go fetoga maemo a tlelaemete .
Sengwe se , e ne e le gouta .
Ka Koos a tshwenyegile ka poelo mo ntshokunong ya dithoro mo mebung ya kgono e e kwa tlase mo sedikeng sa Senekal , o batla go oketsa kgwebo ya bokonteraka .
Tlamelo ya polantere pele ga setlha sa go jala ;
Tirego ya tshwetso ka nako ya thobo
Seno se tshwanetse go tsaya ura e le nngwe kgotsa di le pedi ka gonne batho ga ba kitla ba nna le nako ya go tsamaya sekgala se se leele .
( e ) keletso ya go tshola ngwana a le ka kwa ntle ga kgolegelo .
Jaaka sekao , fa letlha la go ala motheo wa kago le beilwe pula e bo e na malatsinyana , seno se tsala tiego ya porojeke yotlhe , mme ga se se re neng re ka se laola .
Motsamaisi wa peeletso ke mongwe kgotsa setlamo se se kwadisitsweng go ya ka Molao wa Kgakololo ya Ditšhelete le Ditirelo tsa Botsereganyi ( FAIS ) , go laola potefolio mo boemong kwa babeeletsi .
Ka bo1980 " dikwalo tsa bosetšhaba " tse di akaretsang e ne e le selo se se kgakala le go akanngwa .
Tuynhuys e ikemetse ka nosi .
Bomaleba le IDP ngwaga 1 & 2
Le gale , o leke go jwala mefuta e mengwe e mentshwa e e leng teng ya oli e ntsi ka ngwaga mongwe le mongwe go leka go dirisa tswelelopele ka ntlha ya mefutafuta e e ka oketsang kumo le bokana ba oli .
Le fa Afrikaborwa e le bokana bo bo leng 2% ya lefatshe lotlhe , ke manno a 10% ya dimela tsotlhe mo lefatsheng mme gape le a 7% ya ditshedi tse dingwe jaaka diphologolo , digagabi le dinonyane .
Go sireletsa go ya pele go ya pele kgaolo e e ka agelelwa ka logora .
Mo dikagisanong tsa bolemirui mo lefatsheng lotlhe re bone kopano ya balemirui le ba bangwe fa ba simolola go dirisana mmogo ka go dumelana go reka ditlhokego ka bontsi ka phokotso ya tlhotlhwa kgotsa ka go dirisa didiriswa ka go kgaoganya .
E SEKASEKILWE KE : LETLHA LE E SEKASEKILWENG KA LONE :
Gauteng Enterprise Propeller ( GEP ) ke setheo sa puso ya porofense se se theilweng mo tlhokomelong ya Lefapha la Merero ya Matlole le Ikonomi , le ga jaana le bidiwang Lefapha la Tsweletso ya Ikonomi gore le tlamele thuso ka tshegetso ya matlole le e e seng ya matlole go diSMME le Ditlamo tsa Tirisano mo Gauteng .
Tiisetso e ya Dikakanyo-tumelo tsa Afrikan e tswa mo athikeleng e e kwadilweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele , e phasaladitswe la ntlha mo Havard Educational Review , ka 1990 .
Ke batla go go naya tlhabololo e ya Grain SA o le modulasetilo wa Lekgotla la Tiriso go Sireletsa Dijo la ANC .
Dintlha dingwe tsa botlhokwa e tla bo e le maemo a kagiso le tshireletso mo Aforika , go lwantsha bolwetse jwa Ebola le seabe sa loago le ikonomi mo kontinenteng , metswedi mengwe ya matlole go Kitlano ya Aforika , go amogelwa ga Dingwaga tsa Ntlha tse Lesome tsa Leano la go Tsenngwa Tirisong ga Maikaelelo a AU a 2063 le poposešwa ya Ditšhabakopano mo Dingwageng tsa yona tse 70 .
Jaaka gongwe lotlhe lo setse lo lemogile , re emisitse go gasa mo Lesedi , Motsweding , Ligwalagwala le Umhlobo wenene .
Madi a fetile tekanyetso ya rona thata mme re bone gore se ga se se re ka se kgonang .
Ka gale ka Tlhakole , ngwaga le ngwaga , Tona ya Matlotlo e neelana ka Puo ya Tekanyetsokabo kwa Palamenteng .
go tlamela ka kaelo malebana le therisano , konosetso le tlhatlhobo ya tshutiso ya ditumalano tsa kabelano ya mesola ; le
Mo Tiisetsong ya Seaforika ya gompieno kumako ya lefelo la botaki e a bonala : Mo tlhagelelong ya kutlwiso botlhoko ya mmele kgotsa ya sepolotiki sephetho sa tiro ya botaki se lekanyeditswe .
Mo bokaong jwa setho sa Afrikan , go phepafatsa tlhaloganyo go kaya gore motho ga a lebe dilo fela fa gaufi fa .
Setlhopha sa ba ba potlana se se dirang mola wa go supa Tlotlo se dirwa ke barutwana go tswa kwa dikolong go ralala naga le go emela bašwa , bao Aforikaborwa e beileng bokamoso ba naga mo go bona .
Dikgatotaolo
US e ntshitse ditono tse 75m tsa soyabini ka 2000 , eo go feta nngwetharong ya yona e rometsweng ntle .
Tshwetso go tswa mo setšhabeng ka ga phitlhelelo ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae .
O bona jang maitemogelo , le gona ke mang a tlaa go " atlarelang " fa o wa ?
Maano ke ditogamaano tse di tshwanetsweng go dirwa gore go fitlhelelwe maikaelelo .
A pula e go nele fa o ntse o thusa go tlisetsa pabalesegodijo mo Afrikaborwa mme o ntse o naya batho tiro , o ntse o busetsa madi mme gape o oketsa sefalana sa rona sa dijo .
Tshenyego e ka nna go tse di leng teng - ga o kgone go rekisa kumo ya gago ( maborogo a tlositswe ke metsi jalo le jalo ) .
Ka ntlha e nngwe , diswipi , mo mehuteng ya mmu e mentsi , e e nang le tekatekano e e kwa tlase ya masalela a dimela , di ka tlhola llaga e e katisegetseng magareng ga 10 - 15 cm , ka fa tlase ga boalogodimo jwa mmu .
( h ) thibela go tsholwa ga ngwana ka tsela e e supang gore ke motho yo o sa siamang le go thibela ditlamorago tse di sa siamang ka ntlha ya go sekisiwa ka fa mokgweng wa tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi ;
KGAOLO 1 : Sekema sa Peeletsommogo ya Dipabalesego
2 . Mefuta e mengwe ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi ,
Kgotla ya Badiri ba Dipolase ya Setšhaba e tlhomilwe ka 18 Ferikgong 2013 ka ntlha ya go nganga ga badiri ba dipolase kwa Kapabophirima .
Mefero e gaisana le dijwalwa go bona metsi , kotlo , lefelo la go mela le lesedi .
Ke tlisitse kitso mo polaseng ya me mme go dirile gore ke kgone go nna molemirui yo a kgonang sentle .
Fa e tlhalosiwa jaaka kgwebo ya ditshedi ka gale e golaganngwa le mekgwa ya tsweletso ya tikologo , loago le ikonomi .
Seabo sa gago mo letloleng le go ikaegilwe ka gore a o kgona go duelela kgwebo
Batlamedi ba IRBs ba tla tlhoka go tsena mo MTA le BSA mme batlamedi ba TK ba tla tlhoka go tsena mo BSA
Se gatelele motšhene go dira tiro go feta ka go o laisa go feta , go o dirisa thata , kgotsa ka go roba ka lebelo le le sa tshwanelang mo maemong a a sa siamang kgotsa fa kumo e le ntsi .
Dipalangwa
dira patlisiso kwa ntle ga patlisiso ka ditshedi , kwa ntle le gore didirisiwa di romelwa ntle ;
19.2.6 kgaosetsa kopano go sekae kwa mananeong otlhe a Morafe wa Segosi wa Bafokeng , kwa ditirong tse di dirwang mo setšhabeng le mo dikokoanong tsa semmuso fa porothokholo ya Setso le tlolwa ;
Fela fa sejalo se setse se jetswe , pula e e bokete e ka katela bolemo mme e a tlhola go nna teng ga legogo le le popota le le thibelelang matlhogelanyana go tlhagelela fa godimo ( bona setshwantsho 2 ) .
Go rebolela batho botlhe , go sa kgathalesege gore ba beilwe jang , tekano e e sa tlwaelegang ga e netefatse tshireletsego ya tekano .
Thuto ya bagolo e ka arabela ditlhokego tsa tikologo e e rileng ka tsela e melawana e e lekanyetsang kharikhulamo ya thuto ya maloba e sa e direng .
Ditirelo tsa setšhaba di tshwanetse go tlamelwa ka tshomarelo le ka tshwanelo go neela baagi boleng jo bo botoka jwa tšhelete ka mo go kgonegang
Moporofesara Es'kia Mpahlele o ne a botsolotsa bokao jwa lereo " kgololosego " mo puong ya gagwe ya dikaloso tsa kwa yunibesithi ya Wits ka 1988 .
TSAMAISO
Fa o retelelwa ke go duela kadimo , go bonagala mo hisetoring ya tseomolato ya gago mme gape o ka senyega leina le gore o na le mathata go ka newa molato .
Ntlha e e tlaa go kgonisa go tlhoma " teko " e e lekaneng ya tlhotlhwa e o ka e amogelang mo polaseng ya gago ka setlha se se latelang .
Kgwedi le ngwaga ( tlatsa letlha )
( ii ) akaretsa katiso ya batho e e ba thusang mabapi le bosiamisi jwa ngwana ; le
Tshelo e e nonofileng ya lenaneonontsho le le rulaganeng mo setlheng sengwe le sengwe le se se atlegileng e tlaa kaela ntshokuno ya thobo e e kwa godimodimo .
( a ) kopanong ya setlhopha sa balelalapa go ya ka molawana wa 61 ;
Diwoto 2-5 : Phitlhelelo mo tlamelong e e ikanyegang go feta
o sekaseka go bona gore RLM e tlhoka dilo dife .
Diyunite tsa ditanka tsa dilitara tse 1 000 , di tshwanetse go dirisiwa fela mo diterekereng tse di nang le mothamo wa llifite ya ntlhatharo wa ditono tse 1.5 kgotsa go feta .
Dingwaga tse pedi tse di fitileng di ne di le thata ka gore pula e ne e sa ne ka tshwanelo mme ba ne ba sa kgone go jwala mmidi mme ba ne ba gatelelwa go jwala dinawa tsa soya le dinawa tsa sukiri .
Ke ba banna ba Bantsho ba eme , ba re lebile , mme ke solofela gore lona - fela jaaka nna - le utlwa kgakgamalo ya gore lo a bonwa . "
Dikopantsho tse di farologaneng go lokelwa e le monotshagodimo di tshwanetse go se lebalwe go kgona go uma mmidi wa gago .
Ka ntlha e dijo di boela mo mmung me di tseiwa ke majang le dimela tse dingwe .
Dikgaolo tsa 4 go ya 7 di ka kgona go naya thobo e pila mo dikgaolo tsa go fisa di leng pila ka tshimologo ya nako ya go jwala tota le / kgotsa fa go jwalwa ka nako e e leng morago ga nako ya go jwala .
Toropo e na le lefelo la lefelomadirelo le le nnye thata leo baagi ba le bantsi ba e leng balemirui mo tikologong ya toropo .
20 . ( 1 ) Ngwana ga a tshwanelwa go tshwarelwa tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 1 sa ditlolo-molao , kwa ntle ga fa go na le mabaka a a gapeletsang go dira jalo , go akaretsa mabaka a a latelang :
Mankge wa CBP o thusa komiti ya woto go kokoanya pegelo go tswa mo ( sedirisweng sa CBP mo kaeding ya motsamaisi )
Thalotlhakore
Itse bogodi ba mofuta o o tlhophang .
Go botlhokwa go itse gore go jwetswe mofuta ofe wa mmidi mo tshimong , sekao ke fa peo e ka kgona Roundup e le Roundup Ready® kgotsa nyaaya .
Kgaolo e , e utulola malepaa tlhaeletsano tse di ka dirisiwang go thusa Dikomiti tsa Diwoto mo mo go rotloetseng botsayakarolo jo bo kwa godimo mo baaging .
Lentle la sekgatshi le lona le tshwanetse go tlhatswiwa .
E tlhalosiwa ke Es'kia Mphahlele ka motlotlo ka ga Botho jwa seAfrikan , pampiri e , e e kwadilweng ka 1992 , e tlhagisa go se amogele go go tiileng ga mokgwa o Botho jwa Bophirima , jo bo tshwailweng ka paka ya tsosoloso ya Yuropa , e ile tlase le go senya tekatekano ya dikamano tsa setho lefatshe ka bophara .
A a sa nosiweng ; le
Sa ntlha ke tla go botsa dipotso di le mmalwa ka mekgwa ya go dirisa selulafouno ga mong wa ntlo morago ga moo re tla bua ka go dirisa ga gago selulafouno o e dirisetsa mabaka a botho .
Dipitso tse tharo tsa baagi di beilwe mo bekeng e le nngwe ya togamaano mme go botlhokwa gore go lekwe go netefatsa gore di tsenelwa sentle .
E diragala ka legato le le bonolonolo , ke go re tshwetso ka ga diaparo tse o ka di aparang , kgotsa se se tlang pele fa o rulaganyetsa letsatsi la gago , go omana le wa losika , tsala kgotsa modirammogo , go fitlha kwa diphapaanong tsa boditšhabatšhaba , dikgakgauthano tsa sepolotiki , kgotsa go lwela metswedi , go go ka feletsang ka tirisodikgotla , le lona loso .
( a ) nne le tsela e e tshwanang , e e dirisiwang mme e le ya kutlwano , go tswa mo mafapheng otlhe a puso , ditokololo tsa puso le makala , ka go dira ka dikgetse tse di leng ka bosiamisi jwa ngwana ;
Metswedi ya matlole
Patricia Ntombi Maphosa ke motho yo a dirang thata a le molemirui yo a kgonang kwa Barberton mo kgaolong ya Mpumalanga , mme ga a dirise bolemirui fela go lema mmidi le go jwala merogo , o dirisa bolemirui gape go naya ba ba se nang tiro kgono ya go bona tiro mme gape o batla go kgona go romela kumo ya gagwe moseja .
Go sosobanya , re sisinya go etleetsa letlotlo le botho , bokgoni ba ntshodikuno le mafaratlhatlha a go tlhatlhosa dintshetsontle , e leng sengwe seo se tla oketsang metswedi ya dipeeletso le go fokotsa go ikaega ka dikelelo tsa mo teng tsa matlotlo .
Taolo ya nako : go nna le kitso ka ga kgatelopele ya porojeke le go kopana kgabetsa le beng le ditokololo tsa setlhopha sa porojeke go lekanya le go tlhola merero ya nako .
Bantshakuno ba go lema go le gonnye le bona ba itemogetse mathata a taolomofero a a boitshegang mo masimong fa sediriso se ne se sa kgone go dirisiwa go kgatshetsa lenaneo la taolomofero le le rulaganeng la mefero pele le / kgotsa ka jwalo .
E tshwanetse go tshola dintlha e se na dikakanyo tsa tseleganyo le ditshwaelo .
Ditshenyegelo tsa didiriswa tsa kgwebo
Go amogela dintlha tsa kgolaganyo tsa tsa ga Motsereganyi wa Inšorense ya Paka-khutshwane ;
( c ) ngwana o latofadiwa ka tlolo-molao e nnye kgotsa ditlolo-molao tse maikaelelo a tsona e leng go fitlhelela ditlhokego tsa ngwana tsa dijo le bothito , magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka emisa tsheko mme a laela gore ngwana a isiwe kwa kgotlatshekelo ya bana e e umakiwang mo go molawana wa 42 wa Molao oo , le gore ngwana a sekisiwe go ya ka molawana wa 155 le wa 156 .
O lemoga fa matshosetsi a magolo a tswelelopele ya gagwe e le go tlamela ka matlole dijalo tsa gagwe go tswelelela go fitlha kwa kgatong ya thekiso .
11.2 Nako le nako , Kgosi e tla tlhoma maloko a a ikemetseng ka nosi a Morafe wa Segosi wa Bafokeng a a tl bopang komiti ya dikgato-kgalemo ya nakwana .
Arabang dipotso tse di latelang ka nako ya tsenelo ya botlhe :
Tseokarolo e e mosola
Bona ba akaretsa :
Go botlhokwa thata gore rona jaaka bantshakuno re bue ka lentswe le le lengwe .
Go fitlhelela se , go tlhokega ditogamaano tsa mo pakeng e telele , go akarediwa go itebaganya le maparego a bokgoni , go letla go lekelela phetolo ya ditheo le go dira mmogo le dipuso tsa porofense le bosetšhaba .
Taolo ya dikgotlhang
Bokao jo bo anameng jwa tiisetso e ke boikuelo jwa ga Mphahlele go baithuti ba Bantsho le badiri ba Yunibesithi , ka kakaretso fela batlhalefi ba Bantsho , ba ikemisetse .
Di baakanye pele di senyega fa o na le tiro e ntsi mme go tlhokegwa gore di dirisiwa .
Ka gore go ntse jalo go re kgonisa go simolola go jwala disonobolomo fa setlha se setse se tsweletse , ka gore dikgaolo tsa go nna tsididi ga di thibele go butswa ga dimela tsa disonobolomo .
Ditshwetso tse di dirilweng mo Kopanong ya Kgotlakgolo e tla nna tse di amogelesegang fa fela di saenilwe ke KGOSI mo malatsing a le 7 a di sena go amogelwa ke kopano e e latelang morago ga yone ;
Se se akaretsa tshwanelo ya tokololo efe le efe go bitsa kopano ya ditokololo , kgotsa maparego mangwe a a beetsweng batho bangwe , a ba ganela ka go nna le seabe mo tsamaisong ya kgwebo .
( b ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka konosetsa tshekatsheko ya ngwana fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a se teng , fa sengwe le sengwe se dirilwe go leka go batla motho yoo mme a paletswe ke go fitlhela , kgotsa fa motho yoo a itsisitswe ka ga tshekatsheko mme a se ka a tla .
Sebe sa phiri , ditlamo dingwe tsa monontsha di dira ditshekatsheko mahala , mme ba dumela go gololela montshakuno dipholo fela fa a reka monontsha mo go bona .
Nna mmogo jaaka banyalani
Tlhatlhobo ya baagi ya ditirelo tsa puso
DIPOTSO TSE DI BOTLHOKWA TSE O KA BATLANG GO DI BOTSA YO E TLA NNANG MODIRISI PELE GA GO RERISANA KA TUMALANO YA TSHUTISO YA DIDIRISIWA KGOTSA TUMALANO YA KABELANO YA MESOLA 18
Kopano e biditswe mme mokhanselara wa woto o tlhalosa gore go nale tshitshinyo ya sešweng e e rerisanelwang mme go tla bitswa kopano ya botlhe .
Ntshokuno ya peo ya katune e farologana go tswa magareng ga ditono te 15 000 le 32 000 ka ngwaga .
Temo ya dikonturu e dirwa ka kakaretso mo masimong a a mo mokgokoloseng moo go jalwang dijwalo ngwaga le ngwaga .
Fa o e laola sentle ofisi e tla nna pelo ya kgwebo ya gago ka dintlha tsa togamaano , go rulaganya , tiriso le bolaodi ba kgwebo ya gago .
Go botlhokwa thata le gale go tlhaloganya sentle gore tota ke tshenekegi efe e e senyang , jaanong o bo o dirisa sebolayatshenekegi se se nepagetseng ka kelotshelo e e siameng ka nako e e maleba tota .
 . . . . . Mosaeno wa motlhankedi wa tshedimosetso/motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso
Boleng jwa dithuto le go nna maleba ga tsona go tlhoka tlhokomelo ya potlako .
Tsamaisa puisano ka go botsa pele ba B gore ba ne ba ikutlwa jang fa ba ne ba leka go tlotlela balekane ba bona kgang ya bona mme ba sa ba reetse .
Dikomiti tse dingwe
Poitshego ya katisegelo e tlaa laolwa ke selekano sa dijalo mo godimo ga boalogodimo jwa mmu .
Blyden a re : " maAfrikan ba tshwanetse go bontsha bagateledi ba bona gore ba na le bokgoni ba go bona maemo a seriti , go tlhama ditebego tse di ntlafatsang motho ka nosi le setšhaba . "
Mebu ya mmopa o montsi e monyela metsi ka bonya thata mme gape go bokete thata mo semeleng go bona metsi go tswa mo mmung o .
12 . Maikarabelo a lepodisi fa dingwaga tsa ngwana di sa netefadiwe
Fa setšhaba sa fa gae e le moamegi , setšhaba seo se tshwanetse :
Arabela / tsiboga - O tsibogetse jang kgotlhang ?
Sekema sa go Kgaoganngwa ga Madi a Lefetiso - Letlole la go Rola Tiro la Magalies Water
Bogolo jwa kamego mo ditirong tse bo tlaa laolwa ke bogolo jwa kgwebo .
Molao o tlhoka gore dikgwebo di sekegele tekatekano ya thapo , matlafatso ya ikonomi ya bantsho , tikologo , tlhabololo ya dinonofo , diteng tsa selegae , tlhabololo ya dikgwebo tse dinnye , maikarabelo a loago a baagi le dithokwa di le mmalwa tsa mo mafelong a arileng , jaaka ditogamaano tsa go tlhabolola meepo .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola bolemirui ?
Dikopano tsa Ditherisano le Baagi / Bakgatlhegedi ka kakaretso
Go na le dinaga di le 54 mo Aforika mme di le 53 tsa tsona ke maloko a AU .
Letsholo la go itlotla ga Bantsho le go itsweletsapele , le gore le ne le eteletswe pele ke motho yo o sa tshabeng go bua , yo o nyatsang , e bong mošwa Steve Biko , go tshwanetse ga bo go nnile le kutlwalo e kgolo e e tseneletseng mo bašweng ba nako eo .
Ka o le molaodi / mong wa kgwebo ya gago fa gongwe go ka nna thata go nna " boso " ya gago .
Ditlhotlhwa tsa mmaraka di kwa tlase thata mme di tla nna jalo mo selekanyong se se kwa tlase jalo go fitlhelela go nna le dipoelo tse di lekalekanang tse di fodileng magareng ga tlamelo le patlego .
18.11 go romelela maloko otlhe a Kgotlakgolo tshedimosetso e e malebana le dikopano go sa ntse go na le nako gpre ba kgone go ipaakanyetsa kopano sentle ;
Dimela tsa mmidi tse di jaletsweng boteng thata mme tsa sokola go tlhagelela .
Le gale go kwala fela , ga go tlise poelo e e bonalang ka potlako , mo kgatelelong .
Dikolobe di ka robatsa dikgaolo tse dikgolo tsa mmidi , mme di dira " ditikologo " tse di bonagalang .
Le fa o na le modiredi a le mongwe fela o tshwanetse go netefatsa ka go nna 100% gore ditshupetso tsa gago di rulagantswe jaaka go tlhokiwa .
Fela , pele o tsena mo ditherisanong o tshwanetse go akanya ka kelotlhoko ka ga mofuta wa mesola e e siameng thata mo maemong a gago .
Ga di mosola gotlhelele
4 . KOPANO YA KGOTLAKGOLO
Ka nako e botlhole jo bo mo maledung bo tlhaologile ka ntlha ya diteng tse di kwa godimo tsa metsi a ona go go tlholang gore dibokwana dingwe di falole .
Tse dingwe tsa dimojulo tsa katiso di tlaa akaretsa ( fela di sa lekanyediwa go ) tse di latelang :
( i ) mokgatlho wa babueledi ba semolao o o umakiwang mo go molawana wa 56 wa Attorneys Act , 1979 ( Act No.53 of 1979 ) ;
Maemo le ditlhokego di ka fetoga fa batho ba bašwa ba tla mo kgaolong , ditlhokego tse dikgologolo di ka bo di siamisitswe mme go runtse tse dišwa .
Dikhophi tsa dikao tse di fetileng tsa maano a tiragatso di teng .
Go botlhokwa thata go dirisa sebolayamothuthuntshwane se se tshwanetseng pele ga go bonala ga bolwetse mo 10% ya matlhare a a tlhasetsweng .
Dilo tsotlhe tse di bewa mo karateng e e tlhalosang ngwaga .
o Fa o dirisa ntlo ya gago jaaka kgwebo , fa wena o nnang teng go a fokotsega .
Dijo tsa motshegare
Go Tsenngwa ga Motlakase
Dibolayatlhatshana tse di sa tshelwang ka dikgato tse di masisi
Dintho di bonala ga ntlha e le moronthotho a mannye a masetlha a a bonalwang a sa tshwane e bile a sa lekane .
Thalotlhakore
Koketso tlhotlhwa
Dipego tsa go laola bajete
25 . ( 1 ) Kgaolo ya 9 ya " Criminal Procedure Act " e diragadiwa mabapi le kgololo ya ngwana ka beili , kwa ntle ga molawana wa 59 le wa 59A , go ya ka fa go tlhalosiwang ka teng mo go molawana wa 21 ( 2 ) ( b ) .
Fa o ne o ka tlhopha fa gare ga Telkom le batlamedi ba bangwe ba ditirelo ba ba leng gone mme tsala , leloko la lelapa kgotsa motho yo o tlwaelaneng le ene a bo a buelela mo go wena khampani nngwe ya tlhaeletsano , go na le kgonego e e kana kang ya gore o ne a tla buelelwa Telkom .
Motsamaisi wa mmasepala o tlhongwa ke khansele mo konterakeng ya tsamaiso ya tiragatso ya dingwaga di el tlhano .
Dirisa setshwantsho sa Melvin .
Komiti khuduthamaga
E rotloeditse le go thusa badiri ba ba neng ba se mo seteraekeng go ya kwa dišafoteng mo maemong a a neng a le kotsi tota mo ba neng ba ka bolawa kgotsa go gobadiwa ke badiri ba ba neng ba ngadile ditiro e bile ba tlhometse
Le fa gole jalo , batho ba bantsi ba patelediwa go tsena mo mabakeng a a bonolo go ka tlhokofadiwa ka ntlha ya bohuma le mabaka a mangwe , mme ga ba a tshwanela go pegwa molato wa go ipaya mo seemong se se bonolo go tlhokofadiwa .
Tshwara dikopano le mekgatlho e e ka amiwang ke kganetsano e e tswang mo khanseleng
Mosola go tswa kalafong ya peo le taoloboleng .
4.13.4 Leloko le le tsentseng kitsiso e e kgotsofatsang ya gore ga le kitla le nna gone mo kopanong mme e amoetswe ke kopano gore e a kgotsofatsa , le ka nna la tlhopha leloko le lengwe jaaka moemedi wa lone mo kopanong eo .
( g ) Tsamaiso ya boleng jwa tiisetso e tshwanetswe go dirwa ka mokgwa o o beilweng mabapi le porograma e e letleletsweng semmuso ya phaposo ya kgetse mo tshekong le moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
( Karolo 75 ya Molao wa thotloetso ya go bona tshedimosetso wa ka 2000 ( Molao wa No . 2 wa ka 2000 )
" Thuto e kgontshwa ke go nna le seabe sa setho ga morutabana mo go tsweletseng tlhaloganyo , mowa o o edileng le sebopego sa morutwana le go itshepa , ke tsona tse di tshwanetseng go nna enjene ya thulaganyo yotlhe e . "
Mo mabakeng a le mantsi Aforikaborwa e na le baagi ba ba matlhagatlhaga e bile ba ba kgonang go ipuelela , fela poelo e e sa ikaelelwang ya dikgato tsa puso ke go fokotsa meputso ya baagi ya go nna batsayakarolo mo tlhabololong ya bona ka tlhamalalo .
Go dirisa dipeeletso tsa khepetlele ka nonofo / tshwanelo .
Ke ne ka amogela bokgoni mo khosong e , ke ka moo gompieno ke baakanyang diterekere tsa bantshakuno ba bangwe ba metse e e gaufi .
O konotela ka go tlhalosa tsholofelo ya gore tseo a di kwadileng di tla oketsa palo ya babuisi le go mo godisa jaaka mokwadi .
Tlhokomela gore fa go na le dikarolo tse di dirisitsweng thata mme di setse di fela gore di fetolwe kgotsa di baakangwe .
Mo bolemiruing tiragalo e e itswe e le go rulaganya pego .
Seno se tla tlhoka tsepo e kgolwane ya pholisi , go tsenngwa tirisong go go atlegileng ga dipholisi tsa indaseteri le tlhabololo e e tokafaditsweng ya dinonofo .
Go na le kelotefo ya go romela teng e kana kang ?
Nomore ya fekese : ( 011 ) 484 1360 .
Molaotlhomo wa Ditshwanelo o kgatlhanong le kgetholola go ya ka lotso le bong .
Go tlhatlhoba foreimi ya matlotlo a diporojeke tsa kgwebo
Go thusa go kopanya dikgaolo tse di farologaneng tsa kgwebo
Seno se ka akaretsa go tlhama leano le molanako wa go tsenya morero o tirisong , go dira letsholo le go rulaganya merero e e amang baagi go ya ka boleng .
Koketso mo Dithebolelong tsa Puso
Komiti ya gago ya woto e ka batlisisa go le gontsi ka ga se ka thuso ya ofisi ya sepikara .
Leba dintlha mo tsebeng ya 85 , go tlaleletsa .
16.2.6.2 Go Naya Kgotlakgolo dipego tse di feletseng ka metlha ka ga dikgang tse ba di okametseng .
Go tlaa bo ka jalo go le tshenyo ya madi go kgatshetsha ditlhaga .
Go ise go ye kae , ba tlaa bo ba tswa mo temothuong le go tlogela phatlha e e boitshegang .
Dikwalo tsa bongongoregi ka jalo di dira tiro e lebaka leo le neng le e dira .
3 . Go dirisiwa didiriswa dife go emela dišedulo tsa tiro ?
Didiriswa tse di fa tlase di tlhalosiwa ka dikao ka ditlhaka tse di sekameng .
Palo ya bokana ba kabelo ka ditono ka ditono ka 2013
3 . Dintlha dingwe di fetisetswa dikomiting tsa photefolio tsa khansele gore di buisanelwe go ya pele le go neela dikatlanegiso .
" dikano " e raya ditlamelo tse di rileng tse di fetolang pholisi jaaka e amana le kotsi e o inšorilweng kgatlhanong le yona ;
Re na le makhete e e leng gaufi mo re rekisang kumo ya rona .
Fela le gale , soya e ne ka kgethego e tlotlelwa sebopegomedi sa yona jaaka tsela ya thefosanyodijalo .
O tla lemoga gore nako e supiwa ka bophara .
Ntlokokoano Bosetšhaba e romela Melaotlhomo kwa Dikomiting go ntshetswa pele le go buisana .
Karabo e le esi ya go kgona go tlosa mathata a a tlisiwang ke petlhu go kumo ya gago e tshwanetse go batlwa mo lenaneong la bolaodi la tse dingwe .
Mofatlhosi o tshwanetse go netefatsa gore ditshwetso di a tsewa , maano a tlhamiwa mme boineelo bo dirwa ke botlhe .
SEKAI SA REJISETARA YA DIMPHO
Fa a anaanela ponelopele ya Motlatsi wa Motlatsa-Mokanseleri wa Yunibesithi ya WITS , e bong Moporofesara William Makgoba , Mphahlele o tlhalosa se a se bonang e le " popo-sešwa ya diyunibesithi tsa rona go bontsha nnete ya seAforika . "
A o akareditse ditshenyegelo tse mo thulaganyong ya gago ?
E diragala leng ?
Go ka nna mosola go leka go rekisa kumo ya gago e nngwe le e nngwe ka mekgwa e meraro - go ka kgonegwa tota fa o ka kgona go oketsa tlhotlhwa ya kumo ya gago ka go dirisa mekgwa ya go rekisa dikgaolo tsa kumo ya gago ka mekgwa e e farologaneng .
Ga go kitla go kwalwa leina la gago le aterese mo pampiring epe ya dipotso , go na le moo , go tla dirisiwa khouto ya patlisiso , e e go tlhaolang .
E tlhoka boineelo , phisego , pogisego , kgono le lorato go tlhola o ntse o batla go ithuta .
Nna , yo ke saenneng fa tlase fano , . . . . . ( INSERT NAME OF RESEARCHER ) ke buisitse le go tlhalosetsa motsayakarolo ka botlalo , yo leina la gagwe e leng . . . . . le / kgotsa le wa losika lwa gagwe / tsala le / moemedi wa gagwe wa semolao , . . . . . , pampitshana ya tshedimosetso ya motsayakarolo , ya patlisiso e e fa godimo .
Mo bofelong jwa kgato eno , baagi ba tla nna le pono e e tshwanang mabapi le tlhabololo ya baagi .
Le fa go na le mathata a mantsi a go nna molemirui go na le bokamoso bo bo phatshimang go bolemirui .
Elatlhoko gore mmala o o phifadu o diriseditswe go tlhagisa diiro tsa IDP mme o o botala jwa olefi o diriseditswe ditiro tsa CBP .
Ga go a lekana gore re re : " Re ba boleletse -- Re ba boditse. "
Go tsitsinngwa gore Foramo ya Mmasepala ya CBP e diretswe go golaganya lephata le maikarabelo a lona e leng Tseokarolo ( ka gale mo Kantorong ya Sepikara ) , Motsamaisi wa CBP , Bomankge ba CBP , makhanselara a diwoto , Motsamaisi wa IDP , le baemedi ba komitti ya woto .
Lo dirisa dipalangwa tsa mofuta ofe kgotsa tse lo kgonang go di fitlhelela ? ( sejanaga , baesekele , go tsamaya ka dinao , terena , tse dingwe )
Gompieno maemo a go ikanya a kwa tlase , mme dikamano tsa bodiri di tletse dikgotlang ( e bile ka dinako dingwe di itemogela dikhuduego ) .
therisano le tlhokomelo ya IDP le tsenyotirisong ya yona mmogo le tshekatsheko
DEA e ka phasalatsa gape dikarolo tse e seng tsa bophiri tsa tumalano ya kabelano ya mesola gore setšhaba se tshwaele go thusa gore ba dire tshwetso .
Morago ga go jala
Ke eng se se tshwanetsweng go elwa tlhoko ka ga tiriso ya CBP ?
21.1 Dibuka le diakhaonto tsa Kgotla di tshwanetse go tlhatlhobiwa ngwaga le ngwaga ke feme ya baruni ba ba tlhomileng Kopano-Kakaretso ya Ngwaga ya Kgotla .
Puo ya Maemo a Porofense ka Tonakgolo ya Kapa Bokone , Sylvia Lucas , e ne kobile tokafatso ya ikonomi ya porofense le maiteko a maatla a a ka ntšhwafadiwang .
Dijalo di njetse bokae ka tono ?
1.5 " Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi wa bo 2 wa ka 2005 ( Molao wa Bokone Bophirima ) o raya molao wa kgotlatheomolao ya porofense o o tlhomiwang ka boikaelelo jwa gore o laole boeteledipele jwa setso le balaodi .
Ka kakaretso mo Afrikaborwa e na le kgono e nnye ya bolemirui fa go bapisiwa le mafatshe a mangwe a a gaisanang le yona , jalo go botlhokwa thata gore lefatshe le le leng teng go dirisa bolemirui mo go lona le dirisiwe sentle le ka tshwanelo .
1.16 Leloko le le , kgotsa le mogatsaalone , molekane wa lone , mogwebisani wa lone kgotsa leloko le a leng gauf le lone
Mareo a tshupo .
Boammaaruri , le gale ke gore dilo di ka fosega mme mefero ea se ka e a tlhagolwa sentle .
Togamaano ya isago
MAITLHOMO
Boenjenere ba bojenetiki ba dijwalwa - mokgwa wa tiriso
Le na le thutego efe go fitlhela segompieno mme le tlaa rata go amogela thutego efe gape ?
Tsa go fodisa / kolovere - korong ;
Palogotlhe ya ditshenyegelo e e fopholediwang ( e kgaogantswe ke motswedi fa kabelo ya matlole e e kopanetsweng e solofetswe ) .
Ditaolo tse dintsi tsa thulaganyo ya Tlhaolele di digetse matshelo a Bantsho go nna a kgotlelelo fela , di tlhola setšhaba sa maAforikaborwa se se neng se bolokesegile fela fa ba le mo ditlhopheng tsa merafe .
Tsweleletso ya go dirisa mmu
go rotloetsa go neelana ka tirelo mo baaging kwa ntle ga go duelwa
batsamaisatiro
1.1 Yuniti ya Botsayakarolo jwa Setšhaba e e mo Kantorong ya Sebueledi e rulaganya lenanetema le Pegelo ya Semmuso e e Siameng ya Dikomiti tsa Diwoto .
15 batlhokomedi ba a katisiwa
Lereo bong ( gender ) le kaya banna le basadi .
90% ya se ba se buang jaaka ba se dira
Go tswaka ditlhaeletsano tsa motheo , taolo ya dikgotlhang , dinonofo tsa taolo ya pharologano le phatlhoso go matlafatsa dikamano tsa Dikomiti tsa Diwoto le batsayakarolobagolo
Go le gantsi , fa mokwadi a na le bonnete mo tirong ya gagwe iphitlhela a le kgatlhanong le bathati ba sepolotiki kgotsa ba setšhaba .
Pele o simolola ka moakanyetso kgotsa thulaganyo dipotso tse di latelang di tshwanetse go bodiwa :
Dirisa khalendara kgotsa boroto ya dikitsisiso go lemoga matlha le ditiragalo tse di leng botlhokwa tota le dipeelano .
Ke tlwaelo go fitlhela balemi ba bantsi gape e le barui , gongwe ke gore bolemirui ke mokgwa mongwe wa go phasalatsa dipaka tsa ditlha .
Ke ne ke rulagantse go tshela monontsha o o kana kang , gona ke fitlheletse eng ?
Polelo ya ga Mphahlele ka jalo , e ne e le gore setso se tshwanetse , gompieno , jaaka mo nakong e e fetileng , go tlhasela boswele mo bathong ka kakaretso le go tlhoka bosiamisi - ka tsela eo setso e nna sona tsela .
" Letsatsi la thobo " jaaka bangwe ba bannaleseabe mo lenaneong ba ne ba le bitsa , e ne e le letsatsi leo ka lona Grain SA , jaaka karolo ya bona ya Lenaneotlhabololo la Balemirui , e ne ya ema go senene go tlotla bantshakuno ba ba dirang le yona le go keteka mmogo le bona maungo a ba a fitlheletseng ka bonatla .
Matshwanedi a ntshokuno ya korong
Motho ope yo o sa kgotsofaleleng tshwetso ya SARS malebana le tiriso ya yone ya dipuo tsa semmuso a ka nna a tlhatlhela ngongorego e e romelwang go Mokomišinari wa SARS .
Karolo 5
Go supa le go netefatsa baamegi ba ba nepagetseng
Poelo e le : Poelo / Tatlhego = Lotseno - Ditshenyegelo .
Le gale , kwa ntle ga botlhokwa ba go laola ditshupetso tsa ka kgwedi go makatsa gagolo go fitlhela gore ga go na batho ba bantsi ba ba dirang tiro e .
Venn , Molanako , Ditlhopha tsa seloago le ikonomi jj .
Thotloetso ya tlhabololo ya tsa Bojanala , Ditlamo tse di jaaka Dihotele , Matlo a Malatsi a boikhutso , Dikago tsa Bed & Breakfast , Ditsela Tsa Bojanala , ditsela tse di itswapetsang , ditselana tsa go palama dithaba , batho ba ba bontshang bajanala mafelo , bakaedi ba bojanala , batho ba ba tsamaisang kgwebo ya bojanala , go tlamela ka ditirelo tsa malatsi a boikhutso a a sa senyeng tikologo , jj .
Bona sekao se se latelang .
Kitso e tshwanetse go tlhaololwa go nna thuto gore motho a kgone go fenya tikologo ya gagwe go feta boemo ba go tshela fela .
Go tswelela ka potso o ka ikopantsha le Lefapha la Dikgang tsa Magae ka go dirisa mogala go 0800 601 190 ( mo Afrikaborwa ) .
Botsayakarolo jwa setšhaba bo ka nna le dipoelo tse di siameng mo wotong ka ditshwaelo tsa baagi di tsenngwa mo dithulaganyong tsa tlhabololo le tsa kgolo .
Bantshadikuno mo Aforikaborwa ba fepa setšhaba , mme fa dikgwebo tsotlhe tsa bona di tswalwa batho ba tlaa ja eng ?
Tsamao ya monontsha
Go kgatlha go itse gore mo diheketareng tse 69 500 tse di jwetsweng mo Foreisetata go setse diheketara tse di ka nnang 38 500 fela tsa masimo a a sa nosetsweng .
Elatlhoko : Tiro ya IDP ya bo 5 e teng mo karolong 6 ya kaedi e .
Go uma - lefelo mo go ka jwalwang dijwalwa tse di ka dirisiwang e le dijo go legae le go rekisa go bona poelo .
Togamaano ya kgwebo nngwe le nngwe ya polase , e tlhoka go tlhatlhoba dintlha tsotlhe tsa polase jaaka yunite .
( ii ) nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , taelo , go ya ka temana ya ( b ) , ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 48 , fa go na le nako e e beilweng .
Bontsi jwa bantshadikuno ba bo tlaa nna fela karolo ya lenaneo la rona ngwaga kgotsa tse pedi mme tswelelopele ya bona e tlhoka go tsewa tsia .
Setlhopha Sa Bosetšhaba sa Thaseke se tsere karolo mo go kakanyong le kagego ya mojulu o .
Ka jalo go a tlhokega e bile go botlhokwa thata go fitlhelela maitlhomo otlhe a kgwebo ya gago , go nna matsetseleko mo tiragatsong ya maano otlhe go ya ka kemo e e tlhokegang e e tlhomilweng .
Dikgato tse di tlholwa mo ntlheng ya lenanetema ya ' Tse di Runyang ' .
Go baakanya thulaganyo
Tshedimosetso ya Dikomiti tsa Diwoto e tshwanetse go elwa tlhoko mo tshekatshekong ya di- KPI .
Mariga ka tlwaelo ke nako ya go tlhoka dijo go diruiwa ka bojang bo sa tlhoge mme ga bo na kotlo epe .
Fa re ntse re lebeletse gore re fa kae jaanong re tla bona magare a lenaneo la tsamaiso ya polase e kgonang .
Mo boemong jwa go nna le dišere mo khamphaning ya Anglo Platinum , Letlole la Mahube le tla nna le dišere mo khamphaning ya RBP .
Maikaelelo a Batho Pele ke go laola ka moo ditirelo tsa puso di tshwanetseng go neelwa ka teng .
Palogodimo ya dipane tse di letlegang go gogwa .
Gongwe go bo go na le ntshokuno e e fetileng ka jalo tlhotlhwa ya nako eo e kwa tlase thata mo e leng gore tiro yotlhe mo dikgweding tsotlhe tseo e ntse tshenyo fela mme ga go na poelo e e tlaa dirwang !
GORE tshwetso ya EM 113 / 2004 ya Meyaramogolo ya la 20 Phatwe 2004 e TSWEWE TSIA .
Tlhotlhwa ya go jwala gape ka peo , dikhemikale le tiro le yona e ka se kgonwe go busetswa .
Ka 1997 o ne a boela gae mme a simolola ka thuo ya dinku le dikgomo .
Leina la kgwebo :
Go abelana ka phitlhelelo ya tlhokomelo ya boitekanelo e e duelesegang fa go ntse go tsweletswa pholo le boitekanelo .
A re tshwaraganeng - lwantsha Aids mme o age setšhaba se se matlafetseng .
1.5 " Motlatsa-Modulasetulo " o raya motho yo tlhomilweng ke Kgosi gore a nne mo maemong a leruri a go dira ditiro tsa Modulasetulo ka nako ya dikopano tsa Kgotlakgolo ;
Mokgatlho wa Tlhabololo e e Ikaegileng mo Baaging
Kaedi ya 2 : Kaedi ya Bathusi ba Togamaano e e Totileng -Baagi ;
Fa e jegilwe polata ya peo e ka se kgone go bapa sentle le yona mme mowa o tla latlhegwa e bile lolea le ka se nne teng .
Go dira gore bana ba lebe ditlolo-molao tsa thobalano ka go ba dira gore ba akanye gore go siame go dira jalo , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 21 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 .
Fa go tsoga thulano , akanya ka tse di latelang :
Setshwantsho 4 : Mias Wagenstroom le morwa wa gagwe Damian ba eme fa pele ga terekere e nngwe ya bona .
Eya go moagisani wa gago yo a setsentg a le molemiruikgwebo mme o ithute .
Le ope / ke le nosi
Peoleitlho , tekanyetso le tsamaiso ya tshegetso ya tsenyotirisong
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
sere sa tshireletso
A ke tlaa rekisa ka konteraka ?
Re kgonne go tlhoma ditsha tsa ditshupetsotekeletso di le 46 mo kgaolong yotlhe e e direlwang ke lenaneo .
Ba itse fa di lwala ebile ba itse go dirisa eng go di fodisa le go thibela malwetse .
1.1.5 moneelasekoloto o tsaya kgotsa moamogedi o a tlhophiwa mabapi le kago yotlhe kgotsa karolo ya yona , dithoto kgotsa madi a Moadimiwa kgotsa go tsaya kgato epe e e gapeletsang tshireletso e e neetsweng ke Moadimiwa ; kgotsa
Go bolthokwa thata go tsaya dikao ka leano le le siameng go latelana ka tshwanelo .
Kgwebo ke mathata - dikgwebo tsotlhe di na le kelo nngwe ya mathata .
Mo lefelong le go na le dikgetse di le mmalwa tse di tlhagisitsweng tse di nang le :
Reka monontsha
Ntlha ya puisano :
1.9 " Leloko " le raya motho ope fela yo o tlhophilweng go ya ka molao kgotsa yo o tlhohilweng jaaka leloko la maloko a Kgotlakgolo ;
Sekao sa kgaolo ya teko ya mofuta mongwe .
Mo godimo ga moo , PAIA e tlhama polelwana ya semolao ya go bontsha kgatlhego ga setšhaba e e nnang botlhokwa go gaisa mabaka ape a go gana go newa tshedimosetso , fa kgatlhego ya setšhaba malebana le tshedimosetso e ka nna kgolo . ( leba karolo 4.4 fa tlase go bona tshedimosetso go ya pele ) .
Ke mongwe yo wena o ka yang go ene , yo o mo tlotlang e bile o mo tshepha , mme o ka kgaoganya mathata a gago le ene .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
KATLAATLELOLOAGO
Maikaelelo ke go :
Ga go na setso se se nnang fela , mme meetlo ya rona le mekgwa di a fetoga .
Go tlhokega tokelo ya monontsha e e siameng go bona kumo e e kwa godimo ; ntlha e e tshwentse go dirwa ka go tsamaelana le diteko tsa mmu tse di tserweng pele ga nako ya go jwala .
Ka nako ya go jwala , masimo a tshwanetse go nna phepa e bile a baakantswe sentle .
( iii ) go fetisediwa ga kgetse kwa kgotlatshekelo ya bana , fa go leng matshwanedi gona .
Nako e e leng teng ya bollo go tswelela go mela ka go jwala mefuta pele ga mariga e kgonisa dimela go ntsha ditlhogo le dikutu , jalo , ditlhogo tse dintsi di naya korong e ntsi e bile kumo e e kwa godimo fa metsi , naeterojene kgotsa se se tlhokiwang se sa fele .
Go lokela monontsha gaufi le peo go feta , le gale , go ka fisa peo , mme go ka fokotsa palo ya dimela mo go ka fokotsang kgono ya korong ya gago go go naya kumo ka botlalo .
Go tshegetsa go dirwa ga kutlwisiso ya woto ya mmasepala ka bophara mo mererong ya tikologo le manno , go tswa go kutlwisiso go tswa diwotong
Fa kgatong e nngwe le e nngwe ba ree ba akanye ka ga maitemogelo a bona .
Go mo pepeneneng gore go tlaa ja motho R24 000 go feta go adima R100 000 eo fa o fetisa ka dingwaga tse tlhano .
netefatsa tlhaeletsano e e maleba mo gare ga batsayakarolo botlhe le mmasepala
( b ) ditlolo-molao tse di leng mo Setlhopheng sa 2 ; le
Kopanya tshedimosetso e e maleba le tshekatsheko ya tsa Loago-ikonomi , go akaretsa :
Fa mokopatshedimosetso a sa kgotsofalela gore sebopego se direkoto di ntshitsweng di le ka sone ga se tshwane le sebopego se se kopilweng , e bile mokopatshedimosetso a dumela gore ga e kitla e nna bothata gore setlamo sa puso se mo neye direkoto tseo ka sebopego se a se eletsang .
Ke tlotlhelediwa ke go dirisa bolemirui e le kgwebo le go abela dijo go lefatshe la rona , ke ntse ke somarela tikologo e bile ke ntse ke naya batho tiro .
Letselo ke mojo o o tshomarelo , o o nang kotlo e e kwa godimo go dikgomo le diruiwa tse dingwe .
Dingwaga di le 23 morago ga puo e , puso ya ga jaana - le baagi ka kakaretso - ga go pelaelo epe mo go bona gore ba ka se batle go itlhatlhoba kgatlhanong le netefaletso e e maatla e , e e dirilweng ke Mphahlele ya go re : " Puso e ka bonala ka dinako tse dingwe e le ditlhong go itshunya nko fa e itse gore mananeo a yona a bosiamisi , molao le thuto a diretswe go laola mothamo le kelelo ya metsi a a fetang ka dikanale tse e di fapositseng. "
Go ithulaganyetsa togamaano
Dibaketheria ke tsona ditlhodi tse di tlwaelegileng tsa tlholefatsodijo , di latelwe ke megare le dipharasaete .
TLAA e tlisitse diphetogo tsa konokono e re ka diphuduso tsa madi go ya mo letloleng la bajaboswa le tsone jaanong di duedisiwa lekgetho mme dituelo tse di dirwang go tswa mo letloleng le le ntseng jalo tse di yang go bajaboswa di sa duedisiwe lekgetho ka gope .
Melawana eo e botlhokwa ka e dira jaaka tokomana ya semmuso ya dikhansele , e e laolang tlhagiso , ditiragatso le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto .
2 . O ne o na le lokwalo bopaki mme le latlhegile :
Tlhabololo ya PAIA malebana le Kaelo eno ya Karolo 10 le go bonwa ga dimmanuale tsa PAIA .
- Ditshenyegelo tsa tshwaro
( 5 ) Fa ngwana a latofadiwa mmogo le ngwana mongwe kgotsa bana bangwe , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka dira tshekatsheko ya bana ka nako e le nngwe fa e le gore seno se mo dikgatlhegelong tsa bana bao botlhe .
Dimmanuale tsa PAIA tsa ditlamo tsa puso 20
o tlhagise ditotiwa le dibontshi le go tlhokomela le go sekaseka tiro go ikaegilwe ka dibontshi tseo
Kgato e e letla matlhakore go supa dikgatlhego tse di tshwanang mo gare ga bona le go supa se se tlhodileng bothata mmogo .
go diragatsa leano la thebolelo ya ditirelo tsa motheo go ya ka maikaelelo a kakaretso a thebolelo ya ditirelo
Mo pontsheng / mo mmileng / ka fa tlase ga borogo / mo sekgweng
Ofisi ya tlhabololo ya balemirui mo Belfast e dirisiwa mo kgaolong a kgolo thata , ka makoko a dithutiso go tsweng Sulphur Springs go ya dikilometara tse 50 kwa botlhaba kwa Piet Retief , go tswelela mo Donkerhoek , gaufi le Letamo la Heyshope , lekoko la dithutiso la Sheepmoor , lekoko la dithutiso la Pixley Ka Seme ka botlhaba ga Amersfoort , lekoko la dithutiso la Carolina le lekoko la dithutiso la Nigel .
6 . Dikopano tsa Dikomiti tsa Photefolio
Go tshwana le go laola ga ditiro tse dingwe le go tlatsa ga dibuka tsa go bega .
1.1.9.1 a itsise dikarolelano ;
7.30 go fitlha ka 8.30
Go sweditswe :
Go tshela selekanyo se sennye sa khemikale go na le jaaka go atlanegisitswe , go tlhola gore mefero mengwe e se ke ya bolawa .
ditsholofelo tsa barutwana di tshwaragantswe le go tlhaloswa go laolwa ke morutwana le mofatlhosi
Kgono ya tuelo go ya ka diphopholetsokelelo tsa madi a seatleng
ditirelo tsa tshireletso
Mo lebakeng la bantshadikuno ba ba tlhabologang se se tlhola mathata a mantsi - go tlaa utlwisa botlhoko thata gore o latlhegelwe ke lefatshe fela ka gore o ntshitse dijalo tse di bokoa .
Dikabelo tse di tshwanetswe go duelwa go Letlole gare ga matsatsi a a leng supa morago ga mafelelo a kgwedi ka go dirisa SARS .
Fa kanola e robiwa jaaka e eme mo tshimong , tlogela mo go leng botala gore go robiwe morago .
Bantshadikuno mo lefatsheng le le thapilweng kgotsa lefatsheng la morafe ga ba kgone go neelana ka lefatshe jaaka tshireletso ka jalo dikopo tsa bona tsa kadimo di a ganwa .
Akanyetsa pitso e e latelang ya togamaano :
gokaganya dithutano ka ga se IDP e leng sona le gore go tlhokega eng go tswa mo baaging le ditlhopha tsa dikgaolo tse di nang le dikgatlhego
Thulaganyo ya tiro ya ditšhelete ya pusoselegae .
Le gale go botlhokwa thata go tlhomamisa gore boleng ba peo bo nne bo bo kwa godimo fa o ijwalela peo ya gago .
Ka tiriso kgato ya ntlha go bolaodi ba madi sentle ke go bona le go tshwara makwalonnete otlhe a dipapadi tsotlhe tse di tsamaelanang le kgwebo fa madi a dirisiwa ( ka tlhamalelo kgotsa ka go se tlhamelele ) .
go tokafatsa dikamano magareng ga mafapha a diporofense le a bosetšhaba go badirelwa ba tsona , gape le jaana mabapi le thebolo ya ditirelo le pholisi .
O batla dilo tse di siameng go rekisetsa bareki ba dilwana tsa gagwe .
( a ) fa ngwana a sena mmueledi wa semolao , magisetera yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse a tlhalosetse ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ka ga tiragatso ya molawana wa 82 ( 1 ) , mabapi le go nna le mmueledi ;
Maiteko a mangwe a go godisa togamaano e e tshwaraganetsweng a ne tota a ikaegile ka tlhatlhobo ya ditiro tsa nakwana tse di tshwaraganetsweng .
CBP ke karolo e e botlhokwa ya tlhabololo ya baagi , tokafatso ya ditirelo le go tsenya tirisong melawana e e tlhalosiwang mo molaong wa puso le go dira gore baagi ba lemoge fa Molaotheo e le nnete tota .
Maitlhomo a Bukanatshedimosetso ya Batho Pele ke a a latelang :
Dimela tsa ntlha tse di bopilweng ka go dirisa baeothekenoloji di bopilwe go kgona go fenya dibolayamefero kgotsa go ipopela sebolayamefero ka bosona .
Go tokafatsa maemo go atolosa ntshokuno ya monawa
Fa ba neelane ka dikarabo tsa bona mo kopanong e e tsenelwang ke batho botlhe , ba kgaoganye ka tsona
TSHEKO KWA KGOTLATSHEKELO YA BOSIAMISI YA NGWANA
Modiri wa mo gae
Dikonteraka tsa bokamoso di raya gore o dumela go rekisa bokana ba ditono tse di rileng tsa kumo ya gagwe go makhete ka nako ya bokanmoso e e rileng e e dumetsweng .
( b ) golola ngwana ka boene go ya ka molawana wa 24 ( 2 ) ( b ) , mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 , kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao ; kgotsa
( i ) mabapi le mabaka otlhe a a leng botlhokwa kgotsa bonako go ka neelana ka ona gore go fitlhelelwe maikaelelo a Molao ono , go akaretsa phaposo ya kgetse mo tshekong , bonnye jwa selekanyo se se dirisiwang fao le mabaka a a tshwanetseng go akangwa fa go tlhophiwa mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong , mme segolobogolo tse di latelang :
Didiriswa tse di ka dirisiwang mo kgatong e : Problem tree ts . 90 dplg ( Tshusumetso ya kwa ntle , lebaka le maatla )
Leano le la thefosano ya dijwala ga le neye phetogo ya kotlo e e lokelwang mo mmung fela mme le bona dimela tse di tseneletsang medi mo mmung ka boteng bo bo farologanang , mo go reng medi e e farologaneng e kgona go tsaya kotlo mo dikgaolong tsa mmu tse di farologaneng .
Bontsi ga bo na maitemogelo a tiragatso a temothuo mme le fa ba ka bo ba rata , e bile ba na le thutego e e tlhokegang ya dikwalo , ga ba kgone go e diragatsa .
Tlaa o nketele mo polaseng ya me mme o nne mongwe wa lekoko la Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA go kgona go bona le go lemoga gore bolemirui ke bokamoso .
Gompieno , le gale , dilo di fetogile mme di gatelela go feta .
Fa molemirui a sa laole sentle ka nako e , kgono e e ka kgonegwang e ka fokotsega gagolo .
A dilo tse di tshwanang le tse di a direga ?
Metsi le metsitlane - go akaretsa ditshenyegelo tsa nosetso le metsi , boleng jwa metsi , seemo sa metsitlane le melebo .
ditokomana tsa ditekanyetsokabo le tse di amanang le tsona
Kgwedi e Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa rona kwa Ladybrand o bua le Michael Ramoholi yo a dirisang bolemirui gare ga Bloemfontein le Welkom mo kgaolong ya Theunissen .
Ngongorego e tshwanetse go nna e e kwadilweng , e tlhatlhelwe pele go wela kgwedi ya boraro go tswa go letlha le ngongorego e tsogileng ka lone , go kwalwe mo go yone leina , aterese le tshedimosetso ya go ikgolaganya le motho yo o tlhatlhetseng ngongorego eo le go kwala tlhaloso ka botlalo ya ngongorego eo .
( b ) go laela ngwana gore fa a sa latele taelo ya katlholo , go ka dira gore ngwana a tlisiwe gape fa pele ga kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore go tle go dirwe dipatlisiso go ya ka molawana wa 79
Eno e ne e le nako ya fa puso ya Aforikaborwa e e neng e tlhaola ka bosemorafe e ne e dira borukhutlhi kgatlhanong le bantsho , fa go ne go na le dithulano tsa semorafe kwa Engelane le Amerika , le borukutlhi kwa dinageng tse di mo Borwa jwa Amerika le Russia , fa go ne go le bohuma , malwetse , botlhokakitso , menolopuso ya sesole , diphuduso le bontsi jwa batho ba ba batlang tshireletso le go golegwa kwa ntle ga tsheko mo kontinenteng ya Aforika , le fa Mapalesetina a ne a dikaganyeditswe mo nageng ya bona .
Batsayakarolo ba arolwa ka ditlhopha mme go akanyetswa maemo a a mo tsebeng ya 68 .
R4 dibilione di abelwa Letlole la Ditiro ( The Jobs Fund ) ka semphato le lekala la poraefete mo diporojekeng tse di tlholang ditiro tse dišwa , tshegetso ya babatlatiro le go samagana le dikgoreletsakgolo ka go baka kgolo e e akaretsang .
Tlaleletsa , phimola kgotsa o fetole maitlhomo fa go tlhokega .
Re tshwanetse go gakologelwa gore boteng jwa mmu bo ka farologana thata mo kgaolong e nnyane ya lefatshe .
Go kgona go uma korong mo nosetsong go tlhoka dintlha tse di farologaneng tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa tse dintsi tota le boleng ba metsi , ( bo bo lebeletsweng mo athikeleng mo kgatisong e e fetileng ya Pula Imvula ) , mofuta wa mmu , mekgwa e e tseneletseng ya go suga mmu , tiriso ya metsi ka dinako tse di rileng , mefuta ya korong e e dirisiwang le bokana ba palo ya dimela ka heketara , tiriso ya monontsha , mme gape le tiriso ya lenaneo la go laola disenyi le mefero .
Go na le batho ba le bantsi mo lefatsheng ba ba se nang phitlhelelo e e sireletsegileng ya dijo le metsi a go nwa a a phepa .
Go tswa mo tiragalong ya khudugelotoropong ya go tswa polaseng go ya ditoropokgolong .
A o na le moraba wa tshedimosetso go tswa kwa ofising ya Sepikara ?
Lefapha la Thuto ya Motheo le sa tswa go tlhagisa lenaneo la go lekanyetsa bokgoni ba bagokgo le batlatsabagokgo .
Dinotshe tsa rona di tshwanetse go phela mmogo le dilo tse dintsi tse di di bolayang ka manno a tsona a tlwaelo a ntse a sengwa tota le go tloswa ga mabulukomo ke ba thulaganyo ya Direla Metsi ke sengwe se se leng mmopo go tsona , ka ditlhare tse di le lefelo la go bona dijo go dinotshe , se e leng ntlha e e dirang gore di tsene mo go agiwang matlo teng .
Ga go na dipatlafalo dipe tse dingwe tsa go tshwanelega .
Go fengwe ke go raya gore molemirui ga a kgone go tshola bothata mme o fetola maemo a gagwe .
Ntlha e le nngwe e re tshwanetseng go se e lebale morago ga go tlosa mmidi ke go tlhola re ntse re lwantsha mefero mo masimong a rona .
ditiragalo tse di tona tse di jaaka merwalela , melelo , tshusumetso ya tsona le se e di kayang .
Puo ya Pulo ya Palamente ya Moporesitente ke eng ?
Diteko tsa mmu mo masimong a a nosetswang ka digasetsametsi tsa sedikologa
Go na le sefala sa deitha ya dikadimo tsotlhe , mme le fa montshakuno a sa bege melato ya gagwe yotlhe ( se tota a tshwanetseng go se dira ) , setheo sa kadimiso se ka bona tshedimosetso ka montshakuno , mme sa gana kopo ya kadimo e ntšhwa .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o kwadile Tiisetso ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan ka nako ya ditheetso tsa Khomišene ya Nnete le Poelano ka 1997 .
Ga ke gakologelwe /
Tsamaiso
gore go tlaa ja bokae le gore madi ao a tlaa tswa kae
A o batla go simolola kgwebo ya gago mme ga o na madi a a tlhokegang gore o kgone go fitlhelela ditoro tsa gago ?
Bobusi jo bo siameng
Batsayakarolo ba baya dikarabo tsa bona mo Loboteng la Temokerasi mabapi le tiro ya 1 e bile ba buisana ka ditlhopha morago ka kopano , ka ga dikarabo tsa dikarata tsa tiragalo .
MOSELE - sk . ka puo ya molomo , go kwala , ka mogala
Tlhama mosele wa tlhaeletsano o o tlhomameng o o sa tlhaoleng ga mmogo le ditlhakanelo tse di dirisanang mmogo magareng ga baagi le khansele ; le
18.16.6 mabaka a go dira maikano ga Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio ;
Bolokela sejalo se se tlang madi - fa o adima madi a mannye gona mathata a kwa tlase .
Go akaretsa gape dithibelo pele ga mathata .
( 2 ) Pele ngwana a tlhagelela lekgotlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , mo nakong ya diura di le 48 morago ga go tshwarwa-
Kumo e ntsi mo ditikologong tsa Asea le Aforika .
Go na le kgonego e kgolo thata ya seo
( viii ) mokgwa o mapodisi a tshwanetseng go neelana ka ripoto jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 22 ( 2 ) ; le
Ditshupo tse di tlwaelegileng tsa tlholefatsodijo di akaretsa ikhuno ya mala , letshololo , pherogosebete le go tlhatsa .
O kwadile jaana felo gongwe : " Ga ke a tlogela go ruta. " [ 1 ] Mo go ene botshabi e nnile thulaganyo e telele ya go itemoga .
Ka bonako khansele e ne ya beela kwa thoko bokana ka R200 mo kopanong e nngwe le nngwe ya Komiti ya Woto le go letlelela tshwetso ya dikomiti mo go swetseng ka tiriso ya madi a .
10.2.19.6 go amogelwa semmuso ga tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng morago ga go akanyediwa ke Kgotla ya Setso go ya ka ditaelo tse di maleba tsa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso ;
( b ) Ngwana ga a tshwanelwa go tshwarwa ka tsela e e makgwakgwa go feta ka fa mogolo a neng a ka tshwarwa ka teng fa a ne a le mo maemong a jaalo .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanela ke go bo e le batlhophi ba ba kwadisitsweng mme ba na le seabe se se matllhagatlhaga , ba tshepega e bile e le ditokololo tsa baagi tse di tlotlegang tsa setlhopha se se rileng se ba se emelang .
Balemirui ba baswa ba ba ratang go tswelela pele ba tshwanetse go dira thatathata go kgona go bona kumo e e siameng mo go se ba se dirang .
Netefatsa gore didiriswa tsa go lokela tokelobogodimo tsa gago di siame e bile o ka di dirisa jaaka o balta pele setlha sa go jwala se simolola .
TLAMELO YA THEBOLELO YA DITIRELO LE MAFARATLHATLHA A MMASEPALA A A NNELANG RURI A KA SE BONWE JAAKA PONAGALO YA GO TLHOKA MOLAO O O MALEBA .
Go tsaya karolo ga botlhe go tshwanetse go fetolelwe mo setheong gore go netefatswe gore baagi botlhe ba naga ba na le tshwanelo e e lekanang ya go tsaya karolo .
Thoko Matha Mofokeng o tshotswe kwa Emmaus gaufi le Winterton mo kgaolong ya KwaZulu-Natal ka 1 Ferikgong 1952 mme o goletse teng mo Emmaus .
Go sireletsa kumo ka go tsaya inšorense go go naya kagiso ya gore fa go ka senyega jaaka fa sefako se ka thuba dijwalwa tsa gago ga gotlhe o sa amogela sengwe . gape , go nna le inšorense ya kumo go go thusa go oketsa ntlha ya go nna le lenaneo la ditiragalo le go laola go uma ga kumo .
Maemo a go Beeletsa mo Sekemeng sa Bonto sa Peelelo sa Botsayakarolo
O swetsa gore batho ba kgelositswe mo tikologong ya bona .
Bokhutlo
3.1 Lekgotla la Dikgosana le tla nna le Dikgosana tsa Makgotla otlhe kgotsa Dikutle tse di bopang Morafe wa Segosi wa Bafokeng o o lejwang jalo go ya ka dingwao , mekgwa ya setso le melao ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
Patlisiso ya mmasepala e e neng ya dirwa ka 2004 e tshitshinya gore fa baagi ba tsena mo thulaganyong ya botsayakarolo kwa ntle ga go itse le go se lemoge ditshwanelo tsa bona , thulaganyo ya botsayakarolo jwa pusoselegae ga e ne e tlotla le go diragatsa tshwanelo e .
Motsereganye wa mmasepala o tla thusa motsereganye wa Woto le Komiti ya Woto go tsereganya tsamaiso ya togamaano ; sekwalwa le go tsenya tirisong ga ditogamaano tsa Woto , le go ela tlhoko le tshekatsheko .
g ) Pusoselegae : Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala wa 2003 ( MFMA )
Go maswabi go itse gore dithakadu di sule ka bontsi kwa magaeng ka gore di tsomiwa ka dintšwa e bile tikologo mo di nnang teng e senyegile .
Re batla go fitlhelela eng , jang ?
Ditiro kgotsa dingwao di tlaa fetoga thata kgotsa tsa fokotsega , fela kgakologelo ya setlhopha yona e bodipa . "
Mmotlolo wa tharabololo-mathata ke sediriswa se se mosola thata go thusa Dikomoti tsa Diwoto .
Magato a a sa lekanang a kamogelo ya botsofe , madi a bogole ( mafelo a kamogelo ga a fitlhelege )
Ke tlaa rata go tsena dithutiso tsa Bolaodi ba Polase le Palotlotlo .
Tshola masimo a se na mofero paka yotlhe ya go tswa thobong ya dijalo tse di fetileng go fitlha dijalo tse di latelang .
Ga go kgonegwe go naya dipotso tsotlhe tse di tshwanetsweng go botswa ka kgaolo e nngwe le e nngwe ya bolaodi mo athikeleng e le nngwe e bile dipotso gantsi di ka farologana go tsamaelana le polase e nngwe le e nngwe .
Tsela e e kaya gore khansele e tshwanetse go latela mokgwa o o leng maleba thata go na le go sala morago ka go gagamala kobamelo ya peomolao .
Ditshupokgolo tsa toragatso
Tlhopho e e siameng e ka dirwa fela fa o lebelela kgono ya mefuta e o setseng o e dirisitse ka mokgwa wa gago wa go laola le go tlhokomela .
1 . Ditiragalo tsa go se dire go ya ka tumelano
Ka lesego le mo go Aforikaborwa , eo e neng e le naga ya bofelo go bona kemonosi , nako ya gore motho montsho a rulaganyetswe sengwe e fedile fa go ne go bonwa temokerasi ka 1994 .
togamaano e tlaa fetolelwa go nna tiro
Ga jaana go na le neelo e nnye ya dithata mo dikomiting tsa diwoto e bile mokgwa o o kelotlhoko o lebega o tlhotlheleditswe thata ke Dikaelo go na le tlhatlhobo e e kelotlhoko ya peomolao kgotsa dithuto tsa maitemogelo a a bonagalang .
Molao o o botoka e ka nna : ' ba tshwanelwa ke go thusiwa mo sebakeng sa metsotso e le 10 ' .
Go supa bolaodi ba ditiro tse di dirwang ka letsatsi le lengwe le le lengwe ka botlalelo mme go thusa go netefatsa le go tokafatsa bolaodi ba gago .
Kumo e ka oketswa ka go tlosa mefero mo masimong ka nako e .
Go nna le maemo a go laola madi sentle dipego tsa dithekiso tse di tshwanetswe go tshwarwa sentle ka go itirela makwalotshimologo a gago .
Maemo a didiriso ke afe , le gona di ka dira jang ?
Fa o sa ntse o roba tswelela go tlhola o ntse o tsaya diteko tsa bokana ba metsi gore kumo e kgonwe go robiwa ka maemo a metsi a a leng 14% kgotsa kwa tlase .
Ditlhopha tse di farologaneng tsa batho di kgona jang go tshela mo maemong a a farologaneng ? ( sekao : batsofe ka bontsi ba a tlhoka )
Fa o utlwa polelwana e e reng Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso , o utlwa e kaya eng mo go wena ?
Kgamelo ya monontsha
1 . Boikaelelo jwa Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho
Bokana : Tlhogo le mmele , disentimetara tse 109 go ya tse 135 ; mogatla disentimetara tse 53 go ya tse 66
( e ) fa tlolo-molao e dirilwe mo tlase ga mabaka a a tlhalosiwang mo taelong ya bosetšhaba e e umakiwang mo go molawana wa 97 ( 5 ) ( a ) ( ii ) .
Katiso ya bokgoni
Tshenyegelo ya holoseile ya selegae ya disele mo Gauteng e oketsegile ka 63% go tswa go R6 , 21 ka litara mo go Motsheganong 2007 go ya go R10 , 10 ka litara mo go Motsheganong 2008 ( Kerafo 2 ) .
Kwa Ghana , mo morafeng wa maAsante , go dumelwa fa bana ba kolota bommaabona go feta boraabona ka gonne fa lesea le le mo popelong ya ga mmaalona , le arogana madi le maalona .
E ka nna motlhodi wa diphetogo mme ya re dira gore re akanye ka ga dikgetho le ka mokgwa o re di dirang ka ona .
Tshobokanyo
Se se kgontsha mmeeletsi yo o kgonegang go bona gore madi a gago a tsena ka dikgwedi dife le gore dituelo tsa pusetso ya kadimo di tlaa ama jang lotseno loo .
Ditokololo tse 35 .
9 . ( a ) Ke mang yo o neng o goga thata le ene disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
Tiriso-dikgoka ya fa phatlhalatseng .
O ne a dumela , fela jaaka Steve Biko a tlogile a dira , mo go somareleng seriti le botlhokwa jwa Bantsho .
Puso e ntšhwa ya sepolotiki e ne e ka se khutlise mokgwa wa thuto wa seYuropa mo Aforikaborwa .
Fa ditlhotlhwa di ntse di tlhatloga le montshadikuno o ntse a tlamela ka bokanakang jo bo tswelelang go oketsega .
Tiro yotlhe e re dirang mo lenaneong lena e supa phetogo - re batla go fetola dilo go oketsa maemo a maphelo a maloko a rona , go aga pabalesegodijo mo Afrikaborwa , go oketsa tiriso ya naga , go kgonisa balemirui ba seafrika go dirisa naga e ba e tshotseng , go kgona go oketsa kumo e ba e umang , go fokotsa tlhotlhwa ya ditokelelo , go oketsa kgono le kitso ya batho go laola dikgwebo tsa bona tsa bolemirui , go aba kitso le go oketsa phiso ya bana go ithuta ka bolemirui ka bophara - tsotlhe di supa phetogo go re tlisetsa tse di phalang tsa maloba .
farologaneng tsa batho mo baaging ka go ela tlhoko maemo a bona a gajaana go ya ka ditirelo tse ba nang le tsona
Togamaano - Komiti ya Woto e dira gaufi thata le mokhanselara go supa ditlapele le go netefatsa gore ditlapele tseo di akareditswe mo tekanyetsokabong e e tshitshintsweng mmogo le maano a porojeke .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Sentlesentle bontsi jwa tshedimosetso bo ka bo bo kgobokantswe go sa le gale ke bomaitseanape ba CBP fela botsa Komiti ya Woto fa go sena tshedimosetso epe e e ka nnang mosola
Nako e e siameng go gaisa go tlhokomela didiriso tsa gago ke fela kwa bofelong jwa setlhajalo .
Maswabi ke gore , ka ntlha ya go kgona go duela tlhotlhwa ya polase , malapa a mantsi a a seng a losika le le lengwe a ne a kopantshwa go nna thulaganyo ka molao e le nngwe mme polase e ne e ba rekelwa botlhe .
Se ntshe kuno epe fa o se na mmaraka wa yona .
Balemirui ba basweu ba ne ba laola mafelo a magolo a temothuo , Diyunibesithi le Dikholetšhe-katiso tsa Borutabana di ne di tsamaisa tiro ya tsona mo dinageng tse di neng di bonwa jaaka tse di ikemetseng .
Go ditlhopa tseo di sa ikutlweng sentle ka se se kwadilweng , kaedi ya AICCD o bua ka go dirisa dpeo , matlapana , thupana dikarata gore batsayakarolo ba kgone go bona gore bothata go godile jang .
Kgolo e e phophomang ;
Go lekanya pula , ke ntlha e e pila go nna le dilekantshapula tse dintsinyana tse di phatlhaletsweng mo polaseng go kgona go bona bokana ka bogare ba pula e o e amogelang .
Setlhopha sa tsa matshelo le ikonomi
Bokoloniale bo tsentse botshabelo ba semoya mo bathong bantsho .
Ke tla rata go nna mong wa polase , metšhene le didiriswa tsa me .
Tsela e tokololo ya Komiti ya Woto kgotsa jaaka komiti , e dirisanang le baagi go botlhokwa .
Mo kgetseng ya tshotlakako ka thobalono , lepodise le tshwanetse go thusa motswasetlhabelo go fitlhela diaparo tse di ka apariwang fa e le gore diaparo tsa gagwe di tlhokagala jaaka bopaki .
Boammaaruri ke gore di re senya leina jaaka batho , le go nna kgatlhanong le meono le metheo ya temokerasi ya rona .
" Re bona ponelopele ya Afrikaborwa e e botoka fa re ka gatelela pele ka lenaneo le , " a feleletsa .
Frans Gaoganediwe - Ventersdorp , Porofense a Bokonebophirima .
Thalotlhakore
Sekao , fa go na le porojeke ya go aga matlo a leruri mo lefelong le le rileng go ka rerisanwa le setlhopha sa batlhokomela tikologo gore ba dire tshekatsheko ya gore a lefelo le le tshitshintsweng le siametse go ka agiwa mo go lona .
Ke na le Grain SA , motlhokomedi wa me , Ntate Flip du Preez , le balemirui ba bangwe ba ba leng ba ba sa lekang le ba ba setseng ba kgonne , go ntshegetsa le go nnaya kitso .
Kopo e rebotswe ( ka mabaka )
2 . GO REBOLWA
Dintlhakakaretso ka dithuto tse di ithutilweng fa go ne go kopiwa tshedimosetso mo nakong e e fetileng le dikgetse tsa kgotlatshekelo tsa PAIA
Diporojeke tsa mofuta wa 2 : Diporojeke tse di totileng woto tse di bonang tshegetso go tswa metsweding e e kwa ntle ; le
Maphanyego , ditutlo le tiragatso ka kakaretso mo pompong ;
( a x dikgwedi tse 12 )
Go tsenyeletsa kelelo ya matlole mo teng ga letlole le le lengwe la go rulaganya sešwa dibaka .
Go busetsa setho se go tlaa tlisa tsosoloso ya moya e e tlaa fetolang setšhaba sa rona le go re kgontsha go fitlhelela renesanse e e nang le bokao .
Bokgoni jwa go dira mo boemong jwa motho yo mongwe kgotsa go tsena mo tumelanong .
Mo dikgaolong di le dintsi disenthaphaefote di bewa leitlho ka mokgwa wa " grid " mo heketareng go ya ka boloko .
1.1.6 " Khuduthamaga " e raya Komiti-Khuduthamaga ya Kgotla e e tlhomilweng go ya ka Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e e laolwang ke dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
Bolwetse jo gantsi bo tlhagelela ka dibata mo tshimong .
Tekatekano e amana le tshwaro ya batho ka go tshwana , go sa kgathalesege dipoelo .
Lenanenetefatso la dilo tse mmasepala a ka botswang ka ga tsona ke le :
Diporofense di tlhamile dikaelo tsa go tlhoma Dikomiti tsa Diwoto .
Peo ya diphatojene e tswelela ka go dirisa mowa o o dikologang lefatshe ka bophara go tsweng kontinente e nngwe go ya go e nngwe .
Kabelo go Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui
O tshwanetse o abele motlhagisi mongwe le mongwe nako e e kgonagalang .
Byline : Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase ya Grain SA
Ka ntlha ya seo , dikarolo tse dingwe tsa tekanyetsokabo ya naga di tla tlhoka go go gola ka bonya .
Puso ya temokerasi e tlhophiwa ke batho ka mokgwa wa ditlhopho tse di akaretsang , tse di ikemetseng gape di sa tseye letlhakore e bile ka boutu ya mo sephiring .
16.4.4.2 go boloka tolamo ka nako ya dikopano ;
gore mmasepala o ya go thusega jang go tswa mo go akaretseng baagi .
Akanya lenanetema la pitso ya gago ya Komiti ya Woto .
Kgono : Kgono e kgolo ya me ke ba lelapa la me ba ba leng tshegetso e kgolo ya me ka nako yotlhe mme gape le gore ke motho yo o ratang go kgona se ke se lekang .
Gore Banka kgotsa kgwebo ya temothuo e netefatse aterese ya gago ya bonno , o tshwanetse go di tlamela ka setlankana se se amogetsweng se se nang le leina la gago le aterese ya lefelo ( dinomore tsa Lebokoso la Poso ga di a lekana ) kgotsa nomore ya setsha le motsethoko wa bonno .
Go simolola dikgato tsa ditiragalo - go isa kwa go letleleleng ga porojeke ke batsaya karolo le ba ba amegang botlhe .
Go lekanya pula ga go thata ( dilekanyi tsa polasetiki di teng mme di tshwanetse go anamisiwa le polase ya gago ) .
Lenaane la ditshupetso tsa botlhokwa tse di dirisediwang go kwalwa Kaelo ya PAIA ;
Tlhabololo nngwe le nngwe e tshwanetse go simolola kwa tlase .
e tlaa tlhophiwa ke baagi ba ba nnang mo lefelong la woto
golaganya selepo le motswedi wa tshedimosetso o o ka kgonegang , ga mmogo le ditshupo tse di bonalang sentle tsa gore go tla dirwa leng , go dira mang yo o tla tsamaisang tshedimosetso le tshekatsheko ya yona .
Badiri ba moemedi wa inšorense ba nna teng go go thusa ka togamaano le go go tshegetsa ka ntlha ya kumo ka setlha sotlhe .
Kgaolo e e simolola ka go leba dithanolo tsa tshwanologo .
Ke eng se o bonang e le matshosetsi mo tswelelopeleng le katlegong ya gago ?
7.16.7 ditokomane dipe tse di tshegetsang bosupi jwa dipego tse di fa godimo ; le
Tshedimosetso e go ka nnang ga ganwa ka yone
Phokotso ya kgono mo dikobong ;
Fa a ya go ngongorega o bolelelwa fa e se moagi wa Aforikaborwa e bile ga a na tshwanelo ya go ngongorega .
Ditshenyegelo tsa badiri le tsona di tshwentse thata .
5.1.2 Bafokeng botlhe ba ba nang le dingwaga di le18 ba tshwanelegela go nna teng mo Pitsoing eno , go tsaya karolo mo go yone le boutela kgang epe fela kgotsa maikano ape fela fa pele ga Pitso eno ;
Ga e na matsapa jaaka kgokagano ya mogala
30 Go tsengwa tirisong ga diporojeke tsa mmasepala tsa M & E
( b ) dikatlholo tse di atlholetsweng bana mo mefutafuteng e e umakilweng mo taelong ya ( a ) , fa ba ne ba bonwe molato ;
SEKEJULE 16
Fa e le gore o mong yo o tshwanetseng wa karolwana ya lefatshe , gona o tlaa nna le kano ya bong ya lefatshe leo .
O tlhotlheletswa ke eng ?
Gape mme le ka gore re rile tse di fa godimo ke ntlha e e tlhokang tlhokomelo ka ntlha ya bolaodi .
Letseto le le dirilweng ka tlhokomelo ga le senyege tota le morago ga dikgwedi tse dinsti .
Ka bokete ba bogare ba digeramo tse 210 kumo e ka nna ditono tse 4 , 15 ka heketara .
Mekgwa ya Tsamaiso ya Tiragatso ya Mmasepala
Tsaya tsia nako e dimela tsa mmidi di tlhokang metsi gantsi ka teng mme di leng mo maemong a go sengwa ke go tlhoka metsi .
Mo dingwageng tse di fetileng , ka poelo ya temothuo e le mo kgatelelong , go ne go diragala gore bantshakuno ba dire ngwaga otlhe , ba ntshe dijalo tse ba di rekisang , mme kwa bokhutlong jwa setlha ga ba a kgobokanya madi a a lekaneng go duela kadimo ya bona ya ntshokuno .
Fa e le mongwe yo o mo tlhomileng go dira tiro e go tlaa oketsa tshenyego ya gago ka gore go tlaa tlhokiwa gore o mo duele .
Polane e tshwanetse ya tsamaisana le melawana ya kago .
.Tokomane e , e tlhagelela ka maleme otlhe a semolao a Aforikaborwa
Semela sengwe le sengwe se na le kgonego e e rileng go ntsha dithoro - dintlha tse di lekanyetsang thobo ke go nna teng ga metsi mo mmung , dikotla , lesedi le mogote .
3.1 MMENEJARA WA MMASEPALA
Gape se akaretsa setheo sepe se se dirang tiro kgotsa se se nang le boikarabelo jwa puso ka nako e rekoto e e neng e batliwa e neng e tlhamiwa ka yone .
3 . Dira lenane la dilebelelwa tse di tshwanetseng go tlhagisiwa mo mmasepaleng go netefatsa gore go nna le phitlhelelo e e oketsegileng ya ditirelo go bao mo nakong e e fetileng ba neng ba sa di amogela .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Molao wa Matlole a Phenšene ke wa tsamaiso .
DITETLELELO MO BOLENG 31
Morero le tshedimosetso ka ga toropo
Re gorogile pula e na : go tsweng bokone , botlhaba , borwa le bophirima .
Go tshwanetse go dirwe dibolayasenyi le dibolayatlhatshana go sireletsa dijalo kgatlhanong le mefero , disenyi le malwetse .
8 . Tsamaiso
Katlholo ntle go molao e ka nna ka boithaopi kgotsa ka go tlamega .
Athikele e kwadilwe ke Jane McPherson , Molaodi wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Gape akanya ka moo Komiti ya Woto e ka kgonang go thusa khansele go bona tharabololo e e rotloetsang Botsayakarolo sa setšhaba
ditono tse 3 , 5 tsa kumo ka heketara
Ga go na sediriswa mme dikemedi tsa komiti ya woto di tshwanetse tsa tshwaela ka ga tsibogo ya IDP mo maanong a a farologaneng a diwoto
( 3 ) Rejisetara e tshwanetswe go lebelelwa fela ke batho kgotsa mekgatlo e e tlhokang tshedimosetso e maikaelelo a yona a tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 2 ) , jaaka go kailwe .
Mokgwa o mongwe o o ka dirisiwang go boloka mmidi ke go o isa kwa tshilong e e leng gaufi le wena kwa go bolokwang mmidi teng .
Letsatsi la ntlha la balemirui le ne le tshwerwe kwa Mooreesburg mo polaseng ya teko ya Langgewens mme la bobedi le tshwerwe kwa Suurbraak mo polaseng ya Alan Jeftha .
Go kgona lenaneo la go laola polase go fokatse ntlha ya tsietsi .
" Mo maemong a dikgotlhang le dintwa re ka kgona go golola mogopolo , le fa e le ka nakwana fela , go tswa mo lenaneong le le re pateletsang go nna re ipoeletsa. "
Maemo a batseisamolato gantlha ke go leka go go thusa go tshwara kgwebo ya gago - go tlaa ba naya madi gape morago ga nako .
Go nna le seabe mo thulaganyetsong ya thebolelo ya ditirelo ke ntlha e e botlhokwa e le tota .
Gangwe le gape bantshadikuno ba nyadiwa ka gore ga ba rate go ipeela dintlhaphitlhelelo kgotsa maikaelelo a kgwebo kgotsa a bona ka sebele .
Re bona le kgôlo ya temogo ka tlhotlheletso e e se nang maungo ya go ipona mo pholong ya kitlanyo ya batho .
Tshwaelo e e ntseng jalo e ka nna mo sebopegong sa madi , ditirelo , dithuso dingwe kgotsa kopano ya tsona ka boraro .
mokhanselara wa boemedi ka tekanyo ( PR ) , a tlhophilwe go ya ka tekano ya lenaane la lekoko , yo o emelang makoko a sepolotiki mo khanseleng ya mmasepala .
Re tshwanetse go leka go gakologelwa gore go jwala morago ga nako go na le mathata a a rileng - dimela di tlhoka bothito go kgona go mela le go uma kumo ; fa o jwala morago ga nako , matsatsi a simolola go khutshwafala jaaka re tsena nako ya mafelelo a selemo mme o tla fela pelo ka maemo a kumo ya gago .
8.3.2 go kaiwa ga gagwe ka phoso gore ke Kgosana ;
Go kgona ya go rulaganya , go ruta le go emedisa tiro ka tlwaelo ga e ratwe ke balemirui .
Netefatsa gore dikakanyo tsa boitlhamedi go tswa diwotong bo a supiwa le go dirisiwa mo IDP .
Senosetsidikologi ke sediriso sa botlhokwa jo bo boitshegang go tshela metsi mo dijalong , fela fa se sa dirisiwe ka tshwanelo , se ka palelwa , fela jaaka thulaganyo nngwe le nngwe ya nosetso .
2 . Thulaganyo e e ikaegileng ka baagi le leano le le tswakilweng la mmasepala
Athikele e kwadilwe ke Jacoba Vaessler , Mozoetis , wa ga SA Graan / Grain Diphalane 2014 .
Kgaolo 3 : Ditiro
10 . DIKAMANO LE DIPUSO TSE DI FAROLOGANENG
Tlhalosa thata le bokoa ba lona
Potsokgolo e setlhopha se neng sa e botsa fa go simololwa ke gore " re tshwanetse ra dira eng go fetola thuto gotlhelele fa ditheo tsa puso tse di e laolang di le kgatlhanong le diphetogo tsa diteng tsa thuto jaaka go tlhagisa dibuka tsa thuto tse di senang bosemorafe ? "
Go setse go tlhobaetsa thata mo go tlhokegang gore re tsepamise kgopolo ya boradipolotiki mo tlhobaelong ya seikonomi e e lebaneng temothuo mo Aforikaborwa gonne ga re ka ke ra tswelela go nna re jala dijalo tse di sa tliseng dipoelo - mme e bile go boammaaruri gore ga go ne go thusa tirego ya phetogo le ntšhwafatso ya thuolefatshe ka go bona tlhomo e e atlegileng ya bantshakuno ba bantšhwa mo dipolaseng tsa bona fa ba sa kgone go gola ka go bona dipoelo tsa bona go yeng kwa go nneng bantshakuno ba ba itshegeleditseng ba bogwebi ba ba kgonang !
Kgaolo 1 Pusoselegae ke eng ?
Sekao sa tshedimosetso e e neetsweng ditokololo tsa Grain SA gangwe le gape mo lokwalodikgannyana la beke le beke ke se :
Ntle lefa go supilwe ka tsela e nngwe , dikaelo gantsi tsone ga di na
A re tsaya maeto otlhe a go ya toropong tsia ?
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Dikarabo tse di fa godimo bontsi ke tsa go tsaya tsela e khutshwane ya go rarabolola mathata .
Tirego ya go rulaganya - e thusa porojeke go tsamaya ka thelelo gape ka mathata a le mmalwa fela .
Bona kgakololo e e siameng ;
Tshekatsheko le tiriso e e feletseng ya ditlamelwana tsotlhe tse molemi a nang natso di masisi thata mo katlegong ya sematlole ya bofelo ya molemi mongwe le mongwe .
Gakologelwa gore ditiragalo tsa bolaodi tse re di dirisang jaanong di tlhotlhetsa maemo a papatso ya rona kwa pele .
2.2 Seabe sa Dikomiti tsa Woto mo lenaneong le le totileng baagi
Go tlhaloganya jalo ka boteng kamano ya rona , ditikologo tsa rona le botshelo ke tlhaloso ya se Es'kia Mphahlele a neng a se tsaya jaaka kitso .
Di nne le dilekanyo tse di amogelesegang tsa poroteine , oli , dikhabohaetereite , jj ;
Mabelo a silintara / rotoro a a kwa godimo , katogano e tshesane ya khonkeifi .
Re dira mo lenaneong la makhete e e bulegileng e e tlhokang balemirui go ipatlela tlhotlhwa e e kwa godimo fa ba rekisa kumo ya bona .
KGAOLO YA 5
Inšorense ya beng ba dintlo : E sireletsa dilo tse di jaaka ditena , dithulelo , ditekanyo le dilo tse dingwe tse di tlhokegang go aga ntlo ya gago gape ;
Ka Labone , 17 Motsheganong , fa Letsatsi la go roba la NAMPO la Grain SA le tswelela , phuthego e ne ya beiwa ka go ne go kopiwa baamogedi ba lenaneo le ba le ba tlhano go bua ka mokgwa o ba thusitsweng ke lenane le go nna balemirui ba ba botoka .
Buisa ka yone mo makasineng
Maloko a baagi a le 400 a neelana ka tshwaelo ka ga tekanyetsokabo
Go reng go le botlhokwa gore Dikomiti tsa Diwoto di tlhaloganye le go dirisa tirego e ?
Ishola disireletsi di le mo maemong le seemo sa go dira .
E tsweletse ka nnete ka gonne e a tshela , e fetoga ka gale mme e gwetlha bakwadi ba paka e e rileng mo hisetoring .
Peeletso mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Dipabalesego e ka rekiwa ka nako nngwe le nngwe , le gale , o gakololwa gore o beeletse madi sebaka sa bonnye dingwaga tse 3 - 5 .
Molao o supa ditlhopha di le pedi tsa baamegi ( karolo 82 ) :
10 Tebogo e e tshwanetseng e neelwa Jaap de Visser wa Porojeke ya Pusoselegae ya Setheo sa Baagi sa Molao mabapi le karolo e e ka ga phatlalatso ya dikomiti tsa diwoto .
Se , se tlwaelegile , jaaka re itse , ka moo go tsenelelang ka teng le dikopô tsa dipolotiki tsa mekgatlho tse gantsi di kgoreletsang maitemogelo a semowa .
Ka jalo mokwadi-morutabana o tshwanetse a tswelela go tlisa phetogo ya nnete ya leruri e e tswang mo go akanyeng le go tlhaloganya .
Dikarolo tsa baagi ba ba nnileng le seabe di akaretsa batho ka bongwe , dikgwebo tsa selegae , ditlhopha tsa metshameko / tsa loago , mekgatlho ya bodumedi , makoko a a nang le kgatlhego , Dikgwebo Tse Dinnye , Tsa Bogolo jo bo mo Magareng le Tse di Potlana ( di SMME ) , mekgatlho e e dirang mo gare ga baagi kgotsa community based organisations ( di-CBO ) , mekgatlho e e seng ya puso kgotsa non-governmental organisations ( di-NGO ) , diforamo tsa maphata a a farologaneng , diforamo tse di leng mo lefelong , dikgwebo , mekgatlho ya baagi / e e duelang direiti .
tsaya dikgato tsa semolao kgatlhanong le babatlisisi ba ditshedi ba ba kgobokanyang didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae e seng ka fa molaong .
Bakhanselara ke batho ba ba tlhophilweng ke batlhophi mme ba ba emela mo khanseleng ya mmasepala .
ditshwanelo , dipatlafalo le maikarabelo a go di tsenya tirisong .
Dikaelo tsa AJA di na le bokao mo melaong yotlhe ya Batho Pele , fela e sekametse mo melaong e e latelang :
O bua gore , ga re ise re ikgolole mo go gateleleng mowa wa rona .
Monongwaga bantshadikuno ba bašwa ba le robedi ba ntse ditokololo tsa tlelapa e .
O ka laola mefero ka katlego jang
Tlhokomelo e e tseneletseng go siamisa bolaodi ba go siamisa naga e a tlhokegwa mme tota le mananeo a go thibela tshenyego ya popego ya naga mme gape le mananeo a a ka dirisiwang go fetola le go siamisa mafulo a tlhago a a leng neo ya tlhago go rona .
( i ) mo nakong ya diura di le 48 morago ga go tshwarwa ga ngwana , mme e nna a tlhatlhetswe , jaaka go tlhalosiwa jalo mo go molawana wa 20 ( 5 ) ; kgotsa
O buile a re : " Se se ntshwenyang thata ke go ikaega ga rona mo basweung mo kaelong ya maitsholo , thuto , dikgono tsa thekenoloji le botsamaisi , metswedi ya matlhale jalojalo. "
Maemo a , ke ona a bakileng gore go nne le se Asante a reng ke , tshenyo ya setso sa Afrikan .
Fa mokopatshedimosetso a sa itumelela tshwetso e e dirilweng ke Motlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo sa puso , mokopatshedimosetso o na le tshwanelo ya go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo .
Leruo
TIRISO YA LFA
Tlatsa tanka e kgolo kgotsa yunite ya kgatsho ka 60% - 80% ya metsi a a batlegang a motswako o o kgethegileng oo .
Batho ba bantsi ba dirisa dikadimo e le seipato sa go oketsa molato kgotsa mokgwa wa go reka dilo tse di turang go feta mme ba sa kgoneng go di reka fa go ntse jaaka go ntse ka tlwaelo .
Maeto a go Tlhatlhoba Dikema Tse di Rekisang Matlo
Mekgwa e e latelang e ka kgona go thusa go fitlhelela se :
gore a ditshwanelo tsa thoto ya boitlhamedi di neetswe kgotsa nnyaa ;
5 . Rekota mafoko a a botlhokwa a a amanang le morero o mongwe le o mongwe wa setlapele mo kholomong ya ntlha ( mafoko a botlhokwa a merero ) ;
Disetlelerotia di tshela lobaka lo loleele mo mmung mme masimo a nna a tshwaetsegile dingwaga tse dintsintsi morago ga foo .
Re ikana gore phetogo e ya boswa ke ka ntlha ya thuthufatso ya lefatshe .
Mae ( dikoko tsa mae ) ; le
Go ka dirwang go tokafatsa Pula / Imvula ?
supatshwano le go akanya ka thuto
Kgwebo ya me ya temothuo e dira jang ?
Mmidi o tshwanetse go bolokwa mo go omeletseng teng , mo mowa o tswelelang teng le mo go leng phepha .
Go bona lemorago le le oketsegileng ka ga se buisa dintlhathuto tsa kgatiso ya PLA tse di bolelwang mo karolong ya 1 , totatota athikele ya ga Goldman , Carnegie le Abbott e e ka ga " Linking the Community to Local Government - Action Research In Four African Countries " .
A nka kgona go busetsa madi fa ke a adima ?
Digoke Tsa Lenaane-foko la mareo ke lenaane-foko la mareo le le nang le mo e ka nnang manaane-foko a mareo a le 1 400 ka dipuo tse di farologaneng .
Ditokomane tsotlhe ( go sa akaretse makwalo ) tse di ntshitsweng ke letlole di tshwanetse go saeniwa ke modulasetilo wa boto ya batlhokomedi , leloko la boto ya batlhokomedi le motlhankedi yo mogolo .
Laola mofero mo ntshokunong ya dijalo ya gale .
Jaaka re tlhalositse go tsenelela mo diathikeleng tse di fetileng dikotlokgolo le dikotlonnye tse di tlhokiwang ke dimela di bopilwe ka go kopantsha dikhemikale tsa mefutafuta .
Le fa gona , baagi ba lokologile go ka tlhopha yo ba mmatlang , ga se gantsi ba itlhophela ba ikaegile ka kamano ya bomorafe , a re , ba tlhopha , " bagabona boemong jwa megopolo e e emelwang ke baeteledipele . "
Kgaolo ya thaere e e kgomang fatshe e na le boima mme go fokotsa go fata .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
MMASEPALA MONGWE LE MONGWE O TLHOKEGA GO YA KA MOLAO GO TLHOMA DITHULAGANYO TSA TSAMAISO YA TIRAGATSO ( PMS ) E E TLA TIISANG NONOFO LE BOKGONI , GO ARABELA TIRISO YA DIDIRISWA TSA MMASEPALA LE GO SUPA PHITLHELELO YA DIPOELO TSA TIRO EO .
Letlole lengwe le lengwe le tshwanetse go nna le boto ya bonnye maloko a le mane .
go tlhokomela tiragatso ya mmasepala go ya ka Dibontshi tse di Botlhokwa tsa Tiragatso le ditotiwa tse di tlhagisitsweng ke mmasepala .
Mmala o o kgonegang wa selaole mo dikarolong dingwe tsa semela .
Khoso ya motheo ya paakanyo ya enjene
Fa a tlhatlhoba se phetogo ya nnete ya thuto ya Aforikaborwa e tshwanetseng go se fitlhelela , Mphahlele o farologanya go tsena sekolo , le thuto , ka fa go je lengwe .
( 3 ) Kgakololo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( g ) e ka dirwa ka fa tlase ga lebaka kgotsa mabaka a a latelang :
" Fa lo ne lo tlosa setswala-molomo se se neng se tswetse melomo ya Bantsho ba , lo ne lo solofetse eng ?
Setshelo se sengwe le se sengwe se tshwanetswe go phungwa ka go dira diphatla tse di ka nnang tharo mo go se sengwe le se sengwe gore se se kgonwe go dirisiwa gape .
Porojeke ke tsholofetso nngwe le nngwe go tlhabolola tirelo kgotsa kumo mo nakong e e beilweng .
La ntlha .
Re akanya go kgona go tsweleletsa pele lenaneo le - le fa e le go etela dipolase le bana kgotsa go ba isa dipolaseng ka nako ya boikhutso .
Baditšaba ba ba dirang ka konteraka ;
Jaaka sekao , maletamotse ba tshwara badiraditshupetso ba ba paregileng tsela , kgotsa mongwe yo o mo taolong kwa tirong o tsaya tshwetso ya gore bangwe ba badiri ga ba a itumela mme gab a kgone go bua maikutlo a bona ka ntlha ya maemo a a kwa godimo a motho yo o tsayang tshwetso .
Ditemosikotsi di tshwanetswe go tlhomiwa fa dikgorong tsotlhe tsa diphaposi tse go beiwang dikhemikale mo teng tse di supang go tsenelela gore go aparwe diaparo tse di sireletsang tse dife .
Seno se rotloetsa batho go nna le pono e e ka diragalang , e e fitlhelegang le dikgato go fitlhelela pono .
Fa sekgatshi se se mo kemong ya go dira a se ka baakanyega ?
O na le thatafalo ;
Fela fa o simolola ka temothuo , o mo kgwebong mme o tshwanelwa ke go nna le potofolio ya botshelo jwa gago .
Tiro ya 1 : Akanyetsa dipotso tse di latelang :
Bogolo ema mme o se jwale pele o jwala dijwalo kwa ntle ga nako ya go jwala e e setilweng .
Tsenyeletso ya ikonomi ya kgaolo e ka tswela kgolo ya ikonomi molemo mo dinageng tsotlhe tse di kwa borwa jwa Aforika .
Ke dirisa dithaere tsa kgale tsa diterekere tse ke di gogang ka terekere go suga mmu .
Di na le maoto a mane go bapa ka bodedi ka fa tlase ga mmele go tswelela .
siamisa ntlha ya go se akarediwe le go kgaphelwa thoko ga baagi le batho ba ba senang ditšhono gore jaanong ba fitlhelele bobegakgang le intaseteri ya bobegakgang .
Fa patlego e le kgolagano magareng ga tlhotlwa ya kuno le bokanakang jo bo rekilweng , tlamelo yona ke kgolagano magareng ga tlhotlhwa ya kuno le bokanakang jo barekisi ba ratang go bo rekisa .
Go mosola go penta makapa a monontsha ka go thibela go jegwa le go rusa .
Ferikgong
Palamente e amogela baeng go tswa gaufi le kgakala mme baithuti ba amogelegile .
Sengwe le sengwe se se dirwang mo polaseng se ama lotseno , ka tsela nngwe .
Moporesidente wa Zimbabwe Robert Mugabe ke ene ntlhakgolo , jaaka Mphahlele a kaya maitsholo a a kgaoganeng ka bogare a a thulanyang Mugabe yo o bayang mabaka sentle kgatlhanong le Robert yo o sa beeng mabaka sentle .
Go abiwa ga taolo le dithata go tlhalosiwa go SEKEJULE 7 hereof .
Mo Afrikaborwa , bokana bo bo dumelwang ba go nna teng ga peo ya mokhure ke e le nngwe mo dikilogeramong tse 10 tsa tlhaka ya mmidi .
Go itsise baagi ka ga tshedimosetso nngwe le nngwe e e tswang kwa go mmasepala .
Sephetho sa pH mo mmung se segolo mo kgonong ya go monela diminerale kgotsa kotlo mme ka gore bontsi ba kotlo ya dimela e e leng botlhokwa e le mo mmung go botlhokwa go netefatsa gore e nne teng go dimela ka go nna teng mo popegong ya mmu .
A kampo phulo mo polaseng ya gago e bontsha ditshupo tsa phulophetiso ?
Nako e o robang ka yona ke sengwe gape se o tshwanetseng go se ela tlhoko .
Komiti ya go naya batho tetlelelo-semmuso e okamela tsamaioso ya SATI ya go naya batho tetlelelo-semmuso .
Go nyorelwa kitso ga bona go ne go tlaa nna karolo ya botho jwa bona mme ba ne ba tlaa tlhaloganya botlhokwa jwa molemo wa yona .
4 . Bojalwa jo bo bogale / digalagala ( sk . borenti , wisiki )
KITSO YA SAENSE LE PATLISISO
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Tshekatsheko ya bong ke sediriswa go lemoga dipharologano mo gare ga basadi le banna mabapi le ditirwana tsa bona tse di totobetseng , maemo , ditlhokwa , phitlhelelo ya le taolo ya didiriswa , le phitlhelelo go mosola wa tlhabololo le bodiraditshwetso .
Barekisi ba monontsha gape ba rutilwe go sekseka diteko tsa mmu .
Go golaganya tekanyetsokabo ya mmasepala le IDP go netefatsa fa bakhanselara ba na le maikarabelo mo baaging ba bona le gore ditlhokego tsa bona di a tlhokomelwa le go diragadiwa ka nnete .
Motswedi DEA
Dikemo tse di solofetsweng tsa tiro nngwe le nngwe
Morero wa FPB ke go netefatsa tshireletso ya badirisi e e nonofileng e bile e dira sentle ka go laola diteng tsa bobegakgang , le go matlafatsa baagi , segolo bana ka go abelana tshedimosetso .
Netefatsa gore setlhopha se tlhaloganya pharologano fag are ga " botlhokwa " le " phitlhelego " .
Fa motho a tsofetse , kemelano le phetogo e nna e kgolo .
Thotloetso ya tirisanommogo , le tse di tshwanang le yone
Tumelo e e itlhagisa jaaka botsweretshi , tota le ka tsela e re itlotlang le go tlotla ba bangwe ka yona ; fa re rotloetsana go itshepa ka borona gore re kgone go fitlhelela bokgoni ba rona ka botlalo re le batho-ka-nosi gammogo le setšhaba .
Motsamaisi wa IDP o dira motseletsele wa ditiro mme o na le dikarolo tse di tlhaloganyegang sentle le maikarabelo mo go IDP .
Kgaolo nngwe le nngwe e na le palogare ya go na ga pula go go kwadilweng .
Lobaka lwa go diragatsa maikaelelo , ke dingwaga tse di fetang di le tharo .
Go na le mefutafuta e e ka rekiwang e e sa bolaiweng ke dikhemikale tse di rileng fa di gaswa mme e ka jwalwa e bile mefero e loalwa mefero fa go dirisiwa go lema jaaka tlwaelo .
Fa go lejwa maemo a a kwa godimo a go tlhoka itshokelano ya sepolitiki go go renang mo pakeng e ya morago ga tlhaolele mo baeteledipeleng ba sepolitiki ba bantsho , go botsha fa mafoko a ga Moporofesara Mphahlele e le a boporofeti tota .
5.3.15 Go Tlhatlhela Kgetsi kwa Kgotlatshekelong kgatlhanong le tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso wa Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg
Matlo a le mantsi mo tikologong eno ga a na motlakase kgotsa metsi a a phepa .
Dira ka bonako go tsepamisa bothata .
( b ) fa ngwana a tlhatlhetswe , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse gore morago ga go akanya ka ga se se umakiwang mo go Kgaolo ya 4 , a tlhalosetse ngwana ka ga tatofatso e a latofadiwang ka yona letlha , nako le lefelo tsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana kwa a tla tlhagelelang teng , mme o tshwanetse go laela motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao go nna teng kwa tshekong ka letlha , nako le lefelo tse di beilweng ; mme
A o na le bothata jo bo ka ga dithoton tsa tlhago tse lo kgonang go di fitlhelela ?
Mme ke kopa gore o mpolelele fa go na le dipotso tse o sa di tlhaloganyeng .
Mofitlhelelamakgaolakgang wa kgaolo , John Motsoeneng , o dirisa bolemirui mo Sunnyside Farm mo kgaolong ya Aberfeldy mo kgaolong ya Foreisetata .
Fa go tshwanela go dira dibopego tse dintšhwa , tiro e e tshwanetse go simololwa ka bonako jo bo kgonegalang .
Go botlhokwa go nna le kgono ya theko ka mafoko a mangwe go nna le madi fa a tlhokegwa , go netefatsa gore kgwebo ya bolemirui e kgone go duela dituelo ka nako e e tshwanetseng .
Go rotloetsa go buisana ka tshosologo le go tlhoma ditsela kgotsa mekgwa-tsamaiso e e tla dirisiwang ya go ntsha tshedimosetso kgotsa go gana ka yone , e leng tsela e e tla nayang batho tshwanelo ya go bona tshedimosetso ka bonako , ka tsela e e sa tureng le kwantle ga matsapa ape ka moo go ka kgonegang ka gone ; le
1 Lenaneo le le Lotaneng La Tlhabololo , tekanyetsokabo le go tlhoma tiragatso leitlho
Batho ba bantsi , tota ba ba leng kwa magaeng , ba tlhoka gore tlholego e nne pila , e nne e tswelelang sentle ka ntlhe ya botlhokwa ba ditlhare tsa go fodisa , dilo tsa ngwao go fitlhela go rwalela dikgong go gotsa molelo le go aga dintlo mme gape le go bona dijo tse di tlhokiwang .
Ditshenyegelo tsa go nna le didiriso tse e leng tsa gago , le tshiamelo ya go kgatsha ka nako e o e batlang ka heketara di tshwanetse go lekalekanngwa kgatlhanong le ditshenyegelo gotlhe tsa fa tiro e ka dirwa ke rakonteraka .
Kabinete e kgalema ka mafoko a a bogale ditiragalo tsa sešweng tsa tirisodikgoka kgatlhanong le batswantle .
2 / 6 Go tlhama maemo a kganetsano ya batho ka ga mekgwa e mengwe
( a ) lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša go ya molawana wa 29 ; kgotsa
Tirelo ya go olelwa ga mantle a matlwana a boithomelo - go akaretsa go tlhongwa ga tsamaiso e e dirang sentle ya go olelwa ga mantle a matlwana a boithomelo , go laolwa ga yone , go tlamela ka ditirelo tse di sa tureng tsa tsamaiso ya mantle a matlwana a boithomelo go akaretsa le go e tlhokomela le go tlhabolola ditirelo tse di amanang le yone .
Makwalodikgang / Dikitsiso
Kgwebo ya temothuo
Go tsamaelana le nako ya go jwalwa , dimela tsa mmidi di ka tsenelelwa ke phetlhu gabedi ka tshenyo ya ntlha e le mo kutung mme ya bobedi e le mo seakong .
Go sa kgathalasege dintlha tse di neetsweng tsa tshobokanyo eno , diteng tsa tshobokanyo eno ke tsa go aba tshedimosetso fela , e bile di tsamaisana le ditaelo tsa kgatiso e e sa khutshwafadiwang ya Pholisi ya Dipuo ya SARS e e amogetsweng ke Mokomišinari wa SARS ka di 13 Motsheganong 2015 .
Dibokwana tse di tlaa nna ditsalwapele tsa segopa sa mmoto sa ntlha sa setlha se se latelang .
Kgaolo ya khutlonnetsepa e balelwa jaana :
( 5 ) ( a ) Lefelo lengwe le lengwe la Bosiamisi la Ngwana le tshwanetse go tlhoma komiti ya tsamaiso , e e nang le badiri ba maemo a a kwa godimo ba Lefapha la Bosiamisi le Ntshetsopele ya Molaotheo , Ntshetsopele ya Katlaatlelo loago le Ditirelo tsa Tshiamiso mmogo le Ditirelo tsa Sepodisi sa Aforikaborwa , Boto ya Neelano ya Thuso ya Semolao le mafapha mangwe a a tsamaisanang le ona a puso .
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi bo dira tlamelo ya gore setšhaba se nne le seabe mme Tona a ka laletsa setšhaba go dira ditshwaelo mo tumalanong ya kabelano ya mesola kwa ntle le gore ga go tshedimosetso e e bophiri e e tla phatlaladiwang .
Boammaaruri , thulaganyo e tsenyeletsa gore ke mang a yang go dira eng leng le kae le jang le go swetsa gore ke metswedithuso e mengwe efe jaaka metšhine , didiriso , dithulusu , didiriswa , dipopegotheo gammogo le madi e e tlhokegang go diragatsa ditogamaano .
Willie Kotzé , moitseanape wa katiso le tlhabololo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Go phepafatsa didiriso tsa sekgatshi
Go kgobokanya ga disalela mo go le gongwe go ka fokotsa kgono ya peo go simolola go mela ka setlha se se latelang .
1994 e ne ya khutlisa tlhaolele mme ga e a ka ya khutlisa go koafala ga seikonomi go go bakang go ikaega ka ba bangwe .
Pusoselegae e e tswelelang pele
Tlhamo ya rešene ya furu .
Fa o swetsa gore o tla dira sengwe go godisa / tsweletsa pele kgwebo ya gago , o tla tlhoka go swetsa gore o ya go duela jang tse o di batlang .
" Fa re ikitse jaaka maAforikaborwa , re itse le kwa re yang teng , ka tsholofelo ya gore go tlaa re isa kwa go tlhaloganyeng kamano ya rona sentle le Aforika yotlhe , re ka kgona jalo go tsamaela kwa sethong ka kakaretso . "
Kgosi e sala ka dithata tsa :
Ka tse di rilweng , tsotlhe le gale di kopantshwa go tse wena , o le molemirui , o tshwanetseng go di dira ka tshwanno ka nako e e rileng le ka mokgwa o o siameng .
Mo dikgaolong tse dingwe dimela di ne di ema go mela ka nako ya komelelo ka bogare ba selemo mme tsa simolola tsotlhe go thunya dithunya ka tshimologo ya kgwedi ya Mopitlwe .
Itse thekisetsong ya gago .
Go tla laolwa ke bokana ba asiti ba mmu kgotsa maemo a Ph .
Kgato 1
Batsayakarlo ba tshwanetse go tlhagisa thulaganyo ya bona mo kopanong .
Go nna molemirui o rwala mathata a otlhe le a mangwe gape - balemirui ba ba setseng ba kgonne gantsi ba na le kitso e e amogetsweng go bagolo ba bona mme balemirui ' ba bantshwa ' ba tshwanetse go tswelela ka bo bone fela , ba ntse ba ikemetse tlhaselo ya lefatshe lotlhe go kgona go rekisa kumo ya bona ka tlhotlhwa e e rileng ya lefatshe .
Go tlhomiwa ga Mafelo a Bosiamisi la Ngwana le dithata tsa ona
89 . Go tlhomiwa ga Mafelo a Bosiamisi jwa Bana le dithata tsa go reetsa dikgetse tsa teng
40 000 go 50 000
tlhola maemo a a kgontshang tlhabololo le pharologano ya bobegakgang jo bo supang ditlhokwa le dikeletso tsa MaAforikaborwa otlhe .
Go tlamela mmaraka o o tswelelang go gola .
Therisano
Lekwalopuso lwa Mabudusatsela - le ka gale le kaiwang e le ' molaotheo o monnye ' wa karolo ya pusoselegae - le tlhalosa Pusoselegae ya Tlhabololo e le pusoselegae e e ineetseng go dirisana le baagi le ditlhopha tse di mo setšhabeng go bona ditsela tsa paka e telele kgotsa tse di tswelelang go fitlhelela ditlhokego tsa loago , tsa ikonomi le tsa didiriswa le go tokafatsa boleng jwa matshelo a setšhaba .
Porofaele ya kgwebisano ya Aforikaborwa ga e a kgona go kgotsofatsa lepe la maikaelelo ano mo dingwageng di le 15 tse di fetileng .
5.2.3 Kgotlakgolo , go ya ka dingwao tsa RBN , e ikobela taolo yotlhe le dikaelo tsa Kgosi .
Dikomiti tsa Photefolio
Katlholo e ka dirwa fa nako e ntse e feta ke moeteledipele le ba bangwe ba lelapa go tlhokomela gore " yo a tlhophilweng " a ka kgona bolemirui mme gape gore o na le kitso le kgono go latela mosimolodi le go laola kgwebo ka mokgwa o o rileng go tswelela .
Go ya fela ka mofuta wa temothuo o o batlang go o dira , o ka tlhoka go itse ka dimela ( dijalo tsotlhe tsa dithoro le dipeo tsa oli , merogo , furu le faeba ) , diphologolo ( diruiwa tse dikgolo , diruiwa tse di potlana , dikoko , diphologolo tse di tlhaga le dikolobe ) , metšhine ( diterekere le dipolantere , dikgatshi le ditlamelo tsa tshugommu ) le sa botlhokwa thata o tlhoka go itse ka tsamaiso ya ditlamelwana tse o yang go di dirisa ( madi , batho , metšhine le dimetheriale ) .
E rulagantswe ke
Se ga se a tshwanela go fokotsega go tswa mo ntlheng ya gore dikomiti tsa diwoto di teng jaaka sediriswa se se botlhokwa sa botsayakarolo .
E na le matla fa jaaka mo tiragalong e e latelang , e ikaegile mo tshekatshekong ya dithoto le ditirelo .
Mebepe ya GP e ne ya dirwa , dikaommu tsa tsewa , dikatlanegiso tsa dirwa , methamo ya llaeme ya tlhomamisiwa e bile le madi a le teng mo tekanyetsokabong .
Lekape la peo e e buduleng le thata , le emelana le metsi le go sireletsa khotilitone le haephokhothile go senngwa .
" Ka nako e re batlang go tlhagisa boitumelo , maikutlo a tlotlo le poifo , thoriso go mogaka , khutsafalo kgotsa maikutlo a tatlhegelo a a tsamayang le loso kgotsa matlhotlhapelo a mangwe - mo maemong otlhe a le maikutlo , re tlhoka poko kgotsa mofuta mongwe wa botsweretshi . "
Tekatekano ka maemo a kumo ka mafelelo a Tlhakole e ne e supa gore bokana ba masimo a a ka nnang diheketara tsa dimilione tse 1 , 531 a jwetswe mmidi o mosweu .
Fa Makhete ya Pheteletso ya Kumo ya Safex e tlhabololwa go ka fitlhelwa gore tlhotlhwa ya disoya e ka nna R4 835 ka Motsheganong 2015 go ya R5 113 ka Sedimonthole 2015 .
Dipula tse di bokete di bakile kgogolego ya mmu o o fa godimo wa ditshingwana .
Khansele e e tlhametswe go sireletsa bareki ba matlo kgatlhanong le tiro e e bokoa ya baagi .
Matlhare mo semeleng sa mmidi a tlhagelela ka go latelana mo kutung le go tlhagelela ka mela e mebedi e e lebaganeng mo semeleng .
Ditiro tsa selegae : Ditiro tsa selegae di tlhola letseno go baagi ba selegae
EE / NNYAA
( c ) bogolo jwa go amega ga motswa-setlhabelo ka ntlha ya tlolomolao ;
Ntlo mo gare ga matlo a a agilweng mmogo a a sireleditsweng , lefelo la go tshameka kolofo , lefelo la heke ya pale ya tshipi kgotsa matlo a go tsenwang ka heke e le nngwe mo go one
Thalotlhakore
Go bontsha boineelo
Le gore melaetsa ya ga Steve Biko e ne e na le seabe se segolo mo go se se neng se diragala ka letsatsi leo .
Re tlhotlheletswa gagolo ke matsamao a tlhotlhwa ya tlhaka teng kwa mme fa e wela tlase gagolo kwa Amerika , gantsi re bona dimakhete tsa rona di e sala morago ka bonako mme fa go fetogile le gona go a diragala .
Porojeke e na le botshelo jo bo lekanyeditsweng e seng go nna tiragatso e e tswelelang kgotsa ya sennelaruri , e na le tekanyetsokabo e e tlhalositsweng sentle mme ka gale ke tiro ya gangwe fela .
2.4 Boikaelelo jwa dipholisit tsa RBN ke go thusa ka -
Re ne re kgona go bona gore go na le thekenoloji go balemirui mo maemong otlhe - go tsweng kgaolo ya ¼ ya heketara go ya diheketara tse di leng diketekete .
Fa baagi baa mega mo thulaganyong ya go diriwa ga ditshwetso , ba tla ema tiro nokeng ka ba tla kgona go bona thuso mo go bona mo pakeng e telele .
( i ) Ditshwanelo le maikarabelo a bana tse di leng ka fa didirisong tsa boditšhabatšhaba le tsa sedika , go ya ka Kopano ya kwa United Nations e e ka ga Ditshwanelo tsa Ngwana le Setatamente ( Charter ) sa Aforika ka ga Ditshwanelo le Itekanelo ya Ngwana .
Lefapha la Puso-Tshwaraganelo le Merero ya Setso le ne la tsibogela ditopo tsa bommasepala le tsa maloko a Dikomiti tsa Diwoto tsa gore bukatiriso e e tlhagisiwe ka dipuo tse dingwe tsa Aforikaborwa .
Tshedimosetso e e tla :
Dira jaaka sediriswa se se rotloeletsang tiragatso ya baagi , bogolosegolo ka tiragatso ya IDP le ya tekanyetsokabo ya ga mmasepala .
Ruta badiri ba gago sentle go oketsa kgono ya bona mme o tla fokotsa tshenygo ka ntlha ya ditiro .
Mme le gale . . .
Sekao ke fa go jwalwa go se boteng fa go jwalwa pele ga nako ya go jwala ka bomogote ba mmu bo le kwa tlase fa go iwa boteng mo mmung .
Ditherisano le makala a dikarolo - sekai , mekgatlho ya balemruii go bona dikakanyo tsa bona ka ga maano a mmaraka o mošwa .
Tsela e yosi ya go setela go meta ke go fetola diseporokete tsa tšheine magareng ga leotwanakgweetso la sefetlho .
letlhomeso la dithata le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Se se ntlhotlheletsang gagolo ke fa ke lebelela tikologo ya me mme ke bona balemirui ba kgwebo .
Lenaneo 1 : Thulaganyo 1 - mefuta ya dijwalwa tse pedi
Kgwedi e le nngwe
Mo ntlheng e mmasepala o tshwanetse go rotloetsa le go tlhola maemo gore baagi ba fa gae ba tseye karolo mo mererong ya mmasepala .
Ga go kgonwe go tlhaloswa ka go tsenelela mo athikeleng e khutswane e mekgwa yotlhe e e leng teng ya go adima madi , jalo re tlaa lebelela matheo a go adima madi fela .
Mabapi le komelelo gare ga setlha dimela tsa disoya di ne di tlhoga ka go mela le go ema .
Re kgona go jwala dijwala tsa mefuta e mentsi - go di dirisa ka borona mme le go di rekisa .
12.3.5 Go rotloetsa tirisanommogo fa gare ga Kgwebo le Mafapha a Puso .
Tiragatso ya phatlhoso e sekegela batsayakarolo ba ba ka bong ba sa rutega , kgotsa ba ba sa itsengSekgowa
Go tswa sekaong sa rona fa e ka re ka Musopologo phakela melemo yago dousa dinamane e bo e seyo , tiragatso ya tiro eo e tlaa diegisiwa .
12 . DIKOMITI TSA PHOTEFOLIO TSA KGOTLAKGOLO
Rejisetara ya bana ba go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , kgatlhanong le bona
Dibolayamefero tse di tsenelelang mo semeleng tse di gasetswang mo meferong e e leng bothata di tsenelela mo matlhareng go tswelela mo dikaleng le mo dikutung tsa dimela fa di gasetswa mo matlhareng kgotsa fa di gasetswa mo mmung .
Clr ___________ e ne ya bega gore Platinum Stars e dirile sentle mo PSL mme ba weditse llega ba le mo maemong a bobedi .
Seno , se raya gore bommasepala ba tlhoka go bopa le go laola tsamaiso , tekanyetsokabo le togamaano go neelana ka ditlhokego tsa ditlapele tsa baagi .
Maloba re ne re le mo loetong la go atlhola Molemirui wa Ngwaga ka bobedi e le wa kgaolo ya Tshingwana le wa kgaolo ya Go tlhola .
Setlhogo sa yona se se reng : Your History Demands Your Heartbeat , se susumeditswe ke lekwalo le le ' mofuthu ' le balelapa la ga Mphahlele ba le amogetseng go tswa mmoking wa African-American , Sonia Sanchez , pelenyana fela ba boela mono Aforikaborwa ka 1977 .
( c ) pele ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , jaaka go tlhalosiwa jalo mo Kgaolo ya 7
Ke ka jalo bolaodi ba papatso e ipapisang le ntlha go tsweng go roba go felelela ka go rekisa ga kumo ya dipolase , tota le fa e le jaaka e ntse kgotsa le fa e fetotswe go oketsa tuelo ya teng .
go rotloetsa le go tlhama ka tlhagafalo maemo a mo go one go kgonegang gore bakopa-tshedimosetso ba kgone go e bona tshedimosetso kwantle ga mathata ape ;
Fa masimo a setse a omile , dikgomo di ka boela gape .
5 . Go tlhasela motho , mo go akaretsang go ntsha dikgobalo tse di kotsi .
Go tlhopha Motsamaisi wa CBP ( Tlhalosotiro e e tsitsinngwang e dirilwe pejana ) ;
Tatlhego e ya kumo e ka tlisiwa ke dintlha tse di latelanang ka gore go tlhokiwa dinotshe jaaka :
Mo lenaneong la bokana ba monontsha o o tla lokelwang go dimela tsa mmidi tse di ka nayang ditono tse 4 ka heketara , tse di jwadilweng mo mmung o o leng wa motlhaba , bokana bo bo ka nnang dikilogeramo tse 100 tsa Naeterojene ka heketara di ka tlhokegwa .
7.6.3 Motlatsa-Modulasetulo gape o dira gore ditshitshinyo tsa kganetso tse di tlhagang mo pampiring di tlotlwe go dirwe ditshwetso ka tsone .
Go tshwarwa dikopano di le 3 tsa baagi mo bekeng ya togamaano gore baagi botlhe ba kgone go tsaya karolo
Re dira se re reng re a se dira ?
Dikomiti tse dingwe kgotsa dipitso di tlhoka go rekotiwa ga ditshwetso , tse dingwe di ka batla rekoto e e tsharologileng ya dipuisano .
Ka jalo ga re ka ke ra itumelela tsholofetso e e tletseng ya temokerasi .
Bana ba ba dirisiwang ke bagolo go dira bosenyi
Mo nakong e e fetileng bantshadikuno ba ba neng ba lema mo lefatsheng la morafe ba ne ba sa kgone go bona dikadimo , ka ba ne ba se na tshireletso e ba neelanang ka yona .
Fa dipoelo di dirwa mo maemong a a tswelelang mo polaseng mongwe le mongwe o bona mosola go tswa mo poelong .
Bokgoni jwa go tlhagisa
Ka gale , mo nakong e ya ngodiego , tlamelo le phepafatso ya diterekere le didiriso , di isiwa kwa tlasetlase mo lenaneong la ditlapele .
PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA MO TIRONG- PATLISISO MO TSHWENENG YA VERVET 26
Ga go na nako epe
Tlhola lebanta la fene le gagamatso la lona .
Buisa ditshwao
Mojulu o o gatisitswe le go fetolelwa go dipuo tsa Aforikaborwa dile somenngwe ka thuso ya matlole ya Yunione ya Yuropa ka fa tlase ga " Lenaneo la Katoloso le Matlafafatso ya Botsayakarolo jwa Baagi o mererong ya Dipusoselegae " , la CoGTA ( Lefapha la Taolo y Setheo le Merero ya Setso ) ka 2010 .
O ne gape a lema diheketara tse 15 tsa gagwe le go kgona go hira tse dingwe tse 60 .
Maina le diaterese tsa maokelo
Maemo a belofo , go bona ditutlo tse di ka nnang teng kgotsa mafelo ao disili di ka bong di repile ; le
Mefutafatsa ka go jwala dijwalwa tse di sa meleng ka nako e le nngwe mme e bile tse di sa kgoneng komelelo ka go tshwana .
Lenaneo 5.3.2 le bontsha bokanakang jwa dihambeka tse di tlametsweng ke morekisi ka ditlhotlhwa tse di farologaneng .
4.10 Khomišine ya Ditlhopho e tla kwala lenaane la bontlhopheng botlhe le mafelo a ba tlhophelwang one le go phasalatsa kgotsa go dira gore go phasaladiwe , lenaane la bontlhopheng botlhe le mafelo a ba tlhophelwang one ka go le manega mo lomating lwa dikitsiso kwa Legato , Phokeng Civic Centre , Village Notice Boards le lefelo lepe la botlhe le Baagi ba se nang matsapa a go ya kwa go lone .
Tshegetsa tlhaloso ya gago ka lekwalo .
Tema ya 173 ya 2005 World Summit Outcome Resolution , e e neng ya dirisiwa ke Lekgotlapeomolao ( General Assembly ) , e supa ' karolo e e botlhokwa e e tshamekwang ke banna-le-dithata mo go nneng le seabe mo phitlhelelong ya maikaelelo a tlhabololo a a dumalanweng mmogo le dinaga tsa kwa ntle , go akaretsa Millennium Development Goals ' .
Hamela didiriso ka tlhokomelo : Ishola didiriso di le bogale kgotsa di nyalantswe sentle mme o di phepafatse gangwe le gape .
Nta batsayakarolo ban ne fela mo ditlhopheng tse ban eng ba le mogo tsona fa ba le mo tirong 2 .
Melaotlhomo
O tshitsinya gore tiro ya ntlha ya mokgatlho jaaka ' the Organisation of African Unity ' e tshwanetse ya nna go tsosa ditlhaloganyo tsa maAfrikan , go tswa mo nyenyefatsong e e neng e bakilwe ke taolo ya makoloniale .
Go tokafatsa tiriso ya eneji mo meepong le go nolofatsa diminerale ka diphesente di le 15 ka 2030 .
Fa kopo e dirwa mo boemong jwa mongwe o sele , go tshwanetse ga ntshiwa bosupi jwa maemo a motho yo o dirang kopo eo ( yo o bidiwang motho yo o neilweng taolo ) .
Dikakanyo tsa porojeke
Ditshitshinyo le dikaelo tse di leng fano di tshwanetse go lejwa jaaka tse di tlamelang ka kaelo ya ka kakaretso , mo boemong jwa go nna ditaelo tse di kgethegileng tsa kgato e e tshwanetseng go tsewa , ntle le fa go tlhalositswe ka tsela e sele fano kgotsa fa dipholisi tse di leng teng gone jaanaong di tlhoka gore go tsewe dikgato tse di kgethegileng , dipholisi tsa setheo le melawana .
Tlhagiso mo Khosong ya Ntshokuno ya Mmidi .
Go itsisiwe ka ga tsamaiso ya go tsenya ngongorego .
Ntlha ya bofelo e nka e dirang ke ya gore Puso ya Aforikaborwa e ineetse go agasešwa ditirelo mme maitlhomo ke go tokafatsa boleng le tlhotlhwa ya ditirelo .
Didirisiwa tsa batho tsa lotsalo
Fa namane e sa amogele mašwi jaaka e a tlhoka , e tla nna bokoa ; e gola ka boiketlo mme e tla kgona go lwala ka bonolo .
Dikgetsi - mokgwa o ke o o sa tureng , e bile ke mokgwa o o siameng ka mmidi o ka bolokwa mo lefelong le lengwe le le lengwe le le leng teng mo polaseng , jaaka setoro kgotsa phaphusi e nngwe le e nngwe .
Adima montshadikuno madi a ntshodikuno ;
Batlhokomedi ba tshwanetse go itse gore ditshiamelo tsa maloko di tshwanetse go kgethisiwa ke Ditirelo tsa Lotseno lwa Aforikaborwa pele ga tshiamelo epe e leloko le tshwanetseng ke go le duelwa .
Ke ditiragatso dife tse di dirisiwang mo kgatong ya tshupo ya tiko ya porojeke ?
Go tlaleletsa mo go maikaelong a sepolotiki , bogwenegwene bo tshwanetse go lwantshwa mo maphateng a le mararo : kganelo , thibelo , le thuto .
Lotseno lo ka akaretsa moputso wa gago , rente ( fa e le gore ba rentisitse kamore nngwe mo legaeng la bona kgotsa fa e le gore ba na le matlo a mangwe ) , tiro ya tlaleletso e ba e dirang e tlisa lotseno .
Tšheka selekanyo sa seedi mo thulaganyong ya haeteroliki .
Lotseno
Go netefatsa gore ditsamaiso tsa taolo tse di nepagetseng di a dirisiwa mo boemong jwa batlhokomedi ba boto ;
" Maitlhomo a komiti ya woto ke go tlhatlosa maemo a go tsaya karolo ka mokgwa wa temokerasi mo pusoselegaeng . "
Dirang leano la dikgwedi di le tharo mabapi le ntlha nngwe le nngwe , maikaelelo le kgato e e tshwanetsweng go isiwa kwa pele .
Lenaneo la Tiragatso / Ditiro
Tshisinya gore batsayakarolo ba dirise tshedimosetso e e kwadilweng ke ditlhopha jaaka modi wa lenaanenetefatso .
Le fa go le jalo , dipoelo tsa dipholisi tsa thuto e e lekalekanang , go sa buiwe ka diphetogo mo kharikhulamong di ntse di swabisa e le tota .
Se se raya gore o ka se kgone go sutlha peeletso le go bona madi a gago gape pele ga dingwaga tse 5 di se na go feta .
E lebelela thata go maemo a ga jaana a sepolotiki le maemo a botshelo a setšhaba .
Jaanong ?
Re solofela go ka fitlhelela tlamelo ka matlole le kemonokeng ya lenaneo la thulontšhwafatso ya didiriso tse - didiriso tsa semotšhine tse di siameng di botlhokwa thata mo ntshokunong ya bogwebi .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com .
A o tokololo ya setlhopha se e leng beng ba lefatshe ?
Mo athikeleng e e phasaladitsweng la ntlha mo Havard Educational Review ka 1990 , Tsweletso ya Afrikan e nna karolo ya puo ya ga Mphahlele ya setlhogo sa : Alternative Institutions of Education for Africans in South Africa .
( ii ) le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , taelo , go ya ka temana ya ( b ) , ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 24 , fa go na le nako e e beilweng .
Maphata a magolo a Tiragatso a kgaoganngwa go ya ka ditiro tse di nang le maemo a ditirelo a mametleletsweng mo go ona , e bong MOTHAMO , BOLENG , NAKO le DITSHENYEGELO .
Go kgona go kwala ka Seesimane le dipuo tsa tikologo
Akaretsa mo diKP tse di maleba tsa bathati ba mmasepala mo tlhokegong ya go neela mo tseokarolong ya botlhe .
( a ) Ngwana ;
Dikgwetlho
Thobo
o tsenye mo diPMS tsa ona Dibontshi tse di Botlhokwa Tsa Tiragatso tsa Kakaretso ( diKPI ) tse di kailweng ke Tona le dipegelo ka ga dibontshi tse
KAROLO YA 3 : MABAKA A A TSHWANETSENG GO AKANGWA KE MOREETSA-KGETSE MABAPI LE GO TSHOLA NGWANA A NTSE A TLHATLHETSWE LE MAEMO A GO MO TSHOLA KWA LEFELONG LE LE RILENG LE MAEMO A TLHATLHELO KWA LEFELONG LA DIPATLISISO TSE DI DIRWANG PELE GA TSHEKO KGOTSA KWA KGOTLATSHEKELO YA NGWANA YA BOSIAMISI
Nako le nako fa go akangwa ka ga go gololwa ga ngwana , fa go santse go letilwe-
Karolo 1
Ga ke itse
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye
Bontsha kutlwisiso ya ditlamelo tsa semolao tseo di amannag le pusoselegae le botsayakarolo jwa baagi mo Aforikaborwa .
Ka go dira se , tshotlego le kgatelelo ya bantsho e ka bontshiwa jaaka sengwe seo se neng se diragala gotlhe .
O raya eng ka maemo a maikutlo a a siameng mme ke goreng go le botlhokwa go wena ?
O se ke wa gotsa melelo mo nageng kgotsa mo maemong a bosa a a phefo .
TSHOBOKANYO YA DITLHOKEGO TSA TETLELELO YA PATLISISO KA DITSHEDI 44
Dituediso tsa go newa direkoto tsa ditlamo tsa puso ke :
Ngongorego e tshwanetse go romelwa kwa kantorong-kgolo ya SARS ka lekwalo le le kwadisitsweng , kgotsa ka fekese kgotsa ka imeile .
Mesima ya metsi e tla epiwa mo mafelong otlhe a a tlhokang go a tlamela ka metsi ka gale ntle le kgaotso .
" Thapang batho ba ba tshwanetseng , netefatsang gore le na le batsamaisi ba ba maleba mo maemong a a maleba ba ba nang le bokgoni jwa setegeniki jo bo tshwanetseng le bokgoni jwa botsamaisi mo maemong ao a botlhokwa , ' ga rialo Tona .
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Pula e e nang go nna dimilimetara tse di ka nnang 500 go ya 700 ka ngwaga e lekane go jwala matonkomane go bona kumo e e pila .
Kantoro ya ga Motsereganyi wa Batlamedi ba Ditirelo tsa Ditšhelete e simolotse go amogela dingongorego tsa badirisi tse di lebaneng le FAIS ka ga ditiriso kgotsa kgakololo e ba e neetsweng go simolola ka la 30 Lwetse 2004 .
Go botlhokwa ruri go lekalekantsha diterekere le didiriswa le bokana ba polase le lenaneo la kumo .
Go rulaganya khutshwafatso e e dirisegang bonolo ya IDP go dirisiwa mo tiragatsong ya togamaano ya woto ;
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Dikgokagano tse di akaretsa tsa tiragatso le tsa dikungo .
Poeri ya Sceletium e siametse go phatlaladiwa
Reka peo e e lekaneng go kgona go jwala mefuta ka bobedi gore o kgone go fetolela go jwala disonobolomo fa nako e e tshwanetseng e o solofetseng go jwala disoya e feta mme o sa tlhole o kgona go di jwala .
Go botlhokwa go gakologelwa gore di- KPI di dira mo diyuniting tsa mmasepala tsa tsamaiso le mo badiri , mmogo le mo setheong sengwe le sengwe sa mmasepala le mo go motlameding wa ditirelo yo mmasepala a nang le tumelano ya thebolo ya ditirelo le ena .
Mofenyi wa Molemiruipotlana wa ngwaga wa Mpumalanga ke Vincent Mdluli .
SEKEJULE 10
Teponako ya tshelo
Mo dipotsolotsong le media monnasetilo wa komiti ya baagi o ne a re fa ba ka bo ba boleletswe pele ga mananeo a a dirwa ba ne ba ka kgona go tlhalosa gore goreng ba sa batle go fuduga , le gore lebaka la gore bangwe ba baagi ba bo ba rentisitse matlo a bona ke ka lebaka la gore go tlhwatlhwagodimo mo go bona go ya kwa tirong letsatsi le letsatsi .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Maikaelelo a mananeo a tlhabololo a a tseneletseng a , ke go tshegetsa balemirui ba ba supang gore ba na le kgono ya go nna mongwe mo ditiragalong tsa kgwebo ya bolemirui ka bophara .
O tlhalosa felo gongwe a re : " . . . batho bantsho ba nyalantse boPhirima le boAforika mo go bona . . . ga ba a tsholetswa ke setso sa Bophirima , mme ba nyalantse bobedi jo mo go bona. " [ 1 ] Ke ona maitemogelo a a thata a bataki ba Afrikan ba tshwanetseng go a sekaseka mo bokwading le botaki jwa bona .
METSWEDI YA TSHEDIMOSETSO KE EFE ?
Popo ya kobelo ya lorole mo godimo ga boalogodimo jwa mmu e dira jaaka sethibedi sa tiro ya khaphilari e e tlholang go tsamaya ga bongola go tswa mo porofaeleng ya mmu go tsena mo lefaufaung .
Karolo ya maatla a marothodi a pula e dirisiwa mo go thubeng makwetenyaneng a mmu le go gasagasa dikarolwana tsa mmu le naga .
Fa tiisetso e , e buisiwa e se mo bokaong jwa yona jwa tshimologo , seo se nna maleba , fela se nna le tlhaloso e potlana .
Go ka solega molemo fa leobo le le ka dirwa kgakalanyana le kgaolo ya tiro e e phetheselang e kgakala le loruo .
Tritrichomonas foetus ka nnete ke bolwetse bo bongwe bo bo leng semanka tota mo metlhapeng ya dikgomo .
( ii ) lekanyetsa le go sekaseka tiragatso bonnye gangwe ka ngwaga ;
Lenaneo 2 : Sesupetsoteko sa lotseno se se rileng .
Tlhomamiso ya kgonommu e tlaa tsaya tsia :
Se se latelang ke dimatheriale tse dingwe tse di ka nnang mosola mo go rulaganyetseng togamaano :
Morago ga matsatsi a a ka nnang 7 go ya a le 14 dikudubele tse di leng dimilimetara tse 25 di tswa mo digaragareng , mme di tswa mo dikutung go simolola go fofa gantsi fa go le bosigo ka bogodimo bo bo ka nnang disentimetara tse 60 godimo ga fatshe .
Mo dikgaolong tse dingwe tsa kwa magaeng , ga go na balemirui ba ba setseng ba kgonne mme baeteledipele ba tshwanetse go tsamaya kgakala go fitlha kwa balemirui ba ba simololang bal eng teng .
Tiriso e e lolameng
Se dirise mmu o metsi a sa kgoneng go tsenelela sentle .
Ralph o na le diheketara tse 89 tsa lefatshe mo diheketara tse 72 di leng mafulo ka tse 17 tse di leng naga , mme o hira diheketara tse 1 280 gape go tsweng Kereke ya Moravian mo diheketara tse 1 152 di ka dirisiwang .
Dikomiti tseno di na le maikarabelo a go okamela kgang tsa baša mme e tshwanela go mekamekana le molao o amang baša .
tshedimosetso epe fela eo motho yo mongwe a nang le yone mme e batlega gore go sirelediwe ditshwanelo dipe fela .
Solomon o tlotla badiredi ba gagwe mo polaseng mme o jwala diheketara tse dingwe tse di leng tsa bona fela .
Serulagantsha- mela ka mela e le 6
Baagi , jaano , ba kopiwa go tsaya dipoelo tse tlhano e le tsa botlhokwa tse go tshwanetsweng ga dirwa leano la tsona mo nakong ya tsamaiso ya togamaano .
Ka ntlha ya seemo sa ona sa motho wa semolao , dithoto , melato , ditshwanelo le melato yotlhe ke tsa tshupatlotlo ya mokgatlhotekanyetsi .
Phopholetso ya dituelelo tsotlhe tsa porojeke ( e tsharolotswe ka metswedi fa go solofetswe tuelo e e pataganetsweng ) .
Fa go kgonega sireletsa dibale mo maemong a loapi ka go boloka mo setorong , kgotsa o di pake ka mokgwa o o ka fokotsang go nelwa ke pula .
Ke utlwa ke tshosetsega fa batho ba bua sebaka thata
Fa Moporofesara Es'kia Mphahlele a ne a bua mafoko a kwa Yunibesithi ya Bokone ( e ga jaana e leng Yunibesithi ya Limpopo ) ka Mopitlwe 1990 , Aforikaborwa o ne a eme fela fa kgorong .
Dikopnatsho tse dintsi
Go ya go diragalang fa ditokololo tse di sa direng sepe tseo tsa setlhopha di boela mo polaseng ?
O tlaa lwela tsotlhe tse o di tshotseng e bile o tlaa dira tsolthe tse di tlhokiwang go boloka polase ya gago - kgotsa o tlaa fela pelo gore tlhobogo le boitseme di go fenye mo ntweng ?
Mmatlisisi-Mogolo - Ngaka Salome Charalambous - The Aurum Institute , SA .
A o na le mmaraka wa kuno eo o ikaelelang go e ntsha ?
( ii ) Maina a bontlhopheng botlhe ba ba letetseng go tlhophiwa mo Lefelong leo ka tatelano ya dialefabete tsa maina a bone ;
Go bonala seno e le bothata jo bo tlwaelegileng gotlhe - ke gona ka moo re tlhagisang kganyana e .
MAMETLELELO " A "
Nosetso ( diheketara )
Gakologelwa gore o setse o le mo mathateng mme ke wena fela o le mong wa kgwebo ya gago yo a ka kgonang go baya kgwebo ya gago gape mo tseleng e e siameng ya go amogela madi .
Gore tlhagiso eno e atlege , tsamaiso ya boitekanelo e tlhoka badiri ba bangwe ( go akaretswa baporofešenale le badiredi ba tshoganyetso ) , mekgwa e mentšha ya bolaodi , mmogo le dikemedi tsa semolao tsa baagi .
Diwiki tsa babusakgotla le badiredibagolwane mo ditafoleng tsa Kokoano Bosetšhaba di ne tsa fedisiwa ka Ferikgong 1987 morago ga kopano ya dikomiti ka melao e e leng teng le ditaelo - le fa wiki e ne ya rwalwa lwa bofelo ka 1994 .
Kgwebo ya sedirisiwa se se tala ka mokgwa wa sona wa tshimogolo ( sk . rooibos ) ga se tsewe e le patlisiso ka ditshedi , fela fa sedirisiwa se dirisiwa go dira sentshwa go tsenngwa mo kunong e nnngwe seo se tsewa e le patlisiso ka ditshedi .
Tlhokomelo e e nepagetseng ya thulaganyo ya tsidifatso e botlhokwa mo enjeneng e e tsamayang ka thelelo .
Maitemogelo a supile gore dijwalwa di ka kgona go naya kumo e e kwa godimo le fa e le mo mmung o o sa noneng ( bona Setshwantsho 1 ) .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Jaaka ditiragalo tse dintse tsa motho go leka ga ntlha gantsi ga go tsamaye sentle jaaka go ne go solofelwa .
Referense !
Kapa Bokone : Aforikanse , Setswana , Seesemane
Go eletsega go tswelela go tlhola go buisana le moitseanape ka gore tiriso ya mofuta o le mongwe wa sebolayamefero nako e telele go ka tlisa mathata e bile ka yona tiragalo e e oketsang maikemelelo a mefero go fenya dibolayamefero .
Lenaneotlhabololo la Balemirui le tlhaeletsana ka dikgannyana tse di botlhokwa mo montshakunong ka lokwalodikgannyana lwa kgwedi le kgwedi - Pula / Imvula .
Mananeo a a neelana ka tshoboko ya maano a diporojeke .
Puisano ka ga Komiti ya Woto ka ga thulaganyo ya togamaano le togamaano ya nako e e fetileng .
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e tla bidiwa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa le Kgotlakgolo .
Go fatlhosiwa mo go tsa thobalano ,
Fa o akanya gore o na le seabe mo go tlholeng kgalefo e , o se ke wa tlhalosa , kopa maitshwarelo kgotsa o tsiboge fa motho yo mongwe a setse a tlhagisitse kgalefo ya gagwe .
Kgaolo 5 Ditirwana
Ga go ope yo o batlang go latlhegelwa ke madi ka jalo moadimi o batla go netefatsa gore moadingwa o tlaa busa kadimo jaaka go dumelanwe .
Ka palogare , semela se se tshwaetsegileng se ungwa 50% kwa tlase ga sejalo se se fodileng .
Morero wa DoC ke go tlhola tikologo ya tlamelo ka ditirelo tsa tlhaeletsano go MaAforikaborwa otlhe ka mokgwa o o rotloetsang tlhabololo ya loago le ikonomi ga mmogo le peeletso ka bogasi , mekgwa e mešwa ya bobegakgang , bobegakgang jwa dikgatiso , le dithekenoloji tse dingwe tse dišwa , le go baya naga mo seraleng sa selegae le sa boditšhaba .
Tsamaiso
Katiso
2.1.12 " Thulaganyo ya Konokono " e raya dingwaga di le masome a mararo tsa go rulaganyetsa pele thulaganyo ya go tlamela ka ditirelo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e amogetsweng semmuso ka 2007 ;
Bao ba ba dirang kgato ya thibololo ba tlhoka go tlhokomedisa Tona ka ga se ba se dirang , fela ga ba tlhoke tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi .
Ke fa kae fa lo paletsweng teng go ka neelana ka ditirelo mo tikologong eno ?
Ke swetsa jang go jwala kumo efe ?
Ditumelo tsa bona tse di farologanang le dikgotlhang tsa mafatshe , di ne tsa gogela kwa dikgogakgoganong tse di oketsegileng le go tsoga ga bomorafe jwa maAforikanere , go go tlhotlheleditseng kgaratlho ka dibetsa kgatlhanong le maBorithane , mo Anglo-Boer Wars .
Ke dumela gore re tlhoka go nna le ponalo e e rileng ka ntlha ya goreng re bona fa diporojeke tsa go sutisetsa lefatshe di sa kgone mme le gore goreng lefatshe le lentsi jalo le sa dirisiwe .
Netefatsa gore dibantise le difapi di phepa
O se ke wa pateletsa montshakuno go dirisa rakonteraka , mme bogolo thusa montshakuno go tlamela didiriso tsa gagwe , le go lema se a ka se kgonang ka boena - go ka nna botoka mo montshakunong go hirisa lefatshe le a sa kgoneng go le dirisa , fa a ntse a golela mo kgwebong .
2.3.1 mo Nakong ya Lounu gankitla go nna le phetolo ya taolo ya Moadimiwa ntle le tetla e e lwadileng pele ya Moadimi ; le gore
Dithulaganyo tse Dikgolo & Thebolelo ya Ditirelo
E dira se ka go rerisana la baagi mmogo le mekgatlho ya bona mabapi le tiragatso ya yona .
Go thusa mo katisong ya ditlhopha tse di dirang ka bokgoni jwa tsamaiso ya tsenyotirisong diporojeke tse di logetsweng maano ke diwoto .
Go botlhokwa thata go tlhola maemo a a siametseng tlhaeletsano e e nonofileng .
( 3 ) ( a ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tlhabololo ya katlaatlelo loago , le tshwanetse go phasalatsa dintlha tsa porograma nngwe le nngwe le tsa moneelana ka tirelo mongwe le mongwe yo a letleletsweng kgotsa yo o ntshitsweng mo melaong ya tsamaiso , go ya ka molawana ono mo Kuranteng e e kwalang Melao mo lobakeng lwa malatsi a le 30 morago ga go newa tetlelelo ya semmuso kgotsa go ntshiwa mo melaong ya tsamaiso .
Matlo a a agilweng fa tlase a mola wa morwalela wa dingwaga tse 50 a aparelwa ke merwalela ka gale
Go a kgatlhisa go utlwa Moporofesara Es'kia Mphahlele a dirisa sekapolelo " diphitlhelelo tse di siameng tsa temokerasi " mo go Afrikan Affirmation e .
O dirise tlhobolo ?
Go butswa sentle go tlhokega matsatsi a a ka nnang 100 go ya 150 mme nako e tla supiwa ke mofuta o o jwetsweng .
Go botlhokwatlhokwa gore makhanselara a tlhaloganye se CBP e leng sona , le seabe sa bona mo ithulaganyong , togamaanong , tsenyotirisong le M&E .
Medisa dimela tse di melang mo tikologong e o leng mo go yona fa thoko ga dieledisa tsa metsi mme o tsweletse go mela ga mefutafuta ya dimela le ditlhare .
MAMETLELELO " A "
5.3.3 Tshwanelo ya ditirelo tse di gaisang
Tse di latelang ke dintlha tse di ka tlhokomelwang :
MOLAO O O TLHOMILWENG KE KGOTLATHEOMOLAO
1.1 . Botsayakarolo jwa setšhaba ke eng ?
Pabalesegodijo
Go botoka fa tiro e e ka dirwa ka bonako .
Kwa bofelong bokana ka 15% ya palogotlhe ya maloko a Dikomiti tsa Diwoto ba ne ba kgona go konosetsa khoso e e neng ya ja mmasepala bokana ka R275 000 .
Moneeladitirelo a ka nna gongwe yo o rwalang maikarabelo a go tlamela ditirelo tseo mo baaging botlhe kgotsa mo karolwaneng e e rileng ya baagi fela .
Ntlha ya puisano :
Bosengbofitlha
Mo mabakeng a mangwe foo go jetsweng dijalo tse di jaaka " cow peas " le " teff " dijalo tse ga di tswele mmu mosola fela mo setlheng seo go sa jalwang dijalo tsa mmidi , fela gape se naya montshakuno mosola wa furu ya loruo lwa gagwe , e e tla nnang botlhokwa mo setlheng sa komelelo se se tlang .
Tona ya Kopanelo ya Puso le tsa Meetlo
Tlhaloso ya sedikobophelo
Go busediwa morago ga tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
O re o ikutlwa gore go botlhokwa thata go tlotla go balemirui bao ba ba se nang lefatshe le le tona go dirisa .
BASADI BA BOKOA , BA TSHWANETSWE KE KHITŠHI
Khomišene e fitlheletse gore Khuduthamaga ga e a nna le seabe sepe mo tshwetsong ya sepodisi ya go dirisa mokgwa wa tlhaselo ka 16 Phatwe 2012 , fa badiri ba ba ngadileng tiro ba ne ba sa beye dibetsa tsa bona fa fatshe , e leng se se bakileng dintsho tsa batho ba le 34 .
Mmu o o leng letswai o filthelwa mo dikgaolong tse dintsi tsa rona tsa mo go nosetswang teng mo go setseng go nosetswa dingwaga tse di leng masomesome ka metsi a a nang letswai thata e bile letswai le okeditswe thata mo mmung go fokotsa kumo e e bonwang .
Tshekatsheko ya ya lemorago la
( 3 ) Lepodisi le le tshwarang ngwana le tshwanetse gore ka tsela e e tshwanetseng le-
Mofuta wa naga
Ke jaaka Mphahlele a se kile a emisa ka go re gapeletsa go " buisa , buisa , buisa ! " mabapi le maikemisetso a go ikitse .
Se , se raya gore ba tshwanetse ba itebaganye le motho yoo , botsa dipotso tse di sedimosang , mme o neele molekane yoo tlhokomelo .
Ke tlhotlheletswa ke go rata lefatshe .
Fa go se na tiro ya dipampiri e e tshwanetseng o ka se kgone go rulaganya dilo tse di leng botlhokwa jaaka disupetso tsa tiriso madi - Kanego ya Lotseno , Sesupetsotekatekanyo le Kageno ya tsamaotšhelete - go tlhomamisa maemo a madi , mameo a gago ka ntlha ya ditšhelete le maemo ya tsamao ya ditšhelete .
Re ka tlhoka go lokela monontsha wa mo magodimong mme le dikarolonyanannye tse di ka tlhokwang le tsona di ka lokelwa ka go dirisa digasetso .
LEKALA KE MAFAPHA OTLHE A PUSO , DITHEO , DIKAROLO TSA PUSO , BOMMASEPALA LE DIKEMEDI TSA BONA TSE DI NANG LE SEABE SE SE TLHAMALETSENG E KA NNA GONGWE MO GO DIRENG DIPHOLISI , KGOKAGANYO , GO RULAGANYA , TLHABOLOLO , TIRAGATSO , PEOLEITLHO GO DIRA DIPEGELO KGOTSA GO DIRA THUNO YA MAFARATLHATLHA A MMASEPALA .
Go na le dintlha tse dintsi tse di ka tlhotlheletsang bokana ba tsenelelo mo dijwalweng .
Ka ntlha ya marara a tlhabololo ya setšhaba , leano le tlhalosa ditlapele di le thataro tseo di lomaganeng :
Dingongorego tsotlhe malebana le Magalies Water Retirement di tshwanetse go romelwa ka lekwalo go batlhokomedi ba letlole .
Ka bomadimabe , lefatshe ke karolo fela ya kgwebo e .
Dibotlolo tse dinnye tsa waene
Lefapha lengwe le lengwe la puso le tshwanelwa ke go tlhama Lenaneo la Tokafatso ya Ditirelo ( Service Delivery Improvement Plan-SDIP ) .
Tiriso e ya metsi e raya gore dilitara di le dimilione tse 2 , 3 tsa metsi a semela se ka a dirisang a a leng teng mo heketareng ya mmu a gogiwa go uma ditono tse tharo tsa mmidi .
Go meta ka leotwananaledi go ka setelwa ka ditsela di le tharo :
Bokhutlo jwa setlha
Go baakanya enjene e e robegileng jalo go ja madi thata , mme terekere ya gago e tlaa ema e sa dire matsatsi a rileng .
Go tshola komiti ya woto e butse matlho mo ditirong tsa CBP .
Go simolola go tlhoga ga dipathogene le gale ka tlwaelo go diragala ka go tswa ga mathalenyana a dihaephae tse di simololang go tlhoga ka ntlha ya seedi sa semela .
Tekanyetsokabo ya lenaneo lotlhe e ka nna R14m. ( dingwaga tsa matlole tsa diporojeke tse di farologaneng di farologana le ngwaga wa matlole wa Grain SA , se se dirang palo e go nna phopholetso e e gaufi tota ) .
Bolemirui , tota bolemi bo ikanya ka tiriso ya metšhene le didiriswa mme tsotlhe di na le dikarolo tse di dirang .
Oketsa fa go le botlhokwa go e emisa mo maemong jaaka go le botlhokwa .
Mo bokaong jwa polelo ya ga Mphahlele , -nyenyefatsa e kaya " go fokotsa " kgotsa " go nna le mokgwa wa go fokotsa . "
DITLHALOSO
( ii ) romela ngwana go ya go bona kgakololo kwa go maitseanape kgotsa kalafi ya bothata jwa mmele ;
Akanya dilo di tshwana le diporojeke tsa tlhabololo ya ikonomi ya selegae , katiso ya batlhokomela balwetse mo gae .
Seelo se sa yuniti ke sa motho mongwe fela yo o tlhokomelang seabe sa baagi mo dithulaganyong tsa temokerasi le mo ditheong .
MAMETLELELO " C "
Kgatsho ya dibolayatlhatshana le dibolayasenyi
nyatsa gore baagi ga ba tshwane , ka go gatelela botlhokwa ba pharologano ya batsayakarolo bo bo tla kgonang go tsweletsa tekatekano botoka .
Tshitshinyo ya fomete e ka nna :
1.1.2 Re tsaya karolo jang ?
Mme yo re leng ene , ka go boela , ke mo go tlhomamisang se re se dirang .
Konteraka ya tiragatso e gokaganngwa le maitlhomo a paka-telele le paka khutshwane a mmasepala .
Pono ya basadi jaaka ba ba tlhokang bokgoni
Fela gape dimela tse di tlaa swa mo maemong a mebu e e marose go tsenya mowa .
SETLHOPHA SA 5 SA DITLOLOMOLAO
Fene ya tsenyomowa e ikaelela go tsidifatsa sonobolomo .
Fa gongwe go ka supa gore thakadu e re naya mosola o re sa kgoneng go o busetsa go tsweleletsa bophelo , mme fa di timela go tlaa nna morago ga nako go leka go dira sengwe .
Kgobelelo ke maikutlo a motho a nnang le ona pele kgotsa go tsaya letlhakore , se gape se tlhalosiwang jaaka maikutlo a a sa siamang , maikutlo a kemokgatlhanong go mongwe kgotsa tshwanelo ya mongwe .
Go na le kumo ya mefuta e mengwe e re sa e neeng fa godimo fa e e dirisang korong .
Mmidi kgotsa semmidi se se sukiri fa se sa le tala mme se jewa go a twe ke thulaganyo ya kotlo e e nang maatla e e tletseng diphepafatso le tlhale .
Mafaratlhatlha go tsweletsa dikgato tsa ikonomi tseo di ka tlisang kgolo le go tlhola ditiro .
Rre Arthur Clayton go tswa Sannieshof o tswelela go ikarabela mo tsamaisong ya porojeke ya Mabele .
Re kopa gore o e buise mme fa o na le dipotso o bue le moemedi wa gago wa badiri mo botsamaising kgotsa o bue le Lefapha la HR .
Go ya pele , go solofetswe go dipattego tsa lefatshe tsa dithoro le dipeo tsa oli di tlaa imena gabedi mo dingwageng tse 20 - 30 tse di latelang .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
O nyetse Lydia , mme ba tshegofaditswe ka bana ba le bararo , barwadi ba babedi ba ba setseng ba nyetswe ka bobedi jwa bona le morwa Clifford .
Tlolo-molao nngwe le nngwe e e kwadilweng mo molaong , fa bogolo jwa kotlo jo bo beilweng go ya ka molao e leng go romela kwa kgolegelong lobaka lo lo fetang dingwaga di le tlhano kgotsa faene mo boiemong jwa lobaka loo , e badilwe go ya ka " Adjustment of Fines Act " wa 1991 ( Molalo wa 101 wa 1991 ) .
Boleng jwa dijwalo tsa megwang ; le
thutong e re e amogetseng mo bongwaneng ka ga kgotlhang
Batswelwamosola ba ne ba sa tlhoke go nna mo polaseng .
Morago ga nako o ne a dira kwa Iscor mo Newcastle mme gape le kwa Sasol mo Secunda a ntse a kgweetsa dillori gore a bo a feleletse a kgone go reka kgwebo ya dithekesi kwa Qwa-Qwa , e a ntseng a na le yona le jaanong .
Ditlhopha di tlatsa lenane le le mo tsebeng e e latelang mo tsebeng ya tšhate pitikololwa ya pampiri mme ba kopiwa go konosetsa Thaseke 2 le 3 .
( f ) ditla-morago tsa go tlhoma kitso ya bosinyi go ya ka molawana wa 11 , fa e le gore kgetse e tshwanelwa ke go fetisediwa kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go ya ka Kgaolo ya 7 ;
Pego e ke e ntshitseng e tlhalositse ka bobedi dikotsi tse di ka nnang teng le mesola ya patlisiso eno .
Kemelano e e kwa godimo ya mmu o o katisegetseng e raya gore medi e tshwanetse go lwa ka maatla a magolo go tsenelela mo llageng e e katisegetseng .
Ithulaganyo : go tsaya tshwetso
Mo mmung naeterojene e fetolwa mo popegong ( naeterate ) , e e ka dirisiwang ke dimela tse di jwalwang mo lefelong leo .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Go sa fitlhelele madi a kotlô
Fa kgang e isiwa go CCMA modiredi le mothapi ka bobedi ba gatelelwa go nna teng kwa kopanong ya ntlha .
Phimola leswe le kirisi mo ditomaganong pele o tsenya sediriso sa go kirisa .
Se se dira jaaka bodirelo go thusa semela go dira dipeo tsa sona ( go ikoketsa ) .
Ntlha ya go jwala palo kwa tlase kgotsa kwa godimo mo heketareng jaaka go tlhokiwa ga e nne teng fa go dirisiwa sediriswa se se dirisang mowa fa se jwala
Mabapi le maloko a Boto ( ba ba thapilweng le ba ba tlhophilweng ) melawana ya letlole la go rola tiro e tshwanetse go tlamela molaotheo wa boto , tsamaiso ya ditlhopho tsa maloko , go thapiwa le nako ya go nna mo kantorong , ditsamaiso mo dikopanong , ditshwanelo tsa maloko tsa go tlhopha , khoramo mo kopanong ( fa e le gore boto e na le maloko a boto a le mane kgotsa kwa tlase , maloko otlhe a tla bopa khoramo kwa kopanong ) , go fedisiwa ga maemo a mo go ona go se nang tswelelo le maatla a boto .
Difero tse di fisitsweng di tshwanetse go fisiwa go dikologa polase mo molelwaneng wa yona mme ga go tlhokiwe fela fa go na le tumelo ya Tona kgotsa fa go dumetswe le baagisani ba dipolase tse di kopaneng go dira difero tse di fisitsweng mo gongwe .
Botlhokwa ba go loga maano a a tseneletseng ka ntlha ya setlha se se tlang sa go jwala bo ka se kgonwe go gatelelwa go feta .
7.6.1 Mokwaledi wa Kgotla o tla buisa palo ya tshitshinyo ya semmuso nngwe le nngwe le leina la motshitshinyi ;
O ka re botlhokwa jwa Palamente ke eng go bašwa ?
Tekanyetsokabo
Phetolelo ya sebaeloji ya naeterojene e dira magareng ga 50% le 80% ya ditlhokego tsa dijalo tsotlhe tsa disoyabini .
Dikgwetlho tse di akaretsa dintlha di tshwana le :
Nako le nako fa go na le tšhono e e maleba , akaretsa banna le basadi .
Go tlhoma tsamaiso ya go laola setoko : go reka setoko go feta ka fa go tlhokegang ka gone ga go busetse kgwebo e bile go nna le setoko se se sa lekanang go tla dira gore kgwebo e latlhegelwe ke diotara
Baagi botlhe ba tshwanetse go kgona go fitlhelela dikago le didiriswa tsa metshameko le go rotloetsaa botlhami jwa diloko tsa bosetlaboswane .
1.2.1 Bakgatlhegedi
Ke tumelo ya rona , le gale , gore selo se se busetsang morago kgono ya go uma kumo ka tshwanno mo mafeleng ana a kwa magaeng , ke botlhokwa ba go kgona go uma bokana bo bo tshwanetseng e seng kgono ya go rekisa kumo mo dimakheteng - fa bokana ba tlhaka bo bo rileng bo le teng , didiriswa tsa go boloka ( disilo le dikgetsi ) di tlaa goroga ka gore di tlaa nna le mosola go bodirelo .
Hisetori e bontsha gore maAfrikan ba tsamaile mo ditlhabologong tsa paka ya bogologolo go fitlhelela tlhabologo ya bona e tsewa ke masetlelara a Yuropa .
Mo thadisong e go tserwe dikao tse pedi go tsweng mo ditshimong tse pedi tse di neng di tlile go jwalwa disoya le mmidid .
Ntlha nngwe gape e e tlhokang go tsewa tsia ke gore fa phologolo e dira ( e ntsha mašwi kgotsa e goga mogoma ) le teng e tlaa tlhoka dijo tse dintsi .
Bantshakuno mo dingwagakgolong di le dintsi ba ntse ba tshela motshetelo wa loruo mo masimong jaaka tsela ya go tokafatsa dipharologantsho tsa mmu le ntshokuno ya dijwalo .
Dikarolo tsa leano la tatelano le le kwadilweng
Tlhokomela go dirisa lefatshe ka tshwanno
Mo dintlheng tsa gagwe , Mphahlele o neela dikao tsa gore Setho sa Afrikan e ka bo e simolotse jang go nna tsela ya botshelo le tumelo mo maAforikeng .
Boikaelelo jwa tokololo eno ya Textus , e leng lekwalopaka le le sekasekilweng ke dithaka la Mokgatlho wa Italy wa Dithuto Tsa Seesemane , ke go tlhatlhoba gore go dirwa ga dilo ka mokgwa o o tshwanang mo lefatsheng lotlhe go amile jang padi ya lefatshe lotlhe le thanolo ya puisokwalo .
tiisa gore bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo kgotsofaditswe ke gore go nnile le tshenolo ya didirisiwa le gore baamegi ba ba maleba ba tlametse tumelelo ya bona ya tshenolo eo .
Ditlhotlhwa tsa Safex futures
O tshwanetse wa ya go botsa kwa dikantorong tsa Mmasepala gore ke ka ntlha ya eng .
Katlego ya bontsi jwa temodijalo e e ikaegile ka katlego ya taolomofero .
Gape o na le tumelelo ya go dirisa diheketara tse 50 tse di ka lengwang kwa magaeng gaufi le Bergville .
Fa o sa batle go lokela madi a gago mo kgwebong re tsaya gore o tshwengwa ke ntlha ya go fosa e e leng teng .
( i ) akaretsa katiso mo ditaelong tse di umakiwang mo karolong ya molawana ono ;
Tšhate e e kwa tlase e tlhagisa kaelo ya kgato ka kgato ya tsweletso ya ABS ya batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso .
Mogwebipotlana
Se se raya gore fa montshadikuno a robile tono e le nngwe ka heketara , o dirile tatlhegelo ya R1 200 ka heketara .
phesente ya letlolo la tekanyetsokabo ya mmasepala le tota le dirisiwang mo diporojekeng tse di supilweng mo ngwageng o o rileng wa ditšhelete go ya ka IDP ya mmasepala
( xi ) bana ba ba se nang kitso ya bosenyi jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 7 ( 1 ) ; le
Mo intasetering ya peo tatelano ya tlhagiso e e isang kwa kunong ya bofelo e ka se diragale mo setlamong se le sengwe .
Ditiro tse dingwe di ka laensesiwa mo dikgweng tsa Puso .
Go na le tsela ya go tlatsa letlhomeso la lloko .
Sebolayatlhatshana se se dirisitsweng se ne se sa tshwanela mofuta wa mofero o o mo tshimong .
Se ke tlhokego e e mo Molaong
Letlhare la go itshaena
Tlhabololo ya balemirui e kgatlha kwa NAMPO
Fa o le molemirui fela go nna molemirui , o ka se kgone .
IDP Thulagano e e Lotaganeng ya Tlhabololo
Tiragalo e e ne e itumedisa thata ka babontshi ba ba tswang gaufi le kgakala go tla go bontsha dilo tsa bona gore balemirui botlhe ba rona le ba ditiragalo tsa bolemirui ka bophara mo Afrikaborwa ba di bone .
ka go dira jaaka motsereganyi go rarabolola dikgotlhang gareng ga batho ka bobedi mo tumalanong .
Dipotso tse di tshwanetseng go arabiwa :
Pharologanyo fela ke gore ba ne ba na le maatla a go dira gore maaka a ba ' berekele ' .
( 4 ) Mofuta wa maemo a bobedi a phaposo ya kgetse mo tshekong o akaretsa-
Gakologelwa gore fa go na le palo ya diseporokete e e gokagantsweng ka tšheine , di mametleletswe mo šafoteng e le nngwe , go ka nna le seporokete se sengwe se se tlaa nnang mokgweetsi mo tatelanong e e latelang .
( iii ) bana ba ba nang le dingwaga di le 12 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Netefatsa gore boriki ba go dirisiwa ka seatla bo sa siame go dirisiwa .
Khutshwafatso ya leano la tiragatso la go tsenyatirisong diporojeke le ditiro
Ka tsela e e tshwanang , motho wa boraro le ene a ka nna a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo kgatlhanong le tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso wa Mmasepala gore a dumalane le kopo ya go bona tshedimosetso .
Mokgwa wa ditlhopho o o tswakilweng , ke gore mokgwa o o tsayang baemedi mo maphateng a a farologaneng ( baša , kgwebo , boitekanelo , jj . ) gape go tswa kwa dikarolong kgotsa kwa mafelong , o dirisitswe ka bophara e bile go na le kgonagalo ya gore o ka nna motheo o o siameng gape o le botlhale wa kemedi .
Re na jaanong le maitemogelo a dingwaga di le 20 mo tshitlhololong , tokololo , taolo le ditsela tse dingwe tsa kagosešwa ya seabe sa puso .
Nnete ke gore ditekanyetso di mosola thata go kgwebo ka dintlha tse tlhano jaaka go supiwa mo setshwantsho 1 .
TSHEGETSO KA MATLOLE :
Ka ARC-Grain Crops Institute kwa Tlokwe , malwetse a a fitlhelwang gantsi ke maronthothomatlhareng le go bola ga kutu ya Sclerotium .
Fa o tlhoka go tsaya diteko tsa mmu di tshwanetse go romelwa pele ga magare a kgwedi ya Phatwe gore o kgone go amogela masupi pele ga nako .
Go botlhokwa thata gore tekatekano e bonwe gare ga tshireletso ya kgwebo ya bolemirui le tshireletso ya ditsatlholego .
Mametlelelo E
Go botlhokwa thata gore dibako tsa palopalo ya dimela e e bokoa di bonwe gore di tle di alafiwe mme di se ke tsa boelelwa mo setlheng se se latelang .
Go laola diphatsha ke tiro ya molemirui mme inšorense ke sedirisiwa sa go laola .
Go tlhokega sediko sa go aga tshepo le go resisana ka dikgwetlho tse di masisi tseo re itemogelang tsona-seo se lebang dilo mo pakeng e telele .
Laletsa ditlhopha tse dingwe go tlaleletsa pegelo
Maemo a sediriso le nako ya go sa direng ka ntlha ya dithobego
A o dirisitse lenaneo la bolaodi ba mefero le le siameng kgotsa dijwalwa tsa gago di tshwanetse go gaisana le mefero go bona metsi le kotlo ?
Thotloetso ya Diatshe Tse di Diragadiwang mo Seraleng .
NTLOKOKOANO BOSETŠHABA ( NA )
Tlhabololo ya mokgwa go lekalekantsha ka dimolekhule tekatekantsho ka bonako ya dibolayamefero ;
Mefuta ya dikatso mo tumalanong ya kabelano ya mesola ( e go ya ka kgwebo e tlhaloganngwang ka gale e le ditumalano tsa laesense ) e farologana thata go ikaegile ka kgato ya kgwebo le tlhagiso , maemo a kuno , boemo jo bo kgethegileng , bogolo jwa ditshwanelo tsa naga , matseno a a solofetsweng , bogolo jwa dipeeletso tsa R&D , bogolo jo kotsi e abelanwang ka jone gareng ga baamegi le lephata le le amegang ( sk . kotsi e e kwa godimo le dipoelo tse di kwa godimo tsa kuno ya khemisi kgatlhanong le kotsi e e kwa tlase le dipoelo tse di kwa tlase tsa melemo ya ditlhare le ya tlaleletso .
Setshwantsho 1 : Baeng ba ba itumetseng kwa labaleng la tshupetso la Grain SA .
Ka bokhutshwane tlaleletsoboleng ka boleng jo bo kwa godimo .
Se ke kakanyo e e masisi mo montshakunong mongwe le mongwe e bile e iphetotse kgwetlho mo pakeng eo bantshakuno ba itemogelang kgaisano go tswa bantshakunong ba lefatshe ka bophara , bokgakala jwa diketekete tsa dimmaele .
Diporojeke tse di solofelwa go samagana le dikgwetlho tsa tlamelo ka metsi kwa mafelong a a farologaneng jaaka Madibeng , Bloemhof , Schweizer Reneke , Setlagole , Mafikeng .
Dipuso di tshwanetse go netefatsa gore bana ba tshela le go gola ka boitekanelo .
Ditirelo tsa motho ka esi ka dikgolagano tsa botsamaisi jwa rona : tshekatsheko ya dipeeletso .
Re solofela fa bantshakuno ba tla mametlelela molaotheo jaaka go tshikintswe , gore go netefadiwe fa bantshakuno ba ba tlhabologang ba tlhopha baemedi ba ba tshwanetseng go dira mo Komiting ya Khuduthamaga .
Ka tsholofelo e ne e beilwe e siame sentle mo go tlaa tokafatsang tiro ya gago thata .
Go se nne le pabalesegodijo go re jela madi go feta re dumela !
Phutholola dintlha tsa khoso go go thusa .
Ntlokokoano Bosetšhaba e laelwa ke molaotheo go :
Ante re kgotleletse batho go tswelela pele go itlhokomela - go jwala merogo , go jwala tlhaka , go rua dikgogo , go simolola go reka le go rekisa , go simolola go dira sengwe ka diatla go se rekisa .
GEP e solegela molemo jang Bagwebi ba Gauteng ( e tsenya kgwebo boleng ) ?
A o tlhokometse disupetso tsa gore kotlo ga e a lekana ?
Gakologelwa gore dielemente ke tse dingwe fela tsa dipopego tse dintsi tse di bopang kotlo ya dimela mme ka mefutafuta ya tsona di laola ditiragalo tse di bopang diporoteine le dikhabohaeterete mo thulagayong ya go tsamaisa nonofo ka mo teng ga dimela .
Dikganelo tsa mothulama
Bogolo ba lefatshe la magae mo sedikeng ke la puso la ditshwanelo tsa tlhakanelo .
Dintlha tse dingwe tse di a tleng di tlodisiwe matlho mo tirisong ya kgatsho le tsona di ka nna le seabe sa botlhokwa mo nonofong ya dikhemikale tse di dirisiwang mme di tlhalosiwa fa tlase .
O ka nna wa lekanyetsa bolengtlhotlhwa jwa peeletso ya gago ka nako nngwe le nngwe ka go atisa palo ya morokotso wa botsayakarolo e o nang le yona ka tlhotlhwa ya morokotso wa botsayakarolo wa potefolio e o beeleditseng mo go yona .
Go na le kgonagalo e kgolo tota
Thuto ya bagolo e ka nna karolo ya leano le .
Kgaolo e e Tlisang Tlhabololo mo Setšhaba
Bokhutlo
Jalo , go botlhokwa thata go netefatsa gore molemirui a kgone go bona diteko tse di lekalekanang le go reka mo tikologong go ba ba leng teng - molemirui o tshwanetse go itse gore a ka bona thuso le thuto kae fa lenaneo la puseletsomadi le fela .
Boitshwaro jwa bona mo diporogeramong le ditsitsinyo tsa mmasepala
Leba gape dintlhathuto tsa Kgaolo 1 go fitlha go 1.2.5 .
Dirisa kitso go uma kumo e e maemo godimo
Ya sotla le go nyefola hisetori le setso sa maAfrikan .
Tekatekantsho ya pharologano ya bokana ba kumo gare ga kumo ya go fetolwa ka bojenetiki le e e tlwaetsweng mo korong e e nosetswang mo Afrikaborwa ;
O ka naya ba lelapa la gago dijo mme e bile o ka oketsa sefala sa dijo sa Afrikaborwa .
Batlhankedi ba baitseanape ba dithunya ba tshwanetse go newa katiso e nngwe ya dinonofo tsa thuso ya potlako tse di tlhokegang go samagana le dintho tsa dithunya .
Khutliso
Go kgona go atlhola kutlwalo e mefero e nang yona mo dimeleng tse di jwalang molemirui o tshwanetse go nna le katlholo e e tlhamaletseng ya gore ke mefuta efe ya mefero e e leng teng mo masimong a a rileng .
94 . Tlhomo ya Komiti ya Motlhakanelwa
7.12 go gakolola Kgotlakgolo le Dikomiti tsa Photefolio ka mokgwa-tsamaiso , pholisi le mathata a a masisi a a amanang le metlotlo , ditshwetso le ditharabololo ;
Fa o le setšhaba sa fa gae o tshwanetse go dira tshwetso e e tiisang gore moemedi yo o supilweng mo tumalanong o na le thata ya go tsena mo tumalanong eo mo boemong jwa setšhaba .
Ke dirisa thefosano ya dijwalo ka mmidi le dinawa .
Mefuta e e tshwanetseng tikologo ya mo masimo a gago a leng teng e tshwanetse go jwalwa ka tshwanno ka tekano ya palo ya peo le go katoga jaaka go laelwa .
Ke bomang ba ba tlileng go newa Diyuniti tsa Mahube ?
Go tlhabolola dintlha dipe tse di fetolwang mo mmanualeng ka metlha ;
Batsayakarolo ba leba dintlha tsa khoso tse di thadisang metlhodi e e farologaneng ya kgotlhang .
O tsena fa kae mo mmasepaleng ?
Tlelereke ya Tlamelo e tla fetisetsa kopo ya gago go Motlhankedi wa Tlamelo go sekaseka ditokomane tsa gago mme a rebole nomore ya referense .
A re akanyeng ka ga mabaka a gore ke ka ntlha ya eng fa ditlhopha tsa taolo mo setšhabeng - bathati ba sepolitiki , boramatlotlo , intaseteri le bobegadikgang - ba ema-nokeng tlhatlhobo ya materiki .
Gatelela gore motho mongwe le mongwe o tshwanetse go fetisa tshedimosetso eo gangwe fela .
1.1 Lemorago
Kgaolo ya bo 3 : Batho Pele
Togamaano ya dipholô
Repa kgotsa lema tshimo
Thulaganyo ya go bona naga ka matlhagatlhaga ( PLAS )
Ditswaki tse di mafolofolo ke dinnanne tsa sekhemikale tse di kgethegileng tse di bolayang mofero ka go tshwenyana kgotsa go thibela ditirego tsa sebaeyokhemikale tse di kgontshang mefeero go tshwara marang a letsatsi le go tswelela go gola , mme kwa bofelong e ntshe dikuno .
Bolwetse bo bonala e le marothodinyana a mannye thata a le masetlha a a melang mabapi le ditshika mo matlhareng .
4.2 DIPALANGWA TSA KA BONAKO TSA RUSTENBURG
Caption : Tona ya Matlotlo Nhlanhla Nene o tlhalosa gore puso e tla dirisa bokae go tokafatsa matshelo a Maaforikaborwa .
Phetogo efe le efe mo theong ya semphato e ka fedisa semphato .
Go netefatsa gore montshakuno o ka simolola go laola thobo le diteng tsa bongola jwa poloko ka botlalo , go botlhokwa gore o fitlhelele selekanyabongola sa segompieno kgotsa o ithekele sa gago fa mothamo wa ntshokuno ya gago o go letla jalo .
Africa House e fela fa gare ga dikago tsa palamente fa thoko ga Kokoano Bosetšhaba .
" Ga re ka ke ra kgona go sa bueng ka lentswe le le lengwe mo temothuong .
merero ya kakaretso ya mmasepala
O hirile paka ya boleele jo bokae ?
Dipitso di tshwarelwa mabaka a a farologaneng a le mmalwa .
Thomelontle ya patlisiso kwa ntle ga patlisiso ka ditshedi
Mo maemong a seikonomi a gajaana , se se bokete go lekane - le mororo o ineetse e bile maikaelelo a gago a siame .
" O ka re re itlhamela Modimo mo setshwanong sa rona , e le go ya ka tse re di batlang , ditlhokego , dikeletso le ditlhologelelo le dikakanyo tse di botlhokwa , mme karolo e re mmonang a e dira e re thusa go emelelana le go itlhoboga , go palelwa , nyenyefatso jalojalo. "
Batsayakarolo ba aroganngwa ditlhopha di le nne .
Go dira ka batho
Molawana wa tlwaelo ke go katela dibering tsa thibelakgotlhego go gomela go tlala .
E mo gare ga kokoanyo e e akareditsweng mo phasalatsong ya anivesari ya Es'kia Institute ka 2012 : A Lasting Tribute .
Ditshwanelo tsa botho ke tsa lelapa lotle ba batho .
A tshedimosetso e mosola mo baaging go mabapi le go dira ditshwetso tsa bona mo morerong o o sekasekiwang kgotsa e ka ga fela go tokafatsa seriti sa mmasepala ?
Tsweetswee kopa badiredi ba patlisiso gore ba go tlhalosetse mafoko ape fela kgotsa tshedimosetso eo o sa e tlhaloganyeng sentle .
Bantshadikuno ba Aforikaborwa ba na le bokgono jo bo tsweletseng le bokgono jwa ntshodikuno e e feteletseng , fela ba tlhaela mmaraka wa dikuno tsa bona .
ditiro ke ditiro tse di tshwanetseng go fediwa go fetsa leano la tiragatso .
DITSHUPO TSE IDKGOLO TSA TIRAGATSO
Fa o gana ka bonako ka go re " nnaaya " go go kgonisa go ikemela go se dirise .
Go fotlha mmidi le go atlhola go ka oketsa lotseno
Ke simolotse metseletsele ya mananeo ke dirisa dikgannyana go tswa go Pula / Imvula ka ga : " A
Tsepamisomogopolo mo Setlhophathutanong sa Ficksburg
" Go nna le maitemogelo a botshelo ga go kaye gore o botlhale .
Ke ka goreng terekere le didirisiwa tsa gago di tshwanetse go direlwa le go tlhokomelwa pele ga nako ya go jwala ?
Dikgaolo tse dingwe tsa tikologo di bone pula ka go se lekane ka tshimologo ya setlha , mme gape e ne e le tlase ga bokana bo bo neng bo tlhokiwa go simolola setlha sa rona sa go na ga pula .
Supa dilo tse di tshwanang , mathata a a leng teng le phopholetso ya tuelo ya mofuta oo wa tiro le gore ke basadi ba le kae ba ba dirang mofuta oo wa tiro .
Mametlelelo 7 ya Melawana ya BABS
Tsela e e ikanya kgatelelo kgotsa go batla dipholô .
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di tlhotlheletsang go dira ga dibolayamefero tse di lokelwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero jaaka :
Pako e tshwanetswe go neiwa bagokolodi le balemirui ba ba neng ba dirisana mmogo go aga botsalano bo bo tswelelang .
Go ela maemo tlhoko ga , maikarabelo a Palamente ke tiro e e neetsweng Palamente ke Molaotheo go ela tlhoko le go lebelela ditiro tsa puso .
Ditlhopa tsa motheo wa sedumedi di ne tsa dumela go dira mmogo ka go neelana ka mananeo le ditiro tse bašwa ba ka nnang le seabe mo go tsona .
Go botoka go simolola ntlha ya taelo pele mosimolodi a tlhokafala .
Moporofesara Es'kia Mphahlele , morutabana wa ka gale , o ne a kwala ka ga maatla a morutabana yo o rotloetsang barutwana kgotsa baithuti ba gagwe .
( tsweetswee tlhalosa )
Tsweetswee tlhokomela : Go botlhokwa thata gore molemirui a nne le kitso e e tseneletseng ka go dirisiwa ga dibolayamefero fa di dirisitswe pele mo tshimong e go jwalwang majwang teng , ka gore disalamorago tsa dikhemikale tse di gasitsweng mo dijwalweng tsa matlhare a a bophara jaaka disonobolomo di ka nna tsa fokotsa kgono ya dimela tsa bojang mo setlheng se se latelang .
Morafe wa Segosi wa Bafokeng o dirilwe ka Makgotla a le 72 le balaodi ba le babedi mo baaging e leng lenaane le le tshwaragantsweng fano le le tshwailweng ka ditlhaka tse di reng SEKEJULE 1
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Baneeladitirelo ba beelwa diporojeke tse di rileng , sk.go aga ditsela le go rerisana ka go bewa mo dinakong mabapi le ditlhokego tsa baagi .
Se se tlhagisa potso ya gore ke setšhaba sefe se se nang le tshwanelo ya go dumelela tiriso ya kitso ya setso go ribolola ditshedi .
Molemirui kgotsa tiragalo ya bolemirui e e ka bonang ditšhelete tsa go lokela dijwalwa mo mmung tse di tlhokiwang e ka lebelela dipalopalo mo Lenaneo la 3 mme e ka baya pharologanyo e le tlhotlhwa gare ga e e leng kwa godimo le e e leng kwa tlase ka ntlha ya tsalomadi e e kopiwang ka tlhamalelo .
Fa rekoto e kopiwa mme e seyo mo lenaaneng la Mametlelelo D kgotsa E yo o e kopang o tshwanetse go e kopa go ya ka Molao .
Ga go thuse go jala sejalo sa gago go setse go le thari thata ka gonne rakonteraka a ne a sa kgone ka nako e e siameng .
Kgaolo e nngwe le e nngwe e tshwanetse go tsamaiwa jaaka manyokenyoke mme motho yo a tsayang diteko a ntse a tshwanetse go dirisa sediriswa sa go epolola mmu mo go tsa mefutafuta tse di rekisiwang go tsaya teko ka boteng bo bo ka nnang dimilimetara tse 150 ka dimetera tse di leng lekgolo a ntse a tsamaya .
O bolela gore kwa botennye jwa semelo sa Montsho , masalela a moAfrikan wa sebele , a saletse .
Mphahlele o tlhalosa bonana jwa gagwe jaaka modisa kwa Limpopo , le thuto e a e boneng mo kgolaganong ya gagwe le tlholego- o gopola a ithuta mekgwa ya diphologolo , go tsoma le go ya kgonnye , a le dingwaga di le supa .
( i ) tshwaro go ya ka Kgaolo ya 3 ; kgotsa
le ya Dithulaganyo
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Nako e Mphahlele a neng a dira ditshwaelo tseno ke 2001 , go ne ga ne le ditshenolo tse dintŝhwa ka tsamaiso e e sokameng ya tiriso ya madi mo tumalanong ya puso ya go reka dibetsa , e e ne e ja dibilione di le dintsi .
Jaaka go tshwanetswe go supiwa mo lekwalong la maemo mongwe le mongwe yo a batlang tiro mo kgwebong ya gago o tshwanetse go tlatsa foromo ya kopo .
Mekgatlho eo e akaretsa mekgatlho e e totileng baagi ( CBOs ) le mekgatlho ya badueladireiti .
Go botlhokwa go nna le kitso ya mefuta ya mefero e e tlhogang ka go ka go naya kitso ya go tlhopa sebolayamefero se se tshwanetseng mme go ka thusa bommankgakga go go naya dikgakololo tse di siameng .
Dipeipi tsa kelelo ya leswe di adilwe le go epelwa mo diwotong di ka nna nne go ya go tlhano mo ngwageng o ) .
74 . Faene kgotsa dikatlholo dingwe mo boemong jwa faene
Go a kgonega go nna le kopo ya kopanelo .
Maitlhomo a naya tsela le maikutlo a go dira mme kwa ntle ga tsona ga go kgonege go tlhomamisa katlego kgotsa go palelwa .
Mekhenesime wa " ticker " wa polantere o ka tswa o ne o sa dire sentle mme o thuba dithoro jaaka di feta .
( b ) Moreetsa-kgetse yo o dirileng taelo nngwe le nngwe e e umakiwang mo temaneng ya ( a ) , o tshwanetse go bolelela tlereke ya kgotlatshekelo go itsise-
Go dirisa Heroin ( junk , smack , ska , H , sugars , nyaope ) ka dinako tse dingwe
Maitemogelo go tswa kwa Kapa Botlhaba
Tlhaloso ya setšhaba mo bokaong jwa Aforikaborwa e raraane gape e a fetoga gape e nnile le palo ya dikgetsi tsa semolao tse di gateletseng botlhokwa jwa go lebelela molao wa setso le go tshela le ditiro tse di tlhalosang botokololo jwa setšhaba , go akaretsa melao e e abelanwang e e tlhomamisang phitlhelelo ya , tiriso ya , kgotsa mesola e e tswang mo sedirisiweng kgotsa tshwanelo ya thoto e e tshotsweng ke setlhopha se le sengwe.8 Tlhaloso ya Melawana ya BABS e tshwanetswe go tlhaloganngwa ka bophara ka go tsamaisana le tlhagiso ya molao o .
Grain SA Industry Service gape e romela diSMSe go baumi go supa maemo le phetogo ya tlhotlhwa ya mmidi le disonobolomo ka letsatsi le letsatsi , mme gape le dikanelo ka dimakhete phakela le maitseboa .
Ke seabe se se gwetlhang go mokwadi , gonne a ka iphitlhela a le kgatlhanong le motlhankela-puso , mme a ka amogelwa kgotsa a se amogelwe ke motlhankedi yoo .
Mokwadi o batla go itlhagisa jaaka yo o tlhagisitsweng ke thulaganyo ya hisetori .
Dituelelo tsa moneeladitirelo fa di dirisitswe
Ga re aa tshwanela go letla tshono e e boitshegang e ya tihabololo go re tswa diatleng ?
Lekgotla la RLM le na le bakhanselara ba ke 72 ( ba le 36 ba bone ba tlhophilwe go nna bakhanselara ba dikgaolo-potlana mme ba bangwe ba le 36 ba tlhomilwe go nna baemedi ba bakhanselara bano ) ba ba akaretsang Ratoropo-Mogolo , Sebui , Komiti ya Ratoropo e e nang le maloko a le some le Dikomiti tse di farologaneng tse Komiti ya Ratoropo e leng komiti-khuduthamaga ya yone .
Nomore ya tshimo ( netefatsa gore o nomora masimo a gago otlhe le go tshola rekoto ya go nomora goo ) .
MOFUTA O O NTSENG JAANA WA DITSHWAELO TSE DI RULAGANENG O KA TSAMAISIWA KE MANANEO A A TOTILENG DIWOTO .
Metsotso ya kopano e e fetileng
Tsamaiso
Lotseno lo ka oketsega kgotsa lwa fokotsega , fela jalo le ka ditshenyegelo .
Ka gale go na le dikgato di le pedi tsa porojeke ya patlisiso ka ditshedi - kgato ya thibololo le kgato ya kgwebo .
Tlhotlhwa ka kgwedi go rekela ba lelapa phaletšhe ( ka tlhotlhwa e e amogelwang ke molemirui ) e ka nna R192 ka kgwedi . ( Tlhotlhwa ya tono e le nngwe e tseiwa e le R2 300 ka tono , mme re tsaya gore lelapa le dirisa dikilogerama tse 80 ka kgwedi ) .
Mphahlele o a dumela gore o ne a ka se ke a tshwara maitlhomo a setso a maAmerika : A re : " Ke di bone di le manathoganyane gore nka ikutlwa ke le karolo ya maikaelelo a a tshwaragantsweng " .
Maano a a kaka fitlhelelwang
Fa mefero e megolo e tlosiwa morago ga go ungwa , o gakololwa go e tshuba go e thibela go tlhoga mo setlheng se se latelang ;
Tlhokomela gore go se nne meno a a jegilweng ka gore go ka dira gore ketane e nne e tlole mme e we e bile go nne le peo e e sa jwalwang ka go lekalekana go bonale mabala mo tshimong .
Lefatshe le lona le na le boleng - o ka tswa o le rekile , kgotsa ole hirile , kgotsa o na le PTO .
Go lokolola boyotlhe ba puseletso
Batlhokomedi ba ba latelang ba letlole ba tlogetse tiro mme ba ne ba tswa mo botong ka nako ya ngwaga wa ditšhelete le fa o sena go wela .
Re jala dijo tsa rona mo mmung .
RE KA DIRA ENG ROTLHE ?
Go botlhokwa go lokela kalaka mo mmung ka nako ya letlhafula gore maemo a botšarara a fokotsegwe pele dimela di simolola go tlhoga mme fa go sa kgonegwe go ka lokelwa ka nako ya dikgakologo ka e sa le botoka go e lokela morago ga nako go bapa le fa e sa lokelwe ga gotlhe .
Rakonteraka o mo lebelong thata go ka neelana ka matlhale ;
KGAOLO YA 11
Ferdie Roodt le Jan Davel ba VKB - tlamelo ya bantshakuno ba ba tsweleletseng ka matlole ;
O tshwanetse go tsaya dilo tse di setseng tse tsia fa o simolola go rulaganya mananeo a tse di tlaa tlhokiwang ka setlha se se latelang .
Dikadimo-Madi
Komiti ya Woto e bopiwa ke baemedi ba baagi mo wotong ya mmasepala wa selegae kgotsa mo mmasepaleng wa selegae kgotsa wa toropokgolo .
Ditshilo tse dintsi tse dinnye mo dikgaolong tsa kwa dipolaseng di na le mathata go tswelela pele ka gore bontsi ba balemirui ba tlhopha go rekisa mmidi wa bone ka go dirisa dikoroporasi tse dikgolo , go busetsa ditšhelete , kwa ntle ga go o boloka mo dikgetsing go silwa jaaka go tlhokiwa gore o dirisiwa e le dijo fa ngwaga e ntse e tswelela .
Nngwe ya maitlhomo a a botlhokwa a puso e nnile go fetisetsa maikarabelo a thebolo ya ditirelo go tswa mo pusong ya bosetšhaba go ya kwa ditheong tsa diporofense le tsa selegae .
Goreng thuolefatshe e e sireletsegileng e le botlhokwa ?
1.7 Go tlhomelela Bakhanselara gore ba akanyetse mathata a baagi le go a rarabolola le go a romela kwa dikopanong tse di feletseng tsa kgotla
Mme le fa go le jalo , matshosetsi a go nyelela ga mefuta ya ditshedi mo tikologong e kgolo go feta mo nakong e e fetileng .
Lerato le go rata Modimo di ne di tshwanelwa ke go bonala ka go tlotla le go rata tse di tlhodilweng ke Modimo .
supa makala a a tla nang le kutlwalo e kgolo mo go tokafatseng thebolelo ya ditirelo
Palo e ka tswelela go nna nnete jaaka dimela di ntse di tswelela go tlhoga go supa matlharekutu , dikgaraga , thagogo mme kwa mafelelong a go supa letlharefolaga le gape go supa tlhogwana .
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Fa go tliwa mo temodijalong , ditshenyegelo tsa ntshokuno ka heketara di ka nna R5000 .
Boima ba dinamane fa di tlhaolwa bo okeditswe go tloga dikilogeramo tse 40 go fitlhela dikilogeramo tse 50 .
A Rre Molemi o tlaa bona madi a mantsi mo sejalong sa mmidi sa gagwe kwa bokhutlong jwa motseletsele wa boleng o a itsentseng mo go ona ?
Jalo mekgwa e mentshwa ya go boloka e tswelelwa go tlhabololwa .
Banna , basadi le bana ba le 25 000 ba sule gompieno ka go bolaiwa ke tlala le malwetse a a tsamaelanang .
Fa thempereitšha e le godimo serurubele se se kgona go thuthusa ka bontsi ka bonako .
Diwoto tsotlhe di na le maano
Motsereganyi o soboka maemo a mangwe le a mangwe .
Seno se tla thusa meepo go dirisa dinonofo , metswedi , kitso le matlotlo a a leng teng le go letla puso go kgobokanya lekgetho le le ntsi go gaisa ka moo e dirang ga jaana .
Pego ya tiriso mo polaseng ya tse di ntshiwang mo polaseng .
1.1 Ntle le fa go tlhalositwe ka tsela nngwe e sele , mo tokomaneng eno le mo Melaong e e tshwanetseng go ikobelwa le mo Dimametlelelong tse di fano , dipolelwana tse di latelang di tla nna le bokao jo di bo neilweng fa tlase fano mme dipolelo tse di tlholegileng mo go tsone di tla nna le bokao jo bo tshwanang le jwa tsone , e leng : :
Go ya ka Mphahlele , se se ne se tlaa itsa maAforika a mantshonyana tšhono ya go ithuta sešwa matlhale a bagolagolwane ba bone , le go ba ganela ka tšhono ya go iphitlhelela sešwa .
Ditirelo tsa Kgakololo ya Ditšhelete le Ditirelo tsa Magareng
Mphato mongwe le mongwe o patelesega go tshwaela mo khepetleleng ya motheo ya semphato .
Ithulaganyo - Dipitsi tse di tsamayang sentle di tlhoka ithulaganyo e e komota .
Prodigals , Exiles and Homecomings ke pampiri e telele e e kwadilweng ke Es'kia Mphahlele ka 1976 , ngwaga pele a boela mo Aforikaborwa fa morago ga dingwaga di le 20 a le kwa botshabelo .
Ka go supa ditiragalo tse di ipoeletsang le ditlhaloso , tiragalo eno e tshwanetse go dira gore baagi ba kgone go tlhaloganya ka ga maemo a bona le go dira gore ba akanye ka ga katlego ya nako e e fetileng .
Rakonteraka ga a kgone sentle go ka katisa le go matlafatsa ba bangwe ; le
Ka fa gongwe go na le diphologolo le dinonyane tse dintsi tse di tlhokang go ja dinoga .
Mo athikeleng e , o kwala ka ga go bona ditiragalo tsa rali le go tshwaela ka ga tsela e rali e tliseditseng sepodisi sa nako eo kgatelelo ka teng , O ipotsa a re : " re sala re bona kgotsa re itemogela mogwanto leng , rali ka fa teng kgotsa ka fa ntle ga tikologo ya kereke , kwa ntle ga gase ya dikeledi ? "
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Mo go yona , Mphahlele o akantse ka tsenelelo ka ga mokgwa wa thuto o o tlaa nayang Bantsho kgololosego go tswa mo thutong ya Tlhaolele e boleng jwa yona bo neng bo le kwa tlase .
Matlole a phenšene le a pabalesego ka bobedi a ka nna matlole a kabelo e e tlhalositsweng kgotsa matlole a dipoelo tse di tlhalositsweng .
Didiriswa tse di twlaelegileng tsa lotseno go duelela dilo tse e leng tsa ditshenyegelo tse di fa godimo go akaretsa :
Lefapha la Merero ya Mafatshe le ne la lemoga gore thulaganyo e ga e dire sentle ka bonako , ya emisediwa ka sekema sa Kabosešwa ya Lefatshe la Tlhabololo ya Temothuo ( LRAD ) .
Bommasepala ba mofuta wa B , kgotsa bommasepala ba selegae : Ba ke bommasepala ba ba amogetsanang bokhuduthamaga le bothati ba semolao le mofuta wa C kgotsa mmasepala wa disitiriki .
KA FAO TEKANYETSOKABO E RE DIRELANG
Guidelines : Sustainable Municipal Infrastructure Provision and Service Delivery ( Dintlhakaelo : Tshiamelo ya Mafaratlhatlha a Mmasepala a a Nnetseng ruri le Thebolelo ya Ditirel ) A dirisiwa goo tloga ka 1 Moranang 2007 , dplg , tsebe 2
Sebako gantsi ke tlhaelo ya kgagamalo ya lebanta .
Bokana ba korong bo bo leng mo masimong a a nosetswang gone jaanong ke diheketara tse di ka nnang 146 500 .
Dintlha tsa botlhokwa dingwe go di gopola .
Le fa go ntse jalo , mo togamaanong e ntšhwa ya diCDW go na le kgonagalo e e bonalang ya ditiro tse di ka lepelelang mo go tse dingwe .
Megare le yona e ka nna teng mme go na le mefuta e mentsi , e bile go botoka fa o itse gore o tla lemoga se o se bonang fa o ntse o tsoma malwetse mo masimong a gago .
Melao ya theo e gatelela gore polase e nngwe le e nngwe e tshwanetse go nna le difero tse di fisitsweng ka go tsamaelana le melewane ya yona mme tota le dikgaolo tse di laolwang ke balaodi ba ditsela .
( g ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke batho ba ba kgonang go neelana ka tlhokomelo ya tsa tshiamiso ;
Paakanyo ya thaere - dirisa moitseanape !
Ke batla go raya balemirui ba baswa ba ba simololang go tsaya bolemirui tsia le go sala morago mekgwa e e rileng ya go uma kumo .
O tsere tshwetso mme jaanong o tshwanetse go amogela ditlamorago - seane sena ka tlwaelo se dirisiwa go araba batho ba ba tlholang ba ngongoregela mathata a ba a itlisetsang .
PAIA e ikaeletse go nna molao o o nonofileng o o o thusang Ba-Aforikaborwa botlhe .
Mofuta o wa kotlo ga o sa kgona go nna teng mme o simolotse go tura go feta e le kotlo ya diruiwa ka tlhotlhwa e e ka nnang R11 , 900.00 ka tono .
Gape , gakologelwa gore diruiwa tse di fepiwang sentle di na le mokgwa wa go tsala ka bonako mme di tla busetsa gape ka bonako , di tla naya mašwi go feta mme di tla gola ka bonako go feta .
Batsayakarolo ba gakololana ka ga se se diragalang mo kgatong e e dirwang pele ga togamaano .
Dintlha tsa papatso ka mmidi wa gago
Re ka tswelela pele ka bonako go Pampiri e Tshweu ka Mmuso wa Naga ya 1997 e e neng e tlhomilwe go baakanya ditshenyego tse di tlisitsweng ka nako ya tlhaolelo , go tlhotlhetsa poelano le tlhomamiso go tshegetsa tswelelopele ya ekonomi , go oketsa poelo le go imolola lehuma .
Ke na le materiki
Mo tsweletsong ya bonosi mo setsong sa Afikan , go bofeletswe kgatlhego ya gore motho a ka nna le mogopolo o o farologaneng le wa bontsi .
Bopharamela jo bo eletsegang jwa gago ke bokae ?
Thekiso
Letlha le le ikaeletweng la go simolola le go konosetsa .
Fa kgotlhang e tsamaisiwa ka nonofo , e ka nna le dipoelo tse di itumedisang ka maemo a maša a tirisanommogo le kutlwisisano mo gare ga matlhakore a a amegang .
Fa e le kanola , go segiwa go ka simolola pele ga nako e .
Setlhopha sa boraro se batla go oketsa tirelo ya kolelomatlakala go nna matsatsi a le mabedi mo bekeng mo teropokgolong ka ntlha ya bontsi jwa matlakala mo mebileng .
Go tsaya dikaommu
Mapodisi a ka tshwara motsibogi fa a tlola taelo ya tshireletso mme go dumelwa gore a ka ntsha mongongoregi kotsi .
Dikgatiso ka Ditlamo tse di Kwa Ntle / Metswedi ya Dikgang ya Papatso
go letsa mogala wa kgwebo
Seedi mo tlhakeng se a fokotsega mme se mo maemong a 55% ka kgato e .
Paakanyo ya pH ya mmu ka go tshela llaeme e nna tiragatso e e turang thata gonne dikgaolo dingwe di ya go tlhoka go fitlha ditono tse 14 tsa llaeme ka heketara .
( b ) go tsaya dikgato go netefatsa gore batho botlhe ba ba ka tsenelang kopano , ba itsisiwe go sa le nako ka ga letlha , nako le lefelo la kopano .
Mme leano le la go tseela batho thata ka go ba aroganya ga le tsamaisane le setho sa Afrikan .
O tshwanetse go swetsa gore ke mokgwa ofe o a yang go o dirisa go thibelela mefero mo masimong a gagwe mme o tshwanetse go simolola pele ga setlha se simolola , o gatelelwa go nna le leano go itse gore o tla phephafatsa masimo a gagwe gore go se nne mefero e e ka utswanang kotlo le metsi tse di tshwanetseng go nna teng go dirisiwa ke dimela tse a yang go di jala .
4.2.2 Ditokomane tseo di tla newa bobotlana malatsi a le 7 pele ga kopano ntle le fa KGOSI kgotsa Motlatsa-Modulasetulo a swetsa ka mokgwa o sele .
12 . Go letlelela ditshenyetelo tsa go latedisa bajaboswa gore le bone ba se ka ba tlogelwa kwa morago fa go balelelwa madi a ditshiamelo a a tshwanetseng go duelwa fa Leloko le tlhokafala le le mo Tirong ;
Šedulo ya togamaano e e tletseng
Motho wa Modimo o ne a supa bosaitse ba gagwe .
Peo ya sonobolomo e e sa bolokwang mo maemong a a tshwanetseng e ka jela montshakuno madi a a boitshegang .
Ke dintlha dife tse di tlhotlheletsang tlhotlhwa ya mmidi mo Aforikaborwa ?
Procedure Act , yo o tshwanetseng go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , e tshwanetse go tlhagisa letlha , nako le lefelo le go tla tshwarelwang kwa go lone dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Balemirui ba ba uma bokana ba kumo e e makatsang mo masimong a bona - ke balemirui ba ba kgonang mme ba thusa go netefatsa pabalesegodijo mo lefatsheng la rona .
Go tlhoma maitlhomo
7.2 fa le tlogedisiwa tiro go ya ka polelwana ya semolao ya 6 kwa godimo ;
DITIRAGATSO TSA KOPANELO TSA DINAGA TSE DI KOPANENG TSA AFORIKA
O rile Tona ya Lefapha la Maano le Tshekatsheko ya Tiro mo Kantorong ya Moporesitente , Jeff Radebe , le setlhopha sa gagwe ba tla sekaseka maano a diporofense tsotlhe , mafapha a bosetšhaba le mafapha a diporofense .
Mmidi o o neng o bolokwa o ne o le sengwe se se neng se le botlhokwa thata go oketsa dijo tsa diruiwa ka nako ya mariga .
GO NTSHIWA GA KATLHOLO
Go tlhomiwa ga Woto - rulaganya dikopano tsa go tlhomiwa ga Woto beke pele ga katiso .
Batsayakarolo ba lebe setshwantso se se mo tsebe 15 ba tlhokometse legato lengwe le lengwe la dikgato tsa tlhaeletsano .
Dimela mo di melang teng ke dinawa , disonobolomo , dikanola , merogo , motsoko , mabolomo a ditone mme le mo ditlhare tsa maungo tse dingwe .
Lokwalopuso lwa Mabudusatsela la Pusoselegae la 1998
Phothoselo ( kgakologo )
Ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go tlwaela tsamaiso ya tsheko ya porojeke ka e le sekao se se dirisiwang gantsi .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Tshenyegogo-tlhe ka heketara
Go tsaya karolo go bonwa e le tsela ya go fitlhelela maikaelelo a porojeke , segolo thata phokotso ya ditshenyegelo .
Ka mokgwa o , o tla bo o le mo maemong a go lema , mme o se morwalo o mokima mo mmusong ngwaga le ngwaga .
Boitshwaro le katiso e e batlwang ke go-ithuta-ka-namana , e tlhokisa motho nako ya go phela le batho , mme , jaaka Mphahlele a bua , e iletsa motho go " tsena ka mmele le moya mo maikutlong a a maatla ao a a mo tlisetsang tlhagafalo le boitumelo " .
Rerisanang gore ke dintlha dife tse di maleba go Komiti ya gago ya Woto
Fa o lemela fela go ja , gona mmaraka ga se bothata .
Ditshenekegi tse di fokotsa palopalo ya dimela tse di tlhogileng mme fa di sa laolwe dijalo di ka tshwanelwa go jalwa gape .
Malwetse a a uma botlhole bo bo ka bolayang batho le diphologolo .
7.1 okamela le go nna wa ntlha go bilediwa go tsereganya fa gare ga Kgotlakgolo le ditlamo tsa RBN le batlhankedi ba tsone le makoko a mangwe otlhe a a amegang a a tshwarang motlotlo kgotsa a a batlang go tshwara motlotlo le Kgotlakgolo kgotsa le ditlamo dipe tse dingwe tse di bopang Kgotlakgolo ;
Tiragalo eno e tla dirwa mo ditlhopheng tse dinnye , mme setlhopha sengwe le sengwe se na le leloko la Komiti ya Woto le motho yo o botlhokwa le batlamedi-ka-ditirelo .
Gakologelwa gore o tshwanetse go tlhokomela sentle mme o tshwanetse go tsaya swetso ka ntlha ya bokana ba tshenyego ya madi .
Fa go se nne jalo , madi otlhe a a neilweng moamogedi wa basari a tlaa tshwanelwa go busetswa ke moithuti .
Dikarolwana tse dingwe tsa molao le tsona di tlhamilwe ka go tshegetsa tiragatso le go tlotla Molaotheo mme di na le seabe mo ditirong tsa mekgatlho ya selegae .
Go sa lekalekaneng ga ditheo - se ke fa go na le dipharologano tsa nnete kgotsa tse di akanngwang fela mo go nneng beng kgotsa mo karoganong ya metswedi .
tlhopha mongwe yo o tla tsayang tshweetso ya semolao mo dikgetseng tse di akaretsang bana tse di sa faposiwang mo tshekong kwa kgotlatshekelo ya bana ; le
Mo dingwageng tse di fetileng , menontsha e , e ne e le yona e megolo , fa e se gore tota e ne e le yona fela , motswedi wa dikotla mo ntshodikunong ya dijo .
Kgaisano e e kgoreletsa kgolosejalo le go diegisa tswelelo , ka go eira jalo e fokotse thobo ya dijalo .
( b ) tlhatlhelwa ka fa tlase ga maemo a go tshwanetsweng ga gopola gore bana ke batho ba ba utlwusiwang botlhoko bonolo mme maemo ao a fokotse kotsi e e ka diragalelang ngwana oo , go akaretsa kotsi e e ka tlholwang ke bana ba bangwe ;
Bonetetshi jwa temothuo bo tlhaologile thata le go nna matswakabele - go itsiwe go le gontsi ka ntlha e nnye ya temothuo .
Bagasatšhefu ba gakologelwa go nwa metsi a mantsi go thibelela tatlhego ya metsi mme ba se goge motsoko kgotsa ba se je tota le go nwa fa ba ntse ba gasa tšhefu .
Es'kia Mphahlele o tshwaetse ka go re go na le dingwao tse dingwe le diponagalo tse di tshwanang mo go maAfrikan - ba ba leng mo kontinenteng le ba ba kwa dinageng tse di kwa ntle .
Pula e ne a na fa le fale mo dikgaolong tse dingwe mme e ne e fetogafetoga go na ka tladi le go se ne gagotlhe mabapi le go fisa gagolo .
Ba ne ba dira ka go tshwana le fela fa ba dira ka go tlotla le go rata badimo ba bona .
4 . Jaanong tshwaya mafoko a a botlhokwa a a tswelelang go ralala diwoto tsotlhe go ya ka morero / maitlhomo a mangwe le a mangwe .
tebisa mogopolo
Gompieno re thulane le dikgwetlho tse dikgolo go ya ka thulaganyo ya sekolo e e sa direng , ditlhaelo tsa dikgono , botlhokatiro le khumanego .
A o na le ditsitsinyo dingwe tsa tokafatso ?
Mo mabakeng a mangwe diwoto di le mmalwa di mo lefatsheng la morafe ka jalo ga go kgonege gore dikgosi di ka tsaya karolo mo togamaanong ya diwoto tsotlhe .
Gape ke romile badiri ba me go dithutiso go oketsa kgono ya batho mo polaseng ya me .
Go tshwanetse ka gale go akanngwe gore sonobolomo ya diteng tsa bongola tse di kwa godimo ga 10% e tshabelelwa ke go tlhaselwa ke fankase .
Dira tiro ya go oketsa kitso ya gago pele ga nako , baakanya dipampiri tsa gago sentle mme o tswelele go nna o ntse o oketsa kitso ya gago ka ntlha ya go adima madi .
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Gakologelwa gore lephata la selegae ke lephata le batsaya karolo ba ka tsayang karolo mo go lona ka nonofo tota .
Re tlhoka balemirui ba le batlhano go dira beke e le nngwe .
Jalo , go tsamaelana le mmu o o leng mmopa le motlhaba , kumo e e kwa godimo ya dijalo tsa selemo e ka bonwa fa di tlhokmelwa ka tshwanelo .
Ya ntlha e ne e le gore kgaisano le phetogo ya lephata di na le merokotso ya dikgono tse di botlhokwa mme gape o rile matshosetsi a kwa ntle a nyaditse merokotso yotlhe eo .
Go dira naga e e tlhabologang , e na le bokgoni e bile e na le metheo e e tsholang baagi ka tsela e e nang le seriti .
Bommasepala ba mofuta wa A ( kgotsa bommasepala ba ditoropo kgolo ) : Tse ke ditoropo tse di kgolo , tse di nang le khuduthamaga tse di kgethegileng mmogo le bothati ba semolao mo dikarolong tsa tsona .
( d ) Fa katlholo e netefaditswe go ya ka pharakerafo ya ( c ) ( i ) , lobaka lwa katlholo le ngwana a le ntseng kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , le tshwanetswe go akangwa fa go akangwa ka gore ngwana a gololwe ka parola go ya ka Kgaolo ya VII ya Correctional Services Act , 1998 ( Act No.111 of 1998 ) .
kokoanya dipegelo tse di akaretsang dikgopolo tsa bakgatlhegedi mme e neelwe batho ba ba maleba jaaka mokhanselara , sepikara jj .
MAPODISI A TSHWANETSE GO TSIBOGELA JANG TIRISODIKGOKA YA MO TENG GA LELAPA ?
Bongola ke ntlha ya botlhokwa thata e e tshwanetseng ntshokuno ya korong e e sa nosiweng mo dikgaolong tsa dipula tsa selemo .
( iii ) laela gore ngwana a gololwe , mo tlase ga ditaelo kgotsa kwa ntle ga ditaelo .
Pula e ntsi thata mo mebung e e minyegang metsi bokoa e tlaa tlhola go betagana ga metsi mo mebung go fitlha seelo se a tlaa ntshang le go emela mowa mo go yona .
Gore motho a tlhaloganye dikwalo tse , o tshwanetse go di bona e le thulaganyo , le fa motho a di lebile e le tsa botaki tse di fedileng. "
Komiti ya woto e tshwara bothata go dira khoramo -re tlhoka radipolotiki , jaaka Sepikara go tla go bua le ditokololo tsa komiti
GEP e thusitse diSMME tse di dirang dikgwebo mo makaleng a le mantsi a a farologaneng go akaretsa a :
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khososng ya Bokonteraka ya Temothuo
Tiragalo e ka lekalekantshwa go kgona go balabala bokana ba kotlo e nngwe le e nngwe e e tshwanetsweng go lokelwa mo metsing go tseiwa ke dimela ka bogotlhe .
Go ya ka Mphahlele , ' kitso fa e antswe sentle e godisa tlhaloganyo...mme re tshwanetse ra dira sengwe ka kitso gore e nne serongwa sa thuto ' .
Ba romela ditekanyetso tsa bona le mabaka go Kantoro Kgolo e maleba .
18 . Tshimologo , go tsenngwa tirisong le matswela
Mo letlhakoreng je lengwe , setheo sa botlhe sona se rata tiriso boemong jwa peeletso .
Kgwebo e nngwe le e nngwe e rona re le balemirui re kopanang le yona mo tseleng ya rona e na le kgono ya go re thusa go aga ( kgotsa go senya ) leina la rona , ka go ikaega ka mokgwa o rona re itshwarang ka teng fa re dirisa dintlha tsa kgwebo .
Ba ka kgona gape go thusa ka go tlhatlhoba gape tshekatsheko ya beng mo tikong ya porojeke go netefatsa gore ditlhokego tse di siamisiwa ka katlego .
Ditlhopha di abelwa didiriso go di abelana mme go tlhokagale yo o tsayang maikarabelo a tlamelo .
Tsamaiso
Fa dimela tsa senawa di bola , morago ga thobo , boyotlhe ba naeterojene e e sa dirisiwang ke dimela tsa senawa e busetswa mo mmung .
Mphahlele o sekaseka le dintlha tse di farologaneng , go akarediwa maemo a a sa jeseng diwelang ao mo go ona Maaforika a iphitlhelang a lebagane le ona fa ba leka go nyala ka mokgwa wa kwa Bophirima , o ba tshelang ka ona mmogo le setso sa Seaforika .
BOTSAYAKAROLO BO MAATLAFATSA FELA FA bao ba ba nnang le Botsayakarolo ba dira ditshwetso tsa bona le ditlhopho tsa bona .
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
Temo ya soyabini e ne nako e telele e kganeletswe fela kwa China , mme e ne ka bonya ya atologela lekwa dinageng tse dingwe .
Dikomiti tsa Diwoto di ikarabelela go baagi bao ba ba emelang mo wotong .
Fela fa o setse o robile dijalo tsa korong tsa gago tsa 2010 , go simolola thulaganyetso e e feleletseng ya setlha se se latelang .
Rotlhe re itse bokao ba lereo bolaodi ba nako .
Go tsamaisa dithulaganyo
Fa o dirisa mmueledi , go tlaa tlhokega gore o duele madi .
Maitsholo a tiro a akaretsa molebo , boitshwaro , tlotlo , tlhaeletsano le tirisano - gore o tsamaisana jang le ba bangwe .
Dibini tsa dithoro tsa tshipi tse dintsi di bogolo jwa go tswa ditonong tsa mothamo wa diketekete tsa 30 go ya 10 .
Go na le dithuto tsa go ithuta ka setlha sa 2014 mme di akaretsa mabaka a a latelang :
( 3 ) Tshedimosetso e e latelang e tshwanetswe go tlisiwa fa pele ga magiseterata yo o dirang dipatlisiso :
go lalediwa mo dikopanong tsa khansele le ka ditherisano tse di farologaneng tsa mmasepala go tshegetsa CBP
Fela jaaka mo togamaanong , mo tiregong ya thulaganyo , motsamaisi o tlhoka go ineela mo ditirong tsa tsamaiso , e bong boeteledipele , tlhaeletsano , thotloetso , tholelotiro , kgokaganyo , go tsaya ditshwetso le go tsweletsa tiregatsotolamo .
Ga go latlhege sepe ka semela sotlhe se dirisiwa - ga go na tatlhego ya matlhare ka ntlha ya thobo .
Tiro ya bona ke go godisa le go tlhagisa dikgatlhegelo tsa katiso le tlhabololo tsa inšorense le lephata la ditirelo tsa ditšhelete la ikonomi le le maleba go ya ka bokgoni jwa peomolao ya tlhabololo .
Dikgatiso tsotlhe tse di kwadilweng ke Mmasepala le tse di kwaletsweng one tse di phasaladitsweng kgotsa tse di neilweng Lekgotla tse tetlokhopi ya tsone e sa tshwarwang ke batho kgotsa ke ditlamo dipe tse di sa golaganang le Mmasepala .
togamaano e tshwanetse go dirwa e lebisitswe mo go neelaneng ka dithata le ditšhono
Porojeke ke tiro nngwe fela ya go tlhama tirelo kgotsa kuno mo pakeng e e ranotsweng .
Letlha la go tswalelwa ga go amogelwa ga ditshobokanyo tsa dipuo tse di tlileng go neelwa ke 1 Diphalane 2013 .
Go tsenela dikopano tsa khansele - baakanya rejisetara ya ditokololo tsa Komiti ya Wwoto o abela tokololo nngwe le nngwe go tsenela kopano e e rileng .
Moporesidente Jacob Zuma o thapile Khomišene ya Leano la Bosetšhaba ka Motsheganong 2010 go sisinya pono le lenaneo la tlhabololo ya bosetšhaba .
Tlhotlhwa ya go uma ya korong e e nosetswang le yona e tshwanetswe go lekalekantshwa sentle .
Ke tsa lefatshe lotlhe ka batho botlhe , gongwe le gongwe kwa ba leng teng mo lefatsheng , ba tshwanelwa ke go tsholwa ka seriti le tlotlo .
Thulaganyo ya go tlhagisa pele ga nako go laola tshutiso ya Mogaresetlhanannye wa bali go korong e e nosetswang ;
Mefero ke bothata mo temodithorong ka gore e gaisanela bongola le dikotla , e ka dira mathata ka nako ya thobo , e ka kgotlela le go taka dithoro , dipeo tsa yona di ka nna botlhole mme e ka suba disenyi le malwetse a a amang sejalo se se solofetsweng .
Gangwe le gape , Afrikaborwa e ne e bona kopo go tsweng mafatshe ka tlwaelo a neng a reka ka bontsi , e fokotsega , mme ga gatelela tlhotlhwa ya mmidi go ya tlase .
Kgaolo ya naga e e dirisiwang go jwala korong e e nosetswang , e e ka nnang diheketara tse 133 , 000 , e emela kgaolo e e ka nnang 21% ya naga yotlhe e e dirisiwang go jwala korong mme e naya kgaolo e e leng 41% go bogotlhe ba kumo e e bonwang .
2.9.1 Go amogela mesola ya madi
Tumalano le melao ya bodiro e na le mosola go mothapi ka gore go fokotsa kgono ya kganelo .
Setshwantsho 1 : Sethunya - seako
Go baya sešwa tekanyetsokabo jaaka setlapele
Kaelo e e amogelesegang ka kakaretso ya thulaganyo e e nepagetseng ya go tswakanya tanka e bontshiwa fa tlase .
E se ke ya nna le dilo tse di ka tshwarang molelo wa naga le go ka o tlodisa tsela eo .
Fa kadimo e amogetswe , morekisi o tlaa ikgolaganya le wena gore lo saene ditokomana tsa semolao .
Ke swaba thata fa gongwe fa ke utlwa gotwe batho ba " lemela " bantshakuno ba bantsho .
95 . Dikopano tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Tshwara tebaganyo ya gago ;
7.2 Diteišene tse go Boutiwang kwa go Tsone le Nako ya go Bouta
Nnyaaya , uFiling e dirisiwa fela go romela ditlhomamiso le dituelo tsa UIF .
1.17 . " Kgotlakgolo " e raya kopano e e tsenelwang ke Lekgotla la Dikgosana le Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng o modulasetulo wa yone e leng Kgosi jaaka go tlhalosiwa go ya ka Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Letseno lengwe le lengwe le naga e le bonang le tsenyiwa go akhaontong ya Exchequer .
( c ) akanya ka ga phokotso ya madi a beili , fa go le matshwanedi ;
Go mosola go wena o le molemirui go reka buka ya The Fertiliser Society of South Africa ( FSSA ) - A fertiliser handbook , e e leng tshupetso ya go dirisa monontsha mo dijwalweng go tsamaelana le maemo a mmu wa gago ka ntlha ya kotlo .
Maitlhomokakaretso a beng-bantshadikuno ba ka jalo a ka anelwa ka bophara jaaka tatelelo ya poelo e e kgonegalang e e kwa godimodimo fela fa e le gore tatelelo e ya poelo ga e ne e kgaphela kwa morago botshelo jo bo monate jwa selelapa le jwa tsela ya botshelo .
Tlhola maemo a metsi mo redietareng .
Ka ga jalo go atlanegisiwa gore o bone mogakolodi yo o ikwadisitseng wa ditšhelete go bona tshedimosetso go ya pele .
Ona o akaretsa Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 .
A o kile wa nna le seabe mo go dirweng ga patlisiso ka dimmaraka mo dikgweding di le 6 tse di fetileng ?
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Modekrii wa Thutiso ya Bolaodi ba Tikologo .
Lotseno go tswa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Thoto
neelana ka tshedimosetso e e mosola mo kaelong ya Togamaano ya Tlhabololo ya Motlhakanelwa ( IDP )
Kgololo ya ngwana ka beili
Go phasalatsa lokwalo la motswedi go ikaeletswe kitso ya batho / media e e neetsweng batho mo diwotong tse di simololang ( e seng buka ya motswedi ) ;
Gantsi balemirui ba bantsi ga ba lemoge gore ba ka bo ba bone tono e nngwe kgotsa tse pedi gape fa ba ka bo ba tlhophile peo e nngwe ya mofuta o o siametseng tikologo e ba leng mo go yona .
Jaaka go ntse ka ditlamo tsa puso , ditlamo tsa poraefete le tsone di ka kgona go tshwara tshedimosetso e o ka kgonang go e newa kwantle ga go dira ga kopo ya semmuso .
O ne a gopoditse bamoreetsi - Bantsho le Basweu - gore thuto ya Aforikaborwa ka kakaretso , le ya diyunibesithi segolo - e ne e ikaegile ka mokgwa-kakanyo wa gore Basweu ke bona ba ba tsweletseng go gaisa .
Tlamelo ya letsatsi le letsatsi mo terekereng e botlhokwa thata go feta jaaka badirisi ba bantsi ba dumela .
Karolo A
Le dirisa diheketara tse kana kang e bile le di dirisa ko kae ?
Medi e e ka fa lotlhakoreng lwa molema lwa sentshwantsho e bontsha kgolo e e sa kgoreletsegang fa medi e e ka fa lotlhakoreng lwa moja lwa semela e bontsha kgolo e e lekanyeditsweng ka ntlha ya dikgaolwana tsa katisegelo di le mmalwa go ya ka porofaele ya mmu . ;
2 . GO TSENNGWA TIRISONG GA MELAO
Botho bo bo sa utlwaneng mme o ikutla o kgaratlha go bona phisego kgotsa go ipona o le mo ntweng le moithuti mme dintlha tse di dira gore o ikutlwe o lapile , o sa kgone go tswelela pele go thusa moithuti go nna molemirui o o pila .
Semolao ( kereke kgotsa mmagiseterara )
6.3 Lenaneo la tiro ya togamaano ya IDP
Togamaano e e lolameng e masisi tota gonne ke yona motheo oo ditiro tsa tsamaiso tse dingwe tsotlhe di thaetsweng mo go yona .
Tlhopha sediriswa sa gago , k.g.r. swetsa gore o ya go tsaya dintlha jang .
Thulaganyo ya Mananeo a a totileng baagi a kwa Mangaung a nnile le kutlwalo e e bonagalang thata mo tlhabololong ya ditogamaano tse dintšhwa tsa ditlapele mo mmasepaleng .
Dikuno tsa tlhamoseša le ditirelo
Ka ntlha ya lona lobaka lo , monontsha o tshelwa ka fa tlase ga peo . ( Yunite e e bulang mmu ya monontsha e telejana mme e segela mmu kwa botennye thata .
Le fa tshegetso ya setho e ntse jalo , Aforika o na le ditlhaelo .
Se se tlisa gape le tlhokego ya phokotso ya tsereganyo ya puso mo ditlhotlhweng tsa dikuno tsa temothuo le kgwebo mo Aforikaborwa .
Marius Greyling , mokwaledi wa Pula / Imvula .
Di fula mo lefatsheng la phulo leo gantsi le lekaneng fela setlha sa selemo , fela gantsi ga go dirwe tlamelo e e lekaneng ya go fepa loruo le mo dikgweding tsa mariga .
Boreo go Bolemirui
Fa molemirui a tlhophilwe , re tshwanetse go rulaganya lenaneokgwebo le le ka kgonwang - gare ga disupetso tsa tekanyetso .
Go kgona go tswelela go raya gore re nne le madi le lefatshe le re ka le dirisang go tswelela .
Mokwaledi wa Woto secretary
Batho Pele , ke gore ' go baya batho kwa pele ' e dirtswe gore badiredipuso ba ikaege ka ditirelo le go gabalela go dira mo go gaisang mo go direng tiro ya bona .
Palo ya ditlhaka mo tlhogong ; le
Bathati ba bangwe ba setegeniki ba na le seabe mo ditirong tsa togamaano tsa tiragatso ya CBP ; le
Tlhaloso ya kgopolo
Poeletso ya bošeng ya AALITRA e teng jaanong .
Thekenoloji e ntšhwa e re letla go tokafatsa mefuta ya dijalo ka go tlaleletsa ka dijini tse di tswang mefuteng e mengwe .
Ka 1973 Phillip Xaba o ne a simolola go dira jaaka mokgweetsi wa terekere mo Polaseng ya Magita .
Togamaano e tshwanetse go tsenyeletsa ditsamatlole mo popegong ya tekanyetso le diphopholetso tsa isagwe .
Dintlha tse pedi tse di leng botlhokwa go tlhoma leano di ka kgaogangwa ka ditlhakore tse pedi .
( 4 ) Tsamaiso e e tlhalosiwang mo go molawana wa ( 3 ) ga e thibele tharabololo nngwe mo molaong mongwe .
Monontsha
( b ) Fa go na le ngangisano kgotsa pelaelo gore tlolomolao nngwe e ngwana a bonweng molato mo go yona mo nakong eo e tshwana le yona kgotsa e masisi go feta e go nang le rekoto ya yona , go tla dirisiwa kakanyo ya leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi .
E AMOGETSWE SEMMUSO KE KGOSI KA DI _____ TSA LETSATSI LENO LA ________________ 2015
( b ) rotloetsa ngwana go nna le maikarabelo mo tshenyong kgotsa kutlo-botlhoko e e tlhodilweng ke ena ;
Kgaisano e e dirwang ke mefero e farologana go tswa sejalong go ya sejalong le go tswa moferong go ya moferong - e ka tlhola phokotsego ya thobo ya dijalo ka bonnye jwa 10% kgotsa ka bogolo jwa 98% .
O swetsa gore batho - ba ba jaaka Mphahlele ba - " ga se ba ba fetogang makgoba a mekgatlho ya dipolitiki .
( 3 ) Go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , fa moreetsa-kgetse a akanya gore phoso e e ka ga dingwaga ga e a tlhola ditlamorago tse di sa siamelang motho ka nako ya tsheko , moreetsa-kgetse o tshwanetse go tswelapele ka tsheko go ya ka ga Molao ono , ka fa dingwageng tsa gagwe , jaaka di fetotswe .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Dirisa dikhophi dingwe le dingwe tsa dikwalwa tse di tshegetsang tse di tla bewang mmogo le metsotso . .
Temo : A go nnile le phetogo mo jalong ya dimela tse di ntshang dijo ?
Go bao ba lona ba ba boneng thobo e e pila - utlwang monate mme ke kopa gore le se lebale go boloka tšhelete e nngwe e e ka dirisiwang ka ngwaga e e latelang .
Puo ya gagwe e ne itebagantse le kitso , tlholego ya yona le seabe sa yona mo thulaganyong ya diphetogo .
Ditheetso tsa botlhe ke nngwe ya ditsela tse di rulaganeng tse di leng teng mo Dikomiting tsa Diwoto go thusa baagi go kgona go buisana le khansele .
Mmu ke selo se se phelang , ga se selo se se tshwarang semela go emelela fela .
Mophato o o ja tswelelopele le tiro e pila ya balemirui bam me go gatelelwa botlhokwa ba Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui .
Le gale go na le mefuta e mengwe ya dibakateria e e sa kgonweng go bolaiwa ka mokgwa o ka gore di phela di le dikgaolonnye tsa dibakateria di se mofuta wa nngadule .
Sena se tsamaelana le maemo a tse o di tshotseng le tse di leng melato .
Molao wa Thotloetso ya go Newa Tshedimosetso wa bo 2 wa ka 2000
Kopano e e dirwang pele ga nako e dirwa ka mokgwa wa dipuisano tse mo go tsona go nang le baemedi ba ba tswang mo baaging , go akaretsa mokhanselara , Komiti ya Woto , baeteledipele ba dikakanyo , baeteledipele ba setso le banna-le-seabe ba ba tlhokegang .
Mmepe o o fa tlase o bontsha bogone jwa metsi mo dikarolong tse di farologaneng tsa lefatshe .
Go botlhokwa thata mo tirisong e e tswelelang ya lefatshe gore kgonophudiso ya lefatshe e se ke ya bo ya tlolwa - fa o sa tlhomamise ka kgonophudiso ya lefatshe la gago e e nepagetseng , ikopanye le kantoro e e gaufi ya lefapha la temothuo mme ba tlaa kgona go go tlamela ka tshedimosetso e e feletseng ya kgaolo ya gago .
Mphahlele o tlhagisa ntlha ya gore fa se se fitlheletswe , MaAfrikan a tlaa khutla go nna " baetsisi , ba etsisa tota le ba ba ikgathalelang ba le bosi e bile ba ikisa kwa tlase , e bong matshwao mangwe a setaele sa botshelo jwa Basweu . "
Metswedi ya Tshedimosetso ( Dikuranta , Thelebishene , Radio , Dimakasine , le tse dingwe . )
batsamaisi
Go baakanyetsa masimo a gago go setlha se sentshwa
Sediriswa sa 1 sa M & E : Tekanyetso ya kgatelopele ya woto le tshegetso e e tlhokegang go tshegetsa tomaganyo ya tshedimosetso go tswa mo diforomong tsa pegelo ka motsamaisi wa CBP , ka thuso ya Bomankge ba CBP , di tshwanetse go dirisiwa ka tsela e e latelang :
Fa ba ntse ba emetse phaletšhe e ba e rekileng balemirui ba ba nna ba buisa Pula / Imvula .
Mo dingwaganyaneng tse di fetileng , dipoelo tsa ntshodikuno ya dithoro di ntse di le mo kgatelelong e kgolo .
Khamphani kgotsa setlamo se se amogelwang ke molao jaaka setheo se le sengwe kgotsa ' motho ' yo o nang le ditshwanelo le maikarabelo .
Ditokomana tse tsa kgatlhego ya setšhaba di ka akaretsa direkoto tsa ditšhelete le tshedimosetso e nngwe e e amanang le tiragatso ya mmasepala ya go diragatsa ditlamego tsa ona tsa thebolo ya ditirelo .
Thulagano ya tsereganyo e kgaogantswe ka dikarolwana tse di latelang :
Lenaanenetefatso la tlhaeletsano le ka akareditsa :
1.5 . " Moemedi wa Balaodi mo Baaging o raya motho yo tlhophilweng ke Balaodi mo Baaging ba ba welang ka fa tlase ga tsaaiso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ka fa tlase ga applicable Proclamation ;
2 / 10 Go fetola dipholô tsa dithutano tsa leano la sedika go nna tshwetso ya tikologo .
Boitekanelo
PAKA ya bo 4 : Go sala morago le go maatlafatsa
1.2 Matlole a Matlole a dituelo tsa mothapi le modiri
Tila twantsho ka dibolayamefero tsa pele ga go simolola go mela
Corné Louw , moitseanape wa ikonomi ya temothuo : Ntshodikuno / Ditsenngwateng , Grain SA
Athikele e kwadilwe ke Edson Ncube wa ARC-Grain Crops Institute , Potchefstroom .
Kwa kopanong e gone ga dirwa ditshitshinyo di le mmalwa go leka go tokafatsa maemo le go fokotsa bosenyi .
Ntlha e e ka dirwa kwa diofising tsa Lefapha la Dikgang tsa Magae mme go botlhokwa go netefatswa ka kgatiso ya mengwana .
Fa go dirisiwa metsi tlase ga bokana bo go ka se kgone go kolobisa matlhare le dikutu go lekana gore dibokwana di swe .
Netefatsa ka dikgala tsa tlamelo ya terekere ya gago - e ka tswa e le nako ya go tshela oli e ntšhwa ya enjene le go emisetsa difiletara .
Pusoselegae jaaka motlhabolodi : Pusoselegae e ka reka lefatshe mme ya le tlhabolola mme ya dirisa lotseno go tswa mo tlhabololong eo go tlhabolola mafaratlhatlha le go rebola ditirelo :
Fa go feditswe go robiwa mme ditiragalo tsa go roba di dirilwe ke nako gape go lebelela setlha se se tlang .
Fa togamaano e tlhabololwa , thuo yona e ka tlhabololwa ka go akanya ka gore diteng tsa yona di ka itsisiwe jang ditlhopha tsa baagi ka kakaretso , go akaretsa ditshobokanyo tsa dipuo tsa selegae , diphosetara le diterama .
Tlhoka data e e tlhokang palogotlhe ya bong , dingwaga , ikonomi le loago , le ditlhopha tsa semorafe
20 . Go tlosa tshupiso ya dilekanyo tsa madi a a fudusitsweng go tswa kwa matloleng a mangwe a go rola tiro a a dirisediwang go reka tiro ya nako e e fetileng fa e sa le ka diphetogo tsa bošeng jaana tsa go duediwsa molao lekgetho go dirile gore mafoko ao a se ka a nna maleba ;
Bakgweetsi ba terekere - a e ka kgweediwa ke mongwe le mongwe , kampo e nne le mokgweetsi yo o supilweng , kgotsa bogolo e nne mongwe yo o nang le laesense ya go kgweetsa terekere ?
5 . Pego ya morokots owa ditšhelete ka maloko a a amanang le epe ya dintlha tse go tlotlwang ka tsone
tswelelopele ya patlisiso ya kgetse le go sekisisiwa ga mmelaelwa / babelaelwa
( c ) go romelwa go ya go newa kalafi e e tseneletseng ya bolwetse kgotsa kgobalo ya mo mmeleng kgotsa go kgona go rarabolola mathata a a tlhalositsweng e le ona a a dirang gore ngwana a iphitlhele a tlotse molao , mme go ka akaretsa paka kgotsa dipaka tsa go nna kwa teng nakwana ; le
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Ntlo nngwe le nngwe e tshwanetse go nna le lebokoso la thusopotlako le le tlametsweng sentle .
Molaodi wa kgaolo ya gagwe , Jurie Mentz , a re , " Molemirui yo o tsweleletse pele tota ka dingwaga tse tharo tse di fetileng mme o tlhoma sekaelo go balemirui ba bangwe ba ba simololang ka go bontsha se se ka kgonwang . "
Morero : Thuto
1 . Ditherisano
Maemo a petometsi a ama tirego ya pholo ya dimela tse dintsi .
12.3.4 Go rotloetsa le go baya leitlho matsholotemoso a pholo .
Kgotlatsheko e ka laela gore moikarabedi a duele ka :
DITLHAGISO KA KAKARETSO
Batho Pele e ikaelela go bopa boleng jwa bodiredipuso go netefatsa gore melao ya Batho Pele e salwa morago ka nnete ka tirelo e e neelwang baagi ba naga .
Fa go ntse go tswelela o tla bona makwalo a tshimologo ( ditlhankana , ditshupetsotuelo , makwalonyana a tuelo go wena , makwalonyana a tuelo go mongwe , makwalonyana a go duela badiri , jalo le jalo ) a go kwala ditiragalo ka madi tsotlhe .
Kgaoganyo le maina a dikgato kgotsa ditlhakore tsa saekele ya porojeke di ka farologana go ya fela ka kemedi e e tshegetsang ka matlole kgotsa lefapha la puso .
Segasetsa se ne se setetswe sentle mme dinosele di ne di dira pila .
Maemo a loapi ( bosa )
E AMOGETSWE :
Balemirui botlhe ba ba leng mo tirong ba kgonne go jwala mmidi wa bone mme ditswamorago di pila tota - palo e e kwa godimo ya dimela tsa mmidi tse di filweng monontsha jaaka di tlhoka e bile di amogetse bolaodi ba mefero ka go dirisa dikhemikale jaaka go tlhokiwa .
Mofuta wa nosetso
Badiri ba nakwana ba le 2 .
Balemirui ba rona ba ba setseng ba tswelela ke ba le 120 mme ba thuswa ke bagakolodi le thuso mo polaseng ke balaodi ba rona ba diporofense .
Ke reetsa se batho ba bangwe ba se buang
Batla thuso kgotsa kemonokeng go go thusa go dirisana le letshogo le go go thusa go fola .
Thulaganyo ya maano Karolwana / Maikaelelo a Maano a Setheo Pegelo
Gantsi o ka bona tlhotlhwa e e leng kwa tlase fa o otara pele ga nako mme gape o tlaa bo o femile botlhokwa ka nako fa botlhe ba batla go reka ka nako ya go jwala .
Thobo le poloko ya mmidi
Mo tiisetsong e , Moporofesara Mphahlele o tlhagisa gore re dumela mo dikinaneng le fa di se nnete , mme o sekaseka gore ke ka ntlha ya eng , go ntse jalo .
Makile Mokaedimogolo wa Tlhabololo ya Togamaano
3.1 Letlhomeso la Tsamaiso ya Tiko ya Porojeke ; go tlhama Sekwalwa se se Rulaganeng sa Letlhomeso
MAIKELELOMAGOLO KE GO FITLHELELA TEKATEKANO YA BONG .
( b ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tse a nang le tsona ;
Se se thibela rusu go senya sediriso le go leelefatsa botshelo jwa sona .
Nako ya go dirisa Roundup mo mmiding o o sa kgoneng Roundup ke fa e dirisiwa go fisa mefero dibekebeke pele ga go jwalwa .
Dipatlisiso / Thulaganyo ka Ditsha Tse di Bulegileng Tsa Toropokgolo e e Tlhanaselang
( b ) go lemosa ngwana gore fa a sa latele taelo ya katlholo , seo se ka dira gore a tliswe gape kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore go tle go dirwe dipatlisiso go ya ka molawana wa 79 .
26 . Go tlosa patlafalo ya gore Batlhokomedi ba Letlole ba tshwanetse go tlhopha motlatsa-modulasetulo fa ba ntse ba tswelela pele ka go tlamelwa gore ba dire jalo fa go tlhokega ;
Masimo a jalodijalo a a seemo se se kwa godimo a latlhegelwa ke mmugodimo o o botlhokwa mme dipoelokgonego go tswa masimo a o di wela tlase mme lwa bofelo montshakuno o kgaratlhela go bona poelo e e siameng go tswa masimong ao .
O gateletse gore ba batla go tlhoma mowa wa boleng mo botshelong jwa motho .
Mokgatlhotekanyetsi ( close corporation )
( c ) fa go na le lebaka le le dirang gore lepodisi le dumele gore ngwana a ka nna kotsi mo go motho yo mongwe ;
Go botlhokwa go ithuta gore ke mefero efe e e melang ka bonako mme le gore ke efe e e nang le kgono ya go senya dimela tse di jwetsweng .
Baagi ba diriwa ke ditlhopha tse di farologaneng go akaretsa ditlhopha tsa bodumedi , basadi le banna , bagolo le baša , puo , maemo a ikonomi le tsa bong .
Go kgatlhisa go lemoga gore gajaana mo Aforikaborwa re ntsha mmidi o mosweu o montsi , le o monnye o mohibidu - gongwe re tshwanela go bulela mmidi o mohibidu ditlhaloganyo tsa rona le gore fa re ka tlhaelelwa ke mmidi o mosweu , re ka ja mmidi o mohibidu .
KANTORO YA POROFENSE : BOKONE BOPHIRIMA
Tshela dibaakanyi ( conditioners ) tsa metsi le dithibelabotlha tse di tlhatlhobetsweng pH le go berekelwa mothamo wa metsi o o nepagetseng wa motswako o o yang go tshelwa mo tlatsong ya bofelo e e tlhokegang .
Iphe diura di le pedi go dira tiro eno e e ka ga go neelana ka tshedimosetso .
Ditlamorago tsa semolao tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Mokgwa wa bofatlhosi : Ditlhopha tse di nnye
Go na le koketso ya bolaodi ba mefero ka gore fa mmu o sa sutisiwe kgono ya mefero go simolola go tlhoga e a fokotswa .
E akaretsa gape le go tlosa matlakala le phapafatso ya metsi .
Kgolagano le IDP
Ba ikutlwa gore seabe sa bona e tshwanetse ya nna sa boikanyego jwa nnete kgotsa sa go rata naga ya gaabo-bona .
Jaaka fa se e le konotelo ya mojulo o , ka go tlhopha dintlha tsa botlhokwa mo kgaolong e , bonang tshedimosetso go tswa dikgaolong tsotlhe mmogo gore batsayakarolo ba tlhaloganye tiragatso yotlhe ka botlalo .
Frikkie o ntse le seabe se segolo mo tlhabololong ya ga Koos go tswa kwa go nneng modirapolaseng go ya kwa go nneng montshakuno wa bogwebi .
Batho Pele Handbook : A Service Delivery Improvement Guide ( Bukanatshedimosetso ya Batho Pele : Kaedi ya Tokafatso ya Thebolelo ya Ditirelo ) , tsebe 58
Dipitso tsa khansele di tshwarwa ka kotara fa e se fa pitso e e kgethegileng e biletswa morero o o rileng .
1.1.7 " Kutle " e raya setlhopha sa masika a a rulagantsweng ka fa tlase ga boeteledipele jwa leloko la monna yo mogolo mo go bone botlhe wa setlhopha seo sa masika ao yo o lejwang jalo go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
Tshwanelo ya go nna le seabe mo tshwetsong e e tsewang ke mmasepala .
Sekao , mo tikologong e baagi e leng balemi-rui , go ka tlhokagala gore go nne le ditiro di le dintsi mo maitsiboeng , tse di akaretsang baagi , mme go dirwe kopano le Komiti ya Woto mo motshegareng .
Dipotsolotso le batho ba metswedi ba ba botlhokwa
Morago ga ngangisano ya tlhopho ya tekanyetsokabo nngwe le nngwe , Dintlo tsa Palamente ka Bobedi di tshwanela go tshwara ditlhopho tsa yona .
Athikele 24 Boitekanelo le ditirelo tsa boitekanelo Ngwana o na le tshiamelo ya maemo a a kwa godimo a boitekanelo le tlhokomelo ya kalafo ka moo go kgonegang .
17.3.3 Go dira tshitshinyo kgotsa go e tshegetsa e e ka tswang e thulana le Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa kgotsa molao ope , go akaretsa le Dingwao tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Maikaelelo ke go :
( i ) go nna teng le thuso ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , fa ngwana a dira setatamente sa go dumela molato fa pele ga magiseterata , a dumela ntlha nngwe ya molato , ka nako e go supiwang dilo tse di rileng kgotsa batho ba ba rileng ;
Se se raya gore badiredipuso botlhe , go akaretsa badiri ba mmasepala , ba kopiwa go netefatsa gore tirelo e ba e neelang setšhaba ke e lekaneng e bile e neelwa ka boikobo .
Ke sephuthelwana se se tlhwatlhwatlase
Ditirelo tse di Direlwang Baagi
Go tlhotlhonya mo bosading
Dibopego tsa disoya tse di leng botlhokwa go di medisa le go di jwala ka bontsi di ka supiwa ka go kgaogangwa .
Ba ya go dirang ?
BATLHANKEDI BA NTLOKOKOANO BOSETŠHABA
Bontsi ba baša ba bona fa e le bona ba itemogelang tsotlhe tse di sa siamang .
A ke na le kitso ya go jwala dijwalo tse ke batlang go di jwala ?
o romela ditshitshinyo go lekgotla la mmasepala ka maano a go tlamela ka dilo tseo tse di tlhokegang ka bonako .
Nosetso ya Garase / Mmidi go Balemirui
Setlhophathutano sa Khanyayo .
Ditlhopha di neelwa lenane la melao ya Batho Pele le go dira ditiro tse dif a tlase
Go na le mekgwa e mebedi ya motheo ya go golaganya ditiragatso tsa CBP le IDP .
( ii ) mo dinakong tse di tlhalosiwang mo lekwalong la kitsiso go ya ka molawana wa 18 kgotsa tagafara go ya ka molawana wa 19 .
Peomolao le dikaelo tsa bosetšhaba di kaya fa woto nngwe le nngwe e tlaa nna le :
Ntlha e nngwe gape e e tshwanetsweng go tlhokomelwa ke kgono ya go rekisa mo dimakheteng .
Go thothetsa oli ka fa ntle ga ketane ga go a lekana .
Tuelo ya madi a a dirisiwang go lokela kumo o le molemirui
Jaanong ke kgato e e bonolo go tšheka mananeo a gago ka botlalo ngwaga le ngwaga le go a boeletsa fa go tlhokega go tsenyeletsa tshedimosetso e ntšhwa le / kgotsa ditlhabololo tse dintšhwa .
Melawana ya BABS e kaya nako e le palo ya malatsi a tiro .
A o itse gore o fepa setšhaba ?
Peomolao ya pusoselegae e gapeletsa bommasepala go tlamela dikomiti tsa diwoto ka tshegetso le go oketsa bokgoni jwa tsona .
Kgaisano ya benara ya bosetš haba ya setlhophathutawo se se gaisang !
gakolola mokhanselara wa woto mo go supeng ditlhoko le matshwenyego a mo wotong ya gagwe , a bo a di bolelela khansele ;
diphologolo dingwe le dingwe tse di sa tlwaelegang , dimela kgotsa ditshedi tse dingwe , tse di kgobokantsweng go tswa kwa nageng kgotsa tse di phitlheletsweng mo motsweding mongwe le mongwe , ka tiriso ya thekenoloji ya ditshedi , tse di fetotsweng ka sedirisiwa sengwe le sengwe sa lotsalo kgotsa motswako wa dikhemikhale tse di bonweng mo ditsheding dingwe le dingwe tsa fa gae kgotsa mo diphologolong dingwe le dingwe , dimela kgotsa ditshedi tse dingwe tse di kailweng mo temana ( i ) kgotsa ( ii ) ; fela
Kuno e tla tlhagisiwa le go bapatswa sa ntlha kwa Dinageng tse di Kopaneng tsa Amerika .
Mothamo le boleng jwa metsi a nosetso a a teng , a bodirelo jwa tirego , a kgwebo e e kgethegileng jaaka bogamelo ( diary ) .
Dintlha tsa go thusa go tlhaloganya tiro .
Ga o batle dinwamadi dipe fela di ja dikgomo tsa gago .
Letlhomeso la tlhomo le tswelela pele go tlhagisa dikakanyo tse dingwe tsa motheo ka ga seabe sa setšhaba , tse dingwe tsa tsona di kaya fa :
Ditlamorago tsa tlolo-molao mo go motswa-setlhabelo
15.2.1 Komiti ya Photefolio ya Thuto , Katiso le Go Ruta Badiri Dikgono tsa Tiro ;
Mme seno ke ntlha e le nngwe fela , e se ke ya re nyemisa mooko go batla ditsela tsa go rotloetsa go buisa .
Sekaseka ditiragatso tse di gaisang mo lefatsheng le mekgwa e e leng teng e e ka dirisiwang ntle le go dirisa dibetsa tsa dithunyi , fa mekgwa ya Taolo ya Tolamo ya Botlhe e sa lekana .
Ditiro tsena di ka nna le mosola o o makatsang wa go go lebatsa mathata !
Go na le mesola e mentsi e e bonalwang fa lenaneo la thefosano ya dijwalwa go tsamaelana le mokgwa o o fokotsang go lema le go suga mmu o dirisiwa .
Marakanelo a Ditsela
Tlhamo ya motshetelo e ikaegile ka boleng jwa furu e loruo lo e e jang , fa furu e humile ka diporoteine , gona motshetelo o tlaa huma thata ka naeterojene .
Re tswelela go tlhola re ntse re leka gape le gape re ntse re loga maano go tswelela ka setlha se sentshwa - ga re kgone go tlogela fela .
TIRISO YA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE GO THUTHUSA DITSHEDI
Thebolelo ya tlamelo ya bana R330
Monontsha o botlhokwa thata , mo ntshodikunong ya dijalo , fela gape e turu thata se se dirang gore go nne botlhokwa ga balela ka nepo selekano sa monontsha se se tlhokegang le go tshela ka nepo sona selekano seo .
Ditheetso tsa tekanyetsokabo di netefatsa gore ditlhokego tsa MFMA di a fitlhelelwa go ya ka melawana ya botsayakarolo jwa baagi mo thulaganyong ya tekanyetsokabo .
Ditlhopha di newa didiriso go di amogana fela ga go yo o rwalang maikarabelo a paakanyo .
( iii ) kgakololo gore a go na le kgato e e ka tsewang .
Komiti ya Kokoano Bosetšhaba e e ka ga Basadi , Bašwa , Bana le Batho ba ba nang le Dikgwetlho
Ke lwa ntlha mo hisetoring ya tiragalo e go se na mofitlhamakgaolakgang go tswa Bokonebophirima .
Matlha , dinako le tiragalo di tla fetoga go ya ka tlhokego ya baagi ba o dirisanang le bona .
Bomphato ba ba sa tlhageleleng ba itsege fela mo matlhakoreng a a dirang ka semphato fela ga ba dire mo boemong jwa semphato .
Gape gatisa dikhopi tse pedi tsa lokwalo le lengwe le le lengwe le le ka tlhokiwang , e nngwe ke ya molaodi mme e nngwe ke ya modiredi .
O duelwa go ya ka palo ya diheketara tse a di robang e seng go ya ka kereite e molemi a e boneng .
Gantsi kgaolo ya ntshodikuno nngwe le nngwe e na le mebu e e kgethegetseng kgaolo eo ya temothuo .
Togamaano , mme tota le ntlha ya tekanyetso , ke dintlha tsa bokamoso ; mme jalo maano a bokamoso a tlhomiwa mo dikakanyetsong tsa poelo le tshenyegelo .
Boloka dipolantere mo setorong mme o se ke wa tlogela monontsha mo kgamelong ya teng kgotsa
Go na ga pula go nosetsa dijwalwa kgotsa go oketsa metsi mo mmung ga go kgone go laolwa ke balemirui ba .
Katiso ya kgolaganyo
c ) Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998
Mo matsatsing a segompieno kgaolo ya tiro ya molemirui mongwe le mongwe e tshwanetse go nna le kitso ya gore tlhotlhwa le thekiso ya mmidi e tsamaya jang kgotsa fa go san ne jalo o tlaa fitlhela a latlhegelwa ke madi ka ntlha ya go tlhoka kitso le kgono .
Setshwantsho 1 : Bokana ba dimela bo bo siameng .
Dipitso tsa komiti ke tsa ditokololo tse di tlhomilweng go samagana le ditiro kgotsa dithata tse di rileng tsa kgaolo di kopana .
Victor o jala mmidi le dinawa tse di omisiwang kwa Kapabotlhaba fa dithaba tsa Derakensberege tsa bophirima di simololang teng mo kgaolong ya Matatiele .
Bokana ba dijo tse di tlhokiwang ke seruiwa se le sengwe ( SS ) ka kgwedi re go bitsa Seruiwa se le Sengwe ka Kgwedi ( SSK ) .
Bokoa : Go se nne le kitso mo dikgaolong tse dingwe tsa bolemirui tsa go uma kumo mo dijwalweng .
Mongwe wa Lekgotla la Grain SA , Chris Schoonwinkel , o ne a kopana le lefapha la baatlhodi mme a naya bopaki ba gore Israel ga a eme go botsa dipotso le go kopa thuso go balemirui ba bangwe ba ba nang le kitso ba ba leng mo tikologong ya gagwe .
5.2 fa le tlosiwa ke Kgosi ,
Dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero tse di sa tlhopheng
Mo dintwa tse di feteletseng di dirwang teng , maemo a a ritibetseng a , a phatlaladitswe mme go tlhokega gore a busetswe .
Re tshwanela go akanya ka tolamo ka ntshodikunothoro - go reng ditlhotlhwa di le kwa tlase jaana , mme Mmuso o ya go dirang go sireletsa bantshadikuno ba rona - motswedi wa dijo le tlhale ya rona ?
( iv ) go tlhalosetsa ngwana ka ga ditsamaiso tse di tshwanetsweng go latelwa morago fela ga foo , go ya ka Molao ono ;
KGAOLO YA 4
Go na le letamo mo godimo ga thaba mme nka dirisa metsi go gastesa dijwalwa .
Mo godimo ga porotea ke mmamolongwana ka maphuka a a emeletseng , le letsatsi le tlhatlhoga .
2 . Mo moleng wa bobedi , go kwalwa diwoto tse dikomiti tsa tsona di tlhokang thuso ka kakaretso .
Tse dingwe tse di nayang thuso le tsona di dira mo mananeong a .
Diitlhophelo di le tharo tse di leng teng go netefatsa gore ditirelo di a tokafala
Ditšhono tsa ditiro
Maano a tatelano a balemirui
Es'kia Mphahlele o ne a ema a sa tshikinyege mme a bontsha a ikutlwa gore ga go na pelaelo , medi ya gagwe e mo Aforika .
Modulasetulo wa Komiti Letlha
Seno se tlaa feletsa ka maemo a FENYA / LATLHEGELWA .
Didirisiwa : Dintlha tsa khoso , matshwao a tlhagiso , dikhophi tsa Molaotheo
Go araba , re tshwanetse pele go supa tse di di bolayang mo tlholegong e le tse di leng teng go laola palo ya dibatana tse di re senyetsang .
Lekgotla ke kokoano-kakaretso e e tlwaelegileng fela ya Kgotla e e tsenngwang tumalanong le dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN e e tshwarwang ka nako leltha le kwa lefelong le Kgotla e dumalaneng ka lone .
1.8 " Kopano " e raya kopano wa Kgotlakgolo o o dirwang gore o tsamaisane le Melao ya Taolo kgotsa melao e e tshwanetseng go ikobelwa ;
a ) Dintlhakaelo tsa diporofense
Go aga bodirisanimmogo magareng ga ditheo tsa botlhe , kgwebo le bodiri ka maikaelelo a go tsweletsa , go kaela le go rotloetsa dipeeletso tseo di tlhokegang mo dikarolong tse di dirisang bodiri jo bo ntsi .
( i ) bontlhopheng ;
O se ke wa bula dibelofo fela mme oa se lella go tshologela mo fatshe .
Setšhaba sa rona e ne e le sa kgatelelo e e setlhogo ya tlhaolele mo mothong , fela ka maikaelelo a go somarela go ungwelwa ga mosweu .
Dikgotlhang tse dintsi di ka nna tsa se ke tsa rarabololwa , mme go samagana le ditlhokego tsa batho ba ba amegang go ka thusa go fedisa maemo ao .
o Fa o hirisa karolo ya ntlo ya gago , o tlaabo o na le motho yo mongwe jaanong a nna mo ntlong ya gago .
Fa motho o dira ka balemirui ba ba tlhabologang ba fa gongwe ba se nang dipolokelo tsa khepetlele , ngwaga o o tshwanang le setlha se se fetileng se , ke matlhotlhapelo mme tswelelopele go fitlhelela kgwebofatso e ka kgoreletsega .
Ga go botlhokwa go dirisa madi a mantsi .
Kgetse ya tlhagiso fa pele , kwa matsenong a KARATA A GAUTA 2
18.16.1 Kitsiso ya kopano
E ne e le toro ya ka go itirela .
Sedirisiwa sa setshedi sa fa gae - Phologolo nngwe le nngwe e e tshelang kgotsa e e suleng , semela kgotsa setshedi se sengwe sa fa gae , go akaretsa letswa lengwe le lengwe kgotsa sedirisiwa sa lotsalo sa setshedi sengwe le sengwe sa fa gae .
O ka dirisa metsi a a kana kang ?
Ga ke na lefatshe le letona le nka le dirisang go oketsa kumo e ke e umang jaanong .
Tlhakanya dikhemikale tse di tlang mo sebopegong sa lorole lo lo kolobang le go nyerologa ( WP's ) .
Fa tumalano e akaretsa tlamelo e e jaaka e , e tshwanetse go tlhalosa gore motsereganyi le mothusi ba tla thapiwa jang , fa batho ba sa kgone go dumalana ka ga motho yo o tla tsereganyang kgotsa yo o tla thusang .
Ditlhopho tsa mehutapeo .
1.6 " Morafe wa Segosi wa Bafokeng " o raya universitas personarum , o o tshelang go ya ka setso sa one , ditlwaelo , dingwao le mekgwa jaaka baagi ba setso ba ba lejwang jalo go ya ka Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao
Tirego e e letla letlhare go menaganela ka fa teng mme se se thibela tatlhegelo pele ya bongola go ya .
Ela tlhoko gape togamaano le dikitsisiso tsa gago tsa ditiragalo tse di leng botlhokwa gapel e gape .
Batho ba ba lorang go ipona motho a dira temothuo mo lefatsheng la gagwe le go nna le tsholofelo ya tšhono ya go tswelwa mosola mo maikemisetsong a kabosešwa ya lefatshe gajaana , ba tshwanetse go ipaakanya ka tirego e e tseneletseng ya thulaganyetso e e akantsweng sentle .
INŠORENSE YA PAKAKHUTSHWANE KE ENG
Thelelo ya lebanta
Kanola ke semela se se sa tlwaelwang mo Afrikaborwa , ka mefuta e e farologaneng , gantsi go tsweng mo semeleng sa Brasus napus .
Tlhokego ya dikotla ya sejwalo .
Setshwantsho sa Dikgato tsa Botsayakarolo se tlhagisiwa fa tlase :
Thibela go amaisiwa ga Aids - dirisa khontomo .
Kgomo e e tsalang namane e tshwanetse go tsena mariga e nonne sentle mme e se na diboko kgotsa dilo tse dingwe tse di ka e bolayang .
Fa o na le mafulo a a jetsweng a eragrotis , Mopitlwe ke nako e e siameng go e sega lwa bofelo .
Tlhabololo ya medi kwa tshimologong e ka tsweletswa pele ka go dirisa monotsha o o nang fosoforo e nnye mme menontsha e e nang naeterojene kgotsa potasiome go feta ga e a tshwanelwa go lokelwa gaufi go feta le peo .
Fa re ka kgona go simolola go dirisa mafatshe a re ka kgona go fetola bophelo ba batho .
Kakangwa ya Ditlhagiso tsa Diporojeke
Jaaka bantshakunmo ba bangwe botlhe , o solofela gore tlhotlhwa ya dithoro e tlaa oketsega gore go kgonege go dira poelo le go beeletsa gape mo temothuong .
Kutlwano le Modimo ke se se ntlhotlheletsang tota mme se ntsweletsa pele .
Go simolola o tshwanetse go tlhokomela gore letlalo la gago le se kgome tšhefu ka go apara hempe e e matsogo a malele , borokgwe bo bolele , ditlhako tse di tswalang le dikousu tse dilele le kuane .
Khansele e phasalatsa thentara ya go abela baagi diphuthelo tsa dijo .
Mokhanselara wa kemeditekatekano o rebolelwa woto mme o tlamela mokhanselara wa woto ka tshegetso mo mabakeng a a tsamaelanang le woto kgotsa komiti ya woto .
Dipheleletso
Barekisi ba tsa kago ba teng go ka go naya dikgakololo , gape go na le dibuka kwa lebenkeleng le le gaufi la dibuka , tse o ka ithusang ka tsona .
( a ) kopo ya beili e buseditswe morago kgotsa e gannwe kgotsa fa beili e neilwe mme taelo e le nngwe kgotsa di le dintsi di sa latelwa ;
Batlamela ka katiso bangwe ga ba dire tiro e e duleng mabogo ka gore le bona ba tlhaela maitemogelo mo temothuong ( o ka se ke wa ithuta ka temothuo fela ka go buisa mo bukeng ! )
Fa letlhakore la dipolotiki le tla tlhoka go nna le le gaisang , Mphahlele o eme ka lefoko la gagwe gore motlhalefi o tshwanetse go kgotlhelela go ikemela ga gagwe ga kakanyo le ka ditiro .
Athikele e kwadilwe ke Naas Gouws , Morulaganyi wa Kgaolo , Belfast , Mpumalanga .
Ga jaanong jaana , Tona e rebotse ditlamo TSOTLHE tsa poraefete gore di se ka tsa kwala dimmanuale dingwaga di le tlhano , go simolola ka 1 Ferikgong 2016 NTLE LE FA setlamo seo se wela ka fa tlase ga ditlhopha tse di tlhalosiwang fa tlase .
Phitlhelelo
Sekao , togamaano ya go jala diheketara tse 500 tsa dijalothekiso ka ngwaga , go tlhagisa nama go tswa mo nageng le go ntsha dikoko tsa nama .
( e ) " taelo ya pego " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a ye go ipega kwa mothong yo o tlhalosiwang ka nako kgotsa dinako tse di beilweng go kgontsha motho yoo go ela tlhoko maitsholo a ngwana ; mme
Jaaka sekao , fa e le gore go tshwanetse ga dirwa tlhopho , a e tlaa nna ka go bouta , a go bouta go tlaa nna sephiri , a e tlaa nna ka kutwano ka kakaretso .
Batsayakarolo ba supe mefuta ya dipitso tse ba di tsenetseng mme ba di dire lenaane mo pampiring ya folipitšhate .
Baeyoethanolo - go diragalang mo dipoletiking ?
Dira tlhabololo ya thulaganyo ya dipalopalo jaaka e supiwa ka fa tlase .
Go tswa mo ditirong tsa togamaano tsa CBP go ya mo go tsa IDP .
Lenaane la Diteng
15 Tlhakole 2002
O rekile polase ya Verblyden ke neo e e filweng ke DRDLR le madi a a a adimileng kwa Bankeng ya Naga .
Go laola mefero ka nako ya selemo go botlhokwa thata .
Khoso ya Borakonteraka ba Temo ;
Milpark , Johannesburg
Go na le diedi , dithoro le digase tsa sekhemikale tse di ka dirisiwang go laola mofero .
Dijalo tse dintsi di dira ditshenyegelo tsa thoro go tswa mo tshimong e di ntshitsweng mo go yona go ya kwa lefelong la thekiso ( mmaraka ) fa e le gore dijalo tsa khurumetso tsona gantsi di gololosegile ka gore gantsi di jalelwa go dirisiwa foo di jetsweng teng kgotsa bonnye mo legaeng la polase ka bolona .
Go beeletsa go dipalangwa tsa botlhe , e leng sengwe seo se tla tswelang malapa a lotseno lo lo kwa tlase ka molemo ka go etleetsa metsamao .
Motswedi !
Tlhola kgatelelo ya mowa mo dithaereng .
1.1.3 itsise Moadimi ka bonako ka mabaka ape kgotsa maemo afe ao a tshosetsang kgotsa a tsenatsenang-gare tiragatso ya Moadimiwa le tseo a tshwanetseng go di diragatsa go ya ka tumelano e ;
( b ) Moreetsa-kgetse yo o dirang taelo ya gore ngwana a bewe kwa kgolegelong go ya ka temana ya ( a ) , o tshwanetse go kwala mabaka a a dirileng gore a tsee tshweetso e e jalo mo rekotong ya tsheko .
Go na le dintlha tse di leng botlhokwa thata tse o tshwanetseng go di ela tlhoko fa o batla go medisa disonobolomo setlha se .
Fa mosimolodi kgotsa basimolodi ba kgwebo ba dumela go tswelela pele ka ntlha ya tatelano mongwe le mongwe wa lelapa yo a nang kgatlhego mo kgwebong ya polase le bokamoso ba yona o tshwanetse go akarediwa mo puisanong .
Dikgomo di siame .
Nka bapisa tswelelopele le kgono ya me le go dira thata mme le go ithuta fa ke fosa kgotsa fa ke senya .
Ditshekatsheko tsa potasiamo , e e fitlheletsweng ka mekgwa ya kgopo e e farologaneng , di a tsamaelana .
Setshwantsho 2 - Sedimonthole
Dikatlholo tse di supang go diragadiwa ga bosiamisi
Kokoano ya go Tlhabana Botlhale ya Kgaolo ya IATIS ya ntlha e ne ya tshwarelwa kwa Semarang State University kwa Indonesia ka di 25 go ya go di 27 Mopitlwe 2013 .
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
go diriwa ga tekanyetsokabo le thulaganyo ya melawana ,
Ka jalo , dikaedi tseno di le mmalwa di ne tsa tlhamiwa gore go rotloediwe go ya pele le go bebofatsa tiriso e e mosola ya tsone .
Ke didiriswa dif e tse lo nang le tsona kgotsa tse lo kgonang go di fitlhgelela ? ( sekao , didiriso , metšhini , founu )
molawana
" Re amogela pegelo ka Tona Nene gore dipolane tsa kago ya dikolo tsotlhe di tla bewa mo maemong a a rileng mme ditlhwatlhwa tsa kago di tla laolwa ke kantoro ya motlhankedimogolo wa tsa theko , ' ga rialo Tona Motshekga .
Thobo ya 2004 le yone e ne e le kwa tlase thata ka ntlha ya thobo e nnye ka gore pula e ne e sa ne ka tshwanelo .
Sertshwantsho sa 2 : Fa go na le mathata a magolo a go mela ga mefero mo tshimong , ntlha e e leng botoka ke go dirisa mofuta wa TT wa dijwalwa go thusa molemirui go laola bothata ba mefero ka tshwanno .
motlakase le tlamelo ka gase
Gape , batho ba ka bona gore dikgatlhego tsa bona tse di rileng le kamego ya bona mo maphateng e le baagi fela e sa nyalane sentle le ditiro tsa letsatsi le letsatsi tsa mmasepala ka jalo maloko a diphotefolio a nna a se matlhagatlhaga , se se lebisang kwa go nyemeng mooko .
Ka go phela ka maemo a a maswe tota dingwaga tse pedi , balemirui ba bangwe ba nnile le lesego go amogela pula ka nako e e neng e tlhokiwa tota go kgona go medisa dijwalwa tse dingwe ; go ba bangwe ka masetlapelo , dipula di tlile morago ga nako go kgona go medisa dimela !
( c ) golotswe , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele ga tshimilogo ya tsheko , ga e a tshwanela go busetsa tsheko morago lobaka lo lo fetang malatsi a le 60 ka nako e le nngwe .
42 . Mmasepala , ka mekgwatiriso e e maleba , dithulaganyo le ditsela tse di tlhamilweng go ya ka Kgaolo 4 , o tshwanetse o akaretse baagi ba selegae mo tlhabololong , mo tiragatsong le tshekatshekong ya dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiragatso , le go letla baagi go tsaya karolo mo go rulaganyeng ditshupo tsa tiragatsokgolo ya mmasepala le diikaelelo tsa tiragatso ya mmasepala .
Togamaano e ka nna mo bukatsatsing mo botong ya mohuta mongwe , ka seeleketoroniki kgotsa ka mokgwa ofe fela .
O tlhokomele gore o se ke wa aga go feta melelwane ya jarata ya gago kgotsa mo godimo ga dipeipi tsa ga mmasepala ( tsa metsi le kgeleloleswe ) tse di ka tswang di le ka fa tlase ga mmu mo ntlong ya gago .
Leba gape dintlha mme o tsenye dintlha tsa tlaleletso , kgotsa o netefatse se o se kileng wa se tlhaloganya fela fa morago ga pitso .
Bathati ba maphata
Dirang gore bakhanselera ba nne le maikarabelo a go lwantsha tshenyo kgotsa go ruga madi a mmasepala .
Ka jalo go botlhokwa go fetola sete yotlhe ya mabanta mo ditsamaing tsa mabantamantsintsi le mororo go ka palelwa lebanta le le lengwe .
Koporasi e sa dirisiwa mme e sa laola bontsi ba mmidi le tlhaka e nngwe .
Lefatshe la rona le mo nakong ya komelelo e e tseneletseng mo dikgaolong ka bontsi mo go jwalwang mme pula e nele morago ga nako ka letlhafula e bile ke gona jaanong fa ke ntse ke kwala ya mariga e simolola .
( i ) ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , taelo ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 12 , fa go na le nako e e beilweng ;
Mmu o o siameng thata ke wa kopantsho ya mefuta e meraro ya mefuta e ( kgogodi , motlhaba le mmopa ) mme o bitswa mmu wa mokata .
Re bebofatsa monyelo ya metsi a pula botoka jang mo mmung ?
Puo e e tlhophilweng
Botho le maikarabelo ;
Go sweditswe :
Dithaere tse di pompetsweng go feta kgotsa tse di pompetsweng go se lekane di baka go senyega ka bonako mme go tlisetsa mogote , tiriso ya mofura go feta mme tota le go thunya ga thaere .
E sireletsa ditshiamelo , kgololosego , maatla le tshireletsego ya batho botlhe mo nageng .
Setshwantsho 2 : Makgato a bolaodi ba ditšhelete
Balemirui ba ba nosetsang le bona ba tshwanetse go sekseka ka tlhokomelo dintlha tsotlhe tsa bolaodi le ditokelelo tsa go uma tse di tlhokiwang go baakangwa kgotsa go tokafatswa .
Tlhopha ditokololo mo maemong - o tshwanelwa ke go nna le mokwaledi mme o ka swetsa gore a o tlhoka motsholamatlotlo ( Bona kgato 10 e e ka ga seabe sa mokwaledi )
Ke batla go ipona ke le molemirui yo a kgonang ka bonna , ka madi a me a a leng teng mme ke tswelelapele go nna molemiruitota ka bonna .
O bontsha dikakanyo tse a tlaa di tlhagisang fa a etela Yunibesithi ya Vista moragonyana , go bua ka ga : Education For Living .
MOKGWA O O LATELWANG GO FITLHELELA DITLHOKEGO / DITLHOKEGO TSA GEP
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rotseng tiro .
Bt gape e kaya dikuno tsa dibolayatlhatshana tse di dirilweng go tswa mo baketherieng e .
10.7 Mokgwa-tsamaiso wa dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana
Kgato ya 1
Setshwantsho sa 4 : Phaposi ya mo go silwang .
Ka kgwedi - EMP201 e tshwanetse go obamelwa ka kgwedi le kgwedi- Ka letsatsi la bosupa la kgwedi e e latelang kgotsa ka Labotlhano pele ga mafelelo a beke eo fa la bosupa le le mo mafelelong a beke kgotsa le le letsatsi la tlotlo .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke ipona ke le molemirui wa kgwebo .
Mo go Afrikan Affirmation , e e tserweng go tswa mo pampiring e Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1976 , ya phasalatswa mo bukeng : ES'KIA , o itumelela , jaaka gale , go obaobega ga setso sa Afrikan kgatlhanong le tlhaselo ya bokoloniale jwa Yuropa .
Dijo tsa dipeo tsa oli go tswa mo dinaweng tsa soya , matonkomane , khanola le folekese di humile diporoteine - fa di tlhakanngwa le ditswaki tse dingwe ( jaaka dithoro ) di tlamela ka phepo e e lekalekanang ka dikotla .
Mefuta e e farologaneng ya nngadule e ka laolwa ka go dirisa digasetsa tsa matlhare tsa dibolayanngadule .
Gona ba dirile jalo gonne e ne e le barutabana ba ba ineetseng .
Baumi ba bantsi ba kgona go tlhabolola maano a bona a kumo a setlha se se latelang .
Aforikaborwa e tshwanetse go tsibogela diphetogo tseno mo pakeng ya magareng ka go gagamatsa bogaisani mmogo le dipeeletso mo diindasetering tsa boleng jo bo kwa godimo le go oketsa ntshetsontle ya diminerale .
Batho ba bantsi ba setse ba nnile mathateng ana jaaka dingwaga di ntse di tswelela .
Mosola wa go tsenela Malatsi a Balemirui ;
Go ya thuto ya go tlhabololo ya 2010 ya ditsamaiso tsa thuto di le 20 mo lefatsheng ka bophara , ditlhagiso tse di siameng di simolola go rebola dipoelo bokana ka dingwaga di le thataro morago ga gore ditlhabololo di simololwe , ka dikarolelo tse di tsweletsegang tseo di tla runyang mo pakeng e telele .
Mokgatlhotekanyetsi o duelela ditokololo tsa ona ditirelo tse di di dirileng .
Dithekisi di kopa bokana bo bo lekanang go thota motho go thota kgetsi ya mmidi ya dikilogeramo tse 50 , jalo moagisani o tlaa duela R30 go ya toropong mme le R60 go boela gae ka kgetsi ya phaletšhe .
Dipotsolotso go baneela-ditirelo
Se , se latelwa ke thulaganyo ya tlhagiso ya bofelo le dimatheriale tsa tiriso .
Molao le dintlhakaelo tsa bosetšhaba di thadisa ka ga popegotheo le gore Dikomiti tsa Woto di nne ka mokgwa mang .
Bommasepala ba bangwe ba na le madi a le mantsi go feta ba bangwe mme se se tla ama se o ka se fitlhelelang .
Go konteraka go tswelela go nna boammannete mo bolemiruing , tota go balemirui ba bannye , ka ntlha ya gore tlhotlhwa ya diterekere le didiriswa tse di dirisiwang go dira tiro mo polaseng e sa kgonwe .
Gakologelwa gore taolomofero e e turang thata ke e e sa dirang .
Le gale , bakwadi ga ba tseye boikarabelo ba gore se ka kgona mo maemong otlhe .
Neela sebedi tiro e le nngwe ( Go ikaegile mo palong ya ditlhopha tsa dibedi ( pairs ) , o ka tshwanelwa go neela ditlhopha tse dingwe tiro e e tshwanang ) .
Dintho di ka simolola go nna teng mo dikutung le mo diphotlweng .
Re rata go akgola Labious mmogo le batsenelamakgaolakgang ba bangwe botlhe ka katlego e e manontlhotlho e .
Mo leanong le , ga re tlhalose boemo bo bo amogelesegang ba go tshela fela , mme re neelana ka letlhomeso la boemo bo bo lekaneng ba go tshela go amogelwa ke setšhaba .
O tlhabolola Molao wa Dipatente wa 57 wa 1978 go batla mokopi wa patente go neelana ka tshedimosetso e e amanang le tiriso ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya setso mo tlholong. DAFF
Key interventions for the harmonization and alignment of IDPs , PGDSs and the NSDP ( Dithusokgolo tsa go ruanya le go lepalepanya diIDP , diPGDS le NSDP ) , e robetswe ke Ofisi ya Moporesitente , Diphalane 2004 , webosaete ya IDP
Fa fela e le gore tshitshinyo e e ntseng jalo e tla lejwa e le e e tsenyeditsweng fela go tla go direlwa t tshwetso , fa e le gore e ne ya tshegediwa ka tshwanelo ;
( f ) go latela boleng jo bo tshwanetseng jwa tshireletsego
Go dirisa motataisi go manontlhontlho - fela motho yo o ga se mang le mang !
Tlhola petometsi le koketsego ya letswai mo kgaolomeding ;
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo4 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 1 / 6 tshekatsheko ya tsa Loago-ikonomi
Mphahlele a re " moeteledipele yo o " rutegileng " " o tlhaloganya mokwadi wa setso sa gagwe le yo e seng ene . "
Se se baka konalo e e bonako ya ketane ka ntlha ya kgatelelo e e oketsegileng mo malokololong .
Molao wa Bosetšhaba wa Tseisomolato o fetotse sebopego seo , mme setheo sa kadimiso se ka bonwa molato wa " kadimiso e e botlhaswa " fa ba adimile mongwe madi yo o ka se kgoneng go busa kadimo .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo4 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 1 / 6 tshekatsheko ya tsa Loago-Ikonomi
( c ) go amega ga motswa-setlhabelo mongwe le mongwe ka ntlha ya tatofatso ya tlolo-molao
Re itse jang , ka setlha se se latelang go ka nna leuba gape .
Dikgwedi di le 7 go ya go ngwaga
Ditono tse 1 , 3 ka heketara x R3 880 ka tono = Lotseno lwa R5 238 ka heketara .
Pono e e fetogileng kgotsa e e fifetseng
Apara diaparo tse di maleba : Diapare tse di masabusabe di kgona go tshwarega mo dikarolong tse di tsamayang .
Bakopi ba lebisiwa go Molao le Kaelo tse di tshwaragantsweng fano go bona tshedimosetso go ya pele malebana le seno .
Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala ( 2003 )
Le gale , ka nako ya segompieno , kwa ntle ga dipharologanyo , re na le mokgwa o o tshwanang wa go nolofatsa mathata .
Mo thulaganyong eo ya thuto go na le go supa go tshwana go go sa khutleng , le go botsolotsa , go leka go tlhaloganya le go bona dikarabo .
Go kgona go laola letlotlo le leruo la gago , la ntlha o tlhoka lefelo le o ka le bolokang teng sentle ka dinako tsotlhe , tota fa le sa dirisiwe .
Jaanong somela " dipstick " gotlhelele le go e somola gape go tšheka selekano sa oli .
Fa ke lebelela bokana bo mmu o nonneng ka teng le gona go a ntlhotlheletsa .
Go tloga ka 40-60% ya ditshwene tsotlhe tsa Vervet di na le tshwaetso ya SIV , fela ga e nne AIDS jaaka HIV e nna AIDS mo bathong .
Botsamaisi jwa tsa Ditšhelete Tse di Tlogelelwang Bajaboswa
Lokwalo lwa Puso No 27699 , 24 Seetebosigo , 2005 karolo 5
Fa teko ya mmu e tserwe dikarabo di dirisiwa go tsamaelana le tshekaseko ya mefuta ya mebu , boteng ba mmu , bokana ba metsi a a bolokilweng mo mmung le bokana ba pula , mme kgonego e e ka nnang teng ke gone e balabalwang .
Molao Dituelo tsa Batlhankedi ba Sepolotiki , 1998
O dumela mo go tsholeng kgwebo nngwe le nngwe ya temothuo e ikemetse ka boyona mme fa e sa atlege o a e tswala .
Jaaka go bonwa mo Thulaganyo 1 , korong e sa jwalwa mo dikgaolong tsotlhe tsa Afrikaborwa .
Ditshwetso tsa maloko a Kgotla ya Setso tse di dirilweng kwa dikopanong tse di ntseng jalo di tla netefadiwa ka telefax mo diureng di le 24 tsa kopano di bo di saeniwa kwa kopanong e e latelang ya maloko a Kgotla ya Setso .
Go Tlhaba
Tekanyetsokabo ya mmasepala e sedimositswe mo lenaneong jaaka fa thulaganyo ya nako ya yona ya ngwaga le ngwaga e tlhomame .
Ngwana o na gape le tshiamelo ya go tsweletsa kgolagano le batsadi ka bobedi fa a kgaogantswe le a le mongwe kgotsa ba babedi .
Thulaganyo ya Mmasepala le Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso ( MP&PMR ) e bolela fa mmasepala o tshwanetse go tlhoma foramo mo ditheo tse dingwe tse di anameng tsa mmasepala tsa botsayakarolo jwa baagi di seng teng .
Lekalekantsha mefuta e e jwetsweng ka go dirisa mananeo a ditshupetso tsa dikhamphani tse di rekisang peo ka dintlha tsa nako ya go simolola go supa dithunya le nako ya go mela le nako e wena o jwetseng ka teng le bokana ba thobo e o e boneng .
O ka se itse gore bolwetse bo ka bonalwa leng ka gore tikologo e tlhola e ntse e fetoga .
Fa rekoto e le e e kwadilweng kgotsa e e gatisitsweng : Khopi ya rekoto * Tlhatlhobo ya rekoto 2 .
Thabiso Msomi wa Sekolosegolo sa Linpark
( b ) Taelo e e fetang paka e e umakilweng mo temaneng ya ( a ) e ka dirwa , mme fa go le jalo , mabaka a go feta paka e e umakilweng a tshwanetswe go kwalwa mo rekotong ya tsheko .
Ditlamelo tse di abelwang lefatshe di ka tlhagisiwa ka dipoelo tse di amanang le ditiriso tse di gaisanang tse di farologaneng mme di ka farologana go ya ka boleng jwa lefatshe le kgaolo e lefatshe leo le leng mo go yona .
Re lebogela nako ya gago fela thata
WRCS e tlhalosa ditlhopha tse tharo tsa maano a metsi , e supa go simolola ka maano a a tla dirisiwang go se nene go ya go maano a a dirisiwang thata ka go ela tlhoko ditlhoko tsa loago le ikonomi tsa ba ba ikaegileng ka maano ao a metsi .
Morago ga foo go buisanwa ka tekanyetsokabo kwa Palamenteng .
Togamaano ya ntshokuno
Lefatshe la temo
Aforikaborwa ke monnaleseabe yo mmotlana mo mebarakeng ya lefatshe ya dikuno tsa temothuo , ka gore diromelwantle tsa rona di dira fela karolonyana e nnye ya kgwebo ya lefatshe kgotsa tota le yona ya diromelwantle tse dikgolo , jaaka kgwebo ya mmidi e e laolwang segolo ke USA , boboa ke Australia le waene ke Fora .
Fa tshimo e jwetswe , go botlhokwa go tlhokomela mefero e e simololang go mela go gaisanya le dimela tsa dijwalwa .
Sobukwe e ne e le monna yo o rutegileng ; o ne a itse gore Aforika e nnile le seabe mo ditumelong di le tharo- seJuta , seKeresete , le seIselamo- tse di bidiwang ditumelo di le tharo tse di kwa godimo .
Go lekalekantsha bokana ba thobo e o e amogetseng go tlaa go kgonisa go swetsa sentle go reka peo ya mefuta e e go siametseng ka setlha se se latelang .
Dira melawana le go etelela pele melao ya lefapha le tlhomamo ya yona pele
Setlha seno sa selemo se ntse le dikgwetlho tse dintsi .
Kopanyo ya tshedimosetso ya togamaano
Tatlhego ya kakanyo ;
Diforomo tsa patlisiso
Re solofela gore botsalano gare ga Grain SA le mafapha a semmuso bo tla tswelela pele sentle gore re kgone go goroga kwa re batlang go ya teng mmogo , ke gore " kgaolo ya bolemirui e le nngwe e e botsogo " .
Ditshwantsho di bontsha ditšhono tse di anameng tsa dingwaga tsa 1 le 2 tsa CBP .
Phepelotlase ya bana
Mo go yona o sekaseka nngwe ya dithitokgang tsa gagwe tse a di ratang- seabe sa setso sa Afrikan mo thutong le botshelo jwa letsatsi le letsatsi .
Fa setlhopha se rata gore o buise potso , buisa potso nngwe le nngwe ka nako , kopa ditlhopha tsotlhe go buisana ka potso , mme o ye kwa potsong e nngwe .
8.1 Kgotlakgolo e neilwe boikarabelo jwa go tlhama kgotsa go dira gore go tlhamiwe melao e e tshwanetseng go ikobelwa , melawana , dipholisi , mekgwa-tsamaiso le melao ya tsamaiso ya ditaelo e e tlhokegang e bile e le maleba gore go laolwe mafapha a tsamaiso a RBN sentle le ka tsela e e atlegileng .
Lungelwa o godisitswe ke modiri wa mo polaseng kwa Kapabotlhaba .
KAROLO 3
Tlhaselo mo dikutung e tlhola dikgaolo tse dikgolo tse di bokoa mo kutung , go diragala fela fa godimo ga boalogodimo mme go ka isa kwa konegong kgotsa go wa fa diphefo tse di maatla di foka .
Maloko a kgona go tlhabolola foromo ya one ya go tlhopha mojaboswa mo AF Online .
Ke na le matsatsi a boikhutso a makae ?
Go botlhokwa ka gale go lekanyetsa ditiro go tse di rulaganyeditsweng fela .
Netefatsa gore o kgona go supa mokhure mo masimong a gago gore o kgone go laola go mokela ka bonako .
Dithuso tsa tshegetso ya setegeniki tsa GEP di tlaa go thusa gore o akanye ka ga dilo dingwe ka ga isago ya kgwebo ya gago .
Go na ga pula go tswelela mo go ka nnang teng mo polaseng ya gago kgotsa mo dipolaseng tse di leng mo tikologong jaaka ya gago mo go jwalwang dijwalwa ka bontsi .
Tshugotlwaelo
Mo Tiisetsong ya Afrikan e e tswang mo athikeleng e e phasaladitsweng mo makasineng wa Tribute ka Mopitlwe 1994 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o re busetsa kwa kgweding pele ga ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi mo Aforikaborwa .
Ke maswabi a magolo thata gore morago ga ngwaga wa tshemelelo o bo o sa kgone go isa dithoro kwa sefaleng , mme go tshwanetse go tsewe matsapa otlhe go efoga tiragalo ya mofuta o .
Setshwantsho 1 se supa mo balemirui ba ba leng teng - 1 / 3 mo Mpumalanga , 1 / 3 mo KwaZulu-Natal mme 1 / 3 mo Kapabotlhaba .
Ba bangwe ( tsweetswee tlhalosa )
2.1 Tshiamelo ya tlhabololo
Fa disele tsa mitlhabelo di kgona , seruiwa se tla fola , fa di se na mmaatla a go fenya ditwatsi tse di tsenang , seruiwa se tla tswelela go lwala mme go tla tlhokegwa ditlhare .
Dumedisa Daliwonga Nombewu , molemirui yo a leng monana yo a ikgolegang go bolemirui kwa kgaolong ya Tsholo kwa Kapabotlhaba .
Llaga e e gateletsweng kgotsa mo mmu o kitlaneng teng go ka bonwa sentle .
Fa re ntse re dira go ya kwa nneteng , re dira jalo gape re ntse re tsomana le boAforika ba rona . "
Tsholofelo ya gore a ka nna fatshe a sa dire sepe .
Dipotsolotso tseno ke tse di tshwarwang wena le Mmatlisisi lo lebane difatlhego mme e tsaya mo e ka nnang metsotso e le 60 .
Dintlhakaelo tsa Bosetšhaba ka ga Dikomiti tsa diwoto , 2005 kgotsa Dipusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 1998 di thadisa ka ga ditsela tse .
Kgalemo ya sekolo e tshwanetse go dirwa ka mokgwa oo o tlotlang seriti sa botho ba ngwana .
Fa o dirisa go lema jaaka tlwaelo setela didiriswa tsa go jwala ka tshwanelo mme o netefatse gore peo e beiwe sentle mo mmung .
Ke rotse tiro ka Phukwi 2013 .
Ka gore re bona tswelelopele ka ntlha ya koketso ya kumo , balemirui ba rona ba lebelela didiriswa tse di gasang ditšhefu , le fa e le go reka tse di gasang ka bontshi kgotsa tse di dirisiwang ka diatla .
Go oketsa nako ya go arabiwa ga kopo ya gago
Go tlhalosa ka moo tiriso ya melao ya Batho Pele e tlhomamisang tsela e ka yona tiro e diriwang ka teng .
Kgoeletso ya gagwe e tlholwa ke kakanyo e e tshelang e merafe ya maloba ya Afrikan e e tsereng lefatshe ka bophara .
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo athikeleng e Moporofesara Mphahlele a e kwaletseng kholomo ya gagwe ya ka gale , e e phasaladitsweng mo makasineng wa Tribute ka 1989 .
Gladys Patheleni Zondo o tshotswe kwa Emmaus gaufi le Winterton mo kgaolong ya KwaZulu-Natal ka 17 Tlhakole 1967 .
Thibela go elela ga metsi fa a setseng a simolotse go epolola mebila ka go baya dikutu , matlapa le ditaere tsa kagale mo teng .
9 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt ,
Go na le dibolayamefero tse di farologaneng tse di na leng diphetho le tse di diragalang ka mmu le tikologo tse di farologaneng tse dintsintsi thata segompieno .
- Tseno le tsele / kakaretso*
E baakantswe go tswa go www.health24.com.
Boleng jwa metsi bo tshwanetse go tlhatlhobiwa gangwe le gape .
Jalo , fa o na le mo a ka bolokang mafura teng mo polaseng ya gago go botoka go tswelela go tlatsa tsotlhe tse o bolokelang mo go tsona pele ga nako ya go jwala .
Madi a a mo kgwatlheng go tswa mmiding wa 1 tono = R1 440
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Kumo e e ka kgonang mo tshimong e e sa nosetsweng ya mmidi mo tikologong e e maemogare kwa Tweespruit mo kgaolong ya Foseisetatabotlhaba .
Kwadisa dikhemikale go dirisiwa mo dijalong tse di farologaneng ;
Motswasetlhabelo o neela sepodise tshedimosetso e e tlhokegang gore go kgonwe go ka tsaya kanegelo .
Go na le palo e e kwa godimo thata ya botlhokatiro mo toropong .
sekao
Fa leswe le tletse go fitlha kwa moleng wa go tlala , ntsha sejana mme o se kgaritlhelele .
Dikgopolo tse di buiwang mo athikeleng e di raya dipolase tse di leng lefatshe la motho a le mongwe mme ga di bui ka lefatshe le e leng la morafe .
Mo go tsamaisaneng le maikaelelo magolo a Palamente a go tsamaisa botsaakarolo jwa setšhaba , Komiti ya Palamente ya Didiriswa tsa Diminerale ( Komiti ) e tla bo e tshwere Ditheetso tsa Setšhaba ka ga dipholo tsa tebosešwa ya Tšhata ya bogologolo ya tsa Meepo ka ga Tšhata ya tsa Meepo e ntšhwa kwa Klerksdorp ( Anglo Ashanti No 1 Shaft Hall ) , Porofense ya Bokone Bophirima , 31 Mopitlwe 2011 .
( a ) Batho ba ba bonweng molato le go lelekelwa boitshwaro bongwe jo bo sa siamang kgotsa ba ba sa direng tiro ya bone sentle kwa mafelong a ba thapilweng ka go one kgotsa kwa ditlamong tse ba dirang kwa go tsone ka nako ya lobaka lwa gagwe lwa tiro ya Kgotla ya Setso ;
Malwetse gantsi a tlisiwa ke kgatlhanong ya tlelaemete jaaka pula e ntsi go feta , bollo le bongola .
Tumelano ya kgwebisano ke eng ?
Matsapa a rona a go aga setšhaba a nnnile bokete thata mo dipakeng tsa kgolo e e bonya ya ikonomi .
Mofuta wa thaere - Ntlha e e go bontsha tiriso e thaere e e tshwanetseng , jaaka P ( kgotsa tlhaka epe ) ke gore ke thaere ya mmotorokara wa go thota batho mme LT e supa gore ke thaere ya bene mme ST e supa gore ke ya koloi .
Tlhopha lebelo le le ka tlholang le kgonwa ka gore fa go ka tsamaiwa fela 10% ka fa tlase ga lebelo le le setilweng go ka naya kgasetso go feta mo kgaolong eo ya tshimo ya gago .
Mphahlele o tlhalositse fa mokgwa-kakanyo wa seYuropa wa thuto ya seAfrikan o tshwanetse wa gwetlhwa go seng jalo , bokamoso jwa Aforikaborwa bo tlaa tswelela go nna jwa Basweu - Bantsho ba tlaa tswelela go agiwa go ya ka setshwano sa Yuropa ; go gatelelwa go isa tlase setshwano sa Afrikan ka bokoloniale le Tlhaolele .
Tuelelo ya dijo ka motsi wa togamaano ;
Ka nako ya go jwala , go dirisitswe Roundup Powamax ka bokana ba dilitara tse 1 , 7 ka heketara mme gape le Karate ka dimililitara tse 100 ka heketara .
Makhanselara a Woto ba na le karolo ya botlhokwatlhokwa e ba tshwanetseng go e dira jaaka karolo ya Foramo ya Kemedi ya IDP le diforamo tse di tshwanang le yona .
24 Tlhakole 2011
Ke pholo ya tshwaelo mo kgolong ya kuno ; morago ga fa go sena go balela dintlha tse dingwe tsotlhe .
Bokana ba kumo e e kwa tlase thata bo gateletse poelo ya rona tlase mme go ne go na le balemirui ba palo e e kwa tlase ba ba kgonneng go bona poelo e e lekaneng go ba tsweletsa pele .
1.4.1 se nne le tlamego epe kwa ntle ga mo kgwebong e e tlwaelegileng ;
Fokotsa go lema
Temothuo e tshwanetse go rutwa mo bonyaneng gore bana ba ungwe lorato lwa temothuo le go e tlhopha jaaka boitshediso .
( 3 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e ntshitseng katlholo go ya ka molawana ono , e tshwanetse go-
E seng mo mebung ya mmopa o o kwa tlase ga 16% .
Go tlhokomela ka mokgwa o go raya gore mathata a tla bonwa e bile a tla supiwa ka bonako gore a kgonwe go lebelelwa go bona gore a sentse bokana kang mme o ka kopa thuso go ba ba itseng go go bontsha go rarabolola mathata !
Katiso
diphopholetso tsa dituediso tsa morokotso le sekoloto .
Fa o leka go adima madi o se na tsela ya kadimo , boikgorometso ba ntlha bo botlhokwa thata .
Colbert o ne a direla montshakuno , mme mo dingwageng tse tharo a kgobokanya maitemogelo mo ntshokunong ya temothuo .
Go tshwanetse ga dirisiwa diforomo tse di tshwanetseng fa go kopiwa tshedimosetso .
Tshenyego e kgolo mo mmiding e nna teng morago ga go ntsha diako .
Morago ga go fetsa sekolo o ne a thusa rraagwe mo polaseng ya gagwe ngwaga mme morago ga moo o simolotse go tsena dithuto kwa Taung College of Education go fetsa University Diploma in Education ya gagwe ka 1988 .
13 . Go amogelwa ga ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong
Go kgama kelelo e , puso gajaana e simolotse go diragatsa Molao wa Matlotlo wa Senthara ya Matlhale wa 38 wa 2001 .
Ke mang a duelelang mafaratlhatlha a ikonomi ?
( iv ) Ditshitshinyo tsa semmuso tsa kutlwelobotlhoko le kgotsa dikakgolo tse di dirwang ke Motlatsa-Modulasetulo le ke kgotsa ke Maloko ;
Botsa batsayakarolo ka moo dikarolo tsa bona di amanang le maemo a a farologaneng .
10 . seabe sa Badiri ba Baagi ba Tlhabololo
Koos o ne a nna mokgweetsi wa toroko mo polaseng le go simolola go weletela mo bodirelong jwa polase , a baakanya le go aga didiriso .
Ba tlaa ithuta go rulaganya go utlwala go feta le bokgoni jwa boeteledipele bo tlaa tia. .
Dintlha tsa loago tse di tlholang bogwenegwene di tshwanetse go tlhokomelwa ka go tsepa dikgopolotlhotlhwa mo thutong .
Batla lenaane la ditokololo tsa komiti mme o netefatse gore o itse gore mang ke mang .
Go supa ditlhopha tsa baagi , ditlhopha tse di mo matshosetsing le baneeladitirelo
Mo dingwageng tse di leng bogare seako sa bobedi se ka nna se sennye .
Ditsela tsa Porofense
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Go supa le go tlhalosa ditiragalo tsa mo polaseng ka go dirisa dintlha tsa bolaodi ba madi go tlaa naya molemirui tshupetso ka bogotlhe ba kgwebo ya bolemirui , mme gape go tla tlisa maikaelelo a bokgwebo a a tshegetsweng .
Tsamaiso
Ka go dirisa tshupetso e go ka tseiwa gore mmu o o nang motlhaba o tla golola naeterojene ka botlase ba 64% fa e le ngwaga o o " metsi " go lekalekantsha le ngwaga o o leng " wa tlwaelo " .
Bomadimabe ke gore montshakunothoro ke karolo ya motšhine wa lefatshe lotlhe o o tlhomamisang ditlhotlhwa mme montshakuno a le mongwe ga a ka ke a tlhotlheletsa tlhotlhwa go fetoga a le esi .
( b ) go lemosa ngwana gore fa a sa latele taelo ya katlholo , seo se ka dira gore a tliswe gape kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore go tle go dirwe dipatlisiso go ya ka molawana wa 79 .
Tlhabololo e e itshegeleditseng ka maatlafatso ya batho go ikemela .
( a ) e ka dirisiwa fela mo mabakeng a Molao ono , go akaretswa le kwa lefelong le go dirwang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ; mme
Mme , fa dilo di ntse di tlholwa gape le gape e bile di baakangwa , go robega ga tsone go ka fokotsega go boloka madi le nako .
Fa o batla tatelano , go botlhokwa go tlhokomela bogolo jwa dikere / diseporokete .
Kanola ke kumo e e leng botlhokwa thata mme go na le dintlha tse dintsi tsa go laola tse di tshwanetsweng go elwa tlhoko go kgona go uma kanola ka tshwanno .
Le ntwa ya kgolosego e ne e totile bogolo maemo a selegae le a go menola puso ya tlhaolele , e sa gatelele molebo o o akaretsang kontinente yotlhe jaaka e aname .
Thuto ya bagolo e ka dirisiwa go siamisa mekgwa ya bamalapa le boitshupo jwa setso mo setšhabeng sa rona .
Mafelo a a latelang a ditiragatsodikgolo a tekano a supilwe .
Sa bobedi , tiragalo e e batla " ditlhaloganyo tse di siameng go gaisa " gore maAforikaborwa otlhe a nne le seabe mo go direng gore ditheo tsotlhe tsa Aforikaborwa di nne Afrikan .
Go netefatsa gore pegelo e neelwa ka tlhomamo magareng ga khansele le baagi , go tlhokega gore go bo go na le setheo sa go ka dira jalo magareng ga khansele le Komiti ya Woto .
Polao ya Diphologolo Ntle le Gore di Boge / Mekgatlho ya Tlhokomelo ya Diphologolo
12.2.7 Go baya leitlho boleng jwa ditirelo mme ka go dirisa RBA , go tlhomamisa gore di SMME tsa selegae di tsaya karolo mo go simolodisiweng ga ditirelo ka go newa ditšhono tsa theko le go okamela tiro ya bone .
Go na le dithulaganyo tse di farologaneng go netefatsa gore baagi ba ntsha dikakanyo tsa bona mabapi le didiriswa tse di neetsweng Dikomiti tsa Diwoto kgotsa mekgatlho mengwe ya tlhabololo
CBP ga se tiragatso e e bonolo , e tlhoka katiso , tsamaiso ya leano ka woto , go sekaseka tshedimosetso e e tlaa dirisiwang mo IDP , tshegetso ya tsenyotirisong , go baya leitlho le go lekanyetsa , go tsamaisa tiragatso yotlhe , go golagana le beng ka fa teng le ka fa ntle ga mmasepala .
Lefapha la Dimenerale le Maatla ( DME )
Go na le mekgwa e e farologaneng e e dirisiwang - ba bangwe ba isa kumo kwa disilong kgotsa kwa tshilong e nngwe , mme ba bangwe ba tlisa kumo go yona silo e ba tlisang kumo go busetsa madi a ba a adimileng ka go re ke ya motho yo mongwe .
Setlamo se se ikwadisitseng le Mokwadisi wa Matlole a Phenšene kwa FSB go ya ka Molao 24 wa Matlole a Phenšene wa 1956 go laola tsamaiso ya letlole .
TB e ka fola mme bolwetse jwa sukiri bo ka laolwa ka melemo .
12.00 go fitlha ka 1.30
Mahube e tla nna le mefuta e le 2 e e sa tshwaneng ya Dišere tsa RBP , ka tsela e e tshwanang fela le ya Kotula ya go nna le mefuta e le 2 ya dišere tsa Anglo Plat :
Kgatelelo e mo go direng ga ditiro tsa go tlhokomela go thibela tshenyego go tshwara matlotlo a gago a le pila go dirisiwa bogolo ga go tlhola o ntse o baakanya dilo tse di robegileng .
Go buisana ka tsenelelo le baagi le tlwaelo ya go ipelaetsa ka kagiso go ka tsaya karolo momgo tlhaloganyeng ka botlalo dikgwetlho tse baagi ba lebaganeng le tsona le go gagamatsa boikarabelo ba batlhankedi .
Fa o ka bona kadimo , a lotseno go tswa thekisong ya dijalo lo tlaa bo lo lekane go busa kadimo ?
3.2 Fa ditaelo tsa Thulaganyo eno le ditaelo tsa kgotlathemolao epe di sa tsamaisane , go tla iwa le ditaelo tsa kgotlatheomolao go dira gore go nne tsamaisano .
Ka nako e semela se mo maemong a bolele go feleletsa mme go gasa mmudula go a simolola .
Simon o ntse a le morui wa dikgomo botshelo jotlhe jwa gagwe .
Go fetisediwa ga tshedimosetso mabapi le dingwaga kwa Lefapheng la Ditirelo tsa Selegae
7 . ( 1 ) Ngwana yo o tlolang molao a santse a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , ga a na kitso ya bosenyi mme ga a kitla a sekisediwa tlolo-molao eo , mme o tshwanetse go sekisiwa go ya ka molawana wa 9 .
Kgaolo 1 Ditirwana
A o na le sepalamo do isa ditsenngwateng kwa polaseng ?
Sekao sa konteraka ya botsamaisi ke ' Go Olela Matlakala ' , mo moneeladitirelo a rwalang maikarabelo a go tsamaisa kokoanyo eo ya matlakala , a dirisa badiri ba mmasepala le didiriswa tsa ona .
Bangwe ba ganelela gore ikonomi ga e gaisanele tiro ya dikuno e e tlhokang bodiri jo bontsi ka ntlha ya gore ditshenyegelo kwa godimo thata , seelo sa kananyo ga se sa tlhomama , mafaratlhatlha ga a lekana le motheo wa dinonofo o lekanyeditswe thata .
Pieter o tswelela go tshegetsa kutlwano le botlhe ba bolemirui , o rata go ithuta mme o tlhola a batla go leka dikgopolo tse dintshwa .
Leba spel.co.za go bona tshedimosetso go ya pele .
( a ) go ya ka ditaelo tse di ntshitsweng ke Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , jaaka go tlhalosiwa jalo mo go molawana wa 97 ( 4 ) ( a ) ( i ) ( bb ) ;
Tsotlhe tseno di tlhoka ditsereganyo tsa ka bonako .
Dipego tsa ntshokhumo .
Komiti nngwe le nngwe ya Woto e tshwanetse go swetsa ka mofuta wa diphotefolio le dikomiti potlana tse e di batlang mo wotong ya yona .
Ka jalo , pegelo ya Tekanyetsokabo ya 2015 e nnile tiragatso e e masisi ya tekatekanyo ka Tona Nahlanhla Nene .
( j ) thibela ngwana go nna le rekoto ya bosenyi ; le
Go Duelwa ga Diakhaonto tse di kolotwang ke Lekgotla
Tuelelo e e bonya ya lefatshe .
Mefuta ya diritibatsi
Tebalebo le tekanyetso ya ditirelo tse di neelwang mo wotong .
Go nna modiri wa leruri
Didiriswa le metšhene ( palo )
Go nosetsa korong ka go dirisa senosetsa sa pinagare go tlhoka metsi a mantsi ka nako ya fa letlhare la seako se itshupa mme tota le ka nako yotlhe ya go nna le dithunya .
Seabe sa Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa .
Nosetso
DiSDF di tswelela go dirisiwa ke magato a puso jaaka sediriswa se segolo mo ditirong tsa go tsaya ditshwetso go go gokagantsweng le go kaelwa sentle mo pakagareng le pakateleleng .
Bothata
Tshimo e , le yona kwa Kapabotlhaba , e ne ya kgatshiwa ka sebolayatlhatshana fela fa morago ga go jala .
Ditokololo di ka neelana ka tshireletsego ya melato ya mokgatlhotekanyetsi , fela boikuelo bofe le bofe jwa boikarabedi jo bo lekanyeditsweng bo ya go ikgatholosiwa fela .
Tsweletseng ya mmidi ya Balemisi
( iv ) rulaganyetsa ngwana ditirelo tsa tshegetso ;
Ke sa le lekau ka nonofo e ntsi ya go dirisa bolemirui mme ke tlhaafaletse go amogela thuto le go dirisa kitso le dikgakololo tse ke di amogelang .
8.6 go tsibosa mmasepala ope yo o amegang ka kotsi kgotsa masetlapelo ape a a gomagomelang lefelo le a nang le taolo mo go lone la kgotla ya setso , kgotsa tshireletsego ya batho ba ba nnang mo lefelong leo le a le laolang , le go tsenya letsogo go thusa mo tirong ya namolo ka kakaretso ;
Go itse semela sa mmidi
Lenaneo la 10 : Togamaano ya mafelo a go tsenela dipitso tsa pulo
Bonglefatshe ke ntlha e e masisi mme e bile e dirisiwa jaaka seikgotlho sa thulano mo mosakong wa dipolotiki .
( k ) go gapeletsega go ya kwa lefelong la dithuto kgotsa lefelo le le tlhalosiwang le e leng la thupello ya tiro e e rileng , thuto kgotsa go ya go alafelwa bolwetse kgotsa kgobalo ya mo mmeleng ;
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka nako nngwe le nngwe ya tshekatsheko , a ka buisana mo sephiring le motho mongwe le mongwe yo o leng teng .
e nyalane le didiriswa tse di setseng di le teng
Bokonebophirima
E bile ga re ise re tlhalose tiriso ya teng e e farologaneng go nna mojo go diruiwa le dikgogo .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlhoka go netefatsa gore di diragatsa dikarolo tsa tsona , ditiro le maikarabelo ka nonofo le ka bokgoni .
go dira dikatlanegiso ka ga gore kgakololo ya motho yo o nang le ' bokgoni jwa go tlamela kgakololo ' e tshwanetswe go batliwa ; le
go rulaganyetsa dikopano tsa baagi le bakhanselara ba diwoto
O tla tlhoka go isa ngwana kwa tleliniking gape gangwe ka kgwedi .
Kwala metsotso mo sebakeng sa dibeke tse pedi morago ga di / pitso mme o di phasalaletse go monnasetulo wa komiti le ditokololo tse dingwe tsa komiti go di leba .
Zukile Nomafu ( Bomankge ba tsa Ditšhelete )
Go neelana ka thuso ya sepolotiki le togamaano go Babusakgotla .
Dikomiti tsa Woto di tshwanelwa ke go neelwa pegelo ka tlhomamo ka ga ' go sutasuta ga madi ka go tsena le go tswa mo akhaontong ya mmasepala ( se se bidiwa ' go tsena le go tswa ga madi ) , ( Bona Kgaolo 3 3.2.2 go bona tshedimosetso e e fetang e ka ga ' go tsena le go tswa ga madi . )
O tlhotlheletswa ke eng ?
Madi a mantsi a ne a tsengwa go Letlole la Bosetšhaba la Bokgoni , leo le tlamelang ikatiso ya babatlatiro .
Apara diaparo tse di sireletsang fa o phepafatsa ditlamelo tse di dirisitsweng go gasa dibolayadisenyi .
Setshwantsho 1 - Beterii e e se keng e tlamelwa
Motsereganyi wa Batlamedi ba Ditirelo tsa Ditšhelete
Jaaka go buiwa go na le bakgweetsi ba dibese ba ba fetang balemirui ka palo kwa Amerika .
Mo malobeng bantshakuno ba ne ba kgona go ka reka lefatshe , fela pholisi e fetogile mme ga go a tlhapa gore a Koos o tlaa tswa a kgona go reka lefatshe .
Tse ke ditshenyegelo tse di ka amanngwang ka tlhamalalo le sejalo se se jetsweng .
Dintlha di neetswe fa tlase mo lenaaneng .
Dikadimo tsa ntshodikuno
Gajaana le gale , re ka akanya ka enjene jaaka sediriso se se re letlang go tshela lookwane ka ntlha e nngwe le go bona maatla go tswa ntlheng e nngwe .
Leka go se nne fela nako e telele o ntse o dira sepe !
Tlhola diphepafatsamowa mme o netefatse gore di ntse sentle e bile di phepa - fa di se mo maemong a a siameng tsenya tse dingwe .
Fa di laolwa sentle di ka naya dikgong go gotsa molelo le dikota tsa go aga matlo .
Mokgwa le didiriswa tsa CBP
Bomorubise ke ntlha ya bolaodi e e siameng thata mme balemirui ba tshwanetse go ba agela manno go ba tlisetsa mo ba ba tlhokang teng .
Molaotheo wa Aforikaborwa le Molaotlhomo wa Ditshwanelo ke tokomane e e botlhokwa e bile di tshwanetse go elwa tlhoko ke maloko a Komiti ya Woto .
Fa go ka direga gore o nne le dipotso dipe tse dingwe , tsweetswee ikgolaganye le rona kwa Nielsen .
Maemo a Tshomarelo ya ditshedi - Tsholo ya dikarolo tsa mefutafuta ya ditshedi kwa ntle ga lefelo la tsona la tlhago , sekao , gene banks , kgobokanyo ya setso , dimusiamo le herbaria ( tshomarelo ya dimela ) .
Re batla go fitlhelela go iikanya le go tokafatsa boleng jwa botshelo .
Dirisa lenanetema la pitso go tlhama thadiso le go netefatsa gore o akaretsa tshedimosetso e e mo lenaanenetefatsong. ( Lebelela lenaanenetefatso la ' Se se akarediwang mo metsotsong ' ) .
O tlhoka go nna le madi gore o kgone go rekela bana ba gago dimphonyana kgotsa go duela kwa tliliniking fa o tlhoka go ya .
Samuel ga se molemiruikgwebo yo a kgonang sentle fela mme gape ke tlhotlheletso go balemirui ba bantsi e bile o laolwa ke thato ya gagwe go lefatshe le bolemirui .
24 Tekanyetsokabo ya matlole-kakanywa
SWOT e e bopagantsweng ka dipoelo
Go Maketa le go Dira Papatso
Go Rulaganyetsa Setlha sa Malatsi a Boikhutso , Ditshitshinyo le Dipego
Gonne go itse matlhotlhapelo a rona ke go itse boitumelo jwa rona . "
go tshola badirisi ka kelotlhoko le ka tlotlo ( bopelonomi )
Tlhabololo ya karolo 92 ( 4 ) ya PAIA e e lhalosang Ditlolomolao le Dikotlhao tsa batho ba ka boomo le ka tsela e e sa siamang ba kgoreletseng kopo ya mokopatshedimosetso ya go bona tshedimosetso , ka sekai ka go senya direkoto .
Fa o le montshakuno wa mosweu o dirisa lefatshe le e leng la montshakuno wa montsho - le hire , le duelele le go amogela gore o hirile lefatshe le go itemela mo go lona .
Tshedimosetso e o re nayang yone e tlileng go bolokwa e le khupamarama e go se kitlang go rothisiwa mmutla madi ka yone .
Kgato 18 : Tekanyetsokabo ya ngwaga
O ka tswa jang mo dikadimong
Bolwetse bo gantsi bo filthelwa mo dikgaolong mo go nang metsi mo moweng fa matlhare a le metsi ka nako e telele .
Ngongorego e tshwanetse go romelwa kwa kantorong-kgolo ya SARS ka lekwalo le le kwadisitsweng , kgotsa ka fekese kgotsa ka imeile .
Ka ntlha ya se , Es'kia o botsa gore gongwe a go ka se nne le kamogelo ya ditselakgabaganyo tsa ditso tse difarologaneng .
4.4 Ditumalano tsa kabelano ya mesola le tshutiso ya didirisiwa 48
Fa go laola ka sebolayamefero sa dikhemikale go sa kgone , go tshwanetse go dirisiwe go tlhagola , tota le fa go tlhokiwa go kumula dimela ka diatla .
Bokhutlo
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Ka lebaka leo , setso sa Afrikan se gatelela gore bagodi ba tlhoka go tsewa ka bopelontle le lerato .
Ka jalo go tlhokega leano le le tshwanang le le losi gore porojeke e fele ka katlego .
8.5 go boloka rejisetara ya baagi botlhe mo lefelong la yone le e le laolang go akaretsa le ba e seng Bafokeng ;
Setlhopha se tshwanetse go tlhalosa setlhopha sa bona , ka go akanya ka ga palo ya batho ba ba leng mo setlhopheng sa bona , fa e le gore ba a dira le gore tiro ya bona ke e e ntseng jang , fa ba sa dire , ke ba ba kae ba e leng gore ga ba dire , le gore setlhopha ke sa batho ba morafe ofe .
Ditiro tsa CBP di ntsha mefuta e le meraro ya diporojeke :
Pabalesego ya sebele ya gago le ya balapa la gago , badiredi ba gago le dijalo , e dira gore go nne botlhokwa mo go wena go phepafatsa le go kgotlolola sekgatshi sa gago ka botlalo mo setlheng magareng ga dijalo le pele o se boloka mo marigeng .
50% ya se ba se utlwang le go se bona
Tlholelela tshimo 6
Totatota MaAfrikan ba nyaletswa go itshepa ga bona , fa ba ntse ba lebelwa kwa thoko , fa ba lefatshe la Yuropa ba ipaya fa gare , fa tsotlhe di tlhomamisiwang teng .
Ke yona nopolo ya Pula Imvula e - a ga se go makatsa mo tikologong ya tlotlo ka ntlha ya bolemirui le tlhabololo ya balemirui ?
Moliko , Tebello le Doreen baithuti ba Sekontarikgolo ya Quibing
Go tlaa fokotsa go senyega ga dijwalwa , mme go ka felela go sa bolaye disenyi .
Mo godimo ga moo , o ka nna leloko la komiti ya maitshwaro fa e le gore o kile wa nna leloko la Lekgotla la SATI kgotsa la Khuduthamaga .
Ka dirisiwa jaaka lenaanenetefatso go netefatsa gore tshedimosetso e akareditswe
letsatsi lotlhe ?
Go ja go feta R5 000 ka heketara go jwala sejwalo , ka tolamo - go jwala diheketara tse 100 tse re di umakileng , molemi o tshwanela go batla R500 000 .
supatshwano le go sosobanya kitso e e bonweng
Mokgwa wa CBP o tlamela dikomiti tsa diwoto ka togamaano e e rulaganeng le tiragatso ya tsenyotirisong go diragatsa dikarolo le maikarabelo a bona .
Go dirwang go efoga kemelano ya sebokophetlhi sa mmidi le mmidi wa Bt ?
E baakantswe go tswa Khosotsamaisong ya Kgwebo ya Temothuo ke Jane McPherson
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
6.4 Go dirisa tshedimosetso ya IDP mo tiragatsong ya CBP : ditiro le didiriswa
Fa o lemoga lefelonyana le le bokoa mo konturung , le baakanye ka bonako jo bo kgonagalang .
( c ) ngwana o latofadiwa ka tlolo-molao e nnye kgotsa ditlolo-molao tse maikaelelo a tsona e leng go fitlhelela ditlhokego tsa ngwana tsa dijo le bothito , magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka emisa tsheko mme a laela gore ngwana a isiwe kwa kgotlatshekelo ya bana e e umakiwang mo go molawana wa 42 wa Molao oo , le gore ngwana a sekisiwe go ya ka molawana wa 155 le wa 156 .
La bobedi , o tlhoka go supa letlotlo la gago lotlhe ka go dirisa lenaneo la dipalo .
Morago ga motshegare
( b ) tagafara , jaaka e umakiwa mo go molawana wa 19 ; kgotsa
Ka mokgwa o molato wa tshenyego o tla nna wa badiri fa dilo di senyega .
Jaaka nako ya go mela e ntse e tswelela , go ka nna diphotlwa tse di setseng di tletse kwa tlase mme kwa godimo o ka fitlhela go ntse go tswa matlhare a mantshwa .
Go netefatsa gore ke la bonnete , mongwe a ka kopa pego e e ikanetsweng e e netefaditsweng ke moikanisi ( sekao ke mongwe jaaka lephodisa ) go netefatsa bonnete ba lekwalo .
Gape , e tshwanetse go tokafatsa botsayakarolo jwa setšhaba mo go tlhokomeleng , mo go lekanyetseng le mo go sekasekeng tiro ya mmasepala .
Le fa go ka buiwa ka bophara gore kgono ya haraka ya go dikologa e pila fa e dirisiwa ka lobelo , mokgwa o o siameng ka nako e ke go e tsamaisa ke boiketlo go netefatsa gore meno a haraka a se epolole dimela kgotsa a roba tse di setseng di bonalwa .
Ga bobedi di dirisa disalela tsa di mela fa di swaba , mme di tswelela le go dirisa disalela tse di bolang mo mmung .
Batho ba ba nang kgatlho ba ka amogela kitso ka diporojeke tse di duelwang ke Boitlhokomelo ba Tlhaka ya Mariga mo leemoletloeng mo inthaneteng la Boitlhokomelo : www.wintercerealtrust.co.za.
19 . Go kgoreletsa tsamaiso ya bosiamisi .
Buisa mmogo le batsayakarolo dintlha tsa khoso go tloga go tsebe 65 go ya go tsebe 67
Kwalelano - tse ke makwalo go komiti kgotsa makwalo a a rometsweng ke komiti .
KAROLO YA 3 : MABAKA A A TSHWANETSWENG GO TSEELWA TLHOGONG KE MOREETSA-TSHEKO MABAPI LE TSWELOPELE YA GO
Re solofela gore go tla fetoga !
Ya ntlha ke botsaakarolo jwa setšhaba fa Batlhankedi ba Puso ba ba supang Tlotlo ba amogela Moporesitente le baeng ba gagwe fa ba tsamaya mo mmetseng o mohibidu .
16.3.15 go diragatsa seabe sa bodumedi sa go ya ka fa Kgotlakgolo e swetsang ka gone ; le
Go tlhomamisiwa ga diabe le maikarabelo
go nna sekai ka go duela direiti le lekgetho la ditirelo tsa bona ka botlalo
Bolaodi , kitso le kgono ke dilo tse di leng botlhokwa mme di ka bonwa fela fa go diriwa mo kgwebong ya polaseng .
Mo Mothong wa moAfrikan potso e e ipoeletsang ya tshiamo ke ya boitsholo , maikarabelo a go samagana le ditiragalo tse dišwa ka tsela e e tshegetsang go amana ga dilo le tse dingwe le boitsheko ba tsotlhe tse di tshelang .
Leano la a togamaano
Tiragalo ya go gana go dira ya badiredi kwa Kapabophirima e e bonweng ke balemirui e kgarametse maikemisetso a go laola badiredi kwa pele .
O ka re go na le maikutlo a go tshaba noga a a tseneletseng mo kakanyong ya rona .
Mphahele o re gopotsa gore thuto ke yona e rwalang setso .
rolo e le 1 e kgolo ( bobotlana 25m boleele )
O ka dirisa ntlo ya gago go rekisa dithoto kgotsa ditirelo , go dira kgotsa go bolokela dithoto .
Dikhansele dingwe tsa toropokgolo di ka tlhoma dikhansele-potlana .
Medi e e leng mo tikologong ya bobedi e a lelefatsa mme e bopa thulaganyo ya medi a mafelo .
Go na le mefuta e e farologaneng ya Botsayakarolo jaaka e tlhagisiwa mo tafoleng e e fa tlase .
Dintlhakaelo tsa bosetšhaba di kaya fa :
Go tshwanetse go tsewe dikgato tse di latelang go khaliboreita polantere .
Totatota maitlhomo a tshugommu ke afe ?
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Tshekatsheko ya tekanyetsokabo e e tsibogelang bong e kaya tshekatsheko ya letseno le ditshenyegelo tsa puso mo basading le basetsaneng fa ba bapisiwa le banna le basimane .
Medi ya dijalo e tlhoka go kgona go tsenelela kwa teng mo mmung gore e kgone go fitlhelela bongola gammogo le dikotla tse di tlaa dirisiwang mo tiregong ya kgolo .
Sengwe le sengwe se se kgatlhanong le molawana wa 2 wa " Animals Protection Act " wa 1962 ( Molao wa 71 wa 1962 ) .
Rraagwe o ne a dira a le modirapolaseng mo polaseng e .
( a ) a ne a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 ka nako ya tlolo-molao ; kgotsa
5.6 Go baya ditiragatso tsa togamaano ka mananeo
Fa o dirisa mokgwa wa go suga mmu wa go se leme mme o lemoga go oketsega ga malwetse a a rileng a mangwe go ka nna mosola go dira tiro ya gagwe fela fa o suga mmu .
Seno ke nnete mo magatong otlhe a badiri ba mmasepala , go akaretsa le batsamaisibagolo .
Tiro 1 : Buisanang ka ga :
Go duelela ntlo kgotsa go simolola kgwebo
Kguolo e ke ya morafe koo bogolo jwa tiro bo dirwang ke basadi ka mabogo ( Jerry Mthobothi , mogokaganyitlhabololo wa porofense wa Mpumalanga , a e se se batla e le tshotlako ya basadi ) .
Go nna teng ga phetlhu mo tshimong ya mmidi e e jwetsweng sentle fela go ka senya kumo e e ka bo e leng pila tota .
" Mo lobakeng lo lo leele bakwadi ba Aforika ba ntse ba tlotla hisetori sešwa , ba tlhalosa setso le go tlhalosa Aforika sešwa ka tiriso ya dikwalo .
1.3 Kgolagano magareng ga IDP le diporogerama tsa puso mo maemong a bosetšhaba le a porofense
Maitsholo a tiro a tlhoka go tsosolosiwa go tswa bonyaneng .
Bua le motho yo mongwe fa o ntse o araba founu .
Tokololo ya SAPS e ka felegetsa mongongoregi go ya tsaya dithoto tsa gagwe .
Go raya gore bakwadi ba farologana ka dikakanyo , mme ba ka itlhophela , go se tlhagise dintlha ka boikanyego , ka ntlha ya dikgatlhego tsa bona .
THANOLO YA TIRISODIKGOKA MO TENG GA LELAPA GO YA KA MOLAO WA BO 116 WA TIRISODIKGOKA YA MO TENG GA LELAPA WA 1998
Ka go itse gore go kwala makwalo a ditšhelete go ka nna thata - kgakololo ke eo .
O bonagala a ne a kwala pele ga ditiragalo tsa Seetebosigo 1976 , e e neng ya tlhotlhora ketsaetsego e Mphahlele a e sekasekileng ka nonofo mo patlisisong eno .
Netefatsa gore o otare peo e e o yang go e dirisa pele ga nako .
( d ) Taelo nngwe le nngwe e e ntshitsweng go ya ka molawana ono , e ka fetolwa kgotsa ya gogelwa morago .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka nako nngwe le nngwe ya tshekatsheko ya ngwana , a ka buisana le motho mongwe le mongwe yo o ka neelanang ka ga tshedimosetso e e tlhokegang mo tshekatshekong , go akaretsa motšhutšhisi , lepodisi kgotsa moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Ga se gantsi ke fela pelo ka tiro ya go tlhoma balemirui ba ba tlhabolowang .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Ga ba a tshwanela go tsena mo malapeng a manno kwa ntle ga tumelo ya mong kgotsa mohiri .
Gakologelwa gore ditlhotlhwa tsa ditsenngwateng go bonala di sa ntse di ile go tlhatloga go ya pele , pele ga setlhajalo se se latelang .
Setlhopha se se amegang
Go na le ditlhokwa di le nne tsa katlego : go tokafatsa boleng jwa tlhokomelo ya boitekanelo jwa setšhaba , go fokotsa ditshenyegelo tsa tlhokomelo ya poraefete , go thapa baporofešenale mo ditheong tsa setšhaba le tsa poraefete , le go tlhola tsamaiso ya tshedimosetso ya boitekanelo e e kgobokanyang badiredi ba setšhaba le ba poraefete .
Motlatsa-Modulasetulo o ne a gakolola kokoano gore ntlha e Lekgotla le tla tlotlang ka yone e leloko lengwe le e kgatlhegelang , leloko leo le tla letlwa go tsaya karolo mo go direng ditshwetso mme ga le kitla le letlwa go bouta fa go ka boutelwa ntlha eo .
Ditlhagiso tsa bolaodi tsa go gopolwa go tsweng Diphalane go fitlhela go robiwa
Lefapha la Thuto
A o nna mo polaseng ?
( c ) bogolo jwa go amega ga motswa-setlhabelo ka ntlha ya tlolomolao ;
Go fa sekao , a re re motsholakano ya bong ya lefatshe o rata go adima R100 000 mo bankeng .
Diakeronimi le dikhutshwafatso 58
Ka jalo ke na le bonnete jwa gore Trevor Manuel ga a bone dipholo di le maswe thata gotlhelele ka gonne thekiso ya mo phatlalatseng e tla atlega .
O se ke wa ba wa duela diposite e e sa yeng go tsenngwa mo akhaonteng ya Trust ya mmueledi kgotsa morekisi - eno ke mofuta wa akhaonto o o kgethegileng e o ka bolokang madi a gago mo go yona mme wa netefatsa gore a bolokesegile .
Ga go nako e e gaisang jaanong go simolola go loga maano
Bathati mo Lefapheng la Merero ya Mafatshe ga ba tlhaloganye temothuo .
Diphitlhelelo le dikatlenegiso tse di kwa setlhoeng di ka sosobanngwa jaana :
Leloko le le nang le kgatlhego go ntlha epe e go tlotlwang ka yone o tshwanetse go bolela kgatlhego ya gagwe ka go tlatsa foromo e e umakiwang go " SEKEJULE 15 " .
Tlhatlhobo ya ditlhokego e tshwanetse ya atlanegisa tse di latelang
( c ) rotloetsa phaposo ya kgetse mo tshekong , fa go tlhokagalang teng , mme a se ke a tlhotlheletsa ngwana go dumela maikarabelo ;
Go laola ditsenekegi le dipathogene
Basadi le leano
Dithotobolo tsa go Latlhelwa ga Matlakala
Ke matlo a mofuta ofe a lo nnang mo go ona kgotsa a lo nang le ona ?
Fa ke ne ke simolola go dirisa bolemirui ka go jwala mmidi o ke o nosetsang , ke ne ke tlwaetse go bona ditono tse di ka nnang tse 3 ka heketara mme jaanong ke bona tse di ka nnang gare ga tse 6 go ya tse 7 ka heketara .
" Moloto Development Corridor e tla thusa mo go rotloetseng kgolo ya ikonomi le go tlholwa ga ditiro mo porofenseng e leng se se tla tsweleang porofense mosola , segolo Bommasepala ba Selegae ba Thembisile Hani le Dr JS Moroka .
Bokhutlo
( c ) Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa ;
ke meng yo o tshwanelegelang seno
9 . Mo ntlheng eno , tshedimosetso ya poraefete kgotsa ya khupamarama e akaretsa tshedimosetso epe-
SE RE SE DIRANG
( c ) go rotloetsa kamego ya baagi ba selegae
Tumelo ka kakaretso mo go tlhokeng bokgoni ga banna
( c ) fa e ka re fa morago ga patlisiso e e umakiwang mo temaneng ya ( b ) , ga fitlhelwa e le gore ngwana le motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ba-
Lesego go wena mme o jwale monate !
Rotloetsa motho yo mongwe gore a bue ka kgalefo ya gagwe go fitlha e le mo maemong a e sa tlholeng e mo laola - bogolo ba bo ba kgona go e laola bona .
A Grain SA e iketleeleditse isagwe ?
Neela batho go itlhophela gare ga ditirelo ;
Ke nngwe ya dikopano tse di sa tlwaelesegang fao maphata a mararo a puso e leng , Khuduthamaga , e e emelwang ke Moporesitente le Ditona , Boatlhodi , jo bo emelwang ke Moatlhodimogolo wa naga le Peomolao , e e emelelwang ke Maloko a Palamente ( MP ) , mo di kopanang mo lefelong le le lengwe mmogo .
Go tswelela ka leano
Maemo a tlelaemete e e fitlhelwang mo kgaolong yotlhe ya go jwala mmidi ka setlha se sa 2013 / 2014 e ne e fetogafetoga go komelelo e e tseneletseng pele ga go jwala kgotsa ka nako ya go jwala , go dipula ka mafelelo a selemo , go go nna bollo thata le go omelela tota morago ga go jwala ka dipula tse dintsi tse di neleng go tsweng magare a kgwedi ya Ferikgong 2014 .
Go fitlhelela metsi a a ikanyegang a babalesegile
Re ithutile gape gore fa dijo di tswa kwa lephateng la motheo di ya kwa lephateng la madirelo go fitlhelela kuno ya bofelelo .
5 . Dikomitipotlana di tlhomiwa fa go tlhokagalang go thusa khansele go tsweletsa diporojeke
Go baakanya le go tlamela dikgora tsotlhe .
Go ya go bobuisi jo bo botoka
Di nna di le teng go fitlha di emisiwa ka rekoto ya MC , Risefe le diRQO tsa maano ao a metsi ( kgotsa karolo ya ona ) .
Gape , lenaneo la go rekisa diruiwa le ka logelwa leano go oketsa tsamao ya madi ka ngwaga .
Nngwe ya dintlha tse di botlhokwa tsa kaelo e ne e le peomolao , sk . ka ntlha ya gore puso ya ga jaanong ya mmasepala e simolotse fela ka 2000 ka Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 le ditlhopho tsa ntlha tsa pusoselegae di tshwerwe ka Sedimonthole ka 2000 .
Dintlha tsa tiragalo tsa Terasete ya Disereale tsa Mariga ka Bophara e ne e le go " tlhokomelo ya kitso e e tlhokiwang ke kgwebo " le " koketso ya machete " ya disereale tse di umiwang mo Afrikaborwa .
Semela sa mmidi se na le matsatsi a a ka nnang 55 go ya 66 morago ga go simolola go mela mme leledu le a bonala e bile tulafatso e tla diragala .
4.14.4 Kopano mo go 4.14.3 fa godimo e tla tsenngwa gape morago ga kgakololano le KGOSI .
Mo nakong e telele , ka ditogamaano tse di gagametseng tse di fitlhelegang le bodirisanimmogolo ba lefatshe , Aforikaborwa e ka kgona go laola phetogo ya ikonomi ya khabone ka lebelo leo le tsamaelanang le dipholeje tsa baagi tsa puso , ntle le go siamololela ditiro le bogaisani .
Tsamaiso ya tiragatso
Foramo e akaretsa bakhanselara , ditokololo tsa komiti-khuduthamaga , batlhankedi bagolwane ba tsamaiso , ditokololo tsa Komiti ya Woto le kemedi e e tswang mo ditlhopheng tse di ithulagantseng tsa bakgatlhegedi , baeteledipele ba setso le batho ba ba nanng le mosola fela .
4.2.6 Go ntsha tetla ya gore go dirwe patlisiso ka go tlolomolao e go tweng e dirilwe
A o kile wa leka go ja bupi jwa mmidi o mohibidu ?
Go akaretsa go bapisa tiragatso ya nnete le tiragatso e e mo leanong .
( d ) Fa katlholo e netefaditswe go ya ka pharakerafo ya ( c ) ( i ) , lobaka lwa katlholo le ngwana a le ntseng kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , le tshwanetswe go akangwa fa go akangwa ka gore ngwana a gololwe ka parola go ya ka Kgaolo ya VII ya " Correctional Services Act " wa 1998 ( Molao wa 111 wa 1998 ) .
O ne a setse a thapilwe leruri mo polaseng fa a le dingwaga di le 15 .
Iponne kadimo ya ntshodikuno
Mefuta ya disoya e e golang ka bonako ga e tlhoke dikgaolo tse dintsi tsa bollo go kgona go gola jaaka e e tsayang nako e telele go gola .
12.7.3 go rotloetsa Diatshe le Setso ke go tlhoma disenthara tsa dilo tsa boswa .
CBP e raya gore go tshwanetswe ga tsewa matsapa a go fitlhelela baagi ba bas a tshamekeng karolo gotlhelele .
Metlhala ya dithaere e e boteng kgotsa diforo tse di makgokolo tse di dilegileng tse di ka bonwang mo masimong ke bosupi jwa gore mmu o ne o le metsi thata go ka bereka ditiro tse .
Ke ntlha e e leng botlhokwa go lekanya ka e ka dirisiwa go supa tshugo ya mmu , maemo a go tshwara metsi le kotlo a mmu le go kgona go bona gore go dirisiwe dibolayamefero ka bokana kang mo go dikgang tse dingwe .
Dipholo tsa deitha di ka fitlhelelwa ka Ground Information System ( GIS ) gore go ntshiwe karata ya mmala o o lekalekantshitsweng ya mmu e e supang pH , khalesiamo , makenesiamo , fosefeite , salefa , dikotlannye tsa naeterojene le dipharologantsho tsa teko ya mmu tse dingwe , e e nayang kgatisopono ya pharologantsho kgotsa bogolo jwa bothata jo bo rileng mo tshimong .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go netefatsa gore ditšhono tsa gangwe le gape ka dikopano kgotsa ka diforamo tse di farologaneng di nna teng go bona tshwaelo ya baagi .
Le fa puso e ka leka ka moo e ka kgonang , ga go kgonagale go fitlhelela baagi botlhe .
Bogolo tsaya tsia go thibela tatlhego ya mofuta o .
kopo e tshwanetse go amana le sedirisiwa sa setshedi sa fa gae sa mo Aforikaborwa , kgotsa sedirisiwa sa setshedi se se sa tlwaelegang se se fetotsweng ka sedirisiwa sa setshedi sa fa gae sa mo Aforikaborwa ;
Mofitlhelelamakgaolakgang yo o tshotswe mo polaseng mo kgaolong ya Hoopstad kwa rraagwe a neng a le modiri mo polaseng bophelo ba gagwe botlhe .
Ka go dirisa lenaneo la tlhokomelo le le siameng o ka oketsa nako e o ka dirisang didiriswa tsa gago tsotlhe .
24.2 Ga go na maloko ape a Kgotla ya Setso a a tla sikarang boikarabelo jwa tiro epe kgotsa go sa ikanyegeng gope kgota boitshwaro bongwe jo bo sa siamang jo bo dirilweng ke leloko lengwe kgotsa ke maloko a Kgotla ya Setso ntle le fa a ne a kopanetse mo go jone .
Dikhoso tsa go ronola di akaretsa Mekgwa ya Thanolo ( 05 Phatwe -26 Lwetse ) le Melaometheo le Mekgwa ya go Ranola ( 07 Diphalane -25 Ngwanaatsele ) .
Kgobokanyo ya disalela tse dintsi mo godimo ga mmu tse di leng tsa dithobo tse di fetileng go ka thibela korong gore e tlhoge sentle .
MAGATWE A FA BATLHOKOFADIWA LEINALEBE
Pharologano : Tsela e Botsayakarolo jwa setšhaba se tsenngwatirsong le go rulaganngwa ka yona e tshwanetse go neelana ka ntlha e e lekaneng ya pharologano , sekao , mabapi le mekgwa e e farologaneng ya Botsayakarolo le ditso .
( f ) mo lobakeng lwa ngwana yo o leng ka fa tlase ga dingwaga di le 10 kgotsa ngwana o a umakiwang mo mo molawana wa 10 ( 2 ) ( b ) , go batlisisa gore ke magato a fe a a tshwanetsweng go tsewa go ya ka molawana wa 9 ;
Ke gopola fela ka go felelela ga metswedi ya rona ya tlhago , mme bogolo segolo ya kgogolego ya mmu mme e bile tsona di kotsi go feta , ka gore fa re setse re utlwa manokonoko a ditlamorago tsa teng go tlaa bo go setse go le thari . " ( Tsebe ya Bukana ya ga Dalai Lama ya Kagiso ya ka fa teng : 2002 , Element Books , London . )
( c ) dirisa diokobatsi tse di jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines , tik le anabolic steroids
Rulaganya setlhopha sa balemiruitota le batho ba kgwebo .
Go batlisisa mefuta ya dijwalwa e e kgonang mo tikologong le mo mmung o o leng mo masimong a gago go tlaa go naya kgono go tswelela pele .
Bokanagare bo bo na le ditshupetso tsa 2003 , fa korong e ne e robiwa fela mo e neng e nosetswa teng ka ntlha ya komelelo .
A mebu yotlhe e ka boloka metsi ?
Batsamaisi
E ne e le mo go yona tšhembara e ka nako ya tlhaolele Moporedsitente wa maloba FW de Klerk a neng a bega go fediswa ga kiletso ga ANC le ditlhopha tse dingwe tsa sepolotiki .
Ditshenyegelo tsa ka tlhamalalo
Ka go rialo ba ba gateletsweng ba eletsa go tshwana le ba ba rutilweng go dumela mo go bona , ba ba leng kwa godimo ka bomorafe le setso .
Leka ka bojotlhe go boloka masalela a dijalo tsa ngogola gore o fokotse kutlwalo ya tlhamalalo ya marothodi a pula mo boalogodimong jwa mmu ka jalo o nyenyefatse tlhamego ya logôgô .
Tlhokomela gore o tshegetswe ka tshwanelo .
Mong mongwe le mongwe wa polase o tshwanetse go nna le badiri ba ba rutilweng e bile ba nne teng ka dinako tsotlhe go lwantsha melelo e e sa laolweng .
DITLHOPHA TSA BENG
Go na le mefutafuta e e ka tlhophiwang e e ka dirisiwang go tshwanela mokgwa wa gago wa bolemirui le didiriswa tse o di dirisang .
Tshimo ya kanola jaaka e tlwaetswe .
Mo Lenaneotlhabololong la Balemirui la rona , ga re itshwenye thata ka dipoletiki - re balemirui ba ba batlang go thusa balemirui ba bangwe go nna balemirui !
Fa tokololo e retelelwa ke go tsenela dikopano , o tshwanetse go emisetswa .
Mmu o o nang mmopa go feta 20% gantsi ga o na bothata ba go kitlana , fela fa o sa sugwa fa o le metsi .
Ka mafoko a mangwe fokotsa madi a o a dirisang go ituela .
Ntsha dikhophi tsa tshekatsheko .
" Baumi ba bantsho ba na le mathata a go bona thuso ka ditšhelete ka gore ga ba na tshupetsomong ya lefatshe le ba le dirisang .
Boto ya melelwane ke setheo se se ikemetseng se se tlhomillweng go diragatsa tiro e .
Indaba ya IDP , dithutano tsa malatsi a le mabedi mme e tshwarwa gangwe ka ngwaga
Afitafiti e tshwanetse go nna le dintlha ka botlalo .
Tseokarolo ka go dira e kete , ka baemedi ba " batho " mo dibotong tsa semmuso mme ba sa tlhophiwa e bile ba se na dithata
Fa go se na mowa o o lekaneng molelo o tlaa hupelwa le go tima ka bonya .
Fa kopo ya go newa tshedimosetso e ka / e ka nna ya ganwa . . .
Mo dikgolaganong tsa katiso tsa botlalo thata , maloko a mangwe a dikomiti tsa diwoto a kaile fa badiri ba tlhabololo ya baagi ba boeletsa ditiro tsa bona .
Bokao jo bo neetsweng tlhatlhobo ya materiki ga bo lekane le botlhokwa jwa yona .
Dikgwebo Tse Dinnye , Tsa Bogolo jo bo mo Magareng le Tse di Potlana ( Small , Medium and Micro Enterprises [ SMME ] )
Mo kgothakgotheng batsayakarolo ba supa bokgoni jo bo tlhokegang jwa motsamaisi yo o maatla .
" Sekgala sa mmaraka " se kaya batho bao ba amogelang meputso e e fetang e e tlhokegang gore ba kgone go bona matlo a a tshegeditsweng ka matlole ke puso , le kwa tlase ga moputso o tlhokegang go amogela bonto kwa bankeng .
Kgetse ya bupi jwa phaletšhe , 35% - 45% ya tlhotlhwa e o e duelang ke boleng jwa mmidi ; le
Re tlhoka go rulaganya eng sešwa gore re kgone gore di diragale ?
Go tlhaloganya tekanyetsokabo
Bopaki jwa bokgoni le boineelo ka bajaboswa ba ba akanngwang .
( a ) Moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong ;
24.1 Maloko a Kgotla ya Setso a tla sikara boikarabelo ka go dirisa matlotlo a Letlole la Kgotla ya Setso kgatlhanong le ditleleimi tsotlhe le dilo tsa mofuta le fa e ka nna ofe tse di ka batliwang mo go bone tsa go dirisa kgotsa tse go tweng ke tsa go dirisa epe ya dithata tse ba di neilweng , ntle le fa tatlhegelo e e umakiwang e bakilwe ke botlhaswa jwa bone jo bo masisi , go sa ikanyetse kgotsa boitshwaro jo bongwe jo bo dirilweng ka boomo kgotsa fa tatlhegelo e e ntseng jalo e bakiwa ke go bo leloko le sa nna kelotlhoko ka tsela nngwe , le sa bontsha botlhaga le bokgoki mo tirong ya lone e leng se go ka lebelelwang gore se direge fa motho a etse tlhoko merero ya ba bangwe .
Go kopana le difumonisin mo dijong tsa diphologolo go ka tlisa malwetse a makgwafo mo dikolobeng mme gape le go fokotsega ga kgono mo dikgogong tota le go bolaya ditsuane .
Athikele e Afrikan Affirmation e , e tswang mo go yona e totile dikgwetlho tsa bašwa .
Tlosa leswe lotlhe , mmu o o bopeletseng le kirisi e e leswe mo motšhineng .
Mo tlhabololong ya dilo tse di leng botlhokwa mo setšhabeng , go a thusa go rotloetsa maloko a setšhaba gore a akanye segolo le go ela tlhoko ditlhokego tsa Kgatokhutswane , Kgatogare le Kgatotelele .
Gore re kgone go kokoanya tshedimosetso , tsweetswee netefatsa lotseno lwa gago ka namana lwa kgwedi le kgwedi pele ga dikgogo tsa madi le lekgetho ?
AU e ikaelela go sireletsa ditshwanelo tsa temokerasi , ditshwanelo tsa botho le diikonimi tsa Aforika tse di tshwarelelang , segolobogolo ka go fedisa kgotlhang le go tlhama mmaraka wa botlhe o o dirang .
tumelo kgotsa " keletso ya go nna le kagiso le maatla a Modimo le bankawena " ; go fola ka gotlhe ; le
Ga ba na thotloetsego ya go ithuta mo tikologong ya maitirelo ya sekolo .
Netefatsa gore didikologi tsotlhe mo polantereng di kgone go dikologa sentle ka go se tshwarege .
Ditshenekegi tsa dithoro tse di bolokilweng di ka tswa di ne di setse di le mo polokelong pele e tladiwa kgotsa di ka tsewa morago .
1.2.2.3 go khansela tumelano e ntle le go am aka mokgwa mongwe topo ya ditshenyegelo .
Kemelano le gale , gantsi ke fela mo bolwetseng jo bo rileng mme ga se kemelano ya bolwetse ka kakaretso .
BOKHUTLO
bafatlhosi
Bokoa : Ke na le mokgwa wa go dira pele ke akanya sentle , ke tenega ka bonako mme ke modirifela .
Badiri ba bantsi ba mašwi a soya ba sa ntse ba rekisa le dikuno tse di humisitsweng ka khalesiamo tse dingwe .
Go na le ditsenekegi tsa mefuta e mentsi , jalo le jalo , tse di ka senyang dimela go fokotsa bokana ba thobo .
DITIRO TSA KGAOLO YA 2 DITIRO
Ditshenyegelo tsa go tlhoma maditelo di tsweletse go gola ka lefatshe lotlhe , ka jalo tlhokego ya go tlhagisa tikologo e e akaretsang dithotloetso tse di tshwanetseng tsa diporojeke tsa tlhabololo tsa baeyofuele di setse di le gona .
Ralph ke molemirui le motho yo a kgatlhang .
Fa topo ya petsana nngwe e le ntsi tlhotlhwa e tla nna e oketsega .
Dipapatso ( Thelebišene , Radio kgotsa Diboto Tsa Papatso jj . )
1.2 Bontsi jwa nako e e setseng le maiteko a go dira dithulaganyo e tshwanetse go dirisediwa go tlhama pholisi le go e tlhatlhoba pele e romelwa gore e amogelwe semmuso .
Ka jalo e nna mabaka bogolo ka ga kereke le baruti boemong jwaditumelo tse di botlhokwa .
Bogolosegolo , Aforikaborwa e tshwanetse go batla ditsela tsa go fokotsa ka bonako maemo a a kwa godimo a go tlhoka ditiro ga baša le go tlamela baša ka ditšhono tse di atologileng .
Tlhogo ya teng e borokwa bo bo fitshwa ka mmala o o yang go boserolwana bo bo boelang go borokwa gape mme diphatlha tsa go hema kgotsa dispirakele di lelefatswa ka bontsho mo sedikong .
Kgotsofetse mo go maswe
7 . Rekota maano go ya ka maitlhomo mo kholomong ya boraro ( maano ) .
O ka sala o ntse o na le sekoloto se sentsi kwa mafelelong a nako ya tirisomadi .
Fa o sa batle go dirrusa itthophelo ya sekganelakgatsetsa mo polokong , ke mokgwatiriso o o siameng go golola pompo ya yunite ya sekgatshi le go e boloka mo setorong go fitthela settha se se latelang .
A o dirisitse mokgwa wa bolemirui wa tshomarelo , jaaka go tlhogela disalela ( kobelo ) ka bontsi bo bo kgonwang mo masimong go oketsa kgono ya metsi go tsenelela mo mmung ?
Fa go sa dirwe jalo , go simolola go tlhoga go ka diragala ka go se tshwane , mme go tlaa tlisetsa go butswa ka go se tshwane e bile go tlaa kgweleanya tiragalo ya go roba .
Fa re ka simolola go nna le ponalo ya nnete ka ga maAfrikan , mo pampiring e , Mphahlele o gana setshwantsho sa Aforika sa go bonwa e le kontinente e e se nang molato .
Go bataolwa ga mmu ke bothata tota mo dikgaolong tsa magare le bophirima tsa Afrikaborwa mo letsatsi le fisang mmu ka nako ya mariga go thatafatsa mmugodimo go nna jaaka legogo .
6 . Taolo ya dikamano le Mokgatlhegedi
Fa ba ka bona gore wena o le molemirui o tlhola o loga maano , o dirisa e bile e kwala mananeo , o phela o gagametse dikgole mme o supa gore o ka leka go dirisa se o se tshotseng go busetsa se o neng o se tshotse sa bolemirui , ba ka nna ba go lebelela ka matlho a a ka dumelang gore o leke gape .
1 . Kwalololela tshoboko ya ya ditiro le ditshupo go tswa letlhomesong la lloko , mo dikholomong tse pedi tsa ntlha .
Mathata a mefero mo polaseng ya gago a ka farologana thatathata le a polase ya moagisani .
Setšhaba se ikaegile ka dikwalo tsa bosetšhaba , setšhaba se se gopotsweng se agilwe le go tlhokomelwa ka keletso ya baagi ya go amanngwa le sona .
Mokgatlho wa Aforikaborwa wa Pusoselegae
Nwa digalase di tlhano kgotsa go feta gangwe kgotsa gabedi mafelobeke mangwe le mangwe
MAMETLELELO " F "
( 7 ) E tlaa dira jaaka sediriswa sa go bolotsa letsholo mabapi le tiro ya baagi .
34 . Tiro ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ya go sekaseka bana
Le fa tumalano ya kabelano ya mesola ya semmuso e sa tlhokege mo kgatong ya thibololo ya patlisiso ka ditshedi , le mo kgatong e ya gale ke tiro e e siameng go netefatsa gore patlisiso e tla tswela setšhaba kgotsa motshodi wa kitso mosola ka ditsela tse di tshwaregang .
Go botlhokwa ka dinako tsotlhe go tlhomamisa dikhoso tse di dumeletsweng le INSETA le SAQA .
Go nna le seabe mo patlisisong eno ga go a tshwanela ga ama kgobalo ya mo mmeleng kgotsa ya mo tlhaloganyong .
Mabaka otlhe a ditlhabololo a simolola mo maemong a selegae mo diwotong .
Mo boikgaphong ba gagwe , o ne a setse a kampane ka matlhale , porojeke e ya temokerasi , a amogela gore temokerasi ga se phitlhelelo , mme ke tirego e e " tswelelang ka go gola mo nakong ya rona ya botshelo " , fela jaaka tlhogo ya maloba ya Ditšhaba Kopano , Kofi Annan , a neng a e baya .
Phepafatsa lebokoso pele le morago ga go dirisiwa .
Ga o a kgotsofala gotlhelele
Dikhosokatiso
Khansele e tsere tshwetso go tsenya dikgokaganyo tsa metsi mo matlong ka ntlha ya tshenyego ya metsi .
Mmeyara o ganelela gore thulaganyo ya meputso e sekasekwa mo maemong a bosetšhaba ke SALGA ( Mokgatlho wa Dipusoselegae wa Aforikaborwa ) .
Aterese ya bonno
Fa kabo e sa tlhagisiwa , molao wa gale o laela gore dipoelo di aroganwe ka kabo e e tsamaelanang le dikabelo mo semphatong .
Gape solofela gore badiri ba gago ba dire tiro gantlha e fele , go se senye nako ( nako ke madi ) , go tlhokomela didirisiwa , metšhene , didiriswa , mme tota le go sa senye metswedi le ditokelo .
Koketso ya go diradira ;
Banna ! - go setse go le selemo gape mme mongwe le mongwe o tlaa dira thata gape ke tsholofelo ya gore setlha se sentshwa se tlaa nna pila .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Dinetefaletso di tshwanetse go diriswa ka kelotlhoko go fokotsa ditshenyegelo tsa letlotlo le go iponela tshegetso ka matlole mo pakeng e telele .
Dilonyana tse di sa itseweng tse di seng mmidi jaaka dikgaolonyana tsa galase , matlapanyana , dikgaolonyana tsa boloko tse di omeletseng kgotsa dikgaolonyana tsa tshipi .
Tshola bantshakuno ba sedimoseditswe e bile ba na le seabe , mme o seka wa tsaya ditshwetso tse di amang kwa ntle ga bona - " se re direle sepe , o sa re rerisa " .
Tsepamisomogopolo mo tlhabololong ya molemirui ga se ka gore ke mang yo o ka ntshang dithoro tse dintsi , mme segolo ke ka go thusa molemirui go bona bokgoni le kitso tse di tlaa mo kgontshang go dira temethuo ka ikemelo , tswelelo le ka dipoelo .
Afikaborwa e uma mmidi go feta botlhokwa ka ngwaga , tota le fa go na le komelelo , mme re tlhoka tsamaiso e e tswelelang ya mmidi o o tswelang kwa ntle ga lefatshe la rona .
Seno se akaretsa ditlapele tsa IDP , ditirelo tse mmasepala a ka neelanang ka ketleetso ya matlole mo go tsona le tshedimosetso ka ga batlamedi-ka-ditirelo ba bangwe .
Go botlhokwa go molemirui go itse gore a ka amogela thuso go tsweng morekisi wa dikhemikale gaufi le ene mme le gore go ka mo bolokela madi e bile go ka thibela tshenyo , ka gore ga go kopiwe sepe ene a ka botsa fela .
O ka re re tlhola re kgarametswa morago re ntse re leka go kgorisa diruiwa tsa rona .
Porojeke e e gannweng
Go tsenya leano leno tirisong go tla tlhoka ditshwetso tse di gagametseng mme gongwe tseo di sa ratiweng .
( 2 ) Fa ngwana a latofadiwa ka ditatofatso tse di fetang e le nngwe tse go tlhalosiwang ka tsona mo tsamaisong ya bosinyi , tlolo-molao e e leng yona e e masisi e tshwanetse go nna kaedi ya gore go tsewe dikgato tse di ntseng jang ka ngwana go ya ka Molao ono .
Lenaneo 2 : Palogare ya ditlhotlhwa tsa selegae tsa monontsha .
o le leswe le go batla go tlhapa kgabetsakgabetsa mme o se ka tlhapa kgotsa wa fetola diaparo tsa gago morago , ka gore mmele wa gago le diaparo di ka nna le bosupi jo bo ka thusang mapodisi mo tlhotlhomisong ,
Komiti ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense e e ka ga Basadi , Bašwa , Bana le Batho ba ba nang le Dikgwetlho
Go na le dilo tse dintsi tse di tlwaelegilweng tsa go gotsa molelo kwa ntle ga dikgong .
Setshwantsho sa 2 : Sekao se se supang tekanyetso ya kumo ya mmidi o mosweu ka setlha sa 2013 / 2014 .
Se gantsi ke sona bothata mo ditiragalong tse di amogetsweng sešweng .
Go akanyetsa ditšhono tsa gore IDP e tlhame diporojeke tse di tshegetsang tse di tsweletseng tsa CBP .
Mme tiro ena e dirwe ka ngwaga le ngwaga go busetswa gape le gape .
Go botoka - dirisa bukanyana e mo go yone o kwalang dithekiso tsotlhe kgotsa o ka dirisa buka ya disupetsothekiso e e ka rekwang .
Basadi 65 le go feta
Ka jalo , go tila " dintlha tse di fosagetseng " tsa go bua moono le go ntlafatsa kgotsa go na go " go etsisa " mekgwa e e sekametseng letlhakore le lengwe , bataki ba tshwanetse ba batla boikanyego go tswa mo go bona gonne bo botlhokwa mo kgolong ya bona .
Go supa thuso e e tlhokegang
Gakologelwa , metsotso ke rekoto ya kopano e e tlamang semolao , ka jalo go botlhokwa gore e bewe mo lefelong le le bolokesegileng .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V12 go ya V13
Ditsela tse di a farologana go ya ka mofuta wa phatlhatiro .
Ke wena yo a tshwanetseng go laola kgwebo ya gago go fitlhela dipula di goroga .
9.1.4 go diragatsa diabe le ditiro go ya ka fa di abiwang ka gone ke molao kgotsa ka fa tlase ga molao ope ;
Dikago
Bommasepala ba le bantsi ga ba kgone go rebola ditirelo ka bobona , gongwe ka ntlha ya gore ga ba na maemo ao kgotsa ba tlhoka matlole go dira jalo .
" Re tlhoka go itse Aforika wa rona go tswa kwa botennye , le fa re tsena mo lefatsheng ka bophara . "
Lenaneo la dinonofo le akaretsa dieelo tsa diyuni tse di latelang :
Go ka fisa dimela mme di ka swa .
1 Ditheo tsa sepolotiki
nako mang mo letsatsing o neng wa nwa thata ?
Fa kopo ya PAIA e ganwa , kitsiso e e yang go mokopatshedimosetso e tshwanetse go nna le mabaka la go gana ka yone , a a tshwanetseng go tshegediwa ke ditaelo tsa PAIA .
O ka dira jang go tlhama lenanetema le le maatla ?
Dikomiti di ka bitsa mongwe le mongwe go neela ka bopaki kgotsa go tlhagisa ditokomane , mme ba ka kopa setheo kgotsa motho mongwe le mongwe go neelana ka pego go bona .
4 . DINTLHA TSE DI KANAYEDIWANG FA GO DIRWA TERAFOTE YA DIPHOLISI TSA RBN LE GO DI TLHABOLOLA
Dilekanyi tsa themphereitšha tse , di ka bonwa mo mabentleleng a dirori , mme e bile go botlhale go emisetsa selekanyi sa themphereitšha se sa se berekeng ka sengwe - se se ka go bolokela diketekete tsa diranta .
Neela ditshwaelo tse di nang le tlhaloganyo tsa ditlhabololo , fa go tlhokega , rulaganya baagi gore ba thuse gore tiro e tle e dirwe .
Gore tshwetso e amogelesege , go tshwanetse go nna le kamano e e utlwalang gareng ga tshwetso le tshedimosetso fa pele ga modiratshwetso gape go tshwanetse go nna le kamano e e utlwalang gareng ga maitlhomo a tlamelo e e neelang ka dithata le tshwetso .
Pegelo go ya go le magareng ga dikomiti tsa diwoto le khansele
b ) Go tlhama ditshupo tse di lekanyegang tsa katlego
Go na le tse dintsi tse di kolotiwang ?
Se lebale gore ntlha e e botlhokwa e kgolo ya bolemirui ke go naya batho ba morafe wa rona dijo .
Kumo e ke e umang e rekiwa mo polaseng mme ka kgwedi ya Ferikgong 2015 ke jwetse bojang ba Eragrostis Cuvula mo diheketareng tse di ka nnang 1 , 5 mo dikgomo tsa me di ka fulang teng ka nako ya mariga .
Ke mo maemong a , a Mphahlele o neng a dumela gore ke fela boeteledipele jwa botlhalefi bo bo neng bo le mo " kamanong ya ka metlha le ntlha ya batho ya dipolotiki " bo neng bo ka thibela tirelosetšhaba gore e se ka ya swa .
Letshoroma malatsi a le mararo kgotsa go feta
Go nna sebui se se utlwalang tota o tlhoka go lemoga ditsela tse o tlhaeletsanang ka tsona .
batho ba ba dirang mo ditlamong tsa RBN ka thulaganyo ya mokgwa o ka one
Dikaedi tsa Batlamedi , Badirisi le Balaodi
Balemirui ba bagolo ba bantsi ba setse ba gateletswe go latlha ditoro tsa bone fa ba ne ba sa kgone go busetsa madi a ba a adimileng fa dibanka di tla go tsaya tse di leng tsa bone .
Bafatlhosi ba tshwanetse go tlhalosetsa batsayakarolo fa thutokatiso e simolola gore mojulu mongwe le mongwe o tla lekanyetsiwa mmgo le ditlamorago tse di totobetseng le mokgwa o o maleba wa mojulu oo mo tsamaong ya thutokatiso .
Tlamelo ya didiriswa tsa go roba pele ga nako ya thobo
Gape ke batla go tlhotlheletsa basimolodi ba bolemirui go lemoga gore go botlhokwa go feta go sireletsa mmu ka gore phetogo ya tIelaemete e fetotse mokgwa wa go dirisa bolemirui mme go tlhokiwa mokgwa o montshwa go dirisa bolemirui .
Mo go Mphahlele kitso ke yona motswako o mogolo , e bong " tlhale e e sa kgaogeng " ya motho le ya setšhaba .
Kemelano le go fetola dintlha
Jaaka mong wa pholisi kgotsa mong wa pholisi yo go solofetsang wa inšorense ya paka-khutshwane o na le maikarabelo a :
Bothata ba tlaelo ena bo oketswa ke mebu e e botšharara mme gape le mebu e e botlhofo e e nang motlhaba mo metsi a tsenelelang bonolo mme go le bothata .
Mekgwa e e dirisiwang e ka nna go dirisa mokgwa wa kgale wa go tlhagola gare ga mela mme tota le go gasetsa dikhemikale kgotsa e ka nna kgasetso ga gotlhe mo dimeleng tsa dijwalwa le mo gare ga mela .
Katiso e siametse makhanselara mo kgatong ya ithulaganyo , go netefatsa gore ba boleletswe sentle mme ba a itshepa mo karolong ya bona .
Dipitso tsa botlhe kgotsa ditheetso di bitswa go samagana le morero o o rileng jaaka bohuma le letlhoo kgatlhanong le batswakwa .
( b ) mmogo le leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa matlotlo , le tlhotlhomise ditulelo tsa tshegetso le megolo ya batho bao .
Porojeke e ka tlhalosiwa jaaka tsholofetso nngwe le nngwe go tlhabolola tirelo kgotsa kuno mo nakong e e tlhalositsweng .
Kgono ya go dirisa segasetsa se se rwalwang le sediriswa sa go jwala se se tshwarwang ka diatla .
Palamente e tlhamile leano le le utlwalang go laola tikologo ya lefelo le le nonofileng la tiro mme e bile le bolokesegile , go akaretsa go tlhabololwa ga Pholisi ya Botsamaisi jwa Matlakala .
Dintlha tsa go thusa go tlhaloganya tiro .
Go botlhokwa go kgona go laola mefero e mentsi pele ga go jwala kgotsa morago ga go jwala pele ga nako go thibela tshenyego e e ka fokotsang bokana ba thobo .
Tshedimosetso e e tsewa go tswa tiragalo ya CBP ya bo8 .
Netefatsa gore o lokele didiko tsa go jwala tse di tshwanetseng peo e o yang go e jwala mo sedirisweng sa go jwala .
11.1 Modulasetulo yo gape e tla nnang Modulasetulo wa Lekgotla la Dikgosana ;
Setlelerotinia se boela mo mmung ka nako ya thobo le tshugommu .
( vi ) Go begwa ga morokotso ;
tlhoma tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi , e e leng ya bana ba ba
Le gale go tlaa nna botlhokwa go ithekela didiriswa tse di leng botlhokwa tota .
Thulaganyo ya motlakase ; le
4 . O ne o na le dingwaga di le kae fa o ne o
2.1 Mo kopong ya lounu , Moadimiwa le beng ba Moadimiwa ba itsisistse ka ditlhagiso Moadimi gore kgwebo kgotsa eo e leng lebaka la lounu e tla tlisa le go tsenya madi .
18 Phatwe - 22 Phatwe
3.3 Moporemia wa Porofense ya Bokone-Bophirima o tla tsaya dikgato tse di tlhokegang go tlhomamisa gore Kgotla ya Setso e dira tiro ya tsamaiso ka tshwanelo le go tsamaisa dilo sentle .
Ke ona metsi a balemirui ba tshwanetseng go tlhobaela go a boloka .
Aterese ya tulo :
MADI A DITSHIAMELO TLHALOSA YA MADI A DITSHIAMELO MOTSWEDI WA MADI A DITSHIAMELO BOLENG JWA MADI WA DITSHIAMELO
Baagi ba rwala maikarabelo a go thibela baetapele go tsaya maemo a go tuma fela mme ba nale tlhokomelo e potlana .
Mefero le taolo ya mofero
Ntlha e e bokoa ka maemo a motsamaisimong ke gore kitso ya motho yo o tsamaisang e ka bo e lekanyeditswe mabapi le bogolo jo bo tlhokegang jwa tiro ya botsamaisi .
E dira gape ditlhokego tse di tlhaloganyegang tsa puisano ya logato lwa woto le go totobatsa tlhokego ya gore batho ba kgone go abelana mo maanong , mmogo le go kgona go tshwaela mo tiragatsong ya mmasepala .
Llaga e e gateletsweng mo masimong a go ntse go dirisiwa mokgwa wa go diseka mo dingwageng e ka bonwa sentle .
Dibanka le dikoroporasi tsa bolemirui ga se balemirui e bile ga di batle go nna balemirui - di ka se rate go koba molemirui a le mongwe ka maemo a a leng maswe jaaka a ntse mme fela fa maemo a le gore ba latlhegetswe ke tumelo ya gore molemirui a ka se tlhole a kgona go laola kgono ya gagwe ya go tswelela pele morago ga mathata kgotsa fa go supiwa gore ga go na tsholofelo ya gore a ka kgona go baakanya tshenyego .
Dikgwebo le tsona di na le karolo e di tshwanetseng go e tshameka - fa mongwe le mongwe a beeletsa go feta , dipoelo tsa ikonomi di tla kgobokanela kwa ditheong sa poraefete .
Diteng tsa mmopa tsa mmu wa gago ke eng / di kana kang ?
O mosadi yo o tlholang mo gae , o tshwaragane le go batla tiro
Melawana ya BABS e batla go thusa ka go tlhalosa ditšhaba tsa fa gae e le " setšhaba sengwe le sengwe sa batho se se tshelang kgotsa se se nang le ditshwanelo kgotsa dikgatlhego mo lefelong le lengwe mo Repaboliking ya Aforikaborwa ka thulaganyo ya boiteledipele " .
Khuduthamaga e la nna le maloko a a latelang :
Palobogare ba semela sa mofero se le sengwe fela mo sekwereng sa metara kgotsa mela .
Thuno ya ka fa gare
Go tlotlana - k.g.r. go amogelana mo setlhopeng jaaka go ntse le go ikaelela mathata ka mokgwa o o siameng o o amogelwang ke botlhe .
Dibereng di na le mokgwa wa go fela mme di tlokiwa go fetolwa gape le gape jaaka nako e ntse e tswelela kgotsa o ka di tshasa ka kirisi gape le gape go di kgonisa go dira sentle .
Ditshenyegelo tse di tlhomameng di dira karolo ele ya ditshenyegelo gotlhe , e e sa fetogeng mo thulaganyong ya ntshodikuno e e kgethegileng go sa kgathalasege gore a go ntshiwa go le gogolo kgotsa gonnye .
Malatsi a balemirui
Mong kgotsa molaodi wa bodirelo o tshwanetse go tlhokomela go naya diaparo tse di tlhokiwang go badiredi .
( iii ) mabaka otlhe a a ka ga go neelwa tagafara , a a sa direng go ya ka molawana wa 19 mme e le a , go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , a tlhokang taolo gore molawana oo , o kgone go dira sentle ;
Ikgolaganye le motlamedi yo o kwadisitsweng wa Ditirelo tsa Ditšhelete .
3.2.2 Thulaganyo ya Botsayakarolo jwa Dikomiti tsa Woto
Jwala fela fa maemo a metsi a le jaaka go tlhokiwa .
Palo ya kgaolo ya tshimo
Foramo e e akaretsang maloko otlhe a lekoko le le rileng a a dirang mo setheong sa sepolotiki , jaaka khansele ya selegae .
Webosaete :
Bakopi ba sa ntse ba tla tlhoka tetlelelo ya kgobokanyo le / kgotsa ya patlisiso e e tswang kwa bothating jo bo maleba jwa porofense go ikaegile mo ditlhokegong tsa peomolao ya porofense .
Ga go na lenaane le le tswetsweng la maphata a a botlhokwa a tiragatso .
Fa re ka latlhegelwa le ke montshakuno a le mongwe fela , kgotsa godisa bokete ba bantshakuno ba bantšhwa kgotsa simololang , .go tsena mo temothuong , re tsenya tikologo ya rona , tshireletsego ya dijo ya rona le diikonomi tsa selegae tsa rona , mo risikeng e kgolo
( c ) supa mofuta o o tshwanetseng wa phaposo ya kgetse mo tshekong , fa go tlhokegang gona ;
Tlhotlhwa ya kalaka , ka boyona ga e kwa godimo thata , mme go e thotha go tsweng kwa meepong go e tlisetsa mo polaseng go ja madi a mantsi .
Ntshifalo ya monakaladi / tototwane le mefero e mengwe mo masimong a go tlholwang go jwalwa mmidi teng le gona go gatelela thefosano ya mmidi wa selemo ka korong ka mariga kgotsa ka tsa matlharebophara jaaka disonobolomo kgotsa disoya .
Ga bobedi , lebelela tiriso ya batho ya gago .
Boteng ba mmu ;
Mo bolemiruing segompieno mokgwa o o dirisiwang go fetola pH ya mmu ke go dirisa kalaka e e oketsang maemo a pH le go dirisa sebabole , e e sa itsweng thata , e e fokotsang pH ya mmu .
Hamelo ya sediriso sa go tshela sebolayasenyi e akaretsa tlhatlhobo ya gangwe le gape ya tanka ya sekgatshi , pompo , mathompo , disefo , dilekanyi tsa kgatelelo , dinkwana tsa dinosele le diminolosi .
Fela le gale , montshakuno o tshwanetse go tshwara ka diatla mme a nne mo polaseng .
Dintlha di le tharo di laola kelo ya tshelo : kgatelelo , bogolo jwa nosele le lebelo .
Ditshoboko tsa dintlha tsa botlhokwa tsa IDP di neelwa woto e nngwe le e nngwe go akaretsa :
1 . MATSENO :
Gognwe go ka se kgonege
dipolante le didiriswa tsa teng
Go dira lotseno
A molaotheo o sireletsa Moh Mali ka mokgwa mongwe ?
Pharologano e tlhalogantswe e kaya kemedi ya pharologano , sekao , mekgatlho ya setšhaba kgotsa ya baduela direiti , mekgatlho ya tlhabololo , mekgatlho ya badiri , mekgatlho ya kgwebo , mekgatlho ya dipalangwa le ya bapalami , mekgatlho ya basadi , ya bašwa , e e totileng bodumedi , ya setso le e mengwe5
1 / 2 Tshekatsheko ya legato la baagi le beng
IDP e bua ka ga eng ?
Sekao se se fa tlase , se bontsha ka moo KPI e tshwanelang ditlhokego tsa Molao .
Kabosešwa ya lefatshe ;
Ka tlwaelo kopo ya gago ya go adima madi e tshwanetse go tshegetswa ka go bapisa tekanyetso e e rileng ya nnete e e supang tekatekanyo ya ditšhelete , dikanego tsa lotseno le dikanego tsa go elela ga madi .
Ka tirisanommogo e e rileng ka ngwaga e re ne re dirisana mmogo le ba Lefapha la Tlhabololo ya Lefatshe kwa Foreisetata go thusa balemirui ba le 16 mme re ba thusitse ka dimileone tsa diranta tse di leng 36 go busetsa madi .
Fa o ne o le setheo sa kadimiso , o ne o se kitla o batla go adima montshakuno madi , o itse sentle gore fa go tshokile go ka nna le tiro ya tlholego , montshakuno ga a ne a kgona go busa kadimo - le mororo a na le inšorense ya ditsenngwateng .
Go botlhokwa go itse gore molemirui o na le kitso e kana kang , o nna mo polaseng , go na le badirisanammogo le ene , molemirui o setse a nnile mongwe mo lenaneo la tlhabololo ka gore ba nne le kitso ya gore ba batla go dira eng ?
Bommasepala bbaeela kwa thoko madi a mannye go tshegetsa go tsenngwa tirisong ka bonako ga togamaano yab Woto gore maatla go tswa mo tsamaisong ya togamaano a se ke a fela .
diforamo tsa baagi tse Komiti ya Woto e tshwanetseng ke go nna le kemedi mo go tsona
Terekere ga e na mosola ope mo montshadikunong fa e sa kgone go dira - le fa e ka nna ka lebaka lefe fela .
Aterese ya imeili : paia@sahrc.org.za
Modiko wa ntshokuno o moleele ( go tswa kwa paakanyommung go ya thobong ) ;
Molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go itse mefero e e tlhogang mo masimong a gagwe e bile o tshwanetse go itse mathata a a tliswang ke mefero go lenaneo la dijalo tsa gagwe .
Maikaelelo a kopano ke go itsise banna-le-seabe ka ga dintlha tsa togamaano le dikarolo tse ba tshwanetseng go di tsaya , mme go latele
Setlhopha seno , se tlhalosa ka botlalo kopano le kamano magareng Molao wa Tsamaiso ya Tshekotshenyo , 1977 le Molao wa Bosiamisi wa Bana , 2008 .
Dituediso tsa go bona rekoto le
Kgololesego ya go fitlhelela tshedimosetso , e ga jaana e leng mo matshosetsing , ke sekao se se siameng .
Dijwalwa tse di jwalwang mo masimong a a sa nosetsweng ka fa gongwe a ikanya ka metsi a pula fela , mme jalo go botlhokwa gore balemirui ba laole kgono ya bona go dirisa metsi .
Go botlhokwa go tlhopha nako e e siametseng go dira ga letseto ka gore dimela tse di fetololwang go nna letseto pele ga nako di na le metsi a mantsi go feta mme a tlaa fetola letseto go nna botšarara e bile le sa kgonwe go jewa .
Llaga e e ama tlhogo ya matlhogelanyana jaaka bantshakuno ba bantsi ba ba jalang dijalo ba bone mo masimong a bona ka disonobolomo le dinawa tsa soya .
Dithata
Mo kgannyaneng e , ke tsepamisitse mogopolo mo ntshokunong ya korong mo lefatsheng le le omileng .
Dibolayadisenyi ( dibolayamefero , dibolayaditshenekegi le dibolayanngadule ) di tlhakatlhakangwa mo tankeng go netefatsa mabaka a a farologaneng jaaka go boloka madi le go laola nako .
Disupetso tsa tšhefi fa diruiwa di jele mokhure di ka nna go roroma ga mesifa , go tsenwa le go tlhatlheletswa .
Seelo se se akantsweng sa yuniti
Motsamaisi wa IDP a tsholela komititsamaiso tshedimosetso
Kerafo 1 : Ditlhotlhwa tsa menontsha tsa boditšhaba .
Thobo , tshwaro le poloko ya dithoro ;
Ka nako ya puo eno , Mphahlele o ne a na le dingwaga di le 62 , mme o tshwanetse a ba a ne a amogetse e bile a sa tlhokomologe maitemogolo otlhe a loeto la gagwe la botshelo .
Dinako tsa mananeotiro ?
Ditlhakatlhakanyo mo metsing a a seng a mantsi di na le mokgwa wa go tsamaelana ka tiro .
Fa a romela foromo ya go dira kopo e e tladitsweng kwa tshwanelo ka fekese kgotsa ka lekwalo la eleketeroniki kgotsa a e isa ka seatla kwa go Motlhankedi wa Tshedimosetso ;
1 . Komiti ya woto , e thusiwa ke mankge wa CBP , e tshwanetse e neele pegelo go tswa kgweding e nngwe le e nngwe ya bobedi ( jaaka go totobaditswe mo Kaeding ya Batsamaisi ) e e begelang ka ga legato la tiro ya komiti ya woto le go totobatsa ditlhokego tsa tshegetso go tswa kwa mmasepaleng .
Dimametlelelo tsa molaotheo tse di tshikintsweng
Palopalo ya dimela mo kgaolong ya yunite e botlhokwa go gaisa bopharamola jo bo kgethegileng ka gore dimela di kgona go thiba tlhaelo eo ka tsela nngwe .
Go gakologelwe gore ditogamaano ga di a kwakwalala , bogolosegolo mo kgwebong ya temothuo .
Leka go ntsha dikakanyo tse di ka nnang mosola mo magatong a a farologaneng a lenaneo le .
Dimmasepala di le mmalwa di tlhamile dipholisi , kgotsa matlhomeso a tsona a taolo , mabapi le Dikomiti tsa Diwoto mo mmasepaleng wa tsona .
Go sweditswe :
3.2.1 Ditheetso tsa botlhe tsa tekanyetsokabo ya mmasepala le Dikomiti tsa Woto
14.6.1 Leloko lepe la setšhaba le ka nna la buisana le Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo ba ba kopang tetla ya go nna teng kwa kopanong le go nna babogedi mo go yone ya Kgotlakgolo kgotsa go tlhagisa ngongorego ka tlhamalalo go Kgotlakgolo .
Molemirui o tshwanetse go tsaya ditshwetso tse di tla tlhotlheletsang poelo ya kumo .
Balemirui bao , ba ba kgonneng go tswelela ka temothuo mo dingwageng tse di mmalwa tse di fetileng , foo ditlhotlhwa tse di kwa tlase le maemo a leuba e neng e le sejo sa letsatsi , gajaana ba bone sebakanyana sa go hema .
15 . Fa go na le pelaelo ya gore motho yo o tlhagelelang fa pele ga kgotlatshekelo nngwe o ne a le kwa godimo kgotsa ka fa tlase ga dingwaga di le 18 ka nako e a neng a latofatswa ka tlolo-molao ka yona , kgotlatshekelo e tshwanetse ya-
A sejwadi sa me se na le tshetelo e e siameng go seta boteng bo e jwalang ka teng ?
Leka go supa bonnye tiro e le nngwe mabapi le nngwe ya dipotso tse di mo godimo .
Molemi jaanong o ka feleletsa ditiro tsa tshugo tse di setseng a dirisa didiriso tsa gagwe e bile gongwe tse dipotlana . ( Leba khoso ya borakonteraka tsweetswee , go bona tshedimosetso go ya pele ) .
Go dira jalo , se itirele ka bowena !
Fa o patelesega go kgweetsa terekere mo mokgokoloseng wa lekgabana , kgatelelo ya tlatsomowa ya thaere e tshwanetse go okediwa go fitlha go 30% ya kgatelelo ya motheo ( go ya fela ka mothulama ) go tlamela ka tlhomamo e kgolwane .
Tlaleletsoboleng
Mo mabakeng mangwe , molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomola o batla gore ditlamo tsa puso le tsa poraefete di senolele setšhaba tshedimosetso nngwe .
( 5 ) Ga go motho yo a tshwanetseng go nna teng ka nako nngwe le nngwe ya tsheko kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , kwa ntle fela fa go nna teng ga gagwe go tlhokagala mabapi le tsheko ya kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana kgotsa fa moreetsa-kgetse a mo neile tetla ya gore a nne teng .
Go eletsega dikoltere tsa go jwala tse di nang kgono ya go lekalekantshang boteng bo go jwalwang mme di gatelela mmu gannyane fa mathokong mme e seng mo godimo ga peo .
Mo go pampiri nngwe le nngwe kwala :
6 Moranang -
Tikologo e e sa Senyegeng
Karolwana ya setso sa mo mmileng ke yona e renang , go lwela bogolo le tshusumetso ya lelapa : Lelapa le ema kgatlhanong le setlhopha sa balekane. "
Phetolelo-setheong ya botsayakarolo e kaya :
O ntse a busetsa go bolemirui ka go nna tokololotota ya lefapha la Grain SA mme gape o thusa bašwa ba le bararo ka dithutiso tsa bona tsa FET ka go ba nnisa mo polaseng ya gagwe ka dinako tsa boikhutso tsa bona .
Mo dipharologantshong tsa mmu tse dintsi tse di tlaa tlhatlhobelwang fosefeite ( P ) , potasiamo ( K ) , dibodi le pH , dikaommu le dikotlannye di tshwanetse go tsewa mo botennye jo bo tshwanang jwa 0cm - 15cm .
Go kgetholola setlhopha sengwe fela sa batho go dira kgotlhang ya ngwao e ka yona Botho jwa Seaforika bo tsayang dikamano tsa baagi jaaka pilara ya yona .
Mo ditiragalong tse mo go tsona go nang le kgonego e kgolo ya tiriso ya maatla , leano le tshwanetse go akaretsa tlamelo ka thuso ya potlako e e lekaneng mme e le bonako go thusa ba ba gobetseng .
Go tlisa kgolo ya ka bonako ya ikonomi , dipeeletso tse di kwa godingwana le dithebolo tsa bodiri tse dikgolwane .
Fa lo diragaditse kgato e , arabang dipotso tse di latelang :
Katlanegiso ya barekisi ba peo ke go bona dimela tse di ka nnang 250 000 go ya 400 000 ka heketara .
O na le mofuta ofe wa diruiwa kgotsake mofuta ofe wa diruiwa o o kgonang go o fitlhelela ? ( dikgomo , dinku , dipodi , dipitse , ditonki , dikolobe , dikgogo )
49 . ( 1 ) ( a ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso , go ya ka temana ya ( b ) , a ka dira taelo ya gore kgetse e faposiwe mo tshekong go ya ka molawana wa 52 ( 5 ) .
Afrikaborwa ke morafe o o tlhakatlhakaneng mme kumo ya bolemirui e tswelela go abela ka bontsi go tshenyego ya mefutafuta ya ona .
Ga ke ise ke ko ke ikgolaganye le Telkom
Go ne go bonala ka nako e gore Maaforika ba ne ba simolola go ikgatholosa maikutlo a setso sa Aforika sa dilo tse di fosagetseng mme ba simolola go dirisa kakanyo ya Yuropa ya go dira dilo tse di fosagetseng e e kgonneng go tila maikarabelo a a tlhamaletseng a go kopa maitshwarelo mo setsheding se se boitshepo se e neng e se karolo ya tema e borukhutlhi bo neng bo dirwa ka tsela e e seng ya setho mo bathong ba bangwe .
Mo mabakeng a mangwe temo ya kgwebo e ka kgonega , fela go tshwanetswe go tlhokomelwa gore se ga se tshware bakotudi ba naga ka tsela e e sa siamang ba ba se nang bokgoni jo bo tlhokegang le didirisiwa go nna mo temong .
A le teng ke ditlhobaele tse di amanang le tikologo kgotsa tshono ya go tsweletsa dükonomi tsa rona tsa kwa magaeng ?
Se , se tla go thusa gore o itse gore a o fitlheletse se o se batlang mo lenaneong la gago .
E tshwanetse ya lejwa mmogo le tshekatsheko ya mathata , go na le go e tsaya e le tirelo e e fa thoko .
MAITLAMO A TIRELO A BATLHOKOFADIWA BA BOSENYI
Ditshwanelo tsa botho di ka arologanngwa ka dikarolo tse di latelang :
Tsibogo : Komiti ya Woto e swetsa go tseela kgang kwa kgotlatshekelo .
Diporojeke tse dingwe di akaretsa go tlhoma ditshingwana tsa baagi mo go ka jalwang dijalo gore go iphedisiwe ka tsona , le go ntšhwafatsa dikago tsa madirelo tse di ntseng di ikgatholositswe tse di gaufi le bogare jwa toropo tse di neng di dirisetswa go rekisetsa dikungo .
1.3 Dikomiti tsa Woto di tsamaisa Diporogerama tsa Kopano ya 2 ( dikopano tsa ditherisano ) le baagi / bakgatlhegedi ka kakaretso ka mabaka a a tswang kwa khanseleng ga mmogo le mangwe fela a maswa a a amang baagi mo wotong .
Mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga le ditlhaga dingwe .
Phetogo ya tebego , jaaka go nna maswe .
Dithutano di na le mosola ka gonne di sedimosetsa baagi le go tsosolosa temogo ka ga dintlha tse di rileng le go tlamelana ka ditšhono tsa go tlhama dipholisi le go tsaya ditshwetso .
Dikgato tsa Semolao kgatlhanong le Ditlamo tsa Puso 39
Ka gore re ne re le baswa mo go diriseng ga bolemirui , go ne go na le batho ba bansti ba ba neng ba sa re neye tumelo ya gore re tlaa kgona tota ka gore re ne re le mo nakong ya kgaotso .
Fela go itse tsaya peo ya dimela tse di jwetsweng morago ga nako mme o e ise go lekalekantshwa go supa bokana ba mafura le poroteine mo go yona .
Beng botlhe ba dišere mo dikhamphaning ba nna le :
Poelo ga e tlhomamisiwe mme tshwetso go beeletsa mo kgwebong ya temothuo e thaetswe mo tshekatsheko botennye ya mathata a ntshodikuno otlhe a a amegang . .
Ka jalo go botlhokwa gore molemirui a nne a ipaakanyetse sengwe le sengwe se se ka diragalang .
5.12 go tlhoma letlole le le tla dirisediwang tsamaiso le le lekaneng sentle , go ya ka kgopolo ya Kgotlakgolo , gore go dirwe tiro ya go laola le go tsamaisa merero ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Dituelo tse di duelelwang botokololo jwa bogwebi jo bo tletseng ke R2 ka tono mo tonong e nngwe le e nngwe e e gorositsweng , ka tuelelo ya bonnye jwa R570 ( go tsenyeletsa VAT )
Ka la 25 Diphalane 1983 Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a neelana ka thuto ya gagwe kwa tlhatlhelelong ya tlhomo ya Lefapha la Dikwalo tsa Seaforika kwa Yunibesithing ya Witwatersrand , e bong lefapha la ntlha la go nna jalo mo Aforikaborwa .
Go botlhokwa ka jalo gore batsayakarolo mo IDP ba itsesiwe ka ga tiragatso ka kakaretso ya go akanyetsa diporojeke mo IDP di tloga .
Dilekanyi le ditlhatlhobi tsa bongola
( a ) tlhalosetsa ngwana maikaelelo a tshekatsheko ;
matshosetsi = dikgwetlho tsa kwa ntle tseo setlhopha se lebaganeng le tsona
Tlhomamiso ya kgaolo ;
Balemirui ba ba nang kgono ya go jwala korong ka fa tlase ga senosetsa sa pinagare go e nosetsa ba ka tlhola ba jwala korong e le nngwe ya dijwalwa tse ba di dirisang mo thefosanong ya dijwalwa tsa bona .
Senthara ya Kgogo - go tshegetsa le go gakolola bantshakuno ba ba dirisang diphologolo go Goga ;
Thulaganyo ya Lotseno lwa Kgwebo : thulaganyo ya go godisa lotseno lwa kgwebo lwa dithoto le ditirelo tsa lobaka lo lo rileng lwa nako .
Sekao : diheketara tse kae di tla jwalwa ka mmidi , disonobolomo le disoya .
Bojang le mafulo ke dilo tse di tshwanetsweng go tlhalogangwa e bile di laolwe gore di nne letlotlo go rona le ba ba re latelang .
Fa go diriwa tshwetso ya go rebola tumalano , Tona o tshwanetse go kgotsofadiwa ke gore tumalano e ' siame gape e a lekalekana ' gape e fitlhelela ditlhokego tse di beilweng tse di rileng.5 Lereo ' siame le lekalekana ' ga le tlhalosiwe ke peomoloa mme bokao jwa lona bo tshwanetswe go tsewa mo bokaong .
Ga go na tuelo ya tsamaiso , mme dituelo di diriwa mo dipeelong tsa tumalano ya kabelano ya mesola .
Ga se akaretse setshedi sengwe le sengwe se se tlisitsweng mo Aforikaborwa ka ditiro tsa batho .
Peo ya mefero gape ga e simolole go mela ka nako a le nngwe - e nngwe e tlhoga ka bonako mme e nngwe e sala mo mmung go mela morago ga nako .
Bokhutlo
8 . ( a ) Ke kae koo o neng o gogela disekerete thata gone ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
( b ) kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mo lobakeng la fa kgetse e ne e fapositswe mo tshekong ke kgotlatshekelo go ya ka molawana wa 67 , e ka kwala go dumela maikarabelo ga ngwana jaaka go dumela ntlha e e rileng , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 220 wa " Criminal Procedure Act " , mme e tswele pele ka tsheko ; kgotsa
47 . Tsamaiso e e mabapi le go tshwarwa ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Setlelerotia se se tlhakaneng le ditlhaka se netefatsa gore tshimo e ne e na le polôseako .
Mo dikgaolong di le dintsi tsa foreisetata , mebu ya teng e siametse thata tshomarelo ya bongola mo mmung .
Go nna le letshoroma la dibeke di le pedi kgotsa go feta .
Lotlelela dimakhase mo kemong ya go tsamaya le go boloka polantere mo kagong .
Tshutiso ya bomong le letlotlo ka nnete go raya gore ba losika le le latelang ba a di reka kgotsa ba a di rekisa mme gape ba ka di amogela e le dimpho tse e leng didiriswa , dikgomo , kgotsa lefatshe go tsweng bagolo go ba bangwe ba lelapa .
Khoso ya Borakonteraka ba Temo ; le
Tshugommu le boleng jwa yona ;
Mesima ya tsona e naya manno go diphologotsana tse dingwe jaaka bophokjwe , motlose le dinoko .
Tiriso ya dibolayamefero tse di dirisiwang morago ga go tlhoga ga mefero e ka nna ntlha e nngwe ya lenaneo leo ka di na le kgono ya go bolaya mefero e e setseng e tlhoguile mo tshimong ya gago .
Reita dibontshi tsa temokerasi mo wotong ya lona ka 1 e e kayang maatlametlo le 5 e e kayang bokoa
Go le gontsi bantshadikuno ba ngomaela go ka ntsha tshedimosetso e , fela ditheo tsa matlole di na le tshwanelo ya go fitlhelela direkoto tsa matlole tsotlhe ( jaaka go totobadiwa ke Molao wa Tseisomolato ) , mme fa o sa bolele boammaruri jotlhe , di tlaa bona diteng tsotlhe tsa molato mme jaanong o tlaa bo o latlhegetswe ke boleng jwa gago gammogo le kgonego ya kadimo .
Fa ke teng fa inšorense ya ditsenngwateng e tlhagelelang teng - o ka inšora dijalo tse di mo tshimong gore fa go ka nna le " tiro ya Modimo " , setlamo sa inšorense se duele madi a a kolotiwang .
Jenny Mathews , Modulasetulo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Monongwaga , dijalo tsa sonobolomo tsa gagwe di kgonne go duelela dikadimo tsa ntshokuno tsotlhe mme dipoelo go tswa mo mmiding wa gagwe ke tse di tsenang mo kgwatlheng ya gagwe .
Morago ga boipuso , fa go lwelwa khumo , balwela-kgololesego ba le bantsi ba fetogile didiriswa fela tsa beng ba bona ba pele ba bakoloniale .
DiIDP di tshwanetse tsa nna teng mo go botlhe go tswa kwa go bommasepala .
Dikaelo tse di tlhagisiwang ke Pampiri e Tshweu di tshegediwa ke ditiro tse di farologaneng tsa palamente .
Letlhare la lokola diporojeke tsa CBP , go akanyetswa jaaka diporojeke tsa IDP , go tswa Ditiragalong tsa bo22 le 23 tsa CBP
O ne a tshwenyegetse thata dikgato tse di tiileng tsa ' renesanse ' ya Afrikan , mme a botsa gore tsosoloso e e tlaa iphitlhelela go le kana kang mo matshelong a rona , go ya ka se Aforikaborwa e se kayang .
Gantsi balemirui ba latlhegelwa ke ditšhono tse dikgolo kgotsa gona go tshwara sebaka sa go bona poelo e e kwa godimo , fela ka gore ba se ke ba dira ka nako .
Tshwaetso e diragala fa re semelela , re amogela kgotsa re akaretsa fa tomagano yona e diragala fa re tshwaragana , re kopanya kgotsa re tlhakanya setso .
Sesupetso sa Tekatekanyo se se supang maemo a kgwebo .
1.1 Mefuta ya dipitso
Ditirelo tsa motho ka esi ka dikgolagano tsa botsamaisi jwa rona : tshekatsheko ya dipeeletso .
Go na le mefuta ae le kae ya mefuta ya mmidi wa Bt ?
Maatla a go reka a a nonofileng : Ditokololo tsa baagi ba ka kgona go tshela ka boiketlo mo setšhabeng , letseno la bona le kwa godimo go lekane mme ditshenyegelo tsa bona di kwa tlase e le tota .
7.10 Go ya ka ditaelo tsa molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao fa tshitshinyo ya semmuso kgotsa fa
Dibenara tse di dirisiwa kwa pitsong ya setlhophathutano , sengwe le sengwe le malatsi a balemirui , go naya balemirui boitshupo le mowa wa bongmmogo .
Maikaelelo a Molao
Ditlamorago tsa thulaganyo ya tlhaolo di tlamela balaodi ba maano a metsi ka dintlha tse di rileng tse di tshwanetseng go fitlhelelwa ka go samagana le seabe se se amanngwang le ditiragalo tse di farologaneng tsa tiriso ya metsi mo bodutelong .
Mo koronnyeng e e jwetsweng ka mariga le ka bollo bo bo bonalawang ka dikgwedi tsa Ngwanatsele le Sedimonthole maemo a go mela ga korong go bonako thata mme bokana ba go gasetsa metsi ga go lekane le go mowafala ga metsi mo dijwalong .
Fa re ne re ka bopa selekane le Lefapha leo , re ka thusa bantshakuno ba bantsi .
( 5 ) ( a ) Moeteledipele wa Lefelo la Rekoto ya Bosinyi la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa kgotsa yo mogolo kgotsa batho ba ba mo maemong a Molaodi kgotsa go feta , ba ba thapilweng kwa lefelong leo , ba tshwanetse go tlosa rekoto ya bosinyi ya ngwana fa modira-kopo a mo neetse setifikheiti sa tloso jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) kgotsa wa ( 3 ) .
Bt Corn - Ke mofuta wa mmidi o o fetotsweng ka go dirisa jene ya Bt mme ga e kgonwe go sengwa ke phetlhu ya Yurope .
Go na le mafatshe a a tlhokang pula go tswelela ka ngwaga mme tota le dikgaolo tse dingwe tsa lefatshe la rona .
Go tshuba ditsela tsa molelo ke nako e e dirisitsweng sentle mme go ka go sireletsa le polase ya gago ( lefatshe , dikago , dijalo le loruo ) mo matlhotlhapelong .
21 . Go tlhalosa maemo a a amanang le diphuduso tsa madi go tswa mo Letloleng tse di dirwang ka ntlha ya tshwetso ya Mothapi ya go nna le seabe mo thulaganyong e nngwe ya letlole la go rola tiro ;
Ke dilo tse di ka kwa ntle tse di sa laolegeng
Ga go na sediriswa mme dikemedi tsa komiti ya woto di tshwanetse tsa tshwaela ka ga tsibogo ya IDP mo maanong a a farologaneng a diwoto
Photos 1 - 3 : Tekatekano ya bokana ba kumo ya gago e tla lekana fa tlhaka e setse e godile .
Tshedimosetso e e kokoantsweng e e kwadilweng mo pampiring ya dipotso e tla tsenngwa mo khomphiutheng gore e kgone go sekasekwa .
Jalo o simolola ka go rekota , jaanong o bo o kgobokanya tshedimosetso gore ke eng se se bakang gore phesentheiji ya tsalo e nne kwa tlase jalo le gore o ka tokafatsa kgotsa baakanya jang dibako tse .
Tshenyego e e tlhokiwang go jwala heketara e le nngwe e ke nna R5 000 go ya R7 000 ka heketara kgotsa go feta .
Kgaolo 1 :
Mo mabakeng mangwe diterekere le didiriso mo polaseng di mo maemong a a bokoa thata , kgotsa di robegile .
Referense !
Tlamelo ya balemirui
Kaelo eno ya PAIA e tla thusa batho go dira dikopo tsa go newa tshedimosetso go ya ka PAIA , le go ba naya dikai tsa kafa PAIA e neng e dirisiwa ka gone mo nakong e e fetileng go buelela ditshwanelo tsa batho , e dira seno ka go tlamela ka :
Tlhokomelo e , e re gapeletsa go netefatsa gore re sireletsa kgololosego ya rona ya morafe ka go dirisa dipampiri tsa dibaloto ( ditlhopho ) go se tlhophe baetapele bao ba dirisang madi a setšhaba bosutlha , kgotsa ba dirisa kantoro ya setšhaba go iponela dipoelo .
16.3.17.1.3 E tla sekaseka boleng jwa dipego tsa kotara tse di tswang kwa ditlamong le kwa mafapheng .
4.8 TLHABOLOLO YA IKONOMI YA SELEGAE
Kgaolo eno e akaretsa Kgato nngwe le nngwe , mme ka go ikaega mo go Kaedi Ya AICDD , e tshitshinya ka fa Kgato nngwe le nngwe e ka dirwang ka teng .
O ne a tsweletsa kitsiso ya thuto e e golagantsweng e e tlaa kopanyang makala a a farologaneng a kitso " go tswa mo disaenseng tsa loago le tsa tlhago , botsweretshi le setho di rulagantswe go ya ka dikgaolo tse di tsamaelanang . "
O dirisa mokgwa wa go baya diatla mo go se a se dirang mme ga a itse fela tsotlhe tse di diragalang mo go tsa bolemirui , o itumelela go tlala maswe go fetsa tiro !
Ka jalo tumelano e ka laela gore maikarabelo a botsamaisi a neelwa wa mphato yo o rileng , bangwe ba bona kgotsa bomphato botlhe .
Fa o tlhoafetse ka temothuo ya gago o tlhoka gore o be o le mo polaseng ya gago letsatsi lengwe le lengwe .
Gakologelwa le gale gore , o lesego go gaisa ba bantsi ba ba sa kgoneng go fitlhelela diterekere le didiriso gotlhelele .
Go tshwana fela le ba ba utswang kumo ya gago e o e diretseng thata ngwaga otlhe go kgona go e uma kgotsa ba ba utswang diruiwa e bile ba di tlhabe .
Go rulaganya go go lotaganeng ke molebo o o akaretsang mmasepala otlhe le baagi mo go batleng ditharabololo tse di botoka tsa go fitlhelela ditlhabololo tse di utlwalang tsa paka-telele .
Kopa batsayakarolo go sekaseka karabo ya bona e e mabapi le lebokoso la potso
Fa gongwe ke leka go tlhaloganya gore ke go reng go banala jaaka go le batho ba bantsi jalo ba ba sa batleng go tsaya boikarabelo ba maphelo a bona le diswetso tse ba di tsayang .
O tshwanetse go tlhaloganya mofuta wa mmu o o leng teng .
Ditlhokwa tsa setšhaba le tlhwatlhwa ya tirelo di tla tlhotlheletsa tshwetso ya ona .
O tlogetse sekolo ka 1957 a sena go falola mophato wa 7 .
Tsona ke tsa megala , poso , rente le ditshenyegelo tsa metsi a a dirisiwang ka bontsi le motlakase o o rekisetswang baagi .
Mo ntlheng ya maikaelelo a totobalo ya bong , a fitlheletswe jang le gore bokana kang ?
PMS e rulaganya dibontshi tsa tiragatso mme ka jalo e kgontshe pusoselegae le baagi go lekanyetsa diphitlhelelo kgatlhanong le ditshupo tse .
Ngwaga otlhe
Leka go tlosa dilo tsotlhe mo bodilong mme o bo phephafatse ka go dirisa matsatsi a ' pula ' go dira mo lefelong la polokelo kgotsa mo setorong .
Komiti ya Kokoano Bošetshaba ka ga Basadi , Baswa , Bana le Batho ba ba nang le dikgwetlho
Ka bonako jaaka go kgonwa morago ga go wa ga sefako mo masimong a disonobolomo o tshwanetse go itsise khampani ya tshireletsego .
( a ) o latofadiwang ka tlolo- molao fa a ne a le ka fa tlase ka dingwaga di le 18 ; mme
Dikomiti tsa diwoto di tshwanelwa ke go emela karolo e e kgabaganyang makoko ka bophara , e seng go emela lekoko le le lengwe la sepolotiki .
30 Lwetse
Ka ditshenyegelo tsa tiragatso tse di tsweletseng go oketsega , le ditlhotlhwa tse di welang tlase tsa dikuno tsa bona tsa temothuo tsa jaanong , bantshakuno le baruakgomo ba le bantsi ba tlaa fitlhela go le bokete kgotsa go sa kgonege go samagana le dituelo tsa gale tse di rulagantsweng tsa dikadimo tsa polase .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Pitso e khutlile ka 18 : 40
Ditokololo tsa setlhopha di tshwanetse go nna le maitlhomo a ngwaga - fa bofitlhelelo jwa lona bo tlhapile gona tsela ya lona e tsamaega bonolo ;
( c ) netefatso ya gore mekgatlho e e farologaneng ya puso e diragatsa ditiro le maikarabelo , tse di potlana , tse ba di abetsweng go ya ka togamaano ya bosetšhaba ya melao le Molao ono ;
Mekgwatiriso ya bolemirui ya selegae ya kakaretso
Balemirui ba bangwe ba ba neng ba tswelela pele go jwala morago ga nako kgotsa go busetsa go jwala ba ne ba dirisa mefuta ya disoya e e neng e sa siamela go jwalwa nako ya mafelelo a go jwala ka Sedimonthole .
Mphahlele o tlhagisa gore : ' fa nkabo re itiretse tikologo ya rona ya bomotsesetoropo go tswa kwa ntlheng , re ka bo re ipela ka yone , re ipaakanyeditse go bolotsa bokgoni jwa rona jaaka batho , le mororo re na le tlhabologo e e kwa tlase ya ikonomi , ka ntata ya gore maitlhomo a rona mo tikologong ke a a tlhamaletseng ' .
o O ka hirisa kamore mo ntlong ya gago .
Go jala ka nako e e tshwanetseng go botlhokwa thata mo katlegong ya sejalo .
Dintlha tse di amanang le patlego le tsona di na le tshwaelo mo dipharologanong tsa ditlhotlhwa mo temothuong .
Go tshola peo go ka naya tshireletso mabapi le dipathogene tse di oketsang go mowafatsa .
Ka kakaretso go botlhokwa go nna le tselaleano e e golaganeng ya taolo ya disenyi - dirisa mokgwa mongwe le mongwe fela o o matshwanedi ka nako eo mo sejalong seo .
Thulaganyomaano
Diphetogo tsa Legato la mongwe
Leina le Sefane : . . . . . 
Tikologo ya kumo
Montshakunothoro wa Ngwaga
Tse ke mekgwa e e botlhokwa thata e tshwanetseng go tsewa tsia fa go tlhomamisiwa gore a ruri moamegi ke ' setšhaba ' le gore setšhaba se na le tiriso ya setso ya didirisiwa tse di maleba " go ya ka melao e e kwadilweng le e e sa kwadiwang , ditiriso , ditlwaelo kgotsa ditiro tsa tsetso , di amogelwa le go itsiwe ke bona " .
Dintlha tsa go supa kgaolo e ke dife ?
Le fa go ntse jalo , mongongoregi o tshwanetse pele go tsenya ngongorego mo letloleng kgotsa mo mothaping mme fa letlole kgotsa mothapi ba palelwa ke go tsiboga mo malatsing a le 30 ka nako eo , kgotsa fa mongongoregi a sa itumelela tsibogo e a e amogetseng ka nako eo , mongongoregi a ka nna a tsenya ngongorego kwa Moatlhoding wa Matlole a Phenšene .
go dira kanala ya tlhaeletsano e e tshwanetseng e e sa tseyeng letlhakore le go aga kgwebisano e e dirisanang mo gare ga setšhaba le khansele
Taolo ya tsa dikoloto ( go ya go batla dikoloto tse di iseng di duelwe , botsamaisi ka batho ba ba dikobo-di-magetleng , phokotso ya ditirelo )
( c ) setatamente se se dirilweng ke ngwana yoo ;
Batho ba ba tshwanetseng go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Go diragala eng fa ke tlhoka go fetola tumalano ya kabelano ya mesola ?
Mo kgannyaneng e e ka ga taolomofero e e bokoa mo go Pula-Imvula ya Hhakole , 2008 , lengwe la mabaka a a kgonegang le le tlhagisitsweng e ntse seemo sa " boom sprayer " .
( a ) ngwana a tlhoka kalafi ya sengaka ya bolwetse , kgobalo kgotsa a na le letshogo le le tona mo tlhaloganyong , le le bakilweng ke maitemogelo a gagwe mo se se rileng ; kgotsa
Tiragatso ya tlhaolo ga e dirwe e le esi e sa tsee tsia maiteko a mangwe a a setseng a dirwa , fela e momagantswe sentle mo tshireletsong , tlhabololong le tirisong ya thulaganyo ya maano a metsi .
" Mo thulaganyong yotlhe e ya go dirwa ba-teropo le go tswelela , re ne re ntse re latlhegelwa ke ditso tsa rona : tlotlo go bagodi , go tlhaloganya boagi jwa rona , dikgolagano tsa boagisani , go tlhaloganya go nna teng ga badimo , meetlô e e maleba ya go tsamaisa phitlho le dikamano tse di tiileng tsa baagi .
Mo Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o bua gore " Maitsholo a a sa siamang a sepolitiki a tlile go nna le rona go ya go ile " .
Mefero gape e nna manno a ditshenekegi tsa mefutafuta tse di senyang le malwetse a mantsi mme tota le dibatana tse di jang ditshenekegi .
Monnasetulo o solofetsa go buisana le Smith mme a re " ka nnete tiro ya dikomiti tsa diwoto ke maikarabelo a bokaedi jwa ditirelo tsa botlhe jo bo duelwang go neelana ka tshegetso ya togamaano mo mokgweng wa dikomiti tsa diwoto le mo botsayakarolong jwa baagi ka kakaretso " .
Go dirwe go le kana kang ?
Dikgato tse di gagametseng di tshwanetse go tsenngwa tirisong mme di lekolwe mo tsamaong ya nako .
Mefero e e laolwang
Tshenyo e kgolo e tlholwa fa dikhemikale tse di ka wela mo masimong a boagisani a a nang le dijalo tse di bosisi .
Tshekatsheko e e bapisang mafapha a bosetšhaba magareng ga 2013 Ferikgong go fitlha Diphalane le 2014 Ferikgong go fitlha Diphalane 2014 e supile fa go na le tokafalo ya 39% mo palogareng ya ditshupatuelo tse di duetsweng mo matsatsing a le 30 le tokafalo ya 32% mo palogareng ya ditshupatuelo tse di duetsweng morago ga matsatsi a le 30 .
Ditshenyegelo tsa polokelo ke bokae ?
Ba tshwenyegile ; ba fetogile baya-batshabelo , ba ikemiseditse go batla kgololesego ya botlhale mo ditsong tse dingwe , ka gonne " ditheo tsa bokoloniale jwa sešweng di ganne dikakanyo tse dišwa " .
Bokgoni jwa semolao
Fa a ntse a dira tiro e a lora toro ya bokamoso ya go nna le polase e e leng ya gagwe .
Balemirui gantsi ba dirisa maina a Seesimane le Seburu a mefero .
Tse dingwe
Diphatsha ke kgonego ya go diragala ga sengwe se o sa nneng le ponelopele gore se ka direga , o sa se logele leano , se se sa tlhago , se se sa tlwaelo , o sa se solofele mme se direga e bile se senya go feta ka tatlhego e kgolo .
O ne wa ikutlwa jang fa o bua le motho yo o bonang gore o ntse a go reeditse ?
Jane McPherson , Motsamaisilenaneo wa Lenaneotlhabololo la Grain SA
Go kgona go tsweleletsa thulaganyo ya rona gape le go umisa lefatshe la rona , o ka re re tshwanetse go boela morago go tsa tshimologo - o tshwanetse go naya fa o ka amogela .
Kereiti 4 / Std 2
Go na le phatlha e kgolo go kgona go oketsa bokana ba kumo ya disonobolomo mo Afrikaborwa .
Fela motho a ka botsa a re :
Lefapha la tlhabololo la Grain SA le itumela go amogela madi go tsweng Terasete ya Mmidi le Dimela tsa Mariga , AgriSETA go tsamaisa lenaneo mo dikolong go oketsa kitso ya baithuti ka ntlha ya botlhokwa ba bolemirui mo maphelong a bona .
Pego jaaka e e ka kwalwa mo lekwaloletlheng , mo bukaneng , mo borotong ya letlapa kgotsa ya polasetiki , mo khompiutareng kgotsa fa gongwe le fa gongwe .
Ka letsatsi la 31 la kgwedi ya Sedimonthole ka ngwaga ya 2013 , ka leletsa Thabo mogala e le phakela ka ke ne ke na le mathata ka sediriswa sa go jwala sa me , hee , o a itse ?
O ne a boela gae mme a simolola go lema , a ntsha mmidi le dinawa .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go konosetsa ripoto ka bonako jo bo ka kgonegang mme e seng morago ga dibeke di le thataro morago ga letlha le ripoto e kopilweng ka lona .
Athikele e kwadilwe ke Petra Nel wa PROCARE .
Ka nako e Mphahlele a neng a bua ka yone - 1992 - Aforikaborwa o na a le gaufi le go bona phetogo ya temokerasi , tsholofelo ya motsi o montŝhwa wa tumalano ya sepolotiki e le kwa godimo .
Dikadimo tsa madi go basadi , ditirelo tsa ditshegetso le diforamo go dira ditshwetso tse di kopanetsweng di ne di tlhomilwe mme tšhelete e ne ya dirisiwa go fetola balemirui ba ba humanegileng go nna ba ba ntshang dikuno .
David : David Motswene mo masimong a gagwe .
Samuel o nyetse Diane , yo o leng morutabana mo Fouriesburg mme ba tshegofaditswe ka bana ba le bararo .
Go ka nna le bothata jwa go bapatsa mmidi wa Bt go kobilwe mebaraka ya boditšhaba .
Fa o itshwarela peo ya gago e o e umileng go e jwala go tlaa nna botlhokwa gore o e phephafatse sentle e bile le go e sefa go tlosa peo e nnye go feta .
Setshwantsho 2 : Mmidi o o bolokilweng mo toromong ya tshipi kwa Pongola .
Go botlhokwa go laola madi a rona , badiredi ba rona , metšhene e re dirisang , diruiwa le tsotlhe tsa ditsatlholego tse di leng teng .
Morwalela o tlaa taboga thata .
Tshekatsheko ya bong o dirilwe mme ya rarabolola bothata jo .
Go tsitsinyetsa ditshwaelo
Batlhokomedi kgotsa bajaboswa ba ka tlhopha go naya tshireletso ya melato ya terasete , fela seno se itlhokomolosa boikarabelo jo bo tlhaelang jwa dikarolo tse .
Re dirisa basiani ba maemo a ntlha .
Lefelo la bonno le lelapa lengwe le lengwe le nnang mo go lone ka metlha
Dipolase tse dingwe di na le didiriswa mme ke tsa kgale .
Konotelela ka tlhatlhelelo e potlana e e itebagantseng le lenaane le le mo tsebeng ya 90 .
Tsenyotirisong ya CBP e ja bokana ka R252 000 mo Ngwageng wa 1 , go akaretsa :
Makgakga a mofuta o a ipoeleditse phetelela mo motsing wa tlhaolele .
Tshwanelo ya go neelana ka phetišine go Palamente ke tshwanelo ya moagi mongwe le mongwe wa naga mme e gona le mo Molaotheong wa rona .
Ke mathata afe a bantshadikuno ba ba tlhabologang ba tshwaraganeng nao ?
Tlhotlhwa ya kumo ya dipolase jalo ke tiragalo ya theleso le topo mo lefatsheng la rona le kwa mafatsheng a mangwe .
Tsaya mathata ka boikokobetso le boithato ka gore o dirisa lebopo la Modimo .
Ba ne ba eme fa gare ga ditso tsa batsadi ba bona le tsa magae a a ba godisang .
Re tsaya matsapa otlhe go akaretsa dikgannyana tse di botlhokwa thata mo montshakunong tsa kgwedi e e rileng .
DITLHALOSO , MAIKAELELO LE KAEDI YA DITAOLO TSA MOLAO
Mo temaneng e , Es'kia Mphahlele o bua ka ga polao ya ga Patrice Lumumba -moeteledipele yo mogolo wa Pan-Africanist kwa Congo ( e pele e neng e le Zaire , jaanong e le Democratic Republic of the Congo ) - e Mphahlele a re bolelelang gore bokhutlo jwa yona jwa tiriso-dikgoka , bo ne bo rulagantswe ka thuso ya bakaulengwe ba ga Lumumba .
( ii ) kgato nngwe le nngwe e e leng matshwanedi mo go ngwana , balelapa la gagwe , mabaka a a tlwaelegileng , a a tsamaisanang le melawana e e leng mo go Molao ono ; mme
Phopholetso ya palopalo ya dimela tsa me e ne e le bokae ?
7.1 a boute kgotsa gore a se ka a bouta ka mokgwa ope mo kgannyeng epe pele ga Kgotlakgolo
Ditiro tsa letsatsi hoko 1 le 2 .
Ditlhatlogo tse di solofetsweng tse di ka amanngwa thata le koketso ya lekgetho le lekgethwana la Letlole la Dikotsi tsa Tsela , le le simololang go dira ka Moranang , ka ntlha ya fa dipalelo tsa Letlole la Maatla la Bogareng gajaana le supa fa go ntse le pusetso e e tlhaelang ya ditlhotlhwa tsa lookwane .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go rhboardman@gmail.com .
E dira se ka go rebola diteitemente tsa ditšhelete tse di tlhatlhobilweng .
Diporojeke tse dipotlana tsa baagi tse di jaaka go tokafatsa tseokarolo ga setlhopha sa kgwele ya dinao sa selegae kgotsa go tokafatsa porojeke ya go ithusa ya tshingwana , le tsona di tlhoka metheo ya tsamaiso ya porojeke go netefatsa phitlhelelo ya maitlhomo .
Diragadiwa
Gape o ka welwa ke ntlha e e maswe e o neng o sa e gopole jaaka go tlogelwa ke badiri ba gago mme ba gana go dira ka go seteraeka .
21 Lwetse -
Go atlanega o tshwanetse go uma kumo e e nang boleng .
Mo Aforikaborwa , fa re bua ga jaana go na le dingongorego , dingwaga di le 15 morago ga kgololosego , tsa gore diyunibesithi di ikaegile thata ka seYuropa , le gore go tshwanetswe ga tsewa dikgato go tsenya seAforika mo thutong e e kgolwane .
Sekao se se siameng thata ke sa baesekele , e e nang le dikere tse di e dirang bonolo go e tšhoba , bogolo fa o tlhatloga makgabana .
Tanka ya ntlhatharo ya mothama wa dilitara tse 600 ka jalo e tlaa apesa diheketara tse tharo pele ga tlatso le tswakanyo ya dikhemikale tsa tshelo e e latelang .
Bogwenebgwene ka gale bo akaretsa bobedi batsayakarolo ba ditheo tsa setšhaba le tsa poraefete .
Leuba le ama bophelo ba rona ka mekgwa e mentsi e e farologaneng ka ntlha ya gore metsi a le selo se se leng botlhokwa thata mo ditiragalong tsa rona tse dintsi .
KGAOLO YA 6
Maitsholo a a nang le maitseo ;
Dikaelo tsa dinga di sele mo ditekanyetsong tsa phaetosanitara
Lekwati la modi le le bodileng le oboga bonolo le go tlogela ditogakgotshwane tse di ditlhale mo lebaleng .
Nagana fela gore ka ntlha ya popego ya bojenetiki ba yone , mefuta ya TT ka boyona e uma bokana bo bo leng tlase ( 10% - 30% ) ga mefuta ya tlwaelo kgotsa ya CL .
2001 e nnile ngwaga o mo go ona bontsi jwa dikomiti tsa diwoto di neng tsa tlhagisiwa , ntle le kwa Western Cape le KwaZulu-Natal kwa dipuso tsa diporofense ka kakaretso di neng tsa swetsa ka go se dirise mokgwa o go fitlha ka 2004 .
KAROLO YA 1 : KAKARETSO
Molao wa Letlhomeso la Dikgolagano tsa Mebuso , wa 2005 o itse botlhokwa jwa go tsaya karolo go go tletseng ga pusoselegae mo dikgolaganong tsa mebuso ka gonne pusoselegae ke yona lefelo le legolo le le rebolang ditirelo le go neela ditlhabololo .
Fotokhopi nngwe le nngwe ya tsebe ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone . 60c Khopi nngwe le nngwe e e gatisitsweng ya tsebe ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone e e leng mo khomphiutheng kgotsa ya eleketeroniki kgotsa ya sebopego se se kgonang go buisiwa ka motšhini.
A o diragaditswe ? .
10 . Go bua kgotsa go kwala sengwe se se sa siamang ka motho mme se utlwisa motho yo o jalo botlhoko
12.11.7 go rulaganya matlha le mafelo a dikopano .
Tseno ke tsone dipotso tsotlhe tse re neng re batla go go botsa tsone .
Metšhene ya rona le didiriswa tsa rona di bopiwa ka dikarolwana tse di farologaneng , tse dingwe di a tshikinya , tse dingwe di a dikologa , tse dingwe di a menoga , tse dingwe di a roroma , tse dingwe di a sokeletsa mme tse dingwe di tlhokolola .
Ga o tlhoke go mo romela kwa kgorong e e ka kwa morago .
Ka dinako tsotlhe o tlhokomele sentle fa o lokela peo ya dijwalwa tsa gago mo mmung .
Buang ditsholofelo le ditlhokego tsa lona
Letlole la pholisi ya go rola tiro le rulagantswe ke motsamaisi kgotsa mong wa inšorense go tlamela ditshiamelo tsa go rola tiro fa leloko le rola tiro .
Tumalano ya kabelano ya mesola e e mo Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS e letla gore ditumalano di sekasekwe .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
( 9 ) Ditaelo kgotsa ditaelo tsa bosetšhaba tse di tlhalosiwang mo go molawana ono , di tshwanetse go netefatsa gore go tsewa dikgato tse di lekaneng kgatlhanong le modiri mongwe le mongwe yo o sa direng tiro e a e neilweng go ya ka Molao ono .
Diseke e e metang e na le leseka ( ring ) la diphatlhana , nngwe le nngwe ka bogolo jo bo lekaneng fela go amogela tlhaka ya peo e le nngwe ka nako e le nngwe .
Setlhopha sa Tlhabololo ya Balemirui sa Grain SA se ne se laleditswe go supetsa ditshwantsho le diselaete tsa tiro e ba e dirang mo nageng ka bophara mme Maize Trust e ne e etleeditse leeto la go ya Cape Town la setlhophakemedi sa bantshakuno ba ba tlhabologang ba le supa .
Fa o ikana go bona ditono tse di ka nnang 10 ka heketara o tshwanetse go itse gore go tlaa tlhokiwa metsi a makana kang go nosetsa korong ya gago .
Fa o loga maano a go dira ditiro tse sentle o ka boloka madi a mantsi ka ntlha ya tlhotlhwa ya tiriso ya tisele .
Goreng go le botlhokwa go somarela motlakase le go dirisa eneji sentle mo Aforikaborwa ?
Tirelo ya Sepodisi e e ikarabelang e e bontshang ditlhokwa tsa naga ya rona e e tlhabologang .
Sekao , khuti mo tseleng ga e a khupediwa e bile e kotsi .
Letlha la botsalo ;
Tlatsa Foromo BI-9 mme gape , fa o ise o gatise mengwana , le setshwantsho sa kgatiso ya mengwa .
Foramo ya Ikonomi ya Lefatshe ke mokgatlho o o ikemetseng wa bosetšhabatšhaba e e ineetseng go tlhabolola boemo jwa lefatshe ka go tsaya karolo mo kgwebong , sepolotiki , thuto le baeteledipele ba setšhaba go bopa morero wa lefatshe , tsa didika le tsa dintasetiri .
Mphahlele o bontsha gore merero ya bomorafe , boitshupo le go tseelwa e ne e le tlhobaelo e e fekeetsang mo ditirong tsa bakwadi ba .
Dingwaga di le 11-12 kgotsa go feta
Mo karolong ya 195 ( e ) e bolela gore " Mekgwa ya motheo le ditheo tse di tsamaisang puso ya batho " gore ditlhokego tsa batho di tshwanetse di tsibogelwe , mme batho ba tshwanetse ba rotloediwe go tsaya karolo mo go direng pholesi .
Togamaano le go tsenya tirisong tsamaiso , e rulagangwa ka dikgato di le tlhano tse di tlhalosiwang ka bokhutshwane ka fa tlase .
Kerafo 2 : Tlhotlhwa ya oli e tala ya boditšhaba le tshenyegelo ya holoseile ya disele .
Ditšhono le dikgono
12.1.5 Komiti ya Photefolio ya Tshireletsego le Pabalesego
Gajaana bokana ka diheketara di le dimilione tse 1 , 3 tsa lefatshe la temothuo mo Aforikaborwa di mo nosetsong , fa tse di ka nnang 233 600 di na le kgonego ya tsweletso ya nosetso .
Polokego ya dijo : Boleng ba matonkomane bo ka sengwa ke go bonala ga afalatokosine mo go one mo go leng kotsi go batho ba ba a jang .
Go tlhanasela tota fa e le Puo ya Bosetšhaba ( e gape e bidiwang pulo ya Palamente ) kgotsa fa Tona ya tsa Matlole e neelana ka puo ya tekanyetsokabo .
Go amogela gore badirisi ke lebaka le re bonang bodiredipuso bo le teng go kaya gore badiredipuso ba tshwanetse :
Syndol , Disprin , Welconal , Myprodol , Gen-Payne , Synap Forte , Stilpane ) ...KWANTLE ga gore o bolelelwe ke ngaka kgotsa
Pharologano ke fela gore gompieno molemirui o na le kgono ya go ithekisetsa kumo ya gagwe ka a na le tsela ya go tsenelela mo dimakheteng ka go dirisa thekenoloji e e leng teng mme o kgona go rekisetsa bareki ba bantsi jaaka a ratang go bona tlholthwa e e kwa godimonyana jaaka go kgonegwa .
Go bonadilo / batho ka letlhakore le le lengwe ga go maswe fela , gape go na le batho ba ba dumelang mo go boning dilo / batho jalo .
6.1 Dikomiti tsa Photefolio di tla kopana bobotlana gangwe mo dibekeng di le pedi ka nako le kwa lefelong le le kailweng ke Mokwaledi wa Komiti ka go gakololana le Mokwaledi wa Kgotla ;
Go porintat tsebe nngwe le nngwe ya A4
Lebelela Letlhomeso la la Pholisitlhomo ya BBotsayakarolo jwaSetšhaba ya 2005 go bona tshedimosetso go ya kwa pele .
Fa a ranolola ntlha tota ya puo ya gagwe : Go tswa mo kitsong go ya thutong , Mphahlele o gatelela thata pharologano magareng ga sekolo le kitso ka fa ntlheng e le ngwe , le thuto ka fa letlhakoreng le lengwe .
Mofenyi o tlaa begwa kwa moletlong wa mabono o o tlaa tshwarwang ke Grain SA ka Diphalane 9 , 2009 .
Go netefatsa go ithuta , go ralala diwoto
Tshwetso nngwe le nngwe ya PFA e tshwana le katlholo ya kgotlhatshekelo nngwe le nngwe ya molao .
Fankase e gola go tlhatloga le medi e e tshwaetsegileng go tsena mo moditoneng , le mo kutung mme semela se swe .
Go supa gore o ikaelela go dira eng mo dikgweding di le pedi kgotsa di le tharo tse di tlang .
Jaaka re itse disoya di dirisa potasiamo le sebabole ka bontsi .
Ntlhabotlhokwa ya go laola mefero e e leng mo masimong a gago pele ga nako ke go naya korong kgono ya go mela go feta mefero e mengwe le e mengwe e e ka simololang go tlhoga morago ga go gasetsa dibolayamefero , gore korong e gaise mefero e e simololang go mela morago ga nako ya go mela ga dimela tsa korong mme gape le gore wena o bone kumo ya korong e e kwa godimo jaaka go tshwanetse .
Di fokotsa go dira ga thulaganyo ya ditshika mo mmeleng me di fokotsa maikutlo a phisego le tlhobaelo , jaaka dinotagi le heroini .
Fela le gale mareo a a tshwanang le " mašwi a soya " di ntse di dirisiwa go tswa 82 AD mme go le bosupi jwa go jewa ga " tofu " go tswa ka 220 .
Bontsha batsayakarolo ba tiko ya kgotlhang , o dirisa dintlha tsa kgotlhang mo Kgaolong ya 5 go go thusa .
Job Mothusi wa kwa Weltevrede mo kgaolong ya Bokonebophirima a ntse a lebeletse mmidi wa gagwe yo o simololang go tlhoga .
Maitemogelo a supa gore diabe le maikarabelo a dikomiti tsa diwoto a tlhaloganngwa sentle e bile bontsi jwa diabe tse di amogetsweng le maikarabelo di tsamaelana le letlhomeso la pholisi la dikomiti tsa diwoto .
Batsayakarolo mo tiragatsong ya CBP
Diporofense di emelwa mo Palamenteng ke Khansele ya Boditšhaba e e dirilweng ke baemedi ba le lesome ka porofense .
Kgato e e simolola morago ga matsatsi a a ka nnang 36 morago ga go ntsha leledu mme ditlhaka tsotlhe di supa tobetso .
Go tlhakanngwa ga dipoelo tsa SWOT
O tlhoka go rulaganya , o rulaganye , o bo o rulaganye , mme o dire sengwe le sengwe ka nepagalo le ka nako .
Tlaleletsa ditsibogo o dirisa tshedimosetso mo 4.2.1
Tlhola dikolokote tsa maotwana go tlhomamisa gore di sa le pila morago ga go tsamaya mo nageng mo go leng mesima le matlapa teng .
Athikele e kwadilwe ke Dr Johann Strauss , Monetetshi : Mananeo a go tsweleletsa dijwalwa , Mokaedi wa Bonetetshi ba Dimela , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
Go tlhophiwa ga sešweng jaana ga ga Nkosazana Dlamini-Zuma mo maemong a African Union Commissioner ke letshwao le le kgothatsang la gore Aforika e amogetse Aforikaborwa mo losikeng la kontinente .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go lawrence@grainsa.co.za .
Ditokololo tsotlhe di tlhoka go dira le go dumelana ka ga gore ba tla bolelela dikgaolotlhopho jang ka ga mabaka a .
Ditshenekegi tse di latelang di tseiwa e le disenyi tsa dijwalwa tse di sa melang fa gongwe fa di bonalwa mo ditikolong mo pula e nang ka selemo .
Balemirui ba bantsi ba rata go dirisana mmogo le baitseditšhefu ba ba ka ba thusang go supa mofuta wa mefero mme ba thusa go tlhopha lenaneo la go bolaya mefero ka ntlha ya mofuta wa dijalo .
1.7 " Kgotlakgolo " e raya kopano e e tsenelwang ke Lekgotla la Dikgosana le Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng jaaka go tlhalosiwa go ya ka Thulaganyo ya Balaodi ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
6 . Di-Cider ( tse di titietsweng kwa madirelong , di bo di rekisiwa mo khaontareng sk Savanna , Hunters )
Emisa go ikakatlela ka magatwe le dintlha tsa letlhakorenngwe tse batho ba di dirisang mo go tswelediseng petelelo le borukutlhi , le go baya molato motlhokofadiwa .
( a ) ka fa tlase ga dingwaga di le 16 ; kgotsa
Maikaelelo ke go :
Fa motlhasedi a le kotsi , nna tirisano mme o leke go rerisana .
Bontlhopheng ba Kgaisano ya Montshadikuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa 2009 ba ne ba tlhaolwa .
Ke tenega thata fa ke bona boithamako le bolotsana , le batho ba ba nang maano a a sephiri .
Bakgweetsi ba tshwanetse go ikobela melao ya tsela , ba se nwe ba kgweetsa , ba kgweetse ka lebelo le le lekanyeditsweng le go netefatsa gore dirori tsa bona di siametse tsela .
Dikopantsho tse dintsi ka ditswaki tse di mafolofolo tse dingwe tse dintsi
Godimo ga moo montshakuno o tshwanetse go sekaseka gore ke efe e e gaisang go e tshela ka kelo e e nepagetseng mo mmung o o rileng mo tshimong e e nang le mathata a mofero a a tlhaolegileng .
Ka mo Afrikan e tsayang Modimo ka teng go a amogelega .
( b ) Fa lepodisi le sa kgone go itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka ga go tshwarwa ga ngwana , lepodisi le tshwanetse go neela magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ripoto e e kwadilweng , le tlhalosa mabaka a gore ke ka ntlha ya eng le sa dira ka fa go tshwanetseng .
Dikarolo tse di tshasitsweng mmala ke ditiro le didiriswa tsa tlaleletso tse di tshwanetseng tsa dirisiwa mo ngwageng wa 3 , di tshwaraganngwa le ditiro tsa kgolaganyo go tswa mo dingwageng tsa 1 & 2
Mmaagwe o ne a gatelela gore a ye sekolong kwa Welkom go fitlhela a falola Seemo sa 10 .
Mo dikgaolong tsa pula ka selemo , gakologelwa botlhokwa ba go boloka metsi mo mmung - kumo ya gago e tla tshegetswa ke metsi a setlha sotlhe ka bontsi ba ngwaga .
Peoleitlho
a tsamaiso ya porojeke
Puo ya Pulo ya Palamente ke tiragalo ya ngwaga le ngwaga fao Moporositente wa Rephaboliki ya Aforikaborwa a buang le Palamente le setšhaba .
Gakologelwa gore mo dikgaolong tse pula ya selemo e nele morago ga nako , go ka se nne mafulo a mantsi a mariga .
Batsamaisi
Tlhalosa porojeke
( h ) go akanya ka kgololo kgotsa go bewa ga ngwana mo lefelong le le rileng , fa go sa ntse go letilwe-
Fekese 043 722 7830
Dipoo ke kgang e nngwe .
Legato la ntlha la katiso le tshwanetse go tsepama mo dikarolong tse di botlhokwa tsa tsamaiso le tsa bokgoni jwa katiso .
Ke tokomane e e mosola go mongwe le mongwe yo o amegang mo go direng ga bodiredipuso mo maemong mangwe le mangwe .
Setlhopha se se dirang se begelela komiti ya woto
Mmu o o botšharara mme le o o lebu o fokotsa kgono ya dimela mme gape le fa go le tsididi e bile go le metsi .
Ditsamaiso tsa go Laola Pharakano
Phuthego gape e gateletse e bile e dumetse tlhopho ya Modulasetilo wa Lekoko la Tiriso ya tlhabololo ya Balemirui , Rre Victor Mongoato , a le Modulasetilotlase wa bobedi wa thulaganyo .
Ditheetso tsa tekenyetsokabo di netefatsa gore ditlhokego tsa MFMA , 2003 di a dirwa go ya ka botsayakarolo jwa baagi mo thulaganyong ya tekanyetsokabo .
E tshwanetse e tseye ditlapele tsa bosetšhaba le diIDP tsa bommasepala mo diporofenseng tsia .
Dikgaolo tse ditshetlha di supa pula ya tlwaelo , tse ditala di supa pula e e kwa godimo gapalogare , fa tse di borokwa di supa pula e e kwa tlase ga palogare .
Mo lebakeng le lengwe le lengwe Dikomiti tsa Woto di tlhoka go netefatsa gore a tota a dirisiwa mo diporojekeng tse di supilweng jaaka ditlapele .
A go tlaa bo go na le mongwe yo o tlhokometseng mo polaseng ka dinako tsotlhe ?
Fa mmu o bataotswe thata metsi ga a kgone go tsenelela mo mmugodimong .
Mme dipotso tseo ga di ise di arabiwe le jaanong .
Ga go kgonwe go bonwa gore e ne e le eng se se neng se jwetswe mo lefatsheng leo pele .
Bokgoni jo bo sa lekanang + go thapega
Ngwaga o ke kgonne go uma ditono gare ga 2 , 5 le 3 mo heketareng .
Taolo ya sekhemikale e tshwanetse go akanngwa fela fa 10% ya tshimo e na le ditshupo tsa tlhaselo e e ikepelang jaaka " tshenyo ya sefako " , le foo dibokwana di ntseng di iphepa ka matlhare .
Mefero ke bothata go balemi ba ditlhaka ka mabaka a farologaneng - e lwantsha dijwala go bona metsi le kotlo , e ka tlisetsa bothata ka nako ya go roba , e ka senya kgotsa e ka fetola mmala wa dijwalwa , peo ya teng e ka nna e le botlhole mme e ka tlisetsa disenyi le malwetse tse di ka senyng kumo .
Kgaolo e , e supa Mefuta ya kgotlhang e e ka tsogang , e go ka tlhokegang gore ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di e tsibogele .
Go kgona go dirisa go laola madi sentle ditshupetso tse tharo di tshwanetse go nna teng ka kgwedi le kgwedi mme fela morago ga mafelo a kgwedi jaaka go kgonega .
Mphahlele o tshitsinya gore , gareng ga tse dingwe , go simolola go itlwaetsa go buisa go tlaa aga motheo o o tiileng wa go ithuta-ka-namana mo Aforikaborwa .
Tsamaiso e e jalo ya ditherisano ga e dumele karolo mo go tseweng ga tshwetso , e bile diporofešenale ga di gapeletsege go tsaya dikakanyo tsa batho .
Ochieng o setse a kgonne go aga ntlo e ntshwa go ba lelapa ba gagwe mme kgono ya gagwe e tlhotlheletse balemirui ba bangwe mo tikologong go simolola go lokela kalaka mo masimong a bona .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Sekao : Banka ya Tlhabololo ya Aforikaborwa ( DBSA ) , e tlamelana ka palo e e bonalang ya kadimo ya madi go bommasepala .
Go nna le poloko e e babalesegileng , fa go na le dikarolo tse di phuthegang , di digele tlase go kgoma lefatshe .
( 2 ) Fa ngwana a latofadiwa ka ditatofatso tse di fetang e le nngwe tse go tlhalosiwang ka tsona mo tsamaisong ya bosinyi , tlolo-molao e e leng yona e e masisi e tshwanetse go nna kaedi ya gore go tsewe dikgato tse di ntseng jang ka ngwana go ya ka Molao ono .
O ne a gola go nna mokwadi le mokgaratlhela botho .
Go dira kadimo - se o se batlang le se se tlhokwang ke setheo
itse makala a tiragatsokgolo mo IDP
Ka Diphalane 2004 mokgatlho wa balemirui ba selegae o ne wa itumelela lenaane la phitlhelelo la Dikomiti tsa Diwoto kwa mafelong a temothuo mo o neng wa neelana ka sekutara sa kgale go thusa komiti ka tiro ya yona .
Molemirui wa bolemiruinnye wa ngwaga ( diheketara tse di ka nnang 10 go uma kumo ya ditono tse 250 ) : Victor Mahlinza ; le
Dipalopalo tsa dimela tse di kwa tlase thata di lekanyetsa thobo e e kgonegang mme palopalo e e kwa godimo thata e isa kwa ngodiegong e e oketsegileng mo dimeleng e gape e fokotsang thobo .
Gore o neele dijalo monono o di tlhokang go fitlhela thobo e e kwa godimodimo .
Bolaodi ba mofero
12 . Palogare ya madi a lotseno a a tlhakanetsweng a lelapa leno ka kgwedi ke bokae ( lotseno lotlhe go tswa metsweng yotlhe ) ?
Mo polaseng go botlhokwa gape gore re lebelele dilo tse dongwe jaaka mefuta ya mebu .
Gantsi a a latlhegwa mme nako e ntsi e dirisiwa go a batla .
Leano le tshwanetse go bona ditsela tsa go tsweletsa pharologano , tekatekano , le kamogelesego fa le samagane le ntlha ya tlhophololo .
Go bonala gore o na le tlhogo ya kgwebo mme a re bolemirui le bona ke kgwebo ka go na le madi a go bonwa fa o reka lefatshe le le nang mmu o o noneng e bile o dira tse di botlhokwa ka nako jaaka go tlhokega .
Lefapha la kago ya Matlo
Ka gale mokwadi o bontsha merero ya jaanong .
Fa kopo ya go bona tshedimosetso e ganwa , kitsiso e tla ntsha mabaka a go gana ka yone , go akaretsa le ditaelo tsa PAIA tse go ikaegilweng ka tsone .
Re tla tloga jang mo letlhakoreng le , go ya kwa go le lengwe , - Aforikaborwa yo mošwa ?
Batsamaisi
Radiethara le sethibo sa kgatelelo ;
E dirisiwa e le tshupetso go lekalekantsha le go netefatsa ) .
Tuelo ya go se nang tiro e ka kopiwa fa mongwe a latlhegelwa ke tiro , fa go tlogwa mo tirong go tshola ngwana , fa go lwalwa , fa go tlhokomelwa ngwana kgotsa mongwe wa lelapa .
Tse nne kgotsa go feta
Ditono tse 3 go ya tse 4 , 5 ka heketara ke bokana bo ke bo bonang ka dinako tsotlhe .
Fa o batla kitso gape romela emeile go danie@grainsa.co.za .
Bomme le borre , tapeiti e khibidu e tswaletswe semmuso .
Kwa sekolong / kholetšheng / tirong
Ditleleime tsa tiriso e e sa siamang ya Mmaraka
Kgololosego go se nne le lenyora , tlala le mopalo ;
Kwa bokhutlong gore kgwebo ya temothuo e dire poelo e tshwanetse sa ntlha e tlamele ka dikuno tse badirisi ba di tlhokang .
Lenaneo la 8 : Ditlhokego tsa go kwalela ka kakaretso , tsa woto
Moporofesara Es'kia Mphahlele , mo temaneng ya gagwe ya ntlha ya esei a re : ditheo tsa thuto ya maAforika tsa mofuta o mongwe mo Aforikaborwa ( Alternative institutions of education for Africans in South Africa ) , tse a ikaelelang go di " sedimosetsa ka ga se thuto e ka kgonang kgotsa e tshwanetseng go nna sona mo bathong ba rona " .
Ga di simolole go mela sentle mo mmung o e leng gona jaanong o lemiwa kgotsa mmu o o boleta o o sa tshwaraganang sentle .
Rulaganya e bile o kwale lenaneo la kgwebo ya gago le mo o kwalang ditiro tsotlhe tse di leng teng mme o di tshegetse e bile o di tlhalose ka go kwala ditshupetsotiro le botlhokwa ba go kgona go di dira mo teng .
Mo kgaolong e re senka mokgwa o o dirisitsweng ke bontsi , mokgwa o o rarabololang mathata .
Leba lenaane lotlhe mo tsebeng ya 83 .
Setlhogo : Popego ya Setso sa Seaforika , Ditumelo tsa Sedumedi ( 1971 )
Netefatsa gore selekanyo sa metsi se nepagetse , mme fa go se jalo , tshela metsi a a tlhwekisitsweng ( a bonwa mo mabentleleng a dibeterii ) .
Puso e tshwanetse go batla go dira ditlapele .
Mo nageng nngwe le nngwe , go na le se se bidiwang ' tekatekanyo ya tuelo ' ( balance of payment ) mme se totatota se raya tekatekanyo magareng ga madi a naga e a bonang go tswa diromelwantleng le madi a naga e a senyang go duelela diromelwateng .
Tiriso ya naga ka thefosano ka dinako tsa mariga le selemo go tlaa kgonisa mafulo a kgaologare e le nngwe ya polase go ikhutsa le go mela ka go sa fulwe nako yotlhe ya selemo .
Thulaganyo ya temodijalo ya gajaana ya gago e ka dirisa mekgwa e e tlwaelegileng ya tshugo e e ka akaretsang go lema morago ga thobo , go dêsa , go repa , ditlhagolo tse di farologaneng , o bo o jala , gammogo le go kgatshetsa go laola mefero le ditshenekegi morago ga go jala le ga thobo .
Keletso e ya motheo wa setso , ke se Moporofesara Es'kia Mphahlele a se bontshang , mo go Afrikan Affirmation e - e e kwadilweng ka 1980 .
Maikaelelo a katlholo le mabaka a go tshwanetsweng go akangwa ka ga ona
Dimela di tlhoka metsi go kgona go mela le go ungwa maungo ; ke bonnete ba bophelo bo rona re le balemirui re tshwanetse go bo ela tlhoko .
Kotsi e nngwe e kgolo ke gore inšorense e sireletsa fela 65% ya ditshenyegelo - 35% e e setseng ke mathata fela .
A o na le tiriso ya lefatshe ya semolao ?
Ditlhokego tsa tshegetso go tswa kwa mmasepaleng
Se se tshwanetse go dirwa le mogakolodi wa gago wa sekhemikale gore fa phetogo nngwe mo thulaganyong e e fa godimo e tla e latelwe fa go tlhokega , ka tswakanyo e e atlanegisitsweng e e rileng ya dikhemikale .
Maloko a Komito ya Woto le Bafatlhosi ba CBP ba ba konoseditseng dipampiri tsa tshekatsheko ya matshelo , ba tshwara buisano mo setlhopheng
Bokana ka dimilione di le 3 tsa batho di a dira gompieno go gaisa ka 1994 , seelo sa bohuma se fokotsegile mme matseno a magareng a tsweletse go gola ka iketlo .
Mameo a kgono ya metsi go tsenelela mo mebung ya mefutafuta ka dimilimetara ka hawara ( mm / h ) e e leng teng a fiwa mo Lenaneo 1 .
Jaaka , ka ntlha ya sefako , a lotseno go tsweng mo inšorenseng lo ka lekana go emela tshenyego ya tlhaka go kgona go reka bokana ba tlhaka mo mmarakeng go kgona go emela tlhaka e e senyegileng jaaka molao o tlhomilwe .
12.3.3 Go amogela semmuso Tlhabololo ya Pholo le ya Loago le go baya leitlho tiro ya lefapha la HSDSD la Ofifsi ya Kgosi .
Aterese e e kwadisitsweng ya letlole : Alexander Forbes Place , 61 Katherine Street , Sandown .
Khomišene e sisinya tsepo ya bosetšhaba mo go fetoleng dibaka mo nageng yotlhe .
Mo Afikaborwa disalela tsa mmidi gantsi di dirisiwa go oketsa mafulo mme masimo ga a na disalela tse dintsi .
Gore o siamele mofuta o wa kadimo , o tshwanetse wa bontsha banka gore o na le lotseno lo lo tlhomameng .
Molao wa Thotloetso ya Phitlhelelo ya Tshedimosetso ke one molao o mogolo o o laolang bophiri le fa Melawana ya BABS le yone e akaretsa tlhaloso ya ' tshedimosetso e e bophiri ' ( bona Diakedi tsa Balaodi ) .
Go jwala dipeo tse di leng botlhofo ka dikilogerama di le 56 go go naya palo ya dimela tse di ka nnang dipeo di le 509 096 ka heketara .
Mametlelelo 1 : Diakeronimi le di khutshwafatso
Thuso go dimasepala e dira gore ditlhokego tsa Molao wa mekgwatsamaiso ya Mmasepala , 2000 , e dire sentle .
Gape o gakologelwe gore ka nako nngwe o tla batla go balela poelo ya kgwebo ya gago : Lotseno - Tshenyegelo = Poelo / tTtlhegelo .
Bokana ba sebolayamefero bo bo dirisiwang le ntlha e phefo e fokelang teng ke dintlha tse di tshwanetseng go tlhokomelwa pele go simololwa go gasetswa ka letsatsi le le rileng .
Go bona dilo ka letlhakore le le lengwe fela ke kakaretso ya setlhopha sa batho kgotsa ditiragalo .
Se ke go samagana le matshosetsi a tsepamo ya tsamaiso ya rona ya matlole a a bakwang ke tsamaiso e e seng ya semolao ya madi le go tlamela borukhutlhi ka matlole , ka go netefatsa gore go ikobelwa melawana le maemo a boditšhaba , mo teng ga letlhomeso la melao ya Aforikaborwa .
Bojang bo setse bo bone serame se se ka nnang didekrie di le 8 Selsiese tlase ga go tlhapafala ga metsi .
Molaotheo o tlamelana ka ponelopele ya setšhaba se se kopaneng , se se atlegileng , se se sa tlhaoleng go ya ka mmala , se se sa tlhaoleng go ya ka bong , naga eo e leng ya botlhe ba ba tshelelang mo go yona , mme e tshwaragantswe ke go farologana .
Se se tlaa silega legare la lethompo go thibela go oma le go phanyega .
Tlaleletsoboleng
Fa nako e letla , dijalo di ka jalwa gape ( le mororo se se tla le bokao jwa ditshenyegelo tse di masisi ) .
( b ) foromo nngwe le nngwe le lokwalo lengwe le lengwe tse di umakiwang mo go molawana wa 14 ( 2 ) ( a ) le ( b ) , fa di le teng , tse di tlhokagalang mo lebakeng la tlhotlhomiso ya dingwaga ;
Melao e e mmalwa e e bonolo e ka thusa go kaela bommasepala le setšhaba sa selegae :
rora
le batho ba ba botlhokwa .
Go mela ga mmidi go ka lekangwa ka dikgato tse di rileng .
Fela fa re na le tshedimosetso e , re tlaa kgona go akanya gore ke sejalo sefe se re tlaa se jalang , mofutapeo o o tshwanetseng dithemphereitšha tsa rona gammogo le boleele jwa setlhakgolo sa rona . ( Gakologelwa gore setlhakgolo ke nako ya go tswa jalong ya sejalo go fitlhelela se butswa - letlha la tsholofelo ya serame sa ntlha mo kgaolong ke lona le le tlhomang boleele jwa setlhakgolo ) .
Kopana le ba ba rekisang peo e e tlhabetsweng ka rhizobium mme o buisane nabo ka ntlha ya ditlhopho tse di leng teng .
Montshakuno wa setlabošwane yo o bonang diheketara tse 1 000 ka PLAS ( sekao fela ) ga tshwanela go batla go simolola tirego mo Kemong 3 - go botlhokwa thata gore montshakuno ofe le ofe a simolole kwa kemong ya ntlha le go aga go tswa foo .
7 . Mekgwa ya paka e telele
Jalo , go reka fela o sa nagane sentle jaaka re supile go tla isa kgwebo ya gago morago .
5.4 Ditsela tsa go samagana le kgotlhang
O ne o ka se kgone go bua ka ga tsona ka nako tseo ; tse di neng di phasaladitswe , di ne di tlhagelela ka go rothela .
Ntle le tlhokomelo le tekanyetso ga re ne re kgona go itse gore re tswelela pele sentle jang kgotsa re dira bokoa jang .
Fa o boloka kumo ya gago mo disilong o tshwanetse go duela go boloka ga yona mme go tlaa ja bokana kang ?
Lenaneotlhabololo la balemirui
( 3 ) ( a ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di tshwanetswe go dirwa mo lebakeng la ngwana mongwe le mongwe yo o latofadiwang ka tlolo-molao , kwa ntle le fa-
Maikaelelo a tlhabololo e e tshwaraganetsweng
Disetlelerotia tse jaanong di busediwa mo mmung ka nako ya tshugommu le go dira jaaka metswedi ya tshwaetso mo dijalong tse di latelang tse di ka tlhaselegang .
lefelo la gaeno ?
Gangwe le gape re amogela megala kgotsa melaetsa go tswa kwa bathong ba ba batlang thuso .
Fa go kgonegang , dira tlamelo le ditshetelo ka polantere e kgomile lefatshe .
BATLAMELA KA DITIRELO
Go ithuta Ka ga Pusoselegae ya 2006 , thitokgang ya tsb ya bo 2
Mefuta ya disoya - dibopego tsa teng
Morakanyi Aristotle o rile : " Go simolola sentle ke go sala o fenya " mme fa re lebelela balemi ba tlhaka ke nnete tota .
Mosola wa tse di bopiwang e le dielemente tse di rileng ka bontsi ke gore dikopantsho tsa naeterojene le difosofate di ka tlhakatlhakangwa botoka go lekanela bokana bo bo farologaneng ba kumo mme tota le go tshwanela mefuta e e farologaneng ya dijwalwa tse di jwalwang .
Kgwebomongesi e botlhokwa mo dikgwebopotlaneng ka gore e batla khepetlele e nnye e bile e bonolo go e tlhoma le go e tsamaisa .
Netefatsa gore togamaano ya tiro e bontsha ditlhokego & ditsholofelo tsa baagi
Khiro ya lefatshe
E tsitsinya go tlhongwa ga ditheo tse di rileng tse ka tsona go ka thamiwang tseokarolo , jaaka Foramo ya Kemedi , setlhophatiro sa porojeke le ditiragalo tsa maano .
DIKANTORO TSA KGAOLO
Ga go lephata leo le tla nnang le topo kgatlhanong le lephata le lengwe ka ntlha ya go retelelwa ga mabaka a tshwetso ya semolao kwa ntle ga mo mabakeng ao mo go ona lephata le tlotseng tumelano 1 kgotsa le tsieditse kgotsofatso ya mabaka ka maikaelelo .
Dikhabohaeterete di ka nna 15% , tlhale ya dijo e ka nna 33% mme mo go salang go ka nna le gannye fela ga mafura a omega 3 le omega 6 .
Fela jalo , Mmasepala a ka itlhophela go tlamela batsamaisi ba gagwe ka moputso , boikhutso ( TOIL ) ;
Fa llaga e e gateletsweng e fitlhelwa , go botlhokwa go seta boteng bo bo tlhokegwang go dirisa mogoma mme boteng bo bo siameng bo ka supiwa ka go dirisa penterometara ya mmu .
Seno se ka kgona go tilwa fa o leba pele kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso le go bona gore a rekoto e o e batlang e kgona go bonwa kwantle ga tikatiko kgotsa nnyaa .
Go lekelekantsha bogotlhe ba dikomota tse di leng teng , kgono ya go eledisa motlakase , go sala morago ga sodiamo karbonaite , kgono ya go tlhomamisa kalaka , kgono ya go tsaya sodiamo le maemo a boasete go ka dirwa ke dilaboratoriamo tse di dumetsweng jaaka Setheo sa Metsi mo Mmung kwa Unibeseting ya Foreisitata .
Dingwaga ( Nako )
Yona e akaretsa :
Kgaola : Tshenyegelo godimo le ka go tlhomiwa ( phetologo e ka nna teng )
5.4 Matlole go ya ka tlhokego
Yona o e falotse ka dinaledi .
Disaete tsa go tsalalana le ba bangwe sk . facebook , twitter , my space
a ) Khansele e tshwanetse go kopana ka kotara jaaka go tlhagisiwa ke Karolo ya 18 ( 2 ) ya Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 go tila dithulaganyo tse di pitlaganeng tsa tlhaeletsano le tsa botsayakarolo magareng ga khansele le baagi .
Dipapatso tse dinnye tse di kwadisitsweng go duela lekgetho la thekiso yotlhe di tshwanetse go dirisa lenaneo jaaka le tlhaloswa go latela :
O neelana ka tlhaloso e e nang le kitso ka ga Poko ya Bantsho le go tlotla dikgannyana , dikaelo tsa dithalo tse di akaretsang go kwala ga Afrikan mo kontinenteng yotlhe le ma-Afrikan a a mo dinageng tse dingwe , ke go re , ka kwa ntle ga kontinente .
Tshegetso mo kagong ya Bokgoni ( katiso ) e tlaa rebolwa ka mesele ya motlameladitirelo wa SETA yo o kannweng .
Ditlamo tsa dipeo tse di farologaneng di dirisa ditiragalo le bagodisi ba ba farologaneng , ka jalo maidi a tsona a tlaa farologana mo go reng ke ditogwa tsa semela sefe se go tlhagisitsweng " delta endotoxins " mo go sona .
Se se tlaa go kgontsha go tsaya ditshwetso tse di siameng le go tlhopha kuno e e gaisang .
Mphahlele o ngangela gore thuto e simolola fa kitso e nonofisa matshelo , e re thusa go itlhalosa le go ikaya .
o na le maikarabelo a go bitsa dikopano tsa komiti ya woto ;
Go ntse jaaka ntwa ya kgogakgogano
Sefetlho kgotsa sekurufu
Tota ke ne ke gakgamaditswe ke lotso lwa diretala .
Intaseteri ya inšorense e kaile Motsereganyi wa inšorense ya Paka-khutshwane ga mmogo le Motsereganyi wa inšorense ya Paka-telele go nna le seabe sa tsereganyo mo tharabololong ya kganetsano fa gare ga ba ba inšorang le beng ba pholisi .
dingongorego tsa badirelwa di a fokotsega
Komiti Khuduthamaga
Go na le balemirui ba ba iphedisang ba ba ka nnang diketekete ba ba kopantsweng le mekgwa e e siameng e e ka dirisiwang , mme le gale ba bantsi ga ba kgone go bona ditokelo tse di siameng , e bile ga ba tshegetswe ka dikgwedi tse go bonalwang mathata mo masimong a bone fa ba uma kumo ya selemo .
Sekao , mokgatlho o o totileng baagi o ka dira ditumelano tsa go olela matlakala go tswa mo matlong le mo mebileng , mme ba a kgobokanya mo lefelong le dillori tsa khansele di ka a tsayang teng .
Le fa dikgwetlho tse di santse di le teng , puso e ikemiseditse go tokafatsa matshelo a batlhoki .
Tekanyetso ya ditlhokego le ithuto ya kgonego , e gape e bidiwang tlhakore la itshupo - go bona se se tshwanetseng go dirwa le gore go kgonega bokana kang go se dira go fitlhelela porojeke .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o kwadile tema e ka 1997 mo puong ya dikalogo kwa Khemphase ya Bloemfontein ya Yunibesithi ya Vista .
Mmotlolo wa diCDW gape o tshitshinya gore diCDW di ka kgona go rarabolola mathata a kgokaganyo magareng ga makala a a farologaneng a puso a a runyang kwa legatong le le kwa tlase .
GEP e gwebisana le
3.8 Go tlhoma letsatsi le go tshwarwa ditlhopho tsa Kgotla ya Setso .
Olela kuno mo dipaking le go e phasalatsa kwa bagwebibagolong .
Ka bontsi ba balemirui ba ba simololang ba rona ba ka se kgone go uma ' madi a sekgele ' otlhe , ba tla bo ba aga motheo o o tiileng gore ba ba latelang ba kgone go agelela mo go ona .
Ditswamorago di supa sentle kabelo e e pila e e tlisetswang ke dijwalwa tsa senawa go oketsa bokana ba naeterojene mo mmung go fapaantsha le maemo a a kwa tlase a N morago ga go roba mmidi .
Letswai le se kgomarele ka mo morufeng fa o fidikiwa .
Ka go simolola go dirisa mefuta ya mmidi o o fetotsweng ka bojenetiki go fetotse go laola ga phetlhu ka go fokotsa kgono ya yona ka 72% mo mmiding o o jwalwang wa mefuta ya Bt .
Go logetsa ditomagano tsa kirisi
Leina la gago ga le kitla le kwalwa gope mo pampiring eno ya dipotso e bile ga o tlhoke go saena pampiri ya dipotso .
O bua gore ka setso sa Sepedi , go na le seane se se buang gore Modimo o tshela mo teng ga rona .
Bonnye 75% ya dikopano e buletswe botlhe
Bokonebophirima
1 Direiti tsa matlo
Seno se setse se goeleditswe ke bontsi jwa baagi jaaka ' tlhokego ya ditiro ' .
Mmatlisisi mongwe le mongwe o tla tlhoka go bona tetlelelo go tswa mo motshoding wa kitso ya setso le go bona tumelelo pele ya kutlwisiso ( bona karolo 3.7 ) .
Dikhemikale
Ka maphutshe a dibaterenata ke ne ke tlwaetse go bona tlase ga ditono tse 4 ka heketara mme jaanong nka bona gare ga ditono tse 13 go ya tse 15 ka heketara .
Mmasepala o a go agetseng ntlo a ka batla go tshola lokwalo-bopaki go fitlha tekanyetso ya thekiso e sa tlhole e dira .
Le sireletsegile mo merwaleleng .
Kgaolo 5 e bua ka ga melao ya ditirelo .
Letseno le Tiriso ya madi di itsagale gape e le Akhaonto ya Lekgetho ya Naga .
Go dira tekanyetsokabo le togamaano - ditshenyegelo tsa tota tsa ntshokuno ;
Bontsi jwa tiro ya Ntlokokoano Bosetšhaba bo diragatswa kwa Dikomiting .
Moumi a ka ipapisa le tlhotlhwa e e leng pila a sa ikane go fiwa tlhotlhwa e e bofilweng ka a sa kgona go laola tlhotlhwa ka setlha sotlhe .
Foreisetata
dinnoutu tsa thuto
Ka tumelo ya Tona Nkwinti ka boena , gare ga 73% le 90% ya diporojeke tsa tlhabololo ya lefatshe ga di a kgona .
Nako e e siameng ke fa go na le phetogo ya mmala ka 80% - 90% .
Go ka tswa go na le masalela a khemikale mo mmung a a bolayang semelanyana se se melang .
( 5 ) Mo go kgoneng go tsaya tshweetso ya phaposo ya kgetse mo tshekong kgotsa nnya , motšhutšhisi o tshwanetse go akanya lebaka la gore a ngwana o kile a direlwa phaposo ya kgetse mo tshekong mo nakong e e fetileng kgotsa nnyaya .
Mo mabakeng a mangwe ditshika tsa letlhare di ka nna le mmala o o letsatsa go na le ditogwa tse di di dikologileng .
Tlhola dipeipe tsa rabore le dikarolo tsa polasetiki jaaka difene fa di phanyegileng teng .
Thutiso ka ba Losika Y ( batho ba ba tshotsweng gare ga dingwaga tsa 1981 le 2000 ) e ne e le sengwe se botlhe ba neng ba tshwanetswe go se tlhaloganya go tlhaloganya batho ba sentle .
Tlholelela tshimo 5
Tse ke di kgonang ke tsa bometšhene , go di baakanya le tsa motlakase mme gape ke leka go nna molaodi o o pila .
Khonferense ya Borobedi ya Thanolo ya Semola , Go Ranola mo Kgotlatshekelong le go Bapisa Bomankge ba Puo le ba Semolao : 28-30 Seetebosigo 2013 , Adam Mickiewicz University , Poznan , Poland .
Maina ka botlalo
5.1.4 tlolomolao ya molao wa setso , molaomotheo kgotsa molao wa boitshwaro o o dirang gore a tlosiwe mo maemong a gagwe .
Botsayakarolo jwa baagi
2.2.1 Molaotheo wa Aforikaborwa ( 1996 )
Ntshokuno ya Korong ya Balemirui
Jaaka kgang ya kgogolego ya mmu e ntse e tlela pele , go tshweufatsa pelo go bona balemirui ka bontsi ba simolola go dirisa mekgwa ya bolemirui e e tshomarelang bolemirui .
6.8 Go amogela semmuso pholisi e e laolang madirelo a a tlhagisang dikumo .
Jan gape o tlhagisitse tshwenyego ya gore balemisi ga ba kgone go thusa bantshakuno .
Maitemogelo a montshakuno
Ditlamelo tsa boitekanelo ka boontsi di onetse mme ga di neelane ka tirelo e e lekaneng .
A didiriso tse o batlang go di hira di tlaa bo di le gona fa o di tlhoka , kgotsa o tlaa bo o fodile mo moleng fa setlha sona se tswelela ?
Letlha la pego :
Ke tsene dithutiso tse di farologaneng tse di tlhomiwang ke Grain SA mme ke kgonne tse di latelang :
Ditokafatso tsa go Tsena mo Toropong
Dira tshobokanyo ka go supa Maikaelelo a Millennium Development le gore bommasepala ba selegae mmogo le
Jaaka go ntse le ka ditlhaga tse dingwe , peo ya motlho e tlhogela fela fa gaufi le boalogodimo , e tlhama medi ka bonakonako mme ka bofefo e tlhame logogo lo lo sa phunyelediweng .
Gangwe mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
Go khurumela dintlhana tsotlhe tsa dinosele tsa " boom " go tlaa thusa go tshola sethibelakgatselo mo thulaganyong e , fela o ka tlhoka go bula nosele e le nngwe kgotsa tse pedi go letla sethibelakgatselo go dikologa le " boom " .
Batsadi ba gagwe ka bobedi ba ne ba le badiri mo dipolaseng .
( f ) kgonagalo ya kitso ya bosenyi ya ngwana fa ngwana a na le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 10 , mmogo le dikgato tse di tshwanetsweng go tsewa go kgona go ka supa kitso ya bosenyi ;
Methale ya tulafatso e e bulegileng e na le motheo o o anameng wa dijine mme e farologana thata ka matlha a tsalo .
Morago ga nako ya go tlhatlhoba mmu , dikatlanegiso tsa kotlo le go roba le go lekanya kumo e e bonweng , gotlhe go a buseletswa .
Koketso ya bokgoni mabapi le maloko a dikomiti tsa diwoto e botlhokwa mo tsamaisong ya kamego e kgolwane ya baagi mo dithulaganyong tsa tlhabololo le mo mererong ya taolo .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Tlhokomela gore dithaere , dibering le mosetelo mo maotwaneng di sa siame .
Mo dingwageng tse di latelang ikonomi ya lefatshe e solofetswe go gola ka sekgala se se amogelesegang .
2.1 Mo Melaong eno e e tshwanetseng go ikobelwa , ntle le fa dintlha di supa ka tsela e sele :
Motlhankedi wa Kgotlatshekelo
Go bua boammaruri temothuo e dira seabe se segolo mo matshelong a letsatsi le letsatsi a rona .
Puso ya bosetšhaba e tlhagisa dintlhakaelo go na le tlhaloso ka botlalo ka gore dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go tsenngwa tirisong jang e bile se se ka tswa se dirile gore bommasepala ba bangwe gore ba nne kelotlhoko ka ga tlhagiso ya dikomiti tsa diwoto .
Tlhola tshimo ya gago go bona ditshupetso tsa go bataola .
Se sengwe se se ka gakologelwang ke gore seruiwa se le sengwe se se lwalang se ka kgotlela diruiwa tse dingwe tse di sa lwaleng mme go ka senya boitekanelo ba motlhape otlhe !
Lefelo - ka gore go ja madi go thotha re tshwanetse go batla makhete e e leng gaufi .
TIRO YA 2.2
Dintlha tsa tumalano ya kabelano ya melemo tse di siameng gape di lekalekana ke dife ?
phesente ya letlole la tekanyetsokabo ya mmasepala le tota le dirisiwang mo diporojekeng tse di supilweng mo ngwageng o o rileng wa ditšhelete go ya ka IDP ya mmasepala
Deon van der Ross , OVK - tlamelo ya batshakuno ba ba tsweleletseng ka matlole ;
go neelana ka mokgwa wa go sekisa bana ba ba se nang kitso ya bosenyi , o o sa diriseng tsela ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi ;
ke eng se re ratang go se fitlhelela ?
Tshomarelo ya mmu le metswedithuso ya metsi ya rona e masisi thata mo kgonong ya seikonomi ya rona le phalolo ya batho !
Kgololesego e tlwaelegile e raya kgololosego go tswa mo seemong , go tswa mo tokologong le mo bonosing jwa Yuropa " .
Go botlhokwa gore o batle didirisiwa tse di nolofaditsweng tsa tlhaeletsano , tse di fetoletsweng mo dipuong tsa selegae , go akaretsa tshedimosetso ka ga maitlhomo a porojeke ya patlisiso ka ditshedi le tswelelo pele ya yona .
MFMA e tlhalosa ka moo dithulaganyo tsa matlotlo di dirang ka teng le se seabe sa bakhanselara e leng sona gore e dire tota .
tlhophile ditsela tse di amogelesegileng go latela maitlhomo a peomolao e e supilweng ya dintlha .
4.1.2 Go amogela batlotlegi
Ke tokololo ya Lenaneo la tlhabololo la balemirui la Grain SA go nna dingwaga tse tharo mme gape ke tokololo ya Setlhopha sa Ditone tse 250 sa Grain SA .
Mafelo : Ga se diwoto tsotlhe tse mmasepala a nang le mafelo a dipitso .
Ditshwanelo tsa botho ke seelwatlhoko se se botlhokwa fa go diragadiwa botsayakarolo jwa setšhaba .
DIPOTSOLOTSO TSA MOTSAYAKAROLO ( MODIRISIWA ) MO PATLISISONG
Dipotso tse di ka buisanelwang :
Palamente e batla moneela ditirelo yo mošwa go tlosa matlakala a pampiri le go a dirasešwa .
Dithebolelo go le gantsi di bidiwa go twe ke diBOT - Build , Operate and Transfer ( Aga , Dira le go Fetisa ) .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ya Bachelor ka Bolaodi ba Tikologo .
Thentara e ne e neilwe motswantle , mme bontsi bo akanya gore bokgoni bo teng fa gae , go ka dira tiro eo .
Batho ba ba ka thusang ba a thusa e bile ba a mo gakolola .
Madi a botlhokwa thata mo mefuteng yotlhe ya go dirisa lefatshe .
Koketso ya batho le phokotsego ya go nna le temo go oketsa kgatelelo mo mmung o o ka lengwang .
Badiri ba Tlhabololo ya Baagi ba thapilwe go netefatsa gore thebolelo ya ditirelo e nfitlhelela bahumanegi le baagi ba ba ikgatholositsweng .
Kokoanyo ya tshedimosetso e e kwadilweng mo maanong a diwoto tsotlhe ke maikarabelo a motsamaisi le bomankge ba CBP .
Ba ba ntseng ba dira , badirisanimmogo kgotsa banayaditšhelete ba ka kgona go amogela mesola ka ntlha ya go dira , go amogela fela mme gape ka ntlha ya dikarolelo morago ga nako fa tlhotlhwa letlotlo e ya godimo .
Dira ditselamolelo ka makgasa a diseterepe tsa rabara kgotsa kgetsi e e metsi .
GO SEDIMOSETSA
O dirisa diheketara di le kae tsa lefatshe ?
Setlha sa go uma se se rileng
Thulaganyo e e lotaganeng ya tlhabololo le tshekatsheko
O bo o ya kwa go Mmasepala wa Selegae go botsa kwa lokwalo-bopaki le leng teng .
Dinawa di ka fetolwa ka ditsela tse dintsi .
Go akanyetsa mabaka a a tlang pele le gore a ka dirisiwa jang .
Fa input gear ya rona ( ya meno a le 10 ) e dikologa ka lebelo la 5 rpms mme e gokeletswe mo output gear ya rona ( ya meno a 50 ) output gear ya rona e tlaa dikologa ka 1rpms .
Tshegeletsa polantere fa godingwana ka maotwana a sa kgoma lefatshe kgotsa bodilo .
Jaanong re na le kitso yotlhe e o e tlhokang
E letlelela mowa moo baagi le puso , ka baeteledipele ba ba tlhophilweng , ba dirang mmogo go tokafatsana .
KGAOLO YA 1
Sekao , thuto ya bokoloniale e ne e baakanyetsa Bantsho gore ba se ka ba itirela sepe sa bona le merafe ya bona mme ba direle fela beng-ba-bona ba Basweu .
Terekere e e tshedileng sentle .
Tshegetso e e seng ya matlole
Tiro e e tswelelang e botlhokwa thata mo go kgontsheng molemirui go dira go sa le gale .
Boleele jwa setlha .
O eletse e kete o ka bo o sule ?
( ii ) laela gore ngwana a gololwe ka fa tlase ga taelo nngwe ; mme
11.1.6 Go tlosiwa mo maemong a tiro
Gakologelwa : bolaodi ke go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola .
1 ) O adimile madi kwa bankeng .
Batho ba ba dirisang metswedi kgotsa ditirelo mo kgaolong
Modira-le-setlhopha yo o siameng
Bafatlhosi
Le gale , seo ga se lebaka la go itlhoboga .
Ntlha e , e a bonalwa ka gore le fa Israel a ne a ntse a dira kwa Posong ya Welkom mme a nna Raposo wa teng ka 1985 toro ya gagwe ya go nna le polase e ne e ntse e le teng .
3 . Phitlhelelo
Batsayakarolo ba araba dipotso tse di latelang
Temothuo e direlwa mo pontsheng , kwa ntle fela fa go nang le kgonagalo ya nosetso , ntshodikuno e ikaegile ka maemo a bosa - pula , letsatsi , serame , segagane , sefako le diphefo .
16.3.6 go rarabolola ditshitshinyo tse di diriweng ke Dikomiti tsa Photefolio tse di farologaneng tse Kgotlakgolo e tshwanetseng go dumalana le tsone , le go kopa Dikomiti tsa Photefolio go tlhabolola dipego tsa tsone fa go tlhokega ;
Diphatsa tse di leng teng fa go dirisiwa dikonteraka di botoka mabapi le tse di ka welang molemirui .
E ke tsela e babegadikgang ba bantsho ba ikutlwang gore ba ka ikanyega ka yona mo kgaratlhong ya tokologo le bagaka ba yona .
Jaaka go akangwa jaanong ka go dirisa lenaneo la go lekalekantsha katione la Albrecht ke go re fa tekatekanyo e e siameng e fitlhelwa maemo a pH le ona a tla itshiama .
Temothuo ke botshelo jwa bona .
Maano a metsi a Setlhopha III ke a a dirisiwang thata e bile maemo ka kakaretso a tikologo ya maano ao a metsi a fetotswe thata go tswa kwa maemong a ona a pele ga tlhabololo
Go mo pontsheng gore bašwa ba amogetse bobegakgang , mme seno se bontsha tsela e e maatla ya go gapeletsa tsenyeletso ya loago le setšhaba .
O a ipereka - tiro ya nakwana
Fa dimela di sa laolwe fa di fitlhelwa mo masimong e bile di tlogelwa go tswelela go gola mo masimong di ka kgona go tlatsa masimo morago ga setlha se le sengwe .
Thabiso Sonopo wa Sekolosegolo sa Marquard
Go tlamela ka matlo ga mmasepala
" Palamente ya Baša : E tsaya maikarabelo a isago "
Mekgwa ya go logetsa diketane ke :
Athikele ena e supa go tlhopha mofuta wa korong o o tshwanetseng go le ntlha e nngwe ya bolaodi ka bophara ba go uma korong mo thulaganyong e e itshegetsang ya thefosano ya dijwalwa e e nosetswang .
Ke mathata afe a a lebaneng bantshadikuno ba ba tlhabologang ?
Ngwana wa sekolo yo a ka ikanang go dira thata ;
Ke nako ya go atlhola ka mafelelo a setlha
Langa Simon Mbele , Lungelwa Kama , Willem Modukanele , o na le mohumagadi , Maletzoku , le Tirisano ya Dwaalkraal ( e emetswe ke Allman Mpomela le Michael Phamola ) e ne e le bakgonibofelelo ba kgaolo ya Molemirui wa Ngwaga wa Setsha .
Tlogela difero tsa bojang gare ga masimo a a lengwang .
Ka fa tlase ga sekerete se le sengwe ( se se tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Motswedi !
Fa gongwe , go tsamaelana le jaaka ba lelapa ba utlwanang ka teng , morulaganyi yo a nang kitso ya molao a ka kopiwa go nna teng .
Montshakuno o na le bokgoni jwa go itlamela , o ntsha dikuno , o ikemetse , o bonatla , o na le mowa wa bomorafe le go nna le maikarabelo .
Jaaka go ntse ka lenaneo lengwe le lengwe , fa batho ba lemoga ka tiro e e dirwang , ditlhokego tse dingwe di a tlhagelela .
Tumelo le maikutlo ka ga ditshwanelo tsa motho e neile maAforikaborwa , kgololesego ya go tsweletsa kitso le tsa botaki , go sala morago tsa diatla le go godisa dikgono tsa rona ; go tsamaisa sešwa mekgwa e e thata ya taolo ya rona ya loago le ikonomi .
Dikhemekhale tse dingwe tse di ka dirisiwang go laola mefero ka nako ya go jwala ke Gramoxone le Paraquat .
neelano ka methalethale ya dikatlholo tse di maleba tse di siametseng ditlhokego tsa bana .
39 . O ne o na le dingwaga di le kae fa lekgetlo la ntlha o ne o dirisa :
Foreisetata
Pampiri e e ne e kwadilwe ka kitso ya gore : gore o tle o tlhaloganye sa jaanong , go botlhokwa go leba sa nako e e fetileng , gonne se re se dirang le go se itemogela gompieno se tshwaediwa ke se se diregileng mo nakong e e fetileng , ka mokgwa mongwe .
Gape , o ka kgona jang go bona kitso e e tlhokiwang fa o sa rulaganye pego e e tlhamaletseng ?
Gape re simolotse go dirisana mmogo le morutisi o o siameng tota mme re itumetse go tswelela pele mo tselng e .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Ditlhaolosi mo dingweng tsa mere ya dibolayasenyi di ka senya dithibo tsa pompo , ka dittamoragp tsa go dutla go dikologa pompo kgotsa go pompa go go bokoa .
La boraro , fa go laola ga disenyi go tlhokegwa dirisa bokana ka bonnye ba sebolayadisenyi bo bo ka dirisiwang ka go dirisa didiriswa tse di setetsweng sentle .
Go tlhama tikologo ya ee ! , e e tlhotlheletswang ke maitemogelo , e e amogelang dikakanyo tse dišwa e bile e le e e thaetsweng mo go rarabololeng .
9.1.5 go thusa , go ema nokeng le go kaela Baeteledipele ba Setso fa ba dira ditiro tsa bone ;
o tla lemoga tsamaiso ya kopano , e leng selo sa botlhokwa mo go go kgontsheng go tsaya karolo e e bonalang mo kopanong ;
ELA TLHOKO : Moduedi wa lekgetho , yo o batlang tshedimosetso e e kwadilweng kgotsa e e phasaladitsweng ka puo ya semmuso , fa tlhaeletsano kgotsa tshedimosetso eo e seyo ka puo eo , a ka nna a kopa go newa tlhaeletsano kgotsa tshedimosetso eo ka puo eo ya semmuso .
Gape ke tlhoma maikaelelo a ke batlang go a bona gare ga nako e e rileng .
dipaterone tse di tlhomilweng tse di tlhokang tekano le tekatekano di ka tlhomamisiwa , tsa senolwa tsa be tsa siamisiwa
Togamaano
Ke tshwanetse go jwala mofuta ofe wa disoya ?
Molao wa Tlhabololo ya Dipatente ( No . 20 wa 2005 )
4.3 morokotso wa terasete epe fela :
Dintlha tse di ntsi di ka dira gore nako ya porojeke e fetoge .
Korong ka ngwaga ya 3
8 . Motsamaisi wa CBP o tshwanetse a begelela komiti ya woto , kgwedi e nngwe le e nngwe ya bobedi kwa Foramong ya mmasepala ya CBP- , a thusiwa ke ditokomana tse di maleba , ka ga tshegetso ya mmasepala e e tshwanetseng ya neelwa diporojeke le borapolotiki le / kgotsa batho ba setegeniki mo mmasepaleng ba ba rweleng maikarabelo a go neelana ka tshegetso .
" Ke lemogile gore kwa ntle ga temothuo re ya go bolawa ke tlala mme re ya go tlhoka le diaparo tse re ka di aparang .
Mo ngwageng o o fetang o , re maswabi go laelana le Mme Jacinta Motloang go tswa ofising ya Ladybrand , o o boneng tiro ya borutabana kwa Manyatseng , le Rre Piet Potgieter yo o ileng kwa VKB , go etelela karolo ya tlhabololo ya bantshakuno ya bona pele .
Fa dimela tsa mmidi di se na ditlhaka mo diakong , go ka nna botoka fa o ka o kgaolaI mme wa di dirisa e le furu e e sa omang e tala .
Gompieno Dikwalo tsa Seaforika di bonwa jaaka kokoanyo e e rulaganeng ya tiro ya boitlhamedi , e tsweletse go gola ka bo1950 le bo1960 .
2.2.2 Pampiri e Tshweu ( molaokakangwa ) mo Pusongselegae , 1998
O tshwanetse wa tla ka lenanetema la pitso ya gago ya Komiti ya Woto .
go tlhotlheletsa baagi go duelela ditirelo
Dikopano tsa Botsayakarolo
Tlamelo - didiriso tsa Tiragatso e e kwa godimo
Go kgobokanyetsa IDP tshedimosetso ya IDP
Mphahlele o ne a e bitsa a re ke botho jwa seAfrikan .
Setso sa bodumedi sa Afrikan se ne se gopola gore tsotlhe tsa tlhago - diphologolo le tse e seng diphologolo ka go lekana - ke ponalo ya Modimo.Tsotlhe tse dilo di dirilwe ke Modimo , a di tlhodile ka lerato .
Thefosano ya dijwalwa e dirisiwa sentle , mme fela maloba ke fetotse go se leme , fa ke rekile sediriswa sa go jwala mela e le 8 sa go se leme le segasetsadimela se sentshwa .
Dikhansele-potlana di dirilwe ke bakhanselara ba diwoto ba ba emelang setlhotshwana sa diwoto tse di tshwaraganeng le bakhanselara bangwe ba PR .
Tlhabologo ya Afrikan e e neng e ikaegile ka setho sa setso le botlhale , e ne e ikantse kitso e e thailweng go tswa mo kamanong magareng ga dikarolo tsotlhe tsa lefatshe : batho , dimela , diphologolo , tikologo .
Re dumela ba botlhe gore go na le tlhokego e kgolo go fetola jaaka go ntse mo bolemiruing le gore bontsi bo bo tlhokiwang go fetolwa bo tsamaelana le dikgang tsa lefatshe le dithulaganyo tsa go kgona go tswelela ka go le dirisa le go le tlhokomela ka tshwanelo .
Gape o nagane gore mothaka yo wa makhete o nna a thatafala ka letsatsi le letsatsi ka ntlha ya kgatelelo e e tswang kwa bareking ka ntlha ya tikologo e e sa senyegeng le dilo tse di ungwang ka ditiragalo tse di nang boitekanelo .
Fa go tla mo maitlhomong a kago-setšhaba , Mphahlele o tshitsinya gore diporogerama tsa thuto ya bagolo di tshwanetse go akaretsa dithitokgang tse di rutang merafe yotlhe ka mo bomorafe bo senyang ka teng .
Pompo e e pompang metsi a a dirisiwang ke senosetsa sa pinagare le tsotlhe tsa motlakase tsa yona di tshwanetswe go lebelewa sentle go bona tse di senyegilweng pele o simolola go jwala korong .
O tlaa akaretsa baagi jang mo IDP ?
4 . Bojalwa jo bo bogale / digalagala ( sk . borenti , wisiki )
Lenaneo 22 : Tseokarolo ya kemedi ya woto mo go tlhameng maano le diporojeke tsa IDP
Disoyabini di tlholega kwa Ašia Botlhaba fela ke 45% fela ya ntshokuno ya soyabini e e tswang koo .
Dirobi tsa semotšhine di tshwanetse di tlhatlhobelwe bokgoni le go tlhatlhoba ditatlhegelo tota pele le morago ga serobi se sena go roba loeto lwa tekelelo .
Rona balemirui re gatelelwa ke tlwaelo go lema masimo le go jwala mme re itse gore re tshwanetse go leka gape le gape...Re tshwanetse go dikolosa maotwana a magolo ao go lokela peo mo mmung !
Motho o tlhoka go feta mo basireletsing fa a tsena mo teng .
Ka 1991 , David o ne a utlwela gore Mmuso o phasaladitse gore batho ba ba nang le kgatlhego ya go reka dipolase mo sedikeng sa Kestell ba itlhagise .
Fa ngwana a kopane le mogolo yo o nang le TB mme a le dingwaga tse di ka fa tlase ga di le tlhano , kgotsa a na le tshwaetso ya HIV , TB e ka thibelwa ka go tsaya phekolo e e leng teng kwa tleliniking .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 10 : Tseokarolo mo ditirong tsa IDP tsa 5 / 3 Go neela batho ditšhono tsa go tshwaela
Araba dipotso tse di latelang
Go botlhokwa go itse gore ke mesola efe le mathata afe mo go tla bonalwang fa go dirisiwa thefosano ya dijwalwa tse di farologaneng mo tshimong e e rileng .
Thefosano ya dijwalwa
Tiro e e dirwang ke setlhopha go konosetsa thulagaanyo ya dipalo ya SWOT mmogo le Komiti ya Woto
( 5 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , fa go le matshwanedi , a ka rata go utlwa maikutlo a ngwana mo sephiring , mabapi le go nna teng ga motho mongwe fa tshekatshekong .
Sireletsa ketane mo dikgotleding fa go kgonegang ; le
Go itumedisa go itse gore go bona kalaka go e reka go bonolo ka gore e ka rekiwa mo berikising ba bantsi ba ba e rekisang mme o ka botsa morekisi wa monotsha mongwe le mongwe .
Ga ke itse
Gajaana o tshwaragane le go aga botlhapelo jwa dišawara jwa badiredi .
Lefatshe lotlhe le le lemilweng la mothulama wa go feta 3% le tshwanetse go sirelediwa ka dikonturu ( ke lobotana lo lo tlhatlositsweng mo lefatsheng lo lo diretsweng go laola metsi a a fetileng go tswa mo tshimong ) .
Go na le dilo tse dintsi tse di rekisiwang mo makheteng tse di seng mo maemong a a tlhokiwang ka matsatsi a segompieno , mme jalo o tshwanetse go netefatsa gore o reke selo se se tlaa kgonang go dira nako e telele .
Dipusetsomorago di supiwa jaaka go ntse ?
Paakanyommu .
Ga o nne le ditokololo tse di fetang lesome , tse mongwe le mongwe wa tsona a tshwaelang mo khepetleleng ya motheo .
Netefatsa gore sediriswa sa gago sa go roba se siame go dirisiwa .
Kopano ya baagi ka kakaretso le dikarolo tsa ditlhopha go akaretsa Komiti ya Woto kwa go buisanwang teng ka ga thulaganyo mabapi le togamaano le tshobokanyo ya dipporojeke ( e e ka kwalwang mo tšhateng mme ya bewa fa e ka bonwang ke batho teng ) .
Maidi a a jalo a bidiwa " transgenic hybrids " le mororo e se maidi a tlolaganyolotso otlhe a a nang le semelo sa kemelano le ditshenekegi .
Ka setlhogo sa Images of Aforika mme e phasaladitswe mo bukeng : ES'KIA Continued , hisetori ya Aforika e e kwadilweng le tlhabologo ya motho go tloga ka bo-4000 BC , Mphahlele o e sobokile mo ditsebeng tsa ntlha tse nne tsa puo ya gagwe .
Ka dingwaga tse di neng di ntse di feta re ne re ntse re sa didmale mme re ntse re bua ka tiriso ya bakonteraka ba bolemirui mo kgaolong ya tlhabololo .
Johanna , Minah le Johannes .
23.Matlhare a IDP a mogopolo wa porojeke
Go tlhagisa ditshono mo mebarakeng le mo kgwebong .
Le gale , go botlhokwa gape go gakologelwa gore tshenyego ya gago go lokela dijwalwa mo mmung le go di roba ke diketekete tsa diranta ka heketara mme go ka latlhega gotlhe fa o welwa ke tshenygo ka ntlha ya bosa o se na inšorense .
Maikutlo a gago mo go akanyetseng mathata a tlaa nna le tshusumetso mo mokgweng o o tlaa tsayang ditshwetso tsa thekiso tsa gago ka ona .
Dintlha tsa bolemirui ba tshomarelo ka naga ya tlhago ke jaaka go latela :
sekedulu sa nako sa tirego ya togamaano
( 6 ) Togamaano e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 5 ) -
Ke goreng , le ka leng e bile le ka tlhomamo efe e re tshwanetseng go tsaya diteko tsa mmu
Kutlwalo mo banneng yona ?
Ke go re go se fudise diruiwa go filthela go nntse mafula a le mantsinyana a a ka fulwang .
Fetlha poelo e e siameng mo peeletsong ya gago
Klerk o ne a nna tokololo ya setlhophathutano sa Mofufutso ka 2000 , fa a ne a ntse a dira mo polaseng .
Dintlha tse di filweng fa godimo di supa gore bokana ba naeterojene bo bo ka nnang 50% ba e e loketsweng mo mmung bo ka tswa mo mmung kgotsa bo ka se nne teng go dirisiwa ka dimela .
Fa balemirui ba sa tlhokomele go dira tiro ena ba tlaa sotlwa ke ditlamorago fa nako ya go roba e goroga .
Gona , babeeletsi le bona ba solofetse ba a itse gore seno se ka diragala .
Dintlha tsa tshutiso kgotsa phetogo ka ntlha ya melao go beng ba le nosi , badirisanimmogo , mekgatlho e e tswaletsweng kgotsa mekgatlho ya Pty ( Ltd ) go dirisa ba lelapa botlhe mo kgwebong ya polase e ka lebelelwa .
Dimela tse di jetsweng mollelo gantsi di na le koketsego ya bothata jwa bolwetse ( jaaka polokutu ) mme le go wa go gontsi .
Sente e nngwe le e nngwe e ka kgonwa go supiwa !
Bomankge ba CBP ba dira dipotsolotso le baneela-ditirelo ba ba tleng ba direle diwoto di le mmalwa ( sk . diteišene tsa mapodisi , ditleliniki ) le go ba kwala gore ba tle ba ba dirise mo togamaanong ya woto ;
GORE tshwetso ya EM 110 / 2004 ya Meyaramogolo ya la 18 Phatwe 2004 e TSWEWE TSIA .
Ka fa tlase ga galase e le nngwe
Mo go nna o ka re go nnile tlwaelo go batla go bolaya noga fa e bonwa , tota le fa e le mo polaseng ya gago .
Tshaeno : . . . . . 
Ka 203 , bontsi ba batho mo setšhabeng bo tshwanetse ba bo bo nna gaufi le mafelo a tiro , mme dipalangwa tseo ba di dirisang di tshwanetse go babalesega , di ikanyege mme di dirise eneji e nnye fela .
Ntlha e e supang go dira madi ka bontsi thata fa go rulagangwa tekanyetso ka botlalo ya go uma le go dirisa madi ke go duela monontsha .
Morago ga gotlhe , rona botlhe re dirisa naga fela - ke ya ba ba re latelang .
Sengwe se se botlhokwa gape ke peoleitlho ke dipholo tsa loso lwa mofero le ditshenekegi morago ga kgatsho .
Go go kgonisa go reka peo e o e tlhokang pele ga nako go netefatsa gore o amogela e o ratang go e amogela , kwa ntle ga go dumela go reka e e leng teng .
Karolo ya 4 : Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso / Thebolo ya Ditirelo
Bonoko : Se ke sebatana se se senyang thata mo mmiding fela fa morago ga go supa seako go fitlhela se oma .
Go pega serori morwalo o o boimaima kwa ntle ga go nyalanya kgatelelomowa go tlaa tlhola tshenyego le konalo tsa thaere tse di boitshegang , ka go dira jalo go fokotsa thata tiragatso le botshelo jwa tiriso .
Mathata a a a itsege , mme bantshakuno ba ba leng batsamaisi ba ba nonofileng ba ithulaganyetsa le go ipaakanyetsa dikgonagalo tseno ka fa ba ka kgonang ka teng .
Setlhopha sa baagi ba ba dirang
( b ) ngwana a rometswe go ya go dirwa tshweetso ya bolwetse jwa tlhaloganyo kgotsa go sa direng sentle ge tlhaloganyo , go ya ka molawana wa 77 kgotsa wa 78 wa " Criminal Procedure Act " .
Ditirelo tsa ditekesi
maatlafatsa baagi gore ba ithulaganye
Ithulaganyo
Bantshadikuno ba bagwebi le ditokololo tsa 1000 Ton Club ba ba abetsweng betšhe ya gouta ke :
Motlhaba , mmopa le serokwa ka palogare di ka boloka bongola jwa 25 mm ka 150 mm ya mmu . ( Mo mmung wa botengmedi jo bo nonofileng jwa mmitara e ole mongwe , go kgonega go boloka 180 mm ya pula ) .
Palokete ya mmopa
Re ba eleletsa katlego yotlhe .
Ntshokuno ya peo ya katune gajaana e kwa tlase ka 4 , 7% , mo ntshokunong ya peo ya soyabini .
Ka botlalo ke dirisa diheketara tse 1 630 tsa lefatshe .
Itlhomele dikgono tsa botlhodi .
Themphereitšha ya balobo e e metsi e ntshiwa mo go ya balobo e e omileng go bona boleng jo bo lekanngwang ka dikerii ya senthikereite .
Tiro e simolotse
Akanya ka mmasepala wa gago fa o araba .
Le netefatsa gore didiriswa tse di tlhokegang thata tsa mmasepala di dirisiwe sentle , le leba tse di ikaeletsweng thata ( sk . go thusa mafelo a a humanegileng thata ) , le ngokela matlole go tswa kwa magatong a a farolofganeng a puso , mme e bile le matlafatsa botsayakarolo mo baaging .
Letsatsi la ntlha ga le a akarediwa fela letsatsi la bofelo le akareditswe .
Mo Patlisisong ya Bosetšhaba ya Dikomiti tsa Diwoto ya 2004 / 05 halofo ya batsayakarolo ba kaile dikomiti tsa diwoto di ' tlhophilwe ' fa ba ba kwa tlase ga ( 41% ) ba kaile fa komiti ya woto e ne ya tlhamiwa ka go tlhagisa maina fela .
Go botlhokwa go aga kutlwano le ba ba go adimang madi .
Kamano magareng ga peo le mmu o o bongola .
Mefuta e ka fetoga go tsamaelana le meamo a a laolang kgono e e rileng ya bokana ba kumo le fa kgono ya bokana bo bo rileng ya mefuta e e leng teng e phala bokana ba kumo e e ka kgonwang jaaka go ntse mo masimong .
Saense le thekenoloji di tsweletse go fetola tsela eo dithoto le ditirelo di rebolwang le go rekiswa .
Go balela lotseno le tshenyegelo e e ke nnang teng go sengwe le sengwe se se leng mo tekanyetsong ya gago go ka nna thatan ka gore o tlhoka tshedimosetso ka ntlha ya tlhotlhwa ya bokamoso ya dilo tsotlhe .
Tirego ya sebopego sa botlhokwa ya ntlha e e tlaa amegang bosula thata ke khemo ya medi , dimela di tlhoka go nna le dilekanyo tse di rileng tsa mowa ( okosijene ) go tlamela medi ya tsona .
Tokololo e tshwanetse go itsise mongongoregi ka ga ditshiamelo tsa gagwe le diphekolo tseo di leng teng .
Ke ditheo tsa kadimiso dife tse bantshakuno ba bantšhwa ba ka di fitlhelelang tsa dijalo / loruo lo lo farologaneng ?
Aforika Day e ketekwa ka la 25 Motsheganong ngwaga le ngwaga , go gakologelwa go tlhongwa ga Organisation of Afrikan Unity ka 1963 .
Go tlwaela diphetogo tse dintshwa , balemirui , beng kgotsa bathapi ba ka tshwanela go lebelela dikgang tse di latelang pele ba tswelela go lekalekantsha ditiragalo tsa bona :
Diako tse dinnye - digeramo tse 150 .
Ka moo dikgatlhego tse di farologaneng di yang go emelwa ka teng
Fa o reka kgotsa o duela barekisi ba mofuta o mme o ntse o duela ka kgwedi le kgwedi kgotsa ka nako e telele go feta kgwedi ba tshwanetse go tlhola ba go romela sesupetso e le setlhankana ka mafelelo a kgwedi e nngwe le e nngwe .
netefatsa gore go na le tlhaeletsano e ntle mo gare ga khansele le setšhaba
Ikgolagano le IDP
Fa go leng matshwanedi mo dipotsong tse dif a godimo , botsa gore diphetogo tseno di amile jang ditlhopha tse di farologaneng tsa batho ka go fapana ( re tla neelana ka tshedimosetso ya tlaleletso mabapi le pharologano ya mokgwa wa tsa maphelo ) .
Kwala ditlhagiso , ba ba di dirileng , le dipholo tsa ditlhopho , fa di le teng ; Ga go tlhokafale go kwala yo o tladitseng tlhagiso .
Kgatelelo ya balekane fa balekane ba dirisa dinotagi kgotsa diritibatsi .
Bafatlhosi ba tshwanetse netefaletsa batsayakarolo gore tekanyetso e tla dirwa go netefatsa gore batsayakarolo ba tlhalogantse diteng gape ba fitlheletse ditlhokego tsa seelo sa yuniti .
Kgomo e le nngwe e tlhoka dilitara tse ka nnang 40 tsa metsi ka letsatsi mme gape go oketsa gabedi fa e anyisa .
Lefelo go ya kwa tšhembareng ya Kokoano Bosetšhaba
Go rulaganya
Go dira tiro e go ka dirwa ka go dirisa mekgwa e e farologaneng , ka go kwala tsotlhe ka seatla kgotsa ka go dirisa lenane le le tseneletseng la khompiutara .
Moelmirui o tshwanetse go nna mmatlisisi o o kgonang tota , fa o swetsa gore o tlhoka go jwala kumo ya mofuta ofe o tlhoka go batlisisa gantsi jaaka o kgona ka ntlha ya botlhokwa ba kumo ya mofuta e e rileng , tiriso ya teng , go nna teng ga yona mo lefatsheng ka bophara , ditiragalo tsa makhete ya teng , tlhotlhwa ya teng jaaka e nste le jaaka e ka fetola kwa pele .
go akaretsa baagi ka maatla thata fa go lejwa taolo ya selegae le mo tlhabololong
Setlhogo se sengwe le se sengwe se tseelwe metsotso kwa thoko ka setlhogo se se tsamaelanang le ntlha ya lenanetema .
Ke lema diheketara tse di ka nnang 200 tsa korong , tse 200 tsa bali le tse 200 tsa korogo .
Ka nako e go botlhokwa go nna le leano la go rekisa dijalo ka nonofo ka fa go kgonegang ka teng gore o tle o bone madi a mantsi ka fa go kgonegang mo dikunong tsa gago .
Maemo a tlhotlhwa jaaka e ka nna
Ga di mosola go le kalo
5.4 Go lekanyetsa thebolelo ya ditirelo
Pabalesego
KGAOLO YA 9
Go tlaleletsa mo tshedimosetsong e , mmatlisisi wa ditshedi a ka batla go tlamela motho yo mongwe didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
go ba sireletsa mo tshwarong-botlhaswa , tlhokomologo , tshotlako kgotsa
Go swetsa gore go jwalwa mofuta ofe wa kanola go tlaa tlhomiwa ke maemo a dintlha tsa mo polaseng le gore molemirui o batla go kgona eng .
Ntlha e e leng botlhokwa e ya go fetola mmu gannye e netefatsa ntlha ya gore go kgonwe go jwalwa dijwalwa tsa selemo ka bonako mme go se tlhoke go emela pula ya ntlha ya selemo ka kgwedi ya Ngwatsele kgotsa morago ka dingwaga tse dintsi .
Dimela tse di nang thata le kgono di ka kgona go fenya diphatsa go feta tse di se nang thata .
Mo Mpumalanga dimphato tse di siameng di tlhamilwe le batho / mekgatlho e e latelang :
Palamente e kaya dilo tse di farologaneng mo bathing ba ba farologaneng .
Ke tiro tota go rulaganya pego e e supang tiriso ya tšhelete e e amogelwang ka go rekisa dilwana .
Tswelelang go dira se le se dirang fela ka gore le dira se se makatsang !
2.7 . Ka mo CBP e golaganang ka teng le IBP
GO DIRWA GA DITIRELO TSA GO PHEPAFATSA
Ga go setšhaba sepe se se ka gololosegang ka bojotlhe go fitlhela basadi le banna ba sona ba gololosegile e bile ba lekana , mme go fitlha ga jaaana , banna le basadi ba abelana maikarabelo .
Tlhatlhoba ditekanyetsokabo tsa matlole a a laolwang ke tlhokego go amogelwa a bo a romela lekwalo la kamogelo ya ditekanyetsokabo .
Mo Puong ya Pulo ya Palamente Moporesitente o tsaya mokibo wa setšhaba le go tlhagisa maikaelelo a pholisi le tse di tla kgonwang go rebolwa tebang le ngwaga o o kwa pele .
FSB ke setheo sa baagi mme e dira go ya ka Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Baagi wa 1 wa 1999 .
Go tlhama pholisi ya togamaano HIV le AIDS mo lefelong la tiro .
Ebu , gonne o batla go kgatlha batshegetsi ba ba kgonegang , o tlaa tlhoma mogopolo mo dikgonong tsa gago jaaka montshakuno yo o nang le kitso le lorato lo lo tseneletseng gammogo le kemonokeng e e tlhokegang go tswa balemiruing le baporofešenale ba bangwe mo maranyaneng a temothuo .
Morago ga dingwaga di le 3 o simolola go ananya Diyuniti tsa gago tsa Mahube ka dišere tsa RBP
Go phasalatsa tshedimosetso : Go ntshetsa beng ba porojeke tshedimosetso e e tlhokegang ka dinako tse di maleba .
Motho yo o go ka ikgolaganngwang le ena go beeletsa mo Sekemeng sa Bonto ya Botsayakarolo
Itirele dikelotlhoko mo setlheng sa kgolo go lekanyetsa boleng jwa tiragatso ya dikuno tse di dirisiwang mo polaseng ya gago .
Kutu e Leelefala ka bonako mme lefetlho le setse le batiLle le tsweletse gotlhelele .
Thulaganyo ya maitseo ya kgwebo ya gago e e nang melao le melwana ;
Maitsholo a a ntseng jalo , a nyemisa moôkô mo go ba ba rutang le ba ba rutiwang ka gonne ka kgopolo e , morutabana o latlhegelwa ke tšhono ya go ithuta go tswa mo maitemogelong a nnete a botshelo jwa morutwana , a a ka bo a mo humisa e le morutabana .
( 7 ) Magiseterata yo o umakiwang mo go molawana wa 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka laela ngwana go tlhagelela kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , go ya ka molawana wa 61 kgotsa mo botsereganying jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , go ya ka molawana wa 62 , ka letsatsi , nako le lefelo tse di beilweng , kgotsa go laelo mofuta mongwe le mongwe wa go diragatsa bosiamisi mo mabakeng a a tshwanetseng mo boemong jwa mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) kgotsa wa ( 4 ) , kgotsa mmogo le nngwe ya mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 3 ) le wa ( 4 ) .
Le bolela fa dipusoselegae tse di golang di tla bonwa ka :
Go sismisa merero le go sekaseka ditlhopho
Wena o mosupatsela mo polaseng o le moeteledipele .
Se se tshwanetse go akanngwa ka tlhoafalo mo lefatsheng la merafe koo go nang le lefatshe le legolo le le sa dirisiweng , le mororo go na le bantshakuno ba ba siameng ba bantsi ba ba tlhokang lefatshe le legolwane go dira temothuo ka poelo .
Kitlano ya kgoboko
Tshenyo ya Lotlhaka ka ntlha ya difalodi tse e tlaa bonala ka nako ya thobo , fela ka gore tshenyo e diragetse moragonyana mo pakakgolong , e tlaa nna le kamo e nnye mo thobong .
Go sa ntse go le botlhokwa go ela tlhoko gore mojadi o laola metsi mo kgaolomeding .
SEKEJULE 15
Ke bosupi bofe bo o ka bo dirisang go supa gore o senotse tshedimosetso go baamegi ?
Gape ke hira diheketara tse 226 tse di siametseng go lema mo tikologong ya Ventersburgt .
Go tokafatsa maemo a go boloka jaaka go nna teng ga disilo ka di thempereitšha le bokana ba mowa tse di ka laolwang mme gape le go dirisa mekgwa ya go omisa mmidi pele o bolokiwa go fitlhela bokana ba metsi a a ka nnang 12% kgotsa tlase go ka fokotsa go mela ga mothuthuntshwane mme go ka thibela go tshela ga diafalatokosini e bile go ka fokotsa go senyega ga dijo ka nako ya go bolokiwa .
- E nyalantswe go tswa khosong ya tlhabololo ya dikgono tsa sethekeniki ya Grain SA ke Jane McPherson
6 . Go nyatsa taelo ya kgotlatshekelo .
Ditshenyegelo di ka lekanyediwa ka go lwanela ditlhotlhwa tse di kwa tlase tsa ditsenngwateng le / kgotsa maano a ntshodikuno a a tokafaditsweng le / kgotsa go fokotsa ditshenyegelo ka go kgaola badiri le / kgotsa go laola ditshenyegelo ka tiragatso ya ditekanyetso le / kgotsa bontshadikuno jo bo kwa godimo .
Go botlhokwa gape go di tlhola dibeke tse thataro morago ga go gwela , ka go tlaa naya sesupetso se se rileng sa gore bolwetse bo teng kgotsa nyaa .
Matlhakonosetso a tiro tseo ke afe ?
KAROLO 2
Gape go tsamaelana le ntlha ya lekgetho o kgona go lopa tuelo fela go tsaiwa e le fokotso fa o na le makwalo a .
Seesimane / Seburu
Kgato ya 1Re dirile togamaano jang ?
Go tlaleletsa , bokgoni ba bolaodi ba batlhankedi bagolwane bao ba dirang mo maemng a a matswakabele a sepolotiki le loago bo tlhoka tlhokomelo .
Go nna le poelo ga temothoro go mo kgatelelong e kgolo thata mme e bile go batla go sa kgonege mo bantshadikunong go tswelela go ntsha dikuno .
( a ) Kgonagalo ya go fetisetsa kgetse kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka molawana wa 50 kgotsa wa 64 ;
Kwa bofelong , bantshakuno ba tshwanetse go sekaseka ditsela tse di kgonegang tsa gore ba nne le karolelo mo bolennye jo bo tlalelediwang mo sejalong sa bona morago ga go tswa mo polaseng ka go tshola tirego ya ntshokuno mo polaseng le mo gae ka fa go ka kgonegang ka teng fa gona e sala go nna le bogonego jwa seikonomi .
Credo Mutwa , mo bukeng ya gagwe Indaba My Children , o bua gore fa meetlo ya Afrikan e sa amogele go nna mokopi , maAfrikan ka tlhago bona ba ne ba gatelela gore go botoka gore motho a kope go na le gore a utswe .
O tla thadisa melemo ya lenanetema le le agegileng sentle le metsotso e e se nang diphoso le go neela batsayakarolo dikaelo tse di tlhaloganyegang go tlhama lenanetema le le rulaganeng sentle le go kwala metsotso ya dipitso e e mosola e bile e khutshwafaditswe sentle . .
Bophara jo bo tlhokelwang konturu le sekgala magareng ga dikonturu ; le
ATM ke thekenoloji e e kwa godimo go ya ka phetiso ya thekenoloji ya dijitale ka gonne ga go tshwenye gore a ke lentswe , bideo kgotsa tshedimosetso e bile ga e tshwenye ka sediriswa sa bofelo .
Ke mang a tlaa rorang dijalo ?
Tekanyetsokabo ya didiriswa tsa kgwebo e dirisetswa go akaretsa ditshenyegelo tsa didiriswa tse di latelang :
Maiteko a a jalo a a tswelelang a tlaa tlisa ntšhwafatso ya semoya le tlhaloganyo e e tlaa nnang le boswa jo bo nnetseng ruri jo bo lekaneng go ka bidiwa " renesanse " .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Maemo mo mmarakeng ya lefatshe a tlhotlheletsa tlholthwa mo go rona .
Fa ke gona fa go tlhomamisiwa lefelo la sebopego la jini ya Bt , ( ke khoromosoume efe ke karolo efe ya khoromosoumu ) .
KGATO YA 2
Fa dibaka di le dikgolo magareng ga dikarolwana , gona semela se ka fitlhelela metsi ka bonolo thata .
go tlhameng ditogamaano tse di maleba
Bofatlhosi bo kaya eng ?
O ne a kopanya maitemogelo a Maaforikaborwa a mantsho le maitemogelo a gagwe ka namana go bontsha gore motho mongwe le mongwe ka nosi o bopilwe ke setšhaba se a nnang mo go sona .
O netefatsa go nna teng ga badiri ba setegeniki go diragatsa seabe sa bona mo CBP ;
Mo kgatong e ya Pula Imvula , Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa rona kwa Foreisetata o ne a bua le Samuel Moloi yo a dirisang bolemirui mo tikologong ya kwa Fouriesburg mo kgaolong ya Foreisetata .
Khansele e tshwanetse go dira dithulaganyo tse di tlhokegang go kgonisa Dikomiti tsa Diwoto go dira ditiro tsa bona ka nonofo .
( b ) kaela tiriso le tsamaiso ya Molao ono ;
Folipitšhate dimmakhara , poresetiki , sepalangwa le dijo
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Se ke leotwana le le tsamaisiwang ke go kgomana le mmu mo polantereng e e tsamayang .
Tlhago , mo bokaong jo ke MODIMO .
Tseno di tsamaisana jang le dithoto le kgonagalo ya phitlhelelo ya dithoto , tse di supilweng ?
O goletse mo batsading ba gagwe ba ba neng e le balemirui .
Ka ntlha ya se , dipharologano mo ditlhotlhweng tsa lefatshe din a le kamego ya ka bonako mo ditlhotlhweng tsa selegae .
Go botlhokwa gagolo go nna o fetola mefuta ya dibolayamefero e o e dirisang ka ngwaga le ngwaga go fokotsa kgono ya mefero go fenya dibolayamefero .
Ka nako ya thobo maemo a tlhaka e e robiwang e kwa tlase thata .
Tlhotlhwa e e tlhomilweng go se fetoge ka konteraka
Ke yona togamaano ya kgwebo e , e e go tlhagisang jaaka moporofešenale yo o nang le maikaelelo a a utlwalang mme e go supa o le motho tota ka go tlhalosa dikgato tse o tlaa di tsayang go fitlhelela maikaelelo ao .
Kgaolo e le nngwe ya botlhano ya bana ba rona ba sala morago ba le bannye ka gore ga ba fiwe dijo tse di lekaneng .
" Dipaakanyo le tsweletso ya mafaratlhatlha a bommasepala ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa mo go rona jaaka re ikuela go bommasepala go boela kwa tshimologong jaaka karolo ya thulaganyo ya Go Boela kwa Tshimologong , e re sa tswang go e thankgolola mo porofenseng , " ga rialo MEC Dube-Ncube .
Tshedimosetso ya Khamphani
Go dira thata fela , boikanyo ba go kgona tse ke batlang go di kgona morago ga nako le dinako , mme gape le go tshegetswa ke balelapa la me ke tsona dintlha tse di dirileng gore ke kgone .
9 . Go utlwisa maikutlo a mongwe botlhoko .
Mo setšhabeng se batho ba ba farologaneng thata , moo bahumanegi ba humanegileng thata e bile ba le bantsintsi le bahumi ba humile thata mme ba se bantsi ka palo , go dirile gore Mphahlele a eletlhoko gore bahumi gantsi ba tshola nyatsa bahumanegi .
Ishoboko ya melawana ya pabalesego ya tiriso ya didiriso tsa bodirelo ke e :
kgobokanya lemorago la tshedimosetso le go rulaganya ka mokgwa wa tshobokanyo
Mphahlele o ne a fitlhelela mooko wa puo ya gagwe go dialogane tsa 1982 .
Go bona tshedimosetso go ya pele ikgolaganye le :
Lenaneo la letlotlo ka ngwaga : Mafelelo a Mopitlwe 2014
Mokgwatiriso o re rutile gore se ga se diragale ka ntlha ya mabaka a le mmalwa :
Thadisa ka ga dikarolwana tse di botlhokwa tsa molao tse di nang le kutlwalo mo ditirong tsa taolo ya mmasepala le Dikomiti tsa Diwoto di tshwanelwang ke go di itse
Tse ke mefuta ya merero e e tlileng go nna e tlhagelela mo isagong ka ga gore o tsamaisa jang thekenoloji e e runyang mme ke gone fa gape go begela mo go se Alan a se buileng , puso / pataganelo ya poraefete ya batho , patlisiso e ka nna kwa yunibesithing kgotsa mo khomišeneng ya taolo fela e tshwanetseng go dira go seng jalo ga re kitla re kgona go bona molemo wa dikungo tsotlhe tse re di solofeditsweng tse go tswa go ICT le kagosešwa ya mesola ya mafaratlhatlha .
Ikanyego ya thobo .
Fa mmedisi a tlhagafatswa , o kgona go lemoga mathata le go bona ditharabololo tse di leng botlhokwa go netefatsa gore tiro e dirwe go thibela tshenyo ya dimela .
Leleme la thakadu le ka nna botelele bo bo ka nnang disentimetara tse 30 , 5 ka botelele mme le na le mathe a a kgomerelang a a thusang go kgomeretsa ditshoswane le dintlhwa go tsweng mo mmung .
Go buiwa thata ka thoto ya dijo ya lefatshe , tshireletsego ya dijo ya lefatshe , tshwanelo ya dijo le bonno , mme dijo tsotlhe tse di ntshiwa golo gongwe ke mongwe - go na le motho yo o amegang .
Mo mabakeng a mangwe , dipholisi tsa morago ga 1994 di gateletse dikarogano tsa sebaka ka go baya matlo a lotseno lo lo kwa tlase gaufi le ditoropo tse dikgolo .
Tsamaiso e e bokoa ya puso ya Ciskei e ne ya ba isa kwa kwelong tlase ya ditirelo le ditiro mo toropong e .
Tiriso
Kgwebo ya me e tshwanetse go bo e le kgolo go le go kana kang gore ke ikgolaganye le GEP ?
Go ne go le maleba le dingwao tsa tlhakanelo ya dilo le go nna mmogo le meetlo , tse di neelang batho dipharologantsho tse di siameng tsa go ka bonwa jaaka muntu / motho .
Ka mafoko a mangwe , se se supiwang ke go se kgone ga diporojeke tse ke gore mmuso o dirisitse go fitlhela jaanong diranata tsa dibilione tse 30 go busetsa lefatshe le le ka nnang diheketara tse 7 milione tse di ka dirisiwang go oketsa ditiragalo tsa bolemirui , bontsi bo bo sa tlholeng bo dirisiwa go uma dijo tse di leng botlhokwa . "
Go bontsha kutlwisiso ya pholisi le letlhomeso la peomolao e e kaelang dithulaganyo tsa Dikomiti tsa Diwoto .
( iii ) naya ditaelo tsa kwa ngwana na tshwanetsweng go bewa gona lobaka lo lo rileng pele a amogelwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , le le tlhalosiwang go ya ka taelo , mme gona e nne kwa lefelong lengwe la tlhokomelo ya ngwana le moša , le le umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( h ) wa Children's Act , mme e se ke ya nna kwa seleng ya mapodisi kgotsa kwa lefelong la tlhatlhelo ; le
Lefelo la tiro le nne phepha ka dinako tsotlhe ka sengwe le sengwe mo maemong a sone .
Ka dinako dingwe di beelwa tlhotlhwa mmogo , mme fa gongwe di a kgaogannwa .
Se , se akaretse melao le dintlhakaelo tse di maleba , ga mmogo le ditlhokego tsa go neela dipegelo le thempoleite kgotsa sekao sa rejisetara ya go tsenela dikopano
Boikuelo jwa mo teng ga setheo bo tshwanetse go tlhatlhelwa ke mokopatshedimosetso mo tsamaong ya malatsi a le 60 morago ga go ganwa ga kopo ya gagwe ya ntlha ya PAIA .
Korong le korong e e sidilweng go na buope e na le poroteine ya glutene e e dirang gore tlhama e e loketsweng letlhabego e kgone go gogomoga .
O tshwanetse go itse gore go diragala eng ka dijalo gore o kgone go dira tse di leng botlhokwa go tlhogisa dimela go roba thobo e tona .
Tshedimosetso e e neilweng motho wa boraro mo sephiring .
Romelela batsayakarolo botlhe ba pitso lenanetema letsatsi pele ga pitso o ba gopotsa maikaelelo a pitso , lefelo , nako le boleele .
Fa mmu o gateletswe thata metsi a ka simolola go elela .
Molaetsa go balemirui ba ba sa tlhabololwang
Karoganyo ya merafe mo tlhaoleleng , e dirisitse bomorafe go tlhaolela bontsi jwa batho-bantsho ba Aforikaborwa go tswa mo go ba bangwe , e le karolo ya leano la aroganya-mme-o-buse .
12.11.5 go tlotlisana le Mokwaledi wa Kgotla ka maeto le ka tiriso ya madi ya maloko a Komiti .
Fela le gale , fa masika a itsadisopoeletso a mabedi a gwelanngwa , thatafalo e boela gape mo peong e e tswang moo mme thobo ya dimela tse di jetsweng go tswa mo peong eo , e oketsega thata .
( k ) go gapeletsega go ya kwa lefelong la dithuto kgotsa lefelo le le tlhalosiwang le e leng la thupello ya tiro e e rileng , thuto kgotsa go ya go alafelwa bolwetse kgotsa kgobalo ya mo mmeleng ;
Morago ga go phepafatsa masalela a dijalo tse dikgologolo le lorole le paakanyo dirisa sekgatshi se se tshwarelelang go alafa boalo ba legare la bini dibeke tse pedi pele ga go tlatsa . ( latela dipeelo tsa modiri le dipaka tsa thibelo go efoga kgotlelelo m tirisong ya diphologolo le batho ) .
Ka nako e e rileng ya go gogomoga tlhama e beswa mo ontong ka bollo bo bo farologaneng go uma mefuta e e farologaneng ya marotho le dibesiwa tsa mefuta e mengwe .
Mphahlele o tsweleditse polelo ya gore bakwadi ba se ke ba nna le boikanyego jo bo sa boneng , tota le setso sa bona .
Botsayakarolo mo paakanyong e e tshwaraganeng ya tlhabololo , le fa go ntse jalo , se tlhoka melao e e siameng le dithulaganyo tse di totobatsang gore ke mang yo o tshwanetseng go nna le Botsayakarolo kgotsa yo o tshwanetseng go bonwa , mo boemong jwa ga mang mabapi le morero ofe , ka mokgwa ofe wa thulaganyo , ka maatla afe .
Koketsotlhotlhwa
Go sa le gale ka 2012 , go sa amogeleng go , go utlwagetse thata morago ga pontsho ya thelebišene ya go keteka botshelo jwa ga Sobukwe e sena go gasiwa mo thelebišeneng ya SABC .
Go fitlhelela ponelopele e , bommasepala ba rotloediwa go aga temokerasi ya selegae ka go tlhagisa maano le mekgwatsamaiso go tswelela pele go golagana le baagi , kgwebo le ditlhopha tsa setšhaba .
O ka tlhola o ntse o ngongorega ka ntlha ya gore go bokete jang go rulaganya dikanego tse kgotsa o ka gagamatsa dikgole wa tsaya pene mme wa dirisa lenaneo le le rileng , ke wena fela yo a tlaa lemogang .
Lenaneo 1 : Tekanyetso e e rileng e e tlhamaletseng go uma mmidi .
( f ) latele taelo nngwe le nngwe e moreetsa-kgetse a boneng e le matshwanedi fa tlase ga mabaka ao .
Go jewa ga soya gape go ka fokotsa riseke ya kankere ya lela le legolo .
Medi e mekhutshwane e mekimayana , tlhaelo ya medimotlang ke tshupo e e tlwaelegileng ya botlha jwa mmu jo bo tseneletseng .
Ditaelo tse di dirwang kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Netefatsa gore sediriso se itshetletse sentle .
O tlhola ditshupetso tsa ditšhelete tse o di amogelang jang ?
tsamaisa le go begela ka ga kgatelopele .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
KGAOLO E E AKANYETSA BATSAYAKAROLO BA BA FAROLGANENG le dikamano tsa bona le go dira ga Dikomiti tsa Diwoto .
Ka gonne tekanyetsokabo e tlaa tlhotlheletsa phasalalo ya didiriswa go ralala mmasepala , e tshwanelwa ke go tsewa jaaka nngwe ya dithulaganyo tse di botlhokwatlhokwa tsa go tsaya ditshwetso mo pusoselegaeng .
Ka tlhago ya ona dikholomo tse di jalo tsa dimakasine di tletse dikgang tse go buiwang ka tsona thata .
Ditšhono tse di dirile gore go runye Bantsho ba bašwa ba ba itsholetseng ba seemo-gare , ba ba neng ba lokologile go ka tswa mo metseseteropong go ya kwa metsethokong , e pele e neng e beetswe Basweu fela .
Foseferase ( P )
Gape Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go akanyetsa gore a tshedimosetso ya poraefete e e kopiwang ga e wele ka fa tlase ga ditlhopha tse di latelang tsa tshedimosetso ya poraefete e e ka senolwang .
Go kgona go fitlhelela maitlhomo a ntshodikuno ya dijalo le tse dingwe jaaka a tlhagisitswe mo tlhamoleanong ya polase , mo go diriseng maitlhomo a metswedithuso le matlole , go botlhokwa go rulaganya go ya ka bokgoni jwa didiriso tse di gona .
Athikele e e rometswe ke Piet Lombard le Dr Johann Strauss ba kwa Lefapheng la Bolemirui la kwa Kapabophirima .
Karolo ya 6.5 e sekaseka dikgolagano tse di lekanetseng tse di tshwanetseng tsa tlhamiwa mo dingwageng tsa 1 le 2 fa karolo ya 7 e tlhagisa dikgolagano tse di oketsegileng go tiisa tomagano magareng a CBP le IDP .
TB e e sa phekolegeng e alafiwa jang ?
4.10 madi a a tswang kwa pusong a go thusa dikgwebo le tshegetso ka madi ya mokgatlho oep fela .
Ka dinako tse dingwe moneeladitirelo yo o maleba ke NGO , CBO , kgotsa setlamo sa poraefete .
Gore ke bone thuso ke lekala lefe la kgwebo le nka itebaganyang le lona ?
Go reng re re " Nako ke tšhelete " ?
A o rekisitse diruiwa tse di sa kgoneng kgotsa tse di tsofetseng pele ga nako ?
6.5.4 tiragalo nngwe gape e e ka amang boleng jwa lounu ( kwa ntle ga dikarolotuelo tsa lounu jaaka di tlhaloswa mo ) kgotsa bokgoni ba gore lounu e duelwe ka dikarolotuelo tsa kgwedi ka kelo ya nako eo mo pakeng e e setseng ya lounu ,
Tekatekano e e lekaneng ya bokana ba kumo ba mmidi wa gago e tlaa thusa go loga maano a go omisa , go boloka le go rekisa ka tshwanno kumo e e ka nnang kwa godimo thata .
Dirisa mefuta e e nang kgono , ke go re , e e nang thata go kgona mo mathateng a ditikologo tse di farologaneng .
O tlhoka go itse :
Mme la bofelo , Mphahlele o nganga ka gore re tlhoka bokwadi ka gore ' bo natlafatsa batho ka setho , bo kokoanya e bile bo tlhalosa marara a mangwe a a boteng a matshelo a rona .
Tlhalosa gore tekanyetskabo e akaretsa DITSHENYEGELO le LOTSENO .
Dira dithulaganyo le difala tsa selegae mabapi le go omisa korong , fa e le go ka bonala se se tshwanelwa go dirwa .
Tshedimosetso e bonwe go tswa mo Khosong ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase ya Grain SA
Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ...
Tekanyetso ya kumo e tla supa tshenyegelo ka ntlha ya kumo ya ngwaga e e latelang ka maemo a lenaneo la bolaodi la kumo ya kgwebo .
Ke ka ga go tlhama ditiro tsa leruri mme ASI e itumelela go tshegetsa kagosešwa ya Puso ya Aforikaborwa ka gonne mo maitemogelong a rona ke ntlha e e botlhokwa thata ya dipholisi tsa setšhaba jaaka maatlafatso , go fedisa bohuma ka go tlhola ditiro tsa leruri tse di duelang sentle tsa batho fela .
Khoso ya tlhabololo ya dikgono ya balemisi
Go se obamele mabaka le dipeelo tsa konteraka ke tlolo ya konteraka .
Batla mongwe wa ba ba rekisang peo go go thusa go swetsa gore ke mofuta ofe o o tlaa kgonang mo tshimong a gago .
Ditlhophathutano
Tlhola mowa mo dithaereng tsotlhe mme o di pompe go ya ka kgatelelo e e tlhokegang ;
Go sedimosetsa le go matlafatsa bantshakuno ;
Kemo ya lekoko
Metswedi ya selegae e fitlhelela ditlhokwa tsa baagi : E neela tshiamelo ya go reka le ditiro gaufi le legae .
Seno se tlisitse setheo sa bolemi ba kgwebo bo bo tsweletseng e bile bo aname mme bo ikaega ka bodiri ba kwa dipolaseng jo bo sa dueleng sentle , mmogo le baagi ba le bantsi ba ba humanegileng ba ba nang le ditšhono tse di ileditsweng tsa ikonomi le mmogo le ditirelo tsa puso tse dinnye fela .
Go sa na le diphatlha tse dingwe tse dintsi tse di ka utololwang mabapi le tlaleletsoboleng .
Tsa setho : Tsona di kgontsha batho go dirisa metswedi ya bona .
Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa le metro di tshwanetse go nna ditheo tsa porofešenale tseo badiri ba tsona ba nang le dinonofo , ba leng boikanyego e bile ba tlotla tiro ya bona le go direla baagi .
Go tlhokiwa gore o dirise kgono ya gago go bona lefelo le o ka le dirisang go boloka dilwana tsa gago .
Seno se ikaelela go netefatsa gore mekgwa e e itlhophelwang e a tsewa mme e kgontsha go akanyetsa ditšhono tse di mosola tse di ka nnang teng tsa gore IDP e tlhame maano a a ka tshegetsang a CBP a a tshwanang mo diwotong tse di mmalwa .
Ngwaga wa 2010 e nnile ngwaga o o neng o aparetswe ke serame .
Molemirui o tshwanetse go ba teng letsatsi le lengwe le le lengwe la ngwaga ka gore dijwalo le diruiwa ga di na " matsatsi a boikhutso " !
Mo bokaong jwa Affrikan Affirmation e , go tloga ka 1989 Mphahlele o ne a rotloetsa Bantsho ba Aforikaborwa , ba e neng e le batswasetlhabelo ba Thuto ya Bantsho ya Tlhaolele , go pota thuto ya phaposiburutelo ka kwa fa ba tota ba tlhagafaletse go ithuta-ka-namana .
Tokololo e le nngwe ya komiti e tshwanetse go tlhagisa le go simolola puisano .
Tshimo e nngwe le e nngwe e ka nna le dimela tsa mefero tse dingwe tse di ka kgonang go ikemelela go kgona go fenya glyphosate le dibolayamefero tse dingwe .
Mmasepala o tlhoka go botsa dipotso tse pedi tse dikgolo fa a akanyetsa diporojeke tsa CBP jaaka karolo ya IDP :
Nngwe le nngwe ya dikgaolotiriso tse di tshwanetswe go tlholwa gangwe le gape ka tlwaelo pele ga nako ya thobo e simolola tota gape le fa go ntse go tswelelwa ka tiro ya go roba .
Gore di rekwe kgotsa di kopololwe go tswa go setlamo sa puso ; le
Go boammaaruri gore phetogo e diragala letsatsi le letsatsi .
Mesola le dikgwetlho : Tlhotlheletso ya sepolotiki
Ke nako ya go dirisa maano a o a logileng .
Go ka boloka R92 480 ka diheketara di le 100 tse di jwalwang .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlhophiwa ka go farologana kwa metseselegaeng le kwa metsesetoropong .
1 / 4 A Tshekatsheko ya tsa ikonomi
Tsenyatirisong leano la thebolelo ya ditirelo ya motheo le le tsamaelanang le maikaelelo a lemorago la thebolelo ya ditirelo .
Fa o ne o se na sepe se o ka se mo nayang o ne o ka se solofele go amogela sengwe .
Ke ne ke rekisa kumo ya me ya tshingwana e go iponela madinyaya a nka a dirisang .
Bomogote ke ntlha e e tlhotlheletsang kumo ya matonkomane thata mme go raya gore balemirui ba tshwanetse go tlhokomela nako e ba jwalang matonkomane .
Thefosano ya nako e khutswane
Morago ga go nna dingwaga di le tharo mo kgolegelong ka ntlha ya go etelelapele mogwanto wa setšhaba ka bophara kgatlhanong le dipasa , o o bakileng go thuntshwa ga batho kwa Sharpeville ka Mopitlwe a le 21 , 1960 ; Sobukwe o ile kgolegelong ka phoso kwa Robben Island .
( i ) Fa go na le bopaki jwa kgobalo ya mo mmeleng kgotsa maikutlo a a tlisang go sa iketlang ga tlhaloganyo ;
( vii ) Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng ;
Dithutiso tse ga se tsa go amogela kitso fela mme gape ke lemogile gore bolemirui ba ba farologaneng ba kgaoganya kitso ya bone ya ditiragalo tsa letsatsi le letsatsi mo dipolaseng tsa bona .
Bana ba ba dirisiwang ke bagolo go dira melato
Tsena ke tse dingwe fela tsa dintlha tse di tshwanetsweng go naganwa fa o swetsa go simolola go reka kgaolo ya naga le fa e le go e hira kgotsa go e reka .
10.3.1 go dira ditshitshinyo kwantle ga go akanyetsa maikutlo a ba bangwe , tse di pegang motho molaot , tse di kgobang kgotsa tse di sa tshwanelang kgotsa go tlhalosa megopolo e e ntseng jalo ;
Go farolagana le ditlamo tsa puso tse mo go tsone batlhankedi ba tshedimosetso ba tshwanetseng go phasalatsa kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso , motlhankedi wa tshedimosetso wa setlamo sa poraefete ga a patelesege go dira jalo .
Bokana ka bantshakuno ba le 3 000 ba ba dirisanang le go romela tshedimosetso ya bona kwa komiting kgwedi le kgwedi .
Morago ga sekolo o ne a dira jaaka moapei mo Aventura Resort kwa Allemanskraal go fitlha ka 2004 .
Go lebelela pele go nna le kgopolo ya gore kgwebo ya bolemirui ya gago e tla ba kae morago ga dingwaga tse tlhano go tlhoka gore maemo a dithuso le mekgwa ya go uma mo polaseng ya gao e ntsifatswe mme e lebelelwe go bona tse di ka tokafatswang ka nako e khutswane mme gape le gore go ka tokafatswa eng ka nako e telele .
Tirisometšhine
Phepafatsa polokelo thata pele ga go e tlatsa .
4.2.14 dithata tsotlhe , tse di maleba e bile di tlhokega gore Kgotlakgolo e dire ka katlego le ka tsela e e nang le matswela .
1 . Maitlhomo , go fologa le kholomo ya tshoboko .
O kgona go rekisa kgomo gompieno go ya ka R10 000 ( go ya ka palo ya dingwaga tsa yona , bokete ba yona le maemo a e leng mo go one ) .
Jaaka fa a phetse le go dira go ralala Aforika , e bile a ntse dingwaga tsa gagwe tsa bofelo tsa tse 20 kwa botshabelo , a ruta kwa United States , maitemogelo a ga Es'kia Mphahlele ka boene a neelana ka kakanyo e e nang le mosola .
Akanya ka ga gore o sebui se se ntseng jang .
Bafitlhelelamakgaolakgang ba Balemipotlana ba ngwaga ba Kapabotlhaba ke ba ba latelang :
Go tseiwa go lekalekana bokete ba seako bo ka tseiwa e le sekao jaaka go latela :
12.4 go rotloetsa go tsaya karolo ga basadi , baša le batho ba ba nang le bogole mo ditirong ,
Seelo sa Yuniti 24280
Seno se akaretsa go dira patlisiso e e rulagantsweng ya dintlha tsotlhe le tshedimosetso tse go tlhokegang gore go dirwe patlisiso ka tsone , go kwala ditokomane tse di tlhokegang tsa semolao le go sekaseka dikotsi tse di amanang le go tsamaisa kgwebo ya gago ka katlego .
Gape le gape balemirui ba bangwe ba kgonne go tswelela ka go lemoga maemo a dimakhete ka bobona kgotsa ba dirisa ba ditirisanommogo go ba thusa go bona tlhotlhwa e e phalang ditekotlhotlhwa tse di neng di supiwa .
MaYuropa ba ne ba ikanetse go kgaola kgaebana e e neng e golaganya maAforika le legae la bona la nnete . Μο Aforika , ditiragalo tse di ne di se swele go le kalo .
Mo maemong a a tsiditsana le / kgotsa omileng , peo e ka tsaya go ya bekeng tse pedi go tlhoga .
Boalogodimo jwa mmu jo bo sa lotaganang ; le / kgotsa
( d ) netefatsa gore tlhokego nngwe le nngwe ya tlhokomelo , kaelo , maitsholo kgotsa ditirelo tsa di leng karolo ya katlholo , di thusa ngwana mo tsamaisong ya kamogelo ; mme
Lenaanenetefatso le ka akaretsa tse di latelang :
Ditiro tsa togamaano tsa CBP mo go tsa IDP .
Fa o batla go nna molemirui yo a kgonang o tshwanetse go tsamaya tsela e .
Konteraka ya tsamaiso ke tumelano magareng ga mmasepala le moneeladitirelo e go ya ka yona moneeladitirelo a rwalang maikarabelo a dintlha tsotlhe tsa tirelo e e rileng .
Dikomiti tsa Diwoto di dirwa ke baemedi ba baagi :
Fa dimela tsa korong e e jwetsweng pele ga nako di tsenelelwa ke megare e , di a oma mme matlhare a tsona a a ithatelang a bonala a na le metšhalo e mesesane e metshweu mo boleleng ba ona .
Phepafatsa le go tlhatlhoba thulaganyo ya tsenyomowa .
Ka nako eo , leloko lengwe le lengwe le tla amogela palo e e lekanang mo Diyuniting tseo tsa Mahube di le milione o le 1
Ka gore ditshedi dingwe di tlosa pompo pele ga poloko , tsenyo ya dibelofo tse di tswalang mo matlhakoreng oobedi a pompo e ka bebofatsa tirego .
Dithulaganyo tsa mananeo a woto kwa Mangaung ke sekao se segolo mo ntlheng e .
Katiso ya batsamaisi , go dirisiwa katiso ya ba le 12-15 , ka ditlhopha tsa 25-35 .
Diromelwateng tse gape di raya gore re dirisa madi a a seatleng ( cash flow ) a rona ka kwa ntle ga melelwane ya rona go na le go a tshola mo teng ga naga ya rona go tswela motseletsele wa boleng jwa ditsatemothuo le go rotloetsa ikonomi ya mafelomagae .
Go kwala ditshitsihinyo tsa diporojeke tsa kgwebo
Go na le mabaka a le mabedi a a botlhokwa a ditokololo tsa Dikomiti tsa Woto di tshwanelwang ke go a tlhola
GO TSENYATIRISONG DIPOROJEKE TSA TEKELELO
Ke go re :
Go leletsa mogala go ya kwa dinomoreng tse dingwe tsa diselulafouno
Fa go na le llaga ya thathafatso , e tshwanetse go thubiwa la ntlha ka go dirisa sediriswa se se phatsang ka boteng bo llaga e e leng teng .
o tshwanetse go gana gore direkoto di bonwe fa Molao o batlang jalo .
O se ke wa boeletsa didiriso gape morago ga go amana le nama , tlhapi kgotsa koko e tala , go fitlhelela o di tlhatswitse thata .
Ke eng se se tsweletsang batho go humanega ?
Re tshwanetse go phela re le batho mme gape re le bakgwebi ka ba lelapa le badiredi ba re tshwanetseng go ba tlhokomela .
Dikomiti tsa Woto di bega ka tlhomamo mo baaging .
Nnete ke gore yo a nang kitso o tshwanetse go dumela go nna mosupatsela , mokatisi , moruti le tsala yo o tla bulang matlho a mosimolodi mo tikologong ya kgwebo ya bolemirui .
Goreng go ntse jalo ?
Poelo le yona ke ntlha ya botlhokwa .
Boikaelelo bo bo rileng ba go laola kumo ya dijwalwa morago ga go jwala ke go atlhola tlhabololo ya dijwalwa go kgona go thibela tlhaselo ya mofuta mongwe le mongwe e e ka fokotsang kumo le poelo madi .
Letlha la ntlha la go wa ga serame
A sediriso sa temothuo se ka tswakanngwa le didiriso tse dingwe - sekao , sebolayatlhatshana se se kgethegileng le dibolayatlhatshana tse dingwe le / kgotsa dibolayasenyi le dibolayaboswa tse dingwe ?
Tatlhegeloboleng ke tshenyegelo e e seng ya madi ka tlhamalalo , e e amanang le phokotsego ya boleng ya dithoto ka ntlha ya tiriso le go tsofala ga dithoto .
Dituelo tsa tekeletso ya temokerasi di tlaa nna kwa godimo thata mo legatong la dithuto tse di kwa godingwana fa re tshegetsa tumelo ya sepolitiki e e leng kwa godimo mo setheong , go feta tsepamo ya botlhale .
Motsweretshi wa nnete o biletswa go , " bua nnete jaaka e ntse " , mme go dira jalo o tshwanetse a tseela tiro ya gagwe matsapa a e bopa a bo a e bopa .
Dikema tsa Peeletsommogo ya thoto di duedisiwa lekgetho mo dikarolong tsa lotseno lwa morokotso le koketsego ya letlotlo .
Tlhotlhwa ya go rwalela e farologana ka ntlha ya gore polase e gaufi kgotsa e kgakala le meepo .
Maemo a oli mo disoyeng tse di omileng a ka nna 18% go ya 20% ka maemo a diporoteine a a leng 36% go ya 40% .
Ke fela 50% ya baamegi ba Patlisiso ya Bosetšhaba ya Dikomiti tsa Diwoto ba ba neng ba akanya gore e ne e nonofile .
" Fa e le gore hisetori e tshwanetse go kwalwa sešwa , jaaka go le maleba , re tshwanetse go farologanya magareng ga ditshwantsho tse e seng tsa nnete le tsa tsietso ka ga bagaka ba Aforika , tse go le gantsi di tlhagiswang ka bokafantle fela , le setshwano se se mothofatswang ke botho jo bo nonofileng jwa ga Robert Mangaliso Sobukwe . "
Se buele kwa tlase kgotsa kwa godimo go feta mme bua ka boiketlo go utlwagalwa , go tlaa go bolokela nako fa go sa tlhokege go busetsa tse o di buang .
( 3 ) Rejisetara e tshwanetswe go lebelelwa fela ke batho kgotsa mekgatlo e e tlhokang tshedimosetso e maikaelelo a yona a tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 2 ) , jaaka go kailwe .
Fa dilo di senyega go feta kgono ya gago , sekoa ke leuba le balemirui ba le bonang jaanong , ba ka nna ba tlhaloganya kwa ntle ga tumelo ya gago ka gore le bona ba ntse ba beile menwana mo go opa ga pelo ga bolemirui le bokamoso ba bona mme gantsi ba tlaa nna le tumelo ya go thusa le go amogela molemirui .
15 . Go bontsha gore ka ntlha ya diphetogo mo molaong , dipatlafalo dingwe tsa GN18 ga di tlhole di dira go diphenšene tsa go rola tiro tse di rekilweng go tswa mo Setlamong se se Kwadisitsweng sa Inšorense ;
Kabo ya lefatshe
Seesimane
Morago ga tsotlhe , ga e tlhole e le tiragalokgolo e e kayang gore motho o weditse dithuto tsa sekolo-segolo .
Maemo a seedi a sa le 20% go ya 26% mme go sa tlhoka go oma gore go nne pila go roba ka maemo a seedi a a leng 14% ka nako e baboloki ba tla simololang go amogela mmidi go o boloka .
Boyotlhe ba tshenyego ka heketara
Tagafara
Boleng jwa thuto jwa bontsi jwa bana ba bathobantsho bo bokoa .
Setswhao se se mo mabotlolong a ditšhefu ke ntlha e e botlhokwa ya kopano gare ga ba modiro le molemirui go dirisa ditšhefu ka tshwanelo le kelotlhoko !
2 Tlhokomela gore boalo bo le bongwe jwa maitlhomo bo fitlhelela jo bongwe .
POTSO 2 O tlaa rarabolola mathata a thebolelo ya ditirelo jang ?
Molatshupo wa letsholo ke ' gakologelwa maatla agago ' leo le dirang boikuelo go dimilione di le 49 tsa Ma-Aforikaborwa go sekegela tiriso ya bona ya motlakase le go lemoga gore motho mongwe le mongwe o na le maatla a go " tsholetsa monwana ' le go tima dipone le didiriswa tseo di sa dirisiweng .
Puo e , e tlhalosa gore go na le manganga a a gagametseng mo tlwaelong ya temokerasi .
Key interventions for the harmonization and alignment of IDPs , PGDSs and the NSDP ( Dithusokgolo tsa go ruanya le go lepalepanya diIDP , diPGDS le NSDP ) , e rebotswe ke Ofisi ya Moporesitente , 2004 , webosaete ya IDP .
Fa e le gore motsayakarolo o file tumelelo ka molomo , tsweetswee kwala leina la motho yo e neng e le mosupi wa tumelelo eo fano le mosaeno wa gagwe :
Dintlha tsotlhe tsa maemo a a tlhokiwang mo mmiding di ka gogiwa go tsweng mo inthaneteng mme di kwadilwe mo molaong wa maemo a a leng botlhokwa wa bolemirui , 1990 ( Act No 119 of 1990 ) .
Batho ba ba sa amiweng ke kgang eno ka tlhamalalo le bone ba letlwa go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo kgatlhanong le tshwetso e e dirilweng ke setlamo sa puso ya gore mokopatshedimosetso a newe rekoto e e kgethegileng .
tlhoma koketso , mo go leng matshwanedi gona , ya mekgwa e e itlhaotseng , mekgwa kgotsa ditsamaiso tse di dirisiwang fa bana ba tlola molao -
" Ga go thuse sepe go bua fela ka ga kakanyo ya Afrikan ya lefatshe ka dingwao tsa setso , fa re itumeletse le go kgotsofalela lefatshe la nnete le le leng mo thulaganyong ya botho e e tlholwang ke dikakanyo tsa Yuropa . "
Go na le batho bangwe ba baleng balemi ba boramojelaganong , ba e bileng ba se na keletso ya go gola go nna sengwe sesele - seo le sona se ntse se siame .
Go tlhama setlhopha sa badiri ba ba tshwanetseng , ba bat la diragatsang maikaelelo mangwe le mangwe .
5.1.1 Go fetolela maano mo go direng
Reka ditsenngwateng tsa boleng jo bo siameng , go tswa batlameding ba ba itsegeng ;
Mefuta ya dibolayamefero e e farologaneng e e laolang mefero le majang , mme tota kgono ya teng e a oketsega go di laola go phala mo dijwalweng tse dingwe kwa Kapabophirima .
POTSO 3 Supa ditsela tse o ka begang mathata le dikatlego ka tsona mo bannang le seabe ba ba maleba .
Tlhakanya dikhemikale tse di tlang mo sebopegong sa diela tse di omileng kgotsa moloiso o o bongapa ( DF's ) .
Se , se akaretsa gape le go itse go le gontsi moo o ka kgonang ka ga mekgatlho ya baagi le ' didiriswa ' tsa selegae tse di jaaka dikgwebo tsa selegae le mekgatlho ya metshameko .
Netefatsa gore diporojeke tse di supilweng di na le kgokagano e e tlhamaletseng mo mabakeng a ditlapele le maikaeleleo a a neng a supilwe mo legatong le le fetileng .
go diragatsa ditheo tsa tsamaiso gore go tle go laolwe dikgolagano ka nonofo mo bokaong jwa Komiti ya Woto .
Go netefatsa go tsaya karolo ga bona mo tsamaisong ya CBP , boradipolotiki ba tshwanetse go :
Direkoto tsa mmaraka ; le
4.Peotlhotlhwa / Tekolo / Tlhatlhoba
Go neelana ka lenaneo le le tseneletseng la dikgolaganyo tse di tlaleletsang tsa dingwaga tsa 1 le 2 magareng ga ditiragatso tsa CBP le IDP go tswa mo kutlwisisong ya tiragatso ya IDP ( karolo ya 7.2 ) ; le
Dithekisanyo dingwe tsa kabosešwa ya lefatshe di akaretsa theko ya " kgwebo e e dirang " mme didiriso gantsi di dikgologolo e bile di mo maemong a a bokoa .
Taolodisenyi e ikaegile thata ka dikhemikale ( dikhemikale tse di botlhole mo tshenekeging ) tse di tlhokang go tshelwa ka nako e e nepagetseng , ka selekanyo se se nepagetseng , mme se se botlhokwa bogolo , botlhole jo bo nepagetseng mo sesenying se se kgethegileng .
Kwala ditiro tsotlhe tse di leng botlhokwa tse o tshwanetseng go di dira .
Kaedi ya Tsamaiso ya CBP
Basadi ba ka se dire dipalo - maboko a bona ga a akanye ka go tshwana .
Ditiro tse nne tsa tsamaiso di ka bonwa gape jaaka maotwana a sepalamo kgotsa terekere .
Bakopatshedimosetso ba kopiwa go duela tuediso fa ba kopa go newa direkoto go tswa go setlamo sa puso le sa poraefete .
Ga go sepe se se bonolo ka temothuo mme bantshadikuno ba laola dilo tse dintsintsi fa ka fa ba ithwesa mathata a a boitshegang .
Lekoko la ntlha le ne le tlotla ka ntlha ya go tlisa mefuta e mentshwa , mokgwa o e ka tliswang le nako pele ga go e tlisa ( jaaka go ntse go tlhokiwa dingwaga tse tharo tsa go e leka ) , fa lekoko la bobedi le ne le tlotla ka poloko ya tlhaka , e bile lekoko la bofelo le ne le tlotla ka go thelela ga tekatekano ya go lekalekantsha , Safex ( maemo a tekatekano ya go lekalekantsha le thelelo ya teng ) mme gape le ka go rekisa go amogela tšhelete ka diatla .
Tlhalosa . . . . . 
Boenjenere ba bojenetiki bo ke mofuta wa baeothekenoloji ka bo dirisiwa go bopa dimela tse di ntseng jaaka go ne go tlhokegwa .
7.1.4 kitsiso ka tshitshinyo ya semmuso ga e kitla e tlhalosiwa gore ke efe mo kitsisong / ajendeng ya kopano ntle le fa e amogelwa malatsi a le supa ( 7 ) pele ga kopano eo kgotsa ntle le fa kgang e tlhoka go tseelwa kgato ka bonako mme fa go ntse jalo tshitsinyo eo ya semmuso e tla akarediwa mo teng ga ajenda ka bonako fa e senaw go romelwa ;
Motlhodi wa loago wa seno o tshwanetse go upololwa mme le ona o tsewe jaaka karolo ya ntwa kgatlhanong le bongwenegwene .
Nna botlhale mme se kgome ditšhefu e bile tlhokomela go se heme mowatšhefu ka go tsamaya ka fa phefo e fokelang go kwa ba gasang teng mme gape se gase ditšhefu fa phefo e foka .
80 . ( 1 ) Moemedi wa semolao yo a emelang ngwana o tshwanetse go-
Kgotsa o rekela kgomo ya gago kotlo kgotsa e fula mo nageng , kgomo ya gago e tlhoka 10 kg ya tse di omeletseng ka letsatsi ( kopantsha le selatso ) .
Fa tiragalo e ntse e ja madi , e tshwanetswe go fetolwa kgotsa go dirwa ka mokgwa o mongwe .
Molemirui o o batlang go tswelela pele o tla lema ka mokgwa o o eledisang metsi ka tshwanelo mme o tla aga dikonturu go eledisa metsi le go fokotsa kgogolego ya mmu !
Makhete e batla kumo e e siameng mme kumo e e maemo godimo e amogela tlhotlhwa e e kwa godimo .
Dikolo tsa Poraemari
Re ka tlogela go dirisa botlhole bo bo bolayang le bo bo lwadisang .
Dikao tsa inšorense ya paka-khutshwane ke :
( b ) tiro nngwe le nngwe e e rotloetsang tshomarelo , tiriso e e tswelelang le tlhagiso ya didirisiwa tse di maleba tsa ditshedi tsa fa gae ;
5.3 Ditsela tsa go rarabolola dikgotlhang
BUKANA E YA MONG-LEGAE E NEELANA KA TSHEDIMOSETSO GO BA E LENG LA NTLHA BA NNA BENG-MAGAE BA NNA MO AFORIKABORWA .
Dikgato tsa Semolao kgatlhanong le Ditlamo tsa Puso 43
Mmasepala o leka go boloka manaane ano a le mo nakong .
A o rulaganya go rekisa dijalo ka bonako kgotsa a o rulaganya go di boloka le go emela tlhotlhwa e e botoka ?
Batsayakarolo ba lebe Dikomiti tsa Diwoto tsa bona fa o ntse o supa dintlha .
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya go kopa taolo ya tshireletso go netefatsa pabalesego mo ditshekong tsa tirisodikgoka ya mo malapeng .
Puso e tlhoma boemo ba boitshwaro bo bo amogelesegang ba setšhaba sotlhe .
Go latela lenaneo la go laola kumo ya gago o rulaganya go dirisa dikilo di le 6 tsa peo go jwala heketara go bona dimedi di le 20 000 mo heketareng go jwala ka Ngwanatsele 2012 .
Logetsa dintlha tsotlhe tsa tlamelo ( mo leotwanakgweetsong gammogo le dinepole tsa kirisi tse dingwe ) .
Ga go tsielego kgotsa kgalefo efe e e ka nnang seipato sa ditlhaselo tse le go utswa mo mabenkeleng .
( b ) lekanyetsa dingwaga tsa ngwana fa go se na bonnete ka ga tsona ;
Fa ke buisana le baagi mo lefelong la rona go ne ga tlhagisiwa mathata a a latelang :
Lefapha la Boitekanelo le tshwanetse go rulaganya le go lekelela lenaneo la tsereganyo la kotlo ya basadi ba baimana le baša .
Mo bofelong , Mphahlele o nganga gore , katlego ya rona mo porojekeng eno e e tswelelang ya temokerasi , e tlaa ikaega mo go emeng kgatlhanong ga rona le boeteledipele jo bo bodileng .
Ditogamaano tsa botshelo tsa merafe e e tlhaelang metswedithuso .
Di dira le Ditheo tsa sepolotiki , bakhanselara , go netefatsa gore mmasepala o tsibogela ditlhokwa tsa baagi , le gore o rebola ditirelo tse baagi ba di tlhokang .
Tsela ya tshilodijo ya seotli
Dikao tsa ditirelo ke ditirelo tsa kalafi , tlamelo ya sekolo le katiso le ditirelo tsa tlhaeletsano .
Temokerasi , taolo le Botsayakarolo
Tlhagiso ya dikgetse kwa godimo
Fa kelopoelo e le maswenyana mme kelokadimo e le kwa godimo , mathata a a tsamaelanang le ntshodikuno ya dithoro a nna kwa godimo thata moo go sa siamang go ka adima madi a a boitshegang a a tlhokegang go tsenya dijalo mo mmung .
2 . Maemo a ditirelo
Bantshadikuno fa gongwe ba iphitlhela ba sa itse gore ba sale kgakololo ya ga mang morago - molemisi wa Lefapha ?
Gape balemirui , ba kgabisitse totatota ka ba bangwe ba apere diaparo tsa ngwao ya bona , ba kopane kwa Mangaung go tsweng dikgaolo tsotlhe tsa Afikaborwa go itumelela letsatsi la moletlo ka go lemoga tswelelopele , kgolo le go dira thata mme le go galaletsa makgona a bona .
Es'kia Mphahlele fa a bua ka Aforika Day - 25 Motsheganong 1998 - o gopotsa bareetsi ba gagwe gore bokoloniale bo ne bo latelwa go ikaeletswe go fenya le go gatelela mmele le tlhaloganyo .
Kwala dipotso mo tšhateng .
Maikarabelo a go netefatsa gore motho yoo o na le bokgoni jo bo maleba le katiso e e maleba a nna a motsamaisi .
O ne morago a tsena kwa Sekolosegolong sa Winburg .
Go kgona palo e o e tlhokang polantere ya gago e tshwanetse go setelwa jaaka go tlhokiwa e jwale .
Baya tiragatso ya melawana le tlhomamo ya yona leitlho le go rerisana go go mabapi ka ga tshegetso
La boraro , akanya metswedi ya gago e e ka nnang dirisiwa , didiriswa , metšhen , mafelo a tiro , jalo le jalo .
Tswelelopele le tlhabololo - sekaseka jaaka go ntse , tlhabololo le kumo
Go bonagala gantsi fa diruiwa di tlogetswe go fula mo masimong morago ga thobo .
Thulaganyo ya go thibela mollo , jalo le jalo .
Gompieno mongwe le mongwe o amogela madi a pampiri .
Mokgatlho wa dinaga di sele wa Ethobiology o na le molao o o botlhowa wa maitsholo go bao ba ba dirang le batshodi ba kitso ya setso .
Ntlhakgolo ya botlhokwa mo thulaganyetsong ya matlole e tlaa nna ditlankana tsa madi a a seatleng a a tsenang mme se ka gale se dirwa ka thuso ya motsholadibuka wa porofešenale kgotsa mogakolodi wa banka .
Tiro ya tsamaosetshikana mo mmung .
Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e tswa mo ikwalotshelong ya ga Es'kia Mphahlele , Aforika My Music .
( a ) Bontlhopheng botlhe ba tshwanetse go nna teng ka nako ya fa go balwa ditlhopho ;
( 2 ) ( a ) Fa moreetsa-kgetse , ka nako nngwe le nngwe ya tsheko go ya ka Molao ono , a ka akanya gore moemedi wa semolao o dirile sengwe se se leng kgatlhanong le karolo ya molao wa ( 1 ) , o tshwanetse gore a kwale ka se se sa mo itumediseng ka tsela ya go dira taelo e e akaretsang kgato ya e e ka tsewang e le ya go siamisa taelo ya semmuso e e ka dirang gore sengwe se siamisiwe .
Kopa morekisi wa dikhemikale wa gago go tlhotlhwafatsa e bile le go sekaseka mefero e e leng teng morago ga thobo pele o simolola go suga mmu - go thata go bona gore go diragala eng fa mmu o setse o sugilwe .
Gopola gore go dirisiwe mokgwa wa go gasetsa o o rileng mo thulaganyong ya go uma ya go se leme mme le mo go e go lengwang .
( b ) fa ngwana a tlhatlhetswe , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse gore morago ga go akanya ka ga se se umakiwang mo go Kgaolo ya 4 , a tlhalosetse ngwana ka ga tatofatso e a latofadiwang ka yona letlha , nako le lefelo tsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana kwa a tla tlhagelelang teng , mme o tshwanetse go laela motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao go nna teng kwa tshekong ka letlha , nako le lefelo tse di beilweng ; mme
Mmogo le maitemogelo a gagwe , Mphahlele o ne a itemogela bonnete jwa kgatelelo mo pusong ya tlhaolele , e e neng e nyatsa kgolo ya dikakanyo tsa gagwe .
Go tswaka tlhaeletsano ya motheo , taolo ya dikgotlhang le dinonofo go rutloetsa Komiti , ya Woto go utlwana le batsayakarolo
Di naya tshireletso go dijwalwa .
Maikaelelo ke go :
9 Mopitlwe -
Motsereganyi wa Inšorense ya Paka-khutshwane
Go robola mmu go le gongwe fela go dirilwe ka kgwedi ya Phatwe pele ga go jwala .
Bogolo thata ditlhaga tsa sengwaga .
Ka go dirisa mekgwa e mentshwa ya thekenoloji e e supang mo go tsamaiwang teng e bile e tsamaisisa ka boyona balemirui ba kgona go netefatsa gore go tsamaiwe mo gongwe fela ka setlha sotlhe .
Se itlhokomolose patsonyana e nnye ya mofero , laola patso eo pele e anama ;
Go ya ka melao e , sekao , ga go a tshwanela gore go nne le fa e le thoro e le nngwe ya peo ya mokhura mo forageng ya mmidi .
" Ke yo ke leng ene ka gore ke thusitswe ke Johan ka go nnaya tshegetso le kitso " , a re jalo Willem .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go landi@grainsa.co.za .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo2 : kokoanyo ya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 1 / 4 B Tshekatsheko ya tikologo le ya 1 / 5 Tshekatsheko ya manno
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
5.3.13 Go diregang fa boikuelo bo tlhatlhelwa morago ga lobaka lo lo beilweng lwa go bo tlhatlhela ?
Neelana ka tetlelelo ya matlole-kakanywa mo lobakeng lo lo khutshwane
Le gale , re ka kgona go dirisa kgaolo ya naga e re nang yona ka go siama - ga go re sepe gore o na le kgaolo e ka kang , ke gore o dirisa kgaolo e o e tshotseng jang .
Dikomiti tsa diwoto ga se ditheo tse di tlwaelegileng tsa puso tse di nang le dithata .
Piet ( Mokgweetsi ) .
Gantsi bantshakuno ba dira sengwe le sengwe thari ka gore rakonteraka a sa itekanya morwalo ; le
Ka ga seo , Mphahlele o supile dipegelo tse di netefatsang kakanyo ya gagwe ya gore : " go gapeletsa bana go golela ka pele ga go a siamela boitekanelo jwa bona . "
Kantoro ya Heidelberg
Kgaolo 2
Ponalo ya ditogwa tse di menaganeng tsa lobota lwa ntshothwane .
Ditlha tse di masisi gore leano le atlege
Ditshupetso tsa go tlaela ga magenesiamo mo dimeleng tsa mmidi di bonala mo matlhareng mo go supiwang ke mebala ya bolaole le bohubedu ka go bonala e kete a na le meradi .
Nna le thulaganyo ya go utlwisa le go utlwelela mathata a a ka nnang teng .
Moitseanape wa Kenya Moporofesara Ali Mazrui o gatelela gore mo dinageng dingwe tse e seng tsa Afrikan bokapitale bo tshwanetse ba bo bo thusitse tswakano ya ditšhaba mme ya tlosa dikgogakgogano tsa bomorafe .
Setlhopha sa Aforikaborwa sa tsa Kgatelelo-tlhaloganyo le go sa Iketla 0800 205 026
1.6 Go dirisiwa ga lefoko " akaretsang " le bo le latelwa ke di / sekai se se kgethegieng ga go kitla go tlhaloganngwa jaaka go go lekanyetsang bokao jwa mafoko-kakaretso a a tlang pele ga one .
RRT e golagana le ditsamaiso tsa ga jaanong tsa seporo , dibese le dithekesi , go tlhomamisa gore batho ba kgona go ya gongwe le gongwe mo toropong motlhofo fela .
Go tsaya tshwetso ya gore a go ka tsewa CBP
Go tsaya konteraka ya temo ;
Ditshwetso di rekotiwe ka nepagalo .
Mabaka a lefatshe le le sa dirisiweng bogolo thata ke go tlhoka go nna teng ga matlole ; ka gore masimo a bona a mo le faatsheng la morafe mme batlamela ka matlole ba ngodiega go adimana ka madi .
8 Dintlhakaelo tsa Tlhagiso le Tiro ya Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala tsa 2005
Go konosetsa PoE le kgoeletso ya bokgoni 70
Go tshegetsa tsamaiso
Go tsitsinyetsa ditshwaelo
Boemo ka nako e go neng go simolowa go jwala mo dikgaolong tse dingwe bo ne bo le pila ka mmu o o metsi go tlhogisa peo sentle le go naya palo ya dimela tsa soya e e siameng .
Serwalwa sa gauta se se neetsweng Palamente ka 1963 ke ditšhembara tsa dimmaene tsa Teransefala le Foreisetata e emetswe ke serwalwa sa batho .
Se , se ka tlhoka tshegetso ya baneeladitirelo ba tshekatsheko e e dirwang ka dipalopalo , jaaka mekgatlho ya patlisiso ya dipapatso / loago fa e se fela fa mmasepala a fitlhelela metswedi ya e e tlhokegang ya thekenoloji ya tsa setho le tshedimosetso .
INŠORE NSE YA PAKAKHUTSHWANE
Mopitlwe , ke nako e e didimetseng mabapi le ntshokuno ya mmidi , fela ke nako ya tshemelelo mo montshakunong yo o atlegileng .
Molao wa Pusetso ka dintlha tsa Kgobalo le Bolwetse mo Mmerekong , 130 ya 1993 ;
Fa go dira poelo ga mokgwatiriso o go wela tlase , go dumelwa gore AFGRI e tlaa emisa go lema , mme jaanong bantshadikuno ba tlaa bo ba le mo maemong a a maswe le go sa kgoneng go lema ka bobona ba le bosi .
Letlhajalo le le tshwanetseng ( tirokgolo ya mo polaseng ya gago ) e ka nna ka Seetibosigo a rogwa e le gore o rulaganya go jala korong kgotsa Ngwanaitseele a rogwa , fa e le sejalo sa selemo .
Leka go akanya gore o tlaa dira eng fa go tla morwalela , kgotsa fa naga e tuka , kgotsa go tla bolwetse , kgotsa go tla komelelo mme o loge maano pele ga nako gore o tlaa dira eng .
Go uma disoya
O rulaganya jang go laola mofero mo dijalong tsa gago ?
Ke ne ke ntse ke tsamaya mo kgaolong ya Bokonebophirima beke e e fetileng fa ke lemoga gore go na le batho ba ba ntseng ba tsamayatsamaya ba ntse ba tsaya dilo tsa tshipi - ba sela dilo tse e seng tsa bona .
Ga go na foromo epe ya baemedi ya go dira tlhopho e e tla amogelesegang fa e sena go fetwa ke dikgwedi di le 6 ( thataro ) tsa go felelwa ke nako go simolola ka letlha le e saenilweng ka lone , ntle le kwa kopanong e e neng e buseditswe morago ntle le fa go tlhalositswe ka tselewa e sele mo foromong ya baemedi ka boyone ya go dira tlhopho .
( c ) go neelana ka maitsholo a a itlhaotseng mo baneng mo tsamaisong ya bosiamisi jwa bana jo bo dirilweng ka maikaelelo a go ba ntsha mo mokgweng wa tlolo-molao , mme seo se ka nna le seabe mo go nneng le setšhaba se se bolokesegileng , le go rotloetsa bana bano go nna bagolo ba ba mosola ba ba latelang molao ;
Setshwantsho 6 : Balemirui ba New Era ba botsa ka sediriswa sa go roba .
Kgaolo ya 7 ya Molaotheo e tlhagisa maitlhomo a pusoselegae .
Potso : A mokhanselara wa woto a ka romeletsa mokhanselara wa kemeditekatekano go nna Modulasetulo fa mokhanselara wa woto a se teng ?
3.3 Ditirelo tsa Lotseno lwa Aforikaborwa ( SARS )
Togamaano ya melao ya bosetšhaba
( Gape bapisa Kgaolo ya 2 , Karolo ya 2 ka ga ditlhokego tsa semolao tsa MFMA . )
Tsamaiso ya dithuo - taolo , tlamelo le thekiso ;
O batla go dira tse o di rutwang kgotsa o ka utlwelela dilo tse ba bangwe ba di buang ka ntlha ya gore go dirwe jang ?
Balemirui ba netefatsa gore diphologolo tse re di jang di fodile le gona mmu o botlhokwa thata mo matshelong a rona .
Ka jalo , tlhaloganyo ya morutabana e a lootsega le go gola .
Gopola go dirisa thefosano ya dijwalwa mo go leng botlhokwa thata fa o le molemi - tota fa mmu o sa lengwe mme o sugiwa fela .
Batlhankedi ba mmasepala mo tsamaisong ba na le maikarabelo a thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala go baagi .
Mogokaganyi
tsepamo ( ya ikonomi , tikologo e batho ba tshelang mo go yona le mo mekgatlhong )
Gantsi balemirui ba nosetsa masimo a bone ka dibolayamefero mme leano la thefosano ya dimela le le siameng ba ka fokotsa mathata tota le tshenyegelo ya madi .
Ditsitsinyo tsa mekgwa ya go begelela diwoto ka ga IDP le se se akareditsweng
Dintlha tse tharo tse di ka bidiwa khutlotharo ya tshwaetso ya bolwetse .
90 . ( 1 ) Fa magiseterata yo o dirang dipatlisiso , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana kgotsa kgotlatshekelo nngwe le nngwe e dira tshweetso ka ga dingwaga jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 14 kgotsa 15 mme fela e sa tshegediwe ke setifikheiti sa matsalo , lokwalo-itshupo kgotsa phasepoto , khophi ya rekoto ya tshweetso e tshwanetse go fetisediwa kwa Lefapheng la Ditirelo tsa Selegae , go akanya ka ga go neela motho yoo , lokwalo-itshupo .
Ka jalo , Komiti ya Woto e tlhoka go nna le botsala mo tirisanommogo le khansele le go dirisa ditšhono tse di thadisitsweng fa godimo go netefatsa fa lentswe la baagi le reediwa .
Ka nako e ya ngwaga fa re jwala dijwalo tsa selemo , re lemoga go mela ga peo - bophelo bo bontšha gape - le kgono e e phuthologang ka nako e .
( 6 ) ( a ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao , o tshwanetse go leka ka gotlhe go batla kwa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a leng kwa teng gore a tle a kgone go konosetsa tshekatsheko ya ngwana mme a ka kopa lepodisi go mo thusa go batla motho yoo .
Poelo e lekana le lotseno fa lo feta ditshenyegelo gotlhe kgotsa ditheko gotlhe kgotsa fa ditshenyegelo di fela lotseno gona go bonwe tatlhegelo .
Re na le lesego la gore pula e tlaa na gape ngwaga o mme re tlaa kgona go jwala dijwalwa tsa rona gape !
Koo mmanuale wa setlamo sa puso o ka bonwang gone 21
Dikgang tsa ditšhelete
A dibontshi tsa tiragatso di tsaya tsia ka botlalo dipoelo tsa dipatlisiso tsa tsibogelo ya bong ya motheo .
Ke nnete gape gore meloa ya ditiro mo lefatsheng la rona e botoka go badiredi mme ka dinako tse dingwe go dira gore go se nne kutlwano e e tlhokegwang - ke itse gore ba bangwe ba ka ganetsa .
Matlha a mmasepala o tla bo o tshwere ditherisano tse o ka ratang go nna le seabe mo go tsona , tse di jaaka lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo ( IDP ) le mo go tsa tekanyetsokabo ya ngwaga ;
Maikaelelo a tshwanetse a fetolelwe go nna
( b ) botsereganying jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao go ya ka molawana wa 62 ; kgotsa
mekgatlho ya bašwa
Mongwe o kile a re fa o sa itse kwa o yang teng o ka goroga go gongwe .
Go botsolotsa
RBNDT se ikarabela ka go tlhoma bakaedi le go ba tlosa mo Botong ya Bakaedi .
Mohumagadi Smith o ne a ngongorega kwa mmasepaleng makgetlho a le mantsi ka ga mosima o o bulegileng mo mmileng wa gagwe .
( Lekalekantsha bophara ba segasetsa x dimetara tse 100 = bokana ka disekweremetara .
moroko
Setshwantsho 2 : Kgwetlho
Tlatsa tanka ya disele ya gago morago ga tiro ya letsatsi go thibela phokafalo le marothodi a metsi mo tankeng ya disele ya gago .
1.13 go lotlega dimpho tse a di amogetseng .
Kwa China , Japan le Korea , nawa e , le dikuno tse di dirilweng go tswa mo naweng e , ke karolo e e tumileng ya lenaneonjo .
Molao wa rona wa ditiro o tlhoka gore o beye dipego tsotlhe - disupetso tsa tuelobadiredi , disupetsonakoboikhutso , j.j. go fitlhela nako ya dingwaga tse tharo .
16.3.11 go okamela ditirelo tse di direlwang Morafe wa Segosi wa Bafokeng ka mokgwa o o kgonang go itsetsepela ;
11 DIPHATLHATIRO
Mme gape le lenaneo la tlhabololo la Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Tlhabololo ya Lefatshe , le le mphileng polase le madi a a tlhokiwang go kgona go e tlhabolola le go e dirisa .
DITHEETSO TSA PHATLALATSA
CDWs di thapilwe ke puso ya dporofense mme ba gogilwe go tswa mo bašeng ba setšhaba se ba tswang mo go sona .
( 5 ) Ga go motho yo a tshwanetseng go nna teng ka nako nngwe le nngwe ya tsheko kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , kwa ntle fela fa go nna teng ga gagwe go tlhokagala mabapi le tsheko ya kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana kgotsa fa moreetsa-kgetse a mo neile tetla ya gore a nne teng .
Kgato ya diporojeke
O tlhopha go dirisa mokgwa wa go suga mmu wa go se leme mme o itumela gore go thusa go tshomarela naga gore ba ba latelang ba kgone go nna go e dirisa .
- Dirisetswa go
Ka jalo fa morago ga 1994 , bontsi bo ne ba sala bo sa maatlafadiwa , ditšhono tsa bona di le kwa tlase .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
( c ) nne kwa atereseng e e rileng ;
Tlolomolao kgotsa tlhokomologo efe kana efe mo mererong ya terasete ka batlhokomedi , e ka isa kwa go lelekweng ga bona jaaka batlhokomedi , le tseo ya kgato ya semolao ya selegae kgotsa bosetšhaba kgatlhanong le bona .
' Iron Sharpens Iron ' ya Howard le William Hendricks e tserwe e le motheo wa athikele e .
Pele ga go ntsha lofetlho , tlhatlhoba masimo a gago mme o tlose dimela dife le dife tse di bonalang di farologana thata le tse dingwe ( k.g.r di le ditelele thata , dikhutshwane thata kgotsa di lwala ) .
Go go thusa go tlhokomela dišere tsa gago
ditheetso tsa tekanyetsokabo tsa woto nngwe le nngwe ka pegelo e e rileng ka ga ditlhagiso
Ditekanyetsotlase tse tsa ntshokhumo di tshwanetswe go tlhomiwa mo lenaneo la bolaodi ba ntshokhumo la gago .
Botsamaisi
Ditiragalo tse nnete go mothapi ke :
1 x paki ya dipolasetara tsa bogolo jo bo farologaneng
Mokgwa wa go itsise mokopatshedimosetso ka tshwetso ya go mo naya kopo kgotsa go gana ka yone .
Fomate e e e tlhomameng ya ditumalano e tshwanetse go dirisiwa fela mabaka le dipeelo di ka akarediwa mo foromong e e tlhomameng ya tumalano , fa go tlhokega mo mametlelelong- sekao , mabaka a a diranang le konosetso ya tumalano , bophiri jwa tshedimosetso , le se se ka diragalang fa batho ba ba mo tumalanong ba sa tshole tumalano ( tlolo ya tumalano ) .
Gantsi , mafulo a feditswe ke diruiwa mme di bopame thata .
Gape , mothapi o tshwanetse go tlatsa fomo e e itseweng e le UI-19 ka mafelo a kgwedi ya Lefapha la Ditiro mo go supiwang bokana ba madi a a duelwang go badiri botlhe ( ba ruri le ba kgaolo fela ) ka kgwedi eo .
Molao wa Thotloetso ya go Bona Tshedimosetso , wa bo 2 wa ka 2000 ( o morago ga fano re tla bo bitsang " Molao " kgotsa " PAIA " ) o tsene tirisong ka di 3 Mopitlwe 2000 go diragatsa tshwanelo ya Molaotheo ya go bona tshedimosetso jaaka go umakilwe fa godimo , tshedimosetso epe fela e e tshwerweng ke Puso le tshedimosetso epe fela eo motho yo mongwe a nang le yone e e batlegang gore go sirelediwe ditshwanelo dipe fela .
Gore re tle re tlhaloganye nopolo e ka botlalo re tshwanetse go e buisa mmogo le polelo nngwe e e tlang pele ga yona , e leng : " Motaki mongwe le mongwe mo lefatsheng , e ka nna moAforika kgotsa nnyaa , o tshwanetse a utlwa setlhabi sa go ntsha botaki jwa gagwe jwa tse e seng tsa nnete le dintlha tse di fosagetseng pele a ka fitlha kwa go se a se kayang ka bosona. "
BASADI BA KA TSAYA JANG KAROLO MO GO DIRENG MOLAO ?
Bogolo thata ditlhaga tsa sengwaga .
Leka go lekalekantsha lebelo la seselela le sa sediriswa sa go roba ka go tshwana .
Sediriswa sa IDP sa 1 : tshupo le totobatso ya dikungo tsa CBP tsa ditlapele tsa mmasepala-ka bophara go tswa tshedimosetsong ya CBP ya togamaano e e kopantsweng , ka ga dikungo tsa ditlapele go tswa mo CBP ( Tiragalo 17 )
Fela , bontsi bo dumela gore ditekanyetso tseo ga di a lekana go fokotsa tirisobotlhaswa ya didirisiwa le kitso .
Fa o na le kgwebo e e tshelang tota mme kgwetlho e kgolo ya gago e le go bona matlole a o a tlhokang gore o atolose kgwebo ya gago , bua le GEP mabapi le Porogeramo ya Matlole a Kgodiso ya Dikgwebo .
Tshela oli e ntšhwa go ya ka dipeelo tse di mo kaeding ya modirisi .
A go tla nna le dipheletso tse di sa siamang mo tikologong tse di diriwang ke go kotulwa ga sedirisiwa ?
Itshekatsheko
Kumo ya Disonobolomo
Tlhamalatso ya bong e akaretsa , lantlha , kokoanyo ya data ya thobalano e e senang palogare , le tshedimosetso e e masisi ya bong ka batho ba ba amegang .
Go dutla madi mo marinining kgotsa mo nkong
Balemirui ba bangwe ba rata go lemelela dibolayamefero mo mmung fela morago ga go jwala .
Fa o batla kitso gape , o ka romela e meile go awie.coetzee@wctrust.co.za kgotsa ishmael.tshiame@wctrust.co.za .
Geraldine Fraser-Moleketi , Tona ya Ditirelo tsa Bosetšhaba le Tsamaiso
Fa go sa ganwe ka rekoto e a e kopileng go ya ka mabaka ape a go gana ka yone a PAIA .
Go tshwanetse ga nna le fo lekalekanya mme ga jaanong tekatekanyo eo ga e teng .
Ditshenyego tsa tsamaiso le poloko di tla ntse di ja poelo e o tla e amogelang .
( 6 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go kwala , ka go fa mabaka , ditlamorago tsa tshekatsheko le tshweetso e e dirilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) ka fa go tlhokegang ka teng .
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno Letlha le Nako
Fa o na le TB o tshwanetse go dira diteko tsa bolwetse jwa sukiri .
Temokerasi ya rona e e golang e tlhabolotse phitlhelelo ya basadi go fitlhelela maatla a sepolotiki le go nna karolo ya go tsaya ditshwetso .
Ka bolemirui , mme e seng fela ka kanola , go botlhokwa go lemoga le go gakologelwa gore Mme Tlhago ke ene yo a laolang la bofelo .
Mo tiragalong e e latelang dipoelo tse di solofetsweng go tswa mo setlhopheng sa baagi di tlaleletswa mo go SWOT go ya ka ditlhopha tse di farologaneng , go bopa setshwantsho se se tona sa baagi .
Go rotloetsa temoso ka ga dithulaganyo tsa temokerasi le ditheo .
Dipalo tsa bana di dintsi thata - mo sekolong sengwe le sengwe re tshwanela go tsaya tshwetso gore a re bona bana botlhe mmogo ( ka gore ditlhopha tse dikgolo ga di tsamaelane le tlhoafalo le go nna le seabe ) , kgotsa go ba bona ka ditlhophana tse di farologaneng ( se se rayang gore mokatisi o tshwanetse go boeletsa thuto e e tshwanang gantsi ) .
Barekisi ba tlhaka ba ba leng ditswerere tsa go rekisa tlhaka jaaka e ntse kgotsa tse di bapang le tlhaka mo thekisong ( JSE ) le bone ba botlhokwa go go kgonisa go rekisa mmidi wa gago .
Kgosana ya Kgotla e tla tlhomiwa
Bokgoni jwa go kwala pegelo le go e tlhagisa ;
o netefatsa gore khansele le dikomiti tsa khansele di diragatsa Melawana ya Maitsholo ya bakhanselara .
Le le sa dirisiweng le na le mofero mme le a fulwa .
Tshasa diberingh kerisi mme o tshase diketane ka oli .
( d ) go tlisa diphetogo mo togamaanong ya molao fa di tlhokega , mme fa go le jalo , diphetogo tseo di tshwanetswe go tshitshingwa kwa Palamenteng mme di phasaladiwe mo Kuranteng ya Molao gore batho ba ntshe dikakanyo tsa bona , jaaka go tlhalosiwa mo go temana ya ( b ) .
9 . Go thuba mo tlung , e ka ne e le go ya ka molaong o o sa kwadiwang kgotsa o o kwadilweng , ka maikemisetso a go dira tlolo-molao .
Go bona kadimo , bantshakuno ba tshwanetse go tsaya inšorense ya kakaretsomathata e e etegetsang phokotsego ya dipoelo .
Batswelwamosola ba ne ba na le , kgotsa ba se na maitemogelo a temothuo kgotsa botsamaisi : Fa o kile wa dira mo polaseng , ga go ree gore o nonofisitswe go nna montshakuno yo o ikemetseng ;
Karolo eno ya Molaotheo e tlhalosa gore mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya go bona :
Fa ba feditse tiro e , ba biletse mo tsenelong ya botlhe .
TLHOTLHOMISO YA KOBAMELO-DITLHOKEGO TSA TAOLELO TSA TSAMAISO
Ditlhogo tse di phothegileng bontlhanngwe tse di wetseng fa fatshe .
Disalela tsa mmidi wa kgale di tshwanetse go se tlhakatlhakanwe le mmidi o montshwa mme mafelo a go boloka mmdid a tshwanetse go phepafadiwa pele tlhaka e ntshwa e bolokiwa .
Metsotso e tshwanetse ya phasalaletswa kwa batsenelapitsong ntle le tiego gore ba e buise fa pitso e sa ntse e le ntšhwa mo ditlhaloganyong tsa bona , ba tle ba netefatse gore ba tshotse pitso jaaka ene e ntse .
A wena o tlhoka tshedimosetso ya thuto ka nnotagi , motsoko le diokobatsi tse dingwe
33 . ( 1 ) Ga go na ngwana yo o tshwanetseng go bofiwa ka ditshipi mo maotong fa a tlhagelela fa pele ga lefelo la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mme dihangaboi tsona di ka dirisiwa fela fa go na le mabaka a a ka dirang gore di dirisiwe .
Setšhaba se lalediwa go tsenela le go ela tlhoko dingangisano jaaka go direga ka dikopano tsotlhe tsa Palamente .
dintlha tsa khoso
Pitse , buka ya direkoto .
DIKOMITI TSA NTLOKOKOANO BOSETŠHABA
Re tlhoafetse go tlhabolola bantshakuno ba bagwebi ba bantsho ba ba nang le bokgoni ba ba tlaa kgonang go dira temothuo ka boikemedi le boitshegetso .
Mananeo a kgatsho a a feletseng ;
( 3 ) Fa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a naya kgakololo ya gore ngwana a atlholelwe go romelwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša e e neelanang ka porograma e e umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa Molao wa Bana , kgakololo e tshwanetse go tshegediwa ke tshedimosetso e e leng teng , e e tshepagalang , e e amogetsweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong , go tswa mo mothong yo o tlhokometseng lefelo leo , mabapi le go nna teng ga bonno jwa ngwana yoo .
Maitlhomo a a tlhagisitsweng fa godimo ga a na moko ka gore ga a kgone go lekanyediwa e bile a ka tlhalosiwa ka ditsela tse di farologaneng .
Le fa re tlhaloganya gore setso sa Afrikan , fa se ikaegile ka filosofi ya maitsholo , se tshwanetse go dira jaaka kaedi mo tsamaisong ya dipolotiki mme go bonala go tlhomamisiwa ga ntlha ya gore botshelo jwa ga Es'kia Mphahlele le tiro ya gagwe di ne di sa ganetsege gore di na le medi mo Aforika .
O rutwile eng go fitlhela segompieno mme o sa batla go rutwa eng gape ?
Mefero ya go phela setlha se le sengwe e fetsa tikologobophelo ya yona mo ngwageng o le mongwe fela mme morago ga ngwaga semela se a swa e bile se tlogela peo ya teng mo lefatsheng go simolola go mela gape ka setlha se se latelang ka ngwaga e e latelang .
9.00 go fitlha ka 10.00
E ka nna mekgatlho ya setšhaba e e tlhametsweng go netefatsa gore go nna le tiragatso mo mmasepaleng le mo maphateng a tiragatso a magolo .
CDMA ( go tswa kwa Neotel )
Didiriswa tse di botlhokwa mo thulaganyong e e ikaegileng ka baagi .
Fa go na le ditulafatsommudula go lekana tse di dirang tiro dithunya di tlhoka go bulega ka nako e nnye fela mme dithunya di ka kgonwa go tsenelelwa ke ditshenyi ka nakonyana fela mme gape ga go na tshenyego e kanakana .
Go fitlhela jaanong re ne re ntse re tlotla ka bolaodi ba ditšhelete , tota le ntlha ya ditekanyetso .
Go ikatisa o ikaela ka namana ga go bonolo , jaaka Mphahlele a bontsha , mme moputso wa teng o mogolo .
Go tshegetsa tlamelo e ya molao le go tokafatsa tirisanommogo magareng ga puso le baagi , Lefapha le fetolela dibukana tse go ya mo dipuong tse dingwe tsa semmuso tsa naga ya rona , e le kabelo e e mabapi le go fetisa tshedimosetso e e tlhokegang thata mo ditokololong tsa diwoto le baagi ka bophara .
Se , se kaya gore dikarolo tsotlhe tsa puso di tshwanetse go letlelela baagi go keleka fa di diragatsa taolelo ya tsona ka se , se letlelela maikarabelo le go neela karolo eo seriti .
Ga go na tiro epe e e ka kgonang go emelelana le maemo fa e le gore o tshwanetse a age setšhaba se se tsweletseng pele mme se kgona go lekanya magetla le ditšhaba tse dingwe .
Peo e e netefaditsweng e tlhwekile bonnye 98% mme e na le phesentheiji ya tlhogo ya bonnye 90% .
Go na le mefuta e e farologaneng ya disireletsaditsebe tse di ka rekiwang - go botlhokwa go nna le tse di tshwanetseng .
Leno ke leano la naga yotlhe , mme dikarolo tsotlhe tsa setšhaba di tlhoka go rwala maikarabelo a go dira gore le atlege .
16.7.5 o tla kopaLeloko lepe mo kopanong go tlogela :
melawana : e ke melao e e dirang mo lefelong le le tsamaisiwang ke mmasepala , melao e e fetisiwang ke khansele ya mmasepala
Mebu ya dillaga tse di seng marose ( sekao , e e mmopa ) kwa botennye jo bo seng kwa tlase ga 600 mm go ya mmitareng o le mongwe , ke yona tota e tshwanetseng tshomarelo ya bongola mo mmung le ntshokuno ya dijalo ka ngwaga le ngwaga .
Gape , go ne go na le go rekiwa go tsweng Zimbabwe , mo go neng go oketsa go romela ga dilo go tsweng Afrikaborwa go ya Zimbabwe ka ditono tse di ka nnang 240 000 .
Go retelelwa ga maAforika go bonetse ka go sa iphitlhelele le go itlhomamisa sešwa ka go tlhoka go tlhoma ditheo tse di neng di tlaa thibela tlhokego ya semowa le ya setso mo maAfrikeng e e ne ya tlisiwa ke tlhaselo ya bokoloniale jwa Yuropa .
Logetsa diberiing tsotlhe .
E netse ba bangwe mme mo go ba bangwe ga e a na .
Tse o setseng o di kgonne le ditshupetso tsa gore o ka kgona ke dintlha tse pedi tse di go kgonisang fa o kopa go adima madi !
go duela ka bonako madi a ditirelo , lekgetho jalo le jalo .
Dirisa lenaneo la go gasetsa le le rileng go laola mefero , ditshenekegi le malwetse ka nako ya go mela mme o lokele monontsha go lekana kgono ya go uma ya mofuta o o o dirisang .
Gape go tlaa dira gore seako se " kgwesetswe " ditlhaka mo ntlhaneng ya sona , go tlaa fokotsa bokana ba kumo .
Tsenyotirisong e akaretsa
Ka kakaretso , go lebega gore mo dikarolong tse di lekanyeditsweng di le mmalwa mo diCDW di neng tsa romelwa kwa teng , botsalano jo bo siameng jwa tiro bo simolola go tlhagelela .
Mokgwa wa go fatlhosa : Motshameko wa botsaya karolo
3.3 Ka maikaelelo a go fokotsa go sitisa porojeke , Moadimiwa o dumela maikarabelo a gagwe a go tsibosa Moadimi ka maemo afe ao a ka dirang gore Moadimi a se dire tuelo go ya ka 4.1 .
Katiso ya bona e lekanyeditswe mme ga e supe ka tlhamalalo gore ba tlaa dira jang mo morafeng .
O tsamaya a ntse a bapisa tlhabologo ya Afrikan le ya Bophirima , e e simologang ka ya Magerika le Maroma mme ya atolosiwa go tswa mo kitsong ya Mmetse le ya saense ya Aforika Bokone .
Setshwantsho sa 3 : Lenaneo le le siameng tota le botlhokwa go sireletsa thobo ya gago .
KGAOLO 2
Ntlha e e leng botlhokwa go tlhokomelwa fa go akangwa ka koketso ya tuelo ke go lebelela le go laola kgono ya badiri ba gago mo tekatekanyo ya kgono ya badiri ba gago e lekalekantshang ditiro tse badiri ba di dirang le tshenyego le nako .
Fa o ka re naeterojene e ntse e tswa mo mmung o tshwanetse go simolola go lokela tokelobogodimo ya LAN ka bokana bo bo okedisweng go tloga bokana bo o neng o ikana go bo lokela .
Setlhophathutano se ya go dira sentle fela fa ditokololo tsa setlhopha di se dira sa tsona - dingwe tse di akanngwang ke tse :
Dintlha tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa kwa tshimologong
Go thata tota fa gongwe ga go kgonegwe go kgona go lekantsha bokana ba metsi a a tlhokiwang mo mmung fa go setse go omilwe go feta .
Pele ga mo ke ne ke na le lebenkele , ke ntse ke reka e bile ke rekisa tsa bolemirui le diruiwa .
Tlhabololo
Tlhakatlhakanya dilo mo tankeng ka go le botlhokwa gore di nne seedi kgotsa motswako .
Go setela seemopele .
Go tsamaisa matlole
Ditshwanelo tsa botho di kgabaganya dikarolo tsotlhe tsa botsayakarolo .
KOPO YA WITS E E SEKASEKILWENG : DINTLHA TSA TLALELETSO 4 :
DITSHUPO TSA PHITLHELELO
Translate ) Ga ke a nwa ... maabane
Mogodungwana
Batlhophi
Tlatsa ka go dirisa seela se se tshwanetseng pele enjene e tsamaisiwa go thibela tshenyego e tona go pompo ya go kuka .
Go tlhaolegela botokololo - dikatlanegiso tsa ditlaleletso tse dintšhwa mo molaotheong .
O nyetse Atholia Lolwane mme ba segofaditswe ka bana ba le batlhano , basetsana ba banedi le basimane ba bararo .
( 3 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse gore ka kitsiso mo Kuranteng ya Molao , le-
Sekao :
ditheo tse di tla tsamaisang tirego ya togamaano
Batho botlhe ba tlhoka go samagana le tsweletso e ya tumelelo e e raraaneng gape e le kgwetlho ka go batla go ikamaganya le mabaka le go lebelela mo go ageng dikanamo tsa dingwaga di le dintsi .
Tse , ga di a tshwanela go buiwa di se mo bokaong jwa nnete ka gonne dikgopolo tse di na le bokao jo bo farologaneng mo ditšhabeng tse di farologaneng .
Botshelo jwa seteropo bo fetotse matshelo a bona botlhoko gonne malapa a ne a arogana - banna ba ne ba nna kwa diteropokgolong nako e telele , basadi ba setse kwa gae .
Puisano le Mekgatlho / Makgotla / Diboto Tsa Metshameko
Fa pula e na morago ga nako , jaaka e nele ngwaga ona , bojang bo leka go uma peo ( go netefatsa gore peo e nne teng go tlhoga gape ) mme ga bo mele matlhare a a siameng .
( c ) fa ngwana a sa gololwa fa a tlhatlhetswe go ya ka temana ya ( a ) kgotsa ( b ) , a mo golole ka beili go ya ka molawana wa 25 .
2.5 Netefaletso nngwe le nngwe e tla nna netefaletso e e ikemetseng ka boyona mme gankitla e iletswa kgotsa e kganelwa ke referense kgotsa ka kgopolo ya pele go ya ka dinetefaletso tse dingwe , kgotsa ka mafoko a mangwe mo teng ga tumelano e .
Pharologantsho ya difala ya sonobolomo mo kgaolong ya gago le yona e ka dirisiwa go balela palogotlhe ya lotseno e e nepagetseng ka heketara , la polase ya gago .
Gakologelwa , boleng ba botsalano mo losikeng bo botlhokwa go feta gore ke mang yo a leng mongwe wa setlhopha sa losika .
mokgwa wa botsayakarolo jwa baagi ,
Ikgolaganye le Ellen Hurst ( Ellen.Hurst@uct.ac.za ) .
" Matlakala " go kaiwa selo se sengwe le se sengwe , e ka nna sa gase , seedi kgotsa se se thata kgotsa e ka nna tse di tlhakantsweng , eo e leng gore nako le nako e tlhophiwa ke Tona ya Bosetšhaba ya Merero ya Tikologo le Boeti ka kitsiso mo Lekwalodikgang la Puso .
( viii ) mokgwa o mapodisi a tshwanetseng go neelana ka ripoto jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 22 ( 2 ) ; le
Ka nako ya Khumanego e Kgolo ( Great Depression ) , dikgaolo tse di neng di iteilwe ke leuba tsa United States di ne tsa kgona go dirisa soya go tlhabolola mmu wa tsone ka ntlha ya dikarolwana tsa yona tse di baakanyang naeterojene .
Go Tlhomiwa ga Makeišene
Tlhola bogolo jwa tshimo le kampa e nngwe le e nngwe ( se gape se botlhokwa mo thulaganyong ya tirisolefatshe le go dira tekanyetso ) .
Go feleletsa o tla lemoga gore ga go a buiwa sepe ka go rulaganya ga bolaodi ba ditšhelete mo kgwebong ya gago .
Molaotheo wa Aforikaborwa o neelana ka letlhomeso lotlhe le mo go lona melao le melawana e tshwanetseng go diriwa .
Motshegare tiro e e dirwang ke batlhaoladinamane e tshwanetswe go laolwa ke motho yo a laolang - a ba e dira sentle ?
boemo jo kuno e dirisang kitso ya setso ka bona ;
Ntlha e nngwe e e diragalelwang fa palo ya dimela tsa disonobolomo e le kwa tlase ke go se simolole go tlhoga ga peo ka ntlha ya go nna bollo go feta ka nako ya go jwala .
Go dira tekanyetsokabo ka botlhaswa kgotsa go sa elwe tlhoko , madi a a dirisiwa botlhaswa mme go sa kgobokanngwe madi a a lekaneng , go tla isa kwa goreng mmasepala o jewe .
Mo godimo ga maatla a ditiro tsa sepolotiki mo matshelong a bona , ona a a gapeleditseng baša go mekamekana le merero e e ba fetang , Mphahlele o tlhagisa gape dikgatelelo tsa seikonomi tse di aparetseng malapa lefatshe ka bophara .
Fa o kgona , o ka dira tshingwana .
Didiriswa : Dikhophi tsa ' Setshwantsho : Lukytown ' , Pampiri e Tshweu ka ga Pusoselegae , Molao wa mekgwatsamaiso ya Bommasepala wa 2000
Referense !
Netefatsa gore montshakuno o nna karolo ya lenaneo la katiso le tlhabololo .
Fa e le gore go na le tshedimosetso e e tshwanetseng go se ntshiwe , ke mosola ofe o o tlhagisiwang ke kgato e , e bile a dithuso tse di bonalang tsa setšhaba di ka supiwa ka go se ntshe tshedimosetso eo ?
Fa gongwe go dirisiwa leotwana le le gokeletsweng mo polantereng .
Ba ya go dirang ?
Go na le phatšho ya marothodi a pula e ntsi go fologela le lekgabana .
Di kgonwe go rekwa di le teng
Kgomo e le nngwe e tlhoka go ja dikilogerama tse di ka nnang 10 tsa furu e e omeletseng ka letsatsi ( halofo ya bala ya furu ) ; le
Go ne go tla oketsa mathata a a ka tlisiwang ke tiriso ya madi go feta go kgwebo .
Fa maemo a tlelaemete a siametse sesenyi se dirurubele tse dintsi di ka bonalwa di simolola go fofa ka gangwe mme di ka simolola go tswelela go fetsa ditikologobophelo tse dintsinyana fa dimela tsa rona tsa dijwalwa tsa selemo di ntse di le teng .
Ke tla e dira jang ?
O ka bolelela motho ka ga sengwe , fela fa a sa battle go se diragatsa ga o ka ke wa mo pateletsa .
Mo maetong a a diporofense , komiti e tla tlhatlhoba mafelo mme e kopane le maloko a setšhaba , badiredi ba pusoselegae , dikomiti tsa sedika , mekgatlho ya selegae le maloko a mekgatlho ya dikgwebo .
Go na le ditlwaelo tse di amogetsweng ka kakaretso tse di ka dirisiwang mo palelong ya gore ke diheketara tse kae tse terekere , ka sediriso se se rileng , e ka di dirang mo letsatsing le le lengwe ( Lenaneo 1 ) .
Ka ngogola ke umile tlhaka e e ka nnang ditono tse 2 000 .
Ntlha ya togamaano
12.7.2 go tlhomamisa gore Diatshe tsa Bafokeng , Setso le Boswa di a somarelwa le go rotloediwa .
Se se itsege jaaka go neela maitato ) .
Jane McPherson , motsamaisalenaneo wa Lenaneotlhabololo la Grain SA
( a ) tlhalosa ditikologo tse Lefelo la Bosiamisi la Ngwana le dirang mo go tsona , mme eka nna le palo e e rileng ya ditilogo , dika-ditikologo kgotsa ditikologo dingwe le dingwe tse di tlhomilweng go ya ka molawana wa 2 wa " Magistrates ' Courts Act " wa 1944 ( Molao wa 32 wa 1944 ) ;
Motlhatlhobi wa tsa ditiro gape a ka netefatsa kutlwano go Molao wa Boitekanelo le Tshireletso : sekao ke gore mapanta le diketane tse di tsamayang di thibetswe ka tshwanno ; matswelelontle a tshoganetso mo meagong a tshwailwe sentle ; gore ditimamolelo di ka tseiwa mme di dira sentle ; gore didirisiwa tse di tukang bonolo fela di bolokiwa e bile di dirisiwa ka tshwanno ; gore mathale le dikopantsho tsa motlakase di amoganye sentle ; gore dikhemikale tsotlhe di bolokiwa e bile di dirisiwa sentle ; gore go na le matlole a thusapotlako mo lefelong la ditiro ; gore go na le mantlwana a a phepha go banna le basadi mme le gore go nna teng ga dikgobalo le malwetse a mo tirong go begelwe go mothapi le Lefapha la Bodiri .
Go thibela kanamo ya molelo o o laolwang kgotsa o o sa laolesegeng ;
Lereo ka kakaretso le raya dišere tse di tlwaelegileng .
Sethuba se se tswelang kwa ntle se tlaa tswelela go ja dibeke tse thataro se le sebokwana , mme ka nako eo se tlaa fetoga go nna segaragara gape go fetoga go nna serurubele morago ga dibeke tse tharo go tsweletsa sedikobophelo .
( d ) go thibela bana gore ba se ke ba bewa mo maemong a a ka nnang le ditla-morago tse di sa siamang tsa tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi e e tlwaelegileng , ka go dirisa , fa go leng matshwanedi gona , mekgwa , ditsamaiso , ditirelo kgotsa ditlhopho tse di leng matshwanedi mo ditlhokegong tsa bana mme di le go ya ka Molaotheo , go akaretsa tiriso ya phaposo ya kgetse mo tshekong ; le
Bontsha kitso ya tiragalo ya tekanyetsokabo ya mmasepala le botsayakarolo ba Komiti ya Woto .
Ditshupo tse dikgolo tsa tiragatso Ba ba rweleng maikarabelo a
Fa tlase fano go latela dipuo tse di tlhophetsweng makala a rona a porofense ka nngwe :
Dikgato Tsa Tshireletsego
Direšene tse di tswakilweng sekgwebo di siame thata e bile di lekalekana sesaense , fela di a tura .
Taya tsia : Le fa disonobolomo di le mofuta mongwe wa dijwalwa tsa matlharebophara ga se sejwalwa sa senawa .
Fa diseke e dikologa e relela mo godimo ga polata ya motheo , e e nang le phatlhana e le nngwe fela .
Maikarabelo a a neng a tshwanetse go rwalwa ke bareetsi ba ga Mphahlele ba bontsi jwa bona e neng e le basweu , a mo magetleng a rona rotlhe jaanong - Bantsho le basweu !
GEP e tlaa dira mmogo le Lefapha la Temothuo la Gauteng le le tlamelang ditirelo tse ka go ba neela ditshwaelo tsa setegeniki ka go thusa ka borraikonomi mo mererong ya temothuto .
Se se gananye ka ntlha ya ketsetsego ka melawana le dithotloetso le ka ntlha ya tlhatlogo e e utlwalang ya ditlhotlhwa tsa mmidi tsa selegae le legatshe .
Katlholo / Katlholo semolao
Ka phuthego e e neng e tlhomilwe kwa Kapabophirima ka ntlha ya bolemirui ba tshomarelo , molemirui yo a tswang kwa Australia , Tom Robinson , o ne a re kgono ya go roba e simolola ka mokgwa o molemirui a dirisang disalela ka nako ya go roba tlhaka ya ngwaga e e fetileng .
5.4.1 Tshekatsheko ya tiragatso
Ke ditirelo DIFE tse di tshwanetseng go rebolwa .
Fa bogolo jwa didirisiwa tsa ditshedi di tswa mo nageng , go tshwanetse ga bolokwa tekatekano gareng ga tiriso ya didirisiwa go bona poelo ya kgwebo , le go boloka dimela le ditshedi tsa naga .
O ka kopa gape phetolelo le tlhaloso e e bonolo ya dipegelo fa go tlhokega .
Ka dintlha tsotlhe lekwalonnete ke kgaolo ya pampiri , jaaka sesupetso sa banka , sesupetso sa poloko kgotsa sa go goga madi sa banka , matlhankana a go reka le go rekisa le makwalo a a supang pholoso ya dilo , jalo le jalo .
Fa molemirui a batla gore dikgomo tsa gagwe di nne pila , o tshwanetse go tlhola a sekaseka bokana ba disalela tse di setseng mo tshimong mme o tshwanetse go nna le leano la go di jesa ka dikgwedi tsa mafelelo a mariga le tsa tshimologo ya dikgakologo .
Mokgwa o montšhwa wa tlhabololo ya pusoselegae wa Aforikaborwa ke karolo ya molao le pholisi ya naga .
Go tsaya diura di le mmalwa tsa go itebaganya le TB mo lefelong le le tswetsweng gore megare ya TB e tshosetse ka tshwaetso .
Malapa a ditlhogo e leng basadi
Ga o kitla o fetogela leinakgwebo la gago setlamo se se tlamelang ka ditirelo tsa tlhaeletsano le fa ditlhwatlhwa tsa sone di ka tlhatloga
Go netefatsa gore ditlhopha tsotlhe tse di nang le kgatlhego di a supiwa , tlhama polokelotshedimosetso ya ditlhopha tsa bakgatlhegedi mo baaging tse di akaretsang batho ba ba rwalang maikarabelo , dintlha tse go ka igkolaganngwang le bona ka tsona le lekala le ba nang le kgatlhego mo go lona .
Motho wa tlhago
1.1.9.4 a dira dituelo tsa mothale ofe go bakaedi kgotsa batsholadišere ba kgwebo ya gagwe ;
JO Masombuka le TM Mbele ke balemirui ba babedi ba ba amogetsweng e le ditokololo tsa Mokgatlho wa Ditono tse 500 .
Go reetsa ka tlhoafalo
Fa pula e ka na ka nako e fa diphotlwa di setse di omile tatlhego ya peo e ka nna ntsi tota .
KAROLO 1 : KAKARETSO
GORE Tiragatso e e thadisitsweng fa e lejwe sešwa ka Motsheganong 2005
Tiro ya go ela maemo tlhoko ga maikarabelo a Palamente a tlhoka tsamaiso e e nonofileng ya mafapha a puso go kgontsha go tlhabolola thebolo ya ditirelo le go fitlhelela boleng jwa botshelo jo bo botoka go baagi botlhe .
Dikakanyetso tsa setlelaemete - fa o akanya ka ntshokuno ya dijwalo , pula ke yona seakanyetso se segolo .
Ka lorato Maize Trust e ne ya rebola matlole go tsweletsa ketelo kwa dikolong .
Dithulaganyo tsa diphetogo
12.3.7 Go rotloetsa metlotlo a mathata ka tsa bong le go tlamela ka kemonokeng e e tlhokegang ya lelapa ya HSDSD .
( v ) lemosa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao gore a bone gore ngwana o tlisiwa kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka letlha , nako le lefelo tse di kwadilweng mo lekwalong la kitsiso le gore a nne teng go fitlha a bidiwa ; le gore
O solofetse dipoelo tseo leng ?
Dikere le ditšheine tse di ka gokaganngwa ka dirašio tse di farologaneng gore go fitlhelelwe ditshetelo tse di batlegang .
Balemirui ba bantsi ba tshwanetse go dirisa madi a a fokoditsweng a a ka dirisiwang go lokela peo mo mmung ka ntlha ya kumo e e leng kwa tlase ya setlha se se fetileng , mme tota go bua nnete , tlhotlhwa ya mmidi e ne e se kwa godimo e bile ga e a thusa go oketsa poelo ya madi le fa kumo e ne e le kwa tlase mo dikgaolong tse .
Karolo ya 1 : Tlhaeletsano magareng ga Baagi , Komiti ya Woto le Khansele
o na le maikarabelo a go netefatsa komiti ya woto e dira se mmasepala o se solofelang mabapi le ditsamaiso tsa go neela dipegelo ;
Khomišene ya Tekatekano ya Bong le Lefapha la Basadi , Bana le Batho ba ba nang le Bogole ba tshwanetse go tlhoma diphisegelo mmogo go etleetsa ditshiamelo tsa basadi mme di bege ka kgatelopele ngwaga mongwe le mongwe .
Tlaleletsoboleng
Botlhokwa jwa go nna le polantere e e ikanyegang ;
Gakologelwa gore ga go na lefatshe le le leng ' la gago ' - re dirisa lefatshe ba botlhe mme re tshwanetse go tlhokomela gore ba ba tlang morago ga rona le bone ba kgone go dirisa lefatshe mme jalo re tshwanetse go le tlhokomela sentle .
Ka mafoko a mangwe , o tshwanetse go tlhokomela matlotlo a mangwe a sentle , ka ntlha ya go re go thibela go botoka go fodisa .
Mmidi o o medisiwang mo gae - boitekanelo ba mo gae
O se lekanyetse ditshenyegelo tsa ntshokuno tlase ;
Willie Kotzé , moitseanape : Katiso le tlhabololo , wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
netefatsa gore ditokololo tsa woto tse di tlhophilweng di nna le kitso ya seabe le maikarabelo a bona mme le bona ba saene diforomo tse di maleba .
Ke dumelana le mongwe le mongwe yo o neetseng ntlha la bofelo
Dirisa sekale sa 1-5 , 1 e le bokoa thata , 2 e le bokoa , 3 e le palogare , 4 e le bontle mme 5 e le bontle thata .
Mekgwa e e farologaneng ya thekiso e tshwanetse go supiwa go kgona go bona tlhotlhwa e e tlhokegang .
Mmotlolo wa botsereganyi o dirwa ke dikgatotheo di le nne .
Mothapi yo mongwe le yo mongwe o tshwanetse go ikwadisa le Lefapha la Ditiro le SARS a le mothapi .
Diphetogo ya diKgato tsa metlha yotlhe ke mo tirisong ya didiriswa ke dife ( setshwantsho sa diKgato tsotlhe se ka thusa fano ) ?
Atisa palo ya diako tse di badilweng mo moleng o o lekalekatshitsweng ka bogare ba bokete bo bo lekalekantshitsweng .
Tlhopho e e tlaa tlhomamisa mofuta wa dikhemikale tsa dibolayamefero le dibolayaditshenekegi tse di tlaa tlhokiwang .
Lungile o tsene sekolo mo Frisgewagt mme morago ga sekolo le ka mafelo a beke o ne a disa dinku le dikgomo mo polaseng .
Ntle le diabe tse di akaretsang thata le maikarabelo tse di setseng di kailwe , mmasepala le ona o ka dirisa melawana go sedimosetsa go ya pele ka ga diabe le maikarabelo a dikomiti tsa diwoto kgotsa go di tlhalosa .
Fa karabo e le ee , o utlwile eng ? tsweetswee tlhalosa
Di kaya gore ga o a siama mo go lekaneng , ga o montle mo go lekaneng , ga o maatla mo go lekaneng , ke nna ke itseng .
Dithoti tse di dinnyane e bile di botlhofo mme di ka fokiwa ke phefonyana fela .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Go ela tlhoko gore taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong e a latelwa
NSDP ke pholisi ya kgokaganyo le go nna sediriswa sa thulaganyo mo magatong a mararo a puso .
Se dirise diteko fa o boloka mmidi wa gago
Maemo a a rileng :
Komiti ya Woto le Khansele ya Woto di ne tsa swetsa go bitsa kopano ya baagi .
Thomelontle ya didirisiwa tse di bolokilweng tsa ditshedi tsa fa gae fa thomelontle e le ya patlisiso e sele mme e se patlisiso ka ditshedi , kwa ntle le gore moromela ntle o dirile tumalano ya thomelontle mme o itsisitse bothati jo bo neelanang ka tetlelelo
Korong
Thulaganyo e e utlwalang tota le go nonofa tota ga lenaneo la tlamelo ka matlole go ba temothuo e direla go kgotsofatsa ditlhokego tsa ba ba ikaeletsweng , e bong balemirui ba ba simololang , badiri ba dipolasa le baagi ba mo dipolaseng , dikgwebo tsa temothuo tse dipotlana le tse dikgolo , baamogelatshiamelo ya lefatshe le ntšhwafaletso ya tsa balemirui , ditlhopha le batho ka nosi fela
Mafapha a puso le babeeletsi ba poraefete ba rata go beeletsa mo bommasepaleng fa ba itshekisa maano a ditlhabololo .
Ke sediko sa go phela se se maswe se se ka tlisetsang mathata a a makatsang fa se sa laolwe .
Melawana ya PAIA 57
mekgatlho ya baagi le ya baduela direiti
Molaetsa wa tsholofelo ka setlha sa leuba
Boikaelelo jwa Kaelo eno ya PAIA 12
Tlhokego ya go iphitlhelela sešwa ga maAforika go kaya tatlhegelo ya tšhono ya go ranolola botshelo , bokao jwa tlhaelo le katlego go ya ka melawana ya maemo a tekanyo a setso .
Bokgoni jo bo lekaneng , jo bo tlhomameng go ya ka tsamaiso le tshegetso ya thulaganyo ya togamaano , tsenyotirisong le M&E ;
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Ke ditlamo dife tsa poraefete tse di sa tlhokeng go phasalatsa mmanuale wa tshedimosetso ?
Fa batho ba amogela pitso ya ura , ba solofela go fetsa mo ureng .
Go suga mmu gonnye fela ke go robola mmu gangwe kgotsa fa gongwe gabedi gannye fela ka go dirisa haraka kgotsa sediriswa se se segang pele ga go jwala .
Ke nako gape ya go di tlhatswa ka sesepa le metsi .
Kgato ya tsamaiso e na le ditiro tsa botsamaisi di le nne e bong bologamaano , borulaganyi , tiragatso le taolo , tse ka tsona :
ELA TLHOKO : Tokomane enoga e dira e bile ga e na matswela ape fa e ise e amogelwe semmuso ke Kgosi mme bosupi jwa teng e tla nna mosaeno wa yone
Kemo e gape e tla tlhoka go lekalekantsha fa kgwebo ya gago e leng teng ka ntlha ya go uma le ditšhelete go lekalekantsha le ba bangwe ba ba rekisang kumo e e tshwanang le ya gago mo marakeng .
Metšhene e mengwe mo polaseng e tswelela go dirisiwa ka ngwaga yotlhe , mme e mengwe , jaaka e e dirisiwang go roba le e mengwe e e dirisiwang mmogo , e ntse e sa dirisiwe ka dikgwedi tse pedi kgotsa tse tharo go feta .
Dingwaga di le 19 kgotsa go feta
dikoloi tsa tshireletso
Ke sona se a bonang e le kobiso gore mmuso wa tlhaolele wa dingwaga tsa pele tsa bo1970 o ne o bogisa bakwadi ka ntlha ya go tlhotlheletsa bantsho go tsena mo ditshupetsong tsa sepolotiki le twantsho , jaaka e kete se e ne e le sona se se tswang kwa pele se bakwadi ba mo ditlhopheng tse di neng di ganetsa babusi ba letsatsi , ba neng ba ka se fitlhelela .
Apleni o rile diura tse dišwa tse tsa go bula le go tswala di tla tswela mosola badirisi ba lefapha , batsamaisi , badiri le le setheo sotlhe ka kakaretso .
Madi a a okeditsweng mo thutong
Ka dinako tsotlhe
Go na dilo tse dintsi tse re ka di tsweletsang go laola go nna teng ga digootsane le dinong tse dingwe .
Puso ya tlhaolele e lekile ka gotlhe go laola ntlha nngwe le nngwe ya botshelo mo Aforikaborwa - jaaka gore motho o belegetswe kae , o golagana le bomang , o itisa le batho kae , a ka nyala mang , mme kwa bofelong , motho o bolokilwe kae - e le maikaelelo a go ipeela go tshwarelela paka e telele .
( b ) motšhutšhisi , mabapi le tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa 2 sa ditlolo-molao , a ka laela gore ngwana a gololwe ka beili go ya ka molawana wa 25 , o buisiwa le molawana wa 59A wa " Criminal Procedure Act " , mme fa go umakiwa Setlhopha sa 7 mo go molawana wa 59A wa Molao oo , kumako e e jalo e tshwanetswe go tsewa e raya kumako ya Setlhopha sa 2 sa ditlolo-molao , sa Molao ono .
Palo ya 9 fa tlase fa e neelana ka tebalebo ya togamaano ya peoleitlho , tekanyetso le tsenyotirisong ya CBP le dikgolaganyo magareng ga CBP le IDP .
KOPANO YA KGOTLAKGOLO
Kgobokanyo ya tshedimosetso ya tlaleletso go tswa mo malokong a baagi e e dirwang ke Bafatlhosi le baemedi ba baagi .
lo lo batliwang ke molao gore e gatisiwe ( mme e ise e gatisiwe ) kgotsa
Tekatekano ya thapo le dikgato dingwe tsa go busetsamorago le tse di fetileng di tshwanetse go tsepa ditikologo tseo mo go tsona bokgoni bo godiswang .
( 4 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka busetsa tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko morago lobaka se se sa feteng malatsi a le 14-
Naeterojene ke boloko ya kago e kgolo mo ntshokunong ya poroteine , ka jalo disoyabini di na le tlhoko e e kwa godimo ya naeterojene go na le dijalo tse dingwe .
A re : " Ga ke ipone ke siane le boseng-sepe ba me boemong jwa bosengwe ba me . "
Dipelaelo mo ditlhotlhweng di ketefatsa tlhamoleano fela e e dira batlhokwa , mme leanothekiso le thusa montshadikuno go fokotsa , mathata a ditlhotlhwa fela e seng go a fedisa .
Mokgwa o mongwe wa go laola diphatsha tsa madi ke go feteletsa ditirogalelwa tsa tiragalo go khampani ya inšorense .
Ke solofela go tswelela ke ntse ke somarela naga ya botshukudu e re nang yona kwa Suurbraak , mme le go rutwa go dirisa bolemirui e le kgwebo e bile ke ntse ke dira jalo go tsamaelana le tshomarelo ya mefutafuta ya dimela le diphedi tse di leng teng mo nageng kwa Suurbraak .
Motlhagolatsela wa setšhaba ga o tlhokwe ke peomolao fela ke sedirisiwa se ditšhaba di ka akanyang go o dirisa .
19.1 Leloko lepe le ka nna la kopa gore tshwetso ya Motlatsa-Modulasetulo malebana le go tsenya tirisong Melao ya Taolo e rekotgiwe mo teng ga Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong mme rejisetara ya ditshwetso tse di ntseng jalo e tla bolokwa ke Mokwaledi wa Kgotla ;
Malwetse a Diphologolo
Batlhokomedi ba Letlole ba ka mokgwa o o latelang :
Kadimo ya pakamagareng ya R100 000 e e tshwanetsweng go duelwa mo dingwageng tse tlhano ka morokotso wa 10% e tlaa lebega jaana :
Naga e e senyegileng jalo e supa mmala o mosweu o o tseneletseng ka nako ya mariga , morago ga serame sa ntlha .
Di tserwe go tswa go Charles Nupen , International Labour Organisation
Fela jalo , mokwadi Ngugi wa Thiong'o le ene o lemogile gore morago ga dingwaga di le lesome tsa boipuso kwa Kenya , dikwalo tsa Afrikan di ne di na le manno a se kae fela fa tsa Seesimane di tsweletse go nna tse di kwa godimo .
Thulaganyo ya baagi
Go botlhokwa thata go itse gore pula e e nang ka ngwaga mo kgaolong ya gaeno e kana kang le gore dipaka tsa komelelo di ka solofelwa leng .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Ka 1996 o ne a simolola ka go rua dikgomo le dinku mo lefatsheng la morafe kwa Fouriesburg .
Ke solofela go oketsa diheketara tse ke di dirisang ka setlha sa 2015 - 2016 ka go jwala tlhaka .
Dikomiti tsa Diwoto di tsweletsa le go tshegetsa botsayakarolo ba setšhaba le go amega ga baagi go netefatsa gore pusoselegae e tsibogela ditlhokego tsa baagi .
Ditshupetso tse di latelang di tshwanetse go salwa morago fa go swetswa gore go tlaa jwalwa mofuta ofe :
Monontsha o o lokelwang ka nako ya go jwala ga korong , gantsi , e lokelwa ka fa tlase ga peo go kgonisa medi ya dimela go melela kwa tlase go o dirisa ka dibeke tsa ntlha tsa go mela .
Go botlhokwa thata go laola kgaolo ya ditšhelete ya kgwebo ya gago ka tshiamo .
3 Paka e e tlhokegang ya tiro e nngwe le e nngwe e fopholetsa le gore e supiwe mo karolong ya molanako ya lenaneo la papetla ya Gantt , ga mmogo le matlha a tshimologo le a go fetsa .
( b ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso , mo lobakeng lwa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta , mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , a ka dira fela taelo ya gore kgetse e faposiwe mo tshekong , go ya ka temana ya ( a ) , fa a kgotsofetse gore ngwana o na le kitso ya bosenyi .
Balwela-kgololesego ba pele ba ba faposang hisetori fela gore ba ungwelwe sepolitiki , ba tsweletsa ditiro tsa bakoloniale ba ba fetileng .
Go dira ga ditlamo tsa puso
Setso sa Afrikan se ganana gotlhelele le go dira dilo ka tsela ya motho a le nosi .
Ka mafelo a ngwaga e nngwe le e nngwe , tota pele ga nako e o tshwanetse go simolola go loga maano ka ngwaga o o tlang ka go tlhama tekanyetso gape .
Go kwadilwe go le gontsi ka ga ditiragalo tse , ka tshusumetso ya maikutlo a lerato go tswa matlhakoreng a mabedi .
Fa o dira ka bowena o le wesi , ga go sepe se se go thibelang go nna tokololo ya koporasi .
Ditsenngwateng le dipholo tsa ntshokuno ya mmidi ;
2.00 go fitlha ka 3.30
Di kgona go gola mo metseletseleng e e bophara ya mebu , ka kgolo e e kwa godimo mo mebung ya alubiale e e bongola e e nang le diteng tsa dibodi tse di siameng .
Gape dimphato di siametse mabaka a a tlhokang dipalo tse di magareng tsa khepetlele , kgotsa foo go dirisiwang dikgono tsa tsamaiso tsa go feta motho a le mongwe .
" Fa o batla botshabelo bo bo sireletsweng , go tlaa nna botoka go tlhola o ntse mo legoreng o lebeletse dinonyane ; mme fa o batla go ithuta , o tshwanetse go palama motšhene mme o ithute mekgwa le tiriso ya nnete ya teng " - Wilbur Wright , motlhami le moopi wa sefofane sa ntlha mo lefatsheng se se fofileng ka 1903 - nako e le metsotswana e 59 , ka bogodimo bo bo ka nnang difutu tse 852 !
Boitekanelo mo boapelong
Ditlhopha tse di dirang di dira diporojeke le ditiro
Fa se fafarega sentle , go omile go ka dira tshugo le pharakano e ntsi .
Logetsa motšhine / sediriso sotlhe jaaka go atlanegisiwa mo kaeding ya modirisi .
Go botoka go lemoga gore go simololwe pele ka go dirisa monontsha wa ditlhaka ka gore tshetelo ya se se gasang le tiriso ya moeledi go tlhoka tlhokomelo e e tseneletseng tota fa go gasiwa mme le gore go tlhokiwa madi a mantsi go reka tse di tlhokiwang go gasa moeledi .
amanaele dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiragatso ya badiri ba mmasepala .
16.3.12 go diragatsa maikarabelo ao le go diragatsa dithata go ya ka fa Kgotlakgolo e ka di abelang Komiti ya Bookamedi le Mananeo ka gone , nako le nako ;
Mokgwa o o tlaa dirisa mekgwa ya go dirisa dikhemikale .
Dipotso tse di latelang di ka ga go bona diokobatsi tse di farologaneng le go di dirisa tse di jaaka
Se ga se netefatse bomaleba mme se a thusa !
O diragala mo go mang ?
Molawana 8 ( 1 ) ( a ) wa Melawana ya BABS le ona o tlhoka gore baamegi ba ba nepagetseng ba supiwe .
Kemokgatlhanong yona e nnile thitokgang e e maatla mo dikwalong tsa Afrikan .
Go na le dintlha di le mmalwa tse di ka tlholang palopalo ya dimela e e bokoa mme ditlhodi tse di amana le dikgato tse di farologaneng mo kgolong ya dijalo .
1 . DINTLHA KA GA MOTSAYAKAROLO
Rakonteraka wa poraefete .
Dintlha tsa pabalelo go mokgweetsi wa terekere
Ke maikarabelo a pusoselegae , mmogo le dikarolo tse dingwe tsa puso , go ' tlotla , go sireletsa , go rotloetsa le go diragatsa ' ditshwanelo tse .
Mong wa lefatshe ( motshodi wa kano ya bong ) o ka dirisa lefatshe jaaka tshireletso ya kadimo .
pakanngwe le nngwe ya gore IDP e thadiwa jang jaaka go supilwe mo 4.1.3
242894 : E bontsha kitso ya dilo tsa bong , tekano le tshwanologo mo diporojekeng tsa tlhabololo
Buka e tlhamilwe go nna tshupetso e e bonolo fela e seng ' ka moo go ' kaelwang go go bonolo !
Tshekatsheko e khutshwane ya dikarolo tsotlhe tsa terekere e thuso go bona kgonagalo ya thetelelo ya motšhine le matlhotlhapelo a pabalesego .
Tsela tshweu mme ke solofela gore re tlaa amogela pula jaaka re e tlhoka ka mariga e e tlaa tlatsang mebu ya rona ka metsi go re kgonisa go solofela go bona kumo e ntsi ka ngwaga e e tlang .
( 4 ) Fa go akangwa ka ga go neelana ka katlholo e e akaretsang go romelwa kwa kgolegelong go ya ka molawana wa 77 , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go ela tlhoko mabaka a a latelang :
Diela tse di fokotsang di dirisiwa go lekalekantsha maemo a pH mo metsing .
Sekaseka boleng jwa katiso e e tlamelwang .
Go botoka go isa teko e e ka nnang digeramo tse 500 go fitlhela dikopi tse 2 go molaoding wa silo kwa koroporasing e e leng gaufi .
Ba re go na le kopano ya khansele gompieno kwa holong ya toropo .
Go atlhola bokana ba kumo
Le gale , tsiamelo ya baagisi ba bolemirui go pabalesego ke ya botlhokwa pele .
Ba gaabo-motho ba le kgakala , tlhaeletsano e nna bokoa .
Re tshwanetse go tsaya diteko ka tlhomamo efe ?
Go fitlhela jaanong mo diathikeleng tsa rona ka ntlha ya bolaodi , go rulaganaya pego go ntse go supilwe e le ntlha e e leng sengwe se se leng botlhokwa mo bolaoding ba kgwebo ya rona ya bolemirui .
Leano al botlhe
Gape se golela le mo meditlhakoreng e mengwe , kwa bofelong se bodise thulaganyo yotlhe ya medi .
3 , Go tlaleletsa , lenaane la gago la molao wa ditirelo le tshwanelwa go akaretsa gape :
" Mo diphetogong tsotlhe tse di diragetseng mo teng ga melelwane ya Aforika , ga go ope o o nnileng le tlhotlheletso e e boteng , e aname le go tlala boferefere mo lefatsheng la Aforika jaaka bokgoba le kokomane ya bona e leng bokoloniale . "
Dintlha tsa kgolagano : Mog ( 021 ) 403-3751 sele 083 709 8520 kgotsa 083 966 7720 aterese ya emeile ( nskaka@parliament.gov.za ) kgotsa ( vmfuniselwa@parliament.gov.za ) ; Fekese : 086 619 9194 .
2 Go tlhokomela
Lokela ka bonako monontsha o o nang naterojene e ntsi jaaka LAN kgotsa MAP .
Loeto lwa mongwe le mongwe ke la gagwe ka namana , mme a sa tsamaye a le esi ; mewa ya balosika e tsamaya le rona , e tlhatlhoba dikakanyo tsa rona le go abelana le rona go tlhaloganya , se se totang se re thusa go gola .
Ga o kitla o duelelwa go nna le seabe mo patlisisong le fa e le go busediwa ditshenyegelo tsa sepalangwa kgotsa ditshenyegelo tsa dijonyana tse di motlhofo tsa thulaganyo ya gago ka namana ya go tla mo tliliniking fa o nna le seabe mo patlisisong eno .
Matlharekutu a a simolotseng go tlhoga dibeke tse di rileng morago ga go jwalwa a nna sephaphati fa mariga a simolola mme medi e tswelela go mela .
Re tlhola re utlwa ba bangwe ba re : " Ga ke na nako go . . . "
Ditshenyegelo tsa go nna mong wa metšhine le go reka e mengwe e e emelang , gammogo le dipereko tsa temo le tlhagolo , di oketsega ka lebelo thata .
Ditshenyegelo tsa monontsha ke nngwe ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa tlhamalalo e kgolo mo lenaneong la jalodijalo .
Nako e e letleletsweng ya go busetsa tsheko kwa morago
Fa ditokololo tsotlhe tsa komiti ya woto di setse di tlhophilwe , botlhe ba tshwanelwa ke go tsenela katisetsokamogelo mo tirong .
Fa tokololo ya komiti e neetswe tiro kgotsa a ithaopa , kwala sentle leina la gagwe le maikarabelo a a a amogetseng .
Go akaretsa botlhe mo pitsong .
Go tla kgonega gore o bone dipoelo tsa kgwebo go tswa mo patlisisong ka ditshedi ?
Jalo go tlaa tlhokega gore o tlhophe loruo lo lo tsalang lo lo nang le madi a a tlhololo lo lo ka tlaleletsang boleng jwa motlhape mo isagong .
Mo puong ya gagwe o ne a tlhagisa mabaka a gore ditiro tsa dikwalo tsa Aforika ke go tlhalosa diponalo tse di kgethegileng tsa ditso tsa Aforika ga mmogo le go kaya gore ditso tsa Aforika di ne di lebile ntlha efe mo dinakong tsa sešweng .
Kgono ya go kgona go atlhola botlhokwa ba mofuta mongwe le mongwe wa sejwalwa se o ka se jwalang mo polaseng ya gago ka bokamoso le maemo a ditlhotlhwa tsa teng , ka go dirisa maemo a tlelaemete le mofuta wa mmu , go tla nna botlhokwa thata go go tsweleletsa mo kgwebong ya gago ka ntlha ya poelo .
Go dirisa tekanyetso sentle go tlhokiwa gore o lekalekantshe ditiragalo tsotlhe le tekanyetso ya gago go kgona go laola le go siamisa diphoso .
Mogodungwana
Baithuti ba tla bo ba direla go bona thutego ya bosetšhaba mo legatong la bo 3 kgotsa ba direla mo tikologong ya tsamaiso , go akaretsa diSMME ( dikgwebo tse di Potlana , tse di Magareng le tse di Potlana thata ) , fa ikokoanyetso ya bokgoni kgatlhanong le seemo se e tla tsenyang boleng mo tirong ya moithuti , kgona ditšhono tsa go bona tiro .
phitlhelelo ya dikabelo tsa thebolelo ya ditirelo e e gaisitseng
Wena ga mmogo le setlhopha sa gago , buisanang le go dumelana ka ga melawana ya maitsholo mo kopanong , go akaretsa le tlhokego ya go nna le sephiri .
Go golagana le baetleetsi ba ka moso ba go tlhama le ba diporojeke tsa tlhabololo tsa intaseteri .
Phepafatsa ditlhatswamowa mo sekhutlwaneng sa modirisi .
Dipotso tse di latelang di ka ga maemo a gago ka namana , mme a tla re thusa go tlhaloganya botoka
Ba tshwanetse go nna le tlhoafalo go tsotlhe tse ba di dirang .
Tlhatlhoba dikarolo tse di tsenang mo mmung ( dikara le didiseke ) - a di tlhoka go emisediwa
Tona o tsentse palo ya ditaolo malebana le thomeloteng ya dipeo , sekao ka go batla ditifikeiti tsa phytosanitari .
14.5 Ditshwetso tsa Kgotlakgolo
Jaanong o atisa bokana ba dimililitara tse di leng mo kgamelong ka palo ya dinosele mo matsogong go bona gore go gasiwa metsi a a leng bokana kang ke segasetsa fa se tsamaya dimetara tse 100 kwa tshimong .
Batshodi ba kitso ya setso ga ba tlhokege go abelana kitso ya bona le batswantle .
O leboga gape banna le basadi ba bantsi ba Afrikan ba ba amileng botshelo jwa gagwe e le moithuti le motsadi , fa balelapa la gagwe ba ne ba ile botshabelo .
Lenanetema le bega tshedimosetso e e botlhokwa jaaka :
" Nna ke solofela gore yo a nang ponelopele e tona ke ene yoa amogelang boikarabelo go feta , " ga rialo De Villiers , a ntse a supa gore Grain SA e ipaakanyetse boikarabelo bo .
Kerafo 3 : Tshupane ya tlhotlhwa ya borotho jo bosweu , bupi jwa mmidi , yurea le disele go tswa Ferikgong 2000 .
Maize Trust e laolwa ke kopantsho ya dithulaganyo tse thataro : E nngwe gape le gape go tsweng mo go ba ba jwalang mmidi o mosweu , ba ba jwalang mmidi o moserolwane , e nngwe ya ba ba jwalang mmidi ka bophara le tse tharo tse di emelang Lefapha la Mmuso la Bolamirui , Ditlhare le Ditlhapi .
Go tlhamaletse fela gore Tiisetso e ya Afrikan e tsentswe diponagalo tse di botlhokwa tsa kakanyo ya Setho sa Afrikan , e leng tlhokego ya go ikakanyetsa ka bowena le ka go itshepa ; go tsaya marapo le go se letle go itsheka ga botshelo ba gago go nyenyefadiwa .
Naga ya Boagisanyi
3.2.1 Batho Pele e tlhomamisa jang tsela e tiro e diriwang ka yona ?
Go nonotsha bokgoni
Fa o batla go itse gape o ka romela emeile go jane@grainsa.co.za .
Bophelo ba ditshedi mo mmung ( menopi , jalo le jalo ) bo a oketsega mme le gona go oketsa gore boitekanelo ba mmu bo tswelele pele mme gape le kumo e a oketsega .
Kanego ya tekatekanyo le kanego ya lotseno di supa maemo a gago a ditšhelete mo dingwageng tse di fetileng , jaaka go ntse jaanong mme gape le gore go tlaa nna jang ka ngwaga e e latelang .
Morago ga go jwala mo setlhajalong sa Diphalane go ya bogareng jwa Sedimonthole , 2010 , dikgaolo tsa ntshokuno ya mmidi di le dintsi di ne tsa amogela pula e e kwa godimo ka dipaka tse di sa atologanang thata .
( b ) Basetsana ga ba tshwanela go kopana le basimane mme ba tshwanetse go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya mogolo wa mosadi .
Se ga se se bantshakuno ba ka se kgonang mme se tlhotlheletsa ditumelano tsa kananyo mo go boitshegang .
Mefuta ya korong - nka tlhopha jang ' Rre Ke Siame '
nna le seabe se se botlhokwa mo go bolotseng letsholo la ditshwaraganyo mabapi le tlhabololo ya diporojeke tsa selegae .
Dikomiti tsa Woto di na le tshwanelo ya go botsa dipotso mabapi le gore ' go tsena le go tswa ga madi ' go rulaganyeditswe jang , go tlhokomelwa jang le gore go salwa morago jang ke motsholamatlotlo le khuduthamaga kgotsa komiti ya mmeiyara .
Ka dinako tsotlhe lemoga gore o batla diruiwa tse di ka tsalang jaanong le ka moso .
7.10.1 go fetola tshitshinyo ya semmuso kgotsa tshitshinyo ;
Bona go fitlhelela kadimo ya ntshodikuno ;
Dipotso tse di tshwanetsweng go arabiwa
8.1.2 Maloko a mangwe otlhe a tshwanetse go tlotla Motlatsa-Modulasetulo ;
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mmidi ya Balemisi
Tlhotlhomisa gore ke ditiragalo dife tse di tlhokang batho ba ba botlhokwa go tswa kwa ntle kgotsa tse di tla diragadiwang botoka go ya ka seelo sa mmasepala .
Kwa pele o tlaa nna o bona go le botoka go adima madi ka gore batho ba tlotla boikanyo le tlhamalalo .
Selo se tshwanang le se , se a diragala , sekao , ke bfa dikantoro tsa sekoloto di butswe kwa dikgaolong tsa magae , koo go supilweng gore banna le basadi mmogo ba ka fitlhelela sekoloto ka ditšhono tse di tshwanang .
Ano ke maotwana a mannye kwa morago mo polantereng mo moleng mongwe le mongwe a a tshwanetseng go gatelela mmu le go netefatsa kamano e e siameng ya peo le mmu .
Maano a metsi a tshwanetse go tlhaolwa ka sengwe sa ditlhopha tse di latelang :
E AMOGETSWE SEMMUSO KE KGOSI LETLHA
( b ) kgolegelong go ya ka molawana wa 30 , mo tlase ga mabaka a a beilweng ke molawana oo .
( i ) dintlha tsa ngwana mongwe le mongwe
Go dira tiro ya dipampiri go ka go senyetsa nako thata .
Tlhotlhwa ya go sila ka dikilogeramo tse 50
Ke tiro le maikarabelo a gago go netefatsa gore molelo ga o simolole mo lefatsheng la gago .
Sekao ke nako ya go fetsa go bolaya jaaka go supiwa ya sebolayamefero se se dirisiwang gantsi jaaka glyphosate e le matsatsi a a ka nnang 50 mme sa mofuta wa go gasetswa pele wa gramoxone mo mmiding ke " se fudise " e bile fa go silwa ke " se jese " .
Go roba peo ya tulafatso e e bulegileng
Kgaoganya karabo ke seemo sa 3 500 = 5 760 ÷ 3 500 = 165 ditono ka heketara .
Khoso ya tsamaiso ya tirisometšhine .
17.1 Kgosi ka tshitshinyo e e tswang go Council of Dikgosana moraog ga dipatlisiso ka ditatofatso tsa gore ga a na bokgoni mo tirong kgotsa ga a itshware sentle ;
Go na le mekgwa e e farologaneng go rekisa kumo ya gago - o ka rekisa mo polaseng , o ka rekisa mo thekisong ya mo kgaolong e o nnang teng ( jaaka go rekisetsa mabenkele a mo toropong ) , koketso ya tlhotlhwa le go romela moseja .
go akaretsa makhanselara a a tlhophilweng semmuso mo thulaganyong ya botsayakarolo
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Seno se raya gore maano a tlhabololwa go ya ka botlhokwa jwa baagi , mme e seng go ya ka botlhokwa jwa mathata a bona .
Gakologelwa gore dipoelo di kgontsha go tshela !
Sedirisiwa sa lotsalo - sedirisiwa sengwe le sengwe sa lotsalo , kgotsa se e ka nnang lotsalo kgotsa dimelo tsa setshedi sengwe le sengwe ( Molao wa Mefutafuta jwa Ditshedi ) .
4.2 Kitsiso ya dikopano
Phepo ya tlaleletso
R5.4 dibilione di abelwa lenaneo la tsweletso ya bokgoni mo tlhagisong go thusa ditlamo di le 1 450 ka tshegetso ya matlole go tokafatsa dinolofatsi le tlhabololo ya bokgoni .
Kgatsho ya dijwalo
Gape go raya gore tiro e tlaa dirwa ka bonako le ka tshwanelo .
Tshenyegelo ya go rekisa
Go kwala makwalo a ntlha a go ka dirwa ka seatla , ka khompiutara kgotsa ka go dirisa lenane la khompiutara le le rulagantsweng go dira tiro e .
Ditiro tsa IDP tsa 1 / 4 B Tshekatsheko ya tikologo le 1 / 5 Tshekatsheko ya manno
Sejwalo se , se ka jwalwa ke ba ba se nang dipolase tse di tona mme ba a jwala go jewa mo malapeng fela .
A O NE O ITSE ?
Se gape se letlelela maloko go nna le maitemogelo le go tlhaloganya dintlha tse di amanang le photefolio ya ona .
Naga ya motlamedi - Naga e e neelanang ka didirsiwa tsa ditshedi tse di kgobokantsweng mo metsweding ya in-situ , go akaretsa mefuta ya ditshedi tsa fa gae le tse di tlhaga ka bobedi kgotsa tse di tseilweng mo metsweding ya tshomarelo e e ka bong e simolotse kgotsa e sa simolola mo nageng eo .
ka go netefatsa gore batsayakarolo ba ba mo dithulaganyong tsa IDP ba emetswe mo ditiragalong tsa IDP e e maleba ka ditheo le dithulaganyo tse di neetsweng ga jaana mo mokgwatsamaisong wa Pakana ya Kaedi ya IDP ( bogolosegolo e leng Foramo ya Kemedi ya IDP le Ditlhopha tsa Tiro tsa Porojeke ) .
Go tshegetsa dingangisano tsa batho mo wotong e nngwe le e nngwe ka ga maano a IDP ka go tsamaisa dipuisano ka ga maano
Go sirelediwa fela dijalo dingwe tse di jaaka korong le diterebe , kgatlhanong le tatlhegeloseemo ya thobo ka ntlha ya pula e ntsi ka nako ya kgato ya go butswa ga dijalo tse .
Ba ba gapeletsang dingwao tsa lefatshe lotlhe ba fosetsa ntlha ya gore dingwao tseo tse di bonwang jaaka tsa lefatshe lotlhe ke dingwao tsa Yuropa kgotsa tsa Bophirima tse di neetsweng maemo ka ntlha ya sebaka sa dingwagangwaga di ntse di okame tse dingwe .
( i ) diyuniti tsotlhe tsa tsamaiso le badiri ; le
Le mororo Lefapha la Temothuo le na le karolo ya Tshomarelo ya Lefatshe , tekanyetso ya lona ga e lekane go letla go ka kampana le tlhokego e e boitshegang e .
" BoAfrikan bo tsenelela go feta lebaka la go nna mo kontinenteng e kgotsa go nna tokololo ya mokgatlho wa sepolotiki o o tlhametsweng go nna wa ' Afrikan ' . "
Molaotheo wa Aforikaborwa o tlamelana ka ditheo tse di tiisang temokerasi ya molaotheo .
Bokoloniale bo na le bokgoni moo e leng gore le fa ba ba fentsweng ba diga puso ya bapatiki , ba tswelela go ba tlotla ka go ba eletsa , ba batla go etsisa mekgwa ya bona ya botshelo go na le go itlhamela dikgopolo tsa bona . .
GGLN Kgokagano ya go Ithuta ya Taolo e e Siameng ya Aforikaborwa
Ponelopele ya thobo ;
Disoyabini di ntse gape di dirisiwa go tswa 2001 jaaka setoko sa titielo mo go dirweng ga mofuta wa vodka .
Efoga go dira ditshwetso tse di botlhokwa fa kgalefo ya gago e go laola .
Phepafatsa sejana sa magweregwere sa lookwane .
Mo dikgaolong tse dingwe semela sotlhe sa mmidi se a kumulwa mme dimela di agelelwa go tsheganetsana ka sediko , jaaka dingata , mme di tlogelwa mo tshimong matsatsi a a ka nnang a mabedi pele diako di robiwa .
( a ) tswela pele ka mofuta o o jalo wa phaposo ya kgetse mo tshekong kgotsa go se na mabaka a a fetotsweng ;
Go meta ka diseke
Athikele e e kwadilwe ke Richard Krige , tokololo ya lefapha la bolaodi le modulasetilo wa kgaolo ya 27 wa Grain SA .
Sediriswa 3 : Tekanyetsokabo e e tsibogelang bong
Motswedi :
( f ) ka kwala mabaka a a dirileng gore a tsee tshweetso e e jalo mabapi le se se ntseng jalo , ka fa rekotong ya tsheko .
Ke solofela go jwala disoya ka setlha se se latelang go dirisa thefosano ya dijwalwa mme gape le kgaolonyana ya mmidi .
7.7.2 e tla tlhagisang dikai , megopolo , ditshitshinyo tse di pegang motho molato , tse di kgobang kgotsa tse di sa siamang ;
Jan du Preez wa Opticrop - monontsha le tlhaloso ya ditshekatsheko tsa mmu ;
Fa ke leka go tlhaloganya gore maikutlo a a go tlhola go amogela fela a tswa kae , ke nagana gore go na go ntse jaang bogologolo . . .
Maloko a lelapa ( tlhalosa
Bogakolodi - ke eng mme gape ke eng se e seng sona
Dithulaganyo tsa mo go ka adimiwang madi teng di tlhoka leano la kgwebo le le tlhalosang dintlha tsotlhe tsa kgwebo mme le kitso ka molemirui e le ene ka dilo tsotlhe tse di leng tsa gagwe , mme gape le maemo a madi a a adimilweng otlhe le madi a a ise a busetswe kgotsa a ise a duelwe .
Maikaelelo a kgwebo ga a a tshwanela go ganetsa maikaelelo a bowena , ke gore , a tshwanetse go tsamaelana le se se tlhokiwang ke lelapa , mme gape ga a a tshwanela go ganetsa tumelo le maemo a gago mo bophelong .
Fa go botsolotswa ka ga seriti sa monna , e ka nna mo morafeng wa amaXhosa le wa amaZulu , monna o laelwa go ikana ka kgaitsadie kgotsa ka mmaagwe go totilwe fela gore a bontshe bonnete le boikanyego .
didirisiwa tsotlhe tse di maleba di senoletswe baamegi , go akaretsa le tshedimosetso ka ga se se ikaeletsweng go fitlhelelwa ;
Go kopanya maAforikaborwa ka maikaelelo a le mangwe
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Venda e ne e le nagalegae e e tlhamilweng go ya ka pholisi ya tlhaolele e e neng e gabeletse go kgaoganya maAfrikan , ba beilwe ka bosemorafe mo lefatsheng le ba le tlhophetsweng mo teng ga melelwane ya Aforikaborwa .
Dira se o ka se kgonang ka se o se tshotseng kwa o leng teng .
Rotlhe re tlhoka go itse mosola wa digagabi tse di bolayang dipeba le magotlo :
1.1.11 Moadimi o tlolamolao wa tumelano e mme o retelelwa ke go siamisa seo mo nakong ya malatsi a le lesomenne ( 14 ) a go bolelelwa gore a dire jalo ka mokgwa wa go kwala .
Ga go duelwe sepe kwa ntle ga go nna teng ga tshaeno ya molemirui - ka mokgwa o re netefatsa gore molemirui o itse gore go rekilwe eng mme dumela gore dilwana di fiwe .
Ka jalo diesete di tlhalosiwa jaaka metlhaoloso e e nang le pH e e kwa tlase ga 7 mme dialekale le beise di na le go feta 7 .
Thitokgang e e tlhagelelang go le gontsi mo leanong ke gore ketane ya boikarabelo e tlhoka go gagamadiwa .
KAROLO YA 2 : MEFUTA YA KATLHOLO
A go tlaa nna bonolo kgotsa bokete go tšhoba ?
Tse dingwe tse di tla tsenngwang tirisong mabapi le dikolo mo dingwageng tse tharo tse di tlang di akaretsa :
Go ka diriwa eng go tokafatsa botsayakarolo
Moletlo o ne o le kwa Manaung .
Ditlamorago tsa boitekanelo tsa paka telele di bopiwa ke dintlha tse di kwa ntle ga tsamaiso ya boitekanelo : mokgwa wa go tshela , maemo a dijo le dikotla , thuto , maitshwaro mabapi le thobalano , go ikwetlisa , dikotsi tsa ditsela , le maemo a dikhuduego .
Fa kgomo e ka tsala ka letlhafula , e tla bo e antsha namane dikgwedi tse ditelele tsa mariga tsotlhe mme ke go re e tla tlhoka dijo go feta .
Lungelwa o feditse go tsena sekolo sa poraimari le sekontari kwa Long Hope Farm School .
Semphato ke tumelano ya konteraka magareng ga batho ba babedi kgotsa go feta .
Oketsa palo ya diheketara tse di nosetswang , oketsa ntshokhumo mme ka go dira jalo oketsa tiro go ba ba tlhokang tiro mo dipolaseng .
PHITLHELELO - e kaya ditirelo tse di sa digweng boleng ka ntlha ya ditekanyo tse di tlhokegang tsa nako kgotsa sekgala
Tshekatshekelo ya mmu e e dirilweng e seng go feta dingwaga tse pedi , e bile e bontsha tshwaelo ya temolefatshe .
Tshupo ya ditlhopha tsa baagi , ditlhopha tse di mo matshosetsing le baneeladitirelo
Dikakanyokgolo tse di dumelanetsweng kwa kopanong e , e ne e le go itebagangya le khansele ya selegae go ba kopa go oketsa palo ya mabone mo lefelong ka gonne dipone di bokoa mme go na le bosenyi jo bontsi jo bo diragalang thata bosigo , le go tlhama Foramo ya sepodisi sa baagi ( CPF ) .
Yuniti ya Ditirelo tsa Kgokaganyo ya Pholisi le Dikgakololo mo Ofising ya Moporesitente e neetswe tiro ya go supa dithuso tse kgolo tse di tlhokegang go ka gokaganya diIDP , diPGDS le NSDP le go tlhama tsela e e ka diragadiwang e utlwala botoka gammogo le go lepalepanya le go ruanya didiriswa tse .
4.3.2 Kwantle ga fa KGOSI e amogetse seno semmuso ka tsela e e utlwalang , ga go kitla go tlotlwa ka sepe se sele se se seng mo teng ga ajenda mo kopanong e e umakilweng .
ELA TLHOKO : Ajenda ya Kopano ya Kgotlakgolo e tla nna e e amogelesegang fa e sena go amogelwa ke KGOSI jaaka mosaeno wa gagwe o bontsha .
Go kgontsha mmasepala-ka bophara go ntsha maemo a kutlwisiso ya woto ya seloago-ikonomi a a amang baagi ba mmasepala .
Thulaganyetso ya tsa matlole
5b Go nna batho ba le ba kae mo matlong a a setseng a a umakilweng fa godimo ?
Tlhamalatso ya bong mo Komiting ya Woto
Kgaolo ya 1Tlhatlhobo : Go kwala ka botlalo
Tshimologo e e tlhabologileng ya go tsena mo thutong ka bogolo - ke se tlhatlhobo ya materiki e ka nnang sona e bile e tshwanetse ya nna sona .
Leta motho go fetsa se a se buang .
Ka go dira gore mmanuale o nne teng mo webosaeteng ya bone .
CBP e simolola go fetola setso sa mokgatlho go tswa tiragatsong ya ketapele-ya-setegeniki go ya kwa go etelelweng pele ke batho .
Re jwala korong , kanola , dilupine tse botlhoko le tse botshe .
Kgato 8 : Go ipaakanyetsa kopano ya ntlha ya komiti ya woto - dintlha tse di ka thusang mokhanselara wa woto
Lefatshe le emela lefatshe tota ( mmu ( masimo ) , dimela ( phulo ) , metsi .
o diragatsa maikarabelo ao a a neilweng go ya ka ditaelo tsa Puso-Selegae : Molao wa Mmasepala wa go Laola Ditšhelete , Molao wa bo 56 wa ka 2003 ( o gape o bidiwang ' MFMA " ) .
Fa tiro e fetswa mme molemirui a kgotsafetse o tshwanetse go duela mokonteraka jaaka go dumetswe .
Ditekanyetso tsa go rekisa : Gantsi go kgona go rekisa kgotsa ditekanyetso tsa go rekisa di dira gore kumo ya dijwalwa tse ( dinawana , disoya , dinawa le matonkomane ) e nne bothata bo bo nyemisang mmoko go balemirui ba ba jwalang dijwalwa tse .
Mo bolemiruing re bona go tshwana .
Willem ke monna yo a dirang thata mme masimo a gagwe a sugilwe sentle e bile magora a teng a bonala a le pila tota .
O tshwanetse gape go se dirise yo mongwe go dira tiro , o itirela tiro ka bowena .
Go fetola tsamaiso ya dithulaganyo ka maikaelelo a go rarabolola mathata a maikarabelo a a phatlhaletseng mo pusong ya bosetšhaba , maano a magareng ga dipuso a a ra rulaganngwang sentle , dikgokaganololo go kgabaganya melelwane ya bommasepala le ditekanyetso tsa maano a tlhabololo a a tswakilweng .
Ga go ope yo o neng a gana le go se tlwaelege goo e bile go jetse mmasepala bokana ka R2 000 jwa diphousetara le dipapatso tsa selegae le ditanka di le mmalwa tsa peterolo tsa batshwaramarapo go tsenela dikopano tsa ditlhopho .
Dipeo tsa oli le tsona di siame go nna dijo tsa batho e bile di mosola thata ka ntlha ya oli e di e ntshang .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o bontsha pharologano e e botlhokwa thata gareng ga go tsena sekolo le thuto .
21 . Tsela e e tshwanetseng go latelwa fa go sekasekiwa kgololo kgotsa tlhatlhelo ya ngwana morago ga go tshwarwa
Setlhopha seno se tshwanetswe go bonwa go ya ka fa mokgweng wa gore Molao wa Bosiamisi wa Bana o tlisa di tsamaiso di le mmalwa tse di ntšha , tse di sa bonagaleng go tswa mo tlhalosong ka botlalo .
A o tlaa bona badirise ba kumo ya gago kae ?
Go tsaya lobaka lo lo telele go dumelana ka pono , segolo thata ka gonne toro ya baagi e ka na e e sa tshwaneng go ya ka lemorago la botshelo le ikonomi ya motho yo o rileng .
Mongwe le mongwe o tshwanetse a dumelane le gore a metsotso e nepagetse ka gonne metsotso ke rekoto ya semolao ya dikopano .
Tumelano le tetlha di tla tlhokega e seng fela kwa tshimologong ya porojeke gape le go ralala ditlhakore tsotlhe ka go farologana .
Fa o tlogelela taolomofero go e dira moragonyana le gona fa e setse e godile thata pele o e bolaya , tota e setse e dirile tshenyo e e boitshegang mo dijalong tsa gago .
Ditiro dingwe tse di neng di sa rulaganyetswa mme di dirilwe di tsenngwe fa tlase .
bokgoni jwa go bua dipuo
Bona diphopholetso go tswa kwa dipalopalong tsa mmasepala kgotsa tliliniki .
Mo mebung e e botlha thata , llaeme e tshwanetse e lemelelwe dikgwedi di le mmalwa pele ga jwalo , go neelana ka nako ya go diragala ga tlhapholo ya botlha .
Go netefatsa gore o phepafatsa tanka gammogo le dipeipi le dinosele , gatlharisa tanka ka metsi a a phepa mme o tsamaise terekere sekgala se se khutshwane mo go nngwe ya ditsela tsa mo polaseng - go kgothosela mo tseleng go tlaa kgotlhokgotsa metsi , mme se se netefatsa gore a phatšhegela leteng lotlhe la tanka .
Ngwaga wa 2010 e ne le ngwaga o o tletseng dikgwetlho mo temong ya Garase mo Sekemnosetsong sa Taung .
Go teko e , go ne go jwalwa mmidi o o kgonang Roundup ka bokana ba palo e e ka nnang dimela tse 45 000 mo heketareng .
Direkoto tsa kopano
1.1.9.3 a duela dilounu tsa batsholadišere ; kgotsa
Go kwalwa ga leano go a simologa
Ke batla go itsese balemirui ba ba sa leng baswa gore go itirela go phala go berekela madi go yo mongwe .
Togamaano ya kgwebo
Disenyi tse di bolaiwang ke diporoteine tse di leng botlhole mo mmiding wa BT e ka nna phetlhu , Busseola fusca ( Setshwantsho sa 1 ) , e e leng sesenyi sa ntlha mo mmiding mo Afrikaborwa .
Le fa go tlhoka kitso , botswerere le maitemogelo go ne go le mathata kwa tshimologong , Israel o kgonne go tswelela pele ka go tsena dikhoso tse dintsi jaaka a ne a kgona .
Dipholisi tse di tlholang di fetofetotswe .
Go thibela monontsha go fisa dimela tse di sa leng boleta , go botlhokwa go baya monontsha disentimetara tse 5 go tloga peo ya mmidi mme gape le disentimetara tse di ka nnang 2 go 5 ka fa tlase ga peo .
Fa mokopatshedimosetso a ka rata go itsisiwe tshwetso ka boikuelo jwa mo teng ga setheo ka mokgwa o sele , ( mo godimo ga go itsisiwe ka lekwalo ) , o tshwanetse go tlhalosa mokgwa o a o eletsang
Go direla bantshakuno ka bongwe ka bongwe go bonya e bile go tlhotlhwagodimo .
Ke sets eke kgonne go dira ditšhisi ka mašwi a dipodi mme ke ntse ke oketsa palo ya dipodi tsa mofuta wa Saanen tsa ka go nna 120 gore ke kgone tsamaisa thulaganyo e e dirang tšhisi le yogerete mo polaseng ya me kwa Suurbraak .
Maikaelelo a tshekatsheko ke go tlhagisa maitemogelo le dithuto , go tlhatlhoba katlego kgotsa thetelelo mo go rarabololeng mathata a nako e e fetileng a a lemogilweng a thuso , le go tlhola lemorago la kakaretso le letlhomeso la go lemoga ditlhokego tse dintšhwa .
Botsa baithuti mo ditlhopheng tse dikgolo gore ba tlaleletse ka dintlha , le go buisana ka ga dintlha dingwe fela tse ba bonang di tlogetswe kwa morago .
Seno ke fela jaaka Maaforika a tshela ka kutlwano le badumedi , le badiri ba porofešenale , ba ditumelo tsa lefatshe .
Tiriso ya mefuta e ya kumo e a oketsega jaaka go goroga mefuta e e farologaneng e e tlhobolotsweng .
Seabe sa rona ke go tlhoma tebego e e siameng e bile e golagane ya Aforikaborwa ; yo o tlisang boipelo , yo o rotloetsang peeletso le bojanala , le go thusa dikgwebo tse dišwa le go tlhola ditiro .
5.2 go tlhomamisa gore Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng di ikarabela go Kgotlakgolo ;
Mefuta e e farologaneng ya mmidi e na le nako e e farologaneng ya go mela mme ntlha e e ka dirisiwa sentle ke balemirui .
Tshenyegotota ka heketara
E tlhalosa ka fa diporojeke di tshwanetseng go kgaogangwa ka kgato ka kgato , di tlhalosa se se tshwanetsweng go dirwa mabapi le go kwala togamaano .
48 . Go busediwa morago ga theetso ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Fa tlase fano go latela dipuo tse di tlhophetsweng makala a rona a porofense ka nngwe :
Ga o kgone go bonta lefatshe la morafe , gonne wena , jaaka montshadikuno , ga o na setlankana sa kano ya bong sa lefatshe leo .
Shakespeare o kile a re : " Le fa e ka nna moadingwa tota le ena moadimi , gantsi kadimo e a itatlhegela mmogo le ditsala " .
Badiri ba tlhabololo ya baagi ( CDW ) ke kgokagano magareng ga baagi le makala otlhe a puso le mafapha a teng .
Go oketsa kgono ya dijwalwa tsa gago ka bophara re tshwanetse go netefatsa gore tsotlhe ke tsa bomme-tota mme re se leke go tsaya ditselanyana tse dikhutswane go kgona bokana ba kumo bo re bo tlhokang .
Dikanego tse tebelopele kgotsa tse di neelang lemorago ka ga matlole
E tshola ditokololo tsa komiti mo moleng ka go ba gakolola dikarolo tsa bona mo porojekeng le go sedimosa sentle se se diragetseng mo kopanong ya setlhopha .
Go leba mefuta ya dithulaganyo tsa go beeletsa matlole a maloko le go batla tse di tshwanelang thata go tlamela tshiamelo e e mo teng ga melawana e e kwadisitsweng .
2.11 A o moagi wa Aforikaborwa ?
Go botlhokwa gore wena o tlhokomele kgomo gore e kgone go go direla ka tshwanelo .
Pharologanyo ya bokana ba kumo e e ka bonwang e tlisetswa ke maemo a tlelaemete le kgono ya go uma , tshwetso ka bolaodi ba dijwalwa , malwetse , ditshenekegi le kgatelelo ya mefero .
O tshwanetse o setse o laotse mefero ya mefuta ya majwang ka nako ya go jwala dijwalwa tsa matlhare a a sephaphathi ka ngwaga e e fetileng mme gape le ka sebolayamefero se se dirisiwang pele ga go jwala kgotsa ka nako ya go jwala .
Bogotlhe ba tshenyego ka noka e e rileng e ka balabalwa .
Bonno jwa bagodi mo matlong / difoleteng tsa bagodi
Fa o na le Diyuniti di le dintsi tsa Kotula , o tla newa Diyuniti di le dintsi tsa Mahube
Khoso e ne e le e e feletseng e bile e akaretsa sengwe le sengwe go tswa mo Taolelong ya Molaotheo ya Pusoselegae go fitlha mo Molaong wa Karolo ya Lotseno le bokgoni jo bo tlhokegang mabapi le boeteledipele jwa baagi .
Thulaganyo ya lenaneo fa pele ga komiti e tshwanetse go tsamaisana le melaometheo ya tshiamiso ya tlhago mme e akaretse dilo tse di lateng , mme ga se tsone tsotlhe :
Moeteledipele wa Ditiro tsa Puso o netefatsa go re Maloko a Kabinete a dira tiro ya bona ya palamente .
( b ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse go neela Palamente ditaelo tse di ntshitsweng go ya ka molawana ono gore e di letlelele , pele di phasaladiwa mo Kuranteng ya Molao .
Bolaodi bo tshwanetswe go dirisiwa gape go tsotlhe tse di dirisiwang go lokela kumo go tsweng fa di rekiwa go ya kwa di dirisiwang teng mo polaseng .
O buele ka go tlhotlheletsa ditiragalo tse dintshwa tse di makatsang tsa go rulaganya mefuta e mentshwa ya dimela le tlhabololo ya dimela tse dintshwa ka go dirisa thekenoloji .
Tsamaiso ya porojeke
Mokgwa wa go na ga pula kwa Kapaborwa go fetoga go tsweng bophirima go ya botlhaba .
" Masimo a a siameng le a a phepa " a sonobolomo
Ke rekoto ya hisetori .
Maledu a simolola go gola le go leelefala go tswa letlaseng la seako se se kwa godimo .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo9 e ka ga go supa le go laletsa dikemedi tse di maleba tsa diwoto go tsaya karolo mo dipuisanong le tiragatso ya go tsaya ditshwetso mo kakangweng ya ditlhagiso tsa diporojeke le diporogorama tse di lomagantsweng mo IDP , jaaka karolo ya ditiro tsa IDP tsa 4 / 1 : Tlhagiso ya 1 tlhagiso ya kakangwa ya diporojeke , ditiro tsa IDP tsa 4 / 2 : tlhagiso ya bo2 , tlhagiso ya kakangwa ya diporojeke .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Ngadube e e tlwaelegileng go bonwa mo matonkomaneng ke e ntsho kgotsa borokwa bo bo tseneletseng ka mmala mme e botelele bo bo ka nnang dimilimetara tse di ka nnang 1 , 5 go ya 2 .
Tobetsa fano go bona dintlha : http://www.africansunmedia.co.za/SuneShop/ProductDetails/tabid/78/ProductId/340/Default.aspx
Maikaelelo a a tlhomilweng , le
batsamaisatiro
Tlhaloso
E tlamela ka tsamaiso e e kopantsweng mmogo ya dipalangwa tse di sireletsegileng , tse di bonako , tse di sa tureng le tse di mosola thata .
Maikaelelo a semphato ke go bona dipoelo ka go diragatsa ditiro tsa seikonomi tsa semolao .
Mokwadisi o baya leitlho mo ditshenyegelong tsotlhe tsa letlole mo dikanegong tsotlhe tsa ngwaga tsa ditšhelete tse di rometsweng kwa go ena .
Porogeramo e ya Tshegetso ya Ditlamo tsa Tirisano e lebile ditlamo tsa tirisano tse di kwadisitsweng le tse di sa kwadisiwang mo ikonoming e e golang e .
Gape go lebeletswe gore Khomišine e tlhabolole kaelo eno bobotlana gangwe morago ga dingwaga di le pedi .
Go tsaya nako e e ka nnang diura di le pedi mme setshwantsho se dirisetswa go konosetsa sekwalwa sa tshekatsheko .
Re ne ra tlhalosa gore tekanyetso ke leano la kgwebo ka bokhutswane le gantsi le baakanyetswang ngwaga o le nngwe fela ka go feta kgwedi .
Setlamo sa poraefete ga se a tshwanela go duedisa tuediso ya tlhatlhobo ;
Dinosele tse di onetseng di raya gokgatshiwa go gontsi ga khemikale , mme fa gongwe go tlhola paterone ya kgatsho e e sa tshwaneng le dipholo tse di sa tsamaelaneng .
Leeto la rona go wena yo a leng moitekanedi ka maikutlo
Batho ba bangwe ba tlaa tswelela go reka , fela e tlaa nna ka dilekanyo tse dinnye .
DINTLHA TSA KGOLAGANYO
Fa puso ya naga e amogela khonebenšene , go raya gore e dumela go obamela molao o o kwadilweng mo khonebenšeneng eo .
Ka go ba gakolola , mo netefaletsong e ya setso sa Afrikan , go : " itse Aforika wa rona go tswa ka kwa teng , le fa re tsena mo lefatsheng ka bopara , " Es'kia Mphahlele o ne a rotloetsa bareetsi ba gagwe gore ba tsee taolo ya go ikitse mme ka go dira jalo ba tsee taolo ya kwa ba yang teng .
( d ) go tlhalosa maikarabelo a ngwana le a motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao .
Rulaganyetsa kwa pele mme o ba leletse GOMPIENO !
Rulaganya go tsenngwa ga motlakase mo ditleliniking go ralala didika tsa Mmasepala
Jaaka ditlhwatlhwa tsa motlakase di tlhatloga , go somarela eneji go raya gore re boloka le madi !
Maikaelelo ga se ditoro , ke dilo tse di ka kgonwang mme tsa nna mannete .
Ka gonne go na le kamano ya medi ya dimela tse di bapileng mo meleng , fankase e ka gola go tswa thulaganyongmeding e nngwe go ya go e nngwe mo moleng , mme go tlholege motseletsele wa dimela tse di swabileng .
Ke bona botlhokwa bo bo bo tshwanetsweng go lemogiwa fa re nagana gore di a timela .
The King Reports on Corporate Governance di thusitse go dira gore kakanyo ya maikarebelo a setšhaba ka kgwebo e tlhaloganyege .
Montshakunothoro mongwe le mongwe wa Aforikaborwa o tshwanetse go gabalalela go nna tokololo e e tletseng ya Grain SA ka dithata tsa go tlhopha tse di tletseng .
Go tloga ke sa le ngwana ke ne ke ntse go batla go nna motho wa lefatshe , mme le go rata diphologolo tota .
Go pila go bona tse di leng teng go rekiwa le go nna lilo .
19 . Dikoleke tsa boithatelo
Kwa pitsong nngwe ya setlhophathutano kwa Foreisetata , Johan Kriel o ne a bontsha DVD e , mme bantshadikuno ba lopa go e bontshiwa makgati a mararo - ba ne ba itumeletse go bona kgolo ya lenaneo .
Go eletsega go tlhakana segasetswa le setsweleletsa go mela go thibela tiragalo ya go fokotsa kgono ya go mela ka nako e e ka nnang beke go ya matsatsi a a ka nnang lesome morago ga go gaswa .
Tsotlhe tse di utlwala di swabisa , fela go botlhokwa go ela mamena tlhoko gore o tle o kgone go a logela maano go a fenya :
Didiriswa tse di dirang LFA di ka dirisiwa go agolola kgotsa go thuba porojeke e e tsitsintsweng , go ya pele ka go leka bomaleba jwa yona le go ka kgonagala ga yona .
Maikaelelo :
Ka kakaretso go tshwanetse go gakologelwe gore temothuo e dirwa go ikaeletswe go dira poelo .
Le fa go le jalo , go na le dikao di le dintsi tsa Afrikan mo ditlhangweng tsa bogologolo .
( ii ) Go tla dirwa dilo go ya ka mokgwa-tsamaiso o o latelang :
Ditlamorago tsa se ke gore maAforika a ne a feletsa a mediwa ke tsamaiso e e kgolo ka tumelo e e seng nnete ya gore ba ne ba akarediwa .
Balemirui ba gatelelwa ke tlhotlhwa ya tsotlhe mme mokgwa wa go kgona go thibela maemo a , a a oketswang go tswelela ga go gola ga tlhotlhwa ya ditokelo le tuelo ya badiri ya tlase , ke go oketsa go kgona .
bolela ka go tlhaloganya go go tshwanang ga ponelopele ya tshiamelo ya mafaratlhatlha a a nnetseng ruri a mmasepala le thebolelo ya ditirelo
Sediriswa se se bonolo sa go tsoma / sala morago / batla
A re tsaya tsia megala yotlhe e re e letsang ?
Ka gore tlhotlhwa ya metšhene e e dirisiwang mo polaseng e tlhola e ya godimo , balemirui ba ba dirang gaufi le ba bangwe mme di jwala dijwalwa tse di tshwanang ba kopana go aga tirisanommogo ya metšhene e e rekang metšhene e ba tlhokang go e dirisa .
Baeteledipele ba sepolitiki mo ditšhabeng tse e seng tsa temokerasi , gantsi ba dira boikanyego jwa sepolitiki , ntlha ya botlhokwa , le fa e sa kwalwa , go nna tsela ya go thapiwa mo ditirong , ka ntlha ya go se itshepe ga bona mo bokgoning jwa go tshegetsa maatla a bona a go busa .
Grain SA e setse e le mo maemong a go ruta balemirui ba bantšhwa go ya dingwaga tse di le lesome .
Tiriso botlhaswa ya thobalano ,
Kgwebo ya temothuo ke go ntsha dikuno tse batho ba di tlhokang ka poelo ka go kopanya le go fetolela dintlha tsa ntshokuno tse nne , e leng lefatshe , khepetlele , badiri le tsamaiso , mo dikunong tse di mosola jaaka dijo / kgotsa faeba .
K e tla letla dipotso di le mmalwa mme ga ke letle batlhagisi go araba dipotso tse .
Jaaka fa Mphahlele a bua mo go Afrikan Affirmation e : " Go itharabologelwa go go agang ka gale go tlaa thulana le bosetlhogo ba dinako tseo . "
Le fa thulaganyo ya mananeo e simololwa le go kopanngwa ke mmasepala , CBP ke kgolagano magareng ga woto le mmasepala .
Mosola wa go di sila ke gore di ka bolokiwa mo polokelong ya tse di silwang kgotsa mo mosimeng wa disilwa ka nako e e telele go fitlhela di tlhokiwa .
91 . Maikarabelo a go latlhegelwa ke lefa ka ntlha ya go latela ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
O tshwanetse go emela kgang e nokeng mme a tlise ditono tse di dumetsweng kwa ntle ga ditiragalo tse di ka diragalang .
Tswirinyo ka boyona ga e kotsi , fela gantsi e tsewa ka phoso jaaka thelelo ya lebanta .
Ditlhopha tse di farologaneng tsa seloago-le-ikonomi di na le ditso tse di farologaneng mabapi le tseokarolo .
Ka dikgwedi tse di fetileng go ne go na le diathikele tse dintsinyana tse di neng di bua ka go tlhokomela diterekere le didiriswa tse dingwe mo Pula Imvula .
go boa , go tlhama le go tlhabolola dipholisi tsa RBN .
Gongwe batho ba rona ba ne ba ka direlwa botoka fa go ka batlwa ditsela tsa go fokotsa go gagamatsa botshelo , mme ba busetswa kwa mekgweng e e bontshang setho sa Afrikan .
Motswedi !
Koketsego ya phuthologo le bosenangbofitlha
Diponatshego tse ditona tsa tikologo
Tiriso ya dibolayamothuthuntshwane mo matlhareng go botlhokwa thata go laola bolwetse bo fa bo bonala mo dimeleng tsa disoya ka nako ya go simolola go thunya go fitlhela di butswa ka peo ya teng .
Go kgona ga bona go a supiwa .
Ntlha e ke motheo wa go bona thobo e kgolo ya dijwalwa .
Go tsaya diura di le mmalwa tsa go itebaganya le TB mo lefelong le le tswetsweng gore megare ya TB e tshosetse ka tshwaetso .
Tsaya tsia matlhakonosetso a a tlaa amang diwoto tsa bona .
( iii ) neelano le thotloetso ya tiriso ya maitsholo a a tshwanang ebile a a solofetsweng , maemo le ditsamaiso , go netefatsa gore badiri botlhe mo mafapheng a bona , ba kgona go dira ka dikgetse tsa bosiamisi jwa ngwana ka tsela e e matshwanedi , e e dirang sentle kwa ntle ga go senya nako le ka kelotlhoko le go tlhaloganya maikutlo a batho ba bangwe
Thipa ya mokopelo e ka dirisiwa go kokola legogo go bona gore lo boteng bo kae .
Mokaedi wa ditirelo tsa botlhe o kaya fa lefapha la gagwe le neelana ka tshegetso e e lekanyeditsweng mo dikomiting tsa diwoto mo tekanyetsokabong e e itemogelang mathata , le gore go lebega e le bothata jwa sepolotiki jo sebueledi se tshwanetseng go bo rarabolola .
Badiri ba ba farologaneng ba na le ditotobatso tse di farologaneng .
Borakonteraka bangwe ga ba na ditanka tsa metsi le ditoroko tse e leng tsa bona .
Balemi ba matonkomane
Setshwantsho 5 : Mmidi o bolokwa mo toromong ya polasetiki kwa eMondlo .
Boikuelo jwa mo teng ga setheo bo tshwanetse :
Mo maemong a naga , bokgoni bo bo tlhokegang thata bo akaretsa ba semolao le ditheo tse dingwe , mafaratlhatlha ( tlhaeletsano ka megala , metsi , eneji , le dipalangwa ) , tsamaiso ya thuto le katiso , taolo e e tsweletseng ya tikologo , tsamaiso ya botlhamedi le dipaterone tsa tlhabololo ya sebaka .
gwantang ka kagiso mo mebileng . . .
Ka bonako ba ne ba latlhegelwa ke kgatlhego mo dikakanyong tse di leng marara tse di neng di tlhagisiwa mme ba tlogela khoso .
Fo maemo a phesentheiji ya polao ya mofero e tlaa nna kwa tlase .
( b ) kwa kgotlatshekelo ya ngwana mme kgetse e tshwanelwa ke go busediwa morago , moreetsa-kgetse , o tshwanetse gore go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) ( b ) , a akanye ka ga kgololo ya ngwana go ya ka molawana ono .
Nomoroikwadiso
Mofuta o wa go senyega gantsi o bonalwa fa go le metsi thata e bile go le bollo .
Go na le mehuta e mentsi ya maina a a gogelang mo mmarakeng , e e nang le ditswaki e e tshwanang kgotsa bapileng ka ditswaki tse di mafolofolo .
Ditokololo tsa setlhophathutano di kopana gangwe ka kgwedi .
Go ka nna tiego ya dikgwedi go kgona go reka diterekere le didiriswa - fa madi a diega , nako ya go jwala e ka fosiwa .
( 4 ) Fa kopano ya setlhopha sa balelapa e ka se ke ya kgona go tshwarwa ke letlha , nako le lefelo kwa e neng e beetswe go nna kwa teng , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go bitsa kopano nngwe , mo malatsing a le 21 go tloga ka letlha le kopano e neng e tshwanetswe go tshwarwa ka lona , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana ono .
Kemo ya maitlhabelo a seruiwa
Ikgolaganye le seteišene sa mapodisi sa selegae sa gaeno
Go botlhokwa thata go gasetsa dibolayamefero tse di gasetswang pele ga go bonala ga dimela ka bokana bo bo rileng le ka nako e e rileng .
Dirisa dintlhathuto tsa khoso mo tsebeng ya 69 le dinopolo go tswa mo Molao wa Dithulaganyong tsa Mmasepala , 2000 jaaka kaelo ya tiro e
Go dumalana ka dipeelo go bona le go dirisa sedirisiwa
Netefatsa gore mathata a baagi a sekegetswe tsebe .
Dirisa ka botlhale ditšhono tsa mebaraka tse di botoka
PALOGOTLHE
Se se tshwanetse ng go dirwa
Bontsi jwa batho bo na le diterekere tse dikgologolo mme ga ba na dikaedi .
Mo pampiring e e gatisitsweng mo bukeng ya ES'KIA , dikakanyo tsa ga Mphahlele ka ga Alternative of Education for Africans in South Africa , di thadisa hisetori ya bosemorafe mo thutong ya bokoloniale ya tlhaolele .
Ditiro tsa kgaolo 5
1.7 pele ga letlha kgotsa ka Letlha la Tshaeno ( kgotsa letlha leo Moadimiwa le Moadimi ba tla dumelanang ka lona ka go kwala ) , Moadimiwa o gorosa Ditikomane tsa Tswalelo go Moadimi ;
Foromo ya kopo ya tetlelelo e e ka bonwang mo Karolo 1 ya Mametlelelo 2 ya Melwanana ya BABS .
Ke nako ya go simolola go baakanya masimo go jwalwa .
Fa o akanya ka didirisiwa tsotlhe tsa mo ntlong ya tlhaeletsano , ke phesente e e kana kang mo go 100% e e dirisediwang kgwebo e bile ke phesente e e kana kang e e dirisediwang mabaka a botho .
Tiro ya Komiti e tla nna go botsa ka ga tswelelopele malebana le kabo ya ditirelo , le mafelo a go nnileng le megwanto teng , go bona gore dikgweetlho ke dife maikaelelo e le gore ba kgone go tlhagisa pegelo go Kokoano Bosetšhaba e e nang le dikatlanegiso le leano le le tshitsintsweng la tiragatso .
Dibokwana tse ditalanyana di phunya diphatlhanyana mo matlhareng .
Go tshola mo sephiring ga tshedimisetso e go neelanweng ka yona kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
( b ) kaela tiriso le tsamaiso ya Molao ono ;
Tlase ga mathata ka badiredi tsamaelano le tiro gantsi ke gore ga go buisanwe - batho ga ba itse gore go diragala eng - " Tuelo ya me e balelwa jang ?
Ditshenyegelo tse di tlhomameng
Mokgwa o o dirisiwa thata mo Afrikaborwa mo go fitlhelwang disalela tse dintsi jaaka mo go nosetswang thata .
5.1 Go ya ka dingwao le melao ya setso ya RBN le molao o o maleba , Kgosana e ka tlosiwa mo maemong a yone ka ntlha ya mabaka a -
Therisano
Go na le ditsela tse di farologaneng tse motho a ka ikgolaganyang le Telkom ka tsone .
Ka jalo le na le mekgwa mengwe e le ka emelelanang kgatlhanong le kobamelo e e sa siamang kgotsa go ikokoanya ka mokgwa o o sa siamang . "
Nontsho kgatlhanong le tshekatshekommu ; le
Phatlalatso ya ithaopo e ikaegeile ka tumelelo ya ditokololo tsotlhe .
Bomphato ba ba theogetseng ban a le seabe mo tsamaisong ya semphato , fa bomphatokgobalala ba sa dire jalo .
Fa o dira kwa tlase ga diheketara tse 100 , motlhaope o ka dirisana le balemi ba bangwe ba sekae ka koporasi le go arogana didiriso go rurifatsa peeletso e .
Masalela a dikhemikale a ka bopelela mo dikgaolong le go oma thata mo marigeng , mme se sa fokotsa thata tiragatso ya sekgatshi mo setlheng se se latelang .
Mmu o o ka dirisiwang mo Afrikaborwa o tlhaselwa ke ntlha ya go fela mme go gatelela kgono ya pabalesegodijo le mananeo a tlhabololo a a setilweng .
Romela sekao sa gago kwa laboratoring mme o bone gore mmu wa gago o tlhoka eng gore o fole .
Sekamela kwa mmarakeng !
a ka nna a gana gore go bonwe direkoto go ya ka maemo a a tlhalosiwang mo go kgaolo 4 ya Molao ; le gore
Dikonteraka tsa mofuta o e ka nna tumelano ya molomo , kgotsa maipofo a maikaelelo .
Moagi mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya tshireletso ya ditshwanelo tsa botho .
Le fa balemirui ba bantsi , tota mo dikgaolong tsa kwa bophirima tsa lefatshe la rona kwa balemirui ba boneng mathata tota ngwaga e , go na le dintlha ltsa euba tse re ka di dirisang .
BA BA NANG LE SEABE BA TSHWANELWA KE GO RWALA MAIKARABELO A BONA A GO DIRA DITHULAGANYO MO LETLHOMESONG LA DITHULAGANYO GO NETEFATSA GORE BA NEELA DITSHWAELO TSE DI TLHOKEGANG MO TLHABOLOLONG YA MAFARATLHATLHA A MMASEPALA .
4.17.1 Moaparo mo dikopanong tsotlhe e tla nna wa semmuso ;
Motlhankedi wa Tshedimosetso / Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso
Gape Tona e ne ya tlhalosa gore ditlamo tsotlhe tse di sa tlhalosiweng jaaka ' dikhamphani tsa poraefete ' ka fa tlase ga karolo 1 ya Molao wa Dikhamphani wa bo 71 wa ka 2008 di tshwanetse go kwala mmanuale wa Karolo 51 .
Go botlhokwa go tsaya disupetso tsa mmu gangwe le gape go kgona go bona botlhokwa ba sengwe jaaka kalaka mme le go netefatsa gore go tlhokiwa bokana kang mo tshimong .
Bonnete ke gore go na le dikgaolonyana tse di kopanang go nna kgaolo e kgolo thata e e dirisiwang e le kgwebo ya bolemirui e kgolo tota tse di umang bontsi ba dijo mo lefatsheng la segompieno .
Dikgwebo tse di tshegeditsweng tse di tlhodile ditiro di le 24 802 .
NGO e ne ya tlamelana ka katiso ya maitsiboa ya diura di le 2 kwa dithutanong tse 3 tsa ditlhopha tsa Dikomiti tsa Diwoto tse di neng tsa phasalala mo karolong ya mmasepala .
Madi a gago a a fitlhelega
O itetlile go nna lekgoba la lefoko le le gatisitsweng se a ithayang a re ke yona nnete tota . "
Motswedi :
82 . ( 1 ) Fa ngwana a tlhagelela kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 9 mme a na moemedi wa semolao yo o tlhophilweng ke ena , a duelwa ke ena , moreetsa-kgetse o tshwanetse go romela ngwana kwa Mokgatlhong wa Neelano ka Thuso ya Semolao gore mokgatlho ono o tle o sekaseke kgetse jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 3B ( 1 ) ( b ) , wa " Legal Aid Act " wa 1969 ( Molao 22 wa 1969 ) .
13 . A baagi ba ka bua ka go itshepa gore ke bona beng ba porojeke e bile ba e laola ?
Lona ba lo leng maloko a Kotula ga jaanong jaana ga lo kitla lo tlhola lo nna maloko a Kotula , mo boemong jwa moo , lo tla nna maloko a a Mahube a RBP
Mphahlele o gatelela gore seo a tshwenyegang thata ka sona ke buka ya gagwe mo maemong a go bopa dikakanyo , a go tlhomamisa botlhokwa jwa ditso , a go lolamisa puo le go e dirisa .
Bantshadikuno ba tlaa tsaya disele kae ?
E tshwanetse go kgona go ragela ( gatelela fatshe go tswelela pele ) , go tshwarela le go fokotsa thibelelo ya tsela .
Tsa go fodisa / kolovere - tsa go fodisa / kolovere - korong - bali .
Athikele e kwadilwe ke Awie Coetzee , Molaodi wa Terasetse ya Disereale tsa Mariga le Ishmael Tshiame , Moeteledipeletona wa Terasetse ya Disereale tsa Mariga , Bolaodi .
Porojeke ya kgeleloleswe - e simolotse mme e bakile mathata a mantsi ka go rwalelela
Pele re ba rwesa molato wa ditlhotlhwa tse di kwa godimo tsa dijo , a re sekasekeng morero o le go tlhaloganya gore go reng ditlhotlhwa di tlhatlogile .
Laela batsayakarolo go feleletsa tiro e e fa tlase
Ditlhaelo tsa kotlo tse di tlwaetsweng mo mmiding
" Go itharabologelwa go go agang , ka gale go tlaa thulana le bosetlhogo jwa dinako tseo , ka go itshepa . "
Di tshwanetse tsa tshwarwa kagabetsa go kgontsha Komiti ya Woto go rulaganya ka thata .
Go akanya ka phakeji ya tlamelo ya didiriso tsa temothuo .
Kgaso e tshwanetswe go lekalekangwa ka kelotlhoko le ka tshwanelo .
Lenaneo la tiragatso
Dikomiti tsa Diwoto di ka thusa dikomiti go neelana ka tshedimosetso ka ga ditlhogo tse di rileng fa go tlhokega .
Dikilogeramo tse 210 tsa naiterojene , tse di lokelwang ka go lokela gane , go le kwa tlasetlase go feleletsa di ka tlhokiwa go uma ditono tse 8 ka heketara .
Mo malobeng , batho ba ne ba adima madi mo setheong sengwe mme e re fa ba palelwa ke go duela kadimo eo , ba ye gape kwa setheong se sengwe go adima madi koo .
Metsi a a tlholang a le teng
Rona ba Grain SA re na le toro ya go kopantsha botlhe ba bolemirui go nna le bolemirui bo bo tswelelang pele bo bo tlholaganyang gore pabalesegodijo e botlhokwa thata mme re tshwanetse go e ela tlhoko .
Pego ya Patlisiso e e dirilweng ya Khomišene , e e golotsweng ka Seetebosigo 2011 , e tlhagisitse diphitlhelelo le ditlhaelo tsa Aforikaborwa go tloga ka 1994 .
Ka tsela e , o tlaa bo o le mo tseleng e e siameng ya go nna molemi wa mogwebi .
Komiti nngwe ya Woto e tshwanetse go swetsa ka ga mefuta ya dikomitipotlana le dipotefolio tse e batlang go nna le tsona mo wotong ya yona .
Fa o swetsa gore ke mofuta ofe wa molemo o o go siametseng , o tshwanetse go lemoga gore mesola e e farologaneng e tla le melemo e e farologaneng .
Ga go epe ya yona e e kgethegileng ka jalo o ka tlhopha go rerisanela mefuta e mmalwa e e farologaeng ya melemo .
Le mororo metsi e le maphatšhaphatšha dimela ga di kgone go monyela metsi le dikotla .
Motsamaisi wa IDP
Go mosola go dira ditiro tse di leng botlhokwa tse pele ga nako ya go simolola go jwala .
Metswedi : Grain SA , Safex , Statistics SA ( Sagis webpage ) .
A re lwantsheng dipeba !
Ke ne ke ntse ke akanya ka mokgwa wa go bona bophelo o o simolotseng go itlhoma mo lefatsheng la rona mo matsatsing a segompieno - batho ba batla go amogela se ba sa se direleng .
Ka kitso e o e kgobokantsheng o akanya gore disele e ka rekwa ka R11 , 50 ka litere mo setlheng le le latelang .
Kwa ntle ga tlhopho ya mefuta balemirui ba tshwanetse go tlhokomela tse di latelang : go fetoga ka bonako ga thekenoloji jaaka thekenoloji ya Bt , e e thibelang tlhaselo e e ka nnang teng ya dibokwana tse di borelang mo kutung mo mmiding ; tiriso ya molemo o o tshwanetseng tikologo o o dirisiwang go sireletsa peo ; tiriso ya ditsweletsapele tsa mmu ; go naya kotlo ka go nosetsa matlhare ka dintlha tse di farologaneng tsa go tlhoga tsa matlhare le mosola wa go laola boitekanelo ba dimela .
Go reka metšhene le didiriswa tse di leng botlhokwa go kgona go uma le go amogela konteraka , go mphile kitso .
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
William Matasane ( Senekal ) , Jack Kokoma ( Bothaville ) , Mponeng Lentoro ( Bloemfontein ) , Michael Ramoholi ( Theunissen ) le Willem Modukanele ( Welkom ) ba lebogile Lefapha la Tlhabololo Magae le Mafatshe le Grain SA - tota le Mme Jane McPherson ( Molaodi wa lenaneo la tlhabololo ya balemi la Grain SA ) .
Ke kgona go dira eng ka dintlha tse ke le mothapi ? "
Kgolagano e e magareng ga tlhotlhwa le bokanakang jo bo tlametsweng e bidiwa molao wa tlamelo .
19 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e masisi fa go tweng tlolo-molao e ne e dirwa ke motho , setlhopha sa batho , kgwebo kgotsa setlhopha sa batho se dirisanang mmogo go fitlhelela maikaelelo a a rileng mmogo le leano la sephiri le le dirwang ke batho ba ba rerang go dira sengwe se se seng mo molaong .
Motsamaisi wa porojeke ka jalo a ka dira setlhopha sa tshegetso e e dirang totatota ka mesepele .
Pula , matlha a ntlha le a bofelo a serame se se solofetsweng , le boteng jwa mmu , di laola se .
Diporojeke
Paka ya 1 : Dikgwedi tsa ntlha di le thataro ( paka ya phekolo e e tseneletseng )
Go ya ka Molao wa Matlole a Phenšene wa 24 wa 1956 ( jaaka o baakantswe ) , matlole otlhe , kwa ntle ga matlole a go rola tiro a Puso e abang mo go ona le matlole a semmuso , a tshwanetse go kwadisiwa ke Mokwadisi wa Matlole a Phenšene mme a tshwanetse go tsamaisana le melawana ya Molao .
Setshwantsho 7 : Setlhopha sa dithutiso sa Ndunge : Thembalihle Hopewell Tobo , Mambenya Ndenza , Nomvuyo Patricia Ndenza , Nolundi Tobo , Victress Memani , Nomacabe Maguqa le Sizani Mqhutywa .
Potso e e lebaganeng mokwadi wa paka ya fa morago ga puso ya tlhaolele mo Aforikaborwa , ke gore a Dikwalo tsa Aforika di re thusitse go samasamagana le bobedi jo jwa maitemogelo ?
Re tswelela pele jang ?
Diphethogo tsa tlhotlhwa ka setlha :
Re ka tshwanela go fetola maano a re a logileng mme re rulaganye mekgwa e mentshwa go kgona go tswelela mo nakong ena ya komelelo .
Tlhadile / kgaogane
Maitlhomo ( maitlhomo ke afe go ya ka morero wa setlapele , go akaretsa nako le dikgato tsa tekanyo ) ?
6 . Ketleetso ka madi
Puso ya Porofense ya Free State e tla dira thata mo ntlheng ya go tokafatsa diporojeke tse di rileng tsa mafaratlhatlha go ralala porofense .
Rona , maAforikaborwa , re tlhoka go ithuta-ka-borona jaanong go gaisa leng kapa leng , mo hisetoring ya Pan-Africanism .
Pula ya ngwaga e e solofetsweng mo kgaolong ya me ke bokae ?
Mojulu o o dirisitse dimateriale tse di dirilweng ke mekgatlho e e latelang ka tshegetso ya balekane ba bona ba boditšhabatšhaba .
o ikarabela ka go tlhamiwa le go bopiwa ga tsamaiso e e somarelang madi , e e atlegang le e e mosola le tsamaiso e e nang le maikarabelo , e e tlhomeletsweng sentle gore e kgone go tlhoma Leano le le Kopantsweng la Tlhabololo kgotsa Integrated Development Plan ( IDP ) .
Fela ka gore maitlhabelo a seruiwa a kgona go lemoga bolwetse bo le bongwe ga se gore a ka lemoga malwetse a mangwe .
Morokotso
Mo ntlheng ya fa molekane yo mongwe a rata go ka dira kopo ya tshegetso go tswa go yo mongwe , fa go le maleba .
Diporofense di tlhomile dikaedi tsa go bopa Dikomiti tsa Diwoto .
Go sireletsa motswedithuso wa tlhago - khurumetso ya mmu le kgogolego
Paka ya 2 : Dikgwedi di le 18 tse di latelang ( Paka e e tswelelang )
Paakanyo ya boalopeo ;
6.5 Go dirisa tshedimosetso ya CBP mo tiragatsong ya IDP : ditiro le didiriswa
Mojkgwa o o leng botoka go atlhola bokana ba kumo ka dinako tsotlhe ke go dira sekweremetara ka tshipi ya bokgaraga bo bo leng dimilimetara tse robedi ka dikaniri tse pedi go lebelana .
Disekerete di le 10 kgotsa go feta ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Go busetsa kotlo e e latlhegang ka mmugodimo ka go dirisa monontsha go ka ja dimilione tsa diranta tse R1 000 .
82 . ( 1 ) Fa ngwana a tlhagelela kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 9 mme a na moemedi wa semolao yo o tlhophilweng ke ena , a duelwa ke ena , moreetsa-kgetse o tshwanetse go romela ngwana kwa Mokgatlhong wa Neelano ka Thuso ya Semolao gore mokgatlho ono o tle o sekaseke kgetse jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 3B ( 1 ) ( b ) , wa Legal Aid Board , 1969 ( Act No . 22 wa 1969 ) .
Leina la ga mogatso
trap : Tirisometšhine
Setshwantsho sa 1 : Ka go itse ditiragalo tse di dirilweng mo tshimong e nngwe le e nngwe mabapi le mofuta wa mmu , maemo a motshotelo mo mmung le maemo a mathata ka mefero go tlaa supa gore go jwalwe mofuta ofe wa dijwalwa mo lenaneong la thefosano ya dijwalwa .
Ditšhono tsa tlamelo ka matlole
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
EMIA e thusitse dikgwebo tse di romelang ntle di le 6 766 go ralala diporofense tsotlhe le go duela ditleleimi tsa boleng jwa R510 dimilione go tloga ka 2009 / 10 go fitlha ka 2012 / 13 .
Fa motšhene o dira mo go nang lorole le lentsi teng motlhotlho wa mowa o ka tlala ka bonako .
Mo masimong a a lengwang mefero ya matlhare a a bophara e ka laolwa ka go dirisa dikhemikale tse di dirisiwang go laola mefero mo masimong a mmidi tse di farologaneng .
go bayaleitlho le go lebasešwa kgatelopele
Ke eng se se tlholang bongola go latlhega go tswa mo mmung ?
Neelano le tetla ya semmuso ya diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Diruiwa tse dinnye
Tlhotlhwa ya inšorense mo mmiding wa gago e ka nna R300 ka heketara mme ya disonobolomo ke R250 ka heketara , tota go supiwa gore kumo e ka nna kana kang .
Gape kitsiso e tla tlhalosa gore mokopa-tshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setlamo kgotsa kopo kwa kgotlatshekelong , go ikaegile ka gore boemo ke bofe , kgatlhanong le go ganwa ga kopo mme o tla supa mokgwa-tsamaiso le lobaka lwa nako ya go dira boikuelo mo teng ga setheo kgotsa kopo , go ikaegile ka gore boemo ke bofe .
2 . Tlhaeletso e e nonofileng
Go tsaya diteko gape le gape go lebelelwa go botlhokwa go kgona go nna le kitso ya lebaka le .
Megare e mentsi gantsi e na le ditshupetso tse di tshwanang le malwetse a a tlisiwang ke methuthuntshwana le dibaketeria mme jalo go botlhokwa go batla thuso go mmankgakga wa malwetse fa o lemoga sengwe se o sa se tlwaelang .
Mo kgatong ya thibololo , babatlisisi ba leka go bona gore sedirisiwa sa ditshedi tsa fa gae se na le bokgoni jwa go tlhabololwa go ya pele go nna kuno ya kgwebo .
Tsamayanyana o tlhole go dira ga tlelatšhe le dikere .
A o utlwile ka ditiro dipe tsa Komiti ya Tseokgato ka Diokobatsi ya ?
go tsenwe mo ditumalanong tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya melemo le baamegi bao ; e bile
LAN e kopasitswe e le naeterojene ya 28% le kalsiamo e le 5% .
Kgatokgolô 10 : Go oma ga ditlhaka
Kwa gae le mo mebileng o ne a bua puo ya kwa gae .
O tshwanetse go gatelela mo baadiming gore o na le leano le le rulagantsweng sentle mme e bile le gore o itse gore o a reng fa o bua .
Nomore ya fekese : ( 011 ) 484 1360 .
Tshasa dibulaforo , dikhurumetsathipa kgotsa diseke le dikgaolo dife kana dife tse dingwe tse di pholitšhiwang ka oli kgotsa kirisi go thibela go rusa .
Tlhaelo ya kitso , bokgoni le maitemogelo .
Moporofesara Mphahlele , gongwe o ne a sa gopola baboki , mme o tlhalosa gore tshimologo ya botaki-poko e senola diponagalo tsa botsweretshi e le tlhagiso ya itshupo le ngongorego .
Ditshupo ke tse di ikaeletsweng go bontsha gore a maitlhomo a fitlheletswe .
Es'kia Mphahlele o lemogile se ka 1998 mo puong e e neng e keteka Letsatsi la Aforika le le tlotliwang ngwaga le ngwaga ka la 25 Motsheganong , motlha wa segopotso sa botsalo jwa Mokgatlho wa kopano ya maAforika o ka 2002 o neng wa emisetswa ka Kitlano ya seAforika .
Filwe kgono ya go kgona go tsaya maemo a go kgona thekiso kwa ntle ga gore go direga eng ka tlhotlhwa morago ga thekiso ; mme
Lefatshe le le se nang sepe le bolengtlase thata go na le lefatshe le le tlhabolotsweng .
Go ka dirisiwa go tsaya dikao tsa boteng bo bo farologaneng mo mafelong a go bona go tsenelela gore thulaganyo ya mmu ke efe e bile le go bona gore maemo a kotlo e teng ka afe .
Go tsaya dingwaga di le pedi kgotsa go feta go alafa TB e e sa phekolegeng .
GO KETEKA LETSATSI LA AFORIKA
Kgato e e leng botlhokwa ya go oketsa kumo e ka elwa tlhoko .
Ba ne ba le tlhotlheletso go rona ka ditiragalo tsa bone tsa bolemirui .
Kobotlo ya Didirisiwa ya PAIA ( e ka bonwa mo atereseng ya www.saha.org.za
Go netefatsa gore go tlhoge peo e e lekaneng le gore go nne teng kotlo ya dinaeterojene mo meding go fepha semela ka nako ya letlhafula go netefatsa go mela ka maatla ka nako ya dikgakologo .
Go dirisa dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj ) gangwe kgotsa gabedi
O ka reka ditatswa kwa koroporasing ya gago tse di bopilweng ka go dirisa dikotlo le diminerale tse di leng botlhokwa ; poroteine e neiwa ke uriamo mo setatsweng .
Polao e ya dimela e ne bonalwa mo masimong ngogola .
Sekao e le letsatsi ka thempereitšha ya godimo ya 23°C le ka ya tlase ya 12°C mme di kopantshwa go nna 35°C go kgaogangwa ka 2 e le 17 , 5°C go fokotsa ka 10°C tsa thempereitšha ya magare e e utlwang ke semela go nna diGGD tse 7 , 5 .
Karolo ya patlisiso gape e lebisa mogopolo mo mogareng wa tlhaelotshouto ya simian ( SIV ) o tshwene ya Vervet e leng setshodi sa ona sa tlhago .
Mo kgatong e matlhakore otlhe ( go akaretsa le ena motsereganyi ) a dumelanena melawanatheo ya tiragatso e .
SEKEJULE 5
Ditlhabololo tseo di nang le ditlamorago tsa tikologo kgotsa loago tse di masisi di tlhoka go kganelwa ka tshegetso ya ditlhabololo mo mafelong a a rileng .
A o na le tshwaragano le bareki ?
Go botlhokwa gape go itse Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 , le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 , le Melawana ya Manaane le Tiragatso , 2001 .
Tokafatsa boleng jwa thuto mo dikolong tseo di sa direng sentle le thuto ya go ya pele mo dikholetšheng tsa katiso .
Bafatlhosi ( Woto , mmasepala , le ba bangwe )
Pitsong ya togamaano-pele
Sebokwana se senya mmidi kgotsa mabele fa a sa le mo seakong mme go tlisetsa malwetse a bonngadule a a farologaneng .
Paakanyo ya mmu
Ga go na ope yo o tlaa go nayang thuso kwa ntle ga go duelwa .
Matlha a go jala ;
Lefelo la bojelo la Kokoano Bosetšhaba la bogologolo
Kgaolo 6 ya Molawana wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 e tlamelana ka letlhomeso la tsamaiso ya tiragatso mo go bommasepala .
Kwantle ga bana
Ntlha ya tshimologo le letlha la konosetso .
o le mothapiwa wa nako e e tletseng wa leruri , e seng mothapiwa wa nakwana kgotsa modiri yo o saenisitsweng konteraka
Ditsitsinyo tse di nang le tlhaloganyo tsa go tlisa ditokafatso di dirwe , mme mo go tlhokegang , baagi ba ka tsenngwa mo go rarabololeng mathata .
Pego tsa tirisomadi le ditlhaka tsa tsamaiso di tlhokiwa ke mafapha mme tota le Grain SA - go botlhokwa thata go bega pego e e leng nnete gore pego e nne teng ka dinako tsotlhe .
Netefatsa gore meburu , dikurufu , difemedi le dikarolo tsa metale wa šite di gagametse
E , ke yone kgwetlho e e lebaganeng maAforika gompieno- go latlha go tshela ka se Mphahlele a se kaileng mo ngweng ya dikwalo tsa gagwe e le maikutlo a a adimilweng , go tlogela mokgwa wa go tsaya tsia dikakanyo di sele le go kgapela thoko tsa boAforika , go latlha mokgwa wa go eteletsa pele matlhale a kwa godimo / sefilosofi ( tse di ) a ba bangwe le go baya a maAforika kwa morago , go latlha mokgwa wa go tsaya botlhofo setso sa Aforika mo ditheong tsa thuto , mo nkabo setso sa maAforika e nna motheo wa sengwe le sengwe .
4.4 bokaedi :
Ka gore diparasiti di koafatsa diruiwa , go botlhokwa go netefatsa gore ga di na dikgofa , dinta le tsa ka mo teng jaaka dibokwana .
Go kopa diteko tse di maleba le polase ya gago
Elatlhoko a :
Ipaakanyo ya leano
1 . A tshedimosetso yotlhe e e botlhokwa e senoletswe baamegi ?
Ke utlwa se ke se akanyang ; ke nagana ka se ke se utlwang " .
Netefatsa gore top link e tshasitswe kirisi le gore go dirisitswe diphini tsa bogolo jo bo nepagetseng .
Wena o ntse jang ?
Ke nako efe e e siameng go jala sejalo sa me le gona ke eng e le nako e e siameng ?
Dikarolo tse di dirang
15.2 Go sa kgathalasegse ditaewlo tsa 15.1 fa godimo , lobaka lotlhe lwa tiro lwa maloko a a tlhophilweng a Khuduthamaga lo tla lekanyediwa go lwa dingwaga di le pedi ( 2 ) .
Go tsenya togamaano ya rona mo tirisong
Tsamaiso
Mo Aforikaborwa ga go na sekao sa lekala la bosetšhaba se se lekanyeditsweng gape go tla nna dipharologano mo dikaong tse di dirisiwang ke mafapha a puso a a farologaneng .
Ka 1976 o ne a tsena kwa sekolosegolong sa Mtshezi kwa a weditseng Kereiti 11 ka 1982 .
Saete e e nang le digoke mo inthaneteng ya lenaane-foko la mareo e tlamela ka tshedimosetso e e seng kana ka sepe ka tsela e mafoko a kwalwang ka yone , go kwalwa ga dibuka-mantswe le tshimologo ya mafoko a Sefora mmogo le makaelagongwe le maganetsi .
Dikgono - o na le lefatshe , o na le didiriso , o na le barwa ba le babedi ba ba berekang le ena , e bile o na le maitemogelo a dingwagangwaga .
Tlogela masalela a dijalo tse di fetileng ka bontsi jo bo kgonegang gore o tle o kgone go fokotsa titiagano ya marothodi a pula mo boalogodimong jwa mmu , mme ka jalo wa fokotsa tlhamego ya legogo .
( a ) motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a sa kgone go ka bonwa kgotsa a se teng mme go tserwe dikgato tse di tlhokegang go batla motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; kgotsa
Tsweetswee le kopiwa go tlhagisa dikopo tsa taletso mo lefelong le go amogelwang baeng mo go lona fa le namela dibese .
12.11.3 go faela direkoto tsa Dikomiti tsa Photefolio kwa go Mmenejara wa Mafapha a Balaodi le kwa go Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
Mefuta ya diphaposo tsa kgetse mo tshekong
" Mongwe le mongwe yo o iseng a nne mo pusong ya bokoloniale o maphata-mabedi , ga itse gore o ratang ga a rateng. "
Mekgwatiriso ya ntshodikuno
Legato la Pholisi
Taolomofero ya sekhemikale le dikotsi tsa taolomofero ya semotšhine ;
bona tumelelo pele ya kutlwisiso go nna le seabe mo patlisisong ; le
Molwela-setso , e bong Moporofesara Ama Mazama , o ne a lemoga ka sekao , gore Kwa Ghana yo o neng a ikemetse , boradipolotiki ba bangwe ba ne ba ema kgatlhanong le bagabona fa ba batla go dira moletlo wa botlhe wa neelo ya weine go ya kwa Modimong .
A o fetotse bokana ba palo ya dijwala go tsamaelana le maemo a tikologo ?
Palamente e na le boikarabelo jwa go sekaseka , go lekola le go baa leitlho ditiro tsa puso kgotsa karolo nngwe le nngwe ya Puso mabapi le tiragatso ya melao , tiragatso ya tekanyetsokabo le kobamelo ya Molaotheo .
Fa o jwala pele ga nako serame sa mafelelo a selemo se ka senya kumo ya gago thata mme thobo ya gago e ka fokotsega fa dimela di tshwanetse go tlatsa diako ka peo .
Tlhamego e e bonako e ya melatswana e ka fatolaka kgaolo ya naga le go dira gore e se tlhole e siamela tshugommu gotlhelele .
Mphahlele o ne a na le bonnete jwa gore seemo sa merafe e e neng e tlhabologile se ne ka gale se na le tlotlo e kgolo mo batlhalefing fa mo merafeng e e tlhabologang batlhalefi ba ne gantsi ba sa tshepiwe .
Mojulu o , o totile dikgato tse di latelang mo thulaganyong ya ditlhalobolo , e bong legato la tiragatso ya lenaneo le tlhatlhobo ya thebolelo ya ditirelo .
( a ) tlhotlhomise batho kgotsa mofuta kgotsa maemo a batho ba ba nang le bokgoni go dira tshekatsheko ya kitso ya bosenyi ya ngwana e e umakiwang mo go molawana wa 11 ( 3 ) ; mme
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 5 : Go lekanyetsa selekano sa go tsiboga ga merero ya ditlapele ya IDP mo dikungong tsa CBP tsa ditlapele
Dimela tse dingwe tsa dioli tsa dimela di naya ditono tsa meteriki tse di ka nnang jaaka go latela : kanola ke 60 , 80 ka 13% , katune ka 46 , 60 ka 10% , disonobolomo ka 38 , 90 ka 9% , matonkomane ka 35 , 50 ka 8% , mateng a dipalamo ka 13 , 40 ka 3% le kopra ka 5 , 80 ka 1% .
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya pabalesego fa ba dumela gore botshelo jwa gagwe bo mo kotsing .
" Fa ke utlwela sengwe ka ga monna yo o bogisang mosadi , madi a me a tabogela ka bonako kwa tlhogong mme ke latlhegelwa ke tlotlo mo monneng yoo ka gangwe fela . "
Dikoketsego tsa fa gautshwane mo ditlhotlhweng tsa dithoto di neile balemirui tsholofelonyana , fela ditshenyegelo tse di tlhatlogang tsa ditsenngwateng di buseditse maemo kwa a neng a le teng - balemi ba fitlhela go le bokete go ntsa dithoro mme ba dira poelo .
Ntlha e nngwe ke gore mmugodimo o na le mokgwa wa go oma ka bonako fa go le bollo mme jalo molemirui o gatelelwa go jwala peo botengnyana go feta mo mmung o o metsi .
7.2 Moporemia o tla amogela motho yo o tlhaolwang go ya ka tsela e e tlhalosiwang mo go 6.1 jaaka Mothusa Kgosana wa Kgotla ka go ntsha kitsiso e e amanang le seo jaaka fa molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o tlhalosa .
Tshedimosetso e tla bolokwa ka sebaka sa mo e ka nnang dingwaga di le thataro fa patlisiso e sena go fela gore e tlholwe kgotsa e sekasekwe go ya pele gape fa go tlhokega .
Go ya ka Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 mokhanselara wa PR ga se tokololo ya Komiti ya Woto ka Tshiamelo .
Le gale , dipuisano le ditiro tse dintsi di simolotse ka 15 Ferikgong 2015 , ka ditlhagiso tsa ba botlhe tse di filweng ba botlhe go di buisa pele ga nako mme lekoko la kgaoganya go nna makoko a mararo go tlotla ka , le go sekaseka diphetogo tse di tlhagisitsweng gape .
Tshekatsheko ya manno
1.3 Komiti ya Photefolio ya Pholo le Tlhabololo ya Loago
Dikgopolo tsa Semolao le Ditshwetso tsa Kgotlatshekelo
Ka mafelo a ngwaga fa poelo e ka bonwa o ka inaya katso .
Aforikaborwa e tlhoka baetapele mo setšhabeng go dira mmogo .
3 . Go tshegetsa go tlhangwa ga maano le diporojeke ka go supa baneeladitirelo ba ba maleba ba ba totileng woto
Grain SA e gakolola balemirui go tlhopha ka tlhaloganyo fa ba reka lenaneo la tšhefu go bolaya mefero .
O dirile jalo a itse ka botlalo gore mo go ba bangwe , botaki ke sengwe se se thata se se ka tlogelelwang bataki fela .
Khaliboreišene ya sekgatshi sa " boom " le tlamelo .
Go diegisa go ntshiwa ga rekoto
Kwa bokhutlong , Tona le Lefapha la Pusotshwaraganelo le Merero ya tsa Setso , ba rata go lebogela tshegetso ya Bankatlhabololo ya Aforika e e Borwa ( Development Bank of Southern Africa ) , Netherlands Aid , DFID , le GTZ , ka seabe sa bona se se mosola mo Porojekeng ya Togamaano e e Totileng-Baagi le go dira ga jaanong ga Khomišene ya Yuropa mo go tshegetseng phetolelo ya matheriale o o botlhokwa o .
PONO
Dinomore tsa mogala tse di botlhokwa
Disekerete di le 1 - 5 ( tse di tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Ntle le go diragatsa tlamego ya molaotheo ya puso ya bosetšhaba go tlamelana ka tlhokomelo le tshegetso mo go bommasepala , dipegelo tse mo pusong ya bosetšhaba le tsona di na le kutlwalo mo ditshwetsong tsa madi le tlhatlhobo e e tswelelang ya thulaganyo ya ga jaanong ya dithata le ditiro tse di neetsweng dikarolo tse di rileng tsa bommasepala le bommasepala bangwe le bangwe .
2.1 Maikaelelo a Lounu
( d ) dikgatlhegelo tsa setšhaba ;
Dikgaolo tse di farologana ka ntlha ya tlelaemete , mefuta ya mebu , bokana ba go na ga pula le dintlha tse dingwe gape .
Se se bebofatsa kamano le setlelerotia .
O thusa go loga maano gore o kgone go bona setshwantsho sentle e bile le go se tlhaloganya .
NCOP e ka kopa leloko la Kabinete , moofisiri mo pusong ya bošetshaba kgotsa mo pusong ya porofense go nna gona mo kopanong ya Khansele kgotsa ya komiti ya Khansele .
Tlholelela tshimo 7
O ne a tshwanetse go kgaoganya mafulo le batho ba bangwe ba motse , mme go tlisitse kgotlhang e ntsi ka dintlha tsa go fudisa go feta le go utswa .
Setshwantsho 1 : Bolaodi ba mefero bo bo siameng mo disoja .
Dingwaga di 15 - 16
Bomaleba le IDP ngwaga 3
Lenaneo la 18 : Lenaneo-tiro la go konotela maano a diwoto ( go tswa Maluti-a-Pofung )
Ka 2010 re ntse le ditherisano le Lefapha la Temothuo ka tsholofelo ya go bonela bantshakuno ditsenngwateng tsa ntshokuno .
Review and improvement of Public Service Standards in Provincial Departments ( Tshekatsheko le Tokafatso ya Maemo a Ditirelo tsa Baagi mo Mafapheng a Porofense ) , Bukanatshedimosetso 1 , Ofisi ya Moperimeri , Eastern Cape & DPSA , 2005 , tsebe 32
Kgatsho ya dijwalo
O eletsa setlamo se se tlamelang ka ditirelo tsa tlhaeletsano sa direiti tsa tlhwatlhwa-tlase tsa go leletsa megala kwa dinageng di sele
Go tswelela ga go jwala mmdi le go rua dikgomo go ne go tsamaelana ka go ne go kgonisa go fudisa naga ka selemo mme ka mariga go fudiswa disalelamorago tsa masimo go thusa diruiwa go tswelela go ya selemo se se latelang .
E sekasekilwe ke : Letlha le e sekasekilweng ka lone E amogetswe semmuso : Letlha la go amogelwa semmuso
( 5 ) Togamaano e e kwadilweng , e e kaiwang mo karolong ya molawana wa ( 4 ) ( b ) , e tshwanetse ya-
Direkoto tsa dipaka tsa katiso
Re dira dikatlenegiso tse di rileng tseo di lepileng tshegetso e ebotoka ya dikolo , e neelana ka ditlhokwa tsa motheo wa thuto e e siameng le go lekanyetsa di lo tse di siameng .
KAROLO 1 : KAKARETSO
O se ke wa refa terekere go sa tlhokege .
14.7.2.5 leano la go femela kgotsa fa go tlotlwa ka go tsena ga kgotlatshekelo ;
( 3 ) ( a ) Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi o a diragadiwa mme ka diphetogo tse di ka tlhokegang go ya ka tlhaloso , mo go motho mongwe le mongwe yo a umakiwang mo go molawana ono , kwa ntle fela ga fa Molao ono o letlelela phetolo , tlaleletso kgotsa tumelelo kgotsa ditsamaiso mo lobakeng lwa motho yo o jalo .
A o na le sebaka mo lefelong la gagwe kgotsa a o tlaa tshwanela go thapa lefelo le lengwe ?
Tuelelo ya sepalangwa go ya mmasepaleng le kwa batsamaising ba woto ;
Tsamaiso ya mofuta wa 3 e tlhalositswe fa tlase fa .
Fa o kopantsha thobo ya gago ya selemo sa 2012 / 2013 o ka e boloka kwa disilong tse o di itseng kgotsa o ka e rekisa ka tlhotlhwa ya Safex ka go kgaola tuelo ya thoto fa go tlhokiwa .
Mathata mangwe le mangwe a a tlholwang ke ditshwetso tse di bokoa a ya go nna maikarabelo a semolao a khansele .
Dibontshi di tshwanetse go tlhabololwa mmogo le ditlhopha tsa baamogeladitshiamelo .
Tsamaiso ya ka Bonako ya Dipalangwa ya Rustenburg ( RRT )
Go netefatsa gore Motsamaisi wa Mmasepela le Meiyara ( le Komititsamaiso ya IDP ) ba na le kitso ka ga mabaka a a runyang mo CBP le merero / diporojeke tse di gokaganeng le IDP ; le
Ditlhopho tsa Porofense
11.2 Go dira ditshitshinyo go Kgotlakgolo malebana le kgang epe e e tlisiwang fa pele ga yone ;
1 / 6 Tshekatsheko ya tsa loago-ikonomi : Bong / Bohuma
Mongwe le mongwe wa bagokaganyi ba tlhabololo ba porofense o solofelwa go tlhoma le go neela ditirelo mo ditlhophathutanong di le 25 mo kgaolong e ba e direlang
Fela le gale ntlhakhutlo ya koketsego e ya ka dikhutlo tse di farologaneng , ka jalo phatlha e a tswalega .
Seesimane / Seburu
Tlhokomela tlhotlhwa e e leng teng ka mokgwa o mongwe le o mongwe gore mosola kgotsa bokoa ba mokgwa o mongwe le o mongwe fa mekgwa e e bapisiwa e kgonwe go supiwa e bile e sekasekiwe .
Ngwaga le ngwaga puso e phasalatsa Tshekatsheko ya Tekanyetsokabo .
Go Khutlisa le go Fetolwa ga Melelwane
( b ) gore tlolo-molao eno e masisi go le kana kang ;
ECOSOC e tlhalosa tlhamalatso ya bong jaaka :
LOTSENO - DITSHENYEGELO = POELO / TATLHEGELO ( L - D = P / T )
Madi a mangwe a a kana ka R350 000 a ne a dirisediwa dithulaganyo tsa go tlhopha maloko a dikomiti tsa diwoto .
Le gale , mefuta ya bonako e e tlhabolotsweng jaanong e ka kgona go phala ya go gola morago ga setlha sotlhe .
Aforikaborwa e na le molao go samagana le tekatekano ya bong .
Mo faeleng e lokela foromo ya kopo go dira tiro , konteraka ya go dira tiro , khopi ya ID , mme le lokwalo le lengwe le le lengwe le le supang ditiragalo tsa modiredi jaaka disetefikeite , diforomo tsa nako ya boikhutso , makwalo a a supang kgalemelo , jalo le jalo .
Lefapha la tsa Boitekanelo ,
lefatshe le dikago
Karolo eno e akaretsa dilo tse di latelang :
Go tsitsinngwa gore go tlhongwe foramo ya mmasepala ya CBPE e e netefatsang gore diwoto , batsamaisi ba mmasepala le makhanselara ba ka abelana dithuto , ba baya kgatelopele leitlho , ba rarabolola mathata a a amanang le ditiragatso tsa togamaano le tsenyotirisong le go dira gore batsayakarolo botlhe ba ba amegang mo dikomiting tsa diwoto le puso ya mmasepala ba arabelane .
Bantshakuno ba rona ba tshwanetse go dira poelo gore ba kgone go tswelela go ntsha dikuno .
8.1 Botlhokwa jwa Modulasetulo
Go ya ka Mphahlele , re tshwanetse ra farologanya mo gare ga maitemogelo a a re godisang mme a re nonofatsa , le a e seng a a nyenyefatsang megopolo ya rona .
Go Tlamela ka Matlo
( ii ) tlhaloso ya mabaka a a bakileng kgobalo kgotsa maitemogelo a a tlisitseng maikutlo a go sa iketlang ga tlhaloganyo ; le
Monna-le-seabe
Kapa Bophirima Cape Town
Leloko le tla tseelwa boemo jwa lone jwa go nna leloko la Komiti :
( vii ) mabaka otlhe a a ka ga go batla motsadi wa ngwana , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana go tla go nna teng kwa go dirwang gona tshekatsheko , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 38 ( 6 ) , gore molawana oo , o kgone go dira sentle ;
Fitlhela fa tlase tse dingwe tse o ka di elang tlhoko :
Tlhabomalotsana a kgatsho ya dijwalo e e atlegileng
Didiriswa tse gantsi di na le didiseke ka bobedi tsa peo tse di nang dibulela moselenyana wa peo e bile go na le leotwana kgotsa maotwana a masesane a go gatelela mmu mo tikologong ya peo .
Ba kwala kokoanya mabaoko ka bonako fela kgotsa teramae e itebagantseng le bothata jo bo marara ka tsela e e bonolo , mme ba duelwa fela ka go tuma ga ka pele .
O siame thata ka batlamedi ba ditsenngwateng ba gagwe ka gonne fa e re diotara di sena go goriswa ba ba ba nyelela .
3.3 Dipotso tse di bodiwang thata ka ga ditetlelelo 30
Polase ya gagwe ke palogotlhe ya diheketara di le 277 mme o hirile gape diheketara tse 114 tsa tlaleletso tsa lefatshe la temo .
Ba ne ba ikaeletse go nyeletsa maAforika ruri ka go kwala sešwa hisetori ya bona gore ba tle ba senye bonnete ba yona .
Morago ga nako e e ka nnang matsatsi a le 6 , go ne go nna teng bojang bo bo itseweng e le selekangwetsi mme gape le semela se sengwe se se itseweng e le moku , mme jalo go ne go dirisiwa 1 , 7 ya dilitara tsa Roundup ka heketara gape go tsamaelana le 24D di tlhakantswe .
Metšhene e e neng e ntse e beilwe mo setorong kgotsa ka fa tlase ga ditlhare mo jarateng ka nako ya mariga e tshwanetswe go ntshetswa kwa ntle .
" Matshosetsi a ditlhabano tsa ntwa mmogo le kgono ya motho go nyeletsa tikologo di boifisa e le ruri .
Go dirisa Amphetamines ( sk . speed , pep , dexies , bennies , CAT ) ka dinako tse dingwe
﻿Tekanyetsokabo ya Ditlhaeletsano : 2015
O bona tshireletsego jang ?
Setlha se se tlang se bonala se siametse jalo ya korong thata ( sejalo sa mariga ) , mo go ba ba lemang mo dikgaolong tse di tshwanetseng ntshokuno ya korong .
Motswedi :
Ke tlhoka sedirisiwa se le sengwe sa go letsa megala , sa imeili , sa go romela melaetas ka bonako le go bula tshedimosetso mo inthaneteng
Go ne go tlhomilwe kgotlakgalemelo go sekaseka bothata ?
Tshenyego ka ntlha ya tikologo jaaka metsi a a dutlang kgotsa a a tshologang kgotsa go bola ka ntlha ya go nna bollo thata ; le
( 4 ) Moreetsa-kgetse yo o ntshang taelo ya gore ngwana a tlhatlhelwe go ya ka molawana ono , o tshwanetse go laela gore ngwana a tlisiwe kwa go ene kgotsa kwa kgotlatshekelo nngwe mo letsatsing lengwe le lengwe la 14 gore a lekole taelo .
Tshedimosetso e , e tlaa buisanelwa le ditokololo tsa komiti ya woto mo pitsong ya togamaano-pele mme e tshwanetse ya susumetsa ditiro tsa togamaano mo wotong .
Mathata a boitekanelo - go se kgone go robala bosigo le kgatelelo e e tswelelang go ka tlisetsa malwetse a a menaganeng , jaaka diso tsa dimpa , ditlhabi tsa molala le mokwatla mme tota le go bolaiwa ke pelo .
Khoso ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase .
Mme ka dinako tse dingwe motho a ka nna a se ka a tlhomamisega gore go simololwa kae kgotsa a ka dira jang gore a kgone go newa tshedimosetso ka tsela e PAIA e tlhalosang ka yone .
Ditshwanelo tsa Botho , Temokerasi le Kagiso mo Thutong , Buka ya 1 , EISA .
Sekao ke fa go ka tlhokiwa go dirisa botlhole bo bo bolayang magotlo balemirui ba tshwanetse go senya le go diga manno a dinonyane tse di jang magotlo fa magotlo a a suleng a tlositswe mo tikologong .
Dintlha tsa kemedi di na le go nna marara mabapi le gore ke mang yo o tlhatlhobang ditlhopha tsa kgatlhego tsa kgonagalo go tswa mo setšhabeng le ka moo kwa bofelong di tlhophelwang komiti ya woto .
Ke dijalo dife tse di farologaneng tse ke yang go di ntsha ?
( 6 ) Fa ngwana a golotswe ka boena , moreetsa-kgetse o tshwanetse go laela ngwana go tlhagelela ka letlha , nako le kwa lefelong tse umakilweng , fa go dirilwe taelo e e jalo go ya ka molawana ono , le go dira ka fa taelong eo .
bo tlhagise mabaka a teng e bile
Dingwaga di le 13 go ya go 14
Ntlha e , e dira gore maitlhabelo a seruiwa a kgone go lwantsha malwetse a a tliswang ke dikgofa ka bonako .
( 3 ) ( a ) Morago ga go sekaseka ngwana go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) , modiredi wa tsamaiso e e letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya ka mokgwa o o beilweng , a ka-
1 Tlhaloso ya rekoto kgotsa karolo e e maleba ya rekoto : . . . . . 
Dithaere di siame ;
Batlhatlhobi ba maemo a lefelo la ditiro ba ka go naya lekwalo la go kgalemelwa fela gona foo fa ba fitlhela go le sengwe se se sa dumalane le molao .
Dintlha tse di tlhokiwang go feleletswa
Moela wa metsi o o kwa godimo
Mosimane a le mongwe o a dira fa ba bangwe ba sa le mo sekolong .
Boammaruri
Bontsi ba badir i ba kwa dikonterakeng mo Aforikaborwa ke banna .
Le dirile sentle , le emela Grain SA le ntse le kgona .
Tshoboko
Gajaana ga re na thekenoloji ya go laola foo jini ya Bt e nnang teng , ja jalo tiragalo nngwe le nngwe e tlhola dimela tse di farologaneng ka gore go ntshitswe " delta endotoxins " kwa kae le gona tse di kana kang .
O tota a ngongorega ka gore ntwa ga e a tshwanela go lwela go sele , mme e tshwanetse go lwelwa mo pepeneneng .
O mongwe o ka go senyetsa kutlwano e o nang yona le ba ba go adimang madi ruri .
Jalo lemoga botlhokwa ba sebipo mme o netefatse go bona poelo fa o tokafatsa botshelo ba mmu e le dimela tse di leng pila tota .
Dikgatotshireletsego tse ke tsona tota tse di bolokileng dibanka mo Aforikaborwa mo nakong ya kwelotlase ya ikonomi ka 2009 .
Mogodungwana
( 3 ) Tshedimosetso e e latelang e tshwanetswe go tlisiwa fa pele ga magiseterata yo o dirang dipatlisiso :
Karolo ya 3.3 ya Lokwalo lwa Mabudusatsela ka ga Pusoselegae le bolela gore :
Tlhola selatso sa mariga , dijo tsa tlaleletso
Fa a dira kopo mo foromong ya kopo e e tlhalositsweng ( Mametlelelo F ) e e romelwang go Motlhankedi wa Tshedimosetso ;
Go lwantsha bogwenegwene
Fa maemo a loapi a re thibela go lokela peo ya mmidi mo mmung pele ga letsatsi lena re tshwanetse go itse gore re na le ntlha e nngwe e re ka e dirisang .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go na le maemo a mangwe a ka one go ka senolwang tshedimosetso ya kgwebo ya khamphani .
Bokao jwa kgololesego bo nè bo bile bo tswelela go nna botlhokwa gonne maitemogelo a kgololesego ga a tlele maAforikaborwa ka go tshwana .
Leloko la lelapa kgotsa tsala
Molemirui wa ngwaga
Mmidi morago ga matonkomane
Re tlhoka go tlhalosa dintlha dife tse di tseneletseng gore re kgone go fitlhelela ditogamaano tse ?
Thanolo nngwe ya tshwanologo e e tlhalosiwang mo Molaong wa Thapo ya Tekatekano le Tshwanologo wa Unisa ke :
Lefatshe le le losi , ga le a lekana .
O dira eng se se dirang gore go nne bonolo go bua le ena ?
Tekanyetso ke eng ?
Ma-Afrikan ba ne ba dirisa setso sa bona mo sephiring , mme mo pepeneneng , ba bontsha mekgwa ya seYuropa ka moaparo , puo , meetlo jalo le jalo .
Matlhoko a rona go malapa a bone mme re ba eletsa boikhutso bo bo sa feleng .
Tshegetso ka tsa Thulaganyo
Diphetogo tse dinnye di tlisitse koketso ya thobo e e makatsang .
" Thuto ya nnete ke tshenolo e e galalelang ya dikgakgamatso tsa go ithuta fa re e amanya le go phela .
Thekiso e e nepagetseng ya dijalo tsa gago e botlhokwa - fa o ka bona kgakololo e e botoka , gona o tlaa kgona go bona ditlhotlhwa tse di kwa godimo thata .
Motheo waditogamaano tsa beke ke ditogamaano tsa kgwedi tsoopedi tsa mabaka a kakaretso le ka ntshokuno .
Go botlhokwa go utlwelela se mongwe le mongwe a se buang .
Tiragatso e e nonofileng ya mananeo a tiragatso e tla nna le dipoelo tsa tiragatso tse di latelang :
Fa Victoria Ndlovu a lemoga gore komiti ya gagwe ya woto ga e kopane go sekaseka mathata a a masisi a ditirelo mo tikologong :
Kakanyo ya gago ke eng ka dintlha tsa tlamelo ya matlole ya temothuo ?
Go ya ka Karolo 20 ya Molao wa Bokone Bophirima , phatlhatiro e tlhaga go Lekgotla la Dikgosana fa Kgosana :
Re tshwanetse go nna re ntse re tlhokomela go o dirisa ka tshwanelo ka dinako tsotlhe .
Dikere tsa go tereba
Bona dikgato tse di tlhalositsweng pejana mo kgannyaneng e . ( Tlamelo ya letsatsi ka letsatsi )
Gakologelwa fa motho a adima go le gontsi , e bile o tsaya lobaka lo loleele go busa kadimo , ditshenyegelo tsa kadimo di ya go nna kwa godimo .
( 5 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , fa le amogela ripoto e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) , le tshwanetse go neeela Kabinete ripoto gore e e dumelele , mme morago ga foo , e e neele Palamente go akanya ka ga yona .
Se mo tsene mo ganong go ntsha maikutlo a gago .
E tlamela ka ditekanyetso tse taolo e diragadiwang go ya ka tsone
( e ) tshekatsheko ya dipalopalo tse di umkiwang mo ditemaneng tsa ( a ) go fitlha go ( d ) ; le
Ga a na motho yo a ka mo direlang tiro e .
( a ) ke tsamaiso ya pele ga tsheko ya melao e e sa gagamalang e go botswang dipotso mo go yona ; mme
Ke fa tiro e simolotse .
Khansele kgotsa / HoD
Paka go tswa ditshupong tsa ntlha tsa tshwabo go ya tshwabong e e feletseng e ka nna ya nna fela malatsi a mane go ya a supa .
Kemedi ya baagi ( sk . . .ya Foramo ya RDP )
Dikirii ya Bongaka ( E seng Jwa Kalafi )
Phetogo e tshwanetse go tlisa phetogo e e siameng mo seemong sa gajaana ( poelo e e oketsegileng ) .
Se , se kaya gore go tshela le rona se tiisetso ya tlhatlhobo e e siameng le katlholo ya setso sa maAforika .
Ke eng se lo boning e le se se botlhokwa thata mo go neelaneng ka ditirelo ?
Dinnoutu tsa khoso
Tlhagiso ya mmidi ya badiri ba polase
Dikomiti tsa Diwoto di diretswe go nna mosele o o tlhomamisitsweng wa tlhaeletsano le tirisano magareng ga baagi le bommasepala .
Dikwalo tsa Aforika ka ga jalo di re neela ditsweletso tsa gore baitseanape ba tsona le babuisi ba tshwanetse go tswelela go di tlhotlhomisa le go di tlwaela .
Re na le boikarabelo go bao ba ba sa kgoneng go nna le naga go uma dijo - re tswhanetse go inaya dijo mme le ba bangwe .
Di tsenyeletsa bokgoni , kitso , bokgoni jwa go dira le pholo e e siameng .
Setlhopha se sa baitseanape se dira jaaka setlhopha se se gakololang bothati jo bo neelanang ka tetlelelo mo dintlheng tse di amanang le patlisiso ka ditshedi , phitlhelelo le kabelano ya mesola .
Ikopantshe le bathelesi ba gago go go naya tlhotlhwa ya tse o ka di tlhokang go lokela kumo .
1.4 Maitlhomo a dikaedi 8
Karolo 42 ya PAIA e batla gore go sirelediwe tshedimosetso ya setlamo sa puso fa e le gore go senolwa ga yone go tla nna kotsi mo boemong jwa ikonomi le jwa ditšhelete jwa Repaboliki .
Dikopano tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Go sa kgathaletsege gore tsweletso e manontlhotlho jang mo boemong jwa motlhankedi , fa dikonosetso tse di tswang mo tsweletsong di sa tlhagisiwa ka tsela e e kgonisang gore go diriwe tshwetso e e maatla , tshekatsheko ya semolao e ka atlega .
Ka bogotlhe diheketara tse mo go neng go jwetsweng korong di fokotsegile ka diheketara tse 28 930 go tloga mo diheketara tse di ka fetang 550 000 tse di neng di jwetswe ka ngwaga wa 2013 wa nako ya go uma .
9.1.6 go tshegetsa Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg le Kgaolo ya Mmasepala wa Bojanala Platinum mo go tlhaoleng ditlhoko tsa baagi ;
Togamaano a tatelano gantsi a a tlogelwa ka gore go bonwa e le tiro e tona tota mme tiragalo e e ka tlisa ntwa gare ga ba lelapa .
( 2 ) Go rotloetsa maikaelelo a katlholo a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) le go rotloetsa pusetso ya bosiamisi , dikatlholo di ka dirisiwa ka go kopanngwa .
Mafapha a pusoselegae le a puso ya bosetšhaba a a ikarabelang ka tsa
Mo go tsa sepolotiki , temokerasi e tlisitse go se lekalekane .
Go metsa dijo tse di nang diafalatokosini go tlisetsa go se kgone go dira , phokotso ya go lwantsha malwetse le malwetse a a lwadisang kgotsa a a bolayang mo bathong le mo diphologolong .
Re akanya gape go nna le marobalo le lefelo la go tshwara dikopano .
Grain SA ke mokgatlho wa baithaopi o o tsepamisitseng mogopolo ka kgethego mo madirelong a dithoro a bosetšhaba le boditšhaba .
Dintho di a golafala .
" Fa re sa fosetse maikutlo a rona , fa re sa tabogele maikutlo a boitumelo a a sa reng sepe , fa re sa tshele ka maikutlo a a adimilweng , fa re na le bonnete mo maikutlong a rona , ka jalo re ka ntsha bokao jo bo dirang tshiamo mo selong sengwe , mo tiragalong , le mo bathong ba re ba itemogelang . "
maphata otlhe - a ikonomi , setšhaba , didiriswa tsa tlholego , tikologo , itekanelo jalo le jalo .
Kwa Kapabotlhaba go bokete go bona botataisi ; gonne go le leuba la bantsakuno ba bagwebi ba pele kwa dikgaolong tsa magae .
Tsena di ka nna megoma , maotwana a megoma , dikere le dibering , jalo le jalo .
CBP e tokafatsa le go etleetsa dikarolwana tsa dipholisi tsa puso jaaka Letsema le Vuk'ezenele , e rotloetsa baagi go tsaya taolo ya tikologo ya bona ka go ithaopa
Phepafatsa segasetsa sentle mme netefatsa gore ga go na rusu kgotsa fa go dultang teng .
Phokotso ya dintsho tsa baimana e botlhokwa kwa KZN
Taolo ya sedirisiwa le dikotsi tse di mo setsheding di diriwa mo Thulaganyong ya Taolo ya Mefutafuta ya Ditshedi ( BMP ) .
leyakgatiso
Motswedi !
Baagi ba tshwanetse go direlwa ka tlotlo le ka tlhokomelo
Nnete ke gore re ka se kgone go lebelela pele go bona gore bosa bo tlaa nna jang ka gore bo tlhola bo fetoga .
Gape re tshwanetse gore re se ke ra kgoba kgetsi ka bantshakuno ba nosetso-gakologelwang gore bontsi jwa rona bo dirisa motlakase go pompela metsi kwa masimong a lona .
Ka jalo , go tlhoma le go dirisa pego ya polase e e tseneletseng e e tsweletsang pele ditiragola tsa polase e thusa togamaano mo polaseng mme gape le go swetsa le go tlhabolola tsa kumo le tsa ditšhelete .
Es'kia Mphahlele o rotse tiro go tswa mo Yunibesithi ya WITS , e le Professor Emeritus wa Dikwalo tsa Afrikan , morago ga gore a tlhame fakalethi ya ntlha ya seakatemi a e akgolela Dikwalo tsa Afrikan , mo Aforikaborwa .
e paka e e rileng , ka gale dingwaga di le tharo , mme ke ditokomane tse di botlhokwa tsa semolao
Baya mola o o tlhamaletseng mo sepaneng sa go repa mme o gogele ketane kwa tlase fa legareng .
GO TLHAMA
Loga maano go fitlhelela dikabo go tswa kwa mafapheng .
Dibolayatlhatshana tsa kamano di tshwaetsa ditogwa tsa semela se di amanang naso ; jalo go bona dipholo tse di gaisang , go tlhokega kolobetso e e tseneletseng .
Go nna teng ga ditsha tsa go aga matlo
Ditiriso tsa lefatshe tse dikgolo kwa ntle ga ditoropo tse dikgolo le ditharabololo tsa madirelo tse di lekanyeditsweng go farologana le mokgwatebo wa temothuo ke :
DiIDP ke maano a dingwaga tse tlhano a a tlhomilweng ke pusoselegae go rulaganyetsa isago le go lemoga ditlhokego tsa tlhabololo ya mmasepala .
Gongwe " spray rig " se ka tsenngwa fela mo masimong .
O ne a leboga mosadi wa gagwe yo a dirang mmogo le ena mo polaseng mme o rile ka bobedi ba bona ba gatelela bolaodi bo bo siameng ba go tsweleletsa le go laola ditiro tsa mo ofising .
14.3 Tshedimosetso yotlhe e e maleba ka ga molao o go tweng go tlodilwe e tshwanetse go newa maloko a go dirwang dipotso-patlisiso ka one ;
Tekanyetsokabo e rulaganyiwa dikgwedi di le 14 .
Setho se , se kgotleletse. "
Go dira jaaka ntlha ya kgokagano fa gare ga setlhopha sa CBP se se gokaganyang le Komititsamaiso ya IDP ;
Montshakuno mongwe le mongwe o na le motataisi
Ka 12 Moranang , ditiragalo tse di ne tsa lere go tlhongwa ga " Imbizo Lounge " , e e neng ya tsholwa ke baeteledipele ba le bararo ba sepolotiki mo diporofenseng tse tharo ka nako e le nngwe .
Ka ntlha ya kgatelelo go feta go uma mmidi ka dinako tse di fetileng , dithulaganyo tsa go tsweleletsa kgono ya go uma dijwalwa jaaka go dirisa thefosano ya dijwalwa ga di a tlhabololwa go supa balemirui ba ba simololang botlhokwa ba tsone .
Go laola disenyi tsa mmidi ka mmidi wa bt
Gakologelwa ga se mongwe le mongwe yo o leng montshadikuno .
Kgotlelego le phitlhelelo e e sa lekanang ya tlhokomelo ya boitekanelo
Lobelo lwa go ya pele lo lo kwa godimo lo tlaa farologana go ya ka diteng tsa bongola jwa lobelo lwa sonobolomo le thobo ya dijalo .
Bolemirui ke go tswelela go uma ; re tshwanetse go uma ka bokana bo re ka kgonang mo kgaolong ya lefatshe e nnye jaaka go ka kgonegwa gore dipalo mo dibukeng di kgone go lekalekana ka mafelelo a setlha .
Konosetsa togamaano gore go tle go neelanwe ka ga yona go balaodi ka mokgwa o o tshwanetseng wa tsamaiso ya baagi .
___ o dirile kopo ya lounu ya R ___ go dirisetswa
Balemirui ba bona mathata fa ba bapatsa kumo ya bona jaaka :
o tla newa direkoto tse di mo lenaaneng la Mametlelelo D mme
KGAOLO 1
E ka nna gore porojeke e e tlaa tlang e ka bonana le morero oo jaaka bothata jo bogolo ka sethalo sa bothata .
Komiti ya Woto e dirisitse tsela efe ?
Go na le dikao tse dingwe tse re neng re ka di leba , lephata la dikgwebopotlana ke mokgwa o o tshwanang le oo , tota le mo lephateng la maatla mo re nang le leano le le phepa sentle le le tlhagisitsweng la go aga sešwa le le utlwanang thata le mmotlolo wa ga David Boucher wa go aga sešwa .
Rotlhe re ikgatolosa go bua ka HIV le AIDS - jaaka e kete ke sekhutso sengwe sa ditšhaba tsa lefatshe .
Setshwantsho 4 , sa batho mo tshimong ba tshotse dikhukhu , se tserwe mo tshupetsong ya tekelelo , fa e le gore ditshwantsho 5 le 6 ke a masimo a poraefe mo kgadong .
Dikarolo tse di onetseng di dira gore terekere e thetheekele mo tseleng - se se kotsi mo go maswe ka gore mokgweetsi ga se ene a laolang terekere , mme se tlhola le konalo ya dithaere e e sa tlhokegeng .
Maloko a Komiti ya Woto a tshwanetse go lebelela dilo tsa tekanyetsokabo tse di amang batho mo wotong ya ona .
Semphato se se tla dira gore go nne le mafelo a WiFi a feta 300 go ralala porofense .
Phillip o dumela mo go itireleng dilo ka boena go na le go ikaega ka batho ba bangwe go mo direla tiro .
GO LEBA MOTHO MO MATLHONG
Ga re tlhaele ka kitso ya gore re ja dira jang temothuo - se re se tlhokang ke phetisetso ya bokgoni le kitso kwa bantshakunong ba bantsho gore ba kgone go dira temothuo ka go itshegeletsa le go ikemela .
Tiragalo ya go jwala ke tiragalo e e tsweletseng pele go feta ditiragalo tsa bolemirui tse dingwe mo ngwagasome o o fetileng .
Go swa ga mateng a motang gape ke sesupetso se sengwe sa ntlha go bonwa ke molemirui ka gore matlhare a mo gare ga ntlhana ya go mela a a oma e bile a a tlhotlhorega mme a ka lepelela fatshe mo semeleng se se nteng se leka go mela .
Seno se dira gore tikologo eo e nne seretse e bile e bitsa monang .
Go na le mesola e le mmalwa mo go diriseng taolomofero ka khemikale .
Tsidifatso ya seedi gale e dirisa metsi jaaka setsidifatsi .
Leano la go tsaya dikao tsa mmu le tla tlhomamisa gore o tla di tsaya kae le leng go kgona go naya sesupotse se se ka dirisiwang mo tikologong yotlhe .
Popego ya thulaganyo ya kgwebo e yona e tla tlhotlheletsa bolaodi ka ntlha yo gore bolaodi bo dirisiwa ke molaodi kgotsa ke " batlhokomedi " .
Mokgwa o wa go jwala o diragala ka bonako mme go ka jwalwa mo mmung o o omeletseng .
Puiso ya gagwe ya kakaretso e ne e na le maikaelelo mabedi , go buisetsa go itapolosa le go ithuta puo .
Bobotlananyana jo bo neng bo rutegile mo maAfrikaneng ba ne ba dirisitswe gore ba itseye jaaka batlhanka ba beng ba bona ba basweu , mme ba le kwa godimo mo go bagabona ba ba sa rutegang .
10.4.5.2 go tshwanetse ga itsiwe tshedimosetso e e botlhokwa ya kgang e go tlotlwang ka yone kgotsa go tlhalosiwe mathata a setegeniki kgotsa a saense
Nnete ga e fitlhelelwe fela mo nakong e khutshwane .
Bantshakuno ba ba godileng ba na le bothata jo bo boitshegang go beeletsa mo ditirong tsa riseke e e kwa godimo .
Tsweetswee mpolelela gore o nna mo lefelong la mofuta ofe la bonno ?
Mo nakong e e fetileng sekao se se tserweng mo diheketareng di le lesome dingwe le dingwe tsa boloko ya masimo se ne se tsewa se lekane .
Mefutapeo e mengwe e tlhodilwe le go dirwae le e e ka emelanang le bolwetse .
Setilo se se neng se diriswa ke Sebui sa Palamente ya Kapa mme morago ke Kokoano Bosetšhaba
Go se latele dikatlholo dingwe
Kgatsho ya dijalo
Go jwala ka sediriswa ka go retolola le go haraka / gatelela go khupetsa peo kgotsa ka go dirisa sediriswa se se jwalang ( peo e lokelwa mo mmung le monontsha ) .
A tota a dirisitsweng
2.4 Ditlhopha tsa bakgatllhegedi
Kgato ya 5 : Go sala lenanetema morago
Go botoka go tshwantshaya taolodisenyi ka tiragalo go na le ka leidi .
KGAOLO YA 12
Le fa o ka leka go jwala go tsamaelana le tswelelopele ya teng ga o kgone go tila ditiragalo tsa teng .
5 . Morokotso
Go na le dilo tse pedi tse di itumedisang thata ka setlha sa thobo-phelelo ya modliko o le mongwe wa ntshodikuno ya dijalo le gape tshimologo ya setlha se sengwe .
Kgobokana kitso e ntsi jaaka go kgonegwa - buisa dimakasine tsa bolemerui , utlwelela seromamowa , tsena dikopano matsatsi a balemirui le matsatsi a ditlhopha tsa boithuti , batla kitso mo inthaneteng , tsena kopano ya NAMPO , buisa dikuranta , jalo le jalo .
Go aga naga e e nang le bokgoni le e e tlhabologang .
Kgwebo ( ya eng )
MOETELEDIPELE O SUPA TSELA
Tsamaiso
Ke diheketara di le kae tsa masimo ?
matlhakonosetso a porojeke le konosetso ya ditiro
IDP e supa dikarolo tse di tlhokang ditirelo e le tota le tse di humanegileng go gaisa mo karolong ya mmasepala mme e supe kwa matlole a tshwanetseng go dirisiwa gone .
16 . Go netefatsa le go supa ditlapele
Se se tlaa fa dijalo sebaka go gola ntle le kgaisano .
O ne a kgona go bona kgalefo le tsielego ya yona , boitumelo ba yona , botlhle ba yona le botho ba yona .
Kemonokeng ya go se dirise madi
BOTO YA DITIRELO TSA DITŠHELETE
Tiego mo go butsweng .
( o ) ketleetso ya tiro nngwe kgotsa sengwe se se mosola se se dirwang ke ngwana mme a se direla motswa-setlhabelo yo o rileng kgotsa batswa-setlhabelo ba ba rileng ;
Dikoko - go dira ditiro tsa letsatsi totlhe , go rekisa tsa hoko ya bobedi le go baakanyetsa hoko ya boraro mophato o o tlang wa dikokwana .
Disonobolomo di mela sentle fa di amogela naiterojene , mme ka gore di na le medi e e tsenelelang boteng mo mmung go botlhokwa go e lokela fela morago ga go jwala .
Katiso
Kitso ena ya go thusa molemirui go kgona go swetsa gore a rekise jang e bile leng mme le go laola tiragalo ena ya go rekisa go nna mosola go ene ke efe ?
Tsenyotirisong ya CBP
Batho ba bangwe kwa kopanong ba tlhagisa ngongorego ya bona mabapi le kitsiso ya kopano e e neetsweng mo nakong e khutshwane , ka gonne e le yona nako e baagi bal eng kwa tirong .
O gorogile ka kgwedi ya Phukwi ka 1976 , kgwedi fela morago ga tshimologo ya Dikhuduego tsa Baithuti tsa Bosetšhaba ( National Student Revolution ) tsa June 16 .
Pina ya seAfrikan , e tsosolosa mewa ya badimo ; pina yona e tlosa selo sa maitirelo se se re kgaoganyang .
togamaano e tshwanetse go dirwa ka kakaretso mme e akaretse maphata otlhe
3 / 3 Go tlhama ditlhagiso tsa diporojeke
Tiro ya bona ke go tlhokomela le go tlhatlhoba gore a porojeke ( sk . tlhokomelo ya diphaka ) e dirwa ka tlhomamo ka go etela lefelo le le rileng ka tlhomamo mme ba itsise Komiti ya Woto fa tiro eo e sa dirwe .
Sebaka gare ga mela mo masimong a a sa nosetsweng se ka nna disentimetara tse 90 mme go nne sebaka sa disentimetara tse 4 go ya 7 gare ga peo mo moleng .
Bantshadikuno ba bagwebi ba ba nang le maitemogelo ba a kgaratlha - bantshadikuno ba ba tlhabologang bona ba tlaa bona ba rileng ?
Go Dirisiwa Gape ga Metsi a a Dirisitsweng
Metlhala ya diterekere le didiriso mo masimong a dijalo le mafulo a a jetsweng e katlhola katisegelo ya mmu .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Go botlhokwa go netefatsa botsayakarolo jwa batho ba ba botlhokwa mmogo le ditlhotshwana tsotlhe mo tiragalong e go rotloetsa mowa wa thuo ( go nna beng ) le taolo mo baaging .
Kgaolo 3
Mabapi le dituelo ( salary ) ditokololo di kgethisiwa go ya ka dibopego tsa lekgetho la sebele , kwa ntle ga dikarolelo tsa mokgatlhotekanyetsi .
Lefapha le tsibogetse ditopo go tswa go bommasepala mmogo le ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto gore mojulo o o fitlhelege ka dipuo tse dingwe tsa Aforikaborwa
Ga re kgone go dira sentle .
Go tshwanetse go nne le maitlamo go tswa go tlhogo ya lephata le badiri ba lona ka go latelana ga bona , a mo go ona batsayakarolo ba , ba tlaa gololang fa go tlhokega , e seng go aba bathati ba bona ba ba se nang bokgoni go tsaya karolo mo tiragatsong ya CBP .
Gakologelwa , e tshwanetse e nne kwa lefelong la botlhe mme e seng mo lefelong la poraefete jaaka kwa lefelong la bonno la mongwe .
Sekao sa tshwetso se akareditswe mo MAMETLELELO 4 .
Fa gongwe go na le pharologanyo gare ga tse mogakolodi a di itseng le tse molemirui yo montšhwa a batlang go di ithuta .
IDP e aga motheo wa tekanyetsakabo le tsamaiso ya tiragatso .
Jalo kere e tona ya rona e dikologa ka lebelo 1 / 5 = 1rpm
Lekoko le le direlang balemirui ba rona le na le kgono mme le ipaakantse go dirisana mmogo le dithulaganyo tseo tse di tlaa kgonang go le thusa go tswelela go palama thaba e .
Ka ka phoso , go tsewa jaaka enfoleisenepoitshego .
" Go boloka " mmidi go jesa ka mariga
Leba matshwao a sukiri :
Sekao se se kopantsweng se jaanong se ka tswakanngwa sentle thata mme ga tsewa sekao sa digeramo tse 500 go tswa mannong a a farologaneng mo kgetsaneng gape mme sa tsenngwa mo lebokosong le le neetsweng ke laboratori ya tekelelo go netefatsa gore kemedi e e lekalekanang e romelwa kwa laboratoring .
Dirisa ditshupetso tsena tsa go tlhakatlhakanya mo tankeng
Go tshwanelwa ke gore go tsewe tsia pegelo e e tswang kwa Wotong fa go sekasekwa KPI .
Go tsamaisa CBP
Kwala maitato go tswa mo go ba ba sa kgonang go tsenela kopano . ( Ditokololo tsa komiti di tshwanelwa ka nako tsotlhe gore ba laele mongwe yo o leng mo komiting fa ba sa kgone go tla kopanong .
Tlhokomelo
( a ) a o ile wa nna le bothata jwa pholo , loago , jwa semolao kgotsa jwa ditšhelete ka ntlha ya go dirisa ga gago ...
E la tlhoko : Tsweetswee lekola bosupi ka go tshwaya gore a bosupi bo sekegela ditlhokeg
Ditshenyegelo tsa go sa tlhagoleng ka nako di ka tlhola tatlhegelo ya dijalo kgotsa thobo ya dijalo e e kwa tlase ga palogare .
Seesimane / Seburu
Mme ka jalo dikhuduego di ka se ke tsa tilega. "
Go setse go supilwe gore balemirui ba tlaa rekisetsa ba ba mo tikologong go fitlhela fa bokana ba tlhaka e e leng teng e feta bokana ba kopo mme fa go nna jalo , re tlla simolola go bua le ba ba rekang ka bontsi le ba bokgwebo ba bolemirui go simolola go dirisana le rona mo tirong e .
dimmaraka
Thanolo ya gagwe ya thuto e feta selo-modiro se se rulagantsweng sa go tsena sekolo le go tswelela go tloga mo mophatong o mongwe le go ya go o o latelang , e le fela gore o bone setifikeiti o tle o bone tiro kgotsa o fetele kwa dithutong tse dikgolwane .
Go na le diphetogo tse dintsi tse di ka kgonang go fetola bokana ba nnete ba kumo .
Mebu ya motlhaba e dirilwe ka dikarolwana tse dikgolo tse di sa lekalekaneng , tse di nang le dibaka tse dikgolo magareng ga tsona .
Disonobolomo di na le thulaganyo ya medithoko e e mositlha thata e e kgobokaneng mo llageng ya tshugommu .
Fa o tlhola o leta dipotso tsotlhe di arabiwe pele o tlhatlhoga , o ka se kgone go simolola ;
Ga ke dumalane
Athikele e kwadilwe ke Jane McPherson , Molaodi wa Lenaneo la Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Folouru ya soya e raya disoyabini tse di tlhotlhilweng mafura , tsa silwa boletaleta go ka feta mo sefong ya 100 mesh , koo go tserweng matsapa ka nako ya tlhaoloso go leka go nyenyefatsa go kgotlela poroteine gore e sale e tshotse Protein Dispersability Index e e kwa godimo ; mo tirisong e e jaaka " extruder cooking of textured vegetable protein " .
Tlhagiso mo mmiding - balemisi
( g ) rotloetsa poelano magareng a ngwana le motho kgotsa setšhaba se se amilweng ke tshenyegelo kgotsa kutlo-botloko e e tlhodilweng ke ngwana ;
Tshoboko
Bolemirui ba tshomarelo
Thobo ya dimela tsa tlakatlhakano tse di medisitsweng ka go dirisa peo e e tserweng mo polaseng e supilwe go nna 21% go ya 85% ka fa tlase ga tsa nnete .
Bantshakuno ba bantšhwa ba bangwe ba lesego go fiwa mabaka a a utlwalang a tholelolefatshe , fela dintlha tse dingwe go ka akanngwa fa o baakanya ditlankana tsa matlole ke :
Khopi ya lekwalo la go kobiwa fa e le ka ntlha ya go kobiwa :
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhotshwana , ditherisano tsa tsenelo ya botlhe
Kwa Kapabophirima dikgwedi tsa selemo gantsi ke nako ya go iketla ka e le nako morago ga ngwaga ya go jwala le go roba kumo .
Lefapha la Pusotshwaraganelo le Merero ya Setso le tsibogetse dikopo go tswa bommasepaleng le ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto gore Kaedi eno e nne teng ka dipuo tse dingwe tsa Aforikaborwa .
A : Dikema tsa Peeletsommogo di duedisiwa lekgetho mo dikarolong tsa lotseno lwa bona lwa morokotso le dikoketsego tsa letlotlo .
Fa nako e sa ntse e letla , dijalo di ka jalwa gape ( le mororo seno se tla le ditshenyegelo tse dikgolo ) .
Fa motho a se na lekwalokao kgotsa phasepoto , modiredi a ka kopa lekwalobotsalo la bonnete - le le ka supa dingwaga tsa modiri .
Ithulaganyo
Go tlhola o ntse o tlhokomela ( gape le gape ) go botlhokwa thata go kgona go laola ditsenekegi tse go fokotsa tlhaselo ya kumo .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go jannie@grainsa.co.za .
Go thapa le go tlamela ka metswedithuso e mengwe kwa Bolaoding bo bo Ikemetseng ba Dipatlisiso tsa Sepodisi ( IDP ) go tshwanetse ga tlhabololwa go netefatsa gore setheo se se kgona go dira tiro ya sona ka nonofo .
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Mabele ;
jaaka kgwebo kgotsa mokgatlho
O ka dirisa ntlo ya gago go hirisa bonno
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ya Bachelor ka Bolaodi ba Tikologo .
Moithuti yo o falolang o kgona go bontsha :
Lekgotla la Dikgosana kgotsa Kgotla ya Dikgosana ke kokoano ya Dikgosana tsa Makgotla a RBN e e laolwang ke Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotla ya Dikgosana jaaka go tlhalosiwa go SEKEJULE 5 se se fano .
O batla go nna montshakuno wa mogwebi yo o feletseng .
Manathoganyane otlhe a , a tlhalosa tsela e pusoselegae e tshwanetseng go dira le go tlamelana ka letlhomeso mabapi le ka moo pusoselegae e golaganang le setšhaba ka teng .
Go bona gore selo se tswa kae ke go bona tsela e selo se se tsamaileng go tsweng mo polaseng go fitlhela se le mo sejaneng sa motho yo a se jang .
Seelo sa yuniti se se akantsweng : Dirisa kitso ya dintlha tsa baagi mabapi le diporojeke tsa tlhabololo ( 10 )
Matheriale o tlhoka go nolofatsiwa ka mokgwa wa botsayakarolo jwaa botlhe .
Ditshwetso ka Tona go rebola tumalano le ditshwetso ka bothati jo bo neelanang ka ditetlelelo go neelana ka tetlelelo ke ditshwetso tsa tsamaiso tsa Molao wa Tlhotloetso ya Tsamaiso ya Bosiamisi ( Molao No . 3 wa 2000 ( ( PAJA ) .
Dirisa selogetsi se se phepa .
Ntlha ya go simolola sentle ke go amogela dimepe tse di supang maemo a mmu mo tikologong e o yang go tsaya sekao .
Tshwetso ya go laola disenyi e tshwanetse go tseiwa ka sesenyi sengwe le sengwe ka bosone , mme mokgwa wa go se laola o tlhophiwe go naya kgono ka go se senye tikologo le go se je madi go feta .
Fa o sa netefatse ka bogolo jwa tshimo ya gago e bile o sa kgone go bona ope go go bo lekanyetsa , o ya go tshwanela go leka go bo itekanyetsa ka bowena .
Go tlhotlha batsamaisi go tswa maphateng a badiri ba ona go ya ka tatelano ya bona tse dingwe mo mmasepaleng go tshwanetse ga gogela kwa bathong ba ba tlaa nnang teng fa go tlhokega go dira tiro ya CBP .
10.2.4 go tlhaola ditlhoko tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le go di sekaseka mmogo le go di tlhatlhoba go ya ka tatelano ya botlhokwa jwa tsone ;
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Tlhakanya le meloiso e e tlhaologang .
Letloatshireletsego
Tiisetso ya gompieno e lebile pharologano e gantsi e tsewang mo setšhabeng sa kwa Bophirima fa gare ga lefatshe la setho le tumelo mo ntlheng nngwe le sepolotiki le ikonomi mo go e nngwe ; mafatshe a mabedi a a farologaneng a a bontshang dikakanyo tse di fekeetsang tsa setšhaba se se rileng .
Go tsamaisa setlhopha sa CBP
Re itumetse thata ka porojeke e , gonne bantshakuno ba ba ntse le katiso e ntsi thata mo le go tsenngwa mo temong ya dithoro , ba na le thulaganyo ya kemonokeng , re ka ba thusa go reka diterekere le didiriso tse di tlhokegang go ka lema ka tolamo ; ba tlaa nna le thuso ya 100% ya ditsenngwateng mo ngwageng wa ntlha ; mme ditlhotlhwa tsa dithoro le dipeo tsa oli , di solofetsa thata mo setlheng se se tlang se .
Nagana gore dilo tse dingwe di tshwanetse go tlhakatlhakangwa ka go dirisa metsi a mannye fela pele di lokelwa mo tankeng e kgolo .
Tlhomamiso eno ya seAfrikan e tswa mo puong e Mphahlele a neng a tshegeditse dialogane tsa Yunibesithi ya Pennsylvania ( kwa dinageng tse di kopaneng tsa Amerika ) ka yone ka 1982 .
4.3 TLHABOLOLO YA DITIRELO
Ke utlwana le baagisani ba me ba ba ratang go nthusa .
Go tlhama leano la tiragatso & tekanyetsokabo ( le boutu ya tekanyetsokabo )
Kgaolo ya borataro ( 6 ) ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi e laola patlisiso ka ditshedi e e amang ditsompelo tsa thutatshelo tsa mono gae , thomelontle ya tsone ya patlisiso ka mefuta ya ditshedi kgotsa patlisiso ya mofuta ope o sele , le go dira gore baamegi ba kgaoganye melemo e e bonwang mo tirong ya patlisiso ka ditshedi ka tsela e e siameng le ka go lekana ya ditsompelo tsa thutatshelo tsa mono gae le go kgaoganya kitso ya bone ya setso e e amanang le tsone .
( b ) ngwana a sa tlhotlhelediwa ka tsela e e sa siamang gore a dumele maikarabelo ;
Kgaolo ya D : Melato e e leng mathata go feta e e tlhokang go kobiwa ka tshwanelo .
Fela go na le ntlha foo di sa tshwanelang go feta go sa lolamang teng fa e le gore di tshwanetse go dira tirelo e di e diretsweng ka botlalo .
Mo disentareng tse ditelele , mogala wa thepo o tshwanetse go tshegediwa kgotsa go tsewa ke diseporokote kgotsa disireletsi tsa iketliso .
Lemorago
Go kgonega go akaretsa 80% - 90% ya tshimo e e sekwere .
Ka mokgwa o sediko sa ditiragalo tsa bolaodi ba ditšhelete se a ipusetsa ngwaga e nngwe le e nngwe .
Dirisa lenaneo la SAPWAT kgotsa ditlhomelwa mo mmung go kgona go bona bokana ba metsi mo mmung ka dinako tsotlhe tsa go tlhoga ga dimela .
THIBOLOLO YA PATLISISO KA DITSHEDI LE THOMELONTLE YA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE
Mofuta wa dineelo tse di lekanang tsa kabo o ne lwa ntlha wa tlhagisiwa ka 1998 go tsamaelana le karolo ya 214 ya Molaotheo go kgontsha karolo ya selegae ya puso go neelana ka ditirelo tsa motheo le go dira ditiro tse e di neetsweng .
Kganelo e thusa batho go tlhaloganya gore ba ka tshwarwa mme ba otlhaiwa .
( a ) Letshwao la tuelo ya tshenyegelo mo go motho yo o rileng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba kgotsa mokgatlho o o neelanang ka dithuso ;
Dituelo tse di duelelwang go nna tokolo e e tletseng ya molemi wa mogwebi ke tuelo ya R2 , 00 ka tono , ya tono nngwe le nngwe ya dithoro tse di gorositsweng , ka tuelelo ya bonnye ya R570 ( go akaretsa VAT ) .
Togamaano ya pholoso ya gagwe monongwaga ke temothuo ya mefutafuta ; e leng go jalela Nestle ka konteraka mmidi , dinawa , merogo le tšhikori .
3.6 Tshedimosetso ya tlaleletso
Re dirisana mmogo le balemirui ba ba nang naga e e ka nnang heketara e le nngwe fela , mme tota le ba ba nang go feta diheketara tse di ka nnang 1 000 .
Fa re batla go dira gore go kgonege go ikanya go ikakanyetsa ka go bua fela , re tshwanetse go e tsholetsa go nna polelo ya filosofi kgotsa thulaganyo . "
Tlamelo e e siameng e fokotsa mathata a go gasa dibolayadisenyi .
Batswelwamosola ba ne ba na le maitemogelo a temothuo kgotsa botsamaisi jo bonnye kgotsa ba se na ona gotlhelele ;
Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
Setshwao se tla go naya kitso gape jaaka mokgwa wa go tlhakanya tšhefu le metsi , mokgwa o o bonolo go e gasa , bokana bo bo tshwanetsweng go gaswa , bokana kang bo bo ka gaswang mo dimeleng ka ngwaga le nako e e tshwanetsweng go feta pele go gaswa gape kgotsa go robiwa .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Tšhembara e , ke legae la dikopano le dikokoanokopanelo tsa Kokoano Bosetšhaba .
Go phepafatsa ditlamelwana tsa sekgatshi go tsenyeletsa go kgadikanya metsi go tsamaya le thulaganyo yotlhe le go a tshela mo lefelong le le kailweng mo setshwaokaelong sa sebolayasenyi se o se dirisitseng ( ka mafoko a mangwe , go kgatsha metsi / motswako wa khemikale o o tswapotsweng , o jaanong o bidiwang motsokotso ( rinsate ) mo kgaolong e e babalesegileng ) .
Kgaologare ya bokana bo e ka tlogelwa go se fulwe ka nako ya selemo , mme e ka dirisiwa ka nako ya mariga e bile e tlaa kgonisa kgaolo ya seruiwa se segolo go fitlhela selemo .
Ditshenyegelo tse di kgaoganngwa ka ditlhopha tse tharo :
A e a tshwana kgotsa di ka diriswa mmogo ?
Dikgathalesego go kumo e e ka bo e bonwe ka ntlha ya bolekgolong ya tshenyego go dimela , bokana ba dimela , dikutu le matlhare a dimela e tlholwa mo mananeong a go lekalekantsha le go kopantsha mme tsotlhe di a kopantsha go goroga mo bolekgolong ba tshenyego mo tshimong yotlhe .
go netefatsa gore baagi ba tsaya karolo mo dipuisanong mabapi le togamaano , tekanyetsokabo le thebolelo ya ditirelo .
Bathati ba mmasepala ba tshwanelwa ke go dira ditiro tsa tshegetso go gokaganya le go tsamaisa tiragatso ya CBP mo diwotong tsotlhe le go golaganya CBP le IDP .
Go diragala eng fa ditshupetso tse di se teng ?
Pego ya kumo ke dintlha tse di tsamaelanang le kitso ya bokana ba tsentsho go bona kumo le / kgotsa mefuta ya kumo .
Mosupologo 9
Go mosola gore balemi ba jwale ditlhare go dikologa ditshimo tsa bona go thibelela phefo .
KGAOLO YA 7
Setshwantsho as 1 : Maemo a dimela a a siameng ka go se na diphatlha .
4.3.2 Go nna le seabe ga setšhaba , phitlhelelo ya tshedimosetso , le bophiri 47
Kgatelelo ya nako ya batsadi ba ba dirang e kaya gore ka gale ba ya tirong pele ga bana ba bona ba ba tsenang sekolo , mme ba boa bosigo - nako e telele morago ga diura tsa sekolo .
Bontsi ba go laola mefero go tshwanetse go diragala pele mefero e gola go feta mme go na le dibolayamefero tse dingwe tse di kgonang go bolaya mefero e e setseng e godile .
o A porojeke e ya CBP e tsennyatirisong maano a a amanang a IDP ?
Maitlhabelo gape a oketswa ke mašwi a a nowang ke tse dinnye go tsweng mo go mmaatso mme ke yona ntlha e , e e dirang go le botlhokwa thata gore seruiwanyana se nwe kgatsele le mašwi sa mmaayo .
Ditshenyegelo tse di oketsegileng tsa ntshokuno .
Batho ba ba latelang ga ba kitla ba tshwanelegela go nna maloko kgotsa go tlhophelwa go nna maloko a Kgotla ya Setso :
botlhokwa
Le mororo mabanta otlhe a le mantšhwa , lebanta le le ka fa thoko le bonala le le leleele , ka jalo le sa goge seabe sa bokete jwa lona .
Gongwe o ka akanya go reka sediriso sa kgatsho mo isagong se se ka dirisang mokgwa o wa go tshela dikhemikale mo dijwalong .
O ka dirisa mokonteraka go roba kumo ya gago ka gore ga go mosola go reka sediriswa sa go roba fa o lema masimo a makana fela .
Diporojeke tse di totileng woto le ditiro tse di tshwanetseng tsa dirwa ke woto ka metswedi ya yona ga di kope sepe go tswa go IDP .
Ditshwantsho tse tsa koko e elametse mo dikgamelong tsa polantere le mae a beetswe mo thulubokosong ya terekere , di re tsibositse ka tlamelo ya dimatšhine .
Nako nngwe mo botshelong jwa gago ?
Thotloetso ya tirisanommogo , jj .
Nako jaanong e gorogile gore re tshwaragane jaaka setlamo se se kwa pele mo indasetering ya meepo mo Aforikaborwa , mme re sa kaele tsela mo mafapheng ano fela , mme le mo tirisong e e siameng ya eneji mmogo le tshomarelo ya eneji .
O tlaleleditse ka gore boMEC ba tshwanetse go tlhoma mothamo o o maatla wa kelotlhoko mo teng ga diporofense tsa bona go matlafatsa dipusoselegae .
( b ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse go neela Palamente ditaelo tse di ntshitsweng go ya ka molawana ono gore e di letlelele , pele di phasaladiwa mo Kuranteng ya Molao .
Jalo go botlhokwa go oketsa kumo ya disoya ke balemirui .
Ditshenekegi tse di jang dikarolo tsa semela sa sonobolomo
Ditlamorago tsa kgogolego
Diteko tsa metsi le mmu di tshwanetswe go tseiwa ka nako le nako gore tekatekano e e tseneletseng e kgonwe go dirisiwa .
Dinosele tsa sekgatshi di thibane .
Maikaelelo a MFMA ke go :
A o mongwe yo a tlholang a fetola dikakanyo tsa gagwe ka dinako tsotlhe ?
( ii ) dingwaga di le 10 di se na go feta , morago ga letlha la go bonwa molato mo lobakeng lwa Setlhopha sa 2 sa ditlolomolao , kwa ntle ga gore e re mo lobakeng loo , ngwana a bo a bonwa molato ka tlolomolao e e tshwanang le yona kgotsa e e masisi go feta yona .
Go nna nako e e ka nnang dibeke tse thataro morago ga go bonala ga dimela tsa dijwalwa mo tshimong go fitlhela mafelo a setlha bokana ba kumo bo ka fokotsega fela , e seng go oketsega , mme jalo go botlhokwa go nna o lebeletse bokana bo bo ka kgonegwang ( ba bokana ba kumo ) ka setlha sotlhe .
Letlhomeso la semolao mo pusongselegae .
Maikaelelo a dithutano e e tlaa nna go :
Ke eng se se le tlhotlheletseng go simolola go dirisa tlhabololo ya bokgoni ?
BOLENG ( go tshwanetse ga dirwa phetogo ya mofuta ofe ? )
Tshedimosetso e kokoantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
GO SA LEKANENG GA BONG . . .
Fa o batla go itse gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
E diretswe Lefapha la tsa Bonno jwa Batho ke Urban LandMark www.urbanlandmark.org.za
Metsi a nna le tlwaelo ya go ikgobokanya go nna meedinyana ka bonako fela fa a fologa mo dithotaneng mme meedinyana e e fetoga go nna dikalana .
go nna teng ga dithekenoloji tse di tshwanang kgotsa dikuno ; le
A le rona re tlile go rwala thata eo dingwagangwaga tse di tlang , go fitlha le rona re ka ipeela melao e e leng ya rona . "
Selekanyo sa monontsha wa bogwebi se se tlhokegang go tlaleletsa motshetelo .
Geraldine Fraser-Moleketi , Tona ya Lefapha la Bodiredipuso le Tsamaiso o tshitshintse tlhaloso e e latelang kwa kopanong ya Ditšhabakopano ka tshwanologo ka 2004 :
O tshwanetse go tlhasela dintlha tsotlhe tse mme o nne molaodi yo a kgonang tota .
( d ) Go ya ka temana ya ( a ) , Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba ga a tshwanela go naya motho yo mongwe thata ya gagwe ya gore a dire tshweetso ya gore a kgetse e ka faposiwa mo tshekong kgotsa nnyaya
Badirisi ba metsi a motswedi
Leltha la go jwala ;
Boy a re o gakologelwa a dira le rraagwe ba lema ka dipholo .
e itsise dikakanyo tsa ABS ;
5.5 Go Ithulaganyetsa tiragatso ya togamaano ya woto
Mosola wa go kgona go boloka mmidi ka mokgwa o go raya gore molemirui a ka kgona go tlhopha gore o batla go rekisa mmidi wa gagwe leng ka ntlha ya gore tlhotlhwa ya mmidi e oketsega fa go sa robiwe .
Tlahaka e e fiwang e tshwanetse go nna boleng bo bo dumetsweng mo konterakeng go tsamaelana le maemo jaaka go supelwa mofuta wa tlhaka eo .
Go dira tshedimosetso ka nako e ya ngwaga go ka dirwa mmogo le tekotekano ya mmu go bona gore go tlhokiwa monontsha o mo kana kang .
Go nna mo nakong ka dikgang tsa bošeng tsa kgwebo le tsa ditšhelete
2 . Lokwalopuso la Mabudusatsela la Batho Pele la 1997
Ntlo ya gago ga se fela lefelo la go nna , ke sengwe gape sa boleng jo bo kwa godimo .
Ka ntlha ya tiriso ya madi go botlhokwa go tswelela o ntse o oketsa kgono ya go uma mo polaseng ka ngwaga le ngwaga go kgona go tswelela go uma .
3 . Go tlhabololo ditlhaloso , e leng , ' Letlole la Phenšene le le Amogetsweng Semmuso ' , ' Letlole le le Amogetsweng Semmuso la Provident ' , Letlole la Provident le le Amogetsweng Semmuso la Tshireletso gore di tlhagise bokao jwa gore madi a a lejwang e le a tshireletso go ya ka RF 1 / 98 a tlhalositswe mo Molaong wa bo 1962 wa Lekgetho la Madi a Lotseno .
Boenjenere ba bojenetiki - Ke tiragalo e e dirisiwang go lokela jene e nngwe e e sa tlwaelwang ka mo teng ga jenome ya sephedi se sengwe .
Tlhola go repisa mo tlelatšheng .
Ke go re 40% ya dipelo tsa korong di a tloswa .
2.2.5 ga go kgato ya semolao , kgotsa ditiragalo tsa botsereganyi tseo e leng gore ga jaana di tsweletse kgotsa di ka tshosetsa bokgoni jwa Moadimi jwa go diragatsa ditlamego tsa gagwe go ya ka Tumelano e ;
Ke mofuta wa go rua dikgomo ka go di disa mme di tsamaya jaaka di rata mme le fa morui yo mongwe a batla go sireletsa dikgomo tse dinamagadi tsa gagwe ka go thibela dipoo go di gwela a ka se kgone ka di tsamaya go fula jaaka di rata .
Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng o tshwanetse go :
Dimela di gatelelwa go tlosa metsi mo meding mme di swaba le fa go na le metsi a mantsi mo mmung .
Thalotlhakore
Se o sa se lekanyeng , o ka se se itse
kgatiso le phasalatso ya dibukatiro di le 170 kwa dikolong tse 23 562 ;
E ne e le morago ga nako fa bolemirui bo nna kgwebo.Bontsi ba lona ba ba buisang Pula e ba na le lefatshe la go rua diruiwa kgotsa go lema .
Tshekatsheko ya dikgwetlho tsa setheo mo go lekeng go godisa boiphediso jo bo nnetseng ruri ; le
Nepo e e tlhokegang mo tshelong ya sebolayatlhatshana e kgolo go gaisa ya mo ditirong tse dingwe tse dintsi tsa mo polaseng .
O batla go tswelela go godisa kgwebo ya gagwe le go tsweletsa polase ya gagwe go nna botlhabelo .
Batsayakarolo ba akantshana ka ga ditiro tse di tlaa nnang botlhokwa go tsenyatirisong porojeke ya tshingwana e e tlaa dirang lotseno .
Moelatlhoko yo o tseneletseng wa maitsholo a setho , Mphahlele o lemogile gore banna ba le bantsi ga ba tlhaloganye gore go-nna-mosadi go kaya eng , mme ba go tsaya e le go nna bokoa .
Tlhalosa gore ditlhopha di akanye ka ga mmasepala o ba o tlwaetseng mme ba tlhame tekanyetsokabo ya tsamaiso ya mmasepala wa boakanngwa fela .
Leina la setlamo kgotsa mothapi Mofuta wa kgwebo / tiro Selekanyo sa Tuelo
Go sireletsa Tshedimosetso ya Patlisiso
Ditlamelo tse dingwe tse di maleba tsa PAJA
Rašio ya kere ke 1 :
SDBIP Neelo ya ditirelo le Togamaano ya Tsenyotirisong ya Tekanyetsokabo
Gantsi ke laisolola difaele tse dikgolo le dikerafiki mo inthaneteng
Se e ka nna sediriswa se se botlhokwa ka gone batho ba ka se dirisa go tlhaola dintlha tseo di tswang mo mmapeng .
9.2.14 Go anamisa tshedimosetso e e amanang le dipholisi tsa puso le mananeo .
Referense
Pabalesegodijo ke bothata ba bokamoso mme go setse go na le dithutiso tse dintsinyana tse di supileng gore fa go uma ga dijo le phatlhalatso ya tsona e tlogelwa go dirwa ke dithulaganyo tse ditonatona tsa lefatshe pabalesegodijo e a latlhegwa .
( i ) tshwaro go ya ka Kgaolo ya 3 ; kgotsa
Gakologelwa go phepafatsa didiriswa tsa go gasetsa sentle morago ga go gasetsa sebolayamefero mo dimeleng jaaka tsa korong , pele o gasetsa kanola , tota morago ga go dirisa mefuta ya dibolayamefero ya SU .
13 . Motswako wa bojalwa le dipilisi
Go tlamelana ka tshegetso ya matlole le ICT go badiragatsi go ba kgontsha go tlhola ditiro tseo di tlhagisang bokgoni , mme di bula dikgala tsa dingangisano tse di tlhaga .
Dithulaganyo le dipholo tsa IDP le CBP di agelelana le go sedimosetsana , di tsamaya mo mosakong e bile di a boeletswa .
Ba na le lenaneo - thulaganyo ya woto - le tsenyotirisong le peoleitlho ga mmogo le tlhatlhobo ya thulaganyo ya woto e e ba nayang seabe se se tswelelang ngwaga otlhe . .
ka mafoko a mangwe , tshekatsheko ya semolao ke paakanyo ya bofelo .
Go senya nako ka go tlhola go baakangwa dilo tse di senyegang le go batla tse di ka disirisiwang go baakanya tse di senyegang go ka tilwa .
Koketso tlhotlhwa
Amos Njoro mo dikgaolong tsa Bogareng tsa Bokonebophirima le Foreisetatabokone ;
Balemirui ba bantsi , ka ntlha ya go tura ga peo e e rekiwang le botlhokwa ba go fokotsa tlhotlhwa ya tse di lokelwang mo mmung , ba busetsa peo go tsweng kumo ya bona ya setlha se se fetileng .
Molaotlhomo wa Ditshiamelo o tshegetsa ditshiamelo tsa baagi go tshwarwa ka go lekana le ka tlotlo go sa kgathalesege lotso , bong , letlotlo kgotsa kemo .
O tlamela ka thulaganyo ya tshireletso le kwadiso ya ditshwanelo tsa bathuthusi ba ba rileng mo mefuteng e e beilweng ya dimela .
Pharologanyo ya Baagi
Fa o ka gona go duela tsalomadi e e leng kwa tlasenyana ka ntlha e le 1 ka fa tlase ga tsalomaditota tshenyego ka heketara e ka fokotsega ka R147 ka heketara mo go e e leng kwa godimo .
Ditshupokgolo tsa tiragatso di tshwanetse tsa kgona go ka lekanyetswa , di nne maleba , di nne le maikaelelo le go nna tse di lekaneng .
Ke go re go eletsega go simolola go jwala fa go dirisiwa mokgwa wa go-se-leme gannyane morago ga nako ya fa go dirisiwa mokgwa wa go lema ka peo ya mmidi e utlwana go tsenelela le maemo a thempereitšha ya mmu fa e simolola go tlhoga .
Botsayakarolo bo batla :
Mphahlele are go tlhokega thuto ya bagolo e e tseneletseng go kgontsha batho gotseykarolo e e nang le bokao mo setšhabeng se sešwa sa temokerasi .
Ditsela tsa Metseselegae / tsa Dipolasi
Pharologanyo ke gore fa e le e kgolo go tlhokegwa madi a mantsi go tsentsha kwa tshimologong .
Babatlisisi ba diyunibesithi , madirelo a peo le EPA ba dira mmogo go tlhola maanotsamaiso a kemelano a a nonofileng le go ka diragadiwa .
Go bo a tlhaloganya ka botlalo maitlhomo a gagwe , a pakakhutshwane le pakatelele ka bobedi ;
Mme dimela jaaka tsa disoya di thata e bile di kgona malwetse a mantsi .
Di sa ntse di le sejalosegolo kwa China , Japan le Korea .
Dikadimo tse di duelwa mo pakeng e telele ( gantsi 20 dingwaga ) .
Fa o siame mo letsatsing le le lolametseng maemo a go jwala , go tlaa go dira gore o ikutlwe o le mo taolong ya ditiro tsa gago .
Leano le tsepa bokgoni jo bo masisi jo bo tlhokegang go fetola ikonomi , le setšhaba .
Tirisometšhine
Fa o batla go bona kumo e e ka nnang ditono tse 6 , 5 ka heketara go tla tlhokega dikilogeramo tse 240 tsa naeterogene , tse 40 tsa fosofate le tse 55 tsa potasiamo mo heketareng .
3.5 Go aga go tlhaloganya le go swetsa gore a go ka dirwa CBP
Diphetogo tsa tiriso ya lefatshe di ka ama tikologo le tsweletso ya ntshodikuno .
Go jala dijalo ka monontsha o o nileng ka palo e e uleng ya kg / ha
bafatlhosi
tiragatso ya tsamaiso e e tokafaditsweng
1 . A go nnile le dithulaganyo tse di tseneletseng mo go direng tekanyetsokabo ya diporojeke tse ?
Mafelo otlhe a mo tiro ya go momaganyang e dirwa a tshwanetse go nna le ditimamollo tse di kgonang go dirisiwa .
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala 1998
Woto ( leina la motsamaisi le mogala )
( b ) Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba a ka supa fela gore kgetse e faposiwe mo tshekong go ya ka temana ya ( a ) morago ga fa a-
mekgwa ya go bega mo khanseleng le mafapha a tiro a tshwanetse go amogela tshwaelo ya gangwe le gape e e kaelwang ke dipegelo tse tsa dibontshi tsa diwoto
E ya kwa tlhagisong e e supang karabo ya gago ya tlhagiso :
Batsayakarolo ba kwala ditsibogo tsa dipotso tsa bona mo kgatisong ya dikgang .
E dirwa ka bonako - ka bonako go gaisa taolo ka motšhine
Nako ya go phela ka dingwaga fa e ruiwa : dingwaga tse 23
mekgatlho ya setso sk . botsweretshi , mmino
( c ) Gore go tle go bonwe taelo e e kwadilweng ya Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba go ya ka temana ya ( a ) , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e ka busetsa kgetse morago .
Tse di tshwanetse go ama ditsereganyo tsa diphetogo mo magatong a mongwe , setlhopha , mokgatlho le asetšhaba .
Fa sengwe se robega mo terekereng , ke mang a rwalang maikarabelo a dipaakanyo ?
Thulaganyo ya tshegetso
Ke jwala mmidi , disonobolomo le disoya mme ke rua dikgomo le dinku .
Ditshenyegelo tsa semotšhine di a boitshega .
1 . Molaotheo wa Rephaboliki ya Aforikaborwa wa 1996
Nomore ya porojeke
Dikopano kgotsa dithutokatiso di tlhoka ipaakanyo le thulaganyo e e tiileng .
Go ribega mo marigeng go go tlholang gore dirite di tlogelwe mo boalogodimong go tlaa thusa go fokotsa tlhaselo ya sebokophetlhi mo setlheng se se latelang ka go senolela mekone serame sa mariga le baba ba tlholego ba yona , se se tlhole phokotsego ya palopalo ya disenyi .
Jaanong ka lethuuthuu le fedile , tsaya nako go tlhokomela didiriso tsa gago .
Ntlha e e ne e diragala ka go se rui diruiwa le eseng mo ditikologong tse dintsi .
( b ) kgalemo ya semolao , e na le ditaelo kgotsa e sena tsona ;
Metswedi e megolo ya dioli tsa peo tse di jewang ke dinawa tsa soya , disonobolomo , khanola , katune le matonkomane .
Go jwala korong morago ga go jwala mafulo a dinawa , jaaka go supiwa mo dithulaganyong tsa E go H , ga go oketse fela bokana ba kumo ya korong , mme go naya kgonego ya go rua diruiwa go molemirui .
A mme ke tlhoka go rulaganya dikopano tse di tlhomameng le setlhopha sengwe le sengwe se se nang le kgatlhego ?
Maikutlo a tshiamelo ka mongwe a nna le kitso go kgona go tsotlhe tse di leng botlhokwa go jwala mofuta oo wa dimela ;
Pula ya dimilimitara tse 600 go ya 2 000 e ne ya amogelwa mo dikgaolong tsa ntshokuno ya mmidi ya selemo mme ke dinako dingwe go bonwe dipula tsa 50 mm go ya 75 mm ka letsatsi ka dithubagano tsa maru .
A basadi ba nnile le matsapa a a rileng kgotsa dikgoreletsi mo go tseyeng karolo mo ditirwaneng tsa mananeo ?
Neelo ya dikatlanegiso mo MAYCO / Khansele tse di akaretsang gore ( mabaka a a tlang pele ) a tlaa fitlhelelwa jang ;
Re tlhoka go rulaganya eng sešwa gore re dire gore dilo di diragale ?
Go le gantsi dipuisano tsa go nna jalo di nnile teng mo ditsong tse di nang le kgotlhang , mo bakwadi ba Maaforika ba neng ba itemogela se Mphahlele a neng a se tlhalosa jaaka " pateletso ya go amogela kgotsa go ganetsa dingwao tsa Bophirima , botho jo bo tseetsweng tshwanelo ya bona ya semolao , maikaelelo a setso , phekeetso le boingotlo " .
Go tsamaelana le go oketsa kgono kgotsa go oketsa go dira .
( 6 ) Fa ngwana a sa thusiwe ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao mme ngwana a kopa thuso , moreetsa-kgetse a ka tlhopha moela-tlhoko yo o ikemetseng , ka mokgwa o o tshwanetseng , gore a thuse ngwana .
dithulaganyo tsa phatlalatso ya dikomiti tsa diwoto .
Porojeke nngwe le nngwe e tshwana e le nosi mme e na le dikgwetlho tsa yona le dintlha tse di tshwanetseng go tsewa tsia .
Ke nnete fa o re nako ya go mela ya ngwaga e e ka se tshwane le nako ya go mela ya ngwaga e e fetileng .
5.3.15 Go tlhatlhela kgetsi kwa kgotlatshekelong kgatlhanong le tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso wa Mmasepala
Diaparo tse di sireletsang tse di tshwanetseng di tshwanetse go aparwa fa ditshelo tsa dibolayadisenyi le dikhemikale di dirisiwa .
Kokoano ya go tlhabana botlhale ya Kgaolo ya IATIS - Thanolo ya go Dirisana Mmogo : Go Tswa ga Lowe go Fitlha ka Inthanete : 5-7 Seetebosigo 2014 , Paris .
sekao
Kgato e e latelang ka ya go laola .
16 . Netefatso le thulaganyo go ya ka boleng
Rakonteraka yo o tswelelang go jala morago ga letlhaphelelo la jalo , o senya kgwebo ya montshadikuno gammogo le ya gagwe .
Thulaganyo e e ka dia tswelelopele , fela fa molemirui a ineetse , o ka tswelela pele ka go gata dikgato tse dinnye go ya pele le go nna le mathata a mannye ) .
Dikgatlhego di aroganwa go ya ka tumelano ya tirisano magareng ga ditokololo , mme gantsi di dira motheo wa karogano ya poelo .
Go netefatsa gore dikuno tsa mafelelo di fitlhelela dipatlego tsa mebaraka - motsamaisi wa ntshodikuno , sekao , o tshwanetse go tlhoma maitlhomo a ntshodikuno go fitlhelela ditlhokego tsa mebaraka .
Tsamaisokakaretso - pholo le tshireletsego ya badiri , taolo ya molelo , bogodu le pabalesego ya mo polaseng .
Setlhopha sa Ntlha : Akanya ka ga se se ka diragalang fa go diragatswa CBP go akatesa :
Tlhoga sentle fa di jetswe ;
Ya ntlha , e bile e e leng botlhokwa go feta e e sa kgonweng go lebalwa ke bokana ba metsi mo tlhakeng .
Mo go yona , o itumelela dinaane , dikgang tsa dikinane , diane le maboko .
Fa go tlhokega kitsiso go tswa go motho wa boraro ( ka sekai fa e le gore go senolwa ga tshedimosetso e e batliwang go tla senola tshedimosetso ya poraefete ya motho wa boraro go sa tlhokege , direkoto dingwe tsa Lefapha la Ditirelo Tsa Lekgetho la Aforikaborwa kgotsa South African Revenue Services ( SARS ) , tshedimosetso ya khupamarama ya motho wa boraro , tshedimosetso e e kgethegileng ya tsa kgwebo ya motho wa boraro , le tshedimosetso ya patlisiso ya motho wa boraro , kgotsa ya setlamo sa puso ) , go tshwanetse ga tlhatlhelwa boikuelo jwa mo teng ga setheo go ya ka mokgwa o o tlhomilweng mo malatsing a le 30 fa kitsiso e sena go newa motho yo o dirang boikuelo kgatlhanong le tshwetso e go dirwang boikuelo kgatlhanong le yone , kgotsa fa go sa tlhokege go naya modira-boikuelo kitsiso , e dirwe malatsi a le 30 morago ga go dira tshwetso .
Go bebofatsa botsayakarolo jwa setšhaba mo diporojekeng tsa tlhabololo tsa puso ( sk , IDP , LED , mafaratlhatlha le diporojeke tsa thebolo ya ditirelo jj . )
Mo tirisong go laola go raya gore motho yo a nang boikarabelo , thata , kitso le tlhomeletso go laola , a le molaodi kgotsa motlhokomedi , o tshwanetse go lebelela , go tlhokomela , go lekantsha , go tshwantshanya le go atlhola tiro e e dirwang ke badiredi go bapisa le maemo a a leng botlhokwa .
3 . Se totobatsa boleng jwa tirelo ( kolelo ya gangwe le gape beke le beke mo tselanengthoko kwa ntle ga bonno bongwe le bongwe ) .
O se ka wa dira sentle kwa sekolong / tirong ?
Mekgwa ya go suga mmu le yona e tlhotlheletsa maemo a ph mo mmung .
( a ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa ;
Basadi le basetsana
Motswasetlhabelo ke motho yo o gobetseng mo mmeleng , tlhaloganyong kgotsa maikutlong , go akaretsa le go latlhegelwa ke lotseno kgotsa go gatakwa tota ga ditshwanelo tsa gagwe tsa botho ka ntlha ya bosenyi , mme go ka akaretsa motswasetlhabelo wa tiriso e e botlhaswa ya dithata ke bothati .
Puiso e e feletseng ya tlhatlhelelo eno e neelana ka matlhale a a kwa teng e bile a sa tlwaelega ka ga tshimologo , tlholego le maitlhomo a Dikwalo tsa SeAforika jaaka thuto ya matlhale mo thutong e e kgolwane .
Ke na le mo ke rekisang mmidi o o jewang a sa le tala le merogo e mengwe kwa Veg Fresh Mark .
Kitsiso ya Puso
Kgaolo ya tiriso ya go gatelela dituelotlase go badiri ba mo dipolaseng e tsene ka 1 Mopitlwe 2013 .
Sediriswa sa thobo ke sengwe se se mosola go feta mo polaseng ya gago ; fa se sa dire sentle o tlaa fitlhela o senyegelwa gagolo ka ntlha tatlhegelo ya ditlhaka .
Ka jalo kgono e nnile , lo na le mafaratlhatlha a a siameng thata a batho ba ba humileng mo nageng e ka Telkom .
go tlhalosa gore e tsamaisana jang le IDP
Tlhaloso
Tlhokomela go se gase fa phefo e foka , ka mowa o o tletseng sebolayamefero o ka tswelela go wela mo dimeleng tse dingwe tse di leng gaufi di bo di swa .
Tlhaloganya ka ga tshedimosetso e e ka ga dithulaganyo tsa selegae le ka ga tsamaiso ya kopano .
Le gale , lefatshe ka bolone ga le na tlhotlhwa ka ntlha ya go naya poelo le pabalesegodijo fa le sa dirisiwe ka tshwanelo go uma kumo .
Go tasya nako ya go ikhutsa ;
Go gapeletsa dikgolagano mo gare ga dipusoselegae , setlamo sa poraefete , baagi ba mo gae , le batsayakarolo bangwe go netefatsa tiriso e e botoka ya metswedi .
Tsepama mo dintlheng tsa tiragatso , e seng puisano .
Motho yo o tagwang o laletsa petelelo .
Ba thusa mokhanselara go rulaganya ditherisano tsa baagi , le go tsamaisa tshedimosetso e mo gare ga khansele , mokhanselara , le baagi .
87 . ( 1 ) ( a ) Fa kgotlatshekelo e bona ngwana molato ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolomolao , go bonwa molato le katlholo di wela kwa thoko mme ga e nne rekoto ya go bonwa molato ya ngwana yo , mme rekoto ya bosenyi ya ngwana yo , e tshwanetse gore , go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) , ( 3 ) le ( 5 ) , ka kopo e e kwadilweng ke ngwana , motsadi wa gagwe , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ( yo a bitswang fano gore ke modirakopo ) , ka tsela e e tshwanetseng , e tshwanetse go tlosiwa morago ga lobaka lwa-
15 Ngwanatsele - 25 Sedimonthole
Fa kgono ka botlalo e kgonnwe , e ka se kgonwe go oketsega morago ga nako eo .
Go na le ditekanyetsokabo di le tharo tse di dirang ka nako e le nngwe mo khanseleng ya mmasepala : tekanyetsokabo ya ngwaga o o fetileng , tekanyetsokabo ya ngwaga o go lweng mo go ona le tekanyetsokabo e e tlang ya pakagare .
10 . Dikopano tsa Kgotla ya Setso
Dira taolo mofero ya gago ka nako e e maleba
Tshimo e e tshwaeditsweng mo go maswe e tlaa tlhoka dingwaga tse dintsi go jalwa dijalo tse di sa tlhaselegeng go fokotsa pofagano ya inokhulamo go nna selekanyo se se kwa tlase .
Ka go kwala - go romela ga VAT201 le tuelo di tshwanetse go dirwa ka letsatsi la bo25 la kgwedi .
Go ka nna mo baaging ba ba rileng - lekwalodikgang , kgoeletso , radio ya setšhaba . . . . . ( Dikakanyo tse dingwe e ka nna dikitsiso kwa diphitlhong , disosaeteng , tiriso ya baeteledipele ba setso ) ;
Khoso ya tlamelo ya Balemi
Setshwantsho sa 1 : Ditswamorago tsa go dira tiro ka tshwanno .
Disoyabini ke dijwalo tsa peo ya oli tse di botlhokwa thata mo lefatsheng .
Re tlhoka eng rulaganyaseša go dira gore go direge ?
Athikele e e kwadilwe ke Lawrence Luthango , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Di nne le boleng jo bo nepagetseng jwa go silwa , go besiwa ( baking ) go dira momela le go omelwa ;
Se o sa se lemogeng ke gore fa o kopantsha tsalo le madi a go laola kadimo mme o ntse o duela ka nako e telele , o tlaa felelela o ntse o duela go feta gape le gape !
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Sekao , thuto ya Afrikan wa bogologolo e rutile gore pele ga go kumola mofero ka medi , motho o tshwanetse go ikotlhaela ditiro tseo tsa gagwe , gonne mofero ke karolo ya tlholego .
Go sekaseka tshedimosetso ya togamaano
" Dithulaganyetso tsa NAMPO Park di setse di rulagantswe ka dingwaga tse di fetileng go amogela batho ba bantsi ka bonolo le go naya mafelo a go bontsha a a siameng tota go babontshi .
5.2.3 Boikaelelo
Tshegetso ka ga Kago ya Bokgoni : Motlhankedi wa GEP wa tshedimosetso o rulaganya katiso ; o saena konteraka le motlamelatirelo yo o maleba wa katiso .
Netefatsa gore ditshwetso tsotlhe le ditiro di dirwa go ya ka melao ya letlole la go rola tiro le melawana ya letlole .
Ntlha e nngwe ya bolemirui e e laolesegang ke kitso ya montshakuno .
Jaaka go tlhalositswe mo nakong e e fetileng , ga go ka ke ga tshitshinngwa melao e e gagametseng ya go dira terafote ya pholisi .
Go na le ditlhakatlhakano tse dintsi tsa dikhemikhale tse di ka dirisiwang go bapa le go robola mmu ka nako ya go jwala pele ga go jwala mme gape morago ga go jwala .
Balemirui ba bangwe ba bone thobo e e kwa godimo go gaisa ya mmidi , disonobolomo , disoya , mabele le tse dingwe jaaka matonkomane , dinawa le furu ya diruiwa .
Re tlhagisa go balemirui go simolola ka kgaolo e nnye go fokotsa tatlhego e bile o ntse o ithuta go nna molemirui yo a kgonang .
Kakaretso - go penta bodirelo le setoro sa terekere
Pele o simolola go dirisa mofuta wa go lema go somarela mmu akanya dintlha tse di latelang :
Mananeo a a tshwanang le kgato ya go netefatsa , matlafatso ya bantsho ya ikonomi le pusetso ya lefatshe a ka atlega thata fa ikonomi e gola le tsamaiso ya thuto e tokafatsa .
Khoso ya paakanyo ya enjene
Makala a tshedimosetso a a kokoanngwang a akaretsa :
Gape dilo jaaka di ntse e le status quo ke gore mmuso o thibeletse tiriso ya mmidi go nna mafura a tshelo mme thekiso ya mmidi go dirisiwa jalo ga go kgonegwe .
Tsweetswee , se lebale go busetsa madi mo kgwebong ya gago ya bolemirui mme gape le go sadisa madi a go reka tse di botlhokwa go tsentsha ka setlha se se tlaang .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go NcubeE@arc.agric.za / phokanes@arc.agric.za.
Badirisi le batlamedi ba gololesegile go rerisana ka thulaganyo nngwe le nngwe ya kabelano ya mesola - go tswa go Tona go swetsa gore a tumalano e siame go batho botlhe kgotsa jang .
Mokatisi
Ofisi mo Maclear e na le tsotlhe tse di leng botlhokwa mme e pila tota .
( h ) lebaka lengwe le lengwe le le matshwanedi
Sethalo se se latelang se bontsha dipaka tse dikgolo tsa tsenyotirisong :
a ka thusa ka tiragatso ya diporojeke ;
mokopa-tshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo ka go naya Motlhankedi wa Tshedimosetso foromo ya go dira boikuelo e e tshwaragantsweng fano le MAMETLELELO H mo malatsing a le 60 go simolola ka letlha le kopo e gannweng ka lone , go akaretsa le fa go tsewa gore e gannwe , gore a e tsenye mo faeleng .
Ke gore ka go nna o tsietsa ka mokgwa o o a itshietsa mme baya kgwebo ya gago mo maemong a go senyega .
Goreng dimela di tlhoka metsi ?
Gakolola ditlhopha tsa baagi gore kgolo ya ikonomi ya selegae e ka nna le seabe se se jang
Go tlhaloganyega sentle thata gore Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntšhwafatso ya Kabolefatshe le rata go tsosolosa diporojeke tseo le go busetsa lefatshe leo mo ntshokunong pele le simolola diporojeke tse dintšhwa .
( c ) go tlhotlhomisa dingwaga tsa ngwana go ya ka molawana wa 14 , fa go tlhokagala .
Go setse go kgonegwa go tsaya motlhala wa kumo go boela kwa molemiruing le kwa e rekisiweng teng mme kumo e e sa siameng e ka tlisetsa molemirui mathata .
Ka go oketsa mefuta ya bolemirui mo kgwebong ya gago o fokotsa kgono ya diphatsa go go senyetsa .
Dikao tsa katlego tsa mekgwa ya thuso le ya katiso di gatelela botlhokwa jwa go agela mo maitemogelong a a fetileng le diphitlhelelo mo thusong .
Lefapha la Matlole
Bokhutlo
Fa o dirisa tekanyetso ka botlalelo , e tsweleletsa boitshwarelo mo bolaoding ba kgwebo ya gago .
Se ke nnete ruri , kwa ntle ga go reka dijo kwa ntle re tshwanetse re nne le kananyo ya kwa ntle ( madi ) go duelela diromelwateng .
Tshwagafalo ya sebaeloji
Molemirui yo montšhwa a ka tlhoka ditlamego tsa go tswelela pele .
O sa batla go kgona eng ?
Thêpê e beilwe fa thoko ga heke ya gagwe e e fa pele .
Batlamedi ba Kitso ya Setso : Go le gantsi setšhaba sa fa gae se tla nna motlamedi wa kitso ya setso fela Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi o totobatsa gape gore motho a le mongwe e ka nna motlamedi wa kitso ya setso .
Mmidi o ka fotlhwa ka go dirisa mekgwa e e farologaneng jaaka go o betsa ka dithobane fa o lokelwa mo dikgetsing , go o betsa fa o le mo seboeng se se nang diphatlha ka ditlhaka di ka wela ka diphatlha kgotsa mo sedirisweng se se fotlhang .
Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA , le itlamile go tlhagisa bantshakuno ba bagwebi ba bantsho ba ba nonofileng le ba ba itshegeleditseng .
Mo dikomiti tsa diwoto di phatlaladitsweng e nnile ka kakaretso ka mabaka a go retelelwa ke go dira ; go retelelwa ke go diragatsa taolelo ya yona le ditlamego , gape ka dinako dingwe go tsenatsena ga lekoko la sepolotiki mo ditheong tsa dikomiti tsa diwoto .
Ka bobedi ba dira ba bapile ngwaga otlhe ka go naya bakgaoganyi ba le robongwe dithutiso le koketso ya kitso tse di leng botlhokwa go tsweleletsa tiro mme le go ba kgonisa go kgona tiro ka bobona .
tsamaiso ya tiragatso
A o supile lefelo le go beeletsa kopano ya ka gale ya komiti ya woto ?
Batho Pele Handbook : A Service Delivery Improvement Guide ( Bukanatshedimosetso ya Batho Pele : Kaedi ya Tokafatso ya Thebolelo ya Ditirelo ) , tsebe 59
Mo lenaneong la rona , re ema nokeng batho ba ba setseng ba na le lefatshe le didiriso .
Fa o ka adima , a re re R200 000 ka morokotso o o leng 10% go busetswa morago ga dingwaga tse tlhano o tla tshwanela go duela R4 249 ka kgwedi .
Di dirilwe go oketsa Botsayakarolo sa baagi mo wotong ya bona mo go tseyeng ditshwetso tsa temokerasi gore di tle di nne le Botsayakarolo mo mererong e e amang le botshelo jwa bona jwa letsatsi le letsatsi .
Kgaolo eno e neelana ka letlhomeso leo CBP , e diragalang mo go lona .
Mojulu o tlhagisiwa ka mokgwa o o letlang motsayakarolo go tsaya karolo ka botlalo ka puo ya tlhopho ya gagwe
" Cow pea " ke sejalo sa selemo se se nang le kemelano le komelelo le mogote .
Palo ya dimela mo heketareng e ka nna dimela di le 150 000 mo masimong a a sa nosetsweng mme mo a a nosetswang palo e ka nna 300 000 .
Diphotefolio le Tlhaeletsano
12.3 Palo e e batlegang ya dikopano tsa Komiti-Khuduthamaga
Go diragala fa sebatana se sengwe se tlosiwa mo thulaganyong ya tlholego mme tekatekano e fetogile go se lekane .
Sekaseka lebokoso la go tereba go repa - direla kgotsa fetola fa go tlhokega .
A ke tlhoka go batla kgotsa go hira diterekere , didiriso le dilwana dingwe ?
go dira gore bakhanselara ba nne le boikarabelo jwa go lwantsha tshenyo kgotsa tiriso-botlhaswa ya matlotlo a mmasepala .
Fa e le gore o ya go dirisa metsi a a tswang mo motsweding mogolo o o fitlhelegang bonolo , jaaka sediba se se phuntsweng se segolo kgotsa tamo mo polaseng ya gago , go tlhokega thata go romela kgotsa go tsaya dikao gore go tle go dirwe teko e e akaretsang .
Le mororo peo e e tura thata , go bonala go le mosola go e dirisa ka gore o ka boloka dijwalo tsa gago .
Fa go nna le dipharologano , go botlhokwa gore mabaka a dipharologano a tlhaloswe le go rarabololwa sentle gore go nne le tumelano e e atologileng ya go ya pele .
Go kgona go baya dithibelo ( go kganela go tsena ) mo dilong tsa puisano tsa lelapa
Thobo e e akanyediwang e na le seabe sa botlhokwa mo go tlhomamiseng palopalo ya dimela e e batlegang .
Dikhoso tse dingwe tse di neelwang
Mananeo a a latelang a supa bokana ba kabelo ya dijwalwa tsa senawa tsa mefuta e mebedi e e lekalekantshitsweng ka ntlha ya naeterojene e e leng teng ( Lenaneo 3 ) le bokana ba kumo ya mmidi mo thefosano ya dijwalwa ka go fapaantsha le fa mmidi o jwalwa go latelana ka ngwaga le ngwaga ( Lenaneo 4 ) .
Fa o kgona go e omisa o ka e roba e ntse e na le 15% ya metsi go kgona go fokotsa tshenyo ya pula le sefako e e ka diregang .
A ke na le madi a go jwala dijwalo ka tshwanelo ?
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Sedimosetsa le go akaretsa bantshakuno , mme o se ke wa tsaya ditshwetso tse di ba amang kwa ntle ga bona .
Puso e e itlamile go fitlhelela ditlhokego tsa motheo tsa baagi botlhe .
Ke ditlhogo dife tse o eletsang go di bona di tšhotlhwa mo dikgatisong tsa isagwe ?
Mong wa pholisi ( yo go solofetsweng jalo ) a ka nna a ikgolaganya le Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete go tlhomamisa gore a setlamo sa inšorense kgotsa FSP se na le laesense ;
Go tlhokiwa boikarabelo ba mo polaseng ka ntlha e le go leka go dirisa lenaneo la thefosano ya dijwalwa le le dirisang go refosana mmidi o o fetotsweng ka bojenetiki le dijwalwa tsa matlhare a a sephara ka go tlhola o ntse o dirisa dijwalwa tse di sa tshwaneng .
Letlhomeso la la Pholisitlhomo ya BBotsayakarolo jwaSetšhaba ya 2005 le se tlhalosa e le
Neela setlhopha sengwe le sengwe nngwe ya ditiro tse di latelang .
Jalo , dikgetsi tse 2 , 16 kgotsa dikologerama tse 54 di tlhokiwa go jwala heketara e le nngwe .
go amogela ditlhotlhomiso le dingongorego go tswa mo baaging ka ga thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala , go fetisetsa tshedimosetso e kwa khanseleng mme ba neele baagi pegelo .
Go dira ga batho bangwe le bangwe botlhe , ditlhopha le Ditirisanommogo tsa Poraefete le tsa Puso tse di thusang go fitlhelela maitlhomo a togamaano a lefapha kgotsa a mmasepala di tshwanetse go tlhokomelwa go netefatsa thebolo ya ditirelo tsa boleng .
Mmidi o o fetotsweng ka go dirisa bojenetiki o tlhotlhiwa ka tlhaka e nngwe le e nngwe go nna R0 , 04 e le nngwe .
Mefuta e e teiwa go latela popego e e agiwang .
Go gakololwa gore tereilara ya metsi a a tlaa dirisiwang e tlamelwe ka pompo e e nang le mothamo wa bogolo jo bo lekanetseng gore tanka ya ntlhatharo kgotsa tanka ya tereilara , e tladiwe ka bonako .
La fa go ne go ntse jalo , pula mo dikgaolong tse dingwe tsa kwa botlhaba ga e a na .
Go mathata ka gore fa disoya di robiwa fa go ntse jalo thobo yotlhe e na le bolwetse bo ka dipathogene di ntse di le teng .
Bontlhopeng ba 2014 go nna molemirui wa setsha wa ngwaga ke . . .
sa bobedi , go bona seabe se se mosola ka e le letsibogo magareng ga baagi le mmasepala .
Tshedimosetso ka ga mekhino mo ditirelong le metswedi e e leng teng tsa kgaolo ya mmasepela yotlhe - Karoloya C
Baagi ba tshwanetse go dira ka tshwaragano le puso go thusa tlhabololo ya bona .
Ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa ditsenngwateng .
Ke tlhoma tswelelopele le kgono ya me mo Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA le le mphileng dithutiso , dikgakololo , dineo tsa lefapha la dithutiso , ditshupetso ka go dira le matsatsi a balemirui .
PITSO YA KGOTHA-KGOTHE e neile Kgotlakgolo dithata tse di latelang , mme dithata tse di abilweng di akaretsa thata le toalo ya :
Taolomofero ya sekhemikale ( mananeo ) .
Mo lebakeng le , maitemogelo a Afrikan , go boela gae go ka nna ga se bonwe ka matlho , fela go santse go kaya temogosešwa ya go nna moAfrikan .
Tekanyetsotlase ya tse dingwe e e supang ditšhelete jaaka tuelo ya badiri , motlakase , metsi , tse dingwe go tlamela meago le digora , diinšorense tse dingwe , phokotso ya letlotlo le tse dingwe jaaka ditšhelete tsa go duela mogala , dikhompiutara le tsa go gatisa makwalo .
Go laola mfero le gona go ne go diragala fa mmu o ne o fetolwa .
" Go le gantsi ke bolelela baithuti ba me gore dikwalo tsa Maaforika a Bantsho di khurumeditswe ke hisetori .
b . go bolotsa batho gore ba eme ntlhopheng nokeng ;
Mmotlolo ( sekao )
MOTHUSA-MODULASETULO MOKWALEDI WA LEKGOTLA
Tumelano eo , e dira konteraka magareng ga bomphato mme gore e amogelesege , e tshwanetse go kgotsofatsa ditlhokego tse di kwa tlase tsa konteraka .
Go laola mefero mo masimong a korong
Dilekanyo tse pedi kgotsa digalagala tse pedi tsa galase e nnye ( 50 ml )
Botsamaisi
Go ka diragala gore o bo o sa newa didiriso tse e leng tsa gago ka sebele , mme e le gore go tlhokega gore o di arogane le bantshadikuno ba bangwe ba le mmalwa .
Dinomoro tsa lefelo la Mogala :
Matlole ;
Go ntse go le jalo tshekatsheko e e kgethegileng e tshwanetse go diriwa go netefatsa tekatekano ya bong mo thulaganyong ya porojeke .
Mokgwa wa bofatlhosi : Dipuisano tse di tsenelwang ke batho botlhe , ditlhopha tse di nnye
Mo dikarolo 36 ( 1 ) le 43 ( 1 ) ya PAIA tshedimosetso e e latelang e ka se neelwe :
Tlhola dighere tse di ka nnang tsa kgale e biel tlhola diketane tse di repileng mme lokela tse dintshwa fa go tlhokiwa .
Nontsho ke nngwe ya ditshenyegelo tse dikgolo thata mo ntshodikunong ya dijalo mme go tshwanetse go tlhokomelwe thata gore go dirisiwa monontsha o o nepagetseng mo tshimong e nngwe le e nngwe .
Maikaelelo a LED ke go tlamela katiso , go tshegetsa dikgwebopotlana ka matlole le go ba adima madi .
Ka gonne tlhagelelo ya pololotlhakagare le poloseako e tla mokabagangwe , taolo ya bolwetse gantsi e totisitswe taolo ya tshwabo .
Madi a a Ntshediwang Letlole la go Tsweledisetsa Mokgatlho wa Rona Pele : Jacques van den Berg
13.P : Nka ya kae go ngongorega fa ke na le mathata le batlhokomedi ba me ?
Tshedimosetso e , e ka ga tiragatso ya thebolelo ya ditirelo e tshwanetse e neelwe baneeladitirelo ba ba ungwelwang mosola go tswa mo thebolelong ya ditirelo .
Bantshakuno ba sa ntse gape gantsi ba itemogela ntshokuno e e oketsegileng mo dijwalong go latela disoyabini .
Mathata otlhe ana e ka nna mabaka a a dirang gore dilo di senyege mo kgwebong .
Nako e o simololang go baakanya lekidi le gago le yona e tshwanetse go nna e e tshwanetseng ka gore maemo a lona a tlaa tlhomiwa mo bokaneng ba metsi mo mmung ka go nna metsi go feta kgotsa ka go omelela go feta .
Samuel o ne a tseneletse thata mo Lenaneotlhabololong la Balemirui la Grain SA e bile e le tokololo ya setlhophathutano sa Dishweshwe tsa Dikorong e bile o tsenetse dikhoso di le mmalwanyana .
Ke mang yo o nang le phitlhelelo ya metswedi ya Komiti ya Woto , sekao , Dipalangwa ?
Ditiro tsa patlisiso ka a ditshedi le ditumalano tsa kabelano ya mesola ka gale di nna le mathata a magolo .
Tshedimosetso e e botlhokwa mo dikhosong tse o tlaa di tsenelang gore o tle o newe khoso ka puo e o tlaa e tlhaloganyang .
( d ) netefatsa gore tshekatsheko , dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , tsheko kgotsa ditsamaiso dingwe le dingwe tse ngwana a amegang mo go tsona , di konosediwa kwa ntle ga tiego le go seka kgetse ka mokgwa o o netefatsang gore dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana ke tse di leng botlhokwa thata ka dinako tsotlhe ; le
Ke motswedi wa dijo tsotlhe le motheo wa ditshugommu tsotlhe .
ditogamaano .
Ditšheke tse di boileng le disupetso tsa teng ;
14.13 Komiti e ka nna ya dira dipotso-patlisiso ka go go tlolwa gope ga mokgwa wa boitshwaro o o akaretsang go sa nne gone kwa dikopanong kgotsa ditlolomolao tsa mekgwa eo ya boitshwaro , mme e ka nna ya se ka ya dira jalo e sa newa tetla mme o tshwanetse go laelwa ke Motlatsa-Modulasetulo .
Šedulo ya dipitso tsa WC e akaretsa le tsa botlhe
Go boeletsa mafoko a ga Mphahlele : " Ke setšhaba se se sa itekanelang fela se se tswelelang go itlhamela ditlhopha tsa batho le fa se ntse se bua le go opela kagiso le tshwaragano le go tsholetsa moano wa sona . "
Lebokoso la sekao le tshwanetse go tshwaiwa ka botlalo ka nomore ya tshimo , leina , aterese ya polase , nomore ya mogala le letlha la tseosekao go efoga go ka nna teng ga tlhakatlhakano mo laboratoring .
Ga go ape a one mo go a a fa godimo
Fa o ka batla go reka terekere , poo , peo kgotsa se sengwe , tshwetso e tshwanetswe go tseiwa ka bojaanong .
Ka go dira se jalo , thuso ya didirisiwa le ya tsamaiso e ka bonwa ka tlhamalalo go tswa mo tsamaisong ya mmasepala .
Es'kia Mphahlele o ne a dumela go rotloetsa barutabana go ka thusa barutwana " go phela mo lefatsheng la nnete , ka kwa ntle ga lenanethuto ... ba sa salwa morago ke bathati " .
Go tlaa dirisiwa sediriso sefe ?
Ditsela tsa go begela di tlhoka go bewa sentle mo tsamaisong nngwe le nngwe ya porojeke .
Mo go yona , o tshwenngwa ke maemo a bana ba godisetswang mo go ona , mo bontsi jwa bona bo tshwanelang ke go gola pele ga nako ya bona .
Ntshodikuno ya mmidi gantsi ke karolo ya thulaganyo ya ntshodikuno leruo mo polaseng e e rileng .
Le gale tota le fa o lema masimo a makana didiriswa tsotlhe tse ga di tlhokiwe .
Fa kgomo e sena go ja bojang e nwa metsi mme e bo e iketla go simolola tirego ya tshilodijo .
5 / 6 Ditshobokanyo tsa legato la didika tsa diIDP tse di mo tikologong
Soil profile : Thalotlhakore e e tlhalosang ya lefatshe .
Batho ba ba latelang ba na le tshwanelo ya go tlhopha bonnye halofo ya maloko a boto ya letlole :
Diforamo di letle mekgatlho e e rulagantsweng go simolola dipholesi le / kgotsa rotloetsa tlhamo ya pholesi , mmogo le go tsayakarolo mo M&E
( ix ) go ntshiwa ga setifikheiti se se tlosang rekoto ya bosenyi ya ngwana , e e umakiwang mo go molawana wa 87 ( 5 ) ( b ) .
Go rotloetsa matshelo a a tsweletseng , go botlhokwa gore batho le bamalapa a bona , go sa kgathalelwe lotseno , ba nne le phitlhelelo ya ditirelo jaaka thuto ya boleng , tlhokomelo ya boitekanelo kgotsa dipalangwa tsa botlhe .
Ka nako ya puo e , o ne a itse e bile a utlwa botlhoko fa a gopola gore maAforikaborwa a le mantsi ga ba itseye jaaka karolo ya tshika e le nngwe e kgolo ya maAfrikan .
Gore porojeke e atlege go botlhokwa gore dikarolo le ditiro tsa tokololo e nngwe le e nngwe ya setlhopha di tlhalosege sentle .
Foreisetata
Mo go Mphahlele , go " tlhoafalela boitshwarelo " ga TRC go tlhaetse go fitlhelela kgonagalo ya pusetso ya bosiamisi jo ba bo timilweng .
Bokana ba kumo e e ka bonwang mo polaseng ya gago kwa mafelelong bo ka balabalwa ka go dirisa mekgwa e e farologaneng mme go balabala kwa mafelelong go gatelelwa ke palo ya dimela mo heketareng , palo ya diako mo semeleng mme jalo le mo heketareng , palo ya ditlhaka mo seakong le bokete ba magare ba tlhaka .
Jaaka go ne go ka solofelwa kgotlhang ya bomong ba naga e ne e oketsega fa khumo ya dimenerale mo Afrikaborwa e thibolowa .
Katiso le go Tlhabololwa ga Dikgono Tsa Tiro
Mafelo a a Tsididi a go Boloka Nama
O itse jang gore kgwebo ya gago ya bolemirui e kgona go go naya madi ?
Se pepentshetse peo e e entilweng letsatsi pele ga jwalo mme tlhakanya fela peo e e lekaneng kgaolo e e tla jwalwang ka letsatsi leo .
16.3.1 okamela dikopano tsa Dikomiti tsa Photefolio ;
2.2.2 ga e a tlhola dikoloto tseo di sa sireletsegang , dikoloto tsa dithoto , dikoloto tse di ka duelwang ka thekiso ya dithoto le dikoloto tse dingwe tsa kgwebo tseo di itemogetsweng ka maikaelelo kgotsa ka mokgwa mokgwe ;
Jaaka mogwebi le montshadikuno , o tlhoka go nna le kanego e e tlhapileng ya dithoto le melato ya gago .
Ano ke ona mabakamagolo a gore go reng bontsi jwa dimela tse di swabileng bo bonagala morago ga tshimologo ya thunyo .
Go botlhokwa mo ditirong tse gore dikomiti tsa diwoto ga di tlhakatlhakanye seabe sa tsona sa ' tlhokomelo ' le sa ' motsamaisi wa diporojeke ' wa selegae ka se se lebisa kwa koafalong ya dikeleko le ditekatekano .
Maemo a setatšhe a a oketsega mme seedi sa ditlhaka se a fokotsega e bile ditlhaka tse dingwe di supa tobetso fa di oma mo dintlhaneng .
Inšorense ya paka-khutshwane ke tumelano e ka yona setlamo sa inšorense , ka ntlha ya karolotuelo , se solofetsang go tlamela dipoelo tsa pholisi fa tiragalo , e e tlhalositsweng mo tumelanong jaaka kotsi , e direga .
Re solofela gore dintlha tse di lekile go tlhalosa phetogo ya tlhotlhwa ya mmidi mo dimakheteng .
 [ Tsenya letshwaokgwebo la motlamedi wa katiso ] 
Ditirelo tse dingwe tsa loago tse di botlhokwa di akaretsa boitekanelo le polokego le tshireletso .
Tlhola maemo a a maleba go reetsa mo go se nang dikgoreletsi mo batho ba tsepameng e bile ba kgona go reetsa ka tlhoafalo .
Kwa bokhutlong jwa setlha sa selemo , didiriso tse dintsi di bewa go fitlha setlha se se latelang .
( b ) Moreetsa-kgetse yo o dirang taelo ya gore ngwana a bewe kwa kgolegelong go ya ka temana ya ( a ) , o tshwanetse go kwala mabaka a a dirileng gore a tsee tshweetso e e jalo mo rekotong ya tsheko .
Kitso ena e tshwanetse go fetola mokgwa o re tswelelang pele :
Mopalami a ka bonwa gape e le kgaolo ya batho ba ba dirang mo dipolaseng .
Go tlhoka tekatekano go tlholwa seloago gape go ka fetolwa .
Leswabi la bojang la go fepa kgomo e le nngwe ka kgwedi le ja R360 .
Ke eng se se tlholang taolomofero e e bokoa ?
Lokela monontsha ka mela ka go feta peo ka boteng jwa 5 cm mme gape go tloga 5cm go tloga mo peong go thibela gore monontsha o fise peo .
Ke tla rekisa kae thobo ya me ?
go tlhagisa tsamaiso ya Togamaano e e Ikaegileng mo Setšhabeng
Ditatlhegelo tse di sireleditsweng di akaretsa ditlhaka / diako tse di digelwang fa fatshe , dintlha tsa kgolo tsa semela tse di nyeleditsweng , matlhare a a nyeleditsweng ka go dirwa makgasa kgotsa ka go kgaolwa ka bontlhabongwe kgotsa gotlhelele .
Netefatsa gore dimmuru , dithibo le ditswalelo mme gape le dikgaolo tse di sirieletsang di ntse di bofetswe sentle .
Lefelo le lengwe ( tsweetswee tlhalosa )
Ke mokgatlho ofe wa baagi kgotsa lefapha la mmasepala le le batlang go le laletsa gore le tle go dira tlhagiso kwa komiting ya woto kgotsa kwa kopanong ya kgaolotlhopho ?
Jaaka montshadikuno o sa ntse a gola mme ga a tshabe go ipolela dikgaolo tsa bokoa foo a tlhokang thuso - e a tlaa netefatsang gore o a e bona .
Maemo a kgono ya metsi go tsenelela mo mmung
Afrikan Affirmation e , e tswa mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwaletseng Tribute magazine ka 1998 .
THULAGANYO E E LATELWANG
Go nna tokololo ya lekoko la dithutiso la Grain SA ke sengwe se se nthusitseng go tswelela pele .
Dipeelo tsa dintlhatlhaolo tsa ditokololo tsa Khuduthamaga tse di setseng di tlaa tlogelwa di ntse jalo .
Itse mefutafuta le bokana ba dikgaolo tse di dirisiwang go bopa dikhemikale mme dirisa kitso e fa a bapisa tlhotlhwa ya mefuta e e farologaneng e bile le mananeo a tiriso a teng .
Go botlhokwa go tlhaloganya " tsalo ya tse di fenyang " .
Nngwe ya ditemana mo konterakeng magareng ga motlhokomedi le Lefapha la Merero ya Mafatshe e bolela gore motlhokomedi ga a tshwanela go hirisetsa montshakuno wa mogwebi lefatshe , kgotsa go dira tumelano ya ditele le montshakuno yo mongwe .
" Go ikitse ke thulaganyo e e batlang tiisetso yaboitshupo. "
Le gale , ditokololo di tlhophiwa , e ka nna ka baloto ya sephiri kwa kopanong ya baagi , kgotsa ka go emisa letsogo kgotsa ka go fitlhelela tumalano , di tlhoka go dumalanwa ke bakgatllhegedi botlhe mme direkoto tse di siameng tsa thulaganyo e di tlhoka gore di bo di le teng gore baagi ba di bone fa ba rata go dira jalo .
Dikhamphani tse di dirisang madi a le mantsi mo diporojekeng tse diša , gantsi di fetsa lobakanyana di sa duele beng ba dišere merokotso
Isaac Khuto o tsaletswe kwa Boksburg ka 1944 koo rraagwe a neng a dira jaaka tlelereke mo lebentleleng .
kitso ya Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lotaganeng le ditšhono tsa Komiti ya Woto le botsayakarolo jwa baagi
Kgatelelo e e dirile gore balemirui ba oketse bokana ba lefatshe le ba le dirisang , metsi a ba a dirisang mme ba ntse ba dirisa monontsha go feta , dibolayamefero le dibolayadisenyi go bolaya mefero le ditshenekegi tse di tlholang di leka go bolaya dimela le diruiwa go fokotsa kumo .
Bomorafe jo bo neng bo tlhoseditswe bo ne ba tiisiwa ke go nna le kitso ka ga kgole e e neng e bofaganya batho botlhe ba ba tlholegang mo Aforika , go sa tshwenye gore ba iphitlhela ba le fa kae .
Ditshenekegi jaaka diboko le dingadube tsa korong , bali le habore le tsa khabetšhe , mme le dikudubele le diboko tsa konola di ka senya kumo e e ka bo e bonwa .
Referense !
Tlhokomelo e ya sepodisi e ne e laela gore batho bantsho ba nne kwa kae , mme ka go rialo ga nna le mafelo ao bantsho ba sa tshwanelang go nna kwa go ona .
Fa o ka tlhokomela tlamelo ya dikarolo tse , o tlaa nna le mathata a dithobego a le mmalwa mo setlheng sa thobo .
Mofuta le mokgwa wa kabelano ya mesola e farologana thata ka lephata , gape e tlhaloganngwa ka go farologana ke baamegi ba intaseteri .
Athikele e kwadilwe ke Jannie de Villiers , CEO wa Grain SA .
TSIBOGELO ( RESPONSIVE ) - a molao o tsibogela ditlhokego tsa baagi ba ba ungwelwang ke ditirelo tseo mosola ?
Re solofela gore dilo di tlaa lekalekana ka dingwaga tsa 2014 / 2015 ka gore komelelo ga e a nna le bopelotlhomogi ngwaga ena .
Tekanyetso yotlhe ya tshenyegelo ya porojeke ( e patlhaladitswe ke motswedi fa go na le ponelo pele ya tlamelo ka matlole e e kopanetsweng ) .
Tlhokmela go feta fa bakgweetsi ba batla go boela morago mme go tlhokega go lebelela sentle pele go direga .
O na le dikgwedi tse tharo kwa pele ga gago mo o tla tshwanelwang go fepa diruiwa tsa gago .
Go balabala jalo go tlhokega go dirwa mo mafelong a mangwe mo tsimong go kgona go bona bonnete ba bogare Go botlhokwa ga golo go gakologelwa gore metsi a sa le bokana kang mo mmiding fa diteko di tseiwa mme go fokotswe ka maemo a a leng godimo ga 14% ya metsi ka go amogiwa bokana ba metsi tlase ga palo e fela .
Fa phitlhelelo ya maikaelelo a Leano la Tlhabololo ya Setšhaba ka go anama , go ditlapele di le tharo tse di itshupang :
Ofisi ya Sepikara e tla tsamaisa ditlhopho go netefatsa gore di ikemetse .
O go naya dikgakologo tse di kgonwang .
DIPOPEGOKGOLO DIFE TSA BASADI GO DIRA GORE BA TSAYE KAROLO MO GO DIRENG MOLAO ?
9 . Go atolosa tlhaloso ya Letlole la Pele go akofisa diphudusetso tsa mo isagweng tsa madi mo Letloleng go tswa go madi a Mothapi kgotsa mothapi wa nako e e fetileng a nang le seabe kgotsa a neng a na le seabe mo go one , a pele a neng a sa umakiwe mo Melaong eno ;
Go dintlha di le mmalwa tse di ka nnang sebako sa palopalo ya dimela e e bokoa , mme dibako tse di amana le dikgato tse di farologaneng mo kgolong ya sejalo .
Ka diporogerama tsa rona , re leka go netefatsa gore merafe e e kgetholotsweng e a tsenyeletswa ka metlha .
Katisegelo ya boalogodimo
Thulaganyo e e tshwanetseng e latelwe ke Ditlamo tsa Tirisano tse di nang le kgatlhego e akaretsa :
Paakanyo ya mmu
( b ) morago fela , mme e seng morago ga diura di le 24 morago ga go neela ngwana lekwalo la kitsiso , a itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Tiragatso e e ka dirwang go feta , mothamo wa masimo e tlaa tlhola bogolo katisegelo e e oketsegileng go na le e e fokotsegileng .
Dikakgolo , Matshediso , Melaetsa ya Keleletsomasego go Badiri
Go botlhokwa go netefatsa gore dikhemikale tse di gasetswang mo mmung di tlhakatlhakane sentle le mmu fela morago ga go gasetswa go thibela go nyelela ga didirisiwa tsa dikhemikale ka ntlha ya go fisiwa ke letsatsi kgotsa go mowafatshwa .
Tlhola a butse matlo o ntse o tlhomile nko mo tshimong mme nte letlha la gago la go jwala le nne le le nelwang ke pula gore o kgone .
Kanelo ya ga Mphahlele ya botshwantshi ; go ruta ga gagwe , go bulegela mo mmuising fa a fapogela matsenong a Rafilosofi wa MoFora , Jean-Paul Sartre , a poko ya negritude ya 1948 .
TTHEKENOLOJI YA TSHEDIMOSETSO
Re akanya gape go aga faboriki e e fetolang tsa bolemirui go nna dijo jaaka dipelete .
Se se rayang molemi wa mmidi ke gore kgatelelo e ntse e oketsega go tlhokomela gore go rekisiwa mmidi jang , go reng , leng mme tota le fa kae go tsweng mo polaseng - mme nnete ke go re ga go na karabo e e botlhofo !
phesente ya matlo a a fitlhelelang maemo a motheo a metsi , phepafatso ya metsi , motlakase le kolelo e e tiileng ya matlakala
Ntlha nngwe le nngwe e e leng teng ya lenaneo la gago la go laola go oketsa kgono ya thulaganyo ya gago ya go nostetsa korong e tshwanetse go sekasekiwa ka go tsenelela gore o kgone go uma bokana ba kumo bo o bo tlhokang .
Lenanefoko la mareo 59
Se se neng se nkgatlha e ne e le bokana ba boikarabelo bo ba ba tlametseng ba ne ba lebeletse bokamoso .
Batho ba bangwe ba ne ba tlhola ba batla go re buelela , mme rona , badiri ba mo dipolaseng , re ne re sa naya ope taolelo ya go nna mmueledi wa rona .
Kwa sekolong , ke tsere serutwa sa temothuo mme ka amogela tshingwana mo jarateng ya sekolo .
Fa moreetsa-kgetse kwa kgotlatsheko ya bosiamisi ya ngwana , ka nako ya tsheko , a lemoga gore ngwana ke ngwana yo o tlhokang tlhokomelo le tshireletso tse di umakilweng mo go molawana wa 50 , kgotlatshekelo e tshwanetse go dira go ya ka fa se molawana o se rayang .
Gape , fa komiti ya lona e sa bone pegelo ya gangwe le gape ya tiragatso go tswa kwa khanseleng ya lona , dira gore meyara a itse gore komiti ya lona ya woto e solofela tiragatso e e botoka go tswa mo pusoselegaeng ya temokerasi .
( b ) go dirisa ngwana mo go tsa phonokerafi ya bana kgotsa go bona sengwe ka tsela efe kapa efe , go tswa mo phonokerafing ya bana , jaaka go tlhalosiwa ke molawana wa 20 wa ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Motswedi :
3.5 Go tlhoma Motlatsa-Modulasetulo wa Kgotla ya Setso le Lekgotla la Dikgosana
Ba tlhokega gape gore ba rulaganye dipitso tse di tiileng .
Se se leng botlhokwa thata ke metsi ka nako e ya go ntshwa leldu mme fa semela se tlhoka metsi ka nako e go ka fokotsa kumo ya dipidi thata .
14.2 Palo e e batlegang gore dikopano tsa Kgotlakgolo di tshwarwe
( b ) batho mo dikopanong tsa yona , fa go tlhokagala , ka thuso ya setegeniki , tshegetso le kgakololo .
Fela mo mabakeng a mangwe , karolo eno e tla tshwanelwa ke go dirwa ya semmuso .
Mduduzi Shabane , Moeteledipletona wa Lefapha la Tlhobololo ya Magae le Ntšhwafatso ya Lefatshe , o rile mmuso o itse gore le fa ba ntse tswelela pele ka ntšhafatso ya lefatshe go botlhokwa thata go netefatsa gore go nne le pabalesego ya dijo le madi .
4 . Seabe le ditiro tsa Kgosana
- Kgakololo ya setegeniki ya tirelo ya tlhabololo ya magae : Ntlha 33
Thulaganyo ya tsidifatso mo terekereng e dira dilo di le pedi :
Ka dinako dingwe go tlhokega gore go nne le pegelo e e kgethegileng mo lefelong la photefolio , kajalo fa motshwara photefolio a itse se , a ka ikopanya le baagi ka ntlha e mme a begela komiti ka Tshiamelo .
Dithuso tsa tlhabololo e e utlwalang ya tshegetso ya bohumanegi di tshwanetse di :
Bontsi jaanong bo bua gore gosenang boitshupo jwa Afrikan , go ba baya mo goreng ba a kgethololwa le go kgomarololwa mo kontinenteng ya Afrikan .
Go na le insorense ya ditsenngwateng ka ba ARS ( le ditlamo tse dingwe ) go go sireletsa kgatlhanong le ditiro tsa Modimo - tsona ke komelelo merwalela , sefako , serame , phefo le molelo .
Go dirile gore re amogele kabelo mme ra nna tokololo ya Mokgatlho wa Ditono tse 250 wa Grain .
Go jang ka modiro wa gago wa go uma ?
Thefosano ya dijwalwa e fokotsa mathata a malwetse le disenyi tse di oketsegang mo mmung fa go sa dirisiwe thefosano ya dijwalwa .
Ditshupo tse di bonalang tse di tlwaelegileng tsa tlhaelo ya foseferase e e bontshiwang ke dimela tsa dintsi e akaretsa :
( h ) kgotlatshekelo ya bana ; le
Mosola o mogolo wa go dira tiro e ke gore o tla bo o dirisa tlhokomelo ka go latelana mme tiro ya gago a tla bo e rulagantswe sentle .
Dintlha tsena tsa tshegetso di ne di re tsweletsa pele mme le jaanong di ntse di re tsweletsa pele .
David ga a rata go tshwaela ka seabe sa Puso mo Temothuong le mo tlhabololong ya bantshakuno .
Go nna teng ga motlamedi wa peo yo o tlhomameng .
Bosigo morago ga dijo tsa maitseboa
Diponagalo tsa motho ka sebele
12.9.7 Go tlotla le Baruni ba mo teng le ba ba kwa ntle ga setheo ba RBN .
Dikadimo di tshwanetse go rebolwa go sa le gale go letla bantshadikuno go ipaakanyetsa dijalo sentle .
Ka kakaretso , o ne o tla naya mananeo a o a umakileng ano maduo afe ?
Le ditsala
Motlhankedi yono ke tlhogo ya tsamaiso ya Lekgotla mme gape ke motlhankedi wa bobalamatlotlo wa Mmasepala .
2 / 9 , 2 / 10 Tshwetso ka ga mekgwa e mengwe le go supa diporojeke
Fa disalela di ka ngatwa mme tsa rekisiwa , go tloswa le fa gongwe go tlhokegwa ga dikotlo go ya setlha se se latelang go tshwanetswe go tlhokomelwa e bile go balelwe fa bokana ba monontsha bo balelwa .
Netefatsa maemo a a siameng go kgonisa go dula ga modula mo dimeleng ;
Tona ya Temothuo ya gajaana Moh Tina Joemat-Pettersson o supile gore o bona go na le tlhokego ya go aroganya bantshakuno ba ditlhopha tse di farologaneng .
Malebana le boikaelelo jwa karolo 22 ( 2 ) ya Molao , dintlha tse di latelang di a dira :
Kgotlatshekelo ya molao e ka tlhomamisa diphetogo tse fa mongwe wa matlhakore a a ka gana go dumelana kwa ntle ga mabaka a a utlwalang .
Dithulaganyo tsa go dirisa mefuta ya go suga mmu ya tshomarelo
Kgosana e tla dira gore Kgotla e bulelwe akhaonto ya terasete , e madi ao a tla tsenngwang mo go yone a atla kokotlegelang Kgotla nako le nako a ditshenyegelo tsotlhe tse sepe fela se se tlhalosiwang mo ditirong tsa Kgotla di tla duelwang ka one
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 11 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 5 / 5 go kanwa ga bofelo ke khansele ya mmasepala
Fa tiriso ya dimetheriale tsa ditsenngwateng jaaka monontsha , leokwane le metšhine e fitlheletse makesimamo kgotsa le gona fa tshwaelotota ya ditsenngwateng tsotlhe e simolola go supa go sa tsamaeng sentle , koketsego ya bontshadikuno e ka nna yona motswedi o le osi wa kgolo ya dikuno .
Go bonolo e bile go bonako go dirisa modeme gonne tshedimosetso e romelwa le go sitlhololwa ka bonako .
Pele ga 1990 , baithuti ba bantsho ba ba kwa tlase a kwatara be ne ba falotse materiki .
Loga leano go laola dsalela tse di setseng mo tshimong .
Diripoto tsa pele ga katlholo
Supa gore o nagana go dira eng leng e bile le gore go tlaa tsaya madi a makana kang mme le gore poelo e ka nna kana kang .
E kwadilwe ka nako ya fa thulaganyo ya thuto ta Aforikaborwa e fetolwa , go tsenngwa Outcomes Based Education kgotsa OBE , mo dikolong .
Ka gale nna mo setilong pele o dumisa terekere
O goletse mo polaseng a ntse a thusa mo polaseng , mme fa a ntse a lebeletse se rraagwe a se dirang , go nnile tlwaelo go ene go dira ditiro tsa mo polaseng .
Fa mabanta a lekalekana mo letlhakoreng le ( le mororo a sa lekalekane thata mo letlhakoreng le le repileng ) mabanta a goga seabe se se tshwanetseng sa bokete jwa ona .
Batho , baagi , maphata le ditlhopha di farologana ka dikgatlhego le ditlapele tse di farologaneng .
Batho ba farologana go ya ka mabaka a a farologaneng go akaretsa le bogolo , tumelo , setso , lemorago la thuto , maitemogelo , pholo , lefelo la bonno , letseno , maemo a botsadi , maemo a HIV , bokgoni ba mmele , jalo , jalo .
Setlelerotinia mo teng ga pelo mo botlaseng jwa semela se se swabileng .
E bopa bonnete le boikarabelo ka go tlhalosa ka moo tšhelete e e beetsweng basadi e dirisiwang ka teng .
Afrikan Affirmation e , e tserwe go tswa mo puong e Es'kia Mphahlele a neelaneng ka yona ka 1998 go tshwaya Aforika Day .
Ke sa batla go rutiwa go dirisa dithekonoloji tsa segompieno tse dintshwa .
2 / 9 le 2 / 10 Go swetsa ka tsa mekgwa e mengwe le go supa diporojeke
Peo e ka dirisiwa ka go boelediwa .
Gajaana mmaraka o baya Aforikaborwa mo bothateng jwa tlhaelo ya dijo ya bosetšhaba - naga ya rona e na le kgono ya go ntsha dijo tsotlhe tse re di tlhokang , gammogo le lefetiso le re le romelang ntle kwa dinageng tsa boagisani .
sekao :
Lekanya selekano sa go repa go tswa godimo ga ketane go ya kwa letlaseng la mola o o tlhamaletseng .
Motswedi :
A : Merero ya ditlapele
Motho yo o tsayang kgato mo boemong jwa motho wa tlhago kgotsa yo e leng mankge mo go tsa molao
Mmu o naya peo lefelo go simolola go tlhoga , go mela le go uma .
Seo se seng sa tshwenya e ntse ditshane le sokoro ( naeterojene ) tseo di neng di se mo seeming sa tekanyetso ya SABM .
SEKAI SA DITSHWETSO TSE DI DIRILWENG MO KOPANONG
Buka e , e ikaelela go tsweletsa maiteko ao ka go neelana ka kaelo e e bonalang ka ga ka moo mokgwa wa dikomiti tsa diwoto o ka tlhamiwang ka teng gape , segolobogolo ka moo dithulaganyo tsa dikomiti tsa diwoto di ka dirwang ka teng gore di dire sentle le gore dikomiti tsa diwoto di nne tse di nonofileng e bile di le maatla .
E nne ditlhangwa tsa Afrikan , ka gonne di leba maitemogelo a Afrikan , di ka dirisiwa jaaka seipone se baeteledipele ba ba senang maitsholo ba ka iponang sentle mo go sona .
7.8 go baakanyetsa le go rulaganya dikopano tsa ngwaga le ngwaga le ditiragalo tsa Kgotlakgolo , tsa Komiti ya Bookamedi le Mananeo le tsa Dikomiti tsa Photefolio ka go gakololana le Ofifsi ya Kgosi ;
A paakanyo ya boalopeo e lekane , a mme o dirile se se ka nako go jala dijalo ka nako e e maleba tota ya mafutapeo o o yulagantseng go se jala ?
Go tlhagola ;
Yotlhe yotlhe e e newang ba metswedi ya dikgang gore ba e phasalatse ka Kgotlakgolo kgotsa gore ba e phasalatse mo boemong jwa bone e tla ntshiwa ke motho yo KGOSI e mo tlhomilweng gore a dire jalo .
John o ne jaanong a reka polase ya Concordia ka thuso ya Lefapha la Merero ya Mafatshe ka 2005 .
Fa re lebelela tirego e e amegang mo go beeng dijo mo tafoleng ya modirisi , go na le bannaleseabe ba le mmalwa mme tirego e teleletelele .
Setlhogo sa puo ya gagwe e ne e le : " Dikwalo : Botlhokwa kgotsa Ntlha e e Tlhobaetsang Setšhaba - Kakanyo ya Seaforika . "
Go tsaya dikao mo lefelong le letona ka mokgwa o o tseneletseng wa dikgaolokgaolo o o go direlwang go tlhoka madi a mantsi mo matsatsing a segompieno .
Dibanka tsa kgwebo jalo di tsaya 3 , 5% mo mading a di a adimang mo Bankeng ya Poloko .
Foreisetata
Tlhotlhwa ya go sila ka ngwaga
Go dirisiwa mefuta e e leng teng ya didiriswa tse di tlwaetsweng : le
1.1 Go ranola tsamaiso ya porojeke
Tekanyetso ya maemo a boleng e e dirisiwang mo phaposong ya tsheko
Moumi o kgona go swetsa go ikopantsha le Safex mme a simolola go rekisa ka go itseela maemo mo dipapatsong tsa bokamoso .
Ke tlhoka go tsena thutiso ya Go uma Merogo ka ke na le kgono ya go lema tlhaka jaanong .
Mogala wa Tshoganyetso wa SAPS
Go tsenya leano la thebolelo ya ditirelo mo tirisong
Seno ga se mokgwatiriso o o siameng le e seng mme re rotloetsa balemi go reka peo e e siameng e e kannweng ngwaga le ngwaga .
Fa o na le mmakeroweife , go gotetsa dikhai le disepontšhe disekonte di le 60 go tlaa thusa go bolaya megare .
Thuto e kgolwane le ya tlaleletso mmogo le katiso e e letlang batho go kgotsofatsa bokgoni ba bona .
10.2 Mafoko a a rekotilweng ka segatisamantswe a Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong a tshwanetse go tlanngwa bobotlana malatsi a le 7 morago ga kopano a bo a bewa jaaka polokelotlaleletso .
Ditlhopha tsa dikgatlhegelo tsa Setšhaba le banni
Dikakanyo tsa gagwe ka ga Setho sa seAfrikan di rulagantswe go ya ka ditlhogo tse di latelang :
Peo e nnyane e ka dirisiwa fa go dirisiwa sediriswa se se dirisang mowa go gogela peo .
Patlisiso ka Go Rekisa Dikago le Ditsha
Kitso e direga fa barutwana ba amogetse tshedimosetso mme ba e dirisa malebana le tikologo ya bona .
Bokana bo bontsi bo ka lokelwa kwa teng thata mme tota le ka bokgakalanyana go peo mo go jwalwang go bona kumo e e kwa godimo thata .
Re bona go diragala gape le gape jaaka mefuta e re agang e tswelela .
5.2 Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng
3.4 Paka ya ofisi ya ditokololo tsa Komiti ya Woto
O rotloeditse barutabana go gatelela ditiro tsa setso tse di godisang tlhaloganyo jaaka go buisa le go buisana ka ga dikwalo tsa Seaforika , go tlhama mekgatlho ya bakwadi e e tsweletsang dikgono tsa tlhaeletsano kgotsa go rotloetsa mmino le go kgatlhegela botsweretshi ka go ne go se na setheo se se tlhomameng se a neng a ka se dirisa go tsweletsa maitemogelo a Afrikan .
Tlhola didiriswa tsa gago tsotlhe go bona fa go tlhokega karolo nngwe .
Dintlha tse di tshwanetseng go lebelelwa ke tse di latelang :
Tiro 3 Mosola wa legato le setlhopha sa gago se le lebeletseng ke ofe ?
Ditirelo tse di tshwanetse go bo di kwaletswe mo kholomong ya ntlha mme di tsentswe gape jaaka fa ditirelo tse dingwe di supilwe mo maanong a mangwe a woto .
Mokgwa wa go lwadisa disonobolomo o o tlwaelegileng o itsewe e le seklerotiamo ya go bola ga kututlase le mokobo o o bonalang fa kutu ya semela e tswa mo mmung , mme seklerotiamo ya go bola ga tlhogo e e dirang gore tlhogo yotlhe ya semela sa sonobolomo e bole ke ya kututlase e e tseneletseng botengteng mo kutung .
O ka se ke wa ba wa ithuta temothuo mo bukeng , ka jalo tlhomamisa gore o katisiwa ke mongwe yo o itseng serutwa se .
Tlhokomela boitshwaro - nna le lenaneo la boitshwaro e bile le mokgwa o le dirisiwang ka teng mme le dirise jaaka go kwadilwe .
Sa botlhokwa sa 1- Porojeke ya 02
Go palelwa ga badiredipuso go dira se ba se thapetsweng go tshola batho ba humanegile ( sekao , tlhaelo ya go direla ga Lefapha la Merero ya Mafatshe gammogo le thebolotirelo e e bokoa ya Lefapha la Temothuo ) .
( a ) ditshwanelo tsa ngwana tse di molemo ;
Go Itshekisa Metsi
Ka yona nako eo re tshwanetse re amogele gore ga se ditlhokego tsotlhe tsa thuto ya rona tse di ikaegileng ka popȏsešwa .
Se ke sesupo sa gore kgololosego ya sepolotiki ga e iphetole ka boyona mo kgololosegong ya nnete- kgololosego ya go bitsa mewa ya rona ya rona .
1.19. " Kgotla ya Setso " e raya kgotla ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e tlhomilweng go ya ka molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao ;
Ditono tse 250 : Maloko a mantshwa a mokgatlho wa ditono tse 250 : Ba ba nntseng go tsweng molema ke Joel Ralekhetla ( Welkom ) , Lebohang Khitleli ( Matatiele ) le Mncedisi Dlamini ( lyay'phandela Farming , Delmas ) .
( ix ) diaphili le go tlholwa ga kgetse ;
Palo ya dimela tse di ka tlamelesegang ka kgaolo ya yunite ya masimo e ikaegile bogolosegolo ka selekanyo sa metsi a a mo mmung se se gona .
CBP e rotloetsa baagi go itlela ka ditharabololo tsa bona tsa mathata .
Perekisi ya naga ( Kiggelaria Africana ) ke setlhare sa mo se se ratwang go jwalwa go nna sethibelelaphefo mme se naya moriti go diruiwa e bile se ka emelela ditlhare tse di tswang moseja .
Buisetsa go ithuta-ka-namana .
Go balabala tekatekano ya bokana ba kumo ya mmidi ka bonako
Seesimane
E tshwanetse ya itsesiwe mokhanselara wa woto le batsamaisi jaaka karolo ya pegi e e tshwanetseng ya diragala pele ga tiragatso ya CBP e e simololang go ralala sedika sa mmasepala , le baagi ba woto jaaka karolo ya dipitso tsa baagi tsa pulo ya CBP .
Fa tlhatlhobo ya mmu e sa dirwa , tiriso ya monontsha jaaka go tlwaetswe e ne e tla dirisiwa ka go oketsa tshenyego go bona bokana ba kumo e e batlwang .
Matlotloruri
Bolaodi gantsi bo ipeelana le tiro nngwe kgotsa kgang mme bo fetoga ka tlhatloso kgotsa tholotiro , mme boeteledipele bona e le go kaela ba bangwe go tswelela pele .
Disoyabini di tsewa ke maphata a le mantsi jaaka motswedi wa poroteine e e feletseng .
" moneelana ka tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong " go tewa moneelana ka tirelo yo a letleletsweng go ya ka molawana wa 56 ;
Go Tlhabololwa le go Nna Gone ga " Karolwana 14 ya Buka ya Ditaelo "
Tebosešwa ya dithebolelo tsa mafaratlhatlha
Fa go le jalo ba lelapa ba ba salang ba ka tlhoka go rekisa dilo tse dingwe , tota le kgaolo ya polase , go duela tsa taelo kgotsa go fokotsa dintwa mo lelapang .
Kafa tlase ga se le sengwe ka beke
2.4 Motlatsa le Motlatsa-Modulasetulo wa Komiti ya Photefolio ba tla tlhomiwa ke Kgosi go tswa mo gare ga maloko a yone .
Sengwe le sengwe sa dibopego tsa kgwebo tsa botlhokwa tse thataro tsa Aforikaborwa se a tlhalosiwa .
O simolotse ka go lema mmidi , matonkomane , le dinawa tsa jugo ka 2003 mo tshimong e e ka nnang diheketara di le lesome go ya lesometlhano .
Dithaere : ditlhabomalotsana tsa kgweetso tse di mosola
Madi a mangwe ka go lekana gape a neiwa go oketsa kgono ya dithulaganyo tse di dirang mo bodirelong ba go uma ditlhaka tsa mariga .
dikhansele di tshwanetse go dira ditiro tsa bona ka mokgwa o o bonalang le o o bulegileng .
Boikaelelo-bogolo jwa patlisiso eno ke go tokafatsa kitso ka maemo a a amang ditlamorago tse balwetse ba ba okwang ka di-antiretroviral ba nnang le tsone .
Bokana ba go mela le tlhabololo ya semela sa korong mabapi le dikgaolo tsa bollo
Naga gore le fa o dira eng go tlaa go jela madi - o tlile go duela tsalo e e oketsegang .
Go na le palo ya dika-ditiragalo tse di amegang le ditiragalo tsa tiragatso .
Ditshenyegelo tsa sepalamo ke bokae ?
tlhomamisa letlha , nako , le lefelo la kopano ya kgaolotlhopho ;
PRA Temokerasi e e Tshwaragenetsweng le ya Metseselegae
Dipalo tse di kwa godimo tsa dibokwana tsa ditshenekegi mo faneleng ya semela di ka laolwa ka botlalo ka dibolayasenyi dingwe .
Go simolola tsenyotirisong ya diporojeke tsa tshupetso
Mo tiregong e yotlhe e , batho le ditirego ba a amega mme se ke motseletseleboleng wa temothuo .
Mesima ya porofaele e le mmalwa mo tshimong yotlhe e e amegang e ka tlhatlhobiwa gore jalo patlisiso e e tseneletseng e wediwe .
Go dira dikwalwa
Jaaka go umakilwe , bontsi jwa bantshakunothoro ba ba atlegileng ba na gape le karolo ya loruo lo logolo mo ditirong tsa bona tsa temothuo - dikgomo ( kgotsa loruo lo longwe ) di dirisa mafulo a tlhago , mafulo a a jetsweng ( a a jetsweng mo mmung wa kgono e e kwa tlase ) , mme gape le masalela a mmidi .
Kgatselo ke tirego eo ka yona phufudi ya metsi e mo moweng e tsidifalang le go fetogela gape go nna seedi le go dira maru .
1 , 7 ya litara le kgaolo x 540 g / litara = 2 , 55 litara ka heketara .
Ditšhaba tsa fa gae tse kitso ya tsona kgotsa tiriso ya tsone ya setso ya dirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae di thusang , kgotsa di ka thusang mo patlisisong ka ditshedi .
Poroteine ya soya e tshwana le kotlo ya nama , mae le kaseine fa e jewa ke batho go gola le go bona boitekanelo .
Tshupo e nngwe le e nngwe e tshwanetse go begelwa mo kholomong ya kgatelopele .
Metsotso , gape ke motlhomaleitlho yo o botlhokwa wa dikgato tse di tshwanetseng go tsewa .
Puo ya Mowa ya Aforika - fa polotiki e sa lekana , buka ya kwalelano ka imeili magareng ga Dumani Mandela le Rabbi Warren Goldstein , Jacana , Jhb
Go tlogela dikgoro le diheke tsa tshireletso di butswe ,
Botlhokwa jwa pharologantsho e ga bo na bolekanngo ka ntlha ya gore taolomofero ka khemikale e ikaegile ka pharologano magareng ga ditlhophakgolo tse pedi tse .
Re ne re akanya gore temothuo ke fela ka go dira temothuo fela gompieno re lemogile gore re ne re fositse .
GORE go se letlwe tlhabololo epe ya kago ya matlo mo sedikeng se se welang ka fa tlase ga 1 : 50 mola wa merwalela wa ngwaga .
Melawana e , e dira mo go neeleng dintlha tse di atolositsweng jaaka di rulagantsweng mo MSA , 2000 .
Teko ya palo ya dithaponyana mo seakong - go robiwa : 32
Tsela go ya ka setlha
Tsela e e tlhophegileng ya ditlhopho le mokgwa wa go tlhagisa bontlhopheng e tlaa nna :
Bonnye 75% ya dikopano e buletswe btlhe
Go laola madi go simolola ka go bona lokwalo la tiragalo la go reka kgotsa la go rekisa le lengwe le le lengwe la tsamaiso ya kgwebo ya gago .
Bontsi jwa lona bo setse bo kopane le Naas gonne o setse a dirile katiso e ntsi thata ka Sezulu le Sendebele .
Le go se botse dipotso , go bonala gore re dira kutlwalo e e siameng tota mme phetolo ke ya nnete e e dirang gore peolo ya balemirui e oketsege , lefatshe le dirisiwe ka tshwanelo mme gape kutlwano e e tseneletseng e e agang botho e agilwe go dira lefatshe la rona lefelo le le pila .
Go fitlha fa , Mphahlele o ne a tshegetsa phatlalatsa leeto la tlhaloganyo mo hisetoring ya Afrikan e e neng e laola matshelo a bona pele .
Go raya go nna le kemedi mo ditiragalong tsa botsayaditshwetso le taolo ya phatlhalatso ya metswedi .
Go fokotsa se , tshola peo e omile ka fa go ka kgonegang .
b ) Tsamaiso ya mmasepala ya ditšhelete
Fa o le ralebaka o reka bupi jwa borotho , mme o swetsa ka tlhotlhwa e o tlaa duedisetsang dirolo tsa gago .
3.3.5 loso ;
Dimela ka bontsi tse di jewang ke batho di tshegetswa ka tlhamalalo kgotsa ka tikologo ke go dulafatsa mmudula ke dinotshe .
Ke eng se se batlegang go moithuti ?
Go tsamaisa ditiragatso tsa Komiti ya Woto
go elwa tlhoko le lekolwa ga go tsewa ga ditshwetso le go di tseya tirisongng
Malatsi a le 6 a akaretsa a le 2 mo tshekatshekong ya maemo , letsatsi le le 1 mo go kopanyeng tshedimosetso , malatsi a le 2 mo togamaanong , mme le le 1 mo tsenyotirisong ya leano .
Go fetola ditiragalo tse di dirwang mo polaseng ka go fokotsa kgotsa ka go tlogela ditiragalo tse di sa tliseng madi ka ntlha ya tuelotlase e ntshwa .
6.5 Go tlhoma setlamo kgotsa go tsa mo go sone se se dirang kgwebo kgotsa se se direng dipoelo dipe .
Madi a go simolola kgwebo ( go tlamela kgwebo ka madi e e sa tswang go tlhongwa )
Go tsamaelana le madi a batho ba a bonang ka ditiro tsa bona go kgona go reka dijo .
4 . Diporojeke tse di tsweletseng le tse di konoseditsweng - di kwale ka tatelano ya dipalo .
Kopano ya togamaano e e dirwang pele ga nako
Badiri ba ba dirang teng ba na le kitso e e tseneletseng go kgona go sekaseka metsi a a leng godimo ga mmu le a a leng ka mo tneg ga mmu .
KAROLWANA 2 Thulaganyo ya Mmasepala wa
Mothapi o na le ditsela tse pedi tse a ka di dirisang fa a kopiwa go ya theetsong .
Motswedi !
Go tsweletsa dipoelo tse di itshegeleditseng go botlhokwa go tokafatsa tsamaiso ya ntshokuno ya gago ngwaga le ngwaga .
Bolwetse bo bonala gantsi mo matlaseng a dikutu tsa dimela .
Lenaane la Baleti / la ba ba Abetsweng Matlo
Go sweditswe :
Didiriswa tse di tshwaraganetsweng di dirisetswa go tlhaloganya dipharologanyo tse di mo baaging , go supa le go tlhopha dipoelo tse di tlang pele le matshosetsi a magolo , le go loga leano la go di rarabolola .
Setshwantsho sa 1 : Ke tshwanno go nna le sediriswa se se gasang kgotsa se se silang ka fa morago ga sediriswa sa go suga mmu go phatlalatsa disalela mo tshimong e mo go robilweng teng .
14 . O ne o na le dingwaga tse kae fa o ne o nwa nnotagi sentle lekgetlo la ntlha ?
Batho ba boifa go fetoga gonne tota ba tshelatshela fela ;
Le fa e le gore dintlha tsa baagi di a utlwala , tirisodikgoka kgatlhanong le motho yo mongwe ga e ne e rarabolola mathata a .
Diphatlatiro 115 12 .
Elatlhoko
A motlhokomedi wa sejwadi o netefaditse gore dipoleite di ne di le phepa ?
( 5 ) Ripoto e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) e tshwanetse ya neelwa motšhutšhisi pele ga tshimilogo ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , mme go akangwe ka ga dinako tse di umakilweng mo go molawana wa 43 ( 3 ) ( b ) .
Komiti ya Woto e ka nna le Botsayakarolo se se botlhokwa mo dikgatong tse tharo tsa tsamaiso ya tiro :
Fela , ditumalano ka gale di akaretsa tshedimosetso ya setegeniki e go ka nnang thata gore batho ba e seng baitseanape ba e tlhaloganye .
ReferenseR
Go tlaa laola gape gore a botsamaisi bo batla go ipona boa mega thata mo tiregong ya tiragatso ; kgotsa bo emetse fale bo dira ka seemo sa kgakololo ya tsamaiso .
Grain SA le setlhophathutano sa me , ba botlhokwa go tla thusa .
Le fa di ne di sa kwalwa mo malobeng fale , seo se fetogile .
Go ineela
Kopo ya go romelwa ga dipuo tse di tlileng go neelwa e setse e tswaletswe , mme go ikwadisetsa go tla khonferenseng go sa ntse go butswe .
5.8 Dithulaganyo tsa ditlamelo tsa CBP
Borakonteraka - leng , go reng le gore o ba dirisa jang .
E botlhokwa thata mo botshelong .
Aterese ya Poso :
Fela jalo bogolo jwa woto le bona bo ka thatafaletsa go tsenela dipitso mo mafelong a a fa gare .
( a ) go gweba kgotsa go tsenya dikolo , dithunya , dithuthupi kgotsa dibolai dingwe ka bonweenwee mo nageng ;
Go tlhoka go ruta badiri le mogopolo wa gore ba ka se kgone tiro .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Seesimane / Seburu
FOROMO YA KOPO
1.Q : Ke mang yo o tshwanetseng go beeletsa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ?
Dintlha dingwe go ka lejwa ke dipholo tsa kanoko tse di nepagetseng , mekgwa ya tekelelommu e e maleba , tirelo e e siameng jaaka poeletso ya diphoso tse di belaetsang , nako e e bonako ya paakanyo , kgono ya go busa dipholo tsa tekelelo seileketeroniki , ditshenyegelo tsa tirelo , le go itetla go nna le ditsela tsa tlhaeletsano e e edileng magareng ga gago kgotsa mogakolodi wa gago le badiredi ba laboratori .
tlhaloganya tsamaiso ya togamaano le gore tshedimosetso e go ikaelelwang go neelanwa ka ga yona edi akaretsa lefelo le kgato e tla tsewang kwa go lona mme e seng fela go batla didiriswa mo go ba bangwe
O ne a rwala maikarabelo a a bonalang a borutabana le go nna le seabe mo tirong ya gagwe .
maano a IDPs le a woto a golaganngwa ka natla
Tsamaiso
Mo pakeng e ya 1994 , kgwebo e tlhokile go potlakela go itshusumetsa le go ithuta go nna le kitso ya setho sa Afrikan , ka dipuisano le dingangisano tsa ditlhopha tse dinnye boemong jwa dikopano tsa matshwititshwiti a batho .
Go ya ka Mphahlele poelano ga e a tshwanela go kaya go tshaba go lebagana le masaledi a go okamelwa ke basweu a a kaelwang go ya ka lenaneo la thuto e e leng teng .
Go ya ka filosofi , ntšhwafatso kgotsa tsosoloso di tshwanetse tsa bontsha mathata a Afrikan , le go ba tsweletsa go nna batho .
Mphahlele o tshitsinya gape go se nneng mmogo ga Bantsho go tswa kwa ditoropong , tse ba neng ba ' latlhetswe ' mo go tsona .
Maikarabelo
R 138 wa 2008 ) O laola patlisiso ka ditshedi mo Aforikaborwa .
Mengwe ya mesola e e bonwang ke bantshakuno ka TT e ntse :
batsamaisatiro
Se , se tlaa thusa tiragatso ya IDP ka go netefatsa gore merero ya manno le tikologo ga e tsewe fela go tswa kutlwisiso ya setegeniki mme go akanyetswa gape ditlamorago le maatla a tsona mo baaging ba mmasepala .
Bannaleseabe botlhe kwa Grain South Africa le mo motseletseleng wa Boleng wa Dithoro ka kakaretso , ba dumela ka botlalo gore tholelolefatshe e e edileng le e e atlegileng e botlhokwa thata mo nitamong le katlegong ya temothuo ya pakatelele mme e bile ke selotlele sa go netefatsa tshireletsego ya dijo ya setšhaba sa rona .
Tse di nang kemelelo e di ka kgona go tswelela go tlala tshimo yotlhe morago ga nako fa ditshupetso tse di kwadilweng di sa dirisiwe sentle , kgotsa fa balemirui ba sa dirise bokana ba glyphosate jaaka go supetswa .
Mefuta e e golang ka bonako kgotsa e e melang ka bonako e tshwanetse ditikologo tse di seng bollo thata kgotsa tse mo selemo se seng telele thata .
Go se tlhomame ga seelo sa kananyo go tlhola sekgoreletsi go kgatelopele mme leano le sisinya gore go rarabolola ditshenyegelo tsa metswedi ya selegae le go fitlhelega ga dinonofo go tla nna le khuetso e e tsweletseng go ditshenyegelo .
Ke leboga gape ba malapa a batho ba ba tlhokafetseng , ba ka tswa ba tlhokafetse pele ga 16 Phatwe 2012 kgotsa ka letsatsi leo , ka tirisanommogo ya bona le Khomišene le fa tota ba ne ba le mo kutlobotlhokong le matshwenyegong a magolo ka ntlha ya go latlhegelwa ke ba ba ba ratang .
Mo kgaolong nngwe ya toropo batho ba nna mo matlong a a agilweng sentle a a leng fa dipolotong tse di tona .
O dumela gore bataki ba maAfrikan ba ne ba tshwana ba le bosi go kgona go tshwantsha maemo a Afrikan jaaka a ntse , le go a supa ba akanya ka tsenelolo ka ga ona .
Kaelo ya " Re " e Moporofesara Es'kia Mphahlele a neng a e akantse fa a ne a kwala athikele ya " Hisetori ya gago e batla go theba ga pelo ya gago " ka 1998 , e ne e le la ntlha , Maaforikaborwa a a sa boneng ditshiamelo tsa botshelo e bile ba humanegile , la bobedi , Maamerika a Maaforika , le la boraro , morafe o o nang le boitlhamedi .
Lebokoso la 6 : Tlhalosotiro ya motsamaisi wa mmasepala
Modutwana wa magweregwere a leokwane o ka thibana ka leswe le go dira enjene go tsamaya bokete kgotsa gona go ema ( go duma ) ;
Go kwalola makwalo a go tlhokiwa go rulagangwa ka tatelano e e rileng go kgona go rulaganya ditshupetso tse tharo tsa tiriso ya madi tse di tlhokiwang go laola madi sentle .
Ga go kgone go tswelela ruri mme kwa mafelelong go tlaa nna rona ba ba tlaa falalang ka gore re ka se kgone go dirisa lefatshe le re le sentseng .
Ka jalo go botlhokwa thata jaaka bantshakuno go leba tiro ya rona jaaka tiro e e tlhokegang le ya botlhokwa .
Go botlhokwa go molemirui mongwe le mongwe go jwala korong go bona poelo .
2.2 " Modulasetulo wa Bookamedi le Mananeo " o raya Motlatsa-Modulasetulo yo o tlhoilweng ke Modulasetulo wa Kgotlakgolo ;
O tlhagola mo gare ga mela ya dijalo tsa gago , go reug ?
R 5 000 ka ngwaga
Thefoso ya nosetso ;
O boile kwa botshabelo ka 1977 , go kwala le go ruta , ka go rialo a nna le seabe mo diphetogong .
dinnoutu tsa thuto
Kirisa ase ya phaefote ;
Le nne le sesupetso sa dinako se se supang gore go tukisiwe melelo e e laolwang e bile le gore go fisiwe difero leng .
Ditiro tsa togamaano ya IDP go ya mo ditirong tsa togamaano tsa CBP ; le
Go tlhopha diwoto tse di botlhokwa tsa ngwaga o le 1
Fa go kgaoganngwa madi a ditshiamelo a loso a a duelwang go tswa mo letloleng , go ya ka Karolo 37C ya Molao wa Matlole a Phenšene , batlhokomedi ba letlole ba na le ditsela tse di farologaneng tsa go duela tse ba ka di akanyetsang madi a mannye a ditshiamelo .
Go na le mekgwa e meraro ya go suga mmu :
( i ) laela gore ngwana a gololwe ka fa tlase ga ditaelo tse di neng didirilwe la ntlha ; kgotsa
Ka dinako dingwe
Bokoa : Go simolola bolemirui ka ke setse ke tsofetse mme gape le go se nne le kitso ya bolemirui .
Lenaneo le le totileng baagi ( Community-based planning-CBP ) ke mokgwa wa go tsaya karolo mo lenaneong le le tlhametsweng go tsweletsa go dira ga baagi .
Ka 2008 o ne a reka nku e le nngwe le podi e le nngwe mme gajaana o na le dinku tse 20 le dipodi tse 10 .
Boloka peo ya gago mo dipolokelong tse di omileng , phepa tse di sa tsenyeng mowa mme o di tshwae ka setshwao , kwalo ( ngwaga o o tlang ga o ne o gakologelwa gore ke eng ) .
Kgato e e ne e le maleba fela go ka tsenngwa tirisong mo mosong fa go na le palo e e kwa tlase ya bangaladitiro .
Fa dikao tsa mmu di tseiwa mo maemong a a leng fa le foo fela , tlhomamiso e ka dira gore go lokelwe monotsha o montsi go feta kgotsa o o leng kwa tlase ga tlhokego , mo go dirang , fa o le montsi go feta , gore tlhotlhwa e nne kwa godimo thata go uma kumo e e batlegwang kgotsa fa o le kwa tlase , go ungwe kumo e e leng tlase ga tlhokego tota le fa pula e ka na ka tshwanelo ka letlha .
Mothapi le ene o tla tlhoma batlhokomedi ba babedi ba letlole le mothusa-motlhokomedi wa letlole .
Kgato ya 3
Tshenyo e e tshwanang le tshenyo ya sefako , jaaka ditlhaka / diako tse di tserweng ke phefo le matlhare le dikutu tse di robilweng , e a sirelediwa .
Jaaka go ntse ke dirisa bolemirui mo diheketareng tse 87 gaufi le Elim mo Mmasepaleng wa Kapa Agulhas .
( ii ) motho mongwe le mongwe yo o kopilweng ke ngwana ;
Gakologelwa polelwana e e reng : " o se ke wa phuthela mae a gago otlhe mo serotong se le sengwe " .
Moporofesara Mphahlele o dirisitse se , se e leng go tlhomiwa ga legoro la ntlha la seakatemi mo leineng la Dikwalo tsa Afrikan tsa setheo sa thuto e e fa godingwana mo Aforikaborwa , go netefatsa kgolo ya yona .
William Matasane o tota a le mofenyi wa botlhokwa wa monongwaga .
Re tlhoka lekgetho la diromelwateng mo dithorong tse di tsenang mo nageng ya rona .
Go tokafatsa mafaratlhatlha
Ditlhopha tse di dirang maano
Itumelele tlhotlhwa ya bogare e e siameng kwa ntle ga go leka go bona e e kwa godimo thata mme wa fitlhela o amogela e e kwa tlase thata .
Go na le thulaganyo ya tiro ya ngwaga le ngwaga , fela ka go oketsega ditekanyetsokabo tsa dingwantsi le tsona di a diriwa go neelana ka paka e telele ya thulaganyo ya ditšhelete .
Dikuno tsa kgotlololo tse di atlanegisiwang .
GO RULAGANYA : Baagi , diNGO , diCBO le makoko a sepolotiki ba dire mmogo go tlhama ditshitshinyo tse khansele e tshwanelwang ke go di leba , ga mmogo le go rotloetsa mmasepala go dirisa bokgoni jo bo leng teng mo tiragatsong ya mafaratlhatlha le go tshegetsa bolekane le mekgatlho e e totileng baagi e e ka bong e na le dikgono tsa go tsamaisa itshimololelo ya ditlhabololo .
Kgono ka mokgwa wa go-se-leme e tlhoka mekgwa e e tseneletseng ya go baakanya mmu le go jwala go netefatsa gore phetogo e ka kgonwa .
( a ) go tsengwa tirisong ga dilo tse di leng botlhokwa le maano a a leng mo go togamaano ya bosetšhaba ya melao ;
' Ke ka tsela e fela re tlaa kgonang go fenya maemo a a fetileng mme ra kgagolaka merwalo e e sa itshokelweng ya lehuma le go tlhoka ditlhabololo , ra emelelana le dikgwetlho tsa go gaisana le lefatshe ka bophara . '
Dikgono tsa go tlhaeletsana
Nnete ke gore go tlhokiwa go tlhokomela letlotlo go feta gangwe fela ka ngwaga tota dilwana tse dinnye .
( h ) tekanyetso ya dingwaga tsa ngwana , fa di sa netefadiwa , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 13 .
Go botlhokwa thata go gasetsa ka bokana bo bo supiwang ke barekisi ba dikhemikale .
TB e e sa phekolegeng e alafiwa jang ?
Se se tlhola matlhotlhapelo - fa o ka leka go roba korong fa mothale wa ntlha o budule , korong e e sa butswang e tšhwetlelelwa mo mmung go nna pasta e e emisang motšhine go photha dithoro .
Motho o ka bona madi fela ka go amogela tuelo e a e direlang kgotsa lotseno go tswa kgwebong ya gagwe e e atlegileng .
Value Added Tax ( VaT ) kgotsa Lekgetho la Dithekiso
Grabbing quote : Fa o sa lekanye ga o ka ke wa kgona .
Tlhaeletsano e e maatla magareng ga dikomiti tsa diwoto le baagi ka bophara
Tlhalosa maikaelelo le maitlhomo a metsotso ya dikopano .
Maloko a Komiti ya Woto a nna le Botsayakarolo ka boithaopo .
Tsamaiso ya porojeke ke eng ?
Elatlhoko : Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 1 e teng mo karolong ya 6 ya kaedi e .
Tirisodikgoka ga e na bonno mo temokerasing ya rona e re dirileng ka natla go e fitlhelela le go e aga .
Togamaano kakaretso
Go na le mefuta ya go bona modula le mefuta ya tlhakatlhakano mo lekokong la mefuta ya TT .
Disalela ka tlwaelo di naya lefelo la go nna go dibokwana tsa phutlhe ka setlha fa go sa lengwe .
A ke tlaa kgona go dira kgaolo yotlhe ka nako e e siameng ?
Go Tshwara Batlolamolao
akaretsa ditsereganyo le dikatiso tse di mmalwa tse di lolamisitsweng ka togamaano .
Aforikaborwa e beeletsa matlole a mantsi a setšhaba mo Diyunibesithing tsa rona , mme tokologo ya seakatemi e tsentswe mo Molaotheong wa rona .
Ga go kgonegwe ka nako tsotlhe fa masimo a rulagantswe ka mabota a go thibela metsi le diedi tsa metsi .
Kgaisano e ya go goga metsi e tla diragala fa dijwalwa di sa le nnye ka dijwalwa le mefero e gaisana go goga metsi mme gape le go tsaya kotlo e e leng mo mmung .
maikaelelo a Dikomiti tsa Diwoto
Tuelo ya badiredi e a tlogelwa .
Kitsiso ya Puso No . 428
Le ga le , go botlhokwa mo tiragatsong ya boleng ya togamaano ya woto , go tlhatlosa palo ya ditlhopha tsa baagi tse di farologaneng tse di tsayang karolo .
O setse a dira ditekelelo tsa gagwe mo dintlheng dingwe tsa TT .
Fa go na le thuto go maAforikaborwa , malapa a Bantsho ba seemo sa magareng a romela bana ba bona kwa dikolong tse di tlwaelegileng , kwa go renang mekgwa le setso sa maYuropa .
Dikaelokgolo tse setheo se di tlhokang
Go nna le metšhene ya segompieno e e kgonang ke kgato e le nngwe fela ya go kgona go uma kumo ka bontsi bo bo tlhokiwang , mme fa o sa itse go dirisa metšhene e ka tshwanno kgotsa go e tlhokomela ka tshwanno tokelelo o kgolo ya madi a mantsi e ka se kgone go busets madi a gago .
Re tlhaloganya gore batho ba bangwe ba na le kgaolo e nnye fela ya lefatshe , mme ga go re gore wena o dumele gore motho yo mongwe a dirise lefatshe leo .
Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo le nna sebaka sa dingwaga di le 5 mme le boelediwa ngwaga o mongwe le o mongwe .
Tsamaiso
Go rulaganya ka go loga maano gore mang le mang o ya go dira eng le eng me gape leng .
Metswedi ya metsi
Fa setlha se tswelela nako e telele e bile go se bollo thata ka metsi a a tshwarwang nako e telele mo mmung mofuta wa go mela nako e telele o ka nna botoka go dirisiwa .
( iii ) mo lobakeng la dikgwedi di le nne go tloga ka letlha la go tswalelwa ga dikopo tse di umakiwang mo karolong ya temana ya ( ii ) , go netefatsa gore dikopo tsotlhe tse di amogetsweng di a akanngwa le go tsaya tshweetso ka ga tsona , mme se se lebeletsweng segolo thata e le go fetsa ka dikopo mabapi le diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong tse di neng di le teng ka nako ya tshimilogo ya Molao ono .
Dipatlisiso le baeyothekenoloji
Lenaneo la 12 le bontsha sekao sa lenaneo la tiro le le ka dirisiwang go konotela maano a woto .
Ke kgona go dira ka gore go na le tshegetso .
Diwoto tsa kwa magaeng di , sekao , di tlhoka kabelo e e kwa godingwana ya baemedi ba ba totileng dikarolo go fitlhelela mafelo a a phatlaletseng / magae .
Poelo e e salang
10.4.1 Ditshwetso tsa Lekgotla la Dikgosana di tla tsewa ka go dumalanwa ke maloko otlhe a a leng teng mo kopanong .
Fela le gale boteng jwa lebota la tanka ya faebatlesase fa bo ngapiwa bo tlaa monyela dibolayasenyi .
Diaione tse tsa haiderojene di tlhokiwa go timolwa ka go dirisa kalaka , fa di sa timolwe mmu o tlaa tswelela go galaka .
15 Tlhakole 2002
Dikhampani tse di medisang dimela ba kgaogantswe mefuta e e farologaneng ka go dirisa nako e di tsayang go gola .
A re o ikutlwa John a le molemirui o o pila tota yo a utlwelelang kgakololo .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase ya Grain SA
Ka maitemogelo a gagwe ka sebele jaaka mmegadikgang , mokwadi le morutabana a neelana ka kakanyo e e mosola , Mphahlele o re tsamaisa loeto go ralala bokwadi jwa MoAforikaborwa yo Montsho ; go tloga matsatsing a bophasalatsi jo bo neng bo tshegetswa ke barongwa .
O ka dirisa moagi kgotsa o ka ikagela .
9.2.7 Tshireletsego le Pabalesego ;
Go tshwarelela le boleng jwa selulafouno go botoka go feta ga founo ya mogala
temometara ya selisiase
Molao o tlamelana ka diitlhophelo tsa kgaolo le tsa dikarolwana mo ditokololong tse di tlhophang sk . ditokololo di tshwanelwa ke go bo di emela setlhopha se se rileng se se nang le dikgatlhegelo , sekao , bašwa , kgotsa dintlha tsa boitekanelo .
Kapa botlhaba
Leano ke la woto ( e emetswe ke komiti ya woto ) , mme motsamaisi wa woto o tshwanetse go etelela pele mo togamaanong .
4.1 Go lekanya tiragatso
Dikgaotso tsa tlamelo di ka kgobokana ka tatelano .
Potso e e salang ke gore : a sotlhe se se tlisa ditlamorago tse di baotlegang ?
Go laolwa ga melelo go tlile go nna sengwe se segolo se se leng botlhokwa mo bokamosong ka re bona phetogo ya tlelaemete le koketso ya go fisa .
Semela sengwe le sengwe se se tlhogang fa se sa batlegeng kgotsa tlhokegeng teng , se ka bidiwa " mofero " .
Tshwara tse di ka kgonang go tsala fela mme e bile di nne palo e o ka kgonang go e naya dijo go fitlhelela setlha sa selemo se se latelang .
Neelano ka tshedimosetso ( go bontsha dikgopolo ka mokgwa wa mmapa ) e naya baagi tshedimosetso ka ga maemo a thulaganyo , dintlha tse di amang dikarolo tse di farologaneng , didiriswa tsa tlhago , tikologo ya kwa toropong le kgonagalo ya ditlhopho tsa go tokafatsa tikologo e batho ba nnang mo go yona .
Mafelo a le mantsi ke kgwatata , ka jalo bantshadikuno ba dirisa nosetso go kgona go dira tse di latelang :
Go botlhokwa thata go tshola tsepamo ya kgwebo mo go se se batlwang ke mmaraka le se mmaraka o batlang go se duelela kuno .
Seta didiriswa tsa go gasetsa pele ga nako .
Mesola le dikgwetlho : Mabaka a katlego ya mmotlolo
Tshobokanyo
O ne a abelwa polase ya Astoria ke Lefapha la Merero ya Mafatshe ka 2007 koo a dirang teng gajaana jaaka molebeledi wa montshakuno .
Thusa fela batswelwamosola ba ba eletsang go nna mo polaseng .
c ) Khansele e tshwanetse go nna le Setheo sa Tshegetso sa Tsamaiso gape e le sa polotiki se se siameng e bile se na le didirisiwa mo Kantorong ya Sebueledi go netefatsa kgokagano e e nonofileng .
Kopanyo ya dipane - ke dipane dingwe fela tse di ka tsamaisiwang .
Dituediso tsa maikuelo a mo teng ga setlamo ke bokae ? 43
Bana le batsadi ba bona ba na le tshiamelo ya go tswa le go tsena mo nageng efe le ya bona ka maikaelelo a poelano kgotsa a go tsweletsa kamano ya ngwana le motsadi
Gantsi ga go botlhokwa go minolola thogetso e e setseng .
Dirang tshwetso ka ga lefapha le lengwe mo setllhopheng sa lona .
Mphahlele o ne a tlhaloganya go ruta e le go kaela , go inonotsha , le kitso jaaka patlisiso go ya go ile .
Ke tiro ya batlhokomedi go tsaya pholisi ya inšorense go solofetsa tshireletso ya letlole la phenšene gongwe fa go ka nna le tiriso e e botlhaswa ya madi , go sa tshepagale le bogodu ka mongwe wa batlhankedi ba letlole .
10 . Go tshelela motho botlhole .
( 2 ) Diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong di tshwanetse gore , mo go tlhokagalang teng , di-
Dingwaga ( Nako )
Re ka ithuta mosola wa naga e e sa dirisiwang .
Se ga se kgonege ka gale mo diwoto tse di phatlaletseng thata .
Go baakanya le go oketsa bokana ba didiriswa ( diterekere , didiriswa tsa go jwala mo go sa lengwang teng le didiriswa tsa go gasetsa go bao ba ba tswelelang go uma bokana bo bo fetang bokana bo ba o tlhokang go iphedisa ) .
Ka gonne mmasepala o ikaegile thata ka lotseno lo lo amogelwang go tswa mo badirising , fa ditshenyegelo di le kwa godimo thata mme batho ba sa kgone go duela , mmasepala o tla latlhegelwa ke madi mme o tla retelelwa ke go tlamela baagi ka ditirelo tseo .
Go reng re tshwanetse go laola maemo a bokana ba kgatelelo mo go rona ka tshwanelo ?
( 2 ) Molawana wa 58 o a diragadiwa ka diphetogo tse di tlhokagalang go ya ka ona , mo go ngwana o a sa lateleng taelo nngwe le nngwe e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
Mosola o mogolo wa mefuta ya disoya tse di melang ka go-se-lekalekane ke gore di ka ipaakanya morago ga nako ya komelelo .
Tlhola dikopantsho tsa beteri mme o netefatse gore di phepa e bile di bofilwe sentle .
Dišere tse di adimilweng
Fa Lenaneo la 1 le sekasekiwa go tlaa bonwa gore ke kgaololekgolo e e bolokiwang mo tokelelong e nngwe le e nngwe e e tlhokiwang go kgona go lekalekantsha pharologanyo gare ga maemo a tsalomadi a a leng kwa godimo .
Ga o kgone go akanya ka tshwanelo mo kantorong mo dilo di tlhakatlhakaneng teng .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Mo dingwageng di le nne tse di tlang , palogotlhe ya peeletso mo tlhabololong ya mafaratlhatlha mo Pusong ya Porofense ya Gauteng e tla feta R32 dibilione , fa bommasepala ba Gauteng ba tla dirisa R94 dibilione mo pakeng yona eo .
Soyabini - sejalo se se gakgamatsang le sejo se se gakgamatsang !
Fela fa porojeke e setse e simolotse , palo e ka okediwa ngwaga le ngwaga .
" Tumelo e tshwanetse e nne maitemogelo a semowa , go na le go nna a setheo , go seng jalo setheo se senya tumelo bonolo . "
12.1.9 Komiti ya Melao
Ka go feleletsa , ntlha ya go tlhola ditshupetso tsa kgwedi gape le gape go mosola go kgwebo ya gago mme tota le go wena ka bowena .
Tshusumetso ya go jala peo ya moloko wa bobedi ( e e robilweng ) ga e na bokao thata jalo mo mothaleng wa tulafatso e e bulegileng , fela e kgolo thata mo leiding ( tatlhegelo ya go fitlha 50% ) .
Fa gongwe fa molemirui a ntse a dirisa thulaganyo ya mokgwa wa go robola ka go somarela ka dingwaga tse di rileng a ka fetole go simolola go dirisa mokgwa wa go se robole .
Tiriso e e botlhaswa ya bana mo go tsa thobalano , go ruta bana ka tsa thobalano gore ba tle ba tsee karolo mo go tsona le go dirisa bana mo ditirong tsa go nna ba sa apara le go amega mo go tsa thobalano , tse di umakiwang mo go molawana wa 17 , 18 le wa 20 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , ka go latelana ga yona .
Kgololo ya matlole
Buisana le kgwebo ya temothuo ya gago , ditlamo tsa dipeo , inthanete , balemisi , dingaka tsa diphologolo , baagisani , motataisi le tse dingwe , mme o kopanye tshedimosetso yotlhe mmogo le kitso le maitemogelo a gago .
Fa e le gore ga go a dirisiwa diokobatsi dipe mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , e ya go Q35 .
( iii ) tlhotlhomisa ka ga kakanyo ya motswa-setlhabelo le ka ga go akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Kgatshotlaleletso ya dibolayatlhatsana kgotsa dibolayasenyi ;
Mo masimong ke mo o tlaa dirisang nako ya gago e ntsi teng .
Mphahlele o kwala jaana a re , " Go na le ... sengwe ka ga puo se se ntoang .
KGAOLO YA 14
Katso - Dikatso tsa tiriso ya dituelo tse di dirilweng ke motho yo mogwe go motho mongwe ka tiriso e e tswelelang ya thoto , ka dinako dingwe ke thoto ya boitlhamedi .
Fa tsotlhe di tsamaya sentle ngwaga o , ke tlaa kgona go hira diheketara tse 525 tsa molemiruikgwebo o mongwe mo tikologong .
Ga bobedi , makwalo ka dintlha tsa ditiro a gago otlhe a nne teng e bile a kwalwe ka letsatsi le letsatsi .
( a ) Letshwao la tuelo ya tshenyegelo mo go motho yo o rileng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba kgotsa mokgatlho o o neelanang ka dithuso ;
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
E ikaelela go tlhagisa mokgwa montšha wa thebolo ya ditirelo .
Ka go dirisa disonobolomo mo thefosano ya dijwalwa ya gago o tlaa oketsa tlhomamo le pabalesego mo polaseng ya gago .
Dikaelo tsa tsela ya molelo
Ga re batle gore go nne jalo .
SETLHOGO SA KAROLO
Intaseteri ya khemisi ka go farologana e rekisa kuno ya yona ka tlhamamalo go badirisi .
Ka go tshwana , ke nnete gape gore fa re gasa dibolayamefero mo disonobolomong tse di bolayang majang , tsona di ka senya dimela tsa mmidi fa di ntse di le mo mmung .
Ntlo ya setoropo kgotsa ntlo ya matlo a a agilweng a le setlhopha a a sireleditsweng
Karolo ya tshegetso ya go tlhoma leitlho le go le tlhatlhoba ( fa go tlhokwang ke komiti ya woto ) .
Botsayakarolo jwa setšhaba ke karolo e e botlhokwa ya moletlo .
Bomme le borre , tapeiti e khibidu e tswaletswe semmuso jaanong .
Palo ya maloko a a tshwanetseng go nna teng go tsaya tshwetso mo kopanong .
Potso go Carlos Romero .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
" Re konoseditse gape le kago ya dikolo tse pedi ka fa tlase ga lenaneo la ASIDI - e leng dikolo tse di neng di tshwanetse go agiwa sešwa tse di neng di agilwe ka didiriswa tsa boleng jo bo kwa tlase . "
E tlhagile ka iketlo go tswa mo bokgoning jwa merafe e e neng e iketlile .
ditlhokego tsa baagi
Bontsi jwa batho bo na le lefatshe - bontsi jwa lona ke lefatshe la morafe , fa bangwe ba hira lefatshe la poraefete , kgotsa la motlhakanelwa .
Go kgona go amogela sengwe o tshwanetse go naya sengwe !
Dibontshi tsa dipalo di kaya dinomoro le diperesente tsa basadi le banna kgotsa mekgatlho e e amegang mo kgotsa e e amilweng ke tirwana kgotsa setlhopha sengwe le sengwe .
Jenny Mathews , modulasetilo wa lenaneo la Grain SA go tlhabolola balemirui
Go bega pego ya ditšhelete tsa polase le tokololo ya teng go botlhokwa go tsamaisa kgwebo ya polase ka tshwanelo .
O ne a nna komang-ka-nna wa Seesimane le Seaforikanse kwa Sekolong se Segolo sa Orlando mo Soweto .
O ne a tlhagisa dikakanyo tsa batlhalefi ba bantsi ba ba tlileng pele ga gagwe ba tshwana le Marcus Garvey , Pixley ka Seme , Kwame Nkrumah , Walter Rodney , Steve Biko le Julius Nyerere .
O ka kopa go buseletsa lekwalokao :
Go sa ntse gape go na le diketekete tsa diheketara tse di abilweng sešwa go ya ka mananeo a Lefapha la Merero ya Lefatshe .
10 . Simolola go dirisa matlhale a temothuo ya tshomarelo ka go fokotsa ditiro tsa tshugo mme o ye kwa go oketseng dibodi mo mmung ka fa o ka kgonang ka teng mo dingwageng tse tharo go ya go tse nne tse di tlang .
Fa go dirwa kopo e e yang go setlamo sa poraefete , mokopatshedimosetso o tshwanetse go tlhalosa tshwanelo e e amegang le go tlhalosa gore ke eng fa rekoto e tlhokwa gore go diragadiwe kgotsa go sirelediwe tshwanelo eo .
Re ka , le gale , bona tsela ya bolesegare mo mokgweng wa bolemirui wa tshomarelo .
Lephata la itekanelo
Ntshokuno ya dijalo e batla bongola .
Sekao sa se e ka nna tumelano ya go lema ditele eo mo go yona mong wa lefatshe a amogelang 10% ya dikuno - kgetse e le nngwe mo dikgetseng tse di lesome ( 10 ) dingwe le dingwe tse di bonweng kgotsa tono e le 1 mo ditonong tse 10 dingwe le dingwe tse di bonweng .
Grain SA e tlaa ntse e tlhoma dikopano mo dikgaolong ka kgwedi e - fa o kgona , tsweetswee leka go nna teng mo dikopanong tse ka o tlaa amogela kitso e e botlhokwa thata , mme e bile o ka tlhopiwa go nna moemedi kwa kopanong e kgolo ya Grain SA e e tlaa nnang teng kwa Bothaville ka kgaolo ya ntlha ya kgwedi ya Mopitlwe ya ngwaga o mongwe le o mongwe .
Go na le melao e le mmalwa kwa ntle ga Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Melawana ya BABS e e leng maleba ka tsela eo ditshwetso di diriwang ka yona le setšhaba se akareditswe .
Phaoolo mo dingwageng tse di tlang e tla nna mo go sekasekeng mebaraka ka nepo le go jala dijalo tse di nepagetseng jaaka di tlhokiwa ke ditlhoko tsa ikonomi go falola .
Dipitse
Ditlhokego tse baemedi ba semolao ba tshwanetseng go di diragatsa
Go tlhomola pelo go bona gore fa go dirisiwa botlhole go bolaya magotlo gantsi go bolaiwa dibatana tse di leng botlhokwa mme go fetola tekatekano ya tlholego fela jalo .
Mo athikeleng e nngwe re setse re tlotlile ka ditheo ka bophara tsa lenaneo la go laola disenyi mo mefuteng e e farologaneng ya go suga mmu jaaka go suga gotlhe le go suga gannye fela kgotsa go suga go tshomarela .
5.1.3 go tlhaola le go amogelwa jaaka Kgosana ka phoso ; kgotsa
Go itumedisa le go feta go itse gore ke apere diaparo tse di dirilweng go tswa temothuong .
Go na le go tshwana , mo tlhabologong ya Botlhaba le kitso , tse di amogetseng tsamaelano ya semoya le tlhago .
Se se ka akaretsa tekatekano ya tshwaro e e farologaneng fela e e tsewang e lekana go ya ka ditshwanelo , mesola , ditlamego le ditšhono .
Boleng jwa madi - ya Ntlha
Sekao
Tshedimosetso e , e tserwe mo Khosong ya Kgwebo ka Botho ya Marius Greyling
Batho ba bona madi jang ?
Setshwantsho mo tsebeng e e latelang se supa ka moo mo legatong la mongwe , tsamaiso ya ditsereganyo tsa pharologano e tshwanetseng go tsepama mo dipharologano tsa mongwe di amang dikakanyo tsa rona , maikutlo , dikeletso , ditlhokego le maitsholo a a mo pepenenengt .
Ditiro 3 / 1 / tsa IDP ditlhophatiro tsa diporojeke le 3 / 3 go akanyetsa ditlhagiso tsa diporojeke
Lekalekantsha dintlha tsotlhe tsa go uma ( go lebeletswe tse dingwe fela fa godimo ) mme o di batlisise e bile o di sekaseke ka go tsenelela go go kgonisa go oketsa kumo e o ka e bonang ka botlalo .
batsamaisi
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Seno se kgoreletsa kamogelo ya dikakanyo tse dišwa le tsosoloso ya itharabologelo , sona se Mphahlele a dumelang gore thuto e tshwanetse ya se fitlhelela .
Byline : Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase ya Grain SA
Sonobolomo ke sona sejalo fela sa masimo seo Setlelerotinia se e tshwaetsang ka tlhomamo go tsena ka medi .
Ke mang yo dira karolo efe mo tiragatsong ya CBP ?
Thotloetso le maikemisetso a bana ba dikolo go lebagana le dikolo tsa mapodisi di ne di tlhotlhorile poifo mo bathong , mme molelo wa kgaratlho wa tuka mo dipelong tse di sa reng sepe .
Mekgwatiriso ya setso yotlhe e tlhametswe go utolola kgonolotso e e tletseng ya peo e e jetsweng .
Madi otlhe a a tlhagelelang mo ditumalanong tsa kabelano ya mesola le a tshwanetsweng go newa baamegi a tshwanetswe go duelwa mo Letloleng . ( Bona Letlole Terasete kwa tlase . )
Batho ba San , ke bone ba ba tsewang e le batshodi ba kitso ba ntlha ba tiriso e .
Le gale , fa gongwe dikarabo tse di makatsang gantsi di bonalwa fa go dirilwe phoso fa mmu o tseiwa go nna sekao .
Netefatsa gore dijo tsa mofuta o di phepha , di sefilwe e bile di opafatswe ke morekisi mme netefatsa gore wena o tlhabela diruiwa tsa gago go thibela botulisime pele o di jesa dijo tse di tswang mo dikgogong ka gore di ka tlisetsa bolwetse bo mo dikgomong .
Dikomiti tsa diwoto ka ga ditiragatso tsa togamaano-pele ( sk . kwa dithutanong tsa togamaano-pele ) ;
Tlhama dipholisi tsa mafapha , melao le tlhomamo ya tsona
Togamaano e ka tlhalosiwa e le netefaletso ya ditiro tsa isagwe tse di leng botlhokwa go fitlhelela maitlhomo a a kgethegileng a kgwebo mme gape le go bolela ditiro ka morero wa mohuta mongwe gore ditiro tse di ka diragadiwa jang .
Khomišene e fitlhetse gape gore tshwetso ya gore bangaladitiro ba tla ntshiwa mo lekgabaneng ka pateletso ke sepodisi ka 16 Phatwe fa ba ne ba ka se ithaope go baya dibetsa tsa bona fa fatshe , ga e a tsewa ke balaodi ba tlhaselo kwa lefelong leo .
Ka mokgwa o ditokololo di na le karolo e e itshekileng e di ka e tshamekang mo wotong mme di boelwa ke maitemogelo le go tlhaloganya dilo tse di amanang le photefolio ya tsona .
Dipego tsa bosa ga di a tshwanelwa go kwalwa mo pampitshaneng jaaka lebokosonyana la disekerete , mme bogolo ka tshwanelo mo khompiutareng kgotsa mo bukeng ya pego e e siameng .
Go tswa mo tshwanelong e , e e botlhokwa ya go tsholwa ka seriti , go tla ditshwanelo tsotlhe tse dingwe ' , jaaka tshwanelo ya tshedimosetso , tshwanelo ya phitlhelelo , tshwanelo ya tirelo , jljl .
O tshwanetswe go gatelela pele e bile o tshwanetse go dira thata mo polaseng mme o tshwanetse go itlhomela maikaelelo .
Tatediso - Go botlhokwa go netefatsa gore tiro nngwe le nngwe e e tlhokang go dirwa e salwe morago le go go begiwa ka ga yona mo pitsong e e latelang .
Nnete Pharologanyo
13 . Lobaka lwa Tiro ya Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana
Boradipolotiki ba na le maikarabelo a go netefatsa dintlha tse di tshwanetsweng go lebelelwa gape le go tsenngwa mo tirisong ga ditogamaano le boineelo jwa bona mo tsamaisong bo botlhokwa .
Ka kgaisano e , re bontsha batho gore go na le bantshakuno ba bantsho ba ba atlegileng , le gore batho ba ba dirang ka natla ba ka atlega .
Morago ga foo bophasalatsi jwa dikgang ( media ) bo ne baa bega fa dorutegi jwa ga Makgoba bo ne bo tlhotlhomiswa , ka tumelo ya gore ditshupo tsa bona e se tsa nnete .
Dingwe tsa dithapolo ( makoa ) di akaretsa :
1.5 Go fitlhelela baagi
5 . Phetogo epe go mofuta kgotsa dintlha ka morokotso wa madi a leloko e tshwanetse go begwa ka go kwalela Mokwaledi : Balaodi ba setheo ngwaga le ngwaga .
Mo tshimong mo mela e katogileng disentimetara tse 90 re tla bala dimela mo kgaolong ya dimetara tse 11 e bile mo mela e katogileng dimetara tse 2 , 3 re tla dirisa dimetara tse 4.3 tsa mola .
Ka 1993 o ne a ya Mafikeng mme a nna motshwantshi wa manyalo .
Go fokotsa kgotlhego magareng ga dibolo kgotsa dirolara le dikgaoganyi ( separators ) ; le
Methulama ya go feta 30% e tshwanetse go dirisediwa fela jalodikgwa le tshireletso ya diphologolo tse di tlhaga .
Dipotso tse di tshwanetsweng go arabiwa
Akaretsa tlamelo ya metšhene mo ditirong tsa gago
Disonobolomo ke dimela tse di melang ka thata mme tota le tsona ga di kgone go thuba legogo le le omeletseng le ka bonako - tota le go kgona ga gotlhe .
( c ) fa ngwana a sa gololwa fa a tlhatlhetswe go ya ka temana ya ( a ) kgotsa ( b ) , a mo golole ka beili go ya ka molawana wa 25 .
Bothata ke gore maemo a a leng teng mo tikologong ya kwa magaeng ke a mofuta o o ka tsweleletsang pele bolwetse bo .
Setshwantsho se se fa tlase se bontsha kgolagano e e tseneletseng magareng ga bokgoni , ditšhono mmogo le thapo ya maemo a loago le a go tshela .
dikgato tsa nako e e fetileng , tse ebile ka dinako dingwe di neng di le setlhogo , tse di neng dirwa kgatlhanong le bangwe ba bana ba ;
Mmasepala mongwe le mongwe o tshwanetse go bopa Foramo ya Boemedi ya IDP go tlhotlheletsa botsayakarolo ba ditšhaba le batsayakarolo ba bangwe mo maphateng a matlhano a Togamaano e e Tswakilweng ya Tswelopele le Tlhabologo .
Ke kgakololo e e pila tota e bile ke mokgwa o o dirisiwang mo ditekong tsa nako e telele tsa Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima mo Polaseng ya Diteko ya Langgewens .
Tshedimosetso ka ga patlisiso , tshenolo eo e tla ntsha batho ba ba mo tumalanong kgotsa motho yo o dirang patlisiso kgotsa setlhogo sa patlisiso go thapola kgotsa go gobelela batho ba ba mo tumalanong mo phadisanong ya kgwebo .
7 . Molao wa Thotloetso ya Phitlhelelo ya Tshedimosetso wa 2000
Thekenoloji e nnile ntlha e e leng botlhokwa mo thekisong ya kumo mo segompienong mme e dirisiwa ka bophara ka dintlha tse di farologaneng .
Ke mang yo o tlaa rwalang maikarabelo ?
O gapeletsa gore le fa sefetoga , dintlha dingwe di a sala .
Ke nnete gore ga go na kgwebo e e welwang ke diphatsha jaaka kgwebo ya bolemirui .
Tiro ya badiredipuso ke go dira dipholisi tse di maatlafatsang bahumanegi mme di ba naya phitlhelelo go ditirelo le go dira tikologo e e siameseng phadisano ya ditirelo tse di totileng baneedi .
Poelo ya dijalo tse di nosediwang gantsi e feta ya lefatshe le le omileng kgotsa dijalo tse di nosiwang ke pula .
Ke sekasekile mathata le mesola .
Ba kgonne go dirisa seo thata .
tlhatlosa bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi mo baneng ;
Tiragalo ya CBP ya bo13 Kopanyo ya tshedimosetso ya manno le tikologo ( jaaka e kwadilwe mo Karolong ya 3 ya leano la woto )
Se ke fa tulo le taologo tsa tshimologo di diragala .
e thusa ka go dira patlisiso ka kgopolo ya kgwebo
Monongwaga matlha a Khonkerese e tlaa nna 9 le 10 Mopitlwe , 2011 .
Mo setlheng seno ba okeditse tota tiriso yam midi wa go-sa-lemeng gotlhelele ka katlego e kgolo le go gaisa .
O ka kgaola mmidi ka sediriswa se se o segang mme wa o naya diruiwa e le furu e tala mo lesakeng kgotsa o ka o kgaolakgaola wa o ngakala go nna dibala tse di omeletseng fela jaaka o dira ka disalela morago ga nako ya thobo .
11 . A basadi segolo ba kgontshitswe go tsaya karolo e e tletseng mo diporojekeng tse ?
17 . DISEKEJULE 3
4.2.1.3 Go gakololana le mmenejara yo o okametseng lefapha yo o tshwanetseng
Lefapha la Boitekanelo
PMS e na le magato a a farologaneng :
KGAOLO E , E TLAA TSEPAMA MO GO RENG DIPOROJEKE DI SUPIWA JANG mo teng ga mmasepala kgotsa Komiti ya Woto .
morago ga go tshwara diphologolo ;
Barekisi ba peo le bona ba ka kgona go go thusa ka go go bolela gore ke mefuta efe e e kgonneng ditlha tse di fetileng fa go ne go na le mathata tota ka maemo a tlelaemete .
Molemirui - fa a lebelela masimo a gagwe o nagana ba lelapa la gagwe , badiredi ba gagwe le molato wa kgwebo ya gagwe
Phitlhelelo ya mebaraka ya dithoro , koo ditlhotlhwa tse di botoka di ka bonelwang pele , e tshwanetse go nna kakanyo ya botlhokwa mo bantshakunong ba ba tlhaelang metswedithuso fa go swediwa gore go rekwe peo efe .
Jaanong ntsifatsa palo eo ka palo ya mela mo go 100 m ( mo sekaong sa rona mela e ne e le bophara jwa 0 , 9 m se se rayang gore go ne go na le mela e le 111 mo 100 m ) .
O tshwanetse go nna teng e bile go tlhokiwa gore a nne a lebeletse gore tiro e dirwe sentle ka gore ga a kgone go solofela fela gore mokonteraka kgotsa badiredi ba mokonteraka ba tlaa dira tiro jaaka go tlhokiwa le ka tshwanelo .
Netefatsa gore segogedi se bofeletswe sentle mme dimmuru di gagametse .
Tlhaeletsano e e botoka e tla tokafatsa dikamano mo gare ga Komiti ya Woto le mmasepala , gape le go thusa go aga botsayakarolo ba setšhaba .
A kutlwalo ke ya leruri mo bathong ba e ikaeletsweng bona ?
Diterekere di tlhoka go feta tlamelo ya letsatsi le letsatsi e e tlhalosiwang .
Bantshadikuno ba tlhoka katiso , kemonokeng le tirelo ya bolemisi e e dirang ka botlalo .
Mo athikeleng ena re tlaa rulaganya dintlha tse di rileng tse o tshwanetseng go di tlhokomela fa o reka didiriswa tse di tshwanetseng ditiro tsa mo polaseng ya gago .
Dimela tse di ntsha dilo tse di ratiwang ke dirurubele tse di godileng tsa phetlhu , mme go thibela gore dirurubele di kotame mo dimeleng tsa mmidi .
A simolola go ithuta ka Unibesethi ya Vista a solofetse go bona dikerii ya BA Social Work go thusa batho ba ba se nang se ene a nang sona .
Go ne go jewa lantšhe go utlwala mogolokwane le modumo wa terekere ya John Deere e ntse e tsamaisiwa gape le gape go kgatlha balemirui ba bangwe ba ba kgatlhwang ke moputso wa Solomon .
13934 : Loga maano le go rulaganya ditlhaeletsano tsa dipitso ( 4 )
Go fitlhelela phisegelo ya go nna naga e e nang le bokgoni e bile e tlhabologa , naga e tshwanetse go etleetsa karolo ya Palamente ya bookamedi , e tlhomamise tsamaiso ya merero ya sepolotiki , e dire gore tirelo ya setšhaba e nne ya seporofešenale , e tlhabolole dinonofo mme e tokafatse thulaganyo .
Dimelo ( traits ) tsa Bt ga di a tshwanela go ama tiragatso ya leidi .
PAJA e tlamela letlhomeso la ditiro tsa tsamaiso tse di siameng ka tsamaiso .
Fa moagisani a tlisa kgetsi ya dikilogeramo tse 50 ya mmidi go silwa mo tshilong ya Mme Mdluli go tla mo jela mo go ka nnang R25 .
Taolomofero ya semotšhine e akaretsa go sega mefero , go thiba mefero go ungwa , kgotsa sa botlhokwa thata go kumola mofero o dirisa terekere le sediriso se se maleba .
Ke dilo tse re se nang taolo ya tsona , mme di tlhoka go akanyetswa ka gonne fa di itlhokomolosiwa di ka sitisa porojeke .
Ke kgato ya setho , se se kayang gore go tshwenyegelwa segolo dikgatlhego tsa motho mabapi le setšhaba . "
Tsona di tshela mmu mo godimo ga peo e e jetsweng le monontsha .
Maano a a tsepameng mo bathong mme a maatlafatsa ( ka jalo leano le ikaegile ka boiphediso jwa ditlhopha tse di farologaneng , mme baagi ba ntsha leano la bona ka tshegetso go tswa wotong le bathusi ba mmasepala ) ;
Setela sediriswa sa go jwala sa gago gore peo e jwalwe boteng bo bo ka nnang disentimetara tse 2 , 5 go ya go tse 5 ( boteng ba mafelelo ) mme go laolwe ke disalela tse di leng teng , bokana ba metsi a aleng mo mmung le mofuta wa mmu .
11 . Dithata tsa ga Dikomiti tsa Photefolio
Ela tlhoko : Bakopi ba ba sa kgoneng go buisa le go kwala ba ka dira kopo ka molomo go Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa go Motlatsa-Motlhankedi wa Tshedimosetso go ikaegile ka gore boemo ke bofe , yo o tla tlatsang foromo ya kopo ya mokopa-tshedimosetso a bo a a naya mokopa-tshedimosetso khopi ya yone .
Riseke ya kwelotlase ya thobo ya dijalo
Matlhare le matlhokwa a majang mo nageng ya mofuta o a thata mme a na le sengwe se se bidiwang ' lignin ' se e leng sengwe se se tshegetsang matlhare le matlhokwa a majang mme se dira gore majang a a nne thata go thugwa mo mateng a diruiwa go feta majang a a botshe .
Mme melelo e e fisang naga e sa laolwe e senya maphelo a batho ka e senya masimo , mafulo tota le dintlo le magae .
Setshwantsho sa 2 : Disoya tse di tlhasetsweng ke disenyi - bona diphatlha mo matlhareng .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Ntlha e e nthibelang ke go tlhoka lefatshe le le lekaneng .
( Di tswa mo Dikaeding tsa Bonn , Motlhagolatsela wa Nagoya le Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS )
Bowetso jo bo solofetsweng mo patlisisong ya gago ke jofe ?
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Bokhutlo
Go gweba ka dikuno tsa kgwebo tse di rekilweng go mogwebi
Paakanyo ya tshimo
PUSOSELEGAE KE LEFAPHA LA PUSO LE LE LENG GAUFI THATA LE BATHO .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Seabe sa bogakolodi - go gakolola le go thusa mokhanselara gore a lemoge mabaka a baagi mme a a arabele ka go a bolelela khanesele .
Go dira jalo go ka boloka nako le madi .
Ka ntlha ya go tokafatsa bolaodi ba gago go botlhokwa go lebelela fa go na le diphaposane .
Tiragatso e dirwa ka kgethego ke lefapha la metswedithuso ya setho kgotsa badiredi ba kgwebo mma ba tshwanetse go tlhagafadiwa go diratiro ka bononofi .
Karolo ya 16 ( 1 ) ( a ) ya Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 o kaya fa :
Dilo tse di ka ama dikarolo tsotlhe tsa semela - medi , dikutu , matlhare , dithunya le diako .
( 3 ) Fa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a naya kgakololo ya gore ngwana a atlholelwe go romelwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša e e neelanang ka porograma e e umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa Molao wa Bana , kgakololo e tshwanetse go tshegediwa ke tshedimosetso e e leng teng , e e tshepagalang , e e amogetsweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong , go tswa mo mothong yo o tlhokometseng lefelo leo , mabapi le go nna teng ga bonno jwa ngwana yoo .
Mo go yona o bua ka ga bakwadi ba bantsho le ba basweu ba Aforikaborwa , ba ba gwetlhileng " dikgopolo fela tsa sepolitiki tsa bogologolo tsa maitsholo le ditumelo tsa ditso tsa bona . "
Go tlhama matlhare a megopolo ya diporojeke tsa IDP
Se pateletse sediriso : Se tlaa dira tiro botoka le ka pabalesego ka selekano se se se diretsweng .
O tlhalosa gore setho sa Afrikan , santlha fela se ikaegile ka tsa semowa , ke go re , thulaganyo e , e ya go feta tekano ya didiriswa .
Go le gantsi go itse gore go na le tikologo e e babalesegileng e motho a ka thubelang kgalefo ya gago teng go letla motho gore a kgone go golola maikutlo a a gatelegileng gore ba tle ba kgone go buisana jaaka bagolo moragonyana .
Batho ba ba ka nnang teng kwa tshekatshekong
Thempoleite ya IDP le dikao tsa yona di teng mo webosaeteng ya lefelotaolo la cogta , e bong www.idp.org.za
Semela sa mmidi sa tlaa bonala se sokola se na le maemo a a emeletseng ka bosesane , fa go tlaela sebabole .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Mphahlele o ne a amogela tshitsinyo ya yo o neng e le Mokanseleri wa Yunibesithi ya Lebowa , Nelson Mandela , ka ga botlhokwa jwa go busa ka temokerasi kwa diyunibesithing .
Dibolayamefero tse di gasetwang pele ga go bonala ga dijwalwa
Lenyatso la ga Mphahlele la tshotlakako ya basadi le tshwanetse la tlhaloganngwa gabedi .
Maitlhomo a togamaano a mafapha a bosetšhaba a tshwanetse go go fitlha kwa maitlhomong a togamaano le diponelopele tsa mafapha otlhe a diporofense le a pusoselegae .
Ditlhophathutano ( bantshakuno ba e seng ba bogwebi ) di tlaa tlhopha baemedi ba Setlhopha sa Tiro sa Tlhabololo ya Molemirui , mme e seng ka Khonkerese .
Tsotlhe tsa Macozoma
3 . Maemo a ntse jang mo baaging ba rona ( lemorago , matshelo a ditlhopha tse di farologaneng , ditirelo , maemo a tikologo ) ?
Metseselegae e ka nna le diwoto tse dikgolo thata tse batho ba tsona ba phatlhaletseng mo metseng le mo dipolaseng .
Go dirisana le ditheo tse di katisang le go ema bantshakuno nokeng ;
Fa lefatshe le ka rekisiwa ka R200 000 ( sekao fela ) gona banka e ka tsaya fela selekano sa madi se se kolotiwang banka .
Aforikaborwa ke naga ya sekakgwatata .
Ke montshadikuno yo o itshetletseng yo o nang le maitemogelo a dingwaga .
Katlego ya sejalo se se latelang e mo magetleng a gago .
Motswedi !
3 . Dinotagi ( biri , waene , bojalwa jo bo bogale ,
Fa mongwe wa badiredi ba a rutega o lesa tiro go ya go dira e a duelwang ka tshwanelo teng .
Go hibila ka ntlha ya tlhaelo ya naeterojene le salefure go tlhageletse mo didikeng tsa temothuo di le mmalwa mo setlheng se se fetileng seno .
Kerafo 1 : Tshupane ya tlhotlhwa ya borotho go tloga Ferikgong , 2000 .
Fa kgomo e le mo seemong se se siameng e bile e otlegile sentle , e tlaa nna mo maemong a a botoka a go tsala le go godisa namane e e itekanetseng .
Ga ke a o dirisa
go tshegetsa komiti ya woto mo go tsenyeng leano tirisong le go ikarabela mo baaging ka bophara
diabe le maikarabelo ( ke mang yo o dirang eng ) le gore thulaganyo e , e tlaa bewa leitlho jang .
Bukanatshedimosetso e , e diretswe go tlamela bakhanselara le ditokololo tsa dikomiti tsa woto ka tatelano ya dikgato tse di ka tsewang fa ba dira mo dikomiting tsa bona tsa diwoto .
2.2 Go tlhama leano la tiro
Fa ke ne ke ntse ke ruta kwa sekolong ke rekile diruiwa le masimo go nna polokelo ya me .
Sekai , magatwe a mantsi ka ga tlholego mo merafeng e mentsi ya Maaforika a bolela ka Setshedi se Segolo se se pelontle , Modimo yo o tshwanelang go boifiwa kgotsa mowa wa motho o o kaelang motho ka nosi .
Tlhokomelelo ya kwa gae e nna teng
Kgwetlho e maphatamabedi :
A go na le katiso nngwe e e tshwanelwang go tsenelwa ke bakgweetsi ?
Fa o le mosadi mme o batla go kopa lekwalokao le le ntshwa ka sefane sengwe le sengwe sa pele sa gago , makwalo a go netefatsa gore o kgona go dirisa sefane seo a neiwe ( jaaka lekwalobotsalo , lekwalonyalo , jalo le jalo ) mme gape le Foromo Bl-9 ya kopo e e tladitsweng .
Batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le / kgotsa kitso ya setso ( sk . ditšhaba tsa fa gae kgotsa tsa selegae , dingaka tsa setso , batshodi ba kgobokanyo ya tshomarelo ya dimela , ditheo tsa puso le tsa poraefete , beng ba lefatshe la setšhaba kgotsa la tlhakanelo ) .
Itse Busman Mathews Mathebula , ntate wa dingwaga tse 62 yo e leng molemirui mo kgaolong ya Albert Lithuli kwa Mpumalanga .
Dintlha tse dingwe tse di leng botlhokwa
Aforikaborwa le Zimbabwe di na le hisetori e telele ya dikamano tsa sedika le tsa setso .
Se , se kaya gore ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse tsa tshola se mo dikakanyong tsa bona ka dinako tsotlhe fa ba akanya ka gore ba ka diragatsa jang karolo ya bona ya go nna mesele ya tshedimosetso magareng ga khansele le baagi mo setšhabeng sa bona .
Alafa bokafagare jwa thulaganyo ya polokelo le ka fa tlase ga bodilo kwa tsenyomowa bongwe le bongwe ka sekgatshi se se tshwarelelang lobaka go laola ditshenekegi .
A setlamo sa inšorense se kwadisitswe le Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete ?
Jaaka go simolola go nna bollo ka dikgwedi tsa Phatwe le Lwetse matlharekutu a fetola maemo go tsweng go robala go simolola go tlhoga ka go emelela fa letlhare le le khupetsang dikutu le simolola go lelefala mme kutu le yona e lelefala ka mo dikgarageng tsa matlhare .
Mo kgannyaneng e e mo tsebeng ya botlhano , o tlaa buisa ka dimametlelelo tse di tshikintsweng tsa molaotheo .
Go go tlhalosetsa sentle ka Didiriso tsa Ishireletsego ya Sebele ( DTS ) tse o di tlhokang go phepafatsa sekgatshi sa gago ka pabalesego .
E e ikaegileng mo tirong ya tshimololo e e dirilweng ke Elizabeth Sithole , e e thusitsweng ka matlole ke Puso ya Australia AusAID
Kelotlhoko e e tseneletseng ka jalo , e botlhokwa bogolosegolo go netefatsa gore sebopego sa kgwebo e e tlhophilweng se tsamaelana le mabaka a sebele a mogwebi le kgwebo e ntšhwa .
Fa modiro o ntse o tswelela balemirui ba bangwe ba ne ba amogelwa mo mokgatlhong wa ditono tse 250 kgotsa go fetelela kwa magodimong a mangwe mme ba bangwe ba ne ba tswelela pele go amogela kgono ya dithutiso tsa Lenaneo la tlhabololo ya balemirui la Grain SA .
Jalo re tshwanetse go nna le leano le le siameng go laola mefero mo dikhemikale tse re yang go di dirisa di gasetswa ka tshwanelo le ka nako e e rileng .
TIRO 2 Le le setlhopha buisanang ka ga dintlha tse dikgolo tsa lenaneo la woto mme o supe magato a a tshwanetseng a dire lenaneo le .
Ke ne ke bona ditono tse 2 , 5 ka heketara fa ke simolola , mme jaanong ke bona ditono tse 4 mo heketareng .
Molao wa Letlhomeso la Dikamano tsa Gare ga Dipuso , 2005 le tlhamillwe ka go tsweletsa le go tsamaisa go tsaya ditshwetso go go tshwaraganetsweng magareng ga makala a mararo a puso gore dipholisi go ralala makala otlhe a di rotloetsang thebolelo ya ditirelo le go batla ditsela tsa go fitlhelela ditlhokego tsa baagi ka mokgwa o o nonofileng .
na le baneelana ka tshedimosetso ba le barataro go tswa mo baaging .
Ke ka ntlha ya lebaka le re bonang go na le Dikomiti tsa Diwoto gore di tle di thuse puso mo go netefatseng gore baagi ba nna le mo ditshwetsong tse di ba amang
KANOLA - dintlha tsa go gakologelwa ka Seetebisigo - Lwetse
Tlhabololo ya maano
Dintlha tsa ntlha tse di leng lesome tse di leng botlhokwa go simolola go dirisa mokgwa wa go se robole
Matheriale osele o ka kgobokana mo didaketeng le go tlhola tikologo ya matsalelo a ditshenekegi le go kgoreletsa tsamao ya mowa .
Foromo ya Boikuelo jwa mo Teng ga Setheo
Dijo ka gale e ntse tlhoko ya motheo , mmogo le diaparo le bonno ( ntlo ) .
POTSO 3 Ke dithulaganyo dife tse kgolo tsa tlhokomelo le tlhatlhobo e e botlhokwa go netefatsa thebolelo ya ditirelo , le gore ke dipoelo dife tse di ka nnang teng tsa go lekanyetsa tswelelopele ?
Netefatsa gore o tlhaloganye sentle maemo a tumelano kgotsa thulaganyo e o tsenang mo go yona go dirisa naga go lema kgotsa go rua diruiwa kwa ntle ga gore o mongwe o le esi fela kgotsa o mongwe wa setlhopha .
Go na le batshameki ba bantsi mo bolemiruing ba ba ka kgonang go go thusa fa o leka go aga thulaganyo e e tshwananang le e e e ka kgonang .
Dikomiti tsa Diwoto le Go Tsaya Ditshwetso ga Khansele
Jaco Hulme wa Sekolosegolo sa Linpark
Ka nako eo ke ne ke sa lemoge gore go tsaya diteko tsa mmu go botlhokwa thata go kgona go bona thobo e e kwa godimo mme tota le go sireletsa dineotlhago tsa rona .
TLHABOLOLO YA IKONOMI
Go rulaganya le go dira tekanyetso ya gore o ya go dirisa jang ditlamelwana tsa gagwe go fitlhelela maitlhomo a ;
E ka nna ya akanyetsa go buisanela tshedimosetso nngwe ya peoleitlho le tekanyetso e e mo lenaaneng le le fa tlase le :
Tsamaiso
Ga o a kgotsofala
Setomata se na le thulanganyo e ka yona disele di latlhang bongola fa go le bolelo e bile go omile , e e kgontshang letlhare go menagana .
Boikuelo ga bo sekege tshwetso kwa ntle ga gore Tona kgotsa MEC kgotsa setlhopha se kaele ka tsela nngwe .
Kitsiso ya Puso
Go rekiwa
Bokhutlo
Setlhopha
Sedikologo sa go gasetsa metsi mo diheketareng tse 60 se ka dirisa dikubikimetara tse di ka nnang 450 000 go uma ditono tse 7 ka heketara kgotsa ditono tse 420 tsa korong ka tlwaelo .
Lekola ditirwana tsa CBP kgatlhanong le tseo di tsitsintsweng mo go IDP go tlhotlhomisa fa go sena go tsamaelana ka mokgwa mongwe .
Gape e dirile gore re bone lotlhakore lo longwe lwa temothuo le mesola ya lona .
Mefero ke dimela tse di melang ka go makatsa mme e tlaa " dika " dimela tsa dijwalwa fa e sa laolwe sentle . ( Go na le ditshupetso tse di makatsang ka diteko tse di dirilweng ke Jurie Mentz wa Grain SA kwa KwaZulu-Natal mo tsebeng ya 6 mo athikeleng e e kwadilweng ke Gavin Mathews mo kgatong e ya Pula Imvula ka dithutiso tse di tseneletseng tse di ka dirisiwang ke wena . )
Mmaba yo o setlhogo wa moemi ke mofero mme mo lenaneong la tlhabololo la rona re sweditse gore o , ke ngwaga wa go bolotsa ntwa kgatlhanong le yona !
Go bona palo ya dimela tse di ka nnang 250 000 , ka sekao , go ka tlhoka go jwalwa dipeo tse 312 500 ka go bala 250 000 go e kgaogana ka 0 , 80 .
O ithutile ka boene mokwalomokhutshwane mme e re morago ga tiro a ithutela lokwalo la materiki .
Kgatelelo e e lekaneng ka mo teng ga thaere e dira gore thaere e kgome fatshe ka bokana bo bo lekaneng le ' kgato ' e e fokotsang go fata le boteng bo motšhene o gatelelang mmu .
14.5.4 Foromo ya go tlhopha motho yo o emetsweng e tla romelwa go Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo e seng morago ga lobaka lo lo ka fa tlase ga diura di le 24 ( someamabedi le bone ) ( kgotsa e seng ka fa tlase ga lobaka lo Maloko a Kgotlakgolo a ka dumalanang ka lone malebana le kopano epe fela ) pele ga nako ya go tshwara kopano ( go akaretsa le kopano e e buseditsweng morago ) e kwa go yone motho yo o umakilweng mo foromong a tshitshinyang bouto , mme jaaka thulaganyo ya ka gale , foromo ya go tlhophiwa ke moemedi ga e kitla e lejwa e le e e amogelesegang .
Mefero e e sa batliwang mo tshimong ya korong .
Mphahlele o tshwaela ka gore , Setho sa Afrikan sona ga e ise se ke se " batle go kholonaesa " kgotsa go fetola ope .
Aforikaborwa yotlhe e arogantswe ka bommasepala .
Bokao jwa Batho Pele
Maano a diwoto a lebiwa sešwa le ditekanyetsokabo tsa matlole go ya ka tlhokego , di amogelwa
Tsela ya go tlhabolola ntlo ya gago
Jaaka barekisi ba dikhemikale ba bantsi ba tla dumelang ga go na sepe se se ka dirwang fa diboko di setse di tseneletse mo kutung ya semela .
Se ke kgaratlho go ya kwa tirisanong mmogo e e edileng , gore mokgatlho kgotsa baagi ba ka tsamaela kwa kitlanong le tiragatso ya maikaelelo a bofelo .
Go refosanya , kaela baithuti go leba tsebe 18 mo dintlhathutong tsa khoso mme o kwale legato lengwe le lengwe mo tšhateng .
Ntshodikuno ya loruo ya phudiso kgotsa ya phepo , kgotsa tshilo le tlhakanyo ya mmidi go dira direšene tsa phepo , e ka nna tsona maatlatsweletso a ntshodikuno ya mmidi .
Fa batsayakarolo ba itse ka ga IDP , ba botse gore IDP e bua ka ga eng .
Ka go ngoka baithuti ba kwa moseja , diyubesithi di ka dira madi mme tsa oketsa le dinonofo .
Morutabana o tshwanetse go batlisisa le go rotloetsa ka ditiro . "
Mo pholising ya inšorense ya paka-khutshwane , yo o inšorilweng o na le tshwanelo ya go phimolwa dikeledi ke yo o mo inšorileng ka tatlhego kgotsa tshenyego mo dithotong e e bakilweng ke tiragalo e e kgatlhanong le se a inšorilweng ka sona .
Kgaolo 5 : Ditiro
Tiragalo ya puseletsomadi
Go tsaya matsapa mme o tla amogela maungo a go kgona go dira ditshwetso tse di pila ka ntlha ya ditšhelete .
Logetsa dibering tsotlhe .
" Tekanyetsokabo e e tla dirisediwa go aga ditsela , metsi le kgeleloleswe , dikolo , mafaratlhatlha a boitekanelo , matlo , temothuo , botsweretshi le bojanala go ralala diwate tsotlhe tse 383 mo porofenseng , " ga rialo Tonakgolo Mahumapelo .
Kgagamalo e ka tlhaga mo dintlheng tse di rileng jaaka thebolelo ya ditirelo , kgotsa lefatshe le metswedi ya tlholego .
ReferenseReferense
Bolwetse bo bonala gantsi mo masinong a a sa nosetsweng tota mo dikgaolong tsa Bogare le Bophirima ba Foreisetata .
Pampiri e Tshweu ka ga Pusoselegae ke molao o mogolo wa Aforikaborwa
Go bona mongwe yo o ka buang le ene ;
Porojeke le maikaelelo a yona
Go tloga go nna Keresemose - ba lekoko la tlhabololo ba kwa Grain SA ba le eleletsa Keresemose e e pila tota e bile re solofela gore ngwaga wa 2015 o tlaa nna ngwaga o o re tlisetsang kagiso , boitumelo le boipelo .
Ke dirisa R500 go ya go R1000 ka kgwedi
Maitsholo a tiro a tswa ka fa teng !
A badiri ba gago ba na le kgono , botswerere le kitso go dira tiro mme ba rutilwe ka tshwanelo ?
Melawana ya Kgotlakgolo
( h ) lobaka le ka lona go ka diragalang gore a nne a tlhatlhetswe go fitlha tsheko e fela ;
Ntlhakemo ya semmuso ke gore ' Go thata go akanya gore ke ditiro dife tse komiti ya woto e tshwanetseng go di neelwa ' .
Patlisiso e ntsi e e ntseng e tswelela e dirwa ka thakadu ka palo ya tsona e ntse e fokotsega mme gape le go supa gore e botlhokwa thata mo tikologong .
Gape se sekegela ditaele tsa go ithuta tse di anamemg .
Batswelwamosola ba ne ba sa tlhoke go nna mo polaseng .
Fa go se na sengwe sa tse di filweng di simolola go phela ka go dirisa dibodu ( tse di kgaogantsweng ) tse di leng mo mmung .
Fa go na le mathata mo tikologong , kumo jaaka dinawana e na le kgono go fenya komelelo go bapisa le mmidi e le sekao .
Disonobolomo di tlhoga sentle mo mmung o o lemilweng ka go dirisa mogoma o o keketang kgotsa o o roromang ka makidi a a siamisitsweng ka mokgwa o a tsetsepetse go feta a a lemilweng fela .
Diterekere tsa gago di dira thata go feta didiriswa tsa gago tsotlhe mme di tshwanetswe go direlwa ka tlhomamo .
Maemo a go leka go re tlhotlhwa e tla nna kana kang kwa pele ga a kgonwe go tseiwa e le nnete .
8.2 go etelela pele le go tlhomamisa gore baagi ba yone ba setso ba nnang le seabe mo tlhabololong le mo go fetoleng leanotlhabololo la leano le le kopantsweng la mmasepala yo baagi bao ba nnang mo lefelong le a le tlhokometseng ;
Se se raya gore , gore re tsamae ka fa molaong , di go tlhoka gore o di tlamele ka bopaki jwa itshupo jwa tlaleletso fa o bula tshupatlotlo ya banka e ntšhwa .
﻿Dikgang tsa setheo
Ga go ope yo o nnang le phitlhelelo ya lefatshe la gago kwa ntle le go bona tumelelo ya gago ya kutlwisiso .
Ka fa go je lengwe , kgotlhang e ka aga tshwaragano ya setlhopha ka go phimola tse di sa tlhaloganyegeng le go sedimosa ditumelo .
O tla tshwanela go tlhomamisa gore ke mang yo o tla bonang mosola , leng le gore jang .
Rraagwe o ne a lemoga fa ba agile mo lefatsheng la temo le le mafura mme a simolola go lema ka dipholo .
22 . Ditlhagiso tsa IDP
LENAANE LA DITENG TLHALOSO TSEBE 1 .
Fa maemo a popego a mmu e le a leng gore go ka se ke ga dirwa tiro e e duleng mabogo go mo go rakonteraka go bolelela montshadikuno se go na le go dira tiro e e bokoa a bo a solofela tuelo .
Mo ntshodikunong ya dithoro , se ke ntlha ya tsamaiso e e botlhokwa go gaisa .
Setshwantsho 6 - Diphanele tse di bofilweng ka terata
Buisa mme o dire tshekatsheko ya se se tlhophilweng
Ditiragalo tse di farologaneng tse di amang taolo ya porojeke di ka kgaogangwa ka ditlhopha di le tlhano tse di latelang ;
Diphopholetso tsa matlole di ne tsa buisanelwa . . .
O nyetse Lucy mme o na le bana ba le batlhano .
( 6 ) Molawana wa 50 ( 1 ) ( d ) wa Criminal Procedure Act o diragadiwa mabapi le lobaka lwa diura di le 48 , jaaka go umakiwa mo go molawana ono .
O nyetse ka 1984 mme o na le basimane ba bararo le basetsana ba babedi .
Sekasekelwa tiragatso .
DITLHOPHO
naya mongwe le mongwe tšhono ya go itlhalosa
Netefatsa gore o ruta badiredi ba gago gore go nne tlwaelo go bona go tlhola ba ntse ba tlhokomela dilo tse di leng botlhokwa go tlholwa gape le gape .
( a ) dira maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa motho yoo go ya ka molawana wa 14 ; mme
Moporofesara Mphahlele o tswelela go tlhalosa tiro ya sebueledi sa Pan-Afrikan , Edward Blyden mo mafelong a sentšhuri ya bo19 , yo Mphahlele a mo akgolelang go nna " le kitso ya gore morafe mongwe le mongwe o tsibogela setso se sešwa ka ditsela tse di nang le kgatlhegelo ya setso sa bona .
Bokao ba mafoko a a mo lenaneong
Go ipaakanya
Di reteletswe ka ntlha ya mabaka a le mmalwa ( jaaka go umakilwe fa godimo ) .
Ka jalo go botlhokwa go gopola dintlha tsotlhe tse fa o dira palelo ya tlhotlhwa ya minimamo - gopola go lekanyetsa boleng jwa mesola e mengwe mo go ntsheng dijalo .
Ka mafoko a mangwe , maAfrikan a tshwanetse a tlhaloganye hisetori le setso sa bona ka tsenelelo .
Ditso di fetoga le dinako fela jalo le ka dikarolo tsa bong ( gender ) .
Ga se tshwanelo e molemirui yo mongwe le yo mongwe a nang yone , mme sephiri se sengwe sa go kgona thekiso ke go nna le kgololosego ya go rekisa fela fa o swetsa gore nako ya go rekisa e siame - e seng fa motho yo mongwe ( jk . moadimi wa banka ya gago ) a swetsa gore o tshwanetse go rekisa jaanong !
Kolaganya dikarolo kgotsa dipaakanyo dife le dife tse di tlhokegang .
Bolaodi ba diphatsha
Go phimola kgotsa go fetola melao
O se ka wa tsaya matlhakore .
Go ikaegile go ya ka kgato ya kgolo , ditshupo tsa dimela dingwe di a bonala .
Phetogo e ya molaotheo e gateletse maemo a Grain SA go nna thulaganyo e e seng ya sepolotiki le e e sa farologaneng ka mmala le botsalo .
Dikgoreletsi tsa sebopego le matshosetsi
Le mo mabakeng a fa basadi ba buiwa jaaka setlhopha se se botlhokwa thata se se ikaeletsweng , ga se gantsi tshekatsheko e dirwa ka khuetso e porojeke kgotsa pholisi e tla nnang le yona mo matshelong a basadi .
Setlhopha sa kgokaganyo sa CBP
24 . ( 1 ) Fa ngwana yo o tlhatlhetsweng ka ntlha ya tlolo-molao nngwe le nngwe a tlhagelela-
BooraMalo ba tswa kwa Thabantsho gaufi le Bloemfontein kwa Foreisetata .
Goga dipannere - se di kgorometse .
Diafalatokosine tse di kotsi go batho le diphologolo mme di senya mmidi gore o latlhwe .
Phoso mabapi le dingwaga tsa ngwana kgotsa mogolo yo o latofadiwang ka tlolo-molao
Ba na le maikarabelo gape a go netefatsa gore leano la woto le beilwe ka bomaleba mo direkotong go golagana le IDP ba bo ba nne teng go nna baemedi mo ditheong le tiragatso ya IDP .
2 ) Go nna moagisani yo o siameng : O akanyetse baagisani ba gago .
Modirisi o solofetswe go tlamela ka tshedimosetso e ntšhwa ya sedirisiwa go batlamedi bonnye kgwedi pele ga tumalano e sekasekwa ; go kgonisa batlamedi go dira ditshwetso ka kutlwisiso .
Gape ke mokgwatiriso o o turang go feta .
Motswedi !
Setlhopha sengwe le sengwe se tshwanetse go supa mafelo a ditlapele a le 5 mme se a tlhagisetse tsenelo ya botlhe .
Mo lekwalonyaneng le le khutshwafaditsweng la gagwe la tlhatlhelelo eno ( e e gatisitsweng mo bukeng ya Es'kia Continued ) , Moporofesara James Ogude o sobokanya kakanyo ya Boitlhamedi jwa Aforika e le e e ' phuthilweng thata ke hisetori " .
4.8 Kutlwalo ya tikologo , tsweletso ya didirisiwa le tshomarelo ya mesola
Mo tiragalong e Mphahlele a e kayang , sekolo se se potlana se ne sa tsaya sa pre-school go ikokeletsa dipalo tsa bana gongwe le ona moputso wa mogokgo .
Go utlwagala gape go kopantsha tiragalo ya go tsaya diteko tsa mebu ka go lebelela mesima ya metera e le 1 go mmetara e le 1 e le boteng ba metara e le 1 ya go tlhola popego ya mmu e e ka dirisiwang go tlhatlhoba mofuta wa mmu , boteng bo medi o tsenelelang mme le go nna teng ga thathafatso e e ka nnang teng ka ntlha ya kgatelelo mo masimong mo go tlaa jwalwang dijwalwa .
Melao e ne ya tlhabololowa gore go tsenngwe diphetogo tse di latelang :
Ka tshwanelo , fa o batla go jwala disonobolomo ka nako ya dipula tsa ntlha , tshimo e tshwanetse go nna e lemilwe e bile e segilwe ka mariga gore mmu o kgone go tlhomamela pele ga nako ya go jwala .
Paakanyo ya mmu
Kgato 5 : Tlhaloganya seabe sa ditokololo tsa komiti ya woto
Sediriswa se se neng se dirisiwa go jwala se ne se setetswe jaaka go ne go tlhokiwa , go na le fa se fositseng go jwala , mela e tlhamaletse sentle , jalo le jalo .
66 . Tekanyetso ya nako mabapi le go busediwa morago ga dikgetse
Tiragalo ya go dulafatsa mmudula e ka direga ka bonako mme go raya gore peo e butswe ka go tshwana mo tshimong .
TSAMAISO = KUNO
( ii ) ba itsise ka ga ditshwanelo tse ngwana a nang le tsona ;
Didirisiwa tsa lotsalo - Sedirisiwa sengwe le sengwe sa semela , phologolo , dibaketeria kgotsa tshimologo e nngwe , se na le diyuniti tse di dirang tsa lotsalo ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Tlhokomela gore digoro tsa tlamelo le patlego di kgabaganyana golo gongwe .
Kopa balalediwa go amogela kgotsa go gana pitso .
Bosupi ba gore ke troy a moithuti
Go ka nna tiro e e seng botoka go tlhopha dikhemikale tse di ka dirisiwang go laola mefero mo masimong ka tshwanelo .
Bolemirui bo ka nna kgwebo e e monate thata fa dilo di tsamaya sentle , mme re tshwanetse go dira tsotlhe tse di leng botlhokwa gore go tswelele go nna jalo .
Fa go dirisiwa mokgwa wa tlwaelo wa go tlhagola ka megoma mefuta e mengwe ya mebu e tla thusega ka ntlha ya go robola ga mmu fa go lokelwa tokelobogodimo ya LAN .
Gakologelwa gore go tlopela togetso go kotsi fela jaaka go logetsa go le gonnye .
Go buiwa go le gontsi thata ka dintlha tsa lefatshe .
Lebokoso la sekao le tshwanetse la bo le tshwailwe sentle le nomore ya tshimo , leina , aterese ya polase , dinomore tsa mogala le letlha la tseosekao go efoga tlhakatlhakano e e ka nnang teng mo laboratoring .
Go botlhokwa go fedisa sediko seno , le go nna baetabele bao ba ka rwalang maikarabelo a matona go itebaganya le dikgwetlho tsa Aforikaborwa .
3.2 Molao wa Dikamano tsa Badiri
Khiriso e letla bantshakuno go atolosa kgwebo kwa ntle ga molato le tshwariso ya khepetlele e e tsamaelanang le go nna mong .
Letlhare la go lekola diporojeke tsa CBP , go akanyetswa jaaka diporojeke tsa IDP , go tswa ditiragalong tsa bo22 le 23 tsa CBP
Ntlha ya Botsayakarolo sa setšhaba mo dikarolong tsotlhe tsa puso e akareditswe mo Molaotheong wa Aforikaborwa .
Seelo se sa a yuniti se ya go thusa go tshegetsa dikgato tsa ditshwanelo tsa botho , gape se ya go nna le seabe mo go tlholeng temoso ya loago le seabe mo setšhabeng .
Dikgang tse di monate ke gore o ka tshela botshelo jo bo fetileng jo bo itekanetseng le fa e bile o na le HIV .
Mo baaging ba setso , ka gonne batho ba itse mekgwa ya morafe , ba a thusana , mme ba dira se ka tlotlo .
Balela ditshenyegelo pele o jala
Morago ga dingwaga di se kae o ne a hudugela kwa Witsieshoek , kwa a neng a aga teng fa a sa ntse a theogetse ka mokgwa wa konteraka kwa meepong mo kgaolong ya Goldfields .
Gasa sebolayadisenyi se se tshwanetseng go thibela tshenyo ya ditsenekegi tse di leng mo mmung .
Fa kgonega o goe , o kue , o sie mme gakologelwa ga o ka ke wa kgona go iphemela ka dinako tsotlhe le gore go gana ga gago go ka nna ga go bakela kgobalo e e masisi .
Ga go a lekana go itse gore basadi ba tsaya karolo mo tirwaneng : boleng le maikarabelo tsa botsayakarolo ba bona di botlhokwa tsotlhe , e ka nna mo dikopanong tsa baagi , mo diphaposing tsa poraemari , kgotsa jaaka badirisi ba ditirelo tsa setšhaba .
Go oketsa kitso e o e amogelang ke go ikgonisa go swetsa ka tshwanno .
Akantshanang dikarabo tsa lenane la dipotso mme le kwale ditsibogo mo kgatisong ya dikgang
Go boela kwa morago " nnang fela mme puso yona e tla dira " go tshwanetse ga fela-ga se kgopolo e ntle e bile ga e tsamaisane le mokgwatsamaiso wa puso ya Aforikaborwa .
Radiethara ke nngwe ya dikarolo tse dikgolo tsa thulaganyo ya tsidifatso ya seedi efe kampo efe .
Tsamaiso e e mabapi le go tshwarwa ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
SEABE SA FSB
Disoyabini di ne tsa se ke tsa nna dijalo tsa botlhokwa ka kwa ntle ga Ašia go fitlha e ka nna ka 1910 .
Gakologelwa go kopa gore go tlhatlhobiwe le diteng tsa mmopa .
Nka tlhokomela jang motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng ?
Tiriso e e siameng ya Eneji
Dithekisetso tsotlhe ( diromelwa ) di supiwa jaaka go ntse ?
Batho Pele e tlamelana ka letlhomeso la diphetogo mo thebolelong ya ditirelo tsa baagi .
Barekisi ba dipeo ka bontsi ba supa gore go na le dipeo tse di kana kang ka kilogerama ya mofuta mongwe le mongwe .
Mo tikologong e e kgwatata ya rona , gantsi go nna le nakonyana e khutshwane fela e siametseng thata ditiro tsa tshugommu tse di farologaneng .
Disilintara tsa Gase e e Gateletsweng
Kgono ya go bona tuelo ya go dirisa mafelo a go bolokela mmidi ke go di dirisa ka tshwanelo , o sa dirise ' diteko ' .
Fa a kaela ka motlha wa kgaratlho , wa Tlhaolele , o tshwaela ka go re : " baša ba rona ba gapeletsega go tsaya karolo mo dipolotiking pele ba bona tšhono ya go ithuta , ya go tlhaloganya le go rulaganya tse di tlang pele sentle . "
123462 : Bontsha kitso le kutlwisiso ya maemo a ditirelo tsa tshegetso ya porojeke ( 4 )
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Go tlhatlhosa maemo a botshelo go ya go a a amogelesegang jaaka go sisintswe mo leanong go tla akaretsa motswako wa go oketsa ditiro , matseno a a kwa godingwana ka kgolo ya ntshodikuno , mepusto ya loago mmogo le ditirelo tsa botlhe tsa boleng jo bo kwa godimo .
12 . ( a ) Fa e le gore o ne wa goga disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) mo malatsing a le 30 a a fetileng , o ne o goga gantsi go le go kana kang ?
Phitlhelelo ya lefatshe
Molemi wa disonobolomo o o pila tota o tlaa tlhokomela masimo a gagwe sentle dibeke tsa ntlha morago ga go jwala ka gore ke yona nako e e leng botlhokwa go netefatsa kgono .
Dikopano tsa mo phatlalatseng tse di neng tsa tshwarwa go buisana ( tlhagisa dintlha )
Eskom ( nomore ya ntlhafelo )
Motsamaisi wa IDP o lekane go neela batsamaisi le makhanselara a woto tshedimosetso e e botlhokwa e e tswang mo IDP , go akarediwa le go ntsha tshoboko ya IDP .
Diura tse 500 tsa tiriso dingwe le dingwe ( ka kgwedi tse pedi )
Go fetola ga lolea go tshwanetse go dirwe jaaka bokana ba popego ya peo bo laolang .
Moedi wa metsi o o kwa godimo
Fa o ela tlhoko dintlha tse o tla se bone melato ya go gana go dira .
Go na le pharologano e e rileng gare ga lefatshe le le sa dirisiweng le le le se nang sepe .
Patlisiso ka batho ba o batlang go ba rekisetsa dikumo : go dira patlisiso le go sekaseka diphitlhelelo tsa patlisiso le ditshitshinyo tsa ditiro tsa mo isagweng
Mosirelediwa o tshwanetse a bo a latetse melawana ya bosetšhaba malebana le go dirwa ga ditsela tsa molelo go amogela tshireletso e .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 9 : Go tsaya karolo mo ditirong tsa IDP tsa 4 / 1 le 4 / 2 tlhagiso ya tekeletso ya ditlhagiso tsa diporojeke
Mosola
E akaretsa tshwantshanyo ya tiragatso ya tota le tiragatso e e rulagantsweng .
ke ditheo tsa kgakololo tse di tlhamilweng mo karolong ya setšhaba go thusa mokhanselara wa woto go diragatsa taolelo ya gagwe ka mokgwa o o kgonagalang thata wa temokerasi
Mo karolo ya 16 ( 1 ) ya Molawana wa Dithulaganyo tsa Mmasepala e bolela gore :
Ke yona ntlha e re e batlang re le thulaganyo !
Mo lefatsheng lotlhe , palo ya batho e ntse e oketsega - fa palo ya batho e oketsega go tlhokiwa gore le dijo di oketsege .
Tlhagiso mo Khosong ya Ntshokuno ya Korong .
BOTLHABELO
Mofenyi wa kgaisano ya Montshadikuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa Grain SA o begilwe kwa maitisong a manobonobo a a neng a tshwaretswe kwa The Theatre on the Track kwa Kyalami , ka 09 Diphalane 2009 .
Fa kere ya terapa e dikologa gangwe fela kere ya seporokete e tlaa dikologa ga kae ?
Boitshupo jwa mphato wa sephiri bo a fitlhwa .
O se ke wa leka go kwala tshwaelo e nngwe le e nngwe - dintlhakgolo fela .
Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa ( SAHRC ) e neilwe boikarabelo kafa tlase ga PAIA jwa go :
54 . Tlhopho ya mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong
( b ) fa motsadi a se teng , kwa go mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao fa a le teng , mme fa go se ka fa dikgatlhegelong tsa ngwana gore a neelwe motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , o tshwanetse go itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Sebaka se se tshwanetse go feta disentimetara tse 10 ka bonnye go kgonisa go uma ga kumo ke sediriswa se se umang .
6.12 Dikgwedi di le 2 pedi morago ga fa pego e sen ago newa Lekgotla , go amogela pego ya bookamedi e e nang le ditshwaelo tsa Lekgotla mo pegong ya ngwaga le ngwaga .
( b ) rotloetsa maikutlo a motho yo o rileng a a tlisang tekatekanyo mo magareng a maemo a ngwana , mofuta wa tlolo-molao le dikgatlhegelo tsa setšhaba ;
Balemirui ba bantsi ba setse ba feditse go roba disonobolomo mme ba dira thata go roba mmidi .
Tharabololo-mathata - Eno ke karolo e e gwetlhang thata ya tiragatso ya tsereganyo gonne ke mo go yona kgato e fa go dumelanwang ka tharabololo .
( 4 ) Mo go akanyeng ka tshedimosetso e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka-
O ka se kgone go ba emela fa o sa itse gore ke bomang ba ba nnang mo wotong ya gago , ditlhokego le mabaka a bona ke afe , ba batla komiti e ba direla eng , ba batla dikago , ditsela dife tse di dirang gore woto ya gago e nne le botshelo .
Diboto sa tshegelelo tsa polasetiki kgotsa letlapa ke tsona di babalesegileng mo nameng e tala .
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
69 . ( 1 ) Mo godimo ga mabaka mangwe le mangwe a katlholo , maikaelelo a katlholo , go ya ka Molao ono , ke go-
Tlamela ka ditirelo tsa bolemisi ,
Go kgona go oketsa kgono ya dikgwebo tsa bona , balemirui ba sala ba oketsa tiriso ya thekeneloji ya segompieno .
Dikgwedi tse 3
Maiteko a maatla a a ka ntšhwafadiwang
Mokhanselara o tlhalosa ka ga maikaelelo a kopano le tsamaiso e e diragetseng mo bekeng .
TIRO 1 Dikomiti tsa Woto di ka tlhotlheletsa Lenaneo la Tlhabololo ya Bonno jwa Bosetšhaba jang ?
Kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso e na le ditlhopha tsa direkoto le tlhaloso ya direkoto tseo tse di kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko :
Batsayakarolo ba tshwanetse go dirisa nako ya morago ga karolo ya dithuto go :
Go rotloetsa tsamaiso e e nonofileng .
Bong jwa kitso ya setso ya tiriso ya P. sidoides e nnile le mathata ka ntlha ya gore go na le pharologano ya maikutlo gareng ga ditšhaba ka ga bong jwa kitso .
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
Tlhoma tanka
Ditiro tse di rulagantsweng
Fa o leba fela fa godimo , e kete poifo ya ga Mphahlele ya gore thekenoloji e lekanyetsa go gola ga tlwaelo ya go buisa mo Aforikaborwa , e tshwanetse ya bo e nepile .
Kopano ya setlhopha sa balelapa
Go raya gore o ka nna wa bona mosola wa tlhotlhwa e e yang godimo mme fa tlhotlhwa e wela tlase ka ntlha ya gore pula e simolotse go na , tlhotlhwa e o e bonang ga e kgone go ya tlase ga tlhotlhwa ya fatshe e o e setileng .
3.1 " Dipholisi " ke dipolelo tse di kwadilwng kgotsa dipolelo di le mmalwa tse di tlhalosang melaometheo ,
Tse ke dikgopolotlhotlhwa tsa setso .
Khoso ya borakonteraka
Bolwetse bo bo bonalang bo itswe e le " mokobo o mosweu " mme bo ka tsenelela mo dikgaolong tse di farologaneng tsa semela e bile bo bonala ka go farologana mo dikgaolong .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
4.2.10 Go dira gore go nne le tolamo fa gare ga bakhanselara botlhe .
Israel o ne a ya sekolong go fitlhela Mophatho wa 7 mme morago a kgona go fetelela mme a fetsa Mophatho wa 12 kwa sekolong se sengwe kwa Hoopstad .
Hisetori e e humileng ya naga eno le makgethe a batho ba yona e kaya gore Aforikaborwa e ka neelana lefatshe dikgang tse di itlhaotseng , mantswe le dikuno .
Bukatiro & Kaedi
Supa diwoto tse 5 tse di nang le ditšhono le dikgono tse dintsi go feta le go totobatsa mofuta wa ditšhono le dikgono
10 BOITSHWARO JWA MALOKO MO KOPANONG
6 batsamaisi
o ka tswa o sa kgone go robala , go emisa go lela , go ja le go nna le ditoro tse di tshosang .
Fa go se na dipotso , ke tla tswala , go siame , kwa morago koo , a le mongwe .
Motho yo o rutegileng o tsenelela kwa teng a fata kitso ya nnete e e re maatlafaletsang go tsaya karolo .
Go duedisiwa lekgetho ga dituelo tse di tsenngwang mo letloleng la bajaboswa
Paakanyo ya tshimo
Neelo ya dikopo / dikhotheišene tsa go abelwa matlole ke diwoto go ya ka ditekanyetsokabo tse di amogetsweng
Jaanong o na le diheketara tse di ka nnang 900 , mo go tsona e le diheketara di le 600 tse di ka lengwang .
O tlhalosa go fosa ga lekwalodikgang la 1991 ka go nopola Dr Dawie de Villiers , moeteledipele wa Cape National Party wa nako eo , yo o neng a buile ka tsela e ka ga Tlhaolele : " E ne e se maikaelelo go lomeletsa batho ba bangwe ditshwanelo tsa bona le go ba tlisetsa kutlobotlhoko - mme kwa bofelong gona go isitse kwa go sona seo .
Ayanda le ena o dira le rraagwe mo polaseng ya gagwe .
Itshireletse go kgato ya CCMA
5.6 go tlhagisa maina a go ka tlhophiwang mo go one go bo bo tlhomiwa bakaedi ba Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Paakanyo e e tshwanetseng ya polantere e e jalang ka mela e ka raya pharologanyo magareng ga dijalo tse di nang le poelo le ditatlhegelo tse di boitshegang .
Ka nako eo , 1993 , diyunibesithi fela jaaka dikarolo tse dingwe mo botshelong jwa Aforikaborwa , di ne di tsitsipane , di bonelapele paka e ntšhwa ya polotiki ya puso ya temokerasi .
Dikolo tsa temothuo tse dintsi di ne tsa tswalwa gore bana ba latele dikhoso tsa seakatemiki .
Peeletso e tlhomamisitswe bonnye sebaka sa dingwaga tse 5 .
Setlhogo : " Palamente e tshwenyegang ka go tsweletsa pele tlhabololo ya baša go ka fitlhelela kgololosego ya ikonomi . "
Pele ga 1994 , karolo eno ya toropo e ne e nna basweu fela mme ka ntlha ya seo , malapa a le mmalwa a a nang mo motsesetoropong o o gaufi le yona , a ne a ya goinna mo toropong eo .
Setlhopha sa Taolo ke eng ?
Setlhopha se neelwa tiro .
Ditlamo tsa tirisano ke eng tota ?
Amos Njoro ( mogokaganyi wa porofense ; Gauteng ) le Karabo Peele ( Modulasetilo : Mielie Trust ) .
Boemong jwa seo re ne re tlaa lemoga gore re a ikgobatsa kgotsa re a ipolaya mo go yona tiragalo eo , jaaka Moporofesara Mphahlele a bua fa .
Maano le ditogamaano a ka se tseye tsia gore banna le basadi ba na le ditlhokwa tse di farologaneng , dikgatlhego , kitso le maitsholo le gore diporojeke di latlhegelwa ke kutlwisiso , tshedimosetso , maitemogelo , mararang , le metswedi e e godisitsweng mo mekgatlhong ya basadi ya baagi .
Leina la porojeke
Diyunibesithi tsa rona di tshwanetse go nna karolo ya tiragalo e .
Dikemedi tsa dikomiti tsa diwoto tse di amegang di tshwanetse tsa tsayakarolo mo Setlhophatiro sa porojeke sa IDP se se amanang
Ka jalo go botlhokwa thata go sireletsa manno a dinotshe mo masimong a disonobolomo kgotsa mo tikologong ya masimo a disonobolomo .
Ka jaanong lethuuthuu le fetile , dira nako go tlhokomela didiriso tsa gago .
Seelo se tla tokafatsa maemo a tiro ya batho ba ba ratang tlhabololo mo lefelong Pusoselegae le Tsamaiso
Go Papielwa ga Matlakala le go a Isa Thotobolong ya Matlakala ka Terena
Go ithuta go reetsa ka tshwanno go tsweng tshimologong go tla aga boikanyo le go utlwisa moithuti gore o tla kgona tiro .
Go na le balemisi ba le bantsintsi ba ba direlang Mafapha a Temothuo a a farologaneng mme ba tshwanetse ba bo ba rebolela bantshakuno tirelo ya bolemisi .
Re tshwanetse ra phamola tiragalo e nngwe le e nngwe ya kganya le kitso e e fetang ka bokhutshwane , mme re e golaganye le tse dingwe tse di fetileng pele .
Masimo a tshwanetse go sugiwa ( go tlosa laga e e pitlaganeng ya mmu ) , mme morago ga moo a tshwanetse go segiwa ka sediriswa se se nang didisiki kgotsa meno go thuba makwete .
Se , e ka nna go retelelwa ga batsadi ba Bantsho , mme gape se emela ditlhaelo mo lenaneong la thuto la morago ga Tlhaolele .
MO GO LEMOGENG -
Mo tlhomamisong eno , o re lotlegela ka maitemogolo a gagwe : ' . . . .Fa ke golagana le batho , ke dira le bone mo diporojekeng tsa boagisani tse di maatlametlo , ke lemoga gore go otlologela mo lefatsheng ka boalo jwa lone go tota go le mo tlholegong ya motho , mpho e e nang le boModimo ' .
Mela e e jwetsweng e e supang go tlhoga matlharekutu a a siameng mme ga go na mefero mo go supang gore bolaodi ba mefero bo ne bo siame ka nako ya boikhutso le nako ya go jwala .
TB e e sa phekolegeng e ka phatlaladiwa jang ?
Re dirisa diheketara tse 2 450 .
3.1 Go Tlhoma Badulasetulo ba diboto tsa bakaedi ba ditlamo tsa RBN
go sa lekalekaneng fa gare ga bahumi mle batlhoki
" Tiragatso e e tshwanetseng go latelwa mo go godiseng IDP - e tshwanetse ya letla ka ditsela le ditiragatso tse di maleba :
Kgato 0 e tlamelana ka tshedimosetso mabapi le ditlhopha tsa loapo
Mogopolo ke go rulaganya ka go lekaleka mme le ka go supa nnete setshwantsho se se supang bokana ba bothata ba mefero .
Go botlhokwa thata go nna le kitso ya gore boima ba seruiwa bo kana kang ka gore melemo yotlhe e dirisiwa ka ntlha ya boima .
30 Ngwanatsele
( b ) Moeteledipele wa Lefelo la Rekoto ya Bosenyi la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , o tshwanetse gore , go ya ka kopo ya modira-kopo , ka lekwalo , a netefatse gore rekoto ya bosinyi ya ngwana e tlositswe .
Go tlhokega ga kitso le kgono ya papatso ;
go bolelelwa ke ngaka kgotsa ke modiredi wa tsa kalafi gore o di dirise ...
Dirisa sediriso se se siameng : Ae pateletse didiriso tse dinnye go dira tiro ya sediriso sa tiro e e bokete .
Badirisi ba metsi ba tla lemoga jang se se diragalang ?
( a ) Ditlolo-molao tse di leng mo Setlhopheng sa 1 ;
Go tlhama thulaganyo ya go nna le seabe mo baaging
Re tlhoka eng go rulaganya leano ?
Nna ke ne ke akanya ka ntlha e mme ka fitlhela gore , le fa re na lefatshe le le lengwe , re na le batho ba ba phelang mo mafatsheng a mabedi .
Ntlha ya tekatekanyo
Go baakanyetsa tekanyetsokabo go tshwanetse go tlhokomelwe ke bakhanselara ba mmasepala ga mmogo le batlhankedi go netefatsa gore madi a a tlaa kgontshang go nna le ditlhabololo tseo a teng .
12.2.10 Go tlhama dipholisi ka mesepele le ditsamaiso tsa dipalangwa tsa botlhe .
Se se gananang le sona ke boammaaruri - fa dipolase di tswelela pele dikgwebo tse dikgolo tsa mo mebileng le merafe ya selegae e tswelela pele .
Ka jalo e tlamela puso tsela e e totobetseng ya go netefatsa tshiamo ya tshwetso ya setšhaba gape e tlamela ba e tla nnang bathuthusi ba ditshedi dikgato tse di totobetseng tse ba tla di latelang fa ba rerisana le setšhaba sa fa gae .
Ditshenyegelo tse di bonweng ka ntlha tlhokomelo ya mafaratlhatlha go akaretsa motlakase le dipolante tsa metsi le tlhokomelo ya mafaratlhatlha a a jaaka dikago le didiriswa tsa mmasepala .
Madi a tekanyetsokabo
Bontsha kutlwisiso ya pholisi le lethlomeso la semolao le le kaelang dithulaganyo le ditiragatso tsa Komiti ya Woto
Dipharologantsho tsa mmu tse di tsamaelanang le kgono ya go boloka ya metsi mo mmung
Dimakasene tsa bolemirui ( Landbou Weekblad , Farmers Weekly , le tse dingwe ) di tletse dikaknyo tsa go fetola dilwana le didiriswa go tswelela go di dirisa ditiro tse dingwe .
Ka ngwaga wa 2002 re kopile polase mo thulaganyong ya DRDLR mme kopo ena e sala e dumelwa ka ngwaga wa 2009 - tumelo ena ya nna tlhotlheletso e kgolo go rona .
( 9 ) Tshedimosetso e ngwana a e neileng kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , ga e a tshwanelwa go dirisiwa mo tshekong nngwe le nngwe e e ka ga mabaka a tshwana le ona .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwaledi wa Pula / Imvula .
Ke tlaa rata go oketsa kitso ya me ya go uma disoya le mabele .
Ditiro tsa rona di fetola tikologo ya rona ka go dira gore batho ba re di dirang mo go bona ba tsiboge - tsona ke karolo e e botlhokwa ya tikologo ya rona .
Ka nako e le nngwe fela tshenolo e e ne e le thuto mo kopanong ya bokgoni jwa Afrikan jwa go tlhaloganya maikutlo , sengwe se re neng re se iletswa ke peelothoko ya motlha wa tlhaolele , e e latetseng mofuta o o rileng wa bokoloniale , bo bo neng bo dirwa mo Aforikaborwa .
( Go bona tshedimosetso go ya pele ka seabe sa Batlhankedi ba Tshedimosetso leba Karolo 3 ya Kaelo eno ) .
Ditsibogo tsa go nna jalo tsa dintlha di neng di tsamaisiwa le go laolwa ke bobegakgang di ne di tla netefatsa ntlha ya gore boitshupo jwa Seaforika bo tlwaelesega sentle fela jaaka boitshupo bongwe le bongwe jwa setso le diphetogo tsa teng , ka lebaka la go buisana ka mekgwa e mentšhwa ya kgaratlho jaaka lefatshe le ntse le fetoga le go tswelela .
Go atlanegisiwa go kopa ditekelelo tse di latelang tse di naneofaditsweng fa tlase gore moitseanape wa temothuo kgotsa mogakolodi a kgone go ka naya kgakololo e e nang le bokao morago ga go sekaseka dipholo tsa ditekelelo tsa mmu gammogo le kanaanelo ya masimo mo polaseng ya gago le tikologo ya setlelaemete eo mo polaseng ya gago e leng mo go yona .
Tirisanommogo mo Nageng ya Rona / le Dinaga di Sele
Fa phopholetso e ka bo e fitlheletswe go ka bo go ntse ditono di le dimilione tse 33.5 ( 6.7% ) tsa korong tse di leng mo mmarakeng mo setlheng sa 2006 .
Dintlha tsa ga Mphahlele di simolola ka puo ya sebele , fa a re : " Potso ka ga African Humanism ke go re , mo go nna , go tsomana le bo-nna. "
Nako - fa le tshwara kopano kgotsa thutokatiso nako e tshwanetse go tsewa tsia .
Le rulaganya ditiro tsa ngwaga o o tlang wa matlotlo ka go tlhagisa ditshenyegelo tsa ditiro tse le gore madi a a tlaa duelelang ditiro tse a tlaa tswa kae .
Tekanyetso ya bofelo ya porofense
A go na le tshwaragano magareng ga Setlhophathutano le lephata la balemi ba bagwebi ?
10.4 Kgotla ya Setso , ka go dirisana le Mokwaledi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
E ne e dira jaaka setilo sa Khansele ya Kgakololo pele ga kago ya Palamente ya Kapa mme ya dirisiwa jaaka kago ya kantoro ya puso , Kgotlakgolo , Poso mme lwa bofelo jaaka Musiamo wa Setso wa Hisetori .
Thepo e e feteletseng le yona e kotsi ( Setshwantsho 8 ) .
Ke di dirisitse go tlamela loruo lwa me .
Ka nako ya dijo ( tsa motshegare le / kgotsa tsa maitseboa )
A re lebelele tiriso ya madi mo kgwebong ya gago
Polelo ya gore taolo e ka tshwarelela boleele jwa dibeke tse thataro le yona e a belaetsa .
( i ) kgoreletso e e ka diegisang ipaakanyo ya mmueledi wa semolao wa ngwana kgotsa tiego ya go bona mmueledi wa semolao e e ka tlisiwang ke go tlhatlhelwa ga ngwana ;
Fa maikaelelo a patlisiso ya gago a fetoga , o tla tlhoka go bona tetlelelo e e farologaneng .
Go golagana le baetleetsi ba ka moso ba bojanala ba diporojeke tsa tlhabololo
Lesego ka teko ya gago ya go jwala kanola mo setlheng sa kumo mme o gakologelwe gore : Laola dijwalwa tsa gago ka tshwanelo mme o tla netefatsa kumo e e kwa godimo e e siameng le poelo e e tswelelang .
Fa yo mongwe a sa nne teng molaodi a ka tswelela ka kgang kwa ntle ga yo mongwe yo a seng teng .
16.3 Komiti ya Melao e tla boloka tolamo go ya ka melao e e leng tumalanong
Ditheo tsa poraefete di thapa bokana ka nngwe tharong ya badiri ba Aforikaborwa mme di rwala maikarabelo a go feta pedi -tharong ya dipeeletso le ditshenyegelo tsa R&D .
Tsosoloso ya Harlem fa gare ga 1919 le 1930 kwa Dinageng tse di kopaneng e ne ya tlhola bakwadi ba go nna jalo ba ba botlhokwa jaaka Langston Hughes , Countee Cullen , Claude Mackay le James Weldon Johnson ba mo dikwalong tsa bona ba neng ba gakologelwa tshimologo ya bona jaaka Maaforika .
LOBAKA LA GO BEGA : __________________________
Ke motlholo .
" E tla thusa thata mo go tokafatseng mafaratlhatlha a dikolo , kgolagano ya dikolo jaaka re tswelela go fitlhela kakanyo ya phaposi ya ngwagakgolo wa bo21 , tlhabololo e e tswelelang ya barutisi gammogo le go tokafatsa didiriswa tsa tshegetso ya barutwana le barutisi ( LTSM ) , gareng ga tse dingwe , " ga rialo Tona Motshekga .
Katiso ya tsenyotirisong
Letsatsi la Moletlo
Mo kgaolong e e nosetswang ka sediko sa go nosetsa sa diheketara tse 60 koketso ya tlhotlhwa e ka nna R373 , 920 .
Boritane e supilwe mong wa Koloni ya Kapa ka Phutegokgolo ya Vienna ka 1815 .
" letshwao la tuelo ya tatlhegelo " go tewa go naya sidiriswa se se neng se le sa ngwana , se se neng se dirilwe kgotsa se rekilwe ke ngwana , kgotsa go neelana ka tirelo nngwe le nngwe mo go motho yo a umakilweng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , mokgatlo o o neelanag ka dithuso jaaka letshwao la go supa tuelo ka ntlha ya dikutlwiso-botlhoko tse di tlhodilweng ke ngwana ;
Fa go tlhokega , buisa potso nngwe le nngwe mme o letle bobedi ( sebedi ) bongwe le bongwe bo supe tsibogo ya bona .
10.00 go fitlha 10.15
Go oketsa lotseno lwa malapa a go fokotsa ditlamorago tsa botlhoki e bile go thusa baagi le setšhaba go tsaya dikgato tse di botlhokwa jwa tlhola naga e e tlhabologang .
O boletse gore o na le . . . . . . . . ( PALO YA DIFOUNO TSA MOGALA ) .
Netefatsa gore thulaganyo ya go tsidifatsa ga e dutle e bile radietara le diela ga di a senyega .
Mafoko a tsona a thusitse go rotloetsa kago ya merafe ; ditiro tse di tsweletse le mo go kwaleng .
Ditiragalo tse dingwe tse di ka fitlhelwang
Taelo e ka tlhomiwa ka mokgwa o o kopantshang tsotlhe tse di builweng ba lelapa ka go tlhamalala .
Mmasepala o maatlafatsa bakhanselara ba ona ba woto le dikomiti go tsamaisa thulaganyo ya lenaneo le le tlaa kgontshang komiti nngwe le nngwe go itlhamela taolelo ya bona mo pakeng ya go nna mo ofising ga bona .
Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto ke eng ?
Go nyatsa taelo ya kgotlatshekelo .
Leba ditlha fela mme o tile ditshwaelo tsa maikutlo a gago .
Maikaelelo a Molao ono ke-
2 . Melawana ya Bodiredipuso ya 2001 : e e neetsweng dithata tsa go diragatsa melao ya Molaotheo gore madiri botlhe ba tshwanetseng go obamela dikaelo tsa maitsholo tse di neetsweng mo Melawaneng e bile ba tshwanetse go dira ditiro tsa bona ka bokgoni .
Tsamaiso ya dimatšhine ya balemisi
Seno se tla akaretsa go lekalekanya dikgatelelo tsa bogaisani jaaka go oketsa palo ya badiri , go putsa baporofešenale mo go lekaneng , le go tokafatsa tshireletso ya dipoelo .
9 . MAIKARABELO LE DITIRO TSA KGOTLA YA SETSO
Melao le dintlhakaelo tse di tla go thusa gape go tlhaloganya mofuta wa dilo tse dikomiti tsa diwoto di ka di dirang go thusa baagi le dikhansele tsa bona .
( Leba tlhaloso ya " Dithoto " mo godimo ) .
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di kwa godimo , diriseke di kwa godimo , tlamelo e feta patlego , le go tlhola tlamelo e e fetileng mme kwa bofelong ditlhotlhwa tse di duelwang ke badirisi di mo kgatelelong mme ga di thuse montshakuno ka sepe mo ditshenyegelong tsa gagwe tsa ditsenngwateng le diriseke tse a di tsereng .
Fa o sa tlhokomele kgotsa wa se dire tse di leng botlhokwa gi tlaa angwa boleng ba kumo e o e umang mme jalo le poelo / tatlhego ya kgwebo ya gago .
Kwa gaabo ditsala tsa me
Ditlhokego tsa metsi tsa dijalo tse o batlang go di ntsha ke bokae ?
Go tlhatlosa tirego ya botsayatshwetso mabapi le tsamaiso ya bobapatsi - eng , leng le kae .
Paakanyommu ke ntlha ya botlhokwa thata mo modikong otlhe wa ntshokuno ya korong .
( c ) tsaya dikgato tse di tlhokagalang go tlhotlhomisa bonnete jwa setatamente sengwe le sengwe le go siama ga sengwe le sengwe se se builweng .
Rotse tiro
Tlhola serai sa motlhaba go bona gore motlhaba ga o a tlala moo .
Diphaepe tse di tlosang metsi a go tlhapa le go tlhatswa , a dithoilete le a dibata di tshwanetse go tlhokomela e bile di phepafatswe ka go latelana ( gangwe morago ga dikgwedi tse tharo ka go tsamaelana le bokana ba tiriso ya teng ) .
LEBOKOSO LA I le tlhagisa tshedimosetso e e tshwanetsweng go tlamelwa ke mmatlisisi wa ditshedi gore o e akanye pele o tsena mo tumalano ya tshutiso ya didirisiwa .
Tokafatso e e tsweletseng ya boleng e a tlhokega jaaka tsamaiso e atologa ka lebelo le le magareng .
Se e ne e le tsela ya go ngoka batho ba bangwe ba ba neng ba setse ba fitlheletse phitlhelelo ya khepetlele ya mohuta mongwe , ( gantsi ka go nna le kgwebo ya mohuta mongwe ) .
O ka se nne le boikotlhao ba go duela R15 go amogela kitsiso e o tla e amogelang .
Thulaganyo : Dira ka tshwaragano le mokhanselara wa gago le mekgatlho e mengwe ya baagi , go supa ditlhokwa tsa ditlapele o be o netefatse gore ditlhokwa tse di akarediwa mo ditshitshinyong tsa tekanyetsokabo le mo maanong .
Pholisi ya mmasepala e e agileng Komiti ya Woto kgotsa melawana ya maitsholo e tlhoka go letla se .
Fa pula e e maatla e nela mo mmung mo maemong a , tlwaelo ya ntlha ke go katela mmu , fela fa go diragala jalo bontsi jwa dithoro tsa mmu di thubiwa go nna lolea , le go gololwa go elela le metsi .
2 . Mefuta e mengwe ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang ,
Batlamedi ba kgaogantswe go bao ba ba tlamelang phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae , bao ba ba tlamelang didirisiwa ka bo bona , bao ba ba tlamelang ka tshedimosetso ka ga tiriso ya setso kgotsa kitso e e tsamaelanang le didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae- kgotsa ka boraro jwa tsona di kopane .
Tlhaloganya matshelo a ditlhopha tse di ikgethileng , go akaretsa dithoto tsa bona , dikgwetlho , dipoelo tse di solofetsweng le ditšhono tse di leng teng .
Potso ke gore : a fa e le tsa bongongoregi di fokotsega go nna tsa botsweretshi ?
LE FA O SIMOLOLA GO IKUTLWA BOTOKA FA O TSAYA PHEKOLO , GAKOLOGELWA GORE GO TSAYA MELEMO YOTLHE YA GAGO LETSATSI LE LETSATSI BONNYE NAKO YA DINGWAGA DI LE PEDI KE TSELA FELA EO KA YONA TB E E SA PHEKOLEGENG E KA ALAFIWANG KA TENG .
David o rata go atologa le go jala diheketara tse dintsi fela ga a na kgono ya tirisometšhine go dira jalo .
Jaanong o ka dirang ?
Ditiro tsa Woto ?
Go botlhokwa gore o kale peo e e leng 100 go netefatsa gore o itse gore go tla nna dimela tse kana kang fa o jwala kilogeramo ya peo eo .
Mmasepala o tsaya tshwetso go sa kgathalesege tshwaelo ya komiti
maemo a go kgotsofala ga baagi a ya kwa godimo .
E ka dira jalo ka go tshwara ditheetso tsa botlhe .
Leba sekai se se latelang .
Go tlhagisa mokgwa o montšha wa thebolo ya ditirelo o o baying batho mo bogareng jwa thulaganyo le thebolo ya ditirelo
Go Kwadisiwa ga Botlhabelo
( b ) gore a ngwana o kile a bonwa molato mo nakong e e fetileng ;
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go Rita.Andreas@drakenstein.gov.za .
Makoko a mararo a ne a tlotla ka tlhagiso e nngwe le e nngwe mme ba dumelana ka dintlha tse di leng botlhokwa go lebelelwa ka go tsenelela .
Ntle le mo go nang le mefuta e e farologaneng ya dišere , dišere tsotlhe di na le ditshwanelo tse di lekanang mme batsholadišere ba ungwa mosola mo tekanong ya go tshola dišere .
Dikakanyo tse di jalo di thulanya babegadikgang ba le puso e ntšhwa , e bontsi ba yona e leng baeteledipele ba mokgatlho wa maloba wa kgaratlho .
Jeff Magida ( Bomankge ba ESOP )
Badiri ba Tlhabololo ya Baagi ( diCDW ) ke badiredipuso ba ba nang le bokgoni jo bo farologaneng ba ba rometsweng kwa magaeng go tswala phatlha magareng ga thebolo ya ditirelo ka puso le phitlhelelo ya ditirelo tseo ke baagi .
Leina la motsayakarolo :
Ke thusegile thata .
Go kgona go tlhola mefero ka kgono go tlhoka kitso e e tseneletseng ya baeoloji ya dimela tsa dijwalwa le mefero , go supa mefero le mokgwa wa go mela , go tsaya diteko sentle mme le go rulaganya tekatekano ya bokana ba mefero e e leng teng mo tshimong go netefatsa bokana ba madi a a ka dirisiwang go tlhagola kgotsa go dirisa dikhemikale go laola mefero .
Thebolo ya tshedimosetso e ntsi gape e le botoka
MOLAO WA DITHULAGANYO WA MMASEPALA , 2000 , KGAOLO 4 le 5 , e laela dikhansele tsa mmasepala go tlhama mekgwatiriso ya go ikgolaganya le go akaretsa baagi gammogo le mekgatlho ya baagi .
Mmu - itse mmu wa gago , boteng , phopholego , mmala , tshekatsheko le kgono ya mmu ;
Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , ke digalase di le kae " tsa bogolo jo bo tlwaelegileng " tse GANTSI o neng o di nwa
Tlhokomelo ntle ga setlha
Motswedi :
Tokafatso ya monono wa mmu ( mefero mengwe e itumelela mebu e e sa nonang e e bokoa ) ;
Fa go dirisiwa bolaodi bo bo tshwanetseng naga mo kampeng e e nang majang a a botshe a mefutafuta a ka kgona go tlhoga sentle gape fa pula e na ka tshwanelo .
( 2 ) Maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ke go-
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele ka bonako jalo ?
Netefatsa gore ditsibogelo tsa ditherisano di begelwa khansele gape .
Go botlhokwa gape go lemoga gore pofaganyo gare ga popego , dikhemikale le botlhaga ba baeologi mo mmung e tlhagisa mokgwa o ditshupetso tsa boleng ba mmu di dirisanang ka teng .
Go tlamela ka mmaraka wa dikuno .
Legale , ka ntlha ya maitlamo a bona mo go tseyeng karolo ga botlhe , dikakanyo tsa dikomiti tsa woto di tla lebelelwa ka kelotlhoko .
Go logela setlha se se latelang maano
46 . Go sa tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Pele o baya didiriso akanya tse di latelang :
Maano a go fokotsa go tshela ga diafalatokosini
Gajaana go a kgonega ka setegeniki go dirisa Global Positioning System ( GPS ) go tlhaola dintlha mo thulaganyong ya diboloko mo sekgaleng sa 0 , 5m go ya 4m ya dintlha tsa makgabaganyo tsa thulaganyo ya diboloko kgotsa ya phatlalatso ya dikao mo thulaganyong ya dibolokonyana .
Fa bommasepala ba tsaya ditshwetso ka maemo a ditirelo ba tshwanelwa go akanya ka go tlamela ditirelo tseo mo maemong a go ka nnela ruri ga tsona mo pakeng e telele .
Jaaka molemi , go na le dilo di le dintsi tse o di diyang - tsotlhe ka ntlha ya lebaka lengwe .
Balemirui ba bantsi ba okeditse dijwalwa tsa selemo tse di jwalwang mo dipolaseng tsa bona .
Metshameko le thuto ya mmele ke karolo e e botlhokwa ya kgolo ya ngwana .
Kgaphelothoko ke kgethololo e e nang le go se akaretse motho kgotsa setlhopha go se nne karolo ya batsayatshwetso .
Pula , e e nelang mo matlhareng le dikutung tsa dimedi e latlhegelwa ke bontsi jwa maatla a yona mo thulanong , mme e thubega go nna marothodi a mannye , a a ka welang mo mmung ka bokete le maatla a a kwa tlase , kgotsa ka go elelela kwa tlase ga dikutu tsa dim edi le go fitlha kwa mmung a saletswe ke maatla a mannye thata .
Selekanyo se se amana ka tlhamalalo le mowafalo kgotsa phalolo ya marothodi a kgatsho .
Ntlha e e dirwa ka go jwala ditlhare di bapile mo mafelong a a sa lengweng go bapa le ditshimo mme go itsewe e le dikgwa tsa bolemirui .
4 . dithulaganyo tsa kopano le tsa go tshola direkoto
Didiriswa di abelwa ditiro tse di thusang mo go fitlheleleng ditlhabololo tse di dumalanweng tsa mmasepala .
Tlhogela dinoga , bokgano le dinakedi tota le dibatana tse dingwe tsotlhe - di ja dipeba le bana ba tsona .
Dirisa cocaine ( coke , snow , powder , flake le / kgotsa crack , rock ) ka dinako tse dingwe
Lekgotla le tlhophile Mmenejara wa Mmasepala go ya ka Karolwana 54A ya Molao wa Ditsamaiso .
Mogatlho o ke sekao se se pila go supa gore go ka tswelelwa jang fa batho ba dirisana mmogo e bile ba amogela kgakololo ka boitumelo - ba mo tseleng ya go nna Balemirui ba Kgwebo ba Nako ya Segompieno .
thebolelo ya ditirelo e e tokafetseng
Go kgona go uma dijo mo masimong ke tiragalo ya kgale mme ke e nngwe e e tshwanetseng go tlotliwa .
Go akaretsa dijalo tsa monawa tsa dithoro jaaka khaophisi kgotsa soyabini go ka thusa go tokafatsa monono wa mmu .
Fa dikgomo di tlogelwa mo mafulong a maemo a a metsi , kwa bofelong thobo e ka fokotsega ka 20% ya ntshokuno e e solofetsweng ya gale .
Go botlhokwa go leka go thibela bolwetse bo ka bonako gore o thibele tatlhego ya kumo ka ntlha ya go oma ka bonako ga semela .
Kopantsha makwalo jaaka go tlhokiwa ( jaaka lekwalonyalo fa o nyetswe ) .
Mmaagwe o ne a le modirela mo legaeng mo polaseng .
Makoko a sepolotiki a na le tšhono go tshwaela le go botsa dipotso ka ga merero e e builweng mo puong .
Mathale a nngadule a bonala ka fa tlase ga dimela mo meleng mo dikutung , mo matlhareng le mo makapeng .
Fana o thusa David go lekalekantsha digasetsa tsa gagwe .
Morekisi wa nnotagi / mong wa shebini
Re direla bantshakuno ka ditsela tse di latelang :
O ne a tlhalosa gore ga go kgolagano fa gare ga se se rutiwang mmogo le matshelo a batho .
Boitshwarelo , fela ga bo a lekana , gonne go tlhoka gore go amogelwe puseletso ya ditshwanelo tsa botho le tefelo ya melato . . .
Tlhokomela gore o se anamise mefero semotšhine ka go rwalela dinokwana tsa medi , digwete le medithola mo masimong a phepa , ka didiriso tsa semotšhine .
Batho gantsi ba tshaba phetogo mme ba a e thibela - ba rata go tswelela go dira se ba tlwaetseng go se dira ka gore ba ikutlwa ba na le tshireletso .
3.1.1 go tlhama dikaelo tsa bookamedi tsa RBA , mafapha-potlana a yone le mafapha le ditlamo tsa RBN .
batsamaisi
Go tsena motho ganong ka gonne a bua sebaka go tlhagisa ntlha
Grain SA e neela katiso efe ?
Go raya gore fa moreki a reka selo , o kgona go netefatsa gore se goletse kae mme le gore ditiragalo tsa bolemirui tse di neng di dirisiwa e ne e le dife e bile le boitekanelo ba tsona , mme o kgona go swetsa ka kitso go dumela go se reka kgotsa go se tlogela .
Dira dikatlenegiso tse di mabapi le go itirela lotseno , go tshola ditshenyegelo di le kwa tlase , go thibela bobodu le go sireletsa dithoto tsa mmasepala
Se se tlaa thusa mo lenaneong la taolomofero le maemo a mmu mo thefosanyodijwalong .
( a ) go nna teng ga bonno jwa ngwana oo ; le
O ka rekisa ntlo ka go dirisa barekisi ba ditsha ( estate agent ) kgotsa o ka ithekisetsa ka bowena .
( 2 ) Molawana wa 56 ( 1 ) ( c ) wa Criminal Procedure Act o o tlhalosang ka ga go dumela molato le tuelo ya faene , ga o dirisiwe mo lobakeng lwa lekwalo la kitsiso go ya ka Molao ono .
Ka ngwaga wa 2010 masepala wa Barberton kwa Mpumalanga o laetse polao ya metsitsi ya dinotshe e e leng 900 .
Kerafo 3 e tshwantshanya tshupane ya tlhotlhwa ya ditsenngwateng jaaka yurea le disele le ditlhotlhwa tsa borotho le bupi jwa mmidi .
Paka ya malatsi a le 35 kgotsa go feta kwa ntle ga semela sa moamogedi e ka nyeletsa mathata a a kgonegang a mantsi .
Katiso le Koketsokitso ya Dikomiti tsa Diwoto
A re tsee gore montshakuno o na le madi a go baakanya diterekere le didiriso le go jala dijalo .
Ka go diragatsa maikarabelo a bona , pusoselegae e tshwanetse e gokaganye e bo e tsepamise dithulaganyo le ditogamaano tsa bona le tsa maphata a puso .
Gape segolobogolo mo seelong sa diyuniti :
Mmu o bopegile ka bonya jo bo masisi mo dingwageng tse dintsi , o bonako go senyega , mme fa o setse o senyegile , boammaaruri ke gore ga go bonolo go o busetsa mo maemong .
Maikaelelo
Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo ( IDP ) ke setlhagisiwa sa tsela ya thulaganyo e e lotaganeng ya tlhabololo .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go naas@grainsa.co.za .
Bthusi ga ba gapeletsege go akaretsa disthwelo tsa baagi
go tsaya karolo ga baagi mo togamaanong ya IDP .
Saena ditokomane tsa semolao , ditšheke , jalo le jalo ( kwantle ga dikonteraka ) .
( c ) go tshwarwa , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 20 .
Ga a tshabe go tsaya kgakololo e bile o tshwarelela ka bonako .
Go ntlisetsa mo ntlheng ya go adima madi .
Go maswabi gore mekgwa e mentsi e ja madi go feta mme go tlhokiwa tokelelo e kgolo ya madi .
7.7.3.4 e , fa e ka dirwa , e tla thulanang le ditaelo tsa Melao eno ya Taolo kgotsa tsa molao ope fela o mongwe , kgotsa e se kitlang e nna mosola ;
Rulaganngwa
O ne a itlama go se fetoge mo maikarabelong a Afrikan , a tlhaloganya gore mo " thulanong ya gagwe le ditso tsa Bophirima le tsa Afrikan , " o ne a fokelwa ke dikarolwana tsa kwa Bophirima " jaaka ntlha e e botlhokwa ya hisetori " .
Setlhotlheletsi ke popotlo mo godimo ga diseke mme e dira go fuduwa monontsha le go o thusa go ya kwa molongwaneng .
Johan en Israel_IMG_9745 : Israel Motlhabane o nnile tokololo ya ntlha ya Mophato wa Ditone tse 250 mo maemong a polatina ka go uma go feta ditone tse .
Mokopa-tshedimosetso o tshwanetse go saena dipampiri tsotlhe tse dingwe tse a kwaletseng mo go tsone kwa thoko .
Tswako le dikgolagano : Kgwebo ya selegae e neela ditlhokwa mo lefelong ka bophara
Go dumela mo bonneteng jo , ke se Mphahlele a se bitsang " boAforika " .
Tiragalo e ke kgaolo ya bolaodi ba go tlhokomela .
Fa e le badiri bona , tshireletsego ya bona ya fa tirong e tswa mo go gogeleng peeletso mo dikgwebong tsa bona , fa o sa beeletse mo kgwebong ya puso , fa gaufi e tla phutlhama mme ya go latlhegela .
Maidi a kemogodimo ( elite ) a ntsha 18% ya dithoro go feta mothale wa tulafatso e e bulegileng .
Tlhatlhobo le kgololo ya matlole e direga ka bonako fela morago ga maano a diwoto 6-8 a se na go konotelwa le go tlhatlhobiwa , Fa go santse go sa letwa konotelo ya maano a diwoto tsotlhe ;
Madi ke pampiri fela e bile ka dinako tse dingwe re gakgamalela gore " pampiri e ka duelela jang dilo tsa boleng " .
Tshobokanyo ya mangwe a mathata a go kopanweng le ona mo ditshetelong tsa serobi le dibako tse di ka a tlholang e bontshiwa mo lenaneong le le fa tlase :
Setotiwa sa sebontshi seo se ka buisega jaana : " Ka Sedimonthole ka 2006 go tlamela 80% ya malapa ka tirelo ya kolelo ya matlakala ya gangwe ka beke mo matlakala a olelwang mo tselanengthoko kwa ntle ga bonno bongwe le bongwe . "
Supa matshosetsi a le 5 a a bolelwang ka gale
Re tsena sekolo ka dikgato go fitlha mephatong e e kwa godimo e e leng teng , go seng jalo re felela mo tseleng . ' Thuto ' , ka fa go je lengwe , ke thulaganyo ya tlhabologo ka go ithuta , ka fa teng kgotsa ka fa ntle ga sekolo .
Mo mabakeng a fa maloko a dikomiti tsa diwoto a neetswe diphotefolio , mokgwa o netefatsa gore leloko lengwe le lengwe le na le tiro e e rileng go e dira mo wotong .
Fa re lebelela koketso ya ditono le kgaolo tse 8 , 36 ka heketara go ditono tse 10 ka heketara , koketso ya poelo ka botlalo ka tlhotlhwa ya korong e e leng R3 , 800 e ka nna R 6 , 232 ka heketara .
28 . O ne wa newa jang ... ya gago ya ntlha . . . ?
Bontsi jwa megala e o e letsang ke e e yang kwa dinomoreng tsa difouno tsa mogala tsa Telkom
Puso le mmaraka gankitla di kgona go tlhabolola bokgoni bo bo tlhokegang ka botsona .
Ka nako yotlhe ya ngwaga , re tshwaentse go gakologelwa gore , ka re le balemirui , re batho ba kgwebo mme re tshwanetse go laola ntlha nngwe le nngwe ya kgwebo ya bolemirui .
Ba leka go tlhopha dithoto le ditirelo tse di rileng tse di ka kgotsofatsang ditlhokego tsa bona mo bolekanyetsing jo bo tlhomiwang ke lotseno .
MME batho ba amogela melaetsa ya katiso
Ka ngwaga le ngwaga ka kgwedi ya Motsheganong , Grain SA e rulaganya Beke ya Thobo ya NAMPO mo polaseng fela fa ntle ga toropo ya Bothaville mo Foreisetata .
Tekano e lemoga maemo a a totobetseng kgotsa dipharologano tsa mongwe le mongwe , setlhopha , bong , maemo , tumelo kgotsa bogolo .
Ka tsela e , maloko a dikomiti tsa diwoto a a rweleng maikarabelo a diphotefolio tse di rileng a kgona go golagana le dikomitipotlana tse , ka jalo go tiise ditherisano le baagi ka ga merero e e ba amang .
14.1 Thulaganyo ya tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e tla tsamaisiwa ka mokgwa o o latelang :
Diphetogo tsa popego tse di tlhametsweng go tsweletsa ditšhono tse di lekaneng tsa ditlhotshwana
Tekanyetso e tshwanetse go supa ditiragalo tsa ngwaga yotlhe .
8.3.4 go fitlhela a na le molato wa go tlola molao wa setso , molaomotheo wa mokgwa wa boitshwaro o o tla dirang gore a tlosiwe mo maemong a gagwe a go nna Kgosana kgotsa Mokhanselara wa Setso kgotsa Moemedi wa Balaodi mo Baaging .
Le gale , ke sa batla go tswelela go ithuta kgono ya bolemirui ya diruiwa , go uma tlhaka le kgono ya go laola kgwebo e e tsweleletseng .
( 4 ) Fa go fitlhelwa e le gore go se latele taelo ke ka ntlha ya phoso ya ngwana-
Athikele e kwadilwe ke Jannie Bruwer , molaodi wa kgaolo wa Bayer Crop Sciences , Kapaborwa .
Ba ne ba ntse jaana :
Re na le balemirui ba bantsho ba ka nna 3 600 mo dithithutisong le ba le 58 mo Tlelapa ya ditono di le 250 .
A mangwe ( tsweetswee tlhalosa ) . . . . . 
Kgwedi le kgwedi
Tlhola metsi a beteri , phepafatsa dikopantsho sentle mme netefatsa gore beteri e tshwarisitswe sentle .
Bokana ba disalela bo ka oketsa mathatafa go dirisiwa sediriswa sa go jwala se se jwalang mela e e leng bapileng gaufinyana .
Tlatsa šedulo ya tiro ka tsela e e latelang :
16 . Phoso mabapi le dingwaga tsa ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao
Fa o na le didiriswa , tshedimosetso e ka tlanywa mme ga dirwa dikhophi tsa yona .
E batla nako le boikgapo go na le go nna fela le " maikutlo a a siameng " .
Dinosele tse di sa tsamaelaneng le go onala .
Re lesego jang go nna le balemirui ba ba dumelang go tlogela bontsi jalo go re tlhokomela - re le boka ka tiro e thata e le e dirang !
Kemonokeng ya baamogedi .
250 ton Club : Israel Motlhabane o nnile tokololo ya ntlha ya Mophato wa Ditone tse 250 mo maemong a polatina ka go uma go feta ditone tse 1 500 .
Ditsamaiso tse di tla dirisiwang go baya leitlho le go lekanyetswa go tsengwa tirisong ga leano
diphopholetso tsa go tsamaisa tiro tsa ngwaga oo wa ditšhelete le gore mo dingwageng tse di tlang tsa ditšhelete ditshenyegelo e tlile go nna tse di kana kang .
Dumela gore o batla go jwala kumo ya mofuta ofe ka setlha se se latelang .
Ke eng se se botlhoka go laola mefero mo dijalong ?
Kwa ntle ga taolomofero e e siameng le e e feletseng ga o kitla o kgona go ntsha dijalo ka poelo le itshegeletso .
Mo athikeleng e e kwadilweng maloba ( Tlhakole 2015 ) ke mongwe yo e leng Dr Anthea Jeffrey wa Setheo sa Botsalano ba Merafe o nopola Mondli Makhanya fa a re mo athikeleng e e kwadilweng ka 2009 ; " Batho gantsi ga ba batle lefatshe go dirisa bolemirui .
Polase ya ga David ke diheketara di le 272 , tse 252 ya tsona e leng lefatshe la temo .
Ditiragalo tsa ntshodikuno ka montshadikuno / polase mabapi le ;
Mefuta e mengwe e mentshwa e bonala e na le mokgwa wa go mela ka go se ntshe dikutu tse dintsi mme e jwalwa ka dikilogeramo ka heketara tse 30 .
Botlhokwa jo bo lekanyeditsweng ba tirelo ( palogare )
Maloko a tlhopha motlhokomedi wa badiri .
Taolomofero mo dijalong e laolwa sentle mme go mo pepeneneng gore William o itse se temothuo e e tswelelang le ya dipoelo e leng sona .
Mo lenaneong la rona la Tlhabololo ya Molemirui , re kopana le balemi ba le mmalwa ba ba sa netefatseng bogolo jwa masimo a ba a jalang , mofuta le boteng jwa mmu , seemo sa dikotla tsa mmu , monontsha o ba rulaganyang go o dirisa , palopalo e ba e eletsang ya dimela kgotsa selekano sa dikhemikale tse ba rulaganyang go di kgatsha .
Ke ne ke kgona go roba dikgetsi tse di ka nnang 18 go ya go tse 25 mo heketareng .
Digopodiso , Dipolaka le Dilo tse Dingwe tsa Boswa
Ditlhotlhwa tse di tseela tlhogong dintlha tsotlhe jaaka selekanyo sa setoko sa peo ya oli , kelothefosanyo ya ranta mo dolareng , maemo a bosa le dipatlego tsa mebaraka tsa isagwe go tswa phepong le madirelong a mangwe a kuku ya oli le oli .
O tshwanetse wa raya Mokhanselara wa Woto ya gago a go thuse go kopa Mmasepala go dira jalo .
Go botlhokwa thata go aga maikutlo a kutlwano gare ga wena le mokonteraka yo a tlaa dirang ditiro tsa gago .
Ke dirisa polase ya ka , Concordia e e leng diheketara tse 368 , mo tikologong ya Senekal , kwa kgaolong ya Foreisetata .
Kwa ntle ga thulaganyo ya go ntshwafatsa kgaoganyo ya naga e wena o e dirisang , e bile le kwa ntle ga gore wena o " mong " wa naga , ntlha e e leng botlhokwa thata ke tiriso ya naga .
bafatlhosi
Maano a diporojeke ga a kitla a nna a nnete fa basadi ba sa rerisiwe ka botlalo mabapi le moakanyetso le tsenyo tirisong ya porojeke .
Disonobolomo di ntsha metsi tlasetlase
20 . Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , mo malatsing a o noleng nnotagi ya mofuta mongwe e ne e le ka
Tiragalo ya 2 : Fa go na le tshwano e kgolo magareng a go dithulaganyo tsa dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka boleng tsa CBP , merero ya botlhokwa ka bontsi ya woto e tshwana le ya IDP , jaanong leba gore a merero ya IDP e e rulagantsweng go ya ka boleng e logetswe maano go lekane mme o tsepame go lekane mo togamaanong ya mmasepala e e anameng .
Mo polaseng ya dijalo , go na le didiriso tse di farologaneng di le mmalwa - go tswa go mogoma , dese , repara , ege ya dese , mogoma wa ditšhesele , setlhagodi , rotofeitara , go bala di le mmalwa fela .
" ngwana " go tewa motho mongwe le mongwe yo a leng ka fa tlase ga dingwaga 18 , mo mabakeng mangwe motho yo a leng dingwaga di le 18 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 21 yo tsheko ya gagwe e tsamaisiwang go ya ka molawana wa 4 ( 2 ) ;
Kgwetlho ke gore o se ke wa adima go feta ka moo kgwebo kgotsa papatso ya gago e ka kgonang go busa madi ka teng .
Batho ga ba kgone go tebisa mogopolo mo ntshokunong .
E batla go dira jalo ka go tlamelana ka tikologo e e nang le tshegetso ya kgolo le tlhabololo , fa e ntse e tlhola ikonomi ya bodiri jo bontsi .
Kumo e tla atlholwa go supa maemo a tshenyego fa e le teng .
Go tseiwa e le sesupetso sa gore dibokwana tse di leng 25 go feta ka botelele bo bo ka nnang dimilimetara tse di leng 12 mo metareng ya dimela mo moleng di ka senya matlhare ka bogare ba 35% .
Gareng ga ditiro tse dingwe , ditlhalefi tse di :
KGAOLO YA 4
Botlho-kwa ba maatla
Elatlhoko : Ditiro tsa kgolaganyo tsa IDP tsa 7 , 8 , 9 , 10 le 11 di fitlhelwa mo karolong ya 6 ya kaedi e .
Setlankana sengwe le sengwe sa kwalelano se tshwanetse go kwadiwa ke komiti jaaka di romelwa mo boemong ba yona .
Ditogamaano tse di ne tsa isiwa kwa Lefapheng mme tekanyetsokabo yotlhelele e tsentswe mo tshupatlotlong e e kgethegileng ya Grain SA e e buletsweng lobaka lo .
Tumalano ya Tshutiso ya Didirisiwa
Fa a le dingwaga tse lesomerobedi , a aloga go nna morutabana wa poraemari , fa a le di le masomepedi-nngwe a falola materiki , fa a ntse a dira a itshotse sentle a ithuta , a konosetsa dikerii ya ntlha a le dingwaga tse masometharo .
Nako nngwe mo botshelong jwa gago ?
1 Dikarolo tse di farologaneng tsa tiko ya porojeke di tshwanetse go kwalwa jaaka fa go tlhalositsweng mo letlhomesong la lloko kgotsa la PCM .
Tshupo e e bonagalang ya ditlhaelo ke timpalo ya mmala ya matlhare a manana , fela le gale , go le gontsi matlare otlhe a na le mmala wa botala jo bo timpetseng , fela timpalo magareng ga matlhare a magologolo le a manana ga e bonale bonolo .
﻿Togamaano e e Totileng- Baagi Le IDP
Batsamaisi , badiri ba porojeke , baabi le baungwelwa
4 . Dipotsolotso le batho ba ba botlhokwa ba metswedi
Mariga a a neng a le tsididi thata le pula mo dikgaolong dingwe a ka tswa a tshwaetse mo go phapalleng ka bonya ga maemo a petometsi a mmu .
Go tlhopiwa mofuta ofe go jewa mo kgaolong ya rona ?
Dikeledi tsa pelaelo le go makala le go se dumele ka go tlhakatlhakanya di ne elela mo difatlhegong tsa Solomon le mosadi wa gagwe fa ba utlwa kgang e e monate ena .
Fa ditshedinnye di sa phele sentle go tla sala dibolayamefero tse dintsi mo mmung mme balemirui ba tshwanetse go tlhokomela gore maemo a pH a nne a phedisa ditshedinnye ka bontsi thata .
Se se thusa go matlafatsa temokerasi ya selegae .
Ela tlhoko gore o ka nna wa phimola pholisi ya inšorense fa o sa tlhole o e tlhoka .
Tlhola mowa wa maikarabelo , phuthologo le bosenangbofitla mo tsamaisong ya puso kgotsa mo tiragatsong ya thata ya puso kgotsa go dira ga tiro ya puso , ka go diragatsa tshwanelo ya kgato ya tsamaiso e e siameng .
Dipampiri tsa dipuo tse di tlileng go neelwa di tshwanetse go bo di rometswe ka di 28 tsa Tlhakole 2013 .
( ii ) go itsise ngwana ka ga mofuta wa tatofatso kgatlhanong le ena ;
O rile : " Ke dumela gore Grain SA e tlhomile sekao se se setetsweng kwa godimo go supa gore tlhabololo ya lefatshe mo Aforikaborwa e ka dirwa jang . "
Mo temaneng e e fa godimo , re tlhalositse bokana ba tse di omeletseng bo bo tlhokiwang ke kgomo ka kgwedi .
La bobedi tekanyetso e tsweleletsa pele ntlha ya go rulaganya pego ka ditiragalo tsa go uma le tsa tiriso ya madi tsa kgwebo ya gago .
Ka gangwe fela , bo tlaa senya karogano ya bosula mme bo laole boswa , jo bo tlhamilweng ke ba ba etsang H.F.
Ka go tokafatsa dinonofo le go oketsa bogaisani , ikonomi e ka arogana , mme ya itebaganya le ditlamorago tse di sa siamang tsa ditlhwatlhwa tse di tlhatlhositsweng tsa didiriswa mo ranteng .
Kungo ya legato le ke IDP e e amogetsweng mo mmasepaleng .
mela ya dimetara tse 1 , 5 - go lekalekantsha dimetara tse 6 , 7 fa go lekalekanwa .
Fa a dira temogo ka ga se , Moporofesara Kwesi Kwaa Prah mo bukeng ya gagwe ya The State of the African Nation , o gatelela gore maAfrikan a tshwanetse go gana go letla gore setso sa bona se isiwe kwa tlase go nna fela selo sa boithabiso le go ijesa monate .
Tlhola kgatelelomowa le go netefatsa gore tshetledi ya thaere ya morago e e tshwanetseng go nna le metsi e nepagatse .
Mong wa konteraka a ka rwala gape maikarabelo a go kokoanya dituelelo .
Go lema le kwa bofelong katelo e e kwa botennye ya dirite go tlaa thibela meboto go tlhagelela mo setlheng se se latelang .
Kgwebo e e rekang mmidi kwa Randfontein le yona e duela pharologanyo felo e .
Go oma ga mmugodimo go nna jaaka legogo ke bothata bo bogolo fa go jwalwa disonobolomo .
Gape ke hirela dikgomo tsa me tse di ka nnang 129 mafulo .
Le gale , go se kgone ba yo mongwe , boiketlo ba ditiragalo le batho ba ba sa kgoneng go dira jaaka ba ikanne go dira gore ke tenege ka bonako .
Go tlhoma tsamaiso ya bakoloti / ba ba tshwanetseng go duelwa : tshedimosetso e e boammaaruri ya berekedi ba ba kolotang kgwebo le gore kgwebo yone e kolota bokae
Fa tlhaelo e le maswe thata , kwa bofelong kgaolo e e amegileng e fetoga go nna borokwa le go swa .
Mefuta e e melang ka nako e telele e naya kumo e e kwa godimo tota mo maemong a go nna le metsi le kotlo go lekana botlhokwa ba dimela .
Tiro e e fa tlase e tshwanetse go dirwa ka tlhokomelo e kgolo , fa e le gore :
Tiro ya go penta e e dirwang ke mokonteraka le yona e tshwanetswe go laolwa motshegare le ka mafelelo a letsatsi .
Gape , go na le dikganelo go tiriso ya bašwa , ba ba supiwang ke semolao e le batho ba ba nang dingwaga gare ga 15 le 18 .
Re mo eletsa tselatsweu kwa pele - a pula e mo nele !
Kgaolo 2 Tlhatlhobo : Dipuisano
Nngwe ya dintlha tsa go thokomelwa ke molemirui yo a nosetsang dijwalwa ke go kgona go itse dintlha tsotlhe tsa meamo a mebu le popego ya yona mo masimong a gagwe a a nosetswang .
Go botlhokwa thata gore re oketse go jwalwa le tiriso ya bali mme gape le go tshegetsa botlhe ba ba lemogang botlhokwa ba kumo e .
tshedimosetso ya kgwebo gore e nne e le khupamarama ; le
Makgetho a thomelontle a a kgethisiwang ke Tšhaena , gammogo le tlhotlhwa e e kwa godimo ya oli e tala a na le tshwaelo e kgolo mo ditlhotlhweng , bokana ka 99% jwa ditswaki tsotlhe tsa dikhemikale tsa temothuo mo Aforikaborwa di rekwa go tswa kwa ntle mme boleng jo bo bokoa jwa ranta kgatlhanong le madi a mangwe a magolo le jona bo tshwaetse mo tlhotlhweng .
Mo maemong a a metsi thata peonyana e e melang e ka tswa e tlhaetse okosijene mo mmung .
Digalasae di le 5 go ya go 7
Thefosano ya dijwalwa
Le jaanong , jaaka ke ntse ke kwala fa , mo bogareng ba selemo ke apere jase jaaka e kete ke bosigo ba nako ya mariga .
Re ka ithuta mosola wa go dirisa mefutafuta ya dijwalwa .
3.1.5 Go tlhabolola go dira ga RBA , mafapha-potlana a yone le mafapha le ditlamo tse dingwe tsa RBN .
Fa go na le ditlhokego tsa dithulaganyo go tshegetsa tiragatso ya CBP , ga go tlhokege gore maano a diwoto tse di fetang 8 a tsamaisiwe ka nako e le nngwe , go tshwanetse ga nna le sekgala sa beke fa gare ga dibeke tsa togamaano go konotela go kwala leano le go rulaganyetsa paka ya togamaano e e latelang .
Ka ntlha ya bokana ba kumo e e leng kwa tlase , disalela tse di salang mo masimong di ka se nne ntsi .
Se , ke tlotlo go seabe se se tlhamaletseng sa basadi mo setšhabeng , le go se amogele mekgwa ya bonna e ka nako tse dingwe e senyang .
Togamaano ya tsenyotirisong
O se ke wa latlhela mokgwaro kgotsa sekerete se se tukang mo bojannye , matlhareng , dikhing kgotsa setoroing tse di omileng .
Setlhabi mo maleng
Bontsi bo ne ba nyemisiwa mooko ke go koafatswa ga tshiamo go ba neng ba gapeletswa go dira , mme ba bangwe ba ne ba baya ditiro tsa bona mo matshosetsing ka go tlaleletsa kharikhulamo ya semmuso ka diteng tse di ikanyegang tse di fatlhosang .
Enoch , Gladys le Thoko ba emetse tlhopho go amogela kabelo ya molemirui wa boiphediso wa ngwaga
Dira tlamelo ya diura tse 10 .
Ngwaga ona ke jwetse diheketara tse thataro tsa mmidi .
E rulaganya mafapha a le mararo a puso .
Nagana gore mothaka yo wa makhete o ntse a gwalala ka letsatsi le letsatsi ka gore bareki ba gagwe ba nna ba mo gatelela go ba naya kumo e e ungwang mo tikologong e e sa sengwang le ka tiragalo e e dirwang go tsamaelana le molao .
Porojeke ya boleng jwa peeletso jo bo lekanyetswang go R38.8 dibilione , e tla nna kwa Musina Special Economic Zone , mme e tla tlhola ditiro tse 19 000 mo pakeng ya dingwaga tse tharo .
Dipolase tse di gaufi le dikgaolo tsa ditoropo le mo dijwalong tsa nosetso e e tseneletseng ya boleng jo bo kwa godimo ka fa tlase ga lesela le le tobofaditsweng , ditlhare tsa maungo tsa moungwelaruri , diterebe , merogo le tse dingwe , ba tshwanetse gore ba ele tlhoko thata fa ba diragatsa kgatsho gonne dikhemikale di fokelela ka mowa .
Go suga mmu go o somarela go ka nna mekgwa e e farologaneng e e ka nnang go suga gannye fela go ya go se suge le e seng mo peo e jwalwang mo disalela tsa dimela tse di robilweng ka go se kgoreletse mmugodimo pele ga go jwala .
Ga rwadisa go feta go ka baka :
Lefapha la Bonno jwa Batho ( HS ) le balekane ba lona mo diporofenseng
Ditshenyegelo tse di ka farologana thata go ya ka molemi le molemi , go ya fela ka bogolo jwa polase , mokgweleo wa molato le setaele le ditshenyegelo tsa tsamaiso .
Go feta foo , fa porojeke e sa tsenngwang teng mo IDP mo ngwageng wa ntlha wa CBP , go ka siama go e fetola ka maano go tshegetsa go akarediwa ga yona mo ditebongsešwa tse di latelang tsa IDP .
Ofisi ya Tlhabololo : Se , e tota e nnile nngwe ya ditlamorago tse di botlhokwa tse di dirileng gore go tlhomiwe Koparasi ya Tlhabololo ya Masincedane .
( a ) Ripoto ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , fa e le teng ;
Dikomiti tsa woto di ka nna le seabe se se botlhokwa mo go thuseng mokhanselara wa woto ka go rarabolola dikgotlhang , kgotsa go araba dipotso tse di botswang ka gonne nako nngwe ditokololo tsa komiti ya woto di katlhaloganya boteng jwa dintlha tse di marara tsa baagi .
Hisetori
Lekgetho le , le bidiwa " lekgetho la motsoko le bojalwa " .
Maikarabelo a go latlhegelwa ke lefa ka ntlha ya go latela ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Molemirui o tswhanetse go netefatsa gore go tla dirisiwa disilo tse dife go isa tlhaka teng e a ikanetseng go e naya ba konteraka .
( i ) mokgwa o o dirisiwang wa go sekaseka diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong go netefatsa gore di ka go ya ka fa maemong a bonnye jo bo umakiwang mo go molawana wa 55 ;
Khomiṧene e dumela gore naga e ka tlhola ditiro di le dimilone di le 11 ka 2030 ka go :
Fa re lebelela masimo a balemirui ba kwa bophirima ( dikgaolo tse dingwe tsa Foreisetata le tsa Bokonebophirima ) , go tlhomola pelo go lemoga gore le fa balemirui ba dirile tsotlhe tse di neng di tlhokegwa , go tlhoka pula go thibeletse molemirui go amogela tuelo e a e diretseng .
Gape ga ke na lefelo mo nka bolokang kumo ya me .
Go lapa le go se tshwane ;
Gantsi thulaganyo e ga e tlhokomelwe sentle ka ntlha ya go se e supe mo dibukeng go fokotsa lekgetho .
Go botlhokwa go tlhokomela gore go tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola le mmatlisisi wa ditshedi a le mongwe ga go go thibele go tsena mo ditumalanong le ba bangwe , kwa ntle ga gore se se tlhalosiwe ka totobalo mo tumalanong ( tumalano eo e bidiwa tumalano e e kgethegileng ) .
Fa ntlha e e sa dirwe o ka se kgone go amogela kgono yotlhe ya go lema ka go somarela mmu ka gore medi e ka se kgone go tsenelela boteng jaaka e tshwanetse mme gape mmu o ka se kgone go tshwara bokana ba metsi a o tshwanetseng go a tshwara .
Matlha a go konosetsa ditiro ke afe ?
le yo ; ka ntlha ya go tlogedisiwa tiro jalo a newang madi a a kompa a ditshiamelo go tswa mo letloleng la go rola tiro a a tla gogelwang madi a lekgetho go ya ka manaanethalo a lekgetho a madi a ditshiamelo a go rola tiro .
Bokana ba palo ya dimela kwa Kapabophirima e tshegetswa ke nako e go jwalwang , mokgwa wa go jwala , bokana ba metsi mo mmung le popego ya mmu o o lengwang .
O ikutlwa o gateletswe ?
Pompo e goga setsidifatsi se se mogote go tswa mo bolokong jwa enjene le go se pateletsa go tsena mo radiethareng go tsidifatsa .
Mphahlele ga a ka a khutlisa katiso ya kwa Yuropa ; o ne a tsweletsa ka matlhagatlhaga kgatlhegelo ya bontle jwa dikwalo jo bo neng bo tswa kwa tlase a sa lebale " go dirisana ga dikarolo tsotlhe tsa setšhaba " e bong go ikaelela go go botlhokwa go go tsamaelanang le maemo a Afrikan .
Dintlha kgato ka kgato tsa kafa PAIA e ka dirisiwang ka gone go buelela ditshwanelo tse dingwe tsa batho
se ke lokgetho lwa ntlha baagi ba kopiwa go neelana ka ditshwaelo tsa bona le ditshitshinyo ka ga merero e e ba amang .
Tlhopho ya mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong
Tiriso ya didiriswa go laola mefero
Tsepama mo bathong ;
Magotlo , dipeba le dinonyane mme gape le disenyi tse dingwe ;
Ditshekatsheko tsa tiragatso tsa ngwaga le ngwaga : Khansele e tshwanetse go begela dikomiti tsa diwoto le baagi gangwe le gape ka ga tekanyetsokabo ya yona le ditshekatsheko tsa tiragatso , jaaka karolo ya dikopano tsa baagi .
Ke tshedimosetso ya mofuta ofe e e tshwanetsweng go akarediwa mo pampering kakanywa ya porojeke ?
Fa go dirisiwa dikhemikale tsa Roundup go botlhokwa go gakologelwa :
Tlhaloso le go tsenya tirisong
Melawana y aNEMBA , BABS
Setlhogo sa kokoano ya go tlhabana botlhale e ne e le ' Thanolo le Go Itlhaola ka Setso ' .
Kgannyana e e tla leba ditiro tsa tlamelo ya letsatsi le letsatsi tse o tlhokang go di dira mo terekereng ya gago ka botlalo .
Deliwe o nyetswe ke Rre Olebogeng Mutlwane mme ba tshegofadiwa ka bana ba le babedi .
Totatota maitlhomo a tiro ya tshugommu ke afe ?
Batsamaisi ba woto e ka nna baemedi ba ba tlhophilweng go tswa mo baaging jaaka ditokololo tsa komiti ya woto e kgotsa e ka nnang baithaopi , batho ba ba mosola mo baaging ( badiredipuso ba ba rotseng tiro , barutabana , boeteledipele jwa setlhopha sa basadi jj . ) ba ba nang le maitemogelo a a tseneletseng a baagi le maikatlapelo a go thusa go tlhama le go tsenyatirisong tiragatso ya togamaano .
Morago ga ntlha e , penometara kgotsa pene ya tshipi ya bokgaraga bo ka nnang dimilimetara tse 6 e ka dirisiwa go bona maemo a masimo ka ntlha ya kgatelelo mo maemong otlhe a masimo .
E ne e le dingwaga di le supa pele go tsoga dikhuduego kwa Yunibesithi ya Wits ka ga maemo a thuto a a neng a re diyunibesithi tsa Aforikaborwa di dirwe tsa seAforika .
Thando : Thando Lolwane o ipaakanyetsa go bereka mo masimong a gagwe ,
DITHULAGANYO TSA GO LETLA GO NNA LE SEABE / GO TSAYA KAROLO GA BAAGI
Tlhalosa gore o ile go neela wa ntlha polelwana e ba tshwanelang go e boeletsa go motho yo o ka mo morago , ene a e fetisetse kwa go yo o kwa morago .
O lemogile fa bokwadi , bo boloka megopolo , maikutlo le ditiro tsa maloba gore le ba ba sa bonang tšhono ya go tsaya karolo mo pakeng e e fitileng , ba ka nna le tsela ngwe ya go buisa dikgatiso tsa paka e e fetileng tse di kgonagetseng ka ntlha ya bokwadi .
Dirisa lentswe go supa boitumelo le mafolofolo .
netefatsa gore o go direng ditiro tsa bona le tirisong ya dithata tsa bona ba lebe gape ditlhokwa tsa baagi le ditlapele le ditogamaano tsa mmasepala go fitlhelela ditlhokwa tseo le go akaretsa baagi mo ditsamaisong tsa mmasepala .
Ngwaga o , re tla nna le letsatsi la rona la mokete ka 17 Diphalane kwa Mangaung .
Nosetso ya mmidi
Malatsi a le 6 a go tsenya mo tirisong tlhabololo ya leano la Woto
Fa a jala dijalo , montshakuno o tshwanetse a bo a rulaganya go fitlhelela palopalo ya dimela e e atlanegisiwang e e rileng .
Go tsholetsa tseokarolo , go tshwanetse go lepiwe go bo go dirisiwe dinako tsa dipaka tsa togamaano tse di siametseng ditlhopha mo morafeng ( e ka nna mo mesong , thapama , bosigo , kgotsa mafelo a bekea ) .
Go bonolo e bile go ditshenyegelo potlana go tshegetsa batho mo setlhopheng go na le go thusa motho a le mongwe ;
" Koketso e ya diperesente tse robedi go ya go R276.7 dibilione mo kabelong ya thuto e gatelela maikemisetso a puso e mo thutong jaaka ntlha ya botlhokwa , " ga rialo Tona ya Thuto ya Motheo Angie Motshekga .
Go tlaa nna le ditshenyegelo tsa tlaleletso mo go dirIseng peo ya mmidi wa Bt , go sa kgathalasege gore a go na le tlhaselo ya sebokophetlhi sa mmidi e e ikhonomikale .
Mefero e ka digela modikotshelo wa yona kwa tlase ga o le mongwe fela - kgotsa mo setlheng ( yona e bidiwa mefero ya sengwaga ) , kgotsa e ka tshela go feta ngwaga fela e seng go feta ngwaga tse pedi ( yona e bidiwa mefero ya sengwagapedi ) , kgotsa e ka tshela lobaka lo loleele le go tsala ngwaga le ngwaga ( yona e bidiwa mefero ya motlhogelaruri ) .
se peomolao e se kayang ka ga ka moo ba ka kgonang go nna le botsayakarolo le ka moo ba tshwanetseng go nna le seabe .
Afrikan Affirmation e , e tswa mo pampiring e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwadileng ka 1980 .
37 . ( 1 ) Tshekatsheko ya ngwana e ka dirwa kwa lefelong lengwe le lengwe le le tlhaotsweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mme e ka akaretsa kamore kwa seteišeneng sa mapodisi , kgotlatshekelo ya magiseterata , dikantoro tsa Lefapha la Katlaatlelo loago kgotsa Lefelo la Bosiamisi la Ngwana .
6.9 Go Tsenela Ditirisano-Mmogo tsa Poraefete tsa Setšhaba .
20 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng go ya ka molao mongwe le mongwe o o leng ka ga go tshola , go se ka fa molaong , diritibatsi tse di bakang tlwaelo mo mmeleng fa di dirisiwa , kwa ntle ga tlolomolao e e umakiwang mo go Item 21
SETLHOPHA SA 1 SA DITLOLO-MOLAO
Dikotlo tse di farologaneng di tlhoka maemo a a farologaneng a Ph ; le gale gantsi di siame go dirisiwa fa maemo a Ph a mmu a le 4 , 5 go ya 6 .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Go ntsha dijalo tse di kgethegileng mo dikgaolong tsa komelelo ( dikgaolo tse di nang le mosola wa gore ga di na dipula tse di ka nelang dijalo fela go sa solofelwa ) .
go tlhaloganya le go tlhalosa tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala le seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo thulaganyong .
" Sa botlhokwa ke gore diura tse dišwa tse tsa tiro di tla neela batsamaisi le badiri nako e e lekaneng ya go buisana ka merero ya thebolo ya ditirelo le ditiragatso tsa kantoro e e thusang badirisi , " a rialo .
Tshekatsheko e e totileng mofuta wa mathata a a lebaneng batho ba ba nnang mo lefelong leo la mmasepala .
Seteišene sa Dipatlisiso tsa Temothuo sa Dohne - go thusa tekelelo ya mmu ;
Bolotsa letsholo la baagi go netefatsa gore mathata a bonwa le go begiwa kwa bakhanselareng mme ba solofele gore a tla rarabololwa .
Moroko gape o dirisiwa go fepa dikgomo le dikolobe .
Morago ga moo pholisi eno e tshwanetse go romelwa gape kwa bathong kgotsa kwa ditlhopheng tseo , go ya ka fa go tshwanelang ka gone , gore go dirwe ditshwanelo / ditlhabololo tsa bofelo mo go yone .
Dingwaga tsa gagwetsa ntlha , tse a di tlhalositseng mo bayokerafing ya gagwe ya Down Second Avenue jaaka dingwaga di le lesometlhano " tse di senyegileng " , tse a di phetseng a disa dipodi .
Montshakuno o ka nna a palelwa ke go bona peo ka nako .
Go netefatsa gore tiro IDP 1 / 3 : Kamanyo , e thaelwa mo tiragatsong ya puisano e e rulaganeng e tsamaisiwa ka bomaleba
Balemi mo kgaolong e ba ne ba abelwa diterekere le dimatšhine ke Lefapha la Temothuo la mpumalanga le fa bontsi jwa tiro bo sa ntse bo dirwa ka diatla - go na le mathata a magolo mabapi le kabelo ya setlhopha ya didiriso e e tlaa tlhokang kelotlhoko e e tona thata fa go tshwanelwa go dirisa peeletso e ka botswapelo .
Baitsekotlo ba dumela gore bontsi ba potasiamo mo mmiding bo fokotsa kgatelelo ya madi mme diphepafatso di thusa go aga disele tse di nang boitekanelo mme go mosola thata go matlho .
Bojang ba rogo ba bongwaga ke sengwe se se tsamelanang le disalela mme gape le korogo e e leng tlhakatlhakano gare ga korong le rogo .
Kagego ya mmu - a mmu o siametse merogo kgotsa dijwalo tse dingwe ?
( h ) go akaretsa , fa go tlhokega , batsadi , bagolo ba ba tshwanetseng kgotsa batlhokomedi ba bana ba semolao .
Bo thusa gape go fokotsa go lapa le kgatelelo ya madi .
Batho Pele e akanya thebolo ya ditirelo le go akaretsa kamogelo ya ditlhokwa tsa badirisi gotlhelele le go tshwaraganya ' sephuthelwana sotlhe ' sa dikarabo le ditharabololo .
KITSO YA SETSO E E TENG MO SETŠHABENG
Omisa dijalo fa di sa le metsi go ka bolokwa ;
Ditlhogo tsa dimela tse di swabileng di dinnye go na le tsa dimela tse di fodileng .
Fela fa mongwe le mongwe a ne a ipaakanya go simolola go dira ditiro tsa dikgakologo ditsela di tswetswe ka ntlha ya bosa .
O dirisa ditiragalo tsa go se suge mmu mme o dira ditiro tsotlhe ka diatla tsa gagwe mo go mo bolokisang madi a mantsi a go se duele batho ba bangwe go mmerekela .
Bommasepala ba bangwe le bona ba rotloediwa go itseela tsela e , jaaka mokgwa wa go tokafatsa tlhamo le tsenyotirisong ya Maano a Tlhabololo a a Lomagantsweng .
Lekanyetsa nonofo ya thebolelo ya ditirelo .
2 . Pitso ya baagi ya pulo
24 . Tshekatsheko le ditlhabololo
Ka go dirisa lenane la matlafatso ya dipoelo , kwala pholo nngwe le nngwe mo pampering e e sa kwalang sepe .
Molao o tlamelana gape ka go tlhoma disenthara tsa taolo ya matlhotlhapelo mo legatong la bosetšhaba , porofense le la mmasepala .
2.3 Ofifsi ya Kgosi e tshwanetse go naya Leloko lengwe le lengwe la Kgotlakgolo le Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng khopi ya Melao e e dirang e e tshwanetseng go ikobelwa .
Jaaka fa a bua : " Go obamela ditaolo go nolofatsa botshelo . "
Tlhalosa dikarolo le maikarabelo mo CBP
Mokwaledi wa komiti ya woto ( tlatsa leina la mokwaledi )
Go dirisa motshotelo
Ka 1992 , CBER e ne ya tlhoma dikantoro tsa yone kwa Motse Kapa .
Ditheo tsa digasetsa - paakanyo ya sediriswa sa kgasetso le tekatekantsho ya teng
A o setse o akanye go oketsa kgono ka go dirisa didiriswa tse o di tshotseng mme o di fetola kgotsa o di dirisa go dira tiro e nngwe e ntshwa ?
Tshoboko
Bontsi ba tlhakatlhakano bo bo gasiwang mo heketareng bo tla tlisa tokelo e e rileng fa go gasiwa mme go kgonwa go laola mefero sentle .
Kgonegalo ya kamogelo ya pula bonnye 20mm ka paka ya malatsi a le 10 e baleletswe dikgaolo dingwe - se se ka bonwa mo Ditshwantsho 4 - 7 .
Go beeleditswe R298 dimilione mo Kgatong ya Ntlha go golaganya metse e le 24 , e leng se se tla tswelang malapa a le 15 000 mosola .
Le mororo go jala sejalo se se latelang e ka nna gona fela tsela ya go duela molato o o kwa morago , ditheo tsa kadimiso di tshwanetse go ela tlhoko , e se re gongwe tsa pegwa molato wa kadimo e e botlhaswa .
Tsaya nako ya go lema mo dipeba di leng teng sentle .
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di tlhotlheletsang thekiso ya mmidi :
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di dirisiwang ka tirego ya tshwetso ka nako ya thobo .
Ka Diphalane 17 , mofenyi o tlaa itsisiwe kwa moletlong wa mabono o o tshwarwang ke Grain SA .
Gajaana o dira temo ya lotlhakasukiri mo diheketareng tse supa , gammogo le mmidi le dijalothoro tse dingwe jaaka matonkomane , dibathanate , " okra " le dimenku - tsotlhe tse di jetswe mo lefatsheng la diheketara tse di ka nnang 20 .
Ka jalo ditshenyegelo tse di tlhomameng ga se tsa ntshodikuno mo pakakhutshwaneng .
Mekgwa ya go boloka e e dirisiwang ke balemirui ba kwa bokone ba kgaolo ya KwaZulu-Natal ( Setshwantsho 1 - Setshwantsho 6 ) e supa gore ga go na mafelo a go boloka mmidi a maemo a a siameng go fokotsa tiriso ya mmidi o o nang diafalatokosini e le dijo mo balemiruing ba ba dirisang bolemirui go iphedisa .
Maikaelelo a magolo a go fetolela ditogamaano go nna mananeo a tiragatso gore go tokafatswe thebolelo ya ditirelo ka go fitlhelela maikaelelo a togamaano tsa setheo .
Puisano ka ga ditlapele le maatla a a ka nnang teng a CBP , mo maatlafatsong , tseokarolong ya batho , mmogo le tlhabololo ya seloago-ikonomi ;
( a ) lekwalo la kitsiso go ya ka molawana wa 18 ;
Dintlhana tsa go tshasa kerisi
Leba sekwalwa sa khoso mo tsebeng ya 44 le 45 go go thusa .
Dikakanyo tsa setšhaba le temoso ka gale di a farologana .
( c ) maemo a tshireletso a a leng mo lefelong lengwe le lengwe .
Disalela mo tshimong le mefero di ka thiba dipoleiti tsa sejwadi mme go ka thibela gore peo e jwalwe ka tshwanelo .
Mefuta e meraro e e tlwaetsweng ke :
Fa o simolola go dirisa bolemirui o le molemirui , o tshwanetse go tlhokomela sentle gore o simolola go tsamaya tsela e o e dirisang go itlhomela leina .
Balemirui ba bantsi ba akanya gore ba ka kgona go tswelela fa ba sa dirise kalaka , mme dijwalwa di ka se kgone jaaka di tshwanetse fa di sa kgone go dirisa dikotlo tse di di tlhokang .
BUA le baitseanape jaaka setlha se tswelela mme gape o ntse o utlwelela se balemirui ba bangwe ba ntse ba se bua . . . mme kwa mafelelong TSHWETSO le MATHATA ke a gago fela .
Nngwe ya ditlamorago tse , tse Mphahlele a di supileng ke gore go ikaega thata ka thekenoloji ya tsa kutlo-le-pono le ya khomphiutha go ka nyatsa " tse di kwadilweng " .
Fa o sa netefatse ka kgonophudiso ya lefatshe la gago , ikopanye le ba Lefapha la Temothuo la selegae mme ba tlaa kgona go dira tshekatsheko e e tseneletseng ya lefatshe la gago .
Lefapha la tsa Pholo
Bosai bo senya thata ka gore molemirui ga a lemoge gore bo teng ka go se lebelele sentle .
Nngadule e bonala gansti mo dikgaolong tse go anng metsi mo mowing ka thempereitšha ya bogare ka nako ya go mela .
2.1.14 " Kgotla ya Setso " e raya kgotla ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e tlhomilweng go ya ka Molao wa Bokone Bophirima wa Boeteledipele jwa Setso jwa Balaodi ;
16.4.4.7 go tlotla le go kopana le Komiti ya Bookamedi le Mananeo bobotlana malatsi a le 21 pele ga kopano e e rulaganyeditsweng go tshwarwa go tlotla le go baakanyesa ka ajenda ya kopano e e tlang le go dira ditshwaelo ka yone ;
( b ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka dira kwa ntle ga ripoto ya pele ga katlholo fa ngwana a bonwe molato ka tlolomolao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao kgotsa fa go kopa ripoto go ka tlhola tiego e e sa tlhokegeng ya go konosediwa ga kgetse ya ngwana , mme kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e atlholang ngwana , ga e a tshwanela go ntsha katlholo e e akaretsang go romelwa ga ngwana ka kgapeletso kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , e e neelanang ka porograma e e tlhalosiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa Molao wa Bana kgotsa kgolegelo , kwa ntle fela ga fa ripoto ya pele ga katlholo e amogetswe .
DIFORAMO TSA KEMEDI YA IDP DI TLAMELANA KA KGOKAGANO MAGARENG GA MMASEPALA LE DIKOMITI TSA WOTO .
O ka ikwalela Wili kgotsa o ka batla mmueledi go e go kwalela .
Dintlha tse dingwe tsa phokotsokgono
Pharologanyo gare ga mefuta e mebedi e ka ntlha ya " o mogolo " le " o monnye " go raya bokana ba mebitlwa mo maungong a o ka re a tshwana le dibolonyana tsa " diapole " .
8 . Pego ya Botho ya tsa Ditšhelete
Go amogela tlhagiso e e tsenyeleditsweng .
Bontsi jwa batho bo kaya gore disoyabini kwa Ašia di ne ka hisetori di dirisiwa fela morago ga tirego ya titielo , e e digelang kwa tlase diteng tsa " phytoestrogens " tse di kwa godimo tse di fitlhelwang mo semeleng se setala ( raw ) .
Pampiri ya : Thoughts on Intellectual Freedom , ke puo e a neng a e neela dialogane ka 1988 kwa Yunibesithi ya WITS .
Dithulaganyo tsa gale di ntse motheo wa tlhabololo ya sedirisodikologi se se itsamaisang sa segompieno le dithulaganyo tsa nosetso ya mela .
O moeteledipele kgotsa o mong fela ?
Masimo a a sa nosetsweng a naya bogare bo bo ka nnang ditono tse 2 , 5 ka heketara mme a a nosetswang a ka naya ditono tse 5 ka heketara .
76 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e boneng ngwana molato ka tlolo-molao , e ka mo atlholela ngwana go nna kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ka kgapeletso , le le neelanan g ka porograma e e umakiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa " Children's Act " .
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka gore di itse maano a a leng teng mo mmasepaleng wa bona le gore ba ikgolaganya le mang .
Go pitlaganaya ga mmu go ka nna bothata bo bo rileng ba go fokotsega ga bokana ba kumo mme go tshwanetswe go baakangwe .
5.6 go fitlhelwa e na le molato wa go tlola molao wa setso , molaomotheo wa mokgwa wa boitshwaro o tla dirang gore a tlosiwe mo maemong a gagwe a go nna Kgosana kgotsa Mokhanselara wa Setso kgotsa Moemedi wa Balaodi mo Baaging .
Mokwaledi wa Kgotla o ne a netefatsa gore maloko otlhe a lekgotla a amogetse diphuthelwana tsa bone tsa kopnao go akaretsa le ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng .
( c ) setatamente se se dirilweng ke ngwana yoo ;
Se ga se tharabololo e e ka itshegeletsang ka re itse gore ASGISA e sa tlhole e bereka masimo , a tlaa dika gape ka go se na phetisetso ya bokgoni le maatlafatso ya nnete e e diragalang .
Ga se itsiwe
Ka go saena foromo eno ya tumelelo ke dumela go botsolodiwa , le fa go ntse jalo , ka nako epe fela , kwantle ga go ithontsha sepe , nka nna ka gogela tumelelo ya me morago le go nna ga me le seabe mo patlisisong .
Go bona sekao medi pele ga thobo ka gore diteng tsa bongola jwa sonobolomo e e emenge sa rojwa di ka nna tsa fosega .
Teko e , e go naya sesupetso sa bokana ba majang a a botshe go majang a a seng monate a a leng mo nageng ya gago .
Kaedi e , tlhamilwe mo porojekeng ya CBP / IDP , e duelelwa ke dplg ( ka thuso Netherlands ) , DBSA , DFID le GTZ ka 2005 .
Maemo a motho yo o dirang kopo , fa a e direla motho yo mongwe :
Ketapele ya Molaotheo o tshotse teko eno ya tekakatekano .
O na le kitso go tswa maitemogelong a gagwe , fela ga a na bokgoni jwa go e rulaganya gore e tlhaloganyesege , bokao bo nolofale . "
Go na le dintlha tse dintsi jaaka go nna le mmu o o ka dirisiwang , mmu o o siamemg le maemo a bosa , tse di ka tlhotlheletsang ditshwetso tse o di dirang fa o loga maano go jwala dijwalwa .
Go na le kotsi mo go se , ka gore fa modirelwa ( e bong montshadikuno ) a sa kgotsofala , ga a kitla a dirisa rakonteraka yoo mo isagweng .
Dikgatelelo tsa tiriso tse di kwa godimo di fokotsa bogolo jwa marothodi le go oketsa phokelelo ya sekgatsho .
Tlhagiso mo Ntshokunong ya Matonkomane ;
Se e ne ya nna matsapa a lefela .
Mathata a magolo a bantshakuno ba ba tlhabologang ba lebanang nao ke a a latelang ( kgotsa ka tatelano e e kgethegileng e ) :
Go tlaa kgaoganya disalela tse di ka nnang teng gore o kgone go bona lekidi le le phepa fa o simolola go jwala .
Fa a ntse a tswelela mo dingwageng tsa pele ga Keresete , e leng nako ya tlhabologo ya motho , Mphahlele o kgaotsa mo sešweng sa bo1930 a bua ka ga Negritude - kgopolo e e ngangetsweng thata e e tlisitsweng ke maAfrikan ba ba neng ba fudugetse kwa Yuropa .
Maikaelelo a lenaneo le le totileng baagi
Go na le ditlamo tse di farologaneng tse di leng mo kgwebong ya tshireletsego ya dijwalwa mo Afrikaborwa .
FITLHELEGA ( ACHIEVABLE ) - a molao o a fitlhelega ka badiri ba ba leng teng mo mafapheng le go ya ka melao ya ga jaana kgotsa ya tiragatso ya pele ?
Jalo go botlhokwa thata gore o amogele thuso e e tseneletseng go tsweng go mongwe yo o ka ikanyang ka ene ka ntlha ya go rekisa thobo ya gago - go tlhola go le pila go rekisa kgaolo e nngwe ya thobo ya gago ka go saena konteraka go bofa tlhotlhwa e e rileng gore fa go ka nna tshenyego ya tlhotlhwa mme ya wela tlase e bile wena o se na madi a go boloka thobo ya gago o ntse o kgona .
Mme gape o ele tlhoko tseo di tlhokang go lebelelwa ka bonako .
TLHOKOMELO E NNYE GO BA BA TSHELANG KA MOGARE WA HIV
Ga di mosola go le kalo
Tlhola maemo a metsi mo betering .
O tla tlhoka go ikgolaganya le ofisi ya Sepikara mo mmasepaleng wa gago go batlisisa ka ga ditlhokego tsa go neela dipegelo , go akaretsa le matlhakonosetso a dipegelo .
Go solofetswe gore tshusumetso ya La Nina e tlaa itemogelwa bonnye go fittha ka letihabula la 2008 .
O tsaya kae matlole go jala dijalo tsa gagwe ?
Selegae
Go setse go supilwe gore disonobolomo tse di kgonneng go dirisa dinotshe go dulafatsa mmudula mo go tsone sentle di na le maemo a oli a a kwa godimo mo peong .
Abelanang tshedimosetso e e mo leanong .
Ditlhogo tsa diasainmente di beilwe mo godimo ga dieelo tsa diyuniti mme di tlaleletswa ka tiro ya tiori .
Re goroga mo go le lengwe mme re fitlhela matlho a rona a lebeletse le lengwe le re yang teng .
Go phatlhalatsa , go itsise le go bolela kitso mka ntlha ya bokgwebo ba mmidi ( ba ARC - Summer Grain Centre , le Maize Research Division ba Grain Producers ' Organisation , kgotsa thulaganyo nngwe le nngwe e e ka kopang tshegetsho ) ;
Kgaoganyo ka ditlhopha
Simolola ka motšhene o o dirang thata go feta mme FETSA tlamelo yo teng pele o simolola ka o mongwe ;
Ka jalo mokgatlhotekanyetsi ke yunite ya seikonomi , e e tsenyeleditsweng go ya ka Molao wa Mokgatlhotekanyetsi wa 1984 .
( c ) Setlhopha sa 1 , fa ngwana a na le rekoto ya ditlolo-molao tse a kileng a bonwa molato ka tsona mme go na le mabaka a le mantsinyana ebile a gapeletsa gore go newe katlholo ya go ya kwa kgolegelong .
Ka nako ya go kwala tlhotlhwa ya Safex e ne e le gare ga R2 763 le R2 811 ka tono mo dikgweding tsa Phatwe , Lwetse , Sedimonthole le Mopitlwe .
A re simololeng ka mofuta wa bolemirui o o dirisiwang .
( d ) dikgatlhego le polokesego tsa setšhaba se ngwana a nnang mo go sona ; le
Dikgaolo tsa metsitlane di botlhokwa thata ka di :
Golola dithapo tsa dibeterii mme o di phepafatse gammogo le ditheminale tsa beterii .
Maikaelelo a bolaodi ba letlotlo a tshwanetse go nna go netefatsa go sireletsa le go thibela tatlhego le tshenyego .
Fa go le jalo , jang ?
Ditshisinyo tsa rona di akaretsa katiso , megolo , meputso , nako mo thasekeng , tekanyetso ya tiragatso , mmogo le tshegetso ya diteng le ditsela tsa go ruta .
Go setse go bonwe ka go sekaseka tlhotlhwa ya tlhaka ka dinako tse di fetileng gore go botoka go kgaogana kumo e e ka bonwang ka dikgaolo .
Kgwetlho ya go bona bajaboswa ba ba tshwanetseng - nna tharabololo
Ka nako ya go simolola tiro ga gaggwe mmasepala o ne o kolota Sedibeng Water madi a le mantsi .
O tshwanetse gape o bo o na le lefatshe la temo le le nonneng ( go dira temo ya dithoro ) .
Ke simolotse go dira bomakheneke ka 1995 ke bo rutiwa ke ntate .
Le gale , fa modiredi A a le motho yo a rutilweng tiro sentle , go ka se tlhokegwe go tlhola go mo laola .
Baša ba ba nang le maitemogelo a mo mmileng , ba ba gapeletsegang go lebagana le lefatshe e le bagolo nako e telele pele ga nako ya bona , o ba bitsa " dialogane tsa mo mmileng " ba ba metsang dikweletla tsa botshelo tse ba sa di ikemisetsang , ka tlhaloganyo le maikutlo . "
Le fa go tshwanetse go nna le foreimi e e tshwanang ya taolo mabapi le Botsayakarolo se se tsenngwatirisong mo nageng , foreimi e , e tshwanetse go bulega mo go lekaneng mabapi le dipaakanyo tse di totobetseng tsa lefelo go diriwa ke diporofense le dimmasepala .
Go rotloetsa botsayakarolo jo bogolo jwa Batho Bantsho , segolo basadi ; batho ba ba nang le bogole le bašwa mo Ditlamong tsa Tirisano tsa tshedimosetso le tsa boitsamaisi .
Ga go makatse go fitlhela gore dijwalwa tse di neile go se fete tonogare fela ka heketara .
Tshimologo ya ntlha le letlha la bokhutlo
Mme o ganelela mo go tsamaeng dikgato tse di botlhoko .
Porojeke e ineela go fitlhelela maikaelelo a yona ka letlha le le beilweng .
O ne a tlhola a thusa rraagwe le rraagwemogolo mo polaseng mme lorato lwa temothuo lwa tsalega mo bonyaneng jwa gagwe .
Maemo a bokana ba porteine e e fitlhelwang mo mefuteng e e farologaneng e ka nna tlase ka 10% go oketsega go nna 15% .
7.7 Motlatsa-Modulasetulo a ka nna a se letle tshitshinyo ya semmuso e e sa tlwaelegang kgotsa tshitshinyo e go ya ka kgopolo ya gagwe -
Maano a ka tshwara baagi jaaka ditlhopha tse di tshwanang mme batsayakarolo ba ka emela fela setlhopha se se fekeetsang tse dingwe .
Diphologolo tse gape ga di ne di tlhola di direla morui ditshenyegelo dipe mme gape ga di ne di tsenya kgatelelo mo mafulong a a leng teng fa setlha se fetoga .
Ga o kgone go swetsa , ga o kgone go tebisa mogopolo , o a lebala mme o nna le dikakanyo tse di kgatlhanang .
11 . Go baya ngwana mo maemong a a ka dirang gore a dire tlolomolao .
Re kaya se e le tlhagiso ya kwa tlase go ya kwa godimo go na le tlhagiso ya kwa godimo go ya kwa tlase
Ka diasainmente , motsayakarolo o tlhoka go supa gore a ka diragatsa maemo a tiro ao a ithutileng ona ka tiori .
Kaedi e tsaya gore mmuisi o tlwaetse mokgwa wa IDP le gore o na le kitso ya motheo ya mokgwa wa CBP jaaka e le teng mo Kaeding ya Bathusi ba Togamaano e e Totileng-Baagi .
Ege e ka senya matlhogelanyana .
Aforikaborwa e na le makgotla a badiri ( diyunione ) a a tlhabologileng le a amatlhagatlhaga .
Tshedimosetso e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko
Go itsisiwe ka ga sebaka sa malatsi a le 15 sa tuelo e e thari ya dikarolotuelo ;
Go ntsha
Ditiro tse di tshwanetseng go diriwa
( 8 ) Balaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago le Maphelo mmogo le Mokomišinara wa Ditirelo tsa Tshiamiso , ba tshwanetse gore mongwe le mongwe a dire dirutwa tsa katiso tse di tshwanetseng gore di-
Ka jalo bokanakang jo bo tlametsweng bo amana sentle le tlhotlhwa .
Moragonyana mo letsatsing fa dithemphereitšha di ya tlase , tirego e e a fetoga mme matlhare a kgona go tswelela ka tiro ya ona ya gale .
( 5 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , fa le amogela ripoto e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) , le tshwanetse go neeela Kabinete ripoto gore e e dumelele , mme morago ga foo , e e neele Palamente go akanya ka ga yona .
Go latlhegelwa ke takatso ya dijo
Molekane a le mongwe yo o ikanyegang a ka boloka botshelo jwa gago .
Kwa ntle ga kitso le maitemogelo le kwa ntle ga madi a a tlhokegang go dira dipaakanyo , motlhokomedi ga a kgone go dirisa didiriso ;
Mo kgatong e motsereganyi o laletsa se sengwe le se sengwe sa ditlhopha go tlhagisa letlhakore la sona la kgang .
TB e e sa phekolegeng ( MDR TB le XDR TB ) e tlholwa ke mogare o o tlholang bolwetse jo bo tlwaelegileng ba mafatlha bo bo nnileng bodipa go phekolo e e tlwaelegileng e bile bo le thata go phekolega .
Disalelamorago mo godimo ga mmu gape di dira gore mmu o se nne bolo , go fokotsa mowafatso ya metsi , go elela ga metsi le go tlhoga ga mefero .
Ga ke gakologelwe /
Dipharologanyo le Ditlhalosiso
A di na le maemo mo tikologong ya bophelo mo thulaganyong ya tlholego mme ka go di tlosa bothata bo ka oketsega ?
Go ribolola kgotsa go robola mmu go ne go na le mosola ka gore go ne go le mokgwa wa go rulaganya lekidi le le siameng .
( 4 ) ( a ) Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse go tlhopha mongwe wa maloko a yona jaaka motlatsa modulasetulo wa Komiti ya Motlhakanelwa , mme fa modula-setulo a se teng , motlatsa modulasetulo o tsena mo legatong la modulasetulo .
Dikgaolo tsa kwa bokone tse dingwe tsa kgaolo ya KwaZulu-Natal ( Vryheid ) , di setse di supa ditshupetso tse .
Ditlhopho tse di farologaneng tsa peeletso
Ka e le ena morwa a le esi , rraagwe o ne a mo ruta gore go na le ditsela di le dintsi tsa go dira botshelo .
Ditokololo tsa GVCN di na le boitseanape jwa go tshwara ka letsogo le go ema nokeng , fela ke seabe sa Mmuso go tlamela ka matlole a a tlhokegang a didiriso tse di batlegang go ba naya bonnye sebaka se se utlwalang sa go itshegeletsa .
Kabinete e amogetse gore Moporesitente Jacob Zuma o tla bo a araba dipotso kwa Palamenteng ka Labone , 16 Moranang 2015 .
Ke digeramo tse 300 = 0 , 03 ( diako ) x 30 000 ( palo ya dimela ) = bokana ba ditono tse di ka nnang 9 mo heketareng .
Tsamaiso ya polase - dira le go tsweletsa poelo
Go ithuta go nna boutlwelobotlhoko ga se ntlha e e ithutiwang ka karabo e e ' nepagetseng ' fela ke go ithuta go nna teng ka nnete mo go bona .
Fa metsi a wela gape mo lefatsheng jaaka photlhoselo , a ka wela gape mo lewatleng , matamong kgotsa dinokeng kgotsa a feleletsa a le mo mmung .
Mo phetisong ya boswa jwa tota kano e fetisa bong go tswa go mong wa pele go ya go mong yo mošwa .
E seng go feta gangwe ka kgwedi
1 Ditheo tsa sepolotiki
BOTSAYAKAROLO SA BAAGI Batho mo temokerasing ba na le tiro ya go amega mo baaging ba bona
3.2 Moemedi go tswa kwa Ntlong ya Baeteledipele ba Setso ya Bokone Bophirima a ka nna a lalediwa go tla go ela dilo tlhoko ka nako ya ditlhopho le go romela pego go Baeteledipele ba Setso ba Kokoano .
Semela se na le kgono ya go gaisa dimela tse dingwe tsa dijwalwa tota le mmidi .
Fa o senya nako o senya tšhelete - laola nako ya gago ka tshwanelo - o tla amogela poelo fa o dira jalo .
Go botoka thata go feleletsa se kwa tshimong gore go seka ka gope ga nna tsiakanyo ya dikao .
" Go le gantsi rotlhe re isa go tsaya tsiya ga rona re le setšhaba le metswedi , kwa thutong ya bana mme ga re ise sepe kwa ditlhokegong tsa bagolo . "
Mekgwa ya go dira maano a diporojeke e ka tlhoka go fetoga mme go botlhokwa go polokelotshedimosrtso go e dirisa mo isagong .
Ke kgale ka tlwaelo balemirui ba ne ba ntse ba bona mekgwa e ba ka bolokang tlhaka ya bona , go tsweng go dirisa digo go tswelela go dirisa disilo tsa samente le tsa tshipi tsa segompieno .
Tlhokomela e bile tlhola o baakanya didiriswa tsa gago gore o kgone go ila go dirisa tšhelete e e leng botlhokwa thata go tlhola o ntse o reka didiriswa .
Sekao ke dinosele tsa segasetsa tse di tshwanetseng go tlhola di thibololwa go netefatsa gore di gasetse ka go lekana ; mme le sediriswa se se robang se tshwanetse go tlhokomelwa e bile se setelwe go laola bokana ba tshenyego mo tshimong e nngwe le e nngwe .
Dipotso di tshwanetse go lebiswa go Ms Noluthando Skaka kgotsa Mr Vido Mfuniselwa , Parliament , Cape Town :
Fa o o hira o kgonne go o hira nako e kana kang ?
Re go rapela go ipotsa gore : Fa o sekaseka ditshwantsho , ke mang a tshwanetseng go dira tiro - montshadikuno kgotsa rakonteraka ?
Ga go na sepe se se thibelang go senyega le go robega ga dilo jaaka tlhokomelo e e diriwang ka go tswelela gape le gape .
Go Bona Direkoto tse di Tshwerweng ke Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg
Go tlhola go kobiwa mo tirong le phetolo ya badiri .
Didirisiwa le ditiriso tse di latelang ga di a akarediwa mo peomolaong :
4.3 Letlhomeso la pholisi le la semolao le le kaelang dithulaganyo tsa dikomiti tsa diwoto
Re ka dumelana ka jalo gore tlhotlhwa ya selegae ya gajaana le isagwe e thaetswe mo botengtekanyo jwa thomelontle .
Go ntse jang ka tiriso ya borakonteraka ba temothuo
Mo thulaganyong ya diathikele ya rona ka bolaodi re setse re rerisantshe ka bolaodi ba dintlha tse di farologaneng tsa bolaodi ba bolemirui e le kgwebo .
5.5 Fa go sena go tlotlwa dikgang tse di sa abelwang dithata dipe , Motlatsa-Modulasetulo o tla letla gore go tshwarwe metlotlo ka dikgang tse go abilweng maikarabelo a tsone gore di tlhaloganyesege sentle .
Maphanyego le diphatsana mo tshilegong ya ditanka tse di galefanaese , di tshwanetse go baakanngwa ka metheriale wa ephokosi , go seng jalo metale o o pepentshitsweng o tlaa jega .
Referense
4 Lotseno la tsadiso le dipeeletso
Katisegelo ya mmu e a tlhalosiwa
Tlhokego ya phitlhelelo ya dithoto
Sekema se se dira ka thulaganyo ya gore Puso e reka lefatshe go le aba gape sešwa .
Molemirui yo a tlhalefileng o tla tlhopha go swetsa go dirisa kgono le nako ya gagwe go loga maano ka dilo tse a kgonang go di laola .
Karolo ya puso le Lefapha la Matlole ke go tlamelana ka dinetefaletso gore ditshenyegelo di tlwaelwe mo tsamaong ya nako , mme ka go rialo go nolofatswe tsela ya ditlhwatlhwa .
Laola go wa ga malwetse le disenyi .
Mathata a gompieno a loago mo gare ga Maaforika a ka golaganngwa le go senya dingwao tse di lomaganngwang le lelapa le le akaretsang botlhe ba losika .
Mo themphereitšheng ya phaposi mafura a komota , fa dioli di le metsi .
Go dirisa dipampiri go a reng ?
Fa kopano e e diragala go na le " poelano magareng ga ditlwaelo tsa rona le mekgwa ya Bophirima e e siameng go gaisa . "
E fitlhelwa kwa bokhutlong jwa PAIA , mo webosaeteng ya Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa , le mo diwebosaeteng tsa ditheo tse dingwe tse di farologaneng tsa ditheo tsa puso .
DITHULAGANYO
Ditlhotlhwa tsa tswalelo tsa dikonteraka tsa difuitšha tsa Motsheganong 2012 kwa JSE tsa disoyabini di ka nna mo go R 3 600 ka tono mme tsa sonobolomo e ka nna R4 080 ka tono .
Letla batsayakarolo go leba ditsebe 12 le 33 tsa AICDD Facilitators Guide for Community-Based Planning go bona dintlha ka botlalo
KGAOLO YA 13
Tiro ya konteraka e ne ya dira lotseno lo a lo dirisitseng go duelela gotlhe didiriso tsele .
Maidi a mmidi a a nang le jini e le nngwe kgotsa go feta ya Bt ( mmidi wa Bt ) a kgona go emelana le disenyi dingwe tsa botlhokwa .
Go Rulaganya / Go Tlamela ka One
A ka se re go tewa ene ka sebele .
" Setso se se molemo se " se lemogwa ka mekgwa ya bopelotlhomogi , itshokelano , kabelano le seriti .
Athikele e kwadilwe ke Petra Nel wa PROCARE .
( f ) mo lobakeng lwa ngwana yo o leng ka fa tlase ga dingwaga di le 10 kgotsa ngwana o a umakiwang mo mo molawana wa 10 ( 2 ) ( b ) , go batlisisa gore ke magato a fe a a tshwanetsweng go tsewa go ya ka molawana wa 9 ;
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Palogotlhe ya ditshenyegelo tsa ntshodikuno pele ga thekiso
Ke mang a tlaa khaliboreitang sekgatshi ?
Setshwantsho sa 1 : Go tlola le go laola mefero morago ga go jwala .
Go na le bagwebi ba le mmalwa ba ba rekisang fa gaufi le seteišene .
Kwa pula e sa neng teng thata mmu o na le maatla mme mafulo le ona a na le kotlo ka dinako tsa mariga .
Ba ka dira se ka dikopano tsa baagi tsa woto le diforamo tse dingwe tsa tlhabololo ya setšhaba
Kakanyo ya tlwaelo ke gore ditlhabologo tsa sethekenoloji di diretswe go tsweletsa matshelo a batho .
Leotwanakgweetso
Re setse re neetse balemisi dikhoso tseno di le dintsi thata , mme re gatelela thata ntlha ya tiragatso ya ntshokunothoro - re dumela gore se se tshwaetse thata mo neelong ya ditirelo ya balemisi bano .
Maano , ditiro le setlhopha se se dirang
Ka go sega pele go kgonisa moumi go kgaola kumo matsatsi a a ka nnang 8 go 10 pele ga go simolola go roba , ka gore ditlhaka di oma ka go tshwana .
Tlhalosa manontlhotlho a tirelo momaitlhomong a pusoselegae .
Tsotlhe di tleste mafura ;
Montshakuno wa Ngwaga
Maitlhomo a CBP ke go :
Moporofesara Es'kia Mphahlele o lemogile se ka puo ya gagwe ya kopano ya Badirediloago ba seporofešenale ka 1987 .
DIREJISETARA MOO DI TLHOKEGANG GONE
Go na le karolo e e botlhokwa ya makhanselara a woto ba ba amanang le woto e e rileng le komiti ya woto , mme gape go botlhokwa gore makhanselara a PR ba a itsesiwe , mme fa go tlhokegang ba nna le seabe mo go tshegetseng tsenyotirisong , ka kakaretso le go netefatsa gore maphata a badiri go ya ka tatelano ya bona a neelana tshegetso mo tsenyotirisong ya diporojeke tsa CBP .
Ke goreng diruiwa di tshwanetse go nwa metsi a a tletseng seretse le mmu fa go le nako ya mathata ?
Ke mang a tlaa tlamelang montshadikuno ka matlole ?
Re dira ka natla go tlhama botsalano jo bo edileng le Lefapha ba Tlhabololo ya Magae le Kabosešwa ya Lefatshe , re solofela go tlaa kgona go ka bega ka seemo mo go Pula / Imvula e e latelang .
Ditirego tsa tsamaiso di tshwanetse di tseleganngwe le go tsamaisiwa ke batho ba ba nang le kitso .
Koketso e tona tota ya palo ya lekoko la rona la mokgatlho wa ditono tse 250 go tloga 66 go ya 83 ke ntlha e e supang kgono ya Grain SA ya ngwaga o o fetileng sentle .
Lebaka la dipholo tse di maswe le ka fokodiwa ka go tlhopha mefutapeo e e fetang bongwe , dijalo tse di fetang bongwe , go anamisa ntshodikuno ka dikgaolo tsa lefatshe le go tlhoma tlhotlhwa ya sejalo .
Karabo e e botoka ke - ka go dira tota !
8.4 Ditiro dipe tse dingwe tse a di abetsweng ke Kgosi kgotsa ke Lekgotla la Dikgosana .
Tatlhegelo ya boleng jwa dijalo .
Fa nyalwa mme o batla gore sefane sag ago se fetolwe go la monna wag ago .
Mo Aforikaborwa re na le lemorago le le maswe le le swabisang .
( a ) Rotloetsa le go tlhamela baagi mabaka a go tsaya karolo mo mererong ya mmasepala , go akaretsa mo ... IDP . . . thulaganyong ya tsamaiso ya tiragatso ... go tlhoma leitlho le go leba sešwa tiragatso ... thulaganyo ya tekanyetsokabo ... ditshwetso tsa maano a ditirelo tsa mmasepala
Modulasetulo Letlha
Go tswa kgweding eno , kgatiso ya Pula / Imvula ya korong e tlaa romelwa babuisi botlhe mme e seng fela bantshakuno ba ba buang Sesotho ba kwa Foreisetata .
Jwala fela mebu e e gaisang ya gago ;
Fa re ka leka botlhe go dira jaaka re ka kgona ka bokana bo re nang bona , morafe otlhe wa rona o ka bona poelo .
phitlhelelo ya katiso le tlhabololo ya tiro e e rupeletsweng
Pele ga 1994 , baagi ba ne ba sa rerisiwe ka ga dintlha tse di neng di ba ama .
Go tlhola tselanathuso jaaka montshakuno - bona thuso ka nako ;
Go laolo tekanyetso go botlhokwa thata .
Re tshwanetse go itse gore lefatshe le le leng teng le kana kang , ke diheketara tse dikae tse di ka lengwang mme gape ke tse dikae tse di ka fulwang ke diruiwa ?
Komiti ya Ditekanyetso tsa Dijalo e dirwa ke :
Bokoa ba me ke gore ga ke a rutegwa mme gape le go se kgone go dirisa lefatshe lotlhe le le leng la lelapa la me ka gore ke tlhoka didiriswa .
Fa go ka direga ka nako epe morago ga go romela foromo eno ke lemoge gore tota kgotsa go ka direga gore ke dire sengwe se se leng kgatlhanong le maikaelelo a setlamo , kgotsa fa tshedimosetso e e abilweng fa tlase e se boammaaruri kgotsa e sa felela , ke tla bolelela Mokwaledi wa Kgotla ka bonako ka lekwalo .
Go botlhokwa go feta gore molemirui a nne le kitso ya papatso go tsamaelana le kumo e a e umang .
Molao wa Letlhomeso la Dikamano Gareng ga Mafapha a Puso , 2005 wa re makala a mararo a puso a tshwanetse go dira mmogo gore a fitlhelele tsholetso ya baagi .
Ka jalo go sala go nna bokete go laola motlho mo mmiding .
Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto ke eng ?
Morago ga dingwagangwaga re setse re bone ditiragalo tse di simolola mme gape di fela go diragala - go tlhola go dirisa bakonteraka ga se tlharabololo go balemirui ba ba simololang .
Tshomarelo ya metsi
Letlharekutu le lengwe le le lengwe le tla nna le ntlhana ya go mela e e ka sekasekiwang ka go kumula semela le go bula matlharekutu go bona ntlhana ya go mela .
Fela jaaka go ntse ka thulaganyo ya nosetso nngwe le nngwe , go botlhokwa go baya bongola jwa mmu leitlho , le go tshela metsi fela fa go tlhokega .
16.7.1 tlhomamisa gore kopano e a e okamelang , kwantle ga dikopanjo tsa Komiti ya Photefolio tse tsone di tla okamelwang ke maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo , e tsamaisiwa go ya ka Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa ;
Nako ya go roba e setse e ratile go feta go batho ba bangwe mme ba bangwe ba sa ntse ba dira thata .
a ) Thulagano ya tsereganyo
Setshwantsho 1 : Dirisa didiriswa tse di tshwanetseng ditiro tsa mo polaseng ya gago .
Tseno di akaretsa go direla mokhanselara wa woto kgotsa go feta ka ene go ya go metro , khansele ya selegae , komitikhuduthamaga , meyaramogolo kgotsa khanselepotlana e e maleba ya teropokgolo , dikatlanegiso mo ntlheng e nngwe le e nngwe e e amang Komiti ya Woto .
Maikaeleo a puso ke :
Tlhaloganyo bogolo jwa motlamedi-ka-ditirelo mongwe le mongwe mo go nneng le seabe mo go tsenyeng tirisong ditogamaano tse di ikaegileng mo baaging , le mathata a ba lebaganeng le ona , di dira gore ba nne le maikarabelo le boineelo .
Koketso tlhotlhwa
Tlhalosa mokgwa o mokopa-tshedimosetso a ka ratang go itsisiwe ka one ka ga tshwetso ka kopo ya gagwe ;
Gape se ya go thusa Komiti ya Woto go dira pegelo kwa mmasepaleng , jaaka e ka kgona go dira pegelo kgwedi le kgwedi kgatlhanong le kgato ya yona ya thulaganyo .
Banna ba na le karolo e e botlhokwa e ba ka e tshamekang go fitlhelela tekatekano ya bong mo setšhabeng sa Aforikaborwa .
Malatsi a le 1 go ya go a le 2 ka beke
Dikomiti tsa Diwoto di ka thusa mo go supeng moreboladitirelo yo o maleba yo o ka fitlhelelang maikaelelo a mmasepala a thebolelo ya ditirelo ka tlhwatlhwa e e ka kgonegang le ka mokgwa wa ikokoanyetso ka tumalano ya ba ba ntseng ba tlodisiwa matlho .
16.4.4.5 go tlhomamisa gore dikopano di tshwarwa go ya ka Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo ;
" Ditiro tsa tlholego " tse montshakuno a sireleditsweng kgatlhananong natso , fa inšorense e amogetswe , di ka tsenyeletsa komelelo , serame , merwalela , sefako le molelo .
Motswedi !
Sekao ke seo :
O batla go netefatsa gore o nne le tlhakatlhakanyo e e lekalekaneng e e se nang dikgaraga kgotsa makope tse di ka nnang teng fa ditshupetso tsa tiragalo ya tlhakatlhakanyo di sa dirisiwe sentle .
MaAfrikan a bogologolo ba re go direla le go tlotla Yo o kwa Godimo ga tsotlhe , go tshwanetse go kaya tirelo le tlotlo go botshelo ka kakaretso .
Tiro kgolo ya ona ke monyelo ya metsi .
Boikaelelo jwa Kaelo eno ya PAIA
Khomphiutara ya Laptop / NetBook
Go itse go simolola ka go lekolelwa TB
Ntlo ya gago ga e a kwadisiwa mo Rejisetareng ya Matlo .
Disalela tsa dijwalwa di tswhanetswe go tlogelwa mo mmung o o ka fokiwa ke phefo go fokotsa kgogolego ya mmu jaaka go kgonegwa .
Ditshekatsheko tsa ngwaga le ngwaga tsa tiro - Khansele e tshwanetse go begela Dikomiti tsa Diwoto le baagi ka ga tekanyetsokabo ya yona le maitlhomo a tiro .
Go tlaleletsa mo go se , boleng jwa ranta kgatlhonong le dolara bo fokotsegile ka 9 , 6%
Motswedi !
Se ke boswa jo bo kgaoganyang go nna teng ga teropo le magae .
Tatlhego ya matlhare .
Bothata mogo Mphahlele , e ne e le : gore motho o dira jang , mo maemong a a seng mantle a , go itsise maitemogelo a Afrikan ?
Ka nnete dipatlisiso tsa kgotsofalo ke tshedimosetso e e mosola mo khanseleng .
Kgopolo eno ga e reye gore batho ba tshwanetse go nyatsa ditso tsa bona ka go amogela tse dingwe .
5.3.11 O ka tlhatlhela Boikuelo mo teng ga setlamo leng ?
4 . DITLAMORAGO - DI SIAME / DI SA SIAMA
Ke mofuta wa " thelelelo " o re batlang gore o se direge .
Tsela
Ba fetogile balwela kgololosego fa ba ne ba tshwanetse go tshameka , kgotsa ba le kwa sekolong .
Mmililitara mongwe le mongwe wa pula e e nang o tsena mo mmung mme o kolobise mmu go le gonnye fela - o tlhoka go lekanya pula gore o tle o itse tota gore mmu o kolobisitswe go le kae .
Tshosetso
Jaaka Es'kia Mphahlele a tlhalosa , setso sa Afrikan se ruta " tlotlo go batsofe , le go batsadi ba rona - go sa kgathalatsege gore re ithaya re re ba fositse go le kana kang . "
Seesimane
Ke nako efe e siametseng go tsaya diteko tsa mmu ?
Go dira togamaano , go kwala mo direkotong
2 . Re nale kitso e e feletseng ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi e Setheo sa Patlisiso sa Leipzig Botanic se batlang go dirisa semela sa Tapoca kgotsa kitso ya rona ya setso ka ga semela sa Tapoca ka maikemisetso a a totobetseng a patlisiso ya ditlhagiso tsa sona tsa mesola ya semela sa Tapoca fela .
Gape ke jwala dinawa tsa sesukiri .
22 Moranang 2008
Gakologelwa gore re ka reka dijo go tswa ntle fela fa dinaga tse dingwe di na le lefetiso la dijo , le fa naga ya rona e na le ledi la dinaga disele go duelela diromelwateng .
O nyetse ka 1983 mme ba tshegofaditswe ka bana ka babedi , mosimane le mosetsana .
Fa ngwana a gotlhola dibeke di le pedi kgotsa go feta .
Puso e kokoanya jang madi ?
Dirisa thutiso ya mogala o o robegileng jaaka tsela ya boitumelo go supa ka moo go leng bonolo go se utlwane ka teng le tshenyo e e tlholang ke se ka se baka mabarebare gape se tlhola pelaelo .
Dipoelo tse tsa pakatelele gape di ikaegile ka phesente ya dipoelo go tswa tirisong e e mosola e e itemogelang dipoelo tsa seikonomi tse di kwa godimo le tse di kwa tlase mo medikong ( cycles ) mo nakong e telele .
dintlha tse di ka ga go tlhomiwa , ke gore , ditsholofelo tsa kopano
Maboko le dipina tsa bona di re file go tlhaloganya go nna teng ga rona mo lefatsheng , le kamano ya rona le tlhago le lefatshe .
Gape , tlhokomela gore di beiwe mo metsi a dipula a ka se kgoneng go tsena teng ka di ka tsena mo metsing a a nowang go be go nna kotsi tota !
Gore a dikungo di fitlheletswe ( selekanyo , boleng , nako ) .
Go bona ditharabololo tsa ditlhokego tse di lemogilweng le mathata ka go golagana le ditheo tsa bosetšhaba , tsa porofense le tsa pusoselegae
Le fa go ntse jalo bantshakuno ba ne ba dira poelo .
Letlhomeso la molaotheo le letla pharpogantsho mo kabong ya maatla le ditiro , mme seno se tshwanetse go diriswa go netefatsa nyalano e e botoka magareng ga maatla le maikarabelo a diporofense le bommasepala .
3 . Tiro
Phousetara e teng go ka dirisiwa ke botlhe gongwe le gongwe mo dingwageng tse di tlang go dira gore go tlhongwe mogopolo go ITD 2013 .
Ke maloko afe a komiti ya woto a a tshwanetseng go newa maikarabelo a go dira tiro eo ?
Go tlhomiwa ga tsela ya tsamaiso ya baagi , ditlhaloso tsa nako le nako le tsa Kgato-telele di kgontsha baagi go supa dilo tse e leng tsa botlhokwa e bile di kgontsha baagi go supa le go sekaseka katlego kgotsa go palelwa ga mefutafuta ya dithuso tse di tsentsweng tirisong ka maikaelelo a go tokafatsa tlhabololo ya baagi .
3 / 8 Ditiro tse dikgolo
2 Go tlhomiwa ga kopano ya baago
Fa o ka bo o na le mathata ka mofuta mongwe wa bojang , a re re bogoma , o tlhoka go tlhokomela gore o dirise sengwe se se ka bo bolayang mo lenaneong la gago go fokotsa bothata bo .
Go ya ka Jane , tlhabololo ya temothuo ke karolo ya botlhokwa thata mo mhameng wa temothuo .
Go na le bokao bo bogolo e le tota go lereo ' tlhamalatso ya bong ' .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go JohannSt@elsenburg.com .
Diporojeke tse di ka bidiwa diporojeke tsa didiriswa tsa kgwebo .
Fa ke simolola go nna molemirui ke ne ke kgona ditono tse 2 , 5 tsa mmidi ka heketara fela .
Kwala ditšhelete tsotlhe tse o di dirisang
Karolo ya 195 ( e ) - go ya ka dikaelo tsa motheo le melao ya tsamaiso ya botlhe ya puso - ditlhokwa tsa batho di tshwanetse go tsibogelwa , e bile setšhaba se tshwanetse go rotloediwa go nna le Botsayakarolo mo go direng dipholisi .
Metswedi ya matlole
O tlhagisitse bogatlhamelamasisi jwa basadi , mme a re rotloetsa go tlotla basadi ba ba sutlheletseng mo maemong a a masisi .
REJISETARA YA TSHITSHINYO
Dijwalwa tsa senawa ke dijwalwa tse di ka , fa di dirisiwa mo thulaganyong ya go jwala kgotsa fa di tlhokomelwa sentle , tsweletsang pele kgono ya go tswelela mme tota le go oketsa poelo ya kgwebo ya bolemirui .
Meyaramogolo o kopile maitshwarelo go bo pitso e simolotse thari
Phokotsego ya go tsala le / kgotsa ntshodikuno ya peo .
ATERESE YA POSO :
Mo maemong a a bothitho le bongola , peo e tsaya malatsi a le 6 go ya 10 go tlhoga .
Go fetoga go tlisetsa kgatelelo mme ga go thokgame .
( i ) kgoreletso e e ka diegisang ipaakanyo ya mmueledi wa semolao wa ngwana kgotsa tiego ya go bona mmueledi wa semolao e e ka tlisiwang ke go tlhatlhelwa ga ngwana ;
Tsaya metsotso e le mmalwa o buise dikgato tsa IDP mme o tlhalose gore go botlhokwa go e itse ka gonne tsamaiso ya Togamaano e e Ikaegileng mo Setšhabeng e golagana le IDP .
Mo lefatsheng la segompieno re dirisa metšhene go dira dimilione tsa ditlhokego tsa ditiro .
Re ntse re bolelwa gore bakonteraka ba tlaa dirisiwa fela ngwaga wa ntlha mme le gore ba tlaa feteletsa kitso go balemirui gore balemirui ba kgone go itirela ka dingwaga tse di latelang .
- dikgato tsa go mela ( kgaolo ya 1 )
( d ) tlhatlhelo e tlhokega go ya ka fa dikgatlhegelong tsa tsamaiso ya bosiamisi kgotsa pabalelo kgotsa tshireletso ya setšhaba kgotsa ngwana mongwe yo o tlhatlhetsweng ; le
Gape , tlhomamisa gore o itse dintlha tsotlhe tsa molao ka tiriso ya badiri : Go tlosa badiri mo tirong , dikonteraka tsa go dira , go dirisa ba kwa ntle go dira ditiro , go tlosa badiri mo mannong a bona , go koba e se tshwanelo le go utlwelela taelo ya tuelo go dira ka ura , letsatsi , beke le kgwedi , le tse di ka tseiwang go tsweng mo tuelong jaaka tsa dijo , manno , go duela dikoloto , go busetsa madi a a adimilweng , go duela tse di sentsweng le molato wa go se duelwe ka tshwanelo .
Malwetse a mothuthuntshwane le ngadule ke malwetse a re a tlwaetsweng mme re ka a kgona fa re dirisa ditlhare ka tshwanelo .
Motswedi :
( b ) dintlha tsa tlolo-molao e go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong ka ga yona ;
Kgato ya kamogelo
Dikomiti tsa diwoto ke mosele o o botlhokwa wa go kokoanya batho , go ba ruta le go ba maatlafatsa gore ba nne le lefoko la bona mo mererong e e ba amang , re tshwanetse go netefatsa gore :
O tshwanetse go simolola mme o tshwanetse go diragatsa - o ka se ke wa nna montshadikuno go tswa fela mo dibukeng , ka gore tiori ya temothuo ga e katle tlhogo jaaka tiragatso ya yona .
Go batla go tlhatsa le go tlhatsa
Ka mafelo a beke o ne a ya polaseng e e gaufi ya ga Rre Linde du Plessis , koo a neng a kgweetsa terekere le go thusa teng .
Tlhabololo ya Bokgoni go Balemirui ba ba Tsweleletseng
Batho ba ba nnang gaufi le setsha
O akanya gore o tshwanelwa kae ?
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa batla go nna mong wa polase .
Tlamelo
Temogo ya bonontlhotlho mo madirelong a mmidi
Ka kgwedi ya Ngwanatsele lotlhe le tlaa nna le dira thata mo letsatsing mo masimong - ka nako eo maano otlhe a gago a tlabo a logilwe mme ke solofela gore tiro e kgolo e o e dirileng e netefetse ditoro tsa gago tsa go bona kumo e kgolo ka setlha se .
( b ) mo lobakeng lwa ngwana yo o nang le dingwaga tse di ka fa tlase ga 14 , goya ka molawana wa 276 ( 1 ) ( h ) wa " Criminal Procedure Act " .
Mo malatsing ao go tsena sekolo go ne go sa patelediwe , ja hee , lorato lwa gagwe lwa tlhago lwa gola .
Karolo 4
Go botlhokwa go tlhalosa ka totobalo mo tumalanong gore dikgotlhang tse di amanang le tumalano di tla rarabololwa jang .
Merero e e 10 e e tlhagelelang thata
Ntlha e nngwe e e leng botlhokwa mo matsatsing a segompieno ke ntlha ya go tshwara metsi .
6.2 CBP Lenaneo la ditiro tsa togamaano
Bukanatshedimosetso ya Botsayakarolo jwa setšhaba mo taolong ya selegae e e kwadilweng ke Susan Ferguson Motlhankedi wa Porojeke ya ASALGP le Carol Low .
Sekao : A o kgona go laolwa mefero ?
Go tlhola boagisani ba dibaka ntse di kokoantsweng ka maikaelelo a go tlisa setšhaba se se tlhabologileng kgwebo le puso mmogo go rarabolola mathata .
Ka fa gare kgwebo ya temothuo mong / motsamaisi o tshwanetse go tsamaisa dikgaolo tse di latelang :
Tumelelo pele ya kutlwisiso ke eng le gore ke tshedimosetso efe e o tshwanetseng go e senola ?
Leina la porojeke
O tlhoka segasetsa sa matsogo se se gasetsang go tsenelela .
Mphahlele o tshitsinya gape gore " Moeteledipele yo o itlotlang , o ka itshokela go bonwa-diphoso . "
SEKAI SA MAITLAMO
Ditshupetso tsa diteko tsena , tse di tlhomiwang ke Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima mme di duelwa ke PRF , di kgonwa go bonwa botoka fela ka mafelelo a setlha se sengwe le se sengwe .
Pele diheketara tse a neng a di dirisa di ne di lengwa ka go dirisa diatla mme morago ga go amogela sediriswa sa TR 430 Rotavator se a sa filweng ke Husqvarna ka kopano ya Diphalane , mokgwa wa gage wa go lema o fetogile go feta .
Kanola e tlhoga go tsweng mo serineng se se boteng .
Se se itumedisang le go feta ke gore ke ya go robala ka dilaakane tse di dirilweng go tswa temothuong .
Mo megaleng yotlhe e e e leditsweng ka founo ya mogala , ke leng labofelo go neng ga lediwa mefuta e e latelang ya megala . . . . .
2.1.13 " Kgotlakgolo " e raya kokoanong e e tsenelwang ke Kgotla ya Setso le ke Kgotla ya Dikgosana ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Ke mang yo a kileng a re go nna molemirui go botlhofo ?
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala , 2000 o tlhoka gore bommasepala ba dire thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso .
Tiro ya tlhabololo ya pusoselegae e gateletswe mo Molaotheong le mo ditokomaneng tse di farologaneng tsa dipholisi le tsa peomolao , tse di sekasekiwang mo kgaolong e .
kgoreletse theo ya go baya dilo mo pepeneneng ka tsela nngwe , go rotloetsa go dira dilo ka phuthologo , ka boikanyego le ka botshepegi mo bakgatlhegeding
Dipotsolotso le basadi ba kwa Zimbabwe mabapi le gore ba dirisa jang nako ya bona di bontshitse gore ban e ba tshwanelwa ke go tlhokomela balwetse ba malapa mo nakong e telejana go akarediwa nako e ba e entseng kwa maokelong ba ba tlamela ka dijo le tlhokomelo mme ba tlhoka nako ya go lema .
A o utlwile ka ditiro dipe tsa Foramo ya Tiriso e e sa Siamang ya Diokobatsi mo Porofenseng ya gaeno ?
Kgato ya bofelo go ipaakanyetsa nako ya go jwala ke go buisa .
Ka 1996 ba Lefapha la Dikgang tsa Mafatshe ba swetsa go rekisa dipolase ka bobedi , mme a kgona go reka e nngwe ka thuso ya Banka ya Mafatshe .
KAROLO E E TSEWANG KE BOKWALEDI BA BAAGI MABAPI SEPODISI
A o itse gore ditshenyegelo ka tlhamalalo ka heketara e tlaa nna bokae ( disele , peo , monontsha , dibolayatlhatshana , dibolayasenyi , inšorense ya dijalo ) ?
A o diragaditswe ?
Netefatsa gore ga go na mo go dutlang teng mo dipeiping tsa metsi tsotlhe kgotsa gaufi le pompo ya metsi .
Fa o ikaelela go romela didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kwa ntle , go tlhokega tetlelelo ya thomelontle e e tshwaraganeng le patlisiso ka ditshedi .
Gantsi go botlhokwa go tsaya dikao ka mafelo a mariga go tsenelela mo setlheng sa dikgakololo morago ga mebu e simolotse go " thuthufala " go nna le disupetso tse di ka dirisiwang mo leanong la go uma kumo ka selemo se se latelang .
Setshwantsho sa 1 : Sekao sa diaparo tsa tshireletso tse di tshwanetseweng go rwalwa .
Dikwalo di bonagatsa setshwantsho sa morafe jaaka o ntse , maloba , gompieno le ka moso .
Jaaka go duela dituelo tsa badiri , tsa motlakase , tsa kgwedi tse di botlhokwa , jalo le jalo .
Dintlha tsa Mopitlwe di supiwa di le R3 544 ka tono .
Go kitlana ga peo ( kg / ha ) go tlaa laolwa ke bokete ba dipeo di le 1 000 ( bokana ba peo ) mme le bokana ka kgaololekgolo ba go simolola go tlhoga ( maemo a peo ) .
Karolo 4
5.2.1 Setlhogo
Go tshwara disalela go tla oketsa kgono ya mmu go godisa dimela morago ga nako ka go fetola popego le maemo a mmu .
TLAMIWA KE NAKO ( TIME-BOUND ) - a molao wa ditirelo o totobatsa gore tirelo e e rileng e tla rebolwa leng ?
( b ) Ke gantsi go le go kae o ileng wa nwa palogotlhe ya digalase tse di fa gare ga 8 le 11 tsa mofuta ope fela wa nnotagi mo letsatsing le le lengwe ?
Go se nne le ditshupetso le makwalo go supa tlhaelo ya go nna molaodi o o kgonang , mme ke ntlha e o tshwanetseng go e fema .
Re tlhoka go tlhabolola le go matlafatsa motho ka nosi gore a nne montshadikuno wa mogwebi yo o tletseng yo o tshwaelang mo serotong sa dijo tsa bosetšhaba .
Kaedi ya 3 : Kaedi ya Tsamaiso le Tsenyotirisong ya Togamaano e e Totileng-Baagi e golagane le Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomaganeng
Go ka dirwa jalo go tsamaelana le tlhakatlhakano ya dilitara tse di ka nnang tse pedi ( 2 ) ka heketara tsa atarasene le tebutaelasene ka tlhotlhwa e e ka nnnang R120 ka heketara .
Go botlhokwa thata gore o ithute le go tlhaloganya tshedimosetso e le go e itse sentle .
Tlhaolele e tswelela go tlhomamisa ditšhono tsa botshelo ba bontsi ba batho .
Dikomiti tsa diwoto ke tsela e e leng teng ya go fitlhelela lengwe la maikaelelo a tlhabololo ya dipusoselegae e e boletsweng mo Molaotheong wa Rephaboleki ya Aforikaborwa , 1996 :
Go sweditswe :
Tlhaloso ya banna ya katlego
Tulafatso ya dimela mo masimong ga e laolwe , mo go rayang gore dijalo ga di ne di tshwana , sekao dijalo di tlaa farologana ka bogodimo jwa semela , mmala wa maidi o tlaa farologana , diako di tlaa farologana ka bogolo le popego mme dijalo di tlaa butswa ka dinako tse di farologaneng .
Ka dintlha tsotlhe lekwalotshimologo le tla nna pampiri jaaka :
Tlhabololo ya mmu o o leng sodiki morago ga nako ga go kgonwe go busetswa morago botoka fela .
16.3.4 go tshitshinya kgotsa go swetsa gore tsela e e di gaisang tsotlhe , go akaretsa ke kgwebisano le ditsela tse dingwe tsa go dira seno , go diragatsa maano ao , dithulaganyo , mananeo ; ditirelo le dipeeletsomadi gore Morafe wa Segosi wa Bafokeng o solegelwe molemo thata ;
12.1 Komiti ya Photefolio ya Thuto , Katiso le Go Ruta Badiri Dikgono tsa Tiro
Ditshenyegelo tsa lookwane di ka ama tekanyetso ya gago .
Akanya ka batho ba ba adimang madi ba bo ba sa a buse morago ga thobo ; kgotsa batho ba ba jalang dijalo , ba di rorele kwa mmarakeng ba bo ba dira jaaka e kete ga ba a roba sepe ; kgotsa ba ba adimang madi go jala palo e e rileng ya diheketara mme ba bo ba jala go feta ( ka jalo ba sa dirise ditsenngwateng tsotlhe mo masimong jaaka go rulagantswe ) .
Puso e e nang le bokgoni le e e tlhabologang
2.8 Mefuta ya mesola e e ka solofelwang
Phetogo e kgolo ka ntlha ya dituelo e gatelela gape go supa batho ba ba kgonang tiro .
Ga re a kgona go netefatsa lenaneo le le ka dirisiwang go kgonisa balemirui ba ba dirisang mafatshe a kwa magaeng go amogela thuso ka ntlha ya madi a ditokelelo .
Ka jalo boleng jwa dišere tsa RBP tse e leng tsa Mahube ga bo kitla ka tsela epe bo golaganngwa le boleng jwa dišere tsa Anglo Platinum tse Kotula e nang le tsone fa RBP e kwadisitswe mo mmarakeng wa JSE .
Dikarolwana tse di botlhokwa di akaretsa :
Ipaakanyo ya mmasepala go tsaya tshwetso ka ga CBP
Dikelomorokotso tsa gajaana di kwa godimo mme fa ditshenyegelo tse di tlhakanngwa le ditshenyegelo tsa ntshodikuno tse di setseng di le kwa godimo , ntshodikuno ya dithoro ga e ne e tlhola e nna le dipoelo mo dikgaolong tse dintsi .
O kgatlhwa thata ke go ithuta go le gontsi ka ditiriso tse diša mo selulafounong ya gago
Reetsa ditshwaelo tse di botlhokwa tse di senolang dintlha tsa tiragatso tse di ka nnang teng mme lo se ke lwa di fetisa lo sa samagana le tsona mo pitsong .
Se , e ne e le kgwetlho go kakanyo ya seYuropa ya gore maAfrikan ke dibabariene ga ba a tlhabologa .
Motsayakarolo
Bagwebi ba ba dirang mo Gauteng
" Go le ga ntsi boagisani ke se re itirelang sone .
Dipatlisiso dingwe ka mmidi le dinawa tsa soya di supile gore paka e e masisi e ka farologana go ya ka mofuta wa mmu le thulaganyo ya tshugommu le koo bokhutlo jwa paka e e masisi bo ka atolosiwang go nna moragonyana mo mebung ya mmopa kgotsa fa go dirisiwa thulaganyo ya tshugommu ya go-sa-lemeng .
di aga motheo o o siameng thata e bile o le botlhale wa kemedi ya baagi , e ka nna lephata kgotsa lefelo
Gakologelwa gore disenyi le dibolai di tlhasela tse di leng bokoa pele .
1.3.4 Go Lotaganya Mananeo a Mafapha mo diIDP
Kwa tshimologong dikwalo ( le Botaki ka bophara ) " di re bolelela ka ga botshelo " , ka ga jalo mo botaking jwa Aforika , Mphahlele o ganetsa ka gore , botaki ga bo tlhagelele bo ikemetse kwa thoko : " Go na le ... puisano fa gare ga motaki , go tlhama le thulaganyo ya teng le tikologo ya motho e e mo thusang go tlhama tiro ya botaki " .
se se diragalang mo baaging le gore dintlha tse di botlhokwa ke dife
Magaragara ana a tlaa tswela kwa ntle go nna dirurubele tsa ntlha go baya mae mo matlhareng a mmidi o o melang nako e e ka nnang tlase ga dikgwedi tse pedi .
Go salamorago ditogamaano tsa go tokafatsa le tsa go boeletsa
Ditheodikgolo tsa tlhamalatso ya bong :
KAROLO YA 1 : KGOLOLO KGOTSA GO TLHATLHELWA
go tlhomamisa gore bommasepala ba na le ditsela tse di rulagantsweng sentle tsa go sikara maikarabelo ka baagi ba selegae .
Khoso e e na le dimojule tse di latelang :
Tsamaiso / katiso ya tsenyotirisong ya porojeka ya ditlhopha ttse di dirang
Poloko e e babalesegileng
Tlamelana ka mekgwatiriso ya setheo ya tlhaeletsano , ya ditherisano le ya go tsaya ditshwetso magareng ga bakgatlhegedi go akaretsa le puso ya mmasepala
Thuokolobe , jaaka sekao , e tlhoka setsenngwateng sa khepetlele se se kwa godimo .
Katisegelo ya mmu mo dingwageng tse di metsi , e tlhola tsenomowa ya mmu e e fokotsegileng mo dillagenggodimong tsa mmu ka gore kelo ya monyego e fokotsegile mme e ka tlhola kgogolego ya boalogodimo ka go na ga dipula le tsenomowa ya mmu e e fokotsegileng thata .
Ke tlhabologo ya mofuta mang eo , e e latlhelang dithunyi mo baaging ba Afghanistan ?
Ka ngwaga wa 1975 ke ne ke uma dikgetsi di le 26 ka heketara mme jaanong morago ga go amogela dithutiso go tsweng kwa Grain SA le go tsena dikopno tsa boithutiso ke roba ditone tse di leng 4 , 8 tsa mmidi ka heketara .
O batlisisa ka mebaraka e e ka mnang teng ya sejalo se o yang go se jalo , go reng ?
Nka sireletsa jang bana kgatlhanong le TB ?
Dipositi ( fa e le teng ) : R . . . . . 
Mabaka a gore bontsi jwa diheketara bo bo sa lengwa ke :
Go busetsa tiro ya go jwala go a tura mme jalo o tshwanetse go netefatsa gore peo e wele mo mmung mo go leng metsi e bile e seng go feta boteng bo bo leng dimilimetara tse 25 .
Go a kgonega go dirisetsa borakonteraka dingwe tsa ditiro tse , fela o gakologelwe gore teponako ya tiro nngwe le nngwe e botlhokwa thata e bile gantsi rakonteraka o na le batho ba bantsi bao botlhe ba batlang go dirisa sediriso se se tshwanang ka nako e le nngwe .
Gajaana o nna a le esi .
Ka nako ya dingangisano , kgotsa fa maloko a dira dipolelo go le gantsi bat le ba dirise sefata , fela ba ka kitsiso ya tshitshinyo kgotsa ba botsa dipotso le go tlhagisa dintlha tsa taolo ba dutse mo ditilong tsa bona tseo di tsentsweng di maekerofouno .
Thuto e tlaa nna ka gale loeto lo mongwe le mongwe wa rona a le tsayang a nyoretswe go atolosa ditlhaloganyo tsa rona .
O netefatsa gore ditlhangwa tsotlhe di tswa le go tlhamiwa go tswa mo maikarabelong a batho ba ba rileng e bile ke dikakanyo tse di botlhokwa tsa maitemogelo ao .
Phillip o ne a le lobaka lo loleele a le karolo ya lenaneo la temothuo e e tlhabologang , fela o inyalantse le Lenaneo la Montshadikuno yo o tsweletseng ka 2006 .
Morago ga kopano e a amogetseng sediriswa mo go Husqvarna , Mme Mdluli o ne a etelwa ke ba Husqvarna go mmontsha gore TR 430 e dirisiwa jang mme gape le go mmontsha gore o kgona go e dirisa jang ka botlalo .
Fela , re itse gore tshireletsego ya dijo ya lelapa , kefogo ya riseke , diratwaepelo le ngwao , di na le tlhotlheletso e kgolo mo ditshwetsong tsa montshakuno ka metheriale o o jalwang gammogo le mekgwatiriso ya tsamaiso ya dijalo .
Go dirisa dikidibatsi , ditagi , ditlhare le dilo tse dingwe ( bojwala , motsoko , kafeine ) go go thusa go kgona kgatelelo .
Gore katlego ya tiragatso e kgonege , dikere tsa kgwebo di tshwanetse go tsamaya lwêêlwêê .
Ditokololo tsotlhe tsa baagi di na le tshwanelo ya go nna teng jaaka bareetsi fela mo kopanong e e kgethegileng ya khansele fa go buisanwa le go boutela tekanyetsokabo .
Ya ntlha ke go kopantsha ba lelapa go bua , go akanya le go lebelela mekgwa e e farologaneng mme gape le go loga maano , go dumelana le go swetsa gore go tla tswelelwa jang go dirisa dintlha tse .
Go tloga ka 1990-1993 o ne a direla Senwes mo Sterkstroom .
Bafatlhosi
Eno ke tlhamamiso ya botho jwa Aforika .
Malatsi a le 7 - 11 mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
Mmidi le tse dingwe tse di ungwang di fetolwa go oketsa tlhotlhwa ya tsona .
Re na le terekere ya Duetz 65 le ya Ford ya ngwaga wa 83 .
Dikgaolonyana tsa mafatshe tse di dirisiwang ke balemirui ba bannye di sa ya go tsaya nako e telele go kgona go kopantshwa go dirisiwa e le kgwebo e kgolo e e kgonang go tswelela pele .
Go ne go rena mowa wa boitumelo .
Dikema tsa Peeletsommogo ( CIS )
Ke dirisa madi a a fa gare ga R250 le R500 ka kgwedi
Kwa ntle ga netefatso ena o tshwanetse GO GANA gore a tsene .
1.9 tuelo ya ditshenyegelo tsa semolao ka kopo .
" . . .basadi ba le mmalwa ba Afrikan ba fitlheletse dilo tse dikgolo mo dinakong tsa bona .
Mme gakologelwa , eno ga se yone fela tsela ya go batla tshedimosetso .
Dibatana tse di tshegetsa bophelo ba tsona ka ntlha ya gore dinoga di teng mo tikologong , mme tloso ya dinoga mo tikologong go tlosa dilo tse di di jang mme go nna mathata .
Go ya ka Mekgwa ya Boitshwaro ya Mafapha a Tsamaiso a RBN :
Ditekanyetso
A go na le mokgwatsamaiso o o tshwanetseng go latelwa fa go dirwa kopo ya PAIA ?
Ka thuto Mphahlele o raya go dirisa se motho o se ithutang ka nako e e rileng ka bokao jwa se se tlileng pele , se se tshwanetseng go diragala go ya ka setso sa setšhaba sa motho le se tlhabologo ya setšhaba e se batlang .
Dingongorego le Dikokoano tsa Dipotso-Patlisiso
3 . Pampiri e Tshweu ya Tokafatso ya Bodiredipuso ya 1995 : e tlhagisa ditlapele di le robedi tsa tokafatso , tse mo go tsona go Tokafatsa Thebolo ya Ditirelo go leng botlhokwa .
Ditirelo-Setšhaba Tsa Mmasepala - di akaretsa ditirelo dipe fela kgotsa ditirelo tse di tlhokegang tse di kgontshang Mmasepala go diragatsa ditiro tsa one tse di tlhokegang .
Maitlhomomagolo a Brand SA ke go tlhoma le go tsenya tirisong togamaano e e nonofileng ya phasalatso le tlhaeletsano ya Aforikaborwa , le go tlhoma Aforikaborwa kwa maemong a a kwa godimo .
Afrikaborwa ke lefatshe le le rekang korong ka seromelwateng se se okeditsweng go tloga sepe ka 1988 go fitlhela ditono tse di ka nnang 1 900 000 ( dimilione tse 1 , 9 ) ka 2013 .
Go neela baagi ba ba rulaganeng tšhono ya go tsena mo diirisanommogong le mo dikonterakeng le pusoselegae go kokoanya didirisiwa tsa tlaleletso .
Fa ba feditse tiro ba kope go kgomaretsa dipampiri tsa bona mo loboteng .
Ka o le molemirui o tshwanetse go tlhola o ntse o lebelela e bile o tlhatlhoba dimela go netefatsa gore go se nne selo se se di tlhaselang jaaka malwetse , nngadule kgotsa ditsenekegi .
Tshwanelo ya go amogela karabo ka bonako .
( a ) go dumelela letlole la go rola tiro go nna le boto e e nang le maloko a boto a le ka fa tlase ga nne .
Bolwetse bo bo tlisetswa ke bakateria e e leng teng mo tikologong e e leng metsi e bile e le bollo ka bongola .
Go ka dirwa fela jalo ka dipolata le menwana ya dipolantere .
Ditlamelwana tse dikgolo tse molemi o nang natso di ka aroganngwa ka tsela e e latelang :
Seno se tlhoka tirisanommogo magareng ga mafapha otlhe puso a tshiamiso , thibelo ya bosenyi le tshireletso .
Kgosi e ne ya ema kokoano ka lefokol
Temothuo e bokete , mme fa o le maitemogelo mannye , gona kgonagalo ya mathata e kwa godimo .
O seke wa pitlaganya palo e e sa kgonegeng ya dintlha tsa lenanetema mo pitsong ya ura fela .
Pula e e ka nnang ya 25 mm e tshwanetswe go na go netefatsa bokgola bo bo tlhokegwang go simolola go jwala .
Ntshokuno
Gape diforomo tsa kopo di ka bonwa go tswa kwa diofising le mo webosaeteng ya Khomišini ya Aforikaborwa ya Ditshwanelo Tsa Batho mo atereseng ya www.sahrc.org.za.
Tshedimosetso eno e tshwanetse go lomaganyetswa pegelo go ya ka diwoto , ka tsela e e latelang :
Lawrence Luthango , mogokaganyi wa porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
2.1 " Modulastulo " o raya motho yo e leng modulasetulo wa Kgotlakgolo yo e leng Kgosi ;
Sephiri se se nnetseng ruri ke go re , re ithuta ga kae ka ga hisetori mme e seng go tswa mo hisetoring .
( 2 ) ( a ) Fa go amogelwa ngongorego go tswa mo ngwaneng kgotsa motho mongwe ka nako ya go tswarwa kgotsa fa ngwana a le kwa lefelong la go tlhatlhela la mapodisi mabapi le kgobalo nngwe le nngwe e ngwana a e boneng kgotsa maitemogelo a a sa jeseng monate mo ngwaneng , kgotsa fa lepodisi le lemoga gore ngwana o bone dikgobalo kgotsa o nnile le maitemogelo a a sa jeseng monate , ngongorego kgotsa itemogelo e e jalo e tshwanetswe go kwalwa ka mokgwa o o tshwanetseng mme e begiwe kwa go mokomišenara wa seteišene , o o tshwanetseng go bona gore ngwana o amogela thuso ya kalafi e e tlhokegang ya ka bonakonako , fa a kgotsofetse gore go na le mabaka a a latelang :
1.5 Thulaganyo ya dikaedi
1 . A porojeke e tshwanetse ya bewaleitlho , gona botlhokwa jwa peoleitlho ke eng mo tsamaisong ya porojeke ?
8 . Boitshwaro jo bo ileditsweng
Fela gape go sa ntse go na le diphetogo tse dingwe tse di sa lemogesegeng .
Go maswabi ka re fitlhetse gore ga go kgonwe go direga mme balemirui ba bangwe ga ba a kgona go tswelela pele ka gore ba ne ba emetse thusa ya mmuso .
Korong - tlhaka e e pila jang !
Ka nako ya dijo ( tsa motshegare le / kgotsa tsa maitseboa )
Nyalantsha itaolo ya leotwanakweetso mo diterekereng tsa leotwana le le tsamaisiwang .
Go nna teng ga ditsenngwateng tsa ntshokuno .
10.4.5 maitlamo a Kgotla ya Setso a tla ema fa fela a sena go saeniwa ke Kgos ; .
Fa ke simolola go lema ke ne ke bona ditono tse 4 tsa kibikibi ka heketara , Jaanong , ke bona ditono tse di ka nnang 8 go ya 10 ka heketara .
Re ne ra lemoga gore go tlaa nna mo dikgatlhegong tsa bantshakuno ba mmidi go nna le khoso eo mo go yona re tlaa oketsang go tlhaloganngwa ga borakonteraka ka " bo-goreng le bo-kae " , ba ditiro tse di farologaneng .
A o solofetse go tlisa kuno ya bofelo mo mmarakeng kgotsa o tla rata go rekisetsa bowetso jwa patlisiso ya gago motho yo mongwe / setlamo se sengwe ?
Seno se akaretsa ditlogolo tsa ka tlhamalalo le tse e seng tsa ka tlhamalalo tsa maloko a a theileng RBN , motho ope wa mosadi yo o nyetsweng ke setlogolo sa leloko le le theileng RBN le ngwana ope yo o belegweng mo lenyalong leo , e ka ne o amogelwa go ya ka molao wa setso kgotsa wa baagi ; motho ope yo belegweng ke mosadi yo rraagwe e seng Mofokeng mme a amogela le go ineela go dingwao , setso le melao ya setso ya RBN le motho ope yo kopo ya gagwe e atlegileng ya gore a amogelwe jaaka Mofokeng yo o ikobelang dipatlafalo tsotlhe tse di tlhomiwang nako le nako .
Tlhalosa gore motho a le mongwe o ela maemo tlhoko , batsayakarolo ba le babedi ba na le kgotlhang , bobedi bo bongwe bo tshwanetse go rerisana bothata bo , mongwe le mongwe a na le seabe .
Jaaka go ntse , fa go simololwa go tlhoma kgwebo ya bolemirui , mong wa polase kgotsa molaodi wa yona o tlhopha thulaganyo e e tlhaloganyang ditiragalo tsa bolemirui kgotsa e e leng reaitse ya go adima madi mme ka bobedi le tlaa tsamaya tsela mmogo dingwaga tse di rileng le le moadimi le modimingwi .
Mekgwa e menge ya go supa thokgamo :
Mokgwa o le esi wa go tlhomamisa gore bogalaka bo kana kang le go baakanya maemo a teng ke go tsaya diteko tsa mmu .
Makhubu a tsa Pharakano
Ke lemogile gore o ka bona madi a go phela e bile o ka naya batho tiro fa o dirisa bolemirui .
Go simolola
Baagi le setšhaba ba na le Tshiamelo le maikarabelo go tsaya karolo mo ditiragalong tsa go tsaya ditshwetso tsa mmasepala .
Go ka se nne semela se le sengwe se se setseng se simolotse go tlhoga mme go tla bolaya peo ya mefero e e leng gaufi mo bogodimong ba mmu e bile go tla robola mmu mo godimo fela go se senye peo ya disonobolomo tse di jwetsweng boteng go feta boteng ba tiragalo
Go tlhola tsa enjene
Tlhabololo e e tlang ka iketlo e ne e le ntlha ya ga Mphahlele e e botlhokwa .
Lekgotla le le Kgethegileng le raya Kokoano-Kakaretso e e Kgethegileng ya maloko a Kgotla e e bileditsweng go tla go rarabolola dikgang tsa botlhokwa go Kgotla le go RBN ka kakaretso e e tshwarwang fa gare ga dikokoano-kakaretso tse di tlwaelegileng .
Botsa matshameki yo o tshamekang karolo ya mosadi : O ikutlwile jang go tshameka karolo e ?
Fa o tlhatlosiwa maemo a a fetang a D1 , o tla boloka Diyuniti tsa Mahube tse o setseng o di amogetse ; o tla kgona go di ananya ka dišere tsa RBP ka nako e e tshwanang le ya ba bangwe .
Ntlha e e leng botlhokwa ya leano la tatelano
Go tlhabatlhaba kgotsa go swa bokidi go dikologa molomo
( c ) Fa tshedimosetso e e umakiwang mo go molawana wa 71 ( 3 ) , e se teng , ka ntlha ya lebaka lengwe le lengwe , moreetsa-kgetse a ka kopa modiri o o nang le maemo a Molaodi kgotsa a a kwa godimo kwa Lefapheng la Tlhabololo le katlaatlelo loago le le dirang ka mabaka a bana mo lefelong la tlhokomelo ya bana , go neelana ka tshedimosetso e e jalo , mabapi le go nna teng ga bonno jwa ngwana yoo .
Naga e fitlhile mo maemong a diphetogo tsa dipalopalo tsa batho moo dieelo tsa tsalo di welang tlase mme dipalo tsa batho di tlhomamang .
Go tsaya metsotso go batla bokgoni jwa go reetsa le go khutshwafatsa .
Dipitso tsa dipuisano di diretswe go tlhagisa go tlhaloganya ka go tshwana ga beng pele kgato nngwe e ka tsewa .
Tswelelopele jaaka go ntse
Gantsi ke wena wa ntlha mo setlhopheng sa gago sa ditsala go lekeletsa thekenoloji / kajete ya bošeng
Go dira tekelelobongola e e nepagetseng sa ntlha bona sekao se se emelang dijalo sentle .
Lefa dipoelo e le tsona di susumetsang kgwebo , dikhamphani gankitla di gola kwa ntle ga fa di dira mo ditikologong tseo mo go tsona maemo a thapo le a lotseno a tlhatlogang .
Tsela ya go rekisa ntlo ya gago
Kopo ya go newa tshedimosetso e ka romelwa go setlamo sa puso le sa poraefete .
Bokgakala gare ga dipeo bo bo akantsweng bo ka dirisiwa go lekeletsa bokgakala bo go jwalwang ka teng le kumo e e tla bonwang .
Mefuta ya go mela go-se-lekalekane
Tota ga re kgone go re re kgonne go tswelela pele ruri , fela fa e le tsweleopele fa re ntse re tswelela .
E letla gore motho a kgone go dirisa setlhogo kgotsa puo go batlana le manaane-foko a mareo a a rileng .
Katiso ya bong e isa kwa temogong ya bong .
( Se gape se bidiwang setheo sa puso , lefapha ) Ke lefapha lepe fela kgotsa setheo sa bosetšhaba , sa porofense le sa mafapha a pusoselegae .
Togetso ya dibering
Ditlhaloso
Ka gore re ne re itse gore re eme ka mangole , re ne re itse gore re tlhoka go nna le thata go supa kwa ntle ga pelaelo gore re tlaa kgona .
Bokete ba bogare ba peo ya mofuta o bo ka bonwa ka go ketefatsa dipeo tse di ka nnang lekgolo kgotsa go feta mo sekaleng se se siameng .
( a ) tlhalosa maikaelelo a a tshwanetsweng ke go fitlhelelwa mabapi le ngwana le lobaka le a tshwanetsweng go fitlhelelwa ka lona ;
Hisetori ya Aforikaborwa morago ga kgorogo ya maYuropa e susumeditse tlhabologo ya loago go ya ka ditsela tsa merafe tse di lolameng .
Kopo ya go bona rekoto epe fela ( e ka tswa e le mo lenaaneng la Mametlelelo D kgotsa E ) e kopiwa ka go tlatsa foromo ya kopo e e mametleletsweng jaaka Mametlelelo F.
Dipalo di beiwa e le maemo a a rileng a dikgaololekgolo tsa tshenyego .
Tirego e e lesa mmu o se na tshireletso epe mabapi le tshenyego e e ka tlisetswang ke pula le phefo , mo go tlisang tatlhego e kgolo ya mmugodimo ka ntlha ya kgogolego , tota ka go elela ga metsi a pula le go foka ga mowa wa phefo .
( d ) neelanwe kwa lefelong le ngwana a tla kgonang go le fitlhelela ;
( 2 ) Fa ngwana a tswetswe ke taelo ya go tlhagelela kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong yo o tlhophilweng ke magiseterata yo o umakilweng mo go molawana 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , tshwanetse gore mo malatsing a le 21 morago ga go dirwa ga taelo , go bitswe kopano ka go-
11.1 Leloko lepe la Kgotla ya Setso le le dirang tlolomolao epe e e tlisetsang Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa Kgosi leina le le maswe , le tla otlhaiwa gongwe ka go tlhaisiwa , go lelekwa mo Kgotleng ya Setso go akaretsa le kgotsa kotlhaol epe e nngwe e komiti ya dikgato-kgalemo e akanyang gore e a tshwanela .
Balosika ba a tshegetsana ka dinako tsa mathata .
Dimela tse di jetsweng motlele gantsi di na le mathata a go tlhaselwa ke malwetse ( jaaka polokutu ) mme go wa le gona go atile .
Ka maitemogelo a re setseng re a amogetseng go botlhokwa go tlhola o ntse o bala diruiwa tsa gago ka letsatsi le letsatsi .
( i ) palelwa ke go duela madi gotlhelele , moreetsa-kgetse o tshwanetse go baya ditaelo tse di matshwanedi tse di sa akaretseng madi , tsa go gololwa ga ngwana ka beili ; kgotsa
Go na le dikgaolo tse dinnye mo kgaolong ya Mpumalanga , mo go amogetsweng pula ka tekano , mme mo dikgaolong tse di setseng , go nnile nako ya komelelo e e sa tlwaelwang mme pula e nele fa le fale .
ditlhaloso tsa tiro di rulagantswe
( ii ) go matlafatsa bana go tlotla ditshwanelo tsa botho le dikgololosego tse di botlhokwa tsa batho ba bangwe ka go ruta bana go tsaya maikarabelo a ditiro tsa bona , le go sireletsa dikgatlhegelo tsa batswa-setlhabelo le setšhaba ;
Ka tsamaiso e e kelotlhoko , kgogolego ya mmu e ka thibelwa mme re ka netefatsa tiriso ya lefatshe e e tswelelang .
Thuso ya madi go tswa kwa pusong le / kgotsa go tswa kwa setlamong se sengwe
Letlha : . . . . . 
Supa dintlha mmogo le setlhopha , tse ba ka ratang gore go buisanwe ka ga tsona ka botlalo .
Go na le batho ba bantsi ba ba reng ba batla go nna balemirui .
O beeleditse mo diterekereng le metšhine , fela thoto ya gagwe ya boleng bogolo ke go itekanyetsa ka batho ba ba nang le kitso ba ba ratang go mo ema nokeng le go mo gakolola .
Fa go na le dimela tse dintsi tse di oleng go dia thobo mme go fokotsa kumo ka bokanakang le ka nonofo .
O rata batho kgotsa dilo , kgotsa o mongwe ya leng jaaka sekoba ?
( xii ) lebaka lengwe le lengwe le le tsamaisanang le tse di jalo .
5.3.10 Ke mang yo o tla tlhatlhelang boikuelo jwa mo teng ga setlamo ?
Kgato 1
Bokanakang jo bo tlametsweng jwa kuno kgotsa tirelo efe le efe , ke selekano se barekisi ba ratang e bile ba kgonang go se rekisa ka tlhotlhwa e e rileng .
Maano a sekasekilwe ka boripana mo Kgaolong ya 2
Tshedimosetso e bonwe go tswa kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno ya Sonobolomo
Kgato ya boraro e tla simolola moragonyana .
Amogela gore ga go ope yo o kwa godimo ga molao .
Maloko a badiri
Ka tlwaelo e gasiwa ka digeramo tse di leng 150 tsa selo se se bolayang ka kgaso e nngwe mo hekatareng mme e tsaya R100 ka heketara .
Sediriswa sa CBP sa 1 : IDP Tshoboko
A lo na le molaotheo / kano ya terasete kgotsa sengwe se se jalo se se laolang kamano magareng ga ditokololo tsa setlhopha ?
Pele re tshwanetse go tlhaloganya mareo a a dirisiwang :
Polantere e sega mmu , e bo e bula mmu , e bee peo mo lefarong , e khurumetsa peo ka mmu le go gatelela mmu go senene go netefatsa kamano e e siameng magareng ga mmu o o bongola le peo .
Mo dingwageng tse di tlaa latelang fa go lejwa leano sešwa , malatsi a le 2-3 a lekane , go tlhakanya le a le 1-2 a go kwala leano .
Temothuo e ntse e ikgatholositswe jaaka boitshediso
Go botlhokwa go nna le thagasello ya go tsaya karolo ; boemong jwa go batho ba sa dire sepe mme ba lebeletse go pompellwa ka kitso , ba rotloetsege go itemoga mme ba rwale maikarabelo a go ithuta .
Maano a metsi a Setlhopha II ke a a dirisiwang ka tsela e e magareng e bile maemo ka kakaretso a tikologo ya maano ao a metsi a fetotswe ka tsela e e magareng go tswa kwa maemong a ona a pele ga tlhabololo
Badiri ba tlhoka go itse gore ditiro le maikarabelo a bona di na le seabe mo thebolelong ya ditirelo ya mmasepala mabapi le se mmasepala o tshwanetseng wa se dira .
Malefane o dumela mo isagweng mme o itumelela temothuo .
Itirele itemogelo ka bowena ka setlha sa kgolo go ka tlhopha kuno e e gaisang jaaka mothale wa sejalo o o dirang ka manontlhotlho kgotsa go emisetsa kuno e e dikileng e sa dira sentle jaaka go ne go solofetswe .
Ditumalano di ka tlhalosa gape gore dikgotlhang tse di tlhagelelang di tshwanetswe go isiwa go motsereganyi yo o tla thusang batho bao go rarabolola dipharologano tsa bona .
Tshelo ya llaeme .
Ditshupetso tsa bolwetse ba rusu ya disoya gantsi di bonala mo matlhareng mme ka tlwaelo di simolola go bonalwa mo matlhareng a a ka fa tlase ga bogodimo ba dimela .
Go ya ka polelwana ya semolao ya 9 ya Thulaganyo ya Mafapha a Balaodi a RBN , Kgosi le Mafapha a Balaodi a RBN ba ka nna ba abela mafapha-potlana a balaodi epe ya dithata tsa bone go ya ka mekgwa , dingwao le molao wa RBN .
Tsela e re tlhaeletsanang ka yona e ka kgoreletsa kgotsa ya tokafatsa maemo .
MAMETLELELO 3 e tlhagisa ditlhopha tse o a ka di akanyang .
Tlhola gore go se nne mo oli e dutlang teng .
Tsalomadi e e duelwang mo tshenyegong e e tlhamaletseng ka heketara
Fela le gale , kwa ntle ga gore go dirwe sengwe mabapi le ditlhotlhwa tse bantshadikuno ba di bonang mo dithorong tsa bona , se se tlaa re mo nakong e e sa fediseng pelo se khutle .
Fa o ka nna le tatlhegelo ya dijalo ka ntlha ya phoso ya gago , ga o ne o sirelediwa .
Bokana bo bo jwetsweng ka korong ka 2012 e ne e le diheketara tse 511 200 go naya bogare ba kumo e e ka nnang ditono tse 3.75 ka heketara .
Bokana ba tuelo bo fetoga go bapa le kumo le gore go na le tshireletso e kana kang e mmuso wa naga eo o batlang go e naya go kumo eo e e umiwang ka mo nageng eo .
Kaedi ya IDP ya 1 e tsitsinya gore :
Sili e ka thubega le go dutlisa kirisi le leswe le lorole go tsena mo diberinnye .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Kaeding ya Agribusiness Management
Moko o o gonegileng , o o sa butswa sentle , o o fisitsweng ke serame , o o sentsweng ke bollo , o o simolotseng go mela kgotsa o o nang diphatlhanyana ka ntlha ya go jewa ke sengwe jaaka ditshenekegi le dipeba ;
Go lengwa ga ntlha morago ga setlha go laolwa ke bokana le mefuta ya disalela tsa dimela tse di leng teng mo tshimong morago ga thobo .
Setshedi - Mofuta wa phologolo , semela , kgotsa setshedi se sengwe se ka gale se sa kopaneng le mofuta o mongwe ka maikemisetso a go ikatisa , mme di akaretsa ditshedi tse dinnye , dimela , mofuta , lotsa la lefelo , seruiwa , ditswakwa kgotsa mofuta o o kwa thoko wa lefelo ( Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Fa o le phoso , dumela gore o phoso mme o ithute .
Ka yone nako e nka tswelela go re go na le diheketara ka dimilione tse di sa dirisiweng ka tshwanelo le ka kgono ya teng - mme re tswelela ka go re re tshwanetse go tswelela go fetola ka go sutisetsa lefatshe go ba bangwe !
28 . Tlhagiso le kamogelo ya tekanyetsokabo
Re fa kae jaanong ?
O tlhalosa fa tiro ya gagwe ya go ikarabela le ditiro tsa gagwe tsa lekoko di le botlhokwa thata go na le go emela maloko a komiti ya woto a a tlang thari kwa dikopanong tsa woto .
Ke ka gore gore peo e kgone go tlhabolola sentle go tshwanetse go nne tsamaiso ya mmudula gare ga semela sa sonobolomo sa senna go ya go semela sa sonobolomo sa sesadi .
Sekao sa se ke kopanyo ya lefatshe , peo , monontsha , disele , metsi , dikhemikale , furu , melemo , badiri , dipalangwa , metšhine le didiriso go ntsha korong , outsu , mmidi , nama boboa , mae , boboa jwa podi le tse dingwe .
( 6 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go kwala , ka go fa mabaka , ditlamorago tsa tshekatsheko le tshweetso e e dirilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) ka fa go tlhokegang ka teng .
Tlhabololo mo Baaging
Go na le mabaka a le mantsi ao a dirileng gore se se se ke sa direga :
supa dikarolo tse di farologaneng tse di tshamekiwang ke banna le basadi mabapi le taolo le tsamaiso mo maemong a Komiti ya Woto
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo10 : Yona e tshwanetse go dirisiwa mo dingwageng 1 , 2 le 3 mme e setse e akareditswe mo karolong 6 ya kaedi e
Go dirisa kitso ya gagwe ya diphetogo le metheo e e itsegeng thata mo baaging
Tlhatlhobo ya dikgetse dingwe ka ntlha ya se se diragetseng ka nako ya tsheko
2.1 Lekgotla la Dikgosana le laolwa ke dingwao , melao ya setso le mekgwa ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le ke molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Maijwadi a ka dirisiwa go nna mafulo go diruiwa kgotsa a ka bolaiwa ka go dirisa sebolyamefero .
Gakolola baagi gore tlhabololo ya diporojeke e na le seabe se se rileng mo baaging ba selegae
Mo puong e , Moporofesara Mphahlele o a tlhopha , mme o ipiletsa mo go rona gore re tlhophe , " maatla a e seng a setlhopha " a a nang le manno mo setšhabeng .
O tlhaloganya gore o tlhoka eng e bile o tla amogela eng go tsweng botsalano gare ga ene le mogakolodi .
Kgaolo ya rona , e e leng gaufi le Kruger National Park , e kgona go nna bollo go supa 40°C mme ka dinako tse dingwe go nna komelo e e tseneletseng .
Botlhokwa ba Lekwalokao ( ID )
KGAOLO E E TLHOTLHOMISA MOLAO LE DIPHOLISI TSE DI TSWELETSANG tlhabololo mo lefapheng la selegae la puso le ka moo Molaotheo wa Aforikaborwa o tlamelang mafapha a a farologaneng a puso .
Go botlhokwa thata go itse seemo sa mmu wa gago bogolo jang morago ga thobodijalo e e kwa godimo le lefetiso la pula e e amogetsweng mo dikgaolong dingwe e e kabong e minne dikotla dingwe tsa dimela tsa botlhokwa .
Mokgatlho o sa ntse o amega thata mmogo le bannaleseabe ba bangwe mo motseletseleng wa boleng go tokafatsa bogaisanedi jwa madirelo a dithoro ka bophara mo go gaisaneng le bannaleseabe ba boditšhaba ba bagolo jaaka USA le Brazil .
Botshabelo ga se fela ka loago kgotsa mmele - bo ka nna le ka moya .
A Dinlha tsa setlamo sa puso
Morago ga go dira ditshwetso ka kelotlhoko lobaka lo lo leele , Lekgotla le ne la dira tshwetso ya gore kgang e romelwe go Komiti ya Photefolio ya tsa Ditšhelete le dipeeletsomadi .
Ntšhwafatso ya tirisometšhine ya temothuo ; le
Polase e a phasaladiwa mme ba ba nang le kgatlhego ba tlhokwa gore ba ntshe mabaka gore ba tshwanela go fiwa tšhono ya go dira temothuo .
Go botlhokwa gore motshotelo o lokelwe ka boteng bo bo leng dimilimetara tse 50 fa thoko le dimilimetara tse 50 ka fa tlase ga peo gore go se bonale tshenyego ya dikilogeramo tse 13 , 4 tsa naiterojene ka heketara .
Konateraka ke tumalano e e diragadiwang semolao gareng ga batho ba le babedi .
Molemirui o tshwanetse go nna le lefatshe le a ka dirang teng le fa e se la gagwe .
Taolodisenyi ;
Se se bakileng dikarogano tse se ka tsewa ka motlhala go fitlha kwa makoloniale a maDutch a tlhaselang , a nna a ba a gapa lefatshe la tlhago go tswa go batho ba maSan mo ngwagakgolong wa bo17 .
Bokgoni jwa go reetsa
Fa gape go na le kadimo ya ntshokuno , e bile o sa letliwe go lemisana le mongwe , montshakuno yo o tlaa ithuta jang le go tsena mo ntshokunong e e tletseng ?
Polelotaelo ya gore dithoto tsa semphato di tlaa dirisiwa jang go tswela bomphato mosola ka tekatekano ; le
18 . Tshwenya setopo sa motho yo o tlhokafetseng kgotla go tshwenya lebitla .
Phepafatsa setlhatswamowa sa mohuta o o omileng .
Dithoto tse di neelwa mo taolong ya motlhokomedi yo o tsamaisang dithoto tse mo boemong jwa bajaboswa .
Gopola go dirisa peo e e lekaneng e bile e e bopilweng sentle go tshwanela sediriswa sa gago sa go jwala tota le mofuta wa mmu wa gago .
Tsona di akaretsa :
Tshwaetso ya llaga ya katisegelo ke gore kgaolo ya kgono mo porofaeleng ya medi e e utololwang ke medi e a fokodiwa .
DIPHITLHELELO KGATLHANONG LE NUM
Go fokotsa selekanyo sa mmugodimo se se gogolelwang le merwalela ; le
Morago ga moo , ngwaga le ngwaga go simolola ka 2011 go fitlha ka 2014 , Letlole la Mahube le tla aba mokawanyana o mongwe gape wa Diyuniti Tsa Mahube di le milione o le 1
Dipitso tsa mothale o di diretswe go kopanya beng go abelana dikakanyo le go bona ditharabololo tsa mathata a a leng teng .
IDP 2 / 5 Go tlhama mekgwa e mengwe ya maano
Re sa bue ka mabaka a gore thuto ya maemo a a kwa tlase mo pusong ya Tlhaolele e tlogetse malapa a sa kgone segolo mabapi le tshegetso mo mererong ya seakatemi go bana ba bona .
Re ka ithuta go loga maano go kgona dikomelelo tse di ka nnang teng .
Kopano e e raraaneng ya ditlamo , tse di farologanang go simolola ka difeme tse dikgolo tsa boditšhabatšhaba tsa dinaga di sele go fitlha ka tsa mo nageng ya rona , difeme tse beng ba tsone e leng tsa motho ka bongwe , le tsa mefutafuta e e sa tlwaelegang - go tswa mo dikhemiseng le diintaseteri tsa thekenoloji ya ditshedi go fetela kwa ditlolong , dijo tse di nang le dikotla le diintaseteri tsa melemo ya ditlhare .
Go tlhokomela Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso - PMS e tshwanetse e tlhomiwe ke mmasepala o mongwe le o mongwe gore o ikarabele mo tirisong ya didiriswa tsa mmasepala , oketsa nonofo le kutlwalo ya mekgatlho le go bontsha diphitlhelelo tsa dipoelo tse ba di ipeetseng .
Go rulaganya go go lotaneng , go dira tekanyetsokabo le go tlhokomela tiragatso ya thebolelo ya ditirelo le kgokaganyo magareng ga ditirelo tse mafapha a di tlamelang le dipoelo le ditshenyegelo tsa ditirelo tse .
Ditemogo tse di fa godimo di botlhokwa fa go dirwa dikgato tsa katiso .
Go jala peo e e bolokilweng go tswa methaleng ya tulafatso e e bulegileng ga go tlise tatlhegelo ya thobo .
AICDD , e e leng serutwa se se ikaegileng mo baaging , e tshitshinya tse di latelang :
Se , e ka nna sengwe sa dilo tsa ntlha tse komiti ya woto e di dirang mmogo .
Gakologelwa gore go na le balemirui ba bangwe ba bantsi ba ba nang mathata jaaka wena mme barekisi ba dilo tsa bolemirui ba itse e bile ba tlhaloganya tikologo ya bolemirui .
( d ) dintlha tsa ngwana tse di ka ga go latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Dikarologano tse tsa merafe tse di neng di okediwa go ya pele ke tsamaiso ya dipusomagae di ne di ikaelela go kgoreletsa ditlhabololo dingwe le dingwe tse di siameng mo gare ga Maaforika go lebelela ka kwa ga karologano , boitemogo jwa mo lefelong le le rileng le go simolola boitemogo jwa bosetšhaba jo bo tiisitsweng ke go ikitse ga bona go ba go ithutileng jaaka Maaforika a a nang le tekano .
Tlhokomela gore beteri e ntse e tletse ka motlakase .
Bolwetse bo tswelela pele ka bonako mo semeleng mme bo a se bolaya .
TIRO YA NTLOKOKOANO BOSETŠHABA
Toropo ya Johannesburg , sekai , e amogetse pholisi e e ka ga botsayakarolo jwa baagi ka 2002 , maikaelelo a teng a ne a akaretsa gareng ga mangwe go :
Re tshwanetse go dira thata pele re ka kgona .
Tiriso ya taolomofero ya sekhemikale e ka tshwaela mo dipolokong tsa ditshenyegelo tsa nako le badiri .
" Dihosetele tsa dikolo tse tharo di konoseditswe kwa Phillipolis , Bainsvlei le Ventersburg .
Motsamaisi wa mmasepala le badiri
Tshedimosetso e tshwanetse e ranolwe ka maikaelelo a go dira dikonosetso .
Fa re tshwanela go thusa bantshakuno ba bantsho go lema ka go itshegeletsa , go botlhokwa jo bo masisi thata go sekaseka go nna poelo ga ntshokuno ya korong .
Go fetolela ditshenyegelo tse kwa ranteng ya Aforikaborwa di tshwanetse go ntsifadiwa ka kelokananyo ya Ranta / Dolara ya USA .
go netefatsa gore tshedimosetso e e maleba le thulaganyo ya botsayakarolo e fetisiwa ka mokgwa o o leng maleba gape o tlhaloganyega mo baaging ba ba amegang , e e ka tlhokang tiriso ya dipuo tsa selegae
Dilaboratori tse dintsi di na le diroto tsa motheo tsa ditekelelo tse ka tlwaelo di dirwang jaaka tekelelo e e tlhomameng ka tlhotlhwa e e utlwalang fa e lekalekanngwa le bomosola jwa dipholo .
Go raya gore balemirui ba tlhola ba batla mekgwa e e ka tsamaelanang le bonnete ba phetogo ya tlelaemete .
Go tlhokega tlhotlhwa e e ka nnang R3 695 go kgonisa mongwe go tshwara kumo ya gagwe go e rikisa ka Mopitlwe .
Dithulaganyo tsa matlole tse di dumalanetsweng mo mmasepaleng tse di tsamaisang ikokoanyetso mo tikologong , go akaretsa lephata le le sa rulaganngwang
Terasete ya Disereale tsa Mariga e ntse e abela go Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA go tlga 2008 .
Komiti ya Woto e teng go thusa mokhanselara go diragatsa thomo ya gagwe .
Dumelanang ka ga melawana-theo le makoko otlhe .
2.5 Tseokarolo jaaka e solofetswe mo IDP
Go tloga ka 2002 , baamegi mo CBD ba ne ba rerisana ka Motlhagolatsela wa Boditšhaba wa ABS go rarabolola matshwenyego a .
O itse gape gore bene ya gago e tsamaya dikilometara di le 10 ka litere .
Tshimo e e jwetsweng ka go se lekalekane ka palo ya dimela , fa e le mmidi kgotsa disonobolomo , e ka se kgone go naya kumo ka botlalo jaaka fa e ka bo e jwetswe dimela tse di e lekanetseng ka palo e bile di phatlaletse ka go katogana go tshwana .
8 . A porojeke e tlaa aga bokgoni jwa baagi gore ba kgone go rulaganya le go tsamaisa porojeke e mo isagong ?
Mo nageng e ya rona gantsi re bona phudisokgothego ( overgrazing ) .
Mmidi o o lekaneng lelapa lotlhe o tokafatso boleng jwa botshelo thatathata .
Ka kakanyo , Bafatlhosi ba mmasepala ba tshwanetse go tsewa go tswa mo makaleng a a farologaneng go netefatsa gore makala a a farologaneng a mmasepalan a fitlhelela CBP , le go tlhopha motho yo go tla ikgolagangwang le ene mabapi le CBP , mo lekaleng la lefapha lengwe le lengwe .
Gantsi fa phologolo e le kgolo e tlaa ja thata .
Dipoelo tsa lenaneo ke eng mabapi le tlhabololo ya metswedithuso ya botho ( human resources ) le matlafatso ya basadi ?
Botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao
Ke tla newa leng dišere tsa me tsa RBP ?
Ditshenyegelo di tsenyeletsa dintlha tse di jaaka disele , menontsha , peo , dikhemikale , thobo , thekiso le badiri ba nakwana .
Athikele e Afrikan Affirmation e , e tserweng mo go yona , e kwadilwe morago ga loeto lwa kwa Venda ka 1991 , mme e supa ka kelelo tsela e Mphahlele a dirisitseng go ithuta go go lomaganeng ka teng mo go kwaleng ga gagwe .
Ditiragalo le go kokoanngwa ga dipampiri tsa dipuo tse di tlileng go neelwa
Maatla
Dira jaaka go supiwa mo setshwaong , tsweetswee .
4.2.1 Moadimi o tshegetsa ka matlole porojeke go tswa mo metsweding ya gagwe go fitlhela Moadimi a kgotsofalela gore go na le kgatelopele e e tsamaelanang le ditsholofelo ; kgotsa
Tlhamo ya Boto ya Batlhokomedi
( e ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago ;
Metsotso ya pitso ga se ka gale go rekota sengwe le sengwe se se diragetseng mo pakeng ya pitso .
Kumo e ya mo gae e tla thusa go fokotsa bokana ba korong e re tshwanetseng go e reka kwa ntle go kgotsofatsa kopo ya mo gae .
Mofuta o wa kadimo ya madi o duedisa kelo e e kwa godimo ya morokotso e bile ga e maleba ka nako tsotlhe segolo mo go bommasepala ba bannye ba ba tlaa tshwaraganang le bothata fa ba tshwanelwa ke go busa madi ao .
Tlhotlhomiso ya tekanyetsokabo
Dithulaganyo tsa go nosetsa
Molemirui o thswanetse go tlhokomela gore a botse gore konteraka e a e amogelang e na le vis major kgotsa nyaa mme go tla diragala eng fa a sa kgone go naya tlaka e a ikanetseng yona .
O ka jwala diteko tsa mefuta e e tlhabolotsweng ga ntshwa go bona gore e tsamaelana jang le tlelaemete mo polaseng ya gago .
Mametlelelo F
Legato la Tlamelo ya Ditirelo
Ke rata bolemirui , ke rata ditsatlholego mme ke ikutla ke le tlhogonolo go dira mo polaseng letsatsi le lengwe le le lengwe .
TSIBOSO : O se ke wa boloka polantere ka kgatelelo ya haeteroliki e le mo silentareng sa rimoutu .
Ke mang a ka dirisang sediriso le gona leng ?
Go tlhoka tekatekano le bohuma di ka sekegelwa ka go tlhatlhosa matseno ka kgodiso ya ntshodikuno le go fokotsa ditshenyegelo tsa go tshela .
Tlhola gore dinosele tsotlhe mo letsogong la go gasetsa di siame e bile di dira sentle ka go tshwana .
Nna o itse gore metheo ya ntshokuno ya dijalo e tshwanetse ka gale go diragadiwa ka nepo ka dinako tsotlhe .
Gape , diruiwa tse di lwalang di ja nako le madi !
4.12 Go tshwaya ba ba leng gone mo rejisetareng
Go tlhatlhosa maemo a tsielego le go tlhoka go itshoka go sisinya gore nako e botlhokwa : go retelelwa ke go tsaya dikgato go tla baya dipoelo tsa temokerasi mo kotsing .
Mo polelong e nngwe ya ponelopele , o kwala jaana : " Go ka senyega thata fa diponagalo tsa ka fa ntle tsa Kago-Setšhaba di ka bonala e sa tlhole e le tse di modumo o o kwa godimodimo . "
Dinako tse di leng pila tsa go jwala mo ditikologong kwa go leng tsididinyana teng ke nako gare ga 1 Seetebosigo le 25 Phukwi .
Tiriso le tlamelo ya didiriso tse di maleba ;
Tiriso ya dikilogeramo tse 20 * 50 ka ngwaga
Buisanang ka gore ke mofuta ofe wa tshedimosetso o o leng botlhokwa mo legatong la dipaakanyo la lenaneo le .
Fa a ntse a dira ditshwaelo tse , Mphahlele o kgatlhanong thatathata le kakanyo ya gore ditumelo tse dingwe di dikgolo go gaisa tumelo ka ga Modimo mo tumeding ya seAfrikan .
Malapa a bona kae metsi ? ( Supa mekgwa e e farologaneng mo mafelong a a farologaneng a baagi )
Foromo eno e dirisediwa go dira kopo ya go newa tshedimosetso e e tshwerweng ke setlamo sa puso .
Ditherisano
Ba tlhoka dikotla tse di lekaneng , ba tlhoka dipalangwa go ya ditirong , mme ba fisegela mafelo a bonno a a babalesegileng le boagisani bo bo phepa .
Mokgwa o o tlhagisiwang mo kaelong e o ikaegile ka mefuta e mebedi ya motheo ya dikgolaganyo .
Ditiro tsa kgolaganyo tsa IDP
Thato ya me go lefatshe le bolemirui e a ntlhotlheletsa .
Tlhatlhogo ya thapo le ntshodikuno e tla tlisa tlhatlhogo ya matseno le maemo a botshelo mme le go tlhoka tekatekano go go kwa tlase .
Setlapele sa mofuta wa bobedi se remelela ntlha ya poelomadi mme gape se supa dintlha tse di tsamaelanang le poelomadi .
Go boloka mmidi ke engk ?
Ka ntlha ya dipaterone tseno , ngotlego ya gajaana ya ikonomi mo dinageng tse di tlhabologang ke matshosetsi a magolo go dinaga tse di tlhabologang .
Netefatsa gore go na le peo le monontsha mo dikgamelong tsa polantere ( netefatsa gore bogolo jwa peo e o e dirisetsang khaliboreišene ke bogolo jo bo nepagetseng jwa dipolata tse o di tlhopileng - ke fela peo e le nngwe e e tshwanetseng go tswa ka phatlhana ya polata ka nako e le nngwe ) .
Tshekatsheko ya tlhopho ya dipalopalo e dirisiwa go sobokanya tshedimosetso le go bona gore e nyalana fa kae , e dirisa go akanya ka mokgwa wa go ntsha mabaka .
Bakgonibofelelo ba kgaolo ya Molemirui wa Ngwaga wa Motlha o Montshwa e ne e le : Pieter Chabalala , Michael Ramoholi , Job Metswamere le Ralph Swart ( o na le mogatse , Preline ) .
Ke nnete gore bolemirui e le mokgwa wa go phela o bonwa o le monate thata .
Go beilwe 100% ya tekanyetsokabo ya kgolaganyo ya metsi
Baagi ba woto ba tserwe go tswa ditlhopheng tsa baagi tse di farologaneng mo loagong
Kgangkgolo ya tlhaloganyo ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele ya go tlhaloganya kamano fa gare ga ditumelo tsa rona le setšhaba ke gore " re bonala e kete re bopa Modimo ... go ya ka tse re di batlang , ditlhokego , dikeletso , maikaelelo le ditoro . . . " kgotsa fa e bewa ka tsela e nngwe : " Re ... a tle re dire medimo , e re e tlhokang go dira sete ya dikakanyo tsa rona tsa semolao , dithutobomodimo , le ditumelo tse di sa reng sepe " .
Letla terekere go dumaduma motsotso kgotsa e mebedi , gore thebo e tsidifale pele o tima enjene .
6.1 Kamano fa gare ga RBN le Boto ya Bakaedi ba setheo sepe fela sa RBN e tshwanetse go laolwa ke Tumalano fa Gare ga Beng ba Dišere ba RBN .
" E ntse le bokao jo bontsi mo go nna ka gore e ntemositse gore sengwe le sengwe se re se jang le se re se aparang se tswa mo tlhelogong .
5.2.10 Mokgwa-tsamaiso
Dibering
Athikele e tserwe mo kgatisong ya Grain SA e e rutang ka tshimologo go jwala korong .
Motho o ka re mo go kwaleng , motsweretshi o re thusa go tlhaloganya le go ithuta ka paka e e fetileng , go rarabolola le go supa botlhokwa ba maitemogolo a rona a gompieno , le go itlhabololela ponelopele ya isago .
Lereo la " molemiruikgwebo " ga le kgonwe go tlhalogangwa kwa magaeng .
Ke go re thulaganyo ya ditšhelete , go lokolola diteko tsa mebu , go otara monontsha , go otara peo , go otara dikhemikale le go otara mafura .
Go ditrisa bolemirui go phela fela , go tshela ga afalatokosini le go ungwa ga mmidi
Maemo a botsayakarolo mo baaging ba lona ke a a ntseng jang
gore baagi ba ya go thusega jang go tswa mo tirong kgotsa mo tiragalong .
Boammaaruri ke gore go na le golo gongwe foo batho ba tshwanetseng go simolola teng , le fa e ka nna ka selekano se sennye fela .
bafatlhosi
Marakanamantsi o itsege jaaka mogodu wa bobedi .
Ke eng se se tlisetsang botlhokwa ba naeterojene ?
Kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso e tshwanetse go tlhalosa gore direkoto di ka fitlhelelwa jang tse di senolwang ka go ithaopa le tse di kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko .
1.2 Dikomiti tsa diwoto di nna le Diporogorama tsa ona tsa Dikopano tsa ntlha ( dikopano tsa thulaganyo ) mo lenanetema le Pegelo ya Semmuso e e Siameng e sekasekiwang go tlhagisa kutlwisisano e e tshwanang ka ga merero pele ga dikopano tsa ditherisano le setšhaba le baamegi .
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di fetolang tlhotlhwa , mme tsa ntlha ke maemo a bosa , go nna teng le go tlhoka , bokana ba madi ( ke go re maemo a madi a ranta ya Afrikaborwa go lekalekana le Tolara ya US ) , le tlhotlhwa ya Chicago Board of Trade ( CBOT ) .
Go bona khopi e e nang le ditshwantsho
Tekanyetsokabo
Disekupa , dikgetsi le tereilara .
Se e ne ya nna tshimologo ya " Zero-tile Revoulution " ya dingwana tsa bo 1970 kwa nageng eo .
Ditlhopha tsa kgatlhego ga di a tshwanelwa tsa bo di tlhagisitswe sentle go emela baagi ba woto sentle .
Le badiri ka nna / ba ke tsenang le bone sekolo / kholetšhe
Karolo ya 29 ( b ) ya Molao e tlhalosa dikgato tse di tshwanetseng go latelwa mo go tlhameng IDP mme e supa gore baagi ba selegae ba tshwanetse go rerisiwa mo tlhabololong le ditlhokegong tsa botlhokwa tsa IDP mmogo le go tsaya karolo mo go kwalweng ga yona .
Bolaodi ba phokotsokgono
Gape ke dira ditiro tsa kago mme ke na le TLB , dillori tse nne le dibene tse thataro .
Tiisetso e ya Afrikan e ntshitswe mo puong go mophato wa 1995 wa Yunibesithi ya WITS .
Go na le kakanyo e e fosagetseng ya gore filosofi e simolotse ka Magerika , mme Magerika e ne e le baithuti ba filosofi kwa Egepoto wa Bantsho .
Katiso e e nonofileng e tshwanetse go bontsha matlhatlhaga le go bontsha botsayakarolo go fitlhelela poelo ya botlalogolo .
Dithompola tse ditshweu tse dinnye ga di ise di simolole go fetolela naeterojene .
Pele ga go jala
( h ) taelo ya maitsholo a mantle ;
Polokelo ya peo ya sonobolomo e e tshwanetseng
Ke afe a a tshotsweng ke basadi ?
La bofelo , ke ka rata go go botsa dipotso di le mmalwa .
Kemonokeng ka ditšhelete
Patlisiso ya tikologobophelo ba phetlhu mme le mekgwa ya go e bolaya e setse e simolotse ka di1900 .
( Lekgotla le le kwalang Melao ya Naga ) )
Dikomiti tsa Diwoto di ka bitswa go tla go tsamaisa pitso gore ba tle ba bone dikakgelo tsa baagi mo Leanong la Tlhabololo e e Lomagantsweng kgotsa mo go tlhangweng ga Thulaganyo ya Tsamiso ya Tiragatso .
Le gale , ditiro tse dingwe di na le mathata mme ga di kgonwe go neiwa bakanteraka , jaaka go jwala mme jalo tiro e e dirwa ke molemirui ka boene ka gore o tlaa netefatsa gore maemo a siame mme tiro ya go jwala e tlaa dirwa ka nako e e rileng .
Ba busetse ka mo tsenelong ya botlhe go swetsa gore ke mafelo afe a ditlapele a le 5 a ba tla a dirang jaaka ditokololo tsa mmasepala wa bona
2 . Tlhaloso le go tsenya tirisong
Tiisetso ya Seaforika ya gompieno e na le tshekatsheko ya ga Mphahlele ya batlhalefi bao ba Aforikaborwa ba dikakanyo tsa bona e neng e le ka ntlha ya bomaleba jwa dipolotiki .
AU ke setheo se segolo sa go tlhatlosa tomagano ya ikonomi ya loago lwa kontinente , e e ikaeletseng kopano le tshwaragano e kgolwane magareng ga dinaga le batho ba Aforika
Leba setshwantsho sa Luckytown mme o supe molao o o dirisiwang fao go fitlhelela dikgwetlho tse di tlhagisitsweng , o tlhagise ntlha ya gore Togamaano e e Ikaegileng mo Setšhabeng e kwadilwe mo go Pampiri e Tshweu ka ga Pusoselegae , 1998 le mo go Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala , 2000 .
Bogorogelo mo nageng
Batsayadibetšhe ba re : " Se fetise photlha ya go leka go leka . "
Re fa kae / re tsamaya fa kae ?
Go kgweetsa ka dithaere tse di tletseng thata kgotsa di sa tlalang sentle go tlhola konalo e e boitshegang , go dira ngodiego ya tlaleletso mo mmeleng wa thaere le go tlhola tshenyego e e iseng e lebelelwe - kgato e e tlhotlhwagodimo go gaisa !
4.16.1.1 ka kgang e e tsoswang kgotsa e e golaganeng le ntlha ya pego fa ntlha eo e bidiwa kgotsa fa go tlotlwa ka yone ;
Simolola ka go botsa potso ya ntlha e e mo lebokoswaneng .
Go mo pepeneneng gore poloko e e eletsegang ke ya ka fa tlase ga marulelo , kgakala le tshotlakako ya dielemente .
Ka dinako dingwe re kopana le montshakuno wa mogwebi ka boena kwa difantising mme re utlwe mowa wa morafe wa temothuo ka bophara .
Mo malatsing ale 30 a a fetileng ?
Madi a ditirelo a akaretsa go madi a go amogela ditirelo tsa metsi , motlakase , kgeleloleswe le kolelo- matlakala .
" Ke tshegetsa thulaganyo e , ka Grain SA e re rutile go nna balemirui tota " ga rialo gape ke Peele .
Botsayakarolo jwa IDP le jwa baagi
Kgato ya ntlha fa o batla go dirisa go se suge mmu ka tshwanelo ke go tlhaloganya go tsenelela dintlha tsotlhe tsa mokgwa o mo polaseng ya gago .
Jaaka e le molao , methale ya tulafatso e e bulegileng ga e a tlhabololwa lotso go bontsha kemelano le ditshenekegi le dibolayatlhatshana .
Ditirelo Tsa Semolao le kemonokeng ya tshekatsheko ya boleng
Bokaelelo jwa PAIA ke go rotloetsa tshwanelo ya go newa tshedimosetso , go rotloetsa go dirwa ga dilo kwantle ga go fitlha sepe le go sikara maikarabelo a ditiro tse di dirilweng mo Aforikaborwa .
Fa o sa itse karabo go bothata , re jalo .
Moadimiwa o tla sireletsa , a sireletsa Moadimi jaaka yo o se nang molato , a dira gore batlahankedi ba ba tlhophilweng le badiri , baemedi le bathapiwa se duelele ditshenyegelo , tshenyo kgotsa dikgobalo tsa batho kgotsa dikago go akarediwa tuelo e e tla dirwang ke Moadimiwa , kgatlhanong le ditefelo dipe tsa semolao le tsa boramolao , ka mokgwa ope ka ntlha ya dikgato le / kgotsa ditlogelo tsa Moadimi mo Tumelanong e , go akarediwa ditshenyegelo tsotlhe tse di ka nnang teng , tseo di ka dumelelwang ke molao .
Ke mongwe wa basimane ba le batlhano kwa ga gabo .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Go ne go le LETSATSI LA GO GALALETSA go thimi ya Grain SA le maloko a Lenaneo la Tlhabolo ya Balemirui la Grain SA - mme e le letsatsi la go lemoga tswelelopele fa fatshe ka ntlha ya go dira thata ga banna le basadi ba ba dirang thata mo masimong go umela ba malapa a bona le naga ka bophara dijo .
DIPHITLHELELO KGATLHANONG LE BADIRI BA BA NGADILENG DITIRO
Leano la tiragatso ya dithekiso : go thusa mogwebi ka go kwala lenaneo le le itebagantseng le bareki ka tlhamalalo le go oketsa dithekiso tsa kgwebo ya gago
Go botlhokwa go tsaya sekao se se akaretsang go tswa tshimong e nngwe le e nngwe .
Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo le kaela lenaneo la ditiro la mmasepala mme le tshwanelwa ka ( molao ) go tsweletsa ditherisano le baagi ba selegae .
Jaaka sekao , beng botlhe ba ka dumelana gore badiredisetšhaba ba neelane ka ditirelo tse di oketsegileng .
( c ) Ngwana mongwe le mongwe , ka fa go kgonegang ka teng , o tshwanetse go newa tšhono ya go tsaya karolo mo tsamaisong nngwe le nngwe , segolo-thata tsamaiso e e seng ka fa thulaganyong ebile e le ya dipotsolotso , go ya ka Molao ono , fa e le gore go ka tsewang ditshweetso tse di mo amang .
Balemirui ba bantsi ba re fa tlhaka e godile ga go botlhokwa go tlhomkomela mefero mme ga go a nna jalo ka gore mefero ga e gatelele kumo ka nako ya thobo mme gape le maemo a kumo .
TSHEDIMOSETSO YA PORAEFETE YA mokopa-tshedimosetso
Go rulaganya
Bogolo jwa lefatshe
MONGWE LE MONGWE A KA BONA TB .
Tlhola disupetso tsa go dutla ga metsi mo tankaneng ya redieitara le ka fa tlase tota le mo sefong ya yona fa enjene e sa le bollo .
Fa tlolo ya tumalano e itemogetsweng teng , batlamedi ba ka ya kwa pusong gore e thuse ( bona LEBOKOSO LA M ) .
Tiisetso e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan ke karolo ya go batlisisa bokao jwa Setho sa Afrikang , ya ga Moporofesara Mphahlele , ka 1994 .
Dintlha di le dintsi di ama tlhamo ya motshetelo , ka jalo se ke kaelo e e kabakanngwang tota .
Go oketsa seelo sa kalogo mo dikholejeng tsa FET go ya diphensente di le 75 .
Seelo sa yuniti e ke sa baithuti ba ba dirang mo Komiting ya Woto kgotsa setheong sa pusoselegae , moo go nneng le bokgoni mabapi le seelo se go tla oketsang boleng mo tirong ya bona .
Go tlhoma maitlhomo le maikaelelo go tsweng mo dintlheng tse go ka nna thata .
O iponela maitemogelo le kitso e e mosola tota
Balemirui ba rona ba ba sa ntseng ba tlhabololwa ba bantsi ba bal eng kwa Kapabophirima ba amogela tshegetso go tsweng Lefapha la Bolemirui mo go leng pila tota go thusa balemirui ba rona go tswelela pele .
Jaanong go mo go wena go se dira ka nako le ka maemo .
( 5 ) Mo go kgoneng go tsaya tshweetso ya phaposo ya kgetse mo tshekong kgotsa nnya , motšhutšhisi o tshwanetse go akanya lebaka la gore a ngwana o kile a direlwa phaposo ya kgetse mo tshekong mo nakong e e fetileng kgotsa nnyaya .
Kemonokeng le kgakololo - ditirelo tsa bolemisi
Mokgwa o ga o farologane gantsi le mokgwa wa go se robole , mme go dirisiwa dibulela jaaka ditikologo le / mme dintlhana tse di menolang mmu go feta 20% .
Tsela e re tlhaloganyang thuto ka yona e tlaa laola ka mo re tsibogelang ka teng mathata a a e amang .
Foo nosetso e kgonegalang , dintlha dingwe tsa tlelaemete di nna botlhokwa thata ka gore ditlhokego tsa metsi di ka tsamaisiwa ka nosetso .
NUM e ne ya itsise Badiri ba ba Gwayang Matlapa gore ga go kgonege gore go ka nna le ditherisano le Lonmin pele paka ya tumalano ya dituelo ya dingwaga tse pedi e tla kwa bokhutlong - e leng se se neng se fosagetse.
Le aka tlhatlhamano e ya Tiisetso ya Afrikan e paka - dikgang tse di runya mo bokaong le maemo a a farologaneng , di letla kgatlhegelo e e anamemg ya ntlha e a batlang go e tsweletsapele .
Ga o a kgotsofala
Afrikan Affirmation ya gompieno e tswa mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwaletseng kholomo ya gagwe ya ka gale ya Tribute Magazine .
Tshikinyo ya phefo , go welwa ke lerothodi la pula mme tota le fa ditshenekegi di tsamaya mo dimeleng tsotlhe di thusa bolwetse go tswelela .
Go kwala ga ga Es'kia Mphahlele ka gale go tlhatlhoba boladu ba tlhaloganyo jo bo tshologang mo dinthong tse di ntshitsweng mo Batho-bantshong ka , bokoloniale le tlhaolele .
Moporofesara Mphahlele o konosetsa thotloetso ya gagwe , ka go tlhagisa tsholofelo ya gagwe go dialogane , gore : " mo tirelong e o e direlang batho , go ikgotsofatsa go o go utlwang go tshwanetse ga nna ga bagaeno mo go wena ka nako eo . "
Fa o leka go jwala peo e e sa tshwanelang sediriswa sa go jwala sa gago kgotsa mmu o mo o e jwalang o sa e tshwanele , o kopa go bona mathata go feta .
O solofela leng serame sa ntlha sa ngwaga ?
Khansele e tshwanetse go amogela ditekanyetsokabo tse pele ngwaga o mošwa wa matlotlo o simologa fa go sena go rulaganngwa le go buisana sentle le Dikomiti tsa Woto le ditlhopha tse dingwe tsa bakgatlhegedi mo lefelong la lona .
E baakantswe go tswa khosong ya botsamaisi ya kgwebo ya temothuo ke Jane McPherson
Ka go dira dilo tsa tshimologo sentle go tlaa fokotsa kgono ya diphatsa go senya ka ntlha ya malwetse le disenyi tse dingwe mme tota le komelelo .
Gape batho ba nyalanya tshwanologo le bong kgotsa dipharologano tsa bogolo .
Fa molelo o setse o timilwe
Kabinete e ikuela go Maaforikaborwa otlhe go nna le seabe mo diketekong tsa Kgwedi ya Kgololosego , tse di tlisang ngwagasome wa boraro wa kgololosego ya naga e ka go rotloetsa seriti sa botho le go gagamalela maikaelelo a a tshwanang a naga go aga Aforikaborwa yo o momaganeng e bile a tswelela pele .
Tsaya dikarabo tsa bona mme o di kwale .
Fa patlisiso ka ditshedi e le mo kgatong ya thibololo go botlhokwa go itsise Tona le Merero ya Tikologo fela tetlelelo ga e tlhokege .
Go ithulaganyetsa go loga maano
Setso sa maAforika se ne sa kaiwa se le kwa morago le go tlhoka tlhabologo .
Se se raya go bona boemogare ba ditso tse pedi tse .
Enhancement programme for Ward Committees , councillors & officials ( Porogerama ya tiisetso ya Dikomiti tsa Diwoto , bakhanselera & batlhankedi ) , Dimojulu tsa 2 , 3 , 5 & 6 , Planact , 2001
Ka go dira jalo ka tatelano fa o ntse o tlhola mefero le ditshenekegi , bontsi bo ka ithutwa ka maemo a dijwalwa .
Kgonophudiso yotlhe ya polase ke bokae ?
Ka tlhola leano la gagwe le moagisani wa rona yo a neng a dumela le ene gore di ka se kgone go tswelela ka gore dinoga , morubise le digootsane di tla tla - mme tsa tla , ka bontsi !
Go tlhalosa ditirelo tse di gaisang
Setilo sa Mmusakgotla
Go balemirui ba bašwa kwa ntle kwa , ke rata go naya kgakololo e bile ke batla go ba tlhotlheletsa go kopana go aga mokgatlho wa bašwa .
Ga a potologe ntlha ya gore baya-batshabelo ba le bantsi ba phatlaletse le lefatshe , ba gapeleditswe go tswa mo lefatsheng la bona ke boradipolitiki ba gaabo-bona ba ba senyegileng ba ba setlhogo .
Intaseteri
Gape di ka ja mae , ditshenekegi le dikgopa .
Filetara ya sekgatshi e thibane .
Fela le gale go botlhokwa gore o se katisegetse mmugodimo le mmutlase fa tlase ga peo .
Togamaano ya Woto ke motheo wa CBP go netefatsa gore baagi ba tsaya karolo mo Tlhabololong ya Togamaano ya Motlhakanelwa .
Bothata
Pakatiro ya baemedi ba Setlhophathutano mo Setlhopheng sa Tiro ba tlaa tlhopihiwa ngwaga o le mongwe , mme batho ba ba ka tlhopiwa gape go dira mo pakeng e e latelang morago ga paka ya ngwaga .
Konosetso
Diura tse 10 tsa tiriso dingwe le dingwe ( ka letsatsi )
Supa diporojeke tse di akareditsweng jaaka tsa IDP di ka nna le bokgoni jwa gore porojeke e e tshegatsang le / kgotsa kungo ya selekanyo , ka tsela e e lekanetseng mme o neele mabaka go ya ka porojeke e nngwe le e nngwe .
Kgolo e e bonya mo dinageng tse di tlhabologileng e tsamaisana le topo e e tiileng , eo e nang le seabe sa go lekalekanya gape dintshetsontle tsa naga go go amogelwang .
Gakologelwa gore bothata ba go boloka mmidi ke metsi ka mmidi o o leng metsi o tlisa ditshenekegi le methuthuntshwane .
Mo go Phukwi , 2007 , Jona ya Saense le Thekenoloji Mosibudi Mangena , o rile batlhankedi ba simolotse go botsolotsa botlhale jwa go dirisa mmidi jaaka motswedi o mogolo wa maatla a a ntshwafadiwang .
Kopano ya setlhopha le ditlhopha tse di botlhokwa tse di jaaka balemirui kgotsa basadi .
E tlhoka go ntshiwa ga pegelo ya seemogodimo mo kgatong e nngwe le e nngwe le go tsaya ditshwetso ka kitso .
Masalela ona a dirwa ke 35% ya dikhabohaetereite le 5% ya molora .
Go ya ka Mphahlele , tsela e le nngwe e ka yone dikwalo tsa Aforika di ka fitlhelelang tiro e ne e le go tlhalosa maikutlo a Seaforika a go tlola molao , a a farologaneng le a Bophirima le Bokeresete .
Mme gape go tsamaelana le ditshwanelo tse go tla merwalo le boikarabelo mme ke ene molemirui ka boene - e le monna kgotsa mosadi - yo a emelang tshupamolato ka polase gantsi ke kgwebo ya motho a le mongwe fela mme kwa mafelelong , tota le fa gantsi e le batho ba bangwe ba ba leng phoso , ke molemirui a le nosi yo a rwalang boikarabelo ka botlalo go kgonisa - kgotsa go fosisa - kgwebo ya gagwe !
Ka nako tsotlhe araba founu pele ga go e ledisa gatlhano , morago ga gararo fa go kgonega , kopa maitshwarelo fa o araba morago ga go e ledisa gatlhano .
Ngwaga le ngwaga re bua ka botlhokwa ba go dira tiro e e rileng ka nako e e rileng - leka go netefatsa gore masimo a gago a se nne le mefero mme le gore metsi a pula a ka tsenelela .
43 . ( 1 ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko-
Mollo ke selo sa tlhago e bile ke selo se se leng botlhokwa mo bophelong ba batho ba le bantsi mo Afrikaborwa ba ba tlhokang bollo le go butswisa dijo .
Tshenyo ya dithaere tse di pompetsweng go feta e ka nna ntsi mme go ka baka phokotso ya kumo , maemo a a kwa tlase a kumo le koketso ya tshenyegelo , tota fa go tlhokiwa go lema boteng go thuba pitlagano ya mmu e e ka nnang teng .
Henry ke molemirui yo a simololang yo a dirisang bolemirui ka go lema le go rua diruiwa mo polaseng ya Theewatersvlei , kwa Hopefield mo Kapabophirima .
( g ) Molaodi-Kakaretso : Pholo
O boletse gore tshwetso ya Kabinete e ne e thaetsiwe mo tshwengegong ya yona ya gore ga go ne go nna le mmidi o o lekaneng mo tlamelong e e tswelelang mo madirelong a baeyoetshanolo kwa ntle ga go kgoreletsa tshireletsego ya dijo .
Ke tekanyo ya botšarara mo mmung mme e tsamaelana le bokana ba kananyo ya katione ( Bona CEC fa tlase ) .
Koketso ( kgono ya dilo fa di kopana e lekana le kgono ya sengwe le sengwe fa di kopantshwa . )
5 . Dithulaganyo tsa dikgwedi tse tharo tse di latelang - di kwale ka tatelano ya dipalo .
Dibontshi di tshwanetse go tlhomamiswa ka / le baagi ba ba amegang .
Tlhagiso ya mefutapeo ya mmidi wa Bt , e fokoditse tlhokego ya taolo ya dibolayasenyi ka kemelano ya mefutapeo e e nang le lotso lo lo kgatlhanong le tlhaselo ya sebokophetlhi .
Gangwe ka kgwedi
( b ) ga a tshwanela go thibela maloko a bobegadikgang go tla dikopanong tsa botlhe , megwanto , ditshupetso le dirali ; e bile
Go ikwadisa , romela imile kwa atereseng ya useyourcontact@bbk.ac.uk .
Jalo go botlhokwa thata gore molemirui a otle ka tshwanno mme le go solofela gore di nne mo maemong a a pila le mo dikgweding tse di leng tsididi tsa mariga fa mafula a tlhokegwa .
Disoyabini di sa ntse gape di le setswaki sa motheo se se amegang mo ntshokunong ya " soy sauce " .
Mmaraka wa dipaka : Tlhotlheletso ya mmaraka wa dipaka , e e neng e gokagantswe le dituelo tsa diphenšene tse di tlang mo toropong gangwe mo kgweding tse pedi , e ne ya tlisa katlego .
Foromo ya go duela lekgetho ( ITR12 ) - foromo ya konokono ya go duela lekgetho e e dirisiwang ke baduedi ba lekgetho ka bongwe - e tla nna gone ka dipuo tsotlhe tsa semmuso di le 11 mme e ka bonwa kwa Lefelong la go Ikgolaganya le SARS le kwa go lone o ka kgonang go ithusa ka ditirelo tse o di tlhokang ( IVR ) .
Koketsego ya kgolagano
Fa o le mothapiwa yo o tshwanelegang ka Mopitlwe 31 o tla amogela Diyuniti tsa gago Tsa Mahube tsa ngwaga oo .
Fela jalo gape , baumi ba mmidi ba tshwanetse go tlhola ba lebeletse go tsena ga mmidi o o tlhotlhwa e e kwa tlase ( gantsi o o seng pila ) o o rekiwang kwa moseja .
Bommasepala ba tlhoka go ka nna le ditsela go netefatsa gore :
Go botlhokwa gore balemirui ba ba ipolokelang mmidi wa bone go dirisiwa go jewa kgotsa go fepa diruiwa ba itse gore go na le mathata mme ba a laole .
14.7.2.2 kgang e go dirilweng tshitshinyo ka yone ke kgang e e amang tshedimosetso ya khupamarama ;
batsamaisi
Tšhembara ya NCOP
Gakologelwa gore mofuta o o kgonwang go dirisiwa ka kgono mo kgaolong e nngwe o ka se kgonwe go dirisiwa mo kgaolong e nngwe le mo mmung o o farologaneng o ka se kgone go naya kumo ka botlalo mo polaseng ya gago .
Mokgwa wa go sekisa ngwana fa a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10
Sediriswa 5 : Dibontshi tse di masisi tsa bong
( 2 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , letshwanetse gore-
A setlhopha sa naga se tlhomile sa bo sa romela ditlhopha tsa balekane le batsayakarolo dikaedi tse di akaretsang tsweletso ya tekatekano ya bong ? ( Se se tla akaretsa data ya bong bo bo tlhokang palogotlhe le data e e nang le boleng jwa bong . )
O ka leka go di dirisa e le furu go fepa diruiwa tsa gago mme o tlaa fitlhela e le poelo ka kgaololekgolo e nnye thata .
Diforomo tsa Per diem ( di totobatsa leina , mokgatlho , tlhotlhwa )
Ditlamo tsa tlamelo ya ditsenngwateng
( b ) dingwaga di le 16 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 18 mme a atlholetswe mofuta mongwe le mongwe wa katlholo ya go ya kwa kgolegelong mme katlholo e sa fegiwa yotlhe , a ka kwala aphili kwa ntle ga go dira kopo ya go dira aphili go ya ka molawana wa 309B wa Molao o o jalo fa aphili e dirilwe kwa kgotlatshekelo e nnye ebile e le go ya ka molawana wa 316 wa Molao o o jalo mo lobakeng lwa aphili e e dirwang kwa Kgotlatshekelo Kgolo : Fa fela gape e le gore molawana wa 302 ( 1 ) ( b ) wa Molao o o jalo wa diragadiwa mabapi le ngwana yo o dirang aphili kgatlhanong le go bonwa molato , katlholo kgotsa taelo jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 302 ( 1 ) ( a ) wa Molao o o jalo .
Gakologelwa gore metšhine fa e eme ga e robege - ke fela ka nako ya tiro , le kgatelelo e gola mme metšhine e dira ka bokgoni jotlhe jwa yona dikarolo tse di onetseng di robegang .
Mollo wa go apaya kgotsa wa go besa o ka gotswa fela mo kgaolong e go supetsweng teng .
OBE e tsepama mo tsamaisong ya go ithuta ka ditirwana .
Dithobo di ka tswa di sa kgatlhise , fela gakologelwa ka dingwaga tseo , tsadisopeo e ne e sa tswelelela jalo , e bile go ne go dirisiwa monontsha o monnye thata fa o ne o dirisiwa .
Lenaane la mmedia - diteišene tsa radio tsa selegae gammogo le dikuranta tsa selegae ke ditsela tse di mosola tsa go tsamaisa tshedimosetso .
Motlatsamodulasetilo wa leruri o tlhophiwa go nna dingwaga di le tlhano fa Ditonakgolo tsa diporofense ba refosana go nna Batlatsamodulasetilo mo ngwageng .
Tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e tlhokega fela mo kgatong ya kgwebo .
Nagana fa mongwe le mongwe a ka kgona go se boleiwe ke tlala gotlhelele ?
Dirisa šawara boemong jwa go tsena mo bateng ka gonne dišawara di dirisa eneji e nnye .
Jaanong seno se isiwa kwa Wotong mme ba kopiwa go akanya bogolo ka ga dipoelo tse tlhano tse di botlhokwa tsa tsamaiso ya togamaano .
Ke batla go ipona ke bona madi a mantsi ka go dirisa bolemirui mme le go nna le terekere le didiriswa tsa teng tse di dirang sentle .
" Tswelela go dira se le se dirang "
9.00 go fitlha ka 10.00
Dibolyamefero tse di bolayang mefero ya matlharebophara tse di ka dirisiwang mo go jwetsweng mofuta ya kanola o mongwe le o mongwe ke Lontril le Lomex .
Madi a a abilweng
Mo dingwageng di le mmalwa tse di fetileng go ntse go na le kgaisano e e edileng magareng ga diporofense tse di jwalang dithoro tsa botlhokwa di le pedi , Foreisetata le Bokonebophirima .
Go ela dikgomo tlhoko
Dijwala tse di bapileng
Jaaka go bonala ba le batlhano ba bafenyi mo go ba le robong ba tswa mo Bokonebophirima , mme ba le bane ba tswa kwa porofenseng ya Foreisetata . 2011 e tlaa nna ngwaga wa phenyo ya bommapodi go bona gore ke porofense efe e e tlhagisang bantshakuno ba ba gaisang !
Roba bonnye diako di le 300 .
Le fa o ka nna le maikaelelo a mantsi , go nna le madi go tshwanetse go nna boikaelelo ba gago ba ntlha .
2 . Botaki / kakanyetso
Tlhalosa gore setlhopha sengwe le sengwe se tshwanetse go tlhopha mmegi yo o tla neelanang ka ga pegelo .
Pampiri e Tshweu ke tokomane ya pholisi e e bontshang ka moo ponelopele ya pusoselegae ya tlhabololo e ka fitlhelelwang ka teng e e ineetseng go tokafatsa boleng jwa matshelo a baagi ba selegae le go fitlhelela ditlhokwa tsa bona ka go dira le bona go batla ditsela tse di tswelelang tsa go dira se .
Mekgwa e ya tshelo ya metsi e e bonolo go nyalanngwa e itemogetse kgolo e e boitshegang mo lefatsheng ka bophara ka ntlha ya mabaka a a latelang :
Tlhogela go tlhola o ntse o ngongoregela mmuso , dira sengwe , ithuse .
Maitlamo a Kgotlakgolo a tla ema fa fela a sena go saeniwa ke motho yo o tlhophilweng ke Kgotlakgolo .
Ka go oketsa go kgona o ka kgona go fokotsa palo ya badiri go dira tiro , go ka tsaya nako e khutswane mme go ka dirisiwa metswedi e e seng ntsi , tsotlhe tse di tlaa go bolokelang madi a ditshenyego .
Sekaseka dipaterone tsa makwapa a maotwana a a gogang sentle mme o netefatse gore di lebile ntlheng e e nepagetseng .
Ntshodikuno ya mabele - Balemirui
Go tlhola o diradira ;
A le ka dira diporojeke tseo le mekgatlho e mengwe ya baagi ?
Tiro e o ka tlhokang go dirisa terekere ke tiro ya go suga mmu pele ga nako ya go jwala .
Mmu mongwe o wela mo godimo ga peo morago ga tiro ya jwalo , fela go ka tswa go sa ntse go le dibaka dingwe tse di setseng magareng ga dikarolwana tsa mmu .
BUA LE MOOKI KGOTSA NGAKA FA O NA LE MATSHWENYEGO KGOTSA MATHATA KA PHEKOLO YA GAGO .
Jaaka re setse re supile , ARC le Monsanto ba ne ba setse ba dumetse mme bapati ba ba latelang le bone ba ne ba tsena :
Tsaya tsia mekgwa e go ya ka karolo ya Dikomiti tsa Diwoto jaaka tšhanele ya go amogela le go romela tshedimosetso mo baaging .
Ditlhopho tsa kabelano ya mesola 62
Togamaano a nako ya go jwala , boteng bo go tla jwalwang ka teng le palo ya dimela
Bopharamela mo maemong a temo e e sa nosiweng bo ka farologana go tswa go 0 , 9 m go ya 2 , 1 m kgotsa 2 , 3 m , go ya fela ka didiriso tsa metšhine tse di teng le mofuta wa tshugommu o o dirisitsweng .
Ditlhopho tsa gangwe le gape , tse di gololosegileng , tse di siameng e bile di na le seriti tse di laolwang ke setheo se se sa weleng mo lekokong la sepolotiki sa ditlhopho di neela baagi tšhono ya go dira tlhopho ya bona .
go tsenela dikokoano tsa loago le meletlo ya baagi e le tsela ya go ' nna o butse ditsebe le go bula matlho mabapi le ditlhokego tsa baagi '
( h ) tlhotlhomisa gore a ngwana o dirisitswe ke mogolo gore a dire tlolo-molao eo ; le
Tlhotlhwa e bobedi jo bo kgabaganyanang mo go yona e bidiwa tlhotlhwa ya tekatekano , mme bokanakang bo bidiwa bokanakang jwa tekatekano .
Lotseno lo lo tswang mo go nneng le lefatshe lo ka dirwa ka :
Balemi ba bantsi gape ba jesa diruiwa masepa a dikgogo a a omeletseng a ba a rekang mo baruiwadikgogo kgotsa baphatlhalatsi ba ona .
4.1 Go tsenya dikopano
Gape go na le bareki ba bangwe ba o ka ba rekisetsang mmidi wa gago ; ba e leng ba ditshilo , ba dijo , ba difuru , ba dikolobe , ba dikgogo le barekisi ba bannye jaaka ba mabenkele .
DITOKOLOLO TSA KOMITI YA WOTO DI TLHOKA GO DIRISANA LE BAKHANSELARA MO WOTONG le mo thulaganyong ya pusoselegae .
Baarabadipotso botlhe ba tshwanetse go araba potso 3 fa tlase le potso e e mo Dikarolong 5 , 6 , 7 , 8 le 9 le fa go ne go sa arabiwa ka " nnyaa " ( dikhouto 2 kgotsa 6 ) fa godimo .
Batsamaisatiro
Mapodisi a rwala maikarabelo a le mmalwa fa ba thusa motswasetlhabelo wa tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa .
Batho ba tsaya karolo ka go tsaya tshwetso ka bo bona kwa ntle kgotsa ka didiriswa tsa mekgatlho ya kwa ntle le kgakololo e ba e tlhokang , mme fela ba tsaya taolo ya gore didiriswa di dirisiwa jang .
DitheoDitheo tse di leng teng mo wotong di kopiwa go romela ditlhopho tsa bona kwa kopanong koo maina a tla tiisiwang ke baagi ba woto go bopa Komiti ya Woto .
Ntlha e e botlhokwa go sireletsa tiriso ya bana le bašwa .
Tlamelo mo didirisong tsotlhe
Bantshakuno gantsi ba fosa ditšhono tse dikgolo go fokotsa ditshenyegelo kgotsa go thibela ditatlhegelo tsa dijalo tse di kwa godimo ka gonne ba sa dira ka nako .
Palo e nnye thata ya peo ya mokhure e ka amogelwa mme fa e feta palo e e rileng go a otlhaiwa .
4.6 Maina ka botlalo a motho yo go ka ikgolaganngwang le ena
mekgwa ya tshegetso ya porofense / sedika e dirisiwa
10.2 Ka ntlha ya kopo ya Moporemia kgotsa moemedi wa yone , Kgosi e ka nna ya bitsa kopano ya kgotla ya setso .
Molawana kakangwa wa mmasepala o a phasaladiwa gore go bonwe ditsibogo go tswa mo baaging .
Tsaya molekane mme le lebagane .
Go botoka thata go jala kgaolo e nnye ( e o ka e kgonang ) le go dira sengwe le sengwe ka nepagalo , go na le go jala kgaolo e kgolo le go e dira manyanyabea ka ntlha ya lebaka lefe fela .
Tse go lekanngwang katlego ka tsona : ' Re tlaa itse jang gore re fitlhile teng ? '
Re tshwanetse ka gale go tlhokomela dimela tsa rona tota le tseo tse re ithayang re re ga di na mosola gonne ke ne ke akanya gore dimela tse di tlhogang mo metsing ga di na mosola le e seng go fitlhela ke lemoga gore reise e tswa mo semeleng sele se ke neng ke re ga se na mosola .
Ke kgopolo e e siameng gore balemirui ba kope ba bolemirui mo tikologong ya bona e ba romela maemo a tlhotlhwa ya mafelelo a letsatsi kwa CBT go disele tsa bona ka diesemese phakela o mongwe le o mongwe morago ga nako ya kgwebo ka kwa mme tota le maemo a tlhotlhwa mo dimakheteng tsa ka kwano .
Bakhanselara ba diwoto ba ikarabela ka tlhamalalo go baagi mo diwotong tsa bona .
Tlhotlhwa ya tshireletsego e nna botoka thata fa maemo a 50% a go se tleleime a bonwa .
Re ka rutana , ka dinako tse di farologaneng le mo maemong a a fetogang. "
Ke tumelo ya rona gore mongwe le mongwe o ka thusiwa go dira botokanyana le go dirisa metswedithuso e a nang nayo botoka .
Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000
Nako e o e dirisang go tlhola o ntse o tsamaya mo masimong e tla nna nako e o e dirisang sentle .
Balemirui ba tshwanetse go ikanayela go gasa sebolai sa pyrethroid se e leng khemikale sa dimela se se ka bolayang dibokwana fa di simolola go thuba mae .
Kwala lefoko ' lenaanenetefatso ' mo pampiring .
Pego ya mofenyi e tlaa dirwa wa moletlong kwa 250 Ton Club ka Phatwe 26 , 2010 .
Tlhomamisitse le go abela Batsamaisi ba CBP ditiro le maikarabelo , Bomankge ba CBP , tsamaiso , makhanselara a diwoto , dikomiti tsa diwoto jj ;
Go leba ka bogaufi batsamaisi go netefatsa gore dithoto tsa maloko di tsamaisiwa le go laolwa sentle go ya ka molao .
Dinosele di tshwanetse go fetolwa ka disete e seng ka nngwe le nngwe .
Tirisometšhine
O tlhalositse ka go bonelapele thuto ya mokgwa o mongwe , e le tsela e nngwe kgatlhanong le " e e tlisitsweng , e rulagantswe le go laolwa ke motlhankedi wa sepolitiki " .
A re bue ka lekgetlo la ntlha le o neng wa nwa nnotagi sentle ka lone ( e e titietsweng mo madirelong e bo e rekisiwa mo khaontareng le / kgotsa e e titietsweng kwa gae ) . . .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
5.4.4 Go sekaseka tshedimosetso
Ditiragalo tse di akaretsa go tsweleletsa leano ka go dira ditiro tsotlhe tse di mo go lona .
Tebosešwa ya IDP 2005 kgotsa IDP 2002
A banna le basadi botlhe batla dira dipotsolotso mme ba kokoanya data ?
Le fa baagi ba ya kwa ditlhophong go boutela lekoko le ba le ratang go emela sentle dikgatlhego tsa bona , batho ba a farologana , ka ditlhokwa tse di farologaneng .
Tiro ya M & E go thusa peoleitlho , tekanyetso le ditsamaiso tsa tshegetso tsa 1 go fitlha go 3
Kopokadimo ya ditsenngwateng tsa ntshokuno ya mmidi ;
Ditirelo Tsa Kemonokeng :
Ke kgwedi ya Phukwi mme tota ke kgwedi e e se nang tsholofelo go molemirui e gape e bitswang e le ya maphukutsa-ditlhare .
Go setse go begilwe batlhophiwa le bafitlhamakgaolakgang ba Montshakunothoro yo o Tlhabologang wa 2010 , wa ngwaga mme mofenyi o tlaa begwa mo moletlong wa mabono o o tlaa tshwarwang ke Grain SA ka Diphalane 8 , 2010 .
Thulaganyo ya motlakase
( c ) maemo a tshireletso a a leng mo lefelong lengwe le lengwe .
Kgwebo e tshwanetse go bo e le e e tsamaisiwang mo teng ga Porofense ya Gauteng ;
Tlhopho ya mofuta o o tshwanetseng go tsweletsa tiro ya gago gape e kgweleanya ke go jwala mefuta ya dijwalwa e e kgonang dibolayamefero le dibolayaditsenekegi e e tsweleltsang kgono e kgotsa mefuta e e tlwaetsweng e e tlhophilweng .
Go botlhokwa gore go nne tekotekanyo gare ga tiriso le tshireletso ya dikgwa .
Go tshwanetse go gakologelwe ka gale gore temo e atlhametse dielemente - tshusumetso e pula e ka e dirang mo tirong ya ga rakonteraka ga e a tshwanela go tlodisiwa matlho .
Mo tshimologong ya setlhajalo go sa le gale , peo e ka tswa e jetswe fa themphereitšha ya mmu e sa le kwa tlase thata go letla melo .
Fa go jwalwa dimela , dikotlo di a dirisiwa mme di a fela .
Sekai , theetso ya botlhe ya go bona ditshwaelo ka ga molao o o tshitshintsweng .
Tatlhegelo e nngwe e e sa bonaleng ke tatlhegelo e e sa tlhokegeng e e diragalang ka ntlha ya kelo ya go dusa e e bokoa ya dikgomo tsa motlhape le kwa bofelong tatlhegelo ya lotseno go tswa mo dinamaneng tse di ka bong di tsetswe go sa le gale mo selemong se se latelang .
Mo Afrikaborwa , bolosika mo masikeng a mantsi bo itswewe e le botshobolo ( mo lelapeng ) fela .
1 . Tlatsa kholomo e e ka fa molemeng ka go kwala mafoko a a botlhokwa a morero o mongwe le o mongwe mo lenaneong la ntlha ( merero ya ditlapele ) .
Ka go dira tlhotlhomiso go supile gore go ela tlhoko go tsenelela go tlhokomelo ya dipalangwa , didiriswa le dijanaga le go dirisa leano la tlamelo go ka busetsa balemirui madi a mantsi le fa a sa bonwe .
Mo tsebeng e e latelang , go na le sekao sa togamaano le gore e ka kwalwa jang .
Baemedi ba le lesomethataro ( 16 ) ba tlaa tlhopiwa go tswa kgaolong ya tirelo ya botlhaba le baemedi ba le lesomethataro ( 16 ) go tswa kgaolong ya tirelo ya bophirima ( jaaka go umakiwa mo athikeleng 7.7 ) .
Fa sedirisiwa se se kgobokantsweng se dirisetswa patlisiso ka ditshedi , mobatlisisi wa ditshedi o tla tshwanela ke go abelana mengwe ya mesola e e ka diriwang .
Disupetso tsa tšhefi
Go tsamaya kgotsa go ema mo mabogong fa polantere e tsamaya go ka dira gore o we .
Go tsenya tirisong dikatlenegiso tseno , e tla tshwanela go gagamatsa ketane ya yona ya boikarabelo , ya tokafatsa bokgoni ba yona , ya ipaakanyetsa go dira ditshwetso tse di bokete le go dira mmogo le ba bangwe mo setšhabeng go rarabolola mathata .
( b ) go golola letlole la go rola tiro mo Molaong wa Matlole a Phenšene go go tlhokang gore maloko a tlhophe bonnye 50% ( diporesente tse someamatlhano ) ya maloko a boto , fa e le gore letlole la go rola tiro -
Moithuti yo o falolang o kgona :
Ka tlwaelo e na le medi e e kgonang go tsaya metsi le kotlo ka bonako , mme e kgona go mela gongwe le gongwe .
O tshwanetse gape o :
Ka mafoko a mangwe , bantshadikuno ga ba ka ke ka botlhofo fela ba tlhakanyetsa ditshenyegelo tse di oketsegetseng tsa ditsenngwateng mo tlhotlhweng ya kuno ya bona .
Motswedi !
Fa e le sediriswa sa go jwala se se dirisang mowa go jwala , sefokisi se tshwanetse go tlholwa sentle gape le gape .
Dirisa dikgwedi tse go sa diragale dilo tse dintsi go baakanya masimo a gago gore o kgone ka setlha se se tlaang .
25 . Leano la tiro
Fa o le ralebaka , o reka folouru , o swetsa le ka tlhotlhwa e o e batlang ya dirolo tsa senkgwe tsa gago .
Tiriso ya gajaana ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae e e amanang le patlisiso e e ikaeletsweng ya mmatlisisi wa ditshedi .
14 . Go fedisiwa ga Komiti-Khuduthamaga
tshegetsa mokhanselera wa woto , fela ga a emele mokhanselara wa woto
Lebokoso la 8 : Dikarolwana tsa botlhokwa mo kgatong ya kago ya kitso
Nna le phisega , boikanyo le botho go naga , diruiwa tsa gago le batho ba o ba dirisang .
15 . Go letlelela kgotsa go dira gore ngwana a lebe dibuka kgotsa dibidiyo tsa batho ba ba sa aparang kgotsa ba ba dirang thobalano , jaaka go umakilwe mo go molawana wa 10 le wa 19 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 , ka go latelelana ga yona .
Balemirui ba ka ikemela go kgona go bona tlhotlhwa e ba e batlang ka nako e ba ratang mo bokamosong .
Tsweetswee mpolelela gore o wela mo go sefe ?
Dikarolo tsa ditlapele di akaretsa thuto ya tsa thobalano , dijo tsa dikotla , go ikwetklisa , go fedisa tirisoboatla ya nnotagi le motsoko .
Fela metswedi eno ya eneji e simolola go nna lolela mme go di bona go tswa mo lefatsheng go tsweletse go nna tlhwatlhwa godimo .
1 / 7 Merero ya ditlapele
supa diporojeke le ditiro le go rarabolola leano lengwe le lengwe
Fa re sekaseka tlhotlhwa ya :
Mo dikolong , barutwana ba tsewa jaaka dilo fela tse di berekiwang .
Thalotlhakore
CBP e tshwanetse go dira gore go nne le kgato e e akaretsang baagi mo tirisanong mmogo le bommasepala .
Dikakanyo tse di jaaka " botsweretshi , fela , " e ne e le segopotso sa bokwadi ba nako eo kwa Yuropa jo bo neng bo dirisetswa go tlhatlhoba dikwalo tsa Seaforika le fa maemo a ne a batla gore go tlhaloganngwe ka tsenelelo , go tlotla dingwao tsa Afrikan gammogo le tiro le seabe sa mokwadi wa Afrikan .
16.5.3.3 Modulasetulo , ka tumalano ya maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo e e nang le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe , a ka nna a busetsa kopano morago nako le nako le go tswa lefelong le lengwe go ya kwa go le lengwe , mme ga go kitla go tlotlwa ka sepe kwa kopanong epe e e buseditsweng morago kwantle ga se se tlogetsweng se sa felelediwa go tswa kwa kopanong e e neng ya busediwa morago .
Fa o belaela , o ka simolola go nagana go nna le kgang ya go simolola go dirisa gape .
Go na le bantshadikuno ba ba tlhabologang ba bantsi ba ba nang le lefatshe ( e ka nna thulaganyo efe fela ya thuo ) fela ga ba na didiriso tse di tlhokegang go le lema .
5.2.5 Kgosi e tla tlhoma Komiti ya Bookamedi le Mananeo e e nang le Badulasetulo ba Dikomiti tsa Photefolio jaaka go tlhalosiwa go SEKEJULE 3 , Ofifsi ya Kgosi le Mokwaledi wa Kgotla .
3 / 7 Dikungo tsa diporojeke
Sekai , Molao wa Dithulagannyo tsa Mmasepala , 2000 o thadisa ka ga mekgwatiriso ya puso e e jaaka Leano le le Lotaganeng la Tlhabololo ( le le tlhalositsweng fa godimo ) le Dithulaganyo tsa Tsamaiso ya Tiragatso .
Go tswa ga phefo go kwa tlase , go photha go feta kwa silintareng / rotorong .
Sekao ke porojeke ya go tlholwa ga ditiro kwa magaeng go samagana le ntlha ya gore 40% ya batho mo setšhabeng ga ba dire .
Mo dikgaolong tse di leng mo bogareng ke nako e e simololang ka beke ya bofelo ya kgwedi ya Ngwanatsele go ya mafelelo a kgwedi ya Sedimonthole mme mo dikgaolong tse di omeletseng kwa bophirima ke nako e e simololang ka beke ya mafelo a kgwedi ya Sedimonthole go fitlhela bogare ba kgwedi ya Ferikgong .
Le tlhama leano la tiragatso , le le simolotseng mo Kgaolong ya 2 , Kgato ya 1 , go nna tokomana ya tiro e e tlhalosang ka botlalo se tota , se tshwanetseng go dirwa , ke mang le gona mo nakong e e kana kang le ditekanyetsokabo .
TAOLO YA TIRISOBOTLHASWA YA MAATLA Batho ba ba mo pusong ba ka se dire ka moo ba ratang
Mmidi wa Aforikaborwa o gweba letsatsi le letsatsi mo mmarakeng wa dikuno tsa temo wa South African Futures Exchange ( Safex ) o leng karolo ya Johannesburg Stock Exchange ( JSE ) .
Isreal o ntse a jwala dikologano tse di leng maoto a matlhano ka palo mme di mo naya ditone tse 5 , 4 ka heketara ka tshwanelo .
Go bega CBP mo baaging
Rulaganya sentle mme o akanye sentle .
Ditlhotlhwa tsa soya tsa difiutšha di fopholediwa tlhotlhwa ya pharologantsho ya " zero " gore ka palelo ya lotseno lwa soya go dithobo tsa palogare tsa bosetšhaba di tlaa nna jaana :
Se dumele gore " peba ya bobedi ke yona e e jang dijo " - mo bolemiruing ke " nonyane ya ntlha e e tsayang diboko " .
O ka thibela jang TB e e sa phekolegeng ?
Mafelo , Ditikatikwe le Mabala a Metshameko
Ke goletse mo polaseng ka ntlha ya gore batsadi ba me ba ne ba rua diruiwa e bile ba ne ba lema dijwalwa .
Temokerasi ga e letlelele baagi go itirela se ba se ratang , ka nako e ba e ratang , kwa bathong ba ba ratang e bile fa ba rata .
Wilson , yo o neng a re " Re tshwanetse go somarela kabetla nngwe le nngwe ya mefutafuta ya ditshedi jaaka e e botlhokwa thata fa re ntse re ithuta go e dirisa le go tlhaloganya gore e kaya eng mo bathong " .
Tsholetsa sediriso mme o se tshegetse go efosa boima mo dithaereng .
Lo se ke lwa khutlisa puisano mo pitsong lo sa swetsa gore lo ya go e diragatsa jang .
Go fa motho lefatshe Bonolo fela ga go mo dire montshakuno - fa o eme mo karatšheng , ga o koloi !
Mo dingwageng di le somerobedi tsa temokerasi , Aforikaborwa e tsweletse go nna setšhaba se se sa lekalekaneng moo bontsi ba batho bo tshelelang mo bohumeng mme ba le mmalwa e le bona ba dirang .
Leano le ka nako nngwe le bidiwa letlhomeso la Tiko ya Tsamaiso ya Porojeke .
Gakologelwa gore fa re ntse re iterela go itokafatsa ( ka ntlha ya go tokafatsa ditiragalo tsa go uma ) , gape re rwala morwalo wa ' botho ka bophara ' ka ntlha ya gore e le molemirui yo a nayang ' botho ka bophara ' dijo .
Lefapha la Merero ya Metsi ka Bokaedi : Tlhaolo ya Maano a Metsi , le rwele maikarabelo a go netefatsa gore WRCS e tsenngwa tirisong le gore Ditlhopha tsa Taolo di rekotiwa ka tshwanelo ;
Ditlhaloso
Go ka nna botlhale go tsenya sephepafatsi sa go gopa mo thulaganyong morago ya " intake pit anger " kgotsa elebeitara pele peo e e phepa e bolokwa ka bontsi .
Ka 1994 o ne a simolola go lema ka bogagagwe a dirisa terekere ya gagwe mo masimong a diheketara tse 75 .
Tshenyego ka tsalomadi jaaka go ntse
Bantshadikuno ba ba tsweletseng mo Mpumalanga ba ba engwang nokeng ke Jerry Mthombothi , ba a latela :
Fosofate mo disupetsong tsa rona e kwa godimo ka maemo a dimiligeramo ka kilogeramo tse 51 mme e kwa godimo ga botlhokwa .
Tiragatso ya go tlatsa matlhomeso a lloko e lebega e le matswakabele , mme di neelana ka tshedimosetso e e botlhokwa mme a a tlhaloganyega .
Mooki yo o rotseng tiro le molaodi ba tlhokega go thusa mo porojekeng le go tlhokomela karoganyo ya diphuthelwana tsa tlaleletso tsa dijo go ba malapa a a humanegileng .
Maikaelelo a tshwanetse go nna a a riling , a lekanyetsege , a nne maleba , a fitlhelege e bile a ikaege ka nako .
Leotwana le le ka tswa le le bokete jo bo lekaneng go bona kgogo e e lekaneng , kgotsa le gatelelwa kwa tlase ka seporeng .
Mphahlele o tlhalositse sentle , tumelo ya gagwe mo maemong a a lekalekanang a basadi - bommaarona , bo-ausiarona , barwadi - mme tumelo e o e supile mo botshelong jwa gagwe jotlhe .
Proteine ya gluten ya korong e tshwara gase mme go gogomosa tlhama ya borotho jaaka go tlwaetswe .
Katlholo
Ga go a tshwanela go tseiwa e le " kgatelelo " go bakonteraka - ke " go naganwa " fela - tota go molemirui le mokonteraka ka bobedi .
1 Dikakanyo tse dingwe ke dife tse di neng di dirilwe mo kgatong ya togamaano ?
Botshelo jwa ga Mphahlele ke bopaki jwa tseokarolo ya gagwe mo matshelong a batho ba bantsho mo maemong a a farologaneng jaaka kwa Aforika Bophirima le Botlhaba , Yuropa le Dinaga tse di Kopaneng tsa Amerika .
Go na le ditlhokego tse di rileng ka ntlha ya molao tse mothapi a tshwanetseng go utlwana le tsona .
A go na le mafelo a a nang le boleng jwa hisitori , thuto kgotsa setso , sekao , mafelo a segopotso , mafelo a majwe a a
Moporesitente le ena o araba dintlha le dipotso tse di tlhagisitsweng go tswa mo ngangisanong .
Sekao , e ka nna mokgatlho wa baduela direiti o o tlhokomelang thebolelo ya ditirelo tsa phepafatso le tlhokomelo ya diphaka .
Seymour ke senthara e nnye ya kwa magaeng kwa karolong e e kwa bokone ya naga legae la pele la Ciskei .
Ga go tlhokege kwalololo ya gotlhe ga dipuisano , mme netefatsa gore o akaretsa ditiragalo , diboutu , ditshwetso , ditlhagiso , jj .
Ka 2009 Israel o bone polase e nngwe gape , Uitkyk - gape mo tikologong ya kgaolo ya Wesselsbron - ka ntlha ya PLAS ya Lefapha la Tlhabololo ya Mafatshe le Tshokololo ya Mafatshe .
O ka dirisa seno jang mo Wotong ya gago ?
Ba sala go nna go ikepela mo mokgwatebong wa bona .
A ka dirisiwa go duela tse di botlhokwa tsa ngwaga e ntsha kgotsa go reka ditiriso tse dintsha kgotsa go rekela kgwebo ya polase diruiwa .
5.1.4.1 Ntshang dithoro go rekisa ;
Go bona tswelelopele ya kgwebo ya gago ( molokololo ) , tshedimosetso ka ntlha ya madi e naya bonnete bo bo ka dirisiwang go bona pharologano le :
Ba ka tshwanelwa ke go adima madi go tswa kwa dibankeng gore ba duelele dingwe tsa diporojeke mme ba bo ba tshwanelwa ke gore ba a buse selo seo se santse se dirisega mme ba ka nna ba ikaega ka dithuso tsa madi go tswa mo makaleng a mangwe a puso mo nakong e e rileng .
Netefaletso ya boleng : go lekanyetsa tiragatso ya porojeke ka kakaretso , gangwe le gape .
Go neelanwa ka sekwalwa sa lemorago la tshedimosetso ya IDP
Ga go na kitso e ntsi ka phologolo e e sephiri e , mme ntlha ya gore palo ya tsone e a fokotsega e tshwanetse go nagantsa batho go simolola go tsaya tsia go di sireletsa .
Lenaneo mo dikolong le oketsa kitso ya botlhokwa ba bolemirui
3.00 go fitlha ka 3.15
Seemo sa dikotla tsa mmu ke sefe ( N , P le K ) ?
Sekao ke tlhotlhwa ya dinawa tse di omisiwang ya 2013 / 14 e e tsamayang gare ga R12 500 ka tono .
Dipalopalo tse di ka supiwang mo dipalopalong
Temodijalo gape e ka refosanngwa le dijalo tsa mafulo dingwaga tse pedi go ya go tse tharo go ikhutsisa mmu go senngwa ke metšhine .
30 . M&E tsenyotirisong ya diporojeke tsa mmasepala
Tlamelo
Maidi ka kakaretso a thobo e kwa godimo go na le methale ya tulafatso e e bulegileng .
Mo maemong a a omileng thata peo e ka tswa e tlhaetse go fitlhelela bongola jwa mmu jo bo lekaneng go tlhola melo .
Go buisanelwa ga dituelo , dikungo le tse di ka dirwang pele tsa CBP
Go kwalwe sentle mo lepokosong le lengwe le le lengwe gore ke polase efe e bile le gore ke tshimo efe .
Go batla go sa kgonege go akanya gore re fitlhile mo nakong ele gape ya ngwaga .
Bokgoni jwa go tsamaisa ; le
( a ) Molao ono mo lobakeng la ngwana ; le
Ka mokgwa mongwe le mongwe o o ka dirisiwang o tshwanetse go nna o ipaakantshe .
Tse o di buang di ka fosiwa - mme fa go le jalo , o ka kgona go thibela jang gore go se direge ?
Boleng jwa madi - ya Bobedi
Foseferase e botlhokwa mo ditiregong tsa botshelo le kgolo mme e godisa :
Tshwetso e boikuelo jwa mo teng ga setheo bo tlhatlhelwang kgatlhanong le yone
﻿Moporesitente Jacob Zuma o rebola Pegelo ya Dipatlisiso tsa Khomišene ya Boatlhodi mabapi le ditiragalo kwa Moepong wa Marikana kwa Rustenburg , Union Buildings , Pretoria
Puso e tshwanetse go rwala ditshenyegelo tsa 35% tsa ditshenyegelo tsa ntshodikuno tse gajaana di sa akarediwang ke inšorense ya ditsenngwateng .
" Ee , gonne go monate go itse go le gontsi ka temothuo mme ke ithutile gore mmu ke ona motswedi o mogolo wa lefatshe .
Tlhomamiso eno e tlhalosa tshwenyego ya ga Mphahlele ya gore mo go tlhameng setŝhaba se se ntŝhwa , re se ke ra tlhotlhelediwa ke se a se bitsang ' mogopolo wa bolweladiphetogo o o tlhaolang ' .
Bontsi ba batho ba itse peelano e le go betšha dirantanyana mo pitseng e e sianang kwa Lebelong la Durban July kwa Labaleng la Mokato la Greyville .
Mabanta a a sa tshwanelanang
3.2 Go sa ikgatholoswe 3.1 , Moadimiwa o tla netefatsa gore dipego tsa kgatelopele di goroswa go Moadimi ka nao eo e tla letlang Moadimi go netefatsa nepagalo le bonnete jwa tsona , go akarediwa go thapiwa ga baemedi ba kwa ntle fa go tlhokega , pele ga letlha leo mo go lona go solofetsweng go duela madi go ya ka mareo a tumelano e .
Kgonothobo ya tlwaelo e kwa tlase ka 10 - 25% .
Fa maemo a sa siama mo dinageng tse dingwe tse di romelang ntle , go ne ba tlaa tshwara dijo tsa bona go di itirisetsa mme ga re ne re kgona go di reka .
Fa montshakuno a kgona go lekanya dipoelo tsa sematlole tse di siameng mo peeletsong ya matlole ya ntlha ya gagwe mo polaseng , di kopanngwa le tiro le tsamaiso ya gagwe mo setlheng sotlhe , o tia moko go beeletsa gape mo kgwebong ya temothuo .
Dilo tse ke dikhemikale mme di ka nna le kgono ya go bolaya batho , di dirise ka tshwanelo le ka tlhokomelo .
Tiriso ya naiterojene go feta mo go nosetswang teng le fa gongwe mo go jwalwang dijwalwa teng go ka tswelela go dira gore naiterojene e simolole go elela mme kgotlego ya metswedi e ka direga go badirisi botlhe ba metsi oa .
O kokoanya jang lenaane la phasalatso ?
Mphahlele o kaya gore nngwe ya diabe tsa mokwadi ke , jaaka a e baya : go nna " motsaya-dikgang yo o bosisi " ke go re " go tswelela go tlhatlhoba boitekanelo jwa setšhaba " .
Botengmmu ke go leka dillaga dife kana dife tse di ka thibelang kgolo ya medi - se se ka tlhomamisiwa ka go dirisa boro ya mmu kgotsa go epa mosima wa porofaele ya mmu .
2 . Mefuta e mengwe ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang ,
Mo " cuisine " ya Korea memela ya soya e dirisiwa gape mo ditsholeng tse di farologaneng .
Victor ga a dirise baadimamadi mme o tlamela dijalo tsa gagwe ka madi a gagwe se e leng bothata mo go ena gajaana , ka gore o dirisa lefatshe la morafe bogolo le go hira diheketara di ka nna lesometlhano tsa temo mo moleming wa mogwebi .
Tiriso ya metsi e tlhagisiwa ka dimilione tsa dikhubikimitara ka ngwaga .
Go laisolola mmino
A re lebelele mabaka a mangwe mme gape le gore go simolola kae .
Thebolelo e e atlegileng ya ditirelo tsa mafaratlhatlha a a nnelang ruri e tlhoka gore go dirwe selekane le bakgatlhegedi se se akaretsang baagi , batlhankedi ba mmasepala , bakhanselera , badiri ba ba dirang mo ditlhabololong tsa baagi , baeteledipele ba setso le baneeladitirelo .
nna le seabe mo go tlhameng le go tshegetsa go loga leano la sehisetori le go rulaganya polokelotshedimosetso .
Fa go gana ka tshedimosetso e le ka ntlha ya melao , PAIA e dirisa lefoko " tshwanetse " .
Repisa sekhurumelo sa radietha go fitlha kwa kgatong ya ntlha go fokotsa kgatelelo pele o tlosa sekhurumelo gotlhelele .
Ka go se duele le go ila batseisamolato ba gago o itshenyetsa leina le maikutlo a tirisano gare ga lona .
Go ntshiwa go le kana kang ?
Seno se dirwa mmogo le setlhopha sa baagi se se nang batho ba ba farologaneng mme ke mofuta o o rileng wa tegeniki .
Lekalekantsha kgotsa tsaya boima ba peo ya gago ka 100 mo tekong e le nngwe mme o balabale boimagare ba peo e le nngwe ya gago .
Ditshitshinyo dingwe
BOLEMIRUIBONNYE : Vuyani Kama ( Elliot ) , Victor Mahlinza ( Estcourt , mogaisi ) le Simphiwe Jalisa ( Elliot ) ba ba neng ba le ba bofelo mo kgaolong ya bolemiruibonnye .
Re tshwanetse ga dira bojotlhe go dira diphoso tse " dintšhwa " fela ka go ithuta mo diphosong tsa rona tsa monongwaga le go dira dipaakanyo tsa isagwe .
Mo dingwagengkgolo tse dintsi seabe sa batlhalefi se fetogile .
O nna bokgakala jo bokae le polase e o e dirisang ?
A o na le tetla go nna mo lefatsheng la morafe ?
Melao ya ditirelo e itsise baagi ka gore ba ka solofela ditirelo tsa mofuta mang , e tlhalosa ka moo moneeladitirelo a tshwanetseng go tlamela ditirelo ka teng mo go ba a ba direlang .
Malatsing ano kgatsho ke tiragalo e e matswakabele thata e e tlhokang togamaano e e feletseng tota pele le ka nako ya tirego .
Go ya ka lotseno lwa koketsego ya letlotlo , batho ka nosi ba duedisiwa lekgetho ka seelo sa ga jaana sa molelwane sa 25% mo koketsegong nngwe le nngwe ya letlotlo fa ba rekisa dipeeletso tsa bona .
Go tsaya karolo ke se se botlhokwa thata .
Nngwe ya dintlha tse di botlhokwa tse di tlhagisiwang mo Pampiring e Tshweu ya Batho Pele ke gore ditirelo tsa puso ga di a tshwanelwa go kganelwa mo nageng e e tlhabologileng ya temokerasi .
Bathati ba ba botlhokwa ba ba ka tsewang jaaka karolo ya tiragatso ya CBP ba ka akaretsa :
FOROMO YA MALOKO YA GO BEGA MOROKOTSO
8 . Go dira sengwe se se sa siamang go nna se se sa siamang thata .
Kwa gaabo ditsala tsa me
Ka jalo re ne ra tlhama " Khoso ya Tlhabololo ya Bokgoni ya Tiriso " e e tsenyeletsang dimojule tse di latelang :
Afrikan Affirmation e , e tswa mo ikwalotshelong ya bobedi ya ga Es'kia Mphahlele ya setlhogo sa : Aforika My Music , e e phasaladitsweng ka 1984 .
Motlhankedi wa Tlamelo o tla tsereganya magareng ga maphata ka bobedi go fitlhelela tumalano .
Go sa ntse go na le dikgopolotheo tsa motheo dingwe tsa tekanyo ya kgaolo tse di sa ntseng di ka dirisiwa mo masimong a polase
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Fa molemirui a feditse go roba , o tshwanetse go akanya gore o ya go dirisa disalela jang mo bolaoding ba polase ya gagwe .
Matonkomane
Jaaka go ka bonwa mekgwa ya go amogela go lekana e mentsi mme go na le mefuta e e farologaneng ka dintlha tsa go supela botlhe ba ba latelang go ba bontsha tse ba ka di amogelang .
Diwoto di rulaganya ka botsona tsela ya go dirisa matlole a ka nako ya ithulaganyo ya diwoto mme bonnye go tsitsinngwa R10 000 .
Go tlhoka madi a go reka tse di leng botlhokwa go jwala .
Gape ke na le mafega a go naya batho tiro mme gape le go tlhola go batla go ithuta .
Tshwanologo e kaya ditso tse di farologaneng le mafelo a a farologaneng a go direla .
Athikele e ke karolo ya puo ya gagwe ya dikapeso kwa Khemphaseng ya Bloemfontein ya Yunibesithi ya Vista , ka 1997 .
Se ga se fela mokgwatiriso o o babalesegileng o o siameng , o thusa gape le terekere go dira ka nonofo , go thibela kokoano ya bongola jo bo ka rusisang dikarolo tsa metale mme o thusa go fokotsa nako e e ka latlhegang kwa masimong ka dipaakanyo .
( a ) Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo , yo e leng modula-setulo wa Komiti ;
Ka molao wa UI motho mongwe le mongwe / setheo sengwe le sengwe ke mothapi fa motho yo mongwe a dira mo mothong / setheong mme a amogela madi e bile a dira go feta diura tse 24 ka kgwedi e e rileng .
Ditshupo tse Kgolo tsa Tiragatso
Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotla ya Setso e kwadilwe mo SEKEJULE 4 se se fano .
Lefatshe le le se nang ope la ga mmasepala
Tetlelelo e ka neelwa mo dikgweding di le nne fa ditlhokego tsotlhe tsa kopo ya tetlelelo di fitlheletswe , tshedimosetso e e lekaneng e tlamelwa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo gore bo dire tshwetso le gore ga go dipotso go tswa mo bothating jo bo neelanang ka tetlelelo .
Kirisi ya ditirisodintsi e siametse ditiragatso tse dintsi .
Dipula tsa morago ga nako mo Foreisetatabotlhaba di ka thibela go roba ga korong ka nako e e rileng .
Ga ke motho yo o pelotelele e bile fa gongwe ke tenega ka bonako .
Go laola mefero mo mmiding ka go dirisa dikhemikale
( a ) e ka bona tshedimosetso go tswa mo go motho mongwe le mongwe yo a amegang mo tshekong ;
Se se tlaa boloka dinoko tsa menwana .
( c ) maemo a a kotsi a gore ngwana a ka nna kotsi mo go ene kgotsa mo go motho mongwe le mongwe kgotsa ngwana yo a leng mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Molaotheo
Dikgwebo tsa temothuo
Tsamaiso
Tlhaselwe ke merwalela gangwe le gape ; kgotsa
Kemedi ke bokgoni jo bo botlhokwa mabapi le katlego ya Batho Pele e batsamaisi botlhe le badiri ba tshwanetseng go e tlhaloganya .
2.2 Fa go ka direga gore go nne le kgotlhang fa gare ga Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Lekgotla La Dikgosana le Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso go tla iwa le ditaelo tsa Melao eno e e Tshwanetseng go Ikobelwa .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o iponatsa a ne a amogela kgorogo ya temokerasi ka tshekatsheko e e boikgapho kgatlhanong le boitumelo jo bo ne bo busa morago ga phitlhelelo ya 1994 mo maAforikaborwa a mantsi .
Mo Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi kgotsa Melawana ya BABS e tlamelang gore mabaka a neelwe , ditlamelo tseo e seng ditlamelo tsa PAJA di tshwanetswe go latelwa .
tlhalosa diabe tsa setlhophatshegetso se se tlhophilweng kgotsa karolo mo setlhopheng sa porojeke
O bolela gore go ithuta-ka-namana go letla mongwe le mongwe go itsweletsa ka go ikgapha le go itshusumetsa .
SETATAMENTE SA DIPHETOGO TSA MATLOTLO OTLHE LE MATLOLE
Ntlha ya puisano :
Puisano / Seabe sa Mekgatlho / Dikhamphani Tse di Tlamelang ka Matlo
Tshegetso e e seng ya matlole e tlaa rebolwa ka mosele wa Porogeramo ya GEP ya Tlhabololo ya Kgwebo .
Fa masimo a gago a tletse mefero dimela tsa dijwalwa di tlaa tseelwa metsi mme o ka se kgone go uma bokana bo bo ka kgonegwang .
Tiriso ya dikhemikale tsa pele ga tlhogo ;
Moporesitente wa Aforikaborwa ke Molaodimogolo wa masole .
GORENG MOLAO WA TIRISODIKGOKA MO TENG GA LELAPA ( DVA ) ?
Mmueledi wa Batho ba ba Gobetseng le ba ba Tshwerweng o tlhagisitse magatwe a gore Rre Mthethwa ke ena a bakileng dintsho tsa kwa Marikana le gore o tshwanetse go rwesiwa maikarabelo a dintsho ba badirameepong ba le 34 .
Moumisi a amogela moputso go se tleleime wa 10% ngwaga o mongwe le o mongwe fa a sa tleleime .
Tsenyotirisong ya leano la woto e ka tshegetswa jang ?
4.3 14 ya Karolo 10 ( Tharabololo ya dikgotlhang ) ;
Es'kia Mphahlele o rotse tiro mo Yunibesithi ya WITS e le Professor Emeritus wa Dikwalo tsa Afrikan , fa a sena go tlhama fakalethi ya ntlha ya seakatemi a e akgolela Dikwalo tsa Afrikan , mo Aforikaborwa .
( 3 ) Mofuta wa maemo a ntlha a phaposo mo tshekong a akaretsa-
Mebu e e botlha e tlwaelegile thata mme ke sebakosegolo sa thobo e e bokoa ya dijwalo .
Tiro ya Khomišene ya Tirelo ya Setšhaba ya go tlhola meetlo le dieelo le go lekodisa dikgato tsa thapo e tshwanetse go gagamadiwa .
Ke sebolai se se kotsi tota ka gore ga se nwe seedi sa semela fela mme gape se rwala malwetse jaaka mogare wa rosette o o leng bolwetse o o tshabegang thata ke bajwadi ba matonkomane ka gore o fokotsa kumo thata .
Go tshwenngwa ke dilo tse re sa kgoneng go di laola kwa ntle ga maatla le kgono ya rona , go re senyetsa nako e ntsi mme go re jele maatla fela .
Pusoselegae e tshwanetse e begele setšhaba ka moo ba dirisang tšhelete e ba nang nayo .
Go sa ntse gape go nna le tuelo ya tshilo ya madi a a seatleng ya tlaleletso ya R320 ya ditirelo tse ke di diretsweng ke Rre mong wa Tshilo .
Bogolosegolo ditlhaga tsa sengwaga , tlhorungwe e tshetlha .
Tsaa sekao sa gago kwa motsamaising wa sefala wa gago wa selegae go bona tekelelo e e nepagetseng .
Go na le dipolata tsa tshireletso di le palonyana mo terekereng ( gantsi di pentilwe ka pente ya terekere ) .
Go tlhokegwa gape go itse gore fa go ka direga gore modiredi a kgaolwe letsogo kgotsa leoto kgotsa fa a ka swa ka ntlha ya kotsi e e rileng , go tshwanetswe go begwa go Lefapha le Ditiro ka bonako .
Ka 2004 o kgonne go reka polase e e bitswang Komma , mo kgaolong ya Theunissen .
Lenaneo la 17 fa tlase fa le soboka ditiro le didiriswa tsa kgolagano ya CBP tse di tlhagisiwang mo karolong e .
Ditshupo ke tsona di tlaa bontshang gore a togamaano e tlhoka go fetolwa le go netefatsa gore dithuto di ithutelwa , tsenyotirisong ya porojeke mo isagong .
Tsela ya go tokafatsa ntlo ya gago
Lenaneo la thulaganyo ya mmasepala le letlhomeso la sedika
Se jwale mo mmung o o omeletseng kgotsa o o thapileng mme o le tsididi .
Morago ga 1994 , bantshakuno ba bantšhwa ba le bantsi ba ne ba bona go fitlhelela lefatshe la temothuo .
( b ) go tsaya dikgato go netefatsa gore batho botlhe ba ba ka tsenelang kopano , ba itsisiwe go sa le nako ka ga letlha , nako le lefelo la kopano .
MFMA Pusoselegae : Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete wa Mmasepala
E bile tota , fa kgoro ya ka fa morago e se teng , o tlaa e phunya gore e mo tswele mosola .
6 . BATHO BA BA TSHWANELEGELANG GO NNA MALOKO KGOTLA YA SETSO
Fa go tlhaga phatlhatiro mo teng ga Lekgotla la Dikgosana , Kgosi e tla dira gore phatlhatiro eo e tladiwe go ya ka ditso le melao ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng e e laolwang ke ditaelo tsa molao o o maleba .
Go botlhokwa go netefatsa gore di se je disalela tsotlhe , ka gore di ka tlogela mmu o se na tshireletso mme kgogolego e ka direge , tatlhego ya metsi e ka direge ka ntlha ya go mowafala le koketso ya go nna bollo ga mmu mo go bolayang bophelo ba ditshedi tse dinnyennye mo mmung le gona go ka direga .
Matshwao a metswedi ya tlhago , a felegetswa ke phasalatso ya dipego tsa ngwaga le ngwaga ka boitekanelo ba metswedi e e tlhaotsweng go sedimosa pholisi .
Balela karolo ya ditshenyegelo tse di sa fetogeng ( fixed ) tse sejalo sa mmidi se tshwanelang go di rwala go tlhoma tlhotlhwa e e lekalekanang ya dipoelo / ditatlhegelo le poelo e e tlhokang go bonwa mo mmarakeng .
Fa komiti ya woto e bonwa e laolwa ke lekoko le le lengwe , ditlhopha tsa kgatlhego tsa kgonagalo le batho bangwe le bangwe ba ba golaganeng le makoko a mangwe ntle le go okaoka ba kgaphelwa kwa thoko mo komiting ya woto le go ikutlwa ba na le lebaka le le nnye kgotsa go se na lebaka lepe mo go nneng le seabe ka dikakanyo tsa bona , dikgopolo tsa bona le ditshitshinyo tsa bona di ka se reediwe .
Jalo mokgwa wa go suga mmu o o tshwanetseng go thuba thathafatso fa e le teng o ka kgonwa go dirisiwa pele ga nako ya go jwala e goroga .
Bua le moemedi wa thekiso ya peo wa gago ka ntlha ya kitso ya tiro le dintlha tsa tlhopho .
O itse se a se dirang , dijalo tsa gagwe di dintle , le didiriso tsa gagwe di sale mo maemong a mantle .
Go a kgonega go netefatsa dingwaga tsa seotli ka go lebelela meno a sona ka gore meno mangwe a tlhoga morago ga dingwaga tse di rileng :
Fa a tlhalosa gore se se na le maatla a le kana kang , Mphahlele o tlhalosa gape ka gore : " mo mothong yo mongwe le yo mongwe yo o kholonaesitsweng go na le batho-sebele ba le babedi : mong-gae ka sebele le sebele se sengwe se se pegilweng ke mokoloniale . "
Fela le gale , dimela di farologana go ya ka kemelano le maemo a petometsi .
Go ya ka Dipatlisiso tsa Boditšhabatšhaba tsa bogwenegwene mo lefatsheng , magareng ag 2001 le 2010 , maemo a bogwenegwene a oketsegile .
Go laola disenyi le malwetse
Ditlhotlhwa tsa isagwe tsa mmidi o mohibidu le o mosweu di ne tsa gwalalanyana mo go Phatwe 2011 , ka seemo sa ditlhotlhwa tsa isagwe sa R 1 840 sa mmidi o mohibidu le sa mmidi o mosweu sa R 1 815 , sa kgoroso ya mmidi mo go Phukwi 2012 .
Mpumalanga e beetse thoko R2.065 dibilione go tlhabolola mafaratlhatlha mo ngwageng wa 2015 / 16 .
O netefatsa gore go nna le thulaganyo ya go duela le go tsamaya sentle ga tiriso ya matlole ;
Mphahlele o tlhalosetsa dialogane tsa Botho jwa Seaforika ya go itlhophela go tshela ka kutlwano le batho jaaka wena le lefatshe , go batla go rua le go laola dilo tse di go dikologileng .
4.7 TSHIRELETSEGO YA BAAGI
Bakonteraka ba , ba duelwa ka madi a a tswang kwa mmusong - go dirisa madi a mmuso ka go se tlhokomele jalo go tshwanetse go bonwa e le ' tshenyego e e tseneletseng ' mme batho ba ba senyang jalo ba tshwanetse go kgalemelwa .
Baagi ba ka ikutlwa ba na le matshwenyego e bile ba galefile ka ntlha ya mabaka a a mabapi le thebolelo e e bokoa ya ditirelo kgotsa go ema sebaka mo meleng ya go tsenya dikopo kgotsa go bona ditokomana .
Dithaere tse di pompetsweng go feta di oketsa go fata le boteng bo motšhene o gatelelang mo mmung mo go bakang pitlagano ya mmu mme gone go baka :
Fa o dira temothuo ka sebele o le wesi , gona ke wena mokgweetsi o le wesi - se ga se ree gore ga o a tshwanela go bona kgakololo .
O tswelela ka go re fa a ne a kgona go supa ka botlhale le ka maikutlo - o ne a sa kgone go utlwa maemo a African-American .
11 . Ditshitshinyo tsa semmuso tse di ntšha
Metsi go feta mo mmung go tlaa tlisa go dutla ga monontsha o o loketsweng , tota naiterojene , le dimenerala tse dingwe go tswelela mo mmung go ya kwa melapong kgotsa dinoka tse di leng gaufi le tshimo .
Sejwalo sa soyabini se na le mositlha wa medi o o kgonang go gola ka kelo ya magareng ya 25 mm le 50 mm ka letsatsi .
Phulo ya loruo ke bothata jo bo boitshegang mo dikgaolong tse dintsi .
Jaanong ?
Setšhaba se solofela fa baithuti ba le lesego go feta gore ba fitlhelele thuto ya Yunibesithi mme ba fatlhogile mo go lekaneng gore ba ka itsholela botlhale joo - " ba gololosegile go tswa mo bosetlhogong jwa go nna morafe o o rileng . "
Mongwe le mongwe yo o dirang tiro ya patlisiso ka ditshedi e e amanang le didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le , fa e le teng , tiriso ya setso kgotsa kitso e e tsamaelanang le yona , o tlhoka tetlelelo .
Maitebogo a jaanong ka madi a supa tiragalo ya go dirisa madi ka gore re akanya : " Ke se batla JAANONG " ; " Ga ke batle go ema pele ke se reka , ke sesolo ! " ; " Ke dira thata , ke na le maemo a go ithekela / go rekela ba ke ba ratang sengwe se se pila " , jalo le jalo .
TOGAMAANO YA TLHABOLOLO E DIRWA KE DITIRAGATSO TSA TSHWARAGANELO .
Letlha la go jwala
Lebaka lengwe le lengwe le le ka kgoreletsang theko ya ntlo , sekao , kadimo-madi mo bankeng .
Ke tsone tse di nang moroko le pelo tse di nang kotlo ya tlhaka e ntsi .
Baagi ba na le bokgoni jo bo farologaneng le maitemogelo a a ka thusang mmasepala .
Go dira gore go nne thata go tlhokomela balwetse , go fitlha batho ba ba tlhokafetseng , go phela ka monate le go dira sentle kwa mmerekong .
Go supa le go totobatsa dipoelo tsa mmasepala ka bophara tsa CBP tse di rulagantsweng go ya ka boleng go tswa mo tiragalong ya CBP ya 17
Molao o ikaelela go dira mekgwa ya go lekanya dithoto ka maikaelelo a go baya ditlhwatlhwa tsa direiti tse di lekanetseng .
Go tshwanetswe go dirwa eng ?
Go laisolola difilimi kgotsa dithulaganyo tsa thelebišene mo inthaneteng
Setlhopha sa 2 : akanya se o tla tlhokang go se dira mo pitsong
Motlhaba ka seloko le mokata o o botlhofo
Ba ka leka go amogela mekgwatiriso e e lekanyetsang mathata a thobo .
Ditshupo le Didiriswa tsa Netefatso di neelana ka letlhomeso la leano la Peoleitlho le Tekanyetso e e tshwanetseng go akanyetswa le go tsenngwatirisong ke batsamaisi ba porojeke .
Re sa ntse re leboga gape baetleetsi ba lenaneo le go re naya tšhono go dira tshwaelo mo temothuong e e tlhabologang le ntšhwafatso mo mofameng wa temothuo .
Tlhabologo ya boagisani gore go nne le kitso ya sebele , go itemoga , le natlafatso e e kopaneng , ke diphitlhelelo tse Mphahlele a dumelang re tshwanetse go di latelela .
Fa se e le sona kgangkgolo , ba ka kgona go botsa potso e e kileng ya botswa ke Maya Angelou mo bukeng ya gagwe ya , Even The Stars Look Lonesome .
Es'kia Mphahlele o dirile lemogile se ka 2003 , go setse dikgwedinyana fela gore go ketekwe ngwagasome wa ntlha wa kgololosego ya rona .
Dikomiti tsa Diwoto ke dikgokaganyo magareng ga baagi le khansele mme ba emela ditlhokego le ditlhologelelo tsa baagi .
Go tlhomola pelo fa re tlhola re bona diruiwa tse di bopameng mme gape di le tse suleng ka go san ne le dijo .
Kgobelelo ke maikutlo a motho a nnang le ona pele kgotsa go tsaya letlhakore , se gape se tlhalosiwang jaaka maikutlo a a sa siamang , maikutlo a kemokgatlhanong go mongwe kgotsa tshwanelo ya mongwe .
Fa re ntse re lebeletse korong , bokana ba thobo le maemo a yona go farologana mo dikgaolong le mo ditikologong .
Dintlhakaelo tsa Bosetšhaba tsa Dikomiti tsa Diwoto di supa ditlhokego tse di latelang tsa koketsokitso le katiso :
Diphitlhelelo di bonala thata
Thulaganyo ya Konokono
Lepodise le tlaa botsolotsa motswasetlhabelo ka puo e a e tlhaloganyang , mme fa lepodise le sa kgone go bua puo e , le tlaa rulaganya moranololedi .
Mathata a a tsenyeleditsweng mo tshireletsong ya dintsenngwateng tsa temo ya gale ( dry land ) a akaretsa : sefako , molelo , thoro , serame , komelelo , pula e ntsintsi , kgogolego ya metsi , segagane , botsididi , phefo , ditsuatsue le tatlhegelo nngwe le nngwe e e tlang ka maemo a bosa a a bosula , malwetse a dimela a a sa laolegeng , disenyi tsa ditshenekegi le diphologolo tse di tlhaga .
KWANTLE ga go bolelelwa ke ngaka kgotsa ke modiredi wa tsa kalafi gore o di dirise ...
Go botlhokwa gore leano le kwalwe sentle gore le kgone go rekota pono ya baagi le go netefatsa gore le ka diriswa ke batsamaisi ba bagolwane mmogo batlamedi-ka-ditirelo ba bangwe
Moithuti yo o falolang o kgona :
Mo tsamaong ya ngwaga re ne ra dira ditshekatsheko tse di tseneletseng tsa dipolase di le 16 - bantshakuno ba ba ntseng ba le karolo ya lenaneo la rona dingwaga di le mmalwa , ba ba ntseng ba le karolo ya ditlhophathutano , malatsi a balemirui , lenaneo la balemirui ba ba tsweleletseng le go tsenela dikhosokatiso tse dintsinyana .
Seno ke go netefatsa gore ditlamo tsa boditšhaba tse di dirang mo Aforikaborwa tse di tlamelang diphenšene di dira jalo ka maikarabelo .
Ditlhopha di buisana di bo di tsibogela dipotso mo ditlhopheng tsa bona tse dinnye .
Gakologelwa gore bolaodi ba kumo ya korong ka matsatsi a ntlha a a leng 40 bo botlhokwa thata go kgonisa kumo ya gago go kgonegwa jaaka go tshwanetse .
Ba tlhomile khampani e e dirisang bokgwebo e le Knolkop Boerdery .
Dikadimomadi tse dinnye kgotsa dikadimo tse dinnyennye : Tsona di neelwa ke dibanka mme gantsi ke madi a mannye ( go tloga R500 go fitlha R20 000 ) .
Molao wa Matlotlo le Khomišene ya Tekanyetsokabo , 1997
Bommasepala ba rwele maikarabelo a lenaane la letsatsi le letsatsi la diCDW .
" Fa re ka tsepama mo ntshetsopeleng ya ikonomi re le merafe ya ditsodintsi , ' se se rayang gore kelelo e e lokologileng e e agang ya matlole le tiriso e e botlhale ya metswedi , re tlaa bo re na le tšhono ya go lwa le go phatlalatsa go tlhoka itshokelano ga ditso . "
Go molao , fa tshimo ya gago e thulama ka bokana bo bo rileng , o tshwanetse go aga dikonturu go fokotsa go elela ga metsi le tatlhego ya mmugodimo .
Khoso ya katiso ya malatsi a le15 e dirwa le maano a diwoto a le 5 a batsamaisi ba le 24
Go tla diregang fa ke nna leloko la khamphani morago ga go simolola ga ESOP ?
Motsamaisi wa Woto /
Thefosano ya dijwalwa ke mokgwa wa go jwala dijwalwa tse di farologaneng mo tshimong ka go latelana go tsamaelana le leano ka nako e telele .
Netefatsa gore bogolo jwa dipene le diphini tsotlhe ke jo bo nepagetseng .
Go diragatsa seabe sa bodumedi sa KGOSI 117 19 .
Dipotso tse di bodiwang kgapetsakgapetsa tse di amanang le Dikema tsa Peeletsommogo ya Pabalesego
2.1.6 " Kgosi " o raya mojabogosi yo o kwa godimo wa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , yo nako le nako , a lejwang jalo go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Palopalo ya dimela
Lenaneo la 28 : Mefuta ya tshegetso ya tsenyotirisong
Bagolo , ka kitso ya bona ya go laola dikgaolo tse di farologaneng tsa polase , ba ntse ba le teng go naya dikgakololo fa go tlhokega .
Ntlha e e bonalwa thata mo balemiruing ba ba umang peo ya disonobolomo mo Afrikaborwa .
3 . Fa tiro e bolelwa go tlhotlheletsa balaodi le badiri go tiro e e botoka .
Se tsentshe batho ba bangwe mo kotsing mme tlhokomela gore diphologolo le diruiwa din ne kgakala le kwa go gaswang teng .
Boakaretsi
( b ) fa go tlhokagala , e fetole rekoto gore e supe dingwaga tse di siameng tsa motho yoo , go ya ka ga molawana wa 16 , o o dirang le ka diphetogo tse di tlhokegang go ya ka fa tirisong .
( c ) mo lebakeng la go dira dipatlisiso dingwe tsa kgetse .
Sekema sa Peeletsommogo ya Dipabalesego ke eng ?
Fa go se dire go tswelela pele , kgato e ka tsewa jaaka go sekegiwa mo tirong , go kgalemiwa le khutliso ya konteraka .
Terasete ya taelo ya kaboboswa e tlhometswe go tlamela balosika lwa mojababoswa .
Mphahlele o bontsha gore ditiro tsa ba ba nang le maatla a sepolotiki le ikonomi di bonala sentle mo setšhabeng , mme tshekatsheko ya mokwadi e tsepama mo go tsona .
UAP - go tlamela ka dikhemikale mo ditekelelong ;
Dijalo tsa thobo ya palogare ya ditono tse pedi di tlaa tlhoka dikhilogeramo tse 170 tsa haeterojene ka heketara .
Fa ba newa tšhono ya go tlamelana ka go ithuta , moamogedi a ka ithata le go itshepa mo go leng botlhokwa go ba ba eletsang go " tswelela " .
Go netefatsa lekidi le le siameng mo re ka jwalang ka kgono .
3 . Go tlhomiwa le go amogelwa ga Kgosana
FA dikungo di ntshitswe
O tsamaisa dipitso tsa baagi tsa togamaano ;
Fela go tshwanetse go gakologelwe gore ke fela karolo ya lotseno lwa terasete lo lo sa arolelwang bajaboswa e e kgethisiwang ka tsela e .
Dintlha tse di tlhotlheletsang boleng jwa lefatshe la temothuo
5.1.2 Go fetolela maikaelelo a ditogamaano go nna mananeo a tiragatso
A o motho yo o buang kgotsa o motho yo o dirang ?
Khoso ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase
Netefatsa gore fa o dira ka fa tlase ga polantere o dirisa disetente tsa jeke kgotsa diboloko , go thibela polantere go wa .
Mo setshwantshong 5.3.3 digoro tsa tlamelo le patlego di bontshiwa mmogo .
Ka go tsaya bonnete ba tse re di buisitseng fa godimo fa go ka nna botoka go reka peo ya disonobolomo e e lekaneng ka matlha a a farologaneng a go gola .
1.1.7 katlholo kgatlhanong le Moadimiwa mme Moadimiwa o retelelwa mo teng ga malatsi a le somenne go kgotsofatsa katlholo eo kgotsa go dira kopo ya gore e beelwe thoko kgotsa go dira boikuelo kgatlhanong le yona , mme fa boikuelo kgotsa kopo ya go nna jalo e sa atlege , a palelwa ke go dira tuelo ka potlako mme e bile katlholo e ama ka tsela e e sa siamang bokgoni ba Moadimiwa ba go diragatsa ditlamego tsa gagwe go ya ka Tumelano ; kgotsa
Se se tlaa sireletsa go tswakela kwa masimong .
Tlhwatlhwa ya korong ya Argentina e ne e gweba ka $177 / tono mo go Tlhakole , 2007 mme e sa tswa go tlhatlogela go $355 / tono ( Kerafo1 ) .
Palo e e siameng ya go jwala ke dimela tse di ka nnang 312 500 mo heketareng mme go ka jwalwa dikilogerama di le 34 go ya 56 mo heketareng go tsamaelana le bokana ba dipeo mo sesupong .
TSE DI TLHALOSIWANG KA KAKARETSO
sekaseka mathata
Kholetšhe ya tsa temo ya Kgomotso
Ntlha e ke sekao sa boeteledipele bo bo bogale bo bo fetotsweng go ditiragalo tse di re neileng tota le losika le le latelang sengwe se re ka se tlotlang .
Ka jalo go gatelela mo goreng nnete ke eng , ga se tiriso ya mafoko le bokao jwa ona fela - ke setlapele sa tshiamelo ya nnete .
Sengwe le sengwe se se potapotileng maAfrikan se segetswe go ya ka go rata le go itlhophela ga maYuropa - ditheo tsa thuto , tsa sedumedi , dipuo tse maAfrikan ba di dirisang mo matshelong a bona a seporofešene , meaparo ya bona le mananeo a bona a seikonomi , gareng ga tse
Peo e nna lobaka lo loleele mo maemong a a tsididi ( e seng a kgatselo ) .
Tlaleletsoboleng
Lefetlho ( senna ) le lengwe le le lengwe le na le diselelwane tsa mmudula tse di ka nnang dimilione tse pedi kgotsa tse tlhano tse se ka di tlhotlhorang go wela mo leledung la dipidi ( sesadi ) .
Diako tsa mmidi di pila tota mme di ka selwa mo masimong morago ga thobo e bile di ka bolokwa .
Mekgwa ona o ne o dira pila , mme go ne go sa lekalekane .
Dintlha tse di tsweleletsang kgatelelo ya botlhokwa ba dithekenoloji tse dintshwa tsa ba ba re latelang ke koketso ya palo ya batho ( palo ya batho e oketsegwa ka 200 000 ka letsatsi le lengwe le le lengwe ) , phetogo ya tlelaemete , botlhokwa ba indasteri ya mafura ka dijwalwa , botlhokwa ba dijo tse di sa tureng , kgatelelo e e tswelelang mo bokaneng ba metsi a a leng teng go dirisiwa le pabalesegodijo mo lefatsheng .
Tlhotlhwa e mmeeletsi o tlaa e duelelang go tsaya karolo kgotsa karolo ya gagwe mo potefoliong mme e lekanyediwa ka go tsaya dithoto tse di sa feteng melato ya potefolio le go e arola ka palo ya morokotso ya botsayakarolo fa e ntshiwa .
Go tsenya selulafouno ya me ka mekgwa-telo le matshwakgwebo
Pampiri e Tshweu e e ka ga Tokafatso ya Go dira ga Bodiredipuso ya 1997 e neelana ka letlhomeso la pholisi mabapi le tokafatso ya go dira ga bodiredipuso , mmogo le togamaano ya tsenyotirisong e e bonagalang .
IRB ya ditshedi tse di bolokilweng , tse di mo kotsing ya go nyelela gape di sireleditswe mo Aforikaborwa sk . genebanks , Dikgobokanyo tsa setso , botanical gardens , herbaria le dimoseamo
Letlhomeso la taolo ya tikologo .
Fa o batla kitso gape o ka e kopa ka go romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Go sireletsa tshedimosetso mo dikgotlatshekelong
Kitsiso ya Puso : No . 1263
1 Meputso le Ditshiamelo
Disonobolomo di goga potsiame e ntsi go tsweng mo mmung mme mmu wa rona gantsi o na le potasiame go lekana e bile tekanyo ya mmu ke yona fela e e tla go bontshang gore go tlhokega gore o e lokele ( fa go tlhokega .
Le fa go ntse jalo , tsela ya tshegetso e le peeletso ya setheo le ya ditšhelete e mo seatleng sa mmasepala .
ABS ga e a akarediwa ka totobalo ke Molao , fela ditetlelelo tse di teng tsa boitapoloso di ka letla bokanakang jo bo lekaneng go tloswa semolao gore bo sekasekiwe .
DAFF , Lekgotla la Bosetšhaba la Kgakololo ya Dikgwa , Boitapoloso jwa Bosetšhaba jwa Dikgwa le Terasete ya Phitlhelelo , mafapha a puso
Ka mokgwa o , re ka thusa balemirui go kgona go laola dikgwebo tsa bolemirui tsa bona ka bobona .
Ka puo ya gompieno re ne re tlaa re o itlhalosa kgatlhanong le " bo-botlhokwa " mo boitshupo ba setlhopha sa batho bo fetolelelwang kwa mekgweng e e tlhomameng go sa akanyetswe go farologana ga batho .
1.4 LETLOLE LA PHOLISI YA GO ROLA TIRO
Tlhopho ya peo ;
Mo puong e ya 2004 , Mphahlele o nopotse George Orwell ka tumelelo , gore " maitsholo a sepolotiki ga a na mabaka " .
Kgato 1 e simolola ka go kgobokanya tshedimosetso yotlhe e e leng teng ka ga woto go bona gore ke togamaano efe , sentlentle , e e ka dirwang .
Bolemirui ba go sireletsa
go neela ditokololo tsa Komiti ya Woto boikarabelo jwa ditiro
Kitsiso ka lekwalo ka ga go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Diafalatokosini ke botlhole ba tlhago bo bo bopiwang ke methuthuntshwane ya mefuta ya mefalatsamaru e e leng Aspergillus flavus le A. parasiticus e e tshelang mo mmiding le mo matonkomaneng .
4.6 Go supa le go netefatsa baamegi le batshodi ba kitso ya setso
Ka ntlha ya ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa taolo ya sekhemikale , balemi ba tshwanetse go netefatsa gore tepo ya tshelo e nepagetse .
Netefatsa gore peo e jalelwa ka fa letlhakoreng lengwe la monontsha le la mola o o ngapilweng .
Ditaelo tse di dirwang kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
GOTLHE
Dithutiso le ditiriso tsa Grain SA tse ke di tseneng , le tsone di nthusitse gantsi go kgona tse ke di kgonneng ka ke amogetse kitso le dikgono tse nka di dirisang ka letsatsi le letsatsi mo bophelong ba me .
Mo dipotsolotsong ke tla go botsa dipotso ka maemo a gago a bonno le a tiro le ka malwetse a gago .
2.30 go fitlha ka 2.45
Jaaka bantshakuno a re semeleleng mo ntshokunong e e tletseng mme re se itshwenye ka ditshwaelo tse di dirwang ke boradipolotiki ba ba itebeling ba le bosi .
Ke ngwana wa bobedi wa bana ba le lesome ba ga John le Dorah Melken , ba ba sa ntseng ba dira temothuo mo kgaolong yona e .
O NA LE TSHWANELO YA GO RE NNYAA
Go na le mekgwa e mebedi e o ka e dirisang go laola sekoloto .
Le fa ' tlhokego e ya go tshwana ' e ne e tshwanetse go solofelwa , mmasepala mongwe le mongwe o tshwana o le nosi e bile o ne o tshwanetse go dirisa dikaelo tsa semolao tse di tlhagelelang mo Melaong e go nna maleba mo maemong a ona a selegae le mekgwa .
Mo setsong sa Seaforika , Mphahlele o kaya gore " tlholego ke tlhagiso ya Modimo . . . mewa ya badimo ke thata e e tshelang le rona e re yang kwa go yona ka go rapela jaaka kgolagano le Thata e e kwa Godimodimo . . . motswedi wa maatla a botshelo " .
3 . Tshedimosetso ya lemorago e e leng teng
Tiriso e nngwe ya madi
Tshedimosetso e e botlhokwa .
Botlase ba tuelo mo nakong ya 1 Mopitlwe 2013 go fitlhela 28 Tlhakole 2014*
Netefatsa gore o nne le tshegetso e e pila tota .
Tsholofelo
Fa o ntse o sekaseka dikgato tsa go tlhoga tsa lebelebe la gago o tshwanetse go bona dikgato tse di latelang tsa go mela tsa korong ya gago .
Ke na le kgonophudiso e e kana kang ya loruo ?
Tshireletsego ya dijwalwa go tshenyego ka sefako ke sedirisiwa sa bolaodi se se leng botlhokwa mo lenaneong la go jwala dijwalwa ka go se dirise madi a a adingwang .
Thulaganyo ya tlhatsomowa mo diterekeng tsa segompieno gantsi e dirwa ka setlhatswapelo ( pre-cleaner ) le setlhatswamowa ( e ka nna bata ya oli kgotsa mohuta o o omileng ) .
Tlhakole - kgwedi ya go sekaseka setlha sa selemo
Gore o tshwanelegele go newa Diyuniti tsa Mahube ngwaga le ngwga , o tshwanetse wa bo :
Tiro ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ya go sekaseka bana
Tlhaloso ya tiragatso ya thulaganyo
Tshwanologo e tsepama mo bathong e seng mo ditlhopheng .
Seno se fokotsa gape le bokgoni ba go bona meputso le metsamao ya dithuto tse di rupeletsweng tsa bao ba bonang ditiro-mme se fokotsa kgonagalo ya nono ya kgwebo ya Aforikaborwa .
Setsidifatsi jaanong se elelela gape kwa morago go tsena kwa enjeneng go monyela mogote o montsi .
Temokerasi le botsayakarolo jwa baagi
O tlolela kwa phetogong e nngwe ya letshwao mo itharabologelong mo nakong ya tokologo ya Aforikaborwa .
Lotlela dimmakhase mo maemong a thoro mme o boloke polantere mo kagong .
Kgotlatshekelo ya molao , ka kopo ya mokgatlhotekanyetsi , kgotsa ya tokololo , e ka itshunya nko mo tsamaisong ya kgwebo .
" amogela maikarabelo " go tewa go amogela maikarabelo a tlolo-molao kwa ntle ga go dumela molato semmuso ;
Karolo ya ditiragalo e tla akaretsa tshedimosetso e e jaaka :
Le ga le , go tshegetsa baagi go utlwala , dithulaganyo tsa go duela le go tsamaisetsa matlole tshegetso ya tsenyotirisong ya diwoto di tshwanetse di fitlhelege go lekane , di obaobege .
Tekanyetsokabo ke sediriswa se se botlhokwa sa pholisi le sa tebelelo , moo e leng gore puso e nna le maikarabelo a gore madi a dirisiwa jang .
Potso : A go na le ditsela tsa go tlatsa diphatlhatiro mo komiting ya woto ?
Fa mokopatshedimosetso a sa atlega ka go tlhatlhela ga gagwe boikuelo jwa mo teng ga setheo kgatlhanong le setlamo sa puso , kgotsa fa setlamo sa puso se ganne go amogela go tlhatlhelwa ga boikuelo jwa mo teng ga setheo morago ga nako , kgotsa fa e le gore mokopatshedimosetso o ne a hutsafaditswe ka tsela epe ke tshwetso e e dirilweng ke setlamo sa puso , mokopatshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo kwa kgotlatshekelong go bona thuso ka go tlhatlhela kopo mo mo tsamaong ya malatsi a le 180 morago ga go amogela tshwetso ( go ya ka katlholo ya Kotlatshekelo ya Molaotheo - go bona tshedimosetso go ya pele , leba fa tlase ) .
Fa fela diforamo tsa selegae ka nnete di le bokoa , di arogane kgotsa di se na maatla , komiti ya woto e ka akanya go tsaya ditiro tse .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Temokerasi le botsayakarolo
Tlhaelo ya didiriso tsa temothuo tse di siameng - diterekere , didiriso tsa tshugommu ya motheo , dipolantere , dikgatshi tsa " boom " dirobi le ditereilara ;
Jaanong a re bue ka ga gore o nole nnotaga gantsi go le go kae le gore o nole e e kana kang mo dikgweding di le 12 tse di fetileng . . .
Mefero e e ka tlhaselwa ka paka efe ya ngwaga e ka nna mariga pele o jala sejalo se se latelang ) ?
Ke diporojeke dife tse komiti e eletsang go di dira ?
10.1 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Dikomiti tsa Photefolio e tla rekotiwa ka metšhini le ka go kwalwa ;
Ke romile badiredi ba me go ya go tsena dithutiso tsa go tlhokomela le go baakanya didiriswa le diterekere le go amogela kgono ya go baakanya dilo fa di robega .
Fa o sa simolole ka khoso e , o tlaa iphitlhela o kgaratlhela go samagana le diteng tsa dikhoso tse di latelang mme o tlaa diegisa tswelelopele ya baithuti ba bangwe mo setlhopheng .
Mo Tiisetsong e ya Afrikan , Mphahlele o ema ka gore : " kgotlelelo e e fekeetsang maatla e mo phenyong , go kholonaesiwa le go jewa ntsoma . . .ke bokoa mo sethong sa rona " .
Go rulaganyetsa dijalo tsa selemo tse di atlegileng
Gakologelwa gore mathompo a a dirisitsweng go tshela dibolasenyi a ka se ke a bo a kgotlololwa gotlhelele .
A o na le lefatshe kgotsa mebaraka , kgotsa diterekere le didiriso ?
Ngwaga o montshwa o tla re tlisetsa eng ?
Bogolo , lebelela tlhomamo ya go naya kumo e e pila mo ditikologong tse di farologaneng .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
3.1 go laola mananeo a Kgotlakgolo le Dikomiti tsa Photefolio le boitshwaro jwa maloko a Kgotlakgolo ;
16.5.2.5 Pego e e potlakileng e e amogetsweng go tswa go Komiti ya Photefolio Mananeo e ka nna ya tsenngwa mo dintlheng tsa motlotlo mme go tlotlwe ka yone kwa kopanong ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo ka tetla e e ntshitsweng ke Modulasetulo .
Seno se tla tsaya karolo e e botlhokwa go indasetererifatso mo mmarakeng o o tlhokgalang wa lefatshe .
Mokgwa wa go fatlhosa : Ditlhopha tsa 5
Jaolomofero .
Boima fa e tshela
Go sa tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Tsaya mosola go botsalo bo bontšha .
Fa mariga a itelekela , mafatshe a a majang a tlhago a simolola go omelela , mme lwa bofelo mothamo wa phepo o o leng teng o wele tlase ka bonako , mme fela jalo le boleng jwa dikotla tse di gona , bo a fokotsega .
Tlhatlhamololo le tomaganyo ya enjene ;
" Re kgonne go tswelela le maBorithane ka go dirisa puo ya bona le dingwe tsa dikakanyo tsa yona , go lokolola ditlhaloganyo tsa rona . "
Gakologelwa gore ke wena o le mong / molaodi yo o rweleng boikarabelo ba go kgonisa kgwebo , ka tshiamo kgotsa ka bobe , mme le kwa ntle ga lebaka .
Ka mafelo a beke o ne a dira mo polaseng le go kgweetsa terekere le go thusa fa a kgonang teng .
Fa tlhotlhwa e wela tlase go R7 , 50 ba reka go le gontsi .
Go ya ka Mphahlele , fa porojeke ya boagisani e ka thibela go itshunyatshunya ga sepolotiki , go go ka ratang go tlhotlheletsa le go itseela porojeke , e tlaa kgona go itlhabolola ka bo yone - e anya mo dikaelong tse di nonofileng go tswa mo ditokololong tsa boagisani bo bo nang le maitemogolo a nnete a a ka diragatswang .
Ke metswedi efe e e neng e gaisanelwa ?
Go lekalekantsha nako ya go simolola go tlhoga ga mefero
Kwa kopanong e , go ne go rerisanwa ka porojeke ya patolisiso ka ditshedi e e amanang le tshutiso ya semela sa Tapoca le tiriso e e tsamaelanang le kitso ya setso .
Ke dirisa madi a a fa gare ga R250 le R500 ka kgwedi
Mokgwa o mongwe ke go ntsha se se tshwanang le leboa e le leungo se se bitswang apothesiamo .
Lenaneo la CASP la Lefapha la Temothuo le bonya thata mo mafaratlhatlheng a a tshwanang le metheriale wa kagelelo .
Ka setlha se se sa siamelang diafalatokosini bokana ba tsona o ka nna kwa tlase ga bokana bo bo ka lwadisang batho le diphologolo tse di jang tlhaka .
Mabaka a go gana ka tshedimosetso
dplg Lefapha la Puso ya Diporofense le ya Selegae
O tlhoka sediriswa se se siameng se se phatlhalatsang ditlhotlhori le disalela ka go tshwana mo tshimong .
Tshedimosetso e kgobokantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Dibontshi ke dintlha tse di supang fa maikaelelo a fitlheletswe .
Dikatlholo tse di akaretsang go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya lefapha la tsa tshiamiso
Kgato 16 : Ke tshegetso efe e mmasepala o e neelang dikomiti tsa diwoto ?
Kumo e ne e bonagala e le ntle thata ngwaga o mme balemirui ba bangwe go ya ntlheng ya botlhaba mo dikgaolong tsa kwa Hopetown ba bone dijwalwa tsa bone di timela ka ntlha ya pula e e neleng ka sefako .
Ditikwatikwe tse di tla thusa le go tshegetsa dikgwebo tsa mo metsesetoropong .
Aforikaborwa e ka iponela go le gontsi go tswa go topo e e golang ya didiriswa tsa kwa Asia .
Ba kgabagantse dikgwetlho tsa dikgoreletsi tsa bona , khumanego e e senang mosola ya barutwana ba bona le tlhaelo ya didiriswa .
Go botlhokwa go kgona go bona bojang bo mo nageng ya gago .
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go netefatsa gore ditlhopha tsotlhe makala a baagi a akareditswe go netefatsong le thatafatsong ya batsayakarolo ba setšhaba .
Ke re le balemirui , re bangunanguni mme re tlhoka go tsholetsa ditlhogo tsa rona morago ga setlha se se maswe e bile re tswelele go lema gape .
Pele ga pitso
Dipopego tsa dikamano
Motswedi !
Ditshenyegelo gotlhe jaanong e nna palogotlhe ya ditshenyegelo tse .
Nako : 3 diura
Go tura bokae go tsamaisa ditlhopho tsa woto ?
ditumelano tsa tiragatso di rulagantswe
Fela jaaka dijalo tse dingwe tse di sa bolong go dirwa tsa legae , tshwaragano ya soyabini ya segompieno le mefuta e e tlhogang fela mo nageng ga e kgone go latedisiwa ka nefatso e e feletseng .
Fa kgatelelo ya go tlhoka metsi e nna teng go botlhokwa go sireletsa kanola gore bongadube ba se kgone go tsenelela .
Fa ke simolola go dirisa bolemirui ke ne ke uma ditono tse 2 , 5 ka heketara , mme jaanong ke molemirui yo o tsweletseng pele wa Grain SA mme ke kgona go uma ditono tse 4 ka heketara .
Mo lebakeng le le kgethegileng le , Mphahlele o ne a bua ka maemo a bakwadi , ba bantsho le ba basweu , ba neng ba tlhotlheletswa segolo ke mo dikwalong tsa bona ke Afrikaborwa yo o neng a kgaoganngwa ke semorafe . .
Thoto
Yona e ntsheditswe go go tlamela ka dintlha tse dintsi ka botlalo mabapi le go rulaganya le go tsamaisa dikomiti tsa woto
Ga go maswe go le kalo le gale , ka gore fa o ka dira sengwe le sengwe ka tshwanelo jaaka go tlhokwa ke setlamo sa inšorense , o tlaa bo o lema sentle thata , o dirisa mekgwatiriso ya ntshodikuno ya segompieno , mme le tšhono ya gago go bona thobo ya dijalo e e siameng e tlaa bo e tokafetse thata .
Mefuta e e seng thata gagolo e dirisiwa go besa marotho a a leng phaphathi , dikuku , dipeisetri , dikerekere , dimafene le dibesekete .
5.1 Tlhaeletsano
A ke itshilela mmidi wa me kgotsa ke tlaa o fa dikgomo tsa me ?
Ponelopele ya foramo e ne e le go tlhama togamaano ya tlhabololo e e totileng bontsi e e neng e ikaeletswe go ungwela baagi ba toropo mosola le go matlafatsa ikonomi ya selegae .
O bone diteko tse di siameng tsa mmu tse di tserweng mo masimong otlhe a gago mme o di tlhatlhobise kwa tlhatlhobong e e rileng .
Go botlhokwa ruri go kgona go supa tsa bokamoso tsa kgwebo go botlhe ba ba leng mo kgwebong go netefatsa ditiragalo tsa bona mo kgwebong e le ba ba thusang ka madi , ba bangwe ba losika , ba bolaodi le badiredi .
Se , se akaretsa tekanyetsokabo ya theko ( mmogo le dituelelo tse di amanang le tiragatso ya togamaano , jaaka dijo le dino ) kgotsa go di tseeletsa go tswa metsweding e e leng teng le go di isa kwa motsamaising yo mongwe le yo mongwe wa woto .
7.16 go baakanya diphuthelwana tsa kopano ya Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio tse di akaretsang dilo tse di latelang mme ga se tsone tsotlhe :
Ka kakaretso , tshegetso le yona e ka neelwa dikomiti tsa diwoto ka go maatlafatsa botsalano magareng ga tsamaiso ya mmasepala le komiti .
Ka gale ka dinako dingwe le goka
Khonebenšene ke tumalano magareng ga dinaga go obamela molao o o tshwanang .
Lotseno ka heketara
Mafaratlhatlha a loago ao a sa tliseng dipoelo tsa matlole- jaaka dikolo kgotsa maokelo - a tshwanetse go tshegetswa ka matlole a tekanyetsokabo .
Kelo ya lounu ke R ___ go sa akarediwe morokotso o o bonweng le ditlhwatllhwa kgotsa ditshenyegelo kgatlhanong le lounu go ya ka mareo a tumelano e .
Go dirisa bolemirui e le kgwebo ka go dirisa bonnete go nthusitse go bontsha gore ke motho yo a ka solofelwang le go dumelwa fa ke kopa go adima madi , mme go nthusitse go bona madi kwa Afgri go reka ditokelelo .
Melao ka bobedi ya Therisano le go Tlhagisa Dikaelo tsa Ditirelo e ikaelela go rotloetsa maatlametlo a ditirelo ka gore ka ntlha ya therisano le badirsi ditirelo tse di maleba le dikaelo tse di matshwanedi di ka kgona go tlhomamisiwa .
Monongwaga re atolositse Pula / Imvula go akaretsa dijalo tse dingwe - re na le dikgatiso tsa kotara tsa tlaleletso tsa ditsebe di le nne mo go Sedimonthole , Mopitlwe , Seetibosigo le Lwetse tsa Ntshodikuno ya Korong mo Foreisetatabotlhaba , tse di etleediwang ke ba Terasete ya Disirele tsa Mariga .
netefatsa gore o itse le go tlhaloganya thulaganyo ya ditlhopho e mmasepala o e dirisang mo ditlhophong .
Rekota dilwana tseo mo tšhateng o di arogantse ka dikholomo di le pedi , e bong DITSHENYEGELO le LOTSENO .
Batsamaisatiro
Ka nako ya fa a kwala athikele e , bothati jwa thuto ya Aforikaborwa bo ne bo sa tswa go tlhoma tsela e ntšhwa ya go ruta e bidiwa Curriculum 2005 .
Dikgatokgolô tsa semela sa mmidi di beilwe ka dipalo go ya ka dikgato tse di tlhaolegileng go tswa 0 - 10 .
Go tsaya ditshwetso
Tekanyetso e e tsweletseng ya ditlhokego tsa tshegetso ya diporojeke
Dikgaso tsa radio di sutisediwa kwa diteišeneng tsa selegae
12.8.2.2 Go tlamela Dikomiti tsotlhe tsa Photefoliovka kaelo e e logetsweng maano .
Phetogo e tshwanetse go tsepama mo hisetoring ya Aforika , dikwalo le tsa botaki , gape e nne thata le thuto ya bagolo jaaka nngwe ya dipilara tsa yona .
Nyalano le Molao wa Tseisomolato wa Bosetšhaba , 34 wa 2005
Athikele e kwadilwe ke Landi Kruger , Motsamaisi wa Difiwa wa Grain SA / Moekonomi .
3.3 Kgotla kgotsa Kutle e ka nna ya emelwa ke Kgosana kgotsa Monnakgotla wa nakwana mo teng ga Lekgotla la Dikgosana mme a ka tsaya karolo ka botlalo mo ditirong tsa Lekgotla la Dikgosana go ya ka melao yotlhe e e tlhomilweng ke kgotlatheomolao , melaometheo le melao ya taolo , fa Kgosana e sa kgone go dira jalo kantlha ya :
16.5.1.1 Komiti ya Bookamedi le Mananeo e tla bitsa dikopano tse di tlwaelegileng fela tse di okametsweng ke modulasetulo bobotlana gangwe ka kotara ( ga ne ka ngwaga ka nako le kwa lefelong le le kailweng ke modulasetulo , mme modulasetulo o tshwanetse go ntsha kitsiso ka kopano eo malatsi a le somenne pele ga yone .
Jaaka go setse go umakilwe , moadimi o batla go itse gore fa o sa kgone go busa kadimo o tlaa kgona go rekisa dithoto tsa gago go busa madi a gagwe .
Kgolagano ya motataisi le motataisiwa e tshwanetse go ela - e thaetswe mo tshepanong le tlotlanong , e bile go botlhokwa thata gore matlhakore ka bobedi a bo a itumelela go nna mo kgolaganong e , ka gore ke sona se e leng sona kgolagano .
Fusetsa , tshwaya dousa le go kala dinamane tse 100
Nyalantsha dipone tse dikgolo .
7 Tlamelo ya matlotlo a a dirisiwang
Fa o rekisa kumo ya gago mo go bapalwang ka tsa bokamoso , se lokele ditono tse dintsi go feta ka nako e le nngwe ka o sa itse gore maemo a tlhotlhwa a ka fetoga jang .
Kitsiso e tshwanetse ya tsamaisiwa le lenanetema le khophi ya metsotso ya pitso e e fetileng .
TEKANO - baagi ba solofela karolwana e e bonalang
Gore o tle o kgone go roba dijalo tse di gaisang .
Dintlha tsa ditlapele tse di tlhaloganngwang sentle
Dr Gerhard Verdoorn , molaodi wa Setlomo sa kitso ya bolthole bo bo bolayang manong o rile go ne go se botlhokwa ka dinotshe di ka bo di isitswe go gongwe .
Dintlha tse di tlholang ngodiego mo dimeleng di akaretsa bongola ( kwa godimo thata kgotsa kwa tlase thata ) mogote , botsididi , kotlo e e sa lekalekaneng , botlha jwa mmu le tshenyo ka ditshenekegi .
18 . BOITSHWARO JWA MALOKO KWA KOPANONG YA KGOTLAKGOLO LE MEKGWA YA BOITSHWARO YA KGOTLAKGOLO
Go solofetswe tlhotlhwa e e ntseng jang ?
Dingwe tsa ditshwenyegokgolo tsa gagwe di akaretsa boatla jwa se se diragalang mo Lefapheng la Temothuo mabapi le go abela bantshakuno didiriso .
Dintlha tse di ka akanngwang
( 2 ) Fa ngwana le mogolo ba latofadiwa mmogo mo tshekong e le nngwe ka mabaka a a tshwanang go ya ka melwana ya 155 , 156 le 157 ya " Criminal Procedure Act " , kgotlatshekelo e tshwanetse go diragatsa-
5.3.11 Nako e o ka tlhatlhelang Boikuelo mo Teng ga Setlamo ka yone
1.4 Dikgwetlho tsa Botsayakarolo jwa setšhaba
Lefatshe le fetogile .
Gore di bonwe mahala go tswa go setlamo sa puso .
2.10 Tshegetso ya go rerisanela ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola
Dilo tse di dirisiwang go lekalekantsha kgaso di tshwanetswe go se dirisiwe go lekalekantsha dilo tse dingwe .
Ka 26 Phatwe 2012 ke ne ka tlhoma Khomišene ya Dipatlisiso go sekaseka merero e e mo dikgatlhegelong tsa baagi , tsa bosetšhaba le tsa boditšhaba e e neng e bakilwe ke ditiragalo tsa masetlapelo kwa Moepong wa Lonmin kwa Marikana , Rustenburg kwa porofenseng ya Bokone Bophirima , ka 11 go fitlha ka 16 Phatwe 2012 .
4 . ( 1 ) Go ya ka fa karolong ya molawana wa ( 2 ) , Molao ono o diragadiwa mo go motho mongwe le mongwe mo Rephaboleking ya Aforikaborwa yo o latofadiwang ka tlolo-molao mme-
Boitlamo jwa rona mo go ikaleng ga seAforika bo tsenelela kwa teng gonne re na le kgolagano ya semowa mo go sona , re bogile gonne re le maAforika . "
Khepetlele - Se ke bokanakang jwa madi a a adimetsweng maikaelelo a a kgethegileng a a tlhalositsweng mo togamaanong ya kgwebo .
2.2 Mefuta ya Botsayakarolo
Setlhophathutano sa rona se kopana gangwe fela mo kgweding go buisana ka lenaneo la korong le ka kgwedi nngwe le nngwe ya bobedi ka lenaneo la mmidi .
Sekai , fa kgalefo e tlhagisiwa , o se ke wa : tlhalosa , tsena motho ganong , neela mabaka , wa atlhola ope le fa e le go sekaseka bothata .
Foromo ya go tlhagisa maina a ba ba ka tlhophiwang - Ditlhopho tsa Komiti ya Woto
Go romelwa ga tshedimosetso e e ka dingwaga kwa Lefapheng la Ditirelo tsa Selegae
O ne a ama gape maemo a a maswe a ditsela mo nageng ya rona le ka moo a amang ikonomi bosula ka teng pele a fetela kwa bothateng jwa phulophetiso .
Di oketsa go dira ga thulaganyo ya ditshika mo mmeleng mme di naya maikutlo a kgono le boikanyo , jaaka nikotini , kokaini , tik le ekesetasi .
Go akanya jalo go bonolo gonne go farologanyo bontsho le bosweu bonolo mme ga go bonwe gore go nna mmala gerey go thata jang .
Mametlelelo A
Mebu ya motlhaba e na le dibaka tse dikgolo magareng ga dikarolwana , ka jalo metsi a ka oma ka bonako jo bogolo - ka jalo mmu o oma ka bonako .
popego ya Dikomiti tsa Diwoto
Tsweletso ya Afrikan e e kwadilweng ka bo1990 e dumelana gore maina a merafe a a kayang batho ka go tlodisa matlho diphoso tse di diragalang , ke togamaano ya go kgaoganya batho .
Go diragatsa Ditaolo tsa go Tsepamisa Matshelo a Batho go simolola ka go tlhaloganya matshelo a ditlhopha tse di
Letseno la tiriso ke tlhwatlhwa e e amogetsweng ditirelo tse di dirilweng mo nakong e khutshwane .
Setlha sa ntshodikuno ya selemo se batla se wetse mo dikgaolong tse dintsi mme diterekere tsa gago di berekile thata go netefatsa gore o bona thobo .
Mo maemong a Taolo ya Tolamo ya Botlhe , ditshwetso tsa tiragatso di tshwanetse go tsewa ke motlhankedi yo o laolang gotlhe , yo o nang le katiso e e maleba ya sešweng , dinonofo le maitemogelo a taolo ya tolamo ya botlhe .
DITSHUPO TSA PHITLHELELO
( a ) go sa kgathalesege tsela e e rekotilweng ka yone kgotsa gore e rekotilwe mo go eng ;
Nnete ke gore fa o fitlhela noga mo tikologong ya legae , e wena o solofelang gore e kotsi , tsweetswee , se e tlogele gore e tle e lome mongwe wa legae la gago .
Athikele e rometswe ke molemirui wa go rola tiro
Thefosano ya dijwalwa ya mmidi ka ngwaga o mongwe mme e latelwa ke disoya ka ngwaga o o latelang go nntse go amogelwa sentle mo ditikologong tsa go jwala mmidi o montsi e bile go supile gore go siame ka fokotso ya tiriso ya naeterojene , tokafatso ya mmu ka ntlha ya disalamorago tsa disoya mme gape le koketso ya kumo ya mmidi ka tshenyego e e kwa tlase .
Ka jalo , fa o simolola go direla khamphani ka Ferikgong 2011 , ka sekai , o tla amoogela Diyuniti tsa Mahube tsa dingwaga di le 4 , go simolola ka 2011 go fitlha ka 2014 .
o Porojeke e tlaa nna le seabe sefe se se solofetsweng mo setlhopheng se se ikaeletsweng se se tlaa ungwelwang go tswa mo go yona ?
" Ba paledisa bantshakuno ba bantsho go tswelela , mme ga re kitla re fetola lephata le kwa ntle ga gore ba simolole go direla batho " a digela jalo .
" Re ka nna ra ipelafatsa ka diphesente tse di tlhatlogang tsa motheo wa kitso-kwalo le puiso , mme kwa legatong la baagi , se re tlhokang go bua ka ga sona le go se diragatsa ke kitso-kwalo le puiso ya setso .
Ka 1980 , Moporofesara Es'kia Mphaehlele o ne a tlhama Lekgotla la Thuto ya Bantsho le Patlisiso ( Council for Black Education and Research ) ( CBER ) , jaaka porojeke e e ikemetseng mme e le ya ntlha ya mofuta wa yone go samasamagana le thuto e e fapaaneng ya bagolo ba ba kwa tlase mo dingwageng .
Ke batla go ikuelela go mmuisi mongwe le mongwe wa Pula Imvula - dirisa kgaolo ya naga e o nang yona ka ngwaga e ka kgono ya gago yotlhe - tsaya diteko tsa mmu wa gago , dirisa monontsha jaaka go tshwanetse , dirisa peo e e siameng e o ka e rekang mme gakologelwa go laola mefero ka e le mmaba wa gago .
Molao o kopa gore mmasepala :
Dikgopolo tsa gore popo ya ikonomi ga e a lolama , go tlhoka tekatekano ga hisetori le mekgwa e meša ya matlafatso eo o bonetseng ba ba nang le dikgokagano tsa sepolotiki dipoelo , e tlisa setso seo mo go bogwenegwene bo golang , bobedi mo pusong le mo dikgwebong .
Re ka sireletsa manno .
2 / 8 Go sekaseka mekgwa e mengwe ya maano
Jaaka go twe : " Fa re tlhaela go loga maano , re loga maano go tlhaela " .
Mo setshwaong go tshwanetse go akarediwe tse di latelang :
17 . Go duelwa ga maloko a Lekgotla la Dikgosana
Dipotso tse di latelang di ne tsa rekotiwa mme
3.00 go fitlha ka 3.30
Go diragalang go molemirui ?
Thulaganyo ya dijwalwa tsa go busetsa poelo ka bonako
Ke mokgwa wa go gapeletsa motho gore a tseye karolo ; .
Fa o feditse go tlhokomela ntlha ya malwetse mo diruiweng tsa gago , o tshwanetse go tlhokomela tswelelo ya boitekanelo ba diruiwa tsa gago go tswelela nako ya mariga yotlhe .
2 . Go netefatsa gore tshedimosetso e , e tlhagisetswa baagi sentle ka tsela e e letlelelang puisano e e maatla le ditsibogo tse di nang le bokao .
DITLHALOSO , MAIKAELELO LE KAEDI YA DITAOLO TSA MOLAO
Moporofesara Es'kia Mphahlele o kwadile Tiisetso e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan ka nako eThabo Mbeki a neng a tsweletsa dikakanyo tsa gagwe ka ga Tsosoloso ya Afrikan .
Dijotshegare
Dijwalwa tsa mofuta o tse di itseweng ke dijwalwa jaaka disoya , matonkomane , dinawana le dinawa .
Kgwebo ya disereale tsa mariga e ikaeletse go tlhoma diterasete tse pedi ka botsona , Terasete ya Disereale tsa Mariga ka Bophara le Terasete ya Disereale tsa Mariga ya Patlisio .
Lo na le dingwe tsa ditlhotlhwa tse di kwa godimo mo lefatsheng .
Dira patlisiso
Mefuta ya go bewa ga ngwana yo a iseng a gololwe kwa lefelong le le rileng pele a tlhagelela lekgetlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Mabaka a moreetsa-kgetse a tshwanetseng go a akanya mabapi le tshola ngwana a ntse a tlhatlhetswe le go baa ngwana kwa lefelong le le rileng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
Jurie Mentz , Molaodi wa Tlhabolo wa rona kwa Vryheid , o buile le Themba Congwane go kwala ka ene mo kgatong ena ya Pula Imvula .
didirisiwa di tshegetse thulaganyo - mo dikaong tsotlhe tsa tiro e e siameng , botsayakarolo jwa setšhaba bo tlamelwa ka matlole .
Fa o kgona go supa ntlha e e nang bothata , lokela e ntshwa mme o tlhokomele go e lokela jaaka go tshwanetse .
Go solofelwa gore badiri ba tla dirisana le mothapi go netefatsa gore ditlhokego tsotlhe tsa Molao di a diragadiwa .
Go bola ga seako ka ntlha ya Fusarium go fitlhelwa gotlhe mo dikgaolong tsotlhe tsa Afrikaborwa mo go jwalwang mmidi mme go bonalwa thata fa go fisa e bile go omeletse morago ga go ntsha lefetlho .
( b ) go kgala phatlalatsa tiro epe e e lekang go senya boitshwaro jo bo gololesegileng e bile ga di gobelele jwa ditlhopho .
Dintlha tse di ka dirwa fela fa o na le kitso ya dikgato tsa go mela tsa semela sa mmidi ka go ka go naya taelo go kgona go tlhoma nako e o dirang sefe go tsamaelana le nako e o e fiwang go dira tiro e e rileng .
( c ) maikarabelo a ngwana a go neelana ka tirelo e e rileng kgotsa sengwe se se ka tswelang motho yo o rileng mosola , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba kgotsa mokgatlho o o neelanang ka dithuso : Fa fela e le gore maikarabelo a go neelana ka tirelo e e rileng , e ka nna katlholo e e newang ngwana yo o nang le dingwaga di le 15 kgotsa go feta ; kgotsa
Mme gakologelwa gore bolaodi ba madi bo raya eng - go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola .
Netefatsa gore peo e tlhabetswe sentle me lebelela gape le gape palo ya dimela ka heketara ka nako ya go jwala go go naya kgono go bona kumo e e kwa godimo ka 2015 .
Tlamelo - balemirui
Baagi ba ba nnang kwa mekhukhung gaufi le toropo ba fudeseditswe kwa matlong a mašwa a a tlhabolotsweng dikilometara di ka nna 20 go tswa kwa toropong .
Mo boyotlheng ba lefatshe le ke lotseno le le pila go bolemirui mme tota le go lefatshe lotlhe .
Mme e kete baeteledipele ba rona ba tlhaela bopelokgale bo diphetogo di bo batlang .
Selhopha seno ga se karolo ya Molao le gona ga se na dithata tsa molao .
Molao wa #3 : Bapisa naga le tiriso e e e tshwanetseng
MELEMO LE GO TLHOKA MELEMO GA MEFUTA E E FAROLOGANENG YA MESOLA
Tiro ya ba bangwe e duelwa sentle go feta ( pula e nele sentle mo dikgaolong tsa botlhaba tsa Afrikaborwa ) , mme ba bangwe , re tshwanetse go ikanela bokamoso mme re se fele pelo gore re tshwarelwe morago ke maemo a a kwa tlase a kumo e e bonweng mo dikgaolong tsa bophirima .
ELA TLHOKO : Moduedi wa lekgetho , yo o batlang tshedimosetso e e kwadilweng kgotsa e e phasaladitsweng ka puo ya semmuso , fa tlhaeletsano kgotsa tshedimosetso eo e seyo ka puo eo , a ka nna a kopa go newa tlhaeletsano kgotsa tshedimosetso eo ka puo eo ya semmuso .
Mo dikgaolong tse di bollo mo go jwalwang mmidi mo Afrikaborwa jaaka mo Foreisetata le Bokonebopohirima , batho ba bantsi ba dirisa letsatsi la Keresemose e le nako e e supang gore ga go sa tlholwa go kgoniwa go jwala mmidi .
Tsamaiso
Kgaolo 3 e sekaseka karolo ya CBP mo go netefatswang ditshwaelo tsa baagi mo IDP ya mmasepala .
3 . Go thusa go ngokela matlotlo a tlaleletso
Pôlôseako e fokotsa bounapeo le palo ya dithoro le go diga diteng tsa oli .
Maemo a kotlo e e leng teng mo mmung ;
Tsamaiso ya tsamaiso - go tsamaisa ofisi le direkoto ;
Malwetse a dibaketeria
4.1.1 Fa go tlhophiwa pholisi , se se tshwanetseng go akanyediwa ka kelotlhoko thata ke e tshwantse go nna
Tlhola gore ga go na dikgoreletsi mo diyuniteng tsa polantere go ka thibela mekheniseme go dira ka tolamo .
Monontsha o bopiwa go nna ditlhaka tsa monontsha tse di nang kopantsho ya dielemente tse di leng mo tlhakeng e le nngwe kgotsa di ka bopiwa ka bontsi go nna ditlhaka tsa dielemente tse di rileng go tlhakatlhakane .
Ke bona TB e e sa phekolegeng jang ?
16.4.4.8 go sekaseka , go tseleganya le go baakanya diphoso tsa terafote ya Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong tsa kopano nngwe le nngwe e e okametsweng pele ga fa terafote ya Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e romelelwa Ofifsi ya Kgosi gore a e amogeled le pele ga fa Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di newa maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo gore a e neeletsane le go e amogela semmuso mo kopanonge e latelang ; go kwala ajenda ya Kgotlakgolo , ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo le ya Dikomiti tsa Photefolio ;
Diphetogo tseno di tla tsaya nako , tsa tlhoka tirisanommogo fa gare ga ditheo tsa poraefete le tsa setšhaba , le go dirisa metswedi e e botlhokwa .
Go sedimosetsa - baagi e neelwa tshedimosetso ke khansele .
Fa mokopa-tshedimosetso a eletsa go itsisiwe tshwetso ya boikuelo jwa gagwe jwa mo teng ga setheo ka mokgwa o mongwe , mo godimo ga ka karabo e e kwadilweng , o kopiwa gore a tlhalose mokgwa oo le go tlamela ka dintlha tse di tlhokegang tsa mokgwa oo .
Nako ya go robola mmu le go gasa dikhemikale go laola mefero ka nako ya go jwala e botlhokwa thata .
Fa namane e sa fepiwa sentle , e tlaa nna nnye thata go ka palangwa le go dusa , mme se se tlaa diegisa letlha la yona la tsalo ya ntlha .
Mmuso o ngangalala gore bathapi ba tshwanetse go dumalana le melao .
5 . Go tlosiwa ga Kgosana
Batsayakarolo mo setlhopheng ke maloko a baagi .
A o tla dira tiro yotlhe ka bowena ?
Kelotshelo ya dikhemikale gantsi e akaretsa selekano sa metsi se se tshwanetseng go dirisiwa ka heketara - sekao : litara e le 1 ya khemikale mo dilitareng tse 250 tsa metsi ka heketara ( se le sona ke selekanyo se se botlhokwa ) .
Tsamaiso ya mmu ;
Ke jaaka Es'kia a tlhagisa ntlha ya gore : " Go a latlha gore re bone Seetebosigo 16 kgopolo e e nang le kakanyo le hisetori e e ikemetseng ka boyona go tswa mo botshelong le dithutong tsa ga Biko . "
Melawana ya boitshwaro jo bo siameng go lebilwe botho e bile a tlotlega .
Tshireletsego ya dijo e botlhokwatlhokwa thata .
Menontsha yotlhe e ka lokelwa fa go jwalwa mme jaaka go tla tlhaloswa go na le mabaka a a tseneletseng go se lokele naeterojene yotlhe e e tlhokegwang fa go jwalwa .
Go tlaa dirwang mo ngwageng o o tlang mo polaseng .
Go tshwanetswe go gakologelwe gore go jala morago ga matlha a go tlaa fokotsa kgonego ya ntshodikuno ya dijalo .
o mo mabakeng a a tlhamaletseng , ka go-
Go tswa mo thobong e ke ditono di le 3 , 688 tse di robilweng jaaka furu .
Thata : Ke na le kitso ya bolemirui ; Ke rua dikgomo tse 70 le dipodi tse 40 .
Go tlhatlhosa lotseno lwa batho go tswa go R50 000 ka 2010 go ya go R120 000 ka 2030 .
Bolaodi ba mefero bo bo siameng .
Ditlhabololo tse di tshitshintsweng di batla go diragatsa pholosi ya Puso go amogela le go sireletsa kitso ya setso jaaka ngwaoboswa le thoto ya bosetšhaba , le go netefatsa gore ditšhaba tsa fa gae di tswelwa mosola mo temogong le mo tshireletsong eo . DTI
Ee , ntshokuno mo maemong otlhe a a gaisang a a kgonegang , e botlhokwa thata le yona , fela ka ntlha ya tlhotlheletso e e oketsegang go tswa kgaisanong ya lefatshe lotlhe mo mebarakeng le ditšhono tse di newang ke kgonotheko le kgonothekiso mo SAFEX mo JSE , go botlhokwa thata gompieno go gaisa maloba gore montshakuno a sedimosediwe sentle ka ditšhono tsa thekiso le ditogamaano tsa peotlhotlhwa tse a nang natso .
Marothodi a sekgatsho a mannye thata .
Thulaganyo e akaretsa mekgwa ya go tsaya maikarabelo mme e dirisa thulaganyo ya go ithuta .
Fa morikisi wa dikhemikale wa gago a sa kgone kgotsa a sa batle go go thusa - batla yo mongwe ya a ka kgonang .
28 . Tshireletso ya bana ba ba tlhatlhetsweng kwa setokising sa mapodisi
Motsamaisi wa CBP , ka tshegetso ya Bomankge ba CBP o tlaa kokoanya tshedimosetso e e maleba le go e phasalaletsa kwa dikomiting tsa diwoto , go ya ka sediriswa se se tlaa latelang .
Diterekere le didiriswa di botlhokwa go lema tlhaka - palo le bokana ba diterekere di botlhokwa , mme se se leng botlhokwa go feta ke maemo a diterekere .
Buisa dikgatiso tse di gatisiwang ke Thulaganyo ya Dipatlisiso ya Bolamerui le batseneledi ba ba ntseng ba dira dipatlisiso mo masimong mme tota le mo inthaneteng go bona botlalo ba ditlhaloso tsa dipharologano gare ga malwetse a a farologaneng .
Seabe sa Komiti ya Woto ke go netefatsa gore ba ba nang le maikarabelo a go rulaganya porojeke ba laletsa setšhaba gape ba netefatsa gore se tsaya karolo ka botlalo mo porojekeng .
Go ka supiwa gore thakadu e re naya mpho mo tikologong e re sa kgoneng go e ganela , mme fa e ka timela go ka nna morago ga nako go dira se se leng botlhokwa .
Maitlhomo a ditlhophathutano ke go tshwara dipitso gangwe le gape , tse mo go tsona go buisanelwang dintlha tsotlhe tsa ntshokunothoro .
Go botlhokwa gape go itse gore mokonteraka o tla tla leng kwa polaseng ya gago .
Tlatsa didutametsi jaaka ditanaka tsa metsi ( koloi ) .
Tswelelopele le kgolo ya paka e telele
Ka 1974 o ne a tsaya taolo ya khefinyana ya batsadi ba gagwe mme a nna motsamaisi wa yona .
Poelo morago go tshimologong
Go tlamela baagi ka pegelo le tshedimosetso le go kopa baagi gore ba neele ditshwaelo ke nngwe ya ditiro tsa tokololo ya Komiti ya Woto .
O tshwanetse go bona namane go tswa kgomong nngwe le nngwe , ngwaga mongwe le mongwe - gona o tlaa bo o na le kgwebo .
TLHOPHO Batho ba tshwanetse go nna le tlhopho gore go tle go nne makoko a le mantsi a dipolotiki
4.1 Karolo e e tsewang ke Dikomiti tsa Diwoto mo tsamaisong ya Togamaano e e
Go tlhomole pelo tota .
Mokgwa wa go fatlhosa : Bobedi
Rulaganya togamaano ya taolomofero ya gago go sa le gale pele ga setlhajalo .
1 Batsamaisi ba Khansele
O dirisa diheketara tse 135 tse di leng tsa gagwe go tsamaelana le tse 415 tse di leng tsa selegae e bile o hira tse 100 mo a lemang teng .
Rejisetara ya bana e go dirilweng taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Kamano gare ga bathapi le badiri mo Afrikaborwa e rulagantswe ka melao e le lesomepedi mo Molao wa Inšorense ya go se nang tiro Palo 63 ya 2001 e leng e nngwe .
Araba ka boithutelo fa e le ya kwa ntle mme tota o se dirise " hello " - ka ntlha ya bokgwebo ga go tshwanele mme go supa botlhaswa .
Bangwe ba rona re ne re sa itse gore diaparo di dirwa ka boboa jwa phologolo mme diphologolo ke karolo ya temothuo .
Kgaolo ya 3 : Tshekatsheko le paakanyo ya maitlhomo a katiso
Disalamorago tsa dimela tse dingwe tse di omileng di tshwanetswe go lokelwa mo mmung ka ntlha ya gore dimela tsa matonkomane di sa rate disalamorago e bile di ka oketsa malwetse a a bodisang dithumpunyana .
Seabe sa Mokwaledi : Balaodi ba Setheo
3.3.1 bolwetse ;
Gauteng : Sezulu , Seesemane , Seaforikanse , Sesotho
Go tloga ka 1994 , puso e ntšha e ineetse go maatlafatsa temokerasi e gape Molaotheo o e sireletsang .
Go tlhaeletsano le ba bangwe le go golagana le bone fa ke le ka kwa ntle ga Aforikaborwa
Mongwe le mongwe yo o gaufi yo o hemang mowa a ka tshwaediwa ka TB .
Ditlhotlhwa tsa dithoro di kwa tlase thata .
go tokafatsa tshegetso mo dikhutsaneng tsa HIV / AIDS .
Maikaelelo a inšorense ya paka-khutshwane ke go baya yo o inšorilweng mo maemong a a tshwanang le a a neng a le mo go ona pele ga tatlhegelo go ya mabaka a tumelano ya pholisi .
Fa o tlhoka kgakololo mabapi le se , botsa ba kgwebo ya temothuo , koporasi kgotsa ngaka ya loruo ba selegae ba gago ( ba tlaa nna le ditipi le melemo ya go nosiwa ) .
Ke nnete e e rileng ya gore ga go na kgwebo ya mofuta o mongwe e e ka welwang ke diphatsa jaaka ya bolemirui .
E tlhophilwe
E tlhoka gore kgato e tsewe go fetola maemo a basadi moo ba sa emelwang sentle fago tsewa ditshwetso .
Mebu e kgaogangwa ka ntlha ya bogalaka fa e le pH<7 , bogare fa e le pH=7 mme e le alekale ka pH>7 .
Akanya ka ga baagi ba lona o be o tseye tsia dipotso tse di latelang :
Dipusetso tsa ditshenyegelo ?
Molao wa Lekgetho la Lotseno le letla go rola tiro go simolola ka dingwaga tse 55 ka ntlha ya lebaka leno .
2 . Mankge wa CBP o tshwanetse go kwala mo kholomong e e ka fa molemeng dithitokgang tse di fitlhelwang thata mo mererong ya diwoto e megolo e e rulagantsweng go ya ka boleng .
Mosola thata
e tlhomame le ditlapele tsa ditlhabololo tsa mmasepala le maikaelelo a a rulaganntsweng mo IDP ya ona .
Mphahlele o bua ka ga ditumelo tse e seng tsona tse di mabapi le tlholego le dilo tsa botlhokwa tsa gore ditumelo tse di ka ga Afrikan ga se gore ga di botlhokwa go feta tsa merafe e mengwe .
Ditotobatso tse di latelang di dira jaaka ntlha ya tshimologo mo go siamisetseng kgoroso ya porojeke , le fa go le botlhokwa gore go nne le thulaganyo gape ya peo leitlho e e atlegileng , tsenyotirisong le taolo ya porojeke :
Maloko a baagi a supa mekgatlho , ditirelo le batlamedi-ka-ditirelo mme ba ba beye mo maemong go ya ka botlhokwa ba bona le ka tsela ya go ba fitlhelela .
Go sweditswe :
Mabelo a go ya pele a a bonako a a kgonega fa bongola jwa peo bo le magareng ga 12% le 15%
Go kgona go lekalekana ngwaga ona go ka nna tono le kgaolo e e leng 1 , 5 ya mmidi ka heketara mme pele , e le sekao , ka ngwaga o o fetileng go ne go le ditono le kgaolo tse di leng 2 , 5 ka heketara .
HIV ga e anamisiwe ke menang .
Konosetsa dipampiri-kakanywa tsa porojeke mabapi le poorojeke nngwe le nngwe / tiro e e tlhokang tshegetso ya kkwa ntle .
Go botoka go tlhola go lebelela tokelelo ya go uma e nngwe le e nngwe ka boyona go kgona go sekaseka fa go tlhokiwa go oketsa kgotsa go fokotsa sediriswa kgotsa fa go tlhokiwa go dirisa se sengwe ka setlha se se latelang go kgona go ntshifatsa kumo .
( 2 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo a itsisitsweng ke lepodisi gore ngwana o neilwe lekwalo la kitsiso , tagafara kgotsa gore o tshwerwe , o tshwanetse go dira tshekatsheko ya ngwana pele ga gore a tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tsa di dirwang pele ga tsheko , mo dinakong tse di kwadilweng mo go molawana wa 43 ( 3 ) ( b ) .
Mo tiisetsong e ya Afrikan , o gakologelwa gore : ' Motlhalefi ' o nnile le monko o o bosula go tloga ka bo50 ... tse baša ba dumetseng , fela jaaka boeteledipele jwa sepolotiki , gore kgololesego e tla pele ga thuto . "
Molao wa Direiti tsa Dithoto wa Mmasepala ( 2004 )
Ga se mokgwatiriso o o amogelesegang go kgatsha dibolayatshenekegi mo dijalong foo selekano sa tlhaselo se sa fitlhelelang maemo a a maswe .
Fela jaaka ditshwanelo tse dingwe tse dintsi tsa Molaotlhomo wa Ditshwanelo , tshwanelo ya go newa tshedimosetso e ka lekanyediwa kgotsa ya ganwa mo mabakeng mangwe .
Kgono ya kgwebo ya go busetsa madi e tlhotlheletswa ke kgono ya teng ya go tsala madi le madi a a ka dirisiwang morago ga go duela ditshenyegelo , melato e e rileng ya kgwebo , maemo a bokana ba tsalo ya madi e e kopiwang , mme le bokana ba nako bo bo neiwang go busetsa madi .
( 2 ) Fa ngwana a tswetswe ke taelo ya go tlhagelela kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong yo o tlhophilweng ke magiseterata yo o umakilweng mo go molawana 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , tshwanetse gore mo malatsing a le 21 morago ga go dirwa ga taelo , go bitswe kopano ka go-
O tshwanetse wa bo o rata go nna karolo ya lenaneotlhabololo la balemirui - o tsene dipitso tsa ditlhophathutano , malatsi a balemirui , , dikhosokatiso , jj .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 1 : Yona e tshwanetse ya dirisiwa mo dingwageng tsa 1 , 2 le 3 le e setse e akareditswe mo karolong ya 4 ya kaedi e
Go tlaa nna botlhokwa go netefatsa gore dithulaganyo tsa matlole tse di amanang le go amogelwa , go ruga matlole le taolo ya matlole a a laolwang ke tlhokego di a bewa .
Karolo ya 72 ya Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala wa 2000 , e kaya fa maitlhomo a Komiti ya Woto e le go tokafatsa temokerasi ya Botsayakarolo mo pusongselegae e bile mo Karolong ya 74 ka ga ditiro le dithata tsa dikomiti tsa diwoto - komiti ya woto e ka dira dikatlanegiso ka ga merero mengwe fela e e amang woto ya yona , go makhanselara a diwoto , ka mokhanselara wa woto go khansele ya toropokgolo kgotsa ya khansele ya selegae . . . e bile e na le ditiro le dithata jaaka khanele ya toropokgolo kgotsa ya selegae e ka e neelang tsona .
Bokhutlo jwa ngwaga o mongwe mo lenaneotlhabololong la molemirui
Setshwantsho sa 2 : Maloko a terasete ya Ganzekraal ka nako ya go simolola thutiso ya Matseno a go uma Korong .
Mme jaaka a bua mo Tiisetso ya Afrikan e " Fa , nako e tlwaelo ya go buisa e nnang ya mmatota , batho ba tlhoka mokgatlho o o rulaganeng wa matlhale o o siameng go ba tlamela ka dimatheriale tse di tlhokegang . "
Webosaete ya Senthara ya Boditšhabatšhaba ya Sefora ya Patlisiso ya Saense e dira gore o kgone go bona dibuka-mantswe tsa Sefora , mekwalo ya patlisiso ka puo le saete e e nang le digoke mo inthaneteng tsa lenaane-foko la mareo .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro
Maikaelelo a katlholo le mabaka a a tshwanetsweng go elwa tlhoko
Nngwe ya dikopo tse di boaboelediwang thata tse re di amogelang mo bathong ke - " Ke batla lefatshe .
Ka go dirisa dikatlanegiso tse di rileng tsa go dirisa monotsha kgaologare ga maemo a kotlo mo mmung gare ga dikao tse pedi e ka dirisiwa .
Gape , re tshwanetse go tlhaloganay gore ga se mongwe le mongwe yo a ka nnang le polase e tona ( ka go se na naga e e re lekanetseng botlhe mo lefatsheng ) .
Mo maemong a dintlha tse di fitlhetsweng , dirisa monontsha o o tshwanetseng jaaka go supiwa e bile netefatsa go dirisa bokana , mokgwa le nako e e rileng fa o lokelwa mo mmung .
Mathata : Kgaisano magareng ga dikomiti tsa diwoto le ditheo tsa baagi
Go supa baamegi ba ba nepagetseng mo tumalanong ya kabelano ya mesola e ka nna kgwetlho e kgolo .
Ditsenekegi
A nka jala mmidi wa Bt mme ka lebala ka ditshenekegi le dintana ?
Mo megaleng yotlhe e wena ka bowena o e leditseng ka selulafouno ya gago , o letsa mefuta e e latelang ya megala gantsi go le go kana kang . . . . .
Go duelela ditirelo : Baagi ba supa gore ba na le maikarabelo ka go duelela ditirelo tsa mmasepala tse ba di dirisang .
Ke eng se se tshwanetseng go nna mo lenaneong la ' GO DIRWA ' la me ka Diphalane ?
Tlolo-molao e e ka nnang kotsi go Naga .
Bopaki ba nnete ba molemirui wa boitlhokomelo kwa Kenyan - Kumo ya mmidi e oketsega garobedi
Dingwagasome di le pedi tse di fetileng di nnile le mokgwa o o farologaneng wa go dira kgwebo ya boditšhaba ya didirisiwa tsa thutatshelo .
Nako e reboletswe karolo nngwe le nngwe ya go ithuta gore batsayakarolo ba rerisane ka dipotso tse di maleba tsa diasainmente le gore ba kwale dikarabo tsa bona . ( bona Lenaane la nako le le atlenegisitsweng mo tsebeng 12 )
Molemirui wa bobedi a ka amogela kumo e e ka nnang dikilogeramo tse 500 go ya tono e le 1 go feta Molemirui wa 1 ka gore peo e beilwe mo mmung ka go katogana go tshwana .
Ka 2004 o ne a hira diheketara di le 30 mo montshadikunong wa mogwebi , Rre Exley mme a jala mmidi mo go tsona .
Disonobolomo di mela ka bonako go phala mmidi mme jalo di ka jwalwa morago ga nako ga go jwala mmidi .
Rekota dintlha tsa tiragalo le ditshwetso mo thempoleiteng ya gago jaaka fa di ntse di direga - O se ke wa leta go di ntsha mo metsotsong ya gago morago ga pitso gongwe o ka tloga wa dira phoso .
Dikgato di tla tsenngwa tirisong go fedisa dikgoreletsi tse
Dinosele tse di dirisitsweng thata di ka oketse bokana bo bo gaswang mme go ka fetola mokgwa o go gaswang ka ona .
Go dira se , oli e tshwanetse go tsenelela mo phatlheng magareng ga dipoleite tse di ka fa gare le ka fa ntle tsa dirolaketane .
Tshedimosetso e e mo teng ga khophi ya melawana ya letlole jaaka le kwadisitswe ke Mokwadisi wa Matlole a Phenšene , dikhophi tse di saenilweng tsa metsotso yotlhe ya dikopano tsa batlhokomedi tse di tshwerweng pele ga o thapiwa jaaka motlhokomedi di tla thusa batlhokomedi go tlhotlhomisa tse di latelang :
Dikilogeramo tse 195 tsa naeterogene tse di tlhokegang di tla lokelwa ka go dirisa senosetsa sa pinagare .
Mojulo o o tsepame mo tshwanologong mo baaging le gore e ama jang tlhabololo .
Baithuti ba kwa moseja bao ba alogang mo diyunibesithing tsa Aforikaborwa ba tshwanetse go tsewa ba na le ditlhokego tsa go bona lekwalotlea la go dira la dingwaga di le supa mme seo se tla ba rotloetsa go dira le go nna fano .
A o diragaditswe ?
Sekao , fa tokololo kgotsa setlhopha go tswa mo baaging se ka kopa thuso mo Komiting ya Woto mme ditokololo tsa komiti ya woto tsa ikutlwa e le gore setlhopha seo ga se na maemo mo baaging bao se se tla nna le khuetso ka moo motho yoo kgotsa setlhopha seo se tshwerweng ka teng le gore ntlha ya bona segolosetona e tshotswe jang .
Go botlhokwa go dirisa saekele ya CBP .
Tsosoloso ya Afrikan e ne e le tsela e nngwe ya go golaganya naga le kontinente yotlhe .
Setshwantsho 3 - Ferikgong
Tshimo e ga e ume dijo ka tshwanelo go otla diruiwa .
Fa a ne a ala Puo ya Maemo a Porofense , Tonakgolo Helen Zille o begile gore mafelo a puso a ka nna 2 000 a tla amogela ditirelo tsa borotebente tse di tla tswelang batho ba porofense e mosola .
Leka go dirisana le mafapha otlhe a puso go gokaganya thuso e e newang bantshakuno .
Fa o sa itse molao o , o ka iphitlhela o dira dilo tse di seng mo molaong ;
Sizwe ( 19 ) o weditse kereite 12 mo Pietermaritzburg kwa Kholetšheng ya Temothuo ya Zakhe le go wetsa khoso ya temomerogo kwa Kholetšheng ya Buhle mo Delmas mme gajaana o dira le Victor mo polaseng ya gagwe .
Ke ntse ke batla go ithuta ka go lema korong mme le go suga mmu jang .
Supa dikgwetlho di ole pedi tse di mabapi le togamaano e e ikaegileng mo setšhabeng
O ka hira lefatshe ( gakologelwa gore lefatshe la poraefete le ka hirwa mme gape bontsi jwa bommasepala ba selegae ba na le lefatshe la botlhe le le tshwanelwang go ka bonwa ka khiro ) .
Go kwala ditekanyetsokabo tsa letlotlo le tsa ditirelo
37 . Lefelo kwa tsheka-tsheko e tshwanetsweng go dirwa kwa go lona
Molao o o tlhalosa mokgwa o Dikema tsotlhe tsa Peeletsommogo di tsamaisiwang ka ona , di laolwang , le go lebelelwa ka gona .
TUEDISO YA GO BONA TSHEDIMOSETSO
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Motswedi : Ulrich Feiter
Bontsi
Malomo a masweu kgotsa a a tshwanang le lobebe a disentimetara tse 6 a fitlhelwa mo dikutung .
Banka ya Mafatshe ga e dire sepe .
trap : Tsamaiso
Diterekere le metšhine
( b ) go na le maemo a a ka nnang kotsi a a ka supang fa ngwana a ka nna kotsi mo go motho mongwe kgotsa mo go ene .
Batshegetsi ba ntšhwafatso ya Aforika ba ne ba solofela gore seno se tlaa tlisa go tlhamiwa ga ditheo tse di tsosolosang mekgwa ya seAfrikan .
Re na le palo ya baagi ba magae e ntsi le e humanegileng - re tlhoka go rotloetsa tlhabololo ya ekonomi mo dikgaolong tsa magae .
Bosupi jwa kwa lifelong la tiro fa bo fete dikgwedi di le 12
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rotseng tiro .
Botlhokwa jwa tseosekaommu go isa tekanyetsokabong ya setlha ;
Referense
( a ) go nna teng ga bonno jwa ngwana oo ; le
TIRO 3 Kokoanya tshedimosetso ka ga lemorago
Kereiti 10 / Std 8 ( Form III , NTC I )
Tiriso e le dijo - fa mmidi o bolokwa mo khampaneng e go silwang teng , go kgonisa modirisi wa ona go kgona go itshireletsa go tlhotlhwa e e ntseng e oketsega ya dijo - jaaka go ntse gone jaanong .
Dipitso tsa dipuisano botsana
Paakanyo
Sebokobôlô sa Aforika se tlhola tshenyo mo tlhogong ya sonobolomo mme se ka bula tsela ya tshwaetso ya ditshwaetso tsa fankase jaaka " rhizophus microsporus " .
Ga go na peoleitlho ya morago ga sekolo , bogolosegolo mo bathong ba ba dirang le mo merafeng e e humanegileng .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
8.1.4 Motlatsa-Modulasetulo o na le tshwanelo ya go tsena sebui se sengwe ganong yo o tshwanetseng go didimala go fitlha Motlatsa-Modulasetulo a sena go wetsa tshwaelo ya gagwe .
Tiragalo ya tulafatsommudula
Fa tshwetso e tsewa , e e amang baagi , mo go siameng kgotsa mo go sa siamang , e tshwanetse go abelanwa le baagi .
Phoso mabapi le dingwaga tsa ngwana kgotsa mogolo yo o latofadiwang ka tlolo-molao
Le gale , go botlhokwa go nna le kitso e e pila ka ntlha ya tlhotlwa ya tse di leng botlhokwa go ntsha kumo .
Sekao ke gore o ka dumela go naya palo ya matsatsi a boikhutso go feta jaaka go laolwa mme o ka se neye a a palo e e kwa tlase ga palo e molao o e loalang .
O dirile se se molemo se o neng o ka se dira , ka jalo tlogela go itshwenya ka sona . '
Tima koloi ya gago boemong jwa go e tlogela e duma fela .
Botsweretshi le setso di bula diphatlha tsa dingangisano ka gore setšhaba se iphitlhela kae le gore se ya kae .
Mathata ke :
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya go neelwa tshedimosetso ka nako ya patlisiso ya kgetse
Mphahlele o bua gore : " Fa re bua ka ga ' go tsena sekolo ' re raya thulaganyo ya go ya le go fetsa sekolo .
Ntlhopheng mongwe le mongwe yo o kwadisitsweng o tshwanetse go buisana le bontlhopheng ba bangwe ba ba leng kgatlhanong le tlhopho mnme ba leke go tlhomamisa gore ga ba bitse kopano ya baagi botlhe , ga ba gwante , ga ba dire ditshupetso , dirali kgotsa tiragalo epe e nngwe ya sepolotiki ka nako e le nngwe le kwa lefelong le le lengwe jaaka fa Khomišine ya Ditlhopho e laela .
7.1.3 tshitshinyo ya semmuso e tla newa Mokwaledi wa Kgotla yo o tla e kwalang mo bukeng e e boloketsweng boikaelelo joo e e tla tlhatlhobiwang ke leloko lepe fela ;
" Delta endotoxins " tse di ntshitsweng mo semeleng di sirelediwa mo leseding la UV .
( b ) e ka tshwarelwa kwa kgotlatshekelo kgotsa kwa lefelong lengwe le lengwe le le siametseng .
Dikomiti tsa Diwoto di tlhoka go netefatsa gore ditlhopha tsotlhe makala a baagi a akareditswe mo go netefatseng le mo thatafatsong ya batsayakarolo ba setšhaba .
ke tlhomamisega gore ga nkitla ke tshwara , ke tla tsena ke sa duela .
Pele o simolola go dirisa dikhemekhale ka nako tsotlhe o tshwanetse go kopana le moemedi wa dikhemekhale .
Ee , go ka kgonega gore Aforikaborwa a romele teng korong yotlhe e a e tlhokang , e ka nna ya tiriso ya gagwe le yona tota ya dinaga tsa baagisane jaaka Lesotho , Swatsing le Botswana .
tshobokanyo ka go leba dintlha tsa khoso mo tsebeng ya 11 go fitlha go ya 14 mo karolong ya 1.1.1 .
( c ) thotloetso ya kitso ya saense le bokgoni jwa thekenikale go baagi le ditheo tsa Aforikaborwa . "
Nontsho .
4.14.1 Fa go feta Metsotso e le 30 morago ga ura e kopano e tshwanetseng go tshwarwa ka yone me palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone , ga go kitla go tshwarwa kopano epe ntle le fa bontsi jwa maloko a a leng teng bo dumela gore go letwe nakonyana gape e e a feteng Metsotso e le 15 go dira gore palo e e batlegang e kgone go nna gone ;
12.3 Komiti ya Photefolio ya Pholo le Tlhabololo ya Loago
Bona gore sephuthelo sa sekaommu sengwe le sengwe se bontsha sentle tshimo le sekao ka palo e e tlhaolegileng , le gore diphuthelo di tswetswe , ga di mo mogoteng o mogolo , mme di mo lefelong le le tsiditsana le go romelwa kwa laboratoring ka bonako jo bo kgonagalang fela morago ga go tsewa .
Le fa go nnile le dithuso , dikgwebopatlana mo tikologong eo di ne tsa retelelwa thata ka gonne go ne go sena mmaraka o o lekaneng wa go reka dikungo tsa bona mo toropong , baagi ba le bantsi ba na le letseno le le kwa tlase , tlhokego ya dipalangwa go rwala dikungo tseo go di rekisa kwa mafelong a mangwe le go tlhoka katiso e e maleba ka kakaretso .
go netefatsa boleng jwa madi go tsamaelana le ditirelo le go dirisa didiriswa ka tshwanelo .
Athikele 17 Phitlhelelo ya tshedimosetso e e maleba
Seno ke ka ntlha ya gore Mphahlele o bona tiro ya thuto e le go suga , go bopa , go sedimosa le go tlhwekisa motho .
Ka go nna motsayadibešhe kgotsa go nna molemirui o tlhoka kitso ka ntlha ya go bona " mpho " go bona bapalami ba mo o ka itseng o ka aga tshwetso ya gago e le badiri ba ba kgonang go go thusa go tswelela pele go bona koketso ya katlego .
( i ) kwa kopanong ya botlhe ; kgotsa
Phasepoto ya gago e e amogelesegileng kgotsa ;
Tlhatlogo ya palo ya dikhuduego kgatlhanong le neelano ka ditirelo e bontsha gore naga e tshwanetse go dira gore go nne bonolo gore baagi ba tlhagise matshwenyego a bona .
( 2 ) Tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko e ka busediwa morago gape lobaka lo lo sa feteng diura di le 48 , mo godimo ga lobaka lo lo umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) fa e le gore go busediwa morago ga tsheko go ka nna le karolo e tona ya kgonagalo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , mme e re fa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , di ise di konosediwe , kgetse e tshwanetswe go tswalwa go ya ka karolo ya molawana wa ( 4 ) mme motšhutšhisi o tshwanetse go fetisetsa kgetse gore e ye go reediwa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 9 .
" Naga e e nang le mowa wa go sa iketlang go go tsweletseng ga sepolotiki ga se legae la boitumelo la botshelo ba seakatemi le ba botsweretshi .
( g ) Le tshwanetse go amogela pharologano le go tlhaloganya dipharologano tse di amang le lotso , bong , bodumedi , bosemorafe , puo , dingwaga , maemo a ikonomi le moreo ya bonna kgotsa bosadi , magareng ga tse dingwe ;
O tlhola a dumela go thusa balemirui ba ba simololang ba bannye mo tikologong e a nnang mo go yona ka didiriswa le dikakanyo .
Tlhogela disalela mo tshimong
Moporofesara Es'kia Mphahlele o neelana ka tlhatlhelelo ya gagwe ya kamogelo semmuso jaaka Moporofesara ( inaugural lecture ) e le Tlhogo ya ntlha ya Department of African Literature kwa Wits University , ka la 25 Diphalane 1983 .
Ka jalo , tshenyegelo e e tlhagelelang ka ntlha ya tefelo ya bodiri - ditefo le tsotlhe tse di di akaretsang , ga se tshenyegelo ya lebaka la kwa ntle .
2.5 Peomolao ya Tlaleletso
Tsamaiso
18.15 go aba Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong kgotsa dinopolo tsa tsone ka bonako fela morago ga dikopano go dira gore Ditlamo tsa RBN di kgone go tsenngwa tirisong ditshwetso le ditshitshinyo tsa Kgotlakgolo ;
Morago ga moo , go tshegetsa dipoelo tse di itshegeleditseng , tsamaiso ya kgwebo ya temothuo e tlhoka go tswelela e tokafala mo tsamaong ya nako .
Moagi e ka nna moemedi wa setlhopha sa bakgatlhegedi mo Foramong ya IDP
Maemo a bosa le ona a tla tsamaelana le maemo a korong e e robilweng .
Lekgotla la Ngwaga le Ngwaga ke Kopano-Kakaretso ya Ngwaga ya Kgotla e e tshwarwang go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
Madi a pampiri a simologile ka tselatiriso ya madi .
Le le se nang sepe ke lefatshe le le ka dirisiwang go lengwa mme ga le na mofero e bile ga le fulwe ke diruiwa .
Thalotlhakore
Korong ke dijo tsa batho tse di nang poroteine go feta bokana ba e e leng teng mo ditlhakeng tse dingwe jaaka mmidi le reise tse di jewang ke batho ba ba ka nnang dimilione .
Go tsaya ditshwetso go dirwa ka mokgwa o o bulegileng le wa temokerasi .
Dimetheriale tse di batla di sa monyele diela , ka jalo go se ke ga tlogelwa masalela a sebolayasenyi mo go tsona morago ga go phepafadiwa .
( a ) Tlhopho ya phaposo ya kgetse mo tshekong e tshwanetse go nna mo maemong a a tshwanetseng go ya ka molawana wa 53 ;
DITLHALOSO
Go bao ba ba ikhutsang ba ba emetseng tlhaka go butswa , ke nako e e siameng go lebelela masimo go bona tse o di dirileng sentle , mme tota le fa gongwe mo o ka oketsang kgono ka ngwaga e e latelang .
Se eme nako e telele go feta pele o simolola go gasetsa la ntlha .
Mo boemong jwa moo , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go bolelela mokopatshedimosetso , ka lekwalo , gore ga a kgone go mo naya kopo ya gagwe ka gonne e sa felela , le go ithaopela go thusa mokopatshedimosetso go dira diphetogo tse di tlhokegang mo foromong .
E akaretsa kitsiso e e dirwang ke botsamaisi jwa taolo kgotsa jwa porojeke kwa ntle ga go reetsa gore batho ba akanya eng .
Tiro
4 Kwa bokhutlong , go supiwa mokgatlho ( kgotsa mekgatlho ) e e rweleng maikarabelo a go tsamaisa e nngwe le e nngwe ya ditiro tse di mo lenaaneng .
Terasete e tsamaisiwa go direla bajaboswa ba yona .
POROFENSE
Tlhokomelo ya boitekanelo e e boleng ya botlhe .
" Medingwana e tlaa tswelela go tshela : e le tlhwatlhwa e re tshwanetseng go e duela ka ntlha ya kakanyo ya setemokerasi .
go tlhoma tsamaiso ya pele-ga-tsheko e e bonolo , ya go tlhoma dipotso , e e tsereganyang mo go konosetseng dikgetse mme seno se le ka fa dikgatlhegelong tsa bana ka go letla phaposo ya dikgetse mo tshekong tse di akaretsang bana , go tswa mo tsamaisong e e tlwaelegileng ya bosenyi , mo mabakeng a a leng matshwanedi ;
Kopo e dirwa ka go romela foromo ya go kopo go Motlhankedi wa Tshedimosetso kwa atereseng ya gagwe , kwa nomoreng ya fekese kgotsa kwa atereseng ya lekwalo la eleketeroniki .
Ka jalo o tlhophilwe ka go welwa fela .
Ditshenyegelo tsa tsamaiso ke ditshenyegelo tsa dithoto le ditirelo tse di tla dirisiwang tsotlhe mo ngwageng o le mongwe .
Tokomane eno e tla bidiwa Thulaganyo ya Balaodi ba RBN ( Thulaganyo ) .
Seesimane
( a ) dintlha tsa ngwana mongwe le mongwe ;
Thulaganyo ya dikere , diseporokete le ditšheine e a dirisiwa go tlhoma lebelo la medikologo ya dimekheniseme tsa peo , mme thulaganyo e nngwe ya dikere , diseporokete le ditšheine e dirisiwa go tlhoma lebelo la medikologo ya mekheniseme wa monontsha .
Sesupo sa bolwetse ka tlwaelo bo bonala ka nako ya go supa dithunya kgotsa fa pula e tswelela go na thata mme go le metsi nako e telele e e gatelelang dimela , fa semela sotlhe kgotsa dikgaolo tse dingwe tsa teng di swa ka bonako .
Ka ntlha ya kumo ya bolemirui boleng bo raya mo go bonegwang ga sengwe - se bonegwa se le pila , se supa bošwa , se supa boitekanelo mme se supa bontle ?
DITLHOPHA TSA DITIRELO KGOTSA TSA MMASEPALA
' O se ke wa tshoga thata jalo ka ga seo . . . '
Dintlhathuto tsa khoso
netefatsa gore di bona tshedimosetso go tswa mo mokhaselareng wa woto le go mo neela tshedimosetso
Babatlisisi jaaka Molefi Kete Asantele Chukwunyere Kamalu ba etsetlhoko gore mo setsong sa Afrikan , kgopolo ya " setšhaba " e tlhaloganngwa e raya ba ba tshelang , ba ba santseng ba tlaa belegwa gammogo le mewa e e hulereng .
16 . Polao ya batho ka mogoso , ditlolo-molao kgatlhanong le batho le ditlolo-molao tsa ntwa , tse di umakiwang mo go Tsenyeng tirisong ga Rome Statute of the International Criminal Court Act , 2002 ( Act No . 27 of 2002 ) .
O ka dirisa garawe kgotsa mefuta e e farologaneng ya didiriswa tsa go tsaya sekao sa mmu .
Ditirego tsa botlhokwa thata tse di amiwang ke tshugommu di akaretsa tsenelelo le mowafalo .
Se ikane bokana ba kumo pele ga thobo
Ka dinako tsotlhe o tlaa nna o tlhoka lekidi le le siameng , le le lekalekaneng mo o ka kgonang go jwala peo mo teng .
Botlhokwa jwa mesola e e seng ya madi bo tlhokwa go gatelelwa .
Maotophaphathi ke dipolate tse di phaphathi jaaka maoto ka fa tlase ga sedikologa .
Diporogerama tsa tsamaiso tse di lotaganeng le maano
Seabe sa mongwe le mongwe wa batsayakarolo ba se tlaa tshwanelwa ke go bolelwa le go tsamaisiwa jaaka karolo ya tiragatso ya togamaano ya woto e nngwe le e nngwe .
Luckytown ke torotswana e e leng kwa Kapa-Botlhaba .
4.10 Go Tlotla ka Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong
Athikele e kwadilwe ke Martin Heydorn , Modulasetilo wa Setlhopha sa Dithutiso tsa Baitse ba Kanola .
Le gale , fa o adima madi mme wa se kgone go bona thobo o sala o na le sepe E BILE o sa kolota mongwe madi a a tlholang a tsala tsalo .
Guidelines : Sustainable Municipal Infrastructure Provision and Service Delivery ( Dintlhakaelo : Tlamelo e e Nnetseng ruri ya Mafaratlhatlha a Mmasepala le Tirisego ya Thebolelo ya Ditirelo ) ya go tloga ka 1 Motsheganong 2007 , dplg , tsebe 4
Go a Anamisa le go Tlamela ka One
Mme le Bophirima bo a lemoga gore botlhale bo tsweleditse kitso ya bosaense ka botswapelo jo bo latlhileng tshusumetso , maikutlo a lerato le bosemoya ba motho .
Fa go fetswa go akanngwa boleng jwa kopo , bothati bo tshwanetse go tlhotlhomisa gore ditlhokego tse di latelang tsa semmuso di fitlheletswe :
Seno se ka akaretsa go dirisiwa ga thulaganyo e e setseng e le teng ya matlole e e dirisiwang mo mmasepaleng .
Lekalekantsha go tsenelela mme o swetse gore ee kgotsa nnyaya go tlaa go bolokela madi ka nakotelele ka tiriso ya peo , dikhemikale , tisele le go feta gape le gape mo tshimong pele o kgona go fetsa sediko sa go uma .
Go laola mofero
Mo godimo ga moo , , dikwalo tsa Aforika mo kontinenteng ya Aforika , di iphitlhela di golagane le Maaforika a a nnang kwa dinageng tse e seng tsa bona tsa tsalo , e ka nna le MaCarribea , Maamerika kgotsa gongwe le gongwe kwa Maaforika a ka iphitlhelang a le kwa teng .
( 2 ) E tlaa netefatsa kgolagano magareng ga mmasepala le baagi ka tiriso ya , le tuelelo ya , ditirelo .
Batsayakarolo ba kaelwa kwa setshwantshong se se mo tsebeng ya 61 le tlhaloso ya mmotlolo le go lebalebisa dikarabo tse di fa tlase .
( a ) tlhotlhomise gore a go sa ntse go tlhokega gore ngwana a tlhatlhelwe kgotsa nnyaya le gore go bewa ga ngwana kwa lefelong le le rileng go matshwanedi kgotsa nnyaya ;
Tlhotlheletso ka nakotswelelo ya mekgwa e e farologaneng ya go suga mmu mo nageng e e dirisiwang go uma korong mo Foreisetatabotlhaba ;
Seelo se sa yuniti se ya go nna mosola mo baithuting ba ba dirang le Komiti ya Woto kgotsa le setheo sa Pusoselegae , mo go bona bokgoni kgatlhanong le ntlha e bo yang go tsenya boleng mo tirong ya mongwe .
Kgwedi ya Phato ke kgwedi e e tlisetsang mathata go diruiwa - ga go na bojang bo botala mme masigo a tsididi tota .
gore tlhatlhobo ya kotsi e diriwe , kgotsa bosupi jwa boitseanape bo neelwe ( karolo 89 ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) .
Kgaolo ya bo 3 : Batho Pele
Bo kana ka 70% - 80% jwa N , 60% - 65% jwa P le 80% - 90% jwa K , tse di fepilweng phologolo , bo nnyelwa mo motshetelong .
Go tlhaloganya go tlaa ba tswela mosola fa ba wetsa dithuto .
Go neelana ka tshegetso e e tletseng ya matlole , e e akaretsang dituelelo tsa dithuto , marobalo le madi a botshelo ba letsatsi le letsatsi go baithuti ba ba tswang kwa magaeng a a humanegileng .
38 . ( 1 ) Ngwana o tshwanetse go nna teng fa go dirwa tshekatsheko ya gagwe go ya ka Molao ono .
Go lebilwe tswelelo ya La Nina , Dikgonagalo tsa pula e ntle di mo go Sedimonhole kwiole ya ntlha ya ferikgong le tshimologo ya Tlhakole , 2008 go ya mopitlwe , 2008 .
Pegelo ka ga mmasepala le ditirelo tse dingwe ;
Go amogela kitso gape ikopantshe le Soné Becker kwa Malan Scholes Attorneys ( sbecker@malanscholes.co.za , 011 684 2500 ) kgotsa Corné Louw kwa Grain SA ( corne@grainsa.co.za , 086 004 7246 ) .
Bukanatshedimosetso e , e go tlamela ka dintlha tse di mosola , dikakanyo tse di tshelang le dikaelo tsa go tsamaisa dikomiti tsa diwoto .
( a ) tlhalosa maikaelelo a a tshwanetsweng ke go fitlhelelwa mabapi le ngwana le lobaka le a tshwanetsweng go fitlhelelwa ka lona ;
Disoya jaaka dijwalwa tse dingwe di tlhophiwa , go tsamaelana le dintlha tse dingwe tsa dimela tse di leng botlhokwa , ka ntlha ya bokana ba nako ya go mela .
Mela e e bophara thata e supiwa foo thobo e e solofetsweng e leng kwa tlase , palopalo ya dimela e e eletsegang e leng kwa tlase , pula e leng kwa tlase , foo go nang le mathata ka kgogolego ya mmu ka phefo le foo mefero e tlaa laolwang ka metšhine mo gare ga mela .
4.1.3 Leano le le Tswakilweng la Tswelopele le Tlhabololo le thadiwa jang ?
Nna mogasatšhefu yo o tlhokomelang
therisano
Tsa botshelo
Thobo ya semotšhine
Ntlha e nngwe e e ka dirisiwang ke go jwala bojang ba mofuta mongwe bo bo tsamaelanang le disalela go oketsa maemo a kotlo ya disalela mo tshimong e e rileng .
Ke kuno e e sa bonweng ka matlho ya ntšhwafatso , bokgoni , tsamaiso , patlisiso , bosa le lesego .
Samuel a re o ne a aga a reetsa Jane McPherson fa a ne a bua mo Lesedi FM ka ga temothoro mme se sa mo rotloetsa go fitlhelela toro ya gagwe .
Botengmmu le go na ga pula go akanyetsa dipalopalo tsa dimela ;
Mefero ya ngwaga le ya go feta ngwaga e ka nna mefuta ya monocotyledone kgotsa ya dicotyledone .
Ka nako ya Puo ya Bosetšhaba Moporesitente le mokoloko wa gagwe ba feta mo mmateng o mohibidu go tswa mo Slave Lodge go ya kwa Kokoanong Bosetšhabeng go tsenela kopano .
Boemong jwa go dirisa madi a gago a tlaleletso , o ka nna wa beeletsa madi a , jaaka go le gale kgotsa fa o na le madi a o ka a beeletsang .
Difero tse di fisiwang di tshwanetse go nna bophara bo bo lekaneng go kgona go thibela mollo o o sa laolweng .
Setshwantsho sa 5 : Otara ditokelelo tsa gago pele ga nako .
Tlhakanya metsi a a tlhokegang fa e le gore o dirisa moloiso o o tlhaologang ( EC's ) .
Ka nako ya go kwala kgannyana e , re ne re sena dintlha tsotlhe tsa malatsi kgotsa dinako tse kgaso e tlaa dirwang ka tsona , fela re tlaa neelana ka dintlha tseo mo Pula ka bonako jo bo kgonagalang .
Botsa setlhopha : A maemo a ke a nnete ?
Fa go kgonega , dirisa tekenologi e ntshwa e e leng teng !
Dikgono - Maitemogelo a a siameng , mmu le pula tse di siameng gammogo le diterekere le didiriso tse di siameng .
South African Local Government Association ( Mokgatlho wa Pusoselegae ya Aforikaborwa )
O SE KE WA TSHABA GO BOTSA DIPOTSO .
1 Ngwanatsele - 16 Sedimonthole
Tsamaiso ya Riseke le inšorense .
Ke tla newa diyuniti di le kae tsa Mahube ?
Maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong
Tlhama kgolagano e e theilweng sentle magareng ga mmasepala le baagi
DiKPI tse di ka dirisetswa go tlhatlhoba ka moo khansele le mmasepala di rebotseng ditirelo ka teng go ya ka leano le le kailweng mo IDP , le go dira gore ba di arabele .
Se se tlhokegang go feta ke go rulaganya kitso e e leng teng mo pegong ya segompieno le ya kgale ka dintlha tsotlhe tsa go uma go tsamawelana le tiriso ya ditšhelete .
( 2 ) ( a ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsa tsamaiso ya bosiamisi , le ka fetola ditlhwatlhwa tse di tlhotlhomisitsweng mo go Setlhopha sa 1 , 2 le 3 sa Molao ono mo Kuranteng ya Molao .
( iii ) fa go tlhokega , a ka dira taelo e e siameng e e tla thusang ngwana le ba lelapa la gagwe go kgona go latela ditaelo tse di neng di dirilwe kwa tshimologong .
Sekema sa Bonto ya Peelelo ya Botsayakarolo ke fa sekema se se nang le lekwalotetla se amogela madi go tswa mo babeeletsing mme se a adima ditheo / batho ka nosi go tlhabolola thoto .
Ruta bakgweetsi go emisa sengwe ka ' tshwanelo ' .
Le fa le sa tlhoke diphoso e bile le sa felela , le tlhagisa ditshitshinyo tse di gagametseng tsa go rarabolola mathata a naga , le go gagamatsa ditherisano tsa maAforikaborwa otlhe mo go ageng bokamoso jwa rona .
O bona kae ditsenngwateng tsa gago ?
Go tshwanetswe go botswa gore ke balemirui ba palo e kana kang ba ba sa nosetseng dijwalwa ba ba ka kgonang go uma korong ka go bona poelo ya madi a bona jaaka tlhotlhwa e ntse gona jaanong .
Dipaloalo / Disekejule
Kabo ya Phitlhelelolefatshe la Bonno ( SLAG )
Go sa ntshe pitso mo lenaneong le go gatela pele .
Kgaolo eno e ne e tlhalosa maikaelelo le ditaolo tsa CBP mme ya leba gore dikgato tseno di ntse jang mo pholising ya tlhabololo ya pusoselegae .
Mme , setso se ga se tswe fela mo phefong .
4.2 Karolo e e tsewang ke banna-le-kgatlhego ba bangwe mabapi le Togamaanon e e Ikaegileng mo Baaging
Botlhokwa jwa taolomofero ga bo na mafoko a a ka bo tlhalosang - kwa ntle ga taolomofero e e tshwanetseng , thobo e e eletsegang ga e ka ke ya fitlhelelwa .
dira le baagi go ngoka kemonokeng ya porojeke e e rileng .
Thulaganyo ya go nna le dipoelo le thulaganyo ya Go Dira Patlisiso : maano le didirisiwa tsa go dira patlisiso mo gare ga batho ba o batlang go ba rekisetsa dikumo ka go dirisa mokgwa o o tshwanelang go e gaisa yotlhe
Fa thomelontle e le ya patlisiso ya kgato ya thibololo kgotsa kgwebo , tetleleo ya thomelontle e e tshwaraganeng le ya patlisiso ka ditshedi e e neelwang ke Tona e a tlhokega .
Ka fa go je lengwe , makoa a thuto mo lefatsheng le le tlhabologang , o a amanya le : khumanego , go itlhoka le phitlhelelo e e kwa tlase .
Monna yo a sa robeng ke monna yo a sa lemeng go jwala .
( c ) modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Jaaka go ka bonwa ka bodedi mo disoyeng go tlogela disalelamorago mo godimo ga mmu go kopana le go laola mefero ka tshwanelo go sa dirise madi a mantsi mme gape le go boloka metsi mo mmung go kgonne .
Ke ka ntlha ya eng go dirwa CBP ?
30% ya dikomiti tsa diwoto di dirisa maano a diwoto go kaela tiragatso ya tsona ;
Latela ditaelo tsa modiri wa khemikale .
Dibolayadisenyi di ka diragana ka go dira go tlisetsa bollo , kgotlelego , koketsego ka bonako kgotsa go bopa mangope a a tibang go elela ga seedi fa se gasetswa mme go fokotsa kgono ya kgaolo e le nngwe kgotsa ga gotlhe ga sebolayadisenyi se se tlhakatlhakantsweng mo tankeng .
dikopano tseo di tshwanetse go tshwarwa gangwe ka kgwedi
ke tsene dithutiso tse di latelang : Tshimologo ka go uma Mmidi ; Bolaodi , Tekatekano le Togamaano a mo Polaseng ; Tlhokomelo ya Terekere le Go seta Didiriswa , Go uma Nama e Tshibidu ; Malwetse a Diruiwa le Tlhokomelo ya Diruiwa le Thulaganyo ya Dipalopalo mo Polaseng .
( i ) ba itsise ka mofuta wa tlolo-molao e ngwana a latofadiwang ka yona ;
se baagi ba mo lefelong la mmasepala ba se tlhokang
Moo Bantsho ba ba itsholetseng ba sianelang go romela bana ba bona dikolong tse e neng e le tsa basweu fela , re tshwanetse go lemoga gore tikologo e e ntseng jalo e ka se rute bana meetlo le dingwao tsa Afrikan .
16.5.3.1 Palo e e batlegang gore kopano epe fela e tshwarwe e tla nna diperesente di le someamatlhano tsa Maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
Tlhago ya motho e ikaegile ka lefatshe .
Leina la me ke Wayne Shirley , ke moneedi wa thuso ya taolo mo US , molaodi wa pele wa ditirelo tsa gase le motlakase .
Mo Tlhomamisong eno ya seAfrikan e e tserweng mo puong e e ne e le kwa Kopanong ya Bobegadikgang ba Bantsho ka 2001- dingwaga di le supa re setse re le mo temokerasing - Mphahlele o gwetlha bobegadikgang jwa Aforikaborwa go dira tšhono ya tlhaloso-temogo ya loago mo leineng la kago ya setŝhaba .
Se , se boammaaruri tota mo ditirong tsa tshugommu .
lefelo la go rutela le mo maemong a a siameng .
5 / 6 Ditshoboko tsa legato la didika tsa diIDP tse di mo tikologong
Medi ya mefero fa gongwe e tsenelela kwa teng thata go na le medi ya dijalo ka jalo e kgona go falola bonolo .
Lefelo - a le a amogelesega , a go na le madi a khiro ya lefelo ?
Nka tlatsa jang foromo ya kopo ya PAIA ?
Idasa Setheo sa Temokerasi mo Borwa jwa Aforika
Ke malwetse afe a a tshwenyang setlhopha seno ?
Ke tla newa dišere di le kae tsa RBP ?
Akanya ka gore wena o ka tlhaeletsana jang
Tsamaelano e gare ga tlhotlhwa le bokana bo bo tsenang go bitswa molao wa theletso .
2.2 Maitlhomo a CBP
O amogela phetogo e e tlhokegang , go tswa bogologolong go ya bošweng , le maatla a a mosola a a maikatlapelo a bošwa a nang le ona mo setšhabeng .
15 . Go tshwaraganya SWOT mo dipoelong
Sekema sa Peeletsommogo ya thoto se na le mefuta e mentsi e e farologaneng ya dithoto sekai diintaseteri , madirelo , ditikatikwe tsa marekelo , jalo jalo mo mafelong a a farologaneng mo toropong , toropokgolo kgotsa metsemagae kgotsa le fa e le kwa moseja .
Se se dira gore ba bue ka dinaane tseo di akaretsang bagolwane mo setšhabeng fa ba dira dithulaganyo fa bašwa bona ba kgoithuta go tswa fa .
Bomphato ba bagolwane le ba babotlana
Fa o na le keletso ya go ithuta mme o sa kgone go duelela thuto e e rulaganeng - buisa .
Mefuta e mengwe ya furu e ka fulwa ka selemo go tlogela bojang ba naga go ipaakanya .
Montshakuno wa mojelaganong
Tswelela go tlhokomela masimo mme o tsee dikgato tse di leng botlhokwa go laola mefero .
Botsamaisi jwa nosetso bo akaretsa tsweletso ya tikologo e e tshwanetseng go jala dijalo , bogolo segolo ka go thibela mmu go nna bongola thata kgotsa go oma thata .
Ka nako ya ditherisano tse di ka ga tekanyetsokabo , bakhanselara , ka Dikomiti tsa Diwoto , ba tlaa gakolola baagi ka gore ditshwetso di ka nna le kutlwalo efe mo go bona .
Phetogo ena ya mmala o o bohubedu gantsi e bonalwa gagolo ka nako fa semela se sa le seswa .
Go boloka tlhaka .
Ke didirisiwa dife tsa ditshedi tsa fa gae tse o ratang go dira patlisiso ka tsona ?
Setshwao sa sebolayadisenyi se tshwanetse go salwa morago e le sesupetso .
Mokwadi
Go tsena mo webosaeteng ya Telkom
Ka 2030 , setheo sa diFET se tshwanetse go akaretsa bokana ka diphesente di le 25 tsa dingwaga tse di maleba , go go kayang gore tlhatlogo ya go tloga go bokana ka 30 000 gompieno go ya go 2.25 milione ka 2030 .
Mo athikeleng e re tla lebelela dibatana tse di senyang dijwalwa .
7.3 Tshitshinyo nngwe le nngwe ya semmuso e tla nna e e maleba go tsamaiso kgotsa go maemo a RBN kgotsa e tla berekana le kgang e Kgotlakgolo e e laolang ;
Ke moroko fela kgotsa di na le kotlo .
Teko e e ne e dirwa ka go dirisa go se suge mmu .
Matshosetsi a tlaa fetoga kgotsa a bonala ka gangwe fa porojeke e ntse e tsweletse .
Go Tlhoma Diura Tsa Tiro Tsa Mebaraka le go Tswala ka Malatsi a Boikhutso
Dipitso di rulagantswe jaana ( lefelo le tlaa itsisiwe moragonyana )
Tshegetsokhumo go tswelela - tlhagiso ya rona go Derek Hanekom
Tšhate ya sekao ya tlamelo ya mokabagangwe e bontshiwa fa tlase .
Ka thefosano , tiragalo e gape e ka nna mosola go balemirui ba ba se nang masimo a matona ba ba robang dipidi di sa le tala go jewa kgotsa go rekisiwa .
Dirisa porogorama ya kabelano ya lefatshe go rarabolola kgotlhang ya mafatshe mme o tlhame ditšhono tsa go tlhabolola bahumanegi .
Motshegetshi yo mongwe yo a thusang tota ke Maize Trust .
Ditiro tse e leng tsa ntlha tse di botlhokwa e bile di tlhokega go ka dirwa ka bonako , ke dife ?
Se se raya gore diphetogo dingwe le dingwe kgotsa dikgwetlho di akareditswe mo moakanyetsong le mo thulaganyong ya kgato e e latelang .
Motsayakarolo mongwe le mongwe o o tsaya karolo mo go CBP
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Batswasetlhabelo ba tshwanetse go neelwa lefelo le le matshwanedi go ka leta , sekao , mo Phaposing e e Maleba ya Batswasetlhabelo , bogolosegolo mo dikgetseng tse di jaaka tirisodikgoka ya mo malapeng kgotsa ditshotlakako ka thobalono .
13 . Tekanyetso ya dingwaga e e dirwang ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng batlola-molao go ya kwa kgolegelong
Go tshwanetse go latelwe ditshwetso di le mmalwa go netefatsa gore lenaneotekelelo la llaeme le nontsho le tlaa bo le tshwanetse tiro ya temothuo ya gago .
Tlhakole - nako ya go gadima setlha sa selemo
Re tshwanetse go dirisa motlakase o monnye mme re dirise eneji sentle mo isagweng gore go nne le maatla a a lekaneng go tsweletsa kgolo ya ikonomi ya Aforikaborwa , gore botlhe ba bone dipoelo .
Ke sa nna le tšhono ya go bona dipampiri pele ga gompieno mme jaanong ke di bone , tota ke dipampiri tse tharo tse di seemo se se kwa godimodimo , ke akanya gore ga go gontsi go nka ngangang ka gone mo tlhagisong e , ke sweditse gore ke tshwaele go le gonnye fela mo tlhagisong e .
DITENG
Montshakuno o tlhoka go ipotsa gore o tlhomamisa go le kae gore peeletso e tlaa atlega mo go tliseng dipoelo tse di siameng .
1 . Pusoselegae ke eng ?
Katlholo ya kgapeletso ya go nna kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša
Mefero - Go bonala mefero ya mefuta efe ?
Dimela tse dinnye le tse di godileng mme di ise di nne le maungo di ka dirisiwa go oketsa monotsha fa di oma e bile tšhefi e tloga .
Se , se ka dirwa fela fa go na le dithulaganyo tse di siameng le mekgwa ya go tlhagisa dipegelo .
Mo motšhineng kgotsa sedirisong mo polokelong mo dipakeng tse ditelele , pega serori mo dibolokong go tsholetsa dithaere gore di se ke tsa kgoma lefatshe .
DITIRELO TSA TSHIRELETSO
Komiti ya Woto e ka se laele khansele gore go boutilwe jang mo dikopanong tsa khansele .
Go dirisa dikonteraka go roba .
( b ) Kopano ya setlhopha sa balelapa e ka tsenelwa ke batho ba ba latelang :
Ntlha e ke yona e e leng moseneke go akangwa fa go bolokwa mmidi .
Kgono ya mmu go ntsha thobo e e kwa godimo , e a kgoreletsega .
6.2 Lenaneo la tiro ya togamaano ya CBP
Tlhopo ya go ikuela fa e ganetswe
Mafelo a madirelo a a fa gaufi
Ke tlhotlheletswa ke masimo a balemirui ba makgoa ke ntlha ya gore fa o sa dira o ntse o dirisa bolemirui o naya batho tiro mme gape o tsamaisa kgwebo ya bolemirui .
Dirisa diteišene tsa radio tsa selegae go bapatsa ditiro tsa khansele le go dira pegelo
Leka go netefatsa gore rakonteraka ga a ikimetsa tiro .
Ka nako e ya ngwaga re tlhola re tlhotlheletswa ke setlha se se ntshwa se se latelang - ke gore re kgona go similola gape mme re ka dira go phala ngogola .
Mojulu o wa Dikomiti tsa Diwoto ka karolo ya leano la dplg go rebolela ditokololo tsa Komiti ya Woto disethifikheiti mmogo le SETA ya Puso Selegae .
123436 : Etleetsa botsayakarolo ba baagi mo ditiragatsong tsa temokerasi le ditheo ( 7 )
Molao Phetiso ya Dipalangwa tsa Lefatshe wa Bosetšhaba , 2000
Bongwe jwa mathata a a tlwaelegileng thata morago ga tlhogo ke tshenyo ka ditshenekegi - bogolo sebokosegi se se jang semela fela fa boalogodimong .
Dithulaganyo tse di tlisitse tswelelopele ya koketso ya madi le tirso ya mmu go tswelela morago ga nako .
Tlhama tsamaiso ya go godisa tiriso ya lefatshe e e lekaneng .
Mmu o o leng fela fa tlase ga bogodimo ga mmu o tshwanetse go nna le metsi go kgonisa peo go simolola go tlhoga le gore monontsha o kgone go nyerologa go siamela dimela go o dirisa fa medi o simolola go tlhoga .
Moporesitente Jacob Zuma o tla tsenela gape Samiti ya Asia-Africa magareng ga 22 le 23 Moranang kwa Jakarta , e e tla matlafatsang tirisano ya Borwa-Borwa ( South-South ) ya go fitlhelela kgolo ya loago le ikonomi mo dikgaolong tse pedi tse .
SETŠHABA SA AFORIKABORWA SE SUPA PHAROLOGANO MO MABAKENG A LE MANTSI A MOFUTA WA PHAROLOGANO , E E BONALANG GO GAISA E LE YA MMALA LE SETSO .
" . . .morutabana yo o pompelang baithuti ba gagwe tshedimosetso e e fosagetseng a itira yo o ba tlamelang ka dinnete tse di feletseng ga a siamela go nna morutabana .
Ntlha e nngwe ya bolaodi e e ka thusang ke go tlhabela peo ka khemikale ya semolao go e sireletsa go ditsenekegi tse di nnang mo mmung .
Leina la porojeke ( go ya ka pampiri ya diporojeke tsa IDP )
Tiragalo ya boenjenere ba bojenetiki ba dijwalwa e diragala fa go tseiwa jene e le nngwe kgotsa palo e e rileng ya dijene tse di seng tlwaelo mo semeleng go di lokela mo jenomeng ya sephidi se sengwe .
Athikele e kwadilwe ke Dr Johann Strauss , Mookamedi wa Disaense tsa Dimela , Elsenburg , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
Kwa Diepsloot , MEC Lebogang Maile o begile gore borakgwebo ba motsesetoropo oo ba ka nna 160 ba ba nnang le seabe mo ditiragalong tsa tlhagiso e e botlhofo le tse dingwe tsa ntshodikuno ba a boelwa mo peeletsong ya R1.6 dibilione mo Riversands / Diepsloot SMME Incubation Hub .
Leka go se dirise dilo tse di ka bolayang ditshenekegi tse di ka bolayang disenyi jaaka dinotshe le dipodilekgwana .
Supa gore ditiragalo dife tse di ka simololang go thusa Woto go tswelapele fa ba amogela madi a mannye a seatleng go tswa go mmasepala ?
Dilekanyi tsa kgatelelo : Kgatelelo ya seedi mo thulaganyong ya kgatsho e beilwe leittho ke selekanyi se kgatelelo .
Boeteledipele ba sepodisi ga bo a bolelela Khomišene , kwa tshimologong , ntlha ya gore leano la ntlha le ne le ka se tsenngwe tirisong mo letlheng la ntlha le gore le ne la tlogelwa .
Ba nne le thulaganyo e e tsepameng mo tirisong e e tlaa netefatsang gore ga go melaetsa e e thulanang le go tsosa tlhakatlhakano .
Seno se akaretsa go tsaya tshwetso ya gore ke mang yo o tshweanetseng go nna le maikarabelo a porojeke le gore go ka dirwa eng go ngoka batho ba ba botlhokwa mo go tsengweng mo tirisong .
Papatso mo lefatsheng
Ke eletsa gore Grain SA e boe gape .
Go netefatsa thebolelo ya ditirelo go tlhoka thulaganyo e e letlelelang tekanyetso e e nepagetseng ya tiragatso , e dirwa ke ba ba rweleng maikarabelo a thebolelo ya ditirelo le mabaka a a dirang gore ba nne le maikarabelo .
Tiriso ya setso kgotsa ya kitso - E kaya tiriso ya setso ya kitso ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ke setšhaba sa fa gae , go ya ka melao e e kwadilweng le e e sa kwadiwang , ditiriso , ditlwaelo kgotsa ditiro tsa setso tse di diriwang , di amogelwang le go itsiwe ke sona , mme e akaretsa dithibololo ka ga didirisiwa tse di maleba tsa ditshedi tsa fa gae ke setšhaba seo ( Melawana ya BABS ) .
Khomišene ga e a kgotsofadiwa ke maitsholo a bolaodi jwa sepodisi ka nako ya dipatlisiso .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Ke bomang ba ba tla akarediwang ?
Mo mafelong a mantsi re bona go sa fiwe ditirelo mme go na le batho ba bantsi ba ba leng mo ditirong ba ntse ba sa di dire jaaka ba tshwanetse .
Tomaganyo ya diporojeke tsotlhe tsa diwoto tse di maleba tse di akareditsweng mo IDP kgotsa di gannwe
Bommasepala ba tshwanetse ba akanyetse gape go dirisa diCDW jaaka batsamaisi ba mmasepala .
Thanolo e e dirwang ka inthanete
Gajaana , go tlaa bo go se mosola go lekalo go laola mofero mo dijalong tsa gajaana gonne e setse e dirile tshemnyo ( hwa ntle ga go e thibela go ungwa go kgotlela masimo mo ngwageng o o tlang ) .
Ke ka moo thuto e leng maitemogelo a a tsosang kgatlhego . "
Go tlhola mefero
Mo Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o tshwenyegela karolo ya barutabana mo maemong a a gapeletswang ke Tlhaolele .
O tshwanetse gape go tsweletsa tiragatsotolamo le go gokaganya , go rulaganya mo dikaraolong tse di farologaneng tsa kgwebo .
Dipholo tsa tshekatsheko di tlaa tlhomamisa gore go tlhokega llaeme e e kana kang ka heketara mo tshimong kgotsa polotong eo e e kgethegileng .
Mo Tiisetsong e ya dikakanyo-tumelo tse di kwadilweng ka 1971 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o tlhagisa kakanyo ya gagwe ka ga Setho sa Afrikan a bo a se bapisa le mekgwa e mengwe ya setho .
TAOLO YA DITUELELO
Ka tsela e masalela a dijalo a dira tiro ya go bipa mmu ka fa go ka kgonegang ka teng .
Bokana ka 44% ya lefatshe la nosetso , bo tlhabolotswe ke kgwebo ya poraefete , 26% mo dikemeng tsa metsi tsa puso go akaretsa le 4% mo dikemeng tsa bantshadikuno ba babotlana le 30% mo dikemeng tsa diboto tsa nosetso .
Moithuti yo o falolango na le bokgoni jwa :
Tona ya Sepodisi o tla itsise Mokhomišenara wa Sepodisi wa Bokone Bophirima ka merero e e mo amang .
Se se ka nna bothata mo bajading ba ba iseng ba ke ba nose , ka gore ga ba lemoge gore go tsaya lobaka lo loleele go dira modikologo o o feletseng go tloga ka nako e ba simololang ka yona .
Gape SARS e tla ntsha ditokomane ka Mokwalo wa Difofu go di naya ba ba di kopang .
Ka jalo go kgona go rulaganya sentle go botlhokwa thatathata gore montshakuno a itse metswedithuso ya gagwe - popego le botho .
Keletso ya gago ya go dira temothuo e ka tswa e akaretsa keletso ya go :
Go botlhokwa thatathata go sekaseka boteng jwa mmu o o tlileng go dirisediwa go jala sejalo - fa mmu o le lopapadia le pula e le kwa tlase thata , sejalo sa mmidi ga se kitla se dira sentle e bile go ka nna botoka go jala sejalo se sengwe , le bogolo o reke phaletšhe .
Tswala mlomo le nko ya gago ka gale ka thišu kgotsa ka letsogo kgotsa sekgono fa o gotlhola kgotsa o ethimola .
Kgato ya 4 - Tswalo / Bokhutlo
2.1 Ponelopele ya go tsaya karolo mo go IDP
Go ka buiwa bonolo fela gore ditso tsotlhe di elatlhoko " tlotlo " .
Bolaodi ba mefero go boloka metsi
Diharaka tsa go roba mmidi le tse dingwe tsa disonobolomo tse di tlhokang go setelwa sentle pele di lokelwa gokelelwa .
E e fa gare
( d ) Fa dibouto di lekana , Khomišine ya Ditlhopho e tla dira Ditlhophotlaleletso gore bontlhopheng ba ba lekanang ka dibouto ba boutelwe gape gore go bonwe mofenyi mo go bone mo malatsing a le somenne ( 14 ) a ditlhophokgolo .
Ke batho ba le kae ba ba nnang mo lefelong la gaeno ?
O go tlogela go iphetisa mme o go thusa go bula mabati le go ribolola ditšhono le dikgono tse dintshwa .
Tharabololo
Karolo 3
Gape o ka bontsha methalo e mesetlha e e sephara mo letlhakoreng le le lengwe kgotsa matlhakore oomabedi a mokwatla wa lethlhare .
Se tlhole mo go dutlang teng ka diatla o sa apare ditlelafo .
Ka go nna jalo go tlaa go thusa fa o balabala tlhotlhwa ya ditokelelo fa loga maano go jwala disoya .
Seno se raya gore tlhabololo ya boporofešenale , tekolo ya balekane , mafaratlhatlha a sekolo , tlamelo ka matheriale wa tshegetso ya baithuti le ditsela tsa go tshegetsa barutabana di tlhoka go matlafadiwa .
Setso se tshwanetse sa tswelela go tsaya le go tlhalosa dithulaganyo tsa thekenoloji , ikonomi le politiki , tse re tshwanetseng ra di itse thata fa re tshwanelwa ke go tsaya karolo go utlwala mo kgwebong ya boditšhabatšhaba le mo politiking. "
6.5 motho ope yo o tlositsweng mo maemong a terasete kgotsa mo Kgotleng ya Setso ya RBN ka ntlha ya boitshwaro jwa gagwe jo bo sa siamang ;
Re tshwanetse go farologana sentle gare ga ditikologo tsa Swartland le Kapaborwa , tota ka ntlha ya mokgwa o pula e nang ka teng .
Moumi wa Korong - 1 ;
Motswedi : Boto ya Dithoro ya Boditshabatshaba .
Puisano le setlhopha le setlhopha se le sengwe sa batho .
Lotseno
8.3.2 Leloko lepe fela , e ka ne le eme kokoano ka lefoko ka kgang e go ngangisanwang ka yone kgotsa nnyaa , le ka nna la tlhagisa ntlhapaakanyo ;
Botsayakarolo jwa baagi ga bo a tshwanelwa go lejwa jaaka selo se se dirwang ka go rata mme e seng ka ntha ya go direla go bona sengwe go tswa mo go sona .
Kgotla e rulagantswe ka go dirisa moemedi a le mongwe kgotsa ba le ba babedi ba polase e nngwe le e nngwe fa badiri ba yona ba ikopantsha le kgotla .
7.16.5 go neela dipego go dirisiwa powerpoint jaaka go bontshitswe go polelwana ya semolao ya 7.16.4 ;
Ga ba sa ye kwa tleliniking
Ka maemo a a kgobotlegang a a sa leng gona gammogo le pula e e setseng e amogetswe mo go Phatwe , go bonala sentle fa maemo a kgobotlego a tlaa kgoreletsa gape tlhagolo ya mofero ka metšhine le ditiro tsa kgatsho ya taolo ka khemikale le monongwaga .
Ditheo tse di leng teng mo wotong di kopiwa go romela ditlhagiso tsa tsona kwa kopanong kwa maina a tshwanetseng go netefadiwa teng ke baagi ba woto go aga komiti ya woto .
3.1.4 go okamela go nna le seabe ga baagi mo go tlhamiweng ga melao e e tshwanetseng go ikobelwa , mela le dipholisi tsa RBN .
Go gakolola Tona ka ga dintlha tse di amanang le ditheo tsa ditšhelete le ditirelo tsa ditšhelete ; e le yona ka boyona kgotsa e le kopo ya Tona ; le
Molao o kaya gore ditokomana tsa tekanyetsokabo le tsa tshegetso di tshwanetse go neelwa setšhaba ka bonako fa di se na go tlhagisiwa mo khanseleng .
Sekale sa tekanyo : 1 - bokoa , 3 - magareng , 5 - kwa godimo
Tlhaloso
Ke mongwe wa bana ba le lesomepedi .
Tshedimosetso e e seng yona e ka tsosa kgotlhang magareng ga bakgatlhege botlhe ba bagolo .
Ka dinako tsotlhe tsamaisana go jwala ga dijwalwa tsa gago le kitso ya barekisi ba peo ba gago le baemedi ba go rekisa dikhemikale ba gago ka bobedi gore o dirise mofuta o o siameng wa sebolayamefero ka tshwanelo .
( c ) kgonagalo ya go gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa go golola ngwana ka boena , go ya ka molawana wa 24 ;
dira jaaka motheo wa ditlhabololo tsa ditogamaano tsa mefutafuta tse go ka fitlhelelwang dikopo tse di mo tshiamelong ya mafaratlhatlha a mmasepala a a nnetseng ruri le thebolelo ya ditirelo .
Togamaano le paakanyo ke merwalo e mengwe e e leng botlhokwa e molemirui a tshwanetseng go e ela tlhoko .
Ditshwetso tseo tse di dirilweng mo kopanong di tla netefadiwea kwa kopanong e e latelang ya maloko a Kgotla ya Setso .
E tshegeditswe ka matlole ke GTZ
Hei , ngwaga e fetile ka bonako jang ?
Le go ne ke go tlhagisa maikutlo go no go go pateleditseng puso ya tlhaolele gore e tsenelele phetogo e e buisanetsweng .
Šedulo e e tletseng ya togamaano ya diwoto tsotlhe
bafatlhosi
Baakanya didiriso tse di senyegileng .
Theo e e ka dirisiwa gape fa go ruiwa diruiwa , rekisa diruiwa ka mekgwa e e farologaneng - fela mo polaseng , mo difantising , ka dikonteraka kgotsa ka go di isa botlhabelong .
Phitlhelelo ya mosola wa kalafo ya peo le boleng jwa peo .
Motswedi wa tlhago
Go dira sengwe se se sa siamang go nna se se sa siamang thata .
DNA e tseiwa mo sepheding se sengwe , jaaka bakateria mme jene e e rileng e a tlhaolwa go lokelwa mo diseleng tsa semela .
A re tsee gore dikilogeramo tse 40 tsa naeterojene di ne di beilwe mo mmung botlase ba dimilemetara tse 50 tlase ga mmu le ka mo mathokong a peo ka nako ya go jwala ka tlhakatlhakano ya monotsha e e bopilweng ka naeterojene , difosofate , potasiamo le tse dingwe .
Mmatlisisi ka ditshedi o tshwanetse go itsise setšhaba ka botlalo ka ga tiriso e e ikaeletsweng ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae kgotsa kitso ya setso pele ga ba tlamela ka tumelelo ya bona .
Maswe a a salang mo dijong a a oketsega e bile maemo a go nna pila a a fokotsegwa go naya tlhotlhwa e e kwa tlase .
Kgwebo e ne ya tswelela pele , e dirisiwa go aga manontshetso mo Vallefontein mo re ne re kgona go bona madi go simolola go lema tlhaka .
Bothata
GO ABA MAIKABELO
Mekgwa e mentšhwa ya semolao e lemoga gore ba ba ba nang le seabe mo kotulong kgotsa ba ba kgobokanyang didirisiwa tsa ditshedi go tlamela kgwebisano ka gale ke ditokololo tse di humanegileng thata tsa loago .
Khoso ya Basimolodi mo mmiding ya badirapolaseng
Dimela tse di tshwaetsegileng kwa bofelong di a swa .
Fa Modimo a ka mpha thata ya go kgona ke tla bo ke itumetse thata .
Maikaelelo ke go :
Setšhaba se lalediwa go tla ditheetsong tsa setšhaba tse di tla tshwarwang mo diporofenseng tse di farologaneng ka mokgwa o o latelang :
Go tlhabatlhaba mo menwaneng ya diatla le ya maoto
Gantsi e bonwa e le phesentheiji ya ka ngwaga ya madi a a adimilweng .
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Tiro ya 4 / 1 ya IDP : Tlhagiso ya 1 ya kanoko ya ditsitsinyo tsa diporojeke ;
Mmu ke setshodi se re se tlhokang go uma kumo .
Itse bokana ba dilitara bo tanka ya gago e bo gasetsang mo heketareng .
Go Tlhongwa ga Porojeke ya GAMAP
Go somarela ke mokgwa wa bolaodi o o gaisang go fokotsa kgogolego ya mmu o o leng botoka , o o sa jeng madi a mantsi , o o ka nnang le kutlwalo e kgolo go fokotsa bokana ba mmugodimo o o gogolegwang .
Dikatlenegiso tse di totobetseng di tshwanetse go dirwa mo go : ( a ) go itsise le go tlhabololelapele ponagalo ya bong mo lenaneong ; ( b ) go rotloetsa botsayakarolo jo bo lekanang jwa banna le basadi ; le ( c ) go lekanyetsa le go baya kgatelopele leitlho mo letlhakoreng le .
O na le tlhoafalo ya go tswelela go ithuta le go oketsa kgono ya kgwebo ya gagwe mme ga a fose kopano ya lekoko la dithutiso , go tsena thutiso kgotsa letsatsi la bolemirui ka tshomarelo fa di le teng .
Maitemogelo a a re lemositse gore ga se ka dinako tsotlhe gore bao ba tlhophilweng go nna mo khuduthamageng ya botsamaisi ke bantshakuno ba mmatota , e bile ga ba kgone go dira ditshwaelo tse di batlegang mo dipitsong .
Ke boitshwaro le boineelo ba molemirui bo bo supang kwa a yang teng .
( f ) go netefatsa gore dikakanyo tsa batho botlhe ba ba leng teng di tsewa tsia pele tshweetso e tsewa ;
Mokgatlho wa Debaeyofuele wa Aforikaborwa o rata gore Aforikaborwa a itseele molebo wa " multi-feedstock " o tlaa akaretsang mmidi , fela gape le letlhakasukiri , " sugar beet " , mabele a monate le magelethoro , gareng ga tse dingwe .
2.4 " Motlatsa-Modulasetulo " o raya motho yo tlhomilweng ke Kgosi gore a nne mo maemong a leruri a go dira ditiro tsa Modulasetulo ka nako ya dikopano tsa Kgotlakgolo ;
Nomore ya tharabololo Dintlha tsa tharabololo Letlha la go amogelwa ga yone1 Letlha la kamogelo2
Tshola direkoto tsa tlamelo
Mefuta ya dikgaolo tsa 5 le 6 gantsi ke tsona tse di tshwanetseng go jwalwa mo Afrikaborwa .
Madi a tlamelo / kotlo kgotsa a ketleetso a mmasepala - tlhola gore go na madi a a beetsweng kwa thoko mabapi le
Ka ntlha ya fa dikoketsego tseno di tlaa tlhola tlhatlogo mo phokoletsong ya montshakuno mo diseleng , tshwaetso e e feletseng mo tlhotlhweng ya montshakuno ya disele e tlaa nna tlhatlogo ya disente tse 42 , 5 litara .
Ka go rialo Mphahlele o gatelela kgokagano magareng ga kitso le maitsholo .
Go kgona go laola dikgang tsa ditšhelete tsa kgwebo ya gago sentle ga go na mokgwa o mongwe kwa ntle ga o o tlhalositsweng fa .
Ka gore o ne a le ngwana wa modiri wa mo polaseng o goletse mo polaseng .
Go Tlosiwa ga Dintša Tse di sa Letlelelwang mo Dikagong
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanelwa ke go tlhama dithulaganyo tse di tlhamaletseng tse ba kopanang ka tlhomamo le bakhanseleara ba bona ba diwoto gore ba nne ba ntse ba neela khansele tshedimosetso ka ga mabaka a baagi , ba dirisa dikopano tsa Komiti ya Woto , le go netefatsa gore go tshwarwa dikopano ka tlhomamo gore ba beye baagi mo dinakong ka mabaka a khansele .
Tlhagiso - bogolo ( scope ) jwa tsamaiso ;
" Ga jaana , re ikemiseditse go beela thoko diperesente di le 30 tsa tekanyetsokabo ya theko ya puso go dikgwebo tsa metsesetoropo mo dingwageng tse tlhano tse di tlang , " ga rialo Tonakgolo Makhura .
Matlha le dinako tsa katisokamogelo mo tirong
Pholisi e e amogetsweng ke lekoko la sepolotiki mo morerong o o rileng .
Tlhopha sejalo se se nang le bothata jo bo kwa tlase jwa go feila ;
GA TIRISO YA LEFAPHA FELA :
Balemirui ba bantsi ba iphitlhela nako ya go jwala e goroga gape mme go na le dintlha tse dintsi tse go tshwanetsweng go swetswa ka tsona mo nakong e .
Mokgwa o o rileng wa go fokotsa kgono ya nngadule le dibakateria go senya dimela ke go dirisa lenaneo la thefosano ya dimela le le laolwang sentle .
15.6.1 Palo ya dikopano tsa
Go dutla madi mo marinining kgotsa mo nkong
Fa go ka tla gore moumisi a tleleime o rwala lobaka le le ka nnang go feta 5% kgotsa fa tlhotlhwa e a e duelang e le kwa tlase a ka tshwanelwa go duela kgotsa go rwala tshenyegelo ya kumo ya ntlha ya 10% .
Mo dikgaolong tse dingwe go na le disenyi tsa mefutafuta , gantsi mefero , tota monakaladi , tse di sa laolweng botoka fela .
Batho ba bantsi ba batla go dirisa sediriso ka letsatsi le le lengwe / le le tshwanang .
1 . Lemorago la taolo ya porojeke
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go gasetsa sebolayamefero ka nako e fa mmidi o le maemong a go kgona ka botlalo se se gasetswang .
Ka dinako tse dingwe , kaelo eno e bidiwa ' Kaelo ya Karolo 10 ' .
Le mororo tshomarelo ya mmu e dira karolo ya lenaneotlhabololo la pakatelele la polase , bantshakuno ba tshwanetse ka dinako tsotlhe ba bo bo le malalaalaotswe go lemoga dikgaolo tse kgonagalo ya kgogolego e ka diragalang teng .
O rile tshekatsheko ya ga Tona e supile fa diporofense tse dintsi di simolola go tsena mo tseleng mabapi le go tshegetsa se puso e ikaelelang go se fitlhelela ka NDP le Letlhomeso la Togamaano ya Pakagare ( MTSF ) .
93 . ( 1 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , le tshwanetse gore , morago ga go buisana le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo a tsa polokego le tshireletso , ditirelo tsa tshiamiso , tlhabololo ya katlaatlelo-loago , thuto le pholo , ba tshwanetse go dumalana ka togamaano ya melao ya bosetšhaba , e e mabapi le mabaka otlhe a go tlhalosiwang ka ona mo go Molao ono , gore go tle go-
Diako tse dikgolo - digeramo tse 210 ;
Go botlhokwa go dirisa sediriswa sa go jwala sa go se suge mmu se se tla tsenelelang mo disalelamoragong tsa ngwaga e e fetileng , fa ke korong .
Koketsego mo seelong sa tiriso-dikgoka e e begilweng kgatlhanong le banna / basadi
Mphahlele o buile ka ga pampiri e go tshotsweng Tiisetso e ya Seaforika mo go yona , ka 1993 fa tsamaiso ya dinagamagae e ne e gola le go maatlafala mo Aforikaborwa .
Go kwadilwe fa gore ka 7 Tlhakole 2010 , baemedi ba setšhaba sa Karamaka ba ne ba kopana kwa Senthareng ya Setšhaba ya Karamaka .
18.12 go gakolola Kgotlakgolo le Dikomiti tsa Photefolio ka mokgwa-tsamaiso , pholisi le mathata a a masisi a a amanang le metlotlo , ditshwetso le ditharabololo ;
Thadisa gore go filwe tiro efe , e filwe mang , legato la botlapele le letlha la neelo .
( vi ) beili le go isiwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Gajaana kabo ya lefatshe la morafe e mo diatleng tsa pusomorafe - fela fa Molao o o diragadiwa , morafe o tlaa amogela bong jwa lefatshe mme pusomorafe ga e kitla e nna le dithata tsa go aba lefatshe , se gajaana e leng motheo wa maatla a bona .
Fa batla kitso gape , o ka romela emeile gavmat@gmail.com .
Gakologelwa gore temothuo ke go feta tsela ya botshelo fela - ke kgwebo mme o tlhoka go tsepamisa matsapa otlhe a gago mo go direng poelo gore o tle o nne montshakuno yo o itshegeleditseng .
Sediriswa sa IDP sa bo2 A : Totobatso ya mmasepala ka bophara ya dikgono tsa tikologo le tsa manno le ditšhono go tswa dipampiring tsa tshedimosetso ya CBP ya tikologo le manno ( Tiragalo 13 )
Fa mmidi o sa rekisiwe ka tlhamalao morago ga go gorosiwa ( o bolokwa nakwana ) go tlaa tshwanelwa ga dirwa tshiamelo ya ditshenyegelo tsa polokelo .
Dikgato di tlhalosiwa mo Moalong wa Mefutafuta jwa Ditshedi le Melawana ya BABS ( bona Lenanefoko , MAMETLELELO 2 ) .
Beke
Mme fa go senang tikologo e e siameng ya go ithuta , mowa wa motho o nna mo kgatelelong e kgolo ga o kgotlelele. "
Dikao ke go tima dipone le go tima didiriswa mo leboteng gore di se dirise " maatla a tetelo " .
Dikwalwa
Thala dikholomo di le tharo mo papetleng ya folipi , ka ditlhogo tse di latelang :
32 . Ke mang yo thata o neng o :
Tumelo e e ntseng e le teng mo maatleng a a mo dilong le go tswelela ga botshelo ka go nna teng ga semoya ga badimo , e ne e le motheo wa setho sa Afrikan .
Tlaleletso e nnye go katlego
" modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong " go tewa motho yo o tlhophilweng jaaka modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka fa tlase ga molawana wa 2 wa " Probation Services Act " wa 1991 ( Molawo wa 116 wa 1991 ) ) ;
Losika le ka tlhasowa e le " setlhopha sa batho ba ba nang ntlha ya go nna bana ba motho a le mongwe - e ka nna ka ntlha ya madi , go nyalana kgotsa go godisiwa " .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Tsweetswee netefatsa gore o bona kgakololo mme o diragatse kgakololo eo - le gale leitlho le maikarabelo a gago di tlaa dira gore dijalo tsa gago di atlege .
Bokoa : Bokoa bo bogolo ba rona ke go se dirise mefuta e e farologaneng ya kgwebo e bile le ka Botho , go na le moradi o o ka thalwang .
Tlhaelo e diragala fa Puso e ikaelela go ka dirisa madi go feta ao e ka a kokoanyang ka lekgetho .
O ka rekisa ntlo ya gago go moreki mongwe le mongwe yo o nang le madi a go e duelela , e ka nna a a seatleng , a duelwa ka kgwedi kgotsa ka kadimo kwa bankeng kgotsa mongwe fela yo o adimisanang ka madi .
Tiro ya setlhopha
William o belegetswe mo kgaolong ya Winburg koo a tseneng sekolo sa poraemari teng mme morago a tsena sekolo se segolo teng mo Winburg .
Mokgatlho wa thoto wa gago wa Grain SA , o tshwanetse o bo o go direlang jaaka montshakuno ?
Mo go Afrikan Affirmation e , e e tserweng mo go Aforika My Music - e kwadilwe ka 1984 - Es'kia Mphahlele o tlhalosa loeto lwa gagwe mo gae morago ga dingwaga di le 19 a le kwa botshabelo .
Tlhalosa gore melawana ya Batho Pele e amana jang le karolo e o e tsayang mo tirong ya gago .
Ntlha e e tlisa mathata a mangwe , ka gore re tshwanetse go dumelana ka mokgwa o re yang go dirisa madi ka teng - re ntse re ikaelela gore madi a a setseng a tla duelwa .
Tshekatsheko ya setheo Maatla le makoa a mmasepala a bosetheo le maparego a bosetheo
akaretsa maloko a ditlhopha tse di farologaneng mo setšhabeng mo dikopanong tse di botlhokwa .
Badirakopo ba ba amogelang ka fa tlase ga R14 712 ka ngwaga ( fa a sa nyala / nyalwa ) le R27 192 ka ngwaga ( fa a nyetse / nyetswe kgotsa a nna le molekane wa botshelo jotlhe ) , GA BA DUEDISIWE tuediso ya go di newa .
2 . Balemirui ga ba jwale dikgwa tse dintšhwa ka ntlha ya go se nne le kitso ya mosola wa tsona .
Kitso e e fa godimo e ka dirisiwa mo taolong ya kumo go netefatsa bontsi ba kumo ka go dirisa mabaka a a rileng .
Lemorago / Matseno
A o na le ditsitsinyo dingwe tsa tokafatso ?
E baakantswe go tswa Kaeding ya Kgwebo ya Temothuo ke Jane Mc Pherson
( b ) go na le maemo a a ka nnang kotsi a a ka supang fa ngwana a ka nna kotsi mo go motho mongwe kgotsa mo go ene .
Ka tlwaelo go na le mefuta e le mene ya mabaka a gore goreng go rotloediwa togamaano e e tshwaraganetsweng :
Aforikaborwa e tlhoka ikonomi e e akaretsang , e e fetogang eo mo go yona maungo a kgolo a abelanwa ka go lekana .
Tlwaelo e supile gore nako e e ka nnang dingwaga tse robedi go ya tse di leng lesome ke yona e e ka tlhokegwang mo kgwebong ya polase go tlhaloganya ditiragalo mo polaseng le bolaodi ba ditšhelete go tswelela pele ka yona .
Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Mmasepala , 2003 ( MFMA ) o bolela gore fa tekanyetsokabo e ka bewa mo lenaneong la khansele , yona le ditokamana tsotlhe tse di tsamaelanang le yona di tshwanelwa ke go ka bonwa ke baagi botlhe ka bonako jo bo sa fediseng pelo .
Ditherisano
Badirisi ba na le ditlhokego tse dintsi , kgotsa tse di se nang selekanyo - fela ka lotseno lo lo lekanyeditsweng .
Go botlhokwa thata gore togamaano ya matlole e e siameng e bo e dirilwe pele go ka jalwa sejalo sepe fela .
1.4.4 ga a tshwanela go adima motho ope madi ;
Mafapha a bosetšhaba ( le balekane ba ona ba dikgaolo kgotsa ba porofense ) ba ba nang le seabe mo diporogerameng tsa mafaratlhatlha a mmasepala go netefatsa gore ditirelo tsa mmasepala di rebolwa ka mokgwa wa tshwanelo :
Ka go sa tlhaloganyeng bomasisi jwa Afrikan , misione ya Yuropa e fositse go ranola moetlo o wa " tumelo ya semowa mo diphologolong le mo dimeleng " kgotsa go dumela mo tlhagong .
Buisang tshekatsheko mo Kgaolong 5 , 5.6 mme lo ikatise mo ditlhopheng tsa lona gore lo ya go samagana jang le kgaolo e nngwe le e nngwe . .
Maitlhomo a komiti ya woto ke go tokafatsa temokerasi ya botsayakarolo mo pusoselegaeng .
Tlhomamiso eno e tswa mo lekwalonyaneng le le bidiwang : Go phetsola maiteko a kgololosego mo thutong- matsapa a a kgobang marapo a diyunibesithi tsa Aforika , e e kwadilweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka Phukwi , 1993 .
Tshedimosetso
Morago ga dipula tse di bokete , thuba legogo le le ka bong le tlhamegile mo godimo ga mmu .
KGAOLO YA 7
Go le gantsi , mebuso e dira maitlamo go manane a basadi , fela ntle le kabelo ya matlotlo .
Ba ba tshwanetse go kgona go hira lefatshe mo go ba ba se nang kgatlhego kgotsa ba sa nonofa go le dirisa ka bobona .
Tlhotlhwa ya go uma
Inšorense ya dijwalwa
Bommasepala ba bagolwane ka tekanyetsokabo e kgolo ba ka batla go dirisa diyuniti tsa katiso tse di nag le boineelo , ba dira le bomankge ba CBP .
Dikhemikale tsa segompieno le monontsha tse di lokelwang le tsona di tsweletsa maemo a botšarara mo mmung .
Balemirui ba ba jwalang korong mo masimong a a sa nosetswang kwa Kapabophirima ba bone ngawa wa komelelo ka tshenyego go dijwala ka ntlha ya go tlhoka metsi mme komelelo ya selemo e fetetse go dikgaolo tsa go jwala ke selemo .
Ditsholofelo tsa baagi go tswa kwa pusong
Go oketsa nwelelo ya metsi .
Lefapha la setegeniki ( sk . metsi , ditsela jj ) etelela tiragatso ya porojeke pele
boleng jwa ditirelo
Puseletso , tota le go feta go bona kumo , ke ntlha e e leng botlhokwa go tswelela go kgona .
GO TLAMELA KA MATLO
Le gale , fa kgono ya dijwalo tsa rona e tshwanetswe go itsewe , re tshwanetse go otla dijwalo jaaka re otla losea .
Go tsamaisa porojeke
Bantshakuno bangwe , kwa bofelong ba tlaa fitlhelela seemo sa bogwebi , fela fa bangwe bao ka ntlha ya mabaka a a farologaneng ba tlaa salang go nna bantshakuno ba mojelaganong kgotsa bantshakunopotlana .
( 3 ) Melawana ya ntlha e e umakiwang mo go molawana wa 97 ( 1 ) , e tshwanetse go kwalwa ka tatelano kwa Palamenteng gore e tle e e letlelelwe pele ga letlha la 1 Sedimonthole 2009 , mme e tshwanetse go letlelelwa pele Molao ono o simolola , mme fa go sa nne jalo , e tla tsewa gore e letleletswe ke Palamente .
Ditiro tse dingwe
E TSHWANETSE E TSENNGWE MO LENANEONG LA WOTO
Re ka rata thata go thusa motho ofe kana ofe yo o nang le lefatshe la temo le le siameng mo kgaolong ya tlelaemete e e tshwanetseng go nna molemathoro .
KPI di tshwanetse go tladiwa fa
Dintlha tsa motheo tsa togamaano ya kgwebo - nna motho wa tota
Tshupetso e tshwanetse go supa gape maemo a asiti a mmu ( ph ) , bokana ba mmopa mo mmung le bokana ba kalsiamo ( Ca ) le maganesiamo ( Mn ) .
Lefelo le tshekatsheko e tshwanetsweng go dirwa kwa go lona
TSWELETSO YA LENANEO LE LE LOTANENG LA TLHABOLOLO ( IDP ) ka bommasepala ke tlhokego ya Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 .
Go tlhomamisa gore badiri botlhe ba amogela dišere kgotsa kheše e ba tshwanetseng go e amogela
Go nwa ga seedi sa semela ke ngadube go dira gore matlhare a ithathele e bile a we .
Go feleletsa , go oketsa go kgona ( go dira ) go na le tlhotlheletso e e pila mo DIPOELONG mo go tlaa nnang mosola go mothapi le bathapiwa .
Go ntshiwa mo lefatsheng la tsalo ka kgwebisano ya makgoba , mme mo lebakeng la ga Mphahlele - go tsosa dipotso mo go beyeng maAfrikan jaaka ba tletsetletse le mafatshe a ba sa a itseng , ba kgaotswe mo lefatsheng la medi ya bona .
Komiti ya Bommeyara
Dipegelo tsa matlole di tshwanetse tsa neelwa ka nako e le nngwe le tsa peoleitlho , tebosešwa le tekanyetso .
Kgakologo e ke tlaa ratang go e naya balemirui ba ba simololang ke go se fele pelo , amogela kitso mme o dire thata go kgona go bona maikaelelo a gago a o a tlhomileng .
Mabapi le se , dikomiti tsa diwoto ke tsela e e botlhokwa ya go fitlhelela baagi ka bophara ka ba ka kgona go thusa batho ka bontsi go fitlhelela le go tlhaloganya tshedimosetso e .
Barutabana , ka nosi le kwa sekolong , ba tshwanetse go rwala maikarabelo a tiragatso ya barutwana , go ntse go sekegelwa tikologo e e maleba ya go ithuta .
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
7.18 go ya ka Melao ya Taolo ya Kgotlakgolo ya RBN , go sekaseka dikopo tse di tswang go maloko a setšhaba go a newe tetla ya go nna teng le go nna babogedi mo dikopanong tsa Kgotlakgolo ;
O dumela gore se , se tshwanetse go tla pele ka gale mo ditlhaloganyong tsa ba ba rutang , le ba ba rutiwang .
Tshedimosetso ka ga maemo mo diwotong ka kakaretso , mo dikgaolong tse di farologaneng tsa loago le tsa ditlhopha tsa baagi tse di farologaneng ;
Bankuna e ne e le sengwe sa dikolo tsa maemo a kwa godimo mo Porofenseng ya Bokone ya nako eo , e gajaana e bidiwang Limpopo .
Oketsa dipalo tsa basadi mo maemong a go dira ditshwetso
Seetebosigo 2010
Netefatsa gore konteraka ya gago ya setlha se se simololang le Eskom le go go naya motlakase go siame .
Dipeipi tsa metale , diphatlha le dibuduli di dirisiwa go thusa go phasalatsa mowa .
2 . Go tlhaela dintlhakaelo tse di ka ga mafaratlhatlha le ditirelo tsa mmasepala le tshegetso mo ditirong tsa ona ka kakaretso .
Go itumedisa go bona , jaaka balemirui ba ba simololang bolemirui ba tsaya ditiragalo tsa segompieno .
4 ) Ke eng gape se se diragalang mo morafeng ?
go ikgolaganya le baagi ka tsela ya go ba neela tshedimosetso morago ga tshekatsheko , go dira gore batho ba
Balemirui ba tlotliwa ka Letsatsi la Moletlo
Bomme ba bašwa
Setshwantsho 3 : Korong e e pila .
Le e seng gagwe go nnile jalo gore ditokelelo tsa rona le kgatelelo ya ntlha ya ditšhelete di nne kana ka ntlha ya leuba la dingwaga tse pedi tse di latelanang .
A o itse gore o batla go jwala eng , mofuta ofe , o setse o tsere diteko tsa mmu go sekasekiwa gore o itse go loga maano ka ntlha ya gore o tla dirisa monontsha wa mofuta ofe ?
Maikaelelo a CBP ke go tsosa maatlafatso a a totileng woto , tiro le go tokafatsa boleng jwa togamaano le thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala .
Mo setlhajalong sa go sa le gale , peo e ka tswa e jetswe fa themphereitšha ya mmu e ne e le kwa tlase go letla tlhogo .
Akanya gore seemo sa B2 se ka tsaya tlhotlhwa e e fokotsegang ka R135 mme ya seemo sa B3 e fokotsega ka R270 jaaka Safex e naya teko ya ditlhotlhwa .
Leina la porojeke
Dintlha tse dintsi tse di leng botlhokwa tsa go sekaseka le go fetola di ka lekalekantshwa mme tsa kopantshwa go naya maemo ka boyotlhe ba kgwebo .
Lokolola mmu wa gago ( leka go bona tekatekano ya dikotlo le maemo a pH ) .
Moeteledipele mo ofising ya Tautona , RreTrevor Manuel , o rile setšhaba sa Aforikaborwa ke batho ba malapa a a adimang madi thata .
Go botlhokwa go reka peo e ntšhwa dingwaga dingwe le dingwe tse tharo go tshegetsa botlhololo jwa lotso .
Ke nako ya go lebelela , le go naganela pele le go baya ditlhoko tsa naga kwa godimo .
Kitso le maitemogelo mo mekgweng ya tshwaraganelo ; le
Tsweetswee naya botlhokwa jwa dipolelo tse di latelang maemo go ya ka dilo tse di tlhokwang ke wena le ke lelapa la gago .
Tlhokomela go se jwalele boteng go feta , tota mo mmung o o omang ka bonako kwa godimo mme o dira seika se se thata .
Ke mokgwa o o siameng go balemirui ba ba kopanang go dirisa ntlha ya gore ba reka bontsi bo bo leng kwa godimo ya tse di leng botlhokwa ka nako e le nngwe go kopa gore tlhotlhwa e ba e duelang e fokotswe fa ba reka peo , monontsha , dikhemikale le mafura .
Baya tiragatso ya pholisi ya mafaratlhatlha leitlho le dithulaganyetso tsa dithebolelo le go ikokoanyetsa kgokaganyo gore o bone tshegetso
6.4 motho ope yo dithoto tsa gagwe di jelweng ( mme di ka nna tsa busiwa kgotsa di se kitla di tlhola di busiwa ) mme boemo jwa gagwe bo sa fetoga ;
Go tlhokega boetapele jo bo tiileng go rotloetsa ponelopele ya Molaotheo .
Kgotelo e e fetisang e ka tshuba dikarolo tsa enjene ka ponyo ya leitlho .
LENAANE LA DITENG
Kumo - pele re simolola go jwala mmidi re tshwanetse go netefatsa pele gore ke dilo dife tse di tswang mo mmiding tse di leng botlhokwa mo tikologong ya rona .
Go ya ka R6 , 58 / $ , koketsego ya ditshenyegelo tsa thwalo ka sekepe go tloga Tlhakole , 2007 ya R219 / tono .
( q ) kwa go se nang motho yo o tlhalosiwang , batho kgotsa setlhopha sa batho ba ba newang tuelo ya tshenyegelo ; ketleetso ya tiro kgotsa sengwe se se mosola , go duela ditshenyegelo tsa setšhaba , mokgatlho o o abelanang ka dithuso kgotsa mokgatlho wa loago kgotsa setheo .
Mo tikologong ya Maclear mo kgaolong ya Kapabophirima o tlaa fitlhela David Kolekile Nonso a dirisa bolemirui mo Carlsbad Farm ka go jwala mmidi , dinawa le ditapole .
Go tlhomola pelo go itse gore ngwaga o o tlisitse dinako tse di thata go balemirui ba bantsi ba Afrikaborwa ba ba jwalang dijwalwa .
Ditlhopha di lalediwa go direla batsayakarolo botlhe tiragalo
Ditshikinyo le / kgotsa dikatlanegiso , tse di tlaa nnang mosola go oketsa le go tsweletsa poelo ya kgwebo , di tlaa dirwa mabapi le kgaolo ya tsamaiso nngwe le nngwe .
Bantshakuno ba tshwanetse go rotloediwa go fetolela didiriso tse di gona tsa bona jaaka dipolantere tse di tshwanetseng phetolelo go nna dipolantere tsa go lema go le gonnye le go sa lemeng gotlhelele .
Fa letlhomeso la lloko le tladitswe le tshwanetse la netefatswa go bona gore a le dira tlhaloganyo .
Mojulu o o rulagantswe ke EISA
Goodyear e atlanegisa gore go tsenya le go baakanya thaere go tshwanetse go diriwe ke modiri yo o katisitsweng , ka gore ke tiro e e nang le kgonagalo ya go tlhagisa kotsi .
Kgato ya thibololo ke fa borasaense ba leka go bona gore go na le kgonagalo nngwe le nngwe mo sedirisiweng sa setshedi sa fa gae ya gore se ka tlhagisiwa go ya pele go nna kuno ya kgwebo .
Ka gale itsitse setlamo sa inšorense ka ga diphetogo tsa aterese ya tulo le dintlha tsa banka .
Therisanyo e e tlisang tumelano e e emetseng netefatso ya gore botlhe ba tlaa tswelela go utlwana le go fokotsa neelo ka fa le ka fa .
kutlwisiso - e ka ga tshenolo ya nnete ya tshedimosetso ka ga tiriso e e tla diriwang ya kitso kgotsa didirisiwa tsa ditshedi e e lekaneng gore go tlhaloganngwe ditlamorago ; le
Tshobokanyo eno ke tshobosanyo ya maemo a kwa godimo ya leano .
9 GO TLADIWA GA DIPHATLHATIRO MO TENG GA KGOTLAKGOLO
Masimo a a nang le dilekanyo tse di kwa godimodimo tsa masalela a naeterojene ya mmu go tswa monaweng wa phulo wa ngogola jaaka losereng kgotsa tshelo e e kwa godimo ya motshetelo .
Ke dintlha dife tse di tlhokiwang go reka ka tlhotlhwa ya nnoto ?
Pidi e tla bo e setse e godile mme leledu le tla simolola go oma e bile le tla nna borokwa .
Porotokholo ya patlisiso eno e ile ya romelwa go University of the Witwatersrand , Human Research Ethics Committee ( HREC ) mme re filwe tumelelo ka lekwalo ke komiti eo .
Setheo sa thuto e kgolwane e e ka tsayang karolo mo go tlhatloseng matseno , ntshodikuno e e kwa godingwana le go fetogela go ikonomi e e dirisang bodiri bo le bontsi .
" Go itokafatsa ga motho ka sebele go tshwanetse go nna tshegetso ya dithulaganyo le diporogorama tsa puso . "
Tlatsa tanka ka bohalofo ka metsi mme isa sediriswa sa kgasetso kwa nageng e e tshwanang le kwa tshimong e o yang go gasetsa teng .
Dikgotlhang gareng ga batho mo tumalanong ya kabelano ya mesola ke dikgotlhang tsa konteraka tse di ka rarabololwang ke dikgotlatshekelo .
Megala go ya kwa dinageng di sele
botlhokatiro jo bo kwa godimo
3.1 Letlhomeso la semolao
Bangwe gape ba ngongoregela gore fa ba sa kgonne go tsenela dikopano dintlha le dingongorego tsa bona ga di tsewe tsia .
Fa ke ne ke le wena ke ne nka . . . '
Modirisi
Tsamaiso
Le fa go ntse jalo , bangwe ba setlhopha se ba ne ba sa rutega thata e bile bontsi ba ne ba na le palogare ya thuto ya Mophato wa bo6 .
MOTSWASETLHABELO KE MANG ?
Israel : Jan de Villiers ( molemirui wa morolatiro ) , Gerard Mamabolo ( AgriSeta ) , Karabo Peele ( Modulasetilo wa Maize Trust ) and Israel Motlhabane ( Mofitlhelelamakgaolakgang ) ba bonwa fa ka nako ya potsolotso .
Ga re a tshwanela go lebala gore lefatshe le re le dirisang ke lone lefatshe le le ntseng le le teng dingwaga tse di leng diketekete , mme le tlaa nna teng go tswelela dingwaga tse di leng diketekete .
Sala morago bokana ba go lokela monontsha jaaka go atlanegiswang .
Mokgwa o mongwe wa go fokotsa bogongwe ba tshenyego ke go nna le kgaolo ya diruiwa mo kgwebong ya gago .
3 . Gatelela merero yotlhe e e leng teng ka bontsi ( go fitlha go 10 ) go tlhomamisa dipoelo tse di botlhokwa thata .
Ka tsela e , go tshwanetse ga tlhaloganngwa gore bakwadi ba bantsho mo maemong a mo Aforikaborwa a nako eo , ba ne ba na le bokgoni jwa maitemogelo le maikutlo a a dirileng gore tiro ya go aga setšhaba e nne e e kgethegileng .
( 7 ) Magiseterata yo o umakiwang mo go molawana wa 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka laela ngwana go tlhagelela kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , go ya ka molawana wa 61 kgotsa mo botsereganying jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , go ya ka molawana wa 62 , ka letsatsi , nako le lefelo tse di beilweng , kgotsa go laelo mofuta mongwe le mongwe wa go diragatsa bosiamisi mo mabakeng a a tshwanetseng mo boemong jwa mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) kgotsa wa ( 4 ) , kgotsa mmogo le nngwe ya mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 3 ) le wa ( 4 ) .
Mokgwa o o lebile tiro ya basadi e e umang mme e ikgatholosa ya tiro ya pelego , mme e farologantsha ke diporojeke tse di dirang letseno tsa basadi kwa ntle ga gosiamisa mabaka a a tlholang go sa lekaneng ga bong .
O se ke wa tsaya letlhakore - ema pele gore dikakanyo tsotlhe di tlhagisiwe mme o bo o ka tlaleletsa ka kakanyo ya gago .
DIREKOTO TSA GO BONWA MOLATO LE DIKATLHOLO
Athikele ya ga Mphahlele ya setlhogo sa : The Forgotten Republic - e kwaletswe Tribute Magazine dingwaga di ka nna 2 morago ga National Party e bega ka go fedisiwa ga kiletso ya mekgatlho ya Bantsho ya sepolitiki .
Ke kgothaletsa batho ba bangwe botlhe go tsenela dikhosokatiso tse , tse di tshwarwang ke Grain SA .
( DI ) NOMORE TSA MOGALA TSA NAKO YA TIRO LE MORAGO GA TIRO :
mo matsholong , mo mananeong le mo diporojekeng tsa mafapha a taolo a RBN le ditlamo tsa yone .
togamaano e tshwanetse go lebisiwa mo bathong le go ba naya dithata
( a ) ngwana a dumela maikarabelo a tlolo-molao ;
Kgato ya 4
Motheo o o leng bokoa ke theo ya go senyega morago ga nako .
( c ) simolola go dirisa motsoko ( disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi ) o mongwe lekgetlo la ntlha le
Jaaka kgatlhego ya gagwe ka bolemirui e ntse e tswelela o ne a solofela go sala rraaagwe morago .
Temothuo ga se tlhopho ya boiphediso ( career ) mo bašweng ba batho ba bantsho ; ga ba bone isagwe epe mo go yona .
Grain SA e bua le...Alan Jeftha
Karolo 2
Thulaganyo ya makwalotshimologo e botlhokwa thata .
( b ) Fa modula-setulo le motlatsa modulasetulo ba se teng , maloko a a leng teng mo kopanong a tshwanetse go tlhopha motho mo go bona yo o tla tsamaisang kopano .
Mmaraka wa selegae
1.2 Dintlhakgolo tsa Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Melawana ya BABS 4
Seabe sa dikgwebo tsa temothuo
O ka bo o filwe ntlo ya gago ke puso e le karolo ya porogorama ya ketleetso .
Gore go rotloediwe go ithaopela go senola tshedimosetso le go dira gore bontsi bo fitlhelele tshedimosetso , Karolo 15 ya PAIA e batla gore ditlamo tsotlhe tsa puso di phasalatse lenaane , le le bidiwang ' kitsiso ya Karolo 15 ' kgotsa ' kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso ' , tshedimosetso yotlhe e e amanang le setlamo seo e e ka kgonang go bonwa ke mongwe le mongwe kwantle ga tikatiko .
Tokololo ya SAPS e tshwanetse go itsise mongongoregi tsela ya go dira kopo ya Taelo ya Tshireletso fa a tlhopha go dira jalo .
Setheo sa Es'kia se tlisa Thuto e e Lomaganeng - jaaka e tlhalosiwa ke Moporofesara Es'kia Mphahlele .
Tlhotlhwa yotlhe ya ngwaga e e latelang
Tshotlako ya thobalano
Mmusakgotla wa ntlha wa Palamente ya temokerasi , Ngaka Frene Ginwala o ne a rulagantse gore baeteledipele ba makoko a mannye ba nne le maano fa bankeng e e fa pele , gore batlhophi ba kgone go bona makoko a bona a ba a tlhophileng .
Referense
Photo 1 - Semela sa mokhure ka maemo a matlhare a le mane .
Rerisana le mafapha a porofense a a boitekanelo le thuto go netefatsa ketelo ya tsa kalafi kwa dikolong gore go tlhatlhojwe go bonwe le go simolola kalafi ya TB go sa le go šwa
trap : Go tlaleletsa boleng
Tshwetso e e tserweng ke Mmasepala wa gago go itsise thulaganyo ya dikomiti tsa woto .
Tomaganyo
Akanya pele o tshela dikhemikale
Athikele e rometswe ke Nkosinati Caso , moamogeladitshiamelo wa Ganzekraal le Molaodi wa Tiro , Hopefield , Kapabophirima .
Sa bobedi , dikgaolotlhopho tse di rotloetsang mo tiragatsong e , ke buile le setlhopha sa kgwebo beke e e fetileng .
Ithwese ditlelafo le maseke ya go kgona go hema fa o dirisa dikhemikale .
Gongwe ponagalo ya botlhokwa e e ka lemogwang ka ga dikgato tsa tsamaiso ya porojeke ke gore ga ba latele paterone ya mola o o tlhamaletseng , ka kgato e le nngwe e isa go tse dingwe , go sa boeletswe tsa pele .
Tshegetso ka kakaretso e e netefatsang go dira go utlwala ga komiti
Tshetelo ya mofuta mongwe e ka fitlhelelwa ka go setela phatlha ya dikgoro tsa " sluice "
Go bona kumo e e siameng go tshwanetse go nna togamaano e e siameng pele ga setlha .
Tlhaloganyo ya bolemirui ba somarelo e ema mo maotong a mararo , e bong : go se robolole mmu , disalela tse dintsi le thefosano ya dijwalwa .
Taolo e e siameng e ka fitlhelelwa go fitlha ka 50% ya go ntsha lefetlho .
Grain SA e bua le ...
Ditsamaiso tse di senang kakanyo di botoka go gaisa motho .
( d ) rotloetsa kopano ya ngwana le balelapa la gagwe le setšhaba ;
Tiragalo
Tshedimosetso e tswa mo kaeding ya Grain SA : Diterekere le didiriso tsa polase
Mo marigeng , diteng tsa poroteine ya bojang di kwa tlase , fa diteng tsa " lignin " tsona di le kwa godimo .
Bonnye kopano e le 1 ka ngwaga e e ka ga tekanyetsokabo .
Fa diporojeke tsa IDP di tlhalosiwa ka go akaretsa go ka nna bokete thata mo baaging le batsamaisi ba woto go akanyetsa gore a di tlaa thusa kgotsa di boaboeletsa le go / kgotsa di ganetsana le IDP .
Go tlhatlhoba ditlamorago :
Dipula tsa ntlha tsa dikgakologo di nele mo mafelong a mantsi mo Afrikaborwa mme go supa gore balemirui ba bone lesedi la boitumelo go simolola go jala dijalo .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Dinotshe di kgona go dira tiro e sentle tota .
Seesimane
Tlhalosa gore TEKANYETSOKABO YA TSAMAISO ke efe , thadisa gore ke dilo dife tse di akarediwang jaaka ditshenyegelo tsa tsamaiso le lotseno lwa tsamaiso le gore TEKANYETSOKABO YA DIDIRISWA TSA KGWEBO ke efe , o thadisa ka ga dilo tse di ka akarediwang mo lotsenong lwa didiriswa tsa kgwebo .
Go tsweng mo tshedimosetsong ya dingwaga tse di fitileng o rulaganya go tsamaya dikilometara di le 1 250 ka kgwedi mme go go naya 15 0000 ka ngwaga .
Mo sesupetsong sa rona ga go na mathata ka ntlha ya sodiamo mme e lekane jaaka go tlhokiwa .
Tharabololo
Fa go na le maikaelelo a go romelantle didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae mo kgatong ya kgwebo ya patlisiso ka ditshedi , DEA ke yona bothati jo bo neelanang ka tetlelelo mme tetlelelo ya thomelontle e e tshwaraganeng le patlisiso ya ditshedi e a tlhokega .
Ipelaetso ke tsela e e maatla thata ya go bona-diphoso mme tsibogo ya puso ya tlhaolele e ne e tletse boswele .
Ba bangwe ba dirisa tse di phatlhalatsang le kepu ka didikologi kwa morago go gatelela mmu gannyane morago ga go lokela peo .
Maiteko a ga Mphahlele mo dingwageng tsa bo1980 le bo1990 ka Khansele ya Thuto ya Bantsho le Patlisiso ( Council for Black Education and Research ) , o supile kitso e e akaretsang e ya Afrikan .
Dinamane tse 100 le ditiro tse dingwe di weditswe .
Ga o kgone go lokela madi mo lefatsheng la boselegae , go botoka go nna le polase ya gago gore o kgone go e tlhabolola go kgona go tswelela ka ditiro tsa bolemirui tsa gago .
Maemo a a ka amang kgatelopele ya porojeke le katlego ya yona . .
Re tlhomile e bile re tlhomile gape tumelano le mafapha e e supang se botlhe ba tshwanetseng go se dira - balemirui , dikgaolo tsa Grain SA .
Dintlha tse di buisanelwang :
Gape thendara e kaya se se tlhokegang le ka moo kopo e tshwanetseng go diriwa ka teng .
( 2 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , morago ga go amogela ripoto go tswa go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , e e tlholosang fa ngwana a latetse taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong sentle , mme fa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e kgotsofetse gore ngwana o latetse taelo , e ka dira taelo ya gore tsheko e emisiwe .
Mefuta ya dipitso e ka akaretsa
Go dira go go botoka o ntse o na le didiriswa tse di lekanetseng
Dimela tse di thaisiwang di naya " go goga " mo thulaganyong ya " kgarametsa-goga " e bile di dirisiwa ke mmaba wa phetlhu go iphitlha .
Gakologelwa gore tshedimosetso e o re nayang yone e tla bolokwa e le khupamarama e go se kitlang go rothisiwa mmutla madi ka yone .
Dikgaolo tse di supiwa ke molemirui kgotsa di ka laolwa mo kgwebong go supa dintlha tse di leng botlhokwa tsa kumo mme di tshwanetse go lekalekangwa e bile di tlhokomelwe go netefatsa gore tse di leng botlhokwa di kgonwe e bile di diragalwe .
Motho ga a kitla a tlisa tshekatsheko ya semolao ya tshwetso ya go neelana kgotsa go ganela tetlelelo kwa ntle ga gore motho yoo o dirisitse ditsamaiso tsa boikuelo tse di tlhagisitsweng mo karolo 94 ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le mo Melawaneng 14 le 15 ya BABS , mme ditsamaiso tseo di konoseditswe .
11 . ( b ) Lebaka la konokono la go dirisa ga gago motsoko ( disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi ) e ne e le lefe mo dikgweding di le 12 tse di fetilengg ?
Tatelo e a tlhokega fa DEA e na le lebaka la go dumela gore go ne go se na tshenolo e e feletseng .
O tshwanetse go tlhola kgatelelo ka mo teng ga thaere ka selekantshokgatelelo sa dithaere ka kgwedi le kgwedi mme ka letsatsi le letsatsi fa go thotwa morwalo yo o boima ka nako ya go roba .
O lemoga gore ka ponelopele , bakwadi ba Bantsho ba ne ba eme mmogo kgatlhanong le tlhaolele .
Ka go bopa filosofi le diteng tsa thulaganyo ya thuto , botlhankedi ba thuto bo bo senyang ka ntlha ya bobodu bo ka gapeletsa dikakanyo tsa jona go gogela barutwana kwa seemong sa tumelo ya bona .
Ntlha ya botlhokwa ke gore o tshwanetse go bona makwalo a ntlha a a supang thekiso kgotsa go reka go tiragalo e nngwe le nngwe ya go dirisa madi mo kgwebong ya gago mme gape o neye makwalo a dipalo mme o a bee ka tatelano .
O tsweleditse dithuto tsa gagwe kwa Kholetšheng ya Bethel a dira borutabana mme morago a dira khoso ya N6 ya go bopela le go aga .
Go maikaelelo a athikele e a re gatelele kumo ya dijwalwa .
Go baya maitlhomo a tiragatso mo go mangwe le mangwe a maikaelelo a
( iv ) Fa ba sena go bala , motho yo o ikemetseng ka nosi yo o umakiwang go Polelwana ya semolao 7.5 ( c ) ( i ) fa godimo , o tla buela kwa godimo fa pele ga bontlhopheng kgotsa baemedi ba bone ba Lefelo la go ntseng go balwa dibouto tsa lone , go dira kitsiso ya dipholo ka go supa palo ya dibouto tse di amogetsweng ke ntlhopheng mongwe le mongwe le leina la ntlhopheng yo o tlhophilweng gore a tsene mo teng ga Kgotla ya Setso .
5 . Komiti ya woto e tshwanetse ya begelela mankge wa CBP ka ga tshegetso e e neelwang ( gore a e a utlwala kgotsa nnyaa ) , mo pegelong e e latelang ya woto le Foramo ya mmasepala ya CBP .
Tlhaeletsano e e seng ya molomo ke ' tsela e o itsholang ka yona mo mothong yo o mo reeditseng :
6.17 kgotsa go tlosa , go bapala kgotsa go sa kgone matlotlo ape a RBN a a ka fa tlase ga boleng jwa R50milione .
Seabe sa morutabana sa go rotloetsa barutwana go fisegela kitso , se tshwanetse satswelela le ka kwa ntle ga ditheo tsa thuto e e tlhomameng .
Fa o batla go nna , kgotsa o itsaya jaaka montshakuno wa loruo , o tshwanetse o akanye thata ka go nna montshakuno wa furu ; o ka rua loruo fela fa o na le dijo tse di ka di jang .
Go rua dikolobe le dikoko go nthusitse go fitlhelela ditshenyegelo tsa tsamaiso kgwedi le kgwedi .
Lebelela gore diphaepe tse di eledisang peo di sa senyege kgotsa di sa thibege gore go elela ga peo go wela mo mmung diragale sentle .
Ka 2004 o ne a reka polase ya Verblyden , koo a nnang teng le mosadi wa gagwe le bana ba bona .
Gape ke tlaa batla go nna le lefatshe gape mo nka kgonang go dirisa bolemirui le go thapa batho go ntirela mo polaseng ya me ka go naya tiro go ba ba se nang yona .
MATLOLE A GO SIMOLOLA
Jaaka go tlhokega
Motho yo , o tlhoka go nna wa nako e e tletseng mo nakong ya tiragatso ya togamaano , mme a ka nna nakwana ka nako ya tsenyotirisong , le mo go bommasepala ba ba nnye thata .
Ka bomadimabe , ke bantshadikuno ba se kae ba ba mo maemong a go tshegetsa dijalo tsa bona dipaka tse ditelele morago ga thobo , le go ipatlela mathata a ditlhotlhwa tse di kwa tlase .
Peo ya sonobolomo e tshwanetse go tsewa sekao be e le beke go fitlhelela dithemphereitšha tsa peo di tsidifaditswe go fitlha themphereitšha ya poloko ya mariga .
Tlamelo : didiriso tsa tiriso e e kwa godimo
Tlaleletsoboleng
Diyuniti ka Bongwe Tsa Tikologo
Bana ba tsaya maikarabelo mo malapeng
Maikaelelo ke go :
Nako ya go nna legaragara e ka nna matsatsi a a ka nnang 35 fa gotlhe go siame mme fa go le komelelo kgotsa fa go le tsididi dibokwana di ka simolola go robala nako e e ka nnang dikgwedi tse thatharo kgotsa go feta mo dikutung , mo matlhokweng kgotsa mo disaleleng tse dingwe tsa dimela .
Tsibogo e ka nna ya se nne mo maemong a gago , mme e ka nna karolo ya mokgatlho . .
Mosima wa porofaele o ka dirisiwa go tsaya dikaommu le go tlhatlhobelaboteng jwa medi jo bo feletseng gotlhelele , mohuta wa mmu le llaga e e kwa tenteng e e sa sutlhelegeng nngwe le nngwe e e nnang teng .
Puisano ka ga tsela e CBP e amanang ka yona le tseokarolo ya baagi ka bobona e e leng teng le gore tse di ka lomaganngwa jang ;
Akanya go oketsa kumo ka go itlwaetsa metswedi e e leng teng kgotsa ka go oketsa sengwe se sentshwa .
Tseno ke dingwe tsa ditsela tse di ka dirisiwang :
Es'kia Mphahlele o ne a gatelela gore bobegadikgang bo ne bo tshwanetse go tlamela batho ka tshedimosetso , e e tlaa oketsang boleng mo kitsong le go ba maatlafatsa .
" A re amogeleng gore ba ba sa rateng go ithuta ka thulaganyo ba ka tlogelelwa yunibesithi ya botshelo . "
PAIA e tlhalosa gore mo maemong mangwe tshedimosetso ga e ka ke ya senolwa ke motlhankedi wa tshedimosetso .
Maemo a motsamao o o solofetsweng wa ditlhotlhwa tsa dithoro ke afe ?
O tlotla gape le mokwadi wa moAfrikan , Thomas Mofolo jaaka a dirile ka Achebe , a mo tlotlela gore o tshotse King Shaka ka mokgwa wa seAfirkan , jaaka a e tlhagisitse mo pading ya ga Mofolo , Chaka .
Togamaano ya thekiso e e tlhalosegang e tshwanetse ka gale go tsamaisana le lenaneo la ntshokuno gonne ga go a siama go jwala sejwalo se o se kitlang o se bonela bareki ba ba ikaeletseng go duela ditlhotlhwa tse di tlaa netefatsang gore matsapa otlhe a jwalo a gago a lerela kgwebo ya gago poelo e e bonalang .
Go bonalwa sentle gore go ungwa ga bali go oketsa pabalesego ya dijo gagolo .
Letla komiti go ikitsise ba bo ba bua ka ga se ba batlang go se fitlhelela jaaka ditokololo tsa komiti ya woto
Ka fa go ka kgonegalang ka teng , montshakuno o tshwanetse a bo a dira a le esi mme e seng a le karolo ya setlhopha .
Ditiriso tsa go roba tse di siameng ; le
( b ) Komiti-tsamaiso e ka laletsa batho kwa dikopanong tsa yona , fa go tlhokega , go tla go thusa ka tsa setegeniki , tshegetso le kgakololo .
Ditshupetso di kwadilwe go netefatsa kgono ya segasetswa ka botlalo , le go kgona mo maemong a tikologo a a farologaneng otlhe .
Tsholofelo ya me ke go nna le dikolobegadi tse 100 tse di tsalang gare ga dingwaga tse pedi tse di latelang .
Tsamaiso ya Tiragatso ke thulaganyo e e latelanang sentle e e kgontshang baemedi ba ba tlhophilweng ba mmasepala , batlhankedi ba mmasepala , baagi le badiredi ba ona gore ba tokafatse nonofo ya bona mo setheong
Motho yo a ka nnang mogakolodi o tshwanetse go supa boikanyo mo tse a di itseng gore a kgone go kaela mongwe a ntse a ithuta .
Ke mo dimakasineng dife tse o neng o ka rata go bona go dirwa papatso ka dikumo le ditirelo tsa Telkom thata mo go tsone ?
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go rhboardman@gmail.com .
Bontsi ba diponagalo tseno bo itsetsepetse mo phetogong ya ikonomi e e diragetseng mo dingwageng di le 150 tse di fetileng .
Go etleetsa tlhabololo ya matlole ka go dirisa mekgatlho ya dikuno .
Mo dikarolong tse dintsi tsa dikgaolo tsa temo ya mmidi tsa Aforikaborwa , setlha sa selemo se se fetileng se ntse se sentle thata - pula e e lekaneng e e neleng ka nako e e tshwanetseng le mogote o o lekaneng go dira gore dijalo di gole sentle .
Moneela ditirelo o tlosa ka bonako jo bo kgonagalang disilintara tsa gase tse di sa direng mo tikologong le go netefatsa gore disilintara di latlhiwa go ya ka ditlhokego tsa molao , go thibela kotsi ya go e dirisa gape .
Go diragala eng fa o se na lokwalo-bopaki lwa ntlo ya gago ?
E tla go bolelela ka ga maikaelelo a pusoselegae
2.15 " Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotla ya Setso " e raya melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso ya RBN ; le
SEABE SA BATLHOKOMEDI
O tswelela ka go itumelela mokwadi wa moNigeria , Chinua Achebe yo o bontshitseng gore pele ga kgorogo ya maYuropa , maAfrikan a ne a ntse a na le difilosofi tsa bona .
Nte re lebelele ditiro tse re di beetseng Mosupologo .
O solofetse dipholo tsa mmatota leng ?
Botsa ka diteko tse di setseng di dirilwe le ditshupetso tsa teng ; mme
Ke reka ditekete tsa dibaesekopo , bobogelo , dipontsho mo seraleng , metshameko le ditekete tsa difofane ka inthanete
O ka lekanyetsa jang bogolo jwa lefatshe / tshimo ;
Job ke molemirui yo a makatsang yo a nang le kitso e ntsi le leitlho la go kgona ya go bona sebaka se sentshwa ka bonako .
Tiori e e tlhamilweng e le tsibogelo ya ditlhokego tsa loago ; go tloga fela kwa thutong ya maGerika e e neng e tsepame fela mo boitekanelong jwa mmele le dikgȏnȏ tsa sesole tse ba neng ba di tlhokela dintwa tsa bona .
ditiro tse di tsamaisanang le porojeke le šedule ya nako
Motlae go tswa mo bokaong jo bo sa lekalekaneng jwa tlhatlhobo ya materiki o bonala fa motho a etsetlhoko gore le fa go batlegang dikerii e e rileng go tsena mo porofešeneng , go fitlhelwa e le gore diyunibesithi ga di kwale ditlhatlhobo tsa bosetšhaba .
Nama le diemelateri le diatolosi
Letlhare le tshegeditswe ke mokwatlatlhare o o popometseng go ya le boleele jwa lona .
Karabo go boboi bo go botoka : " Emedisa mme o latlhegelwe " .
Go itsege thata gore go ya ka setso , maAfrikan a bontsha boitumelo , kutlobotlhoko , tšhakgalo le ditiro fela tsa bona ka go bina le go opela .
Mo tiregong ya ntshokuno ya poraemari bantshakuno ke banewatlhotlhwa mo mabakeng ka bobedi a lotseno ( tlhotlhwa ) le ditshenyegelo .
Ditheetso di tla tshwarwa ka 17-21 Motsheganong 2010 mo diporofenseng di le tharo .
1 . Ditšhono tsa Dikomiti tsa Diwoto le botsayakarolo ba baagi mo IDP
Fa o bona disupetso tse di latelang go feta nako ya matsatsi a a ka nnang 14 ka go se nne le sesupetso sa gore o ikutlwa o le jalo ( jk . go tlhokafala ga moratiwa , mathata ka ditšhelete , tiriso ya ditagi , bolwetse , kgotsa kgang e nngwe le e nngwe e o ka e supang e e sotlang mowa wa gago ) o tshwanetse go batla thusononofo .
5 . Go dira setatamente sa maaka .
KAROLO YA 2 : KITSO YA BOSINYI YA BANA BA BA KA FA TLASE
4.2 Mmotlolo wa botsayakarolo wa ditlhaeletsano le go tsaya ditshwetso
3 THULAGANYO YA TSAMAISO
Kgato ya 2 e konoselaa ka kopano e tona mo baagi ba kgonang go leba gape , go sekaseka le go netefatsa tshedimosetso e e matlafaditsweng .
Mo tshosobanyong , dikatlenegiso tsa rona mabapi le se ke tse di latelang :
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Referense
Jalo kgato ya gago ya ntlha e tshwanetse go nna go lekanya maemo a o leng mo go ona .
Samuel Nyambose go tswa Paul Roux , Foreisetata ;
Gape ke rua dikgomo le dinku mme jaaka go ntse ke tswelelapele ka go rua dikolobe , mo mogatsaka a nthusang .
Goreng kgolagano e e ka nnang teng e le botlhokwa ;
Matsholo a go Tlhaba Batho Botlhale
Tona ya Ditlhaeletsano , Mme Faith Muthambi , MP
Ka 2015 Mogale Ville e nnile bogorogelo ba Bojanala ba setso bo bo botlhokwa mo Aforikaborwa e le ka e bile bo ungwela setšhaba sotlhe mosola .
Palamente ya Rephaboloki ya Aforikaborwa e tlhamile Pholisi ya Botsamaisi jwa Matlakala , jaaka karolo ya leano le le tsamaisang le go laola lefelo la tiro le le manontlhotlho ebile le babalesegile .
O ka nna wa kgona go bona madi a go simolola a o a tlhokang go tswa mo go ba Gauteng Enterprise Propeller .
Afrikan Affirmation e , e tswa mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwaletseng kholomo ya gagwe ya ka gale mo Tribute magazine , ka 1992 .
Rulaganya disupetso tsa tlamelo .
Ke gore o tshwanetse go tswelela o ntse o baakanya tiriso ya madi le tsamaiso ya bolaodi ba gago jaaka o tshwanetse ka nako ;
Ke diporojeke tsa mofuta ofe tse di tshwanetsweng go tsennngwa mo tlhagisong ya IDP
Tsamaiso ya togamaano e na le dikgato di le tlhano mmogo le kgato e e tsewang pele ga togamaano :
Dintlha tsa lenanetema di tshwanetse go tswa mo batsayakarolong .
Kgwedi ya Diphalane ke yona kgwedi e balemirui ba ka ela tlhoko tlhokomelo ya didiriswa tsa bona ka ntlha ya go dikologa go " fela pelo " fa setlha se sentšwa simolola ka ditiro tse dintsi tse di tshwnaetsweng go dirwa .
A - a e a fitlhelega
Yotlhe ya tseno ka kgwedi = Ts
Leano la tiro la pharologano le tlhoka dintlha di le dintsi le ditiragalo tse di akantsweng sentle e le tota .
Jaaka tokololo ya Komiti ya Woto o ka tlhoka go fatlhosa batho dikopanong le / kgotsa dithutokatisong go bega ka dintlha tse di tlhagisitsweng ke baagi kgotsa go abelana tshedimosetso le baagi .
Lefapha la Merero ya metsi le Dikgwa ( DWAF )
Ke rutilwe moduolo ya 1 le ya 2 ka Kumo ya Korong e e leng thutiso ya Grain SA .
Kgotsa go ya ka temothuo
Le ga le , ba tshwanetse ba reetse ka thata .
Tšheka dikarolwana tsa tekanyetsomowa .
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ka jalo o tlhalosa ' didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ' ( IBR ) go akaretsa ditshedi dingwe le dingwe tse di tshelang le tse di suleng tsa fa gae , sedirisiwa sengwe le sengwe sa lotsalo kgotsa dilo tse di tswang mo ditsheding tsa go nna jalo , kgotsa ditswaki dingwe le dingwe tsa dikhemikhale le dikuno tse di bonweng ka tiriso ya thekenoloji ya ditshedi tse di fetotsweng ka sedirisiwa sa lotsalo kgotsa ditswaki tsa dikhemikhale tse di bonweng mo ditsheding tsa fa gae .
Kgwedi e re batla go le itsese Ralph Swart yo a leng molemirui wa korong , bali le korogo .
O tshwaela gape gore ' Bankuna le yone e lesego gore e be e tshela , ka nako e thuto ya Bantu e tšhotlatšhotliweng ke setso sa batho jaaka magotlo a a senang tlhaloganyo .
Sekao : fa o ka retelewa go tšheka le go tlamela terekere letsatsi le letsatsi , go ka diragala tse di latelang :
Go latedisa tiro e e tlhokwang ke Khansele le go begelela dikomiti tsa diwoto ka ga merero e e tlhagisitsweng ke sepikara / motsamaisi wa IDP ; le
Tonakgolo Mathabatha o rile diteng tsa kharikhulamo di rulagantswe sešwa le go tlhabololwa gore di tlhagise boraikonomi ba temothuo , batlhankedi ba katoloso , borasaense ba mafulo le mebu , borasaense ba ba dirisang dimela go dira dijo ( agronomists ) le ba jalo ya dimela ( horticulturalists ) .
Botlhokwa jwa Dikomiti tsa Diwoto mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso mo legatong la selegae bo amogelwa ke Molaotheo le go tshegetswa ke molao o o maleba .
Ralph o tswa Elim kwa Kapabophirima .
Se ke bogolo ka ntlha ya tlhaelo ya naeterojene go tswa matlhareng a magologolo go ya matlhareng a mannye go tlamela kgolo .
Fa rekoto e na le ditshwantsho -
Thokgamo e raya gore ke nna ke tshwanetseng go e phela pele ke etela ba bangwe pele .
1 / 10 Go dira palogare
Tiriso ya batho
Go adima madi go reka ntlo ke sekao sa kadimo e e siameng .
Ga go na dikolo mo tikologong eno .
Go lekalekantshwa mefutafuta ya korong e e kgonang ngadube ya serasia ya korong ;
Seabe sa Komiti ya Woto se atologela kwa kgontshongle matlafatsong ya matsapa a setšhaba go fitlhelela maikaelelo mo diporojekeng tse ba di dirang .
Moporofesara Mphahlele fa a dirisa mafoko : " tyrants " and " pathologically allergic " o bontsha go ganana ka maatla le tsibogo ya kganetso kgatlhanong le go bonwa diphoso .
Dijalo tse di yang go jalwa mo tshimong ; le
43 . Mokgwa le maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Go fokotsa mangwete mo peo e beiwang teng go kgonisa peo go kopana le mmu e bile go naya mangwete a mangwe mo godimo ga peo go fokotsa kgogolego ya mmu ; mme
Morago ga go dira ka thata go go kana o fillheletse thobo e e kae mo heketareng nngwe le nngwe ?
E bega ka ga tse di latelang :
Sediriso se se tlwaelegileng ke polata le mofuta wa diphatlhana ( e bontshiwa fa tlase ) .
Go thusa ka ditshenyegelo tsa inšorense e e feletseng .
16.3.16 go begela Kgotlakgolo ditshwetso tsotlhe tse di dirilwng ke Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
3.3 Moemedi go tswa kwa Ofising ya Moporemia wa Porofense ya Bokone Bophirima a ka nna a kopiwa go tla go ela dilo tlhoko ka nako ya ditlhopho le go romela pego go Moporemia .
( a ) ditshwanelo tsa ngwana tse di molemo ;
Motsamaisi wa CBP a thusiwa ke Mankge wa CBP o kokoanya sediriswa sa 1 sa M&E : Tekanyetso ya tiro ya komiti ya woto , kgatelopele ya tsenyotirisong le tiriso ya matlole go ya ka tlhokego
Fa sengwe se rekwa , go dirisiwa madi go se duelela .
Ka jalo , go tlhokega gore nako e e lekaneng e beelwe kwa thoko gore diwoto tsotlhe di bo di fetile ka tiragatso ya CBP , pele ga go simololwa ka ditiro tsa IDP .
Malatsi a bo4 le 5
Go tlhoma matlole leitlho , a a abilweng go tshegetsa tsenyotirisong
O ne a tlhobaetswa ke gore thekenoloji e ka tswelela ya busetsa-morago tlwaelo ya go buisa le go fokotsa ditiro tse di susumetsang , fela jaaka thelebišene e dirile .
Dintlha tse di botoka tsa go laolo madi ka tshwanno
Maikaelelo a mangwe a yona ke go fitlhelela maemo a a kwa godimo a tiragatso jaaka a tlhagelela mo teng ga Meono le Maemo a Mafaratlhatlha a Dikolo ( Norms and Standards for Schools Infrastructure ) le go netefatsa gore dikolo di babalesegile ka mafaratlhatlha a a maleba .
Go fitlhela ngwaga o Mophato wa Ditone tse 250 o ne o na le maemo a le mararo - boronso , selefare le gauta - mme mo ngwageng o go tsentswe bogodimo bo bongwe , polatina , ka gore Israel Motlhabane ( yo a leng mongwe wa baeteledipele ) o kgonne go uma ditone di le 1 500 ka setlha se le sengwe .
Gape se se tla tlhalosa ditokomane tsotlhe tse DEA e di amogetseng le kopo ya tetlelelo .
Kalaka e ka lokelwa ka nako e nngwe le e nngwe ya ngwaga mme go tlhophiwa gore e lokelwe nako e telele pele ga go simolola go jwala gore e neiwe nako go simolola go dira mo mmung .
Fa o ka botsa nna , ke tlaa re ke tumelo !
Go dira furu go tshwanetse go a bo go simolotswe pele ga kgato e mme go sa le pele ga nako go simolola go roba ka go tlhokega go omanyana gape .
Kobelo e ka nna masalela a dijalo ( go bua ka kakaretso ) kgotsa " kobelo ya lorole " e e tshwanetseng go tsholwa jalo mo nakong yotlhe go ise go lengwe ka tshugommu ya semotšhine ya mmu .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
31 Mopitlwe 2004
Fa go na le batsayakarolo ba ba sa itseng go buisa , ba buisetse ithuto eo .
Tlhagiso ya dikgetse kwa godimo
Ke ne ke kgatlhwa go bona palo e e kwa godimo ya balemirui ba ba sa tlhabololwang ba ba neng ba le teng - go monate go bona dilo le thuso e e leng teng go thusa kgaolo ya bolemirui .
Solomon o dirisa bolemirui gaufi le Carolina mme Morulaganyi wa Tlhabololo wa Grain SA wa gagwe yo a rwetseng tiro , ke Naas Gouws. ( Jurie Mentz o tsere tiro ya morulaganyi wa dikgaolo ) .
Dipotso di tshwanetse go lebisiwa go Lefapha la Ditirelo Tsa Semolao kwa nomoreng ya mogala ya : ____________ kgotsa imeile : _________________________
Go Tlhomama ga Boemo jwa Ditšhelete
Rotlhe re a farologana - bangwe ba dira ka natla fa bangwe ba sa dire jalo ; bangwe ba rata loruo fela fa bangwe ba rata ntshodikuno ya dijalo ; batho bangwe ba boifa go tsaya molato fa bangwe ba sa boife seo ; bangwe ba batla temothuo go nna tiro ya bona fela , fa bangwe ba e batla e le tiro ya maitiso .
Soya e ne ya tlhagisiwa lwa ntlha kwa Yuropa go sa le gale mo ngwagakgolong wa 18 le kwa go se se itsegeng gajaana jaaka United States ka 1765 , koo e neng lwa ntlha e jalelwa furu .
Maikarabelo a lepodisi fa go le palaelo ka dingwaga tsa ngwana
Rotlhe re tlhoka gore ka nako nngwe re adime madi - bogolosegolo mo temothuong gompieno .
Go tlhopha mofuta o o tlaa jwalwang go botoka , ka ntlha ya gore go jwalwa diteko mo dikgaolong tsotlhe mo go jwalwang kanola teng mme ditshupetso tsa diteko tsena di tlaa supa gore go kgona mofuta ofe mo kgaolong ya naga ya gago morago ga nako e e rileng .
Itse fela gore go ka se fetoge ka ngwaga o o latelang fa mmuso o o sa ntse o le teng .
Ga jaana palo e e kwa godimo ya baagi ba tsweletse go tshwarwa ke mekgotlhwane .
Go tsamaisa lenaneotsamaiso la ntshokuno le le atlegileng
19 . Tshimologo , go tsenngwa tirisong le matswela
Go tla tsaya lebaka le le kae go tsweletsa tetlelelo ?
Dikelo tsa tshelo tse di kwa tlase di dirisiwa le dinosele tse dinnye , le tsona di ka oketsa kgonagalo ya phokelelo .
5.3.7 Karabo ya Batlhankedi ba Tshedimosetso le thuso go tswa go Motlhankedi wa Tshedimosetso
Maikaelelo a tsheka-tsheko
Papatso
Fa tse di latelang di sa akarediwa , gona a di akarediwe mo lenaneng :
Go supiwa ke bonnete ba gore go jwala-nngwe go tswelela go naya dimela tse di tlhokiwang go tsweleletsa bolwetse le disenyi tsa mefuta e e rileng .
Tiro ya medi e ke go tshetlela semela le go goga metsi le dikotlo tsa diminerale .
Ditheo di tokafala ka go ithuta go go tsweletseng mmogo le dikgato tse dingwe ; ka go itebaganya le bothata jo bo tseneletseng , go bo rarabolola le go fetela go setlapele se se latelang .
Go nna teng ke maitshwaro a mantle a go itima .
Tiragatso e re e bitsa tatelanyo .
Tlhomo ya Komiti ya Motlhakanelwa
Tota le ditshelo tse di se nang sepe di tshwanetswe go lotlelwa gore mongwe yo a sa tshwanelang go di dirisa a se kgona go di tsaya .
Poko ya ga Kofi Awonoor wa kwa Ghana , Leopold Senegal , Aime Cesaire wa kwa Caribia , Oswald Mtshali wa Aforikaborwa , Léon Damas wa kwa Guiana ; Lenrie Peter wa kwa Gambia le dipina tsa maKhoisan le maSan , le Busumbwa wa kwa Tanzania , botlhe ba nnile le seabe mo go ageng mosaike wa go tseelwa tsa rona le tshotlego ya barwa le barwadi ba balatlhegi ; batshediswa-melelwane , le letlhoafalo la go boela gae .
Ponelopele , maikaelelo , ditogamaano , diporojeke tsa Tlhabololo e e Lotaganeng
Kgosana e ka nna ya abela Mokhuduthamaga epe ya dithata tsa gagwe go ya ka molao o o malebaa o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao , dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
Mongwe le mongwe , go akaretsa le batho ba ba mo mafapheng a puso , o tshwanetse go dira tiro e e tshwanetseng ya letsatsi .
Sepolotiki ka gale ke segole se se nnileng teng ka ntlha ya dikgatlhegelo tsa dikarolo tse di kgakala le bontle . "
11 . P : Nka ikgolaganya jang le letlole la me ?
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rweleng tiro .
Patlisiso e e dirilweng ke dplg le GTZ ka 2004 e bontshitse gore letlha la tlhagiso ya bommasepala le farologana go tswa mo porofenseng go ya kwa go e nngwe le go tswa mo mmasepaleng go ya kwa go o mongwe .
11.1.3 Go lelekwa mo tirong ;
tlhagiso ya Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomaganeng .
Tlhola dibereng tsa maotwana a kwa pele go netefatsa gore ga di dumele gore leotwana le tshikinyege mme di bofe fa di sa siama .
Fa o na le inšorense , o gatelelwa go nna le lenaneo mme o tlhokiwa go dirisa ditiro tse o di beetsweng .
Dikgopolotheu tsa mmaraka o o gololesegileng , le fa go ntse jalo , di tshwanetse go tlotliwa ke dinaga tsa Sub-Sahara , fa di ngoka dipeeletso , sekai , ka go tlotla dikgopolotheo di tshwana le ditshwanelo tsa thuothoto .
Ka jalo SALGA le bagakolodi ba yona ba semolao ka kakaretso ba neetse digakololo kgatlhanong le dineelo tsa ditiro mo dikomiting tsa diwoto .
7.21 go faela dikhopi tse di ka fa godimo tsa maitlamo ka palo ya di le nne ;
Ditlhopha di neelwa metsotso ka nna e le 10 go ya go e le 15 go buisana ka ga tiro ya tsona le go kagaogana dikarabo tsa tsona mo kopanong ya botlhe .
Fa terekere e ka phontšha fa e roba , bothata bo tlaa rarabololwa jang ?
KE DIKGWETLHO DIFE TSE DI LEBAGANENG BASADI MO BOTSAAKAROLONG JWA GO DIRA MOLAO ?
E tsamaya e ntse e hupela mowa ka nko ya yona go utlwa monko wa dijo tsa yona .
MFMA , 2003 e laela gore tekanyetsokabo ya mmasepala e nyalane le IDP .
Fa re lebelela Lenaneo la 1 go bonala sentle gore go uma ga kanola go ntse go oketsega mme le gore bogare ba bokana ba ditono tse di umiwang bo oketsegile go simolola ka 16 ka 1992 , go fitlhela 260 jaanong ka 2013 .
11 . Go tsena mo lefelong kwa ntle ga tetla
Motereganyi o laletsa matlhakore ka bobedi go akanya ka moo maemo a ka rarabololwang ka teng ka go abelana dikakanyo .
( e ) e lemoge le go tlhaloganya maikutlo a maemo a motswa-setlhabelo .
( i ) ba itsise ka tatofatso le mofuta wa yona kgatlhanong le ngwana ;
Dikhuduego tsa sešeng kwa Bokone jwa Aforika di re gakolola ka matshosetsi a bobusi jo bo bokoa mmogo le ditheo tse di fokolang tseo di letlang ba maemo go iponela mahumo .
Tlhomama mo nakong e e lekanyeditsweng dintlha tsa lenanetema .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Mo athikeleng e re tla lebelela go se suga mmu mo go leng tiragalo mme le jaaka go ka tshegetsa tshomarelo ya mmugodimo .
Dipatlisiso tse di dirwang gone jaanong di setse di supa gore phetlhu e setse e na le kgono ya go kgona go tsenelela mo mefuteng ya mmidi ya Bt e e fetotsweng go kgona go e laola .
Tseosekaommu ( lefatshe la temo )
Peo ya soyabini e na le diphesente tse 19 tsa oli .
E lebisitswe go batsofe , bagale ba ntwa , bana le batho ba ba nang le bogole .
O tsamaisa baneeladitirelo ba ba tshegetsang kitsiso / pego / tlhagiso ya tiragatso ya CBP ; le go
Bokana ba tuelo e bo farologana gare ga R85 , 00 ka tono mo silong ya Battery go ya R550 , 00 mo go ya Malmesbury mme go supa le tlhotlhwa ya go thotha kwa mefelong a a leng mabapi le disilo .
E simololwa mo go
Barutegi ba ba ithutileng setso sa merafe ya Afrikan ga ba nke ba tlogela go bua ka ga go itumelela phitlhelelo ya kutlwano .
( iii ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tsa gagwe ; le
Nnete ke gore fa o tlhoka go tleleima ka ngwaga wa bosupa o tla kgona go tswelela go amogela 30% ya moputso wa go se tleleime .
Fela maloba re kopane le baeteledipele ba Banka ya Mafatshe kwa Centurion mme ra tloga ka sepe - ba dumetse gore ga ba na kgono go thusa bontsi ba balemirui ba ba tlhokang thuso mme gape le gore dikala tsa bone tse dingwe ga di na ' tlala ' ya go thusa ba ba kopang thuso .
Dikomiti tsa Diphotefolio - nna le lenaane le le tletseng la dikomiti tsa photefolio tsa khansele ya gago le dintlha tse go ikgolaganya le ditokololo tsa komiti ya photefolio gore o tle o ba tlamele ka tshedimosetso ka tlhomamo le go ba neela ditshwaelo ka ga mabaka a a leng maleba le dikomiti .
Kgono ya dibolayamefero e ka fokotsega gape ke bokana ba masalela a a tlogelwang kwa ntle ga meselenyana mo go lokelwang peo teng ka sebolayamefero se ka kgomarela mo teng mme se sa kgone go tsenelela go gasega ka go lekana gotlhe mo mmung .
Karolo eno e tla tlhalosa dikgato tsa semolao tse bakopatshedimosetso ba ka di tsayang ba ba batlang go dira boikuelo kgatlhanong le tshwetso ya Batlhankedi ba Tshedimosetso .
Mme kakanyo e e tebileng e bontshiwa mo polelong e e agang tiisetso e ya Afrikan .
THUTO YA BADIRISI
Leano la go lokela monontsha le ka laolwa ke sona sekao se go leka go lekantsha mebu yotlhe le sona ka maemo a kotlo ka kgaologare mo polaseng e e rileng .
A re o batla go godisa temothuo ya gagwe go fitlhelela a nna le diheketara tse 1 000 mo kgaolong ya mebu e e boteng le pula e ntsi !
Kwa mafelelong , mokgwa o o botoka go swetsa gore o dirise eng ke go lekalekantsha tlhotlhwa ka heketara ya lenaneo le lengwe le le lengwe .
Felo gongwe , Mphahlele o bontshitse gore go simolola go itlwaetsa go buisa go tlaa aga motheo o o tiileng wa go ithuta-ka-namana .
Tlhotlhwa e e amogetsweng e laela gore mo go tlhokegang tsereganyo ya mmaraka , tlhotlhwa , selekanyo sa bodirisi le selekanyo sa dipholo , di laolwa ke patlego le tlamelo .
Lotseno go tswa mo teraseteng go ya kwa bajabosweng lo tsewa jaaka lotseno lwa morokotso lwa bajaboswa mme le kgethisiwa jaaka go tshwanetse .
E SEKASEKILWE KE : ______________________ LETLHA LA TSHEKATSHEKO : ______________________
Potso e e bokete e e batla dikarabo .
Dimmanuale tsa PAIA 20
Semela se se na le mefuta ya ditiriso tsa setso tse di sa amaneng ka totobalo le ditshwaetso tsa sehuba .
( 2 ) Fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a sa kgone go bonwa morago ga go tsaya matsapa a a leng matshwanedi , mme tiego nngwe gape e ka kgoreletsa dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana kgotsa tsamaiso ya bosiamisi , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka ntsha taelo ya gore ngwana a se thusiwe ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao .
Fa o na le dikhophi tsa mmasepala tsa batsayakarolo tsa IDP , kopa batsayakarolo gore ba e lebe mme o e lebe go bona gore e bua ka ga dintlha tse batsayakarolo ba di tlhagisitseng .
Nako e e siameng ya go tsaya sekao ke fa o ka kgona go tsaya nako go dira tiro e e matshetshe , ke fo o ka kgonang go dira katlholo ya pono ya go kgaoganya tshimo ka dikarolwana tsa tseosekao tse di tshwanang , le ka yona nako e ngwaga le ngwaga morago ga thobo kgotsa mo ntlheng e e tshwanang mo thefosanyodijalong .
Melao e merataro e e tshwanetsweng go gakologelwa
Re kgona go thusa balemirui go dira se se siameng - ba tshwanetse go itse se ba tshwanetseng go se dira le go nna le madi go se dira .
A metsotso e tlhamalale .
Seno se re tshepisa tshiamelo ya go nna se re se batlang le go netefatsa gore ga re iphe tshiamelo epe ya go sotlakaka motho yo mongwe . "
Taolo ya mofero le leroborobo la ditshenekegi , semotšhine le sekhemikale ;
( vi ) go tsaya tshweetso ya go tsee dikgato .
Botlhokwa ba tshedimosetso ya papatso ;
Batho ba ba nang le kgatlhego mo , maikutlo ka , kgotsa ba ba ka amang tiriso ya motswedi kgotsa tirelo
mekgwa ya go bega kwa khanseleng le kwa mafapheng a a dirang , di tshwanetse go dirwa ka tsela ya go neelana
Kitso , botswerere le maitemogelo ka tse di kgaogangwang fa mosimolodi a tsena mo tsa dipolase a tlhoka kaelo le thuso tse di tla mo thusang go nna molemirui tota .
Ka bo1980 , maboko , diterama le ditori di le dintsi tsa bantsho di ne di na le melaetsa e e bogale ya bongongoregi , di tsweletsa ntwa kgatlhanong le tlhaolele .
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng di tsweletse go oketsega mme tlhotlhwa ya dithoro ga e kgone go lepalepana le se .
O dirisa jang kitso eno go thusa mo matshelong a bona ?
Ka palogare , ditshenyegelo tsa dikhemikale tse , di oketsegile ka bokana ka 45%
23 . Letlhare la togamaano ya porojeke ya IDP
Go go naya maemo a go simolola tekanyetso ya ngwaga e e latelang .
Selekanyo se le sengwe kgotsa segalagala sa galase e nnye
Gakologelwa : Go na le maemo a a farologaneng a go supa pyometra mo dikgomong - trichomoniasise ke ntlha e le nngwe fela .
A re se se botlhokwa mo go fitlhelelang maikaelelo a gagwe ke mokgwa o o totileng batho wa gagwe .
Mo ditlheng tse pedi tse di fetileng ga ke a ka ka rekisa dithoro tsa me .
Thulaganyo e na le magato a le 6 , ona ke :
A ke ka amogela kheše mo boemong jwa dišere tsa RBP ?
Beke ya malatsi a le 5 ya togamaano mo
Referense
Nnete ke gore ga re kgone go nna fatshe re ntse re itlhomogetse pelo .
4.1.1 Kgotlakgolo e tla nna le le bobotlana dikopano di le 4 ( nne ) ka ngwaga ;
KE TLA ITSE JANG ?
6 . Motsamaisi wa CBP o tshwanetse a supa le go bolela diphitlhelelokgolo tsa diporojeke tse di tlholang tšhono ya ditiragalo tsa kgokagano ya batho kgotsa go nna mo dikgannye .
7.16.4 dipego ka botlalo tsa dikgang tse go tla tlotlwang ka tsone mo kopanong ;
Ga re ikoketse marago ka matlapa .
Mo tirwanang e e latelang maloko a baagi a dira setshwantsho se se supang dinako ya go batlisisa ka ga baagi mo nakong e e fetileng .
Bothata bo bo tseneletse go feta mo re ka naganang ka teng mme bo tswelelela go kgono ya dineo tsa tlhago , tota le go tshenyego go mafulo a tlhago le thulaganyo ya mafulo mo nageng .
Disonobolomo tsotlhe di tlhokiwa gore mmudula o dulafatse sentle gore kgona go bona kumo e e tleleletseng .
Sediriswa se se dirisiwang ka dibaka tsa monotsha le megoma e e tsenelelang mo mmung se tshwanetse go setelwa go lokela dikilogeramo tse 200 tsa LAN tsa mofuta wa dithoro ka heketara .
Kwa bokhutlong jwa konteraka mong wa polante e ntšhwa le didiriswa e tla nna mmasepala .
O na le nepo mo go tsotlhe tse a di dirang e bile o tlhaloganya tse di leng botlhokwa go nna molemirui ka botlalo .
Mogakolodi o tla nna mongwe yo a setseng a bone tlhaloganyo le maitemogelo mme a batla go dirisa kisto ya gagwe go thusa moithuti .
Palamente e lwela go nna kemedi mo go bontsheng botaki jo bo emelang Maaforikaborwa otlhe .
Bantshakuno botlhe ba itse ka mathata a a fitlhelwang mo temothuong .
Le gale , fa kitlano kgoboko e le kwa godimo , go dirisa dipaakanyo tsa go fokotsa kitlano kgoboko fela go ka se rarabolole bothata .
Kwa bofelong selo se , se go tsenya maikutlo a boipelo , o nna le go akanya le go batlisisa o ikemetse ka nosi : Maemo a thulaganyo ya thuto e a pegang mo go rona , bogolosegolo go tloga ka 1953 , a ne a sa direlwa go re tlhotlheletsa . "
Tshegetso ya Kgwebo
Tlhalosa motheo wa lelapa
O kaya gore kwa ntle ga maikaelelo a go nna jalo motho a ka khutla go nna motho yo o feletseng le mokwadi wa Aforika , ka ntlha ya gore bokwadi ke tiro ya pateletso ya setso .
Tokomane e ke karolo ya ditlhopha tsa dikaedi tse di tlhagisitsweng ke DEA go kaela tiriso ya Molao wa Patlisiso ka Ditshedi le Melawana ya BABS .
Kgolaganyo ya CBP le IDP Kgato ya IV :
Khopi ya mafoko a a gatisitsweng ka segatisamantswe
Dingangisano tse di tseneletseng di botlhokwa go fitlhelela ditumelano mmogo le go nna beng ba leano .
Ke kgwedi ya Phatwe mme molemirui mongwe le mongwe yo a nang maikaelelo a go jwala dijwalo tsa selemo o tshwanetse go ipotsa dipotso tse di latelang .
Tsweetswee gakologelwa gore selekanyo seno se ka nna sa fetoga go sekae , go ya ka palo ya maloko a Mahube e nang le one .
( d ) batlisisa gore ngwana o tshotswe sentle kgotsa nnyaya le gore a o beilwe ka fa tlase ga maemo a mantle , fa go le matshwanedi ;
Le fa go na le molaokakaretso wa go sireletsa tshedimosetso ya khamphani , go tlhokega setlamo sa puso se se tla dirang dilo kwantle ga go fitlha sepe .
Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Setšhaba , 1999 27 ( 4 )
Nna ke solofela gore didiriswa tsa mo polaseng di siame fela go lekana bokana bo mong wa tsona a di tlhokomelang .
Go ikaeletswe gore Tsamaiso ya ka Bonako ya Dipalangwa ya Rustenburg ( RRT ) e nne e e kopantsweng , mo go rayang gore mefuta ya dipalangwa tse di farologaneng tsa botlhe mo Rustenburg di tla dirisana mmogo .
Lenaneo la Bosetšhaba la Ikatiso ya Baša ya Boapei , le dirilwe ke lefapha la Bojanala , go neela baša bokgoni , kitso le maitemogelo gore ba kgone go bona ditiro tsa leruri kwa intastering ya kamogelabaeng le bojanala .
Thuylaganyo ya kgwebo e supa mokgwa o ditiro di kgaogantsweng ka teng , jaaka di kopantshwe mme le jaaka di rulagantswe .
Rratoropo
Go tlhokomela
Fa go le metsi mo mmung matsatsi a a ka nnang 10 ka nako ya mariga , ka thempereitšha e e ka nnang gare ga 10°C - 15°C gore Sclerotinia e simolole go tlhoga le go kolopa peo .
Go nna molemirui go thata go feta ditiro tse dingwe , ka o dira kwa ntle ( e seng ka mo teng ) , o na le tokelelo e tona ya madi , o rwala thotho ya go se kgone ka ntlha ya komelelo , morwalela , mollo le sefako , mme kwa mafelelong a tsotlhe , ga go na poelo e tona .
O setse o sweditse gore o ya go ntshang ?
Ditshwanelo tsa baagi le tsa polotiki 1 2 3 4 5
( b ) " taelo ya nako ya balelapa " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a nne le balelapa la gagwe diura tse di beilweng ;
Togamaano e e golaganeng le setheo se se mo molaong ( woto le komiti ya woto ) ;
Sebopego se rekoto e kopiwang e le mo go sone : . . . . . 
netefatso ya kakaretso mo go direng togamaano ya batho ba ba tlhokang
Ke diheketara tse kae tsa nosetso ?
Mo athikeleng e e latelang e , re tla lebelela mosola wa go dirisa tekanyetso .
Go uma ga mmidi mo Afrikaborwa go oketsegetswe gagolo ka dingwaga tse di leng lesome tse di fetileng mme Biro ya Maikemisetso a Dijo le Bolemirui ( BFAP ) ya re ntlha e e bonega e ntse e tswelela ka dingwaga tse di latelang .
Go baya ngwana mo maemong a a ka dirang gore a dire tlolomolao .
Phatlhoso
Katisegelo e e tlholwang ke merwalo ya diase e e bokete ya ditono tse di lesome kgotsa go feta mo mebung e e metsi , e ka tsenelela go fitlha go 0 , 60 ya mitara .
Fa ke bua ka " seno se le sengwe / " sa selekanyo sa ka gale " ke raya ( PICTORIAL SHOWCARD 6 ) :
Ke tiro e nngwe gape ya baemeditshireletso go netefatsa gore dikhurumelotshireletso tsa didiriswa tsotlhe di nne teng e bile gore di siame mme di diriswe .
Tlamelo ya letsatsi le letsatsi e botlhokwa go feta ka mokgwa o o badirisi ba bantsi ba dumelang ka teng .
Kwa Grain SA ke tsene dithutiso tsa Matseno a go uma Mmidi le Tlhokomelo ya Terekere .
O sekaseka le go farologantsha mmu wa gago , go yeng ?
Go botlhokwa thata go kopa kgakologo go morekisi wa peo wa gago ka ntlha ya go reka semedisi sa mofuta ofe .
Digato tsa go mela tsa mmidi tsa V1 le V2
( a ) Ditlamorago tsotlhe tse di tlhagelelang ka ntlha ya tlolo-molao e e dirilweng ke ngwana , di tshwanetse go nna maleba le maemo a ngwana , mofuta wa tlolo-molao le dikgatlhegelo tsa setšhaba .
Go ka tlisetsa go latlha mateng a tanka yotlhe .
( p ) tuelelo ya tshenyegelo mo go motho yo o rileng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , mokgatlho o o abelanang ka dithuso kgotsa mokgatlho wa loago kgotsa setheo kwa ngwana kgotsa balelapa la gagwe ba ka kgonang go fitlhelela seno ; mme
Setlhogo sa porojeke
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Dikgwebo tse dintsi di paletswe ka gore ditshwetso di tsewa ke setlhopha - bangwe ga ba na tshedimosetso , bangwe ga ba na kgatlhego , bangwe ga ba na tirisano , bangwe ba tshaba go ipofa , bangwe ga ba tsene dipitso , ka jalo setlhopha se palelwe ke go dira khoramo ya go tsaya ditshwetso .
Mo leetong lwa tirego ya go katisa bantshakuno , re dirisane thata le Lefapha la Temothuo , mme re ba neile dikhoso tse dintsi .
Jaaka sekao , fa go le botlhokwa gore moitseanape a tle go neelana ka tshedimosetsokwa pitsong , go nna teng ga gagwe go tlhoka gore go tlholwe pele lenako e e dumelanetsweng le ena .
Go botlhokwa go seta sedikologo se se gasetsang metsi sa gago ka dinosele tse di ntshang marothodi a a lekaneng a a sa kgonweng go fokiwa ke phefo kgotsa go mowafala fa go le bollo mme tota le gore a se nne a magolo go feta ka gore a ka kilanye mmugodimo .
2.1 Etela Senthara ya Kgakololo ya tsa Matlo kwa Kimberley
16.5.1.2 Kwa kopanong epe ya maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo maitlamo a go bouta mo kopanong a tla supiwa ka go tsholetsa diatla .
Fa modiredi a ka kopa nako ya boikhutso o tshwanetse go tlatsa foromo ya kopo go ikhutsa .
Go tlhopha ga mofuta
6.2.1 Bokgoni jwa tsamaiso
Balemirui ba ba nosetsang korong ba ba dirisang metsi a dithulaganyo tsa metsi tsa mmuso kgotsa a ba nang le ona mo dipolaseng tsa bona ba kgona go laola dintlha tsotlhe tse di leng botlhokwa go uma le go oketsa bokana ba thobo , mme jalo le letseno .
Batsamaisi ba mmasepala ba tshwanetse go tsaya karolo ya tshegetso mo togamaanong , ba netefatse gore go nna beng go nna mo wotong .
Akanya ka moo bokanakang jo bo tlametsweng bo farologanang le tlhotlhwa , ditlhotlhwa tsa ditsenngwateng tse di teng , thekenoloji , le ditsholofelo tse di sa fetogeng .
Di ka ama tlhotlhwa ya dithoro , k.g.r boleng .
Ditheo tsa teng di tlhametswe go netefatsa le go kgontsha maemo a setheo a go neela mafaratlhatlha a mmasepala , a a fetolelang mokgwa wa tirisano go nna wa setheo .
Morago ga Puo ka Tona , Maloko a Palamente a buisana ka tekanyetsokabo ba bo ba tlhopha gore a ya ganediwa kgotsa ya dumelwa .
2.3 " Balaodi mo Baaging " e raya baagi ba ba mo lefelong lengwe le le tlhohilweng ba ba leng ka fa tlase ga tsamaiso ya RBN by proclamation go ya ka molao o o dirang o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao ;
Ga go na baoki ba go dira se
O tsene sekolo mme o tlogetse ka mophato wa 5 ( Kereiti 7 ) .
Dithoto tsa terasete di ka gololwa fela ka batseisamolato ( creditors ) ba yona .
Mphahlele o ne a lemotsha batho fela kwa ntle ga go tsosa ketseetsego .
Letsatsi le letsatsi kgotsa mo e batlang e nna letsatsi le letsatsi
Karolo e e tsewang ke Komiti ya Woto ke go tlhabolola demokerasi e mo go yona batho ba tsayang karolo mo go puso selegae .
Tsweetswee , tlhomamisa sentle gore o buise tsotlhe tse di kwadilweng mo polesing , tota le tse di kwadilweng ka ditlhaka tse dinnyennye , pele o saena leina mo polesing .
Bokana bo bo jwalwang ( palo ya dimela ka heketara )
Fa go simololwa go robiwa ke fa re lemoga gore kumo ga e ntle jaaka re ne re solofela , le fa dimela di ne di mela sentle thata setlha sotlhe , makape a ne a sa tlala jaaka go ne go solofelwa .
Maitlhomo a 2 Tsa matlo
Bobegakgang jwa dikuranta ; le
Kopa ditekelelo tse di maleba le polase ya gago
Go simolola ka1994 puso e ne ya tlhagisa letlhomeso la pholisi le la peomolao tse di ikaelelang go rotloetsa taolo ya Botsayakarolo .
Karolo 1
Supa monnasetulo ka go kwala ( mon . ) morago ga leina .
Netefatsa gore kgaolo ya ditafole tsa go berekola di na le lesedi le le lekaneng le gore mesi yotlhe ya diekesoso e tswela kwa ntle ga bodirelo .
Fela ka go re ke madi a mmuso , ga go re re ka a latlha jaaka re rata .
John o rekisa thobo ya gagwe le ba Agricom ba ba ntseng ba mo thusa ka madi le ka tse a di tlhokang .
Go sweditswe :
Ga o kitla o kopana le ope mo inthaneteng fa o e dira e bile ga e a beelwa nako .
Ditlwaelo tse di tshwanetsweng go tilwa
Jalo go botlhokwa thata go naya dikgomo seoketso sa maatla jaaka selatswa .
Fela jalo le mo boalong jwa motlhaba , sebopego se sa thaere se tlaa kgontsha kgogo e e oketsegileng jaaka thaere e anamisa morwalo mo kgaolong ya boalogodimo e kgolwane mme ka tota e " kokobala " mo godimo ga mmu go na le go nwela mo go ona .
Diphetogo tseno di ka nna tsa bontshiwa mo ditokololong tsa buka eno ya ditaelo .
Go umakela Foramo ya Baemedi ba IDP ka ga tiragatso ya CBP le go gatelela ditšhono go tsayakarolo ga ditokololo tsa foramo mo ditirong tse di totileng togamaano le tsenyotirisong mo diwotong ; le
Ka jalo , dipholo di ne di farologana e bile ga go kgonagale gore bommasepala ba kaye fa bomaleba jwa komiti ya woto bo ikaegile fela ka tsibogo ya batlhophi le nepagalo ya thulaganyo ya ditlhopho .
KITSISO YA BOIKUELO JWA MO TENG GA SETHEO
Mafulo a a ka dirisiwang ke molemirui
3.1.2 go tlhama ditekanyetso tsa go dira ga Ditlamo , Diboto tsa tsone le Bookamedi jwa Setlhopha sa tsone sa Botsamaisi .
( 2 ) Ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta a ka bewa kwa kgolegelong fa , mo godimo ga mabaka a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( a ) , ( c ) , ( d ) le ( e ) , Molaodi wa Botšhutšhisi ba Setšhaba kgotsa motšhutšhisi yo o neilweng ke ene tetla ka lekwalo ya go ka dira jalo , a ntsha setifikheiti se se netefatsang gore go na le bopaki jo bo lekaneng go sekisa ngwana ka ntlha ya tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao le gore o latofatsa ngwana ka tlolo-molao eo .
Sekao , o ka kopa setlhopha sengwe gore se arabe potso mme se sengwe se arabe potso ya bobedi .
Seno se tlaa netefatsa gore tshekatsheko ya IDP , bogolosegolo tiro ya IDP ya 1 / 2 , e ikaegile mo kakanyong e e tshwaraganeng , e e rulagantsweng go ya ka botlhokwa jwa merero ya tlhabololo jaaka e tlhaloganngwa ke baagi le beng ba ba kwa tlase le gore tiro ya IDP ya 1 / 3 : Poelano , e thaetswe mo tiragatsong ya puisano e e rulaganeng le go tsamaisiwa sentle .
Mo bophelong ba rona , re bogisitswe rotlhe ke lesokolela kgotsa go bipelwa .
Ntshothwane ke mogodu wa boraro mme o dirwa ka ditogwa tse di menaganeng di le dintsintsi .
Bolaodi ba maikorobaiologi ya mmu bo tlhola bo nna ntlha e e ithutwang mme ditlhotlheletso tsa go tlogisa modi le dijwalwa di ntse di fitlhelwa mo marakeng mme di kgona go tsweletsa go oketsa kumo .
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tse dinnye
Pusoselegae e tshwanetse e itse gore dipeeletso tse di tlaa ba jela madi ngwaga le ngwaga le gore ba itse gore madi a tlaa tswa kae .
Thalang setshwantsho se se bontshang magato a a farologaneng a thulaganyo ya lenaneo .
Mefero ga e a tshwanela go go tshoganyetsa - e ka nna mefero ya motlhogelaruri e e ka bong e ntse e le teng mo masimong mo ditlheng tse dintsi , kgotsa mefero ya ngwaga o o tlang e ka tswa mo peong ya mefero e e wetseng mo mmung mo setlheng seno .
Se se raya gore ke bareki ba dikuno tsa polase ba ba tlhomang gore go tlaa duelwa bokae mme montshakuno ga a na maatla a go ipuelela go bona kgwebo e e botoka .
Dikhemikale tse di dirisiwang mo ntshodikunong ya dijalo di kotsi le go tura , ka jalo go botlhokwa thata gore di dirisiwe jaaka go atlanegisiwa ( Khaliboreišene ya sekgatshi ke kgokedi ya botlhokwa nngwe mo moleng wa ntshodikuno ya dijalo ) .
Go netefatsa tlhaeletsano e e siameng magareng ga bakgatlhegedi botlhe le mmasepala
Ke tlhabologo ya mofuta mang e , e e tshegetsang mmuso wa Israel mo go bogiseng maPalestina ?
Go lesego go itse gore morago ga mariga go tshwanetse go tla dikgakololo...di bo di fitlha .
Go diragatsa dikgato tsa ditiragalo - go akaretsa go diragatsa leano ka go dira ditirwana tsotlhe mo leanong .
Mo diathikeleng tse di setseng di kwadilwe re ne ra dirisa lereo le go supa lekwalo le le supang maemo a ditšhelete ka ntlha ya boekonomi tse di supang tekatekanyo , go boela ga madi le go elela ga madi .
6 . Katoloso ya botokololo jwa ditlhopha
Potso e e latelang e ka botswa gape : O ka itse jang gore tiriso ya bolemirui bo bo rulagantsweng sentle e a kgona fa o sa lekalekantshe tse o di dirang mme le tse o di kgonang ?
1 . Rwesa mmasepala maikarabelo mabapi le go neelana ka ditirelo tse di :
Ke go nyatswa ga dithulaganyo tse dintsi tsa thuto ya Afrikan , gore ga di rotloetse go lekane le go tlamela barutwana , go supa le go itlhamela ditharabololo tse di tlaa ungwelang baagi ba selegae .
Tlalelo mo Karolong ya Bontshadikuno thoro
Baemedi ba kwa ntle ba tlhalosa mathata le tsamaiso ya go kgobokanya tshedimosetso mme ka go dira jalo , ba nne le taolo ya tshekatsheko .
Ke rata go go LALETSA gore o akanyetse go nna le seabe mo thuto-patlisisong .
Lefapha la boitekanelo
Palo e e kwa godimo ya balemirui ba bangwe ba ba neng ba sa dirise tiro fa e simolola le bone ba kopile go tsena tiro ka ngwaga e e latelang .
Puo e ya 1995 e tlhalosa gape kakanyetso e e boteng ya ga Mphahlele ka ga phetogo ya Aforikaborwa , le tsela e e tlhokegang ya tlhabologo ya setšhaba sa rona , go tswa mo go nneng sa merafe-mentsi go ya kwa go se tlhaolweng ka merafe .
Ee , jaaka go fetotswe
Se , se akaretsa peomolao e e farologaneng e e dirilweng go tlhagisa ditheo tsa kemedi tsa temokerasi kgotsa dikomiti tsa diwoto , go thusa ditheo tseo go rulaganya mo maemong a selegae , go tsenyatirisong le go tlhokomela dithulaganyo tseo ka go dirisa ditlhopha tsa tiro tse di farologaneng le di-CBO , go tshegetsa ditirelo tsa baagi , le go tshegetsa ditheo tse tsa selegae ka setlhopha sa badiri ba tlhabololo ya baagi .
Supa le go tlhalosa ditiro mo setlhopheng se se tlhophilweng sa porojeke .
Tlaleletsa ka puisano e e ikaegileng ka tshedimosetso e e mo 3.2
Namane e e tshelang , e e itekanetseng , ke tshimologo e e siameng fela gore o bone lotseno , namane e tshwanetse go godisiwa go fitlha kgolo ya phusetso mme morago ya rekisiwa .
5.3.13 Go diregang fa boikuelo bo tlhatlhelwa morago ga lobaka lo lo beilweng lwa go bo tlhatlhela
Mesima ya dipeba mo mmiding
Llaga e fa a e omile gantsi go bokete thata go ka e šema ka bogale jwa sepete .
Didiriswa le didiriso di netefaditswe
Monate ke gore o ka bona madi a a oketsegileng .
Letlole la Dikotsi tsa Tsela ke sekai sa setlamo sa puso se e seng karolo ya lefapha la bosetšhaba , la porofense kgotsa la pusoselegae , ka gonne lone le tlhomilwe ke kgotlatheomoao ( Molao wa Letlole la Dikotsi tsa Tsela ) , mme ka jalo boikuelo jwa mo teng ga setheo ga bo ka ke jwa tlhatlhelwa kgatlhaong le mafapha ano .
Kaedi e e na le dikarolo di le 6 tse di latelang :
Gantsi bantshadikuno ga ba na kitso ya dipaakanyo le tlamelo .
Molemirui yo re buang le ene kgwedi e ke Samuel Moloi - a ke sekao se se leng pila jang go balemirui ba bangwe .
Ditsamaiso tsa ka mo teng go siamisa dikgotlhang tse di ka nnang teng ka phetolelo ya go baya leitlho le go tsenya leano tirisong .
Fa dilekanyo tsa tsamaiso di tokafala , poeletso ya peo ga e nne le poelo e e kwa tlase .
Go akanya ka mokgwa o go tlisetsa tiriso ya madi go sa naganwe sentle le tatlhego ya madi go sa tlhokiwe .
Go letsa mogala ka inthanete ka skype kgotas Voip
Jalo , ke boikarabelo ba gago o le molemirui , go tswelela o ntse o tlhokomela e bile o ntse o atlhola dijwalwa tsa gago go bona tlhaselo e nngwe le e nngwe e e ka tsenang mo masimong a gago .
( a ) rotloetsa ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng le motlhokomedi wa ngwana wa semolao , go tsaya karolo ;
Ga o a kgotsofala gotlhelele
Kwa ntle ga kemonokeng ya moitseanape , popegotheo e e itshetletseng jaaka Grain SA , thaotho le tshireletso ya dikgatlhego tsa bantshakunothoro botlhe ba naga e , di tlaa bo di le mo mathateng .
Ke maikutlo a gore go fokotsega ga bokana ba kumo mo dikgaolong tse di neng di amogetse pula go feta kwa botlhaba bo tla oketsega ke bokana bo bo tsweletseng mo kgaolong ya bophirima mo dipula tsa morago ga nako di neleng ka tshwanno go tsweletsa kumo e e jwetsweng morago ga nako .
GO BITSA go naya moreki kgono ya go reka mmidi ka tlhotlhwa e e dumetsweng pele ga nako ya go bapala mo bokamosong mme GO BAYA go naya moreki kgono go rekisa mmidi ka tlhotlhwa e e dumetsweng pele ga nako mo bokamosong .
10.2.19.2 Taolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
MOJULO O O AKANYEDITSWE GO NEELA DIKOMITI TSA DIWOTO kitso e e dirang ya tsamaiso ya porojeke .
Dimametlelelo tse di akanngwang mo molaotheong ( kemedi mo ditlhopheng tsa tiro , Khuduthamaga le Khonkerese ka bantshakuno ba ba tlhabologang ) di tlaa tlhagisiwa kwa Khonkereseng ya Mopitlwe , 2011 .
1 . Pulo le Kamogelo
Tiragalo e e siameng go feta fa go loalwa malwetse mo mmiding ke go tlhokmela le go lebelela .
Dikgwetlho tseno di golagane mmogo .
Thekiso ya dithoro ; le
Lefatshe le le sa siamang go dirisiwa ka ntlha ya tiroso ya thulaganyo ya bolemirui e e le sentseng ke tlhaselo go tlhabololo ya kwa magaeng le kgwebo ya bolemirui ka bophara
Tshwaya dikgaolo tse mefero e e leng mo go tsona mo polaseng ya gago mo letlhabuleng gore o tle o gakologelwe go di laola sentle mo setlheng se se latelang .
Molaotheo wa Ripaboliki ya Aforikaborwa , wa ngwaga wa 1996 , jaaka molao o motona wa Repaboliki , o ne wa simolola go dirisiwa mo go ageng setšhaba se se tshelelang mo mekgweng ya setemokerasi , tshwanelo ya motho mongwe le mongwe ya go nna le kabelo mo khumong ya naga , tekatekano le ditshwanelo tsa botho tse di botlhokwa le go tlhabolola boleng jwa maphelo a batho ba botlhe ba yona le kgololo ya boleng jwa motho mongwe le mongwe ka tsela e e ka kgonagalang ;
Kgololosego e ne e tla ka dikgwetlho tsa yona .
Lenaneo le le totileng baagi le IDP : A Guide for Decision-Makers , 2005 , AICDD le Development Works , ditsebe 4 & 5
O ne a beeletsa mangwe a madi a o a boneng go tswa mo kgwebong ya bokonteraka mo dikgomong .
Go tshela ka kutlwano le ditlhopha tse dingwe tsa batho le go ba tshola ka kutlwelobotlhoko , tlotlo le lorato ke tsela e le nngwe e mo go yona go ka tokafadiwang go nna teng ga motho kana batho .
A o kile wa leka go adima madi a go simolola kgwebo e e potlana go tswa go ditheo tse di tlwaelegileng tsa dikadimo tsa madi mme wa se ke wa atlega gonne o se na madi a peeletso a a lekaneng kgotsa o sena leina le le phepa mo kadimong ya madi ?
O ne a tsweletsa dithuto tsa gagwe kwa Kholetšhekatisong ya Batswana .
Go na le Komiti ya Woto e e matlhagatlhaga mo setšhabeng sa gaeno .
Setlhopha sa tshegetso se ka newa puo ka bokhutshwane ke setlhopha sa porojeke , e e akaretsang dinako , ditiro , maikarabelo le ditekanyetsokabo .
Bokana , nako ya go dirisiwa , tlhotlhwa ya diterekere le didiriswa di farologana gare ga mokonteraka mongwe le mongwe go kgona go tlhoma bokana bo bo tshwanang - fela jaaka maemo a molemirui mongwe le mongwe a farologana ka dintlha tsa go dirisa metšhene le bokana ba madi a a ka diriswang .
Mo kgothakgotheng batsayakarolo ba abelana ditsibogo tsa bona .
Komiti ya Diwoto e nnile le seabe mo go nolofatseng thulaganyo e e akaretsang bakgatlhegedi
Thempoleite ya lenanetema e akareditswe mo karolwaneng ya 4 . )
Matlhomeso a lloko a arotse karolo e nngwe le e nngwe ya porojeke ka lenaane la ditiro tse di laolegang .
Tse dingwe di na le mogwanto o mokhutswane , mme di o busetsa ka bonako .
Maikaelelo ke go :
Athikele e rometswe ke molemirui yo a rwetseng tiro .
Le gale , ka nako ena kgomo e ka tshela dipoo tse di se nang bolwetse ka trichomoniasise fa di ka e gwela .
tote ikonomi e e nnetseng ruri , tikologo ya loago le go dira phetolelo mo ditheong
Dilo tse o ka di tlhokomelang ka nako le morago ga phepafatso :
Bantshadikuno ba ba tsweletseng mo Bokonebophirima ba ba engwang nokeng ke Tonie Loots , ke ba ba latelang :
Tshotlako ya ikonomi
Seemo sa yuniti 123462
Ga go na mokgwa wa go di laola fa di setse di tsenelela mo dikukunyeng .
Di ka dirwa ka polasetiki e e popota kgotsa mmetale .
4.3 Thebolelo ya ditirelo
Morago ga nakonyana mo bophelong ba semela sebokwana se dira dikgokgometso tse dintsi mme kwa mafelelong dikotlo le metsi ga di kgone go fetelela kwa di tlhokiwang teng mme semela se a swa
Didiriswa : Lenaane la lotseno le ditshenyegelo , tshekatsheko ya sekao se se tlhophilweng , lenaane la tekanyetsokabo ya didiriswa tsa kgwebo , lenaane la go nna le seabe ga Dikomiti tsa Woto .
Kapabotlhaba
Moithuti yo o atlegang o kgona :
Nna le leano la gago ka dintlha tse o batlang go di kgona
Yunibesithi e ne e bone tšhono ya go itlhalosa ka go naya Mphahlele serala sa go bua le legoro la yunibesithi , dialogane tsa lona tse bontsi e neng e le basweu le batsadi ba bona .
Es'kia Mphahlele o gatelela ka nnete gore : " Go tsaya karolo e e matlhagatlhaga le go nna le bokao mo ditlhobaelong tsa setšhaba le kgaratlho ya sepolitiki jaaka motsayakarolo wa nnete , o tshwanetse wa utlwa hisetori ya sona mo go wena . . .
123436 : Tlhokomela seabe sa baagi mo dithulaganyong le ditheo tsa temokerasi ( 7 )
Seno se feletsa ka maemo a FENNGWA / FENNGWA mo go botlhe ba ba amegang mo kgotlhannye .
Kgwedi nngwe le nngwe ya bobedi e neela Motsamaisi wa CBP tshedimosetso ka ga tsenyotirisong ya porojeke ya IDP ( go akaretsa le ka tsa CBP ) e le pegelo mo dikomiti tsa diwoto .
GO TSAYA KAROLO GA SETŠHABA
Tsamaiso ya bo3 e bua ka diporojeke tsa selekano sa mmasepala go tshegetswa ka metswedi ya ka kwa ntle ( diporojeke tsa mofuta wa 3 ) .
Kgokelo ya motlakase e tshwanetse go gololwa pele go tsamaiwa .
Ka fa tlase ga Molao wa Mekgwatsamaiso yaa Mmasepala [ Karolo ya 32 ] , khansele e ka kgona go neela dikomiti tsa diwoto dithata tse di rileng .
Tsosoloso ya mafaratlhatlha kwa dikolong tsa Free State
Kgannyana e tlaa ka montshakuno wa maloba
Masimo le ona a ka fitlhelelwa bonolo morago ga dipula tse di maatla ka go dirisa metlhala ya maotwana e e setseng e le teng .
Ke ditokololo dife tsa Komiti ya Woto tse di tshwanetseng go newa maikarabelo a go dira ditiro tse ?
Yo ke monna yo o itlhaolang mo gare ga banna .
Fa karabo e le go dumela , ba ba ka latelang ba tlhokiwa go nna teng fa dintlha tsa tatelano di rulagangwa .
Mafapha a maphata a a mo mmasepaleng ba tlhaloganya badirelwa ba bona botoka thata ;
Tsela ya go nna jalo e e rutang , ya mokgwa o o gololang bobegakgang jwa bantsho e sala e ntse e le maleba le gompieno e le matshosetsi a phokelelo e e sa siameng mo lefatsheng lotlhe e e bileng e nnile e e tlhoafetseng le go feta .
A tota o itse gore o botlhokwa go le kana kang ?
Go kgona go dira jalo o tshwanetse go tlhola o oketsa kgono ya kgwebo ya gago ka ngwaga le ngwaga .
Re tlhoka go nna le boitshoko jo bogolo ka go tlhaloganya mathata a batho ba ba amilweng ke dikhudugo tse dintsi tsa Aforika .
Mo mafelong a gongwe a nang le dikgaolo tse di phatlhaletseng kgotsa palo e e kwa godimo ya batho , dikomiti potlana di tlhomiwa go ikaegilwe ka diphotefolio .
O se ke wa letlelela taolo ya mokgatlho ya dikomiti tsa diwoto go laola ditirelo tsa ona mo baaging ba bangwe le bangwe , segolobogolo mabapi le ditiro tse di botlhokwa le go romela dingongorego le diphethišene .
Ditiro tsa 1 / 8 le 1 / 9 tsa IDP : Tshekatsheko-tsenelelo ;
Maikaelelo a metsotso ke go tsaya rekoto ya ditshwetso le go tshola ditokololo le ba bangwe ba ba amegang ba na le kitso ka ga kgatelopele ya komiti .
Tshola mafelo a bobeeladijo ( jaaka dišelefo le ditsidifatsi ) a le phepa .
Kapa Botlhaba : Sexhosa , Seaforikanse , Seesemane
3 . Tiragalo ya tekanyetsokabo ya mmasepala le botsayakarlo ba Komiti ya Woto
Mesola ya go jala mmidi wa maidi ke :
Baithuti ba tlaa phepafatsa dikolo mo wotong
Tshedimosetso nngwe e ka kgona go bonwa kwantle ga tikatiko kwantle ga gore motho a kope go e newa go ya ka PAIA .
Tlhalosa gore Komiti ya Woto e bopegile jang le karolo ya yona .
Seesimane
Komiti ya Woto e ka dira eng go thusa ?
Dipeo tsa oli le poroteine ke eng ?
O ne a boela gae mme a dira jaaka mokgweetsi wa terekere mo Lefapheng la Temothuo mme gape a nna Mothusamotlhabolodi .
Ka dintlha tse di le pedi , ' siame le lekalekana ' di kaya gore go siame mo mabakeng otlhe .
Go balemirui ba bantsi , go ka nna nako e go dirwang thata ka gore mefero ga e na " nako ya boikhutso " mme e tswelela go tlhoga le go mela fa molemirui a leka go ikhutsa !
15.1 Kgosi e tla tlhoma Komiti ya Bookamedi le Mananeo e e nang le Badulasetulo ba Dikomiti tsa Photefolio ba Kgotlakgolo , Ofisi ya Kgosi le Mokwaledi wa Kgotlakgolo .
Dikanego tse tebelopele kgotsa tse di neelang lemorago ka ga matlole
GO IKAEGA KA DIRITIBATSI - kgoroletso e kgolo mo tseleng ya gago ya go nna wena yo o botoka ka maikutlo a gago
Ke tsoga phakela ( gare ga 4 : 30 phakela le 5 : 30 phakela ) go tlhola diruiwa tsa me le masimo a me pele ke ya tirong .
Ka gore go na le diphetogophetogo tse dintsi jalo , go tshwanetse go dirisiwe mefuta e mengwe ya dibolayamefero go tsamaelana le glyphosate go kgona go laola mefero ka nako ya go jwala le morago ga go simolola go tlhoga fa dimela di bonala .
O netefatsa katiso yotlhe ya Makhanselara , Batsamaisi ba Didika le badiri ba maphata ;
Kutlwano mo tirong
4.1.1 Lekwalo la Mabudusatsela la Batho Pele , 1997
Mo dintlheng tseo , komiti ya woto e tshwanetse go emisa go tsaya tsamaiso ya diporojeke le maikarabelo a tsenyotirisong , segolobogolo mo seriti sa komiti ya woto se ka amiwang ka ntlha ya dikgatlhego tse di neetsweng mo porojekeng eo .
Se se raya gore montshadikuno yo o tlhabologang o simolola ka bokoa ;
Ga re a tshwanele go lapa go tswelela go tlhola re ntse re tlhokomela disenyi le go di laola ka dinako tsotlhe .
Matlharemasesane ( sekabojang ) ;
Kholomo ya seelo e neelana ka manno go kwala gore a maitlhomo a tlaa fitlhelelwa kgotsa nnyaa .
Le tshwanetse go dumalana ka ga dikgaotso tsa ka gale tsa tlamelo ya ditsibogo go batlamedi .
14.10 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo
Dikadimo tsa ntshodikuno ; le
MADC - go tlamela bantshakuno ba ba tlhabologang ka matlole ;
Ka gonne makoko a sepolotiki a Aforikaborwa a ngokile tshegetso thata mo mererong ya lotso le maemo ( go sa kgatheletsege maiteko a bona go fenya se ) , tshekamelo ya makoko mo dikomiting tsa diwoto e dira fela go gatelela dikarogano tsa lotso le maemo kwa maemong a boagisani .
DIAPHILI LE GO ROMELWA GA KGETSE GO YA GO TLHOLWA MABAPI LE GO BONWA MOLATO LE DIKATLHOLO DINGWE
5.2.9 Letlha le pholisi e simololang go dira ka lone
Mo lenaneong la tlhabololo ya balemirui monongwaga re thulane le setlhopha sa dikgwetlho tse dintšhwa .
Fa go swediwa gore tshedimosetso e bophiri , go botlhokwa go tsaya Melawana ya BABS tsia e e akaretsang tlhaloso ya ' tshedimosetso e e bophiri le Molao wa Thotloetso ya Phitlhelelo ya Tshedimosetso , Molao No . 2 wa 2000 ( PAIA ) .
Seno se dirile gore bana ba kgaogane le borraabo gonne borre ba ne ba gapeletsega go dira ba se kwa gae .
Lekidi le le siameng le simolola go nna teng kwa tshimologong ya go le baakanya , kwa ntle ga fa o dirisa mokgwa wa go lema ka mogoma , mokgwa wa tshomarelo kgotsa mokgwa wa go suga mmu gannye fela ka go dirisa sediriswa sa meno , mme tota le fa o dirisa mokgwa wa go se leme ga gotlhe .
5.3 Go rulaganyetsa tiragatso ya mmasepala ka bophara
Go tlhopha wena .
( e ) dingwaga le ditlhokego tsa kgolo ya ngwana .
Morokotso wa botsayakarolo wa Sekema sa Peeletsommogo ya thoto o ka rekwa le go rekisiwa mo JSE Limited .
Go di goga kwa pele mo go tlhabololeng kontinente , mo go kopanyeng ikonomi le mo ditshwanelong tsa botho .
6 . Q : A Dikema tsa Peeletsommogo di tlamela kabo phatlalatso ya dikarolelo le lotseno ?
Dikomiti tsa Woto di na le seabe se se botlhokwa mo thulaganyong e mme ba tshwanelwa go leba ka kelotlhoko dikarolo tsotlhe tsa tekanyetsokabo tse di tlileng go ama baagi ba karolo tsa bona ka kelotlhoko .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Botlolo ya waene ya 750 ml e tsaya digalase di le 5 ; le
A nte re tlose kgatelelo ya gore lefatshe ke la mang nakonyana e khutswane pele mme re lebelele go dirisa lefatshe ka tshwanno - ntlha e e tla re isa kwa re ka ntshang dijo le ditiro mo lefatsheng .
Go simolola go dira
Khampani e dirisa bolemirui ka go jwala korong le ditlhare tsa go fodisa mme poelo e kgaogangwa gare ga bakgaoganyi .
O gololesegile go dira tshwetso ya gore a o ka rata go nna le seabe kgotsa nnyaa .
Go bona dilo ka letlhakore le le lengwe fela ke kakaretso ya setlhopha sa batho kgotsa ditiragalo .
Kwa ntle ga gore lefatshe la gago e bo e le sekgemetšhane , o tlaa tlhoka go nna le diterekere le metšhine .
thulaganyo ya botsayakarolo e nne le bokao le gore e bonwe e na le bokao
Mekgwa ya go lema le kgono go dira jalo ;
Thaseke 1 Bogela motshameko wa karolo
Ka gale e ikaegile ka phesente ya palogotlhe ya makhanselara .
Loruo mo mebung e e metsi
Go tlamela setlhatswamowa sa mohuta o o omileng
Mmasepala o na le go tlhaloganya go go tseneletseng ga tiko e e tletseng ya CBP le thulaganyo e e tlhokegang , mme o sweets gore a o batla go ka fetela kwa ngwageng wa 2
maikarabelo
Fa o sa kgone go rulaganya ditekanyetso tsa kgwebo ya gago gakologelwa gore thuso e ntse e le teng go tsweng dithulaganyo tse di farologaneng .
5 . Boikarabelo jwa tirisano-mmogo
Supa go aga tleliniki jaaka setlapele fa ba kgaolo e e tlamelwang sentle ba ka bona setlapele e le go oketsa borapharakano .
Dikao tsa dithulaganyo tse di tlisitseng go wa ga dikgwebo tsa thekiso ya ditokeleo ka ntlha ya puseletso ya naga go beng ba bantshwa mo Aforika di kwadilwe sentle ; lefatshe la Zimbabwe ke sekao gaufi le rona .
Ntlha e ke ntlha e e leng botlhokwa thata go pabalesegodijo mo maemong a ntlo - tlhotlhwa ya tlhaka e kana kang , mme modirisi wa dijo tse di tswang mo go yona o duela bokae ?
Agelela mo go se batho ba nang le sona
O ngongorega kwa mmasepaleng ka ga tlhaelo ya thebolo ya ditirelo mabapi le kolelo ya matlakala .
Thulaganyo ya dikonturu
Naiterojene e botlhokwa thata go bona go mela go gotala ga semela sa mmidi mme e tshegetsa koketso ya bokana ba kumo le maemo a mmidi .
Le ga le ka tsela e nngwe , le fa hisetori ya Bajuta ya botshabelo e simologa kwa dingwageng di le dikete kwa morago , E kete Israel e retelelwa go fedisa kganetso ya ma-Palestina go nna mo Israel , le kgaratlhelo ya bona ya naga ya Palestina .
Ke tiro ya setho , e e kayang gore kamano ya dikgatlhegelo tsa motho-ka-nosi le batho ke sona se se tshwenyang go gaisa tsotlhe . "
Leano la Ditiro la Mmasepala
Maemo a pH a a siameng a ikemisetsana le mofuta wa dijwalwa tse di jwalwang mme go botlhokwa go batla kgakololo go tsweng go morekisi wa monontsha kgotsa moemedi wa bolemirui wa gago .
Chikwunyere Kamalu wa Nigeria , o bontsha fa tota ka kobiso , saense e simolola e le kakanyo kgotsa maikutlo a a itlelang fela ka ga ponagalo , e e batlisisiwang ke borasaense mme e ka netefadiwa kgotsa ya se netefatsege .
2 . Maikaelelo a Molao ono ke-
Le gale rona botlhe re itse ka maitemogelo a rona , gore bolosika gare ga balelapa mo setlhopeng bo botlhokwa , mme go ka nna thata ka dinako tse dingwe .
Bokhutlo
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo o rotseng tiro .
Selekanyi se lekanya kgatelelo ya kgatsho go ralala dinosele fa se beilwe magareng ga selaolakgatelelo le dinosele tsa kgatsho .
Mo mabakeng a a ntseng jalo setheo sa kadimo ga se mafolofolo go ka adimisa madi gonne moadingwa a ka se kgone go naya moadimi poelo e e bonalang mo peeletsong ya khepetlele ya gagwe .
( i ) go konosediwa ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
Gakologelwa gore , thobego nngwe le nngwe e e diragalang ka nako ya paakanyommu kgotsa ya jalo , ke go direla molemi bothata ka boena .
Lenaneo la 1 : Maemogare a bokana ba kumo e e bonwang ka go dirisa thulaganyo e e farologaneng ya go lema ( W = korong , C = kanola , L = lupine , M = mafulo a kalafo le Mc = mafulo a kalafo / kolobere ) .
( 4 ) Fa taelo e dirilwe ke magiseterata yo o dirang diplatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go ya ka fa karolong ya molawana wa ( 3 ) , motho yo o tlhophilweng go dira tshekatsheko ya ngwana , o tshwanetse go neela magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ripoto e e kwadilweng ya tshekatsheko ya ngwana mo malatsing a le 30 go tloga ka letlha la taelo .
Kutlwalo ya maemo a pH ya mmu mo kgonong ya monontsha
BOKOA . . . . . GAISITSENG
Araba dipotso tse di latelang :
Sekai , woto e e nang le intaseteri e nnye le botlhokatiro jo bo kwa godimo e tla batla go bona thotloetso ya gore go nne le go tlhola maemo a a rotloetsang go ka nna le diintaseteri e le ntlha e e ka ratwang mo go bona .
Go sala dilo morago le dipegelo : Gatelela gore go nne le dipegelo ka gale mabapi le diporojeke tsa mmasepala le ka ditirelo tse di yang kwa komiting ya woto le kwa dikopanong tsa botlhe mo wotong ya gago gore o tle o nne o sedimosetsa baagi ka ga tswelelopele le mathata a a ka bong a le teng .
Mo puisanong e e anameng ka ga thulaganyo ya go aroganya batho mme o ba laola , re tshwanetse go tlhaloganya peeletso e e gaisa tsotlhe e naga ya tlhaolele e e dirileng go tlhama dikgaolo tsa maitirelo tsa sepolitiki go tswa mo botshwanaesing jwa rona jwa setso .
Katlanegiso - Tswelela ka tiro e e manontlhotlho e .
Sekaseka mmu wa gago mme o kope thuso go morekisi wa monontsha kgotsa rrammu yo a ka nang teng .
Komiti nngwe le nngwe ya Photefolio , mo godimo ga dithata tse nngwe le nngwe ya tsone e nang le tsone , e tla nna le thata ya :
Dikopano tse di dirwang kwa tshimologong di tshwanetswe go tshwarwa beke kgotsa dibeke di le pedi pele ga beke ya togamaano e tona .
Re santse re le moo , mekgatlho e retelelwa go bona maikutlo le ditshwaelo tsa basadi mo diporojekeng tse di nang le khuetso ka tlhmalalo mo matshelong a bona .
Setso sa Afrikan se segolo go feta go nna tlhagiso ya botsweretshi .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go petra@procare.co.za kgotsa o ka leletsa mogale go PROCARE mo 0861 7762273 kgotsa 021 873 0532 .
Elatlhoko
Lotlelela dimmakhase di le mo maemong a go tsamaya le go boloka polantere mo kagong .
Mme ka go dira jalo , ga go na go tlhabanyetsa .
9.1.8 go tsaya karolo mo go tlhamiweng ga pholisi ya tlhabololo le go tlhoma molao mo nageng ya rona ka dikokoano tsa kgakololano le go tsaya karolo ka tlhagafalo mo mafapheng a selegae ;
Lekidi le tlhokiwa go baakangwa go lekana gotlhe go bona boteng bo bo siameng go jwala ka go lema boteng go thuba mo mmung o thatafetseng fa go neng go lengwa pele .
Dibeke tse thatharo tsa ntlha di botlhokwa thata ka ntlha ya gore dimela tse dinnye ga di kgone go ikemela go lekana le mefero e e tlhogang go feta .
Dikgomo tse di fuseditsweng tse di bogolo jo bo ka fa tlase ga dikgwedi di le 24
Puso e na le karolo e e botlhokwa go tshamekwa ya go aga tlotlo le boitshepo go rotloetsa peeletso ya paka e telele .
Tsamaiso
( Pholisi ka botlalo ya semmuso e teng mo webosaeteng ya SARS www.sars.gov.za )
Setshwantsho 3 - Ga gona oli mo " differential "
Lefapha la Thuto ya Motheo le Lefapha la Metshameko le Boitapoloso a tsere dikgato tse di botlhokwa go tlhagisa metshameko gape kwa dikolong .
Serai sa go adima madi se nna ' serai sa polao ' ka gore " Re dirisa madi a re se nang ona go reka tse re sa di tlhokeng go ipapisa le ba ga Kunene. "
A keng a le legogo la temo mo masimong a me ?
Tshomarelo le pabalelo
Mefero e e setseng e simolotse go tlhoga ka nako e sebolayamefero se dirisiwa e ka se kgonwe go laolwa ka sebolayamefero .
Maikarabelo le tlhagiso mo pepeneng ( ponalatso )
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka tsaya tsia tlhaloso ya melawana kakaretso ya tsamaiso ya tiragatso mme tsa e dira gore e tshwanele ditlhokwa tsa bona .
Ka hisetori ya dingwaga di le 400 tsa kgatelelo ya setso e e ikaegileng ka go fekeetsa maAforikaborwa ba e leng beng ba naga , Mphahlele o ne a bona filosofi ya gagwe ya Botho jwa Afrikan jaaka motheo o o botlhokwa wa go fetola lenaneo la thuto , gareng ga tse dingwe .
Dikgato tsa Semolao kgatlhanong le Ditlamo tsa Puso
Ditshwaelo kgotsa dikgato tse di tshwanetseng go tsewa :
Mo matsatsing a segompieno badiredi ba na le kitso ka ntlha ya maemo a bona ka gore ba e neiwa ke dikopano tsa badiredi le baitseanape ba ditiro .
Makala a mararo a puso a tlamega go ya ka Molaotheo go dirisanammogo le go buisana ka ditsela tsa go dumalana ka ga dintlha tsa tsamaiso , sepolotiki le tsa matlotlo .
14.1.4 Kgotla ya Setso e tla rekota terafote ya tekanyetsokabo ka letsatsi la bofelo kgotsa pele ga lone la kgwedi ya Lwetse ya ngwaga le ngwaga ;
Tsaya dikao di le mmalwa ( tse tlhano go ya go lesome , go ya ka bogolo jwa tshimo ) go tswa mmugodimong - go tswa disentimetareng tse 15 tse di fa godimo tsa porofaele ya mmu .
Kumo ya mmidi mo dipolaseng tse dintsi ka ngogola e ne e sa lekalekane ka ntlha ya bokana ba pula e e neleng mme gape le ka gore go ne go le bollo go feta mo ditikologong tse dingwe .
Motswedi :
Therisano le tuelo ya tsalomadi ka kadimo ya madi a go lokela dijwalwa e botlhokwa jang go bapisa le bokana bo bo duelwang ditokelelo tsa go uma ?
Jalo , kgato ya ntlha ya go dirisa bolemirui bo bo rulagantsweng sentle ke go rulaganya pego .
O gatelela gore ditso di golagana ka mokgwa mongwe le gore kgolagano ya Gagwe le tsa kwa Bophirima e ka bo e nonofaditse lerato le tlotlo go botho tseo di neng di setse di le teng .
( b ) oketsa kgotsa ya fokotsa ditikologo tsa Lefelo lengwe le lengwe la Bosiamisi jwa Ngwana ; le
7.4 go senola tshedimosetso ya poraefete kgotsa ya khupamarama .
Baagisani
KGAOLO YA 2
Apleni o rile ka diura tse dišwa tse tsa tiro , badiri ba santse ba tla nna le beke ya tiro ya diura tse 40 e e akaretsang matsatsi a le marataro , Mosupologo go fitlha go Lamatlhatso mme ba dira boLamatlhatso ba le babedi fela mo kgweding .
Tse di sa tlhokegeng - Tsamaiso ya kitsiso
Ke gona fela ye tlaa bong re ka kgona go tlhagisa dikgono tse di tlhokegang mo ikonoming ya dikgaolo tsa Sub-Sahara .
Tswelela ka go e tshola e le phepa e rulagane .
Ntshokuno ya dijo
Mo ketapeleng ya ga Thabo Mbeki , e utlwetse go bontsi , mo dikgwetlhong tsa hisetori tsa lehuma , thulano le sekoloto sa boditšhabatšhaba se se neng se tsweletse se ama dinaga tse dintsi tsa Afrikan , ka bo1990 .
Kgokgophalo kgotsa kganelo ka nako e ya go mela ga medi ka ntlha ya komelelo , metsi kgotsa serame go feta , tshenyo ya ditsenekegi ka fa tlase ga mmu , tshenyego ka ntlha ya dibolayamefero kgotsa tshenyego ka go suga mmu jaaka kitlano ya mathoko di ka kgokgophala tswelelopele ya semela .
Ke fela fa bakwadi ba ka nna boikanyego mo botaking jwa bona , ba ka nnang le seabe se se sa feleng go ' mokgatlhong ' o o gogoretsang gotlhe " le ntšhwafatso ya setšhaba e e tlaa dirang gore Tsosoloso ya Aforika e nne botlhokwa .
5.5 go pegwa molato wa tlolomolao e katlholo ya yone e leng go tsenngwa mo kgolegelong go feta dikgwedi di le 12 kwantle ga tuediso-kotlhao ;
Ka ntlha ya setlha se se bongola thata se diphologolo di na le phulo e ntsi thata fela se gape se rayang gore melelo ya naga e ka nna bothata jo bogolo monongwaga .
O na le ponagalo e e tshwanang ;
E diretswe go rekota tshedimosetso e e botlhokwa le ditshwetso tse di dirilweng le ba ba rwalang maikarabelo a go diragatsa tshwetso .
Lemmenyana la motsoko o o tlhafunwang
Tsaya dikarabo tsa ditlhopha mo tsenelong ya botlhe
14.3.2 Le ka motlha pego ya Komiti ya Photefolio , e e kwadilweng kgotsa e e ntshiwang ka molomo , ga e kitla e letlelelwa gore e tsenngwe mo dintlheng tse go tla tlotlwang ka tsone kwa kopanong ya Kgotlakgolo e sa lejwa pele ke Komiti ya Bookamedi le Mananeo .
Grain SA e ipaakanya go tlhagisa Letsatsi la Thobo la NAMPO la bo50 ka 2016 , " ga re jalo Cobus van Coller , modulasetulo wa Letsatsi la Thobo la NAMPO .
Kwa kgolanano e tshwanetseng ya diragala teng mabapi le tshedimosetso e e tshwanetseng ya tsewa e le karolo ya ditiro tsa CBP ;
Netefatsa ditshwaelo tsa botlhe le tshekatsheko ya ditogamaano tsa ditiro gore di bontshe ditsholofelo tsa baagi ba selegae
Fa e le gore mongwe ene o bona e le go kopa maitshwarelo boemong jwa batho ba gaabo , ga go reye gore go na le tumelano ya go ikwatlhaya mo ditokololong tsotlhe tsa setlhopha seo .
Ka ntlha ya go reka mo kgwebong ya gago , ditekanyetso di tsweleletsa pele boitshwaro fa o reka dilo tse di leng botlhokwa mo kgwebong ya gago .
Khoso ya Ntshokuno ya Garase ka Nosetso .
NCOP ela maemo tlhoko maphata a bosetšhaba a amang diporofense le dipuso selegae .
Ka dinako tsa di1960 le di1970 go jwala mmidi go latelana go ne go direga mo ditikologong tsa go jwala mmidi ka bontsi mo mmung o o leng wa motlhaba .
Go na le tirisano magareng ga ditokololo tsa setlhophathutano le bantshakuno ba bagwebi ba selegae , fela sekgala go tswa kwa go bona le bantshakuno ba bagwebi ke kgwetlho .
Magale , mokwatla le nko , tsa letlhare , di sala go nna ditala .
Disklerotia tse dintsho tse di farologaneng ka popego le bokana di bonala mo kutung mme makape a nna e kete a swabile , a nna jalo mme a tsenelelwa ke disklerotia tse dintsho .
Ditiragalo tsa dintlha tse dingwe tse di ka lekalekanang jaaka tsa dipolase tse dingwe kgotsa tse dingwe tse di kwadilweng .
Ditsela tsa go reetsa ka tlhoafalo
Dikopano tsa botlhe - tseno ke diforamo tse di mosola mo go abelaneng ka dikakanyo le ka tshedimosetso .
go netefatsa gore dipholisi di teng tse di kaelang badiri ba mmasepala ka thulaganyo le mabaka a botsayakarolo
Dipitso tsa togamaano-pele
Ka nako tsotlhe ba ne ba re ( ba dira tiro ya bona ) .
Fela jaaka ditori le dikgannyana tsa metlholo , dikinane di rwele matlhale a lefatshe a a re bofaganyang re le batho .
Go na le mesola e le mmalwa ya taolomofero ya sekhemikale go na le taolomofero ya semotšhine - mesola e e sa batliweng e mentsi ke :
Go dumela ga me ke go dumela ga me mme go gana ga me ke go gana ga me .
Khomiṧene e dira ditshisinyo tseo di ikaelelang go thusa baša go tsena mo mmarakeng wa bodiri , ka go nolofatsa melao ya dikgwebopotlana , go fokotsa manganga le dikgotlhang , le go tlhalosa dikgato tsa go koba mo torong le go kgalemelwa .
Ke ka ga go aga kamano ya boikanyo , ka ga le mo dingwageng di le dintsi .
7.2 Fa leloko le le ntshitseng kitsiso ka tshitshinyo ya semmuso le romela kopo , Mokwaledi wa Kgotla o tla amogela kopo eo ka lekwalo ;
25 ( a ) Mo malatsing a fa o ne o nwa mofuta ope fela wa nnotagi e e titietsweng kwa madirelong , e bo e rekisiwa mo khaontareng
IDP tiro 1 / 6 : Tshekatsheko ya pharologantsho ya loago-ikonomi / bong
Molemipotlana wa Ngwaga wa Kapabotlhaba - mofenyi ke . . .
Ba tshwanetse go dira thata tota , ba tshwanetse go itshoka mme ba tswelele go leka go bona kitso e ntsi le dithutiso jaaka go kgonegwa .
Ga ke batle go bona batho ba Afrikaborwa ba bolaiwa ke tlala ka ntlha ya botlhokwa ba dijo .
MAATLA A A REBOTSWENG
Go tlhomiwa ga Mafelo a Bosiamisi la Ngwana le dithata tsa ona
Tsamaiso e e anameng ya boitlhamedi e e golaganyang diyunibesithi , makgotla a saense le batsayakarolo ba bangwe ba dipatlisiso .
Ditlhaka tse dintsi di tshwaregwa mo dipolateng tse fa ditlhogo tsa disonobolomo di robega fa go ntse go robiwa .
Netefatsa gore o dirisa oli ya modiri wa motšhine .
Fa go le morago ga nako go feta palo e e kwa godimo le yona e ka se kgone go phala palo ya 20 000 e e neng e le teng ka tshimololo .
Ke tiro ya tsamaiso ya mmasepala go tshegetsa thulaganyo ya go rulaganyetsa tekanyetsokabo ka go ba neela tshedimosetso e e ka ga matlotlo le ka ga tsa setegeniki tse di tlhokegang .
Dikopo-tlhwatlhwa
E raya tshwaro e e tshwanang mo mererong , bontsi kgotsa boleng .
Maitlhomo go ya ka leano la woto
Moporofesara Es'kia Mphahlele o bone Gerata ya Masetase ya English ka 1956 mo Yunibesithi ya Aforikaborwa , e le moithuti wa ntlha , mo Bantshong le Basweu , go bona gerata e ka dinaledi .
Dirisa bukatiragalo matsatsi a mararo kgotsa go feta .
Jaaka re le Grain SA re dumela gore balemirui ba itirele mme ba dirise lefatshe gore ba dirise bolemirui mo teng go uma kumo .
Makhanselara ka ga tsitsinyo ya go dira CBP , le go batla tshwaelo le kganetsano ( sk . kwa itlhagisong / dithutanong ) ;
A maemo a loapi ka nako ya , le morago ga tshelo a dumelana le maemo a a rebotsweng ?
go thusa go ranola maikaelelo a pitso ka kakaretso , gammogo le a a rileng
E bontsha ka foo ditekanyetso tsa letseno le tiriso ya madi di tlileng go lekanyiwa .
Bogolo jo bongwe jwa saese ya seno
E Rulaganyeditswe Lefapha La Merero ya Tikologo ke :
Dikotsi tsa Pharakano / Dithulaganyo tsa go Laola Dikotsi
( 3 ) ( a ) Morago ga go sekaseka ngwana go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) , modiredi wa tsamaiso e e letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya ka mokgwa o o beilweng , a ka-
Batho ba ba eng mo setlhopheng seno ba ithutetse tiro efe ?
E seng go feta gangwe ga kgwedi
Tekanyetsokabo ya ngwaga e tshwanetse go bontsha maikaelelo a IDP .
5 . Tumelelo e ke ya tumalano le . . . . . [ leina la setlamo/setheo sa patlisiso ] . . . . . , ka maikemisetso a a tlhalositsweng kwa godimo , mme a e amane le tumalano e nngwe .
Se ke ka ntlha ya :
Dikgoreletsi tsa lefatshe le phitlhelelo ya lefatshe
Fa di nyalantswe ka tshwanelo ditsamai tsa diketane ( Setshwantsho sa 6 ) di tshwanetse go letla temekiso e nnye ka letsogo mo mogaleng wa thepo ya 2% ya sekgalabogare .
Grain SA , ka go tlhoma Thabo mo maemong a e ne e le lesego go rona .
( 4 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong a ka kopa gore lepodisi le nne teng fa tshekatshekong , fa go na le kotsi ya gore ngwana a ka tshaba kgotsa a nna kotsi mo go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Le fa bontsi jwa bommasepala ba bannye ba selegae ga ba ise ba tlhagise mekgwa ya tsamaiso ya tiro e e feletseng , dikomiti tsa diwoto di fitlhela kakanyo ya go tsaya karolo mo ditlhatlhobong tsa tiro ya mmasepala e itumedisa thata .
Baemedi ba baagi ba tsenela theetso ya tekanyetsokabo tshwaelo ya Komiti ya Woto e akareditswe mo go IDP
Tshenyo e e boitshegang e ka tlhagelela fa dikhemikale di ka wela mo masimong a a mabapi a na le dijalo tse di masisi .
Ditshwantsho 1 - 3 di supa dikgonagalo tsa go amogela bonnye pula e e tlwaelegileng .
Dithulaganyo tse di kgonang di oketsa bokana ba kumo ya balemirui mme di tshegetsa tswelelopele ya bona .
Ba ba neng ba ka nna batlhokomedi ga ba a katisiwa
Bokhutlo
Fela fa go tla mo tirong ya boithaopo mo setšhabeng go le gantsi go na le dikakanyo tsa gore basadi ba tla nna le nako ya go dira tiro eo .
( d ) kotsi ya gore ngwana a ka nna kotsi mo go ene , kgotsa mo go motho yo mongwe kgotsa ngwana yo o leng kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Melao ya ditirelo e e nonofileng
Nete ke gore o sa na le mathata a mantsi a a mo tlhaselang .
LESANG GO DIDIMALA KA GA MELATO YA THOBALANO !
Fa bana ba Bantsho ba ne ba tlhagisetswa pele ditlhangwa tsa seYuropa , ba ne ba itse setso le maikaelelo a seYuropa , mme ba ne ba ganelwa ka tšhono ya go ithuta ka ga setso sa selegae le go akanya ka ga maitemogelo a bona .
Kitsiso e tlhalositse mo pampitshaneng ya tshedimosetso gore mokgatlho kgotsa lekala ( le makala a a lona a a thadisitsweng ) le ka romela maiina a batlhophiwa kwa khanseleng ya selegae .
Ka go lekalekantsha jalo go tla go kgonisa go jwala mefuta e o e tlhophileng ka dinako tse di rileng .
Khopi e e gatisitsweng ya tshedimosetso e e tserweng mo rekotong* khopi e e buisiwang fela mo khomphiutheng* ( ka disiki ) *Fa o kopa khopi kgotsa rekoto e e tlantsweng ya mafoko a a gatisitsweng ka segatisa-mantswe ( fa godimo ) , a o eletsa gore
Puso e tla tlhoma dingwaga tsa go dira mme e laole maemo a tiro .
Mosola wa lekidi le le baakantsweng sentle ga o kgonwe go gatelelwa go feta .
Gakologelwa : Jaaka Motlhankedi wa Tshedimosetso , o tshwanetse go leba dilo ka tsela e di ntseng ka yone fa o dirisa lebaka la go gana ka tshedimosetso .
2.2 Maitlhomo a CBP
( i ) a neetse motswa-setlhabelo kgotsa motho yo o nang le dikgatlhegelo ka tlhamalalo mo maemong a motswa-setlhabelo , fa go le matshwanedi go dira jalo , tšhono ya go tlhagisa kakanyo ya gore a kgetse e faposiwe mo tshekong kgotsa nnyaya , mme fa go le jalo , a tlhagise kakanyo ya gagwe mabapi le mofuta le dintlha tsa mofuta o go akangwang ka ga yona wa go faposa kgetse mo tshekong mmogo le go akaretsa taelo e e ka ga go duela tshenyegelo kgotsa kutlo-botlhoko , kgotsa go neelana ka ga sengwe se se ka tswelang motho mosola kgotsa tirelo , mme a akantse ka ga dikakanyo tse di ntshitsweng ; mme
E setse e le dikgwedi di le tlhano Komiti ya Woto e tshwere pitso .
Bontsi jwa melao e ke ya bogologolo mme diporofense di le robongwe di mo dikgatong tse di farologaneng tsa go tlosa melao ya bogologolo le go tlhagisa le go dirisa e mentšhwa .
Di dira seo ka go tlisa ditšhono tsa go ithuta go , lekalekanya kgololesego le go ikganela .
Bala palo ya dipeo tse di ntshitsweng mo 10 m .
Go rekotilwe gore Moadimi o dirile kopo go Moadimi ya go bona Katoloso ya Lounu go ya ka mabakakemo le mareo a tuemlano e , Moadimi o rata go atolosetsa Lounu go moadimi ;
Go laola ga madi ga se kopantsho ya tsotlhe mo polaseng fela , mme go " tshasa maotwana oli " go kgonisa kgwebo go tswelela ka pele sentle .
Ka jalo go botlhokwa thata gore o e tlhokomele .
Go na le ditiragalo di le dintsi tse di sa lebelelwang , jaaka melelo ya naga , dithobego ( didiriso ) , go lwa ga poo ya setutu le tse dingwe jalo .
Fa o romela sampole ya kgobokanyo ya ditshedi tse di bolokilweng tse di sireleditsweng kwa ntle , o ka senola fela kwa Bothating jwa Porofense gore o e rometse ntle mme o tlamele khopi ya tumalano ya kananyo e e konoseditsweng le setheo se se amogelang .
Korong e ka simolotswa go mela mme e bo e omisiwa go naya momela o o ka dirisiwang go bedisa majwala , e ka thubiwa kgotsa e ka tšhwetlwa e bile go ka tloswa moroko go nna boupe ba bogobe .
Ka ga jalo morero o o botlhokwa wa kakanyo ya bona e ne le gore Maaforika ka losika ba na le boitshupo jo bo tshwanang go sa kgathalesege gore ba iphitlhela ba le kwa kae .
Tšhono le tshwanologo : Dikgwebo tse dišwa di ka simologa mme tsa gola
Fa o akanya ka go dirisa ga gago selulafouno , ke phesente e e kana kang mo go 100% e e dirisediwang kgwebo e bile ke phesente e e kana kang e e dirisediwang mabaka a botho .
Go botlhokwa gore o tsholole metsi a a mo thulaganyong ya tsidifatso ngwaga le ngwaga , le go tshela sethibelakgatselo se sentšhwa mo thulaganyong .
16.7.3.1 e tla isang botlhe kwa motlotlong o o setseng o tsentswe mo ajendeng ya kopano eo ;
( b ) fa e atlhola ngwana yo o nang le dingwaga di 14 kgotsa go feta , ka nako e a atlholelwang tlolomolao , e tshwanetse go dira jalo fela fa katlholo ya kwa kgolegelong e le yona fela e e leng matshwanedi mme e nne nako e khutshwanyane fela .
Molemirui mongwe le mongwe o kgonne go oketsa bokana ba kumo e a e boneng ka ga bedi go bapisa le ngwaga e e fetileng .
Fa go tlhokega , gagamatsa diboriki , mme o fetole tshwaro ya diboriki gore di tshware ka go tshwana .
Ditiro tsa IDP tsa 5 / 3 go neela ditšhono tsa ditshwaelo go tswa baaging
Koketso ka dilo jaaka dikgaolo tse di jwetsweng , tente ya hotele le go thothwa ke diterekere ka dikoloi di ne di le pila mme di tlhotlheletse tswelelopele .
Aforikaborwa e tlhoka go fedisa sediko se sa kgolo le dipeeletso tse di kwa tlase .
Motswedi !
Tekatekanyo ya palo ya dimela e e tlhokiwang go lekalekantsha kumo e e siameng le maemo a mmu mme e le mo tlelaemeteng ya tikologong go ntse go dirisiwa bokgola mo mmung le bokana ba pula e e ka nang ka selemo go feleletsa .
Kabinete e ikuela go Maaforikaborwa go nna le seabe mo tiragalong e e eteletsweng pele ke Lefapha la Botsweretshi le Setso ka ga ngwaoboswa le poposetšhaba .
go supa maikaelelo a go fetoga
ikakanyetse gore o di bona jang kgotsa o di atlhola jang
A jwalwa mo mafatsheng a a ka nnang 100 mo lefatsheng .
Mojulu o o rulagantswe ke EISA
Ba ne ba le teng - le rona re ne re le teng !
Ke feditse thutego ya Tshimololo ya go uma Mmidi le Disonobolomo , Mmidi go tswelela , Tlhokomelo ya Diterkere le Didiriswa , Khoso ya Badikonteraka le Togamaano ya tiriso ya Dineo mo polaseng .
Ke mofuta wa ngadule ya Serasia e e bonalwang gantsi ka ngwaga , mme go na le mefuta e mengwe jaaka e talana , e khibitswana , e thokwa ya ditsebenyana le e rose ya dijwalwa , tsotlhe tse di bonalwang ka nako le nako .
Botlhokwa ba go gatelela temokerasi bo lemogwa mo Freedom Charter ( bona Lebokoso la 2 ) le mo RDP .
Kapaborwa
Batho ba duela mo go mang go dirisa didiriso ?
Fa e le mo diberinnye tsa bolo le rolara , katela matlhakore oomabedi tota le mo dikhutlantshwaneng , mme o bo o di dikolosa ga mmalwa go tlosa kirisi e e feteletseng .
Mo kgaolong ya Bronkhorspruit , le fa gautshwane mo kgaolong ya Lichtenburg , AFGRI e lemela bantshadikuno ba ba tlhabologang - ba dirisa borakonteraka ba bagolo ba basweu ba ba dirang temothuo , mme kwa bokhutlong jwa setlha , bantshadikuno ba bona seabe sa se se setseng ( AFGRI e tsaya ditshenyegelo tsa ditlhagisakuno le 50% ya dipoelo ) .
Go tshwanetse ga dirwa ka thulaganyo e e latelang :
Ke solofela gore ka nako e o buisang athikele e , pula e tla bo e setse e nele .
54 . ( 1 ) Mabaka a a latelang a tshwanetswe go akanngwa fa go tlhophiwa mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong :
Batlisisa gore a mmasepala wa gago o itiretse Thulaganyo ya Tsamaiso ya Tiragatso .
Terekere le karolwana nngwe le nngwe ya sediriso di na le pakatshelo e e solofetsweng go ya fela ka dikemo tse di tlwaelegileng tsa tlamelo le tiriso , mo morago ga foo di tlaa tshwanelwang go tlosiwa go tsenya tse dingwe kgotsa go tsenela paakanyo e kgolo .
O ka ipotsa gore goreng ke kwala ka ntlha e ?
Le gona go tlisa mathata - tse di dirisitsweng di thata go bonwa mme di tlhoka tlhokomelo go tsweng tshimologong .
O dirisa jang dithoto tseno gore di go thuse mo botshelong ?
Tlhatlhoba diboutu le digokedi tsotlhe .
Mmotlolo wa tharabololo-mathata o dirisiwa go fitlhelela maemo a fenya / fenya mme sediriswa sa botlhokwa mo tiragatsong ya tsereganyo .
Fa go na le peo e ntsi go ka dirisiwa sefo ya diphatlha tsa dimilemetara tse 2 , 5 go ya tse 5 go tlhaola peo ya mokhure pele mmidi o rekisiwa kgotsa o isiwa kwa disilongh .
Maitlhomo a ditsela tsa molelo e ka nna :
Phela ka boikarabelo ( lekalekantsha , busetsa gape le gape , fokotsa , boloka a bile duela melato ya gago ) ; le
Ditlamorago tsa semolao tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Komiti ya Diwoto e tlhoka go netefatsa gore baagi ba itse thulaganyo le gore dikakanyo tsa bona di teng mo IDP .
Maitlhomo a tsamaiso ya bobapatsi jo bo lolameng
Gape , mo go leng mosola , badiraboemeng ba tlhola ba lebeletse matsamao a tlhotlhwa ya tlhaka kwa Amerika ka go balabala ditiragalo mo maemong a thekiso ya dilo tsa bolemirui mo makheteng ya kwa teng , The Chicago Board of Trade ( CBT ) .
Mo Pula Imvula ena go na le athikele ka Mdluli yo a neng a le mofenyi wa tekatekano ya pele ya molemirui yo a iphedisang wa ngwaga - go pila go bona gore go oketsa bokana ba masimo a gagwe a mmidi go mo kgonisitse go aga kgwebo e nnye ya gagwe jang .
Dintlha tse tsa boleng di thata go ka fitlhelelwa e bile di ka se ke tsa netefadiwa ka dithulaganyo le melawana .
Tlhotlhwa
Sepodisi se tshwanetse go tlogela ditiro tsa sesole mme sa loalwa gonna tirelo ya seporofešenale e e tlhabologileng .
1.2.2.1 lopa ka potlako ditiragalo tsotlhe tsa tlamego go tswa go lephata le le sa direng go ya ka tumelano go sa khathalelwe gore letlha la tiragatso le gorogile ; le / kgotsa
Ke lemogile gore saentefikedata yotlhe e e latlhelwang mo bauming ba rona e tlhoka go phephafadiwa sentle le tlhabololo pele e ka fetolwa go nna kitso ya go laola e e ka thusang balemirui go tsaya tshwetso .
Boela morago go nngwe le nngwe ya dipotso mme o di sekaseke ka bokhutshwane gore a Komiti ya gago ya Woto e na le go sa lekalekaneng mo gare ga ditlhopha tsa sedumedi , lotso , le ditlhopha tse diongwe .
Gakologelwa lotseno - ditshenyegelo = poelo kgotsa tatlhegelo .
Legoro la Badirisi
Ntlha ya gore e kgona go kolopa peo e ntsintsi ka makgolo gape le gape e e tlhogang ka bonako ga go thuse go laola bothata bo .
Ke tla itse jang gore ngwana o tshwerwe ke TB ?
Go roba go tshwanetse go tswelela fa matlhare a diako a nna setlha e bila bosa bo le mo maemong a komelelo .
Gape , fa tshekatsheko ya boleng ba mmu e kgonwa go dirisiwa mo polaseng e tshwanetse go lebana , go lekanya , go busetswa , go tshwanela mme gape le go nna mosola .
Lefatshe lotlhe le ka kgona go dirisiwa go uma sengwe mme fa re ya go naya lefatshe dijo , botlhe re tshwanetse aba sengwe .
Go na le mananeo a kgwebo a mantsinyana a a simolotsweng go latela maeto go dipolaseng mme re solofela gore ke tshimologo ya tse dintle tse di tla bonwang kwa pele !
Maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong
Paka ya Tiro ya Ferikgong go fitlha ka phukwi
Kago ya matlo : Go dirisa matlole a a tswang kwa Botong ya Bosetšhaba ya Kago ya Matlo e e neng e lebeletse go rarabolola mathata a a neng a tseneletse a matlo e ne ya tokafala .
Maikaelelo a DVA ke go neela batswasetlhabelo ba tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa tshireletso e e tletseng kgatlhanong le tsholomakgwakgwa mo teng ga lelapa eo molao o ka neelanang ka yona .
MOLAETSA- Tshedimosetso ka boyona
O tshwanetse go tlhokomela gore mo a bayang ditšhefu teng go ka se kgone go tuka ka gore ditšhefu tse dingwe di tuka ka bonako e bile di ka thunya .
Fela le gale diterekere dingwe di ka dirisiwa fela diura di le 250 go ya 500 ka ngwaga .
6.1 Tseokarolo ya baemedi ba diwoto mo tiragatsong ya IDP
Dingwaga di le 10 kgotsa ka fa tlase
6 . Go kgothosa-
Motsamaisi wa peeletso o tshwanetse go bo a ikwadisitse le Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete jaaka motlamedi wa ditirelo tsa ditšhelete go ya ka Molao wa FAIS .
Batho ba tsaya karolo ka tshekatsheko ya kopanelo , tlhabololo ya ditogamaano kgotsa go matlafatsa mekgatlho ya selegae .
( b ) gore a tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko e e tlhodilweng ke tlolo-molao e supa fa katlholo ya go romela kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , ke yona katlholo e e matshwanedi ;
Malatsing ano re bona bantshakuno ba bantsi ba ba mo dingwageng tsa bo70 ba sa ntse ba dira temothuo le go ntshetsa bamalapa a bona dijo , fela ka ntlha ya gore go se na ope yo o ka dirang temothuo .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V6 e simolola dibeke tse 3 morago ga tlhago mme e supiwa ke thulaganyo ya medi e e tletseng mo mmung mme e setse e kgona go nna boteng bo bo leng disentimetara tse di leng 45 mme e setse e le disentimetara tse di ka nnang 60 go dikologa semela .
Photo Caption : Fa go se na tshegetsho ya Maize Trust , o ka se kgone go bala lekwalobukana le .
Ke mokgwa ofe o o tla netefatsang botsayakarolo bo bo tletseng ?
( iii ) romela ngwana go tsenela porograma e e letleletsweng semmuso mme e tshwanela ditlhokego tsa ngwana yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 ;
Bontsi nngwe-tharong ya tshiamelo ya letlole e ka tsewa jaaka madi a a duelwang otlhe kbula gangwe , e le a a seatleng .
Kitso ya mmannete ga e tshwane le ya dibuka yona e na le tiragatso e e dirisegang mo go bonalang - ga e re kgontshe fela go tlhaloganya tikologo ya rona , mme e re thusa go dira go ya ka tlhaloganyo eo .
Botsayakarolo jwa setšhaba ke eng e bile se ama eng
Ditlhokego tsa go bayaleitlho le tekanyetso go tswa kwa Mmasepaleng
Dimitara tsa bosa tsa dipalo tse di lekanyang pharologano magareng ga themphereitšha ya themometha ya bolobo e e omileng , di ka bonwa .
Mo madirelong a mangwe otlhe , tlhotlhwa ya go tsamaisa thulaganyo , ke yona e e tlhomang bokana ba tlhotlhwa e go rekisiwang kumo ya teng .
Tshetlhafalo ka ntlha ya tlhaelo ya naeterojene le salefa e tlhageletse sentle mo didikeng tsa temothuo di le mmalwa mo setlheng se se fetileng seno .
Ke sweditse jang gore ke monontsha ofe o ke tshwanetseng go o dirisa le gore ke tshele bokae ?
Ke rapela gore re amogele tshegofatsho ka tebogo le maikutlo a a siameng - go dira gore bophelo ba rona le bophelo ba ba bangwe bo nne le boitumelo !
Kgaolo 6 ya Molao
Bafatlhosi ba CBP ba tlhoka go dira leano le mokhanselara mabapi le kgato nngwe le nngwe .
Dikgato tsa go mela tsa mmidi fa go tsena tlhaka .
E intsifatsa jang - a ke ka peo , kgotsa medi , kgotsa digwere , jj .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Dipuo tse di buiwang mo wotong ya gago
Nnete ga e mo pepeneneng mo mothong mongwe le mongwe .
Di reke le go di tsenya pele ga setlha se se latelang .
12.8.2 Maikarabelo le ditiro tsa go Komiti ya Bookamedi le Mananeo e tla nna a :
( d ) Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Ditirelo tsa Tshiamiso ;
Go rulaganya diikaelelo tsa tiragatso tsa nngwe le nngwe ya maikaelelo a ( sk . go tlamela malapa a le 10 000 ka kelelo ya leswe e e tsamaisiwang ka metsi mo dingwageng tse di latelang tsa matlotlo ) .
Pele o haka sekgatshi , tlhola selekanyo sa oli mo pompong .
Go simolola ka 2001 go nnile le ditsereganyo le diporogorama tse di neng di ikaeletse go tlhoma dikomiti tsa diwoto le go oketsa kitso gore di dire sentle thata .
Dikgwebobolemirui di thusa balemirui ba bangwe mme go na le balemirui ba bantsi go feta ba ba sa thusweng - ba thusa ba bangwe fela mme re tshwanetse go se lebale gore ke dikgwebo tse di batlang poelo ya madi tse di se nang nako ya go lekaleka .
Ba akanya gape tlhotlhwa ya go fetola kumo ya bona ka go e suga , go e phuthela kgotsa go e phatlhalatsa mme tota le go rekisa bontsi gagwe go bareki .
Mo go Mphahlele karabo ke gore hisetori e ka se tsewe jaaka kakanyo ya kakaretso kgotsa " kakanyo ya ditiragalo go ya ka filosofi " kgotsa " Puisano ka ga maemo a motho " .
Go nna le tlhaloganyo ya tlholego ke boiphemelo jo bo gaisang jotlhe .
Montshakuno mongwe le mongwe o kanne togamaano ya kgwebo ya gagwe .
( b ) begela leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi , ka lekwalo , mo lobakeng la kgwedi e le nngwe morago ga kopano nngwe le nngwe .
Khansele ya selegae e rulaganya IDP ya yona e bile e laletsa setšhaba go tsenela kopano go neelana ka tshwaelo go IDP le go tlhagisa dithulaganyo tsa tiro .
3.00 go fitlha ka 3.30
Go ka tlisa tshenyego e kgolo ka ntlha ya maswe le tlhogo ya bolele le dimela tse dingwe go feta .
Tsamaiso ya ntshodikuno tsa temothuo - go akaretsa tsamaiso ya kgwebo ya polase , tsamaiso le tshomarelo ya mmu , mekgwatiriso ya tsamaiso ya disenyi , mekgwatiriso ya tsamaiso ya dikotla , mekgwatiriso ya ntshodikuno ya diphologolo , le tikologo , tsamaiso ya metsi a nosetso , tsamaiso ya thekenoloji ya tshedimosetso le dithulaganyo tsa ntshodikuno di kopantswe le mekgwatiriso ya tshomarelo e e siameng .
Serurubele se se godileng se baya mae a a mmala wa lebebe mme a a fifala pele a thubega .
Kgato ya 4 : Go baakanya go tsengwa tirisong
Porojeke e e tswelela go fitlhelela maitlhomo a yona - go phasalatsa kitso , bokgoni le tshedimosetso mo bantshakunong ba ba tlhabologang mo dikgaolong tse di farologaneng .
Tiro ya ditheo tse tsa baagi e ka akaretsa tsenyotirisong ya diporojeke le tsamaiso , fa komiti ya woto e le fao go bebofatsa le go thusa diporojeke ntle le go laola diporojeke .
go lemoga le go baya kwa pele ditlhagiswa mmogo le maemo a a kotsi a e leng a botlhokwa
- dikakaretso le ditlhagiso tsa go uma ka 2014 / 2015
Go na le tlhokego e e tseneletseng ya dingaka tsa boleng jo bo kwa godimo , baporofešenale ba thekenoloji ya tshedimosetso , baitseanape ba forensiki , batlhotlhomisi , balogamaano , basekisi , baeletsi ba kharikhulamo , jalo le jalo .
Nna ke tlhagisa gore thulaganyo ya ditiro e tshwanetse go dirisa matsatsi a a rileng a kgwedi e go atlhola go dira ga ditiro ke mongwe le mongwe fa re ka kgona go dira jalo e bile re ka rulaganya rekoto ya dilo tse di ka tokafatswang mo setlheng se se latelang .
Dikgaolo tse di kwa Bokone
Go Tlhomiwa / Go Tswalwa ga Dikolo / Dikeretšhe le Dikago Dingwe
Puo ya gagwe , ya setlhogo sa : African Literature and the Social Experience in Process , e phasaladitswe mo bukeng ES'KIA CONTINUED .
Baemedi ba ba supilweng go ya Khonkereseng ba tshwanetse go kgotsofatsa dintlhatlhaolo tsa botokololo jaaka go totobadiwa mo athikeleng 5.1.4 .
Molaetsa go balemirui ba bangwe ?
Tsamaiso
Tlhola dikarolo tse di onetseng kgotsa robegileng mme o tsenye tse dingwe pele ga setlhajalo se se latelang .
1 . Dikopo tsotlhe tsa tetlelelo di newa nomoro ya kaelo fa di fetswa go amogelwa .
Ka kgwedi e e latelang ( Motsheganong ) go tla nna beke ya go roba ya Nampo kwa Bothaville .
MATLOLE A DIKONTERAKA
Re tshwanetse go dira ka tlhaloganyo go tshwara Mmuso go nna modirisimmogo le rona le go dirisa lenaneo la Pusetso ya Lefatshe ke mokgwa o o ka tswelelelang go kgona go tshegetsa maikarabelo a rona go naya setšhaba sa rona dijo .
Mo Aforikaborwa re na le dingwaga di ka nna 9 tsa maitemogelo mo temokerasing ya kagosešwa le fa tiragatso ya kagosešwa ya diporojeke tse dintsi tsa puso e simolotse nakonyana pele ga 1994 .
Mo go Pula mo dingwageng tse dintsi go fitlha jaanong re ntse re tsepamisitse kgopolo mo temothuong le ntshokuno fela , fa gongwe re lebala gore kwa ntle ga molemirui , go ne gotlhelele go ka se nne le ntshokuno le fa e le dijo kgotsa faeba ( tlhale ) .
O re tlhakanya tlhogo mme o ka re ga o fele go tlhola o ntse o bonalwa gape .
Dikomiti tsa woto di begela gangwe le gape go baagi
Lefoko ' conflict ' le tswa mo go la Selatina ' conflictus ' le le kayang ' go kgwarana ' .
Tsona di tlaa tswelela go gola go nna losika lwa ntlha lwa mmoto go baya mae a a tlaa thuthusiwang morago ga malatsi a supa go ya lesome .
go dira dithulaganyo tsa go tshwarwa ga dipatlisiso pele ga tsheko le go akaretsa mokgwa o o botlhokwa wa go faposa tsheko mo tseleng e e tlwaelegileng ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi , mo mabakeng a a tshwanetseng ;
Loruo lotlhe lo tshwanetse go kaiwa go ya ka Diyunite tsa Loruo lo Logolo ( YLL / LSU ) .
Ke tokololo ya setlhophathutano sa Kgotsong mme o tsenetse dikhoso tse dintsi thata , jaaka Ntshodikuno ya Mmidi le Sonobolomo ; Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa polase ; Khoso e e tsweletseng ya Ntshodikuno le Thekiso ya Mmidi ; Tshekatsheko ya ditlamelwana le Thulaganyo ya Polase .
Ke na le kgono ya go dirisa bolemirui ka ke tsene dithutiso tse di filweng ke Grain SA me gape le Lefapha la Bolemirui .
( 10 ) Fa magiseterata wa dipatlisiso a ne a reeditse tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mme a utlwile tshedimosetso nngwe le nngwe e e nang le ditlamorago tse di sa siamang mo go tseeng karolo e e se nang letlhakore go ka tsaya tshweetso ka ga kgetse , magiseterata ga a tshwanela go reetsa ditsheko dingwe tse di latelang , tsamaiso kgotsa tsheko e e leng ka ga mabaka a a jalo .
Go tlhaloganya go kgonisa dithaere tsa gago , o tshwanetse go tlhaloganya mofuta mongwe le mongwe wa thaere .
3 . Mabaka otlhe a tshwetso ya semolao a diragadiwa gore Moadimi a bone dipoelo ka go kwala fa fatshe ka karolo kgotsa ka botlalo , kgotsa a ka atolosa nako ya go kgotsofatsa mabaka a go na jalo , ka nako ya tlaleletso jaaka e tla bo e kwadilwe mo kitsisong eo .
Tlamela setlhatswamowa sa bata ya oli .
Tlhaloso ya se se rekisitsweng kgotsa kwa tseno e tswang teng
Borutiwa , tshegetso le go rutiwa ke ba Grain SA le dithulaganyo tsa teng mme gape le dithutiso tse di tswelelang .
Legato 2
( iii ) mabaka otlhe a a ka ga go neelwa tagafara , a a sa direng go ya ka molawana wa 19 mme e le a , go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , a tlhokang taolo gore molawana oo , o kgone go dira sentle ;
Mokhura o botlhole jo bo boitshegang mo mokong e bile go rekotilwe dikgetsi di le dintsi tsa go ja botlhole .
Go Katiso Bakhanselara
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Fa gongwe o ka kgona go fetsa tiro ya gago ka bonako jaanong mme go ka go kgonisa go dirisa didiriswa tsa gago go dira tiro ka konteraka mo go ka go thusang gape go fokotsa bokana ba madi a o a dirisitseng .
Moporofesara Mphahlele o lemogile se ka 1995 , fa a ne a bua kwa Yunibesithi ya Transkei .
12.3 Go boloka rekoto ya mananeo otlhe le maitlamo a Kgotlakgolo
Kumo e e ka bonwang e ka thusa gape go itse gore kumo e ka nna bokana kang go rekisiwa .
Jalo , se nne le " . . . ke tla dira tiro e ka moso . . . " , mme o nne le thata ya go se senye nako tota le madi fa o ntse o tswelela .
Maitlhomo a bofelo a thulaganyo ya tiro ke go swetsa ka ga se se tshwanetseng go dirwa , leng le gore ke mang .
Maelena le kgatelelo ya gagwe e a dirileng ka 1973 gore : " mongwe le mongwe yo o kileng a amogwa lefatshe o na le boene jo bo bobedi , mme ka jalo o dipelo di le pedi " , dikwalo tse di ntshitsweng ke bakwadi ba Aforika di ka se tlhoke bopelopedi jono " .
Rakonteraka o dirisa batho ba ba tswang kwa ntle , ba ba sa tlwaelang tikologo e , mme mo mabakeng a mangwe diphuthelo tsa dijo ga di goroge kwa go ba ba di diretsweng .
Lenaneo la Tlhabololo ya Bobetli , le dirilwe ke Lefapha Bosetšhaba la Ditiro tsa Setšhaba go ka tlhabolola bokgoni jwa baša ba ba mo lephateng la tsa go aga .
( b ) mo go akaretsang go tsaya mmotokara
Le ditsala
Go dira konteraka e e ntseng jalo , o tlhoka go ya kwa mmueleding , mme seo se tlile go oketsa tlhotlhwa ya theko ya ntlo .
Re tlotse go tswa foo re lebile kwa go tlhomeng ditshwanelo tsa motho tse di netefaditsweng ke molaotheo , jaaka tsa botlhokwatlhokwa .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Bokonteraka jwa Temothuo
Go tlhoga medi e mekima morago ga matsatsi a ka nna a mabedi kgotsa a mararo morago ga go jwalwa mme medi e e setse e le teng fa semela se bonalwa .
Fa rona re ntse re lwa dintwa tsa rona re ka nna ra senyetsa ba ba re thusang - re tshwanetse go lemoga ditswamorago tsa ditiragalo tsa rona !
Gakologelwa dintlha tse di latelang fa go dirisiwa kgotsa fa go bolokiwa dikhemikale :
Go rekisa go bona tlhotlhwa e e gaisang
Ba kaela kwa dipotsong tse di tshitshintsweng mo lenaaneng le le mo tsebe 90 le le ka emelang dikakanyo tse di neetsweng ke batsayakarolo .
Kgaolo nngwe le nngwe le mohutapeo mongwe le mongwe , di na le palopalo ya dimela e e atlanegisitsweng .
TSHIRELETSO YA DITSHWANELO TSA BOTHO
Sekao , dithuto tsa pakatseno ya seikonomi tse di dirilweng ka kgelegetlwa , " ragweed " le " barnyard-grass " di fitlheletse gore nako ya tlhogo ya mofero go tsamaelana le kgato ya dijalo , e botlhokwa thata go gaisa tlhaselo ya mofero , fa go lekanyediwa diitlhophelo tsa taolomofero .
O ne a adima R25 000 mo Landbank mme a hira lefatshe la tlaleletso mo go rraagwe .
Baakanya masimo a gago pila , jwala ka boteng bo bo siameng , tlhokomela mefero gore e se senye e bile gasa dibolayadisenyi ka tshwanelo .
Tona ya Ditlhaeletsano , Mme Faith Muthambi , MP , le Motlatsatona wa Ditlhaeletsano , Mme Stella Ndabeni-Abrahams , MP , ba tla ala Tekanyetsokabo ya 2015 ya DoC kwa Palamenteng , Cape Town ka Laboraro , 20 Motsheganong 2015 ka 15 : 00 .
Katisegelo e e bogareng e ka fokotsa tatlhegelo ya metsi ka ntlha ya mowafalo le go thibela go oma ga mmu mo tikologong ya peo .
3.1 Ke mang yo o ka dirang kopo ya PAIA ?
Leano la tiro la porojeke
Sekao
Ka go tshegetsa phetogo mo teng ga thulaganyo , Victor o ne a dirisiwa ke Khuduthamaga ka 24 Phukwi 2012 e le tokololo ya Khuduthamaga .
Tlamelo ya molekane
Tlhola kgagamatso ya lebanta la fene e bile fa le sa le pila .
Ke gore fa go fokotsega ka 8 , 4% mo monontsheng le ka 16% ka tlhotlhwa ya peo go tlaa boloka pharologanyo mo tsalomading .
Supa le go laletsa kemedi ya woto le baneeladtirelo ba ba totileng woto
Tsona e ne e le dikarolwana tse mo go tsona go ne ga fitlhelwa gore mmasepala o ne o tlhoka go tokafatsa tiro ya ona go tsamaisa botsayakarolo jo bo siameng ka dikomiti tsa diwoto , e bile di akaretsa tse di latelang :
Kopana le Bontlhopheng Ba Montshadikuno yo o tlhabologang wa dithoro wa 2009
Bua le barekisi ba dikhemikale go go thusa go rulaganya lenaneo la go gasetsa le le tlaa lekang go thibela bontsi ba bonngadule le disenyi tse di ka bonalwang ka nako ya go mela ya dimela .
7.1.2 e tlhomiwa jaaka leloko la kgotlatheomolao ya porofense ;
Batlhokomedi ba letlole ba thusitse thata ka ditokafatso tse di nnileng gone mme go ne ga dirwa ditshwetso tsa bofelo ka dikgang di le dintsi tse di jaaka go koelelwa ke madi le go sa nne le dipoelo dipe tsa madi a lefetiso morago ga moo .
Gakologelwa gore fa o batla go bona pholo e tona , o tshwanetse go dira dilo tse di siameng go simolola .
Disenthara tsa Baagi tsa Kgaolo ,
3.3 A o mothapi mogolwane ?
Kgaolo 4 : Ditiro
( e ) go rotloetsa tirisano-mmogo fa gare ga mafapha a puso , le fa gare ga mafapha a puso le a e seng a puso le setšhaba , go netefatsa kopano e e feletseng mo go diragatseng Molao ono .
Furu ya diruiwa Tshilo Pesosenkgwe
Se se dira gore lefelo le thepe e leng mo go lona le nne le tletse diretse e bile le tletse menang .
Maikaelelo :
Mo makgetlong a le mantsi , fa o adima madi o tlhoka go neelana ka tshireletso ya mofuta mongwe mo kadimong .
4.3 Melaometheo e e kaelang fa go dirwa terafote ya pholisi
Ka tshenyegelo ya R3 200 , ditshenyegelo tsa thomeloteng e di jela naga R 3 , 1 bilione ka kananyo ya boditšhaba .
Folete mo difoleteng tse di agilweng di le setlhopha tse di sereletsegileng
Ke tlhaeletsano le thefosanyo ya tshedimosetso le dikgopolo go tswa mo mothong yo mongwe go ya go yo mongwe .
Dikarolelo tse di amogetsweng ke mokgatlhotekanyetsi , le gale , di tsewa jaaka karolo ya lotseno lwa tiragatso , mme ka jalo di kgethisiwa ka tekatekano go ya ka lekgetho la ditlamo .
Go lemoga ditlhokego - dira dipatlisiso le go dira tshekatsheko ya ditlhokego go supa mabaka a magolo a tlhabololo , ditekanyetsokabo le thebolelo ya ditirelo .
( iii ) go dira kgonagalo le go rotloetsa tiriso e e tshwanang ya mokgwa wa maitsholo , maemo le ditsamaiso , go netefatsa gore mapodisi otlhe a kgona go dira ka dikgetse tsa bosiamisi jwa ngwana ka tsela e e matshwanedi , e e dirang sentle kwa ntle ga go senya nako le kelotlhoko , le go naganela maikutlo a batho ba bangwe .
Go lema ditele ke thulaganyo ya thuolefatshe e e tlwaelegileng fa motho yo mongwe a na le tiriso ya lefatshe ya semolao fela a sena ditsompelo tsa go le dirisa .
Ditono ka moumi
Teko tsa mmu
Go ya ka maitemogelo a gagwe ka sebele ; Es'kia Mphahlele o bone a sa le moša ka moo mmaagwe a neng a sotlakwa mo mmeleng setlhogo ke rraagwe ka teng - e bong selo se se mo kgopisitseng thata .
Klerk a re o rata temothuo gonne ke monna yo o itlhotloetsang yo o batlang go itlhabolola le go dira dilo ka tshwanelo .
Ka jalo go botoka fela fa go tlhokiwa go boloka ditono tse di ka nnang 100 le go feta ka nako e le nngwe .
Gantsi o setse a kgonne go supa kgaolo ya lefatshe mme a buisana le mong wa polase - a kopana le baLefapha go mo naya thuso mme ba naya yona polase e go molemirui yo mongwe !
17 . Go duelwa ga maloko a Lekgotla la Dikgosana
Bokana ba bogare ba go umiwa e ne e le ditono le kgaolo tse 8 , 36 ka heketara gare ga go fetoga bokana ka ditono le kgaolo tse 7 , 27 go 9 , 01 ka heketara .
Kgato ya 4C : Lokela ditlhakatlhakanyo tsa pele tsa 4B mo tankeng ya go gasetsa .
Tlhatlhoso ya thapo e e tsweletsegang e tla tlhoka ikonomi e e golelang ka bonako le go tlosa maparego a a leng teng , jaaka boleng jo bo bokoa jwa thuto kgotsa dipaterone tsa mafelobonno a a sa akaretseng bontsi .
( 3 ) Fa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e sa dumalane le mabaka a togamaano e e dirilweng kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , kgotsa tsamaiso nngwe ya go busediwa ga bosiamisi , kgotlatshekelo e ka ntsha katlholo nngwe e e leng go ya Kgaolo eno mme e bo e kwala mabaka mo rekotong ya tsheko gore ke ka ntlha ya eng e ntshitse katlholo eo mo boemong jwa togamaano .
Ke gore nako e laolwa ka tshwanelo ?
Ka fa gongwe re na le Mme Kama go tsweng tikologong ya Ugie yo a umileng ditono tse 10 ka heketara ka ditiragalo tsa gagwe mo kgaolong ya gagwe ya naga .
12.3 go tlhama kamano e e nang le kutlwano fa gare ga maloko a Kgotla le mafapha a taolo a RBN le ditlamo tsa yone .
Mo dikgweding tsa selemo bantshakuno ba bantsi ba jala furu e tala ( gantsi outsu ) magareng ga mela ya mmidi .
O neelana ka ditshwanelo , kgololosego , maatla le tshireletso ya batho botlhe ba mo nageng .
Le fa a tlotla bakwadi ba , o kgatlhanong thata le ba ba tlhokomologileng botaki jwa bona .
Jaanong ?
Lobota lwa marakanamantsi .
Ke fela fa kgwebo e dira poelo mong / beng ba ka boneng lotseno ( tuelo ) .
4 . taolo ya botsayyyakarolo mo maemong a pusoselegae
Ke ka kgato e fa ba ba ratang go dira furu ba simololang go tlhola gore mmidi o siame .
Karolwana 14 ya Molao e pateletsa ditlamo tsa puso , jaaka RLM , go kwala Buka ya Ditaelo , e e tla thusang motho malebana le go bona tshedimosetso e e tshwerweng ke setlamo sa puso , jaaka RLM , le go tlhalosa dipatlafalo-potlana tse buka ya ditaelo e tshwanetseng go dumalana le tsone .
Bega ka ga mathata a a itemogelwang ke baagi
le mananeo a go thusa batho ba tlogela diokobatsi mo gare ga baša mo baaging ?
Motswedi : Boto ya Dithoro ya Boditšhabatšhaba .
Tlamelana ka tshedimosetso e e nepagetseng le go tsaya matsapa a go itshola ka mokgwa o montle le ka tlotlo mo baneeding ba ditirelo .
Ra reng ka ga tefelo ya melato le kotlhao ya bagataki ba ditshwanelo tsa botho ?
seno ke selekanyo sa madi se o tla se newang sa dišere tsa gago fa o di rekisa
Re eletsa go thusa balemirui ba kemo e go tokafatsa maranyane a bona go tlhomamisa gore tota ba na le tshireletsego ya dijo .
Ka tlwaelo o ka bona bonolo se se dirang dintlha tse di runtseng ka go leba ditiro tse batho ba neng ba tshwanetse go di dira .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Malatsi a le 3 - 4 ka beke
Palo ya dikhophi tse di gatisitsweng : 1 800
( b ) Fa lepodisi le sa kgone go itsise modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ka ga go tshwarwa ga ngwana , lepodisi le tshwanetse go neela magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ripoto e e kwadilweng , le tlhalosa mabaka a gore ke ka ntlha ya eng le sa dira ka fa go tshwanetseng .
Komiti ya Woto e kopiwa go thusa fa makoko a nnetse kgang e .
Tshegetso ya dikgwebopotlana ka thulaganyo e e botoka ya dikemedi tse di maleba , ditheo tse di tshegetsang tlhabololo ka matlole , le ditheo tsa puso le tsa poraefete .
Gore go kgonagale , molao wa ditirelo o tshwanetse o latele ditsela tsa SMART
Tlhaelo ya go tshwana e ka tlhola mathata mo go direng ditiro dingwe jaaka kgatsho le thobo ( bogolo jang fa go dirisiwa serobi sa khombaene ) .
3.2 Kgosi Leruo Tshekedi Molotlegi kgotsa yo o neilweng taolo ya go nna moemedi wa gagwe o neilwe taolo ya go dira sotlhe se s tlhokegang go diragatsa maitlamo ano .
Karabo e e totobetseng ke gore re tlaa tshwanela go reka dijo tse re di tlhokang kwa ntle .
Senon se thusa gape ka go bona gore ke dipoelo dife tse di tsewang e le tse di botlhokwa .
Jalo , go tla nna botoka go dirisa diterekere le didiriswa tse di sa jeng madi a mantsi .
( a ) akantse ka ga dikakanyo tsa motswa-setlhabelo kgotsa motho mongwe le mongwe yo o nang le dikgatlhegelo mo maemong a motswa-setlhabelo , gore a kgetse e ka faposiwa mo tshekong kgotsa nnyaya , kwa ntle ga fa go sa kgonagale gotlhelele go dira jalo ; mme
Mosola o mongwe wa thefosano ya dijwalwa mo tshimong e le nngwe ke gore phetogo ya mefuta ya dimela le ditshedi e a direga ka gore medi ya dimela tse di jwalwang tse di sa tshwaneng e phedisa dibaketeria tsa mefutafuta tota le methuthuntshwane e e farologaneng tse di diriswang e le kotlo go se tshwane ke dimela tsa mefutafuta .
Korong e e sa silwang
Mo Afrikaborwa go na le mefuta e mebedi ya naga ya boagisanyi - ke e e neng e tsholwa ke masepala pele ga 1994 mme e ka hirelwa go mongwe le mongwe le e e rekilweng morago ga 1994 mme e ka hiriwa ke maPDI fela go naya batho ba ba nnang mo ditoropong naga e ba ka e dirisang go lema le go rua diruiwa .
Fela re sa tswa go lemoga gore ke bantshakuno ba le mmalwa fela ba ba ikwadiseditseng VAT .
NW e tla samagana le dikgwetlho tsa metsi
Kwa kgolagano e tshwanetseng ya diragala teng mabapi le tshedimosetso e e tshwanetseng go akanngwa jaaka karolo ya ditiro tsa IDP ;
Dibontshi tse di sekegelang bong
12.7 Komiti ya Photefolio ya Boswa le Hisitori
Fano , Moporofesara Es'kia Mphahlele , yo o ileng botshabelo ka 1957 morago ga go iletswa go ruta mo Aforikaborwa , o tlhalosa go utlwala botlhoko ba setlhabi sa go ntshiwa , le go nna kwa botshabelo .
Athikele 40 Taolo ya tshiamiso ya batlolamolao ba ba botlana Bana ba ba nang le kgatlhanong le molao ba na le tshiamelo ya tsholo e e etleetsang seriti sa bona le boleng , e sekegela tshiamelo ya bona mme e ikaelela go ba busetsa mo setšhabeng .
Kgaolo nngwe le nngwe le mofutapeo mongwe le mongwe , di na le palopalo ya dimela e e atlanegisiwang .
Fa diphologolo di fepilwe sentle , le go tlhokomelwa , di tlaa kgona go go tsalela mme ka tsela e tsa tshwaela mo go direng poelo mo kgwebong ya temothuo ya gago .
O adile bolao mme jaanong o tshwanetse go robala mo go bona
( d ) go itsise motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ka ga go tshwarwa ga ngwana : Fa e le gore lepodisi ga le kgone go ka itsise motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ka ga go tshwarwa ga ngwanaa , lepodisi le tshwanetse go neela moreetsa-kgetse wa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ripoto e e kwadilweng go tlhalosa jalo .
Komiti ya Woto e tshwanetse go nna le thulaganyo ya ngwaga le ngwaga e tlhagisang sentle gore ditlapele tsa yona ke dife le se e solofelang go se fitlhelela .
la lelapa , le nna le mesola ka tlhamalalo kgotsa le le mo boemong jwa go na bona mosola ka tlhamalalo go tswa go konteraka e e dirilweng le ditlamo tsa RBN , le tshwantse go senola dintlha tsotlhe tsa mesola e a nnileng le yone le le itseng ka yone kwa kopanong ya ntlha ya Kgotlakgolo e kwa go yone go kgonegang gore leloko le senole seno .
Dipatlisiso
Mabaka a ka fetoga , mme gona dithitokgang o ka re di a ipoeletsa .
A o na le sepalamo go isa dikuno kwa mmarakeng go tswa polaseng ?
Kamogelo
Maemo a ditirelo
Kgetsana ya 50 kg ya 2 : 3 : 2 ( 38 ) e tlaa nna le 5 , 4 kg N , 8 , 14 kg P le 5 , 4 kg K.
Toro e tlaa nna e le kgolo go feta wena ;
Mokgwa wa tsamaiso : Puisano ya beng
Tsela e e siameng thata ya go aga kgwebo ya gago ke gore o nne mong o le wesi - o se ke wa ikopanya le batho ba bangwe mo kgwebong ya gago .
A dilekanyetsi ( gauges ) le diponetsiboso tsotlhe di dira sentle ?
Nomoro e e kaiwang ka fa tlase ga kholomo eno , e ka fitlhelwa mo go Kaedi ya 2 ya Togamaano e e Ikaegileng mo Setšhabeng .
Tsaya tlhokomelo ya go tswelela ka setlha sa go mela sa mmidi mme tota le pele o lokela peo ya ntlha ya gago mo mmung o tshwanetse go akanya thekiso ya kumo ya gago .
Tirisodikgoka ya mo teng ga lelapa e kaya nngwe ya ditiragalo tse di latelang tseo di dirwang ke mongwe yo o mo kamanong ya mo teng ga lelapa le motho yo mongwe :
Lokwalopuso lwa Mabudusatsela le tlhoka botsayakarolo jwa matlhagatlhaga jwa baagi mo magatong a le mane , e leng :
Ba tlhoka go rekota dilo tse di kgonegang tsa LOTSENO LWA TSAMAISO gammogo le dilo tse e ka nnang tsa lotseno lwa tsamaiso .
Tlhoma ditimamolelo mo mafelong a a maleba go tima ditlhase tse di rwalwang ke phefo .
Disilo tsa tlhaka tse di leng mo polaseng di simolola go dirisiwa gantsi mo Afrikaborwa ka di naya molemirui kgono ya go rekisa kumo ya gagwe ka nako e a ratang .
Modulasetulo o batla a tshwana go le gonnye le motshwaratakata mo setlhopheng sa bente go na le moopedi wa solo mo khwaereng .
Gape ke tlhola ke na le Pula Imvula le nna go buisa gore ke dire jang mme go okeditse kgono ya me .
Khansele ya Bosetšhaba ya Ikwadiso ya Baagi 0800 200 824
Le fa mokwadi yo o tlhoafetseng a sa fitlhelele babuisi ka bophara pele , tshusumetso ya gagwe e ka tsenelela ya susumetsa dikokomana tse di tlaa latelang .
Leano la tlhaselo le ne la tsenngwa tirisong e ka nna ka 15h40 mo letsatsing leo , mme ga tlhokafala bangaladitiro kwa lefelotiragalong la bo1 le lefelotiragalo la bo2 .
IDP e erabela gape le ditlhokego tse di rulagantsweng mo Molaotheong le melao e e e latelang ( jaaka Lokwalopuso la Mabudusatsela ka ga Pusoselegae , 1998 ) la bommasepala gore ba ikage le go laola tsamaiso , tekanyetsokabo le ditogamaano tsa dithulaganyo gore ba neele ditlhokego tsa motheo tsa baagi go nna tse di tlang pele le go tsaya karolo mo diporogeramong tsa tlhabololo tsa bosetšhaba le tsa porofense .
Go sa le jalo , tshireletsego ya peo ya lelapa ke kakanyo ya botlhokwa mo poeletsong ya peo ya dithoro , bogolosegolo mo dikgaolong tsa magae tse di kgakala tse di sa kgoneng go direlwa ke batlamedi ba dipeo .
Ka 2014 , ARC e supile gore e ka dumela go duela bokana ba madi a a tlhokiwang go ruta palo e e rileng ya balemirui gore ba simolole go dirisa mekgwa e mentshwa ya bolemirui ya go uma , mme ka nako eo Monsanto e dumetse go kgonisa balemirui go dirisa peo ya Mmidi o o Kgonang Roundup ( e tlhabetswe ) ka go ba naya Roundup go e dirisa mo heketarang e le 1 .
Go dira gore tirelo ya setšhaba e nne ya seporofešenale , re sisinya gore :
Go botoka thata ka go go bolokela ya madi mme go oketsa tlhotlhwa ya kumo ya gago .
O reka ditsenngwateng tsa gagwe tsotlhe go tswa TWK kwa Winterton le dikhemikale tsa gagwe kwa Farmers Agri-Care mo Winterton .
Kemedi ya Foramo ya IDP e tshwanetse ya bo e le mokgatlho wa leruri , o o neetsweng gape tiro ya go tlhokomela tiragatso ka nako ya tiragatso ya IDP .
Mo go tsa tikologo , Aforikaborwa e lebagane le dikgwetlho di le mmalwa tseo di golaganeng , mme tse dingwe tsa tsona di ganetsana .
Go tsenelelwa ke maronthothomatlhareng go dira gore matlhare a swe mme a we e bile semela ga se kgone go phela ka tshwanelo e bile furu e e botlhokwa ya matonkomane ga e pila .
Se gatise kwa ntle ga fa go tlhokega thata .
Motshegare fa modiredi A a ntse a tlhokomela , motho yo a mo laolang o tshwanetse go laola tiro e e dirwang ke modiredi A - a o tlhokomela sentle ?
Tsela
Dikganetsano tse di tsositse dipotsopotso gore maidi a na le mosola go feta dipeo tsa tulafatso e e bulegileng mo bantshakunong ba ba tlhaelang metswedithuso koo go nna teng ga peo go sa ikanyegeng , tiriso e e potlana ya ditsenngwateng tirisong le pheilo ya dijalo , e leng tlwaelo .
Morulaganyidipalo yo o tshwanetse go neiwa makwalonnete otlhe a a ka a tlhokang mme o tshwanetse go a kwalola otlhe e bile a a rulaganye gore a kgone go go naya ditshupetso tsa bolaodi ba madi a gago ka kgwedi le kgwedi jaaka re supile .
Ka Lesego disoyabini di tlhamile botsalano jo bo mosola jwa tirisano jo bo itsegeng jaaka botsalano jwa tshedisano , foo semela se dirang jaaka moamogedi kgotsa legae la baketheria e e kgethegileng mme baketheria e e na le bokgoni jwa go kapuletsa naeterojene go tswa lefaufaung mme kwa bofelong e e fetisetse kwa semeleng .
Dikomiti tsa Diwoto di ka tlhoka go fatlhosa dithutokatiso go :
Mphahlele o gakologelwa fa a le modisa , a le esi koo le diphologolo mme a dikaganyeditswe ke tlholego , a le esi a na le nako ya go akanya ka tlhoafalo .
Seesimane / Seburu
Ntlha e ke ntlha e e botlhokwa fa o batla go tlhaloganya bolaodi ba naga ya gago .
E ka dirisiwa go kgobokanya maikutlo a a farologaneng kgotsa go itse se batsayakarolo ba se itseng ka setlhopgo se se rileng .
O nna mo kgaolong ya naga e e leng kgakala mme ga go na ditsela e bile a re bothata ba gagwe bo bogolo ke go rekisa kumo ya gagwe .
Ba netefatsa gore maano a diwoto a feditswe mo go kgotsofatsang ; le
Balemirui ba kwa Kapabophirima ba tlabo ba robile ka kgwedi ya Diphalane mme ba tlabo ba feditse go folosa kumo ya bona ka kgwedi ya Ngwanatsele .
Tekanyetsokabo ya madi a go simolola kgwebo
Bantshakuno ba ba tlhabologang ba iphitlhela ba le mo mathateng a a oketsegang a go fitlhelela dikadimo tsa ntshokuno .
amega mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso tsa mmasepala ; le go romela dikatlanegiso tse di kwadilweng kgotsa tsa molomo , ditlhagiso le dingongorego kwa khanseleng ya mmasepala kgotsa kwa setheong se sengwe sa sepolotiki kgotsa kwa motlhankeding wa sepolotiki kgotsa kwa tsamaisong ya mmasepala
A masepala wa me o na le diforamo a a a jalo a dipuisano ?
Komiti ya woto ke mosele o o maleba o ka ona baagi ba ka kgonang go tsenya dingongorego tsa bona le go gapeletsa go romela dingongorego tseo kwa khanseleng ka mokgwa o o nonofileng e le tota .
Batsayakarolo ba rekota dikarabo tsa bona tsa ditiro .
Re na le maikotlhao a gore ga re dire mo Limpopo - ke ntlha ya go tlhoka madi mme ga re ise re kgone go bona madi go dira mo kgaolong e le fa re na le kitso ya gore go botlhokwa thata .
Go fetola ikonomi le go tlhola katoloso e e tsweletsegang ya go tlhola ditiro go kaya gore seelo sa kgolo ya ikonomi se tlhoka go feta diphesente di le 5 ka ngwaga ka palogare .
KAROLO YA 2 : MEFUTA YA KATLHOLO
Neelana ka ga tshekatsheko ya kgato ya tsamaso ka kgotlatshekelo kgotsa , mo go leng maleba , ka lekgotla le le sa tseyeng letlhakore
TSHWEETSO E NTŠHA : . . . . . 
Maitemogelo a katiso ;
Tlamelo ya matlole go lebilwe dikuno tse di latelang :
Pholo e sa ntse gape e ikaegile ka pofagano ya inokhulamo ( palo ya disetlelerotia mo mmung ) .
" Gore renesanse e simolole go iphitlhelela re tshwanetse ra ikutlwa re itharabologelwa : kitso e e boteng ya gore re bomang jaaka maAforikaborwa ba ba aroganang setso sa kontinente . "
Ka kakaretso dithutano tsa katiso di tlhametswe go netefatsa botsayakarolo .
Ka kitso e o e kgobokantsheng o bona gore o ka bona tlhotlhwa e e leng R1 800 ka tone mo setlheng se se latelang .
Motsereganyi wa Inšorense ya Paka-telele
Fa go tlhokiwa go tlhopha go na le mananetema a mantsi a a farologaneng .
Se ke tiro e e boima tota .
5.3 Go ithulaganyetsa tiragatso ya mmasepala-ka-bophara
Ka ga jalo Mphahlele ga a ganetse gore dikwalo di ka nna le mosola wa seloago ; gore le mororo " kakanyo ke modiro wa mokwadi a le nosi le go bopa mowa e tshwanetse go bontsha boitemogo jo bo kopanetsweng , ditoro le kgaratlho gore di tshwanele " .
O tla dira kopo nngwe le nngwe ya ditshwanelo tsa thoto ya boitlhamedi tse di golaganeng le porojeke e ?
Dikgolaganyo gare ga ditiragatso tsa CBP le IDP di ka tshegetswa ka go netefatsa gore baemedi ba diwoto ba tsaya karolo mo tiragatsong ya IDP .
" Seoposengwe se ka netefatsa pabalesegodijo mo lefatsheng la rona , " a rialo mme a oketsa ka go re Grain SA e dumela go etelapele go tsweleletsa bolemirui mo Afrikaborwa .
Araba dipotso tse di latelang :
8 . Ditshitshinyo tsa semmuso le ditshitshinyo tse di neng tsa diegisiwa go tswa go dikopano tsa nako e e fetileng
Ditotobatso tse di latelang di dira jaaka ntlha ya tshimologo go siamisetsa neelo ya porojeke :
Matseno le maitlhomo a porogorama
Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Kabosešwa ya Lefatshe le supile fa le na le lenaneo la bantshakuno ba ba tshwanelwang ke tlamelosešwa ka khepetlele .
Fa o sa netefatse gore metsi a babalesegile go a nowa , a bedise pele .
43 . ( 1 ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko-
Go laola mefero
Re tlhoka go fokotsa go elela ga metsi
metheo e mengwe ya menontsha e e lokelwang mo metsing e e nang naeterojege e e ka dirisiwang e le tokelobogodimo ke urea e e nang 46% ya naeterogene , diamoniamo sulfata e e bopilweng ka 21% ya N le 24% ya sebabole le potasiamo naitrate e e bopilweng ka 13% ya N le 38% ya K.
Methale e e farologaneng ya korong e jwetsweng mo tshimong e le nngwe .
Phitlhelelo ya dipholo tsa Seelo sa yuniti le yona e ya go tsenya boleng mo bathong bangwe le bangwe ba ba batlang go tlhagisa tsela ya boitshediso mo pusongseleage le mo tsamaisong .
Seo ke moputso-mogolo wa kgololesego e e diragadiwang ka tshwanelo !
( 2 ) Molao mongwe le mongwe o o dirilweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , pele o phasaladiwa mo Kuranteng ya Melao , o tshwanetse go letlelelwa ke Palamente .
2.6.1 Batlhokomedi ba ba tlhophilweng ke Maloko
Bothata
supa diphatlha tsa kago le fa dikago tse di šwa di ka tlhabololwang gona
Fa IDP e setse e konoseditswe , e tshwanelwa ke gore e neelwe khansele ya mmasepala gore ba e lebe le go e amogela .
Bontsi jwa maloko a a tlwaelegileng fela a tla bopa palo e e batlegang gore go tshwarwe kopano ya Komiti-Khuduthamaga .
Lotseno mo malapeng le wela tlase Batho ga ba lemoge fa ba tlhoka go simolola di ARV
Kirisi e e fetileng e ka dutlela kwa karolong tse dingwe - jaaka kwa lebantakgweetsong , dillaening tsa diboriki le dillaening tsa tlelatšhe - le go di senya .
Leano la boemedi ka dinako tsotlhe le tshwanetse go nna la go ipaakanya , e seng fela go ntlha ya thuanyo ya ntlha , mme gape le fa go ka tlhokiwa go tlhomiwa tsheko le fa go neiwa katlholo .
Dijalo di lebagane le maemo a loapi ( komelelo , morwalela , sefako , serame , segagane le diphefo ) .
Fa ntwa le tlhaselo ya sepolitiki e ile magoletsa mo Aforikaborwa , bakwadi ba ne ba kopiwa go nna dibueledi tsa kgaratlho , mme ka dinako dingwe go dira jalo ka tsela ya go ikamanya le mokgatlho o o rileng , ke go re , go ema le mongwe wa mekgatlho ya sepolitiki .
Dikhoso tse di na le dimojule tse di latelang :
Ke simolotse go dirisa bolemirui ka 2006 mme ke ne ke bona bokana bo bo ka nnang ditono tse 2 ka heketara tsa mmidi .
Jaaka , fa go se na lefelo le o ka le dirisang go boloka didiriswa tsa gago , o ka rulela lefelo ka fa tlase ga ditlhare .
Se se ka tswelela mo dingwageng tse dintsi kwa ntle ga montshadikuno go lemoga tshenyo e e setseng e dirilwe mme go na le tatlhegelo ya ditonotono tsa mmu ka heketara .
" Ga jaana , re na le bommasepala ba ka nna 170 ba ba re romelelang dipegelo tsa kgwedi le kgwedi ka ga se ba dirang mabapi le lenaneo la Go boela kwa Tshimologong .
Tšheka boteng jwa matlakala a sesiti mo phaposaneng e e ka fa ntle ya kopi ya oli .
Dipholo tsa tshwaetsano e , ke se Mphahlele a se kayang e le " go tseela batho kgopolo ya bona " - moo batho Bantsho ba neng ba sa tlhole ba itaya maina , mme ba ne ba tewa maina ke ba bangwe .
Siamisa diphatlha le go sa lekaneng ga bong go go tlhokang go siamisiwa gape
Go botlhokwa thata gore bodirelo bo bongwe le bo bongwe bo nne le letlole la thusopotlako mme gape le gore go nne le badiredi bangwe ba ba rutilweng thusopotlako le go e dirisa .
Go akaretsa tshwanologo go na le bokgoni ba go tswela baagi mosola .
Grain SA e bua le...Terasete ya Ganzekraal
Bokhutlo
GEP e tlaa dira ka tshwaragano le Lefapha la Temothuto la Gauteng le la Tlhabololo ya Metsemagae ( GDARD ) mo ba tlaa neelang ditshwaelo tsa setegeniki ka borraikonomi ba temothuo le dikgakololo tsa kakaretso mo makaleng ao a temothuo e e simololang le e godileng tse e leng tsona di tlisang go farologana ga porofense ya Gauteng .
Fa melawana ya letlole e e maleba mo malokong ba ba nnang mo Aforikaborwa e ka nna le thuso fela jaaka melawana ya matlole ao a a maleba mo malokong a a nnang kwa ntle ga Aforikaborwa .
Mo go Mopitlwe go thari go jala outsu le seradella , fela go sa ntse go na le nako ya go jala rae .
Setlhopha se sengwe sa banni se batla IDP e akaretse tokafatso ya ranka e e leng teng ya ditekesi gonne ga e na matlwana kgotsa lefelo la bagwebi .
Ke yona mokgwa wa go dira mo polaseng .
3-5 dikgwedi
Khoso ya tlamelo ya balemi
Dikadimo tse dingwe tse di tswang ka kwa ntle di bonwa go tswa kwa dimmarakeng tsa kgwebisano ka madi tse di jaaka dibanka .
Ka jalo tekelelo ga e botoka go na le sekaommu se se tserweng mo tshimong .
Gape go botlhokwa go netefatsa gore motho yo o rileng o rwele maikarabelo a go baakanya thulaganyo e go tila ntlha ya gore ga go ope yo o rwalang maikarabelo a go baakanya thulaganyo .
Fa go dirisiwa teko mme go bonala metsi a a elelang metsi a a dirisiwang a tshwanetse go fokotswa ka go lekana .
Sekao , fa dipoelo tsa go ithuta mo sekolong di kwa tlase ga ditsholofelo tse di amogelesegang , baagi ba thisa go tokafatsa maemo ka go matlafatsa bolaodi ba sekolo , ka go netefatsa gore baithuti le barutabana ba nna mo nakong , le gore tshegetso ya batlhankedi e a atlega .
Maemo a kgatsho
Tumelelo pele ya kutlwisiso le dipeelo tse go dumelanwang ka tsona ka tlhakanelo di a tlhokega pele ga patlisiso ka ditshedi
Dirisa kgono ya bona .
Korong - tsa go fodisa / kolovere - korong - tsa go fodisa / kolovere ; le
O mosadi yo o tlholang mo gae , ga o dire gotlhelele , ga o a tshwaragana le go batla tiro
Ka tlhotlhwa ya 7 , 9% moputso wa go se tleleime wa 50% o supa gore o tla duela tlhotlhwa ya 3 , 95% ya tshireletsego e e tseiwang .
( 5 ) ( a ) Fa go ise go dirwe tshekatsheko ya ngwana , magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka nna a se ke a dirisa tshekatsheko fa go le ka fa dikgatlhegelong tsa ngwana go dira jalo .
Mo legatong lengwe le lengwe mo saekeleng dikgato tse di maleba di tshwanetse go tsholwa .
jo bo titietsweng kwa gae , jj )
Bokana ba metsi a a dirisiwang ka tlwaelo go nosetsa korong bo ka nna bogare ba dikubikimetara tse 7 500 le 8 500 mo heketareng .
10.4.2 Modulasetulo , go akaresa le Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo , o tla latlhela bouto ya makgaolakgang .
( g ) mo lobakeng lwa ngwana yo a nang le dingwaga di 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , go supa kakanyo ya gore a bopaki jwa maitseanape jo bo umakiwang mo go molawana wa 11 ( 3 ) , bo ka tlhokega ;
( e ) bopiwe ka tsela e di tla tshwanelwang ke go dirisiwa mo mabakeng a a farologaneng le mo go ditlolo-molao tse di farologaneng ;
Thulaganyo ya dikabo le diphenšene e diretswe go thusa batlhoki , fela gajaana ka tsela nngwe batho ba kampe ba amogela dikabelo go na le go dira tiro ya botlhokwa ya go itshedisa .
14 . Thobalano magareng a motho le phologolo , e e umakiwang mo go molawana wa 13 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Goreng Komiti ya Woto e tshwanetse go netefatsa gore metsotso e ntshiwa ka bonako jo bo kgonagalang ?
Maemo a tlelaemete go tsewa tsia palogare ya pula e e solofetsweng , komelelo , pula e ntsi go feta , botsididi , serame , sefako mo kgaolong ya temothuo e e rileng le matshosetsi a melelo le tse dingwe ;
Sekao , dinaga dingwe di ne di na le dipalo tse di kwa tlase tsa basweu tse di neng di ka se tshwenye thata mo pusong ya morago ga bokoloniale , fa tse dingwe di ne di na le merafe-mentsi e e neng e ipatla mo pusong ya morago ga bokoloniale .
Kumo
La bobedi , kgono ya rona e kgonwa go bapisiwa le ntlha ya gore re lekile go dirisa mekgwa e e farologaneng ya bolemirui , re ntse re tshegetswa ke baditšhelete , morulaganyi wa rona wa kgaolo , molaodi wa rona wa tswelelo mme le botlhe ba bangwe ba ba ka re thusang .
Naga e e tlhabologang e tlhoka go nna le bokgoni , fela puso e e tlhabologang ga e tswelele ka ntlha ya molao e bile gankitla e nna teng ka ntlha dikgoeletso tsa semolao .
Netefatsa kemedi ya bakgatlhegedi ba ba maleba mo dikomitipotlaneng tsa diporojeke . .
Jaaka go twe , go botoka go nna motlhalefi ka desente go feta go nna seeleele ka diranta .
Gape , nako e e siameng go dirisa setlhatlhobi sa katisegelo ya mmu ke fa seemo sa bongola sa tshimo yotlhe se lekanetse mo tshimong .
Patlisiso e supile gore dipholisi tsa thulaganyo ya Dikomiti tsa Diwoto e tshwanetse go :
Se se raya gore go se lengwe kgotsa desa gotlhelele mme le gore jalo e tshwanetse go dirwa ka polantere e e kgonang go jala ka tlhamalalo mo mmung o o sa tshwenngwang .
Fa tumelelo e neetswe go tlamela phitlheleo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae , o tla tlhoka go tsena mo tumalanong ya tshutiso ya didirisiwa le tumalano ya kabelano ya ditshedi .
Lefelo mo Wotong
( 2 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka akanya ka go ntsha nngwe ya dikatlholo tse di latelang mo boemong jwa faene :
Botsalano gare ga dikotlo tse di leng teng mo mmung mo nakong e e rileng le bokana ba monontsha o o tlhokiwang bo ka fitlhelwa fela ka go dirisa dipatlisiso .
Ga go je madi a mantsi mme ke mokgwa wa go naya diruiwa dijo tse di nang poroteine .
( 4 ) Rejisetara e ka tlhatlhobiwa ke motho mongwe le mongwe yo o ka dumelelwang .
Ditshenekegi tse di ka nnang matshosetsi mo disonobolomong di ka ja peo e e jetsweng , matlhogelanyana a a sa ntseng a mela , matlhogelanyana a a tlhogang , semela se se golang , medi kgotsa dithoro tse di simololang go ungwa .
Mo athikeleng ena re dirisa lereo " tshupetso " e le sesupetso sa go supa gore tuelo e re tshwanetseng re e duele e kana kang kgotsa madi a re a dirisitseng a dirisitswe jang , jaaka ya banka , tsa go reka mo mabenkeleng ( a bolemirui ) , tsa disele , tsa dikonteraka , tsa Eskomo , tsa Telkomo , gongwe tsa masepala , kgotsa tsa thulaganyo ya go tshegetsa tuelo ya kalafo , jalo le jalo .
Go diragatsa mananeo a thebolelo ya ditirelo
Tsweetswee , a re lekeng go jwala mmidi go kgona go uma bokana bo re bo tlhokang ka ngwaga mo lelapeng la rona - o tshwanetse go kgona go uma bokana mo nngwenneng ( ¼ ) ya heketara .
Diteko di leka go tlhomamisa maemo a kotlo e e tla nnang teng go dirisiwa ke dimela .
Le nna ke batla go nna molemirui wa kgwebo .
Tshela monontsha go tsamaelana le mofuta wa mmu o o lengwang .
Department of Provincial and Local Government ( Lefapha la DiPorofense le Pusoselegae )
Go botlhokwa thata go tshola dipolata tse di golegeletswe thata mo terekereng mme meburunyana e mennye e tlhoka go tlholwa gangwe le gape .
Ke akanya gore se a se buang ke gore lo na le mofuta o o farologaneng wa puso go ka nna le ditiro tse di fetang palo tse di gaisanang , mo tlhaeletsanong ya megala le motlakase , mme lo na le mofuta wa puso e lo e tlhamelang mafaratlhatlha .
Kgaolo 2 Ditirwana
Ntshodikuno ya mmidi e e tsweleletseng ya balemi ba ba tsweleletseng
14 . Metswako e mengwe
( i ) tlhalosa lefelo le ngwana a tshwanetsweng go amogelwa kwa go lona , mme go ntse go akangwa ka tshedimosetso e e bonweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-malao go ya kwa kgolegelong , yo a umakiwang mo go molawana wa 71 ( 3 ) ;
Lo tlaa saena tetla le barekisi ya gore ba go batlele moreki .
Tiriso ya matlwana a mesima mo kgaolong yotlhe ya mmasepala mmogo le mo mabakeng a mangwe e nnile le seabe mo kgotlelegong ya metsi - bogolosegolo mo dikgaolong tsa baipei .
Disetlelerotia tse di ka tlhola tshwabo mo dingwageng tse di latelang .
Molemirui wa Fouriesburg o tlotlwa jaaka montshadikuno yo o kwa godimo
Mphahlele o kaela ka dikakanyo tsa mofilosofa wa moYuropa Ivan Illich , yo ditiro tsa gagwe tse di sôlang di neng di akaretsa buka Deschooling Society , e a e kwadileng ka 1971 .
Kwa malapeng go se nne le pabalesegodijo go tsenelela mo maemong a setšhaba sotlhe .
Go laola bothata bo
Sekao , leloko le le emetseng balemirui le ka neelwa photefolio ka ga Temothuo , kgotsa leloko la komiti ya woto le e leng morutabana le ka dira mo photefoliong ya Thuto .
Pitso e , e totobatse gore dipitso tse dikgolo tsa baagi di tlaa tshwarwa leng mo bekeng ya togamaano ;
Botlhokwa jo bo masisi jwa teponako mo modikong wa ntshokuno ;
Fa o se na kumo ya ntlha o ka se kgone sepe .
Job Metswamere , o tshetswe mo Rooijantjiesfontein Ga-Maloka mo go leng dikilometara tse 30 o tsweng Lichtenburg , o nyetse mosadi wa gagwe Deborah Mokotedi mme o nna mo Klippan ka mosadi wa gagwe le barwadi ba gagwe ba le bane .
Botsayakarolo jwa baagi o mererog ya pusoselegae
Boloka dibelofo tse di tlhatlhobilweng mo themphereitšheng ya phaposi mo marigeng go efoga tshenyo e e ka tlholwang ke kgatselo ya dithemphereitšha .
Didiriswa tse di sa tshwaneleng tiro e e dirwang kgotsa tse di senyegileng di senya nako thata .
Leka go reka peo e e siameng e o ka kgonang go e duela mme o netefatse gore peo e o e rekileng e tla kgona go tsena mo diphatlheng tsa sediriswa sa go jwala sa gago .
Fa o na le ditiro tsa go jwala le go roba tlhaka ga o a tshwanela go reka didiriswa tse di dirisiwang go dira ditiro tsa go dira furu .
( a ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa ;
Mmidi o ka jwalwa mo disalela tsa mmidi di leng teng mme go tshwanetse go elwe tlhoko ditshenekegi le bolaodi ba mefero .
Tsaya tsia maemo a mantshwa a mo lefatsheng a balemirui go boela morago go tlhagola le go dirisa dikhemikale ka tlhokomelo go kgona go fokotsa tlhotlhwa ya tokelelo ya go gasetsa mefero mme o ntse o nagana gore o tshwanetse go bona poelo ya madi a gago ka kumo e e lekaneng mo polaseng ya gago .
Thobo e e kwa godimo ya korong e ka kgonwa fela fa dimela di amogela metsi ka go lekana pele le morago ga go thunya dithunya .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com .
4.4.2.2 go akaretsa melaometheo ya kaelo ya DITLAMO TSA RBN e e tlhomang melao ya se se tshwanetseng go dirwa le go thibela ditiro dingwe , go thusa go bona gore go ikobelwa melao le melawana e e maleba ;
Molao wa Kamano mo Ditirong ( Labour Relations Act )
etelela pele momagano ya melaetsa ya puso
19 . Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , ke gantsi go le go kae o neng wa . . . . . 
Netefatsa gore o itse maemo a a siameng a go butswa le maemo a bokana ba metsi a mofuta mongwe le mongwe wa dijwalwa tse di farologaneng go simolola go di sega e bile o netefatse gore sediriswa sa gago sa go sega se siame totatota .
Fa kgolagano e ka kgoreletsega , go tlaa senngwa nako ka jalo le madi .
Thulaganyo ya thekiso ya dijo ke togagano e e marara le e e tlhotlhwakgolo ya mekgwathana , bommaditsela le ditiro tsa thekiso tse di bebofatsang ntshodikuno , phasalatso le kananyo ya tlamelo ya dijo tsa setšhaba .
A re lebelele gore re ka tswelela jang go tlhokomela didiriswa tsa rona tsa mo polaseng :
Dikokoano Tsa Tlhabo-botlhale / Mananeo a go Newa Tshedimosetso / Dikonkerese / Diseminara
Go na le dipolase di le tharo tse di tlhakanetsweng mme badiri ba mo polaseng ba newa karolo ya dipoelo .
Lenaneo le go thusa go tsaya tshwetso ka ga se o batlang go se aga , fa o ka se agang teng , didiriswa tsa kago tse o di tlhokang le nako e o tlaa e tsayang go aga .
Batsamaisi ba Woto
( b ) a le dingwaga di le 18 kgotsa go feta , fela a le ka fa tlase ga dingwaga di le 21 ka nako e go buiwang ka ga ene mo go molawana wa ( 1 ) ( b ) , a ka ntsha taelo ya gore kgetse e reediwe go ya ka molawana wa 5 ( 2 ) go fitlha go ( 4 ) .
2 . Ka ntlha ya go akanyediwa ga ditshenyegelo le tsamaiso ya dilo , didirisiwa tsotlhe tsa eleketeroniki tse di jaaka eFiling , e@syFile , webosaete ya SARS , interanete ya SARS , mmogo le lefapha la tsa badiri , lefapha la ditheko , le diporokeramo tsa ditšhelete di tla nna ka Seesemane .
Baeng ba tshwanetse go tlhagisa lokwaloitshupo la semolao pele ba letlwa go tsena mo Palamenteng .
Re lekile bojotlhe go batla thuso kwa Lefapheng la Temothuo la Bosetšhaba , fela le paletswe ke go thusa bantshakuno ba rona .
Fa bothata jwa go latlhegelwa ke madi bo le kwa godimo thata o ya go duela tlhotlhwa e e kwa godimo thata go adima madi ao , kgotsa o tlaa duela morokotso o o kwa godimo mo mading ao .
Phaposi kgotsa kamotshana e e tshwaraganeng le tse dingwe mo legaeng la bagodi
Mo tshimologong ya bo1950 , Mphahlele , morutabana wa Seaforikanse le Seesimane kwa Sekolong-segolong sa Orlando , o ne a setse a bonetsepele ditlamorago tsa thuto ya tlhaolele mo baithuting ba isagwe , a dira gore dikakanyo tsa gagwe di itsiwe di tswele phatlalatseng .
Fa kgaisano ya tsona e gotela , maitsholo le ona a ne a ya tlase . "
Busetsa dithapo mme o tshase kirirsinyana mo ditheminaleng go thibela go jega .
Athikele e rometswe ke molemirui wa morolatiro
Go tsamaisa thulaganyetso le tsamaiso ya dipitso tsa togamaano
62 . Botsereganyi magareng a motswa-setlhabelo le motlola-molao
Gape mongwe le mongwe o lemoga e bile o tlhaloganya gore go diragala eng mo lefelong la bodiro mme go oketsa kutlwano .
Mokgwa wa WID o itlwaeditse go leba basadi jaaka baamogedi ba thuso ya tlhabololo ba ba sa direng sepe , go na le sedirisiwa se se dirisiwang mo go fetoleng dinnete tsa bona tsa ikonomi , loago , sepolotiki , le setso .
Thuolefatshe
Ela tlhoko dioli tse di dutlang le disili tse di dutlang - a go tsenngwe tse dingwe .
5.2.2 Bolekane mo ditirelong tsa mmasepala
Mo tirong ya 3 go ka nna mosola go kaela batsayakarolo mo POWERPOINT C.
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Akanya gore go ka dirwa eng go fokotsa nako e e tseiwang go baakanya dilo tse di senyegang ka go nna le leotwana le lengwe le le siameng fa le tlhokegwa .
Tseno go tshwanetse ga buisanwa ka ga tsona kwa kopanong ya baagi ya pheleletso .
Fa diteko di dirwa mo .5 ya mitara nngwe le nngwe , go ka tlhomamisiwa gore a bothata jwa katisegelo ya mmu bo akareditse kgotsa bo mo metšhetšhedimaneng e e rileng mo tshimong .
Barekisi ba peo ka bontsi ba tlaa go naya phokotso ya tlhotlhwa e e faroganeng , kgwedi ka kgwedi - o tsaya nako go reka o amogela phokotso e nnye .
Kgato e , e akaretsa go tlhama ditharabololo tsa mathata a magolo tse di supilweng ; ka tsela e , maikaelelo a porojeke a a fitlhelelwa .
Kwa lefelong lengwe le lengwe la go romelwa ga dikhopi tsa dikgatiso kwa laeboraring jaaka go tlhalosiwa go Molao wa go Romelwa ga Dikhopi Tsa Dikgatiso Kwa Laeboraring , wa ka 1997 ( Molao wa bo 54 wa ka 1997 ) .
Khemikale e e nepagetseng le lenaneokgatsho le le nepagetseng , gammogo le moemedi wa gago wa taolomofero , jaanong di ka rulaganngwa .
Tlhama tekanyetso
TSHEKATSHEKO YA MEFUTA YA DIKATSO 50
Leparego le le tona ke tlhwatlhwa ya kgokagano ya inthanete mo malapeng .
Polao ya mofero e e sa nonofang e ka tlhola ditatlhegelo tse di boitshegang tsa thobo setlha seno .
Re na le tshwanelo ya go go ntsha mo patlisisong eno fa re tsaya gore seo se tla solegela wena molemo .
Kgololo ka beili fa go santse go letilwe tlhatlhobo ya kgetse ka ntlha ya se se diragetseng ka nako ya tsheko , kgotsa aphili
Gape o tlhoka go bona bokgoni bo bo leng botlhokwa go uma kumo .
Setshwantsho sa 3 : Daliwonga Nombewu , Lawrence Mtsweni le Salphanius Motswenyane ke Batlhophiwa ba bofelo ba Molemirui wa Kgaolonnye wa Grain SA / Syngenta wa 2015 .
MSA , 2000 e rotloetsa go tsaya karolo
Katiso ya diNGO le diCBO tsa diwoto mo neelanong ya ditirelo tsa tlhokomelo ya fa gae
Ntlha ena e ka tlisetswa ke go nosetsa go feta kgotsa fa pula e na gantsi thata .
MATLOTLO OTLHE
Dijalo tsa khurumetso di sireletsa boalogodimo mo letsatsing le le bogale le ona mmu jaaka kobo mme ga di fokotse fela dilekanyo tsa katisegelo fela gape di tlhola ditshetsana tse di tshelang jaaka menopi e e tshelang mo metherialeng ya dimela e e bolang .
( ii ) ba itsise ka ditshwanelo tse ngwana a nang le tsona ;
Mesola e tla fitlhelwa mo thobong mme gape le mo mmung o o nonofatshwang .
Malatsi a le 7 - 11 mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
Tekanyetsokabo ke leano la matlotlo .
Tshwetso ka gore a CBP , e ka tsewa
Patlisiso e e fetileng e e neng ya neelwa HOLOGRAM e ne ya supa mathata a a neng a amana le mokgwa wa mofuta o .
Batlhankedi ba puso le bona ba ka se solofelwe go dira ditshwetso tse di siameng mo baaging fa baagi ba sa sedimosetse ka ga ditlhokwa tsa bona .
Fa re ntse re dirisa didiriswa , ga re a tshwanela go o senya fela ka go o gatelela go dira go feta kgono ya teng .
Diphotefolio di tla farologana go ya ka dikhansele go ikaegilwe ka ditlhokwa tsa khansele .
Dikgônô tse di tlhokegang
1.4.7 o tla bula akhaonto ya banka mme a tsenya madi otlhe a a amogetseng go tswa mo kgwebong ya gagwe mo teng ga akhaonto ya banka ya go nna jalo mme a goga go tswa mo akhaontong ya banka go dira dituelo tsa kgwebo ya gagwe , tseo e leng gore di tshwanetse go dirwa ka tšheke , mme go sa akarediwe dituelo tsa madi a seatleng ;
4.4 Aterese ya Bonno
Dikgolagano tse di nyalanntswe le tsela ya koketso ya go ntshetsa CBP kwa Mmasepaleng .
Tshegetso ka matlole ( dikadimo ) ;
Kopa Motlhankedi yo Mogolo go go neela tshedimosetso e e fa tlase .
Gakologelwa gore tuelo " mo patleng " e tla nna tlhotlhwa ya Safex ka go tlosa tuelo ya thotho mo go supiwang mo websaeteng ya Kananyo ya Safex go mefutafuta ya dijwalwa mo dikgaolong .
Dikatlanegiso - Tsweletsa maatla a terekere a a lekaneng ka katoloso ya masimo .
Ngati ke mogodu wa bone le wa bofelo koo dijo tse di otlilweng tsa bo tsa otliwa di berekwang gona ke diensaeme tsa tshilodijo e le gore di fetolele dijo mo sebopegong se di ka monyelwang ke mala a masesane .
Bokhutlo
Batla mekgwa e mentshwa go dirisa nako ya gago jaaka go dira dilo tse o di ratang , dihobi le kutlwano le ba bangwe .
tiragatso kakaretso ya mmasepala .
Jaanong re itse ka ga se se diragalang mo madirelong a dithoro e bile re itse ka ga ditšhono mo mofameng wa temothuo .
Ntlo ya setoropo , matlo a a agilweng a le setlhopha , ntlo e e tshwaraganeng le a mangwe / ntlonyana e nnye / dintlo tse pedi tse di tshwaraganeng
Kalafo - ditshwetso di a tsewa ntle le tshwaelo ya baagi e bile go akaretsa dikitsiso ka ga se se diragetseng kgotsa ka ga gaufi le go diragala .
O ka re go lowa ntwa mme batlhabani ba a tlhaselana fa disele tsa maitlhabelo di tlhasela ditwatsi tse di tsenang .
Mme jaaka ka metlha thuto e kwa pele mo kanelong ya ga Mphahlele .
Thebolelo ya bagale ba ntwa R1 430
Morago ga bokana ka dingwagakete di le tharo tsa karogano , go tlhoka tekateno fa gare ga ditšhaba go a fokotsega .
1 . Dikopano tsa komiti ya woto - tse ke dikopano tsa ka gale tsa ditokololo tsa komiti ya woto .
Nka bona lefatshe jang ?
Go botlhokwa go lemoga gore Roundup ya mefero ya matlhare a a sephara e ka dirisiwa fela mo mmiding le disoya tse di kgonang Roundup ka ntlha ya dijene tsa teng .
Ntlha e jalo e tlisetsa kgatelelo go barekisi ba ditokelelo tsa bolemirui go fetola mokgwa o re tlwaetseng go dirisa bokgwebo ka teng tota le rona kwa Omnia .
Thata ya thulaganyo e ke eng ?
Matlole a tiragatso a bonwa gore go rekwe
Fa go berekelwa mo dithobong tsa palogare tsa bosetšhaba palogotlhelele ya lotseno go tswa disonobolomong ka heketara go akanyediwa pharologantsho ya thoro , lo ka balelwa jaana :
Thlabololo , go akaretsa tlhabololo ya molemirui , ke ka batho .
Go dumalana le Go nna kgatlhanong le
Tlhokomela gore o netefatse gore o tlhaloganya dintlha tse tsa maemo .
Makala a a tshwanang ( sekao ditlhopha tsa basadi , mekgatlho ya balemirui , jalo le jalo ) ba kopana go itlhophela moemedi wa bona go emela lekala la bona mo Komiting ya Woto .
Bakwadi ba , jaaka " batho botlhe ba ba gapilweng ke bokoloniale ba ne ba na le botho jo bo gabedi " , Mphahlele o ne a re , " beng ba naga le ba ba pateleditsweng bokoloniale " .
Tshwanologo mo gare ga mokgatlho kgotsa baagi e akaretsa dipharologano magareng ga banna , basadi , ditso , le lotso go gapeletsa itshokelano ya dipharologano , gore tshwanologo e e akaretse dipharologano tse .
Lenanetema , dikitsiso le metsotso di teng
Ka tsela e bantshakuno ba ka kgona go tshola mmu o bipilwe ka ba tlaa bo ba sa ikanya thata masalela a dijalo jaaka motswedi wa furu .
Tshegetso mo dikgwebong tse di tshelang tota go ka tlhola ditiro
Tlamelo ya go kgabaganya melelwane .
Bokhutlo
Kgolagano eno e gagamatswa ke maele a a buang ka mafelo a a boitshepo a baswi b aba tshelang .
Fa tsotlhe tse di sa kgonegwe , go latela tiragalo ya go ema gare .
Matlhare a masweu a a emeletseng ke sesupetso sa gore go na le diboko tse dintsi tota .
Komiti ya Bosetšhaba ya Ditekanyetso tsa Dijalo e na le go tlamela ka dipalo mo dikgatong tse di farologaneng mo nakong ya ditlhakgolo tsa dijalo tse di nayang tekanyetso ya dijalo mo masimong mo kgatong eo .
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 ( Karolo ya 73 le ya 74 )
kopana le ditlhopha tse di nang le kgatlhego
Re dumela gore tlhagiso e e tla re kgonisa go tsweleletsa ntshokhumo fa tlhabololo ya lefatshe e ntse e tswelela . "
Mefute ya mmu le boteng bo bo kgonwang ke medi ya dijwalwa .
Fa a leba kwa pele , o senola mangwe a mathata a a neng a ka rarabololwa mo thulaganyong ya thuto , go akaretsa :
E , ke yona nako e e maleba go tlhotlhomisa dilo tse di ka bong di fosagetse .
( b ) a buisane le lepodisi le le dirang dipatlisiso tsa kgetse mme le supa gore kgetse e ka faposiwa mo tshekong .
10 . ( 1 ) Motšhutšhisi yo o kopilweng go dira tshweetso ya gore ngwana yo a umakiwang mo go molawana wa 7 ( 2 ) a sekisiwe kgotsa nnyaa , o tshwanetse go akanya ka ga tse di latelang :
31 . Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , ke kae koo gantsi o neng wa :
16.4.4.3 go dira dikitsiso ka nako ya dikopano ;
Diforomo tse di gatisitsweng tseno di tla romelwa go baduedi ba lekgetho ba ba di kopileng kwa Lefelong la go Ikgolaganya le SARS .
ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi ) ?
A katiso
Mo maemong a a matswakabele ano , go mo dikgatlhegelong tsa paka e telele tsa dikgwebo tsotlhe gore naga e golele ka bonako le gore batho ba le bantsi ba thapiwe .
Ka tiriso ntlha ya mathomo ya go laola madi ka tshwanno ke go bona le go tshwara se se bidiwang makwalotshimologo a a supang ditiragalo tse di dirilweng mo kgwebong ya gago ( ka go tlhamalala kgotsa ka go dikologa ) .
Ka maemo a o ne a bontsha go kgatlhegela basadi .
Fa Moporofesara Es'kia Mphahlele a ne a dira Thuto ya Dikgakololo kwa Yunibesithing e e neng e le ya Bokone ka nako eo ka 2003 , go ne go na le dikhuduego kwa khampaseng eno le tse dingwe koo baithuti ba neng ba senya dithoto .
Go botlhokwa go itse gore bosa bo ntse jang tota mo tikologong ga polase e o e dirisang .
12 . Tshekatsheko ya tsa boiphediso
Dimela di tlaa bo di lemeletswe ka fa tlase gore di phepafaletse tshimo dijalo tsa dijo .
Kemedi ya basadi mo Kokoanong Bošetshaba e tlhatlhogetse go 45% .
Kamano e e siameng magareng ga ga peo le bongola jwa mmu e botlhokwa thata .
Baagi ba itse sentle se ba se tlhokang e bile go botlhokwa gore ba nna le seabe mo go tlhagiseng ditharabololo tsa ditlhokwa .
Setlha se ke jwetse diheketara tse 8 ka mmidi mme setlha se se tlhagelelang ke tla uma diheketara tse 58 tsa mmidid , gotlhe ka thuso ya kgosi le balegae ba ka kwa gae , ba ba mphileng diheketara tse 50 tsa lefatshe le le e seng le dirisiwe dingwaga tse 25 .
Fa dikhemikale di sa gasetswe ka nako ya go jwala kgotsa fela morago ga go jwala , mefero e tlaa mela ka maatla gore o se kgone go tswelela go suga mmu jaaka o rata MME itse gore tiragalo e e ka nna kotsi ka gore dimela tse di simololang go mela di sa le boleta e bile di ka epololwa botoka fela , mo go ka fokotsang palo ya tsona gore di se lekane palo jaaka o ne o solofela .
Kgatelelo ya ga Es'kia Mphahlele e mo go kopeng maitshwarelo mo mothong yo o siamololetsweng ka go akaretsa baagisani le balebeledi ba bangwe , bonnye go na le netefaletso ya gore molato o o tshwanang le o ga o kitla o boelediwa , e ka tlhomamisiwa .
7 Lwetse - 11 Lwetse
Nomoro ya kwadiso ya VAT ya motho yo a dirisang bolemirui e tshwanetse go nna teng mo lenanethekong la lekgetho le le mo neiwang ke morekisi wa kumo .
Go botlhokwa go kgona go boloka metsi ka bokana bo o bo kgonang fa pula e na pele ga nako ya go jwala .
Jaanong tlhalosetsa batsayakarolo gore fa baagi ba dumalane ka pono , go tshwanetswe ga dumalanwa ka maikaelelo mme go dirwe leano mabapi le maikaelelo mangwe le mangwe .
Diikaelelwa
Polô ya meditlhakore le meditona ga e na bofapogo , jaaka gantsi semela se ka kumolwa .
15.1 Lobaka lwa tiro ya Mokhuduthamaga , kwantle ga lwa Kgosana le lwa Monnakgotla , e tla nna lobaka lo lo tswelelang lwa dingwaga di le tlhano ( 5 ) mme lobaka loo lo tla tswelela ka nako e le nngwe le lwa Kgotla ya Setso ya RBN kgotsa ka lobaka lo Kgotlakgolo e tla swetsang gore e nne lone .
( d ) tlhabolola tirelo mo bathong jaaka e bonelwa kwa pele mo go Molao ono ka go tlhabolola togamaano ka didiriswa tse di leng teng .
Bokoa ba me ke gore ga ke utlwane le batho sentle .
Bantshakuno ba jwala dijo tsa boleng jo bo kwa godimo le tse di itekanetseng le go tshwaela mo tshireletsegong ya dijo ya bosetšhaba .
Ke motsana o o ka nnang dikhilomitara tse 50 go tswa Nelspruit mo Mpumalanga .
Tiragatso ya tlhaolo e tla akaretsa eng ?
d . go tsamaya maeto le go nna teng kwa dikopanong te di tshwarwang phatlalatsa ; le
Mogodungwana
( b ) dingwaga di le 16 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 18 , mme a atlholetswe katlholo ya mofuta mongwe le mongwe wa go ya kwa kgolegelong e e neng e sa fegiwa yotlhe , kgotsa katlholo nngwe le nngwe ya kgapeletso ya go nna kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , le le neelanang ka porograma e e tlhalosiwang mo go molawana wa 191 ( 2 ) ( j ) wa " Children's Act " , katlholo e tshwanetse go romelwa go ya go tlholwa ke Moatlhodi wa Kgotlatshekelo Kgolo e e nang le dithata tsa go dira jalo , go ya ka molawana wa 304 wa " Criminal Procedure Act " , le fa katlholo e ka nna e kana kang .
Goduma dikotla bogolosegolo naeterojene kwa kgaolong e e kwa tlase ga medi ;
KE KAROLO EFE YA MOLAOTHEO E E KGONTSHANG BASADI GO NNA LE SEABE
Molato go feta go tlaa go tlela mathata tota .
Mphahlele o ne a le kelotlhoko ka baša ba Aforikaborwa ba gantsi ba lebelelwang kwa tlase ke batlhalefi ka " kgaraswanyo e e se nang bonnete " le ba ba fetiseditseng leitlho la bona mo batlhalefing kgotsa dikao tsa phitlhelelo le thuto .
Referense
o diragatsa le go tsenya tirisong melao e e laolang setlamo ya Mmasepala le molao o mongwe o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Mo patlomaikutlong a ditlhopha di le tharo tsa bantshakuno ba ba tlhabologang mo diporofenseng tsa Mpumalanga , Limpopo le Bokonebophirima , bantshakuno ba ne ba na le tsholofelo ka mesola ya TT fela gape ba ne ba sa kabakanye ka mathata a TT jaaka ba a bona .
Thuto le go Aba Kitso ka Tsa Tikologo
Disaese tse dingwe tsa seno
2.4 Mekgwatlhagiso ya tlhabololo ya baagi
' Badiredipuso botlhe ba rotloediwa ka thata go dira gore ditheo tse e nne tlwaelo mme ba dire gore Batho Pele e nne mokgwa wa bona wa botshelo . '
O tshwaetse ka gore ntlhakabelelo ya go tlhola ditiro e tlhaelela kgakala mme se se tshwanetse go tlhokomelwa thata .
Fa re ka ya kwa bankeng e nngwe le e nngwe kgotsa thulaganyo e e adimang madi go kopa go adima madi , ba tlaa lebelela leina la gago pele ka go dirisa mananeo le ditiragalo tse o di dirileng tsa gago .
( a ) sekisa ngwana , e seng go ya tsela e e tlwaelegileng ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosinyi , mo dikgetseng tse di matshwanedi ;
Lenaneo la 24 : Tebalebo ya ditiro le didiriswa tsa kgolagano ya CBP
Go na ga pula go ka tlisa komelelo kgotsa e ka na go feta .
Ka go dirisa boenjenere ba bojenetiki diranta tse di ka nnang dimilione tse pele di neng di latlhegwa , mme jaanong di a bolokiwa .
Se se diriwa thata ke ntlha ya gore boleng jwa kuno , thekenoloji kgotsa tirelo ka gale ga e itsiwe mme e raraane thata gore e badiwe .
Dipitse tse dingwe di na le mogwanto o motelele mme di busetsa mogwanto ka nako e e leng telele fa di siana .
Molaotheo o neelana ka dintlha dingwe tse di mmalwa mo go tsweletseng tekatekano ya bong .
Botsayakarolo jwa setšhaba bo diragala mo maemong a a farologaneng .
Kgapetsa-kgapetsa thata
Lefapha leno le ikarabela ka go tlamela ka ditaelo tse di mosola le tse di atlegang tsa semolao le tsa go sekaseka boleng , go ema tsamaiso nokeng le tirelo ya go tlamela Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg ka badiri .
O ne o ka rata gore ba buisane le wena jang ?
Se se ka isa kwa temogobolwetseng e e fosagetseng ya tlhaelo ya N go na le tlhaelo ya S ( Ditshupo tsa tlhaelo ya naeterojene di tlhagelela pele , mo matlhareng a magologolo ) .
Fa go dirisiwa mokgwa wa go-se-leme go tlogelwa masalela a a bopang seika sa matlhare le disalela tse dingwe mo magodimong a mmu mo go oketsegang dibodi mo mmung .
Go oketsa palo ya batho ba ba duelang lekgetho mo nageng ya rona ke selo se SARS e se eteletsang kwa pele ka gonne go nna le palo e e kwa godimo ya batho ba ba duelang lekgetho go raya gore baduedi ba lekgetho botlhe ba nna le seabe mo go thuseng naga ya rona gore e gole le go tlhabologa .
Fa go ntse jalo o tshwanetse go loga maano a go dirisa bakonteraka ba thobo ba ba farologaneng go roba tlhaka e e rileng e mongwe le mongwe a e ipeetseng go e roba .
Sireletsa mmidi gore go se tsene ditshenekegi ;
Tsela ya ntlha e bile e le yona e e botlhokwa go gaisa ya basadi mo go nneng le seabe mo Palamenteng ke ka nako ya ditlhopho .
14.7.2.6 fa go tlotlwa ka dikgato-kgalemo tsa Leloko ;
Mo go tsenyeng tirisong ditlapele tseno tsa mafaratlhatlha , go botlhokwa go netefatsa gore baagi ba kwa metsemagae ba ka bona dipoelo go tswa go bobedi mafaratlhatlha a tsamaiso ya metsi a mantsi mmogo le gore tlhwatlhwa ya mafaratlhatlha ano e sekegela ditlhokwa tsa baagi ba kwa metsemagaeng .
Batla kitso eo teng foo !
KGAOLO 3 : Sekema sa Bonto ya Peelelo ya Botsayakarolo
Batlhophiwa ba
Melao e tsenngwatirsong jang
Go ya ka hisetori ya naga , diyunione di ne di tsa tsaya karolo mo dipolotiking , di tlhaloganya gore dintlha tseo di amang ditokolo tsa yona ga di felele kwa kgorwaneng ya faboriki fela .
Go netefatsa gore dithulaganyo tsa botsayakarolo jwa setšhaba ke karolo ya dipholisi tse di botlhokwa le ditirelo tse di botlhokwa jaaka IDP e seng ' tlaleletso'go kgotsofatsa baagi
Bangwe ba ikepetse didiba mme mo go tse dingwe , beng ba tsona ba na le merogo e le mmalwa le ditlhare tsa maungo .
2.2 DITIRO LE MAIKARABELO A BATLHOKOMEDI
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Maemo a mangwe ka tlhotlhwa ya bokamoso
Go kgona go dira jalo re lebelela go katoga ga mela mme re balabala gore dimetara tse kana kang tsa mola di re naya heketara e le nngwe .
10.1 Kgotla ya Setso e tla bitsa kopano e e tlwaelegileng fela bobotlana gangwe ka kgwedi ka letlha , nako le kwa lefelong le le tlhomilweng ke Kgosi
Tona ya Merero ya Tikologo ke ene yo o dumeletsweng go neelana ka ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi .
Setlamo sa poraefete
Tlamelo ya polantere
Go na le kaelo e e mosola ya batlhankedi ba tshedimosetso ba dikhamphani tsa poraefete ba ba batlang go latela melao ya Karolo 51 ya PAIA mo webosaeteng ya Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa ( www.sahrc.org.za ) .
Go tlatsa diforomo
Se se botlhokwa thata ka gore re ka fetola semelo , jaaka kemelano le ditshenekegi , e e ka tswang ka tlhago e se yo mo mefuteng ya dijalo tseo , kgotsa e e ka tswang e le bokete go sutisiwa mo mefuteng ya dijalo go dirisiwa dithekeniki tsa tsadisodimela tsa bogologolo .
Dingwaga tse dintsi mokgwa o o ne o dirisiwa go baakanya masimo .
Ga go botlhale go dumela go ntsha tlhaka ke kgwedi ya Motsheganong fa a itse gore tlhaka e ka nna teng ka kgwedi ya Phukwi .
O ka dira jang seno ?
( h ) taelo ya maitsholo a mantle ;
E e ikaegileng ka tiro ya tshimologo e e dirilweng ke Elizabeth Sithole , e e thusitsweng ka matlole ke Puso ya Australia AusAID
Garase e simolotswe go rojwa fa Ngwanaitseele a le robedi , mme fa Ngwanaitseele a le lesomepedi ke fa dipula tsa selemo di simolola .
William a re o jala mmidi ka gonne o jewa ke sengwe le sengwe - batho , dikgomo , dinku le dikoko !
Go simologa ka nako e peo ya ntlha e tsena mo mmung go fitlhela nakoe seako sa bofelo se robiwa .
go tlhaeletsa baagi ka dikitsiso tsa dikopano ka mokgwa o o tsweletsang botsayakarolo jo bo kwa godimo .
Le gale , fa o ka ikaelela go reka bene e ntshwa fela jalo ka gore o a e rata , o ka fitlhela o tlisetsa kgwebo ya gago yotlhe mathata ka gore ga o a akanya ka tiriso ya madi sentle .
E tshwanetse go tsamaisiwa ka natla , mme se ke maikarabelo a Motsamaisi wa CBP , ka tshegetso ya Bomankge ba CBP ba ba tsayang maikarabelo mo ditlhopheng tse di rileng tsa diwoto .
Dijalo tse dintšhwa kgotsa mefuta ya dikgabiso le tsona di batla patlisiso e e tseneletseng .
Ponagalo e e tshwanang ya sekolo se se laolwang le go tsamaiswa sentle ke boetapele .
14.8.2 Modulasetulo wa kopano , fa a sa gane tshitshinyo eo , o tla dira gore e boutelwe ka bonako morago ga go dirwa ga kopo eo , ka go kopa botlhe ba ba mo kopanong e e tswetsweng go dira jalo .
Ke tshegetso efe e o ka e solofelang mo pusong ?
Sediriswa se se tla dirisiwa mo legatong la moakanyetso
Tsamaiso
Bathusa-Batlhokomedi ba Letlole ba e Leng Bathapi Bathusa-Batlhokomedi ba Letlole ba e Leng Maloko
Afrikan Affirmation e , e tswa mo tlhatlhelelong e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e neetseng ka nako ya University of the North Spring Lectures , ka 2003 .
Tlhalosa tiragatso e o ratang go e sala morago go tloga mo go itsiseng batsayakarolo go fitlha kwa go romeleng lenanetema .
Diketane tsotlhe di tshwanetse go tlholwa mme di baakangwe fa go bonala gore ga di a siama .
Dikao tse dingwe tsa kamego ya dikomiti tsa diwoto mo tekanyetsokabong di akaretsa :
Montshadikuno o amega ka gore o :
Dintlha tsa khoso
Dintlhatlhaolo ( qualification ) tsa go dira mo Setlhopheng sa Tiro , Khonkerese le Khuduthamaga di tlaa tswelela go nna tsa ntshokuno ya dithoro .
Go sega dimela pele go thusa thata fa ditlhaka mo tshimong di sa ome ka go tshwana .
Ditšhata tsa ditirelo
Ka gonne go nna moAfrikan , jaaka Mphahlele le ba bangwe ba kaile , go feta go nna moagi wa lefelo le le rileng e bile o le wa mmala o montsho ; le fa gona seo e nna se se tlaleletsang bogolo mo go wena .
Boleng jwa kagelelo bo a boitshega - fa o ka se ke wa kgona go thibelela loruo kwa ntle ga masimo a gago , o ka se ke wa lema dijalo ka katlego .
Ponelople , maikaelelo , ditogamaano , diporojeke tsa ID
Lenaneo 1 : Maemo a tsenelelo a a supiwang ke popego ya mefuta e e farologaneng ya mebu .
Karolo ya bobedi ya Kgato ya ipaakanyo e akaretsa kgakolo ya baagi .
Plaatje o kwadile gape padi ya ntlha ya Seesimane e e kwadilweng ke Montsho wa moAforikaborwa , e e bidiwang Mhudi - e e gatisitsweng ka 1930 .
Tlhokomela go baya tse o di tlosang ka tatelano e o di tlositseng ka teng gore o kgone go di busetsa gape jaaka di ne di ntse .
Swetsa kgotsa fa go kgonega , balabala bokana ba tlhotlhwa yotlhe ya tlhokomelo mme o akaretse kitso e mo tekanyong ya gago .
Go na le kgonagalo ya gore kgolo ya ikonomi ya lefatshe mo ngwagasomeng o o latelang e tla nna bonya go gaisa mo go o o fetileng .
Lotseno lwa disoyabini ka heketara ka jalo lo feta lwa disonobolomo ka R1 386 kgotsa 26%
Tiro ya polase ga se tiro go tswa ura ya 8 ya phakela go ya ura ya 5 maitseboa mme re tlhola re utlwa badiredi ba mo dipolaseng ba tshwarwa bobe mme gape ba dira ka dinako tse di seng pila .
Ga go kgonege go nna moitseanape mo karolong nngwe le nngwe - bona kgakololo ka thekiso .
Setlhopa 3 Ditokololo tsa baagi tse di emelang ba ba tlhokang tiro
Seemo sa madi a seatleng - dikgwebo dingwe di siame mabapi le kelelo ya madi a a seatleng jaaka bogamelo .
Dira tirwana e e fa tlase e , le batsayakarolo mme o tsamaise puisano o ikaegile ka dipotso .
Tshweetso ya go tšhutšhisa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14
Kgolagano le intaseteri ka bophara .
E re ka o nole nnotagi mo dikgweding di le 12 tse di fetileng . . . .
Fa o swabisitswe ke bokana ba thobo ya gago ya korong e e nosetswang jaanong ka nako e e siameng go lebelela dintlha tse dingwe tsa go uma tse di leng botlhokwa .
Molebo o o maano o , o diretswe go feleletsa e le ditiro tse di nang le mosola mo tlhabololong yotlhe ya lefelo gore mongwe le mongwe a bone tshiamelo ya lona .
Mollo o thusa go laola mafulo le mafelo a tlhago a mangwe mme batho ba le bantsi go feta ba dirisa mollo kwa ntle ga tlhokomelo e bile go fitlhelwa melelo e mentsi e e simololang go tuka go feta e sa laolwe e e nnang melelo e e fisang go feta e le melelo e e tlisetsang kotsi le tshenyego go feta .
Mme Mphahlele o bonelapele a sa itebale , a sa lebale gore tebego fela ya temokerasi e fitlha tlhokego ya go baya dilo mo pepeneneng , e e bontshang gore balweladiphetogo ba ka tswa ba tlôtla tlhotlheletso ya sepolotiki go na le go ikemelanosi ga thuto .
Maemo a motho yoo a neng a le mo go one , salari ya gagwe kgotsa tuelo le maikarabelo a maemo a gagwe kgotsa ditirelo tse a neng a di dira
KGAOLO 2
Mefuta e e tlhophiwang e tshwanetse go supa kgono ya go sala e emeletse fa e gola go fitlhela e robiwa .
Ke rua dikgomo gantsi mme ke jwetse mmidi mo diheketareng tse 135 .
O tshwanetse go dira se pele ga o bona kitso nngwe le nngwe .
2.6 Tshimololo ya tsweletso ya phitlhelelo le kabelano ya mesola
Dirite tsa dimela di dira jaaka motswedi wa dibodi mo ditshetsaneng tsa mmu le go fokotsa kgogolego ka metsi le phefo .
Ga ke na bonnete ba gore Argentina e mekamekane jang le bothta jo ka gonne o kaile palo e e kwa godimo ya peeletso e e gorogileng mabapi le intaseteri ya ditlhaeletsano tsa megala .
Tlobego gantsi e diragala fa terekere kgotsa sediriso se dira - fela gape ke yona tota nako e o di tlhokang ka yona .
Kwala nako ya go tswalwa ga pitso .
Dikelomorokotso di kwa godimo le ditshenyegelo tsa metšhine di kwa godimo thata .
99 . ( 1 ) Melao e e umakilweng mo go Setlhopha sa 4 , e a phimolwa kgotsa e a fetolwa go fitlha ka fa go tlhagisitsweng ka teng mo kholomong ya boraro ya Setlhopha seo .
Montshakuno ya nama yo o atlegileng o tlhoka go laola phulo ya gagwe ka nepo , a dirise kelothuo e e nepagetseng le go dira gore selemo se nne seleele ka fa go ka kgonegang ka teng .
Thoro ke tsela e e tlhotlhwagodimo mme thulaganyo ya ralewee ga e dire ka tshwanelo .
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Diura tse dišwa tsa tiro kwa Lefapheng la Merero ya Selegae ( DHA ) di tla tokafatsa ditirelo go baagi .
26 . Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , malebana le majalwa a a titietsweng kwa madirelong a bo a rekisiwa mo khaontareng ( PICTORIAL SHOWCARD 6 )
Tiriso e e siameng ya eneji e kaya go dira go feta kgotsa go ntsha dikuno tse di ntsi go feta ka tiriso e e lekanang kgotsa e e kwa tlasana ya eneji .
Puso-selegae e dira ka fa tlase ga maemo a a nnang a fetoga ka dinako tsotlhe mme ka ntlha ya moo thulaganyo ya yone le ditirelo di ka nna tsa fetoga nako le nako .
Bommasepala ba ka tlhomamisa tsamaiso ya phatlha mo Komiting ya Woto ( Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 ) .
E akaretsa tuelo ya R400 e e duetsweng motsamaisatiro mongwe le mongwe e e duetsweng yunibesithi go tlhakana tebosešwa ka mokatisi
Mo Aforikaborwa go na le bantshakuno ba bagwebi ba bantsi ba ba itseng go dira temothuo ya kgwebo , go ntsha sejalo sengwe le sengwe le go rua mofuta mongwe le mongwe wa leruo .
Ke mathata ka ditshenekegi tse di thusa go dulafatsa modula mo dimeleng go di kgonisa go bopa maungo le peo gore di kgone go jwalwa gape .
4 . Go Tlhomiwa ga Kgosana
Fa KPI e tlhoma diikaelelwa tse di sa fitlhelegeng e ka se kgone go di fitlhelela .
Tlhopha mefuta e e setseng e kgonwe mo tikologong ya gago .
Ka jalo bantshakuno ba ile Cape Town ka tsholofelo ya go reediwa ke boradipolotiki .
Dihaephae tse di tsenelela mo dintlheng tsa semela le mo dikgaolo tsa semela di kgomang mmu .
Kgato ya 6 : Lokela dilo tsa mofuta wa go emisa ( SC & SE ) .
Se nyatse dipolokelo tse o ka di amogelang ka go dirisa bolaodi ba go tlhokomela dilonyana tse dinnye .
Fa go dirisiwa dibolayamefero , go botlhokwa go tlhaloganya gore maemo a mmu a ka tlhotlheletsa kgono ya tsona .
Bolelela batsayakarolo gore ba phuthulole tsebe ya 33 ya dintlha tsa khoso mme ba buise ntlha nngwe le nngwe .
Malebana le boikarabelo jwa yone jo bogolo jwa go tlamela ka kemonokeng ya SMME le tlhabololo , tirelo ya GEP e akaretsa dilo tse di latelang :
A o akanya gore o ka dira seno mo baaging ba gago ?
Go tlhabatlhaba mo menwaneng ya diatla le ya maoto
Go na le dintlha tse montshakuno a ka di laolang jaaka go diragatsa mekgwa ya " tiragatso e e gaisang " ya balemirui : paakanyommu le mananeo a monontsha , go nosetsa masimo fa go kgonegang , theko ya peo ya boleng le monontsha le taolo ya mofero le disenyi e e nonofileng mo setlheng sotlhe .
O ka nna wa re , ' Ke ntlha e e kgatlhang , mme gongwe re ka boela mo ntlheng e re simolotseng ka yona . '
Di emetse metsotso ya itharabologelo fa re sedimoseditswe ka ga se Yuropa e se re dirileng le se re ntseng re se dira ka semelo se re se tshotseng se . "
Bogolo bo bo ka ntshiwa ke R124 , 78 ka maemo a a ka nnang tuelo ya R12 478 , 00 ka kgwedi .
KAROLO YA 1 : TIRAGATSO YA MOLAO
Dipegelo tsa PMS tse di neelwang puso ya bosetšhaba di tlhotlheletsa ditshwetso tsa tekanyetsokabo e e dirwang mme le gore fa go le jalo ke madi afe a a neelwang go dira mananeo ao a ditlhabololo .
Re ka tlhoma letlha la go jwala go tsamaelana le dipego tsa rona le le ka nnang mosola ka gore go ka nna metsi a a lekaneng mo mmung .
Go ntse fela jalo , e le dintlha , ka bokana ba kumo , bokana ba mašwi , bokana ba boboa , bokana bo dikgogo di golang , se sengwe le se sengwe .
5.8 Dithulaganyo tsa CBP
Dikarabo di tshwanetse go akaretsa puso , Mekgatlho e e seng ya Puso , makala a poraefete , Mekgatlho ya Baagi le mmasepala .
Netefatsa gore mekgothi e gagamaditswe ka tshireletsego .
1 . Go kopana jaaka setšhaba go fokotsa bohuma le go sa lekalekane , le go tlhatlosa selekanyo sa ditiro le dipeeletso .
Gore o bolae mefero efe kampo efe e e kabong e gaisana le dijalo tsa gago .
" amogela maikarabelo " go tewa go amogela maikarabelo a tlolo-molao kwa ntle ga go dumela molato semmuso ;
Molemirui o tshwanetse go lekalekantsha le go sekaseka mokgwa wa go suga mmu wa gagwe go kgona go kgonisa dijwalwa tsa gagwe go fenya mefero e mengwe le e mengwe .
Hanekom o ne a gatelela mosola wa phasalatso ya dijo ke baagisani le masingwana a baagisani mme o ne a tlhagisa gore balemirui ba bone tsela e ba ka kgonang go tlhagisa " tlala ga e teng " mo merafeng .
Re tsaya gape gore montshakuno ga a kgone go neelana ka lefatshe la gagwe e le sesireletsomolato sa kadimo , mme o tshwanela go tla ka sesireletsamolato sa mofuta mongwe .
3 Baagi
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Melelo e e sa laolweng ga e tlotle dithoto le melelwane mme fa go se na dintlha tsa go thibela kgotsa tsa go laola , e tlaa tswelela go tuka fa bosa bo omeletse e bile go na le matlakala le majwang a a omileng a a tlaa swang .
Go nna batho ba le kae mo lelapeng la gaeno , go balelwa le wena ?
Ke go thusa metsi go tsenelela fa setlha se simolola le go tlhotlhetsa peo ya mefero go simolola go tlhoga gore go kgonwe go gaswa sebolaya sa mefero pele go jwalwa .
Dijwalwa tsa senawa mo thefosano ya dijwalwa go tlaa oketsa tlhotlhwa
Bontsi ba mafelo a go uma tlhaka a bone tlhakatlhakanyo ya bosa ka komelelo kwa tshimologong ya setlha go ya bogare ba yona ka nako ya go jwala .
Gape , se dirise masimo a mo go ona go ne go jwetswe matonkomane ka ngwaga e e fetileng .
Morero wa IDP o o rulagantsweng go ya ka boleng
Fano re ka tshwaela ka boitshwaro mabapi le dipuo tsa Bantsho tsa Aforikaborwa mo nageng e e dirisang dipuo tse dintsi , mmogo le maemo ao a neelwang dipuo tsa makolonisi ka kakaretso mo Aforikaborwa le mo dinageng tse dingwe tsa Aforika , le fa ka dinako dingwe go buiwa gore dipuo tsa makolonisi di kopanya batho bao ba buang dipuo tse di farologanneg tsa Aforika .
Pula efe le efe e e amogetsweng mo pakeng ya bogola , magareng ga dijalo , e ka bolokwa go tlaa dirisiwa ke dijalo tse di latelang tse di jetsweng .
Foreisetata
Ke bokgakala bo bokae go tloga mo go nnang batho go ya kwa mafelong a a mo tlase ?
Dira thata , aga kutlwano le yo a go rutang bolemirui mme nna le mokgwa wa go batla go ithuta !
segolo go lebilwe dielo tsa yuniti :
Modulasetilo le
Go ya ka dilo tse di batlegang mo patlisisong eno , ke dumela gore tshedimosetso e e kokoantsweng ka nako ya patlisiso eno e ka dirisiwa mo khomphiutheng ke The Aurum Institute .
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 ke Molao o o neelanang ka kaelo ya go tlhamiwa ga dikomiti tsa diwoto jaaka tsela e e kgonagalang ya go rotloetsa botsayakarolo jwa baagi mo mererong ya mmasepala .
Sekao , le tlhalosa tlhokego ya go tlhatlosa boleng jwa dikholetšhe tsa FET pele ga go oketsa bokgoni ka potlako .
Go botlhokwa gore motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng a fetse nako le balelapa le ditsala .
Ke maungo a motlha o mošwa . "
Ka go nna molemirui go a tshosa ka gore bophelo ba rona bo a latlhegwa .
Tekanyetsokabo ya mmasepala e dirilwe ka tekanyetsokabokgolo le tekanyetsotsokabo ya tsamaiso
Ditiro tse di rulagantsweng
Le gale , wena o le moumi o tshwanetse go tlhokomela dintlha tse di leng pila le tse di ka tlisang mathata tsa go tsena mo konterakeng e mo go yona tlhotlhwa e tlhomiwang go se fetoge .
A o utlwa kgatelelo fa o ntse o lebelela tlhotlhwa ya letsatsi le letsatsi e ntse e tlolatlola mme e wela tlase gape fa wena o batla tlhotlhwa e e kwa godimo ya ngwaga ?
Puo e tsenyeletsa merero ya sepolotiki , ikonomi le loago le go tsaya tsia maemo a Aforikaborwa ka kakaretso .
Ditekatekanyo tse gantsi di supa boammaaruri - badiredi ba dithulaganyo tsa diinšorense ba na le kgono ya go dira tiro e mme gantsi ga ba fose .
Graph 3 : Baithuti ba ba tsenetseng dithuto tsa kotara ya ntlha .
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya balemirui la Grain SA .
Peo ya disonobolomo e belwa mo seretseng
Go nna molemi wa dijalo go bokete mme go dintlha di le mmalwa tse di tshwanelang go tsewa tsia ka tshwetso nngwe le nngwe .
O tla tlhoka go tlhokomela kotlo ya diruiwa tsa gago go ya kgweding ya Ngwanatseele ( ka nako eo bojang bo tlabo bo tlhogile gape ) .
Tumelelo ya phitlhelelo ya didirisiwa e tshwanetse go tlhagelela mo tumalanong .
3 / 8 Ditiro tse dikgolo
Kgwebo ya bolemirui e ka tlhaloswa e le kgwebo e e umang kumo e bile e rekisa kumo e ya bolemirui ka ntlha ya go bona poelo ya madi .
Se tshwanetse go lokelwa mo mmung ka go dirisa sediriswa sa didikologo tse di segang mmu kgotsa se se phatsang ka botlhofo fela mme tiragalo e e setse e naya lekidi le le siameng go kgona go jwala peo ya disonobolomo ya gago .
Boleng ba metsi le go tsaya ga diteko
Se , se ka kaiwa e le maemo PHENYO / PHENYO .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Kgaolo 1 Ditiro
. . . . moo ditheo tse dingwe tse di bulegileng tsa mmasepala tsa botsayakarolo jwa baagi di seng teng , mmasepala o tshwanetse go tlhama foramo .
Selekano sa lefatshe le le lengwang le le newang lelapa lengwe le lengwe go ya ka thulaganyo ya tetlo ya tiriso , ga se se sekae - gape se farologane go tswa Botlhaba ( koo balemi ba abelwang 1 ha - 2 ha ) go ya Bophirima ( koo balemi ba abelwang 15 ha ) .
Re tshwanetse go netefatsa go le lemosa botlhe gore Beke ya Thobo ya NAMPO e tlaa nna teng ka 12 go ya 15 Motsheganong 2015 .
Ntlha e ke kgang e e leng bokete tota - re fitlhetse mathata ka batho ba ba seng balemirui fela .
Dintlha tse pedi tse tsa botlhokwa di a tlhokega gore go nne le tlhabololo ya setšhaba e e atlegileng .
Lenaane la ditlhopha tsa bakgatlhegedi le tshwanetse la dirisiwa go go thusa go ikgolaganya le bona fa go tshwarwa dikopano tsa baotlhe , kgotsa go na le dikoano tsa mabaka a a rileng , sekai , go ipaakanyetsa ditshwaelo tse di ka tsenngwang mo Lenaneong le le Lotaneng la Tlhabololo .
Go rulaganyetsa go tsenya tirisong
Go tshola ga peo
Tebo ya kgono ya ntshodikuno ya metswedithuso .
Dirisa tšhono nngwe le nngwe e o ka e bonang go bona katiso mo bathong ba ba nang le kitso le maitemogelo a temothuo .
5.13 botsamaisi jwa letlole le maloko a Morafe wa Segosi wa Bafokeng a le ntshetsang madi ;
Diponagalo tsa go gaisa , tse e leng karolo ya mokgwa wa go tlhatlhoba boleng jwa tirelo e e rileng , o tsamaelana le tekano tse di latelang :
Jaaka go ntse ke hira lefatshe lotlhe le ke dirisang bolemirui mo go lone .
Setlhopha sa Bafatlhosi se tshwanetse go akaretsa maloko a le mantsi a Komiti wa Woto ka fa go ka kgonegang .
O tshwanetse go nna semumu go se tsamaye o ntse o utlwela dipuopuo tse di nyatsang tse di kwalwang ka peo e e fetotsweng ka ntlha ya bojenetiki mme go botlhokwa gore rona balemirui re nne le kitso e e rileng gore re kgone go tlhaloganya sentle se thekenoloji ya bojenetiki e ntshwa e kgonang go re naya .
Letsatsi le letsatsi re latlhegelwa ke lefatshe ka tlhabololo , lefatshe le pele le neng le dirisediwa
Dikgato tse tharo tsa tsamaiso ya tiragatso
Mosola - Ditiro tsa patlisiso ka ditshedi di ka dira mesola e e farologaneng .
Tlogela go fopholetsa !
Ka kopano ya mafelo ya Komiti ya Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA , moeng yo a leng moporofesara go tsweng Australia o ne a bua ka bothata ba kgogolego ya mmu bo a bo boneng fa a ntse a tsamayatsamaya go kopana le balemirui ba ba simololang kwa magaeng a Afrikaborwa totatota kwa KwaZulu-Natal .
Go nna le dipoelo ga temothoro ;
Tlamelo ya diterekere le didiriso MGK
A o ka mpolelela gore ke neteweke efe ya selulafouno e wena ka bowena o e dirisang gantsi thata ?
Kgaolo ya bo 3
Moporofesara Es'kia Mphahlele o buile se fa a ne a bua ka ga seabe le tiro ya mokwadi le dikwalo mo Afrikan le mo setšhabeng sa Aforikaborwa .
Thuto ke sediriswa se segolo sa tlhabololo .
Ke yona nako e ya go ikopantsha le barekisi ba ditokelo ba ba leng mo tikologong ya gago go tshegetsa tirisanommogo gare ga wena le bona ka ntlha ya thuso e ba go e nayang .
Dikilo tsotlhe ka ngwaga
Motswedi :
Go botlhokwa go dirisa tsotlhe tse di fitlhetsweng mo ditekong tsa mmu ka gore bontsi ba dikotlo di dirsana mmogo go kgonwa go dirisiwa ke semela ka tshwanelo .
Ke rua diruiwa e bile ke lema masimo mme le gona go a ntlhotlheletsa .
Jaaka o ka bona fa godimo , peeletso mo terekereng le didiriso e batla e nna R600 000 .
MOKGWA O O KOPANETSWENG WA GO RULAGANYA LE GO LEPALEPANYA PGDS , IDP LE NSDP KE NTLHA E KGOLO MO MOKGWENG O O GOKAGANTSWENG KA GO LOTAGANGWA LE KELETSO E E AKARETSANG YA GO TOKAFATSA GO UTLWALA GA DIPOROGERAMA TSA PUSO .
MONG O NAYA TAELO
Phepafatsa tshiamelo ya polokelo .
dididiriswa tse e seng didirisiwa tsa fa gae ( bona tlhaloso mo karaolo 2 e e buisiwang le karolo 80 ( 2 ) ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi ) ;
Fa o batla go roba thobo ya dijalo e ntle ga go a tshwanela gore go nne le kgaisano go tswa meferong mo dibekeng tsa ntlha tse tharo go ya go tse thataro .
Tshedimosetso e e nepagetseng ya mofuta , bokanakang le motswedi wa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae tse di tla batlisisiwang
Moporofesara Es'kia Mphahlele o tshwaetse jaana ka 1992 , mme borathuto e e gatetseng pele ba le mmalwa ba sa le ba lemoga botlhokwa jwa tlhamosešwa e e feletseng ya kharikhulamo ya materiki .
Pego ya asaenmente e e baakantsweng ke motsayakarolo ka nako ya thutokatiso
Batho ba tlhoka go jam me re tshwanetse go dirisa lefatshe go uma dijo - fa o kgona go uma , ditiragalo tse dingwe tse di oketsang tlhotlhwa di tlaa kgonegwa .
Mo Aforika , lereo " coloured " ga le teng , go fitlha go nna le tlhokego ya gore le tlhamiwe .
Ditirelo tsa motheo
Diphatlhanyana di dirisiwa ke malwetse a mangwe go tsenelela le go tswelela go senya makukunya .
A re tlamela loruo lwa rona ka phepotlaleletso fa go tlhokega ?
Se se masisi ke gore dikgokagano tse di bokoa tsa dipalangwa le matloatiriso a mafaratlhatlha , mmogo le maparefo a ditefelo le ao e seng a ditefelo , a tlhatlhosa ditshenyegelo tsa go gweba le go iletsa bobedi dipeeletso le kgwebisano ya boditšhabatšhaba .
Balemirui ba bantsi ba ka se kgone go jwala ka nako ya go jwala ya go bona kumo ka bontsi ka ntlha ya dipula tse di neleng morago ga nako .
Molao o o tshwanetse wa kaela sentle batlhankedi ba ba rweleng maikarabelo le ditheo gore ditlamego le dilo tse di tshwanetseng go diriwa ke dife
Langa o sala a le mongwe wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA go tsweng 2009 mme Jurie Mentz ke morulaganyi wa kgaolo wa gagwe .
modikgopo
Tumalano ya kabelano ya mesola e ne ya rerisanelwa gareng ga setlamo sa selegae le Lekgotla la San la Aforikaborwa ( le le emetseng batho ba San mo Aforikaborwa ) , le le neng la tlhopha go akaretsa ditšhaba tsa Paulshoek le Nourivier .
Teko ya nnete ya temokerasi ke boleng jo Palamente e ka netefatsang gore puso e rwele maikarabelo a batho .
Fa mmasepala o tlhoka go ela tlhoko go tlhama leano la HIV / AIDS .
( ii ) Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo , yo o tshwanetseng go phatlalatsa phasalatso mo go batsaya-karolo ba ba tshwanetseng , ba ba tsayang karolo mo tsamaisong ya Molao ono .
16 . Dilo tse di otsedisang kgotsa tse di ritibatsang ( sk .
Fa oli e le kwa tlase go fitlha mo letshwaong le le kwa tlase , tshela oli e e atlanegisiwang go tlatsa kerenkekheise go fitlha mo letshwaong le le kwa godimo mo " dipstick " .
Morago ga go simolola ka go ikoba a le moleti , moapei mme gape le molaodi wa resetšhuranta ya Lefelo la Boikhutso kwa letamong la Allemanskraal mo kgaolong ya Foreisetata , o simolotse go nna molemirui mo tikologong ya kwa Senekal .
Tlhaelo ya matlole a ntshodikuno .
Bolekgolong ba koketso
MEBARAKA LE DITIRELO TSA KGWEBO
1.9 le se ka la gana go tlamela motho ka tirelo epe ka ntlha ya mabaka a sepolotiki kgotsa a dilo tsa sepolotiki tse a dumelang thata mo go tsone ;
Tlhaloso Boleng jwa mpho Motswedi wa mpho
Ditiragalo tsa tiragatso - di tsenyeletsa tsweletso ya leano ka go diragatsa ditirwana mo leaning .
Palogotlhe e le dielo tsa molelwane di swediwa ke Ditirelo tsa Lotseno tsa Aforikaborwa ngwaga le ngwaga .
Tekanyetsokabo ya 2015 : Tiro e e masisi ya tekatekanyo
( c ) o tshwanetse go tsaya dikgato tsotlhe tse di tlhokegang gho tlhomamisa gore babegadikgang ga ba tshwenngwe , ga ba tshosediwe , ga ba mo kotsing kgotsa ga ba tlhaselwe ke bape ba baemanokeng ba gagwe .
4.5 Tlhomamiso ya CBP mo tirong ya mmasepala
Dithutiso , dithutiso , dithutiso .
Jalo , SSK se le sengwe se lekana le bokete bo bo leng 300 kg ba dijo tse di omeletseng ( matsatsi a le 30 x dijo tse di tlhokiwang ka letsatsi ) .
O ka re o dira dintlha di le pedi tse di farologaneng mo tlhagisong e .
2.1 Ba ba leng gone
TRC e ne e le thulaganyo ya botlhe , e bontshiwa mo TV mo Aforikaborwa .
Mafapha otlhe a bosetšhaba le a diporofense a kopiwa go totobatsa dilebelelwa le go di tlhagisa mabapi le phitlhelelo e e oketsegang ya tswelelopele go ditirelo tsa ona go bao ba iseng ba di amogele mo nakong e e fetileng .
Go tlhola go nna lebaka la gore mokonteraka o sa dira go gongwe mme ga a kgone go go thusa fa o tlhoka gore e tle go dira se o batlang a se dire ka nako e e rileng .
Go dirisa metsi a a bolokilweng go tswa sekgaleng se se kgakala le foo .
4.8 Kutlwalo ya tikologo , tsweletso ya didirisiwa le mesola ya tshomarelo 55
Thefosano ya dimela ke mokgwa wa go laola malwetse o o siameng go feta , ka gore ga o je madi e bile fa e direga nako e telele e tswelela go nna mosola .
Masimo a tshwanetse go tlhatlhobiwa setlha sotlhe go baya kgolo ya dithompola leitlho le tebego ya dijwalo .
Senosetsisedikologi ( centre pivot ) - se o tlhokang go se itse
Dikgaolo tsa mafulo gantsi di butswe , ga go na dikampa mme di dirisiwa jaaka go ratwa .
Thulaganyo yo go neela pegelo - Thulaganyo e e tsweletseng ya go netefatsa gore baagi ba bona pegelo ka ga dintlha tsa khansele le tshedimosetso ya tlhomamo ya khansele ga mmogo le pegelo go tswa mo baaging ?
O tshwanetse wa ya kwa setsheng kgabetsa mme o buisane le moagi ka ga tema e e dirwang .
Go fokotsa go elela ga metsi re tshwanetse go leka go tshwaraganya mmu ka go dirisa mofuta mongwe wa dimela kgotsa ka go o bipa ka kobelo e gantsi e leng disalela tsa setlha se se fetileng .
Tshedimosetso ya porojeke ya IDP e e maleba e tshwanetse ya nolofadiwa le go totobatswa ka fa go ka kgonegang , go sedimoswe mabaka a a jaaka leina la porojeke , lebaka le lefelo .
A re tlhokomeleng diruiwa tsa rona tlhe - re di dirisetsa mosola wa rona mme gape re tshwanetse go di tlhokomela .
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha tsa nne le go ya go tlhano
Mo go Mphahlele , maiteko a a siameng a go tswelela ka seno ke go batla se se siameng thata mo moweng wa motho .
Dintlha tsa akhaonto ya banka di akareditswe mo diforomong mo weposaeteng ya DEA kgotsa di ka kopiwa kwa DEA .
Tatlhego ya mmu mo Afrikaborwa ka ngwaga e lekalekantshwa e le ditono tsa dimilione tse di ka nang 300 - 400 mo go ka nnang ditono tse di leng tse tharo tsa mmugodimo ka heketara .
Thulaganyo ya therisano
Go ntse le wena o le molemirui go leba gongwe le gongwe go leka go bona bokana ba tsalomadi e e leng kwa tlase e e leng mosola go wena kwa dithulaganyong tse di ka go adimang madi mme le go kona go buisana le go lekalekantsha go bona tsalomadi e e kwa tlase e e go tshwanetseng e bile e o ka e kgonang .
Dirisa tshedimosetso e e kwadilweng ka nako ya kopanyo ya dipoelo tse e leng tsa botlhokwa .
Ka go dira jalo molemirui o ntse a kgona go laola se a batlang go se dira , ka go ikana go rekisa gontsi go feta kgotsa gonnye fela , fa bosa bo nna maswe mme go bonala gore go senyegile .
Selo sa botlhokwa go gakologelwa fa ke gore ditumelano dife kampo dife tse di amanang le lefatshe di tshwanetse tsa bo di kwadilwe fa e le di tshwanela go ka tsepama mo kgotlatshekelong ya molao - tumelano ya molomo ga e bereke mo dikgannye tsa lefatshe .
Tlhokomela dilonyana tse dinnye ka go le botlhokwa pele ga go jwala go tswelela go filthelela thobo mme bolaodi bo botlhokwa ka letsatsi le letsatsi .
( a ) lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša go ya molawana wa 29 ; kgotsa
Ke maikaelelo a rona go leba go ya ka kwa ga dilo tse di tlwaelesegileng , go dira gore e nne tse di sa tlwaelegang , tse di phaphamisang kakanyo .
E simologa e le ntho e e tletseng metsi e e borokwa kgotsa bopududu , gantsi mo kgotsa gaufi le nokoletlhare .
SEKEJULE 7
Gantsi ditokelelo di a rekiwa mme di bolokiwa gongwe pele di dirisiwa .
O jetse dijalo tsa gagwe tsa ntlha ka setlha sa 2008 , e leng diheketara tse 20 tsa sonobolomo .
Netefatsa gore dimmuru tsa maotwana di teng tsotlhe e bile gore di bofilwe sentle .
Karabo : Ee - mokhanselara wa woto a ka kopa mokhanselara wa kemeditekatekano , ka go mo kwalela , gore a nne modulasetulo mo kopanong e ene a tla bo a se teng mo go yona .
13 Pampiritshedimosetso ya lefelo le le lolea le tikologo
Caledon Qutha o belegetswe kwa Kgaolotsamaisong ya Njijini ka 1959 .
Le gale , re tlaa leka go naya dikao tse dingwe fela .
Leledu le le bopilweng sentle le ka nna le meririnyana e e leng gare ga 750 le 1 000 - e e ka nnang dipidi - mme e nngwe le nngwe e tla bo e ipaakantse go amogela selelwane .
Kwa kopanong e go ne go a swediwa gore :
Go tswelela go rutiwa go ka se fele , nka tswelela go ithuta .
PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA MO TIRONG - GO NETEFATSA BAAMEGI BA TIRISO YA KGWEBO YA PELARGONIUM SIDOIDES 33
Re tshwanetse ka jalo go gakologelwa gore Kapabophirima e na le tlelaemete ya Mediterranean , se se rayang gore ba amogela pula mo marigeng , se e leng setlha sa jalo ya korong .
17.3.5 Go dira ditshitshinyo kgotsa go di tshegetsa tse di ka felelang ka gore go dirisitswe madi kwantle ga tetla ;
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Sekai :
O ka tlhatlhela ngongorego ya tlamelo kwa kgotlatshekelo efe fela ya mmagiseterata e e mo tikologong ya modirakopo le / kgotsa ngwana .
Tshedimosetso nngwe e ka kgona go bonwa kwantle ga tikatiko kwantle ga gore motho a kope go e newa go ya ka PAIA .
Bafatlhosi ba CBP ba tlhoka go netefatsa kemedi e e dirang sentle mo lobakeng lwa tsamaiso ya togamaano le go neelana ka tšhono mo dikgatlhegelong tse di farologaneng tse di tshwanetseng go tlhagisiwa , go buisana ka ga tsona le go dumalana ka ga tsona .
Ka letsogo ( kane ya oli , boratšhe kgotsa kgatelelo ) .
Thembinkosi o abela kgono ya gagwe ya go tswelela pele le go kgona go Grain SA mme modiri ka thata yo o tlaa rata go nna molemiruikgwebo gare ga dingwaga tse tlhano tse di latelang .
Dintlhakaelo : Mafaratlhatlha a a Mmasepala a a Nnelang ruri le Thebolelo ya Ditirelo , 1 Moranang 2007 ke dintlhakaelo tse di tlhamilweng go thusa puso gore e diragatse tlamego ya yona ya molotheo ya go tlamelana ka ditirelo tsa motheo tsa mmasepala .
Xolile o na le dikerii ya Management and Leadership le Dipoloma ya Labour Relations Management .
3 . Bojalwa ( jwa mofuta ope , ka kakaretso )
Go dirilwe mefuta e le mentsi ya didiriswa go tlamela mokgwa wa thulaganyo ya kgolagano ya mebuso le go lepalepanya tshegetso gammogo le go tiisa puso ya tirisano mo maemong a bosetšhaba le a porofense .
Tsaya dikarabo mo ditlhopheng .
4.4 Khomišine ya Ditlhopho e tla ela tlhoko gore go dirisiwa thulaganyo e e sa golebeleleng ya setemokerasi ya ditlhopho e e tla amogelwang tumalanong le ditaelo tsa Dipolelwana tsa Semolao tsa ( 4.6 ) , ( 4.7 ) , ( 4.8 ) le tsa ( 4.9 ) fa tlase .
Tlhotlhwa ya monontsha , peo , dikhemikale , tisele le ditshenyego ka ntlha ya go dirisa metšhene , di ntse di oketsega ngwaga le ngwaga - ka go se nne le tlhotlheletso epe mo tlhotlhweng ya tlhaka .
Ke na le mohumagadi yo o pila tota le bana ba ke ba ratang thata .
Tse di leng botlhokwa go bona palo ya dimela jaaka go le tshwanelo
Katlholo ya kgapeletso ya go nna kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša
Thutiso e e neiwang balemirui e tlaa nna e fokotsega ka 25% ka ngwaga gore molemirui a nne a simolola go itirela a le esi , a tlhaloganye gore tiro e a e dirang e boela gape kwa pele .
Fa mojadi a fetogela kwa dinosetsidikologing , o tlhoka go tlhaloganya gore tsela e a nosetsang ka yona e tlhoka go fetoga .
Khansele e ka tlhama melawana ka gore dikitsiso tse di ka ga melawana ya mmasepala di ka neelwa baagi jang , gore a e ka nna ka diphousetara kgotsa ka mmedia .
Go boammaaruri go re lefatshe le nyenyefetse - dikuno di bapadiwa mo mmarakeng wa lefatshe .
Setshwantsho sa 2 : Disonobolomo tse di melang mo tshimong e e phepa .
10.2.8 go tlhotlhomisa boikarabelo jwa Morafe wa Segosi wa Bafokeng le go boikarabelo jwa Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , togamaano , thulaganyo ya ka fa kgwebo e tlileng go tsamaisiwa ka gone le tiro-kakaretso ya Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Gakologelwa .
Monna wa kwa Bophirima o kgaogantse dikarolo le dikeletso tse pedi ka bomo gore a tshole Modimo wa gagwe kwa magodimong , kwa ntle ga lefatshe la gagwe la sepolotiki kwa ntšwa e jang e nngwe teng . "
Tlhagisodikumo Tse di Foreše / Mebaraka ya Dithunya
Lemoga sentle gore tse di kwadilweng fa godimo fa di ka bonwa e le mafoko fela , mme potso e ka botswa " Mme ke tla simolola kae go laola madi ? "
Kgato e ya go mela ya mmidi e bonagala dibeke tse 4 morago ga tlhago mme ke nako e e botlhokwa ya mmedisi go tlhokomela go mela ga matlhare le biotekanelo ka go tlhoka dikotlo ka bogolo le ka bonnye go ka itshupa ka nako e .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Diphitlhelelo di supile dintlha di le mmalwa tse di tshwenyang baagi tse di tshwanang go ralala puso .
Kgato 15 : Go dira lenaneo la ditiro tsa ngwaga la komiti ya woto ya gago
Batho ba San le Khoi ke bogologolo ba dirisa semela se ka didirisiwa tsa sona tse di fetolang maikutlo , ka direkhoto tsa tiriso ya sona e e tlogang ka 1662 .
( a ) tlhalosa phatlalata gore mongwe le mongwe o na le tshwanelo :
Boleele le molagare ( diameter ) wa peipi
Bontsi bo ne ba tshwanelwa ke go latlha ditsweletso tsa bošwa , mme mo mabakeng a le mantsi ba tlogela go tlhoafalela thuto ga bona .
( ii ) dintlha tsa tlolomolao mabapi le tshweetso e e dirilweng ;
Go tloga ka Motsheganong 2006 CBP e ntse e akarediwa jaaka karolo e e neetsweng taolelo ya lekwalotiko / mmotlolo o Dikomiti tsa Woto di tshwaraganeng le ona go ralala Aforikaborwa yotlhe .
O nyetse Nomasonto Ngwenya ka 1975 , mme ba tshegofadiwa ka bana ba supa , basimane ba babedi le basetsana ba batlhano .
Tlatsa terekere ke tisele fa e sa dire , ka gore go tla thibela gore metsi a a leng mo moweng a nna teng mo tankeng , mme gape gore metsi a se tsene mo tiseleng go tsweletsa go rusa .
Kgwebisano mo lefatsheng e tsere karolo go " kgolaganyano " e e golang e e fokoditseng maparego a tsenyo mme ya godisa phitlhelelo ya kitso .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Fa a boeletsa mafoko a ga Mphahlele , Asante o tshwaela ka go re setso , mo mothong , se tshwana le okosijene mo makgwafong , mme fa motho a sa heme setso se e leng sa gaabo , gona o tlaa bo a hema sa yo mongwe .
Ke lenaneo le le itumedisang mme re solofela gore lenaneo le tlaa kgonisa palo e kgolo ya balemirui ba ba itirelang go dirisa naga e ba e tshotseng .
( d ) Taelo nngwe le nngwe e e ntshitsweng go ya ka molawana ono , e ka fetolwa kgotsa ya gogelwa morago .
References : Go tlatsa pidi mo mmiding ke by Bob Nielsen , Disenyi le Kumo Phukwi 2007 , Unibeseti ya Purdue .
Fa re tsaya kakanyo tsia re tshwanetse go amogela se puo e nang le bokgoni jwa go se dira ; gore e ka sutela mo lefelong le le kwa godimo .
A re : " Mo mosakong wa mabole ke ka wena fela le bokgoni jwa gago " , - mme ke teng kwa a ithutileng teng go iikanya .
Batho Pele e ya go tsena mo mo bodiredingpuso botlhe le go tsenya mongebo mo ' sefatlhegong ' sa puso le badirisi ba yona .
Fa ba araba , babueledi ba TRC ba tlaa re tefiso ya melato e ne e se maikaelelo a a tlhomameng a thulaganyo e ; mme maikaelelo e ne e le go ribolola nnete ka ga kgatako ya ditshwanelo tsa botho ; le gore go lefisa melato le kotlhao ga se maikaelelo a a dumelanweng mo molaong o o tlhamileng Khomišene .
Dinomore tsa megala
Ga e a tsibogela ka tshwanelo matshosetsi le go runya ga tirisodikgoka .
Tlhola mo go dutlang go tswa mo tankeng ya disele go tsamaya le thulaganyo yotlhe go fitlha kwa diinjekethareng .
Fa re tswelela go bolaya digagabi , tota dinoga , jaaka re ntse re tswelela , re tlile go bona mathata tota go feta tshenyo ya thobo .
Tekelelo ya mmu ya diteng tsa mmopa gape e letla tshelo ya kelo ya sebolayatlhatshana e e nepagetseng mo lenaneong la taolomofero .
Go botlhokwa thata gore o dire konteraka e e kwadilweng wena le moagi .
Shadrack Mabuza , Monsanto - go nna le seabe mo Malatsing a Balemirui ;
( 2 ) Fa ngwna yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) a sa batle go nna le moemedi wa semolao kgotsa a gana go tlhalosetsa moemedi wa semolao yo a mo neilweng , ka ga kgetse , kgotlatshekelo e tshwanetse go kwala jalo mo rekotong ya tsheko mme moemedi wa semolao o tshwanetse go tlhophelwa ngwana , go ya ka Kaedi ya Thuso ya Semolao e e umakiwang mo go molawana wa 3A wa Legal Aid Act , 1969 , ( Molao wa 22 wa 1969 ) , yo o ka thusang ngwana ka mokgwa o o tshwanetseng .
Tsela e re tsibogelang kgotlhang ka yona ke yona e isang kwa go reng a kgotlhang e a oketsega , a go senyegela pele , kgotsa e a fokotsega .
DITSHWETSO TSA BATHO KA BONGWE
Masimo a a sa dirisiweng go tloga dijwalwa tse dingwe go ya tse dingwe a ka retololwa gonnye e bile a sugwa ka go iketla go boloka metsi mo mmung mme gape le go thibela go elela ga metsi ka tshwanelo .
go thusa mo thotloetsong ya baagi
Ga go ope yo o letleletsweng go kgabaganya tapeiti e khibidu .
Dipotso di tshwanetse go lebiswa go Ms Noluthando Skaka kgotsa Mr Vido Mfuniselwa , Parliament , Cape Town :
Fa maitlhomo a go nna le lefatshe e le ntshodikuno tsa temothuo le kwa bofelong e le phokotso ya lohuma , gona hee , gongwe ke nako ya gore thulaganyo ya semorafe e tseelwe tlhogong ka tlhoafalo mme go ribololwe mekgwa go tshwanela ditlhokego tsa ditheo tsa kadimiso go tsena mo bonneteng jo bo gona jwa mofuta o wa thuofatshe .
Le fa go le tlwaelo go tlhakatlhakanya dilo mo tankeng , go botlhokwa go tsaya tsia gore dibolayadisenyi ke dikhemikale tse di ka tsibogang fa di kopana go tsweletsa ditiragalo tsa sebioloji le tsa ditiragalo tsa tiro .
Ditlapele tsa baagi tsa ditokafatso
Peoleitlho
Go simolola ka 1 Phatwe 2008 ; phuduso epe fela ya madi go tswa go letlole la phenšene go ya go letlole la provident e duedisiwa lekgetho .
Go ntshiwa jang ?
( a ) o tshwanetse go tlotla seabe ba babegadikgang pele , ka nako le morago ga ditlhopho tse di dirwang go ya ka Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho wa gagwe ;
PUSO YA MAIKARABELO
SE SE KAIWANG
( b ) kopa sekwalwa sengwe le sengwe se se tlhokegang , tshedimosetso kgotsa setatamente go tswa mo go motho mongwe le mongwe ;
Ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola ke dikonteraka tse di tlamang semolao gareng ga matlisisi wa ditshedi yo o dirisang didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya setso , le motlamedi wa didirisiwa tseo kgotsa kitso eo .
Mekgwatiriso ya temo e e tlwaelegileng ya korong mo dikgaolong tse dintsi e akaretsa tiriso ya dithulaganyo tsa tshugommu tse di farologaneng .
Morutabana le morutwana ba dira mmogo ka gale , ba fepana ka maitemogelo le kitso .
Mela ya Badueledi ya Dijitale kgotsa DSL le ATM , mokgwa wa phetiso wa ka nako e lenngwe .
Ke sera sa rona , fela jaaka kgatelelo ya puso ya tlhaolele e ne e le sera sa rona .
( a ) fa le naya ngwana , motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , tagafara , le-
Rekoto ya bosenyi ;
Fa maemo a a bolelo le a omileng a tswelela paka e telele , tirego e ga e kgone go busediwa morago mme matlhare a a swa - mme se ke tshenyego ya leruri ya semela e bile se tlaa nna le kamo e e bosula mo thobong ya dithoro .
Mefuta ya furu ya mabele a a sukiri e e jalwang mo selemong kgotsa rediše ya Japane le outsu tse di jalelwang phulo ya mariga , di ka thusa thata go tlamela ka furu e e ipeetsweng .
Go baya leitlho gore a ditlamo tsa puso le tsa poraefete di tsenya PAIA tirisong
Go na le mefuta ya mabaka a a tlaa bonang gore a porojekee a kgonagala mme tekanyetso e e tsweletswang e tshwanetse gore e tsenetirisong .
Sere sa dibodu se tsweleletsa palo ya diphedi tse di leng mosola jaaka menopi e e leng mosola go feta .
Batho ba bangwe ba sa ntse ba roba mmidi .
Go tsena mo lefelong kwa ntle ga tetla
( iii ) tshweetso e e neng e dirilwe mabapi le ngwana ; le
Dikao tsa mmu ga di a tshwanela go tsewa mo mafelong a a sa tlhamatshegeng jaaka masimomagolo , diforo tse di suleng , dikgaolo tsa bobolokelo tsa furu e e kobetsweng , makgabana a a kwa tlase kgotsa dikgaolo tse di gogolegileng .
Kgolagano ya Boditšhaba ya Didirisiwa tsa Dimela mo Dijong le mo Temothuong ( ITPGRFA ) - Kgolagano e e dirilwe ke Mokgatlho wa Dijo le Temothuo ka 2001 .
Go netefatsa gore CBP e ka nna tiragatso ya tiro ya tseokarolo ya thulaganyo ya IDP , e bo e nna tsenyotirisong ya togamaano ya lephata , motsamaisi wa IDP a ka tlhoka go dira dikarolo tse di rileng go tshegetsa tomagano ya CBP le IDP le togamaano e e nyalantsweng le ditiro tsa tsenyotirisong .
Ka jalo khethisogabedi e efogiwa ka gore mokgatlhotekanyetsi o kgethisiwa go ya ka lekgetho la ditlamo le le tsamaelanang .
Madi a a
Tiro ya bona mo CBP e botlhokwatlhokwa mo go kgontsheng baagi go tsaya karolo ka mafolofolo mo tiragatsong ya togamaano le go nna beng ba tiragatso .
Tiro ya Moepo le Matikiri
Mo kgatong ya kgwebo , bokgoni jwa kgwebo bo setse bo supilwe mo sedirisiweng sa setshedi sa fa gae .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Tirisometšhine - sengwe sa dilotlele tsa kgwebofatso ;
Tshedimosetso e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko e e tshwerweng ke setlamo sa puso
Fela , tshiamo e tlhaloganngwa ka kakaretso e siame ka tsamaiso , mme tekatekano e kaya bowetso .
Dira ditiro tsotlhe tse di neilweng fa godimo pele ga nako mme o tlaa kgona go emela go na ga pula o ntse o iketlile .
Lefatshe le na le mothama o o lekanyeditsweng wa metsi o o tsamayang ka go dikologa o sa eme .
Ka nako e ntlhana ya go mela ya semela e setse e le ka fa godimo ga sefatla sa mmu mme semela se tsena mo maemong a go mela ka bonako mo go bonalang ka go mela ka bonako ga kutu .
phesente ya tekanyetsokabo ya mmasepala e tota e dirisitswe mo go diragatseng leano la bokgoni mo tirong
Bogodimo ba go kgaola bo botlhokwa thata mme bo bo siameng ke disentimetara tse 35 - 45 .
KGAOLO YA 2 : LENANETEMA
Majang gantsi a monate go fulwa ngwaga otlhe mo nageng e e laolwang ka tshwanelo .
Tshedimosetso ya mebaraka .
Go thusa tlhamo ya porojeke ya IDP go ya ka leano ka go tsepamisa tiragatso mo diporojekeng tse di maleba tse di supilweng mo maanong a diwoto tse di direlang maano a a rileng IDP .
Diatla di tshwentse go tlhapiwa sentle ka sesepa fa dimela di tshwerwe di sa le tala .
Fa mokopatshedimosetso a sa kgotsofalela tshwetso e e dirilweng ke tlhogo ya setlamo sa poraefete , ka sekai ya go gana go newa tshedimosetso , go duedisiwa tuediso ya go newa tshedimosetso , kgotsa ya go oketsa lobaka lwa nako e karabo e tshwanetseng go ntshiwa ka lone , mokopatshedimosetso a ka nna a tlhatlhela kopo kwa kgotlatshekelong go bona thuso mo tsamaong ya malatsi a le 180 morago ga go amogela tshwetso ( go ya ka katlholo ya Kotlatshekelo ya Molaotheo - go bona tshedimosetso go ya pele , leba fa tlase ) e e mo hutsafaditseng .
lobaka lo e tla lo tsayang mmogo le tsamaiso ya yona
" ngaka " go tewa ngaka e e umakilweng mo molawaneng wa 1 wa " Children's Act " ;
( 3 ) Motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao yo o laetsweng ke magiseterata go ya ka molawana wa 49 ( 2 ) , gore a nne teng kwa tshekong , o tshwanetse go nna teng kwa tshekong , kwa ntle fela ga fa a boleletswe gore a se ke a nna teng go ya ka karolo ya molawana wa ( 5 ) .
Morero : Go itumelela Dikwalo
Sediriswa sa go dirisa mowa go jwala se dirisa lolea lo logolo lo lo budulelang peo mo dipeiping tse di yang kwa sedikong sa go jwala se le sengwe mme se jwala peo mo mmung .
Kgotsofetse mo go maswe
Ka go dira jalo , e go kgonisa go nna mo maemong a go laola kgwebo ya gago sentle .
Boutlwelobotlhoko bo tla ka dilo tse di leng teng
Re fetogile go nna setšhaba se se akanyang fela ka ditshwanelo - gakologelwa gore mo tshwanelong e nngwe le e nngwe gape go na le maikarabelo .
Ditiro tse dingwe di ka laesensiwa mo dikgweng tsa Puso , go akaretsa kgobokanyo ya didirisiwa tsa ditshedi .
9 . Rekota merero ya ditlapele mo kholomong e e ka fa molemeng .
Tshugo ya mmu
Le tlhoka gape go itsise mokgwa o mošwa wa thebolelo ya ditiragalo .
4 . Pampiri e Tshweu ya Tokafatso ya go Dira ga Bodiredipuso ( Batho Pele ) ya 1997 : Pamiri e tshweu ya Tokafatso ya go Dira ga Bodiredipuso e tlhalosa botlhokwa jwa go ' baya batho kwa pele ' .
Go tshwanetse go nne le mmaraka wa dijwalo tse o batlang go di jwala .
Fa ke teng fa montshakuno yo o leng moporofešenale wa nnete yo o nang le keletso ya boammaaruri ya go nna montshakuno ka pelo le moya a ka ipulelang phatlha .
Dira gore puso , kgwebo le baetapele ba setšhaba ba nne le boikarabelo ba ditiro tsa bona .
Jaaka e le ikwalotshelo , lokwalo lo le tsaya maeto a le mantsi a go itsweletsa ga gagwe ka sebele , le go baya-seding ditiragalo tse di nayang mokwadi bokao .
Fa e bewa ka mokgwa mongwe , matlhotlhapelo a neela bokao jo bo tseneletseng jwa boitumelo .
Puso e bogisitse baboki le bakwadi ka go ba tlhoma-matlho , ba tswalelwa ba sa seka le go ba tseela dikwalwa .
Go tshwanetse ga nna le diforomo mo diwebosaeteng tsa ditheo tsa puso le tsa poraefete .
Go na le ditepisi di le pedi mo matlhakoreng ka bobedi a matseno a a isang kwa mannong a setšhaba , manno a bophasalatsi , a dipolomate le dikantoro .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Balemirui ba ba sa tlhobololwang ba bantsi ba ne ba supa botlhokwa ba go rutiwa mme botlhokwa bo bo tla tlhokomelwa ka dikgwedi tse di latelang .
Dikgaolo dingwe ke dikgaolo tse di ntshang dithoro botoka , fa lefatshe lengwe le na le kgono e e kwa godimo go gaisa lefatshe lengwe .
Gladys o fetotse mokgwa wa gagwe wa go uma go wa go se suge mmu le go dirisa dikhemikale tse di bolayang mefero mme go nolofaditse bophelo ba gagwe e bile go naya dijo go feta go ba lelapa ba gagwe .
Bokana ba tlhotlhwa e e tla nnang teng go goga tlhotlhwa ya thotho e tla supa gore kumo e e latelang ya korong e tla naya poelo .
FA O NA LE MANGWE A MATSHWAO A A LATELANG , ETELA TLELINIKI E E GAUFI NAO GO DIRA TEKO YA MAHALA YA TB .
Boemo jwa Aforikaborwa jwa Ikonomi , jwa ditšhelete le tsa kgwebo
Tiragalo ya papatso ?
Botsweretshi bo na le seabe ka tsela e e kgethegileng mo go fitlheleleng botshelo jo bo tletseng , e seng thata ka go senola hisetori , mme e le ka go e tlhaloganya le go e tokafatsa .
Diterasete tsa konteraka di dirisiwa go sikologa dikgoreletsi tsa semolao le tse dingwe tse di beetsweng dibopego tse dingwe tsa kgwebo .
Tlhokomela gore dithaere tsa gago di lekalekantswe
Dintlha tsotlhe tse , di amanngwa thata le maemo le pholo ya kgomo e namagadi .
Gompieno re galaletsa boa ba ba tswelelang sentle mo tseleng ya bona ya bolemirui , " a re jalo .
( d ) gore lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša le sireletsegile go le kana kang fa motho o akanya ka gore tlolo-molao e ngwana a latofadiwang ka yona e masisi go le kana kang ; le
Dithaere di tshwanetse go nna mo maemong a a siameng - go se nne le maphanyego , masego kgotsa dipudulogo .
Ditiro tsa Dikomiti tsa Diwoto di ikaegile ka go fetisiwa ga ditshwetso tse di siameng tsa khansele .
Peo e simolola go oma .
O itshenyetsa nako le ya ba bangwe ka gore ga o ipaakanyele tiro ?
Ba sala bothata go fitlhela khansele e bo tsibogela .
Mokwadi wa moZimbabwe , Shimmer Chinodya o tlhalositse maemo a jaaka " go kotula mebitlwa " - tlhaloso e a e dirisitseng jaaka setlhogo sa buka ya gagwe .
( 3 ) Lepodisi le le tshwarang ngwana le tshwanetse gore ka tsela e e tshwanetseng le-
Victor o ne a ya go direla setlamo sa dikhemikale jaaka rasetoro gona mo Johannesburg go fitlha ka 1986 .
Phokotsego ya dinotshe mo lefatsheng ka bophara e setse e dirile gore balemirui ba dire dilo tse di makatsang , mo metsitsi tsa dinotshe e hiriwa mme e beiwa mo masimong go oketsa tiragalo ya tulafatsommudula .
Thalotlhakore
Dithompola tse ditala , dithokwa kgotsa bogamugamu ga di fetolele naeterojene .
16.4.2 Komiti ya Bookamedi le Mananeo e ka nna ya tlosa Motlatsa-Modulasetulo mo tirong ka go dira maitlamo ya bontsi jwa pedi-tharong ya maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo a a leng teng mo kopanong e e bileditsweng go la go dira jalo .
Tsamaison eno e kopanya tshekatsheko ya matshelo a ditlhopha tse di farologaneng , sediriswa sa CBP ( dimmapa , Venn , karoganyo , motlha le diphetogo tsa lobaka lwa Kgato-telele ) , le dipoelo tse di bonweng ka nako ya dipuisanole batlamedi-ka-ditirelo le go tswa mo bathong ba ba botlhokwa .
Lenaneotlhabololo la balemirui
Gape , go robega go ka ja madi a mantsi thata fa go tsaya nako e telele pele go kgonwa go baakanya tota fa e le nako ya go jwala kgotsa fa go robiwa .
Tiro ya go loaga maano le dithulaganyo e diragala mo maemong a selegae , tiro ya tsa matlo e mo maemong a porofense , mme maikarabelo a go neelana ka metsi le motlakase a arogantswe fa gare ga bao ba rwalang maikarabelo a ditirelo tsa mogoso le dithulaganyo tsa tsamaiso .
Fela le gale ga go ope yo o ikemiseditseng go go emaa kgatlhanong le botsamaisi jo bo botlhaswa jwa gago .
1 / 2 Tshekatsheko ya baagi le beng
Go netefatsa gore direjisetara tse di nepagetseng , dibuka le direkoto tsa ditsamaiso tsa letlole di beilwe sentle ;
Motsamaisi ga a ka ke a dira sengwe le sengwe ka boena .
R22.00 Go bona khopi e e nang le ditshwantsho . R60.00 Go bona rekoto ya mafoko a a tlantsweng go tswa mo segatisa-mantsweng ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone
Didiriswa tsa tlhago
Tulafatso e diragala fa mmudula o fitlha kwa tsaleng .
Fa go kgonegang go tla batliwa dikhotheišene ( kwa ntle fela ga didiriso tse dikgologolo , paakanyo ya terekere le didiriso le disele ) .
Fa go sa nna jalo , ke go re mebu e tshwanetse go neiwa nako go ikhutsa mme dintlha tse di ka fokotsang di tlhomiwe .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go fitlhetswe gore fa go fokotswa go lema ka mogoma , le go oketsa bokana ba disalela mo mmung , kgogolego ya mmu e a fokotsegwa e bile disalela di oketsa kotlo mo mmung tota le kgono ya go tshwara metsi .
Ditheetso tsa phatlalatsa mo Palamenteng di tla tshwarwa go tloga ka 2-4 Tlhakole 2010 .
KAROLO YA 2 : MEFUTA YA KATLHOLO
Se se sireletsa banka mmogo le modirelwa ( client ) .
Lenaneo la go laola mefero le teng ka gore ke thusitswe ke ba Lowveld Agro Chem le ba Grain SA .
Netefatso & thulaganyo go ya ka boleng kwa dipitsong tsa kgothakgothe
Fa go sa nne jalo o sa saletswe ke nako ya go dira sengwe jaaka go jwala gape kgotsa go thusa tlhago gore dimela di bonale ka go dirisa sediriswa sa " duisendpoot " .
( c ) ditlolo-molao tse a kileng a bonwa molato ka tsona , diphaposo tsa kgetse mo tshekong mo nakong e e fetileng kgotsa ditatofatso dingwe tse ngwana a iseng a di sekisediwe ;
Mekgwa ya go tlamela boleng ba mmu
Mokhukhu ( go akaretsa le dikago tsa nakwana tsa diphanele )
( ii ) dingwaga di le 10 di se na go feta , morago ga letlha la go bonwa molato mo lobakeng lwa Setlhopha sa 2 sa ditlolomolao , kwa ntle ga gore e re mo lobakeng loo , ngwana a bo a bonwa molato ka tlolomolao e e tshwanang le yona kgotsa e e masisi go feta yona .
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhotshwana
2 . Batsamaisi ba CBP ba katisiwa
Badiri ba bangwe ba dipholisi ba bontshitse go tshwenyega ka gore bommasepala ba latetse ditsela tse di farologaneng mabapi le tlhagiso ya dithulaganyo tsa dikomiti tsa diwoto .
1.2 Boikaelelo jwa tokomane eno ke go tlamela ka dintlha ka botlalo tsa Thulaganyo ya Balaodi e e fitlhelwang mo RBN mme ga se yone yotlhe ka ntlha ya gore ga go a kwalwa customs , cultures and traditions tsotlhe .
( a ) motho a ka nna ngwana yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , lepodisi le tshwanetse go dira go ya ka fa molawaneng wa 9 ; kgotsa
Tlhopha mofuta o o siameng wa disoya go tshwanela polase ya gago mme o dirise motshotelo ka bokana bo bo tshwanetseng mebu ya gago gore o inee kgono ya go bona bokana ba kumo ka botlalo jaaka go ka kgonegwa .
Bona sekao se se fa tlase .
Ditshenyegelo : go itse gore go tlhama kumo baka ditshenyegelo tse di kana kang kgotsa go tlamela ka tirelo go thusa motho gore a kgone go bona ditshenyegelo tsa ka tlhamalalo le tse e seng tsa ka tlhamalalo le gore ditlhwatlhwa di ka tlhomiwa jang gore go nne le porofete
Tsela e ga e lebe gore ke mang yo o ' siameng ' mme ke mang yo o ' phoso ' mo maemong a kgotlhang , mme e batla tharabololo e e tlaa tswelang bobedi joo mosola .
Roundup Ready® - Ke leina la thekiso la mefuta mengwe ya mmidi , disoya , katune , kgotsa kanola e e fetotsweng ka go dirisa boenjenere ba bojenetiki go kgona go se bolaiwe ke sebolayamefero sa Roundup .
6 . ( 1 ) Gore go tle go lemosege gore ditlolo-molao di masisi go le kana kang go ya ka Molao ono , ditlhopha tsa ditlolo-molao di kwadilwe ka tatelano e e latelang , mme di simolola ka setlhopha sa ditlolo-molao tse e leng tse dinnye :
Go kgona go dira le go uma , kotlo e e leng botlhokwa e e ka nnang nonofo , diporoteine , diminerale , dibaetamine le metsi ( godimo ga tse di leng botlhokwa go tshedisa le go tswelela pele bophelo ba mmele ) , di tshwanetse go neiwa .
Ditlamorago tsa se go letseno la banna le basadi ke eng ?
Go akaretsa
Go akaretsa le diforomo tse Batlhankedi ba Tshedimosetso ba tshwanetseng go di dirisa fa ba phasalatsa go ithaopela go senola dikitsiso tsa tshedimosetso go ya ka dikarolo 15 le 52 tsa PAIA .
Gakologelwa gore dipeipi tse di dirisang oli go kuka di na le kgatelelo e ntsi ka mo teng ga tsona .
Mogala : . . . . . 
88 . ( 1 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , morago ga go akanya ka ga ditshitshinyo tse di dirilweng ke Boto ya Melao ka ga Melao ya Dikgotlatshekelo , e e tlhamilweng ke molawana wa 2 wa Boto ya Melao ka ga Melao ya Dikgotlatshekelo , 1985 ( Molao wa 107 of 1985 ) , a ka dira le go tsenya tirisong melao mabapi le lebaka lengwe le lengwe la Molao ono .
Lefapha leno le ikarabela ka go okamela tshireletsego le pabalesego ya baagi .
Jaaka re itse sentle thata , go thata go bonela pele gore Tlholego e tlaa dirang .
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Leba Mojulo 2
DITSHUPO TSA PHITLHELELO
Go tlhola ditheo tsa tshireletso ya baagi ka maikaelelo a go thibela bosenyi le go akaretsa baša mo ditiragalong tseno .
Fa go kwala e le bothata , motsereganye a ka kwala ditiragalo mo
Gantsi go bonala e kete nna ke amogela pula go feta moagisani wa me e bile go dira gore ke dumele gore ke gore dipolase tsa rona di mo maemong a bogodimo mo lefatsheng a a farologaneng mme gape le gore ke ka ntlha ya gore go na le thaba e kgolo mo polaseng ya me e ke dumelang gore e gotlhaganang le maru mme go dira gore pula e ne go feta go gongwe gaufi le yone .
Molemirui kgotsa molaodi wa polase o tshwanetse go sekaseka dintlha tsotlhe tsa ditiragalo mo polaseng .
Dumela go dira thata , go tlhoma maano le go ipaakanya mme le go solofela go tswelela pele ka ntlha ya dithuto tsa gago !
Bommasepala botlhe ba tshwanetse ba netefatse gore go tlhomiwa dithulaganyo tse di siameng tsa taolo le tsa botsayakarolo .
Go tsamaisa kakanyo ya go bopaganyeng le go tshwaraganya dikungo tsa CBP mo tiragatsong ya IDP ;
( b ) go tshola dibetas kgotsa go bontsha dibetsa :
Dintlha tse di umakilweng nngwe le nngwe e na le dikemo tse di farologaneng tsa botlhokwa mo tlhophong ya dikgwebo tse o ka tlhophang go gweba ka tsona mo temothuong .
Batho ba le bantsi ga ba lemoge gore thuto ga e fa gare ka meetlo mme e rwele meetlo .
Se ke potso e e siameng e re tshwanetseng go e ipotsa - puso le yona e tshwanetse go botsa potso e .
Batsayakarolo ba tsewa mo setlhopheng sa baagi se se anameng go akarediwa dikemedi tsa ditlhopha tsotlhe tsa loago .
Fa mofuta wa tlwaelo wa leidi o dira sentle mofuta wa Bt o tshwanetse go dira sentle le ona .
9 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente ,
Temothuo ke motswedi wa dijo le tlhale ya lefatshe e bile e sala go nna mokwatla wa diikonomi tse dintsi .
Fa go kgonegang teng ditiro di tshwanetse tsa rulaganyetswa go tsamaela gongwe .
Kgono ya semela go naya kumo e fedile kgotsa e a fokotsega .
Go ya ka Melawana ya BABS , tumelelo e tla amogelwa e le boammaaruri fa fela e le ka tshwetso ( bona MAMETLELELO 4 ) e e dirilweng ke setšhaba se se netefatsang gore :
Dikemedi tsotlhe tsa bobegakgang di tshwanetse tsa bo di le mo bonnong ba tsona jo di bo neetsweng jwa Puo ya Pulo ya Palamente . ( Boeletswa )
Diporojeke tse di supilweng
Rre FS Mufamadi , Minister for Provincial and Local Government at the National CBP Workshop , e e neng e tshwerwe ke ba Mmasepala wa selegae wa Mangaung , Bloemfontein , 2002
( 2 ) Fa ngwna yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) a sa batle go nna le moemedi wa semolao kgotsa a gana go tlhalosetsa moemedi wa semolao yo a mo neilweng , ka ga kgetse , kgotlatshekelo e tshwanetse go kwala jalo mo rekotong ya tsheko mme moemedi wa semolao o tshwanetse go tlhophelwa ngwana , go ya ka Kaedi ya Thuso ya Semolao e e umakiwang mo go molawana wa 3A wa " Legal Aid Act " wa 1969 , ( Molao wa 22 wa 1969 ) , yo o ka thusang ngwana ka mokgwa o o tshwanetseng .
Letla fela motho a le mongwe go tsamaisa terekere fa terekere le polantere di dira .
Fa re senya lefatshe le tikologo , re lwantsha tikologo mme re tlaa duela tlhotlhwa kwa mafelelong .
Lebelela ka matlho - sekaseka ka mathomo a tiro nngwe le nngwe ;
Tlolo-molao nngwe le nngwe ya molao o o ka ga-
serapa se se ntšha fa gare ga dirapa tse di leng teng tse di dirisang dipalo , s.k.
Bolemirui bo tlhaselwa ke mathata a mantsi jaaka re bona jaanong e le komelelo .
1 Fetolela dibakamathata mo seripagareng se se kwa tlase sa sethalo go dipolelo tse di siameng .
Gape motho gajaana o tsweletse go tswa mo go direleng go iphepa fela go ya mo go rekeng ditlhoko tse dintsi tsa gagwe .
Dipatlisiso di sisinya go fokotsa bobedi mesi ya gase mo thebolong ya motlakase le go godisa ditheo tsa diminerale le tsa nolofatsa diminerale tse .
Le fa Mphahlele a dumelana le kakanyo e , o supa gore mo kontinenteng ya Afrikan , go akaretsa Aforikaborwa , go diragetse se se kgatlhanong .
Bantshadikuno ba ba tlhabologang ke " baithuti " mme ba tlhoka kemonokeng , katiso le tataiso .
Metswedi ya ka fa gare : e e itiretsweng ke mmasepala ka boene , sk . direiti le lekgetho le ditirelo tse di jaaka go rentisa dikago le dituelo tse di duedisiwang badirisi .
Dikatlego tse di kwa godimo tsa katlego ya isago
Nte re lebelele ditiro tse di leng botlhokwa thata tsa kgwedi e .
Botlhatlhogo jwa mothulama gammogo le tsamaiso ya mekgwatiriso e tlaa lekanyetsa dijalo tse di ka jalwang mo lefelong le le kgethegileng , fa kgogolego ya mmu e tshwanela go lekanyediwa ka pabalesego .
Go fetola maikaelelo a togamaano go nna dithulaganyo tsa tiro
Kgotlakgolo ya RBN e tsenelwa ke Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ( jaaka go tlhalosiwa mo ditumalanong tsa molao o o dirang o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao ) le ke Lekgotla la Dikgosana ( jaaka go tlhalosiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso ya RBN ) .
Mafelo a mangwe a tlhoka tiriso ya dibolayanngadule ka maemo a go tlhoga a dimela a mangwe .
Sekao sa konteraka ya ditirelo ke ' Dipaakanyo le Tlhokomelo ya Didiriswa tsa Mmasepala ' .
Fa moagisani a sa e tlose , kgang e tshwanetse go isiwa kwa Bathibelamelelo ba ba leng mo tikologong e bile e ka isiwa kwa maphodiseng ka gore se se diragalang se kwa ntle ga molao .
Kanola ke kumo e e botlhokwa thata mme go na le ditlhagiso tsa bolaodi tse dintsi tse di tshwanetseweng go tlhokomelwa go ikgonisa go uma kanola .
25 ( a ) palo ya digalase tsa " bogolo jo bo tlwaelegileng " . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Go tokafatsa tsamaiso ya dikolo , go akarediwa go oketsa palo ya baithuti bao ba iponelang go feta diphesente di le 50 mo dithutong tsa puiso le dipalo , go oketsa dieelo tsa baithuti bao ba sa tlogeleng sekolo ka diphesente di le 90 le go gagamatsa katiso ya barutabana .
" Mokgatlo wa Neelano ka Thuso ya Semolao " go tewa Mokgatlo wa Neelano ka Thuso ya Semolao o o tlhomilweng ka fa tlase ga molawana wa 2 wa " Legal Aid Act " wa 1969 ( Molao wa 22 wa 1969 ) ;
Leano la go Fetola kgwebo : go rulaganya gore o ka oketsa jang letseno le le amogelwang go tswa mo thotong le mo ditirelong tsa gago mo tsamaong e e rileng ya nako .
Re tlhoka go lebelela molemirui - mokgweetsi wa ditiragalo tsotlhe .
Kgwedi e Jerry Mthombothi , yo a leng Morulaganyi wa Tlhabololo wa rona kwa Mbombela o buile le Ezekiel Fihleni Nkosi yo o dirisang bolemirui mo Luphisi kwa kgaolong ya Mpumalanga .
Sefiwa sa Sagis se supa gore bokana ba kumo ya mafelelo ya disoya ka ngwaga o o fetileng e ka nna ditono tse 944 , 340 .
Thuso e e neiwang dithulaganyo tse e tlhomiwa ke tiriso ya nnete ya madi .
Fa baeteledipele ba pele ba kgaratlho ba neng ba nna babusaesi teng , bakwadi ba Afrikan ba iphitlhetse ba ema-kgatlhanong le bagale ba bona ba pele .
2.2 . Kaelo ya PAIA
Molao o o sa lolamang o o laotse gore Sobukwe a golegwe ntle le go sekisiwa , dingwaga di le 6 gape , a nna a a tlhaoletswe .
Palo ya go rekiwa
Itse semela sa mmidi sa gago
2.1 Boikaelelo jwa go tsenngwa tirisong ga dipholisi tse di ntšha le go tlhabololwa ga dipholisi tse di leng teng ga jaanong ke go dira gore dikgato tse di tsewang , boitshwaro , ditshwetso , mekgwa ya go dirwa ga tiro , e nne tse di rotloetsang go diragatsa togamaano sentle .
Gongwe mongwe wa botlhokwa go gaisa e mengwe e ntse taolo ya mefero .
Tikologo ya dijwalwa e ka diragala mo tikologong - ga se tshwanelo go jwala dimedi tsa mofuta o le mongwe ngwaga le ngwaga .
1.3 Tsamaiso ya porojeke e akaretsa eng ?
Bokhutlo
Ka go tsaya dikaommu , molemi o kgona go lekanyetsa seemo sa dikotla mo mmung gammogo le PH ya mmu ( se ke selekano sa botlha mo mmung ) .
Ditirelo tsa dikgakololo tsa ditšhelete le tsa magareng .
Go Bouta 114 9.1 Mokgwa wa go bouta 114 9.2 Go rekotiwa ga dibouto 114 9.3 Bouto ya makgaolakgang ya Modulasetulo 114 10 .
Batho ba tshwanetse go thokomela tlholego go seng jalo dijo di ka se nne teng gonne re dirisa milione o le mongwe wa ditono tsa mmidi ka ngwaga mme fa go tswelela jalo lefatshe le ka iphitlhela le le mo kotsing , mme se ntirile gore ke akanye thata ka se re nang le sona le gore re leboge thata " .
Katlego ya ikonomi ya Seymour e khutlile ka bo1970 .
CBP e dira gore go nne le tsamaiso ya go tsaya karolo go bona dikakanyo go tswa mo baaging le go dira togamaano go tswa mo dintlheng tse di tlhagisiwang ke baagi le gore tshedimosetso eno e ka tsamaisana jang le pono ya togamaano ya mmasepala .
Ke dirisa bolemirui mo tikologong ya kwa Fouriesburg .
( b ) mo lebakeng la ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , gore kitso ya bosenyi e ka kgona go ka supetswa go ya ka molawana wa 11 .
Tlhagiso e e ikaegileng ka dithata e tloga go togamaano e e ikaegileng ka go rarabolola mathata e e tsepileng dikganelo , go ya go togamaano e e nang le ponelopele e e lebang gore baagi ba fisegela go nna kae le gore ba fitlhe jang koo .
Enoch o ne a dira a le modiri mo polaseng dingwaga tse di ka nnang 30 , gagolo ka dinku le dikgomo .
Dilekanyi tsa dithemphereitšha tse di sa direng sentle di ka senya enjene ya terekere ya gago .
Aforikaborwa e tshwanetse go tokafatsa boleng jwa go dirisa madi go ka dithulaganyo tse di botoka , mekgwatsamaiso e e botoka ya go reka dithoto le kgaisano e kgolwane ya ikonomi .
Fa ke ne ke tlogela tiro ya me kwa Gauteng go boela dingwaga tse di leng 30 ke simolotse go dirisa bolemirui .
Setlha sa go uma tlhaka sa selemo se se fetileng se ne se le thata e bile se ne se tlhasela balemirui botlhe ka mathata go feta .
Ke motsana o o ka nnang dikhilomitara di le 20 go tswa White River mo Mpumalanga .
Tlhamo ya ditsamaiso tse dintšhwa tse ke sengwe sa ditlapele tsa Mmuso , ka jalo Mokgatlho wa Tlhabololo ya Balemi ba Dithoro ( MTBD ) o batla go tshegetsa ka botlalo bosetlabošweng ba .
Mafelo a a tshwarang mmidi otlhe a tla amogela mmidi o o nang metsi a a leng bokana ba 14% kgotsa kwa tlase .
Ma mabakeng a mantsi , go sa ntse gape go na le tšhono ya go boloka metsi ka ntlha ya thulaganyo ya nosetso e e lolameng .
Go Phepafatsa ka fa Dikgogometsong
Karolo ya 15 ya Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso le Thulaganyo ya Mmasepala gape e kaya gore fa go se na ditheo tse dingwe tse di bulegileng tsa mmasepala tsa botsayakarolo jwa setšhaba , mmasepala o tshwanetse go tlhoma foramo .
( i ) a sa dumele maikarabelo , ga a tshwanelwa go botswa dipotso mabapi le tlolo-molao e a latofadiwang ka yona ebile ga go na tshedimosetso mabapi le phaposo ya kgetse mo tshekong kgotsa go bonwa molato mo nakong e e fetileng kgotsa tatofatso e e iseng e sekiwe kgatlhanong le ngwana , tse di tshwanetsweng go tlhalosiwa mo dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko , mme karolo ya molawana wa ( 9 ) ( c ) mmogo le diphetogo tse di tsamaisanang le ona , o a diragadiwa ; kgotsa
Go botlhokwa go rulaganya molokololo wa maemo a bokanagotlhe ba dijwalwa tsa selemo tsotlhe ka go balabala bokana ba disoya le disonobolomo e le thefosano .
MELAO YA DITIRELO
Ka ntlha ya gore maemo a bosa ga a kgonwe go supiwa pele ga nako , mokgwa o o rileng wa go tlhopha mofuta ke go lebelela tiro ( dikhanpane tse dintsi di na le diteko ) go ditikologo le dinako tse dintsi .
Go tshitshinngwa gore baeledipele ba setso ba tshwanetse go tsewa e le setlhopha sa kgatlhego mo wotong .
Go Botlhokwa le gale go nna le tebo ya pakatele ka mathata mabapi le ditlhabololo tse mme e seng go tlhotlhelediwa ke dikgamiyana tse di lwang di le kgatlhanong mo pakakhutshwaneng fela .
O nyetse ka 1977 mme o tshegofaditswe ka basimane ba batlhano - ba babedi ba a dira , fa ba bararo ba sa le mo sekolong .
Jaaka morutabana , o ne a aga a kwala ka ga botlhokwa jwa thuto le kokoanyo ya kitso .
Ditlhotlhwa tsa ntshokuno di golagantswe ka tlhamalalo le ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa boditšhaba mme Aforikaborwa ke nngwe ya dinaga tse di nang le ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di kwa godimodimo mo lefatsheng .
O dirisa dithoto tseo jang go thusa matshelo a batho ?
Lenaneo la tlhabololosešwa ya lefatshe le le diragadiwang ke Lefapha la Merero ya Lefatshe le swabisitse batho ba le bantsi thata .
Mokgwa : Mmuisano wa metsotso e 5 e e gatisitsweng
Go bona khophi ya Molao wa 24 wa Matlole a Phenšene wa 1956 ( ka mokgwa o o fetotsweng ka teng ) .
Morago ga pula nngwe le nngwe o ka lekanya gore e nele bokae mme wa kwala .
Tlhotlhwa ya oli e tala ya boditšhaba ( ranta ka swaki )
Ke bokana bo bonnye fela fa go bapisiwa le kumo mo lefatsheng lotlhe .
Go sekaseka
Ditsela di dintsi tse o ka dirisang ntlo ya gago go bona madi .
Dingwaga di le 17 go ya go 18
Ka 1952 , o kwadile ka gore : " Thuto e tshwanetse ya tsamaisa kitso eo ya tshimologo le ya bojaanong jwa rona , e e tlaa re thusang go swetsa gore re ka tsosolosa diponagalo kgotsa dikarolo dife tsa setso sa rona , kgotsa ra di tshola di ntse di tshela , le tse di ka ganwang. "
Yuniti e e e tla dirisana le Letlole la Bosetšhaba le Lefapha la Bodirediphuso le Tsamaiso ( DPSA ) .
( c ) Gore go tle go bonwe taelo e e kwadilweng ya Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba go ya ka temana ya ( a ) , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e ka busetsa kgetse morago .
Ka mafoko a mangwe , fa thaere e na le boima ka mo teng kgatelelo e a oketsega .
Mokgwa wa tumelano magareng ga gago le molemi mabapi le tuelo .
Sonobolomo
Theo e e amanngwang le terasete ke ya mosimolodi go baya dithoto tse di kgethegileng mo taolong ya motlhokomedi ( trustee ) , yo o tsamaisang khepetlele ya terasete mo boemong le bolemong jwa mojaboswa .
E ka tlhabelwa ka bokana bo bo leng mililitara e le 1 ka dikilogerama tse 100 .
O gatelela gore sekolo se ka thusa baagi go itharabologelwa .
A tekatekano ya sediriswa se ke jwetseng ka sona e ne e siame ?
Leano le bua thata ka ga bokgoni .
Phitlhelelo go ditirelo e atolositswe , ikonomi e tlhomame mme setšhaba se se sa kgethololeng go ya ka mmala se simolotse go nna teng .
Go tswa mo tlholegong ya motho , motho o ne a ntse a tlhoka sengwe gore a tshele .
Tsela ya go golaganya CBP le IDP mo tshegetsong ya tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso e e tlhagisiwang mo kaeding e , e netefatsa gore ga e boeletse ditiro tsa IDP le CBP tsa tsenyotirisong , go bayaleitlho le tekanyetso .
( 2 ) Phaposo ya kgetse mo tshekong e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) e tshwanetswe go dirwa-
tlhokang togamaano e e okeditsweng ya go tsenya tirisong tsamaiso e ntšha ya
Dirisa laboratori e e siameng go sekaseka diteko tsa mmu tsa gago go mme o bone mo o ka kgonang go dumelana go dirisa monontsha ofe .
1 . Rekota dinomore tsa diporojeke tsotlhe , go ya ka diwoto , le nomore ya porojeke e e abilweng mo Sedirisweng sa 11 fa tlase .
6 . Badiri ba kabo ba thusitse Mohumagadi Mahlangau jang ?
O ne a oketsa ka go re go itumedisa balemirui go bona ba bangwe ba tswelela pele go tsena mo mekgatlhong e e leng kwa godimo .
Tlamelo
Go tlhola go na sengwe se re ka se dirang go fokotsa kgono ya ona go senya dijwalwa tsa rona .
WC e begelela Mmasepala
Re alafa jang seemo se ?
Ditšhaba tse dintsi tsa fa gae di tlhaloganya ka tsela e e tseneletseng boleng jwa dimela le diphologolo tse di mo tikologong ya tsona mme di dirisetsa didirisiwa tse ditiro di le dintsi , go akaretsa melemo , le dijo .
Puisano ya setlhopha le setlhopha se se dirang togamaano , Komiti ya Woto kgotsa ditlhopha tse di dirang , tse di buisanang ka ga tlhabololo ya pampiri-kakanywa ya porojeke e e tlhokang tshegetso go tswa kwa ntle .
Tsamaisa terekere le polantere sekgala sa 10 m jaaka e kete o a jala ( ka mafoko a mangwe leotwana la kgweetso la polantere le tshwanetse go dikologa le mororo diyunite tse di tsenang mo mmung di tlaa bo di kokoretse mo boalogodimong ) .
Bontsi jwa didiriso tsa temothuo tse di dirisiwang mo Aforikaborwa ke ditswantle - tshwaelo ya ranta e e bokoa e na le seabe se segolo mo ditlhotlhweng tse di tsweletseng go oketsega tsa didiriso le diterekere .
Go ya fela ka tshugommu , mmu o ka nna le llaga e e katisegetseng e e tlaa thibelang monyelo .
Dithulaganyo
17.3.8 Go sa tlotle Modulasetulo kgotsa Motlatsa-Modulasetulo .
( iv ) mabaka otlhe a a ka ga lekwalo la kitsiso le le newang ke lepodisi , a a sa direng go ya ka molawana wa 18 le 23 , mme a go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , a tlhokang taolo gore molawana oo , o kgone go dira sentle ;
12.6.2 go baya leitlho tiro ya RBED ya tlhabololo ya temothuo .
TIRO 4 Go ela tlhoko dithulaganyo tsa lenaneo
Go ne go le madimabe gore polase e ne e ntse fela e sa dirisiwe dingwaga tse dintsi mme jalo go tsere dingwaga tse pedi go baakanya mmu .
Go bolaya dikokoni tse go thusa go fokotsa malwetse a a tliswang ke dikokoni .
Victor o reka peo ka tlhamalalo go tswa kwa Pannar le Monsanto mme o itumelela thata tirelo e a e bonang go tswa batlameding ba ditsenngwateng .
Re tshwanetse go nna le dijo tse di lekaneng go fepa diruiwa tsa rona ka dikgwedi tsa mariga fa go omile mme go jwala letlhoro la mariga ke tiragalo e e ka re thusang go kgona kgwetlho e .
Le gale Mokwadisi wa Matlole a Phenšene o tla letlelela fela mofuta o wa letlole go latela Molao wa Matlole a Phenšene ka fa tlase ga maemo a a latelang :
Bokana ba kumo bo bo bonweng mo tshimong e nngwe le e nngwe bo ne bo tshwanetse go kwalwa mme tota le bokana ba mefutafuta e e neng e jwetswe .
A re re , sekao , palogare ya thobo ya pakatelele ya gago mo kgaolong ke ditono tse 4 ka heketara tsa mmidi , o o ka jang R1 500 ka tono , ( ke sona boleng jo bo sirelediwang e leng R6000 ka heketara ) , inšorense e tlaa netefatsa fela 60% ya boleng joo , e leng R3 600 ka heketara .
( 2 ) Pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko-
Phetolo ya mmu le paakanyo ya lekidi ; le
Bakonteraka ba dira tiro e e leng botlhokwa go bolemirui .
2 . Kwala gore a porojeke e tlaa akarediwa jaaka ya IDP jaaka go tsitsintswe ka tsela e e fetotsweng ( ka go kwala nomore ya porojeke ya IDP e e abilweng ) kgotsa e gannwe mme o rekote mabaka a go fetolwa kgotsa go ganwa ga porojeke .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Melao e gatelela kakanyo ya bao ba amogela ditirelo tsa puso jaaka badirisi , e seng fela baagi .
Mo maemong a mebaraka a gajaana go botlhokwa thata go saena konteraka le kemedi ya mebaraka e e ikanyegang .
Khopi e e gatisitsweng ya rekoto
Dira ditiro tsa go tlhokomela le go baakanya didiriswa kgotsa phephafatsa setoro sa gago .
Ka go se dire jaaka go supetswa , kgotsa ka go dirisa bokana bo bo kwa tlase ga go supetswa , mefero e tlaa kgona go aga kemelelo ya go fenya dibolayamefero .
botlhokwa
Dikomiti tsa diwoto tse di tshegediwang ke mmasepala di solofelwa ngwaga le ngwaga go tlhatlhoba ditlhokego tsa tsona tsa koketsokitso le tsa katiso go tlhagisa manaane go leloko lengwe le lengwe la komiti ka tekanyetsokabo e e maleba .
Go fokotsa kgotsa mekamekana le bothata ka go fokotsa kwutlalo , fa tota dipholo tsa
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Bokhutlo
Woto ya Komiti ke setlhotlheletsi ( morongwa wa diphetogo ) se se botlhokwa mo go rotloetseng baagi go nna le seabe mo mererong e e ba amang mme ka go dira jalo seno se dira Dintlhakaelo tse di boletsweng mo 1.1.1 go nna tsa nnete .
Gangwe ka kgwedi
O ka atlega jang jaaka montshakunothoro ;
Letlhare la tsenelo le tshwanetse la nna le leina la motsayakarolo , botokololo ba setheo , aterese ya poso e o e tlhophang , aterese ya i-meili le nomore ya fekese .
Go tlhatlhoba dikuno le tsweletso : thulaganyo ya go tlhalosa , go thaya , go tsweletsa , tlhatlhoba le go tlamela bareki ka dikuno tse di tlaa kgotsofatsang ditlhokego tsa mmaraka wa gago
SE KE GO NETEFATSA GORE
Mo maemong a a ntseng jalo re bona diteko di se kae tse re ka di lekang .
O ne a tlotlomatsa botlhokwa jwa go tlhabolola bantshakuno jaaka motho ka esi .
Go madimabe , mme tiriso ya dilo tse di bolayang tse ka go se tlhokomele go tsositse mathata a mantsi ka ntlha ya go tloga ga ditshedi le tshenyo ya tekatekano mo tlholegong .
( e ) fa go tshwanela , go dira gore go nne le kgonagalo ya go faposa kgetse mo tshekong ;
Go botoka thata go baakanya le go jala kgaolo e potlana sentle gore o tle o nne le tšhono e e gaisang ya go nna le dijalo .
Setlamo sa tirisano ke mokgatlho o o ikemetseng wa batho ba ba ikopantseng ka go rata ga bona gore ba kgone go fitlhelela se ba se utlwanelang mmogo sa ikonomi , sa seloago kgotsa ditlhokego tsa setso le dikeletso tsa bona ka go nna le kgwebo e e kopanetsweng e a laolwang ka go utlwanelwa le go tsamaisa ka mokgwa wa setemokerasi , e rulagantswe le go tsamaisiwa ka molao wa setlamo seo sa tirisano .
Ka jalo , setso sa sedumedi sa Afrikan se ne se itshwareletse ka kakanyo ya gore batho ba ka se ipolele fa ba rata Modimo mme ba sa kgathalele ponalo ya Modimo .
Go tlhomamisiwa ga setlhopha sa maano a metsi ke kgato ya ntlha mo tiragatsong ya tshireletso .
Ba ne ba dirisa dipholo go lema masimo a bona .
o tsenya tirisong le go okamela kamano ya Mmasepala le Terasete ya Ditirelo Tsa Metsi go tlhomamisa Terasete ya Ditirelo Tsa Metsi go Mmasepala e diragatsa boikarabelo jwa yone mo go Mmasepala le ditaelo tse e ne neilweng .
Go ne go ka fetola maemo a bophelo ba batho ba bantsi kwa magaeng .
O tsamaisa le go gokaganya Setlhopha sa Kgokaganyo sa CBP go akaretsa batsamaisi ba mmasepala ;
Mokgwa wa go duela o o utlwanetsweng wa tiriso ya matlole go ya ka tlhokego , go akaretsa ka mo batlamedi ba selegae ( ganttsi e leng lephata le le sa rulaganngwang ) ba ka dirisiwang ka teng , sk . mo go tsa kapeo .
Tekanyetsotlase ya tsamaiso ya didiriswa e e supang ditšhelete tse di tlhokiwang go tsamaisa dikoloi le metšhene e metona le didiriswa .
Bantshakuno ba bogwebi le ditokololo tsa 250 Ton Club ba ba amogetseng ditifikeiti e ntse Reuben Maphisa , Klerk Melken , Frans Gaoganediwe le David Malo .
Botlhokwa jwa tseosekao ya mmu , pH ya mmu , nontsho , palopalo ya dimela , tthopho ya mofutapeo , le taolo ya mofero le ya disenyi , tsotlhe ke ditlhogo tsa puisano mo kgaolong e .
3 . Go kgothosa , e seng ka go dirisa sebolai .
Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo , mme moo go kgonegang gone , RBA e tla naya Lekgotla la Dikgosana kemonokeng ya tsamaiso e e akaretsang dilo tse di latelang mme ga se tsone tsotlhe :
o tsenya tirisong molao o o amang Mmasepala o o tlhomilweng ke kgothatheomolao ya bosetšhaba le ya porofense .
Batsayakarolo mo sekaong sa thuto se Mphahlele a tlang ka sona ba ne ba tlaa itumelela boitlhamedi le go nna le boikemedi jwa botlhale .
Metšhine ya senosetsidikologi e ka nna boleele jwa go feta dimitara tse di 1 000 .
Umaka dilo di le tharo kgotsa di le nne tsa go itlosa bodutu tse batho mo lelapeng la gaeno ba di kgatlhegelang ?
Fa matlharekutu a simolola go emelela , ntlhana ya go mela ka seako se se melang di ka batlwa go kgona go leka go bona gore dithaponyana di ka nna kana kang ka palo .
Botsa dipotso , utlwelela tse ba bangwe ba di buang , nna le ditsala mme o dirisane le bona .
Moporofesara Mphahlele o tlhatlhoba ditiro tsa botsweretshi jwa go kwala , le botsweretshi ka kakaretso .
Go nna fa gaufi , motaki o tshwanetse go nna a ikemiseditse go ribolola maikutlo kgotsa tlhologelelo e e kwa tengteng , le go sekaseka methalethale yotlhe ya maitemogelo a bona ka go farologana le a merafe ya bona .
Malwetse a dimela a tlholwa ke difankase , baketheria le megare .
Ditlhopha tsa sedumedi , le tsona di selekile Mphahlele , di goeletsa gore tsotlhe mo tlhagong di tswa go MODIMO .
Kgato 11 : Go tsamaisa kopano
Nako ya tsweletso e ikaegile mo tshedimosetsong e e neetsweng le kopo ya tetlelelo .
Melao le ditiragalo tsa mmuso
Ka go rialo , ka thuto , a kaya mofuta wa thuto ya morafe , e tshwanetse ya tlamela batho ka kgololosego mo dikgoreletsing tse tsa tlhaloganyo le loago gore ba bone boitemogo le go ikgotsofalela. [ 1 ] 
Taolo ya ditshenekegi mo dijalong ke ntlha ya botlhokwa mo tsamaisong ya dijalo ka gore e na le kamego ya botlhokwa mo thobong ka jalo le mo ntshodikunong e e busetsang ka fa ikonoming .
( e ) Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa o tshwanetse go dira dirutwa tsa katiso tse di tshwanetseng go-
A o eletsa go etela Palamente ?
1.4.10 o tshwanetse go laola kgwebo le badiri ba gagwe go ya ka melao e e amogelesegang ya kgwebo ;
Go sa ntse gape go na le kgopolo e e reng ga go na bantshakuno ba bagwebi ba bantsho ba ba dirang sentle .
Batsadi ba bana ba ba tsenang sekolo ba thuse ka diatla go tlhokomela dipatlelo tsa dikolo
Go ya ka Mphahlele , thuto ke tirego ya kgôlo le tswelelopele e setšhaba sotlhe se itemogelang yone , ka tsela e a e bitsang : ditshekeletsa tsa kitso .
go tokafatsa setshwantsho sa Ditirelo tsa Puso
3.1.2 Tekanyetsokabo ya tsamaiso e ntse jang ?
Mokgwa wa phatlhoso : Ditherisano tsa setlhopha se sennye
John o dirisa dintlha tse di botlhokwa ka tiriso ya tatelano ya koketso mo kgwebong ya gagwe ka a ntse a fudisa dinku tsa gagwe mo masimong a a neng a jwetswe dinawa tsa soya .
Tlhola gore tse di dirang tsotlhe jaaka menwana , diporeng , mapanta le dimmuru tse di setelang kgagamatso di nne pila go kgona go dira .
O dirisiwa mo go mang ?
Re tswelela go gasa mo diradiong tse nne , Lesedi , Motsweding , Ligwalagwala le Umhlobo Wenene - se se sala go nna tsela e e gaisang go kopana le balemirui - e seng fela mo phetisong ya thekendoji , fela gape le go itsise balemirui ka ditiro mo lenaneong .
Fekese 013 752 6890
Kelelo ya madi a a seatleng a porojeke mo nakong ya porojeke ( e rulagantswe go ya ka dikwatara go amogela dingwaga tsa ditšhelete tsa metswedi e e farologaneng ya matlole ) .
Netefatsa gore ga o saene tokomane e e lolea ;
Dinosele tse di edisang le tsa setopo tse di dirisiwang gantsi fa go gasiwa dibolyamefero pele ga go jwala di naya marothodi a motona a a sa kgonweng go fokelwa mme dinosele di ka beiwa di katogane ;
Sa botlhokwa ke gore Venda le dinagamagae tse dingwe mo Bokone jwa Teransefala ( tse jaanong e leng Diporofense tsa Limpopo le Mpumalanga ) e ne ya nna dikolone tsa Mmuso wa Tlhaolele .
Sekganelakgatsetsa sa dirori tsa toithabiso se tlwaelegile go dirisediwa poloko ya dikgatshi tsa temothuo .
A o di tlwaetse ?
Go Phepafatsa Mmila / Lefelo
Fa enjene e simolola go gotela go fetisa , go ka nna le tshenyo mo enjeneng .
2.1.2 " Melao e e tshwanetseng go ikobelwa " e raya melao eno ya Kgotla ya Setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng , o o tlhabololwang nako le nako ;
10.1 Kgotlakgolo e tla dira ditiro tse e di neilweng ke Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa le ke ngwao ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
Woto e batla go fitlhelela eng ?
Tlhomamisa se polantere e se ntshang mabapi le peo le monontsha go ya ka ditshêtêlô tsa gajaana .
Gokaganya sekgatshi , mme o bone gore a dinosele tsotlhe di a kgatsha .
Ga jaana basadi ba dira 43% ya Maloko .
Ditshwanelo tsa tlhabololo , tsa kagiso le tsa tikologo - go tloga ka di-1980 , ditshwanelo tse di ne tsa tsenngwa mo dikarolong tsa ditshwanelo e bile di batla tirisanommogo ya boditšhaba e e ikaelelang mo go ageng setšhaba .
Go bonala maronthotho a masetlhana ka bosetlha go tsenelela mo gare mo dikutung tsa dimela , gantsi mo ntlheng ya go kopana ga matlhare le dikala tse di emeletseng .
Ka mafoko a gagwe a re : " Re tshwanetse go letla tiragalo e ya diphetogo go nna maitemogelo a go ithuta , go gola mmogo , le tsela ya go fitlhelela bokao jo bo tletseng jwa ditshwanelo tsa setho le temokerasi jaaka mokgwa wa botshelo , e seng fela jaaka mekgwa ya puso le kemedi ya yona . "
Re solofela go fetoga bophelo ba balemirui ba ba leng 141 ka ngwaga o ka go ba thusa go dirisa madi a a leng teng a a ba filweng ke mafapha a mabedi a .
Bontsi jwa balemipotlana ba tshwanelwa ke go ikanya dikhombaenara tsa konteraka go roba dijalo tsa bona .
Fa go kgonega go botoka go gokelela segasetsa mo go sidiriswa se se jwalang kgotsa go dirisa segasetsa se se latelang sejwala morago .
Buisa le batsayakarolo dintlha tsa khoso mo ditsebeng 75-76 .
Ka jalo ke tla atologanyana .
uFiling ke tirelo e e leng mahala e e neiwang ke UIF .
Dirua tsa Tiro
Go tila tlhakatlhakano , " Lounu " e go buiwang ka yona mo teng ga Tumelano eno , e tla tsewa e le e e akaretsang Maikaelelo a Sekoloto seo se Tswelelang le / kgotsa Setheo saTshegetso ya Porojeke ka Matlole , fa go kgonega ;
Boitshwaro ke ntlha nngwe le nngwe e e siamisang e e dirisiwang ke mothapi go tiragalo e e sa amogelesegwe ya modiredi jaaka go tlhalositswe mo lenaneong la go laola batho le khoute ya boitshwarelo tse di supang gore ke ditiragalo dife tse di tlhokang kgalemelo mo tirong .
1.1.4 " Kgotha-Kgothe " e raya Kopano-Kakaretso e e Tshwarwang Gabedi ka Ngwaga ya RBN e e biditsweng ke Kgosi tumalanong le dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN e e laolwang ke molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
2.7 " Kgotla " e raya losika kgotsa thulaganyo ya ngwao le ya setso e e nang le Kutle kgotsa Kutle e e fetang e le nngwe e e eteletsweng pele ke Kgosana le go lejwa jalo go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ; ;
Konkerese ya Mekgatlho ya Boditšhabatšhaba ya Baranodi kgotsa International Federation of Translators ( FIT ) , e mokaedi-khuduthamaga wa yone e leng Marion Boers a leng poresidente wa yone , e tla akaretsa pontsho ya dikumo tse diša , sedirisiwa sa go tsalana le ba bangwe le go refosanela ditiro .
Nomore-tshupetso :
Grain SA e tlhoka botokololo jwa gago gore re tle re kgone go buelela bantshakunothoro botlhe mo Aforikaborwa ka lentswe le le lengwe .
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhopha
Tlhola disupetso tsa go dutla ga metsi mo dikopantshong tsa pompo ya metsi .
Bokanagare ba thobo ya korong morago ga nako e telele , go tsweng 2002 go fitlhelal 2014 , go supiwa mo Lenaneo la 1 .
Go madimabe ka ntlha ya gore go akgogetswe ke maikutlo mme ga go na dikakanyo tse di tlhamaletseng ka ntlha ya kgwetlho e e re tlhometsweng e .
Jalo , go tla nna pila go gasa mefero yotlhe ya matlhare a a leng bophara e e ka dikang dimela tsa korong kgotsa e di tseela kotlo le go senya kumo ka mafelelo a setlha .
Dikelomorokotso tse di kwa godimo kgotsa kwa tlase tse di gona ka nako e , le tsona di tlhotlheletsa bantshakuno ka bontsi jwa bantshakuno bo dira ka bontlhanngwe kgotsa gotlhegotlhe ka khepetlele e e adimilweng .
Kgang e nngwe ya go kgona sentle tota e fitlhelwa mo kagolong ya Magangangozi gaufi le Emmaus mo mokgatšheng wa Cathedral Peaks , kwa go ka nnang dikilometara tse 30 go tloga motse wa Winterton .
A lenane le dirisitse bokgoni le maitemogelo a a totobetseng a basadi le a banna ka botlalo ?
Dikomiti tsa NCOP di bidiwa Dikomiti tse di kgethegileng , sekao , Komiti e e kgethegileng ya tsa Dintlo , Ditiro tsa Setšhaba le Dipalangwa .
leloko lengwe le lengwe le le tlhokang la Komiti ya Woto le le batlang ketleetso mo sepalangweng le tlaa tshwanelwa ke madi a bokana ka R20 fa fela komiti e dumeletse tuelo eo
Tshomarelo e tlaa sireletsa tshimo le go tokafatsa motheo wa ntshokuno wa bona .
Fa boleng jwa kabelo bo sa kgonwe go lekanngwa , bomphato ba na le seabe ( serwe ) se se lekanang mo dipoelong .
Ba bantsi ba tsene dithutiso tsa go laola dikgwebo le ditšhelete tsa Grain SA .
17.3.1 go dira ditshitshinyo kwantle ga go akanyetsa maikutlo a ba bangwe , tse di pegang motho molaot , tse di kgobang kgotsa tse di sa tshwanelang kgotsa go tlhalosa megopolo e e ntseng jalo ;
Tsweetswee , gakologelwa gore ke tiragalo e e tswelelang bophelo botlhe .
Ka 1952 a kobiwa ke batlhankedi ba thuto .
Bokana ba metsi a a leng mo mmung ;
Se se kgontsha motlhatlhobi go tsena ka mo masimong le go sekasekela porofaele ya mmu katisegelo sentle .
Fa kgogotlego e tswelela le mororo mabanta a tlhodilwe le go gagamadiwa , go tshwanetse go tlhatlhobiwe setsamai ka bosona gore a ga se bokete jo bo feteletseng .
" ke ithutile dilo di le dintsi tse re neng re sa di itse , jaaka gore 90% ya dijo tsa lefatshe e tlhagisiwa ke balemirui .
Monongwaga o jetse 400 ha ya mmidi jaaka go bontshiwang mo ditshwantshong tse di tsamaelanang le se .
Tshekatsheko ya boiphediso le ditlhopha
Motlhaba kgotsa mmopa o o feteletseng ga o a siamela ntshokuno ya korong .
Karolo B
Setshwantsho 5.3.1 : Segoro sa Patlego
Seno se akaretsa batho ba ba buang ba le bosi le go rotloetsa ba ba nang le ditlhong .
Makhanselara a diwoto le bakwaledi ba bona ba diwoto ba nna ba ntse ba le dikgolagano tse di botlhokwa tsa tlhaeletsano magareng ga dikomiti tsa diwoto le dikhansele tsa bommasepala , e bile nonofo yotlhe ya mokgwa e ikaega ka moo makhanselara le bakwaledi ba dirang ka teng .
Tsamaiso
Mo setlheng sa selemo sa letlhanetlhane , go nna le lethuuthuu la gale la go batla go dira tiro yotlhe mo nakong e e leng gona .
Jane o ne a akgola batlhagisi botlhe ka ditiro tsa bone .
Bua le mongwe yo o ikanyang ka ene mme nagana go kopa taelo ya tshireletso , e e ka kopiwang mo Ofising ya Sephodisa .
Mabaka a a dirang gore badirisi ba batle go fitlhelela didirisiwa tsa ditshedi mo lefatsheng la gago
Ga tweng ka bantshakuno ba bantsho ba ba tlhabologang ?
Fusetsa , tshwaya , dousa le go kala dinamane tse 100
Themosetate e tlamela ka taolo e e itirisang ya themphereitšha ya enjene ka selekano se se nepagetseng .
O iketleeleditse go duelela go baya leitlho lelapa la gago le go le sireletsa , ka webo , thelebišene , kgotsa ka founo
Baagi
Ka go farologana le mabanta , diketane ga di tlhoke kgagamalo ya tshimologo mme ga di a tshwanela go gagamalediwa mo diseporoketeng .
Potso e ka sala go nna - gore tsepamisomogopolo mo mmiding ga jaana .
Llaeme le fosefeite ;
Lenaneonako go tsweletsa leano le tshwanetse go tlhomiwa mme le tshwanetswe go tlhaloganwa ke ba botlhe .
Ba iletsa dibuka , diterama le dikuranta tse di upololang masula a a diragalelang Bantsho .
Kwa tshimologong , Es'kia Mphahlele o gatelela le go re bolelela ka gore , le fa kamano e le teng , magareng ga ' go tsena sekolo ' le ' thuto ' ; ga se selo se le sengwe .
Fa o na le dipotso dipe fela , mpotse kwantle ga go okaoka .
Ditlhopho tse di bokete di tla tshwanelwa go dirwa .
Ka tlwaelo , go dirisiwa megoma go robola mmu le go fetola .
Se se ka fitllhelelwa fa tsamaiso ya kgwebo e tsweletse go tokafala ka ntlha ya dikgwetlho tsa sematlole tse di buisanetsweng pejana fale .
Kgotsa a polase ya me ke naga e e omeletseng fela ?
Fela gape le gona tlhoka go didiriso go ka raya go tlhoka go jala dijalo le go di roba ka nako .
2 Seno se raya letlha le Kgosi e amogetseng maitlamo semmuso ka lone ka go saena maitlamo a a maleba .
Balemirui ba ba se nang kumo e kgolo ba ka omisa mmidi mo bodilong ba samente ; e bile
( ii ) mapodisi fa ba dira tiro ya bona go ya ka Kgaolo ya 3 kgotsa ya 4 ; kgotsa
Tshela peo le monontsha mo dikgamelong tsa polantere .
Botlhokwa jwa go dira gore dikomiti tsa diwoto di lebelele dipholo tsa IDP le ditogamaano bo tshwanetse go gatelelwa .
Go upalala -sebui se se upaletseng go le gantsi o dumelana le mongwe le mongwe , ga a tseye ditshwetso , o bua ka lentswe le le bonolo , o akanya gore ga a kgone go diragatsa tiro kgotsa ga a kgone go lebagana le ope fa a le mo nneteng .
Morago ga go gasetsa tanka e le nngwe mo tshimong , go botlhokwa thata go lekalekantsha bokana ba lefelo le le gasetsweng go netefatsa gore o baletse ka tshwanelo .
Go maswabi go lemoga gore balemirui ba ne ba sa kgone go reka tshireletso mo dikgaolong tse ka gore dikhampani tsa inšorense di bona dikgaolo tse e le tatlego ya madi fa ba rekisa tshireletso ka ntlha ya komelelo teng - ga go na khampani e le nngwe e e batlang go latlha tšhelete mme fa di sa batle go go rekisetsa tshireletso o itse gore go maswe tota .
Tiragalo - ka fa tlase ga setlhogo seno - kwala lenane la gore o ya go dira jang seno .
Maswabi ke gore mo mabakeng a le mantsi , ba ba tsereng puso mo bokolonialeng , ba apara seaparo sa bagateledi fela ba bo ba tswelela ka diporojeke tsona tsele tsa bokoloniale .
Go rotloetsa go sugelelwa ga masalela a dijalo tsa ngogola le go oketsa diteng tsa humase mo mmung ka jalo o tlamela dijalo ka dikotla mo mmung .
Ditshupetso di supa gore teko e le nngwe ya kwa Vryheid ( 1 , 23 ppb ) le e nngwe ya kwa Mbazwana ( 0 , 09 ppb ) di ne di supa gore afalatokosini e teng mme teko e nngwe ya kwa Jozini e ne e supa bokana ba afalatokosini ka maemo a le 44 , 9 ppb .
Go uma korong ka go nosetsa
Go sireletsa " khumo " ya bona go botlhokwa thata ka ntlha ya dikgono tse di koafetseng .
Karolo e e latelang e tlhagisa tlhaloso ya kgolagano e e ka nnang teng magareng a CBP le IDP , go ya ka kutlwisiso ya tiragatso ya CBP , ka go totobatsa :
O tshwanetse go nna o ntse o dirisa makonteraka go dira ditiro tse dikgolo jaaka go roba tlhaka .
Fela jaaka Dikomiti tsa Diwoto di dirisana le batho ba ditlhokego le ditsholofelo tse di farologaneng ga mmogo le bo-mmasepala , ka metswedi e e farologanang , kgotlhang e ka tsoga .
Seo se itsege jaaka itsadisopoeletso mme morago ga meloko e e latelanang , se se isa kwa dimeleng tse di koafetseng mo go bidiwang losika lwa itsadisopoeletso .
Setlhophathutano se ungwileng go tswa Grain SA ?
Bana ba maAforikaborwa ba lemogile gore Thuto ya tlhaolele ga e maleba le moithuti wa Montsho .
28 . Neelo le kamogelo ya tekanyetsokabo
Go tlhamilwe dithulaganyo tsa botlhokwa , sk . tlhaeletsano , tlamelo ya maano a diwoto ka matlole , M&E , kabelo ya matlole go ya ka tlhokego kwa diwotong ;
" Mokwadi kgotsa motsweretshi o dirwa gore a tlhame go tswa mo kitsong ya maemo a a thata a a mo tshwenyang . "
Baakanya boalopeo
TSE DI TLHALOSIWANG KA KAKARETSO
Tlhaloso ya setšhaba e tshwanetse go akaretsa ditšhaba tse dinnye kgotsa tse di ikemetseng tse di tshelang mo melelwaneng ya ditšhaba tse dikgolo tse di ka bong di neilwe didirisiwa le go tlhamiwa ga nnye ka peomolao ya puso ya kgethololo .
Tswela kwa ntle , mme o tlhalosetsa ba A gore ba tshwanetse ba akanye le bona ka ga kgang e e rileng kgotsa tiragalo e ba ka e abelanang le balekane ba bona .
Fela morago ga go rutiwa ka go tsena thutiso le go amogela metswedi e e tlhokegwang motho yoo o tlaa kgona go gama kgomo .
Tlhotlhwa ya go fisa difero tse di fisiwang go thibela mollo e tshwanetse go kgaogangwa gare ga baagisani mme ba tshwanetse go dirisana mmogo fa di fisiwa .
Palo e e leng kwa tlase ya peo e tla dira gore o fose bokana ba kumo e o tshwanetseng go bo bona mme go tla naya mefero phatlha go mela .
Ka go rialo ga ba a tshwanela go akanyetsa CBP , mme ba ka eletsa go dirisa didiriswa dingwe tsa CBP go thusa ka tiragatso mo IDP .
Dikolo , dikholetšhe le diyunibesithi di ne di sa rotloetse bommogo kgotsa go tsweletsa mekgwa ya go golaganya Aforikaborwa le Aforika yotlhe ka motlha wa tlhaolele .
8 . GO ABELA KGOTLA YA SETSO DITHATA
Go tlaa aga ka gale go na le lefatshe lengwe le le seng mosola - lona le akaretsa ditsela , dipane gammogo le lefatshe le ntlo e agilweng mo go lona .
Boleng ba metsi mo melapong le mo dinokeng mo go dirisiwang metsi go nosetsa dijwalwa a kgonwa go nna phepa fela fa ba madirelo le ba bolemirui ka bophara ba dirisana mmogo go tlhokomela neo e go tswelela .
Poroteini e e feletseng ke e e nang le dilekanyo tsa botlhokwa tsa diamino esete tsotlhe tsa botlhokwa tse go tshwanetseng ga tlamelwa mmele wa motho ka tsona ka ntlha ya mmele go sa kgoneng go di tlamaganya .
Kantoro ya Kgaolo ya Sedibeng
Mo thalotlhakoreng e , llaga e e boleta e fitlhelwa ka boteng bo bo ka nnang disentimetara tse 50 , mme medi ya dijalo .
O kotutse ka go iponela kitso mme ena mmogo le balekane ba gagwe ba nako eo , ba ne ba lemoga gore ba tshwanetse go lwela go busetsa tekatekano ka go tlhola ditheo tsa Seaforika .
Go tlhagola mefero le go dirisa dibolayadisenyi go botlhokwa go netefatsa gore ga go na ntwa go bona metsi le dijo .
Tlhola selatso sa mariga le dijalo tsa tlaleletso
Tlhaolele le Tekatekano
Mo maemong a a omileng thata , peo e ka tswa e tlhokile go fitlhelela bongola jwa mmu jo bo lekaneng go tsibosa tlhogo .
Tlhabololo bantshakuno ba bantsho - bantshakuno ba bantsho ba ba ikemetseng , ba ba itshegeleditseng .
( a ) e ka akaretsa-
MOTLATSA-MODULASETULO LETLHA
Ditiro mo dikgweding tse
Phetogo ya tlhotlhwa ya kumo kwa dimarakeng e dira gore dijwalwa tse dingwe di kgonwe go jwalwa ka poelo e e leng kwa godimo ka ditlha tse dingwe .
Patlisiso e e kwa teng e , ke yona e tlaa re kgontshang go tsaya tshwetso ka botlhale gore mekgwa ya rona e tshwanetse ya lebega jang gompieno , mme e seng maitekonyana a e seng a sepe a go tsweletsa setso se se tswakaneng .
Botlhokwa ( 0-5 )
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Letlole la polokelo le raya go boloka dipoelo tsa go rola tiro ya madume .
Fa bolekgolong bo le 75% go raya gore go R75 nngwe le nngwe ya molato o na le tlhotlhwa ya R100 , mo go supang gore kgwebo ya gago e mo mathateng - o na le melato go feta .
Tiragalo ya mofuta o ya dibolayamefero tse di tsenelelang mo dimeleng di tsaya nakonyana go simolola go dira mme di kgona go laola dimela tse di leng thata go bolaya e bile gantsi di phala dibolayamefero tse di senyang ditogwa tsa dimela fa di di kgoma .
Porojeke e nngwe le e nngwe e tshwana e le yosi mme e na le dikgwetlho tsa yona le merero e e tshwanetseng ya akanngwa .
GO TLHOKA BOTSAYAKAROLO
Disupetso tsa tiriso tse di fiwang mo lebotlolong kgotsa mo sekupu sa dibolayadisenyi ke disupatsela fela .
Ditshenyegelo
Ka ditlha tsa thobo e e kwa godimo motsamaisi wa sefala ga a ne a kgona go bereka mothamo o o kwa godimo wa mmidi ka diteng tsa bongola jo bo kwa godimo jalo .
Se , ga se bonale fela mo ntlheng ya kgethololo ka mmala mme se bonala le mo kgethololong ka maemo .
Dipotlwa tsa disoya di ka bulega ka bonolo morago ga go oma mme peo e ka latlhega .
Supa go tlhaloganya mananetema a dipitso
Jaaka go supiwa mo lenaneong go oketsega ga seloko mo mmung go dira gore mmu o tshware metsi ka nako e telele go nna metsi a a tlholang a le teng .
Balemi ba bantsi mo Aforikaborwa ba rua diruiwa - go na le dipolase tse di mmalwa tse di ka lemiwang ka boyotlhe mme go mosola gore balemirui ba rue dikgomo kgotsa dinku ka go dirisa polase yotlhe go ntsha khumo .
Mathata a go bona dikadimo tsa ntshokuno ;
Go botlhokwa go se fete bokana bo metsi a kgonang go tsenelela mo mmung mo medi ya dimela tsa korong e leng teng .
Re tlhoka go itse bogolo jwa masimo a re yang go a jala .
Kgonego e nngwe e ka nna dinawa kgotsa disonobolomo tse di melang ka bonako go feta mmidi .
Re tlhalositse mo dikgaolong tse di fetileng mofuta wa tshedimosetso e e leng botlhokwa le ka moo e ka bonwang ka teng fa e sa tlhagelele .
Ka re le Grain SA , fa re baakanya leano la kgwebo , re simolola ka go lebelela tse di tshotsweng pele .
Gona jaanong ( setlha sa 2014 - 2015 ) ke jwetse diheketara tse di ka nnang 10 ka go kgaoganya jalo : diheketara tse 8 ka mmidi , heketara le kgaolo ya 1 , 2 ka dinawa , kgaolo ya heketara e e leng 0 , 4 ka disoya , mme gape le 0 , 4 ka mabele .
Jaaka motlhalefi , gantsi o ne a itlhagisa mo mekgatlhong e e botlhokwa ya baagi e e neng e na le medi ya yona mo Aforika , jaaka mekgwa e e ganetsang bokoloniale , kgotsa mekgwa ya botaki jaaka go ikemela ga setso sa Bantsho kgotsa mokgatlho wa go ralala dikontinente jaaka wa Boaforika botlhe o o simolotseng go tuma fa gare ga ngwagakgolo o o fetileng .
Fa gongwe go botoka go thusa balemirui ba ba itshegetsang jaaka re tlhalositse fa godimo , ba ba jwalang heketara e le nngwe fela ya mmidi mongwe le mongwe ka ba na le kgono ya go ntsha madi go reka ditokelelo tse di tlhokiwang mo heketareng e le nngwe eo ( kgotsa ba e bolokile kgotsa ba a e adima ) .
20 . Maano go ya ka maitlhomo
Se phatlhalatse mmidi go nna boteng bo bo fetang lengenana la gago mo diseileng .
Ke fela batho ba ba letilweng go tsaya ditshwetso ba ba letlwang go tsayakarolo mo dipitsong tse .
Ditekanyetso tse tsa dijalo di na le seabe sa botlhokwa mo kakanyetsong ya tlhomo ya tlhotlhwa ya sejalo seo .
Se tlhakatlhakanye dilo tse di tlhamaletseng tse di se tlhakatlhakangwe kwa ntle ga go supiwa gore go siame mo setshwaong .
Tharabololo
Mo kgatisong pele ga e ya Pula Imvula , re kgaogantse kitso le babadi ba rona ka ntlha ya lenaneo la puseletsomadi .
Go tsaya karolo ga bona ka jalo , go botlhokwa .
Tlamelo e e lolameng ya polantere ya dijalo ka mola go raya pharologano magareng ga poelo mo dijalong le ditatlhegelo tse di boitshegang .
Go ya ka nna , NNYAYA - go nna montshakuno yo o atlegileng wa mojelaganong , molemipotlana kgotsa wa mogwebi ga go tsamaelane ka gope le mmala wa letlalo la gago .
Tswelelopele ya dikgaolomagae e fokotsa kgatelelo mo metsweding ya ditoropo e e setseng e utlwile .
Mokgwa wa go dirisa bolemirui ba tshomarelo
Polase e e leng Theewatervlei ke kgaolo ya lefatshe e e leng diheketara tse 1 176 mme e rekilwe ka go adima madi kwa Bankeng ya Dinaga ka 1994 .
Balemirui ba bagolo ba ba dirisang lefatshe le legolo ba ka dirisa mefutafuta ya dijwalwa mo thofosanong ya dijwalwa ka gore ba ka rekisa mofuta mongwe le mongwe ka gore e tlhokiwa yotlhe .
Porofaele ya mmu malebana le tsenelelomedi le katisegelo ya mmu ;
Gape le amogela dikomiti tsa diwoto jaaka setheo se se golaganyang baeteledipele ba ba tlhophilweng le batho .
( e ) go neela ba ba amegileng ka ntlha ya tshenyo kgotsa kutlo-botlhoko , tšhono ya go ntsha maikutlo a bona ka fa ba amegileng ka teng ;
Tsamaiso ya tirisometšhine - ke maikarabelo a ga mang ?
Mo mabakeng a a ntseng jalo , o tshwanetse go kwalela Tona mme o kope gore tumalano e e teng ya kabelano ya mesola e tlhabololwe .
Tšhata e tla sedimosetsa badiri ka ga dithulaganyo tse di rileng tse di botlhokwa go netefatsa gore ditiro tsa bona di tsamaelana le mokgwa wa thebolo ya ditirelo .
Disonobolomo di mela sentle thata fa di jwalwa mo tshimong e e neng e na le mmidi ka di kgona go dirisa kotlo e e setseng morago fa mmidi o robiwa .
David a re o atolosa tiro ya temothuo ya gagwe ka bonya jaaka lebodu ( trapsikies ) .
Amogela dithoro ;
Lebaka la botlhokwa jwa palopalo ya dimela ke gore semela sengwe le sengwe se tlhoka selekano se se rileng sa metsi le dikotla go kgona go gola ka botlalo - fa go le dimela di le mmalwa fela semela sengwe le sengwe ga se ka ke sa ntsha go lekane go bona thobo e e elediwang , mme fa go na le dimela tse dintsi di gaisanela metsi le dikotla mme le teng ga die kitta di ntsha thobo e e elediwang .
Ditlhaelo tsa dikotla
Kgaolo e , e ya go sekamela mo bokaong jwa peomolao ya Batho Pele gape bogolosegolo mo tirong e e diriwang ke badiredipuso le Dikomiti tsa Diwoto .
Fa a bega kgetse , motlhankedi wa sepodise o tlaa tlhalosa mokgwa le maikaelelo a kanegelo ya motswasetlhabelo .
Bogakolodi bo agwa mo tlotlanong .
Go na fela le bantshadikuno ba se kae ba ba nang le madi a a lekaneng go jala dijalo kwa ntle ga go dirisa dikadimo .
2 . Byline : Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong e e Tsweletseng ya Ntshodikuno ya Grain SA
Tirego ya go kokoanya madi a babeeletsi mo teng ga potefolio e e tshwanang .
Bokao jwa yona jo bo tlwaelegileng mo bokaong jwa tiriso ya mefutafuta ya ditshedi bo amana le go bona didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya setso ka maitlhomo a patlisiso ka ditshedi kgotsa mofuta mongwe le mongwe wa patlisiso .
Lebokoso la 7 le na le tshoboko ya ditiro tse Motsamaisi wa IDP a nang le tsona go ka di dira .
Se se raya gore fa go na le tumelano ya khiro mo polaseng e gongwe e leng ya paka ya dingwaga tse tharo , mme mong wa lefatshe a eletsa go rekisa lefatshe leo pele ga paka ya khiro e fela , mong o tshwanela go buisana le mohiri - e ka nna go dira dithulaganyo gore mong yo mošwa a tsee khiro kgotsa mong o ka dumela go duela mohiri bokana kang jwa madi ( a a dumelanweng ) go fedisa khiro .
Gape ke tla batla go rutiwa go tsaya diteko tsa mmu .
Fela morago ga go duela o ka itseela tse di setseng go itirela .
Kanola e e sa omeng e a gatelelwa , mme go tswa mafura , a a dirisiwang go nna oli ya kanola le majarine .
Taolo e e siameng ka gale e tlaa ikaega fa gongwe ka tekelelo le botlhale e bile bommasepala le dikomiti tsa diwoto ga di a tshwanela go tshoga go leka ditharabololo tse di mosola tsa fa gae .
Ga go mokgwatiriso wa temothuo ope ( sekao tshugommu , temo , tlhagolo le taolo ya disenyi le malwetse ) o o ka oketsang thobo ya dijalo go fetisa selekanyetso se se tlhomilweng ke boleng jwa peo .
Dijwalwa tsa senawa mo thulaganyong ya thefosano ya dijwalwa di abela go medi e e siameng mo dijwalweng tse di jwalwang morago ya go di roba .
16 . Tse dingwe
Ka tebo ya matlho , Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e lebagana le tlhaelo ya thuto ya bagolo go batho ba ba nnang kwa metseselegaeng , le maemo a loago a a dirang gore baagi ba ba amane fela le batho ba lemorago le le tshwanang le la bona .
KE KOLOTA GO NNA TENG GA ME GO DITHABANA LE MELAPO DITHABA LE MEEDI. .
Bangwe ba bantshadikuno ba ba atlegileng thata ba rutegile go le gonnye thata - fela ba na le maitemogelo a mantsi thata e bile ba rata se ba se dirang .
Fa o simolola go dira tlhatlhoba dinosele tsa dikgatshi tsotlhe go netefatsa gore di kgatsha ka tolamo ; le
Modiri yo a tlhagolang - ke petlwana e bogale kgotsa o batla gore a dirise petlwana ya kgale ka bogale bo bo fedileng bo bo sa lekaneng bo bo iseng bo lootswe .
Se se diragala ka gore dikholoete tsa mmopa di monyela dingwe tsa ditswaki tse di mafolofolo tse di tshetsweng ka jalo di lekanyetse khemikale e e leng teng eo semela se ka e nwang go tswa mo dibakagareng tsa metsi a a mo dikarolwaneng tsa mmu .
Go tsamaelana le go jwala ga dijwalwa tse bonnete jwala tse dingwe tse di kitlaneng thata mo mathokong a masimo e bile di simolole go tlhoga le tsa bonnete .
Kgakololo e , e ka re siamela ka bontsi fa go ikaegilwe ka hisetori ya Aforikaborwa .
Lokwalo-bopaki
Bantshakuno ba bantsi ba tsere tshwetso go jala dijalo dingwe mo thefosanyong e e kgethegileng nngwe , go sa kgathalasege kwelotlase le godimo ya ditlhotlhwa mo pakeng e khutshwane .
Netefatsa gore ditoromo di phepa mme le gore dikgaolo tsotlhe ka mo teng tse di dirang di sa dira jaaka go tlhokiwa .
Go ratela le go sotlha ; le
THULAGANYO LE TAOLO
3.2 Go amogela semmuso ajenda ya dikopabo tsa Kgotlakgolo
Fa go na le poelo molemirui o tshwanetse go ituela - mongwe ga a direle sepe fela .
LENANEO 1
Maloko a Komiti ya Woto a tshwanetse go bona ditsela tsa go rotloetsa le go tlhotlheletsa tshepo le boikanyo jwa gore botsayakarolo jwa setšhaba se na le maatla kgotsa bokao .
Fa e le sediriswa sa go jwala se se dirisang go wela ga peo , lebokoso la peo le tlholwe sentle gore tsotlhe tse di dirang di dira jaaka di tshwanetse .
Nka tlatsa jang foromo ya kopo ya PAIA ? 30
Le gale , go supilwe gore go kgona dibokwana go tlhokiwa go gasa sebolai ka bonako fela .
1.4 Dikomiti tsa diwoto di tshwara Diporogoramo tsa ona tsa Dikopano tsa boraro ( dikopano tsa kopanyo ) mo dipegelo tsa tsona tsa dikopano tsa setšhaba kgotsa tsa baamegi di yang go rulaganngwa le go kopanngwa ka dikatlanegiso pele ga thomelo kwa Yuniting ya Botsayakarolo jwa Setšhaba go sekasekiwa .
Go na le mefuta e mebedi ya kalaka - kala ya bolemirui , e e dirisiwang gantsi , le kalaka ya dolomite e e dirisiwang mo mmung o o tlhokang maganeseamo .
Dikgatotaolo le tsamaisodijalo e e siameng di botlhokwa thata go fokotsa ditatlhegelo .
3 Dithoto tse dingwe Ditshenyegelo tse dingwe tsa didiriswa tsa kgwebo e ka nna tsa bommasepala botlhe .
Go dirisa mokgwa wa kgogo wa maotomane mo terekereng ( fa o le teng ) go mosola mo maemong a ngaparelo e e kwa tlase , fela go tshwanetswe go efogiwe mo ditseleng tsa sekontere kgotsa maalogodimo a karabole a a thata ka gore go tlhola konalo ya dithaere tse di kwa pele ya ka bonako le go sa lekalekaneng , go dira taolo ya serori bokete mme go tlaa tlhola mathata a a oketsegileng mo dikarolwaneng tsa serori .
" Go obamela melao go dira gore botshelo bo nne bonolo , " o rialo , " morwalo wa maikarabelo a boitshwaro go KA SEBELE o o mogolo thata - go bonala go ka nna thata go emelelana le ona .
E supa dipoelo tse di botlhokwa tse di batliwang ke baagi go tswa mo tsamaisong , dithata le makoa tse di thusang kgotsa tse di kgoreletsang dipoelo le bonnete , sekao ; go nna teng ga lefelo la mafulo , boleng jwa maswafatso le gore e fa kae .
Metsi ke sona selo se se dirisiwang go dirisa dibolayamefero gantsi mme a ka fitlhewa a le 99% ya segasetswa mme re tshwanetse go lemoga gore boleng ba metsi a a dirisiwang bo nne pila tota .
Ka kakaretso , maidi a ka ntsha 18% ya dithoro go feta bontsi jwa OPV tse di botoka .
go maatlafatsa bokgoni jwa bona le go bo neela maikarabelo a nnete le go bo kgontsha go bo dirisa
Gore Botsayakarolo jwa setšhaba bo nne le bokao , maloko a baagi le banni ba tshwanetse go itsisiwe ka ga dithulaganyo le ditheo tse di leng teng tse di tlholang tšhono ya gore dikakanyo tsa bona le ditlhokwa di rulaganngwe le go tlhokomelwa .
O tshwanetse go tokafala ka go oketsa lotseno lwa gago le / kgotsa go laola ditshenyegelo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
( d ) tekanelo ya mofuta o o go neilweng kgakololo mo go ona kgotsa o o tlhophilweng mabapi le maemo a ngwana , mofuta wa tlolo-molao le dikgatlhegelo tsa setšhaba ; le
Go swetsa ka letlha la thobo le le gaisang la dijwalo , montshakuno o tshwanetse go tseela tlhogong maemo a le mmalwa jaaka mmala wa peo , maemo a tlelaemete le tlhagelelo ya malwetse .
5.2 Kgotlakgolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng
Ditotiwa tse di tlaa ntshiwa mo go IDP e bile di supa ditiro tsa mmasepala le ditlamego tse di tlhagelelang mo peomolaong le mo ditlhokegong tse di amanang le diIDP .
Mo Aforika , hisetori e re bontsha gore baboki ba maemo a a kwa godimo - fa re tsaya go tswa mo bukeng ya ga Mazisi Kunene : The Ancestors - ba ne ba ntse ba itse seabe sa bona e le go ranola maikutlo a baagi .
Lebelela sesupetsotlhalosi se se leng mo lebotleleng la khemikale e o e dirisang go bona gore o tlhoka go gasetsa dilitara kgotsa dimililitara tse kanang kang mo heketareng mme fetola go lekana .
O kgatlhanong le gore le fa go na le kgolagano magareng ga go tsena sekolo le thuto , bobedi ba tsona ga di tshwane .
Gopola , monnasetilo wa komiti ke mokhanselara wa woto ka jalo motho yo o na le lefoko la bofelo ka ga se se mo lenanetemeng
Lebaka ke la setheo se sengwe .
Mmasepala wa gago o rulaganya Leano la ona le le Lotaganeng la Tlhabololo .
Ditheokadimo tse dintsi di tlhoka inšorense ya ditsenngwateng go sireletsa kadimo ya ntshodikuno .
Bomankge ba CBP -mo diwotong tse di abilweng
Marogo , Dikgogometso le Makgabaganyodiporo
Referense !
( c ) tsamaisong nngwe le nngwe ya go busetsa bosiamisi , e e leng go ya ka tlhaloso ya go busediwa ga bosiamisi .
Go laisolola mmino
A o ikwadisitse le boto ya metsi ya selegae go kgona go dirisa metsi ?
Dipoelo tse di ikaeletsweng tsa porogeramo di ema ka tsela e e latelang :
Mokgatlho wa Boditšhaba wa patlisiso ya saenese ya ka moo ditso tse di farologaneng tsa batho di dirisang dimela le diphologolo ka teng
10.2.19.3 go durelela setsha sa RBN madi a mantsi le go se dirisa ;
Go tla diragala eng fa e le gore le setse ke duetse karolotuelo ya ntlha mme ga ke sa tlhole ke tlhoka tshireletso go ya pele ?
Netefatsa gore maloko a amogela poelo e e gaisang ya matlole a bona a a beeleditsweng ka go botsa dipotso le go netefatsa gore batlhokomedi ba dira dipeeletso tse di tlhalefileng .
Go na le ba ba leng ba losika la bone la bolemirui ba ba tlang ka lorato le le tseneletseng le tlhaloganyo e e leng botengteng ya lefatshe , gape go na le ba losika la ntlha la bolemirui ba ba betabetanang le bonnete ba bolemirui .
Mo tirisong fa bonnye mme tota bontsi ba dikatlanegiso tsa FSSA di dirisiwa , ka go dirisa mekgwa ya go lema e e amolesegang le bolaodi , mo ngwageng o o siameng , bokana ba kumo bo tshwanetse go nna gaufi le bo bo batlwang go bonwa .
Maaforikaborwa a tlaa amega jang ?
Kopa batsayakarolo go bopa ditlhopha tsa batho ba le 4-6 mme le buise pontsho mmogo .
O se ka wa dira mekgwa e e sa siamang ya morafe kgotsa ya bodumedi e e nyenyefatsang basadi le go ba nyatsa .
Go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN , motho yo ope :
Ke nako ya go tlhola katisegelo ya mmu
Go rotloetsa
Didiriso tsa tlhagolo
Go botlhokwa thata go lebelela didiriswa tsa go gasa tsa gago le go di setela e bile le go di sekaseka ka go di dirisa pele ga setlha sa go jwala .
O ka dira kae kopo ya kadimo ya ntshokuno ?
Kgato ya 4 : Go ntsha lenanetema
Go jala ;
Biothekenoloji - Ditiragalo tsa baeoloji fa go dirisiwa DNA ka go di kopantsha ka mefuta e mentshwa .
A dipalopalo tsa go tlhoka palogotlhe ya bong di teng go lokolola phetogo ya maemo ?
Matlole a kokoantswe go reka bene go nna sepalangwa le go duela mokgweetsi
SANParks , SANBI , Lefapha la Ditiro tsa Puso )
( b ) tshedimosetso nngwe le nngwe e e leng teng e e ka ga boleng jwa tshireletso , mekgabiso mmogo le dikarolo tse di botlhokwa tsa lefelo .
Lefapha la Matlole la mmasepala le dira karolo e e botlhokwa thata mo go kgontsheng go dirwa ga tiragatso ya CBP ka thelelo .
Go kgwetlho gantsi , mme ka bontsi , go na le tuelo .
Boeletsa tlhopho ya mefuta ka ngwaga le ngwaga go kgona diphetogo tsa maemo a a ka nnang teng e bile le go leka mefuta e mentshwa .
Lekgetho le e tlaa bo e le motswedi wa lotseno wa naga , mme le tlaa thusa go dira kgatelelo ya tlhatloso mo tlhotlhweng ya selegae ya korong .
Gape ba tshwanetse go gakolola bathapi le bathapiwa ka ntlha ya ditshiamelo le ditshwanelo tsa bona mme gape ba na le tumelo ya go lebelela le go tlhabolola lefelo la ditiro fa ba amogela dingongorego kgotsa fa go direga dikotsi .
Karolo ya boikaelelo jwa pholisi e tshwanetse go senola lebaka
Go naya batho dithutiso tsa maemo a a kwa godimo go mo maemong a a kwa pele a go tlhabolola balemirui mme go sala go le botlhokwa thata go aga kgono e e leng botlhokwa go tswelela pele mo bolemiruing e le kgwebo .
Batsayakarolo ba tlhagisa palo e e rileng ya dikakanyo mo tlheng kgotsa potso e e rileng .
Gape , go na le melemo e e farologaneng e e rekisiwang , mme re go tlhotlheletsa go tlhopha molemo o o nang dibetamene le dimenerala .
Didiriso tse di maleba go dirisiwa mo paakanyong ya mmu ;
Fela le gale , morago ga setlha sa ntlha mo tshimong nngwe le nngwe , o tlaa itse mefero e e teng foo mme o tshwanetse go kgona go e thibela go gola .
Fa o ise o akanye ka dintlha tsotlhe tse - simolola go akanya mme o loge maano a gago .
51 . Maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong ke go-
Go tswa mo motheong o maAfrikan ba ba ikaegang ka setso ba gatelela thata bopelotlhomogi .
Re akanya go dirisa diheketara tse 50 go jwala bojang go nna mafulo a dinku .
Bukanyana e ke yona lekwalo le wena o ikayang gore ke wena go dumelana le molao .
Ka tlwaelo mokgwa o o siameng go nna go tlhokomela mo tirong ke go nna le lenaneo la " pele go simololwa tiro " .
5.3.1 Lenaneo la Tokafatso ya Thebolelo ya Ditirelo ( SDIP )
Lenaneo le le batla go kgona : " Go tlhabolola balemirui ba bantsho go nna le kgono ya go abela dijo go malapa le go netefatsa pabalesego ya dijo mo lefatsheng ka go dirisa dineo tsa tlhago tse di leng teng go molemirui mongwe le mongwe " .
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala o gwetlha bommasepala go dirisana mmogo le baeteledipele ba ba tlhophilweng le setšhaba .
Ditlhogo tse di tlhagisitsweng ke Khansele ya Thuto ya Bantsho le Patlisiso di ne di akaretsa moono wa go " Itse naga ya gaeno " kgotsa go " Itse kontinente ya gaeno : Aforika . "
Batho ba bantsi ba tlhatlogile makgabana ka baesekele .
Ba tshwanetse jaanong ba laletswa go netefatsa gore ditotobatso tsa diporojeke tsa CBP di fitlheletswe ka bomaleba mo kakanyetsong ya porojeke ya IDP le go godisa boitlhamedi mo tiragatsong ya kakanyetso .
Itlwaedise mokgwa wa go dira dilo tse di botlhokwa pele .
Jaaka go ka bonwa mebu e e ka fa tlase ga pH jaaka e tlhokegwa .
Boleng jotlhe jo bo gokeletsweng mo morerong o mongwe le o mongwe mo sedikeng sotlhe sa mmasepala ke sesupo sa seemo sa jone mo mmasepala otlhe .
Se se ne se setse se dirilwe ka 12 Mopitlwe , 2010 fela le go fitlha gajaana ga go nko e tswang lamina .
( 5 ) ( a ) Moeteledipele wa Lefelo la Rekoto ya Bosinyi la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa kgotsa yo mogolo kgotsa batho ba ba mo maemong a Molaodi kgotsa go feta , ba ba thapilweng kwa lefelong leo , ba tshwanetse go tlosa rekoto ya bosinyi ya ngwana fa modira-kopo a mo neetse setifikheiti sa tloso jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) kgotsa wa ( 3 ) .
Mosola wa tsona o feta go senya fa gongwe wa tsona gantsi .
Ka dinako tse dingwe go ka nna botoka go jwala gape kwa ntle ga go bona palo ya dimela e e kwa tlase go feta mo go ka fokotsang bokana ba thobo le poelo ya madi .
" Setso sa seAforika se ntse se sa ema felo go le gongwe , kgotsa se bolokilwe jaaka khemikhale e e emetseng go sekasekiwa .
Fa ke ntse ke akanya go itemogela fa ke ne ke ntse ke dira ka go tlhokomela dikgomo , ka lema ka bonako gore e ka nna bolwetse ba Bovine trichonomoniasis mme le fa ke ise ke kgone go supa gore go ntse jalo , ke ne ke itse gore go ntse jalo fa bolwetse bo bo le teng mme go bonala palo e e kwa tlase thata ya dinamane .
Kwa sekolong / kholetšheng / tirong
E tla thusa batho go beeletsa mo thutong ya bana ba bona , ya tlhabolola magae a bona mme ya laola matshosetsi a botshelo .
Seabe sa CDM mo go ya ka tlhamalatso ya HIV / AIDS ga bommasepala ba selegae .
Ke mefuta efe ya dipoelo tsa kgwebo tse o di solofetseng ?
Kutlwano e ka tlhoma pharologano e golo go kgonisa kgwebo ya gago .
( 4 ) Modira-kopo yo a ntsheditsweng setifikheiti sa tloso jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) kgotsa wa ( 3 ) , o tshwanetse gore , ka tsela e e matshwanedi , a neele moeteledipele wa Lefelo la Rekoto ya Bosenyi ya Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , gore go dirwe ka yona go ya ka karolo ya molawana wa ( 5 ) .
( b ) setso , bodumedi le puo tse ngwana a tsaletsweng mo go tsona ;
Motswedi : ES'KIA ( tsebe 250 )
KA GO TLHALOGANYA , GORE :
Mme jaanong kumo ya ka e oketsegile ka gore ke bone masimo a mangwe gape .
Fa wena kgotsa mongwe mo lelapeng a na le TB , o ka sireletsa ngwana ka go latela melao e e latelang :
RBA e tla boloka le go tswelela e dirisa akhaonto e e kwa thoko ya terasete go ya ka molao pe fela mme e tla tswelela go dirisa akhaonto eo go ya ka ditlhokego le mabaka a tumalano tse di mametleletsweng go taolo ya go tlhokomela akhaoto eo .
( a ) dira maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa motho yoo go ya ka molawana wa 14 ; mme
thusa mokhanselara wa woto ka ditherisano le dipegelo go setšhaba .
Mongwe le mongwe o tshwanetse go tlhola a ntse a itse tse di diragalang le go ithuta ka tse dintshwa tsa bothekenoloji .
Rulaganya lenaneo .
" Sengwe sa tse e seng tsa nnete le dintlha tse di fosagetseng " se Mphahlele a se supang ke kakanyo ya gagwe e a e ntlafatsang ka ga setšhaba sa Afrikan e mo go yona kontinente le batho ba yona ba tlhagisiwang jaaka " ba ba phepa " mme " ba sena molato " , kakanyo e gantsi e amanngwang le ya mmoki wa moSenegale , Léopold Sédar Senghor .
Solomon Masango Farming Enterprises , Keith Middleton , Maurice Boki ( Molemi yo a ntseng a tlhabololwa wa ngwaga wa Grain SA ) le Khaya Nkuhlu ba isitswe go kgaolong ya selefera ya balemirui ba ba umang kumo e e ka nnang ditono tse 500 .
Dinoga tsotlhe di ja diphedi tse dingwe .
( i ) Go bouta go tla dirwa kwa mafelong a a tlhophilwenbg ke Khomišine ya Ditlhopho .
Jaaka ke le fa ke boleletse ditsala tsotlhe tsa me mo lefatsheng lotlhe ga ke lo leletse mogala , lo nteletse mme seo se ama setšhaba sotlhe mme Telkom e nnile mosola .
Mo mabakeng mangwe , ngwana ga a tshwanela go gana go dirisi ditshwanelo tsa gagwe tsa go nna le moemedi wa semolao
7 . Motsamaisi wa CBP o tshwanetse a kokoanya ditlhokego tsa tshegetso go ralala diwoto , a supa radipolotiki le / kgotsa motho wa setegeniki yo o maikarabelo mo mmasepaleng go neela tshegetso le go bolela ditlhokego tsa tshegetso go radipolotitki le / kgotsa motho wa setegeniki yo o maleba mo mmasepaleng
Logôgô mo boalogodimong jwa mmu lo dira sekgoreletsi se se popota mme go ya pele metsi a pula a taboga fela fa godimo ga mmu mo boemong jwa go nwelelela mo porofaeleng ya mmu .
batho ba ba mo wotong ke bomang - se , se akaretsa gore ba ba kae ka palo , dingwaga tsa bona , maemo a bona a ikonomi , ke mang yo o dirang , ke batho ba le bakae ba ba tlhokang tshegetso ka ntlha ya HIV le AIDS , puo e batho bao ba e buang jj .
Ka setegeniki go a kgonega mo kgomong e nngwe le e nngwe go tsala ngwaga le ngwaga .
Melawana ya PAIA
O na le kgokagano ya mofuta mang ya mogala ya inthanete kwa gae ?
14.9.2 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di tshwanetse go bontsha :
Fa re bona lereo ofisi re setse re nagana tiro ya dipampiri kgotsa lereotiriso ' Bolaoditsamaiso ' .
Thalotlhakore
Go porintat tsebe nngwe le nngwe ya A4
Gakologelwa go bapisa ntlha ya tlhotlhwa ya go thotha e e farologaneng gare ga ya kwa Kapabophirima le dikgaolo tse dingwe o tlaa goroga mo tlhotlhweng ya mo polaseng ka tono e e rekisiwang .
Legae la setso ( ntlo ya bojang )
Go tswelela go nna bokete le go feta go bona poelo .
Ba ba lebegang e kete ba gateletswe ba kaile fa go ya ka hisetori , maAfrikan ba kgonne fela go tlhagisa mmino le go bina .
O ne a amogelwa ka diphitlhelelo tse di manontlhotlho tsa botlhami , go akaretsa ditiro tse di jaaka Triomf le Agaat .
Porojeke e nale pakatshelo e e lekanyeditsweng go na le go nna tirego ya leruri kgotsa e e tswelelang gape e na le tekanyetsokabo e e ranotsweng gape go le gantsi ke tsholofetso ya nako e le nngwe .
Gape ke tla rata go naya batho ba ba ka nnang 20 tiro e e tswelelang mme gape le go kgona go naya ba bangwe ba ba tlhokang tiro e e duelwang ka letsatsi .
4.15 Go tlhaela ga palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe
Bokonebophirima
Ditlhotlhwa le lotseno di tlhotlheletsa poelo le kabo ya ditlamelwana tsa bobapatsi .
Fa re bona nako ya go nna metsi e bile go le tsididinyana ka kgwedi ya Lwetse , nako ya go tlhoga e a lelefadiwa , mme go ka dira gore diako di tlatswe sentle , mme gape go ka dira gore go bonwe kumo e e kwa godimo .
Go botlhokwa thata go nna le kitso e e tseneletseng ka sebolayamefero se o se dirisang .
Supa mafelo a ditlapele a le 5 go lekala lengwe le lengwe a a tla diriwang ke ditlhopha tse jaaka ditokololo tsa mmasepala wag ago .
Tlhola diphaepe tsotlhe tse di eledisang peo le monotsha gore di se dutle mme netefatsa gore di bofetswe sentle .
Fa palo ya dimela e le kwa tlase o tlaa fosa go bona tono le kgaolo ya 1 , 5 ka heketara mme poelo e e lekaneng e ka latlhegwa .
Tsotlhe tse di filweng fa godimo di tshwanetse , jaaka molao o laela , go tsamaelana le tlhabololo ka kgwedi le kgwedi . .
Bobolokelotshedimosetso jwa Mekgatlho ya Baagi
Dipholisi di tshwanetse go diriwa ka gonne mmasepala mongwe le mongwe o farologane e bile o tshwanetse go leka le go tlhagisa dipholisi tse di leng maleba thata mo ditlhokweng tsa ona gore o tle o kgone go direla baagi ba ona ka sentle .
Kemedi
Ditekatekano tsa kumo
Gape go na le lefatshe le legolo la morafe le le sa dirisiweng .
Tlamelo
6 . Di-cider ( tse di titietsweng kwa madirelong , di bo di
Go tlhongwa ga WRCS go bakile Melawana ya go Tlhongwa ga Thulaganyo ya Tlhaolo ya Maano a Metsi .
KGAOLO YA 2
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Go diragetseng fa o ne o leka go isa molekane wa gago fa o neng o eme teng ?
Maikaelelo a tshwanetse go fitlhelelwa ngwaga nngwe le nngwe
Batsamaisi ba ba tshwanetseng ba dithoto ba ba mo Molaong wa Taolo ya Dikema tsa Peeletsommogo ( CISCA ) ba beeletsa matlole a mo boemong jwa mmeeletsi .
Di dira ka mekgwa e e farologaneng go bolaya mefero ; tse dingwe di ka farologana ka mokgwa o di tshwanetsweng go gasiwa .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 1 : Go kokoanya tshedimosetso ya IDP ya tiro ya 1 / 2 tshekatsheko ya Legato la baagi le Beng
Jaaka mošwa wa Aforikaborwa kgotsa Leloko la Palamente , seabe sa gago mo Palamenteng mo tlhabololong ya botshelo mo Aforikaborwa ke eng ?
Batho Pele ke boineelo mo bathong ba bangwe jo bo boelelang mo dingwageng tsa bopelotlhomogi jwa batho .
Dira tiro e ya " ofisi " ka letsatsi le letsatsi le fa e le bosigo .
Moadiwa le beng ba Moadimiwa ba netefatsa gore ba tla kgona go dira tiro le / kgotsa go diragatsa kgwebo ka tsela eo ditlhagiso di tlhalositseng .
go dumelela a le mongwe wa ditokololo tsa sona go nna moemedi wa sona mo go saeneng tumalano ya kabelano ya mesola ; le
Setlamo se se phasalatsang se tshwanetse sa bo se le tokololo ya ACDASA ;
La boraro mothapi mongwe le mongwe o tshwanetse go tlhama khoute ya go dira e e ka nnang melao le melawana - tse ke ' didira ' le ' disedire ' tse di busang ditiragalo tsotlhe tsa badiredi mo tirong - mme gape di itsewe e le Lenaneo la go laola batho .
Montshakunothoro wa ngwaga
Se Mphahlele a se dirileng morago ga foo , jaaka mokwadi , mmegadikgang kgotsa moakatemi wa motshabi , o ne a nna a nna le boineelo mo go ruteng .
6.2 motho ope yo o seng leloko la boammaaruri la Morafe wa Segosi wa Bafokeng mma na le kgotsa a ke kwa tlase ga dingwaga di le 25 ;
Seemo sa Yuniti 13934
Ditshwanelo di le mmalwa tsa ikonomiloago di tsenyeleditswe mo Molaotlhomong wa Ditshwanelo , jaaka tshwanelo ya go nna mo tikologong e e itekanetseng , go nna le phitlhelelo ya matlo a a lekaneng , phitlhelelo ya ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo le le dijo le metsi a a lekaneng .
Molemirui a ka rurifatsa koketso ya kumo ka go tsaya disupetso tsa mmu sentle , go lokolola dikarabo mme le go dirisa dirisa monontsha ka tshwanelo go bona kumo e e lekaneng .
A o tlaa sala o nna mo ntlong ka digaratene tse di tswetsweng kgotsa o tla fitlhelwa mo masimong a gago o ntse o tshosetsa diphologolo le dinonyane , o ntse o sireletsa dimela tsa gago tsa bofelo go fitlhela o ka kgona go di roba jaaka Rre Khumalo le Rre Ndhlovu gaufi le Ntabamhlope ba ntse ba dira ngwaga ona ?
( 2 ) Motsadi wa ngwana kgotsa mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , o tshwanetse go nna teng mo tshekatshekong ya ngwana , kwa ntle ga fa a-
Le fa ba ne ba se na tšhelete e ntsi , o godile sentle , go na le dijo go lekana ka dinako tsotlhe .
Le gale le fa tikologo e ya bobaba e go gatelela go fela pelo e tshwanetse go go fetola go MAEMO A MOLEMO fa o batla go kgona go nna molemirui .
4.1 dišere le disireletsa-sekoloto mo khamphaning epe :
( 3 ) Maikaelelo a Lefelo la Bosiamisi la Ngwana ke go rotloetsa tirisano-mmogo magareng ga mafapha a puso , le magareng a mafapha a puso le mekgatlho e e seng ya puso le setšhaba , go netefatsa tirisano-mmogo ya ona le tirelo ya bona botlhe mo go tsenyeng Molao ono mo tirisong .
Balemirui ba bantsi mo dikgaolong tsena ba tla e supa e le ya go " tshola naga " mme nnete e le gore ga ba na naga e e leng ya bone .
7.6 Go boloka modulasetulo a le mo leseding ka ditiro tse di abilweng ke Kgotlakgolo le go dira tatediso ka tsone ;
Manno a a tlhabolotsweng a a tlhokomesegileng a a bulegileng
Sekao , fa a bua fela fa morago ga ditlhaselo tsa la 11 Ngwanatsele ka ga United States , o ne a gakgametse gore bobegadikgang ga bo ise bo botse dipotso ka nako eo mabapi le ditiragalo tsa kwa United States tse ka gongwe e leng tsona tota di gapeleditseng batlhasedi ba la 11 Ngwanaitseele e e tsereng matshelo a le mantsi .
KPI Sebontshi se se Botlhokwa sa Tiragatso
Tiro ya go tlhagola e sa dirwa go fitlhelela boteng jo bo nepagetseng - medi ya mefero ya motlhogelaruri e ka tlhogelwa mo mmung o o bongola o o tlaa di kgontshang go gola gape .
Se se tlaa tlhola gore thobo e dirwe moragonyana go na le ka bonako .
Mo kgannyaneng e e mo tsebeng ya 5 , re lebile tlamelo ya kakaretso ya terekere ya gago .
Kgokaganyo - Kgotlhang e ka tsosiwa ke go batla leano le le maleba go le dirisa go fitlhelela maikaelelo a le mangwe .
4 . Dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente ,
Fa go ne go terafotiwa Molaotheo wa Aforikaborwa mo nakong e morago ga yone go neng ga fedisiwa Apareteiti ka dingwaga tsa bo 1990 , ditlamo tse di farologaneng le batho ka bongwe ba ne ba tswa letsholo la go kopa gore go tsenngwe tshwanelo ya go newa tshedimosetso .
2 ) Fa go se bonolo gore ngwana a kgone go kometsa dipilisi , di thuge mme o di nolofatse ka metsi kgotsa sirapo ya dibithamini mme o neele ngwana .
Le tlhalosa mesola e e ka nnang teng ya madi kgotsa e e seng ya madi e e ka nnang maleba ( bona gape MAMETLELELO 3 ) .
4 . Dipotsolotso le batho ba ba botlhokwa ba metswedi
Tiro ya bona ke go tlamela ditirelo tse ba di konteraketsweng .
Go botlhokwa go tlhaloganaya gore letlotlo le leruo la gago lotlhe mo polaseng , jaaka meago , dikoloi , diterekere , didiriswa , dikgora , didiriso le tse dingwe tsa mofuta o di emetswe ke madi .
Dibolayatlhatshana tsa monyelo di tsamaisiwa ka fa gare ga semela , ka jalo le fa se kgatshitswe fela mo matlhareng , medi le yona e ka tshwaediwa .
O batla kumo ya maemogodimo go rekisetsa bareki ba gagwe .
Ke ka ntlha ya bokao jo - Afrikan Affirmation e tlhagelelang - fa Mphahlele a ntse a akanya go boela gae .
( d ) ngwana , mme fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba le teng , mme ba dumela gore kgetse e faposiwe mo tshekong ; mme
Didiriswa : Dintlhakgolo
Thefosano ya dimela ka go bapisa kanola e elwe tlhoko go tsenelela
Arabang dipotso tse di latelang mo tsenelong ya botlhe :
Se se raya gore fa motlhabolodi wa thoto a sa kgone go duela madi a kadimo jaaka a dumelane le sekema , sekema se ka tsaya thoto ya gagwe sa e rekisa .
Mabapi le go netefatsa kemedi ya mafelo a manno ( ke gore kemedi ya lefelo ) kgotsa kemedi e e totileng lephata , ' bothata ' jwa tekanyetso ya dimitara di le 10 bo rarabololwa sentle ka go tlamela ka kemedi ya maloko , ke gore , baemedi ba baagi ba ba kopiwang go tsena mo ditherisanong tsa komiting ya woto mo mererong e e rileng .
( b ) e tshwanetse gore mo dikgatong tsotlhe tsa tsheko , segolo-bogolo ka nako ya go ganetsa ngwana ka dipotso , e netefatse gore tsheko e matshwanedi mme ga e mafega le gona e siametse dingwaga le go tlhaloganya ga ngwana .
Rulaganya ditiragalo tsa gago tsa ditšhelete sentle
( 6 ) Go latela maikarabelo a boditšhabatšhaba a Rephaboleki , ga go na molao kgotsa katlholo ya go ya kwa kgolegelong e e newang ngwana , go akaretsa katlholo ya go ya kwa kgolegelong lobaka lwa botshelo jotlhe , o o tshwanetseng go ganela , go thibela kgotsa go fokotsa kgonagalo ya go golola ngwana pele ga nako , ngwana yo o atlholetsweng katlholo ya go ya kwa kgolegelong .
Kgotsa jaaka sekao , go na le tlhaelo ya tlamelo ka matlo mme kgotlhang e ka tsoga ka ga go aba matlo , le ditsela tse di dirisiwang fa go abiwa matlo . .
Peo e e tshotsweng e fokotsa go senya ga diboko tse mme dimela di tshwanetse go ntse di tlhowa ka gore dibolayaditshenekegi di ka gasiwa le dibolayamefero morago ga go jwalwa .
Fa kopo ya PAIA e ne e rometswe go lefapha la porofense , mokopatshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo go Leloko la Khansele ya Bakhuduthamaga ya lefapha .
Go botlhokwa go akanya go sa le gale gore a ditlapele tsa ditlhopha tseo di neng di kgaphetshwe kwa thoko di tla sekegelwa tsebe .
MR a balelwa go tsweng mo tekatekanong ya ntshokhumo ya dimela tse di jewang , go kopantsha le botlhokwa ba diruiwa ba dijo le kotlo .
Go itebaganya le maemo a a kwa godimo a go tlhoka ditiro , bogolosegolo ga baša , go tla tlhoka dikgato tse di masisi go itebaganya le se .
Go tlhodilwe palogotlhe ya ditšhono tsa ditiro di le 50 .
Motlhapologo o o fifetseng
Ba bangwe ba ka rata go rulaganya tiriso ya madi , go tlhokomela tsamaiso ya kgwebo kgotsa go tlhokomela bolaodi ba badiredi .
3 Dikomiti tsa Photefolio
26 . Kamogelo ya tiro ke woto
Tlhokomela gore o lokele dijo tse di tshwanetseng mo go yona , mme tsweetswee , netefatsa gore E SE BOLAIWE ke lesokolela !
Dokhete e tlaa fiwa mosekisi mme motlhankedi yo o tlhotlhomisang mmogo le mosekisi ba tlaa kgona go go fa tshedimosetso ka ga tlhotlhomiso ya kgetsi .
Dintlha tseno di tlhoka dikgato tse di tsewang ke batho , puso , baagi kgotsa ditheo tsa poraefete .
5.1 Tsebe ya ka fa ntle :
Kabelo yotlhe le bolekgolong ya kumo ya mofolo o o umiwang mo Afrikaborwa di supiwa mo lenaneo le le latelang la Lenaneo 1 .
GO NA LE PALO YA DITIREGO TSE BOMMASEPALA BOTLHE ba tshwanelwang ke go di dira .
Tshekatsheko ya bona e bopa le go tlhagisa dimmotlolo tsa dikwalo gammogo le mokgwa / dipaterone tse di bontshang go tshwana le go farologana .
Fela fa semphato se sa ntse se tshela , bomphato botlhe ba rwala mmogo maikarabelo a melato ya sone , fela morago ga phatlalatso bomphato ba ikarabela mmogo le ka motho ka seelele mo melatong efe kana efe .
Bakhanselara ba Woto ba dira gaufi thata le Komiti ya Woto .
Dibolayamefero tse di gasetswang mo mmung di gasetswa mo mmung mme di tsenelela mo mmung di bo di tseiwa ke medi kgotsa dintlhana tsa go mela tsa dimela tsa mefero tse di simololang go tlhoga .
Mo tlhatlhobong e ya se se tshwanetseng go fitlhelelwa ka phetogo ya nnete ya thuto ya Aforikaborwa , Mphahlele o farologanya go tsena sekolo le thuto .
Diporojeke tse di dirisitseng tekatekano ya bong mme tsa tsweletsa manane a tiragatso ya tumelelo go akaretsa dikabelo tsa basadi mo Dikomiting tsa Diwoto , di nnile le nonofo le tekanelo .
Fela le gale montshakuno yo o yang go atlega fa phitlhelelo ya lefatshe e nna teng , e ka nna ka tsela efe fela , e tlaa nna montshakuno yo o tsayang molebo wa seporofešenale ka go sekaseka ka kelotlhoko dintlha tsotlhe tse di tlaa sekasekwang fa tlase .
Go rulaganyetsa tiragatso ya malatsi a le marataro mmasepala o mongwe le o mongwe o tlaa tshwanela go akanyaetsa dipotso tse di latelang :
DIKHUTSHWAFATSO
( c ) pele ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , jaaka go tlhalosiwa jalo mo Kgaolo ya 7
Tumelo e rulagantswe go dikologa thulaganyo ya meetlo le dipolelo , tumelo e e leng setheo yona e tlhomamisa tumelo go nna ditlwaelo tse di dirwang ke ba ba dirang ditiro tse di rileng , jaaka baruti , mekgatlho ya sedumedi e e nang le meago ya kereke le melao e e laolelang batho go dira dilo ka mokgwa mongwe .
Mokgwa wa go bona gore go tlhokega go tshela sethibedi se se kana kang ke go tswelela go tshela sethibedi mo mothamong wa metsi o o lekantsweng mo modutwaneng wa tekeletso go fitlha go fitlhelelwa pH e e tlhokegang e e nepagetseng .
Ditlhopho tsa go bewa ga ngwana , mo lefelong le le rileng , yo a iseng a gololwe , pele ga go tlhagelela lekgetlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Se se akaretsa go nna motho yo a reetsang sentle , go thusa kopano e nne e tsepame gore se se buisanelwang se sale go nna tsepamo ya kopano .
Setshwantsho 3 : Disoya tse di jwetsweng ka Ngwanatsele mo Foreisetatabotlhaba .
Dingwaga di le somethataro morago ga temokerasi mathata a santse a tswela pele .
Go botlhokwa segolo bogolo gore rakonteraka a netefatse gore dikemo tse di a fitlhelelwa - katlego ya sejalo e ikaegile bogolosegolo ka nepo mo jalong .
12.8.2.4 Go dira jaaka Komiti ya Diakhaonto tsa Puso tsa Kgotlakgolo .
Kwala dintlhakgolo tse di tlhagisitsweng mo tsamaong ya dipuisano .
Nako ya go mela ya tsona e ne e lelefetswe ka dibeke tse tharo go feta nako ya go mela e e tlwaetsweng go gola .
Boeletsa lenaneo jaaka le thadisitswe fa godimo .
E tlhaotse go retelelwa ke go tsenya tirisong dipholisi le go tlhoka tirisanommogo go go atologileng jaaka mabakamagolo a go diegisa kgatelopele , le go tlhagisa dikgwetlho di le robongwe tsa botlhokwa :
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
Mo maemong a mogote o montsi a a omileng , lerothodi le ka nna la palelwa le ke go fitlhelela matlhare a semela tota .
Montshadikuno mongwe le mongwe o tshwanetse go tlhomamisa maitlhomo a sebele a gagwe .
Tiro ya diCDW jaaka bafatlhosi ba baagi le barulaganyi ba ba lebeletseng ditiro tse di latelang tse di botlhokwa :
Dikabelo di ka okediwa kgotsa fokodiwa mo pakang ya botshelo ya mokgatlhotekanyetsi .
Meiyaramogolo o na le maatla a otlhe .
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
Ka go duela sediriswa ka bonako se kgona go go buseletsa tšhelete ka bonako .
( a ) nne le tsela e e tshwanang , e e dirisiwang mme e le ya kutlwano , go tswa mo mafapheng otlhe a puso , ditokololo tsa puso le makala , ka go dira ka dikgetse tse di leng ka bosiamisi jwa ngwana ;
Dikuno tse di tlaleletsa kgotsa emela dikuno tsa diphologolo ( jaaka botoro ) tse di sa lekanang go kgotsofatsa ditlhokego tse di golang tsa baagi ba lefatshe .
Leano la go kgona ditlhotlheletso .
O tshwarwe ke mapodisi ?
PHOUSETARA 2 Tlhalosa seabe le maikarabelo a Dikomiti tsa Woto mo thulaganyong ya lenaneo gammogo le go tlhokega ga go dira ga baagi ba selegae le maikarabelo a bona
Maiteko a a kgethegileng a tshwanetse go diriwa go akaretsa batho ba mo nakong e e fetileng ba neng ba kgaphetswe kwa thoko le ditlhopha , go akaretsa basadi le baša mo ditirong tsa komiti ya woto ; le
Dibokwana tse di thuthugileng di ja nako ya dibike di le thataro mme morago ga moo di fetoge mokone gona mo kutung ya semela sa mmidi .
Kgotla-tshekeloKgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e ka faposa kgetse mo tshekong
( a ) Dipalopalo tsa mefutafuta ya bana ba ba latofadiwang ka tlolomolao le ditlolomolao tse ba di dirileng :
Go botlhokwa gore molelo o iteelwe go ya kwa pilong gore ditlhase di se ke tsa tlolela kwa bojannye le matlhareng a a iseng a šwe .
Go na le ditshwetso tsa go rekisa di le mmalwa tse montshakuno a tshwanetseng go di dira :
( 3 ) Leloko la Komiti ya Motlhakanelwa , le ka tlhopha modiri wa maemo a kwa godimo ka fa Lefapheng la lona go nna moemedi go tsenela kopano ya Komiti mo boemeng jwa gagwe .
Dikgato tse di tsitsintsweng ke :
Boikarabelo jwa Motlhankedi wa Tshedimosetso ke go naya mokopatshedimosetso direkoto kgotsa go gana ka tsone .
Slave lodge ke lefelo la kgopolo le ikgopotso .
Ka kitso e o nang le yona tlhotlhwa ya peo e ka nna R1 500 ka kgetsi mo setlheng se se latelang .
11.4 Go ya ka fa e bonang ka gone , komiti ya dikgato-kgalemo e ka nna ya tlhoma khomišineng ya kgetsi ya dipotsolotso tsa patlisiso ka boitshwaro jo bo sa siamang jo go tweng bo dirilwe jwa leloko pele ga leloko leo le otlhaiwa .
MOLATO WA THOBALANO KE ENG ?
Sa botlhokwa , Molao le Melawana ya BABS e dira pharologano gareng ga ' kgato ya thibololo ' ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi le ' kgato ya kgwebo ' .
3.4 Aterese ya Bonno
17 . ( a ) Lebaka la konokono la go nwa nnotagi ga gago ( e e titietsweng mo madirelong e bo e rekisiwa mo khaontareng le / kgotsa e e titietsweng kwa gae ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng e ne e le lefe ?
Ke dirisa bolemirui kwa Brandyball fa go iwa kwa Kromdraai mo kgaolong ya Gert Sibande ya kwa Mpumalanga .
Sekao sa setatamente sa maikaelelo
Ka jalo PALAMENTE ya Rephaboleki ya Aforikaborwa e rebola molao jaana : -
La 10 Tlhakole 2007
Mafelo a go Ikatisetsa go Thuntsha ka go Korola
Diphetogo tseno di tla nkama jang jaaka leloko la Kotula la BRPM ?
O naya dikgakololo ka dintlha tsa bolemirui tse ene a di ithutileng e bile o bone di kgona fa di dirwa .
Gape ke modulasetilo wa Setlhophathutano sa Imperani sa Grain SA mo Ficksburg .
Gore ke sebaka se se kae se se tsewang gore maloko a mašwa a a tlhophilweng a dikomiti tsa diwoto a dire tiro ya ona ka botlalo .
Molao o sa ntse gape o tlhoka gore tshedimosetso ya sebele ya gago e tlhabololwe gangwe le gape .
Ka dinako tsotlhe o bue le morekisi wa dibolaya wa gago go amogela kitso le tlhaloso e e siameng !
Ntlha nngwe e e kgatlhang
Go fitlhelela kakanyo ya go nna wa seemo-gare , go ne go kaya go romela bana ba rona kwa dikolong tsa metsethoko .
29 . Pegelo go baagi pele ga tsenyotirisong
Fa o akanya go jwala disonobolomo pele ga nako , ke yona kgwedi ya Diphalane e o tshwanetseng go simolola go ipaakanya ka yona .
Setheo-Potlana sa Ditšhelete sa Temothuo sa Aforikaborwa ( Micro-Agricultural Finance Institution of South Africa kgotsa [ MAFISA ] ) - ke lefapha la Bosetšhaba la lenaneo la Temothuo le le thusa ka madi dikgwebo tse di solofetsang mo go tsa ikonomi tse di dirang dtiro tsa bolemi .
Nako e e tlhokegang go konosetsa ka botlalo manaane le matsholo a a simolotsweng kwa maemong a woto ka botlalo .
Sethalo se se latelang se bontsha dielemente tse di tlhokagalang go tswala mekhino magareng ga ditsholofelo tsa baagi le boleng jwa ditirelo tse di rebolwang .
Ka kakaretso di letla tlholo ya tshireletso ya mafelo a tlhago a ditshedi di sireleditsweng kwa go one , go boloka ditshedi tse di mo kotsing ya go nyelela , le go tshwara ditlhapi le go tsoma .
Go amiwa ga motswa-setlhabelo ke tlolo-molao
Kemedi ka Tekanelo
Ba bangwe mo go rona ba siame fa ba batla go bua se ba se rayang mme ba tlhaloganya sentle se ba bangwe ba se buang mme jaaka nna ke bona bontsi ba rona ba na le mathata go feteletsa kutlwano .
Botsweretshi setso le setšhaba
Thata : Ke na le kgono le botlhokwa ba go ithuta .
18 . Tlhabololo ya Melao e e tshwanetseng go ikobelwa
11 Moranang 2003
" Poelano ke pontsho ya sepolotiki mmegantsi ke sediriswa sa botlhe se se ketekiwang le go ngokela batho ka meletlo .
basadi ga ba dire setlhopha sa ba ba tshwanang gonne le fa ba le ba bong ba sesadi , mosadi mongwe le mongwe o tshwailwe ka mmala / lotso lwa gagwe , maemo , bogolo , itlhophelo ya bong le mabaka a mangwe
Go ja ka tshwanno ;
Go tlhola o kwala tlhotlhwa go ka thusa go laola thefosano ya dijwalwa sentle mme go thusa gape tsaya ditshwetso ka bonako fa go tlhokega go fetola sengwe ka ntlha ya boletswe kgotsa go mela ga mefero mo thimong e e rileng .
Redietara e nne phepa .
Maano a ngwaga le ngwaga ke elemente e e botlhokwa mo botshelong jwa Komiti ya Woto .
4.2 leloko la setlamotekanyetsobeng sepe fela :
Ditshwetso tsa bothati jo bo neelanang ka tetlelelo ga mmogo le Tona di ka gwetlhwa mme ka bobedi ba tshwanetse go supa gore ba dirisitse dikakanyo tsa bona mo tshwetsong le gore tshwetso ya bona e tseilwe ka tshedimosetso e e maleba .
Ditshwetso tsotlhe tsa tiriso ya madi di dirilwe e le setlhopha mme mogwe le mongwe wa balemirui o ne a ikutla a le botlhokwa go tsweletsa pele leano la go dirisa lefatshe .
Go botlhoka go fokotsa kgaisanyo gare ga dimela go bona metsi jaaka o ka kgona .
Tlholego ya seako e tlhagelela ka yona kgato e .
Sekao
Go bontsha motho mongwe dirwe tsa thobalano , phatlha ya marago kgotsa matsele a mosadi ( " go bontsha dirwe tsa thobalano tsa monna " ) , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 9 kgotsa wa 22 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 .
Balemirui ba tshwanetse go laola teko ya ditšhelete ka dinako tsotlhe , ba dire jaaka ba kgona go netefatsa kumo e e kwa godimo mme gape ka nako eo oketsa bokana ba kumo go naya batho ba ba ka nnang dibilione tse 9 ka 2050 dijo .
Go tswa ditirong tsa IDP tsa togamaano go ya mo go tsa CBP ; le
o Di agege sentle , di tlhagisiwe sentle le go buisega bonolo
Thulaganyetso ya woto
( a ) Dipalopalo tsa mefutafuta ya bana ba ba latofadiwang ka tlolomolao le ditlolomolao tse ba di dirileng :
Bokana ba kotlo e e tlhokiwang bo farologana go tsamaelana le mofuta wa mmu , bokana ba pula e e nang , thefosano ya dimela , le kgopolothobo ( mo Kapabophirima bogare ba thobo ke 1 , 3 ya ditono ka heketara ) .
Barekisi ba ba rekisang dibolayamothuthuntshwane ba tlaa nna le ditshwantsho tsa mefuta ya malwetse a a leng teng mme ba ka feteletsa kopo ya gago go setswerere sa malwetse a go supa gore ke pathojene efe .
Fa o fuduga go tswa go Kotula go ya go Mahube , o tla newa mokawanyana wa dišere tsa gago tsa ntlha tsa Diyuniti tsa Mahube
Ditlhotlhwa le lotseno di na le seabe sa botlhokwa mo ditshwetsong tsa bobapatsi .
Tlhokomela bokana ba metsi a a leng teng mo mmung le tsholofelo ya bokana ba pula e e ka nang mme o letle dintlha tse fa o loga maano a lenaneo la go lokela monontsha le tekatekanyo ya bokana ba monotsha o o yang go o lokela .
Bokonebophirima
Mme le fa o sa tshwanela go ikutla o sa tlhole go kgona go tswelela go thusa ba bangwe , o tshwanetse go kgaoganya le moithuti yo wena o ikutlang gore ga o kgone go mo thusa mme o mo supetse tsela go mogakolodi yo momgwe yo wena o ikutlang gore a ka mo thusa .
4.3.1.4 Mo teng ga pholisi , diteng le puo e e dirisitsweng di tshwanetse go dirisiwa ka ditsela tse di rotloetsang puisano e e atlegang .
Go susumetsa ditiro tsa togamaano tsa CBP ka go tlhagiga setshwantsho se segolwane sa ntlha ya maano a bommasepala
Go se suge mmu ke eng ?
Tshedimosetso e e farologaneng e kokoantswe ka banna le basadi gore o kgone go tsibogela ditlhokego tsa bona ka nonofo .
Khoso ya tlamelo ya ditlamelo tsa tiragatso e e kwa godimo
Ditshupetso tsa ntlha
E amogetswe Letlha la go emogelwa ga yone E amogetswe Letlha la go amogelwa semmuso
( k ) ntlhopheng o nna teng kwa dikopanong tsa komiti epe fela kgotsa kwa foramong e nngwe e e biditsweng ke Khomišine ya Ditlhopho .
Tshwaelo e ka neelwa ka patlisiso e e diriwang ke khansele kgotsa ke setheo se sengwe se se amegang mo porojekeng kgotsa ka kopano ya mo phatlalatseng go neela sekao .
Peo e ka tswa e jaletswe kwa teng mme se sa dira gore semela se palelwe ke go tlhagelela fa godimo ( setshwantsho 3 ) .
Puisano ya setlhopha le Komiti ya Woto
Molaetsa wa ngwaga o moswa
Dikgwetlho tsa matlole tsa tsamaiso ya polase
Re itemogetse gore bantshakuno ba batla go jala mmidi mo dikarolong tsotlhe tsa Aforikaborwa , koo tota mehuta ya mmu le dipaterone tsa go na ga pula di sa tshwaneleng ntshokuno ya poelo .
Tiragalo e e ka thibelelwa botoka fela fa thaere e ka khupetswa ka seile kgotsa dikgetsi tsa kgale .
Dimmasepala di kopiwa go laola ditsamaiso tsa tsona , dithulaganyo tsa paakanyo le go dira tekanyetsokabo ka tsela e e rulaganyang ditlhokwa tsa motheo tsa baagi .
Tse ke dibontshi tsa ikonomi ya selegae e e itekanetseng :
trap : Botsamaisi
Ka mafelelo tlosa motšhene mo o ne o o emisetseng teng mo bodirelong ba gago o o ise kwa o tla simololang go o dirisang teng gore o kgone go o haka fela o be o tsamaya .
GEP e agile setswalle le Micro-Agricultural Finance Institution of South Africa kgotsa re ka re fela ( MAFISA ) - ke Lefapha la Bosetšhaba la Temothuo le le tlamelang dikgwebo tse di ikemetseng mo mererong ya ikonomi mo intasetering ya temo .
Grabber 1 : Temothuo ya tshomarelo e ikaeletse go tshola montshakuno mo lefatsheng .
Afrikan Affirmation e e phasalatsa molaetsa wa thotloetso o o nnang o ntse o le maleba go aga setšhaba se se gatetseng pele .
Fa ngwana a na le letshoroma go feta dibeke di le pedi .
Kwala pego ya tiriso go amogela phokoletso ya tisele
Ditshenyegelo tse di akaretsa dilwana di tshwana le disele , monontsha , peo , dikhemikale , thobo , thekiso le badiri ba nakwana .
Diterasete tse pedi tse di tlhomilwe ka 1997 , ka yone ngwaga e Boto ya Korong e tlositswe go nna boto ya bolaodi ya bolamirui .
Boteng ba tshimologo ya go tlhoga ya mefero
Fa go tlhophiwa mofuta o o tshwanetseng go jwalwa mo kgaolong e e rileng , go botlhokwa go nagana ntlha ya ditshupetso tsa kgono go uma ( go mela sentle , go gasetsa peo le go kgona aluminiamo ) , go kgona go fenya malwetse ( rusu le mefuta ya Fusariamo ) tota le ngadule ya korong ya Serasia fa go tlhokiwang teng .
Seno , se tlhoka togamaano e e kelotlhoko , taolo le go ela tlhoko ditogamaano tseno .
Tlhokomela matlho a gago .
3 ) O rekile ntlo ya gago ka tsela e e sa tlhomamang .
Thulaganyo ya mo Teng ga Setheo ya Maemo a Tshoganyetso
Moumisi o kgona go sireletsa gare ga 7 , 9% le 5 , 9% go lekalekantsha tlhotlhwa yotlhe .
Morago ga tiego e telele , mmuso o ne wa bega Jogamaano ya Debaeyofuele ya yona go sale gale mo go Sedimonthole , 2007 .
Masimo a a ka dirisiwa ka selemo go jwala dimela tsa selemo ka tikologo ya go uma e e latelang .
Di bolailwe ka gore ga go na dikgora - go ne go na le dikgora mme di utswitswe .
2.1.3 Morafe wa Segosi wa Bafokeng le setšhaba .
12.1.4 Komiti ya Photefolio ya Temothuo , Ditsha le Tikologo
Dintlha tse di leng botlhokwa thata mo baaging - Komiti ya woto e ka dira eng go thusa ?
Ga re tlhoke go netefatsa gore a e na le nnete .
4.5.2.4. Mekgwa ya go e tsenya tirisong le thulaganyo ya boikuelo ( fa e le teng )
TLHAMALATSO YA BONG E RAYA GORE MATSAPA A TSAMAISO A TSHWANETSE GO DIRWA GO LEBELELA LE GO SIAMISA , maitemogelo a a rileng le phisegelo ya basadi le banna mo saekeleng ya lenaneo lotlhe , go simolola ka thulaganyo go fitlha ka tlhatlhobo .
Tiragalo ya CBP ya bo18 : Kitso ya tshedimosetso e e kopantsweng ka ga dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka boleng .
Kgoreletso ya bothati
5.1.1 Mekgwa ya tlhaeletsano
1 . Pateletso ya Selegae ya Tlamelo .
Ditlhotlhwa tse di tlhatlogang di batla gore go fitlhelelwe dielo tsa poelo tse di tlhatlogang ka heketara kgotsa bogolo jwa ntshokuno bo tlhoka go atolosiwa .
Se nyatse go busetsa madi a a adimilweng .
Netefatsa go tsenelela gore o tlile go dira ditiro tse dife mme ipaakanye go simolola go kgona go jwala dijwalwa tsa gago fa go siama .
Go dirisiwa melao e e tshwanang le e e dirisiwang mo kgwebong e nngwe le e nngwe - fa o rekile kgaolo ya naga mme wa se kgone go duela madi a tsalo le a tuelonaga go mo o adimang madi teng naga eo e tlaa tseiwa go rekisetswa go yo mongwe .
Foramo e , e tlamelana ka popegotheo ya dipuisano , ditherisano le go tsaya ditshwetso ka go di tshwaraganela magareng ga baagi le mmasepala .
Mo matsatsing a segompieno balemirui ba fokotsa go lema mme ba oketsa tiriso ya go suga mmu fela ka go dirisa mogoma wa ditshekotikilogo , go latelwa ke mogoma wa diphalo / ditšisele le rolere .
" Modi wa se re lekang go se dira ke maitemogelo a seAforika .
( 3 ) Fa ngwana a tlhagelela lekgetlho la ntlha kgotsa a tlhagelela gape morago ga foo , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , moreetsa-kgetse o tshwanetse go laela gore ngwana a tlhatlhelwe kwa-
" Dibaka tse di neetsweng " di na le go laolwa le go tsenngwa tirisong ka sete ya dipholisi le melao .
13 . ( 1 ) Fa , ka nako ya tshekatsheko ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 5 , dingwaga tsa ngwana , ka nako ya fa a dira tlolo-molao , di sa netefadiwe , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go lekanyetsa digwaga tsa ngwana mme a tlatse foromo e e jalo .
Dintlhakaelo tsa Bosetšhaba tsa Tlhomo ya Tiro ya Dikomiti tsa Woto tsa Mmasepala , 2005 e supa dikhoutu tse di farologaneng tsa ditemana tsa maitsholo a Dikomiti tsa Diwoto ka ga tlhaeletsano le bakgatlhegedi ba ba farologaneng .
Dithulaganyo tsa dithutano tsa katiso di simolola ka go nyalanya dimatheriale tsa tiriso tse di leng teng le ditlhokego tsa katiso , le go tlhama didirisiwa tse dintšhwa mo go tlhokegang .
Setlhopha sa balemirui ba ba buseletsweng madi le baeteledipele ba bona ba ba tswang kwa kgaolong ya Delareyville .
Taolomofero ya semotšhine
Ke motho wa tlhago kgotsa mankge mo go tsa molao yo o dirang kopo ya go newa tshedimosetso .
Itshimololelo e e botlhokwa ya gajaana ke go tlhagisa Melao ya Molaotlhomo o o Tlhabolotsweng wa Thoto ya boitlhamedi ( 2010 ) o o tlamelang ka tetlokhopi , meakanyetso le matshwaokgwebo a a tla dirisiwang go tlamela tshireletso ya maina kgotsa ditshwano tse di tsamaelanang le kitso ya setso .
Go bona bokana ba kumo e ka nnang go sekasekiwa dibeke tse pedi gongwe tse tharo morago ga go jwala mme go laolwa ke boteng ba go jwala , metsi mo mmung el monono .
Maitemogelo le ona gape a tlela mo maemong a a kwa pele mme ga a kgonwe go lebalwa .
Tumelano ya kakaretso magareng ga setlhopha sa badira ditshwetso .
Lefoko la tebogo le le leng botlhokwa go Grain SA
Batlhokomedi ba ba tlhophilweng ke maloko ke ba ba tlhophilweng ke maloko a letlole .
Le fa gona , a bolela gore tse di bakang makoa a di farologane mo lebakeng le lengwe le le lengwe .
Sekao sa tlhakatlhakano e se bonalwa mo kgaolong ya Sahara mo Aforika fa ditau le dinkwe di tloswa .
Seno , se ka dira gore Bafatlhosi ba CBP ba tshware dikopano di le mmalwa le mmasepala pele ga nako gore ba tle ba dumalane le go reresana ka ga tshedimosetso e e fa godimo .
Balemirui gantsi ba dirisa ditlhotlhori go jesa diruiwa mo bophirima ba Asia , bokone ba Aforika , Ethiopia , Eritrea , Yemen , dikgaolo tsa Andes le mo botlhaba ba Asia ( Akar et al . 1999 ) .
Tlhotlhwa ya korong e tokafetse mme re dumela gore se e tlaa nna dikgang tse di monate mo bantshakunong .
Go tloga ka Motsheganong 2007 , ditlhotlhwa tsa selegae tsa monontsha di oketsegetse go fitlhelela dilekanyo tse di kwa setlhoeng .
Tiriso ya batho
Molao wa bo 2 wa ka 2000 wa Thotloetso ya go bona tshedimosetso o naya setšhaba tshwanelo ya go bona tshedimosetso kwa ditlamong tsa puso le tsa poraefete jaaka , gareng ga tse dingwe , go tlhalosiwa go Karolwana 32 ya Molaotheo go tsweletsapele le go tlhoma mogopolo jo go tlhameng botsamaisi jo bo siameng jwa kgwebo .
1 . Mo molaong ono , kwa ntle ga fa tiriso e tlhalosa ka tsela nngwe-
Akantshanang le go abelana dikakanyo ka ga ditsela tse di botoka tse ditheo tse di ka fitlhelelwang ka tsona .
trap : Tlamelo
KGOLOLO KGOTSA TLHATLHELO LE GO BAYA NGWANA MO LEFELONG LE
Maemo a a omileng thata kgotsa a kgobotlega ga a ne a ntsha dipalelo tse di ikanyegang .
1.3 . " Mokwaledi : Balaodi ba Setheo " malebana le Melao eno e e Tshwanetseng go Ikobelwa , e raya lefapha le le mo teng ga Ofisi ya Kgosi le le neilweng tiro ya go dira ditiro tsa bokwaledi le ditirelo tsa kemonokeng go mafapha a tsamaiso a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Tsa go dirisiwa ga di tshwane .
Tlhamo ya Khonkerese
Se lebale go tsoma ditshenekegi le malwetse - morago ga matsapa otlhe a gago ga o batle go latlhegelwa ke dijwalo ka ntlha ya tshenekeginyana nngwe !
Go botlhokwa gagolo go balemirui go itse ditiragalo tse di dirilweng mo tshimong e nngwe le e nngwe mo polaseng ya bona le gore go dirisiwa thefosano efe mo tshimong e nngwe le e nngwe .
Didirisiwa le ditiro tse dingwe ga di a akarediwa mo letlhomesong la peomolao la patlisiso ka ditshedi , phitlhelelo le kabelano ya mesola mo Aforikaborwa ( bona LEBOKOSO LA E mo tsebe 7 ) .
Nagana gore ka gore go jwalwa ga disoya go ntse go oketsega mme bokana ba lefatshe bo bo jwalwang ka tsona le bona bo ntse bo oketsega mo dikgaolong tse di rileng ntlha ya go tsenelela ka go latelana ka dingwaga e tla oketsega .
Filosofi ya Ditlamo tsa Tirisano , ditumelo tsa bona , melawana le ditiro tsa bona
Fa maikaelelo a , a setse a supilwe ke lenaneo la ditogamaano a tlhoka go fetolelwa go nna makala a magolo a dipholo ( diKRA ) le ditiro tse di nang le melawana e e lekanyesegang .
Konalo ya thulaganyo ya haeteroliki ya ntlhatharo , e a tlosiwa mme terekre le " spray rig " di dira yunite ya semotšhine e e lekalekanang le go tlhola bokgoni jo bo kwa godimo le katisegelo ya mmu e potlana .
Go fitlhelela maitlhomo a Mphahlele ka 1990 , fa a ne a kwala se , o lora mofuta o mošwa wa thuto o o tlaa ralalang dikarogano magareng ga merafe ya Aforikaborwa e e " makgaoganyane e bile e sa tshegetsane " le go tlhama dikgokagano le " medi ya rona ya seAforika " .
Sediriswa sa IDP sa bo6 : Go kopanya diwoto maano go ya ka merero ya ditlapele tsa IDP go tswa mo maanong a CBP go ya ka dipoelo tse di rulagantsweng ka boleng ( Tiragalo ya bo 20 )
Lenaneo la 20 le bontsha tshobokanyo ya ditiro tsotlhe tsa kgolaganyo le didiriswa tsa tsona tsa dingwaga tsa 1 & 2 tse di sa supiwang ka mmala .
' o se ke wa tshwenyega ka yona .
Fa bokete bo sa phatlaladiwa ka tekatekano , mabanta a makhutshwane a tlaa dira tiro yotlhe .
Mokgwa o , o batla boineelo go tswa mo mmasepaleng go kgontsha baagi go suta mo go nneng fela badirisi ba ba ntseng fela ba ditirelo go nna setšhaba se se matlhagatlhaga se se kgonang go tsayakarolo go fitlhelela ditlapele tsa bona .
Mokgwa wa go reka didiriso tse dikgologolo tse di siameng ;
Se se raya gore setlhopha sa porojeke se tlaa nna le kakanyo ya se beng ba ba farologaneng ba solofelang gore porojeke e tlaa se fitlhelela , mme se mong yo mongwe le yo mongwe a se tlhokang go ya ka go begela le thuso kgotsa metswedi e ba ka e abelang porojeke .
Setlhopha se se lebeletsweng le maikaelelo a Lenaneo la Bokgoni
6 . Go amogelwa ga Kgosana ya nama o sa tshwere
Tshwetso ya go ntsha ditiro tsa sesole mo go tsa sepodisi , ka go tlogela hisetori ya bosetlhogo , e nnile maikaelelomagolo a diphetogo tsa morago ga 1994 .
1.1.7 se tlhole , kgotsa a dumela go tlhola kgotsa go letla go tlholwa ga ditshireletso , dilounu tsa matlo , dipolelo tsa maikano , dikgato tsa semolao kgotsa ditshiamelo tsa semolao mo godimo ga ditsholofetso tsa gajaana le tsa isagwe tsa dithoto le matlole kwa ntle ga fa go na le kgato ya semolao ya Lekgetho , fa e le gore kgato ya go nna jalo e tla diragadiwa mo teng ga malatsi a le someamararo ( 30 ) morago ga gore e tlholwe ( kwa ntle ga fa e ganwa ke Moadimiwa , mme mo lebakeng leo e tla golowa morago ga malatsi a le someamararo ( 30 ) morago ga katlholo ya bofelo ) ;
Ditogamaano tsa ditirelo le dithulaganyo
Ditsebe tsa mabele di bontsha monono wa mmu , fa manaka a tlou a bontsha botlhale , thata le boikanyego .
Re bone dijalo dingwe tse di kgatlhisang tse di jetsweng ka letsogo - setshanyana se sennye sa lefatshe se ka ntsha dijalo tse di gaisang fa o ka baakanya mmu sentle , wa dirisa peo e e nepagetseng le monontsha le go laola mefero .
( 4 ) Fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a sa itsisiwe gore a nne teng jaaka go umakiwa mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , kgotlatshekelo ya ngwana , ka nako nngwe le nngwe ya tsheko , e ka kwalela kgotsa ya laela gore motsadi , mogolo yo o tshwanetsng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , a kwalelwe gore a nne teng mo tshekong .
Karolo ya C : Mekhino ya ditirelo le metswedi e e leng teng
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Mesola le dikgwetlho : Thulaganyo ya ditlhopho
Dirisa di-imeile thata fa go kgonagala gore o se dirise eneji le pampiri ka go gatisa .
Mo kgaolong e , batsayakarolo ba akanyetsa dintlha tsa tseo ya metsotso , ba supa se se tshwanetseng go akarediwa mo metsotsong , le go leba malepa le mekgwa ya go tsaya metsotso .
Pharologanyo gare ga tsalomadi e e leng kwa godimo le e e leng kwa tlase
16.3.14 go tlhomamisa gore maikutlo a maloko a setšhaba a tsewa tsia le go bega ka matswela a kgakololano a ditshwetso tsa Kgotlakgolo ;
Thotloetso ya tirisanommogo , jj .
Semela se tsena mo kgatong e e latelang dibeke tse 5 morago ga tlhago .
Fela le gale halofo ya leano e botoka go na le go tlhoka leano gotlhelele ( hube ga a tshwane le setlhe ) .
Patlisiso ya pele e kaya dikomiti tsa diwoto e e neng ya dirwa ke ba Urban Sector Network South Africa / Afesis-corplan le HOLOGRAM e ne ya tlhagisa dintlha tsa kemedi tse di tshwanetseng go lebelelwa gape :
Mokgatlho wa Dinaga tse di kopaneng tsa Aforika ( OAU ) o tlhamilwe ka di 25 Motsheganong 1963 kwa Addis Ababa , Etopia
Ditirelo tsa matlole tse di matlafaditsweng go fokotsa ditshenyegelo tsa bona le go tokafatsa phitlhelelo ya dikgwebo tse di potlana le tsa magareng .
Makala a magolo a tiragatso mo wotong ke a a supilweng ka IDP le dithulaganyo tsa tiragatso ya ona .
Seesimane
Nerpo - tshwaraganelo ya Malatsi a Balemirui ;
Mo tsamaisong ya nako lotseno le ditshenyegelo tsa dikgwebo tsa temothuo di a oketsega ka ntlha ya lotseno lo lo kwa godimo lwa dikuno ( koketsego ya tlhotlhwa ) le ditshenyegelo tse di kwa godimo ( koketsego ya tlhotlhwa ) .
Molaotheo wa Aforikaborwa o kaya fa dimmasepala din a le maikarabelo a go netefatsa gore baagi botlhe ba neelwa ditirelo go kgotsofatsa ditlhokwa tsa bona tsa motheo .
Go suga mmu gape le gape ka go dirisa megoma e e farologaneng go ka fokotsa phatlhalatso le bokana ba mefero e mengwe e e tlwaetsweng ya sengwaga .
Ponopele ya rona ke go aga Palamente ya batho e e arabelang ditlhoko tsa batho mme e kgweediwa ke mokgwa wa go lemoga boleng jo bo botoka jwa botshelo go batho botlhe ba Aforikaborwa .
Fa o ka se kgone go tlamela ka mothamo wa metsi a a tlhokwang ke " spray rig " sa rakonteraka , tatlhegelo ya nako le nonofo e tlaa tlhola kgotlhang le boitlhobogo mo mefameng yoobedi .
GO NYEBA GO ROTLOETSA MOTHO GO IKUTLWA A NNISEGILE MABAPI LE GO TLHAGISA MAIKUTLO A BONA LE KAKANYO YA BONA
Leina la porojeke
Rašio ya kere ke 1 :
Malwetse a mangwe a a sa fitlhelweng gantsi maitlhabelo a ema go a lemoga .
Ke kamogelo ya kgatelopele e Maaforika ba e dirileng le tebogape mo dikgwetlhong tse di tshwanang tse go lebaganeng le tsona mo kgopolong ya lefatshe
Go fokotsa popego ya legogo le le thibelang dimela go tswelela ka go thswana .
Kokoano eno ya go tlhabana botlhale ke khonferense ya malatsi a le mararo e e tshwarwang ke Yunibesiti ya Paris 8 - Vincennes-Saint-Denis .
Gape e dirisiwa jaaka lefelo la kopanelo tebang le diseminara , ditlhopha le dikomiti le dikopano tsa khokhase ya ANC le Ditheetso tsa Setšhaba .
Tota le go reka inšorense ya komelelo ga go kgonewe ke balemirui ba bantsi , e seng ka ntlha ya go tura fela , mme le ka ntlha ya bothata ba barekisi ba yona go duela madi fa molemirui a fosa .
6 . Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000
Fa modirisi a sa batle go duela tlhotlhwa eo , o emisa go reka folouru le go emisa go besa borotho go fitlhelela tlhotlhwa e tokafala .
Go atolosa dithuteloditiro ( learnerships ) le go dira gore diboutšhara tsa katiso di fitlhelelwe ka tlhamalalo ke bao ba batlang ditiro .
Metsi otlhe a a bolokilweng a ka tloga ka matsatsi a a ka nnang 9 go ya 27 .
Ntsha tuelo ya go sila = R 320
Kgotlakgolo e abela Kgotla ya Setso dithata tse di latelang , boikarabelo jwa :
Go rulagana tekanyetso go ka bonwa ke ba bangwe e le tiragalo e e tsayang nako e ntsi , mme go tlhoka boitshwaro go e dira .
Tekanyetsokabo ya tsamaiso e dira ka ditshenyegelo tsa letsatsi le letsatsi tsa go rebola ditirelo .
Go tswa mo patlisisong ya bosetšhaba ya 2004-- / 05 ya dikomiti tsa diwoto go lebega fa paka ya tiro e e tlwaelegileng thata ya maloko a dikomiti tsa diwoto e le magareng ga dingwaga di le pedi le halofo .
Boalogodimo jo bo tlhanyaolotsweng jwa mmu , bo tlaa kgontsha pula go nwelelela mo mmung .
1.2.6 Dikgwetlho le ditšhono
Mongwe o kile a re : " Kgono ya gago ya go bapa le kgotlhang go tlaa tlhomamisa gore go tokafatsa kgotsa go laola bophelo ba gago . "
Kantoro ya Kgaolo ya Sedibeng
Phetolo ya kuno ya pele
Mekgwatiriso ya matlole e e lolameng e botlhokwa thata mo kgwebong ya gagwe mme o beeletsa kwa a solofetseng dipoelo teng .
DIKANTORO TSA KGAOLO
Go ntse jalo , tlatsomowa e e feteletseng e dira gore thaere e nne potokwe thata , le konalo e diragala thata mo bogareng .
Ke nako ya teko le kgatelelo e kana kang go balemirui ba borwa ba Aforika .
Ngwanatsele- Tlhakole
Apara diaparo tse di maleba le maemo a bosa go efoga tiriso ya difene , ditsidifatsamowa le dithuthafatsi .
Latlha ditshelelo tsa ditšhefu tsotlhe
Tsamaiso
Go tlhabolola , katisa le go matlafatsa bantshadikuno .
Bokana ba go dirisiwa ba sebolayamefero ka molao ke bokana kang go bolaya mefero ya mefuta e e rileng le dijwalwa tsa mofuta o o rileng ?
" Go fitlhela re nna setšhaba se le sengwe se se tshwaragantsweng mo nageng eno , go fitlhela re nna le boitshwaro jwa setšhaba mabapi le sesole , biopelo le lerato la naga ya rona , kgatelopele , thuto , go fitlhela monna wa Mothomontsho a emisa go nna sedirwa sa sekoloniale fao a rulaganyetswang sengwe le sengwe ke setlhopha sa ba botlana go fetisisa , gankitla re nna le dikwalo tsa setšhaba . "
Koketso ya tshenyego ka ntlha ya disenye ; le
1.1 Morafe wa Segosi wa Bafokeng kgotsa The Royal Bafokeng Nation ( RBN ) ke baagi ba setso ba ba tshelang go ya ka setso sa bone , ditlwaelo , dingwao nd cultures mmed o lejwa ka tsela e e ntseng jalo go ya ka Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa le molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Manno a a fa godimo a NCOP
Go ya ka maemo a matlole o tlaa kgona go lema diheketara tse kae ?
Sekao , poelo ya me e ka nna ntsi kgotsa nnye go feta ka moo ke ne ke lekanyeditse ka teng kwa tshimologong kgotsa mothamo wa didirisiwa tse ke di kgobokanyang o ka bo o farologane le oo o o tlhalositsweng mo tetlelelong ?
A o dirisa bokana ba diruiwa mo kgaolong ya lefatshe jaaka go tlwaelegilwe mo tikologong e o leng mo go yona kgotsa o oketsa palo ya diruiwa go feta ?
Mekgatlho e e supilweng mo Kgatong ya , e lebagangwa le dipoelo tsa botlhokwa .
Dithulusu tsa gagwe .
Nomore ya mogala : . . . . . Aterese ya imeile : . . . . . 
Yona ga se lenaneo la thulaganyo ya bosetšhaba mme ke theo e e kaelang dithulaganyo tsa bosetšhaba le kgokagano ya mebuso .
Morago ga moo o nna le ditlhopho di le 2 :
Tsamaiso ka gotlhe
2 . Dinetefaletso
Batsayakarolo ba kaelwa ditiro tse dif a tlase .
Go botlhokwa gore go mong mongwe le mongwe a netefatse gore dibolayadisenyi le dikhemikale tsotlhe di lotlelwe ka tshwanelo .
dirang gore pholisi e tlhaloganyesege le go buisega motlhofo le go e tlhalosa .
Mathata a a ka nnang teng mo tseleng ke afe ?
Ditheo tsa tlhokomelo ya bana
Swetsa gore ke ditiro dife tse di amegang mo mabakeng a gago mme o di kwale .
Fusetsa , tshwaya , dousa le go kala dinamane tse 100 .
Ke kgang e e itumedisang .
Dipoelo tsa go nna tokololo ya setlhophathutano ke eng ?
Thulaganyo e e tlwaetsweng ya go uma
Go sala diaeone tsa haedorojene - go oketsa bogalaka gape .
Mme tota nnete ke gore tiriso ya metswedi e santse e sokame .
Tsholofelo ya botshelo mo banneng e kwa godimo go tloga go 49 go ya go 54 mme mo basading e oketsegile go tloga go 50 go ya go 59 , " Tonakgolo Mchunu a rialo .
Ka mafelo a ngwaga e nngwe le e nngwe , tota pele ga nako e o tshwanetse go simolola go loga maano ka ngwaga o o tlang ka go tlhama tekanyetso gape .
Komiti khuduthamaga
Ke tlwaelo go oketsa kgatelelo le go goga ga terekere gore go se nne go fata ga maotwana le kokoketso ya tiriso ya mafura ka go imafatsa kgotsa ka go lokela seedi mo dithaereng tsa terekere .
KGAOLO YA 10
Ka moo o ka tlhagisang dikaelo tsa ditirelo ka teng
Metswedi : pampiri , dikgomaretswa kgotsa dipampitshana
Mofuta mongwe le mongwe o na le tiriso wa ona .
tsamaisa metswedi e e leng teng go bonala
Go tlhabolola dikgaolo tse go tla isa kwa boleng jo bo fa godingwana jwa lefatshe .
Thaseke 1 Buisang pontsho e e latelang mmogo
Ratoropo-Mogolo , Sebui le Maloko a Komiti ya Ratoropo botlhe ke bakhanselara ba RLM .
Ditlhopha tsa kgatlhego tse di supegang ka boemo jo bo leng teng mo baaging le tsepamiso e e tlhalositsweng sentle e e kgabaganyang le taolo ya mmasepala di botlhokwa thata .
Le fa Aforikaborwa a tsweleditse tekanelo ya kgwebisano e e amogelesegang , kantlha ya bogolosegolo ditlhwatlhwa tse di kwa godimo tsa didiriswa , go na le matshwenyego a gore dintshetsontle tsa boleng jo bo kwa godimo le tseo di tlhokang bodiri jo bo tseneletseng di tswelela ka bonya .
Naga ke neo e e lekanyeditsweng e e tlaa tlhola e tlhokiwa mme e tlaa tswelela go nna botlhokwa jaaka palo ya batho e oketsega .
Totatota , jaaka Kwasi Wiredu a tlhalosa mo bukeng ya gagwe : Philosophy and an African Culture , Setso sa pele ga bokoloniale , se tswetsepele ka ntlha ya go bonwa diphoso go tswa ka fa teng .
Motlhatlhobi wa ditiro o tshwanetse go dira tiro e e supiwang fela .
O setse a duetse dikadimo tsotlhe tsa gagwe mme jaanong o dira temothuo ka Korong , mmidi , dosoyabini , dinawa , dikgomo tsa nama e bile o na le teri e nnye .
Bakatisi ba na le seabe sa botlhokwa thata mo tlhabololong ya Bantshadikuno ba ba Tlhabologang .
Morago ga dibeke di le tharo losika lwa mmoto lwa bobedi le tlhagelela ka dipalo tse dintsi go feta segopa sa ntlha kgotsa sa boraro le segopa sa bofelo .
Melawana e tlamelana ka palo ya mekgwa ya diikaelelo tsa tiragatso :
FA O NA LE BOLWETSE JWA SUKIRI , DIRA GORE KGATELELO YA MADI A GAGO E TLHATLHOBIWE KA GALE .
Athikele e kwadilwe ke moelmirui yo a rotseng tiro .
O dirisa diheketara tse kana kang ?
Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa tse di sokilweng ka seatla ) le / kgotsa mefuta e mengwe ya
Jaaka go ntse re jwala diheketara tse 75 ka mmidi le tse 25 ka luserene .
Buisa ka yone mo kuranteng
O dumela gore katlego ya gagwe e mo diatleng tsa gagwe le mo matloleng a gagwe , e bile karolo ya katlego ya gagwe le gore ga a dumele mo go tlhabanyetseng - go tsela e le nngwe fela mm eke tsela e e nepagetseng .
Ka go tsaya nako go rekota dintlha tsa mmatota tsa pitso o tla netefatsa gore nako le matsapa a a tseelwang pitso ga di senngwe .
Letlole la peeletso ya go rola tiro le dira jaaka letlole la phenšene , ntle le gore kamano ya mothapi / mothapiwa ga e teng mo letloleng la go nna jalo .
Thanolo
Bontsi jwa batho bo setse bo utlwile ka ga VAT , le gore dithoto dingwe ga di na VAT .
Fa o na le TB e e sa phekolegeng , netefatsa gore batho ba o fetsang nako e ntsi le bona ( kwa gae kgotsa kwa sekolong ) ba lekolelwa TB kwa tleliniking e e gaufi .
Dirisa Amphetamines ( sk . speed , pep , dexies , bennies , CAT ) gangwe kgotsa gabedi
Boitshwaro bongwe le bongwe boo bo ka tlisang kotsi kgotsa ba tshosetsa tshireletso , boitekanelo ba mongongoregi .
Le dithata tse a di neilweng ke Melao ya Taolo .
Ditlamorago - a tlhabego ya setemothuo e na le bokotsi bongwe mo thulaganyong ya thefosanyodijalo - ka mafoko a mangwe mo dijalong tse di latelang ?
Go tshwanetse ga tlhokomelwa go netefatsa gore tshedimosetso ya IDP e nna bonolo gore e se ke ya gakgamatsa batsayakarolo ba CBP , ditiro le dikungo .
Setatamente sengwe le sengwe ka mofuta wa batho go le gantsi se bona batho bao ka letlhakore le le lengwe fela .
Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lotaganeng
1 . tlhabolola batsayakarolo jaaka bafatlhosi kgotsa bakatisi gore ba tle ba kgone go katisa mo karolong ya bona e e tlhophilweng
Maemo a dimakhete le tekanyetso ya bokana ba go umiwa
Netefatsa gore ketane e se ka ya gagamale go feta ka gore e ka kgaoga kgotsa e ka tloga mo e tshwanetseng go tshwaregwa .
Balemirui ba ka kgona go laolwa go feta ke bokana ba tsalomadi e ba e fiwang ke dithulaganyo tse di ba adimang madi .
Motsereganye wa kopano o buisa tshedimosetso mme a kope tlaletso ya ditlha go tswa mo setlhopheng .
Mosireletsi wa Setšhaba o na le seabe se se botlhokwa mo go fediseng le go batlisiseng maitsholo a a seng mo molaong mo baaging .
Bokana ba naga yotlhe e e dirisitsweng go jwala korong mo Foreisetata bo okegetswe go tsweng diheketara tse 69 , 500 go filthela diheketara tse 80 , 000 kgotsa koketso e e leng 15% mabapi le setlha se se fetileng .
Fa maphata a fitlhelela tumalano , tumalano eo e tla dirwa taelo ya kgotlatshekelo .
Llenaneotlhabololo la Balemirui
Kgwebo e nnye e e loalwang ka tshwanelo e ka uma kumo go lekana ka heketara .
Go sa le jalo , tlhatswa dikhemikale dingwe le dingwe mo dithaereng morago ga go dirisa terekere mo ditirong tsa kgatsho .
( c ) go bewa ka fa tlase ga taelo ya tlhokomelo kgotsa kaelo ;
Moetelediple wa AgriSeta , Jerry Madiba , o ne a bua ka botlhokwa ba go rutwa mo tlhabololong ya molemirui mme a re fa dithulaganyo di dirisana mmogo , tlhabololo e e riling e a diragala .
Bokhutlo
Ke solofela gore o amogetse pula jaaka e tlhokiwa mme le gore o ntse o ipaakanya go bona thobo e e pila tota .
58 . ( 1 ) Fa ngwana a sa latele taelo nngwe le nngwe ya phaposo ya kgetse mo tshekong , magiseterata yo o umakiwang mo go molawana wa 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , morago ga go itsisiwe ka seno , ka mokgwa o o beilweng , ba ka ntsha lekwalo la tshwaro ya ngwana kgotsa ngwana a ka ntshetswa tagafara go ya ka molawana wa 19 , gore a tlhagelele fa pele ga magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana .
84 . ( 1 ) Aphili e e dirwang ke ngwana kgatlhanong le go bonwa molato , katlholo kgotsa taelo jaaka go tlhalosiwa mo go Molao ono , e tshwanetswe go kwalwa le go dira ka yona go ya ka Kgaolo ya 30 le ya 31 tsa " Criminal Procedure Act " : Fa fela e le gore ngwana , ka nako e a neng a dira tlolo-molao e a latofadiwang ka yona o ne a le-
Bantshakuno ba bangwe ba tlhomamisa tshugommu e nnye kgotsa ya go sa lemeng gotlhelele e e fokotsang ditshenyegelo tsa ditsenngwateng .
Go ka nna ditlhaloso tse dingwe tse dife tsa tse o di buang ?
6 GO BUISANA LE BA METSWEDI YA DIKGANG
( iii ) tshwarelwa tlolo-molao eo , go ya ka molawana wa 20 ,
Hisetori ya badimo ba Afrikan e rwelwe ke poko .
La ntlha o tshwanetse go rulaganya lenaneo le le supang matlotlo a gago otlhe ka go dirisa dinomore .
Metšhine e mentsi e dirisa dikere .
Fa o na le kadimomadi e kgolo mme o retelelwa ke go duela kgwedi le kgwedi , banka e tlaa itseela ntlo ya gago ya e rekisa gore e boelwe ke madi a yona .
Pholisi ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa kgaolo ya pula ya selemo ka gale e golaganngwa le pholisi ya sefako ka pusetso e e netefaleditsweng ya bonnye go lekana kgotsa go feta palogare ya thobo e e ntshitsweng ya pakatelele ya montshadikuno mo polaseng e e amegang .
Go kgona toro e , Grain SA e tlhoka batshegetshi .
Komiti ya Woto e tlhadile rejisetara e e nang le maina a ditokololo tsa Komiti ya Woto le matlha mme ba tshwanela ke go tsena dikopano tsa khansele .
Jwala dijwalwa tsa gago ka nako e e tshwanetseng .
Sekwalwa sa togamaano ya Woto se tshwanetswe go dirwa leng ?
Dibetamene tsa A , D le ya E di botlhokwa go boitekanelo ba seruiwa mme di tshwanetswe go tlhabelwa ka maemo a a leng dimililitara tse di leng 5 mo kgomong e e godileng .
Bantshakuno ba tlhoka go baya mmaraka leitlho letsatsi le letsatsi mme ka dinako tse dingwe ba tshwanela go tsaya tshwetso ya go rekisa thobo ya bona le mororo dijwalo di sa ntse di le matlhogela a manana mo masimo !
Mekgwa ya bolemirui e e farologaneng ke yona e e tlisitseng tshenyego ya mmu mme ke yona ka go tlhamalala kgotsa ka go dikologa e e tlisitseng phetogo ya popego , dikhemikale le baeoloji ya tlotlololo ya mmu .
Maikaelelo
Tiriso e ke ka go baya tiragatso ya seikonomi go nna ya ntlha le go dira selo se se gaisang e le go netefatsa go ka bona poelo e e kwa godimodimo ka fa go ka kgonegang .
6.3 Maloko a Komiti ya Photefolio a tshwanetse go nna teng mo dikopanong ka metlha mme le le sa nneng teng le tshwanetse go romela lekwalo le le supang seo le le tlhagisang lebaka ka go sa nne teng ;
Go sedimosa ka khemikale ya tlaleletso e e tshwanetseng go tshelwa go tlhokometswe ditengmmopa , bona tshelo e e atlanegisitsweng ya asethokoloro ( acetochlor ) e e laolang bogolo ditlhaga tsa sengwaga mabapi le ditengmmopa tsa mmu .
Kgosigadi
Mogotlha wa dikgomo , dilwana tsa go tshuba , melemo le didiriso , sekale le buka ya direkoto .
mmeeletsi o bona karolo ya lotseno lwa rente ya thoto
Fa ke simolola ke ne ke sa bone kumo e e kwa godimo ka gore ke ne ke na le masimo a mannye .
A ka rolela dithata tsa go etelelapele kopano go mokhanselara wa boemedi bo bo nang le kabelo kgotsa tokololo nngwe le nngwe ya Komiti ya Woto .
Fa o sa kgone go fitlhelela mmepe ( jaaka e le tlwaelo mo mangweng a mafatshe a morafe ) gona o tlhoka go bona mongwe go go direla GPS ya masimo a gago , e e tlaa bontshang ka nepagalo fa masimo a gago a leng teng , gammogo le bogolo jwa tota jwa masimo a gago .
Go na le masimo a a kgonneng go ntsha ditono di le 7 , 9 ka heketara .
3.2 Ditiro tsa badirisi le ditetlelelo tse di tsamaelang le tsona 25
O a itogaganya , o botsa dipotso mme o leka tsotlhe tse a di rutiwang mo polaseng ya gagwe e bile ke mokgwebi tota .
Dikotsi tse dintsi di tlholwa ke tlhokomologo ya bara ya kgogo .
Mojulu wa bo 3
Go botlhokwa gore ditokololo tsa Komiti ya Woto di itse Molao gore ba tle ba kgone go tlhalosetsa baagi ditshwetso tse di ka bonfgdi dirilwe ka ga melelwane ya mmasepala
Re bona gore kotlo e ntsi e e lokelwang mo metsi e ka lokelwa go nosetsa mmu morago ga nako e telele .
Dimakhete gaufi le rona mo mafatsheng a a bapileng le rona tsa go rekisa tlhaka di ntse ?
Dibako tsa palopalo ya dimela e e bokoa e ka nna eng ?
Radio Umhlobo Wenene ( Sethosa go tswa Kapabotlhaba ) .
a ) thulaganyong ya mmasepala le mo tsamaisong ya tiro
Se le gale se ka nnang botlhokwa thata mo montshadikunong ka sebele mo lebakeng le , ke gore o tshwanetse go tlhomamisa gore ditlapele tse dingwe tsa gagwe di mo ja bokae mo go ntsheng poelo ya gagwe setlhabelo , ka gonne ke gona fela a tlaa kgonang go dira tlhopho e e tlhalefileng magareng ga ditlapele .
Korong ka ngwaga ya 1
Ga go kgonege go tlhaloganya ka botlalo le ka kgotsofalo , mogopolo otlhe o Mphahlele a o utulolang mo puong ya gagwe , kwa ntle fela ga go neelana ka maemo a Tlhomamiso eno ya seAfrikan .
" Tsona di akaretsa dipoelo tsa lekgetho mo go thapeng le peeletso , tshegetso ya tlhabololo ya dikgwebo , tlhabololo ya dinonofo le mananeo a go tlhola ditiro , " ga rialo Tona .
Dingwaga di le 15 go ya go 16
Nosetso - tota ke ka ga eng ?
Lenaneotlhabololo la Balemirui
Seno se kgotla ngongorego mo go itlhaloseng ka botaki ga bataki ba lefatshe le le tlhabologang .
Foramo e e neela tšhono go batsaya karolo go emela dikgatlhegelo tsa baagi .
Tshimo e ne e baakangwa ka go dirisa sediko fela go suga mmu .
Ditshwanelo tsa tlhabololo , tsa kagiso le tsa tikologo 1 2 3 4 5
Fa dijalo di ka robiwa ka bonako jo bo kgonagalang gona go ka fokodiwa ditatlhegelo kgotsa tshenyego go ya ka maemo a loapi le diriseke tse dingwe .
Mo mothong ka nosi mo maemong a Aforika , hisetori ke sengwe sa mmatota , se se mo diragalelang .
Lotso loo-motho lo a tlhokana - re ikaega ka ba bangwe .
Tsela ya molelo ke sebata se se phepa sa lefatshe se se tshwanang le tsela moo go se nang sepe se se ka tukang .
Go tlisetsa go fetoga ga dikotlo tse di leng mo mmung , mme go kgona gape go fetola maemo a bogalaka mo mmung .
Bolekane mo ditirelong tsa mmasepala ke eng tota ?
Tsereganyo
Boupi ba mmidi bo a kgatlha
Re a go akgola Rre Ngubengcuka , go tsweng molema , Jane McPherson ( Molaodi wa Grain SA : Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ) , Ramodisa Monaisa ( Motshwaramarapo le Moemela-modulasetilo wa Setlhopha sa go dira sa Tlhabololo ya Balemirui ) , Jannie de Villiers ( CEO : Grain SA ) le Ernst Janovsky ( Tlhogo : Borakanelo ba Matlametlo ba ABSA AgriBusiness ) .
10.2.11 go tlhatlhoba le go amogela semmuso tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Sepodisi se ka go neela dipalopalo tsa bosenyi mme fa go na le kokelo kgotsa tleliniki mo lefelong la lona di ka go neela tshedimosetso e e mabapi le tsa pholo
Ka 1997 e ka nna 8% ya disoyabini tsotlhe tse di lemetsweng mmaraka wa kgwebo kwa United States di ne di tokafaditswe lotso .
Supa tse di tshwanetsweng go beiwa le tse di tshwanetsweng go isiwa kwa ba palotlotlo mo kantorong mme o di rulaganye gore di bonagale sentle e bile di le phepa mme go nne mo o ka dirang teng .
Kgato ya 3
Se lepodisi le tshwanetseng go se dira fa le gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao
Tiragalo e , e tlaa tsenya moa mo mmung .
Ba thusa batsamaisi go rulaganya dipitso tsa ditogamaano-pele ;
Intaseteri ya thekenoloji ya ditshedi e ka dirisa setshedi mo tsweletsong ya intaseteri , fela kuno ya bofelo e ka se akaretse sedirisiwa sa setshedi .
14.14 Modulasetulo yo o ikemetseng ka nosi o tla tlhomiwa ke Komiti ya Melao gore a okamela kokoano ya dikgato-kgalemo ;
Go tlaa diragala eng ka batho ba ba dirang mo dipolaseng tse di jalang korong ?
Ka go lekalekantsha segasetsa sa gago o tlhomamisa bokana ba kgasetso bo bo lekaneng gore bokana ba khemikale jaaka go tlhokega bo gasetswe ka heketara .
Ga e maleba ( * )
Kgato ya 0 : Ipaakanyo kgotsa kgato e e tsewang pele ga togamaano
Go na le lefelo la thuso go ditokololo tsa Grain SA fa ba lekalekantshiwa kwa dipotso di ka arabiwang teng mabapi le tsamaiso ka tshwanelo e e leng botlhokwa go dirisiwa mme gape le go fokotsa mathata .
Ke dirisa R500 go ya go R1000 ka kgwedi
11.1.2 Go tlogela tiro ;
Mafoko a tshegetso go tsweng senatla sa go uma le go rekisa
Gakologelwa gore mo thefosanong ya dijwalwa e e siameng kgatelelo e tshwanetse go nna go laola mefero ya matlhare a a sephaphathi mo tshimong ya korong .
Mo puong ya gagwe ka dikapeso tsa baithuti kwa Yunibesithing ya Wits ka 1995 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a itebaganya le potso e e reng : Ke mang yo e leng MoAfrikan ?
1.3.3 Letlhomeso la Tlhabololo ya Bonno ( SDF )
Kwa mmasepaleng wa Gemsbok go kaiwa ka kakaretso gore sebueledi se rwele maikarabelo a thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto .
Sengwe se se leng thata sa go nna molemirui ke go tlhola go lebelela dijwalwa tsa rona le go lekalekantsha tswelelopele ya tsona ka nako ya go mela mo ngwageng .
Ga go na pelaelo ya gore dibolayamefero tse di gasetswang pele ga go bonala ga dimela tsa dijwalwa di na le mosola tota go laola mefero e bile le go netefatsa gore go bonwe kumo e e ka kgonwang ka botlalo mme go tshwanetse gore go nne tirego e e dirwang ka kitso le go thusa ga bommankgakga e bile go laolwe ka tlhokomelo mo polaseng .
Clr ________________ o ne a tlisa tshitshinyo mo ya gore RBS e newe madi a kgwebo a bokana ka R50m .
Dikatlholo tse di ikaegileng mo setšhabeng
Moko o tla bonala o fifetse , o gonegile , o budutse kgotsa o na le bobi mme gape fa o tlobogile ; le
Togamaano
Pele o tsenya dibering mo " housing " tlatsa halofo ya " housing " ka kirisi .
Moporesidente o tlhopha Moeteledipele wa Ditiro tsa Puso yo o dirisanang le batlhankedi ba Matlo ka bobedi .
GO NA LE DIPAKA DI LE PEDI TSA PHEKOLO :
Jaaka sekao , fa batsayakarolo ba dira go raya gore pitso e tla rulaganyetswa morago ga tiro .
Dikomiti tsa Diwoto , ka thuso le tshegetso ya mokhanselara wa bona , ba ka itirela mokgwa wa tsamaiso ya tiragatso o o ka tshwanelang ditlhokwa tsa bona .
Tlhaloso ya tiro e e tsitsinngwang e bontshwa mo lebokosong 3 fa tlase fa .
Es'kia Mphahlele o batla gore setšhaba se bule matlho a sona go bona ntlha ya gore kago ya setšhaba fa morago ga kgololosego mo Aforikaborwa e ikaegile ka tlhaloganyo e e bonolo ya bosetšhaba .
Kgangkgolo e e isang kwa tlhaeletsanong e e nang le bokgoni ke go kgona go reetsa , go tlhoafalela se o se reeditseng , le go araba ka molomo kgotsa le ka diketso dingwe fela tse di supang go tsibogela se o se reeditseng .
Go ka kgonegwa ka go dirisa didiriswa tsa meno , mme didiriswa tsa meno di kgonwa go thibega botoka fela fa go na le disalela go feta mo tshimong .
Netefatso le go baa mo maemong a a botlhokwa
ISBN 0-621-10784 ; e bonwa go tswa go :
Molao wa Letlhomeso la Pholisi ya Ikokoanyetso e e Ratwang , 2000
Mo go obameleng go nna teng ga Modimo mo dilong tsotlhe tsa tlhago , re tshwanetse ra amogela gore setso sa Afrikan ga se kgotlhelele go sotliwa ga batho ke ba bangwe , le go sotliwa ga tlhago ka bona batho .
Fa o rulaganya tekanyetso go botlhokwa gape go rulaganya makwalo a madi a mararo mme a tlhaloswa e le Makwalo a Tekanyetso .
Gore go netefale gore go na le kamano e e siameng magareng ga mmu le peo ( e le go netefatsa gore peo e ka monyela , bongola le go simolola go tlhoga ) , go ka tlhokega go dira kgatelelo ya mohuta mongwe go kitlanya mmu .
Molaotheo o kaya gore maikaelelo a pusoselegae ke :
Lobela fa go jwalwa - Katologo gare ga dimela tsa disonobolomo e kana kang mo moleng ?
Koketsego ya dikungwa go tswa go balemirui mo go abeleng baagi ba toropo
2.1.5 " Kgosana " e raya mojabogosi yo mogolo go ba feta botlhe wa bogosi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng yo o amogetsweng ke botlhe le go tlhomiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Motlhankedi wa sepodisi o tlaa go fa nomoro ya kgetsi le gone o tshwanetse go dirisa nomoro e ya kgetsi jaaka tshupetso ( referense ) nako le nako fa o batla tshedimosetso ka ga kgetsi .
O thibela motho mongwe le mongwe go romelangteng semela sengwe le sengwe mo Aforikaborwa kwa ntle ga tetlelelo .
Ngwaga o o latelang ke batla go jwala diheketara tse 125 ka dijwalwa mme ke batla go oketsa mafulo a a jwalwang go diheketara tse di ka nnang 35 .
Fa e le gore o na le didiriso tsa gago , di dirise , tsweetswee .
Mo bukeng ya botshelo ba gagwe ya bobedi , Aforika My Music , Mphahlele o anela gape , ka dinako dingwe ka dilo tse di tshegisang , mme ka tse dingwe ka khutsafalo , ditiragalo tsa dikgotlhang tsa selelapa , magareng ga gagwe le mogatse Rebecca .
Se ke sona se dirileng gore Moporofesara Es'kia Mphahlele a re rotloetse gore re nne re butse matlho ka ga boleng ba temokerasi ya rona .
Fela ka gore leano le tsweletse ga go kae gore dintlha tsotlhe tse di neng di gopotswe kwa tshimologong ya tiko ya porojeke di tlaa nna fela jalo mo tsamaong ya porojeke .
o tla lemoga dithata le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto .
E tserwe go tswa mo tllhamong ya gagwe ya 1990 : Alternative Institutions of Education for Africans in South Africa .
Naeterojene ke karolo ya botlhokwa ya dibodi .
( b ) motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; le
Go nna maloko
Jaaka karolo ya tsepo ya togamaano ya rona mo go eneji , Exxaro e ineetse go tokafatsa tiriso e ntle ya eneji le go fokotsa metsi ya khabone ka 10% mo bofelong jwa 2012 .
Le fa go ntse jalo , tshwanologo e na le dipharologano tse di fetang tse di mo gare ga batho tse di ikaegileng ka setso , bong kgotsa bogolo .
Go kgaoganya mefero le mefuta ya teng
Tsena ke didiriswa tse o tshwanetseng go di dirisa : dihara tsa go jwala , digasetsa tse di rwalwang mo mokwatleng , dilokelamonontsha tse di kgarametswang mme le megoma e e tshwarwang ka diatla go tlhagola mefero .
Mo tiisetsong e ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikan o bua ka ga tlwaelo e e leng teng magareng ga baithuti ba banadikerii ba ba nang le ditifikeiti gore ba ipona ba le kwa godimo gaba ba senang ditifikeiti .
Ke ka ga moo Mphahlele a buang ka ga mokwadi wa Ngwagakgolo wa bo19 , Edward Blyden , yo jaaka sekao , a neng a dumela gore moAfrikan-American o ne a nnela ruri mo dikgoleng go fitlha a itlosa a ya Aforika .
4 . Setšhaba sa fa gae se se dumelang go dirisa kitso ya setso ka maikemisetso a go batlisisa ditshedi se tlhoka fela tumalano ya kabelano ya mesola e seng tumalano ya tshutiso ya didirisiwa .
Mothale wa tulafatso e e bulegileng ke ona o peo ya ona e ntshiwang ka tulafatso ya kakaretso ( ke go re ga go na taolo ya tulafatso ) .
Diura tse 250 tsa tiriso dingwe le dingwe ( ka kgwedi )
" motlhokomedi wa semolao wa ngwana " go tewa motlhokomedi wa semolao wa ngwana yo a umakiwang mo go molawana wa 1 wa Molao wa Bana ;
Fa re batla gore go nne jalo re tshwanetse go dira tsotlhe tse di leng botlhokwa gore go nne jalo .
Diphoso di tlaa nna teng .
Ke ikana go oketsa kumo ya me jaaka nako e tswelela ka go amogela dithutiso kwa Tlhabolo ya Balemirui ya Grain SA .
Go tswelela go jwala tlhaka e e tshwanang ngwaga le ngwaga ka go se dirise thefosano ya dijwala .
Limos Malgas ke molemirui yo o tlhabololwang wa dingwaga tse 61 go tsweng Mmasepala ya Malahleni tlase ga Mmasepala ya kgaolo ya Chris Hani kwa Kapabotlhaba .
Se ke gore fa o ka palelwa ke go duela kadimo , moadimi a kgone go rekisa selwana seo , se o se neetseng jaaka tshireletso go boelwa ke madi a gagwe .
Dithoto tse di sa kgoneng go sutisiwa
Tiriso ya peo e e phepa e e siameng ka nako ya go jala ;
10 DIKOPANO , PALO E E BATLEGANG LE DITSHWETSO TSE DI DIRILWENG MO KOPANONG TSA KGOTLA YA SETSO
Ka tlwaelo nngadule e bonala pele mo matlhareng a a kwa tlase mme e ntsifala ka palo jaaka semela se tswelela go mela .
e le mo go sone . 1 .
( 5 ) ( a ) Moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao , a tlhatlhelwe kwa kgolegelong mo boemong jwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , fa e le gore mo godimo ga mabaka a a umakilweng mo dikarolong tsa molawana wa ( 1 ) le wa ( 3 ) , o fitlhela go na le mabaka a le mantsi a a popota le a a gapeletsang , go akaretsa ditlolo-molao tse di tshwanang le yona tse a kileng a bonwa molato mo go tsona kgotsa tlolo-molao nngwe e iseng e konosediwe kgatlhanong le ngwana , fa fela e le gore ngwana o na le dingwaga di le 14 kgotsa go feta .
ke bomang ba ba thatlhobiwang
Gantsi tirego ya go rebola kadimo ya ntshodikuno e tsaya lobaka lo loleele .
15.7 Go Fedisiwa ga Komiti ya Bookamedi
Latela dikgato tse :
Kgato ya 8B - 8C : Tsweetswee , netefatsa gore dilo tse di leupa le tsa ditlhakanyana di nyerolotswe pele mo metsing pele o di lokela mo tankeng .
Thibelo e mabapi le ditsamaiso ( tshedimosetso , boruni , jalo le jalo ) tseo di dirang gore go nne bokete go tsaya karolo mo ditiragalong tsa bogwenegwene ) .
Kitsiso
Se se maleba go bareetsi ba bagolo ba ba tlang ka maitemogelo le dinonofo di le dintsi .
go amogela gore dikopano ke mokgwa fela o le mongwe wa botsayakarolo e bile ntle le fa di tsamaisiwa sentle , di ka nna mo letlhakoreng la ba ba buang thata le / kgotsa ba ba buang ka botswerere .
Baagi ka kakaretso ba tla lemoga tswelopele ka go tsenngwa mo tirisong ga togamaano ya Woto .
Bo tla e le dipelere mme di tshwanetswe go gasiwa mo godimo ga dikgetsi tsa tlhaka pele di khuphetswa ka seile e e se nang diphatlha e e siameng go di khuphetsa sentle tota .
10 WC , 10 MF , Bomankge ba le 4 ba CBP le Mokaedi wa CBP
Go tshegetsa go ntshiwa ga maano a diwoto go ralala setsha sa taolo sa mmasepala ke peeletso ya mmasepala e e atologileng mo ditiragatsong tsa tseokarolo ka kakaretso bolosegolo ditsamaiso tsa komiti ya woto .
La bobedi , o tshwanetse go nna le mokgwa wa go dirisa tlhokomelo .
6 . Tlhatlhoba serulaganyetso le bannaleseabe ;
Taolomofero
O tshwanetse go netefatsa gore tlhaeletsano nnngwe le nngwe le batshodi ba kitso ya setso e ka mokgwa o o bonolo go tlhaloganyega gape e ka puo e e maleba .
Fa dimela tsa mokhure di fitlhelwa morago ga go gasa sebolayamefero di tshwanetse go tloswa ka diatla pele ga go robiwa .
Dintlha tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa fa go tlhophiwa masimo a mo go jwalwang kanola
Go tlholwa ga ditiro mo tikologong .
O bua ka boitshepo gore , " phisegelo ya ntwa ya rona ya molomo e fetogile " .
Bathapi ba le bantsi ba rebola methale e e farologaneng ya dikadimo .
Dintlha tsa khoso
10.13 Ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong tsa maloko a Kgotla ya Setso di tla kwalwa ke motho yo tlhophilweng ke Ofifsi ya Kgosi mme di tla romelelwa maloko otlhe a Kgotla ya Setso , mo malatsing a le supa morago ga kopano epe .
A sebolayamefero se re batlang go se dirisa se dumetswe ka molao go bolaya mefero e e rileng eo ?
Mphahlele o ne a dumela gore kagoseŝwa ya lelapa jaaka ' motheo wa boagisani ' , e tshwanetse go nna ntlha ya ketapele mo go rudiseng thulaganyo ya boagisani .
Ka ntlha ya lebaka le , baamegi ba mmasepala ba tshwanetse go nna kelotlhoko ka ga go dirisa ditsela tsa ditlhopho go bona bomaleba jwa dikomiti tsa diwoto .
Ka gale tlhapa diatla tsa gago morago ga go gotlhola .
O ne a lemoga gore mekgwa-thuto e mešwa e ne e tsenngwa ka ge e ne e tlhokega , mme e ka kgona go " rotloetsa bana le barutabana go ikakanyetsa. "
Tsamaiso
Mikgwa wa tlhokomelo : Ditlhopha
Palo e e batlegang gore go tshwarwe kopano ya Lekgotla la Dikgosana e tla nna botsni jwa maloko otlhe a a leng gone , ke goore , 50% ya maloko otlhe a Lekgotla la Dikgosana
Kwa ntle ga badiri , ba ba ka se keng ba nna thoto ya kgwebo , mabaka a ntshodikuno a mangwe le tsotlhe tse di akaretsang a ka nna thoto ya kgwebo , kgotsa a adimiwa kgotsa a hiriwa go tswa setheong se sengwe .
2.2.3 Go netefatsa gore dithoto tsotlhe tse a nang le maikarabelo a tsone ga di dirisiwe botlhaswa le gore ka botsona ga di bule tšhono ya pipamolomo :
Ka lebaka le , thuto kwa Egepeto wa bogologolo e gatelela go tlhola Modimo yo o tshwanang le motho - motho yo o pelotlhomogi .
Go nna le maemo a go bona kgono ya go kgona go oketsa kumo mo masimong a go dirisiwang go-se-leme re tshwanetse go ela tlhoko dintlha tse di farologaneng .
Fa ke ne ke ntse ke lebeletse ditiro tsa go laola ka go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go tshwara dikgole mong wa kgwebo gape o tshwanetse go nna moeteledipele mme o tshwanetse go swetsa , go tsweletsa puisano mo teng le kwa ntle ga kgwebo , tlhoma ditiro tse di dirwang , rulaganya dikgaolo , tlhotlheletsa badiri mme gape le go tiisa boitshwaro ka molao mme le ka kutlwano .
Lenanenetefaletso le le kailweng mo go ( c ) le ka thusa komiti ya woto go sala morago merero e e saletseng kwa morago .
Mefero e anama bonolo e bile e golela ka bonako thata .
Maitlhomo a tshwanetse go :
Matlole-kakanywa le togamaano di neelwa setlhopha sa baagi ka kakaretso kwa kopanong .
Bafitlhelelamakgaolakgang ba Balemipotlana ba ngwaga ba Mpumalanga ke ba ba latelang :
Mo dikgaolong tse dingwe mefero e setse e kgona dikhemikale tsa mofuta wa triazine .
Sekao sa lekwalo la kamogelo ya tekanyetsokabo
Busman Mathebula o re bontsha mmidi le naga mo polaseng ya gagwe .
Seabe sa mokwadi mo Tsosolosong ya Aforika se fetoga le bonnete jwa hisetori ya ga jaana , mme mokwadi le ene o tshwanetse a nna le seabe mo phetogong ya setšhaba , ka go re gogela kwa ditseleng tse dišwa tsa go lemoga le go tlhaloganya bonnete jwa rona .
Bothata jwa gagwe jo bogolo bo mo mokwading yo o dirang jaaka , se a se bitsang , " go nna ditsebe tsa setšhaba , " yo o " botsolotsang , [ . . . ] boitekanelo jwa maitsholo " a setšhaba sa gaabo .
Tiro ya batho bangwe le bangwe e tla sekasekiwa go ya ka mokgwa wa tsamaiso ya tiro o o tsenngwangtirisong ke mmasepala wa bona .
Fela , melao e mengwe e mentsi e e tsamaisiwang ke mafapha a mangwe a puso le yona e maleba .
Ntlha e e neng e ralala puo ya gagwe ke dikgolagano tsa tlhagiso ya dikwalo ( le botaki ) jwa Aforika .
Makoa
Bonnye le makisimamo ya dithemphereitšha
( i ) tshwarwa kgotsa mekgwa ya go tlisa motho kwa tshekong ya bosinyi ;
Go na le mefero ya matlharebophara e mentsi e e tshwanetsweng go laolwa mme re raya jaaka e e latelang :
e ) Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso le Thulaganyo ya Mmasepala ya 2001
Go kgona go oketsa go dira ga thulaganyo , go bonega go le botlhokwa gore balaodi ba ba kgonang botlhe ba nne le baeteledipele ba ba kgonang .
Gape re gorositswe se se tshwanang go Lefapha la Temorui , Dikgwa le Ditlhapi mme gape go Lekgotla la Papatso ya Temorui .
" Fa botokololo jwa sepolitiki bo kgoreletsa boitlhamedi mo mothong gona ga bo ise gope . "
Bontle ba go nna le polokelo ya mmidi o o leng wa gago go raya gore go na le polokego ya dijo e e tlhomameng go legae la gago le diruiwa tsotlhe tse di leng mo polaseng ya gago ka ngwaga otlhe o o latelang .
34 . ( 1 ) Ngwana mongwe le mongwe yo a latofadiwang ka tlolo-molao o tshwanetswe go sekasekiwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) le wa ( 3 ) , kwa ntle ga gore tshekatsheko e bo e dirilwe go ya ka molawana wa 41 ( 3 ) .
Ke wena yo a tshwanetseng go batla kitso mo go ba ba go nayang inšorense - ba naya ditiro tse di farologaneng le thuso e e farologaneng .
Mo dipakeng tsa komelelo tse di atologileng fa mafatshe a phulo a na le dikotla tse di sa lekaneng tsa loruo , diphologolo di tlaa dirisa mafura a di a ipeetseng , se se ka bakang tatlhegelo ya boima le maemo .
Tlhokomelo e e tseneletseng le tlamelo ya semekhenike ke e e manontlhotlho - sengwe le sengwe se na le bonno e bile se tlhokometswe bontle thata .
Tumalano e tlamela tuelo ya boleng jo bo sa fetogeng wa madi mo dingwageng di le tharo le phesente ya tshaelelo ya dipoelo morago ga fao .
Rre neela rre Jerry Mthombothi kola ya tshephe ka boleng jwa ditshupetso tsa ditekelelo mme re solofetse go ithuta go le gontsi ka nako ya malatsi a balemirri a a rulagantsweng mo dikgweding tse di tlang .
Mo Afrikaborwa Molao wa Melelo mo nageng le mo dikgweng wa 1998 o supa gore ke boikarabelo ba mong kgotsa yo o dirisang polase go thibela mollo fa o simolola go fisa naga o sa laolwe - mme o tlhotlheletsa beng ba polase botlhe - go nna mongwe wa Bathibelamelelo mo tikologong .
1.2 pele ga letlha kgotsa ka Letlha la Tshaeno ( kgotsa letlha leo Moadimiwa le Moadimi ba tla dumelanang ka lona ka go kwala ) , ditshireletso di tla bo mmogo di netefaditse ditlamego tsa Moadimiwa ka go kwala polelo ya tshireletso ;
Go thata go kgona go lokisa ntlha ya go reka diterekere le didiriswa tse dinthsa go molemirui yo a simololang - madi a a dirisiwang ga a a tshwanela ntlha e .
Go fetola pH go ka akaretsa go tshela dithibedi tsa pH mo metsing .
Mefuta ya go mela go-lekalekana
Ga go na kgonagale gotlhelele
E seng jalo se se ka lebisa kwa go se kgotsofaleng ga baagi ka ba ka nna le tsholofelo ya gore khansele ya bona e tshwanetse go nna le komiti ya woto le fa peomolao e sa tlhoke jalo .
Dintho tsa rusu ya disoya di ka bonala di tshwana le malwetse a mangwe a a mo matlhareng mme di ka fosiwa e le bolwetse ba maronthotho a marokwa kgotsa bolwetse ba go senyega ka ntlha ya dibaketeria .
Athikele ena e tlaa supa dintlha tse di leng botlhokwa thata tsa go uma disoya mme le ditiragalo mabapi le go jwala , go loga maano le go dirisa monontsha fa go jwalwa disoya .
TSHWETSO YA SETŠHABA SA KARAMAKA SE SE NNANG MO LEFELONG LA MASUNGA , POROFENSE YA MPUMALANGA , AFORIKABORWA
Tlhagiso ka kakaretso e ikaegile ka dintlhakgolo tse di latelang :
Mo Tiisetsong ya Aforika ya gompieno Mphahlele o bua ka dithulaganyo tse di telele tsa tlhabologo , diphitlhelelo , kokoanyo ya kitso , setso le go ithuta tse di dirang se re se bitsang re re ke " tlhabologo " .
A melao ya ditirelo e fitlhelela ditsela tsa SMART ?
Se se kaya gore o tshwanetse go senola ka botlalo maikaelelo a tiriso ya sedirisiwa , mokgwa wa kgobokanyo , le bowetso jo bo ikaeletsweng jwa patlisiso .
Thebolelo ya bogole R1 410
Baagi ba tshwanetse go bolelelwa gore mafapha a bosetšhaba le a porofense a tsamaisiwa jang , a bitsa bokae le gore ke mang yo o laolang
Fa kgomo e tsala o tshwanetse go oketsa maemo a diproteine le enagi ka gore kgomo jaanong e tlhoka go tlhokomela namane mme e tshwanetse go kgona go e naya kotlo jaaka e e tlhoka .
Bokgoni jwa go dira mo kgatelelong , diura tse di fetang palo le mafelo a beke fa go tlhokega ; le
Mafeloa mangwe ( tsweetswee tlhalosa )
Urea ka tlwaelo ke motheo wa naeterojene o o dirisiwang mo mmiding o o nosetswang ka e kgonwa go nyerolaswa botoka mo metsing mme e kgonwa go lokelwa mo metsing a go nosetsa dijwalwa tota le fa e le segasetsa se se dikologang .
Kgato ya 3 : Ke eng se se botlhokwa mo baaging ba rona ?
Tiriso ya lefatshe
Tlhagiso mo mmiding
Hisitori ya Lekgotla
Ditheo tse di kwa ntle di ranola mathata le ditiragatso tse di kokoanyang tshedimosetso , mme ka jalo ba laola tshekatsheko .
Tseokarolo ya tirisano
Bacillus thuringiensis ( Bt ) - Ke bakateria e e nnang mo mmung mme e teng le mo matenyeng a diboko le dirurubele tse dingwe tota le mo matlhareng le ditshenekegi tse dingwe le didulametsing .
Phepafatsa setoro kgotsa sefala sa gago thata , le dipeipi tsa kamogelo , diboro le dikhonbeiyase , difene tsa mowa , didakete ka go tlosa matheriale wa leswe o o pakileng moo le dithoro tse dikgologolo tse di ka subang ditshenekegi kgotsa difankase .
Tsamaiso ya Tiro
Molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go tlhaloganya popego le ditiragolo tsa mmu o ene a o dirisang mme gape o tshwanetse go tlhola a ntse a tlhokomela maemo a mmu le go lemoga gore kgogolego ya mmu e farologana go ya ka kgaolo le kgaolo mo lefatsheng .
24 THOLOBOIKARABELO
Le fa tota a sa laolele motaki , Mphahlele o ne a dumela gore ba botaki ba maAfrikan ba ne ba ka thusa go busetsa kgokagano e e kgaogileng magareng ga maAfrikan le setso sa bona .
Go gogofatsa ga mmu o o fa godimo go dira gore dimela di se kgone go tlhoga sentle mme go nna tse di sa tlhogeng .
GO TOKAFATSA LE GO BOELETSA
Go bona gore go nne le kgwebo ya tlhagiso ya dijo , mo e leng gore nngwetharong ya tsone di tlhagisitswe ke balemirui ba ba potlana kgotsa ke malapa .
Nna modulasetilo wa kopano e go tlhokomelwang tiragatso mo go yona .
E tshwanetse ya tlisa boleng kgotsa ya tlisa phetogo e ntle ka tsela nngwe .
Go botlhokwa go tlhaloganya pharologanyo fa gare ga tebosešwa , tekanyetso le peoleitlho .
Mo sekaong sa baesekele motho yo o palameng baesekele ke ene a tšhobang diterapa .
Lorato la Themba go bolemirui le simolotse fa a sa le monnye , jaaka a ne a golela mo polaseng mme toro ya gagwe e le go nna molemirui yo o pila le maano a go netefatsa toro e ka go oketsa kitso le go dira thata .
R3.5 dibilione di abelwa mafelo a ikonomi a a kgethegileng a tlhabololo ya mafaratlhatlha .
Meetlo e e ntseng jalo ga e a tlhagisiwa ka mokgwa o o siameng le go tlhaloganngwa ka nepo , e farologanya batho mo go ba bangwe le go ba pitlaganya le botshelo , le go itumelela bobusaesi jwa bontsi .
Dikao tsa ditshenyegelo tse di tlhomameng ke tatlhegeloboleng ( e seng madi ) , merokotso , dituelelo tsa inšorense , rente le badiri ba leruri .
Netefatsa gore o na le dintlha tse o ka ikgolaganyang le ba mmedia wa selegae mme o ikgolganye le bona ka tlhomamo .
Kgatsho e e kelotlhoko ya thibelo , e sa le e supile bogologolo gore ga e a nonofa , mme ga e atlanegisiwe .
Tlhaloganyo ya mongwe le mongwe ke motswako o o tshwanang o le osi wa hisetori ya gagwe ka sebele go fitlha ga jaana , le bokgoni jwa gagwe jwa go fetoga le go golela pele kwa isagong .
Porogorama ya go tokafatsa le go aga tleliniki ya Macozoma
Supa bong jwa gago
Botsa dipoptso ka tiro - " Ke goreng tiro e e dirwa ? " , " Go botlhokwa ka nnete gore tiro yona e e direge " , " Go rakanwa le mathata afe fa tiro e e dirwa ? "
Ka tsholofelo go tlaa dirisiwa e le ntlha ya tshimologo , go naganwa le go tlotlwa go kgona go " lekalekantsha " tlhotlhwa pele go le morago ga nako go ba bangwe .
Letlhomeso la tlhabololo ya Bonno e e Lotaneng
Mo tlhomamisong eno ya seAfrikan , e e nopotsweng mo lekwalonyaneng le le bidiwang ' go ruta mogopolo ' , mme e kwadilwe ka 1993 , Es'kia Mphahlele o re nopolela maitemogolo le dikakanyo tsa gagwe , ka maiteko a go utolola tswelelo ya mogopolo , e a ne a e kaya e le ' tirego ya loago le kgôlo ya tlholego ya motho ka nosi ' .
Fa seo se setse se tlhomamisitswe gore go tshwanetse go atoloswe kgotsa go tokafatswe ditirelo dife , go tshwanetse ga tlhamiwa dintlhakaelo le diikaelelo tse di tlhamaletseng gore mmasepala o tle o kgone go swetsa ka ga ditsela tse di botoka tsa go fitlhelela maikaelelo a ona .
Ka fa letlhakoreng le lengwe , mo intasetering ya thekenoloji ya ditshedi selo se se tlwaegileng sa sediko sa tlhagiso ya kuno - e e jaaka dithugisi tsa peterole ya ditshedi le ditshekisi- go tsaya ngwaga e le nngwe go ya go di le pedi fa thugisi ya lloto e supilwe .
ditsela tsa mmasepala le mesele ya metsi a a elelang
2-3 times a month Makgetlo a le 2-3 ka kgwedi
Ga se mofutapeo yotlhe e e nang le lotso lwa Bt e e nang le kemelano e e lekalekanang kgatlhanong le tlhaselo ya sebokophetlhi mme se se tshwanetse go tsewa tsia fa go tlhophiwa mefutapeo ya setlha sengwe le sengwe .
Se se tswala marose a boalogodimo go ya pele le go fokotsa nwelelelo ya metsi le go oketsa kelelo ya merwalela .
Kemo ya maitlhabelo ke mokgwa wa tlhago go dira gore mmele wa rona o nne le boitekanelo - le fa e bile batho ba na le kemo ya maitlhabelo .
Di pege mo loboteng .
Fa o batla kitso gape o ka e kopa ka go romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Ke tsa motsamaisatiro le baagi mmogo
" Go tlhageletse kgato e e bonagalang ya go ikamologanya ga batho magareng ga dipolotiki le maitsholo a setšhaba .
Go dira dipatlisiso mabapi le dilo tse di masisi tseo di amang tlhabololo ya pakatelele .
Go botlhokwa thata go nna le kitso ya gore go rekisiwa le go reka ga mmidi mo Afrikaborwa go diragala jang le fa o na le mongwe yo a leng moemedi wa gago yo a go thusang .
Fa go na le pelaelo ya gore motho yo o tlhagelelang fa pele ga kgotlatshekelo nngwe o ne a le kwa godimo kgotsa ka fa tlase ga dingwaga di le 18 ka nako e a neng a latofatswa ka tlolo-molao ka yona , kgotlatshekelo e tshwanetse ya-
4.1 Dikarolwana tsa botlhokwa tse di tlhokegang mo thulaganyong ya CBP
Setlhatswamowa se ka thibana ka leswe , le go tlhola tiriso ya lookwane e e fetileng le tatlhegelo ya maatla .
Go botlhokwa go farologana gare ga bojang le tlhaka ka dibolayamefero tse dintsi di bolaya mofuta o le mengwe fela .
Tiragalo ya go supa mofuta o o ka kgonang rusu ya disoya ka ntlha ya dijene e ntse e tswelela mme ga o ise o bonwe .
Mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga le ditlhaga tse dingwe .
M&E / Togamaano mo ngwageng o o tlang
Go letla baagi go tsaya karolo mo ponelopeleng ya dibaka le tiragalo ya dithulaganyo .
Dikomiti tsa Diwoto le baagi ba ka kgona go tsayakarolo mo thulaganyong le mo thebolong ya ditirelo tsa mmasepala ka ditsela tse di latelang :
SATI mo metsweding ya dikgang
Ditsela le pharakano
Fa di sa gatelelwe ke komelelo nako ya go simolola go tlhoga le go bonala go ya go nna mo maemong a go nna dimela tse di godileng go tlhotlheletswa ke thempereitšha ya mowa ka letsatsi le letsatsi mo go kopantshang mokgwa o o rileng ka nako yotlhe ya go mela .
Dikomitipotlana
Go tlhabolola mananeo le tshimololo ka ditheo tsa ditšhelete le mekgatlho e e emelang intaseteri ya ditirelo tsa ditšhelete go itsise le go ruta badirisi le ba go kgonagalang gore e ka nna badirisi ba dikumo tsa ditšhelete le ditirelo .
Loso lwa mphato a le mongwe lo khutlisa tumelano magareng ga bomphato ba ba kgethegileng bao .
( i ) sediriswa sengwe le sengwe .
Re leboga botlhe ba ba abetseng go ntlha e ntshwa ya rona le bonnete ba gore re ka kgona go tswelela pele go bokamoso ka boikanyo .
Puo e e maleba 117 18 .
Ditirelo tse di fitlhelegang , di le maleba e bile di ka tsibogela tlamelo eo ya matlole
CV ke ' lekwalo le le phelang ' - le lona ga le a tlhomiwa ' go se fetoge ' mme le tshwanetse go fetolwa ka ngwaga le ngwaga , ka nako e o rutiwang sengwe kgotsa tiro e ntshwa . ( Ruta ntlha ena go bana ba gago ! ) .
Inšorense ya ditsenngwateng ga e a lekana go sireletsa kadimo
Kgobokanyo ya lekgetho le tiriso ya madi e tshwanela go laolwa go netefatsa gore madi a dirisiwa go ya ka maikaelelo a Palamente .
Nwelelo ya pula e tokafadiwa ke :
Roba tshimo - Diheketara tse 3 -10 .
Dikomiti tsa Woto di bonwa jaaka sediriswa se se tseneletsang temokerasi ya selegae le go nna sediriswa se ka sona go ka tlhomamisiwang go nna le baagi ba ba nang le botshelo tota e bile ba na le seabe mo dilong tsa bona .
( i ) ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , taelo ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 24 , fa go na le nako e e beilweng ;
Disekerini tsa sefo tse di senyegileng .
phasalatsa pegelo ya ngwaga ka ga tiragatso ya bakhanselara le badiri
O ne a itse gore go ikamanya ga sepolotiki go na le bokgoni ba go kgelosa mogopolo go tswa mo mabakeng a a kitlanyang a a neng a le botlhokwa mo dikgaratlhong tsa kgolosego mo lefatsheng la Aforika .
go supeng ditlapele tsa tsona tsa tlhabololo tse di botlhokwa
Go botlhokwa go rulaganya mefuta le nako ya go mela fa go jwalwa mme fa go laolwa sentle ka go jwala mefuta e e sa butsweng ka nako e le nngwe mme gape go se jwale ka nako e le nngwe nako ya go roba e a oketsega .
Jaaka go setse go rilwe , go botlhokwa thata go ' kontoraka ' baeteledipele ba ba batlang go thusa go fetola maemo jaaka a ntse .
La bobedi , dira tse o ka di kgonang go fokotsa bothata ba diphatsha .
Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA le na le maitlhomo a go tlhabolola bantshakuno ba bagwebi ba bantsho ba ba nang le bokgoni .
( d ) palo ya bana ba ba umakiwang mo temaneng ya ( a ) , ba dikgetse tsa bona di reediwang go ya ka molawana wa 11 , go ka ne go reeditswe bopaki jwa moitseanape , le ditlamorago tsa kgetse nngwe le nngwe mabapi le patlisiso ya kitso ya bosenyi ;
Ditšhono
gore ke motho yo o botlhokwa , le bokgoni jwa go nna le seabe se se
Fa e le gore o ya go dira diphoso ngwaga o o tlang , gona dira diphoso tse dintšhwa !
Fa ba tsaya karolo mo lenaneong la ditlhabololo le tiragatso batho ba nna le maano a mantsi ka bobona mo go tokafatseng ditirelo le thebolelo ya mafaratlhatlha .
Fa o sa itse mmaba wa gago , ga o kgone go lwa ka nonofo .
123464 : Go kokoanya tshedimosetso le go neelana ka thuso ya togamaano ya porokeke le ditiro tsa go rulaganya
Go ya ka tsa kgwebo go na le dikgato di le mmalwa tsa taolo ya sebokophetlhi .
( ii ) Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo , yo o tshwanetseng go phatlalatsa phasalatso mo go batsaya-karolo ba ba tshwanetseng , ba ba tsayang karolo mo tsamaisong ya Molao ono .
Go Tlhatswa Dilori
Le fa go ne go na le phokotsego kwa Kapabophirima go tsweng ditono tse di ka nnang 340 , 000 ka 2008 go ya ditono tse di ka nnang 272 000 ka 2012 , ditiragalo di supa gore kumo e ka emisiwa mo ditonong tse di ka nnang 280 000 ka ngwaga .
Nka bona jang khopi ya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo ?
( f ) kgakololo e e ikaegileng mo tshekatshekong ya gore a bonnye jwa dingwaga tsa kitso ya bosenyi , di tshwanetse go sala e ntse e le dingwaga di le 10 jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 7 ( 1 ) kgotsa gore a bonnye jwa dingwaga tsa kitso ya bosenyi di tshwanetse go tlhatlosiwa .
( a ) go ya ka ditaelo tse di ntshitsweng ke Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba , jaaka go tlhalosiwa jalo mo go molawana wa 97 ( 4 ) ( a ) ( i ) ( bb ) ;
Leano le sisinya phetolo ya tlhagiso e e tlisang go se tlhomame ntle le go leka go batla dithulaganyo tse dintšha tsa ditheo mme go diriswe tlhagiso e e lekang go tlhaola le go rarabolola makoa a thulaganyo le bokgoni .
Ka gore go ntse jalo re tswelela go tlhola re leka go lekalekantsha .
Go a thusa gore o kope batho go kwala ditiragalo mo dikarateng me o bee dikarata mo setshwantshong se se supang dinako .
Fa go jwalwa pele ga nako go jwalewa go se boteng , go le fa godimonyana fela mme go tshwanetse mmu o go jwalewang mo teng .
Tiriso ya monontsha
Ya ntlha ke gore ba botabota tsa bona tse di fetileng .
badiri ba kwa ga mmasepala
Go aga bokgoni
Kgonagalo ya go nna le phitlhelelo mo isagong
Fa a ganetsana le ditatofatso tsa Moporofesara Gayle , Mphahlele o tlhalosa gore mo matsenong a Down Second Avenue , o dirile tiisetso ya gore ga a tswe mo khukhuneng ya setso go ya go lwa koo , mme e re morago a boele mo maemong a gagwe a pele ntle le go amega .
Kgang e e botlhoko ke gore bojang bo tla simolola go tlhoga fela morago ga dipula tsa dikgakologo .
Sekao , Aforikaborwa e ka nna moetapele mo lefatsheng ka go dira dithoto le ditirelo tsa indaseteri ya meepo , mmo e ng le kitso e e lekaneng .
Tsa go kwalela
( g ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke batho ba ba kgonang go neelana ka tlhokomelo ya tsa tshiamiso ;
Fa matlhare a dimela tsa mmidi a sa ntse a le talatala mme dipidi di sa le boletanyana , o simolola go kgaola dimela tsa mmidi ka go dirisa sekele kgotsa seletswana gaufi le mmu .
E re ka o kile wa goga disekerete kgotsa o dirisitse motsoko o mongwe mo dikgweding di le 12 tse di fetileng tsweetswee araba Q7-13 .
Mphahlele jaaka mmueledi sa lekalalegolo la setso sa Afrikan mo mabakeng otlhe a botshelo , o lemogile gore : " go dirisa kutlwelanobotlhoko ke karolo e e itlelang fela ya mowa wa setšhaba , " a tebo e e kgethegileng bogolo mo botshelong jwa seikonomi .
11 . Go batla gore Maloko otlhe a a simololang Tiro a tlhophe selekanyo sa one sa madi a ditshiamelo a loso le go tlhoma Salari ya Letlole e e menaganeng ga 4 jaaka seitlhophelwa se se rulaganyeditsweng ruri sa fa ba ka palelwa ke go dira jalo ;
Pusoselegae e tlhoka go netefatsa gore tiragatso ya tota le dipoelo di tsamaisana le tseo di lekanyeditsweng kabo .
Dikobelo di garela marothodi a pula gaufi le boalogodimo , se se thibela marothodinyana go boelwa ke bokete jwa bolebelo .
Go matlafatsa tiro ya mmaraka wa bodiri go tokafatsa go iponela dinonofo , go nyalanya babatla ditiro le diphatlha tsa ditiro , le go fokotsa kgotlhang .
Togamaano e e Ikaegileng mo Setšhabeng e tshwanetse go diragala pele go tsewa dikgato tsa IDP le go tlholwa ga tsamaiso gore go itsisiwe IDP mo tikologong nngwe le nngwe .
Dikgoreletsi tsa sebopego di ka tswa di tshola batho ba humanegile , sekao : komelelo , disenyi , merwalela , themo ya dikgwa , phudisokgothego , kgogolego , seemo sa dikotla tsa mmu se se bokoa le botlha jwa mmu .
Bakwadi jaaka boThomas Mofolo le Sol Plaatje ba kwadile ka ga baeteledipele ba Bantsho , jaaka Shaka .
( b ) oketsa kgotsa ya fokotsa ditikologo tsa Lefelo lengwe le lengwe la Bosiamisi jwa Ngwana ; le
Jane McPherson ( motsamaisi wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA ) o rile Aforikaborwa o tlhoka mhama o o nonofileng wa temothuo le lentswe le le tshwanang le le utlwanang .
7.8 Tshitshinyo ya semmuso kgotsa tshitshinyo e ka nna ya gogelwa morago kgotsa ya fetolwa ke motshitshinyi go ya ka tumelelo ya Kgotlakgolo e e tla ntshiwang kgotsa e e tla ganwang kwantle ga gore go ngangisanwe ka yone ;
Motlhankedi wa tshedimosetso wa setlamo sa puso o kopiwa go tlhamela setlamo sa puso kitsiso ya go ithaopela go senola tshedimosetso le go dira gore e nne gone kwa diofising tsa setlamo sa puso le go e phasalatsa mo Kaseteng ya Puso .
3 Dintlha dipe tse di oketsegileng tsa rekoto : . . . . . 
O bua gore ka nnete , matshelo a Bantsho ba le bantsi ga a farologane ka gope le a pele ga 1994 .
Go nna modiri mo polaseng ga go bonolo - temothuo e tlhoka diura tse ditelele tsa tiro mme mo makgating a mantsi tiro ya mo polaseng e tshwanetse go dirwa malatsi a a supang a beke ( sekao , tiro ya teri ) .
Go se kgone go swetsa ;
Dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiragatso di thewa mo Thulaganyong ya Mmasepala le Melawana ya Tiragatso , 2001 Kgaolo 3 Karolwana 7 .
Tsamaiso ya matlole ( go tsamaisa matlole go akaretsa makgetho , togamaano ya boswa , riseke le pelaelo ) ;
Dintlha tse di latelang di tlhoka go akanngwa :
Baya dijalo ka seemo sa tsona ;
Ka go dira ditshupetso , baithuti ba bua fela ba re " Ke se ke leng sona ka lona " , se se rayang gore ba ka se ke ba bona thuto ka tsela e e fosagetseng e e didimetseng fa merafe ya bona e tsweletse go itemogela go sotlakwa .
Dikolosa mabanta mme o lebelele gore go se nne mo go senyegileng e bile le gore ga go na mephanyego epe .
Dikatlenegiso tsa Khomišene mabapi le mafaratlhatlha a ikonomi di akaretsa go tshegetsa ka matlole , maano le tlhokomelo .
Kakaretso
Kanola e kgonwa go tlhaselwa botoka fela ke dingadule ka nako ya go simolola go mela .
Go dirisa Khat ( Mirra , Veve ) ka metlha
Athikele e kwadilwe ke morolatiro wa bolemirui .
Karolo eno e akaretsa :
Phitlhelelo go dingwaga di le pedi tsa kgolo ya bana ya botlhe .
Tshokololo e tshwanetse go gapeletsa boitekanelo , itlotlo mmogo le seriti sa ngwana .
Supa gore ga o a ipaakanya sentle fela , mme supa gape gore o na le phisego le boitumedi .
23.2 Ga go na tlhabololo epe e e tla tsenngwa tirisong le go nna la matswela ntle le fa e amogetswe ke Kgosi jaaka go tlhalosiwa mo go 16.1 fa godimo .
Le gale , gona jaanong re na le mathata a mantsi go bona madi a a ka dirisiwang go thusa balemirui go lokela kumo ya bona .
Gangwe fela fa thulaganyo e setse e le mo kgatelelong , tlhola fa go duttang .
go kwala metsotso kwa dikopanong tsotlhe tse di biditsweng ke modulasetulo le komiti ya woto . ' Metsotso ' ke rekoto e e kwadilweng ka ga se se diragetseng kwa kopanong ; ka gale e akaretsa dipuisano dingwe ka ga ntlha nngwe le nngwe , ditshwetso tse di tserweng ke komiti le ditiro tse di tla dirwang gore ditshwetso tseo di diragadiwe ;
Boammaaruri ke gore go batla go sa kgonagale go tsamaisa kgwebo kwa ntle ga go dirisa khepetlele e e adimilweng .
Khansele nngwe le nngwe le dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go dira melao ka ga ditiro , dithata le didirisiwa tse di yang go neelwa dikomiti tsa diwoto .
Motlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo sa puso kgotsa sa poraefete o tshwanetse go gana ka direkoto tse di nang le tshedimosetso e e amanang le patlisiso e e tla dirwang ke setlamo sa puso kgotsa sa poraefete se e kopiwang mo go sone kgotsa ke motho wa boraro .
Tlhaola mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga mo polaseng ya gago go tswa mo lenaneong la mefero e e tlwaelegileng mo Aforikaborwa .
( ii ) kgololo kgotsa tlhatlhelo go ya ka Kgaolo ya 4 , segolo-bogolo molawana wa 27 o o mabapi le ditlhopho tsa go bewa mo lefelong le le rileng kgotsa mo tlhokomelong ya motho yo o rileng pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong le go dirwang dipatlisiso kwa go lone , go fitlha modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa ngaka e tlhagisa kakanyo ya yona ka ga dingwaga tsa motho yoo , kgotsa go fitlha maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa motho yoo kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , mme morago ga foo lepodisi le tshwanetse go tshola motho go ya kakanyo kgotsa tlhotlhomiso .
Mphahlele , ka go itse gore o ne a bua le palo
DIDIRISWA TSA CBP
Dibopego tse di farologaneng tsa thuolefatshe di akaretsa ( magareng ga tse dingwe ) :
Go botoka go tsaya dikao ngwaga le ngwaga go na le go boloka madinyana a mannye mme gongwe o dirisitse mofuta kgotsa selekanyo sa monontsha se se fosagetseng .
Khoso ya tlhabololo ya dikgono ya balemisi
Go laola mefero ka go dirisa dikhemikale
E e duelelwang pele ya Waya Waya ( rente ya gangwe fela ka ngwaga ya bokaka ka R130 )
Molemirui a ka bona gore go ka nna poeletso ka dijwalwa tse di leng teng ka nako ya go roba ka kgwedi ya Sedimonthole .
go tlhola boikanyo - se , se batla go tlhola boikanyo magareng ga baamegi ba ba farologaneng gore maloko a baagi a tle a itse gore dikgatlhego tse di siameng tsa baagi di a tlhokomelwa .
Mo lenaneong le la tlhabololo , re dumela gore re ka kgona go tshedisa magae le go oketsa kgono ya pabalesegodijo mme re tshegetsa balemirui go dirisa mekgwa e e rileng ya bolemirui .
Pula e ne e setswe morago ke maemo a a neng a le tsididi e bile go ne go le metsi kwa bophirima , mme ga go a tswelela go nna jalo kwa botlhaba .
Tsotlhe tse di phelang mo tikologong di a tshegetsana mme di thusana go phela !
Go tlhokega gore go tlhamiwe molao le matlhomeso a a theilweng sentle gammogo le dimmotlolo tsa tiragatso gore go netefatswe fa botsayakarolo bo atlegile mme baagi ba ka kgona go ikutlwa jaaka beng ba diporogerama le mananeo a a tlhamilweng .
Jaaka go builwe mo dikgannyaneng tse di fetileng , William o dira temothuo ka go lema mmidi le sonobolomo , o na le motlhape o o bonalang wa dikgomo tsa nama le dinku di se kae .
( 6 ) Fa ngwana a golotswe ka boena , moreetsa-kgetse o tshwanetse go laela ngwana go tlhagelela ka letlha , nako le kwa lefelong tse umakilweng , fa go dirilwe taelo e e jalo go ya ka molawana ono , le go dira ka fa taelong eo .
Metshameko le Boitapoloso Aforikaborwa ( SRSA ) le balekane ba lona mo diporofenseng
( a ) kopa go newa makwalo mangwe a a ka tlhokagalang mo tshekong ;
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Dikomiti tse dingwe
Nnete ke gore go na le kgolagano e e kitlaneng magareng ga tikologo ka gore balemirui ba ntsha dijo go tswa mo diphologolong le dimela .
Mosola o mogolo wa go dirisa bakonteraka ke gore go dirisiwa didiriswa tse di tshwanetseng go dira tiro jaaka go tlhokiwa .
Deliwe o ntse a le molemi yo o ikemetseng wa sonobolomo le mmidi dingwaga di le nne , gape o na le loruo lwa dikgomo , dikolobe , dipodi le dinku .
Go na le batsayakarolo ba le mmalwa ba Dikomiti tsa Diwoto di dirisanang le bona go dira ditiro tsa bona .
Jaaka go ntse jaanong , ke na le dikgomo tse di leng 55 , dipoo tse 3 le dipodi tse 57 .
8 . Go tlholwa ga bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi
Pono e sekasekilwe ka boripana mo Kgaolong 12 .
dirile lenane la tshedimosetso e e leng teng gajaana mabapi le baagi , sekao , dimmapa , dipalopalo tse di ka thusang le go supa ka
Fa o tlhoka go batla tshedimosetso mo ditokomaneng tse dingwe , di mametlelele kgotsa o supe gore di ka fitlhelwa kae .
Patlisiso eno ke e go dirwang tekeletso fela mo go yone , ga go tlamelwe ka inšorense epe .
Tlhomamisa mofuta wa mekhenisime wa polantere - a ke polantere ya dipolata , polantere ya mowa kgotsa mekheniseme wa monwana ?
Dikomiti tsa Diwoto di tlhomiwa ka tshwetso ya khansele .
Ka jalo dipoelo di tshwanetse di tswelediwe mo pakateleleng , go gatelelwa botlhokwa jwa mekgwatiriso ya temothuo e e tswelelang .
Se se tla nna le khuetso e e sa siamang mo dipoelong tsa porojeke .
Dikalafi tsa diruiwa ;
Boikuelo jwa mo Teng ga Setlamo ( Foromo B )
Taoloboleng e tlhaela mo go tshosang - gape le ka ntlha ya bogolo jwa diporojeke .
Se , se ka somarela madi a mmasepala ka didirisiwa tse di le teng nako nngwe le nngwe .
Basadi ba le bantsi dirisa mofuta ofe wa dipalangwa gape ke mathata afe a ba itemogelang ona ?
TIRO 2 Fa o setse o nnisegile ka KPA jaanong o ka tlatsa foromo yotlhe .
Ntlha e e supa dithoti tse dinnyanennyane tsa tšhefu tse di leng mo mowing mme di fokiwa ke phefo go tsweng kwa go gaswang teng .
1.1 RBN ke mojaboswa yo o setseng wa Terasete ya Dišere ya RBH , yo o nang le nomore ya ikwadiso ya IT 5982 / 06 ( " Terasete " ) .
Gakologelwa go oketsa tuelo ya badiri ba ba nang kgono e tona , ba ba dirang sentle e bile ba ba setseng mo polaseng go tswelela pele le wena .
Go rekisa tlhaka
O ne a kaya go fetola tlhaloganyo mo go nneng kgatlhanong ka nako tsotlhe mme e nne e e tsweletsang dilo .
Ke go suta kgotsa go fetoga ka bontsi ga mefero mme go bonawa ka bontsi mo polaseng e le nngwe kgotsa fa gongwe mo tikologong yotlhe mabapi le polase .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Bokana ba 5% ba go jwala go gotlhe bo ka jwalwa matsatsi a a ka nnang 10 go ya a le 14 pele ga go jwala ga nnete gore dibokwana tse di tsenelelang di kgonwe go laolwa pele ga nako .
Seabe sa setlhophathutano jaaka setlhophatheko ;
Tlhaelo ya boikanyo - baagi ba ka tlhoka tshepo mo baeteledipeleng ba ba tlhophilweng , mo malokong a Komiti ya Woto le / kgotsa mo batlhankeding ba mmasepala go diragatsa ka nonofo manaane le diporojeke .
12.6.7 go baya leitlho ditiro tsa peeletsomadi ya temothuo ya RBN .
Maloko a mo letloleng ka gale a nna karolo ya maemo a tiro a badiri .
Go bona kumo e e siameng ya disonobolomo , go simolola go mela go go siameng ga peo e e jwetsweng go botlhokwa thata mme ke ntlha e e leng bothata go feta ya go medisa disonobolomo .
Tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e tlhokega fa patlisiso ka ditshedi e le mo Aforikaborwa .
Ba na le seabe se se botlhokwa e le tota mo baaging .
Go tlhamilwe molao gore go tle go fitlhelelwe ponelopele e .
( Go bona tshedimosetso go ya pele ka dituediso tsa go dira kopo le dithebolo leba karolo 3 ya Kaelo eno ) .
Ga go ope yo a ka tsayang maemo a gagwe ka gore ke ene mongwe wa tse di botlhokwa thata mo polaseng .
21.Diporojeke / ditiro go ya ka leano
Ka nako e ka ngogola re ne re kgona go bega ka balemirui ba le 16 kwa Foreisetata ba ba neng ba buseletswe madi - jaanong re kgona go bega gore go na le balemirui ba le 142 mo dikgaolong tse tharo ba ba buseletsweng madi .
Jaaka fa e se didiriswa tsotlhe tse di dirisiwang mo ngwageng tsa 1 le 2 palo ya ditiragalo tse le didiriswa ga se gantsi e latelana .
Ka bobotlana jwa setšhaba bo itumelela phitlhelelo ya diwebosaete , se ka nnete ke mokgwa o o sa lekanang wa go baya dilo mo pepeneneng .
Ka bomadimabe go na le bantshakuno ba bangwe ba ba se kitlang ba tswelela go feta montshakuno wa Kemo 1 ka ba ka nna ba se tlhole ba bona lefatshe le le fetang le ba nang le lona kgotsa metšhine ya go dira .
Mangwe a mabaka a a ntshiwang ka maikutlo ke a :
Tsweetswee , se dirise tse di turang ka tshimologo - lebokoso la diapole le ka dirisiwa go nna polokelo ya difaele ka difaele di lekane go tsena mo teng sentle fela , o ka le penta go le kgabisa .
Fa ba amogela ngongorego , tokololo ya SAPS e tshwanetse go netefatsa gore e bona tshedimosetso e e tletseng mabapi le tiragalo .
Q : A ke tlhoka go duela lekgetho mo dipoelong ?
Fa e le gore o tlhokomela motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng , o tshwanetse go apara sebipo sa sefatlhego .
bafatlhosi ba neela setlhopha sa togamaano ditogamaano tsa bona tse di mabapi le lobaka lwa togamaano
Leka go nna o ritibetse maikutlo .
Go na le mefuta e e farologaneng ya go bola e e tlisetsang go bola ga dikutu kwa tlase mme le dikgaolo gare ga ditlhaka tsa mmidi tsa mo seakong .
Go fetoga go tswa sejalong sa mariga go ya sejalong sa selemo , mme morago le go boela kwa go sona , go ne go na le mesola e mentsi .
Di dira gore tsotlhe di phele ka go lekalekana .
Diphatsha - ga se gore ga di itsewe mo bolemiruing
Lenaneo 1 : Sekao sa ditshenyegelo tsa tlhamalalo tse di amanang le jalo ya sonobolomo . ( Dirisa ditlhotlhwa tsa sešweng fa o balela diponalo tsa gajaana . )
Le fa go ntse jang , go sala go na le tlhotlhwa le boikarabelo go supa gore o molemirui yo a kgonang go tsweleletsa kgwebo ya bolemirui e e tlaa go kgonisang go nna mong wa kgaolo ya naga eo .
NTLHA TLHALOSO TSEBE
1998 / 2000 DIPHOPHOLETSO TSA DITIRELO
Go na le dipotso tse dintsi tse di botswang ka ntlha ya go rekisetsa dithekiso tsa moseja .
BOKWALEDI BA BAAGI BA SEPODISI : KANTORO YA BOSETŠHABA
E motlhofo go e dirisa
Bukatiro & Kaedi
Fela ka puisano a re re o duela R500 ka heketara ya khiro ya lefatshe se jaanong se raya R50 000 ya tlaleletso .
Dipholisi tse di siameng tsa selegae tse di laolang tiragatso ya thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto di tlhagisitswe e seng e le tsela ya go laola mmasepala mme e le go neelana ka tlhagiso e e lolameng ya mekgwa le dithulaganyo tse di yang go thusa dikomiti tsa diwoto go dira ka katlego .
Temothuo ke yona tiroboitshediso ya ntlhantlha mo lefatsheng mme e ne e le taelo go tswa Modimong .
Lotseno - Ditshenyegelo = Poelo / Tatlhegelo ( L - D = P / T )
Graph 1 : Dikolo tse di etetsweng ka kotara ya ntlha ya 2010 le 2011 .
Fa go akanyetswa le go tsenya tirisong diporojeke tsa tlhabololo , Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse tsa dirisa didiriswa tse go netefatsa gore di :
Tshedimosetso e e lekaneng ka mokopatshedimosetso go dira gore go nne motlhofo go tlhaola mokopatshedimosetso , go akaretsa le dintlhakgokagano tsa mokopatshedimosetso : aterese ya poso , aterese ya imeile , fekese le / kgotsa nomore ya mogala mo Aforikaborwa .
( 2 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , morago ga go amogela ripoto go tswa go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , e e tlholosang fa ngwana a latetse taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong sentle , mme fa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e kgotsofetse gore ngwana o latetse taelo , e ka dira taelo ya gore tsheko e emisiwe .
A o dirile kopo ya madi ?
diseporei tsa di-aerosol , jj )
( a ) kopana bonnye gabedi mo ngwageng mongwe le mongwe , ka letlha le nako le kwa lefelong le le tlhophilweng ke modulasetulo ; le
Kitso kwalo le puiso ya motheo
Botsweretshi ga se fela ka ga go tlhama dilo tse dintle .
Molemirui mongwe le mongwe yo a jwalang mmidi o tshwanetse go tlhola a botsa e bile a buisa go tswelela ka dinako tsotlhe go itshegetsa go nna molemirui yo a kgonang ka go gagamatsa dikgole fa a le mo kgwebong e ya go jwala mmidi mo lefatsheng le la rona .
Molaotheo wa Aforikaborwa o tlhoma boleng , ditheo le melawana e naga e tshwanetseng go busiwa ka tsona .
Dibanka le batlamelakamatlole .
1 . Goreng thulaganyo e e ikaegileng ka baagi ?
Moeteledipele wa Ditiro tsa Puso o rwala boikarabelo jwa go tlhokomelo dikgatlegelo tsa Kabinete le Ditiro tsa Palamente .
Khomišene e ne gape ya nyatsa maikemisetso a Lonmin mabapi le maano a Loago le merero ya Badiri .
Tirisanommogo ke eng ?
Tekanyetsokabo-kakangwa e tshwanetswe e baakanngwe go sa le gale go letla gore go nne le ditherisano tse di maleba le Dikomiti tsa Woto le bakgatlhegedi ba bangwe mo lefelong leo , go akaretsa baagi mo go rulaganyeng .
Dikomiti tsa woto di tshwanelwa ke go batlisisa gore nako e e beilweng ya tekanyetsokabo ke efe le gore dikopano di tla tshwarwa leng .
Morutabana le morutwana ba dira mmogo ka gale , ba abelana maitemogelo le kitso .
( iii ) laela gore ngwana a gololwe , mo tlase ga ditaelo kgotsa kwa ntle ga ditaelo .
Dikgaolo le mela eo go jetsweng dimela teng ga di ne di katisegela mo setlheng seno .
Re solofela gore ngwaga wa 2016 o tlaa nna Ngwaga wa Boitumelo go botlhe - gakologelwa gore go dira thata ke go tlisetsa boitumelo !
A go na le dipotso gape ? ?
2 . DITLHALOSO
4.13.1 Maloko otlhe a rotloediwa go nna teng mo dikopanong .
Leano le , le ne le akaretsa go dikaganyetsa bangaladitiro ka legora le le tlhabang , le go ba neela kgoro ya go tswa e ba neng ba tla tshwanelwa ke go tlogela dibetsa tsa bona fa tswa ka yona .
Dikotsi tsa molelo mo masimong a mmidi o o buduleng ;
Lotseno
Go batla rekoto le go baakayetsa go e senola
PAIA e ka dirisiwa jaaka sedirisiwa sa bobueledi go lwantsha tlhaolele , s.k. jaaka go tlhaolwa ka ntlha ya lotso , bong , jj . mo ditlamong tse di farologaneng tsa puso kgotsa tsa poraefete .
Gakologelwa gore mafura a a leng phepa a botlhokwa go tsamaiso ya ditlhabela .
Go na le kgonagalo ya tlhatlogo e kgolo thata ya ditlhotlhwa tsa dijo mo dikgweding tse di tlang .
Fa gongwe balemirui ba kgobokana disalela tse dintsi go di bofa go fepa diruiwa tsa bona kgotsa go di rekisa go bona madi a a ka dirisiwang jaaka a amogelwa .
Go se itlhaganele go bona tumelelo pele ya kutlwisiso le setheo se se seng maleba , go botlhokwa go dira patlisiso e e tseneletseng pele .
o tshwanetse gore a tsenele dikopano tsa komiti ya woto , dikopano tsa kgaolotlhopho ya baagi le dikopano tse di kgethegileng ;
Fa e le gore , sekao , leloko le a kgaolwa kwa tirong , o gakologelwa gore leloko leo le beeletse poelo ya lona mo letloleng la polokelo .
Ke batla go aga kgwebo ya bolemirui e e ka tswelelang , e nka e feteletsang go barwa ba babedi ba me le malapa a bona .
Ke lona lebaka le le dirang gore morui a tlhokomele sentle pele a reka diruiwa tse dingwe .
Ke ba jaanong
Mo Tiisetsong e ya dikakanyo-tumelo tse di kwadilweng ka 1982 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o akanya ka tsenelelo ga go akaretsa setso sa Afrikan mo lenaneong-thutong .
kwala tshedimosetso e e setseng e le teng ka ga baagi
TUMALANO E E SENG YA TSHENOLO
Sefikantswe sa Mogenerala Louis Botha mo matsenong a Palamente mo Roeland Street se tlisa potso : Go diragala eng ka bagaka ba bašwa ba setšhaba ?
17.2 Leloko le le emengf kopano ka lefoko le tshwaenetse go lebisa puo ya lone go Modulasetulo wa kopano eo ;
Go botlhokwa go batlisisa gore ke sediriswa sefe se se tlhokegwang go simolola go robola mme gape le go laola mefero ka tshwanelo.ka nako e le nngwe .
Go bonala go le tiro e ntsi mme ke molemirui yo a nang boikarabelo ba go tlhokomela tlholego yo a ka dirang jalo !
Boyolthe ba tuelo ya tsalomadi bo bo leng R503 ka heketara bo bo supiwang mo Lenaneo la 4 bo balabalwa e le ka tsalomaditota ya10 , 25% , go kopana le ntlha e e leng 1% ya tsalomadi ka ngwaga go le dikgwedi tse di leng lesome tsa go adima madi a go lokela dijwalwa .
Tiko e e tletseng ya CBP e tsentswe tirisong mo diwotong tsotlhe mo thulaganyong mme CBP e e tletseng e a dira , le dikgokaganyo le IDP di a direga
Nako : 2.5 diura
Dikgotlatshekelo tsa ngwana le ditsheko tse di akaretsang bana
Go latela Lefapha la Tlhabololo ya kwa Magaeng le Lefatshe go tsweng go fitlhela 2012 diheketara tse di ka nnang 6 , 971 , 293 tsa lefatshe la bolemirui le isitswe kwa balemiruing bantsho ba ba simololang bolemirui ( gape le dilo tse dingwe tsa bolemirui tsa go ba thusa ) , mme e bile le go swabisa fela palo e e kwa tlase ya ba ba amogetseng thuso ba ntse ba dirisa bolemirui .
Mefutafatsa ka go jwala dijwalwa tse dingwe mo masimong a a nosetswang kgotsa mo dikgaolong tse sireletsweng .
Dintlha tsa khoso
Laola dijwalwa tsa gago ka tshwanelo mme o tla netefatsa kumo e e pila le tsweleletso ya poelo .
( a ) itsise ngwana ka ga mofuta wa tatofatso e a latofatswang ka yona ;
MOFUTA WA GO TSAYA KAROLO
Go leletsa mogala mono gae mo Aforikaborwa
Tshedimosetso e bonwe go tswa Ntshodikunong ya Mmidi mo Kaeding ya Nosetso
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Bukana e e tlaa go tlamela ka tshedimosetso e e ka ga botlhokwa jwa go tlhaloganya ditsela tse Dikema tsa Peeletsommogo ( CIS ) di ka go direlang ka teng go beeletsa kgotsa go boloka madi .
Lenaane le le mo tsebeng ya 90 le bontsha melao e e tshitshinngwang kgotsa mekgwa e e tshwanelwang ke go dirisiwa ke baneeladitirelo kgotsa mafapha gore a tlamele ditirelo tse di gaisang .
Ano ke maikarabelo a loago lao a tshwanetseng go tsewa tsia ke moagi mongwe le mongwe le go rotloediwa ke malapa le ditheo .
Diura tse 100 tsa tiriso dingwe le dingwe ( ka beke tse pedi )
Mefuta e e melang ka bonako e kgona go naya kumo e e fetang mefuta e e melang nako e telele ka gore dimela di kgona go oketsa tswelelopele mo nakong e khutswane e bile di setse di godile fa nako ya komelelo gare ga selemo jaaka go tlwaelegile e goroga .
Kopo ya thuso go tsweng mo mading a boitlhokomelong e lekalekantshwa ke komiti ya tiriso ya korong le bali .
Dipeo tsa mmidi ( maidi kgatlhanong le OPV'S ) ;
( f ) Fa moreetsa-tsheko a fitlhela e le gore go se amogelweng ga ngwana ke ka ntlha ya phoso ya modiredi mongwe wa puso , o tshwanetse go fetisetsa khophi ya diphitlhelelo tsa gagwe kwa go batsamaisi ba lefapha leo gore ba tseye dikgato tse di tlhokegang .
Mogokgo wa nako eo , Rre DZ Mtebule o ne a amogela baithuti botlhe ba ba neng ba goroga mo mojakong wa sekolo sa gagwe , go sa kgathalelwe gore ba tswa kwa kae kgotsa ba ne ba latofaditswe ka melato efe .
Bolaodi ba nako bo raya go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola nako ya gago mo go tlhokang tiro ya dipampiri , mme go tla go kgonisa .
Aforikanse le Seesemane
Fa go robolwa boteng , fa go le boteng ba dimilemetara tse 200 go tse 250 go suga mmu ka go o sega ka selemo go tshwanetse go simolola ka kgwedi ya Phukwi pele ga tshimologo ya setlha sa go jwala .
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo o tlhophilweng ke magiseterata yo o umakilweng mo go molawana wa 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go bitsa botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao .
( a ) o latofadiwang ka tlolo- molao fa a ne a le ka fa tlase ka dingwaga di le 18 ; mme
4.4.2.4 go tokafatsa maikemisetso a DITLAMO TSA RBN kgotsa go fokotsa go kgonego ya go latlhegelwa ke madi ga setheo ;
lekalekanya dikgatlhegelo tsa bana le tsa setšhaba , ka go tseela tlhogong ditshwanelo tsa batswa-setlhabelo ;
Boetapele ba diyunione bo botlhokwa go netefatsa gore dipoelo tsa ditokolo di tsweletsega mo nakong e telele .
Go tlaleletsa go tlhola ditiro tse dingwe mo ditheong tsa poraefete , katoloso ya mananeo a thapo ya setšhaba e tla thusa go netefatsa gore ke malapa a le mmalwa fela a a tshelelang kwa tlase ga maemo a lotseno a a tlhotlhomisitsweng .
Go tlhakatlhaknya dikhemikale jaaka Roundup kgotsa Gramoxone metsi a tshwanetse go nna phepaphepa tota a se na maswenyana jaaka motlhaba kgotsa mmu kgotsa tse dingwe gape , ka dilo tse di ka fokotsa bogale ba tsona .
( b ) lekanyetsa dingwaga tsa ngwana fa go se na bonnete ka ga tsona ;
Fa o etse tlhoko kgonego ya go sa tshwanelaneng , tlhokomela mabanta a a repileng mo letlhakoreng le le gagametseng la setsamai - letlhakore leo mabanta a tlang kwa motorong ka lona .
Go letsa mogala go ya kwa dinomoreng tsa selulafouno
( iv ) dintlha tsa ngwana tsa go latela tshweetso , fa go tlhokega .
Mothale wa tulafatso e e bulegileng o o siameng , le gale , o ka dira fela go tshwana kgotsa e bile le go gaisa leidi le le dirang bokoa .
Tlhotlhomiso le tiriso di supa gore ga go a siama go jwala gape fa dimela di le 150 000 ka heketara .
Ga re a tshwanela fela go tsepamisa mogopolo mo go direng madi le go oketseng ntshokuno , mme bogolo re tsepamise megopolo mo go ntsheng dijwalo le dijo tse di boleng , tse di tlaa tlamelang ka kotlo ya botshelo le pholo tse ba bangwe ba di batlang .
Mofero o ka laolwa fa o bonalwa la ntlha mo masimong , mo mafulong kgotsa mo malapeng ka go o epolola kgotsa ka go o kumula tota le ka go o tlhagola ka diatla .
Mo kgaolong e go na le diheketara di le 2 152 tsa lefatshe la temo le le dirisiwang ke ditokololo tsa ditlhophathutano .
Tlhatlhobo ya materiki ke sekgoreletsi sa tlwaelo se baša ba tshwanetseng go se fenya gore ba kgone go tsena mo mefameng e le mentsi ya botshelo fa ba fetsa sekolo-segolo , bogolosegolo thuto e kgolwane .
Matonkomane ke semela sa mafura sa maemo a borataro mo lefatsheng .
Lenaneo 4 : Phetho ya tiriso ya thefosano mo masimong a mmidi ( setlha sa 2011 / 2012 ) .
Mo pitsong
Tlhoma ditheo tse di golaganyang tsenyotirisong ya kabelano ya lefatshe le diporogorama tsa kago ya matlo .
go rulaganya le go dira ditekanyetsokabo tse di tlhamaletseng
Taolo ya sekhemikale e tshwanetse go akanngwa fela fa 10% ya tshimo e na le ditshupo tsa tlhaselo e e ikepelang jaaka " tshenyo ya sefako " , le foo dibokwana di ntseng di iphepa ka matlhare .
Maano a Taolo ya Tolamo ya Botlhe a tshwanetse go supa ditsela tsa tlhaeletsano tse ditokololo tsa SAPS di tla di dirisang go golagana .
Didiriswa tse di dirsang motlakase mme di kgonwa go thotwa ;
Selekanyo sa madi a o a dirisang go ntsha dijalo , se tshwanetse go nna kwa tlase ga selekanyo sa madi a o a bonang fa o rekisa sejalo .
22 . ( b ) Ke mang yo o neng o nwa thata le ene mofuta mongwe wa nnotagi mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Tiro ya kgolaganyo ya CBP 1 : Go Kokoanya Tshoboko ya tshekatsheko ya IDP , maano le dikgato tsa diporojeke
Go na le mefuta e e farologaneng ya dijalo tsa dimela e e dirisediwang bogwebi :
Ke ithutile gape gore diaparo tse ke di aparang letsatsi le letsatsi , di dirwa jang .
Mosola o mongwe wa go laola tlhokomelo ya matlotlo otlhe a gago gape ke gore bolaodi bona bo ka dirisiwa mmogo le tekanyetso ya gago kgotsa lenaneo la tiriso ya madi la ngwaga e e latelang .
Botlhokwa ba bali e le dijo tse di jewang ke batho ka bophara bo sa le nnye mme go na le kgono ya go oketsa botlhokwa bo .
DINTLHA TSA KGOLAGANYO TSA DITHEO TSE DI DIRANG KA DINGONGOREGO TSE DI AMANANG LE TSE DI LATELANG :
Pholisi ya dipuo ya SARS e e sobokantsweng fa tlase fano e dumalana le dipatlafalo tseno .
Disonobolomo ga di tshegetswe ke tlhoko thata ka go na le tekatekano gare ga maemo a kumo le tirso ya tsona .
Go tlhomola pelo gape go bona gore balemirui ba tlhola ba leka go bona bokana ba lefatshe le le fetang kgono ya diterekere tse ba di tshotseng - le gona go tswelela go tlisetsa kumo e e kwa tlase ka gore o felelela o dira tsotlhe morago ga nako .
Bafenyi ka dikgaolo ke jaaka go latela :
thusa mokhanselara wa woto ka ditherisano le dipegelo go baagi .
Monyelo ya dikotla le kelelo le poloko e e fokotsegileng ya metsi e lekanyetsa kgono ya dimela go ntsha thobo e e kwa godimo .
Fela gape maemo a ka farologana fa lefatshe le ka bonwa ka go newa kabo ( grant ) ( LRAD ) , kgotsa ka kadimo ka dikelomorokotso tse di etleeditsweng ( jaaka go le ka sekema se sentšhwa sa Lefapha la Merero ya Mafatshe se se bidiwang " Proactive Land Acquisition Scheme ( PLAS ) .
Sa ntlha : mmasepala o tshwanetse wa tlhomamisa gore o tlamela baagi ka tirelo efe , ke bomang ba ba e amogelang le gore boleng jwa yona ke bofe .
E ikaelela go netefatsa gore batho ba mafolofolo ba tsaya karolo mo go logeng maano le go tsamaisa tlhabololo ya bona , ba tshegetswa ke Bommasepala ba ba nang le maikarabelo .
( f ) go nna le tirisano-mmogo mo patlisisong epe e e dirwang ke Khomišine ya Ditlhopho ;
Go dirisa tsamaiso ya khutsafalo ka tshwanelo go oketsa go dira ka tshwanelo le kutlwano mo tirong .
Go ntse go le jalo , fa a tsweleletse go dirisa nngwe le nngwe ya ditiro tsa botsamaisi montshakuno / motsamaisi o tshwanetse go nna moeteledipele , mme o tshwanetse go tsaya ditshwetso , a tlhaeletsane fa gae le kwa ntle , a rome , a gokaganye dikgatotiro , a rotloetse batho ba gagwe le go tsweletsa taolo kwa ntle ga molao kgotsa semolao .
Maitemogelo a Afrikan , ditumelo kgotsa setso sa Afrikan , dipolelo tsa botsweretshi tsa Afrikan , jaaka mmino , motantsho le dikwalo , di ne di bonala go le gonnye mo dikolong tsa Aforikaborwa .
Setlha sa go jwala kanola se simolotse ka maemo a a leng pila tota se se neng se supa gore go tlaa bonwa kumo e e siameng thata .
( iv ) dikgato tsa go tlosa , mo melaong ya tsamaiso , diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , fa go leng matshwanedi gona .
Tshenyo e e sa bonweng ka matlho , jaaka go huba go go dirilwewng ke botsididi , ga e akarediwe .
Re tshwanetse go dira eng ?
Go ikakanyetsa fela go le nosi ga go a lekana go tlhama tiori .
Mogwebi e tshwanetse go bo e le mong wa kgwebo le motsamaisi wa yone ;
Ditšhono
Fa go na le dipotso , golagana le mafapha a maphata go sedimosetswa
Kgwetlho e totile morutabana le motsweretshi go tsosolosa boswa jwa bona jo bo latlhegileng , le go busetsa maAforika mo tseleng ya bagolwagolwane ba bona , tsela e e isang kwa bopelonoming le dikgonego tsa lefatshe la botho .
Go botlhokwa thata go tsaya dikaommu jaanong jaana gore o tle o kgone go bona dipholo ka nako e e siameng , se se tlaa go kgontshang go rulaganyetsa sejalo se se latelang ka tshwanelo .
Tlhalosa ditlamelo tsa semolao le dikaedi tse di amanang le go tlhomiwa le go tiro ya Dikomiti tsa Diwoto
Laletsa ditlhopha go kgomaretsa tekanyetsokabo ya bona ya tsamaiso mo leboteng mme o tsamaye mo phaposing le batsayakarolo go leba tekanyetsokabo e nngwe le nngwe .
Go tlhakatlhakanya ga dilo tse di sa tshwaneng ka maemo a bokana ba pH le ditlhokego go ka fokotsa tirisano .
KGAOLO YA 5
- Setlhogo sa pitso
" . . . ga o ka ke wa ithuta puo o sa e tsamaisanye le dithulaganyo tsa kakanyo ya yona fela jalo le setso sa yona . "
Palamente e itlamile go netefatsa boitekanelo le pabalesego ya maloko le badiri ba Palamente le batho botlhe ba ba dirang ka semolao kgotsa ba ba tsenang mo tikologong ya yona .
Go ntsha ditiro tsa sesole mo go tsa sepodisi .
Phetogo eno e nnile e e tletseng kagiso le fa naga ya rona e na le hisetori ya kgotlhang le go tseelwa dithoto .
Mo motšhining o go rekwang dilwana mo go one
Batsayakarolo ba ema mongwe mo morago gay o mongwe .
Re tlhola re nna le sengwe se se leng kgatelelo go feta se re ithayang gore se botlhokwa go dirwa go feta .
Go Tlamela ka Dibini , Dikgetsi Tsa Matlakala le Maele a Bophepa
Morutabana yo a ikanang go ipaakanya go ruta dithuto mme a ntse a thusa baithuti ba ba lekang go falola ka maduo a a kwa godimo morago ga diura tsa sekolo ;
Lefatshe le tshwanetse go tshwanna se o batlang go se dira teng .
Gape mongwe o tshwanetse go lekalekantsha tlhotlhwatlhamalelo e e tsamaelanang le ditiragalo tse mme o botse potso : " Nka kgonwa go bonwa poelo ka kgwebo e ? " .
" Glyphosate " e tlaa rorelwa kwa meding ke semela mme e tlaa bolaya semela sotlhe .
Gongwe re tshwanela go bua ka maitsholo !
Go botlhokwa go tlhaloganya gore fa kgwebo e dira poelo , badiri botlhe gammogo le mong ba amogela madi a ba ka a dirisang go tlamela ka ditlhokego tsa bona .
Ke bona tlhotlhwa kae ?
Kakanyo ya Renesanse ya Afrikan ga e a fetogela mo tiragatsong le maitsholo a a ka tlisang setšhaba sa morago ga tlhaolele se se bopilweng ke ditlhokego le mekgwa ya Afrikan .
Ga go na kotsi
Tsenomowa e e fokotsegileng e ama maatlafalo ya medi mme e feleletse mo monyelong e nnye ya potasiamo .
Go tlhaloganya rašio ya kere
Konalo e ga e diragale ka letsatsi le le lengwe - ke dipholo tsa tlhokatlhokomelo ya dikgwedi le dingwaga tse dintsi .
Re se lebale gore balemirui ba naya dijo - batho le diphologolo , re solofela gore balemirui ba tlaa re naya dijo .
Tiisetso e ya Aforika e tsamaisana le tumelo e e sa tshikinyegeng ya ga Mphahlele mo tirong ya gagwe yotlhe ka botlhokwa jwa dipatlisiso tsa bosaense , tlhokego ya tiro ya batlhalefi le go tlhaloganya gore Maaforika ba tla tshwanela go itlama go tlhotlhomisa lefatshe la bona , ba bue ka ga maitemogelo a bona jaaka Maaforika mme ba nne le seabe mo go abeleng lefatshe kitso ka dikabelo tsa bona tse di kgethegileng .
Ditswaki tse di ka dira karolo ya melemo , ditlolo , dijo tse di nang le mesola ya boitekanelo ( tse di bidiwang dijo tse di dirang ) , ditlaleletso tsa dijo tsa ditlhare , kgotsa mebala le dikhemikhale tse dingwe .
Tsamaiso ya Polase ka Poelo .
Mo dikgaolong tsa morafe , moetlo ke gore losika lo nne le kabo ya lona ya lefatshe ya bogolo jo bo rileng ( e e farologanang go ya ka diporofense ) , mme fa montshadikuno a batla go atolosa tiro ya temo ya gagwe , o tlaa tshwanela go rerisana le baagi ba bangwe go ka dirisa kabo ya bona .
Pula-Imvula e a tswelela - ke nngwe ya diporojeke tse di rategang mo lenaneong le mme e bile ga re ke re tlholega go ipelela makasine o o weditsweng .
Sekeletsa morero o o yang go dirwa mo porojekeng e ( jaaka e bontshitswe mo sekaong fa godimo ) .
99 . Go phimola le go fetola melao
Ka dimekheniseme tse bogolo jwa peo ga bo botlhokwa go le kalo , jaaka mo polantereng tsa mowa - bololea bo tsuntsunyetsa peo e le nngwe go tsena mo phatlheng , go sa kgathalasege bogolo jwa peo .
Nako ya go jwala e e leng yona tota ya matonkomane mo Afrikaborwa ke go tsweng magareng a kgwedi ya Diphalane go fitlhela magareng a kgwedi ya Ngwanatseele fa pula e e lekaneng e nele .
Puo ka gale e latela tsamaiso e sa fetogeng .
Dithoto tsa potefolio ya sekema sa peeletsommogo di tshwarwa ke batlhokomedi .
Ga go na ditshwanelego dipe tse dingwe tse di batlegang .
Ditshitshinyo 111 - 113 8 .
Batho ba ba dirang lotseno
2.3 Ga go na ape
Go tshwanetse ga tlhaloganyesega sentle mo pholising gore e tlile go simolola go dira leng le gore a e tla nna ama dilo tse di setseng di diregile mo nakong e e fetileng
Ke ka moo a neng a le kgatlhanong thata le go tsenngwa ga Thuto ya Bantsho ( Bantu Education ) ka bo1950 .
Dikakanyo tsa maano a a ka tsenyeletswang mo diporogorameng tsa IDP , le neelo ya ditirelo tsa lefapha le maano a tsenyotirisong ya tekanyetsokabo ;
Mekgatlho ya sedumedi
Dirisa didutametsi le pompo ya metsi tse di ka tlamelang ka metsi a a lekaneng .
Bua kgatlhanong le melato ya thobalano .
Tlhatlhobo ya tekanyetsokabo ya madi a a akanyeditsweng
Go netefatsa tumalano le melao e e filweng fa godimo fa batlhatlhobi ba Lefapha la Bodiri ba tlhomiwa go dira tiro ya go tlhatlhoba mafelo a ditiro .
Mediro e e farologaneng e mentsi ya " spray rigs " e e siametseng go gokelelwa mo ntlhatharong ya terekere ya gago , go akaretsa ditanka tsa dilitara tse 600 le 1000 le dibumu tsa boleele jwa dimitara tse 12 go ya 16 , e ka bonwa mo mebarakeng ya selegae .
Mo lotsenong lwa morokotso go na le kgololo ya go sa duele R16 500 mo bathong ba tlholego ba ba ka fa tlase ga dingwaga tse 65 le R24 500 mo bathong ka nosi ba ba kwa godimo ga dingwaga tse 65 .
Ke mokgwa ofe o o leng bonolo gore wena o ithute ?
Go tlhaselwa ka bontsi thata ka nako ya go thunya dithunya le ka nako ya go bopa makape go ka thibela go supa dithunya mme go ka busetsa morago gagolo go bopa ga makape le go di tlatsa ka ditlhaka .
5.4.6 Go tlhaeletsana ka ga diphitlhelelo
Ka bophara go tsaya palo e e lekanang ya palo ya dikgaolo tsa bollo gore letlhare le simolole e bile le mele go bopa tlhogo jaaka le dira mo kutung .
Mo dipotsolotsong o ne a botsolotswa ke batsamaisi le barutegi ba thuto ya Tlhaolele , ka ga lebaka la go boela ga gagwe mo Aforikaborwa go tla go batla tiro mo setheong se se tswang mo thulaganyong ya thuto e a kileng a ganana le yona .
Dithaelo tsa salefore di tlhagelela morago ga tiriso e telele ya menontsha e e se nang salefore jaaka motlhaoloso o o se nang mmala le dikuno tse dingwe tse di nang le meloiso ya foseferase e e kwa godimo .
kopano e tshwanetswe go tshwarwa leng
Patlisiso eno e tla dirisa dipotsolotso go leka go araba dipotso tsa yone tsa konokono .
Bokana le mofuta wa monontsha , go bopiwa ka dilo tse di filweng fa godimo , di tlhomamiswa ka go tsaya tsia bokana ba kotlo e e tlosiwang ke dimela le thobo e e batlwang .
Netefatsa gore montshakuno ke karolo ya lenaneo la katiso le tlhabololo .
Lenaneo la go laola mefero la mmidi o o fenyang klaifosate
Dipalopalo tsa khampani di balwabalwa go tswelela mme senatla sa ditšelete le tiriso ya teng se botlhe ba ikutlwang ba utlwana le sone se tlhomiwa ke babadibadi go netefatsa gore bakgaoganyi ba tlhaloganya e bile ba ikanaya mokgwa o ditšhelete di dirisiwang ka teng .
2.2 Moadimiwa o tllhagisa le go netefaletsa Moadimi gore -
Khuduthamaga e arogantse kgaolo ya ntshothoro mo Repaboleking ka dikgaolo tsa botlhaba le bophirima , ka N1 bokone / borwa go nna molelwane mo gareng ga dikgaolo tse pedi tse , mme se se amogetswe mo Khonkerenseng .
Setlhophatiro sa Bosetšhaba se nnile le seabe mo togamaanong le kago ya mojulu .
Botlhokwa ba kotlo mo mmung bo kgonwa go baakangwa ka go lokela monontsha o o tshwanetseng le ka go lokela kalaka jaaka go tlhokiwa .
Tlhola o ntse o batlisisa mo polaseng ya gago se o se dirang mme o tswelele go itse tse di diragalang le tse di fetogang .
Diphatlatiro
Tlamelo - badirapolaseng
Go dumalana le lephata la matlole ka ga matlole a togamaano - dithulaganyo tsa matlole le tiragatso ya ikokoanyetso e baananyi ba tikologo ba e ratang
Go tlhokega tlhagiso e e pelokgale le tlhaloso ya tse di lepilweng .
Melao ya go diragatsa kgwebo
Matlole-kakanywa a tshwanetswe go duelwa jang ?
Fa go segiwa kanola go bonolo go e sega fa go le phakela go fitlhela nako ya ura ya 11 pele ga motshegare , mme gape ka nako morago ga motshegare go setse go nna maitseboa pele ga monyo o simolola go nna bokete .
3.8 Go rerisana le go konosetsa ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola
Ka 1971 , fa Es'kia Mphahlele a ne a bua mafoko a , dingwe tsa dinaga tsa seAforika di ne di bone kemonosi go tswa mo dipusong tsa sekoloniale tsa Yuropa fa tse dingwe di ne di se di e bone .
R50 000 ( e dirisitsweng )
Jaaka o le montshakuno , o mosola thata mo go Aforikaborwa - ipele ka gore bantshakuno ba fepa le go apesa lefatshe !
Jaanong , jaaka go ntse , ke kgona go bona ditono tse 4 mo go sa nosetsweng le ditono tse di ka nnang ±7 mo go nosetswang teng ka mmidi o o sa butsweng .
Re itemogetse gore bantshadikuno ba bantsi ga ba kgone go tswelela pele e le ka ntlha ya go tlhoka go fitlhelela diterekere le metšhine , tse di lekaneng , kgotsa e le ka ntlha ya seemo se se bokoa sa dilwana tse .
Setlhatsana se na le dithunya tse di leng serolwana tse di bonalang morago ga dibeke tse 4 go ya tse 6 morago ga go jwalwa mme go tswelela go thunya go tlala morago ga dibeke tse di ka nnang lesome .
Ke tumelo ya rona gore re tlhoka go tlhabolola bantshadikuno ba bagwebi ba bantsho ba ba matlafaditsweng ba ba itirelang tiro ka bobona .
Go letleletswe gore kopo nngwe le nngwe ya PAIA e okelediwe nako gangwe fela .
Kakanyo ya seAforika .
DITIRWANA TSA KGAOLO 1
DINTLHA-KGOKAGANO TSA MOTLHANKEDI WA TSHEDIMOSETSO / MOTLATSA-MOTLHANKEDI WA TSHEDIMOSETSO
Tsweletsa go mela ga dimela ka tshwanelo .
Jalo go botlhokwa thata go kgona go boloka metsi a pula fa e na ka dikgwedi tsa Mopitlwe go fitlhela kgwedi ya Diphalane go netefatsa gore pula e e seng e ntsi e tlhokege go kgona go jwala ka nako e e rileng .
Boleng jwa metsi
Setlha se re leng mo go sona se tla gakologelwa ke balemirui ka ntlha ya phetogophetogo ya teng .
Peo ya kanola e ntsi e tswa moseja e ntse e tshotswe ka fluquinconazol e e nayang tshireletso go bontshokutung ka nako ya fa dimela di sa le nnye .
Simolola ka go tsenya diaterese tsa imeili tsa batsayakarolo mo bukeng ya gago ya diaterese .
Karolo e e latelang e dirisa Ditiro le dikungo tsa CBP jaaka letlhomeso la go supa dikgokaganyo le IDP go tswa mo :
Go kokoanya tshedimosetso ya togamaano
Dingwaga tse 18 morago ga ditlhopho tsa temokerasi , kgoeletso ya ga Mphahlele e santse e le maleba .
Ga go monate ope o o patang diphetogo go tswa mo sekolong sa poraemari go ya go se segolo , fela ka ntlha ya gore seo ga e tlhole e le phetogo .
Ka jalo mo go mmasepala , e tla nna mmenejara wa mmasepala ; mo lefapheng la bosetšhaba e tla nna Mokaedikakaretso ; mme mo setlamong se se jaaka sa Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa e tla nna Mokhuduthamagamogolo wa yone .
Mogare
Go botlhokwa go tsaya sekao se se nang le kemelo e e lekaneng mo tshimong nngwe le nngwe .
Go Elela ga Metsi a Dipula - go akaretsa go laolwa ga ditsamaiso tse di amanang le go elela ga metsi a dipula mo teng ga lefelo le le laolwang ke Mmasepala mmogo le go tlhokomelwa ga tsamaiso ya teng le go e tlhabolola ditirelo tsa teng .
Karolo ya SDIP ke Tšhata ya Thebolelo ya Ditirelo .
Go na le balemirui ba ba dirisang bolemirui ka mefutafuta le bokana bo bo farologanang ba bantsi go feta ba ba ntseng ba tswelela sentle go nna balemirui ba ba kgonang go nna balemiruikgwebo ba ba ka umang kumo e e ke rekisiwang .
GO TSHWARA THERISANO YA NTLHA
Komiti ya woto e kopane gabedi ka la 15 Phukwi le 20 Phatwe ka ditokololo di le 3-4 fela tse di tseneng .
Gapegape ke amogetse dithutiso kwa Grain SA , tse di dirile gore ke nne le kgono ya go dirisa bolemirui ka tshwanelo .
Kanola e ka robiwa matsatsi a a ka nnang 10 - 14 maroga ga go kgaolwa .
Motswedi : Ulrich Feiter
Mefero e sala e le maaba wa ntlha wa molemi !
Tlhalosotiro e e tsitsinngwang e mo lebokosong la 4 .
Go tshweufatsa pelo tota mme ke rapela gore ditlamo tse dingwe le tsona di tlaa latela gore re kgone go fetola kgaolo e ya ekonomi sentle le ka kgono .
Meputso ya loago e kaya dilo tseo di neelwang setšhaba ka tiriso ya madi a botlhe .
Lefaufau ke 78% gase ya naeterojene fela dimela ga di kgone go e dirisa ka tlhamalalo .
Gakologelwa gore motlhasedi o lebega jang , ke gore , lotso , dingwaga , bogodimo , bogolo jwa mmele , mmala wa moriri , sefatlhego , mabadi , mekgwara ( tattoos ) le dibenya , gammogo le segalo sa motlhasedi jalo jalo .
12.7.4 go tlhomamisa gore go tlhomiwa lefapha la Diatshe le Setso le go baya leitlho tiro ya lone leitlho .
Tekatekano ya thaere e fetoga fa thaere e ntse e fela .
Mo maemong a tlwaelo ya basimolodi ba tsona , ditokololo tsa ditirisanommogo di dumelela boikanyo , dira go bonala , tlhokomelano le go utlwana le ba bangwe " .
Dikopano tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Ditshupetso tsa ditekelelo
Ke maemo a Grain SA go tsamaelana ga dikgaolo tsa bolemirui ke ntlha e e botlhokwa thata ka go fudisa dikgomo mo masimong mo go robilweng kumo teng ka nako ya mariga go naya balemirui ba selegae poelo ya madi le dijo , mme ntlha e nngwe le e nngwe e e ka nang bothata mo thulaganyong bo bo welang balemirui ba ba tlhatlhogang bo tshwanetse go sekasekwa e bile bo lebelelwe .
Sebakosegolo sa koketsego e ke patlego e e oketsegileng lefatshe ka bophara ya monontsha fa dilekanyo tsa ntshodikuno ya monontsha tsona di sa fetoga .
Sekao , montshadikuno yo o batlang go ntsha mmidi o tshwanetse gape go nna le maitlhomo a a kgethegileng a lekala la gagwe la mmidi , sekao , go jala diheketara di le 500 tsa mmidi o mohibidu ka ngwaga .
Go sulafatsa mowa go dira ka natla mme o be o latlhegelwa ke bontsi jwa dijalo ka ntlha ya ditshenekegi .
Go tlhomamisa maitlhomo a peotlhotlhwa
diketelo mo magaeng
15.2.3 Komiti ya Photefolio ya Pholo le Tlhabololo ya Loago ;
Kwala se se utlwanetsweng ; saenisa ditlhopha tsotlhe ; se tlhagise ka tlhamalalo kwa Foramong ya kemedi ya IDP .
Nka kgona go baakanya tshenyego e jang ?
Khoso ya tsweletsobokgoni : balemi ba ba tsweletseng
THULAGANYO E E BULEGILENG , YA MAIKARABELO E KA YONA BATHO LE DITLHOPHA MO BAAGING BA KA KGONANG GO REFOSANA KA DIKAKANYO LE GO TLHOTLHELETSA TSHWETSO .
Re na le go dumela gore ka kwa ga bajakalosika le kgobelelo go tlaa nna le tirego e e sa gobeleleng le e e utlwalang e e tlaa tsamaisiwang ka seriti mo tshiamelong ya setšhaba le gore go diragadiwe kabosešwa ya lefatshe e e atlegileng .
2.2.6 Molao wa Mmasepala wa Direiti tsa Matlo , 2004
11.1.1 tlamela ka kaelo-kakaretso ya sepolotiki ka dikgang tse di amanang le madi tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Fa o tshwanelegela patlisiso eno ke tla go kopa go saene tokumente eno ( foromo ya tumelelo ) go netefatsa gore o a e tlhaloganya le gore o dumela go nna le seabe mo patlisisong eno .
Ka 2004 patlisiso e ne ya bontsha fa bontsi jwa dimmasepala di ne tsa fitlhela gore Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 le Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala wa 2000 o ne o sa neelana ka dintlha ka botlalo mabapi le ka moo Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetseng go tlhamiwa ka teng .
Lereo ' patlisiso ka ditshedi ' le tlhalosiwa go akaretsa ' patlisiso nngwe le nngwe kgotsa , le tlhabololo kgotsa tiriso ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae mo kgwebong kgotsa mo intasetering ' .
Fa o bona dikgaolo mo dimela di fisitswe mme di le setlha o itse gore monontsha o o loketsweng ga o lekana kgotsa segasetsa se ne se sa gasetse ka go lekana .
Fa o tlhoka thuso gape , o ka romela emeile go pietie@swdconnect.co.za .
Kwala dikarabo tsa bona .
Thualganyo e , e akaretsa lelapa le legolo e somarela le go sireletsa lelapa le le feletseng .
Go balela go phokotso mo tlhotlweng e e ka yang go phokotso e e ka nnang 50% ya tlhotlhwa ka tlwaelo .
Tshegetso ka tsa Semolao
Le fa go ntse jalo , bonnete ke gore rona re tshwanetse go leka go fetola ditiragalo tsa rona tsa bolemirui go tsamaelana le dilo tse di diragalang mo loaping .
Kitso ya dithulaganyoa tsa dijwalwa kwa Kapabophirima
A maikaelelo a porojeke ga ga tlhopholole , a mosola mo banneng le mo basading ka go lekana gape a ikaeletse go siamisa go tlhoka tekatekano ga bong .
Tlhalosa ditlhopha tse 3 tsa mmasepala mme o kope batsaya karolo ba supe setlhopha se mmasepala wa bona o welang mo go sona .
Ke sa ntse ke re se e ntse maitemogelo a a gakgamatsang mo go nna " .
Fa a ntse a bua ka bophara ka Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui , Mme Jane McPherson ( Molaodi wa lenaneo mo Grain SA ) o ne a le tshwantshanya le thekisi e e nang bapalami ba ba ka nnang 4 663 ( palo ya batsayakarolo ba lenaneo ) le mafelo a go emiwa ( makoko a dithutiso ) a a ka nnang 126 .
Go lebega ekete ngwaga ena e ya go simolola ka ditlhaselo tse di makatsang tota .
Iphe nako e e ka nnang diura di le pedi mo lobakeng lwa kopano eno .
Gangwe fela fa montshadikuno a sweditse go jala dijalo , ga a ka ke a emisa tirego le go emela go fitlhelela tlhotlhwa e tokafetse - o dirisitse madi mme o tshwanelwa ke go roba dijalo le go di rekisa .
6 Dikabelo mo matlotlong a a kgethegileng
Mo dikgweding tsa selemo bantshakuno ba bantsi ba kgona go ikanya mafulo a tlhago le phulo e e jetsweng go fepa loruo lwa bona , fela bantshakuno ba ba siameng ba rulaganyetsa loruo lwa bona mo dikgweding tse di tsididi le tsa komelelo tsa mariga .
O boetse kwa Aforikaborwa a tshwere ngangisano mo mogopolong wa gagwe mabapi le gore tiro ya dikwalo ke eng ? .
Tsamaiso ya Dikopano : Lenaneo la matlafatso - E dirilwe ke EISA mme ya tlamelwa ke InWEnt
Lenaneo 2 : Thulaganyo 2 - mefuta ya dijwalwa tse tharo
4.1.5 Moadimi o dumela gore ditsholofelo tsa matlole kgotsa tsa ditshegetso ka matlole di ka diegisiwa , tsa nyelela kgotsa tsa itemogela dilo tseo di sa siamang kgotsa ditshenyegelo tsa moadimi tsa farologana thata mo maemong a a beilweng .
Ee , jaaka go tsitsintswe
Gore di rekwe kgotsa di kopololwe go tswa go setlamo sa puso ; le
Go buisa kuranta fa o tsweletse o reeditse motho
Se se makatsang ke gore le fa go ka jwalwa tshimo e nnye fela pusetso e ka nna pila .
Puso e tshwanetse go duelela tshelo ya fosefeite koo dilekanyo tsa fosefeite di leng kwa tlase teng .
Se tlhalosa ditlhopha tse di farologaneng tsa batho mo baaging , mefuta ya matshelo a bona , gore ke setlhopha sefe se se bokoa mo baaging , ditiragalo tse di botlhokwa le gore batlamedi-ka-ditirelo ke bomang .
Go ya ka mabaka a ditshenyegelo tsa dÿo tse di tlhatlogang re mo tiregong ya go nna basupi ba phetogo ya sebopego ya lefatshe ka bophara e e pa tshwanelwang , ka phose , go tsewa jaaka enfoleisenepoitshego .
Itshekiso
Batho ba palo e potlana thata , fa ba le teng , ba ba atlegileng , ba e akgolela go nna botlhokwa mo diphitlhelelong tsa bona .
Dintlha tse di fa godimo ke ditshupo tsa bosetšhaba tse di neetsweng ke Tona fa norago ga ditherisano le MEC wa pusoselegae wa porofense le SALGA .
Matlhare le ditlhogo tsa ditshika di a tswa mme ka kgato ya go mela ya V5 go ka bonala lefetlhonyana le le simololang go tlhoga mo ntlhaneng ya go mela ka fa tlase ga sefatla sa mmu fa go ka lebelelwa ka a maekorosekopo .
Bagaetsho ,
Go na le ditshenekegi tse dintsi tse di jang peo le matlhogela , sekao : dibokothale , dibokwana tsa khukhwane ya mmidi e thamaga le dibokosegi ( go umaka tse di mmalwa fela ) .
2.2.3 Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998
Thuolefatshe le tsamaiso ya lona ;
Mo diporofenseng dingwe go na le tlhaelo e kgolo ya mafaratlhatlha jaaka ditsela , difala , diomisadithoro dikotudi , jj .
O na le tshwanelo ya go laola phitlhelelo ya didirisiwa mo lefatsheng la gago .
Go kgona go uma korong e e nosetswang pila
" Le tla ngoka peeletso ka lekala la poraefete go anama le mokgothwana o , mme se se tla oketsa ditšhono tsa ditiro le kgolo ya dikgwebo tsa selegae , " a rialo .
Morunikakaretso o na le maikarabelo a go runa makala otlhe a puso le ditheo tse di tlhokometseng matlotlo a puso .
Go nna le seabe mo go supeng diwoto tsa ngwaga wa 1 le go netefatsa gore di ka emela le go susumetsa ntlhakaelo ya IDP mo tsamaong ya ditiro tsa tebosešwa tsa IDP , le fa tota palo e nnye ya diwoto e rulaganngwa mo ngwageng wa 1 .
Ke tlhokang go nna tokolo ya Grain SA ?
Botsayakarolo jwa setšhaba bo letlelela se go diragala ka gonne oe tlhola tšhono ya go dira mmogo .
Tlhaloso ya tiragalo
O ne a bua kwa Presidential Coordinating Council ( PCC ) e monnasetilo wa yona e leng Moporesitente Jacob Zuma kwa Union Buildings .
( ii ) mokgwa o o dirisiwang wa go sekaseka diteng tsa diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong , go netefatsa gore di supa kgato e e nang le bokao ebile e e lekanetseng mo tshenyegelong kgotsa kutlobotlhoko e e tlisitsweng ke ditlolo-molao tse di dirilweng ke bana , go fitlhelela maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Dijo tsa diporoteine tse di bopilweng tsa morogo di fitlhelwa mo mabenkeleng a mantsi mo Afrikaborwa e bile ke kotlo e e ka jewang ke batho .
Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Pusetso ya Mafatshe le agile polase kwa Kapabotlhaba mme la e naya Lungelwa mme gape ba mo naya didiriswa tse dingwe .
7.15 go aba Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong kgotsa dinopolo tsa tsone ka bonako fela morago ga dikopano go dira gore Ditlamo tsa RBN di kgone go tsenngwa tirisong ditshwetso le ditshitshinyo tsa Kgotlakgolo ;
O tla tshwanela go swetsa mmog le badirisi gore tumalano ya kabelano ya mesola e tla sekasekwa morago ga nako e kae , ka tebo ya go tlhabolola tumalano fa go tlhokegang teng .
A ke maotwana a polantere e tsamaisiwang ka ona .
Melawana ya BABS e tla dira ka go farologana go badirisi ba - kgotsa mo dikgetsing tse dingwe ga e kitla e dira - go ikaegile ka mefuta ya ditiro e e diriwang .
Dibaketeria tse di na le kgono ka botsona go tsaya naeterojene e e leng mo moweng mme ka go dira jalo dinodule tsa medi ke polokelo ya naeterojene e e ka dirisiwang ke dimela tsa senawa .
Dipego le ditsamaiso tsa kopano
Dikgala di dileele thata
Go tla supa gape botlhokwa ba go dirisa monontsha ka tshwanelo mme go se dirise monontsha go feta go jala dijalo tsa mofuta mongwe tse di sa kgoneg go naya kumo e e kwa godimo mo mmung o o maemo a kwa gare kgotsa kwa tlase .
Maungo gantsi a phanyega go ntsha peo fa a sa le mo semeleng .
Go isa makwalo kwa go baneela-ditirelo
Dintlha-kgokagano tse dingwe di fa tlase fano .
Diphokotsokgono tse dingwe tse di sa tsamaelane mabapi go tlhamalela le go uma di ka nna kgono ya go laola , maemo a kitso ya ditšhelete go kgona go atlhola maemo a dipoelo tse di ka nnang teng mo kgaolong ya dijwalwa mo kgwebong ya gago ya bolemirui mme tota le kgono go kgona laola le go utlwana la batho ba ba tlhokiwang mo dipolaseng tse digolo .
Fa motho a lwala , o tlaa ya ngakeng .
Fa e atlegile , Mokaedi-Kakaretso wa DEA o tla neela tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi .
Ke lema mmidi , matonkomane le ditloo mo Luphisi .
La boraro , fa o amogela ditshupetso tsa nnete di lekalekantshe le tse wena o ntseng o di rulaganya ka dintlha tse di latelang :
Bona MAMETLELELO 3 : DITLHOPHO TSA KABELANO YA MESOLA , mo tlhalosong ya paka-khutshwane , paka-gare le paka-telele ya mesola ya madi le e e seng ya madi e e ka abiwang ke batlamedi .
Seno se akaretsa direkoto tse di tlhamilweng kgotsa tse di amogetsweng mo tsamaong ya kgwebo ya semmuso le tse di bolokilweng jaaka bosupi jwa maikarabelo a Mmasepala le ditiro tsa one .
Gakologelwa gore dipitso tsa letsatsi ka kakaretso ga di amogelege fa e se ya tshoganyetso .
Kwala maina a a ba leng teng .
Mofatlhosi wa Mmasepala
Morokotso
Mabaka a a tshwanang le dingwaga tsa gago tsa bogolo , pholo , lotseno , dithoto tse dingwe tse di ka tlhaolosiwang , kitso ya ditšhelete , gore a o na le balelapa ba ba ikaegileng ka wena kana nnyaa le gore a maikaelelo a gago a peeletso a tla tlhotlheletsa tlhopho ya gago ya peeletso .
1.3.2 bongwe go akaretsa bontsi mme bontsi bo tla akaretsa bongwe ;
Simposiamo se go tshitshintsweng gore se tshwarwe e tla nna se se kgatlhang babatlisiso le ba ba dirang ka thanolo ya terama , dithuto tsa thanolo , dithuto tsa setso , terama , go dira diatshe le dilo tsa setso tse di kgonang go bonwa .
Togamaano gape e tswanetse go akaretsa ditiro kakaretso , sekao :
Naga ya Aforikaborwa e e tlhabologang e tla tsereganya go tshegetsa le go kaela tlhabologo gore dipoelo di itemogelwe ke setšhaba sotlhe ( bogolosegolo bahumanegi ) , le go aga tumelano gore dikgatlhegelo tsa setšhaba tsa pakatele di fekeetse matshweneyego a setlhotshwana a paka e khutshwane .
Bophara ba thaere - bophara ba thaere bo lekantshwa go tsweng bobopelo bo bongwe go fitlhela kwa bobopelong bo bongwe .
Re itumela go itse gore re tlaa le loma ditsebe kwa pele ka ditiragalo tsa tirego ena mo diathikeleng .
Lefatshe lotlhe le tshegetswa ke balemirui ba ba umang dijo .
Ditiro tsa bokgoba tse di neng di tsweletswa ke bosemorafe le bokoloniale di ile tsa tlhaselwa fa maAfrikan a a tsogileng maikutlo a di tsogela kgatlhanong .
Tsamaiso ya bobalamatlotlo : go tlhoma tsamaiso ya bobalamatlotlo le go tlhaloganya dintlha tsa setatamente sa ditšhelete
Ga o kgone go kgotsofatsa mongwe le mongwe mme o tshwanetse go leka go amogela tlotlo ya badiri ba botlhe ba gago , kwa ntle ga go nna thaka ya badiri ba botlhe ba gago .
Ke itumelela bolemirui le ditsatlholego thata .
Madi otlhe a ditshiamelo a a kompa a a amogetsweng mo nakong e e fetileng , mmogo le morokotso o motho a o amogetseng mo letloleng ka ntlha ya taelo ya tlhalo , a tla akanyediwa fa go balelelwa madi a a tshwanetseng go duelwa a a sa duedisiweng lekgetho fa mong wa one a ikgogela morago kgotsa a tswa mo letloleng .
Bogolo jwa tholelotiro bo tlaa laolwa bogolo ke bogolo jwa kgwebo le / kgotsa tiro e e kgethegileng .
6.1.4 Moemedi wa Balaodi mo Baaging yo o tlhophilweng ka tshwanelo ke Balaodi mo Baaging yo o welang ka fa tlase ga Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
( a ) amogela foromo le sekwalwa sengwe le sengwe se modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a neelaneng ka yona go ya ka molawana wa 13 ( 3 ) ;
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Se , e ka nna ka ntlha ya maitemogelo a a fetileng kgotsa tlhaelo ya tshedimosetso .
netefatsa gore go na le rejisetara ya batsenelakopano kwa kopanong ya kgaolotlhopho le gore e saeniwe gore go tle go kgone go tlhola tiragatso eo ya ditlhopho ;
Bong le basadi ba kgarametsawa ke bosadi kwa bokone -ga se bothata kwa borwa .
diseporei tsa di-aerosol , jj )
Fa mekgwa yotlhe e e dirisiwa go tlhokega dibolayamefero go dirisiwa go bolaya mefero le maijwadi .
Fa go kgonwe go baakanya lekidi le le siameng peo ya letlhoro la mariga e ka jwala ka go dirisa sediriswa sa go gasetsa peo jaaka segasetsamonontsha kgotsa e ka jwalwa ka go dirisa sediriswa se se jwalang peo e nnye jaaka se se dirisiwang go jwala korong .
Tlhokomelo ya sediriswa sa go jwala
Go dirisa dibolayadisenyi le dikhemikhale ka tlhokomelo
1.8 le rotloetse go aga setšhaba ;
Go ithola bothata ka go tsaya inšorense le go konterakela kwa pele .
Bokonebophirima
2.2.5 Molao wa Tsamaiso ya Matlotlo a Mmasepala , 2003
Legogo la boalogodimo le dira sethibedi se se thata mme dipula tse di latelang di taboge fela fa godimo go na le go tsenelela mo porofaeleng ya mmu .
O ne a kgatlhwa thata ke bantshakuno mo tikologong ya Kokstad , ba ba ntshang mmidi ka selekanyo se segolo mme gajaana Caledon o ntsha mmidi ka selekanyo se segolo mme gajaana Caledon o ntsha mmidi mo tshimong ya diheketara tse 20 .
o O ka latlhegelwa fa o ka rekisa ntlo ya gago ka tlhotlhwa e e kwa tlase .
Re agile magae jaanong mme re tshwanetse go direla se re se batlang - re tshwanetse go lema lefatshe fa re batla go bona thobo , re tshwanetse go ikagela kgwebonyana ya mofuta mongwe fa re batla go phela kgotsa re tshwanetse go berekela madi .
Dikgetsana di tshwanetse di tswalwe thata , di se bewe mo mogoteng o montsi mme di nne mo karolwaneng e e tsiditsana , mme di romelwe ka bonako fela morago ga go tsewa .
Tshwaraganelwa le go tsibogelwa ;
Ba oketsa ditshenyegelo tsa ntshokuno ;
Sekao , montshakuno o na le maatla a kW tse kae , mme ke lefatshe le le kana kang le a ka le kgonang ka bogolo joo ?
Gape go tla nna thata go bontsha gore go duetswe madi ke mongwe fa go se na tshupetso ya go tsamaelana le lekwalo tlhaolo ya gagwe .
NDP , MAANO A DIPOROFENSE LE A BOMMMASEPALA
Kwa dikgolaganyo di tshwanetseng tsa diragala gone go ya ka tshedimosetso e e tshwanetseng go akanyetswa jaaka karolo ya ditiro tsa IDP ;
Tlhokomelo le tshekatsheko ya dithulaganyo tsa tiragatso
KE NAKO YA THOBO !
Mo polaseng e nngwe le e nngwe go na le ditiro tse di rileng tse di dirwang .
PMS E KGONA GAPE GO DIRA JAAKA MOKGWATSIBOSO WA PELE KA GONNE O BONTSHA GO SA DIRAGATSE LE GO DIRAGATSA GO GO KWA TLASE MME KA JALO O LETLA GORE GO NNE LE DITHUSO TSE DI MALEBA TSA TOKAFATSO .
Tlamelo ka tshwanelo le tlhokomelo ka ntlha ya go baakanya le go ntshwafatsa enjene ya sediriswa sa thobo tota le diharaka tsa go kgaola mefutafuta e e farologaneng ya tlhaka mme gape le dikgaolo tse di sefang tsotlhe di tshwanetswe go tlhokomelwa e bile di dirisiwe go bona gore di tsamaya sentle .
Ka gale , mo nakong e ya ngodiego , tlamelo le phepafatso ya diterekere le didiriso e tlaa kwa bofelofelong jwa lenaneo la ditlapele .
Ka kakaretso di ne di sa itse gore go ne go na le eng ka mo IDP ya mmasepala wa tsona .
Mmeeletsi
Le fa go le jalo , maswabi ke gore motlhalefi wa Montsho mo Aforikaborwa ga a teng mo ngangisanong ka ga bosetšhaba le go tswakana. "
Tlhagolo pele dijalo di jalwa ke tsela e e atlegileng ya tsamaiso ya thibelo ya tshenekegi .
Jwala ditlhare tse di thibelang phefo - dirisa ditlhare tsa tikologo e o leng mo go yona .
Gakologelwa - fa o sa lekalekantshe , ga o kgone go laola .
12.11 Maikarabelo a Mokwaledi wa Kgotla
Makoa a go se ba akaretse ke dife ?
Netefatsa gore sesireletso sa shafo ya PTO se teng mo se tlhokegwang teng .
Jalo o tshwanetse go batla go oketsa palo ya diheketara tse o ka di lemang go kgona go duela sediriswa sa go jwala se sentshwa sa gago ka bonako .
( b ) ngwana a le dingwaga di le 14 kgotsa go feta ;
Mosupologo 09
O tshwanetse go tsepama mo dipharologanong tsa maitsholo , e seng dipharologano tsa sebele .
Tsamaiso ya dithoto ( stock ) - taolo ; le
Gape di dira le baagi go netefatsa gore ba tsaya karolo dikgatong tsa ditiragalo tsa pusoselegae ka mokgwa o o thusang khansele go fitlhelela ditlhokwa tsa bona .
Mo ngwageng o o fetileng , re lekile bojotlhe go bona gore Lefapha la Temothuo la Bosetšhaba le thuse ba le 152 ba bantshakuno ba rona ka kabelo ya R1 500 ka heketara go namola mo ditshenyegelong tsa ntshokuno tse di kwa godimo .
Tiro ya 2 / 4 ya IDP : Go tlhomamisa matlhomeso a metswedi / ya matlole ;
Go ya ka thitokgang e e tlhagelelang go ralala tiro yotlhe ya ga Mphahlele , o rotloetsa bareetsi ba gagwe : " go tloga fela kwa sekolong sa poraemari re tlhoka go tlhama diporojeke tse di tlaa romelang barutwana kwa bathong go ithuta dinaane tse e leng tsa bona , hisetori ya selegae , bagaka ba selegae ... jalo le jalo . "
Nyalantsha sebusisi ( governor ) sa enjene fa go atlanegisiwa ke modiri .
Gakologelwa se se reng : " Molemirui o loga leano " .
E tlhoka go nna le maikaelelo go tswa go batsayakarolo gore ba tseye karolo sentle gore seno se tlise go tsaya kgato ga baagi mmogo le matlafatso
Mananeo le diporojeke tse di patelediwang di tla ka bathati di baka ikaego ka ditsereganyo go tswa kwa ntle .
Seruiwa se se boitekanelo se ja sentle gape le gape .
Malapa a tseetswe batlamedi ka tsela e e utlwisang botlhoko mme kutlobotlhoko le tshotlego di wetse malapa le ba masika .
Pampiri ( botala ba loapi , pinki , serolana , tshweu )
A re akanyetse gore boleele jwa letlhakore le le lengwe ke 2m
Dira kopo ya kadimomadi mo bankeng ya gago kgotsa e nngwe fela .
Le gale , fa go fitlhetswe gore go robilwe diheketara tse 9 fela , e le gore sediriswa se se robang se ne se senyegetswe ke leotwana mme go tsere nako go le baakanya , go tshwanetswe go kwalwa .
Mae a tlaa thubiwa morago ga matsatsi a a ka nnang 7 go 10 go tsweleletsa sedikobophelo .
Atisa palo e ka palo e segasetsa sa gago sa tshwanetseng go feta go gasetsa heketara e le nngwe .
Ka fa tlase ga PAIA ditiro tsa SAHRC go ya ka PAIA di tla fudusediwa go ba lefapha la Go Laola Tshedimosetso , setlamo se se ntšha se se ikemetseng ka nosi se se tla tlhomelwang go baya PPIA le PAIA leitlho , le go reetsa dingongorego tse di amanang le go newa tshedimosetso le go sireletsa tshedimosetso ya poraefete .
Go tsenelela kwa teng
Pele o lebelela mekgwa e mengwe ya tshugo , molemi o tshwanetse go tlhaloganya maikaelelo a mekgwa e mengwe .
NAGA KA SE : Ka bophara se arabe kgotsa se dirise founu mo batho ba bangwe ba leng teng kgotsa leka go fetsa ka bonako fa o sa kgone go dira ka mokgwa o mongwe .
Ka nako eo thulaganyo ya Dikomiti tsa Diwoto e ne ya simolola go tekateka ka jalo khansele e ne e na le kakanyo ya go tlamela Dikomiti tsa Diwoto ka dikantoro tse dintšhwa tse dintle le fenitšhara kwa tikatikweng e e dirisetswang ditiro tsa methalethale e e sa tswang go agiwa .
Tlhatswa didiriso tsotlhe ka kelotlhoko .
Go diragalwa ga dintlha tse go tlaa fokotsa lotseno mme le / kgotsa go ka tlisetsa mathata a go elela ga ditšhelete tsa gago , e bile go ka fokotsa kgono ya kgwebo ya gago go tswelela pele .
Ke tsone dintlha tse tsa pharologantsho tsa balemirui jaaka nna ke ba itseng morago ga dingwaga tse dintsi .
Tirelo ya Sepodisi e e ikarabelang e e bontshang ditlhokwa tsa naga ya rona e e tlhabologang .
Go dirisa molokololo wa bong kgotsa yona tshekatsheko ga o tlhoke go nna modiragatsi wa bong yo a batlang go direla tekatekano le kgololo ya basadi .
Le fa e kwadilwe ka 1983 , e santse e ka nna botlhokwa mo bareetsing le gompieno , jaaka fa a bua ka go sa tshikinyegeng ga setso le khumanego .
Khopi mo teng ga CD
Ditheo tsa semolao tse di fokolang mme le mo mabakane a mangwe bobusi jo bo bokoa , di tlhatlhosa matshosetsi a go beeletsa .
Thefosano ya dijwalwa ke tiragalo ya go jwala mefuta e e rileng ya dijwalwa go latelana mo tshimong mme go jwala mofuta o le mongwe fela go tswelela mo tshimong ngwaga le ngwaga ke go jwala go tshwana .
Moemedi yo o tlhophilweng mo khanseleng ya selegae .
Tlhotlheletso ya morutisi mo bophelong ba gago gape e ama botlhe ba lelapa la gago le baagisani ba gago .
1.2 Dikomiti tsa Woto di nna le Diporogerama tsa kopano ya 1 ( dikopano ya dipaakanyetso ) kwa go buisanelwang teng lenanetema la Pegelo ya Semmuso e e Tlhomamisitsweng go tswa kwa khanseleng gore go nne le go tlhaloganya ka go tshwana mabaka pele dikopano ya botsayakarolo le baagi le bakgatlhegedi ka kakaretso di nna teng .
Palo ya dimela mo heketareng
Tiriso ya dibithamine le diminirale e ka dirisiwa go dira dikuno tsa soya gore di lekane ka dikotla le poroteine ya phologolo ; boleng jwa poroteine bo batla bo setse bo lekana .
Jaaka Grain SA , re rata go beeletsa mo go wena le kgono ya gago jaaka motho .
KITSISO YA LEKWALO , DITAGAFARA LE TSHWARO
( b ) ditlolo-molao tse di leng mo Setlhopheng sa 2 ; le
Pego ya ditšhelete e supa tiriso ya madi mo kgwebong ya polase .
( a ) ga e a tshwanela go ntsha katlholo ya go ya kwa kgolegelong mo ngwaneng yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , ka nako e a newang katlholo ka yona ka ntlha ya tlolomolao ; mme
( 2 ) Fa moreetsa-tsheko a tshwanetse go tsaya tsweetso ya go baya ngwana kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša le le umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go akanya ka ga mabaka a a latelang :
Gantsi o dirisetsa selulafouno ya gago go tlotla le ba bangwe
Se bantshakuno ba se buang ka TT ?
Seno e tla nna go ya ka melawana ya letlole ) ; ;
Mesola ya ntshokuno ya tota
Fa o tlhaela go loga leano o tla loga leano go tlhaela .
11.3 maloko a mangwe gape a le supa go tswa mo gare ga maloko .
Amogela le go dumela maikutlo a motho yo mongwe a kgalefo .
Textus No . 3 ( 2013 ) - Beyond Borders : Dipadi tsa Lefatshe Lotlhe le Thanolo .
Jaaka lona le bona le tla re ke eng se se dirileng gore le tswelele pele jaana ?
Go pila go nna le segasagasa le / kgotsa se se silang ka mo morago ga sediriswa se se robang go gasagasa disalela ka go lekana mo tshimong e mo go robiwang .
Se , se kaya gore mongwe le mongwe o na le seabe se a tshwanetseng go neelana ka tsona mo ditlheng tsotlhe tsa botshelo jwa gagwe .
Tiragalo ya boraro :
Go na le palo ya dikgato tsa ditiragalo potlana tse di amegang ka go diragatsa dikgato tsa ditiragalo .
Lemorago
Kwa bofelong phetogo mo kgatelelong e ka raya gore go na le kgonega ya go sa diriseng sentle .
Ga go makatse go fitlhela tlhotlhwa ya didiriswa tsa bolemirui tse di leng mo polaseng e feta tlhotlhwa ya polase , mme ga go tlhalogangwe ka dinako tsotlhe fa molemirui a dirisa madi a mantsintsi go reka sediriswa se se turang jaaka sediriswa sa go roba le segasetsa tse di dirisang tekenoloji e e tsweleletseng .
Go lekalekantsha gore go tlhokiwa dikotlo tse dife
( 2 ) Fa ngwana a sa gololwa go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , lepodisi le le batlisisang kgetse le tshwanetse go neela magiseterata yo o reetsang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ka mokgwa o o tlhalositsweng , mabaka a gore ke ka ntlha ya eng ngwana a sa kgona go gololwa , segolo-thata a tlhalosa ka ga mabaka a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( a ) kgotsa ( b ) .
Tsamaiso
Morago ga tsokotso ya bofelo o ka tlhatlhoba sekgatshi sa gago le go diria dipaakanyo le diphetolo tse di tlhokegang .
Fa o rola tiro , o kgaolwa mo tirong kgotsa o tsamaya ka ntlha ya go golafala kgotsa ka ntlha ya bolwetse o tla duelwa boleng jwa Diyuniti tsa gago tsa Mahube jwa go fitlha ka letlha le o tsamayang ka lone ; ga o kitla o newa tse dingwe gape fa o tsamaile .
Sewelo thata
Peeletsosešwa ya dipoelo tse di tswang mo ditirong tsa kgwebo ke motswedi wa botlhokwa wa khepetlele ya kgwebomongesi .
1.3.4 Mametlelelo " A " e e fano ke mmepe o o bontshang melelwane ya bolaodi ya RLM jaaka Mmasepala wa selegae .
Supa le go tlhalosa ditiragalodikgolo tsa porojeke .
Batho ( tota ba ba kobo-di-magetleng ) ba mafolofolo mme ba tsaya karolo mo tsamaisong ya tlhabololo ya bona ( ba batla ditshwanelo tsa bona le go diragatsa maikarabelo a bona ) ;
Botlhokwa le kamanyo ya bokana ba tsalomadi mabapi le poelo fa go jwalwa dijwalwa
Dintlha ka botlalo tsa tiragalo nngwe le nngwe e e sisintsweng mo mokgwatsamaisong di ka bonwa mo go Community-based Planning and the IDP Facilitator's Guide 2 developed by AICDD and Development Works .
Ka fa lotlhakoreng lwa lotseno , ditlhotlhwa di sa ntse gape di gokagantswe le ditlwaelo tsa boditšhaba mme di boragaraga ka ntlha ya dikelothefosano .
Bokana ba theletso ya sengwe ke bokana bo barekisi ba tla ikanang go bo rekisa mme gape ke bokana bo ba kgonang go bo rekisa ka tlhotlhwa e e rileng .
" Mosola " o le esi wa dimela tsa mmidi tse di swabileng tse di setseng di oma e bile di supa gore di fositse ke go dirisiwa e le furu .
Mogatso o dira mo motseng gape ke tokololo ya Komiti ya Woto .
Go nna mo molaong , tshwetso ya tsamaiso e tshwanetse :
A nka tsamaya le tokomane ya pholisi kwa gae go e buisa pele le saena ?
Sekao se sengwe ke gore ditokololo tse dingwe di ka tshegetsa tiriso ya holo ya selegae jaaka setheo sa tlhokomelo ya moa tshokologong go tlhokomela bana ba bannye ba batsadi ba ba dirang , fa setlhopha se sengwe se ka akanya gore setheo seo se baka modumo o o sa tlhokegeng , se leswefatsa holo mme se se bake gore ditlhopha dingwe di retelelwe ke go e dirisa fa di e tlhoka mo gare ga beke .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Netefatsa gore ditshwaelo tsa baagi di akareditswe mo diphetogong tse di dirilweng mo IDP .
A seelo se se atlanegisitsweng sa khemikale se tshelwa jaaka go laetswe ?
MAMETLELELO " E "
Setshwantsho 1 : Poelo , Tatlhegelo le ntlha ya " breakdown "
Go tlhomiwa ga Komiti ya Motlhakanelwa
19.2.1 tsenya Kgosi mo mananeong otlhe a Morafe wa Segosi wa Bafokeng le mo ditirong tse dingwe tse di dirwang mo setšhabeng ;
Mme ga se go lebelela dithalo , ditshwantsho , dipina le maboko tse di nnileng teng fela ; ke ntlha ya go gogelwa ko mo teng ga sethalo sa botswerere , go lemoga gore se thadilwe ke motho yo o phelang mme le go leka go bona sephiri sa yo a se thadileng .
Le gale , ka ntlha ya boteng ba medi ya disonobolomo o tshwanetse go tsaya tsia gore metsi a mantsi a tlositswe mo mmung .
Go tlhokomela seabe sa baagi mo dithulaganyong tsa temokerasi le mo ditheong .
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Go kgona go rulaganya tiro go batho Hopefield go a ntlhotlheletsa .
Go obolwa ga marula
Bogotlhe ba dikomota tse di leng teng
Jalo , kgato ya ntlha ke go kwala ka go tsenelela jaaka o kgona kgato e nngwe le e nngwe e o tla e dirisang go uma kumo ya gago - go tloga go suga lekididi go fitlhelela thobo le thekiso .
1 . Tlhama thempoleite e e fa thoko go ya ka morero wa setlapele .
Tlhaeletsano
Fa o humanegile ga o kgone go tsaya dikgalothibelo - o ka tswa o sa itse ka inšorense ya dijalo kgotsa o ka tswa o sa kgone go e fitlhelela .
Tlhatlhobo ya mmu o o leng tlase ga magodimo e supa maemo a a lekaneng go medisa dimela mo mmung o .
O tshwanetse go kgona go fetola fa pula e sa ne jaaka go tlwaetswe ka setlha se sengwe le se sengwe .
Go ranola sekoupu : Go arola ditiro tse dikgolo tsa porojeke go nna tse dinnye , dikarolwana tse di laolegang botoka .
2.6 Tshimololo ya tsweletso ya phitlhelelo le kabelano ya mesola 14
Tona Nkwinti o amogetse gore temothuo e e rulaganeng e na le seabe sa botlhokwa thata mo tataisong le katisong ya bantshakuno ba bantšhwa .
Kwala thulaganyo ya togamaano e e se nang dintlha mo go yona .
( b ) kgolegelong go ya ka molawana wa 30 , mo tlase ga mabaka a a beilweng ke molawana oo .
3.3.2 bokoa ;
Ditshedinnye tsa mogodu di dira ka mefuta e e kgethegileng ya digwata , go na le ditshetsana tse di farologaneng tsa difepi tse di farologaneng .
Mekwatiriso ya temo ya dinkonturu e rotloediwa ke baitseanape ba tshomarelo yam mu jaaka mongwe wa mekgwa ya go rarabolola bothata jo bo golang jwa kgogolego .
Go sireletsa batho botlhe ba ba mo tumalanong ya kabelano ya mesola , dipeelo le mabaka di ka akarediwa mo diforomong tse di tlhomameng tse di tlametsweng mo Melawaneng ya BABS .
Go Tsaya Karolo ga Lekgotla mo Dipontshong le mo Dikgaisanong
Inšorense ya dijalo - tsamaiso ya mathata mo temothuong .
Dikarabo tsa go dira tekatekano mo polaseng di ka naya tshupetso ya maemo a lefatshe go nna kwa godimo , fa gare kgotsa kwa tlase go jalwa dijalo tsa go robiwa , tse di leng modiro wa boteng jwa mmu , phopholego le monono go kopantsha bokana ba pula e e nang le nako e nang ka teng mo tikologong ya bolemiruing ba gago .
Dipeeletso tse di kwa tlase mo mabakeng a mangwe , ke dipoelo tsa mafaratlhatlha a a sa lekanang ao a tlametsweng ke dikgwebo tsa puso .
Senke e botlhokwa go go mela ga semela ka nako ya go simolola ya setlha mme e thusa go oketsa bokana ba thobo gape le go fokotsa nako e semela se e tsayang go butswa go tlisetsa letlha la go roba pele .
( 9 ) Ditaelo kgotsa ditaelo tsa bosetšhaba tse di tlhalosiwang mo go molawana ono , di tshwanetse go netefatsa gore go tsewa dikgato tse di lekaneng kgatlhanong le modiri mongwe le mongwe yo o sa direng tiro e a e neilweng go ya ka Molao ono .
RE KA FENYA TB !
O tla gakgamatswa ke se o tla se bonang go tswa mo go bona .
Fela fa poo e e nang bolwetse e gwela kgomo , diporotosoa di tswelela mo kgomong .
Paakanyo ya Motheo ya Enjene .
Kgang e e tshwanetse go tsewa tsia thata fa bantshakuno ba bantsho ba tshwanela go tlatsa maemo a bona a a tshwanelang jaaka bantshakuno ba bagwebi .
Mosola wa go dirisa kalaka
Ka gore ga re tshwane jaaka re ntse , ka maitemogelo le mokgwa o re lemogang metswedi ya kgatelelo ka teng , re tlaa farologana ka mokgwa o mebele le dikakanyo tsa rona di arabang kgatelelo ka teng .
Tona ya Temothou , Dikgwa le Ditlhapi , Senzeni Zokwana , le ene o ne a le teng kwa NAMPO 2015 go buisana ka Puisano ya Morafe ka ntlha ya ditiro le kutlwano .
( i ) kgetse e fapositswe mo tshekong ke motšhutšhisi go ya ka Kgaolo ya 6 ;
Babatlisisi ba konoseditse ditumalano tsa kabelano ya melemo le bothati jwa diporofense , ka melemo e e akaretsang tshedimosetso ka ga kabo ya ditshedi le tshobokanyo ya lotsalo .
Thalotlhakore
Fa osa itse gore phesentheiji ya tsalo ya motlhape wa dikgomo tsa nama tsa gago ke 60% , gona o ya go tsamaisa eng go tokafatsa phesentheiji ya tsalo ?
Dikema tsa Peeletsommogo mo Dipabalesegong gantsi di tsewa jaaka peeletso ya magareng go fitlha ka ya paka-telele .
Ka gale go kaone gore molemirui a tlhokomele boitekanelo ba diruiwa ka gore ke diruiwa tse di nang boitekanelo tse di oketsang maemo a kgwebo ya bolemirui .
Gakologelwa gore koketso e e ka nnang 1% ya karbono mo mmung , kgono ya go tshwara metsi e oketsega gabedi mme karbono e ka oketsega fela ke ditshetsana tse di leng mo godimo ga mmu le mo mmugodimong wa rona .
( 3 ) Lepodisi , le tshwanetse gore ka tsela e e tshwanetseng-
Fa molemirui a leka go jwala dimela tse di ka nnang 40 000 mo heketareng , o tshwanetse go reka dikilogeramo tse di ka nnang tse 3 ka heketara .
Se se ka fitlhelelwa jang ?
Rulaganya go nna le bontsi jo bo lekaneng jwa dithereilara gore tirego yotlhe e se kgorelediwe .
Mo dingwageng tse nne thobo ya disoyabini e ntse kwa godimo ka palogare ya 36% go na le ya sonobolomo .
Go tswakanyaponagalo ya bong mo maphateng otlhe a dikarolo tsa ditsheko ya thulaganyo , go akaretsa tlhabololo ya molokololo , tekanyo , tsenyotirisong , dipholisi tsa peoleitlho le tekanyetso , manane le diporojeke .
Dibokwana tse dinnye ga di lemogwe ke molemirui ka masepa a tsone a wela mo mmung .
Re na le pholisi , fela re retelelwa go diragatsa dipholisi .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
10.3.2 Modulasetulo a ka nna a bitsa kopano e e kgethegileng ya Lekgotla la Dikgosana , ( i ) fa go tlhagile ntlha nngwe e e potlakileng e e batlang go elwa tlhoko le gore Lekgotla la Dikgosana le dire tshwetso ka yone kgotsa ( ii ) fa Kgosi e laela jalo kgotsa ( iii ) fa boikuelo wa bobotlana 25% ya maloko a Lekgotla la Dikgosana a batla jalo .
Se ke kamogetsano e e gololosegileng ya dikakanyo le maitemogelo ka setlhogo se se rileng .
Jaanong ke bona ditono tse 7 ka heketara .
Go buisana le ba metswedi ya dikgang 111 7 .
Mo Komiting ya Woto mokwaledi o rwala maikarabelo a go tsaya metsotso mo dipitsong tsotlhe tse di biditsweng ke monnasetulo le Komiti ya Woto .
Thuto e e ntseng e rutwa Bantsho ka kgapeletso go tloga ka nako ya bokoloniale ka go dirisa Tlhaolele , e dirile gore Bantsho ba iphitlhele e le baeng mo gare ga bona ka nosi .
Dibolayamefero tse di gasetswang pele ga go jwala
Go letlelela motho yo o sa mo itseng kgotsa motho yo o sa mo tlwaelang thata go tsena mo legaeng la gago , segolo bogolo fa o le esi ,
Thoko ke mongwe wa Lekoko la Dithutiso la Emmaus mme o tsene dithutiso tsa Go uma Mmidi .
Mofenyi o tlaa begwa ka 09 Diphalane , kwa moletlong o o tlaa bong o tshwaretswe kwa Midrand .
Botsereganyi magareng a motswa-setlhabelo le motlola-molao
Maemo a ke jaaka go latela :
Sediriswa sa IDP sa 2A le sa B : Dikgono tse di rileng tsa mmasepala ka bophara , tsa tikologo le manno , makoa le matshosetsi .
Setshwantsho sa tsebepele : Solomon le Christina Masango , ke beng ba terekere e ntshwa ya John Deere 5403 MFWD 48 kW , e tshegeditswe ke John Deere Ditšhelete mabapi le ABSA .
O fenenkolola inthanete mo founong ya gago
Go tlhabolola le go dirisa lenane la go bega pego mo polaseng go letla molaodi wa polase go swetsa ka tshwanelo go oketsa kumo ya polase .
O ne a re , " ke goreng lo tswelela go bogisa bana ba rona ka go ba ruta thuto e e sa bueng ka ga maitemogelo a bona a setso sa bosetšhaba ? "
Gantsi fa go jwalwa , go tlosiwa dipidi fela mme go tlogelwa disalela mo tshimong .
Bonnye jwa tlwaelo jwa tshelo ya metsi mo motswakong wa tanka o o rileng e ka nna dilitara tse 200 ka heketara go netefatsa kapeso ya kgatsho e e lolameng ya boalogodimo jwa mmu .
Jaanong ntsifatsa palo eo ka palo ya mela mo go 100 m ( mo sekaong sa rona mela e ne e le bophara jwa 0 , 9 se se rayang gore go na le mela e le 111 mo go 100 m ) .
Go tlhoma baeteledipele
Togamaano
Dintlha tsa bolaodi gantsi di dirisitswe morago ga nako mme ' polao ' e e neng e tlhokegwa ka go gasa dibolai e ne e sa bonalwe .
Magodimo a mmu mo peo ya disonobolomo e jwalwang teng a ka oma mme a thatafala go nna jaaka legogo le le sa kgonweng go thubiwa ke dimela tsa disonobolomo go tswela kwa ntle mme go fitlhelwa go tlhogiwa fa le fale .
1 . Bogodu , e ka ne e le ka fa molaong o o sa kwalwang kgotsa go ya ka molao o o kwadilweng , go amogela thoto e e utswitsweng o itse gore e utswitswe kgotsa bogodu ka tsela ya maaka , mo madi a a akarediwang a sa fete R2 500 .
Ditshedinyana mo mmung di dira gore dimela le matlhare a a leng mo mmung di bole mme di naya kotlo e e leng botlhokwa go mmu e bile go tlosetsa balemirui tshenyego ka go fokotsa monontsha o o tlhokiwang .
Tlhokomela didiriswa tsa go suga mmu le tsa go jwala tsotlhe tsa gago , ke go re , fetola dintlhana tse di tshikinyang mmu mo go didiriswa tse di tlhagolang kgotsa mo megomeng e e dirisiwang go tlhagola ka o sa batle go senya nako go emisa tiro go baakanya didiriswa tota fa pula e na morago ga nako jaaka go diragala mo matsatsing a segompieno !
bafatlhosi
di bopiwa ke baemedi ba woto e e rileng
Tokelo ya ntlha ya naeterojene ( N ) e lokelwa matsatsi a a ka nnang 30 go ya a le 40 morago ga go simolola go mela mme bokana ba tokelo e bo rulagangwa le bokana ba naeterojene ( N ) bo bo loketsweng fa go jwalwa .
Go tlaa ntshiwa kuno efe ka kgatlhego mo ngwageng oo , bokana kang le jang le gape ka moo kuno nngwe le nngwe e tlaa bapadiwang ka teng .
Ka jalo dirisa tšhono mo letsatsing le maemo a loapi a siameng mme e seng mo letsatsing le phefo e fokang kgotsa mo kemong e e mogote le e e omileng .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Dipolantere - itse dikarolwana tsa gago
Jaaka bontsi ba balemirui ba setse ba itse , go tlhomamisa go raya go lekanyetsa ditlamelo gore bokana ba sebolayadisenyi se se gaswang se lekane e bile se gaswe mo lefelong mo se leng botlhokwa teng .
Mmankgakga yo a tsayang teko ya mmu o tlaa kgona go go gakololo gore o dirise eng le bokana kang mo tshimong e nngwe le e nngwe .
Khoso e e tsweletseng ya Ntshodikuno le Thekiso ya Mmidi
Fa go nna le seabe ga gago go khutlisitswe pele ga nako , o sa ntse o tla newa dipholo tsa patlisiso .
Kokoanya ditiro tsa baagi le ditsibogo tsa bona go netefatsa gore go nna le pegelo go ya kwa khanseleng .
2 . Thoto e e sa kgoneng go sutisiwa :
Seelo sa yuniti 242894
Katlego e tla ikaega mo tsibogong ya naga le go tlhaloganya ditlhabololo tsa go nna jalo .
Ngwaga wa 2 - Go ntshetsa CBP kwa diwotong tse di setseng ;
Ditirelo tse di lotaganeng le itshimololelo
Ga ke gakologelwe / Ga ke itse
Mphahlele o ne a solofela gore bataki ba tlaa nna le seabe mo go tsosoloseng setso mo setšhabeng sa Afrikan .
Molao wa Bokwaledi ba Baagi mo Sepodising ( Wa bo 2 wa 2011 ) o tsibogela karolo 208 ya Molaotheo mme e bile gape o tsaya tsia karolo 206 ya Molaotheo eo e letlang Lekgotlakhuduthamaga la Porofense go diragatsa ditiro dingwe tsa tlhokomelo tseo di amanang le sepodisi .
Setšhaba se na le tshwanelo ya go gana phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya setso .
Seno ke ka ntlha ya gore mokgwa wa tiriso ya madi o tsepamisitswe mo sekeduleng sa ya ngwaga le ngwaga .
Baemedi ba bantsi ba ka fitlhelwa ka go ya kwa khampaning e nngwe le e nngwe e e rekisang tlhaka .
Bokgabaganyo
Naya dikgwetlho tse di tla nayang maemo a go tswelela pele .
2.5 " Kgosana " e raya mojabogosi yo mogolo go ba feta botlhe wa bogosi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng yo o amogetsweng ke botlhe le go tlhomiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
ba ditiriso tsa bogologolo tsa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae tse kopo ya tetlelelo e amanang le tsona , ba simolotseng kgotsa ba tla abelanang mo kgotsa ba dira karolo ya patlisiso ka ditshedi ; kgotsa
Ga go re sepe fa o dirisa kgaolonyana ya naga e nnye fela - mo kgaolong yona eo le wena o ka kgona go bona kumo e e ka rekisiwang .
tshedimosetso e e leng teng
35 . Maikaelelo a tshekatsheko ke go-
Go tshwanetse ga tlhomiwa dikgotlatshekelo tse di kgethegileng mmogo le basekisi .
Setshwantsho sa 1 : Netefatsa gore lolea le budulele kgotsa le goge mowa ka maatla mme le gore go se nne dithubego le diphatlha mo metatong ya dipeipi .
Le fa baagi ba begile ditiragalo tse tsa bosenyi mo sepodising sa selegae maemo ntse a tsweletse .
Koketsego mo ditshenyegelong tsa ntshokuno e oketsega ka lebelo go na le ditlhotlhwa tsa ntshokuno , tse di bayang bantshakuno mo kgatelelong e e boitshegang .
Ke jwala mmidi , disoya le fa gongwe korong .
Ke leng labofelo wena kgotsa maloko a mangwe a lalepa la gago a neng a dira nngwe ya ditiro tse di latelang mo inthaneteng ?
Thulaganyo ya Mmasepala & Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso , 2001 ( Kgaolo 4 , karolwana 15 ) .
Bafatlhosi ba ba tlhophilweng ba tsereganya tsamaiso , setlhopha se kwala tshedimosetso mo tšhateng mme setlhopha sengwe le sengwe se lalediwa go tla go tlhalosetsa kopano e e tsenetsweng ke botlhe , ka ga yona .
Balemirui ba bantsi ka matsatsi a segompieno ba tlogetse mokgwa o ka mogoma wa kgale o itsewe go tlogela disalela tse di leng botlhokwa tse di iseng tse dintsi mo magodimong a mmu e bile le mo mmung .
Ga re ka ke ra tshela kwa ntle ga temothuo .
Khurumela dinosele tseo fa sekganelakgatsetsa se tladitse thulaganyo yotlhe ka botlalo .
( ii ) ngwna o bonala a utlwa botlhoko ka ntlha ya kgobalo ;
O rata thata go roba masimo a magolo a a se nang dikonturu gonne motšhine o kgona go dira diheketara di le dintsi ka letsatsi , ka o sa boaboe gaufi mo tshimong .
Rusu ya disoya ka fa tlase ga maekorosekopo .
Tatelano ya mafoko a a botlhokwa e tshwanetse go supa tatelano ya dipoelo tse di leng tse di botlhokwa tsa Woto
Netefatsa gore o itse go dirisa dilwana tsotlhe sentle le gore di dirisediwa eng .
Mela e ya monontsha e tshwanetswe go lokelwa disentimetara tse di leng 5 go tlhoga fa peong mme gape le disentimetara tse di leng 5 ka boteng go feta fa peo e leng teng go tila phiso ya dikhemikale .
Isagwe ya Baranodi , Batoloki le Bakwadi ba Manaanefoko a Mareo : 4-6 Phatwe 2014 , Berlin , Germany .
14.9.2.1 maina a Maloko a a leng teng mo go yone ;
Fa mofuta o direkoto di ntshiwang ka one o sa tsamaisane le mofuta o o rileng o mokopa-tshedimosetso a di batlang ka one mme mokopa-tshedimosetso a kgotsofaletse ntlha ya gore direkoto di ka ntshiwa ka mofuta o a o batlang kwantle ga go kgoreletsana le tsamaiso ya Mmasepala go sa tlhokege kgotsa ka tsela e e se kitlang e nna kotsi mo go bolokweng ga direkoto kgotsa e se kitla e tlola ditshwanelo tsa tetlokhopi e e seng ya puso kgotsa ya Mmasepala .
( b ) Mo lobakeng lwa tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 2 sa ditlolo-molao le sa 3 , mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e tlhagelelang mo go molawana wa 53 ( 4 ) , e a dira mme e ka dirisiwa mmogo , mmogo le nngwe le nngwe kgotsa e le dintsi ya mofuta ya ntlha , fa go tshwanetseng .
FA katiso e neelwa
Seriti - tirisano le beng botlhe e tshwanetse ya ikaega ka tlotlano , tekatekano le seriti >
Puso e tswelela go baya kwa setlhoeng ntlha ya go batla ditsela tse di ka tlholelang Maaforikaborwa ditiro .
Karolo ya PAIA
Bothata ke gore mo dikgaolong tse dingwe mefero e na le maina a a tshwanang .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekrii ya Bolaodi ba Tikolgo .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
" . . . temokerasi e nngwe le e nngwe ke tekeletso , le fa go tshosa go akanya ka go tlhagisa dikakanyo tse di farologaneng ka ga yona . "
go dira togamaano ya kwa pele , go buisana le batho le go neelana ka tshedimosetso
Mojulo o o kwadilwe ke ba EISA
Fa o ntse o rulaganya lenaneo la gago la go gasetsa o tshwanetse go dira patlisiso ka dilo tse o ka di gasetsang .
Go na le ditlhaloso di le dintsi tsa tsamaiso ya polase fela ka go kopanya ditlhaloso tsotlhe , tsotlhe di batla di bolela gore tsamaiso ya polase ke " tiriso kgotsa kopanyo e e bokgoni ya metswedithuso yotlhe , ya setho le sebopego , go fitlhelela maitlhomo a kgwebo ya temothuo " .
Fa tlhotlhwa ya mmidi e le kwa tlase mme molemirui a tshaba gore e ka ya godimo , o tlaa reka ntlha ya bitsa .
" Re amanya jang tshusumetso ya go kgona thekenoloji ya Bophirima , mekgwa ya sepolitiki le ikonomi le go dira dipopego tsa tsona ditsarona , fa re ntse re batlana le e bile re tiisetsa gape mekgwa ya rona ya seAfrikan ? "
Bana ba gagwe ba bararo ba tlogile mo dikgaolong tsa magae mme ba tsweletse sentle thata kwa dikgaolong tsa setoropo .
Tshedimosetso ya poraefete ya motho yo o tlhokafetseng yo o sa leng a tlhokafetse lobaka lo lo fetang lwa dingwaga di le 20 ;
Maikaelelo a mofuta ono wa pusoselegae , ke go dirisana mmogo le baagi , ditlhopha le baagi mo go neelaneng ka boleng jwa botshelo le phitlhelelo ya matshelo a baagi , ditlhokego tsa ikonomi le tsa dithoto tsa baagi .
Kano e itsege thata jaaka mokgwa wa phetisetso ya bong jwa boswa jwa tota go tswa mothong go ya go yo mongwe .
Ga go a siama go boloka madi a a tshwanetseng go dirisiwa go gasa gape fa mefero e simolola go tlhoga gape pele ga go jwala mme e tla simolola go lwantsha dimela fela fa di simolola go tlhoga .
1 Tiriso e e nonofileng ya metswedi e e tlhaelang
Mefero ke sengwe se se opisang ditlhogo tsa balemirui mme e ka senya kumo yotlhe ya molemirui fa go sa tlhokomelwe !
Ke baša fela ba tsayang karolo , mme ditsamaiso di neelwa bone .
( h ) go akaretsa , fa go tlhokega , batsadi , bagolo ba ba tshwanetseng kgotsa batlhokomedi ba bana ba semolao .
Mokwadi wa Pula / Imvula
5 . Tshedimosetso
Tiro e e tshwanetse go dirwa ke Motsamaisi wa CBP ( a tshegetswa ke Bomankge CBP ) le go buisanelwa le bathati ba bagolo ba ba maleba ba tatelano ya ditiro le makhanselara a photefolio a a tshwaraganeng le morero o mongwe le o mngwe wa setlapele wa IDP .
Go ka tlhagisiwa disetlelerotia di le 25 go ya 100 mo teng kgotsa godimo ga semela se se tshwaetsegileng .
Setshwantsho 2 : Sarah Mkhonto o bontsha tshimo ya gagwe mo a jwetseng mmidi kwa Jeppes Reef ka Sedimonthole 2014 .
Pele go ne go akangwa gore disonobolomo ga di tlhoke monontsha o montsi go feta .
Go tswa kae ?
Go tshela ga diafalatokosini go oketsega ka nako ya go bolokiwa ga mmidi fa go le metsi e bile go le bollo , fa metsi mo ditlhakeng a sa le ntsinyana mme le fa thempereitšha e siametse go tshela ga diafalatokosini .
Mmoki wa India Bophirima Aime Cesaire , yo o tlhamileng sekapolelo Negritude , o tsenya go tenegela bokoloniale mo lebokong la gagwe le le tlhalosang Yuropa jaaka : pharasaete e e tsomang mo ditshikeng tsa gagwe go ikôtla ka botshelo jwa gagwe - se a leng sona .
( d ) go bewa ka fa tlase ga taelo ya go ipega ;
( 2 ) Katlholo e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) , e ka ntshiwa lobaka lo lo sa feteng dingwaga di le tlhano kgotsa lobaka lo lo sa feteng letlha le ka lona ngwana yo a tshwarang dingwaga di le 21 , go tla ya ka letlha le le leng gaufi mo go ona .
o Go dira ga dikomiti tsa diwoto ;
Loeto le e ikaegile ka mafelo a le mararo mo Palamenteng , e leng , Kokoano ya bogologolo , Kokoano Bosetšhaba le Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense .
O goletse mo tikologong ya bolemirui ka rraagwe a ne a ntse a le mo ditiragalong tsa bolemirui .
Ditshupo tsa botlhokwa tsa tiragatso ( diKPI )
Tlhalosa ditsela tse di farologaneng tsa go lebana le kgotlhang .
Ka thobo e e magareng , a o tlaa kgona go dira poelo mo dijalong ?
Bakhanselara ba tshwanetse gape go itse se se dirileng kwa bommasepaleng ba bangwe se se ka ba thusang fa ba dira le mmasepala wa bona go tlhoma Dikomiti tsa bona tsa Diwoto .
c ) Ditshwetso tsa khansele
Pele ga go jwala , go ne go le majwang a go kaba a mantsi a a itseweng e le motlho .
O tshwanetse o swetse gore ke metswedi efe - matlotlo , didiriswa , le dinonofo - tse ba tlaa di tlhokang gore ba fitlhelele maikaelelo a .
Gajaana re kampane le go thala togamaano ya tiragatso e e feletseng :
Go kgona go fetogafetoga go botlhokwa mabapi le katlego ya botsayakarolo jwa setšhaba .
Ditogamaano tsa tlhaeletsano ya khansele di ka se ikangwe ka dinako tsotlhe go neelana ka tshedimosetso e bile dithulaganyo dikamano tsa setšhaba ka dinako tsotlhe ga di thuse .
Dithulaganyo tsa tsamaiso tse di kopantsweng tsa peoleitlho , tiragatso
Kabo ya mesola e e tswang mo ditumalanong tse e tla ikaega ka dilo tse dingwe ka ga :
Pula ya setlha se se fetileng , bogolo segolo paka e e masisi go tswa Ferikgong 2007 go ya Mopitlwe 2007 e ne e le komelelo le go gaisa 1992 , fa go ne go tshwaiwa komelelo e e maswe .
1.14 go senolela Kgotlakgolo , kgotsa komiti epe e leloko leo le direlang mo go yone , kgwebo epe ya ka namana kgotsa ya poraefete ka tlhamalalo kgotsa ka tsela e e seng ya ka tlhamalalo e leloko kgotsa mogatsaagwe , molekane wa gagwe kgotsa mogwebisani wa leloko leo a ka tswang a na le yone mo kgannyeng fa pele ga kgotla kgotsa komiti : le
( a ) go sireletsa ditshwanelo tsa ngwana jaaka go tlhalosiwa ke Molaotheo
1.2 Setlhopha sa batho ba ba latelang fano ke ba ba tlositsweng mo go nneng maloko a Kgotla ya Setso :
Le gale , bao ba ba tswelelang pele ba netefatsa gore ba leke go dira tsotlhe sentle ka boyotlhe - go baakanya masimo sentle , go jwala peo e e pila ka go katoga go go tshwanetseng go netefatsa bokana ba palo ba dimela jaaka go tshwanetse , go lokela monontsha ka bokana bo bo tlhokiwang , go gasetsa dibolayamefero go tloga pele ga di mela di bonala go fitlhela di kgona go tswelela , go utlwelela dikgakololo tsa ka go rekisa kumo , go tlhokomela didiriswa tsa bona le go dirisa bokgwebo ka bonnete .
Mo kopanong etelela pele puisano ka ga Batho Pele kwa tirong .
MOKWALEDI WA LEKGOTLA LETLHA
Ditlamorago tsa go se fetseng porojeke ka nako ke dife ?
Bokoa : Bokoa ba me bo tshwana le ba ba bangwe botlhe , e le go itlhaganela go feta le go batla go kgona tse dintsi gangwe .
1 . Ditsholofetso tsa moadimiwa
Leano la Tsenyotirisong
Grain SA e swetse gore go botlhokwa go nna le letsatsi la moletlo le go ka tlotliwang balemirui ba ba simololang ka ntlha ya kabelo e ba e tlisetsang go pabalesegodijo go lefatshe la rona .
Ke a dumalana
TIRO 1 Go akaretsa ga thulaganyo ya lenaneo
Lefapha leno le ikarabela ka botsamaisi , go tlamela le go tlhokomela mafelo a a leng mo baaging , dilaeborari le ditirelo tsa tshedimosetso , ditirelo tsa konokono tsa tlhokomelo ya pholo le ditirelo tsa go tlhokomela boitekanelo jwa tikologo ka boyone .
Tokelelo e e kwa godimo thata e e tlhokegwang go jala mmidi , dinawa tsa soya le korong e ka supa pusetso mo mmung o o maemo a a kwa godimo mme gape le ka dijalwa tse dingwe jaaka sonobolomo mo mmung o o maemo a fa gare .
Thuanyo / Kemogare ke kopantsho ya ditiragalo tse di tlhalositsweng fa godimo fa tse di tlhomiwang ke letsatsi le le lengwe fela mme di simolola ka tiragalo ya thuanyo .
Lebelela kumo e e bonweng mo mafelong a a farologaneng le ka dingwaga go tswelela .
O ipatlela fela kgokagano e e motlhofo ya inthanete fela gore o kgone go fenenkolola inthanete le go buisa diimeili
Ka mmasepala o ne o na le tshedimosetso e nnye ka baagi ba mmasepala , porojeke ya go kokoanya tshedimosetso e tshwaragane le go tlhagisiwa gore mmasepala o nne le kakanyo e e botoka ke magae a le make a o tshwanetseng go a tlamela ka metsi le motlakase le gore ditopo tsa ditirelo ke dife .
Patlisiso ya bosetšhaba e tshitshintse lenanenetefaletso la dipotso tse di tshwanetseng go bodiwa fa go tlhomamisiwa gore a tlhaeletsano ya setšhaba le ditiro tsa go bega ka nnete di ne di direla maikarabelo .
Fa go na le diruiwa tse di tshwanetseng go otliwa ka nako ya mariga , balemirui ba ka nagana go jwala mo masimong a mangwe dimela tsa mafulo go nna kotlo go diruiwa tse .
Tokololo ga e a tshwanela gogana go dira jalo .
Moragonyana o ne a rulaganya ditheo tsa bakwadi le baboki kwa Paris , dikhonferense tsa dikwalwa le tsa thuto kwa Yoropa le Aforika .
Tota le segompieno ka tswelelopele e e leng teng ka peo e ga twe e kgonang malwetse a le ela , mmidi o sa kgonwa go bolaiwa ke malwetse a mantsi .
51. Umaka seokobatsi se se batlang go tseelwa kgato ka potlako thata ka go se thibela kgotsa go okelwa
Nako e go gasiwang e botlhokwa thata .
PHITLHELELO LE KABELANO YA MESOLA MO TIRONG- PATLISISO MO TSHWENENG YA VERVET
Sekao se se teilweng Top se tswerwe mo magodimong a mmu a disentimetara tse 175 tsa mmu mme sekao se se latelang se se teilweng Subsoil se tserwe mo magodimong a mmu a disentimetara tse 175 tsa mmu tse di latelang mo mosimeng wa teko o le mongwe .
Nomore e e sa Duelelweng ya tsa Tsietso le Bonweenwee 0800 701 701
Gareng ga dikgono tseno , thuto le dinonofo , le tšhono ya go dira ke dintlha tseo Aforikaborwa e tlhokang go dira kgatelopele mo go tsona .
Vusi Ngesi ke morulaganyi wa kgaolo wa Lungelwa .
Fela fa e le gore karoganyo ya kgaolo e ka mametlelelwa ke Khonkerese gangwe le gape , ka katlanegiso ya Khuduthamaga , e le go netefatsa gore karoganyo ya kgaolo e diragatsa ka fa go ka kgonegang go ya ka go direla dikgatlhego tsa bantshakuno ba dithoro ba ba tlhabologang , bosetšhaba .
Kantoro ya ya Kgaolo ya Sedibeng
O dêsa / go lema mmu ka paka ya go kikisa tshimo , go yeng ?
( b ) gore tlolo-molao eno e masisi go le kana kang ;
Kgobokana disalela mme o di tlose mo masimong
Dintlha tsa botlhokwa fa go batlwa lefelo
Tswelelelo ya kgatelalo jalo e ka tlisetsa bolwetse jaaka tshotlegomowa .
Boleng jwa dikumo le ditirelo di botlhokwa thata mo go wena go feta tlhwatlhwa
( m ) go busediwa ga sengwe se se rileng mo go motswa-setlhabelo yo o rileng kapa batswa-setlhabelo ba ba rileng ka ntlha ya tlolo-molao , fa e leng gore selo seo se ka busediwa kgotsa sa neelwa mong wa sona ;
Baithuti ba ba farologaneng ba dikolo tse di etetsweng ba ne ba bodiwa fa letsatsi leo e ntse le le mosola mo go bona .
Ntlo 1 le 2 .
Korong e jwalwa ka letlhafula le ka tshimologo ya mariga , go tsweng Moranag go fitlhela Seetebosigo .
Go kgona go bona kitso , Lungelwa o ikopantshe le lekoko la dithutiso la Ugie mme a simolola go tsena dithutiso tse di tlhomiwang ke Grain SA .
Boineelo jo bo tlhokegang : go tlhatlhoba ditšhono tsa kgwebo le hisetori ya dikanego tsa matlole go go thusa go tlhotlhomisa mekgwa e o ka e dirisang mo isagong gore o kgone go tsaya ditshwetso tse di botlhale
Kgaolo 3 Legato la 2 : Togamaano ya tsenyotirisong
Tlhomamisa gore o tlhophile mofuta o o tshwanetseng wa peo mme gape le gore o jala go bona palo ya maemo a a kwa godimo a dimela - e seng go feta mme gape le e seng kwa tlase .
Aforikaborwa e tshwanetse go dirisa dithata tsa yona go oketsa dintshetsontle .
Mokgwa o mongwe o o dirisiwang ka tlwaelo wa go thibela gore metsi a se elele fela ke go thulamisa phologelo ya mmu ka go aga dikonturu .
bafatlhosi
Fa go sa nna jalo ditogamaano le thulaganyo tsa gago , di tlaa tshwanela go atolosiwa go akaretsa katiso ya badiri , go baakanya metswedithuso e mengwe gore e nne teng le go siama fa tiro ya tota , jaaka go jala kgotsa go enta loruo , di tlhoka go dirwa .
Mphahlele o ne a bontsha karolo e e tshwanetseng go tsewa ke diyunibesithi mo setšhabeng , go tokafatsa maemo a setšhaba a sepolitiki le ikonomi .
Diwebosaete le Serweboleta
Fa re sa ume se se tlhokiwang mme re oketsa tlhotlhwa ya teng pele re rekisa ba ba rekang ba tla tlhoga .
Thotloetso ya molao wa Bosetšhaba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o o akaretsang Ditšhata tse di farologaneng tse di amanang le di SMME le go tlhoma dikgwebo
Ditsela Tse di Kwadisitsweng le Tse di Kwalolotsweng
selekanyo sa waene mo galaseng e e mo magareng ( 150 ml ) KGOTSA
Banewatlhotlhwa le kgwetlho
Fa tshouto ya gago e le kwa tlase ka ntlha ya HIV , o na le kgonagalo ya go tshwarwa ke TB .
38 . ( 1 ) Ngwana o tshwanetse go nna teng fa go dirwa tshekatsheko ya gagwe go ya ka Molao ono .
A ke letlega go bona kemonokeng ya ntshokuno nngwe ?
Mo bontsing jwa dikwalo tsa gagwe , o bontsha pharologano magareng ga go tsena sekolo le thuto ka boyona , o ngongorega ka go re go tsena sekolo le go nna le setifikeiti ga go reye gore o rutegile .
DiCDW tse di tlhola temoso ka ga ditiro tsa dikomiti tsa diwoto mo kgaolotlhophong ya selegae le go dira jaaka ditheo tsa phetiso .
Go laisolola difaele tse dikgolo le dikerafiki
Go tlhopha bafitlhelelamakgaolakgang ba bararo go ntse bokete jo bo boitshegang ka mongwe ke mongwe a ne a dirile go tlala seatla !
Thefosano ya nako e telele
14.1.3 Fa Kgosi e sena go tlhagisa dingongorego tsa yone le go tsenya ditshwaelo tsa yone mo terafoteng ya tekanyetsokabo , maloko a Kgotla ya Setso a tla e tsaya ka kgotsa pele ga letsatsi la bofelo la kgwedi ya Phatwe ngwaga le ngwaga fa tekanyetsokabo e tlisiwang mo kopanong gore maloko a Kgotla ya Setso a tlotle ka yone le go botsa dipotso mnogo le go tshwara ditherisano ka yone ;
( ix ) Dipego tsa Komiti-Khuduthamaga ;
Re amogetse jaanong gore go a tlhokega go tsholetsa bomorafe go feta ka mo re rotloediwang ka teng .
Ka nako eo ya go nganga badiri ba mo dipolaseng ba ne ba lemoga gore ga ba na thulaganyo epe e ba ka e dirisang go bua se bone ba se utlwang .
Tirafatso ya Metswedi ya setho
O tlhoka sediriswa sa go jwala mo mmung o o sa sugiwang .
Pontsho le kamogelo ya Tlhabololo ya Balemirui
Tatlhego ya madi e ka nna teng mo dikgaolong tse dingwe mme ka bophara go ka se senyege sepe .
Motsayakarolo le ene o tshwanetse a bo a supile tsela e a e ratang ya go amogela metsotso .
Re tshwanetse go sireletsa diphologolo le dinonyane ka gore tsotlhe di na le maemo mo sedikong sa bophelo .
Gakologelwa gore lefelo le o fitlhelang KGONO pele ga TIRO ke mo thanoding fela mme go rulaganya lenaneo la tiriso ya ditšhelete go tsaya nako le tiro e ntsi .
Ntlha e e leng botlhokwa go kgonisa letseto go nna pila nako e telele ke poloko ya teng mme mowa , pula , ditshenekegi le magotlo di tshwanetse go se kgone go tsena mo teng .
Mo go tsweng mo setsong ka Tlhakole 2010 , Puo ya Pulo ya Palamente e ne ya tlhagisiwa mo maitseboeng lokgetlo lwa ntlha go naya Maaforikaborwa otlhe tšhono ya go lebelela ditsamaiso le go reetsa puo ya Moporesitente .
1.3.2 RLM e na le lefelo la yone la konokono la tiro kwa Diofising tsa Mmasepala , Missionary Mpheni House , Corner of Nelson Mandela Drive and Beyers Naude Drive , Rustenburg , Porofense ya Bokone Bophirima .
Ke batla go tswelela pele mo bophelong e bile ke batla go nna mongwe .
E re ka o le mo tseleng ka metlha o tlhoka go kgona go dirisa inthanete gongwe le gongwe kwa o leng gone
Fa moikarabedi a sa duele mo nakong e e beilweng , begela Motlhankedi wa Tlamelo .
Go kgona go bona ditono tse 10 ka heketara maemo a pH , maemo a fosofata mme le go lekalekana ga maganesiamo mabapi le kalsiamo le potasiamo a tshwanetse go nna pila jaaka go tlhokiwa e bile jaaka go laelwa .
Babatlisisi , ba ba kgobokanyang didirisiwa tsa ditshedi mme ba ka kaelwa ke kitso ya selegae kgotsa ya setso ka ga lefelo le tiriso ya didirisiwa tse .
Fa o bona molelo wa naga , begelela baagisani ba gago le motimamolelo wa selegae ka bonako .
Ngwaga e , ka go dirisa lenaneo la go tshegetsa balemirui ba ba itshedisang le re le simolotseng ka thuso ya ARC , Monsanto le Omnia , re kgonne go thusa balemirui ba ba ka nnang 855 go kgona go lema heketara e le 1 e ba nang yona ka go dirisa mekgwa ya segompieno e siameng .
Mehutahuta le tiriso e e kwa godimo ya metswedithuso .
Tikologo ya bokgwebo ke e e pataganeng mme e tletse mekgwa e e sa tlwaelwang le mekgwa ya go reka le go rekisa e e makatsang .
A diSMME di tlaa bona tshegetso ?
Serame , go sa le gale mo setlheng , se ka tshuba dimelanyana .
Dipholo tsa montshakuno wa ngwaga ( Labious Manoto ) ;
Molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go supa gore go ka dirisiwa dijwalwa tsa mofuta ofe tse di setseng di jwetswe mme di supile gore di ka kgona go naya kumo e e siameng mo dingwageng tse di fetileng tse tlhano mme a tlhoma leano la thefosano ya dijwalwa .
Maemo a bokana ba kumo ya disoya mo Afrikaborwa ga a a lekana go kgotsofatsa tiriso ya tsona mo Afrikaborwa ka ntlha ya mamepe a oli a teng , a a leng sengwe se se salang fa oli e ntshiwa .
Maloko a Kgotla ya Setso , kwantle ga modulasetulo , a tla tsena mo maemong a tiro eno ka lobaka lwa dikotara di le pedi ka go latelana ga tsoe .
Di na le fefoko ( mo boemong jwa baagi ) mo ditshwetsong , mo thulaganyong , mo diporojekeng , mo Thulaganyong e e Lotaganeng ya Tlhabololo , mo tsamaisong ya tiro le mo kabong ya matlole a khansele kgotsa mmasepala o ka swetsang ka ona a a yang go ama woto .
Go feleletsa e le gore , dikolo tse di senang ditiro tse di bewang-leitlho morago ga sekolo kgotsa tsa tlhokomelo ya fa dithuto di sena go khutla kgotsa go sena tshegetso epe kwa gae , bana ba iphataphatela .
Khopi ya kitsisiso e e tswang kwa CCMA e e go itsisang gore kgang e isitswe ka go bona ;
1 ) Netefatsa gore ngwana o nwa dipilisi tsa gagwe letsatsi le letsatsi mo nakong ya tse di tletseng di le thataro kgotsa go feta fa o boleletswe jalo .
Mo molemiruing mongwe le mongwe kgotsa mo lelapeng le lengwe le le lengwe go na le bodirelo .
Tlhokomela matlotlo a gago go kgona go a dirisa ka dinako tsotlhe
bafatlhosi
O ne gape a ya go dira kwa Stilfontein Goldmine a le mokgweetsi wa terena ya ka fa tlase ga lefatshe .
Motho yo a tla se jwaleng sepe ke yo a iseng a loge maano .
Ditlhotlhwa di tloga di le kwa godimonyana mme e bile batlamedi ga ba mo thuse ka kgakololo epe ya setegeniki .
Molemirui kgotsa mothapi o tshwanetse go itse dintlha tsotlhe tse di leng botlhokwa le diphetogo tsa teng mo molaong gore a kgone go bona dintlha tsa go thapa batho sentle ka mo molaong pele a simolola go tlosa badiri .
Se se dira go dira le mmasepala botlhofo gape le go tlhagisa setšhaba mo dintlheng tse dib a amang .
Se se ka dirisiwa fela jaaka kaedi mo thulaganyetsong ya ntshokuno ya dijalo .
Ka tsotlhe tse di le mo lenaneong , re solofetse go nna gaufi thata le phitlhelelo ya maikaelelo a rona , e leng " Go tlhabolola bantshakunotho ba bagwebi ba bantsho ba ba nang le bongkoni le go tshwaela mo tshireletsegong ya dijo ya lelapa le bosetšhaba .
Reetsa tse di buiwang sentle mme dumela gore o a reetsa .
Ga ke na madi a lotseno
Mofuta wa dijwalwa
Togamaano ya Ntshokuno - go tlholelela masimo a mmidi mme fa e le sonobolomo go roba diheketara tse 100 .
Tshobokanyo ke tiisetso e e atolositsweng ya ntlhakgolo ya tshedimosetso e e neelwang ke sebui .
Palo ya kgaolo ya tshimo
Go uma disonobolomo
Tshenyego ka heketara ka terekere
Kgolagano magareng ga tokololo le mokgatlhotekanyetsi e tshwana fela le kgolagano magareng ga mokaedi le setlamo sa gagwe .
3 . Bojalwa ( jwa mofuta ope , ka kakaretso )
Tshedimosetso e isiwa kwa baaging gabedi mo kgweding
Fa go se na thompolofatso e e lekaneng , go tlaa tshwanela gore go tshelwe naeterojene ya tlaleletso go netefatsa dijwalo tse di nang le poelo .
Tlhatlhobo e e re naya kgopolo ya bokana ba haeterjene mo mmung kgotsa humase ya mmu ka mmopa koloite .
Tlhokomelo e e kelotlhoko e neelwa mofuta o o maleba wa tlhagiso e e rileng le metshameko le ditiro tse di yang go netefatsa kamego ka botlalo ya batsayakarolo .
Tlhopho ya Moporesidente
Mo naaneng nngwe le nngwe go tshwanetse go nne le motho yo o siameng le motho yo o maswe mme ka tsela nngwe mo motseletseleng wa ntshodikuno ya dijo , motho yo o bosula ka gale ke montshadikuno .
kamogelo e e tlhomameng , thulaganyo le go amogela diphetišene le dingongorego
A tiro e e dirwang ya kemo e e kwa tlase ga e e beilweng e a amogelesega ?
Fa go ka tshokane go ntse le tiego mo tuelong se se tshwanetse go buisanelwa le moadimisi nako e sa le teng gore go tle go dirwe dithulaganyo .
Tshobokanyo e e ka fa tlase e tlhalosa se se tshwanetsweng go dirwa mabapi le go kgobokanya tshedimosetso eno .
Tlhotlhwa e e kwa godimo e tla tlhotlheletsa koketso ya kumo kgotsa go papatso , mo go ka dirang gape gore tlhotlhwa e ye tlase .
Mmu o na le kgono e e okesitsweng go tshwara metsi le dikotlo ; jalo dimela dfi ka mela go tswelela go naya kumo e e pila tota .
Dikao ke tse :
Fo go tshelwa Glyphosate , motlho o tshwanetse o a bo o tlhoga ka mafolofolo mme go nne le kgaolo ya matlhare e e lekaneng go monyela khemikale .
Atolosa dikema tsa ditirelo tsa loago le thapo ya botlhe , mme ka go dira jalo go letlwa puso ya naga go direla le go tshegetsa baagi ba ba humanegileng , bogolosegolo bao ba itemogelang maemo a a kwa godimo a bosenyi le tirisodikgoka .
Sekolo se santse se tswelela ka makgethe le go direla baagi le naga yotlhe tse dintle go gaisa .
Bantshadikuno ba dithoro le dipeo tsa oli ke baamogelatlhotlhwa .
Tlhagiso ya go jwala mmidi ka mokgwa wa go-se-leme
Go botlhokwa go netefatsa gore maemo a mmu a tshwana le a naga pele o simolola go jwala .
dira le mokhanselara go rulaganya nako ya gagwe le gape , letsatsi , lefelo moo baagi ba ka kgonang go tla go bua ka ga matshwenyego a bona le go tlhagisa dikakanyo tsa bona
Mo bathong ba le bantsi ke selo sa boleng jo bo kwa godimo se o ka nnang le sona .
Kgono ya kgaolo ya temo ya polase e tlhomamisiwa ka go epa mesima ya porofaele mo mafelong a a tlhophilweng .
neelana ka mokgwa kgotsa ditsamaiso tse di itlhaotseng tsa go bona gore ba tlhagelela fa pele ga kgotlatshekelo , go gololwa kgotsa go tlhatlhelwa mmogo le go bewa mo lefelong le le rileng la bana ;
Ditlhare tse di mela ka bonako mo ditikologong tsotlhe tsa Aforikaborwa , din a le matlhare a a tlhogang jaaka sekgwa mme ga di jewe ke diruiwa e bile dikala tsa tsona di thata mme ga di robiwe ke phefo .
( iii ) fa go tlhokega , a ka dira taelo e e siameng e e tla thusang ngwana le ba lelapa la gagwe go kgona go latela ditaelo tse di neng di dirilwe kwa tshimologong .
Fa go na le tsela ya molelo kgotsa sithibedi sa tlhago jaaka noka , leka go timela molelo go ya kwa sithibeding seo .
Phitlhelelo ya tirelo e e lekanyeditsweng ( palogare )
Peipi e e tlhotlholweng motsoko
1.3.3 dikarolotuelo tsotlhe tsa diponelopele tsa madi a seatleng di tla duelwa mo kgweding e e tlhagisitsweng mo diponelopeleng tsa madi a seatleng .
49 . Ditaelo tse di dirwang kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Mo tlhakoreng nngwe le nngwe ya saekele , dikgato tse di maleba di tshwanetse go tsewa .
Maano a a Ikaegileng mo Baaging ( CBP ) a tlhoka dipegelo ka dinako tsotlhe le tirisanommogo gore mongwe le mongwe a bewe mo dinakong ka ga kgatelopele mme fa go tlhokega , go bona ditharabololo tsa dikgwetlho .
Ke solofela gore o setse o feditse go roba tse o di jwetseng mme ga o ise o simolole tiro ya setlha se sešwa .
BATSAMAISI
Mmu mongwe o wela mo godimo ga peo morago ga kgato ya go jala , fela go sa ntse go ka nna diphatlha dingwe tse di setseng magareng ga dikarolwana tsa mmu .
Tshekatsheko ya pharologantsho ya loago-ikomomi / bong
5.Dinonofo tsa ditokololo tsa Komiti Woto
Gape e dira gore mmu o se nne bollo o nne metsi go nna manno a ditshetsana go di kgonisa go kgaoganya disalela ka dikgaolonyana tse dinnye .
Go na le phoso ya gore baboki ba pele e ne e le " barorisi " .
Buka ya ditaelo e ka bonwa kwa go epe ya diofisi tse di mo lenaaneng le le fa tlase kgotsa e ka lejwa mahala :
Nte re tseye gape gore lelapa le tlhoka tono e le nngwe ya phaletšhe ka ngwaga - fa o uma go feta tono o a e rekisa kgotsa o e dirisa go otla diruiwa .
Mokhanselara wa woto ke monnasetulo wa Komiti ya Woto .
Maikaelelo a ditekanyetso ke :
Rona re le ba Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA , ga re amege mo go thuseng batho go bona ( fitlhelela ) lefatshe .
Baithuti ba tlhoka go utlwa tshireletso gore ba kgone go supa tse ba sa di kgoneng le go bula matlho go bona tse di tse ba tshwanetseng go di itse .
Dirisa mola wa ntlha jaaka sekao le ditlhopha go feleletsa lenaneo le le neetsweng .
Dintlha tse dingwe tse di ka lebelelwang
Masimo a a tlaa dirisiwang a tshwanetse go supiwa ka dintlha tsa boteng ba mmu le mefuta ya mebu .
29 . ( b ) Lebaka la konokono la go dirisa ga gago diokobatsi tse o reng o di dirisitse e ne e le lefe mo dikgweding di le 12 tse di fetilengg ?
O ka dira seo mo mabapi le mefutafuta e e supilweng .
16 Seetebosigo Letsatsi la ngwana ya Moaforika
TSHWANOLOGO E AKARETSA DIPHAROLOGANO TSOTLHE TSA BATHO TSE DI AMANG TIRAGATSO YA DITIRO KGOTSA MAITSEO A BOTSALANO MME KAJALO E KA NNA LE TLHOTLHELETSO MO DIKUNGONG , DIPOELONG , LE DITIRELONG , MMOGO LE MO MATLHAKORENG A MANGWE A BOTSHELO BA THULAGANYO LE TIRO .
Ga re dire le " benglefatshe ba ba sa nneng mo polaseng " .
18 . Kitsiso ya lekwalo ya go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Letlha la tlhatlhobo :
Dikelotiriso tse di atlanegisitsweng tsa sebolayatlhatshana gantsi di farologana go ya ka phopholego ya mmu ( magelejwa , bogareng le boleta ) le diteng tsa dibodi .
Khoso ya Tlhabololo ya Bokgoni ya Balemisi
Mmasepala o tshwanetse wa sekaseka KPI ngwaga le ngwaga e le karolo ya thulaganyo ya ona ya tshekatsheko ya tiragatso mme fa mmasepala o fetola IDP ya ona o tshwanelwa gape gore o fetole KPI ya ona .
Go tswa mo togamaanong ya sengwaga - kakaretso le ntshokuno - go ka logiwa togamaano ya kgwedi .
Diporojeke tse di tlisang lotseno
Fa tlase ke mmotlolo wa kgonagalo ya tlhaeletsano e e maatla le botsayakarolo , o o tlhagisitsweng morago ga kgolagano le bommasepala ba bangwe .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Ke bonete ba bolemirui - ke go dirisa naga .
Go tlhoma dikema tse dintšha tsa metsi mo nakong e e maleba go tlamela ditoropo le diindaseteri , mekgwa e meswa ya go nosetsa mo tikologong ya noka ya Umzimvubu le Makatini Flats , mmogo le lenaneo la go somarela metsi la bosetšhaba go tokafatsa tiriso ya metsi .
Dikgwebo Tsa di CCTV
Diporotosoa di bona tshireletso mo memenong ya tshuko e bile di ntsifala ka go kopana le go kgaoganya .
5.19.6 go amogelwa semmuso ga tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng morago ga go akanyediwa ke Kgotla ya Setso go ya ka polelwana ya semolao ya 11 ya Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Kgotla ya Setso ;
Mo isagweng bagwebi ba ka mekamekana le ditiro tse tsa seikonomi mme ka go dira jalo ba kgontsha batho go godisa maemo a bona tsa botshelo mo tsamaong ya nako .
A porojeke e tla akaretsa dikakanyo , kitso , le ditsenngwa dingwe tsa banna le basadi ?
Karolo e namagadi ( mosadi ) ke e e tswelelang go nna seako , fa e le gore e tonanyana ( monna ) e gola go nna lefetlho kwa nkong ya semela .
Thalotlhakore
Nako le lefelo a go tshwarela dikopano
Go simolola go mela go ya go dimela , ka kgato ya ntlha ya go tlhoga matlhare , go ya go tlhoga matlharekutu , maemo a go tswelela ka mariga , go tlhoga dikgaraga , go ntsha diako , go ya ditlhogong le go thunya dithunya .
3 . OPV e boelediwang ; le
Go dirisa kumo ya letlhoro la mariga go phedisa diruiwa tsa gago go fetsa mariga
Re tlhoka eng go rulaganya lenaneo ?
tshupetso
Fa karabo e o e boneng e le kwa godimo ga se o se batlang , setela diseporokete mo polantereng gore šafote e dikologe ka bonya .
Fetola fa go tlhokega .
Khansele e ka neela Dikomiti tsa Diwoto maikarabelo a a rileng .
Go na le tshegetso ya go naya dijo go batho e kana kang mo mafatsheng ana mme go lekalekana jang le kgonego ya go rekisetse mafatshe ana mmidi ?
18.16.11 ka go gakololana le Modulasetulo wa Bookamedi le Mananeo kgotsa modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo a Komiti ya Photefolio go baakanya le go kwala Ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong tsotlhe tsa Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Komiti ya Photefolio ;
Mo Afrikaborwa balemirui ba bantsi ba ikana go dirisa disalela go nna mafulo go diruiwa tsa bona ka di thusa go tsweleletsa diruiwa pele go feta nako ya mariga fa mafulo a se teng mo nageng .
Motlhankedi wa Tlamelo o tla laletsa maphata gore a kgone go dira ditlhotlhomiso mabapi le ngongorego kgotsa go tsereganya magareng ga maphata ka bobedi .
Sepeiti se se sikarwang se sa ntse se le mosola thata fa o tlhola dikgabonyana tsa molelo fa morago ga molelo o sena go tingwa .
O simolotse sekolo le go wetsa Kereite 4 mo Sekolopotlaneng sa Danielsrus gaufi le Petrus Steyn .
O ka tlhola o ntse mo meriting o ntse o nwa kofi o ntse o ngongoregile , kgotsa o ka ema ka maota wa dira sengwe .
Go Busediwa ga Ditsela
Fa go direga gore go fete ura mme palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone , go ya ka 10.6 , kopano e tla busediwa morago mo letsatsing le le tshwanang mo bekeng e e tlang , ka nako e e tshwanang le kwa lefelong le le tshwanang kgotsa , fago direga gore letsatsi leo e bo e le letsatsi la boikhutso , mme palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe e ise e nne gone mo kopanong eo , maloko a a leng gone a Kgotla ya Setso a tla tshwara kopano , fa e le gore maloko a a neng a seyo kwa kopanong ya ntlha a ne a neilwe kitsiso ya go busediwa morago ga kopano .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula / Imvula .
Bolaodi le kgono
Lefelo - tlhopha lefelo le le siametseng bao ba ba tsenelang pitso , ba ba ka akaretsang ditokololo tsa baagi , kgotsa moitseanape yo o yang go naya batlapitsong tshedimosetso , mokhanselara wa woto jj .
( a ) kopanong ya setlhopha sa balelalapa go ya ka molawana wa 61 ;
Go Olelwa ga Mantle a Matlwana Bosigo
13.1 Mafapha otlhe a tsamaiso a RBN a tla ikobela Melao ya Taolo ya RBN ( Melao ya Taolo ) e e mametleletsewng fano ya SEKEJULE 9 .
Go tlhamilwe thulaganyo tsa botlhokwa
Fa naga ya tlhakatlhakano e na le majang a a botshe go feta a a bodila e itsewe e le e ya tlhakatlhakano e e monate mme fa e na le majang a a bodila go feta a a botshe e itsewe e le ya tlhakatlhakano e e bodila .
Setshwantsho 4 : Lefelo la go omisa le go boloka mmidi kwa Pongola .
Ditirelo Tsa Botsamaisi Jwa Ditšhelete
Ka tlwaelo ke metsitsi e e ka nnang 2 go ya 5 mo heketareng .
O kopa mmasepala go kgaratlhela go fitlhelela maitlhomo a a tlhagelelang mo Molaotheong .
Kgato ya 1
Ntlha e le nngwe ya matlhaselo a botshobolo mo lelapeng ke go itse go iphemela le go tloga mo botsalanong ba mofuta wa botshobolo .
Go latedisa mafapha a maphata mo mererong ya setegeniki mo maanong a woto fa go tlhokegang tshedimoso
( g ) kotsi ya ngwana ya go tshaba kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Motsereganyi a ka tlhoka go dirisa malepa a a farologaneng go dira gore matlhakore a tle a dumelane .
Mo Aforika , ditlhabololo tsa baeyofuele tsa lefatshe di tlhagisa ditshono go thusa dithotloetso tse di gaisang tsa tlhabololo ya ikonomi .
Fa go na le mofuta wa dijwalwa tse o di jwalang o o kgonang go fenya malwetse a a leng teng mo tikologong ya gago go tlaa nna mosola go jwala ona mofuta oo .
Tšhate e e sa reng sepe e e bontshang gore togetso le nyalantsho ya tirelo di dirilwe leng e ka thusa go netefatsa gore tlamelo yotlhe e e neng e tlhokega e dirilwe .
DIMPHO LE DITIRELO TSE DINGWE GO TSWA GO SETLAMO TLHALOSO YA MPHO MOTSWEDI WA MPHO BOLENG JWA MPHO
Aterese ya poso
( b ) Fa go dirilwe ripoto e e umakiwang mo temaneng ya ( a ) , ripoto e e jalo e tshwanetswe ya neelwa Mokomišenara wa Bosetšhaba wa Mapodisi ka bonako jo bo ka kgonagalang , ka mokgwa o o tshwanetseng , e tlhalosa-
Ka setlha se se sa fetogeng gantsi kgotsa se se " tlwaetsweng " disoya di mela ka dikgato tse di latelanang mo go tlhotlheletswang ke maemo a thempereitšha ya mowa motshegare le bosigo .
Saenilwe kwa . . . . . [ lefelo ] . . . . . ka . . . . . [ letlha ] . . . . . letsatsi la . . . . . [ kgwedi ] . . . . . 20 . . . . . 
Morago batho ba ne ba sa tlhole ba itshwenya ka go lopa gouta ya bona gonne ba ne ba na le sekgemetšhane sa pampiri se se bontshang gore ba na le gouta e e kana kang .
Ga go botlhokwa gore bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo dire dipatlisiso tse go ya pele ka bo sona .
Fa mopalamabaesekele a fetola dikere , tšheine e tlola go tswa mo kereng e nnye go ya kwa go e kgolo ya meno a mantsi , mme go dira gore go nne bonolo go tšhoba diterapa .
Mafapha a a farologaneng a nna le seabe mo tekanyetsong ya tekanyetsokabo .
Tlhaeletsano le kamano e e siameng le batho , ka bongwe kgotsaa kditlhopha , le go samagana le kgotlhang ;
8 . DITSHWANELO TSA GAGO JAAKA MOTSAYAKAROLO MO PATLISISONG ENO :
( b ) boleng jwa tshireletso , mekgabiso le dikarolo tse di botlhokwa tsa lefelo .
Dintlha tse di leng botlhokwa go naganwa ka lekgetho
Tota maAfrikan a bogologolo ba ne ba dumela gore batho ga ba rekwe le go rekisiwa jaaka diphologolo .
1 . Pitso ya togamaanopele
Tlhama gore maikaelelo ao a tlaa fitlhelelwa jang ka go totobatsa metswedi e e tlaa tlhokegang ( matlole le batho ) le ditekanyetsokabo tse di tlhokegang
78 . Pusetso-morago kgotsa go fegiwa ga katlholo
A pula e tswelele go le nela .
Mafapha a bolemirui a mangwe a dikgaolo a naya thuso e bile ba naya batho dikonteraka go dirisa lefatshe - go tlhaetse mme go tswelela go tlhaela .
Paka ya go dusa ya kgomo ke dikgwedi tse robongwe mme ka gale e tlaa kgaoganngwa dikgwedi tse pedi tse dingwe le poo gore e kgone go ikhutsisa mmele wa yona fa e tshwaragane le go ntshetsa namanyane ya yona mašwi ( eo e tshelang fela ka mašwi mo dibekeng tsa ntlha di le mmalwa tsa botshelo jwa yona ) .
Fa sepalangwa , motšhene kgotsa sediriswa se eme kwa ntle nako e telele se sa dirisiwe , go tlhokiwa gore dithaere tsa teng di tlhokmelwe .
Buisana le barekisi ba ditokelelo ba gago pele ga nako go nna o ba itsese ka maemo a gago .
Fa peo e bopilwe sentle ka go tshwana , tlhogo e tletse sentle mme go na le kgobokanyo ya peo e e rulagantswe ka go tshwanelo re ka itumela e bile re ka itse gore tulafatsommudula e diragetswe sentle .
Karabo e bonolo : Tse di jang dipeba le magotlo ga di teng .
Ka go nna botlhokwa , nako e tlhokiwa go laolwa ka tshwanelo .
Fa a araba potso e , o tlhalosa kgopolo ya gore go ithuta go tlisa kgonagalo ya gore ditlhaloganyo tsa rona di rebole mmino o o tsweletsegang .
Mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong e e tshwanetsweng go dirwa ke kgotlatshekelo
Dira konteraka ya thekiso ka tlhotlhwa e e rileng
Batho bangwe ba dirisitse diokobatsa ditlhabi tse di rekwang mo khaontareng le / kgotsa dipilisi tsa ditlhabi le melemo e mengwe ya kalafi KWANTLE ga gore ba bolelelwe ke modiredi wa tsa kalafi kgotsa ke ngaka gore ba ka di dirisa , mme ba bangwe ga ba a dira jalo ...
- Dipegelo
2 Nomore-tshupetso , fa e le teng : . . . . . 
' Phitlhelelo ya ditirelo tsa setšhaba tse di nang le seriti ga e sa tlhole e le tshwanelo ya ba le mmalwa fela , jaanong ke tsholofelo e e tshwanetseng baagi botlhe , segolobogolo ba ba neng ba tlhokomologilwe pele .
E tla akaretsa :
Laboraro
KGOTSA
POTSO 2 Ke goreng fa e le botlhokwa ?
Athikele 30 Bana ba btho b apalo e potlana kgotsa ba bathobantsho .
Foromo ya go dira boikuelo e tshwanetse go newa ene Motlhankedi wa Tshedimosetso yo o ganneng kopo .
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , yo a itsisitsweng ke lepodisi gore ngwana o o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 o ne a tshotswe go ya ka molawana wa 9 , o tshwanetse go dira dithulaganyo tsa go dira tshekatsheko ya ngwana mo malatsing a le supa morago ga go itsisiwe .
Ka 1983 fa Es'kia Mhpahele a ne a lemoga ntlha e , , e ne e le nako ya matlhagatlhaga a a kwa godimo mo ditirong tsa sepolotiki .
Aba ' setšhaba ' go setlhopha sengwe le sengwe .
Mmidi , fa o bolokiwa ka maemo a metsi a a leng teng a a lekaneng o ka tshwarwa ka go siama nako e telele mme go sa latlhege maemo , le fa e ka nna dingwaga tse pedi kgotsa tse tharo .
Mo dikgaolong tsa magare mo go jwalwang disoya teng , go jwala mefuta e e tsayang nako ya bogare go mela morago ga 15 Ngwanatsele e ka nna phoso ka gore bokana ba thobo e e tlhokiwang bo ka se bonwe .
Fa Es'kia a ne a nopola motshwarwa yo , o ne a batla go gatelela gore re tshwanetse go ikgwetlha go feta maemo ao re iphitlhelang re tshela mo go yona .
Kgolagano ditirong
Tshedimosetso e nngwe mo lokwalo-bopaking ke :
ditshupo tsa tiragatso
Fa letseno le feta tiriso ya madi , sekao , fa lekgetho la batho le kokoanyiwa go feta ka foo go neng go lebeletswe , go nna le lekgetho le le fetang peelo .
Pharologano e , ka dinako dingwe e neelana ka thobo e e nitameng thata go na le maidi a a tsalang ka go tshwana thata .
Mphahlele o kopa gore re akanye ka gore go kaya eng go nna maAforika , kwa ntle ga mmala wa letlalo le go nna fela ka namana mo lefatsheng la Aforika .
Mekgatlho le makoko a a farologaneng a tokafatsa le go betlela maitemogelo ano tsela mo tsamaong ya nako .
Morago ga dingwaga tse tlhano tsa go dirisa bolemirui ke tlaa rata go fetelela go tloga ke le molemirui yo o simololang go dirisa bolemirui ke le molemiruikgwebo .
Balemirui ba bantsi ba supile tebogo go Grain SA mme ba ikutlwa ba na le kgono ka ntlha ya thuso e e filweng go ba tshegetsa le thuso e e ka ba fiwang kwa pele .
Fa kopo ya PAIA e romelwa go setlamo sa puso , Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go go thusa moo o tlhokang thuso gone ya go tlatsa diforomo tsa PAIA .
Bomeepo bo na le go simologa le go fela .
Go ya fela ka mofuta wa tshegetso o o tlhokegang , motsamaisi wa CBP o tshwanetse go totobaletsa boradipolotiki le / kgotsa batho ba setegeniki ba ba rweleng maikarabelo a mofuta wa tshegetso e e batlegang mme a bolelele yo o rweleng maikarabelo ka bomaleba .
O kgonne go roba ditono di le 40 tsa mmidi , ditono di le 15 tsa matonkomane le ditono di le 20 tsa dibathanate .
4.4.2 Komiti ya Woto e tlhophiwa jang ?
thusa puso go nna ya temokerasi , ya botsayakarolo le maikarabelo .
Re a itse gore mekgwa le ditsela tsa go tshela tsa batho di a fetoga , go tswa tshikeng e nngwe go ya go tse di latelang .
( c ) tlhalosa maina a batho kgotsa a mekgatlho e e tla neelanang ka ditirelo le thuso , jaaka go tlhalositswe ; le
Ba ka nna ba boifa go ruta batho go tlhaloganya merero ya bosetšhaba le ya selegae sentle , gonne bona batho ba , ba ka ema kgatlhanong le baeteledipele ba sepolitiki .
Se se ka dira kgotlhang magareng ga meloko e mebedi e , mme gantsi se ise kwa lekawaneng go tlogela polase .
Mo dikgweding tsa mariga , o batla go tlhomamisa gore o fepa fela diphologolo tsa gago .
Bonnete ba tirso ya lefatshe ke botlhe ga bo dumele " pabalelo ka tekanyo " .
LEKANYESEGA ( e ka nna gongwe ka mothamo kgotsa ka boleng )
Fa patlisiso e se ya kgwebo tetlelelo ya kgobokanyo le / kgotsa ya patlisiso go tswa kwa bothating jo bo maleba jwa porofense e ka tlhokega .
Jalo , Modimo a bopa molemirui . . .
Go nkgonisitse go dirisa bolemirui ka tlhaloganyo , ka go dirisa lenaneo la go dirisa monontsha jaaka go supiwa ke diteko tsa mmu mme le go dirisa lenaneo la go gasa kalaka .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwaledi wa Pula / Imvula .
5 / 4 Go tsenyeletsa / maikarabelo mo ditshwaelong
Tshedimosetso e rulagantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Ke godile ke ntse ke thusa ntate yo a neng a le molemirui ka bonnye fela .
14.7.2.7 fa go tlotlwa ka kgang epe e nngwe e e se kitlang e senolelwa setšhaba sotlhe go ya ka molao ; le
Fa o gapeletsega go tlogela sekolo pele ga nako mme o batla go ikgodisa mo tlhaloganyong - buisa !
netefatsa poelo ka dijwalwa
Ditekanyetso tsa dijalo ke eng ?
Lotseno lwa 1
Go fitlha ga jaana , matsapa a go fetisa thuo ya dithoto tse di mosola ga ise a ungwe dipoelo tse di fisegelwang , ka dikema tsa thuo ya badir ya diabe e tshameka karolo e e seng botlhokwa .
Diporojeke tsotlhe tsa go berekana le dilo tsa temothuo
Megala go ya mafelong a mangwe mo Aforika
Fa o amogela ditlhatlhobo tsa diteko tse tsa gago go botlhokwa go lokela monontsha jaaka go tlhokega .
Ga a na polase e e leng ya gagwe le fa e ntse a leka go itsese Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Pusetso ya Mafatshe go mo tshegetsa ka go bona polase e e leng ya gagwe .
Lenanetema le totobatsa dintlha tse di tla buisanelwang , sekao :
Le gale , setlha sa rona sa 2014 se morago ga nako ka kgwedi kwa Bokone .
Rulaganya tekanyetso ( lenaneo la tiriso ya madi ) e ntshwa ka go akanya sekoloto se se tshwanetseng go duelwa .
Se tsamaya se ntse se batla dijo , metsi le tshireletso - gantsi le tse dingwe tsa motlhape .
Jalo , go feleletsa , le fa o le molemirui yo a itlhokomelang fela , yo a simololang kgotsa wa kgwebo e bile / kgotsa o dirisa bolemirui mo lapeng , mo kgaolong e nnye kgotsa mo polaseng e kgolo go kgona go tswelela o tshwanetse go nna le thulaganyo ya pego e e siameng .
Tiro ya 3.1 : Go tlhama letlhomeso la tiko ya tsamaiso ya porojeke ( thempoleite ya letlhomeso la lloko )
FRASER-MOLEKETI , TONA YA DITIRELO TSA BOSETŠHABA LE TSAMAISO , HTTP : / / WWW.DPSA.GOV.ZA / BATHO-PELE / INDEX.ASP
Jaanong ke bothata jwa mefero e e sa laolegeng ka masimo a kgobotlega le dijalo tse di betwang ka gonne di eme mo metsing .
KAROLO YA 2 : MEFUTA YA KATLHOLO
Paakanyommu ya motheo .
Tsamaiso ya kgwebo
Leano la Tlhabololo ya Dikgono tsa Tiro
Masalela a khemikale a ka agelela mo dikgaolong tse mme a omelela mo marigeng , le go fokotsa setlhogo tiragatso ya sekgatshi mo setlheng se se tlang .
Voorblad foto - Celebrate8 : Bannaleseabe mo lenaneong : ba ba ntseng mo moleng o o fa pele , go tswa molemeng , ke Lawrence Luthango & Jerry Mthombothi le Jane McPherson .
Mo tlhomamisong eno , Mphahlele o ne a tshwenngwa ke mokgwa o kgolagano le lefatshe le re tshelang mo go lone , e ka tlhabololang mogopolo ka go re abela bokao jo ka jone re ka kgonang go ' fitlhelela bokao jo bo ka ga rona ' .
Noto ya moitseanape wa jioloji , kgotsa sediriso sengwe se se motsu , se gogwa ka ntlhana e e motsu go tswa kwa bogodimong go ya kwa botlaseng jwa porofaele .
Matlhare a semela a ka tseiwa e le faboriki ya semela ; ke mo fotosintese e diragalang teng go naya semela kgono ya go tswelela le go uma peo .
( b ) fa e le gore kitso ya bosenyi e ka se supiwe go ya ka molawana wa 11 , a ka laela gore ngwana a isiwe kwa go modiredi wa tsamaiso e e letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , gore a sekisiwe go ya molawana wa 9 .
GO NTSHIWA GA KATLHOLO
Tlhamo molao o o gatelelang gore pele go simololwa ka tiro mo tshimong , terekere le sedirwa di tshwanetse go tlamelwa ka dintlha tsa :
Kanegelo e tshwanetse go diriwa ka puo e motswasetlhabelo a e tlhaloganyang , mme fa seno se sa kgonagale , moranololedi ( fa a le teng ) a ka buisa kanegelo .
10.5 Dikopano di bulegetse setšhaba sotlhe
Disonobolomo di tshwanetse go jwalwa mo tshimong e e lemilweng ka di tlhoka lekidi le le tsetsepetseng tota le le lemilweng ka mariga mme la segiwa ka go le ega pele go jwalwa .
Mo dingwageng di le tlhano tse di fetileng , dintshetsontle tsa Aforikaborwa go diikonomi tse di tlhabologileng go simolotse go nna bonya fa go tsibogelwa ditopo tse di kwa tlase .
Go jwalwa go dirilwe ka go dirisa dipetlwana tsa go jwala .
Washington kgotsa motlhalefi wa maemo a a kwa godimo WEB DuBois ba tlhotlheleditse ditiragalo le batho ka nosi mo kontinenteng ya Aforika .
Mokwaledi : Balaodi ba Setheo , mme moo go kgonegang gone , RBA e tla naya Kgotlakgolo kemonokeng ya tsamaiso e e akaretsang dilo tse di latelang mme ga se tsone tsotlhe :
Fa setlhogo e le go ratana ga banna le banna ba bangwe , Afrikan Affrimation e bontsha boitimokanyi jo bo senyang go nna teng ga rona ga letsatsi le letsatsi .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Basadi ba ba nyetsweng ga ba ka ke ba betelelwa ke banna ba bona .
Rotloetsa tsamaiso e e nonofileng le taolo e e siameng ; le go
Fela fa MaAfrikan a bua ka ga go rata go leba kwa ba tswang teng , hisetori ya bona , go tlhagelela dikarabo tse pedi tse di tsamaelanang , di ganetsa .
Nyalanyo ya metšhine e e tsamayang ;
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo athikeleng e Es'kia Mphahlele a e kwaletseng kholomo ya gagwe ya ka metlha mo makasineng wa Tribute .
Jalo , bokana bo bo tsenang bo tsamaelana le tlhotlhwa .
17.2 ke Kgosana morago ga maitlamo a a dirwang ka dibouto tsa bontsi jwa maloko a a leng teng mo kopanong ya Lekgotla e e Kgethegileng e e bileditsweng boikaelelo jono .
Tsela e e ikaegileng ka ditshwanelo - Eno ke fa motho yo o mo kgotlhannye a dumela gore nngwe ya ditshwanelo tsa gagwe e gatakilwe mme a ya kwa mothating gore go tsewe tshwetso ka kgatako e .
Ba ba Ntshitseng Madi a Letlole la go Tsweledisetsa Mokgatlho wa Rona Pele : Leona Labuschagne , Grace Noge , Lorraine Hartman , Chariclia Voulakis , Tony Moen , Dorothy Selibas , Silvia Pratten , Bheki Ntuli , Marilda de Oliveira , Ettienne van Zyl , Charles Cao , Henry Kleinhans , Sybille Gussman , Ilunga Nkulu , Elfriede du Preez , Helmut Nolting , Ntombi Mtyali , Deirdre Scheibert
nna le seabe mo ditiragalong tsa baagi sk . go tsenela diphitlho le ditiro tsa setso .
( b ) Kgetse nngwe le nngwe e e sa faposiwang mo tshekong go ya ka temana ya ( a ) , e tshwanetse , kwa ntle ga fa kgetse e tsholotswe kgotsa e fetiseditswe kwa kgotlatshekelo ya bana , ya fetisediwa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore a ikarabele mo tatofatsong le go sekiwa ga kgetse go ya ka Kgaolo ya 9 .
Lenaneo la 5 : Batsayakarolo ba botlhokwa le diabe tsa bona mo CBP le mo go golaganyeng CBP le IDP
Ke dintlha dife tse di ka tlhotlheletsang ditshenyegelo tsa me tsa ditsenngwateng ?
Bopharamola mo temong ya maemo a a omileng e ka farologana go tswa 0 , 91 m ya 2 , 1 m kgotsa 2 , 3 m go ya fela la didiriso tsa semotshine tse di gona le mofuta wa thulaganyo ya tshugommu o o dirisitsweng .
3 . Nka dira jang kopo ya PAIA ?
Fa masimo otlhe a sekasekilwe molemirui a ka kgona go bona bogongwe ba kumo e a ka e boning le poele e e ka nnang teng ya dijwalwa .
Sekao , setlha sa 2010 - 2011 , balemi ba mmidi ba tshwanela go akanya ka kelotlhoko gore a go jala mmidi go tlaa ba tswela mosola gonne baitseanape ba tsa ikonomi ba Grain SA ba akanya gore tlamelo e e feteletseng ya gajaana ya dithoro e tlaa gatelelela ditlhotlhwa kwa tlase mme melapoelo e tlaa nna kwa tlase thata kgotsa e tlhokafale gotlhelele kwa ntle ga gore sengwe se se boitshegang se diragale go fetola setshwano se .
Diwoto tsotlhe di na le maano a woto , mme a mangwe a ka ne a tlhabolotswe fa ngwaga o fedile ;
Ka 2004 patlisiso ya Tshwaragano ya Australia le Aforikaborwa ya Pusoselegae e ne ya tshitshinya mabaka a pele a a bonolo gore thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto e atlege4 .
Go laola madi
Mo athikeleng ena re tlaa rata go gatelela botlhokwa ba go tlhola o ntse o tlhola ( laola ) palo mo ditshupatlotlong tsa kgwedi tsa gago tse o di amogelang .
Metsotso e tshwanetse ya bolokwa ka kelotlhoko mme e nne teng fa mongwe a kopa go e bona .
Korong
Kgato ya tiro ya dithaene e masisi thata gore dibaketheria di tsosolosiwe go ka suga masalela a dijwalo tse di fetileng pele ga jwalo ya dijwalo tse dintšhwa .
Go Laolwa ga Ditiro Tsa go Aga Tsa ka fa Tlase ga Lefatshe Tse e seng Tsa Mmasepala
TT ke thulaganyo e e tlhamilweng go sireletsa mmu , go tokafatsa boleng jwa mebu le go busetsa mme kwa seemong sa ona sa monono le boitekanelo sa tlholego .
Ditlhopha di dira tiro ya tiragalo mo ditlhotshwaneng tsa tsona .
Go tlamela ka lenaneo a dikgolagano tse di tsitsinngwang gare ga ditiragatso tsa CBP le IDP go tswa mo kutlwisisong ya tiragatso ya CBP ( karolo 6.2 ) ;
Go baakanya le go tshegetsa
Thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala le thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso
Dikuno dingwe , tse di jaaka melemo ya ditlhare , ga di na poelo jaaka melemo ya khemisi , fela di kotsi go se kae .
Fa madi a ka tla thari , masimo ga a na go baakanngwa go lekane mme montshakuno a nne mo kotsing ya thobo e e sa itumediseng .
Bogolo jwa lefatshe la gago ke bokae ?
Tlamelo ya letsatsi le letsatsi
Kopano e pegelo ya Moruni Kakaretso e leng mo lenanetemeng , e a phasaladiwa .
Ditiragalo le go kokoanngwa ga dipampiri tsa dipuo tse di tlileng go neelwa
Ka mefuta e mentšha ya mmidi go sa kgonegwa go bona kumo e e siameng le fa pula e ka na thata .
Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso le Thulaganyo ya Mmasepala ya 2001
Tshwetso e , e tserwe le fa go na nnete e le gore Mphahlele o ne a rutegile go sa belaetse , go ka tsaya maemo ao .
Ditswamorago jaaka di supiwa mo ditshwantshong di bontsha go laola mefero ka tshwanelo go tsamaelana le dikhemekhale tsa sulcotrine le atrazine morago ga go jwala .
Maemo a a sa babalesegang gantsi ke a a amanang le :
kgotsa pele ga komiti e leloko leo le direlang mo go yone ;
Ditshupetso tsa Ditekelelo kwa Mpumalanga
Go na le lefatshe la temo la ntshokuno la diheketara tse 100 .
Fa re boele re ntse re dira phoso gape le gape re ka se kgone go tswelela pele ka bonako .
242895 : Tshegetsa phatlhoso ya tlhabololo ya thebolelo ya ditirelo mo Komiting ya Woto ( 10 )
Kapabotlhaba
Karolo 53
Diabe le maikarabelo di tlhoka go lebisisiwa ka kelotlhoko , tsa totobatswa le go itsesiwe .
Balemirui ba ba nosetrang mo dikgaolong tsa Orania le Jacobsdal ba bone bokana ba kumo e e fetang ditono tse 10 , 00 ka heketara go tsweng setlheng se sengwe le se sengwe ka dingwaga tse di fetileng .
16.2.1 Kgosi e tla tlhoma Komiti ya Bookamedi le Mananeo e e nang le Badulasetulo ba , Ofifsi ya Kgosi le Mokwaledi wa Kgotla .
Go buiwa gape gantsi ka ntlha ya kgaoganyo , tshuteletso le puseletso ya lefatshe .
Balabala gape le gape , mme tlhokomela .
Tlhokomela go se tlhakatlhakane mmidi o o sa leng metsi le o o omileng fa o bolokiwa ka gore mo go leng mmidi o o metsi teng go ka tshegetsa go mela ga methuthuntshwane mo go ka tswelelang go tshela mo mmiding o o bapileng o o omileng .
Dimela tse di nang bolwetse bo di na le mmala o o fifetsweng mo matlaseng a tlhaka ; fela jaaka go bola ga tlhaka ka ntlha ya mothuthuntshwane mme semela se tla swa morago ga go ntsha sebola .
4.5 Tlhomamiso ya CBP mo tirong ya Mmasepala
Gape go thusa go tlhoma nako ya go se gasetsa pele ga go bonala ga dimela tsa dijwalwa .
Motseletsele wa boleng wa dithoro o tlaa tshwanelwa ke go dira ka tsela e nngwe gore o kgone go ntsha dikuno tse dintsi go fetisa ka ditsenngwateng tse di tshwanang - go sa nneng jalo badirisi ba tlaa tshwanela go duelela dijo go bonala go feta .
Mefuta ya disoya e farologana gagolo ka ntlha ya go lemoga nako ya botelele ba letsatsi le bokana ba dikgaolo tsa bollo tse di tlhokiwang go uma bokana bo bo leng kwa godimo mo dikgaolong tse di rileng .
Romela dikotla kwa metsing a a kwa tlase ga lefatshe ;
Mokgwa wa go fatlhosa
Kgaphelothoko ke kgethololo e e nang le go se akaretse motho kgotsa setlhopha go se nne karolo ya batsayatshwetso .
Go boloka go re kgonisa go kgobokanya tlhaka go e dirisa e le kotlo .
Fa dimela di mela sentle mme go se na sepe se se di tshwenyang se dire phoso ya go nna fela o di lebeletse .
Dipodi - mašwi , boboa kgotsa nama ;
Supa ditšhono le dikgono di le 5 tse di buiwang ka gale thata go kgabaganya diwoto tsotlhe
Kotsi e re tshwanetse go e tlhokomela le gale ke go nagana gore kgono e e medisang disonobolomo jalo fa go le komelelo ke thulaganyo ya medi e e tsenelelang tlasetlase , e na le kgono ya go goga metsi le kotlo mo botengteng ba mmu .
Jane McPherson o rotloeditse bantshadikuno go arogana diphoso tsa bona .
Ka mafoko a a rileng - KE BOFEREFERE .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Ke eng se se tlhokegang gore kgwebo e kgotsofatse ditlhokego tsa go ka bona thuso kwa go ba GEP ?
Mabapi le badiredi ba gagwe , montshakuno o tshwanetse a itse bokgoni jwa bona , thuto , katiso , kgono ( popego , setegeniki le maikutlo ) , maitemogelo , dithata le makoa .
Bakwadi ba bangwe ba ditlhaloso ba ka nna ba leka go ikgatolosa potso ka go batla gore botaki bo dirwe fela ka ntlha ya gore ke botaki .
24 . ( 1 ) Fa ngwana yo o tlhatlhetsweng ka ntlha ya tlolo-molao nngwe le nngwe a tlhagelela-
Grain SA e tshwanetse go oketsa bokana ba kgono ya rona kwa ntle go thusa balemirui ba rona go fetola data go maemo a a ka kgonwang go dirisiwa go tsaya tshwetso .
Serame se ole go fitlhelela ka Diphalane .
Ba laola matshelo a rona mo magatong a a botlhokwa thata . "
Ke rata go faela kopo ya thoto ya boitlhamedi kgotsa go simolola ditekelelo tsa ditleliniki kgotsa go kotula sedirisiwa se se rileng .
' A mme o na le bonnete jwa gore o na le kutlwisiso e o tshwanetseng wa nna le yona ? '
Dikgwetlho tsa thulaganyo e ke dife ?
Lenaneo la Balemirui le le tsweleletseng la Grain SA ;
( b ) Bojwalwa ( jwa mofuta ope , ka kakaretso ) ?
Puo ya gore metsotso ya pitso e e fetileng e kannwe , e boeleditswe kgotsa ga e a buisiwa .
Go na le mefuta e farologaneng ya lekgetho .
Mathata le ba lelapa le tshenyego ya kutlwano - kadimo e ka tlisetsa kgatelelo go wena , ba lelapa la gago le ditsala tsa gago .
Go reetsa ka tlhoafalo se batho ba se buang .
La boraro leka go dirisa mefutafuta .
12.6.5 go tlhama balemirui ba kgwebo le ba ba itshedisang ka tiro ya temothuo .
KAELO YA DITLHOTLHOMISO TSE DINGWE GO YA KA KAROLO 24 ( 1 ) YA MOLAO WA NPA
Dipharologano ga di a tlhomamiswapele ka sebele , le fa di dirilwe jalo , di godisiwa ka dikagego tse dingwe tsa ikonomi le loago .
Le fa go dirisiwa mokgwa ofe go botlhokwa go netefatsa gore mela e go jwalwang peo mo teng ga e na disalela gore go simolola go tlhoga ga peo go kgonwe go diragala sentle .
Tirelo ya Ditlhaeletsano e nnile teng morago ga kgoeletso e e dirilweng ke Moporesitente Jacob Zuma ka 25 Motsheganong 2014 .
Ditsholofelo tse di kwa tlase tsa baagi tsa katlego ya isago
O supile mathata a mangwe gape a a tlisiwang ke tiriso ya botlhole ka dinotshe di bolaiwa ka bolthole go sa tlhokegwe .
Rotloetsa ditogamaano tsa matlo a a kopanetsweng le dikago tse di atamelaneng kwa metsesetoropong go thusa batho go fitlhelela mafelo le dikago tsa botlhe , dikemedi tsa puso , ditiro le ditšhono tsa kgwebo .
" moemedi " e raya motho mongwe le mongwe yo o tlamelang ka tirelo ya ditšhelete kwa modirising e le mo boemong jwa motlamedi wa ditirelo tsa ditšhelete go ya ka mabaka a tiro kgotsa tumelano e e laoletsweng ; mme
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Ga go na kgolo ya letlotlo mo mading a a beeleditsweng .
TSELA E E TLAA FETSA E LE DITOKOMANA DI LE 3
Fa o na le dipholo tsa dikaommu , o tlaa itse fa masimo a gago a tlhoka go tshelwa llaeme le gape gore ke monontsha ofe o o tshwanetseng go o tshela ka kelo efe ya heketara .
( xii ) lebaka lengwe le lengwe le le tsamaisanang le tse di jalo .
LEGATO 5 Go tlhokomela tshedimosetso
Dikgotlhang tse dintsi di ka tilega le go rarabololwa ka go tokafatsa tlhaeletsano .
Boitshwaro bo ne bo le pila , mme go ne go tlisetsa maikatlapelo go kopanong .
Difenebelete , ka ntlha ya tshwedietego ya tsona , di ka kgotlelela go sa tlhamalalang go go tona go na le mefuta e mengwe ya ditsamaisi .
Togamaano pele ga go jwala mmidi ka setlha se sentšhwa
16 . Go Opela Pina ya Bosetšhaba
MALEBA ( a tshupo e botlhokwa go se se lekanngwang ? )
Sekao : Basadi ba bopa bonnye 33% ditokololo tsa komiti ya metsi kwa bokhutlong ba ngwaga wa 2 .
Ga twe : " leitlho la mong le nontsha kgomo " e bile " monontsha o o gaisang ke motlhala wa montshadikuno mo masimong " .
Se ke sesupo se se rotloetsang sa maipofo go tswa mo mmusong fela tlhobaelo ke gore fa bantshakuno ba sa ntse ba ise ba kgone go jala dithoro dipe kgotsa dipeo tsa oli ka poelo , itshegeletso ya pakatelele ya bona e mo kotsing .
LETLHA : _________________________________
Dikgato tse 7 tsa mekgwa ya go tlhaola di tlhagelela mo ditlankaneng tse di maleba tsa kaelo ya setegeniki tse di ka bonwang mo go :
Ga se ditiro tsotlhe tse di solofelwang tsa dikomiti tsa diwoto tse di leng mo peomolaong ya pusoselegae .
" Go tsayakarolo e e matlhagatlhaga le go nna le bokao mo ditlhobaelong tsa setšhaba le kgaratlho ya sepolitiki jaaka motsayakarolo wa nnete , o tshwanetse wa utlwa hisetori ya sona mo go wena . . . selo se le sengwe se re sa tshwanelang go se itshokela re le batho ke botlhoka-botshepegi jwa botlhale le botsayakarolo jo e seng bona bo bo tsweletswang fela ka dipina tse di boaboeletswang. "
Laola letlotlo le leruo la gago
Di fokotsa mowafatso ya metsi ka ntlha ya phefo mme di tlhabolola maemo a dijwalo gore di tlhoge sentle .
1.30 go fitlha ka 3.00
( v ) e tlhalose maikaelelo a a leng ka ga ngwana le ka ga motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
O dirile mo madirelong a meepo a Rustenburg le mo meepong ya polatinamo go tloga ka 1981 go ya 1988 .
Samuel o tsaletswe mo polaseng mo sedikeng sa Reitz ka 1944 koo rraagwe a neng a le modiri wa polase .
Tsamaiso ya setso e sa ntse e le botlhokwa thata kwa metsemagaeng .
Fa tlhotlhwa e le kwa godimo go ya go nna le bareki ba le mmalwanyana fela ba ba nang le kgatlhego ya go reka kuno eo , fela jalo le ka tsela e nngwe .
O ka nna wa seka wa solegelwa molemo ka namana go tswa mo patlisisong eno .
Poelo e ka nna ya fitlhelelwa go simolola ka dingwaga tsa 55 , fela leloko le letleletswe kgogo e le nngwe ya madi a seatleng pele ga moo .
Tsa go tlhabela le tse di tsweletsang go mela ga medi
Go botlhokwa go itse ditshenyegelo tsa tiro ya tshugommu nngwe le nngwe gore o se ke wa duela go feta jaaka o tshwanetse .
( ii ) bona tshedimosetso e e botlhokwa gore dipatlisiso di konosediwe ;
Mefuta ya mmidi e e tlhobolositsweng e e kgonang mefuta e e farologaneng ya dibolayamefero ke mmidi wa IMI o o kgonang go fenya dibolayamefero tsa imidazolinone le sulphonamide , mmidi wa GR o fetotswe ka go dirisa boenjenere ba dijene go kgona go fenya kgasetso ya glufosinate mme mmidi wa RR o dumela go gasetswa ka glyphosate pele mefero e simolola go mela mme one o sa le nnye .
Bommasepala ba tlaa dira matlole a a laolwang ke tlhokego a a leng teng go thusa mo kgodisong ya go dira ga baagi , mo diporojekeng tse di supilweng mo leanong la woto .
E buisana gape ka seabe se se botlhokwa se se dirwang ke baagi , mme ka jalo Dikomiti tsa Diwoto mo tshekatshekong ya tiragatso le thulaganyo ya tlhatlhobo ya tiragatso .
Tshegetso ya tsenyotirisong
Malatsi a le 30 a go araba kopo
pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . )
Thulaganyo eno e tla simolola ka letlha le le tla beawng ke Kgosi mme e tsenngwa tirisong le go nna le matswela fa fela e amogetswe semmuso ke Kgotlakgolo le ke Kgosi .
1.1.13 " Lekgotla le l Kgethegileng " le raya Kokoano-Kakaretso ya Kgotla e ka mo go kgethegileng e biditsweng ke Kgosi kgotsa ke Ofisi ya Kgosi go rarabolola mathata a a kgethegileng a a potlakileng , Kgosana kgotsa Khuduthamaga e tla tlotla ka mathata a a amang Kgotla kgotsa Kgotha-Kgothe .
Fa NCOP e batla go dira diphetogo mo Molaotlhomong , e boela gape kwa go Kokoanobosetšhaba , eo e ka amogelang kgotsa ya gana diphetogo .
Melawana ya pabalesego
Ga go re re go tlhotlheletsa go rua dikgomo , dinku , dikolobe , dikgogo , maradu le ditlhare tsa maungo , jalo le jalo - go oketsa mefuta ya bolemirui ke go oketsa mekgwa ya bolaodi e e tlhokiwang .
Kgotlakgolo e tla tlhama kgotsa e tla dira gore go tlhamiwe ditaelo tse di tlileng go latelwa le kgotsa diporothokholo ka kamano fa gare ga tsamaiso ya RBN le mafapha a tsamaiso le mafapha a mararo ( 3 ) a puso .
Seabe sa Motlhankedi wa Tshedimosetso
2.2.2 Go dira mo dikgatlhegelong tse di gaisang tsa maloko a letlole ( ke go re go netefatsa dipoelo tse di kwa godimo ka go netefatsa gore bathapi botlhe ba dira se se solofetsweng mo go bona ) :
Re teng mo dikgaolong tse 16 mo Kapabophirima mme re solofela gore tswelela pele go nna teng mo nageng yotlhe - gape re kwadisitswe re le Kgotla ya Badiri ba Dipolase ya Setšhaba .
Go na le batho ba ba ka nnang bileone ba ba tshwarwang ke tlala mo lefatsheng .
Botsayakarolo jwa setšhaba se tshwanetse go tsenngwatirisong go netefatsa gore baagi botlhe ba naga ba nna le tshwanelo e e lekanaga ya go nna le botsayakarolo .
6 . Bomasisi jwa ditlolo-molao
Melo e e bokoa e ka tlholwa ke mabaka a a mmalwa :
Seno se kaya go ja dijo tse di itekanetseng tse di tswakilweng .
Gakologelwa gore fa go swa kgomo e le nngwe , o latlhegetswe ke R8 000 .
( ii ) kgona go duela madi a a rileng , moreetsa-kgetse o tshwanetse go baya ditaelo tsa go golola ngwana ka beili mme e nne madi a a tshwanetseng mo tlase ga mabaka ao .
Kgato ya 4A - 4B : Tlhakanya pele dilo tsa ditlhakanyana ( WG ) tse di nyerologang kgotsa tse di leupa ( WP ) ka go dirisa metsinyana a mannye .
O tla lemoga gore dikgato tse re di fileng fa godimo di ntse di tsamaelana le molao wa ditiro - ke tsela ya molao - e dirise , o letleletswa go e dirisa .
Mokwadi a ka nna morutabana yo o thusang go maatlafatsa babuisi ba Bantsho gore ba boelwe ke seriti sa bona go tswa mo merafeng e mengwe , ka go nna le nnete mo segakoloding sa gagwe le go tlhagisa mathata a batho ba gaabo .
La ntlha o rulaganya lenaneo la thulaganyo ya kgwebo ya gago .
Dipharologano tsa bong di kaya dipharologano mo gare ga basadi le banna tse di itlhophetsweng e bile di sa tseye letlhahore go ya ka boleng ( value-neutral ) .
Go jala diheketara tse 100 tsa sonobolomo go tlaa di rekisa ka konteraka .
4 . A ke ikgolaganya le setšhaba mabapi le ditlhokego le ditlapele tsa bona ?
Se se lekana 1 000 gr ( 1 kg ) mo go 100 m .
Tlhabologo e ne e na le tlhokego e e oketsegileng ya tlhokego ya kitso , go ithuta , go nna le boitseanape mo go tsa botaki le botsweretshi jo bo kwa godimo le kwa tlase ga go kgotlhelela botshelo jwa setho .
Salari , madi a ditshenyegelo
Ka kakaretso , le bonya mo e bileng bantshadikuno ba ba tlhabologang ba bantsi ba latlhegetswe ke ditšhono tse dintsintsi mme benglefatshe ba basweu ba kgobegileng marapo moo e bileng ba rekisetsa baagisani ba basweu ba bona ka ntlha ya go palelwa ga ba merero ya lefatshe go diragatsa .
Maitlhomomagolo a MoU o ke go tlhoma tsela ya ditherisano tsa sedipolomate tse di tswelelang mo mererong ya go matlafatsa dikamano tsa dinaga tsoopedi , tshireletso le tirisano mo Aforika .
Ga re kgone go tswelela go ntsha dikotlo mo mmung go medisa dijwalwa tsa rona mme re sa busetse sengwe .
82 . Mo mabakeng mangwe , ngwana o tshwanetswe go neelwa moemedi wa semolao yo o duelelwang ke Puso
Marakanamantsi
Balemirui ba tshwanetse go tlhola ba ntse ba lebelela diruiwa go bona tse di sa siamang go kgona go akanya gore ba ka dira eng ka bonako .
Ditirelo tsa katlaatlelo-loago di tshwanetse go atoloswa , ka thuto le katiso e ntsi ya badirediloago mmogo le tekolo ya go tshegetsa mekgatlho e e seng ya puso ka matlole .
Bothata
Puisano le Mekgatlho e e Namolang Diphologolo
Tsweetswee netefatsa gore o bona kgakololo e e siameng ka ga lenaneo la meento ya dikgomo le dinku .
Ka botlhokwa , Lekwalopuso lwa Mabudusatsela le le ka ga Pusoselegae le akanya tsela moo baagi ba tlaa amegang mo mererong ya taolo , go akaretsa thulaganyo , tsenyotirisong le tlhokomelo ya tiro le tshekatsheko .
Leidi le le gaisang le ka dira botoka thata go feta mothale wa tulafatso e e bulegileng ( OPV ) ka go feta 70% .
Go botlhokwa , go tlhagisa sentle seabe se dikomiti tsa diwoto se tshwanetseng go nna le sona fa di sekaseka IDP , le pele ga fa thulaganyo ya tshekatsheko e simolola , gore dikomiti tsa diwoto di kgone go tlhatlhoba sentle tsamao ya kamego ya tsona .
Tshwaelo go komiti ya Palamente ke tsela nngwe ya go dira gore lentswe la gago le utlwagale kwa Palamenteng .
Go kgonisa metsi a a mo mmung ka fa tlase ga peo go ya godimo go kopana le peo jaaka mmu o ntse o latlhegelwa ke metsi ka fa godimo ga peo ;
Tlhagiso ya leina
Mo dipolantereng tsa mowa , pudulo e ka tswa e se maatla a a lekaneng sentle go tshwara tlhaka mo kemong e e nepagetseng go fitlhelelwa go jalwa .
Kgono e e leng ya ntlha ke gore botlhe ba makoko a dithutiso ba bone gore ba ka dirisa sediriswa sa segompieno sa Roundup mo ditshimong tsa bona le fa di le nnye .
Ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo tsa Aforikaborwa jaanong ke tiro ya tlamelo le patlego ya boditšhaba , gammogo le tlamelo le patlego ya selegae .
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
O ne a ya go dira mo meepong ya gouta kwa Lesley , kwa Teransefalabotlhaba , dingwaga di le lesome .
Melelo e ka simolola go tuka ka ditiragalo mo tlhagong jaaka fa tladi e ratha naga mme bontsi ba melelo e e ka fetang 90% ya e e sa laolweng e simolola go tuka ka ntlha ya go se tlhokomele ga batho .
Setshwantsho 4 - Phepafatsa difeletara tsa mowa gangwe le gape
Diphesentheiji tse di farologana go ya ka ngwaga le ngwaga fela di tlhola se se bidiwang tamoso ya tlhotlhwatshenyegelo ( cost-price squeeze ) .
Go baya ka botlalo ka moo tshedimosetso ya IDP e ka dirisiwang ka gona mo tiragatsong ya CBP ( karolo 6.4 ) ;
Kgwebo ya bolemirui ya gago e tla ba kae morago ga dingwaga tse tlhano ?
Bangwe ba lebisa katlego ya banna go iketlo , thetelelo go mabaka a a sa iketlang
Go supa thulaganyo ya botsayakarolo jwa baagi .
Sekgala le kgono ya nosetso
Mekheniseme wa kgatelelomowa mo dipolantereng tsa mowa
7 . GO TLOGELA TIRO
Tlhotlhwa ya mmidi e e ka yang tlase e tla gatelela bokana ba poelo ya kgwebo ya gago go ya tlase go fetola lenaneo la kgwebo la gago .
Mekgwatiriso ya tsamaiso e e maikarabelo e tshwanela go buisanelwa mme jaanong go tsewe ditshwetso jaaka setlhopha - lo tshwanela go dumelana ka tsela e sengwe le sengwe se dirwang ka yona , mme lo tshwanela go netefatsa gore mongwe le mongwe mo setlhopheng o dumelana le ntlha nngwe le nngwe gore lo kgone go diragatsa ditshwetso moragonyana .
Go tsaya karolo ka mokgwa wa go ipaya ga baemedi ba batho maemong a semmuso mme e le batho ba ba sa tlhophiwang e bile ba se na dithata .
Karolo 3
Go nonotsha bokgoni jwa ditokololo tsa Komiti ya Woto gore ba tle ba kgone go dira jaaka bomankge ba ditlhabololo tsa selegae le gore ba kgona go dirisana le go tsweletsa baagi ka bontsi .
" moela-tlhoko yo o ikemetseng " , mo lobakeng la molawana wa 65 ( 6 ) , go tewa moemedi yo o tswang mo setšhabeng kgotsa mo mokgatlhong , kgotsa kgotla ya sepodisi ya setšhaba , yo o sa thapiwang leruri ke Puso mme yo leina la gagwe le tlhagelelang mo sekwalweng se se diretsweng lebaka leno , se se tla tsholwang ke magiseterata wa kgaolo nngwe le nngwe ;
E dira mo gare ga thulaganyo ya puso mo Aforikaborwa .
Ke rata go sa dira dithutiso tsa Bolaodi Madi le Bolaodi Badiredi .
Dintlha tse dingwe tsa taola tse di ka dirisiwang go loala phetlhu mme le go laola go bola ga seako sa mmidi di ka nna :
Batswelwamosola ba ne ba sa ntse ba rotloediwa go dira ditlhopha ka gonne kabo ya motho ka sebele e ne e sa ntse e sa lekane go reka polase ;
Go botlhokwa go tsaya nako go lekalekantsha kumo e o e boneng ka ngwaga e e fetileng mme o leke go gakologelwa tse dingwe tse o ka di dirang go oketsa kumo ya gago ka ngwaga e e latelang .
Mananeo a go feteletsa thekenoloji ;
Tekatlhaloganyo
Diponagalo tsa motho ka sebele
Poelo ya khapetlele ya pakatelele e e amanngwang le koketsego ya boleng jwa lefatshe mo tsamaong ya nako .
Molemirui mongwe le mongwe o na le " tshwanelo ya tiriso " e e lekanang le tumelano ya khiro .
Maano le Thulaganyo ,
Gape ke tlaa rata go ithuta go dirisa khomphiutara .
Kgaolo 2 Letlhomeso la semolao
Go siame go lebelela go tlhoga ga medi ya bobedi ka dikgwedi tsa Seetebisigo , Phukwi le Phatwe .
Metheo ya botlhokwa e tsela e ya CBP e ikaegileng ka yona e akaretsa :
Go rulaganyetsa thebolelo ya ditirelo le tokafatso ya tsona
Nna o tshwaragane le motsamaisi wa sefala sa selegae wa gago go bona gore ke ka selekanyo sa bogodimo jo bokae jwa diteng tsa bongola tsa dithoro e dithoro di ka gorosiwang ka tsona .
Go dira tshupo ya maaka mo leineng la ga kgaitsadio yo mogolo mo morafeng wa amaXhosa , kgotsa
Netefatsa gore o tlhaloganya dintlha tse di tlhokiwang le tiriso ya go jwala dikgaolo tsa mmidi wa Bt mo masimong a gago go sireletsa mmidi o o sa kgoneng phetlhu gore go kgona mmidi wa Bt o se direge mo phetlhung ka bonako .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go lesego gore molaodi a ka kgona go oketsa kgono ya gagwe go nna moeteledipele ka go tsena dithutiso le go dirisa tse a di rutilweng .
" Ke bone gore bokana ba borai bo ka se setiwe , mme le gore go se nne le kitso go ka nna galase ya go godisa " - Charles Lindbergh , rasefofane wa ntlha yo a fofisitseng sefofane ka go se kotame go tsweng New York go Paris ka ngwaga wa 1927 .
Dikgotlatshekelo tsa bosiamisi tsa ngwana le tsamaiso ya tsheko e e akaretsang bana
mme segolo thata mo seelong sa diyuniti :
Matlole le Tiriso ya dithulaganyo
Ka mokgwa o , o ka repa , wa jala , wa tshela monontsha .
( a ) gore mabaka a a umakilweng mo go molawana wa 52 ( 1 ) ( a ) go fitlha go ( d ) a diragaditswe ; mme
4.4.1 Mosaeno wa KGOSI o tla tshwaraganngwa le ajenda pele e anamisiwa ;
Teko ya ntshomaatla ya enjene ; le
Go na le batho ba le mmalwa ba ba tshwaelang mo tiregong yotlhe - badiredi ba ARC-GCI kwa Potchefstroom , bafetoledi ba ka gale ba nnang mo kgatelelong go fetsa tiro ka nako e e beilweng ka kgagamalo , badiredi kwa Infoworks ( barulaganyi le baphasalatsi ) bagatisi le baromedi - se ka kgwedi le kgwedi .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Go itsenya mo ditlhakong tsa bona le go akanya gore nka ba araba jang
Setheo se se emelang konteraka se dirisa dintlha tse di farologaneng go fokotsa tshenyego ya bona ka ntlha ya madi le maemo mo mmarakeng .
Bantshadikuno ba ba na le seabe sa botlhokwa thata mo tshireletsegong ya dijo mo dikgaolomagaeng .
( b ) dingwaga di le 16 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 18 mme a atlholetswe mofuta mongwe le mongwe wa katlholo ya go ya kwa kgolegelong mme katlholo e sa fegiwa yotlhe ,
Tshaeno : . . . . . 
BOTSAAKAROLO LE MAIKARABELO A PALAMENTE MO GO NTLAFATSENG TIKOLOGO
E ikaegile ka tiro ya tshimologo e e dirilweng ke Elizabeth Sithole , e e thusitsweng ka matlole kefunded by Puso ya Australia AusAID
O ne a aga a thusa rraagwe mo polaseng e o neng a dira mo go yona a lema e bile a kgweetsa terekere .
A le tswelele go nna le tsela tshweu .
Phesente ya tatlhegelo ya thobo mo mmiding ka ntlha ya dipalopalo tse itsegeng tsa mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga e e tlhogileng ka nako e le nngwe le dijalo le go tlogelwa e sa laolwa .
Tlhabololo ya PAIA ya go tlamela ka katiso ya batlhankede ba ba okamelang kwa Dikgotlatshekelong tsa Mmagiseterata " go utlwa ka dikgang tsa PAIA .
Masimo a a nosiwang .
Ka nako e le nngwe Dikomiti tsa Diwoto gape di tlhoka go dira mmogo go netefatsa gore maikutlo a baagi a na le kwa a ka tlhagisiwang teng e bile a tsewa tsia ka tsela e e ba tswelang mosola .
Kgato ya 5 - Go ela tlhoko le go tsenya mo tirisong
Montshadikuno a ka leka go inyalanya go ya le diponelopele kgotsa ditsholofelo tsa ditlhotlhwa go tsamaelana le kgaolo e e ka jalwang sejalo se se rileng , mme a iphitlhela e le gore thobo ya gagwe e kwa tlase ga palogare kgotsa maemo a kgolo a tlhola mafetiso ka ditlhotlhwa tse di kwa tlase , kgotsa gona gore kuno e romelwa teng ka ditlhotlhwa tse di kwa tlase .
Kelotlhoko e tshwanetse go dirwa gore o se senye dijwalo tse dingwe mo polaseng ya gago mme bogolo segolo tsa baagisani ba gago .
Fa kopo ya PAIA e sa fitlhelele dikopo tsotlhe tse di tlhomilweng tse di tlhalosiwang mo teng ga PAIA le mo foromong , Motlhankedi wa Tshedimosetso kgotsa Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso GA A A TSHWANELA go gana kopo .
Fa o sa tlhaloganye pharologanyo gare ga mefuta ya mmidi e e kgonang imidazolinone kgotsa e e kgonang glyphosate le bolaodi ba yona dira patlisiso gore o kgone go ithatafatsa ka kitso go kgona go swetsa jaaka o tshwanetse .
Kwantle ga bana
Bopaki jo bo latelang bo tla bontsha gore mananeo a togamaano a fetoletswe go nna mananeo a a nonofileng a a dirwang :
Ke rata go nna molemirui ka pelo jaaka yotlhe mme go nnaya maatla go tlhola ke le molemirui ka nako yotlhe .
O lemoga eng ka tiro e e duetsweng le ka tiro e e sa duelwang ?
O ka robiwa fa metsi a le mo maemong a a ka nnang 18% go fitlhela 26% mme o tla tshwanelwa go omisiwa ka bonako pele o bolokiwa .
Gompieno , fela jalo , bangwe ba dirisa dikakanyo tsa Islam go iletsa basadi go bua tota le go tsena mo mmosekeng ( mosque ) .
Setifikeiti sa kwadiso se tshwanetse go supiwa ke motho yo a dirisang bolemirui go barekisi ba ba rekisang kumo .
( d ) ripoto e e mabapi le go tlhatlhelwa ga ngwana kwa lefelong la mapodisi , e e tswang mo lepodising le le batlisisang kgetse go ya ka molawana wa 22 ( 2 ) , fa e tlhokagala ; le
Dipotso tsa ditherisano
Fa o ntse o roba mofolo o o leng teng ke nako e e siameng go simolola go loga maano le go nagana dithutiso tse o di ithutileng ka setlha se se fetileng go kgona go fokotsa diphokotsokgono tse o di fitlhetseng ka ntlha go uma mo polaseng ya gago .
palo ya ditiro tse di tlhodilweng ka itshimololelo ya tlhabololo ya ikonomi ya selegae ya mmasepala go akaretsa le diporojeke tsa kgwebo
Tshwanelo ya go newa tshedimosetso e fitlhelwa mo teng ga Molaotlhomo wa Ditshwanelo wa Molaotheo wa Aforikaborwa e bile , gore tshwanelo eno e diragadiwe , go newa tshedimosetso go tshwanetse ga dirwa gangwe le gape .
Tlhatlhobo ya mmu ya nnete
Semela sa soya fa se jwalwa mo masimong a a nosetswang le mo masimong a a sa nosetsweng mme se tshela mmogo le bakateria ya mo meding ya rhizobium , se itirela naeterogene go tsweng mo moweng .
Mo tirisong go tlwaelegile gore go tlaa nna le ditiro tse di fetang bongwe tse di tshwanetseng go dirwa mme gakologelwa gore dikgato tse di sa solofelwang di ka tlhagelela - melelo ya naga , poo ya botlhokwa ya gago e tshwerwe ke seretse kwa mogobeng !
batsamaisi
DiKPI di sekasekiwa ngwaga le ngwaga ke mmasepala jaaka karolo ya thulaganyo ya tshekatsheko ya yona ya tiragatso .
Ga go ope yo o leng kwa godimo ga molao e bile melao ya naga e dira mo baaging botlhe .
Diponagalo tse tsa setso , e ka nna tsela e go bontshwang ka yona gore re tshega jang , re lela jang le gore re kopana jang ka sebele .
Re go neela thadiso ya yona fa tlase fa gore o kgone go itshimololela ya gago .
Ophile Obenga mo bukeng ya gagwe , African Philosophy : The Pharaonic Period : 2780 - 330 BC , o tshwaela ka gore maAfrikan ba ne ba dumela gore Modimo " o ne a sa itsagale " .
Boikarabelo ba gore go diragala eng mo nageng eo go a oketsega jaaka kgatelelo ya go uma dijo mo kgaolong ya lefatshe e e tlholang e fokotsega e nna e oketsega .
Ke le eletsa nako ya Keresemose e e tlhogonolo - le je nako e e monate le ditsala tsa lona tota le ba malapa a lona .
FA O KGAOGANYA DIPALO O KA FITLHELA GORE 55% YA BASADI LE 25% YA BANNA GA BA NA TIRO .
43Dipholo tsa Ditlhopho tsa Komiti ya Woto
Tokololo nngwe ya komiti e tshwanetse go itsise le go simolola dipuisano .
3 . Mo moleng wa boraro , pegelo ya woto ya diporojeke tsa IDP ( bogolosegolo diporojeke tsa mofuta wa 3 ) di tsentswetirisong ke / kgotsa di ama woto di kwalwe ka go rekota nomore ya IDP ya porojeke le go kwala merero jaaka e begilwe mo foromong .
Fa go na le tlhaselo e kgolo ya mefero mo tshimong , go botoka go tlhopha mofuta wa TT go thusa molemirui go laola bothata ba mefero ka kgono .
Go na le bangwe ba ba tlhokang dilekanyo tse di boitshegang tsa llaeme le fosefeite go baakanya mmu .
Tshekamelo ya ga Mphahlele kwa letlhakoreng le lengwe ke gore dikwalo di dira bokao jo bo magokamantsi le gore tiro ya boitlhamedi jaaka tlhagiso ya kakanyo e batla gore re tseye dikgagamalo tse di botlhokwa ka tlhonamo .
E ka rotloetsa go gasaganya magatwe mme se , se tsose tlhakatlhakano mo baaging .
Yona e akaretsa :
O tlaa tlhoka didiriso tsa mofuta mang mme a ditshenyegelo mo pakeng e e atologileng di tlaa bo di le mosola , sekao , malwala , dikale , diboro , ditswaki le motšhine o o rokelelang dikgetsi , j.j ?
8.3 go tsaya karolo mo go tlhamiweng ga pholisi ya tlhabololo le go tlhoma molao mo nageng ya rona ka dikokoano tsa kgakololano le go tsaya karolo ka tlhagafalo mo mafapheng a selegae ;
Tse dingwe
O tshwanetse wa tsenya kopo e e kwadilweng ya khophi e e kannweng kwa Kantorong ya Kwadiso ya Matlo .
Tirwana e e latelang e tlhalosa ka ga go tlhabololwa ga tiriso ya matlole mo diWotong tseno .
Disonobolomo tse di jwetsweng morago ga 15 Ngwanatsele di neile tono le kgaolo ya 1 , 5 ka heketara , di naya tlhotlhwa ka bogotlhe ya R7 250 go farologana le R1 680 e e neiwang ke kgaolotono ya 0 , 35 ya disoya .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go franco@soill.co.za .
Sonobolomo
Go etela motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng le go ba tlhokomela kgotsa go ja le bona dijo , go babalesegile , fa fela motho yo o lwalang a bipa segotlholo sa gagwe le mafesetere a bulwa go letla mowa o o foreše .
A lo na le founu ya mogala mo gae ?
Maitlhomo
Mo boalong jo bo lekalekanang mmu o gasagasiwa go batla ka go lekana go ya ntlheng tsotlhe , ka jalo go tlaa latlhega fela mmu o monnye ; fela mo bolaolong jo bo mothulama , mmu o montsi o tlaa gasagasediwa go kgokologa le mothulama go na le go ya kwa godimo .
Difumonisin di na le kgono ya go tsweleletsa bolwetse ba kakere e e bapisitsweng le go tsenelelwa ke bolwetse ba kankere ya oesophageal mo ditikologong tsa selegae mo Afrikaborwa le tshenyego ya masea mo bathong kwa Mexico le Amerika .
Pegelo ya Moruni Kakaretso e tsenngwa mo lenanetemeng la kopano ya khansele e e buletsweng botlhe & Dikomiti tsa Diwoto
tshegetsa motsereganye wa Woto mo botsreganyeng
Puso e tsweletsa matsapa a yona a go netefatsa fa baagi ba tsaya karolo ka botlalo mo taolong le mo tlhabololong ya mafelo a bona a selegae .
Mo dipolaseng tse go tlhopilweng mefuta ya go ikemela go fenya klaifosate le mefuta e e tlwaetsweng go jwalwa go tla nna botlhokwa ba go farologana mananeo a go gasa .
Mefuta e e tlhophiwang le maemo a tikologo mo polaseng ya gago
14.1 Dikopano tsa Kgotlakgolo
Tshireletso ya ditsenngwateng tsa temo ya gale
Ditlhakore tsa taolo ya porojeke
Ba bantsi ba ba kgonang ba fitlhela ba gakgamala fa taelo e buisiwa morago ga go tlhokafala ga mong .
Go a kgonagala go dirisa dikungo tsa Tiragalo ya CBP go ntsha tshekatsheko e e phuthologileng , e e lekanyang ya boiphediso , go ya ka ditlhopha tsa seloago-ikonomi .
Deliwe o tsaletswe kwa Kagiso , Krugersdorp ka 1961 mme ke leitibolo la ga Rre le Mme Ntebele .
Baithuti ba bantsi ba setse ba supile go tla dira mo kgaolong ya bolemirui ; le gale , go boelela le kaelo go botlhokwa .
CBO Mokgatlho o o Totileng-Baagi
Botshobolo mo legaeng bo ka tlhaloswa e le tiragalo ya go dira kgotsa ya go dirisa maatla mo go ka diragalang e le go bolaya , go betelela kgotsa tshenyego ya dikakanyo tota le go bogisa mo lelapang .
Fa ditshupetso tsa diteko tsa mmu di supa gore go tlhokiwa Maganesiamo o tla tlhokiwa go dirisa kalaka ya Dolomitic .
Bokana ba go dirisa didiriswa le maemo a mo go ka dirisiwang diterekere mabapi le didiriswa mo go ka go kgonisang go jwala le go uma dijwalwa sentle .
( d ) netefatsa gore tlhokego nngwe le nngwe ya tlhokomelo , kaelo , maitsholo kgotsa ditirelo tsa di leng karolo ya katlholo , di thusa ngwana mo tsamaisong ya kamogelo ; mme
( 5 ) ( a ) Mokomisenara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , morago ga puisano le Balaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago , Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo le Thuto le Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Dutirelo tsa Tshiamiso , o tshwanetse go ntsha ditaelo tsa bosetšhaba tse di laolang-
Sekao : fa molao wa ditirelo wa ga jaana o bua gore fa moagi , yo e leng modirisi wa ditirelo , a tla go botsolotsa ka akhaonto ya motlakase ka gonne e le kwa godimo , go botlhokwa gore molao wa go lekanyetsa ditirelo tseo o bo o kgona go lekanyetswa .
Netefatsa bokana ba diphatlha tse di tlhokiwang go tshwara peo mo poleiting ya sejwalela sa gago .
Buisanang ka mekgwa e tatelano ya ditsela tse di ka dirisiwang go netefatsa go akaretsa , e neele ka lenaane mo tšhateng .
Sengwe sa dilo tsa botlhokwa thata go nna le sona ke mmepe wa polase , ka gore fa ke teng fa o simololang go logela maano a gago teng .
Simolola ka go tshwara dipuisano mabapi le ditsholofelo le dintlha tse di kgarakgatshang mabapi le CBP , e tlhagise le gore e tsamaisana jang le tsamaiso ya IDP ya mmasepala , karolo ya setlhopha sa Bafatlhosi le Komiti ya Woto .
Matlafatso -se se kaya go nna le taolo mo ditshwetsong le mo dintlheng tse di amang botshelo ba mongwe .
( b ) Mo mabakeng a a sa tlwaelegang , fa go sa kgonegeng teng gore ngwana a neelwe lekwalo la kitsiso , fa , motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a se teng , lekwalo la kitsiso le tshwanetse go newa ngwana mme e re ka bonako jo bo ka kgonegang , khophi e newe motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , mme ngwana mmogo le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba tshwanetse go netefatsa gore lekwalo le amogetswe ka go saena kgotsa go dira letshwao .
Morufa gantsi o a setlhafala mme o bonale bonolo go farologana le tlhogo e e itekanetseng .
Setlha se se ne se le pila tota , ka kumo e e kwa godimo thata jalo Kabelo ya Gauta ya Ditono tse 1 000 .
A ditsela tsa rona di ka tshwarelwa mo thorong ya dithoro go tswa kwa lobopong ?
Jalommu o tshwanetse go sugiwa sentle ka go dirisa sedikologo , mogongwana kgotsa ege .
tse di sokilweng ka seatla )
Ditshwanelo tsa ikonomi le tsa loago - di tlaleletsa ditshwanelo tsa baagi le tsa polotiki e bile di nnile teng ka ntlha ya tlhabololo ya loago .
Boleele jwa kutu bo laolwa ke mefutapeo le maemokgolo .
Go botlhokwa thata fa go dirisiwa dikatlanegiso tsa kalaka go itse pharologano gore go se fetise kgotsa go se beiwe tlase botlhokwa ba kalaka .
Koo mmanuale wa setlamo sa puso o ka bonwang gone
O tlhoka gore sediriswa se ituele .
Kerafo 3 : Borotho jo bosweu ( 700g )
Ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto di ka iphitlhela di le mo maemong a ba lebaganeng le setlhopha sa batho ba ba galefileng kgotsa le motho yo o galefileng , ka tlhamalalo Dikomiti tsa Diwoto di dira jaaka mosele magareng ga mmasepala , khansele ya woto le baagi .
Bt e amana jang le disenyi tsa ditshenekegi
Di tlhabele jaaka go tlhokiwa , laola diboko le dikgofa , jalo le jalo .
Disoyabini ke seromelwantle sa temothuo sa boleng jo bogolo se e leng sa bobedi sa United States fa morago ga mmidi .
Le fa dikomiti dingwe tsa diwoto di tlhophilwe ka phesente e nnye ya batlhophi ba ba maleba kwa dikopanong tse di tlwaelegang tsa mo phatlalatseng , dithulaganyo tse di bonwa di le botlhokwa le fa di le bonolo gape di sa tlwaelega .
Ntlha e e leng botlhokwa go feta fa go jwalwa ke ntlha ya go kgomana ga peo le mmu le boteng ba go jwalwa .
Mosola wa tokafatso ya mmu le koketso ya boitekanelo ba mmu go tsamaelana le go fokotsega ga kgogolego ya mmu mo go oketsang tshwaro ya dinutriene mo mmung ga go kgonwe go lebalwa e le sediriso se se leng pila go bokamoso ba go tshomarela tikologo e e tshwanetseng go ikemisana le phetogo ya tlelaemete le koketso ya botlhokwa ba lefatshe .
Tona Zokwana le setlhopha sa balemirui ba ba thusiwang ke ofisi ya Maclear morago ga go e bula .
Baagi ba re ba ka se fuduge .
Mokgwa wa go romela molaetsa eseng ka molomo ke tsela e e maatla ya go romela molaetsa .
Ka nako eo o ne a dira kwa Makouspan jaaka molemirui wa nakwana ka mafelo a beke .
Afrikan Affirmation e , e re rotloetsa go amogela thuto e le loeto lo lo tsosang kgatlhego - sengwe se se fetang go tsena sekolo fela gore o tswelele go tloga mo Mophato wa 1 go fitlha go Mophato wa 10 , fela gore re kgotsofatse ditlhokego tsa go tswelela ka dithuto , kgotsa go bona tiro .
Kumo ya tlhaka e tshegetswa ke nako ya go dira tse di botlhokwa - fa diterekere di se mo maemong a a pila , di tla robega ka yona nako e di leng botlhokwa go feta .
Togamaanotiriso e tlhoka gore togamaano e tlhagisiwe ka go kwalwa mme e tlhoka boikgapo .
Fa moagisani wa gago ene a sa go akanyetse , O ka kopa thuso ya Mokhanselara wa Woto kgotsa mapodisi .
Mananeo a 1 - 3 a supa tshobokanyo ya tshenyego le ditiro tse dingwe .
Rre Nkosi o lapisitswe ke seretse fa kgorong ya ntlo ya gagwe mme o swetsa go atolosa logora lwa gagwe gore thepe e nne ka fa teng , a bo a notlela heke .
Bana ba simolola go se ye sekolong Batho ga ba a rutega ka ga go tlhokomela boitekanelo jwa bona
Ka ntlha ya diphetogo go LRA ka ngogola badiredi jaanong ba ka kgona go isa dikgetse tsa go rumolwa ka dintlha tsa thobalano le go emela gare ga thumalano ka ntlha ya go kobiwa fa e le mothapi yo a dirisang badiredi ba palo e e leng tlase ga lesome .
Webosaete : www.gcis.gov.za
Tshedimosetso e rulagantswe go tswa Kaeding yaTsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
MAMETLELELO " B "
85 . ( 1 ) Se se tlhalosiwang ke Kgaolo ya 30 ya " Criminal Procedure Act " fa go dirwa ka ga go tlholwa ga tsamaiso ya kgetse ya bosenyi kwa dikgotlatshekelo tse di nnye mabapi le bana ba ba bonweng molato go ya ka Molao ono : Fa e le gore ka nako ya go dirwa ga tlolo-molao , ngwana o ne a le-
5.1 Morago ga go tlhophiwa le go fitlha ka nako ya go itsisiwe ga dipholo tsa bofelo tsa ditlhopho , bontlhopheng botlhe ba tla ikobela Mekgwa ya Boitshwaro ya Ditlhopho e e mo go Sekejule 1 fano .
Diporojeke & ditiro di tla fa
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Ka jalo go botlhokwa thata go kgaoganya masimo a a nang le botengmmu le mefutammu tse di farologaneng gape dikgaolo tse di emeng tshimo yotlhe mo masimong .
Dikhampani tsa inšorense di na le tiro ya go naya kgaolo ya bolemirui ditirelo tse di fokotsang mathata a diphatsha .
1 . Go fetola aterese e e kwadisitsweng ya Letlole ;
KGAOLO YA 8
Go bula " sluice gate " go tlaa ntsha monontsha o montsi thata .
Ke tsene dithutiso tse dintsi kwa Cedara mo dingwageng tse 20 tse di fetileng .
Setlhopha sa Bafatlhosi se ka akaretsa :
( b ) akaretsa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 mo go ka palelwang ke go supa fa a na le kitso ya bosenyi , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 10 ( 2 ) ( b ) ; kgotsa
Ka ntlha ya go etleetsa kagosetšhaba , gankitla re tlhola re kgona go emelana le ditsopotlana tseo di batlang go nna le phekeetso mo go nngwe ya ditheo tse " .
" Mo maitekong a a molemo a go susumetsa kakanyo e e ikemetseng mo morutabaneng le morutwana , ba ba eteletseng go ithuta go gošwa pele , ba tlatsatlatsa phaposiborutelo ka dilo tsa thekenoloji ya kutlo-le-pono le ya khomphiutha e le go nyatsa didiriswa tsa motheo tsa tshedimosetso e bong : lefoko le le gatisitsweng kgotsa dikwalo. "
Fa o sa batle go tlogela diruiwa mo masimong a gago ka ntlha ya go gataka mmu go o bataola le ka ntlha ya dintlha tse dingwe tsa bolaodi o tshwanetse go leka mekgwa e mengwe e e ka nnang teng .
Fa o sa di goga , tsweetswee e ya go Karolo 3 .
Šedulo ya beke ya togamaano ya woto ( bona Kaedi ya Batsamaisi )
Siameng mabapi le tikologo
Kgolomedi e ka kgoreletswa kgotsa emisiwa setlhogo thata ke pula e e feteletseng jaaka go ntse mo setlheng sa gajaana , koo dijalo di jetsweng ka Sedimonthole le Ferikgong .
ka nako ya dikgotlatshekelo tsa setšhaba kgotsa tsa bokebekwa morago ga go simolola ga dikgetse tseo fa go tlhagisiwa kgotsa go newa direkoto ka ntlha ya lebaka leno go umakiwa mo molaong ( leba Karolo 7 ya Molao ) .
KA GO NEELA DIPUSOSELEGAE BOKAO , RE DI BEILE MO DINAKONG TSA GO SAMAGANA LE DIKGWETLHO TSA MOTHEO TSA BOSETŠHABA TSE DI JAAKA GO TLHOKA DITLHABOLOLO , BOTLHOKATIRO , GO TSIGAMA GA DILO LE BOHUMANEGI .
Go thusa thata go tla go NAMPO ngwaga o : 12 - 15 Motsheganong 2014 .
Tota le kgaolo ya boikanyo ka tlwaelo ya ' Swartland ' mo Kapabophirima e ne e tlhasetswe ke komeleo .
Morago ga go leka go dira kopo mo bathating ba Tlhaolele go boela mo Aforikaborwa , o amogetswe ka moletlwana wa kamogelo , o o akareditseng Khabi Mngoma , W.B.
E rile fa morago ga metseletsele ya dithutano , baagi ba supa togamaano e e popota e Masincedane a neng a ka e dirisa .
Tumelanokhiro ya semolao
O dirisetsa selulafouno ya gago kwantle ga go akanya gore e go ja bokae
O bua gore gongwe mokgwa mongwe wa go tshwarelela go ditumelo tsa gago , motho o tshwanelwa ke go amogela gore boitshupo bo a elela mme bo ka angwa ke dikakanyo tsa bangwe bonolo fela .
a go a tlhokega gore motswasetlhabelo a tsenele dipontsho tsa boitshupo , le letlha
Go nna montshakunothoro go batla boitlamo le boineelo , mme re lemogile gore bontsi jwa bantshakuno ba ba dirang gosele bo a palelwa .
Puso e dirile boineelo jwa go fitlhelela ditlhokwa tsa motheo tsa baagi botlhe .
Go konosetsa
Tswelela go dira go sireletsa manno a dinotshe mo nageng fa go kgonega ;
Tlhalosa kgono le bokoa ba gago
Koos le lelapa la gagwe ba nna mo polaseng mme ke sekao se se siameng sa mofuta wa ntšhwafatso e e tlhokegang mo lephateng le .
Tekanyetso - ga se go re bolaodi fela
Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense ( NCOP ) , eo e nang le baemedi ba le 90 .
Go netefatsa gore setshedi ga se nyelediwe go fitlha mo seriti sa sona se tla nnang mo kotsing teng , sedirisiwa le tlhatlhobo ya kotsi di a tlhokega ka molao .
Ditiragalo tsa tiro di a bonala ka gore di ka bonwa ka matlho gore di fetoga jang mo tankeng .
Go supa le go sekaseka dikao tsa katlego tsa tiriso ya melao ya of Batho Pele .
Madi a tlaa nna teng leng ?
Motho yo a se nang tiro a ntse a dira tiro go amogela kitso ya go dira tiro eo ; le
Go na le matshwao a gore naga eno e simolotse go itemogela sengwe ka tsibogelo ya letsholo le le atlegileng la thuto le kalafo .
Ditshenyegelo tsa go reka didiriso gammogo le kgare ( buffer ) ya ditshenyegelo tsa matlole ( thulo ) .
Bana ba tsere maikarebelo mo malapeng
Batlhatlhobi ba ditiro ba kgona go tsena mo mafelong a bodiro ka nako e nngwe le e nngwe ka tlhokomelo fela jaaka ba rata kwa ntle ga kitsisiso , go lebelela le go gatelela gore bathapi ba dumalane le melao ya botiro .
Go ya ka tsamaiso ya kgwebo , go botlhokwa go tlhaloganya dipotso tse ka botlalo mme kgannyana e e tlaa dira sona seo .
Tsibogela le go tlamelana ka pegelo ka polelo ya ponelopele , maikaelelo a tlhabololo le ditogamaano le diporojeke tse di supilweng tsa IDP go netefatsa gore di bontsha maemo a Komiti ya Woto a baagi ba ka ratang go nna mo go ona .
Kwa tshimologong go ne go ithewa gotwe mongwe le mongwe o tlaa nna le seabe mo polaseng , fela fa nako e ntse e ya , e godile go nna bothata mme jaanong go setse .
Mo thutisong ya rona ya go tsweledisa pele balemirui , re gatelela tiriso ya lefatshe .
Ka nako e go tlhoka dikotlo le metsi go ka fokotsa palo ya dipidi le bokana ba tsona thata .
palo ya ditiro tse di tlhodilweng ka itshimololelo ya tlhabololo ya ikonomi ya selegae ya mmasepala go akaretsa le diporojeke tsa kgwebo
Go tlhola le go tsenya tirisong maano a kharekhulamo e e atlegileng ya botsweretsi le setso mo dikolong ka tshegetso e e maleba ya barutabana .
Dipaka tse di masisi di tlhalosiwa go tsamaelana le kgatokgolo ya sejalo go ikarabela mo dipharologanong tsa mmu , maemo a loapi le setlha .
Mo ntlheng ya dijalo tse di magareng tse di fa godimo , dikotla tse di tlositsweng di tshwanetse go busediwa go netefatsa gore dijalo tse di latelang di ka fitlhelela thobo e e solofetsweng .
Setlhophathutano se mo kgaolong ya magae e e nang le mafaratlhatlha a mannye thata kgotsa a a se yong gotlhelele , dikhilomitara di ka nna 60 go tswa Bizana mo bokone jwa Kapabotlhaba .
Maungo a a supiwang a tlositswe mo dikutung go kgona go supetsa .
mme totatota go totileseemo sa yuniti :
2 . Re dirile togamaano jang ( tsamaiso e re e latetseng ) ?
Fa karolo nngwe ya tshimo e ntsha kgolo le thobo e e bontle bo bo boitshegang , go gakololwa gore go tsewe sekao se se fa thoko sa tshimo e .
( b ) akanye ka gore a fa ngwana a ka palelwa ke go duela faene , seno se ka dira gore ngwana a romelwe kwa kgolegelong .
Ditlhotlhwa tse di kwa tlase kgotsa godimo , mo temothuong di na le mokgwa wa go ipaakanya .
Athikele e , e simolotse e phasaladitswe mo Tribute magazine , mme e gareng ga ngatana e e botlhokwa e e akareditsweng mo phasalatsong ya anivesari ya Es'kia Institute ka 2012 : A Lasting Tribute .
Poloko ya mmidi e e pila tota e dirwa ka dimela tsa mmidi tse ditelele , tse dikgaraga , tse di pila .
3 . Morago ga go tlhatlhobiwa ke komiti ya kgakololo , kopo ya tetlelelo e tla busediwa go mokopi go bona tlhaloso le tshedimosetso go ya pele kgotsa e tla romelwa Tona go dira tshwetso ya bofelo .
Tlhaloso ya sebopego kgotsa mokgwa o rekoto e tshwanetseng go ntshiwa e le ka one kgotsa go bonwa ka one .
Dikonturu le meselemetsi di tlhokega thata mo thibelong ya kgogolego ya mmu - kgogolego e tlhola tshenyego ya leruri mme ke maikarabelo a moagi yo mongwe le yo mongwe go sireletsa mmu gore dikokomana tsa isagwe le tsona di kgone go ka dirisa lefatshe go itshedisa .
E tsenelwa ke maloko a bagodi a Kgotla mme gantsi e amana le dilo tse di botlhokwa go Kgotla le go RBN ka kakaretso .
Se se tlhokang go ka tlhaeletsanwa
Fa e le ka go gasa sebolayamefero morago ga go simolola go mela , go tsamaelana le mofuta wa kanola o o jwatsweng .
Tsamaisa masimo a gago sentle , diragatsa temothuo ya tshomarelo , o dirisa monontsha , motshetelo kgotsa tsoopedi .
O ithutile le Yunibesithi ya Aforikaborwa ( UNISA ) - a ithutela dikerii ya BA le Onase ya BA , mme ka bobedi a di wetsa ka katlego .
Balemirui ba bangwe ga ba a amogela ditšhelete ka gore ga ba a kgona go bona inšorense ya dijwalwa .
LE FA O SIMOLOLA GO IKUTLWA BOTOKA FA O TSAYA PHEKOLO , GAKOLOGELWA GORE GO TSAYA MELEMO YOTLHE YA GAGO LETSATSI LE LETSATSI BONNYE NAKO YA DINGWAGA DI LE PEDI KE TSELA FELA EO KA YONA TB E E SA PHEKOLEGENG E KA ALAFIWANG KA TENG .
A o na le maitemogelo a boitumelo jwa go boga katlego ya dijalo tsa gago ?
Bontsi jwa bantshakuno ba ba tsenetseng Khoso ya Terekere le Didiriso tsa Polase ba ne ba kopa khoso e e tlhatlhamang e , e e tla ba kgontshang go tlhaloganya dintsanantsana tsa paakanyo ya enjene .
9 . ( 1 ) Fa go na le lebaka le le dirang gore lepodisi le nne le pelaelo ya gore ngwana yo a naganelwang gore o tlotse molao o ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , ga a tshwanela go tshwara ngwana , mme o tshwanetse gore ka bonako a ise ngwana kwa-
Dithutano le bakaedi ba lephata pele ga togamaano e simolola gore ba bo ba tlhaloganya le gore ba bo ba setse ba tsene mo CBP , mme ba na le kitso ya karolo e ba tlhokang go e dira ;
O re gopotsa gore gangwe le gape tiragalo kgotsa tlhatlhamano ya ditiragalo e re bolelela " sengwe ka ga sebopego sa dilo tse di tlang " .
Ke tlhoka godirisa inthanete fa ke le mo mafelong a a farologaneng
Fekese :
Khoso eno ga e na tshedimosetsano .
TLHAGISO KA SEFATLHEGO
Ditlamelo tsa go gasa ke didiriswa jaaka tsa go gasa diela le ditlhaka .
Le fa go dirilwe kgatelopele go tokafatsa matshelo a basadi ; kgethololo , boitshwaro ba go nna ditlhogo le phitlhelelo e e bokoa go thuto ya boleng di a tswelela .
go nyeletsa go sa lekalekaneng go go tlhotsweng ke hisetori ya rona go akaretsa le tshokamiso ya maemo a bonno .
16.2 Go sa ikobele molao ono ke go sa itshware sentle mme go tla berekanwa le gone go ya ka
Temothuo e e atlegileng e dirwa bonolo - maikaelelo le maitlhomo a kgwebo ya temothuo ya gago
Ditokololo tsa komiti ya woto ka jalo di tlhoka go dirisana thata le badiri ba mmasepala .
Disonobolomo di ka nna dijwalwa tse di leng botoka go jwalwa ka ntlha ya poelo ya madi ka setlha sena fa o ka kgona go ipeela maemo a a ka nnang ditono tse 1 , 5 ka heketara .
Re itumetse go itsise gore ka 2015 , ka madume go tshegetso e e tswelelang ya Maize Trust , Grain SA e kgonne go tlhoma dithutiso tse 62 mabapi le mmidi go balemiruyi ba ba ka nnang 1 115 go tswelela mo Afrikaborwa .
Nomoro ya selefounu ya tlhaeletsano
Botlhokwa ba tlhabololo ya balemirui
Tsotlhe di ne di ineetse mo moonông o le mongwe fela mme di ne di sa kgelosege mo tirong ya tsone , tota le fa di ne di lebagane le bosetlhogo ba maatla a puso ya tlhaolele .
A tota Aforikaborwa e tlhoka bantshakuno ba korong ?
Mmu godimo ke letlotlo la botlhokwa go feta la molemirui .
Ka tlwaelo mo Afrikaborwa , senke , molybdenumo le borono di lokelwa mo tlhakatlhakanyong ya monotsha kgotsa di lokelwa le peo go thibela go tlhokiwa ga tsona mo mmung mo go ka tlisa go se mele sentle ga dimela .
Fa go se na tumalano , motho a ka tsaya gore ga go na tumelelo .
Kwa gae kgotsa legaeng la lelapa le lengwe
Bangwe ba barutabana ba ba rotloetsang thata ba matsatsi a a fetileng ba ne ba sena didikerii e bile ba ne ba amogela meputso e e kwa tlase .
13 . Go tlhasela motho ka tsela ya thobalano , go tlhasela motho ka tsela ya thobalano e a akanyang gore go siame go dira jalo kgotsa go itlhasela ka tsela ya thobalano e o akanyang gore go siame go dira jalo , tse di umakilweng mo go melawana ya 5 , 6 le 7 ya Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 ( Act No . 32 of 2007 ) , ka go latelana ga yona , mo motho a sa ntshiwang dikgobalo tse di masisi .
Ditsenekegi
O ka kgona go supa phetho ya go dirisa madi pele ga nako e dirisiwa .
Ke bolwetse bo re bo tlwaetseng mme bo ka alafiwa ka ditlhare tse di farologaneng , se sengwe se sentshwa se se ka dirisiwang ke Abacus .
Komiti ya Bookamedi le Mananeo e ka nna ya fedisiwa ke Kgosi go ya ka thato ya yone kgotsa morago ga maitlamo a Kgotlakgolo gore e fedisiwe .
Pusoselegae jaaka mofatlhosi : Pusoselegae e ka fetisa melawana e e kgonisang tlhabololo mo karolong
Badulasetilo ba solofetswe go tsamaisa dikopano tsa Ntlo .
Go lekalekantsha metsi mo tlhakeng
Taolodisenyi
Potso 3 A metswedi ( batho le matlole ) e tlhamaladitswe le maikaeleo ?
Tlhophafatso ya segasetsa sa matsogo e botlhokwa thata go netefatsa tiriso ya dikhemikale go lekana jaaka go tshwanetse .
Mo thebolelong ya ditirelo tsa mmasepala go na le diporojeke tse di tswelelang , jaaka tlhokomelo ya ditsela .
NNA KE MOETELEDIPELE E SENG MONG
Lenaneo 3 : Dikgopolo tsa dipalopalo .
Tlamelo : didiriso tsa tiriso e e kwa godimo
mafelo a botlhabelo
Nnete : Monna a ka latofalediwa petelelo fa a pateletsa mosadi wa gagwe go robalana le ena .
Ngwaga o re kgonne go bona ditono tse 460 tsa korong le ditono tse 170 tsa bali ( ke ditono tse 2 , 5 mo heketareng ) .
Referense !
khopi kgotsa rekoto e e tlantsweng ya mafoko a a gatisitsweng ka segatisa-mantswe e posediwe kwa go wena ?
Fa o na le ditlhaka tsotlhe o tshwanetse go rulaganya tekanyetso ya go uma e e itseweng e le tekanyetso ya bokgwebo ka e le tekanyetso jaak e e latealng e le sekao .
Maitemogelo a boditšhabatšhaba a bontshitse fa tsela e le nngwe ya go fitlhelela katlego le dimmotlolo tse di tse di tlaa nnelang ruri go netefatsa gore botsayakarolo jwa baagi bo nna teng ke ka go tlhama matlhomeso a a rulaganeng e bile a tsentswe tirisong mabapi le pusoselegae ya botsayakarolo .
Baagi ba ka lopa ditshiamelo tsa bona ka go :
Go botlhokwa go akanya gore balemirui le / kgotsa barutisi ba ba tsamaisang dintlha tse le bona ba simolotse ka thulaganyo ya tshimologo mme le bona ba ne ba na le go dikadika , mme morago ga nako ba ne ba lemoga gore ba fetole dithulaganyo tsa bona jaaka ba bona go tlhokega .
Go boloka tshwanelo ya go newa tshedimosetso e lekalekane le ditshwanelo tse dingwe
Go na le tlhokego e ntsi ya katlego mo matlhakoreng otlhe a ditshenyegelo tsa puso , ka ntlha ya gore onfolopo ka kakaretso e kete e tla gola ka bonya mo pakeng ya magareng .
Tsietso , go tshosetsa motho gore a go neye sengwe , go dira khophi ya lokwalo kgotsa madi ka maikaelelo a go tsietsa mongwe le go tlhalosa sengwe ka mafoko kgotsa tlolo-molao e e umakiwang mo go " Prevention and Combating of Corrupt Activities Act " wa 2004 ( Molao wa 12 wa 2004 ) , mo madi a a akarediwang a sa fete R1 500 .
Pegelo e e tswang kwa baagiing , ka Dikomiti tsa Diwoto , e tshwanetse e tsewe tsia mo go sekasekeng diKPI .
4 . Pusoselegae : Molao wa Melelwane ya Mmasepala wa1998
Dithulaganyo tsa puso ya bosetšhaba le ya porofense di tlhotlheletswa ke Dikomiti tsa Woto le diIDP mo maemong a selegae .
Setlhopha sa Taolo , se se tlogang go tiriso e nnye go ya go tiriso e kgolo , se tlhalosa maemo a a tlhokegang a maano , le gore a ka dirisiwa go fitlha kae .
Go Baakanngwa ga Diphaephe Tsa Kgelelo ya Mantle
Go botlhokwa go fokotsa ditshenyegelo tsa go tshela mo malapeng a a humanegileng .
Dirisa dilo tse di hemiwang ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj ) ka dinako tse dingwe
Go tlhola go nna mokgwa o mongwe go kgona tiro .
Se ke tlhaloso e e siameng tota ya botlhale jwa boitlhamedi bo tlhagisiwa ka go tantsha le ka mmino .
O na le bodirelo kwa Fouriesburg koo a tlamelang le go thula didiriso tsa gagwe teng le go direla batho bangwe ditiro tsa tlaleletso .
Tshenyego ka heketara ka sediriswa
Go nna molemirui yo o atlegileng go ka nna le kgwetlho e kgolo
7 . Dithata le ditiro tsa Lekgotla la Dikgosana
5.1.2 bothata jwa go sa itekanelang mo tlhaloganyong , jo go ya ka bosupi jo bo amogelesegang jwa tsa kalafi , bo dirang gore Kgosana e se ka ya kgona go tswelela e le Kgosana ;
Dikhemikale tse di farologaneng di le mmalwa jaanong di ka kgatshiwa ka mela ya dinoselepedi mo " boom " ka pompelo ya tlhamalalo mo metsing a a nang le sethibedi jaaka a pompelwa ntle ka dinosele tsa " boom " .
Go ya ka tlhaloso ya " webo " ya Dithoro le Dipeo tsa Oli tsa Aforikaborwa , dithoro di tlhalosiwa jaaka ditlhaka ( cereals ) tse di siametseng go nna dijo tsa batho .
Tsamaiso mo mabakeng a fa moikarabedi a sa duele
Tumalano e ya tshutiso ya didirisiwa e tshwanetse go saenwa ke wena jaaka motlamedi wa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le mmatlisisi wa ditshedi , jaaka modirisi wa didirisiwa ( bona Melawana ya BABS mo Mametlelelo 7 ) .
Thalotlhakore
Ke go re : 1 000 ml go tsweng mo noseleng e le nngwe x dinosele tse 12 mo matsogong = dilitara tse 12 tsa metsi a a gasiwang mo dimetareng tse 100 .
Khansele e nngwe le e nngwe e dira melawana ya go tlhopha ditokololo tsa Komiti ya Woto .
Pharologantsho ya tlhopho .
Mo dingwageng tse di mmalwa tse di fetileng balemi ba gogile bokete e bile go ntse bokete go dira poelo - ga re kitla re kgona go latlhegelwa ke dithoro go sa tlhokege .
Dithalwa tsa Palamente
Fela jaaka togamaano , thulaganyo e ka dirwa ka bukatsatsi ( daeyari ) , ka mohuta ofe fela wa sekwalwa , mo botong ya mohuta mongwe , seileketeroniki kgotsa tsela efe fela e nngwe e e tshwanetseng .
Bantshadikuno ba tshwanetse ba lemoge paka ya malatsi a a lesome ka nako ya go ntsha lofetlho fa dibokwana tse dinnye di ka iphepa ka maledu .
Go kwala , kgotsa se Mphahlele a se bitsang " go lekelela ga mokwadi , " gantsi ke " matsapa a motho ka nosi " go bodutu e bile go utlwisa botlhoko .
Mo sesupetsong sa rona maemo a dipalokete di ka bonwa ka fa tlase ga dikarabo tsa tlhatlhobo e le dimiligeramo ka kilogeramo ya katione nngwe le nngwe .
Fa go tlhamiwa letlhomeso la lloko la porojeke go dirwa lenaane la ditshupo tsa porojeke .
Ka go thuba le go sega le go fisa jaaka go dirwa mo dikgaolong tse go nosetswang teng fa go na le thefosano ya mmidi le korong go ka kgona go bolaya phetlhu gigolo .
Ditiro tsa tshugo morago ga go lema di ka katisegetsa mmu gape go batla go fitlha 80% ya tshwaragano pele ga tshugo .
Ka gale monnasetulo , yo e leng mokhanselara wa woto , o tla rulaganya lenanetema morago ga go buisana le ditokololo tsa Komiti ya Woto .
5.2.3 Mefuta ya diMSP
Maloko a Komiti ya Woto a neelana ka ga pono ka dipuo tse di farologaneng
O tshwanetse go nna mo maemong go kgona go jwala gape fa o le molemirui tota .
Ke ditiro dife tsa thekiso tse di sa dirang sentle ?
Kaedi ya 1 ya IDP mo tsebeng 47 le yona e supa gore tseokarolo mo IDP ke nngwe fela ya mafelo a le mmalwa a tirisano ya tlhabololo magareng ga puso le baagi , le gore ditirisano tse di tshwaraganetsweng mo pusoselegaeng di tshwanetse tsa :
fa moreetsi a neela motho yo mongwe tšhono ya go tlhagisetsa ntlha ya bona kwa pele , mme mo ntlheng e nngwe , moreetsi le ena o na le tšhono e e tshwanang ya go tlhagisa kakanyo ya gagwe
14.1.5 Maloko a Kgotla ya Setso a tla romelela Kgotlakgolo tekanyetsokabo e e rekotilweng gore e e amogele semmuso , e leng kamogelo-semmuso e e tla dirwang e seng morago ga di 15th tsa letsatsi la kgwedi ya Diphalane ya ngwaga le ngwaga ;
Fa o sa kgone go tla mo Palamenteng , o ka etela www.parliament.gov.za mme wa itemogela leetotebo la Palamente go tswa kwa karolong e nngwe le e nngwe ya lefatshe .
AU theilwe mo ponong ya kopanelo ya kontinente e e kopaneng e bile e le maatla
dilo tsa ntlha tse di leng botlhokwa mo baaging ba ba rileng
7.16.3 Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng ;
Go lebelela maemo a mmu mo godimo pele go lebelelwa thalotlhakore pele go lengwa go tla supa bokana ba disalelwa tse di setseng , phopholego ya mmu , tse di bolang , metsi mo godimo le bokana ba go tlhoga ba mofero ka nako ya mariga .
O ne a tsweletsa kakanyo ya gore kitso e tshwanetse e nne sengwe se se bonwang jaaka tsweletso , e e fetang go nna mo karololelong ya ditheo tsa thuto .
Bokonebophirima
( i ) neela Palamente ditaelo dingwe le dingwe tsa bosetšhaba jaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana ono ; mme
Fa kgogelo e le kwa tlase ( botlhofo ) kgotsa fa diphaepe tsa go gogela di dutla , go tlaa nna mo go fositsweng teng ka gore peo ga e gogelwe mo dipolateng ka go tshwana .
TSHOLETSO
BATSAMAISI
Kgaolo 3 Ditirwana
Re mo ngwageng o moswa mme ke le eleletsa botlhe Ngwaga o Moswa !
Jane MePherson , Motsamaisalenaneo wa Lenaneo la Tlhabololo la Grain SA .
1.17 " Pego " e raya e e tlisitsweng kwa kopanong gore go tle go dirwa maitlamo / tshwetso ka yone .
Jaka go ka bonwa mo lenaneo 1 , balemirui ba ba leng mo kgaolong ya go jwala dijwalwa tsa selemo mme ba sa khone go dirisa korong mo thefosanong ya dijwalwa ba tla tshwanelwa go kopantsha go uma ga mmidi , disonobolomo , disoya kgotsa matonkomane .
Mofuta wa diaparo tse di sireletsang tse di tlhokiwang go dirisa dikhemikale di nne le diborele tse di sireletsang , didiriswa tsa go hema , khiba ya polasetiki le ditlelafo tsa polasetiki .
Le fa ditshitshinyo di neetswe ka kakanyo ya tshomarelo , di ka dira mo mananeng otlhe le diporojeke .
( i ) tshwarwa kgotsa mekgwa ya go tlisa motho kwa tshekong ya bosinyi ;
Ke dira patalisiso ka / kgotsa ke tlhagisitse kgotsa ke supile didirisiwa tse di rileng tsa ditshedi tsa fa gae go gweba kgotsa ka maikaelelo a itaseteri .
Go tloga ngwagakete wa bo19 , Aforikaborwa e dirisitse bošwa jwa yona jwa diminerale ka tlhokomelo e nnye kgotsa e e seyong gotlhelele ya tikologo .
6.2 Kgosana ya Nama o sa Tshwere e e tlhomilweng go ya ka 5.1 fa godimo e tla netefadiwa ka go ntshiwa ga setifikeiti ya kamogelo se se tswang go Moporemia e bile go tla kwalwa ka seno jaaka molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o tlhalosa .
Mmu le go tshwara metsi mo mmung
Fa mo batla kitso gape o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Le fa o tlhopa mokgwa ofe le ofe , ntlha e e leng botlhokwa e e tshwanetseng go netefatswa ke gore lekidi le nne pila go amogela peo ka nako e e rileng mo tikologong ka go jwala morago ga nako go fokotsa bokana ba kumo tota .
TEKOLO YA ASAENMENTE YA MOTHO KA NOSI KE MOTLAMEDI WA KATISO
Ke metheo efe mengwe e e tshegetsang setlhopha sa gago ?
4.3.1.8 Mo teng ga pholisi tsela e dilo di kwadilweng ka yone kgotsa thulaganyo ya tsone e tshwanetse go dirisediwa go rotloetsa puisano e e nang le matswela .
3 . Soboka tshedimosetso ka ga mekhino ya ditirelo , maemo a mmasepala a ditirelo le metswedi ya ditirelo e e leng teng mo karolong ya C ya lenaneo ( mekhino ya ditirelo le metswedi e e leng teng )
Go tlhoma matloatiriso a dikagolo le bommasepala go tshegetsa phitlelelo ya inthanete .
Mogare o o tlhasela thulaganyo ya tshouto ( immune ) ya gago le go bulela malwetse a mangwe go go bolaya .
Medi ya ona e mo ntlheng ya go nna teng ga rona . "
Gakologelwa le gale gore o se jale rae yotlhe ka nako e le nngwe , o tlaa nna le furu e ntsi , e e tla latelwang ke paka ya tlhaelo e go tlaa bong go se na furu e e lekaneng .
Thuto e e siameng e re tsibosa ka dikotsi tse , mme e re thusa go siamisa tsela e re bonang dilo ka yona , le go dira dilo ka botlhale .
Gakologelwa go kopantsha serwalo sa sulphara mo tokelong , ka gore sulphara e botlhokwa thata go medisa kanola go bona kumo e e rileng .
Dintlha dingwe tse di tlhokang go elwa tlhoko ke tse :
4.13 Fa go sa tlhatlhelwe go nna kgatlhanong le leina le le tlhophilweng mo nakong e e beilweng , Kgosi e tla netefatsa maina a a tlhophilweng jaaka a a amogetsweng morago ga malatsi a le 5 a go gatisiwa ga lenaane le le umakilweng fa godimo .
Molao Tsamaiso ya Tikologo wa Bosetšhaba , 1998
Lemoga go utswiwa ga diruiwa
Tlhokomela gore difelitara di phepafatswe ka letsatsi le letsatsi go netefatsa gore boeledi ba seedi bo tshwane ka dinako tsotlhe .
Amogela dikarabo mme o tlhalose mo go tlhokegang .
Fa re lebelela bokanagare ba bokana ba go uma korong mo mefuteng e e farologanang ya dithulaganyo tsa go uma ( Lenaneo la 1 ) ; thulaganyo ya go jwala korong fela ( thulaganyoa ya A ) e supa bokana ba kumo bo bo kwa tlasetlase ka bokanagare .
Ka jalo , dikao tsa batlamedi ke ditšhaba tsa selegae , beng ba lefatshe ba poraefete , kgotsa beng ba lefatshe la puso ( sk . mafapha a bosetšhaba a a jaaka Lefapha la Dipalangwa , Dimmasepala , SANparks , mafelo a diporofense a ditshedi di sireleditsweng kwea go one ) , ditshimo tsa dimela , batshodi ba kgobokanyo ya dimela ( sk . dimusiamo , diunibesithi , dibanka tsa lotsalo , herbaria ) , kgotsa dinaga tse dingwe ka Bothati jwa tsona jwa Bosetšhaba jo bo nang le Bokgoni .
A ko o lebe lefatshe le le newang bantshakuno ba ba tlhabologang le thuso e ba e newang go atlega ka go ba abela diketleetso le didiriso .
Go Tlhatlhoba Ditsha
Bolaodi bo bo kgonang ke go gasa tlhakatlhakano ya dibolaidisenyi tsa dipyrethroide le tse di bopetsweng mo didiamide .
O tshwantsha " Khumanego ya botlhale ya Bantsho ba Harlem ka dingwaga tsa bo1920 " e e tlhaloswang ke motlhalefi wa African-American , Harold Cruse , le maemo a a tsweletseng a Aforikaborwa , a " kgatelelo ya sepolitiki ya ikonomi ka bontsi jwa basweu [ mo Aforikaborwa ] a e kgontshitseng go kgathologa ditiro tsa batlhalefi tsa Bantsho - maAforika , Bammala le maAsia "
Ke mang motsamaisi wa letlole ?
Fa o batla tiro e e ka ga kitso ya setso , fela o sa supa batshodi botlhe ba kitso ya setso , o ka phasalatsa kitsiso mo bobegakgang , o kopa motho mongwe le mongwe kgotsa setlhopha se se nang le kitso ya setso ka ga sedirisiwa go iponatsa .
Ga go na tuelo epe ya tiro ya bona fela ke tsa ditshenyegelo tse di amogelesegang tse ba tseneng mo go tsona , sk . ba ka busetswa madi a mesepele le a dijo .
Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Tlhabololo ya Lefatshe le batla go bona kgaoganyo ya lefatshe ka tshwanelo e diragala go tsamaelana le dikgang tsotlhe tse di leng teng .
Bokoa : Ke fela pelo fa ke sa kgone go bona tswelelopele
Maemogare a pH ya tlhatlhobo ya mateng a metsi ke 7 mo tekanyong ya pH mme ya KCI , jaaka mo sesupetsong sa rona , maemogare a pH o mo tikologong ya 6 .
Go na le ditsela tse di farologaneng tsa go atlega mo go se mme tsela e nngwe ya tsona ke go tsenya ntlha ya loruo .
MC ya maano a metsi e tlhoma melelwane ya mothamo , phasalatso le boleng jwa Risefe le diRQO mme ka jalo di kaela tlhomamiso ya karolo e e ka rebolwang ya maano a metsi go ka dirisiwa .
Re ka ikgomotsa ka ngangisano ya ga Es'kia Mphahlele ya gore phenyo e e tswang mo tlhaloganyong ga e ka ke ya felelela .
fetisa tshedimosetso mo wotong mabapi le mereo ya mmasepala e e jaaka tekanyetsokabo , IDP , tsamaiso ya tiragatso j .
MOLAOTLHOMO WA DITSHIAMELO GAPE O ETLEETSA TSHIAMELO YA TIRO YA BOTSAMAISI E E LOLAMENG .
Go fokotsa bohuma jwa lotseno - Go fokotsa palo ya batho ba ba dulang mo malapeng a lotseno lwa bone lo leng kwa tlase ga R419 motho a le mongwe ( go ya ka ditlhwatlhwa tsa 2009 ) go tswa go diphesenteng di le 39 go ya go lefela .
Mafaratlhatlha a a dirang sentle e bile a gaisana le a mangwe .
Ba Terasete ya Mmidi ba tlhomile thulaganyo ya kemonokeng e ntle thata ya go duelela go tshela llaeme , tshugommu ya motheo , botataisi le inšorense ya ditlhagisakuno .
Go boloka mo disilong tse di leng mo tikologong
Fa kgaolo 2 e bua ka ga motheo wa CBP - mokgwa , motheo , kgolagano le peomolao le se CBP e se akaretsang , karolo eno e batla go bona ditlamorago tsa nnete tsa go dira CBP , ka dipoelo tsa nnete le dituelo tsa go dira jalo .
Le raya sengwe ka tsweletso ya tiragalo e ba leng mo go yona , mme gape le ka kwa ba yang teng .
Tlhamego ya " kobelo ya lorole " ( dust mulch ) mo boalogodimong jwa mmu e dira e le sekgoreletsi sa tiro ya tsamaosetshikana e e dirang gore bongola bo tsamae go tswa mo porofaeleng ya mmu go tsena mo lefaufaung .
Mekgwa ya go go adima madi ya dithulaganyo tse di farologaneng di farolaganya gagolo mme e bile di tlhola di fetoga jaaka maemo a ekonomi a fetoga .
Dipoelo tse di sa rebolwang , di beilwe mo letloleng la ipeelo , ga di kgethisiwe .
Go le lemosa , nagana gore kgwebo ya bolemirui e tlhomiwa go uma kumo e e tlhokiwang ke batho , ka go bona poelo fa go kopantshwa le go fetolola dintlha tse tlhano tsa go uma , ke go re , letlotlo , tiro le bolaodi ba go bontsha kumo e e ka dirisiwang jaaka dijo kgotsa / le kotlo .
Batlhokofadiwa ba petelelo ba tsiboga ka ditsela tse di farologaneng .
Kgolagano le intaseteri ka bophara .
Bokana bo bo ka nnang dikilogeramo tse 15 ba mmidi bo umiwa ka milimitara ya metsi mme ka nako e o godileng boyotlhe ba bokana ba matlhare a semela se le sengwe bo ka nna sekwere sa metara .
Go iwa kwa Lefapheng la Boitekanelo go kopa mooki .
Go se nne le madi , tse di botlhokwa tsa jaanong kgotsa morago ga nakonyana kgotsa morago ga nako e telele di tla dira gore kgwebo ya polase e eme .
Lephata la poraefete
diforamo tsa mekgatlho ya metshameko
Go tlhokega dipholisi go tlisa malapa aa mo mafelong ano go ikonomi e kgolo .
Makala a a farologaneng le ditlhopha di a kopana mme di tseeletse mmogo porojeke e e kgethegileng .
Go kgona pabalesegodijo mo lefatsheng la rona , re tshwanetse go kgonisa Kapabotlhaba go simolola go kgona go uma .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Setshwantsho sa 1 : Dirisa sengwe le sengwe se o nang sone .
4.1 Kgotla ya Setso e tla nna le maloko a le Somerobedi [ 18 ] a a leng ka mokgwa o o latelang :
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka tlhoka go tsibogela batho ba le bantsi ba ba nang le dikgatlhegelo tse di farologaneng .
Tiro
Mmasepala : . . . . . 
Dirurubele di fofa go le bosigo ka bogodimo bo ka nnang mo mangoleng a motho mme di kotama mo semeleng sa mmidi se se leng botelele go filthela kgotsa go feta bogodimo bo mme di baya mae a tsona mo dikgaolong tse matlhare a tlhogang mo metannyeng .
Ditlhopho di akaretsa :
Fa e medisiwa ka tshwanelo e bile e tlhokomelwa jaaka go le botlhokwa , disonobolomo gape di ka naya kumo e ntsi thata mme le tuelo e e kwa godimo fa tlhotlhwa mo makheteng e siame .
Le amogelegile mo Palamenteng ya Aforikaborwa , Palamente ya ngwagakgolo wa 21 !
Tlhwatlhwa ya dijo , dipalangwa tsa badirisi le matlo di tshwanetse go fokotswa , mme go tlhatlhoswe boleng jwa thuto ya mahala kgotsa ya ditshenyegelo tse di kwa tlase le tlhokomelo ya boitekanelo .
Seno se tlhoka :
Khansele e ka tlhama pholisi e e tlhalosang ka moo bakhanselara ba PR ba ka tsayang karolo [ eseng jaaka ditokololo ] mo Dikomiting tsa Diwoto .
Lokwalo-bopaki ke tokomana ya semolao e e pakang gore o mong wa ntlo le setsha se e tlhomilweng mo go sona .
Ke eng se se botlhokwa ka maemo mo baaging ba rona ?
MONG O BOLELA BATHO TSE DI TSHWANETSENG GO DIRWA
4.2 DITHATA TSE DI NEILWENG MOTLATSA-MODULASETULO
Kgolomedi e e kgoreletsegileng e tlhola tshwabo e e oketsegileng gonne dimela di sa kgone go gopa metsi a a lekaneng , tota le mo mebung e e bongola jo bo fa gare .
Mahukubu le magakabe a ka senya thata , tota fela fa dijwalwa di simolola go bonega mo masimong a mmidi le disonobolomo .
Ditatamente tsa Ngwaga le Ngwaga tsa Ditšhelete go simolola ka 30 Seetebosigo 2009
Dikomoti tsa tiro ya Lefapha di gapeletsega go buisana le setšhaba go re ba kgone go neelana ka ditshwaelo ka Molaotlhomo go reetsetsa maikutlo a bona mabapi le dintlha tse di botlhokwa tsa naga .
Mekgwatiriso ya temothuo ya gagwe e siame e bile o dira ka didiriso tse di siameng mo polaseng .
Clubview 16 / 04 @17diura - sekolo
Ka makisimamo wa maloko a le 10 mo komiting ya woto , motho o tshwanetse go tlhopha mo ditlhopheng tse di farologaneng tsa kgatlhego tseo di tlaa nnang maleba thata mo dikarolong tse di botlhokwa tsa tiro tsa mmasepala mo wotong e e rileng .
MONG O ITSE TSOTLHE
Mowa wa bona o o maswe kgatlhanong le molemo wa maAfrikan o tswaletse maYuropa a le mantsi matlho go ka bona nngwe ya mesola e megolo ya ona : maikatlapelo a a ntshiwang ke kgokagano ya baagi e e tswang mo tirisong ya molemo ya maAfrikan e ntsha sengwe .
1.8 Go dira gore Dikomiti di ikanngwe le gore di kgone go itirela ditshwetso le go dira ditiro tse dingwe tsa Kgotla
go tsamaisa ditherisano gareng ga mokopi wa tetlelelo , ke gore mmatlisisi wa ditshedi le wena , jaaka motlamedi ;
Ditsela tse di farologaneng go akaretsa lokwalodikgannyana la Pula / Imvula , dikgaso tsa radio , DVD , dibenara tse di ka tsholwang , diphousetara le dipampitshana tsa tshedimosetso , di dirisiwa go fitlhelela montshadikuno .
Katiso e maleba e nnye kgotsa ga e yo gotlhelele ;
PALOGOTLHE
Ba ka nna ba lebisa dipotso tsa bone go batlhokomedi ba letlole ka go dirisa dinomore tsa go ikgolaganya le bone tse di leng kwa bokhutlong jwa pego eno .
Tshobokanyo ya tsamaiso ya ditiragalo ;
mananeo a tiriso e e sa siamang ya diokobatsi
Aterese ya Poso
Kwa bokhutlong khansele e na le lefoko la bofelo .
Se bontsha ka tsela eo boetapele , botlhaga jwa baaagi le puso e e atlegileng e ka thusang go etleetsa tlhabologo mo tikologong e e lomaganeng .
Dira le batho
Bothati jo bo neelanang ka tetlelelo ga bo kgone go ikgotsofatsa ka tshedimosetso e e neetsweng , bo tshwanetse go diragatsa kgololesego ya bona go kopa tshedimosetso go ya pele kgotsa bosupi mo dikarolong tse pele bo dira tshwetso .
Dijo , bonno le diaparo ke dingwe tsa ditlhokego tseo .
Rre Kevin Wakeford jaaka Motlhankedi-Khuduthamaga wa Armaments Corporation of South Africa ( Armscor ) .
Dintlha tsa bolaodi tsa go gakologelwa ka nako ya go jwala
Mo mabakeng mangwe , ngwana o tshwanetswe go neelwa moemedi wa semolao yo o duelelwang ke Puso
Jaaka leina le kaya go balela kabo go supiwa e le kabo mme e re naya tlhamane ya maemo a ditlhaka tsa ditšhelete a a tserweng mo ditshupetsong tsa ditšhelete .
Go na le disetomata tse tdintsi mo sefatleng se se kwa tlase sa letlhare le fa gona go nale disetomato mo sefatleng se se kwa godimo .
MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA KGOTLA YA SETSO YA RBN
Ke fela go tlhaloganya mathata a khudugo ya bantsho .
22 . Go rotloetsa tshireletso ya madi a ditshiamelo a go rola tiro a Maloko a a amiwang ke phuduso ya kgwebo e e tlhalosiwang go Karolo 197 ya Molao wa Dikamano Tsa Badiri ;
Nnete ke gore mekgwa e ya go jwala e a tshwana .
Didiriswa tsa ditandeme tse di leng dipoleite fa di setilwe ka dimilemetara tse 150 di tsentsha 90% ya disalelamorago mo mmung mme mmu o tlogelwa go sengwa ke metsi le phefo .
kitso ya basadi ya metswedi ya tikologo le tharaano ya setšhaba e tla bulelwa
Tiriso ya glyphosate ( Roundup ) go ka nna mokgwa o o siameng o o bolokang madi go kopana le mmidi o o fetotsweng le disoya tsa mefuta mengwe go nna mokgwa wa go laola mefero pele ga go jwala morago ga go robola mmu ka kgwedi ya Phukwi fa thempereitšha ya mmu le mowa e kgonisitse mefero go tlhoga ka kgwedi ya Diphalane .
6 . Di-Cider ( tse di titietsweng kwa madirelong , e bo e rekisiwa mo khaontareng
Malwetse mo matonkomaneng gantsi a bonala mo matlhareng , kutu kgotsa diphure mme tlhola tsotlhe tse mo tshimong yotlhe .
Go lemogilwe gore botlhokwa ba dikotlonnyane go dira gore maemolekgolo a go tsala le go dusa a a fokotsega .
neile bakhanselara botlhe tshedimosetso ka ga CBP
Baketheria ya mogodu e sila digwata go dira diesete tsa mafura tse di sa nnesigeng , go dira poroteine le dibetamine .
PONO
Go bona tshedimosetso le go tlamelana ka pegelo ke ntlha e e botlhokwa tota .
Ekholoji
Ka go gakololana le KGOSI , Motlatsa-Modulasetulo e tla nna e ne fela motho yo o letlwang go akaretsa kgotsa go amogela semmuso ntlha e ntšha moteng ga ajenda go ikaegile ka gore e potlakile go le go kana kang , ntle le fa go tsenngwa mo kooanong e e latelang ya RBN go tla baya RBN mo boemong jo bo sa siamang .
Tumelano le thebolo di tla tlhokega e seng fela kwa tshimologong ya porojeke gape le mo tsamaong yotlhe ya dipaka ka go farologana .
Kumo ya go feta gantsi e gatelela tlhotlhwa go ya tlase mme go dira gore go jwala mmidi go se kgonegwe .
Ditengbongola jwa mmu tse di eletsegang e tshwanetse go ka nna 60% ya mothamo wa tshimo . ( Metsi a mantsintsi kgotsa a mannye thata a tlaa kgoreletsa tswelelo ) .
Go khurumela dinosele tsa " boom " tsotlhe go tlaa thusa go tshola sekganelakgatsetsa go dikologa le mathompo a " boom " .
CBP e ka dira gore go nne le kutlwano magareng a batsayakarolo .
Pego ya ditiragalo tsa polase e e pila e tshwanetse go nna le dintlha tse di latelang :
4.2 Tsamaiso ka gotlhe ya CBP
Kwa ntle ga ditheo tsa tlwaelo / diforamo tsa ditherisano tsa baagi tse di jaaka Dikomiti tsa Diwoto le Diforamo tsa Kemedi ya IDP , bommasepala ba na le tsela ya go ka kgona go atolosa sekoupu sa ditherisano le go tlhaeletsana le baagi mo tikologong ya taolo ya bona .
Fale le fale , tlhatlhobela ditanka maphanyego , rusu kgotsa jego tse di ka koafatsang tanka mme morago tsa fetoga diphatthana tsa go dutla .
Mafelo a a bapileng le tselafefo + fa go fapogiwang teng
17 . Go tlhalosa ka mo go kgethegileng gore madi a ditshiamelo a loso a inšorense ga a kitla a duelwa fa e le gore :
Ba ba ikemetseng ka nosi
Kwa ntle ga tshegetsho ya dithulaganyo tse di farologaneng le tuelo ya balemirui ba e leng ditokololo tsa rona , go ka se nne Grain SA .
Karolo 5
Bogologolo kwa Egepeta , banna ba ne ba sala kwa gae mme ba loga .
Tlhagiso go diphetogo : Bokgoni jo bo etleeditsweng le boagi jo bo matlhagatlhaga
Mosola wa go tsaya karolo mo inšorenseng ke jaaka re setse re rile fa godimo fa , fa o tlelwa ke tshenyego , bontsi ba tshenyego bo a busetswa .
o A porojeke ya CBP e thulana kgotsa e ganetsa maano a IDP ?
Ka gore mmidi ke mofuta wa bojang , o ka gasa go bolaya mefero ya matlharesephara thata mme fa go dirisitswe e ntsi thata o ka filthela tse di setseng mo mmung di senya dimela tsa disonobolomo , dinawa le matonkomane - tse di leng dimela tsa matlharesephara .
Kgotlatshekelo ga e kitla e botsa gore e kabo e dirile tshwetso e e tshwanang le ya modiratshwetso .
Dira ditiro tse di latelang :
Ba ba ungwelwang , ba ba tlamelang ka matlole
Thulaganyo ya tsidifatso ka kgatelelo e tlhoka sebaka sa go buduloga ga setsidifatsi jaaka themphereitšha e oketsega .
Le lephata la mmasepala le batsamaisi ba mafapha a mangwe a puso ; le
Dintlha tsa ditšhelete di nna boima ka gore tlhotlhwa ya lefatshe e oketsega go feta tlhotlhwa ya tse di leng mo go lona le madi a a ka bonwang go le dirisa .
Palopalo ya dimela e e kwa tlase thata e lekanyetsa kgonagalo ya thobo , fa palopalo e e kwa godimo thata e tisa koketso ya ngodiego mo sejalong e le yona e fokotsang thobo .
Go tshwanetse go gakologelwa gore go ya fela ka tshugego ya masalela , sejalo se ka tlhoka tlaleletso ya monontsha ya naeterojene ka ntlha ya kgololo e e bonya ya dikotla tse di salang mo masaleleng a dijalo .
Bantshadikuno ba tlhoka go diragatsa mekgwatiriso ya ntshodikuno ya tshugommu e e fokoditsweng kgotsa e e sa dirweng go fokotsa ditshenyegelo .
Ntlha e kgolo e e dirang gore ke kgone go tswelela ke makoko a dithutiso a ke a tsenang .
Tlhotlhwa yam midi ya Safex , ka jalo ke tlhotlhwa yam midi o o roretsweng kwa Randfontein .
O sa batla go kgona eng ?
Mananeo a meputso go sutisetsa dipeeletso tsa ditiro go makeišene a a kitlaneng a a gaufi le ditoropo .
( f ) Batho ba mo nakong e e fetileng ba neng ba tlositswe mo go nneng maloko a Kgotla ya Bakhuduthamaga ba Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Mo go jwetsweng mefuta ya TT molemirui a ka dirisa dibolayamefero tsa mefuta ya go bolaya majwang ( Fops le Dims ) mme le Simazine kgotsa Atrazine ( tsa mefero ya matlharebophara le majwang ) .
Fa go ka nna lebaka la gore monontsha ga o a lokelwa sentle bothat bo ka simolola .
Ntlo ya gago o ka e tlogelela mongwe yo wena o mo ikgethelang mo Wiling ya gago , go akaretsa balelapa kgotsa ba bangwe .
A badiri le tsweletsotiro
Mekhino mo thebolelong ya ditirelo
Molemi mongwe le mongwe yo o tlhoafetseng ka ntshodikuno ya dithoro o bolotsa ntwa kgatlhanong le mefero - ke yona mmabamogolo wa molemi .
Go botlhokwa go itse dikgato gore o tle o kgone go golaganya dikgato tsa CBP le tsa IDP .
M&E ( mo diwotong tse ba ikarabelang go tsona )
Le fa go ntse jalo , kgwebisano mo lefatsheng e godisitse matshosetsi le marara a merero ya lefatshe- go tloga mo go sa tlhomameng ga mebaraka , go ya go khudugo ya batho bao ba nang le dinonofo go tswa kwa dinageng tse di tlhabologang , go ya go maatla a dikamano a a fetogang magareng ga dinaga le matlotlo .
Gakologelwa tse di latelang mo setlheng se sešwa :
Ga go amogelwe fa batho ba akanya gore ba tshwanetse go phela fa ba sa batle go dira - go utswa ga se go bereka mme ga re a tshwanela go dumela gore go diragale .
Monongwana maikaelelomagolo a porojeke ya rona ke go dira diDVD tse tharo tse di farologaneng tse di bontshang lephata la temothuo , madirelo a mmidi gammogo le temothuo jaaka tlhopho ya boiphediso .
( iii ) a sa itekanela sentle mo mogopolong .
6 . Go Tlatsa diphatlhatiro mo teng ga Lekgotla la Dikgosana
Ditiro tsa tshomarelommu
Dilitara tse100
A sethalo sa maitlhomo se rulagane ?
5 . tlhagisa bokgoni jwa go samagana le maemo a mathata .
Mokgatlho wa Dijo le Temothuo wa USA , o fopholetsa gore tatlhegelo ya lefatshe ka bophara ya lefatshe la ntshokuno , e e tlang ka kgogolego le diheketara di le dimilione tse tlhano go ya supa ngwaga le ngwaga . ( Enviro Facts , Yunibesithi ya Kapabophirima ) .
Re leboga gape badirisanimmogo ba rona ba ba re tshegetsang ka go re nayang ditokelelo .
Ithulaganyo le togamaano
( 6 ) Fa dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di tswela pele kwa ntle ga modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ripoto ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motla-molao go ya kwa kgolegelong e tshwanetse go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kwa ntle ga fa tshekatsheko e sa dirwa go ya ka karolo ya malawana wa ( 5 ) .
Mo sesupetsong sa rona maemo a palo ya kalsiamo le kalsiamo magenesiamo a kwa tlase .
Tona Nene o tshegeditse gape theko ya bogareng ya LTSM mme a tlhalosa gore ka maiteko a go gagamatsa tsamaiso ya matlotlo le go thibela bonweenwee , dibuka tsotlhe tse di romelwang kwa dikolong mo ngwageng o o tlang di tla laolwa ka konteraka e e dumelelanweng kwa maemong a bogareng .
A ke phasaladitse metsotso ya kopano ?
Ditlhakatlhakanyo tse di sa dirisaneng di ka fokotsa kgono ya segasetsa ga gotlhe .
LETLHA MOLAODI YO O MALEBA
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Dira tlamelo ya diura tse 10 le 50 .
16 Tlhakole 2011
Ka jalo , fa o bonetse kgwebo ya gago konteraka , kgwetlho e kgolo ke go bona matlole a go e diragatsa , bua le ba GEP mabapi le Porogeramo ya Matlole a Dikonteraka .
Matlhare a a omisitsweng kgotsa sidilweng a dimela tse di nkgang le tse di farologaneng
Ditiragalo tsa sebioloji
Ke tshwanetse go dirang fa ngwanake a tsaya phekolo ?
Bogolosegolo maphelo a baithuti le a bakaulengwe ba bona . "
5 . FOMETE E E TSHITSHINTSWENG YA DIPHOLISI YA DITLAMO TSA RBN
Bodiredi bo botlhokwa fa polase e le tona go feta gore molemirui a kgone tiro a le esi .
Monongwaga re diretse ditlhophathutano tse 128 mo kgaolong yotlhe e re e direlang ka dikantoro tsa diporofense .
Go tla jang gore bolemirui le diphatsa di amane ?
Tiro ya terekere e e tlhokiwang go jwala dijwalwa tsa selemo mo nakong e e rileng gongwe a ke sa lekane ka polase e setetswe go phatlhalatsa tiro mo lefatsheng le le siametseng dijwalwa ka dinako tsa mariga le selemo mo ngwageng o le mongwe wa bolemirui .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go lawrence@grainsa.co.za .
Bokhutlo
Se se ka swabisa e le tota !
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula / Imvula .
Kokoanyo ya tshedimosetso e e leng teng e e maleba e e tshwerweng ke bathati ba tikologo le go e bolelela baagi , le go kokoanya batsamaisi ka tsela e e maleba ;
( b ) setso , bodumedi le puo tse ngwana a tsaletsweng mo go tsona ;
Baya lenaane le le fa tlase mo ' overhead ' , kgotsa mo porojeketareng ya tshedimosetso .
Diporojeke tse di reteletsweng
Gakologelwa gore go na le pharologano e e boitshegang mo mmung mo masimong .
Lenaane la phasalatso ke eng ?
Foramo ya Kemedi ke setheo se se tsamaisang le go gokaganya botsayakarolo mo thulaganyong ya IDP , mo magatong otlhe .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Tshekatsheko ya Metswedithuso le Thulaganyo ya Polase
Le rona re tshwanetse go tswelela pele !
Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e ntshitswe mo puong ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele ya kwa Yunibesithi ya Pennsylvania ka 1982 .
Go tlhoga ga lefetlho go tswelela ka bonako mme semela se tshwanetse go nna mo maemong a beke fela go kgona go dirisa leledu .
Ba ka nna baagi ba ba tsayang karolo mo go tsweletsweng ditiro tse di amogelesegang mo setšhabeng kwa ntle ga ditirwana tseo di tsewang e le tsa sedumedi .
( a ) sekisa ngwana , e seng go ya tsela e e tlwaelegileng ya tsamaiso ya bosiamisi kgatlhanong le bosinyi , mo dikgetseng tse di matshwanedi ;
Molemirui o itse pele ga nako gore tlhotlhwa ya go dirisa mokonteraka e kana kang mme o kgona go loga maano e bile a ka tlhoma teko ya go dirisa madi jaaka go tlhokiwa .
Fa re tsaya gore maemo a tlelaemete a tlaa tswelela go nna pila , tlhotlhwa ya mmidi mo Afrikaborwa e tlaa tlhola e le kwa tlasenyana , ka kgatelelo gape ka ntlha ya tlhotlhwa e e leng kwa tlase mo CBOT ka ntlha ya thobo e kgolo tota kwa United States .
Fa o ka leba o setshwantsho sa korong e e batlang e budule ka tlhoafalo sentle , o tlaa lemoga gore molemi yo o ntse le bothata jo bo boitshegang .
Dikomiti di ka tshwara Ditheetso tsa Phatlhalatsa mabapi le molao kgotsa tse di amanang le one .
Di naya moriti .
Tsamaiso e e siameng e ka go dira botoka
34 . ( 1 ) Ngwana mongwe le mongwe yo a latofadiwang ka tlolo-molao o tshwanetswe go sekasekiwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) le wa ( 3 ) , kwa ntle ga gore tshekatsheko e bo e dirilwe go ya ka molawana wa 41 ( 3 ) .
Paakanyo ya mmu
supa gore ke mang yo o rwalang maikarabelo a go kgweetsa tswelelopele e
Elatlhoko gore bommasepala bangwe , tekanyo a maatla a bona e nna e e sa ba kgontsheng go netefatsa tseokarolo , fa e se fela go netefatsa gore ditiro tsa botlhokwa ba a di dira jaaka mmasepala .
Jaanong ke bona 1 , 5 - 2 , 5 ya disonobolomo mme le go fitlhela ditono tse 5 ka heketara tsa mmidi .
Mojulo o o rulagantswe ke EISA
FA katiso e dirwa
Se , ke fa batho ba nna mo dikopanong tsa semmuso mme ba se na maatla a nnete a go dira ditshwetso
O tlamela gape ka dipoelo go boradiinšorense go dirisa didiriswa tsa sešweng tsa tshekatsheko le taolo ya phonkgelo .
Bontsi mo go lona gape ba mo leetong le le farologaneng - lefelo le lo yang teng ka leeto le ke la go dirisa lefatshe le le leng teng go wena ka tshwanelo .
Khoso ya tlhagiso ( tshimologo )
Bokonebophirima
Dumalana ka ga legae le le tlhomamisitsweng la CBP le molekeletsi yo o tlhomamisitsweng , fa go kgonega mo kantorong ya sepikara ; gape
Ditshwantsho tsa kgomo
Dikhemikhale di beiwa mo phaphosing e e notletsweng go thibela tiriso e e sa letlelelwang .
Dine di rulagantsweng di akantswe , e le tiragalo ya ka bomo ya go ema kgatlhanong le puso .
Le gale , dithulaganyo tsa dipuisano di tshwanelwa ke go tsamaisiwa ka tsela e e rulaganntsweng tota .
Karoganyo e e siameng ya dilo tsa gago ke boswa jwa gago , ka jalo netefatsa gore bo sireletsegile .
Bogolosegolo ditlhaga tsa sengwaga , tlhorungwe e tshetlha le e selaole .
Khansele ya Woto ya Z e rulagantse dintlhakaelo tsa go tlhopha Komiti ya Woto .
Keletso ya bona go fetoga mo mekgweng ya bona ya bogologolo ya go jala mmidi go tsena tseleng ya segompieno e supa gore gab a kgatlhanong le go fetoga le gore katiso le tlhabololo di ungwa maungo . ( walala wasala )
Seabe sa Mokwaledi : Balaodi ba Setheo ba tla :
KGAOLO YA 1 : MAIKAELELO A DIPITSO
Folipitšhate dimmakhara , poresetiki , sepalangwa le dijo
Mo porojekeng ya patlisiso ka ditshedi o tlhoka go tlhotlhomisa :
Setshwantsho 8 : Jannie de Villiers , CEO : Grain SA le Senzeni Zokwana , Tona ya Temothuo , Dikgwa le Ditlhapi ba buisana kwa NAMPO 2015 .
15 . Go gakololana le Kgosi
Balemirui ba baakanya lefatshe go jwalo dijwalo tsa setlha sa selemo .
ya inthanete
Go ne go twe ditumelo tsa Afrikan ga di tshele , ga se tsa nnete mme filosofi ya Afrikan e e nang le boleng , e le botlhokwa , e e neng e itsege ka Setho sa Afrikan , e ne ya nna teng mo tsamaisong ya bokoloniale .
Tse ke dioledi tsa peo le monontsha .
GO KWALA PEGELO
Nnete ke gore o bone mmu o montle go lemela dijwalo tsa gagwe !
Go mo go wena gore a o batla go nna le seabe mo patlisisong eno ebile o ka nna wa gana go nna le seabe mo go yone kgotsa wa kgaotsa go nna le seabe mo go yone ka nako epe fela kwantle ga go ntsha lebaka .
Khutshwafatso ya dintlha tse go neelanwang ka ga tsona mo go IDP
" Nngwe ya dithuto tse re tshwanetseng go di ithuta , re le ba ba senang ditshiamelo , ke gore ga re ye go nna le morutabana mo botshelong jotlhe jwa rona jwa sekolo .
2.2.7 Go nna le seabe se se thusang mo go netefatseng seabe sa batlhokomedi se tlhaloganngwa sentle :
Go jwalwa ga disoya go tsweletse pele mo ditikologong tse dingwe ka go tlhopha mofuta o o tshwanetseng le bothitho bo le teng jaaka mofuta oo wa disoya o bo tlhokang .
Laletsa setlhopha se le sengwe go tlhagisa lenaane la bona mo tsenelong ya botlhe .
Matonkomane
Re dumela gore se ga se seemo sa leruri , le gore ditlhotlhwa tsa dikuno di tlaa tlhatloga .
Togamaano e e totileng baagi ke eng ?
Dikakanyo tse dišwa mo thulaganyong ya setso sa Afrikan di ne di sa amogelwe fela .
Fa o bona molelo
Fa o simolola go uma kumo ya bolemirui o bapa le go bona diphatsa tse di ka go welang .
Netefaletso e ya setso sa Afrikan ke kelotlhoko ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele kwa khonferenseng ya Babegadikgang ba Bantsho ka 2001 .
Togamaano ya gore porojeke e tlile go tsamaya jang , se gape se itsegeng jaaka paka yala moakanyetso
Kgobokanyo ga metsi mo motlhaleng wa dithaere .
Dipego ka dikgang tse di tswang go kopano e e fetileng
Le fa e kete ga se diporojeke tsotlhe tse di nnileng le poelo ya ikonomi ka tlhamalalo go na di bonwe jaaka tse di tlametseng batho ka ditiro le go thusa baagi ka go ba neela tsholofelo ya go ka thapiwa kgotsa go nna le tsholofelo ya go simolola porojeke ya tlhabololo .
Se se farologana go ya ka tshenekegi le ka kgatokgolo ya semela .
4.3.1 Ditshiamesetso tsa Molao wa puso go dira ditshwetso
K : Ditiro tsa batlhokomedi ke :
Kgatsele e tletse disele tsa maitlhabelo go tsweng mmaayo .
Go botlhokwa gore baagi ba matlafadiwe gore ba tseye karolo ka mokgwa o o siameng mo thulaganyong e .
Fa kopano e busediwa morago ka ntlha ya kaelo e e ntshiwang ke polelwana eno ya semolao , kitsiso ya go busetsa kopano morago e tla ntshiwa ka mokgwa o o tlhalosiwang ke polelwana ya semolao14.1.1 above mme ga go kitla go tlhokega go ntsha kitsiso epe ya go busediwa ga kopano morago kgotsa motlotlo o o tlileng go tshwarwa kwa kopanong e e buseditsweng morago .
Gape , o tshwanetse go akanya gore tshenyo e kgolo ya go rua diruiwa ke ya go di rekela furu e e bolokilweng ka dikgwedi tsa mariga .
Ditshwanelo tse ga go na se se ka di thibelang go romela sengwe se se reng : Go ka bo go diragetse eng ka lona batho ba kontinente ya Afrikan ntle le melemo ya maYuropa , dipalangwa , boenjeniri jalo le jalo ?
Boasiti bo ka fetola bonna teng ba kotlo go dimela .
Maotwana a a dirisiwang go fitlhelela maitlhomo a a bidiwa maotwanakgatelelo .
Ditlamo tse di farologaneng tsa puso di kopiwa go dira gore tshedimosetso e e rileng e kgone go bonwa ke botlhe .
O swetsa gore dilo tse di tlhamilweng tse ga di a ka tsa tshegetsa theo ya mekgwa le maitsholo .
Tlhotlhwa ya tono e le nngwe ya phaletšhe
Fa go robiwa ditlhaka tse dinnye tsa dijwalwa go botlhokwa go netefatsa gore go robiwa go dirwa sentle tota .
Ba ba kgonang lebelo le le thata mme ba fenye ke bona basiani ba re tshwanetseng go ba oketsa .
Boto ya Ditirelo Ditšhelete ( FSB ) , jaaka molaodi wa lephata la ditirelo tsa ditšhelete tse e seng tsa banka , gape ke Molaodi wa Matlole a Phenšene , Wa bo24 wa 1956 ka Kantoro ya Mokwadisi wa Matlole a Phenšene .
( d ) gore lefelo la tlhokomelo ya ngwana le moša le sireletsegile go le kana kang fa motho o akanya ka gore tlolo-molao e ngwana a latofadiwang ka yona e masisi go le kana kang ; le
Sebopego sa " boom " go bona maphanyego mangwe le mangwe a a ka baakanngwang .
Ke patelesega go rekisa kuno ya me ka bonako jo bo kae mme ke ka kgona go tsaya riseke e kana kang ?
Thobo e e fopholeditsweng ya sengwaga ka heketara ka tono
Re ne re batla go naya badiri ba rona maikaelelo a go bona bokamoso bo bo nang poelo ya madi .
Mo lebakeng la ga Mphahlele , o ne a ipeile mo go ithuteng kontinente e a tsaletsweng mo go yona , le maemo a batho ba yona .
Botsamaisi jwa lefelo la bobolokelo .
Se se ka dirwa fela ka go tokafatsa tsamaiso ya gago , foo tsamaiso e tsenyeletsang togamaano , thulaganyo , tiragatso le taolo .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ya Bolaodi ba Tikologo .
Ditlhagiso tsa ngwaga wa bo3 di a tlhangwa sk . ka go godisa tomagano ya maphata
le go dira ka dikgetse di tshwana le tsona .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go susumetsa tiro ya IDP ya 1 / 4C ka :
Pabalesego
" Re ka soboka tsa botaki jwa lefatshe la ikonomi e e sa nonofang jaaka bopaki jwa tsibogelo e e okeditsweng ya boikuelo jo bo sa fokotsegeng. "
Tshedimosetso e e tsewa go tswa mo Tiragalong ya CBP ya bo13 e e itshwenyang ka go tsaya tshekatsheko e e tshwaraganetsweng e e totileng woto ya bonnete jwa manno , loago le tikologo .
O kaya fa " Dinaane tsa Afrikan , dikinane , diane le poko di ne di fetolelwa ke maYuropa le maAmerika " .
Go ya ka sekema sa bonto ya peelelo ya botsayakarolo , e akaretsa dikago tse di jaaka ditikatikwe tsa marekelo , madirelo kgotsa diboloko tsa dikantoro .
Eleketroniki ( eFiling ) - go romela le tuelo ya VAT201 e tshwanetse go dirwa ka letsatsi la bofela la kgwedi la papadi .
( v ) e tlhalose maikaelelo a a leng ka ga ngwana le ka ga motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
Diphitlhelelo dingwe tse dikgolo tsa dikwalo tsa Aforikaborwa di dirilwe mo dipakeng tsa fa itharabologelo ya seloago le sepolitiki e gola .
Bokana ba metsi pele ga go jwala
Dibolayamefero tse di dirisiwang pele ga tlhogo di tlhoka bokana ba metsi bo bo rileng mo mmung , kgotsa bokana bo bo rileng ba go na ga pula kgotsa go nosetswa go di tlhotlheletsa .
Go tlhokomela dipegeo tse di ka ga thebolelo ya ditirelo - MFMA e tlhoka gore bommasepala ba neela dipegelo tse di ka ga kgatelopele ya thebolelo ya ditirelo mo mafelong a bona .
Fa o dumela go abelana kitso ya gago ya setso gape o tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola le mmatlisisi wa ditshedi , o tshwanetse go abelana kitso ya gago le tiriso ya setso e e tsamaelanang le sedirisiwa sa setshedi sa fa gae .
Pharologano gareng ga letseno le tiriso ya madi e itsagale e le tlhaelo kgotsa go feta peelo .
( 3 ) Fa go fitlhelwa e le gore go sa lateleng ga taelo ga se phoso ya ngwana , magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ba ka-
Le fa go ntse jalo , Motlhankedi wa Tshedimosetso , a ka nna a oketsa lobaka lono lwa malatsi a le 30 , ka malatsi a mangwe gape a le 30 , fa a neile mokopa-tshedimosetso kitsiso ka go okediwa ga lone .
Metswedi : Lenaneo
Maikaelelo a tshekatsheko
( c ) Setlhopha sa 1 , fa ngwana a na le rekoto ya ditlolo-molao tse a kileng a bonwa molato ka tsona mme go na le mabaka a le mantsinyana ebile a gapeletsa gore go newe katlholo ya go ya kwa kgolegelong .
Puso e tsweletsa maiteko a yona a go netefatsa gore baagi ba amega ka botlalo mo taolong le mo tlhabololong ya mafelo a bona .
MEKGWA LE DITSAMAISO
Matlolea a a laolwang ke tlhokego a beelwa thoko
Bokana ba kumo e e ka bonwang ka maemo a a rileng a kotlo mo monotsheng bo itsewe mo mebung ka bontsi mo dikgaolong tsotlhe tsa mo Afrikaborwa .
KGAOLO 1 : Sekema sa Peeletsommogo ya Dipabalesego
Itlhatlhobe
Netefatsa gore diporeng mo polantereng di nne teng mme lebelela gore go gagamala ga tsona go siame go kgonisa kgatelelofatshe ga polantere .
Go batla rekoto le go baakayetsa go e senola
8 . Motsamaisi wa CBP o begela dikomiti tsa diwoto kwa Foramong ya mmasepala ya IDP ka ga kgatelopele le maatla a tsenyotirisong ya porojeke , mo kgweding e nngwe le e nngwe ya bobedi , a thusiwa ke ditokomana tse di maleba .
Go kwala go tshwanetswe go dirwa ka gore kwa mafelong go tla tshwannwa go rulanagwa ditlhankana tse tharo tse di leng botlhokwa mo bolaoding jwa madi .
A Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nthusa go dira kopo ya PAIA ? 35
Fa o swetsa go fetola gagolo tlhomamisa gore go tsamaelane le maikaelelo a kgwebo le maikaelelo a bowena .
o tla lemoga melawana le ditaelo tse di sa fetogeng tse di tla go thusang gore o itse go le gontsi ka ga ditiro tsa komiti ya woto ;
Bokana ka popego ba peo e o e rekang bo botlhokwa thata ka dipolantere tsa dipolata ka gore bokana ba peo bo tshwanele bokana ba diphatlha mo dipolateng tse di dirisiwang .
Disonobolomo ke dingwe tsa dijalo tsa peo ya oli tse di botlho kwa thata tse di ntshiwang mo Aforikaborwa ka dijalo tsa palogare ya pakatelele ya ditono tsa meteriki di le 650 000 .
Diterekere le didiriswa tse di rekilweng di supiwa fa kwa di leng teng kwa Sentarathuto ya Kgoro .
Ke mang a dirang ditshwetso tsa gore ke mang a nang le phitlhelelo ya metswedi ?
Go tsaya ditshwetso tsa tshimologo :
Go setse go le kgwedi ya Seetebosigo mme re setse re le mo magareng a ngwaga .
Dikaedi tsa batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso e e tsamaelanang le tsona
Di tshwanetse go akanya ka bommasepala ba tsona fa di araba .
Go nna molemirui wa mogwebi go tlhoka gore a tlhatloge kgato go ya fa godimo - ga o kitla o kgona go bereka ka mabogo fa o tota o rulaganya go nna molemirui wa mogwebi .
Phetogo ya maikemisetso a mmuso go bomong ba naga gape go ne go tshwanetse go lebelela bothata ba tumelelo ka molao kgotsa tshiamelo ya go dirisa naga go lema le go rua diruiwa go itlhokomela le go tlhokomela setlhopha , losika kgotsa mong / molaodi yo o batlang go dirisa bolemirui e le kgwebo .
( a ) neela tshedimosetso e e mosola ka ga bokgoni jwa go dira tiro sentle ;
Go sweditswe :
Bannaleseabe botlhe ba tshwanetse go dira ka botswapelo le go gabalalela go tlhabolola bantshakuno - temothuo e bogolo ka montshakuno go na le lefatshe .
3.3.2 Go diragatsa melao ya Batho Pele mo tirong ya badiredipuso
Go phimola kgotsa go fetola melao
E bokete go laolwa , e thata e bile e gaisanela ka mafega bongola le dikotla tsa mmu , le dijalo .
Go kgona go ruta le go tlhabolola basimolodi ba bolemirui ba go jwala mmidi , Grain SA e tlhoka madi mme ka yona ntlha e , Maize Trust ke motshegetshi tota .
Moputso wa peeletso ya nako le boitshwaro , ke go nna le " kitso e e tlolang melelwane ya gagabo motho " mme e mmopa go nna mmatlisisi yo o rotloetsang ba bangwe go nna babatlisisi .
Mo temothuong metsi ke botshelo ;
O dirile gore ke lemoge gore nka kgona sengwe le sengwe mme ga ke nosi ! "
Bokana ba masimo a a dirisiwa ka setlha le gona go tlaa tlhomamisa kgono ya mekgwa e e dirisiwa .
Kgwebo e e tshelang tota e e tsamaisiwang ke mong wa yona
Jaanong kelotefo ya thonoloteng a ka tswa gongwe e le 5% ( e e tlaa bong e boitshega ) .
3.9 Ke mofuta ofe wa mesola e go ka rerisanwang ka ona ? 39
Photo 4 - Maungo a mefuta e mebedi a a supang mebitlwannyana mo go mokhure o monnye ( Datura stramonium ) le mebitlwa e megolo mo go mokhure o mogolo ( Datura ferox ) .
Ngwaga o moswa !
Gape di gatelela basadi .
R20 dimilione mo didirisweng tsa tsela ( matshwao a tsela le maparego ) .
Porojeke e e tsitsintsweng e ganetsana le Leano la IDP la 2 : 2 : Fudusa baipei go tswa mo ditikologong tse di sa bolokesegang .
Klerk Melken o belegwe ka 1970 kwa motseng wa Mofufutso mo Bokonebophirima .
Ka kgwedi e e latelang re tlaa bo re itumelela Letsatsi la Moletlo la rona kwa Mangaung gape .
Sediriswa se se ka dirisiwa gape mo legatong la tsenyotirisong , tlhotlhwafatso , peoleitlho le teboseša le go sekaseka tse di latelang :
Ditshenyegelo gotlhe ke palogotlhe ya ditshenyegelo tse di tlhomameng tsotlhe le tse di sa tlhomamang tsotlhe mme di bontshiwa mo setshwantshong 1.1 .
Gape ke ne ke kgatliwa ke tlhoafalo e dikgang di ne di lebelelwa .
( d ) go se latele ga mekgwa mengwe e e seng ya go nna mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ; fa e le teng ; le
﻿BUKANA YA GAGO YA MONG-LEGAE
Bosai bo ka bonala ka go tsaya letsela le le sweu jaaka sakatuku e tshweu mme o tshikinye dimela tsa korong .
Maloko a dikomiti gangwe le gape a supile gore ntle le fa fela a ne a kgona go tlhagisa dikarabo le tshedimosetso go tswa kwa khanseleng , a ya go tsewa ' a se na mosola ' mo matlhong a setšhaba .
Athikele e kwadilwe ke Ian Househam , Morulaganyi wa Kgaolo wa Grain , Kokstad .
Matlakala a tsa bongaka a beiwa mo ditshoding tsa polasitiki tse di magareng tsa mmala o o serolwana le go tloswa ke moneela ditirelo yo o nang le konteraka ya go dira jalo nako le nako , kgotsa fa go tlhokega .
Lefapha la Temothuo GP ;
Paakanyo
RBN e tshwanetse go baya leitlho thata bokgakala jo ka jone Boto ya Bakaedi yotlhe , le bakaedi ka bonwge ba fitlhelelang ka gone mekgele e e tlhomilweng le ditiro dipe tse di kgethegileng , mme fa go tlhokega , go tsaya kgato epe ya tharabololo .
Fa gongwe re bona diterekere di tsamaya di sa apara - difemedi tsotlhe di tlositswe .
Setshwantsho 1.2 : Palogare ya mowafalo ngwaga le ngwaga e lekanyediwa ka mm / ngwaga
Puso e a leka fela ka e nako , ga e atlege .
Netefatsa gore batsayakarolo ba akaretsa batlamedi ba ditirelo ba baagi .
Logetsa dikarolo tsotlhe tse di kirisiwang .
Go rulaganya tsa tsamaiso le taolo ya thoto : go reka thoto e ntsi go feta ka moo e tlhokegang ka teng le go nna le thoto e e lekaneng go tlaa isa kwa goreng o latlhegelwe ke diotara mo kgwebong ya gago .
Tshegetso ya tsamaiso ya WC ( kamore / fanitšhara , didiriswa tsa go kwala , mogala / fekese , sediriswa sa go gatisa )
Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 wa re :
Puso e tla dirisa madi a mantsi mo thutong le boitekanelo
Tiriso ya menosekete e ka baakanya ntlha e .
15.4 Dithata le maikarabelo a Komiti ya Bookamedi
14.6.4 Pele ga fa Kgotlakgolo e tswelela ka tiro ya yone , Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo , o tla itsise leloko lepe la setšhaba le le tlileng kopanong le go tlhalosa boikaelelo jwa go bo ba le teng mo kopanong eno .
2.2 INomoro ya boitshupo
Ke go re o ka gasetsa diheketara tse tlhano ka tanka e le nngwe e e tletseng ka tlhakanyo ya dikhemikale .
Gone jaanong bontsi ba rona bo setse bo itse gore lefatshe la rona le khubamisitswe ka mangole mo maemong a leuba le le maswe go feta le mogote o o makatsang go feta !
O tshwanetse go tlhokomela go se jwale peo fa go le bollo thata ka nako ya go jwala ka go ka thibela tiragalo ya go simolola go mela ya peo .
Tsaya tšhono e go tsholetsa moya wa gago .
Diporojeke tsotlhe tse di farologaneng tse di dirang karolo ya lenaneo la rona di tshwaela mo phitlhelelong ya maikaelelo a rona - dipitso tsa ditlhophathutano , ditekelelo tsa tshupetso , malatsi a balemirui , tlhamo ya dimphato , kgaisano ya Molemirui wa Ngwaga , Lenaneo la Balemirui le le Tsweleletseng , dikhosokatiso , dikgaso tsa radio le Pula / Imvula .
DIPHITLHELELO MALEBANA LE CYRIL RAMAPHOSA
Mokopatshedimosetso o na le tshwanelo ya go tsaya dikgato tsa semolao kgatlhaong le Motlhankedi wa Tshedimosetso , Motlatsamotlhankedi wa Tshedimosetso , kgotsa Tlhogo ya setlamo sa puso kgotsa sa poraefete fa Motlhankedi wa Tshedimosetso a dirile tshwetso ya :
Matsatsi a a ka nnang a mararo go ya a mane morago ga go jwala go botlhokwa go sianisa duisendpoot mo godimo ga mmu fa go jwetsweng peo ka gore ' legogo ' la mmu o o omileng le ka tlisetsa mathata a gore dimela di se kgone go tswa mo mmung mme go ka fokotsa bokana ba palo ya dimela - mme bokana ba palo ya dimela ( palo ya disonobolomo ) ke selo sotlhe se se leng botlhokwa !
Tshedimosetso e bonwe go tswa kaeding ya Grain SA : Ntshodikuno le Thekiso ya mmidi e e tsweletseng .
( d ) Morago ga go fela ga dinako tse beilweng , tse di umakiwang mo temaneng ya ( c ) , dikopo tsotlhe tsa tetlelelo ya semmuso , tshwanetse go dirwe ka tsona ka mokgwa le mo dinakong tsa khutliso , tse di beilweng mo togamaanong ya melao le melao ya tsamaiso , tse di dirisetswang tetlelelo ya semmuso .
Setheo se , se tsamaisa ditshwetso le go tsaya ditshwetso go go kopanetsweng mo IDP .
Ditlhagiso : Digato tsa go mela tsa mmidi tsa V1 le V2
A go na le dithulaganyo ka ga tiriso ya sediriso ?
A tshwanetse go gagamala ka tshwanelo mme a sa phanyege .
Ba lemose gore ga se ka gale kgotlhang e sa siamang .
Go kgatsha dibolayatlhatsana le dibolayasenyi ;
3 . TLHALOSO YA MAREO
Ithulaganyo
ARC ( Glen , Cedara , Dohne , Mmu , Metsi le Tlelaemete kwa Pretoria , Small Grain Centre kwa Bethlehem ) ; le
Dibolayatlhatshana tse di sa tlhopheng di bolaya semela sengwe le sengwe se di amanang naso , fa e le gore sebolayatlhatshana se se tlhophang se tlaa bolaya fela mofero o o rileng kwa ntle ga go ama dijalo gotlhegotlhe .
Nnete ke gore go na le ntlha e le nngwe ya tsholofelo ka setlha sena : Go bao ba ba kgonneng go jwala sengwe mme ba ka kgone go se tlhokomela ka kgono go fitlhela nako ya go roba , tlhotlhwa e e oketsegileng gagolo e tlaa kgona fokotsa tatlhego ya kumo gagolo !
12.2.9 Go baya leitlho tiro ya Lefapha Tlhabololo ya Kgwebo ya RBH maleba le ntlha e e fa godimo .
KAROLO 4
Frans o tsene sekolo kwa Sekolopotlaneng sa Mesweng kwa a weditseng Kereiti ya 7 teng .
1.5.2 E tla abela RBH Industrial Holdings Proprietary Limited Dišere tsa Libstar ( " RBH Industrial " ) ; le
( d ) go se latele ga mekgwa mengwe e e seng ya go nna mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ; fa e le teng ; le
Thata : Ke rata bolemirui le go utlwa mmu mo diatleng tsa ka .
Batho go tswa ka kwa ntle ga mokgatlho kgotsa porojeke
Netefatsa gore tiragalo ya go jwala ya gago e tlhomamisa gore ke mofuta ofe wa sebolayamefero se se tshwanetseng go suga ga mmu ka mokgwa o o tlwaetsweng pele o simolola go jwala kgotsa pele ga go tlhoga mme le gore ke mofuta ofe o o tlaa dirisiwang go gasetsa mefero morago ga go tlhoga ga dijwalwa .
Ba tsaya karolo mo togamaanong ya woto .
Ka 1988 rraagwe o ne a tlhokafala mme ka a ne a sa ntse a ruta , o ne a hirisetsa masimo a gagwe porojeke ya temothuo ya Mareetsane go fitlha ka 1993 .
Ka gale tlhotlhwatheko ya molemo e tshwanetse go akanngwa pele ga tshelo ya ona - go ka nna botlhale go buisana le moemedi wa dikhemikale tsa temothuo yo o gaufi wa gago kgotsa koporasi ya temothuo , go bona kgakololo mo tirisong ya dikhemikale .
Polase e na le mmu o o pila mme e mo kgaolong mo go nang pula .
Go reng tota ?
A kgone go kwala dipegelo ka Seesimane ;
Fela le fa ngwana a kgwesitswe , e santse e nna tiro ya mosadi go fepa ngwana gonne setšhaba se solofela se mo go ene .
Mo athikeleng e Afrikan Affirmation e , e tlhagelelang mo go yona , Moporofesara Es'kia Mphahlele , o re neela hisetori e khutshwanyane fela ka ga kgolo ya makala a a farologaneng a kitso .
Hisetori ya karogano ya merafe mo Aforikaborwa e dirile gore ntle le go thibelwa ke sepe ditlhobaelo
Gore Dikomiti tsa Diwoto di dire jaaka mesele ya tlhaeletsano mo baaging mo banning ba mo wotong le go netefatsa gore ditlhokego di supilwe le go neelwa khansele le mokhanselara wa woto , ba tlhoka go itse
Kokoanobosetšhaba ( NA ) , eo e nang le maloko a le 400 , le
Mphahlele o dirisa dikao di le di mmalwa go bontsha gore temogo e e diregang le ya semmuso ya bakwadi ba Aforika , e tlhotlheleditse jang mokgwa o ba tsayang dikwalo tsa bone ka one .
11.7 Fa go direga gore leloko lengwe le lelekwe , Kgosi etla nna le thata ya go tlhoma motho ope yo tla emisetsang leloko le le lelekilweng jaaka go thalosiwa go polelwana ya semolao ya 4.1.1 le ya 4.1.2 .
Go konotelela dikakanyetso morago , go tlanya le go neela Mankge wa CBP
Jalo le jalo .
Bua ka lentswe le le tlhapileng gore mongwe le mongwe a go utlwe .
( 2 ) Fa go rulaganngwa dibontshikgolo tsa tiragatso , mmasepala o tshwanetse wa netefatsa gore-
Kgolo le ditiro , thuto le dinonofo , mmogo le naga e e nang le bokgoni le e e tlhabologang .
MOKGWA O O LATELWANG GO FITLHELELA DITLHOKEGO / DITLHOKEGO TSA GEP
Se se latelang ke ditlhaloso tsa mareo a o tlaa kopanang le ona fa o dira ka dikhemikale :
Fa ba sa ntse ba itlwaetsa diphetogo tse , diindaseteri le malapa di tshwanetse go fokotsa khuetso ya tsona e e sa siamang mo tikologong .
Sclerotinia e kgona go phela mo dimeleng tse di farologaneng mme di phela mo dilupine , disoya le disonobolomo le mo go tse dingwe .
( b ) ditatamente tse di dirilweng ke motsadi , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa motho yo mongwe , go akaretsa moeteledi-pele wa sedumedi kgotsa wa setšhaba , o a ka nnang le kitso ka dingwaga tsa ngwana ;
Re lekile go bona diteko tse tharo fa re leka go reka sengwe mme e ntse e le molemirui yo a tla swetsang gore o se reka kae .
botlhokwa ba go oketsa boitekanelo ba mmu ; mme tota le
Puso ya porofense
Aterese ya poso
Gore go tshegediwe tiragatso e ya maatlafatso , mmasepala o tlaa tlhoka katiso .
1 . Bao ba ba tlamelang phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
18 . A go ne ga direga gore fa o ne o nw ka nako eo kgotsa ka bonako fela morago ga moo mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ...
Karolo ya 152 Dilo tsa Dipusoselegae
Maikaelelo ga se go kokotletsa ditšhelete mme go sa dirwe patlisiso e e ka nnang botlhokwa .
Mo moletlong wa mabono kwa NAMPO eyile ka 19 Diphalane 2007 , bafenyi ba Ntshodikuno ditlhoro yo o Thabologang wa Grain SA wa ngwaga ba ne ba ilsisiwe .
Jaaka fa e se didiriswa tsotlhe tse di dirisiwang mo dingwageng tsa 1 le 2 palo ya ditiragalo tse le didiriswa ga se gantsi di latelana .
Dipoelo tse di solofetsweng
Dijwalwa tse di farologaneng di bolaiwa ke malwetse a a farologaneng .
37. A o kile wa tlhakanela nnale le ba bangwe ?
Batsayakarolo ba konosetsa lenanetekolo .
Re ithutile bolemirui kwa Elsenburg Agriculture Training Institute kwa Stellenbosch mme re na le kitso ya dingwaga tse 20 ya go jwala korong le go rua dinku le dikgomo .
Go tshwanetse ka jalo , go tsholwe se se mo tlhaloganyong go tsewe dikaommu go tswa tshimong ya korong nngwe le nngwe e e yang go tsenngwa mo ntshokunong le go romelwa go lekelelwa .
Montshakuno wa ngwaga
Tshedimosetso e tla ka Grain SA
Go bonala sentle go tswa mo puisanong e e fa godimo gore maiteko a rona mo ntšhwafatsong ya kabolefatshe a na le dikgwetlho tse di masisi .
Mo go sa sugwe majetla a dirisiwa go segela mola o mosesane mo mmung go lokela peo le monotsha .
Baagi ba bitsa kopano ( tlhagiso ya tshobokanyo ya IDP le lemorago la tshedimosetso )
Ke mo kitsong e ya go nna teng ga batho mo go tla fitlhelwang go na le kutlwano fa gare ga batho ba ba nang le dipharologano tse di sa tsenelelang .
Nna le kgono ya go aga botsalano ba bonnete le moithuti .
( 2 ) Mo godimo ga molawana wa 297 wa Criminal Procedure Act , dilo tse di latelang di tsewa e le mabaka :
Jaanong a re akanye ka disekerete - tse di tlhamilweng / tse di nang le leinakgwebo , mmogo le dizolo , le mofuta e mengwe ya motsoko e e jaaka disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi le peipi .
Go na le dikgaolo tse dingwe mo dijwalwa di leng pila tota , mme gape go na le tse go tlhokiwang pula kgotsa mo pula e neleng go feta - ke Bolemirui !
( c ) go na le bopaki jo bo popota kgatlhanong le ngwana ;
Go fetisa - ka gonne go na le dipotefolio tse dintsi tse di farologaneng tsa peeletsommogo , o ka nna wa fetisetsa kwa dipotefoliong tse di farologaneng ka tlhotlhwatlase kgotsa ntle le tuelo .
Kafa tlase ga se le sengwe ka beke
Ka mo teng ga bukanyana e go na le setshwantsho sa gago , sefane sa gago , maina a gago , palo ya tlhaolo ya gago , letlha la botsalo le letlha le lekwalo le go filweng .
Fokotsa badiri fa go ka kgonega .
Thanolo
Referense
O simolotse sekolo mo Mofufutso , a tsena sa Bogareng sa Khunwana mme a wetsa kereiti ya 11 kwa Sekolosegolong sa Atamelang .
Ka bokhutswane - tlhokomela go laolwa ga badiri ba gago ka go ba itsese gore go tlhokiwa go dirwa eng , ba neye lebaka go itshupa , ba itsese ka tswelelopele e ba e kgonang , ba tshegetse fa go tlhokegwa mme ba duele ka tshwanno go se ba se dirileng .
Morago ga go dirisa tsamaiso ya boitshwarelo mme e dirisitswe ka tshwanelo e bile e amogetswe ke modiredi gore o molato ka go senya , khoute ya boitshwarelo e tla supa gore go dirisiwentlha efe ya kgalemelo .
Go golaganya CBP le IDP go tlhola tšhono ya go tswelela go thaela IDP mo mogopolong wa tikologo mme e neelana gape ka ditlhokego tsa ithulaganyo tsa Molao wa Dithulaganyo wa mmasepala , bokao jo bogolo .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo2 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 1 / 4 B Tshekatsheko ya tsa tikologo le 1 / 5 Tshekatsheko ya tsa manno
Boasete kgotsa Boalkaliniti
Dipitso tsa go rerisana
Malwetse otlhe a , a tlhokiwa go lwantshwa ka dikhemikale tse di tshwanetseng ka nako ya go mela ya dimela e e rileng le fa maemo a thempereitšha le bokana ba metsi bo le mo maemong a a rileng .
Mmugodimo o o leng thata jaaka legogo o thibela peo go simolola go mela .
Lefelo la jini le tshwaela gore ke kae mo semeleng mo " delta endotoxins " .
( f ) latele taelo nngwe le nngwe e moreetsa-kgetse a boneng e le matshwanedi fa tlase ga mabaka ao .
Bathapi le bona ba na le tsiamelo ya go fetesa kgang pele go dikgotleng ka ntlha ya kgalemelo .
Laola mefero e sa le menana .
Botlhokwa jwa go somarela bongola mo mmung ga bo ka ke jwa gatelelwa go feta fa .
Go tlaleletsa mo tlamelong ka ditirelo tsa mmasepala , bommasepala ba tshwanetse ( ka molao ) gore ba etelelepele jaanong , ba laole le go dira leano la ditlhabololo ka thulaganyo e e itsiweng ka la ' Go rulaganya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo ' .
Balemirui ka bontsi ba tlogetse go dirisa didiriswa ka gore tlhotlhwa ya tisele , tlhokomelo ya diterekere le didiriswa , mme le ya badiri ba ba dirang ditiro go nna dikao e tlhatlhogile mme go tshwanetswe go batliwe mekgwa e menge .
Tharabololo ya kgotlhang ya gare ga setlhopha
Ba ba sa direng le ditokololo tsa malapa tse di amilweng ke HIV / AIDS
Basekaseki kabontsi ba ne ba tswa ka kwa ntle ga maitemogelo a Afrikan , a bakwadi ba ba ba sekasekang ba kwadileng ka ona .
Go lemoga dintlha dingwe tse dintšhwa kgotsa ditšhono .
Ka 2015 o tla di ananya tsotlhe
Re kgona go goroga jang ?
Thefosano ya dijwalwa e ka dirisiwa gape ka lenaneo la nakotelele fa molemirui a rua dikgomo e le kgaolonngwe ya kgwebo ya bolemirui ya gagwe .
Go ka kgonega gore boleng jwa dišere tsa Anglo Platinum bo nne kwa godimo mo malokong a Kotula
Motho yo o tsayang dikao tsa mmu o thswanetse go tlogela mafelo a fa mmu o senyegileng teng mo tshimong mme gape le fa metsi a eletseng teng ka go tlosa magodimo a mmu le go tlisetsa matlakala .
Di le 23 tsa tsone e ne e le tse di kopang thuso ya baranodi ba ba ikanisitsweng , di le 6 e ne e le tse di kopang thuso ya batoloki mme di le 19 tsa tsone e ne e le tse di kopang thuso ya baranodi ba ba dirang tiro e e tlwaelegileng fela ya go ranola mme di le 4 tsa tsone e ne e le tse di kopang thuso ya batlanyi ba ba tlanyang mafoko a a gatisitsweng mo segatisa-mantsweng .
e nyalane le bokgoni jwa mmasepala
GO TLHATLHOBA GORE TUMALANO YA KABELANO YA MESOLA E SIAME GAPE E A LEKALEKANA
Go botlhokwa gore peo ya mofuta o e sefiwe mme e bile e tlhophiwe fa go kgonega .
Letlhomeso la Semolao mo Pusong selegae
Leitibolo la bona le belegwe ka 1966 fa gofejane e belegwe ka 1985 .
Go botlhokwa thata mo bantshadikunong le badirisi ka bobedi ba nne ba sedimoseditswe ka dikoketsego tsa tlhotlhwa ya ditsenngwateng .
Batlhokomedi ba porofešenale ke batlhokomedi ba ba neelang kgakololo ya boitseanape mo mererong e mo go yona maloko a boto a ka tswang a tlhaetse kitso e e lekaneng .
( BUKA YA DITAELO YA MMASEPELA WA SELEGAE WA RUSTENBURG GO YA KA DITAELO TSA KAROLWANA 14 TSA MOLAO WA THOTLOETSO YA GO BONA TSHEDIMOSETSO , MOLAO WA BO 2 WA KA 2000 )
Kwa Kapabophirima , kgwedi ya Lwetse e bitswa kgwedi ya netefatso mo thulaganyong ya thekiso ya kumo ya setlha .
Ditlapele tsa Porofense
Tikologo ya thuto , ka jalo e feta ya mmele kgakala ; e akaretsa dikamano tsa batho tse di nayang botshelo bokao , e bile di re thusa go kgona go laola bokgoni jwa go tshela jaaka fa F.R.
Mekgwa e go dirisiwang bolemirui ka teng fa go lemiwa botengteng go uma dijwalwa go ka tlisetsa mathata tota fa go se na dimela tse di ka sireletsang mmu mo godimo .
Setshwantsho sa 2 : Korong e e nosetswang kwa Orania .
Tsela ya tumelano kgotsa e e ikaegileng ka dikgatlhego - tsela e e bona kgotlhang e le karolo ya tlhago ya dikamano tsa batho .
Tiro eo , e tlaa ba kgontsha go botsolotsa ka moo badimo ba bona ba neng ba dira ka teng mabapi le mabaka a a amang tikologo le pholo. .
KITSO YA SETSO E E TENG MO SETŠHABENG 13
Ga go na batho ba ba ka ba tlhokomelang kwa gae
Madi a a tlamelwang ke karolo ya puso ya bogareng kgotsa ya diporofense mo dipusomerafeng gore pusomorafe e tle e kgone go dira gore ditirelo tse di rileng di fitlhelege thata mo setšhabeng .
Mokopatshedimosetso o tshwanetse go newa direkoto tse a di kopileng fa fela a dirile dilo go ya ka dipatlalafalo tsa mokgwatsamaiso o o latelang :
O ka o kgatsa mo molelwaneng wa tshimo kgotsa fa thoko ga tsela ya polase .
E ngwe ( tlhalosa )
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Tonko ke ya Letonkomane !
E tlaa feletsa ka tumelano go tsweletsa porojeke , kgotsa go ka fitlhelwa e le gore porojeke ga e kgonege mme e se ke ya dirwa .
Botho jwa gagwe jwa seAforika bo ne bo le kgatlhanong le melawana ya setso sa morafe wa Amerika . ' Badimo ba re thuse ' o ne a ikuela : ' motho o ka ruta jang mo bathong ba a sa tsamaisaneng le maitlhomo a setso sa bone ? '
Tlaleletsoboleng
Go na le dikolo di le tharo fela le ditliniki di le pedi mo tikologong eno .
Es'kia Mphahlele o ne a ganana le motlhalefi yo o tswaletsweng mo sephiring .
Motswako o o rileng o o yang go kgatshiwa mo dijwalong o tlhakanyeditswe mo tankeng e kgolo e e gogwang , go sale gale kwa leobong la tswakanyetso ya dikhemikale , le go kgweelediwa kwa masimong a a yang go kgatshiwa le go pompelwa mo sedirisong sa kgatsho .
O jwala peo e e ka emelang e e ka se meleng .
( c ) motšhutšhisi kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , fa kgetse e sa ye kwa tshekong , ba tshwanetse go tsaya tshweetso nngwe ya mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong , o o tlhokang go tseelwa matsapa a magolo go feta mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong o o neng o tlhophilwe pele .
Molemi wa korong o tshwanetse go ithuta maemo a go uma mme gape le go kgona go lekaleka ka boiketlo bokana ba kumo bo bo ka nnang teng mo polaseng ya gagwe jaaka ene a jwala korong .
Netefatsa gore ga o saene tokomane epe o le mo kgatelelong epe ;
O raya gore bontsi jwa maAfrikan ba kgoafetse mo e leng gore ditumelo tsa setso le meetlo di kgaogantswe le bonnete jwa letsatsi le letsatsi .
Go ka nna botlhokwa go tshwara dipitso le makgotlana a a botlhokwa a lekoko go tswa mo bontsing le mo lekokokganetsong le legolo gore ba tle ba lemoge gore se ga se morero wa lekoko , le go tshegetsa tiragatso ;
Mokgwa o emang kgotsa o nnang ka ona fa fatshe
Fa tlase fa ke dikao tsa tshoboko ya dipegelo tsa peoleitlho , tebosešwa le tekanyetso .
Leba lenaane
Mo ntlheng e go botlhokwa gore komiti ya woto e ipone e le mofatlhosi e seng mmasepala wa kwa tikologong . ( Re tshwanetse go tlhokomela dilo tse di rileng , jaaka mmotlolo wa Kgokaganyo ya Baagi ya Toropo ya Buffalo o o lebegang o latlhela komiti ya woto mo tirong ya yuniti e e seng mo bogareng ya tsamaiso ya mmasepala . )
Dumela go bua dikeletso tsa gago le tse o di ratang le mogakolodi wa gago .
Katiso ya Bakatisi ( ToT ) e ikaelela go thusa baemedi ba babedi ba ba nang le maikaelelo ba nngwe le nngwe ya bommasepala ba ba welang ka fa tlase ga karolo ya kgaolo le baemedi ba babedi ba kgaolo .
Dikungo tsa ngwaga wa ntlha fa di fitlhelelwa ke tsona mabaka a gore go fetelwe kwa ngwageng wa bobedi , fela jalo le tsa ngwaga wa 2 ke mabaka a go ya kwa ngwageng wa boraro .
Kgaphela bana kwa thoko : Baeng botlhe ba mo bodirelong ba tshwanetse go nna sekgala se se babalesegileng go tswa kgaolong ya bodirelo .
20 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakilweng mo go molawana wa 1 kgotsa 1A wa Intimidation Act , 1982 ( Act No . 72 of 1982 ) .
Mathompo ( hoses ) : Emisetsa mathompo a a phanyegileng le go dutla .
Mmaraka wa Boditšhaba wa Ditlhagiswa tse di Foreše wa Mpumalanga
Fa o batla kitso gape o ka e kopa ka go romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
5 . Ditekanyetso di ka naya dithulaganyo tsa go tetla go balaodi / beng go dirisa tšhelete e e lekantshitsweng .
Dikgolagano tsa kgwebo tsa boditšhaba di golaganya bantshadikuno le mebaraka ya Aforikaborwa le badirisi le bantshadikuno ba lefatshe ka bophara .
Araba dipotso tse di latelang
Tiisetso e ya Afrikan , e tswa mo athikeleng ya bobedi e e nang le dikarolo di le pedi ka setlhogo sa : Renewal Time e e phasaladitsweng mo makasineng wa Tribute ka Tlhakole 1998 .
O thusa makoko go fitlhelela tharabololo e e utlwanetsweng .
Dipitso tsa ditlhophathutano
Se , se batla tswelelo pele magareng ga dikopano le go netefatsa gore merero e e botlhokwa e tlosiwa mo lenanetemeng fa fela e setse e rarabolotswe .
Netefatsa gore difiting le ditlelempe di siame thata pele go ka bewa thulaganyo mo kgatelelong le go pompa seedi .
( aa ) Dikgetse tsa phaposo mo ditshekong tsa balatofadiwa , ba , go ya ka nako e e umakiwang mo go molawana wa 4 ( 1 ) ( b ) , ba ne ba le dingwaga di le 18 kgotsa go feta mme ba le ka fa tlase ga dingwaga di le 21 , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 4 ( 2 ) ; le
Mooki wa gago kgotsa ngaka ya gago e ka go eletsa ka seo o tshwanetseng go se ja .
Setshwantsho sa 3 : Disalela tse di tlogelwang mo tshimong morago ga thobo di sireletsa mmu e bile di oketsa kotlo mo mmung .
Tlhabololo ya PAIA malebana le Kaelo ya Karolo 10 le go bonwa ga dimmanuale tsa PAIA .
Se , se akaretsa , tsela e o emang kgotsa o nnang ka yona fa fatshe fa o tsweletse o reeditse mongwe kgotsa o dirisa ketso e e tshosetsang motho .
La ntlha , re itse se se reng : " Dira tsa tshimologo ka tshwanno " .
Ditokololo di tshwanetse go nna batho ba tlhago , fela mo mabakeng mangwe terasete ya taelothato , ka tokololo ya yona le yona e ka nna tokololo .
Batsayakarolo ba leba tshekatsheko ya thuto ka ga Seymour .
11.2 Mekgwa-tsamaiso ya dikopano
Dišedulo tsa dituelo di letla go lekanyetswa ga madi ( go akaretsa diabe tsa beng ba ba farologaneng ) , le gore sekoupu sa tumelano ya matlole e akanyetswe .
Go nna botoka go uma ga korong le go kgona go e boloka sentle gore e e dirisiwa morago ga nako e ne e le dintlha tse di dirileng gore go kgonwe go aga metse le gore batho ba nne mo teng ka tshimologo ya go tlhabologa ya batho .
Komiti-Khuduthamaga kgotsa Komiti-khuduthamaga ya meyara e amogela dikatlanegiso go tswa kwa dikomiting tsa diphotefolio le kwa botsamaising jwa khansele tse di yang go sedimosetsa Lenanetema la Khansele .
Tshugommu ya motheo e latela thobo ya dijalo tse di fetileng .
Netefatsa gore ga go na dithipana kgotsa didikologi tse di fedileng , ka gore fa go ntse jalo o ka se kgone go bona go tsenelela ka boteng bo bo tlhokiwang go baya peo .
Fa kemonokeng le katiso tse re di tlhagisang di le mosola mo go lona , lo tlaa tshwanela go diragatsa diphetogo tse di tlhokegang mo mekgwatirisong ya ntshokuno ya lona .
Go botlhokwa thata go lemoga gore fa disalela di dirisiwa kgotsa fa di tlosiwa , o tlosa gape le didirisiwa tsa dimela le dikotlo go tsweng mo tshimong , tse di neng di ka bo di oketswa ka go dirisa dinonthsa .
Ditirelo Tsa go Maketa
Diketane tse dintshwa ke tlhotlhwa e nnye go duela fa go bonwa go beiwa sentle ga peo .
Ka go anama tiro ya metšhene mo ngwageng yotlhe go kgonisa molemirui go dirisa diheketara tse dintsi go feta ka boene kgotsa go kgona go dirisa badiredi ba ba fokoditsweng mme go bonwa kumo e e fetang .
tsona mo isagong mabapi le dipoelo tseno go tswa
( ii ) go matlafatsa bana go tlotla ditshwanelo tsa botho le dikgololosego tse di botlhokwa tsa batho ba bangwe ka go ruta bana go tsaya maikarabelo a ditiro tsa bona , le go sireletsa dikgatlhegelo tsa batswa-setlhabelo le setšhaba ;
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Tiragatso ya Bokgoni
Kaedi ya 2 ya Batsamaisi ba Togamaano e e totileng-baagi e na le ditlhaloso ka ga togamaano-pele tse di tlhokwang ke woto e nngwe le e nngwe .
Ntlha e e kgonisa phetolo e ntsinyana ka palo ya peo e e dirisiwang .
( xi ) Dikitsiso
Fa rekoto e bolokilwe mo khomphiutheng kgotsa e le ka sebopego sa eleketeroniki kgotsa e le e e kgonang go buisiwa ke motšhine :
2.2.4.1 gataka ditlamelo tsa molao ope wa Aforikaborwa kgotsa taolo epe e e nang le maatla a semolao mo Aforikaborwa ; le / kgotsa
Go sa ntse gape go le botlhale go bua le ditlamo tsa dikhemikale di le mmalwa go tshwantshanya ditshenyegelo tsa tshelo tsa dikhemikale ka heketara le go sekaseka seemo sa tirelo e o tlaa e newang .
1.2.12 ga a tshwanela go goga matlotlo kgotsa dithoto go tswa mo kgwebong ya gagwe ntle le tetla e e kwadilweng ya GEP ;
Ga se tiro e e bonolo go ranola se e leng molemiruitota .
9 . O ne o ka re o wela mo lotsong lofe lwa baagi ?
Gape e dira go netefatsa gore PMS e sekasekiwa e le sengwe se se dumelwang ke baagi .
Khonferense ya Boditšhabatšhaba ya IAPTI : 5 Diphalane 2013 , London , United Kingdom .
Seno se akaretsa , se a se bitsang , ' thuto ya nnete ' - go feta sekolo sa merafe-mentsi , mme go le diporogorama tse di tlhomameng le tse di sa tlhomamang tsa : " thuto-gape , go tlhakana-gape , go tlwaetsa-gape le tikologo e e fetotsweng thata ya go ithuta . . . "
Dipalangwa - ketleetso go maloko a baagi le bafatlhosi .
Sekgala sa tsalo
9 . Maikarabelo le ditiro tsa Kgotla ya Setso
Mo puisanong e , re tlaa tsepama fela mo kabong ya lefathse ka tsela ya kabosešwa mme e seng go bua ka ditopolefatshe le pusetsolefatshe .
Tlhola o ntse o gakologelwa , fa o batla go fetsa kwa pele mme o nne mofenyi kwa mafeleleong , fela jaaka motabogi a ipaakanya go tsenelela go kgona go taboga ka maatla otlhe a gagwe mo peisanong e khutswane ka go ikatisa diura tse dintsi mo lebaleng le mo jemeng mme gape le go tlhokomela dijo tse a di jang ; go ntse fela jalo go molemirui go baakanya mebu , go fenya mefero le go otla mmidi go tswelela mo setlheng go fitlha mafelelong fa thobo e nna katlego e wena o ka e itumelelang go tswelela ka gore o kgonne ka boyotlhe ba teko ya gago .
11 . Motsamaisi wa CBP , a thusiwa ke bomankge ba CBP , o kokoanya pegelo ya woto ka ga kgatelopele ya tsenyotirisong ya porojeke le maatla mme o neela motsamaisi wa IDP tshedimosetso e , go susumetsa ditiro tsa peoleitlho le tekanyetso .
A go nne mo tlhaloganyong ya gago gore go kgonege morago ga kgatsho ya sebolayatlhatshana sengwe le sengwe gore go tlhokega paka e e rileng pula e sa ne .
Jaaka morutabana , o somarela kitso , go ikakanyetsa ka tokologo mme o tlotla gore motho a tlhaloganye ka tsenelelo kgolagano e e teng mo bathong ba ba farologaneng , ditšhaba le lefatshe le ba tshelang mo go lona .
Re solofela go tsomana le tlhale e e kgaogileng ya diane tsa maloba tsa setso , le go batlisisa tsweletso e e santseng e le teng mo baaging ba metseselegae . "
Ke fela boeteledipele jwa botlhalefi bo bo golaganang nako le nako le ntlha ya batho ya sepolotiki le tirelosetšhaba tse di ka thibelang ntlha ya bofelo ya go nna lefelo la bofelo le mmogo re leng botswa thata go le fetola . "
INŠORENSE
Dipoelo le diphitlhelelo tsa di solofetsweng mo setlhopheng sengwe le sengwe di sobokanngwa mo tšhateng .
2.4 Go thapiwa ga Batlhokomedi ( Jang le gone ke Mang )
Dikgato tsa semolao
" Fa e le gore kgotsa fa nako e tlwaelo ya go buisa e nnang ya mmatota , gona batho ba tlaa tlhoka mokgatlho o o rulaganeng wa matlhale o o siameng go ba tlamela ka dimatheriale tse di tlhokegang . "
Mo maitekong a go tsenyatirisong tsela ya boiphediso go supilwe dilo tse di latelang di le botlhokwa go netefatsa gore tlhabololo e arabela ditlhokego tsa baagi ba tikologo , bogolosegolo ba ba senang ditšhono :
Mo lefatsheng ka bophara ditlhaka di supa gore Afrikaborwa e mo maemong a a kwa tlase mo mafatsheng a a nang kgono .
( 4 ) Botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , bo tshwanetse jwa tseregangwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa moneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong yo o umakiwang mo go molawana wa 56 ( 1 ) , o a tla etelelang pele tsamaiso e e tshwanetseng go latelwa kwa botsereganying .
Mefuta ya korong e e fenyang bongadube ba Serasia e tshwanetswe go jwalwa ka go nna tlwaelo ya bolaodi .
Go mabaka a le mane
Tlhatlhobo ya motswedi mongwe le mongwe o o kgonagalang wa tshegetso ya kwa ntle ya CBP ;
Melao ya kgotlatshekelo
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go nesher@tiscali.co.za .
( 6 ) Molaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago , o tshwanetse gore , ka mokgwa o o tshwanetseng , e tlose rekoto ya taelo ya phaposo nngwe le nngwe mo tshekong e e dirilweng mabapi le ngwana go ya ka Molao ono , ka letlha le ngwana a tshwarang dingwaga di le 21 , kwa ntle ga fa ngwana a bonwe molato ka tlolomolao nngwe pele ga letlha leo kgotsa fa a sa latela taelo eno ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
Mo ntlheng e , o ne a tshegetsa tumelo ya gagwe ya gore batlhalefi , kwa ntle ga go tsena ga bona mo setšhabeng , ba tshwanetse go ela tlhoko maemo a mo go ona botlhalefi e nnang lebaka la tlhotlheletso e e fekeetsang ya dikgatlhegelo tsa karolo nngwe .
Komiti ya Woto e ka rulaganya mokgwa wa go bega , o o tshwanang le o o dirisitsweng go sekaseka tiro ya batlhankedi le ya badiri ba khansele o o tlhalositsweng mo mojuleng wa bo 4 .
rotloetsa ba bangwe gore ba duele direiti le lekgetho la bona
Micro Finance ( e tlamela Dikgwebo-Potlana ka thuso ya madi , le mekgatlho-kgwebo Gauteng ) .
Motlho ga o golele kwa godimo thata - gantsi ga o fete bogodimo jwa 40 cm .
Go mosola gape go tsaya diteko tsa mebu morago ga ngwaga e e neng e se pila le morago ga ngwaga e e neng e le pila tota gore lenaneo la go lokela monontsha le rulagangwe go tsamaelana le jaaka go tlhokiwa ka setlha se se latelang .
A ditiro tsotlhe di botlhokwa ?
Aterese ya Poso :
Boineelo bo bo tokafetseng ba balaodi le baetapele ba manane go dira jaaka setlhopha go dipatlisiso tse di tokafetseng le tsamaiso e e nonofileng ya dipatlisiso .
Maikaelelo a Molao
3 ) Tlhokomela ntlo ya gago : Tlhokomela ntlo ya gago ka go e penta kgabetsa , go baakanya fa sengwe se robega mme o nne o ntse o baakanya kagale .
go diragatsa Batho Pele .
Go tshelela motho botlhole .
( ii ) go tlhoma le go tshola mo maemong a le mangwe tsamaiso ya tetlelelo ya semmuso , jaaka e beilwe , ya diporograma tse di dirisetswang phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka- tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong ; le
Batho ba ba mo lelapeng
Ke mokwadi , motaki wa tse di bonwang kgotsa modiragatsi yo o fileng " mabaka a dikakanyo le maikutlo " le yo o re tlisang " gaufi le setlhabi le boitumelo tse re di utlwileng " tsa motsi wa hisetori .
2 / 9 , 2 / 10 Tshwetso ka ga mekgwa e mengwe le go supa diporojeke
Tlhama lenaane la dipotso le le tla dirisiwang go botsolotsa batho ba mabapi le tlhabololo ya woto .
mabala a metshameko
Nna le maemo a go fetola maano fa go tlhokegwa .
Dipalangwa tse dingwe ( palo )
Mo dikgaolong tse dingwe korong e tla tswelelwa go jwalwa ka e na le mosola mo thulaganyong ya thefosano ya dijwalwa go fokotsa mefero mo nakong a telele le go oketsa kotlo mo mmung .
Madi a ditshiamelo a a duelwang ke letlole fa motho a kgaolwa mo tirong jaanong a tla gogelwa madi a lekgetho fela jaaka madi a ditshiamelo a a kompa a fa motho a rola tiro .
Mahube e tla duela madi ano le fa RBP e sa duele beng ba yone ba dišere merokotso epe
O tlaa simolola leng go suga mmu ?
Lawrence Luthango , mogokaganyi wa porofense , wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Ditlamo tse di tlhokang go duelwa ;
Tirelo ya go rwala balwetse ba ba mo diphateng ba ba palelwang
Go reka ditekete tsa dibaesekopo , bobogelo le tsa sefofane
Dikungo le ditiro mo sedulong ya metswedi di tshwanetse tsa tshwaraganngwa le tse di mo letlhomesong la lloko go dirisiwa dinomoretshupo .
Kitso e atolosa tlhaloganyo , mme mo tikologong ya patlisiso e e lokologileng , le tokologo ya puo , e nna sediriswa se segolo sa diphetogo .
Mme jalo , mo Grain SA re rutile e bile re tshegeditse balemirui ba ba leng diketekete ba ba nang lefatshe le ba ka le dirisang kwa ntle ga gore ga ba na didiriswa tsa go ba kgonisa go dirisa thekenoloji ya segompieno ( metšhene e e tshwanetseng ditiro ) e bile ga ba kgone go bona madi a ba ka a adimang go lokela peo mo mmung jaaka go tshwanetse .
Dikgatelelo tse Mphahlele a di umakileng ka 1989 , di etegetse , moo batsadi ka bobedi ba tlhoka go dira kwa kgakala le legae ; malapa a le mantsi a na le motsadi a le mongwe ; botlhokatiro jo bo kwa godimo le mathata a mangwe a loago .
Botlhokwa jwa sekgatshi ga bona tlhaloso - go dirisa taolomofero ya sekhemikale ga go fela bonako le go nonofa , fela gape go tlhotlhwatlase thata - tlhotlhwa ya disele e pateletsa molemi go bereka thata ka bokgoni le nonofo - taolomofero ya sekhemikale ke tshugommu e e fokoditsweng e tlaa nna tsona tsela ya isagwe .
Go tlhomamisa dikgaotso tsa tlamelo tse di kgethegileng , dirisa kaedi ya modiri ya motšhine , gammogo le mafelo a dintlha tsa tlamelo le ditaelo tsa tlamelo le dinyalantsho tsa tirelo .
Kakanyo ya dintlha tse di itsiweng e tswelela go tswa mo dintlheng tse di kgethegileng go ya go tsa kakaretso - ke gore , go tswa mo thulaganyong ya maitemogelo go ya kwa konosetsong ya kakaretso .
Go tlhopha mopalami yo a sa tshwaneleng pitse go ka e sadisa morago mo lebelong mme go ntse fela jalo mo bolemiruing .
Tshedimosetso e e tshwanetse ya tlhagisiwa le go bewa mo phousetareng gore e bonwe ke baagi .
Ga go na sepe se se nnang jaaka se ntse go tswelelela ruri mme re tshwanetse go solofela gore pula jaaka re e ' tlwaetse ' e tla na gape .
O akanyang ka setaele sa puo se se dirisiwang mo Pula / Imvula
Dintlhakgoreletso ke gore Mmuso ga o tlamele ka matlole a a lekaneng go dira dipatlisiso tse di utlwalang .
Woto . . . . . Kopano ya kgaolotlhopho/e e kgethegileng/ya baagi fela
Dikungo tsa legato le ke :
Re tlhoka go tlhaola diteng dife go lemoga ditogamaano ?
" Tlhabologo e re rotloetsa go sala morago kitso le tsa botsweretshi ; diphethene tse di thata tsa maemo a sepolitiki , loago le ikonomi , go nna ditswerere mo go direng tsa diatla fela , dikgono ; le go baya dikgatlhego le ditoro tsa mongwe le mongwe mo ditirelong tsa naga le setšhaba sa gaabo-motho . "
98 . ( 1 ) Ditsheko tsotlhe tse mo go tsona bana ba latofadiwang ka tlolomolao , tse di neng di tlhatlhetswe pele ga go simolola ga Molao ono , mme di sa konosediwa pele ga go simolola ga Molao ono , di tshwanetse go tswela pele mme di konosediwe ka gotlhe e kete Molao ono ga o ise o letlelelwe .
Bokgakala kgotsa bogaufi ba polase ya gago go disilo tse di ipapisang le Safex bo tlhotlheletsa tlhotlhwa morago ditshenyego e balemirui ba e amogelang .
Maiteko otlhe a tshwanetse go dirwa go fusetsa 100% ya dinamane tse di tsetsweng .
Tsamaiso ya theko ;
Tlhola gore ditshwarisetso di tshwere sentle ka ntlha ya gore fa go tsamaiwa mo nageng di ka roba beteri fa di sa tshware sentle .
Mphahlele o ne a akanya ka moo maitemogelo a gagwe a mo agileng ka teng go mo tlwaetsa botshelo ; go simolola a le modisa kwa metsemagae , le fa a tsena sekolo go fitlha bonneng jwa gagwe e le morutabana , molwelasetso le mokwadi go ralala Aforika , Yuropa le United States .
( i ) laela gore ngwana a gololwe ka fa tlase ga ditaelo tse di neng didirilwe la ntlha ; kgotsa
Go bokete thata go simolola dirutwa tsa temothuo gape .
Athikele e rometswe ke Dr Johann Strauss , Monetetshi wa Dithulaganyo tsa Dijwalwa , Ditirelo tsa Patlisiso le Tlhabololo ya Thekenologi , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
Fa e sale ka nako eo , dplg e kasetile Dintlhakaelo tsa Tlhomo le Tiro ya Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala ka 2005 .
Lenaneo la 4 le bontsha tshedimosetso e e tsharologileng ya dituelelo tse .
Thulaganyo gape e ne e amogela ditokololo go supa boanaanelo go tshegetso go tswelela ya bona .
Ka kopanao e e neng e tshwerwe ka 21 Diphalane 2014 ya batlhokomedi ba Boitlhokomelo ba Tlhaka ya Mariga go dumetswe setlamo ka ntlha ya dikabelo go tshegetsa dithulaganyo tsa dipatlisiso ka ditlhaka tsa mariga tse di farologaneng , mme gape le go duela maikaelelo a mangwe a a ka nnang teng jaaka mananeo a phetogo le go oketsa kgono mo bodirelong ba ditlhaka tsa mariga .
Lekgetho le , le itsagale e le lekgetho la letseno .
Go sweditswe :
Kwa tshimologong dimela tse di tshwaetsegileng di aname fale le fale mo tshimong , mme morago di tlaa bonala ka ditlhopha mo meleng .
( d ) Ngwana mongwe le mongwe go tshwanetswe ga buisanwa le ene ka mokgwa o o tshwanetseng dingwaga le kgolo ya tlhaloganyo ya gagwe mme go tshwanetswe ga buiwa le ene ebile a letlelelwe go bua ka puo ya tlhopho ya gagwe , ka go dirisa toloki , fa go tlhokagala .
Ditshekiso
Go supilwe gore go fokotsa go lema go ka laola mefero mme gape go ka suga bogodimo ba mmu go kgona go boloka metsi mo mmung .
Kgato 4 : Tlhatlhoba
Paka e e masisi e ka farologana go ya ka maemo a loapi le kgolo .
Ke go re : dilitara tse 12 x go feta ga 10 = dilitara tse 120 ka heketara .
Ntshodikuno ya dikunothoto tse di farologaneng ka modirisi yo e leng mong ;
Selekanyo sa taolo ya disenyi tse di kobilweng le kanamo ya taolo e e tlamelwang ke leidi , ke tiro ya tiragalo e e mo go lona .
Gone jaanong ke lema diheketara tse 15 tsa lefatshe .
2 ) Mmasepala wa gago ga a go naya lokwalo-bopaki .
Patlisiso ka mefuta ya go boloka mmidi e balemirui ba ba phelang ka go dirisa bolemirui ba e dirisang kwa ARC-GCI
Ke ne ke na le 15 ha ya lefatshe le e leng la me ( mo kgaolong ya morafe ) mme ka hira diheketara tse dingwe tse 30 , " ga rialo Labious .
Go botlhokwa thata gore mmedisi a se suge mmu gaufi go feta le matlhogela ka nako ya kgato e ka medi e mengwe ya nnete e ka kgaolwa .
Ke nnete go mofuta mongwe le mongwe wa mmu ( tshimo , mafulo , masimo le naga ) .
Botsa potso nngwe le nngwe gangwe mme lo buisane ka nngwe le nngwe pele o fetela kwa go e e latelang .
Go na le dintlha tse di ka supiwang tse di tlhomang ke goreng lefatshe la magae a pele le sa dirisiwang :
Go laola dipholo tsa bona .
Mabapi le ditlhokego tsa semolao , fa di ka se ke tsa dirisiwa , montshadikuno / motsamaisi o tlaa rwala maikarabelo a tshwetso ya gagwe .
Go fitlha gompieno , Eskia o a botsa : " goreng re itshokela kgopolo ya gore ditsopotlana tse dingwe di ipone di le botlhokwa go gaisa tse dingwe ? "
Se se botlhokwa go gaisa , Es'kia Mphahlele o ne a bua ka gore re tshwanetse ra itumelela botlhokwa jwa go nna le kitso .
( c ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , morago ga go akanya ka ga ripoto le mabaka mangwe a a matshwanedi , fa e kgotsofetse gore go ka fa dikgatlhegelong tsa bosiamisi go dira jalo , e ka-
Ke batla go nna molemirui o o leng botoka e bile le motho yo o leng botoka go feta jaaka ke ntse jaanong .
Dipego tsa tlelaemete
buile le go dumelanana le mokhanselara wa woto mabapi le letlha la kopano
Ka go dira jalo maemo a go kgona go busetsa madi fa a adimilwe a nna teng mme ba ba mo adimang madi ba tla itse gore ba ka mo adima madi gape .
" Ka gore ke tsaletswe mo polaseng , keletso ya me ka dinako tsotlhe e ne e le go nna molemirui , mme e rile fa ke bona tšhono ya go hira polase mo sedikeng sa Kaallaagte ka 1997 , ka se ke ka senya nako , " ga rialo Samuel .
Kgotsa a gongwe o ka bo o ntsha go le gogolwane mo lefatsheng le lennye le o nang nalo ?
Mphahlele o ne a tshwaela gore mo go Mhudi , jaaka Chaka ya ga Thomas Mofolo , bakwadi ba tshwantsha bagaka ba bone ba Aforika jaaka batho ba ba nang le seriti , e seng go ya ka ' botlhaga le bomatla ' bo basweu ba neng ba ba amanya le bagaka ba ba tshwanang le boShaka .
Godimo ga moo , boeteledipele ba sepodisi ga bo a bolelela Khomišene gore tshwetso ya go tswelela ka leano la tlhaselo , fa bangalatiro ba sa ithaope go baya dibetsa tsa bona fa fatshe le go phatlhalala , e ne ya tsewa kwa kopannong ya Foramo ya Bolaodi ba Bosetšhaba ka 15 Phatwe .
1 . Dišere le morokotso wa madi :
Dijalo tse dingwe le tsona di fa gongwe di akarediwa-gantsi dijalo tsa furu ya leruo .
Mmasepala o tshwanetse wa tlhama diKPI tsa yuniti tsotlhe tsa ona , badiri ga mmogo le tsa baneeladitirelo .
Se se masisi ke gore leano le gatelela tlhokego ya potlako ya go dira kgatelopele ya ka bonako mo mabakeng a le mmalwa go kgona go dira phokotso e e bonalang ya bohuma le go tlhoka tekatekano .
Ke tla rata go nna le polase ya diheketara tse 500 mme gape ke tla rata go tlhotlheletsa bana ba me go dirisana mmogo le nna mo polaseng gore le bone ba kgone go uma dijo go bokamoso , fa ke tsofetse .
3 GO AKANYETSA GORE A GO KA DIRWA CBP
Diaparo tse di sireletsang tsotlhe tse di supiwang di tshwanetswe go neiwa ke mong kwa ntle ga tuelo mme gape di tshwanetswe go kwalwa mo sekwadising sa pabalesego .
6.14 Go tlhomamisa gore RBA e fitlhelela maikarabelo a yone a tsa ditšhelete .
( c ) Ditaelo tse di ntshitsweng lwa ntlha , di tshwanetse go isiwa kwa Palamenteng pele Molao ono o similola go dira .
16.5.1.4 Fa dibouto di lekana , modulasetulo wa o tla nna la tshwanelo ya go bouto gape kgotsa go latlhela bouto ya makgaolakgang .
Go baya tse di kwadilweng fa godimo mo tikologong ya tlotlo , ka tshimologo ya ngwaga wa 2014 maemo a tlhotlhwa ya mmidi mo Afrikaborwa e ne e le kwa godimo go feta ka ntlha ya go rekiwa ke mafatshe jaaka Mexico , Zimbabwe , Taiwan le Japan .
Go batla go tlhapologa ka gale
Fa maemo ano a fitlhelelwa , tshedimosetso e tshwanetse go senolwa ka ntlha ya mabaka a go bo e ama setšhaba .
Tonakgolo Mabuza o rile ntlha ya theko le kwadiso ya lefatshe la Mmaraka wa Boditšhaba wa Ditlhagiswa tse di Foreše wa Mpumalanga e konoseditswe .
Dikonteraka , batlamela ka ditirelo
Phetiso ya tshedimosetso .
Go botlhokwa go tlhaloganya hisitori ya baagi fa go dirwa tlhabololo ya togamaano
RENTE YA BONNO GA E A TSHWANELA GO FETA 1% YA TLHOTLHWA YA THEKISO
( 3 ) ( a ) Moreetsa-kgetse o tshwanetse go tsenya dingwaga tse di tlhotlhomisitsweng go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , mo rekotong ya tsheko , go nna tsona dingwaga tsa ngwana .
Molemirui yo a tlhalefileng o tlaa kgona go fetola lenaneo la gagwe la go jwala go leka go gamola tlhotlhwa e e leng kwa godimo fa e le teng .
Ditiro tse di tlhokegang
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go dirisa mefuta e o e itseng e e setseng e kgonne mo tikologong ya gago kgotsa mo polaseng ya gago .
Go tlhotlha oli ya soyabini mo peong , disoyabini di a thubiwa , go nyalanngwa diteng tsa bongola , di potokwa go nna lekakaba le go tlhotlhwa ka " hexane " ya kgwebo .
Dikgoreletsi tsa tshimologo Tsereganyo Bokhutlo jwa loeto
Ditaelo tse ke jenome ya gago .
Khansele nngwe le nngwe e ntšha e tshwanetse go thala leano la dingwaga di le tlhano le le kaelang mmasepala mo pakeng ya ona ya ofisi .
Dikarolo tse di dira mo Molaong wa Mefutafuta ya Ditshedi .
Go nna molemirui mo matsatsing a segompieno ga go botoka mme jalo re tshwanetse go dirisa dineo tse re di amogelang ka botlalo .
go dumela ka tlhogo , ka go bontsha ka sefatlhego
( a ) Setlhpha sa 3 ;
Motswedi wa maatla a kgogo e ka nna dipholo , dipitse , ditonki kgotsa diterekere .
71 . ( 1 ) ( a ) Kgotlatshekelo ya ngwana e e ntshang katlholo go ya ka temana ya ( b ) , e tshwanetse go kopa ripoto ya pele ga katlholo e e kwadilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , pele katlholo e ntshiwa .
Molao wa Tshireletso ya Tshedimosetso ya Poraefete wa bo 4 wa ka 2013 ( PPIA ) o tlhabolola PAIA ka ditsela tse di farologaneng .
Ditiro tse dingwe
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse go leba dintlha tsa tekanyetsokabo tse di amang baagi mo diwotong tsa bona
" Overhang " ke peipe e nnye e e nang le dikgatshi e mo gongwe e kalediwang ka dikheibole go feta dithawara tse di kwa losing go oketsa kgaolo e e kolobediwang .
Ka ntlha ya tlhotlhwa e e leng kwa tlase ya mmidi le dijwalwa tse dingwe , teko e e lekaneng ya kgono ya bokana ba kumo mo masimong a a leng mo polaseng ya gago mme le go loga leano la bogare ba kgono ya masimo a gago e tlhokiwa go dirwa .
Tlhopho ya mofuta ke tshwetso ya go uma e e botlhokwa thata mme e ka kgona go fokotsa kgonego ya go fosa e bile e ka oketsa bokana ba kumo e e umiwang .
O ka nna mongwe yo a leng lesego ka ntlha ya go nna le metsi a a bolokilweng mo mmung , a o ka tshegetsang lenaneo la gago la go jwala disonobolomo le nako e o ka di jwalang .
1.3 pele ga letlha kgotsa ka Letlha la Tshaeno ( kgotsa letlha leo Moadimiwa le Moadimi ba tla dumelanang ka lona ka go kwala ) , Moadimiwa o tla bo a neelane ka ditshiamelo tsa gagwe , setlhogo le merokotso e e kwadilweng fa fatshe e e yang go Moadimi ;
Go souta go nna mo matshosetsing Tshouto ya bona e ya tlase
Go ne go na le katiso e e maleba e nnye kgotsa e se yo gotlhelele ;
Mphahlele o neela bopaki ka go lemosa mmuisi melao e le mmalwa e e fetisitsweng ke mebuso ya National Party e e latelanang , go ganela Bantsho ka ditshwanelo tsa bona , go simolola fela ka ' the Native Land Act of 1913 ' .
Fa bokana ba metsi a a tlhokiwang a sa ntshiwe , o ka setela kgatelelo ya pompo go ya godimo kgotsa go ya tlase jaaka go tlhokiwa .
Taolo ya setšhaba mo tlhabololong
Pharologano ke eng mo dipontshong tse di fa godimo ?
Palo ya tiriso ya madi le bolaodi di ka lebelelwa e bile di ka supiwa bolaodi , badiredi ba bangwe le batho ba ba dirang " tirotota " .
Pompo ya metsi gale ke ya mohuta wa sentifurukale mme e ka bulelwa " pelo " ya thulaganyo ya tsidifatso .
Ditogamaano tse di godisang boikarabelo gareng ga baagi le bathati ( ka jalo boikarabelo jwa kwa godimo le kwa tlase bo botlhokwa ) ;
Maemo a boitshwarelo ba balemirui a a fokotsega mme nako e gorogile gore Thulaganyo ya Bolemirui e simolole go ikemela le go simolola go supa gore e ka kgona .
6 . Go tila go tlhaolwa ka tsela e e sa siamang ga Maloko mangwe ka go tlhomamisa gore morokotso mo letloleng wa Maloko a e neng e le Maloko ka letlha le ka lone Letlole le ileng la fetolwa go tswa go melaometheo ya madi a ditshiamelo a letlole go ya go melaometheo ya madi a a ntshediwang letlole o begwa mo Mading a Letlole le a Kolotang Maloko ;
Mosola thata
( 9 ) Fa motšhutšhisi a supa gore kgetse ga e kitla e faposiwa mo tshekong , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse go-
Badiri ba ba ngadileng ditiro ka bongwe le ditlhotshwana tse dinnye tsa badiri ba rotloeditse maemo a kgotlhang le go tsogelana kgatlhanong mme se se ne sa baka , ka tsela nngwe , dintsho tsa batlhankedi ba tshireletso ba Lonmin le badiri ba ba sa ngalang ditiro , le go tsenya matshelo a badiri ba ba sa ngalang ditiro ba ba neng ba sa gobala mo kotsing .
Seno se dira gore go nne le tlhokego ya mokgwa le tsela e e maleba ka setšhaba go netefatsa gore mantswe a bona a utlwala .
Khoso e e Tsweleletseng ya Ntshokuno ya Mmidi le thekiso .
( b ) itsise ngwana ka ga ditshwanelo tsa gagwe ka tsela e e tlhalosiwang ;
Mo papatsong e e siameng , mo go se nang tshwaratshwara , jaaka go tlhokomelwa ke mmuso kgotsa tlhotlheletso , tlhotlhwa e tlhomiwa ke se re se bitsang theleso le topo .
Tsamaiso ya boitekanelo ya motheo le ya disitiriki e tshwanetse go neelaa ka phitlhelelo ya botlhe , mme e gatelele thibelo , thuto , taolo le phekolo ya malwetse .
Balemirui ba ba nosetsang masimo ba ka leka go dirisa thuso e e fiwang ke barekisi ba menontsha go tsaya dikao mo heketareng e nngwe le e nngwe mo senosetsang sa go dikologa kgotsa mo tshimong e e sa nosetswang .
Seno se bontshitse tokafalo mo ditonong tsa garase fa e sale e simololwa mo sekemanosetsong sa Taung ka 1981 .
Fa tlhaka e fitlheletse makesimamo ya boima jwa go oma , llaga ya disele tse dintsho e tlhagelela mo letlaseng la tlhaka .
Go lekalekantsha go gasetsa ga segasetsa .
Ke tshwetso ya papatso fela fa o reka sediriswa se sentshwa go dirisiwa mo polaseng ya gago .
Go kopanya tshekatsheko e e totileng baagi ya go nna teng le botlhokwa jwa baneeleditirelo ba ba dirang mo sedikeng sa mmasepala
" Ditlhokego tsotlhe tsa semolao jaaka tshekatsheko ya seabe mo tikologong di konoseditswe . "
Dikaedi tsa badirisi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso e e tsamaelang le tsona
Go obamela melao go nolofatsa botshelo . "
Dipotso tse di latelang di tshwanetswe go botswa :
Tlhatlhobo
dplg Lefapha la Puso ya Porofense le Selegae
Akaretsa batho ba ba maleba kgotsa kgato e ntšhwa ya tiro .
( d ) fa go tlhokega , a romela ngwana kwa go ngaka , mokgwa o o matshwanedi , gore e lekanyetse dingwaga tsa gagwe .
trap : Tsamaiso
4.6 Dikgang tse di potlakileng
Kgato 2 - Kutlwisiso le go batla bothata
Kgaoto ya bobedi ya go dirisa go laola madi sentle ke go kwalola le go kopantsha makwalonnete otlhe ka mokgwa o mongwe le o mongwe .
Ka boiketlo balemirui ba ne ba tloga go boela gae , go boela tirong go dira ka mosito wa letsatsi le ditlha jaaka di tswelela - go dira mo masimong gaufi le Mme Lefatshe le ka go nna le tsholofelo ya go bona neo ya ditlha tse di latelang .
Go tlhokomela
Fa diphepafatsomowa di na le phepafatsomowa mo godimo ga matsenomowa , e phepafatse tota .
Ka jalo go botlhokwa go nyalanya kgatelelomowa ya thaere go ya ka maemo a a gona , le go tlhola kgatelelomowa gangwe le gape .
O tsene mo sekolong sa selegae kwa a falotseng Grade 5 .
( 4 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka busetsa tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko morago lobaka se se sa feteng malatsi a le 14-
E tshwanetse go matlafatsa baagi mme seng go ba golofatsa
Fa o leba palo ya maphata o ka bona dikgaolo tse mo go tsona tsereganyo ya puso e oketsegileng kgotsa e fetotseng tebego .
Itse maemo a kgono ya metsi go tsenelela mo mmung mo koronnyeng ya gago e e nosetswang
MO PUONG YA GAGWE YA MAEMO A SETŠHABA KA MOTSHEGANONG KA 2002 , MOPORESIDENTE MBEKI O IKUELA MO MAAFORIKA BORWENG OTLHE GO ' EMA KA DINAO GO TSAYA KGATO - VUK ' UZENZELE ! ' LE GO DIRA TSHOLOFETSO YA GORE PUSO ' E TLA KGARATLHA GO NEELA BOKAO JWA NNETE MO KGWETLHONG YA TOGAMAANO E E LEBILENG BODIREDIPUSO - BATHO PELE ! '
Gakologelwa dintlha tse di latelang pele o tsaya tshwetso :
maemo a tlhagiso a porojeke ;
Mefero ka gale e tshwanetse go laolwa pele e ungwa .
O dira eng go dira gore o kgone go bua le ena bonolo ?
Gape e kaya gore mokhanselara wa woto o tla nna modulasetulo wa Komiti ya Woto pateletsa khansele ya mmasepala go dira melao e e laolang ditsamaiso tsa go tlhopha ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto .
Fa ditshiamelo tsa bona di gatakwa , re tshwanetse go netefatsa tshiamelo ya bona ya go phosolola .
Mananeo a a kgethegileng jaaka Kokoano ya Batho , Go isa Palamente kwa Bathong le Palamente ya Bašwa ke di polatefomo tsotlhe tse di ikaeletsweng go buisana le setšhaba go reetsa dikakanyo tsa bona ka ga se se botlhokwa thata mo go bona .
Tiro ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kglegelong , ya go dira tshekatsheko ya bana
Tsona di itsege jaaka ditheo tsa ' Chapter 9 ' ka gonne di thadisiwa jalo ke Molaotheo mo Kgaolong ya 9 .
Tshegetso ya tlamelo ya ditirelo le dithuso
Fa go nna borethe mo go sa lekaneng go bonwa , go ka nna jalo ka gore tlhamalatso ga e a siama e bile go tlhokiwa gore go lebelelwe key o a itseng sentle .
( ii ) dikgwedi di le tharo morago ga go kwala togamaano ya melao le tsamaiso ya melao e e tla dirisetswang tetlelelo ya semmuso kwa Palamenteng , a phasalatse kitsiso mo kuranteng e go kwalwang Melao mo go yona , a laletsa go dikopo tsa tetleleo ya semmuso ya diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka- tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , jaaka go tlhalosiwa ka fa go tshwanetseng ga diragala ka teng mo togamaanong ya melao le tsamaiso ya melao tse di dirisetswang tetla ya semmuso jaaka go umakiwa mo temaneng ya ( i ) , mme dikopo di tshwanetse go tlisiwa mo lobakeng la dikgwedi di le nne go tloga ga letlha leno la phasalatso ;
O tla neelwa gape le dipilisi tsa kgwedi e e latelang .
Tutusa mmidi wa gago go tloga go tlhoga go fitlhela go robiwa
Karolo ya 3 e neelana ka dituelelo le moputso wa go dira CBP , ga mmogo le dikgato tsa tsenyotirisong ;
Folouru ya soya ya mafura a mannye e dirwa ka go tshela gape oli mo folourung ya soya e e tlhotlhilweng mafura .
Referense !
Dintlha dingwe tsa leano di tlile go nna le ditlamorago tsa go tlhatlhosa ditshenyegelo mo ikonoming .
Le fa Es'kia Mphahlele a ne a se kgatlhanong le thulaganyo ya poelano , o ne a bona gore motheo o wa kakanyo o tlhoka go batlisisiwa le go sekasekiwa .
Fa tlhoko ya kumo e oketsega , tlhotlhwa e ya godimo ka gore batho ba tla duela tlhotlhwa e e kwa godimo .
Netefatsa gore ditšhelete tsa gago di teng e bile di kgonwa go dirisiwa pele ga nako ya go simolola ga setlha gore ditokelelo tsotlhe di kgonwe go rekiwa ka nako .
Nomore ya tokomane :
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Morunikakaretso o begela Palamente gore a ditaelo tsa tiriso ya madi di latetswe .
Tlhabololo ya mefuta e mentshwa ya dithekenoloji go supa bokana ba metsi pele go bolokiwa go ka tlisa bolaodi ba go tshela ga afalatokosini le mothuthuntshwane fa mmidi o bolokiwa .
Tshireletsego ya Didirisiwa Tsa Laeborari
Go tlhola tikologo e e rotloetsangbotsayakarolo jwa setšhaba .
Khoso
Tiragatso ya ditheo tseo di leng teng e magareng ga ya maemo a kwa godimo le metlae .
M&E ya matlole a a laolwang ke tlhokego
3 . Kgato 2 : Thulaganyo ya go tsengwatirisong
Le gale , maemo a ph mo mmung a a siameng , A TSHWANETSE go nna ntlha e go simololwang teng mo polaseng e nngwe le e nngwe - ke MOTHEO o re jwalang dijwala mo teng .
Mo boemong jwa batho ba Aforikaborwa , Kabinete e romela matshidiso a a bothito go puso le batho ba Rephaboliki ya Kenya , segolo malapa a batswasetlhabelo ba ba tlhokafetseng mo ditlhaselong tse di masisi kwa Yunibesithing ya Kholeji ya Garissa ka 2 Moranang 2015 .
1 / 8 , 1 / 9 Tshekatsheko ka boteng ya merero ya ditlapele
Diruiwa di tsaya nako go tlhopha majang a a botshe mme di tswelela go fula majang a fela .
buisana ka ga ditiragalo tsa diphetogo mabapi le phitlhelelo le seemo sa didiriswa tsa tlhago le go bontsha gore di golaganngwa jang le boleng jwa phetogo ya botshelo kgotsa ditiragalo tsa lehuma .
Sephedisa sa dibakateria se gaswa ke phefo le metsi a pula .
Go fokotsa go latlhega ga disonobolomo fa go robiwa
Go tswa kwa kae ?
Dplg le GTZ Aforikaborwa
Re mo dikgatong tsa bofelo tsa tlhamo ya khoso , " Tsamaiso ya Polase go bona Poelo " e e tsenyeletsang dimojule tse di latelang :
Sekao sa majwang a a " siameng " le a a leng " bobe " ke Themeda triandra ( Maragomagolo ) le Eragrostis pallens ( Motshikiri kgotsa " Taaipol " ) .
Mo kgatong e motsereganyi o konosetsa tiragatso .
Dinnoutu tsa thuto tse di leng mo Karolong A di ka nne tsa dirisiwa jaaka bukanatshedimosetso e e ka thusang Dikomiti tsa Diwoto mo ditirong tsa letsatsi le letsatsi jaaka ditokololo tsa Komiti ya Woto .
Koos : Koos le Lydia Mthimkhulu mo phaposiboapelong ya bona .
Thobo ya balemirui ba 2013 ya Grain SA
Balemirui ba bantsi ga ba na didiriswa tsa go gasetsa mme ba tshwanetse go duela badikonteraka .
Neela didiriswa le katiso mo temogong ya bong , molokololo wa bong le thulaganyo ya bong go batsayaditshwetso , batsamaisi le batsayakarolobagolo bangwe
Komiti-Khuduthamaga e tla kopana bobotlana bangwe ka kgwedi fa gare ga Dikopano-Kakaretso tsa Lekgotla la Dikgosana .
( 6 ) Fa motšhutšhisi a tsaya tshweetso ya go se dire phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka molawana ono , o tshwanetse go dira dithulaganyo ka bonako tsa gore ngwana a tlhagelele kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , le le umakiwang mo go Kgaolo ya 7 .
Seriti
Ke itse gore dipeo tse dintsinyana di beiwa ka fa gare ga matsela a a kolobetseng ka letsatsi le le bothitonyana .
Setshwantsho sa 1 : Baakanaya sediriswa sa go jwala go netefatsa gore se dire sentle .
Diterekere di amopgela mefuta e mebedi ya tirelo : e e tlwaetsweng morago ga diura tse di ka nnang 200 go ya tse 300 , mme le tirelo e kgolo e e tshwentsweng go dirwa morago ga diura tse di ka nnang 1 000 .
Se se ka utlwala jaaka tiro e ntsi , fela fa o ka latela tsamaiso e potlana e , terekere ya gago e tlaa tswelela go go direla mme o tlaa roba dijalo tse di itumedisang kwa bokhutlong jwa setlha .
Poelo e ba e dirang mo kadimong e e bonwa go tswa morokotsong o o duelwang .
Ke mo kgatong e , e e botlhokwa ya phetogo le tokafatso mo Batho Pele e ka kgonang go nna le bokao jwa nnete mo go yona .
Ka kakaretso , mafelobonno a baagi a rulagantswe boatla , ka thulaganyo e e bokoa magareng ga bao ba tsenyang mafaratlhatlha a tsamaiso ya metsi le bao ba rwalang maikarabelo a mafaratlhatlha a metsi a mantsi .
Jaaka fa Mmasepala o leka ka natla go dira gore batho ba tle kwa go one fa ba batla thuso le gore bakopa-direkoto tsa one le bone ba kgone go tla kwa go one , go tlhomilwe Batlatsa-Batlhankedi ba Tshedimosetso ba ba tla thusang bakopi ba direkoto go diragatsa ditshwanelo tsa bone go ya ka Molao .
5.1 Kgotlhang ke eng ?
Fa o ikanya gore o tlhaselwa ke kgatelelo kgotsa tshotlegomowa o tshwanetse go batla thusononofo ka bonako jaaka go kgoniwa .
2 . White Paper e tlhaola diforamo a dipuisano a a letlang go tlhamiwa ga dithulaganyo go melawana kgotsa le go tlhotlheletsa tiriso ya melawana .
Go botlhokwa thata go tlhokomela maemo a dinosele ka dintlha tsa go senyega le go fela ka dinosele tse di sa siameng di ka dira gore bokana ba go gasetsa bo se siame .
HIV / AIDS e na le ditlamorago tse di masisi go palo ya baagi , ka go oketsa palo ya dintsho go tloga ka 2000 le go fokotsa palo ya basadi ba ba mo dingwageng tsa go tshola bana .
Dintlha tsa rekoto e e kopiwang
A go na le dikepe tse di lekaneng go rorela korong mono Aforikaborwa ?
Meleko ya go nwa kgotsa go dirisa diritibatsi e tlaa ntse e tla , itse gore go jalo .
Go itse palo ya dipeo ka kilogerama go botlhokwa thata fa o seta sediriswa se se jwalang go jwala palo ya dimela ka go atumelana le go nna le palo ya dimela e e rileng fa di simolola go mela .
Letlha la konotelo
( Kgotsa o dire se se kgatlhanong fa o batla dikhilogeramo tse dintsi ) .
Go ka nna thata go tlhomamisa gore a tetlelelo e a tlhokega kgotsa jang mme batlhankedi ba tla tlhoka go dirisa tlhaloso ya ' kgwebo le ditlamelo tsa kgololo .
Sekgatshi sa Boom
Ke ntlha e e dirang gore mefuta e e butswang ka bonako e e jwalwang morago ga nako e ntsha matlhare a masesane le ditlhogo tse dinnye go naya kumo e e len g kwa tlase .
Baagi ba le bantsi mo tikologong eno ke barekisi ba fa me bileng mme ba le bantsi ba bona ba ne ba dira mo dipolaseng go fitlhela ba bolelelwa gore ba tsamae .
Tekanyetsokabo e ka ga kgwebisano le go tlhopha gore re dirisa madi jang .
4 . Fa leloko le tlhophilwe kgotsa le tlhomilwe , le tshwanetse go bega seno kwa lekwalo kwa Mokwaleding wa : Balaodi ba Setheo morokotso o mongwe wa madi o o tshwerweng ke leloko :
E tlhoka nako , matsapa le boineelo .
1.2.4.1 Seabe , maikaelelo le ditiro tsa diforamo tsa IDP
DIREKOTO TSA PONO-MOLATO LE KATLHOLO
Tsamaiso ya dikamano : Go tsamaisa dikamano le borakonteraka , barekisi , baungwelawa .
Tiriso ya dineo tsa lefatshe tse di leng teng ka go lekalekantsha le bolemirui bo o bo dirisang mo polaseng ya gago .
Ke kgono ya yona ya go epa e e dirileng gore e sa ratiwe ke balemirui .
Setshwantsho 2 : Mela e e atametseng ya disoya e e jwetsweng morago ga go tlosa tefe e e tlhasetsweng ke komelelo .
DIKGATO TSE DI TSHWANETSENG GO TSEWA KE MOPORESITENTE
Dikgaolo tse dingwe di amogetse pula go feta mme dijwalwa tsa bolaiwa ke metsi e bile kumo e ka se nne pila mo go tsona .
Ba bangwe ba duela kwa tlase ka go dumela go duela morago ga go roba .
Seemedi sa nama se se thaetsweng mo nameng sa poroteine ya phopholego ya morogo se ntse se dirisiwa go feta dingwaga di le 50 jaaka tsela ya go atolosa nama e e sitsweng e e tlhotlhwatlase kwa ga go fokotsa boleng jwa dikotla jwa yona .
( b ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a ka konosetsa tshekatsheko ya ngwana fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a se teng , fa sengwe le sengwe se dirilwe go leka go batla motho yoo mme a paletswe ke go fitlhela , kgotsa fa motho yoo a itsisitswe ka ga tshekatsheko mme a se ka a tla .
" Lorato lwa me la temothuo ke sengwe se ke jang boswa go tswa mo go rre , " ga rialo Labious .
Tiriso ya puo e e sa tlhamalalang kgotsa e e kgopisang .
10.2.19 go rarabolola le go tlhagisa maitlamo a a amanang le dilo tse di latelang :
Kgato ya 2
Tsotlhe di ka dirwa ke wena kgotsa o ka dirisa inthanete ( kompiutara ) , fa o na le mo o ka e dirisang teng , mme se solofele go tswelela pele ka bonako go tsweng Lefapha la Ditiro .
( 4 ) ( a ) Kgetse kgatlhanong le ngwana yo a umakiwang mo go molawana wa ( 2 ) , e ka fetisediwa kwa phaposong ya kgetse mo tshekong-
Ga o ka ke wa bula kgoro ya lesaka fela mme wa tsaya gore kgomo e tla kgona go bona bojang go fula .
Ke tla itumela go amogela Thutiso ya dikonterara , Tlhabololo ya bolemirui le Tlamelo ya diterekere .
Ka jaanong dithomelelo tsotlhe di tshwanetse di setse di romeletswe , mme fa go se jalo , go botlhokwa thata gore o di romelele ka bonako jaaka go kgonwa .
Fa o letela sekao se o tla fitlhela o kgotsofetse thata ka ditiro tse o di tshwaileng di dirilwe sentle mo nakong e o e tlhomileng .
Karolo 32 e ne e akaretsa tshwanelo ya go newa tshedimosetso e e tshwerweng ke ditlamo tsa puso le tsa poraefete .
Ga a eletse go foswa ke tšhono ya ikatiso .
Nna le tshiamo : Tshwara badiri ba gago ba botlhe ka go tshwana .
Tšhwetlelela nko ya rabara ya belofo go netefatsa gore e sa ntse e bulegile le go sa nneng le bokgakga .
Molemirui o tshwanetse go nna le lenaneo le le tlhamaletseng la go laola mefero ka dinako tsotlhe go sireletsa kumo ya gagwe .
Fa go ntse go na le mathata a a tshwanetsweng go ka tlhokomelwa ke bapolotiki jaaka bomong ba lefatshe le bolaodimmogo , go na le mekgwa ya bolaodi e e ka diriswa ke balemirui ba ba tlhalefileng ba ba batlang go sireletsa bokamoso ba lefatshe la rona .
Thulaganyo ya thuto e e laolwang ke mothati wa mogateledi e e gapeletsang gore karolo e le nngwe fela ya mekgwa ya setso e kwa godimo mo go tse dingwe , e jala mowa wa go ikila magareng ga ba ba gateletsweng .
Thulaganyo e , e netefatsa maikarabelo le go rotloetsa tumelano magareng ga baagi le khansele .
Monica a re puso ga e diragatse seabe sa yona ka gore ga e diragatse dipholisi tsa yona .
Supa gore o tlaa busetsa madi a o a kolotang jang .
Ditlamorago tsa tiragatso ya tlhaolo ke dife ?
Fa maatla a atlegileng teng ( maikaelelo a a fitlheletsweng ) .
Mokgwa o go ka dirwang ka ona ka bana ba ba latofadiwang ka ditlolo-molao
Gore go kgonwe go berekwa gore go ka ruiwa diphologolo di le kae mo lefatsheng , kgonophudiso ya kgaolo nngwe le nngwe e berekilwe sesaense - se ke kakaretso fela ka gore go ya ka maemo a phulo .
( b ) begela leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi , ka lekwalo , mo lobakeng la kgwedi e le nngwe morago ga kopano nngwe le nngwe .
Tse di setseng tse di ka nnang 71 000 ( 92% ) di tlhophile go amogela madi bogolo .
Lefatshe le lona le tshogile ka ntlha ya fa go se ope yo o neng a solofela tiragalo e go diragala mo Aforikaborwa yo o gololosegileng wa temokerasi .
Tlhogokgolwane e ka bonwa e le moseka kgotsa motshikiri kgotsa rathathe a a leng majang a a fitlhetlwang mo nageng e e fudisitsweng go feta .
Diforamo tse di jaaka makgotlataolo a dikolo , dikomiti tsa diwoto , diforamo tsa baagi tsa sepodisi le dikomiti tsa ditleniki di neela baagi mantswe le ditšhono go bopa ditheo tse di leng gaufi le bona .
Go tlhoka kitso .
Go fitlhela jaanong Omnia e ntse e tsamaisa thulaganyo ya go adima madi ( kadimo ) e e dirisang diheketara tse di ka nnang 22 000 mo dikgaolong tsa Bokonebophirima , Foreisitata , Mpumalanga , Gauteng , Kapabotlhaba le Limpopo ( go tloga diheketara tse di ka nnang 5 000 go boela dingwaga tse di leng robongwe ) .
Re tlhoka go akanya gore re tsaya eng mo mmung le tshwaetso e se se nang le yona mo metswedithusong ya tlhago .
Bogone jwa badiri le seemo sa katiso - ka dinako dingwe o tlaa tlhoka badiredi ba bokgoni jo bo rileng .
Semela sa disoya se teiwa mo dimeleng tse dingwe e le ' Glycine max ' mme se supiwa gantsi se le pholo ya go makatsa .
Ntlô ya tuelelo ya boroko le dijo / hotele ya bonno / hosetele / magae a a tshwaraganeng
Dintlha tse di akanngwang fa go swediwa ka mehuta ya methale
Baithuti ba bona ba ba rotloeditsweng go bona katlego , ba boa ba rotloetsa barutabana ba bona go ineela go feta .
Go tsamaisa ditiragatso tsa Dikomiti tsa Diwoto
O nnile le Lenaneo la tlhabololo la Grain SA go tsweng kwa tshimologong .
E tlaa tshelwa leng ?
Go ungwa mo lefatsheng le mo nageng ya etsho
Tshekatsheko ya se se tlhophilweng
Ka bongola jwa mmu jo bo kwa godimo setlelerotinia gaufi le boalogodimo jwa mmu se tlhoga go dira aphothešia ( apothecia )
Khomišene e fitlhetse gore batlhankedi ba AMCU ga ba dirisa taolo e e nonofileng mo ditokololong le batshegetsing ba AMCU go netefatsa gore maitsholo a bona ke a semolao le gore ga ba tsenye matshelo a ba bangwe mo kotsing .
Jalo , go botlhokwa go lebelela nako ya go gola ya mofuta o o o tlhophileng mo makwalong , dikitsisiso tota le go tsweng go ba ba itseng mo tikologong ya gago .
1 . Therisano : Baagi ba tshwanetse go rerisiwa ka ga maemo le boleng jwa ditirelo tsa puso tse ba amogelang e bile , fa go kgonagalang , ba tshwanetse go neelwa tlhopho ka ga ditirelo tse di neelwang .
Sethibelakgatselo sa dirori tsa boithabiso ke sona ka tlwaelo se dirisiwang mo polokong ya dikgatshi tsa temothuo .
10 Bona Molawana 17 ( 4 ) wa Melawana ya BABS .
Kgwetlho e tona ke gore thuto ya dikolo e e bokoa e oketsa ditshenyegelo tsa go rebola barutegi mme ke palo e nnye fela ya baithuti ba bathobantsho e e alogang go tswa mo diyunibesithing .
Fa go ka nna le kemelano , go ja ditshenyegelo tse dintsi thata tsa patlisiso le thibololo ya dikhemikale tse dintšhwa go ka nna le taolomofero e e nonofileng .
Ba ne ba phela ka go rekisa kumo e ba e umang kwa gae mme gape le ka go rekisa diruiwa ( dikolobe le dikgogo ) .
Bolaodi ba phokotsokgono ka bophara bo ka tlhalosiwa e le go supa . go lekantsha le go atlhola fa go belaelwa dintlha tse di amanang le go uma kgotsa ditiragalo tsa ditšhelete tse di tlaa kgonang go oketsa kgotsa go fokotsa ditswelelopele tsa maitlhomo a a setilweng .
4.10.1 Fa khopi ya Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e neilwe leloko lengwe le lengwe , Ditshwetso tseo tse di dirilweng mo kopanong di tla tsewa jaaka tse di buisiwang ka boikaelelo jwa go netefatsa .
Job o jwala mmidi le disonobolomo mme o na le le diruiwa go dirisa tsotlhe tse di leng teng ka botlalo .
Nako ya letlha le le siameng
9.3 e go senolwa ga yone go tla gatakelang tshwanelo ya motho kgotsa dikgang tsa gagwe tsa poraefete : kgotsa
MAITLHOMO
Bantshakuno ba ba ka nna ba se ke ba tswelela go feta kemo e , gape e le ka ntlha ya dikgoreletsi tsa matlole , lefatshe kgotsa metšhine tse di sa kgoneng go rarabololwa .
Monongwaga Monica o batla go reka didiriso tse dintsi , bogolosegolo sekgatshi sa " boom " ( boom sprayer ) .
( b ) Fa go dirilwe ripoto e e umakiwang mo temaneng ya ( a ) , ripoto e e jalo e tshwanetswe ya neelwa Mokomišenara wa Bosetšhaba wa Mapodisi ka bonako jo bo ka kgonagalang , ka mokgwa o o tshwanetseng , e tlhalosa-
( b ) Fa kopano e sa diragale kgotsa fa ngwana a sa latele togamaano e go dumalanweng ka yona kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao kgotsa motho , o tshwanetse go itsise magiseterata , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ka lekwalo , mme molawana wa 58 o tla diragadiwa .
phitlhelelo ya maikaelelo a setheo , a porofense le a bosetšhaba
Peomolao ya Diphenšene le Thuso ya tsa Kalafi
Athikele 35 Thekiso , phetisetso , le go utswa Ke tiro ya puso go dira matsapa afe a go thibela thekiso , phetisetso le go utswa bana .
Go tsweng tshimologong ya Motsheganong , Grain SA e simolotse go tsweletsa pele ditiro tse dintšhwa mo Bokone-bophirima ka thuso ya batlhabolodi ba le bane .
palo ya batho ba ba tswang mo ditlhopheng tse di ikaeletsweng tsa thapo ka tekatekano ba ba thapilweng mo magatong a mararo a a kwa godimo a botsamaisi go tsamaelana le lenaneo le le amogetsweng la mmasepala la go thapa ka tekatekano
Gakologelwa gore bokana le boteng ba tlhaka bo tswelela go oketsega go fitlhela bontsho bo bonala mo ditlhakeng .
10.4.4 Ke maloko a Lekgotla la Dikgosana fela a atla tsayang karolo mo go direng ditshwetso kwa dikopanong tsa Lekgotla la Dikgosana ;
Le fa ke sa le monana jaaka ke ntse , ke eletsa gore ba bangwe ba ntshale morago ka go itirela le go thusa batho ba ba se nang ditiro ka go ba naya ditiro gore re kgone go tsweletsa pele boitsholelo ba lefatshe la rona .
Ka moo bantshakuno ba ba akanyang TT ba ka engwang nokeng ka teng
( c ) Ngwana mongwe le mongwe , ka fa go kgonegang ka teng , o tshwanetse go newa tšhono ya go tsaya karolo mo tsamaisong nngwe le nngwe , segolo-thata tsamaiso e e seng ka fa thulaganyong ebile e le ya dipotsolotso , go ya ka Molao ono , fa e le gore go ka tsewang ditshweetso tse di mo amang .
Tshekatsheko ya tekanyetsokabo ya bong o thusa mebuso go swetsa ka moo dipholisi di tlhokang go lekanyediwa , le mo metswedi e tlhokang go abiwa seša .
Karolo eno e thusa mmasepala go akanyetsa gore a CBP ke sengwe se ba ka se dirang .
( a ) " taelo ya kgapeletso ya go tsena sekolo " go tewa taelo e e ntshitsweng go ya ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a tsene sekolo letsatsi lengwe le lengwe mo lobakeng lwa paka e e beilweng , mme go nne le motho yo o tlhomile seno leitlho ;
Mo tiragatsong motho o tshwanetse ka gale go tsaya tsia tshwaetso ya matlole mabapi le lotseno le ditshenyegelo mo go sengwe le sengwe se se dirilweng kgotsa se sa dirwang go ya ka mabaka a kgwebo ya rona .
Fa o na le badiredi , le fa e le motho a le mongwe fela , o gatelelwa ke molao go dirisa dintlha tse di rileng tsa molao .
Tekatekano ya bong ke theo ya botlhokwa go netefatsa tsweletso , taolo e e amogelesegang le matsapa a a atlegileng a porojeke .
Ke ka kgona go boeletsa lenaane leno gantsi ka moo o batlang ka gone .
Fa o na le molato , o na le boikarabelo go o duela , ga go na mokgwa o mongwe .
Mokgwa o , o tlhagisa ka botlalo botlhokwa jwa tekanyetsokabo ya matlole e e leng teng .
72 . ( 1 ) Katlholo e e ikaegileng mo setšhabeng ke katlholo e e letlang ngwana go sala mo setšhabeng mme e akaretsa nngwe le nngwe ya mefuta e e umakiwang mo go molawana wa 53 , jaaka mefuta ya katlholo , kgotsa kopanyo ya tsona le katlholo e e akaretsang go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya ba tshiamiso , e e umakiwang mo go molawana wa 75 .
Phothoselo e diragala fa metsi a gatsetse ka bontsintsi mo mowa o sa tlholeng o kgona go a tshwara .
Semela se mela modi o mo kgaraga o le mongwe ka medi e mengwe e mesesane e e nang dithumpunyana .
Fa go bonwa ditono tse 8 ka heketara , mme tlhotlhwa ya go thotha ka pharologano e le R200 ka tono go bonwa poelo ka botlalo e e ka nnang R28 , 960 .
Ditsela tse di maleba tsa kabo ya matlole tse di letlang woto go tsamaisa tiriso ya matlole ao ( le fa tota matlole a tsholwa ke mmasepala ) le go kgona go dirisa batlamedii ba selegae , ba gantsi ba tswang mo lephateng le le sa tlhomamang
Dikomiti gape di na le boikarabelo jwa go baa leitlho le go lekola ditiro tsa mafapha a puso .
Setshwantsho se se leng mo tsebeng ya 21 se tlhalosa mofuta wa go tsaya karolo le gore o akaretsa eng .
Go rotloetsa tekatekano ya bong mmogo le ditšhono tse di kgolwane go baša ke ditemakgang tseo di tswakilweng mo teng ga lenaneo le .
Dienjene dingwe di na le ditšhubu tsa phasalatso , fa tse dingwe di na le diphatlhana tsa phetiso tse di lebisang kelelo ya setsidifatsi ya tlaleletso kwa dikarolong tse di " bolelo " jaaka dinno tsa dibelofo tsa ekesoso .
GO SE KE GA NNA LE SEPE SE SE KAYANG GO RETELELWA KE GO TSIBOGELA DIKELETSO , KA GONNE DI A UTLWALA E BILE DI DINTLE .
tlhagisa mekgwatsamaiso ya go rerisana le baagi le mekgatlho ya baagi mo go direng ga ditiro tsa ona le mo go diragatseng dithata tsa ona ,
Fa selekanyo se se ka fitlhelela magareng ga pedi le robedi , go botoka go emisa ka kgatsho .
Setlhopha se se lepilweng le maikaelelo a Lenaneo la Dinonofo
Lebelela tsebe 36 ya dintlha tsa khoso
Bogolo jwa masimo bo tlhoka go tlhomamisiwa ka nepo gore go fedisiwe mathata a a nnang teng .
Lotseno lo ka okediwa ka ntshodikuno e e kwa godimo go ya ka yunite ( mmidi - tono / heketara ) le / kgotsa maano a ntshodikuno a a tokafaditsweng ( lema / rua ka nepo ) le / kgotsa bontshadikuno jo bo oketsegileng .
Rona re ka dira eng mo dipolaseng tsa rona ?
Monongwaga go ntse le tlhatlogo e e boitshegang ya ditsenngwateng mo ntshodikunong ya dithoro mme go botlhokwa gore balemi ba dire dipalelo tsa bona ka kelotlhoko e kgolo .
Re thibela kgogolego ya mmu jang ?
Go itse gore o ka bona se se gaisang jang mo tirisong ya dithaere tsa gago tsa mo polaseng ga go ne go tshwaela fela mo tokafatsong ya tshireletsego fela gape go tlaa fokotsa ditshenyegelo tsa tiragatso le go lekanyetsa tshenyo mo mmung le dijalong .
( 2 ) Molaodi-Kakaretso : Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo , fa a sena go amogela lekwalo la kopo ya modirakopo yo o umakilweng mo ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go ntsha setifikheiti sa tloso , a laela gore go bonwa molato le katlholo ya ngwana di tloswe , fa ene Molaodi-Kakaretso a kgotsofetse gore ngwana o latela mofuta wa taelo e e tlhalosiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
Grain SA e na le seabe sefe mo tikologong ya temothuo ya Aforikaborwa ?
Mosola wa go akaretsa basadi mo Komiting ya Woto ke ofe ?
ditla-morago tsa paka-telele tsa mokgwa o o sa sokamang wa bosiamisi kgatlhanong le bosinyi , o o siametseng ditlhokego tsa bana ba ba tlolang molao mo mabakeng a a tshwanetseng ; le
Letlole le le etleediwang ke mothapi e le tshiamelo ya bathapiwa ba lona .
E thibela kgotelo e e fetisang ya enjene ; le
A re lebeng togamaano ka botlalo .
o na le maikarabelo a go rarabolola dikgotlhang le go fetisetsa dikgotlhang tse di sa rarabololwang kwa mmasepaleng ;
Bangwe ba na le thutego ya dikwalo e e lekaneng , fela ba tlhaela maitemogelo a tiragatso , a a leng botlhokwatlhokwa mo temothuong .
1.3.1 Go ya ka ditaelo tsa Karolwana 12 e e buisiwang le Karolwana 14 ya Puso-Selegae : Molao wa Ditheo Tsa Mmasepala , Molao wa bo 117 wa ka 1998 , RLM e ne ya tlhomiwa go ya ka Kitsiso ya Porofense ya bo 316 ya ka 2000 , e e gatisitsweng mo Kuranteng ya Puso ya Porofense ya Bokone Bophirima No . 5574 ya letlha la di 29 Lwetse 2000 .
Tatlhego e ka fokotswa fa go tlhophiwa mefuta e e kgonang malwetse ka boyona .
Tlhola kgatelelo ya mowa mo maotwaneng otlhe .
Go tokafatsa boleng jwa thuto
Lesokolela kgotsa setlhabi mo batlaseng jwa mafatlha
Oketsa kgwebo ya gago , tokafatsa kgwebo ya gago ka go reka dilo tse dintšhwa tsa thekenoloji , ithekele sengwe kgotsa boloka madi .
Ditumalano tse dingwe tsa boditšhaba tse di maleba ke Tumalano ya Boditšhaba ka ga Didirisiwa tsa Dimela tsa Lotsalo tsa Dijo le Temothuo ( ITPGRFA ) , tse di tlholang thulaganyo ya kananyo gareng ga dinaga di le dintsi ya dijalo tse di botlhokwa le dijo tsa diphologolo , le Ditshwanelo tse di Amanang le Kgwebisano ya Thoto ya boitlhamedi ( TRIPS ) , Tumalano ya Mokgatlho wa Lefatshe wa Kgwebisano , e e bayang thulaganyo ya lefatshe ya ditshwanelo tsa thoto ya boitlhamedi ya temothuo , dijo le tlhokomelo ya boitekanelo .
PANNAR Seed - ba etleeditse ka dipeo tsa masingwana a tekelelo ;
Sekao , Lefapha la Merero ya Tikologo le tlhalosa seelo sa boleng jwa mmu mme le ikaelela go bega ngwaga mongwe le mongwe ka ga boemo ba motswedi o .
Ditshisinyo tseno di ka ga ditlhokwa tsa go tshegetsa leano .
Go sekaseka le tshola dithuto tsa maitemogelo
Maitlhomo
Ka gore go bonwa komelelo mo dikgaolong tse dingwe tsa go jwala tlhaka ngwaga e balemirui ba bantsi ba tlaa gatelelwa go adima madi go kgona go uma thobo e e latelang .
Dikao di tshwanetse di romelwe go dira tshekatsheko - ditheo tse di latelang di na le dilaboratori :
Mo puong ya gagwe Mphahlele , yo ka gale e leng moelatlhoko yo o botlhale , o tsweletse a fetelela ka go amogela motlha wa ditiragalo .
Goreng go-se-leme fa re lema mmidi
Nako ya go mela kgotsa nako ya go gola
Mametlelelo D
Go tlhola mowa o o siametseng tlamelo ya ditirelo - mo go 1.2 re sekasekile dibontshi tsa temokerasi le ditshwanelo tsa botho tsa motheo .
Kgato 7 : Go tsenela katisetsokamogelo mo tirong - bakhanselara ba diwoto le ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto
Lenaneo le le Totileng Baagi le IDP , AICDD le Ditiro tsa Tlhabololo , 2006 , tsebe 4
Tse dingwe ga di di ntsi mme di na le bonatsane bo bo dirang gore go nne bokete go di laola .
Seno se raya gore tsamaiso ya CBP e tlhoka go akro aretsa banna-le-kgatlhego ba le mmalwa .
Ditshupo tsa ntlha tsa poloseako gantsi ke tlhagelelo ya maesiliamo wa fankase o mosweu o o tlhogang mo dikarolong tsa thunyo kgotsa tlhagelelo ya dikolo tse di tletseng metsi mo morufeng ( karolo e e matseme ya tlhogo ) .
Mmasepala wa re lengwe la mabaka ke gore baagi ga ba duele makgetho le direiti tsa bona mme se se ama tirelo , bogolo jang fa dikarolo tse dingwe mo toropongtoropong mo nakong ka dituelo mme mmasepala o bona go le botlhokwa go netefatsa gore dikarolo tseo di a rebolelwa ditirelo sentle .
Bopharamola mo maemong a temo e e sa nosediweng bo ka farologana go tswa go 0 , 9m go ya 2 , 1m kgotsa 2 , 3m , go ya fela ka didiriso tsa semotšhine tse di gona le mofuta o o dirilweng wa tshugommu .
Dikhukhwane e nngwe le e nngwe e na le jenome , e e leng kgaolo ya melao ya thulaganyo go bopa khukhwane .
Kgato e nngwe gape ya go tsweletsa pele bolaodi ba kgwebo ya bolemirui ke go dirisa bolemirui bo bo rulagantsweng sentle ka go dirisa dithekenoloji tse di tsweletseng pele le didiriswa tse di kgonang tse dintshwa .
Sekejule se se fano se bopa Melao ya Taolo eno le kwa e ka bonwang gone jaaka kaelo , tokomane ya teng ya mmatota e tla tshwana thata ka moo go ka kgonegang ka gone le sekai se se boletsweng sa melao eno .
Go lekalekana jalo go tla go supetsa gore wena o mo maemong afe go lekana le ba bangwe go bona gore o a ba phala kgotsa nnyaa .
Go direga fa pula e na thata mo masimong a a nosetswang tota le mo a a omeletseng .
Ka go jwala peo ya mmidi ka boteng bo bo tshwanetseng ba disentimetara tse di ka nnang 4 kgotsa 5 , go tla netefatsa gore medi ya dinode e simolole go mela ka fa tlase ga bogodimo ba mmu .
Kgato ya tomaganyo
Tekanyetso gotlhe e e tlhokegang go jala sejalo se se tlang ke bokae ?
TIRISO YA MOLAO , KITSO YA TLOLO-MOLAO YA BANA BA BA KA
Ke motho yo o dirang thata .
Pholisi ya Botsayakarolo jwa Botlhe ya Mmasepala ( fa e le teng ) .
Tlhopho ya mofuta
GA DINGWAGA DI LE 14
Diaparotshireletso ( PPE ) di tshwanetse go tlhola di tlholwa ka kgwedi go latelana mme fa go fitlhelwa di sa siama , di tshwanetse go baakangwa ka bonako kgotsa go neiwe tse dintshwa ke mothapi kwa ntle ga tuelo .
Kuno ya bofelo
Puisano le tsholofelo ya gore o tla kgona go ithuta eng mo botsalanong le mogakolodi .
Le fa go ntse jalo , dingwaga tse dingwe maano a rona a tlhoka go fetolwa go tsamaelana le dintlha tse dintsi jaaka bosa , malwetse le makhete ya go rekisa .
3 . Le fa go ntse jalo , puo ya go dira ka ditšhelete e e tla bong e dirisiwa ke setlamo ya go tlhaeletsana le badiri kwa ntle ga setheo le mo teng ga setheo , le baduedi ba lekgetho le baamegi ba bangwe e tla nna Seesemane .
Fa sejwalo se ntse se mela , o tshwanetse go tlhokomela le go tlhotlhafatsa katlego kgotsa tlhaelo mme o tile diphoso tse o di dirileng .
Mo tirong yotlhe ya gagwe ya bokwadi Moporofesara Es'kia Mphahlele gantsi o ne a boela kwa setlhogong sa tiro ya bokwadi mme ka bophara , kwa seabeng le mosola wa botaki .
Lebaka la seno ke gore go na le kotsi e e kwa godimo fa o beeletsa mo sekemeng sa go nna jalo go na le go beeletsa le banka .
30 . Mo dikgweding di le 12 , ke mo malatsing a le kae o ileng wa :
O kgona go itshwarela fa o re jaanong bokana ba kumo ya korong e ne e fokotsega gagolo mo kgaolong ya Kapabophirima , mme ka go simolola go dirisa mefuta ya go se suge mmu , go tsamaelana le thefosano ya dijwalwa , kgaolo ya Kapabophirima e uma bokana ba korong jaanong bo bo leng gabedi ka bokana ba bo e neng e uma pele .
Go ya ka karolo 51 tlhogo ya setlamo sa poraefete e tshwanetse :
( 2 ) Mo go tseyeng tshweetso mabapi le kitso ya bosenyi ya ngwana yo-
Ditlhangwa tsa Afrikan ga di tsewe jaaka tse di " ikaegileng ka setaele sa bogologolo " kgotsa tse di kgatlhegelwang thata - pharologantsho e e jalo e beelwa ditlhangwa tsa Bophirima .
Tlamelo e gogoropela kwa godimo ka ntlha ya gore ceteris panbries , tlhotlhwa e e kwa godimo e raya bokanakang jo bogolo jo bo tlametsweng .
Boitshwaro bongwe le bongwe boo bo ka tlisang kotsi kgotsa ba tshosetsa tshireletso , boitekanelo ba mongongoregi .
( a ) go thusa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go batlisisa ka botlalo mabaka otlhe mabapi le ditatofatso kgatlhanong le ngwana ; le
Kgaolo ya C ( k.g.r. ke kgaolo ya go duela lekgetho e e nang dikgaolo tsa kgwedi e le nngwe e e felelang ka letsatsi la bofelo la kgwedi e nngwe le e nngwe mo kaletareng ya dikgwedi tse 12 ) ga e dirisiwe ; mme le
( b ) Kgetse nngwe le nngwe e e sa faposiwang mo tshekong go ya ka temana ya ( a ) , e tshwanetse , kwa ntle ga fa kgetse e tsholotswe kgotsa e fetiseditswe kwa kgotlatshekelo ya bana , ya fetisediwa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore a ikarabele mo tatofatsong le go sekiwa ga kgetse go ya ka Kgaolo ya 9 .
1.2.1 Ditheo tsa sepolotiki
Tsepamisokgopolo ya motheo ya Grain SA , ke go gabalalela ntshokuno e e nonofileng le tikologo ya mebaraka e e sa gobeleleng ya dithoro .
Tlhola le go tlamela setlhatswamowa .
" Bakwadi ka gale ga ba kwale fela dintlha tsa hisetori , mme gape ba fetisetsa menagano ya bona kwa dikgonagalong tse dikgolo tsa isagwe , e bile ba di bonelapele ka ditsela tsa botlhami . "
Jaaka go le ka dintlha tse dintsi go ka nna maemo a mabedi go sengwe le sengwe jaaka maikaelelo a a pila mo mogakoloding a ka tlhomang tirisano mmogo , mathata a ka nna teng .
Di latlhele mo " Faeleng ya 13 " jaaka go tshegisa kgotsa di latlhe fela ?
Komiti ya Bookamedi le Mananeo ya Kgotlakgolo
Neela setlhopha se sengwe le se sengwe tiro ya go tsaya metsotso .
Tlhokomela-tlhokomela-tlhokomela !
Lokwalo lwa Mabudusatsela la Batho Pele le ikaelela go neelana ka ditirelo tsa badirelwa tse di totileng baagi .
Go botlhokwa gore montshadikuno a tlhaloganye gore tlhotlhwa ya montshadikuno e e fitlheletsweng ke tlhotlhwapotlana e a ka e amogelang mo mmiding wa gagwe kwa sefaleng se se kgethegileng .
O tshitsintse gore babegadikgang ba bantsho ba itseele motlhala go tswa mo go ba dingwaga tsa bo1950 , ba ba neng ba senola bobe jwa batho e bile ba tlhama setso sa dikwalo ; Can Themba , Bloke Modisane le Nat Nakasa ke dikao dingwe tsa bona .
( vii ) leloko la setšhaba sa fa ngwana a nnang teng ka tlwaelo , yo motsereganyi wa kopano ya setlhopha sa balelapa a ka bonang go le matshwanedi gore a nne teng ; le
( v ) Mo malatsing a le somenne ( 14 ) go simoloka ka letlha la ditlhopho , Kgosi e tla naya Dikgosana kitsiso le ka kgatiso e e manegilweng mo Lomating lwa Dikitsiso kwa Legato le kwa Phokeng Civic Centre , go itsise maloko otlhe a a tlhophilweng a Kgotla ya Setso .
Bukatiriso ya DIKOMITI TSA DIWOTO
Dingongorego di tshwanelwa ke go amogelwa ka go supa kutlwelobotlhoko .
Didiriswa tsotlhe tse di sa le pila .
Bophirima
14 . Go letla gore madi ape a lefetiso a mo isagweng a kgaoganyediwe Akhaonto ya Madi a Lefetiso a Maloko le Akhaonto ya Madi a Lefetiso ya Mothapi :
Boikaelelo ba kgwebo ya gago ke bofe ?
Barekisi ba tlhola ba leka ka mekgwa yotlhe e e rileng go go kgonisa go reka sediriswa .
Fa o tlhaloganya maemo fa morago ga gore a diragale , go bonolo gore o bone go tswa mo pampiring e gore le fa a ne a ise a fetse mogopolo , o ne a akanya ka ga go boela gae mo Aforikaborwa .
Labofelo - se lebale bolaodi ba batho ba ba go direlang
Ka tekatekano ya maemo a mmu , e e tla tlhaloswang e le mmu o o nang 50% ya metsi le 50% ya mowa , mmu o mo maemong o o tlhokegwang a tekatekano .
O tswelela ka go gatelela kgolagano ya yunibesithi ya segompieno le tiro ya yone mo boagisaning ka go alega ga bone , mo lefelong le e leng mo go yone , le barutwa ba ba tsayang karolo ka mafolofolo mo diporojekeng tsa boagisani .
Fa mothulama o tlhatloga o le mokong thata gona kgogolego e tlaa nna kgolo ke gore :
Tsweletso ya kgwebo le dikgono tsa botsamaisi
( b ) A wena o kile wa dirisa sepe sa diokobatsi tse di latelang ?
Athikele e kwadilwe ke Danie van den Berg , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya balemirui la Grain SA .
Kgwebo , le gale , e ka atlega fela fa dipoelo di ka tswelediwa mo maemong a a tswelelang .
Khoso ya go direla temothuo Poelo .
Phopholego ya mmu e kaelwa ke bogolo le popego ya dikarolwana tsa mmu .
Enta peo ya gago ngwaga le ngwaga le e bile o ne o jwetse disoya mo tshimong eo setlha se se fetileng .
Dithoto
2.1.10 " Mmusi wa Nakwana " o raya motho yo , go ikaegile ka maemo , a dirang jaaka Kgosi kgotsa Kgosana fa ka bobedi jwa bone ba sa kgonego kgotsa ba ka ka fa tlase ga dingwaga tsa go ka dira jaaka Kgosi kgotsa Kgosana ;
Tona o ne a itumeletse bogolo jwa tiro ya Grain SA mo go maswe mo o neng a kopa go kopana le kemedi ya teng , se se solofetsang go tlisa lefapha la gagwe mo tshwaraganong e e tiileng le setlhopha sa Grain SA mme re sa ntse re na le tsholofelo ya gore se se tlaa nna le tshusumetso e e siameng mo isagweng .
5.3 Mokgwa-Tsamaiso wa go Dira Kopo
( iii ) didiriswa tsa go ela tlhoko diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , mabapi le bokgoni jwa bona go neelana ka tirelo e e nang le boleng go fitlhelela maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong le bokgoni jwa bona go rotloetsa kobamelo ya ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong ;
A o kgona go fitlhelela metsi a nosetso ?
Direfosanngwa tsa dibopego tsa kgwebo di akaretsa kgwebo ya mong a le esi ( sole proprietorship ) , semphato ( partnership ) setlamo ( company ) mokgatlhotekanyetsi ( close corporation ) kgwebo ya terasete ( business trust ) le koporasi .
Ka go dirisa dikungo tsa e nngwe ya ditiragatso ka ( sk . leano la Woto le IDP ) go susumetsa ditiro tsa togamaano tse di diregang mo tiragatsong e nngwe ;
Dikaelo tseno di akaretsa :
Go dira tshekatsheko ya tshusumetso kgotsa modi wa bothata , kwala dingwaga mo karateng mme o kwale ka fa tlase ga ngwaga mongwe le mongwe gore bothata bo ne bo le bogolo go le kanakang .
Go ne go tla diragala eng fa mabaka a a ne a se teng ?
Leka go se nne le palo e e ka nnang tlase ga dimela tse 24 000 ka heketara .
Victor gape o tlhomile Norah lotlhokwa mme ba na le bana ba le bararo ; mosimane a le mongwe le basetsana ba le babedi .
Ke fiditse Thutiso ya go uma Mmidi , Thutiso ya dikonteraka mme gape le Thutiso ya go tlhokomela diterekere le didirisiwa .
Dira se o ka se kgonang go fokotsa leotlo la diphatsa .
Setlhopha se se dirang sa porojeke
( j ) thibela ngwana go nna le rekoto ya bosenyi ; le
Motswedi !
Go tlhokegwa gore go nne teng themelelo e ntshwa mo go dirisanang mmogo le dithutiso tse di tlhalogangwang le go rutiwa gore mongwe le mongwe wa tirisano a tlhaloganye thulaganyo le bokana bo maatla a gagwe fa go kopanwang go buisana ka ntlha ya tirisano .
Korong ka ngwaga ya 2
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela e meile go jenjonmat@gmail.com .
Tse ke ditshenyegelo tse di amanang le tsamaiso ya tiro ya polase yotlhe - ke ditshenyegelo tse di ka se keng ka tlhamalalo tsa amanngwa le jalo ya sejalo se se kgethegileng .
O bua gore maitemogelo a Afrikan a tshwana a le esi e bile a tshwanelwa ke go itumelelwa jalo .
Maemo a a siameng mo makheteng - mmidi o ka bolokwa fa tlhotlhwa e le kwa tlase mme wa tshwarwa go fitlhela nako e tlhotlhwa e oketsega , e bile go ka bonwa poelo e e oketsegweng .
Go laola mefero
A puso e na le thotloetsego ya go dira jalo ?
3 . Phitlhelelo : Baagi botlhe ba tshwanetse go nna le phitlhelelo e e lekanang ya ditirelo tse dib a tshwanetseng
Fa tlhakatlhakano e e tsamaelanang ya letswai le difosefata e fiwa go latswa , naga ya tlhogokgolwane e ka bonwa e le dijo tse di pila go rua diruiwa ka tshwanelo go tswelela mo marigeng .
KE A DUMALANA
POTSO 1 Mosola wa ditheetso tsa tekanyetskabo ke ofe ?
Nako ya go khutla
E tshwanetse go re thusa go lemoga gore jaaka fa botshelo e le mpho , le rona re abe go utlwala mo matshelong a rona .
Phepafatsa sehemi sa kerenkekheise .
Kakanyo ya gore ke eng se se tlhokegang semolao le yona e tlaa tlhagisiwa .
Phufulelo le mowafalo ke ditirego tse pedi tse ka tsona metsi a busediwang mo moweng .
Setlamo sa puso se lejwa e le mankge mo go tsa molao e bile se ka nna sa dira kopo ya go newa direkoto tse di tshwerweng ke ditlamo tsa poraefete , fa fela setlamo sa puso se ( 1 ) dira gore setšhaba se solegelwe molemo le ( 2 ) fa direkoto di tlhokwa go diragatsa kgotsa go sireletsa ditshwanelo tse e seng tsa setlamo sa puso .
Fa ke wela fatshe , ke emelela ke na le maatla go feta .
Tsenyotirisong le tlhatlhobo - Eno ke kgato e porojeke tota e dirwang ka yona mme e akaretsa tlhatlhobo kgabetsa le togamaano-gape go netefatsa go kgonega ga yona .
Tokololo ga e a tshwanela gogana go dira jalo .
Gantsi go diragala ka gore go na le bogalaka go feta mo dimpeng , mo go tlisetswang ke go ja dijo tse di farologaneng tse di sa tsamaelaneng .
Go na le dikgopa , dikgopana , mefuta ya ngadube , sebokwana sa Amerika , diboko tsa mefutafuta , maototshibidu ya fa fatshe , jalo le jalo .
Nnete ke gore o tshwanetse go baakanya selo fa se senyega ka bonako ( fela morago ga tshenyego jaaka o kgona ) .
Balemirui ba bangwe ba setse ba setile tlhotlhwa e e lekaneng morekisi le moreki ka bobedi ; mme re setse re tlwaetse tiragalo ya balemirui ba bantsi ba ba dirisang baemedi mo Johannesburg Stock Exchange ( JSE ) go rekisa tlhaka ya bona jaaka re setse re tlhalositse mo diathikeleng tse di fetileng .
Dikgokelo Tsa go Tlamela ka Motlakase - di akaretsa go tlamela bontsi kwa motlakase go akaretsa le tiro ya go tlhokomela tsamaiso ya one gore e se ka ya senyega le go tlhabolola ditirelo tse di amanang le one .
Dipalelo tse di ka go naya sekao sa tshukagano tsa katisegelo tse di farologaneng mo dilekanyong tse di farologaneng mo porofaeleng ya mmu .
Dikhopi tsa kaelo di ka bonwa kwa dikantorokgolong tsotlhe tsa dikhomišine le tsa porofense ( dintlha tsa go gokafana le diofisi di ka bonwa kwa bokhutlong jwa Kaelo eno ) .
Dikgakololo tsa bolaodi
majalwa a mangwe a a titietsweng mo gae sk .
Ditumediso go tswa go batlhokomedi ba baša ba letlole la Mahube .
seabe se e se abetsweng go ya ka setso le molao wa
6.1 Maloko a Kgotlakgolo e tla nna :
Mekgwa ya taolomofero
Gape netefatsa gore didiriswa tse dingwe tse di dirisiwang ka nako ya go jwala le tsona di nne mo maemong a a pila tota , tota sediriswa sa go gasetsa .
" Dikwalo di botlhokwa ka gore mafoko a tsone a a nonofileng a tlhalosa maikutlo a a nonofileng ; ke tiragatso ya setso , tiragatso ya go ikitse .
2.2 Tlhamalatso ya bong
O ya Mtata a na le Moporofesara André de Villiers , Mokaedi wa nako eo wa The Institute for the Study of English in Africa , e e neng e le kwa Rhodes University .
A mangwe a ka batla go phimolwa .
Maikarabelo a lepodisi fa go le palaelo ka dingwaga tsa ngwana
Fa go se na palo ya tlhaolo go thata go kopa topokabelo .
POTSO 1 Tekanyetsokabo ke eng ?
Ntlha e e dira gore go nne botlhokwa thata go dirisa metsi a a phepaphepa .
Mo matsatsing a segompieno , ga ke tlhole ke bua ka dikilogeramo .
Mokgwa o o bapang le kgotlhang , go bitswa mokgwa wa go laola kgotlhang wa gago .
batsamaisatiro
Go na le mefuta e mengwe e e agilweng go kgona le go fenya malwetse a mangwe ; mme le gale ga go sa le ntlha ya tebagano ya ntlha ka bojenetiki ba segompieno .
Kemonokeng ke boitshwaro ba ikokobetso , maitsholo , le kamano e e ikaegileng ka gore moemanokeng ka gale o itse go gaisa yo a mo emeng nokeng .
Bogone jwa metsweditth ago bo tlaa kgontsha dinaga tsa Aforika go ntsha dijo tsa loruo ka ditshenyegelo tse di kwa tlase ka yunite .
R22.00 Go bona khopi e e nang le ditshwantsho . R60.00 Go bona rekoto ya mafoko a a tlantsweng go tswa mo segatisa-mantsweng ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone
Go botlhokwa go bona gore , ka nako eo ntlha e e neng e supa gore e tlaa fetola tlhotlhwa ya mmidi e ne e le maemo a bosa , mme e ne ya sutelwa thoko ke go simolola go reka mo go ne go sa tlwaelwa mme tota le bokana ba mmidi wa kgale o o neng o ntse o bolokilwe .
Se se ne se tlaa thusa bantshakuno ka go tlhatlosa tlhotlhwa e montshakuno a e bonang mo dijalong tsa gagwe .
Tlhaelo ya kitso , bokgoni le maitemogelo
Maphale o tsaletswe mo polaseng ya Magdelena , koo rraagwe a neng a dira jaaka modiri wa dipolase , mo sedikeng sa Fouriesburg ka 1969 .
Dintlha tsa go uma , go lebelela fa go jwalwa go fokotsa dintlha tsa togamaano tsa phokotsokgono mo masimong a a sa nosetsweng , di ka khutshwafatswa jaaka go latela :
Peo e e boelediwang ya OPV e ntsha 5% ya dithoro kwa tlase ga peo ya OPV e ntšhwa .
( iii ) didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae tse di boletsweng mo dintlheng tsa Kgolagano ya Boditšhaba ya Didirisiwa tsa Lotsalo la Dimela mo Dijong le Temothuong .
O thadisetsa bareetsi ba gagwe ka ga ditlhangwa tsa segologolo , dinaane , poko , dinoolwane le maele .
Dikomiti tsa Diwoto di ka iphitlhela di le mo maemong a ba tshwanelwang ke go tsibogela kgotlhang .
Go botlhokwa go ela tlhoko gore PAIA ga e ka ke ya dirisediwa go newa direkoto gore motho a di dirise
Fela le gale mong o ka rata go thapa motsamaisi go mo direla .
Kgweetso ya mo polaseng e tlaa ka motseletsele o o feletseng wa maemo a tiragatso - sengwe le sengwe go tswa mo go lemeng masimo go ya kwa go gogeng tereilara mo ditseleng tsa sekontere .
Go tshenyegelo thata go tlogela borutwabadiri mme gape go bona diphoso , ditatlego le ditlhaelo tse di ka bapisiwang le yona ntlha e .
Dipotso tse di boditsweng ke bareetsi ba Radio Lesedi
Paka e e mogote thata le go oma le yona e ka dira gore dikhemikale di se ke tsa dira .
Mo bofelong jwa thulaganyo eno e e mabapi le pholo nngwe le nngwe e e tsewang e le e e botlhokwa , go tla nna le sete ya tshedimosetso e e amogelesegang e e tla dirisiwang mo go direng togamaano .
Tsona di tlaa tswelela go gola go nna losika lwa ntlha lwa mmoto go baya mae a a tlaa thuthusiwang morago ga malatsi a supa go ya lesome .
Fa o se na maatlakgogo a terekere a a lekaneng kgotsa khepetlele ya go itlamela ka didiriso , akanya ka go dirisa rakonteraka yo o nang le " spray rig " se segolo .
Es'kia Mphahlele e ne e le moagi wa Soweto ka nako eo ; o ne a tlhophiwa go nna Monnasetulo-Khuduthamaga ya Boto ya Bakaedi kwa Funda Centre for Community Education ka 1989 , a sena go dira jaaka Monnasetulo yo o theileng Funda Board go tloga kwa pulong ya yona , ka 1984 .
Boleng jwa seikonomi jwa motshetelo bo amana le boleng jwa kemisetso ya monontsha ya jona , diteng tsa dibodi tsa ona , kgono ya go tokafatsa dipharologantsho tsa sebopego sa mmu le go godisa ntshokuno ya dijwalo .
Fa ele gore go ka fetolwa lebanta le le lengwe , lebanta leo le tlaa bo le le le khutshwane ka tota go na le mabanta a mangwe .
Mo dingwagasomeng tse di tlang , jaaka diikonomi tse di runyang di tla bo di bo di oketsa diabo tsa tsona tsa kgwebisano le lefatshe mmogo le dipeeletso , kwelotlase ya bokete jwa ikonomi kwa Amerika , Yuropa le Japane di tla itemogela dimorago tse di masisi mo khuetsong ya sesole le sepolotiki .
Letlole le ditsamaiso tsa lona di dira jang ?
Mo Aforika , ditihabololo tsa baeyofuele tsa lefatshe di tlhola ditshono go thsa dithotloetso tse di gaisang tsa tlhabololo ya ikonomi .
Phokelelo e , e ne e utlwala e le tota .
Ke nagana gore thata ya ka ke go batla go dira thata mme ga ke tshabe go tsaya diswetso tse di leng thata .
Bantshadikuno ba ba tlhabologang ba le bantsi ba na le mathata a go fitlhelela dikadimo - mangwe a mabaka a se ke a a latelang :
Pusoselegae e tshwanetse ya tlhomamisa gape ya swetsa gore letseno le matlole a a amogetsweng go duelela ditirelo le diporojeke tse ba ikaelelang go di direla setšhaba di ka dirisiwa jang .
Ela tlhoko gore mefuta e e farologaneng ya dipolantere e na le dimekheniseme tse di farologaneng - sekao , dingwe di na le matsogwana a a ka setelwang go ka bula go tlhotlheletsa kelelo ya peo le monontsha .
Go tsena mo ntlong ya mongongoregi ntle le tetla
SEKAI SA FOROMO YA MOEMEDI WA MOTLHOPHIWA
La bobedi , ke mofuta wa diphologo o o timelang ka bonako ka ntlha ya phokotso e kgolo ya palo ya tsona .
Tshedimosetso yotlhe jaanong e dirisiwa go tlhoma makwalo a tekanyetso a mararo a bofelo a a tla supang tswelelopele ya kgwebo ya gago ka ngwaga e e latelang .
Ditiragalo le ditirelo mo baaging
DIPHITLHELELO KGATLHANONG LE SEPODISI
Selekantsho sa 1 : Dituelotekano tse dintshwa tsa go dirisiwa go badiri ba dipolase
( a ) Dintlha tsa motho yo o kopang go bona rekoto di tshwanetse go kwalwa fa tlase .
Ditirelo tsa Madi le tsa Kgwebo
Go simolola ka nako e ke ikopantsheng le Grain SA ka 2013 ka kgobokantse kitso e ntsi tota go dirisa dikhemikale ka tshwanno le go seta didiriswa tsa go gasetsa tse di rwalwang go gasetsa dibolayamefero le dibolayaditshenekegi .
Tlhotlhwa ya metšhene , tisele le paakanyo e ile godimo ka bonako mme e nnile tshenyego e tona e e tshwentseng go laolwa .
Sekao se le sengwe sa tlhatlhobo e ke : go re letla go tlhatlhamolola moela o o sa feleng o bobegadikgang ba segompieno bo o lebisang kwa go rona .
Ka gore go botoka e bile go mosola go gasa dibolayadisenyi go dirwa go gotlhe e bile o nnile mokgwa o o rileng wa go laola mefero le ditshenekegi mo kgwebong ya bolemirui .
Se ke yona kgaratlhelo ya temokerasi e Mphahlele a re lemosang yona , mo go Afrikan Affirmation e .
Fa pofagano ya inokhulamo e le kwa godimo gona Setlelerotinia se tlaa tsaya lobaka lo loleele se tshela .
Ga go lekane go medisa kumo e e siameng fa mongwe a se na leano kwa mafelelong a nako ya go uma fa go tlhokega go roba mmidi le go o boloka kgotsa go o rekisa .
Tlotlang ka ga ditsela tse Dikomiti tsa Diwoto le baagi ba ka tsayang karolo ka teng mo go rulaganyeng le mo go reboleng ditirelo tsa mmasepala .
Ka mafoko a mangwe , kwa ntle ga pakaselo ya ntlha go ne go ka se nne le tswelelopele .
1.1 MAIKAELELO A CBP
Go tlhokiwa gore molemirui a busetse madi a a a adimileng fa a robile kumo ya gagwe .
Mosola wa go nna le mmidi mo mmung , tota le fa go le komelelo , ke gore o go naya dijo ka mariga .
Dipuisano mmogo le batlamedi-ka-ditirelo
Aforikaborwa e latlhegelwa ke seabe sa mmaraka wa lefatshe mo dikunong tse di jaaka ferrochrome .
Neelana ka tumalano ya thomelontle le patlisiso kwa bothating jwa porofense bo di tlhokomele .
O dirisiwa mo go bamang ?
Eneji e ka tsaya popego ya eneji ya mogote , eneji ya mekhenikhale kgotsa ya motlakase .
A mongwe o dirile dikatlanegiso tsa monontsha tse di nepagetseng mo tshimong nngwe le nngwe tsa sejalo sengwe le sengwe se o yang go se jala ?
2.2 Seabe le Maikarabelo a Batlhokomedi
Moamegi - Go ya ka Molao wa Mefutafuta jwa Ditshedi , moamegi e kaya motho , setheo sa puso kgotsa setšhaba se se tlamelang phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae , kgotsa setšhaba sa fa gae kgotsa motho yo o totobetseng yo kitso ya gagwe ya setso ya kgotsa dithibololo tsa sedirisiwa sengwe le sengwe sa setshedi sa fa gae se di simolotsweng , di tla dirang karolo ya , kgotsa di tla dirisiwa mo patlisisong ya ditshedi e e tshitshintsweng .
Romela batsayakarolo kwa lenaneong mo tsebeng 23 , e e ba kopang go rerisana ka dintlha tse di leng maleba go Komiti ya Woto
Gape dikakanyo di amogela ' mosola o o ka fa teng ' wa batho botlhe .
O sekaseka dikgwetlho tse bašwa ba lebanang natso fa ba potlakela go nna bagolo , le fa ba sa tlhomama mo go batleng dilo tse di maleba tse di tlaa ba tswelang molemo le go ba tlamela ka bomaleba fa ba ntse ba atamela bogolo .
MOTLATSA-MODULASETULO LETLHA
Go dira jalo go tla dira gore mesola e e bonwang mo diporojekeng tsa go dira patlisiso ka ditshedi e kgaoganngwe ka tsela e e siameng le ka go lekalekana , e leng diporojeke tse di dirisang ditsompelo tsa thutatshelo tsa mono gae le kitso ya setso e e tsamaelanang le tsona .
Ka gale tshola kento le peo e e entilweng e se mo letsatsing mme e le mo kgaolong e e moriti e e tsiditsana .
Go duela ka poso ( o amogela akhaonto kwa bokhutlong jwa kgwedi )
Thuanyo ke tiragalo e e dirisiwang go leka go bona gore go ka nna tumelano ka ntlha ya bothata ka go kopantsha modiredi le mothapi gore ba buisane ba ntse ba thusiwa ke molaodi wa CCMA .
Kgato ya Thibololo ya patlisiso ka ditshedi - Patlisiso nngwe le nngwe ya , tlhagiso kgotsa kopo ya , didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae mo maemo le bogolo jwa tiriso kgotsa e e ka nnang tiriso ya kgwebo kgotsa ya intaseteri e e amanang le porojeke e sa totobala go lekane kgotsa e sa itsiwe go simolola tsweletso ya kgwebo ( Molao wa Bosetšhaba wa Tlhabololo ya Melao ya Tikologo ) .
A re akanyetse gore letlase la kutlotharo ke 2 m mme bogodimo ke 3 m
Maemo a lethompo bogolosegolo bothubego le maphanyego ;
76 . Katlholo ya kgapeletso ya go nna kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša
Mefuta e mentsi e kgona kelaifosofate mme e ka dirisiwa sentle go bapa lenaneo la go loala mefero le le tsweletseng .
Gape peo e ka tswa e ne e le nnye thata mo polantereng mme ga tlhola gore ditlhaka tse pedi di leke go tswa ka nako e le nngwe mo phatlheng - tsa thamela mme ga se ke ga tswa sepe go jala .
Monna le mosadi mongwe le mongwe ba tlaa nna le tetla ya go boutela le go nna ntlhopheng wa ditlhopha tsotlhe tse di dirang melao ;
Baemedi ba ga ba ne ba tsewa go ya ka ntshokuno tsa bona . 250 Ton Club e tlaa tlhopha ngwaga le ngwaga baemedi ba le masometharopedi ( 32 ) go ya Khonkereseng , mo kopanong ya ngwaga le ngwaga pele ga Khonkerese .
Kageletso - ( tlhalosa gore a masimo le dikampa di ageletswe le maemo a kagelelo )
Ka gore Samuel a se na lefatshe la gagwe , ga a na loruo lope lo lo neng lo ka lekanyetsa temothuo ya gagwe .
Dirwe tsa semela se se tshelang di le 90% kgotsa go feta ke metsi .
Dintlha tse di neng di dirisiwa go kgona go nna mongwe wa tiro e ne e le :
Yo mongwe wa losika
A go na le mafelo a mo go ona go fitlhelwang mefuta ya dimela kgotsa dipoelogolo tse matshelo a tsona a leng mo kotsing ?
Beng ba ba tlaa bong ba ungwelwa kgotsa ba angwa ke porojeke ka tsela e e sa siamang , ba tshwanetse go tsayakarolo mo go beeng ditshupo ka ntlha ya mabaka a a latelang :
Ga e a tshwanelwa go bonwa jaaka sediriswa se se sa siamang mme bogolo jaaka tsela ya go thusa mmasepala go tokafatsa nonofo ya ona le tsela ya go supa maikarabelo a tiriso ya didiriswa tsa mmasepala le go lekanyetsa diphitlhelelo tsa dipoelo tsa mmasepaIa .
( f ) Ke gantsi go le go kae o ileng bobotlana wa hupa galase e nnye mo go e e tletseng ya mofuta ope fela wa nnotagi mo letsatsing le le lengwe ?
1.3 le itshware ka mokgwa o o tshwanetseng o o tshwanelang mofuta wa tiro ya gagwe ;
Tlhalosetsa ba A ba ba setseng mo phaposing gore ba tla bo ba reeditse balekane ba bona fa ba boela mo phaposing .
Go fetsa , ga go na motlhatlhobi wa boleng yo o phalang moreki yo o rekang kumo ya gago .
Ka ngwaga wa 1910 Kopano ya Afrikaborwa e " kopantshitse " batlamorago ba Ntwa ya Maburu e le Maaforekanere mme e ne e tlogela Bantsho , Maintia le Makhalate mo Afrikaborwa go se kgone go dirisa bopolotiki .
4.1 Dintlha-kakaretso
7.1.1 e nna leloko le le tletseng la kgotla ya mmasepala ;
Letlhare la tshedimosetso ya m anno le tikologo
Dipuisano le Batlamedi-ka-ditirelo
mabaka a e leng ditlapele kgotsa e le mathata
Thulaganyo ya mafura
Thuso ya go Tlhabolola Kgwebo
( a ) tlhalosetsa ngwana maikaelelo a tshekatsheko ;
O ne a dumela gore thuto e e siameng e tlaa thusa baagi go lemoga le go thibela tse di ka tshosetsang phitlhelelo ya temokerasi .
( c ) tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko e e tlhodilweng ke tlolomolao , e ka arogangwa go ya ka fa go se tlhokomeleng ga ngwana mo go tlholeng tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko ; le
Fa ba goroga mo tirong phakela ba tla mphitlela mo masimong ke setse ke dira .
Go latela lenaneo la go laola kumo ya gago o rulaganya go jwala diheketara di le 150 tsa mmidi ka kgwedi ya Ngwanatsele mo ngwageng wa 2012 ka kumo e e ka nnang ditone di le 4 , 5 ka heketara .
Tsaya phekolo ya gago sebaka sa dikgwedi tse di tletseng di le thataro kgotsa go feta jaaka o tla bo o eleditswe ke mooki kgotsa ngaka .
Fa e ne e se ka dikgwetlho tse di umakilweng fa godimo e ka bo e itshupile sentle .
Fa kopo ya go bona tshedimosetso e amogelwa , mokopa-tshedimosetso o tla newa kitsiso e e tlhalosang go bona tshedimosetso le tuelo ya go tlhagisiwa ga yone seša ( fa e le teng ) e e tshwanetseng go duelwa fa tshedimosetso e bonwa le mofuta o tshedimosetso eo e tla ntshiwang ka one .
Go ema tlhabololo ya madirelo a baeyofuele nokeng mo Aforikaborwa , go tlaa tsholetsa tshireletsego ya dijo .
Togamaano e tshwanetse e nne ka nako go dira togamaano ya kgwebo e e feletseng le go dirisana le bagakolodi ba ba dirang dikatlanegiso tsa monontsha .
Tsibogo ya ga Mphahlele e bua go le gontsi thata ka ga boleng jwa gagwe jaaka monna , mme e bua gape bontle ka ga botlhokwa jwa diphitlhelelo .
Dikomiti tsa diwoto di tlhagisa merero e e ka ga woto ya selegae mo mokhanselareng wa woto .
Mosola wa dijwalwa tsa senawa le go fetola dijwalwa
Se dire phoso e e tlwaetsweng go feta go kopa motho yo mongwe go go kwalela leano la kgwebo kwa ntle ga go netefatsa gore tsotlhe tse di buiwang ke nnete e bile di ka kgonegwa .
Theetso e e matlhagatlhaga e tlhoka go tlhaloganya maemo mme e akaretsa go reetsa ka maikaelelo : go bona tshedimosetso , go rarabolola mathata , le go abelana dikgatlhego .
O dirisa jang kitso eno ya thuto go thusa matshelo ?
Tlhalosa ka moo seripa sengwe le sengwe sa peomolao se ka kgonang go rotloetsa botsayakarolo jo bo matlhagatlhaga jwa baagi mo wotong ya lona .
Boikuelo jwa mo teng ga setheo bo akaretsa motho yo o mo maemong a a kwa godingwana yo o tlhatlhobang tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso le go swetsa ka gore a o dirile tshwetso e e siameng .
( c ) maikarabelo a ngwana a go neelana ka tirelo e e rileng kgotsa sengwe se se ka tswelang motho yo o rileng mosola , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba kgotsa mokgatlho o o neelanang ka dithuso : Fa fela e le gore maikarabelo a go neelana ka tirelo e e rileng , e ka nna katlholo e e newang ngwana yo o nang le dingwaga di le 15 kgotsa go feta ; kgotsa
1 . Mo moleng wa ntlha , go supiwa diwoto tse di iseng di neele diforomo tsa pegelo .
Es'kia Mphahlele o tlhalosa mofuta wa porojeke ya mokwadi wa Moaforika jaaka kgatiso e e tlhomameng , mo tokafatsong le kgalaletso ya , Boaforika .
netefatsa gore batlhagisiwa le batlatsi ba bona ba saena diforomo tse di maleba ;
Kgono ya mofuta wa dijwalwa tse di jwadilweng go fenya bolwetse e tshwanetse go tlhokomelwa .
Tse ke dipotso tsa motheo mme fa e le o batla go nna molemirui yo o tswaletseng pele o tshwenetse o kgone go araba dipotso tse ka bowena .
Ga go go tlotlomatse gore o ema bantshakuno ba le 15 - 20 , fela se se a laolega .
18.4 go tlamela maloko a Kgotlakgolo ka dintlha tsa bošeng ka maitshwaro a a siameng , dikgang tsa semolao le tsa taolo e e siameng ka metlha ;
MOKGWA O O LATELWANG GO FITLHELELA DITLHOKEGO / DITLHOKEGO TSA GEP
Go sala morago - Komiti ya Woto e ka kopa dipegelo tsa gangwe le gape ka ga diporojeke le ditirelo .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Ga re re o reke petlwana e ntshwa , re raya gore o tlhokomele didiriswa le dilwana tsa gago gore di nne pila ka go tlhola o ntse o di baakanya gore di kgonwe go dirisiwa go kgona tiro e e leng botlhokwa ka nako e e rileng .
Kwala dintlha tse di tla lekanyediwang kgotsa di biletse kwa godimo mme batsayakarolo ba arabe potso nngwe le nngwe .
FSB gape e na le taolo nngwe mo lephateng la dibanka malebana le dintlha tsa tsamaiso ya mmaraka .
Go na le dintlha tse di tshwanetsweng go elwa tlhoko fa o baakanyetsa masimo a gago go setlha se sentshwa .
O supa jalo gore go dira jalo fela go tsholetsa motho le go diga yo mongwe gore o iponele maungo a bopelotshetlha a sepolitiki , ke go iphora .
Boteng bo go jwalwang ka teng bo a lekana mme go tlisa peo e e simololang go mela ka go tshwana .
Tsala ya gago e ithaopile go le rekisetsa merogo kwa teropong e kgolwane go dira madi a a botoka .
Leka go e tshola e le bonolo .
Tshekatsheko ya se se tlhophilweng
Folipitšhate dimmakhara , poresetiki , sepalangwa le dijo tsa batho ba le 10
Ga go kitla go letlwa puo ya go tlhoka maitseo , ya matlhapa , ya go rogana , le ya go tloka tlotlo , maaka le ditatofatso tse di senang bosupi e e dirisiwang ke maloko e bile leloko le le dirang gore le fitlhelwe le le molato wa boitshwaro jo bo ntseng jalo ga le kitla le sirelediwa .
Ke ne ke le sematla fa ke simolola go dirisa bolemirui .
Tsamaiso ya dithoto ( taolo , tlamelo le thekiso ya dithoto ) le ya setoko ( stock ) ( taolo ya ditsenngwateng tsa ntshokuno ) ; le
Dimela di thoka dikotla go gola le go dira dithoro .
( b ) e nne e e matshwanedi mo dingwageng le mo mokgweng wa ngwana wa go akanya jaaka mogolo ;
" Molao wa Bana " go tewa Children's Act , 2005 ( Act No . 38 of 2005 ) ) ;
Kopa morekisi wa peo wa gago gore a go tlhalosetse gore ke mefuta efe e e tshwanetseng tikologo e wena o batlang go jwala disoya tsa gago ka ntlha ya thempereitšha le bollo .
2.4.4 go tlhomamisa gore ditlamo tsa RBN di ikobela dipatlafalo tsa semolao le tse dingwe
Fa karabo e le ee , ke mang yo segolobogolo a tshwanetseng go sikara maikarabelo a go tlamela ka tshedimosetso eno ?
Motlhwa o tlhasela dijwalwa ka dinako tsotlhe tsa go mela mme gansti o senya medi ka go aga ka fa tlase ga mmu .
Go thata tota ga go kgonegwe go busetsa tiragalo e morago go kgona go baakanya mmu o o senyegileng .
Tshekatsheko le ditlhopho tsa patlomaikutlo ( go bona dikakanyo ka gore batho ba ikutlwa jang mabapi le mabaka a a rileng ) di mosola mo legatong le .
Fa o swetsa go bofolola dipofelelo tse dingwe , bofolola negatifi go thibela go tuka ga mathale fa a kgomana o ntse o phepafatsa .
Bannaleseabe botlhe ba tshwanetse go dira ka seriti le go tlhoafalela go tlhabolola bantshakuno - temothuo bogolosegolo ke ka montshakuno go na le ka lefatshe .
Morago o ne a direla Lefapha la Ditiro tsa Setšhaba .
Molemirui wa Ngwaga wa Kgwebo wa Motlha o Montshwa - mmampodi ke Ralph Swart ( gare ) le mogatse , Preline , le Ernst Janovsky ( Moeteledi : Absa AgriBusiness ) .
E seng ka iketlo e leng tsela e e lomaganeng
Seesimane
Go tlhomamisa gore pholisi e laolwa ka tsela e e mosola , tshedimosetso e e latelang e tshwanetse go
Leba dintlha mo tsebeng 78 mme o tlhalose gore go na le beng ba ba farologaneng mo baaging ba ba nang le ditiro tse di farologaneng le dikamano le Komiti ya Woto .
Maronthothomatlhareng a ntlha le a morago
Tlhopha mofuta o o rileng
Fa kopo ya PAIA e ne e rometswe go lefapha la mmasepala , mokopatshedimosetso a ka nna a tlhatlhela boikuelo jo bo yang go rratoropo wa mmasepala , kgotsa go sebui sa mmasepala , kgotsa go motho ope yo mongwe yo o tlhomilweng ke Khansele ya Mmasepala ya mmasepala oo .
Mesola ya go jwala matonkomane e mentsi thata ka ntlha ya gore a re naya poroteine e e leng botlhokwa e bile a busetsa naiterogene e ntsi mo mmung mo a melang teng .
Mphahlele o bontsha gore ka dinako tsa dikhuduego tsa loago le sepolitiki , bakwadi ba kwala ka mowa wa go potlaka fa ba leka go tlhalosa merafe ya bona , e e leng mo diphetogong tse di potlakileng .
Sekao se se siameng ke go nosetsa ; fa dimela di nosetswa , go bonwa kumo e e kwa godimo .
Disilos - O ka boloka mmidi mo silong e e leng gaufi le wena ya korporasi kgotsa mo polaseng ya gago fa e le teng .
Dipeeletso tse di latelang tsa mafaratlhatlha ke ditlapele :
Kamogelo e , e botlhokwa jaaka re itse go tswa mo dibukeng tsa rona tsa hisetori gore bontsi ba Maaforikaborwa ga ba bolo go kgaratlhela go fitlhelela tsamaiso e e molemo ya go ithuta , ka dipoelo tsa gore thuto e tsentse ditlhaloganyo mo dikgolegelong boemong jwa go di golola .
Kgato ya 3 - Mmotlolo wa tharabololo-mathata
Motsamaisi o etelelapele mme a tsamaise tiragatso .
15.2 Motlatsa-Modulasetulo o tshwanetse gore , ka go latgela taelo ya Kgosi , a bitse kopano ka nako e e tlhagisitsweng mo kopong ntle le fa e fetotswe go sekae ke Kgosi ( fa fela phetogo ya teng e le ya letlha le nako ) .
4 . Tona o tla rebola tumalano ya kabelano ya mesola le tshutiso ya didirisiwa le go laela gore tetlelelo e neelwe , kgotsa go tla ganela kopo .
Go adima madi go a thusa , fela gona a tshwanetse go busiwa .
Bolwetse
Go latlhiwa ga oli e e apayang
Gakologelwa gore batho le ditheo tse di adimisanang ka madi di dira se jaaka kgwebo ya tsona mme di batla go dira poelo mo mading ao .
dipholisi tse dingwe
Mokgwa o go uma ga bali go oketsang maemo a pabalesego ya dijo
Tiro e e ikaelela go netefatsa ditlhokego le go netefatsa gore dikgaolotlhopho di na le tshwaelo
Tshenyego ya dinosele ke ntlha e e leng bothata go kgono ya segasetsa .
Sethalo sa 8 : Togamaano ya peoleitlho , tekanyetso le tsenyotirisong
Fa o sa kgone go baakanya dilo tse dingwe ka bowena kopa mongwe yo a kgonang pele ga nako go tla go polaseng go di baakanya .
21 . Ee , mme ga ke tlhomamisege ka mofuta wa seokobatsi
Tiragatso e nngwe le e nngwe ya go sireletsa tikologo ya rona , go boloka motlakase le go fokotsa matlakala e a thusa .
Mo kgatong e ya go sale gale , bomaleba le kamogelo ya baagi ya dikomiti tsa diwoto e sa ntse e ka nna bothata ka ntlha ya ditlhopho tse di bokoa mekgwa ya go bega .
Ditsela tsa go neela dipegelo kwa khanseleng le mafapha a a rwalang maikarabelo di tshwanetse di nne le nako ya go neela dipegelo tsa nako le nako di kaelwa ke dipegelo tse tsa dibontshi tsa woto .
Gore motho a tlhaloganye ntlha e Es'kia Mphahlele a e kayang mo tshwaelong e e ka ga bokgoni ba ga Sobukwe ba go dira poelano magareng ga bodumedi le sepolotiki , bonnye dintlha di le pedi di tshwanetse go tlhalosiwa ka maemo a ona .
Bafatlhosi ba ka nna gape le maitemogelo a mangwe a ba ka a dirisang fa ba fatlhosa karolo e e riling .
" Molao ono " o akaretsa taelo nngwe le nngwe e e dirilweng ka fa tlase ga molawana wa 97 ;
Maikaelelo ke go :
Ka go nna le pharologanyo ya dijwalwa , go thusa go phatlalatsa tshenyego ya madi ka ntlha ya bogodimo ba tlhotlhwa ya ditokelo .
Mo Kapabophirima ka 46% ya bokana ba kumo yotlhe ke yona e e nayang bontsi ba korong mo Afrikaborwa go feta .
Go ka nna ka nako e a nayang tlhaka kgotsa go ka nna fa a feditse go naya fela kgotsa go ka nna ka beke kgotsa ka dibeke tse pedi .
Makakabo a kwa ntle kgotsa moroko o o tloswang e bile o kgaogangwa ka bontsi ka tiragalo ya go silwa ke setswaki sa bogobe , mueseli , dikerekere , diruseke , moro le mefuta e e farologaneng ya dijo tsa sefitlholo .
Bafatlhosi ba tshwanetswe go tshegediwa ke baitseanape ba CBP .
Ditopo di tlaa ntshiwa le dituelo tsotlhe di tlaa dirwa go ya ka letlhomeso la thulaganyo ya GSA
Ditheo tsa kadimiso ya madi di beeletsa madi ao badiri ba tsona ba a beeleditseng mo bankeng mme banka e batla go netefatsa gore madi a e a adimisitseng kwa ntle a bolokesegile .
Naeterojene ya sebodi e tlaa nna teng go dirisiwa ke dijwalo tse di latelang .
Mmasepala wa selegae mo Wotong ABC o na le phousetara e kgolo e e bontshang ditirelo tse o neelanang ka tsona .
E e maleba thata ke ditlhabololo mo Moalong wa Dipatente wa Aforikaborwa wa No . 57 wa 1978 , o o tlhokang bakopi ba dipatente go senola tshimologo ya didirisiwa tsa lotsalo le kitso ya setso gape ba bontshe gore ba bone tumelelo pele ya kutlwisiso ( PIC ) le mesola e e abelanwang .
Go botlhokwa go bona gore tshimo le kampa e nngwe le e nngwe e na le nomore . ( Se se tlaa dirisiwa moragonyana fale mo tseosekaommung le thulaganyong ya tiriso ya lefatshe ) .
Go nna le mathata a pono
Batho ba ba amegang
Fa o buisa se go kaya gore o na le ntlo .
Go senyega ga bokamoteng ba thaere mo go itseweng e le ' go lapa ' ga thaere ;
Go na le bantshadikuno ba ba tlhabologang ba bantsi ba ba nang le lefatshe ( e ka nna ka thulaganyo ya thuso efe fela ) , fela ga ba na didiriso tse di tlhokegang go le lema .
Molao o ikaelela go " diragatsa tshwanelo ya Molaotheo ya phitlhelelo ya tshedimosetso nngwe le nngwe e e tshotsweng ke motho yo mongwe e bile e tlhokega mabapi le tiriso kgotsa tshireletso ya ditshwanelo dingwe le dingwe ; le go tlamela mo mererong e e amanang le seo " .
Gakologelwa - lenaneo le tshwanetse go nna le le ka dirwang .
Selo se le sengwe fela se se ntlhotlheletsang ke go uma dijo go lefatshe la me le go dirisa kgwebo mo tikologong ya bokgwebo mo lefatsheng la me .
75% ya dikolo ga di na motlakase 70%ya dikolo ga e na metsi
Maitsholo a tiro jaaka boikanyego , go dira tiro sentle , go tlotla se motho o se dirang , go nna le boikaelelo jwa maitlhomo le go ikutlwa / go nna karolo ya ponelopele kgotsa togamaano e e bophara , go botlhokwa .
Dirisa tshono e o e amogelang go uma dijo tsa go fepa morafe wa rona - o tlhokiwa go aba kabelo ya gago .
Ditokololo tsa Bamoseleme ba ka tlhoka kopo go aga kereke ya bona ( mosque ) moo pitso ya thapelo e ka nnang sekgoreletsi mo baaging ba bangwe , kgotsa ditokololo tsa baagi ba Bajuta di ka batla ditsela dingwe di tswalwe ka Sabata , seo e ka nnang sekgoreletsi mo baaging ba bangwe .
Melaotlhomo e e tlhabololang Molaotheo :
Go tloga ka 2009 , re mo maemong a boraro mo lefatsheng malebana le kemedi ya basadi .
Tsamaiso ya tiro ke sedirisiwa go thusa go netefatsa thebolo e e botoka ya ditirelo le go tokafatsa tiro mo tlhagisong le boleng .
Tharabololo e e kgonegang
Tlhola go gagamala ga diketane .
Kgang e e latelang e tlhamilwe ka bo1920 ke James Yen go kaela Mokgatlho wa Kagosešwa ya Magae kwa China ; e neelana ka lenaanenetefatso le le mosola la tse di botlhokwa , tse batsamaisi ba porojeke ya tlhabololo ba tshwanetseng go iteka go di dira :
Peo ya teng e phitshwa , borethe , phatsima le kgolokwe ya lee , ka boleele jwa go tswa 1 , 1 mm go ya bophara jwa 0 , 7 mm .
Tlhotlhwa ya morokotso wa botsayakarolo , e e itsegeng gape jaaka tlhotlhwa ya yuniti kgotsa bolengtlhotlhwa jwa thoto ( NAV ) , bo ikaegile ka bolengtlhotlhwa jwa mmaraka jwa dipeeletso tsa motheo tse madi a a kokotlediwang a beelediwang mo go tsona .
Mogodu kgotsa mogodu wa ntlha , o dira jaaka pidisetso e kgolo .
Fa re boloka bojang ka dikgwedi tsa mariga ga go thuse bojang ka gore ga bo tlhoge ka nako ya mariga .
Go phasaladiwa dikhophi tsa Pula / Imvula di le 18 000 kgwedi le kgwedi ka dipuo di supa - English , Afrikaans , Sesotho , Setswana , Sesotho sa Leboa , Sezulu le Sethosa .
tlhalosa thulaganyo ya tsamaiso ya ditlhopho mo go ba ba tsayang karolo mo go tsona .
Kgwebomongesi ga e na bogonetshwaraganelo ka jalo e ikaegile ka boitekanelo jwa mmele le tlhaloganyo , gammogo le seemotsholelo sa mong .
Palo ka tshimologo ya kgwedi
PALOGOTLHE YA DITHOTO
Se ga se pharologano ya tlhotlhwa e e boitshegang mo modirising , fela gongwe e ka pholosa montshakuno wa korong mo go jeweng .
Foreisetata
Bakhanselara ba selegae kgotsa maloko mangwe a Komiti ya Woto le badiri ba setegeniki ba ka thusa setlhopha sa afatlhosi mo dinakong tse di farologaneng ka nako ya tsamaiso ya togamaano .
Ditiragalo tse di tlang
Ke mang a rwalang maikarabelo a ditlhotlhwa tsa dijo tse di oketsegileng ?
( b ) go ya ka karolo ya molawana wa ( 3 ) , morago ga tshekatsheko ya ngwana go ya ka Kgaolo ya 5 ; le
Sekedule sa CBP se ka farologana go ya ka baagi ba mofatlhosi a dirang le bona .
Go fokotsa tshenyo ya go reka furu , balemirui ba bantsi ba leka go oketsa mafulo ka go dirisa disalela mo masimong go tsenelela mo dikgweding tsa mariga .
Athikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Molaodi wa Tlhabololo ya Balemirui kwa Kapabophirima .
Netefatsa gore maemo a difenebelete a siame - ga di na maphanyego .
Fa a kgotsofatsa seabe se , mokwadi o tlaa tlhatlhoba ka gale diphoso le go gobelelwa ga baagi , kgotsa setšhaba ka bophara .
Ka gale ka Setso sa Sepedi go buiwa jaana fa mongwe a tlhokafala : o ile badimong , e leng sengwe se se kayang gore motho o ile kwa lefatsheng la badimo .
Se se bopang tshedimosetso e ;
( i ) ke motšhutšhisi go ya ka Kgaolo ya 6 ; kgotsa
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Jaaka Mphahlele a kwadile ka 1997 : " Thuto ya totatota ke tshenolo e e galalelang ya dikgakgamatso tsa go ithuta fa re e amanya le go tshela .
Fa ngwana a itemogetse phokotsego ya mmele .
go thusa mmasepala go tsibogela baagi .
Ke boammaaruri gore re ikaegile ka peeletso ya bogologolo e e dirilweng mo dingwageng di le 20-30 tse di fetileng mme kgaisano e mo go ntsheng thekenoloji ya dijitale e e gatetseng pele mo isagong , mme seo le sona ga se kitla se direga fa re sa rarabolole merero e ka ga peeletso le dipoelo tsa peeletso .
Aforikaborwa e tlhoka go tsenya tirisong ditlapele tsa pholisi ya yona ya ikonomi ka katlego .
Phitlhelelo e e lekanyeditsweng ya tseisomolato wa ntshokuno ;
Gape go ne go le pila go supa lefatshe gore badiridipolaseng ba rona ba ntse jang ba sa tlatse diobarolo tsa bona fela , mme ba thusa go re kgonisa go nna le pabalesegodijo .
J du Plessis wa thulaganyo ya ARC-Grain Crops Institute ( bona tshupetso ) , o bega gore fa semela se godile , enaji e e dirisiwang ke semela se le sengwe sa mmidi e lekana le enaji e e dirisiwang ke mabone a le 8 293 a diwatte tse 15 ka ura .
Re tshwanetse go amogela botlhokwa jwa mowa wa sepolotiki le kaelo - ditlwaelo tsa bommasepala kgotsa tsela e ba dirang ka yona ke se ka gale se leng botlhokwa thata go na le melao le dipholisi tsa go dira tse di amogetsweng semmuso .
Phitlhelelo e e siameng ya bogare jwa teropo
Diphatlha tsa mmoko di ditshesane .
Maloko a setšhaba a ka ikgolaganya le bo MP mo dikantorong tsa kgaolotlhopo go kgabaganya naga kgotsa Palamente fa o batla go iponela tshegetso ya bona ka ntlha e e go tshwenyang kgotsa fa o tlhoka thuso ka bothata jo bo rileng .
" Fela fa baeteledipele ba gobelela mo go kotsi mo maitekong a go rarabolola mathata a thuto , dilo ga di nne jaaka go solofetswe . "
Morago ga gore ditlhogo di setlhefale dira ditshekatsheko gangwe le gape gore dijalo di robiwe ka diteng tsa bongola jwa peo tse di lekaneng .
Di tlose mo go leng bana ; mme
Bojalwa jo bo titietsweng mo gae ( sk . jwa momela ,
Dingwaga di le lesome re tsene mo nakong ya temokerasi mo Aforikaborwa , o ne a utlwa go na le tlhokego ya go kgalema batlhalefi ba Aforikaborwa gore tiro ya bona jaaka batlhagisi ba ba ikemetseng ba kitso mo setšhabeng e botlhokwa thata .
Kopo ya gagwe e tshwanetse go dirwa ka lekwalo ka puo e a e kopang mme e amogelwe ke SARS bobotlana malatsi a le 60 pele a romelelwa tlhaeletsano kgotsa tshedimosetso e a e kopang .
Go tlaa tlhokiwa dikoketsokotlo tse dife go oketsa dijo tse o di tshotseng ?
Seno se tshwanetse sa gwetlha motsamaisi wa CBP a thusiwa ke bomankge ba CBP , go tlhotlhomisa go sa direng tiro le go rotloetsa tsereganyo e e tlhokegang go tswa Khanseleng ya mmasepala .
Seelo se se ka kgonegang sa kadimo ya matlole
Go sekaseka le go tshola dithuto tsa maitemogelo le go di tsenya mo paakanyong , go tsenyatirisong , go maatlafatsa le go tsenya mo tlhaloganyong
Go akaretsa tshedimosetso e e maleba go ka nna botlhokwa mo pakeng ya tiragalo 17 e e leng ka ga go kokoanya tshedimosetso ya togamaano ya poelo e nngwe le nngwe e e beilweng go ya ka boleng .
4.9 Go neelana ka tetlelelo 56
kgono ya go ka fetolwa le thata ya go tlisa diphetogo .
Mafoko a a ka fetolelwa go puo ya selegae .
A go tla nna le batho ba bangwe ba ba amegang mo go direng patlisiso mo sedirisiweng ?
Pele o reka lefatshe kgotsa o swetsa gore o ya go dirang ka lefatshe le o nang nalo , go botlhokwa thata go tlhomamisa kgonommu ya lona .
Morago ga jalo e weditswe , a polantere e phepafaditswe le go bolokwa sentle ?
Ditekelelo tsa mo polaseng go sekaseka TT
( i ) kgetse e fapositswe mo tshekong ke motšhutšhisi go ya ka Kgaolo ya 6 ;
Estie de Villiers , wa lefapha la batseleganyi la Pula / Imvula
Go tlhatlhobiwa ga bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi
Re santse re tshwanetse go dira phetogo mo ditlhaloganyong tsa rona , go tswa mo maemong a motswasetlhabelo yo o tshologang madi go ya go a mosimolodi yo o dirang yo o itseng diphetogo tse a di batlang . "
bafatlhosi
Fa dikatlanegiso tsa monontsha di boela kwa go wena - dirisa monontsha o o nepagetseng ( le fa e ka nna mo heketareng ya gago e le nngwe ) .
Molemirui yo o tlhabologang wa ngwaga
Ithulaganyo e e lekaneng ke lebaka legolo la go netefatsa fa tiragatso ya togamaano e tsamaya ka thelelo le katlego , ka dikungo tsa boleng le dipoelo tsa tsenyotirisong .
18 . SEABE SA BODUMEDI
Go botlhokwa go ela tlhoko gore bakopatshedimosetso ba ba kopang go newa tshedimosetso ya bone ka namana ba robotswe gore ba se ka ba duela tuediso ; le fa go ntse jalo , ba sa ntse ba kopiwa go duela tuediso ya go di newa .
Se ka wa kgona go gakologelwa se se diragetseng mo bosing jo bo fetileng ka ntlha ya go bo o ne o ntse o nwa ?
Kopa setlhopha sengwe le sengwe go dumalana ka pono ya baagi .
Go nna le poelo ga temothoro
Fa e le gore o tlhokomela motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng , o tshwanetse go apara sebipo sa sefatlhego .
Tsona di ka akaretsa mabaka a fa tumalano e sutlhiwa , bophiri jwa tshedimosetso jo bo tlametsweng le molato wa tlolo ya tumalano .
Peo e e senyegileng ;
Bokgoni - go dira dilo ka tshwanelo .
go ama baagi ba tikologo - baagi ba a farologna e bile ba ama baagi ba ba farologaneng ba tikologo .
O dirisa founo ya gago ya mogala thata motshegare ( 7am go ya go 7pm ) mme ka jalo o tlhoka direiti tsa tlhwatlhwa-tlase motshegare tsa go letsa mogala
" Re bolelelwa ke batlhalefi gore , Kgololesego , ke kgopolo ya tshiamo le loago .
Kgatokgolô 6 : Kgato ya matseme
Kopa para nngwe le nngwe go bega ka kgang ya yo mongwe mo tsenelong ya botlhe .
Neela banni mo lifelong leo tshwanelo ya go kwala phethišene le go ngongorega
Maitlhomo a kgato e ke gore beng botlhe mo mmasepaleng ba tlhaloganye dikarolo tse ba tshwanetseng go di tsaya le ditshwetso tsa botlhokwa tse di dirilweng tse di dirang letlhomeso la CBP .
TUMELELO KA KITSO E E DIRWANG KA MOLOMO YA POTSOLOTSO YA MOTSAYAKAROLO MO PATLISISONG :
3 . Tsenyotirisong ... Peoleitlho ... Tebosešwa
Re tlaa itse jang gore se re se logetseng leano se a direga
Fa se se setse se dirilwe , go ka lekanngwa dipholo go ya ka nako e e tserweng mogolemeng , go repeng , go deseng , go tlhagoleng le go jaleng .
O tsose dikomang / dintwa ?
14 . KGOLOLESEGO YA PUO
Go botlhokwa go tlhaola motho a le mongwe go tswa mo setlhopheng sa loago se se rileng yo o rotloetsang ba bangwe go tsenela dikopano tse .
Thusa balemirui ba seelo se se nnye ka matlole a go simolola a tanka ya mašwi
Ditanka tsa kgatsho : Ditanka tsa kgatsho di dirilwe ka tshipi e e tüsitsweng ( stainless and galsanised ) , faebtlelase kgotsa polasetiki , go tseeletsa pholithelene kgotsa pholiporophelene .
Fano re tlaa leba kwa tshimologong , la ntlha mabaka a go dira CBP .
Ba tseneletse mo kgwebong ya go direla ba kgwebo ya bolemirui ka go fokotsa mathata a a tlisiwang ke diphatsha tsa tshenyegelo .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Ikonomi e e tla tlholang ditiro di le dintsi
Balela ditshenyegelo go sale gale mme o akaretse ditshenyegelo tsa dipalangwa mo palong eo .
Ka gale di akaretsa ditshekatsheko ka ditlhopha , ditlhagiso ka dikomiti tsa diwoto , botsayakarolo le ditiragalo .
Ka go dira ka ditlhopha tse di tshwanang batsayakarolo ba dira phousetara e e sosobanyang ditokomane tse di farologaneng tsa dipholisi le peomolao tse di bopang letlhomeso la pusoselegae ya tlhabolo .
kitso le tiriso ya thulaganyo e e totileng baagi le ditšhono tsa botsayakarolo jwa Komiti ya Woto
Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi o farologanya gareng ga kgato ya thibololo le kgato ya kgwebo ya patlisiso ka ditshedi .
Go balela tlhotlhwa ya mmidi ya montshadikuno , go fitlhelela kwa tlhotlhweng ye montshadikuno o tlaa e amogelelang mmidi wa gagwe , fa o roretswe kwa sefaleng se se kwadisitsweng mo Safex go na le sa Randfontein , go tshwanetswe go dirwe dikgogo dingwe mo tlhotlhweng yam midi ya Safex .
Thulaganyomaano e ka tlhaloswa ka mekgwa e e farologaneng mme nnete ke gore ke thulaganyo kgotsa kgono ya gago go laola ditiragalo mo polaseng ya gago go ranola tsamaiso ya segompieno le ya bokamoso kgotsa thulaganyo ya go loga maano a a leng botlhokwa go dirisa dithuso go feta gore o kgone go tswelela go phela go tsena mo maemong a go se tlhoke tšhelete kwa pele .
Bangwe ba babegadikgang ba bantsho ba akanya gore tsamaiso e ntšhwa e dirile ditsholofetso go batho bantsho mme e direla batho basweu dinetefaletso .
Thuso ka tsa Madi / Go Newa Tshegetso ka Madi
Go netefatsa gore fela fa syefalo se setse se jetswe o na le mmaraka go se rekisa .
" Jaanong ke nako ya go sekaseka ka boteng ditsela tsa go nna Afrikan , jo bo fetang ntlha e e bonolo fela ya boitshupo ka loago . "
Rašio ya kere e ka berekelwa mo popegong ya dipalo mme dikao di bontshiwa fa tlase .
Batsofe
Go netefatsa gore baeteledipele ba polotiki ba nna ban a le maikarabbelo le go dira mo taolelong ya bona
Go tshwanetse ga nna le tsamaiso e e tlhamaletseng e e tlhalosang gore ditokololo tsa SAPS tse di nang le katiso ya thuso ya potlako , tse di leng kwa lefelong la tiragalo kwa go tlhokegang thuso ya potlako , ba tshwanetse go e diragatsa .
Setsha sa tekelelo kwa Dundonand .
Grain SA e bua le Corne Rust le JP Truter ba Knolkop Boerdery gaufi le Moorreesburg .
Athikele 15 Kgololosego ya kamano Bana ba na le tshiamelo ya go kopana le bana ba bangwe le go ikwadisa go kgotsa go tlhama mekgatlho , kwa ntle ga fa fela go dira se go gataka ditshiamelo tsa ba babgwe .
Go Tsenngwa ga Mafaratlhatlha a Kanamiso
Go utlwana ke tiragalo ya go tlosa kitso go tsweng fa gongwe mme go e isa go gongwe .
Maikarabelo a lepodisi fa dingwaga tsa ngwana di sa netefadiwe
Peo ya sonobolomo e e bolokilweng ka matheraile osele o o feteletseng , difolorete , dipeo tse di thubegileng , dipeo tsa mofero ka dimetheriale dingwe le dingwe di dira sekao sotlhe se se sa tshabelelweng ke difankase le mathata a ditshenekegi .
Puo e Nngwe ya Se-Aforika
Morero wa seabe sa Puso mo tlhabololong ya tsa ikonomi le loago o fetogile thata mo tshimologong ya bo1980 , gongwe mafelo a bo'70 tshimologo ya bo1980 .
Dikopano tsa khansele di buletswe botlhe
Diwoto tsotlhe le makhanselara a diwoto ba bone CBP le ditiro tse ba tlhokang go di dira ;
Etela matlo a o a tlhophang mme o tlhophe e o ka kgonang go e duelela .
Kwa tirong
go kwala ditogamaano tsa Woto
Buisa dikgang
Go na le didiriswa mo bodirelong tse di tshwanetseng go dirisiwa ke motho yo a rutilweng go di dirisa .
Ka molomo thulaganyo e ne e le go tlamela batswelwamosola ba ba nang le kgatlhego ka tšhono ya go itshupa , pele ba ka fiwa polase ;
Kgato e , e rekota thulagano ya tsereganyo - seno ke kakanyo mabapi le lebaka la go dira porojeke le se e tlaa se fitlhelelang .
( d ) fa tlolo-molao e dirwa ka nako eo ;
Mo kgetsing ya bokana ba dikilogerama tse 25 ya peo kgotsa fa o dirisa peo ya gago , go ka nna gare ga 137 500 le 207 500 ya dipeo mo kgetsing .
Yo ke monna yo o tlhophileng temothuo jaaka boiphidiso mme o e dira ka maatlametlo .
Ka bonako fela fa dijalo tsa setlha se se fetileng di sena go kotulwa kgotsa go simolola thulaganyetso e e feleletseng ya setlha se se siameng .
Go retelelwa go ga rona ka go akanya gape ka ga thuto e re e batlelang setšhaba sa rona go dira gore re tswelele ka go bona dilo tsa baBophirima di le botlhokwa go gaisa tsa ba ba kileng ba amogwa ditsabona .
Fa khemomedi e thibetswe , ditiro tse dingwe tsa botlhokwa jaaka kgolo , monyelo ya metsi le dikotla le tsona di a tshwenyega .
Bokoa : Ga ke na mo nka rekisang kumo ya me mme fa gongwe fa ke sa kgone go e rekisa yotlhe ke gatelelwa go e naya diruiwa gore di e je .
Fa ba letlelela setlamo go nna se se dirang ka nosi ka mokgwa mongwe ba letlelesega go lekeletsa ka dithekeniki tse dintšhwa le ka thekenoloji go tlamela ditirelo tse di botoka ka ditshenyegelo tse di kwa tlase .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka neelwa diphotefolio tse di fetang bongwe .
Bogolo jwa teransefoma
A o fitlhelela kemonokeng go tswa balemising ba selegae ba Lefapha la Temothuo ?
Fa tetlelelo e ganetswe , bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tshwanetse go neelana ka mabaka a tshwetso eo ka lekwalo .
Dibeke tse thataro tsa ntlha mo botshelong jwa dijalo ke tsa botlhokwa thata mo taolong ya mofero - kgaisano go tswa meferong mo dikgatong tsa go tlhoga e na le tshusumetso e e bosula mo thobong kwa bofelong .
Sa bobedi ga o ne o kgona go tsaya ditshwetso tsa kgwebo tse di lolameng fa o sa kgone go latedisa lotseno le ditshenyegelo tsotlhe tsa gago .
Batlamedi-ka-ditirelo
Boleng ba metsi mo a elelang teng le mo dinokeng a a fitlhelwang mo ditikologong tse go nosetswang teng a ka nna phepa fela fa madirelo le ba bolemirui ka bophara ba dirisana mmogo go tlhokomela neo e go tswelela .
Balemirui ba ba jwalang korong kwa Kapabophirima le bone ba tshwanetse go nna le nako ya go ikhutsa .
A kotulo ya sedirisiwa e tla nna le kutlwalo mo tikologong ?
didiriswa tsa mo ofising
O rata go naya ba ba simololang bolemirui dikgakololo dife ?
Tshasa dikarolo tse di tsenang mo mmung ka pente kgotsa kirisi e ntsi go thibela go rusa .
Tshomarelo ya bongola ya dijalo tsa korong
Keletso ya motho ya go bona medi ya batsadi ba gagwe e ka tshwantshiwa le keletso ya batho ba ba nnang kwa teropong ya motheo wa setso o ka ona ba ka iponelang maikutlo a gore le bona ke beng ba lefelo leo .
Sekao sa go supetsa : Naeterojene e fetolwa go nna dinaeteraete le haedorojene mo mmung .
Ka jalo go amogelwa ga tekanyetsokabo ke tiragalokgolo go bona gore ditiragatso tsa IDP le CBP di ka diragala leng .
Mo go ena , go tsena sekolo ke thulaganyo e e tlhomameng mo baithuti ba fetelang go tswa mo mophatong go ya go o mongwe le moo ba tlhatlhobiwang ka dipaka tse di rulaganyeditsweng-pele .
Safex futures ke thulaganyo e e leng botoka go dirisiwa ke balemirui le badirisi ba mmidi go reka le go rekisa mmidi o mosweu le o moserolwana go lemoga ditlhotlhwa tsa dimakhete tsa jaanong le tsa ka moso tsa kumo .
2 . Tsietso , go tshosetsa motho gore a go neye sengwe , go dira khophi ya lokwalo kgotsa madi ka maikaelelo a go tsietsa mongwe le go tlhalosa sengwe ka mafoko kgotsa tlolo-molao e e umakiwang mo go Prevention and Combating of Corrupt Activities Act , 2004 ( Act No . 12 of 2004 ) , mo madi a a akarediwang a sa fetang R1 500 .
Jalo e oketsa kgono ya go tsweletsa pele balemirui ba rona ba segompieno le ba ba simololang go dirisa bolemirui .
Dikoa ke tseo :
Kumo e nngwe
4.5.2.1 Go umaka dipholisi tse dingwe tsedi maleba le mekgwatsamaiso
Go rluaganyetsa matlotlo go go tokafaditsweng go ka thusa gore go bonwe ditsela tse di botoka tse di ka kgonegang tsa go dirisa matlole a a leng teng .
Dilo tse dingwe mo terekereng ya gago di tlhokiwa go tlholwa ka letsatsi le letsatsi mme tse dingwe di ka tlholwa ka beke le beke .
Mofenyi wa kgaisano ya Montshadikuno yo o Tlhabologang wa Ngwaga wa Grain SA o begilwe kwa maitseboeng a mabono a a neng a tshwaretswe kwa The Theatre on the Track mo Kyalami , ka 17 Diphalane , 2008 .
Mongwe le mongwe yo o gaufi yo o hemang mowa oo , a ka tshwaediwa ka TB e e sa phekolegeng .
Khansele ya Toropo e itsisitse fa e segile lefelo le le fa gaufi le lefelo la kolofo gore go tle go agiwe matlo a tlhotlhwatlase .
O solofela go bona pula leng ?
A o tshetse dibolayatlhatshana le dibolayatshenekegi jaaka o rulagantse ?
Konotela lenanatiro la beke ya thulaganyo , go rulaganya kopano le ditlhopha tse di farologaneng tsa loago mmogo le batlamedi ka ditirelo .
A o na le lenaneo la go laola go uma ga dijwalwa tse o di jwalang mme o dirisa tse o di tlhomileng ?
Felo gongwe Mphahlele o bontshitse gore , batho ba batla go ipopela Modimo ka setshwano se se kgabileng se se ikakanyetswang ke bona .
Go raya gore , Mphahlele o ne a ikuela gore go nne le katoloso ya thuto ya bagolo ya setso , mo godimo ga kitso ya motheo ya go buisa , go kwala le dipalo .
Paka e e masisi ya taolomofero ke kakanyo ya botlhokwa ya thulaganyo ya tsamaiso e e gokaganeng ya Mofero .
Mme go fetoga le gona ke nnete fa re lebelela korong le bali , fa di le metsi go feta , dipidi ga di tlhaolwe sentle .
Lekgetho la Tlaleletsoboleng - a ke o ikwadise ?
Ka tlwaelo batsomi ba ba leng dinatla ba dirisa dintšwa tse di rutilweng go tsoma dikolobe le bonoko , mme go botlhokwa thata go itsese baagisani ba gago botlhe ka gore go tsoma go fetelela mo dipolaseng tsa bona .
( 3 ) Le fa go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , morago ga go amogela lekwalo la kopo ka foromo e e tshwanetseng , le ka ntsha setifikheiti se se tshwanetseng sa tloso , go laela gore go bonwa molato le katlholo ya ngwana di tloswe , kgotsa fa a kgotsofetse gore go na le mabaka a a sa tlwaelegang , a a letlang tloso , fa , mo lebakeng la ngwana-
Ofisi-Potlana ya Heidelberg
Phoso mabapi le go bewa mo lefelong le le rileng
( i ) Fa go na le bopaki jwa kgobalo ya mo mmeleng kgotsa maikutlo a a tlisang go sa iketlang ga tlhaloganyo ;
Thulaganyo ya dijwalwa tsa go busetsa poelo ka bonako
Tse , di akaretsa tseo le tlhokomelo e e tshwanetseng ya dikaommu , ditsamaiso tsa tekelelo tse di maleba , dikaelo tse di tlhotlhomisitsweng sentle go tlhalosa dipholo , tlhamo ya dikatlanegiso tsa kelodikotla e e nepagetseng le kgokaganyo ya dipatlego tsa dikotla tsa dijalo tse di atlanegisitsweng go tlhama lenaneo la tsamaiso la dikotla le le akaretsang .
Ke mang yo o tlaa rekang kuno eo ?
MAITLHOMO
Jalo , tlhokomela o nne o ntse o lebelela .
Le ga le , gore re tlhaloganye tema e ka botlalo re tshwanetse ra tlhaloganya bokao jwa yona jo bo anameng .
maemo a dipholisi eno e tlileng go dira malebana le one .
R11.8 dibilione di abelwa Lefapha la Merero ya Tikologo go tlamela ka matlole ditiro tse di jaaka tsa leruri di feta 107 000 le ditšhono tsa ditiro di le 224 000 ka mananeo a tikologo a EPWP .
A go tlaa bo go le botlhale go dirisa madi a gago mo lefatsheng le metšhineng tse e seng tsa gago ?
( iv ) go laela modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go tlhokomela motsamao wa ngwana go ya kwa lefelong le le tlhalosiwang go ya ka taelo , go ya ka go latela taelo , mme le go begela kgotlatshekelo ka lekwalo fa ngwana a amogetswe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana la moša .
Nngwe ya ditlamorago tsa bokoloniale le tlhaolele e ne e le go fenya le go laola merero ya sepolotiki le ya setso sa beng ba lefatshe le Bantsho , gammogo le go dira gore go tsena sekolo ka go latelana e nne selo se se rulaganeng .
Thabo o tlhoafetse thata ka ga tsamaiso le thulaganyo ya tsa matlole , mme o matlhagatlhaga thata ka kgonagalo ya go jala dinawa tse dintsi ka gore di na le poelo go gaisa dithoro tse dingwe .
Tokololo ya Setlhophathutano e tlaa nna tokololo ya setlhophathutano se le sosi fela .
Se tsenelela gape mo meferong e e tsamaelanang le dijwalwa tse ya mefutafuta mo se kgonang go feleletsa tikologobophelo ba sonaI .
Tlhabololo ya maikaelelo ke kgato e e latelang ka gonne seno se tlhalosa gore baagi ba tla fitlhelela jang pono ya bona .
Kwa gaabo ditsala tsa me
Kgaratlho eno ya baša e ne ya dira gore go nne le tlhabololo ya thuto e tlotlang seriti sa botho , ditso tse di farologaneng , le kgololosego ya go tlhopha , mme e leka gore go nne le tekatekano .
Ditheko dingwe tsa ntšhwafatso ya thuolefatshe di tsenyeletsa theko ya " kgwebo e e tsweletseng " mme fa gongwe didiriso di tsofetse le go nna mo maemong a a bokoa , mo go rayang gore montshadikuno yo o tlhabologang o simolola a se na ditlogo .
Gantsinyana bantshakuno ba latofadiwa ka go efoga kgotsa go ikgatholosa tuelolekgetho - ba tsamaisa ikonomi ya madi a seatleng a a se nang motlhala wa pampiri gope .
Maitemogolo ano a ne a le botlhokwa mo kagong ya molelo wa selegae one o basimane ba neng ba o ora go utlwelela dikinane tse ba ne ba di tlotlelwa ke bagolo ba bone .
Balemirui ka batlhokomedi ba 80% ya mmu o o ka dirisiwang e bile gape ke batlhokomedi ba 70% ya metsi mme jalo ga ba botlhokwa fela go uma dijo ka ba le batlhokomedi ba tikologo e ba dirang mo go yone ka boikarabelo go netefatsa tswelelopele ya tiriso ya dineo tsa tlholego .
Ntlha e e tshwanetswe go dirwa pele kgotsa morago ga go jwala kgotsa ga go roba .
Nomore ya itshupo
O neela sekao sa bosetšhaba jwa Maaforikanere jo e leng gore le fa bo ne bo tsewa jaaka sephetho se se siameng sa kagosetšhaba ka nako ya tlhaolele , tota bo nnile setlhogo mo dikarolong tse dingwe tse di bonalang tsa setso sa batho ba Aforikaborwa .
Go thata go rulaganya tlhotlwa ya mogala .
Somola sediriso sa go kirisa ka go se tsamaisetsa go le gonnye ntlha nngwe .
( iii ) ba tlhalosetse tsamaiso e e latelang morago fela ga foo , e ba tshwanetseng go e latela go ya ka Molao ono ;
A montshadikuno o ya go tshwaiwa phoso gape ?
Go tsamaisa Dipitso , EISA le InWent , 2004
Ntlha e e leng botlhokwa go feta ya go refosanya dijwalwa ke go thibela gore mefero , disenyi le malwetse a a leng mo mmung di kgone go oketsega ka go fokotsa palo ya tsona mo mmung .
Kgaolo ya sekwere e balelwa jaana :
Sekao sa tshenyegelo
Bantshakuno ba bantsi ba simolola ka thuto ya motheo mme ba amogela katiso ya temothuo e e kgethegileng go tswa dikholetšheng kgotsa dikhoso tse dikhutshwane jaaka tse di bonwang mahala ka Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA .
Go rekisa lefetiso
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Ditshenyegelo
Pele ga tlhogo .
Porofaele
Jalo go botlhokwa gore balemirui ba tlhokomele setle fa ba uma dijwalwa jaaka mmidi le tse dingwe tsa tlhaka .
A o itse gore ke tlhotlhwa efe e e tla kgonang go lekalekantsha ditshenygelo ?
Ditogamaano tsa katiso ka gale di ntse di le mo tseleng e e siameng .
Go boloka mo tshilong e e leng gaufi
Dikgoreletsi tsa sebopego
Go kgona go fema kotsi e go tlhoka bolaodi le tlhokomelo mo go tseneletseng mo polaseng .
Maloko a Ntlokokoano Bosetšhaba a tlhophiwa ka mokgwa wa palo ya kemedi .
24 . Tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego
Dijwalwa tse ka bobedi mme tota disoya di na le nako e e rileng mo di tshwanetsweng go jwala ka teng go kgona go bona kumo e e siameng .
Dira tse o tshwanetseng go di dira ka diruiwa tsa gago .
Lefatshe le polase - go akaretsa tiriso ya lefatshe , boleng jwa lefatshe , bong ( ownership ) jwa lefatshe le sebopego tsa tsamaiso ya polase .
Se se tshwanetse go badiwa e le Mosupologo le Labotlhano , go sa akarediwa malatsi a khunogolo a setšhaba .
thebolelo
Tonakgolo Lucas o tlhalositse gore Eskom e tsentse dimekawate di le 950 mo mothamong wa motlakase go tswa go Batlhagisi ba Maatla ba ba Ikemetseng ( Independent Power Producers ) .
Tshenyegelo
Founu e e robegileng
tlhotlheletsa batsayakarolo botlhe go tsaya karolo mo IDP
Tumalano ya kabelano ya mesola e tshwanetse go totobatsa dikgaotso tse mmatlisisi wa ditshedi a tla go begelang jaaka motlamedi wa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae kgotsa kitso ya setso ka ga maemo a porojeke ya patlisiso ka ditshedi le mesola e e amanang le yona .
Maemo mo Lekgotleng , ka sekai , leloko la komiti A mme fa e le yo o nang le maikarabelo , gore a ke wa leruri kgotsa nakwana
Seno se ka akaretsa go phatlalatswa ga matlole-kakanywa a a setseng a le teng , dikgato tse baagi ba tshwanetseng go di tsaya gore ba tsweletsepele diporojeke tse dingwe , mmogo le ditiro dingwe tsa selegae , tse di jaaka go rulaganya motshameko , go rwalela matlakala , jalo le jalo .
Tlhopha mofuta wa peo ka kelotlhoko .
Taolo ya mefero le disenyi
maitemogelo a batsayakarolo a amogelwa le go dirisiwa mo lenaneong la thuto
O tlhalogantse botebo ba gagwe , jo bo itsegeng jaaka go nna moAfrikan , le gore Mekgwa ya Setho sa Afrikan ke ya botlhokwa .
Fa gongwe o tlaa tlhoka go botsa baitseannape ka dintlha tse di rileng go kgona go atlhola kgaolo nngwe le nngwe go tsenelela .
Fa o batla tshedimosetso go ya pele , tsena mo saeteng ya http://www.cnrtl.fr/definition/portail
Togamaano e e botlhokwa e nnile dikgato tse di totileng ditiragalo ka kamogelo e nnye ya mokgwa o o kgethegileng wa dikomiti tsa diwoto jaaka mekgatlho ya boithaopo e e seng popota e e sa ntseng e le mo thulaganyong ya go tlhotlhomisa le go bopa mo mmotlolong o o montšhwa o o kgethegileng o o rulaganeng wa temokerasi ya botsayakarolo .
Maloko a setlhopha a tshwanetse go tlhopha dipoelo di le tharo tsa maemo a a kwa godimo .
Go Dirisiwa Gape ga Dilatlhwa
Molawana o , o go bolelela ka ga mofuta wa ditšhono tse di maleba le go tsaya karolo tse baagi ba ka di solofelang go tswa mo go bommasepala
Fa pula e ka na mo pakeng e , go ka nna botoka go boeletsa kgatsho go netefatsa tiragatso e e nonofileng ya khemikale mo bothateng jwa mofero jo bo kobilweng .
Palo ya ditlhogo mo semeleng ;
Tlhokomela gore dinosele tsotlhe di sa dira sentle le gore ga di a thibiwa .
Malebana le diselulafouno tsotlhe tse di leng mo gae , palogare ya ditshenyegelo tsotlhe tsa kgwedi le kgwedi tsa diselulafouno tsa lelapa ke bokae ?
Se se raya gore bokgoni jwa kuno efe kampo efe ga bo botlalo go fitlhelela bo lepalepana le tlhoko ya modirisi yo o tlaa kgonang go se dirisa .
Khemera ya Dijitale
Tshwetso e e siameng gore a o ka tswelela kgotsa wa emisa , e ka dirwa nako nngwe le nngwe mo motshegareng kgotsa bosigong .
Maitseo a Bokgwebo mme le tse dingwe gape .
Dikomiti tsa diwoto ke setheo se se dirang gore phatlha e ngotliwe magareng ga bommasepala ba selegae le baagi , ka dikomiti tsa diwoto di na le kitso le go tlhaloganya baagi le setšhaba se di se emelang .
Oli ya soyabini ke motswedi wa motheo wa disele kwa United States , le go dira 80% ya ntshokuno ya baeyodisele ya selegae .
1.1 Pusoselegae ke eng ?
Jaanong go mo go wena go dirisa lenaneo le ka beke le beke jaaka o logile maano le go dirisa bolaodi bo bo tlhokiwang .
( Go bona tshedimosetso go ya pele mo go Foromo A le dikopo tsa go newa tshedimosetso tse di yang go ditlamo tsa puso leba Karolo 3 ya Kaelo eno ) .
Kanola e na le modi o o nonofileng go goga metsi ka go tsenelela mo mmung , mme o robola mmu ka go tsenelela boteng .
Ntlo mo sababoeng e seng mo matlong a go tsenwang ka heke e le nngwe mo go one
12.2.5 Go Amogela Thendara Semmuso le Dipholisi tsa Madirelo a a Tlhagisang Dikumo .
Le ga le , ntle le fa Dikomiti tsa Diwoto di netefatsa gore ba na le leano le togamaano ya go tsamaisa ditherisano le go neela pegelo ka tlhomamo mme se se tlaabo se sena bokao .
gore ba se tlhatlhelwe , kwa ntle ga fa go lekilwe ka gotlhe gore go se nne jaalo mme go sena se se ka thibelang seno , mme fa ba tlhatlhetswe , e nne lobaka le le khutshwanyane fela , le le matshwanedi ;
DiNGO tsa selegae di ka kgona go thusa ka go supa batshodi ba kitso ya setso .
Matlole a , ga a lekana go tsenyatirisong diporojeke tse dikgolo , mme a ikaeletswe fela go tshegetsa ditiro tseo tse baagi ba di dirang go ithulaganyetsa go tsenyatirisong diporojeke mo wotong , gammogo le ditiro tse dingwe mo leanong .
Sonobolomo le disoyabini ke dipeo tsa oli tse di botlhokwatlhokwa tse di ntshiwang mo Aforikaborwa .
Go neelana ka gap ego mabapi le maikaelelo mangwe le mngwe le ditiro , go supa o tshotse go le kana kang mo sengwe le sengwe sa tsona .
Go suga mmu jaaka go ne go dirwa bogologolo ( go suga jaaka go tlwaetswe ) , fa mmu o ne o retololwa go bopela lekidi le le lekalekaneng mme go lokela monotsha le disalela go simolotse go tura go feta .
Taolomofero - semotšhine le sekhemikale ;
Thulaganyo ya Polase le Tshekatsheko ya Metswedithuso .
bafatlhosi
Swetsa gore o tla dira eng go thusa Komiti ya gago ya Woto go tsaya ditiro tse .
O tlaa tshwanelwa ke go duela morekisi fa a dira jalo .
Gape go botlhokwa go tlhatlhoba ka moo dikomiti tsa diwoto di lekanyeditseng go fitlha kwa dikaelong tseo .
Lo fitlhelela ditirelo di fe ? ( sekao , metsi , kelela leswe , motlakase , molelo wa go apaya )
Moonô wa puo ya gagwe e ne e le ' ke fano ka gore re fano ' , phetolelo ya filosofi ya botho e Mphahlele a e tsentseng mo kakanyong ya Botho jwa Aforika .
Sebidi o tlatsa ka gore Mphahlele ke " moya fela o o tsamayang o lokologile ... o o ratang nnete ka lerato fela le le sa sweng . "
Vincent gape o na le dikgomo di le 12 le dipodi tse 15 .
Ditheo tse robedi tsa Batho Pele di tlamela letlhomeso la tsela e bommasepala ba dirisanang ka teng le baagi .
Lebaganya ditiragalo tse le puisano ka ga dintlha tsa khoso mo go 3.2.1 le 3.3.2 .
Tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi - Tetlelelo , e e neelwang go ya ka karolo 88 ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi , go tsena mo kgatong ya kgwebo ya porojeke ya patlisiso ka ditshedi .
Potso ka ga botlhokwa ba dijo mo ntlong le pabalesegodijo mo lefatsheng e nile kgang e e buiwang gantsi mo matsatsing a re leng mo go ona jaanong .
Balemi ba ne ba tshwanela go lepalepana le ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di tlhatlogang ka bonako kgatlhanong ga ditlhotlhwa tsa mmidi le.tse di belaetsang le go fetofetoga , selo se se dirang gore ntshodikuno ya mmidi e se ke ya nna le poelo kgotsa yona tshireletsego .
KGAOLO YA 10
( c ) rotloetsa phaposo ya kgetse mo tshekong , fa go tlhokagalang teng , mme a se ke a tlhotlheletsa ngwana go dumela maikarabelo ;
2 . Go dira ga yone
Go tokafatsa boleng jwa thuto go tlhoka taolo e e kelotlhoko , nako le tshegetso go tswa go makoko otlhe a a nang le kgatlhego .
Eno ke thulaganyo e letlhomeso la lloko le tshwanetseng go tladiwa ka yona
Karolo e potlana ya sejalo e jewa ka tlhamalalo ke batho .
Ga go na maemo a go gatelela yo mongwe kgotsa go itirela jaaka o rata mo moweng wa tirisano .
O tlhatlhobela dijalo disenyi le go kgatsha fa go ulie kega , go reng ?
Bangwe ba upolotswe ke bobegadikgang ba senya dithoto tsa puso .
Fa o rulaganya lenaneo la gago la thefosano ya dijwalwa go botlhokwa go tlhokomela dilo tse dingwe tse :
Ga e tlhoke peeletso ya khepetlele e nngwe fela e letla gore tlaleletsoboleng e diragale .
Batho ba ba sa tlotleng konteraka tsa bona , batho ba ba dirang diipato tsa go re goreng ba sa dire ka natla , batho ba ba rekisang dilo tse e seng tsa bona le batho ba ba rekang dilo tse di utswilweng...se ke lenaneo le le sa feleng .
Dikgaisano tse di Rulagantsweng ke Lekgotla
6.11 Go tlhoma ditlamo tse di ntšha , ke gore , tsa boikaelelo jwa go tlamela ka tirelosetšhaba
Seelo sa yuniti 242896
Ke tla suga lekidi leng mme gape jang ? ( Go lema , go sega mme go suga fela ) .
Supa dikgato ka go dirisa setshwantsho .
Mo mabakeng a mangwe , go ka tlhokega phetolo ya dipholisi , fela mo dikarolong di le dintsi , ke ka ga go nepa metheo , go tsenya tirisong mananeo a puso , go dira gore batho ba ikarabele go ditiro tsa bona , le go batla ditharabololo tsa dikgwetlho tse di marara .
Makoko otlhe a tshwanetswe go sireletswa , mme gape makoko otlhe a tshwanetswe go emela se a tshwanetseng go se dira .
Kgolagano e e ikaegile mo ntlheng ya gore ba ba ileng ba solofela gore ba ba tshelang ba , ba tshegetse boswa ba setho ka go diragatsa tshiamo mo bojaanong , gore ba ba santseng ba tlaa belegwa ba ungwelwe .
1 . Batsamaisi ba khansele ba sekaseka merero le go tla ka ' Ditshwetso ' e le ditlamorago tsa kopano ya khansele le go itsise batlhankedi ba mo Yuniting ya Botsayakarolo jwa Setšhaba e e tshwaraganeng le Kantoro ya Sebueledi .
Sekao
Kgato 1
Fa difaboriki tsa go uma mafura ka dimela di simolola go ka lebelelwa go jwala le mabele gape .
Makhete e kgona go dirisa koketso e ya disoya mo lefatsheng la rona .
Ntlha ya ga Mphahlele fa , ke gore dikwalo tse di neelwang babuisi di nne le dithitokgang tsa seAfrikan , boemong jwa tse di gapeletswang ka bokoloniale le Tlhaolele .
20% ya tatlhegelo ya go sila gonne moroko le bose di tsewa ke Rre Mong wa Tshilo jaaka karolo ya tuelo ya go sila ya gagwe .
Bolelela batsayakarolo gore ba lebe White Papet mabapi le tshedimosetso nngwe mmogo le MSA .
Mphahlele o tlhalositse renesanse e le tsosoloso , le ntšhwafatso ya kitso mo bathong .
Kgaolo e , e lebelela seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso tsa khansele le gore ba tlaa diragatsa seabe sa bona jang mo go direng gore khansele e rwale maikarabelo a go diragatsa le go tsibogela ditlhokego tsa baagi .
Palo 6 fa tlase fa e bontsha dikarolo tse dikgolo tse 5 tsa Thulaganyo ya CBP .
Kgogolego le tatlhegelo ya mononommu di tlhola loso lwa mmu !
Ditikologo HD tse 26
97 . ( 1 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo go tsa tsamaiso ya bosiamisi , morago ga dipuisano , fa go leng matshwanedi gona , le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo mo go tsa tlhabololo ya katlaatlelo loago , polokego le tshireletso , thuto , ditirelo tsa tshiamiso le maphelo , le ka dira melawana mabapi le lebaka lenngwe le lenngwe le le leng go ya ka fa tlhokegong kgotsa ka fa tetlelelong ya Molao ono , go tlhalosiwa ke molawana kgotsa lebaka lengwe le lengwe le le tlhokegang kgotsa le le bonako go tlhalosa , gore go tle go fitlhelelwe maikaelelo a Moloao ono .
go tlhoma mokgwa wa kakanyo e e seng bonolo ya go fetolwa ga tiragatso ya bosiamisi mo tsamaisong ya bosiamisi kgatlhanong le bosenyi mabapi le bana ba ba tlotseng molao ;
Tekanyetso e go naya maemo a go laola kgwebo ya gago .
Phufulelo ka mefero kgotsa semela sefe kgotsa sefe se se ka kaiwang mofero mo tshimong . ( Se ke nngwe ya dibako tse dikgolo tsa tatlhegelo ya bongola jwa mmu ) .
Go letsa mogala o dirisa bidio
Thitokgang e rotloetsa temogo ya botsaakarolo , kemedi le temokerasi ya molaotheo , fao baagi ba amegang mo mererong ya go dira melao le go ela maemo tlhoko ga maikarabelo a Palamente .
Data e e tseneletseng ka ntlha ya kanayo ya tlhaka ya Safex , go lekantsha ka tono ya tlhaka , e ka lebelelwa go tshegetsa ditiragalo tse di ka diragalwang mme gape le kitso ka ntlha ya kumo , tebelelopele ya kumo , bokana ba ditono tsa go dirisiwa le ditikologo mo go jwetsweng teng , ke dintlha tse dingwe fela tsa kitso go tsamaelana le kumo ya tlhaka mo websaeteng ya SAGIS .
7.1 Go ya ka molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao , morago ga go gakololana le Kgosi , Kgosana e ka nna ya tlhoma Mothusa Kgosana gore e dire mo boemong jwa gagwe nako le nako fa Kgosana eo -
Kgato ya 2 - Go tlhaloganya le tshenolo
La boraro setlhankana sa tsamaiso ya madi se se supang gore tsamaiso ya madi a o a tshotseng a feta a o a dirisang kgotsa go fetoga .
Dibodi , botšarara ( pH ) , boteng ba mmu-godimo , phopholego , maemo a dimaekerobo ( mineralefatsho le maemo a go khutla )
Go farologana gannye ka ntlha ya mefuta ya mmu go ka dumelwa mme e seng go nna bokana jaaka go bonalwa jaanong .
" Go tlhoka kitso ya hisetori ke gona go re thibelang go pota mogaka wa lefatshe ka kwa go ya go moaga-setšhaba wa boammaaruri : yo o itlhatlhobang ka gangwe e bile a tlhatlhoba maemo pele a dira sengwe . "
Tekanyetsokabo ya tsibogelo ya bong ke eng ?
2.Letlhomeso la semolao le pholisi ya go tlhabolola puso selegae
Maikaelelo
Go oketsega ga malwetse go bakwa ke phitlhelelo e e sa lekanang go ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo tse di maleba .
Potso ke ; re kgona go laola tatlhego e jang mme gape re laola boagisano gare ga motho le dibatana jang ?
( b ) gore a tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko e e tlhodilweng ke tlolo-molao e supa fa katlholo ya go romela kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , ke yona katlholo e e matshwanedi ;
Tokafatso ya popegommu
O dumela mo isagweng e e siameng ya temothuo mme o okeditse ditiro tsa gagwe ka go hira gape diheketara di le 300 , tse a di dirisang ka botswapelo .
Kgaolo 2 : Ditiro
Go netefatsa gore kgono ka botlalo e kgonegwa , re tshwanetse go laola tse di latelang : Mefero le monontsha .
Morokotso le ditshenyegelo tsa tirisomatlole
Dikgono - O na le maitemogelo a temothuo a mantle le kitso e e tebileng ya temothuo .
Mo matsatsing a , ka go dirisa thekenoloji ya GPSe bokana ba dikgaolo tsa lefatshe bo ka bonwa botoka fela .
Maina a ditokololo tsa komiti tse di lokolotsweng / seng teng .
2.1 Dikgopolo-dikgolo
Go tsweng a simolola go dirisa mekgwa e mentshwa ya go uma , Gladys o kgonne go jwala kgaolo ya 0 , 25 ya heketara fela go netefatsa gore a bone tono e le 1 e e tlhokiwang ke ba lelapa la gagwe ka ngwaga .
RE KA KGONA FELA GO FITLHELELA MAIKAELELO A TAOLO E E SIAMENG FA BATHO , BAAGI LE MAKOKO A DIPOLOTIKI , LE BAO BA BA NANG LE DIKGATLHEGO TSE DI FAROLOGANENG , BA DUMELA MO DIKAELONG TSA TEMOKERASI TSA DITHEO LE GO DI TSHEGETSA " PUOKGOLO YA GA MOPORESIDENTE MBEKI KWA KOPANONG YA NGWAGA LE NGWAGA YA KAKARETSO YA FORAMO YA DIKHOMIŠENE TSA DITLHOPHO , KWA DAR ES SALAAM , KWA TANZANIA , KA LWETSE KA 1999 .
Mo mafaratlhatlheng a a tshegetsang mafelobonno a baagi ( matlo , metsi , kelelo ya leswe , ditsela , diphaka jalo le jalo ) setshwantsho sa teng se marara mo go sa tlhokegeng .
Re lemogile gore balemirui ba ba lemang ka selekanyo se sennye ba lebagane le mathata a a latelang :
Moo o neng o nontshitse sentle thata mo setlhajalong mme go sa ntse go na le selekanyo se se fetileng sa naeterojene mo mmung , gongwe ka ntlha ya dijalo tse di bokoa , tse di bakilweng ke komelelo , gona dikotla tse di ka dirisiwa go bona mosola go ya pele ka go jala dijalo tsa khurumetso jaaka sejalo sa setoroi se se nang le potasiamo le foseferase tse di kwa godimo
Go dira setshwantsho fela , fa re leba setlha sa korong se se fetileng kwa Foreisetata , e ntse ngwaga o o maswe thata le pula e le bokoanyana .
Fa basadi ba nyenyefatswa go fitlha ba bonwa jaaka meseme ya go ikgogola maoto mo setšhabeng ; go itshepa ga bona go senngwa , ga go na pelaelo ya gore ba tlaa godisa bana ba sa itshepe le bona .
Tirisodikgoka kgatlhanong le basadi ke nngwe ya dikgwetlho tse kgolo tse di lebaneng Aforikaborwa .
Ditlhokego tsa go kwalela ka kakaretso mo wotong di bontshiwa mo lenaneong la 8 .
Go tlhomiwa ga Dikomiti tsa Diwoto kgotsa dikhanselepotlana jaaka ditheo tsa kgakololo le gona go thusa go isa ditlhokwa tsa baagi le dikatlanegiso kwa khanseleng .
Mekgwa ya ditlapele ga di tshwane mme re tshwanetse go di lebelela sentle .
19 Motsheganong 2010
Bogole bo tlisa bohuma mme bohuma ka gale bo tlisa bogole .
Moganetsi o ngongoregela phefo .
O tsene sekolopotlana go fitlha ka mophato wa 4 ( Kereiti 6 ) .
Palopalo ya dimela le katologano mo moleng : le mororo go sa kgonege go bona katologana mo setshwantshong sa tekelelo , katologano mo mmiding o mongwe se sukagane thata .
Tlaleletsoboleng
3.3 Dišedulo tsa metswedi
Fa kelotsalo ya gago e le kwa godimo go tlaa nna le dinamane tse dintsi go ka rekisiwa kwa bofelong jwa setlha .
ga o na kgethololo kwa ntle ga go le laola !
( b ) a o ile wa palelwa ke go dira se ka gale se lebeletsweng mo go wena ka ntlha ya go dirisa ga gago ...
Di ka naya dijo tse di omeletseng go diruiwa le mo mmung .
Ke eng se se ka tsewang se le bophiri fa tumalano phasaladiwa ?
Ba ne ba le bana ba le robongwe mme ene o ne a le wa bone e le mosimane wa ntlha .
Botsamaisi , go ela tlhoko le bokgoni jwa go dirisa madi , le tsona di a tlhabololwa .
5.3 Dikgwetlho tse mo thebolelong ya ditirelo le go netefatsa gore go diragatswa melao
2 E thusa go itlhaganedisa thebolelo
Dibanka ga di a letlelelwa go adima batho ba go bonalang ba ka se kgone go busa kadimo .
Ke kwa Bandung kwa baeteledipele ba mokgatlo wa rona e leng Moses Kotane le Maulvi Cachalia ba neng ba tlisa dikgopolo tsa go se kgetholole go ya ka mmala le maikemisetso a sebele mo morerong wa lefatshe .
E bile , go kwala ga dintlha tse go tshwanetswe go dirwe ka tlhomamo , ka thatego letsatsi le letsatsi , go bona mosola wa bolaodi ba ditšhelete ka tshwanno .
( c ) Ga se batho botlhe ba ba tshwanetseng go bona rejisetara , jaaka go tlhalosiwa , mme e tshwanetse ya nna fela batho kgotsa mekgatlho e e batlang tshedimosetso gore ba nne le rekoto , go ela tlhoko le go dira dipatlisiso .
Togetso le nyalantsho e e lolameng , ga di mosola fa o sotla motšhine .
Metswedi e e leng teng
Di monyela enaji ya marang a letsatsi go bopa mmidi .
Matlhare otlhe a menologile gotlhelele e bile lefetlho le setse le na le malatsi a le mabedi go ya mararo le dule .
1 . Molao wa Tiriso ya Dipuo tsa Semmuso o batla gore SARS e umake dipuo tsa semmuso di le tharo tse di tla dirisediwang mabaka a puso .
bafatlhosi
59 . Ditlamorago tsa semolao tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Thulagayno ya seedi e ka nna le tse di latelang :
Le gale , se se leng botlhokwa ke go laola mefero pele e gola go feta disentimetara tse 10 ka bolele .
Leano le tlhalosa sekao sa gore go diragalang fa metsi mo toropong a fitlhwela a le mo maemong a go se nwege .
Morago o ne a hira diheketara di le 55 tsa lefatshe la temo koo a neng a jwala mmidi le go roba palogare ya ditono tse 3 ka heketara mo ngwageng ya ntlha .
Fekese :
O tlhagafatswa ke go bona Grain SA e supetsa dithulaganyo tse dingwe gore phetologo ke eng .
Bontsi ba thulaganyo e ya go tshola naga e bonagala kwa Mpumalanga , KwaZulu-Natal le kwa Kapabotlhaba .
tlhopha mongwe yo o tla tsayang tshweetso ya semolao mo dikgetseng tse di akaretsang bana tse di sa faposiwang mo tshekong kwa kgotlatshekelo ya bana ; le
Kwa kopanong ya Grain SA e e neng e tshwerwe ka kgwedi ya Mopitlwe ke ne ke le mo ditshwanelong go bua le Motlatsatona wa Lefapha la Bonnetetshi le Thekenologi , Rre Derek Hanekom : " Leina le me ke Jenny Mathews mme ke molemirui kwa Sannieshof .
Go na le mathata fa go jeswa masepa a dikgogo le uriamo .
Dipeo di ka tswa gape di ne di le dinnye mo diphatlhaneng tsa polantere mme go tlhole gore dipeo tse pedi di leke go tswa mmogo ka nako e le nngwe , di thamele mme ga se jalwe sepe .
7.22 go romela pego e e kwadilweng kwa go Kgosi kgwedi le kgwedi ka ga motlotlo otlhe o o tshwarwang ke Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio fa e le gore pego eo e tla romelwa e seng morago ga letsatsi la ntlha la kgwedi e e latelang .
Ela tlhoko tse di latelang :
Mananeo a go Tla go Tshameka
Tshwaelo e , e supa gore o ne a itse gore ga se baeteledipele fela ba ba atisang go dira diphoso , batho ka kakaretso ba a di dira .
Tlhwatlhwa ya tsone mo mmarakeng wa JSE e ka nna ya fetoga gantsi thata kwa tshimologong fa babeeletsi ba dira tshwetso ya gore ba ikemiseditse go di duela bokae .
Maano ( totobatsa mekgwa le ditsela tse maitlhomo a tlaa fitlhelelwang ka tsona le tlhaloso ya mafelo a tsereganyo a a botlhokwa ) ?
Ke dintlha dife tsa kgwebo ya temothuo ya gago tse o ka ratang go di tokafatsa ?
Kotlo yotlhe e e lokelwang e ja madi a mantsi mo matsatsing a segompieno mme leano le le tseneletseng le botlhokwa go fokotsa tshenyego ya tse di leng botlhokwa .
Kago e e simolotseng ka 2014 , e ne e tshwanetse go konosediwa mo kgweding e e fetileng .
Go botlhokwa go feta go boloka madi a a lekaneng go tsweng mo thobong e e fetileng gore o kgone go jwala gape ka setlha se se latelang .
Mmagiseterata a ka laela nngwe ya tse di latelang : pateletso ya tuelo , pataganyo ya disuga le / kgotsa thekisosemolao ya dithoto tse di sutang / tse di sa suteng .
Dibontshi tsa boleng di botlhokwa e le tota .
maloko a baagi ( batho , mekgatlho ya batho , Mekgatlho ya Baagi )
Dikomiti tsa Diwoto di tsamaisa tseokarolo ya batho mo tiragatsong ya tlhabololo , ntšhwafatso le tsamaiso ya tsenyotirisong ya IDP .
Morago ga moo e tla senngwa .
Gakologelwa , modulasetulo wa komiti ke ene mokhanselara wa woto , ka jalo o na le lefoko la bofelo ka ga se se leng mo lenanetemeng ;
Dipolase tse dintsi di na le ntlha ya go rua diruiwa mme diruiwa tse di tshwanetswe go laolwa .
Molao wa Boitekanelo le Tshireletso Mmerekong , 85 wa 1993 ; le
Matlafatso ya ditokololo tsa dikomiti tsa diwoto e botlhokwa mo tsamaisong ya go akaretsa baagi ka bontsi mo dithulaganyong tsa tlhabololo le mo mabakeng a taolo .
Saense le thekenoloji e ka diriswa go rarabolola dikgwetlho dingwe tse dikgolo mo go tsa thuto le boitekanelo .
La ntlha pidi ya ntlha e mela go feta e e leng fa godimo ga yona mme morago ga nakonyana go tlhoga ga ya ntlha go a fela mme ya bobedi le yona e tlhoga go tshwana gore kwa mafelelong go nne dipidi tse pedi fela tse di ka robiwang mme go ya le mofuta wa mmidi o o jwetsweng .
Dirisa mefutafuta mo kgwebong ya gago ya bolemirui fa go kgonega mme o tlhokomele go se nne le mefutafuta e mentsi go feta gore o se kgone go laola dilo tse dintsi tse .
Jaaka morutabana , o ne a tlhaloganya botlhokwa jwa thuto mme jaaka molwela-kgololosego a phasalatsa seabe sa yona mo go fitlheleleng go ikitse le go itshepa .
Ke matlhomeso a a ka itlwaetsiwang go tshwanela maemo kwa legatong la selegae .
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala wa 2000 o tlhalosa boleng jwa semolao jwa mmasepala e le go akaretsa baagi ba selegae le karolo ya mmasepala , go dira ka diTirisanommogo le ditheo sa mmasepala tsa polotiki le tsa tsamaiso . . . go neelana ka Botsayakarolo sa setšhaba ; .
A re kgotsofetse ?
Rre Hanekom o gatelela dipinagare tse tharo tse di dirisiwang ke ba FAO go tlhalosa pabalesegodijo :
Dipharologano tse di na le tlhotlheletso e le nnye mo bokoeng jwa sebele bo motho a tsetsweng ka bona mme tsamaiso e e atlegileng ya ditshwanologo e tla tlhoka tlhokomelo e e ikaegileng ka setso sa ditshwanelo tsa botho .
Setlhogo se se ntse se kgatlha , tota morago ga go oketsega gagolo ga tlhotlhwa ya mmidi ka dikgwedi tsa Ngwanatsele 2013 le Tlhakole 2014 .
Wessel Lemmer , Raikonomimogolo , Grain SA
Se , se lebagane le molao ofe wa Batho Pele
1.1.9.2 a duela morokotso mo dilounung tsa batsholadišere ;
Togamaano ya bofelo jaanong e tshwanetse go nna togamaano ya letsatsi e e dirilweng mo bokhutlong jwa beke e e fetileng le go supa ka botlalo sese tlaa dirwang letsatsi lengwe le lengwe mo bekeng e e tlang .
Motheo wa dinonofo o o atolositsweng ka thuto e e botoka le katiso ya diatla .
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse di nnye
Fa gare ga dithalwa tse di tlhagisitsweng mo leboteng la mosiamo ke ditiro tsa motaki wa seketšhe , Francois Le Valliant .
Pula e ntsi thata morago ga masimo a se na go tlhagolwa e ka dira gore mefero e jalwe sešwa .
Dintlha tsa botlhokwa mabapi le tsibogelo ya Sepodisi go Tiriso ya Dikgoka
1.4 Moadimiwa o tla -
Go na le mekgatlho e le mmalwa e e dirisang lafatshe le e leng la balemi ba ba tlhabologang :
Bakhanselara ba ba tlhophilweng
Fa go peita ga nosele go le bonya go na le jaaka go solofetswe , phepafatsa dinosele mme o leke gape .
Nako e e go dira ditiro tsa Kgaolo 3 ke : Diura di le 3 le metsotso e le 30
DITENG
Mo Afrikaborwa , naga ka tlwaelo e tlhoka dikotlonnyane ka diruiwa di fula bojang bo bo omeletseng ka mariga , mme go botlhokwa go oketsa dijo ka go lokela dikotlonnyane mo dijong .
Tlhaloganya ditiragalo tse di botlhokwa tsa Kgato-telele mo dintlheng tse di supilweng ke baagi .
Tshedimosetso e e akaretsa :
Le mororo dikhoso tsa rona tsotlhe di tsenyeletsa ditshupetso tsa tiragatso mo dithapameng , re lemogile gore balemisi ga ba ise ba kgone go dira dikhaliboreišene fa ba tlogetswe go dira ba le bosi .
( vii ) ditsheko
Dituelelo tse di kwa godimo tsa kalafi le diphitlho
Mmu le popego ya mmugodimo - mebu ya mmopa le mekgokolosa e e kgabaganyang , di ka kgoreletsa thotho .
Roundup e tshwanetse go tlhakatlhakangwa le metsi a a leng phepa tota ka gore glyphosate e kopana le dikgaolo tsa mmu mo metsing a a maswe , a a nang seretse , mme go fetsa kgono ya sebolayamefero .
Batsayakarolo ba ba ka fa tlase ga halofo mo patlisisong ba ne ba kgona go netefatsa gore dikomiti tsa diwoto ka nnete , di na le seabe mo ditshwetsong tsa khansele .
Go se suge mmu ke go re ga go lengwe ga gotlhe mme peo e jwalwa fela mo mmung le mo disalelang tsa setlha se se fetileng tse di sa tloswe ka go di dirisa go nna mafulo mme di tlogetswe mo tshimong go bola morago gat hobo .
Mmasepala o ka nna wa fa o ikutlwa e le gore o tlaa neela tlamelo ya ditshwaelo tsa baagi ka bontsi le botsayakarolo jwa baagi .
Thebolelo ya tlhokomela motho yo o sa itekanelang R1 410
Disekirine tsa disefo tse di senyegileng ;
Ka gore ka tshwanelo ntlhana ya go mela e fela ka fa tlase ga sefatla ka nako e , e ka tlhotlheletswa ke dintlha jaaka dithempereitšha tsa mmu tse di leng kwa tlase .
Ditlamelwana - o di dirisa jang ?
O tshwanetse wa le newa ke Mmasepala wa gago fa e ele gore ntlo e ne ee agilwe e le karolo ya porogorama ya bosetšhaba ya ketleetso , kgotsa moagi fa ntlo e ikagetswe kgotsa morekisi fa o rekile e e ntseng e le teng .
Baitseanape ba ba ikemetseng ba Taolo ya Tolamo ya Botlhe , ba selegae le ba boditšhaba , ba ba nang le maitemogelo a go laola matshwititshwiti a a tlhometseng ka dibetsa tse di bogale le dithunya , jaaka go diragala mo bokaelong jwa Aforikaborwa .
1.1Thusa balemirui ba seelo se sennye ka matlole a go simolola a tanka ya mašwi
La ntlha bona kitso , ka boboko le ka go dira .
Ga ke gakologelwe /
Kgaisano e e masisi ka mefero e ka tlhola tatlhegelo ya dimela .
O dirisa ngwayangwaya mmu fela mme o dirisa makonteraka go tshegetsa lenaneo la bolemirui ba gagwe .
Gareng ga menawa , soyabini , e gape e tlhaolwang jaaka peo ya oli , e itsege thata ka diteng tsa poroteine tse di kwa godimo ( 38 - 45% ) gammogo le diteng tsa oli tse di kwa godimo ( 20% ) .
Le gale , motlhokomedi o sireleditswe ke pholisi ya tlhomamiso ya boikanyego ya letlole le inšorense ya seporofešenale ya tshenyo le tatlhego e FSB e rotloetsang gore matlole a nne le yone .
O thapetswe tiro ya leruri
Thulaganyo e e totileng baagi
Bona ba eme jaana
Dikwalo di nna kitso : di re bolelela ka tsela e e nang le kakanyo mme di tsenyeletsa le dikarabo tsa motho , tsa tlhaloganyo kgotsa maikutlo .
Tiro e e tshwanetseng go konosetswa
Melao ya taolo ya Kgotlakgolo e tla ama dikopano tsa Dikomiti tsa Photefolio mme maloko otlhe a dikomiti a tla itshwara go ya ka Mekgwa ya Boitshwaro ya Kgotlakgolo .
Ditheo di le dintsi le tsone di tla ithaopela go senola tshedimosetso go ya pele ka boikaelelo jwa go dira dilo kwantle ga go fitlha sepe , go sikara maikarabelo a ditiro tsa tsone le kwa ntle ga go bakela setšhaba matsapa ape .
Gape go tlaa oketsa kgono ya go lwantsha malwetse le phetelelo ya teng .
10.3.4 Go dira ditshitshinyo kgotsa go di tshegetsa tse di ka nnang le dipholo tse di se kitlang di kgonega kgotsa e e ka bakang tiriso ya ditsompelo e e senang tshomarelo , e e sa atlegeng le e e senang mosola kgotsa e go ka diregang gore e se ka ya kgona go dirisiwa ;
45 . Go tshola mo sephiring tshedimosetso e go neelanweng ka yona kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Ke kopa gore o mpolelele gore ke efe mo go tse di latelang e e supang gore o tsene sekolo go fitlha ka mophato ofe ?
( f ) Molaodi-Kakaretso : Thuto ; le
1.1.5 dirisa Lounu fela mo mabakeng a a tlhagisitsweng mo go 2.1 ya Karolo 2 ;
Nnete ke gore ditshwetso tsotlhe tse montshakuno a di tsayang kwa bokhutlong ke ditshwetso tsa thekiso .
Porofaele
16 . Netefatso le thulaganyo go ya ka boleng
Go na le bothata jo mmakete wa tee o sa yeng go bo rarabolola jo Puso ya Gauteng e lekang go bo rarabolola mme go boima tota go leka go akanya ka mongwe yo o ka rarabololang bothata jwa mothale o .
Re tshwanetse go lebelela dilo tse di tlhokiwang ke ditokololo tsa rona ka boswa , rulaganya badiri ba rona jaaka go tlhokiwa mme le go netefatsa thuso ka ditšhelete go tsweleletsa tswelelopele e ka maatla a maswa .
O tlhola a fitlhela diruiwa tse e seng tsa gagwe mo dipolaseng tsa gagwe mme gape le diteropole tsa diterata tse di utswitsweng .
Kgaolo 2
Tlhomamiso ka tlhotlhwa ya go rekiwa
Go siame go tlhola o lesa ditanka tsa mafura di tletse go thibela metsi go kgobokana mo tankeng ya mafura ka a ka senya pompo ya tisele .
Mefero ya motlhogelaruri gantsi e na le dipolokelo tse dikgolo tsa dijo mo dikarolong tsa tsona tse di ka fa tlase ga mmu - gape se se e kgontsha go emelana le maemo a kgolo a a bokete .
Ke tiro e e marara tota e e ka tshwantshiwang le go tshela noka e se na leborogo .
Go boloka mo polaseng
Setheo sa tsenyotirisong
Fa dikgato tsotlhe tse di filweng fa godimo di tserwe kgwebo e tla kgona go supa bokamoso mme le go supa leano lotlhe ka go kopantsha tsotlhe gore tse di tshwanetseng go dirwa di dirwe ka nako e e rileng .
Jaaka modisa wa maloba , o na le lorato lo lo tseneletseng mo thuong ya dikgomo .
Fa dilo di senyega , boela morago o lebelela sentle gape
Nako e ka yona mefero e tlhogang go tsamaelana le dijalo ke yona ntlhakgolo e e supang tatlhegelo ya thobo .
Semela sa soya se se melang ka go-se-lekalekane se tswelela go mela mme se tswelela go ntsha matlhare le dinode mo magodimong a semela mme ka fa tlase se ntse se tswelela go thunya dithunya e bile se bopa diphotlwa .
Bothata jo bongwe ke tirisometšhine , tlhaelo ya diterekere le didiriso .
William Matasane ( moja ) o ne a le molemirui a le mongwe fela yo a neng a amogetswe a le tokololo ya Mokgatlho wa Ditono tse 1 500 .
Lebelela sedikobophelo jaaka se filwe ka Sesupetso sa 1 , gore o kgone go lemoga dikgato tse di latelanang tsa sedikobophelo sa phetlhu ya Seafrika gore o kgone go supa kgato e nngwe le e nngwe ya sesenyi sena mo masinong a mmidi a gago .
Go ikaega ka babangwe
Setlhopha se se nnye sa baagi
Thulaganyo ya Lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo le na le magato a le 6 , ona ke :
Sekao , mo bogolo jwa diwoto bo gagamatsang maloko a khansele a a rweleng maikarabelo a photefolio e e rileng , maloko a dikomiti tsa diwoto a ka kopiwa go tsaya photefolio e e fetang e le nngwe le go nna le kitso yotlhe ya merero e e mo wotong .
Foramo ya Lefatshe ya Ikonomi mo Aforika 2011 Motse Kapa Aforikaborwa , 4-6 Motsheganong 2011
CDW Modiri wa Tlhabololo ya Baagi
Ka 1992 o ne a simolola go dira jaaka modirapolaseng , mme a tswelela go dira jalo go fitlha ka 2000 .
Ipaakanyo , go tsenya tirisong le go tlholwa ga IDP .
Go ya ka dintlha tse di tlhagisitsweng fa godimo , go mo pepeneneng gore go kampana le tlhabololo ya balemirui ga go bonolo jalo .
Dikabelo tsa boago le tse di letleletsweng
Kitsiso e tshwanetse ya kaya gore go tla nna le pitso , maikaelelo a pitso mmogo le dintlha tsa tsamaiso tse di jaaka lefelo le nako ya pitso .
Seelo tsa yuniti 242892
Mo polokelong e e sireletsegileng , fa go na le dikarolo tse di phuthegang , di digele fa fatshe .
Go dira le setlamo sa inšorense se se kwadisitsweng mo Molaong wa Inšorense ya Paka-khutshwane le Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete kgotsa Motlamedi wa Ditirelo tsa Ditšhelete ( FSB ) kgotsa moemedi yo o letleletsweng go ya ka Molao wa FAIS .
Katisegelo ya mmu e amanngwa thata le ditiro dingwe le dingwe tsa tshugommu , jalo , kgatsho le thobo tse gale di tlhokegang mo medikong ya ntshokuno ya temodijalo .
E tlhagisitswe ke Ditirelo tsa Tlhaeletsano tsa Palamente
Ke nagana gore go na le kgolaganonyana magareng ga tsone ka gore ka tsela ya boikaego mo mading a boditšhabatšhaba go gogela naga e e tlhabologang go mefuta eo ya matshosetsi .
7.19 ka go gakololana le Modulasetulo wa Bookamedi le Mananeo go baakanya le go kwala Ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong tsotlhe tsa Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Komiti ya Photefolio ;
Lebaka la go tsenya tshedimosetso ya IDP mo tiragatsong ya CBP ke go direla CBP motheo wa maano .
Go tshwanetse go rotloediwe tataiso ka bantshakuno ba bogwebi .
Go dirisa togamaano go sekaseka tswelopele mo leaning le mo matloleng a a dirisitsweng .
KWALA NOMORE-TSHUEPTSO YA GAGO . . . . . 
Motswedi : Setheo sa Bosetšhaba sa Mefutafuta ya Ditshedi sa Aforikaborwa
1.2 Badirisi ba Kaedi e
Tlhokomela gore togetso ka letsogo e lekane mo dikhonfeiyareng , dielebeitara le ditsamai tse di bonolo di le dintsi , fa e le ditsamai tse di matswakabele thata tsa lebelo le bokete jo bo kwa godimo , di batla togetso e ntsi - dingwe kgabetsakgabetsa ka didiriso tsa othomethike .
Ka nako eo go ne go robilwe go le gonnye fela ga garase .
Kgaolo-potlana / lekoko la sepolotiki le dintlha tsa go dira ditlhopho
Ka ntlha ya bolaodi ba madi bokamoso e le ngwaga wa madi o o tlang , e e ka nnang go tswa 1 Mopitlwe 2013 go fitlha 28 Tlhakole 2014 .
Referense !
Kitsiso ka lekwalo ka ga go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Kgaolo 5 : Ditiro
Tsiboso
Bothata tota mo Telkom jo ke bo kaileng fa ke gore SBC , Khamphani ya Amerika e ke e itsitseng nako e telele e e sa itsegeng ka go nna balateledi ba ba mafega ba dikgatlhegelo tsa batho , ba tshwere puso .
Ntlha e e tsaya tiro le nako .
phepafatso ya kelelo ya leswe le mafaratlhatlha a yona
tlamela mafapha ka dikao tsa go thusa mo go tlhameng dintlha tsa go lekanyetsa tiragatso , dintlha tse di buisanelwa mo bokaong jo bo anameng jwa setaele se se tokafaditsweng sa tsamaiso ya didiriswa tsa setšhaba .
5.19.7 go amogelwa semmuso ga gpoo rekisa ditsha le go di bapala ; le
Go na le diitlhophelo tsa thuolefatshe tse di farologaneng di le mmalwa tsa temothuo mme tsotlhe tse di tla ka dintlha tse di siameng dingwe gammogo le dintlha tse di ganetsang .
Vis major ke tshenyego e tona e e ka diragalang fa bosa bo senya go feta mme tse o ikantseng tsona di sa tlhole di le teng kgotsa di ka se direge .
Go tshwanetse ga nna le maitlamo a a ntšhwafaditsweng go tsosolosa seabe le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto jaaka e kete ke bona boambasatara ba baagi .
Didiriswa tsa go jwala tse di dirisang mowa di ka setiwa go jwala palo ya dipeo ka heketara kwa ntle ga go jwala dikilogerama ka heketara .
ga a tshwanelegela go nna leloko la Khuduthamaga
" Go-ithuta-ka-sebele go simolola fa lenanethuto le emisang teng go atolosa tlhaloganyo . "
O ka re re a bo re amogela pula ya go gasagasa fa le fale - batho ba bangwe ba bona e ntsi mme ba bangwe ga ba amogele le fa e le thothinyana .
6.1 Batsayakarolo ke bomang ?
Ntlo mo lefelong la baipedi kgotsa mokhukhu
Bukatiro le Kaedi
Fa di ntse di bolokiwa , mme le fa di ntse di dirisiwa go ka nna tatlhego .
tshedimosetso e e leng teng ka didiriswa .
Tiriso ya mmidi ya mo gae ya Aforikaborwa e ka nna palogareng ya ditono tse dimilione tse 9 ka ngwaga mme phopholetso ya fa gautshwane ya dijalo e baya thobo e e solofetsweng ya rona go ditono tse dimilione di le 12 , 8 .
Go sa ntse go le botlhokwa thata gape gore o tlhagise tshedimosetso yotlhe go tswa ditshupatlotlong tsa gago tsotlhe - le fa di ka nna mo ditheong tse di farologaneng .
4.4 Dikarolwana tse di farologaneng tsa Kgato ya Togamaano le ya Tsenyotirisong ya CBP
oketsa tiro ya baagi le go fokotsa mokgwa wa boikaego .
Ba dirisa didiriswa tse di tshwarwang ka diatla mme ba dirisa maatla a mebele ya bone go dira tiro .
Porofense e ikaelela go tlhola ditšhono tsa ditiro di le 129 597 ka Lenaneo la Ditiro tsa Setšhaba le le Atolositsweng ( EPWP ) le di le 37 000 ka Lenaneo la Ditiro tsa Baagi ( CWP ) .
e tlhalosa maitshetlego le maitlhomo a dikaedi .
Ntlha e nngwe e e leng botlhokwa thata fa o rua dikgomo ke go loga leano la pele-ga-mariga .
Kwa tshimologong ke ne ke sa itse gore temothuo e botlhokwa jaana le gore e na le seabe se segolo mo matshelong a rona .
6.10 Go akanyediwa pego ya ngwaga le ngwaga ya RBA kgotsa ya epe ya ditlamo tsa RBN , se mong wa sone e leng sa gagwe sotlhe kgotsa bontlhanngwe jwa sone fela .
Direkoto tsa kopano
Ttshitshinyo eno e na ya amogelwa semmuso le go diragadiwa ke kokoano mme Mokwaledi wa Kgotla o ne a newa boikarabelo jwa go romela lekwalo fa le sena go saeniwa ke Motlatsa-Modulasetulo .
Motho yo o tlaa itsewe e le morulaganyidipalo wa gago .
Khoso ya ntshodikuno ya mmidi e e tsweleletseng ya balemisi
Tuediso-lekgetho ya dikgogo tsa madi tsa taelo ya tlhalo
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e tla simolola le go tsenngwa tirisong le go nna le matswela fa e sena go amogelwa ke Kokoano-Kakaretso ya Lekgotla la Dikgosana le go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Seo se tlhomamisang katlego ke gore a naga e ka etleetsa tshiamelo ya go nna le palo e e kwa godimo ya baša bao ba batlang e bile ba kgona go dira .
Salofere ke karolo e e tlhokegang thata mo diaminoesete le diporoteine tse dintsi .
Lefoko " ditlhoko " le akaretsa dintlha tse di jaaka boleng le bontsi jwa kuno , nako e e rileng ya kgoroso le / kgotsa kgoroso e e tsepameng , lefelo la kgoroso kgotsa go paka .
Ka fa tlase ga sekerete se le sengwe ( se se tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka beke
KAROLO
Go tswa mo mmuisanong o o bonolo o o fa godimo , o simolola go lemoga gore go botlhokwa thata jang go fepa loruo lwa gago ka tshwanelo .
Jaaka go le tlwaelo re tlhola re tlhoka metsi ka re epile didiba tse pedi mme ga di na le metsi .
Re na le dikgogo tse di ka nnang 2 000 tsa go beela mae mo polaseng mme gape le motlhape wa dikgomo tse 30 .
Ka 24 Motsheganong 1994 Moperesitente Mandela o neelane ka puo ya gagwe ya ntlha ya Bosetšhaba mo kopanong ya ntlha ya Palamente e e tlhophilweng ka kgololosego .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Seesimane
Dikarolo tse di dirang tsotlhe di a fela fa nako e ntse e tswelela mme di tlhoka tlhokomelo go tswelela go netefatsa gore di dire sentle .
Kgaolo 4
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo7 : Yona e tshwanetse go dirisiwa mo dingwageng 1 , 2 le 3 mme e setse e akareditswe mo karolong 6 ya kaedi e
Fa o batla go laola kgwebo ya gago ka tshiamo tota , laola ditšhelete tsa gago ka tshiamo .
O ka beeletsa kae
Se lokele peo ya gago yotlhe mo sefalaneng se le sengwe fela
Batho ba ba amegang
Bogolo jang mo setlheng sa selemo se se fetileng se pula e tlile thari , ka jalo nako e e teng e ne e le botlhokwa go gaisa .
Ntshokuno ya Matonkomane go Balemirui
( d ) " taelo ya ikgolaganyo le dithaka " go tewa taelo e e ntshitsweng ka mokgwa o o beilweng , gore ngwana a ikgolaganye le batho ba e leng dithaka tsa gagwe , ba ba ka nnang le seabe mo maitsholong a mantle a ngwana kgotsa gore ngwana a se ke a ikgolaganya le batho ba ba umakiwang kgotsa dithaka tsa gagwe tse di umakilweng ;
Nnete : Ga se bosenyi go nwa bojalwa , mme ke bosenyi go betelela .
Go botlhokwa gore bantshakuno , fela jaaka borakgwebo botlhe ba ba dirisang dikadimo , ba itshupe gore ba a ikanyega mo pakeng e telele mo isagweng .
KAROLO 1 : KGOLOLO KGOTSA TLHATLHELO
14.10 Komiti e tshwanetse go dira tshwetso ya bofelo le go dira ditshitshinyo tsa yone tse di yang go lekgotla go sa ntse go na le nako le go romela tshwetso eo kwa lelokong ;
Ga tweng ka diromelwa teng ?
Re solofetse go tlaa kgona go thusa bantshakuno bangwe mo isagong .
Tona ya Pusotshwaraganelo le Merero ya Setso ( Cogta ) , Pravin Gordhan o begile gore lefapha la gagwe le tla matlafatsa peoleitlho ya bommasepala go netefatsa gore ba bona tshegetso e ba e tlhokang go ba kgontsha go rebola ditirelo tse di maleba .
POTSO 3 A o na le tekanyetsokabo ya kgwedi ?
Go botlhokwa go nna le tumelano le mafapha go simolola lenaneo le - re tshwanetse go itse sentle gore re batla go dira eng .
Karolo eno e tlhalosa gore motlhankedi wa tshedimosetso o tshwanetse go gana ka rekoto fa go senolwa ga rekoto go ka lebelelwa gore go tla tsenya motho kgotsa thoto mo kotsing .
Go maswabi go lemoga gore go tlhola go le batho " ba ba ipayang " go nna ba ba thusang balemirui ka go jwala dijwalwa mo masimong ( gantsi mo lefatsheng la selegae ) a bone - e bile molemirui a se teng gagotlhe .
Tsamaiso
Ditshenyegelo ka heketara tsa dikhemikale fela di tlaa farologana go tswa go R97 , 50 ka heketara mo mebung ya motlhaba ( 0% -10% ditengmmopa ) go ya R150 ka heketara mo mebung ya mmopa o o kwa godimo ( 41% - 55% ditengmmopa ) .
Montsho
Dimela di ntsha ditlhogo tse dintsi go oketsa bokana ba kumo fa dimela di se dinsti jaaka go tshwanetse mme di fokotsa ditlhogo fa dimela di le dintsi go feta .
Togamaano e tshwanetse go fela ka mafelelo a kgwedi ya Phatwe gore barekisi ba ditokelo botlhe ba kgonwe go kopiwa go atlanegisa bokana bo bo tlaa dirisiwang le tlhotlhwa ya tsona .
Ithute go itumelela bophelo ba gago ka go dira se o se dirang sentle le ka tlhokomelo , go jwala tlhaka sentle kgotsa dikgomo tse dinonneng .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola go dirisa bolemirui ?
Mo athikeleng e re tla lebelela gore goreng ditshedinyana tse di le botlhokwa jalo mo masimong a baumi ba disonobolomo mo Afrikaborwa .
Molemirui o tshwanetse go itse bokana ba kgono ya metsi go tsenelela mo mmung ya mebu mo masimong a korong e e nosetswang a gagwe go kgona go laola bokana ba tiriso ya metsi bo bo tla setiwang ka nako yotlhe e dimela tsa korong di melang ka teng .
Gape re ne re na le tetla ya go amogela batho ba ba leng baemedi ba mefuta yotlhe ya kumo , ba ba thusang ka tokelo ya kumo , balemirui go tsweng dikgaolong tse di farologaneng tsa Aforika mme gape le baemedi ba balemirui go tsweng Fora le mafatshe a mangwe kwa Yurope .
1.3.7 Dintlha-kgokagano tsa RLM di ka mokgwa o o latelang :
Thebolelo ya ditirelo : Tiragatso , dikgwetlho le tlhatlhobo
Lekalekantsha bokana bo diako di ka nnang mo dimeleng .
Ditshenyegelo tsa ntshodikuno
o Go buisana ka ga kgatelopele le seabe sa diporojeke tse di tsentsweng tirisong ke Mmasepala .
Ntlha e e leng botlhokwa go yona ke go thusa ka tuelo ya go tsweletsa pele kgwebo ya go jwalaq mmidi mo Afikaborwa mme tota go tshegetsa ka madi go :
Ka jalo , go sa kgathalesege gore ke tharabololo ya mofuta ofe , e le karolo ya thulaganyosešwa ya kantoro ya kwa morago kgotsa kantoro ya kwa pele kgotsa tlhaeletsano ya ka fag are kgotsa ya kwa ntle , e tshwanetse go sedimosediwa ke melao le mowa wa Batho Pele .
Fa re ya go tiro e e tlotlegang ya botlhe , setlapele sa paka khutshwane e tshwanetse go nna go tlhatlhosa thapo le go putsa go tsena ga basa mo mmarakeng wa bodiri , fa go ntse go tlhokomelwa gore go thibelwe thefosano kgotsa go nyeletsa maemo a thapo a a leng teng .
Se , se ka kgona fela go nna teng fa batho ba le karolo ya thulaganyo e bile ba kareditswe mo dikgatong tsotlhe tsa tsaya tshwetso
Moruakgomo o ka itlhophela go latela ditogamaano di le mmalwa .
96 . Maikarabelo , mediro le ditiro tsa Komiti ya Motlhakanelwa
Go sala go nna bokete thata mo bathong ba ba godileng go fetola ditsela tsa bona - ba itumelela go dira ka tsela e ba ntseng ba dira ka yona .
Dintlha tse di akanngwang fa go tlhophiwa mofutapeo
Setshwantsho se supa Tlhogokgolwane e e tlositsweng gare ga kgwedi ya Phukwi , morago ga pula e e ka nnang dimilimetara di le 40 e nele ka Seetebosigo .
Go reng o akanya gore ditekanyetsakabo tsa mmasepala di tshwanetse go bonwa ke setšhaba ?
Moithuti yo yo nonofileng o kgona go :
9.3 Bouto ya makgaolakgang ya Motlatsa-Modulasetulo
Go dirisa tshedimosetso gore e utlwale go tswa maanong a diwoto mo IDP go tlhoka go kokoanya tshekatsheko ya tshedimosetso ya CBP ka tsela e e dirisegang mo IDP .
Fa go nnile ditlha tse di pila go latelana mme mmidi o le montsi go feta go tla nna mmidi o o sa tlhokiweng .
Balemirui gantsi ba dira tiro ya go jwala ka go dirisa diatla kgotsa ka go jwala ka segasetsa go tsweng godimo ga dimela tsa selemo .
Sediriswa se se dirisiwa mo magatong a tsenyotirisong , peotlhotlhwa , peoleitlho le teboseša
Fa go diragala , re ikutlwa re se pila .
Sediriswa se se sa duelelweng sa kgwebo le pampiri ya dintlha e e mo Webosaeteng ya GEP
Kumo e tla nna pila fa lekidi le baakangwa ka tshwanelo .
Tirisanommogo e e nonofileng
Foramo e tshwanetse go nna le baemedi le go tokafatsa botsayakarolo jwa baagi mo IDP .
Tekanyetsokabo ya ngwaga ya mmasepala e bontsha gore madi a setšhaba a tla dirisiwa leng le go na jang mo mmasepaleng .
Kemonosi ya morafe wa temothuo .
Mathata a bantshadikuno ba ba tlhabologang ba rakanang nao
14.8 Go tswala kopano gore e se bulegele setšhaba sotlhe
Ke tokololo ya Setlhophathutano sa Frichgewaagd mo kgaolong ya Delareyville , o tsenetse e bile o sa ntse a tswelela go tsenela dikhoso tse dikhutshwane jaaka Khoso ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa polase , Tlhagiso mo Ntshodikunong ya mmidi , Ntshodikuno le Thekiso ya Mmidi e e tsweletseng , Tsamaiso ya Kgwebo ya Temothuo le Tsamaiso ya Porojeke go tswa Grain SA , NWK , Promise Farmer le Business Today .
Dintlhwa le ditshoswane di ka senya dimela ka bontsi mme gape le dijwalwa .
Ga jaana , Maloko a le 400 a Palamente a kopanela fa go fetisa melao le go lebelela ditiro tsa Palamente .
Mo kgwebong ya bolemirui go botlhokwa thata go itse maemo a poelo / tatlhego ya kgaolo nngwe le nngwe .
Tšheka mabanta a kgweetso mo enjeneng ya gago go bona gore a a onetse kgotsa senyegile .
Pusoselegae ke lekala la puso le le nang le maikarabelo a go netefatsa gore baagi ba amogela thebolelo ya ditirelo e e nang le boleng .
O na le mmu o montle o o dirisiwang sentle le maatla a diterekere a a lekaneng le didiriso .
Jaaka mothapi mongwe le mongwe a setse a itse go tsamaisa ditiragalo tsa mo polaseng go ka nna monate thata go tsweletsa bophelo fa badiri ba itumetse ebile ba rata go dira mo polaseng .
Go botlhokwa go ntsifatsa poelo ya kumo ya gago ya jaanong , ka go balabala tlhotlhwa e e leng kwa tlase mo makheteng .
Se se ne se tsamaelana sentle le tlamelo ka matlo foo lelapa lengwe le lengwe le neng le tshwanelwa ke kabo ya R15 000 .
Jalo go botlhokwa go tlhokomela didiriswa tse sentle tota !
Ikamanyo e e matlafaditsweng le bannaleseabe e tla dirwa mo kgatong nngwe le nngwe ya tiragatso e .
Tlhotlhomiso ya tekanyetsokabo
Tsamaiso ya monono wa mmu ;
Mo dikgaolong tse dintsi disenthaphaefote di beilwe leitlho ka mokgwa wa dibolokonyaneng ka heketara go ya ka boloko .
" Memorantamo wa tumalano wa ntlha o saenilwe le Hong Kong Mining Exchange Company ( Hoi Mor ) go tlhoma South Africa Energy Meturlligical Base Project , " o ne a rialo fa a ne a ala Puo ya Kemo ya Porofense ( SOPA ) .
Fela le gale fa montshadikuno a fetola leano la ntshodikuno la gagwe mme a atolosa bogamelo go tshola dikgomo tse 80 , ditshenyegelo tse di tlhomameng le tsona di tlaa fetoga ka gore leano la ntshodikuno le fetogile .
Bophepha le bona ke lebaka le le leng botlhokwa le le ntseng le tlhokomelwe .
Fa go ntse jalo ba ka kgobonana disalela fa morago ga sediriswa se se robang kgotsa ba ka di ngata .
Ka tlhotlhwa e e kwa godimo , bareki ba ba batlang go reka ba a fokotsega mme le go fetoga go ntse jalo .
Le fa kgwedi ya Sedimonthole e le kgwedi ya boikhutso le meletlo , ga re a tshwanela go lebala gore ke kgwedi e e leng e kgolo mo bophelong ba molemi wa selemo - bontsi ba balemirui ba ka se kgone go tsaya nako ya boikhutso ka nako e ka ba tshwanetse go nna mo masimong ka letsatsi le letsatsi la kgwedi e .
tlhalosa BOLENG ( tlhaloso ya ditirelo , le go na e le maikarabelo a ditirelo kgotsa maitlamo - sk . ditirelo di tla rebolwa ka maemo a a ntseng jang ? )
Llaeme ga e tlhokege setlha sengwe le sengwe .
Maikaelelo a sekasekilwe ka boripana mo go Kgaolo 2
Itse boteng ba mmu o o o dirisang .
Ga go diragale .
Dikarabo di ka nna mosola mo mabakeng a mangwe le mo dinakong tse dingwe .
Lenaane la tekanyetsokabo sk .
O ka ikgolaganya le mang go reka Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto ?
Ke batla gore banana ba lemoge gore go nna molemirui ke go nna le tiro letsatsi lotlhe , mme fa o na le phisego go bolemirui le go dira o le molemirui ke nako e wena o tshwanetseng go nna moeteledipele mme o netefatse gore bolemirui e nne kgaolo e e nayang ditiro go batho ya ntlha mme go tlaa nna neo ya gago go tsweletsa bokamoso bo bo siameng mo lefatsheng la rona .
Tirisetso e e seng ya kalafi e tshwanetse go nna ya semolao
Le mokwadi wa kwa Ghana gape , e bong Ayi Kwei Armah , o lemogile se mo bukeng ya gagwe , ya The Eloquence of The Scribes , ntlha e e tlhodilweng ya gore ditlhangwa tsa bogologolo di tshwana le ditlhangwa tsa Yuropa .
2.3 BOTO YA LETLOLE LE NAKO YA GO NNA MO KANTORONG
O ka tswa o le lesego la go bo o amogetse diterekere le didiriso go tswa go Lefapha la Temothuo , kgotsa go tswa mekgatlhong mengwe fela .
3 . Q : Go dirwa dituelo jang ?
Dirisa dikhemikale ka tlhokomelo ka dinako tsotlhe ;
( iv ) dira dithulaganyo mabapi le mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Ditirelo tsa bolemisi tsa mafapha a temothuo ga di diragatse go ya ka seemo se se tlhokegang - batlhankedi ga ba a nonofa mo kitsong e bile mo makgating a mantsi ga ba kgatlhegele go ema bantshadikuno nokeng .
Go maduelo fa o loga maano pele ga nako ; pula e ne e sa ne fa Noaga a aga araka .
Gore di tlhatlhobiwe go ya ka molao ope o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao kwantle ga PAIA ;
Rotlhe re semeletse go ntshwafatsa temothuo mo Aforikaborwa - go na le bantshakuno ba bantsho ba bantsi ba ba tlhokang go ntsha korong jaaka karolo ya modiko wa thefosanyodijalo wa bona .
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha tse dinnye tsa 3
Morago ga gore Kopano ya Aforikaborwa e tlhamiwe ka 1910 , Basweu ba ne ba tswelela ka tsela ya thuto eo ba e boneng go tswa go Taolo ya Maesemane .
4.1 Leina le le kwadisitsweng la mothapi
Di CDW ba thapiwa le go duelwa , fa ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto e le baemedi ba bas a duelweng .
Maloko a setšhaba a ka ikgolaganya le Maloko a Palamente go ntsha maikutlo a bona ka karolo nngwe ya molao .
Selekanyo se inthanete le thekenoloji e e maphataphata ya bobegadikgang di thusitseng mo go ithuteng ka teng mo phaposiborutelong ; le ditlamorago tse di molemo le tse di bosula tsa didiriswa tse , di tshwere di a sekasekwa .
Dikgakololo di nthusitse go oketsa bokana ba kumo ya me .
FEKESE 087 942 2644
Foreisetata : Sesotho , Seaforikanse , Seesemane
( a ) ka tsela e e tshwanetseng-
lemoga bonnete jwa ditlolo-molao tsa gajaana mo nageng le tlhokego ya go di thibela pele di dirwa , ka go dirisa mokgwa o o maleba wa go tlhabolola le go kopanya bana ba merafe yotlhe ka maikaelelo a go fokotsa kgonagalo ya go boeletsa tlolo-molao ;
Kgatelelo ya gore wena o batla gore mokonteraka a fetse tiro ka nako e e rileng e ka dira gore a dire ka bonako mme a sa fetse tiro ka mokgwa o wena o o batlang e bile le jaaka go tshwanetse .
Dimela tse di tlhogang ka go tshwana di naya thobo e e siameng .
Ditirwana tsa ditlaleletsatshuto jaaka mmino le go kgatlhegela mmino , go tshasa ka mebala ( penta ) go thala , go taka mmogo le ditirwana tse di tshwanang le tsona di tla etleetsa thuto .
8.3.4 Tshwetso ya Motlatsa-Modulasetulo ka ntlhapaakanyo e tla nna ya makgaolakgang mme ga e kitla e bulelwa gore go tlotlwe ka yone .
Bosupi e tshwanetse go nna :
Go kgona go tlhopha more wa mothuthuntshwane o o tshwanetseng bolwetse le se se tlisetsang bolwetse di tshwanetse go supiwa ka go tlhomamisa .
Go naya basetšhaba maatla go kgona go tlhopha dijo tse di nang kotlo le polokego .
Gape re gateletse gore fa o sa kgone go dira sengwe ka bowena o tshwanetse go batla motho yo a ka se go direlang .
Akanya ka diterekere le didiriso tsa polase tse o di tlhokang gore o kgone go tokafatsa mekgwatiriso ya gago ya temothuo .
Setheo sa Botsayakarolo jwa Setšhaba .
Roundup Turbo 450 g / litara - diura tse 2 pele e kgona pula . ( E supiwa go dirisiwa mo mmiding le mo disoyeng ) .
Nngwe ya maikarabelo a dikomiti tsa diwoto ke go thusa go netefatsa gore ditshutiso tsa ditšhelete go tswa mo pusong ya bosetšhaba di dirisediwa maikaelelo a a totilweng , jaaka go netefatsa gore bahumanegi ba amogela ditirelo tse di botlhokwa .
Kgato ya diporojeke
A boitumelo jo bo boitshegang go nna karolo ya phanele ya tlhatlhobo ya kgaisano ya Molemirui wa Ngwaga .
Ditlhopho tsa bosetšhaba di naya batho botlhe ba dingwaga tse di fetang 18 tshwanelo ya go tlhopha mokgatlho o ba o boutetseng .
Balemirui ba ba nang kelotlhoko ba baya ditšhefu tsa bona mo lefelong le le lotlewang .
O ka se ke wa di dira sentle ka bobedi .
E ke nngwe ya dintlha tsa botlhokwa go gaisa ya bokonteraka .
Jaaka batlhankedi mo Lenaneotlhabololong la Balemirui la Grain SA , re tshegofetse le go tlotlomala go nna karolo ya se re dumelang fa se tlaa dira pharologanyo mo tiregong ya phetogo ya temothuo mo Aforikaborwa .
Tsokotsa dijana ka metsi a a phepa , fa go kgonega .
Semela se ka jalo se ka thusa go fokotsa shukagano ya medi le go tiisa dikotla go tswa porofaeleng ya mmu go dirisiwa ke dijwalo tse dingwe .
Go tlhaloganya dithaere tsa gago
Go reng re tshwanetse go tshwenyega ka bantshakuno ba rona ?
Ke ntsha dikuno tsa me mo mofuteng ofe wa mmu ?
Sediriso sa go meta ka diseke se tlwaelegile thata mo dipolantereng tse di sa reng sepe tsa ditshenyegelo tse di kwa tlase .
Setlhogo sa karolo
Dimmaraka tsa ditšhelete ;
Ditsamaiso le mafaratlhatlha a dipalangwa tsa botlhe , go akarediwa go tlhabololwa le go ntšhafadiwa ga diterena , go go tshegediwang ke dikgolagano le ditirelo tsa tsela tse di etleediwang .
Sekaseka tiragatso ya mmasepala e e fetileng - dira jalo o tlhaloganya dipholo tsa dithulaganyo tsa ditherisano .
Se ke sesupo se se siameng tota go tswa mebarakeng mo montshakunong yo o ratang go simolola go ntsha disoyabini kgotsa go oketsa ntshokuno ya pele ya gagwe
Bokana ba metsi a a leng botlhokwa go medisa dijwalwa tse di forologaneng ga bo tshwane mme dimela tse di sa tseneletseng medi boteng thata mo mmung jaaka dilegume le mefuta e mengwe ya majwang di tlhoka metsi a a seng a mantsi jaaka mmidi le disonobolomo , e le sekao fela .
O ne fa gautshwane a dira semphato le rre Eros Mazibuko yo o leng moatefokate , yo o mo thusang ka matlole go dira temothuo ya gagwe ka mokgwa o o ntshang dikuno le o o nang le poelo .
Go itse fa o na le TB le bolwetse jwa sukiri go raya gore o ka bona phekolo mme wa tokafatsa boitekanelo jwa gago .
Dimela di ka swaba mo nakong ya dibeke tse pedi go ya go tse nne morago ga tshwaetso .
Lenaneo la 18 fa tlase fa le neelana ka tebalebo ya ditsamaiso le didiriswa go ya ka mofuta / setlhopha o mongwe le o mongwe wa porojeke ya CBP .
Tlhokomelo le tirelo ya didiriswa tse dingwe tsotlhe , tota le dijwalela , tse di yang go dirisiwa go baakanya masimo le go jwala go botlhokwa go netefatsa maemo a dimela a a siameng mo tshimong .
ASI le nna ka namana re solofela go tshegetsa Puso ya Aforikaborwa mo porogorameng e e gwetlhang thata e .
Go Laola go Aga
Gantsi e na le thulaganyomedi e e godileng sentle mme e inyalanya bonolo le maemo a mantsi .
Rotloeletsa barutabana ba ba rotseng tiro mo baaging katiso ya kitso ya go kwala le go buisa le kitsopalo
Netefatsa gore o ka kgona dikarolotuelo e bile o tla kgona go duela tseo ka nako ( sekao ka kgwedi ) jaaka go kailwe mo pholising ;
14 . SWOT ya ditlhopha le bohuma / bong
( c ) Go kgetholola batho ka ntlha ya setšhaba sa lone , lotso , bong , maemo a botshelo kgotsa
SETLHOGO SE SE KHUTSHWANE :
Naya thulaganyo go tetla
Ka go atela kgato ka kgato , baagi ba tsaya tshedimosetso e e kopantsweng mme ba tsaya dipoelo e le tse di botlhokwa mme ba di fetole go nna pono , setatamente sa maikaelelo , maano , diporojeke le ditiro , go tokafatsa matshelo a baagi .
Metswedi le tshegetso e e tlhokegang
Fa o na le ntlo ya ketleetso e e agilweng morago ga 2001 , molao ga o dumele gore o rekise mo dingwageng tsa ntlha tse 8 .
Bommasepala ba tshwanetse go baakanya IDP e e diragalang mo dingwageng di le tlhano .
Disenyi / mefero / malwetse
Fa re tlhola re ntse re tlhokomela go netefatsa gore metšhene ya rona e ntse e kgona go dira sentle re ka kgona go boloka nako fa e le nako ya go e dirisa mo setlheng .
Mo dikgweding di se kae tsa gagwe tsa tiro sekoloto se ne sa duelwa .
Thuto e e siameng e re ruta go sekaseka le go lekanyetsa boeteledipele jo bo rebolwang , le go itlhophela re akantse sentle .
( vii ) ditsheko
Ka nako eo , tsamaiso e e senyegileng thata ya thuto e ne e le kgwetlho e kgolo mo mekgatlhong ya maloba ya go lwela kgololosego , mme gape e le nako e e maleba ya go aga seŝwa , ka nonofo e e boleng e e ka tswang mo barutising ba ba maitemogelo ba tshwana le Mphahlele .
Melao ya ditirelo
Nomoro ya lokwalo
Molaotheo o akaretsa tlhagiso e e ikaegileng ka ditshwanelo mme e bonelapele temokerasi e e atlegileng , e e sa kgethololeng go ya ka lotso , le ka bong mme e e leng ya batho botlhe .
gore pele ga ngwaga wa 1994 , Aforikaborwa , jaaka naga , ga e ise e neele bana ba le bantsi ba yona , segolo-thata bana ba batho-bantsho , tšhono ya go tshela le go itshola jaaka bana , mme ebile gape gore bana bangwe , ka ntlha ya maemo a ba iphitlhelang ba le mo go ona , ba ne ba iphitlhela ba tlotse molao ;
Maikarabelo le ditiro tsa botsamaisi di laolwa ke tumelano ya semphato .
Ka letlhaphelelo lengwe le boleng bongwe .
Kgaolo e gape e batla go tsenyeletsa kitso ya batsayakarolo mo dintlheng tsa bong kwa legatong la Dikomiti tsa Diwoto ka go tlhotlhomisa ditlhogo tse di jaaka bokao ba lereo ' tlhamalatso ya bong ' , pharologano mo gare ga tekano le tekatekano le go thadisa Basadi mo Tlhabololong ( WID ) le ditlhagiso tsa Bong le Tlhabololo ( GAD ) go tlhabololo ya setšhaba
Ditokololo di le pedi ( 2 ) tsa botlhaba le ditokololo di le pedi ( 2 ) tsa kgaolo ya tirelo ya bophirima di tlaa supiwa mo Khonkereseng ke baemedi ba dikgaolotirelo tse di amegang tse mme ke bona ba tlaa tlhophiwang ka tsela ya boutu le balote .
Seelo se se ka kgonegang sa kadimo ya matlole
Akanya ka tiro sentle mme go botlhokwa go buisana le badiri ba gago go utlwela se bona ba ka se akanyang go kgona tiro ka mokgwa o o bonolo .
E ikaegile mo kakanyong e go tsewang e le ya nnete , ka go tlhaloganya gore :
Ga go re gore polase e kana kang le fa e le nnye kgotsa e le kgolo , go tshwanetse go se nne mmu o o se nang sebipo ka dinako tsotlhe ka ngwaga .
4 . Netefatsa tseokarolo ya dikemedi tsa diwoto mo Foramong ya Kemedi go akanya ka tsibogelo ya ditshwaelo .
Ditshwetso tse di diriwang di tlhoka go nna maatla go lekane go thibela gore di se busediwe morago ke kgotlatshekelo .
go tokafatsa ponalo ya thebolelo ya ditirelo ka go tsweletsa boitshwaro jo bošwa jo bo jaaka maitlamo a a oketsegileng , go intsha setlhabelo , boineelo
Go le gontsi go kwadilwe ka ga dithulaganyo tsa semolao le tsa pholisi mabapi le botsayakarolo jwa baagi mo dinageng tse di farologaneng go dikologa lefatshe .
Dikhophi tsa DVD di setse di neilwe bagokaganyi ba tlhabololo ba diporofense botlhe gammogo le bakatisi mme di ka bonwa nako nngwe le nngwe fa go kgonega .
Ke semela sa ngwaga le ngwaga se se golang bogodimo jwa 80 cm mme se tlhome moditona o o thata go ya tlase .
Pele ga tsotlhe , potso ke : A o tlhoka go adima madi ?
Tshitshinya ditsela tse ka tsona go ka akarediwang banna-le-seabe ba ba farologaneng mo baaging .
Go dirisiwa go feta le go bataolwa ga mmu go dira gore o latlhegelwe ke popego le tshwaraganyo e e rileng ( go nna gongwe ) mme go botoka go gogolegwa .
Tatlhegelo ya thobo ya dijalo e ikaegile ka nako e e tsamaelanang ya tlhogo ya matlhogelanyana a mofero .
( 3 ) Fa ngwana a latofadiwa ka ditatofatso tse di fetang e le nngwe tsa tlolo-molao tse di sa tsamaisaneng mo tsamaisong ya bosenyi , molawana wa ( 2 ) ga e dirisiwe .
Go ikaega ka dikelelo tsa matlotlo a kwa ntle go oketsa matshosetsi a go se tlhomame ga ikonomi ya selegae .
GORE Motlatsa-Mokaedi : Molelo le Phaloso o bua le Mokaedi : Ditirelo tsa Baagi le Loago le Motsamaisi wa Mmasepala kgokakanyo ya Ditlhopha tsa Tsamaiso ya Matlhotlhapelo .
Seabe sa mogwebimogolo mo tiregong ke go :
Mphahlele o tshwenngwa , bogolosegolo ke gore bantsho ba ka tlogela maikarabelo a bona a Aforikaborwa o mošwa .
Khansele ya mmasepala e ka tlhoma komiti e le nngwe kgotsa di le mmalwa go thusa ka tiragatso e e nonofileng e bile e na le bokgoni ba nngwe ya ditiro tsa yona .
Gajaana ba jala diheketara tse 30 tsa mmidi , diheketara tsa matonkomane tse thataro le tse pedi tsa dinawa tsa jugo .
pH e lekalekantshwa ka tekatekanyo ya sekala sa pH se se lekalekantshang go simolola ka 0 go ya go maemo a 14 ka maemo a 7 a a leng bogare .
( b ) tlhalosetsa ngwana ditshwanelo tsa gagwe le se a tshwanetseng go se dira mo tsamaisong e e leng go ya ka Molao ono , ka tsela e e tshwanetseng dingwaga le go gola ga tlhaloganyo , tsa ngwana ;
Ka gore go rulagangwa ditlhopha tsa dithutiso mo gotlhe mo lefatsheng la rona , tse di laolwang ka Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA , re bona tswelelopele e e makatsang ka dintlha tsa mekgwa le mefuta e e dirisiwang ke balemirui ba ba sa diriseng bolemirui ka bogolo .
Maaforikaborwa a a itsegeng go le gantsi a lalediwa go nna karolo ya ditiragalo .
Dikgaolo tse di tswelelang pele sentle kgotsa disupetso tsa teng di ka sekasekiwa mme tsa kwalwa .
Karolo ya 1 : Ditiro , Diabe le Maikarabelo a Dikomiti tsa Diwoto
Tiro 2 Supa / Neela ditheo tse kgolo tsa botsayakarolo jwa botlhe / baagi .
Potsopatlisiso e ne ya rulaganngwa go bona tshedimosetso ka ga baagi ba selegae
KAROLO YA 2 : GO NNA LE KITSO YA BOSENYI GA BANA BA BA KA FA TLASE GA DINGWAGA DI LE 14
Sekao sa lenanetekolo ya dithoto se ka go thusa mo tirong eno go netefatsa gore o na le tshedimiosetso yotlhe e o tla e tlhokang .
Boima jo bo boitshegang jo jwa metsi ka heketara mo pakeng e khutshwane bo ka tlhola porofaele ya mmu e e katisegetseng le e e tletseng petometsi .
MOEMEDI WA SEMOLAO
Ditiro tsa foramo di akaretsa :
Sekao sa sebipo se se siameng , se se thusang poloko ya metsi le phokotso ya kgogolego ya mmugodimo .
Setšhaba sa Aforikaborwa se fetogile setšhaba se se botswa .
Tumelano
Supa gore ke sefe sa ditatamente tse se se ikaegileng ka kinanegape ke sefe se se ikaegileng ka nnete ?
Gore o tshole masimo a tlhagotswe mofero le go boloka bongola mo mmung .
Jaaka moithuti wa moša o ne a fetsa nako e le ntsi kwa laeborari .
Mo Tiisetsong eno ya Seaforika Es'kia Mphahlele o gatisa ntlha ya gore maikutlo le maitsholo a motho ka nosi ke ditlamorago tsa tiro ya monagano e ka yone motho ka nosi a lekang go utlwa go le gontsi ka se se diragalang mo tikologong ya gagwe , gore a ipeye ka tsela e e nang le mosola le bokao mo tikologong ya go nna jalo .
Ba ka nna gape le seabe mo go rulaganyeng le go direla mokgatlho o ba o tlhophileng le go o tlhopha mo maphateng a ona .
( ii ) go se tlhokomeleng ga ngwana ka go tlhola tshenyegelo kgotsa
Tiragatso ya puisano e e jalo ga e nne le karolo mo ditshwetsong tse di tsewang , mme baporofešene ga ba tlamege go tseeletsa dikakanyo tsa batho .
Kgatlhantsa dintlha tse di supang bokoa , botlapa le boitshwaro bo bo sa batlegeng .
Rekisetsa badirisi .
1.13 " Morafe wa Segosi wa Bafokeng " kgotsa " RBN " o raya universitas personarum , baagi ba setso ba ba lejwang jalo go ya ka Molao wa bo 41 wa Boeteledipele Jwa Setso le Molao wa Thulaganyo ya Bolaodi wa ka 2003 , o maloko a one a tlamiwang ke Ngwao e e amogetsweng le go tlotlwa ke maloko a yone , ao a emelwang fano ke Kgosi ;
Bolaodi ba madi bo na le dintlha tse nne tse di latelang :
Khoso e , e tshwanetse go dirwa ke mongwe le mongwe yo o akanyang go nna montshakuno wa mogwebi - o tlhoka go tlhaloganya sediriso sa gago gore o tle o kgone go se tlhokomela sentle .
E seng jalo , dira gore go tsenelwe mo lefelong le le gaufi le bontsi .
Mo tirwanang e e latelang go dirisiwa dipuisano le batho ba ba leng botlhokwa go ngoka dikakanyo tsa bona mabapi le ditharabololo tse di botlhokwa .
Mesola ya go beeletsa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Dipabalesego
Matshelo a a tokafetseng a tsala lotseno lo lontsi , pholo e e oketsegileng , koafalo e e fokotsegileng tshireletsego ya dijo e e tokafetseng le tiriso e e itshegeleditseng e ntsi ya metswedithuso ya tlhago .
Tsenela dikopano tsa khansele - thulaganyo ya khansele ya go tlhama molao e tshwanetse e nne le batho ba ba rwalang maikarabelo , e le ya botlhe le go tsibogela baagi ka kakaretso .
Fa tshwetso e tseilwe ka boikuelo kgotsa tshekatsheko ya semolao , memorantamo wa modiratshwetso le mabaka a tshwetso a tla nna botlhokwa mo ditsweletsong tseo tse di tswelang pele .
Namane e tshwanetse go tsalwa e le kgolo le maatla a a lekaneng go ka ema e anya mo go mmaayo ka bonako le go simolola go gola .
Tshedimosetso e kokoantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Palo ya ph e e leng 5 , 5 kgotsa go ya godimo ya mmugodimo , le palo e e leng 4 , 8 ya mmutlase , ke e e tlhokiwang go medisa dijwalwa tse dintsi . ( Mmu o o nang palo ya ph e e leng 4 o na le ga 100 ka bokana ba ga bogalaka go feta mmu o o nang palo ya ph e e leng 6 ) .
GO BOLOKA MOTLAKASE
Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo ke tsela e ka yona bommasepala ba rulaganyang thulaganyo ya tlhabololo ya togamaano e e tsayang paka ya dingwaga di le tlhano .
Re amogetse melaetsa ya bakonteraka ( tota mo kgaolong ya Bokonebophirima ) ba ba jwalang disonobolomo mo mmung o o omeletseng ka kgwedi ya Tlhakole .
Disonobolomo di na le kgono ya go tswelela fa go le nako ya komelelo mme gape le fa go setse go simolola go nna tsididi .
Khomišene e amogetse gape gore Moporesitente wa AMCU , Rre Joseph Mathunjwa , o lekile ka bojotlhe pele ga dithuntsho , go pateletsa badiri ba ba ngadileng ditiro go baya dibetsa tsa bona fa fatshe mme ba fologe lekgabana.
Ammaaruri , go baya mmu wa botlhokwa wa gago mo tshireletsong , e ka nna selo se se siameng thata .
Pele ga ngwaga wa 1994 , mo kgaolong eno ya toropo go ne go nna basweu fela mme e ne ya re morago ga foo , malapa a a neng a nna mo motes-setoropong o o neng o lebagane le toropo , ba ne ba ya go nna mo toropong eo .
Go gana ( se dumele go dira dilo fa o se na nako ) ; le
Batsayakarolo ba kgomaretsa ditshwantsho le diphousetara tsa bona mo maboteng a phaposi .
Boikaelelo jwa Kaelo eno ya PAIA ;
Tlamelo
Maitlamo e ka nna sengwe se se jaana :
Dipoelo tsa SWOT le dipoelo tse di solofetsweng mabapi le setlhopha sengwe le sengwe , di tshwanetse go
Mo go nang bothata ba kitlano , mogoma wa diphalo / ditšisele o tla naya kgono go feta ka leotwana le le tsamayang mo forong le tlosiwa .
Tlhola gore kgetsana ya sekao nngwe le nngwe e supa sentle tshimo e se tserweng mo go yona mme e na le nomore ya yona e e tlhaolegileng .
Botlhokwa jwa go phasalatsa metsotso go go sa diegeng
Go ya ka setso boleng jwa lefatshe la temothuo bo ne bo ikaegile ka bontshadikuno jwa temothuo .
Kwa ntle ga go dirisa metšhene o ne a dirisa molemirui yo mongwe wa tikologo go mo thusa go lema tshimo ka konteraka , mme ka gore go ne go ja madi a mantsi , o fetotse go dirisa mokgwa wa ' go se leme ' go kgona go uma kumo ya gagwe ka tlhotlhwa e e kwa tlasetlase , mme tota le go dirisa mekgwa e e tlhokmelang tikologo .
Palo ya go jwalwa
Tlhakole 2003-Ngwanatsele 2005
A re setleleng thuto ya rona , botaki jwa rona , mo bonneteng jwa rona pele re ka tswela kwa ntle go batla kakanyo ya lefatshe .
Go kgobokanya batho mmogo go tlhola dikgotlhang kwa ntle fela ga gore ba bo ba na le maitlhomo a le mangwe ;
Maikaelelo ke go akgola Grain SA ka ntlha ya thuso le tshegetso mo ditlheng tse pedi tse , ba ntse ba re supetsa tsela , ka dikopano tsa lekoko la dithutiso , mo Du Toit ( ka lerato ) yo a itseweng e le Thabo mo ditikolong tse , a ne a tlhola a re etelela pele , a ntse a re naya kitso e a nang yona ka bokana jaaka a neng a kgona .
Fa mathata a gago a sa rarabololwa mo go kgotsafatsang mo nako e e utlwalang , kgetse e ka nna ya romela kwa go Motsereganyi wa Inšorense ya Paka-khutshwane kgotsa Motsereganyi wa Batlamedi ba Ditirelo tsa Ditšhelete .
Supa mokgwa wa go dirisana mmogo mme le go nna le bokgoni go neeletsanya sentle .
Tlosa dintlhana tsa nosele , disekirine , tlhatlhoba dibelofo , dikhurumelo le mebele ya dinosele go tswa mo dikopanong tsa mmele wa nosele .
Setshwanthso sa 3 : Fa didiriswa di sa tlhokomelwe e bile di sa baakangwe gape le gape , nako e di ka dirisiwang e a fokotsegwa .
baagi le bona ba ka kopa mmasepala go thapa komiti ya baemedi ba baagi go tlhokomela dithulaganyo mmogo le go gakolola mmasepala ka ga ditlapele tsa katoloso ya ditirelo le tokafatso .
mafelo a boitapoloso
Re tshwanetse go tsweleletsa ntlha e pele mme re tsweleletse le tse dingwe tse di tshwanang mo maemong a .
Diparasite tse di jang mokone le mae a teng , di teng , fela nonofo ya tsona ga e na boleng bope jwa bogwebi .
O ka nna wa leletsa Lefelo la Kamano la FSB ( go na le dintlha tsa kamano fa tlase ) go bona gore a motsamaisi wa peeletso o ikwadisitse le FSB .
La boraro , o tlhoka go kwala le go rulaganya lenaneo la letlotlo lotlhe la gago .
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwadileng mo makasineng wa Tribute ka Motsheganong wa 1998 .
Ka nako e , re ikaegile thata ka Land Bank go bona tseisomolato ya ntshokuno - ke thomotaelo ya bona go adima bantshakuno ba ba tlhabologang madi .
Mefuta e mengwe ya mefero e nna mathata mo dikgaolong tse go jwalwang mmidi ka mofutamongwe fela mme go farologana mo kgaolong e nngwe le e nngwe ka go kaiwa ke mofuta wa go lema o o dirisiwang jaaka go lema go sireletsa jalo le jalo .
14.9 Gape leloko le ka nna le swetsa ka gore le itidimalele ;
Karolo e e latelang e tlhagisa lenaneo la fa dikgolaganyo tsa tlaleletso di ka diragalang teng magareng ga ditiragatso tsa CBP le IDP ka go bontsha dikgolaganyo tse di ka nnang teng go tswa kutlwisisong ya ditiragatso tsa CBP mme e bontsha dikgolaganyo :
Sepodise se tlaa tsaya dikgato tse di maleba go netefatsa gore motswasetlhabelo o neelana ka dintlha tsa bopaki , di kokoanngwa sentle le go sirelediwa mme se tlaa tsaya dikgato tse di tlhokegang go tsweletsa ditlhatlhobo tsa kalafi , fa go tlhokagala .
Dikitsiso ka tatelano
Ba ka nna ba begela bakhanselara mathata a a itemogetsweng ke baagi ba ba ratang go itshimololela dikgwebopotlana
Ntlha e nngwe ya lenaneo la tlhabololo ke go netefatsa gore ka maemo a a rileng , molemirui o tla kgona go tswelelapele ka boene e le molemirui tota .
Kgato e bontsha fa o ka tlhopha kgato e lenngwe ka nako e lenngwe .
Ditirelo tsa kgwebo ya sedipolomate tse di etleeditsweng go tshegetsa katoloso ya seabo sa mmaraka wa lefatshe sa Aforikaborwa .
Tlhaelo ya dikotla tsa mmidi ;
e bebofatsa dithulaganyo tsa go tsenyatirisong ya thulaganyo mo letlhomesong la tsela ya thulaganyo e e lolameng ya tlhabololo .
Dibolayangadule tse di tshwanetse go gasetswa gare ga nako ya go supa matlhare a le 4 - 6 mo bophelong ba dimela tsa kanola .
Se se santse gape se pakiwa gape ke lereo " mokgatlhotekanyetsi " moo " tekanyetsi " e rayang gore ditokololo di lekanyeditswe go nna le seabe ka tirisano e e tshwaraganeng mo kgwebong .
Batho Pele Handbook ( Bukanatshedimosetso ya Batho Pele , e bonwa mo www.dpsa.gov ) e tlhametswe go kgontsha ditirelo tsa puso gore di sute mo go ' itseng ' go ya kwa go ' direng " .
Dipoelo go tswa ditirong tsa terasete di tshwanetse go aroganngwa bajaboswa go ya ka kano ya terasete .
lenaane la tekatekanyoditšhono
Ke mongwe wa bajaboswa ba Nolwanda Trust ba ba boneng polase mo Badplaas e ba e tleleimileng go ya ka molao wa Pusetsolefatshe .
Botelele ba semela bo tsamaelana le mofuta wa soya mme go ka tlhotlheletswa ke maemo a bosa a a fitlhelwang ka setlha e bile go ka fetogafetoga go nna disentimetara tse 65 go ya tse 100 .
O gatelela gore maAforikaborwa ba bantsho botlhe ba tshwanetse go nna le " kgolagano ya semowa " le kontinente ya Afrikan , e e fetang tlhaloso ya seloago ya Afrikan .
( 3 ) Nako le nako fa go tlhokega gore moreetsa-kgetse a dire tshweetso go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , moreetsa-kgetse o tshwanetse go ela tlhoko tshedimosetso e e umakiwang mo go molawana wa 40 ( 2 ) .
Bantsho ka bontsi ba ne ba ikaega ka ikonomi ya Basweu ka gonne ba ne ba sa maatlafadiwa .
Leano le le tshwanang le le nosi le a tlhokega go netefatsa katlego ya porojeke .
Logetsa dikarolo ka selogetsi se se atlanegisitsweng .
( c ) Ya go itsisewe ka ga ditshwetso tsa khansele ya mmasepala .
Maparego a loago , setso , sedumedi le a thuto go basadi ba ba tsenang mmarakeng wa badiri di tshwanetse go sekasekwa .
Jane McPherson , Motsamaisilenaneo wa Lenaneotlhabololo la Grain SA .
rejisetareng e e ntshitsweng ke ene .
( iii ) Boloko jo bo sekwere fa thoko ga leina lengwe le lengwe ka fa mojeng le motho yo o boutang a tla tsenyawng sefapaano mo go jone .
A ke na le didiriso tse ke di tlhokang go ntsha dijalo ?
Bukanatshedimosetso ya Batho Pele ya , 1997 , tsb1
Go botoka go lema go le go botlana ka madi a gago , go na le go lema go le gogolo ka madi a motho yo mongwe - morokotso o a bolaya !
gore ke mang yo o rweleng maikarabelo a eng
Go tokafatsa seemo sa thulaganyetso , borulaganyi , tiragatso le taolo ya tsamaiso ya bobapatsi .
Rre Jan de Villiers wa Ficksburg , o dumetse go tsamaisa porojeke ya Winter Cereals Trust kwa Foreisetatabotlhaba .
Lenaneo-thuto leno le tletse ka ditiragalo tse di kgatlhang , tse di akaretsang khoso e e tla tshwarwang pele ga khonferense , e tshwarwa ke Rosemary Roberts ka Tsela e e Mosola ya go Tseleganya Khopi , puo ya setlhogo ka David Crystal , khoso ya morago ga khonferense e e tla tshwarwang ke Jon Bessant ka Matseno a InDesign le dikokoano tsa go tlhabana botlhale di le mmalwa ( go kwala ga ditokomane tsa kalafi , go tseleganya dintlha tsa botlhokwa , dituediso , mmedia wa botsalano wa batseleganyi , go tseleganya mmino , Go tseleganya Seesemane se se kwadilweng ke motho yo Seesemane seo e seng puo ya gagwe , le tse dingwe ) .
Malefane o ne a batla go dira kwa ditoropokgolong mo madirelong a go aga mme a hudugela kwa Qwa-Qwa gore " pasa " ya gagwe e tle e mo kgontshe go tswa ka kgaolo .
Ba tsere didiriswa go rotloetsa barutwana ba bona , go tswa mo go bona mme ba ne ba atle ba atswiwe ka sengwe , mme ba rotloediwe , ke barutwana ba bona ba le mafolofolo go ithuta .
Mo taolomoferong e e nonofileng mo mmiding , sekao , go na le dibolayatlhatshana dingwe tse di siameng ( dikuno tsa taolomofero ya sekhemikale ) .
maitsholong a a bopilweng ke batsadi , barutabana le ditsala
Go tshola mo sephiring tshedimisetso e e bonweng ka nako ya tsheka-tsheko
Tlhotlhwa ya ditiragolo tse tsa go laola ke kgang e e bokete tota .
Ga go na ditlhokego tsa tlaleletso dipe tse di beilweng tsa kgwebomongesi , kwa ntle fela ga molawana o o tlhaolegileng oo kgwebo nngwe le nngwe ka boyona e ka patelesegang go o dirisa .
Balemirui ga ba na nako e ntsi go ikhutsa - kgwedi e e fetileng le ne le ntse le roba kumo ya ngogola mme ke foo le setse le simolola go ipaakanyela kumo e e latelang .
Go botlhokwa gore maloko a Komiti ya Woto go itse melao , le dikgopolo tsa Pampiri e Tshweu ya Batho Pele ka e bopa motheo wa togamaano ya puso ya thebolo ya ditirelo tse di nonofileng le kamogelo ya molao wa ' Batho Pele ! ' .
O na le tshwanelo ya go phimola tumelano mo sebakeng sa go leta se gantsi e leng malatsi a le 30 morago ga letsatsi le o saenileng tumelano ka lona .
Kgakololo e e leng botlhokwa go se e lebale ke gore diafalatokosine tse di leng teng di ka se tlosiwe ka mokgwa o mongwe le o mongwe .
Go ka nna botlhokwa gore ditlhatlhobo tsa fa gae di lekanyetswe ke barutabana ba ditheo tse dingwe , go netefatsa gore ga go gobelelwe .
Fa metsotso e le teng e ntse e tlholwa , yo mongwe le yo mongwe o tlhaloganya se se diragetseng .
Borono e tlhokiwa gagolo go medisa seako le ditlhaka .
Fa ngwana a tshwanetswe go tlhatlhelwa kgotsa go bewa kwa lefelong la thokomelo ya ngwana le moša go ya ka Karolo ya 1 le ya 2 ya Kgaolo eno , moreetsa-tsheko kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya ngwana ya bosiamisi , o tshwanetse gore nako le nako fa ngwana a tlhagelela kgotsa nako le nako morago ga fao a-
Re batla go ba kae ?
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo6 : go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 2 / 5 Go tlhama mekgwa e mengwe ya maano
Gape , go botlhokwa go nna le lenaneo la go laola tuelo le le simololang ka tshupetso ya matsatsi a a berekilweng mme le felela ka sesupetso sa tuelo ya kgwedi sa modiredi mongwe le mongwe .
KGAOLO 1 : MEFUTA YA MATLOLE A GO ROLA TIRO
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go itse go tsenelela gore tsalomadi e ka oketswa ka bokana kang fa madi a a adimilweng a sa busetswe jaaka go dumetswe kgotsa fa a busetswa morago ga nako e go dumetsweng fa o saena konteraka e nngwe le e nngwe ya go adima madi a go duela ditokelelo tsa go jwala dijwalwa .
7 . Thulaganyo ya Motlotlo mo Dikopanong tsa Dikomiti tsa Photefolio
Didiriswa
Dimela tsa disonobolomo di mela ka boiketlo fa di simolola go mela go fitlhela di le dibeke tse nne mme ke yone ntlha e e e dirang gore di fiwe tshimologo e e siameng le go fokotsa kgaisano .
Fa botlhe ba kgotsofetse thekiso e a diragala , tirisano e le kananyo ya kumo go fiwa madi ( tlhotlhwa ) .
Jalo , go na le dintlha tse tharo tse di tshwanetsweng go nagangwa .
Nyalanya tlatsomowa ya thaere le thwalo ya thaere .
Aerese ya poso le ya mmila , mogala le nomore ya fekese le aterese ya imeile ya motlhankedi wa tshedimosetso wa setlamo sa puso le ya motlatsamotlhankedi wa tshedimosetso mongwe le mongwe wa setlamo sa puso .
Go na le dibolayatshenekegi tse di kwadiseditsweng go dirisiwa mo ditshenekeging tsotlhe tse di tlhaselang semela sa sonobolomo - fa o dirisa dikhemikale tse di kwadisitsweng ka selekanyo se se atlanegisitsweng gona o batla o tlhomamisa go bona dipholo tse di siameng .
Malatsi a le 3 - 4 ka beke
go rotloetsa ba bangwe go duela direiti tsa bona le lekgetho
Ga se mofutapeo yotlhe e e nang le lotso lwa Bt e e nang le kemelano e e lekalekanang kgatlhanong le tlhaselo ya sebokophetlhi mme se se tshwanetse go tsewa tsia fa go tlhophiwa mefutapeo ya setlha sengwe le sengwe .
Badiragatsi ba tlhabololo ba le bantsi ba bona ' batho ' jaaka setlhopha se se ikaeletsweng mme ga ba leke go tlhaloganya dinnete tse di farologaneng tsa matshelo a banna le basadi .
Mofero o o " ja " ka go tsena mo meding wa semela , jaaka mmidi , mme se ka fokotsa kumo gantsi tota .
O ikutlwa fa a tshwanetse go arabela hisetori .
O tlaleleditse ka gore bommasepala ba tshwanetse go netefatsa gore ba tswelela go tlamela ka ditirelo tsa motheo jaaka metsi , kgeleloleswe , matlo , le go tsewa ga matlakala .
Dikomiti tsa diwoto di ne tsa akarediwa mo peomolaong jaaka tsela ya go neelana ka tšhono mo baaging gore ba reediwe mo pusoselegae ka tsela e e rulaganeng e bile e tsentswe tirisong .
Fa o se na bukana ya go kwala ditiragalo o ka kopa ba ba bopileng sediriswa go e go rekela .
Tlhotlhomisa sebako sa nnete ya thetelelo ;
O tlhagisa kutlobotlhoko fa a utlwa batho ba seAfrikan ba gatelela tumelo ya bona ya Bokeresete gore ba kgone go fitlha tumelo ya sedumedi sa seAfrikan .
Abelana kgang ya gago le molekane wa gago .
Fa Letlole la Mahube le sena go amogela dišere tsa lone tsa RBP , boleng jwa tsone bo tla fetoga go ya ka tlhwatlhwa ya tsone mo mmarakeng wa JSE .
Se e ne e le tokafatso ya Kabo ya Phitlhelelolefatshe la Bonno ( SLAG ) ka gore :
Ka bomadimabe korong ke sejalo se se tshwanetseng go rojwa ka metšhine go kgobokanya thobo yotlhe le go godisa seemo , mme go tlaleletsa , dirobi tsa korong di a itsamaisa mme se se raya gore ke motšhine o o turang bobe .
Tota ga go re gore o nna mo losikeng le le ntseng jang , go na le dinako tsa boitumelo le tsa bosula .
Fa komiti ya lona e sa newe pegelo e e tlhomameng ka ga tiragatso go tswa kwa khanseleng , dira gore mmeyara a itse gore Komiti ya Woto ya gago e solofela tiragatso e e botoka go tswa mo pusoselegaeng e e tsamaisiwang ka mokgwa wa temokerasi .
Motho ga a ka ke a dira dilo ka tsela e le nngwe ngwaga le ngwaga , o tshwanetse go tokafala ka go oketsa lotseno lwa gago le / kgotsa go laola ditshenyegelo tsa gago .
Athikele e tserwe mo Wheat Production manual .
Ka fa go le lengwe , ikonomi e ka tshegetsa tsweletso ya setso se se molemo mme ya gatelela mekgwa ya yona ya botlhokwa , mme dikgethololo tsa bomorafe le lotso tsa fokodiwa .
O akanya gore ke eng se se dirileng gore togamaano e o e diragaditseng e dire sentle ?
Go fetola maemo a tiriso mo go ka tlisang ngongorego ya badiri le dikgetsi tsa CCMA ;
SfEP AGM le khonferense ya bo 24 ya ngwaga le ngwaga : Go dirwa ga ditshwetso tse di botlhokwa ka tiro ya go tseleganya : 31 Phatwe-2 Lwetse 2013 , Yunibesiti ya Exeter , United Kingdom .
Leba tsebe ya 13 ya Kaedi ya Bafatlhosi e e mabapi le CBPmme o supetse batsayakarolo gore ba ka bona jang tshedimosetso mo go Event le mo mabokosong a didiriswa a CBP .
Tshedimosetso e e fa godimo e kgobokantswe ke rre Johan van den Berg wa ARS .
Ke dinako tse dingwe ke ne ke ikutlwa ke batla go tlhapatsa
Se se raya gore diyunite tsa temothuo di tlhoka go atolosiwa go kotula lotsenologolo lo lo tshwenyang .
Dithunya tse di sa bonaleng tse di itulafatsang di tswa mo aseng ya letlhare mme di ditshweu , dipinki kgotsa selaole .
IDP ke nngwe ya didiriswa tse di botlhokwatlhokwa tsa kgokagano magareng ga puso ya porofense le pusoselegae .
Fa o sa duele sekoloto sa gago o ka se kgone go bona kadimo gape kwa ba ba ka go adimang madi .
Mo matlhong le mo dinkong ga go a tshwannwa go nna le mamina a a nkgang .
dipholo tse di maswe di ka tlhagelela .
Aterese ya poso le ya mmila , mogala le nomore ya fekese le aterese ya imeile ya motlhankedi wa tshedimosetso , fa e le teng , ya setlamo sa khamphani ya poraefete .
Bogonetshwaraganelo le boikarabedi
Seno se dirwa ka go tlatsa Foromo B le go e romela go lefapha la bosetšhaba , la porofense kgotsa le la puso ya mmasepala .
Mokgatlo wa badiri wa South African Medical Association Trade Union le ona o amogetse R1 , 5 dibilione tse di tserweng kwa diporofenseng mme tsa abelwa Setheo sa Bosetšhaba sa Malwetse a a Tshelanwang ( National Institute for Communicable Diseases ) , le boineelo jwa makgaolakgang jwa go tlhagisa Pegelo ka ga Inšorense ya Boitekanelo ya Bosetšhaba ( White Paper on National Health Insurance ) .
Gape o letlelelwa go nna le motho ope yo o mo tlhophileng go go ema nokeng ka nako ya ntlha ya go tsewa ga seteitemente kgotsa ka nako yotlhe ya go tlhotlhomisa .
Go botlhokwa go rebola ditirelo tse di kgonang go duelelwa ke botlhe mme mmasepala o tshwanetse wa dira jalo kwa ntle ga go lebelela tlase bokgoni jwa ona jwa go dira le go tlhokomela ditirelo tse di leng teng .
( a ) go nna teng ga bonno jwa ngwana yo go buisanwang ka ga ene ; le
A lenane la netefatso la peotlhotlhwa ( le peoleitlho ) le akaretsa ditlhgokego tse di itshekileng tsa tlhamalatso ya bong le tshedimosetso ya bong e e senang palogare ?
SETLHOPHA SA 1 SA DITLOLOMOLAO
DITIRWANA TSA KGAOLO YA BO 4
Fa o ntse o tswelela o tlhole o ntse o le segwaba - " Nka dira eng go tokafatsa , ke kgona go oketsa kgono ya me jang , kgotsa motlhamongwe ke na le kumo e nka e rekisang e le sengwe se se tlhokiwang ? "
Kereiti 12 / Std 10 + Dipoloma ya kwa Kholetšheng
Fa o na le molato wa sekoloto se se tshwanetseng go duelwa eya go BUA LE BATSEISAMOLATO ba gago ( ditheo tse o di kolotang madi ) .
Go fitlha ga jaanong , ga go ope wa maloko a komiti yo o neng a kgona go itse go kgweetsa sekutara fela mongwe wa bona o thintse lengenana a re o leka go se dirisa !
Le fa Tona a tshwanetse go rebola ditumalano gape a tshwanetse go kgotsofadiwa ke gore di siame gape di a lekalekana , bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tshwanetse go kgotsofadiwa ke gore go nnile le tshenolo ya didirisiwa le tumelelo .
Mo athikeleng e re tla lebelela ka go tsenelela mofuta o o gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero .
Ke sediriswa se se tlhophetsweng go go thusa setlhopha sa porojeke , e seng go ba kgoreletsa le fa e le go baka ketsaetsego , ga e a kwalwa mo letlapeng mme e tshwanetse go amogelwa go lebilwe tsenyotirisong ya porojeke ka nnete , fela jaaka ditiragatso tsa peoleitlho le tebosešwa di batla . .
( iv ) e tlhalose maikarabelo a ngwana le a motsadi wa ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
Didirwa tse di tlwaelegileng tsa soya di akaretsa bupi jwa soya , folouru ya soya , mašwi a soya , tofu , " textured vegetable protein " ( TVP , e e kgonang go dira dijo tsa bajamerogo tsa methale e mentsi , tse dingwe tsa tsone di kobisitsweng go tshwana le nama ) , tempeh , " soy lecitium " le oli ya soya .
Ka kgatelelo e e nepagetseng mo poelong mo ntshodikunong ya dithoro , bogolo jwa didiriso tse bo ntse bo itlhokomolositswe gonne go se na madi a a lekaneng go thula le go tlamela didiriso tse .
Tlamego ya gore baemedi ba ba tlhophilweng ba tshwanetse g diragatsa ditsholofetso tsa bona mo batlhophing ya go nna le botshepegi le go phuthologa ka ga dikgato tsa sepolotiki le tsa ditšhelete le go golagana le batlhophi ba bona .
William a re o batla go neela bana ba gagwe ditšhono tseo ena a se kileng a nna natso .
Nomore ya mogala
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tla batla go nna molemirui ka bonna yo a kgonang e bile yo a tswelelang .
Keng go le botlhokwa go laola mefero mo dijalong ?
Poelo kgolo e ne e le gore matshwenyego a basadi a ne a lebiwa a le nosi jaaka dintlha tse di aroganeng , tse di isang kwa ikgatholosong ya tsona mo tsamaisong ya puso le dipopego dingwe tsa loago .
Letlhomeso la pholisi ya Batho Pele le na le melao e le robedi ya thebolo ya ditirelo :
Mo tikologong ya Swartland go dirisiwa thefosano ya dijwalwa ka dinako tse dikhutshwane ( e ka nna dingwaga tse 3 kgotsa tse 4 ) , mme kwa Kapabortwa go na le go tlhopiwa gore go dirisiwa dinako tse dikhutswane kgotsa tse ditelele .
Ke dirisa bolemirui ka go jwala mmidi , dinawa le ditapole mo diheketareng tse di ka nnang 428 tsa lefatshe , mme tse 125 ke masimo a a sa nosetsweng ka tse di salelang tse di leng naga fela e e ka dirisiwang e le mafulo kwa Carlsbad farm .
Ditsholofelo tsa baagi tse di kwa tlase tsa katlego ya isago
ditheo tse di ntseng di le teng tse di dumelanetsweng ke woto ( e ka nna ka go fitlhelela tumalano ya botlhe kgotsa ka go bouta ) ka maina a Komiti ya Woto , kgotsa
3.2.1 Ditshenyegelo tsa go newa direkoto go ya ka PAIA ke bokae ?
Go Baya Boleng jwa Metsi Leitlho
Motlatsa-Modulasetulo o ne a bula kopano ka thapelo ka 9am mme a amogela botlhe ba ba neng ba le gone .
Mananeo a IDP a kwadilwe ka go rerisana magareng ga mafapha le mongwe le mongwe yo o nang le kgatlhego mo dipoelong tsa ona .
O kopa tuelo e nnye ya madi e e ka nnang R8 ka lekokoko la dilitara tse 20 go baagisani fa ba tlisa mmidi o o silwang .
Bontsha bong le tekatekanyo le dinonofo tsa tlhamalatso ya tekatekano mo dikgatong tsotlhe tsa porojeke-tlhabololo ka tiriso ya didiriswa tsa botsaya karolo ba bong le tekatekano .
mo leineng la ga mmaago mo morafeng wa amaZulu , go tseega e le go sa tlotleng .
2.16 " Moeteledipele wa Setso " o raya Kgosi , Kgosana le / kgotsa Mmusi wa Nakwana kgotsa Kgosana ya nama o sa tshwere .
Mphahlele o kwadile sekwalwa seno mo tikologong ya 1971 e mo go yona batshegetsi ba ditso tse di farologaneng le ditumelo tsa sedumedi ba neng ba dumela gore , go ikgogomosa ka merafe ya bona , setso le ditumelo tsa bona ke motheo wa nnete e e feletseng .
Leka go gakologelwa :
Baagi ba ka kgona go lebelela kgatelopele ya mmasepala mabapi le go fitlhelela thulaganyo ya ona ya tiro
Batho ka nosi le setšhaba , ba ka fitlhelela tlhomamo e re e eletsang , ka go nna le kitso ka botlalo ka ga botso ba rona le go ntšhwafatsa meetlô e e re nayang maikutlo a gore re ba teng .
Go tsena kumo efe mo makheteng ya rona e e gaisanang le kumo ya rona ? ( Sekao ke thomelo ya nama ya kgogo e e tlhotlhwa e e kwa tlase .
Setoroi se tshwanetse go segwa fela pele se ungwa gape .
Tlhokomela gore dimuru le dikurufu tse di tshwarang marulelo di bofelelwe sentle gape le gape .
Mekgwa ya tshegetso ya porofense le sedika e direla CBP le go tsenyatirisong se se runyang go tswa mo CBP ;
Peo e e tswang mo mefutapeo e e tsadiseditsweng le go tlhabololwa go ntsha thobodlthoro e e kwa godimo , e ka se ke ya diyisediwa jalo ya ditlha tse di latelang .
Ba kgona go dira fela jaaka maemo a loapi a leng ka teng ka pula e e nang kgotsa e e sa neng mo setlheng go sa kgonwe go bolelwa pele .
Tse di latelang ke dintlhakaelo tsa SALGA tse di amanang le go lekanyetsa kgotsa go supa dikarolo tse di botlhokwa tsa tiragatso tsa ditlhopha tsa kgatlhego tse di emetsweng mo wotong ya mmasepala :
E tlisa gape le go tlhoka botshepegi mmogo le dikgotlhang .
John : John Dipane mo masimong a gagwe .
Kgwetlho o kgolo ya balemirui ke go nna le dijo tse di lekaneng go naya diruiwa tsa bona ka nako ya mariga .
Go tlhokomela tiragatso kgatlhanong le dibontshi le dintlha
Go tlhaloganya tlhatlhobo ya gago ya mmu
Tiriso ya madi go reka go ka simolola fela fa madi a amogetswe - mme ga se gore tse di tshwanetse go rekiwa di ka nna teng .
Mo montshakunong wa mmidi setlha sa selemo sa lethuuthuu se fetile mme ka fa lotlhakoreng lwa mmidi ke nako ya go kgwa mokhu .
LETLHA :
Ka maswabi , go dira gore tiro e se nne pila mo dipolaseng tsa balemirui ba ba simololang - badiredi ga ba a rutegwa sentle e bile gab a batle go dira sentle .
tiro ga e kitla e fokotsa sedirisiwa mo maemong a a tla dirang gore tshiamo ya sona e bewe mo kotsing .
14.2 Ka go gakololana le Lekgotla la Dikgosana , Kgosi e ka nna ya fedisa Komiti-Khuduthamaga ya Lekgotla la Dikgosana fa go ya ka kgopolo ya gagwe , Komiti-Khuduthamaga e sa felela kgotsa e dira dilo ka tsela e e sa solegeleng RBN molemo .
Tsholofetso - le tswa mo lefokong ' go solofetsa ' le le kayang go ritibatsa kgotsa go tsereganya .
pH ya mmu e tlhotlheletsa phetogo ya sebolayamefero mme jalo nako ya go kgona go bolaya mefero e a fokotsega .
16.1.3 Le tlositswe mo maemong a lone ka ntlha ya lebaka lepe le le umakiwang mo molaong go akaretsa le dilo tse di latelang mme ga se tsone tsotlhe :
Mokgwa o wa letswai le morufa ke mokgwa o o leng botoka go bona gore mmidi o omile sentle go bolokiwa mo dikgetsing .
( ii ) kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko go ya ka Kgaolo ya 7 .
Makwapa a a kgethegileng a sa ntse a dirisiwa go netefatsa gore leotwana ga le relele thata .
Go supiwa ke ntlha ya go timana ka ditšhelete , go se nne teng ga ketleetso , gantsi go se nne teng ga meento e e tlhokiwang , tse di dirisiwang go thotha tse di senyegileng jaaka ditsela le diporo tsa ditimela , go nna teng ga motlakase , go eledisa metsi le maemo a teng .
Gouta e ne e amogelwa ke mongwe le mongwe .
Go busetsa , fa go laolwa , go raya gore dikgato tsa go laolwa di dirisiwe - tlhokomela pego ya maano a a dirisitsweng go kgona go tshwantshanya tse di diragetsweng le tse di neng di le maano ( maemo a a neng a tlhomilwe ) .
Jenny Mathews , modulasetilo wa lenaneo la Grain SA go tlhabolola balemirui
go tsenyatirisong ditiro le go ntsha dipholô
Le mororo dikgaolo tse di umakiwa bongwe ka bongwe , dikgaolo di gokagane e bile e kare fa o tsweletse o tsamaisa ( go loga maano , rulaganya , diragatsa kgotsa go laola ) kgaolo o tlaa bo o ntse o tshwaragane le go tsamaisa e le nngwe kgotsa go feta ya dikgaolo tse dingwe .
Fa re tsaya gore re tlaa bona bogare ba ditono tse di ka nnang 6 , 5 ka heketara mme tlhotlhwa ka phetogo thata e e amogelwang ke molemirui lotseno ka heketara e ka nna R20 930 go fitlhela R22 815 .
Se ga se a akarediwa fa .
A o itse dilekanyo tse o tlaa di tlhokang tsa setsenngwateng sengwe le sengwe ?
Boeletsa tirego ya minolos morago ga kgotlololo le go tsokotsa sekgatshi gape .
" Go a latlha gore re bone Seetebosigo 16 ka kgopolo e e nang le kakanyo le hisetori e e ikemetseng ka boyona go tswa mo botshelong le dithutong tsa ga Biko . "
Botsalano bo bo siameng ke letlotlo le le pila go tswelelopele ya kgwebo ya gago .
Go tlhabela peo pele e jwalwa go thusa go thibela tlhaselo mme fa o bonala o le montsi go tlhokiwa go dirisa dikhemikale go o bolaya .
Thefosano ya dijwalwa e botlhokwa gape go oketsa kgono ya mmu le go fokotsa kgono ya disenyi kgotsa mefero go kgona go fenya dikhemikale tse di dirisiwang .
E e tsweletseng
Motswasetlhabelo o na le tshwanelo ya go fetola le go sekaseka kanegelo ya gagwe .
Gore tiragatso e atlege ka tota , go batlega ka bojotle mo go motsamaisi go ineela mo ditirong tsa botsamaisi tse dingwe tsa gagwe , e leng boeteledipele , tlhaeletsano , thotloetso , tholelotiro , kgokaganyo , go tsaya ditshwetso le go tsweletsa tiragatsotolamo .
Ke dithuto dife tse o ka itseelang tsona go di dirisetsa komiti ya lona ya woto kgotsa mmasepala wa lona wa selegae ?
Go le gantsi , motlotlo wa batho ka ga renesanse ya Afrikan o ne o tletse dipuo tsa tsholofelo ya motlha o mošwa wa tshwaragano le tswelelopele mo kontinenteng .
Go reng bantshakunothoro ba bašwa ba kgaratlha go bona dikadimo ?
4 . Tekanyetso
Go dirisa banka
Go tshegetsa le go rotloetsa mekgele ya RDP e e tshegetsang Tlhabololo ya di SMME mo tirong ya go reka
Mongwe wa ba ba kwadileng go le gontsi ke Peter Abrahams yo o phasaladitseng dikwalo tse dintsi go akaretsa A Black Man Speaks of Freedom , Dark Testaments , Mine Boy le Tell Freedom magareng ga bo1920 le bo1950 .
Go dirisa bakonteraka ga se selo se re sa se tlwaelang , mme gantsi ke gona mo " dipoelo-go-feta " di fitlhelwang teng .
Go diragetse go tsamaelana le fa go lokelwa monontsha wa magodimo wa LAN ka dikilogeramo tse 200 ka heketara .
Go le gantsi bantshakuno ke baamogelatlhotlhwa go na le go nna babayatlhotlhwa .
Bolaodi bo bo tseneletseng bo tlhoka go bega go go netefaditsweng .
Lekoko lengwe le lengwe la sepolotiki la Ntlokokoano Bosetšhaba le tlhopha Seme Segolo go tsamaisa merero ya lona . .
9.2 melawana epe e e tlhomilweng ke Lekgotla la Dikgosana e tla amogelwa pele ke Kgosi eo e ka nnang ya e busa gore e ye go akanyediwa go ya pele go e akaretsa kgotsa go akanyetsa maemo a a rileng kgotsa ditiragalo dingwe tse diša kgotsa kgakololo go ya ka fa maemo a batlang ka gone .
4.4.4 Dithata tsa Komiti ya Woto ke dife ?
bafatlhosi
Dirisa melawana ya phatlhoso go kgona go laola dikamano tse di nonofileng mo Komiting ya Woto .
Ga a battle go emela dithereilara .
Tshupafelo ya poso
Maemo a , ga a dire mo bathong ba e seng beng-gae ba kontinente ya Afrikan , fela e dira mo go ba Afrikan e diragaditsweng mo go bona pele ba ka nna le kamano le ubuntu jo bo rulagantsweng ka mokgwa mongwe le pele ba ka kopana le baditšhaba .
Togamaano ya CBP , go tsamaisa tsenyotirisong
Togamaano gale e thaiwa le go dirwa ka tsela ya ngwaga le ngwaga .
( b ) Botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao bo ka dirwa fa fela motswa-setlhabelo le ngwana ba dumela gore bo dirwe .
Netefatsa gore o jwale mo mmung mo o ka kgonang go bona bokana .
Kgato ya 2
Dipakatseno tsa seikonomi
Bokana ba peo le bokete ba yona bo kgona go farologana ka ntlha ya go nna kgolo go nna peo e e ka rekisiwang go jwalwa le go nna nnnye go tseiwa ke molemirui go nna peo e e ka jwalwang ka setlha se se latelang .
O fitlheletse jang maitlhomo a go sutisa molekane wa gago ?
Tlhama matlhomeso a maano a a maleba a go dira ditlamelo tsa batho tse di lekaneng .
4.1 DITHATA TSA BODUMEDI
Tlhotlhwa e e kwa tlase ya dithoro e tlisa kgatelelo e e boitshegang mo go direng poelo ga ntshodikuno ya dijalo .
" mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong " go tewa mofuta o o umakilweng mo go molawana wa 53 , mme e akaretsa porograma ya phaposo e e umakiwang mo go molawana wa 56 ;
Thefosano ya dijwalwa e wena o e dirisang le yone e tlaa tlhomamisa gore ke dikhemikale dife tse di ka diriswa mo dijwalweng tsa gago tse di leng teng jaanong .
Mefuta ya phaposo kgetse mo tshekong
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Mong wa lefatshe yo o batlang go dira dipoelo tse dikgolo o tlaa abela karolo ya lefatshe tiriso e e tlaa mo nayang thobo ya dipoelo tsa seikonomi tse di solofetsweng tse di kwa godimodimo .
Bill Melody o umakile lephata la ICT .
Diporofense tse dingwe jaaka Kapa Bophirima fa gautshwane fela e sa tswa go amogela mokgwa wa dikomiti tsa diwoto le go bega gore go setse go na le phesente e e kwa godimo ya bommasepala ba ba nang le dipholisi .
Go laisolola mmino mo inthaneteng
Seno se tlhoka bolaodi jo bo siameng , boineelo , tiragatso ya maemo a kwa godimo , tsepo e e tebileng mabapi le boitshwaro le go batla go ithuta go tswa mo maitemogelong .
Go tshwanetse ga sekegelwa ntlha ya go tlhoma ditikatikwe tsa tshireletso ya baagi .
Leotwananaledi
Ralph Swart - Molemirui wa Ngwaga wa Kgwebo wa Motlha o Montshwa ( Go uma go feta ditono tse 250 )
Go botlhokwa go sekaseka pele go tlhomamisa gore goreng kitlano kgoboko e le kwa godimo .
Monontsha
Ditirwana tsa Kgaolo 1
Ke tsamaiso ka bophara mme e tshwanetse go salwa morago fa go belaelwa .
Tiragalo : Tiragalo e e kgethegileng ya CBP , moo e leng gore go ka diriswa didiriswa tse di farologaneng
DIAJENDA LE DITSHWETSO TSE DI DIRILWENG MO DIKOPANONG
Go na le dikgato di le nne tsa go tlhama sethalo sa mathata :
Go tlhagisa pegelo ya ngwaga le ngwaga
Ke ne ka tsenela Khoso ya Paakanyo ya Enjene e e neng e tlhagisiwa ke rre Israel Mokoto go tswa Grain SA ka Lwetse 2008 .
Matlole a kagomatlo kgotsa go simolola kgwebo
Ka kgwedi ya Ferikgong ya 2013 mo Pula / Imvula re ne ra sekaseka dikgato tsa go mela tsa semela sa mmidi .
Botsamaisi bo diragala go ya ka dintlha tsa tumelano ya tirisano .
Maidi a tshwana ka mmala , go butswa le dipharologantsho tse dingwe tsa dimela tse di kgontshang montshakuno go diragatsa ditiro dingwe ( sekao , tshelomonontsha , kgatsho le thobo ) ka nako e le nngwe .
3.1.4 Maikaelelo a Batho Pele
Ga go na balemirui ba ba ka kgonang go phela ka go jwala dijwalwa fela - bontsi ba balemirui ba tshwanetse go rua diruiwa go dirisa mafulo a a mo nageng le disalela tse di masimong .
E re ka dišere tse di amogetsweng mo mmarakeng wa JSE gore go gwebiwe ka tsone di rekisiwa mo mmarakeng wa botlhe , khamphani e tshwanetse go dira gore go nne le tshedimosetso e ntsi e e bonwang ke bontsi jwa batho ka khamphani .
A lefatshe le fitlhelelwa bonolo ka tsela ?
Morago ga go dirisa terekere , a e busiwa ka tanka e tletse disele ?
Ke na le kgono ya go tlhaloganya batho .
Morwa / ngwetsi
6 . DIKOTSI TSA GO NNA LE SEABE :
Kwa ntle ga gore e nne Botsweretshi fela , Botsweretshi jwa seAfrikan jaaka - mmino , tantshe , poko le ditlhangwa tse dingwe - bo tshwanelwa ke go itumelelwa le go nna le seabe mo go tsweletseng setso sa Afrikan .
Mokgwa-tsamaiso le Mananeo a kopano ya Kgotlakgolo 113 - 114 8.1 Botlhokwa jwa Modulasetulo 113 8.2 Ditshupo tsa fa motho a batla go bua 113 8.3 Go ya ka Melao 113 8.4 Pego ya morokots owa ditšhelete 113 - 114 9 .
Morago Mphahlele o bolela gore , le ene o ikutlwa a tlhotlheletsega go boela leruri kwa Aforikaborwa .
go ela tlhoko ditsamaiso tsa mmasepala
3 . Go tlatsa foo , ditshupo di tshwanetse gape go nna :
Go bothata gagolo mo mmung wa motlhaba le wa lebu mme tota le mo mung o o tlaelang dibodu .
( a ) ka go baya letlha , nako le lefelo le kopano e tla tshwarelwang kwa go lona ; le
Fa o ka reka yunite e e rometsweng go tswa ntle , netefatsa gore agente ya gago e go tlhomamisetsa go ka bonwa ga dipompo tsa kemisetso kgotsa didaeforamo tsa pompo le go tshola metseletsele ya dinosele tsa kgatsho ka gale .
Pontsho e ya thekiso ya bolemirui ka dinako tsotlhe e tshwarwa ke beke ya bo20 ya ngwaga , mme ke gore e tlaa tshwarwa gare ga 17 le 20 Motsheganong 2016 .
A o ka mpolelela tsweetswee gore a _________o na le selulafouno e e dirang sentle e a e dirisetsang mabaka a gagwe a botho ?
Mmasepala o maatlafatsa dikomiti tsa gagwe tsa diwoto gore di simolole go dira ka natla di ikaegile ka se leano la woto le se tlhokelang go tshegatsa le go tlhomaleitlho mo go tseyeng karolo ;
Fela le gale ga se motho wa semolao .
Tlhola o ntse o akanaya kumo ya kwa mafelelong .
Dikopano tsa Kgotlakgolo 107 4.1 Go tsenya dikopano 107 4.2 Kitsiso ya dikopano 107 4.3 Tiro e amane fela le Kitsiso 107 4.4 Go Baakanyetsa Ajenda 107 4.5 Tatelano ya se se tla tlotlwang kwa dikopanong 107 4.6 Dikgang tse di potlakileng 108 4.7 Go Saena Ajenda / Kitsiso 108 4.8 Boikarabelo jwa go Kwala Ditshwetso Tse di Dirwang mo Kopanong 108 4.9 Go Amogelwa ga Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong 108 4.10 Go Tlotla ka Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong 108 4.11 Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong tse di Saenilweng 108 4.12 Go Boloka Ditshwetso Tse di Dirilweng mo Kopanong ka Tshireletsego 108 4.13 Go nna tseng mo dikopanong 108 4.14 Go tshwaya ba ba leng gone mo rejisetareng 108 4.15 Ba ba seyong mo kopanong 109 4.16 Dikopano tse di buseditsweng morago 109 4.17 Go Tlhaela ga Palo e e Batlegang Gore Kopano e Tshwarwe 109 4.18 Dipotso ka nako ya dikopano 110 4.19 Moaparo 110 5 5 .
LENAANE LA MAKGOTLA A RBN
Gape e oketsa boleng jwa lefatshe .
( a ) gololela ngwana mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o tswanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao go ya ka molawana wa 24 ( 2 ) ( a ) , mabapi le tlolo-molao nngwe le nngwe ;
3.2 Batho Pele kwa tirong
Go leka heroin ( junk , smack , ska , H , sugars , nyaope ) gangwe kgotsa gabedi
Araba dipotso tse di latelang :
Bontsi jwa bantshakuno bo na le loruo : dikgomo , dinku , le dipodi .
Mothamo wa oli ya kerenkekheise e ka wela tlase , le go tlhola tshenyego e e boitshegang mo enjeneng ka ntlha ya tlhaelo e e lekaneng ya togetso ;
Fa tiriso ya terekere e setse e rata go fitlhela mo mafelelong a diura tsa tiriso go amogela tirelo gape , e tshwanetse go amogela tirelo ka yona nako eo , mme ga o a tshwanela go ema pele tiro e e dirwa go fitlhela magare a nako ya go jwala , ka gore go ka latlhega nako e e leng botlhokwa thata .
Nngadule , dibakateria le dibairese tse di ka tlisetsang bolwetse di ka nna teng mo tshimong dingwaga tse dintsi , mme fa seemo sa tikologo se sa di siamele di ka se simolole go tswelela .
Go tlhagisa maano a a maleba a a tlhamilweng mo tiragatsong ya CBP e amana le merero ya botlapele le maitlhomo
Ka Mafelobeke ( Lamatlhatso le Sontaga )
Kamano magareng ga peo le mmu o o bongola .
Athikele 37 Kgalemo le kiletso ya kgololosego Ga go ngwana yo o tshwanetseng go itemogela pogiso , go tsholwa setlhogo kgotsa kgalemo e e nyenyefatsang , go tshwarwa e se ka fa molaong , kgotsa go iletswa kgololosego .
Le fa go ntse jalo , go nnile le matsapa a magolo a a neng a lebisiwa mo go netefatseng kemedi e e lekalekanang ya bong .
Tsamaisa ditshwaelo ka mokgwa wa botsayakarolo jwa baagi mo mmasepaleng le ditheo tse di tlhomilweng go kgontsha botsayakarolo joo .
( a ) Gore a tlolo-molao ke e e masisi fa e supang gore ngwana o na le setlwaedi sa mediro e e tlholang tshenyegelo kgotsa kutlobotlhoko ;
Tshela fa mefero e tlhogile gotlhelele .
Se e ntse sona ntlhatshwaelo mo mefuteng ya dithulaganyo tse di tlhageletseng tsa ntshokuno le thekiso ya mmidi .
( b ) kwa kgotlatshekelo ya ngwana mme kgetse e tshwanelwa ke go busediwa morago , moreetsa-kgetse , o tshwanetse gore go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) ( b ) , a akanye ka ga kgololo ya ngwana go ya ka molawana ono .
Sekao , fa o ne o tlwaetse mo dirisa mogoma , o tlaa batla go tswelela go dirisa mogoma mme e seng go fetogela kwa mekgweng ya tshugommu e mengwe ya segompieno thata .
2 . Go tlhabolola mafoko a tlhaloso ya ' Batsamaisi ' gore go se ka ga umakwa setlamo sepe se se kgethegileng ;
Dintho tse di tlholwang ke Septoria gantsi di ganelela fela mo matlhareng .
Ditlhotlhomiso di supile mefuta ya dikgetse tse di tlhatlhetsweng ke baagi , le go lemoga merero e e tlhagelela le dintlha tsa tsamaiso go ralala puso .
Thulaganyo ya medinyana ga e tlhoke bontsi ka nako e mme mola o mosesane wa monontsha o o lokelwang fa medi ya ntla e melang teng o siame go kgonisa kgogo ya dikotlo .
Fa go ntse jalo o na le bokgoni bo bo farologaneng .
Morago ga go lebelela bonnete ba dilo tse di dirilweng ka setlha se se fetileng le dipolelo tsa gore boswa bo tlile go nna jang ka setlha se se latelang , tsaya dintlha tse di latelang tsia fa o loga maano a go jwala mmidi :
Tshegetso ka matlole ya malapa a a humanegileng e tshwanetse go dirwa ka tlhamalalo le ponalatso ka moo go kgonegang .
Tlhabololo ya Ikonomi ya Selegae
FSB ka Lefapha la FAIS le na le maikarabelo a molao wa go neela ditirelo tsa kgakololo ya ditšhelete le tsa magareng go badirisi ba Batlamedi ba Ditirelo tsa Ditšhelete ( FSP ) malebana le mefutafuta ya dikumo tsa ditšhelete .
Masimo " a a siameng le a a phepa " a sonobolomo ke masimo ao a bantshadikuno ba ba tlhabologang ba dirisitseng diterekere le didiriso tsa bona go bereka masimo a bona .
Se se kaya gore motho ga a nne a le esi ; ka boene .
Dijalo di butswa mo letlhabuleng mme gantsi di robiwa morago ga segagane sa ntlha se se na go wa .
Thaseke 2 Tlhopha dintlha di le pedi mme o akanye ka ditsela tse o ka thusang Komiti ya gago ya Woto go di siamisa .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Tlhalosa tiragalo ka boripana .
Thekisetsodikgwebo , Baemedi ba Kgwebo le Ditirelo tse di Golagantsweng
Jaanong , re ka dira eng ?
Ngwaga o ke tlaa jwala mmidi , nnyaa , mo gongwe ke tlaa jwala dinawa kgotsa ke tshwanetse go nagana go jwala disonobolomo...GA GO a tshwanela go nna jalo fa o tlhoka go swetsa gore o tlaa jwala mofuta ofe wa dijwalwa .
( 5 ) Batsaya-karolo mo kopanaong ya setlhopha sa balelapa ba tshwanetse go sala morago tsamaiso e e ba dumalaneng ka yona le gona ba ka dumalana le togamaano mabapi le ngwana , go ya ka karolo ya molawana wa ( 6 ) .
Ditherisano di tshwanetse go diragala gareng ga batho ba ba tshwanetseng / mo molaong .
METSHAMEKO , BOITLOSOBODUTU BOTSWERETSHI LE SETSO
Athikele 32 Tiro ka Bana Bana ba na le tshiamelo ya go sirelediwa kgatlhanong le tiro e e ka ba gobatsang mebele , maikutlo , loago le tlhaloganyo .
Didiriswa tse di tlaa dirisiwang mo kgatong e : Šedulo ya Metswedi
Bontsi ba mmidi o a o umang o a silwa go iphedisa mme o o salang o rekisetswa baagisani mo tikologong .
O dirisa bolemirui ko kae e bile o dirisa diheketara tse kana kang ?
( viii ) mongwe le mongwe yo o letleletsweng ke motsereganyi wa setlhopha sa balelapa go tsenela kopano .
Thulaganyo , tsenyotirisong le botsayakarolo
14.1.8 Fa Kgotlakgolo e sena go amogela semmuso tekanyetsokabo ya ngwaga o o fetileng , Kgotla ya Setso mmogo le bakhuduthamaga mo Ofifsing ya Kgosi ba tla baya leitlho tsela e madi a dirisiwang ka ytone .
Go supa kutlwisiso ya letlhomeso la semolao le pholisi tse di kaelang dithulaganyo tsa Komiti ya Woto le tiriso ya yona
( 4 ) Fa moreetsa-tsheko a golola ngwana go ya ka molawana ono , o tshwanetse go mo laela gore a tlhagelele ka letlha le nako tse di rileng le kwa lefelong le le rileng mme a ka baya nngwe kgotsa dingwe tsa ditaelo tsa gore ngwana a-
Gape , ka go tlhola o ntse o dirisa tlhokomelo o tlaa boloka madi a mantsi fa nako e ntse e tswelela .
ditshupo tsa dipoelo
Dikotla tse semela se di tsaya go tswa mo mmung .
Se ke se thuto e tshwanetseng ya se fitlhelela . "
Kwa tshimologong motho o ne a tlamela ditlhoko tsa gagwe ka go tsoma , go roba dijalo go tswa dimeleng tsa naga , go itirela diaparo le go bona bonno mo dikgageng .
Peoleitlho
Mo Melaong eno e e tshwanetseng go ikobelwa , ntle le fa dintlha di supa ka tsela e sele :
Pele o simolola leeto , o tshwanetse go itse gore o batla go ya kae ?
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Go tsamaisa katiso ya Motsamaisi wa CBP , Bomankge , makhanselara , badiri ba lephata
Mabotlolo a magolo
9. DITHULAGANYO KA TSA DITŠHELETE :
Maemo a pH ya mmu a tsamelana le kgono ya semela go dirisa kotlo e e leng mo mmung .
" Ee , go ne go itumedisa thata gonne ke ithutile go le gontsi le go feta ka temothuo .
Go tshwanetse go nne le ketleetso ya mmuso go fetolela mebu e e swagafetseng kwa jalong ya phulo .
Bogonetshwaraganelo le boikarabedi
Dipeo tse di photlegileng kgotsa thubegileng .
Bomasisi jwa ditlolo-molao
Go tlhabolola montshadikunothoro wa ngwaga
Ditshenyego tse di fetogang
2.9.2 Go diragatsa ditumalano
kopano ya kgakolo ya baagi
O tshwenyegile ?
Ka maswabi go balemirui makape ana a phatloga fela ka nako e didiriswa tsa go roba di simololwa go dirisiwa go roba ka nako ya thobo .
Go tlhokega thata go netefatsa gore go na le bongola jo bo lekaneng ka nako ya go jala e e kwa setlhoeng go letla go mela le tlhamego ya medi go sa le gale .
Fa gongwe Komiti ya Woto e ka tlhoma mongwe wa ditokololo go nna mokwaledi .
Go ya ka Molao , setheo sa poraefete se ka nna mong wa tlhakanelo fela wa thoto ya boitlhamedi fa , gareng gat se dingwe , go na le tlholo ya tlhakanelo ya thoto ya boitlhamedi , kgotsa dithulaganyo tse di maleba di dirilwee go abelana mesola le batlhodi ba thoto ya boitlhamedi .
Khoso ya borakonteraka
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go mariusg@mcgacc.co.za .
Go ka nna botlhokwa go akaretsa mo konterakeng mokgwa , lefelo le puo e modirisi a tla tlamelang dikitsisoka tsona .
Motswedi :
Nngwe ya tsone e amana le dimmanuale tsa Karolo 14 tsa ditlamo tsa puso .
Bluegumbosch le Clubview
Lefapha la Temothuo
Aforikaborwa e na le dieelo tsa tiriso e e kwa godimo go gaisa ya motlakase ka batho mo kontineneteng e e kana ka 4904 kWh / ka motho , e leng go feta sebedi sa kelo e e latelang eleng 1470 kWh / y ka motho e e begilweng kwa Egypt .
Ditshenyego tsa go reka peo , monontsha , dibolayamefero le dibolayaditshenekegi di tshwanetse go sekasekwa ka go gatelela bokana bo bo tlhokiwang ke ntlha nngwe le nngwe .
Korong - tsa go fodisa / kolovere - korong - tsa go fodisa / kolovere ; le
O dirisa mofuta ofe wa sepalangwa kgotsa ke mofuta ofe wa sepalangwa o o kgonang go o fitlhelela ? ( sejanaga , baesekele , o tsamaya ka dinao , terena , o mongwe )
Kgorogo ya taelo ya tuelotlase e ntshwa e tla go naya nako ya go sekaseka le go lekalekantsha kgwebo yotlhe ya gago ka ntlha ya tiriso ya madi le gore o ka tswelela pele ka go dirisa badiri jaaka o tlwaetse .
Mme re tshwanetse go itebaganya gape le bohuma jwa rona , botlhokakitso le malwetse . "
Ditsha tse dingwe di sa tlhabololwa
Go etleetsa boagi jo bo matlhagatlhaga go matlafatsa tlhabololo , temokerasi le boikarabelo .
Tlhaloso
Ke dikatlhego dife tse lo nnileng le tsona jaaka mokgatlho ?
batho ba ba maleba ba supilwe mme ba neetswe kitso e e lekaneng le taolo go arabela dintlha tse di tlhagisitsweng .
Leano le tekanyetsokabo ya kgato 2
Tlhokomela gore tsotlhe di siame pele sediriswa sa thobo se tsamaisiwa ka letsatsi le letsatsi .
Fa re se na dilo tse di lekaneng go di romela ntle go bona kananyo ya kwa ntle ( foreign exchange ) , naga ga e ne e nna le madi a a lekaneng go rekela teng dijo tse batho ba di tlhokang mme se se tlaa ama tshireletsego ya dijo ya bosetšhaba .
Fa e le maikarabelo a mokopi go tshwaya se se leng bophiri , DEA e tshwanetse go netefatsa gore se se amogelesegile le gore ga se thibele go nna le seabe go go nonofileng ga setšhaba .
Boikaelelo jwa PAIA le ka fa e ka dirisiwang ka gone
Re itumetse mo go maswe go kgona go ka bolelela babuisi gore re kgonne go bona R35m go tswa Lefapheng la Tlhabololo ya Magae le Kabosešwa ya Lefatshe go tlamelasešwa bantshakuno ba le 16 ka khepetlele kwa Foreisetata .
O tsaya kae madi go lema dijalo tsa gagwe ?
Phesente ya phusetso
Gantsi go setiwa ga polantere mo lebenkeleng ga go tsamaelane le tiriso mo tshimong .
( d ) botsa ngwana gore a o ikaelela go amogela maikarabelo a tlolo-molao eo .
Di dira gore mmu o nne le mowa mme o sa gatelelwe .
Fa o dirisa sediriswa sa go jwala se se setiwang go jwala ka dikilogeramo ka heketara go tlhokiwa gore o tlhokomele ntlha e .
Go na le dintlha tse dintsi tse di re tlisetsang kgotlhang mo maphelong a rona , jaaka pharologano ya kwa re tswang teng , ditumelo le maemo , go lapa le kgatelelo , mathata a bonna le tirisompe ya maatla , go supa tse dingwe fela .
Motlhotlho wa mafura o o nang le maswe ka mo teng o tlaa tlisa go se elele ga mafura mme go tlaa dira gore enjene e time .
Paka e e tserweng Letlha le e rulagantsweng ka lona
Mphahlele o ne a dumela gore bataki ba na le karolo e ba tshwanetseng go e tsaya mabapi le se , jaaka ba dirile mo nakong e e fetileng .
Tse ke sesupo le matshwao a ka fa ntle fela .
O se fetise tekanyetso ya tlhotlhwa e e kgonegang ka tono ;
Go bona tshedimosetso go ya pele :
Thebolelo ya loago ke tsela e e tlhamaletseng ya go samagana le kgwetlho ya botlhoki mo nageng ya rona .
Boradipolotiki ga ba itse temothuo .
Victor o rata go tokafatsa thuo ya dikgomo le dipodi tsa gagwe gonne o bona se e le ntlha ya botlhokwa go tsepamisa temodijalo ya gagwe .
Mo mabakeng mangwe - mo gare kgotsa kwa bokhutlong jwa porojeke
Tshegetso ya dithulaganyo le mekgwa e e latelwang
Mo malobeng sekaommu se se tserweng go tswa mo diheketareng di le lesome dingwe le dingwe tsa boloko ya masimo se ne se tsewa se lekane .
Fa peo e jwalwa kwa godimonyana , le gale , go ka dira gore medi ya dinode e simolole go mela mo magodimong a bogodimo ba mmu , tota le fa godimo ga mmu .
Kgaolo 3 Legato la 2 : Togamaano ya tsenyotirisong
Aforikaborwa ke nngwe ya dinaga tse di mmalwa mo lefatsheng e e gatelelang ditshwanelo tse .
Temothuo ga se mohuta wa kgwebo o o ka o dirang nakwana ( part-time ) .
Le tlhalosa tlhagiso e e lomaganeng ya go itebaganya le bohuma le go tlhoka tekatekano go ikaegilwe ka ditlapele di le thataro tseo di sobokantsweng fa tlase .
Go siame thata go dira dikhophi , go di dirisa fa khophi ya tshimologo e latlhega kgotsa e gagoga .
Fa tshimo e tlogelwa lobaka lo loleele e sa lengwe , boalogodimo bo a katisegela le go baka gore metsi a botlhokwa a fete fela mo godimo .
Ke gantsi go le go kae o ileng wa nwa palogotlhe ya digalase tse di fa gare ga 5 le 7 tsa mofuta ope fela wa nnotagi mo letsatsing le le lengwe ?
Go totobetse gore go batlega selekany sengwe sa boitseanape tota le bokgoni jwa boenjenere jwa temothuo mo thulaganyong le tlhomong ya motheo ya dokonturu .
Gape ke a re o tlogela kgaolo e nngwe fela e sa jwalwe .
Ke dikhemikale dife tse di kwadiseditsweng go dirisiwa mo meferong eo ?
Mo kgatisong ya Pula Imvula ya Tlhakole re sekasekile tshireletso ya mmugodimo le go gatelela dipholo tsa kgogolego ya mmu gammogo le mefuta ya kgogolego .
Motswasetlhabelo o na tshwanelo ya go tsenngwa mo lenaneong la tshireletso ya paki fa a bona go le botlhokwa .
Fa o batla kitso gape romela emeile go johank@grainsa.co.za .
Kgokaganyo ka go fitlhelela tshegetso nngwe fela e e ka nnang teng
Batho Pele ga se thulaganyo e e kwa thoko e e farologaneng , ke molao o o kaelang gape e tshwanetse go nna molao o o kaelang mo thebolong yotlhe ya ditirelo .
4.1 Letlhomeso la semolao le dintlhakaelo
go tla nna le tsepamo mo dikgatong tsa tiragatso go matlafatsa basadi
O tlaa gorosa jang kuno ya gago kwa mmarakeng ?
Mo mabakeng a le mantsi tlhagolo e le yosi , kgotsa kopanyo ya dibolayatlhatshana le tlhagolo , e ka nna thulaganyo ya seikonomi e e botoka go e dirisa .
Modiredi yo mongwe wa tsa kalafi
Dikanego tse tebelopele kgotsa tse di neelang lemorago ka ga matlole
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula / Imvula .
Tlhokomelo ya fa morago ga gore o simolole ka kgwebo eo le go nna le motho yo o tsayang malebela mo go ena go go neela dikgakololo kgotsa go dira jaaka motho yo o rerisang le ena pele
Se se ne se bonala thata mo palong e e oketsegileng ya ditlhalano , go ima ga baša , le dikgetse tse di tlhagelelang gangwe le gape tsa bana ba ba nnang mo mebileng ka ditsela tse e seng tsa Seaforika tsa go dirisana le dikhutsana , go akaretsa le dikhutsana tse di leng teng ka ntlha ya HIV-AIDS .
Mo setšhabeng sa bantsho sa gompieno , kago ya setšhaba e e neng e simolotswe ka tlhonamo morago ga kgololesego ya sepolotiki ya 1994 e tshosediwa ke dikgobelelo tse e keteng di kobilwe mo go kgaoganyeng setšhaba sa bantsho go tsamaisana le ba ba nang le ditshwanelo le ba ba se nang tsona .
Fela , mo dingwagasomeng tse di mmalwa tse di fetileng go nnile le tlhatlogo mo tirisong ya dikuno tsa tlhago mo diintasetering tse dingwe tsa ditlolo , thulaganyo ya ditlhare le dijo , mmogo le koketsego ya patente mo maphateng a .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Tlhola kgono ya mefuta e mengwe e e farologaneng mabapi le dipalo tsa lefatshe ka bophara le ditsholofelo tse di filweng .
Pieter o lema mmidi , disoya le dinawa tse di omisiwang mo kgaolong e e ka nnang diheketara tse 305 tsa lefatshe le le ka dirisiwang .
Diteko tse dingwe , tse di dirilweng mo metlheng ena , ka go dirisa peo e e itshwaretsweng e supile go mela ka maemo a a leng 95% .
Molaotheo wa Aforikaborwa ( 1996 ) le peomolao e e botlhokwa e e jaaka Kgaolo ya 4 ya Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala ( 2000 ) le Kgaolo ya 4 ya Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala ( 1998 ) di neelana ka letlhomeso la semolao le le maatla la temokerasi ya selegae ya botsayakarolo , segolobogolo dikomiti tsa diwoto .
Karabotsibogo go tswa bantshakunong ba rona
Mo kgatong e , motsereganyi o a ikitsese a bo a baya melao ya motheo .
karolo e etsewang ke ditlhopha tsa Bafatlhosi
dintlha khoso
Gape masaledi a dibolayasenyi a a iphitlhileng mo dikarolong tsa sekgatshi a ka senya dijalo fa a ka fetelela kwa setlhakgatshong sa ngwaga o o tlang .
Mokgwa wa phatlhoso ; Motshameko-wa-pontsho , ditherisano tsa tsenelo ya botlhe
Paakanyo ya boalopeo
Makgetho a diromelwateng a botlhokwa go sireletsa bantshadikuno ba rona .
Jaanong re tshwanetse ra emela tse dingwe e bong : dikgogakgogano tse di maatla tsa dipharologano ka ga kagosešwa . "
Tiragalo ya CBP ya 17 : E amantse dipoelo tse di rulagantsweng go ya ka botlhokwa jwa tshedimosetso ya togamaano ( jaaka di kwadilwe mo Karolong ya 3 ya leano la woto )
Ka nako e , dibala tse di sediko di rekiwa ka R300 e le nngwe ( fa wena o le molemirui yo a ijwalelang furu o ka balela gore ke R180 go ntsha bala e le nngwe ) .
ditsela tsa SMART di a dirisiwa
e ka nna ya busediwa morago ka lobaka lo lo leele ka mo go lekaneng .
MAIKARABELO A RWESITSWE
Ripoto ya tshekatsheko ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go kwa kgolegelong
Tlhophololo e ya batho e bakile keletso magareng ga Bantsho ba maemo go ipatlela maemo a a kwa godingwana mo setšhabeng .
diporojeke di tla ikaega ka kitso ya pharologano le kitso e e totobetseng ya setso , ikonomi , sepolotiki le ya bong , e seng mo dikakaretsong tsa maaka le dipono tsa matlhakore a le mang .
Tshedimosetso nngwe e kgona go bonwa kwantle ga tikatiko kwantle ga gore o dire kopo ya semmuso ya PAIA .
Khomphiuthara le ofisi
Go supa batho ba ba maleba mabapi le tiragalo e e rileng .
Penta bodirelo .
Tiriso ya didiriswa tse e ka thusiwa ke go dirisa thekenoloji ya tshedimosetso e e nolofatsang phetophetolo ya tshedimosetso , jaaka databeisi kgotsa sereboleta sa seporetešiti .
Kwa tshimologong o ne a e hirile ( R3 500 dikgwedi dingwe le dingwe tse thataro ) , mme o ne kwa morago a kgona go reka polase e ka thuso ya kadimo go tswa Landbank eo a setseng a e duetse yotlhe ka botlalo .
supa diitshimololelo tse diša tsa taolo ya metswedi tse di akaretsang botsayakarolo ba basadi .
PAIA e laela gore Batlhankedi ba Tshedimosetso ba Lefapha la Ditirelo Tsa Lekgetho la Aforikaborwa kgotsa South African Revenue Services ( SARS ) ba se ka ba senola tshedimosetso ya poraefete ya lekgetho le tshedimosetso ya lotseno , ntle le fa mokopatshedimosetso a kopa go newa tshedimosetso ya gagwe ka namana .
Mala a masesane ke gona kwa monyelo e diragalang gona .
Fa o ka kgona go tsaya loeto , go pila tota go bona gore tiragalo ya bolemirui e dirisiwa jang ka eng .
Fa re leba diporojeke tse di tsentsweng tirisong ka ditiro tsa puso tsa mafaratlhatlha , porofense e bontshitse tswelelopele e kgolo .
Balemirui ba masimo a a sa nosetsweng ba ba ratang go tlogela go uma korong ba tshwanetse go nagana go bona " kumo ya morago " ya disonobolomo kgotsa go fetola masimo a korong go nna mafulo a diruiwa .
Polelo e , ga e lekane ka gope le kopo-maitshwarelo a tlhaolele jaaka go kaile pegelo ya lekwalodikgang .
Mathata a ditšhelete gantsi a tlisetswa ke go dirisa madi ka go se nagane sentle .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tlhophiwa gore di nne le seabe mo ditshwetsong , go rulaganya le mo diporojekeng tse khansele kgotsa mmasepala o di dirang tse di nang le maatla mo wotong .
Tona ya Matlotlo o buile gore dithuso tsa ditšhelete tsa baithuti di tlile go okediwa gore baša ba bantsi ba kgone go fitlhelela kwa dikholetšheng tsa tsweletso ya dithuto le ikatiso , go ka tlhabolola bokgoni .
Ditlhabololo tsa Melawana ya PAIA 59
Balemi ba mmidi - tsweetswee , tswelela go tlhokomela gore phetlhu e teng .
Go na le mabaka a mmasepala o ka ikutlwang e le gore go na le gore o tlamele ditirelo ka tlhamalalo bogolo ba ka thapa mongwe fela ( moneeladitirelo ) go dira tiro eo .
Maphale o diretse Lefapha la Merero ya Selegae kwa Kgorong ya Molelwane ya Fouriesburg go tloga ka 1993 - 2007 .
Tlhatlhoba belofo ya rabara ya lorole .
Go na le mekgwa e e farologaneng e e ka dirisiwang go dira tiro e mme go tshegetswa gagotlhe ke bokana bo dimela tsa mmidi di medileng .
Ka jalo , ka nako ya mariga , o tshwanetse go oketsa maemo a kotlo ya diruiwa ka diproteine , enagi , diminerale le dikotlo tse dingwe go netefatsa gore diruiwa tsa gago di ka tswelela sentle ka nako e .
Mothelesi mongwe le mongwe o tlaa kwadisiwa mo thulaganyong ya Cash Focus .
( b ) tshedimosetso nngwe le nngwe e e leng teng e e ka ga boleng jwa tshireletso , mekgabiso mmogo le dikarolo tse di botlhokwa tsa lefelo .
Molaetsa wa CEO ka ngwaga o montshwa
Bobedi ( katlholeloloso ) le botshelo jotlhe kwa kgolegelong kwantle ga kgonagalo ya kgololo ke ditlolamolao tseo di ileditsweng go ditlolamolao tseo di dirilweng ke bana ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 18 .
Ntlha ya gore lefapha le go neile madi a puseletso ga go re gore balemirui ba a go tshepha - go tshephiwa go tshwanetse go direlwa mme go tsaya nako .
Tiriso ya sebolayamefero se se sa tshwanelang mo meferong e e seng ya mofuta o wena o rileng gore ke ona go ka go jela madi a mantsi .
Mo tekatekanyong e , mokwadi o tshwanelwa ke go dira tlhopho e e botlhokwa , mme e nne " sona se se tshwenyang " - e le go nopola setlhogo sa athikele e tiisetso e , e tswang mo go sona .
Go tshwanetse ga dirisiwa mekgwa-tsamaiso yotlhe ya mo teng ga setheo ya pele go dirwa maikuelo kwa kgotlatshekelong .
Ka ntlha e o tshwanetse go kwala makwalo a a supang tiriso ya madi otlhe ka mokgwa mongwe .
Mathat a selegae kgotsa tlhokego ya dithoto
Maitlhomo a Boleng jwa Maano ( diRQO )
Thulaganyo ya ditšhelete
6.2.2 Go tsamaisa dipitso
Mekheniseme wa " ticker " mo polantereng o ka tswa o na le phoso mme o thuba ditlhaka fa di feta .
Lekwalokao la bonnete le tlhokegwa go tlhopha , go bula tshupatlotlo kwa bankeng , go bona lekwalotetla la go kweetsa , go kopa karata ya keretiti , go kopa go adima madi , go bona lekwalotetla la go dirisa thelebišhene , go reka mmotorokara , didiriswa kgotsa metšhene , jalo le jalo .
Go bewa kwa ntle thata ga baipei
4.3 Go dira gore boikarabelo e nne selo sa nnete
selekanyo sa digalagala mo digalaseng tse dinnye tsa 1 1 / 2 ( 40 ml ) , KGOTSA
Ka kakaretso mo thorong ya mmidi e e golang , tlhokego ya sejwalo sa 4T ke 50N , 22P le 120K .
Gape ke rutilwe go lekalekantsha bokana ba go gasetsa ba sediriswa sa go gasetsa go gasetsa dibolayamefero ka go lekana .
Mebu e e nang le dillaga tse di sa sutlhelegeng ( sekao mmopa ) mo botennye jo bo seng kwa tlase ga 600 mm go ya 1 m , e siametse sentle tshomarelo ya bongola jwa mmu le ntshokuno ya dijalo ngwaga le ngwaga .
Ka gonne go sa kgonege gore moagi mongwe le mongwe a nne le seabe , Dikomiti tsa Diwoto di teng , e le setheo se dipuisano tse di ka tsamaisiwang ka tsona .
Puso e e gagametseng thata ka fa go le lengwe , e gogela kwa bobusaesing jwa bontsi .
Se se gatelela tlhokomelo ya ditlhokatekatekano tseo di sa tsweleng basadi molemo .
Boikaelelo jwa PAIA le ka fa e ka dirisiwang ka gone 14
Molao wa Tshireletso ya Tshedimosetso ya Poraefete wa bo 4 wa ka 2013
Molemirui wa segompieno o tshwanetse go itse dintlha tsotlhe tse dintsi tsa go laola , kwa ntle ga gore kgwebo e kana kang .
Mokgwa o o tsibogelang mafoko ka ona , o go ruta sengwe ka ga gago , ka ga gore o mang mo maemong a a tletseng dintwa a .
Ntlha e ya kgabaganyo e bidiwa tekatekano ya mmaraka .
Nnyaya , dijalo tse dingwe di le dintsi di fetotswe go tlhagisa " delta endotoxins " .
Batsamaisi
Motswako o o atologa ka bonako fa o ntse o tuka le go kgoromeletswa kwa ntle .
Sebui se okamela dikopano tsa lekgotla la mmasepala le go diragatsa maikarabelo le taolo e go buiwang ka yone go Molao wa Dithulaganyo .
Ditirelo tsa Pharakano
Magenesiamo e oketsa kgono ya semela go kgona go mela sentle ka tshimologo ya nako ya go mela mme e oketsa bokana ba thobo .
Netefatsa gore diporojeke tse o batlang go di dira di gokagantswe le leano la ditiro tsa ngwaga .
Go botoka go feta go tlhakatlhakanya sekao sa gago le dikao tse dingwe kwa kantorong ya gago .
GEP e tlhometswe go dira eng ?
Go dirisiwa didirisiwa tse di latelang :
Molao wa Mefutafuta jwa Ditshedi le Melawana ya BABS ga e tlose kgonagalo ya gore ditšhaba tsa fa gae tse di fetang se le sengwe di ka tlamela ka tumelelo go baribolodi ba ditshedi ba ba farologaneng go dirisa kitso e le nngwe ya setso .
6.1 motho ope yo o tlositsweng mo maemong go ya ka dingwao le ditso tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng gore a se ka a dira tiro epe mo teng ga mafapha a balaodi ba Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Leba maemo a a latelang le tsela e e dirisitsweng .
Ke mang a tshwanetseng go netefatsa gore maemo a terekere a letsatsi le letsatsi a mo seemong se se eletsegang ?
Gape re tshwanetse go tlhokomela dimela fa di simolola go bonalwa fa di tswa mo mmung .
Maano otlhe a diwoto a lebilwe sešwa ;
Montsho mongwe le mongwe yo o neng a tshela ka dinako tseo , o ne a ka inaakanya le mafoko a .
Metyatat Nontetho wa Sekolokopnayo sa Senzile
Thobo e tlaa lekalekantshwa mme e tlaa bolokwa ka tlhokomelo mo disilong mme e tlaa rekisiwa jaaka go tlhokiwa go ba lefatshe la rona kgotsa ba kwa moseja .
Tlhama leano la baagi , a supa ditšhono le bomankge ba CBP , O gokaganya ditšhono go phasalatsa diphitlhelelo tsa CBP le Sepikara .
Komiti ya Woto e ka tlhoma e le nngwe kgotsa di le mmalwa tsa dikomiti potlana mme ya akaretsa mekgatlho ya baagi mo dikomiti potlaneng tse .
7.13 go baakanya ajenda le go mametlelela ditokomane tsotlhe tse di maleba tsa kopano ya maloko a Kgotlakgolo , a Komiti ya Bookamedi le Mananeo le a Komiti ya Photefolio le go di romelela Kgosi gore e di sekaseke , e di amogele semmuso le / kgotsa di okediwe ka dintlha dingwe pele ga kopano ya Kgotlakgolo , ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo le a Komiti ya Photefolio ;
Ka tiriso ya lefatshe e e ka nnang ditono di le dimilione tse 620 , go ka bo go ntse korong e e fetileng e e batlegang mo mmarakeng go fitlhelela patlego .
Fa go ntse jalo go tshwanetse go dire gore o tlhokomele sentle pele o adima madi a motho yo mongwe go dira yone tiro e e go tshosang e .
Lenaneothulaganyo la 3 : Pego ya molokololo wa mmu
Fa montshadikuno a agile bogamelo jwa dikgomo di le 50 ( leano la ntshodikuno la gagwe ) , ditshenyegelo tse di sa tlhomamang tsa gagwe tsa bogamelo jaaka morokotso mo khepetleleng le tatlhegeloboleng ya didiriso , e tlaa dula e tlhomame go sa kgathalasege gore a o e dirisetsa dikgomo tse di lesome kgotsa masometlhano .
Batsayakarolo ba sekaseka dipotso tse di mo tlase mme ba di araba ka bongwe ka bongwe .
A ditokomana tsotlhe tsa porojeke di gololosegile mo puo e e gobelelang bong ?
Kobelo mo godimo ga mmu le yona e thusa mo nwelelong ya metsi mo mmung ; e sa ntse gape e fokotsa titaagano ya marothodi le go letla nako e telele gore metsi a nwelelele .
Kumo e e ka bonwang ke sesupetso sa go tlhomamisa gore go bolthokwa go tlosa mefero le disenyi , tota le go reka tshireletso ka kumo e e tla nnang teng .
18.2 KGOSI e ka nna ya abela maloko ape a mangwe ditiro tsa bodumedi a
baemedi ba ba ikgethegileng ba ( nakwana ) le nne
Ntlha ya go jwala mmidi e tlhola e ntse e fetoga , e ntse e tswelela pele e bile e ntse e bona dilo tse dintshwa jaaka barekisi ba peo le dikhemikale ba tlisa dilo tse dintshwa go oketsa thekiso ya dilo tse ba di rekisang .
Fa maemo a tsamaelana mmogo le maemo a phefo a a tsubutlang , kgatsho e e nonofileng ga e ka ke ya kgonega .
Molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go itse go seta sediriswa sa go roba le fa a se na sa gagwe .
O sala bothata jo morago go fitlha kwa go tseelweng lefatshe .
Khansele e amogela IDP le tiriso ya madi go akarediwa ditshitshinyo tsa porojeke ya CBP
diphete 2 tsa go kwalela , dipene 4 , diarola faele , faele ya go phunyetsa dipampiri
Sesupetso sa ntlha se o tlaa se lemogang ke sekapugio sa V se sesetlha , mme sekapugo se se tswelela mo letlhareng go ya kwa kutung .
E seng jalo jalo - o tlaa tshwanela go bonta thoto ya gago , kgotsa o tlaa tlhokega go tsaya tshireletso ya inšorense ya ditsenngwateng go sireletsa kadimo .
Ka go ikaega ka nako e pula e tlaa simololang go na o tlaa iphitlela o setse o dira thata ka bonako .
( c ) go tlhotlhomisa dingwaga tsa ngwana go ya ka molawana wa 14 , fa go tlhokagala .
Ke bobone ke dijo tse di se nang mafura a mantsi , ga go na koleseterole mo go leng mosola go bopa disele tse di siameng , go tsweletsa boatla mme go mosola go diphilo , mesifa le tsamaiso ya pelo tota le marapo le methapo e e leng pila .
Diemedi tse di bonwa botlhofo mo marekelong a magolo .
Nte re lebelele gore o ka kgona go tlhokomela jang sediriswa sa gago sa go jwala pele ga nako ya go jwala .
Go go thatafatsa thato ya sepolotiki go fitlhelela tekano le tekatekano ya sepolotiki , kwa legatong la Pusoselegae
Molao wa Mmasepala wa Direiti tsa Matlo o kaela bommasepala gore ba baya jang ditlhwatlhwa ( lekgetho la dithoto ) mo mafelong a bona .
( b ) Molaodi wa Bosetšhaba wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba
Tlhalosa popego le ditiragatso tsa ditokologo tsa Komiti ya Woto
Netefatso ya go nna le seabe e tswalelwa ka di 10 Phatwe 2013 .
Simolola ka go rekisa loruo lo lo sa tsaleng .
Setshwantsho sa 4 : Dirisa kanola mo lenaneong la gago la thefosano ya dijwalwa go oketsa maemo a Naiterojene le go agalela mmu .
Ka bogare ga bokana ba kumo mo Kapabophirima go nna sekao ke gore go ka amogelwa gare ga R10 675 go ya R11 320 ka heketara .
Ka nako e kgogo ya semela sa mmidi se le nosi se ka tseiwa go nna naeterogene e e leng digerama tse 8 , 7 , digerama tse di leng 5 , 1 tsa fosoforo le potasiome e e leng digerama tse di leng 4 .
( g ) matshwanedi a go faposa mo tshekong ; le
Tlhotlhwa e e sa fetogeng gantsi e ntse e tshwana go tswelela go ya mo setlheng sa go uma se se latelang e supa gore go abela le go tlhoka disoya go lekalekane .
Bokgakala gare go dipeo mo moleng e ka nna disentimetara di le 7 fa mela e kotogile disentimetara di le 45 mme fa mela e katogile disentimetara di le 91 bokgakala gare ga dipeo ke disentimetara di le 3 , 5 .
Ka go lekalekantsha dilitara tse di tlhokiwang go naya kilogerama e le nngwe ya tse di omileng fa godimo ga mmu ya dijwalwa tse di latelang : mabele ke dilitara di le 670 , mmidi ke dilitara di le 770 , korong ke dilitara di le 1 160 disonobolomo ke dilitara di le 1 400 , habore ke dilitara di le 1 300 mme disoya ke dilitara di le 1 400 .
Maitlhomo a leotwanakgweetso ke go tsosolosa mekheniseme ya polantere - dimekheniseme tse di lekanyang peo le monontsha .
( f ) go netefatsa gore dikakanyo tsa batho botlhe ba ba leng teng di tsewa tsia pele tshweetso e tsewa ;
Dingwaga di le pedi morago ga ditlhopho tsa temokerasi , motlatsa-moporesidente wa nako eo , Thabo Mbeki , o ne a simolola go bua ka tlhoafalo ka ga renesanse ya Afrikan .
Sekai , gantsi re buisa ditiro tsa dikwalo tsa Maamerika a Maaforika kgotsa re leba difilimi kgotsa re utlwile mmino wa Maamerika a mantsho pele re tlhaloganya hisetori ya bokgoba kgotsa Mogogoro o o mo gare wa batho ba bantsho kwa United States .
Se se ka bonwa e le poelomorago , fela gakologelwa fa o bonta thoto ya gago le go kwadisa bonto mo leineng la setheo sa matlole , o bona kadimo , fela le fa e ka nna ka ntlha ya lebaka lefe fela , fa o ka palelwa ke go duela kadimo e - ba tlaa rekisa thoto ya gago go boelwa ke madi a bona a a setseng kwa morago .
Kgolagano magareng ga dikgwebo - dikgwebo dingwe di gaisanela badiri , metšhine le khepetlele , fa dingwe di tsamaelana .
Babui ba bangwe e ne e le Louw Steytler ( Modulasetilo wa Grain SA ) , Jannie de Villiers ( Moeteledipele , Grain SA ) le Karabo Pele ( Modulasetilo wa Kgalagano ya Mmidi ) le Victor Mahlinza , molemirui wa kwa KwaZulu-Natal , yo a neng a kgothatsa balemirui ka go ba utlwisa tse a di dirileng a ntse a apere borokgwe bo bo mebalabala go supa morafe wa mola-wa-badimo .
Setatamente ka tshwanologo
TB e e sa phekolegeng e ka phatlaladiwa jang ?
( b ) fa lefelo le le umakiwang mo temaneng ya ( a ) le sa tshwanela , lepodisi le tshwanetse go tlhatlhela ngwana kwa seleng ya mapodisi kgotsa kwa lefelong la go tlhatlhela , go ya ka molawana wa 27 ( b ) .
O bontsha mathata a a jaaka tlhokego ya lefatshe go lema , dikolo tseo di tletseng mo go feteletseng , go tlhoka diphaposi tsa go direla tirogae , botlhokatiro , malwetse , khumanego le mathata a mangwe .
Dintlha tsa khoso
Melao e e Robedi ya Batho Pele
Dumela gore o batla go ya kae ka kgwebo ya gago mme o ye teng ka go leka go tlhamalatsa tsela eo - dijwalwa tse o di rekisang ka bowena , merogo , dikgomo kgotsa se sengwe le se sengwe .
Karolo eno e akaretsa :
Ke rutegilwe ke le molemirui mme ke tsena dithutiso tse di farologaneng tse di tlhomiwang ke Grain SA mme gape le dithulaganyo tse dingwe .
Molaotheo wa Aforikaborwa o neelana ka sebopego se se tebang le tlhatloso ya tekatekano ya bong , mme se se kaya le botsaakarolo jwa basadi mo go direng molao .
Go naya batho maikarabelo a go kwala dikarolo tse
11.2 go naya mothapiwa wa ditlamo tsa RBN ditaelo dipe ntle le fa a neilwe taolo ya go dira jalo :
Re batla palo ya dimela e e ka kgonegwang ka botlalo mo tshimong go re kgonisa go bona kgono ya kumo ka botlalo , le gale semela sa korong se ka medisa dikala ka nako ya go mela go oketsa kgono ya sone fa palo ya dimela e sa lekane bokana ba tshimo .
Go itse...France Madlebe Sangovana
FA E LE GORE O NTSE O :
Go mosola go nna o ntse o tlhola matlhare a mmidi o o melang pele ga nako e e leng dikgwedi tse pedi gore o kgone go bona ditshupetso tsa tlhaselo e kgolo ka bonako mme o kgone go dirisa dintlha tse di bolayang dibokwana .
Mme Karolwana 9 ya Molao , e lemoga gore tshwanelo e e ntseng jalo ya go bona tshedimosetso e laolwa ke ditekanyetso dingwe tse di rileng tse di tshwanetseng , ka sekai , tekanyetso e boikaelelo jwa yone e leng :
Mo puong ya gagwe e e phasaladitsweng mo bukeng : ES'KIA CONTINUED , Mphahlele o tlhatlhoba se thuto e leng sona , le se e tshwanetseng ya se kaya mo mothong ka nosi , gammogo le setšhaba .
LEGATO LA TEKANYETSOKABO
Tlhaloso ya kabelo ya mphato mongwe le mongwe mo semphatong ;
Leano la tsamaiso le le tlhabolotsweng le go letlelelwa ke khansele
Go kwala pego e e siameng
Karolo ya 42 : Mmasepala , ka mekgwa e e maleba , dithulaganyo le ditsela . . . o tshwanetse go akaretsa baagi ba selegae mo tlhabololong , mo tsenyotirisong le mo tshekatshekong ya dithulaganyo ya tsamaiso ya tiro ya mmasepala , gape segolobogolo , go letlelela baagi go nna le botsayakarolo mo go tlhagiseng dibontshi tse di botlhokwa tsa tiro le mo dilong tse di lebeletsweng tsa tiro tsa mmasepala .
Simolola ka go kwala setshwantsho sa lobaka mo pampitshaneng mme o e bee mo loboteng .
Fa karabo e le ee , o utlwile eng ? tsweetswee tlhalosa
Makgetho a dithoto , dituediso , dituelelo tsa ditirelo , Dituedisokotlhao le Didipositi
Sethalo se se latelanng se gatelela seabe se se tsewang ke baagi mo go tshwaeleng ka ga IDP .
Di raya diyuniti tsa mmasepala tsa tsamaiso le badiri , yuniti e nngwe le e nngwe ya mmasepala le moneeladitirelo mongwe le mongwe yo mmasepala a nang le tumalano le ena .
Ditshenyegelo di bidiwa ditshenyegelo tsa lebaka la kwa ntle mme ka totobalo di bidiwa .
Dinawa tsa soya di ne di jwetswe ka setlha se se fetileng fa pula e e kwa tlase ga tlwaelo e ne e na .
" Pampiri e Tshweu ( molaokakangwa ) " ya Pusoselegae ( 1998 ) e tlhoma motheo wa tsamaiso ya tlhabololo e ntšhwa ya pusoselegae .
Ke mafatshe afe a a boneng komelelo mme a ka se kgone go rekisa tlhaka mo dimakheteng ?
Seno se akaretsa tshireletso ya tikologo ka melao e e tlhaloganyesegang le ditsela tse dingwe go thibela kgotlhelego le phelo ya dimela , go tsweletsa poloko ya tlhago , le go tlhabolola tikologo e e babalesegileng e bile e kgona go tswelapele .
Ngwaga o go jwetswe diheketara di le 60 tsa dinawa tsa soya le diheketara di le 85 tsa mmidi ka go itirisetsa madi a bona .
Tlogela dilo tsotlhe tse o ntse o di dira fa o araba founu e bile ela tlhoko sentle .
( c ) modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Kgaolo ya lefatshe ya gago ke neo e o ka e dirisang go go naya poelo - e dirise mme o leke go bona ka botlalo se se ka tsholetsang wena le ba lelapa la goga .
Molaetsa wa ngwaga o moswa
Ditshiamelo tsa bakhanselara le tsona di akarediwa fa .
Ke ba gwetlhile , ke go reng ba sa dire thotloetso e e maatla go feta ?
Aforikaborwa e na le 2% ya lefelo le legolo mo lefatsheng , fela e na le 10% ya dimela tsa lefatshe , 7% ya diamusi tsotlhe , dinonyane le digagabi , le 15% ya ditshedi tsotlhe tse di itsegeng tsa kwa lewatleng .
Reetsa ka thata , ka go letla gore motho yo mongwe a itse fa o reeditse se a se buang e bile o a se ikutlwa .
Tlhabololo ya mefuta e mentshwa e tlisitse mefuta e e nnang kgono ya go fenya dikhemikale tsa tlaesofate tse di dirisiwang go bolaya mefero mo go jwalwang disoya tsa segompieno .
19 . Tshimologo , Go Tsenngwa Tirisong le Go nna le Matswela
Motsereganye wa Woto o tla rulaganya tsamaiso ya togamaano mo Wotong , sekwalwa sa togamaano yaw ate le
Lenaneo la 27 : Tebalebo ya ditiro le didiriswa tsa kgolaganyo tsa IDP
Re tshepha go bona thuso go Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Tshokololo ya Leafatshe ka go kgona go motšhenefatsa - re solofela gore go ka nna kabelo ya mofuta mongwe .
2 . Legato la bobedi ke go ithulaganyetsa go dira tiragatso ya CBP mo diwotong tsotlhe mo nakong e e beilweng go kgabaganya kgaolo yotlhe ya mmasepala ;
SEKEJULE 6
Pampiri e e ka ga kakanyo ya porojeke e tshwanetswe go konosediwa mabapi le porojeke e e tlhokang tshegetso go tswa mo pusong , Mekgatlho e e seng ya Puso kgotsa lekala la poraefete .
Go senya ntshodikuno mme go tseela batho nako e ba neng ba e beetse go dira sengwe .
Naga e tlhoka go :
Ga go na molemirui yo a ka itshireletsang go tshenyego ka ntlha ya maemo a bosa mme jalo balemirui ba tshwanetse go kgona go bona inšorense e e ka ba sireletsang go ditiragalo tse dintsi ka bophara .
1.1 Letlhomeso la semolao la tlhaeletsano
Meuta e dirisa phufudi ya metsi , e kgobokano ya teng e laolwang ke seemo sa tekatekano magareng ga metsi a a gololesegileng mo teng ga peo ( diteng tsa bongolajwa dithoro ) le metsi a a mo kgatong ya phufudi a a dikologileng pelo ya dithoro .
Mphahlele o bona e le madimabe gore gompieno maikaelelo mangwe le mangwe a mannye a go thusa a a fitlhelwang mo malokong a lelapa la Maaforika , ke fela ka ntlha ya go lemoga dikgolagano tsa madi go sa akarediwe dingwao tse di dumelesegang tsa lelapa .
togamaano e tshwanetse go golagangwa le mokgatlho wa semolao , o o jaaka Komiti ya Woto
Dipegelo tse di ka ga tiragatso di tshwanetse tsa neelwa Moruni Kakaretso le MEC wa porofense ngwaga o mongwe le o mongwe .
Mmu o sugiwa ka boiketlo pele ga go jwala go laola mefero gore e se tlhoge tota le mmidi o o ijwetseng .
Jalo ka tlwaelo go tlhokiwa go kalaka go feta fa go jwalwa mmidi go kgona go tshegetsa kgono ya go tsaya naterojene le dikotlo tse dingwe tse di leng botlhokwa mo mmung .
1.6 Moadimiwa o tla bona , ka ditshenyegelo tsa gagwe , tshireletso ya inšorense ya paka e khutshwane ya didiriswa , metšhini , le dithoto kgatlhanong le matshosetsi a molelo , go thunya , merwalela , le inšorense ya dithoto le dikhuduego ( go akarediwa tsa sepolotiki ) sefako , tshenyo e e feteletseng , tshikinyego ya lefatshe , molelo , matshosetsi a letshogo , go tsena kgotsa go tswa ka kapeletso ;
Di tshwanetse go rotloediwa go samagana le mathata le merero e kgapetsakgapetsa e fitlhiwang mo mokgweng wa lenaane .
Tlhola mathale go bona tshenyego .
Tshekatsheko ya SWOT e tla thusa go supaditlhokego tsa baagi tse di ka tshwanelwang ke go tsena mo go IDP
mabakeng a a tshwanetseng , fa bana ba , dikgetse tsa bona di sa
PR Kemeditekatekano
Netefatsa gore tanka ya kgatsho e bofeletso ka pabalesego mo sekgatshing .
Tsamaiso ya tsa ditšhelete ( go laola matlotlo , dipeeletsomadi , inšorense , go laola setoko , jj ) ;
Morago ga dingwaga tse tlhano ke batla go nna le diheketara tse 30 tsa mmidi le go uma go feta ditono tse 5 ka heketara .
Le gale , phela ka bonnete ba gore baemedi ba gago mo badiring ba kwa Grain SA ba tlaa dira tsotlhe tse di leng botlhokwa e bile tse ba ka di kgonang go leka go tlisa diphetogo le go di laola go kgona go di dirisa go thusa baumi .
Buisana le bona ka ntlha ya kumo e o batlang go e uma , ( dikatlanegiso , bokana , tlhotlhwa le phokotso ya tlhotlhwa ) .
Mphahlele o ne a dumela mo goreng go direla go ikokeletsa dithoto fela , jaaka go diragatse morago ga ditlhopho tsa 1994 , e bong ka nako ya fa ditšhono tsa ikonomi di ne di bulegela bantsho , go ne go kaya gore bantsho ba tlaa fetoga makgoba a dirai tsa ikonomi .
Monge yo ke mong / molaodi yo a leng moeteledipele .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
O ne a na le mathata a go ikopantsha le Hippo go romela lekgamu le lentshwa .
Fa o bona lebadi kgotsa mararabana mo matlhareng a mangwe mo masimong a gago mme o sa itse gore ke eng , tiragalo ya ntlha ke go ya go mmankgakga wa malwetse wa barekisi ba dikhimekala kgotsa moagisani yo a nang kitso ya malwetse .
Enoch Khumalo - Molemirui wa Ngwaga wa Boitlhokomelo ( balemirui ba ba dirisang bokana ba diheketara tse 10 kgotsa tlase go uma kumo )
Se se tshwanetse go dirwa gangwe kgotsa gabedi ka beke , mme o gakologelwe go baakanya kgatelelomowa ya thaere fa e ne e nyalantsheditswe morwalo o o bokete kgotsa ditiro tse di kgethegileng .
Re lebile pele go nna re go itsise ka se se diregang mo nakong eno e e itumedisang mo khamphaning e o e berekelang le ka Letlole la rona le leša .
Maloko a Komiti ya Woto a tshwanetse go emelwa ka bophara ke maphata a a farologaneng a baagi ( basadi , baša , baagi ba ba kgaphetsweng kwa thoko , jljl ) .
O ka hira lefatshe kgotsa o ka nna le PTO ya lefatshe la setšhaba .
Ke bothata bo bo leng bogolo go feta bo bo setseng bo supilwe e le kankere e e didimetseng mo bolemiruing ba Afrikaborwa mme ga bo elwe tlhoko le eseng .
8.3.3 go pegwa molato wa tlolomolao e katlholo ya yone e leng go tsenngwa mo kgolegelong go feta dikgwedi di le 12 kwantle ga tuediso-kotlhao ;
Ba ba tlaa tsayang tshwetso ka ga tsela e porojeke e tshwanetseng go e tsaya
Gantsi dipitso tsa Dikomiti tsa Diwoto e nna tsa dipuisano le dikgakololo .
4 . Q : Dituelo le dituediso ke eng ?
Bantshakuno ga ba nne le seabe mo tiregong ya temo le gona ga ba matlafadiwe go ka itemela ka bobona .
Botlhokwa ba go fudisa dikgomo mo masimong ga bo a tshwanela go thibela molemirui go simolola go baakanya masimo go jwalwa ka go ka bifela kumo ya ngwaga e e latelang .
Phasalatso ya tshedimosetso , go tsamaisa tshedimosetso e e maleba mo baameging botlhe le magareng ga bona , ke tiro e e botlhokwa ya dikomiti tsa diwoto e leng yona e di sa e direng ga jaana , go ya ka kakanyo ya setšhaba .
Re le tlhoka gore le fitlhelele maikaelelo a .
O tsene sekolo mo sekolong sa polase sa selegae go fitlha ka Seema 1 .
KAROLO 2 : LOUNU
Ditiro tsa CBP tsa 22 le 23 go neela diteng tse di maleba tsa leano go sekasekwa ke mmasepala ( jaaka e kwadilwe mo karolong ya 5 le mametlelelo ya leano la woto le diporojeke )
Montshadikuno
Thulaganyo ya go lebelela
Go na le bontlhopheng ba le 28 .
Jalo dikilogeramo tse 170 tsa naiterojene di tshwanetse go tswa mo mmung go bona kumo ya ditono tse 2 ka heketara .
O na le kgokagano ya mofuta mang e e seng ya mogala ya inthanete kwa gae ?
Kantoro ya Kgaolo ya Sedibeng
Puo ya kakaretso ke gore sebokophetlhi sa mmidi se tlhola tatlhegelo ya 10% ka ngwaga ya sejalo sa mmidi , fela tatlhegelo ya sejalo sotlhe e ka diragala .
O ne o ka akanya dintlha dife fa o rulaganya pitso go netefatsa gore e tsamaya sentle ?
Go botlhokwa go ela tlhoko gore , ka mo go kgethegileng , PAIA ga e laele mafapha a puso ( go akaretsa le makala a bosetšhaba , a porofense le a mmasepala ) , le motho ope fela kgotsa setheo se se nang le taolo kgotsa se se diragatsang maikarabelo go ya ka Molaotheo , ( jaaka Ofisi ya Khomišine ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa le Ofisi ya Mosireletsi wa Setšhaba ) , kgotsa molaotheo wa porofense ( jaaka Boto ya Laesense ya Bojalwa ya kwa Kapa Bophirima ) , go romela dikopo tsa PAIA kwa ditheong tsa puso .
Batsayakarolo ba buisa tiragalo e e neetsweng le go araba dipotso tse di latelang
Monontsha ka gale o tshelwa mo mmung pele ga peo - se se netefatsa gore monontsha le peo ga di amane gonne se se ka nna le kamego e e bosula mo tlhogong .
Thekiso
Lebokoso la N le neelana ka khutshwafatso ya mefuta e e farologaneng ya badirisi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso .
Reka ditsenngwateng tsa dijalo ;
2.6.4 Batlhokomedi ba Porofešenale
Togamaano ya metswedi : Go bona gore go tlaa tlhokega efe le gore e e kana kang go tshegetsa ditiro tsa porojeke ( batho , didiriswa , dimatheriale ) .
Go kgona go jwala mo masimong a a sa nosetsweng molemi wa korong o tshwanetse go itse sengwe ka ga popego le mabaka a mangwe a go mela a a tlhotlheletsang bokana ba kumo .
PAIA e tlhalosa mo go Karolo 23 ( ya setlamo sa puso ) le 55 ( ya setlamo sa poraefete ) gore fa Motlhankedi wa Tshedimosetso a sa kgone go bona direkoto tse di kopilweng , kgotsa fa go dumelwa gore ga di ise di ke di nne gone , morago ga go tlhomamisa gore go tserwe dikgato tsotlhe tsa go batla direkoto , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go romelela mokopatshedimosetso afitafiti go mo itsise gore direkoto tse a di batlang ga di ise di ke di nne gone kgotsa ga di bonwe .
Diporojeke tsa Botsamaisi jwa Tsamaiso ya Dipalangwa kgotsa ( TSM ) Transport System Management
Motsheganong 2004
( b ) Sebontshisegolo sa tiragatso se tshwanetse se kgone go lekanyetswa , se nne maleba , se nne le maikaelelo mme se tote dintlha .
" Go le gantsi temogo e e ka diregang e farologana le temogo ya semmuso , mme seo ga se kgang fela ya kgololosego e e tsamaisanang le maemo kgotsa taolo .
Ntekwane , Mphahlele o ne a emelela kagoseŝwa ya boagisano .
Botsamaisi jwa Diphologolo
Go fitlha ga jaana diperesente di le 90 tsa porojeke e di setse di konoseditswe .
2.8 " Ofisi ya Kgosi " e raya Kgosi le Bakhuduthamaga ba ba ipegang kwa go Kgosi ba ba neilweng tiro ya go okamela , go baya leitlho , go sekaseka , go bega , go rulaganya le go gakolola Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Dinako - Pitso e tshwanetse go rulaganyetswa nako e e siameng .
Mogodungwana
8.00 go fitlha ka 9.00
Motho wa mmatota , fa a bapisiwa le motho wa semolao kgotsa mankge mo go tsa molao jaaka koporasi ( leba mankge mo go tsa molao fa godimo ) .
E ntse tshiamelo le tlotlo e kgolo go rutwa le go gakololwa ka ga dilo tse ke Grain SA .
Mo mabakeng mangwe jaaka mo monakalading , e dira peo , e na le segwere le medithola - se se e dirang bokete segolo go laolwa .
Tsotlhe tse , le gale , di ka fetolwa .
K : Melawana e kaya semmuso se batlhokomedi ba ka se duelelwang le se ba ka se se duelelweng .
Motlatsa-Modulasetulo o ne a leboga maloko otlhe go bo a ne a le teng le go tsaya karolo ga bone ka tsela e e nang le matswela mme a tswala kopano ka thapelo ka15h00 .
Digato tsa go mela tsa mmidi tsa V3 go ya V5
Go eletsa puso mmogo le balekane ba loago mabapi le go tsenya leano tirisong .
5.2 Ntle le fa ntlha nngwe e romelwa go Kgotlakgolo e le go ba naya fela tshedimosetso , ntlha nnwe le nngwe e e amanang le dikgang tse di sa abelwang dithata , e tla nna le tshitshinyo e e ka nnang ya amogelwa ke Kgotlakgolo ;
Mokgwa wa tsamaiso : Ditlhopha di le 4 tse dinnye
Dikgoreletsi tse di akaretsa ditsamaisotaolo tsa semoalo ts edi dirisiwang mo ditlamong kgotsa dintlha tse di amang le lekgetho .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
DITSHONO TSE DI TSWANG MO KHUMONG YA DITSHEDI TSA AFORIKABORWA
Toit Wessels , Morulaganyi wa kgaolo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA
TK e ka tlamelwa fela ke ditšhaba tsa fa gae le batho
( i ) a sa dumele maikarabelo , ga a tshwanelwa go botswa dipotso mabapi le tlolo-molao e a latofadiwang ka yona ebile ga go na tshedimosetso mabapi le phaposo ya kgetse mo tshekong kgotsa go bonwa molato mo nakong e e fetileng kgotsa tatofatso e e iseng e sekiwe kgatlhanong le ngwana , tse di tshwanetsweng go tlhalosiwa mo dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko , mme karolo ya molawana wa ( 9 ) ( c ) mmogo le diphetogo tse di tsamaisanang le ona , o a diragadiwa ; kgotsa
go siamisa tiragatso e e bokoa
Seno se neelana ka tšhono ya go godisa ikonomi , go oketsa go bona ditiro le phokotso ya bohuma .
Thibela gore mmu o ome mo godimo mme o thatafale kgotsa baakanya ka bonako fa go direga .
Rae ga e monate fa e setse e ungwile ka gore boboa jo bo ditedu jo bo tlhaba loruo mo molomong , nkong le matlhong .
Referense
phokotso ya go fela le go senyega ga didiriswa mo metšheneg e e turang .
( d ) go senya kgotsa go tlosa diboto tsa papatso kwantle ga molao , dipolakate , diphousetara kgotsa dilo dipe tse dingwe tsa ditlhopho tse di dirisediwang thulaganyo ya ditlhopho ;
Ditlamelwana tse di tlhagisiwang ke ( di itsege gape jaaka mabaka a ntshodikuno ) .
Re šebane le kabosešwa le pusetso ya lefatshe , re tshwanela go gaisana le ditlhotlhwa tsa dithoro tsa lefatshe , re mekamekane le ditlhotlhwa tsa ditsenngwateng tse di kwa godimodimo le tse di sa gaisaneng le boditšhaba ; e bile re lema mo nageng e e kgwatata , e gape e itemogelang ditshwaetso tsa kgotelo ya lefatshe go ya ka dipaterone tsa maemo a loapi .
3137 or 3140 or 3141 : Ka maemo a kumo a a leng ditono tse 8 ka heketara , Lungelwa o ntse a nyenya .
Motswedi !
Bantshadikuno ba ba tlhabologang gantsi ba sa ntse ba leka go tlhabolola dikgono tsa bona tsa temothuo mme ka jalo ba nna le bothata jo bogolo mo baadimising ba madi .
Gore bolemirui ke kgwebo e e pila go itirelela bophelo .
Mokgwa wa bofatlhosi : Dipuisano tse di tsenelwang ke batho botlhe , ditlhopha tse di nnye
Referense
Se se akarediwang
Go le kana kang , go le go kae ? )
Lenaneotlhabololo la Balemirui
Didiriswa tsa pabalesego di tshwanetswe go tlhokomelwa sentle .
Theipi e e kgomaretsang
Ke kgwebo e nngwe kwa ntle ga ya bolemirui e e agiwang ke batho ba ba nang boikaelelo bo bo tshwanang mme ba dumela go dirisana go bona boikaelelo bo .
Mo dinakong tse di fetileng , go tsepama ga rona mo tokologong ya sepolitiki , go go amogelesegang , le mo botaking , di re file monyetla o o belaetsang wa go fetisetsa ponagalo e kgolo ka kwa morago - go iketla gole go ile go fedile .
( e ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke batho ba ba kgonang go neelana ka ditirelo tsa phaposo le thibelo ya kgetse mo tshekong ;
Mogodungwana
( f ) taelo ya go nna le balelapa ;
Seabe sa ditlhaselo tse se na le ditlamorago tse dikgolo mo dikamanong tsa rona tsa ikonomi le loago mo kontinenteng le go ralala lefatshe .
Letsholo la baagi la phepafatso
O ka gakgamala gore keng go tlhokega go tshwenyega ka mefero mo go moranang .
Tsamaiso
Bobotlana jwa didiriso tse di tlhokegang mo go tseeng dikao ke mmepe wa polase , ditshupetso tsa GPS ( fa go tlhokega ) , diboro tsa mmu tse di nepagetseng , kgotsa digarawe ( fa go ka tswelediwa boteng jo bo tshwanang ) , dikgetsana tsa dikao tse dikgolo , dikgetsana tsa laboratori tsa mmu , dipene go tshwaya dibokoso le direkoto tsa masimo tse di kwadilweng .
O sa batla go kgona eng ?
Tshireletso ya loago e tlisa boutlwelano jwa loago mme e netefatsa maemo a a amogelesegang a botshelo .
Ke didiriswa dife tse di dirisiwang mo togamaanong ya kgato ya tsenyotirisong ya tsamaiso ya porojeke ?
Kgaogano e , e ripitlile botshelo jwa setso le ba go nna mmogo mo dikgaolong tsa seteropo .
Bolaodi ba diphatsa mo polaseng ya gago
Rulaganya dipego ka tshimo e nngwe le e nngwe mo polaseng ya gago mme le mefuta ya dijwalwa tse di farologaneng tse di jwalwang e bile o kwale le data ya molokololo wa mefero gore wena le morekisi wa dibolayamefero wa gago le kgone go supa mefero e e sa fengweng mme gape le go bona ka bonako gore ke mefuta efe e e simololang go fenya lenaneo la dibolayamefero le le rileng .
tlhatlhoba didiriswa le ditlhokego tsa baagi
Tuelo ya Patlisiso le Phetogo
Kwa ntle ga mathata a a neng a le teng , tiriso ya eleketeroniki go laola batho ba ba tsenang e e dira sentle .
Monontsha ke selo se se jang madi go feta dilo tsotlhe tse di lokelwang mo mmung mme go netefatsa ntlha ya bolaodi bo bo siameng go direla le go tlhokomela dilokelamonontsha tsotlhe ka nako e sejwalela sotlhe se direlwang .
Bakwadi ba dipuo tsa bona ba tlhoka go ikgolola mo go kwaleng ba lebile dikolo , mme ba akaretse dithitokgang tsa segolo .
Gakologelwa gore go na le pharologano e kgolo thata mo mmung mo masimong .
Puso e dirisa Tlhabololong ya Togamaano ya Motlhakanelwa go rarabolola go se nneng teng ga tekatekano le go netefatsa gore tlhabololo e fitlhelela ditlhokego tsa baagi .
Dikemedi tsa bobegakgang tse di nang le tumelelo di tshwanetse go tsaya maemo a tsona ka go latelana ga tsona ka 17 : 30 .
Go bola ga tlhaka ka ntlha ya baketeria
9 . Dikomiti tsa Photefolio le / kgotsa Dipego tsa Maloko a Tsone
Dibolai tse di tlwaelegileng
Buisa le baithuti dintlha tsa khoso mo ditsebeng 71-75 .
Ka go tlhoka lesego , mo dingwageng tse di sa tswang go feta , ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa ntshodikuno , sekao : metšhine ya temothuo , disele , monontsha , peo , dibolayatlhatshana le dibolayasenyi , inšorense ya dijalo , thobo le dipalangwa , di tlhatlogile go bonala , le mororo tlhotlhwa ya korong e wetse tlase .
Khutshwafatso
4.2 Didiriswa go netefatsa gore basadi le ditlhopha tse dingwe tse di ikgatholositsweng di akaretsiwa mo tsamaong ya saekele yotlhe
Ntlhakgolo ya ga Mphahlele ke go re go na le makoa a thuto mo lefatsheng le le tlhabologang gammogo le dinaga tse di humileng jaaka United States of America .
Tsholofelo ke gore nako e tlaa tla e thuto e tlaa samaganang le mathata a a ka se keng a rarabololwa ke dithulano tsa sepolitiki .
5.1 Mo mabakeng a go bala morokotso go ya ka tumelano e , kgwedi e tla nna nako go tloga ka letsatsi la ntlha la kgwedi go ya go letsatsi la bofelo la kgwedi go akarediwa malatsi ka bobedi .
Sekao sa kabo ya ditšhelete e ka nna maemo a kadimo ya madi a a supang melato yotlhe ya gago go kgaogangwa ke tlhotlhwa ya tsotlhe tse o di tshotseng mme go supiwa ka bolekgolong .
Botshelo jwa peo bo imena gabedi fa themphereitšha ya poloko e le kwa tlase ka 5ºC .
Ka go le jaanong re gorositswe tlhagiso ka ntlha ya tirisanommogo e go le Lefapha la Tlhabololo ya Lefatshe go nna nngwe ya kgaolo ya ntlha ya Pampiri e Tala ya tlhabololo ya lefatshe .
Foo modumo wa didiriso tse di gaufi o ka khurumetsang modumo wa go itayaitaya , tlhatlhobo ya matlho ya gale le gale ya disireletsi tsa lebanta tse di kobegileng kgotsa senyegileng le yona e tlaa bontsha kamano ya sesireletsi sa lebanta .
Fela ka ntlha ya go sa tlhomamang ga ditlhotlhwa tsa mebaraka tsa dikuno tsa bona le matshosetsi go tswa matlhotlhapelo a a amang le maemo a loapi , tshireletsego ya peeletso ele ya tshimologo ga e a netefalediwa .
A o na le lorato lwa tlhago lwa kgwebo nngwe ?
O leta diura di le 3 e bile nako ya dijo tsa motshegare e e fitlha .
Ka ditiragalo tsa go sila le go tlhotlha go feta bokana ba gare ga gotlhe ba dibitamini tsa B1 , B2 , B3 , folik asete , kalseamo , fosoforo , senke , koporo , tshipi le moroko go a latlhega .
Se e ne e le tsibogo ya tekanyetso ya ditlhokwa e e fitlhetseng gore temothuo mo lefelong le e tlhoka dipeeletso tsa ditšhelete go nna mosola .
Khoso e , e tsenyeletsa dimojule tse di latelang :
Ka nako eo , Mphahlele o boela mo dingwageng tse dintsi tsa maitemogelo a gagwe jaaka motho wa thuto mme o tshitsinya tsela ya go tswa mo maemong a ; a tlhalosa , gore yunibesithi e kaya diphetogo tsa kharikhulamo jaaka ntlhakgolo mo thulaganyong ya yona ya diphetogo .
GORE tatelano ya maemo ya Bokaedi jwa tsa Matlole e fetolwe ka tshwanelo mme e AMOGELWE .
Seako sa mmidi se setala se thubega ka kotlo ya ditlhale le dinonofo .
Tlhotlhwa ka botlalo ya dikhemikale tse di dirisiwang fa go gaswa jalo e ka nna R30 ka heketara fela .
Setlhopha se se ikaeletsweng se supilwe jang ?
A o kile wa akanyetsa go tlogela go dirisa Telkom ?
Thulaganyo e kaya gore o tshwanetse go baakanya ka thulaganyo go diragatsa maano a gago a ditiro tsa isagwe .
15 . DITHULAGANYO TSA DIPHETOGO
Dipotso tse , di dirisetswe go nolofatsa dipuisano tsa botlhe le go thusa mmotsolotsi go akaretsa dintlha tsotlhe .
Ka jalo , mo dikgweding di le mmalwa tse di fetileng RBP e ntse e baakanyetsa go fitlhelela dipatlafalo tseno
Victor o nyetse Linah mme ba tshegofaditswe ka bana ba le batlhano , basetsana ba bararo le basimane ba babedi .
Go tsaya karolo ga baagi ba selegae mo go direng ga mmasepala go netefatswa ka go dira ga Dikomiti tsa Woto , mo go rulaganyeng KPI le diikaelelo tsa tiragatso ga mmogo le go netefatsa botsayakarolo jwa baagi mo go tlhokomeleng le go sekasekeng dilo tse .
( ii ) go tlhagelela ga ngwana kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana ; kgotsa
Molemirui o tshwanetse go itse gore seemo sa kumo ya gagwe se tlaa nna sefe ka nako ya go folosa pele kumo e phepafatswa , e sefiwa go tlosa dithaponyana le dilonyana tse dingwe , mme e isiwa go bolokiwa .
Pusoselegae e tshwanets go begela setšhaba gore madi a e nang le ona a dirisiwa jang .
Tsona di akaretsa ditshwanelo tsa thuto , tsa matlo , tsa tshireletso ya loago le tsa phitlhelelo ya metsi .
Netefatsa gore mofuta wa ditlhokego tsa lefelo le le rileng di tlhaeletswa sentle kwa mmasepaleng .
Mo tsebeng e e latelang ke sekao sa papetla ya Gantt e e bonolo .
Ba tshegetsa tsamaiso le go kwalwa ga leano .
Go tshelwa ga nontshogodimo ;
Disalela tse di silwang ke dijo tse di siameng tse di ka go thusang go nna le dijo go jesa diruiwa tsa gago mariga otlhe mme o ka nna wa tshwara diruiwa di ntse di siame ka go di jesa disalela tse di silwang ka letsatsi mme o di kopantsha le moroko le koketso ya poroteine .
O ne a gatelela botho jwa rona jo bo tshwanang .
Fa o tlhokafala , bajaboswa ba gago ba tla duelwa boleng jwa Diyuniti tsa gago tsa Mahube jwa go fitlha ka letlha le o tlhokafatseng ka lone ; ga ba kitla ba newa tse dingwe fa o sena go tlhokafala .
Polôlotlhaka e ka tswelela go fologela kwa botlaseng jwa kutu kgotsa go tlhatlogela kwa seakong .
Sekao : fa montshadikuno a tlhoka gore rakonteraka a leme palo ya diheketara e e rileng boteng jo bo rileng , se se tshwanetse go tlhaloganngwa ka botlalo ke matlhakore oomabedi mme go nne botoka fa e tsentswe le mo konterakeng - sekao e ka nna 30 ha ka boteng jwa 300 mm .
Pele o tlhakatlhakanya kgotsa o tsentsha sebolayadisenyi , tlhokomela gore o dirise ditlamela tse di tlhomamisitsweng gore o gase bokana bo bo leng botlhokwa mo lefelong le o batlang go se gasa teng .
Jaanong , reka go tsamaelana le maano a gago .
O dirisa founo ya gago jaaka modeme
Mphahlele o bona go gakgamatsa , gore ntlhatebo ya Bophirima le Bokeresete ya molao e ikaegile ka kakanyo e e lengkgopolo ya boleo fela .
O ne a reka mafelo a maitiso a go nwela ( lounges ) a le mabedi , a aga butšhara mme gape a reka loruo .
Pele ga tlhogo .
Mongwe le mongwe yo o gaufi yo o hemang mowa a ka tshwaediwa ka TB .
Mesi le melelo go tswa metsweding ya maatla di na le seabe mo kgotlelegong .
Go jwala korong mo kgaolong ya Overberg .
Dintlha tsa bolaodi tse di leng botlhokwa ka dikgwedi tsa Seetebosigo le Phukwi
Kgotlatshekelo jaanong e dira taelo ya tuelo ya tlamelo go ya ka tumalano magareng ga maphata ka bobedi .
Motho yo o tlhabololang thoto e e umakilweng fa godimo .
Ka dingwaga tsa 2012 / 2013 re robile korong e ntsinyana mo diheketareng tse 190 .
ka moo setšhaba se ka tsayang karolo le ditheo tse di tla tlhodiwang go netefatsa botsayakarolo ba setšhaba
E tshwanetse ya dira temogo ya gore ditshwanelo tsa mongwe le mongwe di sireletsegile gore go tle go babalelelwe setšhaba molemo o mogolo , se motho a tshwanetseng go se direla .
Fa metšhene e , e sa phepafaswe sentle pele ga go beiwa e ka senyega ka boiketlo mme ya nna le mathata mme go botlhokwa thata go e tlhokomela go sireletse didiriswa tse .
( i ) dira gore motho yo o leng botlhokwa a nne teng mo go konosediweng ga dipatlisiso , a tlhagelele kwa dipatlisisong ;
Foreisetata
Batlhotlhomisi ba kwa ARC-GCI ba ntse ba dira patlisiso go boelela go tlhomamisa sephetho sa mefuta ya go boloka mmidi mo go tshelang ga afalatokosini le methuthuntshwane e mengwe ( fumonisins , deoxynivalenol , nivalenol le zearalenone ) mo go ungweng ga mmidi ke balemirui ba ba dirisang bolemirui go iphedisa kwa bokone ba kgaolo ya KwaZulu-Natal .
Dikomiti tsa Woto di na le seabe se segolo mo go siamiseng le go boeletseng NSDP ka gonne e ikaegile ka ditshwaelo tse di tswang kwa pusoselegaeng .
LENANEO 2 le neelana ka tshobokanyo ya ditlhokego tsa ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi .
Ka dinako tse dingwe tsa ngwaga maemo a kgatsho a ka siama fela mo karolong ya motshegare kgotsa bosigo .
Gakologelwa gore ka gale o ka tlaleletsa ka selatso se se siameng gore dikgomo di tle di dirise digwata tsa boleng jo bo kwa tlase botoka , fela le gale fa o se na digwata , ga o kitla o kgona go felegetsa dikgomo tsa gago mo marigeng di le mo maemong a a siameng .
Katiso ya mopitlwe 2009
Dibokotikologo di tshwanetse go tlholwa go netefatsa gore di tsamaya sentle e bile le gore ga di a senyega .
Fa o se na bonnete jwa gore o ka rerisana jang ka ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola , DEA e teng go thusa .
Nako ya go butswa .
O tlhotlhelediwa ke eng ?
Tiriso e e nonofileng ya thulaganyo ya tsidifatso e tlhoka phepafatso ka selebalo , bogolosegolo ka nako ya diphetogo tsa ditlha fa tlhaoloso ya sithebelakgatselo go tshelwa kgotsa se ntshiwa .
Ke mekgatlho efe ya baagi kgotsa lefapha la mmasepala le re batlang go le laletsa go tla go dira tlhagiso mo komiting ya Woto kgotsa mo kopanong e e tsenetsweng ke balatedi ?
O letlotlo ruri mme ke moemedi yo o pila thata go Grain SA .
motswedi , mokgwa , go diragala kgapetsakgapetsa le šedulu ya go kokoanya tshedimosetso
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jurie@grainsa.co.za .
Ntlha e nngwe ke go se fele pelo mme go tlhola o tswelela pele le go ithuta ka diphoso tse o di dirang .
4.4.2.1 tlhalosa boemo jwa DITLAMO TSA RBN ka dikgang tse di amang maloko a RBN ;
AMOGELESEGA - fa di tlamelwa gore di kgotsofatse ditsholofelo tse di utlwalang tsa badirelwa , baagi , baduelalekgetho
Matlha a go wa ga serame a a solofetsweng .
Babatlisisi ba ba tswang kwa ditheong tsa thuto e kgolwane tse di itsegeng kgotsa ditheo tsa patlisiso
3.3 Dithapolo tsa tlhotlhololo ya ditheo tsa bong le tekanyo mo diporojekeng tsa tlhabololo
Katlego e e supiwang ke kwa lefatshe le dirisiwang go naya batho ntshokhumo mme kwa go palelwang ke kwa ba ba le amogetseng ba neng ba akanya gore le tla fetola bophelo ba bona ka go nna le lona fela .
go dirisa ka tshwanelo didiriswa tsa ditirelo gore go tle go lotaganngwe thebolelo ya ditirelo tsa pusoselegae mo maikaelelong a porojeke ya tlhabololo mo teng ga dithulaganyo tsa Komiti ya Woto
Go tlatsa foo , Dikomiti tsa diwoto di ka amogela dipegelo tsa ditirelo tse di bokoa kgotsa tiragatso ya badiri ba mmasepala .
Lebelela dintlha tsotlhe tsa bolaodi - go uma , go reka , go rekisa , ditšhelete , batho , go busa , tirisano , thoto , le didiriswa tota le boaodi ka bophara .
Dintshwana tse di lekanyang .
51 . Maikaelelo a phaposo ya kgetse mo tshekong
Mo dimela tsa mmidi mo dikgaolong tse dingwe jaaka mona mo Bokonebophirima di ne di naya dikilogeramo tse 200 go ya tono e le 1 ka heketara mo go re isang go tlhotlhwa e e ka nnang R500 , 00 go R2 500 , 00 ka heketara , masimo a disonobolomo a ne a ntse a makatsa ka go naya kgaolo ya 0 , 5 ya tono go tono le kgaolo ya 1 , 2 ka heketara ka tlhotlhwa e e neng e le R2 500 go R6 000 ka heketara .
Ke puiso ya thuto e e batlisisang ditlhaloso tsa bokwadi ba maAforika a a kwa moseja- ba ba kwa ditlhatlhakeng tsa Caribbean , le ba ba kwa Amerika Bokone .
Molemirui o tshwanetse go tlhola a tlhokomela phetogo ya ditshenyego mo dijwalong tse dingwe le tse dingwe mo tefosanong ya dijwalwa .
Tshwaragano - baagi le khansele ba dira mmogo gape ka tshwaragano ba nna le seabe mo go rulaganyeng le mo tseyeng ditshwetso .
Kgotsa tlhotlhwa ya kumo ya gago e wetse tlase ka gore maemo a tikologo ya dipolesi e fetogile ( dikelotefo tsa go tlisetsa mo lefatsheng ) mme gakologelwa gore balemirui ke ba tsaya tlhotlhwa .
" Lenaneo la rona la tlhabololo ya mafaratlhatlha le tswelela go baya kwa setlhoeng mafaratlhatlha a ikonomi ya loago jaaka ditsela , maokelo le dikolo , " ga rialo Tonakgolo David Mabuza fa a ne a ala Puo ya Maemo a Porofense ( SOPA ) .
Go ya ka molebo wa sematlole , go tlaa tlhokega ka jalo gore tsamaiso ya kgwebo ya temothuo e tshwanetse ya tswelela go tokafala go kgona go tshegetsa katlego ya sematlole .
O bone thobo e e kae ka heketara , mme o kgonne go rekisa dijalo ka tlhotlhwa ya palogare ya bokae .
Ke rua dinku le dikgomo mme ke lema mmidid .
Ka jalo go botlhokwa thata gore o sekaseke , rulaganye le go diragatsa mekgwatiriso ya tsamaiso yotihe e e gaisang .
agang ba botsa dipotso .
Dipholisi di laola tlhomo , ditsamaiso le ditiro tsa Dikomiti tsa Diwoto mo mmasepaleng wa tsona le go neelana ka thulaganyo e e siameng ya mekgwa le ditsela tse di yang go thusa Dikomiti tsa Diwoto go dira ka katlego .
14 . Go gapeletsa kgotsa go dira gore batho ba ba nang le dingwaga di le 18 kgotsa go feta ba lebe ditlolomolao tsa thobalano , ditiro tsa thobalano kgotsa go ikgotsofatsa ka tsa thobalano ka bowena , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 8 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Go bonetse gore fa medi e ka kgona go tsenelela pane e e omileng kgotsa ya thusiwa ka ditsenelano mo paneng e e omileng e , e kgona go gola sentle go feretlha metheriale ya mmu e e boleta kwa botennye mo porofaeleng ya mmu .
Go tsaya ditshwetso tse di gaisang mabapi le dintlha tsa temothuo tse di maleba , montshadikuno o tshwanetse go nna le tse di latelang :
Tshenyegelo ya selatswa e ka nna R40 ka kgwedi .
Mo athikeleng pele ga e , ntlha ya gore kadimo e e gaisang tsotlhe ke tšhelete mo patleng , e ne e gatelelwa .
Tswelelopele kwa NAMPO 2015
Dikomiti tsa diwoto di ne tsa tlhagisiwa dingwe tse di batlileng go nna tse nne tse di fetileng e bile go botlhokwa gore maitemogelo maloko a dikomiti tsa diwoto a a dirileng sebaka se se leele a isiwa mo ditogamaanong tsa koketsokitso .
Go ya ka dintlha tse di jaaka mofuta wa polase , tlelaemete , thato ya montshadikuno , mmaraka wa selegae , j.j , montshadikuno o tshwanetse go tsaya tshwetso gore o tshwanetse go rua diphologolo dife .
Moumi o tlaa dirisa KONTERAKA YA BOKAMOSO go itshireletsa go phetogo ya tlhotlhwa .
Sweta gore o tlhoka eng mo polaseng ya gago jaaka tse di dirisiwang ka letsatsi le letsatsi le tse o tla di dirisang e le furu mme o akanye gore o ya go rekisa kumo e e setseng leng e bile le jang .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Hisetori ya Aforikaborwa ya ditshegetso ka matlole le yona e fofatsa maemo a tse amogelesegang .
( a ) Molao ono mo lobakeng la ngwana ; le
Langa o dirisa thekenoloji ya tse di kgonang Round-up .
24 . Tekanyetsokabo ya matlole go ya ka tlhokego
A tlaa gogela dipeeletso kwa dikgaolong tsa magae , le go godisa tlhabololo ya temothuo e e eletsegang thata koo e e tlaa amang thata bontsintsi jwa balemi ba bantšhwa mo nageng eno .
Go uma ga dijwalwa tsa selemo go nna 85% ya boyotlhe ya kumo ya rona go bapisa 15% ya kumo ya dijwalwa tsa mariga .
Go mo neile kgono ya go ela tlhoko le go dirisa tse a di tshotseng mo heketareng ya bobedi mo a kgonneng go jwala dinawa , ditapole , dipotata le mmidi .
Athikele e kwadilwe ke Edson Ncube le Sylvia Phokane ; ARC-Grain Crops Institute , Potchefstroom , go SA Graan / Grain Seetebosigo 2014 .
Dingwe tsa dipotso tse di bodiwang ke tse : " fa re tsena mo ntshodikunong ya ethanolo go tswa mo sukiring le mmiding , se se ya go kaya eng mo tshireletsegong ya ya dijo " o buile jalo .
" Ee go ntse le boleng jo bogolo mo go rona gonne e re baakanyetsa temothuo mo isagweng .
Fa gongwe o tlaa tshwanela go suga mmu ka dimela gangwe gape , mme morago ga moo di tlaa mela ka bonako e bile o tlaa se kgone go tsena ka diterekere le didiriswa tsa gago mo masimong gape .
tse di amanang le go dirisa bojalwa le ditlamorago tsa gone
Setshwantsho 1 : Dikarolo tsotlhe di tlhatlhobiwe sentle .
1.1.1 Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998
Dimmasepala di tshwanetse go tlhama pholisi ya tsona ya Dikomiti tsa Diwoto e e tshwanetseng go amogelwa ke Khansele ya Mmasepala .
Didiriso tse dintšhwa di tlhotlhwa godimo mme bantshadikuno ba ba tlhabologang ba bantsi ga ba kgone go di fitlhelela , e bile go na le ditheo di le mmalwa , fa e le di diteng , tse di ikemiseditseng go tlamela theko ya didiriso tse dikgologolo tsa temothuo ka matlole .
Fa ntlha ya bosenyi e letla , ke batla go simolola go rua dinku .
Go fopholetswa gore 16% ya batho ba mo mmasepaleng ba na le mogare wa HIV .
4 . Kwa bofelong go na le go ithulaganyetsa tiragatso ya CBP ya malatsi a le marataro mo wotong e nngwe le e nngwe .
Maikaelelo ke go :
5.11 go tlhatlhoba le go amogela semmuso tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
( v ) rulaganya kopano , e e tshwanetseng go tsenelwa ke ngwana , motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ebile e ka tsenelwa gape ke motho mongwe le mongwe yo o kgonang go neelana ka tshedimosetso mabapi le kopano e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 4 ) ; kgotsa
GORENG GO LE BOTLHOKWA GO BASADI GO TSAYA KAROLO MO GO DIRENG MOLAO ?
Fela fa masimo a setse a kgatshitswe netefatsa gore o lepa dinonofo tsa dikhemikale mo mathateng mo meferong kgotsa ditshenekegi tse di kobilweng .
Maikaelelo
Mmasepala mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le khansele ya mmasepala e e nang le bakhanselara botlhe ba diwoto le ba PR .
Madi a a adimiwang a tshwanetswe go busetswa ka mafelo a nako ya go ntsha khumo go tsamaelana le tsalo ya madi a e e leng tlhotlhwa e o e duelang moadimamadi go go adima madi .
Tšhembara e jaanong e dirisediwa ditheetso tsa setšhaba , go fetisa melao le tiro ya tebelelo ya Palamente .
Ditheo dingwe ga di rate go neelana ka kadimo pele ga inšorense e amogelwa , se se tlhola maemo a a tlhobaetsang .
10.7 Mokgwa-tsamaiso wa dikopano tsa Lekgotla la Dikgosana
11 . Bosupi jwa kitso ya bosenyi
Rašio ya kere e ama jang lebelo ?
Bontsha kitso le tiriso ya leano le le ikaegileng ka baagi le ditšhono tsa botsayakarolo ba Komiti ya Woto .
Bosa bo o bo bonang mo polaseng ya gago bo ka farologana gagolo le bo bo fitlhewang mo polaseng ya moagisani wa gago le fa le nna mo kgaolong ya lefatshe e tlelaemete e tshwanang .
Dingwaga tse di ka nnang 5 kgotsa 6 tsa luserene - korong - bali - kanola - korong - bali .
Ditlhaka tse di omisitsweng e bile di phepafaditswe di ka bolokiwa go itirela kgotsa di ka bolokiwa ke ba ba dumelang ka go kopana mo tikologong go rekisetswa go ba bangwe kgotsa ba ditshilo ba ba rekang mmidi o mosweu go sidiwa go nna bupi kgotsa fa di le disetlha go balemirui ba ba dirisang mmidi go nna kotlo ya diruiwa ka ntlha ya bontsi ba karotene e e fitlhelwang mo mmiding o mosetlha mme e le mosola go diruiwa .
Tiragalo e tshwanetse ya akaretsa go itebaganya le bonnete jwa hisetori .
Setshwantsho sa 2 : Segasetsa sa kalaka se se tlwaetsweng - gakologelwa go tlhola o ntse o tlhokomela didiriswa tsa gago sentle .
Thuso ya mmuso ga e teng mme fa e le teng e nnye thata .
LOTSENO ( BOLENG JWA PALOGOTLHE YA NTSHOKUNO ) - DITSHENYEGELO TSA NTSHOKUNO = PALOGOTLHE YA MADI A A FETILENG - DITSHENYEGELO TSA TLHAMALALO & DITSHENYEGELO TSE DI TSEPAMENG = LOTSENO LWA POLASE LO LO SEATLENG - DITSHENYEGELO TSA LOBAKA LOSELE = POELO YA POLASE
Kwantle ga bana
Tseela dintlha tse tlhogong fa o tshela motshetelo :
Ka bomadimabe , go ne go sa ntse go se na dikaelo tsa tlhopho ;
Go fopholetswa gore o ka gatisa ditsebe di le 800 ka eneji e o senyang ka go tlogela monithara o tshubilwe bosigo botlhe .
Tshwantshanya dikuno tsa ditsenngwateng mme o rerisanele tlhotlhwa e e isegang botoka gore o kgone go tshola ditshenyegelo ka heketara di le kwa tlase ka fa go kgonegang ka teng .
Molaotheo , 1996 o tlhomile pusoselegae jaaka lekala le le kwa thoko la puso le le nang le maikarabelo a thebolelo ya ditirelo .
Founo ya mogala e go naya boleng jo bo oketsegileng jwa madi go feta selulafouno
Ke batla go dirisa lebaka le go leboga botlhe ba ba thusitseng madirelo a kanola mo Afrikaborwa , tota The Protein Research Foundation ( PNS ) , Soill ( Southern Oil Ltd ) , Dikgwebo tsa Bolemirui , Grain SA le baumi botlhe .
- Tuelo ya thekiso
Go botlhokwa go lemoga gore mesola e tla farologana mo dikgatong tse di farologaneng tsa patlisiso ka ditshedi .
Go katisa Bomankge ba CBP go dirisa khamera ya dijitale
Majang a a leng mefero mo masimong a mmidi e ka nna motlhwa ( Cynodon dactylon ) kgotsa motlho , mfafa ( Urochloa panicoides ) kgotsa phoka , namele / moseka ( Digitaria nuda ) , segaolane ( Sorghum halepense ) , molekangwetsi ( Eleusine coracana ) kgotsa bojang ba jongoso .
Selekanyi sa themphereitšha se lekanya themphereitšha ya enjene .
Kgolaganyo
Peo e e salelang mo dibakeng tsa sediriswa sa go jwala e tloswe gore e se simolole go tlhoga mo teng .
Kerafo 2 e bontsha gore magareng ga 2004 le 2007 , tlhotlhwa ya korong ga e a ka ya lepalepana le ditlhotlhwa tse di oketsegileng tsa disele le menontsha - seemo se se reketlang tota .
Go sireletsa tshireletsego ya motho le thoto 51
Re ka se ikgatholose ikonomi e tla fetogela go mmaraka o o dirisang bodiri jo bontsi fa maemo ano a tswelela .
Dikhemikale tse di dirisiwang mo lenaneong le di tshwanetse go dirisiwa ka kelo tlhoko ka nako ya bokana ba dimela e e rileng .
Mafoko ao a kwadilwe ka 1896 ; gompieno ga re ka ke ra tlhola re ganela bothata jo .
Se ke tšhono e ntle thata ya go tsamaya o lekola masimo a gago le go bona mathata a o ka nnang le ona le go baakanngwa go sa le jaanong ( sekao : tlhaelo ya Naeterojene e e ka baakanngwang ka nontshogodimo ya LAN ) , le a mangwe a a ka baakanngwang setlha se se latelang .
Ga e maleba ( * )
ka kgang e e rileng mme e tshwanetse go akaretsa mekgwatsamaiso ya go ikobelwa ga melao .
A o na le diterekere le didiriso ?
Fa ba le lesego go kgona go amogela dineo , ba ka fokotsa madi a ba a adimileng .
Go fitlhelela dintlhaphitlhelelo tsa thobo ka heketara - se se raya gore ntshodikuno ka heketara e tshwanetse go fitlhelela dintlhaphitlhelelo tse di tlhomilweng mo tekanyetsong ya ngwaga le ngwaga .
Dinamane tse di swang pele ga phusetso ke tatlhegelo mo moruing .
Fa dimela di gola go lekana le fa lengenana kgotsa lengole le leng teng , o setse o le gaufi le go re o gorogile ' gae ' mme , go raya gore pula e nele sentle , o setse o na le bonnete ba gore kumo e tlaa robiwa .
Mo kgatong ya togamaano batsayakarolo ba tlaa supiwa mme le badiri ba ba bokgoni ba dirisiwe go netefatsa gore tsenyotirisong ya katlego e a atlega .
4.1 Dikarolwana tsa botlhokwa tse di tlhokegang mo thulaganyong ya CBP
49M - Gakologelwa maatla a gago
Bona ba akaretsa , mokhanselara wa woto , batlhankedi ba mmasepala ba ba akaretsang meyara , motsamaisi wa mmasepala , badiri ba mmasepala , badiri ba tlhabololo ya baagi , baeteledipele ba setso le baagi , ba ba dirwang ke ditlhopha di le mmalwa tsa bakgatlhegedi , bagwebi , mekgatlho ya bašwa , mekgatlho ya basadi , mekgatlho ya balemi le mekgatlho ya maphata a mangwe fela .
Dintlha tse di kwadilweng : Dintlha tse di kwadilweng ke ' tumelano ' magareng a ditlhopha .
Dikgono tsa ikonomi mabapi le Bojanala , temothuo , boemafofanea jj . di lere ditšhono tsa ikonomi .
Thulaganyo ya dipalopalo tse di se nang sepe le thulaganyo ya dipalopalo tsa tiro , motho yo nang le maikarabelo le letlha la bokhutlo mmogo le tshobokanyo ya tshedimosetso le tshobokanyo ya IDP mabapi le tshobokanyo ya maikaelelo mangwe le mnagwe , di tshwanetswe go baakanngwa pele ga nako .
Montshakuno o tlaa emela gore dijalo di ome go lekane go ka rorelwa kwa difaleng tsa selegae .
A kgolagano magareng ga mmasepala le baagi e supa sentle molao wa gore makhanselara le badiri ba mmasepala ke badiredi ba setšhaba le gore kwa bofelong ba ikarabela mo ditirong tsa bona ?
Tsharololo le maina a dikgato tsa tiko ya porojeke di ka farologana go ya ka ditheo tse di duelang kgotsa lefapha le puso .
Mmidi o mosweu ke kuno e e tsewang ke lefatshe le le tlhabologileng e le maemo a a kwa tlase .
Fa morago ga kgakololano le batho ba ba tshwanetseng , go fitlhelwa gore go tshwanetse gore go tlhamiwe pholisi e ntšha kgotsa gore e tshwanetse go tlhabololwa , ikgolaganye le mmenejara yo o okametseng lefapha yo o tshwanetseng go bona gore ke lefapha lefe mo teng ga ditlamo tsa RBN tse di tla laolang go tlhamiwa ga holisi e go tshitshintsweng gore e tlhamiwe kgotsa e tlhabololwe , le gore e tshwanetse go amogela semmuso go ya bokgakaleng jo bo kana kang gore e tlhamiwe , e tlhabololwe kgotsa gore e phasaladiwe .
PUSO E E BULEGILENG E SE NA BOFITLHA / E E BONALATSANG DILO
Maemo a kgono ya metsi go tsenelela mo mmung kgotsa bonako bo metsi a kgonang go tsenelela mo mofuteng wa mmu go tlaa tlhomamisa bokana ba metsi a a ka dirisiwang go nosetsa ka nako e le nngwe .
Batho ba tsaya karolo ka patlisiso e e tlhakanetsweng , go tlhama maano a tiragatso le tlhamo kgotsa maatlafatso ya ditheo tsa tikologo .
( 3 ) Patlisiso e e dirwang pele ga tsheko e tshwarwa mabapi le ngwana mongwe le mongwe yo a tlhalosiwang mo go molawana wa ( 2 ) morago ga fa a sena go sekasekiwa , kwa ntle le fa kgetse e-
Nngwe ya ditsela tsa go dira se ke go ikwadisetsa VAT .
( g ) go rotloetsa go tsaya karolo ga ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ; le
kgaolo 4 Go tsaya ditshwetso le maikarabelo
Mofuta e bile le bokana ba kalaka e tshwanetse go lokelwa ka bokana bo bo tlhokiwang ka heketara le heketara .
Tsamaiso le taolo ya matlole a go rola tiro ;
Tiriso ya tsenyotirisong e e solofetsweng e e ikarabelelwang .
Gore o bone poelo kgwebo ya temothuo e tshwanetse pele fela e tlamele ka dikuno tse badirisi ba di tlhokang .
Bokana ba pula e e nang morago ga go gasiwa la ntlha bo ka kgonisa mefero go simolola go tlhoga gape .
Se , se raya gore bakhanselara ba e leng karolo ya tlhabololo ya PMS ba tshwanetse go itekanye ka botlalo le tekanyetsokabo ya mmasepala le IDP .
KGAOLO : BATLHOKOMEDI
Gape re tshwanetse go ela tlhoko maemo a bontsi jwa bommasepala bo dirang ka fa tlase ga ona le dirisiwa tse ba nang le tsona .
Motho a ka se kgone go dira kopotuelo ya tshenyo mo setlamong se le sengwe sa inšorense ya paka-khutshwane ka ntlha ya tiragalo e le nngwe e e tshwanang .
go nna le maikarabelo
Ke supa ka monwana go gatelela ntlha
Go fitlhelela lefatshe la temo ke bothata mo diporofenseng tse dingwe - bogolosegolo bao go se nang lefatshe la semorafe kwa go bona , jaaka kwa Foreisetata .
Ngwaga
Dikakanyo , maitemogelo mo bokwading , a ne a kgontsha mogopolo wa gagwe go tsamaya , go ralala mawatle go ya mafatsheng a a farologaneng ; mme a itseela dingwe a botsa le dipotso .
Fa terekere ya gago e robega ka nako e o e tlhokang , se se ka go jela thobo ya ngwaga .
Ka re le balemirui re ka ikutlwa re le mo maemong a go tlhola re ntse re ' fetoge ' kgotsa re ' swe ' , mme ke nnete .
14.9.2.4 go busediwa morago ga kopano ;
Ntlha e ke e e matlhaswa , go ya ka bobedi gore diruiwa di solofela gore o tla di tlhokomela mme gape le gore tshenyo e o e tlisetsang mo tikologong .
Diruiwa tse dikgolo
Motswedi wa tshedimosetso o o lekanyang tiragatso , yo o tlaa yang go o tsaya le gone , jang
Palamente e na le maano a farologaneng ao a lebaganeng le maphata a farologaneng , sekao , Palamente ya Baša ( e tshwarwa ka Kgwedi ya Baša ) moo go sekasekiwang kgang tse di amang baša .
Dipotso tse di latelang di ka ga go dirisa diokobatsa ditlhabi tse di rekwang mo khaontareng
KGAOLO 4
Betamana ya D e thusa go oketsa bojelo le tiriso ya dijo mme kotlo e e nang betamene e ka boyona ke marang a letsatsi .
GO TSHWARAGANYA DIPOROJEKE LE DITHULAGANYO TSA TIRO LE MEKGWA E E BULEGILENG YA TOGAMAANO YA TOROPO
Fa togamaano e dirilwe , tsamaiso ya go ela tlhoko , go leba boleng le go dira tshekatsheko ya togamaano e botlhokwa .
Go bonala ga diforo le dielelametsi mo masimong kgotsa mo tikologong ya masimo ;
Komiti ya Woto e tshwanetse go tlhokomela go dirisa madi go bona gore mmasepala o dira sentle jang mabapi le go fitlhelela dithulaganyo .
Dikomiti tsa Diwoto di ka nna tsa iphitlhela mo maemong a mangwe a a ka nnang le kgotlhangle motseletsele wa beng ba pusoselegae ba ba dirang nabo , mme go nna le bokgoni jo bo tlhokegang go phatlalatsa , go fokotsa kgotsa go rarabolola bothata go tlaa ba thusa go dira ditiro tsa bona . .
Ditharabololo di botlhokwa jaanong go naya ba ba tlang dijo .
Fa o le mo maemong a go kgona go tlhotlheletsa , tsweetswee re thuse go feteletsa molaetsa o - go tlhoka madi a tokelelo go thibela kgaolo e go kgona phetogo e e tlhokiwang e re e batlang botlhe .
Tsayakarolo mo dipotsong tse di mabapi le tlhamo ya porojeke e e rilenge e tla amang baagi .
O reka peo ya gagwe ko Monsanto mme ga a dirise dipeo dipe tsa GM .
Lungelwa o simolotse go dirisa bolemirui ka go reka motlhape wa dikgomo le dinku mme a nna le mathata go bona mafulo .
Ka dikudubele di ka tswelela go nna mo disaleleng tse di salelang mo tshimong bolaodi bo bo tlosang disalela bo ka fokotsa kgono ya magaragara go kgona go phela ka mariga .
Fa phetlhu e sa laolwe ka kgono tatlhego e kgolo ya tlhaka e nna teng go balemirui ba bagolo mme tota le go ba ba ijwalelang mme go ka nna gare ga 5% go fitlhela 30% , tota le go feta gape , ga bokana ba tlhaka e e ka bonwang .
Motho yo o tlhoka legae la setheo , mme bommasepala ba bantsi ba tlhophile Kantoro ya ga Sepikara , yo ka tlwaelo a rweleng maikaerabelo mo tseokarolong .
Ke nnete gore re bona nako ya komelelo e e tsewneletseng .
Ke ene yo mmotlana fa lapeng le mosimane a le esi mo baneng ba le robongwe .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Direkoto tseno di bonwa motlhofo kwantle ga gore motho a kope go di bona ka go latela dikgato tsa Molao , mme fa go tshwanelang gone , di sa ntse di tshwanelwa ke go sekasekwa ke Motlhankedi wa Tshedimosetso go ya ka Karolwana 15 ( 4 ) ya Molao , ke gore , fa go lebega mo go Motlhankedi wa Tshedimosetso gore rekoto e e kopilweng e ka nna , kgotsa go tshwanetswe ga ganwa ka yone , karolo ya rekoto eo ga e kitla e ntshiwa .
Mmapatsi
1.1.3 " Kgosana " e raya mojabogosi yo mogolo go ba feta botlhe wa bogosi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng yo o amogetsweng ke botlhe le go tlhomiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Nonofo ya thulaganyo ya tsamaiso kgotsa nonofo ya tiragatso ya sediriso se se rileng le yona e ka bewa leitlho .
Fa e le dikgomo , dinku kgotsa diruiwa tse dingwe , ke sengwe se se ntseng se oketsega .
Porogeramo e e tlhokomela ditlhokego tsa dikgwebo go fitlha go R2.5 milione .
go dirisa malepa a tsamaiso ya kgotlhang a motheo go netefatsa tharabololo e e utlwalang mo maemong a a ka nnang teng mo go direng ga Dikomiti tsa Diwoto
Go fitlha gautshwane jaana o ne a le tokololo ya Boto ya Yunibesithi ya Foreisetata jaaka moemedi yo o tlhophilweng wa batshwaedi .
Naga e e tlhabologang e aga bokgoni jwa batho ba yona go tokafatsa matshelo a bona , mme e ntse e phosolola go tlhoka tekatekano go go bakilweng ke hisetori .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o dirisitse mafoko mo Afrikan Affirmation go neela babuisi go tlhaloganya boteng maikaelelo le tiragalo ya thuto .
FA batlhokomedi & barutabana ba katisiwa
Phetogophetogo ya makhete ya go rekisa tlhaka e gateletse balemirui mo maemong mo ba tlhokang go laola jang le leng ba go rekisang mmidi wa bona .
Korong e e jwalwang ka mariga ke semela se se ratang botsididi mme se mela sentle fa go le tsididi mme tota le fa go le bollo .
Ka 1990 Malefane o ne a swetsa go tlogela botshelo jwa ditoropo le go boela gae kwa Qwa-Qwa mme a reka polase .
Sena ga se selo se se bosula ; mme le gale go raya gore go botlhokwa gore re tlhoka go itse malwetse a a farologaneng a mmidi mme gape go raya gore re tshwanetse re nne re tlhola gore a se nne teng mo dijwalweng tsa rona .
Dipaakanyo le tlhokomelo
Ka go rialo , re sisinya letlhomeso le le maphatamantsi go tlisa tlhabologo e e gagametseng , ka kgatelopele mme mo letlhakoreng le lengwe e tshegetsa kgatelopele ya matlhakore a mangwe .
Letsatsi la kgono kwa Kapabophirima la balemirui
Batsayakarolo ba le 8 ba diragatsa motshameko o , bangwe ba bogela tiragatso
SE SE AKAREDIWANG : ________________________
Athikele 21 Atopošene ( Go nn amotsadi wa ngwana semolao ) ...Mo dinageng tseo atopošene e amogelwang , e tla diragadiwa fela mo dikgatlhegelong tse di siameng go gaisa tsa ngwana .
Karolo ya 16 ( 1 ) e kopa mmasepala go tlhola mowa wa taolo ya mmasepala e e tlaleletsang puso e e tlwaelegileng ya kemedi le mokgwa wa taolo ya Botsayakarolo ; .
14.6 Dikopano di bulegetse setšhaba sotlhe
( bb ) phaposo ya dikgetse mo tshekong ka ga motšhutšhisi , mabapi le ditlolomolao tse di nnye pele go dirwa dipatlisiso tsa pele ga tsheko go ya ka Kgaolo ya 6 ;
Es'kia Mphahlele o re lemosa ntlha ya botlhokwa e e tlang ka mofilosofi wa Amerika John Dewey ; ya gore ditšhaba tsa temokerasi di direla thuto e e tsweletseng , motheo o montle gonne di letla ditheo tsa thuto go itshetlega sešwa go inaakanya le maemo a nnete a botshelo a di amanang le ona .
4B & 5B tsa Molaotheo wa Rephaboliki ya Aforikaborwa 1996
Kgetse e tla isiwa kwa lefapheng le le maleba mme ditsibogo di tla begiwa .
Go fokotsa go tlhoka tekatekano - Seelo sa kwelo tlase ( Gini coefficient ) go tswa go 0.68 go ya go 0.6 .
Go neela dikomiti tsa diwoto tšhono ya go nna le seabe se se nang le bokao mo tlhatlhobong ya tiro ya mmasepala le gona go di neela ntlha ya maikaelelo .
Mokgwa o o latelang wa tharabololo ya bothata o ka thusa ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto mo maemong a :
Go na le gale le dintlha di le mmalwa tse di amang phesente ya tsalo , fela seemo sa kgomo le sona ke nngwe ya dintlhakgolo ( dintlha tse dingwe e ka nna pholo ya motlhape , rašio ya dipoo mo dikgomong , kgonotsadiso ya poo , jj ) .
Re tla dirisa moakanyetso o jang e bile re tla o tlhatlhela jang mo maemong a rona a bolemirui le kgwebo ?
Go tokafatsa boleng ba thuto , dinonofo , tlhabololo le itshimololelo
YA TLHAGO
trap : Ditlhophathutano
Go na le sediko sa bophelo go feta se le sengwe fela ka setlha se le sengwe .
Thusa go sireletsa makgobekgobe a a leng teng mo tikologong ya gago .
Fela le gale go lwantsha mmaba ka botlalo , o tlhoka go itse mmaba - ga o ka ke o a lwantsha selo se o sa se itseng e bile o ka se ke oa se lemoga .
GO TLAMELA KA METSI
Rigs tsa ntlhatharo
Woto e dira dipoelelo - batsamaisi
Tsela e e kgaratlhela tharabololo ya FENYA / FENYA .
PHITLHELELO LE KABELANO YA MELEMO MO TIRONG -NETEFATSA BAAMEGI MO TIRISONG YA PELARGONIUM SIDOIDES MO KGWEBONG
Tlhaelo ya kitso , bokgoni le maitemogelo ;
Go kwala tekanyetsokabo
E ne e le tshupo e e tlhamaletseng ya leano la tlhaolele la go gataka le go sotla mowa wa batho .
Ditsela tsa go neela dipegelo kwa khanseleng le mafapha a a rwalang maikarabelo di tshwanetse di nne le nako ya go neela dipegelo tsa nako le nako di kaelwa ke dipegelo tse tsa dibontshi tsa woto .
Fa fela dikaelo di setse di tlhagisitswe , di ka kgona go lekanyediwa e bile tekanyetso e botlhokwa mo maitekong mangwe le mangwe a go tokafatsa dikaelo tsa ditirelo .
Togamaamo ya kgwebo ya gago e tshwanetse go :
Dikaedi tse ga se melao , ke letlhomeso fela le le ka thusang bommasepala go tlhoma Dikomiti tsa Diwoto tsa bona .
Ditsela tsa go tlisa ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Fa bokana ba metsi a a leng mo mmung le maemo a lekidi di sa siama , go botlhokwa go oketsa go kitlana ga peo ka 1 kg - 1 , 5 kg .
Kgang ya " bophelo morago ga tiro " ke e e leng botlhokwa fa tiro e e ka dirisiwa mo dikgaolong tse dingwe .
Kgato ya 4 : Ke eng se re batlang go se fitlhelela ?
ditiro tsa e leng ditlapele tsa woto
Dipeipi tsotlhe tse di sa tlholeng di dira tsa foloresente di a tsewa go ya go lefelong la go tshwatlela gore di senngwe ka mokgwa o o babalesegileng .
Themphereitšha e e nepagetseng go ka kgatsha ke efe ?
Leano la go lokela monotsha le le tla tlhomamisiwang le ka tlhomiwa fela fa sekao sa mmu se le sa nnete se se emetseng kotlo ya mmu mo tshimong yotlhe .
Bontsi ba melemo e e thibela disenyi tsa ka fa ntle le tsa ka mo teng jaaka Ivomec ( ya go tlhabelwa ka mililitara e le 1 ka boima ba dikilogerama tse 10 tsa mmele ) e e tlosang dibokwana , dibokwana tsa makgwafo , dinta , matsetse le dikgofa ; kgotsa Sovereign ( go tshaswa ka mililitara e le 1 ka boima ba dikilogerama tse 10 ) .
Setsidifatsi sa oli ya enjene ;
Dipharologano tse di ka bonwa mo kgaolong ya gago gaufi le disilo mo saeteng ya Safex .
Ba tshwanetse go batla kitso go kgona go dira ditiro ka tshwanelo .
Kwa gae
Dipontsho tsa Tekelelo
Akanyetsa ditšhono tsa IDP tsa go tlhama diporojeke tse di tshegetsang tse di tsitsintsweng go ralala diwoto tse di mmalwa .
Rekota tshedimosetso e e amanang ya diwoto tsotlhe mo dikholomong tse dingwe , go akaretsa leina la setheo , mofuta wa moneeladitirelo kgotsa motho yo go ka buiwang nae le dintlha ka ga gagwe , mofuta wa tirelo ya botlhokwa e e neelwang ke setheo , mmogo le tekanyetso ya botlhokwa , le go fitlhelega ga ditirelo jaaka go tlhalosiwa ke diwoto ( ka selekanyo sa 0 go fitlha go 5 ) .
1 . GO TSHWANELEGELA GO NNA LELOKO LA KGOTLA YA SETSO
Sesala ke gore bantshakuno ga ba kgone go ntsha dijalothoro ka poelo mo maemong a gajaana !
( b ) Taelo e e fetang paka e e umakilweng mo temaneng ya ( a ) e ka dirwa , mme fa go le jalo , mabaka a go feta paka e e umakilweng a tshwanetswe go kwalwa mo rekotong ya tsheko .
ditlhopha ka bobedi - mmasepala le setšhaba - di reetsane go na le go buisana
Seriti sa dikomiti tsa diwoto mo matlhong a setšhaba se amega thata fa dikomiti tsa diwoto di le kgakala le ditiro tse di botlhokwa tsa mmasepala jaaka IDP , kgotsa komiti ya woto e bonwa e na le tiro ya botsayakarolo jo bo sesane jo bo sa amaneng le ditiro tse di botlhokwa tsa mmasepala .
Gape ke na le dipodi tse 25 le dikgomo tse 30 .
Ga ba tshwanele go apara diaparo tse di lepeletseng mme di kapiwe ke didikologi .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Go amogela madi a mantis go lefapha la mmuso go tsamaelana le boikarabelo mme go botlhokwa tota go nna le lenaneo le le pila le le dirang sentle , le le ka supang tirso ya madi mme gape le go bega pego ka ditiragalo tsotlhe jaaka go le botlhokwa .
Go botlhokwa thata gore peo e jalwe mo mmung o o nang le bongola jo bo lekaneng gore e mele .
Semela sa mmidi / garase ka nosetso .
10.6 Fa go sena palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe ya Kgotla ya Setso ka ntlha ya ditlhaelo tsa puisano ka mogala , kopano ga e kitla e tshwarwa .
Puo ya Pulo ya Palamente ke mokgwa o botlhokwa wa go rwesa Palamente le setšhaba sa Aforikaborwa maikarabelo tebang le se se diragetseng ngwagola le go ama setšhaba go maikaelelo a sepolotiki a ngwaga o o latelang .
O sa batla go kgona eng ?
Setlamo se se phasalatsang se tshwanetse sa bo se le tokololo ya ACDASA ;
Dira dilo tse di tlhokang tiro e seng madi .
Thotloetso ya go tlhama Diatshe le Botsweretshi
Go nna teng ga setlelerotinia mo dithorong go ka fokotsa seemo ( grade ) le bolengthekiso jwa dijalo .
Go ka nna go reka diterekere tse di nang maatla , didiriswa , go lokela thulaganyo ya go nosetsa , didiriswa tsa go kgona go sila sentle le tsa go tlhakatlhakanya furu .
( f ) Molaodi-Kakaretso : Thuto ; le
Go tlamela ditlhatswamowa tsa bata ya oli
Ka ntlha ya fa Grain SA e na le setlhopha sa baitseanape ba ba emeng sentle go neelana ka bokgoni le thuto tse di kwa godimo mo bantshakunong ba bantšhwa ba Aforikaborwa , e simolotse go amogelwa ka bonako jaaka moeteledipele mo lephateng la Tlhabololo ya Bantshakuno mo nageng eno .
Ka nako e ya ngwaga , bontsi jwa dijalo tsa selemo bo setse bo budule mo go rayang gore semela ga se tlhole se gopa dikotla go tswa mo mmung .
Go tswa mo go MaAfrikan gore re " ipone re dira ditiragalo " ka go nna fa tafoleng ya ditšhaba tsa lefatshe , re le mo maemong a go ikitse re sa bolelelwe .
30 Mopitlwe -
Mme jalo , balemirui ba bangwe ba bone kumo e e kwa godimo ya ditono tse 2 ka heketara .
Boitshwaro joo e tla nna jo bo sa siamang go ya ka ditaolo
Ngwaga o o ne o le o o bokete - dipula tse dingwe tsa dikgakologo di ne di le morago ga nako mme batho ba jwetse morago ga nako , ba bangwe ba amogetse dipula ka tshwanno mme ba bone ntshokhumo e e pila , mme gape ba bangwe ga ba a bona pula mme ba bone maswabi fela .
Mo makgating a le mantsi , go botoka fa mefero e sa le mebotlana .
Morago ga kokoano , sekolo se sa ntse se fiwa phousetara jaaka segakolodi sa diteng tsa DVD ya ntlha - Dijo , Tlhale le Botshelo .
Le gale , mongwe o tshwanetse go lemoga gore tlhotlheletso ya badiredi go gana go dira e kgarametswa ke dintlha kwa ntle ga bolemirui mme ga go na sepe se se ka dirwang .
Tiisetso e ya Afrikan ( Afrikan Affirmation ) e tswa mo bukeng ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele The African Image , e e phasaladitsweng lekgetlo la ntlha ka 1962 .
Mo karolo 7 ( 2 ) ya PAJA , motho o tshwanetse go latela dipaakanyo tsotlhe tsa ka fa gare pele a tlisa tshekatsheko ya semolao
Batho ba kgona " go utlwa " monyenyo wa gago mo founung .
Tlaleletsoboleng
( ii ) tiriso-dikgoka ka nako ya ditlhopho ; kgotsa
1 . Tlhalosa gore ke goreng dišedulo tsa tiro di le botlhokwa .
Tswelelapele go oketsa lorato la bolemirui mme tlhaloganya gore ke kgwebo e bile e tshwanetse go dirisiwa ka bolaodi ba kgwebo bo bo siameng .
Diruiwa gape di kgona go laola mefero , mo go leng mosola go molemirui .
Mme jalo balemirui ba bantsi ba dira phoso ya go leka go bona kumo e e kwa godimo go feta mme ditokelo tse di tlhokiwang go e bona di ka nna kwa godimo go feta e bile puseletso gantsi ga e bonwe ka gore tlhotlhwa ya kumo e le kwa tlase kwa ntle ga heke ya polase .
Go tlhaeletsana ka nonofo batho ba tlhoka go rulaganya dikakanyo tsa bona , ba itlhalose sentle mme ba reetse ka tsepamo .
Ka sekai , o ne wa se ka wa dirisa seokobatsi se go buiwang ka sone .
( i ) ba itsise ka mofuta wa tlolo-molao e ngwana a latofadiwang ka yona ;
Fela le gale , fa dikgatotaolo di busediwa morago , mabaka a go retelelwa a siame thata .
Seemo se , se mpe thata mo karolong ya balemirui ba ba tlhabologang - ntshodikuno ya dithoro e tshwanetse gore e nne le dipoelo fa balemi ba bantšhwa ba tshwanela go tlhongwa ka katlego .
pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . )
Mo dingwageng tse tlhano tse di latelang , dikgwebo tsa metsesetoropo di tla bona kgwebo e ntsi go tswa mo pusong .
O kwadiseditswe go nosa lefatshe le le kana kang ?
Kgatselo / phokafalo ;
Kutlwalo ya thefosano ya dijwalwa mo dikgaolong tse mo go jwalwang korong e tlhola e bokwa gape le gape , mme bokana ba kumo ya ngwaga wa 2014 bo gateletse bonnete ba kgang e .
Foramo ya FIT ya Bosupa ya Ngwaga le Ngwaga ya Baranodi : 27-29 Phatwe 2013 , Penang , Malaysia .
63 . ( 1 ) ( a ) Ngwana mongwe le mongwe yo kgetse ya gagwe e rometsweng kwa kgotlatshekelo ya ngwana go ya ka molawana wa 49 ( 2 ) , o tshwanetse go tlhagelela kwa kgotlatshekelo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse e e jalo go ya ka Kgaolo eno .
Lemorago
R7 milione
Thoro ya dithoro .
A kgonne gape le go tla ka ditsitsinyo tsa ditsela tse dintšhwa tsa go fitlhelela ditlapele tse di beilweng .
Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS e tlamela tokomame ( foromo ) e e tshwanetsweng go tladiwa le go saenwa ke motlamedi le modirisi wa TK
MAIKUTLO LE TLHALOGANYO
Tiraragalo e ya toropofatso , mo go Es'kia e ne a tshwana le thipa e e bogale e e neng e beola ditso le meetlo ya batho .
Lorato lwa gagwe lwa temothuo le simologile mo bonnyaneng .
Ga go na ope yo a ka nesang pula , mme fa molemirui a dira tsotlhe ka tshwanelo , o tla amogela tse dintle fa ngwaga o nna pila ( fa pula e na ) .
Le fa mongwe le mongwe wa losika a sa tshwane , go na le dintlha tse dingwe tse botlhe ba losika ba nang tsona .
Ga go botlhale go tlaleletsa mo bothateng jwa tlamelo e e feteletseng jaaka go ntse gajaana gonne se se tlaa raya gore re ka nna le bothata jwa go diga tlhotlhwa go ya pele - bogolosegolo fa re ka nna le thobo ya pholo ya dijalo mo go 2010 - 2011 .
Dikhemikale tse di ka tshelwa leng mo meferong kgotsa mo mmung ?
Go letla makala a poraefete go nna le seabe se se nonofileng mo diIDP , go tiisa ditogamaano tsa tlhabololo tsa sedika le tsa ikonomi ya selegae gammogo le go tlhabolola lotseno le didiriswa tse di totileng mmasepala .
2 . Buisanang ka ga tsela e ditokololo tsa baagi di ka nnang le seabe ka teng mo kgatong ya tsamaiso ya porojeke .
Tshenyegelo e e tokafatsang tirisopoeletso ya dikotla , boleng jwa tikologo go tsamaiso ya kgono ya gago go bonala , ke peeletso e e siameng
Ka 1983 o ne a kgona go bona kadimo ya madi mo Agribank ( Bophuthatswana ) mme a simolola go lema ka diheketara tse75 tsa gagwe ka terekere e le nngwe .
Mašwi a soya a bopilwe ka kopantsho ya dikarbohaitereite le diporoteine mme a tshwana le mašwi ka popego ya teng .
1.4 Matlole a sekema sa dipeeletso tsotlhe
Go dumelwa gore go siame go tsokotsa setshelelo ga raro le go feta .
Folouru ya soya e e tlhotlhilweng mafura e bonwa go tswa makakabeng a a tlhotlhilweng ka serarolosi mme e na fela le oli e kwa tlase 1% .
16 Moranang 2015
Se e ka nna molemirui ka nosi , setšhaba , setheo sa puso se se jaaka Sesole sa Aforikaborwa , kgotsa setlamo sa puso se se jaaka Setheo sa Bosetšhaba sa Patlisiso ka Ditshedi sa Aforikaborwa .
Mefero ka tlwaelo e fokotsa kumo go feta ka dibeke tse pedi go tse tharo tsa go mela tsa dijwalwa .
DINTLHA TSA IKGOLAGANYO
Go botlhokwa gore batho ba tlhagise maikutlo a bona le gore ba tseye karolo , le fa karolo eo e ka lebega e le potlana janhug ka gonne se se tokafatsa thuo le go tlhaloganya se se diragalang .
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Karolo eno e tshwanetse go tladiwa fa FELA e le gore kopo e dirwa mo boemong jwa motho yo mongwe .
Jalo , mo dingwageng tse dipula di na morago ga nako e e tlwaetsweng go jwala mmidi , kumo e e siameng ya disonobolomo e ka nna e bonalwa .
Gompieno palo ya batho ba Aforikaborwa e gola ka phesente e le nngwe ka ngwaga mme ka 2030 , go bonelwapele gore e tla gola ka 0.5 phesente ka ngwaga .
( h ) tekanyetso ya dingwaga tsa ngwana , fa di sa netefadiwa , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 13 .
Bontlhopheng ba ntlha ba ba 10 ba ba bonang diboutu tse dintsi ba tlaa nna karolo ya Komiti ya Woto .
Tshwaelo ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele mo go Afrikan Affirmation e , jaaka e phasaladitswe mo go Tribute magazine ka 1989 , e tswa mo maitemogelong a gagwe jaaka radithuto mo dinageng tsa Afrikan tse di farologaneng , le United States of America .
O sa batla go kgona eng ?
Mokgwa o o pila go bona kitlano ya mmu ke go epa mesima ya tlhokomela go lebelela medi ka fa tlase ga mmu .
Diphetogo tsa dipalopalo tsa batho
Rusu ya disoya e ka kgona go fokotsa bokana ba kumo ka bokana bo bo ka nnang 80% mme jalo e simolotse go nna bothata bo botona ba kgono ya go uma disoya .
10.4.3 e tla romela kitsiso , ajenda le ditokomane tsotlhe tse di tshegetsang bosupi tsa kopano kwa malokong a Kgotla ya Setso malatsi a le [ 7 ] pele ga kopano ya Kgotla ya Setso
Lenaneo la go laola ka go tsenelela malwetse a bali ya go bedisiwa go bona majwalwa ;
Melawana ya MP&PM , 2001 e tsamaelana le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala 2000 e bile e dirilwe fa morago ga go rerisana le diMEC tsa pusoselegae le ba puso selegae ba ba ithulaganntseng ba emela pusoselegae ya mo nageng ka bophara .
Aforikaborwa e ka se faposiwe mo maikaelelong a yona a go latelela ponelopele ya Aforika Yotlhe ( Pan African vision ) jaaka e tlhagelela mo go Lenaneng la AU 2063 , e e neng e gagamalelwa ke bagologolo ba rona jaaka Kwame Nkruma , Azikiwe , Mualimu Julius Nyerere le Nelson Mandela .
o boifa le gone o tshaba go tswela kwa ntle mme fela bega bosenyi kwa mapodising ka go ya kwa seteišeneng sa mapodisi kgotsa go leletsa 10111 ,
Dikgannyana tse di fetileng mo go Pula / Imvula , di totobaditse dikgato tse di tlhokegang mo go swetseng gore ke motswako ofe wa dijwalo tsa selemo o o tshwanetseng polase ya gago , go tsewa tsia togamaano ya metswedithuso , kgonommu , togamaano ya thefosanyodijalo le ditlhotlhwa tsa mmaraka tsa isagwe .
O tla etelwa ke mongwe yo o tla elang maemo tlhoko fa o tsaya melemo ya gago letsatsi le letsatsi .
Dikungo tsa legato le ke :
Rulaganya TSHEKATSHEKO E E TSENELETSENG ya thata , bokoa , diphotla le mebopo tsa tikologo ya kgwebo ya gago .
Kgato ya 1
1 . Kwala diripa di le tharo tsa peomolao e e tshegetsang ntlha ya ' Batho Pele '
Ka jalo se e tlaa nna selo se nka se se lebaleng .
75% ya dikolo ga e na motlakase mme 70% gape ya dikolo ga e fitlhelele metsi , seo se kgoreletsa go dira ka natla ga ditheo tse
Tiragalo eno e kopanya baranodi ba Ba-Asia mme e tshwarelwa gongwe le Khonferense ya Boditšhabatšhaba ya bo 14 ya Thanolo .
Ga go na motho ope yo o tla tshwanelegelang go bouta mo ditlhophong fa motho yoo :
Bala letlotlo lotlhe , kwala palo mo lesakaneng le le rileng mme o kopantshe dipalo go bona pharologanyo fa e le teng .
Montshakuno mongwe le mongwe o kopilwe go tlamela ka maina le dintlhakgokagano tsa bathelesi ( suppliers ) ba gagwe ( e le go aga bagokagani ba selegae le go tiisa botsalano jwa bogwebi ) .
Ga ntlha re ipotse gore diphatsa ke eng ?
( Tlhalosa ) : . . . . . 
Kgatokgolô 5 : Tlhagelelo ya maudi le tlhotlhorego ya mmodula
O goletse mo lefelong leo batsadi ba gagwe le borangwaneagwe ba neng ba ruile e bile ba jala dithoro mo lefatsheng la morafe .
5 . Biri ( e e titietsweng kwa madirelong , e bo e rekisiwa mo khaontareng
Dikomiti tsa diwoto ke bangwe ba botlhokwa mo CBP jaaka fa e le baemedi ba baagi .
Le mororo modulasetilo a ka nna a thapiwa ke boto , go eletsega gore modulasetilo a tlhophiwe ke boto .
Ka go tsamaelana le melao le melawana ya molao wa lekgetho makwalonnete a a tshwanetswe go bolokiwa otlhe ka ntlha ya go gatelelwa go a boloka dingwaga tse tlhano e bile a mangwe bophelo botlhe fa go tlhokiwa .
Go ka swetswa la bofelo gore go tlhokiwa go gasa sebolai kgotsa go tlogela ka ntlha ya tshenyegelo e e ka nnang teng .
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Sekao , Mphahlele o kwala gore go gatelelwa ke tiro go tlhokisa batsadi nako e e lekaneng kgotsa maatla a go nnela ditiro tsa morago ga sekolo .
Masimo a mmidi a robiwa moragonyana mme go robola go direga morago .
Letlhomeso la lloko
A kgone go ithuta ka bonako ;
Go leka dipoo ga go gatelelwe mme ga go diragalwe mo dikgaolong tse , mme jalo fa bolwetse bo le teng bo tlogelwa fela go tswelela go tsena mo dikgomong .
Ka tiriso ya dibolayamefero e le tiragalo e e turang thata fa madi a a dirisiwang a kopantshwa fa di gasetswa go botlhokwa go atlhola bothata pele ga nako ka .
Komiti gape e ngangisana le go tlhabolola Melaotlhomo , le go rulaganya ditheetso tsa phatlhalatsa fa go na le ntlha e e amang setšhaba .
Sengwe se o ka se dirang , ke go tsaya dikarabo go tswa mo setlhopheng se le sengwe mme o bo o fetela kwa go se sengwe .
Tsamaiso ya ditlamelwana tsa bodiri - batlhankedi le badiri ;
Balemirui ba le 26 ( go itirela ) ; le
Sejo sa rona sa letsatsi - se ka tshogane se sa tlhole se le yo
3.1.1 Peomolao ya bodiredipuso
Ditiragalo tsa tiro
Go botlhokwa gore go amogelwe tlamelo ya molao wa rona o o mabapi le tlhaeletsano e e tshelang tota .
Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e boneng ngwana molato , e ka ntsha katlholo e e akaretsang go nna ka fa tlase ga tlhokomelo ya baditshiamiso-
E , tlaleletsa le go tsenya tirisong maitsholo a kgobelelo le tebo ya letlhakore le le lengwe kgatlhanong le setlhopha .
Go dira gore go nne le thulaganyo e e dirang sentle , e e babalesegileng , le e e duelesegang ya dipalangwa tsa botlhe .
12.5.2 Go baya leitlho go tlhomiwa ga Disenthara tsa Baša le ditiro tsa tsone .
O tshwaela gore mongwe le mongwe wa bakwadi bano ba ranolotse dintlha tsa loago tsa dinako tsa bone , mongwe le mongwe a dira jalo ka setaele le tsela ya gagwe tse di tsamaisanang le maemo a maikutlo , a babadi le semelo sa baanelwa .
Boemong jwa se , bona kaedi ya modirisi go bona dikatlanegiso tse di lolameng .
Fa o dirisa lenaneo la go suga mmu gannye fela le mofuta wa mmidi o o fetotsweng ka bodijenetike kgotsa o o tlhophilweng peo o dirise sebolayamefero se se siametseng mofuta wa mmidi jaaka se se nang glyphosate pele ga go jwala mme le morago ga go jwala .
Gakologelwa gore fa mmu mo tshimong o farologana thata gona go tlaa tlhokega gore o fe karolo eo leina le le farologaneng - arola tshimo ka dikarolo tse pedi kgotsa go feta mme o fe nngwe le nngwe nomore e sele .
Bontsi jwa nako monontsha o elela go tswa mo kgamelong ya monontsha fela e thusiwa ke go dikologa ga diseke .
Fela le gale maitlhomo a tlaleletso otlhe a ka atlega kwa bofelong fela fa go dirwa poelo .
( 6 ) Molawana wa 154 ( 3 ) wa Criminal Procedure Act o a diragadiwa mmogo le diphetogo tse di tlhokegang go ya ka tlhaloso mabapi le phasalatso ya tshedimosetso .
O gase mmidi pele ga go bonala ga letlhare la borobedi ka RU powermax ka maemo a dilitara tse 1 , 7 ka heketara ya diteng tse di dirang go kopantsha le metsi ka tlhotlhwa e e ka nnang R90 ka heketara le Asetokoloro ka litara e le nngwe ( 1 ) ka heketara ya diteng tse di dirang go kopantsha le metsi ka tlhotlhwa e e ka nnang R60 ka heketara .
ditiro Ditiro tsa Kgaolo 3
" Diheketara di le 27 000 tsa masimo di ka bo di jetswe ke bantshakuno ba bantsho - puso ga e a tsaya matsapa ape , fela ya re e tshwenyegile ka tshireletsego ya dijo " .
Mefuta ya nngadule e tswelela go fetoga mo tikologobophelong go bonala ka go farologana fa e tswelela go mela .
Modumo mo ditsebeng kgotsa go latlhegelwa ke kutlo
Go nna mo maemong a go kgona motho o tshwanetse go laolwa mme a nne le kgono .
Ditshenyegelo tsa komiso tse dingwe gape le tatlhegelo ya serobi fa dithoro di robiwa di sa le metsi thata .
Tepo ya nako ya taolomofero e ne e sa nepagala .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go johan@infoworks.biz .
Kgato e konosetsa ka neelano ya leano le le konoseditsweng kwa go molaodi go e letlelela mabapi le tiriso ya letlole-kakanywa .
Sekai se sengwe
( i ) tekanyetso ya dingwaga tsa ngwana , fa dingwaga di sa itsiwe ;
Go latlha motsokotso wa sebolayasenyi go ya ka ditaelo tsa setshwaokaelo , tshela motsokotso mo lefelong foo dikuno tse di tlaa dirisiwang ( gape , mo molelwaneng wa tshimo foo khemikale e kgatshitsweng , gantsi ke lone lefelo le le tshwanetseng ) .
Batsayakarolo ba gakololwa gore kitsiso ya pitso le lenanetema ke dikarolo tse di botlhokwa tsa dipitso .
SEKEJULE 21
go tlhoma tsamaiso ya pele-ga-tsheko e e bonolo , ya go tlhoma dipotso , e e tsereganyang mo go konosetseng dikgetse mme seno se le ka fa dikgatlhegelong tsa bana ka go letla phaposo ya dikgetse mo tshekong tse di akaretsang bana , go tswa mo tsamaisong e e tlwaelegileng ya bosenyi , mo mabakeng a a leng matshwanedi ;
( iii ) go tshegetsa poelano ka mokgwa wa tsela ya tiragatso ya bosiamisi ; le
Setlhophathutano sa Uphuzane se kwa kae ?
Go bonala gape gore disalela tsa korong le kanola ga di bole ka bonako , tota ka gore boitshireletso ka mowa ba kanola mme le tiriso ya dibolayamefero fa go jwalwa kanola go laola mefero sentle ka kgaolonako fa go jwalwa kanola mo masimong .
( Diako tse 22 x digeramo tse180 x , 90% ) / 1 000 = ditono tse 3 , 56 ka heketara ba kumo kwa mafelelong .
Thalotlhakore
Morago ga go sekaseka , mmagiseterata o tla dira taelo ya tlamelo e e supang tlhwatlhwa e e tshwanetseng go duelwa .
Fela jaaka potso ya ntlha ya ga Moporofesara Melody .
( 2 ) Motšhutšhisi , mo lebakeng la tatofatso e e umakiwang mo go Setlhopha sa 1 sa ditlolo-molao , fa e le gore kgetse ga e ise e faposiwe mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 , kgotsa mo lebakeng la tlolo-molao e e umakiwang mo go MametleleloSetlhopha sa 2 sa ditlolo-molao , morago ga gore a-
Go laola mefero
Ka go rialo , bontsi jwa dikwalo bo ne bo lebisitswe e bile bo kwaletswe merafe ka ditso tsa yona - " dikhutlhwana tse di kgaoganeng " tse di umakwang mo Tiisetsong ya Afrikan ya gompieno .
Seikaelelwa se fitlheletswe ? ( ee / nnyaa / tshawelo )
Ka jalo kwa bofelong se se botlhokwa ke ditshwanelo tsa go laola , ga se thata ditshwanelo tsa thoto - mong ke mang kgotsa molaodi ke mang .
Thulaganyo 1 : Sekao sa kumo e e ka bonwang mo heketareng .
Kwa mafelelong ke boikarabelo ba molemirui go tlhokomela gore tiro e dirwe jaaka a tlhoka .
Go tsamaelana le dithulaganyo tse re akanya go tlisa diphologolo tse di turang thata e bile ga di dintsi mo lefatsheng .
Motho yo o abetsweng seemo se sa yuniti o kgona go neelana ka mofuta wa thuso o o tlhokegang go loga maano le go rulaganya go go tshwanetseng ga dirwa mo diporojekeng .
Mafaso ka maikutlo le go itshwara ka mokgwa o o sa dumelweng ; le
Lenaane le tlamela Dikomiti tsa Woto ka lenanenetefatso la mabaka a ba ka itebaganyang le ona le a ba kopanyang setšhaba ka ona .
bafatlhosi
Go ka kgonisa kgotsa go ka fosisa thobo ya gago pele ga dimela di simolola go tlhoga mme o ka fitlhela o ngongoregele phoso e wena o e dirileng !
9.2.3 Temothuo ;
Go tsweng 1994 go diragetse phetolo e ntsi ka ntlha ya go busetsa lefatshe go ba e leng la bone ka tshwanno .
Fa maitlhomo a togamaano mo IDP ya mmasepala e le go " tokafatsa maemo a tikologo le a boitekanelo a baagi ka mokgwa o o tokafaditsweng e bile o atolositswe o o tiileng wa tsamaiso ya maswe " sebontshi e ka nna maemo le kakaretso ya tirelo ya matlakala e e tshwanetseng go tlamelwa .
Segatisi sa letsogo
Go nna le keletso ya go botswa dipotso go ka nna mosola mo barutabaneng ka gore dipotso le ditshwaelo tse di tshegisang go tswa mo barutwaneng di ka ba kgontsha go bona mabaka a mangwe ka dikakanyo tse di farologaneng .
Le gale , ka maemo a go sireletsa , boleng ba mmu bo tlhaloswa e le " maemo a mofuta mongwe wa mmu go dira , mo tikologong ya melelwane ya bolaodi ba ditiragalo tsa tlholego go tsweletsa pele go mela ga dimela le bophelo ba diphologolo , go tlamela maemo a bophepa ba metsi le mowa , le go tshegetsa boitekanelo le manno a batho " .
Kgonego ya Ditatlhegelo Tsa Madi
Karolo e tona ya diteng tsa mojulo ono e ikaegile mo go Togamaano e e Ikaegileng mo Baaging le Tlhabololo ya Togamaano ya Motlhakanelwa / e e Lomaganeng , Kaedi ya 2 : Kaedi ya Phatlhoso ya Togamaano e e Ikaegileng mo Baaging mabapi le Batsaya-tshweetso e e tlhabolotsweng ke AICDD LE Ditiro tsa Tlhabololo .
Fa re lebelela kwa pele go 2015 , Komiti ya Tekanyetso ya Thobo e solofela gore bokana ba mmidi o o tlaa jwalwang mo Afrikaborwa bo tlaa fokotsega gannye ka 3 , 3% ka ngwaga le ngwaga , go diheketara tse di ka nnang dimilione tse 2 , 6 .
Go duelela tshegetso ya setegeniki ya moneeladitirelo wa mankge fa go tlhokega , sk . mo katisong le kgakololong ;
( b ) Batho ba ba nang le rekoto ya bokebekwa jo bo amang tiriso-dikgoka kgotsa go sa ikanyege kotsa tsietso ;
Fa o batla go tswelela pele go tsweng fa dira lenaneo la kgaolo nngwe le nngwe ya kgwebo ya gago - dikgomo , mmidi , korong , dinku , j.j.
Ba ne ba ngangisana ka go godisa bana ba bone ba baŝa ba ba neng ba tsenwe thata ke boAmerika kwa dinageng tse di Kopaneng .
Ke rata go netefatsa gore popegotheo ya tshegetso ya me e rulagane .
Go jwala letlhoro la mariga morago ga go roba .
Pele mo ngwageng e o tlhomilwe a le Modulasetilo wa Setlhophathutiso sa Tlhabololo ya Bolemirui sa Grain SA .
Tlwaelo lefatshe ka bophara ke go nna le setoro se se abetsweng le leobo le le berekelang dikhemikale la bodilo jwa bodilo jwa konkereite , sampo le kgaolo ya botlhatswetso .
Go sirelediwa kgatlhanong le tshenyo mo dijalong dingwe ka ntlha ya molelo o o sa laolesegeng .
Batho ba ba tshwanetseng go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Maloko a setšhaba le ona a na le kemedi kwa Puong ya Pulo ya Palamente go nna le seabe mo tiragalong e e tshamekang karolo e e botlhokwa mo go bopeng setšhaba sa rona .
Tlotlololo ya mmu ka ntlha ya bolemirui ke ntlha e e boitshegang gagolo mo lefatsheng mo diheketara ka dimilione di latlhega ngwaga le ngwaga .
Batsayakarolo ba fetola dipoelo go nna maikaelelo .
Fa ke simolola go lema ke ne ke bona ditone tse 2 , 5 mo heketareng mme jaanong ke bona ditone tse 3 , 5 mo heketareng .
Tshugopotlana e akaretsa bogolo tiriso ya didiriso tsa dithaene le direpara go tlhanyaolola mmu mme le mekgwa e mengwe ya tshugo e lekanyeditswe kwa tlase thata .
Le gale , ka nako ya Motsheganong 2014 , tlhotlhwa ya mmidi ya wela tlase ka ntlha ya kgatelelo ya bontsi ba thobo e e neng e bonwa .
Taolo ka metšhine e kgaola menamo mme tota e rotloetsa kgolo ya tlhaga e le go e kgontsha go anama ka bonako le ka botlalo .
Ke sesupo , se se kayang gore wena o kwa tlase kgotsa o monnye .
" Thuto ya go tshela e gatelela katiso ya moithuti gore a itirele dipatlisiso a bo a ikakanyetse , go botsa dipotso le go batla dikarabo .
Tsamaiso ya Saekele ya Porojeke ke sekao se se dirisiwang thata mme se tlhalosiwa mo tlase .
Motho a ka botsa gore : Ke ka ntlha ya eng fa Mphahlele a ne a tshwenyegela go ribolola ditso tsa Aforika .
Di tshwanetse go dirisiwa jaana :
( Go tserwe fela jaaka go ntse mo : www.rethinkingdrinking.niaaa.nhi.gov )
Mo dintlheng tse dingwe maloko a dikomiti tsa diwoto a neelwa diphotefolio go ya ka ditheo kgotsa maphata a ba setseng ba amega mo go ona jaaka maloko a setšhaba .
Pele ga maiteko afe fela a go fetogela kwa thulaganyong ya TT , bantshakuno ba tshwanetse go thuba logogo lwa temo lo lo ka nnang teng le go fedisa tlhaselo ya mefero e e mathata jaaka " coach grass " .
Ka tlwaelo fa go theletswa go feta tlhotlhwa e ya tlase mme le ka tlhanolelo .
Dintlha tse di latelang di botlhokwa thata fa go tlhamiwa lenaneo la woto :
Logetsa ka dibaka tsa gangwe le gape - le fa ketane e tshwara leswe kgotsa rusu .
Lebelela ditlhogwana tse di latelang tse di fitlhetsweng mo dikgannyeng tsa 2014 :
( e ) tshedimosetso nngwe le nngwe e e ka tlhokagalang mo tshekong .
Tlhabololo ya balemirui
Mo bokaong jwa tlhamo e , thuto e nngwe mo motlheng wa Tlhaolele , e ne e batla go tila dikgoreletsi tsa se Mphahlele a se bitsang : " pholisi ya tlwaelo e e reng Bantsho ba tshwanetse go ' rutega ' gore ba thapiwe ke Basweu " .
Lenaneo 3 : Bokana ba naeterojene e e leng teng morago ga go robiwa ga dijwalwa ( setlha sa 2010 / 2011 ) .
Go senyetsa motho thoto ya gagwe ka swele , mo madi a a akarediwang a sa feteng R1 500 .
( b ) tagafara go ya ka molawana wa 19 ;
O tlhaloganya bakwadi ba ba tsamaelanang le ene , le ba ba kgatlhanong , le ditlamorago tsa ntlha e . "
Maitlhomo a thomelontle fa didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae di tla romelwa ntle
Bothata ba go tlhoka metsi go ka tlaetsa mmudula mme go ka dira gore dimela di sekame .
" Mongwe le mongwe , go akaretsa Ditonakgolo , o ineetse go netefatsa gore puso e a tsiboga le gore badiri mo ditheong tsa puso ba nna botsalano go badiri le go neelana ka tshedimosetso mabapi le thebolelo ya ditirelo e e siameng go baagi , ' a tlaleletsa .
Go tlhotlhomisa bonnye jwa dingwaga tsa go nna le kitso ya bosenyi jaaka bo tlhalosiwa mo go molawana wa 7 bo tshwanetse go okediwa , maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , a tshwanetse gore mo lobakeng lo lo sa feteng dingwaga di le tlhano morago ga go tsenngwa tirisong ga molawana ono , a neele Palamente ripoto , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 96 ( 4 ) le ( 5 ) .
Go botlhokwa go gakologelwa gore nako ya go ikhutsa mo setlheng sa nosetso ka dinako dingwe e ka nna masisi .
Thulaganyo : Baagi , di-NGO , di-CBO le makoko a polotiki ba dira mmogo go tlhagisa ditshisinyo gore khansele e di sekaseke , mmogo le go rotloetsa mmasepala go dirisa bokgoni jo bo leng teng mo tsenyotirisong ya mafaratlhatlha , le go tshegetsa ditirisanommogo le mekgatlho e e ikaegileng ka baagi e e ka nnang le bokgoni go tlhokomela dikgato tsa tlhabololo .
( e ) dingwaga le ditlhokego tsa kgolo ya ngwana .
Fa e le gore mongongoregi ga a kgotsofalela karabo kgotsa fa e le gore letlole kgotsa mothapi yo o tsayang karolo mo letloleng o palelwa ke go araba mo malatsing a le 30 morago ga kamogelo ya ngongorego , mongongoregi a ka tsenya ngongorego kwa go Motsereganyi wa Matlole a Phenšene yo dintlha tsa gagwe tsa kamano di leng ka tsela e e latelang :
Fa morago ga dipuisano , modulasetulo o netefatsa gore go tsewe tshwetso , mme fa go tlhokega , gore mongwe a newe maikarabelo a go dira sengwe mo boemong jwa komiti .
Ka kakaretso dikopano di tshwarwa ka 6pm mo gare ga beke .
10.2.19.4 mafapha a kgwebo a tsweletsa pele ditshwanelo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Mo bokaong jwa pusoselegae , se se kaya gore setšhaba , ke gore baagi , ba na le tshwanelo ( ka go dirisa mekgwa le ditsela tse di nepagetseng ) ya go fitlhelela tshedimosetso nngwe le nngwe kgotsa direkoto tsa mmasepala , segolobogolo fa e le gore ba dira se ba kopa kgato e ya tshedimosetso mo kgatlhegong e e anameng ya setšhaba .
Kgokaganyo le motsamaisi wa IDP
Ke dijwalwa dife tse di ka dirisiwang morago ga go jwala mmidi ?
Lebaka ke gore e tsaya nako .
Dikopano di le 6 di ne tsa tshwarwa e bile di ne tsa tsenelwa ke 50% tsa baagi
Ga ke ise ke tsamaye ke bue maaka , le fa go le gonnye fela
Netefatsa gore o thibelele mefero go simolola go mela gore e se kgone go utswa metsi a a leng mo mmung .
Mo lenaneong la rona re leka go tshegetsa mongwe le mongwe ka go mo supa mekgwa ya go uma e mentshwa ya segompieno , e e ka tswelelang go dirisiwa , e e dirisang madi ka tshwanno le ka go tlhokomela tikologo go umela batho ba morafe wa rona dijo .
14.7 Leloko la moemedi wa gagwe wa semolao le tla nna le tshwanelo ya go batla boammaaruri ka go botsolotsa mosupi ope yo o ka bidiwang go tla go ntsha bosupi kwa dipotsong-patlisiso ;
Dibolayatlhatshana ke didiriswa tse di mosola mo mananeotsamaisong a mofero a mantsi .
Go botlhokwa thata go rotloetsa bana go itse le go lemoga boleng jwa temothuo jaaka motswedi wa dijo le tlhale , monnaleseabe yo mogolo mo ikonoming , jaaka mothapi le kgetho ya boiphediso .
Mojulu o , o tsere dintlha go tswa mo dikwalong tse di tlhamilweng ke mekgatlho e e latelang ka tshegetso e e pelontle ya balekane ba bona ba boditšhabatšhaba .
Metsi a mantsi mo mmiding a tlisetsa mathata go poloko ka gore go oketsa go nna bollo , mme gona go tlisa mothuthuntshwane le ditshenekegi .
Mo pula e neleng ka tshwanelo go bonwe ditono tse 1 , 8 go ya mo go tse 2 , 0 mo heketareng .
Ka gonne pusoselegae e kaiwa e le karolo ya puso ' e e leng fa gaufi thata le batho ' , molaomogolo wa peomolao yotlhe e e setseng e tlhagisitswe ke go batla ditsela tse di netefatsang gore baagi ba neelana ka tshwaelo mo ditshwetsong tse khansele ya selegae e di tsayang .
Madi a peeletso a a nyalanang le mathata a a ka tlhagelelang
3 . Lokwalopuso la Mabudusatsela la Pusoselegae la 1998
Ntlha e e tla tlhogisa sekgwa se se pila tota .
Batho ba ka nna 18 000 ba ne ba thapiwa mo porofenseng mo ngwageng wa 2014 , segolo mo makaleng a temothuo le kago .
Lenaneo le la Dinonofo letlhamaladitswe le Khwalifikheišhene ya Bosetšhaba ka NQF 2 SAQA ID 242894
Gape go na le bao ba ba dirang temothuo ka selekanyo se segolo e bile ba e dira sentle ( fela gape go sa ntse go na le dikgato tse di farologaneng tse dintsi mo magareng ) .
Ntlhanakgolo ke 5 cm - 7 , 5 cm fa godimo ga boalogodimo jwa mmu .
Go na le mabaka a a mmalwa a a ngokang kgatlhego mo tlhabololong ya bantshadikuno ba bantsho mo Aforikaborwa , sekao , lefatshe le le ntshang dikuno le abiwa sešwa , ditshenyegelo tsa dijo di tlhatlogile thata ka bonako mme go na le tshwenyego ka tshireletsego ya dijo ya bosetšhaba le boditšhaba .
TLHOKOMELO : Baagi ba ka kopa mmasepala go tlhopha komiti ya baemedi ba baagi gore ba tlhokomele dithulaganyo mmogo le go gakolola mmasepala ka ga katoloso ya ditirelo tse e leng ditlapele le ditokafatso .
Tlhokomela tse di latelang :
Go tshwanetse go elwe tlhoko thusosešwa ka matlole le tsosoloso ya didiriso tsa temothuo .
Tsibogo : Boemong jwa go e baya mo thentareng , khansele e swetsa go tlhoma rakonteraka X , e re e na le maatla a go dira jalo .
Potso e tona ke gore jang .
Sekao ke mogato / sepekepeke / setlepetlepe / thepeleriane ( rooimisbredie kgotsa mefuta ya amaranthus ) se se ka dirisang go ya dilitara di le 630 le mogato o motona ( withondebossie kgotsa mofuta wa chenopodium ) se se ka dirisang dilitara tse di ka nnang 1 700 tsa metsi a a leng mo mmung go naya tse di omileng tsa kilogerama e le nngwe mo godimo ga mmu .
Atikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Morulaganyi wa Kgaolo ( Kapabophirima ) wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui .
Go fokotsa ditshenyegelo tsa go tshela mo malapeng a matseno a a kwa tlase le a ba ba dirang .
Pele se se gasang se ka tlhomamisiwa ka tshwanelo se tshwanetse go gasa sentle .
Tlhama leano la tiragatso le tekanyetsokabo ya ditiragatso tsa togamaano , katiso le matlole go ya ka tlhokego ;
Tokololo e le nngwe e tlhomilwe mo moemomg wa gauta e bong e le mongwe yoa umileng go feta ditone di le 1 000 , mme moemo wa selefara ( go uma go feta ditone di le 500 ) go tlhomilwe ditokololo di le tharo .
Tlhola difiuse gangwe le gape .
Thulaganyo ya tlamelo
KHOSO
Re utlwa batho ba bantsi ba ngongoregela gore ba na le lefatshe le lennye go dira temothuo mo go lona - a setsekanyana se o nang naso o se dirisa ka botlalo ?
Go tlhokomela le go lekanyetsa tiragatso .
Madirelo
Dibolayatlhatshana tsa pele ga tlhogo di monyelwa ke kholiophothaele kgotsa medi e e golang , fa e le gore dibolayatlhatshana tsa morago ga tlhogo di monyelwa ka matlhare le dikutu .
Gakologelwa ka dinako tsotlhe gore le fa wena o tlhopha go jwala mefuta e e ikemelelang go sa bolaiwe ke Bt le klaifosate ya mmidi e e rekisiwang ka bontsi , di tshwanetswe go jwalwa gaufi le tsa mofuta wa Bt .
Se ke setshwantsho sa maemo a boditšhaba se se buelelwang ke Mokgatlo wa Melelwane wa Lefatshe ( World Customs Organisation ) .
Maikaelelo ke go :
Go boloka mmidi mo silong ya koroporasi e e leng gaufi go ka nna R60 / tono ka ngwaga .
Ntlhakgolo e Es'kia Mphahlele a e tlhagisang fa ke ya gore go nna moAforikan go feta go nna moagi go ya ka melelwane .
Dikopano tsa baagi di tshwarwa fa morago ga kopano e nngwe le e nngwe ya khansele go baya baagi mo dinakong .
242890 : Bontsha kutlwisiso ya ditiragalodikgolo tsa mmasepala le botsayakarolo ba Komiti ya Woto mo ditiragalong tse . ( 8 )
Maitemogelo mo lefatsheng ka bophara ke gore baagi ba kgarametse tlhabologo , elemente ya botlhokwa e ba naya maikarabelo mangwe mo matloleng a tlhabololo ya tikologo .
( iv ) go lemosa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao gore ba tlise ngwana kwa lefelong le go tshwarelwang kwa go lona dipatlisiso tse di dirwng pele ga tsheko ka letlha , nako le lefelo tse di tlhalosiwang mo tagafareng le go nna gone go fitlha ba bidiwa ; mme
Fa o sa tshoswe ke tiro o tshwanetse go akanya go jwala matonkomane le fa e le tshimo e tona kgotsa e nnye .
Seno ga se kwelano gonne tiro ya go thusa go agasešwa bonnete jwa seloago e dirwa ke bakwadi botlhe , e ka nna babegadikgang , baboki kgotsa bakwadi ba porosa .
Ka diporojeke ka thanolo di tshwana di le esi , gape di ama sengwe se seša go ba ba amegang , go botlhokwa go nna le leano go netefatsa gore botlhe ba ba amegang ba itse se se solofetsweng mo go bona , ba se dire jang , le gore go tshwanetse gwa dirwa eng leng .
Go lemoga gore fa tshitlhamololo e kgobeleganeng mo pusoselegaeng ka boyona mme e seng tsela e pusoselegae e direlang baagi ba yona ka yona , gore maatla mo baaging a ngotlegile thata .
Pego ka dipholo tsa Madirelo a a Tlhagisang Dikumo
Merero e e latelang e tlaa tshwanelwa ke go akanyediwa :
3 . Tshedimosetso ya lemorago e e leng teng
( d ) go simolola ( fa e le gore o ile wa dira jalo ) go dirisa motsoko ( disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi ) , letsatsi le letsatsi ?
" kgotlatshekelo ya bana " go tewa kgotlatshekelo e e tlhomilweng ka fa tlase ga molawana wa 42 wa " Children's Act " ;
Netefaletso e ya Setso sa Afrikan e kwadilwe ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka 1993 - pele ga ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi mo Aforikaborwa .
Go se lekane ga peo fa e butswa .
Kgaolo 2 Tlhaeletsano e e utlwalang
12.5 Foromo ya go tlhopha motho yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla romela go modulasetulo e seng morago ga lobaka lo lo ka fa tlase ga diura di le 24 ( someamabedi le bone ) ( kgotsa e seng ka fa tlase ga lobaka lo Maloko a Kgotlakgolo a ka dumalanang ka lone malebana le kopano epe fela ) pele ga nako ya go tshwara kopano ( go akaretsa le kopano e e buseditsweng morago ) e kwa go yone motho yo o umakilweng mo foromong a tshitshinyang bouto , mme jaaka thulaganyo ya ka gale , foromo ya go tlhophiwa ke moemedi ga e kitla e lejwa e le e e amogelesegang .
Tse , ke dingwe tsa dikgwetlho tse maloko a Komiti ya Woto e ka konanang le tsona mabapi le go netefatsa gore lentswe la baagi le a reediwa .
Ga re kgone go okama boikarabelo bo mme ra akanya gore re tlaa fokotsa tlhotlhwa ya ditokelelo ka go tlogela go lokela tse di leng botlhokwa mo lenaneong la rona la go baakanya mmu wa rona pele re simolola go jwala .
Kgethololo ke maitsholo a a nang le tshwaro e e sa siamang ya motho kgotsa setlhopha , e e ikaegileng ka itshupo ya setlhopha gape e akaretsa kganelo ya tshwanelo ya motho mo tswelopeleng .
Fa morago ga metsotso e 5 letswai le utlwala bongola , gona diako di sa ntse di tlhoka go omisiwa go ya pele .
tseo ya matlakala
Ka tshimologo ya setlha se sentshwa makapa a phephafadiwe mme netefatsa gore dibokodikologi le didikologi tse dingwe di sa dira sentle pele makapa a busetswa mo polantereng .
Mmu ke selo se se tshelang se se bopilweng ka dilo tse dintsi e bile go nna dimaikerobe tsa mefutafuta , ditsenekegi le diphologolo mo teng .
9.30 go fitlha ka 10.30
Palo e e kwa godimo ya dimela e jwalwe fa go simololwa .
Mo dinageng tse dingwe tsa Aforika , le fa kemonosi -e , e ne e kaya tshwanelo ya go tsaya karolo mo go tlhopheng- e ne e setse e bonwe , maAforika a ne a tswelela go tshela go ya ka maano a setso sa Bophirima .
Khoso e e Tsweleletseng ya Metswedithuso le Togamaano ya Polase .
Tlhaelo ya tirisometšhine e e lekaneng .
NOMORE YA PATLISISO :
Lokwalopuso lwa Mabudusatsela la Batho Pele ke tokomana e e botlhokwa ya pholisi ya puso ya bosetšhaba ya go lolamisa thebolo ya ditirelo mo bodiredipusong .
Morago ga dijo tsa motshegare mme pele ga dijo tsa maitseboa
Diphologolo tse di tlaa ja dijo tse di ka bong di jewa ke ditokololo tsa motlhape tse di tsalang .
3.2 Go dira CBP mo magatong a kokeletso
Se se leng bosula ke gore o tshwanetse go rulaganya lenaneo la go dirisa ditšhelete ngwaga e nngwe le e nngwe mme se se leng mosola ke gore fa o rulagantse lenaneo la bolaodi ba kumo gangwe go botoka go e rulanganya ka ngwaga e e latelang .
E rebotswe ke Mr MF Gona , MP : Modulasetilo : Komiti ya Palamente ya Didiriswa tsa Diminirale
Diura tse dišwa tsa go bula le go tswala tse di simolotseng mo kgweding e e fetileng , di simolola ka 7 : 30am go fitlha ka 4 : 30pm , go akaretsa metsotso e le 30 ya dijo tsa motshegare .
Bokana ba nako ya letsatsi le bosigo mme le bokana ba bollo le botsididi bo laola nako ya go mela , mme mefuta e e dirisiwang e tshwanetse go nna le kgono ya go fetoga fa bosa bo fetoga jaaka fa botelele ba nako ya go mela ba setlha bo fetoga , mokgwa o pula e nang , bokana ba go fetoga ga themperietšha ka nako ya go mela , bokana ba metsi mo mmung ka nako ya go jwala mme le letlha la serame sa ntlha le sa bofelo .
Dingwaga di le 10 kgotsa ka fa tlase
Pampiri e Tshweu ( molaokakangwa ) gape e supa mekgwa e le meraro e e ka thusang bommasepala go fitlhelela dipoelo tsa tlhabololo .
Go jwala korong go bona poelo
Tlhokomela didiriswa tsa gago tsotlhe o ntse o tlhola gore di ntse di ka dira ; di tshase pente .
Kgololesego ya mokwadi ya botsweretshi e mo letla tiriso ya puo e e sa tlwaelegang mo botshwantshing boo , le katoloso ya melelwane ya kitso , ka dinako dingwe ka tiriso ya kakanyo e e sa amogelegeng .
go abela baagi ba selegae puso ya temokerasi e e nang le maikarabelo ;
Tlhabololo e tlisitswe ke go tokafatsa ga bolaodi ba mefero , go tsaya diteko tsa mmu , go tlhopha mefuta ya peo , go dirisa thefosano ya dijwalwa le go dirisa go se leme go suga mmu ka mokgwa wa tshomarelo .
Ke mefuta efe ya tiro e batho ba setlhopha seno ba ithutetseng yona ?
Potso e e tshwanetsweng go botswa ke gore ke eng se se leng botlhokwa tota .
Botsayakarolo jo bo matlhagatlhaga
Mo go direng le balemirui ba ba tlhabologang dingwaga di le dintsi , re itemogetswe gore go bona lefatshe ke karolwana e nnye fela ya se se feletseng - go nna molemirui ke go feta go nna le lefatshe .
Tumelo e e fitlhetsweng ka ntlha ya kitso e e bonweng kwa Amerika e supa gore go nne dimela tse di ka nnang 250 000 mo heketareng go bona kumo mo masimong a a omeletseng mo mmung ya mefuta futa .
Fa tlhotlhwafatso ya bokana ba kotlo mo mmung mo polaseng ya gago ka tshimo le tshimo e setse e tserwe go ka tseiwa diteko morago ga dingwaga tse tharo gape le gape .
Re dira mmogo re tshwarane diatla mme ka gore o na le kitso e ntsi ka bolemirui le dithutiso ka bolemirui , ke ene yo a nthutang e bile o rata go nthusa .
Phuthegelo ya bantshakuno mo mofameng wa temothuo wa bogwebi .
Polase ya gagwe e bogolo jwa 1 134 ha , ka masimo a 145 ha le phulo ya 989 ha .
Fa go tlhokega , Tonakgolo a ka thapa mongwe go tsaya maemo a gagwe .
Go tlhaloganya thuto jaana - e le ' thulaganyo ya kgolô ka go ithuta ' - go ka amanngwa le boikuelo jwa ga Mphahlele jwa dithuto tse di tswakaneng , tse kharikhulamo ya tsona e leng maleba le tikologo e e gaufi ya barutwana .
Ke rutilwe gore mmu o tshwanetse go sekasekiwa go kgona go bona maemo a kumo a a kwa godimo tota le go oketsa bokana bo bo umiwang .
Batsayakarolo ba buisana ka gore ba ka dirisa jang Mmapa wa tsamaiso mo Wotong ya bona .
Fa mmasepala o tlamela ditirelo ka ditshenyegelo tse di kwa godimo tuelelo ya go tlamela ditirelo e a oketsega mme le tlhwatlhwa e mmasepala o tshwanelwang ke go e duedisa baagi e a tlhatloga .
Ba ka tlhoma mekgatlho ya bakgatlhegedi go tswa ditlhophenng tse di farologaneng tsa ba ba ba nang le dikgatlhego go ya ka dithulaganyo tsa kgaolo jaaka go dirwa mo diphotefoliong tsa bona tse di farologaneng .
Go tshwanetse go dirwe menontsha e e ka dirisiwang mo modikong wa ntshodikuno le go tlamela ka ditlhokego tsa dikotla tsa dimela .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka bona khophi ya IDP ya tsona go tswa go mokhanselara wa tsona kgotsa ofisi ya Sepikara .
Re ka feleletsa go re sa bonalwa mo Aforika ka bophara tota le mo Afrikaborwa .
Jenny Mathews , Modulasetilo wa lenane la Grain SA go tlhabolola balemirui
Ka nako eo , Mphahlele o buile kgatlhanong le maemo a setšhaba se se tlhaotsweng go ya ka merafe .
Tiragatso ya Molao
Mateng a traipisene mo disoyeng a ka bolaya le batho .
Phuthego ya 2014 : Losika le le latelang
Mphahlele o re gopotsa gore renesanse e re e eletsang e " e batla ka tlhago , maitsholo a a siameng a tiro le maiteko a tirisanommogo " .
Ntlha e nngwe e e ka tlisang mathata ya go lema ke go jwala dijwalwa ka nako e e tshwanetseng .
4.3 e tla ikobela ditaelo tsa Kgosi le go di diragatsa .
O kaya fa bokoa jwa thuto ya baruti ba barongwa ya go nna le tsholofelo ya gore batsadi ba tlhagelele ka gale mo go itlhopeleng ga bana ba bona ga boithutedi jwa tsa seakatemi mo boemong jwa dithuto tse dintsi tse di amanang le ditiro .
Lolamisitswe & go amogela IDP
Tshekatsheko ya bonnete ba go uma ba mananeo a le robedi ( 8 ) a thefosano ya dijwalwa ka go dirisa korong , kanola , dilupine le majwang a a fulwang mo kgaolong ya Swartland ;
Ditaelo tse di akaretsa tsamaiso e e manontlhotlho ya dithoto tsa terasete , tsweletso ya maemo a botshepegi mabapi le bajaboswa le kgaoganyo ya dithoto tsa terasete mo dithotong tsa sebele tsa motho .
Motswedi !
O dirile a le modiri mo polaseng dingwaga tse dintsi mme a bona le laesense ya go kgweetsa dillori tse dikgolo .
Emisetsa temelo e e boteng ya megoma ya dikara ka didiriso tse di meno gore o kgone go repela kwa teng kgotsa o diragatse tshugo ya kobelo ya dirite .
Swetsa gore a o ka dira botoka fa o reka ka mokoa kgotsa ka kgetsi .
Sediriswa sa CBP sa 1 : IDP Tshobokanyo
Jalo ka maemo a bolemirui kanola e lekane sentle fela , le gale potso jaanong e botswa ka boyona ba kumo e .
Oketsa tshepho ya setšhaba go puso .
Bokonebophirima
Khansele ya selegae e ka thusa ka go dira dikhopi .
Ke dirisa badiredi ba le 25 le ba bangwe ba bolaodi .
La bofelo madi a a salang a tshwanetswe go bolokwa .
rulagantse kopano le Komiti ya Woto
Selekanyo
Mo dikgaolong tse dintsi tsa Aforikaborwa , naga e fudisitswe go feta mme mongwe ga a kgone go dirisa ' bofudiso bo bo rileng ' .
Ke itse batho kwa Monsanto le Grain SA ba ba nthusang go bona ditokelelo ka bonolo le ka nako e ke di tlhokang .
Mmasepala o ka kgona go dira dithulaganyo go samagana le ditlhokwa tse
Netefatso ya asaenmente ke motlamedi wa katiso :
Disonobolomo
Melao ka bophara fa go tlhakatlhakangwa sebolayadisenyi mo tankeng
Es'kia Mphahlele o bolela fa maatla a a mo kgaisanong e le ponagalo ya leruri ya matshelo a rona .
Tlatsa jaanong dikholomo tse di mo gare
Meputso : Tseokarolo ya bathati ba Mmasepala mo ditiragalong tse di diragalang morago ga tswalo ya tiro , e ka tlhoka gore bathati ba duelelwe tiro , nako e e feteletseng .
Mo bofelong jwa setlha jaaka jaanong jaana go botlhale go tlhatlhobela dibokwana tse dinnye fela fa pele ga go ntsha lefetlho .
Gape o na le dikoko di le 80 .
7.7.3.3 e e iseng e tshegediwe ka tshwanelo ; kgotsa
Grain SA e dira jaaka leletamotse mo madirelong e bile e itsenya mo ditiregong tsa go dira pholisi le tshwetso tse di amang dikgatlhego tsa bantshakuno tsa dithoro , mo boemong jwa ditokololo tsa yona .
Balaodi ba ba kgonang ga se go re ke baeteledipele ba ba kgonang .
Korong e tshwanetse go robiwa ka bonako jo bo kgonagalang , ka gore pulanyana e nnye e e ka nelang korong e e buduleng e tlaa bo e lekane go diga kereite ya korong le go dira ntshodikuno ya korong go tlhoka dipoelo .
Madirelo a tlhaka a lebeletse digwetlha mo bokamosong .
Tiragalo e e botlhokwa thata fa o jwetse mo mmung o o metsi ka gore letsatsi le ka omisa mmugodimo mme o ka thatafala go nna jaaka legogo mo godimo ga peo e bile dimela di ka se kgone go tswelela go mela ka di tshwerwe ka fa tlase ga mmu .
1 Seetebosigo 2007
Mefero le yona e a tlhoga jaanong mme e mo maemong a go lwantsha semela sa mmidi go metsi , dikotlo le lesedi .
Go jwala morago ga nako ga go kgone go lekantsha bothito bo bo latlhegilweng mo nakong gare ga go jwala ga ntlha le go jwala ga bobedi .
E kannwe ke LGSETA_ETQA
Dibatana - thaka kgotsa sera ?
Malatsi a le 4 - 6 mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
Theletso ka thulaganyo gare ga tlhotlhwa ya kumo le bokana bo barekisi ba batlang go bo rekisa .
Kutu ya semela sa mmidi e bopegile jaaka selentara .
di tlamelwe ka mokgwa o o kgontshang gore di nne -
Balemirui ba ba dirisang go jwala tlhaka go iphedisa gantsi ba rekisa tlhaka ya bone mo tikologong e ba nnang mo go yone kgotsa e jewa mo lelapeng mme go oketsa maemo a go lwadisiwa ke botlhole bo .
Go nna baagi ga go felele ka go tlhopha batlhankedi ba puso .
Pharologanyo mo sebakeng se ke gore ba ne bas a patelediwe go dira jalo- maAforika ba ne ba tlhophela bana ba bona go dira jalo .
Ngwaga wa 3 - Go tsholela ruri le go gatelela mokgwatiro le go leba sešwa maano a diwoto .
Tlhaloso ya teng le gale , e nna boammaaruri mo tirisong , moo go itemogelwang gore ga go batho ba babedi ba ba nang le thulaganyo ya boleng e e tshwanang le kgopolotheo ya se se dirang lelapa le le itumetseng le mokgwa wa botshelo , tse di tshwanang .
Ka 1993 Moporofesara Es'kia Mphahlele o ne a bua kwa Yunibesithi ya Bokone mo moletlong o a neng a abelwa sekgele sa Moporofesara wa Tlotlo mo Lefapheng la Puo ya Seesimane .
( 4 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka nako ya tsheko , e tshwanetse go netefatsa gore dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana di tshwanetswe go elwa tlhoko , mme go fitlha foo-
Totatota go ne go ka nna botoka mo baleming fa ba ka bo ba hirisedi borakonteraka ba masimo a bona , gonne gajaana ditshenyegelo tsa tiro eno di bonala di le kwa godimodimo go fetisa e bile le rakonteraka o na le diabe mo dipoelong ( o ja gabedi fa molemi a ka nna a se ke a ja sepe gotlhelele ) .
Ditiro tse dingwe tse di tlhokegang di akaretsa :
Go fitlha dijo tsa motshegare
O tshwanetse go tokafatsa tsamaiso ya gago - togamaano , thulaganyo , tiragatso le taolo .
( 3 ) Mo godimo ga mefuta ya phaposo ya kgetse mo tshekong e e tlhagelelang mo go molawana wa 53 , motšhutšhisi , go ya ka molawana wa 41 ( 1 ) , magiseterata yo o dirang dipatlisiso , go ya ka molawana wa 49 ( 1 ) ( a ) , kgotsa moreetsa-kgetse kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , go ya ka molawana wa 67 ( 1 ) ( a ) , morago ga go akanya ka ga tshedimosetso yotlhe e e leng teng , a ka dira phaposo ya kgetse mo tshekong ya motho o o rileng , fa go le matshwanedi , e e fitlhelelang ditlhokego tsa phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka molawana wa 51 , mme fa go leng matswanedi teng , maemo a e leng ona a bonnye a a tlhagelelang mo go molawana 55 .
Botsayakarolo jwa setšhaba jo bo atlegileng bo kaya gore setšhaba se nna le seabe se se botlhokwa go netefatsa gore puso e direla baagi .
Setlelerotinia sa tshwabo se tlholwa ke ditshedinyana tsa fankase tse di nnang mo mmung tse di bidiwang setlelerotia ( sclerotia ) tse di sokamisang medi ya disonobolomo .
Ngwaga wa 1- Go ithuta - Go dirisa tiko e e tletseng ya CBP mo diwotong di ka nna 30% , kgotsa mo go tse tsotlhe fa di le 12 kgotsa kwa tlase ga foo ;
Morago ga paka ya go dira , thepo e tshwanetse e bonwe go thibela ketane go tlola mo diseporoketeng .
Batsamaisi
DITIRO TSA KGAOLO 5 :
( b ) go akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong , a tlhotlhomise mo ngwanang gore a o dumela maikarabelo a tlolo-molao , mme fa ngwana-
Ke ya go ntsha boleng jo bo jang ?
Re tshwanetse go tlhaloganya tlhonamo ya bothata bo mme re tla tsaya e le boikarabelo ba rona go uma dijo tse di maemo a a kwa godimo go mongwe le mongwe yo re dirisanang le ene .
Se se tshwanetseng go bopa tshedimosetso e ;
Tsamaiso ya porojeke e akaretsa go laola leano la tsenyotirisong , go tsenyeletsa tekanyetso ya gore dilo di tsamaya jang le go boelela maano , go tsibogela dikgwetlho kgotsa diphetogo tsa maemo tse di ka diragalang mo tseleng .
Lefatshe la phudiso le dirisiwa ke morafe otlhe mo go rayang gore go bokete go diragatsa tsamaiso ya phulo ka gore badirisi botlhe ba tlaa tshwanela go dumelana ka thulaganyo ya tsamaiso e e tshwanang ( sk . gore ke dikarolo dife tse di tlaa fudisiwang le gore ke dife tse di tlaa ikhutsisiwang ka nako nngwe e e rileng le gore dipoo di ka tsenngwa leng le go ntshiwa leng mo dikgomong ) .
Se se gatelelwang ke khonferense eno ke go tlhabolola dipholkisi tsa puo le go di laola , go rulaganya uo go go tlhokegang gore dipholisi tsa puo di kgonne go tsenngwa tirisong , go tlhopha matsholo a kemonokeng a pouo a a tlhokegang mo mafelong a go buiwang dipuo tse di farologaneng mo go one le go tlhaloganya melaometheo ya megopolo e puo e theilweng mo go yone .
Go na le mefuta e mebedi ya bakhanselara :
Holo ya ditokololo - e e baakantsweng ngogola - gape le go tsena le go phaka go sa duelwe , go ne go le teng gape mme go ne go dirisiwa ke ditokololo tsa Grain SA .
Maikaelelo a lenaneo le a bonolo e bile a tlhamaletse - go thusa balemirui go dirisa naga e nngwe le e nngwe e e ka nnang teng go kgona go uma bokana ba kumo bo bo ka nnang teng ka botlalo .
Fa dikomiti tsa diwoto di na le seabe mo go swetseng gore mmasepala o tshwanetse go dirisa bokae le gona o a dirisa mo diporojekeng dife , se se tla kaya gore woto ya gago e ka tswelwa ke se mosola ka tlhamalalo .
Kgannyana e tla ka montshakuno wa maloba
Tumalano e e tlhomameng ya kabelano ya mesola e e mo Mametlelelo 8 ya Melawana ya BABS e letlelela gore tumalano e sekasekwe .
Re solofela gore tirego ena e tlaa kgoma maphelo a balemirui ba ba iphedisang ba le 1 700 ka ngwaga ena .
Khansele ya mmasepala e ka dira melawana e e e thusang go dirisa dithata tsa yona gore e dire ka nonofo .
Tekatlhaloganyo ( e e dirwang morago ga katiso ya tiori
Tekatekano ya kemo e botlhokwa fela jaaka palopalo ya dimela ka gore e amana le kgaisano e dijalo tse di mabapi di e direlanang .
O bopa seedi fa o o sidila ka mengwana ?
Re ka re thulaganyo ya bolemirui e e siameng e tshegetswa e le 100% ke go kgona go ikanya go tlamela le tshiamiso ya boleng ba mmu .
Mmidi o ne o tswelela sentle ka nako ya tshimologo ya go mela .
( d ) tlhatlhelo e tlhokega go ya ka fa dikgatlhegelong tsa tsamaiso ya bosiamisi kgotsa pabalelo kgotsa tshireletso ya setšhaba kgotsa ngwana mongwe yo o tlhatlhetsweng ; le
le ya Dithulaganyo
Lenaneo la balemirui le le tsweletseng le tswelela sentle mme re setse re tshwaretse setlhopha se se tlhophegileng sa balemi ba Khoso ya Kgwebo ya temothuo .
diphopholetso tsa lotseno lotlhe le go lebeletsweng gore le tlile go tsena mo ngwageng wa ditšhelete o o khutlang ka di 30 Seetebosigo o bajete e amanang le one .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Khosong ya Bokonteraka jwa Temothuo
Thompolofatso e e bokoa , ka jalo phetolelo ya naeterojene e e bokoa , e ka tlholwa ke dintlha tse di latelang :
NCOP e leba le go sekaseka , fetisa , tlhabolola , tshwaela le go dira ditlhabololo go , kgotsa go gana molao
KGATO 5 GO ELA TLHOKO LE GO TSENYA MO TIRISONG
A Komiti ya Woto e nnile le seabe mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso ya khansele ?
14.4.3 Fa dibouto di lekana , Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo o tla nna le tshwanelo ya go bouto gape kgotsa go latlhela bouto ya makgaolakgang .
Di tshwanelwa ke go amogelwa ke khansele pele ga ngwaga o mošwa wa ditšhelete o simolola .
( 2 ) Fa e amogela dikgakololo go tswa kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao kgotsa tsamaiso nngwe le nngwe ya go busediwa ga bosiamisi , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e ka ntsha katlholo , ka go netefatsa , go fetola kgotsa go tsenya mo boemong jwa dikgakololo .
Ka 1996 , Es'kia Mphahlele o dirile polelelo-pele gore tekatekano ya nnete ya ikonomi e sa le kgakala mo Aforikaborwa .
Bokana ba kalsiamo magenesiamo , fa go lekane jaaka go amogelwa , go supa gore maemo a tekatekanyo gare ga dikatione ( + ) tse pedi kgotsa tse tharo tse di tlhokegwang di lekane gore bokana ba kalsiamo le tse dingwe jaaka magenesiamo le potasiamo tse di tseiwang ke dimela di lekane .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Inšorense ke tumelano fa gare ga mong wa pholisi le setlamo sa inšorense .
Tsela ya go rekisa ntlo ya gago
6 . A porojeke e dirisa bokgoni jwa baagi ba selegae le didiriswa tsa teng ?
Buti Coka , Rykie Raphoto le Thembani Moyo ba ne ba se teng ka nako ya go amogelwa dikabelo .
Isreal a re : " Fa o golela mo polaseng , go sala le wena .
Molokololo wa mebu
1.4.13 ga a tshwanela go tsenela ditumelano dipe tsa bogwebimmogo tsa go rekisa kgotsa go fetisa kgots go arogana le dišere tsa khamphani epe , ntle le tetla e e kwadilweng ya GEP .
Letlhajwalo le le gaisang
Pitse , buka ya direkoto .
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo puong ya gagwe go mophato wa 1995 wa Yunibesithi ya WITS .
Seelo se se kwa godingwana sa dipeeletso .
Diyunibesithi di tshwanetse go nna ditheo tsa matsetseleko .
Ke simolotse go nna molemirui le ntate mme ga go na sepe se ke batlang go se dira kwa ntle ga go nna molemirui .
Go oketsa kgono ya dibolayamefero ;
Kanola e e kgaotsweng .
Bakwadi le bakgaratlhi ba ne ba didimadiwa .
Tlhokomela gore mabone otlhe a sa tshuba .
Leano le itebaganya le dintlha tseno ka botlalo , ka go amogela gore ditlapeledikgolo jaaka thuto le tlhabololo ya kwa magaeng di tla nna le khuetso e tona mo basading ba ba humanegileng .
Pele o dumisa tlhatlhoba terekere letsatsi le letsatsi
Yunibesiti ya Stellenbosch e ne bošeng jaana ya golola Afrikaans Stylgids ya yone ya bošeng ( ditaelo tsa go kwalwa ga ditokomane tsa Aforikanse ) .
Fa temothuo e ka nna poelo e ntsi , gona nka nna montshakuno wa leruri .
Sedimonthole ke kgwedi e mo go leng botlhokwa thata go tlhokomela ditiragalo go balemi ba korong mo ditshimong tse di sa nosetsweng le mo go tse di nosetswang .
Seno se ka fitlhelwa mo tsebeng ya 33 ya Kaedi .
Mo tirisong , go tle go tlhokege go tswa botsamaising go tsaya ditshwetso ka potlako go tshola tiragatso e tsamaya lwêêlwêê .
Mme gape le gape , fa o dirisitse lenaneo la bolaodi le le siameng tshenyego e ka nolofatswa .
Palo ena e ka go naya bokana ba kumo ka botlalo mo mefuteng e e farologaneng ya mebu mme gape le go thibela gore mefero e kgone go simolola go mela mo gare ga mela .
( b ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke badiredi ba tsamaiso e e sa letleleleng motlolamolao go ya kwa kgolegelong ;
Karolo e e umang e raya go dira dilo kgotsa thebolo ya ditirelo tse di ka rekisiwang ka tšhelete .
Go boloka tshwanelo ya go newa tshedimosetso e lekalekane le ditshwanelo tse dingwe
Dintlha tse di kgethegileng tsa thebolelo ya ditirelo le tlhabololo ya mafaratlhatlha tse di ka tlhokomelwang sentle ka dibontshi tsa diwoto tse di tlhalositsweng sentle .
Ngwanatsele go fitlha go Tlhakole
Ka tsela e bokgoni bo ka tlhabololwa le go fetisediwa kwa go ba bangwe .
Go Ranola Terama mo Motlheng wa Go Dirwa ga Dilo ka Mkgwa o o Tshwanang mo Lefatsheng Lotlhe : Dikganetsano le dikai : 6 Mopitlwe 2013 , University of Salford , Manchester , UK .
go supa dikungo le tse di supang dipoelo go ya ka ditlapele tsa bona tsa ditlhabololo le tsa maikaelelo a bona .
Katiso
La bobedi ke tero ya khaphlari - se ke motsamao wa metsi go ya kwa godimo kwa boalogodimong koo a ka mowafalang le go latlhegela mo lefaufaung .
Mo mmung o o bokete wa mmopa ( 5% - 10% ) , o o kgonang go tshwara metsi go feta , go lemela boteng fa gongwe go ka tlhokegwa .
Mokopatshedimosetso yo o dirang kopo ya PAIA e e yang kwa lefapheng la bosetšhaba , la porofense kgotsa kwa setlamong sa puso sa mmasepala mme kopo ya gagwe e bo e ganwa o na le tshwanelo ya go tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya 1 : Go kokoanya ya tiro ya IDP 1 / 2 Tshekatsheko ya legato la baagi le beng
A re lebelele ntlha ya bobedi .
Ditlhotlwa tsa gajaana tsa mmidi tsa 2010 di kwa tlase thata mme bantshakuno ba tlhoka go akanya gore a ga go tsela e nngwe e ba ka tokafatsang lotsenokgonego lwa sejalo se .
Netefatso ya sekoupu : go netefatsa gore ditiro tsotlhe tsa porojeke di dirilwe .
Lefatshe le le latlhagantsweng .
Semela se sengwe le se sengwe se se melang mo se sa batliweng teng ke " mofero " .
4.2.11 Go tlhomamisa gore dikomiti tse di farologaneng di abetswe bakhanselara
13 . Letlhare la tshedimosetso ya tsa manno le tikologo
Dithaere tsa mo polaseng ga di tlhotlhwatlase , fela go na le melawana ya botlhokwa e e ka latelwang go boloka peeletso ya gago le go tokafatsa botshelo jwa dithaere tsa gago .
Sebolayatlhatshana se tshelwa mo matlhareng a mofero morago ga tlhogo ya dijalo .
Tiro 3 Leba molaotheo , mme o supe tiro le karolo ya puso ya bosetšhaba .
Morwadie o mo thusa ka tsamaiso le merero mengwe ya matlole mo polaseng .
Ga go tlhotlhwakgolo go fetola mabanta otlhe mo setsamaing sa bontsintsi fa go senyegile le le lengwe - ke inšorense kgatlhanong le nako e e senyegileng le ntshodikuno e e latlhegileng .
Mo dipatlisisong dingwe tsa ditso di le 224 , mo go di le 5 banna ba ne ba dira tiro yotlhe ya go apaya mme mo go tse di 36 basadi ba ne ba dira tiro yotlhe ya go aga matlo .
Sedimosa , kokoanya dipalogare tsotlhe tse di amanang le mmasepala jaaka moneeladitirelo go ntsha kutwisiso e e totileng woto .
Baemedi ba dikoroporasi tsa mo tikologong le bona ba ne ba kopiwa go naya kitso ka dithulaganyo tsa tshegetso tse ba nang tsona go tshegetsa balemirui ba ba sa ntseng ba tlhabololwa .
A re tseye gore tlhotlhwa ya go uma tono e le nngwe ya mmidi e kwa tlase ga tlhotlhwa ya go e rekisa ka nako nngwe le nngwe ( ntlha e e tshwanetse go nna nnete go molemirui mongwe le mongwe ka gore fa go sa nne jalo ga go na molemirui yo a ka tswelelang go jwala mmidid ) .
Diheketara tse di leng 100 tsa disonobolomo di tla bo di sireletswe ka R750 000 .
Es'kia Mphahlele o dirile tlhagiso e ka 1995 , ngwaga morago ga ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi kaa 1994 .
KAROLO YA 1 : KGOLOLO KGOTSA GO TLHATLHELWA
O feditse !
Ditshenyego tse di fetogang ke tsa tlhokomelo le paakanyo .
5.3.2 Mathata a a tlwalegileng a melao ya ditirelo
Korong ka ngwaga ya 1
Go sireletsa tshedimosetso ya poraefete ya motho wa boraro
Kgato ya 4 e ka ga dinatlafatso tse di tla netefatsang gore ditiragalo tse di logetsweng leano di fetoga go nna nnete .
Gape le gape ke gakologetswe kgakgamatso ya tlhago - ngwaga yo montšha ke bophelo bo bontšha le tshimologo e ntšha .
Go fokotsa mathata a a amanngwang le tsholo ya dikhemikale go ya pele , Grain SA e atlanegisa gore bantshakuno ba netefatsa gore fa ba reka dikhemikale ba tsaya tsia tse di latelang :
Re sala ka tekatekanyo ya dikilogeramo tse 60 tsa naeterojene e e tshwanetsweng go lokelwa e le tokelobogodimo .
Bolwetse ga bo laolwe .
Ka nako e re lemogile gore go na le dipuisano tse dintsi ka ntlha ya botlhokwa ba inšorense ya mofuta o go kgaolo yotlhe ya bolemi - re solofela gore mmuso le ona o tlaa kgona go dira go tsweletsa pele phokotso ya tlhotlhwa ya inšorense e .
Dikwalo di re thusa go itemoga .
Tlhalosa gore ka nako ya kgato ya ntlha setlhopha sa togamaano se kgobokanya tshedimosetso yotlhe ya
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di tshwanetse go tlhokomela tiriso ya tšhelete go bona bontle bo mmasepala o dirang ka bona go fitlhelela mananeo a IDP .
Ke solofela gape gore le tsweletse go tlhokomela dijwalwa tsa selemo ka nako e .
Mo tshupelong e o tlaa fitlhela sengwe le sengwe se sennye mme le se segolo tota .
3.3.3 bogole ;
Palogotlhe ya diyuniti
fomete e e tshitshintsweng jaaka go tlhalosiwa go polelwana ya semolao ya 5 .
Thebolo ya ditirelo le diporojeke di arabela ditlhokego tse kgolo tsa baagi
Ba ne ba kgona go tlhokomela bontsi jwa ditlhaelo tse dintsi tsa bokgoni mo go tsa setegeniki le tsamaiso mo toropong mme ba fitlhelela matlole a boditšhabatšhaba .
E ka nna metsi a a pompiwang go tsweng mo metsi a elelang teng , dinoka le matamo mme gape ka segompieno le metsi a a tswang ka fa tlase ga lefatshe kgotsa go netefatsa didiba tse di ka nnang boteng bo bo leng gaufi le bogodimo ba lefatshe kgotsa tse di leng botengteng .
Tirisodikgoka ya bong mo baaging
Ba bone dikungo go tswa mo CBP / IDP le go rulaganya se se tlhokegang go fetisetsa kwa diwotong tse di setseng .
Molaotheo wa Aforikaborwa , 1996 ( Karolo 152 )
K : Ke Mokwadisi ka Lefapha la Diphenšene kwa FSB .
potsotatediso
SE , KE SE BATHO BOTLHE BA ITEMOGELANG SONA E BILE FA TIRELO E LE BOKOA KGOTSA E SE MOSOLA , PUSO E TSEWA KA BONAKO E SE NA NONOFO GAPE E LE YA BIROKERASI .
Ke tla rata go romela kumo ya me kwa moseja go bona madi a mantsi .
TEKANYETSOKABO KE LENANEO LA MATLOTLO .
Mmu wa motlhaba gantsi ke ona o o nnang botšarara ka gore metsi a kgona go tswelela mo teng ka bonako ka go se na mmopa o montsi le disalela mo popegong ya teng .
Mo dikgaolong tse dintsi koo go ntshiwang dijalo tsa selemo teng seno e ntse setlha sa ntshodikuno se se siameng thata .
Dikgaolo tse di kwa tlase di tshabelelwa ke merwalela .
Potso 6 Disupi tsa tlaleletso go sekasekwa
Ka go tlhaloganya tsotlhe tse re kgona go bona gore maemo a pH a mmu ke one ntlha e e leng botlhokwa thata go baakangwa mo mebung ya rona fa re batla go bona kumo ka bontsi .
Go se nne le kitso e e tseneletseng go ka ja madi a mantis kwa mafeleleong .
Setshwantsho sa 1 : Disoya tse di pila tota .
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala o kaya gore :
Boteng jwa mmu .
Ntlha e , e ne e kgonwa la ntlha ka go tlhagola mefero ka megoma mme go ne go oketsa poloko ya metsi mo mmung .
Go ya ka tono nngwe le nngwe e e ntshiwang ya temothuo jaaka mmidi , korong , mabele le sukiri , Aforikaborwa o latlhegelwa ke palogare ya ditono tse 20 tsa mmu .
Go tlhokega go reka peo e ntšhwa setlhajalo sengwe le sengwe .
" A ga re a tshwanela gore go ya go ile re bo re ntse re leka go tlhama dikwalo , bobegadikgang , re ribolola dikganetso tsa sefilosofi , go ribolola gape mooko wa bonnete ba sedumedi jaaka re di itemogela mo Aforika ; ditiragatso tsa setso tse di bopang ditshupo tse di batlwang ke rona , ka bokhutshwane , tse di tlhalosang rona ? "
Go roba ga korong mo masimong a a sa nosetsweng e e jwetsweng ka kgwedi ya Seetebosigo go ya kgwedi ya Phukwi mo Foreisetata go diragetse ka kgwedi ya Ngwanatsele go ya kgwedi ya Sedimonthole .
CBP e akaretsa go tlhopha le katisa bafatlhosi gore ba tle ba dirisane le setšhaba ka go ba thusa le go ba tshegetsa mo go tseyeng karolo mo togamaanong ya baagi .
Dintlha tse go buisanwang ka ga tsona :
Go latlhegelwa ke kutlo mo diatleng le mo maotong .
Go ka lebega e kete go na le ngangisano e e utlwalang ya go tshola paka ya tiro e le morero wa go swediwang ka go ikemela ke mongwe ka boena , ka jalo go letlelelwe bommasepala go leka mekgwa e e farologaneng .
NGO Mokgatlho o e Seng wa Puso
Dikomiti tsa Diwoto le baagi ba tshwanetse ba botswa pele sengwe se ka dirwa mo dikgaolong tsa bona , ditlhobaelo tsa bona di tlhoka go rarabololwa .
Mokgwa o wa go jwala ga o a tshwanela mmu o o nang matlapana jaaka kwa Kapabophirima , mme go ntse go lekwa go bona gore diphetolo tse dingwe di ka kgonisa tiriso ya mokgwa o .
Ga re ka ke ra dira se re le rosi mme ke gona ka moo re lebogelang thata kemonokeng le tseoseabe ya batho ba bangwe ba le bantsintsi .
Ga o kitla o amogela Diyuniti tse di oketsegileng tsa Mahube .
O rulaganya go jala eng ?
Ela tlhoko poloko ya pego le tiro ya dipampiri ka ntlha ya badiri ba gago ( UIF le tse dingwe ) , pego ya metšhene , pego ya kumo , bolaodi ba letlotlo le thoto , jalo le jalo .
( b ) lebaka la gore ngwana ke makgetlho a le mantsi a dira ditlolo-molao kgotsa a tshaba ;
go lemoga tiragatso e e gaisang .
Palamente ya bone e tlhomile Dikomiti tse di latelang tse di mekamekanang ka tlhomalalo le merero e e amanang le basadi :
Tsenyotirisong ya porojeke - Go baya porojeke kgotsa tiragatso mo tirisong .
Ka ntlha ya melato ba tlhaloganya gore boitshwarelo bo tla dirisiwa goreng le jang .
" Fa re dumela gore tlhaloganyo e gana go tswalelwa , re tshwanetse gape ra dumela gore thuto jaaka e rwala setso e tlaa naya tlhaloganyo maatla a go kgarameletsa ntle se se batlang go lekanyetsa kgolô ya rona . "
Dingwaga di 13 - 14
Tlhogokgolwane e bonwa e le mafulo a a phalang mafulo a mangwe mo nagagodimo ka matlhare a bojang bo a le mantsi mme a monate fa a sa le boleta ka dikgakologo le selemo .
Fa mmatlisisi wa ditshedi a dira kopo a le nosi , leina la gagwe , dintlha tsa kgolagano le lekwaloitshupo
Fela maloba ke ne ke kgonne go etela balemirui ba bangwe mo dikgaolong tsa Mpumalanga , Kapabotlhaba , Foreisetata le KwaZulu-Natal - go tloga mo molemiruing yo a jwalang heketara e le nngwe fela go filthela ba ba jwalang di le 500 .
Go lokela monontsha ka tshwanelo ka bophara le go naya naeterogene jaaka e tlhokiwa ka go lokela letswai la moroto , ke go re iriamo , go botlhokwa thata .
Dikomiti tsa Diwoto ke matlho le ditsebe tsa baagi le mokgwatiriso o o botlhokwa o o rotloetsang kutlwano magareng ga baagi le khansele .
tlhokegang
Go tlhoga ga dimela ke ntlha e e leng botlhokwa go nna le palo e e tshwanetseng go bona kumo e e kwa godimo .
Thulaganyo le tlamelo ya didiriso e tshwanetse e dirwe ka kelotlhoko e le gore go tle go fokodiwe motsamao mo masimong ka setlha sa jalo .
Batsayakarolo ba dire mo ditlhopeng tse di tshwanang le tsa Tiro 1.1 mme ba lebalebise tshekatsheko ya ntlha e e tlhagisitsweng ba bo ba tlhama togamaano ya tlhaeletsano .
Sekao , disoyabini ke setswaki sa motheo mo diemeding tsa dikuno tsa teri tse dintsi ( sekao mašwi a soya , majerine , ice cream ya soya , soy yoghurt , soy cheese le soy cream cheese ) le diemelanama ( sekao veggie burgers ) .
Tlhola o ntse o omisa - le fa letsatsi le sa fise
Gape tiro ya go baakanya makidi e tshwanetse go dirwa gaufi le nako ya go simolola go jwala mme fa pula e ka na morago ga go a baakanya go ise go jwalwe o nne le bopelotelele gore mmu o ome gannye pele o simolola go jwala .
10.2.17 go tlhoma Dikomiti tsa Photefolio tse di farologaneng tsa Kgotlakgolo ;
Go laisolola dibidio le difilimi
Maemo a kumo a a leng kwa tlase jalo ke tshupetso ya gore pula ga e a na ka go tshwana ka selemo mo dikgaolong mo go jwalwang dijwalwa tsa selemo .
Deliwe o tsene kwa sekolong sa Poraemari sa Aobakwe kwa Itsoseng mo Porofenseng ya Bokonebophirima le kwa go sa Sekontari sa Reitumetse kwa a feditseng Grade 12 teng .
Ke tla e dira leng ?
Fa e le gore pampitshana eno ya tshedimosetso le foromo ya tumelelo di ne di ranolwa kgotsa di tlhalosediwa motsayakarolo , tsweetswee kwala leina la moranodi yoo fano kgotsa motho yo o tlhalosang foromo ya tumelelo ka kitso mmogo le mesaeno ya bone :
Tse ke ditsheyegelo tse di ka amanngwang ka tlhamalalo le sejalo se se jadilweng .
Ntlha e e sa itumediseng ke gore bonno bo botlhokwa thata mme go botlhokwa gore o batle bonno gaufi le Bothaville fa o tlhaga kgakala .
Maitlhomo
TLHALOSO TSEBE 1 .
Ditlhotlhwa tsa dithoro di tlhomiwa ke dithulaganyo tsa mmaraka o o gololesegileng , tse di oketsang botlhokwa jwa patlego le tlamelo .
Tlaleletsa ka go leba tshedimosetso mo ' lenanetemeng le le tshisintsweng ' mo tsebeng ya 20 mme o ye le batsayakarolo mo dintlheng tse di botlhokwa .
Mmala wa mafuka ka fa morago o sweu go ya bosetlha go fetogela borokwa .
20.2 Go sa kgathalasege ditaelo tsa polelwana ya semolao ya 19.1 fa godimo , fa tlhabololo e setse e amogetswe , e tla simolola le go tsenngwa tirisong le go nna la matswela fa fela e sena go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Fa ba sena go feleletsa dithaseke ditlhopha tse di neela tshekatsheko ya bona wa mo tsenelong ya botlhe
Bothati ba Lekala la Thuto le Katiso
Gape se abelana ka kitso ya sona e e kopaneng mo go tlhatlhobeng ditumalano tsa kabelano ya mesola , ka jalo di kgonisa Tona go dira tshwetso ya kutlwisiso fa a akanya go rebola ditumalano le dikopo tsa tetlelelo .
4 . Baagi le khansele ba a dira mmogo mo diporojekeng tse di amang baagi
phitlhelelo ke bothata jo bogolo kgotsa maitlhomo ka kakaretso a porojeke e tlaa samaganang nao
Dithutiso di filwe balemirui ka dintlha tse di latelang :
Re tla tsaya boikhutlo jwa mogodungwana jwa metsotso e le 15 .
( 5 ) Fa magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e fitlhela gore kitso ya bosinyi ya ngwana ga e a kgona supiwa kwa ntle ga pelaelo , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi jwa ngwana , fa go le ka fa dikgatlhegelong tsa ngwana , e ka laela gore ngwana a isiwe kwa go modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go tsaya dikgato dingwe go ya ka molawana wa 9 .
Mme tota , pula e ntsi go feta bokana go tsweng 1994 e amogetswe ka kgwedi ya Seetebosigo 2014 .
Netefatsa gore leina le le mo Rejisetareng ya Matlo ke la gago mme fa o sa dirisa kadimomadi , nna le khophi ya lokwalo-bopaki .
Mosola ke gore o setse o itse batho ba ba dirang teng , o gaufi le disilo tsa bona go tlhokomela maemo a kumo ya gago mme gape o amogetse madi go jwala go tsweng kwa go bona mme jaanong ba batla gore o ba dirise ka ntlha ya konteraka le mathata a a ka nnang teng .
Re leboga gape go menagane dikopo tsa balemirui ba ba leng baswa le bagolo ba ba utlwileng ka lenaneo la rona mme ba tsena mo makokong a rona a dithutiso .
Tirisometšhine - matshego a bantshadikuno ba bantsi
5.1 KgotlakgoloKe lefapha le le kwa godimo go a feta otlhe le le dirang ditshwetso la Morafe wa Segosi wa Bafokeng mo gare ga Pitso ya Kgotha-Kgothe .
Go ya ka rejisetara ya ba ba leng gone
Ditlhotlhwa tsa mebaraka tse di sa tsepamang tsa dithoto tsa dijwalo le ditshenyegelo tsa ntshokuno tse di tlhatlogang , go akaretsa montshapeo , furu le ditsenngwateng tse dingwe tsa mo polaseng , di tlaa tswelela go tsenya bantshakuno mo kgatelelong ya maemo a a makgwakgwa a sematlole gonne ba na le taolo e nnye thata mo tlamelong le patlegong ya kuno ya bona .
Mme lobaka lono lo ka nna lwa okediwa jaaka fa go bontshiwa fa tlase .
Bomadimabe ke gore fa maemo a siametse dijalo , fela jalo a siametse le mefero .
GO KA TSEWA GORE TSAMAISO YA TLHOPHOLOLO ( APARTHEID ) E NE E LE MAITEKO A GO LAOLA PHAROLOGANO E E NENG YA SE TSAMAYE SENTLE GOTLHELELE .
Bogolo / Palo ya dinosele
A o itse gore ditshenyegelo tse e seng tsa tlhamalalo tsa gago ka ngwaga ke bokae ( motlakase , morokotso , dituelo , le ditefo , dipaakanyo le tlamelo ?
Maikaelelo ke go :
Leon van Rensburg , Moporofesara wa Fisika ya Mmu , Lefapha la Disaense tsa Mmu , Dijalo le Tlelaemete , Yunibesithi ya Foreisetata
Lebelela setshwao sa sebolayadisenyi go bona ditshupetso tsa go kgona go tlhakatlhakanya segasetsa se se ka kgonang .
Tsaya dipegelo ka nako ya tsenelo ya botlhe go tswa mo dipareng mme o dirise dintlhathuto tsa khoso go tlaleletsa tshedimosetso .
Dikungo mo ditlhopheng tse di ikaeletsweng
Ka mafoko a mongwe , lefatshe ga le na mosola mme fela kwa ntle ga go le dirisa go go naya ntshokhumo .
O lemoga dipharologano dife ka tsela e banna le basadi ba dirisang letsatsi la bona ka teng ?
Goreng ke rulaganya leano la tiriso ya ditšhelete pele ke simolola go jwala dijwala gape ?
SARS e amogetse Pholisi eno ya Dipuo go tlhalosa ka fa SARS e tla dirang dilo ka gone tumalanong le Molao wa Tiriso ya Dipuo tsa Semmuso , e leng molao o o tlhomilweng ka 2014 .
Seelo se se akantsweng sa yuniti
Mo mabakeng a mangwe mmasepala o ka tokafatsa thebolelo ya ditirelo ka go di fetolela mo go tsa kgwebo - e ka nna ka go tlhama setlamo sa mmasepala se se tlaa tlamelang ditirelo tseo .
Matsatsi a makhutshwane le masigo a malele a go naya nako go robala le go bona maatla go dirisa fa nako ya go dira e simolola gape - jaaka diphologolo tse di robalang mariga go ipaakanyetsa dikgakologo .
Bagodi ba tlhoka tshegetso go tlhokomela dikhutsana .
Mathata a go nna mogakolodi ke afe ?
Dintlha tsa go duelwa
Ntlha ya bobedi ke go kwala leano la tetalano ka mokgwa o o siameng o o amogetsweng ke botlhe ba lelapa .
O tlaa kgona go tshela jang go fitlhelela dijalo di rojwa ?
Leeto la rona go wena yo montshwa yo a leng moitekanedi ka maikutlo , le simolola ka go lebelela gore o itshwara jang fa go na le kgotlhang mo bophelong ba gago mme le tlhotlheletso e e nang go wena - kwa gae le kwa tirong ka bobedi .
13. MOO GO KA BONWANG TSHEDIMOSETSO E E OKETSEGILENG TENG :
Go mosola go bone go tsweleletsa pele dikgwebo tsa bolemirui fa ba ka nna le tsholofelo ya gore dilo di ka siama gape go dirisa dikgwebo tsa bolemirui .
Mmidi o ka bolokwa sentle fela fa bokana ba metsi bo le ka fa tlase ga 14% , fa a le 15% go ya godimo go na le bothata ba gore mokobo o ka tsena e bile le gore mateng a ka thunya .
Dirisa thempoleite e e kwa thoko go akanyetsa merero ya bohuma le bong ka go latelana .
Bo oketswa gape ke mebu e e nang maemo a a kwa tlase a dintlha tsa dibodu kgotsa e e sa nweseng metsi sentle gore a se tsenelele .
Khaya o setse a le molemirui dingwaga di le lesome le bongwe .
4.6 merokotso e mengwe ya tšhelete mo tirong e nngwe ya kgwebo :
E dueletswe ke GTZ
Re lesego jang re le balemirui botlhe go kgona go fetola bophelo go batho ba bantsi mo lefatsheng .
Phatlalatso e diragadiwa ka neelo ya ditlankana tse di kgethegileng kwa kgotlatshekelong ya molao .
Klerk o nyetse Joyce ka 2002 mme ba tshegofadiwa ka bana ba le bararo , mosetsana le basimane ba le babedi .
Tshenyego e kgolo ya matlhare e fokotsa bokana ba matlhare a a ka dirisiwang go dirisa marang a letsatsi go tsamaisa ntlha ya fotosintese mme go mela ga dimela go a fokotsega .
Go fetolowa go tlhokiwa maemo a a kwa godimo a mafura le setatšhe .
Go babalela tshireletso ya loago
Direiti di dirisiwa ke mmasepala go tsamaisa kgaolo le go rebola ditirelo tse di jaaka ditsela , diphaka le ditselana .
Go rotloetsa boetapele bo bo tiileng mo setšhabeng ka maikaelelo a go dira mmogo go rarabolola mathata .
( iii ) bareetsa-dikgetse , botsamaisi jwa botšhutšhisi jwa bosetšhaba jo bo umakiwang mo go molawana wa 4 wa " National Prosecuting Authority Act " wa 1998 ( Molao wa 32 wa 1998 ) kgotsa maloko mangwe a kgotlatshekelo , fa go akangwa ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong go ya ka Kgaolo ya 6 , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko go ya ka Kgaolo ya 7 , le ka nako ya tsheko kwa kgotlatshekelo ya bana go ya ka Kgaolo ya 9 ; le
Mo maemong a motho , dikwalo di tlosa maikutlo le itemogo ya botlhalefi le fa mo maemong a setšhaba ditlhokego tsa bokwadi di ka farologana go se kae .
go lebasešwa go dira gape leano la porojeke
Fa go se na kutlwano gare ga balosika go ka tlisetsa boseitlotle , go tlhoka boikanyo go ba bangwe , phokotso ya kgono go neeletsana le mathata a mangwe a go se kgone go utlwana le ba bangwe mo setlhopheng .
2.2 Go akaretsa baagi
" Kgaolo ya thuano " ga e ka ke ya tilwa ebile motho mongwe le mongwe o amogela selo se .
Netefatsa gore diponetsiboso le dikeije tsotlhe di a bereka - fa o dumisa terekere di tshwanetse go tshuba tsotlhe . ( Dipone tsa oli le oletheneitha di a tshuba fa ikenešene e tshubilwe , mme ka bonako fela fa e duma di tlaa tima - dingwe tsa dipone tse dingwe di tlaa tshuba fela fa go na le bothata ) .
Boupi ba mmidi gape ke motswedi wa tshipi tota fa bo ise bo sefiwe .
Mebu e e nang mmopa o montsi ( mebu e e boima ) e na le kgono ya go tshwara kgotsa go " tlamparela " sebolayamefero se se gasetswang , mme jalo go tlhokiwa go oketsa bokana bo bo gasetswang fa go lekalekantswa le mebu ya mmukgogodi kgotsa ya motlhaba go netefatsa gore mefero e tseye sebolayamefero se se lakaneng .
Thulaganyo e nngwe le e nngwe e na le dithata le makoa a yona .
Mo dinageng tse dingwe tsa lefatshe , maemo a ntshokuno a mantle thata - mebu e e botoka le dipula tsa matsorotsoro ( ka dinako pula e e kgonang go abelelwa sentle ) , tota le sona segagane se se naya korong bongola mo dikgweding tsa mariga ( korong e nana ga e tsenwe ke serame bonolo ) .
Gantsi go fitlhelwa balemirui ba ntse ba tlogela diruiwa mo masimong morago ga gore disalela di nne le mosola go tsona .
Go tlamela setlhatswamowa
Balemirui ba ba lemang mmidi ba tlaa tshwanela go lebelela palo ya dimela go tsamaelana le mofuta wa mmu mabapi le kgono ya mmu mme le gape gore go ka dirisiwa peo ya mmidi o o fetotsweng ka bojenetiki kgotsa ya mmidi o o tlwaelegilweng .
Fa o setse o dirile tsotlhe tse wena o ka di dirang go netefatsa botlalo ba kgono ya kumo , o tshwanetse go tswelela go dirisa bolaodi gore kgono ya go laola kgotsa go se laole ya gago , e se nne lebaka le le dirang gore o fose kgono e e ka nnang teng .
Se se tsala dipoloko tsa metsi le maatla go ralala setlhakgolo sotlhe .
Mesola e mengwe ya go ntsha disoyabini mo polaseng ya gago ke go lere monawa mo thefosanyodijwalong tsa gago ya korong , mmidi , sonobolomo le disoyabini .
Ke lema mmidi ( diheketara tse 5 ) , ditapole ( kgaolo ya heketara e e leng 0 , 25 ya heketara ) le maphutse ( kgaolo ya heketara e e leng 0 , 25 ya heketara ) mo masimong a a leng mo nageng ya kwa magaeng .
Se , se ka se fitlhelege fela ka pina ya tshwene le go latlhela dipina tsa moano fela kgatlhanong le se se bonwang se sa siama . .
Ka ntlha ya se , are thuto e na le elemente ya tlhaloganyo le ya semowa .
Tlhaelo ya metswedi - jaaka sekao , maemo a a tlhalositsweng fa godimo fa .
Thuto e tshwanetse ya atolosa tlhaloganyo .
Botsweledi jwa terasete bo laolwa ke ditaelo tsa kano ya terasete .
Ke metheo efe ya setso e e tshegetsang setlhopha sa gago ?
Bokgoni ba go suga mmu go baakanya lekidi sentle , go seta sediriswa sa go jwala , go dirisa le go seta didiriswa tse dingwe , go roba kumo , mophutho le thwalo le go rekisa kumo .
Mafura ke sengwe se se sa bontsheng ntlha e .
O ka rata go itsisiwe ka mokgwa ofe tshwetso ka kopo ya gago ya go bona rekoto ?
dira ditiro jaaka setheo se laotse - go suta mo go ' itseng ' go ya kwa go ' direng '
Tsamaiso ya kopano ya Komiti ya Woto , dikarolotlhopho le dikgothakgothe di tlhoka paakanyetso le thulaganyo .
Molemirui yo o siameng o tla isa metsi gore a lekalekantshiwe mme o tla dirisa dikgato tsa go dirisa seela se se fokotsang go leka go kgona .
Tse di boeleditsweng
Ke setse ke tsene dithutiso tse di latelang : Tshimologo ya go jwala Mmidi , Go medisa Motsoko , Go tlhokomela diterekere , Go laola madi mme gape le Go uma merogo .
O ne a e lebisitse mo bokgaratlhing jwa baithuti mo khemphaseng , a tlhalosa gore ga go ka fa bo ka tilwang ka teng , e ka nna ka ntlha ya tikologo ya temokerasi , fa baithuti ba lokologileng go ntsha maikutlo , kgotsa ba le mo tikilogong ya kgatelelo mo ba ikutlwang gore ditshwanelo tsa bona di a nyadiwa .
Go amogela dintlha tsa kgolaganyo tsa setlamo sa inšorense kgotsa motlamedi wa ditirelo tsa ditšhelete , sekao leina la setlamo , aterese ya tulo le dinomoro tsa mogala , dinomoro tsa selefounu le aterese ya imeile ;
Go dira gore maatla a inthanete a a bonako a kgone go bonwa ke botlhe ka ditlhwatlhwa tse di kwa tlase .
O ka swetsa ka go dira diphoso ka gore pego ga e a siama .
Mo go 1996 Victor a swetsa go nna montshakuno mme a boela gae .
Motsamaisi o nna le seabe mo go nneng maatla ga pitso :
Ditumalano tsa kabelano ya mesola di tshwanetse go tsenelwa ke ditlhopha ka bobedi tsa baamegi mme , mo godimo ga moo , tumalano ya tshutiso ya didirisiwa e tshwanetse go tsenelwa gareng ga baamegi ba ba ntshang tetla ya gore didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae di kgone go bonwa .
DITIRO TSA DITLHOPHA
Tsamaiso ya Polase ka Poelo ;
Mo makgating a le mantsi , masimo ga a lekalekane sentle , mme le mmu ga se wa phopholego e e tshwanang tota .
Athikele e kwadilwe ke Jane McPherson , Molaodi wa Lenaneo la go Tlhabolola Balemirui la Grain SA , go SA Graan / Grain Motsheganong 2015 .
Banna ba le bantsi ga ba dire tiro ya mo gae gonne e bonwa e le tiro ya basadi .
Ntlha e e kgonisa molemirui go buisana ka bokana ba tlhotlhwa fa botlhokwa ba kumo ya gagwe e oketsega .
5.2 Go aga kitso
Pitso ya tshedimosetso / kgakololo
Go tlhola disenyi kgotsa mefero ka tlwaelo go dirwa ka go tsamaya ka manyokenyoke kgotsa ka M mo tshimong go ntse go atlholwa e bile go balwa mefero ya mefutafuta e e fitlhelwang mo kgaolong ya sekwere sa metara ka go baya sediriswa sa tshipi sa sekwere sa metara mo mmung , sekao se ka nna gape le gape ka dimetara tse 50 kgotsa tse 100 .
1.9 Komiti ya Boruni le ya Kgonagalo ya go Nna le Ditatlhegelo tsa Madi
Basadi ba dira palo e e bonalang ya batlhophi mme ba ka dirisa tshwanelo ya bona ya go tlhopha gore ba tle ba tlhotlheletse gore Palamente e tlhamiwa jang , le gore setheo se , se tsweletsa jang tlhabololo ya basadi .
Dikomiti tsa Diwoto ke sediriswa se go akarediwang baagi ka sona .
Fa tokololo e ntse e sa tsenele dikopano ntle le tetla mo dikopanong di ka nna tharo kgotsa go feta kgotsa a na le tetla mme a sa tsenele dikopano tsa woto tse di latelanang di ka nna thataro kgotsa go feta , a ka tlosiwa mo maemong ao .
Netefatsa gore tlhopho ya gago ya mofuta e supa bokanagare bo bo netefaditsweng bo bo ka nnang ditono tse 2 ka heketara mme di mela makape bogodimo bo bo ka nnang disentimetara tse 10 godimo ga mmu o di jwetsweng mo teng go inaya kgono e e rileng go bona bokana ba kumo ka botlalo fa pula e na jaaka e tlhokiwa .
Mo hisetoring ya setho ya pele , baboki le baopedi ba simolotse ka molomo fela .
Megare e tshela mo matlereng a dikopi le dijana le mangapo mo diduting tsa polasetiki le diboto tsa go segela .
Ga gotlhe lekwalo la nnete le tlaa nna pampiri mo go kwadilweng , jaaka ditshupetso tsa banka , ditshupetso tsa go lokela madi kgotsa go gago madi mo bankeng e le ditlhankana , ditshupetso tsa go duela fa go rekilwe dilo ( ditlhankana tse o di amogelang fa o duela dilo tse o di rekileng jaaka dijo , mafura le fa o goga madi ) , ditlhankana tse di supang thekiso ya dilo kgotsa fa di rometswe mme wa di amogela , jalo le jalo .
Ka tsela e , PMS e bonwa e ikanyega mo baaging .
Dipalangwa tsa botlhe tsa mmasepala
DITSHUPOKGOLO TSA TIRAGATSO
O gakolotse mmuso gore le fa a amogela tlhokego ya go ntsha dibaeyofuele , o ne a tshwenyegile ka mmidi-go-ethanolo o ne a dumela gore tsela e e siameng ke ya sukiri-go-ethanolo .
Jalo ba lelapa ba ka kgona go bona dijo tse di lekalekantshweng mo ngwageng e e gorogang .
Ditshiamelo le dipoelo tseo di neelwang badiri mmogo le ditlhatloso tsa maemo a botshelo tseo badiri ba di itemogetseng go tloga ka 1994 di dira poelo e tona mo nageng .
Ka jalo dipatlisiso di botlhokwa thata go tokafatsa mekgwatiriso ya ntshokuno .
4 . ( 1 ) Go ya ka fa karolong ya molawana wa ( 2 ) , Molao ono o diragadiwa mo go motho mongwe le mongwe mo Ripaboliking ya Aforikaborwa yo o latofadiwang ka tlolo-molao mme-
imeili
Tshimo e nngwe le e nngwe e e nosetswang e tshwanetse go tlhomiwa mabapi le dikgaolo tsotlhe ka heketara le heketara ka go dirisa dintlha tse re di supileng fa godimo fa gore dikgaolo tse di sa kgoneng go naya bokana ba kumo e e batliwang mo sedikong sa diheketara tse 60 di baakangwe kgotsa di tlogelwe .
Tlhabologo ya Yuropa e ne ya tseelwa kwa godimo , fa ya Aforika yona e ne ya nyenyefadiwa .
20 . Maano go ya ka maitlhomo
Fa o batla go atlega :
Tatlhego ya dimela ka ntlha ya go fulwa go feta , kgaolo le go epololwa ga ditlhare , go lemiwa le go fisiwa ke mollo le gona go epolola mmu go kgonwa go tloswa ke metsi le phefo .
Ka dinako dingwe tirego ya tlaleletsoboleng ke togamaano e e atlegileng mo bantshakunong go oketsa mela ya dipoelo tsa bona le go tshola tiro ya bona ya temothuo e dira sentle .
Khoso ya Ntshodikuno ya Sonobolomo ya balemi
kwala ditogamaano tsa Woto mmogo le motsereganye wa Woto
Go na le ditlhogo dingwe di le 200 000 mo bobeelobuka , go tsenyeletsa e direkoto tsa botlhokwa tsa pele tsa Aforikaborwa le Aforika .
Re tlhoka batho ba ba lebelelang sentle e bile ba ba nang kitso e e tseneletseng go kgona kgwetlho e .
Elatlhoko
La bobedi , molemirui o tshwanetse go tlhokomela gore fa a buseditse madi a a a adimileng go sala a makana kang .
Dintlha go thusa go tlhaloganya tiro .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go pietl@elsenburg.com le johannst@elsenburg.com .
Go sireletsa tshedimosetso ya khupamarama 51
Bašwa ba dikhutsana
Go ka nna le gore o tshwanne go tlhola o ntse o buisana le baitseanape le balemirui ba bangwe mo tikologong ya gago ; le
Emela dikgatlhego tsa kgaolotlhopho mo dithulaganyong tsa IDP
2 . Molao wa Tokafatso ya Bosiamisi jwa Tsamaiso ( AJA ) wa bo 3 wa 2000 : AJA e ne ya diriwa kgatlhanong le lemorago la ditlhokego tsa Molaotheo tsa peomolao ya go netefatsa ditshwanelo tsa batho bangwe le bangwe tsa kgato ya tsamaiso e e mo molaong , e e utlwagalang e bile e siame ka thulaganyo le gore mongwe le mongwe yo ditshwanelo tsa gagwe di amilweng mo go sa siamang ke kgato ya tsamaiso , o na le tshwanelo ya go neelwa mabaka a a kwadilweng .
Boagisani bo bona kemo ya bone ka go tsamaisetsa gongwe dikgatlhego tsa ditlhopha tsa batho le tsa motho ka nosi , matshwenyego , dikeletso le diphitlhelelo , tse mmogo di dirang maitlhomo a a kitlanyeng. "
boSepikara kgotsa Batsamaisi ba CBP go tswa kwa go bommasepala ba ba dirileng CBP , badiri ba porofense kgotsa ba sedika ba ka dira tlhagiso e .
Kgaoganya karabo ka 1 000 go bona palo ga kumo ka heketara .
Dibering di a tura mme ke yona ntlha e , e e dirang gore balemirui ba nne ba leka go di dirisa go feta e bile go nne gore o boloka sente mme kwa mafelelong o duela diranta ka gore tlhotlhwa e ntse e oketsega go feta fa polantere e ema mo tshimong fa nako ya go jwala e ntse e tswelela e bile e siame - se lebale tlhotlhwa e e kwa godimo ya go sianela kwa toropong go reka bering e le nngwe fela .
113955 : Dirisa melao ya Batho Pele mo seabeng sa gago sa tiro le mo bokaong ( 4 )
IDP ke motheo wa mananeo otlhe a matlotlo le lenaneo la ditiro la khansele .
Araba dipotso tse di latelang
Tlhalosa porojeke .
Palo ya metsitsi e e lekaneng e tshwanetswe go beiwa mo masimong a disonobolomo .
Ka jalo go a kgonega gore o bo o tsamaile mo masimong magareng ga makgetlo a robedi le robong magareng ga thobo le jalo ya sejalo se se latelang .
( h ) Ngwana yo a tlhokang tshegetso ya ka fa lelapeng kgotsa ditšhono tsa thuto le tiro , o tshwanetse go nna le phitlhelelo e e tshwanang le ya botlhe , ya ditirelo tse di leng teng mme go tshwanetswe ga dirwa ka gotlhe go netefatsa gore bana ba tsholwa ka go lekana fa ba tlotse molao .
Go tlhagisa ditiro tsa CBP tse di maleba le totobatso ya diporojeke tse di tlhamilweng ke woto gore di tshegetswe ke mmasepala
Mekgwa e e leka go netefatsa tiragalo ya tsa tlholego e e diragalang mo tlholegong jaaka tiriso ya dikotlo tse di leng teng mo tlholegong , dinontsha tsa tlholego , go laola disenyi ka tsa tlholego le go kgonisa modula go wela mo dimeleng ka tshwanelo .
Batsayakarolo ba akanya ka gore dintlha tse di botlhokwa tsa togamaano ya Woto e tla nna di fe .
Melao ya Batho Pele e tshegetsa se go dira ga bodiredipuso bo leng ka ga sona .
Setshwantsho sa 1 : Dikoa tse pedi tsa thulaganyo ya thefosano ya dijwalwa .
Tekanyetsokabo e e tsharologileng e botlhokwa ka ntlha ya mabaka a a latelang :
Tiriso ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae e laolwa ka tsela e e latelang :
Puso ya bosetšhaba
( f ) Ditsamaiso tsotlhe go ya ka ga Molao ono , di tshwanetswe go diriwa le go konosediwa kwa ntle ga tiegiso e e sa tlhokagaleng .
Baagi ba rulagabna mogwanto go ya kwa Khanseleng go ngongorega .
Go sa tlhamalalang go go kotsi go tlaa bonala jaaka kobego mo lebanteng fa le tsena kgotsa le tswa mo dikhuting tsa maotwana .
Le fa go ntse jalo , go netefatsa gore thulaganyo ya Botsayakarolo jwa setšhaba bo nnateng e ka nna kgwetlho mo Dikomiting tsa Diwoto , jaaka :
Metswedi : Tshekatsheko
Diwoto 2-7 : Go nna teng ga kalafi ya balwetse ba HIV le tlhokomelo ya malapa a a amegileng
Le gale , fa go nna setlha se se maswe o tlaa latlhegelwa ke madi a mantsi ka kgaolo e kgolo - mme go ka nna mafelelo a ditiragalo tsa gago tsa bolemirui .
Gape ke batla go dirisa naga le dineo tsa tlholego tsotlhe ka botlalo .
Ga go na ' dijo fela ' mme le maloba di ne di se teng !
Fomete ya lekwalokopo
( b ) Go netefatsa gore go nna le tlhaeletsano e e bonalang go tswa mo dikopanong tsa dikomiti tsa diwoto go fitlha kwa khanseleng .
1 . Go lekanyetsa bokgoni jwa setheo jwa baneeladitirelo ba mmasepala , jaaka ba tlhaloganyega
Tsaya dikarabo go tswa mo ditlhopheng .
Yuniti e e Laolang Porojeke ,
Lobelo lwa go fitlha kwa tshimong e nngwe lo ka dira gore batho ba itlhokomolose go phepafatsa didiriso .
Go dirisa diatla go jwala go ne go le kgwetlho go ene mme jaanong o kgonne go fenya dikgwetlho , ka a itheketse polantere e e dirisiwang ka diatla le segasetsa se se dirisiwang ka diatla mme o dirisa peo ya mmidi o o kgonang Roundup .
Mo dikgaolong tsa botlhaba tsa lefatshe la rona re bone pula go feta mme gape kwa bophirima re bone komelelo go feta dingwaga tse di fitileng - go ne go sa thuse le fa molemirui a leka jaaka a kgona , go ne go le thata .
Kwala dipapadi tsotlhe
Karoganyo ke sengwe se se jaaka karolo e e segilweng mo baaging e e tshwanetseng go tlhophiwa go bontsha tiriso e tona ya tiriso ya naga mo tikologong .
Katlego ya dijwalwa e simolola ka tlhopho ya mofuta le bolaodi ba mefero
( a ) baemedi go tswa mo mekgatlhong e e seng ya puso le mo setšhabeng mo dikopanong tsa yona ka maikaelelo a go tlisa tirisanommogo magareng a puso le setšhaba mo go tsenyeng tirisong ga Molao ono ; le
Re ka oketsa kitso le tlhokomelo mo baagisaneng ba rona le mo ditsaleng tsa rona .
Dijwalwa tsa go busetsa poelo ka bonako / dilegume tse di fulwang
Se , se dira seabe sa gagwe se nne marara e le tota .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Potso ke gore o dire eng ka ditshupetso tse ?
Tlhotlhwafatso
Dikatlanegiso di a dirwa gore go ka dirwa eng le / kgotsa go tlhokegang sa semolao mabapi le tsamaiso ya dikgaolo tse di farologaneng tsa tsamaiso mo polaseng .
TLHALOGANYO YA TLHABOLOLO YA BONNO JWA BOSETŠHABA , KGOLO LE TLHABOLOLO YA POROFENSE , MANANEO A MAFAPHA A POROFENSE LE DIIDP KE MANANEOMAGOLO A TLHABOLOLO , A A DIRANG KAROLO YA LETLHOMESO LA GO DIRA THULAGANYO GO RALALA MAKALA LE MAFAPHA A PUSO .
Ga o laele selekano sa ditshiamelo e bile ga o na seabe mo dintlheng tse di ka ga itekanelo .
Go baakanya ntlo ( go baakanya fa metsi a dutlang teng , go baakanya difensetere tse di thubegileng jalo le jalo ) go tlaa somarela madi a gagwe nako e telele .
Go tsaya dingwaga di le pedi kgotsa go feta go alafa TB e e sa phekolegeng .
Re tile kwa bokhutlong jwa paka ya thuso ka maltlole le ngwaga wa matlole o mangwe wa Lenaneotlhabololo la Balemi la Grain SA .
Dimatheriale le didiriswa : Ikokoanyetso le phatlalatso ya dimatheriale tse go ya badirising ba tsona e tlhoka go akanyetswa fela di tloga .
Fela jaaka phetogo go tswa go tlhaolele e nnile tharabololo eo rotlhe re iponetseng dipoelo mo go yona , boemong jwa kgaratlho e e bonelang gaufi ya maatla , ntwa kgatlhanong le bohuma le go tlhoka tekatekano e tla re tswela molemo rotlhe -bantsho le basweu , bahumi le bahumanegi .
Boloka lebokoso mo lefelong le le tsiditsana , le le omileng , kgakala le go ka fitlhelelwa ke bana ba bannye .
DiPGDS di na le dikarolo di le pedi , tsona ke ponalo ya togammano ya pakatelele le ya tiragatso le lenaneo la peoleitlho le tlhatlhobo ya tsona .
Dibodi tse di bopiwa ka dikopano tse di farologaneng tse di tsweleletsang botshelo e bile di oketsa bonontsha mo mmung .
BaBophirima gajaana ba dira maiteko a go boela kwa tlhaloganyong ya seAforika le ya Botlhaba jo bo kgakala ya semoya mo mothong le tumelo ka tlhago . "
Tsepamisomogopolo ya Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
A o lemogile ditshupetso tsa mathata pele ga nako e a nnang teng kgotsa o nna fela go fitlhela a nna teng ?
Tlhopho ya mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong
Bakgweetsi ba diterekere le metšhene
PHAPOSO YA KGETSE MO TSHEKONG E E DIRWANG KE MOTŠHUTŠHISI MABAPI LE DITLO-MOLAO TSE DI POTLANA
Re batla go ya kae ?
Go na le direkoto tsa mefuta e e farologaneng , ka sekai difaele tsa go kwalelana , dimmepe , dipolane , direjisetara , diajenda le ditshwetso tse di dirilweng mo dikopanong , tse di ka tswang di le teng ka mekgwa e e farologaneng , ka sekai , di kwadilwe mo pampiring , e le tsa eleketeroniki , kgotsa ka filimi .
Moamogedi wa phenšene yo o diegisitsweng
Setshwantsho sa 1 : Batlhophiwa ba bofelo ba Molemirui wa Boiphediso wa Ngwaga wa Grain SA / ABSA wa 2015 ke : Musawenkosi Ntombela , Ngubengcuka Moyo le Jabulani Mbele .
Tsholofelo e ne e le gongwe le gongwe .
Gape le tshiamelo ya go itse mmogo le gore ba tlhokomelwe ke batsadi ba bona ka moo go ka kgonagalang ka teng .
Nna le lebokoso la thusopotlako gaufi ka gale .
Fela fa metsi a simolola go elela ka mosele o o tlhomameng , maatla a kgogolego a mothamo o o rileng mo mokgokoloseng o o rileng , a oketsega thata .
Sekedule ke sediriswa se se botlhokwa se se thusang motsereganye kgotsa Bafatlhosi go dira leano la dikgato tse di tla tsewang go fitlhelela togamaano ya Woto .
Fela le gale fa e ka na o na le sebaka sa go bona thobo e ntle .
Mathata a mannye a a ka rwalwang bonolo gantsi ga a tseelwe inšorense , fa e le gore mathata a magolo , a a ka nnang matshosetsi mo go tsweleleng go nna teng ga polase kgotsa botswelelo jwa beng , ona gantsi a a inšoriwa .
Madi a a kokoantsweng mo ditirelong tse di neetsweng ke mmasepala .
Mametlelelo " C " fano ke khopi ya kaelo eno .
Mong wa konteraka o rwala maikarabelo a go dira , go baakanya le go tlhokomela ditshenyegelo tsa ditirelo tse ba di tlamelang .
Ka go dira se o re rotloetsa go se kgtsofalele diphenyo tse di fetileng , e le gore mmaba yo moša o tsene mo teng ga temokerasi ya rona ka bonako .
Lotso lo lo tlhotlhola ntshodikuno ya botlhole jo bo leng kotsi mo dibokwaneng .
( 3 ) Maikaelelo a Lefelo la Bosiamisi la Ngwana ke go rotloetsa tirisano-mmogo magareng ga mafapha a puso , le magareng a mafapha a puso le mekgatlho e e seng ya puso le setšhaba , go netefatsa tirisano-mmogo ya ona le tirelo ya bona botlhe mo go tsenyeng Molao ono mo tirisong .
Potso e , e tshwanetsweng go arabiwa :
O setse a na le menotsha mo setorong sa gagwe go jwala dijwalo tsa ngwaga o a tlang ka gore o kgonne go e reka ka tlhwotlhwa e e kwa tlase .
Dintlhathuto tsa khoso
Dintwa di le dintsi kgatlhanong le bokoloniale mo ngwagakgolong wa masomepedi , le kgaratlho kgatlhanong le tlhaolele , mo Aforikaborwa , tota di ne di totile kgololesego ya sepolitiki .
O tshwanetse go dira
Dikgono
Go ne go ntse jalo ka ntlha ya kitso le tshegetso e ba e amogetseng go tsweng thimi ya Grain SA le batshegetsi .
4.6 Go supa le go netefatsa baamegi le batshodi ba kitso ya setso 51
Ka jalo go tlhokega gore go farologanngwe mananeo a togamaano mo diwotong tse di farologaneng .
Palamela e , e ka mela fela mo semeleng se se phelang .
Mosola wa go dira jalo o bonala fela morago ga nako e telele , e bile fela fa maemo a ph a tlhokomelwa go se fetoge mme a nne a tshwana jaaka a tlhokiwa ka setlha se sengwe le se sengwe .
GORE Lephata la Dikhomphiuthara , le le dirwang ke ba ba latelang :
( 2 ) Ngwana yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , o tshwanetse go itsisiwe ke moreetsa-kgetse ka ga ditshwanelo tsa gagwe mabapi le go dira aphili le ka ga kemedi ya semolao le ka ga tsamaiso e e siameng ya go diragatsa ditshwanelo tseno .
Jaaka re le Grain SA re setse re rometse kopo go Letlole la Ditiro go oketsa tshegetso go tiro e ya rona .
O ne a e bitsa mogopolo wa " go ikgantsha " mme a akanya gore ditlhokego tsa selegae di tshwanetse tsa tlhabololwa , tsa tsweletswa go tlhaloganya boitemogo jwa filosofi ya Afrikan ka bophara .
5.3 fa le golofetse ka ntlha ya pholo e e sa siamang ,
Ke dumalana ka botlalo
Bakatisi ba bangwe mo lenaneong ke :
Diteko tsa mmu
Basadi ba dira botaki
Didiriso : tsa gago , tsa khiro kgotsa khiriso
Dikakanyo tsa ga Es'kia Mphahlele tsa gore dikwalo ke " botsweretshi jwa setso jo bo gogelang - tiragalo ya go-ikitse , tiragalo ya puo " di tshegetswa ke kakanyo ya boMmakisi ya gore dikwalo di botlhokwa mo setšhabeng .
O se ka wa sireletsa badiramolato ba petelelo le melato e mengwe ya thobalano .
Fa o kgobokanya TK fela -ga go tlhokege ditetlelelo , fela PIC go tswa go motshodi wa kitso e a tlhokega
Tekanyetsokabo ya bosetšhaba e neelana ka tekanyetso ya letseno le tiriso ya madi e Puso e e solofetseng mo ngwageng wa ditšhelete , go tloga 1 Moranang wa ngwaga go ya go 31 Mopitlwe wa ngwaga o latelang .
Go na le ditlamorago tse di molemo le tse di bosula mo go adimeng madi :
Ditshupo
( iii ) go tshosetsa bontlhopheng kgotsa baemanokeng ba bontlhopheng ba bangwe , kgotsa batho ba ba boutang ;
Fa di sa siame di tshase ka oli .
Molaotheo ( 1996 )
Jan o tlhalositse gore ke fela 25% ya masimo a bantshakuno ba bantsho e e neng e jetswe ngogola gonne bantshakuno ba sa kgona go fitlhelela dikadimo tsa ntshokuno .
Re lebeletse pele go ditlhabololo mme re solofela gore go tlaa tla diphetogo tse di nang bokao , ka tse dingwe tse di tlisang tlhatlolo ka bonako tota le tokafatso ya maemo a .
Maina a dikolo tsotlhe mo lefelong
Dipuisano magareng ga makoko a sepolotiki mabapi le kamogelo ya ditlhopha tsa setšhaba ke tiro e e duleng mo tseleng e bile e tlhakatlhakanya pharologano magareng ga taolelo ya baagi le taolelo ya lekoko .
Ke gona tota go leng botlhokwa thata go dira paakanyo ya thibelo mo metšhineng yotlhe ka dinako tse go sa dirweng .
Netefatsa gore dilekanyi tsa kgatelelo di mo maemong a go dira a a siameng le go khaliboreitiwa ka tshwanelo .
Fa kumo ya jaanong e robilwe bonnete ba bokana ba kumo le tlhotlhwa e e amogetsweng bo tlaa go kgonisa o le mojwadi wa masimo a a sa nosetsweng kgotsa a a nosetswang go swetsa gore go uma ga korong go tlaa kgoniwa mo lenaneong la gago la go uma ka setlha se se latelang .
Ga o tlhoke sediriswa sa go jwala se se jwalang mela e e ka nnang robedi fa o ya go jwala diheketara tse tharo fela mo setlheng .
" TLHABOLOLO YA BAAGI KE TIRAGATSO YA GO ITHUTA E KA YONA BATHO BA GATELANG PELE GO YA KWA GO IPHETSENG LE GO ITSHEPA "
Fa re simolola mmogo , re buisana le go emana nokeng , go tlaa maatlafatsa bantshakuno botlhe .
Go bonagala go le tekanyetso e e makatsang mme e go tlhotlheletsa go botsa potso : " Ke eng se se ka diragalang pele - mokgweetsi wa bese yo o tlhokang go ja - kgotsa molemirui yo o tlhokang go tsamaya ka bese ? "
Mokopatshedimosetso gape e raya motho yo o dirang kopo ya go newa tshedimosetso mo boemong jwa yo mongwe .
Pitse , buka ya direkoto .
Makhanselara otlhe a itsisitswe ka ga CBP
Gape re se lebale sefako le pula go feta - tota ka nako ya go jwala .
Dijalo tse di farologaneng di na le ditlhokego tse di bongola tse di farologaneng tse di tshwanetseng go tsewa tsia pele go tsewa tshwetso ya gore go iwa go jala sejalo sefe .
Mampoer , kgotsa Marula ) bojwalwa jwa momela le
Bakhanselara mmogo le baofisiri , ba tshwanetse go netefatsa gore go na le tšhelete e e lekaneng go rebola ditirelo le go tsweletsa tlhabololo e e rulagantsweng .
Dithaere di tshwanetswe go pompiwa bokana jaaka go tlhokiwa .
Seno ke boineelo jo bo bokete , mme se rotloetsa mekgwa ya temokerasi ya Aforikaborwa .
Kgatiso ya bobedi e tlametswe ka matlotlo ke ba GTZ
pH le mmidi
Athikele e e kwadilwe ke Rita Andreas : Mmueledi wa Kgotla ya Badiri ba Dipolase ya Setšhaba .
Se se akaretsa go katisiwa le go tlhabololwa ga barutabana ba Mophato wa R le go tsaya tsia ntlha ya go thapa batho ba ba nang le setifikheiti sa dithutego tse di maleba ( NQF ya maemo a 5 ) .
O ne a le morutabana fa Verwoerd a tsenya Thuto ya Bantsho ka bo1950 .
Dikaelo tsa Tlhagiso le Tiro ya Dikomiti tsa Diwoto tsa Mmasepala jaaka di kasetilwe ka di 24 tsa Seetebosigo ka 2005
go abelana ka tlhomamo le go rerisana ka ga ditiro tsa mmasepala .
botlhokwa jwa go phuthologa ka ga kgolagano magareng ga thulaganyo ya botsayakarolo le go tsewa ga tshwetso , ke gore kgolagano magareng ga go rerisana le baagi le go tsaya tshwetso .
Sekao sa tšhate ya tlamelo ya mokabagangwe
Setlhatlhobi sa katisegelo ya mmu se tlaa fa lesedinyana la gore go diragalang mo mmung fela ka sengwe le sengwe fela sa didiriso le mekgwa e le mmalwa se se dirisiwang go baya katisegelo ya mmu leitlho .
mmoge le ditšhono tse ba ratang go nna le tsona .
Dipoelo tse tsa pakatelele di sa ntse gape di ikaegile ka selekano sa phesente ya dipoelo go tswa tirisong ya go ntsha dikuno , eo e itemogelang dipoelo tsa ikonomi tse di kwa godimo le kwa tlase go ya ka mediko ya nako .
Ba gopotse gore badiragatsi ga ba tlhagise maikutlo a bona , fela maikutlo a ba kopilweng gore ba a tshameke .
Lokwalo lwa Mabudusapele la Batho Pele , 1997
Go na le mabaka a motheo a le mararo a a tlholang taolomofero e e bokoa - lengwe le amana le didiriso tsa go tlhagola , lengwe le amana le didiriso tsa kgatsho mme la bofelo ke maemo a loapi ( bosa ) .
Sekhi se se kitlaneng sa dijalo tsa khurumetso jaaka " cow peas " kgotsa " teff grass " se beela mmu moriti kgatlhanong le letsatsi mme gape se hupetsa mefero e e neng e ka gola ka go phorosela .
Jaaka re bone fa re roba kanola , tsotlhe di tshwanetse go dirwa ka nako e e rileng mme le go tlhola go bona gore nako e e rileng ke efe go botlhokwa thata .
Monontsha
Latela mekgwatiriso ya kakaretso le go tshola terekere e dira ka pabalesego .
Mokgwa ono ke wa go fokotsa didiriswa - go dira ditiro di le mmalwa ka tsamao e le yosi .
O tla kgona go dirisa mekgwa ya bolaodi go thibela mefero fela ka go itse mefuta ya mefero .
Tlhalosa . . . . . 
( b ) Mo mabakeng mangwe a a sa tlwaelegang , fa go sa kgonegeng gore ngwana a newe tagafara fa pele ga motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao a le teng , ngwana o tshwanetse go newa tagafara mme khophi ya tagafara eo , fa mabaka a letla , e tshwanetse ya newa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , mme ngwana mmogo le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ba tshwanete go netefatsa gore tagafara e amogetswe ka go saena kgotsa ka go dira letshwao .
Tota le ka ditlha tse di neng di sa siama tse pele boima bo ne bo le kgaologerama e le 0 , 11 .
Lenaneo la 14 le tlamela ka tebalebo ya ditiro tsa IDP kwa ntle ga Foramo ya Dikemedi tsa IDP fa tsona di tshwanetseng tsa rotloediwa go nna nafolofolo mo go ageng maano le go akanyetsa diporojeke .
Kgagamalo mo lebanteng le lentšhwa e tshwanetse go elwa tlhoko thata mo diureng tsa ntlha tse 24 tsa tiro .
KAROLO YA 3 : TEKANYETSO YA DINGWAGA , TLHOTLHOMISO YA DINGWAGA LE PHOSO MABAPI LE DINGWAGA
Kitsiso ya Puso No . 96
Goy o tle o yobe dijalo tse dintsintsi .
Diripoto tsa pele ga katlholo
Go dira jalo , re ipatlela manno a rona mo lefatsheng .
Thalotlhakore
Mokgwa ona o mosola ka gore o go naya kgono ya gore o rulaganye tekanyetso jaaka o ntse o tswelela pele , ka gore o setse o itse gore tlhotlhwa ya fatshe e tlaa nna bokana kang .
Lenaneo le le ka dirisiwang go tswelela le nne teng mme kitso ka maemo a letlotlo e botlhokwa .
Mo Tiisetsong e ya Seaforika , Es'kia Mphahlele o gatelela ntlha ya gore Botho jwa Moaforika jaaka e le boitemogo jwa Seaforika le mokgwa wa botshelo ga bo kgetholole batho ba bangwe mo lefatsheng .
Tshutiso ya Kabo e e Lekalekanang ke sedirisiwa se se botlhokwa sa ditšhelete mo go tlameleng batho ba ba humanegileng ka ditirelo le mo go etleetseng ditirelo tsa malapa a a humanegileng .
Tsamaiso ya polase e tlhalosiwa e le tseotshwetso e e totileng maikaelelo .
10.3.8 Go sa tlotle Modulasetulo kgotsa Motlatsa-Modulasetulo .
Dipharologano tsa go thotha
Maemo a kgono ya lenaneo go laola ditshenekegi le mefero sentle .
tlamelana ka puso ya temokerasi e bile e le e e nang le maikarabelo mo baaging ,
Molaotheo o a re NCOP e emela diporofense go netefatsa gore dikgatlhego tsa diporofense di tsewa tsia mo lephateng la bosetšhaba la puso .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwaledi wa Pula / Imvula .
Tlhalosotiro ya motsamaisi wa mmasepala e fitlhelwa mo Lebokosong la 6 .
Mefuta e e farologaneng ya diphologolo tsa polase di ruiwa jaaka motswedi wa :
Go tlhomiwe tlhogo ya tsamaiso ya tirelo ya setšhaba ka maikarabelo a go laola kgatelopele ya ditiro tse di rupeletsweng tsa ditlhogo tsa mafapha , go akarediwa go tlhoma makgotla a go thapa badiri , tekolo ya ditiragatso le dikgatokgalemo .
Dikgato tse di bonolo jaaka go dumela ka tlhogo , tiriso ya kamano ka matlho , tiriso ya itlhaloso ka sefatlhego , go bua ka diatla , le go dirisa puo ka mmele go ka go thusa mo tlhaeletsanong .
Tirisano go dira kgotsa go rekisa
Kana le bone thobo ka bokana bo bo kgotsofatsang kgotsa nnyaa potso e e boelang ke gore a lenaneo la go dirisa monontsha jaaka go tlhokiwa le ne le tsamaelana le dikganelo tsa kgono le tsa tiriso ya madi tse di lemogilweng ke lona balemirui mo dipolaseng tsa lona .
Go kgona tiro e , ikopantshe le Small Grain Centre kwa Bethlehem , tsweetswe .
14.8 Mokgwa-tsamaiso wa go tswala dikopano
22 . Sengwe le sengwe se se kgatlhanong le molawana wa 2 wa Animals Protection Act , 1962 ( Act No . 71 of 1962 ) .
Lekidi le le leng boleta e bile le lekalekane le tlhotlheletsa tekano ya go gasiwa ga sebolayamefero .
Tlaleletsa ka dinnoutu tsa thuto
O tla tlhoka eng go ka diragatsa CBP ?
Ditekanyetsonako tse di solofetsweng tsa tiro nngwe le nngwe
Kgotsa e ka nna mmereko o o ka amang ditshenyegelo bosula .
Tlhola sebutswedi kgotsa fene mo dipolantereng tsa mowa , tlhola disili , segolobogolo go dikologa diseke kgotsa diromo .
Jalo , phapaano mo ditlhotlhweng tsa mafatshe di tshwaragana le tlhotlhwa tsa mo go rona .
Madi a a fiwang ke Boitlhokomelo a kgobokantshwe ka go dirisa lekgetho le le dumetsweng , go tsamaelana le morokotso o o amogetsweng , mme a tlogelwa go nna teng morago ga go duela ditshenyego tsa go laola tse di ka nnang teng le go duela dilo tse dingwe tsa Boitlhokomelo ka ntlha ya tuelokgaolo ( 13 , 6% ) ya tekanyetso ka ngwaga ya Tirelo ya Kitso ya SA Grain ( SAGIS ) .
Mananeo a a laolwang ke ARC : Small Grain Institute , Grain SA , SAB Barley Farm le GWK Ltd a amogetse madi mo dingwageng tse di fetileng .
Matlhakore a tlhoka go kgona go bua bothata .
Le fa ditiragalo tse di le botlhakwa , kwa bofelong ke go laola madi a kgwebo go go leng se se kopantshang tsotlhe .
ditirelo tsa loago , ditsamaiso tsa tshegetso ya bana , ditikatikwe tsa basadi , le mafelo mangwe a pabalesego di tla bona tlhokomelo
Tshelo ya dikhemikale ( dibolayadisenyi le dbolayatlhatsama )
Tsamaiso ya mofero e tshwanetse go tsewa jaaka karolotlhogelelo ya temommidi mme e tshwanetse go tsewa tsia ka nako ya temommu , paakanyo ya boalopeo , jalo le ka dikgatokgolo tsa dijalo .
Go botoka go baya metsotso e e 50 ya puisano mo pakeng ya ura .
Tlhokomelo ya go bona gore motho o latela ditaelo tsa phaposo ya kgetse mo tshekong
Kwa kopanong ya Lekgotla la SATI kwa bokhutlong jwa Motsheganong , Johan Blaauw o ne a tsaya marapo a go nna modulasetulo wa SATI go tswa mo go Anne-Marie Beukes .
" Kago-setšhaba ke thulaganyo ya kalafi ka dinako tsotlhe e setheo se tshwanelwang ke go kwala lenaane la dithata tse di tlhotsweng ke matlhale a bantsho le basweu mmogo mo go lona . "
Kgato ya 8A : Lokela dilo tsa go nyerologa mo metsing ( SL ; SG ; SP ) .
Palo ya dimela e e tlhokegwang , e e leng palo ya mafelelo fa dimela di setse di simolola go tlhoga mme di bonala , e tla laolwa ke kgono ya mmu mme e ka khutswafatswa jaaka mo lenaneong la Lenaneo 1 .
POTSO 6 Di dirisiwa jang ?
Peeletso ya Madi a a duelwang otlhe ka gangwe
13.1 Kgosana e e tla nnang Modulasetulo
( 10 ) E ka dira ditiro tse dingwe tse di tswang kwa mmasepaleng .
Molaotheo wa Aforikaborwa o na le Molaotlhomo wa Ditshwanelo o o netefatsang tshireletso ya ditshwanelo tsa botho .
kgobokanya lemorago la tshedimosetso le le leng teng
( a ) kwa lefelong la diplatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mme tsheko e tshwanetse go busediwa morago , kgotsa kwa bofelong jwa kgetse e e reediwang kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di khutla , e beelwa go reediwa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi jwa ngwana ; kgotsa
O kgotsofetse go le go kana kang ka tirelo yotlhe e o e direlwang ke Telkom ?
Go thibela gore go se senyege ka go le kotsi go ba ba go direlang ka go dirisa didiriswa kgotsa ba ba leng mo tikologong fa di dirisiwa o tshwanetse go :
Lotseno lo abelwa babeeletsi dikgwedi dingwe le dingwe tse thataro .
Ditsiboso dingwe tse di mosola
Porofense e nngwe le e nngwe e na le letshwao la yona la naga le le bontshiwang mo tšhembareng ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense .
Bantshakuno ba Aforikaborwa ba bona kemonokeng e nnye kgotsa ga ba bone sepe go tswa Mmusong , se se ba thibelang go gaisana le dinaga tse di romelang ntle tseo ka tlhago di nayang bantshakuno ba tsone kemonokeng ya mmuso .
Mefuta ya mmidi ya Bt e e isetsang kgono e tlisetswe mo Afrikaborwa ka 1997 mme e amogetswe ke balemi ba ba jwalang mmidi mo masimong a a omeletseng le a a nosetwang .
Go tsaya karolo kwa ntle ga go ntsha dikakanyo
Lenaneo 16 le bontsha tshoboko ya ditiro tsotlhe tsa kgolaganyo tsa IDP le didiriswa tsa tsona tsa dingwaga tsa 1 & 2 tse di sa sedimoswang ka mmala .
Montshakuno ga a dire ka botlalo fa rakonteraka a mo direla tiro ;
O ntse a le mongwe wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA dingwaga tse di leng robedi mme o simolotse a le molemirui yo o lekang fela dingwaga di se dintsi .
Bupi bo tlaa rekisiwa kae ?
Moporofesara Es'kia Mphahlele o ntse dingwaga di le 20 kwa botshabelo , a ruta kwa diyunibesithing tsa Nigeria , Kenya le Zambia ; a laola diporojeke tsa setso tse di mo tsamaisitseng mo lefatsheng lotlhe la Aforika , mafelo a tshwana le boGhana , Kenya , Senekale , Sierra Leone , Tanzania le Uganda , le mo dinageng tsa Yuropa .
Simolola go busetsa madi go baakanya tse di botlhokwa .
Setheo sa tsenyotirisong
Tekanyetsakabo e tshwanetse go siamisa mathata a a ntseng jang ?
4 . Thebolelo ya ditirelo tsa mmasepala le thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso
Ditiro tsa letsatsi hoko 1 le 2
8.2 Le tlogela tiro go tswa mo maemong a lone a go nna Kgosana kgotsa Mokhanselara wa Setso kgotsa Moemedi wa Balaodi mo Baaging ;
Katiso
LEGATO 3 Go rulaganya tsa isago / bokamoso
Dituelelo tse di duelwang borakonteraka , jj .
Gakolola ditlhopha tsa baagi ka ga mefuta e e farologaneng ya ditumalano tse baagi le makala a tlhabololo ba ka dumalanang ka ga tsona mo selegaeng
Go Grain SA , go kgona go tsweletsa lotseno go botlhe ba ba nang kgaolonyana ya lefatshe , go sireletsa tse di leng teng tse di leng botlhokwa tsa lefatshe le go oketsa ditiro tse di ka duelwang go botlhokwa thata .
Morago ga nakonyana fa dikotlo di kgobokantshwe mathalenaya a maiseliamo a kopana go nna disklerotia tse popego ya teng e dirang gore mefuta ya Sclerotinia e kgone go tswelela go phela mo mmung ka boyone fa go se na dimela tse di ka dirisiwang go phela .
MFMA e tlhagisitswe ka ntlha ya mathata a a amanang le tiriso ya ditšhelete ke mmasepala .
Go Tlamela ka Didirisiwa mo Dilaeboraring
Dirobi tse di golaganeng
Tse di molemo ke gore o ka fudugela kwa ntlong e e arabelang ditlhokego tsa gago botoka .
Go fitlhelela thobo ya pholô , motho o tshwanetse go jala peo ya boleng jo bo kwa godimo .
Thefosano ya dijwalwa ke tiragalo e e siameng tota ka gore malwetse a mangwe a kgona go phela fela mo mefuteng ya dimela tse di rileng .
Go tlhama leano la porojeke
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo3 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDP ya 1 / 4 C : Tshekatsheko ya tsa setheo
" Batho ba rona ba santse ba ngongorega ka ntlha ya tlhaelo ya melemo , didiriswa tsa tlhatlhobo le badiri ba ba nang le dithutego ba tsa boitekanelo .
Ga jaana bokana ka 75% ya dikomiti tsa diwoto tsa Mtilini di kopana ka bekepedi e bile komiti ka gale e romela maloko kwa dikopanong tsa baagi kwa mafelong a a kgakala a mmasepala , ka dinako dingwe ba kopa go pegwa ke badiri ba boitekanelo ba kgaolo .
baya ditsereganyo gore ditokololo tsotlhe tsa baagi di tseye karolo mo tikologong e e siameng e e gololosegileng mo kgobelelong le mo go boneng dilo kgotsa maemo ka letlhakore le le lengwe .
Kgatselo / Phokafalo
BA KA GALE BA TLOGELWANG NTLE MO TIRAGATSONG YA GO TSAYA DITSHWETSO
Ka go nagana komelelo le thobo e e kwa tlase fa gongwe o ka kgona go se adime madi go reka didiriswa ngwaga o .
( ii ) mapodisi fa ba dira tiro ya bona go ya ka Kgaolo ya 3 kgotsa ya 4 ; kgotsa
Diporojeke
Motswasetlhabelo a ka kopa gore a tlamelwe ka kgakololo e e tlhokagalang ya thibelo ya bosenyi .
Jaaka Letlole la Kotula , Letlole la Mahube le tlhometswe go tlhokomela dišere tsa RBP go fitlha e nna tsa gago ( di nna boikarabelo jwa gago )
Go ya ka kakanyo , setlhopha sengwe le sengwe se tshwanetse go nna le mofatlhosi mmogo le motho yo o tla dirang tiro ya go kwala tsamaiso ka boineelo .
Karolo ya 5 ( 1 ) ya Molao e tlhagisa Ditshwanelo le Ditiro tsa Maloko a Setšhaba mme bogolosegolo go tlhagisa tshwanelo ya baagi ya go :
Go sutisa bolaodi le togamaano gantsi bo tlisa kgogakgogano mme ke yona ntlha e e leng bokete go feta go mosimolodi " go lesa " .
E bile gape ka sediriswa se se mosola mo go tlhaloganyeng ditlhokego tsa baagi .
Nomoro ya lokwalo
Ditlhopha tsa dikwalo le bokwadi ba dikwalo tsa Aforika , mmogo le ditlhopha tsa ditherisano le dipuisano go itebaganya le mathata a botshelo , di tla thusa thata go tokafatsa maemo a gajaana .
6.7 motho ope yo balaodi ba ba nang le bokgoni ba fitlhetseng gore ga a itekanela mo tlhaloganyong , kgotsa yo o tsenwang , kgotsa yo o kaiwang a sa kgonego laola merero ya gagwe ;
Pele re ka bona gore a re ka thusa kgotsa nnyaya , re tlhoka tshedimosetso e e latelang :
Abelana ka dikakanyo le setlhopa ka nako ya tsenelo ya botlhe .
Go na le tlhokego e kgolo ya tirisano magareng ga puso e e kopanetsweng le tirisano go ralala makala .
Se , se ka bonwa ka dinako dingwe jaaka fa bakwadi ba Bantsho ba kwadisiwa go kgotsofatsa dikgatlhegelo tsa ba ba laolang madi a bophasalatsi jwa ditlhangwa boemong jwa go kwala mabapi le mathata a a lebaneng Afrikan .
Pitso e tsaya diura di le mmalwa mme kwa bokhutlong jwa pitso ba dumelana gore rakonteraka a beelwe kgwedi e le nngwe go konosetsa tiro ya go fitlha letsatsi leo , mme thentara e nngwe e rulaganngwe , go laletswe boradikonteraka go tsenya dikopo .
Grain SA le Agri SA di ntse di lebelela botlhokwa ba maemo a bukanapego a a tlhokiwang mo maemong a a kwa godimo .
Bogolo thata mefero ya matlharephaphathi ya sengwaga .
Se se neng se bewa mo teretleleng ya Tafole ya Kokoano Bosetšhaba .
Mphahlele o dumela gore babegakgang ba bantsho le batlhalefi ba bangwe ba tshwanetse go lwantsha kgobelelo ya mong mo intasetering ya bobegakgang ka go etelela pele thuto ya bagolo e e tla rutang setšhaba sa bantsho ka ga mofuta wa mannete wa dintlha , gore tlhaloso ya Yuropa ya ditiragalo le dikgopolo e kgone go lekalekanngwa .
Batho ba le bantsi ba ba nang le kgalefo ba nnile le maikutlo ao pele wena o tlhagelela .
Mofuta wa bopele bo bo selang bo bo dirisiwang mo sedirisiweng sa go roba o tlaa laola gore korong e e robiwang e selwa e le mo meleng e e ageletsweng kgotsa e emeletse .
Eskia Mphahlele o kwadile tlhamo e dingwaga di le supa morago ga dikhuduego tsa kwa Soweto , tseo di thusitseng go itlhaganela go ya kwa temokerasing mo Aforikaborwa .
Lebokoso 4 : Tlhalosotiro ya bomankge ba CBP
Dikomiti tsa diwoto ke letlhomeso la borulaganyi la tseokarolo , mmogo le mekgatlho ya beng , di tshwanetse tsa emelwa mo Foramong ya Kemedi ya IDP le ditlhophatiro tse di maleba tsa IDP .
4 . Boineelo jwa setšhaba
Motsi wa gompieno o farologana thata le dingwaga di le 20 tse di fetileng kgotsa gongwe go feta foo mme go bona tlhaloganyo ya go rulaganya go ya ka boleng le go supa mefuta ya tiro e e dirwang sentle go feta fela mo maphateng a poraefete a a dirwang sentle ke puso le tse dingwe tse di ka dirwang ka ditsela tse di maleba mo di pataganetsweng kgotsa ka thulaganyo e e laolwang .
Semela sa soya sa mofuta wa go mela go-lekalekana se ka kgona go nna botelele ba metara mme se se na dithunya kgotsa diphotlwa fa semela sa soya se se melang ka go-se-lekalekane se setse se simolola go bopa diphotlwa fa se le botelele bo bo leng dimilemetara tse di ka nnang 350 go ya 500 .
Go kgona go mabapi le bokana bo o bo amogelang go tsweng se se dirwang fa go bapisiwa le bokana bo bo lokelwang go e dira .
Kwa ntle ga maitemogelo go bonolo , le tota go le maikaelelo a a siameng , go tshela dikhemikale go le gonnye kgotsa go fetisa .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Sa bofelo se ka tlisetsa phetogo e kgolo mo bokaneng ba kumo fa nako ya go roba tlhaka e goroga , seemo sa mmidi se tlaa fetoga go ya tlase .
Bolwetse bo itemogetswe mo sonobolomong , dinawa , soebini le khanyola ; mme le gale dijalo tse dingwe tse dintsi di ka tlhaselega jaaka buckwheat , borage , flax , lentils , dierekisi , ditapole , masetete , crambe , Jerusalem artichoke le safflower .
Ka o ne ngwaga o , motlatsa-mokanseleriellor wa Yunibesithi ya Lejweleputswa , Malegapuru Makgoba , o ne a goeletsa ka gore thuto e kgolwane e dirwe ya seAforika .
Pieter Chabalala o goletse mo polaseng kwa Rosendal mme o tsene sekolo kwa Ficksburg .
Ke tla rata go tsena thutiso ya Bolemirui go bona poelo .
Magae
23 . Tlolo-molao nngwe le nngwe e e leng ka ga go tshola diritibatsi tse di sa letlelelwang ke molao , tse di bakang tlwaelo mo mmeleng wa motho fa a di dirisa , kwa ntle ga tlolo-molao nngwe le nngwe e e umakiwang mo go Item 24 ya Setlhopha , tse di akarediwang mme di feta R500 fela di sa fete R5 000 ka tlhwatlhwa .
KPA di tladiwa mo kholomong e
Pele ga go tlhakatlhakanya kgotsa go tsentsha sebolayadisenyi ditlamelo tsotlhe di tshwanetswe go tlhomamisiwa .
Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go go naya thuso mahala .
tlhokego ya matlo mo bathing ba le bantsi
( g ) Molaodi-Kakaretso : Pholo
Re solofela gore re tla kgona go tshwarana diatla gape le balemirui ba bangwe mo ditikologong tse dingwe kwa go tlhokiwang go tsweletsa pele temo go tlhoma ntshokhumo ya dijo go jesa ba lefatshe la rona le lentle le .
2.3 Thulaganyo ya Tsamaiso
Maikarabelomagolo a khansele ya mmasepala ke go lebasešwa
Mokhanselara wa woto nngwe le nngwe o bega ka diporojeke kwa dikopanong tsa Bakhanselara ba Diwoto
Dithompola di salela bonolo mo mmung fa medi e ka kumolwa fela .
Fa o tlhoka go reka e ntsi ka nako e le nngwe , netefatsa gore o nne le tisele e e lekanetseng go kgona go jwala dibeke tse pedi - pele ga nako .
( 2 ) Motšhutšhisi , fa a tlisa bopaki kgotsa a neelana ka mabaka pele ga katlholo , a ka akanya ka ga dikgatlhegelo tsa motswa-setlhabelo wa tlolomolao le ditlamorago tsa tlolomolao mo go motswa-setlhabelo , mme fa go kgonegang teng , a neele kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana setatamente sa motswa-setlhabelo sa ditlamorago , jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 1 ) .
KGAOLO YA BO 2
Mokgwa o o kopanetsweng wa go rulaganya le go lepalepanya diPGDS , le diIDP le NSDP ke ntlhakgolo mo mokgweng o o gokagantsweng le go lotaganngwa gammogo le keletso ya go tokafatsa go utlwala ga diporogerama tsa puso .
Tsibogo ya bakwadi ga e kitla e bo e fokotsega go fitlha go fitlhelelwa tlhabologo , go itshetlega le temokerasi .
Dipholisi di tshwanetse go tlwaelwa gonne mmasepala mongwe le mongwe o farologane mme o tshwanetse go leka go tsenya tirisong dipholisi tse di tshwanelang ditlhokego tsa bona go gaisa gore ba kgone go direla setšhaba sa bona ka nonofo .
Gantsi go thata go nagana gore tlhotlhwa e ka nna kana kang fa go jwalwa mme go botoka go jwala go se gontsi go feta kgotsa go tlhoma konteraka pele ga nako le mongwe yo a ka rekang pele ga setlha .
Ditheo tsa mmasepala , peomolao & dithulaganyo
Dirisa dintlhathuto tsa khoso mo Kgaolo 2 , 2.2 go go thusa fa morago ga gore o neelwe pegelo go tswa mo ditlhopheng .
Bokhutlo
( iv ) lemose ngwana gore o tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ka letlha , nako le lefelo le le tlhalosiwang mo tagafareng le go nna teng go fitlha a bidiwa ; le
Karolo e , e tlhagisa dikgolaganyo tse di tlaleletsang go tiisa le go setlela tomagano magareng ga CBP le IDP .
Fa go na le potso mongwe o tlaa boela kwa go bone mo sebakeng sa malatsi a le 3 ( e seng ' mo nakong e e bonalang ' ka gonne gape kakanyo ya batho ka ga se ' nako e e bonalang ' e leng sona , e ka farologana ) .
Mo puong e , Mphahlele o bua a le sebete go gwetlha baamogedi ba gagwe mo ntlheng ya gore fa ba ipitsa beng ba maikaelelo a bona , e kete ba kgotsofalela thulaganyo ya thuto ya basweu e ba neng ba e tsere kwa Kapa , ka nako eo .
Tirelo ya Ditsela Tsa Mmasepala - go akaretsa go agiwa ga ditsela , go di tlhokomela le go di laola gore baagi ba solegelwe molemo .
O tshotswe mo tikologong ya kgaolo ya Lindley ka 1936 mme a golela mo polaseng e bile a simolola tiro teng a le modiri mo polaseng .
BOMMASEPALA BA BANTSI BA NA LE DINOMORE TSA GO BEGA BONWEENWEE .
14.11 Leloko le tla nna le tshwanelo ya go kopa komiti gore e newe mabaka e leng mabaka a a tla tlisiwang go sa ntse go na le nako ;
Nna le puisano le setlhopha ka ga se mefutafuta mengwe le mengwe e e supilweng e se kayang .
10.2.14 go akanyetsa go fopholediwa ga tekanyetsokabo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng go baakanyetsa ngwaga wa ditšhelete o o tlang ;
Monongwaga re sweditse go etela bantshakuno go sale gale monongwaga e le gore re tle re bone dijalo fa di sa ntse di le ditala .
Mphahlele o hutsafatswa ke ntlha ya gore mo motlheng wa morago ga tlhaolele , Sobukwe - monna yo o neetseng botshelo jwa gagwe ka gore Aforikaborwa a gololesege - o latlhetswe mo thotobolong ya matlakala a hisetori .
Dibakokgotlhang tse di kgonegang
Diparasite tse di jang mokone le mae a teng , di teng , fela nonofo ya tsona ga e na boleng bope jwa bogwebi .
Mo sejalong sengwe le sengwe se se kgethegileng mo kgaolong e e farologaneng nngwe le nngwe , go na le nako e e maleba po ! ya go jala .
Nako e botlhokwa thata kgotsa jaka re tlhola re re : " Nako ke madi " , tota mabapi le kgwebo .
Tona ya Matlotlo le Mmusisi wa Banka ya Resefe ba kopana go ka buisana ka ga ditekanyetso tsa tekanyetsokabo .
15 . Lobaka lwa tiro ya Khuduthamaga
Diporojeke ke dilo tse di tlhokang go ka dirwa gore go fitlhelelwe maano
( 2 ) ( a ) Tagafara e tshwanetse go fiwa ngwana mme motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , a le teng , mme ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , o tshwanetse go netefatsa gore tagafara e amogetswe ka go saena kgotsa go dira letshwao .
Pusoseleage : Molao wa Mekgwa ya Mmasepala wa 2000 o laela bommasepala go tlhagisa Mokgwa wa Tsamaiso ya Tiragatso ( PMS ) .
Re ta go akgola _________ le batsenelamakgaolakgang ba bangwe botlhe ka katlego e e boitshegang e .
Ngwaga wa matlotlo wa bommasepala ba Aforikaborwa o simolola ka 1 Phukwi ngwaga mongwe le mongwe go ya go 30 Seetebosigo wa ngwaga o o latelang .
Batho ba ba botlhokwa ba tshegetso ke bomankge ba CBP , ba ba tlaa tsayang maikarabelo a a tiko e e tletseng ya CBP mo diwotong tse 6-8 .
O dirile nako e ntsi a dira mo dihoteleng jaaka moapei le moabadijo kgotsa weitere .
Kumo ya tlhaka e ka nna kwa godimo thata ka ngwaga e e siameng mme go ka nna " go bona loto " .
Maemo ka tsa tiro
Simolola tlhopha ya sebolayamefero ka go itse gore ke mefuta efe ya mefero e e ka nnang teng go naya mathata .
Pula ya matlakadibe e le nngwe fela e ka tlhola tshenyo e e boitshegang mo masimong a dijalo .
Mafura le dioli ke dikotla tsa botlhokwa mme di dirisiwa jaaka dioli tsa salate le kapeo , kgotsa tsa loisiwa go dira majerine le dioli tse dingwe tsa kapeo .
Fa tshenekegi e ja poroteine ya Bt go swa seeledisadijo sa yona mme ga e kgone go ja e bile e swa morago ga matsi a a ka nnang 1 go ya 5 .
Ba tsene dithutiso e bile ba na le kitso mme ba tshegetswa sentle ruri .
phesente ya matlo a a boning lotseno le le kwa tlase ga R1 100 ka kgwedi mme le fitlhelela ditirelo tsa motheo
Ofisi ya Kgaolo ya Sedibeng
Dipotso tse di tshwanetseng go arabiwa
Tshenyego e e rileng e tseiwa e le phokotso ya tlhotlhwa , dilaesense , inšhorense le tshiamelo fa go tseiwa gore metšhene e na le tuelo e e ka nnang 9 , 5% ka ngwaga . ( Phokotso ya tlhotlhwa ke tuelo e e tseiwang e le ya go emisetsa motšhene fa o ntse o dirisiwa , ka go goga 10% e e leng tlhotlhwa ya fa o ka rekisiwa .
Kgato ya 4
Dimela tse di tshwaetsegileng di wa bonolo .
24 . Tlolo-molao nngwe le nngwe ya molao o o kwadilweng , mo bogolo jwa kotlo jo bo beilweng ke molao e le go romelwa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dikgwedi di le tharo mme ka fa tlase ga dingwaga di le tlhano kgotsa faene mo lobakeng leo , e badilwe go ya ka Adjustment of Fines Act , 1991 ( Act No . 101 of 1991 ) .
O nonofatsa tiisetso eno ka go e lateledisa le kgakologelo ya sedimo .
Kgotlhang ke karolo ya botshelo jwa letsatsi le letsatsi .
5.4 fa leloko le tlogela tiro ya lone ya go nna leloko la komiti ya photefolio fa Kgosi e sena go amogela seo ,
Dibolayamefero di kgomarelana ka bokhimekale le mmopa , disalela le dibodu tse di ka nnang teng mme di ka se nne teng go bolaya peo ya mefero e e simololang go tlhoga .
16.2.6 Maloko a Komiti ya Bookamedi le Mananeo a tshwanetse go :
Re etetse polase nngwe le nngwe le go dira tshekatsheko e e tseneletseng ya dipatlego go bona gore re tsenya montshakuno yo mo ntshokunong e e tletseng ke go mo kgontsha go dirisa metswedithuo ya tlholego e e teng ka tshwanelo .
BADIRI
Moporofesara Mphahlele o bua mo setlhogong sa puo ya gagwe gore nngwe ya maikaelelo a thuto ya bagolo , ke go tlhabolola merafe gore e tseye karolo go ya mo go nneng setšhaba se se mo temokerasing ka botlalo .
Go susumetsa ditiro tsa tshekatsheko tsa CBP ka go tlisa setshwantsho se segolwane sa bonnete / maemo a a leng teng ga jaana
4.2.1 Go okamela dikopano tsa Lekgotla
Maemo a yona jaaka khamphani e e seng ya puso e e sa direng morokotso a e kgontshitse go kokoanya matlole ka katlego , go laola didiriswa le go leka go tokafatsa maemo a selegae .
O akaretsa Molaotlhomo wa Ditshwanelo o o tlhagisang ditshwanelo tse di botlhokwa tsa baagi .
2 . Puo ya kakaretso ke gore sebokophetlhi sa mmidi se tlhola tatlhegelo ya 10% ka ngwaga ya sejalo sa mmidi , fêla tatlhegelo ya sejalo sotlhe e ka diragala .
( ii ) morago ga malatsi a le 30 , le a phasalatse mo Kuranteng ya Molao .
Setlha se go ne go le komelelo mme kumo e ne e le kwa tlase thata e bile ra latlhegelwa ke madi a mantsi .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Dipitso tse di kgethegileng di ka bitswa fa go tlhokega .
Phepafatsa ditlamelo tsotlhe fa o feditse go di dirisa .
Kgannyana e rometswe ke montshakuno yo o rotseng tiro
Tlhaeletsano e e sa nonofang e ka kgotlhantsha batho .
Dirisa oli e seng kerisi go di tshasa ka gore kerisi e tlala maswe le mmu mme go ka senya ketane .
Letlha : . . . . . 
Dirisa sepeiti se se sikarwang go kolobetsa dimela le bojang tse di fa pele ga molelo .
Kgato ya 1 : Tsela metsi mo tankeng ya segasetsa gore e nne le metsi go fitlhela e le halofo .
Ditshedinyana tse di dinnye mme di na le kgono go rona balemi ba Afrikaborwa .
Fa e le gore o dirisitse ( a ) disekerete le / kgotsa ( b ) mefuta e mengwe ya motsoko nako nngwe mo botshelong jwa gago , a re bue ka lekgetlo la ntlha le o o dirisitseng ka lone ...
Se se ungwa go tswa mo seemong sa botshepegi se ditokololo di nang naso , malebana le kgwebo , ka jalo se sireletsa mokgatlhotekanyetsi mo ditokololong tsa ona , le ditokololo mo tokololong e nngwe .
Mefero ke mmaba wa montshadikunothoro - e gaisanela bongola , lesedi le dikotla , e tlhola mathata ka nako ya thobo , e ka leswefatsa kgotsa ya senya mmala wa dithoro , peo ya yona e ka nna botlhole e bile e ka fitlha disenyi le malwetse a a ka amang dijalo tse di ikaeletsweng .
4 . Komiti-khuduthamaga kgotsa komiti-khuduthamaga ya meyara e amogela dikatlenegiso go tswa mo dikomiting tsa photefolio le botsamaisi jwa khansele tse di tlaa fepang lenanetema la khansele ka dintlha .
Gakologelwa : Dintlha tse kgolo tsa tiragatso ke tse di supilweng ka IDP le dithulaganyo tsa tiragatso ka jalo go botlhokwa gore Dikomiti tsa Woto di nne le seabe mo dithulaganyong tseo .
Dinwane le mekgwatiriso ya go lema - ditiro tsa tshugo ya motheo le ya senkonteri , dijalo tse di yang go jalwa , mefutapeo , nontsho , mekgwatiriso ya taolo ya mofero le disenyi .
Re leboga mekgatlho e ka boineelo ba bona ba sebaka se seleele go pusoselegae ya temokerasi mo Aforikaborwa :
Santlha , batlhalefi ba ba tshwanetse ba senole " dikgopolo tse ba sa di tsayang boswa " tsa bona tse di amogetseng mekgwa ya go akanya ya Bophirima , ba sa e tlhatlhoba , mme e le e e tlhalosang maitsholo a a rileng .
Botlhokwa ba dimela le bojang
Tlamelo ka matlole ya ga David e tswa mo go ena gonne a na le dikgwebo tse dingwe jaaka boruakolobe jwa Naga jo e leng kgwebo ya temothuo e e tsweletseng le go tlamelega sentle .
Pina ya bosetšhaba e e kwaletsweng Aforikaborwa ke CJ Langenhoven " Die Stem " , e tlhagisitswe fa , fa thoko ga manaane a tlotla a bao tsa suleng mo dintweng tse pedi tsa lefatshe , ka maina a masole a bantsho a kwetswe kwa morago mo dibukeng tsa kgopolo
SEKEJULE 2
Tlhotlhomiso ya dingwaga e e dirwang ke magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana
O sa batla go kgona eng ?
Lapa la gagwe le phepa thata mme le supa tlhokomelo e e tseneletseng .
Go ya pele fa sephothi se thula dimela tsa ditlhogo tse di tshwaetsegileng , ditlhogo di a thubega mme peo yotlhe e latlhege pele e tsena mo sephothing .
Kopano e dumelane ka go tlhama komititaolo e potlana e e nang le ditokololo di le pedi tsa Khansele ya Woto , mokhanselara le baagi ba le babedi .
Kgato ya 1 : Go kgobokanya tshedimosetso ya togamaano
Oketsa bokana ba furu ( sega bojang mme o bo sile ) gore e nne teng fa o ka welwa ke komelelo .
Se se tshwanetsweng go dirwa fa go akangwa ka ga go baya ngwana mo lefelong le le rileng
Se se kaya gore di tshwanetse go obamela letlhomeso la peomolao , gore tsamaiso e e nepagetseng e latelwe le gore tshwetso e e tseilweng e tshwanetse go amogelesega .
Ditleliniki
" Ba ba tlaa lekang go fetola mafoko a bona go nna dikolo tsa tlhoboro ba raya puo ba re e dire sengwe mo maemong a a sa kgonagaleng " .
Kemedi ya semolao kwa dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko
Totatota , Mphahlele o itumelela le go rotloetsa gore go tsamaelwe kwa a go bitsang " botho jwa lefatshe lotlhe . "
Rejisetara ya go fapogwa ga melao le tumalano ya go dirisiwa ga e mengwe
Maemo a pH mo mmung a kgonwa go lekanngwa ka go dirisa mateng a metsi kgotsa tlhatlhobo ya tlhaoloso ya potasiomo koloraite .
Dipotso di le tlhano kgotsa thataro tse di khutshwane .
Go ka nna ga nna le tshegetso e e tswang kwa ntle go tshegetsa tiragalo ya CBP mo kgatong ya1 .
Ka jalo , bakwadi ba le bantsi ba morago ga paka ya bokoloniale ba ne ba itemogela kgatelelo e e setlhogo .
Fa ranta e ka ntse e fokotsega kgatelelo e ka nna teng go oketsa tlhotlhwa e ya tshimologo .
Tlholelela tshimo ya 5 .
Mabaka a a tlhagisiwang e le ona a bakang dikoketsego tseno ke tlhatlogo e e tshosang mo tlhotlhweng ya boditšhaba ya dithoto tsa temothuo gammogo le tlhaelo ya selegae ya dithoto tse .
Lokwalo-bopaki
Aforikaborwa e lebane le mathata a magolo mabapi le dingwaga tsa bantshakuno .
4.2.1.6 Dira terafote ya pholisi tumalanong le melaotheo e e kaelang le fomete e e tshitshintsweng e e leng mono .
Ka dinako tsotlhe baya botsamaelo jwa phefo leitlho .
Mefuta e meraro ya dibolayamefero tse di gasetswang mo mmung di ka dirisiwa ka mefuta e meraro .
( 2 ) Motho mongwe le mongwe yo a sa lateleng taelo ya molawana wa ( 1 ) ( a ) , o molato ka tlolo-molao , mme fa a bonwe molato , a ka atlholelwa faene kgotsa kwa kgolegelong lobaka lo lo sa feteng dikgwedi di le tharo .
( 4 ) Maikaelelo a kopano e e biditsweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go ya karolo ya molawana wa ( 3 ) ( a ) ( v ) , ke-
Tlholthwa e ile godimo go fitlhela R2 330 ka kgwedi ya Sedimonthole go kgwedi ya Mopitlwe ya 2014 .
Motho yo o tlhoka go nna le setifikeiti go supa gore ka dirisa didiriswa tse .
Ditshenekegi tse di gopang jaaka " nysius nataensis " le tsona di ka senya dithoro tsa sonobolomo tse di golang .
Phesente tse dingwe tse di 55 tsa ntshokuno di tswa Amerika .
Fa go sa agiwe dikonturu mo go thulameng teng fa thoko ga dithaba kgotsa fa go jwalwa go tsamaelana le thulamo mme tshwanno e le go lema go tsamaelana le dikonturu .
O se ke ka gope fela wa dirisa setshaso sa lebanta kgotsa oli go tlosa modumo o .
Tsaya kitso kwa balemiruing ba bangwe le kwa bathusing ba ditlamo tsa difuru - go na le batho ba ba itseng tsotlhe ka dintlha tse , mme ba tla go tshegetsa ka kitso .
Batlhankedi ba dikgaolo ba eme jaana :
Fa matlhare a senyega ka mokgwa mongwe le mongwe go ungwa ga nonofo go a fokotsega mo go tlaa tlisetsang mathata go go tlatsa ga makape ka ditlhaka .
( i ) Akaretse katiso mo dintlheng tse di tlhokagalang jaaka go tlhalosiwa mo go Molao ono ;
Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 o ikaeletse gore o tsweletse tlwaelo ya go tsaya karolo ga baagi le go tlhomamisa mekgwatiriso , dithulaganyo le ditsamaiso go netefatsa se .
Meputso e e kwa godimo go fetisisa ya bokhuduthamaga e dira go le gonnye go aga setšhaba se se akaretsang moo mongwe le mongwe a ikutlwang gore go na le seabe mo dipoelong tsa tlhabologo .
Ditshenyegelo tse di golaganngwang le palelo ya tlhotlhwa ya tekatekano ya thomeloteng le thomelontle jaaka tlhotlhwatheko ya mmidi mo mmarakeng wa boditšhaba ( tlhotlhwa ya mmidi ya ' free - on - board " mo nageng nngwe ) , ditshenyegelo tsa thwalo ka lewatle le inšorense ya morwalo , di bewa tlhotlhwa le go duelelwa ka dolara ya USA .
Thulaganyo ya polase
Go beiwa ga monontsha
1 . Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa
Mefuta e mebedi ya kalaka e o ka e dirisang ke kalaka ya Calcitic kgotsa ya Dolomitic .
Mphahlele o mo gare ga batlhelefi ba ba itsegeng thata ba maAforikaborwa , ba ba amogelang fa dikhuduego tsa 1976 di ne di tlhagisitswe go sa lebelelwa ka melaetsa ya Mokgatlho wa Black Consciousness ya go ipela ka boitshupo jwa go nna moAfrikan - molaetsa o o batlang go maatlafatsa le go rotloetsa go itlotla mo Bantshong .
E dira seno bogolosegolo ka go tsaya karolo mo tsamaisong ya lekgotlapeomola la bosetšhaba , le ka go nna le foramo e mo go yona go tshwarwang dingangisano ka dintlha tse di botlhokwa tse di amang diporofense .
44 . ( 1 ) Batho ba ba latelang , go akaretswa magiseterata yo o reetsang tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko le motšhutšhisi , ba tshwanetse go nna teng kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go ya ka dikarolo tsa molawana wa ( 2 ) le wa ( 3 ) :
Batsayakarolo ba tla akanya ka ga maikaelelo , ditlamorago tsa tiriso ya CBP , ditaolo le lemorago la dipholisi mo kgatong eno .
Go netefatsa , fa go na le leralalo ka ntlha ya gore ga go na dijo mafatshe a mangwe le one a tla bo a sa batla go rekisa dijo tsa one - mme go tlaa nna mathata go feta go pabalesegodijo la setšhaba sa rona fa balemirui mo kgaolong ya rona ba ne ba sa fiwe kgono go uma dijo gore re kgone go ja !
Se fose ditšhono tsa gago
Bomphato ba ba theogetseng le ba ba sa theogeleng ;
15.2.1.1 Komiti ya Photefolio ya Thuto , Katiso le Go Ruta Badiri Dikgono tsa Tiro
Bt ke khutshwafatso ya baketheria e e nnang mo mmung e e tlwaelegileng e e bidiwang Bacillus thuringiensis " .
Tlamelo ya Balemi
Di tsenngwa tirisong , di lekanyediwa di bo di bewaleitlho ke baagi ba woto le dikomiti .
Phepafatsa mekoro ya metsi e e setseng
Katiso
Kwa Bokonebophirima re tshwentshe ke dibokwana - go ne go le thata go di thibela ka gore di thuba kwa metseng kwa di sa bonweng teng mme di tswa di tsena mo masimong a mmdidi .
Fela le gale , ditaelo dingwe di ka se patelediwe ke tumelano .
Lenaneo la Tlhabololo la Grain SA le tlhomile kopano ya kabelo ka 17 Diphalane 2013 , mo go lemogilweng kgono - tota ya Mme TO Mdluli , e ne e le letsatsi le a ka se le lebaleng !
Mekgatlho e e dirang mo baaging go tlhabolola le go matlafatsa batho e tshwanetse go tsaya ntlha ya bong tsia .
Dintlha tse di tlhotlheletsang dintsenngwateng tsa sebopego le seikonomi gammogo le maemo a tlelaemete tse di tshwaetseng mo katlegong kgotsa go palelweng ga sejalo se se rileng di ka tshwaiwa le go sekasekelwa go fetola kgotsa go tokafatsa .
Kgato ya 2 : Go kopanya tshedimosetso ya togamaano
Go le gantsi maitsholo ao a boswele a direga fa baagi ba sa maatlafadiwang kgotsa ba sa rutega e bile e le ba ditumelo tse di senang bonnete kgotsa e le batlhokakitso .
Ascospores tse di kgwiwang ke aphothesiamo le go tsamaisiwa ke phefo
Fa tšhefu e fela ditshelelo di tlhatswe sentle gape le gape mme di se dirisiwe gape ka di ne di na le tšhefu mme di ka bolaya batho le diphedi tse dingwe e bile di ka senya tikologo .
Bana ba na le tshiamelo ya go tsaya karolo mo ditshwetsong tseo di ba amang , mme jaaka ketapele ya Khonebenšene e tlhalosa , ba tlhoka go " godiswa . . . . . .ka mowa wa kagiso , seriti , boitshokelano , kgololosego , tekatekano mmogo le kutlwelano "
Botsayakarolo jo bo matlhagatlhaga jwa baamogeladitshiamelo ba ba ikaeletsweng , sekao , maloko a baagi a a sa direng , baagi ba ba kgaphetsweng kwa thoko , baša jj mo thulaganyong , se tlhola katlego ya paka e telele ya porojeke e e rileng kgotsa ya thulaganyo ya tiro e e rileng .
SETLHOGO SA PATLISISO : Patlisiso ya go sekaseka maemo mo lefelong la patlisiso a a ka supang ditlamorago tsa go okwa ka antiretroviral ( antiretroviral therapy [ ART ] ) mo balwetseng ba ba yang kwa ditliliniking tsa tlhokomelo ya konokono ya pholo mo Aforikaborwa , segolobogolo mo Porofenseng ya Gauteng
Nako ya tiragalo e botlhokwa thata
Letlole la poloko ke letlole la phenšene kgotsa la dituelo tsa modiri le mothapi le mo go lona leloko la letlole le ka kgonang go duelwa madi otlhe a phenšene kgotsa ga fetisetswa ditshiamelo tsa dituelo tsa modiri le mothapi .
Go tswelela ka dingwaga tse tlhano ke tla rata go nna molemirui o o golang le go kgona go jwala mmidi go feta jaanong .
Ka lesego , go nnile setlha se se pila tota mme molemirui mongwe le mongwe o tla bona kumo e e siameng .
A go na le tirisano magareng ga setlhophathutano le lephata la temothuo la bogwebi ?
Bokoa : Go tswelela go dira dinako tse ditelele mo go sa ratweng ke badiri ba bantsi mo dipolaseng .
Ke lephata lefe la kgwebo le ke tshwanetseng go tlhoma mogopolo mo go lone gore ke bone thuso ?
Thibelelo ka go tswelela
Seikaelelwa se fitlheletswe ? ( ee / nnyaa / tshawelo )
le go diragatsa maitlhomo a kakaretso ya molao o o dumelelang .
Ba tshwanelwa ke go thala lenaane le le latelang mo tšhateng ba bo ba e tlatse ka nepo .
Netefatsa gore o kwadile tsotlhe ka tshimo kgotsa kampa nngwe le nngwe mo polaseng ya gago , ka go le botlhokwa go nagana tse di diragatsweng mo tshimong kgotsa mo kampeng nngwe le nngwe fa o batla go swetsa gore o batla go dira eng mo go yona .
Kgopolo morago ga go dira tiro ya dipampiri ke go tshwara pampiri e nngwe le e nngwe gangwe fela - dira , faela kgotsa latlha .
Mmuso o tlhoka go ipapisa le ditiragalo tsa tshegetso mme o simolole go tshegetsa dikgwebo tse dinnye jaaka ena go naya thuso go boagisani botlhe .
go thusa mokhanselara wa woto go supa ditlhokwa tsa baagi
4 Go lekanyetsakabo
Karolo 14 ya PAIA e batla gore ditlamo tsotlhe tsa puso di gatise mmanuale ka bobotlana dipuo di le tharo tsa semmuso tse di thusang babatli ba tshedimosetso go dira dikopo tsa go newa tshedimosetso mo setlamong se se e tshwereng .
Matlo a agilwe fa tlase ga mothalo wa morwalela wa dingwaga di le 50
Lenaneo le ka tlwaelo le bitswa Tlhotlhomiso ya Matlotlo mme le tlhalositswe ka go tsenelela mo athikeleng e e neng e kwadilwe ka ntlha ya bolaodi ya matlotlo mo Pula Imvula ya Phukwi 2014 .
Tsela e re itemogelang ditshusumetso tsa kgotlhang , tsela e re tsibogelang kgotlhang .
Koo o ka bonang dikaelo tse di mosola gone le dimmanuale go go thusa go dira kopo ya go newa tshedimosetso ;
Go lebelela gautshwanyane dikgato tsa go mela tsa semela sa mmidi .
Ditshenyegelo di tlhomamisiwa fela fa di setse di dirilwe .
Dikgato tsa tshomarelo ya mmu di tlhoka togamaano e e tseneletseng le nako e e lekaneng go diragadiwa .
Go Ntshiwa ga Dilaesense le Tsamaiso ya Tsone
Ga jaana , Kabinete e rata go tshidisa malapa a ba ba latlhegetsweng ke matshelo le go eleletsa ba ba gobetseng pholo e e bonako .
Tetlelelo-semmuso ya ISO : e berekana le go tsenngwa tirisong ga tsamaiso e e amogelwang mo dinageng tsotlhe ya botsamaisi ka tsa boleng , go itshekatsheka le go sekasekwa ga motlhami ke setlamo sa boraro .
( 3 ) Molao o o sa kwadiwang mo dibukeng tsa molao o o mabapi le go nna le kitso ya bosenyi wa bana ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , o a fetolwa jaaka go tlhalosiwa mo molawaneng ono .
Go rulaganya mafelo a dipitso tsa CBP , tse di ka nnang tsotlhe mo lefelong le le lengwe mo wotong , mme mo diwotong tse dikgolo e ka tlhoka go bulelwa mo mafelong a a farologaneng ;
( b ) a le dingwaga di le 18 kgotsa go feta , fela a le ka fa tlase ga dingwaga di le 21 ka nako e go buiwang ka ga ene mo go molawana wa ( 1 ) ( b ) , a ka ntsha taelo ya gore kgetse e reediwe go ya ka molawana wa 5 ( 2 ) go fitlha go ( 4 ) .
Monontsha - Ke tsere ditekanyo tsa mmu pele ga nako ya go jwala ?
Utolola mmaraka mme o tlhophe dijalo tse di nang le dipoelo go ikaegile ka tshedimosetso ya mebaraka e e ikanyegang .
Ka nako ya moletlo wa NAMPO , re ne ra laleletsa " ditsala tsa lenaneo " dipontsho tsa ntlha tsa DVD mme tsibogo ya bona e ntse e e nametsang .
Go suga mmu boteng go ka tlhokegwa fa mmu o na le mokgwa wa go kitlana ( dimilemetara tse di ka nnang 150 go ya tse 200 ) le go letelelwa ke kgatelelotikologo go lekalekantsha maemo a mmu .
Jane McPherson , motsamaisalenaneo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA ( Ka dinopolo go tswa Khosong ya Tsamaiso ya Polase ka Dipoelo )
Mogokaganyi
Fa ditshupetso tsa ngwaga wa 2003 di tlogelwa , bokanagare ba dithulaganyo tsa G le H di oketsega go nna bokana bo bo ka nnang dikilogeramo tse 4 000 ka heketara .
Lori e tona ya tirisano e ka dirisiwa go thota bontsi ka nako e le nngwe ka go kopantsha kumo ya botlhe ba tirisano go e isa kwa e rekisiwang teng .
Ditlhaka tse di fetogang go tsweng botala go bosetlha , borokwa kgotsa bontsho di balwe tsotlhe .
METLHAGOLATSELA YA SETŠHABA
Ke tla re ke tsona thata tsa me .
Tsamaiso
Balemirui ba bantsi ba tlhola ba bona tatlhego e kgolo thata setlha le setlha ka ntlha ya dibatana tse di senyang tota le go fetsa dijwalwa le diruiwa .
Taolomofero
Ke nna ke itheketseng sekereete sa ntlha / motsoko o mongwe
Fa go sena konteraka e e kwadilweng , ga go kitla go nna tsela ya gore o duelwe fa moagi a sa dira se se solofetsweng .
Pusoselegae : Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala ( 2000 ) o kaya fa :
( tse fa di le mmogo di bidiwang " Dišere " ) .
Dikhophi tse di saenilweng tsa metsotso yotlhe ya dikopano tsa Batlhokomedi e e tshwerweng pele ga o thapiwa jaaka motlhokomedi ;
Morago ga nako o ka oketsa ka go reka khomphiutara , se se tsayang ditshwantsho , mo go bolokiwang difaele , jalo le jalo .
Morago ga moo , DWA le tla tswelela go tlhaola maano a metsi a a botlhokwa mo madutelong a mangwe .
Se se mo tenang thata ke gore re leaftshe le le nang pabalesegodijo mme go na le malapa kwa batho ba bolaiwang ke tlala .
Setheo se se tlamelang ka matlole
Go badiri botlhe ba kwa Grain SA re leboga go menagane dilo tsotlhe tse le re di direlang ka ntlha ya bolemirui , le kgona go fetola bophelo ba batho ba ba farologaneng mo lefatsheng le lentle le .
Aforikaborwa ke karolo ya mananeo a tiragatso a le mokawana a Aforika le tsweletso ya basadi , sk . tsamaiso ya Setšhaba sa Tlhabololo sa Borwa jwa Aforika ( SADC ) ka ga bong le tlhabololo .
Tlhabololo ya setšhaba ga ise e ke e nne tiragalo e e tlhamaletseng , mme e bile leano la tlhabololo ga le ke le tswelela mo moleng o o tlhamaletseng .
Sekao sa ditiro tsa thulaganyo ya dipalopalo
Kgakololo
Tshoboko ya tshedimosetso ya botlhokwa go tswa mo diporojekeng tsa IDP go akaretsa :
Vusi Ngesi ( Morulaganyi wa tlhabololo mo Maclear ) o bontsha Toto Hewu ( Motlhokomedi wa terasete ya Mmidi ) , morago ka fa molema , le Zolile Duze ( GFADA ) , mme le Jeffrey Nxiba ( Lekoko la dithutiso la Tembelihle ) , ka fa pele .
Nngwe ya diporojeke tsa botlhokwa mo Lenaneotlhabololong la Molemirui la rona ke tlhomo le neeloditirelo ya ditlhophathutano .
Ke maikarabelo a gago go tlhokomela legae la gago le go dira ka tsela e e akanyetsang le go thusa baagisani ba gago .
go gakolola le go dira dikatlenegiso go ya kwa khanseleng ya woto ka ga dintlha le pholisi e e amang woto
Fa re badile palo ya dimela , re tlhoka go tsaya diteko tsa diako tsa mmidi mo tshimong , mme fa semela se na le diako tse pedi , re tshwanetse go taya teko ka diako tse pedi .
12.1.5 Go tlhama ditsela tsa go tokafatsa maemo a thuto mo Phokeng .
Fa go le jalo šafote e kobegile kgotsa leotwana le a melemethega ( wobbling ) .
Re akanya gore mafatshe otlhe a a leng teng a tshwanetswe go dirisiwa go re thusa go naya ba setšhaba sa rona dijo .
Mo dithulaganyong tsa ntshokuno tse dintsi tshugo e e boteng e tshwanelwa go boelediwa setlha sengwe le sengwe .
Mo puong ya gagwe , Mphahlele o gopotsa bakwaladikgang ba ba neng ba le teng ka tiro ya bakwaladikgang ba Bantsho e nngwe jaaka New Age , Fighting Talk le Bantu World ka dingwaga tsa puso ya tlhaolele .
Botlhokwa ba botsididi go bitswa go iphedisa .
Molao
Ntlo ya gago le yona e tlaa akaretswa le thoto .
Sekao se , fa se tshwantshanngwa le sekao se se bogare , se ka dirisiwa go senola go sa lekalekaneng ga monono go go kgethegileng mo bolokong joo , jo jaanong bo ka rarololwang le go baakanngwa .
Go tla nna mosola le go oketsa thutiso ya gago o le molemirui fa o ka reka buka e e kwadilweng go tlhalosa mefuta ya majang mo Aforikaborwa gore o kgone go bona Tlhogokgolwane mo polaseng ya gago .
Basadi , bana le ditlhopha tse go nang le kgonagalo ya gore di ka tsena mo kotsing , ba tshwanetse go ikutlwa ba sireletsegile .
" kopano ya setlhopha sa balelapa " go tewa kopano e e umakiwang mo molawaneng wa 61 ;
( a ) maemo a ntlha a phaposo mo tshekong a a umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 3 ) ( j ) go fitlha go ( q ) ;
Botsayakarolo jo bo rulaganeng : Bontsi jwa bommasepala ba ba ntšhwa ba bagolo thata go ya ka bontsi jwa baagi le lefelo go letla gore go nne le botsayakarolo jo bo tlhamaletseng jwa bontsi jwa baagi segolo mo dithulaganyong tsa go dira leano le le leng marara .
Re tlhoka go nna tshireletsego ya dijo ya bosetšhaba ; ga go ope yo o tlaa re fepang fa e se bantshakuno .
Ka ntlha ya diruiwa , go lebega gore go tlile go nna nako ya mariga e e maswe .
Jaaka ka tsotlhe tse di rekiwang di emetse tatlhego ya madi e e gatelelang tlase poelo ya madi mo kgwebong ya gago .
Setshwantsho sa 1 : Tlhatlhoba dimela tsa gago ka tlhomamo .
SEKEJULE 8
netefatsa gore a baagi ba ka kgona go fitlha kwa lefelong la kopano sk . go ka tlhokega gore batho ba bangwe ba tlamelwe ka dipalangwa .
Dibodi , kgobokanyo , phetiso ya motlakase , bolekgolong ba kakanyo ya letswai ( sodiomo ) ( ESP )
Mabapi le se , dikaommu di tshwanetse go tsewa mo tshimong ya selemo nngwe le nngwe e e tla tsenngwang mo ntshokunong le go romelwa ditekelelong .
" Go ithuta-ka-namana ga se tiro e rotlhe re nang le talente ya yona kgotsa go tsena fela mo go yona ka tlhago .
Go gatelela boitshwarelo fa go tlhokega go tlhokega tsamaiso ya boitshwarelo le khoute ya boitshwarelo .
Ke ka jalo fosofate e e leng mo monotsheng e se beiwe mo godimo ga semela mme e beiwe gaufi le semela mo modi wa semela o ka kgonang go e tsaya .
Ditlhogo tsa dipuisano
Khoso ya ntshodikuno ya Korong ya balemisi
thalela mafoko a a botlhokwa mo setatamenteng sengwe le sengwe , sekao , mabapi le pholo ya tokafatso - e ka nna lotseno , mabapi le bosenyi , e ka nna tshireletso , mme o di kwale mo tšhateng
Netefatsa gore baagi ba tlhaloganya tekanyetsokabo ya bofelo , SDBIP le ditumelano tsa tiragatso .
Fela jaaka TB e e tlwaelegileng ; fa motho yo o nang le TB e e sa phekolegeng a gotlhola , a ethimola a tshega kgotsa a opela , megare e golololelwa mo moweng .
Se se ka nna le tshusumetso e e masisi mo selekanyong sa tiro se se ka dirwang mo kgweding .
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno / Letshwao kgotsa Kgatisomonwana Letlha le Nako
Se se ka fokotsa go jewa ga bona mo mebarakeng e e sa tsepamang mme ka jalo ba di sireletsa mo kgonagalong ya go wa ga ditlhotlhwa tse di botoka ka nako ya thobo fa mebaraka e ka bo e tletsetletse ka tlamelo e e feteletseng .
1.1.6 se dire dikadimo dipe Ka nako ya Lounu , kwa ntle ga tse di tlwaelegileng tsa kgwebo , ntlele tetla e e kwadilweng fa fatshe ya Moadimi ;
Ela tlhoko : fa batlhokomedi ba setse ba tsene mo kantorong ba ka bonwa molato ka setlhopha mme ba nna le maikarabelo a ditshwetso tsa letlole go sa tshwenye gore a ba tlhophilwe kgotsa ba thapilwe jaaka go kailwe fa godimo .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go elmarie@infoworks.biz .
Dimela di tla sala di kgona ka go mela dikala tse dintsi .
( a ) kopa go newa makwalo mangwe a a ka tlhokagalang mo tshekong ;
Fa mofuta wa ponagalo o ka tlhalosiwa , kalafo ya HIV / AIDS e ka bonwa .
Nako e a re tlogela , mme go tlaa nna madimabe jang fa Maaforikaborwa ba nna le tlhaelo ya dijo .
Seta dirisiwa tsa go jwala tsa gago fela fa o setse o amogetse peo e o yang go e jwala .
Khopi ya Tsebe nngwe le nngwe ya A4
( g ) matshwanedi a go faposa mo tshekong ; le
Sekao se se siameng ke koketso ya khabone mo mmung ka gore bontsi ba khabone mo mmung bo tsamaelana le go oketsa boitekanelo ba mmu .
Leina la motsayakarolo :
Go boloka dijeso tse di leng teng mo dimeleng tsa mmidi di sa le tala .
Mo baithuting e nne go ithotloetsa , go itshola sentle le go ikemisetsa go ithuta ka nosi .
Motswedi : Rachel Wynberg
O dirisa batlamedi ba ditlhagisokuno go bona kgakololo - peo , monontsha le dikhemikale .
Ke dirisa bolemirui ka gore ke rata go bolemirui .
Fa o ne o mmontsha pampitshane e , o ne a go busetsa gouta ya gago .
Maikarabelo a molemirui
Katisegelo kgotsa go nya legogo ga boalogodimo go ka bonala bonolo ka go tsamaya mo masimong a gago morago ga go na ga pula e ntsi kgotsa e e bokete .
Dipeo tsa mefero fa gongwe di tshela paka e telele - di kgona go leta mo mmung go fitlhelela maemo a di siamela go ka mela .
KAROLO YA 2 : PEO MO LEFELONG LE LE RILENG
A lo ne lo gopola gore fa ba itsosa gape lo tlaa bona lerato mo matlhong a ditlhogo tse borraarona ba di gapeleditseng go obegela kwa tlase kwa go ona mmu o ?
O tlogetse Ellerines ka 1999 .
Tlhalosa kopo le dituediso tsa go newa tshedimosetso go ya ka PAIA ( leba Karolo 3 go bona tshedimosetso go ya pele ) .
Go Kokoanngwa ga Tshedimosetso Malebana le Dikarolo Tse di Rileng Tsa Baagi
Go tlhaloganya le go tsibogela dikgwetlho tse di marara tsa naga ka nepo ke thaseke ya ntlha mo thulaganyong ya leano .
Fa o fetsa go tlanya metsotso , kopa moeteledipele wa pitso kgotsa monnasetulo go tlhola diphoso mo tokomaneng .
Dijwalwa tsa senawa di ka naya kgono ya go rekisa le go naya poelo e e leng botlhokwa ka ntlha ya tlhotlhwa ya mefutafuta ya kumo .
7 . Ditirelo tsa setšhaba ga di lekalekane mme e bile ka gale ke tsa boleng jo bo bokoa
Maikaelelo a tshekatsheko
3 / 4Tseokarolo
Dira karolo eno ka dikgato di le tharo go netefatsa gore kgato nngwe le nngwe e dirilwe .
Teko e e ne e dirwa mo tshimong ya Patrick Nxumalo yo a leng mongwe wa lekoko la dithutiso tsa Grain SA kwa Emangweni e le dingwaga tse tlhano mme o okeditse kgwebo ya gagwe ya bolemirui go tswelela ka dingwaga tse di fetileng .
Tlamelo , phepafatso le poloko ya " boom sprayers "
Metswedithuso ya matlole
Gape , o tshwanetse go se dire diphoso tse di tshwanang go busetsa gape le gape .
Tlosolosa maano a go reka dilo ( go reka didirisiwa ) go fitlhela o ka kgona .
KGAOLO YA 12
1.4.9 ga a tshwanela go aga kago , a tsenya metšhini kgotsa didiriswa kgotsa dikoketso dipe tsa letlole go kgwebo ya gagwe ntle le tetla e e kwadilweng ya GEP ;
( 2 ) ( a ) Mo lobakeng lwa tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 1 sa ditlolo-molao , mefuta ya diphaposo tsa kgetse mo tshekong jaaka di tlhagelela mo go molawana wa 53 ( 3 ) , di a dira mme di ka dirisiwa mmogo .
Sekao ke fa go ka tlhokiwa dikilogerama di le 44 mo heketareng ya peo go jwala dipeo di le 312 500 ka heketara , tlhotlhwa e e kopantshitsweng e ka nna R220 ka heketara .
Tsamaiso ya Tiragatso ya Mmasepala
Dira jaaka tshitatshikinyego mo kgonagalong ya tshenyo ya merwalela ;
Koketso kgotsa phokotso ya kelelodijo ;
( 2 ) Fa e amogela dikgakololo go tswa kwa kopanong ya setlhopha sa balelapa , botsereganyi jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao kgotsa tsamaiso nngwe le nngwe ya go busediwa ga bosiamisi , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e ka ntsha katlholo , ka go netefatsa , go fetola kgotsa go tsenya mo boemong jwa dikgakololo .
Go tsengwa tirisong ga IDP
1 Moranang - 30 Seetebosigo
Bothata ba thatafalo ya magodimo
Mo dipolaseng tse dintsi tse di fudisitsweng go feta o ka se bo bone mo nageng ka mariga .
Dithulusu tsa gagwe .
" Mongwe le mongwe wa rona o tshwanetse go itirela go itokafatsa mme gape ka yona nako eo re ntse re kgaoganya morwalo wa botho ka bophara " .
Ka ntlha ya lona lebaka leo , monontsha o tshelwa kwa tlase ga peo . ( Yunite e e thubang mmu go tshela monontsha e telejana mme e segela mmu kwa tennyana .
Fa go duelwa tuediso eo , tshwetso ka boikuelo jwa mo teng ga setheo e ka nna ya diegisiwa go fitlha fa go sena go duelwa .
Mathata a a tsweletseng go tswelela a tlhaelo ya khepetlele le bothata jo bo golang jwa koketsego ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng , tse di tlhotlheletsang go dika ga masimo a mantsi , a sa lengwa a tlogetswe fela , ke mabaka otlhe a badiramaikemisetso ba a itseng mme go solofediwa kemonokeng e e oketsegileng go boradipoloto le bantshakuno ba bantšhwa .
Thulaganyo ena ya ntshwafatso ya kgaoganyo ya naga e tlile morago ga ya SLAG mme e ne e le pila go feta ya pele ka e ne e le kabelo go mongwe le mongwe wa lelapa ( R25 000 go mongwe le mongwe wa lelapa yo a fetang palo ya 18 ya dingwaga .
( b ) Kgato nngwe le nngwe e e tsewang ka fa tlase ga temana ya ( a ) ga e kae gore ngwana o na le maikarabelo a tiragalo e e dirileng gore go diriwe tshekatsheko .
Dipoloma ya Masetase mo Thekenolojing
1 . Bogodu , e ka ne e le go ya ka molao o o sa kwalwang kgotsa molao o o kwadilweng , go amogela thoto e e utswitsweng ka kitso ya gore e utswitswe , bogodu ka tsela ya go bua maaka , mo madi a a akarediwang a feta R2 500 .
Mokgwa le maikaelelo a dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Dikatso di dumelelanwa jaaka diphesente tsa matseno otlhe kgotsa tshalelo e e tswang mo tirisong ya thoto kgotsa tlhotlhwa e e sa fetogeng ya yuniti nngwe le nngwe e e rekisiwang ya ntlhana .
O ne a itse gore fa MaAfrikan a ipolela ka go itshepa ka BoAfrikan jwa bona , ba gapelesega go nna " ba lefatshe lotlhe " e seng go nna mo " khokhuneng " fa ba akanya .
Ke boikarabelo jwa RBN , ka Ofifsi ya Kgosi , go tlhomamisa gore Tumalano ya Beng ba Dišere ba RBN e a ikobelwa .
Disonobolomo ke dimela tse di tlhokang go tsentsha medi botengteng .
Dimela di tlhoka dielementetota le dielementetlaleletso ka bokana bo bo ka nang bontsi .
Mo dipolantereng tsa mowa , go ka tswa e le gore phefo e ne e se bokete jo bo lekaneng go tshwara peo mo maemong a a nepagetseng go fitlhelela e jalwa .
Re rata go leboga mongwe le mongwe yo e leng molemirui yo a ipeetseng madi le nako go tla go re etela mme tota le pontsho ya rona ya Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui .
Boitekanelo , polokego le tshireletso .
Palamente e na le Dintlo tse pedi , e leng Ntlokokoano Bosetšhaba le Lekgotla la Bosetšhaba la Diporofense .
I. Dikaedi tsa batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso .
Go ribega mariga le botlhokwa jwa teng ;
E nngwe
E na le kotlo e ntsi , e tla e le tlhaka e le peo e e ka dirisiwang gape go jwalwa le go robiwa ka diatla kgotsa ka go dirisa didiriswa , e ka thothwa mo lefatsheng le le rileng kgotsa e ka rekisetswa lefatshe le lengwe , e ka bolokwa mme e ka fetolwa go uma mefuta e e farologaneng ya dijo tse di siameng tota .
Dimphato tse di tlhamilweng mo 2008 / 2009
Tlhalosa kemokgatlhanong ya phetogo e e amanang le bong .
melawana ya SMART e a diragadiwa
( iv ) phaposo ya kgetse mo tshekong ;
Ba ka dira se ka go kopa mokhanselara go beela thoko dinako tse di rileng tseo ka tsona baagi ba ka sekasekang ditlhokego kgotsa matshwenyego a ba ka bong ba na le ona .
Lokwalo la kutlwano fa go ka dumelwa go utlwana .
Seesimane
Tlhaelo ya dikotla mo dijalothorong ;
Ditiro tsa dikomiti tsa diwoto7
Ngwagakgolo ya tshedimosetso ka koketso ya go dirisa maatla a khompiutara go re kgonisa go buisana ka bonako le go sekaseka ka bonako go tokafatsa moakanyetso mongwe le mongwe wa bolemirui .
ke netefatsa fano gore tshedimosetso e e latelang e feletse e bile e nepagetse go ya ka fa ke itseng ka gone :
Go rulagantswe senamelwa sa maloko a baagi
Nna . . . . . yo ke saenileng fa tlase fa , I.D.
Botsa batsaya karolo se ba se tlhaloganyang ka lefoko lengwe le lengwe mo lenaneng la bobedi
Mefero - khutso ya ntshodikuno ya dijalo
Fa go lengwa mmu o o siameng ke selo se se leng botlhokwa .
Disalela tsa mmidi di ka dirisiwa sentle go jesa diruiwa mme o tshwanetse gakologelwa gore le fa di le pila ka ntlha ya bontsi di tlhoka kotlo mme go raya gore go botlhokwa go di naya selatswa se se pila go di thusa go tswelela pele .
O tlhalosa lemorago le la ditiragalo le le dirileng gore batho ba baša ba iphitlhele e se sepe , ba lebile batsadi ba bona , bamasika le baagisani , ba leka go aga botshelo mo maemong a a kgobang-marapo tota .
Fa thulamo e emetse , ntlha ya go senyaga e a oketsega ka gore metsi a kgona go elela ka bonako go feta .
Kgaolo ya 5 ya Molao e batla segolobogolo baagi go tsayakarolo mo thulaganyong , mo tsenyotirisong le mo tshekatshekong ya Thulaganyo e e Lotaganeng ya Tlhabololo ( IDP ) .
Fela le gale ditlhotlhwa tsa dithoro le dipeo tsa oli di a tlhatloga ka jalo ba ba kgonneng go jala ba tshwanetse go bona tuelo ya matsapa a bona .
16.1 Lobaka lwa Tiro ya Komiti ya Bookamedi le Mananeo
Matonkomane - balemi
( i ) e e umakiwang mo Setlhopheng sa 3 sa ditlolo-molao ; le
Dikomiti tsa Diwoto ka gale di tlhophiwa mo kopanong ya baagi go tsaya sebaka sa ngwaga o le mongwe kgotsa dingwaga di le pedi .
Tlhotlhwa ya mmidi wa mo gae o sidilwe e le phaletšhe
NS Nkukwana ( Motlhankedi Mogolo ) PJ Mooketsi ( Modulasetulo )
Mo kholomong ya bobedi , totobatsa tshedimosetso e e tlhokegang ka go kwala :
Labotlhano go ne go le galogodimo ga ditiragalo tse , ka go nna teng ka bontsi ga balemirui ba rona ba ba sa tlhabololwang go tsweng Bophirima le Borwa ba Kapa .
maitlamo a Aforikaborwa jaaka karolo ya boditšhabatšhaba le kgaolo ya didiriswa tse di mabapi le bana , go ya ka Tumalano ya semmuso ya kwa United Nations e e ka ga Ditshwanelo le Bophelo jo bo siameng jwa Ngwana ;
Fa ditlhatloso tse di ka diragadiwa , se se tla le kgonagalo ya go thibela bantshakuno bangwe go ntsha dijalo .
Kgololosego go se nne le poifo le tlalelo .
Moporofesara Es'kia Mphahlele o dumela gore fa re dirisa kitso ya rona jaaka sediriswa sa go tlisa diphetogo tsa loago kgotsa go dumela mo goreng ga go a lekana go itse fela , re nna bakwadi ba ba nonofileng ba setšhaba sa rona , bao e leng gore tiro ya bona e tla nna go diragatsa ditlhaloganyo tsa bonya go fitlhelela tolamo ya botlhe , e seng ya bangwe fela .
Ka gonne dipeeletsommogo di ka beelediwa mo mefuteng ya dithoto tsa motheo , go raya gore o ka se kgone go ikaega ka katlego ya sekema se le sengwe .
PHEDISO YA DIKAMPA TSA BAIPEI
1 / 4 A Tshekatsheko ya tsa ikonomi
( e ) fa ngwana a le ka fa tlase ga dingwaga di le 10 , go tlhotlhomisa gore ke magato a fe a a tshwanetsweng go tsewa go ya ka molawana wa 9 ;
Pharologano ke eng fa gare ga tekatekano le tekano .
ba kitso ya bona ya kgotsa dithibololo tsa didirisiwa tsa ditshedi tse kopo ya tetlelelo e amanang le tsona di tla dirisiwang mo patlisisong ya ditshedi e e tshitshintsweng ( Melawana ya BABS ) .
BOSUPI KGOTSA MOTSWEDI WA TLHOMAMISO
Tiro ya kgolaganyo IDP ya bo4 e ka ga go kopanya dikutlwisiso tse di totileng-woto tse di tlhalosang , di sekaseka tsa Loago-ikonomi le merero ya bong .
( b ) Kopano ya setlhopha sa balelapa e dirwa fa fela motswa-setlhabelo mmogo le ngwana ba dumela gore e nne teng .
2.6 " Kgosi " o raya mojabogosi yo o kwa godimo wa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , yo nako le nako , a lejwang jalo go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Ka jalo maitlhomo a thebolo ya ditirelo a akaretsa katlaatleloago , tekatekano le nonofo .
Dinoga di botlhokwa mo thulaganyong ya tikologo
Department of Provincial and Local Government ( Lefapha la Diporofense le Pusoselegae )
Aterese ya tulo :
Go ne go rekiwa didiriswa tsa go jwala ka go dirisa diatla le didiriswa tsa go gasetsa ka go rwalwa gape go netefatsa gore go nne didiriswa tse di lekaneng go kgona go jwala tlhaka ka nako e e rileng .
Bula mafesetere mo legaeng la gago ka gonne marang a letsatsi a bolaya TB mme mowa o o foreše o ka fokela megare kwa kgakala .
Siameng mabapi le ditšhelete ;
Leano la Tlhabololo ya Bosetšhaba le tla rulaganya kabo ya didiriswa le metswedi mo dingwagasomeng di le pedi tse di tlang , fela gankitla le tlhotlhomisa ditekanyetsokabo tsa ngwaga le ngwaga .
Dikatlanegiso - O siametse go nna montshadikuno wa mogwebi .
Gape e tlhagisa ditsela tse ka tsona baagi ba ka sedimosediwang ka ga maemo a ditšhelete a mmasepala .
( c ) akaretse ntlha e maikaelelo a yona e leng go netefatsa gore ngwana o tlhaloganya gore maitsholo a gagwe a ama batho ba bangwe jang , go akaretsa batswa-setlhabelo ba tlolo-molao , mme e ka akaretsa tuelo ya tshenyegelo kgotsa tatlhegelo ;
Ke tlaa dira eng go netefatsa gore dikgomo tsa me di na le bolwetse bo ?
Morago e supa ditogamaano tse di dirisegang go netefatsa gore basadi le ditlhopha dingwe tse di ikgatholositsweng di akarediwe mo dikgatong tsotlhe mo saekeleng ya porojeke ka tiriso ya didiriswa tse di latelang :
Lenaneo la Go boela kwa Tshimologong le thankgolotswe ka Lwetse ngogola go tsosolosa bommasepala le go netefatsa gore ba rebolela Maaforikaborwa ditirelo tsa motheo .
Dikaedi di rulagantswe ka tsela e e latelang :
Goreng kgolaganyo e e ka nnang teng e le botlhokwa ;
Motlhankedi wa ditleleime :
Buisana ka tshwanelo , fa motho yo mongwe a sa tlhaloganye se o se buang go ka senya nako e ntsi .
O akanya gore setlhopha sa gago se dirile eng , se se dirileng sentle ?
Go dira diketso tse di tshosetsang .
Go utswa le go tsietsa ;
Aforikaborwa e tseye karolo fela mo go ntsheng mesi ya digase- e bile gape e ka itemogela ditlamorago tsa phetogo ya tlelaemete mo go tsa boitekanelo , botshelo , dijo le metsi , ka khuetso e e sa lekaneng e e itemogelwang ke bahumanegi , bogolosegolo basadi le bana .
Fa a tsibogela seo Mphahlele o tlhalosa gore o ithutile Sekgowa ka tsenelelo fa a le dingwaga di le sometharo , mme fela a se bua fela mo teng ga phaposiborutelo .
Botlhokwa ba naeterojene ba dimela
Ka jalo , tsamaiso ya thekiso e itebagantse le tirego go tswa thobong go ya thekisong ya bofelo ya dikuno , e ka nna mo sebopegong sa boretala kgosa sa tlaleletsoboleng , se se ntshiwang mo polaseng .
Fa o se na maikemisetso a o tla bona mathata a batho ba ba tlholang ba gana go dira .
Tsaya diteko tsa mofuta wa mmu pele ga nako gore o kgone go romelela monontsha .
Barekisi ba dibolayadisenyi ba ka naya tshireletso go kgono ya ditlhakatlhakangwa mo tankeng tse di lekilweng e bile di supiwa mo setshwaong .
A pula e nele botlhe ba ba lekang go naya morafe wa rona dijo le diaparo .
Tlhola palo mo ditshupatlotlong tsa kgwedi tsa gago
Dintlha tse di leng botlhokwa go lebelelwa ka kgwedi ya Sedimonthole 2013 go balemi ba korong ke go fetsa go roba kumo ya korong ya 2013 , go e boloka le go e rekisa ka tlhotlhwa e e kwa godimo jaaka go kgonwa .
Thata : Thata e kgolo ya rona ke ntlha ya gore re na le naga e kgolo e re ka e dirisang go dirisa mefutafuta ya bolemirui .
Akanyetsa kwa morago ka moo go kgonegang mme o gopole tiragalo ya fa o ne o lemoga go farologana le basimane fa o le mosetsana , kgotsa mosetsana fa o le mosimane , e ne e raya gore o ne o tshwanetse go itshwara ka go farologana gape o ne o tshwarwa ka go farologana .
( b ) diokobatsi tse di thusang batho go robala kgotsa go ba ritibatsa , ( sk .
Dijotshegare
Jaanong ?
Mphahlele o tlhalosa bosisi jwa motaki mo go tsa hisetori jaaka kgonagalo ya go nna le letshogo ka gore " hisetori e tlaa mo feta , kgotsa e sutlha mo diatleng tsa gagwe " .
Dikomiti tsa Woto di tshwanetse tsa netefatsa gore ditlhokego tsa makala a bona di sekegelwa tsebe ka go nna le seabe mo dithulaganyong tsa IDP .
Polase ya gagwe e ka nna fela diheketara tse 400 , mme o hirile lefatshe la tlaleletso la temo kwa Ventersburg ( go tswa balemiruing ba bantsho ba ba sa le diriseng ) mme lefatshe la phulo lona o le hirile mo go Mmasepala wa Winburg .
Tshegetso ka matlole
Chris o rile Israel ke monna yo a setseng a na le maemo a a tlwaelegileng a go nna motho yo o siameng ka a duela ka tšhelete gona foo fa a reka didiriswa le diterekere .
Naga e e sa dirisiweng ke balemirui ba bangwe e ntse e bonala ka go oketsega mme ke kgona go nna ke oketsa bokana ba ditiragalo tsa me .
Tlholego ya nnete ya dimela tse tsa senawa ke kgono ya tsona go tshwara naeterojene e e leng mo moweng .
E AMOGETSWE SEMMUSO :
Batsweretshi ba ba siameng ba kgona go goga batho go tswa mefameng e e farologanenng ya botshelo , go itemogela kitso ya go nna teng ga Yo o kwa godimo , go gaisa rona ; yo mongwe le mongwe wa rona a arolelwang moya wa gagwe .
Kwa ntle ga tlamelo ka matlole ga bona , re ka bo re sa kgona go dira le balemirui le go dira seabe sa rona mo ntšhwafatsong ya mhama o gammogo le mo tshireletsegong ya dijo ya lelapa le ya setšhaba .
2 Moakanyetso
O akanye gape ka batho ba ba lwalang kgotsa ba na le bogole bongwe ; a lefelo la gago le tla fitlhelega bonolo ke botlhe ?
Potso jaanong ke gore ke ka tokafatsa jang tsamaiso ya dikgwebo tsa me ?
71 . ( 1 ) ( a ) Kgotlatshekelo ya ngwana e e ntshang katlholo go ya ka temana ya ( b ) , e tshwanetse go kopa ripoto ya pele ga katlholo e e kwadilweng ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , pele katlholo e ntshiwa .
Botsayakarolo jwa Setšhaba mo Taolong ya Selegae
Tswelelopele e e bobebe ya tshwabo ke lebaka le le lengwe gore goreng masimo a a bonalang a itekanetse a bonalang a hupediwa ke bolwetse fela mo dibekeng di le mmalwa .
123462 : Go supa kitso le go tlhaloganya tshegetso ya porojeke ya ditirelo tsa tikologo ( 4 )
Mo makgating a a maswe thata a masimo a a nang le petometsi go roba fela pelenyana ga kgotsa ka nako ya jwalo e ka tswa e le yona tsela fela ya go kgona go jwala dijwalo tsa gago ka nako .
Kanola e tlhoka monontsha le tokelelo e ntsi ka heketara ya peo go medisa dikotlo tsa makero , naiterojene ( N ) , fosoforo ( P ) , potasiamo ( K ) , le sebabole ( S ) mabapi le dimela tsa dijwalwa tsa mefuta e mengwe .
Mo ditlhokegong tse , o supile tsweletso ya filosofi ya Afrikan , dikwalo le botsweretshi mo ditheongtsa thuto .
Disonobolomo di tlhoka tlhokomelo go tloga fa peo e lokelwa mo mmung !
Mapodisi a tlaa tlhotlhomisa kgetsi mme ba ka nna ba batla go botsolotsa batho ba bangwe ba ba gaufi le wena jaaka karolo ya tlhotlhomiso , go fa sekao motho wa ntlha yo o mmoleletseng ka ga petelelo ke mosupi wa konokono wa kgetsi .
Go di sila o tlhoka go bona mmopo mo diakong ka gore fa go ntse jalo o ka kgona go naya kotlo e e leng botlhokwa go o medisa .
Batho ba tlhago ;
Temodijalo
Dikgomo di dumelwa go boela kwa nageng fa botala ba bojang bo simolola go bonal .
Mme , e tlhola e elela , fela fa re e tlhoka thata .
Go begela ka ga tiragatso : go kokoanya le go phasalatsa tshedimosetso ya tiragatso .
Letlhomeso la lloko le dišedulo tse di amanang di neelana ka motheo o mo go ona go ka tlhamelwang maano a tiro a a tsharologileng .
Bommasepala ba dirile maiteko a a siameng go nna le dikomiti tsa diwoto tse di tlhophilweng sentle fela tswelelopele e nnile thata , tlhotlhwagodimo le go tlhoka tshwetso mabapi le ka moo taolelo ya ditlhopho ya dikomiti tsa diwoto e leng maatla ka teng .
Fa semela se tlhaela metsi se a swaba le go lepelela .
Kgwebo e e tshelang tota e tsamaisiwa ke mong wa yona
Athikele e kwadilwe ke Johan Kriel , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo la Balemirui la Grain SA .
dipatlisiso le ditekanyetso
Go botoka go simolola go kwala peolo le tuelo ya madi otlhe .
R29 000 ya netefatso ya batsamaisi ( go a itlhophelwa ) , le bokana ka
Go tlhoka dikotlo kgotsa metsi mme le go senyega ka mokgwa mongwe go tsweng dilo tse di diragalang mo tikologong jaaka go wa ga sefako kgotsa ditsenekegi ka nako e go tla fokotsa palo ya peo mo dipiding tsa kumo ya gago .
Go tshwanetse go nna le mo o ka rekisang tse o di ntshang mme di tshwanetse go tsamaelana le theko e e " pila " .
Go akanyetsa gape diporojeke tsa IDP tse di tsitsinngwang ke diwoto , go na le kgonagalo tse tharo : ( i ) go akaretsa sekale sa porojeke ya mmasepala e e tlhagitsweng fela jaaka e ntse ; ( ii ) go ikaegilwe ka ditsitsinyo tsa diwoto , go tlhamiwa porojeke e ntšhwa e e thusang porojeke ya woto e e setseng e le teng ; le ( iii ) go tiisa diporojeke tsa diwoto tse di kgaoganeng go nna porojeke ya sekale ya mmasepala ; le
Mafapha a mabedi a a ka fa tlase ga Tirelo ya Ditlhaeletsano ke DoC le Tsamaiso ya Ditlhaeletsano le Tshedimosetso ya Puso ( GCIS ) .
MSA , 32 , 2000 Kgaolo 1
Patlisiso ya go Reka Setsha
O diretse ba ga Frasers kwa Ficksburg dingwaga di le lesomepedi .
Go thibela tsweletso ya kemelano , ditaelo mabapi le phesente ya mmidi o o seng wa Bt go jalwa mmogo le mmidi wa Bt , di tshwanetse go latelwa ka botlalo .
Jaanong ke akanya gore ke nako , mo dikomferenseng di tshwana le e le mo dipuisanong tse dingwe , go emelwe thoko go le gonnye mme go akanngwe ka ga seabe sa puso mo ikonoming le go leka go akanya ka ga tsela e e rulaganeng go feta ka ga se puso e se dirang sentle mo motsing wa gompieno .
Botsayakarolo jwa go bona sengwe
O ne a rekisa diruiwa le mmidi go kgona go phela .
Fokotsa go bataola mme oketsa kgono ya go tshwara metsi go bona kumo ka bontsi
go tsenya boleng mo matshelong a badirisi ( boleng jwa madi ) .
Kabo e ne e le ya bonnye jwa R20 000 ( e e neng e feta Kabo ya Phitlhelelolefatshe la Bonno ya R15 000 ) .
Ka maswabi , re amogela kgatelelo go tsweng dikgaolo tse dingwe tsa sepolotiki - batho ba ba ratang go tlosa lenaneo go Grain SA mme tota le go emisa lenaneo le ga gotlhe .
Ela tlhoko : tsotlhe tse di fa godimo di tlhalositswe mo melaong ya lekgetho .
Tiriso ya GPS e dirile tlhomamiso ya bogolo jwa tshimo bonolo thata mme a nepagatse tota .
Tsamaiso ya loruo
Kgopolo e ya lotseno e sa ntse e gatelela lebaka la gore gompieno motho o tlhoka madi go itlamela ka bontsi jwa ditlhokego tsa gagwe .
ShimI Mokoka o tsaletswe kwa ( Tlhakong ) Mabieskraal mo kgaolong ya Rustenburg kwa a goletseng le go tsena sekolo se sepotlana teng .
Tona o bula ofisi ya Grain SA mo Maclear
Lenaneo la Tiragatso la Porojeke
CBD ya sehisetori
Dipatlisiso tsa tlaleletso ka setlhophatiro ya dibaeyofuele , di a tshwanela , fela fa Aforikaborwa e ka ntsha mmidi o montsi go na le o o ka dirisediwang tiriso ya selegae .
Ga ke itse
Go phimola le go fetola melao
Maparego a temothuo
Morago ga dijo tsa motshegare
( c ) dirisa diokobatsi tse di jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines , tik le anabolic
LETSATSI LA NTLHA
16.7.5.2 go tlola taolo epe ga Leloko .
Mokgwa wa go lema kgotsa go suga mmu le ona o tlaa thusa go tlhomamisa gore go tlaa tlhokiwa eng .
19 Motsheganong 2010
" Re ka tlhoka go buisanela go obega ga go tlhagisa setshwantsho sa poko sa seriti se se tlwaelegileng sa motho go lefatshe la kgwebo . "
Dithulaganyo tsa go adima madi , tota le tsa mmuso , di tshwanetse go lebelela kgono ya go busetsa madi mme gape le go dirisiwa ga bolaodi bo bo tlhamaletseng ba go tsamaisa kgwebo .
KA JALO MAIKAELELO A MOLAO ONO KE GO-
Mokgwa o o bonolo o , o ne siame mme o ne o tshegetsa go kgona kgwebo ya bolemirui dingwagasome tse dintsi .
Tleleime e atlholwa jang ?
Komiti ya Boruni le ya Kgonego ya Ditatlhegelo tsa Madi e tla :
Ka go tshwana thulaganyo ya D ( Lenaneo la 1 ) le na le korong ka ngwaga wa ntlha ( WLCW ) le korong ka ngwaga wa bobedi ( LCWW ) go latela go ungwa gabedi ga dijwalwa tsa matlhare a a bophara .
Ke gore go folotsa go diragala fela morago ga go simolola go dusa - gantsi gare ga dikgwedi tse ntlha tse tharo tsa go dusa , mme go na le dintlha tsa go feta dikgwedi tse tlhano morago ga go simolola go dusa .
Dikagego tsa popegolefatshe - dikgaolo tsa makgabana di lekanyetsa ntshokuno ya dijwalo dingwe .
Ditlhopha Tsa Direkoto tse di Bonwang Motlhofo / Tse di sa Bonweng Motlhofo
Go tsaya karolo ga bagakolodi ba setegeniki ba ka thusa tsamaiso ka go neelana ka dikakanyo tse di matshwanedi mo tsamaisong , kwa ntle ga go ba bolelela gore dipoelo e tshwanetse go nna tse di jang .
go tlamelwa ka metsi
Go bola bogodimo go bonala fa matlase a dikutu a tsenelelwa ke methuthuntshwane e mentsi ya mofuta wa Fusariamo .
Metsi a phepa ( foreše ) ke motswedithuso wa tlhago o o tlhaelang thata .
20 Lwetse 2003
Go na le boleng fa montshakuno a na le dikgwebo tse dingwe tse le tsona di dirang lotseno .
( a ) kitsiso ka lekwalo , jaaka e umakiwa mo go molawana wa 18 ;
Setheo se ikaeletse go tshola tikologo ya Palamente e le mo seemong se se siameng go ka neela ka tikologo e e babalesegileng e bile e itekanetse gore go ka dirwa mo go yona , le go nna malalaotswe mo go laoleng dikotsi tsa tikologo mo lefelong la tiro .
makoa = go se nne teng kgotsa phitlhelelo e e kwa tlase ya dithoto
Toit Wessels , Morulaganyi wa kgaolo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui la Grain SA .
Mo nakong e bokao jwa ponagalo gantsi bo lekanyediwa ka " mosola " wa tsona kgotsa " seabe " sa tsona le fa dikwalo di sa kgone go tila potso .
Ga di mosola gotlhelele
Dikgwebo tsa bolemirui di leka go dira gannye mme le tsone di thibelwa ke molao wa go adima .
Seesimane
GEP e tlaa etleetsa ka bogolo jwa 90% jwa thuso e e kopiwang mme Setlamo sa Tirisano se tlaa rwala maikarabelo a 10% e e salang kgotsa selekano se se lekanang le yona .
Mogodu o tsentse dijo le digwata ( roughage ) ( matheriale o o tshwanang le tlhaga ) tse di jewang ke kgomo mme o na le mothamo wa diletara di le 100 - 120 .
Le tshwanetse go supa mathata le diphatsa tsotlhe mo dikgaolong tsotlhe tsa polase .
Batho ba ba tlholegileng go tswa Amerika Borwa le Bokone go ya Australia le Aforika ba nnile batswasetlhabelo ba dingwagangwaga tsa kgatelelo ya setso .
M&E Go bayaleitlho le go lekanyetsa
Naya setlhopha sengwe le sengwe metsotso e e rileng gore ba kwale maina a bafatlhosi le maina a batsayakarolo bangwe , ba e leng maloko a baagi .
Dithulaganyo tse di tlisetse le tsone mesola e mentsi jaaka koketso ya bokana ba thobo le go fokotsa ga tiriso ya metsi , botlhokwa ba tiro , paakanyo ya popego ya mmu le phokotso ya kgogolego ya mmu .
Molaotheo o montshwa o tshegetsa bolaodi le tshireletso ya thoto , o laola tlhabololo ya molao wa naga , mme o naya temogo e e lekaneng go matheo a molao wa boagisanyi le molao wa tlwaelo .
5.1 Dipego tsotlhe di tshwanetse go romelwa le ditshitshinyo tsa go dira tshwetso ;
( 2 ) Fa ngwana a laetswe gore a tlhagelele kwa botsereganying jwa motswa-setlhabelo le motlola-molao , molawana wa 61 ( 2 ) , ( 4 ) , ( 5 ) , ( 6 ) , ( 7 ) , ( 8 ) le ( 9 ) o a diragadiwa mmogo le diphetogo tse di leng ka fa tlhalosong ya ona .
Tšheka le go tlamela setlhatswamowa .
( 3 ) Komišenara mongwe le mongwe wa seteišene sengwe le sengwe o tshwanetse go nna le rejisetara e ka fa teng ga yona go tshwanetseng ga kwalwa dintlha , ka fa go tshwanetseng , mabapi le go tlhatlhelwa ga bana botlhe mo seleng ya mapodisi kgotsa mo lefelong la tlhatlhelo mme di kgone go lemosega sentle mo go tsa bagolo .
Botsweledi
Le ka tsweletswa kgotsa go fetolwa go ikemisa le tse di leng botlhokwa go wena .
Boloka polantere ka maotwana a sa kgome lefatshe kgotsa bodilo .
7.2 a tlhotlheletse Kgotlakgolo kgotsa komit epe melebana le go diragatsa
Mo tlotlong e , Mphahlele o ne a tlhagisa go re go gopola Sobukwe fela jaaka mogaka yo o neng a sa ngongorege kgatlhanong le puso ya bosemorafe mme a e gwetlha , ga go ka ke ga re isa kgakala .
A o na le tshwaragano le balemirui ba bagwebi ba selegae ba ba ka bong ba rata go go ema nokeng le go go thusa ?
Lereo le lengwe ke le lemogileng ka dipuisano le baeng ba rona ba ba tswang Botlhaba ba lefatshe .
( a ) ga e a tshwanela go ntsha katlholo ya go ya kwa kgolegelong mo ngwaneng yo o ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , ka nako e a newang katlholo ka yona ka ntlha ya tlolomolao ; mme
Fa tsietsi ya nnete e diragala o ka se nne le tlhopho , tsotlhe di a ema mme ditiragalo tsotlhe di remelela mo ntlheng e .
Go ka nna mosola go tshwaya merero e e tshwanang ka mmala o le mongwe go thusa tiragatso ya tekanyetso .
Sekao sa se e ka nna melawana ya boitekanelo e e dirang mo diresetšhuranteng .
Letlha le go tswalelwang ka lone la go romelwa ga dipampiri tsa dipuo tse di tlileng go neelwa ka di 15 Sedimonthole 2012 .
Sekao , Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomaganeng ka totobalo e akaretsa dikaelo go netefatsa gore baagi ba kgona go neelana ka dikakanyo tsa bona le ditshisinyo .
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
4.2 Dipegelo tsa matlole
Mathata a a leng mo mmung gantsi a simolola mo lekiding mme semela se se setseng se kopana le mathata fa se simolola go tlhoga se ka se kgone go tswelela go kgona go uma ka tekano .
Grabbing quote : Re tlhoka madi go kgotsofatsa ditlhokego tsa sebopego le tshireletsego .
Mmugodimo - go sireletsa motswedithuso wa botlhokwa
Fa go ntse jalo o sa le metsi go feta go simolola go baakanya lekidi .
Se ke thulaganyo e e utlwalang mo ikonoming ya mmaraka e e gololosegileng mo thulaganyong ya bokapitalise ( e e dirang mo lefatsheng lotlhe ) .
Mo Aforikaborwa mareo a ka bobedi a dirisiwa mo dipeomolaong tse di farologaneng fela bokao jwa ona ga bo a tlhomama .
Ke ditono tse di ka nnang 546 tse di amilweng ke bothara jo jwa go mela pele ga thobo , mme SABM e ne ya dira dipatlisiso gore e ka thusana jang le balemi , le gona gore e ka dirisa jang garase eno go ba tswela mosola gammogo le balemi .
Mebu yotlhe e ka boloka metsi , le mororo e mengwe e tshwanetse botoka go gaisa e mengwe mo go bolokeng bongola jwa mmu .
Malatsing a gompieno tlhabololo ya balemirui ga se tiro e e bonolo mme e batla boineelo le serodumo .
Ka 1919 , dibuka tse di sa bonweng bonolo , ditshwantsho , dimmepe le ditlhangwa din e tsa tsenngwa , gore kwa bofelong tsa nna Kokoanyo e e kgethegileng .
Go nna mong wa dišere go raya eng ?
( 5 ) Ngwana mongwe le mongwe yo a tshwarweng mme a nna a tlhatlhetswe , go dirilwe tshekatsheko ya ngwana kgotsa e sa diriwa , o tshwanetse go isiwa ke lepodiosi kwa go magiseterata wa kgotlatshekelo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse e e jalo , gore kgetse e reediwe go ya ka molawana wa 5 ( 2 ) go fitlha ka ( 40 ) , ka bonako jo bo ka kgonagalang mme e se ke ya nna morago ga diura di le 48 morago ga go tshwarwa , mo lebakeng leo tiragatso ya molawana wa 50 ( 1 ) ( d ) ya " Criminal Procedure Act " e e tlhalosang ka-
Dimametlelelo , Ditlhabololo , Dipapatso , Ditshwaelo le Dikgopolo Tsa Semolao Tsa go Tlhabololo Molao o o Tlhomilweng ke Kgotlatheomolao
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Fa o tlhola masitlha a mae o ka bona mae a a ka nnang 30 go 100 ka palo ka fa tlase ga matlhare fa a tlhogang mo motannyeng .
Re amogetse dithutiso tse di latelang : Matseno a go uma korong , Go seta , Go rua diruiwa , Go dirisa Dikhemikale , Go laola mefero , Go tlhakatlhakana dikhemikale , Go gasetsa , Go uma boboa , Go momaganya , Go rulaganya dibuka le manane mme le UIF .
( d ) bewe ka fa tlase ga tlhokomelo ya motho yo o rileng ;
Boleele jwa mekgokolosa ;
Porofense
Maemo a mmu ka nako ya go jwala le boikanyo ba sediriswa se go jwalang ke dintlha tse dingwe tse re tshwanetseng go di tlhokomela fa re lebelela go mela ga peo .
Go dumelela tekanyetsokabo ke nngwe ya ditiro tse di botlhokwa thata tse di diriwang ke makhanselara .
Ntlha ya tsepamo ya pitso .
( ii ) tsenye katlholo nngwe mo boemong jwa katlholo eo , e kgotlatshekelo e akanyang gore e matshwanedi mo tlase ga mabaka ao ; kgotsa
92 . Bana ba ba dirisiwang ke bagolo go dira bosenyi
Sediriso se tota se abetswe mang ?
O ka nna wa dira diphetogo mo lokwalo-bopaking fa o setse o le neetswe , sekao , o ka tsenya leina la molekane kgotsa ngwana , kgotsa wa tlosa la yo o tlhokafetseng .
O tswhanetse go naya khopi ya lekwalonyalo , Foromo Bl-9 ya kopo e e tladitsweng mme o duele madi a a kopiwang .
Fa o akanya gore go na le boidiidi jwa batho ka lefatshe le lennyennye le le ka ntshang dikuno ( gonne re tshwanetse go gakologelwa gore batho ba dirisetsa sebaka magae a bona - ditoropokgolo di dirisa lefatshe go gola ) , re tshwanetse go netefatsa gore karolwana nngwe le nngwe ya lefatshe e dirisiwa ka botlalo .
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Dikhemikale tsa temo
Ba ba nang le maatla mo setšhabeng ba batlile gore bataki ba dirise talente ya bona go tsholetsa le go tshegetsa maano a ba ba laolang .
Go tlhabolola le go nitamisa dikgaolo tsa magae .
Baketheria ya rhizobium e e netefatsang gore naeterojene e tshwarwa go tswa lefaufaung le go fetisediwa kwa semeleng yona e itsege ka kgethego jaaka Bradyrhizobium Japonicium .
Potso e re batlang go e araba ke : Maemo a mo tliliniking a ama jang ditlamorago tse balwetse ba ba nang le HIV ba ba okwang ba nnang le tsone ?
Fa mmu o le botlha thata , le e bile dikotla di ka nna teng mo mmung oo , dimela ga di ka ke tsa di fitlhelela .
Go akaretsa HIV le AIDS mo IDP .
Mo baaging baa e leng diporofešenale kgotsa borrakgwebo , go ka nna thata gore baagi bao ba tseye karolo ka ntlha ya maemo a ditiro tsa bona .
Tlwaelo eo ke go nna mo dipolitiking ga bašwa .
Jaanong rulaganya lenaneo ka beke le beke , letlotlo le letlotlo la ngwaga ka go tswelela go fitlhela ngwaga o montshwa mme o ntse o nagana ditiro tse di dirwang ka didiriswa le dikoloi .
10.00 go fitlha ka 10.15
Nagana dikgang jaaka tsa gore mmidi o tlhoka pula e e ka nnang dimilimetara tse 450 go ya tse 600 ka seltha mme fa o gola semela se sengwe le se sengwe se tla bo se gogile dimililitara tse 250 kgotsa kopi ya metsi , otlhe a a tswang mo mmung .
Afrikan Affirmation e , e tlhalosa go sentle go ganana go go tseneletseng ga ga Es'kia Mphahlele ga thuto , jaaka yona fela tsela ya tlhabologo , go atolosa bokgoni jwa go tlhaloganya le go akanya dilo ka mokgwa o o supang botlhale .
Kgwedi ya Mopitlwe ke nako ya ngwaga e e siametseng tiragalo ya go tlhatlhamola le go atlhola jaaka dilo di tsamaile ka setlha .
Nnang ka ditlhopha di le nne lo be lo tlhame thulaganyo e e feletseng ya botsayakarolo jwa setšhaba ya bagi ba lona .
Go tlhola go na le kgotlhano gare ga lebaka la ekonomi le la ekologi mme go na le temogo go tswelela ya gore balemirui ba na le boikarabelo go laola tekatekano e .
le ya Dithulaganyo
togamaano e tshwanetse go tlhabolola maikarabelo oo maphata-mabedi magareng a baagi le badiredi-semmuso
Ka nnete mosima o a o epetseng baatlhodi ba lefapha go ba bontsha maemo a mmu , o dirile gore baatlhodi ba makatswe ke maemo a mmu o o nonneng tota .
Palogotlhe ya diheketara tse di lemilweng mo setlheng sa 2010 / 11
( c ) maemo a a kotsi a gore ngwana a ka nna kotsi mo go ene kgotsa mo go motho mongwe le mongwe kgotsa ngwana yo a leng mo lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Khansele e dirisitse tsela efe ?
Go botlhokwa go tlhokomela gore tekano e tshwanetse go diriwa gareng ga tshireletso ya tshedimosetso e e bophiri le tlamelo ya tshedimosetso e e lekaneng go kgonisa ditokololo tsa setšhaba go neelana ka ditshwaelo tse di nang le bokao kgotsa dikganelo .
Re itse gore go nna montshakuno yo o atlegileng , o tlhoka kitso le bokgoni , metšhine , mebaraka le matlole a ditsenngwateng tsa ntshokuno .
Netefatsa gape gore o minolosa metsi a motsokotso a a phepa mo tankeng pele ga poloko go efoga tshenyo e e ka tlholwang ke go gatsela ga metsi ka fa gare .
Athikele e kwadilwe ke Gerbrandt Kriel le Leaan Hanekom ba Villa Crop Protection .
Go khutshwafatsa , dirisa meloa ya ditiro ka tshwanelo mme o oketse kgono .
Mphahlele o mafolofolo go itsise barutwana ba tshika ya Afrikan ba motlha o , ba , ka nako e nngwe ba beelwang-thoko mabapi le Setho sa Afrikan .
Tlhokomela gore mokgwebi mongwe le mongwe a ka nna le lenaneo la go duela VAT la gagwe .
Kgato ya 2 e simolola ka go sekaseka le go matlafatsa tshedimosetso e e kgobokantsweng mo karoganyong ya mmapa , nako le tiro diphetogo tsa Kgato-telele .
Go jwala korong ka mariga mo kgaolong e ka tlwaelo e le mo go jwalwang ka selemo fela go supile poelo e e pila ka dingwaga go simolola ka di1950 go fitlhela tsa di1980 .
DIKOMITI TSA PHOTEFOLIO TSA KGOTLAKGOLO
Ka 2018 , bokana ka Maaforikaborwa a le dimilione tse 17.5 ba tla amogela thebolelo ya loago .
Dikgang tsa Loago tsa Botlhabelo
( 5 ) Motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , yo a laetsweng go nna teng jaaka go umakiwa mo karolong ya molawana wa ( 3 ) kgotsa yo o kwaletsweng lekwalo go ya ka karolo ya molawana wa ( 4 ) , a ka dira kopo kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore e letlelelwe gore a se ke nna teng kwa tshekong , mme fa moreetsa-kgetse wa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana a letlelela motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , o tshwanetse go dira jalo ka lekwalo .
Se se tshwanetse go diragala ka bonako jo bo kgonagalang gore matlhagatlhaga a a tlhodilweng ka nako ya CBP a se ke a nyelela
Dintlha tsotlhe tse di sekasekiwang di lekalekantshwa tebagano le maemo a a tlwaetsweng a kitsommu go kgona go fepa semela ka ntlha ya botlhakwa ba kotlo .
Gangwe mo dinkgweding dingwe le dingwe di le pedi o tla lekolelwa go bona fa go sa ntse go na le megare mo segotlholong sa gago .
Kgolo ya Aforika e neelana ka ditšhono go difaboriki le diindaseteri tsa Aforikaborwa , tseo di tsereng karolo mo thabololong ka go beeletsa go mafaratlhatlha a tlhaeletsano , dipeeletso , tsa meepo , tsa dikago le marekelo .
Tekatekantsho ya segasetsa
Togamaano ya sengwaga e tshwanetse bonnye go nna le dikarolwana tse pedi jaaka di tlhagelela fa tlase :
4 . Komiti ya woto e tshwanetse ya gokaganya le / kgotsa ya dira diporojeke , ya bayaleitlho kgatelopele ya porojeke go ya ka maitlhomo a a beilweng , ka thuso go tswa go mankge wa CBP , ya totobatsa ditiro tse di latelang le ditlhokego tsa tshegetso ya setegeniki mme e begele le mmasepala ka kgatelopele ya tsenyotirisong , e dirise matlole a a laolwang ke tlhokego a a abilweng go ya ka porojeke le tshegetso e e tlhokegang .
Mphahlele , Isaac Matlare le Zeph Mothopeng ba ka amanngwa le setlhogo se , gonne tshwetso ya bona ya go se akarediwe mo go ruteng Bantu Education , e dirile gore ba latlhegelwe ke ditiro fa Verwoerd a ba iletsa go ruta gongwe le gongwe fela mo Rephaboliking .
Lenaneotsamaiso la Ntshokuno ke tlhaloso e e kwadilweng ya kgato nngwe le nngwe ya tirego ya ntshokuno ya kgwebo e e rileng .
Maatla a bokoloniale a tsere lefatshe le le neng le tlhabolotswe ke ditso .
( i ) thotloetso ya go lemoga seriti le botlhokwa jwa ngwana
Ditekanyetso - sediriso sa go laola se se gaisang
Bolwetse = tatlhegelo ya thobo le koketsego mo pofaganong ya inokhulamo ya mmu .
Se dirise madi a ka moso gompieno .
Baakanya tsela ya go kgaoganya botsalano le mogakolodi fa go tlhokegwa .
Thulaganyo e latelwa ke tshenyotirisong ka boyona ya thutano ya katiso .
Tsamao ya Thebolelo ya Ditirelo e thadilwe mo lenaaneng le le mo tsebeng ya 28 .
MaAfrikan a dumela mo Mmoping yo o sa bonweng le mo moweng o o sa bonweng .
Kgololo ya ngwana ka kitsiso ya lekwalo mo tlhokomelong ya motsadi kgotsa mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao pele a tlhagelela lwa ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Kwa Toropokgolong ya Buffalo , sk , puisano e e sa tlwaelegang le batlhankedi e supile gore le fa sebueledi ka tlwaelo se rwele maikarabelo a dikomiti tsa diwoto , meyaramogolo o na le tiro e e botlhokwa thata .
Go diragatsa thulaganyo ya metswedithuso ; le
Mokgwa o mongwe
38 . Batho ba ba tshwanetseng go nna teng fa go dirwa tsheka-tsheko
2 . Go thusa tekanyetso ya bokgoni jwa setheo jwa mekhino le melelwane ka go akanyetsa baneeladitirelo ba e seng ba mmasepala
1.4 " Monnakgotla " o raya motho ope yo tlhophilweng e bile a lejwa e le mothusi kgotsa mogakolodi go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng .
Ke tla itse jang gore ke na le Bolwetse jwa Sukiri ?
Selekanyo sa boleng
Maitlhomo a tlaleletso a ka dira mo ditirong tsa temothuo tse di rileng ; fela go fitlhelela maitlhomo a a boletsweng fa godimo go tlaa netefatsa katlego e e botlalo ya tiro eno .
Komiti ya Woto e laletsa maloko a baagi go tsenela kopano go sekaseka tekanyetsokabo ya ngwaga .
Leonard Nondonga o belegwe ka 1950 mo Kgaolotsamaisong ya Njezweni .
Setlhogo se ka ga phokelelo le kutlwalo ya ditso tse dingwe mo mabakeng a maAfrikan , mo lefatsheng la bona la tsalo , mo ba senang lefatshe e bile setso sa bona se nyenyefaditswe le go senngwa .
Tlhaselo ke go rulaganya thulaganyo ya bolemirui e e tlhokomelang tswelelo ya pabalesegodijo tmme gape ka nako eo e ntse e netefatsa tswelelopele ya dineo tsa tlholego .
Itsise Tona o dirisa foromo e e beilweng
a ) Ke wena o eteletseng pele ka go dira ditshwetso ka thekenoloji ya tlhaeletsano mo lelapeng
Mo go Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o re gakolola gore lebaka la go nna teng ga motho ke go direla setšhaba le tlholego yotlhe .
Palogotlhe ya bogolo jwa polase ( diheketara )
Jurie Mentz , Morulanganyi wa Kgaolo ya Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA
2 . Go botlhokwa thata gore ditiragalo tsa dikgaolo tse di farologaneng tsa kgwebo ya gago di kopantshwe go tsamaisa kgwebo ka tshiamo .
Ditiro tsa methaboliki di oketsa diteng tsa bongola le themphereitšha ya thoro .
Ka jalo PAIA e tlhalosa mabaka a le somepedi a go bo motlhankedi wa tshedimosetso wa setlamo sa puso kgotsa sa poraefete a ka ganang go ntsha tshedimosetso ka one ( mabaka ano a a 12 a tla tlhalosiwa mo karolong 4.3 fa tlase ) .
Lebaka la seno ke gore bolengtlhotlhwa jwa morokotso wa botsayakarolo wa Sekema sa Peeletsommogo ya Dipabalesego bo ka ya kwa godimo le tlase .
( i ) Leina la Lefelo le letlha la ditlhopho ;
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
Tlhokego ya " phitlhelelo ya botshelo " ga e bonwe ka go ipatlela didiriswa tse di tlamelwang ke puso fela .
Thanolo ya mmotlolo
Bothati jwa porofense ga bo kitla bo tlamega go neelana ka tetlelelo ya kgobokanyo gonne tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi e setse e neetswe .
Ka ditiragalo tsotlhe tse , balemirui ba bontshwa mekgwa ya segompieno e e ka tlisetsang phetogo e e leng pila .
Tlhama maano a a thusanang le a diwoto ;
Aforikaborwa e na le baša ba nako ya segompieno .
Fa motsholakano ya bong a ne a adimile R50 000 , gona banka e ka tsaya fela R50 000 le mororo bonto e le ya R100 000 .
Bantshadikuno ga ba engwe nokeng le go gakololwa sentle ka thekiso ya dithoro tsa bona .
Seno se akaretsa :
10.4.6 go faela dikhopi tse di ka fa godimo tsa maitlamo ka palo ya di le nne ;
E ne e se batswelwamosola botlhe ba ba neng ba na le kgatlhego le boineelo tse di lekaneng go dira gore temothuo e atlege ;
Motswedi : ES'KIA CONTINUED ( tsebe 289 )
3.4 Go amogela semmuso maikatlamo a Kgotlakgolo
Dithutiso tsa go rulaganya direkoto le go uma tlhaka ( korong ) di setse di tlhomilwe .
Pula e nele jang mo mafatsheng a mangwe a a umang mmdid ka bontsi jaaka Amerika , Brasele le Argetina ?
Celebrate5 : Ditokololo tsa 250 Ton Club : Mponeng Lidia Lentoro ( Foreisetata ) , Moleleko Jacob Mthimkulu ( Foreisetata ) , Lerato Modise a amogela kabo boemong jwa ga Siphiwo Gift Mafuleka ( Mpumalanga ) le Sempe Lucas Mokgethi ( Bokonebophirima ) .
Bokanakang jwa kuno e e tlametsweng
Monontsha le dikotlo tsa mmu
Ka gangwe fa khansele e tsere tshwetso , batlhankedi ba solofetswe go diragatsa ditshwetso ka mokgwa o o atlegileng go gaisa gape ka tsela e e tlhwatlhwa-tlase
Ante re dire thata go netefatsa bokamoso bo bo siameng go bana ba rona mo lefatsheng le la rona le le pila .
Fela miligeramo e le nngwe ya tšhefi e e dira gore go idibalwe mme go tlhakatlhakangwe ka khemikale e e dira gore tiriso ya ditshika mo bobokong e eme e bile le tse di dirisang mesifa .
Tharabololo
Mebu e e tshwanang ka boteng mme boteng ba teng bo tshwanetse go lemiwa e tshwanetswe go kopantshiwa e bile e tseiwe dikao kwa thoko .
Kobelo mo godimo ga mmu .
Go tlhoka Naeterojene mo mmiding
Dintlha tse dingwe
Go na le mefuta e e farologaneng tsa dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero tse di rekisiwang segompieno .
Go bokete go dumela gore tlhotlhwa ya korong ya Safex ya Tlhakole 2007 e ne e sa ntse e le ka fa tlase ga R1880 tono , morago ga gore tlhotlhwa e bo e ne e tsholetsegile ka R 3460 tono ka 18 Lwetse .
A dirisa sediriswa sa 1 sa M & E , motsamaisi wa CBP , a tshegetswa ke mankge , o kokoanya sediriswa sa 1 sa M & E : Tekanyetso ya tiro ya komiti ya woto , kgatelopele ya tsenyotirisong le tiriso ya matlole go ya ka tlhokego .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekrii ka Bolaodi ba Tikologo .
thusa setšhaba go tlhaloganya ka moo ditiragatsodikgolo tsa bommasepala di dirang go ba thusa go tsayakarolo ka mokgwa o o tletseng boleng
Go tsamaisa katiso ya molaodi wa CBP , baitseanape , bakhanselara , badiri ba lephata
O tla tlhoka go itsise Tona ka patlisiso ya gago .
Matlole a togamaano ( dijo , mesepele , tiro , nako e e feteletseng , didiriswa-kwalo . . . )
Maloko a setšhaba a laletswa go tla ditheetsong tsa phatlalatsa tse di tla tshwarwang mo diporofenseng tse di farologaneng jaana :
THUTO
KGAOLO YA 5
Sekao ke fa e le boikarabelo ba mokonteraka go tlhokomela gore go se latlhege sepe fa go robiwa mme molemirui a kgone go kopa gore didiriswa di setelwe gape fa a bona gore go latlhega kumo go feta .
Ngaka e tlaa mo tlhatlhoba le go mo fa melemo e e nepagetseng kgotsa lokwalo go fodisa bolwetse .
Ka jalo thulaganyo ya tsidifatso e tshwanetse go tsaya mogote o o feteletseng .
bonetetshi
Mmasepala mongwe le mongwe o farologane e bile o tshwanetse go leka go nna le dipholisi tse di maleba thata mo ditlhokegong tsa ona gore o tle o kgone go direla baagi ba ona ka nonofo .
Go botlhokwa go lekalekantsha bokana ba metsi a a dirisiwang le kgono ya mmu ya go monyela metsi a a tlhokiwang .
Mosola
Go tswanetse go rekwe metšhine ( ditshenyegelo tsa kapetlele ) mme gape e tshwanetse go tsamaisiwa le go tlamelwa .
Mmasepala yo o swetsang go dira CBP o tlaa tlhoka go netefatsa gore dithulaganyo-pele tsa go dira CBP mo wotong e nngwe le e nngwe di a kgotsofadiwa .
7 . P : A batlhokomedi ba duelelwa ditirelo tsa bona ?
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go gavmat@gmail.com kgotsa jenjonmat@gmail.com .
Segasetsa sa matsogo se se dirisiwang go laola mefero ka go dirisa dikhemikale .
16.1.3.3 go fitlhelwa le na le molato wa go tlola molao wa setso , molaomotheo wa mokgwa wa boitshwaro o tla dirang gore a tlosiwe mo maemong a gagwe a go nna Mokhuduthamga .
Mananeo a go medisa mefutafuta ya korong ;
Tsela ya bofatlhosi : Dipuisano tse di tsenelwang ke botlhe , ditlhopha tse di nnye
Tshenye-gelo yotlhe
Batho ba botlhokwa
Manga , madutlo le tiragatso ya kakaretso ya pompo .
Pontsho e ya : Tribute to a Great Soul , e rulagantswe ka tatelano ka mo Sobukwe , yo o neng a le mothusa-motlhatlheledi kwa Yunibesithi ya Wits , e bile a le gaufi le go bona tiro kwa Yunibesithi ya Rhodes , a tlogetseng tiro ya gagwe ka teng mme a ineela go kgaratlhela tokologo .
Fa go tla mo go gaseng go botlhokwa ka dinako tsotlhe go lebelela jaaka o dirile ngogola mme go ithuta ka ntlha ya diphoso tse o ka bo o di dirile mme o tlhole o ntse o dira go kgona go nna le masimo a a leng phepa jaaka o kgona .
O tsene sekolo sa dipolase se sennye mme a falola Seemo sa 7 .
E ne e ka nna dikgwedi di le 4 morago ga Rali ya African National Congress kwa Soweto ka la 29 Diphalane 1989 , go amogelwa bagolegwa ba sepolitiki ba ba tumileng ; gare ga bona go le baeteledipele ba maitemogelo jaaka Walter Sisulu le Govan Mbeki .
Morago ga mo , baumi ba tlhotlheletswa go tlhola ba buisana le lekoko la Grain SA Industry Service go utlwa dikgang ka maemo a makhete jaaka setlha se ntse se tswelela .
( viii ) Dipotso tse go neng ga ntshiwa kitsiso ka tsone di ne tsa romelwa ;
Ka tsela ya go sa lemeng mmu ga o tshwenngwe mme peo ya sejwalo se sentšhwa e jwalwa mo kobelong le diriteng tse di tlogetsweng ke dijalo tsa pele .
Paakanyo ya pH ya mmu , mmogo le seemo se se kwa tlase sa fosefeite , tsoopedi ke ditirego tse di tlhotlhwagodimo thata - diketleetso di a tlhokega ka gore bantshadikuno ba ba tlhabologang ga ba na ditlamelwana go ka duelela ditiro tse .
dirana le dintlha tsa bomorwarraarona tse di jaaka tshitego ya baphaphategi le batho ba ba seng kwa ba tshwanetseng teng
Fa o batla go dira gore dintlha tsa tiro ya gago ka ga kitso ya setso di nne le ditshwanelo tsa semolao , go botlhokwa gore o bone pele tumelelo pele ya kutlwisiso mme o nne le tumalano e e tla tswelang batshodi ba kitso mosola .
Motsamaisi wa porojeke o tshwanetse go bo a tlhaloganya :
Fa go ntse jalo go tlaa nna go lekana ga dimela mo masimong a a sa nosetsweng mme go ka go naya kumo e e siameng ka ngwaga fa go le komelelo le fa pula e na thata .
Ditsamaiso tse di ama e bile di tshwanetse go diragadiwa ke dibanka tsotlhe .
Thomelontle ya Nama
2.6 Dithata tse di abilweng di tshwanetse go sekasekwa bobotlana ganwge ka ngwaga .
Fa o dira jalo , e tlaa tlhagelela gape ka nako e e seng yona mme ya fetisetswa kwa batho ba e sa ba lebanang .
Setshwantsho 3 : Bangwe ba setlhopha sa dithitiso sa Lijahasisu ba ba tseneng kopano pele ba ile go lebelela mmu o o dirisiwang kwa Hereford .
Porofense e bone gape phoketsego ya seelo sa dintsho tsa bana ba ba ka fa tlase ga bogolo jwa ngwaga go tswa go diperesente tse 10.8 ka 2010 go ya ga diperesente tse 7.3 tsa ga jaana .
Tumalano ya kabelano ya mesola e tshwanetse go totobatsa dikgaotso tse modirisi a tla begelang motlamedi wa sedirisiwa sa setshedi sa fa gae kgotsa kitso ya setso ka tsona ka ga maemo a porojeke ya patlisiso ya ditshedi e melemo e e amanang le yona .
Ditokololo tse dingwe tse tharo tsa 250 Ton Club ke David Maleleka , Thabo Macholo le Masedi Letuka .
( 6 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go rotloetsa bana go tsaya karolo ka nako ya tshekatsheko .
Afrikaborwa e ja dimeteriki tono tsa dimilione tse di ka nnang 3 , 11 tsa korong mo go tlhokiwang bokana bo bo tshwanetsweng go rekiwa kwa moseja e le dimeteriki tono tsa dimilione tse di ka nnang 1 , 8 ka ngwaga .
Le mororo kgetse ya llaeme e ja kwa tlase ga kgetse ya monontsha , gantsi go batlega methamo e e boitshegang ya llaeme go tlhaphola botlha jwa mmu .
Kgaisano le mefero e ama thobo ya dijalo .
Go akanyetsa leano mo bekeng ya togamaano , mo thempoleiteng e e phepa
Se se kaya gore mesola e e oketsegang go batlamedi bangwe e ka farologana le mesola e e oketsegang go ba bangwe .
Kgotsofetse thata
Laela mokwaledi go tlhama lenaane la mainaa ditokololo tsa komiti ya woto mme a neele mongwe le mongwe khopi
Mo netefaletsong e ya Afrikan , Es'kia Mphahlele o itebaganya le ntlha e e botlhokwa thata e e ka ga maemo le seabe sa bakwadi ka kakaretso .
O dirile pele e le weitere , a nna moapei mme kwa bofelong a nna motsamaisi wa resetšhuranta , go fitlha ka 2004 .
Togamaano ke sediriswa se se tla tlhalosang kwa baagi ba batlang go ipona ba le kwa teng , go dira dithsitshinyo mo go IDP , go ela tlhoko tswelopele mo go tsenyeng tirisong togamaano , e bile e ka fetolwa ngwaga le ngwaga gore e nne mo dinakong ka gonne diporojeke di tswelapele mme ditlhokego tse di botlhokwa di a tlhagelela .
Kgotlhang jaaka dilo tse dingwe tse dintsi mo bophelong e tshwanetse go laolwa go nna sengwe se se agang .
Mongwe a ka re balemi ba Kapabophirima ba sa bona korong e le kumo e e ka nayang poelo mo go jwaleng ba tlhaka mo kgaolong e .
Tlhotlhwa ya mmidi e na le kgono ya go tlhola e fetoga gagolo mme e ka fetoga go makatsa mo dibekeng tse di rileng - mme fa gongwe go tsweng letsatsi le lengwe go ya le le latelang .
O tshwanetse go gatisa gore Motlamedi wa Ditirelo tsa Ditšhelete kgotsa Moemedi a go bolelele diphapogo dingwe kgotsa dikano tsa pholisi .
Porogerama e e utlwalang ya HIV / AIDS e tlhoka tsenogare e e nang le togamaano le tirisanommogo le tshegetso ya bakgatlhegedi botlhe .
Momagano magareng ga Dirisefe le diRQO ke eng ?
Le fa makoa a thuto mo Aforikaborwa a ka se ke a bapisiwa ka tlhamalalo le a United States of America , go a kgatlhisa go lemoga gore mokgatlho wa ditshwanelo tsa botho tsa Bantsho kwa United States o lwetse ditshwanelo tse di lekanang gammogo le go akaretsa dithuto tsa African-American mo magatong otlhe a kharikhulamo .
Gore go kgonwe go setela lebelo la dimekheniseme tsa peo le monontsha , go dirisiwa thulaganyo ya dikere tse di nang le ditšheine le diseporokete .
12.9.3 E tla baya leitlho tiro ya Lefapha la Matlotlo la RBN .
Go ela tlhoko le go tlholwa ga dipoelo tsa tiragatso le seabe sa tsona .
Karolo ya diseke e khurumeditswe mme sekhurumetsi se se na le sekarapore se se gogolang peo efe kampo efe e e feteletseng e e sa ntseng e le mo godimo ga peo e e mo phatlhaneng , fa diseke e ntse e dikologa .
gore ke molato wa gago , le gore o tshwanetswe ke se se diragetseng le gore o batla go lebala maitemogelo ao le go tswelela ka botshelo jwa gago .
( i ) a neetse motswa-setlhabelo kgotsa motho yo o nang le dikgatlhegelo ka tlhamalalo mo maemong a motswa-setlhabelo , fa go le matshwanedi go dira jalo , tšhono ya go tlhagisa kakanyo ya gore a kgetse e faposiwe mo tshekong kgotsa nnyaya , mme fa go le jalo , a tlhagise kakanyo ya gagwe mabapi le mofuta le dintlha tsa mofuta o go akangwang ka ga yona wa go faposa kgetse mo tshekong mmogo le go akaretsa taelo e e ka ga go duela tshenyegelo kgotsa kutlo-botlhoko , kgotsa go neelana ka ga sengwe se se ka tswelang motho mosola kgotsa tirelo , mme a akantse ka ga dikakanyo tse di ntshitsweng ; mme
( 6 ) Fa moreetsa-kgetse a sa fapose kgetse mo tshekong jaaka go kaiwa mo karolong ya molawana wa ( 5 ) , o tshwanetse go fetisetsa kgetse kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore e reediwe go ya Kgaolo ya 9 .
Monontsha o dira phopholetso ya 25% ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tsa bantshadikuno ba dithoro le dipeo tsa oli , ka jalo dikoketsego tse ke tlhobaetsaboroko e kgolo mo Grain SA .
Sediriso sa phepafatso ya sekgatshi se akaretsa metsi a a sa emeng go tsamaya le thulaganyo yotlhe le go a tshela mo lefelong le le kailweng mo setshwaokaelong sa sebolayasenyi se o se dirisitseng ( ka mafoko a mangwe go kgatsha motswako wa khemikale wa metsi / tharoloso , o jaanong o bidiwang " nnsate " mo kgaolong e e babalesegileng ) .
O godisitse kharikhulamo e e golaganeng e mo go yona baithuti ba neng ba tlaa ithuta le go itemogela hisetori ya loago , bokao jwa sepolitiki le ikonomi ya tikologo ya bona .
Selekano sa disele , peo , monontsha le dikhemikale tse di tlaa dirisiwang mo kgaolong eo .
Malapa le ditikologo tsa baagi .
( 5 ) ( a ) Moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao , a tlhatlhelwe kwa kgolegelong mo boemong jwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , fa e le gore mo godimo ga mabaka a a umakilweng mo dikarolong tsa molawana wa ( 1 ) le wa ( 3 ) , o fitlhela go na le mabaka a le mantsi a a popota le a a gapeletsang , go akaretsa ditlolo-molao tse di tshwanang le yona tse a kileng a bonwa molato mo go tsona kgotsa tlolo-molao nngwe e iseng e konosediwe kgatlhanong le ngwana , fa fela e le gore ngwana o na le dingwaga di le 14 kgotsa go feta .
Thobo ; le
Fa banetetshi ba ribolola ntlha e ka dingwaga tsa di1950 ba bopile sebolayaditshenekegi se se gasiwang mme go fitlhela di1990 banetetshi ba ne ba kgona go uma mmidi wa Bt wa ntlha ka go dirisa boenjenere ba bojenetiki .
Keletso ya me ya setlha se ke gore mongwe le mongwe a simolole go jwala dijwalwa go bona dijo mo kgaolong e nngwe le e nngwe e a ka e bonang - dira leeto la gago la bolemirui go nna go dirisa lefatshe la gago ka botlalelo .
Jalo fa pula e simolola go na morago ga nako re ka kgona go dirisa metsi a .
Kwa metseng e mentsi , ka gore go fudisitswe go feta , tekateknyo e e senyegile mme go tlisitse leroborobo le - ditshedi tse di bolayang dibokwana tse di bolailwe mme jaanong dibokwana di senya dijwalwa .
Go tsaya dikaommu go tshwana le go tsaya setoko mo rakeng ya korosari .
( b ) akaretsa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 mo go ka palelwang ke go supa fa a na le kitso ya bosenyi , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 10 ( 2 ) ( b ) ; kgotsa
diIDP di tshwanetse tsa tsamaelana sentle le diIDP tsa dimmasepala tse dingwe mo lefelong leo , ga mmogo le kgolo ya mananeo a mafapha a puso ya porofense le ya bosetšhaba .
Mametlelelo 7 le Mametlelelo 8 ya melawana ya BABS e na le fomate e e tlhomameng ya ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya melemo .
Ditlamorago tsa molaotlhomo o le gale di na le dinonofo tse di tseneletseng mo motheong wa maatla a dikgosi .
Go bontsha boineelo
Kharikhulamo e akaretsa gape le dithuto tse dingwe tse di rebolwang ke Yunibesithi ya Limpopo le Yunibesithi ya Venda .
Go rekisa tlhaka go tloka tlhokomelo , kitso ya mathata a a leng teng , tlhaloganyo ya dikonteraka tsa o di tsayang mme gape le boikanyo go uma kumo e e siameng jaaka go dumetswe ka letla le go dumetsweng mo go lona .
Ipaakanye fa o ya theetsong ya CCMA
Ba tsewa go tswa mo diporofenseng mme ke batho ba ba neetseng go le gontsi mo nageng .
Re batla go ya kae ?
Molemirui wa go tlhola o tlhoka tono e le nngwe yam midi ka ngwaga - go netefatsa dijonnete tsa bone mme ba ka jwala dijwalwa tse dingwe go oketsa kotlo ya bone .
Go botlhokwa go netefatsa gore go lokelwe disefo tse bokana ba tsone bo tshwanetseng go thibela gore go tsene ditlhaka tse di sa lekaneng .
Fa go gana ka tshedimosetso e le ka ntlha ya maemo , PAIA e dirisa lefoko " ka nna " .
Fa naga ya dipuontsi / ditementsi e tsamaisa merero ya yona ka pholesi ya bopuopedi / botemepedi kgotsa puonngwe / temenngwe , phasalatso ya tshedimosetso e ka koafadiwa mo e leng gore bontsi jwa batho ba rona bo ka se fitlhelele kitso le yona tshedimosetso .
Netefatsa gore o sugile mmu mo magodimong go oketsa go tsenelela ga metsi a pula fa pula e ka na , ke gore , ka go dirisa go sega kgotsa go tshikinya .
Maloko a Komiti ya Woto a tshwanetse go netefatsa gore thulaganyo ya ona key a nnete e bile e a fitlhelega .
Go rulaganya , tsamaiso ya CBP mo mmasepaleng go tlaa tlhoka setlhopha se se ineetseng go thusa motsamaisi wa CBP .
Netefatsa gore dintlha tsotlhe tse di dikologang kgotsa tse di tshikinyegang di dire jaaka di tshwanetse ka go se tshwarwe ke sepe .
8.7 go abelana tshedimosetso le go dirisana mmogo le makgotla a mangwe a setso mo teng ga porofense .
O tshwanetse go tlhopha kgwebo ya sebopego sefe ?
Kaedi ya 1 : Kaedi ya Batsayaditshwetso ba mmasepala ka ga Togamaano e e totileng-baagi e golagane le thulaganyo ya Togamaano e e Lomaganeng :
Katiso ya batsamaisi ba tiro go tswa ga mmasepala , dikomiti tsa diwoto ( mme fa go le maleba di- NGO le di - CBO )
E ka nna tlhaloso ka ga ba se jeleng ka nako ya dijotshegare kgotsa e le dilalelo tsa maabane bosigo , e ka nna ka ga bothata jo bo sa tswang go tlhagelela jo ba bo itemogetseng kwa tirong kgotsa kwa gae .
" Nnete ke gore re santse re lebanwe ke go tshela noka e e fa gare ga saekholoji ya go nna kgatlhanong , e le selo se re tshwanetseng go se tlhabolola go ya ka moo tlhaloganyo e dirang ka gone , e siametse go ithuta-gape ka boyona gore go nne le phetogo e e nang le boitlhamedi le go agiwa-sešwa. "
Dikakanyo tsa gagwe di susumetswa ke maitemogelo a gagwe mo tlhaoleleng .
Koketso tlhotlhwa
Ipoeletso ya tseosekao
2.1 Go tlhalosa lenaneo le le totileng baagi
Didiriswa tsa polase di kotsi - thibela o be o sireletse
Aterese ya Tiro :
Le mororo kobelo e monyela phasalalo ya mogote go tswa letsatsing , mowafalo e sa ntse e diragala , mme ka kelo e e kwa tlasenyana go tswa ka 5cm e e fa godimo ya kobelo ya mmu o o omileng ( " kobelo ya lorole " ) .
go tokafatsa mekgwa e e ikaegileng ka baagi mabapi le thebolo ya ditireloya thebolo , go oketsa kgato ya boithaopo mo dintlheng tsotlhe tsa botshelo jwa baagi
Se se tlaa simega boteng jwa lethompo go thibela go oma le go phanyega .
Fa gongwe , jaaka go ntse ngwaga o , o tlaa fitlhela o se na disalela tse dintsi mo masimong kgotsa fa gongwe o se na sepe .
Go dirisa mefuta e e farologaneng ka dinako tsa go tlhoga le tsa go oma tse di farologaneng go a atlanegisiwa e le maemo a a siameng go fokotsa mathat a go uma .
Tšhata e tla bontsha :
Ke rata go le eletsa babuisi ba rona ba Pula Imvula botlhe ngwaga ya 2016 e e tletseng boitumelo le e e tlhogonolo .
Le mororo badiri ba amogetse dituelo , mong o tlaa bo a se na lotseno , mme o tlaa tshwanelwa ke go sekaseka kgwebo ya gagwe sešwa go fokotsa ditatlhegelo .
Ditatlhegelo tse di bonwang ka ntlha ya tshenyego e e bonalang le ya popego ka tlhamalalo ya dikarolo tsa semela kgotsa semela sotlhe .
4.5.1 Ikonomi ya selegae e e itekanetseng ke eng ?
Jaaka sekao , o ka eletsa go dirisa ditlhogo tse di jaaka ' Ntlha ya Lenanetema ' e latelwa ke ditlhogopotlana ' Puisano ' le ' Kgato e e tserweng ' .
Mo mosong fa ke tsoga
O tlhoka kgokagano ya ka bonako ya inthanete ya tuelo e ntsi e e sa tlhomamang fa e le gore o tla tshwanelwa ke go e duelela madi a mantsi
Ka fa go gongwe dinosele tse di bopilweng ka polasetiki le borase le tse dingwe tse di seng thata ga di kgone mme boedi bo oketsega morago ga nako e nnyane fela .
Fa dikelo di le dinnye , gona o na le kelo e nnye thata go ka dira phoso .
Re tshwanetse go ribolola batlhalefi ba le bantsi go tswa mo go rona go feta ka moo re dirileng ka teng . "
Swetsa gore o batla go tsaya dintlha tsa gago jang .
Lotseno lo lo sa tlhomamang , go sa fitlheleleng madi a kotlô
Go tlhoka poelo ga ntshokunothoro
3 / 3 Go tlhama ditlhagiso tsa diporojeke
Balemirui ba bantsi ga ba batle go simolola ka go dirisa gannye fela - ba batla go adima madi go lema masimo otlhe .
Mo go yona , Mphahlele o supa boleng jo bo kgethegileng jo bo neng bo se teng mo banneng ba bantsi ba nako ya gagwe - tota le mo go ba ba neng ba kgaratlhela tekatekano ya merafe le ya bong .
Go ikaelela go jwala mofuta ofe wa dijwalwa ka setlha se sengwe le se sengwe ke tshwetso e le nngwe fela e e ka tlhokiwang go fetolwa gape le gape ka nako le nako .
DIMAMETLELELO
Tshobokanyo ya Khonebenše ya Ditšhaba tse di Kopaneng ( UN ) ka ga Ditshiamelo tsa Ngwana
Porogerama e totile Sethifikheiti sa Bosetšhaba
Mo dikgaolong tsa ntshokuno tse di farologaneng mo Aforikaborwa thobo , poloko le tirego di akaretsa motseletsele wa ditiro go tswa kwa kotulong le polo ko ya tlhogo ya sonobolomo yotlhe go tlaa phuthwa moragonyana mo dipolaseng tse dinnye le go ya ditirong tsa temothuo ya dithoro ya tirisometšhine ya bogwebi e e feletseng .
SEKAI SA REJISETARA YA BA BA LENG GONE
Thologelo e kgolo ya batho go tswa nageng e e rileng , ba puo le setso sa bona di farologanang kgotsa go tswa porofenseng kgotsa teropo e nngwe , e ka baka kgotlhang .
Tlhabololo ya baagi / Mogokaganyi wa tsa AIDS
Go tlhola o ntse o tswelela go diradira kwa gae , go dira morago ga nako , go nna mo tirong go dira mme o sa ye gae jaaka o tshwanetse ; le
Moithuti yo o tshwanelwang o kgona go :
Mojulu o o dirisitse dimatheriale tse di tlhamilweng ke mekgatlho e e latelang ka tshegetso ya bopelotlhomogi ya balekane ba yona ba boditšhabatšhaba .
Gangwe mo dikgweding di le 12
A kwa bofelong ga a jwale mehuta ya dithoro e mentsi ya gagwe , mongwe le mongwe mo karolong ya ona ya tshimo ?
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Mphahlele o amogela gore ena le bakwadi ba bangwe ba Aforika , ba selegae le mo kontinenteng yotlhe , ba ne ba tlhotlhelediwa ke bakwadi ba Tsosoloso ya Harlem kgotsa ka go nna teng ga mekgatlho ya setso .
Mo tikologong ya segompieno ya bokgwebo go botlhokwa thata gore mong / molaodi wa kgwebo ya bolemirui go nna le ofisi e pila e e ka dirisiwang go dira le go ela tlhoko tiro ya dipampiri .
Ke dithoto dif e tsa tlhago tse lo kgonang go di fitlhelela , sekao , masimo , matamo , ditshipi tsa go tshelela metsi , dinoka , dithaba , jalo le jalo ?
Seno se ka tsaya malatsi a le mmalwa kgotsa lobaka lo lo rileng mme lobaka leno le le ka fa tlase ga nako e e beilweng .
Diteko mo polaseng le tsona di ka thusa go lekalekantsha mekgwa jaaka bokgono ba go robiwa ( go roba botoka ) , maemo a dipidi , boitlhabelo go malwetse le bothata ba go ikemisa .
BUKA YA DITAELO YA KAROLWANA 14
Seno se kaya gore dikgopolo tsa setso tsa Yuropa tse di ageletsweng mo botlhale-bogolong / difilosofing ( tsa ) ba Yuropa , mme di rutiwa mo ditheong tsa thuto e e kgolwane , di tlaa tswelela go busa .
Toropofatso le go dirwa diindaseteri kwa China le India di tla dira topo ya metswedi ya tlhago go nna e e kwa godimo mo nakong ya ngwagasome kgotsa go feta .
Go ka go tlhaba mo pelong mme ke mokgwa o o siameng wa bofelo .
Maano a metsi a Setlhopha I ke a a dirisiwang go se nene e bile maemo ka kakaretso a tikologo ya maano ao a metsi a fetotswe go le gonnye go tswa kwa maemong a ona a pele ga tlhabololo
Tlhogokgolwane ke mofuta wa bojang bo bo fitlhelwang mo nageng e e botshe mme bo ka nna bojang bo bo leng bontsi mo dikgaolong tse dingwe mo bo ka nnang mafulo a a pila tota e bile a tshwanetswe go tlhokomelwa .
Saete eno gape e na le Elektroniese WAT , mmogo le didirisiwa tsa go tlhatlhoba mopeleto
Pego yotlhe ka tse di leng teng le tshekaseko tsa kumo e tshwanetse go tlhola e kwalwa mme e ntse e lekalekantshwa le ya dingwaga tse di fetileng .
Dituediso
Dipholo tsa se ke gore dikgonegalo tsa dipula tse dintle di kwa godimo thata ka paka e e masisi go tswa Sedimonthole 2007 go ya Mopitlwe , 2008 .
Solomon Masango ke molemirui mo tikologong ya Carolina mme ke tokololo ya lekoko la dithutiso la kwa Carolina le le ntshwa .
Ka fa gongwe o tlaa fitlhela o na le lekidi mo mmu o leng boleta go feta mme o kgona go kitlana e bile o ka fokiwa ke phefo ( kgogolego ka phefo ) kgotsa fa o omeletse go feta o ka fitlhela mangwete a magolo a a sa thubegeng mme go tlaa fokotsa go tsenelela ga peo mo mmung e bile go ka fokotsa kgono ya peo go simolola go tlhoga ka go tshwana .
Fa batho ba utlwa gore puseletsomadi e ka direga , ba simolola go e batla ka bonako , mme re setse re itse gore ga go diragale fela jaaka re batla .
Matlhokwa a majang a a botshe a robega bonolo fa gare ga menwana ya gago mme matlhokwa a majang a a seng monate a thata e bile ga a robege bonolo .
Fa o kopa lekwalokao ( le itsewe gape e le bukana ya ID ) tse di latelang di botlhokwa :
Ka dinako dingwe tlhotlhwa ya tekatekano e bidiwa tlhotlhwa ya phatlalatso ya mmaraka ka gore ka tlhotlhwa e , mongwe le mongwe mo mmarakeng o kgotsofetse .
Woto e nne le kitso ka ga kgatelopele ya tsenyotirisong ya IDP le ditlhokego tsa tshegetso ; le
Maemo a pH a a siametseng mokgwa wa go-se-leme ke 5 , 5 - 6 , 5 , ka go tla kgonisa thibelelo ya go mela ga mefero le tswelelopele ya dinutriene tse di ka dirisiwa ke dimela .
Lebelela lenane mme o bone ba ba leng gaufi le wena .
Ntlha ya puisano :
Lantlha e raya bosiamisi le kamogelesego , mme e ka tlhoka tshwaro e e farologaneng kgotsa dikgato tse di kgethegileng , go batho bangwe kgotsa mekgatlho .
Maatla a o a bitsa " kgakologelo e e bodipa " .
Se amogele tirelo epe e e bokoa kwa tleliniking efe kana efe mme o netefatse gore fa o tshwanelwa ke go amogela " anti - retro virals " ( ARV ) ( go ya ka palelo ya cd 4 ya gago ) o di amogela ka gale le go di nwa jaaka o laetswe .
Fa lekidi le siame , kgr. le se boleta go feta e bile le se bogwata , ntlha e e latelang e e leng botlhokwa ke go lekalekana .
1 . Netefatsa gore molao wa ditirelo o kgotsofatsa mokgwa wa go dira dilo wa QQTTT :
Kapa Bokone Upington
Polokomadi : Ano ke madi mangwe le mangwe a wena le balelapa la gago le kgonneng go a boloka .
Tshimo nngwe le nngwe mo polaseng nngwe le nngwe e ka bewa leitlho mabapi le ditsenngwateng tsa tota tse di latelang : bogolo jwa tshimo , botengmmu , mofuta wa mmu , monono wa mmu , diphetogo tsa seemo mo dingwageng di le mmalwa , ( fa di le teng go tswa dipholong tsa ditekommu ) , dithefosanyodijalo le thulaganyetso ya thefosanyodijalo , sejalo se se jetsweng la bofelo foo , matlhajalo a teng , mofutapeo , kelopeo , palogare ya pula , pula e e amogetsweng mo pakeng ya fa go sa lengwa pele ga sejalo sengwe le sengwe se jalwa , pula e e amogetsweng mo pakeng ya go gola , taolomofero e e dirisitsweng ( go akaretsa dikhemikale le kelotshelo e e fitlheletsweng le nonofo ya teng ) , dibolayatshenekegi le nonofo ya tsona , thobo le boleng jwa dijalo .
DITIRELO TSA PHOLO
Yunite ya peo e khutshwane , e bile e fa tlhakoreng ka jalo e rothetsa peo fela gaufi le boalogodimo jwa mmu ) .
Kwa Kapabophirima balemirui ba dirisa mefuta e e farolioganeng ya dipolantere .
Se se raya gore tlamelo ka matlole le ditšhono tsa katoloso tsa kgwebomongesi di lekanyeditswe go ya ka bokgoni jwa tseisomolato jwa mong .
O tlhatlosa dikgono le ditiragalo tse di go thusang go itse gore o dire eng mme le jang mo polaseng ya gago .
52 . Go akanya ka ga phaposo ya kgetse mo tshekong
Disekerete di le 6 - 15 ( tse di tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Mokgwa o , o ne kwa tshimologong o tlhamilwe go ya ka porojeke ya dinaga di le nne e bong Aforikaborwa , Uganda , Zimbabwe le Ghana mme o ne wa tokafadiwa mo legatong la bobedi mo Aforikaborwa o ga jaana o phasaladiwang le naga yotlhe ka bophara .
Ka nako ya setlha sa jalo , tsenya polantere ka fa maribelong mo bosigong , kgotsa o e khurumetse go thibela go welwa ke bongola mo dikgamelopolokelong tsa dimetheriale .
Karolo ya 2.2 e ne ya sekaseka mefuta ya Botsayakarolo .
Louw and Jannie : Louw Steytler ( Modulasetilo : Grain SA ) le Jannie de Villiers ( Moeteledipele : Grain SA ) ba itumetse go bapana le thulaganyo e e tsholetsang balemirui ba ba simololang .
Sonobolomo
Go netefatsa kamogelo ya tshedimosetso ya bobapatsi e e lolameng .
Balemirui ba bangwe ba oketsa kotlo ya disalela ka go di gasa ka sengwe jaaka molase go oketsa bokana bo bo jewang mme gape le go oketsa maemo a kotlo ya tsona .
Tona Gordhan o ntshitse taelo go bommasepala go belesetsa batsamaisibagolo botlhe ba mmasepala ba ba senang dithutego e bile sa dire tiro ya bona sentle .
Batho Pele mo tiragatsong
Bana le basadi ba tlhaselwa ke ditokololo tsa ba malapa kgotsa baagisani ( diwoto 2 , 3 le 6 )
Go tswalela dikgato tsa ditiragalo - netefatsa gore digorosiwa tsotlhe tsa porojeke di a fitlhelelwa , di iponela " tetlelelo " e kwadilwe ke batsayakarolo ba ba maleba , ba dira go konosetswa ga porojeke go go tshwanetseng ka go ntshiwa ga tshedimosetso le go phatlhalatsiwa ga yona , go tlatsiwa le tswalelo ya dikonteraka go akaretsa le go siamisiwa ga dintlha tse di ntseng di saletse morago .
Buisa gape ka baphadisani mo kgotong ena ya Pula / Imvula .
Ka nako ya go roba metšhene e , e dira thata go feta mme e tlala lerole , maswe le dithetse mme e tlhoka go phepafatswa sentle mme le gape go lebelelwa go tsenelela go bona fa go tlhokegwa go baakanya sengwe se se sa nneng ka tshwanelo .
Ka go se bolae dibatana tse , re ka bona koketso ya palo ya tsona e e makatsang mme le golafatso ya bothata .
10.6.3 tshobokanyo ya thulaganyo ya lenaneo le motlotlo o o neng o tshwere mo kopanong o o tshwanetseng go nna le tshitshinyo nngwe le nngwe ka botlalo kgotsa tlhabololo le maikano ape kgotsa tshwetso e e tserweng mo go yone , go akaretsa le leina la motho yo o dirileng tshitshinyo le motshegetsi wa gagwe .
Bothata bo bongwe bo molemirui a tshwanetseng go tlhola a bo tlhokomela ke go tlhoka naeterojene mo dijwalweng tsa gagwe .
Lefapha leno le na le mafapha-potlana a a farologaneng kgotsa diyuniti .
Go fitlhelela maikaelelo ano a tshireletso ya loago e e atologileng , re sisinya tse di latelang :
Mo mabakeng a mantsi bantshakuno ba jala mmidi fela o le nosi mme ga ba dire thefosanyodijalo le dijalo tse dingwe jaaka dinawa le sonobolomo .
Ka gale tswala molomo wa gago ka boteng ba sejabana sa gago fa o gotlhola kgotsa o ethimola .
Ga go tlhokege tetlelelo mo kgatong ya thibololo , fela tsamaiso ya kitsiso e tshwanetswe go latelwa .
Botlhokwa jwa ditekanyetso tsa dijalo
Bokgoni - tiriso ya ditlaleletso , ditiro , dikungo , dikakanyo
Amogela ditsibogo go tswa mo ditlhopheng .
Tritrichomonas foetus ke bolwetse bo bo tswelelang fa kgomo e gwelwa mme diporotosoa tsa teng di phela mo tshukong ya poo .
Go botlhokwa go ela tlhoko gore o ka tlhatlhela boikuelo jwa mo teng ga setheo fela kwa mafapheng a puso a bosetšhaba , a porofense le a mmasepala .
Ofisi ya Sepikara e ka go bolelela gore go na le didiriswa dife fela leba lenaanenetefatso le le neetsweng fa tlase fa .
Bakgonibofelelo ba Molemirui wa Ngwaga wa Boitlhokomelo e ne e le Thoko Matha , Gladys Zondo le Enoch Khumalo .
Bommasepala ba le mmalwa ba fetisitse melawana , ka dinako dingwe gape e bidiwa matlhomeso a taolo , mo dikomiting tsa diwoto tse di welang ka fa tlase ga taolo ya tsona .
Bolaodi ba go lokela naeterojene fa go le " metsi "
le ya Dithulaganyo
Palo e e kwa tlase ya morokotso ya botsayakarolo e e ka rekwang ke 100 .
Es'kia Mphahlele - Rraago Setho sa Aforika - o tlhalosa se go ya ka : thulaganyo ya dikamano tsa rona tsa loago , go ya ka lerato la botshelo , ka gonne go molemo e bile ke setho go dira jalo .
Khoso ya ntshodikuno ya Korong ya balemi
Ke tsona dintlha tse , tse di dirang gore o gatelelwe go phepafatsa ditlamelo tsa go gasa dibolayadisenyi tsotlhe ka bonako fa o feditse go di dirisa .
o O ka hirisa ntlo yotlhe mme wa ya go nna felo gongwe .
( 7 ) ( a ) Motsereganyi wa setlhopha sa balelapa oi tshwanetse go kwala dintlha le mabaka a togamaano nngwe le nngwe e go dumalanweng ka yona kwa kopanang ya setlhopha sa balelapa mme a neye ngwana , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho yo a umakiwang mo go molawana wa 57 ( 1 ) , khophi ya rekoto .
Ela tlhoko : Ditiro tsa kgolaganyo tsa IDP 2 , 3 le 4 le didiriswa tsa tsona di tshwanetse go dirisiwa mo ngwageng wa 3 wa CBP e golagantswe le IDP mme di mo kgaolong ya 7 ya kaedi e .
Ke na le polase mo kgaolong ya tsamaiso ya Mbozisa mo lekeišeneng la Tabase kwa Mthatha .
Ke dumela gore go botlhokwa tota go jala ditlhare , jalo le jalo , gore re tle re tshele botshelo jwa rona sentle re itumetse ka gale .
Kgothaletsa motho fela o se mo pateletse - tlhasela bothata e seng motho .
Mo Puong e e neng e lebisitswe go Baagi ka 2006 , Moporesidente o ne a gatelela ntlha ya matlafatso mo maemong a selegae mme a gatelela ntlha ya gore pusoselegae ke lephata le le botlhokwa la go neelana ka ditirelo le gore ke yona e tla tlisang tlhabololo ya ikonomi ya selegae mo dingwageng di le lesome tse di tlang .
Go rulaganya diforamo tse mo go tsona go ka tlhamiwang ditogamaano le metheo e e utlwanelwang , ke gona go ka thusang go fenya tshusumetso ya maatla ao .
Tatlhegelo ya thobo e ikaegile ka palo ya dimela tse di tshwaetsegileng le gore di tshwaeditswe leng ; fa palo ya dimela tse di tshwaetsegileng e le kwa godimo le tshwaetso e diragetse go sale gale mo kgolong , gona tatlhegelo ya thobo e tlaa boitshega .
Dikgomo di a dusa mme sefolotsane se boela mo mmeleng wa kgomo fa se le nnye thata , mme ga go bonale sefolotsane kgotsa madi .
Le fa go le jalo , Mphahlele o bua gore , setso sa seAfrikan se ne sa tsetsepela e bile se ne se le maatla fa se itebaganya le mafega a a neng a le teng .
Melawana ya MLRA , NEMBA , BABS
Philip Xaba go tswa Bothaville , porofense ya Foreisetata ;
5.3.5 Ditshenyegelo tsa go dira dikopo
Balemirui ba bannye tota ba ba dirisang tshimo e nnye ba ka dirisa segasetsa sa go sikara mme ba ba dirisang ditshimo tse dikgolo ba ka dirisa digasetsa tse di nang matsogo .
Go ya bokgakaleng jo go kgonegang ka jone , go maketa kwantle ga setheo ka go tlhaeletsana le baduedi ba lekgetho go tla dirwa mo porofenseng go dirisiwa dipuo tsa porofense eo jaaka go bontshitswe fa godimo .
mo setshwantsho sa matlafatso ya SWOT .
Dplg / GTZ Ward Committee Resource Book ( Bukana ya Didiriswa tsa Komiti ya Woto ya dplg / GTZ ) Karolo 117 ya Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala tsa PusoSelegae , 2000 gore thulaganyo ya :
Jalo kumo e e ka bo e ne e le pila tota e latlhegilwe mme teko e ne e sa kgonwe go lekalekanthswa .
66 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e tshwanetse go konosetsa ditsheko tsotlhe tsa bana ka bonako jo bo ka kgonagalang mme e netefatse gore tsheko ga e busediwe kwa morago makgetlho a le mantsi go ya ka Molao ono .
Fa o na le peelelo ya madi , e dirise go busetsa madi a o a kolotang - tsalo e e duelwang ka nako tsotlhe e feta tsalo e e amogelwang .
Tsamaiso ya go tshwara ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
gore bothati jo bo nepagetseng jo bo neelanang ka tetlelelo bo supilwe ; le
Tshono e nngwe ke eno ya go nna le seabe mo go tsamaiseng Setheo : Nna leloko la komiti !
Bo dirwa ka go tlatsa Foromo B ya PAIA le go e tlatsa le lefapha la bosetšhaba , la porofense kgotsa le setlamo sa puso sa mmasepala .
Dikomiti tsa Diwoto ke tsela e e siameng gore tekanyetsokabo e phasaladiwe le go tsamaisa tlhagiso le tshwaelo ya baagi .
KAEDI YA MOTSAMAISI
E tshwanetse go lebelela tse di latelang :
Tlhotlhwa ya tshireletsego e kana kang ?
Willem Modukanele o tshotswe ka 27 Phukwi 1939 mo polaseng kwa kgaolong ya Bultfontein .
Sonobolomo - thobo , pereko le poloko
Tlhotlhwa ya korong e ntse e le kwa tlase go lekalekana le tlholthwa ya tse di lokelwang go uma korong ka dipaka tse di fetileng ka balemirui ba kgona go lekalekana fela ka poelomadi kgotsa ba latlhegelwa ke madi fa ba jwala korong .
Mabaka otlhe ka go kopana a tshegetse bokana ba maemo a tlhotlhwa ya makhete , ka go dirisa bokana ba kumo e e rekisiwang jaanong le e e tlhokiwang , ya kumo ena e e leng botlhokwa thata jalo .
Gakologelwa gore diruiwa di ka gatelela mmu go feta ka dikgwedi tsa tshimologo ya mariga fa disalelamorago tsa dimela di dirisiwa fa mmu o sa le metsi .
Le gale , pele o kopana le bommankgakga , molaodi wa polase o tshwanetse go nna le kitso ya dilo tse di rileng .
DIKHUTSHWAFATSO / DITLHAKA-INA
O ne a itumelela kgwebo ya temothuo mme a lora a ipona letsatsi lengwe a na le polase e e leng ya gagwe .
Tshweetso ya go sekisa ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14
Madi a a tswang mo tumalanong nngwe le nngwe e e rebotsweng ya kabelano ya mesola a tla ntshiwa mo Letloleng la Terasete la Patlisiso ka Ditshedi mme a tsenngwe mo Letloleng la Terasete la Setšhaba .
Gakologelwa , ga ba sireletse mekgwa ya temo e e bokoa .
Tshedimosetso e e ka ga ditšhono tse dingwe tsa katiso ya dikomiti tsa woto
Le mo lenyalong , Mphahlele o amogela karolo e kgolo e e tserweng ke mosadi wa gagwe , Ma Rebecca .
Aforikaborwa ke naga eo 90% ya lefatshe la rona le kaegang e le kgwatata kgotsa sekakgwatata .
FA NGWANA WA GAGO A NA LE MATSHWAO A A LATELANG , TSWEETSWEE MO ISE KWA TLELINIKING E E GAUFI NAO GO DIRA TEKO YA MAHALA YA TB .
Kgabaganyo magareng ga dikwalo le hisetori ga e a tshwanela go tsenya mokwadi mo thaelong ya go tsaya puo ya sepolitiki mme a tlogela setaele sa boitlhamedi sa leboko , terama kgotsa kanelo .
Go oketsega ga bokana ba kumo go lemogiwa fela morago ga nako , mme mo ngwageng wa ntlha go setse go bonalwa koketso e e makatsang .
15.1 Go tlhomiwa ga Komiti ya Bookamedi le Mananeo
Metsi a bolokwa mo go tse di magareng ga dikarolwana tsa mmu .
Ga go a lekana go dira ka natla le go senya madi a mantsi gore o ntshe kuno e ntle mme kwa morago o bo o lemoga fa tota go na le patlego e e kwa tlase ya kuno eo ya gago .
Mphahlele o ne a ikutlwa gore ga jaana dipuisano tse di jalo di felela fela kwa ditheong tsa thuto le bobegadikgang fela .
Tlogela mmidi mo tshimong gore o ome sentle ;
" Ga o kitla " , go bua Mphahlele , " go ithuta puo o sa anye dithulaganyo tsa kakanyo ya yona le go latela le setso sa yona . "
Maitlamo a Kgotlakgolo a tla ema fa fela a sena go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Mo go Afrikan Affirmation e , e e tserweng mo athikeleng ya setlhogo sa : Empower the Parents , ( Maatlafatsa Batsadi ) e e kwaletsweng Tribute Magazine ka 1998 , Es'kia Mphahlele o re kgalema gore re se ke ra itlhokomolosa ditlhokego tsa thuto ya bagolo .
Mo Tiisetsong e , Mphahlele o goeletsa go itshepa ga ga Bantu Biko ga gore Bantsho ba tshwanelwa ke go tlogela go nna babogedi ba motshameko o o kabong o tshamekiwa ke bona .
Dipalopalo tsa dimela ;
Re tlhola re le mo maemong a a fetogang , mo tiragalong e e tswelelang mme o tshwanetse go tlhola o itse tsotlhe tse dintshwa tse di diragalang- molemirui ke moithuti bophelo botllhe .
Ke karolo ya Dikaedi tse nne le buka ya metswedi :
6 Diphetogo tsa diKgato-dingwe
Komiti e ka rata thata go kopana le Dikhampani tsa meepo , badiri ba meepo , mekgatlho ya tsa badiri le baagi ba ba dikologileng dikhampani tsa meepo .
Se se ne sa tlhalosiwa e le ' Thekiso e Kgolo ' : gore badirisi ba bone phitlhelelo ya didirisiwa tsa lotsalo ba tshwanetse go tlamela mesola e e siameng gape e lekalekana go naga ya motlamedi , go akaretsa tshutiso ya thekenoloji , gape le go amogela mesola eo naga ya motlamedi e tshwanetse go bebofatsa phitlhelelo ya didirisiwa tsa lotsalo .
Grain SA ke mothati mo madirelong a dithoro a bosetšhaba le a lefatshe mme maikaelelo a yona ke go dira jaaka sebueledi sa bantshakunothoro botlhe ba Aforikaborwa ka tsela e e leng gore e godisa dikgatlhego tsa bantshakuno le mafaratlhatlha ka bophara jwa madirelo a dithoro .
Nomore ya boitshupo : . . . . . 
( 3 ) ( a ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di tshwanetswe go dirwa mo lebakeng la ngwana mongwe le mongwe yo o latofadiwang ka tlolo-molao , kwa ntle le fa-
Thaseke 1 Tlhopha setlhopha se le sengwe sa loago mo setšhabeng sa gaeno se o nang le kitso nngwe ka sona - sekao , balemi , baagi ba mafelo a e seng a semolao , borakgwebopotlana , jalojalo .
Sa bobedi , ke nagana gore ntlha go potso ya bofelo , se se tla susumetsang phetogo .
Balela ditshenyegelo tsotlhelele tsa ntshodikuno ka heketara le ka tono e e ntshitsweng .
Kgato ya 10 : Tlatsa tanka ka maemo a a tlhokegwang .
Puso e tsepame mo maitlhomong a yona a go fedisa go se lekalekane le botlhoki .
Sekao se se ka dirisiwa go seta maemo a a rileng mme go ka nna maemo a a dirisiwang go lekalekantsha dikao tsotlhe tse di tseiwang mo polaseng .
Ka gore dibering di bonala di dira sentle le gore di kgonisa tikologo sentle , balemirui gantsi ba dira phoso ya go tswelela go simolola go jwala mme nnete e le gore ke lona lebaka le , le le dirang gore go se kgonwe go tswelelwa go jwala ka nako ya go jwala .
Mokgwa o o na le mosola wa go kgona go dirisa mmidi botoka fela , tota fa o ka dirisa sediriswa se se tabolang ka bontsi .
Bodiredi-setšhaba bo fetogile go nna tšhono ya go ikhumisa , mo batho jaanong ba tsweletsang dikeletso tsa bona tsa go tlhatlosa maemo a bona mo loagong le mo ikonoming .
Mo dikgaolong tsa pula ya selemo kwa go tlaa jalwang dijalo tsa mariga ( sk . korong ) , go ya fela ka kgaolo ya temo , go gakololwa gore tiro ya tshugommu ya ntlha e dirwe fela ka bonako morago ga thobo ya dijalo tsa korong tse di fetileng fa go kgonegang .
Go gogwa ga lekgetho mo mading a ditshiamelo a a gogilweng fa motho a kgaolwa mo tirong
Pholisi e , e tla go thusa wena le baagi ba gago gore le itse gore le ka ikgolaganya jang le mmasepala mabapi le mabaka a a botlhokwa a a go amang
Letlelela dikarabo .
5.2.8 Tsamaiso ya pholisi
Kwa thoto ( property ) e leng gona .
Ka go e dirisa go tsweleletsa boitshwarelo go feleletsa ditiro tsotlhe jaaka go akantswe fa go tlhomiwa maano ka go dirisa madi a a lekanetseng ditiro tseo .
19.2.5 tla nna mmueledi wa Kgosi kwa ditherisanong kgotsa kwa mananeong otlhe a dipotso le dikarabo a Morafe wa Segosi wa Bafokeng ka nako ya ditiro tse di dirwang mo setšhabeng le mo dikokoanong tsa semmuso ;
13 . KGOSI e ema botlhe ka lefoko
Phatwe
Gape re tlhokomela metshameko jaaka rakabi , bolo ya maoto , go opela ga dikhwaere , go tshameka didomino ka bosigo le tse dingwe gape go tsweleletsa ditiragalo tse di siameng le go tokafatsa maphelo a badiri ba mo dipolaseng .
Thefosano ya dijwalwa e tshwanetse go nna ntlha nngwe ya togamaano ya molemi mongwe le mongwe tota fa go logiwa maano ka bokhutswane ka ntlha ya kgwebo ya polase mo go leng dingwaga tse tlhano ka tlwaelo .
Bontsi bo ne ba akanya gore e kaya fela go boela kwa mekgweng ya pele ya botshelo .
Setlhopha se se Ikaeletsweng le Maikaelelo a Porogorama ya Bokgoni
Ditiro tsa kananyo
Fa bokoloniale bo ntse bo etegela , le lefatshe le le nonneng le tsewa mo go beng ba lona ba tlhago , bolemirui bo ne ba latlhegelwa ke maemo , gonne tiro ya temo e ne ya fetoga bokgoba .
Nnete ke gore , dirisa se o se dirisang mo polaseng ya gago ka go siama jaaka o kgona .
SAPS e tshwanetse go sekaseka nonofo ya katiso ya ditokololo tsa yona tse di dirisang didiriswa tse di kgethegileng jaaka dikanono tsa metsi le dividio .
( vii ) a akaretse mokgwa wa go ela tlhoko togamaano .
Se ka gope ga se tsamaisane le dipolotiki kgotsa kgethololo - mo dinageng tsotlhe , temothuo ke go dira ka thata mme go raya le diura tse ditelele .
Go a thusa ka gale go romela dikaommu go tlhatlhobiwa fa dilaboratori di sa semelela .
Leba tshekatsheko ya kgetse e e latelang .
Gakologelwa gore o fepa diruiwa e bile o di phedisa ka go se lwale gore di kgone go ntsifala mme di go nee poelo .
Gompieno Aforikaborwa o na le puso e e tlhophilweng ka temokerasi ; a go ka twe ke kgatelelo ?
Go tshela ga diafalatokosini mo tlhakeng gantsi go ntsi mo mafelong a a kwa magaeng mo bolemirui bo dirisiwang go phela fela e bile balemirui ba sa lemoge gore di teng , mme ba dirisa mekgwa ya bolemirui e e tsweletsang go tshela ga diafalatokosini .
Re tlaa nna thekete ya gago go amogela maemo a a kwa godimo ka maikutlo a gago !
Tlhalosa gore melawana ya Batho Pele e tlhomamisa jannng mokgwa o tiro e dirwang ka ona .
Eskom e dirisitse go feta R300 dimilione mo tokafatsong ya dithoto kwa Kapa Bokone , mme se se akaretsa Seteišenepotlana sa Schmidsdrift se sešwa le Seteišenepotlana sa Canal gaufi le Vanderkloof .
O ka beeletsa ka go reka diphanele tsa solara , didiriswa tsa go dikoloswa le tse dingwe tsa go ntšhafatsa motlakase mme o boloke mo nakong e telele .
Go oketsa tshenyego fa kgaolo ya diheketara e fokotsega ( tshenyego ka heketara ) .
Batsamaisi
Dumisa terekere mme o reetse enjene .
Inšorense ya ditsenngwateng - a o tshwanetse go inšora dijalo tsa gago ?
Nako e gorogile gore re itebelele mme re simolole go fetola maemo e re leng mo go one - ga re ' batsomi ba ba kgobokanyang ' ba ba tsayang tse ba di boning mo nageng .
Dikomiti tsa diwoto di na le mokhanselara wa woto jaaka modulasetulo mmogo le baagi baba ka fitlhang go lesome .
Dituediso tsa go tlhagisa tshedimosetso seša
Ditokomana tsa ka fa teng le tsa ka fa ntle - sk . dipegelo tsa ngwaga , dipegelo tsa babotswa
Tlhaelo ya kitso le thekenoloji ya segompieno
Thuto ka ga go tlhola kgonagalo-pele ya diporojeke le kgonagalo ya tsona gammogo le mananeo-kgwebo
Setlamo sa Patlisiso ka Dimmaraka
Go sekaseka le go tlhalosa ntlha ya puso ya seabe kwa maemong a selegae .
Mo karolo 42 ya NEMA Tona o romeleditse thata ya go neelana ka ditetlelelo tsa patlisiso ka ditshedi , le ditumelelo tsa thomelontle e e tshwaraganeng le patlisiso ka ditshedi go Mokaedi-Kakaretso .
CBPke tsamaiso e e dirang gore ditogamaano tsa mmasepala e nne tse di tshwanetseng maemo a selegae .
A re kgotsofetse ?
( 4 ) ( a ) Dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di ka tswela pele fa motsadi , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , a se teng , fa magiseterata yo o reetsang tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , a kgotsofetse gore go dira jalo go ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana .
sekaseka dipoelo kgotsa tlhokego ya dithoto mabapi le ditlhopha tsotlhe tsa baagi .
Mefuta e mengwe ya makgetho a tsenyeletsa Lekgetho-Thekiso ( VAT ) le lekgetho la dithoto tsa fa gae .
Go fetola nako e go jwalwang go tloga mo nakong e serurubele sa phutlhe se fofang ka go jwala mofuta wa mmidi o o melang ka bonako go ka go kgonisa go se bone tshenyego le tatlhego ya kumo .
Go ne go dirilwe tlamelo e nnye thata ya khepetlele ya go bereka le tlhabololo ya mafaratlhatlha ;
GEP e tla dirisana gaufi thata le Lefapha la Temothuo la mo Gauteng le Baikonomi ba lone ba temothuo ba tla tshwaelang ka dilo tsa setegeniki .
Boikaego mo go borakonteraka ba temothuo ba ba oketsang mathata a ntshokuno ka tirelo e e bokoa , mme e oketse ditshenyegelo tsa ntshokuno .
Sekgopha sa batho ( boa ba ba nang inšorense ) ba kopantsha matlole ( dikarolotuelo ) le setheo .
Tiro e ya kgolagano e tlaa ikaelela go netefatsa gore tshekatsheko ya IDP ya setheo ( tiro ya IDP ya 1 / 4 C ) e ikaegile ka tekanyetso e e totileng baagi ya bokgoni jwa baneeladitirelo jwa setheo ba ba dirang le gore tekanyetso ya mekhino le melelwane e tiisiwa ke gape go akanyetsa baneeladitirelo ba e seng bammasepala .
Letlhare la mogopolo la porojeke le setlhopha se se dirang
( f ) taelo ya go nna le balelapa ;
Karolo ya motsereganye wa mmasepala mo tsamaisong ya CBP
Fa go agiwa tliniki mme go se na modiredi wa tsa
Ngwaga le ngwaga Palamente e supa thitokgang eo e tlhamiwang go ya ka tshepho e e lolameng ya Palamente .
A tota o latlhela palo e e nepagetseng ya peo ka mmitara ?
Diaione tsa haiderojene di matlhagatlhaga mme di ka tsamaelana jaaka di rata le go dirisana mmogo le kgaolo e nngwe le e nngwe mo mmung ; tiragalo e e tlisetsa bogalaka mo mmung .
Dikgato tsa semolao
9 . Pusoselegae : Molao wa Tsamaiso ya Ditšhelete tsa Mmasepala wa 2003
2 ) A re ye go bona gore mokhanselara yo montšhwa o ya go re direla eng .
Go diragala eng ke tshedimosetso eo ?
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa go akaretsa le ditlhabololo dipe mo go yone e tla simolola le go tsenngwa tirisong le go nna le matswela fa e sena go amogelwa ke Kgotla ya Setso le go amogelwa semmuso ke Kgosi .
Go tlhokega dipholisi , maano le didiriswa go fokotsa dikgala tse di tsamaiwang le ditshenyegelo , bogolosegolo mo malapeng a a humanegileng .
Fa ke ngongorega ke bua maikutlo a me .
Kgopolo eno e botlhokwa go filosophy ya ga Mphahlele ya Botho jwa Seaforika ; ka go tlhalosa kgolagano eo e leng teng fa gare ga maitemogelo a botshelo jwa Maaforika le a lefatshe la semowa .
Grain SA , e e rulaganyang Letsatsi la Thobo la NAMPO , e kgotsofetese ka ditiragalo tse di neng di le teng ka Letsatsi la Thobo la bo49 , mme puseletso e e amogetsweng go ba ba neng ba supa dilo e supa gore go ne go na le kgatlho e e pila ngwaga e mo go bathoa ba ba ka nnang 69 584 ba ba e eteseng .
Koloi e dirisiwa go dira tiro efe .
a ) Mopor Maxi Schoeman ( Tsa thuto ) ;
Yona e ka dirisiwa ka tsela e e tshwanang fela le ya molora o o omileng .
( ii ) mabapi le tsela e dikgetse di tshwanetsweng go dirwa ka tsona fa go lemogilwe phoso ka ga dingwaga morago ga fa kgetse e fapositswe mo tshekong jaaka go umakiwa mo go molawana wa 16 ; le
2 . Mmatlisisi wa ditshedi yo o tlametsweng ka kitso ya setso le phitlhelelo ya sedirisiwa sa setshedi sa fa gae ka maikemisetso a patlisiso ka ditshedi o tlhoka tumalano ya tshutiso ya didirisiwa le tumalano ya kabelano ya mesola ka bobedi
Fa re tlaa leba tlhotlhwa ya :
O dirisa diheketara tse kae ko kae ?
Go tlhokegang go tsamaisa kgwebo
Mokgatlho o bua gore bommasepala ba ka ikgatholosa ditumelano tseno fa di sa duelesege .
Paakanyo ya enjene ya motheo
Tseno di botlhokwa go fitlhelela dieelo tse di kwa godimo ka dipeeletso le bogaisani , mmogo le go atolosa ntshodikuno le dintshetsontle .
Tiriso ya metsi - nosetso e e ama jang ?
( c ) Go tlhagelela ga ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , go tsewa e le go tlhagelela ga gagwe lekgetlho la ntlha kwa kgotlatshekelo e nnye , go ya ka molawana wa 50 wa Criminal Procedure Act .
Matlwana a Boithomelo a a Tlhomiwang le go Tlhomololwa
( iv ) bana ba ba nang le dingwaga di le 13 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
Ka jalo , re tshwanetse go nna re ipaakanyeditse go mekamekana le ona .
Batho ba ba go adimileng madi ba tlhoka go itse gore kwa bokhutlong jwa paka o tlaa nna le madi go busa kadimo .
Lebelela dintlha jaaka bolaodi ba mefero .
Dikgwetlho tse dingwe tse di amanang le tekanyetsokabo ya mmasepala di mabapi le bothata jwa go tlhaloganya tokomana ya setegeniki , segolobogolo mo bathong ba ba se nang kitso ya tsa ditšhelete .
Go na le kgolagano e e tshwaraganeng magareng ga Melawana ya Tsamaiso le Melawana ya Tsamaiso ya Tiragatso le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala .
Go jwala sejwalo sengwe se se seng botlhokwa go ka dira gore go nne lefetiso le le sa tlhokegweng mme madi a a senyega .
Go Tlhoma Mekgele ya Tiro
Bothata bo bo tshwanetse go laolwa ka bonako ka gore go nna pila ga mmu le kgono ya mmu go tshwara metsi go tswelela go nna dintlha tse di leng botlhokwa thata jaaka re ntse re tswelela go ithuta go kgona phetogo ya tlelaemete le dikomelelo le phokotso ya go na ga pula mo kgaolong ya rona ya lefatshe .
Thulaganyo
Tirisanommogo ya setšhaba e ka thusa thulaganyo ya kgolo , tlhabololo le kago ya setšhaba , e e ka tlisa sediko se se siameng .
2.2 . Kaelo ya PAIA 18
Pusoselegae : Molao wa Mekgwa ya Mmasepala wa 2000 ( Kgaolo ya 4 )
Toro e e nnile nnete morago ga go bona tiro kwa Boemakepeng ba Kapa .
Fa go na le go sa dumelane magareng ga NA le NCOP ka ga Molaotlhomo o o amang diporofense , Molaotlhomo o tla romelwa kwa Komiting Tsereganyo .
E nnye thata mme boleng ba dipolelo bo bokoa .
Ke ila sekoloto mme ke gana go nna le sona mo kgwebong ya me .
Baagi ba mafolofolo go tsweletsapele maano a bona ;
Togamaano jaaka tiro ya tsamaiso , e dira jaaka motheo wa go rulaganya le go diragatsa tse di tlaa buisanelwang mo kgannyaneng ya isagwe .
Dintlha tse di tlhotlheletsang kgono ya dibolayamefero tse di dirisiwang pele ga go tlhoga ga dmefero
Go kgona go dira jalo dithulaganyo tse di tlhoka dipampiri mme o lemoge gore e nngwe le e nngwe e na le dipampiri tse yona e di tlhokang .
Kamogelo
thulaganyo ya tlhabololo e e lomaganeng le go dira tekanyetsokabo
Lefapha la Boitekanelo le sa tswa go tlhagisa lenaneo la go lekola bokgoni ba bolaodi .
Mafelo a le mantsi a a abang di antiretrovirals a nna le mathata a go tlhomamisa gore balwetse ba nwa melemo ya bone le go boela mo tliliniking .
Tshireletso le gale e lekanyeditswe go radiase ya dikhilometara di le 100 go tswa mo polaseng e dikuno di ntshitsweng mo go yona .
Dikadimo tsa ntshodikuno
Netefatsa gore dibolayadipeba ke dijo tse di ratiwang ke dipeba .
Mogokgo Nzo
Fa go na le dipotso dipe tse o sa batleng go di araba , go siame o ka nna wa se ka wa di araba .
Molemirui o tshwanetse go tlhokomela mme o tshwanetse go netefatsa maemo a dintlha tse di dumetsweng ka ntlha ya tuelo mo konterakeng .
Go thusa ka ditshenyegelo tsa go tshela llaeme .
Mokgwa wa go fatlhosa : Ditlhopha tsa bobedi
Go nele pula e kana kang mme tekatekano ya bokana ba thobo e kana kang ka setlha ?
Se se tshwanetsweng go elwa tlhoko fa ngwana a tshwanetse go gololwa kgotsa go tlhatlhelwa morago ga go tshwarwa
Se se raya gore maAforika a tlaa tswelela go itekanyetsa ka melawana ya tekanyo e ba bangwe ba ba e pegang .
Go tlwaelo mo Afrikaborwa ka gore diruiwa gantsi di tlogelwa go tsamaya jaaka di rata tota le mo masimong go fula fela jaaka di rata tsotlhe tse di leng teng morago ga thobo .
Go tshwanetswe go tlhokomelwa gore tshedimosetso e ka tlhokwa go fetolelwa kgotsa go nolofatswa gore e fitlhelelwe ke batlamedi .
" Fa o ka dirisa lefatshe la gago ka botlalo , o ka tshwaela mo tshireletsegong ya dijo mo nageng ya rona .
Nna le maikaelelo a go kgaoganya kitso le maitemogelo le ba bangwe .
Go na le mesola mengwe e mentsi go tswa mo togamaanong e :
Le fa Aforikaborwa e tlhoka go dirisa madi a le mantsi mo go R&D ka kakretso , thulaganyo ya ditheo le yona e tshwanetse go tokafatsa kgolagano magareng ga boitlhamedi le ditlhokego tsa kgwebo .
Dibopego tse ka tlwaelo di tlhomamiswa ke barekisi ba peo le ba ba jwalang peo ka maemo a 1 go ya 9 mme 1 e le ' godimo ' kgotsa ' pila ' mme 9 e le ' tlase ' kgotsa ' bokoa ' e le sekao .
Ralph o ne a le mokgonibofelelo a le nosi go tswa kwa Kapabophirima a uma korong ( diheketara tse 220 ka ditono le kgaolo ya tono ka 3 , 2 ka heketara ) , bali ( diheketara tse 100 ka ditono le kgaolo ya tono ka 3 , 5 ka heketara ) , habore ( diheketara tse 40 ka ditono le kgaolo ya tono ka 2 , 2 ka heketara ) , tritikale le tee ya rooiboso .
Ntlha e nngwe ya tlhotlheletso ke bopelotelele ba ditokololo tsa lekoko , ka go ne go itsewe gore thobo e kgolo e ka se bonagale ka bonako .
Mo tlhagisong ya sekedule sa go tsenya tirisong CBP togamaano ya saekele , tekanyetsokabo o a supiwa .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke tlaa rata go nna le polase e kgolo - fa gongwe nka jwala bokana gabedi ba bo ke bo jwalang jaanong mme gape le ka diterekere le didirisiwa tse di phalang tse ke di dirisang jaanong .
Go tsamaelana le mafulo a selemo le dijalo jaaka mmidi le dijalo tse dingwe tse di nayang disalelatshimong ka mariga go ka nna sesupetso sa bolaodi bo bo pila mo polaseng ya gago .
Setlhankana sa poelo se se supang madi a a dirisiwang - poelo / tatlhego ya kgwebo ya gago .
Dipusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Bommasepala , 2000 .
Thulaganyo ya go adima madi , mme tota le batlhokomedi le balemirui ba tlhola ba tla go lebelela maemo a kumo go kgona go lekalekantsha gore kumo e ka nna kana kang .
Ngwaga wa go sekasekwa ga tiro go bona ka fa e dirwang ka gone e nnile ngwaga o o mosola tota mme batlhokomeding ba letlole , mmogo le batlamela ka ditirelo , ba dirile tiro e e mosola ya go laola merero ya letlole .
Ke kakanyo e ntle fa Komiti ya Woto e rulaganya kopano e e kgethegileng ka bonako bo bo kgonegang go dira thulaganyo ya tiro ya ngwaga .
Pego ya kumo le ya ditšhelete ka bobedi di botlhokwa go laola polase mo nakong ya segompieno .
Kgaolo e e tlotla ka ga tlhaeletsano le ditirelo tse di abetsweng Komiti ya Diwoto .
Ditiragalo tse di supilweng go tswelela e ne e le go naya kitso ka dimakhete , ditiro tsa dilaboratori le thuso ka madi go diporojeke tsa patlisiso .
Go laisolola dibidio le difilimi
Nonofo ya khurumetso ya mmu mo thibelong ya kgogolego e oketsega ka tlhamalalo le phesente ya khurumetso ya mmu .
Go fokotsega ga diheketara mo matennyeng a naga mo go nang le dijwalwa tse dingwe tse di ka jwalwang ka selemo ke tshupetso ya ntlha e .
Batataisi Eduard Foord le Fanie Pienaar ba ne ba tseelwa tsia tshwaelo e ba e dirileng .
Thala tekanyetsokabo mme o rulaganye togamaano ya ntshodikuno mo pampiring ka nepo ka fa go kgonegalang .
U - utlwalega ;
Kemedi ya Diforamo tsa IDP e tlhametswe go tsamaisa botsayakarolo jwa botlhe ka kakaretso mo Lenaneong le le Lotaneng la Tlhabololo .
Dikotlo tse dingwe jaaka tshipi , manganese , kopore , senke , borone , molybdenumo le kholorine le tsone di tshwanetse go supiwa .
DIKOPANO TSA DITLAMO LE MALOKO A TSONE
Diphitlhelelo - Pitso e tshwanetse go nna le maikaelelo a a bonalang sentle , go ntse go tsewa tsia mefuta e e farologaneng ya dipitso e e tlhalositsweng mo tsebeng e e fa fetileng .
Ka nako ya tsenelo ya botlhe , botsa setlhopha sengwe le sengwe go neela pegelo ka ga legato la bona .
A o tlhola o tshwenyega fa o akanya gore o ya go fosa tlhotlhwa e e kwa godimo ele ya setlha ?
Diako tse di tshwaeditsweng fa gongwe di sugega di sa le mo masimo , mme peo yotlhe e tlhotlhoregele mo mmung .
A go na le diphetogo mo sekgaleng se basadi ba tshwanetse go tsamaya mo go sona go ya go ga metsi ?
Sediriswa 2 : Moakanyetso wa porojeke le thadiso ya lenane netefaletso
3.2 MOLAO 66 WA 1995 WA DIKAMANO TSA BADIRI
Referense
A go na le mefuta ya mesola e o e solofetseng mo sedirisiweng kgotsa mo kitsong ya setso ?
Maemo ( a gajaana a naga )
Fa go lebelelwa go wela tlase ga ditšhaba tsa maAforika le maAmerika moo bosenyi bo neng bo aparetse bana , Angelou o ne a rotloetsa maAforika le maAmerika go tlogela go itira se ba se seng sona , mme ba simolole go pokela matlolehalahala a hisetori .
Ke tsela efe e e botoka e e ka tlhaeletswang ka yona go ya kwa setlhopeng se se kgethegileng se
O ne a gatelela ntlha ya bonnete ya gore thuto e fetola boitshwaro mme go tiisa mmoko go tswelela pele go bona maemo a a kwa godimo .
Puo ya Seyuropa
DIKANTORO TSA KGAOLO
Go a swabisa gore bakgweetsi ba bantsi ba tabogakake ka terekere jaaka e kete ke koloi - terekere e diretswe go bereka mo masimong mme ga e a direlwa go tabogakaka mo ditseleng ka lebelo le le kwa godimo .
Fa kgatelelo ka ntlha ya metsi e le teng go botlhokwa go sireletsa kanola go thibela dingadule .
Go rotloetsa baagi go nna le maikarabelo a ditiragalo le ditiro gore ditshwanelo tse di netefaditsweng mo Molaotheong le mo Molaotlhomong wa Ditshwanelo di fitlhelelwe go tshwanetse go tlhokomelwa le go rotloediwa .
Nako nngwe le nngwe motshegare
Botsayakarolo jwa baagi le akgatlhegedi bo botlhokwa thata .
Kgalemelo e tshwanetse go dirisiwa fa badiredi ba sa dirise melawana e .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Nomore ya tshitshinyo ya semmuso Dintlha tsa tshitshinyo ya semmuso Letlha la tshitshinyo ya semmuso Motshitshinyi
19.2.2 rola semmuso Kgosi mo mananeong otlhe a Morafe wa Segosi wa Bafokeng le mo ditirong tse dingwe tse di dirwang mo setšhabeng ;
Bothata ke gore tswelelopele ya tshenyego e tswelela pele ka bonako go tsweng 20% go fitlha 35% .
Malatsi a le 4 - 6 mo dikgweding di le 12 tse di fetileng
4 . badirisanyi mo kokoanyong ya didirisiwa .
Katisegelo ya mmu e tlholwa ke eng ?
komiti ya woto ga e supe fela thulaganyo ya maatla a sepolotiki mo khanseleng e e tlhophilweng
Fa terekere e goga sediriso se sennye thata ga o ne o kgona go dira tiro ka nako , fela gape ka fa go le lengwe , fa o goga sediriso se segolo go fetisa , o tlaa senya terekere le go sa direng tiro e e duleng mabogo .
Loga leano .
Ditlhopha tsa Taolo , E KA NNA Setlhopha I , II , kgotsa III
Mokgwa wa tlhokomelo : Kopano
Maotwanakgatelelo fa gongwe a dirisiwa jaaka maotwanakgweetso le maotwana a tshegetso .
Puisano e ne e le ka ga tshwetso ya Kabinete ya go se akarese mmidi mo togamaanong ya madirelo a baeyofuele .
Gantsi re ultwa mafoko : " GOLA kgotsa TSWAA " ! fa o batla go phela mo tikologong ya bolemirui .
5.2.10.1.1 kgang e e kgethegileng ke efe e e amiwang ke pholisi ;
Kgaolo e , e lebelela ditlhokego tsa PMS le go tlhalosa Ditshupokgolo tsa Tiragatso ( Key Performance Indicators -KPI ) , le gore go setiwa le go diragatswa jang diKPS le gore go sekiriniwa jang le go lekanyetsa tiragatso .
Tlosa le go isa diphologolo le didiriso tsotlhe tsa polase kwa lefelong le le babalesegileng .
Kwa bofelong , tshwedietsego , merwalo le mogote di tlhola gore mmetale o latlhegelwe ke thata ya ona .
Dikaelo tse tse di maatla tsa pholisi tsa botsayakarolo jwa setšhaba di tlaa fetolwa fela go nna nnete fa fela di itsege ka bophara mo baaging e bile go na le temogo e e oketsegileng ya go nna teng le boleng jo bo bonalang jwa dikomiti tsa diwoto .
Mmidi wa ditono tse 1 000 - 20% ya tatlhegelo ya go sila ( 200 kg ya moroko le bose ) = 800 kg ya bupi fela .
Mphahlele o bua ka tshimologo ya setso sa bokwadi jwa Aforika jaaka ' go itshenka go isa mo go itlhaloseng ' .
Ditlhabololo tsotlhe tse di bontshitsweng mo IDP mme e le dintlha tse di rerisanelwang
Banka ya Mafatshe , e e tshwanetseng go dira tiro e , e na le maipato a mantsi ka ntlha ya go se tshegetse balemirui .
Tirego e e feleletseng ya tlamelo le poloko e na le dikgato di le tlhano .
Metseletsele ya dikuno tse di lotaneng e gona go sireletsa mathata le matlhotlhapelo a a farologaneng a a itemogelwang mo temothuong ka bophara .
Khaliboreišene ya polantere e ka tswa e ne e fosagetse mme ya tlhola gore go nne le peo e nnye e e jetsweng mo tshimong .
Go goga motsoko
Didirisiwa tse dingwe di dirisiwa gape fa gae , go rulaganya melemo ya setso kgotsa boiphediso , fa go ntse jalo tlamelo e tshwanetswe go dirwa go bao ba ikaegileng ka sedirisiwa pele go gweba ka sona go ka simolola .
o go rotloetsa Botsayakarolo jwa setšhaba , go go tshwanetseng go diriwa go lebilwe ditlhopha tse di itemogelang mathata kgotsa ditlhopha tse di kgaphetsweng kwa thoko le tekatekano ta bong go ya ka melawana le bokgoni mo mmasepaleng .
KGAOLO YA 8
Maitemogelo a temothuo
Tokafatso ya Kapa Bokone
Se se kaya gore mmatlisisi wa ditshedi ga a go duele ka tlhamalalo .
Morufa o sukumisiwa e bile o fikidikwa gannye nako e le metsotso e mebedi go ya e meraro .
Maikaelelo
KPI ke ' go direga ' maitlhomo a a lekanyesegang a mmasepala o dumelaneng ka go a fitlhelela ka nako e e rileng .
ditlapele , tse di tshwanang di le esi , tsa baagi bao
Tsadiso ya selegae : Baagi ba duelela tlhabololo ya bona
Molemirui ga a kitla lefatshe e nna la gagwe , fela lefatshe ga le kitla le amogwa balosika .
Gape ba dumela gore batshodi ba kitso ya setso ( TK ) ba ba ka bong ba abelana mo dithibololong ba tshwanetse go duelwa ka tshwanelo .
Mo mogopolong wa ga Mphahlele , Sobukwe e ne e se tautona fela ya mokgatlho wa PAC mme o ne a le botlhokwa thata mo setšhabeng mo a tshwanetseng go itumelelwa le go galalediwa ke Aforika yotlhe .
Tiro le nako tse di newang ke baungwelwa kgotsa ba bangwe e tshwanetse le yona ya akarediwa mo šedulong ya metswedi .
Kgaolo ya 1 : Paka ya Tiro ya Maloko a Dikomiti tsa Diwoto
Go botlhokwa go tlhokomela gore se ga se letlole la kgololesego fela le dira jaaka ' akhaonto ya banka ' go tsenyetsa baamegi madi .
Ba tsaya karolo mo malatsing 4 le 5 a togamaano , fa go logelwa leano maitlhomo a a rileng .
Mathomponyana a kgokaganyo ;
Go botlhokwa go nna le kitso gore o kgone go bona dikgato tsa go phela tsa disenyi tse e leng sebokwana , serurubele le mae .
Tokafalo e e bonalang mo kitsong ya badiri , dinonofo le maikutlo mo tlhamalatsong ya tekatekano ya bong mo mekgatlhong ya botsayakarolo kwa bokhutlong ba ngwaga wa 3 ( mo mokgatlho mongwe le mongwe o simololang ka magato a a farologaneng a a tshwailweng ) .
Tekano e mmeeletsi a nang le yona mo potefoliong ke gore poresente / karololelo ya bona mo potefoliong .
Seno se dira gore go nne botlhokwa thata gore puso e itebaganye le maemo a a kwa godimo a bogwenegwene mo mafapheng a yona .
O sa batla go kgona eng ?
Setshwao se tla go supetsa gape gore go aparwe diaparo tse dife go sireletsa batho ba ba dirisang tšhefu mme gantsi go na le tshupetso ya go dira eng fa tšhefu e ka nowa kgotsa e ka tshologa ka phoso .
Mo letloleng la phenšene bonnye bongwe-tharong bo tshwanetse go duelwa jaaka phenšene botshelo jotlhe jwa mophenšenara .
A O ITSE GORE ?
( 4 ) ( a ) Kgetse kgatlhanong le ngwana yo a umakiwang mo go molawana wa ( 2 ) , e ka fetisediwa kwa phaposong ya kgetse mo tshekong-
Re lebeletse kwa pele mme re bona mariga a setse a atumela e bile re tshwanetse go akanya sentle ka ntlha ya diruiwa le mokgwa o re yang go di naya dijo ka nako ya mariga .
Tiro ya bobedi ke go rulaganya tlhotlhomiso ya tiro nngwe le nngwe e e dirwang mo mmerekong .
Tlhaka e bopelwa ka go emeledisana ka go nna mephutho mme e tlogelwa mo tshimong go oma .
Boitshwaro jwa maloko mo kopanong 114 - 115 : 11 .
Go romela peo pele ga nako go tsweng barekisi ba peo go tlaa netefatsa gore o kgone go amogela mofuta o o ratiwang thata go lekanela didiriswa tsa go jwala tsa gago .
Athikele e ke lebokoso la khumo ya thuto le le ka susumetsang dithuto mo mefuteng ya dirutwa jaaka di ikadile : thutafatshe ; hisetori ; sosioloji ; bodumedi tota le saense ya sepolitiki .
Kitso e e tla go laola go swetsa gore o jwale dijwalo tsefe .
4 . Ditshwetso tsa madi .
O jwale peo e e maemo a a kwa godimo le go kgona go mela sentle fela .
Go fitlhela jaanong ke setse ke tsene dithutiso tse dintsi ka dikolobe , dikgomo le dinku .
GA GO SEPE SE SE TSHWANETSENG GO NETEFATSA GO RETELELWA GA RONA GO TSIBOGELA DITSHOLOFELO TSE , KA DI LE MALEBA GAPE E LE TSE DI SIAMENG .
A o baakantse lenanetema la kopano e e tlang ? ( Bona kgato 10 le 11 tse di ka ga seabe sa mokwaledi le dintlha tsa tsiboso tsa go tsamaisa kopano .
Ka ngwaga o o siameng diako tsa ntlha le tsa bobedi di ka nna tse dikgolo go ya tse di leng bogare .
Fa o dirisa tšhate , naya setlhopha sengwe le sengwe dipotso di le pedi .
Maalolelo
Komiti ya Woto e ka tshameka karolo ya botlhokwa mo dikgatong di le tharo tsa tsamaiso ya tiragatso :
Mmu wa peite - o na dikotlo thata mme o tshwara metsi sentle .
Maikemisetso a Mmasepala , mekgele le maano a dilo tse di tshwanetseng go dirwa pele a sekasekwa ka dinako tsotlhe mme dithulaganyo tse di maleba tsa ga jaanong di a lolamisiwa gore di tsamaisane le maemo a maša a a tlhagang .
Botaki jwa pele - Kitso e e teng ya pele ga thibololo ya tlhamo , kgotsa pele ga tlhamo e senolwa ke go faelwa ga kopo ya patente .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Se jwale o bo o tlogela tshimo go nna fela .
Karolo e e latelang e tlamela kaedi ya ditetlelelo tse di tlhokegang tsa ditiro tse di faroganeng tsa patlisiso le kgwebo .
" Teko ya temokerasi ga se tlhokego ya kgatelelo le boikgogomoso ba maatla a sepolotiki , ke kgatelelo e e atlegileng ya maitlhomo a baagi kgatlhanong le dira tseno . "
Pholisi e go tshitshintsweng gore e dirwe e tshwanetse go romelwa go ditlhopha kgotsa kwa bathong ba ba tshwanetseng ba ba tlileng go amiwa ke pholisi kgotsa tlhabolola ya yone e go tshitshintsweng gore e dirwe .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola bolemirui ?
( ditiro tse di mabapi tse di tshwanelwang ke go go dira ditiro
Boy o belegetswe mo Middleburg ka 1948 mo polaseng e batsadi ba bagwe ba neng ba dira mo go yona .
Ntlha e nngwe e e leng botlhokwa thata ke go akanya gore go nnile teng llaga ya thathafatso ka bophara ka go dirisa megoma mo mmung morago ga dingwaga tse dintsi tsa go dirisa mokgwa wa go lema o o tlwaetsweng mo polaseng .
A kgwebo ya gago e mo maemong a a pila - kgona go duela , kgotsa a kgwebo ya gago e mo mathateng ?
Morago ga ngwaga wa ntlha wa tiragatso
Tiragalo e e latelang e fetisetsa kgato ya seno kwa pele mme e supa diporojeke le ditiragalo tse di tshwanetsweng go dirwa go diragatsa maano mangwe le mangwe .
Go tshwanetse go gakologelwe gore Komiti ya Bosetšhaba ya Ditekanyetso tsa Dijalo e dira ditekanyetso mo dijalong tsotlhelele mme e seng fela tse di neelwang mo mmarakeng wa kgwebo .
Kitso ga se fela go tshola dintlha di le dingwe , kgotsa dikarolwana tsa tshedimosetso mme ke bokgoni jwa go golaganya dikarolo tse di farologaneng go dira kitso .
Batho ba bantsi , ba ba akanyang ba ne ba agiwa ka ona mokgwa o : gore se se seng sentsho , se sesweu .
Tirego e , e ne e tlhoka matsapa mantsi .
Tshedimosetso e e kgonang go bonwa kwantle ga tikatiko e e tshwerweng ke khamphani kgotsa setlamo sa poraefete
Teko e nngwe le e nngwe e e nang peo e le nngwe ya mokhure mo dikilogeramong tse 10 tsa mmidi e tla busetswa morago e bile e tla ganwa ke molaodi wa disilo go dirisiwa e le dijo .
Kgaolo 4 ya mojulo ono e tlhalosa dikarolo tse di tsewang ke banna-le-seabe ba ba farologaneng ka botlalo .
Tlhalosa sebopego sa lelapa la gago
Lefelo , nako le letlha la pitso .
Mokwaledi wa : Balaodi ba Setheo o tla tlamela ka ditirelo tsa tsamaiso le tsa bokwaledi le go ema Lekgotla la Dikgosana nokeng mme o tla rekoto dintlha tse di latelang :
1.5 Go boloka le go tokafatsa bolaodi jo bo siameng go ya ka mekgwa ya bosetšhaba e e siameng go e gaisa yotlhe ya go dira tiro
Mokgatlho o o totileng-baagi
Fela maloba re bone go tsoga monakamongwe mo mmiding kwa kgaolong ya Bokonebophirima - go ne go tlhokiwa gore go dirwe ka bonako pele tshenyo e nne e ntsi go feta mo mmiding .
Boleng ba metsi fa go jwalwa korong e e nosetswang
MEKGATLHO-KGWEBO
Mo athikeleng e re tlaa lebelela dikarabo le dikgono tsa diteko tsa balemirui ba bannye mo kgaolong ya KwaZulu-Natal .
( c ) didiriswa go ka kgona go baya bana nakwana , fa go santse go letilwe go konosediwa ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
16.4 Modulasetulo le Motlatsa-Modulasetulo
Mothusiwa o dirwa gore a ikutlwe e kete o direlwa molemo , ke mokopi , ga a itsiwe , ga se karolo ya morafe .
Go laola go botlhokwa e bile go batlega go netefatsa gore tse di siameng di dirwa ka mokgwa o o rileng le ka nako e e tshwanetseng .
Morago ga dingwaga di le masomepedi , re santse re kgaratlha ka makoa a , ka ditsela tse di farologaneng .
Fela le gale , go itlhokomolosa dintlha tsotlhe tsa tsamaiso ya matlole go ka raya gore fa gautshwane go tlaa bo go se na terekere go baakanngwa le polase go dira temothuo !
Go baakanya mmu
Dilo di ntse jaaka di ntse - ke bophelo !
Ka mokgwa o kanamiso ya medi le kutlwalo ya llaga e e katisegetseng di ka bonwa sentle thata .
Sekao , mašwi ga a ise a ntshiwe la bofelo go fitlhelela a le mo diatleng tsa modirisi yo o tlaa a dirisang ka boitumelo .
Gakologelwa gore fa o laola diruiwa tsa gago o tshwanetse go tlhola o ntse o tlhokomela tshenyego e e ka nnang teng go fokotsa poelo ya gago .
Kgaolo ya 4 ya Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala e letlelela bommasepala go ela tlhoko merero ya puo le tiriso kwa mafelong a tsona .
A diterekere tsa me di lekane go bereka kgaolo e ke e berekang ?
Kwa NAMPO o tla filthela dikakanyo tse di leng pila tota .
Kgato ya tiragalo ya go tlatsa matlhomeso a thulaganyo e ka bonala e le marara , fela de neela tshedimosetso e e botlhokwa gape kgato ya tiragalo e botlhokwa e seng fela mo katlegong ya porojeke , le go aga leruri le ithuto go ba ba amegang .
Tlhotlhwa ya matonkomane le dinawa e tshegetswa ke tlholthwa e e duelwang mo lefatsheng ka bophara mme go nna teng tsona ga go tshwane ka dinako tsotlhe .
Patlisiso le togamaano di ka dirisiwa gagolo go tlhabolola kgwebo ya bolemirui e e kgonang .
A metsi a a leng teng a ka dirisiwa go nosetsa dijwalwa ?
( c ) mo lebakeng la go dira dipatlisiso dingwe tsa kgetse .
Kgaolo 1 Pusoselegae ke eng ?
Fa se bopagana bonolo le go lotagana , go metsi thata .
Fa gongwe o ka nna le nako e e tlhomilweng go fetsa tiro mme tshenyego e ka go dia e bile e ka go jela madi a mantsi tota le go fokotsa kgono ya sediriswa go bona kumo e e mo maemong a a tlhokiwang .
bafatlhosi
Ntshokuno ka setlha ya sengwaga ya dijalo tsa peo ya oli mo Aforikaborwa ka ditono
Lenaneo la tiro le tshwanetse go bontshiwa mo papetleng mo lefelong la botlhe .
O ka duela ka :
Go dirisanya le komititsamaiso ya IDP
Phetogo ya tlelaemete le go tlhoka metsi go tla gatelela kumo go fokotsega mo lefatsheng ka bophara mme kwa Monsanto ba setse ba uma mofuta o montshwa wa mmidi o o bidiwang DroughtGard o o kgonang go mela fa go le komelelo fa metsi a tlhokegwa .
Naga e tshwanetse go tswelela go batla ditsela tsa go tokafatsa dikai tsa matlafatso ya bantsho ya ikonomi .
Maikaelelo ke go :
Balemi ba ka dirisa thekiso ya pele le dikonteraka tsa pele e le mokgwa wa go fokotsa diphatsha tsa tlhotlhwa .
E AMOGETSWE SEMMUSO KE KGOSI LETLHA
Ke ditheo di se kae tse di neng tsa fitlhelela tiro e , , fela tumelo-kgolo ya ga Mphahlele ka ga seabe sa thuto e sala go nna boammaaruri ; thuto e e akaretsang , e e nang le kitso ka ga motho le ka ga hisetori ya setšhaba sa gaabo , tumelo ya semowa le kgokagano le lefatshe la gaabo , di tlaa nna le seabe mo go itshepeng le go ikitse .
Tshenyegogotlhe ka heketara
Go ka berekwa diheketara di le kae ka motho ?
Tlhaloso e ka jalo e akaretsa ditshedi tsotlhe tsa fa gae mo Aforikaborwa le tiriso ya lotsalo la tsona kgotsa dikhemikhale tsa tsona tsa ditshedi .
Go mo thusitse e bile le baagisani ba gagwe ka gore go ba kgonisa go itshilela mmidi wa bone mo magaeng , mme gape go rulagantse kgwebo ya go rekisa fa ba na le mmidi go feta mo ba go tlhokang go iphedisa .
Mankge wa CBP o tlaa dira karolo ya botlhokwatlhokwa mo tikong e e tletseng ya CBP go akaretsa le dikgato tsa ithulaganyo , katiso , kgolaganyo ya CBP , IDP le M&E .
Go monate go bona tuelo ya go dira thata le bosa bo bo siameng .
Bokhutlo
Se se tshwanetse go dira taolo ya disenyi tse dingwe jaaka dintana tsa segokgo bonolo , le mororo go se na dipalopalo tsa masimo go tshegetsa ntlha e .
Tsaya ditsibogo tsa ditlhopha mo tsenelong ya botlhe .
Boruni Jwa mo Teng ga Setheo
Ke lema mmidi mo masimong a a nosetswang le mo a a sa nosetsweng .
Balemirui ba ba itseng ba re go lokela semedisi mo mmung le peo go medisa dimela go feta e bile go thusa dimela go ikemela fa malwetse a di tlhasela .
Bareki ba rekile tsotlhe tse ba batlang go di reka , le barekisi ba rekisitse tsotlhe tse ba batlang go di rekisa .
Lwantsha ketleetso ya temorui ;
Fa gongwe peo e ka simolola go tlhoga mme thempereitšha e e kwa godimo e ka dira gore di ome mme di swe .
Batho ba rata go tsamaisa kgwebo le batho ba ba ka ikanang ka bona .
Direkoto tsa kopano & ditherisano
Kitso ya gore masimo a dirisitswe jang
Setlha se ka fetoga go nna bosula go wena mme o ka fitlhela o se na tlhaka e e lekaneng go tlatsa dikonteraka tse di rulagantsweng ; le gore
Kgaolo 2 Legato la 1 : Togamaano ya dikungo kgotsa dipholô
Go na le palo e e kwa godimo ya diterekere mo dikgaolong tse mme fa bokana ba thobo bo ntse bo oketsega , go supa gore didiriswa tse di robang tse di gogiwang ka diterekere di tlaa tlhokiwa go tshegetsa tiro ya go roba gore tlhaka e kgobokangwe golo go le gongwe e bile e rekisiwe ka bolaodi bo bo tshwanetseng .
O ka oketsa kgono ya gago gigolo fa o ka inaya nako ya makgaolatiro go fetsa tiro e nngwe le e nngwe mme o leke go e fetsa pele ga nako eo .
Kananyo ya ranta le yona e tlhotlheletsa tlhotlhwa .
14.9.9 Maitlamo otlhe a Kgotlakgolo a tla saeniwa ke Kgosi le ke Motlatsa-Modulasetulo .
Go se latele taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong
Go buiwa thata ka soyabini le boleng jwa yona mo thefosanyong dijalo le mmidi .
Kitso e , tota le go tlhola a tsaya diteko tsa mmu le go epa mesima go tlhola popego ya mebu go botlhokwa go kgona go tlhalogany dillaga tsa mebu , maemo a bokana ba motlhaba le seloko le go tlhomamisa gore go na le llaga e mo mmu o kitlanyeng e e tla thibelang metsi go tswelela mo popegong ya mmu .
Go tsenya leano tirisong ka katlego , Khomišene e tlhaola dintlha tse di botlhokwa di le mmalwa tsa go bona katlego .
Fa go kgonegwa , bogolo o jwale disonobolomo tsa gago mo masimong a mo go neng go jwetswe mmidi ka seltha se se fetileng kgotsa go phala ga gotlhe , jwala disonobolomo mo masimong a a neng a tlogetswe go sa jwalwe sepe mo go ona fa go ka kgonegwa .
Didiriso tsa diatla le tse dingwe tse di diriswang ka go di tshwara di laodiwe fa di dirisiwa .
Se tlhomamisa kgono ya kumo ya gago go simolola ka letsatsi la ntlha mme fa go na le diphoso ka nako e , go raya gore o boele morago go jwala gape ka go tura go feta kgotsa o ka bona mathata a go imelwa ke diphoso jaaka o tswelela go filtha nako ya go roba .
Gakologelwa ka gale go apara didiriso tsa tshireletsego tsa sebele fa o dira ka didiriso tsa sekgatshi .
Ke tlhaloganya ka fa e dirang ka gone
Tshireletso ya bana ba ba tlhatlhetsweng kwa lefelong la mapodisi
23 . Melawana
( g ) gore a go tlhokagala tshekatsheko ya ngwana e e nang le dintlha tsotlhe go kgona go ka akanya mabaka a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) ; le
Fa o ntse o buisa fa , o tla bo o setse o feditse go jwala , go gasa le go lemela masimo a gago mme o tla bo o eletse go amogela tuelo ya tiro ya gago ka dikgwedi tsa selemo !
Kanola e kgaola sediko sa go tsweletsa pele malwetse go tsweng ngwaga o mongwe go ya ngwaga o mongwe , ka medi le dikutu tse di salang , mme go naya dimela tse di itekanetseng .
Ke solofela go tswa pelong gore dikaelo tseno di le mmalwa , mmogo le didirisiwa tse dingwe , di tlatseletsa ka katlego mo go tsenngweng tirisong ga Letlhomeso la Patlisiso ka Ditshedi , Go di Bona le go Kgaoganya Mesola e e Bonwang mo go Tsone mo Aforikaborwa , le go fitlhelela maitlhomo a rona a go tlhola Aforikaborwa e e botoka , Aforika e e botoka le lefatshe le le botoka .
Seno ga se reye gore setlamo seno ga se dire dilo go ya ka PAIA ka kakaretso .
Tiisetso e ya Afrikan e tserwe mo athikeleng e Moporofesara Es'kia Mphahlele a e kwadileng mo kholomong ya ka gale ya makasine wa Tribute .
Tlhatlhobo ya materiki e dira gore makwalo-dikgang a tsewe jaaka disorokisi ngwaga le ngwaga : go sutlha ga dipampiri pele ga tlhatlhobo ; ditshekatsheko tsa letsatsi le letsatsi ; polelelo-pele ga dipholo ; kgololo ya dipholo , dikgang tsa katlego le maswabi .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Kgato ya 5
Dibokwana tse di godileng di ya phuku mo dikutung tsa dirite tsa mmidi mo marigeng jaaka mokone .
Borakonteraka gantsi ga ba dire tiro ya seemo se se eletsegang .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Nnete ke gore bontsi ba lona bo tlaa re ga bo kgone go dira jalo - ga le na nako mme / kgotsa ga le na kitso mme / kgotsa kgwebo ya me e sa le nnye , ga ke di tlhoke .
Sekema sa Lefitiso la madi a a beetsweng thoko jaaka dišere
Leano la go tshwaraganela tekanyetsokabo le ikaeletse go golaganya ditlapele tsa baagi le diporogorama tsa peeletso ya matlole . "
Ba tshwanetse gape ba newe karolo ya kgolaganyo ya ba ba mo lephateng leo ka go latelana ga maemo a bona ya CBP e e maleba , gore merero e e amanang le tiro eo e e runyang mo togamaanong ya woto e fetisetswe fela kwa tshimologong kwa lephateng le le maleba .
Kgaolo ya pula ya selemo
Ga ke kgone go dumelana le kgang e - dikabelo di tswa mo lekgethong le rona re le duelang go mmuso re le babagi mme ga re a tshwanela go dumelana le tiriso ya madi a jaaka rona re rata go tlhalosa .
Motswedi : Setheo sa Bosetšhaba sa Mefutafuta ya Ditshedi sa Aforikaborwa
Monongwaga ke ngwaga wa boraro wa gagwe a le karolo ya porojeke e .
Go uma ga disoya go ntse go tswelela mo balemiruing mme o ka re balemirui ba ba neng ba di jwala ditlha tse di fetileng ba ntse ba oketsa bokana ba mmu o ba jwalang disoya mo teng .
Go bontsha boineelo
Kgang eno e tswelela go nna tlhobaboroko mo dipuisanong tsa batho le mo dipotsolotsong tse di tseneletseng tse di ka ga kgonego ya tirisobotlhaswa ya maatla mo temokerasing ya rona e e potlana .
Mofuta o rekoto e kopiwang go bonwa ka one
Morago ga pitso ya Komiti ya Woto mokwaledi o tsaya maikarabelo a go kwala metsotso ka bonako jo bo kgonegang , go e neela monnasetulo go e tlhopha ditlhokwa ; go e tlhabolola le go e busetsa go monnasetulo gape go e tlhopha ditlhokwa lwa bofelo
7 . Q : A nka kgona go fetela kwa dipotefoliong tse dingwe ?
" tlhamilweng " go tewa tlhamilweng ka taelo e e dirilweng ka fa tlase ga molawana wa 97 ;
Motlhankedi yo o tlhotlhomisang o tlamega go go itsise fa mmelaelwa a tshwerwe , fa o tlhoka go tsenela mmopelelo wa go kaya modiramolato , gore go utlwiwa ga kopo ya beili go tlaa nna leng , gore a mmelaelwa o golotswe ka beili , gore a o tlaa fa bosupi kwa kgotleng le gone leng , letlha la tsheko le ditlamorago tsa kgetsi .
Tlhotlhwa ka boyotlhe ba kgaolo ya tsalomadi
Buisanang ka gore ke goreng fa dipotsolotso e le sediriswa se se botlhokwa le gore di ka dirisiwa fa kae mo sedikong se sa lenaneo .
Go se nne le lekwalo tlhaolo la bonnete , go na le mathata a go lopa tuelo .
Dikhampani Tsa Ditlhaeletsano kgotsa tsa Inthanete
Go tla nna go ithuta go gontsi fa o ntse o tswelela go fitlhela o le mo maemong a wena o kgonang go bona gore go mosola go tikologo e o leng mo go yona mo polaseng ya gago .
Nnete ke gore fa didiriswa tse di sa siamang , tse dingwe tsa kgale le go tlhoka madi di thibelela molemirui go tlhokomela " go opisiwa tlhogo ga mefero " , o tlile go sala a opiwa ke tlhogo go feta fa kumo e le kwa tlase mme a fitlhela a sa kgone go duela madi a a adimilweng kgotsa a sa kgone go baakanya didiriswa le go reka tisele !
Leina la komiti , mmasepala kgotsa mokgatlho .
Bokanakang jo bo batlegang bo amana e seng sentle le tlhotlhwa .
Kgwetlho ya bobedi e e eletsegang , ke go netefatsa gore madi a a abilweng a dirisiwa sentle le metswedi e mengwe e e leng teng go fitlhelela maitlhomo a porojeke .
Palo e e solofetsweng ya malatsi a a se nang pula mo kgweding nngwe le nngwe .
1 . Letlakala la ka fa ntle kgotsa letlakala la sekwalwa sa dintlha ( le le nang le ditshaeno tse di botlhokwa ) .
di bopiwa ke maloko a a emelang dikgatlhego tse di farologaneng mo wotong
Ditokololo tsa Grain SA le bantshakuno le bannaleseabe ba bangwe ba tshwanetse go rotloediwa go neela tshedimosetso e e nepagetseng gangwe le gape le ka tlhomamo .
Dikgato tsa semolao
Seno se dirwa ka go baya kgang sentle , go tiisa kananyo ya tshedimosetso , go thusa le go kaela tiragatso gore tiro e e rileng e fitlhelelwe ntle le mathata .
2.10 Tshegetso ya go rerisana ka ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola 21
Ke goletse mo tikologong mo o dirisiwang o le modiredi mme o sa duelwe tiro e o e dirang .
Ke dirisa banka le go dira ditirelo tsa ditšhelete ka inthanete
Tekanyo ya mmu e netefatsa gore go notsha go dirwe go lekane go boloka tiriso ya madi .
Naya mmu wa rona dikotlo tse di tlokegwang ; mme le
Matlhare a tlhotlhorega pele ga peo e butswa .
CBP , e e dirang sentle , e tlhoka go akaretswa ga batsayakarolo botlhe mo tsamaisong ya togamaano , jaaka : baagi , bakhanselara , badiri ba mmasepala , maloko a mekgatlho ya baagi e e jaaka Dikomoti tsa Diwoto le Mekgatlho ya Baagi , batlamedi-ka-ditirelo , baeteledipele ba setso , mekgatlho ya selegae e e nang le kgatlhego le boraakgwebo ba selegae .
Karolo 74a le b tsa Molao wa Ditheo tsa Bommasepala 1998 , e tlhagisa ditiro le dithata tsa Dikomiti tsa Diwoto di gatelela ditlamego tsa Dikomiti tsa Diwoto mo baaging go tsaya dintlha mo boemong jwa bona .
Ke batla go fetola kumo mo polaseng ya me e bile ke batla go e rekisa kumo e e fetotsweng .
Ka mafoko a mangwe , motho yo madi e leng a gagwe o batla go netefatsa gore ga a ne a latlhegelwa ke madi le gore morago ga paka ya kadimo , ba tlaa boelwa ke madi a a fetang a ba a adimisitseng .
Se Mphahlele a buang ka ga sona ka tlhokego ya go tsweletsa le go tiisa itlhaloso ya Maaforika ka tsela e e kgabaganyang melelwane ya merafe e ne e tshwanetse go thibela sephetho sa tshenyo ya lenaneo la go nna jalo le tsamaiso ya go nna jalo .
20 . diokobatsa-ditlhabi le / kgotsa dipilisi tsa ditlhabi tse di rekwang mo khaontareng ( sk .
( 3 ) Moreetsa-kgetse fa ngwana a tlhagelela lekgetlho la ntlha kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa morago ga foo , kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi jwa ngwana , a ka-
Setlhopha sengwe le sengwe se akanya ka ga tiragalo e e supang fa botsayakarolo jwa setšhaba se sa atlega .
Lenaneotsamaiso la Ntshokuno ke eng ?
Lotseno lwa didirswa tsa kgwebo
Botsayakarolo bo bomatlhagatlhaga jwa baamogeladitshiamelo ba ba ikaeletsweng botlhe bo tlhola katlego e e tsweletseng le phetogo ya loago .
Mefero gantsi e itsewe e kgona go uma peo ka bonako le ka bontsi go feta , e ijwala botoka mme e mela ka bonako .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
8.5 go rotloetsa ditsamaiso tsa kitso ya setso tsa tlhabololo e e kgonang go itsetsepela le tiro ya namolo ;
dithoto di solofelwa go oketsa bolengtlhotlhwa fa nako e ntse e tsamaya mme se se tlhagelela mo tlhotlhweng e e oketsegileng ya yuniti kgotsa morokotso wa botsayakarolo .
PHAPOSI YA KOPANO YA SETŠHABA=
A re direng mmogo go dira 2010 Ngwaga o go se nang mofero .
Lotseno
Tshomarelo ya lefatshe
Bona maano a woto a ka nna 5-10 go supa mefuta e e farologaneng ya ditirelo e e rekotilweng mo maanong a woto .
Sediriswa sa CBP sa 1 : Tshoboko ya Kgato ya Tshekatsheko ya IDP
Dira gore tshedimosetso ya gago e ne e e bonolo e tote dintlha ka tlhamalalo .
Thusa popego e e siameng ya mmu mo mowa le metsi di ka elelang botoka .
LE LE RILENG PELE GA KATLHOLO LE MABAKA A A TSHWANANG LE AO
Ditlamelo tsa go gasa dibolayadisenyi di tshwanetswe go phepafastwa mo lefelong le le nang mo dilo di ka omisiwang mo teng mo samenteng e e nang dielela tse di tsenang mo ditankeng .
O kabo o kgonne go jwala gantsi ka nako eo .
Taolo ya tsamaiso ya sekolo .
Tshwetso eo e tserwe ke Molefetenente-Kakaretso Mbombo , yo e leng Mokhomišenara ya Sepodisi kwa Bokone Bophirima , mme e ne ya gatelelwa ke boeteledipele ba SAPS kwa kopanong e e kgethegileng ya Foramo ya Bolaodi ba Bosetšhaba .
E jwetswe ka go dirisa mmidi o o kgonang Roundup ka go dirisa terekere le didiriswa sa go jwala se se tlwaetsweng .
Ke bokgoni bofe jo motsamaisi a bo tlhokang go tsamaisa pitso ka bonatla ?
go netefatsa go nna mong le go se tshole sephiri ka ga porojeke
Nnete ke gore se o ka se dirang ke go ema mo lefatshe fela - kwa ntle ga go le dirisa .
Fa o lebelela mefero mo masimong a gago , simolola go e kaya ka go leka go supa fa e le ya mefuta e e phelang setlha se le sengwe fela kgotsa fa e le ya mefuta e e phelang go tswelela morago ga setlha .
Motho mongwe le mongwe yo o leng montshakuno wa dithoro , o ka nna tokololo ya Grain SA .
Ngwana yo o nang le TB o newa phekolo ya mofuta mang ?
O nyetse Thabile ka 1979 mme ba na le bana ba le rataro .
Tlamelo : didiriso tsa tiriso e e kwa godimo
Re solofela gore go tla nna koketsotuelo godimo ga tlhotlhwa ya mmidi go oketsa go jwalwa ga mabele .
Baeteledipele ba sepolotiki ba ne ba inyalanya le baagi le go tlhalosa dintlha tse di adilweng ke Moporesitente Jacob Zuma ka nako ya Puo ya Maemo ya Setšhaba ya 2015 .
Peo ya mokolonyane ga e ka ke ya letlelelwa mo mmiding ka e baka monkgo o o sa amogeleseng mo bathong le diphologong .
Kgaolo 4 Legato 3 : Tsenyotirisong & tekanyetso
Jaaka metlha , Mphahlele ga a swabise ka go bopa maikutlo a phitlhelelo a a mo dialoganeng , mo maemong a phitlhelelo e e tsileng ka go kampana le lefatshe le le ba dikadikileng .
Tlhagiso - balemi ba mmidi
Tshedimosetso ya tlaleletso e akaretsa tshedimosetso e e kwadilweng pele ga kgato ya togamaano
Gape o ka nna wa tlhopha palo epe e nngwe fa gare go ikaegile ka mogopolo o o nang le one .
Thobo ya garase
Di simolola ka ipaakanyo ya setatamente sa maikaelelo mabapi le maikaelelo mangwe le mangwe .
Ka o le molemirui go botlhokwa go kopana le ba ba leng teng mo ditiragalong tsa bolemirui - ke bona batho ba , ba ba tla go nayang thuso ka ditiro le dilo tse o tlaa di tlhokang o le molemirui - nna gare ga batho ba ba batlang go go tshegetsang ka kitso le thuso .
( c ) ditlolo-molao tse di leng mo Setlhopheng sa 3
Bantshakuno fa e le tota ba atlega , ba dira poelo e nnye thata ka jalo ga ba kgone go beeletsa mo diterekereng le didirisong .
Mokgwa o le osi wa go dirisa tatlhego e ke go fudisa diruiwa jaaka dinku mo masimong morago ga go roba .
Khaleboreišene ya dipolantere le dikgatshi .
Kgaolo 3 Ditirwana
Go rerisana go go siameng le Dikomiti tsa Woto go netefatsa go nna beng ba tekanyetsokabo ga baagi , go netefatsa gore baagi ba boleletswe ka ga tekanyetsokabo e bile ba tlhaloganya dikarolo tsotlhe tsa yonagape ba itse ka botlalo bokao jwa thebolelo ya ditirelo mo lefelong la bona .
O se ke wa tlatsa " housing " gotlhelele - se se tlaa tlhola go gakologa ga kirisi mme ditlamorago ke kgotelo le go swa ga bering .
" Re tshwanetse go tlhaloganya gore mokwadi ke morutabana , motsamaisa-mafoko yo ka ena setšhaba se ikitseng , ditoro , dikeletso , ditatlhegelo le go folotsa ; tse di fetileng , tsa jaanong le se setšhaba se ratang go nna sona mo isagong. "
Boimpheriale le bokoloniale mo kontinenteng le dikarolo tse dingwe tsa lefatshe , bo letlile mebuso ya Yuropa go pega ditso tsa bona mo go beng-gae ba ba farologanenng .
Morulaganyi wa Kgaolo mo Grain SA , Danie van den Berg o rile balemirui ba botlhe ga ba kgone go sekisiwa ka maemo a a tshwanang mme le gore molemirui mongwe le mongwe a neiwe tetla ya go leka .
Tlhotlhwa yotlhe ya ngogola
Tšheka selekanyo sa seedi sa thulaganyo ya tsidifatso .
e tsewa kwa pitsong ke motlanyi , ka khutshwafatso kgatiso ya kutlo .
Batho ka gale ba boela kwa metsotsong ka gonne e tshola tshedimosetso e e botlhokwa ya pitso -ditshwetso le ditiro tse di neetsweng .
Mme Maphosa le morwadi Phillimon ba ntse ba tshwere selakalekantsho go lekalekantsha bolele ba mmidi wa mofuta wa SC701 kwa Barberton mo kgaolong ya Mpumalanga .
1 - Malatsi a le 2 ka beke
Ka bonosi le kgakala go mafelo a thekiso a dilo tsa bolemirui , batho ba ba bona mathata a mantsi ; la ntlha go bona ditokelelo go jwala dijwalwa mme la bobedi go isa kumo ya bone go mafelo a thekiso .
Kgaolo e gape e kaya fa mokhanselara wa woto e tlaa nna monnasetulo wa komiti ya woto le go gapeletsa khansele ya mmasepala go dira melao e e laolang thulaganyo ya go tlhopha maloko a dikomiti tsa diwoto .
Ka a ne a setse a na le kgatlhego mo kgwebong o ne a simolola go gweba ka boena ka go reka le go rekisa merogo le maungo .
Dikomiti tsotlhe tsa diwoto di dira , di dirisa maano
Tsamaiso
Totobatso ya morero go ya ka :
Ntshokuno ya dijalo e simolotse go tura mo go boitshegang mme ditshenyegelo tsa ntshokuno ya lefatshe le le omileng di mo kgaolong ya R5 000 ka heketara .
O ne a itse gore ga go bonolo go tlosa kgatelelo e e fetileng , mme o bontshitse tlhobaelo ya gagwe ya gore maatla a maloba a sepolitiki , ikonomi le setso , a tlaa tabogela tšhono ya go aga Aforikaborwa sešwa fela gore ba tle ba ungwelwe .
Go rulaganya dikadimo sešwa go raya gore o kope go duela madi a o a kolotang ka nako e e lelefaditsweng , kgotsa go kopa go se duele gagotlhe ka nako e e tlhomiwang .
Ka gonne go ithutiwa dithuto di ka nna mmalwa mo tsamaong e , di tsenngwa gape mo thulaganyong ya go dira dipholosi .
Kadimo le kadimiso ya madi di na le mathata , ka gonne ba ba adimisang madi ga ba batle a ba latlhegela .
dira lenane la nako le le mabapi le beke ya togamaano , go baa letlha la kopano ya ntlha le go supa mafelo a go tla tlhomiwang kopano kgotsa dikopano kwa go ona .
2.9 Go tsenya CBP jaaka karolo ya tiko ya mmasepala ya togamaano
Phuthologo le bosenangbofitlha ; segolobogolo
MEC yo o maleba ke ene bothati jo bo neelanang ka tetlelelo ya ditetlelelo tse tsa thomelontle .
Botlhe balemirui ba ba dirisa naga ya kwa magaeng mme le fa ba se na naga e e leng ya bone , ba na le tumelo ya go dirisa naga e .
Kopano ya khansele e e dirang ka pegelo ya ngwaga le ngwaga e tshwanetse go bulegela setšhaba e bile nako e e lekaneng e tshwanetse go abelwa maloko a setšhaba go buisana le khansele . [ Karolo ya 130 ( 1 ) ] 
Boikaelelo jwa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa eno ke :
Inšorense ya paka-khutshwane e laolwa ke Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete go ya ka Molao wa Inšorense wa Paka-khutshwane , 1998 ( Molao wa 53 wa 1998 ) .
seno se bidiwa porofete
Mo bofelong jwa setlha jaaka jaanong jaana go botlhale go tlhatlhobela dibokwana tse dinnye fela fa pele ga go ntsha lefetlho .
Dirisa tshedimosetso e e kwadilweng ka nako ya kopanyo ya dipoelo tse di tsewang e le tse di botlhokwa .
( 3 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ka fa kopong ya motšhutšhisi kgotsa mmueledi wa ngwana wa semolao , e ka laela gore go dirwe tshekatsheko ya kitso ya bosinyi mabapi le ngwana yo o umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , ka tsela e e tshwanetseng , e dirwe jalo ke motho yo o letleletsweng , mme e tshwanetse go akaretsa tshekatsheko ya bokgoni jwa go akanya , maitsholo a go itse molemo le bosula , maikutlo , tlhaloganyo le maemo a ngwana mo setšhabeng .
Fa ditlhopha di se na ditiro ba ba bitsa gape go tla kopanong le feleletsa go sekaseka dikarabo tsa tsona
Dikgato di ka nna tsa tseiwa morago ga nako go siamisa disalekalekane tsa mmu .
Re tlhoafaletse setlha se se pila le go gola ga makhete ya tlhaka .
Bakatisi le batsamaisi ba ba nang le bokgoni
Gore go kgonwe go tlamela ka dijo tsa le leokwane ( fuel ) mo isagweng , wiopa e tlhoka go akanya thata ka kgonego ya tlhago ya kgaolo ya Sub-Sahara ya Aforika .
Boitekanelo ba phala palo . . .
Bokana ba naga e e beetsweng Bantsho e ne e golafatswa go nna bokana bo bo ka nnang 13 , 6% ya bokana ba naga ya Afrikaborwa ke Molao wa Banni le Naga wa 1936 .
Basadi le banna ba tsere karolo jang mo botseyeng ditshwetso tse di amanang le lenane ?
O utlwa batho ba re : " Ga go a siama " .
Molebo o o ikaegileng ka setlhopha o tlamelana ka tšhono mo makaleng kgotsa diitlhopheng tse di farologaneng gore di kopane mme di dire mmogo go isa kwa maikaelelong a le mangwe .
Dipotso tse di tshwanetsweng go arabiwa :
Dr Laubscher o sa ntse gape a le tokololo ya Mokgatlho wa Tsamaiso ya Dijo le Temothuo , wa Boditšhabatšhaba ( IAMA ) .
Go nna le kitso ya bothata bo le mokgwa wa go bo thibela go tla tshegetsa go thibela bokana ba bothata bo le tshenyego ya teng ngwaga o .
Ba dira temothuo ka bobona kwa ntle ga bomphato ba bangwe .
Basadi ke karolo e e fetang bontsi jwa halofo ya setšhaba sa Aforikaborwa ka jalo mantswe a bona a tshwanetse go akaretswa fa go tsewa ditshwetso le fa go dirwa molao .
Fa o tshela dikhemikale tlhokomela tse di latelang :
Ke go re dithoro tsa setlha seno di ka jalwa gape mo setlheng se se latelang .
Dijalo tsa monawa dingwe tse di kgonegang ke : dišukabini , disoyabini , losereng , " field peas " kgotsa " cow peas " tlolouba , j.j. fa e le gore dijalo dingwe tse e seng tsa monawa e le " teff grass " , rae , outsu , korong , thenepi , furu kgotsa rediše ya Japane .
Ke laetse gore pegelo e e tletseng e phasaladiwe mo Kuranteng ya Puso gammono le mo diwebosaeteng tsa Kantoro ya Moporesitente le GCIS gore baagi ba e fitlhelele .
Diheketara tse 10 go 250 ditono
( o ) ketleetso ya tiro nngwe kgotsa sengwe se se mosola se se dirwang ke ngwana mme a se direla motswa-setlhabelo yo o rileng kgotsa batswa-setlhabelo ba ba rileng ;
Sediriswa se se fa tlase se tlhalosiwa ka dikao ka ditlhaka tse di sekameng .
Tshedimosetso e e rulagantswe go teko ya bokana ba mofolo ya mafelelo ke ba SAGIS .
Go oketsa kgolo ya ikonomi go fitlha go godimo ga diphesente di le 5 ka ngwaga go tla tlhoka gore kgwebo le bodiri bo nne ponelopele e le nngwe .
Mphahlele o ntse ka kakanyo e botshelo ba gagwe botlhe ; ya gore motho yo montsho o na le maikarabelo a go ikakanyetsa ka boene le ka boitlhamedi , le gore a eme ka dinao mo maemong afe kana afe a seloago kgotsa sepolitiki .
Nnete Pharologanyo
Tlhabololo ya Aforika
Mokgatlho o e seng wa puso
Konosetso
Setshwantsho sa 1 : O tshwanetse go itse sentle gore go na le eng mo leanong la gago la kgwebo mme o le tlhaloganye sentle - o tlhaloganye gore dipalo di rulagantswe jang le gore kgono ke efe .
Go botlhokwa gape go supa lefelo la tshireletso mo bodirelong fa diedi tse di ka tukang di ka beiwang teng .
Sol Plaatje e ne e le mongwe wa barulaganyi ba makwalodikgang ba ntlha ba Bantsho mo Aforikaborwa .
( 3 ) Fa tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko di busediwa morago go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) ( c ) , gore go tle go tswewe setatamente sa go dumela molato kgotsa go dumela ntlha e e rileng ya molato kgotsa go tshwara phareiti ya go supa motho yo o latofadiwang ka gore ke ene a dirileng molato kgotsa go supa dilo tse di tserweng ka nako e molato o neng o dirwa ka yona , magiseterata yo o dirang dipatlisiso o tshwanetse go itsise ngwana gore o na le tshwanelo ya gore motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng , motlhokomedi wa ngwana wa semolao kgotsa mmueledi wa semolao , a ka nna teng mo tshekong eo .
Kgwebo e tlosiwa mo e tsayang tšhelete e e fiwang fela go mo e kgonang go oketsa tuelo .
( e ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke batho ba ba kgonang go neelana ka ditirelo tsa phaposo le thibelo ya kgetse mo tshekong ;
Dirisa setshwantsho sa Busman
Tshimologo , Go Tsenngwa Tirisong le matswela
Go ka bonwa e le tiragalo ya Modimo , sefako , serame kgotsa tshenyego e nngwe le e nngwe , ka ntlha e , bokana ba tlhaka e e neng e ka bonwang .
Metsi a tsidifatsa semela ka tsela ya phufulelo .
16.1.2 Le tlogela maemo a tiro ya lone ;
Nka dira jang kopo ya PAIA ? 29
Pepentsho ya paka e telele mo dibolayasenying tse di fetang ka sekgatshi di ka ja le go koafatsa dikarolo tsa sekgatshi , pente le digokedi tsa motlakase .
Go mosola go tlhola o na le peo ya mefuta e e tsayang nako e khutswane go nako e khutswanegare go gola mo setorong sa gago gore fa o gatelelwa go jwala morago ga nako e e rileng o nne le mefuta e e tshwanetseng .
Lotseno - Tshenyegelo = Poelo / Tatlhegelo .
Ntlha e e ka bonala go tloga mathomong a kgwedi ya Lwetse .
Ga go ope wa ditokololo tsa Komiti ya Woto yo o nang le bothata bo bo ntseng jaana ka ba se na maikarabelo a a tshwanang a go tlhokomela bana le go dira ditiro tsa mo gae mo malapeng a bona .
Kgaoganyo ya nako e pula e nang ka teng e tlhomamisa gore go tla dirisiwa mefuta efe ya dijwalwa fa thefosano ya dijwalwa e dirisiwa .
Ka ntlha ya lebaka le , bontsi jwa dikomiti tsa diwoto di amogetse tlwaelo ya go neela maloko a dikomiti tsa diwoto diphotefolio go di laola go netefatsa nonofo .
Ka go dirisa segatelelosediko se se bokete kgotsa terekere go gatelela mmu go tla oketsa go tlhoga ga peo le palo ya dimela tse di tlaa tlhogang .
Khutlisa ka go sosobanya dikgato kgolo tsa tharabololo ya bothata .
THULAGANYO YA MMASEPALA WA SELEGAE WA RUSTENBURG LE MAIKARABELO A ONE
Motsamaisi gape ke morarabolodi wa mathata .
Dintlhakaelo tseo di akaretsa :
Fa metsi e se ntlha ya go thibelela go ka nna tokelo e e ntseng pila .
Matlakala a a bongola a beiwa mo ditshoding / dibini tse di tshwailweng di le magareng le go tloswa nako le nako
Lebone la mo mmileng le bokoa thata e bile badiri ba ba tlang gae go setse go fifetse ban e ba wela mo mosimeng makgetlho a le mararo , kgotsa ba batlile go wela mo go ona .
Fa ngwana a lwala ka ntlha ya TB , o tla newa phekolo ya dikgwedi di le thataro kgotsa go feta .
Moteme o monnye wa biri kgotsa
Tshireletso e ke , jaaka re setse re supile , dimela tse di melang kgotsa disalela tsa dimela morago ga thobo .
Sekao sa teko ya ' Fa - Gona ' e e dirisegang ke se :
Botsayakarolo jwa therisano
Ke buisitse pholisi ya go bega morokotso e bile ke dumela go ikobela ka botlalo ditlhokego le mabaka a tumalano ka dinako tsotlhe mo nakong ya lobaka lwa me lwa tiro jaaka leoko la Kgotlakgolo .
Batlhokomedi ga ba tshwanela go amogela dimpho tsa pipamolomo / dimpho / diphokoletso go refosanela ditlhopho .
Go tsenyatirisong porojeke - go dira porojeke kgotsa leano la tiro .
Pego ya morokots owa ditšhelete ka maloko a a amanang le epe ya dintlha tse go tlotlwang ka tsone
Mo tiragatsong ya Molao ono , kaedi ya ditaelo tse di latelang di tshwanetswe go go akanngwa :
TSHEDIMOSETSO E NEELWA KA GA MAKWALO-BOSUPI .
Balemirui ba bantsi ba setse ba jwetse mmidi le disoya , mme ba ntse ba jwala disonobolomo .
Ka dinako tsotlhe dibering di tshwanetse go nna le kirisi e e tshasiwang gape le gape mme e bile o netefatse gore dithibelo tse di thibelang lerole di tswaletswe sentle .
Pouphaa le go kwalela setšhaba ga bakwadi , e le babegadikgang , batshwaedi le bakgaratlhi , ba ba sekasekang merero ya botlhokwa ya letsatsi , ba tshwanetse ba bo ba tshwenyegela maemo a .
5.9 go tlhatlhoba boikarabelo jwa Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , togamaano le thulaganyo ya ka fa kgwebo e tlileng go tsamaisiwa ka gone go bona gore Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng di fitlhelela mekgele go ya bokgakaleng jo bo kana kang e e neng e beilwe ya ngwaga wa ditšhelete o o fetileng ;
Dikolo tse dingwe tse pedi di agilwe ka fa tlase ga lenaneo la Maiteko a Itlhaganediso ya Thebolo ya Mafaratlhatlha mo Dikolong ( ASIDI ) .
Ka kgwedi e e latelang re tla etela balemirui ba ba dirisang baeothekenoloji mo dipolaseng tsa bona .
Balemirui ba ba leng mo ditikologong tse di leng metsi ba jwala palo e e kwa godimo ( dimela tse 40 000 - 60 000 mo heketareng ) .
Go tshola mo sephiring ga tshedimosetso e e bonweng kwa tshekatshekong
Sebolayadisenyi sengwe le sengwe se na le mokgwa wa go elela wa sona , o o ka fetogang ka ntlha ya phetogo ya mongola kgotsa thempereitšha .
Bolaodi bo bo nonofileng bo tla tsweletsa kgwebo ya gago pele
( d ) Fa go fitlhelwa e le gore phoso e ka fa letlhakoreng la ngwana , moreetsa-kgetse a ka laela gore ngwana a gololwe ka fa tlase ga ditaelo dingwe kgotsa a dira taelo ya gore ngwana a tlhatlhelwe go ya ka molawana wa 26 .
Mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong e e tshwanetsweng go dirwa ke kgotlatshekelo
Kgato e e latelwa ke semela se se bidiwang koleopetile se se nang matlhare a ntlha le ntlhana ya go mela ka mo teng .
Go sireletsa mmu wa gago
Go tlhoka magae , go se bone thuto le dijo
Ka nako ya go roba go botlhokwa go netefatsa gore didiriswa tsa rona di siame go kgona go dira tiro .
Tiro 1 Mosola wa legato le setlhopha sa gago se le lebeletseng ke ofe ?
Go tloga ka 1994 fa Es'kia Mphahlele a tshitsinya gore go fetolwa ga lefatshe la kgwebo go kaelwe ke filosofi ya Setho sa Afrikan , go ne ga nna le boikuelo ba gore go latelwe ditsela tsa tekatekano fa go dirwa ditiro tsa kgwebo .
Dipeeletso tsa poraefete di tloka go etelela tsela pele mo karolong e , di thusa ke matlole a setšhaba a a tlhokegang go fitlhelela maikaelelo .
Seabe sa botsayakarolo jwa setemokerasi ke go itsise , go rerisana le go tshwaela mo ditshwetsong tseo mo tsamaong ya go rulaganya / mo thulaganyong ya go tsaya ditshwetso .
Taolomofero e e bokoa e ka nna fa :
" Ka fa go sena ditlhangwa tsa bosetšhaba tse di tlhalosiwang ke maikaelelo a a tshwanang , maikutlo le matshwenyego a magolo , bakwadi ba maAfrikaborwa ba iphetlhela ba bua , ba gatisa e bile a boeletsa dikwalo tswa mo dikamotshaneng tse di kgaoganeng , ba bua le ditlhotswana tse dinnyennye fela . "
Pabalesego ya sebele ya gago le ya balapa la gago , badiredi le dijalo di dira gore go nne botlhokwa gore tlhatswe le phepafatsa thata sekgatshi sa gago mo setlheng , fa gare ga dialo le pele o se boloka mo marigeng .
Botsayakarolo jwa baagi ba selegae mo go direng le mmasepala go netefadiwa ka go dira ga Dikomiti tsa Diwoto mme e bile go na le tlhokego ya semolao ya mmasepala ya go akaretsa baagi ba selegae , ka go dirisa Dikomiti tsa Diwoto mo go rulaganyeng diKPI le diikaelelwa tsa tiragatso mme di netefatsa botsayakarolo jwa baagi mo go tlhokomeleng le go di sekasekeng .
Sedimosetsa batsayakarolo ka ga se se yang go buisanelwa ka gonne le ntshiwa pele ga pitso , go ba kgontsha go ithulaganyetsa pitso .
Mafaratlhatlha a go dirana le dijwalo tse o rulaganyang go di jwala a tshwanetse a bo a le teng - sekao kwa Kapabotlhaba , dikgaolo tse dintsi ga di a siamela ntshokuno ya korong gonne go se na dirobi tsa " combine " ga go na ditereilara tsa morwalomogolo go rora , ga go na difalano go boloka ka bontsi mme ga go na diomisathoro ( gakologelwa gore re roba korong mo pakeng ya selemo mme gape e jwalwa mo dikgaolong tsa pula ya selemo se se rayang gore re tshwanetse re bo re ka kgona go omisa dithoro ) .
Molao o tlamelana ka ditšhono di le mmalwa gore baagi ba tseye karolo mo bobusing morago ga ditlhopho .
BAETELEDIPELE BA SETSO
Ka gale fa polantere e sa dire e folosetse fa fatshe .
Khoso ya Borakonteraka ya Balemirui le Borakonteraka
Poko e ne e tlhamelwa go dirisiwa mo meletlonyaneng , mme ga go epe ya yona : meletlonyana e , e nyeletse le lefatshe le leruo le e neng e le dipilara tsa setso sa metsemagae dingwagangwaga .
4.3.5 Go ntshsa taelo ya gore go duelwe ditshenyegelo tsa kalafi le tsa phitlho tse di bakilweng ke go gobalela mo tirong .
Ka tlwaelo dimela di gola go nna bokana ba metara e le nngwe go ya e le 1 , 5 metara mme e tlhogisa medi e e tsenelelang mo mmung e e thata e e tseelang dimela tse dingwe tsa dijwalwa dijo le metsi .
Jaanong lefatshe - ga se lefatshe le lengwe le le lengwe le le ka dirisiwang go nna molemirui .
Nomore ya mogala ya diura di le 24 e o ka golaganang le Ngaka Salome Charalambous ka yone ke 082 856 1146 mme ya go ikgolaganya le motho ope yo o neilweng taolo kwa Setheong sa Aurum , ke 0484 8844
CBP ke tsamaiso ya tshegetso ya go thusa Dikomiti tsa Diwoto mo go thuseng baagi ba bona ka ga dikakanyo tsa tsamaiso eno .
Tlhaelo ya tshedimosetso ya mmaraka ;
Ke palo e e kwa tlase ya batho ba ba tla lemogang gore se re se bonang ka fa godimo ga mmu se supa se se diragalang ka mo teng ga mmu .
Dwaalkraal co-operative e na le ditokololo tse supa botlhe ba ba tshotsweng e bile ba golela mo polaseng ya Doornbult gaufi le Bossies mo kgaolong ya Sannieshof kwa Bokonebophirima .
Metšhine
PAIA e bonela bothata jono pele e bo e laela gore go phasaladiwe dikaelo le dimmanuale dingwe go tlhalosa tsela e babatli ba tshedimosetso ba ka dirang seno ka yone .
Go tlhoma dithulaganyo
Fa semela se tshikinyegwa go ka tswa dirurubele tse di rileng mme di ka tshwarwa go lebelelwa e bile le go supiwa gore ke mofuta ofe ka kelotlhoko .
DIKANTORO TSA KGAOLO
Maatla a a anameng a tlhabololo a porojeke e nang le seabe mo go ona
Fa go se na tswelelopele e e bonalang mo masimong , re tlaa patelesega go tswala lenaneo le mo dikgaolong tseo .
Katiso
IDP ke kumo ya tsamaiso ya lenaneo le le tswakilweng la kgolo le tlhabololo .
TB E KA GAKATSA BOLWETSE JWA SUKIRI , MME LE BOLWETSE JWA SUKIRI BO KA GAKATSA BOLWETSE JWA MAFATLHA .
Dikomiti tsa Diwoto le Tirokgolo ya Mmasepala
Bogwera , bogadi , go tlhabela badimo le tse dingwe tsa meetlo ya maAforika di ntse di sotlakwa mo bobegadikgang .
( f ) kgakololo e e ikaegileng mo tshekatshekong ya gore a bonnye jwa dingwaga tsa kitso ya bosenyi , di tshwanetse go sala e ntse e le dingwaga di le 10 jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 7 ( 1 ) kgotsa gore a bonnye jwa dingwaga tsa kitso ya bosenyi di tshwanetse go tlhatlosiwa .
Tota batsamaisi e tshwanetse ya nna batho ba ba kgonang go bua puo ya mo tikologong ba bo ba kgone go fetolela mareo / megopolo ya CBP .
Ka ntlha ya fa temothuo e diragadiwa kwa ntle , go na le mathata a mantsi mme mo mabakeng mangwe ditshenyegelo tsa go jala dijalo di feta boleng jwa lefatshe le dijalo di tshwanetseng go jalwa mo go lona .
Thobo ya mmidi ya ntlha e ne e le tono le kgaolo ya 1 , 2 ka heketara .
Go jwala-nngwe le go jesa maswe ga teng
4.3.1.11 Go ka nna ga tsenngwa ditlhakla mo dipalong fa pholisi e e tlhabolotsweng e tsenya
Tlhaloso ya basadi ya katlego
Netefatsa tlhaeletsano magareng ga kemedi ya bakgatlhegedi botlhe go akaretsa le mmasepala
Letlha la bofelo la go romelwa ga ditshobokanyo tsa dipampiri tseno le ditshitshinyo tsa dikokoano tsa go tlhabana botlhale ke di 28 Tlhakole 2013 .
1 . Re setšhaba sa Karamaka , batshodi le beng ba kitso ya setso / didirsiwa tsa ditshedi tsa fa gae tse di amanang le semela sa Tapoca .
Dituelo tsotlhe tse di duetsweng bomphato ke semphato di tsewa jaaka karolo ya lotseno lwa sebele lwa bona , mme ba kgethisiwa jaaka go tshwanetse .
Diruiwa tse di nang boitekanelo di tla otla mme di tla hema sentle .
A ke ya mogala , e e seng ya mogala kgotsa ke tsone ka bobedi ?
Ditshenekegi tse di tlaa go thusa go bopa tikologo e e ka laolwang mo masimong a gago mme gape le go bona kumo ka bokana bo bo tlhokiwang .
Go na le dipatlisiso di le mmalwa tse di tshwanetseng tsa diragala mo kgatong e mme di ka rulaganngwa jaana :
11.1.5 Go sa tshwanelege .
Tshasa dibulaforo , dikhabara tsa dikara le diseke le dikgaolo dife le dife tse di pholetšhilweng ka oli kgotsa kirisi go thibela rusu .
Jalo , bokana ba naeterojene e e lokelwang mo mmung fa go jwalwa e ka fokotswa mme go ka se fokotse bokana ba kumo e e ka bonwang .
Ga e maleba ( * )
Ditlhaelo
Motswedi !
tsweletsa tlhabololo ya loago le ikonomi
A bantshakuno ba tshwanetse go bo ba dira dipoelo ?
Fa o ne o batla sengwe se motho yo mongwe a ne a na le sona , o ne o tshwanetse go mo naya sengwe se ene a se batlang gore a go neye se wena o se batlang - fa gongwe o ne o ka mo naya merogo gore ene a go neye kgogo go busetsa .
Setsha - tlhopho ya gore kopano kgotsa thutokatiso e tshwarelwa kae e botlhokwa .
( i ) netefatsa katlholo le lobaka lwa go nna kwa kgolegelong le le ntshitsweng kwa tshimologong , mme e re morago fela ga foo , ngwana a tlosiwe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša mme a isiwe ka bonako kwa kgolegelong e e umakiwang ;
Tsamaiso
A megala eo yotlhe ya rona e botlhokwa ?
Go tsamaelana le mokgwa wa go mela ya mefuta ya disoya ntlha e ke e e leng botlhokwa thata e e tshwanetseng go tlhokomelwa .
Go ralala lefatshe , beng ba lefatshe ba ne ba tshwanelwa ke go kgotlelela go tshela ka melawana ya ditso tsa seYuropa .
Tlhama polelo e e nang le kgogedi mo baaging ba gago e e ka dirisiwang mo phousetareng , mo dimemorantamong le mo dikwalong tse dingwe fela .
Go kgona go bona kitso go dirile gore ke tswelele pele .
Thulaganyo ya Tlhabololo e e akaretsang Tsamaiso ya Dithoto ; Thulaganyo ya mo Isagweng ; Tiriso ya Ditsha le Go Tshwarwa ga Batlolamolao .
Kitso ya dilo tsa fa gae e ka kaya kitso ya batho ba lefelo la lefatshe , ba ba nang le kitso yasetso fela ba fetogetse mo kitsong e e tlhabologileng ya thekenoloji .
Dijwalo tsa pakatelele jaaka temomaungo le lotlhakasukiri le tsona di na le mananeo a akaretsang dingwaga di le mmalwa .
Jaaka tokololo ya koporasi lo ka rekisa mmogo - se se thusa ba ba iseng ba ntshe dikuno ka bontsi go ka rekisa ka bobona ( dithoro di tlhoka bogolo jo bo rileng jwa konteraka - ditono tse 50 kgotsa 100 ) .
( 2 ) karolo ya molawana wa ( 1 ) ga e dirisiwe fa aphili e kwadilwe go ya ka molawana wa 84 .
Gape Komiti ya woto e ka kgona go itirela dipatlisiso ka go etela malapa go bona tshedimosetso .
Mme go kgona go tokafatsa re tlhoka go itse gore ke eng se se tlhokang tokafatso .
Go nna le kgono ya go kgona mo tikologong ya bolemirui go tlhoka gore balemirui ba segomieno , kwa ntle ga bokana ba kgwebo ya gagwe , ba fetole go tshwara sepanere sa 13 mm go tshwara phesele e e tlhokotsweng .
Ga go ope yo o ka tshelang ka kwa ntle ga hisetori ; le e seng le bona barutegi ba ba itirang e kete ba tshela mo lefatsheng la dikakanyo fela .
Ga go a tlwaelega mo bathong go saena konteraka e e kwadilweng ka ntlha ya gore go na le dintsanantsana tse di nang le seabe - sekao , dithobego le maemo a bosa le ditiro dingwe tsa Modimo .
Ba tsaya karolo mo tiragatsong ya togamaano ya woto le go tsenyatirisong leano .
Lefelo mo teng ga Woto
Ga go nako e e phalang jaanong go ithuta bojang le bogoreng .
Go kgona go supa kgono le tswelelopele ya ba ba setseng ba le balemirui , re na le phadisano ya Molemirui wa Ngwaga ka maemo a mararo - bao ba ba umang mo masimong a leng kwa tlase ga dihketara tse dilesome ( boiphediso ) , bao ba ba umang mo diheketareng tse dilesome go fitlhela ditono tse 250ka ngwaga ( polasenyana ) , le bao ba ba bonwang e le balemirui ba kgwebo .
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Batho ba bantsi ba re " Ke jaka ke ntse " kgotsa " Ke tshwanetse go phela ka jaaka go ntse , ka gore go ka nna molemo fela jalo " .
( 2 ) Fa ngwana a sa gololwa go ya ka karolo ya molawana wa ( 1 ) , lepodisi le le batlisisang kgetse le tshwanetse go neela magiseterata yo o reetsang dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , ka mokgwa o o tlhalositsweng , mabaka a gore ke ka ntlha ya eng ngwana a sa kgona go gololwa , segolo-thata a tlhalosa ka ga mabaka a a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( a ) kgotsa ( b ) .
Tlhola mathale le dipofelelo tsa mabone .
Ka nakogare ( ka nako ya 1 Mopitlwe go 31 Phatwe ) - nakogare ya lekgetho la bathapi ya EMP501 go duela lekgetho ke 1 Lwetse go 31 Diphalane .
Ka ntlha ya se , batsayakarolo ba rotloediwa go ipaakanyetsa khoso go sa le gale ka go rulaganya porojeke e e ikaegileng ka maitemogelo a bona jaaka ditokololo tsa Dikomiti tsa Diwoto tseo ba ka di dirisang ka nako ya tlhatlhobo jaaka dikao tsa tiro .
Go nna molemirui yo a kgonang mo matsatsing a segompieno go raya gore re tlhoka go tswelela le dinako mme re tlhole re dira go tokafatsa tse re di dirang go kgona go oketsa kumo ya rona .
Athikele 7 Leina le bosetšhaba Bana botlhe ba na le tshiamelo ya go kwadiswa le go tewa leina le bosetšhaba go simologa fa ba belegwa .
KGAOLO 2 : Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto
17.1 Nako le nako fa Modulasetulo a bua mo kopanong , motho ope fela yo o buang kgotsa yo o ithaopelang go bua o tshwanetse go nna fa fatshe , mme batho botlhe mo kopanong ba didimale gore Modulasetulo a utlwiwe kwantle ga go itaya ba bangwe tsebe ;
Ke sona se tlamelo fa gongwe e bidiwang tlamelo ya thibelo .
Sethosa
Fa o batla go itsisiwe seno ka mokgwa o sele , re kopa gore o o tlhalose o bo o re naya dintlha tse di tlhokegang gore re kgone go dira go ya ka kopo ya gago .
10 000 m² go kgaogangwa ka 1 000 m² = 10
Bokoa : Ga re na makhete e mo re ka rekisang kumo ya rona teng .
Jalo go mosola go wena o le mothapi go dumalana le melao ka gore go se dumalane go ka tlisetsa ditefo tse di ka nnang gare ga R300 go fitlhela R1 500 ka modiredi mongwe le mongwe tota le go isiwa kgologelong ngwaga e le nngwe kgotsa tse thatharo .
O ne a tlhotlheletsa balemirui ba ba sa ntseng ba itlhabolola go busetsa madi mo kgwebong ya bone mme go se senye madi ka go reka manobonobo .
Ke kgona go dirisa setlhabelo go thiba trichomoniasise ?
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Fa mmidi o roretswe kwa sefaleng sa kgwebo , kgwebo ya temothuo ( e e beng ba sefala seo ) e tlaa duedisa tuelo ya tshwaro .
Fa ba amogela ngongorego , tokololo ya SAPS e tshwanetse go netefatsa gore e bona tshedimosetso e e tletseng mabapi le tiragalo .
Bakonteraka
fa patlisiso ka ditshedi e le mo kgatong ya kgwebo , rerisana le go konosetsa tumalano ya kabelano ya mesola .
Fa ke ne ke simolola go dirisa bolemirui ke ne ke uma ditono tse 2 tsa mmidid ka heketara mme jjanong ke bona ditono tse 10 go fitlhelela tse 12 ka heketara .
Re sisinya bookamedi jwa magareng jwa dithendara tsa paka e telele le tse dikgolo , sengwe se tla dirang gore go nne kgatlhanong le molao gore badiredipuso ba nne le mefuta e e erileng ya dikgwebo mmogo le gore batho ba rwale maikarabelo a ditshenyegelo le ditatlhegelo mo dikgetseng tse di nang le bosupi tsa bogwenegwene .
Mo maemong a setšhaba go na le mathata ka gore go tlhokega madi go duela dikabelo tsa botho , sesenyi sa a oketsega mme go tlhokega gore sepodisi se oketswe .
3 . Motsamaisi wa CBP o begelela dikomiti tsa woto ka ga seemo sa diporojeke tse di tsitsintsweng ( Sediriswa 8 ) .
Se , ke bomadimabe , ka ke karolo e e tletseng ya mokgwatshelo wa bolemirui , e ka dinako dingwe e nang le go leka go kgona ka letsatsi le letsatsi go kampana le ditlalelo le dipatlego tsa letsatsi le lešwa lengwe le lengwe , se e nne tsela e dilo di dirwang ka yona .
Jaaka a ntse botshelo jotlhe jwa gagwe jwa tiro mo ditheong tsa thuto e kgolwane - go tloga Nigeria go ya United States - Mphahlele o ne a na le kitso ya pele ya gore ditheo tse di ne di laolwa ke ideoloji ya Bophirima .
Kgatokgolô 9 : Putso ya popegommele
Baitseanape ba tla neelana ka tshegetso ya setegeniki le ya selegae mme ba tla newa maikarabelo go di woto tse di rileng .
Fa o ka bona metswedi e mentsi go ka nna botoka .
Athikele e kwadilwe ke Naas Gouws , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Kumo ya disoya mo lefatsheng
Kitsiso e e boletsweng , moo go kgonegang gone , e tla akaretsa ajenda ya kopano .
2.2 Batlamedi ba didirisiwa tsa patlisiso ka ditshedi le kitso ya setso 10
Thulaganyo ya go meta gale e kgweediwa ke go tswa leotwaneng la tshegetso mo polantereng .
Kgato
Di theilwe mo kakanyong ya leruri gonne diphetogo tsa loago di tsaya sebaka .
11.3 go kgoreletsana kgotas go leka go kgoreletsana le go tsenngwa tirisong ga tshwetso epe ya Kgotlakgolo kgotsa ya komiti e e dirilweng ke mothapiwa wa ditlamo tsa RBN : kgotsa
Fa go sekasekiwa ditshenyegelo go tsamaelana le bokana ba thobo ka bogare ka nakotelele le ditlhotlhwa tsa Safex , mongwe le mongwe ka mosola o itse e bile o lemoga gore madirelo a korong a lekalekane mo ntlhaneng ya thipa .
Kgwebo ya gagwe ya temothuo e ne ya gola mme go tloga ka 1991 o ne a nna mo polaseng mme a tsogelela go tswa teng go ya tirong letsatsi le letsatsi .
Go na le kamano e e kitlaneng magareng ga bokete jwa pula le bogogodi jwa yona .
Batsayakarolo ba dira lenaane la ditiro mme ba swetsa ka ga thulagano e ditiro di tswanetseng tsa latelana ka yona .
O tlaa bo o dirisa dikhilogeramo tse kae ka heketara ?
Karolo 3
Ka ntlha ya lebaka le , netefatsa gore o dikolosa setsamai gantsinyana go tlhatlhoba gape go repa mo maemong otlhe a diseporokete .
Go ya ka Mphahlele , babegakgang ba bantsho ba tshwanetse go ruta setšhaba sa Aforika ka ga go ikitse fa ba bega dikgang le go rulaganya diathikele tse di feletseng , gore mo go botsolotseng ditlamorago tsa bobegakgang , Maaforika a sa le e ntse e le bona mme e se ditshwantsho tsa bophirima jo bo batlang go nna le phokelelo mo lefatsheng lotlhe .
Kgatokgolô 3 : Matlhare a a lesomepedi a menogile gotlhelele
Fa o lemoga ditshupetso tsa ntlha tsa botlhokwa ba naeterojene go botlhokwa thata gore o dire ka bonako le ka tshwanno go baakanya mmu pele go le morago ga nako go kgona go tsena mo masimong .
( c ) kgobokanya tshedimosetso mabapi le tlolo-molao e ngwana a kileng a bonwa molato ka yona , phaposo ya kgetse mo tshekong e e dirilweng mo nakong e e fetileng kgotsa tlolo-molao e iseng e sekiwe .
Fa a se na mathata ka mefero mo tshimong , molemirui a ka tlhopha go jwala mefuta ya kanola ya tlwaelo kgotsa mefuta ya CL ( a laola mefuta ya CL e kete ke ya tlwaelo ) ka gore e naya bokana ba kumo go phala mefuta ya TT .
Go netefatsa gore batsayakarolo mo tiragatsong ya CBP ba emetswe mo ditiragalong tse di maleba tsa IDP ka ditheo le ditiragatso tse di tlametsweng ga jaana mo mokgweng wa IDP o o mo Guide Pack ya IDP ( segolobogolo Foramo ya Kemedi ya IDP le Ditlhophatiro tsa Porojeke ) .
Ngwaga mongwe le mongwe go latlhega ditono tse di ka nnang makgolokgolo ka ntlha ya didiriswa tse di sa tlhokomelweng sentle kgotsa tse di sa setweng ka tshwanno .
Montshakuno o tlhoka go roba go feta ditono tse pedi ka heketara go buelela ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa peo .
Pôlôseako - ditshupo tse di bonala pele ga tshugego ( kgasafalo ) ya tlhogo ( seako )
Mo dikgannyeng re utlwa go buiwa gantsi ka ' phetogo ' - ke eng selo se , se se bitswang ' phetogo ' ?
Dikhoso di tswelela go amogelwa sentle thata , dipego go tswa baleming di siame , mme gantsi ba batla dikhoso tse dingwe go ya pele .
Maloko e nna karolo ya lelapa la Seaforika le le akaretsang botlhe ba losika ka mabaka a lenyalo kgotsa ka kgolagano ya madi .
Komiti ya Woto e ka dira patlisiso ya kgotsofalo ngwaga le ngwaga gore e tle e e thuse go dira tiro ya yona .
Afrikan Affirmation e , e kwadilwe ka 1989 e le karolo ya athikele ya Tribute magazine , ya setlhogo : Read , Read , Read .
Dintlhakaelo tsa Bosetšhaba tsa Tlhomo le Go dira ga Dikomiti tsa Dioto tsa Mmasepala , 2005 .
O rorisa bakwadi ba Basweu fela jalo , jaaka André Brink le Breyten Breytenbach , ba ba neng ba ema ka dinao kgatlhanong le tlhaolele .
Kwa ntle ga dibaketheria tsa mogodu le potorosoa kgomo e ne e ka se ke ya sila dijo dipe .
Bogolosegolo baša ba tlhoka go bona ditšhono tsa thuto e e botoka mmogo le tsa ikonomi , mme go tlhokega matsapa a a itsetsepetseng go fedisa go tlhoka tekatekano ya bong .
Botsa dipotso tse di latelang :
O tshwanetse go tlamela ka tshedimosetso e e latelang :
Re itemogela maatla a ikadileng le lefatshe jaaka e le naga e le nngwe fela mme a fetoga ka metlha .
Mananeo a , a bontshiwa mo Kaeding ya Batsamaisi .
Go latela tirisanommogo e e kgatlang mo dipolaseng di le 16 kwa Foreisetata ka 2011 - 2012 , re solofela gore re tla nna badirisanammogo go bapa le mafapha mme re tla dirisana go busetsa madi go dipolaseng tse di kwa Bokonebophirima go tshwana jaaka kwa Foreisetata .
Ka taletso ya Fona ya Temothuo le Merero ya Mafatshe Mhna Lulu Xingwana , go ne ga tshwarwa dipwsano ka Labone , Sedimonthole 13 . 2007 , magareng ga Lefapha la gagwe , Grain SA , Agri SA le NAFU .
Fa a kwala ka 1996 - dingwaga di le pedi mo tsamaisong ya temokerasi ya Aforikaborwa - Moporofesara Es'kia Mphahlele o tsaya setlhogo se se tswelelang go kgobera ngangisano le puisano ; ke gore : kago-setšhaba .
Didiriswa
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Ditshwaelo :
Kwa moletlong o , Mphahlele o ne a keteka mme a gatelela seabe sa tsa botaki mo matshelong a rona .
Netefatsa gore selekalekantshwa se se tibelwe ke meago kgotsa ditlhare tse di leng gaufi le sone mme le gore se bofilwe sentle mo godimo ga pale e seng go ya tlasenyana mo go yona ka gore kgaolonyana ya pale e e fetang e ka thibela pula .
3.1 Maemo-Kakaretso a go dumalanweng ka one a Dikomiti tsa Photefolio e tla nna a :
2.1.2 Tlhaeletsano e e seng ya molomo
Rekoto ya tlamelo e e dirilweng e ka tsholwa mo tšhateng e e tshwanang le e e bontshiwang .
Barwadie ba babedi Thokosile ( 20 gajaana o mo kereiting ya lesomenngwe kwa Sekolosegolong sa Abantungwa mme Bongeka ( 12 ) o mo kereiting ya 6 kwa Sekolopotlaneng sa Mathamo .
Batsayakarolo ba buisa ponagalo ya tshingwana e e fa godimo .
7.1 Lenaneo la CBP la tiro ya togamaano
CBP ke tiragatso e e tswelelang e e tshwanetseng go tswelela ngwaga o mongwe le o mongwe , mme ka tiragatso e e tseneletseng mo ngwageng wa 1 le togamaano e e sa tiang mme bonnye ka maemo a a tshwanang a tsenyotirisong mo dingwageng tsa 2 go ya kwa pele .
Puso ya Bosetšhaba
Goreng go dirisiwa dijini tsa Bt mo mmiding ?
Dilo di le mmalwa le dikgetse di tlhagisitswe mo karolong e e golaganyang kago ya Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense .
Inšorense ya dilo tse dit eng mo ntlong : E sireletsa fenitšhara , TV , radio le dilo tse dingwe tsa tlhwatlhwagodimo mo ntlong ya gago ;
Moatlhodi
Tshegetso ka matlole a sekolo e lebisitswe go bahumanegi , mme bogolo ba diphaposi bo a fokotsega mo porofenseng nngwe le nngwe .
Botsa dipotso jaaka : Ke eng se se dirileng gore go nne jalo ?
Thebolelo ya ditirelo ke kgolagano magareng ga bakgatlhegedi botlhe le Dikomiti tsa Woto e e nang le seabe se se botlhokwa mo go tlameleng kgolagano magareng ga baagi le mmasepala ka bakhanselara ba woto .
O tshwanetse go batlisisa e nngwe le e nngwe mme o bone gore ke efe e e siametseng maemo a gago .
Tlhotlhwa ya tshenyego / ura
Ka mafoko a mangwe , ' go tsena sekolo ' ke ka ga go kokoanya kitso fela gore o kgone go fitlhelela maemo a setifikeiti a a rulaganyeditsweng kwa pele a a tlhokegang go tsweletsa dithuto kgotsa go kgona go ithutela porofešene e o e tlhophileng. ' Thuto ' e ka ga go kokoanya kitso gore o tle o tshele le go dira go tokafatsa setšhaba sa gago .
Batsayakarolo ba tlhotlheletsiwa go ithulaganya pele ba tsenela lenaneo la thuto .
Go ntse fela jalo ka bogakolodi mo bolemiruing fa basimolodi mo kgwebong ya bolemirui ba tshwanetse go lebelela le go ithuta ka tlhokomelo mo go ba ba setseng ba kgonne bolemirui mo dikgaolong tse di tshwanang le tse mosimolodi a batlang go simolola ka tsona .
Thempereitšha , dimakete , tlhotlhwa ya ranta le gore lefatshe lefe le mo ntweng le lefe !
a ) Molaotheo wa Rephaboliki ya Aforikaborwa wa 1996
Tseokarolo e e ntseng jalo e na le go tlhagelela fela fa ditheo tse di kwa ntle di setse di tsere ditshwetso tse di botlhokwa .
Boikaelelo jwa PAIA le ka fa e ka dirisiwang ka gone ;
Go na le mabaka a le mmalwa a a tlhodileng se , a a akaretsang ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa ditsenngwateng gammogo le ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa go dirisa borakonteraka .
IDP ya mmasepala e supa diporojeke tse di nang le matlhakonosetso a a tlhamaletseng le ditshupo tsa kgatelopele ya tsona .
Disoya ke mofuta wa dijwalwa tse di fetsang go mela fa di thuntshitse dithunya mme di mela ka go nna khutswane ka mmala o o siameng e bile di tletse dithunya .
Le fa Aforikaborwa e le naga e e tlhokang metsi , dinaga tse di mabapi tsona di na le metsi a le mantsi .
Jaaka ka tse tsotlhe , go na le mathata ka poloko ya mmidi .
Ntshodikuno ya Sonobolomo ya balemi
Kgotla ke katlego e kgolo tota mme e ntse e tswelela go gola gagolo ka dingwaga tse pedi tse di fetileng .
( iii ) go tshwarwa kwa tikologong e e kwa ntle ga tikologo ya kgotlatshekelo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse , di a diragadiwa fa go fetile lobaka lwa diura di le 48 .
GO SIAMISA LE GO TSAMAISA DINGONGOREGO
Go itsise ka ga mmapa wa tsamaiso ka go dirisa porojeketara ya tshedimosetso , kgotsa porojeketara e e bontshang
Pharologano e ka diriwa magareng ga mefuta e mebedi ya " dibaka " tsa botsayakarolo jwa setšhaba .
( 2 ) Mo go molawana ono , mefuta ya phaposo e ka go ya ka maemo a le mabedi ,
Maemo a didiriso ke afe le gona a di ka dira tiro ?
LGTA Molao wa Phetogo wa Pusoselegae
Ka go nna balemirui go tlhola go na le dintlha tse dingwe tsa ditiro tsa rona tse di ka tokafatswang .
Khansele-potlana e ka dira dikatlenegiso go khansele ya toropokgolo ka sengwe le sengwe se se amang karolo ya yona .
Le sa batla go kgona eng ?
12.3 Palo e e batlegang ya kopano ya Komiti-Khuduthamaga
KGAOLO 6
Batsayakarolo ba abelana dikarabo le balekane ba bona ( batho ba ba bapileng le bona ) tsa dipotso mme motsamaisi o tsaya ditsibogo go beng .
Lenaneo la 6 : Ditsela tsa go tlhaola batsamaisi ba woto ( Sekao , eThekwini )
Motho a ka re maemo a mathata a ba neng ba lebane nao a dirile gore Bajuta ka bontsi le ba e seng Bajuta ba kwale ka bontsi kgotsa a ntshitse botsweretshi ka tshusumetso ya ditiragalo tsa sehisetori .
Re tlhabolola bobolokelo-tshedimosetso jwa rona jwa maloko monongwaga , mme thulaganyo e re e dirisang ke go go laletsa gore o re itsise ka tshedimosetso epe e o batlang gore re e tsenye mo go jone e e seyong mo go jone gone jaanong , segolobogolo se se tlhagang mo lenaaneng la dithutego tsa gago mo bobolokelotshedimosetsong jono jwa rona .
Dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero ke dikhemikale tse di bolayang mefero morago ga go simolola go mela mme e setse e bonala mo tshimong .
Ditlamo tsa puso tsotlhe di tshwanetse go dira gore mmanuale o kgone go bonwa motlhofo .
Go laola phetogo ka gotlhe : go lemoga maatla le go gokaganya diphetogo mo dikarolong tsa botlhokwa le se se ka dirwang ka tsona .
Go tlhokega gore go nne lobakanyana pula e sa ne go latela tshelo ya dibolayatlhatshana tsa morago ga jalo .
Go rerisana le go tlhokomela IDP le tiragatso le tebosešwa ya yona
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
PoE e lekotswe mme e feletse go ya ka
8.6 go boloka tshedimosetso ya dipalopalo ka tsa tiro le dintlha ka baagi mo lefelong le a le laolang .
O beeletsa go le kae mo patlisisong le gore ditsholofelo tsa gago ke dife ?
Tlhaloso le taelo e e nayang lefoko kgotsa polelwana bokao kgotsa
Go tlhoma le go tsweletsa tirisano ya mmasepala-baagi mo ntlheng ya diporogerama tsa thebolelo ya ditirelo .
Peoleitlho mo tsenyotirisong ka Bomankge ba CBP
Nako : Diura di le 4
go ya ka molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao wa bosetšhaba .
tshegetso e e bonagalang
Go busediwa morago ga theetso ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Ke molemirui mo diheketareng tse 454 mme ke lema mmidi mo diheketareng tse 100 .
Sonobolomo
Rusu e bonala e le kgobokano ya maronthoptho a bonamune a a bitswang dipustule mme a bonalwa la ntlha mo matlaseng a matlhare pele a fetoga go nna kgobokano ya moronthotho a bohubedu-borokwa a a itseweng e le disepore .
Nosetso ya Garase / Mmidi go Balemisi
Go agasešwa dikamano magareng ga dikarolo tsotlhe tsa motho go ka busetsa maikatlapelo mme ga tsosa letswalo la boagi .
Ke mmabanyana o monnye wa gago yo o dirang thata go senya kumo ya gago .
Seesimane / Seburu
Mo mabakeng a le mantsi , mafapha a puso ga a ka tsaya karolo mo Ditlhabololong tsa Togamaano ya Motlhakanelwa , tse ba neng ba di bona e le ditogamaano tsa mmasepala .
( e ) Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa o tshwanetse go dira dirutwa tsa katiso tse di tshwanetseng go-
Leina le le sa Tshwaraganngwang Mosaeno / Letshwao kgotsa Kgatisomonwana ( fa go tlhokega ) Letlha le Nako
Go fetolela dipoelo kwa maikaelelong
Thalotlhakore
Mo diwotong di le dintsi , dikarolo tsa tiro di amana le ditirelo tse di botlhokwa tse di tshwanetseng go rebolwa : metsi , motlakase , bophepa , ditsela , kelelo ya metsi ka meselo ya maswe .
Lefapoha le na le tshedimosetso e e tseneletseng ka ga seno le dibukana , mo webosaeteng ya Mmasepala le mo webosaeteng ya RRT : www.rustenburgrapidtransport.co.za
3.2.4 Komiti ya Woto e tlhophiwa jang ?
Khomišene ka jalo e ikuetse gore ditlolomolao tse dingwe di batlisisiwe , go ya ka Molao wa Taolo ya Dikokoano le Molao wa go Tshola Dibetsa tse di Kotsi .
Go tlhomiwa ga Mafelo a Bosiamisi jwa Bana le dithata tsa go reetsa dikgetse tsa teng
Inšorense ;
Mmu o o nang motlhaba thata , ka maemo a humase le mmopa a a seng kwa godimo o tla nna le mafelo a a seng a mantsi go kgona go tshwara kotlo mme o tla nna le kgono e e leng kwa tlase go fepa dimela go di tlhogisa ka tshwanelo .
Go bua ka puo e e dirisiwang segolo ya mmasepala oo le ya tikologo ; le
( 5 ) E tlaa dira jaaka setheo sa kgakololo ka ga dipholisi tsa khansele le merero e e amang baagi mo wotong .
10.4.1 e tla baakanya ajenda le go mametlelela ditokomane tsotlhe tse di maleba tsa kopano ya maloko ya Kgotla ya Setso le go di romelela Kgosi gore e di amogele semmuso le / kgotsa di okediwe ka dintlha dingwe pele ga kopano ya Kgotla ya Setso ;
go neelana ka tshedimosetso
Re kwadile phamfolete eno go lo itsise ka se se tlileng go direga ka maloko a Kotula le madi a one a ditshiamelo fa a fuduga go tswa go Anglo Platinum go ya go Royal Bafokeng Platinum ( RBP ) .
Ka dingwaga tsa komelelo katisegelo ya mmu e ka isa kwa dimeleng tse di hubileng le tsa ngodiego ya komelelo .
O lemogile gore : " Re fetotswe setšhaba sa badirisi sebaka se seleele mo bontsi ba rona bo setseng bo amogela gore re tshwanetse ra ntsha ditiro le tse dingwe tse dinnye . "
98 . Dithulaganyo tsa diphetogo
Tsamaiso ya botsamaisi ;
ditheo tse di tla laolang dithulaganyo tsa IDP
Puisano e ka dirwa semmuso mmogo le setlhopha se se laleditsweng
Bantshakuno ba tlhoka gore ka dinako tsotlhe ba nne le pono e e tlhapileng ya seemo sa matlole sa bona e bile ba se ke ba bo ba okaoka go thapa moitseanape fa go tlhokega .
Fa dipeba di batla dijo di ka di bona mo .
Morafe o solofela lephata la ntshodikuno la temothuo go tlamela - go ya ka ditekanyetso tsa naga e e rileng - bonnye ka dijo le dimatheriale tsa motheo ka ditlhotlhwa le go tswelela go dira jalo , go go rayang tiriso e e kwa godimo ya ditlamelwa tsa tlhago mo pakateleleng .
Yunibesithi ya Disaense tsa Boitekanelo ya Sefako Makgatho ke yunibesithi ya ntlha e e ikemetseng ya dithuto tsa boitekanelo go tlhongwa mo Aforikaborwa .
Ka nako eo , ditshenyegelo di ne di fopholediwa go nna ditono tse 0 , 5 ka heketara , mme fa o dirisa mekgwatiriso e e siameng ya temo , bantshakuno ba ne ba kgona go bona thobo ya tono e le 1 ka heketara .
Bakgatlhegedi ba tlaa nna le tshepo mo thulaganyong ya botsayakarolo e e ikaeletsweng mo molaong , fa ba na le tshepo mo Dikomiting tsa Diwoto gore di ka emelela dikgatlhegelo tsa bona go sa kgathalele botokololo ba lekoko .
A tlhabego ya setemothuo e ka tswakannywa le ditlhabego tse dingwe - sekao , sebolayatlhatshana se se rilengle dibolayatlhatshana tse dingwe le / kgotsa dibolayasenyi le dibolayafankase ts dingwe .
La bofelo , ke mmuso o o ka tlhotlheletsang tlhotlhwa ya kumo ya bolamirui ka go tshegetsa tlhotlhwa , go laola tlheletso , go etleetsa , ka maikemisetso a kgwebo , kgotsa ka maikemisetso a a tlhotlheletsang patlo ya dijo mo selegae .
A re tseeng matsapa a go dirisa lefatshe lotlhe le le sa dirisiweng - fa fela lefatshe leo lotlhe le le sa dirisiweng - le le mo ntshokunong , ke gona re ka buang ka kabosešwa ya lefatshe le gajaana le leng mo ntshokunong .
Afrikaborwa e ikemeletse go uma kumo ya mmidi go phala dingwaga tse 33 tse di fetileng !
O tlhotlheletswa ke eng ?
Go na le maemo a dikakanyo a a reng mmu o tshwanetse go baakangwa ( go kgona go jwala mo teng ) ka go dirisa sediriswa sa go jwala sa dintlha dingwaga tse di rileng pele go fetolelwa go sediriswa sa go jwala sa didiko .
Le fa bokana ba khabone ga bo a kopiwa bo ka dirisiwa go lekalekantsha bokana ba dibodi mo mmung .
Sediriso sa go tsenya tirisong maikarabelo a a solofetsweng
Tseno ke dintlha tse di masisi , tseo di tlhokang tekolo ya boikanyego , thulaganyo e e kelotlhoko le boetapele jo bo tsaya ng ditshwetso .
Phaposo ya kgetse mo tshekong ka ga motšhutšhisi pele ga dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko mabapi le ditlolo-molao tse di umakiwang mo Setlhopheng sa 1 sa ditlolo-molao
Dirisa tekanyetso
Lenaneo la 9 : Dikarolwana tsa Kgato ya Togamaano le Tsenyotirisong ya CBP
Dikopano tse di le 10 tsa khansele tse di tshwerweng e bile di ne tsa laletsa setšhaba
Ka go tsamalelana le maemo a thempereitšha , serurubele se segolo gantsi se bonala ka nako ya go lelefatsa kutu .
go tsenela ditheetso tsa botlhe tsa IDP ka go netefatsa gore lentswe la baagi le sekegelwa tsebe le go akarediwa mo mananeong
1 Ferikgong go fitlha 1 Moranang
Tlamelo ka kakaretso
Go tladiwa ga diphatlhatiro
La bofelo , o tshwanetse go netefatsa go dirisa ditsatlholego fa go kgonegwa .
Le fa dithata dingwe di tshwanetse go abelwa ditlamo tse di maleba kgotsa badiri mo ditlamong tseo , Lekgotla le tla sala ka dithata tse di latelang , thata ya :
Sejana sa magweregwere a lookwana se ka nna le kgakgathiba ya leswe le rusu , le go tlholela enjene go tsamaya bokoa kgotsa le gona go ema .
Le tla go thusa gape gore o begele mmasepala ka gonne ka lona o ka neela pegelo kgwedi le kgwedi go tsamaisana le leano la gago la ditiro .
Se se ka tlaleletsa ka 10c mo tlhotlhweng ya llofo ya borotho .
Dikomiti tsa Diwoto di tshwanetse go netefatsa gore baagi ba nna ba na le tshedimosetso le go nna ba tlhaloganya ka ga ditlhabololo tsotlhe .
Tlhaeletsano e ka diragatswa ka ditsela tse di farologaneng :
Mogatso o jala merogo .
Fa gongwe ka go fetola ntlha e le nngwe kgotsa dintlha tse pedi o ka oketsa go kgona , mme jalo le go dira .
Maemo a bosa a tlhola a fetoga , mme jalo re tshwanetse go tswelela go leka go tlhaloganya phetogo e e bile le gore goreng go diragala .
Fa go na ga pula go fela ka bonako mme kgaolo ya naga e mo kanola e umiwang e le kgaolo e e omileng , mofuta wa nako ya go mela e khutshwane e tlaa nna botoka go jwalwa .
Monongwaga o lemile mmidi mo lefatsheng le lotlhe le .
Di rarabololwa go le kana kang ?
O solofela pula ya ngwaga ya bokae ?
Le fa go ntse jalo motho o tshwanetse go tllhokomela gore Aforikaborwa e santse e le setšhaba se se arogantsweng ka maemo le lotso e bile katlholo e e siameng e botlhokwa go netefatsa gore dikomiti tsa diwoto le tsona di na le kemedi ya lotso lwa boagi .
10.2.19.5 Ditekanyetsokabo tse di kgethegileng tsa ditiragalo tsa bosetšhaba le go tlhaga ga masetlapelo ;
Dilaboratori di amogela diteko tsa mebu tse dintsintsi go tsweng dikgaolo tsotlhe tsa lefatshe la rona ka dikgwedi tsa Phatwe le Diphalane mme jalo ipaakanye mme o dire tior e pele ga nako .
go neelana ka tumelelo kgotsa go sa neelane ka yone ;
SE SE BOTLHOKWA MO TSAMAISONG YA KGOBOKANYO YA DIDIRISIWA 32
Kwa bofelong , puso e ka tlhotlheletsa ditlhotlhwa tsa dikuno tsa temothuo ka kemonokeng ya ditlhotlhwa , taolo ya tlamelo , diketleetso , pholisi ya kgwebo kgotsa dipholisi tse di tlhotlheletsang patlego ya selegae ya dijewa .
Kabo ( ratio ) ya kabelanopoelo e tshwanetse e akarediwe mo tumelanong ya semphato nngwe le nngwe .
Lefatshe ga se la montshakuno , e bile o ka tswa a se na maitemogelo a temothuo a nako e fetileng .
Palogotlhe ya diheketara tse di jetsweng setlheng sa 2010 / 2011
Tikologo e ya thekiso e tlhoka tlhaloganyo e e tseneletseng mme re tlaa e lebelela fa re kwala athikele e nngwe .
Guidelines : Sustainable Municipal Infrastructure Provision and Service Delivery ( Dintlhakaelo : Tlamelo e e Nnetseng ruri ya Mafaratlhatlha a Mmasepala le Tiragatso ya Thebolelo ya Ditirelo ya go tloga ka 1 Motsheganong 2007 , dplg , tsebe 1
Katiso
Tsamaiso
( c ) e seke ya kgoreletsa go ya sekolong ga ngwana ;
Tiisetso e ya Afrikan e tswa mo tlhatlhelelong ya ga Moporofesara Es'kia Mphahlele e le Founding Head of African Literature kwa Yunibesithi ya WITS , ka 1983 .
Tlhanolo ya tlhabololo ya mmu
Ka 1996 ya Molaotheo wa Repaboliki ya Aforikaborwa 1996 o ne wa simolola go dira .
Seno se fokotsa bokgoni kgotsa dikgono tsa go beeletsa ga batho .
Athikele e rometswe ke molemirui yo a leng morolatiro
" Ditumelo tse dikgolo tse tsa Bophirima " di nnile le maatla mo kagong le tsweletsong ya bomorafe .
Karabo ke gore bantshadikuno bangwe ba tsamaisa dikgwebo tsa polase tsa bona botoka go na le ba bangwe .
Mekheniseme wa kgweetso wa terekere o pepentsheditswe maemo a a seng mantle a tiriso le konalo .
Rotloetsa gore go buiwe ka phuthologo - o se ke wa atlhola batho fa ba tlhagisa dikakanyo tsa bona .
Morulaganyi yo o siameng ; le
Gape Dintlha tse di Botlhokwa tsa Dipholo ( KRAs ) tsa batsamaisi di tshwanetse go dira jalo .
Bokana ba go lokela ba tlhakatlhakano yotlhe e ka nna dilitara tse di ka nnang 150 go fitlha 250 ka heketara go ikaega ka maemo a mmu le kgono ya molemirui go dirisa metsi a a lekaneng go gasa mo mmung .
6 . Go bulega le ponalatso : Baagi ba tshwanetse go bolelelwa ka moo mafapha a bosetšhaba le a diporofense a tsamaisiwang ka teng , gore a ja bokae le gore mangy o o rweleng maikarabelo
o A mmasepala o lekane go tshegetsa porojeke ka metswedi ya matlole le ya setheo ?
Didirisiwa tsa temothuo tsa lotsalo tse di sa tlhalosiwang mo ITPGRFA
Re tsena mo loetong lwa go itlhaloganya go go tseneletseng re le dibopiwa tse di nang le tlhaloganyo , mmele le moya .
Dimmaraka tsa lefatshe le tsona di diragatsa dimmaraka tsa rona jaaka re setse re tlhalositse .
Bantshadikuno ba ba lekang go nna le seabe ga ba boelwe ke sepe - go bonala e kete masimo otlhe a lengwa mmogo mme bantshadikuno ba bona kabelo ya go lekana go ya ka diakere e seng go ya ka thobo e e bonweng mo semikaneng sa tshimo ya gagwe .
O wela fatshe fela fa o wa mme o sa tsoge .
Bontsi ba badiri ba ba setseng ba dira dingwaga tse dintsi mo polaseng ba na le kitso e e tseneletseng mme ba ka e isetsa mo go ba ba simololang go tsweleletsa kgwebo ya bolemirui pele ka go dira ka mokgwa o o rileng .
2.8 CBP e akaretsa eng ?
Ka mafoko a a bonolo , dikomiti tsa diwoto di dirwa ke ditokololo tsa woto e e rileng di tlhophetswe go :
Diteng tsa legato lengwe le lengwe di sobokanntswe mo Palo ya 5 mme i bontsitswe fa tlase fa ka botlalo .
Leina la gago , nomoro ya boitshupo le dintlha tsa kgolagano .
2.1 Maina ka botlalo
O tlhalosetsa mmuisi pono ya kwa University of the Transkei - ntlolehalahala e tletse mme ba bangwe ba reeditse ka matlhabaphefo - fa a bua ka ga go ipela le Setho sa Aforika .
1.16 . " Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng " di raya setlamo sa kgwebo sa RBN , thulaganyo ya setso ya taolo kgotsa setlamo sepe se sengwe se se tlhomilweng ke RBN se se dirang ( di ) tiro mo boemong jwa RBN ;
Porofense nngwe le nngwe e kwala PGDS ya yona .
3.1.2 Dišere tsa Libstar go setlamo sa RBH Industrial ; le
bafatlhosi
Mme , ga se ntlha e , e e tshwanetseng go go tlhotlheletsa go tsaya tshwetso .
" tshekatsheko " go tewa tshekatsheko ya ngwana e e dirwang ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go se ya kwa kgolegelong go ya ka mabaka a Kgaolo 5 ;
Ka 1955 , ba ileditse le Black Beauty - setori sa pitse - se kwadilwe ke mokwalapadi wa Moesimane , Anna Sewell .
Khomišene erolelo e e dumela gore mo teng ga letlhomeso la Molaotheo , go na le kgonagalo ya kalogantsho e e sa lekaneng ya maatla le ditiro le ya pharologantsho e ntsi mabapi le go tsenya tirisong ditlapele tsa tlhabologo .
ditheo tsa dikarolwana , sekai , mokgatlho wa balemirui , ba a kopana mme ba tlhophe kgotsa ba tlhagise leina go emela dikgatlhego tsa bona mo wotong , kgotsa
15 GO TLHOMIWA GA DIKOMITI
E AMOGETSWE LETLHA LA GO AMOGELWA GA YONE E AMOGETSWE SEMMUSO LETLHA KA KAMOGELOSEMMUSO
Tlhopho ya segogi e tlaa ikaega ka metswedithuso ya montshadikuno gammogo le bogolo le mofuta wa lefatshe le montshadikuno a batlang go le bereka .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V3
( h ) Le tshwanetse go amogela ditshwaelo tsotlhe le dikakanyo mo thulaganyong ya botsayakarolo jwa baagi .
GORE Makhanselara a neelana ka dikakanyo tsa bona , fa di le teng , mo ntlheng e gore ba tokafaletse pele Letlhomeso la Tlhabololo ya Manno .
Morago ga go lebelela maemo mo lefatsheng la rona ka bophara molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go atlhola gore setlha se se tlaa tswelela jang .
Reetsa e bile o rutegwe ka go bua le balemirui ba ba setseng ba kgonne mme gape le dithulaganyo tsa go thusa jaaka Grain SA ka go dirisa bolemirui bo bo somarelang tota le go tswelela go tsena dithutiso .
Melao ya Ntlo e letla Badulasetilo go thusa Bakaedibatlhankedi go dira tiro ya bona .
1.1.8 se tsenele bogwebisanimmogo bope , go abelana dinamane kgotsa tumelano ya merokotso kgotsa thulanyo nngwe gape e e jaaka eo mo go yona matseno le dinamane di abelananwang le motho yo mongwe , kgotsa a tsenela konteraka nngwe ya taolo kgotsa thulaganyo ya go nna jalo eo mo go yona kgwebo ya gagwe kgotsa dtiragalo tsa yona di laolwang ke motho yo mongwe .
( i ) Motho yo o boutang , yo o sa tlogedisiwang boemo jwa gagwe go ya ka Polelwana ya semolao ya 1.2 fa godimo , yo Batlhankedi ba Ditlhopho ba mo tlhaotseng gore ke wa boamaaruri mo Lefelong le a nnang mo go lone , jaaka motho yo o tshwanelegelang go bouta , fa a sena go tlhagisa lekwalo la gagwe la boitshupo , o tla newa pampiritlhopho e ka yone a tla latlhela bouto ya gagwe e a dirileng sefapaano mo go yone mo lebokosong le le fa thoko ga leina la ntlhopheng yo a mo boutelang .
O tlhalositse kgololesego ya seakatemi mo bokaong jwa Yunibesithi ka gotlhe le , kgololesego ya botlhale go ikaegilwe ka katlholo ya motho ka nosi .
Maphata a selegae ke fa baagi ba ka kgonang go tsaya karolo mo go tseyeng ditshwetso go siamisa mafelo a ba tshelang mo go ona ka bobona , le go diragatsa gammogo le go neeletsana ka ditshwanelo tsa bona tsa temokerasi .
Motswedi !
Ga o kitla o kgona go nna montshakunothoro wa mogwebi yo o itshegeleditseng fa o sa tshole diterekere le didiriso tsa gago sentle .
20.1 Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e ka nna ya tlhabololwa ka maitlamo a bontsi jwa dibouto tsa maloko otlhe a a leng teng kwa kopanong a a bileditsweng boikaelelo joo fa tlhabololo e go tshitshintsweng gore e dirwe e sena go tshegediwa ka mabaka a tlhabololo e e tshitshintsweng e letesiwa malatsi a le 21 pele ga fa dikokoano tse pedi di bopa Kgotlakgolo .
Go na ke kgonagalo e e kana kang ya gore o tlogele setlamo sa gago sa ga jaanong se se tlamelang ka ditirelo gore o dirise se sengwe fa go ka direga gore go nne le setlamo se seša se se tlamelang ka ditirelo sa selulafouno , se se tlamelang ka ditirelo le dikumo tsa tlhwatlhwa e e lekanang le tsa motlamedi wa gago wa ga jaanong ?
( 6 ) Togamaano e e umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 5 ) -
Re ne ra baakanya togamaano ya kgwebo e e feleletseng e e akaretsang tirisometšhine ( theko gammogo le paakanyo ya diterekere le didiriso ) , thekeletso le tlamelo ka metsi , ditoro le dikago , loruo gammogo le ditsenngwateng tsa ntshokuno ya dijalo .
Go na le palo ya dibolayatshenekegi tse di kwadiseditsweng go laola ditshenekegi tse di farologaneng tse di tlhaselang semela .
Maloko a baagi a ne a tsenela dikopano di le 7 le go nna le seabe mo go tlhameng ga molawana wa barekisi
Tlhatlhoba dibopego tsotlhe tse di teng jaaka dikonturu le mesele ya kelelo ya metsi .
dikgolagano tse di tiileng mo ditogamaanong tsa lephata
Ikgolaganye le dikomiti tsa magae , dikomiti tsa tlhabololo le ditheo tsa setso
Molemo wa maAfrikan o ne o tsaya mongwe le mongwe jaaka sengwe se se nang le tlhaloganyo , yo go nang le kgonagalo ya gore a bo a na le ditumelo tsa sedumedi , ditoro le dikeletso ; ka tsela eo o golaganya go fola ga maikutlo le mmele .
Kwa bokhutlong jwa ngwaga wa 2 thulaganyo e e tletseng ya CBP e a dira , le dikgolaganyo le IDP di a diragala .
Kwa bokhutlong jwa kwatara ya boraro , go tlhomilwe ditšhono tsa ditiro di ka fitlha 165 516 ka lenaneo la Tirelo ya Bosetšhaba ya Bašwa la Zivuseni , le le boneng thuso ya matlole go tswa go Lefapha la Pusotshwaraganelo le Merero ya Setso ka semphato le Independent Development Trust le mekgatlo e mengwe e e sa direng morokotso .
botlhokwa jwa ' botsayakarolo jo bo nang le bokao ' , ke gore ka moo batho mo setšhabeng ka nnete ba tsayang karolo mo dithulaganyong tse di leng maleba mo go bona gore ba tle ba kgone go nna le tshwaelo e e botlhokwa mo mmasepaleng
7 DITSHITSHINYO TSA SEMMUSO
Mafaratlhatlha a kgaolo jaaka ditsela , motlakase , tlhaeletsano , a a ka amang ditshenyegelo tsa ditsenngwateng bosula .
Bokana ba dimela bo bo ratiwang le go mela ga tsone le mefuta ya korong e e farologaneng e e jwalwang ka dinako tse di farologaneng tsa ngwaga go tsweng letlhafula go tswelela mo mathomong a mariga e e tshwanetseng tikologo e polase ya gago e leng mo teng e ka tseiwa mo ba ba rekisang peo , tota le mo Borakanelo bo bonnye ba Tlhaka , go go naya peo ya mefuta e e siameng e e kgoneng .
5.2.1 Mabaka a a tshwanetsweng go lebiwa pele go swetswa ka ditsela tse di ka itlhophelwang mo thebolelong ya ditirelo
Go matlafatsa le go gagamatsa thomo ya Independent Communications Authority of South Africa ya go aga setšhaba le botlhokwa thotloetso .
Fa o ntse o roba halofo ya tono ka heketara ya mmidi , gongwe fa o ne o itse botoka , o ka dira botoka mme thobo ya gago e ne e ka oketsega go nna ditono di le nne ka heketara .
Go tswelela go nna le poelo e e itshegeleditseng , montshakuno jaaka motsamaisi wa ntshokuno , o tshwanetse pele , ka nako eo le morago ga modiko wa ntshokuno , a akanye ka gale ka :
4.1 dira ditiro tse Kgosana e di abelwang go ya ka molao wa setso le dingwao tsa RBN .
Athikele e kwadilwe ke Marius Greyling , mokwadi wa Pula Imvula .
Tonakgolo Masualle o rile mo ngwageng o o tlang , ditiro di tla tlholwa mo makaleng a tlhagiso , dilojisitiki , mefuta e mengwe ya maatla , tiragatso ya tsa temothuo le ditirelo .
Fa go le jalo , o ye kwa Kantorong ya Kwadiso ya Matlo go tlhola gore a leina la gago le teng mo lokwalo-bopaking .
Lethuuthuu la tiro le le tlhagelelang mo setrheng sa jalo ya dijalo tsa selemo sengwe le sengwe le tshwanetse la bo le bepa mme molemi jaanong o mo maemong a go leba kwa masimo go bona dijalo tse di emeng mo go ona .
Ntlha e , e botlhokwa go feta fa e le la ntlha o tsaya tshireletsego ya dijwalwa .
Tiriso ya mogoma wa sekara mo dingwageng di le dntsi , e bonwa gompieno jaaka sebakisegolo sa tshwagafalo ya mmu .
o Akaretsa merero e e botlhokwa e e amilweng mo pitsong
Athikele ena e kwadilwe ke Dr Johann Strauss , Monetetshi : Dithulaganyo tsa go tsweleletsa kumo , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
Bantshakuno bangwe ba jala " seradella " mo gare ga mmidi .
Ba tshwanetse go tlhokomela gore mebu ya bona e galakile bokana kang kgotsa nnyaa go kgona go itse gore go lokelwe kalaka fa mebu e galakile go feta , ka ba tlaa senya monontsha fa ba o lokela mo mebung e e galakileng .
Madi otlhe a ditshiamelo a a kompa a a amogetsweng go tswa go letlole la go rola tiro a duedisiwa lekgetho fa a ntse a kokotlegela .
Mekgwa e e dirisiwang go akaretsa dikgotla , go atlhola ka tsela ya molao le go atlhola ka go itseela tshwetso fela .
Ke re dirisana le batho , bothata ke gore tiragalo yotlhe e bopa tsholofelo .
Naya maemo go thulaganyo ya bolaodi
Dirisa didiriso tse di motsu di sa leba kwa go wena .
Dibokwana di tswelela go tsenelela mo ntlhaneng ya go mela gare ga letlhare le kutu morago ga go thuba mae mme di simolola go ja teng matsatsi a a ka nnang a mabedi go ya a mararo .
Mphahlele fa o tlhagisa dikakanyo tsa gagwe ka ga renesanse ya Afrikan , mme o tshitsinya ditsela tse go ka fitlhelelwang kitso ya Afrikan le mekgwa ya yona .
Tharabololo
Ke mang yo a neng a amega ?
Go matlafatsa bokgoni ba puso .
Mo tiisetsong e e kwadilweng ka 1975 , Moporofesara Es'kia Mphahlele o ngongorega ka khuetso ya toropotsatso ga bantsho ba Aforikaborwa .
Go farologanya botoka magareng ga dintlha ka kalafo le tsa botsamaisi mo maemong a sediriswa , a kopanngwa le boikarabelo .
Wena ka bowena
Kgotlelego ka meuta e laelwa ke dithemphereitšha ( kwa tlase ga 0º C go ya 50º C ) tsa dithoro le go nna teng ga metsi le okosijene .
Go dijwalwa tsa selemo , go nna teng le go tlhokiwa ga tlhaka go na le kgatelelo e kgolo mo tlhotlhweng e wena o tlaa e amogelelang kumo ya gago - bontsi ba thobo bo bo kwa godimo bo tlisa botlase ba tlhotlhwa e wena o tlaa e amogelang .
Go Dirisa Dikago Tsa Dilaeborari
Go laolwa go tlhotlheletswa ke boitshwaro ba motho ( go ka nna pila kgotsa go ka nna bokoa ) le tlamego .
Aterese ya Poso :
Fa setšhaba kwa ntle ga motho ka nosi se tshotse kitso e , setšhaba se tshwanetse go nna teng mo ditshwetsong ka ga go abelana kitso , le mabaka a go dira jalo .
Modulasetulo a se ke a fekeetsa botlhe mo dipuisanong .
Thata : Thata ya me ya ntlha ke boikgolego go tlhola o dira ka maatla a gago otlhe le go tswelela go kgona .
O bopilwe ka bonya jo bo masisi mo dingwageng tse dintsi , o bonako go senyega , mme fa o setse o senyegile , boammaaruri ke gore ga go bonolo go o busetsa maemong .
SETATAMENTE SA MATLOTLO OTLHE LE MATLOLE
Nosetso le ditshwanelo tsa metsi
Ka 2004 o ne a nna le setlha se se bokete thata , fela ka ntlha ya go dira ka bonatla ga gagwe , o ne a kgona go fitlhelela go bonala .
Ditlhankana di tlhokiwa go rulagangwa fela fa di tlhokiwa mme e seng ka dinako tsotlhe .
Tiriso
Tekanyetsokabo e e tlang
Mokwadi o tshwanetse a tseye maikarabelo a matsapa a gagwe a a tsosolosang dikakanyo , a gatelele maatla a tiriso ya puo mme mo bofelong a maatlafatse setšhaba .
Go buisa gantsi ke sengwe se molemirui a sa naganeng go se dira mme ke phoso e kgolo go se buise .
11.4 go rotloetsa kgotsa go tsaya karolo mo boitshwarong bope jo bo tla bakang kgotsa jo bo tla tlatseletsang mo tseleng ya go sa tsamaiseng dilo sentle mo ditlamong tsa RBN .
( i ) ba itsise ka tatofatso le mofuta wa yona kgatlhanong le ngwana ;
Go ya ka melao ya tokafatso ya dimela le bophepa jwa peo , dipeo dingwe di thibetswe gotlhelele go nna mo mmiding .
Re kgona go tlhotlheletswa ke maemo a a kwa godimo a re setseng re a kgonne go buisana le ba mmuso go ba supetsa botlhokwa ba kgang e le go ba bontsha tiro e e pila e e setseng e dirwa ke balemirui ba rona !
Maitshetlelo e ka nna sengwe sa mofuta wa tuelo , se se gatelelwang ke molao , se se tlhomiwang ke molaodi wa CCMA mme se tshegetswa ke bopaki bo bo supilweng .
Go na le dilo di le tharo tse di tlhokang go tlhatlhojwa :
Kgato ya kgalemo e tshwanetse go dirisiwa go tlogela tiriso ya mabotlolo ka mokgwa o .
Ke ka tokafatsa jang tirego ya ntshokuno ya me ?
Boalo jwa mo matsenong ke boalo jo bo tlwaelegileng jwa thaele ya seramiki e e nang le pethene eo e neng e itsege ka motlha wa Victorian .
Go tswa mo lemoragong le , re lemoga dithulano tsa ka fa teng le maikutlo a a amileng botshelo jwa ga Mphahlele kwa botshabelo .
go rotloetsa metswedi
Mmidi o o tlwaetsweng le mefuta ya disoya tse di se nang dijene go kgona Roundup di tlaa bolaiwa ke glyphosate .
Batho ba ba mo lelapeng
Dithompola tse ka fa go le lengwe di kapuletsa naeterojene go tswa lefaufaung mme di ka busetsa magareng ga 20 kg le 70 kg ya naeterojene e e tlhwekileng mo mmung .
Seesimane
Go Tlamela botlhe ba ba Humangileng / ba ba Dikobo-di-Magetleng ka Matlo
Le gale , kgono ya teng e tsaya nako e telele go bonalwa mme e bonala gantsi fela morago ga setlha se le sengwe ka setlha se se latelang .
Pharologanyo gare ga mefuta e agetswe mo kgonong ya dimela go tsamaelana le dibolyamefero tse dingwe .
Tlhaloganya ditiragalo tsa di diragalang ka motlha kgotsa ngwaga le ngwaga mo mabakeng a a jaaka itekanelo , phepo , diReferense , jalo le jalo .
Go dirisitswe monontsha ofe e bile wa mofuta ofe ?
Go ka tswa go ka tlhakanya batho tlhogo fa re re mo Kemong 1 , le mo bantshakunong ba heketara e le nngwe go ya tse di lesome ba mo setlhopheng se se tshwanang .
Dikgomo di ka iswa kwa kampeng e nngwe .
Sekao sa bofelofelo se se romelwang kwa laboratoring se ka bega 0 , 5 kg eo kwa bofelong go ka feleletsang go sekasekwa digerama di sekaenyana fela .
Go simolola ga bolemirui ga Pieter go tlile fa a hira polase ya gagwe ya ntlha , Kroonberg , e a e rekileng morago ga dingwaga tse pedi .
Mefuta ya merogo e apeega botlhofo , e na le tatso e e bonolo ya mafura , tshwarego e e botoka , e metona ka bogolo , e na le poroteine e e kwa godimo le go nna le oli e e kwa tlase go na le mehuta ya masimo .
Gape e neela baagi bao ba amilweng ke pholisi ya setšhaba thata lentswe .
Mo go ene thuto ya bantsho e ne e le letshwao le le neng le ikaeletswe go tlhama " morafe wa makgoba " , ka go gapa ditlhaloganyo tsa barutwana .
Chinua Achebe o re bontshitse fela jalo mo bukeng ya gagwe : Things Fall Apart , gore go na le dikarolo dingwe tsa setso tse di tshwanetseng go tlogelwa le tse di tshwanetseng tsa sala tsa tlhabololwa go thusa maAfrikan go samagana le dikgwetlho tsa bona .
32 . Go tlamela ka thulaganyo ya gore madi ape a ditshiamelo a a sa tleleimiwang a fudusediwe kwa letloleng la bosetšhaba la madi a ditshiamelo a a sa tleleimiwang kgotsa kwa letloleng le le tlhomilweng ke motsamaisi wa boikaelelo joo ;
9.1 Kgotla ya Setso e tla nna le maikarabelo le ditiro tse di latelang :
E neela ditshiamelo dingwe go banna gape e a gatelelwa le go tlamelwa ke ditheo tsa semolao , setso , sedumedi , thuto , ikonomi , sepolotiki , le sesole tsa setšhaba .
Dikhemikale di le dintsi di na le go nna lobaka di sa ntse di dira , se se rayang gore ga go tlhokege go dira sepe gape go laola mofero ; le
Setaele le maikaelelo a metsotso se ka farologana , go laolwa ke mofuta le maikaelelo a setlhopha se se amegang mo puisanong gape le ' setaele sa ntlo ' se se amogelegang .
RE KA FENYA TB LE BOLWETSE JWA SUKIRI !
Ke mang yoo lemang mo lafatsheng la gago ?
Rašio ya kere e re bolelela gore kere e nngwe e dikologa ka lebelo le le kana kang fa e tshwantshanngwa le e nngwe .
Referense !
Fa o sa kgone go e otla se nne le yona !
O tlhotlheletswa ke eng ?
Batlhankedi ba mafapha a puso ba kwa dikarolong tsa bogareng , tsa diporofense le tsa selegae .
Beng ba tshwanetse go ela tlhoko molao o , tota fa go na le bana le batsadi ba bona mo polaseng .
Fa di le kwa tlase go tlhokega gore o tsele metsi a a phepa tota .
Diragatsa ditogamaano tsa gago ka botlalo
Dumela gore go tlaa nna tatlhego e e ka nnang 10% ya peo e e tlaa se simolole go mela mme o sete sediriswa sa go jwala go jwala dikilogeramo tse 34 ka heketara ka peo ya kgaolo ya geramo e e leng 0 , 12 e le nngwe mme le mo go ka nnang dikilogeramo tse 50 ka heketara ka peo ya kgaolo ya geramo e e leng 0 , 18 e le nngwe mo didirisweng tsa go jwala tse di sa kgonweng go setiwa go jwala e nngwe le e nngwe gangwe .
Tsamaiso ya Metswedi ya Botho ya ditsamaiso le mekgwa
Re bone masimo mo diruiwa di sa kgoneng go tswelela go fula disalela .
Dikao tse di romelwa kwa Setheong sa Ground Water Studies kwa Bloemfontein kgotsa dilaboratoring tsa teko tse dingwe mo nageng go bona tshekatsheko e e feletseng .
Tiragatso ya tlhaolo e amana jang le maiteko a mangwe a a setseng a diragala mo Lefapheng ?
Batsayakarolo ba tlatsa foromo e e lekanyetsang e e fa tlase fa .
Di emelane le disenyi le malwetse ;
Fa tumalano e na le mathata a magolo , ke moo go tla ratang go gwetlhwa thata teng le fa go tshwanetsweng go tlamela tshedimosetso e ntsi teng go Tona go tshegetsa dikatlanegiso .
Sekaseka potso e e latelang
Bona dijalo tse di telele tse ditshweu tsa " wildoats " mme le dijalo tse di hibitseng tse dikhutshwane tsa mofero .
Dikhoso tse o di dirileng
Boleng Jwa Dišere tsa RBP ke bokae ?
Patlomaikutlo
16.3.17.1.4 Okamela ditiro tsa Boruni jwa mo teng ga ditlamo tsa RBN .
( a ) lepodisi , go ya ka fa dingwageng tsa ngwana le tlolo-molao e a latofadiwang ka yona , le tshwanetse go akanya ka lefelo le ngwana le moša ba bewang kwa go lona go ya molawana wa 27 ( a ) ; kgotsa
Rakonteraka o duelwa ka heketara mme ga a duelwe go ya ka boleng jwa tiro e e dirilweng - gore montshakuno o dira poelo kgotsa nnyaya , rakonteraka ena o bona madi a gagwe .
Ditshenyego
Go tlamela ka mabitla le go a tlhokomela
O tlhagisa dikarolo tse tharo tsa puso ya naga - ya bosetšhaba , ya diporofense le ya selegae .
Mebu e na le nwelelelo ya bongola e e amogelesegang mo porofaeleng ya mmu fela pane e e omileng efe kana efe , e tlaa thibela medi go golela kwa botennye le go dirisa metsi a ka paka ya komelelo ka nako ya ntshokuno ya dijalo mo mmung o o omileng .
Malwetse a mangwe a mothuthuntshwane ga a tlhoke tlhokomelo mme a mangwe jaaka rusu ya disoya a tlhoka go supiwa e bile le go laolwa ka bonako .
DINTLHA TSA KA BONAKO
Botlhokwa ba go katosa tshimologo ya go jwala dijwalwa go fokotsa mathata a go se kgone go jwala dijwalwa tsa selemo jaaka go tlhokega a ka fokotsega ka go dirisa phetolo ya mmu le mokgwa wa go laola go mela ga mefero .
Tshwaetso e e mosola ya monontsha wa sebodi mo dipharologantshong tsa sebopego tsa mmu e na le mosola o mogolo go feta monontsha wa sesaboleng .
Mefero e ka tlhaloswa e le dimela tse di melang mo di sa batlegweng teng mme lereo gantsi le kopantshwa le semela se sengwe le se sengwe se se gaisanang le dijwalwa tse di jwalwang ke molemi go kgona go uma kumo .
Ditiragalo tsotlhe tsa go suga mmu di thusa go baakanya lekidi le le se nang mefero mme athikele ena e gatelela botlhokwa ba bolaodi ba mefero pele ga go bonala ga dimela tsa dijwalwa .
Dikgatlhego tse di ka tshwana kgotsa tsa se tshwane le ditiro tsa mmasepala .
Katiso e ka tsaya go fitlha go malatsi a le 15 mme seno se tla bo se ikaegile mo maitemogelong a nako e e fetileng a bokgoni jwa bofatlhosi .
Ka jalo batho ba mokgwa wa bona wa botshelo o neng o ikaegile thata ka semoya , ba iphitlhetse ba tseeletsa le maemo a seYuropa .
Re setse re dirisitse diranta tsa dimileone tse 88 tse re di amogetseng go tswa Terasete ya Mmidi le tse dingwe go tlhabolola balemirui ba bantšhwa ba bantsho .
Ka re le balemirui re gatelelwa ka boikanyo go tlhokomela diruiwa tsa rona gore di nne pila .
Ofisi ya Sepikara e tla tsamaisa ditlhopho mme mokhanselara wa woto le ditokololo tsa komiti le bona ba tshwanetswe ke go tlhaloganya thulaganyo e ;
Re tsamaya ka magato go fitlha kwa mophatong o o kwa godimodimo o o leng teng , kgotsa re ka nna ra felela mo tseleng . "
Moh Ndlovu o leka go dira kopano le meyaramogolo mme mokwaledi wa gagwe o mmolelela gore " Goreng o sa rarabolola morero monnye o le mokhanselara wa gago . . . mmasepala o , o na le diwoto di le 90 e bile meyara a ka se solofelwe go itshwenya ka mokhanselara a le mongwe yo o seng matlhagatlhaga ? "
Go botlhokwa gape go seta polantere ya gago go jwala peo ka go katoga sentle le ka boteng bo bo siameng .
Tuelo ya go gasa e ka nna R70 ka heketara .
Sekgatla sa dipoelo se se kwa tlase mo ntshodikunong ya dithoro , se se dirang gore go nne
Mo Foreisetatabotlhaba le Foreisetataborwa go jwalwa ga korong go ne go le 5% ga bokana ba korong e e neng e jwalwa ka ngwaga wa 2000 .
A o tla thapa ditokololo tsa setšhaba mo tsweletsong e ?
Go nna montshakuno wa loruo yo o atlegileng go batla go golaganngwa thata le go kgona go tlamela loruo lwa gago ka dijo tse di lekaneng ( feed ) tsa boleng jo bo siameng ngwaga otlhe .
10.2.9 go tlhatlhoba boikarabelo jwa Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng , togamaano le thulaganyo ya ka fa kgwebo e tlileng go tsamaisiwa ka gone go bona gore Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng di fitlhelela mekgele go ya bokgakaleng jo bo kana kang e e neng e beilwe ya ngwaga wa ditšhelete o o fetileng ;
Netefaletso e ya setso sa Afrikan e ne e kwalwa go tsibogelwa mosekaseki wa seAforika le seAmerika , yo o neng a re buka ya ga Mphahlele , e bong Voices in the Whirlwind e sekametse mo letlhakoreng la ba Bophirima .
ditlamo tse di amegang ;
Go laola dithemphereitšha go tshola enjene mo selekanong sa mogote se se gaisang gore go nne le tuko e e siameng mo tiragatsong nngwe le nngwe .
69 . ( 1 ) Mo godimo ga mabaka mangwe le mangwe a katlholo , maikaelelo a katlholo , go ya ka Molao ono , ke go-
Bona thefosanyo .
Mo lefelong la botlhe ( sk . bara , shebine , disco , tlelapa , hotele )
Mphahlele o ngangela kgodiso ya setso se se molemo mo baaging ba ditsodintsi mo ditumelo tsa sedumedi le dikgopolo tse di farologaneng tsa boitshupo jwa bomorafe di nnang mmogo .
Mo ' Setshwantshong sa monna yo o mo ntlong ya galase ' , Mphahlele o kampana le maemo a botshabelo , a namana le a semowa ; le ka kgogakgogano e e mo go ene .
Sekaseka maemo a gago , bua le ba ba itseng mme amogela dikgakololo tsa bona go di dirisa mo tseleng e e latelang mme go le botlhokwa gape - tswelela go itsese bapolotiki le ba makoko a bolemirui ba ba swetsang ka dintlha tsa bolemirui ka ntlha ya leuba le thuso mme le gore go ka thusa jang go go kgonisa go tswelela ka kgwebo ya gago - tota le gore go ka thusa jang go aga pabalesegodijo mo lefatsheng !
Maaba wa rona tota ke go gatelelwa go leka .
Gape o se ke wa dirirsa setshaso sa lebanta jaaka seemedi sa kgagamatso sešwa ya lebanta .
Kgogotlego ke kgoo e e lentswe le le kwa godimo kgotsa modumo o o magogoša o o diragalang ka nako ya kakotsho ya lebelo kgotsa fa lebanta le fitlheletse bokete jo bo feteletseng .
Diterekere le didiriso
GEP ke ' Lefelo la Konokono ' le di-SMME di ka kgonang go bona ditirelo kwa go lone mme e direla batho ditirelo tse ba di tlhokang ka namana : -
Se ke sesupo fela sa botlhokwa jwa go reka peo e e kannweng e e siameng - o tshwanetse go itse gore o rekang , go seng jalo tsamaiso ya gago e ka fetoga tlalelo !
Go Fitlhelela tshedimosetso mo Setheong sa LGBTI , SAHA ( e ka bonwa mo atereseng ya www.saha.org ) .
Tshusumetso ya rona ya sepolitiki mo nakong e ntsi ya ngwagakgolo wa masomepedi e ne e tlhodile " phisego ya lotso " fa re neng re sa tshwenyege ka " melelwane ya rona le go sa abelane sepe jaaka ba ba lekanang. "
Gore kopano nngwe le nngwe e tle e nne le mosola mme e fitlhelele maikaelelo a yona , dithulaganyo tsa lojisitiki di tshwanetse go nna teng .
Rekisetsa bagwebipotlana dikuno tse di pakilweng .
jo bo titietsweng kwa gae , jj )
Thuso
Diruiwa di tshwanetswe go tlhokomelwa ke rona mme re tshwanetse go tlhokomela gore di nne le di dijo .
Akanya ka tse di latelang :
Mo dinakong tsa tlhakatlhakano ya setšhaba le ditlhakatlhakano tsa sepolotiki go bonolo go ikgatolosa kakanyo ka gonne ke ka nako eo e badiragatsi ba setšhaba le dithata ba batlang gore batho ba nagane le go dira ka go tshwana mme go le gantsi kakanyo e a nyenyefadiwa ; le fa go le jalo , Mphahlele o gatelela gore ka dinako tsa go nna jalo " kakanyo ... e nna mafelo a rona a a boitshepo . "
Taolo ya mofero le disenyi .
KAROLO 4 : DITIRAGALO TSA GO SE DIRE GO YA KA TUMELANO LE TLOLOMOLAO
Maikaelelo a tiriso ya sona ke eng ?
Thuso ka tsa go dira maano le thulaganyo
6 . Dimpho tse di amogetsweng ke leloko tse di fetang selekanyo se se tlhalositsweng le tsone di tshwanetse go begwa
Matsatsi a mabedi a balemirui a a itumedisang a a tlhotlheletseng balemirui a ne a tshwerwe kwa Kapabophirima ka 2 le 3 Diphalane 2013 .
Ditshenyegelo tsa ditsenngwateng tse di kwa godimo le ditlhotlhwa tse di kwa tlase tsa dithoro di ketefatsa thata kgonego ya go dira poelo go tswa ntshokunong ya dithoro e e ikaegileng ka pula mo dikarolong tse dintsi tsa Aforikaborwa .
Ditheo tsa kadimo di tlhoka go nna le seemo se se feletseng sa kgwebo ya montshadikuno - di tlhoka go itse ka diteng tsa dithoto tsotlhe ka nepo ( di lekanyeditswe boleng ka tshwanelo ) , mmogo le melato yotlhe .
Kakaretso ya setlhopha sa bafatlhosi le sona se tshwanetse go akaretsa bakhanselara ba selegae , maloko mangwe a Komiti le badiri ba tsa setegeniki ba ba ka thusang mo tsamaisong ya togamaano .
Ditswaki tse di mafolofolo g / l
Phillip Olivier mo Kapabotlhaba .
Go araba potso e o tshwanetse go dira thata go nna le kitso .
Tsweetswee , netefatsa go dirisa naga yotlhe e o ka kgonang go e dirisa go uma dijo .
Ditirelo tsa boitekanelo tsa mmasepala
Le mororo Lefapha la Temothuo le na le Karolo ya Tshomarelo ya Lefatshe , tekanyetso ya lona e kwa tlase thata go fitlhelela bogolo jwa tlhokego e .
Mefero ya matlhare a a sephaphathi e kgonwa go laola botoka ka go dirisa dikhemikale , mme mefuta ya majwang e e nang sediko sa go mela se se tshwanang le sa korong , e ka nna tlhaselo tota go molemi wa korong .
Makhanselara a woto a tlhophetswe go tsena mo khanseleng ya mmasepala , ke batlhophi ba ba ikwadisitseng mo Wotong e ka nna ka thulaganyo ya kemedi e e lekalekanang ya lekoko , tsona ke makhanselara a PR , kgotsa makhanselara a diwoto .
Ba tshwanetse go tshepa gore tsamaiso ya tshiamiso ya bosenyi e ka kgona go sekisa batlolamolao bao ba gatakang tshireletsego ya batho le baagi .
( d ) gore a ngwana o tlhoka tirelo e go neelanwang ka yona kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša .
Go tlaleletsa ditlhagiso tse go neelanwang ka tsona mo Molaotheong , Aforikaborwa e itlamile go tshola tekatekano ya bong ka tumelano ya yona ya dikopano tsa boditšhabatšhaba jaaka Kopano ya Phediso ya Kgethololo Kgatlhanong le Basadi ( Convention on the Elimination of Discrimination Against Women ) CEDAW ) le Lefelo la Tiragatso ( Platform of Action ) , eo e neng ya tlhomiwa ke Khonferense ya Basadi ya kwa Beijing .
Go fitlha go dikgwedi tse 3
Go aga kitso mo makhanselareng le maphata
Motho ga a ke a dira dilo ka tsela e e tshwanang ngwaga le ngwaga .
Mo go neng go bonala e le kumo e e kwa godimodimo e ntse kumo e e leng bogare fela .
1 . Disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa dizolo )
Therisano ke tiragatso e makoko a a gaisanelang dipoelo tse di farologaneng a kgaratlhelang poelo e e utlwanetsweng , mme mo tiragatsong a ka abelana tshedimosetso , tharabololo ya mathata , go ineela fela , go golaganya le go refosanya maemo le go batla , fa go kgonagalang , go kopanya dikgatlhego .
Montshakuno o tshwanetse go nna kelotlhoko thata ka nako ya jwalo le go simolola go tlhola tlhamego ya dithompola dibeke di se kae morago ga jwalo .
Digalase di le 3 kgotsa 4
Ke mesola efe e o tla e tlisang mo setšhabeng ?
Bantshakuno ga ba a tshwanela go iphitlhela ba ithaya ba re ba na le tshedimosetso mo mabakeng a matlole a setegeniki a a feletseng a a ka nnang le thuso mo tsamaisong ya merero ya matlole a temothuo .
( v ) bana ba ba letileng tsheko ;
Kgaolo e ka nna le seabe se se maatla mo go tsamaiseng dithutano tsa go katisa bakatisi tse di amang bommasepala botlhe ba selegae ba ba welang ka fa tlase ga karolo ya yona .
Togamaano ke ntlha e e leng botlhokwa go molemi wa tlhaka mme senotlele go kgono ke go tlhola o ipaakantse go kgona dikgwetlho tse di ka nnang teng , go filthela nako ya go jwala le ka nako ya go jwala .
Tlhagiso-dikumo go tswa mo go tse dingwe
o Tiriso ya matlole go ya tlhokego ;
Setshwantsho sa Venn ke sediriswa se se dirisetswang go dira tshekatsheko ya neelano ka tirelo mo baaging .
Se , se tlhalosiwa go ya kwa pele mo Kgaolong ya bo 4 .
Ga ke itse
( i ) Go bala dibouto go tla dirwa ka letsatsi la ditlhopho fa ditlhopho di sena go tswalelwa mme e seng morago ga letsatsi ditlhopho di sena go tswalelwa .
Dino tse di bofefo di rulagantswe
Go tshegetsa go laola go thusa go supa dikarabo mo lenaneothulaganyong .
laletsa batho go tlhagisa maina a ditokololo tsa komiti le batlatsi ba maina a a tlhagisitsweng ao ;
Dipatlisiso / Mananeo a a Kopantsweng a Tshekatsheko ya Diphelelo Tsa mo Tikologong kgotsa Environmental Impact Assessment ( EIA )
Ya ka gale e e duelelwang pele ( seitlhophelwa sa beke le beke kgotsa sa kgwedi )
Thibela go bontsha fela kgotsa go boeletsa thulaganyo e e ntseng e le teng ya maatla a sepolotiki a khansele e e tlhopilweng .
Go na le tse dingwe tse di leng ka mo teng mme go tlhokega gore o itse gore di teng e bile di senya diruiwa tsa gago .
( d ) Go netefatsa gore merero e e tlhagisitsweng ke komiti ya woto e salwa morago sentle le go arabiwa ke khansele .
Go tlhaloganya dikwalo tse , motho o tshwanetse go e bona jaaka thulaganyo , le fa motho a lebile dilo tse di botlhokwa tsa bogologolo tse di fedileng. "
DIPOTSO TSE DI BOTLHOKWA TSE O KA BATLANG GO DI BOTSA YO E TLA NNANG MODIRISI PELE GA O RERISANELA TUMALANO YA TSHUTISO YA DIDIRISIWA KGOTSA TUMALANO YA KABELANO YA MESOLA
Ano ke madi a a boitshegang , mme re lemoga gore batho ba bantsi gab a kgone go fitlhelela tirisometšhine .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jerry@grainsa.co.za .
Dikomiti tsa Diwoto ga di a tshwanela go sunya nko mo go direng ga khansele , se , se akaretsa go sa neelane ditaelo mo batlhankeding ba tiro ya bona e leng go diragatsa ditshwetso tsa pholisi ya khansele .
Dintlha tsa tiragalo tsa Terasete ya Disereale tsa Mariga ya Patlisiso e ne ele go tsweleltsa patlisiso ka disereale tsa mariga mo Afrikaborwa .
Ka re le morafe , re solofela gore re tlaa amogela go tsweng go mmuso .
KGATO YA 1
Poelo / Tatlhegelo
Go dirisa peo e e tserweng mo polaseng ga fo a siama ka gore di na le kgopolothobo e e kwa tlase .
Dikomiti tsa diwoto di ka dirisa lenanenetefaletso le go di thusa go bona tshedimosetso e di e tlhokang .
Khoso ya thulaganyo le tsamaiso ya polase
5.17 go tlhoma Dikomiti tsa Photefolio tse di farologaneng tsa Kgotlakgolo ;
Majang a a jewa fela fa a sa le tala ka dikgwedi tsa selemo mme a na le kotlo e e kwa tlase ka mariga .
Kgololo ka beili fa go santse go letilwe aphili kgotsa gore kgetse e ye go tlholwa
Mina metsi otlhe mo phaefoteng le mo digokeding tsotlhe tse di tsenang mo phaefoteng .
Ke dintlha dife tse di leng botlhokwa mo dikarabong tsa tlhatlhobo ya mmu ?
Molao wa ditirelo wa SMART
Se ke ka ntlha ya :
Mo go Moporofesara Es'kia Mphahlele boswa jwa bokoloniale jwa Bophirima bo akaretsa bokapitale le temokerasi e e lokologileng .
Morago ga go fetsa sekolo o nyetswe ke Vuyani Kama .
Fetola oli mo dikerebokosong bonnye morago ga dingwaga dingwe le dingwe tse tharo morago ga fa , mo maemong a tiragatso a a tlwaelegileng .
Molao le maikemisetso a kgwebo tse di tshwanetseng go sireletsa madirelo a temothuo a selegae .
Nonofo ya dipuo
Lokwalo-bopaki ga se lekwalo go tswa go Mokhanselara , Mmasepala kgotsa moagi .
Pele ga tlhogo .
Dingongorego tsa Semmuso Kwa Kgotlatshekelong
matlolehalahala a setšhaba
Tekanyetso e ka dirisiwa go dira tiro e ya go nna " boso " ya gago go nna mosola go kgwebo ya gago .
Lorole le masalela a a tswang mo dikunong tse di ka ja pente le ditshipi tsa sekgatshi .
Re itse ba botlhe gore go amogela dineotiriso ke jaaka go amogela dineo , mme ga go a tshwanela go tlhola go amogela dineo fela .
Fa batho bangwe ba ithaya ba re tlhabologo le segompieno ke tsa sethekenoloji mme ga di na kamano le setso , hisetori ya Aforika e supa kakanyo e e farologaneng .
diphaka tsa mmasepala le mafelo a boitapoloso .
Ditirelo tsa motheo tsa mmasepala di tlhaloswa jaaka ditirelo tse di leng botlhokwa go netefatsa boleng jo bo amogelesegang le go utlwala jwa botshelo jo e leng gore fa bo sa tlamelwe , bo tla tsenya pholo , pabalesego le tshireletsego ya baagi mo kotsing ) .
Bolaodi ba madi ga se se e leng sone fela se se supang tsotlhe tse di diragalang ka ntlha ya polase e le kgwebo , ke tsone tse di " tshasang maotwana mafura " go letlelela kgwebo go tsamaya sentle .
Go tswa kae ?
Dilo jaaka borotho bo bosweu , dinudele , dipasata , dirolo , dibesekete le dikukunnye di dirwa ka go dirisa boupe ba mofuta o .
Gape , re tlhoka go aga bokgoni gore babayamelawana ba dire jaaka Moporofesara Melody a kaile ka gonne ka gale motlamedi yo o gaisang botlhe , fela ka ntlha ya tlhaeletsano ya megala kgotsa ICT , ka ntlha ya pegelo e e siameng , ka gonne kgaisano e kwa godimo , go na le mokgwa wa gore motlamedi yo o gaisang botlhe a runye .
Mme SAHRC e sa ntse e tla tswelela ka boikarabelo jwa yone jwa Molaotheo jwa go rotloetsa , go sireletsa le go baya leitlho tshwanelo ya go newa tshedimosetso fela jaaka e dira le ka ditshwanelo tse dingwe tsotlhe tse di leng mo teng ga Molaotlhomo wa Ditshwanelo .
Ka go dirisa dibolayatlhatshana tse di tlhophang thata , o tshwanetse go latela kelotshelo e e atlanegisitsweng ka kelotlhoko ka gore dikelo tse di kwa godimo di ka utlwisa botlhoko thata kgotsa tsa bolaya dijalo .
Mo tlhamamisong eno , Mphahlele o bua ka ' temogo e e diregang ' le ' temogo ya semmuso ' mo dikwalong tsa maAforika , mo ' temogo e e diregang ' e emelang se e leng sone- botshelo jaaka bo itemogelwa , le ' temogo ya semmuso ' e tota e leng ya maitirelo kgotsa e fetotswe ka bokhukhuntshwane gore e tshwanele maitlhomo a ba ba busang .
Ka ditekanyetsotlase tse di rulagantswe o tla kgona go rulaganya tekanyetsoruri e e nang le makwalo a mararo a madi a a go nayang tekanyetso ya tiriso ya madi mo kgwebong ya gago mo ngwageng o o tlang .
Dingwe ke tsa bogologolo , tse , mo nakong e telele , di neng tsa bebofatsa kgolagano ya baagi le mmasepala kgotsa mekgatlho e mengwe ya puso mabapi le diporojeke kgotsa manaane fa tse dingwe di santse di le dintšhwa di tshwanetse go tlhagisa botsalano le baagi , mmasepala kgotsa mekgatlho e mengwe e tlhametsweng go e direla .
Fa gongwe ka gore ba itlhaganetse go tswelela go ya kwa tshimong e nngwe ba ka oketsa lebelo la didiriswa mme go sala mmidi o montsi o o latlhiwang mo tshimong go se botlhokwa .
Tiro ya Lamatlhatso e simolola ka 8am go fitlha ka 1pm mo badiring , mme tirelo go badirisi e simolola ka 8 : 30am go fitlha ka 12 : 30pm .
( a ) sunyetsa kgotsa o hema dilo le ene ( sk . tluluu , peterolo seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . ) mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ?
Ka ntlha ya go senya thata , ditiragalo tse jaaka re di file fa godimo di na le kgono ya go fokotsa poelo tota le go senya kgwebo ya bolemirui .
Se ke foreime eo yunite ya polantere e mametleletsweng mo go yona , gammogo le kgokagano ya polantere le terekere .
O tlile go fiwa khopi ya yone gore o e boloke .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo11 : Pegelo mo wotong ka ga diporojeke tse di akareditsweng mo IDP
Seno se thadisa ka dintlhakgolo di le nne tsa botsayakarolo , go akaretsa go letla baagi , e ka nna ka bongwe ka bongwe kgotsa e le ditlhopha tsa bakgatlhegedi go nna le tshwaelo mo dipolotiking tsa selegae le mo badirising ba ditirelo go nna le lefoko ka moo ditirelo di rebolwang ka teng .
Melao yotlhe e tshwanetse go ikaega ka melawana e , dikgopolotlhotlhwa le melawana .
Balaodi ba disilo ba bogale ka dilo jaaka peo ya " olieboom " e e leng botlhole go diruiwa le batho .
Nna le teko ya mmu e e sa tseiwang pele ga dingwaga tse tharo tse di fetileng .
Ka mafelelo go se fela , re leboga thuso e re e amogetseng go tsweng bathusanyi ba rona jaaka Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima , DRDLR , barekisetsi ba rona jaaka BKB , CMW le Sepetlele sa Diphologolo sa Tygerberg go supa ba bangwe fela , ba ba leng ka nako ka dinako tsotlhe .
Ba thusa mogokaganyi wa CBP mo kgokaganyong ka gotlhe ya tiragatso ya CBP mo mmasepaleng ;
Tlhalosa mme o supe gore dintlha tse di kwadilweng di tla nna le : l
Aforikaborwa e lwele kgatlhanong le bokoloniale le Tlhaolele ka thuso ya Maaforika a mangwe gore batho botlhe mo kontinenteng ya rona ba tlotliwe le go tsholwa ka seriti .
Tsa matshelo a batho ( ke metheo efe e e lo tshegetsang mo go tsa botshelo )
Tlhokmela bokgakala bo o jwalang dimela go katoga gare ga tsona ka teng ; mofuta o mongwe le o mongwe o tlhoka bokgakala ba go katoga gare ga dimela ka teng fa di jwalwa .
Go na le mefuta e e farologaneng ya nngadule .
Tona Tina Joemat-Peterson o ne a le sebui sa tlotlego mo letsatsing la ntlha la khonferense .
Thoro ya dithoro ka dipalangwa .
Mekgwa ya go suga mmu e a farologana mme molemirui mongwe le mongwe o na le mokgwa o a o ratang .
5 . Go Khutlisiwa ga Go Nna Leloko kgotsa Go Ntshiwa mo Maemong a go Nna Leloko
Ga ke leke go le nyemanyemisa mmoko ka ntlha ya setlha sa 2015 , mme ke tshwanetse go le supetsa ditlhaselo tse kgaolo ya dijwalwa e tlaa di lebelelang ka ngwaga e e simololang jaanong .
Go tshwanetse ga neelwa tlhokomelo ya sekoloto sa megolo sa puso le go dira gore metswedi e nne teng go kgotsofatsa ditlapele tse dingwe .
Go tshwanetse go gakologelwe gore le mororo selekanyo seo sa pula se ka na , ga se gore dimela di tlaa bona metsi ao otlhe .
Mongwe yo o rutegileng mme a na le ditlamelwana tse tsa go tlhatlhoba , ga a ka ke a amogela dilo fela kwa ntle ga go batlisisa bokao jwa tsona jo bo iphitlhileng .
Sediriswa sa 11 : Pegelo mo wotong ka ga diporojeke tsa IDP tse di neetsweng
Go leka go tshela metsi a mantsi ka nako e le nngwe go ka tlhola merwalela e e sa batlegeng mo tshimong le mathata a tsamao ya maotwana .
Mofuta wa bosupi jo bo gorositsweng
Go diragatseng ka tlamelo ?
Go na le dintlha tse di farologaneng tse di tlhokiwang go lebelelwa pele o rekisa mmidi wa gago .
Fa go bonala gore go ka nna mathata ka ntlha ya dikgopa , dikgopana kgotsa ditsenekegi tse di senyang dimela , go tlhokega gore go dirisiwe dintlha tsa bolaodi tse di tlhokiwang .
Taolodisenyi
" Bontsi jwa lona bo tswa mo baithuting ba ba nang le dithata dingwe tse di rileng .
Tiriso ya dibolayamefero morago ga go simolola go mela go laola mefero
Tlamelo ya diterekere le didiriso tsa polase
A ke tlhoka go latela tsweletso ya BABS ?
Ka jalo dikgatlhego tsa mokgatlhotekanyetsi di tla pele .
RBP e tlhomile Letlole la Mahube la Royal Bafokeng Platinum gore e nne la bathapiwa ba BRPM , gore le emisetse la Letlole la Kotula
Phepafatsa dibofelelo go tlhomamisa gore go se nne go jega .
Kemonokeng e nngwe ya madirelo a mmidi-go-ethanolo ka Mokaedimotsamaisi wa Monsanto mo sub Saharan Africa , Kobus Lindeque .
Tiragatso ya IDP e kaela le go tsenyelatsa togamaano le tsenyotirisong ya mafapha a maphata le badiri ba ona ka go latelana ga bona .
Ditokololo tsa mokgatlho ba tsene dithutiso tse di farologaneng jaaka : Dithutiso tsa go uma Mmidi le Disonobolomo mme gape le dithutiso tsa go tlhabolola kgono mo polaseng .
Go roba mmidi ka bonako le go o omisa ka bonako go fitlhela maemo a metsi a le tlase ga 12% go fokotsa go ungwa ga afalatokosini .
Jalo le jalo .
Netefatsa gore o nne le tirotota le botswerere ka tsotlhe tse o di dirang go netefatsa gore o kgone gotlhe mo go siameng jaaka o kgona go kgona go bona thobo ka botlalo jaaka go tshwanetse .
Se se raya gore o tlhole tiro , katiso , lenane , leano , pholisi kgotsa matsapa ka maikaelelo a go fitlhelela tekatekano e e gaisang mo gare ga ditokololo tsa setlhopha sa tekano mmogo le ditokololo dingwe tsa baagi , sekao : basadi le banna batho ba ba tlholegileng mo gae , la ditlhopha tsa basweu ba ba fekeetsang , batho ba ba sa itekanelang , le batho ba ba itekanetseng .
o diragatsa taelo e a e neilweng le maikarabelo ape a mangwe ao a a neilweng ke lekgotla la mmasepala , kgotsa ao a a rwesitsweng ke bathati ba bangwe ba Mmasepala go ya ka Karolwana 59 ya Molao wa Ditsamaiso .
Mme Mdluli o nna mo ntlong ya ngwao e nnye e e agilweng ka seretse le bojang .
Se se bonala bogolo mo porofenseng ya Bokonebophirima foo lenaneo le le ntseng le dira dingwaga tse dintsi .
E ne e akaretsa SANCO ( the South African National Civics Organisation ) , le ANC ( go akaretsa le Mokgatlho wa Bašwa , le Mokgatlho wa Bomme ) le ditlhopha tsa barutabana .
Se rekisi mmidi wa gago ka maikutlo a a go welang ka gore go botoka kgotsa go a kgonegwa fela .
Go bona tsamaiso ya bolaodi ba ditšhelete mo kgwebong ya gago e le pila , tshedimosetso ya ditšhelete e e botlhokwa e tshwanetse go ba teng ka letsatsi le letsatsi .
Maemo a mmu o o rwaleletseng metsi le go nna le petometsi a a tlaa nnang malatsi a supa kgotsa go feta , ka jalo a time mmu le thulaganyo ya thompolofatso ya medi mowa bogolo segolo okosijene .
Dibaketheria tsa mmu le ditshetsana tsa mmu di tshela fela ka matlhagatlhaga mo maemong a a nang le mowa mo bogodimong jwa 150 mm go ya 180 mm jwa mmu .
Tekatekantsho ke thekeniki e e go thusang go lekalekantsha tlhakanyo ya metsi le dikhemikale gore o e dirise ka go e gasetsa .
Bantshadikuno ba rakana le dikgwetlho tse di jaaka tse di latelang :
Nnete ke gore ke ene tona ya ntlha go tsweng 1994 yo a eteleng Letsatsi la Thobo .
Go ka nna botlhale go boeletsa tirego ya tsokotso bonnye makgetlo a mararo .
Lenaneokatiso la rona monongwaga le ntse le tiro e ntsi go feta - go feta dikhoso tse 80 go tswa tshimologong ya Diphalane 2006 go ya 30 Lwetse , 2007 .
Mokopa-tshedimosetso o tshwanetse go tlisa foromo ya go dira boikuelo jwa mo teng ga setheo kgotsa a e romele go Motlhankedi wa Tshedimosetso kwa atereseng ya gagwe , kwa nomoreng ya fekese kgotsa kwa atereseng ya lekwalo la eleketeroniki .
Supa leina , mokgatlho le aterese ya poso ( go tswa mo letlhareng la itshaeno ) .
Sethuso sa go sireletsa peo mo matsatsing a segompieno ke sebipopeo kgotsa tsholo e e tla sireletsang peo go ditsenekegi mo mmung .
motho yoo ga a tlhoke go bo e le moagi wa Aforikaborwa kgotsa monni wa AforikaBorwa
( i ) mokgwa o o dirisiwang wa go sekaseka diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong go netefatsa gore di ka go ya ka fa maemong a bonnye jo bo umakiwang mo go molawana wa 55 ;
Batlhankedi ba Lefapha gantsi ga ba a nonofa sentle go tlamela kemonokeng ya boleng jo bo tlhokegang .
Mo pampiring e , Mphahlele o netefatsa gore " fa nako e ntse e tsamaya , basweu ba tlaa tshwanelwa ke go tswa mo go reng ba kwa godimo go feta ba bangwe mme ba itshwaraganye go nna ba mmu wa seAforika - ka Botho jwa Aforika - fa ba batla go nna maAforika . "
Ke feditse sekolo sa poraemari
Motshetelo ga o a tshwanela go bolokwa nako e telele mme o tshwanetse go lemelelwa mo mmung ka bonako jo bo kgonagalang .
Mofenyi yo o matshwanedi e ntse rre Labious Manoto go tswa Mooifontein yo o ntseng a le tokololo ya lenaneotlhabololo le mo dingwageng tse dintsi . ( Tota ke tokololo ya 1 000 Ton ya 250 Ton Club mme o alogile go tswa mo lenaneong le la rona ) .
Mme mabapi le neo e go tla mefero le majwang a ntlha mo go tshwanetseng go laolwe ka gore ga o batle go senya metsi ka go a naya mefero le majwang .
Batho bangwe ba na le go ka senya nako fa ba le fa pele ga batho .
Fa mmu o le mothulama , merwalela le teng e tlaa oketsega .
Bobedi , ka ntlha ya kgwebo , mongwe le mongwe yo a leng mo kgwebong , le fa e le mong / beng , balaodi kgotsa badiri , ka ntlha ya se ba se dirang , kgotsa se ba sa se direng mme ba tshwanetse go se dira , ba rulaganya poelo ya kgwebo .
Le fa go ntse jalo , mabaka a go tlhoka tekano , ( go tlhoka tuelo kgotsa dithoto mo maineng a bona ) go dira gore go se kgonege gore basadi ba ka bona mosola mo mananeng a .
Temokerasi e e tshwanelegang e tlhotlheletswa ke mekgwa e e gaisang go feta temokerasi ka maatla .
Israel : Israel Motlhabane , mongwe wa bafitlhelelamakgaolakgang wa Molemirui yo a tlhabololang wa ngwaga wa Grain SA .
Dikento di ka rekwa ka dibopego tse di farologaneng go akaretsa diedi , dipaakanyo tse di gatseditsweng , matlakala a a bodisitsweng , bupi jo bo omisitsweng kgotsa dithorwana .
Mo pusong ya paka ya morago ga tlhaolele , baeteledipele ba ba itsegeng tota , ba go ya ka menagano ya ba ba gaeletsweng ba neng ba le mo maemong a a kwa godimo , ba bonwe ba gogelwa dikgotlatshekelong go arabela ditiro tsa bobodu .
Tsweetswee tlatsa patlomaikutlo mme o romele ka poso kgotsa fekese go :
Kgopolo ya rona ke gore , diphetogo mo lefatsheng di ka nna le ditlamorago tse di siameng go tlhabololo ya Aforikaborwa , go sa kgaphelwe kwa thoko matshosetsi a le mmalwa .
Maemo a loapi
Batsholadišere ba Moadimiwa le Moadimi ba solofetsa gore go fitlhela go dirwa tuelo ka botlalo ya lounu , Moadiwa gankitla a rebola dišere dipe ntle le go rebolela batsholadišere mme batsholadišere gankitla ba rekisa kgotsa ba rebola dišere tsa bona mo khamphaning kwa ntle ga mo magareng ga bona ntle le tetla e e kwadilweng pele ya Moadimi .
Re tswelela pele jang ?
12.2 go bula ditšhono tsa puisano le tirisanommogo fa gare ga Kgotla le Kgotla ya Dikgosana , Kgotlakgolo le ditlamo tsa RBN .
Ditiro tse di supang go botoka di tlhagisiwa di kgaogane , mme di tshwanetse tsa golaganngwa sentle le dipholo tse di rulagantsweng go dirisiwa dinomoretshupo .
Netefatsa gore dikopantsho le didikologi tsa dikgaolo tsotlhe di nne le oli mme le gore dibering di tsamaye sentle e bile di tshasitswe kerisi .
Thulaganyo e tshwanetse ya elatlhoko go farologana ga mekgwa ya botsayakarolo le ditso ;
Go ya ka tlhabololo ya dimela re tshwanetse go ela tlhoko gore tshono e ga e gobelelele sukire jaaka yona dÿo tsa loruo e le yosi kgotsa gona gore mabaka a mo Aforikaborwa a tshwantshanngwe le a dinaga tse dingwe tsa hemisefere ya borwa kwa ntle ga tlhaolo .
Diphotlwa ( pods ) , dikutu le matlhare di khurumeditswe ke boboa jo bo boleta jo borokwa kgotsa bokwebu .
Tsela ya go ya go wena yo a nang boitekanelo ba maikutlo e akaretsa go tlhomamisa fa pabalesego ya boitsholelo ya gago e tlhotlheletsa kgatelelo e e sa tlhokegweng .
9.2 Kgotla ya Setso e tla tswelela go tlamela ka ditiro tse di latelang go fitlha Puso ya Bosetšhaba kgotsa Puso ya Porofense e abela Kgotla ya Setso ditiro ka kgotlatheomolao kgotas ka ditsela tse dingwe :
Paka ya 2 : Dikgwedi di le 18 tse di latelang ( Paka e e tswelelang )
Dithoro di tshwanetse go fokotsa diteng sa bongola gore di fitlhelele putso ya sebaeloji .
Kwa Grain SA phetogo e diragetswe ke go tlhoma Rre Victor Mongoato .
Ba tshwanelwa ke go ikutlwa e le beng ba mananeo a .
Netefatsa gore sediriswa sa gago sa go jwala se lekalekantshwe mo setorong ka go bala palo ya ditikologo tsa maotwana ka dimetara tse 100 tsa mela ya go jwalelwa mme o bale gore go tswa peo ya palo kanang kang go netefatsa gore palo ya dimela e nne pila jaaka o solofela .
CBP Thulaganyo e e Totileng Baagi
Boima fa e tshela ( kg )
Di gotsa molelo o o monate mme di pila go apaya le go thuthufatsa ntlo .
Bo tletse dikarbohaiderate mme di naya nonofo e e tsenang mo madi ka boiketlo e e thusang motho go nna le nonofo letsatsti lotlhe .
Tlhaeletsano e e botoka , boikanyego , le go ikoba ga bao ba busang go ne go dira go tlala seatla go aga setšhaba seo se ka rarabololang mathata mmogo le ka kagiso .
O goletse mo polaseng le go tsena sekolo sa dipolase sa selegae go fitlha ka mophato wa boraro ( Kereite 5 ) .
Se , se tshwanetse go tlhaloganngwa sentle ke baagi le maloko a dikomiti a diwoto ka go tshwana .
Batsamaisatiro
Dipaakanyo tse di jang madi a mantsi , go fela pele ga nako ga dikgaolo le tatlhego ya nako e e leng botlhokwa ya go roba mo masimong go ka fokotswa fa sediriswa sa thobo se tlamelwa e bile se setelwa ka tshwanelo .
Bakatisi ba ba ne ba tseelwa tsia tshwaelo e ba e dirileng :
Ditlolelamatlhare le megare ya metšhalo mo mmiding - ditlolelamatlhare tse di nang megare ya metšhalo mo mmiding di ka tswa mo mmiding go ela mo koronnyeng , di ntse di tsweletsa megare ya metšhalo mo mmiding .
Dintlha tsa khoso
Fa tsa selemo di butswa , jk . mmidi le disonobolomo , tsa mariga di jwalwa mo gare ga di meralo .
Mo dikgaolong tse dintsi mo Afrikaborwa maemo a a atlanegisiwang tlwaetsweng a setse a dirisitswe mo nakong e telele mme gape le go tswa mo maemong a a rileng go lokela kotlo e e tlhokegwang go bona kumo e e lekwang jaaka go tlhokegwa .
Mmaraka wa bodiri o o tsibogelang ditšhono tsa ikonomi go feta .
1.1 Kantoro ya sebueledi
1.1 Yuniti ya Botsayakarolo jwa Baagi kwa Ofising ya Sepikara e kokoanya lenanetema ka Pegelo e e Tlhomamisitsweng ya Semmuso e le ya Dikomiti tsa Diwoto .
Mo dikgweding di le mmalwa tse di latelang , baagi go ralala naga ba tla itemogela ditirelo tse di botoka jaaka bommasepala ba semeletse go tokafatsa tiragatso ya bona .
16.1 Moloko otlhe a Kgotlakgolo a ka fa tlase ga mekgwa ya boitshwaro e e laolang boitshwaro jwa bone fa ba le kwa ntle ga Kgotlakgolo ;
( d ) tlhokomelwa ka fa ditlhokegong tse di itlhaotseng tsa bana , go akaretsa neelano ka-
Letlha le lefelo ( tiriso 16-18 Moranang - mafelo a beke )
Dirisa porogorama ya kabelano ya lefatshe go tlhama ditšhono tsa go tlhabolola bahumanegi .
Mefutafuta e j ga e gatelele fela go tshela ga rona , fela e tlhagisa gape mefuta ya ditshono mo lewatleng , metsi a a foreše le diphologolo tsa mo lefatsheng , dimela le ditshedi tse dinnye tse di ka dirisediwang patlisiso ya saense kgotsa di dirisetswa kgwebo .
Sesupetso sa tiriso ya madi se ka kwalwa mo bukeng e e tshwanetseng tiro e o e dirang mme go botoka go e dirisa ka e na le ditshupetso .
Ka batho bangwe le bangwe ba ka nna le dikakanyo tse di farologaneng , dikgopolo le / kgotsa dikgatlhego , se , se batlha tsamaiso e e kelotlhoko .
Ponelopele , maikaelelo , ditogamaano , diporojeke tse di Lotaneng tsa Tlhabololo
go tlhagisa mokgwa o mošwa mo thebolelong ya ditirelo o o bayang batho mo bogareng jwa dithulaganyo le go rebola ditirelo
" Ga go temokerasi ya sepolotiki e e ka tlholang kgotsa ya atlega fa bontsi ba batho ba rona ba tswelela go nna mo bohumeng , ntle le lefatshe , ntle le ditsholofetso tsa botshelo jo bo botoka .
( 4 ) Mofuta wa maemo a bobedi a phaposo ya kgetse mo tshekong o akaretsa-
Ka lebaka leo go dirilwe motseletsele wa ditiro tsa kgolaganyo le didiriswa di tlhamilwe , di tlhagisiwa mo Karolong ya 6.4 ya kaelo e .
Ke tsene dithutiso tsa go jwala merogo tse di ne di rutwa ke Lefapha la Bolemirui .
Fa go sa botsolotswa beng botlhe le ditlhokego tsa bona di sa tlhatlhojwa kwa tshimologong ya porojeke , porojeke e mo matshosetsing a go ka palelwa .
Mphahlele o supa dikgoreletsi di le mmalwa mo go se a se bitsang ' mekgatlho ya boagisani ya maAforika ya bomotsesetoropo ' mo Aforikaborwa , tse di jaaka- dikarogano tsa sepolotiki le khumanego .
Malwetse a mararo , Setlelerotinia sa tshwabo , pôlôlotlhakagare le pôlôseako , a ka lemogwa mo tshimong .
Tekanyetsokabo ke leano le le bontshang gore go nnile le letseno le le kae e bile le dirisitswe jang mo nakong e neng e beetswe .
Repisa kopi ya oli le go e tlosa mo setlhatswamoweng .
Go a kgatlhisa go bona gore ka kakaretso re kgatlhanong le tiriso ya mmidi o mohibidu .
Ke godile ke ntse ke mo thusa go jwala mme gape le go nosetsa ( ka go rwalela metsi ) letsatsi le lengwe le le lengwe morago ga sekolo .
Leano gape le tshwanetse go tlhokomela marara a bana ba ba sa kgoneng go tsena mo kgwebong ya polase .
Mametlelelo 1 ya Melawana ya BABS e tlhagisa dituelo tse di beilweng , tse di sa busiweng .
Fa gongwe tse di latelang di ka go tlhotlheletsa go itekantsha :
Ka jalo di tshwanetse go kgaratlhela go diragatsa taolelo ya botlalo e e tshitshinngwang ke Karolo ya 17 ya Pusoselegae : Molao wa Mekgwa ya Mmasepala ya 2000 le go batla kamego mo :
Bophitshwa : 20% - 40% ya pula ya palogare / tlwaelo .
O tshitsinya dithitokgang tsa dikolo , dikholetšhe le thuto ya bagolo , tse di jaaka bomorafe ; kopano ya ditsontsi le itharabologelo ya bosetšhaba .
Le gale go tlhokomelwe gore , morago ga go dirisa telaifosofeite go tsenelela kwa Amerika , mefuta mengwe ya mefero e e thatafaditsweng e nnile mathata morago ga dingwaga tse 8 go ya tse 12 .
Baamegi botlhe mo taolong ya Botsayakarolo jwa selegae ba tshwanetse go nna le kitso ya motheo ya pusoselegae , maikaelelo a yona , maitlhomo a yona le botsayakarolo sa yona le tiro ya yona .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Go tloga fao , Palamente e amogetse Molaotheo wa Rephaboliki ya Aforikaborwa ka 1996 mme ya fetisa melao e e fetang sekete e mengwe !
Maikaelelo ke go :
Mokgwa wa tlhopho le ona o ikaegile thata ka bokgoni jwa terekere le didiriso tse o nang natso tse di hirilweng ke montshakuno mongwe ka bongwe .
Bo tlisetswa mo mmiding ke mothuthuntshwane o o mokobo .
Letlhomeso la Pholisi ya Bosetšhaba la Tlhomo la Botsayakarolo sa Setšhaba la 2005 , tsb 4-5
Setshwantsho sa 1 : Molokololo o o tseneletseng wa maemo a kotlo mo mmung o tshwanetse go dirwa ka heketara le heketara .
Go tsaya dintlha ka khomphiuthara
4.3 Go tlhoma dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiragatso
( 2 ) Leloko lengwe le lengwe la Kabinete le le umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , le na le maikarabelo a go neelana ka didiriswa le ditirelo mo mafapheng a bona ka go farologana jaaka ba dumalane , go kgontsha Lefelo la Bosiamisi la Ngwana go dira sentle .
Re laela gore o tlhabele diruiwa tsa gago go thibela malwetse a a itsegeng otlhe .
" Diporojeke tse di mo dikgatong tse di farologaneng go tloga ka thulaganyo go ya go tsenyo tirisong fa dikgato tse dingwe tsona di setse di konoseditswe . "
Mathata a maikutlo - dikgatelelo ka nako e telele le ntwa mo bophelong ba gago di ka tlisetsa mathata a maikutlo jaaka tshotlegomowa ( maikutlo a khutsafalo le pelontsho ka nako yotlhe ) mme go ka tlisetsa maikutlo a boipolao .
Batsayakarolo ba dira ditiro ka ditlhopha mme ba bega diphitlhelelo tsa bona go borulaganyi .
Athikele e kwadilwe ke Ian Househam , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA , Kokstad .
Morago ga matsatsi a a ka nnang 35 , go ne go bonala mefero e mentshwa e e simololang go tlhoga , tota majang a mefuta ya maragomagolo le selekangwetsi .
Go farologana le ba bangwe go kaya boitlhamedi jwa batho jo bo tlisang botshwanaesi , go go ka siamelang tlhakanelo ya dilo .
A o dirile lenaane la maikarabelo a photefolio ( kgotsa makala a a kgethegileng a tiro ) gore a buisanelwe le komiti ya woto ?
Direferene tse dikgolo tsa tiisetso e , tse di kwadilweng ka 1983 ke : setšhaba se se tshwaragantsweng le ntlha ya gore Mothomontsho ke sedirwa sa sekoloniale , ka thulaganyo ya bontsi e dirwa ke setlhopha sa ba ba botlana , mabapi le go tsweletsa le go tlhabolola dikwalo tsa setšhaba .
tlhalosa ditirotshegetso mo teng ga setlhopha se se tlhophilweng sa porojeke
Motsoko .
Paakanyo ya mmu e e bokoa e tlaa jela montshadikuno madi a mantsi le go tlhoka go mo netefaletsa dijalo tse di latelang .
Fa o fitlhela phoso o ka boela go makwalo a nnete ( go thusa thata fa o a rulagantse ka mokgwa wa go latelana ) .
R30 ka ura kgotsa bontlhanngwe jwa yone , kwantle ga ura ya ntlha , e tlhoka go duelelwa go batla rekoto le go baakanngwa ga yone
Akanya ka dintlha tsa mang , eng , leng le kae tsa maano a gago gore morutisis a kgone go go thusa go a agela .
Diwoto 7-9 : Metswedi ya metsi e e dirang sentle ya tiriso mo malapeng le temong
Patlisiso ya motheo kwa ntle ga maikaelelo a kgwebo
Dithulaganyo tsa botlhokwa
Dikomiti tsa Diwoto di ka dirisa ditogamaano tse di farologaneng go arabela ditlhokego tsa baagi .
Thulaganyo e tshwanetse le go supa mola-wa-go-laola e le mola o o sa kgaolwang wa thata o o tswelelang go tsweng kwa magodimong a thulaganyo go fitlhela kwa tlasetlase mme o tshwanetse go supa gore ke mang yo a begang go mang .
Pele ga o dumalana go nna le seabe mo patlisisong eno o tshwanetse go tlhaloganya ka botlalo se se tlileng go diragala le go kgotsofalela mekgwatsamaiso ya patlisiso .
1.2 " Komiti " e raya komiti epe fela ya photefolio ya Kgotlakgolo kgotsa Komiti epe fela e nngwe e e ka tlhomiwang ke Kgotlakgolo ;
Go dumelwa gore dikgogometso tse di botlhokwa go mowafatsa mmugodimo mme gape le go tseneletsa metsi mo mmung .
Kgaolo e kgolo ya kumo ya gago ya mmidi e tlaa robiwa fa e omile mme e siametse go bolokwa kgotsa go silwa go nna boupi kgotsa go fepha diruiwa jaaka go tlhokiwa .
Gatelela botlhokwa jwa go reetsa , go nna o ntse o tlhola motho yo o mo reeditseng gore a se o se utlwileng se nepagetse le diketso tsa mmele tse batsayakarolo ba di dirileng fa ba ne ba go reeditse le ka mokgwa o di nnileng le seabe ka teng mo maemong a theetso e e siameng .
Go nna tokololo ya setlhophathutano go raya gape go fitlhelela dikhosokatiso tse dintsi tse di tlhagisiwang ke Grain SA ngwaga otlhe .
KGAOLO 3 : MELAO
Go boeletsa kakanyo ya ga Mphahlele borathuto ba le mmalwa ba tshitsintse gore kharikhulamo ya materiki e ntšhwafatswe gotlhelele .
Go batsamaisi e kaya go neela thata ya bona go ba bangwe gore ba tle ba dire ka go ikemela go tsa mo motsamaising , fela maikarabelo fa go na le mathata a nna a motsamaisi .
Netefatsa gore o inšorilwe ka tšhelete e e nepagetseng ;
O ithutileng mo setlheng se se fetileng ?
Mo setlamong sa puso yono ke motho yo e leng tlhogo ya setlamo kgotsa yo e leng moemedi wa tlhogo ya setlamo .
PMS ya mmasepala e tshwanetse ya akaretsa dintlha tse di supilweng ke khansele jaaka di tsamaelana ka tlhamalalo le diKPA tsa mmasepala wa bona .
Ga re na masimo a magolo a re ka a dirisang mme ga re na madi a re ka a dirisang go reka ditokelelo jaaka go tshwanetse .
5.2 Tokololo e e umakilweng mo athikele 5.1.1 , 5.1.2 , 5.1.3 le 5.1.4 , e tlaa nna le botokololo jwa Grain SA mo botokololong jwa setlhopha se le sengwe fela jaaka go umakiwa mo athikele 5.1 .
Dintlha di le dintsi di ama moloiso wa dikotla mo metshetelong .
1 Itshupo
Go tlhola ditiro ke ntlha ya botlhokwa kwa Kapa Botlhaba
Bolaya ditwatsi mo difaatukung , disepontšheng le dikiripotong ka sebolayatwatsi le go di anega kwa letsatsing , mo go thusang go bolaya megare .
Se , se tshitshinya gore dikomiti tsa diwoto di ka nna maatla fa di ka amana ka tlhamalalo le yuniti ya tsamaiso e e seng mo bogareng ya mmasepala .
Sekao : fa o jwala mmidi o o kgonang Roundup go botlhokwa go otara mefuta ya Roundup e o tlaa e dirisang fa o gasa dikhemikale .
Gantsi , fa o simolola go jwala bokana bo bo leng tlase ga palo ya kgono ya tshimo ya gago jaaka o supetswe o ka se kgone go tsweletsa bokana ba kumo go kgona bokana bo bo ka kgonwang ka kgaolo ya nako e khutshwane ya sediko sa go uma e e dirisiwang .
Ka go oketsega ga bokgaraga ba sebipo mo godimo ga mmu , go nna botoka go thibela mefero ya selemo go simolola go tlhoga le go mela .
Ka nako e le nngwe , dipuso tsa bokoloniale di ne tsa susumetsa mekgwa ya bona ya botshelo mo bathong ba legae , mme ba e jaaka mokgwa o o bopang motho le tlhabologo .
Boloka metsi a a babalesegileng mo seduting se se phepa , se se khurumetsweng , go eletsega fa e ka nna setsidifatsi .
Pôlôseako ke bothata jo bo kgethegileng mo masimong a ntshodikuno ya peo gonne peo e e ntshitsweng mo ditlhogong tse di tshwaetsegileng e ka tswa e fokoditse tlhogô mme setlelerotinia se se ntshitsweng mo ditlhogong tse di tshwaetsegileng se tla kgotlela mantshapeo , le go ama ditiro tsa phepafatso le neelosetifikeiti .
Foreisetata
Mo athikeleng e e fetileng " Go tsaya sekao sa mmu " re ne ra tlotla ka lenaneo la go tsaya sekao sa mmu mme le go romela sekao se se phuthesweng e bile se kwaletswe sentle go laboratori e o e tlhophileng .
O se ke wa kgatsha mo bosigong mo lebelong la phefo le le bonya kgotsa ka lotlatlana ka loapi lo lo apogileng lo lo didimetseng gonne go na le riseke ya go kgatsha fa thoko ga fa o go kobileng .
A re ipotse potso e - ' Nna nka dira eng go tokafatsa lefatshe la rona ? ' Potso ena e ka botswa ke :
Ke ka moo Bantu Biko a ne a bua ka Tlhagafalo ya Bantsho le keletso ya botho ba nnete , a gatelela gore Bophirima bo ka ne bo file lefatshe tebogo ya bodirelo le ya sesole , mme fela molemo bogolo o sa ntse o tlaa tswa mo Afrika- o neela lefatshe sefatlhego sa botho .
Tsaya ditsibogo ka nako ya tsenelo ya botlhe .
Fa go le botlhokwa go rema ditlhare , e ka nna go gotsa molelo kgotsa go aga matlo , tsaya tsia go jwala tse dingwe go busetsa tse o di remileng .
O tlhoka dimela tse kana kang tsa soya mo heketareng go bona kumo e e siameng ?
Halala , Balemirui ba Grain SA !
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Ntlo e tlhomilwe mo kgaolong e Rejisetara ya Motseseteropo e iseng e bulwe teng .
2 . Batsamaisi ba khansele ba amogela dipegelo go tswa kwa Yuniting ya Botsayakarolo jwa Baagi go dira tiro ya botsamaisi kgotsa gore ba e sekaseke pele e tlhagisetswa komiti-khuduthamaga kgotsa komiti-khuduthamaga ya meyara gore e tseye ditshwetso tsa sepolotiki .
Letlhathobo le le gaisang la dijwalo tsa gago
Go nna borona go dumelanwe ntle le go re rerisa .
Go bona kgono e e siameng go laelwa go dirisa sebolayamefero fa go le metsinyana fa phefo e sa foke go go senyetsa go gasa ga sebolayamefero .
Kgotlelelo ya esete .
Naga e e tlhabologang e itebaganya le motlhodi wa bohuma le go tlhoka tekatekano .
Sekao :
Ke kgona go laola didiriswa tsa me tse di leng mo polaseng botoka fela ka bonna ka gore ke kgonne dithutiso tse .
Karolo e e umang ( tiro e e tlisang tšhelete )
Karolo 2.3.2 ya lokwalo lwa mabudusatsela lwa 1998 le tlhalosa gore go tsweletswa ga temokerasi ya selegae go tshwanetse go tsewe jaaka seabe se segolo sa puso nngwe le nngwe ya mmasepala .
Dira lenaane la diporojeke tseo di leng teng mmogo le batlamedi ka ditirelo ba ba tla akarediwang .
Kgololo ya ngwana ka beili
TIRO 1 Neela lenaane la diKPI tse di rulagantsweng ke Tona ya Dipusoselegae le Diporofense .
Fa o sa itse ka bonako o tshwanetse go kopa thuso kwa ngakeng fa diruiwa tsa gago di sa tswelele jaaka go tlwaetswe .
Ka tlwaelo nako e sengwa ke molaodi o o sa kgoneng go gobelela tiro - tlogela - nte yo mongwe a dire tiro .
diragatse tsamaiso ya tiragatso e e mo mananeong a a lotaganeng a tlhabololo
Jenny Mathews , modulasetilo wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
5.3 E kaiwa e na le bolwetse jwa tlhaloganyo ;
Morero : Botho jwa Seaforika & Setso
Fa palo ya dinotshe e le kwa tlase mo masimong a disonobolomo ka nako ya go thuntsha dithunya go ka tlisa phokotso ya kumo e e ka nnang 25% .
Go na le naga e kgolo go balemirui ba bantsi ba ba tshwanang le ba tota mo dikgaolong tsa Mpumalanga , KwaZulu-Natal le Kapabotlhaba ; ka thuso e nnye le tshegetso go tswelela , go ka nna ba bantsi ba ba tshwanang le Mme Mdluli .
Palamente e ya ditšhembara di le tharo ya 1985 e ne e na le ditšhembara tsa basweu , bammala le maintia mme ba ntshitse bantsho .
Go batlega eng gore kgwebo e tshwanelegele go thusiwa ke GEP ?
Tsaya gore e tla nna R50 000 mo wotong nngwe le nngwe
Kotlo yotlhe ya kgomo ya gago e ka nna mo tikologong ya R400 ka kgwedi fa o e balela .
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
( c ) maemo a thuto , bokgoni jwa go kgona go tlhaloganya le mabaka a ka fa gae le a tikologo ;
Jaanong ?
Yona e akaretsa tse di latelang :
dirisana le ofisi ya Sepikara go tlhomamisa letlha le le maleba go ka tsenela kopano ka lona gore go tlhophiwe komiti ya woto ;
Pele sejalo se jalwa mo tshimong e e rileng nngwe le nngwe , go botlhokwa go tsaya sekaommu go tlhomamisa gore ke menontsha efe e e ka tshelwang go bona dijalo tse dintle .
Lenaneo la gago la go laola mefero le botlhokwa thata ka le tla ama go mela ga dimela tsa mmidi tsa gago tota le palo ya dipidi tse di tla bonalwang mo diakong mme thobo ya gago yotlhe e ka busetswa morago fa o sa laole tlhogo ya mefero ka setlha sotlhe .
Lwantsha kgogolego ya mmugodimo ka go dirisa go se suge mmu
Loeto la rona la bone le tlaa re isa gaufi le go lebelela gore o laola maemo a bokana ba kgatelelo jang...ee , kgatelelo e ka laolwa !
( iii ) Dikitsiso tsa semmuso tse di dirwang ke Motlatsa-Modulasetulo ;
Dipeeletsommogo tse di tlhotlhwatlase ka gonne o kgona go beeletsa dilekano tse di nnye tsa madi mme se se dira gore go kgonegale gore batho ba bantsi ba beeletse bonolo mo dithotong tsa motheo tse ba neng ba ka se di kgone , jaaka dišere tsa JSE Ltd .
Khoso ya Tlamelo ya badiri ba polase
Morago ga sekolo , go tloga 1985 - 1989 , o ne a direla Senwes mo polaseng mo sedikeng sa Strekstroom , .
TLHALOSO LE GO TSENYA TIRISONG
1.6 Komiti ya Photefolio ya Temothuo le Tikologo
Koos o belegwe kwa Paul Roux mo polaseng ya ga Julius Bobbert .
Dingwaga di le thataro pele ga go phatlhaladiwa ga athikele e , dikhuduego tsa Sowetso di ne di diragetse moo tota go neng go bonagala gore " tlhaloganyo e ne e gana go kampelwa " , fa bana ba sekolo ba ne ba ipelaetsa kgatlhanong le go rutiwa ka Seaforikanse .
Se ga se akaretse peelothoko ya R705 dimilione le R312 dimilione tsa paakanyo le kago ya ditsela mo porofenseng e leng tse di tlamelwang ka matlole ke Komitithulaganyo ya Mafaratlhatlha ya ga Moporesitente kgotsa Presidential Infrastructure Coordinating Committee ( PICC ) ka fa tlase ga Thulaganyo ya Diporojeke tsa Togamaano tsa Mafaratlhatlha kgotsa Strategic Infrastructure Projects Programme 4 ( SIP 4 ) .
Ntlokokoano Bosetshaba e na le Maloko ( MPs ) a le 400 a Palamente a a tlhophilweng .
Dingwe tsa ditsela tse ka tsona di nnang le seabe :
Athikele 5 Kaelo ya botsadi le bokgoni bo bo tsweletswang ba ngwana Puso e tshwanetse go tlotla ditshiamelo le maikarabelo a batsadi le balosika a go tlamelana ka kaelo go ngwana .
Ke yona ntlha e e e dirang gore mogasatšhefu ka segasatšhefu sa mokwatla a tshwanetseng go tlhokomela kwa phefo e fokelang teng mme o tshwanetse go leka go gasa tšhefu a ntse a tsamaela kwa phefo e tswang teng gore mowatšhefu e tloge mo a gasang teng .
Tlhalosa tiro ya ditokolol tsa Komiti ya Woto le bagi bangwe mo go CBP .
Gajaana Boy o dira temothuo mo lefatsheng la 545 ha le a le hirileng mo pusong mme gape o hirile 300 ha ya mmu wa temo o o siameng mo baleming ba baagisani .
TT e ka thusa go boloka ditshenyegelo tsa tirisometšhine .
7.3 go tlhomamisa gore maloko a Kgotlakgolo a itse melao yotlhe le molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao o o amanang kgotsa o o amang RBN le go begela dikopano dipe tsa Kgotlakgolo ka matswela le diphelelo tsa yone ;
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go neelana ka tekanyetso ya dingwaga mo foromong e e diretsweng seo , mmogo le dikwalwa dingwe le dingwe tse di tsamaisanang le tsona , kwa go magiseterata yo o dirang dipatlisiso pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae di dirisiwa jaaka ditswaki tse di botlhokwa ke diintaseteri tse dintsi tse di farologaneng .
Ketapele ya CBPa supa gore go botlhokwa gore pusoselegae e tlhabolole dilo ka tsela e e botlhokwa e e supang maikaelelo le botlhokwa jwa togamaano .
Jalo go re gorogisa mo bobobeng ba kadimo . . .
Mmu le tlelaemete tse di siametseng ntshodikuno ya mmidi
Tlhama lenaane le lešwa la phasalatso o tsenya le diaterese tsa dii-meili mme o le bee .
O tshwanetse go netefatsa gore motlhankedi wa sepodisi o na le dintlha tsa gago gore a ikgolaganye le wena ka dinako tsotlhe , ka jalo leka go nna le nomoro e e tshwanang ya mogala ka nako yotlhe ya thulaganyo ya bosiamisi jwa bosenyi .
Mmopo o na le tlhale e ntsi , o naya dibitamini tsa thulaganyo ya B tse di leng tsa B1 , B5 le diasete tsa foliki , mme o na le bokana ba diporoteine bo bo bonalang ( e ka nna digeramo tse 5 - 6 ka kapo ) .
( b ) ka " Criminal Procedure Act " , fa go fitlhelwa gore motho yo ke mogolo , kwa ntle ga fa go diragadiwa molawana wa 4 ( 2 ) .
Letla montshakuno go simolola ka se a nang naso - go simolola ka bonnye mo tshimong e nnye go babalesegile ( Gakologelwa gore motho yo o batlang go dirisa lefdatshe le gagwe o ntse a tshelatshelaka lotseno lo a nang nalo go fitlha gajaana .
( f ) Setifikheiti sa tetlelelo sa semmuso se se umakiwang mo temaneng ya ( e ) , se dira sebaka sa paka e e fitlhelelang mo dingwageng di le nne go tloga ka letlha la tetlelelo ya semmuso .
Inšorense ya diterekere le didiriso ?
Tshalomorago
Tshwetso ya gagwe e tlaabo e ikaegile ka molao , peomolao le metheo ya semolao .
( iv ) go na le mabaka mangwe a a dirang gore ngwana a bone thuso ya kalafi .
motsoko , seneife , peipi )
Mmasepala o matlafatsa bakhanselara ba diwoto le dikomiti tsa diwoto go etleetsa togamaano e e tla letlang komiti nngwe le nngwe go tlhola thomo ya nako ya bona ya go nna mo kantorong .
Ka nako ya go bopa makape : dibokwana tse di ka nnang 43 go fitlhela 57 mo dimeleng tse di ka nnang 10 .
Ga se go ineela fela gotlhegotlhe jalo . "
Maloko a Komiti ya Woto a tshwanetse go emelwa ka bophara ke maphata a a farologaneng a baagi ( basadi , baša , baagi ba ba kgaphetsweng kwa thoko , jljl ) .
Ka nako ya thobo ya garase ya 2010 , ene gape e le tshimologo ya dipula tsa selemo .
Dipholo
KA MATHERIALE WA GO ITHUTA LE MEKGWA YA GO KATISA
Togamaano e e totileng-baagi ( CBP ) ke mofuta wa togamaano e e tshwaraganetsweng e e akanyeditsweng go tlhabolola tiragatso ya baagi le go golaganya le Thulaganyo ya Tlhabololo e e Lomagantsweng ( IDP ) .
Go dirisa nako e dikudubele di fofang ka teng go ka dirisiwa ka go di thaisa ka diferomone tse di rileng go di gogela mo dithaisong tse di setilweng ka bosigo .
Mmidi o o neng o tlhagoletswe mofero malatsi a a ka nnang 34 morago ga jalo kgotsa go fitlha kgatong ya matlhare a 6 - 8 ( 8 - 10 ya dintlhana tsa matlhare ) o ntse le tatlhegelo ya thobo ya 0-5% mo maemong a kgatelelo e e bokete ya mofero .
Boteng le go feta gonne motho o belaela gore , ba le mmalwanyana ba rona ba lemoga se , kgotsa ba ka tlhaloganya gore ba ka falola jang kotsi e e fitlhegileng .
TsweeTsweetswee mpolelela leina , bong & dingwaga tsa bogolo tsa maloko a lelapa la gaeno ?
A o sekasekile letlha la kopano gore o rulaganye leano la ngwaga la ditiro ? ( Bona kgato 14 ka thadiso ya gore o ka dira jang leano la gago la ngwaga . )
Fa go ntse jalo o tla balela gore o tlhoka go lokela khemikale e kanang kang mo tankeng go gasetsa diheketara tse tlhano .
4.2.5.5 Dilo tse di ka nnang tsa se ka tsa dirwa go ya ka pholisi le tse di sa batliweng ke pholisi
Aforikaborwa e tlhoka go lootsa itshimololelo ya yona mme e tswelele go tsaya karolo mo ketleetsong ya saense le thekenoloji mo lefatsheng .
Fa basimolodi le ba ba ba latelang ba ntse ba gola , go sutisa tiro e e tshwanetsweng go dirwa mo polaseng ke yona ntlha e e leng botoka .
Tlaleletso e e kwa godimo ya katlego
Kwa ntle ga go itse seemo sa mmu , ga re kitla re kgona go balela mofuta le selekano sa monontsha o o batlegang go ntsha dijalo .
Go botlhokwa thata go lokolola boyotlhe ba puseletso ba dijwalwa tsotlhe tse di dirisiwang mo lenaneong la thefosano la dijwalwa ka mmidi e le sejwalwa sa go simolola go tswelela dingwaga tse tharo go ya tse tlhano go netefatsa gore lenaneo le naya puseletso ka nako .
4.6 THULAGANYO LE TLAMELO KA MATLO
Bantshakunopotlana ( ba ba lemang 10ha le go ntsha go fitlha ditono tse 250 ) .
Karolo ya 1 : Maitemogelo morago ga Ditlhopho tsa Pusoselegae tsa 2000
Gantsi go feta re itumela go lebaleba fela gore motšhene o sa siame kgotsa sediriswa se sa dira ka matlho a a lebelelang mme a sa bone mme ga re lebelele go tsenelela go tlhokomela gore dilo tse dinnye di sa siame gore re kgone go bona mathata ka ntlha ya go fela kgotsa ya go senyega ga sengwe se se leng botlhokwa pele se robega , jaaka mapanta le dibering tse di ka tlhokang gore go lokelwe tse dintshwa .
Athikele 14 Kgololosego ya kakanyo , segakolodi le bodumedi...Bana ba na le tshiamelo ya go akanya le go dumela seo ba se ratang le go diragatsa ditumelo tsa bona , fa fela ba sa thibele ope go itumelela ditshiamelo tsa bona .
Go tlaleletsa , fa komiti ya gago e sa bone pegelo ya ka gale ka ga tiragatso go tswa kwa khanseleng , o itsise ra ( ma ) motse gore komiti ya woto ya gago e solofela tse di botoka go tswa mo pusoselegaeng e e tlhophilweng ka temokerasi .
Mo faeleng e o lokela foromo ya kopo , konteraka ya go thapiwa , khopi ya bukana ya bophelo , le makwalo a mangwe a a ka tlhokiwang jaaka dikhopi tsa disetifikeiti , makwalo a go tsaya nako ya boikhutso , makwalo a go kgalemelwa , jalo le jalo .
Komiti ya woto e tshwanetse go amogela maemo a a rileng ntlha ya tshwetso ka ditheo tsa baagi .
Netefatsa gape gore o minolosa le metsi a a phepa mangwe le mangwe a go tsokotsa tanka pele ga go e boloka go efoga tshenyego e e ka tlholwang ka go gatsela a metsi ka fa teng .
Maikaelelo a togamaano ya mmasepala a tlhoka go tlhamiwa le go amogelwa gore go rerisanwe le baagi .
trap : Lenaneotlhabololo la Balemirui
Mo Afrikan Affirmation e , Es'kia Mphahlele o tlhalosa renesanse ka mokgwa wa poko , e e leng setlhoa sa ditiragalo di le mmalwa - " kitso e e kokoantsweng " - e e ka sekeng ya tlhola e bipiwa mme " e thunya e nna dipone tse di kganyang , tse di pakaselang " .
Seetebosigo
Fela le gale , ka ntlha ya koketsego e e tshosang ya ditshenyegelo tsa ditsenngwateng , kgonagalo ya ditlhotlhwa tsa dijo tse di kwa tlase e sala go nna toro .
KGAOLO 5
Nako : Diura di le 3
Phisegelo ya tlhwatlhwa ya lefatshe le mawatle a a ka fa tlase ga tshireletsego ( e ga jaana e leng bokana ka 7.9 dimilione tsa diheketara tsa lefatshe , 848 tsa a mola wa lewatle le 4172 dikilometara tsa lewatle di sireleditswe ) .
Ke dijalo dife tse o rulaganyetsang go di jala mo setlheng sa selemo se se latelang ?
Kalaka e tlhokiwa go gasiwa pele ga nako ya go jwala mo masimong .
7.4 go tlogela maemo a go nna Kgosi , kgotsa Kgosana , kgotsa Mmusi wa Nakwana ;
Tsibogo e e siameng go netefatsa tekano ya bong e ka raya gore dikgato tse di kgethegileng di tlhoka go tsewa .
A polase e tlaa bo e le yona fela motswedi wa lotseno ?
16.3.13 go romelela Kgotlakgolo pego ngwaga le ngwaga ya go nna le seabe ga Makgotla mo mererong ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Setlhopha sa Tiro sa Bosetšhaba se nnile le seabe mo go tlhameng le go aga mojulo o .
7.1 Kgotlakgolo e abela RBA dithata tsa yone tsamaiso ya RBN le go di abela badiri ba bangwe ba mo setlamong .
Modulasetulo wa Komiti ya Bookamedi le Mananeo kgotas fa a seyo Motlatsi wa gagwe o tla :
- Ditlhagiso tse di amanang le tse di fa godimo
Fa o tlhophile tsela ya go ipereka , jaaka mo go tsamaiseng kgwebo ya temothuo , kgwebo e tshwanetse go atlega sematlole .
Thebolo e e tokafetseng ya ditirelo e botlhokwa mo katlegong ya isago ya ikonomi le tlhabololo ya loago ya naga .
Fa o kgonne go reka yunite e e gogiwang , se se na le mosola o mogolonyana go na le yunite e e gokelelwang ya ntlhatharo .
Go jang ka modiro wa gago wa go rekisa ?
Kwa mmarakeng " tekotekanyo " go tlhoma tlhotlhwa go diragala gare ga barekisi le bareki gore go bo go dumelane gore tlhotlhwa e tla nna bokana kang - tlhotlhwa e mo maemong a go lekalekana .
Dintlhabotlhokwa tsa digasetsa - boleng ba metsi le dinosele
Seno se emela tshedimosetso e e amang setšhaba ( leba karolo 4.4 . fa tlase ) .
Sekao : Matlakala a olelwa ga kae ?
Dithendara tse di neng tsa abelwa ditlamo dingwe
E phasaladitswe mo bukeng : Es'kia Continued - ngatana ya dikwalwa tsa ga Es'kia Mphahlele .
Kgethololo ke maitsholo a a nang le tshwaro e e sa siamang ya motho kgotsa setlhopha , e e ikaegileng ka itshupo ya setlhopha gape e akaretsa kganelo ya tshwanelo ya motho mo tswelopeleng .
Se se raya gore go tshela llaeme go akaretsa ditshenyegelo tsa llaeme , gammogo le tshenyegelo ya thoro le tsenyeletso , se se dirang tiro ya go tshela llaeme mo balemiruing ba ba kobodikhutshwane , gammogo le balemirui ba ba nnang kwa magaeng , go nna tlhotlhwa godimo thata .
Diporojeke di tshwanetse tsa nna le kgolagano e e tlhamaletseng le merero ya ditlapelele maitlhomo a a supilweng mo tiragatsong ya togamaano .
Sekale se se siameng go ketefatsa ditlhopha tsa dipeo e ka rekwa ka tlhotlwa e e leng tlase ga R100 kwa mabenkeleng a a rekisang didiriswa tsa mo boapeelong .
16.7.5.1 go dirisa puo e e seng maleba , e e lapisang le e e sa tshwanelang ;
O weditse materiki wa gagwe ka 2003 kwa Sekolosegolong sa Paul Erusmus mme a swetsa go ya go dira mmogo le rraagwe kwa polaseng .
batlhokomedi mo mafelong a go phaka dikoloi
MORAGO GA PETELELO
Bakana ba kgaolo ka dimetara ka go dirisa 85%
Maemo a pH a mmu a ka kgona go tlhotlheletsa go nna teng ga sebolayamefero .
Setšhaba se ka tsaya karolo jang mo Palamenteng ?
17 . Go bontsha motho mongwe dirwe tsa thobalano , phatlha ya marago kgotsa matsele a mosadi ( " go bontsha dirwe tsa thobalano tsa monna " ) , jaaka go umakiwa mo go molawana wa 9 kgotsa wa 22 wa Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act , 2007 .
Dipuisano le batho ka bongwe kgotsa ditlhopha tse di dirang
Letsatsi la balemirui
Go sekaseka thulaganyo
49 . ( 1 ) ( a ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso , go ya ka temana ya ( b ) , a ka dira taelo ya gore kgetse e faposiwe mo tshekong go ya ka molawana wa 52 ( 5 ) .
Puso e tla tswelela go beeletsa mo thutong le tlhabololo ya dinonofo e leng motlhodi o mogolo wa kgolo ya ikonomi le tlhabololo .
15.2.5 Komiti ya Photefolio ya Metshameko , Boitapoloso le ya Merero ya Baša ;
Lefatshe la Temothuo la ntshodikuno e e kwa godimo thata le tlhalosiwa ke batho jaaka lefatshe le le nang le kopanyo e e gaisang ya dipharologantsho tsa sebopego le sekhemikale tsa go ntsha dijalo tsa dijo , furu , tlhale ya phepo le dipeo tsa oli .
Ke lebogela theetso ya lona thata .
Peo ya bongola jwa 12% go ya 15 % e tlaa phothega bonolo thata fa e feta mo silintareng .
Ka ga Tirelo ya Ditlhaeletsano
Go bonalwa sentle gore mokgwa wa go-se-leme go suga mmu o na le kgono go bokamoso e bile o mosola go kumo ya mmidi le dijwalwa tse dingwe .
Khoso ya ntshodikuno ya mmidi ya badiri ba polase
Go ela maemo tlhoko ke thata ya semolaotheo e e neyang Palamente ( go tsenyeletsa Makgotlapeomolao a Diporofense ) go netefatsa le go ela tlhoko ditiro tsa puso .
Palamente e filwe taolelo ya go lebelela maphata otlhe a Puso go tsenyeletsa le tseo tse di kwa maemong a porofense le a selegae gore e tle e :
Ga ba na maitemogelo ka thuo , temodijalo , tirisometšhine mo polaseng mme tota ba tsenyediwa go retelelwa gotlhelele ;
Khula - go nna le seabe ka Malatsi a Balemirui .
molao wa gajaana o o kwadilweng mo bukeng ya molao , ga o sireletse dikgatlhegelo tsa bana ba ba robang molao ka tsela e e akaretsang dintlha tsotlhe tse di tseelang tlhogong gore bana ba utlwisiwa botlhoko bonolo le gore ba na le ditlhokego tsa bona tse di itlhaotseng ;
( d ) mofuta mongwe le mongwe wa katlholo o kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e akanyang gore o matshwanedi mo mabakeng ao .
Mphahlele o tshwaela gore o itumelela go lalediwa jaaka motsayakarolo mo ketekong ya Bankuna ka nako e Aforikaborwa e e neng e farafarilwe ke dipolaano tse di setlhogo .
Botlolo ya ka gale ya 750 ml ya digalagala / bojalwa jo bo bogale e tsaya digalase di le 16 .
Lotseno go tswa mo Sekemeng sa Bonto ya Peelelo ya Botsayakarolo
Tshotlako ya mowa , ya molomo le ya saekholoji
Mphahlele o bolela gore dikwalo ke tiro ya setso le maitemogelo a boagi gonne ke tsotlhe fela tse di re dirang se re leng sona .
Go uma disonobolomo
Basetsanyana ba bonolo , fa e le basimane ba magwata .
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa bo 117 wa 1998 jaaka o tlhabolotswe o letlelela mmasepala wa Karolo ya A le khanselepotlana kgotsa mokgwa wa Botsayakarolo sa woto , kgotsa mmasepala wa Karolo ya B le mokgwa wa Botsayakarolo wa woto , le Dikomititsamaiso kgotsa Bomeyarabagolo ba tshwanetse . . . ka ngwaga le ngwaga go bega ka ga kamego ya baagi le mekgatlho ya setšhaba mo mererong ya mmasepala .
Pele ga poloko kwa bokhutlong jwa setlhajalo
Se se dira tsamaiso ya polase go nna kgwetlho e tona .
Molaetsa wa ngwaga o montshwa
Dirisa diborele tsa go sireletsa matlho fa o dira tiro e .
Go tlhopha Bomankge ba CBP ( Tlhalosotiro e e tsitsinngwang e dirilwe pejana ) - Batho ba tshwanetse go botsolotswa , le fa ba bangwe ba ka nna ba itshupa fela morago ga katiso ya Batsamaisi .
( ii ) Ba ba kaileng gore ba ka se nne gone
12.4 Ditiro dipe tse dingwe tse a di abetsweng ke Kgosi kgotsa ke Kgotlakgolo .
Monontsha
Sekolo se Segolwane se ne se le fela kwa Mangaung mo Wotong ya 2 .
Go botlhokwa go dira dintlha tse fa mmu o le mo maemong a naga , ke go re fa mowa o le 50% mme metsi a le 50% .
Ditshupetso tsa botlhokwa le metswedi ya tshedimosetso ya go bona tshedimosetso go ya pele
7 . Boitekanelo , katlatleloloago , tsa loago le semolao
Fa go ka tshasiwa kirisi e ntsi mo berinnye , go gakologa go tlaa tlhola kgotlhego le mogote , go go tlaa isang kwa go palelweng ga bering pele ga nako .
Kwa mafelelong se o tshwanetseng go se tlhomamisa ke gore a dijwalwa tsa gago di rata kgotsa ga di rate tse o di dirang .
Jaanong a re akanye ka malatsi a le 30 a a fetileng . . .
Ba bonetetshi ba dumela gore go na le mefutafuta e e ka nnang gare ga 10 000 le dimilione tse 10 tsa dimela , dinonyane , diphologolo le digagabi tse di timelang mo lefatsheng ka nako e e ka nnang dingwaga tse di leng lesome gape le gape .
Ka go dira jalo go fokotsa bothata bo bo tlisiwang ke peo e e sa siamang e e ka se nneng pila kgotsa a na le meagre .
O ne a tshwara tšhono ya go itirela ka diatla tse pedi mme a tswelela go ithuta jaaka a ntse a tswelela pele .
tlhalosang ditiro tsa botlhokwa , maikaelelo le maitlhomo a porojeke
Go reng tota ?
Ka bomadimabe ka ntlha ya tlhotlhwa ya oli e tala ( e e amang bontsintsi jwa ditsenngwateng tsa rona ) gammogo le tlhatlogo ya dikelo tsa morokotso , tlhotlhwa ya ditsenngwateng tsa setlha se se tlang e setse e tlhatlogile go utlwala .
40c Khopi ya sebopego se se buisiwang ka khomphiutha mo : disiking R5.00 Khopi ya sebopego se se buisiwang ka khomphiutha mo : disiking R40.00 Go gatisiwa ga ditshwantsho , tsa tsebe ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone
Lenaneo 1 : Koketsego ya boditšhaba mo ditlhotlhweng tsa kuno .
Metlhodi e e ka nnang teng ya kgotlhang mo diwotong tsa batsayakarolo .
Moithuti yo o khwalifayang o kgona go :
Go kgona ga sebolayamefero go ka diragala mo lenaneong la go gasetsa dibolayamefero tse di tlwaetsweng kgotsa mefuta e e kgonang dibolayamefero .
TIRO 2 Buisanang le go dumelana ka ga dintlhakaelo tsa go supa , go lebisisa le go lekanyetsa diKPI tse di mo PMS .
Ke rata bolemirui thata mme ke batla le go dira madi go tsweng mo bolemiruing .
A ke sona fela semelo se se tsenyeleditsweng mo mmiding ka tsela ya lotso ?
Laola mefero ya gago - mefero ke mmabamogolo wa maemo a ntlha mo temong ya dijalo , e utswa mo dijalong tsa gago !
Neelana ka dipegelo ka gale mo lefapheng la lephata la gagwe le Motsamaisi wa CBP ka ga kgatelopele le dikgwetlho ;
Ka mafelo , salang le le bothitho !
Ditlhagiso dingwe
O ka golagana gape le mmasepala wa selegae go bona kgakololo .
Paakanyo ya boalopeo jo bo boleta jwa mmidi ;
Tshwenyego ya rona ka se ke :
Go lekalekanya le go letla dikgatlhegelo tseno , ke kgwetlho e tona .
Fa o setse o duetse , bosupi jwa tuelo bo tshwanetswe go romelwa kwa DEA gonne kopo ya tetlelelo ga e kitla e tswelediwa fa tuelo e e sa busediweng e ise e duelwe .
Ditiro tsa tshugo ka dinako tse dingwe di dirwa fa mebu e le metsi le go nna le kgonego ya katisegelo le go tlhola tshenyo mo sebopegong sa mmu .
Bokgoni jwa go golaganya batho ;
Khoso ya Paakanyo ya Enjene ya motheo .
Le tshwanetse go dirisiwa ka dinako tsotlhe ka go simolola ka nako ya go jwala mme le tswelele nako yotlhe ya go mela ga dimela tsa mmidi .
Masimo a mmidi le ona a ka kgatshiwa ka sebolayatshenekegi se se tshwanetseng .
Dipharologantsho tse supa di akaretsa mofuta wa sebopego sa kgwebo nngwe le nngwe , dintlha tsa bogonetshwaraganelo le boikarabedi , ditsamaiso tsa tlhomo , maikarabelo a tsamaiso , kabelanopoelo le tuelolekgetho , ditšhono tsa tlamelo ka matlole le botsweledi .
Go na le mefuta e le meraro e e farologaneng ya mabaka a gore ke ka ntlha ya eng togamaano e e Ikaegileng ka baagi e tshegediwa , gore e tlhabolole :
Maemo a bokana ba oli a tshwanetse go tlholwa gape le gape tota pele enjene e tsamaisiwa .
Ba ba etelelang se pele , e tshwanetse e nne ba ba mmalwa ba ba lesego - ba ba itsholetseng - ba go dira ga bona e tla nnang thotloetso go ba tlhokang tshegetso le boeteledipele jwa nnete di ka se gatelelweng go feta fa .
4.2.1.5 Go kokoanya tshedimosetso go tswa go makoko a a kgatlhegang le a a amiwang ke go tlhamiwa ga yone
Soya e ne ya tlhagisiwa mo Aforika le China go ya bokhutlong jwa ngwagakgolo wa 19 mme gajaana e aname le kontinente yotlhe .
Mokgwebi yo a tshwanetseng go duela lekgetho .
tlhabelela
Mefuta ya go ' fisetsa ' le ya pele go mediwa ya dibolayamefero e e dirisiwang e bolaya mefero ka go fisa matlhare , go emisa go mela , go konisa le go menosa go mela ga semela , go sweufatsa matlhare le go laola mefuta ya matlharebophara le ya majang .
Dime di tlhokomela Maloko a makoko a tsona .
Kutlwisiso ya setaele sa gago sa go tlhaeletsano e ka go thusa tlhola maikutlo a mantle .
GO TLA TLHOKEGA LENANE LE LE TSENELETSENG LE LE TLHALOSANG NTLHA YA TIRO NNGWE LE NNGWE , LE LE SUPANG PALO YA MALATSI , ( E E SUPILWENG MO KGWEDING YA LENANE KA KAKARETSO ) TIRO NNGWE LE NNGWE E TLHOKA GO KA DIRWA MO LOBAKENG LWA TIRAGALO E E JALO , SEEMO SA BOTLHOKWA JWA TIRO EO , LE GORE O TSHWANETSE GO DIRA TIRO EO LE MANG .
5 . Bothati jo bo Ikemetseng jwa Ditlhaeletsano jwa Aforikaborwa
Go nna masisi ga ditlolo-molao
E sekamela ka moo ditirelo tsa puso di neelwa ka teng , go na le ke ' mo kae ' mo ditirelo di neelwang e bile maikaelelo a yona a a botlhokwa ke go tokafatsa nonofo le maatla a tsela e ka yona ditirelo di rebolwang .
Ngwaga
Tshedimosetso ya poraefete e e kopilweng ke mokopa-tshedimosetso yo o batlang go bona rekoto e e nang le tshedimosetso ya gagwe ya poraefete .
Tlhatlhoba mekheniseme wa finger-pickup go bona dikarolo tse di onetseng kgotsa robegileng , baakanya kgotsa o emisetse dikarolo tse di senyegileng .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
A o kakadiwa mmu go ya go ile mme a bo a sa o jwale ?
Porofaele
Lenaneo la 2 : Bokana ba kumo ya korong mo lenaneong la tatelano ya go jwalwa mo dithulaganyong tse pedi tsa go lema .
Ba ka nna ba dira gore mantswe a bone a utlwagale ka go neelana ka dingongorego tse di kwadilweng kgotsa ka molomo .
Ke kwala molaetsa o go sa le mo tshimologong ya kgwedi ya Sedimonhole - ka boitumelo pula e simolotse go na mo Foreisetata le Bokone-bophirima mme balemirui ba dira motshegare le bosigo .
Boleng jwa tekanyetso bo ka siama fela jaaka bao ba nang le seabe mo tlamelong ya tshedimosetso .
Dillaga tse mmu o kitlanyeng teng di tla tlhotlheletsa bokana ba boteng bo medi di dimela e tla kgonang go tsenelela mo mmung e bile le bokana ba go mela ga medi le kgono ya yona go tsaya monontsha o o loketsweng .
( a ) go thusa modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go batlisisa ka botlalo mabaka otlhe mabapi le ditatofatso kgatlhanong le ngwana ; le
( b ) Fa go ka tlhagelela bopaki jo bo kgatlhanong le seo , moreetsa-kgetse o tshwanetse a fetola rekoto gore e supe dingwaga tse di siameng .
O ne a rata go ruta .
Dithoro tse dinnye di ka jalwa fela mo mothulameng wa bonnye jwa 15% .
Re tlaa go supetsa ditiragalo tse o ka di dirisang go fokotsa mathata fa a lebega a nna thata go feta .
Go loga maano a tsa isago
Ee , go atlanegisiwa gore o nne le nako ya go buisa tokomane ya pholisi pele ga o e saena .
Mosola wa tsona gantsi ga o lemogwe mme di tseiwa di le teng fela .
Fa o ka tlholega go lemoga mathata mo setlheng sa gajaana , go ka etegela thata mo setlheng se se latelang .
Kabinete e ikuela go baagi botlhe , mekgatlo le batho ka bosi go dirisana mmogo kgatlhanong le ditlhaselo tse .
Gape fa o tsokotsa sekgatshi ; o se ke o a dira megojwana e e ka fitlhelelwang ke bana , meotlwana loruo le diphologolo tsa naga .
Dintlha tse di tlotliwang :
Ba ne ba ya kwa Ventersdorp ka gore ke gona kwa ba neng ba bone lefatshe gona .
Kwa ntle ga go ganela dihisetori tsa boimperiale ba Bophirima , le " tshenyo " kgotsa tlhaolele ya yona ka merafe , Mphahlele o amogela tswelelopele ya dithekenoloji tsa Bophirima kgotsa ditlamorago tse di neng di sa ikaelewa tsa bokoloniale tse di tlisitseng go busa ga segompieno , le " thulaganyo ya melao ya SeAforika " le go tshwaraganya batho go tswa merafeng e e farologaneng .
Molaotlhomo wa Ditshwanelo o gatelela gore dikgato di tshwanetse tsa tsewa go tsweletsa go bona phitlhelelo ya tekatekano mo maphateng otlhe a puso .
Go fitlha gajaana o itumelela thuso e a e boneng go tswa go Lefapha la Temothuo la Merero ya Mafatshe le Grain SA .
Tiragatso e e diragalang tota e tshwanetse e lekanyetswe kgatlhanong le melao e e tlhamilweng .
Dithulaganyo Tsa Pholo
Mo thulaganyong ya B o na le ditatelano tsa dijwalwa tse nne tse di leng CWWW , WCWW , WWCW le WWWC .
O ne a jala soya gaufi le Savanna , Georgia a bo a dira le " soy sauce " go e rekisa kwa England .
Ba ne ba le bantshadikuno ba ba lemang ka dipholo .
Thulaganyo ya thuto ya rona e tshwanetse gape ya kgotsofatsa dikgatlhegelo tsa baagi , jaaka fa motho a tshwanetse go " katisetswa go akanya jaaka modiredi wa baagi " .
1.5 Thulaganyo ya dikaedi 8
Bantshadikuno ba fisegela go bona kadimo , mo e bileng ba se nang maatla a boipuelelo , e ka nna mo kelong ya morokotso , kgotsa mo tlhotlhweng ya ditsenngwateng tsa bona .
Sekao 2.1.1 e kaya nomoro ya 3 .
KAROLO YA 3 : TEKANYETSO YA DINGWAGA , TLHOTLHOMISO YA
Mo dingwagasomeng tse dintsi go tserwe matsapa a magolo go dira diterekere tse di nang le maatlakgogo a a oketsegileng le didiriso tse di tshwanetseng go thuba dipane tsa mogoma le tshugo gammogo le dipane tse di tlholwang ke dikarolwana tsa mmukgogodi tse dinnye tse di ikgatang mo llageng e e sa sutlhelegeng .
Go bonadilo / batho ka letlhakore le le lengwe ga go maswe fela , gape go na le batho ba ba dumelang mo go boning dilo / batho jalo .
Mo Tiisetsong e ya Afrikan e e tserweng mo puong ya gagwe go mophato wa 1988 wa Yunibesithi ya WITS , o abelana dikakanyo tsa gagwe ka ga bokao jwa kgololesego ya tlhaloganyo le ya seakatemi .
Ditsala
Sebokwana se sa Seafrika se itsewe ka leina la Selatene la Heliothis armigera mme ke sa losika la dirurubele sa Lepidoptera la losikakgolo la Noctuidae .
Go fitlha ga jaana , dithulaganyo tsa ditheo tsa tshedimosetso , tlhaeletsano le thekenoloji ( ICT ) tsa taolo e e botoka , di tshwanetse go netefatsa gore Aforikaborwa ga e nne motswasetlhabelo wa " karogantsho ka dijithale " .
O phela ka go uma merogo le mmidi mo kgaolong e e ka nnang diheketara tse 2 , 5 tsa lefatshe .
Maano a ikaeletswe thata e bile a maleba mo go lebaganeng le ditlapele tsa ditlhopha , go akaretsa tse di leng mo matshosetsing thata ;
Semela se ka nna sa ungwa peo kgotsa sa se ka sa ungwa ; go ya fela ka gore tshwaetso e diragetse leng .
Rulaganya tsamao ya fa Wotong e e akaretsang dintlha tse di botlhokwa tsa tikologo eo .
Molemirui wa bofalodi wa ngwaga ( molemirui yo a dirisang kwa tlase ga diheketara tse 10 ) : TO Mdluli .
7.1.2 tshitshinya e e tlhagisang tshitshinyo eo ya semmuso e tshwanetse go tshegediwa ka tshwanelo ;
Go suta mo moweng fa go gasetswa go ka senya dijwalwa tse di bapileng le tse di gasetswang .
Mabaka a seno ke :
Sekao ke gore go fetogela go ikonomi ya khabone e e kwa tlase go tla tlhoka dipholisi tsa paka e telele mme melao ya thulaganyo ya sebaka e tla tsaya dingwasome di le mmalwa go fenya dikarogano tsa mafelobonno tseo di tlhodilweng ke tllhaolele .
Fa tlhotlhwa ya kumo e ya godimo morago ga nna ke rekisitse ke batla go supa mongwe monwana - e seng nna .
CBP e e dirang sentle , e tlhoka go akarediwa ga banna-le-kgatlhego mo tsamaisong ya togamaano .
Fa e le gore o ya go dirisa taolo ya semotšhine :
DIAPHILI LE GO ROMELWA GA KGETSE GO YA GO TLHOLWA MABAPI
Moemedi wa motlhophiwa o tla dira gaufi thata le ka fa SEKEJULE 13 se laelang ka gone .
" Dikwalo tsa Afrikan ke tsiboso .
POLOKO LE TIRISO E E TSWELELANG
Mo botshelong jwa gagwe , Isaac o kile a nna ramabole wa porofešenale .
Go baakanyetsa dibajete : go tlhalosa mekgele ya dithekiso le ditshenyegelo tsa go fitlhelela thekiso ya dikumo
Makwalo a tshimologo a le lokwalo la poelo , lokwalo la tekatekanyo mme la boraro e le lokwalo la tsamaiso ya ditšhelete .
Fa go kgonegang , a go dirisiwe motshetelo go tswa mo masakeng a diphologolo mo ditshingwaneng le masimong .
Fetola fa boemo bo fetoga .
Go lebilwe mathata a didiriswa le a bokgoni go na le kgonagalo ya gore ga se ne se fetoga , e bile dikomiti tsa diwoto di tsholwa sentle jaaka mekgatlho ya taolelo ya setšhaba e e sa felelang e e tlhokang go nna e bulegile mo go kgonagalang mabapi le kemedi e nngwe ya setšhaba .
Kgono ya thekiso ya montshadikuno e botlhokwa fela jaaka dikgono tse di tlhokegang go ntsha kuno .
Dibontshi di dirisiwa go lekanyetsa le go bayaleitlho phitlhelelo ya dipoelo tse di solofetsweng le go tlhotlhomisa ' katlego'ya tiro ya rona .
Go ikgolaganya le Maloko a Palamente a a dirang mo go Ntlokokoano Bosetšhaba go botsa kgotsa go kopa tshedimosetso mabapi le tiro ya bona mo Palamenteng .
Go botlhokwa gore batho ba itse gore ba bega mo go mang mme fa go le maleba go fetisetsa lebaka le go mothati yo mogolwane .
Thulaganyo ya Tlhaolele e ne e kaya gore ntlo ya motseseteropo e ne e se na tekano epe ya go ka thusa go bona ntlo le fa e le ya diphaposiborobalo di le 3 fela mo metsethokong .
Go diragala fela go fitlhela ntlha e e rileng mme morago ga moo maemo a tikologo a tshwanetse go nna pila tota pele go ka kgonisa dikala tseo go thunya dithunya le go tlatsa dikgetsana tsa seako ka ditlhaka .
Dintlha tsa togamaano
Se se dira gore go adima madi go nne bokete e le ruri !
Pegelo ya foromo ya sekai ke kaedi e e kwadilweng kgotsa foromo , e o ka e tlatsang go na le go itirela ya gago ka fomate ya gago .
Le mororo kobelo e monyela phasalalo ya marang a mogote wa letsatsi , mowafalo e sa ntse e diragala fela ka kelo e e bonya go tswa ka 5 cm e e fa godimo ya kobelo ya mmu e e omileng ( kobelo ya lorole )
Gakologelwa gore letlhomeso la lloko ke tokomana e e tshelang e e tshwanetseng go tlholwa kgabetsa mo tsamaong ya porojeke .
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Tlhagiso ya bo2 le dipuisano ka ga Diporogorama tse di Lomagantsweng mo Foramong ya Dikemedi tsa IDP
O tla boloka dišere tsa RBP kgotsa kheše e o setseng o e amogetse .
Baagi +le ba bangwe
O simolotse ka mmu - o bo o o suga , o bo o swetsa gore o ya go jalang , o ya go dirisa mofutapeo ofe , o ya go tshela selekano sa monontsha se se kana kang , o ya go dirisa dikhemikale dife le gona selekano se se kana kang , o ya go dirisa dikhemikale dife le gona selekano se se kae sa nngwe le nngwe - tsotlhe tse di tsere nako , matsapa le madi a man .
Bolemirui ke kgwebo ( le fa e le nnye ) mme molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go tswelela go dirisa bolemirui kwa ntle ga go tlhola go amogela thuso ka dineotiriso .
A e se ke ya nna mo sekolong sa rona fela , fela ke ka rata gore lo nne mafoko a a molemo mo dikolong tse dingwe " .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Fa Moporofesara Es'kia Mphahlele a ne a lalediwa go tla go bua kwa moletlong wa dikapeso tsa barutegi kwa Vista University , kwa Bloemfontein ka 1997 , o simolotse puo ya gagwe ka go nopola Acharaya Vonoba , motshwarwa wa ntwa ya Maintia le Mmuso wa Boritani ka 1932 .
Piet ( Mokgweetsi ) .
Mekgwatiriso ya Tshugommu .
Tshokotsa tanka ya mafura , tota fa tisele e tserwe go tsweng ditoromo tse di ka nneng din a le maswe .
Go netefatsa gore go nne jalo balemirui ba bantsi ba kopa barui ba dinotshe go tla go baya metshitshi ya dinotshe mo masimong a bone go netefatsa gore kumo ya bone e ungwisiwe ka tekano .
Go lesego go morafe , balemirui ke batho ba ba sa feleng pelo , ba ba ipaakanyang go leka gape le gape ka go jwala dijwalwa .
Sephetho se se tlhomiwang ke tiro e se tla go naya sesupetso se se pila sa poelo le tatlhego mo kgwebong ya gago jaaka go ntse .
SEKEJULE 1
BOTSAMAISI JWA MATLAKALA
A ke na le madi go duela se ke se batlang kgotsa ke tshwanetse go kopa go adima madi ?
Ya kgwebo , e le go tlhabolola bolemirui go uma ka bontsi go kgona go rekisa mo dimakheteng mo lefatsheng ka bopahara tota le kwa moseja .
Botlhokwa ba go naya kitso e go tla go gatelela go rulaganya lenaneo la bolaodi .
Fusarium verticillioides e ka tswelela go phela mo semeleng sa mmidi e sa bonalwe mme e ntse e ntsha botlhole ba fumonisin bo bo itseweng go bolaya diruiwa le batho .
12.9 Komiti ya Boruni le ya Kgonego ya Ditatlhegelo tsa Madi
PHOLO
Tsibogo : Komiti ya Woto e kopa khansele go bitsa pitso gore go buisanwe ka ntlha e , mme e tlhoma motsamaisi yo o ikemetseng go tsereganya .
( 2 > 3 ) Molawana wa 50 ( 6 ) ( d ) wa Criminal Procedure Act o diragadiwa fa ngwaneng yo kopo ya gagwe ya beili e iseng e konosediwe .
O dirisiwa fa kae mo mmasepaleng ?
Taolomofer e e nonofileng e tshwanetse gore mo tshimong eo go lemilweng fela dijalo mo go yona - e tlhole gore go se nne le mofero got Lhelele .
Go botlhokwa go simolola fa , ka gonne re kgona go gakologelwa gore boitshupo ba bantsho bo gokagana jang mo lefatsheng ka bophara .
Tlhaola sentle foromo ya go bona tshedimosetso kgotsa mofuta wa rekoto e rekoto e tshwanetseng go ntshiwa mo go yone ;
Letsatsi la Aforika le ketekwa ngwaga le ngwaga ka di 24 Motsheganong
Badiredipolaseng ba ba sa rutegweng
Jaaka lona le bona , ke eng se se kgonisang thulaganyo e le e dirisang ?
68 . Ngwana yo o tshwanetsweng go atlholwa go ya ka Kgaolo eno
Re bone maemo a ka balemirui ba bantsi ba ba ratang go tsaya poelo yotlhe ya kumo ya bona go e itirisetsa mme go adima madi gape go kgona go reka ditokelelo tsotlhe tse di tlhokiwang go lema masimo a bone .
E supa bokana ba thobo , bokana ba maemo a dimela mo ditshimong , dinamane tse di tsetsweng , bokana ba mašwi a a gamilwaneg , boima ba dinamane fa di tloswa go bommaatso , tse di suleng , jalo le jalo .
Maemo a a leng pila go jwala , go tlhoga ga peo le tlhabololo ya semela sa korong a neiwa ke mokgwa o go lemiwang ka teng e bile le go naya lekidi le le siameng mme gape le go maemo a mmu ka mo tlase go tsweletsa medi .
Hisetori ya Montshadikuno
Kitso ya gago ya dikarolwana tsa polantere tse di farologaneng e nonofile go le kae ?
Le ga le , mo setšhabeng sa rona sa sešweng , lefatshe la dikakanyo gantsi ga le tsewe tsia e bile ga le tlotliwe , ka jalo ga re itemogele ka botlalo kakanyo e e nang le matlhagatlhaga le phisego .
Mefuta ya phaposo kgetse mo tshekong
Ba ka buisana ka Lenaneo le le Tswakilweng la Kgolo le Tlhabololo ( IDP ) , tekanyetsokabo ya mmasepala kgotsa dilo dingwe tse di maleba .
Mo Komiting ya Woto mokwaledi o rwala maikarabelo a go :
Fa mmatlisisi wa ditshedi a batla go nna le phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae mo lefatsheng la gago ka nako ya porojeke ya kgato ya kgwebo , o tla tshwanela go neelana ka kopo ya tetlelelo ya patlisiso ka ditshedi go Bothati jo bo Neelanang , e e tshwanetseng go tshegediwa ke tumalano ya tshutiso ya didirisiwa .
Ntlha e ga se lebaka go motho mongwe le mongwe go senya tikologo mo di nnang teng le go fokotsa palo ya tsona ka go di bolaya !
( iii ) tshweetso e e neng e dirilwe mabapi le ngwana ; le
Mo Aforikaborwa gompieno , re na le seemo se se matswakabele koo bogolo jwa lefatshe la temothuo le le humileng le dirisiwang ke bantshakuno ba bogwebi ba basweu .
Go eletsega go leka go hira se sengwe fa go simololwa ka nako e go fetolwang mokgwa wa go suga mmu .
Tlhatlhoba mmu wa gago
Kgang e ya dikwalo tsa Aforika e tshwanetse gore e se ka ya buisiwa kgotsa ya tlhaloganngwa ka go beelwa kwa thoko .
E letla badirisi gore ba kgone go rwesa badiredipuso maikarabelo ka tsela e ba rebolang ditirelo ka yona .
BAAGI BA KA TSAYA KAROLO JANG ?
R154 000 ya katiso e e latelang ya malatsi a le 12-15 , ya batsamaisi ba le 25 ( go tsewa gore ke ya baagi ) ,
Phopholego ya mmu e kgonisa go bona mokgwa o o ka dirisiwang go tshwara metsi mo mmung go netefatsa gore metsi a mantsi a sale mo mmung .
tshedimosetso epe eo puso e nang le yone ; le
Go dira go feta ditherisano le go tsaya karolo fela mme go lejwe mo go direng selekane se se neelang ruri ka go tlhoma dikgolagano tse di tswelelang le dipuisano le banna-le-seabe ba ba farologaneng ka ga boitshimololedi .
Akaretsa :
Bokana ba marothodi bo tshwanetse go tlhokomelwa tota fa phefo e foka gantsi mo kgaolong ya naga e tshimo e leng teng .
A re : " Ka go fedisa tlhaolele e ya semolao , re tsene jaanong mo motlheng wa kgolagano ya ditheo le go itlwaetsa .
Potso ya go kgona go reka le go nna teng ga dijo e supa go maemo a go reka a batho le fa ba ka kgona dijo tse di leng teng .
Mathata a a tlwaelegileng a boitekanelo ke afe ?
Ka kakaretso kgotlatshekelo ga e kitla e tsena gare tshwetso ya motlhankedi fa kgotlatshekelo e kgotsofetse gore motlhankedi o :
Boswa ba bona bo ka nna dimpho kgotsa madi a a tla tlisiwang ke dipolesi tsa bophelo .
Kerafo 1 : Borotho jo bosweu ( 700g )
Lenaane la baelatlhoko .
Dibanka tse dikgolo di thusa balemirui ba bangwe mme le tsona di na le maemo a go busetsa madi a a adingwang a a kwa godimo thata .
Leloko le ka nna la tlhopha go se boutele ntlha epe mo ajendeng .
( iv ) go akaretsa batsadi , malapa , batswa-setlhabelo le , fa go leng matshwanedi gona , maloko mangwe a setšhaba a a amilweng ke tlolo-molao mo ditsamaisong , go ya ka Molao ono , gore go rotloetswe go tlhakana ga bana ba merafe yotlhe ;
Tshomarelo ya bongola le tshugommu ya motheo go ka jala mmidi ;
( 5 ) Fa motšhutšhisi kgotsa Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba a supa gore kgetse e ka nna ya faposiwa mo tshekong go ya ka karolo ya molawana wa ( 2 ) kgotsa wa ( 3 ) , motšhutšhisi o tshwanetse go kopa moreetsa-kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana go dira taelo ya gore kgetse kgatlhanong le ngwana e faposiwe mo tshekong , go ya ka se se umakiwang ke Kgaolo eno .
Kitsokakaretso ya palotlotlo , tiro ya inšorense , melawana ya peeletso le ya semolao e tla tsaya lobaka go ala motheo o o tiileng wa bokgoni lwa motlhokomedi .
Mme ke sona se go ultwana e leng sona .
Akanya go rekisa diphologolo tse di sa tsamaisaneng le togamaano ya kgwebo ya pakatelele ka botlalo .
( a ) Maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga a a dirilweng ke magiseterata mo nakong e e fetileng go ya ka Molao ono kgotsa go ya ka Molao wa Tsamaiso ya Bosenyi kgotsa go lekanyediwa ga dingwaga go ya ka Molao wa Bana ;
Ke pelego ya bona go tlhokomela tlhaka ya gago mme le go e busetsa go wena e ntse e siame fa o e tlhoka ka nako e e rileng .
23 . Mo dikgweding di le 12 tse di fetileng , ke malatsi a le kae a GANTSI o neng o nwa ...
Dilo tse di seng botlhokwa go re phedisa , jaaka motorokara o montshwa kgotsa TV e ntshwa , kgotsa se se re kgatlhang , jaaka go ya meletlong , di supiwa e le DIPATLO .
7.1 Batho ba ba sa tshwanelegeleng go bouta
6.4 Go tlhoma ofisi e e bayang tekanyetsokabo leitlho .
Dithempheretšhara tse di tlhatlhogang , dipula tse di nang fela mmogo le maemo a bosa a a feteletseng di tlile go itemogelwa mo Aforika , ka kanamo e e oketsegileng ya malwetse a kgaolo mmogo le ditatlhegelo ( tsa botho le tsa ditšhelete ) go tswa go dikomelelo le merwalela .
( 5 ) Tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko e ka busediwa morago sebaka se se ka bewang ke magiseterata yo o dirang dipatlisiso , fa-
Go tlhama ditlhopha : Go tokafatsa bokgoni jwa motho gore porojeke e atlege .
Bakwadi ba Pula Imvula ba ntse ba kwala ka go busetsa ka bothata bo ba tshenyego ya tikologo tota ka gore ka e le bothata bo bogolo ruri mo Afrikaborwa .
Bonyatsapuso bo , bo ka tlisa mogopolo o mošwa o o ka bayang setšhaba mo maemong a a fa godingwana , mabapi le tswelelopele .
Katisegelo le kgogolego ya mmu ;
Bontsi bo na le lefatshe , ba na le metšhine ( dingwe tsa tsona ga di mo maemong a a siameng ) , ba a katisiwa le go engwa nokeng , fela ba tlhoka madi .
12.6 go tlhomelela Kgotla gore e thuse mo go tokafatseng go dira botoka ga Tsamaiso ya Segosi
Ntlha e e leng ya tshimologo ke R250 000 e ke e amogetseng go NDA ka dingwaga tse 3 tse di fitileng .
Tiro ya 1 ya kgolaganyo e ka ga go supa , go tshwaraganya le go totobatsa dipoelo tsa di rulagantsweng go ya ka botlhokwa tse di totileng baagi .
Fa naga e fulwa go tsenelela mo marigeng bojang ga bo fiwe nako ya go ipaakanyela mariga ka go tlhoga matlhare gape go kgona go boloka kotlo mo meding .
Setlhogo sa Lenaneo la Dinonofo
E seng ka leina la rona !
Karolo 2
Ke sa sokola ka didiriswa tsa me di le tsa kgale e bile thuso ka madi a a tlhokiwang go lokela kumo e thata go bonwa .
Akanya ka kopano e o neng o e tsenetse , dira lenane la dikgato tsa ditiragalo tse di diregileng go nolofatsa kopano , go simolola ka dikitsiso tsa kopano mme morago ditsamaiso ya kopano .
Go se kgone go jwala ka ntlha ya komelelo , dipula tse di neleng ka ditladi mo dijwalweng tse di simolotseng go mela , le phetogo ya tlelaemete ka bophara ke dintlha tse di fetogang mo molemiruing mongwe le mongwe .
Elatlhoko
Batho ba tshwanetse go lemoga gore tiro e sa le e kgolo go itse tsotlhe tse sephedi se se ka re rutang e bile le se re ka se itseng ka tsona .
Thulaganyetso ya ntshokuno
( 6 ) E tlaa dira jaaka ditheo tse di amogetsweng semmuso le tse di kgethegileng tsa botsayakarolo mo mmasepaleng .
( 3 ) Leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo mo tsamaisong ya bosiamisi , le tshwanetse gore , morago ga go buisana le maloko a Kabinete a a nang le maikarabelo mo go tsa pabalesego le tshireletso , ditirelo tsa tshiamiso , tlhabololo ya katlaatlelo loago , thuto le maphelo-
Peoseemo ya korong e botlhokwa mo tlhotlhweng ya yona e bile korong ke sejalo se se latlhegelwang ke seemo ( grade ) ka bonako le ka bonolo fa e sa robiwe ka nako e e nepagetseng .
Fa o le molemirui o tshwanetse go itse mefuta ya dinoga tse di fitlhelwang mo tikologong ya polase ya gago .
Go tlaleletsa moo , mmasepala o tlhoka pegelo ka ga se tota se diragalang , mme seno se dirwa ka fa tlase ga M&E
Thata : Mogatsaka o na le kitso e ntsi ka bolemirui mme re dira re bapile re le lesomo .
CBP ke tsamaiso e e tseregangwang go netefatsa gore dikakanyo tsa baagi di a akarediwa mo tlhabololong ya baagi .
Tonakgolo o tlhalositse gape gore porofense e dira ka natla go samagana le tshalelomorago ya matlo .
O tlhokomele thata fa o dirisa dibolayatlhatshana tse , gonne fa o setse o kgatshitse ga go se o ka tlholang o se dira go tlosa khemikale .
Se , segolobogolo se botlhokwa fa e le gore tlhagiso ya maina le / kgotsa thulaganyo ya ditlhopho e ne e se e e sa tlwaelegang kgotsa e ngokile kgatlhego e nnye ya setšhaba le tsibogo e e kwa tlase ya batlhophi .
Bantshadikuno mo Aforikaborwa ba tshwanela go gaisana mo mmarakeng wa lefatshe fela mabala a botshamekelo ga a lekane .
Dituelo tsa mmasepala
Ga go na bobi bo bo sireletsang jaaka go le dikudubele le dirurubele tse di tlwaelegileng .
7.2.1 bo se tlama Moadimiwa jaaka bopaki bo bo tlhokegang ba kelo eo Moadimiwa a e kolotang Moadimi ;
Go se tshabe go itatola go ka phuthulolwa go re fa e le ntlha ya bolaodi ka bophara boeteledipele ke yona kgang e go buiwang thata ka yona .
La 8 Tlhakole 2007
Ga se baagi botlhe ba ba dirang tiro e ntle .
Lenaneo la tlhabololo ya balemi ya Grain SA le lone le tla nna teng kwa bekeng e ya go roba mme re kopa gore o tle go re bona teng kwa .
Johan Kriel mo kgaolong e e setseng ya Foreisetata ;
Tswelela go tswelela pele , " a re jalo .
Paka ya Solvency Assessment and Management e tlhagisa mokgwa o mošwa , o o lebileng isago e bile o ikaegile ka diphonkgelo malebana le go retelelwa ke go duela ka go momaganya ditlhokego tsa matlole le diphonkgelo tse di leng teng tsa setlamo sa inšorense .
Se solofetse mongwe selo mme wa se mo neye .
Mme Mdluli o supile gore ga go botlhokwa go nna le diheketara tse dintsintsi tsa lefatshe kgotsa didiriswa tse di turang tse di phatshimang go kgona bolemirui .
Ditlamorago tse di itemogelwang ke maemo a a kwa godimo a go tlhoka ditiro le tekatekano , le maemo a a kwa tlase a dipeeletso .
Ntshodikuno ya dijalo kwa ntle ga thuso ya nosetso e bidiwa " e e fepiwang ka pula " kgotsa ntshodikuno ya dijalo mo lefatsheng le le omileng .
Go nna setswerere sa tlhhaeletsano o tlhoka go ikitse e le tota .
Ka nako ya go rekisa ditiragalo di ka nna teng tse di fetolang tiragalo ya go rekisa mme di ka fetola maemo a tlhotlhwa go wela tlase .
Lenaneotlhabololo la Balemirui
Peeletso
3.5 Go dira ka kitso ya setso
Balemi ba mmidi ba tsenngwa mo maemong a a masisi thata mo ditlhotrhweng tse di duelelwang dikuno tsa tsona go ya fela ka gore a thobo ke ya pholô kgotsa nnyaya .
Afrikan Affirmation e , e kwadilwe fa re simolola re tlhagelela go tswa mo go , se Mphahlele a se tlhalosang e le : " poitshego ya go kgaogana ga merafe ka ditso " .
Sireletsa konteraka ya sejalo sengwe le sengwe ka tlhotlhwa e e gaisang ka fa go kgonegang .
Tlhalosa thata le bokoa ba gago
Diterekere - lekaba la segompieno
( iii ) tlhotlhomiso ya mabaka a a sa tlwaelegang mo kgetseng e e ka faposiwang mo tshekong , jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 52 ( 3 ) .
Taolo ya sekhemikale ya mefero le disenyi
Fa letlole la phenšene le kwadisiwa , le nna motho wa molao yo o nang le bokgoni jwa go suwa le go suiwa mo maineng a lona a tirisanommogo .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Hisetori ya woto
3 . BOIKAELELO JWA MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA
Re rata go leboga botlhe ba ba neng ba le teng le ba ba re thusitseng mme re solofela gore matsatsi a a balemirui a butse tsela go botsalano bo bo tla tswelelang gare ga balemirui ba rona ba ba sa ntseng ba tlhabololwa le barekisi ba didiriso le bareki ba dikumo tsa bona .
Botennye jwa fIlosofi ya Botho jwa Seaforika ke tumelo ya gore kgolagano ya motho le badimo e botlhokwa .
Nonofo ya motshetelo jaaka monontsha e thaetswe mo dikotleng tse o nang natso , tse di sa tlamelweng ka methamo e e lekaneng ke mmu .
Fa go swediwa gore go tla neelanwa ka tetlelelo ya kgobokanyo kgotsa jang , dintlha tse di tlwaelegileng tsa bothati jo bo maleba di tla dira .
Masalela mangwe a ka salela mo godimo le mo teng ga sekgatshi .
Ditlhatswapeo dingwe di botlhole mo dibaketherieng .
Ka jalo PALAMENTE ya Ripaboliki ya Aforikaborwa e rebola molao jaana : -
Go samagana le dingongorego .
Tekolo ya Katiso e e Tlhokegang
Re ne re itumetse go bona bontlhopang ba dikgaolo tse tharo tsa Molemirui wa Ngwaga .
SETLHOPHA SA 3 SA DITLOLOMOLAO
Mokgatlho wa Pusoselegae wa Aforikaborwa ( SALGA ) ke setheo se se amogelwang semmuso sa pusoselegae .
Mašwi ( dipodi tsa mašwi kgotsa dikgomo tsa magangwa ) ;
Ditsitsinyo mabapi le merero ya manno .
Kgannyana e e tla ka montshakuno wa maloba
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Go sutisetsa ikonomi go ya go dipeeletso tse dintsi le tiriso e e kwa tlase di botlhokwa go bona ikonomi e e atlegileng mo nakong e telele .
Baneeladitirelo
Leonard o rua dinku le dikgomo e bile o lema mmidi mo kgaolong e e leng diheketara tse 7 .
Ba ne ba sa ipele ka setso sa bone .
Netefatsa gore dithoro tse di bolokilweng di phepafaleditswe matheriale osele le mouta .
Di dira gore go nne le tekatekano ya tikologo mo polaseng ya gago .
O dirise gape bokana ba metsi le dikoketso le diteng tse di dirang jaaka go tlhokiwa .
( b ) simolola ( fa e le gore o ile wa dira jalo ) go goga disekerete ( tse di tlhamilweng / tsa leinakgwebo le / kgotsa dizolo ) , letsatsi le letsatsi ?
Lefapha la Basadi , Bana le Batho ba ba nang le dikgwetlho
bafatlhosibafatlhosi
8 . Bojalwa jo bo titietsweng mo gae ( sk .
Potso e ga e na botsitso ka ntlha ya gore le fa dikgwetlho tse di ne di se teng botshelo bo ne bo ntse bo na le dikgwetlho tse bakwadi ba tshwanelwang ke go di tsibogela .
Ka go dirisa didiriswa tse di segang le tsa go fetola mmu gannye mo thulaganyong ya go boloko go thuba legogo mo godimo ga mmu go dirisa mmu ka mafelo a kgwedi ya Phukwi kgotsa dibeke tsa ntlha tsa kgwedi ya Phatwe metsi a a leng teng mo mmung le a a ka tlang ka pula a tla bolokwa mo mmung .
Morago ga dingwaga tse tlhano ke batla go uma mo lefatsheng lotlhe la lelapa la me , ke batla go nna le metšhene e e leng ya me le go kgona go duela badiredi ba me .
Balemirui ba palo e e kwa tlase thata ba lemoga gore ke bothata bo bo tlhobaetsang ka gore ke mmugodimo o o leng botlhokwa thata o o gogolegang ka ngwaga le ngwaga .
Bolwetse bo bo senya tota , ka gore bo na le tlhotlheletso e kgolo mo bokaneng ba kumo ya kanola e o ka e bonang .
Diporojeke tse di tshisintsweng tse di tlhokang botsayakarolo jwa setšhaba le tshwaelo le matlha a bofelo mabapi le gore therisano e tshwanetse go diragala leng le gore tshedimosetso e tlhokagala leng
Fa o le tokololo ya koporasi lo ka reka mmogo le go bona ditlhotlhwa tse di botoka ka gore lo tlaa bo lo reka ka mothamo o mogolo .
Mo lenaneong la rona la nako e e tlhagang , re tlaa lebelela kgono ya go bona kadimo ya madi go balemirui .
( 5 ) Togamaano e e kwadilweng , e e kaiwang mo karolong ya molawana wa ( 4 ) ( b ) , e tshwanetse ya-
Ditatelano di supa dingwaga tse tharo tsa go jwala korong morago ga go jwala kanola ngwaga e le nngwe ( CWWW ) , ngwaga ya bobedi morago ga go jwalwa kanola ( WCWW ) le ngwaga ya ntlha morago ga go jwala kanola ( WWCW ) .
Tlhogo ya matlole a mmasepala e bua gore tekanyetsokabo e fokoditswe ka ntlha ya gore ditshenyegelo tsa badiri di fekeeditse ditshenyegelo tsa tlhokomelo .
Ka jalo ke nagana gore sentle fela mo nageng nngwe le nngwe e e tlhabologang , se ke tiragatso ya go ithuta .
tlisa tsamaiso e e siameng e bile e sa fitlhega ya ditšhelete mo go bommasepala le mo ditheong tsa setšhaba tsa bommasepala ( jaaka Setlamo sa Dibese sa Johannesburg ) .
Fa lerothodi la pula le betsa bogodimo ba mmu fa go se na sebipo , le dira gore dikgaolonyana tse dinnyennye tsa mmu di tsenelele mo metsing mme go tsweleletsa kgogolego le kitlano ya mmu .
Ga go botlhokwa gore ba supe tshwano ya dikakanyo tsa Komiti ya Woto , fela kakanyo nngwe le nngwe e na le boleng gape ditokololo tsotlhe tsa baagi di tshwanetse go tshwarwa ka tlotlo le ka seriti mme maikutlo a bona a tsewe a na le boleng .
Malwetse a mangwe a nna mo matlhokweng le mo matlhareng a disalela mo tshimong mme ka go suga mmu a ka thibelwa .
Sekao , matlhakore a dumelana gore fa yo mongwe a tlhagisa bosupi jwa gagwe , ba dire jalo ntle le go tsenwaganong .
Kgato e e bonagala e le beke e le nngwe morago ga tlhago .
Mo lenaneong le o tshwanetse go araba dipotso tse di latelang :
Fa di godile , phatlha e bulelwa kwa ntle go tsweng mo kutung mme seboko se tsena nako ya go nna legaragara .
Molao wa Dithulaganyo wa Mmasepala , 2000 , kgaolo 6 ( 42 )
Dingongorego dipe malebana le puisano eno kgotsa ka dilo tse dingwe tsa letlole di ka lebesiwa go Motlhankedi Mogolo , Zine Nkukwana ( aterese ya imeili zinen@magalieswater.co.za ) kgotsa Bagakolodi , e leng Seshego Benefit Consulting ( Andrew Crawford andrew@seshego.co.za ) .
POTSO 1 Mosola wa dithulaganyo tsa tsamaiso ya tiragatso ke eng ?
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwaledi wa Pula / Imvula .
Go boreo tota mme go ka supa pharologanyo gare ga go tswelela fa ngwaga e se pila le go latlhega gagotlhe ka go tšhona .
3 / 1 Ditlhophatiro tsa porojeke
trap : Thuo ya lefatshe
Le gale , fa diruiwa di ntse di tsamaya mo masimong ka nako e telele , kgatelelo ya mmu e a direga mme go dira gore mmu o kitlane e bile le gore disalela di latlhege ka gore diruiwa di ntse di tsamaya mo go tse di jewang .
phatlhoso , mo boemong jwa go tlhatlhelela e a dirisiwa go letla batsayakarolo go tsaya karolo ka botlalo
Ke tla rata gape go dirisana mmogo le Balemirui ba Temo ba Koporasi ya Suurbraak mo polaseng e re jwalang diheketara tse di ka nnang 1 000 tsa dijwalwa .
Mesola ya go Beeletsa mo Sekemeng sa Peeletsommogo ya Dipabalesego
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go jurie@grainsa.co.za .
( 3 ) Molao o o sa kwadiwang mo dibukeng tsa molao o o mabapi le go nna le kitso ya bosenyi wa bana ba ba ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , o a fetolwa jaaka go tlhalosiwa mo molawaneng ono .
Malome o nkgodisitse kwa legaeng la gagwe .
( ii ) le dingwaga di le 14 kgotsa go feta , taelo , go ya ka temana ya ( b ) , ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 24 , fa go na le nako e e beilweng .
Go tlhoka kitso ya go tsamaisa polase .
DITOGAMAANO TSE DI BEETSWENG LETLHA DI DIRA GORE DITLAPELE DI DIRWE
Saenne / amogetse
Go tshegetsa dikomiti / batsamaisi ba diwoto mo nakong ya tsenyotirisong ; le
Go tlhaloganya matshelo a ditlhopha tse di farologaneng tsa batho ke sengwe se se sa tlhokegeng gotlhelele
Ga go na sepe se se tshwenyang jaaka fa o batla go fetsa tiro mme o ntse o diiwa ke sengwe se se tlholang se robega .
( a ) Ripoto ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , fa e le teng ;
Ditshwantsho 4 , 5 le 6 , di tserwe kwa Matibidi ( bokone jwa Graskop ) .
Mosola wa IDP ke go netefatsa gore didiriswa tse di leng teng mo mmasepala di dirisetswa go dira diporojeke le diporogerama gore go fitlhelelwe ditlapele tsa tlhabololo tse di dumalanweng .
Dipitso tse di tsamaisiwang sentle di le maatla , di tlhoka ithulaganyo e e komota .
Go dusa go ka diragala , jaaka go kgomarela ga namanyana mo popelong , mme ka gore go ntsifala ga diporotosoa le maemo a a sa siamang go nna teng , sefolotsana se a tswa .
PEP e tlaa dirwa ka ditshenyegelo tsa puso kwa maokelong a setšhaba mme o tlaa amogela kgakolo ya bongaka ya mahala le thuso ya go dirisa PEP pele o ka e dirisa .
Go bona mosola wa dikgwa mo dipolaseng tsa rona re tshwanetse go dirisa dintlha tse nne tse di botlhokwa ka go tswelela le ka tshwanelo .
White Paper e thadisa botlhokwa ba pusoselegae go siamisetswa tlhabololo .
Tlhola metsi a a leng mo dithaereng tsa diterekere .
Willie Kotze , mogokaganyi wa bokatisi wa Lenaneotlabololo la Balemirui la Grain SA
Thanolo ya mmaraka
Go netefatsa gore go beilwe nako e e lekaneng le didiriswa , di beetswe tshupo ya porojeke mme go tlhama go botlhokwa thata mo go tshegetseng tsenyotirisong e e maatla ya diporojeke tse di maleba tse di kgonegang .
Maikaelelomagolo a tsamaiso ya kgotlhang ke go e rarabolola ka tsela e baamegi botlhe ba tlaa tswang mo go yona ba kgotsofaletse phetso .
Ke kgona tsa ditšhelete mme ke rata go dira ke na le diphologolo .
Kemelano ya malwetse .
( ii ) fa moemedi wa semolao a thapilwe ke Mokgatlho o o neelanang ka Thuso ya Semolao , Boto ; kgotsa
Nna le kitso ka ga ditlhabololo tse di mo go bommasepala ba bangwe - ithute go tswa mo dikakanyong le maitemogelong a bona .
Tlhola mothamo wa seedi sa thulaganyo ya tsidifatso .
7.14 go baakanya maikano a a kwadilweng pele ga kopano epe fela ya maloko a Kgotlakgolo , a Komiti ya Bookamedi le Mananeo le a Dikomiti tsa Photefolio fa go tlhokega gore maitlamo a a ntseng jalo a amogelwe le go a romelela Komiti ya Bookamedi le Mananeo gore e a akanyetse , e tsenye ditshwaelo mo go one le / kgotsa e tsenye diphetogo ;
Tsamaiso
Akanya go oketsa kumo ka go itlwaetsa metswedi e e leng teng kgotsa ka go oketsa sengwe se sentshwa .
Fa o rulaganya thata ka mokgwa o ke gona ditogamaano di nnang tsa tota ka tota gonne di ikaegile ka maitemogelo le tshedimosetso tse di fetileng .
3.3 DITIRELO TSA LOTSENO LWA AFORIKABORWA ( SARS )
Kabinete e amogetse gape le go phasaladiwa ga seralwa sa Molaotlhomo wa Tokafatso ya Molao wa Tikwatikwe ya Matlhale a tsa Matlole , 2014 ( Financial Intelligence Centre Amendment Bill , 2014 ) go bona ditshwaelo tsa baagi .
Sekema sa semmuso sa go batlela dialogane ditiro tsa ditirelo tsa setšhaba go ngoka batho ba ba nang le dinonofo tsa maemo a kwa godimo .
Disoyabini di tlhagelela ka bogolo ( sizes ) jo bo farologaneng le ka makapi a mebala e mentsi , go akaretsa bontsho , borokwa , bopududu , bosetlha , bosweu le marabata .
Ga go ise go direge
Ga ke na nako go . . .
Kamogelo ya IDP le Tekanyetsokabo ka Khansele
( c ) fa ngwana a sa tlhatlhelwa , magiseterata yo o dirang dipatlisiso-
Tlhotlhwa go thotela kwa toropong
Phepafatsa le go tlatsa diberiing tsa maotwana a a kwa pele .
Llaeme e e atlanegisiwang ka ha .
" Re tshwanetse go dira se kgatlhanong le tebego ya ikonomi e mo go yona go bonalang rekoto e e kwa godimo ya botlhokatiro mo nageng .
( h ) tlhotlhomisa gore a ngwana o dirisitswe ke mogolo gore a dire tlolo-molao eo ; le
Dirisa setshwantsho sa bukana ya pego
Koo mmanuale wa setlamo sa poraefete o ka bonwang gone 24
Mmasepala o ka go tlamela ka tshedimosetso e e jaaka ya ditlhopha tsa bogolo jwa batho ba woto ya gago .
Neela lenaane la mefuta e e farologaneng ya tshedimosetso ya lemorago e e tshwanetsweng ke go kokoanngwa mme o neele mabaka a gore ke eng fa lo re a botlhokwa .
trap : Tsamaiso ya Kgwebo
Tiriso ya CBP e na le dipoelo di le mmalwa tse di akaretsang :
Go laola mefero mo mmiding o o tlwaetsweng kgotsa o o itseweng go dirwe morago ga go jwalwa mme pele ga go simolola go tlhoga ga dimela ka go dirisa go gasa ga asetokoloro le sesireletso ka R87 , 50 ka heketara mme go tsamaelana le tlhakatlhakano ya atarasene le tebutaelasene ka maemo a dilitara tse tharo ( 3 ) ka tlhotlhwa e e ka nnang R180 ka heketara .
Bolemirui bo na le bokamoso .
Molaetsa wa temothuo o gasiwa ka makhubu a mowa
MELAO E E TSHWANETSENG GO IKOBELWA YA KGOTLAKGOLO YA RBN
( a ) lobaka lwa dingwaga di le tlhano , le le umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) ( a ) ( i ) ; kgotsa
Fa morago ga togamaano diwoto di tlamelwa ka matlole a a laolwang ke tlhokego go tsweletsa maano a bona , le go godisa tiragatso ya baagi .
Legato la baagi
Jaaka o ipaakanyetsa go jwala dijwalo tse di latelang tsa gago - tswetswee ela tlhoko paakanyo ya polantere ya gago .
Thulaganyo ya tlwaelo e ne e dirisediwa bogolo go laola mofero le go tlhanyaolola legogo la mmu efe kana efe le le tlhodilweng ke dipula tse di maatla , tse gale di nang mo nagagodimong .
Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima le nthusitse thata .
11.1.5 o tla diragatsa dithata tse dingwe le go diragatsa maikarabelo a mangwe a a abetseng Modulasetulo go ya ka taolo e Kgotlakgolo e e abetseng Modulasetulo .
Ka go gakololana le Lekgotla la Dikgosana , Kgosi e ka nna ya dira tshwetso ka tuelo ya kgwedi le kgwedi ya maloko a Lekgotla la Dikgosana ya go nna teng mo dikopanong tsa Lekgotla la Dikgosana .
Dira jaaka modiredi yo o ka bolotsang letsholo la ditiro tsa baagi
Roundup e le sebolayamefero e na le mosola
Bokonebophirima
The Boto ya Bakaedi e tshwanetse go tlhomamisa gore RBN e newa tshedimosetso e e lekaneng le e e mo nakong ka ga letlha , lefelo le ajenda ya dikokoano-kakaretso mmogo le tshedimosetso e e feletesng e e mo nakong kas mathata a go tla dirwang ditshwetso ka one kwa kopanong .
Tiriso ya tlhaeletsano ya dijithale e fetotse setšhaba ka ditsela tseo di sa tlhaloganngweng ka botlalo .
RE KA FENYA TB !
Mo godimo ga koketso ya sekoloto , tekanyetsokabo ya ga Tona e ne e tlhoka go tlhoma naga mo maemong a go samagana le dikgwetlho tsa kgolo e e bonya - jaaka mathata a motlakase - go tlhola ditšhono tsa ditiro le go anamisa go nna le seabe mo ikonoming .
Molao wa topo o gatelela gore fa tlhotlhwa ya sengwe e le kwa godimo , go rekisiwa ga yona go tla nna nnye mme le go fetoga go ntse jalo .
A o molemi wa leruri ( nako yotlhe ) ?
Fela bao ba ba nang sebete go fetola ba tlaa falola .
Ditekobongola tse di nepagetseng di botlhokwa tahta mo tsamaisong le thekiso ya dithoro .
Batho ba tsibogela kgotlhang ka ditsela tse di farologaneng .
Tlhapa diatla tsa gago gangwe le gape le ka botlalo ka sesepa le metsi , bogolosegolo
Se se raya gore ga a kgone go fitlhelela kadimo ya ntshokuno .
Go ntshetsa balapa la gaeno dijo ;
William Matasane o tsaletswe kwa sedikeng sa Winburg kwa a tseneng sekolo sa dipolase teng mme morago a tsena kwa sekolosegolong sa Winburg .
Tshosobanyo ya ditshenyego .
Dibolayamefero tsa ntlha jaaka tse di neng di bopetswe mo atarasining di ne di kgona go thibela mefero ya matlharebophara le majwang a mangwe mo ditikologong tsa go jwala mmidi .
Gape , fa molemirui a jwala dijwalwa tsa mofuta o o tshwanang go latelana ngwaga le ngwaga mo tshimong e le nngwe , tshimo eo e tlaa nna e tlala mefero ya mefutafuta le disenyi tse dintsi .
( Khutswafatso ya gore mang o tlhoka go dira eng mabapi le diporojeke le ditiragalo tsa rona )
Tsamaiso ya ntshokuno ;
dipatlafalo , le ditekanyetso mme di tlhaolwa ka go supa gore " ke eng " se se tshwanetseng go dirwa mo boemong jwa gore se tshwanetse go dirwa jang .
Ditshenyegelo tsa ntshodikuno tsa Foreisetatabogare tsa 2007 / 2008 le 2008 / 2009
O nnile le ntlo ka tsela e e sa tlhomamang .
Mokgwa wa tlhabololo wa pusoselegae
Tsaya dikarabo go tswa mo setlhopheng
Bongola jwa mmu bo ka latlhega go tswa mo mmung ka ntlha ya phasalalo ya marang a letsatsi .
Tekatekano ya patlego le tlamelo
Ka 1989 rraagwe o ne a reka polase e gajaana ba dirang temothuo mo go yona .
PALO YA MENO YA TERAPA = 60 = 2 ( Kere ya seporokete e dikologa gabedi )
Dillori tse dikgolo tse di ka thotang kumo ya gago le tsona di tshwanetse go nna teng go amogela kumo ka bontsi jaaka e robiwa go e isa kwa wena o bolokang kumo ya gago teng jaaka kwa disilong .
Bakgweetsi ba dillori ba a seteraeka .
Tirokakaretso
Go supa ditsela tse dingwe tsa go dira
Tlhotlhwa e e lebaneng ya mmidi o mosetlha ke R2 182 ka kgwedi ya Phukwi 2013 mme ke R 2 077 ka kgwedi ya Phukwi 2014 .
Ditumalano tse di tlhagitsweng ka therisano e e feletseng le ditherisano tse di senang bofitlha gareng ga baamegi le tshenolo e e feletseng ya tshedimosetso di ka bonwa di siame gape di lekalekana .
Ditsamaiso tsa matlole ( ikokoanyetso le tuelo )
Tsamaiso
Thulaganyo ya thekiso ya dijo e tlhageletse ka ntlha ya go tsibogela ditlhokego tse di fetogang tsa bantshadikuno le badirisi ba dijo .
Fa mmu o tlhokomologwa , bolaodi ba dijwalwa bo bo siameng bo ka se thuse sepe .
( b ) tuelo ya go lefa motho yo o rileng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , kgotsa mokgatlho o o neelanang ka dithuso ;
78 . ( 1 ) Go ya ka molawana wa 77 ( 2 ) , molawana wa 297 wa " Criminal Procedure Act " , o dira mo mabakeng a go busetswa morago kgotsa go fegiwa ga go ntshiwa ga katlholo ke kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , go ya ka Molao ono .
4.2.1.8 Romela pholisi e go tshitshintsweng gore e dirwe kgotsa tlhabololo ya yone go mmenejara yo o okametseng lefapha .
Go loga maano a se porojeke e solofelang go se fitlhelela - ka nako nngwe se se bitswa togamaano ya dikungo kgotsa dipholô mme e akaretsa tiro yotlhe ya ithulaganyo le go bona gore a porojeke e tlaa kgonega tota .
Re ka nna ra jwala disonobolomo go tsweng kgwedi ya Nganatsele go fitlhela kgwedi ya Tlhakole mo go re nayang kgaolo ya nako go dirisiwa e mosola go rona .
Ka gonne ka setso basadi ba solofetswe go tlhokomela bana le go apeela malapa a bona dijo ka nako eo , basadi ba le bantsi ba retelelwa ke go nna teng .
Tshekatsheko ya metšhine
Go imafatsa thaere go botoka .
Dikopano tsa baagi
Tshedimosetso , dikgakololo le kaelo ka ga mabaka a a farologaneng a kgwebo
A o tlhaloganya diemoboleng tsa kuno e o ikaelelang go e ntsha ?
8 . P : Ke ditheo dife tse di neelang katiso ya batlhokomedi ?
Boitshupo - Baagi ba ka farologana go ya ka lotso , tumedi , lefelobonno , tse di ka bakang kgotlhang .
O diretse Lefapha la Ditsela le Ditiro tsa Setšhaba dingwana di le 23 .
Ditshupo ke tse di ikaeletsweng tse di kgontshang peoleitlho , tebosešwa le tekanyetso ya gore a porojeke e fitlhelela maitlhomo a yona .
Dikomiti tsa Diwoto ke dingwe tsa didiriswa tse di botlhokwa tse di leng teng mo bommasepaleng le mo baaging go tsamaisa tseokarolo ya baagi .
Tse dingwe ke tse di latelang :
makhanselara a mmasepla le batlhankedi ba ba rweleng maikarabelo a botsayakarolo jwa setšhaba le go tlhama thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto .
Jaanong ka sekgatshi se phepafaditswe ka botlalo , o ka batla go ntsha dikarolo dingwe tsa sona tse di sa senyegang ka nako ya poloko .
Tota tsotlhe tse di tshwanetse go dirwa ka go kwala , ka seatla kgotsa ka go dirisa khompiutara mme jalo ke tiro ya go loga maano e le kgaolo ya bolaodi .
Dikatlegeniso le thuto e e bonweng
Moemedi o tshwanetse go tlhomamisa gore o nonofile ( gore o weditse ka katlego tlhatlhobo ya AVCASA ) ; le
Le fa re ka ikutlwa e kete re tsiboga ka tsela e e siameng , go tila kgotlhang go ka tlogela batho ba le mo nyemile mooko , ba galefile , kgopisegile le go ikotlhaya , ka kgonagalo ya gore kgotlhang e boe gape .
9 . Baneela ditirelo
Boikaelelo ba kgotla ke go tokafatsa botsalano gare ga badiri ba mo polaseng le mong wa yona .
Tšhaena gape e kgethisa lekgetho la thomelontle mo monontsheng , se se etegeditseng maemo .
Mo go yona , motho o gakologelwa maitemogelo a a dirilweng ke Moruti Lebamang Sebidi , fa a ne a neela puo ya tlotlo ka ga gagwe ka 2001 , o rile Mphahlele " o gololosegile go tswa mo moweng o o mo leetong le le sa khutleng , ka lerato le le sa sweng le leitlho le le elangtlhoko le le katisitsweng mo le ka se emisiweng mo maikaelelong a go fitlhelela nnete , gongwe le gongwe kwa e ka bonwang teng kgotsa kwa e ka isang motho teng " .
Go dirilwe DVD ya metsotso e le robedi ka lenaneo le mme e dirisitswe sentle thata mo ngwageng o .
Omnia ga se thulaganyo e e adimang balemirui mad mme e dirisa maemo a yona mo dikgwebong tsa bolemirui go gogela tshegetso ka madi go dithulaganyo tsa tlhabololo ya balemirui mme go supa gore Omnia e tlhoafala go dira mo kgwebong ya bolemirui .
Go laola mefero ka tshwanelo go ka kgonega fa go dirisiwa megoma kgotsa fa go dirisiwa dikhemikale .
Bokgoni mo puong ya tikologo le Seesimane ;
Seno se a dirwa go naya setshwantsho sa dintlha tsa gore togamaano ya baagi e tshwanetse go akaretsa eng .
Go tlosa mogote o o tliswang ke enjene , mowa o tshwanetse go tswelela ka go sa thibelelwe mo redieitareng .
Sediko se , fa se bopilwe sentle , se tlhogelwa mo masimong go fitlhela se dirisiwa .
E kgontsha go nna le dipuisano mme e tlamelana ka tšhono ya go tlhokomela thulaganyo ya go dira maano le ya tiragatso tsa komiti ya woto mo Lenaneong le le Lotaneng la Tlhabololo .
Pharologano ya ditlha e tla makatsa balemirui ba ba iikanyang mo kitsong e nnye .
Dipholisi tsa puso tsa selegae tse di lekanyetsang , di kgoreletsa tsweletso ya mebaraka e mentšhwa ( bio-fuels ) , mme di kgoreletsa tlaleletsoboleng .
Es'kia Mphahlele o bontsha tumelo e kgolo tota mo lefatsheng la kgwebo mo tlhamong ya gagwe : Setho se sa African Humanism and the Corporate World .
Sekaseka sešwa kgono ya ntshodikuno ya mmu le go tlhomamisa palo ya diheketara e o rulaganyang go jala dijalo mo go yona .
Fa o batla go romela sedirisiwa kwa ntle o tla tlhoka go bona tetlelelo ya thomelontle e e tshwaraganeng le ya patlisiso ka ditshedi go tswa go Tona .
Go tlaa tlhophiwa baemedi ba le babedi ba setlhophathutano go ya ka kgaolotirelo ya ofisi ya kgaolo mo dipitsong tsa kgaolo tsa ngwaga le ngwaga tse di tshwarwang pele ga Khonkerese , go dira mo setlhopheng sa tiro sa tlhabololo ya balemirui .
Go tlhoka fosoforo go bonala fa dimela di sa gole .
Johan Kriel o buile le ene go re itsese ka ene mo kgatong ena ya Pula Imvula .
Dintlha tse di tlhomamisang tlhopho ya sebolayamefero
Go kokoanya baamegi
Setshwantsho 1 : Elias Pangane o eme le mmidi mo polaseng ya gagwe kwa Hazyview .
Setshwantsho 2 : Korong e e siameng tota jaaka go tshwanetse ka kgwedi ya Phatwe .
Kumo ya me ka 2005 e ne e le pila tota ka ntlha ya boleng mme ke ne ke sa kgone go lekalekantsha bokana ka ntlha ya diruiwa tse di sentseng mmidi wa me .
A ke tlhoka tetlelelo ?
Inšorense
Mongwe wa baboki ba Aforika , Aime Cesaire , o ne a ela tlhoko fa nngwe ya ditlhabano tse dikotsi tota mo mabogong a yo o patikang batho e le tlhaloganyo ya yo o patikwang .
Mokgwa wa go supa setlhopha sa maano a metsi :
Motswedi :
Kgang kgotsa bothata jo bo tshwanetseng go rarabololwa bo tshwanetse go sekasekwa pele mme go tshwanetse ga tlhomamisiwa gore kgang kgotsa bothata jono bo tshwanetse go newa mang .
Mo Afrikaborwa , bontsi ba batho ba na le kgaolonyana ya lefatshe ( kwa ntle ga ba ba nnang mo meagong e e leng mo godimo ga e mengwe ) .
Etela tsa matlo a baagi kwa Germiston kgotsa PE
Nna mo bathong
Ke dirisa bolemirui kwa Gungululu mo Tsolo , ( Masepala wa Mhlontlo , Kgaolo ya Kapabotlhaba ) .
Foramo ya Boditšhabatšhaba ka Dithuto Tsa Thanolo : Thanolo le Go Toloka jaaka Tiro ya Tikologoloago : 19-20 Lwetse 2013 , Henan Normal University , Xinxiang , China .
Jaaka ditlhopha di tsaya ditshwetso tsa tikologo di bona gore metswedi e e leng teng e dirisiwa jang , ka jalo di na le seabe mo go tshegetseng ditheo kgotsa ditiragatso .
Go fetola ikonomi go kaya gape go fetola dipaterone tsa thuo le taolo .
Mo o ka kgonang go ithuta tsotlhe tse di leng botlhokwa ka didiriswa tse dintshwa ke kwa Letsatsing la Thobo la NAMPO le le tshwarwang ka ngwaga le ngwaga gaufi le Bothaville mo Kgaolong ya Foreiseta .
Totatota , maAfrikan a Bantsho ka nako tsa Egepoto wa bogogolo ba ne ba ruta maGerika : filosofi , dipalo le disaense tsa tlhago .
William Matasane go tswa Senekal , porofense ya Foreisetata ;
Letlha la go simolola lenaneo
Mola o mosweu e re itseng e le mola wa mašwi kgotsa setatšhe o tswelela go ya godimo mo tlhakeng jaaka e gola .
Leina la setheo
Fa o batla kitso gape , o ka romela emeile go jane@grainsa.co.za .
Mo go jwalwang go sa sugwe , tsaya tsia gore bojetla bo beilwe ka fa pele ga ntlha e sesane go bula disalela tsa dimela .
18.16.14 go romela pego e e kwadilweng kwa go Kgosi kgwedi le kgwedi ka ga tiro yotlhe e e dirilweng ke Kgotlakgolo , Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio fa e le gore pego eo e tla romelwa e seng morago ga letsatsi la ntlha la kgwedi e e latelang .
7.11 go romelela maloko otlhe a Kgotlakgolo tshedimosetso e e malebana le dikopano go sa ntse go na le nako gpre ba kgone go ipaakanyetsa kopano sentle ;
Dira tlamelo ya diura tse 10 , 50 , 100 le 250 .
Go na le mefuta e e farologaneng ya furu e o ka e jwalang mme o ka kopa moemedi wa Grain SA go go thusa .
dikoloi tsa ditimamolelo
Potso : A dikomiti tsa woto ke tsona fela tsela e baagi ba ka nnang le lefoko ka yona mo go tseyeng ditshwetso tsa khansele ?
Athikele e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Phetiso ya tshedimosetso .
Ka gale ka dinako dingwe le goka
Molemirui wa moswa ona o tlhotlheleditswe ga kana gore a loge maano a go hira masimo a mangwe gape .
Montshakuno o ka baya bontlhanngwe jwa dijalo jaaka peo .
IDP e tshwanetse e kaele mo go rulaganyeng diKPI .
( b ) thotloetso ya mowa wa ubuntu mo tsamaisong ya bosiamisi jwa ngwana ka-
A sebolayamefero seo se dumetswe ka molao go dirisiwa le dijwala tse re batlang go di jwala ?
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
Patlisiso ya bosetšhaba ya 2004 e tshitshinya gore bontsi jwa bommasepala ba lebega ba tsere dikaelo tsa Pusoselegae : Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 di sa lekana mabapi le tlhagiso e e feletseng ya dikomiti tsa diwoto le tiro ya tsona .
Ditiro tsa letsatsi le letsatsi .
Mefero ke mmaba wa gago - mefero e gaisanela le dijalo tsa gago metsi , dikotla , sebaka le lesedi .
Tlhola didiriswa ka dinako tsotlhe , di baakanye fa di dutla mme o busetse dinosele fa di se teng .
Fa o ntse o dira tiro e o tshwanetse tlhola le dibipo tse di sireletsang dibering ka go thibela lerole tota le dimomagantso fa di kopanang teng go netefatsa gore di thibela lerole gagotlhe .
Bakateriamo ena e e leng teng mo dimeleng e bopa diporoteine tsa kerisetalene tse di bolayang ditshenekegi tse dingwe .
Tshireletso ya loago le matlo a a pabalesego
Ditlhokomelo tsa polokesego
1 go motsamaisi mongwe le mongwe
Pharologano fa gare ga Dipoloko le Dipoloko tsa Dipeeletso e go dira gore o kgone go rulaganyetsa isago ya gago le ya balelapa la gago .
Go dirisa terekere go a tura mme o tlhoka go e dirisa ka botlalo .
Tharabololo
( ii ) ditheo tse di maleba tsa puso .
E na le ditsebe jaaka tonki le nko e telele e e sediko .
Mokhanselara wa woto o tshwanetse go bitsa dipitso tsa dikgakololo kgabetsa go itsise baagi ka ga tse di diragalang mo khanseleng le go kokoanya tshedimosetso go tswa baaging , e le dikatlanegiso go khansele .
Gene ena e a fetolwa mme e lokelwa mo semeleng se se rileng kgotsa dimela ka go dirisa sethunya sa dijene le go dirisa dire tsa semela .
9 . GO ABA MAIKABELO
Motswedi :
KGAOLO 2 : Sekema sa Peeletsommogo ya Thoto
tlamela ka tebalebo ya thulaganyo ya tshegetso e e tlhokelwang CBP .
Dikgannyana tse tsotlhe tse di ka ga lefatshe , temothuo , mekgwatiriso ya ntshokuno , thekiso , tirisometšhine le tsamaiso .
Leina la motho o go ka golaganwang le ene mo setheong , go akaretsa khopi e e kanetsweng ya lekwaloitshupo la motho yoo le tiro ya gagwe mo setheong
Kemedi e kopana le foramo ya selegae ya tlhokomelo ya baagi , le mmasepala ka ga tlhokomelo ya phaka le tshireletso ya setšhaba .
SARS e tla phasalatsa dikitsiso tse di kgethegileng ka dipuo tse di maleba tsa dinaga di sele kwa mafelong a bogorogelo mo nageng .
Go rekisetsa batho kumo ka go dirisa founo
Tshalomorago le tshedimosetso : Gatelela mo dipegelong tsa gagwe le gape ka ga diporojeke tsa mmasepala le ditirelo go komiti ya woto le kwa dikopanong tsa mo phatlalatseng mo wotong ya lona gore o tle o tshole baagi ba na le tshedimosetso ka ga tswelelopele le / kgotsa mathata .
2 . DIKATLENEGISO
Semphato se tlhomiwa ka tsela ya tumelano ya semphato magareng ga bomphato ba ba solofetsang .
Bokana ba oli e e gamolwang mo lefatsheng la rona bo tlhaela gagolo ga kgono e e leng teng .
Go ka bo go na le mabaka a mantsi a gore go reng o batla go dirisa lefatshe le o nang le lona .
Gantsi dikakanyo tsa bona di ne di tsosa komang .
Kgakolo ya baagi
Gompieno bokana ka diphesente di le 17 tsa batho mo Aforikaborwa di kgona go fitlhelela inthanete -palo e e tlhatlhogang ka diphesente di le 20 ka ngwaga .
Fa magamelo a dirisiwa letsatsi le letsatsi , matsatsi a le 365 a ngwaga go se tlhokomelwe kgotsa go se baakangwe , phokotsegotlhotlhwa le kagololo e a direga .
Setshwantsho 3 : Baakanya sediriswa sa go jwala mme netefatsa gore se dira sentle jaaka go tlhokegwa .
Baswa ba ba simololang go dirisa bolemirui ba tshwanetse go ikopantsha le Makoko a Dithutiso a Grain SA mme ba nne ditokololo go kgaoganya kitso le go amogela dithutiso gore ba kgone go bona maemo le ditiragalo tsa bolemiruikgwebo .
Puso ya tlhaolele , e ne e tota e leka go tlhoma Aforikaborwa jaaka nagalegae ya Basweu fela .
Ka jalo go ketefaletsa ba ba simololang go fitlhelela lefatshe mo pakeng e khutshwane le go le duelela go tswa ntshokunong e e nonofileng .
nako e e lekaneng le didiriswa go netefatsa gore bakgatlhegedi ba neelwa tshedimosetso nako le nako e e lekaneng gore ba tsiboge .
Kadimo ya Dibuka mo Dilaeboraring Tse di Farologaneng
Ee , ga re kgone go laola pula gore e ne kgotsa e se ne ; tota le gore e ne bokana kang .
Ke go re bokana ba thobo bo tlaa nna tlase ga tlwaelo .
Koketso ya tekanyetsokabo go bommasepala
Gantsi kalaka e tlhokiwa ka bontsi , mme e thothiwa ka bontsi ka go dirisa didiriswa tsa go thotha tse dikgolo .
Mebile ya Selegae le Dipatlelo
Tswala molomo le nko ya gago ka thišu fa o gotlhola kgotsa o ethimola mme morago o e latlhele mo teng ga moteme wa matlakala .
Supa sekao - o batla gore badiri ba gago ba nne teng ka nako e e rileng - a wena o nna teng ka nako e e rileng ?
Sefako se ka isa dikuno le thobo kwa tlase .
Go oketsa mowa wa kgaisano ya lekala le la Ditlamo tsa Tirisano gore le tle le bewe sentle moo le ka bonang mosola wa go tsibogela ditšhono tse di tlhagelelang mo mmarakeng wa porofense , bosetšhaba le wa boditšhabatšhaba ;
Go tsweng 2004 , fa ke ne ke simolola bolemirui , keletso ya me e ne e le go nna molemirui yo o kgonang .
Botsa morekisi go go thusa ka nako ya go jwala fa o belaela gore o dirise didiriswa tse di farolganeng jang .
Ba ba nayang dikadimomadi ( dibanka / mabenkele / baadimisamadi ba bannye ) ba tlhaela go lemoga melato ya gago e e nang yona jaaka go ntse .
tshwetso ka ga dituelo
Diketelo tsa masimo gangwe le gape , go ela tlhoko dikgatotswelelo tsa dijwalo mmogo le mefero , ke tsa botlhokwa thata .
Didiriso tsotlhe tsa motlakase di nne le " earth " .
1 . Dikgwa tse di leng teng di rengwa go gotsa molelo mme ga di tshomarelwe .
ditlhaeletsano tsa fa go le mathata
Re direla mang se re se dirang ?
" Potso ya bogologolo e e reng : ke mang yo o tlaa lefisang batho melato ? e ne ya utlwatsa kutlobotlhoko ya batho ba ba senang molato .
Tsamaiso morago ga tiro nngwe le nngwe - sekao , morago ga kgatsho ya masimo , go tshwanetse go tsholwe rekoto gore go dirisitswe dikhemikale dife ?
Phoso mabapi le dingwaga tsa ngwana yo o latofadiwang ka tlolo-molao
Le fa e le gore tsamaiso e simolotswe le go rulagangwa ke mmasepala , gore e kgone go dira sentle , togamaano e tshwanetse go nna ya woto , e emetswe ke Komiti ya Woto .
Dithata , taolo le ditiro tsa Kgotlakgolo
Mafapha a puso le babeeletsi ba poraefete ba rata go beeletsa thata mo go bommasepala fa bommasepala bao ba na le lenaneo le le bonalang sentle la ditlhabololo .
Tshedimosetso nngwe e kgona go bonwa kwantle ga tikatiko kwantle ga gore motho a dire kopo semmuso , karolo eno e tla tlotla ka dintlhakakaretso ya gore e ka bonwa kae .
Ka go dira , kwa ntle ga gore o jwala kgotsa o rua eng , dira tsotlhe tse o di dirang ka tshwanno jaaka o kgona .
Go tlhoka dikotlo kgotsa metsi ka nako e go tla fokotsa go mela le tlhogo ya dipidi .
Fa o tlhopha go e itirela , go dintlha di le mmalwa tse o tshwanetseng go di akanya .
Tokafatsa tiro ya puso go diragatsa ditshwanelo tseo
Se jwale pele ga nako fa metsi mo mmung a sa le kwa tlase .
Go tlhokega dikgato tsa potlako mo mabakeng a a le mmalwa :
Se dirise peo e e tserweng mo masimong a a neng a na le bolwetse bo e bile laola mefero ya matlhare a a leng bophara e e ka dirisiwa ke nngadule e go tswelela go phela .
Go tswirinya gantsi go diragala ka nako ya mabelo a a iketlileng .
Ntshokuno ya Garase ka Nosetso .
1.5 Gape RBN e ne ya ikana gore e tla abela ditlamo tse di latelang Kabo eno :
Tiriso ya motshetelo jaaka monontsha
Bona ba kgaratlha le go feta .
Go botlhokwa gore ditokololo tsa Komiti ya Woto di tsibogele dikakanyo tsa baagi .
Go maikarabelo a magolo thata a a tshwanelwang go rwalwa ke mongwe le mongwe yo o amegang mo tirisong ya yona .
Boemo jwa Ditsompelo tsa Metsi
Mokgwa wa go tsamaisa tiro : Ditlhopha
Beng-gae ba ne ba gapeletswa go ithuta puo ya bakoloniale gore ba tle ba kgone go tshela mo pusong ya bokoloniale , e e neng e ba tsaya jaaka ba ba kwa tlase , go akaretsa le puo le setso sa bona .
Woto / phitlhelego ya tikologo ya manno
Mokgwa wa go lokela peo mo go tlhamaletseng
Tona ya Lefapha la Bolemirui , Dikgwa le Ditlhapi e tlhomamisitse gore lekgetho le le nne lekgetho ka molao , mme go ka nna jalo fela fa kgaolo e e ka nnang 20% ya lekgetho le e dirisiwa go tlhabolola balemirui ba ba simololang ba bantsho .
Ka mafoko a mangwe , go se suge mmu ke fa molemirui a jwala peo fela mo mmung mme a sa leme kgotsa a sa suge mmu gape .
4 . Motsamaisi wa CBP o tshwanetse a bolele kwa Foramong ya mmasepala ya CBP tshegetso ya sepolotiki kgotsa ya setegeniki e e tshwaneteng ya neelwa ka tshegetso ya direkoto tse di maleba .
Go ya pele metswedithuso e mengwe yotlhe e teng le go siama go dirisiwa .
Pitse , buka ya direkoto .
go thusa mmasepala go swetsa ka nepo ka gore ke ditirelo dife tse di tshwanelwang go atoloswa le go tokafatswa , segolo mo magatong a dithulaganyo le go gatelela gore khansele e rerisane le baagi ka nako ya go tsaya ditshwetso
Dintlha tse di tla akarediwang - ka fa tlase ga setlhogo seno - kwala lenane la se o ratang go se dira .
Neela setlhotshwana sengwe le sengwe tiragalo e lenngwe .
Bakwadi ba bantsi ba setse ba gateletse gore go kgona go akanya go tlamela kgotsa go tokafatsa boleng ba mmu dintlha tse go tlhaloswang boleng ba mmu di tshwanetswe go ntsifatshwa le go supiwa pele .
Ga go kgonege go jwala dijwalo tse dingwe le tse dingwe gongwe le gongwe fela .
Kgato ya go mela ya mmidi ya V16 go ya V17
" dipoelo tsa pholisi " e raya tšhelete kgotsa ditirelo tse setlamo sa inšorense se duelang kgotsa se nayang mong wa pholisi ka ntlha ya tatlhegelo kgotsa ditshenyego tse mong wa pholisi a di itemogetseng fa kotsi e e inšorilweng e direga ;
Go le gantsi dipharologano mo gare ga bahumi le bahumanegi , badiri le batlhokatiro , metseseteropo le metseselegae , barutegi le ba ba sa rutegang , di ikaegile ka loago gape le dipolotikithata .
Thuto e sa le e ntse e tshepagala mo go lootseng ditlhaloganyo tsa rona go efoga diphetotekanyetso kgotsa dipheteletso . "
Tsaya tsia seno fa o rulaganyetsa kopano kgotsa thutokatiso e o tla bong o e eteletse pele .
Jaaka nna ke bona lebaka e ne e le ditempereitšha tse di kwa godimo thata ka nako ya go thunya , mme palo ya dikala le makape e ne ya fokotsega .
( 2 ) ( a ) Mo lobakeng lwa tlolo-molao e e umakiwang mo go Setlhopha sa 1 sa ditlolo-molao , mefuta ya diphaposo tsa kgetse mo tshekong jaaka di tlhagelela mo go molawana wa 53 ( 3 ) , di a dira mme di ka dirisiwa mmogo .
" Molaotheo " go tewa Molaotheo wa Rephaboleki ya Aforikaborwa wa 1996 ;
Go tlhokomela le go lebelela ke senotlolo sa go laola sa gago ka nako e ya go mela ga dimela .
Peeletso ya khepetlele mo dibopegong tsa polase le ditokafatso le tsona di na le tlhotlheletso ya botlhokwa mo botennye jwa lefatshe la temothuo .
( iv ) lemosa ngwana gore o tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ka letlha , nako le lefelo tse di kwadilweng mo lekwalong la kitsiso le go nna gone go fitlha a bidiwa ; le
Dirisa Khat ( Mirra , Veve ) ka metlha
= Tlhotlhwa ya montshadikuno kwa sefaleng
Ditokololo di le dintsi tsa Dikomiti tsa Diwoto di mo ofising sebaka sa ngwaga tse pedi go ya go di le tlhano .
Mongola o o leng o montsi go feta ga o a siama ; go tlisa malwetse a mothuthuntshwane le ngadule mme gape le a mangwe a a tlisiwang ke dibaketeria mo matlhareng le mo ditlhakang tsa dimela mme go ka tlisa phokotso ya kumo .
6.2 Go tlamela ka tsela ya go sireletsa sekoloto kgotsa maikarabelo a konteraka a a fitlhang go R50 milione .
Go tlaa netefatsa go lokela ga monotsha go lekana ka dinako tsotlhe .
Ke kopa tshwanelo mabapi le karabo e telele .
Go kgona ntlha e , kgwebo ya gago e tshwanetse go kgona - kopantsho ya lotseno la madi le tshwanetse go feta kopantsho ya tshenyegelo ya madi - fela fa go le jalo o bona poelo e wena o ka e dirisang go ithekela tse di leng botlhokwa ( tuelo ya gago ) .
1.1 Ga go na motho ope yo o tla nnang kgotsa yo o tla tswelelag a le leloko la Kgotla ya Setso ntle le fa as le leloko la boammaaruri la Morafe wa Segosi wa Bafokeng , a na le kgotsa a fetile dingwaga di le 25 ( someamabeditlhano ) e bile a le moagi wa Phokeng .
Ke dirisa ka fa tlase ga R250 ka kgwdedi
Ke mang yo o ka bonang Bolwetse jwa Sukiri ?
Molemi wa disonobolomo o na le nakonyana e nnye ya go kgona go tsena mo masimong go dirisa haraka ya go dikologa ka gore a ka senya dimela tse di tlhogang .
Go kgona go uma dijo , go thusa go naya tiro go batho ba ba se nang tiro le go oketsa ditšhelete tsa me , go nnaya bobelokgale go nna molemirui .
Gantsi o tlaa bona dikgetsi di phuthetswe mo dikopantshong tse go thibela go dutla .
Gakologelwa gore go botlhokwa go botsolotsa batlamedi-ka-ditirelo go utlwa dikgopolo tsa bona mabapi le dintlha tseo di amang baagi mmogo le ditirelo tsa bona gore ba kgone go tshegetsa le go tlaleletsa ditshwaelo tsa baagi .
Ke ntlha e e leng botlhokwa thata ya go tshedisa bolemirui go tswelela go dirisa thefosano ya dijwalwa e e tshegetswang ke tiriso ya dilegume .
Tswelela go buisana le fa go le maswe , batla thuso ya setswerere , tlotla maano a kgono , tlhola o ba itsese ka ditiragalo tse di diragalang , fa di le pila le fa di le bokoa .
O nepa kgotsa go lema tshimo , go yeng ?
Bana ke badirisi ba gajaana , badirisi ba isagwe le moloko o o latelang wa badiri , ka jalo bonako jo re ka bo lemosang boleng jwa temothuo ka kakaretso ka jona le madirelo a mmidi ka kgethego ke bonako jo re ka solofelang go bona ba tlhaloganya botlhokwa jwa yona .
( f ) dikantoro tse di tla dirisiwang ke batho ba ba letleletsweng go batla balelapa la ngwana ;
Kapa Bophirima : Aforikanse , Sexhosa , Seesemane
Nna le maikutlo a go thusa ba bangwe le go bona jaaka ba tswelela pele .
Athikele e kwadilwe ke Jerry Mthombothi , Morulaganyi wa Tlhabololo wa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA .
Dikarolo tse di farologaneng tsa leano di tlhoka tumelano le boineelo ba ditheo tse di farologaneng .
Tota ke ka ga balemirui gonne kwa ntle ga balemirui , ga go na dijo " .
Kgonotota ya metšhine ya gagwe go ya ka ha . ka letsatsi
Bolaodi bo bo siameng bo tshwanetswe go dirisiwa go fokotsa kgono ya bolwetse bo go senay kumo ya gago .
14 . DIPOTSO TSA MOTSAYA-KAROLO ?
Go roba go tswhanetse go simolola fa diako di simolola go kobela tlase mme matlhare a simolola go oma .
Bommasepala ba ka abela mo letlotlong le le abetsweng go reka dithoto tse di kgethegileng tse di jaaka lefatshe gore go tle go dirwe ditlhabololo mo go lona , sekao , go agiwa matlo a a tlhwatlhwatlase .
Dipharologanyo tsa Ditlhotlhwa tsa Dikuno
5 . A porojeke e tlamelana ka katiso mo baaging , a e tlaa tokafatsa bokgoni jwa bona jwa go dira madi mo isagong ?
5.2.2 Matseno / Lemorago
Go tsaya karolo mo Tlhabololong ya Togamaano ya Motlhakanelwa go dira gore baagi ba tlogele go nna fela badirisi ba ditirelo mme ba fetoge go nna baagi ba ba tlhaga ba ba kgonang go tsaya karolo mo go fitlheleleng tlhabololo ya ditlapele .
Mokgwa wa go fatlhosa : Setlhopha sa bobedi
Gakologelwa gore disalamorago tsa sebolayadisenyi mo ditlamelong di kotsi , mme o tshwanetse go dirisa ditlhokomelo tsa polokesego tsa go dirisa dibolayadisenyi tsona tseo fa o dirisa tse di gasang dibolayadisenyi .
Temothuo ke kgwebo , mme malatsing ano go tsamaisa kgwebo go bokete - o tshwanetse wa bo o tlametswe sentle , o ineetse le go nna le kitso .
Dithuso tsa LED
Ke phesente ya kgaolo e e nositsweng ka melagare e e farologaneng ya senosetsidikologi koo tshekeletsa e e kwa garegare e leng 50% ya molagare mme e na fela le 25% ya kgaolo e e noseditsweng yotlhe .
Melao e ne ya fetolwa ka go kwadisa mametlelelo 1 gore go tsenngwe tshitshinyo mo molaong wa 30 Seetebosigo 2006 wa pego ya tlhatlhobo ya boradipalopalo gore letlole le tlhoma tshedimosetso ya madi a a beetsweng kwa thoko , go sireletsa matlotlo a a ka tswang a tlhokega gore go dirwe dituelo tsa mo isagweng ka ntlha ya diphoso tsa tshedimosetso .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go jenjonmat@gmail.com .
Mmotlolo wa tlhaeletsano le botsayakarolo jwa Komiti ya Woto di ikaegile ka porogeoama ya dikopano tsa kotara
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Mo go Mphahlele thulaganyo e e jalo ya ikonomi e tshwanetse ya agiwa go ikaegilwe ka " kelelo e e lokologileng e e agang ya matlole le tiriso e e botlhale e e rutegileng ya metswedi . "
Ditekanyetso tsa dijalo
Molao wa Ditheo wa Mmasepala , 1998 o tlhoka gore bommasepala ba o sekaseke ngwaga le ngwaga ba lebile :
Ka bokhutshwane enjene ke sediriso se se fetolelang maatla a mogote mo maatleng a semotšhine go dira tiro .
Ditirelo tsa Bobalamatlotlo
5 . Kwalelano
Dikamano Tsa Badiri
Aforikaborwa ke naga ya boraro mo lefatsheng e e nang le mefutafuta e mentsi ya ditshedi ka fa morago ga Indonesia le Brazil , ka bontsi jo bo kwa godimo jwa ditshedi tse di tlwaelegileng .
Go ka tlhoka go rulaganngwa go sa le gale mme ga beelwa matlole kwa Thoko
Ba netefatsa gore neelo ya dikopo / dikhotheišene tsa go aba matlole a diwoto fa kamogelo ya ditekanyetsokabo e dirilwe ;
Go tlhalosiwa ga PAIA ( go ka bonwa mo atereseng ya www.saha.org.za )
Mo Tiisetsong e ya Seaforika go na le dintlha tse tharo tse di maleba , e leng , " balebeledi ba hisetori ba ba gaufi , ba na le nonofo " , mabaka a rona ( a hisetori ) a maitemogelo le dikarabo tsa maitemogelo a go nna jalo .
Nnete eno le ditlamorago tsa yone mo hisetoring e ka tsewa e tlhalosa Dikwalotsa Aforika .
Ka dinako tsotlhe o tshwanetse go buisana le morekisi wa dibolayadesenyi wa gago pele o simolola go dirisa lenaneo la go gasetsa le o gopolang go le dirisa .
( b ) Kopano ya setlhopha sa balelapa e ka tsenelwa ke batho ba ba latelang :
Moh Mali a ka se kgone go tsenela ikatiso e gonneo tshwanetse go ya go tsaya bana kwa kheretšheng ka 5.30 letsatsi lengwe le lengwe .
Diako di tshwanetse go khurumediwa , go omisiwa le go bolokwa mo maemong a a tshwanetseng ( kgaolo e e lefifi e e omileng le e e sireletsegileng ) .
Go tlhokega diphetogo tsa go sireletsa tikologo ya tlhago re ntse re letla naga go bona dipoelo go tswa go diminerale tsa yona .
Se , se kaiwang fa , ke gore jaaka Mphahlele a tlhagisa ntlha ya gore go mo Basweung go itse ka tsenelelo botho jwa go nna baithuti ba setso sa Afrikan ; go tlosa kgatelelo yotlhe eo ba ka bong ba na le yona mme ba ipaakanyetse go tlhaloganya boAfrikan mo bokaong jwa jona jwa setso .
Balemirui botlhe ba na le kakanyo ya go bona kumo e e kwa godimo go tsweng dijwalwa tse ba di jwalang .
Motlhala wa gago o tshwanetse go nna mo mmung e bile sefatlhego sa gago se tshwanetse go tlala lerole .
Ke leano le fe le lo na nang le lona la go oketsa ditšhono le go tlosa dikgoreletsi ?
maikutlong a a tlhagisitsweng ke media
Baemedi ba Lefapha la Temothuo la Porofense ba ba neelang tshedimosetso ya seemo mo dikgaolong tsa ntshokuno .
Bula difensetere go tsenya mowa o o foreše e bile o le phepa .
Review and improvement of Public Service Standards in Provincial Departments ( Tshekatsheko le tokafatso ya Molao wa Ditirelo tsa Setšhaba mo Mafapheng a Diporofense ) Bukanatshedimosetso 1 , Ofisi ya Moperemeri , Eastern Cape & DPSA , 2005 , tsebe 14
Gape o tseetse bantshakuno tlhogong go tsaya diriseke tlase di tsamaelanang le kgwebo .
Kgaolo 1 e tlhagisitse ditlhokego tsa CBP , tse di tshwanetsweng go baakangwa ke batho mabapi le Woto ya bona , tse e leng tsa baagi le go netefatsa gore baagi ba tsaya karolo mo go tsengweng mo tirisong ga yona .
Mo diheketareng tse 100 o tlaa tlhoka tse di latelang ( jaaka sekao )
se ke lokgetho lwa ntlha maloko mangwe a dikomiti tsa diwoto a ne a tshwanelwa ke go dira ka ditekanyetsokabo le dikanego tsa ditšhelete
Fa o ka tshokane o dirisa mafulo a semorafe , go tlaa tswela botlhe mosola fa barui botlhe ba ne ba ka alafa loruo lwa bona ka nako e le nngwe , se se thibela dinwamadi go tswa mo diphologong tse di sa alafiwang go boela mo diphologong tse di alafilweng .
Kitsiso ya Puso
Mo nneteng , dithulaganyo tseno ga di dire .
5 . LOBAKA LWA TIRO LWA DIKGOTLA TSA SETSO
Seelo se sa yuniti ke sa a baithuti ba ba dirang mo Komiting ya Woto kgotsa popego ya Pusoselegae , koo go bonwa ga nonofo kgatlhanong le seelo se go tla oketsang boleng mo tirong ya mongwe .
Go botlhokwa thata go buisa ditshwao mo setshelong se sengwe le se sengwe sa ditšhefu mka kelotlhoko .
Tetlelelo ya kgobokanyo kgotsa ya kotulo e ka tlhokega go tswa kwa bothating jo bo maleba jwa porofense .
Sejalo sa khurumetso se tlhophiwa go ya ka dintlhatebo ( criteria ) di le mmalwa mme montshakuno o tshwanetse go botsa dipotso tse di jaaka :
O na le tshwanelo ya go ikgogela morago go tswa mo patlisisong eno ka nako nngwe le nngwe kwantle ga go ntsha mabaka .
NGO Mokgatlho o e seng wa Puso
Baagi ba dira tiro e e botlhokwa mo ditshwetsong tse di amang matshelo a bona le mo go netefatseng gore baeteledipele ba bona ba ba tlhophilweng ba diragatsa seabe sa bona le tiro ya bona .
Nomore ya boitshupo : . . . . . 
Bogolo di dirise fela e le nngwe ya dijwalwa tse didirisiwang mo lenaneong la gago la thefosano ya dijwalwa .
3 . Mabaka a a rarabolotsweng - a kwale ka tatelano ya dipalo .
KGOLOLO KGOTSA GO TLHATLHELWA LE GO BEWA MO LEFELONG LE LE RILENG GA NGWANA PELE GA KATLHOLO LE MABAKA A A JALO
Morago ga go tloga mo sekolong o amogetse kitso e ntsi ka tiro ya polase .
Diphitlhelelo - mo / batho yo / ba o / ba epang pitso ba tlhoka go nna le diphitlhelelo tse ba di ikaeletseng tse di sedimogilengmo ditlhaloganyong tsa bona .
Ke seo bontsi ba baithuti ba pele ba sekolo se Segolo sa Bankuna ba se dirileng .
A go na le ditikologo tsa tshireletso tse di lemogilweng ?
Ka go itse , matheo a tlhomilwe gore ga se mongwe le mongwe yo a tla senyegelwang gangwe .
15 . DITHULAGANYO TSA DIPHETOGO
Go se tlhomamne ga dipholisi ke matshwenyego .
Batsamaisatiro
Popego ya mmu e laola kgono ya mmu ya go tshwara le go tsamaisa metsi , dikotla le mowa tse di tlhokafalang mo tirong ya medi ya semela .
Mo enjeneng ya segompieno go na le dikarolwana di le dintsi tse nngwe le nngwe e leng botlhokwa thata mo tiragatsong ya enjene .
Maloko a Palamente le baeng ba kopiwa go kgabaganya tapeiti e khibidu le go tsaya manno a bona mo phaposing mo go neelwang puo mo go yona le mafelo a mangwe a a tlhophilweng ka gonne tapeiti e tla tswalwa mo metsotsong e le 15 .
Go tsentswetirisong tiko e e tletseng ya CBP mo 30% ya diwoto go thala dithuto ka ga go tswelela pele ;
Tlhotlhwa ya korong jaaka e supiwa mo Safex ya korong ya maemo a seemo sa B1 ga e supe phetogo e ntsi ka tlhotlhwa fa e rekisiwa ka Diphalane le Sedimonthole 2013 mo maemong gare ga R3 460 go ya R3 475 ka tono fa e rekisiwa .
inthanete ya botho
Dipholô , Ditshupo le Didiriswa tsa Netefatso ( + ditiro , metswedi le dituelelo ) di neelana ka letlhomeso la go rulaganya pegelo ya kgatelopele ya porojeke ( Go bapisa se se neng se rulagantswe le se se fitlheletsweng ) .
Botsweretshi ke setheo se segolo sa thuto e .
O rata go naya ba ba simololang bolemirui kgakololo efe ?
Fa go le thari thata kgotsa bosigo kgotsa e le bokhutlo ba beke fa baagi ba tlhoka go dira mabaka a bona , kgotsa kwa tirong , tsibogo e o e bonang e tla nna e e swabisang .
Baithuti ba ke badirisi ba kumo ya rona , badiri ba rona , balemirui , basemmuso le baagisani ba rona ba ka moso mme lenaneo le ke ntlha e e tshegetsang tlhabololo ya isago ya mmidi le bolemirui ka bophara .
( a ) kopa modiredi wa tsamaiso e e sa letlelelng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go tlhokomela gore ngwana o latela taelo ya katlholo e e umakilweng mo karolong ya molawana wa ( 2 ) , le go naya kgotlatshekelo ripoto ya kgatelo-pele , ka mokgwa o o tshwanetseng , mme e supa gore taelo e a latelwa ; le
Tiro ya TRC ya boraro , e e neng e tlisa go sa dumelane e ne e le go akanya ka ga boitshwarelo jwa batlolamolao .
Re itumetse go kgona go dirisa ba PricewaterhouseCoopers go re thusa go tlhoma lenaneo la palomadi mo inthaneteng le lenaneo la go laola pego .
Diheketara tse 2 - 20
Dithulaganyo tse dingwe le tsa mmuso di tlhoka netefatso ya tiriso ya madi le / kgotsa pego go kumo go tshwarwa ka dingwaga tse di rileng .
Morago ga dingwaga montshakuno wa mogwebi o ne a mo kopa go boela kwa polaseng .
Botlhole ba diafalatokosine bo simolola go mela mo mmiding fa o bolokiwa o ntse o le metsi .
Nnete : Batlhokofadiwa ba na le kgonagalo e ntsi ya go betelelwa mo magaeng a bona kgotsa mo mafelong a ba a tlwaetseng .
Go tlhaeletsana tshedimosetso ka tlhomamo magareng ga khansele le baagi le bakgatlhegedi go botlhokwa .
Kgato e ke yona e e leng botlhokwa thata go bona peo e ntsi ka e le palo ya dipidi tse di ntshang leledu tse di feleletsang go nna palo ya peo .
Dikgatotaolo
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
o Tirisanommogo le seteišene sa radio ya selegae ya baagi e tla thusa Dikomiti tsa Diwoto go neela baagi tshedimosetso le go bona tsibogo ya bona .
O ne a dirisa mafoko a Prof Mohammad Karaan ( modini wa lefapha la bolemirui kwa unibeseting ya Stellenbosch ) yo a neng a gatelela botlhokwa ba go uma dijo tse di lekaneng go tshegetsa maemo a batho mo lefatsheng .
Ga go thuse ope fa maikaelelo a sa kgone go kgonwa , ke kgatelelo e nngwe fela .
Dikomiti tsa woto di ka nna le seabe jang mo Lenaneong le le Lotaneng la Tlhabololo ?
Bokoa : Ga ke na didiriswa mme ke ikana mo diterekereng le didiriswa tse ke di hirang tsa mmuso .
Fa disonobolomo di feditse go thuntsha re ka kgona go sekaseka kgono ya tulafatsommudula ka go lebelela ditlhogo tsa disonobolomo .
Bolwetse jwa sukiri ke eng ?
Mela ya dipoelo mo temothuong e ne ya tlhatloga mme seemo sa baakanngwa .
Lefapha la Bolemirui le Tlhabololo ya Lefatshe ya Kgaolo ya Bokonebophirima
Ke tiro ya rona re le setšhaba go falosa batho ba rona mo dikotsing tse di bonalang tsa " tlhaloganyo ya go kgaratlha ka setlhotshwana " se se batlang fela go gatelela " mo mefameng yotlhe ya botshelo " .
Fa o se na kanobong ya lefatshe , gona ga o kgone go dirisa lefatshe leo jaaka sesireletsamolato ( collateral ) .
Monontsha o o beiwang gaufi go feta kgotsa mo godimo ga peo ya mmidi o ka thibela go simolola go mela ga peo mme go ka fokotsa palo ya dimela .
Tema : Kgwedi ya Bašwa
Go tsaya sekao
Ka go kwala , a ka lemosa batho a bo a ba rotloetsa go gana , jaaka a dirile .
Go baya mo phatlalatseng kgotsa go dira gore go bewe mo phatlalatseng phonokerafi ya bana e e umakiwang mo go molawana wa 19 wa " Criminal Law ( Sexual Offences and Related Matters ) Amendment Act " wa 2007 , fa e le gore maikaelelo a go baya jalo mo phatlalatseng e le go rotloetsa-
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Sediriswa sa IDP sa 1 : Go supa merero ya botlhokwa ya CBP le dipoelo tse di rulagantsweng ke diwoto go ya ka botlhokwa jmmasepala-ka bophara
Fa o se na selekanyabongola , go ka tsewa dikao morago ga dipakanyana , go di isa kwa motsamaising wa difala kgotsa ka puisano le rakonteraka wa morobi wa gagwe , gore o tle o swetse gore go tsaya kgato e e nepagetseng ya go ka roba ke leng .
( i ) dira togamaano ya melao ya bokgoni jwa go tlhaloganya le go dira mo dikarolong tsotlhe tsa Puso le mo mekgatlhong e e seng ya puso , go tlhoma , go tshola mo maemong a le mangwe le ntshetso-pele ya diporograma tse di dirisiwang mo phaposong ya kgetse mo tshekong ;
( c ) itsise ngwana gore kgetse e fetiseditswe kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana gore e tle e reetse kgetse go ya ka Kgaolo ya 9 .
Fa e le gore o duetse mme ga o ise o amogele karata ya gago ya go nna leloko la 2013 , tsweetswee ikgolaganye le rona ka gone - gongwe ga re a amogela kitsiso ya gore o duetse .
Fa moragonyana o akanya gore seteitemente sa gago se ne se sa felela kgotsa gore o ka tswa o tlogetse tshedimosetso e e botlhokwa e e ka thusang tlhotlhomiso , o ka nna wa fa seteitemente se sengwe kgotsa wa fa tshedimosetso ya tlaleletso .
Komiti ya Woto e akaretsa mokhanselara wa woto le batho ba le lesome ba e leng batlhophi mo wotong ba ba tlhophiwang ke baabgi ba ba direlang .
Nna le ditshono tse dintsi go bona jaaka dilo di tshwanetswe go dirwa - mokgwa wa go bona go ithuta .
Le gale ga go na palo ya mafelo a go ntsha oli ya disoya e e lekaneng mo go dirwang tiro e fela .
Barlow world - seabe mo Malatsing a Balemirui ;
Ntlha ya gore tlhwatlhwa ya seteišene se le sengwe se seswa sa maatla ( se se rebolang 4800 ya motlakase ) e lekana le ya letlotlo lotlhe la thoto le le wetseng tlase la diteisene tse di leng teng ( tse di rebolang 40 000MW ) gabedi , go bontsha kgwetlho e le lebaganeng nayo .
O tshwanetse go nna molemi wa mmidi kgotsa / le wa korong kgotsa / le wa disoya kgotsa / le wa diruiwa yo o phatsimang .
Gompieno go nna mong wa naga go ka nna boitshireletso bo bo lekaneng mme ga go tlhokiwe gore go nniwe le naga fela go amogela madi a a adimiwang .
Katisegelo ya boalotlase
Le fa ka metlha a kopa badirisi go e tswalela sentle , ga ba dire jalo mme ene le ba lelapa la gagwe ba lomiwa ke menang ka gale e bile jarata ya gagwe e leswe .
16.3.17.1.6 Go tlotla le Baruni ba ba kwa ntle ga setheo ba RBN .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
e thusa fa mogwebi a na le kgopolo fela
Tshwaya lebokoso le le maleba ka X.
baakanya tshosobanyo ya diporojeke / ditiragalo tse ba ratang gore di tshegediwe ka matlole-kakanywa a Woto a a tswang kwa go mmasepala .
Disenthara tsa ditirelo tse di sitlholotsweng
Tshwargano e e ka ga Pusoselegae ya Australia le Aforikaborwa ( ASALGP )
242895 : Tshegetsa tsamaiso ya tlhabololo ya porojeke ya thebolelo ya ditirelo mo Komiting ya Woto ( 8 )
Mokgwa wa phatlhoso : Ditlhotshwana
Mo mmasepaleng otlhe go na le disenthara di le 2 fela .
Ra re mo go ena - nelwa ke pula !
Mrero : Setlhogo sa Botho jwa Seaforika & Setso :
Mo dikgaolong tse dintsi jaaka kwa Bokonebophirima le kwa Foreisetata , re simolola ka go se fitlhele metsi mo mmung .
Tereilara e kgologolo e e beetsweng tlhotlhwa e e isegang , e e rekisiwang mo fantising ya selegae , e ka nna tšhono ya botshelo .
Fa o tshwanela go kgorometsa , dirisa serethe sa seatla mme seatla se nne se bulegile .
ditshono = dikgonallo tsa kwa ntle kgotsa tsa isago tseo ditlhopha di kgonang go di fitlhelela
Tirisodikgoka ga e ise e nne tharabololo ya mathata mo setšhabeng sepe fela , e bile e ka se nne tharabololo le mo Aforikaborwa .
Mokopatshedimosetso o na le tshwanelo ya go newa direkoto tse di nang le tshedimosetso ya poraefete ka mokopatshedimosetso ka boene , kgotsa ka motho yo a dirang kopo mo boemong jwa gagwe .
Gakologelwa , makwalo a , gape a dirisiwa go nna makwalo a molao jaaka go supa mong , fa o batla go busetsa tse di rekilweng , sesupetso sa gore go duetswe , j.j.
Ipotse gore o tlaa kgona jaaaka nako e ntse e tswelela ?
Ke ka moo tiro nngwe le nngwe e e takilweng mo kokoanyong ya ditiro tsa Afrikan e leng karolo ya go taka ditshwantsho ka ditlhale tsa mebala mo maseleng .
Naya tshedimosetso e e tletseng mme o se ke wa tlala naga .
Tshomarelo ya Tikologo e e Agilweng
Montshakuno yo o se nang polokelo
Ipaakanye go simolola ntwa ya go gaila mefero .
Go netefatsa gore maloko a dikomiti tsa diwoto ga a nne le kgatlhego kgotsa ga a itirele fela ka ntlha ya tirelo e telele thata .
Mo Afrikaborwa , mo kgogolego ya mmu e diragala le komelelo e le bothata , re tshwanetse go lebelela poloko ya metsi .
Go batla ditsela tse di gaisang tsa go beeletsa matlole a maloko ;
Seno se ka tlisa thulaganyo sešwa ya sebopego sa bobuisi le kgopolo ya boditšhabatšhaba , mme se bontsha dikhuetso tse dintša .
Puso
Kamego e e masisi ya botlha jwa mmu ke go re kgolomedi e a kgoreletsega .
Tlhalosa pitso .
Moporofesara Mphahlele o iteela-legofi kemo e e tserweng ke bakwadi ba etsa Ngugi wa Thiong'o le Wole Soyinka ba ba emeng kgatlhanong le baeteledipele ba Afrikan ba ba nnileng babusaesi le bagateledi .
Kgaolo 2 e tlamelana ka sekao sa letlhare la tshedimosetso ka ga lefelo le le lolea
Mo polelelong nngwe le nngwe e ke e buisang , tsweetswee mpolelele gore a e tlhalosa wena kgotsa ga e tlhalose wena .
Bogodu , e ka ne e le ka fa molaong o o sa kwalwang kgotsa go ya ka molao o o kwadilweng , go amogela thoto e e utswitsweng o itse gore e utswitswe kgotsa bogodu ka tsela ya maaka , mo madi a a akarediwang a sa fete R2 500 .
Na le letshoroma la dibeke di le pedi kgotsa go feta
Gape teng fa , dibaka tsa marose di fokotsegile mme go tlhole mathata otlhe a a tlholwang ke katisegelo a a umakilweng fa godimo .
baitseanape ba pusoselegae ba ba amegang mo go maatlafatseng thulaganyo ya dikomiti tsa diwoto .
Dipuisano tseo , gongwe di ka thusa baagi go simolola go botsa gore ba dire eng gore ba tokafatse maemo a bona a botshelo .
Dirisa nako le maatla go loga maano .
242890 : Bontsha go tlhaloganya dithulaganyo tse dikgolo tsa mmasepala le botsayakarolo jwa Dikomiti tsa Diwoto mo dithulaganyong tse ( 10 )
Setshwantsho 4 : Botlhokwa ba go tlhokomela didiriswa tsa gago ga bo kgonwe go gatelelwa go feta .
Fa go na le thulano magareng ga maitlhomo a , montshadikuno ka boene , o tshwanetse go akanya ka ditatelelo tse di kgethegileng le botho jwa gagwe mme a bee dintlha tsa ditlapele tsa gagwe ka botlalo .
Go ka nna jalo .
Togamaano ya Woto ( mo diwotong tse ba ikarabelang mo go tsona )
Rente - tefelo ya tiriso ya lefatshe la kwa ntle gammogo le dithoto tse dingwe ;
Go botlhokwa le gale go tlhaloganya gore Grain SA ke mang , le seabe se e se dirang ka bophara mo temothuong mo Aforikaborwa .
Sešweng jaana Palamente e ne e tshwere kgato ya ntlha ya ditheetso tsa setšhaba mo Palamenteng , dipoelo tsa ditheetso tse e ne e le dife ?
Le fa go ntse jalo , buisa ka gale setshwaokaelo sa sethibelakgatselo go netefatsa gore se tlaa diragatsa mo maemong a mariga a gago .
Dithendara le Dikonteraka
Fa o na le kitso ya lotseno le tshenyego ya dingwaga tse di fetileng , go a thusa .
Ka nako e , botsa batlhagisi gore a ba kgotsofetse ka tatelano e ba tlabong ba bua ka yona le nako e ba e neetsweng .
Bontsi jwa dikema tse le jona bo reteletswe , ka ntlha ya mabaka a a latelang :
12.11.2 go rekota mananeo a Dikomiti tsa Photefolio .
Pula ya mariga - a bantshakuno ba ka simolola go lema le matlhaneelo a dikopo tsa dikadimo ;
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Lereo la " serobiki " le tlhalosa go nna teng ga mowa , go akaretsa okosijene , naeterojene le digase tsa khabonedaekosaete mo mmung o o tlhanyaolotsweng le dipakagareng tsa metsi .
Go ya ka Mphahlele , bokwadi ke botsweretshi jo bo tlhalosang maikutlo a boemo ' boitumelo , boikutlo jwa kgagamalo le tlotlo , tlotlomatso ya mogaka , khutsafalo le maikutlo a tatlhegelo ' , jaaka mefuta e mengwe ya botsweretshi - botaki , popo ya difikantswe , mmino , pina , jalo jalo .
Letloa le le gogiwang ka maatla le ka dirisiwa ka go le goga gare ga dimela go tshwara dirurubele go di supa ka mofuta .
Tsamaiso ya ntshokuno ( ntshokunotota ya dikuno ) ;
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
( a ) go batsadi ba gagwe kgotsa mogolo yo o tshwanetseng ; kgotsa
Go dirisa Pls call me
Fa go ne go na le sengwenyana se se neng se tshwenya fa go ne go robiwa ke nako go se baakanya pele motšhene o beiwa mo setorong .
10 . Re ka netefatsa jang gore ba bona dipoelo ?
Ka gore go ntse jalo ke dumela gore motho o na le maemo mo tikologong go laola dibatana tse di senyang mo masimong .
Phufudi e ya metsi e tswa mo nokeng kgotsa letamong mme e tsene mo moweng .
monnasetulo wa dikomiti tsa diwoto ke mokhanselara wa woto
Mokgwa wa go fatlhosa : Ditlhopha tse dinnye , ditherisano tsa tsenelo ya botlhe
Go tlhalosa se o akanyang go se dira mo kgwebong ya temothuo ya gago .
4.2.13 Go romela dipego le ditshitshinyo go dikomiti ka dikgang tse di amanang le maemo a go dumalanweng ka one a komiti nngwe le nngwe .
( d ) Go ya ka temana ya ( a ) , Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba ga a tshwanela go naya motho yo mongwe thata ya gagwe ya gore a dire tshweetso ya gore a kgetse e ka faposiwa mo tshekong kgotsa nnyaya
Go lema boalotlase go thuba pane le gona go ka tlhola tshenyegelo pele ya popego ya mmu e bile e ka nna bokoa fa pereko e ka dirwa mmu o le metsi thata .
3.1 Moadimiwa o tla tlamela Moadimi ka dipego tsa kgatelopele kgwedi le kgwedi ka letsatsi kgotsa pele ga ___ letsatsi la kgwebo la kgwedi le kgwedi .
Motse mongwe le mongwe kgotsa setlhopha sa dipolase se ka tlhopha kemedi go dira mo Komiting ya Woto .
Go tlhoka tekatekano go tlhatlhosa ditshenyegelo tsa go dira kgwebo , e sokamisa popego ya mebaraka mme e lekanyetsa le ditšhono tsa kgolo .
Tota se ke gore enjene ke seduti se re tsenyang lookwane le mowa mo go sona mme re simolole go di fisa .
A ke tshwetso e e lolameng ?
Gajaana o tshwaragane le go roba dinawa tse dikima ( cow peas ) .
Kgato ya 3
Ngwaga o mokete o ne o le kwa Amanzi Game Lodge mo tikologong ya Brandfort mo Foreisetata .
Seterepi ke tshegetso e e tswelelang e e bonolo ya ketane se se e thibelang go repa thata .
( 4 ) Sesupo sa lekwalo se se umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 3 ) , se tshwanetse go newa moreetsa kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana mme se tshwanetse go nna karolo ya rekoto ya tsheko .
Ke eng se se leng mo mading a rona re le balemi ba tlhaka se se dirang gore re kgone go tswelela go dirisa bolemirui fa mathata a re tlhasela jalo ?
Ga ke jwale korong , ka go jwala korong mo Senekal o tlaa boela morago ka bonako .
Maikaelelo ke go :
Setshwantsho sa 1 : Mme Mdluli le tshilo ya mmidi ya gagwe ya Hippo .
Nako : Ba tshwanetse ba thapiwe mo bofelong jwa Ferikgong 2003 .
( a ) Molao ono , fa go fitlhelwa gore motho yo ke ngwana ; kgotsa
Karolo ya 2 : Tsamaiso ya Tiragatso ya Mmasepala : Seabe sa Dikomiti tsa Diwoto
Ditokololo tse dingwe tsa baagi di batla gore tleliniki e tlhongwe fa go leng mekhukhu ka bontsi , jaaka fa baipei ba se na madi a go tsamaela kwa kokelong kgotsa ditleliniki tse dingwe tse di leng kgakajana .
11.6 Ga go na leloko lepe le Kgotla ya Setso le le tla lelekwang kwantle ga tumelelo ya Kgosi .
Ka gore balemirui ba bannye ga ba kgone lekalekantsha le balemirui ba ba tona go nna Molemirui wa Ngwaga , go botlhokwa go tshegetsa kgaolo e nngwe mo balemirui ba ba ka amogelang tuelo go tiro e e thata e ba e dirang ya bona .
Dintlha tse di tshwanetsweng go tlhokomelwa fa go jwalwa kanola
Tumalano ya kabelano ya mesola e tlhokega semolao mo kgatong ya kgwebo fela , fela ke tiro e e siameng go rerisana ka mesola ya patlisiso fela le patlisiso ya kgato ya thibololo ya patlisiso ka ditshedi ka bobedi .
Karolo eno e akaretsa :
Karolo e ke ya batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le ditšhaba tsa fa gae kgotsa batho ba ditiro tsa bona tsa setso kgotsa kitso e tla dirisiwang go batlisisa ditshedi .
Tebego ya merero , dipaterone tsa manno le mekgwa , mathata & ditšhono , merero ya kagosešwa le mabaka a karogano ya lefatshe
Go wetsa seelo se go tlaa oketsa boleng mo photefoliong ya go ithuta ya motho ka nosi go thusa ka go tlhamela lekala la boithutedi mo pusoselegaeng le mo tsamaisong ka kakaretso .
Mo montshakunong yo o setseng a na le setoro sa polokelo kgotsa difala tsa polokelo tsa gagwe ditlhatlhobo le dithulaganyo tse di latelang di tlaa thusa go boloka dithoro tsa gago ka katlego , pele o ka rekisa dijalo .
Maloko otlhe a a tlhaga ;
Filetara ya sekgatshi e thibane ( setshwantsho 4 ) .
Go tlhama leano la tiro la porojeke / tiro leano - mang o dira eng , kwa kae , leng jj .
Mabaka a a amanang le lefatshe le thuolefatshe .
Di tshisinya ditsela tse ka tsona dimmasepala di ka kgonang go fitlhelela ditlhokego tsa Molao wa Ditheo tsa Mmasepala wa 1998 ka teng mmogo le tsa Molao wa Mekgwatsamaiso ya t Mmasepala wa 2000 .
ELA TLHOKO : Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong di tla tsenngwa tirisong fa fela di amogetswe semmuso ke KGOSI e bile seno se bontshiwa ke mosaeno wa gagwe .
GORE metsotso ya pitso ya Meyaramogolo e e neng e tshwerwe ka la 30 Phatwe 2004 e KANWE .
Asante o tswelela ka go re motho a ka rebolelwa ditšhono tsa go bona tiro le ntlo , mme fa boitshupo jwa gagwe jwa setso bo le mo mathateng , motho yoo ga a na motheo o o tiileng .
2 Tuelelo ya ditirelo
Tlhotlhwa ya mogala
Tlaleletsoboleng
2 . Maikaelelo a Molao
Patlisiso e ne ya diriwa e bile tshedimosetso e ne ya rekodiwa
Go tebisa mogopolo le go fetsa tiro ke tsela e e botoka .
Tekanyetsokabokgolo e dira ka ditshenyegelo tse dikgolo tse o sa di dueleleng ngwaga nngwe le nngwe .
tlhoma lenane la batho ba ba botlhokwa mo baaging
Lefatshe le le se nang ope la ga mmasepala
Go na le dintlha tse dintsinyana tse di tlhotlheletsang maemo a botšarara mo mmung .
12.6.9 go tlhomamisa gore go na le ditsela tsa go sireletsa le go boloka setsha sa RBN .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go johannst@elsenburg.com kgotsa pietl@elsenburg.com .
Jaanong go ka dirwa rašio ya sithibedi se se tlhokegang gore go kgonwe go tswakanya mo tankeng e kgolo .
O mokgonatsotlhe .
Pegelo e tshwanetse go rulaganngwa le go romelwa kwa go Mokwadisi wa Matlole a Phenšene gore a e rebole pele ga lefitiso lepe le ka abiwa .
" Lenaneo la Bodirelo la Bantsho " le le tlaa simololwang ka bonako le tlaa naya dikadimo tse di duelwang tlhotlhwa e e kwa tlase le tlaa tswelela go dirisiwa kwa Banka ya Dinaga , Thulaganayo ya Tlhabololo ya Madirelo , Banka ya Tlhabololo ya Afrikaborwa mme le Thulaganyo ya Polokomadi ya Batho .
Go botoka thata go jala kgaolo e potlana mme o e bereke sentle .
Ke itse gore batho ba bantsi bat la re " Ga ken a polase . "
Tlholego ya lefetlho e tlhagelela ka yona kgato e .
Tiragalo ya go laola ka khemikale e ka buiwa le moemedi wa go rekisa dikhemikale .
Ditshupetso tse di botlhokwa le tshedimosetso e e mosola
O konosetsa ka go re : " Setho sa kwa Yuropa e nnile tekelelo ya botlhale jo bo tseneletseng " .
Togamaano
Dilo tse o tshwanetseng go di baya leitlho ka nako ya le morago ga phepafatso :
Ditshenyegelo tse di sa fetogeng di akaretsa rente , tsalo ( interest ) , badiri ba leruri , motlakase ( ditshenyegelo tsotlhe tse di tswelelang o jetse le o sa jala dijalo ) .
Molemirui ka boene kgotsa balemirui ba tikologo e le nngwe ba ka reka sediriswa se se dirisang motlakase se se lekalekantshang bokana ba metsi kgotsa ba ka tsaya teko mme ba e isa kwa ba ka lekalekantshang bokana ba metsi kwa disilong fa ba dumela .
Tlhagiso , go ya ka tshupetso , mokgwa le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto
Phitlhelelo ya poelo ya lotso .
( 5 ) Fa ngwana a gololelwa mo tlhokomelong ya motsadi , mogolo yo o matshwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , moreetsa-kgetse o tshwanetse go laela motsadi , mogolo yo tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , le go lemosa motsadi , mogolo yo o mashwanedi kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao gore a netefatse gore ngwana o tlhagelela ka letlha , nako le kwa lefelong , tse di umakilweng , mme fa taelo e dirilwe go ya ka molawana ono , go netefatsa gore ngwana o dira ka fa taelong eo .
Bangwe ba lebisa katlego ya basadi kwa go tlhokeng iketlo , thetelelo ( go palelwa ) go mabaka a iketlo
Diphepafatsomowa di tshwanetswe go nna phepa jaaka go kgonwa ka ntlha ya gore ntlha e ya mowa o o phepa e thibela tshenyego ya tse di dirang mo enjeneng .
Ntlha e ke bonnete ba lefatshe la rona mme tota le a mafatshe a mangwe .
( a ) go letlelela ngwana , ka fa go kgonegang ka teng , gore a mmolelele ka boena se se diragetseng mabapi le kgetse ;
Ka mafelelo a letsatsi modiredi a tshwanetse go bega go bolaodi mme buka ya gagwe ya go kwala tiro e tshwanetswe go lebelelwa go bona gore a e tladitswe sentle .
Dipolase tse dinnye di ka bona go tura thata go fetolela go go suga gannye fela ka ntlha ya go reka didiriswa tsa go jwala tse di tshwanetseng le didiriswa tsa go gasetsa tsa segompieno .
Mo ditikologong di le dintsi tsa baagi ba ba humanegileng , mekgatlho e e seng ya puso ( diNGO ) le mekgatlho e mengwe ya baagi e neelana ka manaeo a a botlhokwa a thapo le loago .
Le gale , fa o tlogela gore go nne morago ga nako ya go dira tiro ya go lokela monontsha o tla fokotsa bokana ba kumo ya gago gantsi ka nako ya thobo .
Batho ba ka dirisetsa inthanete mabaka a botho , mabaka a kgwebo , kgotsa mabaka ano ka bobedi .
Se se botlhokwa ke eng ka ga maemo mo baaging ba lona ?
Ke tokololo e e matlhagatlhaga ya Setlhophathutano sa Grain SA mme o setse a tsenetse Khoso ya Ntshodikuno ya Mmidi , gammogo le Khoso ya Tlamelo ya Terekere le Didiriso tsa Polase .
Kgaolo e , e neela tlhaloso e khutshwane ya saekele ya porojeke .
Se , ke ka ntlha ya gore PMS e sa eme e le nosi .
O tsaya " go tsena sekolo " e le tiragalo e re fetang mo go yona fa re ya kwa setheong sa thuto .
Go fokotsa mesi ya gase ya ntlo etala le go tokafatsa tiriso ya gase .
kgotlakgakololo
Ke montshakuno yo o kelotlhoko .
TSA SETEGENIKI
Melato e e tlwaelegileng e ka kopantshwa jaaka go supiwa go latela mme le kgalemelo e e ka dirisiwang :
1.4.11 ga a tshwanela go fetisa bonto epe mo kgwebong ya gagwe kgotsa ditshireletso tseo di tlhamilweng go ya ka tumelano e kgotsa karolo ya yona , kgotsa go ikana , go kgaphela kwa thoko , go neelana kgotsa go diragatsa tse di tshwanang natso ntle le tetla e e kwadilweng ya GEP ;
O kgonne go busetsa madi a a a adimileng ka 2010 .
Ntlha e e leng botlhokwa thata ya IPMe ke go oketsa poelo ka go fokotsa tlhotlhwa ya ditokelelo go tsamaelana go bolaya disenyi .
Kgotlhang ke eng ?
Dintlha tsa tirisopuo fa go dirisiwa founu
Terasete ya konteraka e tlhomiwa go ya ka dintlha tsa konteraka kgotsa kano ya terasete , e e farologanyang dithoto tse di kgethegileng mo boemong jwa terasete .
Go swaba ga matlhare le go swag a dimela ke ditshupetso tsa bolwetse bo .
Go Tsoma Badiri / Dipeelanonako , Boikuelo le Thibelo / Go sa Thibelwe ga Tiriso ya Matlotlo
Go sa kgathelesege gore mmasepala o dirisa makgwa ofeo tshwanetse gore ka nako tsotlhe o tsamaelane le maikaelelo a kakaretso a go tokafatsa thebolelo ya ditirelo , go atolosa ditirelo go ya kwa baaging ba ba senang natso le go tlamela ditirelo ka ditshenyegelo tse di ka kgonwang ke bontsi .
4.16.2 Potso epe e e botswang go ya ka karolo eno , e tla arabiwa ke Motlatsa-Modulasetulo ntle le fa e le magatwe a a se kitlang a letlelelwa ;
Ka bogare : Mefero e fitlhelwa ka go lekalekana mo tshimong yotlhe ka palobogare e e ke nnang semela se le sengwe mo disentimetareng tse di ka nnang 30 .
5.4 Direkoto ga di bonwe / ga di yo
Go tlhofofatsa tiro e o ka botsa mothusi wa morekisi wa dinontsha gaufi le wena go go thusa .
O simolotse thuto ya gagwe ya poraemari ka 1968 kwa sekolopotlaneng sa Cornfield .
Ditiro tsa Kgaolo 4
Tsweetswee e tlhomaganye go simolola ka o o botlhokwa go e feta yotlhe go fitlha ka o o seng botlhokwa mo go yone yotlhe .
di tshwanetseng go gatisiwa mo malatsing a le 90 ( somearobonngwe ) kgotsa mo lobakeng lwa nako lo lo tlhokegang lwa go gatisa le go ranola rekoto kgotsa
THOMELONTLE YA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE
Re santse gape re ntse le tsibogo e e nametsang go tswa mo balemising ba Lefapha la Temothuo mme re solofela go tswelela mo pakeng ya matlole e e tlang e mo go yona re tlaa kgonang go ba thusa ka dikhoso tsa tekelelo - tiragatso ya tiori mo masimong ke tlhaelo e kgolo mo balemising ba .
" Direkoto " tsa Mmasepala di raya tshedimosetso epe e e rekotilweng -
CoGTA Lefapha la Puso-Tshwaraganelo le Merero ya Setso
Ke tsene dithutiso tse dintsinyana tsa Lenaneo la Tlhabololo ya Balemirui ya Grain SA ka go uma mmidi le disonobolomo le tsa go laola le go loga maano ka dintlha tsa bolaodi mo polaseng .
Monna yo , yo a tlhomamisang tse a di batlang , o ne a dira gore toro ya gagwe e nne nnete ka go dira thata le go nna le togamaano .
E ne e le nako e e botlhokwa , le fa go ne go sa solofetse thata .
Dinku le dikgomo di kgona go tlogelwa go fula mo masimong morago ga go roba go sela korong e e tlogetsweng mo mmung ka tirego ya go roba ka selemo , mo go ka thusang go fokotsa bokana ba disalela pele ga nako ya go jwala gape .
Go laola mefero e e leng bothata mo dijwalweng tsa mariga le tsa go fulwa tsa boereki tse di dumelwang le tse di sa dumelwang ke molao .
4.2 Letlhomeso la pholisi le la semolao le le kaelang pusoselegae
Fela jalo mesepele ya barulaganyi le yona , go ya le go boa kwa wotong e tlhoka go tlamelwa ;
Tsamaiso ya dithoto le setoko ; le
Fa dithoro di setse di robilwe , o ya go di boloka kae ?
Metsi a dikologa ka go tsamaya mo disilintareng le ditlhogo tsa silintara .
MOSAENO WA MODIRA-BOIKUELO
tsotlhe tseo di tla diragadiwang ka botlalo , di tla tlhoka boleng jwa semolao , ga go lephata leo le tla nnang le topo kgatlhanong le lephata le lengwe le le tla nnang teng kgotsa le le amanang seo , le go fitlha moo Tumelano e , e tla bong e tsentswe tirisong mme Maphata a tla busediwa go nna mo maemong a pele ka moo go kgonegang .
Tshedimosetso eno e akaretsa dipalopalo le dipego , tseo di neelanang ka lemorago la woto .
Mphahlele o tshwaela ka gore mo metseseteropong " nako ya morago ga sekolo ... ke teng fa go lowang ntwa go lwelwa mowa wa ngwana .
Ditshenyegelo tsa lobaka losele - merokotso mo dikadimong , meputso ya motsamaisi le rente ya khiro ya lefatshe .
Gakologelwa gore o tshwanetse go ba sokolola go dumela gore o ' petšho ' e pila , k.g.r. mongwe yo a ka kgonang go kgonisa kgwebo .
Fa o batla kisto gape o ka romela emeile go jurie@grainsa.co.za .
Ka 1975 , mmaagwe le rraagwe ba ne ba aga lebentlele mo motseng mme ka 1977 a reka terekere ya gagwe ya ntlha .
Ke bomang ba e tla tswelang mosola ?
Ke selo se se mo nayang maemo go dira tsotlhe tse a di dirang fa a jwala dijwalwa mo polaseng ya gagwe .
Nagana gore e ne e le maitseboa a Ngwaga o Moswa !
Mojulu o , o gatisitswegape le go fetolelwa mo dipuong tsotlhe tsa semmuso tsa Aforikaborwa ka thuso ya ditšhelete go tswa kwa Mokgatlhong wa Yuropa ka fa tlase ga lenaane la " Go atolosa le go Maatlafatsa Seabe sa Baagi mo Pusongselegae " la Lefapha la Taolo ya Kopanelo le tsa Meetlo ( CoGTA ) ka 2010 .
Jaaka re buile gantsi mo nakong e e fetileng , mefero ke mmaba wa montshakuno ya dijalo .
Konosetsa ka go kaela batsayakarolo kwa diteng tsa dintlhathuto tsa khoso mo kgaolong 4 .
Dirisa kgono ena ya go jwalwa ka nako e e rileng mo kgaolong go fokotsa dintlha tsa go fosa jaaka bothata ba komelelo , go nna teng ga malwetse le dintlha tse di fokotsang nako ya go dirisa thefosano ya dijwalwa .
Khomišene e fitlhetse gape gore tiragalo e e ne e tshwanetse ya bo e emisitswe morago ga thuntsho kwa lefelolengtiragalo la bo1 le gore go ne go se na taelo le taolo kwa lefelongtiragalo la bo2 gotlhelele .
Malwetse / disenyi
E na le manaane-foko a mareo go tswa mo ditlhogong tse di farologaneng e bile ke motswedi o o siameng tota wa tshedimosetso mo baranoding ba ba dirang ka Sefora , Seesemane , Sedatšhe kgotsa Sejeremane : http://www2.cfwb.be/franca/xml/html/bd/bd.htm
Le fa go ntse jalo , komiti ya woto e ka se kaele mokhanselara wa woto gore go tshwanetse go boutiwa jang kwa dikopanong tsa khansele .
Malwetse a Sonobolomo
40 . Mmasepala o tshwanetse go tlhoma mekgwatiriso go tlhokomela le go sekaseka thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso ya ona .
Fa go ka direga gore go tlhage phatlhatiro ka ntlha ya lebaka lepe fela , Kgotlakgolo e tla tswelela e dira go fitlha phatlhatiro eo e tladiwa go ya ka ditaelo tse di maleba tsa Melao e e tshwanetseng go ikobelwa ya Lekgotla la Dikgosana , le / kgotsa Melao e e Tshwanetseng go Ikobelwa ya Kgotla ya Setso kgotsa mokgwa-tsamaiso wa Balodi mo Baaging .
GO MAKGOBA A MALAY BA BA TLHAGILENG KWA BOTLHABATSATSI . . .
- Pharologano ya Lefelo
Fa ke simolola bolemirui ke ne ke bona ditono tse 2 tsa mmidi ka heketara le korong ka tono e le 1 ka heketara .
Mo Aforikaborwa , ga se lefatshe lotlhe le le leng la kgono e e kwa godimo go tshwanela ntshodikuno ya dijalo .
Ga go na batho ba ba ka ba tlhokomelang kwa gae
Mollo ke motlhanka yo o siameng mme ke mong yo o bosula
TLHOKOMELO E NNYE GO BATHO BA BA TSHELANG KA MOGARE WA HIV
Kgato 4 : Tlhaloganya seabe sa Mokhanselara wa Kemeditekatekano
Go bopa selatswa se , o ka dirisa selatswa se o se dirisang mme wa lokela mmidi ka maemo a 1 : 1 .
Ke leboga thata , re tshwanetse go tswala jaanong .
Thanolo :
Baagi le bona ban a le karolo e ba tshwanetseng go e tshameka mo go eleng tlhoko ka fa tsamaiso ya taolo ya mmasepala wa bona e dirang ka teng le go baa dinako tsa go fitlhelela tse di solofelwang .
Monsanto Seed and Chemicals - mo dipontshotekelelong ;
Kgato ya 3
Ditso tsa Aforika , di na le kgatelelo ya tsona ya kutlwano ya motho le batho ba bangwe le lefatshe , di batla gore motho a itshwarelwe , motho o tshwanetse go kopa ba bangwe go mo kopela maitshwarelo .
Peeletso e e tlhokegang go jala sejalo e tsamaela R4 500 ka heketara . ( Palogare ya tshenyegelo fela go tlhalosa puisano e ) .
Dintlha tse di mabapi le lefatshe le mmu .
Kitso ya setso ka ga didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ga se gantsi mo e leng mo setlhopheng se le sengwe sa batho , le fa kitso e e kgethegileng kgotsa e e tshwanang e le esi e ka nna teng gareng ga batho ba ba rileng kgotsa mo malapeng a a rileng .
Mo dikgaolong tse dintsi tiro e simolola ka tlhoafalo fela fa dipula tsa ntlha di sena go na ( le mororo ka nako e go repa le go lema go tshwanetse ga bo go weditswe ) .
Elatlhoko
Kgolo ya bontshadikuno ke sesupo sa phetogo ya sethekenoloji le ditokafatso tsa bokgoni mo tsamaisong kgotsa tekanyong ya ikonomi e e botoka e e tlholang go ntsha go le gontsi go tswa selekanyong se se neetsweng sa dikuno .
Mosola wa metsotso ke go ranola ditshwetso tse di tserweng le go rekota dikgato tse di tshwanetseng go tsewa , ke mang leng .
Mokgwa wa tiriso
Dišere tsa mahala
Pabalesego le tshireletsego kgatlhanong le botlhokotsebe jwa tirisodikgoka le tshotlako mo malapeng
Lenaneo la lefapha la Porofense
Baagi ba nna le taolo ya diporojeke tse di tsenngwatirisong .
Ga go kgonegwe go gatelela peo ka segatelela fa e jwetswe , mme go botoka go okletsa bokana ba peo e e jwalwang go kgona go bona palo ya dimela e e lekaneng .
Fa kgwebo e ntse e gola , o ne a kgona go reka thekisi ya ntlha ya gagwe mme o ne a kgona go tsweletsa kgwebo e pele magareng ga 1978 le 1998 .
Dintlha tsa mokopatshedimosetso
Go emisa go romela teng nama ya kolobe , nama ya koko le mae mme bogolo re oketse ntshokuno ya rona ya dikuno tse .
Dintlha tse di buisanetsweng . . .
Re tlhoka go dira tiro e kgolo go feta e re e dirang jaanong go leka go sireletsa diphologotsana tse le go thibela gore di se nne mo lenaneong la diphologolo tse di timetseng .
Go tswakiwa ga baemedi ba ba totileng dikarolo le baemedi ba ba totileng maphata ke molao o o siameng o o ka rulaganngwang go nna matshwanedi mo maemong .
TK THOMELONTLE
dikamano tsa tlhakanelo ;
Mphahlele o tshitsinya gore : " Thuto ya nnete ke tshenolo e e galalelang ya dikgakgamatso tsa go ithuta fa re e amanya le go phela . "
Sediriswa sa 4 B : Pampiri ya tshedimosetso ya bong ya mmasepala-ka bophara
Go laola mofero
Fa mokong o konyela thata go nna bokete go tšhoba baesekele mme ka tlwaelo mopalami o tlaa fetola dikere gore go nne bonolo .
Dikgoreletsi tse di amang batho go tswa mo ditlhotshwaneng
GEP e tlamela batho ka eng ?
5.3.8 Ditharabololo tsa Semolao
Dithuto di supile gore tirisodikonturu e ka oketsa thobo ka 5 - 10% mme ditshenyegelo tsa lookwane le metšhine di a fokotsega , fa go tshwantshanngwa le masimo a a lemiwang go tlhatloga le go fologa le mokgokolosa .
Puisano , kganetsano le dikakanyo tse di farologaneng di letlelela ditlamorago tse di nonofileng ka dikakanyo tse dintšha di ka bewa mo fatoleng se se tlholang tharabololo e e ka nnang le dithuso tse dikgolwane .
Re supile gore diruiwa tsa rona di kgoina go re naya tlhotlhwa e e kwa godimo mo thekisong ya diruiwa ka gore re rua diruiwa tsa maemo a a kwa godimo .
akanya sentle ka ga dintlha tse di tlhagisitsweng
Ditshenyegelo tse di tlhomameng ( Overhead costs )
A ke lekoko la sepolotiki , meyara , mmasepala otlhe , baagi kgotsa lephata la baagi ?
go na go maswe thata gonne , mo setsong sa Afrikan , basadi ba a tlotlwa .
Potso : A dikomiti tsa woto di ka ya ka tlhamalalo kwa mmasepaleng go ya go tlhagisa dintlha tse di ba tshwenyang ?
Ba ne ba opela dipina tse di kgotlhang le go dira ditshwaelo tse di fetlhang ntwa , mme se se ne sa etegetsa maemo a a neng a setse a tswile mo taolong .
1 . Ke goreng dimmasepala di kopiwa go nna le mokgwa wa tsamaiso ya tiro ?
Go tila go ipoeletsa , go bebofatsa tirisano mmogo , le go tila kgwetlho ya semolao bothati jo bo neelanang ka tetlelelo bo tshwanetse go rwala maikarabelo a go rulaganyetsa Tona memorantamo o o atlanegisang gore a Tona o tshwanetse go rebola ditumalano kgotsa jang .
Jaaka bantshakuno , a re tlhantlhetse kgotsa a re tsamaisa kgwebo e e nang le poelo ?
20 . Setlhogo se se khutshwane
1.3.2 Kgolo ya Porofense le Togamaano ya Tlhabololo ( PGDS )
akaretsa le go bega ka sete ya ditshupo e e beilweng bosetšhaba ke tona e e rwalang maikarabelo a pusoselegae
Go na le mefuta e meraro ya dipolantere tse di dirisiwang ka tlwaelo , e bong dipolantara tsa dipolata , tsa menwana le tsa lolea .
Mefero e gaisanela le dijalo bongola jwa mmu dikotla , sebaka le lesedi .
Lotseno ka heketara
Kgokagano e e seng ya mogala ( ke kgokagano e go sa dirisiweng mogala mo go yone , kwantle ga go dirisa selulafouno )
Mowafalo e diragala fa letsatsi le lelofatsa metsi mo dinokeng kgotsa matamong mme metsi a bo a fetoga phufudi .
Mmu o o leng botšarara o thibela go tlhabolola ga medi mme gape le ditiragalo tsa ditshedinnye mo mmung tse di leng botlhokwa .
Goreng o dirisa bolemirui ?
Go tlhalosa maikaelelo a go kgaphela-thoko botlhe ba , " le fa ba na le go le gontsi mo ba ka go abelang thuto " , ba ganang " go tsholetsa folaga e e supang gore ba rata mokgatlho ofe wa sepolitiki kgotsa ke ba tumelo efe " .
Mtshwaro a barho mo merafeng ya bona a dira gore ba amogelwe jaaka batho .
5.3.1 Dikopo
Jaaka Mokwaledi-kakaretso wa Transvaal African Teachers Association , Mphahlele o ngongoregile kgatlhanong le go tsenngwa ga Thuto ya Bantsho .
4.3 Tiro e amane fela le Kitsiso
Bontsi jwa soyabini bo jalelwa ntshokuno ya oli ka bupi jwa soya ya poroteine e e kwa godimo jo bo tlhotlhilweng mafura le go gadikwa bo dirisediwa go epa loruo .
Sediriswa se se dirang ( glyphosate ) mo Roundup ke sebolaya se se sa tlhopeng se se laolang bontsi ba mefero ya matlhare a a sephara le majang .
Botlhokwa jo bo kwa godimo bo supa gore tiro e ka nna tshusumetso mo lotsenong - fa e ka dirwa ka potlako e tlaa oketsa lotseno 0 fa e sa dirwe e ka isa lotseno kwa tlase .
bafatlhosibafatlhosi
Ke yona ntlha e , e e tlisitseng kopano ya botlhe ba ba leng mo madirelong a korong ka 11 Ngwanatsele 2014 , e e neng e tlhomilwe ke Winter Grain Technical Committee of the Winter Cereal Trust .
Disekerete di le 35 - 5 ( tse di tlhamilweng / sa leinakgwebo le / kgotsa zolo ) ka letsatsi
Go botlhokwa go ela tlhoko kgokagano e e lolameng magareng ga dikarolo .
Go dirilwe leano la kgwebo / tiragatso la ngwaga wa go akaretsa ditekanyetsokabo tsa togamaano , katiso , tsenyotirisong le tshegetso ;
Baamegi ba na le tshwanelo ya go :
Mmele wa gago o bopilwe ka disele tse di ka lekgolo le le lengwe la dimilionemilione ka palo .
Tumalano ya kabelano ya mesola e konosetswa gareng ga batho bone bao ba ba mo tumalanong ya tshutiso ya didirisiwa , fela e tlamela go abelana mesola e e ka tlhagelelang mo porojekeng ya patlisiso ka ditshedi .
Ka go loga maano pele ga nako o tlaa kgona go jwala ka nako e bile o kgona go dirisa mefuta e e siamentseng kgaolo ya gago .
Fa o tlwaela go dirisa thulaganyo e mme togamaano ya gago e tswelela pele o ka simolola go supa nako go lekana tiro e e dirwang .
Fa kopo ya go bona rekoto e dirilwe go Motlhankedi wa Tshedimosetso wa Mmasepala mme Mmasepala o sena rekoto eo kgotsa e se ka fa tlase ga taolo ya one , mme e tshwerwe ke setlamo se sengwe sa puso kgotsa fa diteng tsa rekoto e e kopiwang di amana thata le ditiro tsa setlamo se sengwe sa puso , mo malatsing a le 14 morago ga go amogelwa ga kopo , Motlhankedi wa Tshedimosetso o tla fudusetsa kopo kwa go Motlhankedi wa Tshedimosetso wa setlamo se sengwe seo sa puso .
Kgwebo e simologa jang ?
Re gasa beke le beke mo mananeong a mane :
CBP ke tirisanommogo magareng ga banna-le-seabe-botlhe .
Ke batla go ba itsese gore tiro e a tlhokega mme le gore bolemirui ke mokgwa o o siameng go iphedisa ka gore o a itirela .
Bantshadikuno ba sa ntse ba tshwanetse go netefatsa gore ba duelela ditsenngwateng ditlhotlhwa tse di siameng - batlisisa mo tikologong go bona ditlhotlhwa tse di botoka thata mme o se ke wa amogela tlhotlhwa ya ntlha o ise o lekelele mebaraka gore e na le eng .
Poloko ya mmidi
Phuthego ya Grain SA e e tshwarwang ka ngaga le ngwaga e ne e tshwerwe kwa Nampo Park mo Bothaville ka 6 Mopitlwe 2013 .
O ka nna wa ipereka kgotsa wa berekela motho yo mongwe .
Pitso e e jalo e lebile le rona rotlhe ba re itseetseng mekgwa e e sa thulanang le se - go simolola leeto le lešwa la go nna batho ba ba tshwaraganeng .
Tiro nngwe le nngwe e e tshwenyang tsepamo ya ekhositene e tlaa oketsa ntsho ya dimethabolaete tsa sekontari go akaretsa dimaekhothokosine .
Tlamelo
Mo lefatsheng ka bophara , go a lemogwa go ya pele gore ditsompelo tsa thutatshelo di botlhokwa mo tlhabololong ya ikonomi ya batho le ya loago ya dikokomana tsa ga jaanong le tsa isago .
Kgato ya kamogelo
Sengwe gape sa go dirwa : Ke go gwetlhwa go nna molemirui !
GO DIRA MMOGO GO BONA TSIBOGELO E E TOKAFETSENG YA SEPODISI GO TIRISODIKGOKA YA MO TENG GA LELAPA
Re dirile sentle go aga botsalano , bo , ka dinako tse dingwe , bo ne bo sa siama ka batsweletsakgang ba bangwe ba bona lenaneo la rona e le ntlha e e tla ba tseelang tiro .
Ka go le jaanong disonobolomo tsa gago di tshwanetse go setse di robilwe e bile di rekisitswe .
Go anamisa kgotsa go atleega ditokomane mo mafelong a botlhe gore ba tshwaele ka tsone
Mo tsebeng ya ntlha ya togamaano , go tshwanetse ga nna le leina la Woto , letlha le kano le le supang tshitshinyo ya fomete .
Ka go tswelela
Teko ya bokana ba kumo
Diura ka heketara
Re tshwanetse go lemoga gore go botoka go rua ditshedi tse di seng ntsi go phala go rua tse dintsi tse di bopamemg e bile di lwala .
Dikatlanegiso tsa sekaommu di tshwanetse go latelwa go netefatsa tekatekano e e lolameng ya monontsha .
Tlhatlhoba foreime - a e konegile kgotsa phanyegile ?
Go netefatsa botsayakarolo jwa baagi jo bo lekaneng mo ditirong tsotlhe tsa mmasepala le mo dithulaganyong .
Mokwadi o a lwa / kgaratlha fa a tshwantsha setho , ka go itumelela kgololesego ya botsweretshi e a nang le yona .
Bolemirui bo tlisetsa ditiro go ba ba sa boneng tiro mme bo oketsa gagolo bokamoso bo bo siameng mo lefatsheng la rona .
10.6.1 letlha , nako le lefelo la kopano ;
Batsayakarolo ba bangwe ba bararo e nne ditokololo tsa komiti . .
Balemirui ba tlaa latlhagelwa ke madi mme jalo re tshwanetse go dira tsotlhe tse re ka di kgonang go laola mokhure kwa tshimologong ya ditiro tsa go jwala .
Grain SA e bua le . . .
MAATLAFATSO E ROTLOETSA BONG
GO DIRA MMOGO GO BONA TSIBOGELO E E TOKAFETSENG YA SEPODISI GO TIRISODIKGOKA YA MO TENG GA LELAPA
Dikolo tsa temothuo
Go botlhokwa gore diketane tsotlhe di nne le oli go lekana .
Go phela sentle ga diruiwa tsa rona go botlhokwa !
Dintlha tse di leng botlhokwa tsa go tlhopha mofuta o o go tshwanetseng
Ngogola , Lungelwa o jwetse diheketara tse 100 ka mmidi mme mo dikgaolong tse dingwe go bonala gore kumo e ka feta ditono tse 8 ka heketara - kumo e e kgatlhang tota !
Ka tiriso mo ngwageng ya 2012 / 2013 o tshwanetse go dirisa tekanyetso ya gago .
Gape , kotlo ya teng e tlaa fokotsega fa mmidi o sa tlogelwe go butswa sentle go kgona go naya kotlo jaaka go tshwanetse .
Gakologelwa gore tekanyetso e supiwa e le leano le le kwalwang , le le supiwang e le selo sa nnete ka ntlha ya ditlhaka tsa ditšhelete , ditiragalo tse di tla dirwang mo kgwebong ya gago go kgona go bona tse o di batlang .
Botlhokwa jwa kgopolo e ya setšhaba , ke tumelo ya gore go na le kgolagano e e tswelelang magareng ga ba ba ileng , ba ba tshelang le ba ba santseng ba tlaa belegwa .
4 . A ke ikgolaganya le setšhaba mabapi le ditlhokego le ditlapele tsa bona ?
Baagi ba tshwanetse ba nna le tšhono ya go tshwaela mo go ya kakangwa pele IDP e ka amogelwa .
Tiriso ya madi a letlole-kakanywa
Katlego ya tsamaiso ya boitekanelo ya go laola bolwetse mo dingwageng di le tlhano tse di fetileng e a akgolwa .
Fela le gale fa lefatshe le tshwanela go dirisediwa temothuo , go tshwanetse gore go nne le phitlhelelo ya semolao ya lefatshe le - se se laola kamano magareng ga mong wa lefatshe le modirisi wa lefatshe ( mo mabakeng mangwe o fitlhela mong le modirisi wa lefatshe e le motho a le mongwe ) .
Mo lobakeng lo input gear ya rona e tona gararo go na le output gear ya rona .
Ngwaga le ngwaga ka Tlhakole go tshwarwa Pulo ya Palamente , fa Moporesitente jaaka tlhogo ya naga a buang le setšhaba .
NEMBA , TOPS , peomolao wa porofense
PAIA e tlhalosa mabaka a go gana ka tshedimosetso , le moo tshwanelo ya go newa tshedimosetso e ka nnang ya lekanyediwa .
Potso e e na le karabo e e bonolo gape : Tlogela go bolaya tse di jang diphologotswana tse di senyang tse .
( b ) tuelo ya go lefa motho yo o rileng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , kgotsa mokgatlho o o neelanang ka dithuso ;
Go jala korong ngwaga le ngwaga go tlaa netefatsa gore o na le dijalo fa ngwaga o siame le gore o na le korong e o ka e rekisang fa tlhotlhwa e le kwa godimo ( le mororo se se kgatlhanong le sona e le nnete - o tlaa nna le korong gape le mo dingwageng tse di maswe e bile gape o tlaa tshwanela go amogela ditlhotlhwa tse di kwa tlase fa di nna teng ) .
Jalo , bagasatšhefu le badirise ba ditšhefu ba tshwanetse go tlhokomela ditiragalo tsa bona .
TUMELELO PELE YA KUTLWISISO 5
Klerk Melken - Mofufutso , Porofense ya Bokonebophirima .
Go kgona go lekanyetsa tiragatso ya porojeke ka nonofo , go tshwanetse ga nna le mefuta e meraro ya dibontshi :
Mengwe ya mesola e megolo ya ditsamaisi tsa fenebelete ke tlhatlhobo e e bonolo .
Tlhaloganya bowena le maemo a gago ;
Tlhomela malwetse a mo mmiding
Go fitlhelela dikgono le bokgoni jo gantsi bo bonwang fela ke ba dikgwebo tse dikgolo
Koos o ne a bona diterekere tsa John Deere 3140 le Massey Ferguson 265 le didiriso dingwe go dira tiro ya bokonteraka .
Ke mofero o o ka supiwang botoka mo masimong a rona mme leina la Seburu la " stinkblaar " le tseiwa teng .
Montshakuno wa nnete mongwe le mongwe o na le maikutlo a a siameng fa diterekere tsa gagwe di siametse go taboga mo mebung e e letileng le e e nonneng - fela seo ga se ka metlha selo se se siameng go se dira !
Disoyabini jaaka menawa e mentsi , di diragatsa paakanyo ya naeterojene ka go tlhoma kgolagano ya mataragano le baketheriamo ya Bradyrhizobium japoniam .
" nako ya go leta " ke nako morago ga go tsaya pholisi ya inšorense e ka yona o ka phimolang pholisi kwa ntle ga go latlhegelwa ka karolotuelo epe e o ka tswang o e duetse ( ka gale ke malatsi a le 30 ) ;
Fa mokopi a sa tlhoke phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ( sekao , gonne di mo thotong ya gagwe ) mme a sa dirisi kitso ya setso , ga go tlhokege ditumalano le fa patlisiso ka ditshedi e sa ntse e tlhokega .
Seelo sa yuniti ya 123436
( b ) Taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong ga e reye gore go na le rekoto ya tlolo-molao e e umakiwang mo go " Criminal Procedure Act " .
Terasete
Fela lefatshe lona ga le oketsege - le lekanyeditswe .
Tlhola dibering tsa maotwana mme di fetole fa go belaelwa .
Letlotlo la dikgonagalo tse di leng mo tiragalong e nngwe le e nngwe , di dira go tlala seatla mo pakeng e khutshwane ya yona , gonne jaaka go tlhalosa Rabindranath Tagore : " botshelo ga bo a dirwa ka ditiragalo tse di kgaoganeng - di sa tswelele e bile di se na maikaelelo " .
Mo thulaganyong ya go dirisa mekgwa e e tlwaetsweng ya go suga mmu mo go dirisiwang go tlhagola ka megoma tiriso ya klaifosate gantsi e pila ka go e gasa gangwe fela pele ga go jwala .
Maikaelelo a me ka afe ?
Afrikan Affirmation ya gompieno e ne e le karolo ya puo e Es'kia Mphahlele a neelaneng ka yona kwa khonferenseng ya bakwadi , kwa Tshwane ka 2002 .
Mmasepala o tshwanetse wa tlhama diKPI tsa diyuniti tsotlhe , tsa badiri gammogo le tsa baneeladitirelo .
Go na le tšhelete mo bolemiruing , o tshwanetse go lemoga fela gore o nne le bobelotelele le go dirisa bolemirui jaaka go supiwa mo dibukeng .
Bakopi ba tla tshwanela gape ke go rerisana le diporofense tse di maleba go tlhomamisa dikuno tse dikgolo le metlhagolatsela ya kotulo ya ditshedi tse dingwe gape ba tla tlhoka go bona ditetlelelo tsa kgobokanyo go tswa mo bothating jwa diporofense kgotsa go beng ba bangwe ba lefatshe .
Diyunite tse di nang le sesupokgoreletsi
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka tlhoka go kopana le ditlhopha tse di farologaneng go bona tharabololo e e dumelelanwang ya bothata
Fa go ka direga gore dinotshe di sa tlhole di le teng mo bophelong ba dimela , re tla lemoga ka bonako botlhokwa ba tsona mme nnete ke gore re tla bo re le mo mathateng a go tlhoka madi ka bonako .
Re lemogile gore go na le bantshakunopotlana , bogolosegolo kwa Kapabotlhaba , ba ba se nang diterekere le didiriso tse e leng tsa bona ( Massive Food Scheme la Lefapha la Temothuo kwa Kapabotlhaba , le ne le dirisa borakonteraka thatathata bao gantsi ba neng ba sa dire tiro e e duleng mabogo ) .
A o diragatsa se re se rerang ?
Gape ke bogale thata ka gore ke tenega ka bonako .
( 2 ) ( a ) Ngwana yo o tlhatlhetsweng kwa seleng ya mapodisi kgotsa lefelo la tlhatlhelo fa a santse a letile go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , ga a tshwanela go kopana le bagolo mme o tshwanetswe go tsholwa le go bewa mo maemong a a tshwanetseng dingwaga tsa gagwe .
Ponalatso
Ke go re go kgona go busetsa tshenyego le go bona poelo ka gore fa go sa nna jalo ga go thuse sepe .
KAROLO 3 : DITSHOLOFETSO LE DINETEFALETSO TSA MOADIMIWA
Pitso e biditswe ke mokhanselara wa woto le Komiti ya Woto go buisana ka ga diporojeke tse go tsitsintsweng gore di akarediwe mo IDP e e rulaganngwang jaanong .
Ga go ope yo o letleletsweng go kgabaganya tapeiti e khibidu . ( Boeletswa )
Molao wa Ditheo wa Mmasepala , 1998 le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000
Itse ka ga ditlhokomediso tsa pabalesego tsa terekere nngwe le nngwe .
Tomagano
Dipeo tsa mmidi tse dikgolo thata mo diphatlhaneng tsa poleite ya polantere - ga di ise di ke di jalwe .
Balanse e tla gogelwa lekgetho go ya ka dikelo tsa lenaanethalo la lekgetho la madi a ditshiamelo a go rola tiro e leng se se molemo go gaisa dikelo tsa lenaanethalo la lekgetho la madi a ditshiamelo a a gogiwang .
tshedimosetso ya ditšhelete , kgwebo , saense kgotsa ya thekinikale , kwa ntle ga diphiri tsa kgwebo , fa tshenolo ya tshedimosetso eo e ka tlhola kotsi go dikgatlhego tsa motho tsa kgwebo kgotsa tsa ditšhelete mo tumalanong kgotsa mo mothong mongwe le mongwe ;
Kwa masimo a tletseng ka mefero mme kumo a ka fokotswa go ka dirisiwa mekgwa e e sa tlwaelwang - mme ga go a tshwanelwa go nna jalo gotlhe mme go ka dirisiwa mananeo a a sa tureng thata .
di leka go tsenya mantswe a a ikemetseng e bile a le mo molaong mo setšhabeng
Ka lesego , dipula di nele ka mafelelo a dikgwedi tsa Ferikgong le Tlhakole go kgonisa maikaelelo a go bona kumo godimo ga bogare ba e e eletsweng mo dikgaolong tse dinsti .
Fa o simolola dilo di se pila o tlaa fosa - ngwaga yotlhe ya go leka go kgona e ile .
E tla go thusa go itse gore letlole la gago le tsamaisiwa le go laolwa jang .
Lenaneo la puseletsomadi ya mafapha ke tiragalo e e tla tswelelang ka nako e telele mme go tlhokiwa kgono le ditlamego go kona go fetswa .
Bosigo morago ga dijo tsa maitseboa
Fa ba ka dira se ka dithoro tse di bolokilweng go tswa mmiding wa leidi , gantsi ba nna le thobo e e fokotsegileng ( go ka fitlha 50% ) fa go tshwantshanngwa le mmidi o o jetsweng ka peo e ntšhwa .
Fa kopo e dirwa mo boemong jwa motho yo mongwe , mokopa-tshedimosetso o tla tshwanelwa ke go ntsha bosupi jwa maemo a mokopa-tshedimosetso yo o dirang kopo eno ;
Dipotso tse di latelang di tlhoka go arabiwa :
Ga jaanong go na le ikaego mo dikaelong tsa bosetšhaba ( SALGA le dplg ) .
go tlamela badirisi ka tshedimosetso e e siameng ka ga ditirelo tse di leng teng mo go bona ( tshedimosetso )
Le fa tiro e le botoka thata go na le go nna le thulaganyo ya tshitshinyo e swediwa ka lekoko le le lengwe , fa go ntse jalo go tlisa maemo a a kwa godimo a tlhotlheletso ya lekoko mo go se , go ya ka dintlha tsa pholisi , go ikaelela go nna tiro ya setšhaba .
Tsweetswee , bona dintlha tse di leng botlhokwa go tlhokomelwa fa a akanya tikologo ya kumo e e latelang .
go supa go tlhaloganya le go tlhalosa tsamaiso ya tiragatso ya mmasepala le seabe sa Dikomiti tsa Diwoto mo thulaganyong
( b ) nna le dintlha tsa ditirelo le thuso tse di tla newang ngwana , jaaka go tlhalositswe ;
Go na le ditšhono di le dintsi tse di siameng tse di ka tlhagelelang mo pakeng ya paakanyo pele ga nako ya go jwala gammogo le go tswelela mo setlhakgolong .
Mphahlele o bona seabe sa bobegakgang jaaka paakanyo ya tshwanologo ya Boaforika , jaaka kakanyo e e sa lekalekaneng ya botsadi e e itseisitsweng ka thuto ya baruti ba barongwa .
Kgwedi ya Sedimonthole ke nako ya go dira thata go molemi wa mmidi .
Jaanong bantshakuno ba mo tsietsing - ba tlhoka go nna le sejalo sa mariga mo modikong , fela ga ba tlhole ba kgona go lema korong ka poelo .
Bantshadikuno ba ba tlhabologang , fa gongwe e bile ba sa ntse ba tlhabolola bokgoni jwa temothuo jwa bona , ke bothata jo bogolo mo badirising ba madi .
Tshenyo ka ntlha ya phefo e ntsi mme mo mafelong a mangwe go latlhega mmu o o ka bo o dirisiwa go jwala dijwalo .
Dijalo tsa mmidi tsa kgono ya 4 , 5 ditono / ha di ka akanyediwa boleng jwa R7 200 ka heketara .
Modulasetulo go tsamaisa kopano a latela lenanetema le le thadilweng ke batsayakarolo .
1.1.9 sekoloto sepe sa Moadimiwa se sa duelwa fa se tshwanetse go duelwa , kgotsa go duelwa pele ga nako ka ntlha ya mabaka a go se dire go ya ka tumelano kgotsa mabaka a topo ya tuelo ka potlako ke motho kgotsa batho bao ba tshwanetseng go iponela dipoelo kgotsa moneelasekoloto wa Moadimiwa a rwala maikarabelo a go baya mo pepeneneng sekoloto sa go nna jalo seo se tshwanetseng go duelwa pele ga nako ka ntlha ya mabaka mangwe ; kgotsa
( ii ) go nna le dintlha tsa ditirelo le thuso e e tshwanetseng ya newa ngwana le motsadi , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao ;
Kopa batsayakarolo go lekanyetsa mmasepala wa bona mo go nngwe le nngwe ya dintlha mo karateng ya maduo e e mo tlase .
Diabe , ditiro , tlhagiso le tiragatso ya dikomiti tsa diwoto
Ditshwantsho tse di bontshang dintlha tsotlhe tse di diragalang di ka tseiwa go supa ditiragalo tsa gago .
Dipalelo tse di kwa tlase tsa Delta T di ka tlhola gore marothodi a mannye a nne a kaletse le go palelwa go wela mo meferong e e kobilweng .
Fa go dirisiwa mogoma wa go robola o ka kopa motho yo a robang go tsamaisa dithipa tse di segang disalelamorago mme din ne khutshwane .
Go ka fetola go simolola ka dikilogeramo tse 500 ka heketara go tswelelea go nna ditono tse 2 , 5 ka heketara kgotsa go feta .
Mekheniseme wa kgweetso
Bokhutlo
Mo kgaolong e ya ntlha re tla lebelela kgato ya go mela ya semela .
Go re Aforika a tswelele pele ka seriti le tlotlo , ba ba e ratang ba ba kopiwa go kwala ka ga yona , ba e gatisetse isago gore ' tshika tse di tlang tsa maAforika di eme mmogo ka go lekana le batho ba bangwe ba merafe e mengwe , go re bana ba maAforika ba se ka ba bob a lebelela boswa ba bone ka go bo tlhabelwa ke ditlhong .
Motlhankedi wa Tshedimosetso a ka nna a kopa go okelediwa nako ka lobaka lo lo sa feteng malatsi a mangwe a le 30 , ka ntlha ya mabaka a a rileng , mmogo le kopo e e akaretsang
Ke dirisa madi a a fetang R1000 ka kgwedi
Potso : A dikomiti tsa diwoto di na le seabe mo ditirong tse di jaaka go tsamaisa dipotso le dingongorego , kgotsa dikgotlhang mo baaging ?
Ke tla amogela morokotso o mo kana kang jaaka leloko la Mahube ?
Ditokomana tsa ka fa teng le tsa kwa ntle - dipegelo tsa babotswa , dipalopalo tsa bosetšhaba , dipegelo tsa tlhatlhobo ya maatla
Ka mokgwa o , o kgona go boloka tse di mo polaseng ya gago go dirisa kwa pele mme gape o netefatsa gore dikgomo tsa gago di fepiwe ka tshwanno mme di nne le boitekanelo gore di kgone go tsala dinamane tse o ka di rekisang ka ngwaga o o latelang .
THEKISODITHORO
Fa montshakuno a tlhoka go adima madi go jala dijalo , gona re tlhoka go botsa dipotso tse di latelang :
O tla abelana mesola e jang le rona ?
Radio ya baagi ke tsela e e maatla ya go akaretsa baagi mo dintlheng .
Le mororo go le gontlentle le go duela go bona tswelelopele ya bantshakuno bangwe , go sa ntse gape go utlwisa pelo botlhoko go lemoga gore batho bangwe tota ga ba dire tswelelopele epe .
ditumelano tsa tshwaragano
Motho wa batho , yo o mafolofolo , a kgona go rotloetsa le go tshegetsa ba bangwe ;
Go supiwa sentle gore thefosano ya mmidi-dinawana le mmidi-matonkomane di supa koketso e e bonagalang sentle fa go bapisiwa le mmidi morago ga mmidi .
Gape e thusa go laola mefero .
Fa o sa itse gore o dire dilo tse di leng botlhokwa tse jang , o tshwanetse go nna le kgono ya go di dira kgotsa o ka thapa mongwe go di go direla .
Kgato 2 - Rulaganya leano la go tlhokomela tiragatso ( akaretsa : melao ya ditirelo , metswedi ya tshedimosetso , mokgwa , motho yo o rwalang maikarabelo , tekanyetsokabo ya go kokoanya tshedimosetso le šedulu ) .
O tshwanetse go akanya tlamelo ya senosetsidikologi sa gago e le ya botlhokwa fela jaaka lenaneo la tlamelo la diterekere , dipolantere le dirobi tsa gago .
Athikele e rometswe ke molemirui o o roleng tiro
Gopa metsi otlhe go tswa dikerebokosong mme o tlatse ka oli e e tshwanetseng ;
Go ya ka Molao o , badirisi ba tshwanetse go netefatsa gore FSP e ba dirang le yona e na le laesense go tswa ka FSB pele go dirwa tiro epe fela .
Ka maitemogelo a rona , koo batho ba dirang ba le setlhopha , go nna le kgotlhang e e boitshegang mme tswelelopele e nnye .
Komiti ya woto e tlhoka gore e nne le lenaneo la ditiro tsa ngwaga le le tlhagisang ka tlhamalalo gore ditlapele ke dife le gore ka lona ba solofela go fitlhelela eng .
O tshwanetse go nagana sentle gore a mefuta ya mmidi e e tlwaetsweng e ka kgona go mela fa o gasetsa dikhemikale jaaka o akanya ka go dirisa lenaneo la gago la go laola mefero .
Fa o lema diheketara tse di ka nnang tse tharo go ya tse di leng diheketara tse 100 o ka tlhoka go nna le didiriswa tse dinnye jaaka sediriswa sa go jwala se sennye , segasetsadielela sa dintlha tse tharo , segasetsa monontsha mme tota le terekere e nnye .
O ya go loga maano a go dirisa madi ka ngwaga e e latelang jang fa pego e sa supe bonnete ?
Dikemedi tsa dikomiti tsa diwoto tse di amegang di tshwanetse tsa tsaya karolo mo Setlhophatiro sa porojeke sa IDP se se amanang
Tatlhegeloboleng
Polantere e e siameng e botlhokwa thata mo ntshokunong ya dithoro e e siameng !
Go tlhama Ponelopele
Go sekaseka batsamaisi ba Mmasepala - go akanyetsa puo , go netefatsa go tswakanya batho go akaretsa go tswa mo bantshong le mo basweung , maphata a a farologaneng mo mmasepaleng , le go tswa ka kwa ntle ga mmasepala jaaka ditheo tsa PIMS ;
Go letsa megala
Batho ba ba itirelang le batho ba ba batlang tlaleletso mo poelong ya phenšene ba tshwanetse go akanya ka botokololo mo letloleng la peeletso ya go rola tiro .
( b ) fa ngwana a latofadiwa ka tlolo-molao e e umakiwang mo Setlhopheng sa 1 kgotsa sa 2 sa ditlolo-molao , ngwana a ka gololwa ka boena fa seo e le go ya ka fa dikgatlhegelong tsa bosiamisi gore ngwana a gololwe .
Go laola mefero
Tlhokomela le go lekanyetsa tiragatso , go arabela le go rebola ditirelo
supa le go akaretsa ditheo tsotlhe tsa botsayakarolo , ditiro le maikarabelo a bonale gore ba tlhaeletsana le go dirisana jang le tsona .
( d ) Ngwana mongwe le mongwe go tshwanetswe ga buisanwa le ene ka mokgwa o o tshwanetseng dingwaga le kgolo ya tlhaloganyo ya gagwe mme go tshwanetswe ga buiwa le ene ebile a letlelelwe go bua ka puo ya tlhopho ya gagwe , ka go dirisa toloki , fa go tlhokagala .
99 . ( 1 ) Melao e e umakilweng mo go Setlhopha sa 4 , e a phimolwa kgotsa e a fetolwa go fitlha ka fa go tlhagisitsweng ka teng mo kholomong ya boraro ya Setlhopha seo .
Le fa Moporofesara Mphahlele a ne a ka bo a ratile go tsepama mo dikwalong tsa boitlhamedi , o ne a tlameletswe mo go Aforikaborwa ka semowa , mme borutabana bo bo mo go ene bo batla go tsaya karolo mo go thuseng le go aga Aforikaborwa .
Tlhaloso ya porojeke e khutshwane ya temana e le nngwe e e sosobanyang dipoelo tsa porojeke sentle .
12.30 go fitlha ka 1.30
E rile fa batsamaisi ba bašwa ba feditse , basimolodi ba ntshiwa mo porojekeng , diporojeke tsa latlhaganngwa , baagi ba phatlaladiwa , ga phatlaladiwa le boineelo jwa basimolodi ba diporejeke mo thutong ya baagi , tsholetso ya baagi le boiphitlhelelo ba bona .
5.1 Bookamedi jwa go dira ga Ditlamo tsotlhe tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Ditlha tse dingwe e ka nna palo ya matsatsi pele dimela di simolola go bontsha dithunya mo go ka nnang matsatsi a 50 mo mefuteng e mengwe e e leng mo dikgaolong tsa 4 , 4 go ya tsa matsatsi a a ka nnang 62 mo dikgaolong tsa nako ya go mela ya 6 , 0 tse di tsayang magare a palo ya matsatsi a a ka nnang 124 go ya 138 go mela .
Nnyaa , se dirise botlhole - mo Afrikaborwa re neilwe khumo e tona ya tlholego .
" ntlu-lefitshwana kgotsa setokisi sa mapodisi " go tewa lefelo lengwe le lengwe le le dirisediwang jaaka kamogelo kgotsa lefelo la go tlhatlhela motho yo o leng ka fa tlase ga tlhokomelo ya Lefapha la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa kgotsa yo a tlhatlhetsweng ke Lefapha la Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa mme go akaretsa naga yotlhe , meago le mafelo a a gautshwane le lefelo lengwe le lengwe le le jalo mme a dirisetswa mabapi le se se jalo ;
Maikarabelo a mokonteraka
Go na le mefuta e le metlhano ya mmu e e fitlhelwang mo Afrikaborwa .
Ka ngwaga wa 2007 , tshwaetso ya HIV / AIDS e fokoditswe ka diperesente di le 20 mo bašeng le mo go bomme ba baša mo go Woto ya 10 , diperesente di le 75 tsa dikhutsana tsa HIV / AIDS di itekanetse , di tsena sekolo ka tlhomamo mme bagodi ba newa tshegetso e ntle gore ba kgone go tlhokomela dikhotsana .
Se , se ka nnang mosola thata ke gore dikomiti tsa diwoto di tshwanetse go lekanyetsa ( ka go dirisa dibontshi tse di bonolo ) tiragatso ya ditirelo kgatlhanong le dintlhatshupetso tse di tlhagelelang mo IDP - se ga mmogo le tlhagiso ya maemo a selegae a kgotsofalo , se tlaa tlhola mokgwa o o botlhokwa wa tshedimosetso .
Go botlhokwa thata gore dikao tsa mmu di tsewe dingwaga dingwe le dingwe tse pedi .
Ditsamaiso tsa go dumisa tse di latelang di tshwanetse go latelwa pele o simolola go dumisa terekere :
Dipatlisiso mo dingwageng tse dintsi di supile gore dijwalwa tsa senawa di ka oketsa kgono ya go oketsa bokana ba kumo mme di thusa go netefatsa le go phatsimisa bokamoso ba bolemirui .
Mo ditikologong tse dingwe tsa mmu o o leng motlhaba le mmopa le mokata go tlhakana ka llaga ya mmopa kwa tlase ka boteng bo bo leng disentimitara tse di ka nnang 50 go ya 90 kwa Foreisetatabotlhaba go ne go jwalwa korong fela ka dingwagasome tse dintsi .
Ka nako nngwe koketsokitso e ne ya akaretsa ditogamaano tsa tiragatso le tlhagiso kgotsa go dira le go ithuta , ka dinako dingwe e bidiwa tiriso .
O na le thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Moporofesara Mphahlele mo Tiisetsong e ya Afrikan o gwetlha maAfrikan gore ba ke ba kgaotse pele ba ikakanye .
Athikele e kwadilwe ke Liana Stroebel , Morulaganyi wa tlhabololo ya balemirui kwa Kapabophirima .
Molao wa Tlhabololo ya Melao ya Lekgetho
TIRO 3 Neela lenaane la dikgwetlho le mathata a a ka nnang teng a a mabapi le thebolelo ya ditirelo mme o supe gore a ka rarabololwa jang .
Go ka bodiwa potso : Go reng re romela teng dikuno tse bantshakuno ba rona ba ka bong ba di jala mo mebung ya rona re dirisa ditlamelo tsa dithoro tsa rona le go tlamela ka ditšhono tsa ditiro ?
Badiredi ba tshwanetse ba dirisiwe fa ba diragatsang go gaisa teng , mme fa go kgonega ba tshwanetse ba dire se ba se itumelelang go se dira .
Go tswelela go akanyetsa kwa pele gale ke gona moono wa tiro ya gago .
O ne a leboga Grain SA ka ntlha ya go naya " thuto go dirwa " le tlhabololo ya kitso ya balemirui ba ba simololang .
Go tlaeletsa mo melaong e e fa godimo , go na le Melawana e le mentsi e e ka thusang Dikomiti tsa Diwoto mo go diragatseng ditiro tsa bona jaaka go solofelwa mo Molaong wa Ditheo wa Mmasepala , 1998 le mo Molao wa Dithulaganyo wa Mmasepala , 2000 .
Dinwane ( detail ) tsa lefatshe
Swetso e re e tsayang e tshwanetse go tshwana le swetso e re tla e tsayang fa e ne e le madi a rona .
2 . DITLHALOSO
togamaano e tshwanetse go tlhabolola maikarabelo oo maphatamabedi magareng a baagi le badiredi-semmuso
Balemirui ba bantsi ba ba nang le polase kgotsa fa ba le baeteledipele mo bolaoding ba polase ba tlhola ba sa batle go rulaganya leano la go tsweletsa pele boswa ba " tiragalo ya bolemirui " ba bona .
Ditselana tsa maoto , Ditselanathoko , Ditselanathoko tsa ditena , Ditshingwana tsa Ditselanathoko le Magora
Go na le dintlha tse nne tse di tlhotlheletsang leano la go rekisa :
Bolwetse bo , bo bonalwa gantsi mo ditikologong tsa dikgaolo tsa Foreisetatabotlhaba le KwaZulu-Natal mo go nosetswang teng mme bo ka fokotsa bokana ba kumo ka bokana bo bo ka nnang 72% fa bo sa laolwe kwa tshimologong .
Thaseke 3 Tlhopha di le pedi tsa ditiro tse o di supileng mo thasekeng ya 2 .
13 GO TLOLWA GA MOLAO
( ii ) a le kwa tlase ga dingwaga di le somerobedi le.kgotsa
Mebu e farologana go tswa go motlhaba , serokwa go ya go mmopa .
Go mo dikgatlhegelong tsa gago go baya tiro ya kgatsho efe le efe leitlho ka dinako tsotlhe .
Khansele e ka bitsa Foramo ya Kemedi ya IDP go bona botsayakarolo jo bo lekaneng le ditshwaelo go tswa mo baaging .
WF- o boeletsa leano la tiro kwa WC
Didiriswa tse di sa diriseng motlakase ;
3 . Supa , mo karolong e nngwe le e nngwe ya sediriswa ( A le B ) Ditšhono tse 5 tse di tshwanang thata le dikgono mmogo le matshosetsi go ralala diwoto ;
Dipeeletso di na le dipharologantsho tse di tshwanang le tsa go boloka .
Jaaka wena o bona o tla re ke eng se se dirileng gore o tswelele pele jaana ?
Go phepafatsa diketane
Balabala bolekalekano ba gago ka go dirisa ditshenyegelo tsotlhe tse di ka nnang teng ka heketara go netefatsa gore bokana ba kumo ya gago bo ka fitlhela go go naya poelo ya madi a gago .
Maemo a go rekisa a a sa lekaneng ;
A se e nne selo se se re kopanyang go tshegetsa kakanyo e jaaka re dumela gore nako e tota e fetogile go tswa mo go e e popota le ditirelo tsa puso tse di sa fetolwang go nna e e bayang baagi botlhe kwa pele ka thebolelo ya ditirelo e e gaisang tota . '
Kgono e tshegetswa ke neo ya motho , dithutiso le metswedi e e leng teng .
Botlhokwa ba monontsha mo go jwalwang disonobolomo teng ga bo kwa godimo jaaka fa go jwala mmidi .
Sikara kgotsa cigarillo
Ntlha e e latelang e e dirang ke mokgwa o o dirisiwang go roba korong .
Banna le basadi ba , ba dira ditiro tsa maemo a kwa godimo mo pusong mmogo le mo ditheong tsa poraefete mo aforikaborwa gompieno .
Gape , kaelo e a diriwa mabapi le go tlhagisiwa ga dikomiti tsa diwoto , e le ditheo tsa kgakololo tse di akaretsang baemedi ba mmasepala le baemedi ba baagi go samagana le ditlhokwa tsa baagi le dikatlanegiso kw khanseleng .
Netefatsa gore go na le matlapa a le mmalwanyana fela mo tshimong ka fa go ka kgonegang ka teng ka gore a senya tafole ya serobi .
Lenaane la dinomore tsa baagi - baakanya lenaane la mekgatlho ya baagi , go akaretsa le dintlha tsa go ikgolaganya nabo le motho yo o rwalang maikarabelo gore o ka netefatsa gore bakgatlhegedi ba botlhe ba beilwe mo dinakong ka ga khansele .
Bontsi jwa ba ba kileng ba lebagana le ditlhatlhobo tsa materiki ka katlego mo dingwagasomeng tse di fetileng ba ikutlwa ba falotse maemo a a seng monate - ba tswile mo gare ga " pogisego le poitshego " go ya ka mafoko a ga Mphahlele .
Monongwaga re tshwere lwa ntlha kgaisano ya montshakunopotlana wa Ngwaga - se e le kwa Mpumalanga le Kapabotlhaba .
Go gasa go dirilwe ka go dirisa digasetsa tse di rwalwang mo megetleng .
Go tlhola o tlosolosa go baakanya sengwe gantsi go ja madi go feta .
Dirisa cocaine ( coke , snow , powder , flake le / kgotsa crack , rock ) ka dinako tse dingwe
Thalotlhakore
( b ) maemo a bobedi ke a a dirisiwang mo go ditlolo-molao tse di umakiwang mo go Setlhopha sa 2 le sa 3 sa ditlolo-molao .
Setlhopha se tshwanetse go akaretsa motsereganye a le mongwe go tswa mo Wotong le a le mongwe go tswa go mmasepala , mme fa go kgonagala , le motsereganye wa Woto go tswa mo Wotong .
Morago ga go tlhatswa motšhene , megoma le didikologi tsotlhe di tshwanetse go gotlhiwa sentle mme ga tshasiwa olinyana ya kgale go thibela borale .
Lobaka lo lo tlhokagalang lwa togamaano le ka fokodiwa fa go setse go konoseditswe tshekatsheko kgotsa e le gaufi le go fela ka gonne seno se ka boloka nako mo lebakeng leno .
4.5 Go ya ka Karolo 19 ( 5 ) ya Molao wa Bokone Bophirima , Moporemia o tla tlhagisa kitsiso mo Kaseteng ya Puso le go tlhagisa kitsiso eo gape fa pele ga Ntlo ya Baeteledipele ba Setso e e nang le tshedimosetso e e bontshang gore Kgosana e amogetswe mo maemong ao .
Fa re tsweletse re itumelela neo e , Es'kia Mphahlele ene o dumela gore re golagana le borona jwa setso .
Ditsela tsa go tlisa ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Go faela go go dirwang mo ofising go tlaa tsewa jaaka tiro ya botlhokwa jo bo kwa tlase / potlako e e kwa tlase , kgotsa botlapele jo bo kwa ltase , e ka dirwa moragonyana .
Jalo go botlhokwa go netefatsa gore re se rekisetse disalela tsa rona go molemirui yo a bapileng le rona , ka gore re tima ditshetsana tsa rona dijo mme re tlogela mmu wa rona go kgonwa go senyega .
Kgaolo 4 Tlhatlhobo : Dipuisano
o diragatsa maikarabelo le go dirisa taolo e a e neilweng ke molao o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao le ke Puso-Selegae : Molao wa Dithulaganyo Tsa Mmasepala , Molao wa bo 117 wa ka 1998 ( o gape o bidiwang " Molao wa Dithulaganyo " ) o gape o akaretsang ditirelo dingwe tsa segopotso , le go dirisa taolo e a e neilweng ke lekgotla la mmasepala .
Maitemogelo a tsamaiso a mongpolase kgotsa motsamaisapolase ;
Kopana le bontlhopheng - Montshadithoro yo o Tlhabologang wa Ngwaga
Sebokophetlhi sa mmidi ke sesenyi se se fitlhelwang ka gale koo mmidi o lengwang teng mo Aforika - sesenyi se ke semelafa sa Aforika mme mefuta ya majang e mentsi e tshegetsa modikotshelo wa sona .
kabelano e e siameng gape e lekalekana ya mesola e e tswang mo patlisisong ka ditshedi ; le
Didiriso di botlhokwa fa polase e feta diheketara tse pedi mme didiriso ke dilo jaaka diterekere le megoma .
Maphata a mangwe a ka lemogiwa ka thulagannyo ya IDP .
Go botlhokwa gape go sadisa disalelamorago tse dintsi mo mmung mme le go akanya gore le fa go dirisiwa mogoma wa phalo o o nang dintlha tse di tlhamaletseng , 25% ya disalelamorago tsa dimela di tsena mo mmung fa go fetiwa gangwe .
11 Go dira mmapa
Ntlha e ya tiriso e botlhokwa thata go kgono ya dikhemikale le nonofo ya go kgona tiro e e tlhokiwang .
Nomore Ditlhakaina le Sefane Dintlha tsa kgokagano Mosaeno 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10 . 11 . 12 .
Thebolo ya ditirelo e e lebeletseng baagi ka mmasepala o tsibogela ditlhokwa tsa baagi go na le go gapeletsa dikakanyo tsa ona mo baagi .
Go uma disonobolomo
Go sa ntse go na le balemi ba bantsi ba ba bayang peo go tswa mo thobong ya bona .
Balemirui ba bangwe ba dumela ka phoso gore peo e e jwalwang mo magodimong a mmu e tlhoga ka bonako mme baseki ba ditiragalo tsa go mela ga mmidi ba dirile diteko tse di supileng gore ga se nnete e bile diteko tse di supile gore peo e e jwadilweng boteng ba disentimetara tse 4 di bonala pele ga peo e e jwadilweng boteng ba disentimetara tse 2 .
Tlhogo le Tlhago ( VE )
Bafatlhosi ba mmasepala go tswa mo makaleng a a farologaneng a mmasepala kgotsa badiredi ba puso ba setegeniki go tswa kwa mafapheng a dikgaolo kgotsa a porofense .
Mefuta ya mesola e e ka solofelwang go tswa mo tumalanong ya kabelano ya mesola e tla farologana go ya ka mabaka .
Gakologelwa gore fa re bua ka sebolayatlhatshana se se sa tlhaoleng , se tlaa bolaya semela sengwe le sengwe se se tala mo tshimong .
Fa o dira jalo , pego ya gago ga e a siama mme o phimola go laola ka tshwanelo .
Dikopano tsa khansele di buletswe botlhe
Dijalo tsa dithoro le dipeo tsa oli mo Aforikaborwa ke matonkomane , bali , garase , korong , outse , mmidi , mabele , dinawa tsa soya le sonobolomo .
Tsamaiso ya dimatšhine
Ke maikarabelo a bothati jo bo neelanang ka tetlelelo go netefatsa kobamelo ya ditlhokego go senolwa ka botlalo .
Go jala palo e e vileng ya dimela ka heketara
Go loga maano go kgona go bona poelo e e kwa godimo ka go dirisa diphokotsokgono le go thibela dintlha tse di ka tlisang diphoso go se ume jaaka go neng go tlhokegwa e bile le go se bone poelo e e logetsweng maano di tshwanetse go nna tlhotlheletso ya ntlha go tsweleletsa kgwebo ya bolemirui ka tshwanelo .
Go botlhokwa gore botlhe ba ba nang le kgatlhego ba tlhaloganye seabe sa bona le gore se bonwe se na le boleng le go tiisetswa gore se tle se ba kgontshe go nna le botsayakarolo jo bo nang le bokao mo go rulaganyetseng ditlhabololo .
Ka jalo bommasepala ba tshwanelwa ke go bona ditsela tsa go rebola ditirelo .
Ka 1996 o tsene dithuto tsa Diploma for Further Education ka College of Education of South Africa mme o e feditse ka 1997 .
Ke tswelelopele tota go kgona go netefatsa go nna teng ga dijo mo lefatsheng la rona .
Nnete : Tebego le diaparo ga di amane le petelelo ka gope .
Land Bank e adime batho dikadimo tsa ntshodikuno ka dikelomorokotso tse di kwa tlase .
Motheo wa Dipatlisiso tsa Sešeng :
Tlhalosa ditshiamelo tsa bong le tekatekano go diporojeke tsa tlhabololo .
Thuto ya botlhe ya boleng jo bo kwa godimo ya bomapimpana .
Mphahlele mo athikeleng e , o ba bitsa mawelana a Rambo - " ba ba leng mo letsholong la go bolaya , go fisa , go ripitla le go golafatsa , ba itlhametse thulaganyo ya thuto . "
Supa mathata mme o itse gore kgwebo ya gago e ka kgona go tsaya kgatelelo e kana kang pele e bona botšhoni .
Le fa Grain SA e ne e ruta dithutiso tse di ka nnang 38 kwa Bophirima le Borwa ba Kapa ka dikgwedi tse tharo tse di fetileng , go sa le botlhokwa ba go rutiwa .
Pele ga legato le le rulaganeng la IDP le ka simolola go tshwanelwa ke gore go tlhokomelwe go rulaganyetswa thulaganyo ya go tlhabolola lenaneo la IDP .
Setheo se sa inšorense se dirisa letlole le la madi go akaretsa tshenyego jaaka fa sefako se thuba dijwalwa .
( iii ) go dira kgonagalo le go rotloetsa tiriso ya maitsholo a a tshwanang a a solofetsweng , maemo le ditsamaiso , go netefatsa gore batšhutšhisi botlhe ba kgona go dira ka dikgetse tsa bosiamisi jwa ngwana , ka tsela e e matshwanedi , go dira sentle kwa ntle ga go senya nako le ka kelotlhoko le go tlhaloganya maikutlo a batho ba bangwe .
Mo dikwatareng tse tharo tse di fetileng , puso ya porofense e nnile le katlego mabapi le ditšhono tsa ditiro .
Go kgona ka kgwebo ya gago o tshwanetse go lokela tiro e ntsi mme go rulaganya leano la tiriso ya ditšhelete go tlhoka tiro e ntsi .
Re leboga Letlole la Ditiro ka ntlha ya go re naya kgono ya go tshegetsa balemirui .
Go tlamela dikgwebo tsa Forentšhaese ka matlole ( tlamelo ka matlole a go reka forentšhaese )
Kutuntsho le Sclerotinia di ka laolwa ka go dirisa dikhemikale , go tshola dimela go direge fela fa bolwetse bo le maswe thata kgotsa fa go bonala gore bo ntse bo tswelela .
Fa go sa tlotlwe tlholego ya Yo o kwa Godimo go tsotlhe , batho ba na le go nyatsa ba bangwe le tlholego ka kakaretso .
Boammaarui , re tlaa tlhola ditshono tsa tlhabololo ya temothuo tse di tlaa tswelang baagi ba rona ba magae mosola .
O bonako go dirisa dithekenoloji tse dintšhwa le botoka e bile o fetogetse go mmidi wa BT mme o dirisa dithaene go na le mogoma .
Ka mafoko a mangwe , tikologo ya rona ke tsweletso ya rona .
Ka diako tse 33 mo dimetareng tse 11 ka digeramo tse 210 ba diako kumo e tla nna ditono tse 6 , 20 ka heketara .
Diyunite tse di gogwang
Motheo wa sematlole wa tsamaiso
trap : Taolo ya mofero
6.4 Moadi o tla kwala fa fatshe tuelo nngwe le nngwe e e dirilweng ka fa tlase ga tumelano ya sekoloto go tloga ka letsatsi le go amogetsweng tuelo ka tsela e e latelang :
Ka go dirisa bolaodi bo bo siameng go tlaa fokotsa bothata ba mathata .
Mefero e kgona go ungwa ( gantsi ka bonako le phophomo ) , mengwe e na le dikutu tsa ka fatlase ( medithola ) mengwe e na le medimetlange e namang mo boalogodimong , mengwe e na le digwete fa mengwe e na le digwere .
Mofuta wa Kgotlakgolo
9.1.11 go tsibosa mmasepala ope yo o amegang ka kotsi kgotsa masetlapelo ape a a gomagomelang lefelo le a nang le taolo mo go lone la kgotla ya setso , kgotsa tshireletsego ya batho ba ba nnang mo lefelong leo le a le laolang , le go tsenya letsogo go thusa mo tirong ya namolo ka kakaretso ;
Ikaego ka ditlhokego ( tsepamo-bathong ) - e netefatsa gore ditlhokego tsa batho le mathata a tsewa tsia ( fa CBP e gatelela dipoelo le ditharabololo mo boemong jwa mathata ) ;
Tlhomamisa go reka peo mo dikhampaneng tse di solofelang go go naya peo e e maemo a a kwa godimo fela le go go tlhokomela morago ga go rekisetsa peo .
Lefelo la go ikwetlisetsa kwa ntle kwa soweto ke kgopolo ya boitlhamedi eo e ka boelediwang mo ditikologong di le dintsi tsa baagi .
Karolo eno gape e tlotla ka dintlhakakaretso tsa gore o ka bona kae tshedimosetso eno .
( iii ) Dibouto di tla balwa ke badiri ba Khomišine ya Ditlhopho fa pele ga Baelatlhoko ba ba Ikemetseng ka Nosi le fa pele ga Bontlhopheng .
3 . BOEMO JWA KGOTLAKGOLO
Ka tlwaelo , bathapi ba ba fitlhetsweng ba sa dumalane le melao , ba ne ba fiwa nako ya tshegofatso , e e ka nnang dikgwedi tse tharo , go kgona go baakanya dintlha tsa bodiro tsa bona pele ba fiwa taelo ya go se dumalane le molao fa go ne go sa le botlhokwa .
Go tlhaloganya boleng ba mmu
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola bolemirui ?
Ka jalo , melao e ya ditirelo ke karolo e e botlhokwa ya SDIP .
Ofisi ya Mosireletsi wa Setšhaba e na le thata ya go batlisisa le go dira merero ya puso , kgotsa mo tsamaisong ya makala a puso a a ka dirang kgotsa a bonwa a sa dire ka tshiamo kgotsa a dira ka go gatelela batho , le go bega ka ga maitsholo ao le go saya dikgato tse di maleba go siamisa maitsholo ao .
( a ) sunyetsa kgotsa wa hema dilo ( sk . tluluu , peterolo , seedi sa go tlhatswa pente , pritt , diseporei tsa di-aerosol , jj . ) ?
Ke ka ntlha ya eng go dirwa CBP ?
Botsamaisi jwa Dikoloboto Tsa Kgaolo Tse Metsi a Tsenang ka Tsone
5 . Biri ( jo bo titietsweng kwa madirelong , bo bo bo
Willem ke monna yo a tshwarang dikgole mme o dumela go tswelela go ithuta ka bontsi jaaka a kgona .
Tsweetswee netefatsa gore o tsaya dikaommu mo masimong otlhe a o akanyang go a jala korong - gakologelwa gape go tlhokomela pH ya mmu ka gongwe go ka tlhokega go tshela llaeme pele o jala .
Ga go sepe se se bonolo ka temothuo , mme bantshakuno ba tsamaisa mabaka a a bophara fa ba tla ba ithwesa mathata a a boitshegang .
CBP Togamaano e e Totileng-Baagi
7 . SEABE SA MOKWALEDI : BALAODI BA SETHEO
Go rulaganya & go dira katiso ya ipaakanyo ya makhanselara otlhe , batsamaisi ba dikgaolo & badiri ba maphata
Tlhatlhwa ya " free-on-board " ya USA Hard Red Wheat mo Gulf le yona e bontshitse ditshupo tse di jalo , le mororo go ntse le koketsego ya ditono di le 1 , 5 milione mo dijalong tsa korong tsa Amerika go tloga bokhutlong jwa Tlhakole ( Lenaneo 1 ) .
Go Gololwa ga Dibonto Puisano
Netefatsa gore peo e o e rekang e lekana go dirisiwa mo dipolaeteng tse di leng mo sediriswa sa go jwala sa gago fa o ntse o dirisa mofuta o o dirisang dipolaete .
go dira katlanegiso ka ga gore tshwaelo ya setšhaba e tshwanetswe go batliwa mo tumalanong .
Ka gale bakwadi ba goga kwa pele mo letsholong la go bona bathati diphoso . "
Lebaka la gore o bo o gola ka maatla jaana le o dira gore o nne mosola mo dikgaolong tse kgogolego ya mmu e tshwanetseng go thibelwa teng .
Jaanong ?
Bantshadikuno , gore ba nne bantshadikuno ba bagwebi , ba tlhoka go nna le lefatshe le dimetšhine .
Go netefatsa gore tirego e a tswelela - se se raya gore tikologo ga e amiwe bosula kgotsa go sa tlhokafale ke ditirego tsa ntshodikuno ; sekao , ka dikhemikale tsa go laola disenyi , menontsha , j.j gore dilekanyo tse di kwa godimo tsa ntshodikuno di tswelediwe mo pakatshelong yotlhe ya kgaolo ya ntshodikuno kgotsa kgwebo .
( b ) Fa modula-setulo le motlatsa modulasetulo ba se teng , maloko a a leng teng mo kopanong a tshwanetse go tlhopha motho mo go bona yo o tla tsamaisang kopano .
Bukanatshedimosetso ya Batho Pele e batla neela batsamaisi ba tiro tshedimosetso e e ba kgontshang go tsenyatirisong dithulaganyo tse di rileng , tse di botlhokwa tsa thebolo ya ditirelo .
5 Photos : Kitso e e tseneletseng , didiriswa tse di siameng le diaparotshireletso tse di tlhokiwang ke dilo tse di leng botlhokwa go netefatse gore dikhemikale di gasiwe ka tshwanelo .
39 . ( 1 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong o tshwanetse go-
Mo temeng e re leba mokgwa o o dirisiwang thata , e leng wa go rarabolola mathata .
Khomišene e tlaleletsa ka gore dikatlenegiso ka Khomišene ya Bosetšhaba ya Togamaano , tsa gore SAPS e dirwe ya tsamaiso ya porofešanale go tswa mo tsamaisong ya sesole , go tsenngwe tirisong ka bonako .
Mphahlele o tshwaetse jaana dingwaga di le 14 tse di fetileng , a belaela ka kelotlhoko gore bateledipele ba bašwa ba Aforikaborwa ba ka nna le poifo e .
Ditlhaka ka bontsi di tswelela go gola , disele di a katologa mme setatšhe se a oketsega .
( 3 ) Fa ngwana a tlhagelela lekgetlho la ntlha kgotsa a tlhagelela gape morago ga foo , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , moreetsa-kgetse o tshwanetse go laela gore ngwana a tlhatlhelwe kwa-
Fa maloko a sa dumalane tshwetso ya Lekgotla la Dikgosana e tla amogelwa go ya ka dibouto tsa bontsi jwa maloko a a leng teng mo kopanong .
baagi ke bomang le gona ba tshela matshelo a a jang ?
" Fa e le gore botokololo jwa sepolitiki bo kgoreletsa boitlhamedi jwa motho gona ga bo re ise gope . "
Baagi ba na le tshwanelo ya go solofela gore puso e neelane ka ditirelo tse dingwe tsa motheo , le go dira gore baetapele ba rwale maikarabelo a ditiro tsa bona .
Loga leano la go tlosa dilo tse ka tshwanelo pele go setlha se se latelang .
Karolo e e batla go thusa Mmasepala go bona gore a CBP ke sengwe se a tshwanetseng se dira .
' Kgotlhang e nna teng fa go na le phapaang kgotsa go sa dumelane magareng ga batho kgotsa ditlhopha tse di nag le dikakanyo , mekgwa , diponelopele kgotsa maikutlo a a ganetsanang . ' Mark Anstey Managing Change Negotiating Conflict .
Kaela batsayakarolo mo go 3.3 . mo dintlhathuto tsa khoso jaaka sekao se se feletseng .
TSE DI KA DIRWANG KE DIKOMITI TSA WOTO
Ka go boloka kumo , molemirui o kgona go laola theleso ya kumo ya bolemirui go makhete .
Bolaodi ba disenyi le mefero
Khonferense e e Kopanetsweng ya LSSA , SAALA le SAALT ya 2013 : Pholisi ya puo , go e rulaganya , go e dirisa le melaometheo ya yone : : 1-4 Phukwi 2013 , kwa Stellenbosch .
Lekgetho le le amang madi a ditshiamelo a go rola tiro ke :
Se , ka gale se diragala segolobogolo mo basading le mo malokong a baagi a a sa direng .
Molao o tlamela Moatlhodi wa Matlole a Phenšene yo dingongorego tse di amanang le matlole a go rola tiro di ka begiwang kwa go ena .
Go tla nna go batla mathata fa o jwala mmidi o montsi ka re itse gore tlholtlhwa ya mmidi e ka isiwa tlase go e isa moseja .
Mmidi ga o mosola fela go rona ka go nna dijo tse re di jang ka letsatsi le letsatsi go tsweng fa re le masea go fitlhela re tsofala mme nnete ke gore semela sa mmidi se se makatsang se mosola go rona ka kgaolo e nngwe le e nngwe ya tikologo ya go mela ga sone go fitlhela go dirisiwa ga letlhaka go gotsa mollo kgotsa go tlogelwa e le kobelo .
Maikaelelo a gagwe e ne e le go rudisa dikgolagano tsa botsalano tse di dirang maAforika ngata e le nngwe .
Phetogo ya tlelaemete le ya bosa e na le ditswamorago go balemirui le bolemirui ka bophara .
Hee , re jele monate !
Go tlhasela motho , mo go akaretsang go ntsha dikgobalo tse di kotsi .
Fa kgato e e tserwe o tlaa tshwanela go lebelela mefutafuta e e leng teng e e rekisiwang ke ba dikhampani ba ba rekisang peo .
Gape , dikgomo tse di sa tsaleng gantsi di nonne e bile di pila , mme morui ga a akanye gore di ka nna di lwala .
Mo tsebeng ya bofelo ya Pula o tla bona maina otlhe le dintlha tsa kamano tsa barulaganyi ba tlhabololo ba rona .
Go aga letamo mo kampeng 9 .
Dikema tsa Peeletsommogo ke dipopego tsa peeletso tse madi a mmeeletsi a le nosi a kopanngwang le a babeeletsi ba bangwe .
Sengwe se se ntlhotlheletsang go dirisa bolemirui ke gore re dirisa dikhemikale go laola mefero e seng megoma jaaka re ne re dira pele .
Kitso ya go kwala le go buisa Seesimane & puo ya tikologo
Tlamelo e ka lopiwa go tswa go nkoko / rremogolo wa ngwana fa motsadi wa gagwe a sa kgone go duela tlamelo .
Bana ba , ba kgatlhilwe thata ke temothuo mo ba bileng gape ba bogela mananeo a temothuo mo thelebišeneng .
Ke tlile go go buisetsa ditlhopha tsa dingwaga tsa bogolo .
Dintlha tse tharo tse di kgonisang lenaneo la IPMe ke la ntlha go tlhola gape le gape , kgotsa go tswelela go tlhatlhoba le go rarabolola tse o di bonang ka kgato le kgato ka nako yotlhe ya go mela ga dimela tsa gago go kgona go bona disenyi .
Go neelana ka ga togamaano kwa go mmasepala
Kgato
Bolwetse ba Sclerotinia go tsenelela mo tlhogong e e sa melang ya sonobolomo . ( Photo : André Nel , ARC-GCI )
Gana morwalo wa maikarabelo ;
O ipona o le kae morago ga dingwaga tse tlhano tse di latelang ?
SE EMISE PHEKOLO YA GAGO KWA NTLE GA FA O BOLELELTSWE KE NGAKA KGOTSA MOOKI KGOTSA NGAKA
Fa o tshwanela go dira temothuo ka loruo , o tlhoka go reka loruo ( e ka nna dikgomo , dinku , dipodi , dikolobe kgotsa dikoko ) .
( d ) netefatsa gore tshekatsheko , dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko , tsheko kgotsa ditsamaiso dingwe le dingwe tse ngwana a amegang mo go tsona , di konosediwa kwa ntle ga tiego le go seka kgetse ka mokgwa o o netefatsang gore dikgatlhegelo tse di molemo tsa ngwana ke tse di leng botlhokwa thata ka dinako tsotlhe ; le
Ga ke itse
Mo dingwageng di le mmalwa tse di fetileng , go oketsegile go nna bokete thata go dira dipoelo mo ntshokunong ya mmidi .
Sediriswa sa IDP sa bo6 : Go kopanya maano a diwoto go ya ka merero ya ditlapele ya IDP go tswa Tiragalong ya bo20 ya CBP
Corné Louw , Raikonomi wa temothuo : Ntshodikumo / Ditsenngwateng , Grain SA .
Fa komiti e setse e kopane e bile e tlhophile mokwaledi , motho yo o tla thusa mokhanselara go tsamaisa tiro ya gagwe ya ' bodulasetulo ' .
Le laolwa ngwaga le ngwaga .
Kgobokanyo ya tshedimosetso ya togamaano
A ka gale re thula le go tlamela diterekere le metšhine e mengwe ya rona ?
Diporokeramo tsa Khomphiutha le Didiriso
Fa o leba lephata la dipalangwa , difofane , jaaka sekao , go na le mokgwa wa tshitlhololo / tokololo ka kakaretso .
Thusa motswasetlhabelo sentle , ka tlotlo le ka boikobo a le nosi , kwantle ga go mo kgetholola kwantle ga go lebelela lotso , bong , bogole , kemo ya kgolagano ka bong le ditebego .
Tshwara sediriso sa go kirisa ka go tlhamala le togamaano fa o ntse o pompa ka bonya .
John : Mofitlhelelamakgaolakgang John Motshoeneng wa kwa kgaolong ya Aberfeldy mo Foreisetata .
Mowa le ona o ne o kgona go tsenelela , mme go ne go le mosola go ditshedinnye mo mmung tse di tlhokang okosijene go kgona go phela le go oketsa palo ya tsona .
Mosola wa dithutiso tse ga o kgonwe go gatelelwa go feta .
Mafelo a go Godisa Dimela , Dipatlisiso ka Dimela Tse di Golang le Dira Boalo jwa Naga
A mme tota ke bantshadikuno ba dithoro le dipeo tsa oli ?
Dikomiti tsa diwoto di tshwanelwa ke go netefatsa gore baagi ba diwoto tsa bona ba na le kitso ka ga ditšhono tse .
Motswedi : ES'KIA ( tsebe 318 )
Netefatsa gore o ise diteko go tlhatlhobiwa go bona maemo a kumo ya gago pele o folosa gore o kgone go phepafatsa kgotsa go sefa kumo ya gago go kgona go bona maemo a a kwa godimo go amogela seemo se se kwa godimo se se ka kgoniwang jaaka go ntse .
Tsamaiso e simolola ka :
Se se farologaneng ke gore tiriso nngwe le nngwe ya kitso e ya thibololo ya dimela o tla tlhoka tumelelo ya setšhaba sa fa gae se se e tlhagisitseng kgotsa se se e ribolotseng .
Mokgwa wa go fatlhosa : ditlhopha tsa bobedi
Ba tshegetsa komiti ya woto mo go rotloetseng batho , go kgakola tiragatso ya CBP , le go netefatsa gore maano a tsenngwa tirisong .
O amogetse thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Athikele e kwadilwe ke Dr Johann Strauss , Monetetshi : Mananeo a go tsweleletsa dijwalwa , Mokaedi wa Bonetetshi ba Dimela , Lefapha la Bolemirui la Kapabophirima .
go amogela maemo a a farologaneng a therisano le botsayakarolo jwa baagi gape fa go tlhokega go tlhagisa maemo a a siameng a botsayakarolo go netefatsa gore go nna le puso e e maatla , le
PMS le IDP di dira mmogo jaaka mmasepala ka gonne mmogo di lekanyetsa ka moo mmasepala o nonofileng ka teng mo go reboleng ditirelo mo IDP ka gonne IDP ke motheo wa thebolelo ya ditirelo le go tsholetsa maemo a baagi .
Koporasi e ne e dirisiwa e le moemagare go phatlhalatsa mmidi go bereki mo dikgwebong tse dingwe tse di o dirisang .
Re dira thata go supa balemirui gore ka nnete re batla go ba thusa go nna balemirui ba ba kgonang ka bobona .
Ntshokuno ka setlha ya sengwaga ya kgaolo e e jwetsweng ya dijwalo tsa peo ya oli mo Aforikaborwa ka diheketara
Tshwaya sekgala sa 10 m .
Diketane tsa kgale , tse di repileng mme di " tlola " di ntse di fosa go tshwara dighere di tshwanetse go fetolwa .
Dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero tse di bolayang fa di kgoma mefero
Tlhotlhwatlase le bonolo
Ga go na diruiwa le tsa temo tse di tlwaelegilweng fela , mme gape go na le ditiragalo tsa go tswelela go aga leobo la go rua dikolobe , mme ke tiragalo e e tla nayang polase biogase ya boyona kwa mafelelong .
O ka fitlhelela jang tseisomolato ya ntshokuno - dikadimo le dikopo ;
Monontsha wa ditlhaka tota fa di le mo thulaganyong e e marara kgotsa e e seng jalo kgotsa mo tlhakanelong ka bontsi o thotiwa ka bonolo go bolokiwa mo dipolaseng kgotsa go isiwa kwa go tla jwalwang teng .
Go rekota maano a diwoto
Ke dirisa bolemirui mo motseng wa Kwa Ndunge mo Bizana mo nageng ya balegae ya PTO e ke e neiwang ke kgosi .
Ga go kitla go tsosiwa kganetso epe ka go letlelelwa ga bouto epe kwantle ga fa e le kwa kopanong kgotsa kwa kopanong e e buseditsweng morago e bouto e e neng ya ganediwa kwa go yone e newang kgotsa e ka nnang ya newa kgotsa ya thendariwa mme bouto nngwele nngwe e e sa letlelelwang kwa kopanong eo e tla nna e e amogelesegang ka ntlha ya mabaka otlhe .
O simolotse go dira kwa Allemanskraal ( e e itsegeng botoka ka Aventura Resort Aldam ) .
1 / 5 Tshekatsheko ya tsa manno
Ka ngwaga o , ga ke nagane gore go na le molemirui ope yo a amogetseng bohalofo ba tlhotlhwa e .
Tomagano
Tshekatsheko ya se se tlhophilweng
" Fa re fitlha mmogo mo ntlheng e kitso ya rona e e kokoantsweng e thunya go nna dipone tse di kganyang tse di pakaselang , e upolola bonnete jo bo rileng ka ga matshelo a batho-ka-nosi fa ba kopane , go akaretsa le jwa tlhago ya ka fa ntle ; go itharabologelwa go go botlhokwa go , e bile go le bokete ke sona se re ka se bitsang renesanse kgotsa tsalosešwa. "
Go tlaa nna go kgona gofe go tlosa ditena tse di leng 1 000 go tloga fa di leng teng go di isa kwa di tlhokegwang teng gaufi le fa di leng teng - go di thota ka diatla kgotsa go dirisa kiriba ?
Fa a sekaseka maitsholo a a sa siamang a sepolitiki a nako eo mo karolong e ya 1983 , Es'kia Mphahlele o lemoga gore : Aforikaborwa " ke naga e e manathonatho ka tsela e e utlwisang botlhoko " , e setlhopha sengwe se kokoantsweng ke go ungwelwa fa se sengwe se kokoantswe ke keletso ya go senya thulaganyo ya loago e e tshotseng go ungwelwa goo " .
Ke mang yo o ka tlhatlhelang boikuelo mo teng ga setlamo ? 39
Ka go sekaseka maemo a metsi mo mmung le palo ya matlharekutu mo tekanong ya metara ka sekwere e ka naya molemirui tshupetso ya kumo e e ka bonwang .
( 3 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , o tshwanetse go neelana ka tekanyetso ya dingwaga mo foromong e e diretsweng seo , mmogo le dikwalwa dingwe le dingwe tse di tsamaisanang le tsona , kwa go magiseterata yo o dirang dipatlisiso pele ngwana a tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Dipalelo le gale di go thusa go bereka palogare ya palo ya diheketara tse di tlhokegang go rua phologolo e le nngwe .
Kgwebo e tshwanetse go dirisa bolemirui fela ( k.g.r. bolemirui le ditiragalo tse di tshwanang ) ;
Ke diteišene dife tsa radio tse di ka tshwanelang fa Telkom e ka batla go buisana kgotsa go dira papatso ya dikumo tse diša le ditirelo ?
Gajaana ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa ditsenngwateng , di pataganngwa le ditlhotlhwa tse di kwa tlase tse di bonwang mo dithorong , ga go tlhokege phoso le e nnye tota .
O tsenetse bontsi jwa dikhosokatiso tsa Grain SA , tse di akaretsang : Tlhagiso mo Khosong ya Mmidi , Tlhagiso mo Khosong ya Sonobolomo , Khoso ya Borakonteraka , Khoso ya Botlamedi , Khoso ya Motheo ya Paakanyo ya Enjene , Tlhagiso mo Khosong ya Mabele , Khoso ya Mmidi o o Tsweleletseng ya Balemirui ba ba Tsweleletseng , Khoso ya Tsamaiso ya Kgwebo ya Temothuo le Khoso ya Tsamaiso ya Thulaganyo ya Polase .
Metsi a na le bontsi ba sodiamo mme mmu o na le dikhemikale tse dingwe tse di kopanang , mme morago ga go dirisiwa nako e telele go bopiwa mmu o o leng sodiki o o tswelelang go se neye kumo ka tekano morago ga nako .
Tona o ne a itse gore o na le tiro ya go fokotsa ditshenyegelo mo dingwageng tse pedi , mme o tshwanetse go oketsa lotseno ka makgetho ka R12 dibilione tse dingwe go thusa tekanyetsokabo ya monongwaga le R15 dibilione tse dingwe mo ngwageng o o tlang .
Beng ba akaretsa makhanselara a woto , bathati ba mmasepala , badiri ba tlhabololom ya loago , ditokololo tsa baagi le ditlhopha tse di nang le kgatlhego .
Go nna moAforika ga go kaye fela go ithata mme go kaya go rata le botho le tsotlhe tse di bo farafarileng .
Go tshegetsa tlhabololo ya tsa temothuo
Tshedimosetso yotlhe e e tlhageletseng mo nakong ya tsamaiso , e tshwanetse go bewa fa baagi bat la kgonang go e bona .
Seno , jaaka go buile Steve Bantu Biko ke thulaganyo ya " go gogela " boemong jwa " go amogela " ba bangwe .
Ntshodikuno ya " delta endotoxins " e laolwa ke jini e le nosi mo baketherieng .
Fa go dirisiwa repara ka nako ya jalo motho o ka lemoga tlhogo ya medi go feta ka llaga le kanamo ya medi go ya pele kwa tlase ga llaga e e katisegetseng .
Nomoreitshupo ( fa o le moagi wa Aforikaborwa ) kgotsa nomore ya phasepoto le gore o mokae ( fa o le moditšhaba ) ;
( a ) fa le neela ngwana , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao lekwalo la kitsiso le tshwanetse go-
Motho yo o mo emetseng mo maemong a gago jaaka mosaeni wa tumalano ya tshutiso ya didirisiwa .
Xolile Dasheka o belegetswe mo polaseng mo sedikeng sa Petrusburg .
Apothesiamo e le nngwe kgotsa di le dintsi tse di tshwanang le nama ka mmala e le ditikologo di tswelela go bonala mo mmung mme di ntsha peonyana ka bontsintsi e le dimilione morago ga matsatsi go tswelela .
Fa o di tlogela gore di romelelwe ka mafelelo a nako o ka iphitlhela o swabisitswe ke go tlhokiwa ga peo e o e tlhokang .
Go rulaganyetsa go tlhokomela ( go tlhama PMS )
Mphahlele , yo o lekang go tshela ka seemo se se phepa , o bonelapele setso sa mefama-mentsi se se fetang dikgatlhegelo tsa setlhotshwana mo pakeng ya morago ga tlhaolele .
2 . Didiriswa
TLHAELETSANO , TSAMAISO LE GO MEKAMEKANA LE KGOTLHANG
Go dirile gore ke dire sentle le ka tlhaloganyo gore ke kgone go tlhotlheletsa balemirui ba bangwe mme gape le gore ba lelapa la me ba mpone ke le mokgantshiwa ke le rraabo .
Mo go kwaleng dikgang neela lenaane la ditlhopha tse di farologaneng tsa baagi gore di sekasekwe , bogolo segolo ba gantsi ba kgaphetsweng kwa thoko kgotsa ba tsewa ba se botlhokwa .
Ba okaoka go tloga ka ba le fa gaufi le lefelo la bona la tiro .
Monontsha wa dikhemikale gagolo o bopiwa ka dikopantsho tsa amoniamo tse di leng motswedi wa naeterojene , le difosofate , potasiamo le dielemente tse dingwe .
Ka lenaneo le re ruta balemirui ka dithutiso tse dikhutswane , tse nna ke feditseng : Go jwala korong e e nosetswang le Bolaodi ba Polase ya dikgwedi tse 6 e e filweng ke Thutiso le Tlhabolo ya Batho Pele .
Mo tlhamamisong eno , Mphahlele o akanyetsa ka go tsenelela ka kgaratlho ya gagwe ya go ineela mo go ruteng , go go bonagalang go sena bothibo .
Go Rulaganngwa ga Toropo / Tokomane ya Semmuso ya Tiriso ya Ditsha
Sekao
Batsamaisatiro
Botlhokwa ba naeterojene bo ka busetswa morago jang ?
Sa ntlha molawana wa mmasepala o tshwanetse wa nna le tshegetso ya bontsi jwa bakhanselara botlhe mme sa bobedi , baagi ba tshwanetse ba bo ba nnile le tšhono ya go nna le lefoko mabapi le molawana oo .
Mebu e farologana thata , ka boteng jo bo kgonagalang le ka pharologantsho .
Phatlhatiro mo teng ga Kgotlakgolong , go ya ka ditaelo tsa molao o o maleba o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao , e tlhaga fa leloko :
Thapo ya setšhaba e tshwanetse go atologa , mme go lepiwe baša le basadi .
( 5 ) ( a ) Mokomisenara wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , morago ga puisano le Balaodi-Kakaretso : Tlhabololo ya Katlaatlelo Loago , Bosiamisi le Tlhabololo ya Molaotheo le Thuto le Mokomišinara wa Bosetšhaba wa Dutirelo tsa Tshiamiso , o tshwanetse go ntsha ditaelo tsa bosetšhaba tse di laolang-
Lenaane la mefuta ya tshedimosetso e e ka kopiwang go dirisiwa PAIA
Ntlha e ya go nna le kgono e e kwa tlase e dira gore boditiro bo ture mo Afrikaborwa .
Mefuta
Monontsha
20.2 Melao eno ya Taolo e tla simolola go dira fa e sena go amogelwa ke Kgotlakgolo le go amogelwa semmuso ke KGOSI .
Dikgaolo di le 15 di itebaganya le dikarolo tsa dithitokgang ka botlalo , mme di neelana ka bosupi , dikatlenegiso mmogo le matlhomeso a a tlhaloganyegang a go tsenya tirisong .
Ka tsela eno , CBP , e thusa bommasepala go diragatsa ditlhokego tse di leng mo go Pampiring e Tsweu le Molao wa Mekgwatsamaiso ya Bommasepala , 2000 .
IDP 2 / 9 le 2 / 10 Go swetsa ka ga mekgwa e mengwe le go supa diporojeke
Sekgatshi se se ke sa phepafadiwa le go tlamelwa sentle morago ga setlha se se fetileng - dithibano tse di farologaneng di ka diragala , gammogo le jego ka ntlha ya dikhemikale tse di saletseng mo sekgatshing .
2.1 Go abiwa ga maikarabelo le dithata go ka nna ga netefadiwa , ga farologanngwa kgotsa ga phimowla ke motho kgotsa ke setlhopha se se abang maikarabelo ao mme go farologana ga dithata tseo kgotsa go phimolwa ga tsone ga go kitla go rontsha motho ditshwanelo dipe tse di mo kokotlegetseng ka ntlha ya go bo a neilwe maikarabelo .
Kwa ntle ga maemo a a siametseng bolemirui , banna le basadi ba ne ba lebagana le dikgang tsa letsatsi .
Kafa tlase ga lekgetlo le le lengwe ka kgwedi
Kwala go simolola ka yo mogolo mo go botlhe ( go tswa kwa godimo ) go ya kwa go yo monnye mo go botlhe ( go ya kwa tlase )
O tlaa tlhoka go netefatsa gore sekgatshi sa gago se mo maemong a a siameng a go dira le terekere gore e a dira , ka selekayo kgatelelo le ka dinosele tse tshwanelanang .
Fa gongwe go botlhokwa go ema go lebelela dikgwebo tsa rona le go swetsa gore ke eng se se kgonang mme tota le gore ke sefe se se tlhokang go fetoga .
Seo ke mofuta wa motshameko ka jalo gore o tsamaisa jang ditsholofelo go botlhokwa e bile ke tla go neela sekao mme ke bo ke tloga ka gonne ke a bona gore re siiwa ke nako .
Kgaolo e , e lebelela dintlha tse di tlhotlheletsang seabe le ka moo seabe se ka rotloediwa le go tswelediwa ka teng .
Toropo e e gaufi
Mmasepala o kaelwa ke melao e e tshwanang le ya go bua ka tshosologo , go sikara maikarabelo le go dira dilo kwantle ga go fitlha sepe gore o rotloetse go laolwa ga dilo ka tshwanelo le go fitlhelela mokgele oo .
2.4 GO THAPIWA GA BATLHOKOMEDI ( JANG LE GORE MANG )
Le gape mokgwa o o dirisang founu o supa maemo a bowena a a ka nnang pila kgotsa bokoa mme go tlaa supiwa mo kgwebong ya gago .
Go supiwa gore go tlaa tlhokiwa tlhaka ; nnete ke gore go na le ditshupetso tse di supang gore pabalesegodijo e tlaa tlhaselwa .
Tlhagelelo ya mefero ya Kemelano le sebolayatlhatshana
Dibasari di neiwa baithuti go tsweletsa dithuto tse di tsamaelanang le bodirelo ba ditlhaka tsa mariga .
Foseferase ke karolo ya botlhokwa ya dibodi :
Netefatsa go otara pele ga nako mme o tlhokomele gore di nne mo setorong di ntse di emetse go dirisiwa .
Ka 1962 , o ne a phasalatsa kgatiso e e atolositsweng ya patlisiso ya gagwe , The Non-European Character in South African English Fiction , jaaka The African Image mo leineng la gagwe ka botlalo : Ezekiel Mphahlele .
Ntlha e ke tshiamelo e kgolo e e latlhegilweng - balemirui ba ba leng 466 ba ne ba ka jwala dijwalwa mo diheketareng tse 60 000 .
( 4 ) Fa go fitlhelwa e le gore go se latele taelo ke ka ntlha ya phoso ya ngwana-
Lefapha la Patlisiso le Poloko ya Direkoto
Go gakaletsa go utlwa gore ka go fetola ditiragalo tsa bolemirui tsa bona go lo gonnye fela go okeditse poelo ya bona ka go makatsa mme le gore go ba tlhotlheleditse go oketsa bokana ba tlhaka e ba e jwalang le go tsweletsa pele ditiragalo tsa bona tsa bolemirui .
Ditshupo tse Kgolo tsa Tiragatso
go laola tiragatso ya mmasepala
Tobetsa " Like " mo tsebeng ya Facebook ya FIT kgotsa o ba sale morago mo Twitter gore o se ka wa salela kwa morago ka dikgang tsa thanolo .
Thepe ya motse e mo molelwaneng wa ntlo ya Mme MmaMolefe .
Setlhogo sa Esei e Afrikan Affirmation e e tswang mo go yona ke : Towards a Definition of Nation Building , mme e ka fitlhelwa mo bukeng , ES'KIA .
Ikaelele dintlha tse pele ga mariga
Mphahlele o ikuela mo bakwading go akanya ka nonofo gore ba kgone go tsibogela dikgwetlho tse di marara .
Metsi ke matheriale wa go aga , oo mmogo le khabonodaekosaete , dimela di di dirisang go dira dikhabohaetereite .
Rusu ke selo se se leng kotsi tota go matonkomane ka go fokotsa kumo mme tota fa a setse a lwala ka ntlha ya mefuta e mebedi ya maronthothomatlhareng .
24 . Tshekatsheko le ditlhabololo
Dikhemikale di dirile sentle e bile dimela tse di jwetsweng di ne di kgatlha tota go fitlhela pula e goroga ka sefako mme ga senyega ruri .
Tlaka ya mmidi e dirwa mo Afrikaborwa fa mmidi o sa le tala ka go dirisa le diako tse di leng teng .
O rile boto e tla lekanyetsa mafelo a bommasepala go diwate .
Fetola kgotsa phepafatsa diphepafatsomowa .
O diretswe dikanala le maborogo .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwaledi wa Pula / Imvula .
Tsamaiso ya 1 ya M & E : Peoleitlho , tekanyetso le tsamaiso ya 1 ya tshegetso : diporojeke tsa woto le ditiro tse di tshwanetseng go dirwa ke woto ka metswedi ya yona
Go tlhokega sebaka se se kana kang go wetsa manaane le matsholoipapatso mo wotong ya bona ?
Peeletso mo temothuong
Kgaolo 4 ya Molao e supa Dikomiti tsa Diwoto jaaka mokgwa wa go oketsa temokersi ya botsayakarolo mo pusongselegae .
Ditokololo tsa Grain SA di dumela gore lenaneo le le tlaa thusa mo tiregong ya ntšhwafatso , ka go tlamela batho ba ba neng ba gateletswe mo malobeng go ka gaisana ka tekatekano mo madirelong a dithoro .
Tshelo e le nngwe fela e ka tswa e sa lekana ka gore tlhaselo e ka ipoeletsa moragonyana .
Ka tlhotlhwa ya R4 700 , 00 ka tono go emela lotseno la balemirui le le ka nnang dimilione tsa diranta tse 3 , 760 kgotsa diranta tsa dibilione tse 3 , 76 .
Mphahlele o bua gore tomeletso ya ikonomi e somotse setso mowa mme go setse fela dipaterone tse dintle mo dipoteng tsa magae a maloba , tse di bipileng khumanego e e ka fa teng .
Kgatelopele mo dikgweding tse di fetileng tse 2
Lelapa le le ka kgona go loga maano go uma mefuta e e farologaneng ya dijo .
Ditshwetso ka motlhankedi ope wa puso wa dipolotiki , Mokhanselara kgotsa leloko la badiri go ya ka taolo kgotsa maikarabelo kgotsa maikarabelo-potlana ao a a neilweng .
Mantswe a basimane a fetoga fa ba simolola go itemoga mme basetsana ga go nne jalo .
( e ) Ngwana mongwe le mongwe o tshwanetswe go tsholwa ka mokgwa o o akanyang ka ga boleng jwa setso le ditumelo tsa gagwe .
Khumo e e kopaneng - ya mefutafuta ya ditshedi le kitso ya setso e e tsamaelanang le yona - ke nngwe ya dithoto tsa Aforikaborwa tse dikgolo mme e tlhoka go dirisiwa ka tsela e e sa abelaneng fela ka tshiamo mo matshelong a lotso la gajaana la maAforikaborwa , fela e tla tswelela go tlamela mesola mo lotsong la isago .
Go uma kanola go diragala ka mariga fa dipula di na .
Gakologelwa gore fa ka metlha o bereka boteng jo bo tshwanang a re re 20 cm - 30 cm , mmu o tlaa nna le llaga e e thata kgotsa logogo lwa temo lo lo tlaa thibelang medi go tsenelela kwa teng mo go lekaneng mo mmung .
Batho bangwe le mekgatlho mengwe , ba dirisetsa lefatshe la bantshakuno go iponela mesola , mme ba bo ba bitsa seo " tlhabololo ya montshakuno " .
( b ) tlhotlhomisa gore a kgetse e ka faposiwa mo tshekong pele ga go ikarabelo mo tatofatsong ;
Dikago tse di mo polaseng di tshwanetse go tsholwa di le mo maemong a a siameng gore di kgone go dirisiwa - go boloka , go tshwara dithoro le go beola dinku .
5.3.4 Ke mang yo o ka dirang kopo ya go bona rekoto ?
Ga se tlhotlhwa ya monyadiwa , jaaka mo setsong sa Yuropa .
Go romelwa ga bana ba ba tlhokang tlhokomelo le tshireletso kwa kgotlatshekelo ya bana
Mafaratlhatlha a botlhokwa mo tlhabololong .
Rotlhe , re ruta ba bangwe ka go nna dikao , ka ga maikemisetso a rona mo botshelong , le fa e se ka tsela e e rulagantsweng .
Gakologelwa
Motlatsatona wa Ditlhaeletsano , Mme Stella Ndabeni- Abrahams , MP
Go latlha le go senya go tlaa fokotswa mme o tlaa tlotliwa o le molaodi tota .
Mmidi o ka sutisiwa le go fetolwa gangwe le gape go kgonisa marang a letsatsi le phefo go omisa o o leng ka fa tlase .
Go na le magatwe a a reng : " Fa re fosa go loga maano - re loga maano go fosa ! "
Mebu e mentsi kwa Foreisetatabotlhaba e tshwanela tlhaloso e , ke ka moo e tshwanelang ntshokuno ya korong ya mariga thata le mororo e le kgaolo ya pula ya selemo .
Yunite ya peo e khutshwane le go nnela fa thoko ka jalo e latlha peo gaufi le boalogodimo jwa mmu ) .
Ka ga bukana e
4 GO TSAMAISA CBP
Mo diathikeleng tse ke ntseng ke di kwala ke supile maemo a mokgwa wa balemirui ba ba kgonang go tswelela pele tota le bana ba bone .
Go ne go le monate jang !
Fa o tlogela madi gago a o a beeleditseng sebaka se se leelenyana , o tla nna le tšhono e kgolwane ya gore peeletso ya gago e gole .
Ka ntlha ya fa leano le diretswe go tlisa diphetogo dikarolo mo nakong e e kana ka dingwagasome di le pedi , le tlhoka go tlhomama ga dipholisi goo go kgabaganyang diphetogo tsa boetape mo pusong , mo dikgwebong le tsa badiri .
Eno ke karolo nngwe eo mo go yona go lekanya go leng botlhokwa thata .
Nna le lenaneo la go rekisa le le tseneletseng pele ga nako .
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go ian@grainsa.co.za .
Papiso magareng ga tsela ya maano ya IDP le ya CBP go netefatsa gore merero ya IDP e e rulagantsweng go ya ka boleng e rotloediwa go lekane ke kakanyo ya legato la woto .
Tsenya dinko tsa dinosele tsa mothamo o mogolo go bona mokgwa o o bonako le wa semolao wa go latlha motsokotso wa sekgatshi .
Ke itumeletse balemirui ba rona botlhe ba ba jwetseng sengwe ngwaga o - ga go re gore go jwetswe heketara e le 1 kgotsa diheketara di le 1000 - o lekile mme o na le sengwe sa go naya ( kumo ) gore o kgone go amogela sengwe ( madi ) - ke jaaka kgwebo le ekonomi tsa nnete di dira .
A go ne go na le ditsela tse di farologaneng ?
Dikgakololo tsotlhe tse di fiwang mo ditshwaong di fiwa morago ga ditiriso tse dintsi di dirilwe ka go dirisa ditšhefu mo ditikologo tse di farologaneng .
Tekanyetsokabo ya mmasepala le botsayakarolo jwa baagi mo thulganyong ya tekanyetsokabo
Batsamaisatiro
Metshameko le mafelo a boithabiso / boitapoloso
( e ) keletso ya go tshola ngwana a le ka kwa ntle ga kgolegelo .
Mo sesupetsong sa rona e nngwe e ka tseiwa e le gaufi le go lekana mme e kwa tlase mme e nngwe e lekane jaaka go tlhokiwa .
( p ) tuelelo ya tshenyegelo mo go motho yo o rileng , batho , setlhopha sa batho kgotsa setšhaba , mokgatlho o o abelanang ka dithuso kgotsa mokgatlho wa loago kgotsa setheo kwa ngwana kgotsa balelapa la gagwe ba ka kgonang go fitlhelela seno ; mme
Fa go ntse jalo ga go a siama .
Go tšheka nonofo ya thompolofatso
Go busediwa morago ga tsheko ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
La boraro ke kgaisano e e diriwang ke mefero - mefero mo tshimong e dirisa bongola jo wena jaaka molemi o lekang go bo bolokela sejalo se se lateleng .
A meno a setlhagodi a setilwe ka nepagalo ?
Tlhokomela dikonturu tsa go eletsa metsi ka boiketlo go fokotsa tshenyego ya morwalela , tlhokomela mesima , mme o sute tsela ya metsi a a tswang mo tshimong go se dirise tsela ya dikoloi le go se boele mo masimong .
Fa gongwe dimela tse nang disalela tse dintsi jaaka dierekisi di ka jwalwa go oketsa bokana ba booroganiki mo mmung - tota fa go dirisiwa mokgwa wa go se leme mme kumo yotlhe e busetswa mo mmung .
O amogetse thutego efe go fitlhela segompieno mme o tla rata go amogela thutego efe gape ?
Sedirisiwa ka Kaelo sa Baagi sa PAIA ( se ka bonwa mo atereseng ya www.sahrc.org.za )
Akanya gore a diporojeke tse di ka diriwa le mekgatlho e mengwe ya baagi ?
( i ) Tshimologo ;
Tse di ka farologana le dikao tse di dirisiwang mo lefatsheng la kgwebo .
Pioneer - peo ya ditshupetsotekelelo ;
Ka 2000 o ne a reka polase ya Lorelei mo sedikeng sa Paul Roux a dirisa kabo ya R30 000 le kadimo go tswa Landbank .
Go dira theko ya ditsenngwateng go nepagala thata - o itse gore o reka go le kana kang le gona leng .
Go ya ka setso , go ne ga dumelwa gore " batlhalefi " e ne e le batho ka nosi ba ba tlhatlhositseng " maemo a tiro " .
Thitokgang ya ga Mphahlele mo moletlong o e ne e le " Afrikan renaissance " .
Gore go ka tokafadiwa jang tsamaiso ya nngwe le nngwe ya dikgaolo tse le go oketsa le go tsweletsa dipoelo , go tlaa sekasekwa mo go Pula / Imvula mo dikgweding tse di tlang .
Setlha sa kumo sa selemo sa 2014 go 2015 se ne se le thata go balemirui ba bantsi .
18.16.5 go neelwa ga dipego tse di maleba go dirisiwa power point ;
Dipeba 10 ; molemirui 0 .
Setshwantsho sa 2 : . . .mme mmampodi wa Molemirui wa Boiphediso wa Ngwaga wa Grain SA / ABSA ke Ngubengcuka Moyo .
Go ya ka tlhokego ya Molaotheo wa tlhabololo e e tswelelang , maano otlhe a metsi a tshwanetse go tswelela go dira .
Photo 1 - 2 : Dikolobe di ka nna tshenyego gape fela morago ga go jwala .
Fa tiro kgatlhanong le dikaelo e phasaladiwa go netefatsa gore badirisi ba na le tshedimosetso ka botlalo , batlamedi ba ditirelo ba pateletsega go amogela le go samagana le mathata mangwe le mangwe mo thebolong ya bona ya ditirelo .
Naga e e tshotswe ke mmuso mme e laolwa ke dithulaganyo tsa go busa merafe .
E Nngwe ( Tlhalosa ) . . . . . 
Ruri le molemo , ke a go netefaletsa .
aga puso e e bulegetseng botlhe , e dira dilo mo pepeneneng le go nna le maikarabelo mo baaging
Tebelelo ya kemedi ya basadi mo Palamenteng ke 50% .
mekgatlho ya metshameko
Bakwadi ba ne ba , e bile ba tswelela go , bonwa e le letswalo la setšhaba - baelatlhoko ba ba tseneletseng e bile ba ikemetse .
" Ke nako gore Bantsho ( Bantsho , maAsia le baMmala ) ba ipone jaaka maAfrikan go feta jaaka ba ipona ka go kgaoganngwa ke melelwane .
( vi ) go dira tshekatsheko ya ngwana , fa e le gore e ne e sa dirwa mo nakong e e fetileng ; kgotsa
Fa o tlhoka kitso gape o ka romela emeile go liana@grainsa.co.za .
Ka maeto a Puo ya bosetšhaba le ketelo ya naga , mmata o mohibiduo alwa go fitlha kwa matsenong a maloko .
Ka 2009 o kgonne go bona thobo e e itumedisang thata ya korong mo diheketareng tse 106 e bile a jetse diheketara tse 88 tsa mmidi le diheketara tse 28 tsa dinawa .
6 . Go amogela batho le go direla dilo mo pepeneneng
Bafatlhosi
Ka yona tsela e setso sa Afrikan se amogelang Modimo mo tlholegong yotlhe - tse di tshelang le tse di sa tsheleng - setso sa Afrikan se ruta gore batho ba tshwanetse go ipona mo go ba bangwe .
Fa ke simolola go dirisa bolemirui , ke ne ke kgona go roba fela tlase ga tono ka heketara ya mmidi .
Ke e nngwe ya dikokoanyo tse di itlhomileng kwa pele tse di akareditsweng mo phasalatsong ya keteko-matsalo ya Es'kia Institute ya 2012 : A Lasting Tribute .
Ka kgwedi ya Diphalane , go ne ga tsena dikopo di le 50 kwa ofising ya SATI le kwa mokwadising wa yone tse di neng di kopa thuso ya go ranolelwa dipuo dingwe .
Tshela mo meferong e e golang ka go phophoma .
( vi ) beili le go isiwa kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Maikaelelo
Go nosetsa fa go le tsididi ga go a siama .
Metsotso ya kopano
Le araba potso " Go umiwa jang " ke botlalelo .
Maikaelelo a tiragalo e ke go lebelela dintlha tse rileng go tlhomamisa gore molemirui o tlhoka tšhelete e kana kang , fa a kgonne go ithekela metšhene , go lema tshimo e e leng bokana bo bo rileng .
SEKEJULE 12
Fa go le jalo Motlhankedi wa Sepodisi o tlaa go fa khopi ya foromo ya SAPS 580 ( a ) " Kitsiso ya ditirelo tse di fiwang motlhokofadiwa " mme le go ya ka foromo e o tlaa go itsise :
Mo gare ga maAforikaborwa a Basweu ba ba itsegeng , ba ba neng ba ema kgatlhanong le Tlhaolele go ne go le : Baruti jaaka Moesimane Trevor Huddleston ( wa Anglican Church ) le Beyers Naudé , yo o tlogetseng boruti mo Dutch Reformed Church e e neng e inyalanya le Tlhaolele ; bakwadi Nadine Gordimer , André Brink le Breyten Breytenbach , yo o neng a golegelwa ditiro tsa gagwe tse di kgatlhanong le tlhaolele .
Ga twe " Phoso e tona go feta e o ka e dirang ke go dira sepe fa o ka kgona go dira sengwenyana ! "
Ka go dira jalo , balemirui ba rona ba tla kgona tswelela go re naya pholo e e botlhokwa e , e e leng e nngwe ya tse di leng botlhokwa go naya lefatshe le pabalesegodijo .
3.2 Mo godimo ga moo maemo-kakaretso a go dumalanweng ka one komiti nngwe le nngwe ya photefolio e tla nna le maikarabelo a a amanang le photefolio kgotsa diphotefolio di le mmalwa .
Ke go re re tshwanetse go dira ka boikarabelo ka go dirisa bolthole go laola disenyi le mefero .
Re mo mathateng fa . "
Seno , go tshwanetswe ga dumalanwa ka ga sona mo kgatong ya pele ga togamaano mme e dirwe semmuso mo kopanong ya baagi .
Go fokotsa bothata jwa tatlhegelo ya dijalo le go oketsa tshireletso ya dijo ya bosetšhaba .
Mananeo a tiragatso a baetapele ba manane le balaodi bagolo go tokafatsa tsenyo tirisong
Masepa a dipeba a supa mo di leng teng
11.1 Kgotlakgolo e tla tlhama kgotsa e tla dira gore go tlhamiwe diporothokholo tsa gore mafapha a tsamaiso a RBN a amana jang mo gare ga one ; gore a amana jang le ditlamo tsa RBN le gore a amana jang le maloko a RBN ka kakaretso .
Maotwana gale a tswa mo llaeneng ka gore kgweetso le dišafote tse di tsamaisang di sa bapa .
Potasiamo ( K )
23 . Go tlhalosa sentle gore , fela jaaka go ntse ka go gogwa ga madi a ditshiamelo , madi a ditshiamelo a a tshwanetseng go duelwa Maloko fa setlamo se tswalwa a ka fudusediwa fela kwa Letloleng la Phenšene la Tshireletso ;
Sediriswa sa IDP sa 5 : Go lekanyetsa selekano sa go tsiboga ga merero ya setlapele ya IDP go ya go CBP mo dikungong tsa CBP netefatso le go rulaganya go ya ka botlhokwa ( Tiragalo 16 )
Morwalela le ona o ka bolaya semela sa mmidi ka bonako ka nako e tota fa o tsamaelana le mogote ka gore ntlhana ya go mela e sa le boleta .
David ke mongwe yo a amogetseng madi ka ntlha ya puseletso go Lefapha la Tlhabololo ya Magae le Ntšhwafatso ya Lefatshe mme o ntse a thuswa ke John Mathews wa Grain SA .
Tlosa sekhurumelo sa lorole le go e tlhotlhora .
Fa didiriso di bolokwa morago ga go phepafadiwa sentle thata , le go sirelediwa kgatlhanong le jego , go tlaa tlhokega nako e nnye thata le ditshenyegelo tse di potlana go siamisa didiriso .
Balemirui ba ne ba gatelela botlhokwa ba go laola ditšhelete le kgwebo .
Ditshenyegelo tse di tlaa dirwang go jala kgaolo eo .
Dipotso tse di latelang di botsa gore o ikutlwa jang ka ka ditlamorago tsa go dirisa diokobatsi dingwe
Nnete ke gore setlhankana se se supa gore a o tla nna le madi go lekana ka nako e e rileng , jaaka ka mafelo a kgwedi , go duela melato ya gago yotlhe .
Fa o batla kitso gape , o karomela emeile go jannie@grainsa.co.za
Dikopano tse le montshadikuno di ne di rotloetsa kgatlhego ya gagwe mo temothuong .
( 5 ) Ngwana mongwe le mongwe yo a tshwarweng mme a nna a tlhatlhetswe , go dirilwe tshekatsheko ya ngwana kgotsa e sa diriwa , o tshwanetse go isiwa ke lepodiosi kwa go magiseterata wa kgotlatshekelo e e nang le dithata tsa go reetsa kgetse e e jalo , gore kgetse e reediwe go ya ka molawana wa 5 ( 2 ) go fitlha ka ( 40 ) , ka bonako jo bo ka kgonagalang mme e se ke ya nna morago ga diura di le 48 morago ga go tshwarwa , mo lebakeng leo tiragatso ya molawana wa 50 ( 1 ) ( d ) ya Criminal Procedure Act e e tlhalosang ka-
A ke dira ka tshwanelo le ka tlhokomelotshomarelo jaaka go tlhokega ?
Taolomofero e e bokoa e ka nna fa :
BOTSAMAISI JWA GO LAOLA TIKOLOGO
Dipatlisiso tse di tseneletseng tse di dirilweng ke PJ Mohr ka magare a dingwaga tsa bo di1970 di supile botlhokwa ba go tlhokomela dintlha tse di farologaneng jaaka mofuta wa mmu le gore setlha se ne se le sa ngwaga e e omeletseng kgotsa sa ngwaga e e neng e le metsi .
Gape go na le dintlha tsa bokgwebo tse dintshwa tse re batlang go di leka .
Fa Puso e le yona mong wa lefatshe , tetlelelo ya lefapha le le maleba e tshwanetswe go batliwa .
Kitso ya mmannete e kgontsha batho go lekodisisa bonnete jwa tikologo ya bona .
Maitlhomo a kgwebo ya temothuo ke tatelelo ya poelo e e kwa godimo ka tshiamelo ya gore ditlamelwana tsa tlhago ( mmu , metsi , phulo , jj ) di tlamelwa ka tsela ya gore di ka dirisiwa go ntsha thobo e e kwa godimo mo pakateleleng .
Tekanyetso e go naya maemo a go laolo kgwebo ya gago
Kgatelelo e e tliswang ke ditlhokego tsa go nna mo tikologong ya teropo , e mo go yona batho ba le bantsi ba tseetsweng botho jwa bona ke khumanego e e maswe , e kgaogantse batho .
Go mosola gagolo gape go kwala bosa bo bo sa tlwaelwang jaaka fa pula e na ka sefako kgotsa ka serame kgotsa fa go bonalwa dilo tse di sa tlwaelwang jaaka difefometsi , dikwanyape kgotsa dithwagadima kgotsa fa phefo e foka go feta kgotsa fa go bonalwa morwalela mo tikologong .
19.2.3 nna mo mananeong otlhe le Kgosi ;
O ka lemoga gore bobelotlhomogi ba CCMA bo bapile le modiredi .
Mo tiragalong e e ntseng jalo Motlhankedi wa Tshedimosetso o tshwanetse go bolelela mokopa-tshedimosetso gore go ka direga gore e busediwe morago le gore mo malatsing a le 30 ( someamararo ) mokopa-tshedimosetso a ka nna a tlhagisa dingongorego tsa gore ke ka ntlha yang fa tshedimosetso / rekoto e tlhokega pele e gatisiwa .
Kuku ya oli ya soya e e rometsweng teng e ka nna ditono tse 989 558 .
Ke e neilwe ke setlamo se ke se berekelang
Ditlapele tse di mo go tsenyeng porojeke mo tirisong di nyalana le ditlapele tse di mo IDP
Dikotsi le dipeeletso tse di dirilweng mo patlisisong le mo tlhagisong ( R&D ) di nna le seabe se se botlhokwa mo go tlhomamiseng mesola .
O thapilwe ka nakwana ( fa e le gore ga o amiwe ke epe ya tse di fa godimo )
Fotokhopi nngwe le nngwe ya tsebe ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone . 60c Khopi nngwe le nngwe e e gatisitsweng ya tsebe ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone e e leng mo khomphiutheng kgotsa ya eleketeroniki kgotsa ya sebopego se se kgonang go buisiwa ka motšhini.
Aterese ya bonno
Ditogamaano tsa Woto di tshwanetse go akaretsa :
Tlhaelo ya khepetlele ya go simolola , sekao jaaka go emisetsa polantere ya tlwaelo ka polantere ya go sa lemeng gotlhelele , e sala go nna bothatabogolo mo bantshakunong ba bantsi .
Nngwe ya dikgwetlhokgolo tse di šebileng bantshakuno ba ba tlhabologang ke go fitlhelela molato wa ntshokuno .
Naga mo Aforikaborwa e ka bonwa e le mefuta e e setseng e supilwe ka tlhakatlhakano ya majang e le mefuta e meraro ka bophara e bong e le naga e e botshe , e e bodila le e e tlhakaneng .
Ga go na pelaelo gore re emetswe ke merafe e e farologaneng , ke sefe sa ditlhopha tse di latelang se se tlhalosang sentle go gaisa tse dingwe morafe o o tswang mo go one ?
Pego ya Batlhokomedi ba Letlole ya Motsheganong 2010
Balela kabo ya ditšhelete mme e tlhaloganye
Ke tlhotlheletswa go tswelelapele ke mme .
Bantshakuno ba ne ba jala korong jaaka sejalososi mo dingwageng tse dintsi , go fitlhelela " wild oats " e nna mathata mo masimong .
14.4 Ditshwetso tsa Kgotlakgolo
thulaganyo e e kgonegang ya tiragatso e a dirisiwa
Di phasalatsa mo dikgwebong tsa temothuo .
( g ) kotsi ya ngwana ya go tshaba kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša ;
Mmu le tlelaemete ;
Fa o tlhokafala o le modiidi , ke phoso ya gago . "
Le fa go le jalo , diura tsa go bula le go tswala go thusa badirisi e tla nna go tloga ka 8am go fitlha ka 4pm .
Botsayakarolo jwa baagi mo go tseyeng ditshwetso tse di ba amang mo maemong a selegae bo sireleditswe ka go tlhomamisa ditheo tse di rulagantsweng sentle le molao , jaaka Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala wa 2000 .
Tshedimosetso , dikgakololo le kaelo ka ga mabaka a a farologaneng a kgwebo
E tlhoka go tlosa dikgoreletsi tsotlhe tsa go fitlhelela ditšhono tsa sepolotiki le ikonomi mmogo le phitlhelelo ya thuto le ditirelo tsa motheo , ka moo e leng gore banna le basadi ba dingwaga tsotlhe , maemo a ka itumelela ditšhono tse .
Leina la setlhophathutano
Dingwaga tsa modiri
Kwa ntle ga dipula tse , dinako le menontsha e e tshetsweng sentle , go tla itemogelwa thobo e e fokotsegileng .
Go kgona go fetoga le go nna maatla .
Mofuta wa korong wa mariga o tlhogisa dikalanyana tse dintsi go tsweng mo medinyaneng go feta mofuta wa dikgakologo .
5.4.3 Go tlhokomela thulaganyo ya tsamaiso ya tiragatso
Kgokaganyo le batsamaisi ba ba totileng dikgaolo
Gantsi , babatlisisi ba ba mo kgatong ya ' thibololo ' ya patllisiso ka ditshedi , go kaya gore ba sa ntse ba utulola bokgoni jwa didirisiwa tsa ditshedi .
Ofisi e naya mokopa-thuso mongwe le mongwe maloko a le mararo ao a ka thusang .
36. Tshedimosetso nngwe le nngwe e e bonweng kwa tshekatshekong e tsholwa mo sephiring mme-
Rre Rob Dunlop o dumela gore jaaka go tswelelwa ka saense go tla tlhabololwa mefuta e mentshwa ya maemo a boraro le bone ya peo .
Padi ya gagwe , The Wanderers e ne e le maiteko a go bontsha go ralala go go phatlhaletseng ga Bantsho ba Aforika mo kontineneteng ya Aforika .
Go bona kgakololo ya boitseanape ka ga merero e mo go yona maloko a boto a ka tswang a tlhoka kitso e e lekaneng ;
Tswelapele jalo go fitlhela dikgolokwe tsotlhe di bewa ka fa teng ga dikgolokwe go dikologa baagi go supa gore ba fitlhelega jang .
Batswasetlhabelo ba ka tlhalosa ka fao bosenyi bo ba amileng ka teng gore motlhankedi wa sepodise a kgone go romela motswasetlhabelo kwa batlameding ba ditirelo mo lefelong le le maleba gore ba thobiwe maikutlo kgotsa ba fitlhele ditirelo dingwe tse di maleba go motswasetlhabelo .
1 , 7 ya litara le kgaolo x 540 g / litara = 2 , 04 litara ka heketara .
Le gale , nnete ke gore ke mmidi fela o o ka busetswang ngwaga le ngwaga , mme o ka kgona ka go leka fela , mo tshimong e le nngwe e bile fela fa mmu o laolwa ka tshwanelo le kitso .
Ka maswabi , go na le makgetlo a le mmalwa ao bantshadikuno ba ba tlhabologang ba paletsweng ke go tshegetsa maitlamo a bona a go duela dikadimo mme se sa dira gore baadimisi ba itshie mmele go ka adima .
Aterese ya poso le nomore ya mogala
Kaelo ya Karolo 10 ya PAIA
Fa go kgonegang refosanya ntshodikuno ya mmidi le sejalo sa matlharephaphathi ( dinawa tsa soya , matonkomane kgotsa sonobolomo ) mme o laole mofero wa sekatlhaga mo nakong ya ntshodikkuno ya dijalo tsa matlharephaphathi .
Dintlha tse dintsi tsa mathata ka dibakateria tse di supilweng fa godimo fa di ka kgona go fokotswa ke go tswelela go mela ga dimela mme kgono ya tsona ya go mela e ka boela go fokotsa tshenyego ya dibakateria .
7.10 go tlhomamisa gore go itshwarwa sentle ka thulaganyo mo dikopanong tsa Kgotlakgolo , tsa Komiti ya Bookamedi le Mananeo le Dikomiti tsa Photefolio ;
Batho ba tlaa busa
Tlhopho ya mofutapeo ;
Tirisometšhine
Mebu ya rona e na le motlhaba thata mme re amogela pula ka bokana bo bo ka nnang dimilimetara tse 400 go ya 450 ka nako e pula e nang mme ka dinako tse dingwe re ka bona komelelo mo kgaolong e .
O ba gakolola ka madubadube le tshenyo ya bosemorafe jo bo molaong mo Aforikaborwa , le ka tlhotlheletso ya yone e e senyang mo matshelong , bogolosegolo mo bokamosong ba thuto ya barutwa ba Bantsho kwa Aforikaborwa .
NAKO E E NEETSWENG ( gore beng botlhe ba itse gore phetogo e solofetswe go dirwa leng )
Ke bomang ba ba di dirisang ?
Sephiri sa mmu o o lekalekantsheng , o o nonneng se tsamaelana le maemo a pH .
Mosima o ka dirisiwa gape ke molemirui go ikgotsofatsa gore tiro e dirilwe ka tshwanelo mme le go supa bakgweetsi ba diterekere le ba didiriswa tse dingwe gore go botlhokwa go dira eng go bona tse di batlegwang go lema ka tshwanelo .
Sonobolomo
Poloko ya madi ka lelapa go phala e e rekiwang
kgotsa Molao
Mo mothong yo o ikaelelang go fitlhelela maitemogelo a puo , mafoko le ditlhamane o letetswe ke go le gontsi go a ka go itemogelang .
7 . Dirisa ngapo e e metsi ( wet ripping ) magareng ga mela ya dijalo tse di jetsweng ke mola morago ga go jala , go thuba katisegelo ya boalogodimo , go tsenya mowa mo mmung le go letla pula efe le efe e e tlang , go tsenelela mo mmung .
Mo tlhaoleleng e , baeteledipele bangwe ba Bantsho ba ne ba kganela dikakanyo tsa bagabona go fitlha baeteledipele bangwe ba sepolotiki le balatedi ba bona ba tshwarana ka dikgokgotso ; fela ka gore bangwe ba ne ba nagana gore dikakanyo tsa bona ke tsona fela di ka siamisang tsotlhe le go ba rarabololela mathata .
Kgodiso ya modi e na le tlhotlheletso mo tlhogong ya dimela go naya thobo e e pila .
Maitlhomo e sala go nna go tsena mo selekanong sa itsholelo .
Ditshenyegelo gotlhe
Maikaelelo ke go tlhabolola bokgoni ba batho le ba naga , ka go tlhola ditšhono tsa botlhe .
Dintlhakaelo tsa Batho Pele di tlaa thusa Dikomiti tsa Diwoto go tsibogela ditokololo tsa baagi ba ba ka tlhagisang kakanyo ya gore ditirelo tse di rebolwang ke batlhankedi ga se tsa maemo a a thadisitsweng mo Dintlhakaelo tsa Batho Pele .
Leka bolemirui ba tshomarelo
Dikhansele di tshwanetse go swetsa ka ga :
Ka maswabi , rona botlhe le banka ya rona re kopane le bosa mme re ikutlwa re sa kgone , e bile re akanya gore ga go na sepe se re kgonang go se laola .
Fa re ka laola dikgwa tsa rona sentle rona le dipolase tsa rona re tla amogela thuso e bile go tla bopa tikologo e e pila ya bokamoso .
Tekatekano ya gago e tla tswelela go lekana ka bonnete fa mmidi o tswelela go oma le go butswa .
Kakanyo e ya maemo a a maleba ke e e botlhokwa tota .
Gape ke tlhotlheletswa ke go batla go dirisa bolemirui e le kgwebo .
Paakanyo e e siameng ke selotlolo sa go kgona bolemirui !
Mo mabakeng a mangwe kitso e e ka bo e setse e le teng mo setšhabeng mo dibukeng kgotsa mo dimakasineng fela se ga se kaye gore batshodi ba tshimologo ba kitso ba tshwanetse go se akarediwe .
Ditiro tsa ditshedi tsa ka fa metsing kgotsa tsa kwa mawatleng ka maikemisetso a go dira dijo
Melao eno e e tshwanetseng go ikobelwa e ama Makgotla a RBN otlhe a a laolwang ke molao o o dirang o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao , dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN .
Botsamaisi jwa Tikologo jo bo akaretsang Go Sekasekwa ga Pholisi le go Dira Patlisiso ; Go Lekola Maemo le go a Baya Leitlho ; Ditsamaiso Tsa Bolaodi le Tlhatlhobo ya Diakhaonto ; Thuto ; Thotloetso le Puisano .
Mmidi o jwalwa mo dikgaolong tse di farologaneng mo Afrikaborwa .
Lotseno go tswa mo Sekemeng Bonto ya Peelelo sa Botsayakarolo
Ga go na sediriswa mme kemedi ya woto e tshwanetse ya tshwaela ka ga tsibogelo ya IDP mo maanong a bona a diwoto .
Go jwala korong morago ga go robiwa ga disoya kgotsa morago ga go tlogela tshimo gore e nne fela e sa nosetswa go botoka .
( b ) letsholo le le dirwang ka kgololesego le go tshwarwa ditherisano mo mpaananeng .
Tlotlo yotlhe e e neilweng bakwadi ba bakgaratlhi ga e a kgoreletsa tsweletsopele ya molao o o tletseng go ungwelwa , le tomeletso ka fa go je lengwe .
Ba dira se ka go ntsha mananeo a matlole a a runtsweng .
Ditlhokego tsa dikotla tsa semela ;
Re tlaa tswelela go lora le lona ka 2015 gore e nne ngwaga o re tlaa kgonang !
Go rulaganyetsa Motsamaisi le Bomankge ba CBP go tsenela katiso
Nolundi o na le dikgomo di le 20 le dikoko tsa nama di le 100 , fa a lema merogo mo heketareng e le 1 .
( 2 ) Go dira maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa ngwana , moreetsa-kgetse a
Ka go-tlhoka-lesego , fela jaaka kgopolo ya kakaretso ya boAfrikan - ( pan Afrikanism ) , renesanse ya Afrikan e nnile kakanyo fela e e feletsang e buisanelwa ke baagi ba maemo .
O akanya gore go nne le ditheo tse di tlamelang thuto e e refosanelwang le baithuti jaaka disenthara tsa ABET , dikholetšhe le disenthara tsa thuto e e sa tlhomamang , go tsweletsa thuto e nngwe e e mosola mo setšhabeng .
Metswedi ya ka kwa ntle : Tse ke tse di bonweng go tswa ka kwa ntle ga mmasepala jaaka dikadimo tse di tswang kwa ditheong tsa kadimisano ka matlotlo .
Batsamaisatiro
Mehuta ya diyunite tsa setlhatswamowa sa mohuta o o omileng di akaretsa :
tshedimosetso go ya pele ( karolo 88 ya Molao wa Mefutafuta ya Ditshedi le Melawana 7 ( 5 ) ( b ) le ( c ) ya Melawana ya BABS ) ; le / kgotsa
Batsayakarolo ba dire ditiro .
Moperesitente o nna ka fa mojeng wa wa mmusakgotla , mo setilong se se nang le tlhoro .
Fa leano la tatelano le simololwa leano la dithutego le kitso go tlhabolola mongwe le mongwe go kgona go dira tiro e a tshwanetseng go e dira le tshwanetse go lebelelwa .
Ka setlwaedi basadi ke setlhopha se se humanegileng mo Aforikaborwa mme kgonagalo e ntsi ya gore ba newe ditiro tse di kwa tlase kgotsa ba se bone ditiro .
Go dira go sa le gale go raya go rulaganyetsa kwa pele le go dira ditiro dingwe pele thata , ga e le nngwe kgotsa go feta ya ditiragalo tse dikgolo .
Mefutapeo ya soyabini e dirwa ke 8% ya lekape , 90% ya khothilitone le 8% ya haepokhotile .
Basadi ba tshwanetse go tsaya karolo mo go direng molao gonne go tsenngwa tirisong ga molao le dipholisi tsa puso di na le seabe mo matshelong a bona a tsatsi le letsatsi .
Go na le bahuni ba ba itsegweng ba ba amogetseng madi a puseletsomadi .
Fa go na le loruo lo lontsi mo setsekaneng sa lefatshe , dingwe tsa tsona di tshwanetse go rekisiwa .
Batsayakarolo ba tshwanetse go kwala ditsibogo tsa bona mo kgatisong ya dikgang
Re batla go umaka fano gore ditlhaeletsano tsa gago le Moemedi wa Lefelo la SARS leo go Ikgolaganngwang le lone di tla dirwa ka Seesemane .
Dinonyane di ka kuta matlhogelanyana ( le mororo gantsi e se bothata jo bogolo ) .
Dipitso tse di kgethegileng di ka bitswa fa kotara e le nngwe ya ditokololo tsa khansele ba tsenya dikopo ka bokwaledi ba tlhalosa gore ke go reng ba batla pitso .
Grain SA e bua le...Kgotla ya Badiri ba Dipolase ya Setšhaba
Re tsiboga ka go re - " Nnaaya tlhe , nna ke molemirui , ga ke modirisi pene , ke dirisa sepanere sa 13 " .
Bothata jwa ponopoelo bo ama bantshadikuno ba bagwebi le ba ba tlhabologang - botlhe ba tshwanela go dira poelo .
Tiro ya temokerasi ya botsayakarolo ke go sedimosetsa , go sekaseka le go tshwaela ka ga ditshwetso tseo , mo tsamaong ya thulaganyo ya bo baakanya / ya go dira ditshwetso .
Ka dinako dingwe dikgomo le dinku di dirisiwa go fula masalela a dijalo gammogo le go dirisa naga e e mo polaseng .
Grain SA e bua le...Limos Malgas
9 . Melawana
Maemo a mmu mo tshimong a laolwa ke maemo a disalela mo mmung .
Mme gakologelwa gore makwalo otlhe a a tsamaelana le konteraka ya go thapiwa .
Motshetelo o simolola go bola fela ka bonako fa phologolo e sena go nnyela .
Ba bangwe - tsweetswee , tlhalosa . . . . . 
Thobo ka nako ya kumo le go boloka ga kumo morago ga thobo go ka fetola maemo a kumo e bile le bokana bo bo ka rekisiwang gape le bogodimo ba tlhotlhwa e e ka amogelwang ka tono .
LEGATO 1 Go kokoanya tshedimosetso ya go dira mananeo
Bomorafe mo Aforikaborwa bo nnile le dintlhakgolo di le dintsi thata , tse di akaretsang go thaiwa ga African National Congress le Youth League ya yona , the Pan Africanist Congress le the Black Consciousness Movement .
Ka nako ya fa Palamente e dula , Moporesitente o dirisa Tuynhuys jaaka kantoro semolao .
Baagi ba ngongoregetse mo tokololong ya Komiti ya Woto ya selegae , yo o dirileng gore ntlha e , e elwe tlhoko ke Komiti ya Woto kwa kopanong ya bona ya bofelo .
Dithuso tsa madi le diketleetso di ka tswa kwa pusong ya bosetšhaba le ya porofense le go tswa kwa mmasepaleng wa sedika .
VT e e yang go ntsha lefetlho
Kitso ya setso mo Molaong wa Mefutafuta ya Ditshedi le mo Melawaneng ya BABS e amana le thibololo kgotsa tiriso ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae .
Gajaana o na le dikgomo di le 345 .
O bone jang katlego ?
Dimela tsa ntlha tsa mofuta o wa mmidi di ne di kgona phetlhu go feta mme phokotsa ya kumo ya mmidi ka ntlha ya phetlhu e ne e sa bonalwe .
Ditebogo go mekgatlho eno mo go nneng le boinelo mo pusong ya demokerasi ya Aforikaborwa .
Dikao di tshwanetse go tsewa dibeke tse nne dingwe le dingwe mo marigeng le gangwe fela mo bekeng mo dikgweding tsa selemo .
Molao wa Ditheo tsa Mmasepala , 1998 le Molao wa Dithulaganyo tsa Mmasepala , 2000 ke melao e mebedi e e farologaneng e e tsetseng Lolwalo lwa Mabudusatsela ( leba Kgaolo 1 tsebe 16 go bona tshedimosetso e ntsi ) .
Boteng le bokima jwa llaga jaanong bo tlaa laola gore ke sediriso sefe sa meno se se tshwanetseng le boteng jo bo tlhokegang jwa tsenelelo ya mmu e le gore llaga e tle e thubelwe kwa godimo go tswa kwa tlase ga pane e e thata .
Supa ntlhana e nngwe le e nngwe mo go lokelwang kerisi mo sediriswa sa go jwala mme o netefatse gore o lokele kerisi ka go tlala mo go e nngwe le e nngwe .
Ke feditse dithutiso tsa Go simolola ka Mmidi , Go tswelela ka Mmidi , Disoya , Go dirisa Bolemirui go bona Poelo mme le Tlamelo mo Polaseng jaaka go ntse mme ke tlaa rata go ithuta gape ka go se leme , go baakanya dienjene le dikgono tse dingwe go nna ke ntse ke itokafatsa .
9.00 go fitlha ka 10.00
E ka thusa go aga setlhopha , ga mmogo le go go thusa go tlhaloganya go le gontsi ka woto ya gago .
Molao wa DitheoTsa Mmasepala o tlhagisa kaelo ya go tlhomiwa ga Dikomiti tsa Diwoto
Ditiro di ka farologantshiwa jaana :
Mefero , fela jaaka dimela tse dingwe , e goga metsi a mantsi go tsweng mo mmung mme a isiwa mo moweng ka ntlha ya go mela ga semela e bile e ka fokotsa kumo ka 50% mo dingwageng tse di omileng .
Fa peo e le nnye mme go gogela go le kwa godimo ( maatla ) peo tse 2 - 3 di ka gogelwa ka gangwe kwa ntle ga e le 1 fela jaaka go tlhokiwa mme go tlaa dira gore ' mangwete ' a peo a lokelwe mo mmung .
go dira dithulaganyo tsa dikgotlatshekelo tsa bosiamisi tsa bana tse di tla reetsang ditsheko tsotlhe tsa bana ba dikgetse tsa bona di sa faposiwang mo tshekong ;
5 . A o diragaditswe ?
Thutiso ya dingwaga tse tharo e dirilwe kwa ARC-GCI kwa Potchefstroom go bona gore mmidi wa go fenya disenyi wa Bt o ka kgona go fenya go bola ga seako ka ntlha ya Fusarium le tsweleletso ya fumonisin .
Jaanong bogare ba bokana ba kumo bo ka nna ditono tse 2 , 2 ka heketara .
" Fa re simolola re tsoma le go bolaya motho kgotsa batho ba bangwe , rona ka borona re a swa .
kitso ya thulaganyo ya tekanyetsokabo ya mmasepala le botsayakarolo jwa komiti ya woto
Tlatsa lenanetekolo mme o lebe dikarabo tsa gago go ya ka maemo a o leng mo go ona .
Ga go na tlhopho - o tshwanetse go jwala go kgona .
Go tlhotlheletsa lebelo la dimekheniseme go dirisiwa dirašio tsa kere - se ke kgopolotheo ya botlhokwa e e tlhokang go tlhaloganngwa thata .
o Kgatelopele ya leano la tsenyotirisong ;
3 Go akanyetsa gore a go ka dirwa CBP
Seno se ka akaretsa go tswala dipolante tseo di sa diriseng eneji sentle .
Mafelo a Boitapoloso / Diholo Tsa Ditiro Tsa Mefuta Yotlhe / Di Civic Centre le Diholo Tse Dingwe
ka go netefatsa gore ba ba tsayang karolo mo dithulaganyong tsa CBP ke ba ba emetsweng mo ditiragalong tse di maleba tsa IDP ka ditheo le dithulaganyo tse di neetsweng ga jaana mo mekgweng ya IDP e e leng mo Pakaneng ya Kaedi ya IDP ( segolobogolo kemedi ya foramo ya IDP le Ditlhopha tsa Tiro tsa Porojeke ) .
( b ) Taelo e e fetang lobaka le le umakiwang mo go temana ya ( a ) e ka dirwa , mme fa go le jalo , mabaka a go feta paka e e umakilweng a tshwanetswe go kwala mo rekotong ya tsheko .
( b ) dibontshikgolo tsa tiragatso tse di rulaganyeditsweng :
Tiriso e e nepagetseng ya dikhemikale ;
go buisanela lenanetema le modulasetulo gore ba dumelane ka diteng pele ba le romela kwa ditokololong tse dingwe .
Mosola wa go dira dithalotlhakore tsa mmu
Go simolola kwala ka go tsenelela dintlha tsotlhe ka modiredi mongwe le mongwe .
Go bolela tshedimosetso ya sebele mo di-social media networks ( Facebook , BBM , Mxit , Twitter , WhatsApp jalo jalo . ) jaaka aterese ya gago le gore o tlaa bo o le kwa gae o le esi .
Go dirisa didiriswa tsa go dirisa diatla le go seta didiriswa tsa go gasetsa tse di rwalwang
Gape , a ka se nne le bothata ba didirisiwa tse di robegang mme tota le go duela go baakanya didiriswa le metšhene tse di senyegang .
Dipharologantsho tsa metsi a a dirisiwang go nosetsa le mmu ka bophara di rulagangwa ka diteng tse di latelang ka tlwaelo go tsamaelana jaaka go supiwa mo lenaneong le le latelang fa tlase .
Tshwaragano ya setšhaba e tshwanetse go nna pinagare ya togamaano e .
Bantshadikuno ba ntshitse tse di latelang jaaka dintlha tse di kgonegalang go dira poelo e e bokoa .
Setlamo sa puso
Maitemogelo mangwe a a tswang kwa tlase
Netefatsa go tsaya maemo a pabalesego pele o dirisa botlhole , ke gore a apare ditlelafo le mmampakisi e bile o tlhape diatla mme gape o netefatse gore go khuphetswe sentle tota gore gase e se tswelele kwa ntle .
( iii ) mo lobakeng la dikgwedi di le nne go tloga ka letlha la go tswalelwa ga dikopo tse di umakiwang mo karolong ya temana ya ( ii ) , go netefatsa gore dikopo tsotlhe tse di amogetsweng di a akanngwa le go tsaya tshweetso ka ga tsona , mme se se lebeletsweng segolo thata e le go fetsa ka dikopo mabapi le diporograma tsa phaposo ya kgetse mo tshekong le baneelana-ka-tirelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong tse di neng di le teng ka nako ya tshimilogo ya Molao ono .
Go lebega e kete o itshietse bojalwa kgotsa diritibatsi .
O thadisa ka moo tshedimosetso e tshwanetsweng ke go tlhaeletsanwa ka teng le go thaya molao wa dikitsiso mo go botlhe le kamogelo kwa dikopanong tsa botlhe gammogo le gore baagi ba selegae ba itsisiwe jang ka ga tseo .
Balemirui ba tshwanetse go leka go tlhaloganya mokgwa o SAFEX e dirang ka teng .
Konosetso ya seelo se gape e tla oketsa boleng go batho ba ba batlang go dira mo pusongselegae le botsamaisi ba yona .
Mo go bangwe ba rona ba re sa kgoneng go akanya boteng ba pogisego eo , o bula Pesaleme 137 , Dinokeng tsa Babelone .
Fa ditiro di sa dirwe jaaka go logilwe maano go tla nna ditiragalo tse di fokotsang ditšhelete kgotsa tiriso ya madi e tla oketsega go go naya poelo e e kwa tlase .
Palopalo ya dimela ka heketara .
Thebolelo ya ditirelo e ikaegile ka thulaganyo le badiredi ba mmasepala ba ba nonofileng gape ba na le bokgoni .
Motho yo o hirileng lefatshe ga a kgone go dirisa lefatshe leo jaaka tshireletso ya kadimo ka gore se se ka dirwa fela ke motsholakano ya bong kgotsa mong wa lefatshe .
go tlhoma thulaganyo ya tshekatsheko ya bana ;
54 . ( 1 ) Mabaka a a latelang a tshwanetswe go akanngwa fa go tlhophiwa mofuta wa phaposo ya kgetse mo tshekong :
Fa o itse bokgakala bo bo tlhokegwang leano la go jwala le ka lekwa ka go bala dipeo mo moleng tse di jwetsweng ke sediriswa sa go jwala .
A re solofeleng gore go ka se nne jalo !
KAROLOWANA 6
Montshakuno wa bogwebi le tokololo ya 1 000 Ton Club , William Matasane .
Badiri ba bantsi ba atlanegisa gore go dirwe ditsamaiso tsa tlamelo tsa tlaleletso go ya ka dipakakgaotso tsa diura tse di rileng .
Tlhama dikanego tsa ditšhelete
Tsweetswee tlhokomela gore se se ka akaretsa go fetisa nngwe ya kitso ya gago ya setso go mmatlisisi wa ditshedi .
Itse mefuta ya mefero
Bogare ba bokana ba dikotlo tsa makero tse di tseiwang ke peo mo tonong e le 1 ke , N : 40 , P : 7 , K : 9 le S : 10 .
Balemirui ba ne ba na le sebaka sa go buisana le Louw Steytler le Jannie de Villiers , mme ba nna le tshono ya go tlhalosa dikakanyo tsa bona ka bokamoso ba kgaoganyo ya lefatshe mo Bophirima le Borwa ba Kapa .
Ditiro tsa mokgatlho o , di kgontsha bantshakuno go tsepamisa kgopolo mo go se ba se dirang botoka go gaisa - e leng go jala le go rekisa dithoro !
2.1 THULAGANYO YA SETLAMO
Go kgona go bona kumo e ntsi molemirui o tshwanetse go tlhokomela dijwalwa tsa gagwe .
Sekao , setheo sa thuto se ka aba disekolašipi le mekgwa e mengwe ya tshegetso ya baithuti / thuto , fa setlamo sa kgwebo se ka aba dikatso kgotsa dituelo tsa laesense .
Laboraro 11
2.2.6 Dikamano tsa puso le batsholadišere :
( 4 ) Modira-kopo yo a ntsheditsweng setifikheiti sa tloso jaaka go tlhalosiwa mo karolong ya molawana wa ( 2 ) kgotsa wa ( 3 ) , o tshwanetse gore , ka tsela e e matshwanedi , a neele moeteledipele wa Lefelo la Rekoto ya Bosenyi ya Tirelo ya Sepodisi sa Aforikaborwa , gore go dirwe ka yona go ya ka karolo ya molawana wa ( 5 ) .
Re amogetse kabo ya bona ka diatla tsoopedi le go simolola tiro ya thaopo ya go bona motlamelakaditirelo yo o tshwanetseng yo o ka dirang diDVD .
Tsela e le yosi fela ya go tlhomamisa tlhokego ya llaeme ke ka go dira tekommu .
Tiragatso e e agilweng ya seemogodimo e e diragatswang kwa kgotlatshekelong , Go na le moatlhodi kgotsa mmagaseterata yo o sa emeng le ope , yo o tsayang tshwetso ya bofelo , morago ga go utlwa bosupi le kganetsano ya semolao go tswa matlhakoreng a mabedi .
Mehuta ya dithulaganyo tsa tsidifatso
Fa o batla kitso gape o ka romela e meile go jenjonmat@gmail.com .
go se na boineelo jo bo bonalang jwa sepolotiki mo mmotlolong
E ka nna mafula mo nageng kgotsa disalela tse di ka nnang teng mo masimong tota le fa e ka nna disalela tse di ka silwang .
phesente ya matlo a a fitlhelelang maemo a motheo a metsi , phepafatso ya metsi , motlakase le kolelo e e tiileng ya matlakala
Molemirui o tshwanetse go loga maano a go dirisa mokonteraka pele ga nako .
Se , se ya go thusa Komiti ya Woto gore a e fitlheletse se e kaileng gore e ya go se dira kgotsa nnyaa .
Palo ya 2011 e supa gore bokana ba oli ya dimela e e jewang ya ditono tsa meteriki ( MMT ) e ntse jaaka go latela : Oli ya dipalamo 49 , 6 ka 33% , disoya 42 , 6 ka 28% , kanola 23 , 2 ka 15% , disonobolomo 12 , 9 ka 9% , katune 5 , 2 ka 3% , matonkomane 5 , 2 ka 3% , le mateng a palamo 5 , 1 ka 3% , kokonate 3 , 9 ka 3% , mme le oli ya diolefe 3 , 0 ka 2% .
Tlhalosa kgono le ditlhaelo tsa gago
o Ditirisanommogo le dikolo go tlhotlheletsa mowa wa tirisanommogo le maikarabelo a baagi di ka diriwa .
1 . Dikakgelo tse di bulang le go amogelwa ga botlhe
Bommasepala ba selegae ba farologane mme ba tlhoka go nna le boitlhamedi go iponna ditharabololo tsa mathata a ba ka kopanang le ona mo mafelong a bona .
Re tlaa itse jang fa re ya teng ?
Mmidi ka dijonnete mo Afrikaborwa ka tiriso e e ka nnang digeramo tse 300 kgotsa go feta ke motho yo mongwe le mongwe ka letsatsi .
Ka tlwaelo ntlha e e dirisiwang go balela bokana ba disalela mo tshimong ke go e lekantsha le bokana ba kumo e e robilweng mo tshimong ka setlha .
E dirisa tharabololo ya bothata le go akantshana mme e samagana le bothata ka tsela e e isang kwa pheletsong e e siametseng botlhe .
Tshobokanyo
Lenane le le khutswane le la mefutafuta le supa gore molemirui o tshwanetse go lemoga mefuta ya mefero e e leng bothata ba mo polaseng ya gagwe gore a kgone go rulaganya lenaneo go laola mefero ka botlalo mmogo le morekisi wa peo le dibolayamefero wa gagwe le ba abngwe ba ba ka thusang .
Maemo a botlhokatiro mo porofenseng ga jaana a eme go diperesente tse 30.8 , fa batlhokatiro ba bašwa e le diperesente tse 50 .
Go tlhola matlhomeso a semolao a tlhomamiso ya ditheo go sireletsa badiri ba setheo sa bodiragatsi .
Ga a a rutiwa mme tota e bile ga a a nna le metswedi e e lekaneng - lefelo le le pila la go gamela kgomo teng , kgamelo e e tshwanetseng le didiriswa tse dingwe tse di leng botlhokwa go kgona go gama kgomo .
Mmogo , diteng tsa oli le poroteine di dira 60% ya soyabini e e omileng ka boima , poroteine e le 40% fa oli e le 20% .
Thulanganyo ya tsidifatso e ka latlhegelwa ke setsidifatsi sa yona , le go tlhola gore enjene e gotele go fetisa , se se ka dirang tshenyo e kgolo mo diberinnye , dipisetone le dibelofo .
E ne e le kantoro kgolo ya Mokomišenara wa MoBoritani , mme jaanong go nna Komiti ya kopanelo ya tsa matlhale le dikantoro tse dingwe tsa Palamente .
Tshimologo ya motlha wa morago ga tlhaolele e re diretse lefelo le re ka ithutang ka thulagano ka ga seabe sa bokoloniale le tlhaolele .
Ka go nna kakanyo-pedi go e le nngwe ya dipharologantsho tse di siameng e farologanngwa le e nngwe - e le e e sa siamang e e diragalang gonne e solofetswe .
Ka ntlha ya se , soyabini ke motswedi o o siameng wa poroteine , gareng ga tse dingwe , mo bajamerogong kgotsa batho ba ba batlang go fokotsa selekanyo sa nama e ba e jang .
Tekanyetso e tla go tshegetsa go laola kgwebo ya gago ka boitshwaro .
Ka go itse gore ke kgaolo efe ya kgwebo ya gago e e tlhokang kelotlhoko e ntsi go feta tse dingwe , o ka loga maano go dirisa nako ya gago go lekalekana le botlhokwa bo o bo supileng .
Aforikaborwa e tshwanetse go nna le tlhopho ya dikarolo tseo e ikaelelang go tshegetsa dipoelo tsa mo pakeng ya ntlha .
O rola dijalo ka nako e e nepagetseng , go reng ?
Jaaka fa Ngugi wa Thiong'o a tshwaela mo bukeng ya gagwe : Writers in Politics , ntlha e , mebuso ya Afrikan ya morago ga bokoloniale ga e a ka ya e tseela matsapa .
( a ) ngwana a dumela maikarabelo a tlolo-molao ;
TIRISO YA DIDIRISIWA TSA DITSHEDI TSA FA GAE MO PATLISISONG KA DITSHEDI 4
Go sweditswe :
Fetola leotwananaledi ka le lengwe le le nang le menwana e meleele kgotsa mekhutshwane .
14.5.3 Foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e tla nna e e kwadilweng ka mokgwa o o tshwanang le wa foromo ya go tlhopha ntlhopheng yo o emetsweng ke leloko le lengwe e e mametleletsewng fano e e leng SEKEJULE 13 .
Tlhokomela tse go gaswang ka tsona
Fa o batla kitso gape o ka romela emeile go lawrence@grainsa.co.za .
Banna le seabe botlhe ba ikutlwile jang , a ba ne ba tsielegile , ba tsibogetse jang morarabolola mathata ?
Khoso ya tlhabololo ya dikgono ya balemisi
O robalane le mongwe kwantle ga go dirisa khontomo ?
Kano ya terasete e na le leina le maitlhomo a terasete , maikarabelo a botlhokomedi , dinwane tsa bajaboswwa le ditaelo mabapi le tsamaiso ya terasete .
Aforikaborwa e tshwanetse go dira sengwe mabapi le gore dimilione tsa batho ba ba sa golofalang di batla go dira .
Itse Bethuel Mtshali , ntate wa dingwaga tse 61 yo a leng molemirui mo kgaolong ya Estcourt ( Ntabamhlope ) mo KwaZulu-Natal .
Karolo ya Palamente go Tlhabololo ya Baša
Laela batsayakarolo go buisa patlisiso fa tlase mme ba ikatise dikgato tse di farologaneng mo mmotlolong wa tsereganyo , ba buisane ka ga se se diragalang mo kgatong e nngwe le e nngwe ba ntse ba leba dintlha mo kgaolong ya 5.6 .
Kgatokgolô 2 : Matlhare a le robedi a menologile gotlhelele
Tsidifatso ya mowa - e dirisa mowa ka go dikologa mo enjeneng go phatlalatsa mogote .
2.2 Lekgotla la Dikgosana , leo le leng ka fa tlase ga taolo le thata ya Kgotlakgolo , le le sikarisitsweng boikarabelo jotlhe jwa dilo tsa ngwao le tsa setso tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng go akaretsa le go okamela merero ya Makgotla le Dikutle , mme ga se yone yotlhe .
Go nnile mathata tota ka dinako tse go neng go lengwa jaaka bogologolo e bile le segwa mmu go ne go sa dirwa .
Gakologa gore sengwe le sengwe se re se dirang , ka ntlha ya kgwebo ya rona , se ama peolo / tatlhego ya kgwebo ya rona .
Fela le gale re tshwanetse go leba boammaaruri matlhong .
2 / 7 Sedika ka bophara / Leano dithutano ka ga tlhabololo ya kgaolo
Go na le dikao tse dintsi tse di tshwanetseng tsa balemirui ba ba dirisang masimo a mannye ba ba kopaneng go rulaganya tirisanommogo go se tlhoke go reka didiriswa tse dintsi ka bongwe fela .
Mekgwa ya Tsamaiso ya Tiro ya Mmasepala
Tiragalo ya CBP ya bo14 : SWOT ya ditlhopha le tse dingwe tsa bohuma / bong ( jaaka e kwadilwe mo Karolong ya bo2 ya leano la woto )
Dillere ;
Fa o batla kitso gape romela emeile go gavmat@gmail.com .
Lotseno lwa ditirelo
Go na le dikarabo tse dintsi tse di ka arabang potso e mme kwa mafelelong karabo ya ntlha ke gore o molemirui go kgona go phela .
Le mororo go amogelesegile ka kakaretso gore maitlhomomagolo a kgwebo ya bokapetalise ke poelo e e kwa godimo mo pakeng e telele , kgwebo ya temothuo e ka tswa e sa tsee se jaaka ntlhaphitlhelelokgolo ya yona ka ntlha ya kgolaganyo ya mokgwa wa botshelo le thutegoiphediso .
Se ke koketsego ya $158 / tono kgotsa 89% , le e bile go ntse le tlhatlogo e nnye mo dijalong tsa Argentina go tloga ka dikabakanyetso tsa Tlhakole .
Peo ya mefuta e e rekisiwang e tlhophilwe e bile e rulagantswe sentle mme e lekilwe go mela go supa maemo a diphesente go mela mo letswaong mo kgetsing .
Dira tse o di buang .
Diteko tsa mmu di ka sekasekiwa ke molemirui , moitsemmu le barekisi ba menotsha go kgona go dirisa dikopano tsa naiterojene , difosofate le dipotasiamo .
Selatswa se gatelela diruiwa go batla ditlhokwana le go lekalekantsha botlhokwa ba kotlo .
Tumalano e e seng ya tshenolo ke konteraka ya semolao e e itsiweng gape e le tumalano ya bophiri kgotsa ya sephiri e e tsenelwang ke bonnye batho ba le babedi .
Se gola monate mo mebung ya motlhaba o o bokoa .
Netefatsa gore sediriswa sa gago se mo maemong a a siameng a go dira mme o nne le le thusotlaleletso gore fa . . .
Batho gantsi ba rata dikgeru mme totatota matonkomane mme ke ona a a leng dikgeru tse di nang kotlo go feta !
GO NA LE DIPAKA DI LE PEDI TSA PHEKOLO :
Fa o simolola go dirisa terekere gape netefatsa gore ga go na mo dioli di dutlang teng mo filetareng kgotsa polakeng ya sampo .
Dirisa sediriswa sa go jwala se se gaisang tse dingwe go jwala peo ka go e lokela mo mmung le go katogana jaaka go tlhokiwa .
5 . Ikonomi e tlhoka metswedi e e tseneletseng mme ka jalo ga e tsweletsege
77 . ( 1 ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana-
Kgaolo e e itebaganya le dithapolo tsa go tsenyeletsa melawana ya bong le tekano go diporojeke tsa tlhabololo .
Gore o tlhomamise gore o phepafatsa tanka gammogo le dipeipi le dinosele , tshela tanka go tlala bogare ka metsi a a phepa mme o kgweetse terekere sekgala se sekhutshwane mo ditseleng polase - go tlolatlola mo tseleng go tlaa kgotlhokgotsha metsi le go netefasa gore a gasa leteng botlhe la tanka .
Fela le gale fa o ka tsaya tsia tlamelo ya thibelo , o ka ipolokela madi a man le nako e ntsi .
Rarabolola mathata mabapi le merero / dikgoreletsi tse di ka runyang go tswa mo tsenyotirisong ;
Ga di bolaye dipeba fela , mme di bolaya ditshedi tse dingwe jaaka diphologolo tse dingwe le dinonyane .
go nna setheo e e tsayang karolo ya semmuso mo mmasepaleng
Go lekanyetsa ditshenyegelo tsa ditšhelete le tsa didirisiwa mo go bommasepala ka go netefatsa gore go na le kgaotso e e siameng magareng ga ditlhopho tsa dikomiti tsa diwoto .
O utolola kgokagano magareng ga dikakanyo tsa ga Steve Biko le ditiragalo tse di simolotseng ka Seetebosigo 16 , ka 1976 - letsatsi le barutwana ba neng ba ema kgatlhanong le thuto ya tlhaolelele .
Itse mefero e e go naya mathata
Ditlhopha tseo di eme jaana : ( le mororo re dirile pharologantsho ya rona gonne go se na dipharologantsho tse di dumelanweng tsa ditlhopha tse di farologaneng ) .
Grain SA , mmogo le Agribusiness Champer , Khansele ya Boetšhaba ya Mmaraka wa tsa Jemothuo , le baemedi ba Mokgatlho wa Dibaeyofuele wa Aforikaborwa , ba ne ba kopana le rre Mboweni mme ba mo naya pegelo e e sedimositseng ditlhotlheletso tse di siameng tse ntshodikuno ya mmidi-go-ethanolo e ka di dirang mo ntshodikunong ya mmidi le mo tshireletsegong ya dijo .
( iii ) motswa-setlhabelo wa tlolo-molao e go tweng e dirilwe , motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , fa go tlhokagala , le motho mongwe le mongwe yo o tlhophiwang ke motswa-setlhabelo go ka mo tshegetsa ;
Polase ya Leeukuil e diheketara tse is 257 mme go ka lengwang diheketara tse 100 .
Go latela go jala , sebolayatlhatshana sa pele ga tlhogo se se kwadiseditsweng ka kgethego taolo ya mofero ya mefero e e kgethegileng eo mo sejalong se se kgethegileng seo , se ka dirisiwa .
SALGA le yona e tshitshinya ditsela tsa go farologanya magareng ga ditlhopha tsa tiro tse di maleba le tseo tse di tlhagisang gape fela maemo a sepolotiki a a setseng a tlhagisitswe mo khanseleng ( jaaka go tlhalositswe ka fa tlase ga ' tlhotlheletso ya sepolotiki ' mo Kgaolong ya 3 ) .
Lenaneo le le Tsweleletseng la Molemirui
Ditlhokego tse di latelang di tshwanetse go nna teng go kgona go reka kumo e e fa godimo ka tlhotlhwa ya nnoto :
Ke thulaganyo efe ya tlhaeletsano e Komiti ya Woto ya gago e nang le yona ?
Dikgaso tsa radio
Ka nako ya go kwala athikele ena ( ka mafelelo a Ngwanatsele ) , rotlhe re ntse re akanya gore a re tla kgona go jwala mmidi kgotsa nnyaaya ka gore ditshupetso di ntse di supa gore pula e ka se ne ka selemo sena .
Bafatlhosi ba tlhoka go :
Palogare ya ditshenyegelo tsa lelapa la gago tsa inthanete ya mo gae le tsa dituediso tsa Setlamo se se tlamelang ka ditirelo sa Inthanete ke bokae ?
Dintlha tse dingwe tse di lebalebiwang mo tshekatshekong ya mmu e tlaa nna boteng jwa mmu jo bo nonofileng , tshugommu , diteng tsa mmopa le tsharabololo ya sekhemikale .
Gompieno o ka re go fetogile - fa o se na sepe go naya , o sa solofela go amogela sengwe .
Nako : 2 diura
Ke nako gape ya go sa kgona go dira sengwe pele go senyega .
Setshwantsho 3 : Sesupetso sa gore dilo di dirilwe ka tshwanno .
Fa go sena go reediwa matlhakore oomabedi , moatlhodi yo o eteletseng kgetse pele o na le thata ya go ntsha taelo .
Ka jalo e tlaa bo e le go tlhoka tebelopele le bosilo fela go boloka R60 ka heketara fa o akanya mathata a a ka tlhagelelang otlhe a gajaana le a a akanyediwang mo isagweng .
Karolo ya Bafatlhosi mo tsamaisong ya CBP
Mo Pampiring e Tshweu ya Pusoselegae ya 1998 maitlhomo a Botsayakarolo sa baagi a tsentswe mo melaong e e latelang e mene :
Tlhapa sefatlhego le matlho kgotsa letlalo ka bonako fa tšhefu e ka gasetswa teng .
12.5.4 Go tlhomamisa gore baša ba Bafokeng e a tlhamiwa le go solegelwa molemo ka tlhamalalo ke tsela e RBS e dirawng ka yone .
Khoso ya tlamelo ya badirapolaseng
Motswedi !
Bontsi ba naiterojene le gale e tlhokiwa ka nako ya go mela gagolo mo go leng nako e fa sebola le seako di bopiwa .
Fa o bua le balemirui ba lefatshe la rona ba ba kgonang ka go phatshima o lemoga gore ga ba na nako ya go nna go gatelelwa ke maemo a bona ba se nang kgono ya go a fetola .
Thulaganyo e e lolameng ke sediriso sa botlhokwa go fitlhelela tse di umakilweng fa godimo .
Khoso e e tsweleletseng ya ntshodikuno ya mmidi ya balemi
Maitemogelo a a tshosang a tlhaolele e e fetileng ga a re netefaletse maungo a temokerasi .
" Ga ba na maitemogelo a temothuo a tiragatso ape fela e bile le mo dipolaseng ga ba tle . "
Go laola mokhure mo mmiding pele le morago ga go simolola go mela ga peo go ka kgonwa ka go gasa Imazapyr ka bokana ba digeramo tse 150 tsa sebolayamofero mo litereng go kopantsha le Glyphosate ka bokana ba digeramo tse 150 ka litara mo tlhakatlhakanong e e gasiwang ka bokana ba dilitara tse 7 mo heketareng .
Le mororo bantshadikuno ba leka go lepalepanya patlego le tlamelo , tlholego e tlhola gore dilo di fosege .
Pele ga pitso , kokoanya tshedimosetso ka bontsi jo o ka bo kgonang go tswa go moamogelabatho .
Mekgatlho ya setšhaba e e nang le kgatlhego le ditšhaba di ka nna le matshwenyego a gore ditumalano tse di dirilweng ga di lekalekane , le gore didirisiwa tsa setšhaba di dirisetswa dilo tsa poraefete , kgwebanosi , kgotsa ditšhaba le batshodi ba kitso ya setso ba tsholwa ka tsela e e sa siamang .
Laola mofero le disenyi .
Boto ya Ditirelo tsa Ditšhelete
Tlamelo
Se ke tiro ya Modulasetulo le mokwaledi . ( Bona kgato 10 ka ga seabe sa mokwaledi . )
Pabalesego le polokesego kgatlhanong le bosenyi jwa tirisodikgoka le tshotlako ya malapa
Baagi le bona ba a kopana mo mafelong a beke a mararo , go phepafatsa phaka , go penta le go siamisa didirisiwa tsa bana .
Go ya ka dingwao , ditso le melao ya setso ya RBN , seabe le boikarabelo jwa Kgotla ke :
B Dintlha tsa motho yo o kopang go bona rekoto
( iii ) dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko ;
Fa o jala dijalo , go botlhokwa gore dijalo di sirelediwe mo loruong .
Ke tshwenngwa ke go tlhoka nitamo ga dipolotiki , bosenyi le dipuo tse di bosutlha mo bobegakgannye di ka ntseela tšhono ya go atlega .
Bommasepala botlhe ba selegae ba mo gare ga melelwane ya bommasepala ba didika
Jaanong jaaka go ntse masimo ale a setse a jwetswe mmidi ka dibeke tsa ntlha tsa kgwedi ya Sedimonthole morago ga go roba korong .
" Go ne go kgatlhisa thata mo go nna ka gore dilo dingwe ke ne ke sa di itse .
Thulaganyo le Maikarabelo a Sone
Dimela tsotlhe di monyela dikotla go tswa mo mmung gore di gole le go tswelela .
Mo kakanyong ya gagwe ka botshelo mo Aforikaborwa ka 1993 , bontsi bo na le ditsholofelo tse di kwa godimo ka kgololosego e e gaufi , Mphahlele o ne a bona kotsi mo megopolong ya bantsho - yone tota e e kileng ya nna botshabelo ba bone .
go tshegetsa ntlha ya go swetsa gore maano a tla dirisiwa leng ; le gape
Diphetogo tsa paka telele mo kgwebong ya lefatshe le dipeeletso di agasešwa ikonomi ya lefatshe le dipolotiki tsa boditšhabatšhaba .
Ka go dira jalo o ka dirisa dispešhele tsa nako ya go simolola go reka .
Badiri ba ba amegang
Kumo ya ka e ne e le ditono tse 3 ka heketara mme jaanong ke sets eke bona ditono tse 4 ka heketara .
5 / 4 Go tsenyeletsa / maikarabelo mo ditshwaelong
Dijo di nne teng
Tlhagiso ( tshimologo ya tshugo , dijalo di gola jang , tsadiso ya dimela , mmidi , botso jwa temothuo ) ;
Ke eng se baagi ba ka se dirang ka se , gape wena o ka dira eng jaaka tokololo ya Komiti ya Woto .
Fa o setse o simolotse go tlhoma tekanyetso go botlhokwa gore o e dirise ka tlhaloganyo e le sediriso sa go laola ka tshwanelo .
Ke tsene dithutiso le ditshupetso ka go jwala mefutafuta ya dijwalwa .
Didiriswa tsa go tsaya sekao sa mmu
Setheo se se solofetsweng se se boikarabelo sa go tsenyatirisong .
Tlhase e e maswe e ka tswa teng fa le go anamela mo masimong .
Ke na le diheketara tse 8 tse di ka lengwang mme ka setlha sa 2013 / 2014 ke jwetse diheketara tse 5 tse e ne e le tse 3 tsa mmidi , e le 1 ya matonkomane le e le 1 ya ditloo .
Tsamaiso ya tlhokomelo ya boitekanelo ya Aforikaborwa e e senyegileng e tshwanetse go baakanngwa .
Tlhotlhwa e e leng teng mo semeleng sa mmidi se le sengwe e a makatsa mme go jwala le go tlhokomela mmidi o o leng wa gago go na le mosola go feta .
( d ) go bewa ka fa tlase ga tlhokomelo ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , mo tlase ga mabaka a a ka akaretsang go thibela ngwana go etela mafelo a a leng ka kwa ntle ga tikologo ya magiseterata e ngwana a nnang mo go yona ka tlwaelo , kwa ntle ga go bona pele tumelelo e e kwadilweng ya modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong .
Gongwe ke ikgethelo e e gaisang ya montshakuno yo o leng mo maemong a ntshokuno ya bogwebi .
Ditogamaano di ne tsa gorosiwa kwa Lefapheng .
Gore o newe rekoto e le ka sebopego se se farologaneng le se e kopilweng e le mo go sone go tloga kwa tshimologong .
Porojeke e ne ya abelwa tetlelelo ya ntlha ya thomelontle e e tshwaraganeng le patlisiso ka ditshedi ke DEA ka Diphalane 2010 .
Go sekaseka tshedimosetso ya togamaano
Sebokopetlhi le taolo ya sebokophetlhi ;
Go tsewa ga le tshwao e e tshwanetseng ya sekaommu
Dingwaga tse di ka nnang 5 kgotsa 6 tsa luserene - korong - bali - kanola - korong - bali .
Ga se go itemogela setlhabi fela kgotsa boitumelo ka bobona di leng dintsi jaaka poeletso ya maitemogelo "
Leina la me ke . . . . . ( INSERT NAME OF RESEARCHER ) , Ke Mothusa-Mmatlisisi kwa Setheong sa Aurum .
Ntlha e e ka kgonwa fela ka go laola sentle totatota - go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola ka tshwanelo .
Go kwala tsotlhe ka ntlha ya tiriso ya madi le go kwala tse di botlhokwa tse di supang ditiragalo tse go bona tiriso madi ( poelo / tatlhegelo ) ka ntlha ya kanego ya lotseno , go bona maemo a madi ( mokgwa o madi a dirisiwang go emana le tse di tshwanetsweng go duelwa ) ka kanego ya tekano mme le go bona maemo a go elela ga madi ka kanego ya tiriso ya madi .
Ditsela tsa go tlisa ngwana kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko
Mo tiragalong ya fa e bulwa ka 1991 , Es'kia Mphahlele o tlhalositse Brenthurst Collection jaaka tiragalo e kgolo e e senolang le go ruta .
Gape Lokwalopuso lwa Mabudusatsela le kaya gore bommasepala ba tshwanetse go emela dikgatlhego tsa batho mo setšhabeng le go dirisana le dikarolo tsotlhe tsa setšhaba go bopa ponelopele e e kopanetsweng le go tlhagisa maikaelelo a tlhabololo .
Logetsa polantere ya jalo ka mela go ya ka dipaka tse di atlanegisiwang mo kaeding ya modirisi
Boloka direkoto
Batho ba ne ba tshwanelwa ke go tsamaya dikgala tse di leele le go leta nako e telele go bona phekolo ya boitekanelo .
3.6 TSHEDIMOSETSO YA TLALELETSO
Dikopano tsa tshedimosetso di ne tsa tshwarwa
Dikarolwana tsotlhe tse di tsamayang di a tsamaisiwa ka go di dikolosa .
Dikgato tsa ditiragalo tse ke :
O gakololwa go bona sesupo sa gore Motlamedi wa Ditirelo tsa Ditšhelete kgotsa Moemedi o na le laesense le FSB pele o tsaya pholisi .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Fa go le jalo di ne di farologana jang gona di fitlheletse eng ?
O tlaa TSHWANELA go emela bokana bo bo tlhokiwang ba ditono tse 2 ka heketara nokeng go tlatsa konteraka e o e kwadileng mme o ka iphitlela o tshwanetse go reka tlhaka e e turang go feta mo makheteng go lekantsha bokana bo bo tlhokiwang - mo go fetolang maemo a go dirisa dimakhete go rekisa .
Lefatshe la temo le le gona la ntshokuno
Tse di latelang ke dikgato tse di tsewang fa go rulaganngwa lenanetema le le maatla :
Dipalopalo di supa kumobogare mo masimong a a omeletseng e e ka nnang ditono tse pedi mo kgaolong ya Foreisetata .
Motsamaisi wa IDP
Polase e tsewa jaaka thulaganyo e e feletseng mme kgaolo nngwe le nngwe e ama dikgaolo tse dingwe , ka mafoko a mangwe tsela ya go tsamaisa kgwebo ke tsela e e sobokantsweng .
Ditshupetso di supile gore mefuta ya botswakwa ya mmidi wa go fenya disenyi wa Bt e kgona go fenya B. fusca mme jalo e kgona go fenya go bola ga seako ka ntlha ya Fusarium le go ntsha ga fumonisin ka gore dibokwana tsa B. fusca tse di tsweleletsang bolwetse ba F. verticillioides ka go rwala peo ya nngadule mo mmeleng ga di kgone go phela mo mmiding .
Bokao jwa tiriso ( practical implications )
A go na le ditheo dingwe le dingwe tsa selegae kgotsa tsa bosetšhaba tse di nang le seabe mo patlisisong ?
Re dira eng ?
Bosetlha : 40% - 60% ya pula ya palogare / tlwaelo .
Megala ?
Tiro kgotsa tirwana nngwe le nngwe e tlhoka maitlhomo kgotsa maitlhongwana a a kgethegileng a yona , fela tsotlhe tse di tshwanetse ka gale go tsamaelana le maitlhomomagolo a kakaretso .
Thekiso ya tlhaka
Ditlhagiswa ka ga togamaano
Kwa ntle ga lenaneo la ntshokuno le le lolameng go santse gape go tlaa nna bokete thata go ka thala tekanyetsokabo ya kgwebo e e lolameng .
Go oketsa dipoelo tseno tsa " kabelo ya palo ya batho " , naga e tlhoka kotlo le tllhokomelo ya boitekanelo e e botoka , dieelo tse di tokafaditsweng tsa thuto , phitlhelelo e e oketsegileng go thuto e kgolwane le ya tlaleletso , go tsena ga bonolo go mmaraka wa bodiri mmogo le metsamao e megolwane ya bodiri ( bokgoni jwa go tsamaela koo go nang le ditiro ) .
Go tlaela senke go supiwa mo matlhareng a semela sa mmidi mo go bonalwang dikgaolo tsa bosetlha tse di simololang mo matlhare a kopanang le kutu mme di tswelela mo mathokong a tshika ya bogare ka merato , ntlhana le tshika ya bogare di sala di le tala .
Fa e sa dirwe ka potlako e ka oketsa ditshenyegelo .
Gore go netefadiwe gore go na le kamano e e siameng magareng ga mmu le peo ( e le go netefatsa gore peo e tlaa monyela bongola le go mela ) , go ka nne ga tlhokega go dirisa kgatelelo ya mofuta mongwe go tiisa mmu .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go rhboardman@gmail.com .
9 Phukwi Letsatsi la Kopano ya Aforika
Tiragalo jaaka komelelo ka tshimologo ya setlha e e mo thibelang go dira mo masimong go jwala peo e ka mo gatelela go jwala mofuta o mongwe wa dimela tse di melang ka bonako .
Nte re boele morago go tlhotlhwa e ke e duetseng kwa lebenkeleng maloba - e ne e le R5 ka kilogerama .
Ditikwatikwe tse supa tse dišwa di tla tlhongwa mo metsesetoropong e mengwe go ralala porofense .
Ka ntlha ya mabaka a le mantsi , segolo a bokoloniale , merafe e le mentsi ya Afrikan e ne ya latlhegelwa ke botlhokwa jwa boAfrikan jwa bona - e bong boitshupo jwa bona .
Se se latelang ke sekao sa ditekanyetso tse di ka bonalang mo kgaolong e e kgethegileng :
Mo dingwageng tse di fetileng , Grain SA e ne e ntse e itumetse go kgona go nna le Lenaneo la go Tlhabolola Balemirui le le duelwang ke Terasete ya Mmidi , Terasete ya Ditlhaka tsa Mariga , Terasete ya Tlhabololo ya Ditlhaka tsa Mafura le Diporoteine , Terasete ya Mabele , ARC le AgriSETA .
Mo Tlhaoleleng , bobedi jo bo itsegeng ka go tlhama phenyo le katiso e ne e le H.F.
Ponagalo ya tekanelo ya bong ga e kganele go tsayakarolo ga monna , ka mo letlhakoreng le lengwe , e letla tiro e e botoka le e e lekanetseng mo gare ga banna le basadi , eo morago e tla isang kwa ditlamoragong tsa tshomarelo tse di tokafetseng .
14.1.3 modulasetulo o tla bitsa kopano e e kgethegileng ya go bulwa ga Kgotlakgolo mme Kgosi e tla ema Kgotlakgolo ka lefoko ka go boeletsa dintlha tsa ka fa Balaodi ba Setheo o dirileng ka gone mo ngwageng wa ditšhelete o o fetileng le go tlhomela Morafe wa Segosi wa Bafokeng mekgele mo ngwageng o o latelang wa ditšhelete .
Le gale gantsi ke ntlha ya gore molemirui o gatelelwa go rekisa ka tlhotlhwa e a ka e bonang ka gore o tshwanetse go busetsa madi a a a adimileng ; maemo a a siameng ke fa molemirui a ka kgona go emela tlhotlhwa go oketsega gore a bone tlhotlhwa e a e batlang .
Puso e tshwanetse go dirisanammogo le ditheo tsa poraefete go tlhatlosa maemo a R&D , mme metswedi e lebiswe go mafaratlhatlha a dipatlisiso a a tlhokwang ke ikonomi ya segompieno .
Ditshwanelo tsa baagi le tsa polotiki - tsona ke dikgololosego tsa mongwe le mongwe jaaka tshwanelo ya seriti , ya tekatekano le ya ditokologo jaaka tokologo ya go bua , ya go nna leloko la mokgatlho , ya bodumedi le ya go nna le seabe le go tlhopha puso ya gago .
Fa go ntse go le botlhokwa gore khansele e amogele ditlhopha tsa kgatlhego tsa setšhaba ka ga dikomiti tsa diwoto , khansele e tshwanetse go tila go tlhatlhoba ditlhagiso tsa maina kgotsa ' go tlhophela fela ka letsogo ' ditlhopha tseo .
Lenaneo la 1 le soboka diabe tsotlhe tse di tlhokegang .
NAKO paka ( phetogo e tshwanetse ya bo e setse e dirilwe leng ? )
4.1.2 Go sa kgathalasege ntlha e e umakilweng fa godimo , dikaelo dingwe le ditshitshinyo ,
Go lebagana le dikgwetlho tse , puso ya bosetšhaba e tlaa romela baenjenere le baitseanape ba bangwe ba diporogerama tse di leng teng .
Fa o simolola kgotsa fa o setse o dirisa mekgwa ya go tshomarela fa o suga mmu , didiriswa tsa gago di tshwanetse go nna tse dibokete mme di bopilwe go jwala ka tshwanelo .
Tlhokomela go se fudise naga ya gago go feta mme e simolola go nna naga e e sa kgonweng go dirisiwa e bile e tlhoka nako e telele go leka go boela mo e ne e le teng .
14.9.5 Ga go kitla go amogelwa tshitshinyo epe malebana le Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ntle le fa e le tshitshinyo ka ga go nepagala ga ntlha nngwe mo go tsone .
BOTSAMAISI JWA TSA DITšHELETE
1 . Maikaelelo a kopano
Sekao , fa korong e setse e sidilwe e tshwanetse go besiwa pele e rekisediwa badirisi ; fa sejalo e le bali , e e tlaa dirisediwang go titiela bojalwa , se tshwanetse go dirwa momela mme e bo e le gona se titielwang .
Tiragalo ya tshenyo ke tiro ya sebopego ya go tsenya jini ya Bt mo matherialeng wa lotso wa semela sa mmidi .
o se ke wa atlhola , wa nyatsa ka go dira modumo fela o sa bue dintlha .
Lo ka dirisanela go iponela mosola lotlhe , fela mongwe a le esi ga a kitla a le kgoreletsa .
Go tlhagisa ditshwantsho gape di bo di kgona go bonwa mo tsebemh nngwe le nngwe ya A4
( 2 ) Mo go molawana ono , mefuta ya phaposo e ka go ya ka maemo a le mabedi , mme-
Seterata
Thakadu e tshwanetse tiro ya yona ya go epolola , go epa le go kometsa ditshoswane le dintlhwa ka bontsintsi .
Ke botelele ba nako ya go mela kgotsa nako ya go gola ( mokgwa wa go gola wa go- lekalekana kgotsa wa go-se-lekalekane ) , magareng a palo ya matsatsi go simolola go thunya dithunya , magareng a palo ya matsatsi go gola , bolele ba dimela , bogodimo ba diphotlwa , kgono ya go ema , kgono ya go se sugakanngwe , magare a palo ya peo e e fitlhelwang mo kilong ya peo le palo ya dimela e e rileng .
Potso e kgolo ka ga poelano mo go Mphahlele le ba bantsi ba bangwe e ne e le : Go boelanwe jang , ka melao ya ga mang ?
Mekgwatiriso ya temothuo e e siameng le botsweletsopele jwa sethekenoloji di okeditse thobo moo e bileng e fetile tlhokego .
Thulaganyo ya dikomiti e naya dikgaolo tsotlhe tsa bodirelo kgono ya go amogela kitso le tlhaloso ka ntlha ya tiriso ya boitlhokomelo .
7.2 Sethifikeiti seo se tla rebolwang go ya ka 7.1 se tla -
Fa o dirisa metsitsi ya dinotshe e o e hirang go botlhokwa go e baya bogaufi bo bo kgogegang le dijwalwa .
Re ne ra kwala tumelano le Lefapha gore seabe le maikarabelo a monnaleseabe mongwe le mongwe a tlhaloganyege .
Mme ka ntlha ya se se diragetseng kwa tshimologong ka VHS le Betamax , DSL e kete e tshwere maikuttlo kgotsa ditsholofelo ka jalo bontsi jwa ditiragatso tse di kwadilweng le dirala tse di tlhamilweng di tlhametswe go direla DSL le ATM e leng gore thekenoloji e e fa godimo ga e ise e tloge .
Fa Molaotlhomo o o tlhabololang molaotheo o sa ame diporofense ka tlhamalalo molaotheo o tlhoka NCOP go ngangisana ka Molaotlhomo ( kwa ntle le go bouta ) pele o ka fetela kwa NA go boutelwa .
e kwadisa kgwebo kwa CIPRO e thusa kago bonwa ga ditirelo tsa ditšhelete le tse e seng tsa ditšhelete
Mokgwa o o letlelela maloko a diphotefolio mo diwotong tsotlhe ( a a rweleng maikarabelo a photefolio e e tshwanang ) go kopana le mafapha a a maleba a mmasepala le dikomiti tsa diphotefolio go sekaseka merero e e amanang le photefolio ya ona .
O ka bona le ditiragalo tse di seng tlwaelo tsa badiri ba gago .
Tshwetso ya tlhatlhobo
LE GO BONWA MOLATO LE DIKATLHOLO DINGWE
Ke ithutile dife ?
Ke simolotse ka go jwala diheketara tse di seng ntsi tsa mmidi mme ka simolola go oketsa bokana bo jaaka kitso ya me e tswelela go oketsega morago ga nako .
Porojeke e tshwanetse ya tsalwa ke se batho ba se buang e seng go ba akanyetsa gore ba tlhoka eng .
Rre Clayton Basson wa kgaolo ya Husqvarna kwa Winterton o dirisitse letsatsi go supetsa Mme Mdluli gore a e dirise jang mme gape le go tlhokomela TR 430 Rotavator jang .
Fa e le gore o ile wa ( a ) sunyetsa kgotsa wa hema dilo , kgotsa ( b ) o dirisitse cannabis ( matekwane , marijuana , pot , grass , hashish , weed ) kgotsa ( c ) o dirisitse diokobatsi tse di jaaka heroin , mandrax , cocaine , hallucinogens , amphetamines , tik and anabolic steroids , mo dikgweding di le 12 tse di fetileng ...
Dikolo di ne di laowa ke dikereke mme dimišenare di ne di leka go ' phepafatsa ' Maaforikanere gore ba tlogele ditumelo tsa bona tsa setso .
tlhaloganya se khansele e dumalaneng ka ga sona
1 / 3 Kgolaganyo
Go tla thusa gape Dikomiti tsa Diwoto go diragatsa maikarabelo a tsona jaaka e le kgolaganyo magareng ga baagi le khansele le mokhanselara wa bona wa woto fa e le gore ba na le letlhomeso la botsayakarolo .
Ga se dikotla tsotlhe tse di mo motshetelong tse di siametseng go monyelwa ke semela .
O sa batla go kgona eng ?
Jalo , ka ntlha ya go kgona go tswelela mo indasetering ya bolemirui , re tshwanetse go nna re oketsa kitso ya rona go tsamaelana le mekgwa le dithekeniki tse dintshwa .
Kitso ya tsa madi , fa di le teng ka nako , di thusa thata go tlhoma maano a go tswelela pele ( di bitswa ditekanyetso tse di supang kitso ya tsa madi kwa pele ) le go tsaya tshwetso .
Jaaka go bonala , go tlhokega togamaano e e feletseng nngwe .
Foramo e tlhomilwe go :
Gakolola batsayakarolo ka gore melao ya ditirelo e sedimosa ka gore go ka solofelwa ditirelo dife .
Wena jaaka motlamedi o ka baya mabaka mo tshutisong eo go batho ba bangwe , fela , o tshwanetse go netefatsa gore se se tlhalositswe mo tumalanong ya tshutiso ya didirisiwa , le go tlhokomela gore tshutiso ya didirisiwa go motho yo mongwe go tshwanelwa go bona tumelelo e e kwadilweng go tswa go Tona .
Nnete ke gore fa dipula tsa ntlha di goroga mme banka ya gago kgotsa ba ba go adimang madi ba dumetse kadimo ya go uma , o nna molemirui wa go jwala mmidi yo a itseng selo se le sengwe fela sa go uma mmidi !
Mo tlhabololong e e tletseng ya bahumanegi ditsereganyo di tshwanetse tsa :
Se ke motsamao wa bongola jwa mmu mo gare ga dikarolwana tsa mmu , go ya boalogodimong jwa mmu koo bo tlaa mowafadiwang go tsena mo loaping .
Fa o batla go nna montshakuno yo o siameng , o tshwanetse go loga leano .
Re na le dipaka tse pedi tsa go jwala , ke selemo le mariga .
Ditlhaka di tsena mo nakong ya go gola ka bonako fa di ntse di tlatsa pidi .
Mong wa naga ya mofuta o o na le kano ya bomong go supa gore naga e ke ya gagwe .
Molatedi yo o swabileng , Mphahlele o tlhagisa Mugabe e le : " molwela-kgololesego yo o gogetseng Zimbabwe kwa boipusong kgatlhanong le bokoloniale ba maBorithane le batlhoka-boikanyego jaaka Ian Smith ; monna yo o neng a itse go kgalema basweu ba kwa Rhodesia mme a bo a santse a kgona go rarabolola mathata ka tsela e e nang le tlhaloganyo . "
Mphahlele jaaka motho yo o ikemetseng e bile a na le boitlhamedi o ne a kgona go gokaganya sekolosegolo sa selegae le ditlhokego tsa maitsholo tse di tlhokegang mo dithibololong tsa saense tsa sešweng .
Dithata tsa kgogolego tse tharo tse di matlhagatlhaga ke metsi , phefo le segagane .
Kgaratlho kgatlhanong le tlhaolele mo ntlheng e ne e le ka ga go aga setšhaba sa temokerasi se se sa tlhaoleng go ya ka mmala le bong , seo mo go sona batho botlhe ba nang le ditshwanelo tse di lekanang .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dekerii ka Bolaodi ba Tikologo .
Metswedi : Grain SA , Safex , Statistics SA ( go tswa Sagis webpage ) .
Jaaka ditiro tse dingwe tsotlhe tsa go laola , tse re setseng re di tlhalositse , bolaodi ba madi bo tloka go tlhokomelwa sentle ka go loga maano , go rulaganya , go dirisa le go laola .
( 2 ) Lefapha la Ditirelo tsa Selegae , le tshwanetse go begela gape magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , ngwana le motsadi wa gagwe , mogolo yo o tshwanetseng kgotsa motlhokomedi wa ngwana wa semolao , ka mokgwa o o beilweng ke leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsamaiso ya bosiamisi , mmogo le leloko la Kabinete le le nang le maikarabelo a tsa kwa lefapheng la ditirelo tsa selegae , gore dingwaga di kwadisitswe .
Tse di nang mogodu o le mongwe di sa busetse dijo go di otla jaaka dikolobe le dikgogo , le gale , di tlhoka gore poroteine e fetolwe pele di kgona go e ja .
Dinonofo tse di tokafetseng mo dintlheng le tshekatsheko ya bong .
Kumo ya gago e ne e le kana kang fa o simolola ?
Go bonala sentle gore nosetso ya temothuo e batla halofo ya ditlamelwana tsa metsi tse di gona .
Mmepe o o Bontshang Melelwane ya Mmasepala wa Selegae wa Rustenburg
Ngaka Nokuzola , mo bukeng ya gagwe , African Spiritual Journey : Rites of Passage among the Xhosa speaking of South Africa , o tlhaloganya gore tlhaeletsano magareng ga ba ba tshelang le lefatshe la badimo ke tiragalo e e abelanwang , le gore go tlhaela ga tlhaeletsano , go tswa mefameng yotlhe , go a tlhobaetsa ka gale .
Go oketsa tiragatso ya baagi le go fokotsa go ikaega ka dilo dingwe .
John o belegetswe mo polaseng ya Vaalbank mo sedikeng sa Senekal .
Bobedi Washington le Ntsanwisi ba rotloetsa batho go tlhabolola ditikologo tseo ba leng mo go tsona ka go tlhola ditiro go thibela dikhudugo tseo ka gale di tlisang go thubega ga malapa le mathata a mangwe .
Tlhabololo ya ikonomi
Le tshwetso ya go rebola tumalano e fela jalo .
5 E thusa go tlhola boswa ba tlhotlhololo ( apartheid )
Mmidi ke sejalo se se motlhofo go se ntsha e bile bontsi jwa tiro bo ka dirwa ka diatla ( fa tirisometšhine e se yo ) .
Dikatlenegiso mo teng ga Tebosešwa ya Tsamaiso ya Tshiamiso ya Bosenyi ya Aforikaborwa di tla tsaya lobaka go itebaganya le makoa a ga jaana a tsamaiso .
Go botlhale go rulaganya lenaneo la tlamelo mo bukeng fa dilo di baakangwa kgotsa fa di ntshwafatswa , nako e tiro e dirilweng , maina a tse di dirisitsweng tota le tlhotlhwa ya tse di dirisitsweng .
La bofelo jaaka batsamaisi ba polase re tshwanetse go gakologelwa gape gore e sa ntse e le maikarabelo a rona go akanya ka tshomarelo ya tikologo , fa re ntse re tsamaisa dikgwebo tsa rona ka go diragatsa mekgwatiriso ya temothuo e e siameng .
O thumanegile that
basadi batla tsaya karolo mo diporojekeng tsa tekanyetso ya ketsetsego
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go gavmat@gmail.com .
Nna . . . . . ke ikana gore ke tlaa tsholetsa tseokarolo e e matlhagatlhaga ya baagi botlhe mo togamaanong ya woto , le mo tsenyotirisong e e latelang ;
Ka go dirisa setshwantso se se mo tsebeng ya 35 ya dintlha tsa khoso , ( dirisa PowerPoint fa e le teng , kgotsa dirisa dintlha tsa khoso go dira setshwantsho sa mo tšhateng Kgato nngwe le nngwe ka nako , o tlhalose gore diKgato tsa CBP di golagana le IDP .
" Ee , e ne e kgatlhisa le ya boleng jo bogolo .
Photo 2 - 4 : Mmidi o foloswa fa tshilong .
Lefapha la Metsi le Kgeleloleswe le rebotse R1 , 9 dibilione go samagana le dikgwetlho tsa mafaratlhatlha a metsi le kgweleloleswe mo porofenseng .
Kgatelelo ya go tlhokomela ditiragalo tsa letsatsi le letsatsi mo polaseng ga e sa le teng .
Fa magiseterata yo o reetsang tsheko ya dipatlisiso , a ka lemoga ka nako ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko gore-
Go ya ka thulaganyo ya tiriso motho o ka kopanya le togamaano le thulaganyo jaaka go bontshiwa mo Lenaneong 1 .
Ntlha ya didiriswa
Fa teketekanyo e e siameng gare ga dijwalwa e dirisiwa mo tefosanong ya dijwalwa go tswelela dingwaga tse dintsi , mathata ka kganelo ya mofero a a seng a mantsi a ka fitlhelwa mo lefatsheng le lengwe le le lengwe .
Mo tiisetsong e ya Afrikan , Mphahlele o ikuela mo go rona gore re akanye re bo re sekaseke dilo ka go bona mabaka , go seng jalo re mo matshosetsing a go tsiediwa ka dipina tsa kagiso le tshwaragano .
Go tswelela go dira kgatelopele mo go tlhatloseng matseno le maemo a go tshela , ntshodikuno le yona e tshwanetse go oketsega .
Mathata a a sirelediwang mo nosetsong a akaretsa : sefako , molelo , thoro , serame , pula e ntsintsi , kgogolego ka metsi , segagane , botsididi , phefo , ditsuatsue le tatlhegelo efe kana efe ka ntlha ya maemo a bosa a a bosula , malwetse a dimela a a sa laolesegeng , disenyi le ditshenekegi le diphologolo tse di tlhaga .
Nosetso
Morekisi wa motsoko
1.7 Komiti ya Photefolio ya Boswa le Hisitori
DITUEDISO TSE DI TSHWANETSENG GO DUELWA
Khoso ya borakonteraka
Rekisa peo , monontsha , dikarolo tsa metšhine , leokwane le dioli , diterekere le didiriso ;
O lemogile fa thuto e tshwanetse ya tlhokomela mabaka a a maleba ao le a nnete jaaka botshelo jwa lelapa le maitsholo a badirisi . .
Kgono ya thulaganyo ya kgwebo ga e bonagale fela ka ntlha ya moeteledipele e le ene fela mme tota ka ntlha ya kgono ya gagwe go nna moeteledipele .
digase kgotsa nwelelelo ya bongola ka nako ya merwalela e e tlang .
Tsepamisomogopolo mo Setlhophathutanong sa Khanyayo
Latela ditsamaiso tse go tlamela setlhatswamowa sa bata ya oli :
Ba ne ba tlhola ba bogetse diterekere di lema masimo ka fa Lesotho mme a aga a ipotsa gore go ka utlwala jang go e kgweetsa .
Baya diboto ka fa tlase ga botlase go thibela go kgoma lefatshe le go rusa .
Go gasa kalaka go sala go le botlhokwa
Kapabotlhaba
( i ) ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , taelo ga e a tshwanela go feta lobaka lwa dikgwedi di le 24 , fa go na le nako e e beilweng ;
Mo makgetlong a le mantsi ga go na togamaano ya go rolela tiro ka iketlo mo mongweng .
Bologamaano e leng se o tshwanetseng go se dira , o se dira jang , o se dira leng .
Fa komiti ya lona e sa bone pegelo ya gangwe le gape ya go dira go tswa mo khanseleng ya lona , a meyara a itse gore Komiti ya lona ya Woto e solofela go dira go go botoka go tswa mo pusoselegaeng ya temokerasi .
7.9 go baakanya lenaotiro la ngwaga le ngwaga la Kgotlakgolo ;
Tsaya dikarabo tsa ditlhopha mo tsenelong ya botlhe
Leano leno le bonelapele Aforikaborwa eo mo yona mongwe le mongwe a ikutlwang a gololosegile fela a tlameletswe mo go bangwe ; moo mongwe le mongwe a atlarelang bokgoni ba gagwe ka botlalo , naga e mo go yona tšhono e sa tlhomamisweng ke tsalo , fela ke bokgoni , thuto le go dira ka natla .
Ka tshwanelo Dikomiti tsa Woto di tlhoka go itse tse di latelang :
Foramo e kopana gabedi ka kgwedi mme e tshwanetse ya bopiwa ke dikemedi tsa dikomiti tsa diwoto , Makhanselara le bathati ba setegeniki .
Go se duele tuelotlase , mo go leng molato wa tshenyo , go tlisetsa tlhakanyo ya badiri le go sekisiwa ;
Bokana ba kumo ya rona ya boboa le yona e ne e re makatsa .
Gape ga ke na didiriswa tsa me tsa go dirisiwa jaaka terekere , megoma le didirswa tse dingwe .
Go palelwa ga bommasepala go laola mafatshe a merafe le gona go tlhageletse mo lenaneong la gagwe gammogo le mathata a go bona dikadimo tsa ntshokuno .
tekanyetsokabo ya bong e ka salwa morago
Go ipeelana le kgaolo e o dirisang bolemirui mo go yone , mme ka bophara go ka lokelwa peo e e ka nnang palo ya 35 000 - 40 0000 ka heketara .
Mekgatlho-kgwebo ke eng ?
4.14 Kopano e e buseditswe morago ka ntlha ya go sa nne le palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe
Mo lobakeng lwa Kgato ya ntlha ya Tsamaiso ya CBP , setlhopha se kgobokanya le go sekaseka tshedimosetso mmogo le kitso e e leng teng mo baaging ka motseletsele wa dipuisano le ka tiriso ya didiriswa tse di farologaneng tsa CBP .
Pharologanyo ya felo
Ke maano afe a re tla a tsenyang mo tirisong go fitlhelela maikaelelo a rona ?
Setšhaba se na le tshwanelo ya go tsaya karolo mo tsamaisong le ditiro tsa Palamente ka go :
Kgwebo e e tshelang tota e tsamaisiwa ke mong wa yona
Mo kgaolong ya 2 re tla sekaseka dikgato tsa go mela tsa semela sa mmidi fa tlhaka e simolola go tsena mo piding .
Go nna le motataisi go botswerere thata - fela motho yoo ga se mongwe le mongwe fela !
Malwetse a ke dikao fela tsa malwetse a mantsi a a ka tlholwang .
6.1.2 Dikgosana tsotlhe tse di amogetsweng kgotsa Dikgosana tsa nama o sa tshwere jaaka go tlhalosiwa mo Melaong e e tshwanetseng go ikobelwaas ya Lekgotla la Dikgosana la Morafe wa Segosi wa Bafokeng ;
Go fetola , motho yo a tseneng dithutiso e bile a na le metswedi yotlhe e a e tlhokang a ka felela a se na go kgona ( tsaya nako e telele go gama ) fa a gama dikgomo fa ene a sa rate go dira ditiro tsa go rua dikgomo .
Ela tlhoko : dittiro tsa kgolaganyo tsa IDP tsa 6 le sediriswa di tshwanetse tsa dirisiwa mo ngwageng wa 3 wa CBP di golagantswe le IDP mo Karolong ya 7 ya kaedi e .
Dimela tsa matlharesesane di na le ditshikatlhare tse di bapileng fa e le gore tsa matlharephaphathi ditshikatlhare tsa ona di tlharaletse .
Tshwabo e ka fokotsa thobopeo go bonala , bogolosegolo ka ntlha ya boima jo bo kwa tlase .
go tshegetsa baagi go tlhagisa dithulaganyo tsa bona tsa woto , go ba thusa ka matlole a a tsamaisiwang ke baagi go tsenyatirisong dithulaganyo tse
Tsa bonnelaruri
Badiri ba ba amegang
Tlhatlhobo ya sešweng ya dimmotlolo tsa thulaganyo e e totileng baagi ( CBP ) , le ka moo dimmotlolo tse di nang le seabe mo mokgweng wa IDP , e supa gore go na le botlhokwa jwa kgolagano e e tseneletseng le ditiro tsa setegeniki tsa mmasepala jaaka thulaganyo .
Fa kantorokgolo ya mothapi e le kwa ntle ga Aforikaborwa , Molao wa Matlole a Phenšene ga o nne maleba .
Ga go a siama go gasa ka nako ya letsatsi le le bollo .
14 MEKGWA-TSAMAISO YA KOKOANO YA DIKGATO-KGALEMO
Mmasepala gaa ne tetla ya go dira jalo mme fa go le jalo ba kope gore ba e go neele .
Go Tlamela Bagodi ka Matlo
Pontsho : Kamego ya bong mo diporojekeng tsa tlhabololo
Ka yona nako eo , kereke le sekolo sa bokoloniale tsa tsaya thuto ya ngwana wa Montsho .
Diboko tsa dibokwana di ka laolwa ka thuthatshelo ka ditiragalo tsa mefu e e bolayang diboko e e farologaneng le tsenelelo ya nngadule e e sa bolaeng dimela .
Sekaseka botlhokwa ba go dirisa bene go ya gongwe mme o laole maeto ka bene ya gago , gape sekaseka botlhokwa ba go dirisa mogala mme leka mekgwa e mengwe ya go buisana .
LEKANYEGA ( a ditshupo di lekanya tshedimosetso e e mosola ? )
Thaseke 2 Akanya ka letsatsi le le kgethegileng mo matshelong a mosadi le monna go tswa kwa setlhopheng sa loago se o se tlhophileng .
Tshekatsheko ya ntlha e e tlhagisitsweng e e bonesa nngwe ya dithulaganyo tsa maphata a ditirelo a kgwebo tse di neng di patile thulaganyo ya di IDP tsa Mmasepala wa sedika sa Nkangala .
Supa metšhene e e leng botlhokwa , ke gore , eo e e dirisiwang thatathata ;
Go na le mefuta e mentsi e e farologaneng ya dipotefolio tsa Sekema sa Peeletsommogo e e leng teng .
Karolo ya 29 ( b ) ya Molao wa Dithulaganyo e bolela gore :
Tlhalosa kopano ya bobedi ya baagi e ka tshwarwa leng .
Boikarabelo bo tsamaelana le boleng le bokana ba tlhaka e o ikanelang yona
Mo ketekong ya botshelo jwa ga Sobukwe , Mphahlele o ne a hutsafatswa ke go phimolwa ga monna yo mo hisetoring , o ne bogolosegolo , a ngongorega ka ga segopotso sa dithuntsano tsa kwa Shaperville tsa 1960 fa monna yo o neng a bolotsa letsholo leo a ne a latlhetswe mo dikgamelong tsa matlakala a hisetori .
PMS e tshwanetse e nne e e kgethegileng mo mabakeng a mmasepala .
Go botlhokwa thata go dirisa bokana bo bo supiwang go kgona go bolaya mefero sentle .
Tse di molemo ke gore o ka reka ntlo e e arabelang ditlhokego tsa gago botoka kgotsa o ka simolola kgwebo .
Mokopi o neela kopo ya patlisiso ka ditshedi , mme fa e le teng kopo ya thomelontle kwa DEA le BSA le / kgotsa MTA
Nna le botho ; dirisa batho ka go ba tlotla le go ba tlhokomela .
4.13.3 Tlhaloso e e dirwang ka molomo ya go sa nne gone mo kopanong , e e dirwang mo boemong jwa leloko , e tshwanetse go salwa morago ke lekwalo le le tlhalosang seo mo malatsing a le 7l .
Bontsi jwa baagi ( bontsi e le bantsho ) ba ne ba latlhegelwa ke ditiro , mme ba ne ba sena lefatshe .
Bantshakuno ba ba tsenetseng Khonkerese ya Grain SA - 3 - 4 Mopitlwe 2010
Kgwebo ke eng ?
15.2 Lobaka lwa Tiro ya Kgotlakgolo Komiti ya Bookamedi
Go tlhoma mekgwa ya go suga mmu go tshomarela naga mo dithulaganyong tsa go uma ditlhaka tsa selemo mo dikgaolong tsa dipula tsa selemo ;
Ke thulaganyo e e anameng mo karolong e e neelanang ka letlhomeso lotlhe la tlhabololo .
25 Seetebosigo 2015
Ke mang motho yo go golaganwang le ene ( mo Aforikaborwa ) yo re ka yang kwa go ene fa re ka nna le dipotso tse dingwe ?
Gantsi thata thuto e bonwa jaaka maitemogelo a a kgapetsweng thoko , e le tiro , mme baša gantsi ga ba itumelele lephata le le tletseng la tlhabololo ya yona .
Baakanya didiriswa tsotlhe
Pele go tlhomiwa leano la tatelano go botlhokwa go dumelana kwa tshimologong gore boikaelelo ba ba lelapa ke go sutisa kgwebo ya polase ka mokgwa o o rileng go losika le le latelang .
Bomogote bo tshwanetse go nna 18°C le kwa godimo .
Tirego ya tlhabololo e e agelela mo dithateng le dithotong tse batho ba ka di fitlhelelang .
Ke ka ga go kokoanya tshoboko ya tshedimosetso go tswa mo IDP go tshegetsa ditiro tsa CBP .
Se tlatse thulaganyo go photla .
6.2 Kelo ya dikarolotuelo tsa kgwedi e tlhomamiswa ka tsela eo e leng gore lounu e tla bo e duetswe ka botlalo mo pakeng ya lounu mme Moadimi o tla itsise Moadiwa fa go ka nna le phetogo epe e e amanang le kelo ya karolotuelo ya kgwedi le kgwedi .
Go nna le balekane ba ba farologaneng ba bantsi ba thobalano ba ka oketsa ditšhono tsa go tsenwa ke HIV .
Morago o ne a ya go nna kwa Amerika mme le fa gontse jalo Aforika e ne e tla tswelela go nna " pina ya dikwalo " tsa gagwe ( jaaka a ne a e tlhalosa ) .
Fa tlhotlhwa ya kuno e oketsega , kgwebo e nna le poelo e ntsi , mme barekisi le bona ba rekisa go le gogolo .
Mo kgannyaneng e e mo tsebeng ya 5 go ya 8 re tlhalositse katisegelo ya mmu le gore e diragala jang .
Go bayaleitlho mo kgatelopeleng ya tsenyotirisong
Dikgaolo tse dingwe di amogetse pula go feta bokana bo bo tlwaetsweng mme balemirui ba bangwe ba ka bona thobo e e siameng fa pula e ka na gape ka kgwedi ya Mopitlwe 2015 mo go tlaa kgonisa disoya go kgona go naya thobo e e ka nnang pila tota jaaka go ne go gopotswe ka tshimologo ya setlha .
Kgogolego ya mmu ka phefo ke bothata tota mo dikgaolong mo phefo e fokang thata - mo go tlhalosang gotlhe ga Afrikaborwa , mme go oketsega go feta mo mabaleng a magolo kwa dikgaolong tsa Foreisetata le Bokonebophirima .
Go tlhola go le kgatelelo ya nako go kgona go lokela peo mo mmung pele ga Keresemose le nako ya boikhutso , tota ka ngwaga fa dipula di goroga morago ga nako .
A re lebeleleng mathata a a fitlhewang gantsi ka ntlha ya go nna mong le go dirisa kgaolo ya naga e e ka diriswang go lengwa le go dirisa bolemirui e le kgwebo .
Botsa dipotso go tlhaloganya kaelo le go tsosolosa kakanyo .
ba tshwanetse ba nne le seabe mo mabakeng a a tshwanang le lenaneo le le Lotaneng la Tlhabololo , mo tsamaisong ya tiragatso ya ditiro tsa mmasepala , mo tekanyetsokabong ya ngwaga , mo diporojekeng tsa khansele le ditiro tse dingwe tse dikgolo le porogerama ka gonne tsotlhe tse di na le seabe mo baaging ba selegae ;
Dikhosokatiso tsotlhe di tshwaela mo maatlafatsong ya montshakuno mme o tshwanetse go tsenela dikhoso , mme a bo a thusiwe go diragatsa dithuto tse a di ithutileng mo polaseng ya gagwe .
Ga go tlhokege go dira kopo ya semmuso ya go newa direkoto tse di rileng fa direkoto tseo di setse di senotswe ka go ithaopa e bile di kgona go bonwa kwantle ga tikatiko .
Tiro e , e a e kayang e le tlholego ya ponelopele ya setso sa Afrikan , e bua ka ga go ntšhwafatsa boAfrikan jwa setšhaba sa rona .
Magatwe a a ka ga petelelo / melato ya thobalano :
1 / 6 Tshekatsheko ya tsa loago le ikonomi
Molao wa Mekgwatsamaiso ya Mmasepala wa 2000 o tlhalosa ditsamaiso tsa ka fa gare ga mmasepala tse di ba kgontshang go dira gore ba tle ba nne le kgatelopele mo go tsa matshelo a setšhaba le tlhabololo ya ikonomi le go netefatsa gore batho botlhe ba bona ditirelo tse di tshwanang mme di le tlhwatlhwa tlase .
DIKGETSE TSE DINTSI TSE DI TLHAGISITSWENG
Ditlhopha tsa boithutiso di simolotswe kwa :
Merero e e amanang le tlhagiso le tiro ya dikomiti tsa diwoto
Ka 1982 , fa Mphahlele a ne a lemoga se bontsi bo ne bo akanya thata ka ga thuto e e neng e tshwanetse batho ba bantsho ka gonne ' Bantu education ' e ne e gannwe ke batho .
Kgono e e tsweleletseng e setse e bonwe ka tlhabololo ya mefuta e e kgonang rusu ya dikutu , e setlha le ya matlhare .
Sonobolomo
Tiro 6 Neela ditlhokego go ya ka ditlapele mo baaging ba gago mme le buisane ka ditsela tsa go netefatsa gore le ka ba akaretsa jang mo IDP .
Modulasetulo wa Lekgotla la Dikgosana o tla gakololana le Kgosi le go e baya e le mo leseding ka ga ditshwetso tsotlhe tsa Lekgotla la Dikgosana .
4.5.2.3 Ke kae mo " tatelanong " ya dipholisi mo pholisi eno e tsenang gone , ke gore , e dirisana jang le
Lenaneo la 1 : Kumo ya kanola
Mokgatlho
Ga go na sepe mo Molaong ono se se thibelang ngwana go nna le moemedi wa semolao kwa dipatlisisong tse di dirwang pele ga tsheko .
( ii ) dira gore taelo e itsisiwe ba ba tshwanetseng , ka mokgwa o o tshwanetseng ;
go tlhoma dithulaganyo tse di itlhaotseng tsa go bona gore bana ba ba jalo ba ya kwa kgotlatshekelo le go ba golola kgotsa go ba tlhatlhela le go ba baya mo lefelong le le rileng ;
Go gokaganya ditiro tsa dikomiti
Lokwalopuso lwa mabudusatsela le le ka ga Pusoselegae , 1998 le atologela mo ponelopeleng ya Batho Pele .
Go botlhokwa thata gore motsamaisi le baeteledipele ba ba botlhokwa ba nne le lebaka la pitso mo tlhaloganyong .
Le fa go na le dikatlego mabapi le go tlhomiwa ga ditheo tsa dikomiti tsa diwoto , patlisiso e supa fa dikomiti tsa diwoto di tlhoka tshegetso :
Tlhakole ke kgwedi ya botlhokwa go Palamente le Maaforikaborwa otlhe .
Na le sesupetsotsela se o se tlhabolotseng se se supang dintlha tse o di tlhokang le tse o ratang go di bona ;
Kopo ya go bona rekoto e dirwa ka go tlatsa foromo ya kopo .
Thekisetsosetšhaba le Kgwebo ya Dikoloi le Ditirelo tsa go di Baakanya
( e ) go sa diriseng sentle maemo a tshiamelo ya go nna le dithata kgotsa tlhotlheletso , go akaretsa le taolo ya botsadi , ya go nna tlhogo ya lelapa , ya setso kgotsa ya bothapi go tlhotlheletsa boitshwaro kgotsa diphelelo tsa ditlhopho dipe fela .
Itse seemo sa dikotla sa mmu wa gago
Dirisa tshireletso ya matlho le tse dingwe tsa go sireletsa jaaka go tlhokegwa .
Dipolase tse dingwe di ka nna tsa go jwalwa fela mme tse dingwe di ka nna tsa go tlhakanya ka dijwalwa go tsamaelana le diruiwa tse dinnye le tse ditona kgotsa go uma maungo le beine .
Thefosano
Katiso
Se tlhaeletswa bomang ?
Ditsereganyo di tshwanetse go rulagangwa kwa legatong la setlhopha go fedisa kgobelelo le pono ya dilo / maemo ka letlhakore le le lengwe , le go supa dikgoreletsi tse di ka fitlhelwang mo ditsong tse di leng teng , dipholisi , ditsamaiso le mekgwa .
Ka o le mothapi o tshwanetse go rulaganya tse di tlhalositsweng fa godimo mo tikologong ya melao ya bodiredi le tsa dikgaolo tsa botlhokwa tsa badiredi mo dipolaseng .
Morago ga go falola Kereiti ya 4 , Simon o ne a itshwaraganya le rragwe mo polaseng .
Molao wa #6 : Buisa .
Phetolo ya tsamaiso ya boitekanelo jwa botlhe e tshwanetse go tsepa :
Moitse wa dipolane ( motho yo o itseng dipolane ) , radipolane kgotsa moagi a ka go thusa go thala polane ya go aga .
Komiti e tlhoma mogopolo mo mafelong a a latelang :
Ga ntlha , nna le kitso ya melao le melawana ya molao wa ditiro e e ka dirisiwang mme e dirise ka go tsenelela .
Ke sediriswa segolo sa leano la togamaano le le kaelang le go laola ditogamaano tsotlhe , go lekanyetsakabo , tsamaiso le go tsaya-ditshwetso mo mmasepaleng .
Kgwetlho e kgolo ya bakgaoganyi ke go busetsa madi a ba a adimileng .
Fa seno se kabo se tsholwa kwa boteng jwa pelo , ga go na motho yo o neng a ka kgopisa kgotsa a bolaya yo mongwe bonolo fela .
FOROMO YA MAIKUELO A MO TENG GA SETHEO
Fa molemirui a swetsa go jwala ka bonako gore a kgone go roba fa setlha se simolola gore a amogele tlholthwa e e leng kwa godimo , go tla tlhokega gore a jwale ka kgwedi ya Lwetse , fela fa go na le metsi mo mmung a a lekaneng .
OPOT e na le ditsebe tsa tlaleletso di le nne tse di gatisiwang ka dipuo tsotlhe ( kwa ntle ga Sethosa ) ka Ferikgong , Moranang , Phukwi le Diphalane .
Kamogelo
Kgangkgolo ya ntlha , e akantswe ka kelotlhoko ke Mphahlele , mo kakanyong e e maatla e , ka esei e e neng e gotetsa ya 1976 , ke : Morwa yo o latlhegileng o boelang gae jang ka namana , ka botlhalefi , ka semowa le ka setso , a sena go fokelelwa kwa botennye ke setso sa boditšhaba ?
Ke nako ya go simolola go nagana dijwalwa tse o yang go di jwala - o ya go jwala eng mme o tlaa dirisa ditokelelo tse dife ?
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Go botlhokwa gore Dikomti tsa Diwoto di itse gore di ka bona kae tshedimosetso e ka gonne direiti tsa matlo go le gantsi ke ntlha e e tlhagisiwang ke baagi .
DIPATLISISO TSE DI DIRWANG PELE GA TSHEKO
E ka nna tsela e e ka tlisang kotsi .
tlhola maemo a a nang le tshegetso e e thusang batho go nnisega mme ba itebaganye le mabaka .
Go netefatsa gore ditherisano tsa go tlhagisa ditumalano tsa tshutiso ya didirisiwa le kabelano ya mesola di a lekana
Se se bontsha gore go bua fela ka ga tseokarolo ga go a lekana mme logato kgotsa boteng jwa tseokarolo bo botlhokwa .
IDP tiro 1 / 4 C : Tshekatsheko ya Setheo
Jane McPherson ( molemeng ) , o ne a itumeletse go etelwa a sa solofela ke Rre Mzabensi Zwane , Mokhuduthamaga wa Temothuo mo Foreisetata le Moh , Nandi Mayathula-Khoza , Mokhuduthamaga wa Temothuo kwa Gauteng , kwa Letsatsing la Thobo la NAMPO .
Thalotlhakore
Go ya ka kgopolo ya seAforikaborwa ga go na mmotlolo wa lephata la botlhe o o tlhomamisitsweng mme go tlaa nna le dipharologano magareng ga dimmotlolo tse di dirisiwang mo mafapheng a puso a a farologaneng .
Tsela nngwe ya go bona maitemogelo a mantsi ke go dirisa dipoloto tsa tekelelo go bontsha bantshakuno tsela e e tshwanetseng le ya segompieno eno ya go jala mmidi .
Ditlhangwa tsotlhe di akaretsa ditumelo tse e seng tsona tsa setšhaba se se rileng .
Mafapha a Pusoselegae le a puso ya Porofense ( cogta ) le balekane ba ona mo porofenseng
Thekenoloji e dira gore o kgone go fitlhelela go le gontsi
Tlhatswa terekere .
Lobaka lwa tiro lwa dikomiti tsa photefolio e tla nna lobaka lwa dingwaga di le tlhano ( 5 ) tse di tswelelang ka nako e le nngwe le lobaka lwa tiro lwa Kgotla ya Setso
Togamaano go tsenelela
Tshenyo ya Lotlhaka ka ntlha ya difalodi tse e tlaa bonala ka nako ya thobo , fela ka gore tshenyo e diragetse moragonyana mo pakakgolong , e tlaa nna le kamo e nnye mo thobong .
Ka go lepa le go reetsa , ditshupo tsa konalo e e tlwaelegileng di ka senoga .
Go fisa go fokotsa maemo a potasiamo .
Tsamaiso ya porojeke e dirisa sediriswa se se agang go kgontsha beng go nna le go tlhaloganya go go boteng ga tlhokego ya bona ya setlapele le go tlhaloganya ditlamorago tsa bothata joo .
Go matlafatsa mananeo a ditirelo tsa baša le go tlhagisa , mananeo a maša a baagi go neela baša katiso ya dinonofo tsa botshelo , tsa kgwebo le ditšhono tsa go tsaya karolo mo mananeong a tlhabololo ya baagi .
Mphahlele o ne a dumela gore kgaratlho ya setso le thuto di botlhokwa mo go fitlheleleng kgololesego ya nnete .
Tsamaiso
Phetogo
7.4 Leloko le le tlhagisang tshitshinyo ya semmuso le tla dira tshitshinyo eo ya semmuso / le tla buisa tshitshinyo eo ya semmuso mme le tla nna le tshwanelo ya go arabiwa ;
Tshupo ya selekanyo sa merero ? ) .
Ditlhwatlhwa tsa dišere di nna di fetoga ka dinako tsotlhe , ka jalo ga go ope yo o itseng gore di tla bo di ja bokae mo isagweng
Seesimane / Seburu
Kgonophudiso ( carrying capacity ) ke eng le gona ke tlhoka diheketara tse kae tsa lefatshe go rua kgomo e le nngwe ?
Morero : Boitemogo jwa Setšhaba
LEGATO 4 Go ipaakanyetsa go diragatsa
( 5 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , fa go le matshwanedi , a ka rata go utlwa maikutlo a ngwana mo sephiring , mabapi le go nna teng ga motho mongwe fa tshekatshekong .
E etleediwa ke Oil and Protein Seeds Development Trust .
Kgang e ga e a tshwanela go go thibela go jwala dijwalwa mo kgaolong e wena o ka e dirisang .
Ntshwafatso ya Kgaoganyo ya Naga go Tlhabolowa Bolemirui ( LRAD )
Seemo sa bongola jwa mmu se ka tlholwa pele tshugo e simologa ka go tsaya sekaommu go tswa botennye jwa 15 cm mo mmugodimong .
Setshwantsho sa 1 : Disonobolomo tse di supang kgono .
Fa Melawana e e sena go fetisiwa , go tla simololwa ka go tsenngwa tirisong ka dikgato kwa madutelong a a botlhokwa .
Taelo eno e ne ya fetolwa mo Molaong wa Tlhabololo ya Melao ya Lekgetho go simolola ka 1 Mopitlwe 2009 go letla gore madi a ditshiamelo a go rola tiro a solegele molemo motho :
Tshekatsheko e fopholetsa gore puso e ka dira madi a kana kang go kgona go a dirisa mo mererong ya botlhokwa jaaka boitekanelo , thuto , dithebolelo tsa loago , gareng ga tse dingwe .
Fa lebanta le sa kgaoge go relela go ka baka go onala ka fa ntle ga lebanta , dikarolo tse di šweleng le kgotelo e e feteletseng .
Nako e e tshitshintsweng ya ditiro tsa Kgaolo 4 ke : Diura di le 3 metsotso e le 30
4.5 Aterese ya Poso
Dimela tse di lwalang di a swaba kgotsa di digwa ke phefo fa e foka thata .
Ikgethelo ya thuto e nngwe e tswelela go nna botlhokwa fa ditheo tsa tlwaelo di sa fetogang mo go lekaneng go ka busetsa ditlhokego le mekgwa ya setšhaba se ba se direlang .
Athikele e e kwadilwe ke molemirui yo a rotseng tiro .
Go jetswe setshatekelelo sa mmidi mo polaseng ya gagwe mo dingwageng tse pedi tsedi latelanang .
Go itemogela phokotsego ya mmele
KGAOLO YA 1
Thuto e tshwanetse e nne maleba le tiragatso ya kitso mo maemong a selegae le go dirisana ga morutwana le setšhaba .
8.1 go boloka rejisetara ya maloko otlhe a lelapa la Kutle ya Dikutle ka fa tlase ga Kgotla ;
Mmasepala o tshwanetse go swetsa ka ditiragalo tse di ka kgonagalang tse ka fa tlase ga tsona maloko a dikomiti tsa diwoto di ka imololwang mo ditirong tsa ona .
Ka tsholofelo ya thobo e e kana kang le ka tlhotlhwa efe ?
Sediriswa sa IDP sa bo4 A : Pampiri ya tshedimosetso ya bohuma ya mmasepala ka bophara go ya ka setlhopha go tswa mo SWOT ya ditlhopha tsa baagi le tse dingwe , tsa bohuma / bong ( Tiragalo bo14 )
Go bona madi ka go rekisa tse ke di umang , le gone go ntlhotlheletsa go dira thata .
Tiragalo e , e diretse Mphahlele tšhono e ntle ya go bontsha bareetsi ba gagwe gore Wits e tsere tshwetso e e siameng .
Koketso tlhotlhwa
Go swabisa thata gore tlhopho ya segompieno e gatelela barekisi go rekisa phaletšhe e tshweutshweu e e boleta mme ka tiragalo e ya go sefa le go sila go raya gore bontsi ba lemedi le le leng mosola thata , le le bolokang tshipi e , le tlositswe .
Maswabi a matona e ne e le go tlogela ga lenaneo le puseletsomadi la mmuso .
Kano ya terasete e tshwanetse go tsamaelana le ditaelo tsa Molao wa Taolo ya Thoto ya Terasete wa 1988 .
Balemirui ba kwa Bokonebophirima ba tshwanetse go se swabe mme ba dire go ela setlha se senthswa - ka tsholofelo le tumelo .
Ke itshegetsa ka batho ba bangwe gore ba nthuse go ikakanya sentle
Leka go bona gore a go na le dijalo tse dingwe tse di ka jalwang mo kgaolong ya gaeno tse di ka fang letseno le le botoka .
Ke utlwa se ke se naganang ; ke nagana se ke se utlwang . "
Kgaolo e e mabapi le go aga naga e e nang le bokgoni le e tlhabologileng e neelana ka masupi a seo se tshwanetseng go dirwa .
Khalendara ya lekgetho e e rulagantswe go nna tshupanako go supetsa baduedi ba lekgetho go fela ga nako ya go duela dikgaolo tse dikgolo tsa lekgetho le le tshwanetseng go duelwa .
Bontsi ba balemi ba mmidi ba isa kumo ya bone go disilo kgotsa dikoroporasi tse di leng gaufi .
Go botlhokwa gape gore mong kgotsa molaodi wa bodirelo a itse gore disireletsaditsebe di tlhokegwa go fokotsa modumo mo bodirelong tlase ga didesibele tse di ka nnang 85db .
Katiso
Mo dintlheng tse dingwe , makhanselara , badiri ba mmasepala le makoko a sepolotiki a nnile le seabe se segolo mo go tlhomamiseng gore ke mang yo o emelwang mo dikomiting tsa diwoto .
Makhanselara a diwoto ba na le karolo ya botlhokwa go dirwa jaaka karolo ya Foramo ya Baemedi ba IDP kgotsa diforamo tse di tshwanang nayo .
Gantsi ke tsa madi a mantsi ( a a fetang R20 000 ) .
Gape di na le go farologana go ya ka dinaga .
KA NEPAGALO - go kaya ditirelo tse di tlhokwang le go solofelwa ke baagi / setšhaba
Ditlhogo di ka sala morago mabapi le kutu go tlhabolola le go gola mme go se fete matsatsi a a ka nang 2 - 3 .
Ngwana yo o tshwanetsweng go atlholwa go ya ka Kgaolo eno
Tirego e ya sebaketheria e tlaa simologa fela fa dithemphereitsha tsa mmu di simolola go thuthafala go tswa mo bekeng ya bofelo ya Phatwe , go tsena ka Lwetse go fitlha Diphalane .
Go ranola le go Toloka ga ba e seng Baporofešenale : Participatory and Engaged Perspectives ( tikololo e e kgethegileng ya The Translator , 18 ( 2 ) 2012 ) .
Lefatshe lotlhe le itemogela mathata a a boitshegang a metsi , ka ntlha ya kgolo e e tsweletseng ya palobatho ( baagi ) le mororo mothamo wa metsi o o teng mo lefatsheng o lekanyeditswe .
Ka tlwaelo ke dikilogeramo tsa N tse 40 ka heketara go tswelela go nna tse 60 ka heketara .
Dilo di na le mokgwa wa go senyega fa re emela motsotso wa bofelo go dira tiro !
Tlhaloganya gore tlhotlhwa e nna e fetoga ka ditlha - mo gae le mo lefatsheng ka bophara , jaaka mokgwa o pula e ntsi kwa Amerika e tsamaelanang le tlhotlhwa mo Afrikaborwa ?
Togamaano
Togamaanotiriso
Thefosano ya dijwalwa
1.3 Boikarabelo jwa Komiti ya Photefolio e e maleba go dirisana le Tlhogo ya setlamo se se amegang go tlhomamisa gore go tlhamiwa dipholisi tse di tshwanetseng le gore di a tlhabololwa nako le nako .
Ga ke dumele gore go ntse jalo !
Mabaka a ke dintlha tse di leng botlhokwa go lebelelwa .
Legato la tiragatso
Mme topokabelo e tshwanetse go bontsha palo ya tlhaolo ya motho yo a tlhokang madi .
Go uma ga disoya mo dingwageng tse di fetileng mo dikgaolong tse di farologaneng go tlaa go thusa go supa mofuta wa disoya o o kgonneng mo kgaolong ya gago ya bolemirui .
Kelotefo ya go tlisetsa mmidi mo nageng ya rona e ntse e le sepe go tsweng ngwaga wa 2006 .
E SWETSA FANO GORE :
Tshegetso ya setegeniki
William o tshwenyegile thata ka ntlha ya tlhotlhwa ya dithoro .
Ditshupetso tse di lateng di ka nna tshupetso ya kgatelelo :
Yuniti ya Botsayakarolo jwa Baagi
Mo letlhakoreng je lengwe go kgabaganya Atlantic , Maamerika a Maaforika le bona ba ne ba lwa ntwa e e tshwanang le e , eo e neng e tlhodilwe ke go lopa ditshwanelo tsa baagi .
mekgatlho ya basadi
12.1.4 Go baya tiro leitlhoko le go tlhomiwa ga Dilaeborari mo mafelong a RBN .
Gakologelwa gore fa o le moeteledipele , fa gongwe o tlaa tshwanela go dirisa ditshwetso tse di sa rategweng .
Tshimologong ya sentšhuri ya masomepedi e nnile tshimologo ya kgolo ya dikwalo tsa Afrikan mo Aforikaborwa .
Tlhomamiso eno ya seAfrikan e tswa mo puong e Mphahlele a neng a tshegeditse dialogane tsa Yunibesithi ya Pennsylvania ( kwa dinageng tse di kopaneng tsa Amerika ) ka yone ka 1982 .
Athikele e kwadilwe ke by Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
KITSISO YA LEKWALO , DITAGAFARA LE GO TSHWARWA
Lebelo la go dikologa la leotwana kgweetso le ikaegile ka lebelo la fa fatshe la terekere - fa terekere e taboga ka bonako , leotwanakgweetso le lona le tlaa dikologa ka bonako .
4.6 Tlhopho nngwe le nngwe ya leina e tla tshegediwa ke motho yo mongwe mme e tla nna le mesaeno ya motho yo o leina la gagwe le tlhophilweng , yo o le tlhophileng , yo o le tlhophang le motho yo o le tshegetsang .
Phitlhelelo - Phitlhelelo ya didirisiwa tsa ditshedi ga e a tlhalosiwa mo CBD , mo Molaong wa Mefutafuta ya Ditshedi kgotsa mo Melawaneng ya BABS .
O molemirui ko kae mme o dirisa diheketara tse kana kang ?
Gakologelwa go buisa ditshupetso ka tlhokomelo .
Gape e akaretsa tuelo ya gangwe ya tlhagiso ya kano ya letshwao la kuno ka Lekgotla la batho ba San le tuelo ya 1% ya tiriso e e kgethegileng ya letshwao .
Ntho e fetoga kankere ya botala jo bopududu go ya borokwa e fa gongwe e dikologang kutu .
Bega melato ya thobalano le go thusa go rotloetsa ba bangwe go bega melato ya thobalano .
Tlhomo
Bophirima
Go tlamela ka madirelo a a tlhagisang dikumo
Go itlhophela maemo a ditirelo tse di rileng go tlhotlhelediwa ke matlotlo le ditlhokego tsa baagi .
Tiro ya gago ke go tlosa molekane wa gago fa lo emeng teng gore o eme fa a emeng teng .
Dikatlholo tse di ikaegileng mo setšhabeng
Dikaedi tse kwaletswe badirisi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso e e tsamaelanang le didirisiwa tse .
Ka ntlha ya ditshenyegelo tsa ntshodikuno tse di tlhatlogang mo temothuong le ditshireletso tse di nyelelang tsa bantshadikuno , tlhokego ya inšorense ya ditsenngwateng mo Aforikaborwa e godile thata .
Sethalo se se fa tlase se bontsha dikgato tse di farologaneng tsa tiko ya tsamaiso ya porojeke le go tlhalosa kamano ya tsona .
3 . Motsamaisi wa CBP o tshwanetse a lekanyetsa dikgono tsa mmasepala go tlamela ka tshegetso e e tlhokegang , go supa radipolotiki le / kgotsa batho ba setegeniki mo mmasepaleng go tlamela ka tshegetso e e tlhokegang le go bolelela radipolotiki le / kgotsa motho wa setegeniki ditlhokego tsa tshegetso .
Ditshenyegelo Ditshenyegelo tsa ntshodikuno
Go iphedisa , e le kgaolonyana ya naga e e ka nnang ya morafe kgotsa e e hiriwang mo go jwalwang kumo ya dijo mme fa gongwe le go rua diruiwa go tshegetsa ba lelapa go kgona go phela ; le
( b ) sa akarediwa ke modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong , go nna teng ka ntlha ya fa a tlhakatlhakantse , a nyaditse kgotsa a kgoreleditse tshekatsheko kgotsa go le ka fa dikgatlhegelong tse di molemo tsa ngwana kgotsa tsamaiso ya bosiamisi , gore a se ke a nna teng .
Neela setlhopha sengwe le sengwe matlhare a tšhate le dimmakhara gore ba di dirise jaaka ba tsweletse ka dira tiro ya bona .
Se ke sona pharologanokgolo magareng ga sonobolomo le dijalo tse dingwe .
5.10 go godisa lotseno lwa ngwaga yotlhe ;
Tlhagiso mo Khosong ya Ntshokuno ya Matonkomane .
tse di tlhalosang bobotlana dipatlafalo tse di tshwanetseng go tsenngwa mo teng ga dipholisi tsa RBN , di tla tshitshinngwa fano , go tlhomamisa gore dipholisi tsotlhe di dirilwe ka mokgwa o o tshwanang ka dinako tsotlhe .
Go botlhokwa go gasa ka kgatelelo e e ka nnang dibara tse tharo go netefatsa gore matlhare a tshikinyege ka tshwanelo go bula dibokwana fa di sireletswa ke matlhare .
Ditshenyegelo tsa rente .
Fa o tlhoka kitso gape , o ka romela emeile go boontjieskraal@com2000.co.za .
Go netefatsa gore melawana ya tiro le tsamaiso ya letlole e tsamaisana le Molao wa Matlole a Phenšene , le melao e mengwe gape e e maleba .
Dintlha tse di latelang tsa bolaodi ke tse di leng botlhokwa thata tse di tla go thusang go oketsa poelo ya gago :
1.6 " Kgosana " e raya mojabogosi yo mogolo go ba feta botlhe wa bogosi wa Kgotla ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng yo o amogetsweng ke botlhe le go tlhomiwa go ya ka ngwao , ditso le melao ya setso sa RBN ;
Fa o na le mathata ka go dira tiro ya tsamaiso goreng o sa tsene dithutitso tsa go go ruta kgono ya tsamaiso go kgona bolaodi ba botsamaisi sentle ?
Ka ntlha ya khudugo e , bantsho ba le bantsi ba ne tshwanelwa ke go fetola mekgwa ya bona ya go tshela go ikamanya le mekgwa ya kwa metsesetoropong .
( d ) baakanya dikgakololo tse di mabapi le kgololo kgotsa tlhatlhelo le go bewa mo lefelong le le rileng ga ngwana ;
Go tlhoma mafapha a a rileng mo teng ga RBN go tla akanyetsa tlhokafalo ya gore go tlotlwe ka kgang ya tekatekano ya bong , batho ba ba nang le bogole le baša .
Ditokololo tsa Komiti ya Woto di ka nna le maikutlo ka setlhopha kgotsa mongwe eo e ka rotloetsang tsibogo go setlhopha kgotsa mongwe .
Gotlhola go feta dibeke di le pedi ( kgotsa fa o na le HIV , go gotlhola nako e telele )
PH ya mmu : go tshetswe llaemo mo tekelelong .
Toolkit for Programme Managers , dplg , 2006 , pg 86 ( Kaedi ya tsamaiso ya Porojeke , dplg , 2006 , ts . 86 )
Go bokete thata mo mothong ka sebele go laola ka botsotsi komiti ya Ditekanyetso ya Dijalo ka gore ba na le bannaleseabe ba ba ikemetseng ba botlhe ba tshwaelang mo nepagalong ya tshedimosetso .
Jane McPherson , Motsamaisilenaneo wa Lenaneotlhabololo la Grain SA
Mo tshimologong , boikarabelo jwa palamente bo bokoa le Palamente e palelwa ke go kgotsofatsa tiro ya yona ya motheo ya bookamedi le tlhokomelo .
19 . Go tlhalosa ka mo go kgetheileng gore fa Mothapi a swetsa ka gore go nne le madi a a ntshediwang ditatlhegelo tse di ka nnang tsa nna teng tsa madi fa leloko le seyo ka nakwana e bile le sa duelwe , go tla duelwa madi a ditshiamelo a lobaka lwa nako lo lo mo pholising e e ntshitsweng ke setlamo sa Inšorense se se duelang madi ao a ditshiamelo ;
( c ) Khophi ya ripoto ya kalafi , fa e le teng , e tshwanetse go tsamaya le ripoto e e umakilwang mo go temaneng ya ( b ) e e dirilweng ke komišenara wa seteišene , mme khophi e nngwe e tshwanetswe go faelwa ka fa teng ga dokete .
Dipotso tse di latelang di ka thusa :
Dintlha-kgokagano tsa Motlhankedi wa Tshedimosetso
2.1 Melemo le dikarolo tsa lenanetema le le agegileng sentle
Fa ditlhopha di na le dikarabo tse di tshwanang , letla setlhopha se le sengwe go neela karabo mme o bo o botsa setlhopha se sengwe fa se na le tshwaelo ya tlaleletso .
Dipontsho tsa ditekelelo
A ka kgona go roba sengwe mo masimong a gago ?
Maronthothomatlhareng a ntlha a bonwa ka ntlha ya maronthotho a marokwa mo matlhareng gantsi ka sediko se seserolwane go dikologa maronthotho .
Charles Matlou go tswa Pioneer - kemonokeng ya ditlhophathutano le bantshakuno ba ba Tsweleletseng ;
Dikgono tsa tsamaiso le maitemogelo le dipharologantsho tsa botho tsa montshakuno .
Go tlhalosa eng ?
Photo 1 : Ditokelelo tse di tlhokiwang di tshwanetse go nna teng .
Fa o dumela go abelana didirisiwa tsa gago tsa ditshedi tsa fa gae gape o tsena mo tumalanong ya kabelano ya mesola o tla tshwanela go tlatsa tumalano ya tshutiso ya didirisiwa ( bona kwa godimo ) .
Akanya didiriswa le dilwana tsa gago .
40c Khopi ya sebopego se se buisiwang ka khomphiutha mo : disiking R5.00 Khopi ya sebopego se se buisiwang ka khomphiutha mo : disiking R40.00 Go gatisiwa ga ditshwantsho , tsa tsebe ya bogolo jwa A4 kgotsa karolo ya yone
Mo sekaong se se filweng fa godimo fa re baletse gore segasetsa se gasetsa di heketara tse tlhano ka tanka e e tletseng ka metsi .
Nako ya go jwalwa le mefuta ya go gola ka go tshwana e ka thusa go dirisiwa go fema maemo a tlelaemete a a tshwanetseng go mela ga rusu ya disoya .
Fa tsenelelo e le mogote tsaya kgato ya go sutisa kgotsa go dikolosa bini yotlhe ya peo .
Mosola ke gore dikhemikale tse ke tsa mefuta e mebedi ka tiriso go bapa le tse di tlwaetsweng go dirisiwa mo korong , jalo di thibela go tlwaelwa ke mefero .
TAOLO E E NEILWENG BATLHANKEDI BA PUSO BA DIPOLOTIKI , BAKHANSELARA LE MALOKO A BADIRI YA GO
Khiro e letla balemirui go atolosa kgwebo ya bona kwa ntle ga sekoloto le tiriso ya khapetlele e e tsamaelanang le bong .
Dikgopelotheo tsa tlhabololo ya itshegeletso le tsa itshegeletso ya matshelo a kwa magaeng di akaretsa tsepamisomogopolo mo metswedithusong / dithoto tse motho ka sebele a nang natso le gore ka tsereganyo e e tshikintsweng , tiriso ya dithoto tse di setseng di le teng e ka okediwa jang .
A o na le lefatshe ?
DA Tshwaragano ya Temokerasi
GORE pele ga metsi a modirisi a tla kgaolwa , go tla tlisiwa lekwalo kwa lelapeng go tsibosa gore metsi a tla kgaolwa ka ntlha ya go sa duelelwang ga ditirelo , fa fela tuelo e ka dirwa kgotsa ga dirwa dithulaganyo tse di siameng tsa go duela disuga tsotlhe tse di setseng mo matsatsing a le supa , go tloga ka letsatsi le lekwalo le saenetsweng ka lona ke motho yo o nnang mo ntlong eo .
Kwa Harrismith , go ka bonwa dikgaolo tse ditona tse di leng tsa naga e e bodila fa o tsamaya mo ditseleng .
Gakologelwa gore ditshwetso tsa Dikomiti tsa Diwoto ga di tlame mokhanselara wa woto .
O tlhophe ntlo mo kgaolong e e go siametseng ( gaufe le lefelotiro le dikolo ) .
Tiriso e e ikaeletsweng ya didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae
Motho ka nosi yo o thapilweng ke batlhokomedi jaaka motlhankedi yo mogolo go dira jaaka mogokaganyi yo mogolo wa batsholadišere botlhe ba matlole .
Ka gore ke wena mong / molaodi wa kgwebo ya gago go ka nna thata go nna " mong " wa gago .
Gore " bosengwe " bo a bo ikuelang ke puo-phatlalatsa ya go dumelana le boitshupo jwa : go bitswa moAfrikan ka bokao jo bo akaretsang .
Tshedimosetso e bonwe go tswa Yunibesithing ya Puso ya Dakota le Lefapha la Temothuo la Dinagakopano tsa Amerika .
4 . Dikarogano tsa dibaka di dira gore tlhabololo e e akaretsang botlhe e palelwe ke go diragala .
2.1.4 Go baakanyetsa dikopano
Molao wa Tlhokomelo ya Ditshedi wa 2006 o tlhoma morui kgotsa mong go arabela tlhokomelo ya diruiwa tsa bona go netefatsa gore ba din eye tse di leng botlhokwa .
Palamente ya Rephaboliki ya Aforikaborwa
12.2 Maikarabelo a Komiti-Khuduthamaga
Lenaneo le le Lotaganeng la Tlhabololo ke mokgwa o o isang kwa thulaganyong e e akaretsang mmasepala otlhe le baagi ba ona mo go batleng ditharabololo tse di botoka tsa go fitlhelela tlhabololo tse dintle tse di ka nnelang ruri .
Morutabana le fa a na le dithutego , o tshwanetse go ka botswa dipotso , a sa tsee barutwana jaaka baamogedi ba tshedimosetso ba ba ntseng fela .
E re sedimosetsa gore diaparo tse re di aparang tse di dirwa le go tla jang kwa go rona .
( a ) motšhutšhisi , fa e le gore kgetse e ne e fapositswe mo tshekong ke motšhutšhisi go ya ka molawana wa 41 ( 1 ) kgotsa kgetse e fapositswe mo tshekong kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko go ya ka molawana wa 49 ( 1 ) , a ka tsaya tshweetso ya go tswela pele ka kgetse , mme go tla diragadiwa molawana wa 49 ( 2 ) le dipohetogo tse di tlhokagalang go ya ka bokao ;
Go na le mekgwa e mentsi e e ka dirisiwang go lwantsha mefero ka tiro le ka tšhefu .
Mekgatlho ya sedumedi
" Bomorafe ba Afrikan bo fitlheletse maikaelelo a bona a go tshwaraganya ditlhopha tsa merafe go fenya kgaratlho ya kgololesego .
Mofuta o wa dibolayamefero tse di gasiwang morago ga go simolola go tlhoga ga mefero di tla bolaya mefero e di e kgomang fela , di dirisiwa go laola mefero e mennye e e bonalwang ka ngwaga mme di tlhoka go gasiwa sentle go tsenelela mo go nayang kgaso ya khemikale gotlhe .
Tiro ya kgolaganyo ya IDP ya bo6 : Go kokoanya tshedimosetso go tshegetsa tiro ya IDPya bo2 / 5 Go tlhama mekgwa e mengwe
Ona a akaretsa tlhokego ya gore :
Botshepegi , Boineelo le Tlotlo
Ke go re go tlaa nna diswetso tsa go sega le go phatsa mmu fa o sa ntse o dirisa mokgwa o o tlwaetsweng kgotsa fa o dirisa dikhemikale go bolaya mefero o tlaa dirisa go se leme gagotlhe fa o simolotse go dirisa mokgwa o wa go suga mmu mo kgwebong ya gago ya bolemirui .
Sekao se sengwe e ka nna kwa Foramong ya IDP koo tshitshinyo go tswa mo setlhopheng se se rileng e tsibogelwang ka tsela e e sa siamang .
ditiro
A dirisiwa jaaka tshekatsheko ya ditlapele tse di tlhamilweng mme a neele ka botlalo dintlha tse komiti e solofelang go di fitlhelela le gore ba tlaa dira jang go di fitlhelela .
Ke dihekara di ka nna 140 tse di amilweng ke sefako .
Badiredipuso ba ba thapilweng ke pusomorafe , go na le makhanselara a a tlhophilweng .
Ntlha e e botlhokwa ya go oketsa kumo ya matonkomane ke go dirisa peo ya maemo a a kwa godimo tota .
Grain SA ka tiro ya go laola le tuelo ya monontsha o o neng o tlhokiwa gape .
Pele ga tlhogo .
DITLHOPHA TSA DIREKOTO TSE DI BONWANG MOTLHOFO / TSE DI SA BONWENG MOTLHOFO
Ka ntlha ya lebaka le dikoketsego tse di tswelelang mo ditshenyegelong tsa ditsenngwateng di tshosetsa poelo mo ntshodikunong ya dithoro le dipeo tsa oli .
o diragatsa maikarabelo a bolaodi le maikarabelo ao a a sikarisitsweng ke MFMA le ke molao o mongwe o o tlhomilweng ke kgotlatheomolao .
Tshaeno ya motlamedi wa katiso
Re rulagantshe lenaneo le ka mokgwa o balemirui ba duela bontsi ba ditokelelo ka ngwaga le ngwaga gore morago ga dingwaga tse tlhano ba kgone go duela tlhotlhwa ya ditokelelo yotlhe .
Letlhoro la mariga la sa kgona go amogela metsi a a lekaneng go tlhoga le go mela ; fa kumo e robiwa tsa mariga di mela mo disalela di welang teng go di sireletsa mme go tlaa nna botala bo bontsi go tsamaelana le disalela tse di omileng .
A ba tlhoka beke , malatsi a mararo kgotsa letsatsi fela ?
Fa go se na lebotlele la metsi mo terekereng , selekanyo sa metsi a a mo radiethareng se tshwanetse se nne 25 mm go tswa kwa godimo .
Ke sebui se se ntseng jang ?
Lenaneo la dipotsolotso tsa ditlhopha tsa baagi
Mo mabakeng a mo go one mekgwatsamaiso e tlhomang ditshwanelo , dipatlafalo le maikarabelo .
R100 dimilione mo N14 kwa Postmasburg e e leng boleele jwa 55 km .
Gongwe molemirui o tla tshwanela go leka go dirisa dibolayamefero tse go tsamaelana le tsa telaifosofeite go thefosana le tse di tlwaelegileng mo mmiding , disonobolomong , disoyeng le mo korongeng kgotsa furu ya mariga jaaka teritikale le habore go dirisa kopantsho e e rileng ya go uma kwa pele .
Go thusa baagi go nna le botsayakarolo jo bo atlegileng , ba tshwanetse go sedimosediwa sentle ka ga :
Peo ya disoya e ka nna bokana bo bo farologaneng ka boima gare ga 0 , 11 ya geramo go fitlhela 0 , 18 ya geramo .
Ka tshegetso le thuso re ka naya lefatshe le le tshwerweng ke tlala dijo
5 . Mo moleng wa botlhano , go tshwanetse ga kwalwa kgatelopele mo tiriso matloleng a a laolwang ke tlhokego , ya woto e nngwe le e nngwe a a abilweng go tshegetsa porojeke ya mofuta wa 2 , le go tsenngwa mo moleng wa borataro go ralala diwoto tsotlhe go akanyetsa kgatelopele ya CBP go ralala mmasepala .
BA NA LE LENANETEMA - LENANEO LA WOTO - MME LENANEO LA TIRAGATSO , PEOLEITLHO LE TLHATLHOBO YA LENANEO LA WOTO LE BA NEELA SEABE SE SE TSWELELANG MO NGWAGENG OTLHE GORE BA TLHOKOMELE DITLAPELE TSE DI BONWANG TSA BAAGI BA BA TLHOPHETSWENG GO BA DIRELA .
Ditlhopho tsa tiriso ya lefatshe tse di feletseng mo mothong ka sebele di ka bo gongwe e se tse di feletseng mo morafeng .
Bokana ba go dirisiwa ba dibolayamefero tse di gasetswang mo mmung bo bo supiwang mo lenaneong mo sesupetsong sa tiriso bo neiwa fa se gasetswa mo mmung wa mofuta wa popegobogare ( serokwa ) ka palo ya disalela ka maemo a 3% - 4% .
Samuel Moloi ( Molemirui wa ngwaga wa 2009 ) , o robile ditono tse 3.5 ka heketatera , tse di gaisang thata tsa korong mo setlheng se .
o le tokafatso ya maemo a boleng mo nakong e telele ;
Didiriswa tsa senosetsa sa pinagare
Sakkie van Zyl , raikonomi : Dipatlisiso tsa Thekiso ( Corné Louw o itsege ka ditshwaelo tsa gagwe tsa ditlhotlhwa tsa disele le yurea tsa kgwedi le kgwedi )
Kakanyo ke ya gore setšhaba se sentswe ka boomo ka kgoeletso ya maatla a bokoloniale le mekgwa ya bakoloniale .
Dikhoso tsa tiragatso tse tsamaiso ya porojeke e di akaretsang di ka kgaoganngwa ka ditlhopha di le tlhano tse di leng mo lenaaneng mo tsebeng e e latelang .
Natis van Niekerk go tswa Wenkem - kemonokeng ya bantshakuno ba ba tsweleletseng mabapi le dikhemikale ;
Jaaka go ka lemogwa mo dikaong tse di mmalwa tse go bonala go sa kgonagale mo montshakunong go lepalepana le dikopantsho tsa sekhemikale tse dintšhwa .
Re tshwanetse go leka e bile re tshwanetse go solofela gore pula e tla na ka nako e re e tlhokang mme gape le gore serame se tla se tle go senya dijwalo tsa rona pele di oma .
Batsamaisi
Mmidi ke sejosegolo ka jalo ntshokuno e e tokafetseng e tshwaela mo tshireletsegong ya dijo ya selegae e bile go setse go ne le mmaraka wa mmidi o o siameng ( go tswa go mmidi wa letšhotlho go ya dithorong ) .
Kopo e amogetswe ke . . . . . 
3 . A go nnile le botsayakarolo jo bo tletseng mo magatong otlhe a diporojeke tse ?
( a ) go kopa maitswarelo go go dirwang ka molomo kgotsa ka lekwalo mme go lebisitswe kwa go motho yo o rileng kgotsa batho ba ba rileng kgotsa mokgatlho o o rileng ;
Mareo a a mosola
Ditlhogo tse di bontsha maokoriba a Mphahlele a neng a gopola gore Aforikaborwa o ne a tshwanetse go a kgabaganya mo dingwageng tsa bo1980 le bo1990 mo go godiseng dikamano le batho go tswa mo Aforika yotlhe .
Tshupo e nngwe ya tlhaelo ya potasiamo ke go fokotsega ga thata ya lotlhaka le go tlhola mathata a go wa , phokotsego ya kemelano le malwetse le phokotsego ya thatafalo ya mariga ya dijalo tsa ngwaga tsa motlhogelarui kgotsa mariga .
Go tla agiwa gape le diphaposi tse dišwa tse 50 tsa Mophato wa R.
Tlhotlhwa ya thoto mo mmarakeng .
Mo go Mphahlele Botaki bo kgontsha batho go itemogela botshelo go feta botlhokwa jwa tshedisomelelwane le tshwaro e e makgwakgwa , tsa kakanyo e e tlhomameng kgotsa kutlwiso botlhoko ya sepolotiki kgotsa ya bosenyi .
Ke bone se mo mefuteng e e farologaneng ya dinaga .
HIV e ka anamisiwa ke go dirisa dinalete tse di leswe .
Tiriso ya dibolayamefero
Ka gore re balemirui " ba bannye " dithulaganyo tsa di adimang madi ga di batle go re adima madi kgotsa le go re naya kadimo ya go uma .
Athikele e e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula Imvula .
Melemo ya lenanetema le le agegileng sentle ke efe ?
Ke tla dirisa peo efe e bile ke tlhoka e kana kang ?
( d ) botsa ngwana gore a o ikaelela go amogela maikarabelo a tlolo-molao eo .
BOKWALEDI BA BAAGI MO SEPODISING
E tshwanetse go leba le go sekaseka Melaotlhomo yothe ya bosetšhaba .
Ke batla go ba bolela go tlhokomela dijwalwa tsa bone sentle fa ba di jwala , ka go netefatsa gore ba tsaya diteko tsa mmu go lebelela gore ba dirise monontsha ofe .
Tlhokomela pele go dirisiwa dibolayadisenyi ;
Sersha sa tekelelo kwa Dundonald .
27 . Direkoto tsa leano la woto
Go tshwanetse go nne le go nna mo pepeneneng mabapi le dikelo tsa morokotso .
Tshetlhafalo e gale e simolola kwa nkong ya letlhare le go fologa le bogare jwa lona go ya kwa kutung .
Ngwaga o , Lungelwa o jwetse diheketara tse 100 tsa mmidi mme o solofela go bona ditono go feta tse 8 ka heketara mo gongwe .
Ka ditiro tsa bona tsa botaki bakwadi ba , ba tlhalosa merafe ya bona .
Ditshwantsho tsa lefatshe kgotsa ditshwantsho tsa Google tse di supang molelwane wa polase go tsamaelana le ditshwantsho tsa tlhomamiso ya eletroniki di ka dirisiwa go rulaganya leano la go tsaya dikao tsa mameo a mmu .
Athikele e kwadilwe ke Jenny Mathews , mokwadi wa Pula / Imvula .
Mo mmiding wa mofuta wa bongwe fa gongwe o ka bona kgono ya dibolayamefero tse di setseng e dirisitswe .
Gakologelwa : go dira poelo o tlhoka go bereka masimo a gago , go reka ditsenngwateng , go jala dijalo , go tshela nontshogodimo , go laola mefero le disenyi , go inšora dijalo le go di roba .
Badirisi , ba gajaana ba setseng ba itshega menwana go leka go tshwaraganya , ba sa ntse ba tlaa tshwanela go itshoka le go feta mo dikgweding tse di tlang .
A lo dirisa thata ...
Gajaana o dira tiro ya bokonteraka mme e mo thusa go bona lotseno .
Bantshakuno ba ba tlhabologang ba amogela tseotsia ya manontlhotlho a bona
Bolwetse bo bo ntse bo tswelela go bonalwa gantsi ka gore bokana ba kanola e e jwalwang bo ntse bo oketsega go feta dingwaga tse di fetileng .
5.2.11.1 Gantsi dipholisi di tshegediwa ke mekgwatsamaiso e e kwadilweng kgotsa dikaeloi .
Kgobelegano le sekgala ke ditlhobaelo . 95% ya batho ga e na ditirelo tsa tlhokomelo ya boitekanelo .
Mofuta wa tiro
Khoso ya tlamelo ya badirapolaseng
Jaaka go ka lemogwa ka malwetse a a filweng fa godimo fa molemirui mongwe le mongwe o tshwanetse go nna le kitso ya ditiragalo tsa malwetse otlhe mme le pharologano gare ga ona .
Uvimba Financing Bank - tlamelo ka matlole go bantshakuno ba ba tlhabologang mo Kapabotlhaba ;
Go tlaa diragalang fa mopalamabaesekele yo o tlhatlogang lekgabana a fetola dikere go tswa leotwaneng la kere le legolo go ya go le lennye ?
Mananeo a go lekalekantsha kgono ya mefutafuta ya korong ;
Khoso ya Borakonteraka go Balemisi
Akanya ka ga ditshisinyo tse dingwe tse di ka kgonang go go thusa
Gape ke fetsa se ke se simololang .
Go bonala gore ga go na poelo e e kwa godimo fa go tseiwa tlhotlhwa ya go boloka go tsweng Ngwanatsele go ya Mopitlwe , go tshwara thekiso ya kumo ya jaanong .
Ntlha e ga e diragale .
Tlhotlhwa le Kgonopoelo
Phetiso ya tshedimosetso .
Tsepo go tlhokomelo ya boitekanelo ya ngwana le mme .
2.6.3 Batlhokomedi ba ba Ikemetseng
Masimo a tlaa sirelediwa jang mo bogodung ?
14 . ( 1 ) Fa , ka nako ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa ka nako ya tsheko kwa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , dingwaga tsa ngwana ka nako e a dirang tlolo-molao ka yona di sa netefadiwe , moreetsa-kgetse o tshwanetse go dira maiteko a go tlhotlhomisa dingwaga tsa ngwana .
Lotseno lo ka okediwa , sekao ka ditlhotlhwa tse di kwa godimo le / kgotsa ntshokuno e e kwa godimo ka yunite ( mmidi - ditono / heketara ) , le / kgotsa maano a ntshokuno a a tokafaditsweng ( go dira temothuo ka nepo ) le / kgotsa bontshakuno jo bo oketsegileng le / kgotsa phetolo ya kgwebo le / kgotsa go anama ka dikgwebo .
Ke go lebogela go bo o buile le nna .
Tlelaemete e tlhotlheletsa kgono ya go tsaya sebolayamefero - jaaka fa pula e na fela morago ga go lokela sebolayamefero mme e e tlosa mo matlhareng e bile e fokotsa go tseiwa ga sone .
A o e dira ka ntlha ya fa peomolao e kaya fa o tshwanetse go dira jalo kgotsa ka nnete o batla tshwaelo mo baaging gore ditshwetso tse di tsewang di tle di nne le kemonokeng ya mongwe le mongwe go netefatsa gore go nna le paka e telele ya thuso .
Tsamaiso ya 3 ya M & E : Peoleitlho , tekanyetso le tsamaiso ya 3 ya tshegetso : diporojeke tsa selekanyo sa mmasepala tse di tsenngwangtirisong ka metswedi ya ka kwa ntle
Ditshwaetso tse dintšha mo maseeng di fokotsegile mme tsholofelo ya botshelo yona e a tlhatlhoga .
MaAfrikan fela jaaka , batho botlhe ba bangwe , ba na le kamano ya setso le ya maikutlo le lefatshe .
Teko ya kgatlhego e setšhaba se nang le yone mo kgannyeng eno
Ditheo tse go ntse jalo fela gore di tlaa akarediwa jaaka bontlhopheng .
Fa njo e fetolwa , ditshetsana tse di farologaneng di tlhoka go itsadisa go ka ikgontsha go mekamekana le dijo tse dintšhwa , mme se se tsaya malatsi a a ka nnang mararo .
Go tlhoka togamaano ya mohuta mongwe go fitlhelela kelo ya tshelo e e tshwanelang sentle sejwalo se se rileng fa go akanngwa ka
Mefuta ya tlamelo
Ditheo tsa rona tsa thuto ka kakaretso , totatota diyunibesithi tsa maloba tsa Bantsho , di tlaa dira gore re retelelwe fa re sa tsweletse maemo a thuto a e leng a rona , le go itshimololela tiori ya rona ya ikonomi , loago le thuto .
Lebaka ke gore SABC e tlhatlositse ditshenyegelo ka beke ka go tswa go R10 700 go ya R63 000 .
Fetola tse o kgonang go di laola .
Setlelerotinia sa pôlôseako le sa pôlôlotlhakagare se tlholwa ke peo e e tsamayang ka mowa .
A ditlhabela di tlhokwa go direlwa ?
Go ithuta-ka-namana go na le mosola e bile go na le moputso gonne lenanethuto , go sa tshwenye gore le siame go le kana kang , le ka atolosetsa tlhaloganyo ya moithuti go fitlha fa ntlheng e e rileng fela .
Tsamaiso ya ditshenyegelo ka motsamaisi
O tlaa makala go bona gore gantsi ba tlaa leka go go tshegetsa le go dumela gore o leke gape .
Go feta nako e e ka nnang dingwaga tse lesome le bongwe jaanong , re agile maemo a boikanyo le lona mme ke lona le le leng kgathalesego go rona .
Bontsha kutlwisiso ya pholisi le letlhomeso la semolao tseo di kaelang dithulaganyotsamaiso tsa dikomiti tsa Diwoto tsela .
Ditsela tse Dikomiti tsa Woto di ka tsayang karolo ka tsona :
Palogotlhe ya dituelelo
Ditshenyegelo tse di kwa godimo tsa madi a a adimilweng .
Go rewa le mongwe yo o hirang polase .
Se ammaruri ke kgakololo e e siameng e motho a se kitlang a e lebala ka gope .
Ke tiriso ya naga e e kgonisang balemirui go inaya dijo le morafe ka bophara .
Fa dinaga tsa hemisefere ya bokone di tlhagafetse ka tlhagiso ta baeyofuele , di tshwanetse go tsepamisa megopolo ya tsona mo tlhabololong ya ditshono tse mo hemise fereng ya borwa .
( b ) motho a ka nna ngwana yo o nang le dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 , kgotsa ngwana yo o nang le dingwaga di le 14 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 18 , lepodisi le tshwanetse go tshola motho jaaka ngwana ka go akanya mabaka a-
Logetsa ditogamaano tsa kirisi .
Barulaganyi ba dikgaolo ba Grain SA ( boRre Naas Gouws , Jerry Mthombothi , Jurie Mentz , Ian Househam , Vusi Ngesi le Lawrence Luthango ) ba ne ba thuswa ke baruti ka dithutiso ba bangwe go netefatsa gore balemirui ba rutiwe sentle e bile le gore ba amogele thuso jaaka ba e tlhoka .
Tiro ya kgolaganyo ya bo10 ya IDP e ka ga go kokoanya le go phasalaletsa tshoboko ya kakangwa ya IDP kwa dikomiting tsa diwoto go ba rotloetsa go begela ka go tsaya karolo ga dikemedi tsa diwoto mo Foramong ya IDP ka bonako fela pele ga go amogelwa ga bofelo ga IDP ke mmasepala .
Ka 2003 o ne a itshimololela temothuo ya gagwe ka sebele .
Ka go dumelana le bantshakuno ba bangwe ka thulaganyo ya karoganothobo .
Tlhokomela gore go se bonale mo go dutlang oli , tisele kgotsa metsi teng , mme fa go bonala go baakanye .
Thulaganyo ya mo lelapeng
" tlhamilweng " go tewa tlhamilweng ka taelo e e dirilweng ka fa tlase ga molawana wa 97 ;
Ba tshegetswa ke motseletsele wa mafapha a puso , bogolosegolo pusoselegae .
mafaratlhatlha a motlakase
Fano Eskia o re tsibosa gore bobodu le go tlhoka botshepegi le boikanyego mo go tsa sepolotiki ga di itse mmala .
Pula
Mme go tlhophiwa pele maloko a a neilweng tetlelelo-semmuso gore e nne one a a ka thusang mme go bolokwa direkoto gore go tle go kopiwe maloko a a farologaneng nako le nako .
Kwala maikarabelo a nngwe le nngwe ya tse di latelang .
O ka dirisa metsi a a kana kang ?
Metswedi mengwe e e thusang seno e akareditswe .
Se na le maotwana a a kgatiso ?
DITSHUPOTSHWANO
Fa mokopa-tshedimosetso a sa atlega mo boikuelong jwa gagwe jwa mo teng ga setheo jo a bo rometseng kwa go molaodi wa boikuelo wa Mmasepala , kgotsa a hutsafaditswe ke tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso ya go gana kopo ya gore a bone tshedimosetso , kgotsa a hutsafaditswe ke tshwetso ya Motlhankedi wa Tshedimosetso e e dirilweng go ya ka karolwana 22 e e amanang le dituediso , karolwana 26 ( 1 ) e e amanang le go okediwa ga lobaka lwa nako lwa go berekana le kopo kgotsa karolwana 29 ( 3 ) e e amanang le go bona kgotsa mekgwa ya go bona rekoto , mo malatsing a le 30 , mokopa-tshedimosetso a ka nna a tlhatlhela kopo kwa kgotlatshekelong ya go bona thuso e e tshwanetseng mo malatsing a le 30 a go tsenya kopo .
Tsenyotirisong peoleitlho le tekanyetso tsa CBP
( d ) tlhotlhomisa gore a kgetse e tshwanetse go fetisediwa , go ya ka molawana wa 50 , kwa kgotlatshekelo ya bana jaaka go umakiwa mo go molawana wa 42 wa Children's Act
Kgwetlho ke go dira gore ditshwanelo di fitlhelele basadi botlhe .
di thusa mokhanselara wa woto go rerisana le baagi le go ba neela dipegelo .
Ga go na dikaelo tse di tla go thusang go swetsa mesola e e siameng thata mme kgetsi nngwe le nngwe e tla farologana .
Jane McPherson , Motsamaisalenaneo la Lenaneotlhabololo la Grain SA , go akaretsa ditshwaelo tsa botlhokwa go tswa badirammogong ba ba farologaneng
Dintlha tsa go uma korong ka kgwedi ya Sedimonthole
Lotlelela ditshwai mo maemong a thoro mme o boloke polantere ka mo kagong .
Fetola diseporokete ka tšheinekgweetso go dira leotwana go dikologa ka bonako kgotsa bonya .
Ditogamaano tsa Tlhabololo ya Motlhakanelwa di a tlhokagala gore di kgone go rarabolola :
Matshosetsi a mangwe ke go tlhatloga le go wa ga mebaraka koo ditsenngwateng di sa tshwanelaneng le dipoelo le go tlhoka taolo mo ditlhotlhweng ka ntlha ya ntshokuno e e feteletseng .
go tlhotlheletsa kamego ya baagi le mekgatlho ya bona mo mererong ya pusoselegae .
Paakanyo le tlamelo ya semotšhine .
Le mororo dijalo tsa khurumetso di dirisiwa mo dithulaganyong tsa thefosanyodijalo mo dingwagakgolong tse dintsi , bantshakuno malatsing ano ba bonala ba tlwaetse go dirisa menontsha le dibolayatlhatshana .
Fa karabo e o e boneng e feta se o se batlang , setela diseporokete mo polantereng gore šafote e e dikolosang polata e dikologe ka bonya . ( kgotsa fa o batla dimela tse dintsi oketsa lebelo la modikologo ) .
O dirisa bolemirui mo kgaolong ya naga ya kwa magaeng mo a hirang dikgaolo tse di ka dirisiwang .
Tiro e e siameng mo kemeding :
Fa bantshakuno ba latlhegelwa ke kgwebo ya bona le magae a bona , e bile le bantshakuno ba bantšhwa ba sa kgone go tsena mo madirelong , se se tlaa ama Maaforikaborwa .
( vii ) Go buiswa ga Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong e e fetileng
Go tlhola go nna nako ya go reka metšhene e mentshwa , mme go rekiwe fela morago ga go nagana le go tlhokomela sentle gore go tlhokiwa eng .
Go gokaganya ditiro tsa tekolo tsa Dikomiti
Go tlhaloganya ka kakaretso go tlhageletse ka gore komiti ya woto ke komiti e e totileng mafelo e melelwane ya yona e tsamaelanang le melelwane ya diwoto .
( 2 ) Ga go a tshwanelwa go tsaya maikarabelo a ngwana mo tatofatsong e a ikarabelang mo go yona , go fitlhela ngwana yo a umakiwang mo karolong ya molawana wa ( 1 ) , a newa tšhono e e lekaneng ya gore a bone moemedi wa semolao kgotsa go fitha a newa moemedi wa semolao .
Phetiso ya tshedimosetso .
Polantere - polantere e e tshwanetseng , e e mo seemong se se siameng sa go dira , e e ka kgonang go khaliboreitiwa gore o kgone go ntsha dilekanyo tse di batlegang tsa peo le monontsha .
Ba go tlhokegang tota ba kgona go ya tleliniking
Kano ya bong ke bopaki jwa bong jwa lefatshe .
Dithulaganyo tsa thuolefatshe mo lefatsheng leo - a o mong wa lona , ke lefatshe le le hirilweng ; lefatshe la morafe , j.j.
R12.00 Go bona khopi ya rekoto ya mantswe. R17.00 Go batla rekoto e e tshwanetseng go senolwa le go e baakanya , R15 ka ura nngwe le nngwe kgotsa bontlhanngwe jwa ura , kwantle ga ura ya ntlha e yone e tlhokegang gore rekoto e batlwe le go baakanngwa .
Dinku le dipodi
KGAOLO YA 11
KPI nngwe le nngwe e tshwanetse ya akaretsa diikaelelwa tsa tiragatso .
Goreng go le botlhokwa go laola mefero mo dijwalweng ?
Mekgwa ya go tlhatlhela dingongorego
5.2.2 Kgotlakgolo ke setlhopha sa bobedi mo go tse dikgolo se se dirang ditshwetso sa RBN morago ga sa Pitso ya Kgotha-Kgothe .
Ke tlaa batla go ba gakologela go tlosa mefero mo masimong a bona ka mefero e tlaa dirisa kotlo e e tshwanetsweng go dirisiwa ke dimela tsa dijwalwa mme go tlaa naya palo ya kumo e e kwa tlase thata .
Mphahlele o tsaya dintlha go tswa mo hisetoring ya Yuropa go supa ntlha e .
Maikaelelo a dipitso tse ke eng ?
Ke nnete gape gore sengwe jaaka komelelo se ka tswelela go nna teng nako e telele gore kwa mafelelong le fa go ka dirisiwa mabaka a a makatsang go ka se thuse go tlosa mathata a a tlisetswang ke bothata boo .
Direkoto tsa kopano
( i ) a ka fetola kgotsa a oketsa taelo e e dirilweng go ya ka molawana wa 24 ( 4 ) ; mme
Medi e e tshegetsa semela mme gape e tsaya metsi le dikotlo mo dikgaolong tse di leng fa godimo tsa mmu .
Itse gore mo go kwadilweng bakwadi ba ba kgonneng mo bukeng e e gatisitsweng ke Moore Stephens , ba supile " dibe tse supa " tse di tlisetsang tlhaelo ka dikgwebo .
Le mororo go kgonega go farologanya magareng ga ditiro tse nne tse , tirego ya tsamaiso ke tiregotsweledi .
Gantsi setlhatswamowa sa mohuta o o omileng ga se tlhoke tlamelo ya letsatsi le letsatsi .
Thulaganyo ya Omnia
Sa botlhokwa , le fa baelatlhoko ba ga Mphahlele gompieno ba lemoga kgwetlho ya go nna le boAfrikan gore ga go reye ba e seng tshika ya beng-gae ba Afrikan mme e raya le ba e leng MaAfrikan .
3.6 Go Tlhoma Modulasetulo wa Kgotlatshekelo ya Morafe
Fela se le sona ga se ise se lekane .
Dikgato tse di latelang di tlaa thusa mo thibelong ya dithoro ts di bolokilweng mo mathateng a ditshenekegi .
Dipaakanyo tse di turang , konalo e e sa solofelwang , go tlamela le go nyalantsha terekere ka dikgaotso tse di kgethegileng .
Kento ke go tshelwa ga baketheria ya rhizobia e e kgethegileng mo peong ya soyabini pele kgotsa ka nako ya jwalo .
4.2.1 Kitsiso , ajenda le ditokomane tse dingwe tsotlhe tse di maleba ( ditokomane ) tsa dikopano tsotlhe di tla romelelwa leloko lengwe le lengwe le molalediwa ope ;
Setshwantsho se se tlhapileng sa sebokophetlhi mo mmiding .
PAKA ya bo 2 : Thulaganyo ya merero le Boineelo jwa Baamegi
Ke ya go ntsha kuno leng ke bo ke e rekisa leng ?
Tokafatso ya boleng e e tsweletseng e a tlhokega jaaka tsamaiso e atologa .
Ba tshwanetse go dira tiro ka bobone mme ba se solofele gore badiri ba bone ba tla e dira .
Gantsi bareki ke bona ba ba tlhomang tlhotlhwa ya kumo , go tsamaelana le ditiragalo mo lefatsheng ka bophara mme rona balemirui re bitswa ba le " batsaya-tlhotlhwa " , ka bothata bo bo leng go lekalekantsha dikarolotuelo go oketsa tlhotlhwa mo maemong a bokana , boleng , boikano go ntsha kumo le phutelelo , go bona tlholthwa e leng kwa godimo .
Agricol - peo ya ditshupetsotekelelo ;
go lemoga tiragatso e e gaisang .
11.3 Komiti ya dikgato-kgalemo e tla gakololana le Kgosi ka kgang epe e e tlisiwang fa pele ga yone .
Netefatsa gore maemo a bophepa a metsi a siametse tlhakatlhakanyo e e dirisiwang .
Tshetsheko ya boleng jwa kgwebo : thulaganyo ya go kokoanya tshedimosetso yotlhe e e tlhokegang gore e newe moreki wa kgwebo e e leng teng gore a dire tshwetso ka kitso malebana le tlhwatlhwa e e tlileng go duelelwa kgwebo eo
Se se tshwanetse go supa ka bophara dikgato tsa kakaretso tse di tshwanetseng go wediwa mo ngwageng o o latelang jaaka go penta kago e e rileng , go bofa logora lo lošwa , go tlamela dikgora , go reka mogoma o mošwa , dikhoso kgotsa malatsi a balemirui , tse di ka tsenelwang , jalo le jalo .
( 2 ) Fa mabaka a letla , lepodisi le tshwanetswe go tsaya kgakololo go tswa go Molaodi wa Botšhutšhisi jwa Setšhaba kgotsa motšhutšhisi gore a ngwana o tshwanetse go tlhagelela kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa nnyaya , mme fa go le jalo , ngwana o tshwanetse go tlhagelela ka tsela e e jang .
Le gore dipeeletso mo ditirelong tse dikgolo mme ke tsa paka e telele .
Tiragalo ya mabono e kwa go yona go begilweng Montshakuno wa Ngwaga e diragetse mo pakeng ya pego e , le mororo bafitlhamakgaolakgannye ba tlhaotswe mo pakeng e e fetileng .
Mo go lebeng kwa morago , go ka buiwa ka gore go laola ideoloji le phokelelo ya thuto ya tlhaolele e ne ya ba netefaletsa kutlwalo e e fokotsegileng ya matsapa ao .
Ka 2004 o ne a reka polase ya Verblyden e a dirang temothuo mo go yona gajaana .
Es'kia o re tsibosa gore fa re tswelela gi ikgopola re le Maaforikaborwa a boitshupo jwa semorafe jo bo rileng , ka go dira jalo re bontsha gore re ithutile go le gonnye go tswa go ditlamorago tseo di sa kgathalelelng setho tsa tsamaiso ya Kgethololo ( Apartheid ) .
Bupi jwa soya ke elemente ya botlhokwa ya mokgwa wa ntshokuno wa Amerika wa go godisa diphologolo tsa mo polaseng jaaka dikoko le dikolobe ka bogolo jwa madirelo o o simolotseng ka bo1930 , mme fa gautshwane jaana mo thuong ya " catfish " 98% ya dijalo tsa soyabini ya United States e dirisiwa jaaka dijo tsa loruo .
Baakanya thulaganyo ya ditiro tsa dipalopalo pele ga nako .
Go sekaseka batsamaisi ba diwoto go dirisiwa dipotsolotso ;
Togamaano e e Tswakilweng ya Kgolo le Tlhabololo ya Mmasepala
Nngwe ya dintlha tsa botlhokwa thata ya ntshokuno ya mmidi ya bogwebi e ama diterekere le didiriso .
Ga ke a amogela madi ape
TOKAFALO YA GO DIRA GA BODIREDIPUSO E TSWELELA GO NNA KGWETLHO E E BATLANG BOINEELO JWA BADIREDIPUSO BOTLHE GO DIRA GO LEBILWE , E SENG FELA GO FITLHELELA MAITLHOMO A PUSO MME GAPE LE GO KGOTSOFATSA DIPHISEGO TSA MALOKO A SETŠHABA MABAPI LE PHITLHELELO YA DITIRELO TSA BOLENG LE BOTSHELO JO BO BOTOKA GO BOTLHE .
Go na le didiriswa tsa eleketroniki tsa go bouta mo setilong se sengwe le se sengwe go netefatsa bouto ya mo sephiri , fela lekoko le lengwe le lengwe le kgona go bona gore ke maloko a le makae a bona a a boutetseng kgotsa a a leng kgatlhanong le peomolao .
Le fa a ganetsana le ditumelo tse di tlhomameng , o gaisana le bangwe ka gore Tiisetso ya dikakanyo-tumelo tsa Afrikanle ditiro tsa setso tsa Afrikan di tshwanetse tsa rutwa ka ditiro tse di farologaneng .
Ke dirile eng go le thuba ?
O ne a boela mo temothuong ka 2003 , a lema merogo mo tshimong ya heketara e le nngwe mme dijalo tse ingwe tsa gagwe a di jala mo masimong a diheketara di le nne .
Matlole a go rola tiro
Ka go dira se , melao e tsweletsa pele tiriso ya temokerasi mo Aforikaborwa .
Gape ke tla batla go nna mongwe wa mokgatlho wa ditono tse 250 .
Bongwe jwa mathata a a tlwaelegileng thata morago ga go mela ke tshenyo ka ditshenekegi .
Mongwe le mongwe yo o romelang ntle didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae ka maikemisetso a patlisiso ka ditshedi kgotsa patlisiso e nngwe o tlhoka tetlelelo .
95 . Komiti ya Motlhakanelwa e tshwanetse go-
Moporofesara Mphahlele o tsere tšhono e go abelana le baithuti ba maAmerika , maemo a a farologaneng , a a kgoreletsang a thuto mo Aforikaborwa , a bo a bolela dipoelo tsa thuto-godimo go kgopolo ya botho .
Tshotlako ya thobalano
SETLHOPHA SA 1 SA DITLOLOMOLAO
Seemo sa tlhotlhwa sa gajaana mo togamaanong ya ntshokuno ya mmidi
Tšhelete e ka dirisiwa go fitlhelela ditlhokego tsa IDP mme IDP e dumelela ditšhaba go tlhokomela fa thebolelo ya ditirelo le tlhabololo e siame .
NCOP e tlhamiwa ke baemedi ba diporofense tse di tlhophilweng ke makgotlapeomola a diporofense , le baemedi ba Lekgotla la Dipuso Selegae la Aforikaborwa ( SALGA ) .
TSHEKATSHEKO YA TIRAGATSO YA NGWAGA : Khansele e tshwanetse go neela pegelo nako le nako kwa Komiting ya Woto le kwa baaging mabapi le tekanyetsokabo ya bona le ditshekatsheko tsa bona jaaka karolo ya dikopano tsa baagi .
Kemo 1 - Bantshakuno ba mojelaganong - 1 - 10 ha
Badiri ba mmasepala ka ga botlhokwa jwa CBP ( sk . ka lokwalodikgang lwa ka fa gare le tlhagiso ka Meiyara , e supa seemo se se kwa godimo sa boineelo ) ;
KGAOLO YA 4
Dikgaolo tse dikgolo tsa kgwebo tse di tlhokang peoleitlho le togamaano ke :
Jalo fa lenaneo la gago la thefosano ya dijwalwa le tlhomilwe , o tlaa bo o itse ka mafelelo a setlha gore o ya go jwalwa bokana kang ba diheketara ba mofuta mongwe le mongwe wa dijwalwa ka ngwaga e e latelang mme go tlaa go thusa go reka peo e e lekaneng pele ga nako .
REJISETARA YA MAITLAMO
Ntlha e e ka kgonwa go balelwa ka bonako , le go siama fela fa o na le makwalotshimologo a a rileng .
kopa ditokololo tsa Komiti ya Woto dintlha go di akaretsa mo lenanetemeng
Ditheo tse di nang le bokgoni le dinonofo jaaka Mosireletsi wa Setšhaba le Yuniti e e Kgethegileng ya Ditlhotlhomiso di tlhoka go tshegetswa ka matlole a a lekaneng le badiri mme di se itemogele go tsenatsena ga sepolotiki .
Batlhokomedi ba tsaya kgwebo e e dirang , fela go le gantsi ga ba na le kakanyo ka ga dikgwebo tsa mo polaseng .
Badiri ba lenaneo la tlhabololo le bona ba teng kwa NAMPO mme o ka tla go re bona e bile re ka tlotla ka mathata a gago mo polaseng ya gago .
bona gore mongwe le mongwe o a dumela
Mo mogaleng wa 1 , a ke
( 4 ) Fa motšhutšhisi a akanya gore ngwana o tlhoka tlhokomelo le tshireletso jaaka go tlhalosiwa mo go molawana wa 150 wa " Children's Act " , ga a tshwanela go dira phaposo ya kgetse mo tshekong mme o tshwanetse go romela kgetse kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko gore e sekasekiwe go bona gore a e ka romelwa kwa kgotlatshekelo ya bana .
10.30 go fitlha ka 11.00
Gajaana ke mme wa lapa mme o thusa mo kgwebong ya thuokoko tsa nama .
Matlhakore a fitlhela tharabololo mme ba e tsenya tirisong .
Go le gontsi basolofedi ba ikaega ka lesego le lennye go na le boithotloetso jwa bona go nna baporofešenale ba ba dirileng ka natla go rulaganyetsa le go baakanyetsa kgonagalo ya gore ka letsatsi lengwe a ipone a na le lefatshe le e leng la gagwe .
Tatlhego ya kumo e ka nna bokana bo bo ka nnang 10% go fitlhela 80% ya kumo yotlhe ya disoya e e ka kgonwang .
45 . ( 1 ) Molawana wa 154 wa " Criminal Procedure Act " , o o mabapi le phasalatso ya tshedimosetso e e tlhagisang go itsiwe ga ngwana kgotsa paki e e ka fa tlase ga dingwaga di le 18 , o a diragadiwa mmogo le diphetogo go ya ka fa tirisong ya ona mo tsamaisong ya dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko .
Se , ke thulaganyo ya tsamaiso ya tshomarelo e e tshwanetseng go :
Tshugo e ya semekhenike e dira gore go nne bonolo mo ditsenngwatennyeng go iphepa ka jona ( go tlaa anelwa ka yona kgantelenyana mo kgannyanneng e ) .
Dintlha tsa maeto kwa ntle ga lefelo la mmasepala
Jaaka Dikomiti tsa Diwoto di na le maikarabelo a go netefatsa gore ditlhokego tsa baagi di akareditswe mo thulaganyong le mananeong a Mmasepala ba tlhoka go lemoga ditlhopha tse di farologaneng mo baaging ba bona le go netefatsa gore ditlhopha di ikutlwa di akareditswe mo ditsaamaisong tsa botsayaditshwetso .
Ba etelela pele tsenyotirisong ya tiragatso ya togamaano ya woto le go kwalwa ga leano .
14.6 Kwa kokoano ya dikgato-kgalemo , leloko le tla nna le tshwanelo ya go thusiwa le go emelwa ke motho ope fela go akaretsa le motho wa semolao yo a mo itlhophetseng ;
Mathata a 2008 a motlakase le dilo tse dingwe tse di diragetseng di senotse makoa a ditheo a a amaneng le dikhamphani tsa puso tseo di rwalang maikarabelo a matloa a mafaratlhatlha .
Netefatsa gore ditokelelo tsa gago tsotlhe di siame e bile di baakantswe gore o kgone go dirisa nako e e leng teng go jwala ka tshwanelo .
Dididirisiwa dingwe le dingwe tsa ditshedi tsa fa gae tse di kgobokantsweng kwa nageng kgotsa tse di fitlheletsweng mo motsweding mongwe le mongwe , go akaretsa diphologolo dingwe le dingwe , dimela kgotsa ditshedi tse dingwe tsa fa gae tse di jetsweng , ruilweng kgotsa di tlhatlhetsweng kgotsa di jetsweng kgotsa di fetotswe ka tsela nngwe le nngwe ka mokgwa wa thekenoloji ya ditshedi ;
( 3 ) ( a ) Kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana e e boneng ngwana molato ka tlolomolao-
LENANETIRO LE LE ATLENIGISITSWENG
Tlhokomelo
Seno se raya gore komiti ya woto di tshwanetse go rerisana le baagi ka ga tlhabololo le thulaganyo ya ditirelo .
5.1.4 Ditokololo tsa 250 Ton Club ( bantshakuno ba bogwebi ba bantsho )
Mo go bommasepala botlhe go setse go na le IDP e e lebilweng sešwa bonnye IDP e go simolotsweng ka yona ( 2002 ) .
Moadimi o tla bala gape le go tlhomamisa kelo ya dikarolotuelo tsa kgwedi le / kgotsa paka ya lounu le / kgotsa kgwedi ya ntlha ya tuelo mme o tla itsise Moadimiwa ka phetolo eo .
Sekema sa Phitlhelelolefatshe sa Boitirisi ( Proactive Land Acquisition Scheme - PLAS )
( c ) netefatso ya gore mekgatlho e e farologaneng ya puso e diragatsa ditiro le maikarabelo , tse di potlana , tse ba di abetsweng go ya ka togamaano ya bosetšhaba ya melao le Molao ono ;
3.6 Go phasalatsa metsotso
Palo ya baša
Ntlha ya go lema mo lefatsheng la morafe e na le dinonofo tse di masisi mo dintlheng tsa kgwebofatso ya balemi ka ntlha ya mabaka a a farologaneng .
Fela jalo katlego ya tiragatso e ka kgorelediwa le togamaano le / kgotsa thulaganyo e e bokoa .
( iii ) ba tlhalosetsa tsamaiso e e latelang morago fela ga foo , e ba tshwanetseng go e latela go ya ka ga Molao ono ;
Tshenyegelo ya tiro nngwe le nngwe
Di ka nna le dilo tsotlhe tsa go oketsa kgono ya didiriswa tsa go jwala tsa thekenoloji tsa segompieno mo go tsona , mme fa di sa tlhokomelwe sentle , go na le lekgetlo la gore di nne mo tseleng e e yang kwa di latlhewang teng .
Go bona tshedimosetso ya tlaleleletso ikgolaganye le tleliniki e e gaufi nao kgotsa
Leano le le Kopanetsweng la Tlhabololo
Dikgwebo Tse Dinnye , Tsa Bogolo jo bo mo Magareng le Tse di Potlana
" Le boikgomoso ba kumo ya rona .
Fa montshadikuno a ntsha go feta ditono tse 250 ka ngwaga , o tlaa rolelwa mo bantshdikunong ba kgwebo mo kgaolong eo - se ke maiteko a go itlhaganedisa tlhakanyo ya bantshadikuno ba bantsho le karolo ya bogwebi .
Go tla nna gape le ditlhokego di le dintsi mo metseng ya magae go na le mo metseng ya setoropo .
5.3.3 Tsela ya go tlatsa foromo ya kopo
( b ) O rutilwe ke mang go dirisa motsoko ( disikara , motsoko o o tlhafunwang , seneifi , peipi ) o mongwe ?
1.12 " Palo e e batlegang gore kopano e tshwarwe " e raya palogotlhe ya maloko e e batlegang gore go tshwarwe kopano e e amogelesegang ;
Re lo tlhoka lotlhe !
re tshwanetse go nna le maano a a jang gore re fitlhelele maikaelelo a rona ?
Peo ya mefero e kgona go ntsifala ka go tsweletsa medi ka mo mmung kgotsa ka go tsweletsa metlang mo godimo ga mmu mme gape le go thuntsha peo kgotsa ka bobedi .
Ke kgonne gape go oketsa bokana bat se ke di bonang mo dijwalong tse dingwe .
Mokgwa o o lemoga gore :
Semela se sa korong se godile go feta se se leng mo setshwantshong sa pele ka kutu e e lelefetseng go kgona go bopa dikgaraga tse dintsi mme thatafatso ya kutu e setse e bonala .
Mmapa wa tsamaiso
Dipatlisiso ka ntlha ya dimakhete di tshwanetswe go dirwa go bona gore go ka kgonwa ka go uma kumo tse di farologaneng dife .
Ke batla go naya batho tiro mme ke dirisa batho ba le 15 ka nako yotlhe e bile ke na le ba le 10 ba ba thusang jaaka ba tlhokiwa .
Dipatlisiso ka Lenaneotlhabololo la Balemirui di supile le go ribolola dintlha tse di farologaneng tse di thatafaletsang bantshadikuno ba babotlana go tsenelela mo ntshodikunong ya mmidi ya kgwebo .
Fa e le ka ga kago ya setšhaba , go batlega leano le le totileng go busetsa se se latlhegileng fa Group Areas Act e ne e senya baagi jaaka Sophiatown le District Six tse di neng di godisitse boitshupo jwa BoAforikaborwa jo bo tshwanang bo le bosi .
Tshenyegelo
Dikema Tse di Hirisang Matlo
Fela mo montshadikunong mathata a magolo :
tsamaiso ya porojeke
Ditsamaiso tse di tshwanetswe go latelwa .
Go lemosa bantshakuno ka didiriso tsa TT
Go botlhokwa go gasetsa khemikale ya sebolayaditsenekegi se se bolayang fa se kgomiwa kgotsa fa se jewa pele ga dimela tsa mmidi di le telele go feta go dirisa terekere e e tsamayang ka sediriswa sa go gasetsa .
Jaanong ditherisano mabapi le tlhabololo ya metseseteropo di tsweletse mo gare ga Komiti ya Woto le pusoselegae .
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
Se , se tlhola kgwetlho mo nonofong ya sepolotiki le bokgoni jwa bodipolomate jwa dikomiti tsa diwoto .
Go tlhokega gore go supiwe ditiro pele mme le maikarabelo a a bopang tiro eo ( tlhaloso ya tiro ) , mme la boibedi , kitso , kgono le thata tse di tlhokegwang go dira tiro ( tlhaloso ya tlhokego ) .
Dibolayamefero tsa pele-ga-go-tlhoga le tsa morago-ga-go-tlhoga
Diponagalo tsa motho ka sebele
Kgatokgolô 7 : Kgato ya matseme ( Letšhotlho )
2.3.2 ga ba a neelana ka dišere dipe tsa khamphani kgotsa ditshwanelo dipe tsa yona go motho ope le gore dišere le ditshwanelo tsotlhe ga di na dikotlhao dipe tsa semolao kgatlhanong natso .
Ditirelo tsa Segopotso
Lefapha leno le ikarabela ka go tlamela ka ditirelo tsa motheo tse di tsa tureng le tse di sa kgaotseng tsa loago , tsa motlakase , metšhini le tsa go olela matlakala mo baaging ba Rustenburg .
Badiri ba kabo ba thusitse Rre Jones jang ?
4.2.1.7 Romela terafote / tlhabololo ya pholisi kwa ditlhopheng tse di tshwanetseng .
Fa modiri a sa tlhola a na le tiro mme a iphitlhela dumelwa go amogela thuso ya Letlole mothapi o tshwanetse go naya modiri difomo jaaka di tlhokegwa mme mothapi o tshwanetse go di dirisa go lopa tuelo go tsweng letlole .
Ga o a tshwanela go goga kgotsa go nwa bojalwa fa o tsaya phekolo .
Maitlhomo a botshelo joo ke go keteka bontle le maatla a tsela bo rekotilweng ka yona , Tshwaelo e a tlisiwa mme botshelo bo a boeletswa .
Setshwantsho sa 1 : Balemirui le badiredi ka Letsatsi la Dithapelo go amogela Pula kwa NAMPO Park ka 27 Ngwanatsele 2015 .
Go tshwanetse go tshelwe e e kana kang ?
Patlego ya dikhemikale dingwe e oketsegile ka bonako thata go na le koketsego ya ntshodikuno ya dikhemikale tse .
( vi ) mabaka otlhe a a ka ga go tshola bana le maemo a bona fa ba sa ntse ba tlhatlhetswe kwa seleng ya mapodisi , kwa lefelong la dipatlisiso tse di dirwang pele ga tsheko kgotsa kwa kgotlatshekelo , tse di sa direng go ya ka molawana wa 28 le wa 33 , mme go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , e le a a tlhokang taolo gore molawana oo , o kgone go dira sentle , go akaretsa tumelelo ya itshidillo e e lekaneng le go isiwa le go busiwa ga bana kwa kgotlatshekelo ;
Nako go ya nakong ya go robiwa e ka nna matsatsi a a leng 168 mo tikologong e bollo mme e tla nna matsatsi a a leng 223 mo tikologong e e leng tsididinyana .
Rotloetsa batsayakarolo go tsenela dikopano tsotlhe tsa thulaganyo .
E tla neelana ka setshwantsho se e leng nnete ka ga se se diragalang mo baaging mme seno se tla go thusa go rulaganya IDP .
E ithuta dikgolagano tsa dintlha tse le tse dingwe mo kakanyong e kgolwane ya loago , ikonomi , sepolotiki le tikologo .
E AMOGETSWE KE KGOTLAKGOLO YA KA DI ____ LETSATSI LA ______________2015
Tlhabololo ya mefuta e metshwa ya mmidi wa Bt e e kgonang phetlhu ke ntlha e e tsayang nako e telele mme e ja madi a mantsi .
Kwa ntle ga go tlogela diruiwa go simolola go fula dijwalwa fa di sa le nnye o ka tlogela dimela gore di kgone go mela nakonyana go nna dimela tse di godileng pele di fulwa .
Go feta moo , ditaelo tsamoalo wa gale mabapi le tsamaiso ya dithoto tsa terasete di tshwanetse go latelwa .
Dipharologano tse di ka nna gare ga R61 go ya R239 ka tono mo Kapabophirima .
Dimela tsa mmidi tse di nang bolwetse bo di tla oma pele ga nako mme tlhaka e tla phanyega .
Tiro ya ½ ya IDP : Dithutano tsa Baagi / beng ;
Mo godimo ga moo , gape kitsiso e tshwanetse go tlamela ka tshedimosetso e e ka ga nako e ka yone boikuelo kgotsa kgetsi kwa kgotlatshekelong e tshwanetseng go tlhatlhelwa ka yone mmogo le mokgwatsamaiso o o tshwanetseng go latelwa fa go dirwa jalo .
Khansele ya Bosetšhaba ya Diporofense
Katogano ya khonkeifi e gagametse thata .
DITSHUPO KAKARETSO TSE KGOLO TSA TIRAGATSO
Go leletsa mogala kwa Lefelong la go Bona Thuso ka Mogala
Tshobokanyo
O baakanya boalopeo , go reng ?
Peo ya mefuta ya tlhakatlhakano e a tura , mme dimela tsa teng di mela ka maatla e bile di naya thobo e e kwa godimo go feta tsa mefuta ya go bona modula .
Tshekatsheko : Baagi kgotsa baemedi ba bona le bona ba kgona go nna le Botsayakarolo mo tshekatshekong ya batlamedi ba ditirelo ba ba ka nnang teng , mo kamegong ya baagi mo thebolong ya ditirelo le mo tlhokomelong ya batlamedi ba ditirelo .
Go leba gape thebolo ya matlole a go aga matlo mmogo le tshegetso ka matlole go netefatsa gore didirwa tse di diriswang di tsamaelana le diphetogo tse di siameng mo teng ga pholisi ya mafelobonno a batho .
Kumo ya dioli tsa dimela mo lefatsheng
Go tsenya tirisong Leano le le Tswakilweng la Metswedi la 2010 ( le reka bonnye 20 000MW tsa motlakase go tswa go dintšhwafatswa ) go fokotsa mesi ya khabone go tswa mo indasetering ya motlakase go tloga go 0 , 9kg ura killowat go ya go 0.6kg ka ura ya killowat .
( b ) a tlhatlhetswe kwa lefelong la tlhokomelo ya ngwana le moša , kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , pele ga tshimilogo ya tsheko , ga e a tshwanelwa go busetsa tsheko morago lobaka lo lo fetang malatsi a le 30 ka nako ;
Mogodu le diteng tsa ona
Kgato ya 2 - Kgotlhang
Mo bukeng ya gagwe , The Eloquence of the Scribes , Ayi Kwei Armah o gateletse gore maAfrikan ba nne le tlhaloganyo ya go itlotla , seriti le boitshepi , go ne go gapeletsega gore ba bone dikwalo tse di bontshang setshwantsho se se siameng ka ga bona .
Seno se feletse ka maemo a FENYA / FENNGWA .
TIRO 3.3 : Mekgwa le malepa a go tsaya metsotso
Tshedimosetso e kgobokantswe go tswa Kaeding ya Tsamaiso ya Polase ka Poelo ka Marius Greyling
Lenaneo la 2 le le fa tlase fa le tlhagisa tsharololo ya se leano la woto le le feletseng le tshwanetseng go se akaretsa mme le supa gape bomaleba jwa diteng tsa IDP
Ba ba boetseng gape go nna maloko :
Ditirelo tsa setlamo sa puso
IBRs e ka tlamelwa ke beng ba lefatshe le beng ba IBRs , ditlamo le ditšhaba .
Kopa batsayakarolo go bopa ditlhopha tsa batho ba le 4-6 mme le buise pontsho mmogo .
( 5 ) Magiseterata yo o dirang dipatlisiso a ka dumelela motho mongwe le mongwe yo o nang le kgatlhego kgotsa yo o ka nnang le seabe mo tshekong , go nna teng .
ASIDI ke maiteko a Lefapha la Thuto ya Motheo a go fedisa tshalelomorago ya mafaratlhatlha a dikolo .
Go tlaa diragalang fa o sa tlhole o ba direla dilo tseo ?
Fokotsa ka 10% go ipofa ka phoso = 6 400 x 0 , 90 = 5 760 sa dithaponyana mo sekwereng
Molao o o botlhokwa thata wa naga o o tlhagisang ditiro le dithata tsa dikarolo tse di farologaneng tsa puso .
Jaaka sekao : Letla setlhopha se sengwe le se sengwe go tlhalosa kopo ya sona ; bolelelang motsereganyi ; ga go bidiwe maina jj .
Go ntsha dijalo tse dintsi ga montshakuno go tlaa thusa gape go fokotsa diriseke .
Bokgoni kgotsa maitemogelo a a meleba le tšhono e o e rebolelwang
Kgorogo ya mefuta ya disonobolomo tse di thatafaditsweng go tsamaelana le tlhotlhwa e e kwa godimo ya go reka oli ya disonobolomo e file balemirui tlhopho go dirisa le dijwalwa tse dingwe mme mo ditikologong tse ditona tse go neng go jwalwa korong fela go ne go simololwa go dirisiwa thefosano ka disonobolomo .
Maemo a oli mo kerebokosong , diferesiale , ditsamaisi tsa mafelelo le diferensiale ya kwa pele di tlholwa fela .
Dirisa diphini tsa bokima jo bo nepagetseng fa o goga didiriso le ditereilara ( koloi ) ka gore boima jotlhe jwa sediriso se se gogwang bo rwelwe ke phininyana eo le diboutu tse di bofeletseng bara ya kgogo mo terekereng .
Dijwalwa di momela dikarolwana tsa kalaka go tsweng mo mmung e le kotlo ya tsona mme fa dimela tse di robiwa e bile di tloswa go tsweng mo tshimong , tse dingwe tsa dikarolwana tse di leng botlhokwa go fokotsa botšarara le tsona di a tloswa e bile mmu o tswelela go nna botšarara ka boiketlo fa botšarara bo ntse bo oketsega .
Dikgwetlho tse di ntseng jalo , di tshwanetse go tsosolosa dikakanyo tsa rona le go humisa boitlhamedi jo mo go rona gore re tlhagise ponelopele ya banna le basadi ba ba golololesegileng , le ya lefatshe le le se nang tshotlakako ya motho ka motho yo mongwe .
Motho jaanong o tshwanetse go tlhola a leka go lekalekantsha ka go ' tshameka a le sebatana ' , mme ga go kgonegwe ka a sa kgone go laola dibatana tse di senyang .
Setlhophathutano sa Khanyayo se ntse Lesego la go tsenela Khoso ya Tlhagiso mo Mmiding .
baagi ba ka nna ba kopa gape mmasepala gore o thape kemedi ya komiti ya baagi gore e tlhokomele tswelelopele ga mmogo le go gakolola mmasepala ka ga ditlapele tsa katoloso le tokafatso ya ditirelo
Dintlha tsa seikonomi
Rre Molemi o ka akanya ka mesola ya pakatelele fa a itshilela mo polaseng ya gagwe ka jalo a nna Rre Mong wa Tshilo ka boena .
Go Thusana le Ditlamo tse Dingwe
Kamano magareng ga baeteledipele ba setso le dikomiti tsa diwoto e santse e tlhagelela .
Dikgetsi tsa disilo - mokgwa o o botoka ka ntlha ya go ja madi tlase ga go dirisa disilo tse di tlwaelegileng , mme go sa ja madi ka dikgetsi di tura e bile di ka dirisiwa gangwe fela .
Komiti ya Photefolio e neilwe boikarabelo jwa go ipega go Kgotla ya Setso e yone e tla ipeganggo Kgotlakgolo .
Sekai sa pego ya tiro ya mo lefelong
Go ka nna botlhokwa go akaretsa mo konterakeng mokgwa , lefelo le puo e mmatlisisi wa ditshedi a tla tlamelang maemo a tswelelopele .
Mefuta ya bokana ba nako ya go tlhoga e kgaogangwa ka go dirisa matsatsi go tsamaelana le 50% ya go supa lentsana , dikgaolo tsa bollo ( HU ) tse di tlhokiwang ke dimela go kgona go supa 50% ya lentsana , matsatsi a go kgona go gola le matsatsi a a ka salang pele ga go robiwa .
O dirisa diheketara tse kana kang e bile o di dirisa ko kae ?
MATLOLE A KGODISO YA DIKGWEBO
Dikomiti tsa Woto di ka dirisa sekao se go ba thusa go lekanya tiragatso ya mmasepala wa bona .
Basidi ke karolo ya tirego mme ba :
Ga se fela ka lefatshe , fela ka dimetšhine , mebaraka , madi kgotsa bokgoni , ke ka ga dilo tse tsotlhe mmogo .
Neela tshedimosetso ka tekanyetsokabo le mananeo a tlhabololo go boela kwa baaging , le go netefatsa gore ba itse gore ba ka a fitlhelela jang
Sekwere se ka beiwa mo moleng ka dikhutlo di le pedi mo moleng gore mela e e bapileng ya korong e wele mo kgaolong ya kwa godimo le ya kwa tlase ya sekwere jaaka se beilwe .
Fa ke ne ke simolola go jwala kumo ya me e ne e le kwa tlase thata mme ke ne ke lokela dikgomo mo masimong gore di fule dijwalwa .
Go botlhokwa gore dintlha tse di botlhokwa , tse di jaaka pono le maikaelelo di fetolelwe mo puong ya batho ba tikologo eo .
Ditshwantsho tse pedi tse di tshwanang tsa mebala .
Re sisinya ditsela tsa go baakanya se .
Balaodi ba dipolase ba dirisa dipego go rulaganya pego ya go lekalekantsha , tsamaiso ya madi , kanego ya lotseno le dikanego tse dingwe tsa go dirisa madi go ba thuso go swetsa sentle jaaka go reka metšhene , go oketsa kgotsa go fokotsa dikgaolo tse dingwe tsa bolemirui , go tsweledisa go gola , jalo le jalo .
Ian Househam , mogokaganyi wa Porofense wa Lenaneotlhabololo la Balemirui la Grain SA
Nete ke go re fa go batliwa go bonwa ditono tse 2 ka heketara , tiriso ya monontsha o o pila e botlhokwa , tota fa e le ka tokelogodimo fa dimela di simolola go tlhatlhoga ka go mela .
Re dumela gore re e laole jaaka kgwebo re ntse re lebeletse bokamoso ba ba botlhe ba ba dirang mo go yone .
Re tlhamile khoso : " Khoso ya Balemisi ya Tlhagiso mo Ntshodikunong ya Mmidi " .
Maitemogelo a gagwe a ne a oketsega fa a ne a tshelela melelwane kwa dinageng tsa Aforika le tsa Amerika .
SARS e tla toloka ka Puo ya Diatla ya Aforikaborwa kwa makaleng ka go e refosana le dipuo tse dingwe le go ya ka sekejule se se tlhomilweng go sa le gale .
Pusetso-morago kgotsa go fegiwa ga katlholo
Kumo ya gago e kana kang jaanong ?
Mo botshelong jwa gagwe , Moporofesara Mphahlele o ne a potapotilwe ke basadi ba ba maatla , e bong mmaagwe , mmaagwemogolo o nnile le seabe se segolo mo go mo godiseng ka gonne rraagwe o ne a le bogale a ba tlhorontsha .
O tlhaloganya sentle gore dijalo di tlhoka dikotla gore di kgone go gola le go dira dithoro .
Lephata la poraefete
Lenaneo 1 :
DEA e ka thusa batlamedi ba didirisiwa tsa ditshedi tsa fa gae le kitso ya setso ka :
Petelelo e tlhalosiwa gore ke motho ope yo ka go tlola molao le ka maikaelelo a dirang tiro ya go tsenya serwe sa thobalano mo mothong yo mongwe , ntle le tumelelo ya motho yo mongwe yoo .
Matshosetsi
Tiriso ya dibolayamefero mo mmiding
Go ribolola go tlhola logogo lwa mogoma kwa botennye jwa sefatlhogo sa mogoma se kopanang le mmu teng .
Jaanong NGO e kopilwe tshegetso ya thuso / tlhokomelo mo dikgaotong tsa kotara ka tshwaragano le modiri yo wa tlhabololo ya baagi yo o sa tswang romelwa .
Referense
Roundup Powermax 540 g / litara - ura e le 1 pele e kgona pula . ( E supiwa go dirisiwa mo mmiding le mo disoyeng ka bokana ba litara le kgaolo e e ka nang 1 , 7 ka heketara ) .
Diphotefolio di ya go farologana go tswa mo khanseleng go ya mo khanseleng e nngwe go ikaegile ka ditlhokego tsa khansele .
Le fa o le molemi wa dijwalo tsa mariga kotsa tsa selemo - pula e amogelwa ka boitumelo !
Kgaolo ya bo 3 Tlhatlhobo : Go kwala ka botlalo
Seno se tlhoka dipeeletso tse ditona go dipatlisiso le tlhabololo , tiriso e e botoka ya didiriswa tse di leng teng , le ditheo tse di bonako go tsweletsa itshimololelo le tirisanommogo e e etleediwang fa gare ga ditheo tsa saense le thekenoloji le ditheo tsa poraefete .
Thobo ya dijalo gantsi di a tokafala fa di jalwa mo modikong gape .
Naga ya mofuta o e kgona go tsaya go fulwa thata go feta mme go dira gore go nne diruiwa tse dintsi tse di seng pila fa go fulwa go feta e bile ga e kgone go tlhoga sentle gape fa e fulwa go feta jaaka naga e e botshe .
Bošeng , boithuto bo dirilwe mo Nebo ( kgaolo ya Limpopo mo go jwalwang mmidi ) go lekalekantsha bokana ba go abela ga dijwalwa tsa senawa go oketsa kumo ya mmidi .
O ne a bua gore maano a go tlhama ditiro a tshwanela go ka ikaelela go thusa tlhabololo ya baša .
RE KA FENYA TB LE BOLWETSE JWA SUKIRI
Tlolomolao / Dingongorego
TSHEDIMOSETSO
( c ) tsamaisong nngwe le nngwe ya go busetsa bosiamisi , e e leng go ya ka tlhaloso ya go busediwa ga bosiamisi .
Mmidi o o tulafatsaneng .
Fa re ntse re ipaakanyela setlha se se tlang re tshwanetse go loga maano a gore re ya go jwala eng le eng .
Bomadimabe ke gore go bokete go e araba gonne tshimo nngwe le nngwe e na le setlhophana sa dintlha tse di farologaneng tse di amang go falola , jaaka mofuta wa mmu , bongola jwa mmu le ditiragalo tsa jalodijalo .
Go dirisa data e e tlhokang palogotlhe ya bong mo tshekatshekongya dipalopalo go senola ka moo dipholisi di utlwalang ka go farologanamo basading le mo banning
Ka nako ya kitsiso mo kgatong ya thibololo , badirisani mmogo botlhe ba tshwanetse go kwadiwa , morago ga fao motho a le mongwe o tla tsaya maemo a boeteledipele jwa porojeke .
Ga ke kgone go tsaya go se kgone .
Di tlamela kaelo ya go tlhama peomolao ya bosetšhaba le go rerisana ka ditumalano tsa ABS peomolao ya bosetšhaba e se teng .
Leano la ditšhelete la thobo ya gago e e latelang
Go na le molao o o laolang gore motho mongwe le mongwe o tshwanetse go ja gararo ka letsatsi le lengwe le le lengwe - ke yone ntlha e e e ntlhotlhetsang .
Ditlhopha di araba dipotso tse dif a tlase
Molaotheo , mo ponelongpele ya phokotso ya ditshwanelo tse di botlhokwa mo mabakeng mangwe , o gatelela botlhokwa jwa dikgatlhegelo tsa bana , mme o bo o di beela kwa thoko go di naya tshireletso e e itlhaotseng , go neela bana ba ba tlolang molao tshireletso , gareng ga dingwe , tshwanelo ya-
Baakanya didiriswa tsa polase ya gago mo lefelong le le rileng fa go leng bodilo ba samente bo bo leng phepa tota mo go ka alwang seile fatshe .
Bogolo jwala kgaolo e nnye mme o dire tsotlhe tse di leng botlhokwa jaaka go tlhokiwa mme o amogele kumo e e siameng thata mo kgaolong e nnye eo ka go ka go kgonisa go bona poelo e kgolo e e ka go kgonisang go oketsa kgwebo ya gago .
Dikokoano tsa semmuso tsa dikgato-kgalemo
Komiti ya Woto le batho ba bangwe ba ba ka tsayang karolo mo go tsenyeng tirisong ga togamaano , go akaretsa baemedi go tswa mo ditlhopheng tse di nang le maikaelelo , tse di kopanang diura di le pedi mme di dirisa thulaganyo ya dipalopalo mo lobakeng lwa togamaano nngwe le nngwe go ba thusa .
Nako : ura e le 1
Go na le dikhemikale tse di ka dirisiwang go tlosa rusu mme fa rusu e bonwa o tshwanetse go bitsa ba ba itseng go go thusa go gasa tse di leng botlhokwa .
Ka maatla a dikhomputara tsa segompieno go botoka thata go rulaganya thulaganyo e e lokelang kumo le tsa ditšhelete mo pegong e le nngwe ka kgwedi kwa ntle ga go lekalekanathsa dintlha tse morago ga ngwaga ya ditšhelete .
Montshakuno gajaana , jaaka go ise go ke go diragale pele , o rwele maikarabelo a go tsamaisa kgwebo ya gagwe ka kelotlhoko go bona katlego , mme se se raya gore o tshwanetse gore ka dinako tsotlhe a bo a tshwaragane le ditshenyegelo tsa kgwebo ya gagwe mme a tshwantshanya kgono ya kamogelo ya kgwebo e e farologaneng nngwe le nngwe kgotsa tiro ya mo polaseng , le kgono ya thobo go tswa ditirong tsa mo polaseng tsa gagwe .
E saenilwe kwa . . . . . ka di . . . . . tsa letsatsi la . . . . . 20
Fa kampa e tlogelwa e sa fudisiwe ka selemo go tla nna khupetso ya bojang bo bo ka fulwang ka mariga .
Diphelelo tsa Pharakano / Dipatlisiso ka Dipalangwa
Ka ntlha ya didirisiwa tse di lekanyeditsweng tse di abelwang dikomiti tsa diwoto , maloko a diphotefolo mo diwotong tse di atologileng a dira mo go feteletseng e bile a sa kgone go fitlhelela dikarolo tsotlhe tsa woto fa a rerisana ka ga merero e e amanang le diphotefolio tsa ona .
Lore jaanong lo ka tlhabelelwa mo mmung ka maatla a a magareng , gape a bogolo jwa tshimo , kakanyo ya katisegelo e tlhagelela ka bonako thata .
Ke nnete le ka balemirui ba ba tlholang ba gana go leka mekgwa ya go uma e mentshwa mme ba batla go dira jaaka borraabo ba ne ba dira .
Maotwana a beiwa mo motšheneng wa go lekalekantsha yo o garefatsang leotwana mme o tlhomamisa kwa boima bo tshwanetseng go isiwa teng .
Tsenya diterekere le didiriso kgotsa didiriso tse di itsamaisang fela mo masimong fa selekano sa bongola se le mo seemong se se lekaneng .
Go botlhokwa go lemoga gore kwa ntle ga ditiragalo tse di sotlang tota ditiragalo tse di filweng fa godimo fa ga di a tshwanelwa go tlogelwa go tswelela ka nako e e ka nnang dikgwedi tse pedi di sa tlhokomelwe .
Seabe sa babegadikgang ba bantsho se fetogile go nna ntlha e e bakang manganga mo pakeng e ya morago ga tlhaolele .
1.3 GO TLHOMIWA GA RLM :
10.2.16 go amogelwa semmuso ga leano le pholisi ya botsamaisi , tsamaiso le taolo ya Morafe wa Segosi wa Bafokeng le Ditlamo tsa Morafe wa Segosi wa Bafokeng ; go tlhomiwa ga Komiti ya Bookamedi le Mananeo ya Kgotlakgolo ;
O mongwe o ka go thusa go tswelela go dirisa bolemirui mme o ka tswelela ka kutlwano gare ga wena le ba ba go adimang madi e bile ba go tshepha go feta mo ba neng ba go tshepha pele .
( a ) rotloetsa boikaelelo jwa Molao wa Boitshwaro wa Ditlhopho fa a dira ditlhopho ;
Go dira gore dikomiti tsa woto di dire
Fa bakwadi ba ntse ba godisa go kwala , baeteledipele ba sepolotiki ba ne ba tsweletse ka molomo fela .
Boloka ka Diteng tsa Bongola tse di Babalesegileng .
Gantsi e bilediwa go rarabolola dikgang tse di tlhokang tlhokomelo ya ka bonako kgotsa tlhokomelo e e kgethegileng tse di ka se kang tsa kgona go leta go fitlha go kokoano-kakaretso e e latelang .
Paka ya Tiro , Khutliso ya Botokololo le Phatlalatso ya Dikomiti tsa Diwoto
Tshwetso ya Khansele ya go fetela kwa Kgatong ya 1 ;
Tsenyotirisong , peoleitlho le tekanyetso tsa IDP
Morokotso ke tshuiso ka madi ka ntlha ya tiriso ya khepetlele ya boditšhaba kgotsa e e adimilweng .
Metsotso e foo go tlosa tsietsego kgotsa go sa dumelane ka ga se se diragetseng mo pitsong .
netefatsa botsayakarolo bo bo botoka ka baagi go tlhotlheletsa ditshwetso tsa khansele .
Batho kgotsa ditlhopa ba rotloetswa go neelana ka maikutlo a bona ka mokgwa wa go kwala kgotsa go bua ka molomo ka ga dintlha tse di ba amang .
bafatlhosi
Betamene ya A e thusa go oketsa kgono ya seruiwa go nona , mme kotlo e e nang betamene e ka boyona ke bojang bo botala .
Motlhagisi kgotsa moeteledipele wa puisano ya setlhogo se sengwe le se sengwe
Netefaletso e ya setso sa Afrikan e tswa mo athikeleng e e kwadilweng ke Moporofesara Es'kia Mphahlele ka 1971 .
Tsamaiso le kgokaganyo ya ditiro di tlhoka go bewa pele ga tshimologo ya tiragatso ya togamaano ya woto .
Khansele e ne ya neela setlamo sa bosetšhaba sa katiso konteraka ya go tlamelana ka khoso ya katiso ya dimojulo di le 10 ya dikomiti tsa diwoto mo dikgweding di le 6 .
Fa go na le nako , jwala kgaolonyana e nnyane ka tshimologo ya setlha go bona katogo ya dimela le kgono ya sediriswa sa go jwala mo moleng o mongwe le o mongwe .
Gakologelwa go tlhola kgatelelo fa thaere e sa ntse e le tsididi , pele o kgweetsa terekere kgotsa serori , ka gore mogote o o tlhagisiwang ke go kgweetsa o tlaa feleletsa o okeditse kgatelelo le palelo e e fosagetseng .
KGAOLO YA 7
Ka go sa nagana kgaiso ya Maurice , Letsatsi la Mokete le ne le nagana le ba bangwe ba ba kgonneng mo Lenaneong la Tlhabololo ya balemirui .
15 . Go kopanya dipoelo tsa SWOT
5 . P : Ke mang yo o laolang ditiro tsa batlhokomedi ?
Seabe sa komiti ya woto ke go godisa temokerasi e e tshwaraganetsweng mo pusoselegaeng .
( iii ) bana ba ba nang le dingwaga di le 12 ka nako e ba neng ba dira tlolomolao ;
go romelwa kwa ditirelong tsa tshegetso tsa seporofešenale
Puo ka botlalo ka setlhôgô : I Am Because We Are , e phasaladitswe mo bukeng Es'kia Continued .
Tsamaiso ya porojeke
Montshakuno o tshwanetse a bo a batla go amogela kgakololo , a ineetse mo polaseng le go nna le maikutlo a a siameng .
Montshakuno o tshwanetse a netefatse gore taoloboleng e simolola kwa togamaanong le dikgatong tsa pele ga jalo mme e akaretsa kgato ya tsamaiso nngwe le nngwe e e tlaa netefatsang ntshokuno e e kwa godimodimo .
Jaaka nako e ntse e tswelela , re fitlhela re bolaile sengwe le sengwe se se phelang .
Kgaolo ya bo 3 : Batho Pele
Fa gongwe o tshwanetse go gana fa o kopiwa .
Ka nako e , bobegakgang mo Aforikaborwa bo ne bo bega dikgang ka mokgwa-tsamaiso wa bophirima le go tshwara dintlha tsa kgatlhegelo ya setšhaba di se na boteng le dikabelo tse dingwe tsa botlhalefi ba bantsho , jaaka e kete dikakanyo le maikutlo a bophirima e ne e le nnete e e feletseng ya lefatshe .
Bangwe mo mokgatlhong wa maloba wa go lwela tokologo ba solofela gore babegadikgang ba bantsho ba tsweletse seabe sa go emanokeng baeteledipele ba maloba ba mekgatlho ya kgaratlho , ba jaanong e leng ba sepolitiki ka kakaretso , mme jaanong e le karolo ya puso .
( 2 ) Ngwana yo a leng dingwaga di le 10 kgotsa go feta mme a le ka fa tlase ga dingwaga di le 14 mme a dira tlolo-molao , o tsewa a sena kitso ya bosenyi go ya ka molawana wa 11 .
Go nna beng ba tekanyetsokabo ga baagi
Le fa bokanagare ba bokana ba kumo ya korong mo dithulagayong tsa B le D ( Lenaneo la 1 ) bo phala fa go jwalwa korong fela , fa o lebelela gaufi gore korong e jwalwa leng mo lenaneong la thefosano ya dijwalwa , maemo a dipalo a a fetoga .
Buisa mo kgannyaneng e ka se se buiwang ke bantshakuno ba ba tlhabologang ka ga temothuo ya tshomarelo le dintlhakaelo tse bantshakuno ba tshwanetseng go di latela go lepalepana le mokgwa o mošwa o mo temothuong ya dijalo .
go letlelela badirisi go botsa dipotso le go tsibogela dingongorego tsa bona ka boikanyego e bile gape sentle ( phuthologo le bosenangbofitlha )
Sk , Kgaolo ya 2 ya Melawana ya Thulaganyo ya Mmasepala le Tsamaiso ya Tiragatso ya 2001 di tlhagisa dintlha tsa monimamo tsa IDP le tsela ya go tlhabolola diIDP .
Setshwaokaelo se tlaa :
Ke feditse dithutiso tsa Go uma Mmidi , Go tlhokomela Diterekera le Go seta Didiriswa .
Setlamo sa poraefete
Go kokoanya tshedimosetso ya go loga maamo
Tshedimosetso e e tlaa bo e setse e bopagantswe mo tirong ya kgolaganyo ya IDP ya 1 : Go bopaganya tshedimosetso ya tiro ya IDP ya 1 / 2 Tshekatseheko ya Legato la Baagi le Beng .
A o tota o batla go tokafatsa tsamaiso ya ntshokuno ya gago ?
pharologantshi ya kgogelo
Mmidi wa teng o montle le e bile setlha se bongola thata se dirile taolomofero bokete .
Mametlelelo E e tlhalosa mefuta ya direkoto tsa Mmasepala tse di sa bonweng motlhofo fa di kopiwa , tseo motho a ka di bonang kwantle ga gore a kope go di bona go ya ka Molao .
Tlhaeletsano le Thotloetso ka Tsa Tikologo
Laletsa ditlhopha tse dingwe go tlaleletsa kgotsa go tshwaela .
Ka jalo lenaneo la ntshokuno ke sediriswa sa botlhokwa mo tsamaisong ya matlole .
Tshenyego e e fetogang ka heketara
Fa batho ba dirisa madi ba sa nagane , gantsi go tlisetsa go ikanayela bokana go feta , jaaka ditshupamolato tse di kwa godimo go feta le ditshenyegelo tse di sa duelweng .
Ke tiro e ntsi la ntlha o e dira , kgotsa o e dira ka go kwala kgotsa ka go e tlhoma ka khompiutara , mme ka ngwaga e e latelang e tla bo e le botoka tota fa o dirisa khompiutara .
Boetapele jo bo tiileng bo mabapi le go dira ditshwetso tsa go nna jalo le go rotloetsa setšhaba mabapi le gore go latelwa tsela e e siameng go gaisa .
Barutegi ba batswakwa , ba ithutile kwa diyunibesithi tse di tumileng tsa lefatshe , ba ne ba amogelwa boditšhabatšhaba , mme ba ne ba kgotsofetse thata go fitlha ba lemoga gore ba tsentse setso sa mokoloniale mo dikwalong tsa bona .
57 . ( 1 ) Fa go dirwa taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong , magiseterata yo o umakiwang mo go molawana wa 42 , magiseterata yo o dirang dipatlisiso kgotsa kgotlatshekelo ya bosiamisi ya ngwana , e tshwanetse go tlhopha modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao go ya kwa kgolegelong kgotsa motho mongwe yo o matshwanedi , go ela tlhoko gore ngwana o latela taelo ya phaposo ya kgetse mo tshekong .
14.7 Go tswala kopano gore e se bulegele setšhaba sotlhe
Tshobokanyo ya dikarolo tsa konokono tsa ditatamente tsa ditšhelete malebana le letlole e eme ka mokgwa o o latelang .
Tlalelo e e tshosetsa ka tlhamalalo maikemisetso a kabosešwa ya lefatshe le puso a a ikaeletseng go sitlhamololela 30% ya lefatshe la temothuo mo bantshakunong ba bantsho ka 2014 .
Tokafatso ya ditshwanelo tsa pakatiro ke ntlha ya botlhokwa e e thulanang le sedika .
9.2 e e tlotlelwang mo sephiring ke Kgotlakgolo kgotsa ke komiti ;
o tlhagise mokgwa wa tsamaiso ya tiro ( PMS )
Lebelela kgaolo e nngwe le e nngwe mme o rulaganye lenane la dipotso le dikarabo ka bonnete , se tshabe go bua nnete .
Go na le dintlha di le mmalwa tse di amanngwang le thuo ya dikgomo tsa nama e e nang le poelo , e e leng yona selo se se tlwaelegileng thata se se diragadiwang ke bantshakunothoro .
Lekidi le le se nang mofero le naya dimela maemo a go kgona go tlhoga sentle .
9.3 Kgotla ya Setso gape e tla dira ditiro dipe tse e di neilweng ka tumalano fa gare ga dipuso tse di farologaneng .
Go na le dikarolo tse dingwe tseo mo tsona go leng ditšhono tsa go bona dipoelo ka bodirisanimmogo .
O ka bona lefatshe jang ?
( 4 ) Modiredi wa tsamaiso e e sa letleleleng motlola-molao gore a ye kwa kgolegelong , o tshwanetse go supa fa ripotong gore a ngwana o na le maikaelelo a go amogela maikarabelo a tlolo-molao e a latofadiwang ka yona .
Ke dikgwedi dife tse ka gale e leng dikgwedi tsa komelelo ?
Maitlhomo a kgwebo a gago ke eng mo dikgweding tse di lesomepedi tse di latelang le mo dingwageng tse tlhano tse di tlang - maitlhomo a a tlaa ama jang leanothekiso ?
16.4.4.11 go sekaseka , go tseleganya le go baakanya diphoso tsa Ditshwetso tse di dirilweng mo kopanong ya Kgotlakgolo , Kgotla ya Bookamedi le Dikomiti tsa Photefolio pele ga di amogelwa mo kopanong e e latgelang .
Bokana ba tsalo e ya madi e tlhomamiswa morago ga nako le nako ke Banka ya Poloko ya Afrikaborwa ka go rulaganya dintlha tsotlhe tsa maemo a ditšhelete , tota le bokana ba dilo tse re di umang , bokana ba go fokotsega ga tlhotlhwa ya madi go badirisi ba yona mme tota le koketso kgotsa phokotso mo tlhwatlhong ya ditokelelo go kgona go uma e bile le bokana ba madi a Afrikaborwa e a adimileng mo mafatsheng a mangwe go lekalakantsha le bokana bo rona re bo umang re le lefatshe ka borona , mo go tse dingwe fela .
Tona ya Bolemirui , Dikgwa le Ditlhapi , Rre Senzeni Zokwana , le ene o ne a le teng .
Palo ya diphatlha mo dipolateng e tlaa tlhomamisa bokana ba palo ya dimela mme go se lebalwe .
Fa ngwana wa gago a le mo phekolong ya thibelo ya IPT , o tshwanetse go latela ditaelo tsotlhe tse o di filweng kwa tleliniking .
Fa mongwe a na le tsela e e pila ya dikadimo mme a supiwa a le mongwe yo a ka kgonang , a ka nna le kgono e e botoka go amogela madi mabapi le mongwe yo a nang naga mme a na le leina la gore ga a na maano , lenaneo la teko kgotsa ga a kgone go dirisa madi sentle - kgotsa ga a na boikanyo ba go duela madi a a adimiwang .
Athikele e kwadilwe ke Gavin Mathews , Dikrii ya Bolaodi ba Tikologo .
Mesola ya dijalo tsa khurumetso
Ke ka itumela fa mokatisi wa Grain SA , Rre A Thomas a ka nkaraba .
( v ) mabaka otlhe a a ka ga tshireletso ya bana ba ba tlhatlhetsweng kwa lefelong la mapodisi , a a sa direng go ya ka molawana wa 28 , mme go ya ka kakanyo ya Mokomišinara wa Bosetšhaba , e le a a tlhokang taolo gore molawna oo , o kgone go dira sentle ;
Mphahlele o bona seno se le kotsi mo go fitlheleleng tiro ya tswelopele ya yunibesithi le maikano a tsa matlhale a yunibesithi ya Aforika mo botshelong ba naga e e tsenang mo temokerasing .
Fa makwalo a a se teng GO KA SE KGONEGWE go laola tiriso ya madi mo kgwebong ya gago .
Maemo mo tikologong a a tshwanetseng
Mebaraka e e Seng mo Teng ga Kago / ya Dilo tse di Takilweng
Dintlha tse di tla buisanelwang :
Balaodi ba dikgaolo go tsweng kwa Bophirima le Borwa ba Kapa , tota le Jannie de Villiers , Louw Steytler le Susan Engelbrecht go tsweng mo maemogodimong a bolaodi ba rona ba ne ba le teng .
Gladwin o na le kgatlhego e ntsi thata mo temothuong e bile o thusa rraagwe mo polaseng
Dira ka tlwaelo mme o godise kgwebo ya gago .
Mo polaseng Concordia mo tikologong ya Senekal , o tla kopana le John Dipali , molemirui yo a dumelang gore go dira thata le go itshoka ke tsela e e kgonisang .
Netefatsa gore dibering di dikologa sentle mme le gore ga di tshikinyege fa di dira .
Matlharekutung le matlhare a simolola go fetola mmala mme kutu e sa le tala .
Mokgwa wa CBP le didiriswa go buiwa ka tsona ka botlalo mo Kaeding ya Motsamaisi , didiriswa tsa kgolagano mo karolong 6+ ya kaedi e .
Le na le botlha kgotsa bompu jo bo amogelesegang ;
ICASA , dithata tse dingwe ke tse , tlhokomela se .
Dirisa ditlhaka tse mo tekatekanyong ya gago fa o lekalekantsha bonnete ba tshenyego ya gago go uma disoya .
Ke na le kutlwano e e pila le baagisani ba me le batho ba ba dirang mo dikgwebong tsa bolemirui .
Mefero gantsi e itsege ka ntshopeo e e bonako le e ntsintsi , e anama ka bonako le go gola ka bonako .
Go thusa go lebelela dipharologantsho tsa mmu tse di supang maemo a mmu go kgona go tshwara metsi .
Bantshakuno ba tlhoka go bona ditsela tsa go nna ba na le tshedimosetso e e mo dinakong ka gale !
Ka fa gongwe disonobolomo di kabo di neile kumo e e lekaneng .
Ke kgato ya setho , e e kayang gore dikgatlhego tsa mongwe mabapi le baagi ke tlhobaboroko e kgolo . "
Tlhatlhogo ya mebaraka e e runyang le yona e oketsa kgaisano ya boditšhabatšhaba , mme e baya kgatelelo mo megolong ya badiri ba ba nang le dinonofo tse di kwa tlase mo ditheong tsa dikgwebisano .
Fa pula e simolola go na ka dikgakologo dibokwana di fetola go nna magaragara mo dikutung .
( i ) fokotsa kgonagalo ya go boeletsa tlolo-molao ;
Ga go na kemedi e e ka phalang go baakanya masimo ka tshwanelo .
Se , ke se puo ya bobegadikgang e bidiwang " kgatlhegelo ya setšhaba " kgatlhanong le se " batho ba nang le kgatlhego mo go sona . "
Seotli se na le megodu e le mene , e mongwe le mongwe wa yona o nang le tiro e e kgethegileng .
Maikaelelo ke gore tshedimosetso e e tla abelana mo tshireletsong ya seriti sa lotsalo la ditshedi .
Go dira jalo go ka kgonnwa fela fa poloko e se ntsi .
Ditšhelete di ka tla go tsweng gongwe le gongwe jaaka dikoroporasi , dibanka , mmuso mme tota le go dirisa madi a gago a a leng teng .
Le fa lelapa la Seaforika le ntse le tlhaselwa ke dintlha tsa ditso tsa Yuropa tse di godisang phaloso ya ikonomi ya motho ka nosi , fela jaaka dintlha tse dintsi tsa ditso tsa Aforika le bontshitse nonofo .
Matonkomane
Leano la Tlhabololo ya Bosetšhaba le ikaegile ka dipatlisiso tse di tseneletseng , dipuisano le ditherisano .
Mmidi o ka robiwa ka diatla kgotsa jaaka mo matsatsing a segompieno , ka sediriswa sa go roba .
Motswedi !
Sekao ke gore , Mphahlele o bua ka ga kakanyo ya " boseng-semorafe " .
2.1 Go simolola
Theko e ka ama jang maemo a peolo / tatlhego a kgwebo jaaka ?
Phekolo le tshegetso ya TB le bolwetse jwa sukiri di fitlhelega mahala kwa tleliniking ya gago .
O setse a tsene dikhoso di le mmalwa , ke tokololo ya setlhophathutano sa Maluti mme o reetsa bantshakuno ba bagolo fa ba abelana ka kitso le maitemogelo .
Tsamaiso
Ntlhayosi ya botlhokwa thata ke gore o bo o ineetse .
Diabe , maikarabelo le ditiro tsa dikomiti tsa diwoto
2 . Mefuta e mengwe ya motsoko ( sk . disikara , motsoko o o tlhafunwang ,
